Virus tudi v domu starejših obcanov 
Novi koronavirus je v zadnjih dveh tednih »zašel« tudi v Dom starejših obcanov Kamnik, kjer je bilo do torka okuženih dvajset starostnikov in trinajst zaposlenih. Da bi širjenje virusa preprecili, se zaposleni trudijo tudi s pomocjo osebja iz zdravstvenega doma in zavoda Cirius. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Dom starejših ob­canov Kamnik (DSO) je dol­go veljal za enega redkih pri nas, kjer so se z virusom tako v prvem kot drugem valu epidemije vec kot us­pešno spopadali, saj okužb niso beležili. Zdaj pa se je zgodba spremenila. Od zacetka novembra so okužbo potrdili pri dvajsetih stanovalcih in trinajstih za­poslenih. Ceprav teste op­ravljajo vsakodnevno in se število spreminja, pa se v Domu z razmerami dobro spopadajo. Za okužene sta­novalce so v prostorih fizio­terapije uredili t. i. rdeco cono, kjer zanje skrbi oseb­je, ki se ne vraca k zdravim stanovalcem. Dobra novica je, da okuženi povecini ni­majo simptomov in se do­bro pocutijo, a strah in s tem povezane stiske so prisotne. »Stanovalci so v marcu z ra­zumevanjem sprejemali si­tuacijo. Opaziti je bilo, da pripadajo generaciji, ki ima za seboj  težke preizkušnje. Ob sedanjem drugem valu pa sta strah in stiska bolj prisotna, še posebej ob poja­vu okužbe v DSO Kamnik. Razmere v domu so mocno spremenjene, gibanje je omejeno na oddelke, zapo­sleni nosijo zašcitno obleko. Stanovalci nimajo prilož­nosti za osebni stik s svojci, zato jih pogrešajo, njihova zaskrbljenost nad stanjem v domu in v lokalnem okolju se povecuje,« nam je razme­re, ki vladajo v DSO v teh dneh, opisala direktorica Maja Gradišek, ki se skupaj z zaposlenimi noc in dan trudi, da bi se starostniki po­cutili dobro in da bi ostali zdravi. »Ker imamo zaradi okužb precej okrnjen tudi naš kader, skušamo delovni proces organizirati tako, da zaposleni delajo v 12­ in 13­urnem delovniku. Tudi zaposleni, ki delajo v sku­pnih službah, pogosto dela­jo v popoldanskem casu in ob koncih tedna. V delovni proces pa smo vkljucili tudi dodatni kader iz zavoda Ci­rius Kamnik in Zdravstve­nega doma Kamnik. Njiho­va pomoc je zelo dobrodo­šla,« pravi direktorica, ki se v teh izrednih razmerah, ko je njihovo delo zelo oteženo, iskreno zahvaljuje vsem za­poslenim za medsebojno pomoc in prizadevanja, da preprecijo nadaljnje širjenje okužbe. Hvaležni so tudi Obcini Ka­mnik in obcinskemu štabu Civilne zašcite za poziv ob­canom, ki bi v teh razmerah v DSO želeli pomagati kot prostovoljci. »Odziv je bil precejšen. Po opravljenih razgovorih s kandidati smo ugotovili, da bi prostovoljci lahko prihajali po nekaj ur dnevno ali pa samo ob dolo­cenih dnevih. Za zdaj nam je delovni proces uspelo za­gotoviti z dodatnim kadrom iz zdravstvenega doma in zavoda Cirius, ki ima stro­kovno znanje, ter s pomocjo upokojenih delavcev DSO Kamnik in študentov, ki so opravljali študentsko delo že pred pojavom koronavirusa. To so preizkušeni delavci, ki jih stanovalci in zaposleni že poznajo, ki poznajo de­lovni proces in prostore DSO Kamnik in so pri svo­jem delu samostojni. Njiho­va pripravljenost, da nam pomagajo tudi v teh izre­dnih razmerah, nam veliko pomeni in preseneca, da so še vedno tako pripadni sta­novalcem in kolektivu DSO Kamnik,« še pravi Maja Gradišek. Vsakdan v domu je zdaj v celoti podrejen prepreceva­nju okužb in izvajanju pre­ventivnih ukrepov. Aktivno­sti socialne službe, fiziote­rapije in delovne terapije so prilagodili in potekajo za vsakega starostnika pose­bej. Stanovalcem omogoca­jo videoklice, spodbujajo svojce, da napišejo pismo, priložijo fotografijo. Zapo­sleni v DSO se srecujejo z veliko dilemami, kako orga­nizirati življenje in delo v domu, da bi stanovalci utr­peli cim manjšo škodo, da bi ohranili ustrezno oskrbo, standard in dostojanstveno življenje. Domski zdravnik in psihiater redno zagotav­ljata zdravniško pomoc in psihiatricno oskrbo, social­ni delavki pa tudi psihosoci­alno pomoc. V tem obdobju skrbijo tudi za vnos doda­tnih vitaminov in stanoval­cem zagotavljajo priboljške. Vse s ciljem in željo, da epi­demijo kar najhitreje in najbolje premagajo. 


Javno življenje se je znova ustavilo 
Vlada je na podoben nacin kot spomladi za zajezitev epidemije covida-19 s ponedeljkom, 
16. novembra, za štirinajst dni sprejela dodatne omejitve, vsaj za mesec dni pa so podaljšali tudi epidemijo. 
Jasna Paladin dela na nenaseljenih grad­
bišcih. Dovoljen je osebni Kamnik – Novi vladni ukre­prevzem blaga ali hrane pi, ki se jih moramo držati med 6. in 21. uro, a pozor, tudi na lokalni ravni, prina­uživanje hrane in pijace na šajo vsakršno prepoved dru­javnih površinah je do pre­ženja, razen za družinske klica prepovedano. Upravne clane, ukinitev javnega linij­enote opravljajo le najnuj­skega prevoza in zaprtje ne­nejše storitve. Šolanje še nujnih trgovin. Prepoveda­vedno poteka na daljavo, ne so prireditve, shodi, ver­vrtci pa so do nadaljnjega ski obredi, slavja in prazno­odprti le za nujno varstvo. vanja, o izjemah glede skle­Še naprej velja tudi omeni­nitev zakonskih zvez pa od­tev gibanja med obcinami. 
Zaradi zaustavitve javnega prometa so se na obcini tako kot že spomladi tudi zdaj odlocili, da parkirnine na parkirišcih, ki so v lasti obcine, do nadaljnjega ne bo treba placati. 
loca minister za delo, druži­no, socialne zadeve in enake možnosti. Odprte ostajajo le prodajal­ne z živili vkljucno s kmetij­skimi prodajalnami in pro­dajo kmetijskih pridelkov na kmetijah ter tiste, ki v prete­žni meri prodajajo blago za osebno nego in cišcenje. De­lujejo še tržnice, lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomoc­ki, trafike, bencinski servisi, banke, zavarovalniške stori­tve, pošte, knjižnice, dostav­ne službe, servisne delavni­ce za popravila in vzdrževa­nje motornih vozil in koles, lahko se opravljajo dimni­karske storitve in gradbena V obcini ukrepe in stanje na terenu budno spremlja ob­cinski štab Civilne zašcite, ki sodeluje z vsemi instituci­jami v obcini in temu prila­gaja svoje aktivnosti. Rast števila okuženih z novim koronavirusom se je v obci­ni Kamnik v zadnjih dveh tednih sicer umirila – v to­rek, 17. novembra, je bilo po podatkih Covid­19 Sledilni­ka aktivnih 398 okužb (vseh skupaj do sedaj 1133), zabe­ležili smo tudi že eno smr­tno žrtev. Cepivo proti covi­du­19 bi bilo po predvideva­njih ministrstva za zdravje po najbolj optimisticnem scenariju lahko dostopno že konec decembra. 
Znova cepljenje proti sezonski gripi 
Kamnik – Potem ko je zaloga cepiva proti sezonski gripi, ki je letos za vse, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, brez­placno, po nekaj tednih zaradi velikega zanimanja državlja­nov po vsej Sloveniji pošla, iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik zdaj obvešcajo, da so prejeli nove zaloge cepiva in rizicne skupine pacientov pozivajo, naj se na cepljenje na­rocijo. Narocanje poteka na telefonski številki 01 8318 616, in sicer ob ponedeljkih od 8. do 12. ure, ob torkih med 11. in 13. uro, ob sredah med 11.30 in 13. uro, ob cetrtkih med 11.30 in 
12. uro ter ob petkih med 11.30 in 13. uro. J. P. 
OBCINSKE NOVICE 
Topli obroki tudi med šolanjem na daljavo 
V kuhinji Gimnazije in sred­nje šole Rudolfa Maistra pripravljajo tople obroke za ucence in dijake, ki se šolajo na domu. Tistim, ki kosila ne morejo prevzeti na svojih šo­lah, obrok na dom pripeljejo prostovoljci Civilne zašcite. 
stran 3 
AKTUALNO 
Z okoljem ravnamo »po domace« 
Nekaj ljubiteljev narave se je povezalo v Civilno iniciativo za Kamniško Bistrico, vse s ciljem, da opozarjajo na okoljske probleme v naši okolici. Teh pa žal ni malo. 
stran 5 

POGOVOR 
Poskušam delati v skupno dobro 
Pediater Denis Baš je v akciji Moj zdravnik prejel naziv moj pediater 2020. Kamni-can, ki zadnja leta sicer živi v Mengšu, je vrsto let delo pe­diatra opravljal v Zdravstve­nem domu Kamnik. 
stran 8 

ZANIMIVOSTI 
Cebelarijo že vec kot dvesto let 
V družini Koncilia iz Soteske neprekinjeno cebelarijo že od leta 1800. Družinsko kro­niko, povezano s cebelarje­njem, je zbral 85-letni Franc Koncilia, ki je sam cebelar že od svojega cetrtega leta. 
stran 9 

OMISLI.SI D.O.O., PODJETNIŠKA ULICA 16, SLOVENSKE KONJICE 





Obcinske novice 
Poziv Centra za socialno delo 
Ce ste v teh negotovih casih v stiski ali poznate koga, ki je, jim to sporocite in pomagali vam 
bodo. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod (CSD), Enota Ka­mnik, poziva obcane, ki so v stiski ali doživljajo nasilje, njihove sorodnike, prijatelje in sosede, ki pri drugih za­znavajo stiske, zlorabe in nasilje, da jih o tem obvesti­jo. Prijavo lahko podate tudi anonimno. »Obdobje v casu epidemije covida-19, ko so omejeni socialni stiki in vecino svo­jega casa preživimo izolira­ni med štirimi stenami, lahko privede do povecanja raznovrstnih stisk, kot so družinsko nasilje (psihicno in fizicno), preobremenje­nost staršev, preobremenje­nost delavcev, ki delajo v kriznih razmerah, osamlje­nost pri starejših in osebah, ki nimajo svojcev ali druge socialne mreže, stiske mla­dostnikov, ki jim je druže­nje z vrstniki še posebej pomembno, strah zaradi posledic virusa in druge sti­ske. Centri za socialno delo smo v tem casu odprti za osebni sprejem strank v nujnih primerih, sicer pa smo na enoti Kamnik do-segljivi po telefonu (01/830 32 80) ali elektronski pošti (gpcsd.kamni@gov.si),« pravijo na CSD, kjer obca­nom nudijo psihosocialno pomoc zaradi stisk, poveza­nih z epidemijo, zato pozi­vajo obcane, da v teh težkih casih stopijo skupaj in po­magajo socloveku, ki potre­buje pomoc. 

Sadnikarjeva ulica 
je gradbišce 
Jasna Paladin 
Kamnik – Na Sadnikarjevi ulici v središcu Kamnika po­teka obnova kanalizacije za odpadne vode ter vodovoda skupni dolžini šestdeset me-trov, hkrati s to obcinsko in-vesticijo pa podjetje Adri­aplin gradi tudi nov plino­vod. Dostop do objektov je zaradi gradnje mocno ovi-ran, zato izvajalci krajane prosijo za potrpežljivost. 




ODGOVORNA UREDNICA: 
Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 
OGLASNO TRŽENJE: 
Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 


ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: 
malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 

KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) 
Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor 
Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). 
Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 4. decembra 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 26. novembra 2020. 
Pešci bodo varnejši 
V Nevljah te dni poteka urejanje varnih šolskih poti, hkrati pa gradijo tudi opticno omrežje. 
Jasna Paladin 
Nevlje – Obcina Kamnik z izbranim izvajalcem te dni v bližini Podružnicne šole Nevlje gradi grbine za umirjanje prometa in javno razsvetljavo, zaradi cesar bo okolica, kjer poteka tudi šolska pot, za pešce mnogo varnejša. Nove pridobitve se veselijo tudi v krajevni skupnosti Nevlje. »Na lokalni cesti skozi Vrhpolje, od podru­žnicne šole proti Tuhinjski dolini, torej vzporedno z re-gionalno cesto, smo si grbi­ne za umirjanje prometa krajani želeli že dolgo casa, saj številni vozniki tu radi pritisnejo na plin. Temu so na obcini zdaj prisluhnili, dodali pa še ureditev grbin v neposredni bližini podru­žnicne šole. Štiri grbine bodo torej na vzporedni cesti, ena pa na cesti od ga­silskega doma proti šoli,« nam je povedala predsedni-ca Krajevne skupnosti Ne-vlje Vanja Flis Gricar, vese-la, da bodo hkrati s temi ukrepi krajani dobili tudi nekaj novih svetilk javne razsvetljave. Ker za plocnik ob cesti ni dovolj prostora, bodo za vec­jo varnost skušali poskrbeti s talnimi oznakami, zarisali pa bodo tudi nove prehode za pešce. Dela bodo zaklju-cena do konca tega meseca. 


Mrliškim vežicam poteklo gradbeno dovoljenje 
Ponudniki telekomunikacij­skih storitev hkrati s to ob­cinsko investicijo v Nevljah gradijo tudi primarne vode težko pricakovanega optic­nega omrežja. Imajo pa v krajevni skup­nosti še nekaj nacrtov in na-log. Kot nam je še povedala Vanja Flis Gricar, si pred­vsem želijo obnoviti športno igrišce (fitnes na prostem so z lastnimi sredstvi že posta­vili), urediti pa bo treba tudi gradbeno dovoljenje za mrliško vežico. 

Dela v Stahovici so zakljucena 
Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so nekaj tednov pred pogodbenim rokom zakljucili zahtevno rekonstrukcijo križišca v Stahovici in prenovo komunalne infrastrukture ter gradnjo plocnika ob cesti 
proti Crni. 
Jasna Paladin 
Stahovica – Gradbena dela v Stahovici so se zacela sredi julija, delavci Komunalnega podjetja Kamnik, ki so tako uspešno izpeljali enega naj­vecjih gradbenih projektov do sedaj, za katerega so bili izbrani kot najugodnejši iz­vajalec, pa so svoje stroje pospravili po drugem koncu tedna v novembru, ko so op-ravili še zadnja dela – zakljucno preplastitev povr­šin, ureditev bankin in zaris talnih oznacb. Projekt, ki po gradbeni po­godbi znaša 345 tisoc evrov, sta skupaj financirali država in obcina, rezultat pa je bi-stveno vecja varnost v pro-metu za vse udeležence. Dr-žava je prej zelo nepregledno in nevarno križišce cest proti Crnivcu in v Kamniško Bi-strico namrec semaforizira-la, obcina pa je poleg zame­njave starih vodovodnih in kanalizacijskih cevi postavila tudi javno razsvetljavo in skorajda do zadnjih hiš v Sta-hovici proti Crni v dolžini 450 metrov uredila še ploc­nik. Ceprav je bilo križišce zaradi asfaltiranja dvakrat v celoti zaprto za promet in so dela potekala na vrhuncu po­letne sezone, ko obiskovalcev v Kamniški Bistrici in na Ve­liki planini, ki so se vozili tod mimo, ni manjkalo, vecjih nevšecnosti ni bilo, kar sta s pohvalo izvajalcem že poleti ob ogledu gradbišca izrekla župan Matej Slapar in držav­ni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelic. 




Obcinske novice 
Topli obroki tudi med šolanjem na daljavo 
V kuhinji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v sodelovanju z Obcino Kamnik in obcinskim štabom Civilne zašcite že dva tedna pripravljajo tople obroke za ucence in dijake, ki se šolajo na domu. Tistim, ki kosila ne morejo prevzeti na svojih maticnih šolah, obrok na dom pripeljejo prostovoljci Civilne zašcite. 
Jasna Paladin zaposlene organizirali v 
dveh skupinah, da bi tako Kamnik – Ministrstvo za izo-kar najbolje zajezili širitev braževanje, znanost in šport virusa, vsi pa se trudijo, da je obcinam 5. novembra je hrana okusna, raznovr­poslalo poziv za zagotavlja-stna in kakovostna. nje toplega obroka za social-»Že dan po pozivu ministr-no ogrožene ucence osnov-stva smo z oddelkom za nih šol, osnovnih šol s prila-družbene dejavnosti Obcine gojenim programom in dija-Kamnik in obcinskim šta­kom zavodov za izobraževa-bom Civilne zašcite sestavili nje otrok in mladostnikom s celotno zgodbo, dorekli vse 
V primeru zagotavljanja toplih obrokov se je znova pokazalo, da razlicne institucije v obcini Kamnik odlicno sodelujejo in se predvsem v kriznih razmerah odzovejo hitro in ucinkovito. 
posebnimi potrebami ter di-potrebne aktivnosti, se pove­jakov srednjih šol. Organizi-zali z ravnatelji šol, pozvali rati se je bilo treba zelo hit-starše otrok iz socialno šib­ro, prakticno cez noc, in na kih družin, ki so upraviceni obcini so veseli, da se je tega do toplih obrokov, in ne na­logisticno zahtevnega zalo-zadnje poskrbeli za primer-


gaja lotila Gimnazija in sre-
no termo embalažo, tako da 

dnja šola Rudolfa Maistra smo s ponedeljkom, 9. no­
(GSŠRM) in zaposleni v nji-vembrom, v šolski kuhinji 
hovi kuhinji, ki že sicer že pripravili prvih 140 toplih pripravljajo obroke za veci-obrokov,« nam je povedala 
no kamniških šol. V kuhinji, ravnateljica GSŠRM Bernar-
Foto: Gorazd Kavcic 
ki jo vodi Matej Košir, so da Trstenjak. Seznam upra­vicencev se dnevno spremi­nja, prav tako pa so po kon-cu prvega tedna poslali po­ziv tudi tistim staršem, kate­rih otroci sicer niso upravi-ceni do subvencionirane prehrane, pa bi vseeno v casu šolanja na domu za placilo želeli uporabiti mož­nost šolskih kosil. Iz kuhinje GSŠRM kosila najprej po skrbno pripravlje­nih seznamih razvozijo na maticne šole OŠ Frana Al-brehta Kamnik, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere in OŠ Stranje, kjer je organizi-ran osebni prevzem, tistim iz bolj oddaljenih krajev ob­cine pa kosilo prostovoljci pripeljejo na dom. Prejšnji cetrtek, ko smo se prostovolj­cem pri prevzemu kosil v ku­hinji GSŠRM pridružili tudi sami, je bilo treba tako po vsej obcini razvoziti štiride-set kosil. »Zaradi kolicine hrane, ki jo je treba razvoziti, smo se odlocili, da bo naj­hitreje, ce to opravimo z dve-ma avtoma, saj je naš cilj, da kosila pripeljemo v najkraj­šem možnem casu in seveda topla. Res smo zadovoljni z delom kuhinje GSŠRM, kjer se odlicno spopadajo z res zapleteno logistiko in lahko smo samo veseli, da jih ima-mo. Vnaprej nam pripravijo natancne sezname in termo posode s posameznimi obro­ki, nas caka le še vožnja in razdeljevanje po posame­znih družinah,« nam je po­stopek opisal mag. Matjaž Srša, poveljnik Civilne zašci­te obcine Kamnik, ki je ta dan kosila razvozil skupaj s še enim prostovoljcem – Darkom Domadenikom. Kot sta nam povedala, sta na terenu deležna res lepih od­zivov; vecina jih že težko pricakuje in so toplega kosi-la res veseli. »Naša naloga je, da ob vsem tem pokaže-mo tudi socutje ter da smo 


Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, 
letošnje leto bomo 23. november, državni praznik dan Rudolfa Maistra, obeležili na drugacen nacin kot obicajno, a vendarle nic manj s ponosom in spoštovanjem do dejanj generala Mai-stra in njegovih borcev. 

Glede na trenutno epidemiološko situacijo in navodila ter pri­porocila pristojnih institucij žal ne bomo mogli izpeljati osred­nje slovesnosti, a smo se vseeno odlocili, da se ne predamo. Razmere v mesecu marcu nam niso dovoljevale podeliti ob­cinskih priznanj, zato bomo tako letošnje obcinske nagrajen­ce kot tudi nagrajena dela ucenk in ucencev osnovnih šol sed-mega nagradnega razpisa veteranskih in domoljubnih organi­zacij obcin Kamnik in Komenda umestili v video, namenjen obeležiti državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra. Ob tej priložnosti bo v sodelovanju z Domom kulture Kamnik in Mladinskim centrom Kotlovnica nastala video vsebina, kjer bomo na dostojen in razmeram primeren nacin obeležili ta pomemben dan za Kamnicanke in Kamnicane, za Slovenke in Slovence. 
Vljudno vabljeni k ogledu filma, ki bo objavljen na uradni sple­tni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si, v ponedeljek, 23. novembra 2020, pa si ga boste lahko premierno ob 18. uri ogledali na Youtube kanalu Obcine Kamnik (https://www. 
youtube.com/user/KamnikObcina). 
Iskrene cestitke, spoštovane Kamnicanke, spoštovani Kamnicani, 
ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. 
Srecno, Kamnik – Maistrovo mesto. 
Vaš župan Matej Slapar 

Obnova Preskarjeve bajte na Veliki planini 
Velika planina – Obcina je v zacetku novembra zakljucila ne­kaj obnovitvenih del na Preskarjevi bajti na Veliki planini, v kateri je urejen pastirski muzej in je kot spomenik arhitektur­ne in etnološke dedišcine evidentirana v Registru kulturne dedišcine, zato je bilo treba dela izvesti po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dedišcine – Obmocna enota Kranj. Popra­vili so kamnito grajo okoli nje, izdelali in namestili nova vrata ter zamenjali skodle na steni ob samem vhodu. A prenova s tem še ni koncana, saj je bilo ob strokovnem pregledu objek­ta ugotovljeno, da bo treba v prihodnjih letih izvesti še teme­ljito obnovo strehe in obodnih sten Preskarjeve bajte. J. P. 
Prižig praznicnih luci v Kamniku na prvo adventno nedeljo 
Glede na trenutno situacijo smo letos primorani, da za praznicno okrasitev našega mesta le prižgemo novoletne luci in tokrat ne organiziramo spremljajocega dogodka in vesele­ga rajanja po naših mestnih ulicah. Kljub posebnim razme-ram bomo praznicno okrasili naše mestno jedro in druge kamniške ulice ter s tem pricarali kancek decembrskega vzdušja. 
Ne glede na to, da nas že celo leto spremljajo mnoge težave in številne žalostne zgodbe, da so številni oboleli tako za co­vidom-19 kot tudi za ostalimi boleznimi, moramo vseeno misliti pozitivno in si v duhu decembrskega vzdušja zaželeti, da bomo tem težkim casom kos in jih bomo cim prej skupaj premagali z doslednim upoštevanjem vseh navodil in pripo­rocil, ki nam jih dajejo pristojne institucije. 
Naj vam vedno sveti luc upanja! 
veseli in ponosni, da jim 
lahko pomagamo, kolikor le Zaposleni v kuhinji GSŠRM, ki jo vodi Matej Košir (desno), so ob našem obisku takole lahko in zmoremo,« svoje 
pripravljali obroke z mesnimi kroglicami, pire krompirjem in solato. / Foto: Gorazd Kavcic poslanstvo še predstavi Srša. 
www.kamnik.si
Ostanite zdravi. 
Vaš župan Matej Slapar 



Obcinske novice, mnenja 

uciteljem, med najbolj priza­
postopek sprejemanja obcin­

detimi dejavnostmi. Še pose-
skega proracuna in zato že-
ob upoštevanju vseh ukre­
pov za preprecevanje širje­
nja bolezni covid-19, pote­
kajo kratka snemanja ucite­
ljev med izvajanjem pouka 
na daljavo. V okviru projek­
ta nudimo uciteljem kratek 

Foto: Dom kulture Kamnik 
bej zato, ker so poucevanje, 
lim opozoriti na projekt, za 
katerega si sama prizadevam 

že ves cas delovanja v obcin-zakonsko ni dovoljeno izvajati 
bujanje vedoželjnosti ena od 
osnov naše civilizacije. 
skem svetu. Govorim seveda o pokrivanja bazena. 
kamniškem bazenu oziroma O ekonomicnosti projekta se 
Virus nas je ob zacetku 
Foto: Jasna Paladin 
Naj pri tem opozorim tudi na mo pokrit bazen. 
križišcem. Most je v zadovo­
ljivem stanju in je varen za 
odvijanje prometa,« so še 
dodali. 
Pogodbena vrednost investi­memba prometnega reži­

nekatere izgovore, ki jih vedno Spoštovane in spoštovani, naj 
ma. 
znova uporabljajo nasprotniki vam na koncu zaželim obilo 
Kot so nam pojasnili na Di-
pokritega bazena z balonom, zdravja v teh težkih dneh, ki 
rekciji RS za infrastrukturo 
da gre za neekonomicno reši-so za in pred nami. Bodimo 
(šlo je namrec za investicijo 
prenašanje znanja in spod­
dljivi za zdravje in da celo 

o uresnicitvi nacrtov za seveda lahko pogovarjamo, 
ukrepov v marcu 2020 ujel uvajalni tecaj nastopa pred 
popolnoma nepripravljene 
Snemanje ucnih vsebin v Klubu kino dom 
pokritje obstojecega bazena. seveda so mogoce tudi dru­
kamero, snemanje in 

za tovrstne izredne razmere. osnovno režijo video po-
Kamniški športni klubi (va-gacne rešitve, vendar mora-
Ce s ponosom lahko rece-mo celostno digitalno življe-ska vas. Toda enako neprip­
terpolisti, plavalci, triatlon-mo ves cas imeti v mislih 
snetka. Ucitelji tako lahko v 

mo, da imamo dobro poskr-nje. Dalec od tega. Ucitelji ravljen za tovrstno pouceva-svoje predavanje vkljucijo 
ci) lahko potrdijo, da je nuj-stroške klubov zaradi trenin­
bljeno za razlicne službe za so že na zacetku tako ime-nje je bil naš šolski sistem. razlicne prezentacije in 
no pokritje obstojecega baze-gov v drugih obcinah. Pri 
reševanje, pa tega nikakor novane šole na daljavo ugo-Digitalni kontakt med ucen-druge multimedijske vsebi­
tev, da so takšni objekti ško-odgovorni in ostanite zdravi. 
države), so v okviru investi-Investicijsko vzdrževalna dela na mostu preko Nevljice cije znaša 17.500 evrov. 
NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA 
Kot svetnik in predsednik Strokov­ne komisije za ohranjanje in razvoj Velike planine ter Skupšcine druž­be Velika planina, d. o. o., s clani komisije išcemo operativne rešitve za trajnostni razvoj Velike planine in doline Kamniške Bistrice. Dob­ro sodelujemo z Markom Anžur­jem, novim v. d. družbe, ki ima koncesijo za uvedbo parkirnine na urejenem parkirišcu na Rakovih ravneh. Tam so postavljena ekolo­ška stranišca, redarji pa skrbijo za nemoten potek prometa in parki­ranja. Pridobljena sredstva od par­kirnin bomo vložili v ureditev ostale izvirih pod Veliko planino je že de­
Hitro je minilo dve leti od volitev v 
ampak po naši presoji podpremo loma onesnažena. Zavzemali se 

organizator na svojem podrocju 
V 70. letih so v Kamniku pod 
in se povezoval z državnim JSKD. 
eno organizacijsko streho delo­

obcinski svet in prav je, da na po­oz. zavrnemo predloge. Ves cas bomo, da bo obcina pripravila 
Zavod za turizem pa bi ucinkovito 
vali muzej, knjižnica in Zveza kul­

poseben odlok, ki bo urejal odva­
povezoval turisticne ponudnike, 
turnih organizacij. A so to obliko 

janje in cišcenje odpadnih komu­
OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LSU 
lovici mandata pogledam nazaj in se zavedamo, da obcinski prora­
se uzrem naprej. V dveh letih cun ni naš plen, da nam je bilo za 
sem že dodobra spoznal delova­štiri leta zaupano soodlocanje o 
na, ce ne bomo v kratkem zgradili pokritega bazena. Glede na celoletne stroške, ki jih imajo klubi s placeva­njem prevozov v druge obci­ne (Ljubljano, Kranj in Ra-dovljico) in ur za zakup ba­zenov, si ni težko izracunati, da bi s temi financami lahko pokrili kar dober del vzdrže­vanja kamniškega pokritega bazena. S projektom se nikoli ne bodo strinjali vsi, tako obcani kot tudi obcinski svetniki, ven­dar menim, da je že bilo do-seženo takšno soglasje glede izpeljave nacrtov, da se pokritje bazena uvrsti v pred-log proracuna. 
ostalih izgovorih pa lahko samo poudarimo, da v baze­nih pod baloni trenirajo v Ljubljani, Kopru, Radovljici, in nihce ni do slej tožil o ka­kšnih dodatnih zdravstvenih težavah. Za vsak projekt pa je seveda treba imeti vsa pot-rebna dovoljenja. Menim, da je dovolj spreneve­danje, saj si Kamnicanke in Kamnicani, še posebej pa naši športniki, ki v tako slabih raz­merah dosegajo izjemne rezul­tate, zaslužijo pokriti bazen. Skrajni cas je že, da se v pro-racunu namenijo sredstva za pokritje bazena in da se nacrt tudi uresnici. Cas je, da Kamnicani v letu 2021 dobi­

ne moremo reci za naše di­gitalno življenje. To, da ima že vsak otrok mobilni tele­fon in da zna pritisniti ikono Instagram ali TikTok, ne po­meni, da si lahko privošci-
Prenovili del mostu preko Nevljice 
Jasna Paladin 
Kamnik – Delavci Gorenjske gradbene družbe so pred dnevi izvedli sanacijska dela na mostu preko Nevljice na Cankarjevi cesti, zaradi ce-sar je na tem delu med 4. in 
11. novembrom veljala spre­
tovili, da je za vecino ucen­cev uporaba elektronske po­šte, spletnih brskalnikov, pretvarjanje in urejanje da­totek in podobnih osnovnih racunalniških operacij špan­cem in uciteljem je prepuš-cen iznajdljivosti slednjega in pa staršev, ki nad svojimi šolarji bdijo doma. Tako je Dom kulture Ka­mnik skupaj z Mladinskim ne, nekateri pripeljejo celo pomocnike. Vsi sodelujoci smo veseli, da na tak nacin lahko pripomo­remo h kvalitetnejšemu po-ucevanju tudi na daljavo. 
cijskih vzdrževalnih del na dolvodni polovici mostu za­menjali poškodovano hidro­izolacijo, asfalt in dilatacijo. »Poškodbe na asfaltu (guba­nje) in hidroizolaciji so bile posledica delovanja zavor­nih sil, saj se objekt nahaja tik pred semaforiziranim 

Edina stalnica so spremembe 

Kamnik. Odlocevalci so dodajali vedno nove vsebine, ki so delo­ma res povezane oz. se pokriva­jo, a imajo tudi svoje posebnosti. Ce hocemo dobro delujoc sis­tem na podrocjih turizma, podje­tništva, kulture in športa, potem je cas, da tako velika obcina, kot je Kamnik, ustanovi samostojen zavod za šport, ta bi upravljal športno infrastrukturo in sodelo­val s Športno zvezo Kamnik, ter 
samostojen, dobro delujoc zavod 
za kulturo, ta bi bil upravljavec in 

Mnenje obcinske svetnice 
Pokriti bazen bo? 
Žaklina Zdravkovic, svetnica LDP 
Od obcinskih volitev mineva približno dve leti in obcinski svetniki in svetnice prehaja-mo v drugo polovico manda­ta, zato je cas, da pogledamo realizacijo posameznih ob-ljubljenih projektov. Pred nami je zacetek razprave in 

Projekt Kamera tece! 
Na pobudo Mladinskega centra Kotlovnica in Kulturnega društva Priden možic je Dom kulture Kamnik pristopil k projektu Kamera tece!, ki pomaga uciteljem pri poucevanju na daljavo. 
Goran Završnik 
centrom Kotlovnica in Kul­

turnim društvom Priden Kamnik – V casu, ko boj pro-
možic ponudil uciteljem ti bolezni covid-19 narekuje 
vseh kamniških šol brez-tempo življenja prakticno 
placno snemanje za potre­vsepovsod po svetu, je pouce-
be šole na daljavo. V Klubu vanje, zaradi onemogocene­
kino dom smo uredili zasil­ga stika med ucencem in 
ni televizijski studio, kjer, 


Operativne rešitve za trajnostni razvoj Velike planine 
infrastrukture in poskrbeli za do­datno ureditev parkirišca. Cesta od Šimnovca do Zelenega roba je zelo slaba. Pozimi služi kot priljubljena sankaška proga in je zelo dobickonosna. Pridobili smo potrebno dokumentacijo za popravilo, da bo varna privabila še vecje število sankacev. Rak rana pa ostaja komunalna infrastruktura in posledicno naša 
pitna voda iz zajetja Iverje. Voda v 

Na polovici mandata 
Res je, da papir vse prenese in da strankarski populizem nima meja, sploh ce ne veš, kdaj bodo naslednje volitve, ampak toliko samokritike pa bi lahko imeli, da bi se vprašali: »Zakaj pa to nismo naredili v prejšnjem mandatu?« Zato me veseli, da v svetniški skupini Lista Sandija Uršica ni­smo obremenjeni s strankarsko politiko na državni ravni in da ves cas vemo, da bodo naše nasled­
nje volitve leta 2022. Pri podpori 


ne gledamo na predlagatelja, 
promoviral Kamnik kot zlato turi­
delovanja prerasli in se razvili v 

nalnih voda. Nujno bo vzpostaviti nje obcinske politike, na delova­upravljanju proracunskih sticno destinacijo ter izvajal ob­nadzor nad odvažanjem vsebin 
dobro delujoce muzej, knjižnico 

nje obcinske uprave se še priva­sredstev. Zato se bomo še naprej cinsko strategijo razvoja turizma. greznic z Velike planine in s 
in JSKD. Vsebine so zahtevale 

jam. Zakaj se še privajam? Ker še trudili, da bodo obcanke in obca­
vedno pricakujem, da bom nale­ni v tem mandatu dobili vec kot Seveda bi se ti zavodi povezova­spodnje postaje žicnice in tako 
spremembo oblike. 
li ob posameznih projektih tako odpraviti enega od vzrokov za 

Podobno je z Zavodom za turi­

tel na razmišljanje, ki sem ga va­kdajkoli prej. med sabo kot tudi z ostalimi slabšanje kakovosti pitne vode. 
zem, šport in kulturo Kamnik. 

jen iz gospodarstva, ko se na 
Sandi Uršic, Svetniška skupina 
ustanovami, ki delujejo na tem 
Leta 2000 je bila ustanovljena 

Dušan Papež, Svetniška 
vsakem koraku zavedamo, da 
Lista Sandija Uršica 
obmocju. 
Agencija za razvoj turizma in pod­

skupina LDP 
evri niso nekaj, kar pade z neba. 


jetništva v Obcini Kamnik, 2014 Ivanka Ucakar, obcinska 
se je preoblikovala v Zavod za svetnica NSi Kamnik 
turizem in šport v Obcini Kamnik, 
konec leta 2016 pa smo dobili 
Zavod za turizem, šport in kulturo 


Ceprav smo kot svetniška skupi­
na edini novinci v obcinskem sve­
tu, sem marsikdaj presenecen, 
ko od izkušenih svetnic in svetni­
kov slišim nerealne predloge. 




Aktualno 
Z okoljem ravnamo »po domace« 
Nekaj posameznikov, ljubiteljev narave, se je poleti povezalo v Civilno iniciativo za Kamniško Bistrico, vse s ciljem, da politicne odlocevalce, javne zavode in druge institucije, odgovorne za varstvo narave, opozarjajo na okoljske probleme v naši okolici. Teh pa žal ni malo. 
petek, 20. novembra 2020 

Jasna Paladin  ljevarstveniki. Poudarjajo,  gozd ocitno zdrav. Pri tem  
da so v prvi vrsti 'le' drža­ sploh ni pomembno, kdo je  
Kamnik – Zamisel za usta­ vljanska pobuda. »Vsekakor  lastnik. Za zdaj skušamo  
novitev Civilne iniciative za  ne želimo opravljati nalog,  cim bolj transparentno pri- 
Kamniško Bistrico je nastala  ki bi jih morali izvajati poli­ kazati stanje na terenu, da le  
spontano, dobesedno ob  ticni odlocevalci in ustrezni  ni vse tako, kot mora biti.  
kavi. »Pravzaprav ne pocne­ državni organi, na primer  Fotografiramo, oznacimo  
mo nic novega, le združili  inšpekcije, pooblašceni jav­ lokacijo in objavimo na Fa- 
smo moci. Veliko posame­ ni zavodi, ki se ukvarjajo z  cebooku. Danes si lahko po­ 
znikov si tako ali drugace že  okoljem, ministrstvo za oko­ magamo tudi z racunalni­ 
dolgo prizadeva za ohranja­ lje in prostor itd. Preveckrat  škimi programi, ki nam 'iz  
nje okolja na tem obmocju.  se zašcita narave prepusti  vesolja' pokažejo, kje so 'lu- 
Zato smo se letos poleti po­ entuziasticnim posamezni­ knje v gozdu'. Vsakdo si to  
vezali v iniciativo oziroma  kom in skupinam, medtem  lahko sam ogleda in se prep- 
državljansko pobudo. Nima­ ko tisti, ki imajo moc in od­ rica. Morda bi se moral tja  
mo posebne strukture, vsak  govornost, zgolj na deklara­ odpraviti tudi kak inšpektor,  
deluje po svojih moceh, a  tivni ravni in predvsem pred  politik, lastnik gozda. Pac ne  
nam je lažje, ce smo skupaj,  volitvami 'sadijo rožice' o  moremo opravljati dela na- 
ce sodelujemo,« nam pojas­ svoji veliki skrbi za naravo.  mesto njih. Slovenija ima  
ni eden od pobudnikov  Naša naloga je, da z razlicni­ na deklarativni ravni visoko  
Kamnican Rok Kralj, ekono- mi državljanskimi aktiv­ okoljsko zavest, sprejeli smo  
Clani Civilne iniciative za Kamniško Bistrico si želijo ohraniti cudovito naravno okolje, številne zaveze, a v praksi se  
pogosto z okoljem dela pre-v katerem živimo. / Foto: Jasna Paladin  
»Slovenija ima na deklarativni ravni visoko okoljsko zavest, sprejeli smo številne zaveze, a v praksi se pogosto z okoljem dela precej 'po  cej 'po domace'. Ne gre samo za gozdove, temvec tudi za vodne vire, pretirane gradbene in druge posege  
domace'. Ne gre samo za gozdove, temvec tudi  na obcutljivih obmocjih, kot  
za vodne vire, pretirane gradbene in druge posege na obcutljivih obmocjih, kot je na primer Velika planina, in tako naprej.«  je na primer Velika planina, in tako naprej,« našteva Rok Kralj in prizna, da je resda videti, kot da so aktivni le na  
družabnih omrežjih,  a  že  
dlje casa delujejo vsak na  
mist po izobrazbi, sicer pa  nostmi, pobudami, peticija­ svojem podrocju: z razlicni­ 
srednješolski ucitelj v zavo- mi, clanki, zapisi, predava- mi objavami, s fotografijo,  
du Cirius, ki je z reko Kam­ nji in na podobne nacine na  stripom, delujejo pedagoško  
niško Bistrico in njeno širšo  kulturen in celo umetniški  in vzgojno, udeležujejo se  
okolico povezan že vse svoje  nacin  opozarjamo  na  razlicnih okoljskih aktivno­ 
življenje. Civilno iniciativo v  okoljske probleme v naši  sti in tako naprej. »Ta hip  
ožjem smislu sestavlja šest  okolici.«  smo res bolj vezani na virtu- 
clanov, a toliko vec somišlje­ alni svet. Potem pa seveda,  
nikov in podpornikov. Poleg Kralja so najbolj aktivni še Kartini Djalil, Ivan Mi- Z gozdovi ne ravnamo trajnostno  ko bo mogoce, se lotimo se cesa. Nismo profesionalci, sproti se ucimo. Želimo si  
trevski, Lidija Grzincic Krt,  Kot pravijo, se v prvi vrsti  predvsem drugacnih, mo-Cilj prizadevanj okoljevarstvenikov je ohraniti pestrost razlicn ih živalskih vrst in  
Mija Grzincic in Dušan Let­ osredotocajo na širše obmo­ dernejših in bolj trajnostnih ekosistemov. / Foto: Jasna Paladin  
nar – ljubitelji narave razlic­ cje Kamniške Bistrice. »Ve­ pristopov, ko gre za ravna­ 
nih starosti, izobrazb in  lik del doline Kamniške Bi- nje z naravo. Ko posekaš del  došel, da nam pomaga in z  gijskega parka Kamniško­ dovitem obmocju, to prizna­ 
poklicev, ki pa so s srcem  strice spada v evropsko za­ gozda, je potrebnih veliko  nami sodeluje.«  Savinjske Alpe, da bi za nas  vajo vsi, ki obišcejo širše ob- 
skupaj pri eni stvari – ohra- šciteno obmocje Natura  let, da se obnovi, na nekate- in naše zanamce ohranili ta  mocje Kamniške Bistrice, še  
niti cudovito naravno okolje, ki nas obdaja. Sodelujejo tudi z Združe­ 2000, pa vendar opažamo, da se to pogosto ne upošte­va. Recimo pri ravnanju z  rih obmocjih, še zlasti v gorskem svetu, pa lahko pri­de do erozije tal, do trajnih  Podpirajo ustanovitev regijskega parka  resnicni biser našega alp-skega sveta,« pravijo v Civil-ni iniciativi za Kamniško  zlasti v njenem zgornjem delu, ki ima tudi veliko na­ravno, kulturno, zgodo­ 
njem  borcev  za  vrednote  gozdovi. Številna opozorila,  poškodb. Kaj pa ce bi gozd  Sporazum o ustanovitvi Re- Bistrico, kjer so pred dnevi  vinsko ter turisticno vred- 
NOB Kamnik, še zlasti pri  da se z gozdovi v Kamniški  'izkorišcali' drugace? Prime- gijskega parka Kamniško­ 
njihovem prizadevanju, da  Bistrici ne ravna trajnostno,  rov dobrih praks iz tujine je  Savinjske Alpe je bil podpi- 
bi ohranili obmocje parti- so s strani lastnikov vedno  kar nekaj,« pravijo.  san že leta 2005, potem pa  Podpis v podporo ustanovitvi Regijskega parka  
zanske bolnišnice Bele v is-toimenski dolini, kjer je vec cudovitih dreves oznacenih za posek. »To se nam zdi  znova zavrnjena z utemelji­tvijo, da je za to kriv lubadar, žled, vetrolom in podobno. Opažamo številne poseke,  Njihova moc je skupno delo in podpora javnosti  je leta 2012 Ministrstvo za okolje in prostor postopek ustanavljanja regijskega parka nenadoma ustavilo z  Kamniško-Savinjske Alpe lahko oddate v spletni peticiji Civilne iniciative za Kamniško Bistrico. Cilj ustanovitve parka je »ohranitev ugodnega  
nedopustno. Gre za našo zgodovino, za našo skupno dedišcino,« so ogorceni oko­ celo goloseke, ki po sloven-ski zakonodaji niso dovolje­ni. In to na obmocjih, kjer je  Želijo si vec sodelovanja z obcino, drugimi odlocevalci in lastniki zemljišc. Zave­dajo se, da so zgolj obicajni državljani, ki se z okoljem  obrazložitvijo, da »ni dovolj velikega konsenza lokalnih skupnosti. Za nadaljevanje ustanavljanja še vedno obstajajo možnosti, vendar  stanja redkih in ogroženih vrst in ekosistemov ter zagotavljanje nadaljnjega trajnostnega razvoja obmocja s povezovanjem in usmerjanjem razlicnih dejavnosti oziroma  
ukvarjajo ljubiteljsko v svo­jem prostem casu, zato so  le ob sodelovanju in aktivni podpori vseh lokalnih skup­ aktivnim upravljanjem obmocja«.  
že v izhodišcu v neenakem  nosti. To idejo oziroma pro- 
položaju proti lastnikom  jekt zato želimo oživiti. Ob- osnovali tudi spletno petici­ nost. Verjamemo, da lahko  
gozdov, zemljišc, podjetni­ mocje Kamniško-Savinj­ jo (objavljena je na njihovi  živimo v sozvocju z naravo.  
kom in politikom. »Naša  skih Alp si to zasluži. Kaj  FB-strani), preko katere  Tudi gospodariti je mogoce  
moc je skupno delo in pod- nas ovira? Interesi kapitala?  zbirajo podpise za podporo  na tem obcutljivem obmo­ 
pora javnosti. Verjamemo,  Interesi nekaterih posame­ ustanovitvi omenjenega re­ cju. A na resnicno odgovo­ 
da delamo prav in vemo, da  znikov? Ne vemo. A dolžni  gijskega  parka. Podpise  ren in trajnosten nacin.  
je okoljska zavest v Sloveni­ smo napeti vse sile, da ta  bodo zbirali do konca fe- Iskati moramo nove poti,  
ji na visoki ravni. A nic se  projekt znova zaživi. Pozi­ bruarja 2021.  razmišljati moramo na dolgi  
ne zgodi samo po sebi, pot- vamo vse deležnike, pred­ rok. A prav zato, ker živimo  
rebno je biti aktiven. Smo na zacetku poti. Imamo pa voljo in željo, da nekaj nare­ vsem pa župane obcin Je­zersko, Kamnik, Luce, Preddvor in Solcava ter Mi- Razmišljati moramo na dolgi rok  na tem cudovitem okolju, imamo veliko odgovornost do gozdov, voda, gora in  
dimo. Mnogi nas podpirajo,  nistrstvo za okolje in pros- In še poziv bralcem? »Naše  vseh živih bitij, ki jih nase- 
Velik del doline Kamniške Bistrice spada v evropsko  kar nam daje moc in zagon.  tor, da znova intenzivno  okolje je naša sedanjost in  ljujejo, ter odgovornost do  
zašciteno obmocje Natura 2000. / Foto: Jasna Paladin  In vsakdo je seveda dobro­ pristopijo k ustanovitvi Re- prihodnost. Živimo na cu­ naših zanamcev.«  




Aktualno 


V spomin 
Lojze Lah 
Ob spominjanju nanj sem se spomnil akademika Trste­njaka, ko je imel govor ob odkrivanju spominske plošce Janezu Puhu. Opisal ga je kot genija, ki je dosegel velik tehnicni razvoj in napredek, ne da bi bil magister ali doktor znanosti. Rekel je: Kaj pomenijo imetnikom viso­ki znanstveni nazivi, ce ne znajo svojega znanja upora­biti koristno, kar je uspelo Janezu Puhu. V tem je velika primerljivost Lojzeta Laha in Janeza Puha. Lojze je znal izrabiti vse svoja znanja in izkušnje za življenj­ske dosežke. Kot mi je pripovedoval Lojze, je izhajal iz kmecke druži­ne. Ker pa kmetijstvo v njegovi mladosti ni bilo cenjeno in zato tudi ne perspektivno, se v njem ni videl. Zato se je zavzel za kovaško obrt, kjer je vec let opravljal obicajna kovaška opravila za kmete, ob tem pa razmišljal o novih poslovnih priložnostih. Z velikim trudom se mu je uspelo vkljuciti v izdelavo polizdelkov za finalno industrijo in z leti jo je izpopolnjeval do zavidljivega nivoja, saj je v svoji kovaciji zaposloval vec sodelavcev. Svojo delavnost in marljivost pa je vnašal tudi na druga podrocja. Posebno aktiven je bil v Konjeniškem klubu Ko­menda. Skupaj z Jankom Juhantom sta ustanovila klub in z veliko napora in materialnega prispevka vzpostavlja­la pogoje za konjeniški šport v Komendi. Zgrajeni so bili hlevi, kasaška steza, tribuna, organizirane pa so bile tudi vsakoletne kasaške dirke, kjer je breme dela bilo predvsem na Janku in Lojzetu, ki je skrbel predvsem za financno plat kluba. Tako je kot vir prihodka kluba predlagal orga­nizacijo tombol, ki so bile zelo uspešne, vendar je z leti navdušenje za to igro pojenjalo. Ko se je Janko poslovil – predsednik kluba je bil dvajset let –, je predsedovanje prevzel Lojze. Ker se je v sklopu svoje dejavnosti ukvarjal tudi s prodajo kmetijske mehanizaci­je, je to dejavnost prenesel v konjeniški klub, da bi dohod­ki od sejma, ki ga je organiziral klub, predstavljali stalni financni vir za njegovo delovanje in razvoj. Razvoj sejem­ske dejavnosti je prerasel pricakovanja in Komenda je po­stala gostiteljica najpomembnejše sejemske prireditve na Gorenjskem in tudi širše. Nosilec ideje in realizacije te dejavnosti je bil seveda Lojze, ki je, kot že omenjeno, po smrti Janka postal predsednik Konjeniškega kluba Ko­menda in je naloge predsednika opravljal vec desetletij, vse do svoje smrti. Prihodki sejma so omogocili boljše delova­nje kluba: zamenjevali in kupovali so zemljišca in objekte v neposredni okolici starega hleva, uredili kasaško stezo, regulirali Pšato in postavili ceznjo dva mostova, zgradili nov hlev za konje in uredili veliko parkirišce. Seveda pa niso pozabili na organizacijo vsakoletnih kasaških dirk, ki so se jih športniki radi udeleževali zaradi vzorne orga­niziranosti in nagrajevanja. Zaradi uspešnega delovanja Konjeniškega kluba Ko­menda tudi kot organizatorja kmetijskega sejma je pred­vsem po Lojzetovi zaslugi sejem postal pomemben po­slovni center srecevanja gorenjskih kmetov s ponudbo kmetijske mehanizacije in tudi s pomembnimi podjetni­ki in politiki, ki so se radi udeleževali tamkajšnje sejem­ske prireditve. Lojze je delovanje v svojem podjetju nenehno širil, pridobil si je zastopstva in razširil ponudbo. Zato je zgradil po­slovni center Lah ob cesti Mengeš–Kranj. V delo je vkljucil svoje otroke, zaposloval pa je tudi vec drugih delavcev. Sicer pa se je vkljuceval v vsakršno javno pobudo. Poma­gal je gasilcem, športnikom, cerkvi, skratka povsod, kamor je bil povabljen. Vkljuceval se je tudi v reševanje komunal­nih problemov, saj je bilo sodelovanje med konjeniškim klubom in obcino vzorno. Obcina se mu je oddolžila in ga imenovala za castnega obcana. Opisano delovanje Lojzeta Laha je le drobec brezmejne aktivnosti, pridnosti, iznajdljivosti, socialnega cuta do okolja, zato lahko zapišem: Lojze Lah je bil dober clovek in naš vzornik. 
Mag. Milan Lovrencic 

Dostava hrane na dom le obliž na rano 
Ob ponovnem zaprtju restavracij so se tudi nekateri znani kamniški gostinci odlocili, da v svojo ponudbo uvedejo dostavo hrane. A kot poudarjajo, gre zgolj za obliž na rano, in upajo, da bodo na ta nacin krizo, ki jo je povzrocila epidemija covida-19, lažje prebrodili. 
Aleš Senožetnik poklice skoraj nihce. Sicer tudi razvoz, a kot pravi Fran-ga Koderman iz Korobaca 
pa težave nastajajo v casu ci Sedmak, gre za izhod v ugotavlja, da gre pri dostavi Kamnik – Med tiste, ki jih je malice in kosila, med 12. in sili. »To nam omogoca, da zgolj za obliž na rano. »Ce epidemija covida-19 najbolj 14. uro, ko je narocil najvec ostanemo na pozitivni nicli smo po navadi do popoldne­prizadela, sodijo tudi go-in bi vsi želeli imeti dostavo in lahko obdržimo delavce. va prodali od štirideset do stinci, ki se že drugic letos cim prej. Ob kakšnih bolj Na ta nacin poskušamo za-petdeset kosil, smo jih da­spopadajo z zapiranjem oddaljenih dostavah, deni-držati stranke, ki nam jih je nes kakšnih dvajset. Padec svoje dejavnosti. S prvim mo v Domžale, pa je treba v tem casu uspelo pridobiti, je vec kot petdesetodstoten. 

Sebastjan Kraševec  Franci Sedmak  Grega Koderman / Foto: Aleš Senožetnik  
zaprtjem so se soocili sredi  nekoliko dlje pocakati,« pra- in si zagotoviti, da bomo  Zmanjšali smo tudi obseg  
marca, ob sprošcanju ukre- vi Kraševec. V La Pinati se  lahko po odprtju ponovno  ponudbe, pripravljamo  le  
pov pa so se terase gostin­ sicer za dostavo hrane  zaceli normalno delati,« pra­ tisto, za kar vemo, da bo šlo  
skih lokalov ponovno odpr­ poslužujejo spletnega servi- vi vodja znanega kamniške- v prodajo,« pravi Koderman.  
le v zacetku maja. Nov, še  sa ehrana.si, ki opravi veci­ ga  gostinskega obrata, ki  Poleg tega, da pokrijejo stro­ 
precej hujši val epidemije  no prevozov na dom, saj je  stranke  poskuša privabiti  ške in obveznosti do države,  
pa je jeseni prinesel ponov­ osebnih prevzemov po bese­ tudi z dodatnim popustom  so se dostave hrane v Koro- 
no zaprtje vseh gostinskih  dah Kraševca malo.  in brezplacno ponudbo pijac  bacu lotili tudi zato, »da nas  
lokalov. Tako so od sredine  Epidemija covida-19 skozi  ob narocilu. Sicer pa bodo  gostje ne pozabijo, da vedo,  
oktobra znova zaprte tudi  celo leto kroji tudi usodo  dostavo na dom izvajali  da smo še tukaj«. Ali bodo  
kamniške gostilne in resta­ gostišca Pri Cesarju, kjer so  zgolj v casu zaprtja zaradi  tudi po epidemiji ohranili  
vracije.  v zadnjem obdobju postali  epidemije. »Napolitanska  dostavo, še ne vedo, zagoto- 
Nekateri so se novim razme­ znani po strežbi napolitan- pica mora biti postrežena ta­ vo pa bodo še naprej ponuja- 
ram prilagodili tudi s prev­ skih pic. Ko so namrec fe­ koj. Dlje ko traja prevoz, bolj  li prevzem hrane v lokalu,  
zemom in dostavo hrane na  bruarja dokoncali investicije  izgublja kvaliteto. Ljudje si­ kar so nekatere stranke dob- 
dom. Denimo v mehiški re­ in bi morali zaceti novo po­ cer v teh razmerah to razu­ ro sprejele.  
stavraciji La Pinata, kjer  nudbo, so se bili namrec go- mejo, a ko se bo stanje nor- Kako se bo v prihodnjih te­ 
pred epidemijo teh storitev  stinski lokali zaradi epide­ maliziralo, se bomo vrnili k  dnih in mesecih odvijala si­ 
niso ponujali. Kot nam je  mije primorani prvic zapre­ strežbi v svojem lokalu, kjer  tuacija glede epidemije, si  
povedal Sebastjan Kraševec,  ti. Kljub temu jim je v pole- lahko zagotovimo najboljšo  ne upajo napovedovati, kot  
na ta nacin sicer ohranjajo  tnih mesecih s picami in  možno kvaliteto,« še dodaja  zakljucuje sogovornik, pa  
nekaj prometa, a dalec od  ostalo ponudbo uspelo pri- Sedmak.  ostajajo pozitivno naravnani  
tistega pred zaprtjem. »Za­ tegniti precejšen krog go- Dostavo na dom so že v casu  in bodo tudi v prihodnje os­ 
nimanje precej niha, je kak­ stov tudi s širše okolice. Ob  spomladanskega prvega vala  tali zvesti svojim nacelom in  
šen dan, ko imamo dela pre­ ponovnem zaprtju, ki je sle­ uvedli pri Korobacu. A po­ ponudbi zdravih in kvalite­ 
cej, pride pa tudi dan, ko ne  dilo oktobra, pa so zaceli  dobno kot Sedmak tudi Gre­ tnih obrokov.  

Meso Kamnik obiskal minister 
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je obiskal podjetje Meso Kamnik, kjer so zaradi okužb z novim koronavirusom za nekaj dni zaustavili proizvodnjo. 
Jasna Paladin pa vest o težavah med živil-mi v živilskopredelovalnih Obiska so bili veseli tudi v 
skopredelovalnimi obrati za-obratih, obenem pa je pou-vodstvu podjetja. »Obisk mi-Kamnik – V podjetju Meso radi epidemije ni zaobšla daril zavezanost za pomoc nistra smo razumeli kot ge-Kamnik so zaradi potrjenih kmetijskega ministra Jožeta in reševanje v okviru svojih sto moralne podpore in okužb z novim koronaviru-Podgorška, ki je podjetje zmožnosti in pristojnosti. pripravljenost pomagati, ce som med zaposlenimi v pro-zato tudi obiskal. »V casu, ko se Slovenija po-bi se stanje poslabšalo. V na­izvodnji za nekaj dni morali Vodstvo podjetja je ministra novno sooca z epidemijo co-šem podjetju zdaj sicer vse zaustaviti delo v klavnici, ta podrobneje seznanilo s po-vida-19, je še posebej po-poteka znova nemoteno, cas pa so izkoristili za redni sledicami, ki jih prinaša membna stabilna lokalna tako klavnica kot predelava letni remont. ustavitev proizvodnje, pris-samooskrba s kmetijskimi mesa, saj smo proizvodnjo, 
Nihalka do nadaljnjega ne vozi  Ceprav je direktor podjetja Miha Rozman že ob zausta­ luhnil pa je tudi predlogom za reševanje akutnih in tudi  in živilskimi proizvodi ter delujoca dobavna veriga  tako kot je bilo nacrtovano, po nekaj dneh spet zagnali,  
Kamniška Bistrica – Zaradi novih ukrepov proti širjenju ko­ vitvi zatrdil, da podjetje  drugih težav v tem sektorju.  oskrbe s hrano. Temu tre­ ta vmesni cas pa izkoristili  
ronavirusa, ki jih je sprejela država, je nihalka na Veliko pla­ kljub temu posluje normal- Minister  je  izrazil  veliko  nutno posvecamo posebno  za remont linije,« pa nam je  
nino 16. novembra prenehala obratovati. Obratovala ne bo  no in da dobava mesa in  skrb, ki jo prinaša porast  pozornost,« pravijo na mini- povedal direktor družbe  
do sprostitve ukrepov. J. P.  mesnih izdelkov ni motena,  okužb tudi med zaposleni­ strstvu.  Miha Rozman.  




Kultura 
Posodablja preteklost 
Oliver Pilic je sodobni vizualni umetnik, ki klasicne umetniške tehnike prevaja, prilagaja, križa s sodobnimi umetniškimi praksami in pri svojem delu ostaja inovativen, samosvoj in provokativen. 
Igor Kavcic 
Kamnik – Vstopim v Oliver-jev atelje v polkleti bloka na Duplici. Ne ravno velik pros-tor, a pravšnji za razmišlja­nje in pogovor, za ustvarja­nje in delo. Sredi sobe je veli­ka delovna miza, na njej ne­kaj matric – z motivi sedmih smrtnih grehov, vrezanih v majhne tablice iz topola – in kosi orodja, ki jih umetnik uporablja pri aktualnem delu. Levo je manjša preša za tiskanje grafik, desno regal s knjigami. »Zbirka knjig mi veliko pomeni – je teoretska podlaga mojim razmišlja­njem, mojemu delu. Veliko berem,« mi pogledovanje za naslovi dopolni Oliver. Ob stenah je prirocni depo z ak­tualnimi deli, spredaj omara z barvami, mizica z valcki, predmeti, ki jih uporablja pri snovanju umetniških projek­tov. »Vec kot deset let že de­lujem tukaj. Seveda prostor ni optimalen, a lahko potr-dim, da je imeti atelje, v kate-rem lahko v miru delaš, pri­vilegij,« pove gostitelj. Ja, atelje je kot ustvarjalna dup­lina, ce se navežem na izvor besede Duplica, iz katere se do starega mestnega jedra Kamnika najlažje pride s ko­lesom. Tistim Rogovim v kotu, letnik 1967. 
Umetnost v casu epidemije 
Slabi casi za umetnost. »Niti ne. Cas je bil v tem letu zelo na moji strani. Mislim, da tudi mnogih kolegic in kole-gov iz vrst vizualnih ume­tnikov. Bolj kot kdajkoli prej sem si lahko vzel cas za pre­mislek, cas za delo in navse­zadnje tudi za refleksijo svo­jega dela ter ob tem vpogled v umetnostni sistem v na­šem prostoru.« Ki pa ob vseh zaporah ni deloval naj­bolje, mar ne? »To je vseka­kor slaba stran tega casa. Del, razen v poletnih mese­cih, ni bilo mogoce javno predstavljati. Tako je tudi zdaj, ko so edina alternativa spletne razstave.« Oliver Pilic je v zadnjem letu kljub temu sodeloval na šestih razstavah. S še petimi vidnimi predstavniki sodob­ne grafike in oblikovanja je poleti deloval na graficni de­lavnici v Hiši kulture v Piv­ki, kjer so pripravili tudi razstavo. Gledava fotografije, ki jih je predstavil na skupinski raz­stavi Za narodov blagor v Ga-leriji Alkatraz v Ljubljani. A Hundred Years (Sto let) je naslov stenske postavitve s prav toliko fotografijami, ve-like približno tri krat štiri metre. Osrednji motiv, ki je zanimal avtorja, so bile v okolje zavržene in zašcitne maske in rokavice. »Fotogra­fijo sem uporabil kot najpri­mernejši medij. Posnetke sem iskal okrog pošt, lekarn, trgovin. Fotografije na steni v nakljucnem zaporedju da­jejo efekt pokrajine, ob na­slovu pa pomislimo na sto let razpadanja odvrženega ma-teriala, na sto let epidemije … Projekt nadaljujem z novimi fotografijami.« 
Podrocje vizualnega ustvarjanja Oliverja Pilica je zelo raznoliko. Medij, ki ga uporabi, vedno prilagodi sami ideji za umetniško delo. 
O širokem podrocju Pilice­vega umetniškega delova­nja, ko medij, ki ga bo upo­rabil, prilagodi sami ideji, se prepricam ob ready-made delu – potiskani rolici toa­letnega papirja. Na 140 listi-cev na približno 15 metrih papirja je odtisnil ponavlja­joco se graficno podobo. Da se s tem vraca tudi v zgodo-vino lesoreza in graficnih odtisov na zvitke. V delo je vloženo precej dela in na­tancnosti. Najbrž gre za najdražji zvitek toaletnega papirja na svetu. Da gre tudi tokrat za umetniško delo v nadaljevanju, nakazuje nov material na polici. 
Vedno znova ga izzove grafika 
Osrednji medij, ki zazna­muje Pilicevo umetniško delovanje, je grafika. »Grafi­ka, predvsem pa lesorez, me zanimata kot klasicen likov­ni medij. Dojemam ga na nacin, kot so ga recimo nemški ekspresionisti v za-cetku prejšnjega stoletja, ko jim je material dolocal pote­zo. Lesorez me zanima tudi v smislu casa in dolgoroc­nosti samega dela. Gre za razmerje med procesom Kamnicani med izrocilom in sodobnostjo: Življenje kamniških mešcanov od leta 1880 do druge svetovne voj­ne (1998), Na poti v Kamnik (2016), Hodili so jih poslu­šat (2017) in Poslušajte šti-mo mojo (2020). »Na svoji bogati raziskoval­ni poti Marija Klobcar pose-ga na raznolika podrocja ter ponuja številne možnosti za interpretacijo. Stalnici nje­


nih raziskav sta razkrivanje vprašanj zgodovine in etno­logije na podlagi preuceva­nja mitologije in pesmi ter pricevanje folklore kot po­membnega izhodišca za zgodovinske obravnave. Ma-rija Klobcar je celovita razi­skovalna osebnost s tenko-cutnim posluhom za sogo­vornike na terenu. Drznost in radovednost, razgleda­nost in širina jo kažejo kot zrelo znanstvenico, ob tem pa je še vedno usmerjena k novim vprašanjem in spoz­nanjem,« so podeljevalci med drugim zapisali v svoji obrazložitvi. 


dela, ki je zelo dolgotrajen in naporen, in med rezulta-tom dela, ki je lahko zgolj fotografski instanten.« Rde-ca nit njegovega dela torej ni zgolj umetnina sama, am-pak tudi koncept lesoreza v današnjem casu in pomen casa, ki ga je danes treba uporabiti za to staro tehniko umetniškega dela. Že dlje casa ima v delu leso­reze, za katere je izhodišce našel v manj znanem Valva­sorjevem delu z naslovom Prizorišce cloveške smrti. Izbral je risbe, ki so v knjigi izvedene v graficni tehniki bakroreza in predstavljajo se­dem smrtnih grehov. »Knji­ga je sicer napisana kot neka­kšen moralni vodnik,« poja­snjuje sogovornik: »Mene pa je zanimalo predvsem, kako na sodoben nacin in v aktual­ni kontekst postaviti knjigo izpred skoraj 350 let.« Greš­nikom je namesto obraza izbral povecan piksel, kar ra-cunalnik postavlja v kontrast s knjigo, z zabrisom grešni­kove identitete pa je na neki nacin odprl prostor za identi­fikacijo z njim. Vsi grešimo. Želi prikazati tako univerzal­nost grehov kot izpostaviti Valvasorja kot sodobnega umetnika. Lani je na fasadi na gradu Zaprice podobe predstavil v obliki racunalniških tiskov, tokrat jih je na plošce v veli­kosti 20 krat 15 centimetrov izdelal v tehniki lesoreza. Originalne matrice in grafi­ke upa, da bo razstavil v pri­hodnjem letu. 
V iskanju novih poti 
Kot umetnika ga je v mnogo-cem izoblikovala Akademija za vizualne umetnosti, A.V.A., kjer je pri mentorju prof. Miranu Moharju (IRWIN) študiral na smeri vizualna umetnost. »Bil sem vpisan na Akademijo za li­kovno umetnost v Zagrebu, smer slikarstvo, a me je prepricala A.V.A., ki ti z mul­tidisciplinarnim študijskim pristopom da potrebno širi-no, ki je pri današnjem ume­tniškem delu še kako po­membna,« je preprican Oli­ver, ki ima kot sodobni vizu­alni umetnik status samoza­poslenega v kulturi. Kamnik razen Galerije Miha Maleš in male galerije Pog-led, odkar ni vec Veronike, nima nobene druge klasicne galerije. Pilic ugotavlja tudi, da je Ljubljana bolj kot ne 'zaprta' za umetnike izven glavnega mesta. »Zato v zad­njem casu veliko razstavljam v tujini, kamor na razlicne razpise prijavljam in poši­ljam svoja dela.« Tako se je predstavil na dveh 'online' razstavah: 4. Mednarodnem graficnem trienalu Beograd in 6. Mednarodnem grafic­nem bienalu Szeklerland v Romuniji. Lani je svoja dela poslal na razstavo Between Atlantic and Pacific Oceans, v nacionalnem muzeju in kulturnem centru na Kiriba­tih, sodeloval pa je tudi na 2. Mednarodnem graficnem bienalu Erevan v Armeniji, kjer je prejel castno nagrado za delo A Single Landscape 
– po algoritmu narejenem kolažu lesorezov. »Ohranjam komunikacijo s kolegi umetniki, kar se mi zdi zelo pomembno. Izme­njujemo dela in izkušnje, gojimo dialog o sodobni umetniški sceni ...« dodaja Oliver Pilic, ki bo tudi v pri­hodnje iskal sticne tocke med preteklo umetnostjo – predvsem s poudarkom na graficnih tehnikah – in nje-no umestitvijo v sodobnost. Išce skrajne tocke med kla-sicno tehniko lesoreza in so-dobnimi tehnologijami, kot so video, razlicne racunalni­ške aplikacije, podkrepljene z algoritmi. In ce se vrnem na zacetek – podstat za nje­govo umetnost so knjige v regalu desno za vrati. 
Visoko priznanje Mariji Klobcar 
Kamnicanka je prejela Murkovo nagrado za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na 
podrocju etnologije. 
Jasna Paladin 
Kamnik – Slovensko etnolo­ško društvo, ki združuje etnologe in kulturne antro­pologe, že od leta 1986 po­deljuje tudi stanovske na-grade, poimenovane po ute­meljitelju etnologije kot znanosti – dr. Matiji Murku. Slovesne podelitve Murko­vih nagrad in listin za leto 2020, ki jo vsako leto orga­
nizirajo na martinovo, zara­di epidemije letos niso prip­ravili, so pa nagrajence obja­vili na spletni strani. Murkovo nagrado so za izje­mne znanstvene in strokov­ne dosežke na podrocju etnologije so podelili Mariji Klobcar, Kamnicanki, ki je številne svoje raziskave po­svetila tudi domaci obcini. Iz njene bogate bibliografije je treba omeniti pet tehtnih monografij, ki kažejo njeno raziskovalno usmerjenost in vsestranskost: Etnološka to-pografija slovenskega etnic­nega ozemlja – 20. stoletje: obcina Domžale (1989), 




Pogovor 
petek, 20. novembra 2020 

Aleš Senožetnik  romi in nam življenje posta­ da pa to od nas zahteva ne­ 
vi na glavo.  kaj vec naporov. Menim, da  
Veljate za zelo priljubljene­ je  dostopnost  otroških  
ga zdravnika tako med otro­ Vec let ste delovali kot pedi­ zdravnikov  zelo  dobra,  
ki kot tudi pri starših. Kako  ater v Kamniku. V kakšnem  ceprav se veliko dela opravi  
pridobite pozornost otrok?  spominu vam je kot Kamni­ po elektronski pošti in tele- 
Komunikacija je vedno dvo- canu ostalo to obdobje?  fonu.  
smeren proces in posluša- V najboljšem. Iz ambulante  Vsekakor opažamo porast  
nje in opazovanje sta veli- v Kamniku nisem odšel, ker  otrok, ki so v stiski. Še pose- 
kokrat pomembnejša od be- bi moral ali bi bilo karkoli  bej nas skrbijo otroci iz soci­ 
sed. Treba je imeti veliko  narobe, temvec ker se mi je  alno ogroženih skupin, ki  
domišljije, potrpežljivosti in  ponudila priložnost drugje  poleg vseh pritiskov zaradi  
zmožnosti prilagajanja, da  in mislim, da mora clovek  epidemije še bolj obcutijo  
vzbudiš zaupanje pri otro­ poskusiti kaj novega. Kolek­ prikrajšanost zaradi neu­ 
ku, ki ga je morda strah sti­ tiv na otroškem dispanzerju  streznih razmer, v katerih  
ka z zdravnikom. Vedno vse  je zelo dober, na moje mes- bivajo. Izkljucenost teh ot­ 
poskušam obrniti na šalo in  to je prišla kolegica pediatri­ rok se je tako le še povecala.  
vcasih še sam sebe presene­ nja in zelo sem se angažiral,  Da ne govorim o težavah ot­ 
tim. Mislim, da humor pot- 
rebujemo tudi odrasli, in ga vcasih pogrešam tudi drug-je, ne le v medicini.  »Medicinska stroka je enotna, da je cepljenje varen in ucinkovit nacin preprecevanja  
nalezljivih bolezni. Mnogi se ne zavedajo, da  
S kom je težje delati, s starši ali z otroki? Opažam, da je potrebne vse vec energije, da pridobiš zau­ odlocitev proti prinaša tudi veliko odgovornost ne samo za otroka, ampak tudi za družbo, del katere smo vsi. Po drugi strani si pediatri  
panje staršev in da jim poma­gaš premagati njihove stra-hove. Zaradi pritiska družbe, ki od nas in otrok pricakuje popolnost na vseh podrocjih,  Pediater Denis Baš / Foto: Luka Cjupadati, je to pomenilo si­gnal, naj se stroka oglasi.  uha deti, da za njihovega otroka želim le najbolje, in da mi  cite ranljivih skupin, ki se zaradi medicinskih razlogov  prizadevamo, da bi bilo vec cepiv za otroke brezplacnih, saj bi se v tem primeru vec staršev odlocilo za cepljenje svojih otrok. Nekatera cepiva so draga in za družino z dvema ali tremi  
so pogosto starši izgubljeni in pod velikim pritiskom. Po- Ste zaradi tega naleteli tudi  morajo zato, ker otrok še ni cepljen, še toliko bolj zaupa­ ne smejo cepiti, je naloga države, da uredi stvari na  otroki precejšen strošek.«  
gosto  v  želji  po  ugoditvi  na negativne odzive? Kako  ti. Ti starši se namrec zaradi  pravicen nacin. Medicinska  
zahtevam otrok pozabijo na  gledate na vedno vecjo neza­ pritiska, da je treba otroke  stroka je torej enotna, da je  da se je vkljucila. Nisem jih  rok s primanjkljaji v razvo- 
to, da je normalno, da jim  upanje glede cepljenja?  cepiti, vcasih izogibajo  cepljenje varen in ucinkovit  hotel pustiti na cedilu in še  ju, ucnimi težavami ali dru­ 
postavijo meje. Otrok seveda  Nimam racunov na družab­ zdravniških pregledov. Tako  nacin preprecevanja nalez­ vedno imam dobre odnose z  gimi specificnimi težavami.  
potrebuje kompetentnega in  nih omrežjih, tako da mno­ otroci niso cepljeni niti ne  ljivih bolezni. Mnogi se ne  vsemi.  Otroci se soocajo s stiskami,  
samozavestnega starša, ki je  gih komentarjev verjetno  pregledani, kar pomeni še  zavedajo, da odlocitev proti  kar poskušamo reševati s po­ 
preprican vase. V zadnjih le­ niti ne poznam. Sem pa na­ dodatno škodo. Seveda je  prinaša tudi veliko odgovor- Morda opažate kakšne razli­ govorom, a nekatere težave  
tih pa ob poplavi informacij,  letel na precejšnjo podporo  cepljenje za otroka zelo ko­ nost ne samo za otroka, am- ke med delom v Kamniku in  ostajajo in tukaj si ne delam  
ki jih lahko dobijo na spletu,  tako kolegov pediatrov kot  ristno, ampak zelo po­ pak tudi za družbo, del kate­ sedaj v Ljubljani?  utvar. Sicer pa smo videli, da  
morda ne znajo lociti zrna od  staršev, zato mi posamezni  membno pa je tudi zaupa- re smo vsi. Po drugi strani si  V ljubljanski ambulanti se  se zaradi epidemije poslab­ 
plev in od tukaj izvirajo stra­ primeri kritike ne pridejo do  nje med starši in pediatrom.  pediatri prizadevamo, da bi  srecujem z vec tujci, pa tudi  šujejo gibalne sposobnosti  
hovi. Pediatri tako veliko  bilo  vec  cepiv  za  otroke  s Slovenci, ki so se vrnili iz  otrok in posledicno tudi po­ 
energije usmerimo tudi v to, da starše opolnomocimo, še posebej v primeru, ce gre za  »Treba je imeti veliko domišljije, potrpežljivosti in zmožnosti prilagajanja, da vzbudiš zaupanje  brezplacnih, saj bi se v tem primeru vec staršev odlocilo za cepljenje svojih otrok.  tujine. Opažam, da ti ljudje znajo bolj ceniti naš zdra­vstveni sistem, še posebej  vecuje delež prekomerno prehranjenih in debelih ot­rok, težava je motivacija, vec  
prvega otroka. Veliko se pojavljate v medi­jih, zakaj se vam kot zdrav­ pri otroku, ki ga je morda strah stika z zdravnikom. Vedno vse poskušam obrniti na šalo in vcasih še sam sebe presenetim. Mislim,  Nekatera cepiva so draga in za družino z dvema ali tre-mi otroki precejšen strošek. Letos smo dosegli brezplac­ pediatrijo, ki je pri nas na visokem nivoju, pa se tega ne zavedamo vedno. Ker sva ravno govorila o cep­ je tesnobnosti, motenj spa-nja, hranjenja in depresivne­ga vedenja. Podobno zazna­vajo tudi drugod v svetu,  
niku to zdi pomembno?  da humor potrebujemo tudi odrasli, in ga vcasih  no cepljenje proti gripi za  ljenju, pa je morda razlika v  zato si pediatri želimo, da bi  
Izhajam iz tega, da posku­šam delovati v skupno dob- pogrešam tudi drugje, ne le v medicini.«  rizicne skupine otrok, a je sedaj zaradi epidemije cepi­ tem, da je standard v Lju­bljani nekoliko višji, kar se  šole spet cim prej odprli. Tudi pri spopadanju z epide­ 
ro. Pediatri namrec veckrat  vo proti gripi sicer brezplac­ pozna pri tem, da je vec sa­ mijo je potreben dogovor,  
naletimo na podobne težave  živega. Pred casom sem se  Starši se morajo zavedati, da  no za vse. Pred dnevi je bilo  moplacniških cepljenj. Rav­ postaviti je treba prioritete,  
in prav je, da o njih sprego- ob nekem protestu pred par- ima njihov otrok pravico do  tudi sprejeto, da bomo ver- no zato se zavzemam za to,  se vprašati, koga želimo za­ 
vorimo. Kolegi se pogosto  lamentom celo znašel na  najboljše zdravstvene oskr­ jetno že prihodnje šolsko  da  bi bila vsa  cepljenja  šcititi oz. na racun koga se  
ne želijo izpostavljati, zato  enem od transparentov, a na  be, ki pa mu je brez preven­ leto brezplacno cepili tudi  brezplacna, saj je to osnova  bodo lomila kopja.  
sem sam zavestno prevzel to  to gledam s humorjem in  tivnih pregledov ne moremo  decke proti HPV. Prizade- in brez tega ni dobrega zdra­ 
vlogo. Mislim, da je dobro,  sliko vcasih pokažem tudi  zagotoviti.   vamo si tudi za brezplacno  vstvenega sistema.  Svet je v pricakovanju cepiva  
da se oglasim in morda s  na kakšnem predavanju.  cepljenje dojenckov proti  Sicer pa so tako v Kamniku  proti covidu-19. Kako razu­ 
tem kdaj tudi presekam  Vsak ima sicer pravico do  Vedno  znova  se  postavlja  rotavirusom.  kot v Ljubljani zahtevni in  mni se vam zdijo strahovi,  
strokovno tišino, ki vcasih  izražanja svojega mnenja.  tudi dilema med obveznim  Sicer pa si je treba prizade­ manj zahtevni pacienti oz.  da ne bi bilo varno?  
lahko daje lažen obcutek, da  Ne smemo pa dopustiti, da  in neobveznim cepljenjem.  vati za vecje zaupanje v in- starši. Otroci pa vedno in  Cepiva, ki so v uporabi v EU,  
stroka ne ve, kaj hoce, pa je  se laicno, neosnovano mne- Kakšni praksi ste bolj naklo­ stitucije in uradno medici­ povsod išcejo in si želijo  so pod budnim ocesom  
ravno obratno. Moram reci,  nje enaci s strokovnim zgolj  njeni?  no. Pomembni pa so tudi  sprejetosti in naklonjenosti.  agencije za zdravila, ki skrb­ 
da sem doslej naletel na po­ zaradi neke lažne uravnote- Vsi si želimo odgovornega  lastni zgledi. Ce ne bi verjel  no  pretehta,  preden  ga  
zitivne odzive, tudi vecina  ženosti.  ravnanja ljudi in upošteva- v cepljenje, potem ne bi ce­ Življenje nam kroji epide­ odobri. Ko bo cepivo na vo­ 
staršev, s katerimi se srecu­ nja stroke. Enoznacnega od­ pil svoje družine, svojih ot­ mija covida-19. Kako se je  ljo, bo moralo biti varno in  
jem v ambulanti, to odobra- Kako pogosto se pri delu  govora ni,  ker  so  družbe  rok. Seveda ni nujno, da  spremenil nacin dela v pedi- ucinkovito. Tudi ko je že na  
va in me vcasih sami spod­ srecujete z nasprotniki cep­ zelo razlicne. Na eni strani  bodo za neko boleznijo zbo­ atriji?  tržišcu, pa se ves cas sprem­ 
budijo, da delo nadaljujem.  ljenja?  so skandinavske dežele, ki  leli vsi, a ce zboli tvoj otrok,  Primarno zdravstvo in pred­ lja. Prav tako se moramo za- 
Na svoje presenecenje me  samo s priporocili dosegajo  ki staršem predstavlja cel  vsem pediatrija se je zelo  vedati, da bo cepivo vsaj v  
Javno ste veckrat spregovori- vcasih za pediatra izberejo  dobro precepljenost. Na  svet, je lahko zelo hudo. To  dobro odzvala na epidemijo.  zacetku zagotovo dostopno v  
li o pomenu cepljenja.  tudi starši, ki jih je cepljenja  drugi strani je primer Italije  je glavni argument  v  prid  Že v prvem valu smo orga­ zelo omejenih kolicinah, na- 
Cepljenje je gotovo ena od  strah ali glede tega oklevajo.  in Francije, kjer so neobve­ cepljenju.  nizirali locene ambulante za  menjeno zdravstvenim de­ 
vrocih tematik, ki nas je pe- Velikokrat namrec ne gre za  zno cepljenje, zaradi upada- Kako pomembno je lahko  okužene otroke, tako je v  lavcem in osebju v domovih  
diatre združila, da se oglasi­ popolno  nasprotovanje,  nja cepljenih otrok in izbru­ cepivo, najbolje vidimo prav  Ljubljani pa tudi v Kamniku  za starejše, širšemu krogu  
mo v javnosti. Ko je zaradi  temvec za strah. Imam ne­ hov ošpic, uvedli obvezno  zdaj, v casu epidemije covi- in vecini ostalih zdravstve­ ljudi pa vsaj v zacetku zago­ 
številnih neresnic in lažnih  kaj staršev, ki svojih otrok še  cepljenje pred vstopom v  da-19. Videli smo, kako lah­ nih domov. Tudi sicer delo  tovo ne. Še nekaj casa bosta  
objav tudi v naši družbi de­ niso cepili. Ne želim jih  vrtec in šolo. Ce družba ne  ko droben virus napredno in  tece nemoteno, vsi otroci so  maska in razkužilo del naše­ 
lež cepljenih otrok zacel  odgnati, temvec jim dam ve­ zmore odgovornosti in zaš­ sodobno družbo povsem oh- cepljeni in pregledani, seve­ ga vsakdana.  

Poskušam delati v skupno dobro 
Pediater Denis Baš je v akciji Moj zdravnik, ki jo organizira revija Viva & Medicina, prejel naziv moj pediater 2020. Kamnican, ki zadnja leta sicer živi v Mengšu, je vrsto let delo pediatra opravljal v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca v Kamniku, zdaj pa deluje v ambulanti v Ljubljani. 



Zanimivosti 
Cebelarijo že vec kot dvesto let 
V družini Koncilia iz Soteske, po domace pri Kavcevih, neprekinjeno cebelarijo že od leta 1800. Družinsko kroniko, povezano s cebelarjenjem, je zbral 
danes 85-letni Franc Koncilia, ki je sam cebelar že od svojega cetrtega leta starosti. 
Jasna Paladin cebelarjenja v svoji družini. 
Anton Koncilia (rojen 1831) Soteska – Zbiranja podatkov se je cebelarjenja naucil od 
o svojih prednikih cebelar-svojega oceta in je že leta jih se je Franc Koncilia nacr-1848 sam izdelal sto panjev tno lotil lansko leto; vecino kranjicev. Cebelaril je dolga dokumentov je našel v do-leta, ko pa je zbolel, je nap-macih omarah, veliko pa rej cebelarila njegova žena tudi v župnišcu v Nevljah, Marjeta, pri tem pa ji je po­kjer hranijo maticne knjige magal možev brat Franc (ro-do leta 1800. Ce bi želel jen 1837). Po moževi smrti izbrskati še kaj iz let pred na zapušcinski razpravi je tem, predvsem pa ugotoviti, poleg zemljišca dobila tudi od kod so njegovi predniki dva panja cebel. Ta doku­prišli v vas Hrib, bi se moral ment je pri Kavcevih še da­odpraviti v nadškofijski ar-nes ohranjen. Cebelarila sta hiv v Ljubljano. A že zdajšnji tudi Johan Koncilia (rojen podatki so zanimivi, saj ka-1876) in njegova žena Rez­žejo na to, da je bilo v druži-ka, ki pa sta ugotovila, da je ni v zadnjih 220 letih pet s cebelami premalo denarja, cebelarjev in dve cebelarki. zato je Johan odšel s trebu-Cebelarstvo je bilo v Tuhinj-hom za kruhom v Ameriko, ski dolini nekdaj mocno raz-cebele pa je prepustil ženi. vito. Kavcevi predniki so v te »Ko se je po štirih letih vrnil na akacijevo pašo. Vozili so bo dal panj cebel, za katere-larskega društva Kamnik sma v Sloveniji, ki nima kraje prišli leta 1798 oz. domov, je šel najprej pogle-jih z vlakom, prevoz pa je ga bom lahko skrbel sam. In (tako kot tudi Planinskega subvencije. Ceprav je zaslu­1799, ko so od Janeza Vid-dat cebele, tako pomembne organiziral nacelnik spo-tako sem pri štirih letih pos-društva Kamnik) je že od žna za kar osemdeset od­
dnje železniške postaje v tal cebelar,« se spominja, pa leta 1957. Cebelarsko tradi-stotkov kmetijstva, se zdi 
Kamniku, tudi sam cebelar, tudi tega, da so slabe cebelje cijo je s svojimi starimi pa-pozabljena. Že Marija Tere-»Že Marija Terezija je rekla, da cebela ne crkne, Rudi Karba. A moj oce cebel družine jeseni unicili, satje nji in kolesom, kot so to zija je rekla, da cebela ne ampak umre. Tepejo jo država, kmetje in ni vozil na Primorsko, am-pa namocili v toplo vodo. To poceli nekoc, rad predsta-crkne, ampak umre. Tepejo 
pak v Podgorje na ajdovo so iztisnili v krogle, ki so jih vljal na številnih priredi-jo država, kmetje in podneb­
podnebne spremembe, samo še cebelarji smo ji 
pašo. Vozil jih je z vozom, imenovali 'vošcine', in te so tvah, tudi Dnevih narodnih ne spremembe, samo še ce­
ostali zvesti,« pravi Franc Koncilia, ki je clan 
kasneje, ko panjev ni bilo prodali v trgovino Lectar, ki noš in na etnološki priredi-belarji smo ji ostali zvesti,« Cebelarskega društva Kamnik že od leta 1957. vec tako veliko, pa kar s ko-na Glavnem trgu v Kamniku tvi v Snoviku. Bil je tudi v še pravi naš sogovornik, ki 
lesom. To kolo, ki je bilo iz-deluje še danes. upravnem odboru Cebelar-se je v svojih zbranih zapi­
delano leta 1888 v Srbiji, Franc Koncilia je danes ske zveze Slovenije, pohvali skih spomnil tudi drugih marja s Hriba številka 8 ku-so bile,« pravi naš sogovor-doma hranimo še danes,« zadnji cebelar svoje druži-pa se lahko s priznanjema cebelarjev s Kamniškega, pili hišo in nekoliko zemlje. nik Franc Koncilia in nada-pravi Franc, ki se je cebelar-ne, ceprav si želi, da bi tra-tretje in druge stopnje An-kot denimo Jaka Virjanta, S seboj so pripeljali cebele ljuje, da je za Johanom cebe-jenja od svojega oceta naucil dicijo nadaljevala ena od tona Janše. Justina Slanovca, Ivana Ga­in orodje za obdelavo lanu laril tudi njegov oce – Franc že zelo zgodaj. »Oceta sem njegovih vnukinj. Najvec je Cebelar s srcem in dušo je lina … Konca z mislijo, ki in izdelavo platna. Znano je, Koncilia (rojen 1907). »V kot cebelarja rad opazoval še imel trideset panjev cebel, že vse svoje življenje in še mu še danes daje energijo, da so leta 1800 izdelali svoj tistem casu so cebelarji iz kot majhen otrok, z njim danes pa skrbi še za štiri, danes ob vsaki priložnosti ko se ukvarja s svojimi cebe­prvi cebelnjak, kar Koncilie-kamniškega okoliša vozili sem hodil okoli cebel in ne-pri tem pa mu pomaga tudi poudarja pomen cebel. »Ce-lami: »Ko cebel ne bo vec, vi danes štejejo za zacetek svoje cebele na Primorsko kega dne mi je rekel, da mi žena Angelca. Clan Cebe-bela je edina avtohtona pa-tudi ljudi ne bo vec.« 


Žicnici bi bilo treba elektrificirati 
Tovorni žicnici Planinskega društva Kamnik, s katerima oskrbujejo Kamniško koco na Kamniškem sedlu in Cojzovo koco na Kokrskem sedlu, sta stari in dragi za vzdrževanje pa tudi neprijazni do 
okolja. A zatika se pri dovoljenjih. 
Jasna Paladin 
Kamniška Bistrica – Planin­sko društvo Kamnik, ki obe svoji planinski koci – na Kamniškem in na Kok­rskem sedlu – oskrbuje s pomocjo tovornih žicnic, ki sta bili zgrajeni sredi 50. oziroma 60. let prejšnjega stoletja. V redno vzdrževa­nje obeh društvo vsako leto vloži vec tisoc evrov. Pri zamenjavi dotrajanih vo­dilnih koles za vlecno jekle­nico smo jih pred nekaj dne-vi ujeli na Kamniškem sed­lu. Kot so nam povedali de­lavci, je takšnih koles samo na tovorni žicnici na Kam­niško sedlo, ki jo podpira sedem stolpov, skoraj tride-set, ki jih morajo redno pregledovati in ob obrabi tudi menjati. Dotrajani so tudi drugi sestavni deli, vkljucno z motorji, ki jih bo treba slej ko prej zamenjati, a v društvu gledajo še korak naprej. Skladno s prizadeva­nji za ohranjanje narave in ne nazadnje sodobnih po­treb planinskega turizma si želijo do obeh spodnjih po­staj in tudi do obeh planin­skih koc preko žicnice nape-ljati elektriko. 


»V društvu si že nekaj let prizadevamo, da bi obe to-vorni žicnici elektrificirali, a je težava v gradbenih dovo­ljenjih, ki jih obe spodnji postaji žicnice (še) nimata; le-ta pa so osnova za priklop na elektriko. Lastnik ze­mljišc, kjer stojita obe spo­dnji postaji žicnice, je zdaj Mešcanska korporacija Ka­mnik. Z njimi smo v dobrih odnosih, a dejstvo, da sta bila oba objekta postavljena pred toliko desetletji, za nas na upravni enoti žal ni olaj­ševalna okolišcina. Bi bila pa elektrifikacija z ekološke­ga, ekonomskega (boljša tu­risticna ponudba) in tudi povsem uporabnega stališca zagotovo dalec najboljša možnost. Zdaj vsi motorji delajo na nafto, kar gotovo ni okolju prijazno,« nam je povedal predsednik PD Ka­mnik Marko Petek. S temi nacrti v Planinskem društvu Kamnik sledijo trendom drugod po naših hribih. Sploh na Gorenj­skem je elektrificiran že vec­ji del tovornih žicnic in tudi veliko planinskih koc, a Ele­ktro Ljubljana ima za tovr­stne investicije, kot kaže, manjši interes. 
Podeljeni certifikati kakovosti 
Razvojni center Srca Slovenije je v oktobru izvedel cetrto ocenjevanje rokodelskih in prehranskih izdelkov Srca Slovenije. Med prejemniki certifikatov so tudi Kamnicani. 
Mija Bokal 
Kamnik – Štiriintrideset po­nudnikov s sto štirimi izdel­ki je prejelo pravico do upo­rabe Kolektivne tržne znam­ke Srce Slovenije. Certifikat je bil podaljšan tudi ose­mintridesetim izdelkom, ki so bili pozitivno ocenjeni že leta 2016. Pravico do uporabe znaka je tako prejelo petnajst proi­zvajalcev prehranskih izdel­kov in devetnajst rokodelcev iz obmocja Srca Slovenije. Med njimi so tudi kamniški ponudniki: Aleš in Urška Dovc (lesene torbice v kom­binaciji z usnjem), Anica Ahcin (rezljani izdelki), Dar-ja Škulj (naravna mila), Jan-ko in Štefka Grašic (kovaški izdelki), Katarina Spruk (ke­ramicne sklede), KUD Hiša keramike, zakaj pa ne ma-jolka (keramicni izdelki), Majda Vavpetic (šivani iz­delki), Domen Virant (jajca in mlecni izdelki), Drago Vrhovnik (izvirska živa voda), Franciška Bodlaj (siri) in Helena Kropivšek (siri). Prehranske izdelke so oce­njevali Franci Jezeršek, dr. Janez Bogataj in dr. Tanja Lešnik Štuhec, pri roko­delskih pa je sodeloval Ma-tej Zupancic. Razvojni center Srca Slove­nije organizira vsakokrat tudi slovesno podelitev certi­fikatov, ki pa je tokrat v kla­sicni obliki verjetno ne bo mogoce izvesti. Vseh 208 certificiranih izdelkov bo objavljenih na spletni stra­ni www.srce-slovenije.si. 



Šport 

Policijska kronika 
Vlom v tovorno vozilo 

Neznanec je na Duplici z neznanim predmetom na vzvod vlomil v tovorno vozilo, iz katerega je odtujil delovno orodje in povzrocil vecjo materialno škodo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. 
Kršitev odloka o nalezljivih boleznih    
Policisti so imeli na Perovem v postopku obcana brez name-šcene zašcitne maske in obcana, ki je prišel na omenjeno lokacijo z namenom druženja in popivanja in kršil prepoved prehajanja obcin. Na kraju je bil obema izdan placilni nalog po zakonu o nalezljivih boleznih. 
Prijava goljufije 

Obcanka se je zglasila na policijsko postajo in na zapisnik podala prijavo za kaznivo dejanje goljufije. Podjetju, ki izde­lujejo notranja vrata, je narocila izdelavo, jih placala, vrat pa ni prejela. Sledi zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. 
Jadralni padalec strmoglavil in se huje poškodoval 
Policista sta bila obvešcena o nesreci padalca na obmocju Kamniškega sedla. Padalec se je peš podal na vrh Brane (2253 m n. m.). Okrog 10.25 se je z jadralnim padalom znamke Yeti, tip 4 spustil z vrha v smeri proti Kamniški Bi-strici, kjer pa je naredil napako, saj se je obrnil v napacno smer spusta, zaradi cesar ga je obrnilo. Pri tem je izgubil nadzor nad padalom in padel tako, da je z vrvmi obvisel na strmem pobocju. Padalec se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalno ekipo GRS Kamnik s helikopterjem prepe­ljan v UKC Ljubljana. Ker je tuja krivda izkljucena, padalec pa je bil ustrezno opremljen in z veljavno licenco, sledi po­rocilo na okrožno državno tožilstvo. 
Požar v Mekinjah 

Policisti so bili obvešceni, da je v Mekinjah prišlo do požara v stanovanjski hiši. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je požar zanetila ena izmed elektricnih naprav, ki so bile na pultu priklopljene na elektriko. Iz elektronske naprave se je ogenj razširil še na napo in viseci kuhinjski omarici. Požar so pogasili gasilci PGD Kamnik. Sledi porocilo na okrožno državno tožilstvo. 
Izpraznil gasilni aparat 

Neznani storilec je sredi belega dne neovirano pristopil v garažni prostor na Ljubljanski cesti, kjer je sprožil in izpraznil gasilni aparat. Kaj poleg objestnosti je neznanec pogasil, še ni znano. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. 
Vlom v klet 

Policisti so v Kamniku obravnavali vlom v klet, in sicer je neznanec s primernim orodjem na vzvod odtrgal okovje za kljucavnico obešanko in tako prišel v klet, kjer je odtujil ozi­mnico, alkoholno pijaco in otroške plenice ter oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. 
Vnel se je elektricni lovilec mrcesa 
Policisti so bili obvešceni, da je v industrijski coni v Žejah prišlo do požara v poslovnem objektu. Z zbiranjem obves­til je bilo ugotovljeno, da se je v tretjem nadstropju pred vhodom v pisarne vnel elektricni lovilec mrcesa. Požar so pogasili gasilci iz PGD Moste, Komenda in Križ. Z ogle-dom kraja je bil izkljucen sum kaznivega dejanja povzrocit­ve splošne nevarnosti, zato bo sledi porocilo na okrožno državno tožilstvo. 

Tek ji je zlezel pod kožo 
Nuša Mali je ena najbolj perspektivnih gorskih tekacic pri nas. Devetnajstletnica iz Znojil, sicer clanica ljubljanskega Atletskega kluba Olimpija, trenira in tekmuje tudi na atletskih stadionih, a najraje v gorskih tekih, ki jih – kot pravi – obožuje. Letošnje sezone je že konec, po enotedenskem 
premoru pa že trenira za nove tekme. 
Jasna Paladin 
Znojile – Nuša Mali je letos zakljucila program predšol-ska vzgoja na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), sedaj pa na isti šoli obiskuje maturite­tni tecaj, saj bo splošno ma-turo opravljala prihodnje leto. Razmišlja o študiju – najverjetneje se bo vpisala na Fakulteto za šport, smer ki­neziologija –, a še bolj o teku, zato sva poklepetali o njenih tekaških zacetkih, uspehih in tekmovalnih nacrtih. 
Kdaj ste zaceli trenirati in kakšna je bila vaša pot do atletskega kluba, katerega clanica ste danes? 
Trenirati sem zacela v deve­tem razredu osnovne šole, torej tecem že pet let. Vedno sem si želela nekaj trenirati, saj so mi že v osnovni šoli ležali vsi športi. Takrat sem vecinoma hodila na razna šolska obcinska tekmovanja, a vecinoma v tekih na 60 metrov in skoku v daljino. V devetem razredu sem se ho-tela vclaniti v kakšen tekaški klub, ker pa se mi je zdelo, da v Kamniku ni bilo ka­kšnega bolj resnega kluba, sem se odlocila, da zacnem sama. Tekla sem po doma-cih hribih in cestah, ki so bile vecinoma hribovite, in tu se je zacela moja gorsko--tekaška pot. Tekla sem približno štirikrat na teden, najprej še s psom Aronom na povodcu, potem pa sem s prebiranjem raznih knjig in forumov zacela vse skupaj jemati vse bolj resno. Udeležila sem se tudi prvega tekaškega tekmovanja (Vero­nikin tek), kjer sem z lahkoto zmagala, in to je bila še doda­tna motivacija za nadaljeva­nje. Najprej sem zacela z gorskimi teki, kjer sem spo­znala veliko ljudi, scasoma pa sem ugotovila, da le potre­bujem nekaj vec hitrosti, ki bi jo lahko pridobila s trenin­gi na stadionu. S tem name-nom sem vclanila v Atletski klub Domžale. Tam sem se veliko novega naucila, prido­bila veliko hitrosti, potem pa sem se lansko leto odlocila, da se prepišem v malo res-nejši klub, Atletski klub Olimpija, katerega clanica sem še danes. Tu je tudi sku­pina, s katero sem zaradi od­daljenosti in vožnje do Lju­bljane trenirala enkrat te­densko, veliko vecja in tudi treningi, ki nam jih priprav­lja moj trener Matej Juhart (tudi moj nekdanji profesor športne vzgoje na GSŠRM), veliko bolje organizirani. 
Še vedno tecete in tekmuje­te tako na atletskih stadio­nih kot v gorskih tekih? 
Že prej sem se udeleževala raznih cestnih in gorskih te­kem, ko pa sem se vclanila v prvi atletski klub, sem zace-la tekmovati tudi na stezi. In od takrat naprej tecem dol­ge, srednje in gorske teke, tekmujem pa tudi v dvorani. Moja primarna disciplina pa so gorski teki, saj jih, kljub temu da rada tecem tudi na stadionu, obožujem, pred­vsem zaradi lepih poti in na-rave ter zaradi lepih razgle­dov, ki te pricakajo na vrhu hriba oz. gore. Z menjava­njem teka na stadionu in gorskega teka pa ohranjam pestrost svojih treningov in lahko recem, da mi ni nikoli dolgcas, le vcasih se je treba malo potruditi in se spraviti iz postelje, še posebej pred kakšnim težkim treningom ali pa v zgodnjih jutranjih urah, ampak vse se splaca. 
Kako pogosto trenirate in kje vse? 
Treniram pet- ali šestkrat na teden, en dan pa namenim zgolj vajam za moc. V svoje treninge sem, po poškodbi kolena, ki sem jo staknila aprila letos zaradi pretirava­nja v kolicini treningov, vkljucila tudi kolesarjenje na trenažerju in veliko vaj za moc, ki so se kar obrestova­le, saj sem že kmalu lahko spet tekmovala in z njimi sem mocno izboljšala svojo tekaško formo. Tecem tako na stadionu (dvakrat na te-den) kot doma, po cesti proti Snoviku in Lokam, vcasih tudi proti Crnivcu in na bliž­nji Rožiški vrh. Pred korono pa sem po navadi ob pone-deljkih hodila v Ljubljano v Šiško, kjer sem s svojo sku­pino in trenerjem skupaj oddelala trening. 

Letošnje leto je zaradi ko­rone posebno v vseh pogle­dih – tudi v športu. Kako je bilo s tekmami v gorskih tekih? Tekaška liga Obcine Kamnik je denimo v celoti odpadla. Kje vse ste sploh lahko tekmovali? 
Na zacetku leta sem velikok-rat tekmovala v atletski dvo­rani v Novem mestu, v tekih na 3000 in 1500 metrov. Po-tem pa je zaradi korone od­padlo svetovno in evropsko prvenstvo v gorskih tekih in zelo veliko tekem v marcu, aprilu in juniju. Imeli smo le to sreco, da so se razmere ko­nec poletja le malce umirile in so le bila nekatera tekmo­vanja vendarle izpeljana. Na stadionu na žalost nisem imela veliko priložnosti tek­movati, sem pa tekmovala na državnem prvenstvu v dolgih tekih v Mariboru (deset kilo-metrov na stadionu), kjer sem izboljšala svoj lan-ski osebni rekord za kar dve minuti. Udeležila sem se tudi teka na Šmarno goro, kjer sem tudi izboljšala oseb­ni rekord, Italijani pa so nam pustili, da smo se lahko ude­ležili tudi nekaj njihovih te­kem. Tako sem tekmovala na Trofeo Nasego v zacetku ok­tobra, kjer sem med mladin­kami koncala na drugem mestu. Na koncu oktobra smo se odpravili še na Trofeo Vanoni faminille (štafetna tekma dvojic) v Morbegno, kjer sva z Mojco Koligar sku­paj pritekli na cetrto mesto. Tekma je bila res kratka (sla-bih pet kilometrov), ampak zelo težka, saj si potreboval tako hitrost kot moc, srcni utrip pa je bil celih 23 minut teka maksimalen. Bila sem absolutno šesta ženska in prva v kategoriji U23. 
Kaj štejete za svoj do sedaj najvecji tekmovalni uspeh? 
Za svoj najvecji uspeh šte­jem šesto mesto med mla­dinkami na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v gor­skih tekih v Argentini in 15. mesto na evropskem prven­stvu v gorskih tekih v Švici. Za velik uspeh štejem tudi letošnje rezultate iz Italije, kjer se je bilo treba kosati z nekaterimi najboljšimi gor­skimi tekacicami v Evropi. Zelo pa sem se razveselila tudi dobre razvrstitve letos v teku na Šmarno goro (drugo mesto absolutno). 
Kako usklajujete treninge s šolo? 
Letos je veliko ucenja in priprav z maturitetnim te-cajem, ampak si vedno vza­mem dovolj casa za trening, saj se po njem tudi lažje ucim in sem veliko bolj pro-duktivna. Po navadi treni-ram dopoldne, pred trenin­gom in po njem se ucim, popoldne pa imam šolo oz. priprave. V srednji šoli pa sem vecinoma trenirala po pouku. Naucila sem se dob-rega organiziranja in to mi je pomagalo tudi v šoli. Ni-sem imela vecjih proble­mov z usklajevanjem tre­ningov s šolo in ucenjem, tudi ucitelji so bili zelo pri­jazni in so mi pustili treni­rati tudi na raznih projek­tnih dnevih. 
Kakšni so vaši športni cilji, nacrti? 
V prihodnosti si želim še veckrat tekmovati na med-narodnih tekmah v gorskih tekih, še izboljševati oseb­ne rekorde na stezi na tri ti­soc metrov in na cestni na deset kilometrov. Kaj vse bo prinesla prihodnost, je težko napovedati, absolutno pa bom tekla (ce bodo le kolena dopušcala), saj mi je tek zle­zel pod kožo, cedalje bolj pa so mi všec tudi vaje za moc, ki so postale tudi že neke vrste rutina. 
Verjetno pa tek ni edina stvar, ki vas veseli. Kaj vam še zapolnjuje proti cas? 
Ne, res ne tecem cele dneve (smeh), trenutno se veliko ucim in ob šoli, treningih in ucenju nimam veliko prostega casa. Vsak dan si­cer grem na sprehod s psom, s katerim se tudi rada igram in ga razvajam. Zelo rada berem knjige, in gledam filme, najraje pa sem zunaj, v naravi, ali pa pohajkujem po bližnjih hri­bih. Velikokrat obišcem Moravce, kjer živi moj fant, s katerim se tudi skupaj sprehajava, rada se družim, obožujem pa tudi Tik tok in Instagram. 



Šport 

Po petih letih spet v ligi prvakinj 
Minulo soboto se je po štirih tednih premora zaradi epidemije koronavirusa nadaljevalo državno prvenstvo v obeh Sportklub prvih odbojkarskih ligah. Obe prvi ekipi Calcita Volleyja sta v nadaljevanje sezone vstopili z zmagama, ženska ekipa, ki brani naslov državnih prvakinj, pa je v zacetku meseca 
dobila vabilo za nastop v najmocnejšem evropskem klubskem tekmovanju – ligi prvakinj. 
Miha Štamcar 
Kamnik – Za Kamnicanke bo to po sezoni 2015/16 dru­gi nastop v tem tekmovanju. V skupini B bodo njihovi nasprotniki italijanski Conegliano, turški Fener­bahce in francoski Nantes. V kvalifikacijah za uvrstitev v ligo prvakinj je bila poljska ekipa LKS Commercecon Lodž v obeh tekmah boljša od kamniške, ki se je že pripravljala na nadaljevanje svoje evropske poti v pokalu CEV. Toda zaradi svetovne zdravstvene krize je ruska Uralocka iz Jekaterinburga svoj nastop v elitni ligi odpo­vedala, tako da so priložnost dobile varovanke Aljoše Jemca. »Želja po igranju v ligi prva­kinj je bila velika, zato smo ponujeno priložnost sprejeli z odprtimi rokami. Imamo dobro ekipo, ki potrebuje težke tekme. Priznati mora-mo, da smo imeli kar veliko srece, ker se nam na igrišcu ni izšlo, bo pa to dodatni motiv za igralke in za še bolj zavzeto delo. Po drugi strani bo to tudi priložnost, da predvsem mlajše igralke iz­kusijo višjo raven igranja, ki jo liga prvakinj prinaša, kar jim bo koristilo v njihovi na­daljnji karieri. Hkrati bo to seveda tudi vecja odgovor­nost, kajti vsi vemo, da je to drug svet, zato bomo morali res dobro trenirati, biti na vsakem treningu maksimal-no zavzeti, da opravicimo vabilo s strani Evropske od­bojkarske zveze,« je igranje v ligi prvakinj komentiral Aljoša Jemec, ki je bil v se­zoni 2015/16, ko so Kamni-canke prvic igrale v tem tek­movanju, pomocnik Gašper­ju Ribicu. Tudi ob svojem debiju v ligi prvakinj so kamniške odboj­karice igrale v skupini B. Za­nimivo je, da so bile tudi takrat njihove nasprotnice iz Italije (Igor Gorgonzola No-vara) in Turcije (Vakifank Istanbul), tretja ekipa pa je bil poljski Atom SGE Sopot. Leto pozneje je bila že v kva­lifikacijah zanje premocna ekipa Jo Nordmeccanica Modena, tako da so evrop­sko tekmovanje nadaljevale v pokalu CEV. 
V skupini s svetovnimi klubskimi prvakinjami 
»V naši skupini po kakovo­sti odstopata Conegliano in Fenerbahce, kar s svojimi rezultati dokazujeta tudi v lo soboto gostovali v Kanalu in se domov vrnili brez iz­gubljenega niza, v torek in sredo so igrali preloženi tek-mi prvega kroga pokala Challenge proti skopskemu Vardarju, jutri pa jih caka tekma domacega prvenstva s Hocami, prav tako v Ka­mniku. Serijo petih tekem v osmih dneh bodo koncali v nedeljo, ko bodo v še eni do­maci tekmi v srednjeevrop-ski ligi gostili Posojinico Aich/Dob. »Dejstvo je, da je za nami in pred nami veliko število tekem. Videli bomo še, kdaj bomo odigrali preložene tekme domacega prvenstva, tu so potem še domace po­kalno tekmovanje, srednje­evropska liga in pokal Chal­lenge, tako da podoben ur­nik, ki ga imamo v teh dneh, lahko pricakujemo tudi v prihodnje. Na sreco imamo na voljo širok spek­ter igralcev, lahko bomo pridružili tudi kakšnega mlajšega igralca, kar pred­vsem velja za srednjeevrop­sko ligo, in ne preostane nam drugega, kot da odde­lamo svoje,« se z velikim številom tekem, ki cakajo njegove varovance, ne želi obremenjevati Gregor Je­roncic, trener prve moške ekipe Calcita Volleyja. V sredo so prvenstvo v 1B ligi nadaljevale tudi odboj­karice druge ženske kam­niške ekipe, ki so proti So-boti prišle še do svoje druge zmage. Preostale ekipe Cal-cita Volleyja pa so za zdaj zaradi razmer v zvezi s ko­ronavirusom še naprej brez tekem. 


tudi na mednarodni ravni,« je Jemec na kratko tudi že predstavil nasprotnice Kamnicank v ligi prvakinj, ki bo potekala po turnir­skem sistemu. Prvi turnir bo na sporedu v Coneglia-nu (8. do 10. decembra), drugi pa v Nantesu (26. do 
28. januar). V domacem prvenstvu so slovenske državne prvaki­nje po štirih tednih odmora v svoji dvorani brez vecjih težav premagale Luko Ko-per, v sredo pa so bile boljše še od ljubljanskega Krima. Jutri se bodo v Grosupljem pomerile z domaco ekipo, prvi letošnji obracun z Novo KBM Branikom pa bo na vrsti 25. novembra v Ma-riboru. 
Kamniški odbojkarji v NBA-jevskem ritmu 
V pravi NBA-jevski ritem so po prekinitvi državnega pr-venstva zakorakali odbojkar­ji Calcita Volleyja, ki bodo v osmih dneh odigrali kar pet tekem. Po prvotnem progra-mu bi jih morali celo šest, a je njihova tekma z graškim Holdingom v okviru sre­dnjeevropske lige odpadla. Tri so tako že za njimi, v do-macem prvenstvu so minu-
Foto: Klemen Brumec 

svojih letošnjih domacih prvenstvih. Igralke Conegli­ana, ki v italijanskem pr-venstvu letos še ni izgubil, so ob tem še evropske pod-prvakinje iz leta 2019 in ak­tualne svetovne klubske pr-vakinje, medtem ko je Fe­nerbahce v turškem prven­stvu samo za VakifBanko. Brez poraza je po šestih odigranih krogih tudi Nan­tes v francoskem državnem prvenstvu. Dejstvo je, da se z vsakim nasprotnikom da igrati, vsekakor pa so pred nami preizkušnje, ki jih ve-cina naših igralk ni vajena. Škoda sicer je, da liga prva­kinj ne bo potekala, kot je do zdaj, se pravi po liga­škem sistemu, toda glede na trenutno situacijo v Evropi je to edino logicno. Za nas bo to zagotovo velika priložnost, da se dokažemo 
»Želja po igranju v ligi prvakinj je bila velika, zato smo ponujeno priložnost sprejeli z odprtimi rokami. Imamo dobro ekipo, ki potrebuje težke tekme. Priznati moramo, da smo imeli kar veliko srece, ker se nam na igrišcu ni izšlo, bo pa to dodatni motiv za igralke in za še bolj zavzeto delo.« 


Novo v petkovih številkah  Gorenjskega glasa
 Dnevnik, ki ga piše Gorenjec Davor Tavcar 
o svoji izkušnji s covidom-19. Zanimivo, 
napeto in aktualno. in
 Rubrika o gorenjskih priimkih. 
Imate tipicen gorenjski priimek in vas zanima, kaj pomeni, od kod izvira? 
Spremljajte Gorenjski glas 

www.gorenjskiglas.si 

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,  Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.  
Ce jo narocite po pošti, se poštnina zaracuna  po ceniku Pošte Slovenije. 
www.gorenjskiglas.si 
Muzej jaslic Brezje bogati zbirka preko 450 jaslic iz 67 držav celega sveta, ki je 
edinstvena ne  samo na obmocju Slovenije, ampak  tudi širše. 
Katalog obsega  302 strani, v njem  je z barvnimi  fotografijami in  
teksti predstavljenih 100 jaslic, ob tem je opisana zgodovina 
nastanka jaslic ter znacilnosti razlicnih obmocij.
14   50 
EUR 

Nagrade: 3-krat knjiga Zdravje in Jaz – Prijatelja 
Re            
šitve križanke (geslo, sestavljeno iz crk z oštevilcenihpolj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do pone delj­ka, 30. 11. 2020, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah          
ko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskegagla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1. 



Zanimivosti 
ru našla službo, kjer je prak-je morda to celo dobro. Res ticno nemogoce najti delo za pa je, da je moja stara mama osebo njene starosti in profi-živela na kmetiji in mi 
Janez Marn, 48-letnik iz Mirne, je veseljak, ki obožuje glasbo in ples. Pri partnerici išce "vse dobre življenjske navade", njegova sanjska ženska pa je "komunikativna, sprošcena, urejena, ljubezniva in dobrega srca". Ali bo v priljubljenem šovu Ljubezen na deželi, ki ga po 
V šov je šla brez pricakovanj 
V priljubljenem televizijskem šovu Ljubezen na deželi, ki ga po novem lahko gledate tako ob sobotah kot nedeljah zvecer na Pop TV, spremljamo tudi 57-letno Danico Sentic, sicer Mariborcanko, ki pa že nekaj casa živi v Kamniku. Trenutno išce zaposlitev. 
Alenka Brun novi izkušnji naproti. Razlo­
ži: »Nikoli sicer nisem gojila Kamnik – Danica Sentic se je izjemne želje, da bi živela v Kamnik priselila zaradi na kmetiji, toda v življenju spleta okolišcin in ker je bila nikoli ne reci nikoli, saj se brezposelna. Namrec menila nikdar ne ve, kdaj te doleti je, da ce bo živela bližje Lju-nekaj, na kar nisi priprav­bljani, bo lažje kot v Maribo-ljen, potem pa ugotoviš, da 

LAŽJI SUDOKU 
Rešitev: 
novem poleg ob nedeljah zvecer na Pop TV 
Danica Sentic / Foto: arhiv oddaje 
lahko spremljamo tudi ob sobotah, našel "plesalko, s katero bo zaplesal v zaljubljeno uho«. Svoj prosti cas pre-oziroma deklet, ki se trudijo 
prihodnost", bomo videli v nadaljevanju. Danica življa na sprehodih in pred za Janezovo pozornost. Z televizorjem, rada pa bi vi-dekleti na Janezovi kmetiji 
pravi, da se je zanj odlocila, ker se ji je zdel 
dela London, Kairo, obiskala se je dobro ujela, sploh s Sa­
sprošcen in vesele narave. Tudi sama je bila Škotsko. 
bino, se pa nasmehne, da se 


Opozorili na problem sladkorne bolezni 
Jasna Paladin barvo. »Namen akcije je bil 
pritegniti cim širšo pozor-Kamnik – Obcina Kamnik se nost javnosti in opozoriti na je tudi letos na pobudo Zve-problem sladkorne bolezni ze društev diabetikov Slove-tudi v naši obcini,« pravijo nije in Društva diabetikov na obcini, kjer se bodo letos Kamnik pridružila zazna-že drugo leto zapored prid­movanju svetovnega dneva ružili tudi zaznamovanju sladkorne bolezni, in to svetovnega dneva raka tre­tako, da so stražni stolp na bušne slinavke. Tako bodo Malem gradu v petek, 13. stražni stolp Malega gradu novembra (na predvecer 21. novembra obsvetili z vi-tega dne), obsvetili z modro jolicno barvo. 
Kamniški sudoku 
5  9  3  4  
2  6  9  
5  3  
9  1  2  4  
3 4  1 6  
1  9  6  8  
3  8  
9  2  8  
8  7  1  2  

TEŽJI 
vesela, da jo je izbral. Pa bo v šovu na koncu Za prijavo v šov Danica ni v podobni situaciji v bistvu 
SUDOKU 
potrebovala kakšnega po-še ni znašla nikoli: da bi se 
našla ljubezen? Tudi to bomo še videli. 
sebnega poguma, saj pravi, morala z drugimi ženskami 
da je takšen tip osebe, ki se boriti za moškega. »Tega la. »Vse življenje sem na-kmecka opravila niso tuja.« prakticno nicesar ne boji in pravzaprav tudi nikoli ne bi mrec delala v pisarnah, od Je locena, mati dveh odraslih ji je tokratna odlocitev v bi-naredila. V ljubezni ni boja, obcine, banke, sodišca, bol-otrok. Vcasih, kadar je stvu predstavljala tudi neke ljubezen se zgodi ali pa ne,« nišnice itd., kar pomeni, da osamljena, prizna, da je tiha vrste izziv. Za 48-letnega Ja-meni Danica. Zato je šla v to delo najbolje obvladam. A in žalostna, sicer pa je pozi-neza Marna z Mirne se je šov brez pricakovanj. Ni si si predstavljajte najti službo tivna in vesela oseba. »Prija-odlocila zato, ker se ji je zde-tudi predstavljala, kako se v administraciji danes …« telji me poznajo kot ragljo, ki lo, da je med vsemi kandida-bodo stvari odvile, je pa ve-
Rešitev: 
8 3  2 9  
7  9  
5 4  3  
9  6  2  4  
5  1  4  7  
3  8  7  6  
9  8 1  
7  6  
4 1  9  

hudomušno potoži. A Danica se ne vda kar tako. Pridno išce službo. Vmes pa se ji je zgodila še posebna dogodivšcina: sodelovanje v priljubljenem šovu Ljube-zen na deželi. Zakaj pa ne, se rada smeji in rada poma­ga. Pri partnerju išcem po­dobne lastnosti,« nadaljuje. Njena najljubša jed je du­najski zrezek, najljubša ži-val pes, najljubši film Moje pesmi, moje sanje, kar se ti najbolj sprošcen in vesele narave. Seveda je bila zelo vesela, ko jo je izbral. Sedaj lahko spremljamo njeno ljubezensko dogodi-všcino pred televizijskimi kamerami, kjer se je znašla sela, da se je odlocila za so-delovanje. »Ni mi žal, da sem se odloci-la ’iskati ljubezen’ pred ka­merami. Snemanje je bilo cudovita izkušnja, in ce bi imela možnost, bi jo takoj 



si je rekla in se odpravila tice glasbe, pa vse, »kar gre v v družbi še drugih žensk ponovila,« še pove. 
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da 
se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 
v 

BELA IN CAROBNI GOZD (19.del) 

Bela 

@volkuljaBela 

Par korakov kasneje v letovišcu. Obiskovalci, turisti, pohodniki, 
Gradbeno dovoljenje predvideva 
ljubitelji narave, prisluhnite mi! 
bistveno manjše poslopje. 
Brez skrbi, župan. Ko so 
stvari enkrat zgrajene, se nanje težko pritožijo.  Kaj, za vraga, pa ta nebodigatreba išce tu?  
Podobno je  
z volitvami.  


Porocila pa kažejo, da letovišce iz proracuna dobi vec, kot vanj vrne. 

Ce ne boste bolj prijazni z mano, 
Odpadne vode niso ustrezno ure­
se bom preselil v tujino, kjer lepo 
jene in onesnažujejo pitne vire. 
ravnajo s poslovneži. 


piše, da smo eko. 

Obcina podpira prosti trg! 
Dušim se! 
Se nadaljuje. 



Prireditve, zanimivosti 

Fotografski natecaj kamniške knjižnice 
Kamnik – Knjižnica Franceta Balantica Kamnik je objavila fotografski natecaj V škrlat oblaci veje, povsod bogastvo seje, ki nosi naslov po verzu pesmi Daneta Zajca Jesen, je-sen. »Udeležence natecaja vabimo, da se odpravijo v naravo in s fotografskim objektivom skušajo ujeti jesensko vzdušje. Ker želimo, da bi bil natecaj dostopen najširšemu krogu, vas vabimo, da za fotografijo uporabite svoj mobilni telefon,« pravijo v knjižnici, kjer vaše fotografije pricakujejo še do 21. novembra. Sodelujete lahko z najvec tremi barvnimi ali cr-no-belimi fotografijami, izdelke pa pošljite na e-naslova an-drej.kotnik@kam.sik.si in erika.poljansek@kam.sik.si. Dela bo ocenila strokovna komisija, najboljši bodo prejeli knjižne nagrade. Rezultati natecaja bodo objavljeni na spletni strani knjižnice najkasneje 15. decembra. J. P. 
Na Rdecem križu zbirajo sredstva za obcana 
Kamnik – Na kamniškem obmocnem združenju Rdecega križa Slovenije na pobudo prijateljev zbirajo sredstva za Mi-tja Zabavnika, ki je po srcnem zastoju nepokreten in v do­maci oskrbi, prej pa je aktivno sodeloval v kulturnem dru­štvu, med gasilci in prispeval v blaginjo lokalne skupnosti. Prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni za rehabilitacijo, lahko nakažete na transakcijski racun Obmocnega združe­nja Rdecega križa Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik, in sicer na številko transakcijskega racuna: SI56 0231 2001 1158 889 s kodo namena CHAR ter z obveznim pripisom namena: MITJA ZABAVNIK ŠMARTNO. A. Se. 
Prireditve v novembru in decembru 
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. 

Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v novembru? ter tudi v elektronskem mesec­niku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. 
DOM KULTURE KAMNIK 
Cetrtek, 3. decembra, Galerija DKK 
Spletno odprtje fotografske razstave Foto klub Kamnik: FKK OFF 2020 
Glede na trenutno veljavne ukrepe zaradi epidemije napovedujemo spletno odprtje razstave. Ce bo situacija dopušcala, bo ogled razstave v Galeriji DKK v decembru mogoc le v casu uradnih ur. 
Vec informacij o preostalem programu bo objavljenih na spletni stra­ni Doma kulture Kamnik. 
JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN 
Cetrtek, 3. decembra, ob 19. uri, Mekinjski samostan 
Koncert kantavtorice Ditke Glasbo ustvarja skupaj s svojim ocetom Gorazdom Cepinom, vsestranskim glasbenikom in profesorjem glasbe, ki je tudi stalni clan njene glasbene zasedbe ter avtor aranžmajev vseh njenih pesmi. Kon-cert bo izveden samo v primeru, da bo odpravljen Odlok o zacasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveni­ji. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskoval­cev na posameznem dogodku omejeno. Obvezna rezervacija brezplacnih vstopnic na info@samostanmekinje.si. 
KIKŠTARTER 
Cetrtek, 26. novembra, ob 18. uri, KIKštarter 
Janez Medvešek: Financna neodvisnost – odkrivanje decembrskih pasti s prakticnimi primeri 
Šole nam dajo veliko znanja, vendar pa se v njih ne naucimo ravnati z denarjem, kljub temu da gre za zelo pomembno podrocje, ki lahko v veliki meri kroji naše življenje. Kako torej cim bolj ekonomicno up-ravljati z denarjem? Kako nacrtovati porabo in prihranek našega fi­nancnega stanja? Kako se izogniti nepotrebnim nakupom? To vpraša­nje je še posebno aktualno v decembru, ko ljudje dostikrat zapravijo gore denarja za praznicna darila. Ce se torej želite nauciti bolje uprav­ljati z denarjem, se nam pridružite na tem zanimivem predavanju. 
Vstopnina: 10 evrov/za clane brezplacno (cena clanstva 15 evrov) 
Cetrtek, 3. decembra, ob 18. uri, KIKštarter 
Jure Janc: Vse, kar morate vedeti, preden zacnete prodajati prek Amazona in Shopifyja 
Ce razmišljate o tem, da bi zaceli spletno prodajo izdelkov oziroma nadgradili znanje na tem podrocju, te delavnice ne smete zamuditi. 
Vstopnina: 10 evrov/za clane brezplacno (cena clanstva 15 evrov) 
KROG PRIJATELJEV BRUNA GRÖNINGA 
Sobota, 21. novembra, ob 19. uri 
Ogled dokumentarnega filma Fenomen Bruno Groening Film bo predvajan tri sobote zapored (14., 21. in 28. novembra), ved-no ob 19. uri na povezavi https://www.youtube.com/channel/ UCAsMr5v-5qeyjDb-j9YCm7w. Vec informacij na: www.bruno-groe­ning.org/sl. 
Obvestilo 
Zaradi nenehnega spreminjanja epidemiološke situacije v državi in s tem povezanih ukrepov je mogoce, da bodo ne­katere prireditve, ki jih napovedujemo v tej številki casopisa, odpovedane. Predlagamo, da spremljate objave organiza­torjev glede izvedbe oz. morebitne odpovedi. 
Uredništvo 
Namestili vec kot sto stopnic 
Vodilo Planinskega društva Kamnik in izvajalcev vzdrževanja planinskih poti, markacistov, so dobro urejene poti. To velja predvsem za dostop do naših dveh visokogorskih koc – Kamniškega in Kokrškega sedla. 
Zdravko Bodlaj seku smo v sedmih dneh ka na zgornjem delu poti, li štiri nove drogove in na­
akcij izdelali približno de-požagali in odstranili po-mestili nove usmerjevalne Kamnik – Prav zato smo po-vetdeset stopnic, sanirali drto drevje in odstranili ve-table. sebno skrb namenili poti podor poti v Kaptanovem lik podrt panj. Celotno pot Za opravljeno delo smo po­na Kamniško sedlo, odsek plazu, razžagali in odstrani-smo pokosili in krožno pot rabili 850 delovnih ur. Za Jermanca–Pastirji. Zaradi li podrta drevesa, ocistili od Jerincka do spominske-izvedbo tolikšnega števila množicnega korišcenja poti podrasti in pokosili ob poti. ga parka ocistili in zmarki-akcij so potrebna dodatna in nepredvidljivega vreme-Na poti pod Kokrškim se-rali. financna sredstva, ki jih na nastaja velika erozija, ki dlom smo v dvodnevni akci-Na obmocju Starega gradu prispevata maticno planin­jo poskušamo ublažiti z iz-ji izdelali 26 stopnic. smo izdelali vec deset sto-sko društvo in Zavod za delavo macesnovih stopnic, Na Koželjevi poti smo izde-pnic, izdelali klopco, ostale turizem, šport in kulturo bocnih zašcit in odvodnja-lali most cez potok Koroši-klopce pa obnovili. Na raz-Kamnik. Obema iskrena vanjem. Na omenjenem od-ca, izdelali dva nova mostic-licnih lokacijah smo postavi-hvala! 




Zahvale, zanimivosti 
Tudi starejši se ucijo na daljavo 
Po sklepu upravnega odbora je tudi Društvo Lipa 
– Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale v oktobru zacasno prekinilo izobraževalnie, kulturne in športne aktivnosti študijskih skupin, ob tem pa na NIJZ poslalo vlogo za pridobitev mnenja o izvajanju izobraževanja. 
Jasna Paladin 
Domžale – Nekatere študij­ske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki jih obiskujejo tudi obcani Kamnika, so se odlocile za delo na spletnih aplikacijah (španšcina, nem-šcina, glasbene skupine, ori­entalski ples …), vodstvo društva pa še vedno upa, da kmalu pride cas za normal-no delo študijskih skupin v prostornih ucilnicah, saj je ob pridobivanju znanja in izkušenj še kako pomembno tudi druženje. V tem negotovem obdobju pa je cas tudi za pregled ne­katerih že opravljenih aktiv­nosti. »Nekatere študijske skupine so lepe rezultate dosegle že v zacetku šolske­ga leta. Tako so zelišcarice novo študijsko leto zacele v naravi. Mentorica Veronika jih je namrec povabila na ogled vrta zdravilnih in aro­maticnih rastlin v Žalcu, ki stoji tik ob Eko hmeljar­skem muzeju. Kot je v dalj­ši predstavitvi obiska v Žal-cu zapisala Marina Kopac, jim je prav vsaka zdravilna rastlina pripovedovala svojo zgodbo, pa naj so bile to di­šavnice ali Kneippova zeli-šca, seznanile pa so se tudi s pomenom in uporabo po­sameznih zelišc za vsako­dnevne tegobe. Prijeten dan so zakljucile z obiskom bližnje okolice,« nekatere aktivnosti povzema predse­dnik društva Marjan Ravni­kar. Med starejšimi so zaznali tudi veliko zanimanja za re-stavratorstvo – postopek, s katerim se nekaj prenovi ali preuredi, navadno so to sta­re ali poškodovane umetni­ne. Namen tega študijskega programa, ki ga vodi mentor Žiga Rehar, je, da ob novih strokovnih znanjih s tega podrocja osvojite predvsem konkretne postopke za ob-novo in ohranjanje ume­tnin, hkrati pa študijski kro­žek prinaša tudi znanja o preventivni zašciti umetni­ne, upocasnitvi ali ustavitvi njihovega propadanja. Vecji del casa bo ta študijska sku­pina namenila prakticnemu delu, zato bodo morali na nadaljevanje ucenja pocaka-ti na konec strogih ukrepov. Za informacije o poteku štu­dijskih programov lahko v casu uradnih ur poklicete v tajništvo društva ali pa pred­sednika Marjana Ravnikarja na številko 031 379 276. 

Starejši se »družijo« tudi s pomocjo pisem 
Jasna Paladin 
Kamnik – Delovanje Sveto­valne pisarne za starejše na Tomšicevi ulici je v casu epi­demije mocno oteženo, ne pa onemogoceno. S ponedeljkom, 16. novem­brom, so svoja vrata zaradi zaostritve ukrepov za obisko­ke ohranjajo tudi s pisa­njem pisem, kar je lahko tudi terapevtsko opravilo. Družiti se v casu epidemije ne smemo, a lahko kljub vsemu ostanemo povezani. V pismih lahko zapišete, kako se spopadate s spre­membami v našem okolju in kako za osebno rast 

Pisma pošljite na naslov Svetovalna pisarna za starejše, Tomšiceva 23, 1240 Kamnik. Ne pozabite pa pripisati tudi svojega naslova. 
valce žal morali zapreti, še vedno pa z njimi v stik – ce potrebujete kakršnokoli po­moc, denimo živila iz trgovi­ne ali zdravila iz lekarne – lahko stopite po telefonu (031 395 400) ali elektronski pošti (info@kamnik-starejsi.si). So pa te izredne razmere primerne tudi za oživitev že skorajda pozabljene dejav­nosti – pisanja pisem ali razglednic. »Starejše pozivamo, naj s prostovoljci in med sabo sti­skrbite v teh posebnih dneh. Da se bomo o tej izkušnji lahko pogovarjali, ko se zo-pet snidemo, ko nas obišce­te v svetovalni pisarni ali ko vas obišcejo prostovoljci na vaših domovih. Naše skupi­ne prostovoljcev so se odlo-cile pomagati tako, da vam bomo na pisma odpisali, zato ne pozabite pripisati tudi svojega naslova,« vabi­jo v Zavodu Oreli, ki vodi Svetovalno pisarno za sta­rejše Kamnik. 

JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K
omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 
VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 
Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. 
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK 




ZAHVALA 
... a saj smrti ni, le nove so poti, kot metulj razprla bom krila,  poletela v nebo, odšla bom za lucjo, še poljub  poslala vam bom z vetrom v slovo ... 
(F. W. Nietzsche) 
Svojo življenjsko pot je sklenila naša draga 
Franciška Žibert 
rojena Hribernik 
Iskreno se zahvaljujejo vsem za izrecena sožalja, besede tolažbe ter podarjeno svece in cvetje. Posebna zahvala DSO Mengeš za skrbno nego v casu njene težke bolezni. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju, pevcem kvarteta Grm in Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z njo in nami. 
Vsi njeni Podgorje, oktober 2020 

ZAHVALA 
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,  a v naših srcih za vedno boš ostal. 
Zapustil nas je oce in ata 
Peregrin Komatar
iz Košiš 
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. 


ZAHVALA 
V 85. letu starosti  se je od nas poslovila 
Marija Kobetic 
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za po­darjene svece in izrecena sožalja. Posebna zahvala tudi patronažni sestri Romani, ge. Petri, osebju ZD Kamnik, KPK Kamnik, pevcem in g. župniku. 
Vsi njeni 
Jutranja telovadba v živo na Facebooku 
Kamnik – Dom kulture Kamnik je v sodelovanju s Plesnim klubom Šinšin pripravil brezplacno tedensko miganje na var-ni in razkuženi razdalji preko ekranov v živo iz Doma kulture Kamnik. Tridesetminutna jutranja telovadba bo ob torkih z zacetkom ob 9. uri na FB-strani Doma kulture Kamnik. J. P. 


ZAHVALA 
Dan, ko v oceh ugasne smehljaj. Nasvidenje med zvezdami. 
V 52. letu se je po dolgotrajni bolezni od nas tiho poslovila najboljša sestra, teta in svakinja 
Helena Spruk 
Ob boleci izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijate­ljem ter sosedom za izrecena sožalja in podarjene svece. Hvala tudi DSO Kamnik za spoštljivo in požrtvovalno oskrbo ter KPK Kamnik in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. 
Žalujoci vsi njeni 

ZAHVALA 
Tako tiho in mirno, kot je živela, je 1. novembra 2020 v 92. letu za vedno zaspala najina draga mami 
Anica Dolcic 
iz Kamnika 
K vecnemu pocitku smo jo pospremili 5. novembra 2020 na kamniških Žalah v ožjem družinskem krogu. Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za socutna ustna in pisna sožalja, darova-no cvetje, svece in svete maše. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju, Pogrebni službi Komunalnega podje­tja Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik ter citrar­ki Tanji Zajc Zupan in pevki Teji Saksida za obcuteno zaigrane in zapete pesmi. Drago najino mami naj spremljajo besede njene vnuki­nje Vesne iz poslovilnega govora: Ljuba naša mami, babi in prababi, ob slovesu ti obljubljamo, da bomo še naprej spoštovali in gojili vrednote, ki so ti pomenile najvec, in da bomo vedno držali skupaj! Obenem vedi, da boš v naših srcih živela še naprej: v ob-liki ljubecih, toplih in iskrivih spominov! 
Hcerka Sonja in sin Brane z družinama  v imenu vsega sorodstva 




Obnovljeno razpelo znova stoji 
Krajani Mekinj so stopili skupaj in obnovili staro razpelo, ki zdaj znova stoji na Jeranovem. 
Jasna Paladin 
Jeranovo – Razpelo je na travniku v lasti družine Šin­kovec, po domace pri Jera­novih, stalo že približno sto petdeset let. Zob casa ga je mocno nacel, in ko tudi manjša sprotna popravila niso vec zalegla, je prepros-to zgnil in se podrl. 
lo govori tudi o naših ljud­skih obicajih in življenju nekoc,« nam je povedal Tone Iskra, pobudnik obno­ve in vnovicne postavitve razpela, in se zahvalil vsem, ki so pri tem pomagali. Križ s podstavkom sta zgra­dila in postavila oce in sin, Jože in Matej Mocnik, sku­paj z Zdravkom Berlicem. 


Vsak je brezplacno prispeval svoj del 
»Dlje casa smo se v krajevni skupnosti pogovarjali, kako bi razpelo obnovili, kdo bi to naredil in kako bi se stvari lotili, a od besed k dejanjem nismo prišli, zato sem se tega preprosto lotil sam. Ni bilo lahko in precej volje je bilo potrebne, a s skupnimi mocmi nam je uspelo, in to brezplacno, saj so vsi sode­lujoci material, cas in zna­nje podarili za naše skupno dobro. Kar nekaj krajanov je izkazalo podporo, saj razpe-Les za križ sta podarila Igor in Roman Štebe, streho pa so naredili pri podjetju Krovstvo in kleparstvo SG Koželj. Beton je doniral Ma-tic Iskra, za betoniranje podstavka pa je poskrbel Ju­rij Cevka. Železno konstruk­cijo je naredil Marjan Klad­nik, razpelo pa je obnovila pred kratkim preminula go-spa Marica Fticar. Pozitivna zgodba o sodelo­vanju krajanov pa caka še na blagoslov, ki pa ga bodo iz­vedli takoj, ko bodo razmere to dopušcale. 

Spomnili so se žrtev prometnih nesrec 
Clani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik so na svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesrec tudi letos opozorili s simbolicnim prižigom svec. 
Jasna Paladin 
Velika planina – Raziskoval­ci z ljubljanske Biotehniške fakultete skupaj s številnimi slovenskimi in italijanskimi partnerji v okviru mednaro­dnega projekta DURASOFT (projekt je sofinanciran iz programa Interreg Italia--Slovenija 2014-2020) razvi­jajo inovativne tehnologije za izboljšanje trajnosti tradi­cionalnih lesenih struktur in spodbujajo uporabo lesa iglavcev v obcutljivem gorskem svetu. 
»V okviru projekta želimo ozavestiti številne deležnike v ekološko obcutljivih okoljih, kot je denimo tudi Velika planina, kako zašcititi les, ne da bi pri tem uporabljali okolju škodljive snovi, kot je odpadno motorno olje,« pravi sodelujoci v raziskavi Miha Humar. 
Raziskovalni objekt so ne­davno tako postavili tudi na Veliki planini, saj je partner projekta tudi družba Velika planina. 
Uporaba odpadnega motornega olja je prepovedana 
»V zadnjem obdobju opaža-mo, da se je na Veliki plani­ni zelo razširila nevarna in okolju zelo neprimerna na­vada premazovanja planšar­skih in pocitniških koc z odpadnim motornim oljem. Natancna analiza stanja si­cer ni bila izvedena, saj lesa na kocah ne smemo vzorciti brez dovoljenja lastnikov. Olje se s takih koc spira v tla in prodira v podtalnico. V odpadnem olju je cel spek­ter težkih kovin, ki obreme­njujejo okolje in lahko vpli­vajo tudi na zdravje ljudi. Mislim, da ni treba posebej opozoriti, da je uporaba od­padnega motornega olja ne­legalna. Verjamem pa, da so pozitivni zgledi in dobrona­merno opozarjanje kršite­ljev bolj ucinkoviti kot pa tožarjenje. Z namenom dvigniti zavest zdrave rabe lesa in kot pozitiven zgled smo na Veliki planini pri ka­pelici Marije Snežne posta­vili modelno klop, ki je izde­lana iz lesa najpomembnej­ših iglavcev v Sloveniji, del klopi pa je impregniran z okolju prijaznim zašcitnim sredstvom oziroma modifi­ciran v skladu s postopki, ki so bili razviti v Sloveniji. Na-men te klopi je, da obisko­valci planine in lastniki koc na primeru vidijo, kaj se v casovnem obdobju in ob razlicnih vremenskih raz­merah dogaja z lesom,« nam je pojasnil Miha Hu-mar in dodal, da je klop, 

Jasna Paladin 
Kamnik – Za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesrec je Svetovna zdra­vstvena organizacija leta 2007 imenovala tretjo nede­ljo v novembru in tako so se clani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik s prižigom svec na pokopali-šcu na Žalah v nedeljo, 15. novembra, znova spomnili umrlih in poškodovanih v prometnih nesrecah. Ta dan so na podoben nacin praznovali po vsem svetu, ob tem pa so v Javni agenciji RS za varnost prometa opo­zorili, da se na svetu vsakih 24 sekund pripeti smrtna prometna nesreca. Žrtve prometnih nesrec globalno vsako leto predstavljajo vec kot 1,3 milijona ljudi, kar oznacujejo kot pandemijo smrti na cestah. 
Ne le spomin, tudi opomin 
»Lucke naj zato ne svetijo le v spomin, ampak tudi v opo­zorilo vsem udeležencem v prometu. O prometni var-nosti in žrtvah prometa je treba govoriti na glas, kajti za varnost vseh udeležencev v prometu lahko najvec sto­rimo prav sami in smo od­govorni vsi,« je ob tem opo­zoril predsednik Združenja Franc Pivk. 

Motorno olje ne sodi na pastirske bajte 
Obiskovalci Velike planine so ob kapelici Marije Snežne te dni lahko opazili nekoliko nenavadno leseno klop, ki je pravzaprav raziskovalni objekt, saj so ga v okviru mednarodnega projekta postavili 
raziskovalci z Biotehniške fakultete. 
sestavljena iz lesa navadne smreke, rdecega bora in ma-cesna, opremljena s senzor­ji, ki dvakrat dnevno zabele­žijo vlažnost lesa. Sodelujoci znanstveniki na-crtujejo, da bodo te meritve potekale tudi po koncu pro-jekta, vsaj nekaj let. 
Kako najbolje zašcititi les in mu podaljšati življenjsko dobo 
»S pomocjo modelov lahko iz teh zbranih podatkov izra-cunamo, kakšna bo življenj-ska doba izbranih lesnih vrst. Les je v naših krajih tradicionalen gradbeni ma­terial, ki v zadnjem obdobju gace nacin primerno zašciti-ti, ce mu seveda želimo za­gotoviti ustrezno življenjsko dobo,« nam še pove Humar. 
Projekt bodo predstavili tudi lastnikom pastirksih bajt 
A nobena še tako dobra raz­iskava in dobronamerna spodbuda ne bo ucinkovita, ce ne bo sprejeta v lokalni skupnosti in pri lastnikih pastirskih bajt na Veliki pla­nini. Jeseni so zanje že namera­vali pripraviti delavnico ozi­roma predavanje, a jim je to preprecila koronakriza. Bodo pa pri modelni klopi 

Modelna klop je izdelana iz treh vrst iglavcev, ki so najpogostejši v našem prostoru, in sicer navadne smreke, rdecega bora in macesna. Del letev so termicno modificirali, del pa impregnirali z okolju prijaznim zašcitnim sredstvom. 
znova pridobiva pomen. Ker v Sloveniji (kot tudi drugod po Evropi) primanjkuje od­pornega lesa za gradnjo, ga moramo na takšen ali dru-»dan odprtih vrat« pripravili takoj, ko bodo razmere to dopušcale. Prav tako v okviru projekta nacrtujejo, da bodo lastni­kom pastirskih koc ponudili brezplacno analizo vzorcev lesa z njihovih streh. Razi­skovalcem je pri delu v veli­ko pomoc tudi Obcina Ka­mnik, predvsem pri prijavi samega projekta in pri vzpostavljanju stikov z de­ležniki na Veliki planini, zato bodo obcino tudi sezna­njali z rezultati meritev.  Projekt je sicer mnogo širši in poteka v Italiji in Sloveni­ji; spodbuja trajnostno rabo avtohtonega lesa iglavcev in mocvirskega trsa na gorskem in obmorskem ob-mocju južnih Alp. Pri nas so takšne klopi kot na Veliki planini postavili še v Ljublja­ni, Biljah, Secovljah, Do-berdobu in Pesnici.