t
URADNI VESTNIK
OBČINE IVANČNA GORICA
Št. 1/98 Ivančna Gorica, 2. 3. 1998 Leto 4
Na podlagi 6. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93 s spremembo iz tretjega odst. 188. člena Carinskega zakona, Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) dvanajste alinee 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95), je Občinski svet Občine Ivančna Gorica, na 12. seji, dne 06.12.1995 sprejel
SKLEP
o brezplačnem prenosu lastništva zemljišča, pare. št. 48/2 k.o. krka na Gasilsko društvo Krka
1. člen
Občina Ivančna Gorica prenese lastninsko pravico do zemljišča pare. št. 48/2 dvorišče v izmeri 104 m2, stavbišče - gasilna shramba - v izmeri 61 m2 vpisano pri vi. št. 417 k.o. Krka, družbena lastnina, s pravico razpolaganja za Krajevni ljudski odbor Krka, na Gasilsko društvo Krka.
2. člen
Na podlagi te odločitve Občina Ivančna Gorica dovoljuje, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Grosupljem pri vi. št. 417 k.o. Krka vknjiži lastninska pravica za Gasilsko društvo Krka, kar lahko predlagata Občina Ivančna Gorica ali Gasilsko društvo Krka.
Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS št. 34/84 in Uradni list RS št. 26/90), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US in Uradni list RS št. 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 -obvezna razlaga, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US in 26/97), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 47/87, 5/90 in Uradni list RS št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 - odločba US in 35/97) ter 10. in 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 34. seji dne 20.02.1998 sprejel
ODLOK
o pokopališčih, pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ivančna Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem Odlokom se določajo pokopališča, način in čas pokopa, zvrst grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, posege na objektih in v prostor na pokopališču, mirovalno dobo za grobove, pogrebne svečanosti in druge zadeve v zvezi s pokopališči na območju Občine Ivančna Gorica.
2. člen
3. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Na območju Občine Ivančna Gorica so pokopališča:
1. Ambrus 5. Stična
2. Krka 6. Šentvid pri Stični
3. Leščevje 7. Višnja Gora
4. Muljava 8. Zagradec
Številka: 465 - 2/95 Datum: 6.12.1995
3. člen
Predsednik       Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih ne glede Občinskega sveta      na njihovo prebivališče, veroizpoved, državljanstvo, naro-Občine Ivančna Gorica       dnost in raso. Jurij Gorišek
Na pokopališčih, določenih v 2. členu tega odloka, se pokopavajo vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno, razen, če je umrli pred smrtjo izrazil željo, da želi biti pokopan na pokopališču v drugem kraju, ali če tako želijo svojci umrlega.
4. člen
Pokopališke in pogrebne svečanosti Občina Ivančna Gorica prenese v upravljanje krajevnim skupnostim in sicer:
1. Za pokopališče Ambrus v upravljanje KS Ambrus.
2. Za pokopališče Krka v upravljanje KS Krka.
3. Za pokopališči Leščevje in Muljava v upravljanje KS Muljava.
4. Za pokopališče Stična v upravljanje KS Stična.
5. Za pokopališče Šentvid pri Stični v upravljanje KS Šentvid pri Stični.
6. Za pokopališče Višnja Gora v upravljanje KS Višnja Gora.
7. Za pokopališče Zagradec v upravljanje KS Zagradec.
Pogrebne in pokopališke svečanosti se lahko prenesejo v opravljanje koncesionarju.
5. člen
O razširitvi, opustitivi in določitvi nove lokacije pokopališča po predhodnem soglasju zdravstvenega inšpektorata in v skladu s planskimi akti Občine Ivančna Gorica odloči Občinski svet na predlog župana.
Za novo pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
6. člen
Na določenem pokopališču se pokopavajo:
- vsi umrli na območju, za katerega je pokopališče namenjeno,
- umrli v sosednjem naselju ali kakšnem drugem kraju, če je umrli pred smrtjo tako želel, oziroma če tako želijo svojci umrlega, ki imajo po zakonu pravico izbirati pokopališče,
- neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
7. člen
Za vsako pokopališče mora upravljalec pokopališča izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča (v nadaljevanju: pokopališki načrt) z razdelitvijo na pokopališka polja (oddelke), vrste grobov in grobove.
Pokopališka polja, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevičeni. S temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in kartoteko grobov, ki jo vodi upravljalec pokopališča.
Načrt vrstnega reda grobov mora biti javno izobešen na vhodu na pokopališče.
8. člen
Na pokopališčih so naslednje zvrste grobov:
- klasični (enojni, dvojni, trojni, otroški grobovi in grobnice),
- vrstni grobovi,
- grobišča,
- žarni grobovi,
- žarne niše,
- prostor za anonimne pokope,
- prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
Na novih pokopališčih ali na delu pokopališča, kjer se grobovi urejujejo prvič, se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov v dimenzijah, določenih s tem odlokom.
9. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
V žarne grobove in žarne niše se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob oziroma žarno nišo je lahko shranjenih tudi več žar.
10. člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni ali v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
Med skupna grobišča spadajo tudi obeležja v spomin žrtvam vojne. Na prostoru skupnih grobišč je posebej urejen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
11. člen
V mejah pokopališča so lahko območja za anonimne pokope ter za razstrositev pepela. Na teh območjih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na območju za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
12. člen
Minimalne mere tlorisne površine grobnega prostora so naslednje:
- za enojni grob je širina 1 m in dolžina 2,20 m,
- za dvojni grob je širina do 1.60 m in dolžina 2, 20 m,
- za trojni grob je širina 2,10 m ali več in dolžina 2,20 m in
- za žarni grob je širina 0,80 m in dolžina 0,80 m.
Za otroški grob določi upravljalec ustrezne manjše mere.
Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagajati obstoječemu stanju.
13. člen
Jama za grob mora biti praviloma globoka 1,80 m.
Jamo je dovoljeno poglobiti, da je v isti grob možno pred potekom mirovalne dobe izvršiti še en pokop. V takem primeru mora biti debelina plasti zemlje nad spodnjo
krsto najmanj 0,10 m, nad zgornjo krsto pa najmanj 1,50
m.
Jama za žarni grob mora biti globoka 0,50 m.
Če se žara shrani v obstoječi enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, tak grob ni žarni grob.
14. člen
Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo in zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Če je pokopališče ograjeno z zidom, se nanj na novo ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
Spomeniki, nagrobni okviri in druga znamenja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Vsako pokopališče mora imeti urejen prostor, kamor upravljalec spravi spomenike, ki so ostali od prekopa minulih grobov.
Vsako pokopališče mora imeti tudi prostor za orodje, urejeno smetišče, prostor za odlaganje odstranjenih spomenikov ter prostor za pričetek pogrebnih svečanosti. Način ureditve določi upravljalec pokopališča v načrtu pokopališča.
15. člen
Grobovi se lahko ogradijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki in druga obeležja v skladu s pokopališkim načrtom in s soglasjem upravljalca pokopališča.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga obeležja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Če najemnik groba postavi ograjo, okvir, nagrobni spomenik ali drugo obeležje v nasprotju z opredelitvami pokopališkega načrta ali brez soglasja upravljalca, mora nepravilnost odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila upravljalca.
pisanih izmerah in odstopanjih skladno z načrtom pokopališča.
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.
16. člen
Zasajanje visokorastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko 2 m in ne sme biti prosto rastoče temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnih in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo segati izven meja groba.
17. člen
Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi upravljalec pokopališča enotno obeležje, glede na minuli življenjski nazor umrlega.
18. člen
Mrliška veža je prostor, namenjen za umrlega za čas do pokopa oziroma prevoza na kraj pokopa.
Če umrli v času do pokopa leži doma se lahko prične pogrebna svečanost na domu ali pa se krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega prepelje na poseben prostor na pokopališču, ki je namenjen za pričetek pogrebnih svečanosti.
19. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v isti grob. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob prekopati le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer le z dovoljenjem pristojnega organa.
20. člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve organa Županstva pristojnega za komunalne zadeve.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ sanitarne inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
21. člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
III. ODDAJANJE   PROSTOROV  ZA   GROBOVE V NAJEM
22. člen
Sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba sklenejo ob prijavi pokopa najemno pogodbo za grob z upravljal-cem pokopališča, kadar gre za nov grob in se dogovorijo o plačilu pokopališke pristojbine. Ob sklenitvi pogodbe se plača najemnina za grob in pokopališka pristojbina, ki ju določi upravljalec pokopališča.
Za razširitev obstoječih pokopališč in za pokopališča na novih lokacijah so dovoljena le enotna obeležja v pred-
Z vplačilom najemnine za grob je plačano tudi vzdrževanje pokopališča oziroma skupnih naprav.
Grobni prostori se dajejo v najem po vrstnem redu in za dobo 10 let.
Najemnik grobnega prostora lahko po preteku mirovalne dobe in najemne pogodbe podaljša najemno pogodbo.
23. člen
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev in ceno urejanja pokopališča določa s posebnim cenikom upravljalec pokopališča pod pogoji, ki jih predpisujejo republiški predpisi o cenah.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa ter enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja te dejavnosti.
Cena urejanja pokopališča mora pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.
24. člen
Najemna pogodba za grob mora vsebovati:
- podatke o grobu in najemniku groba,
- dobo najema grobnega prostora,
- pravice in obveznosti upravljalca in najemnika groba,
- višino in način plačevanja najemnine,
- ukrepe, če najemnik grobnega prostora ne bi uredil v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in določili tega odloka,
- ukrepe v primeru neizvrševanja pogodbenih obveznosti,
- možnost podaljšanja najemne pogodbe in
- razloge za predčasno prekinitev pogodbenega razmerja.
25. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Višino najemnine določi s posebnim sklepom upravljalec pokopališča.
26. člen
Upravljalec pokopališča lahko odpove najemno pogodbo:
- če najemnik grobnega prostora kljub pismenemu opominu v roku 60 - ih dni ne plača najemnine za preteklo leto,
- če najemnik grobnega prostora kljub pismenemu opominu ne vzdržuje groba in s tem spomenik ogroža varnost ljudi ali zanemarjen grob zelo kvari estetski videz pokopališča,
- kadar tako nujno zahteva načrt preureditve pokopališča.
27. člen
Po odpovedi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, ko se preko-plje in odda drugemu najemniku.
Najemnik grobnega prostora mora najkasneje v 6 mesecih po poteku ali odpovedi najemne pogodbe odstraniti opremo groba. Če tega, kljub opozorilu upravljalca pokopališča ne stori, opremo groba odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika grobnega prostora.
Za minimalno vzdrževanje opuščenih grobov skrbi upravljalec pokopališča.
28. člen
V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči v roku dveh mesecev izjaviti o novem najemniku groba.
Po poteku mirovalne dobe in po poteku najemne pogodbe se grob prekoplje in grobni prostor odda novemu najemniku.
Posmrtni ostanki pokopanih v prekopanem grobu, se prenesejo v skupna grobišča.
Upravljalec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov, ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer ravna v skladu z veljavnimi predpisi.
IV. RED NA POKOPALIŠČU
29. člen
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča. Ta skrbi za pokopališke poti, zgradbe, ograje, žive meje, spomenike in obeležja splošnega pomena ter druge komunalne naprave.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik.
30. člen
Najemniki grobnih prostorov in obiskovalci pokopališča morajo:
- na pokopališču in objektih pokopališča izražati dostojanstvo do umrlih,
- redno vzdrževati grobove,
- odlagati odpadke v koše za smeti in v zabojnik za smeti,
- postavljati spomenike in urejati grobove v skladu z načrtom ureditve pokopališča,
- skrbeti, da ne poškodujejo grobov,
- obveščati upravljalca pokopališča o vseh pomembnejših spremembah v zvezi z najemom grobnega prostora.
Pred izkopom jame je grobar dolžan ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Kolikor nastane poškodba, imenuje upravljalec pokopališča posebno komisijo, ki ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati.
31. člen
Najemnikom grobnih prostorov in obiskovalcem pokopališč ter mrliške vežice je prepovedano:
- nedostojno vedenje, vpitje, razgrajanje in podobno,
- stopanje in hoja po grobovih,
- odlaganje smeti in drugih odpadkov izven določenega prostora,
- trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih,
- onesnaževanje pokopališča in poškodovanje prostorov, naprav, predmetov in nasadov,
- vožnja in puščanje koles in motornih vozil na pokopališču,
- poškodovanje grobov,
- odlaganje robnikov, spomenikov in drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v zabojnike ali koše za smeti.
32. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljalec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od 2 mesecev. Po preteku tega roka upravljalec pokopališča odpove najemno pogodbo.
V. NAČIN IN ČAS POKOPA
33. člen
Umrli se praviloma čuva v mrliški vežici, oziroma na krajevno običajen način, upoštevajoč voljo pokojnika oziroma njegovih ožjih svojcev.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, oziroma na drug krajevno običajen način v težko dostopnih krajih in ob neugodnih vremenskih razmerah.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
34. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma v primeru, da umrli ni imel svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojen organ občine v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega.
35. člen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, ki v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb, določi točen čas pokopa.
Z njim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
36. člen
Če pokop in pogrebno svečanost organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli izjemoma pred pokopom lahko položi tudi na določen kraj zunaj mrliške vežice.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
37. člen
Pokop se opravi na pokopališču.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve, po predhodnem soglasju pristojnega organa za zdravstveno varstvo, kjer se pokop opravi.
Dovoljeni so naslednji načini pokopa:
- umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče;
- upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v žarni grob, oziroma v žarno nišo;
- upepeljeni ostanki umrlega se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču ali izjemoma zunaj pokopališča, za kar da dovoljenje pristojna upravna enota;
38. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
Stroški socialnih pokopov in stroški vzdrževanja socialnih grobov se krijejo iz občinskega proračuna.
39. člen
Na pokopališčih v Občini Ivančna Gorica se opravljajo pokopi vsak dan, v skladu z dogovorom med upravljal-cem pokopališča in svojci umrlega.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določa upravljalec pokopališča.
V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi vanjo samo na podlagi predhodnega soglasja upravljalca pokopališča.
VI. POGREBNE SVEČANOSTI
40. člen
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu z željami pokojnika oziroma naročnika pogreba in domačimi krajevnimi običaji ter v skladu s tem odlokom.
O poteku pogrebne svečanosti ter načinu priprave in vodenju le-te se dogovorijo svojci umrlega, upravljalec pokopališča in predstavnik verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
41. člen
O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
42. člen
Pogrebna svečanost je praviloma javna.
Po volji umrlega ali na zahtevo naročnika pogreba je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu ali pa se opravi anonimen pogreb s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru.
43. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder se prične pogrebni sprevod.
Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra , zapoje žalostinka ali opravi uvodni nagovor ter na željo umrlega ali svojcev uvodni verski obred.
Po uvodni žalostinki se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod.
44. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču.
Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
Če umrli leži v mrliški vežici na pokopališču, se pogrebna svečanost opravi od mrliške vežice do groba.
45. člen
Vrstni red pogrebnih insignij pri pogrebnem sprevodu se opravi na krajevno običajen način. Med insignije se šteje državna zastava z žalnim trakom ali črna zastava (če je bil umrli tuj državljan), verski simboli, prapori in nosilci
vencev, odlikovanj ter drugih priznanj. Za insignijami sledijo godba, pevci ter predstavniki verske skupnosti, če so prisotni. Za krsto oziroma žaro sledijo svojci, nato pa drugi udeleženci pogreba.
46. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, nosilci insignij, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je ta navzoč in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
V skladu z željami pokojnika oziroma naročnika pogreba sledi pri odprtem grubu poslovilni govor predstavnika lokalnih organov in eventuelni govori oblastnih in drugih udeležencev.
V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del svečanosti pred govorom predstavnikov oblastnih in lokalnih organov.
Udeleženci pogrebne svečanosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom. Na krajevno običajen način lahko poslednji pozdrav pokojniku dajo tudi z rožami ali grudo zemlje, odvzeto z groba pokojnika.
47. člen
Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev popolne varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
48. člen
Za obrambne sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila.
49. člen
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti je upravljalec pokopališča dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
50. člen
Z denarno kaznijo od 5.000,00 SIT do 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 30., 31. in prvim odstavkom 32. člena tega odloka.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe, upravljalci pokopališč in komunalni redarji.
52. člen
Upravljalec pokopališča je dolžan v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka uskladiti svoje poslovanje z določili tega odloka.
53. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Grosuplje (Uradni list SRS št. 24/87 in Uradni list RS št. 22/92).
54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 35207- 1/98 Datum: 20.02.1998
Predsednik Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica mag. Jurij Gorišek
Na podlagi 15. alinee 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in 16. člena Odloka O ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/97) ter na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 35 seji dne- 27. 02.1998 sprejel
SKLEP
1. Avguština Erjavca, Ljubljanska 54, Ivančna Gorica, se razreši članstva v Komisiji ustanovitelja za razdružitev premoženja med zdravstvenimi domovi Ljubljana, Grosuplje in Ivančna Gorica.
2. Sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Sklep Občinskega sveta občine
Ivančna Gorica o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi
Na podlagi 17. in 103. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in 15. člena odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest,( Uradni list RS, št. 7/87), je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 35. seji, dne 27. 2.1998 sprejel
SKLEP
i.
S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi naslednji parceli; v k.o. Stična, zemljišče pare. št. 1595/3, pot v izmeri 265m2, preneha biti javno dobro.
2.
Del zemljišča parc.št. 1595/3 , pot v izmeri 265 m2, k.o. Stična postane last Občine Ivančna Gorica.
3.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica.
Številka: 46501 - 2/98 Datum: 27.02.1998
Predsednik Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica mag. Jurij Gorišek
Številka: 108-9/97 Datum: 27.02.1998
Predsednik Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Jurij Gorišek
Sklep Občinskega sveta Občine
Ivančna Gorica o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi
Na podlagi 17. in 103. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in 15. člena Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi in uporabi gozdnih cest, ( Uradni list RS, št. 7/87), je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 35 seji, dne 27. 02. 1998 sprejel
SKLEP
i.
S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi naslednji parceli; v k. o. Temenica, zemljišče pare. št. 777/3, pot v izmeri 233 m2, preneha biti javno dobro.
2.
Del zemljišča pare. št. 777/3, pot v izmeri 233 m2 , k.o. Temenica postane last Občine Ivančna Gorica.
3.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občine Ivančna Gorica.
Številka; 46501 - 4/98 Datum: 27.02.1998
Predsednik Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica Jurij Gorišek