Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
81.
kos.
V LJUBLJANI, dne 17. aprila 1935.
Letnik
VI.
VSEBINA:
214. Razglas državnega odbora o popravkih, odnosno izpre-membah v razporedu predsednikov volilnih odborov v Dravski banovini.
215 Tolmačenje k § 18. zakona o volitvah narodnih poslancev. 21 (>- Uredba glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1985./1936.
217. Pravilnik o banovinskih davščinah Dravske banovine.
21N. Uredba glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada ; Dravske banovine za leto 1935./193U.
219. Pravilnik o izredni davščini delojemalcev in službodavcev.
220. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
214.
Razglas
državnega odbora o popravkih, odnosno iz-premembah v razporedu predsednikov volilnih odborov v Dravski banovini.*
V zvezi s svojima razglasoma od 14. in 15. marca 1935, št. 167 in 181, objavljenima v izrednih izdajali »Službenih novin« št. 62 in 64 z dne 15. in 16. marca 1935, in na podstavi §§ 6., 34., 36. in 37. zakona o volitvah narodnih poslancev je državni odbor izvedel v svojem razporedu (volišč in) predsednikov volilnih odboro\ naslednje izpremembe in popravke:
II.
Dravska banovina.
Volilno okrožje št. 1.
(1.) Srez eeljski.
Pod t. št. 15; občina: Tabor; volišče: 1. Sv. Jurij ob Taboru. Ime predsednika volilnega odbora: Zorko Josip, sodnik sreskega sodišča na Vranskem — namesto Sfiligoja Aleksandra, šolskega upravitelja, Sv. Jurij ob Taboru.
(2.) Srez dolnjelendavski.
Pod t. št. 7; občina: Lendava; volišče: 2. Dolga vas. Ime predsednika volilnega odbora: Peternel Ludvik, šolski upravitelj, Dolga vas — namesto Šiftarja Geze, drž. upokojenca, Dolnja Lendava.
* .Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	aprila 1935, št. 85. — (Iz obsežne objave državnega odbora so tu navedeni le oni popravki, odnosno izpremembe, s katerimi se izpreminja stanje razporeda, objavljenega v »Službenih listih« st. 175/24, odnosno št. 188/27 iz L 1935, Op. ur./,	'*<
(4.) Srez konjiški.
Pod t. št. 4; občina: Slov. Konjice; volišče: Slov. Konjice. Ime predsednika volilnega odbora: Binder Avgust, učitelj, Vitanje — namesto dr. Prusa Antona, odvetnika. Slov. Konjice.
Pod t. št. 6; občina: Vitanje; volišče: Vitanje. Ime predsednika volilnega odbora: Veljak Miroslav, šolski upravitelj, Vitanje — namesto Koserja Alberta, abs. pravnika in obč. delovodje, Vitanje.
(7.) Srez mariborski — desni breg.
Pod t. št. 5; občina: Pobrežje; volišče: 1. Pobrežje. Ime predsednika volilnega odbora: Petrovič Ivan, učitelj v Pobrežju — namesto Klemenčiča Josipa, šolskega upravitelja, Pobrežje.
Pod t. št. 10; občina: Rače; volišče: 1. Rače. Ime predsednika volilnega odbora se mora glasiti: šen-veter (S c h 5 n w e 11 e r) Avgust, šolski upravitelj, Rače.
(10.) Srez ptujski.
Pod t. št. 10; občina: Koračice; volišče: 2. Savci. Ime predsednika volilnega odbora: M e n c i n g e r S t a n k o, uradnik narodne skupščine v Beogradu — namesto Preindla Jakoba, šolskega upravitelja v p., Velika Nedelja.
Pod t. št. 12; občina: Majšperk; volišče: 2. Neraplje. Ime predsednika volilnega odbora: dr. Muha Vladimir, sodnik, Ptuj — namesto Žunkoviča Janka, šolskega upravitelja v p., Neraplje.
Pod t. št. 29; občina: Zavrč; volišče: Zavrč. Ime predsednika volilnega odbora: Praprotnik Edvard, učitelj na Bregu pri Ptuju — namesto Sagadina Ljudevita, tajnika sreskega cestnega odbora, Ptuj.
(12.) Srez šmarski.
Pod t. št. 10; občina: Slivnica pri Celju;- volišče: Slivnica. Ime predsednika volilnega odbora: Kotnik Dragotin, šolski upravitelj, Slivnica pri Celju —
Po občnih določbah zakona se mora vsak podpis overoviti tako, da mora tisti, čigar podpis se overavlja, sam priti k sodišču. Gorenji zakonski predpis je razumeti tako, da morajo kandidati in njihovi namestniki radi overovitve svojih podpisov na omenjenih izjavah sami priti k sreskemu sodišču tistega volilnega okrožja, kjer kandidirajo, nosilci državnih kandidatnih list pa k sreskemu sodišču kraja, kjer imajo svoje stanovališče.
V Beogradu, dne 10. aprila 1935; št. 39.100.
Minister pravde dr. Drag. 8. Kojič s. r.
-  — »
Banove uredbe.
namesto Šetinca Franca, šolskega upravitelja v p., Slivnica.
Volilno okrožje št. 2.
(2.) Srez kamniški.
Pod t. št. 2; občina: Domžale; volišče: Domžale. Ime predsednika volilnega odbora: Koštuniea Jovan, sodnik okrožnega sodišča za beograjsko okrožje v Beogradu — namesto dr. Hočevarja Matije, banovinskega zdravnika, Domžale.
Pod t. št. 12; občina: Nevlje; volišče; Nevlje. Ime predsednika volilnega odbora: Pavlič Rado, direktor II. drž. gimnazije v Ljubljani (namesto Mazija Josipa, direktorja I. realne gimnazije v Ljubljani).
(3.) Srez kočevski.
Pod t. št. 13; občina: Velike Lašče; volišče: 1. Velike Lašče. Ime predsednika volilnega odbora: Flegar Avgust, šolski upravitelj, Rob — namesto Cerčka Janka, sodnega starešine, Velike Lašče.
(10.) Srez radovljiški.
Pod t. št. 9; občina: Kropa; volišče: Kropa. Ime predsednika volilnega odbora se mora pravilno glasiti: Kobler Franc, odvetnik, Radovljica.
(12.) Mesto Ljubljana.
Pod t. št. 1, Ljubljana-mesto, volišče št. 25. Ime predsednika volilnega odbora: dr. Lulik Ivo, odvetnik v Ljubljani, Frančiškanska ul. 4 — namesto Veluščka Vladota, sodnika. Privoz 11.
Državni odbor v Beogradu, dne 8. aprila 1935; št. 1256.
Predsednik državnega odbora, predsednik senata: dr. Lj. Tomašič s. r.
(Slede podpisi članov državnega odbora.)
Uredbe osrednje vlade.
215.
V smislu § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino se izdaje naslednje
tolmačenje :*
V g 18. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino** je v sedmem odstavku določen postopek za predlaganje pismenih izjav nosilca liste, vsakega kandidata in njegovega namestnika ter ugotavljanje pristnosti njih podpisov na teh izjavah z overovitvijo po pristojnem sreskem sodišču, kjer pa takega ni, -po pristojnem prvostopnem, odnosno okrožnem sodišču.
Ker se je pojavila nejasnost v tolmačenju zgoraj navedenih predpisov, dajem na osnovi § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino in § 15. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona z dne 24. marca 1933 tole tolmačenje:
* »Službene uovine kraljevine Jugoslavije< z dne
11.	aprila 1935, št. 86.
** »Službeni listi St. 352/55 iz 1. 1931. in št. 250/38 iz 1. 1933.
216.
Uredba
glede banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1935./1936.*
§ 1.
Banovinski proračun za leto 1935./193G. je sestavljen takole:
1. Proračun občnih izdatkov in dohodkov:
Izdatki.................................Din	83,653.260'—
Dohodki................................. „	83,653.260'—
2. Proračun izdatkov in dohodkov banovinskih zavodov in ustanov:
Izdatki.................................Din	49,910.343 —
Dohodki.................................  „	35,642.775'—
Presežek izdatkov nad dohodki, ki je izkazan med rednimi in izrednimi izdatki občnega proračuna Din	14,267.568’—
Skupaj izdatki  ........................... „	119,296.035'—
Skupaj dohodki............................. „	119,296.035'—
§ 2.
Virmiranje osebnih izdatkov na stvarne izdatke in obratno ni dovoljeno.
§ 3.
V završnem računu se morajo točno pokazati in objasniti vsi virmani z navedbo odobritvenega odloka.
§ 4.
V proračunu izdatkov so predvideni tudi krediti za poverljive zadeve. Ti krediti in krediti za reprezentacijo (partije 5, 10 in 51) se uporabljajo po odredbi bana. Izplačila niso zavezana pregledu glavne kontrole. Ban jih obračunava samo na poziv ministra za. notranje posle.
Vsa proračunska prekoračenja in trošenja presežkov dohodkov pri proračunih banovinskih podjetij, zavodov in ustanov za leta 1930./31., 1931./32. in 1932./33. odobruje ban pred predložitvijo završnih računov glavni kontroli.
§ 6.
Kolikor se ne oddajo v proračunu predvidena pragmatična mesta banovinskih uslužbencev, sme ban na
* (Številčni del tega proračuna bo iz tehničnih razlogov objavljen šele v naslednjih dneh. Op. ur.)
ustrezajoča mesta postaviti honorarne uslužbence (dnev-niearje).
Ban sine premeščati banovinske nameščence neglede na število in skupine, predvidene v občnem proračunu in v proračunih ustanov, s pogojem, da se število nameščencev in višina osebnih kreditov, določenih v proračunih, ne prekoračita.
§ 7.
Za materialne potrebščine, ki v proračunu sploh niso predvidene ali so predvidene v nezadostnem znesku, sme ban na predlog finančnega oddelka odobriti kritje, odnosno zvišanje zadevnih postavk iz rezervnega proračunskega kredita.
§ 8.
Kolikor v proračunu predvideni krediti, določeni za izplačevanje pokojnin, ne bi zadoščali, se plačujejo pokojnine iz kreditov, iz katerih so prejemali dotični upokojenci svoje aktivne prejemke.
§ »•
V kritje potrebščin, navedenih v banovinskem proračunu, se pobirajo izza dne 1. aprila 1935 naslednji banovinski davki, lakse in doklade:
1. 53°/ona občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom;
2. 5%na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom;
3. 5% na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom;
4. trošarina na alkoholne tekočine;
5. trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače;
6. trošarina na mineralne vode;
7. trošarina na ocetno kislino;
8. trošarina na kvas;
9. trošarina na bencin;
10. trošarina na električno energijo;
11. trošarina na pnevmatiko;
12. taksa na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure;
13. 40°/ona doklada na državne takse na vstopnice in 4%na taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic;
14. taksa na lovske karte;
15. taksa na zakupnino lovišč in ribolovov;
10.	taksa na šoferske legitimacije;
17. 2%na taksa od prenosa nepremičnin;
18. 100°/oiia doklada k dopolnilni prenosni taksi;
19. taksa na zavarovalne premije;
20. davščina na dediščine;
21. taksa na posest, odnosno nošenje orožja;
22. banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah;
23. taksa za prenos lastništva na živinskih potniii listih.
Trošarine po partiji 2, poz. 8 in 9, proračuna dohodkov se pobirajo po določilih uredbe o banovinskih trošarinah št. 2765/VII iz leta 1935.
§ 10.
Banovinske davščine uredi ban s pravilnikom po | 05, zakona o. banski upravi, y kater§ip se tjirejij qb-
enem, ali in koliko morajo pri pobiranju davščin sodelovati državni organi.
§ 11.
Ban more podeljevati iz dohodkov banovinskih davščin nagrade uslužbencem in organom, ki so pri organiziranju in pobiranju davščin, odnosno nadziranju pokazali dobre uspehe. Pri onih vrstah davščin, kjer se vrši formalna odmera, se smejo dati nagrade samo tedaj, če je bilo pobranih vsaj 80 °/n predpisane vsote.
§ 12.
Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole, zadržuje kraljevska banska uprava do 5%, ki služijo za kritje režijskih stroškov in za nagrade organom finančne kontrole. Te nagrade razdeljuje ban.
§ 13.
V breme dohodkov trošarine na vino in žganje more ban namestiti potrebno število banovinskih trošarinskih uslužbencev.
§ 14.
Kraljevska banska uprava sme onim banovinskim zavodom in ustanovam, ki se vzdržujejo popolnoma ali v pretežni meri z lastnimi dohodki, dajati iz svojih tekočih sredstev predjeme, ki jih morajo obračuniti iu vrnili do konca proračunskega leta 1935.'30.
Ban sme uporabiti presežke čistih dohodkov produktivnih panog gospodarstva, odnosno lastnih dohodkov v banovinskih zavodih in ustanovah za zvišanje materialnih izdatkov teh zavodov.
§ 13.
Finančni oddelek kraljevske banske uprave sestavlja tromesečne izkaze po posameznih vrstah dohodkov ter jih predlaga odseku za samoupravne finance v roku 15 dni po preteku dotičnega četrtletja.
§ 16.
Nagrade dne viličarjem ne smejo presegati višine, odrejene za dnevničarje z uredbami o višini nagrade dnevnicarjev v poedinih ministrstvih. Za oddelke, katerih ministrstva Se niso izdala uredbe, velja uredba o višini nagrade dnevničarjem pri ministrstvu za finance (. Službene no\ ine - z dne 18. decembra 1931, St. 297JXCYI, Službeni lisk št. 47/4 iz leta 1932.).
8 17.
Glede potrošnje pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme, kakor tudi glede trošenja kreditov za poštno-telegrafske namene pri kraljevski banski upravi in njenih ustanovah veljajo predpisi pravilnika ministrskega sveta št. 53.909/11 z dne 18. maja 1932, objavljenega v Službenih novinah: z dne 25. maja 1932, št. 117/L1I1, odnosno v Službenem listu« z dne 15. junija 1932, št. 440/47.
§ 18.
Sestavni del banovinskega proračuna tvorita tudi proračuna dohodkov in izdatkov kmetijskega in cestnega sklada. Dohodki teh proračunov se smejo uporabljati le za namene, navedene v teh proračunih. Isto velja tudi za preostanek, ki bi se pokazal ob koncu proračunskega leta.
Morebitni presežki dohodkov se po odredbi bana uporabljajo za zvišanje posameznih postavk izdatkov kmetijskega, odnosno cestnega sklada.
§ 19.
Ta uredba s proračunom, ki je njen sestavni del, stopi v veljavo dne 1. aprila 1935.
V Ljubljani, dne 23. marca 1935.
Ban: Dr. Dinko Puc s. r.
Gospod minister za finance je odobril to uredbo, obsegajočo §§ 1. do 19., z odločbo štev. 2829/VIi od 11 aprila 1935.
V Beogradu, dne 11. aprila 1935; K. št. 2829/VII.
Po naredbi ministra za finance načelnik:
Milan Ostojič s. r.
217.
Pravilnik
o banovinskih davščinah Dravske banovine.
I.
Banovinske doklade na državne neposredne davke. § l.
Na vse neposredne državne davke, kolikor so zavezani avtonomnim dokladam, se pobirata občna banovinska doklada, ki znaša 53tt/o in 5%na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah. 5% na nadomestna cestna doklada se steka v banovinski cestni fond.
Po čl. 17. zakona o zdravstvenih občinah se pobira na teritoriju združenih zdravstvenih občin 5%na doklada na vse neposredne državne davke.
Za izračunavanje in pobiranje banovinskih doklad je odločilno davčno (koledarsko) leto.
§ 2.
Te doklade odmerjajo in pobirajo davčne uprave ter jih odvajajo mesečno banovinski blagajni.
§ 3.
Po § 63. zakona o banski upravi veljajo za te doklade predpisi za državne davke tako glede odmere, kakor glede načina pobiranja, prisilnega izterjavanja, zastaranja itd.
II.
Banovinska trošarina na alkoholne tekočine.
§ 4.
Na alkoholne tekočine, ki se porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v Dravski banovini, so pobira banovinska trošarina x nastopni izmeri;
na pivo.........................Din 60’— od lil,
na esence, ekstrakte in eler-ska olja z alkoholom................Din 400'— od 100 kg,
na rum, liker, konjak, špirit Din 5'— od hl°.
§ 5.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega , dohodarstvenega urada v Ljubljani ter jo odvajajo spreti na čekovni račun kraljevske banske uprave.
§ 6.
Kdor prejme v območju Dravske banovine predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposredno potrošnjo, porabo ali nadrobno prodajo, mora prijaviti v 24 urah, odkar jih je dal v klet, odnosno postavil v skladišče, kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti' njih alko-holnost ter plačati obenem ustrezno banovinsko trošarino.
Če ima množina alkoholnih pijač manj ko 5 I čistega alkohola, plača banovinsko trošarino odsvojitelj.
§ 7.
Zakonska določila o državni trošarini je uporabljati, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku, smiselno tudi ob pobiranju banovinskih trošarin.
III. Banovinska trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače.
§ 8.
Na potrošnjo ogljikove kisline v Dravski banovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša od 1 kg:
a) Din 5-— za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in
b) Din 2*50 za ostale namene. •
§ 9.
Kdor prejme ogljikovo kislino, ki še ni zatrošari-njenn po tem pravilniku, mora prijaviti prejem pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dohodar-stvenemu uradu v Ljubljani) v 24 urah in plačati ustrezno banovinsko trošarino. Na zahtevo morajo dobavitelji kraljevski banski upravi predložiti izkaze o oddani ogljikovi kislini.
§ 10.
Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v Dravski banovini, brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje banovinska trošarina v iznosu Din 0-10 od vsakega decilitra vsebine. Banovinska trošarina se plačuje tudi od kapsljev, ki se uporabljajo za proizvodnjo umetnih brezalkoholnih pijač z uporabo šparklet« steklenic. Trošarina znaša Din 1'— od komada. Za tablete >Clioc, >Margo« in tem slične znaša trošarina Din 0-25 od komada. Trošarina na tablete se lahko odmeri tudi povprečno.
§ U.
Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so to trošarine proste,
§ 12.
Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje Dravske banovine, so zavezane plačilu te trošarine v znesku Din 0-10 od vsakega decilitra vsebine. To trošarino plača kupec, lahko jb pa plačuje tudi proizvajalec po predhodni odobritvi kraljevske banske uprave.
Kdor uvozi v območje Dravske banovine brezalkoholne pijače, ki so zavezane plačilu banovinske trošarine, ki pa še ni plačana po proizvajalcu, mora prejem prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kon-troie (mestnemu dohodarstvenemu uradu v Ljubljani) in takoj plačati ustrezno trošarino.
§ 13.
Prepovedano je uporabljati ogljikovo kislino, ki ni zatrošariujena po teh predpisih.
§ 14.
Za kontrolo prometa z ogljikovo kislino in umetnimi brezalkoholnimi pijačami ler plačevanja banovinske trošarine lahko kraljevska banska uprava smiselno uporablja določila glede alkoholnih tekočin.
IV. Banovinska trošarina na mineralne vode.
§ 15-
Na potrošnjo mineralnih vod v Dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine Din 0-20, pri steklenicah od enega do dveh litrov vsebine Din Ovil), pri večjih steklenicah pa Din 0-20 od vsakega začetega litra vsebine.
§ 10.
Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se proizvaja in potroši v Dravski banovini, plačujejo prouvod-niki sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer naj-kesneje do 10. dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineralne vode.
Za točno plačilo trošarine lahko zahteva kraljevska banska uprava varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 17.
Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dohodarstvenemu uradu v Ljubljani) v 24 urah po prejemu in hkralu plačali ustrezno banovinsko trošarino.
§ 18.
Mineralna voda, ki jo domače prebivalstvo zajema nop:. redno iz prostih vrelcev in jo potroši za lastne ■ potrebe, je oproščena plačevanja banovinske trošarine.
V.
Trošarina na ocetno kislino.
§ 19.
Na potrošnjo ocetne kisline v Dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša Din 3'— od 1 kg 100%ne jakosti.
§ 20.
Banovinska trošarina se plača, ko se kislina 'iz tovarne ali iz shranišča da v promet, za kislino, ki se uvaža iz inozemstva ali iz drugih banovin in ki ni namenjena za shranišča, pa pri uvozu. Pri uvozu iz inozemstva se pobere banovinska trošarina obenem s carino. V ostalih primerih plača banovinsko trošarino proizvajalec, odnosno lastnik shranišča, pri uvozu iz drugih banovin pa prejemnik.
§ 21.
Proizvajalcem ocetne kisline in imetnikom shranišč se lahko dovoli mesečno obračunavanje in mesečno plačevanje proti položitvi varščine v višini povprečne enomesečne trošarine.
§ 22.
Kdor prejme ocetno kislino iz drugih banovin, mora to tekom 24 ur po prejemu prijaviti organom, pristojnim za pobiranje trošarine. Hkratu mora plačati ustrezni znesek, kolikor kislina ni namenjena za shranišče.
§ 23.
Jakost ocetne kisline ugotavljajo carinarnice ali organi, pristojni za pobiranje trošarine.
VI.
Banovinska trošarina na kvas.
§ 24.
Na potrošnjo kvasa v Oravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša Din 4-— od 1 kg.
§ 25.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega dohodarstvenega urada ler jo odvajajo sproti na čekovni račun kraljevske banske uprave.
§ 26.
Banovinsko trošarino na kvas, ki se proizvaja in potroši v Dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkesneje do
10.	dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji kvasa.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 27.
Prejem kvasa iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 urah po prejemu organom, pristojnim za pobiranje trošarine in hkratu plačati ustrezni znesek.
VIL
Banovinska trošarina na konsum električnega toka.
§ 28.
Od konsuma električnega toka za razsvetljavo v območju Dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo za konsum toka proti odškodnini, temveč tudi če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine.
§ 29.
Od plačila te trošarine je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic in za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja.
§ 30.
Banovinska trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do Din 4-99 in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad Din 4'99 za kilovatno uro. Pri ceni toka nad Din 7'— se trošarina ne plačuje.
Radi odmere trošarine se odbijejo od brutto odškodnine vse javne davščine.
§ 31.
Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsumentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok.
V vseh drugih primerih plačujejo trošarino proizvajalci, odnosno konsumenti sami.
§ 32.
Podjetja, navedena v prvem odstavku § 31., odvajajo pobrano trošarino mesečno za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s preglednim izkazom konsuma električnega toka za razsvetljavo z navedbo prodajne ceue.	i
V primeru drugega odstavka § 31. se plača banovinska trošarina do dne 31. januarja.
Potrošnja električnega toka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo za državno trošarino na električni tok.
§ 33.
Do konca meseca januarja vsakega leta morajo predložiti podjetja iz § 31. tega pravilnika kraljevski banski upravi sumaren izkaz o toku, porabljenem v prejšnjem letu za razsvetljavo z navedbo načina, po katerem se je električna energija proizvajala.
§ 34.
Lastniki elektrarn, kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in kraljevske banske uprave radi kontrole, da li se pravilno zaračunava in plačuje ta davščina, vsak čas vpogled v knjige o prodaji toka, dostop do števnih naprav ali
drugih kontrolnih aparatov in vpogled v račune, ki .jih izdajejo odjemalcem toka.
VIII.
Banovinska trošarina na bencin.
§35.
Na državno trošarino na bencin in mešani bencin, potrošena v Dravski banovini, se pobira banovinska doklada, ki znaša Din 100-— na 100 kg tekočine. To doklado pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega dohodarstvenega urada ter jo sproti" odvajajo kraljevski banski upravi.
§ 36.
Banovinsko doklado na bencin (mešani bencin) plača v teku 24 ur oni, ki ga prejme na ozemlju Dravske banovine iz rafinerije, trošarinskega ali carinskega skladišča, ali pa z uvozom iz drugih banovin, odnosno inozemstva.
§ 37.
Kdor prejme na območju Dravske banovine bencin (mešani bencin) potem uvoza z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico, mora prejem tekom 24 ur prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu dolio-darstvenemu uradu v Ljubljani) in plačati ustrezno banovinsko doklado.
IX.
Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšavo policijske ure in 40°/ona doklada na državno veselično takso.
§ 38.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 5000 prebivalci, kopališčih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa Din 300'—, v mestih do 5000 prebivalcev in v trgih Din 200'—, v vseh ostalih krajih pa Din 100'—.
Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače in imajo odobritev oblastev, pristojnih za izdajanje dovolil za plesne prireditve.
Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno.
Šolske ustanove so te takse oproščene.
§ 39.
Za vsako podaljšavo policijske ure se plačuje v mestih z nad 5000 prebivalci, kopališčih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa Din 10O-—, v vseh ostalih krajih pa Din 50'—.
Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa iz § 38. tega pravilnika.
Predzadnji odstavek § 38. velja tudi tukaj,
• §40.
Banovinsko takso iz §§ 38. in 39. pobirajo in odvajajo banovinski blagajni oblastva, pristojna za izdajanje dovolil za plesne prireditve, odnosno podaljšavo policijske ure.
§ 41.
K 20%ni državni taksi po tarifni postavki 99 a, točka
2.	in pripomba 1., 2. in 3., zakona o taksah se pobira 40%na banovinska doklada. Kinematografska podjetja plačujejo 4%no banovinsko takso od vrednosti vstopnic.
§ 42.
Takso iz § 41. pobirajo hkratu z državno takso pristojni finančni uradi, ki pobirajo državno takso, in jo odvajajo banovinski blagajni.
X.
Banovinska davščina na lovišča, ribolove in taksa na lovske karte.
§ 43.
Zakupniki občinskih lovišč in osredkov (enklav) plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% od letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega ha lovišča.
Lastniki samosvojih lovov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od vsakega polnega ha zemljišča. Če pa se odda samosvoj lov v zakup skupno z občinskim, velja določilo prvega odstavka.
§ 44.
Če zakup lova prestane ali če se prične med letom, se odmeri zakupniku sorazmeren del letne davščine.
§ 45.
To davščino odmerja kraljevska banska uprava, pobirajo in odvajajo pa jo sproti banovinski blagajni sreska načelstva, odnosno občine, hkratu ko pobirajo zakupnino.
Lastniki samosvojih lovov plačujejo to davščino naj-kesneje do 31. maja vsakega leta neposredno banovinski blagajni.
§ 46.
Za plačilo davščine pri jobčinskih lovih jamčijo zakupniki, odnosno sozakupniki solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Če pobira zakupnino občina, jamči za plačilo tudi občina.
§ 47.
Lastniki ribarskih (samosvojih in zakupnih) okrajev, ki so oddani v zakup, plačujejo davščino v znesku 25% letne zakupnine. Pri zakupnih okrajih jo odvajajo zakupniki na ta način, da pri plačilu letne zakupnine odtegnejo 25% no davščino ter jo nakažejo kraljevski banski n pravi.
Če se pojavijo zoper napovedano zakupnino osnovani pomisleki, jo določi kraljevska banska uprava, ko je zaslišala pristojne strokovne ustanove za pospeševanje ribarstva.
§ 48.
Lastniki onih samosvojih ribarskih okrajev, ki niso oddani v zakup, plačujejo 25% onega zneska, ki bi se po vsej priliki dosegel, ako bi se ravnalo s samosvojim okrajem kot z zakupnim okrajem.
Kraljevska banska uprava določa zakupnino po razv merju zakupnine, ki pride na podobne vode v bližnjih okrajih, in sicer po uačipjj, določenem v § 47,	>
§ 49.
Državne šumske uprave ne plačujejo davščine od
svojih ribarskih pravic in lovišč.
§ 50.
Davščina iz §§ 47. in 48. tega pravilnika se mora plačati banovinski blagajni od samosvojih okrajev naj-kesneje do dne 31. maja vsakega leta, od zakupnih pa ob dospelosti zakupnine. Izpremembe zakupnine se upoštevajo.
Davščino po §§ 47. in 48. plačujejo tudi ribarski upravičenci onih krajev Dravske banovine, kjer še niso ustanovljeni ribarski okraji.
§ 51.
Od davščine iz naslova ribarstva (§§ 47., 48. in 50.) se steka do 25% v ribarski fond pri kraljevski banski upravi. Ban sme ta odstotek tudi zvišati.
§ 52.
Xa lovske karte se pobira banovinska taksa v iznosu 50°/(i državne takse.
Xl.
Banovinska taksa na vozniške izkaznice.
Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), izdane osebi, ki ima svoje redno bivališče na področju Dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje Din 100'—, za usposobljence za motocikle Din 50'—. Ta taksa se mora plačati najkesneje do konca februarja vsakega leta. Ob prvi izdaji vozniške izkaznice znaša taksa Din 250'—, odnosno Din 125'—.
Poklicnim šoferjem se taksa zniža na eno četrtino. Koga je smatrati za poklicnega šoferja, odloči kraljevska banska uprava po zaslišanju zveze šoferjev Dravske banovine.
Vozači državnih, banovinskih in občinskih motornih vozil so te takse oproščeni, toda poslednji le tedaj, če se ne uporabljajo kot vozači vozil, ki služijo v pridobitne namene. Banska uprava lahko na prošnjo oprosti te takse tudi vozače, ki upravljajo izključno le motorna vozila gasilskih društev, in humanitarnih ustanov.
XII.
Banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
§ 54.
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju Dravske banovine se pobira 2% na banovinska taksa. Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo, odnosno ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se ta taksa ne pobira. Prav tako se ne pobira taksa od odstopov nepremičnin za javne cestne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali proti odškodnini, ki ne presega polovične vrednosti odstopljenega zemljišča in je ta okolnost potrjena po fiuaQyjejji odd.clku kraljevske baggjce uprave. -
Od prenosa kmetskih nepremičnin na kmeta med živimi se pobira samo polovica gornje takse, ako so odsvojitelji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti, ali so s takimi poročeni ali zaročeni.
§ 55.
Takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Davčne uprave jo odvajajo mesečno banovinski blagajni, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti.
§ 56.
Za odmerno osnovo banovinske takse služi ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse.
Če se državna taksa ne pobere, se ugotovi odmerna podlaga v smislu predpisov tarifne postavke 12 zakona o taksah.
Vobče veljajo za to takso smiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnin.
§ 57.
K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100%na banovinska doklada.
Pri občinski, nadarbinski in cerkveni imovini, kakor tudi pri nepremičninah, ki služijo izključno kulturnim in nacionalno vzgojnim namenom, lahko ban na prošnjo strank to takso zniža do 50%, če so podani opravičeni razlogi.
XIII.
Banovinska taksa na zavarovalne premije.
§ 58.
Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davščino letno 1% od vseh vplačanih kosmatili zavarovalnin (brez odbitka pozavaro-valnin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega poslovanja na ozemlju Dravske banovine.
§ 59.
Družbe in zavodi iz § 58. odvajajo to davščino mesečno kraljevski banski upravi. Najkesneje do
30.	aprila prihodnjega leta pa ji morajo predložiti računsko pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejeli v minulem poslovnem letu in obenem odvesti eventualno razliko banovinske davščine.
§ 60.
Te davščine so oproščena vsa javna in javno-pravna socialna zavarovanja.
Ban sme na prošnjo celotno ali deloma oprostiti plačevanja te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani kot medsebojno pomoč.
§ 61.
Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca.
XIV. Davščina na dediščine.
§ 62.
Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v iznosu 20%.
§ 63.
Pri dediščinah, ki so po čl. 6., točki 5., zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna taksa v višini:
a) 1% od čistega pripadka nad Din 20.000'— do vštetih Din 50.000-—;
b) 2% od čistega pripadka nad Din 50.000-—.
§ 64.
Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo v § 63. določenih dedin-skih taks.
§ 65.
Te davščine pobirajo organi, ki odmerjajo in pobirajo državne takse na dediščine ter jih odvajajo banovinski blagajni.
XV. Banovinska taksa na posest, odnosno nošenje orožja.
§ 66.
Za posest, odnosno nošenje strelnega orožja se plačuje letna banovinska taksa v iznosu 50% državne takse.
§ 67.
To takso pobirajo oblastva, pristojna za izdajanje orožnih listov, in sicer ob prvi izdaji orožnega lista obenem z državno takso. V ostalih primerih pa se mora plačati taksa tekom meseca junija vsakega leta.
§ 68.
Taksa se ne plačuje za orožje, za katero so izdane listine po čl. 16. zakona o posesti in nošenju orožja, prav tako ne od orožja, ki je v skladiščih ali trgovinah pri pooblaščenih trgovcih radi prodaje.
XVI. Banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah.
§ 69.
V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a) 50%na doklada k istovrstni državni taksi po tar. postavkah 25, 33, 41, 42, 43, 47 in 48.
b) 100°/ona doklada k državni taksi po tar. post. 229.
§ 70.
K državni taksi po tar. postavkah 8, 91, 92, 93, 108, 109, 118, 115, 118, 127, 257, 276 in 285 zakona o taksah, se pobira 50% na banovinska taksa.
§ 71.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci prejem plače, odnosno mezde.
J
Osebe, ki se bavijo z domačim obrtom, ne plačujejo banovinske takse po točki 11. tar. post. 92 zakona o taksah.
§ 72.
Iznosi izpod Din 0-25 se morajo zaokroževati na Din 0-25.
§ 73.
Nastale izpremembe glede številk tarifnih postavk in glede višine državne takse veljajo tudi za banovinske takse.
§ 74.
Pobiranje banovinskih taks se vrši na enak način in obenem z državno takso po onih oblastvih, ki pobirajo ustrezajočo državno takso.
§ 75.
Določila zakona o taksah, odnosno taksne tarife in pripomb k posameznim tarifnim postavkam ter taksnbga in pristojbinskega pravilnika veljajo tudi za banovinske takse, kolikor ta pravilnik ne odreja drugače.
XVII.
Banovinska taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih.
§ 76.	»
Za prenos lastništva na živinskem potnem listu se pobira banovinska taksa, in sicer:
a) za drobnico................................Din	2‘—
b) za posamezno veliko žival.................. „	4'—
To takso plača kupec.
§ 77.
Takso iz § 76. pobirajo občinske uprave ob vpisu prenosa lastništva.
XVIII.
Banovinska trošarina na pnevmatiko.
§ 78.
Banovinski trošarini na pnevmatiko so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v Dravski banovini. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju Dravske banovine dalj ko 3 mesece na leto. Isto velja tudi za motorna vozila, ki so registrirana v drugih banovinah.
§ 79.
Banovinsko trošarino plačuje lastnik, odnosno pri inozemskih vozilih oni, ki vozilo uporablja.
§ 80.
Banovinske trošarine so oproščena:
1. motorna vozila Njegovega Veličanstva kralja, predstavnikov tujih držav po načelu vzajemnosti, dvolastnikov in inozemcev, če se na ozemlju Dravske banovine ne uporabljajo dalj ko 90 dni;
2. nerabna vozila.
Nerabnost se ugotavlja na način, ki je predpi-san za ugotavljanje nerabnosti radi plačila državne taj&sej	—i-—
3. traktorji, ki se uporabljajo zgolj v kmetijske namene in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske namene obrtu, kmetijstvu in industriji;
4. motorna vozila, ki so v skladišču radi prodaje, če se ne uporabljajo;
5. vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna samo, če se ne uporabljajo v pridobitne namene;
6. motorne brizgalke in rešilni avtomobili;
7. motorna vozila dobrodelnih ustanov, če se uporabljajo v dobrodelne namene;
8. motorna vozila, ki niso bila v uporabi zdržema vsaj 3 mesece in so bila uradno odjavljena;
9. vsa motorna vozila za čas, ko so rekvirirana od državnega, odnosno vojaškega oblastva.
§ 81.
Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno:
1. za osebne avtomobile in avtobuse: za
vsakih začetih 50 kg čiste teže . . . Din 25—
2. za tovorne avtomobile: za vsakih začetih 50 kg čiste teže.......................... „	15'—
Poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti:
a) do 1500 kg	 „	10 —
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg	„	5—
Priklopni vozovi plačujejo od vsakih 50 kg teže	 „	5-—
poleg tega pa še za vsakih začetih
50 kg nosilnosti:
a) do 1500 kg....................................  10'—
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg	„	5'—
Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom, se plačuje poleg gornje trošarine še 60%ni povišek;
3. za traktorje: za vsakih začetih 50 kg
teže........................ . . .	„	20—
4. za motocikle s priklopnimi sedeži .	„	150'—
za motocikle brez priklopnih sedežev	„	100'—
Za motorna vozila, ki ne uporabljajo bencina (mešani bencin) za pogonsko sredstvo, se banovinska trošarina na pnevmatiko pobira v dvojnem iznosu gornjih postavk.	“
§ 82.
Lastniki tovornih avtomobilov, ki vozijo in upravljajo ta vozila sami brez najemnih moči ter jim je to stalen in edini poklic, plačujejo polovico trošarine is § 81. tega pravilnika.
Državni in banovinski uslužbenci, ki uporabljajo svoja vozila tudi za službene namene, plačujejo polovico trošarine.
§ 83.
Trošarina na pnevmatiko se plačuje v štirih enakih obrokih, ki dospevajo v plačilo dne 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra.
Ako ob prispevnem roku ni plačan zapadli obrok, se izterjajo tudi vsi eventualni sozapadli obroki.
Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja trošarine med letom, se plača trošarina od začetka onega četrtletja, v katerem je nastala dolžnost plačevanja. Glede obročnega plačevanja ♦ejjajo določila PXYfigft m dragega odstavka.
§ 84.
Trošarina se na prošnjo stranke odpiše, odnosno povrne od začetka onega četrtletja, ki nastopi za četrtletjem, v katerem je prestala dolžnost, plačevati to trošarino.
§ 83.
Pri odmeri iu pobiranju trošarine na pnevmatiko sme kraljevska banska uprava uporabljati organe finančne kontrole in občin.
§ 86.
Davčni zavezanci so na občni ali individualni pdziv kraljevske banske uprave dolžni dati na razpolago vse potrebne podatke radi pravilne odmere trošarine.
XIX. Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest.
§ 87.
Avtobusna podjetja za prevažanje oseb plačujejo kot odškodnino za uporabo cest davščino po $ 8. zakona o podjetjih za redni in občasni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili, in sicer na način, predpisan v §§ 13. do
15.	navodil za plačevanje izrednega prispevka za vzdrževanje državnih in nedržavnih cest.
Avtobusnim podjetjem, ki so v upravi občih, kraljevska banska uprava lahko odmeri ta prispevek ludi pavšalno.
XX. Občna določila.
§ 88.
Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdorkoli, ki merijo posredno ali neposredno na to, da bi se banovinske davščine, takse in doklade prikrajšale, ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo z denarno globo od Din 50 — do Din 5000’— ali z zaporom do 30 dni.
Razen kazni se naloži krivcu, odnosno zavezancu plačilo redne davščine.
Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, zlasti pre-kršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do Din 1000'—. Kazni se stekajo v banovinsko blagajno.
Kazni izrekajo občna upravna oblastva po postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbe teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi razsodbe.
Prikrajšbe banovinskih taks v zvezi s prikrajšbo istovrstne državne takse preiskujejo in izrekajo kazni ona oblastva, ki so pristojna za postopanje glede državne takse.
§ 89.
Avtobusnim podjetjem, ki ne izdajajo predpisanih vozovnic in 9 tem prikrajšujejo banovinske takse, se izračuni prikrajšani znesek po številu prostorov in ceni vozovnice med začetno in končno postajo. Za takso in kazen jamči tudi varščina.
Podjetjem za prevoz potnikov z motornimi vozili, ki so bila zaradi prikrajšanja bauftv^e tfttae kamvapa
že tri- ali večkrat, se v smislu § 400.. odstavek 1.. točka 3., zakona o obrtih odvzame dovolilo za opravljanje obrta.
§ 90.
Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podali, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10%nim poviškom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna.
§ 91.
Proizvajalci in prodajalci predmetov, od katerih se plačuje banovinska trošarina, in vsi ostali davčni zavezanci v smislu tega pravilnika so dolžni dati na zahtevo kraljevski banski upravi in organom, ki pobirajo banovinske davščine, vse podatke, ki so potrebni za njih pravilno pobiranje in v ta namen dopustiti pregled prostorov, zalog in knjig.
Nadzorstveni organi so dolžni omejiti pregled na to, kolikor je potrebno za pravilno odmero davščine in morajo najstrože čuvati tajnost glede vseh poslovnih podatkov, za katere so izvedeli ob pregledu.
$ 92.
Na prošnjo kraljevske banske uprave javljajo železniške postaje in pošte namembnega kraja vse pošiljke blaga, zavezanega banovinski trošarini, pristojnim oddelkom finančne kontrole, odnosno organom, pristojnim za pobiranje banovinskih davščin, z navedbo množine blaga in naslovljenca.
§ 914.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustno ali pismeno.	.
§ 94.
Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjajo z zamudnimi obrestmi po predpisih, ki veljajo za državne davščine.
S 95.
Pravica do odmere banovinskih davščin zastara v petih letih od dne 1. januarja onega leta. v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica do izterjave odmerjenega davka zastara v treh letih od dne, ko je bila odmera davčnemu zavezancu pismeno ali ustno priobčena.
Zastaranje prekine vsak uradni ukrep zaradi odmere ali izterjave, ki se priobči davčnemu zavezancu.
. § 96.
Banovinske davščine in takse se pobirajo v banovinskih kolkih po določilih tega pravilnika in kolikor odredi kraljevska banska uprava.
Banovinske kolke more kraljevska banska uprava dati v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah.
§ 97.
Stroški za pobiranje banovinskih davščin se lahko krijejo tudi iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zado-S-Mftva,	v	P.r°račviuuL '
§ 98.
Ban se pooblašča, da predpiše podrobna navodila za pobiranje banovinskih davščin, taks in doklad.
§ 99.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem 1. aprila 1935.
V Ljubljani, dne 23. marca 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
Gospod minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 99., z odločbo št. 2829/VII od 11. aprila 1935.
V Beogradu, dne 11. aprila 1935; K. štev. 2829/VII.
Po naredbi ministra za finance, načelnik:
Milan Ostojič s. r.
218.
Uredba
glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada« Dravske banovine za leto 1935./1936.
§ 1.
Proračun izrednih izdatkov in dohodkov ^Bednost-nega sklada«, ki je sestavni del te uredbe, velja od
1.	aprila 1935 do 31. marca 1986, in je sestavljen takole:
Izredni izdatki	Din	5,850.000’—
Izredni dohodki	„	5,850.000’—
§2.
Za kritje izdatkov, navedenih v tem proračunu, se pobira izza dne 1. aprila 1935 izredna davščina delojemalcev in službodavcev.
§ 3.
, Dohodki tega proračuna se smejo uporabljati izključ-, no le za kritje izdatkov ^Bednostnega sklada«. Isto velja tudi za preostanek, ki bi se pokazal ob koncu proračunskega leta 1935./36.	,,
Morebitni presežki dohodkov se po odredbi bana uporabljajo za zvišanje posameznih postavk izdatkov proračuna ^Bednostnega sklada«.
§ 4.
Za izvrševanje tega proračuna veljajo, kolikor v § 3.
• ni določeno drugače, smiselno vsi predpisi in načela, ki veljajo za proračun Dravske banovine za leto 1935./36.
V Ljubljani, dne 23. marca 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
Gospod minister za finance je odobril to uredbo, obsegajočo §§ 1. do 4., z odločbo štev. 2829/VII od 11. aprila 19?5.
V Beogradu, dne 11. aprila 1935; K. št. 2829/VII.
Po naredbi ministra za finance, načelnik:
Milan Ostojič s. r.
21».
Pravilnik
o izredni davščini delojemalcev in službodavcev.
§ i.
Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov plačujejo 0-50% od kosmatega zaslužka, mezde, odnosno pokojnin, Če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbe riški davek najmanj po Din 0’50 dnevno, Din 2— tedensko, odnosno Din 11— mesečno.
Pri davčnih zavezancih, ki niso zaposleni ves teden, se vzame kot podlaga za odmero te davščine celotni zaslužek dotičnega tedna kot tedensko se ponavljajoči dohodek.
Službodavci nameščencev in delavcev, označenih v prvem odstavku tega §a. in samostojne pokojninske ustanove plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd, odnosno pokojnin neglede na višino uslužbenskega davka. Te davščine se opraščata država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne izvršujejo pridobitnih poslov.
§ 2.
Službodavci in samostojne pokojninske ustanove odtegujejo davščino iz prvega odstavka § 1. ob izplačilu ter jo odvajajo obenem s svojo davščino iz tretjega odstavka § 1. pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odtegovanja in odvajanja.
V Ljubljani, dne 23. marca 1935.
Ban:
Dr. Dinko Puc s. r.
Gospod minister za finance je odobril la pravilnik, obsegajoč §§ 1. in 2., z odločbo štev. 2829/VII od 11. aprila 1935.
V Beogradu, dne 11. aprila 1935; K. štev. 282fj/YIL.
Po naredbi ministra za finance, načelnik:
Milan Ostojič s. r,
■ ■■ -i — i a.	.
220.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin,
II.	No. 4961/2.
Občina Drbetinci v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) #/ono doklado na V9e državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—t c^ od 100 i piva Din 50’—,
e) od	goveda nad 1 letom	Din	10'—,
d) od	prašičev	Din 5'—.
e) od	drobnice	Din 5'—.
3. Davek na pse,	od vsakega	psa	Din	10'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. marca 1935.
II.	No .6667/2.	,	-	■
Občina Gornji Logatec v srezu' logaškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 30 (petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 1001 vina Din 100-—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 1001 piva Din 15'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 2-50,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih viu in drugih luksuznih pijač Din 2 50,
e) od goveda nad 1 letom Din 25 ,
f) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
g) od prašičev Din 10—,
h) od drobnice Din 5—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20	.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 20—.
4. Takse po odobrenih ’.arii'ah? odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1935.
II.	No. 6046/2.
Občina Hotedršica v srezu logaškem pobira^ v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinsk° ^ dne:
1.20 (dvajset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 20'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 1'75,
e) od goveda nad letom Din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom Din 6—,
g) od prašičev Din 6-—,
h) od drobnice Din 3—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—• Trošarina pod točko e) se v zvišani izmeri
pobira od dneva razglasitve v >Službenem listu kraljevske banske uprave«.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—.
4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1935.
II.	No. 9616/1.
Občina Ivanjkovci v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) u/oiio doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	50’—,
č) od	lil	stopnje alkohola	špirita in žganja
. Din 2*50.
3. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1935.
II.	No. 9615/1.
Občina Koračice v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
od 100 1 vina Din 100’—.
3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. marca 1935.
II.	No. 9697/1.
Občina Krka v srezu litijskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine.
1. 65 (šestdeset pet) °/ono doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 "1 vinskega mošta Din 100—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in
drugih luksuznih pijač Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 30'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 20—,
f) od prašičev Din 20-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—.
3. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrene'm proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. aprila 1935.
H.	No 7349/2.
Občina Solčava v srezu gornjegrajskem pobirp v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1 vina Din 100'—,
b) od	100	1 vinskega mošta Din	100'—,
c) od	100	1 piva Din 50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in žganja Din 5'—,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1935.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in nalaga liskama Merkur d. d, s Ljubija)^ njen predstavnik: Otmar Milialek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 81. kosu VI. letnika z dne 17. aprila 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1100/12.	«55
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. marca do 81. marca 1985.
l'o nared0 int ustrstva za narodno zdravje H. br. 4948 /. une 21. marca 1930.
Srez
Jo! © J a ! o v % ' ^ i c o: L , j-
l»-šl V I 5
O 7 0
o: o
i
Norice. — Varieellac. Celje (mesto) I 11 — I — I
i o t- i ST : O '■
: « -g 1	!	»	«	c
!Z i «iJP'
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis eerebrospinalis epidemiea.
Celje 	i	— j	1	'r	H	1 ;
Konjice 		—				 !	1
	lj	~ j	~ i		 1	1
Litija		2|		i :		 1	t
Prevalje		4 1	— |	t!		 1	3
Vsega .	7 j	2 !	2 ^ - ,	-1	7
škrlatinka. — Scarlatina.					
Celje . 				31	J	2 l	_ 1	1
K rani 			—!	1 1	— f		1
Ljubljana (srez) ....	3	—	2 j	—• j	1
Liuhljaua (mesto)	10	—:	1	— i	y
Maribor desni breg . .	2	—	. 2 1	— |	i—
Maribor (mesto) ....	—	2	—	—	2
Murska Sohota		1		—	—	i
Novo mesto .......	1		—	—	i
Ptm 		1		1	—	—
Radovljica		o	—	l!	—	t
V seva	23	3			i?
Ošpice. — Morbilli.					
Brežice 		-	4	—	-	4
Celje (mesto)		2	—	2		—
Kočevje		 . . .	Ki	—	- ■		16
Litija		•?	10	1	—	14
Logatec 		0	—	5	—	—
Ljubljana (srez) ....		4	4		i
Luibtjann (mesto) . . .		1				1
Maribor desni breg . .	—	3	—	-	»
Maribor (mesto) . . .	—	1	—.		
Šmarje pri Jelšah . . .	1		—	—	1
Vsega	29	23	12		40
Daviea. — Dipliteria ct Croup.					
Brežice 			1	o	—	- i	4 1
Kamnik , 		 Kranj . ..........	8	2 1	c	1	1 9
Kočevje .........	5	1	0		t
Konjice 			—	1	—		1
Krško ..........	—	1	—	—	1
Litija ...........	—	tl	5	—	6
Logatec 			1			1		—
Ljubljana (srez) ....	6	3	1	—	8
Ljubljana (mesto) . • .	12	3	3	—	12
Ljutomer 			3	T	2	1	—
Maribor desni breg . •	2	2	2		0
Maribor levi breg . • .	2	—	—	—	o
Maribor (mesto) ....	2	1	2	—	1
Metlika			1	—	1		— .
	t	1	—	—	0
Prevalje					5	—	1	—	4
Radovljica ........	3	—	—	—	3
Sloveniuradec		2	—	—	—	2
Vsega . .	54	30	1 23	2	59
Celje ...	•• 1	—!	1 !	—	H	1
Ljubljana (srez) , .	• • !	t	-1	—	11	—
Prevalje 				l j	— ;	— !	—'	1
Vsega	i	o! - i	l|	-1		2
Sen. -	5rysipelas.					
Brežice . .		2	_	1	—!	1
Dolnja Lendava . .	• •	—	l	—	— !	1
Kamnik 			—	1	—	— 1	{
Konjice 		t •	2		2	—	—
Krško 		 .		i	-	1	—	—
Litija		* •	t		—	~	2
Ljubljana (mesto) .	• •	t	—	—		1
Ljutomer		* ,	0 “	1	1		*>
Maribor desni breg	• •	2	3	I		4
Maribor levi breg .		1	2	1		4
Maribor (mesto) . .	• .	2	1	3	—*	—
Novo mesto . . .	. s	1	—	1	—	~
Sloveujgradec . . . .	. ,	—	. o	—	-	_2
Šmarje prt Jelšah .		1	—	1	—	
V sega		16	12	12	—	16
Krčevita odreve	Itelo	-t	- 1	»*ta	IIU H	
.4 riža. —	IH	■ionteria.				
Gbrnjigrad ......		| —	1	i ~	i —	t
Maribor desni breg	. .	j —	1		—	1
Novo mesto		i —	i 1		—	1
Ptuj			! —	1	1 --	1	—
V sega		! —	I 1	!•-	. 1	3
Vranični prisad. — Anthrax.
Ljubljana (srez) .
1
Vsega
1
■i 1
Otrncična »ročica Sensis puerperalis
Črnomelj ..............
Krško .................
Litija .............
Maribor levi breg
i
Vsesa
1 I 3 - -	4
Uri pa.
Celje	.........
Celje (mesto)............
Črnomelj	.......
Dolnja Lendava . . . . Krarp ..............  .	.
Grippe.
Kočevje Krnpce Krško . Laško . .
Lilija ••••«...*• i
Logatec .............
Ljubljana (srez) . . . . Ljubljana (mesto) . . .
Ljutomer ...........■
Maribor (mesto)
Murska Sobota . . • >. Metlika ,...«••••.
Novo mesto 11
Ptuj ......iiivi
Ptuj (mesto) ......
Radovljica • . •
I	» 6
! 13
\"i
29
i (18
j 179 | 83
i 5 50
I 7
i 187
l 10
II 15 24
Vsega ,,
49	18	—	44
12	7	—	23
11	6	—	11
9	5			12
15	2	—	19
10	16	—	7
.7901104		—	798
9	6	—	9
18	22	—	25
3	71	-	-
88	209		58
258	164		177
100	75	—	30
13	48	—	15
6	5	—	8
54	—	—	241
6	12	1	3
—	14	—	—
20	13	_	22
42	22	—	44
1513	819	1	1548
Srez	a 00 O	Na novo oboleli	Ozdraveli Umrli j	u =1 • • 3-
Vnetje priušesne slinavke		—	Parotiti*	
epidemiea.				
Celje (mesto) ....	2 ’ 2		ll“	3
Dolnja Lendava . . . .	71		74 1-	—
Murska Sobot« .			30	— | —	80
Vsega .	76	j 32	75|-	33
Ljubljana, dne 10 aprija 1935
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II P 105/35.	1019
Oklic.
Tožeča stranka ndl. Polutnik Franc, po Polutniku Janezu, pos. v Prevorju, je vložila proti toženi stranki Kovačiču Jožefu in Jožeti, pos. v Zagorju, radi Din 7(12'50 k opr. št. II P 105/35 tožbo.
Narok /.a ustno razpravo se je določil na 1(1. maja 1935 ob 9. uri dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 9, razpravo-dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se | isiavlja g. dr. Jenko Mile, javni notar v Kozjem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
fresko sodišče v Kozjem, odd. II., dne 8. aprila 1935.
*
393/34—19.	1034
Ustavitev dražbenega postopka.
Pri dražbenem naroku dne 22. marca 1935 se ni stavila nikaka ponudba. Zaradi tega se s sklepom tega sodišča, posl. štev. I 396/34—1, dovoljeno draž-beno postopanje zemljišča vi. štev. 83, k. o. Tržič, ustavlja v smislu § 151. i. r.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 22. marca 1935.
*
1 1229/34—5.	1020
Dražbeni oklic.
1) n e 7. m a j a 1935 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žižki, vi. št. 217.
Cenilna vrednost: Din 5.500'—.
Najmanjši ponudek: Din 3.66675.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, dne 5. aprila 1935.
*
r 316/34.	1038
Dražbeni oklic.
Dne 13. ni a j a 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Desnjak, vi. št. a) 12, b) 145, c) Stara cesta, vi. št. 204, č) polovica zemljišča vi. št. 23, k. o. Desnjak.
Ceuilna vrednost: ad a) Din 53.548-25, ad b) Din 39.920-30, ad c) Din 27.931*20, ad č) Din 17.081'90.
Najmanjši ponudek: ad a) Din 35.698-82, ad b) Din 25.946'86, ad c) Din 18.620'80, ad č) Din 11.387-84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 4. aprila 1935.
1 653/34—5.	1039
Dražbeni oklic.
D n e 1 3. m a j a 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 243, 155, 541, 544. Cenilna vrednost: Din 31.400-50. Najmanjši ponudek: Din 20.934 —. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 8. aprila 1935.
«{>
I 3225/34—9.	1032
Dražbeni oklic.
Dne 16. maja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Sv. Bolfenk v Hal., vi. št. 37, 38, d. o. Sitež, vi. št. 112 in 144.
Cenilua vrednost:
za vi. št. 37, Sv. Bolfenk, Din 11.957, za vi. št. 38, Sv. Bolfenk, Din 85.116, za vi. št. 112, Sitež, Din 84.987-—, za vi. št. 144, Sitež, Din 4.371'—. Vrednost pritikline: pripadajoče k vi. št. 37 in 38, k. o. Sv. Bolfenk v Hal. v vrednosti Din 1400'—.
Najmanjši ponudek: za vi. št. 37, k. o. Sv. Bolfenk v Hal. Din 8.510-—, za vi. št. 38, k. o. Sv. Bolfenk v Hal. Din 57.350-—,
za vi. št. 112 k. o. Sitež, Din 57.060'—,
za vi. št. 144, Sitež, Din 2.920-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede uepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
* dne 4. aprila 1935.
V I 3894/34-9.	1014
Dražbeni oklic.
D n e 17. m a j a 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Udmat, vi. št. 237.
Cenilna vrednost: Din 54.671'20.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 36.447-46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 22. marca 1935.
I 483/34-14.	1002
Dražbeni oklic.
l) n e 2 2. maja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 ponovitev dražbe nepremičnin: zemljiška knjiga Prebukovje, vi. št. 34, sesto-ječili iz majhne stare stanovanjske hiše (koče), 4 parcel njiv in 2 parcel gozda.
Cenilna vrednost: Din 10.195-60.
Najmanjši ponudek: Din 5.097-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
Štev. 4042/1935.	961
Razglas.
Lovišča spodaj navedenih občin tukajšnjega sreza se bodo oddajala na
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 5. aprila 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 2281/1935, nor. št. 633/1935.
1050—2—1
Razglas.
Gospod Kirbiš Josip, tovarnar v Celju, namerava v novo zgrajenem prizidku tovarniškega poslopja Ipavčeva ulica št. 26 urediti obratovalnico za izdelovanje slada in sladnih produktov in ograditi tovarniško poslopje ob cestnih frontah z zidano ograjo.
Podrobnosti so razvidne v predloženih načrtih in tehničnem opisu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. ob. z., 84. in 89. gradb. zakona in § 73. in sledečih z. u. p. razpisujeta komisijski ogled in razprava na kraju samem za ponedeljek, 29. aprila 1935. ob 10.30 uri s sestankom pred tovarno v Ipavčevi ul. št. 26.
Načrti so interesentom do dneva komisijske obravnave na vpogled pri podpisanem uradu, kjer se morejo vložiti tudi morebitni ugovori do dneva obravnave, na dan obravnave pa v roke vodje komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločalo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Mestno poglavarstvo Celje, dne 11. aprila 1935.
Po poobl. predsednika: Šubic s. r.
javni dražbi v zakup za dvanajstletno Zakupno dobo od 1. aprila 1935 do
31.	marca 1947 v sobi št. 17 v poslopju sreskega načelstva v Novem mestu dne
10.	maja 1935 ob 8. uri po naslednjem sporedu:
>09	Lovišče občine	Izmera	Izvzeta lastna lovišča		Izklicna	Varščina
S. as N		lovišča v ba	veleposestev	v izmeri ha	cena Din	Din
1	Dobrniče ....	4486			300-—	300-—
o	Dvor		6147	Soteska	2013.85	230*—	230*-
3	Hinje		6062	—	—	300"-«	300--
4	'tirna . . . . ,	4607	Mirna Rakovnik	275.94 81.84	250*-	250"-
5	Toplice . . . . .	5552	Soteska	1317.74	1 600-—	500"—
6	Zagradec .... - •	7530	Candido Piva	114.45	600"-	500"—
Varščina v višini izklicne cene se mora pred pričetkom dražbe položiti v gotovini. Ako dražba za katero občino ne bi uspela, se bo vršila po 8 dneh, t. j. dne 17. maja 1935 na istem mestu ob isti uri brez posebnega oklica ponovna dražba tudi pod izklicno ceno. Draž-
beni pogoji se morejo vpogteaati p1: sreskem načelstvu, v sobi št. 17, mej uradnimi urami do vštetega 9. maja 1.*■ Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 30. marca 1935.
Sreski načelnik*
No. 534.	1049
Razpis.
Občina Dobrnič, srez Novo mesto, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5.000—.
Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po el. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini tekom enega meseca po objavi tega razpisa v Službenem listu.:.
Občina Dobrnič, dne 14. aprila 1935.
Šte.v. RU 509/25.	1044
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Vel. Podljubna.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Veliki Podljuben ležeče jrarcfele štev. 20/33, vpisane pod vi. St. 275, k. o. Veliki Podljuben, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. štev. 2/1888, od dne 23. aprila 1935 do vštetega dne 6. maja 1935 pri udeležencu Gašperju Ivanu, Veliki Podljuben h. štev. 12, razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 24. aprila 1935 v času od 8. do 9. ure v hiši udeleženca Gašperja Ivana v Velikem Pod-ljubnu.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne
23.	aprila 1935 do dne 22. maja 1935 pri Podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložili pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 13. aprila 1935.
Komisar za agrarne operacije: II.
1055
Agrarni primer: Dol. Orle,
V rtače,
Laze II,
Ravnik IV.
Štev. R U 599/28—20,
676/31—17,
689/31-9.
650/30-6,
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki So last:
1. posestnikov iz Dol. Orel,
2. posestnikov iz Vrtač,
3. posestnikov iz Laz,
4. posestnikov iz Ravnika.
_ Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana: k 1.	pod	vi. št.	57, k.	o. Hubajnica,
k 2.	pod	vi. št 122, k.	o. Čemeča vas,
k 3.	pod	vi. št.	28 in	83, k. o. Otok	I,
£ 4.	pod	vi. št.	6, 15,	59, k. o. Ravnik,
k) na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak, št. 2 iz leta •668.:
 ....... i     1 '	111	—	?... tt m......
k 1. in 2. od 24. aprila do 7. maja 1935, k 3. in 4. od 26. aprila do 9. maja 1935, k 1. v občinskem uradu Studenec, k 2. v občinskem uradu Kostanjevica, k 3. v občinskem uradu Stari trg, k 4. v občinskem uradu Na Blokah, razgrnjen vsem udeležencem na vporded.
k 1. in 2. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
k 3. in 4. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje sta se že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval: k 1. 25. aprila 1935 od 11. do 12. ure v občinskem uradu Studenec, k 2. 26. aprila 1935 od 9. do 10. ure v občinskem uradu Kostanjevica.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo n jsredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. p
k 1. in 2. od 24. aprila 1935 do 23. maja 1935,
k 3. in 4. od 26. aprila 1935 do 25. maja 1935
pri podpisanem '-omisrrju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, 15. aprila 1935.
Komisar za agrarne operacije I Pokorn s. r.
•g«
E. R. št. 5153.	1056—3-r-rl
Razpis nabave.
Za nabavo špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin za potrebe občne državne bolnice v Ljubljani v času od 1. maja do 31. julija 1935 se razpisuje v smislu odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 4745 z dne 2. aprila 1935 tretja ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje
dne 1. maja 1935 v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani ob 11. uri dopoldne.
Pogoje kakor tudi vrsto in količino predmetov ter druga navodila z navedbo, kolikšna kavcija je potrebna za udeležbo pri licitaciji, daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani,
dne 13. aprila 1935.
Štev. 566/35.	1023
Objava.
Gospod dr. Tuma Henrik, advokat v Ljubljani, je umrl dne-10. aprila 1935.
Po § 44,/f adv. zakona je postavil odbor za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne gospoda Florjančiča Ludvika, advokata v Ljubljani, Tyrševa cesta la/II.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1935.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1022
Odobritev Obrtni banki v Ljubljani.
Ministrstvo za trgovino in industrijo jc odobrilo pod II. Br. 22.662/K/34 od marca 1935 na podstavi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 Obrtni banki v Ljubljani:
1. odlok plačil za 6 let,
2. obrestno mero za stare vloge na hranilne knjižice in tekoči račun 2V* brutto letno, počenši od 1. julija 1934.
Obrtna banka v Ljubljani.
*	1024
Vabilo k rednemu občnemu zboru,
ki ga bo imela
»Zadružna elektrarna r. z. z o. z. v Trbovljah«
v četrtek, dne 25. aprila 1935 ob 16. uri (4. uri popoldne) v dvorani gostilne A. Forte na Vodah.
Dnevni red:
1. Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva:
a) o reviziji blagajne,
b) o računskem zaključku za leto 1934.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1934.
5. Volitev 3 novih člauov načelstva.
6. Slučajnosti.
N. B. Če bi objavljeni občni zbor ne bil sklepčen ob zgoraj določeni uri, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih zadružnikov (§ 26. pravil). Pristop k občnemu zboru imajo le člani ter juridične osebe s pooblastili.
Trbovlje, dne 9. aprila 1935.
Načelstvo.
*
1051
Vabilo na redni letni občni zbor
Združenja trgovcev za srez Maribor levi in desni breg v Mariboru,
ki bo
v nedeljo, dne 28. aprila 1935 ob 13. uri v dvorani betela »Orel« v Mariboru, z
naslednjim dnevnim redom:
1. Pozdrav in poročilo predsednika,
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Določitev zadružnih doklad za leto 1935.
5. Proračun za leto 1935.
6. Samostojni predlogi.
7. Slučajnosti.	1	’	•
Maribor, dne 10. aprila 1935.
Predsednik: Kostajušck Janko g, r.
1026
Vabilo na zadnji občni zbor
»Svetle« d. d. za žarnice, elektrotehniko in avtomaterial v Ljubljani v likvidaciji,
ki se bo vršil dne 30. aprila 1935 ob 10.30 dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo likvidatorjev o izvršeni likvidaciji družbe in predložitev končne likvidacijske bilance;
2. sklepanje o zaključni likvidacijski bilanci in o ugotovitvi končne izgube, kakor tudi o razrešitvi likvidatorjev;
3. sklepanje glede izbrisa družbe v trgovinskem registru in glede deponiranja družbenih poslovnih knjig;
4. slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni 'delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani 3 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic. Na občnem zboru daje vsakih 10 delnic po en glas. _	,
Likvidatorja.
*
1043
Dnevni red XIII. rednega občnega zbora Tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu,
ki se bo vršil dno 30. aprila 1935 ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
1. Predložitev poslovnega poročila in bilance k 31. decembru 1934.
2. Poročilo nadzornega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Sklepanje o računskem 'zaključku
4. Dopolnilna volitev upravnega.sveta.
5. Volitev nadzornega sveta.
6. Slučajnosti.
Uprava.
Pripomba: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri Ljubljanski kreditni banki v^ Ljubljani ali pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani (§ 15. družbenih pravil).
*
1025
Vabilo na zadnji občni zbor
Zavoda za impregniranje lesa
d. d. v Ljubljani v likvidaciji,
ki sc bo vršil dne 30. aprilu 1935 oh
10.	uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljub-
ljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo likvidatorjev o izvršeni likvidaciji družbe in predložitev končne likvidacijske bilance:
2. sklepanje o zaključni likvidacijski bilanci, o ugotovitvi izgube ter o razrešitvi likvidatorjev;
3. sklepanje glede izbrisa družbe v trgovinskem registru in glede deponiranja družbenih poslovnih knjig;
4. slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic. Na občnem zboru daje vsakih 25 delnic po en glas v smislu čl.
16.	družbenih pravil.
Likvidatorja.
*
Vabilo
1053
na 56. redni občni zbor rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah,
ki ga sklicuje upravni svet v torek, dne
15.	maja 1935, ob enajstih, v tovarniške prostore v Štorah.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o obratovanju od 1. januarja do 31. decembra 1934.
2. Predložitev bilance in računa o dobičku in izgubi z dne 31. decembra 1934.
3. Slučajnosti.
I pravni svet.
«5*
1028- 3-1
Poziv upnikom.
Konzumno društvo za Slovenijo r. z. z o. z. je z uredbo z dne 23. februarja 1935 prešlo v likvidacijo izven stečaja.
Upniki se pozivljejo, da v roku treh mesecev priglasijo svoje terjatve.
Upnikom po vložnih knjižicah ni treba prijaviti teh svojih terjatev, razen če zahtevajo boljši izplačilni red nego jim gre po §51., točki 2., stečajnega zakona, ali če zahtevajo več nego znesek, na katerega se glasi knjižica s še ne vpisanimi obrestmi vred, ali če uveljavljajo kakšne posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne.
Likvidatorji.
*
1027
Računski zaključek »Slavije«, jugoslov. zavarovalne banke v Ljubljani za poslovno leto 1934.
Račun izgube in dobička.
Izguba: Izplačane zavarovalnine Din 5,803.123‘95. uprava in davki 7 milijonov 590.877'30, odpisi 42.936'—, premijske rezerve 37,492.951*88, rezerve za nerešene škode 2,083.052*21, skupaj Din 53,746.277*08.
m
Dobiček: Prenesene rezerve Din 37 ...ilijonov 378.660*75, premije 10 milijonov 671.264*43, pristojbine 3 milijone 125.619*04, obresti in hiše 1,733.758*51, azni dohodki 36.974*35, skupaj dinarjev 53,746.277*08.
Bilanca 31. decembra 1934. Aktiva: Blagajna Din 334.890'63, vloge 20,153.266*22, realitete 1,350.000'—, vrednostni papirji 14,386.744*53, posojila 20,810.983*73, inventar 210.000, terjatve 3,437.303*26. razna aktiva 29.938'08, prenosne postavke 19.552-04, skupaj Din 60.732.638-49.
Pasiva:	Delniška	glavnica	dinarjev
2,500.000*—, rezerva glavnice 151.346, splošna rezerva 262.415*09, rezerva za nerešene škode 2,683.052*21, premijske rezerve 37,492.951*88, zavarovalnice 15 milijonov 710.607*90, razna pasiva 1 milijon 44.654*48, prenosne postavke 19 tisoč 552*04, čisti dobiček 133.335*74, skupaj Din 60,732.638*49.
Te računske zaključke je odobril občni zbor dne 8. aprila 1935.
*
Objava.
1042
Izgubil sem odpustnico osemrazredne osnovne šole v D. M. v Polju na ime: Cimerman Valentin, rodom iz D. M. v Polju. Proglašam jo za neveljavno.
Cimerman Valentin s. r.
*
Objava.
1047
Podpisani Franc Geršak sem izgubil evidenčno tablico kolesa št. 15.510, ter jo proglašam za neveljavno.
Franc Geršak s. r., pekarna, Trnovlje 117 pri Celju
*
Objava.
1052
Izgubil sem odpustnico I. drž. deške osnovne šole v Ljubljani (na Ledini) na ime; Sedevčič Anton, rodom iz Rakeka-Proglašam jo za neveljavno.
Sedevčič Anton s. r.
*
Objava.
1029
Izgubila sem prometno knjižico za bicikel, št. 2528, izdano od sreskega načelstva v Celju. Proglašam jo za neveljavno.
Stagoj Jožefa s. r.,
Slance, obč. Dobrna-
1046
*
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest 1,1 nošenje avtomatične pištole kalibr® 6.35 mm. ki mi je bil izdan od Pre<\ stojništva mestne policije v Maribor« pod reg. št. 466.
Ervin Zelenka s. r.,
Maribor, ulica 10. oktobra št. 5.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani