Na 8» sfcrani S. Saksida: Po Grčiji Junaki M. Everesfa pripovedujejo Živel brucmaior PoJtoto* ptaCaaa t fotorial GLASILO STUDENTOV SLOVENSKE II N IV E R Z E tribuna NE POZABIMO: Vstopnina in veselo razpoloženje sta v obratnem razmerju Mnogi so že brucovali, mnogi bodo. Sezona je-tu in vsi mo-ramo zadovoljiti t r a d i c i j o in jo izkoristiti, da spet in spet preživimo vesele večere in noči, saj sarao študirati se pa res ne da. Mnogo vina se je popilo, mnogo slaščic pojedlo, razdrli smo marsi-katero močno pred zardevajočimi bruculjami, godci so deset ux desetkrat zaigrali eno in isto in pari so plesali do zadnjega diha — le zakaj bi ne bili veseli? Letošnja brucovanja so si skušala zagotovilti pokrovitelje, re-klamo v dnevnem časopisju, lcpe dvorane, mnogo občinstva in predvsem »finančni efekt«. Res je, da naša združenja potrebujejo denar in da je brucovanje lepa prilika za to, saj ni teiko pn- Leto III. Ljubljana, 11. decembra 1953 Stev. 17 Konferenca ZKJ Univerze, Visokih šol in borba ne pa administrativni ukrepi REDEK PRINER Sodelovmt,je Združenja s Fakultettvitn svetom je uspešno na prirodoslovno-nia- tevnatični fakulteti 1 Prirodosilovino matematičn.a fatouilteta ima 5 odcteflkov, Ki fcniajo precej raaliCno problema tifk0 zatradi heteirogen-ega znača-fa. poedlinih StudijiSikJh sfcuphi. Z?ato je vecfeko biJo težišče poli-tičnega dtela v zvezi študiemitav na odd©!kih, zjdiružemije kot ce-lota or. njegov odtoor pa sta re Sevala posamezna vpra^anja, ki $o bila pomembna «a celotno fak uiliteto, na primer šbiipendiiije im ekonoffnisko socialni problemi, s odelovamje z dekiamaitom, kan. takt z Umiverzitetniim odJborom itd. Sodetovanje piretetavnlkov SJveze študentov * dekainoin, Iprodeikanom *m ostaliml profe-sorji je bilo doslej zelo plodmo iin uspešmo. Nerešene pirobletne smo ob miclatirvi ene ali druga etrar.ti reSevala na entafcopravni oonovi z razumevaiajem potreb in obveznoisti, kd jiih knajo slu-šatelji do študilja rn profesorji «k> &tudentov. To sodelovanje pa se ni zrediuciralo zgolj na ob-tratvmavaiije strokovnih in njim Bličnih problemov. Nefcateri pro-fesorji, ki jih zanima dejavno&t ZSJ kot družberto poliitičae or-ganizacije, so tudi v tem pogle-du z njo tesno sod>elovali. 2e v Janskem študijskem letu sta v oJcviru programa predsaivaivi, ki jih je organizirala Zveza štu-d«ntov, prof. Ilešič vn t)ominko prediaivala za člane ZSJ Ti pre-davanji sta pokazali, kako je možno v naravoslovnih vedah spajati ideološika in strokovna vpr.aišamja v strn.jeno celoto, več, dia praiktičn.0 lo6itve obeh sploh ne more biii. Pa tudi v razgo-vorih in na konierenci združe-jnja ter na sesitamkih osnovne organizacije ZKJ fakultete so profesorji aktivno 4n konstruk-tivno sodelovali. Po umiverzitetnd rfcuip5<5iimi ZSJ je bil skuptni sestainek sek-cij« Dru^bva umiverzitetnih pro-fešorjev in zinanstveinih delav-eev pirirodosiovno maft^ma-tiičtne fsikiu.ltete tn odbora aJruženja 2iSJ, na katereim smo obravna-vali odipinto pismo CO ZSJ v j^ezi s štiudijskimi problemi in absoilventiskim stažem ter skle-Ope umiverziiitetnie skupšeiine. Zdnjženj« je predložilo v t&z-praivljanje argameinitirEine pred-loge 8a korigiiranje študijskih načrtov in trajanja atosolveait-skega staža, ki jih je nekaj dni pozneje potrdil fakuketni svet. Orgaindzracija i-n profesoTji so »e sporazumeld, da so potrebnii prehiodtni predipnsi o dolžimi ab-eoJvemit^slkega siaža na poediiiih oddellkah fakul-tete. OsvojiM so predlog, da traja albaolventskl sfcai 2 semestra po •absolutoriju x& vse odideJke, iziVEemši za sku-piimi keimijo vn mdneralogiijo, ki morata imeti stal 3 semestrov« Ta skilep naj bo prehoden zaito, ker poda]jševanje aibsolventske-ga staža ni noirmalino. S tem praktičTio ni skrajšana in nor-mattzirana študiiijska doba za povprečtniega žtudenita, temveč je staž pod«ljžan le zato, da bi lahko absalvent, ki je §tudiral v obdobju z nenrejenim in n-e-ust&Jjeinim študijskiim načrtom, Imel pravico prejemaiti materi-&lmo podporo, ki jo dobivajo redmi Studentje (štipendiije, vo- ravnavall utrediitev študiijskiih načrtov. Studeniti geoloigije ma primer predla.gajo, da se zaradi gospodarskih potreb njihov §tu-ddj popolii.0Tnia preusmeTi v praiktičmo tehtnično sm©rf seve-da poleg že obstoječe pedago-žke sikuipine geologija s kemijo« Odprto pa je še vprašanje na-riva dipilomaTita prirodoslovno matematične fakniltete. Pri tem &q še različna mineinja. Nekateri predl^agajo naziv diplomirara priirodoslovec, drugi diiplomira-ni fizik, mateimiatik, geograif, geo-log itd., pač po stroki, v kateri je poisarneziniiik d!ip4amiral. Zdm-žercje m profesorji bodo o tero VT3'raša.inj'U pripravMi ustrezne predJoge, o kaiterih bodo raz-praivljali na posebae-m sestanku. Obraviniavali smo tudi materi-ailna sredstva, ld jih dobi fakal-tet:a iz uniiverzitetnega proraču-na. Dejstvo je, da so sredstva za ©kisikuirzije prepičla, saj d;ajo v to svrho, ki je pri prlrodio-slovmem študiju izredaio važna, tudii denair, ki naj bi bil name-njen zina;astA7einemu delu inšti-tuitov fakulteite. Poleg tega je omogočen svoboden ij\ neome-jen vo kratkem času je vložil panovno prošnjo za sprejem in to prošnjo je podprlo tudi ne-kaj koraunistov. Mislim, da obšir-neje o tem ni treba govoriti in da to kaže, da v tej organizaciji ni vse v redu. Takih primerov bi lahko ?e nekaj nažteli, toda takih, kjer bl partijska organizacija re-agirala energično in odločno, ni dovolj. Oblike socialistične demo-kraclje dajejo našim naprednim delovnim Ijudem veliko več mož-nosti za uveljavljanje svojih gle-danj kot pa sovražniku. Toda do-godilo se je tudi že pri nas, da je ravno sovražnik, oziroma razni negatrvni elementi, bolje izrabljal te moznosti. To kaže na našo neaktivnost in včasih tudi nesposobnost. Mi lahko premaga-mo sovražnika v miselnosti edino-le v odprtem političnem boiu, v katorem se bomo sami krepili, ne pa z nekimi adminJstrativnimi metodami. V tej borbi nam bo v veliki meri pomagalo razvijanje prave konstruktivne kritike socialističnjh pozicij, to nam bo zagotovilo tudi uspešno borbo proti dvoličnosti in proti malomežčanski omahljivosti, ki se je pojavila v nekaterih na-iih organizacijah. Iša drugi straru pa se pojavlja tendenca, ki ni tako splošna, to je, da se po VI. kongresu v na-šem delu ni v bistvu kakor tudi metodi nič spremenilo. To je vse-kakor negativni pojav, ki se kaže v pojmovanju naše organizacije kot oblastvenega organa, v mi-šljenju posameznikov, da je po-trebno vnaprej pripravljati skle-pe, ki naj jih sprejfne sestanek zveze ?tudentov, v neposrednem vmešavanju organizacije v ka-drovske probleme zveze študen-tov. Nadaljevanje na & strani Menda }e bii sprevod stroinikov-brucov in Ze-lenega carstva po odkrit-ju Slavoloka Zmage ena največjih prireditev, ki js pritegnila skromnih senzacij željne meščane slovenske metropoie. Pri-peljali so se po ljubljan--skih ulicah v city jn tam opraviilj žtevilne svečane cereraonije. Zbrala se Je velika množica [n pozor-no sledila veselemu pro-gramu. Na siiki vidimo Ford (zadinjega tipa) s carstvora tn Brucmajor-jem v zgodovin&ki pozi, (Foto GostLmčar.) vabiti radovedno ljubliansko občinstvo na prireditve take vrste. Ali pa je prav, da tradicionalna brucovanja, ki bi se morala vrški v imimni in veseli atmosferi, izkoristimo za finančni efekt in morda celo za tisto slavno »uveljavljanje študentov v javnosti«? Manim, da ni ravno najlep?e to, da bi radi zaslužili na račun nas samih, kajti ne smemo pozabiti, da sta vstopnina in veselo razpoloženje v obratnem sorazmerju. »Krokati« in veselici se je vedno lepše in prijetneje v zaključeni družbi, ˇ javnosti pa bi se uveljavili in dosegli tudi finanČni uspeh s prireditvami drugačne vsebine, ki bi bile bolj na tako imenovani »vižini«. Sicer pa — kakor hočete! kd* pflenufii ZŠJ Ijubl jcMiske Univerze, Visofcih šal in Akadesnij Naše izkušnje nam omogočajo odgovorno delo Spričo resnih problemov na nekaterih fahultetaH, kjey se položaj i* dneva v dan bolj maostruje, je bil sklicart plenutn Univerzitetnega, odbora, k{ je razpravljal o strokovnih prob-letnih tia visokih šolah. Plenum je sprejel ve& sklepov in osnutek pisma xa Ljudsko skupščino L/RS, ki bo skupa,j % do-kumentaci,jo predano najvišjetnu slovenskemu organu oblasti Relerat, ki je bil podan na plenumu, je analiziral doseda-nje delo ZSJ v strakovni smeri, napake in uspehe doslej ter za-črtal način dela za v bodoče. V referatu so bili obravnavan! pereči materiaini pof.oji na^ih ustamov ter j€ zato plenum spre-jel pismo Ljudiski skupščini o teh problemih. Diskuslja Je v gilavnem obrav-navala problem sradbene fakul-tete, kjer se je situacija najbolj zatostrila. Plenum Je zavzel do raznih problemov stališče III. skupščine in je to stališče v ne-katerih primerih detajliral. Resen problem predstavljajo študentje, ki na naših fakulte-tah lenuharijo, ter je potrebno, da ZSJ prične z odločnim čišče-njem ta&ih elemeatov iz vrst našega člamstva. Ponekod se je pri reševanju ¦trokovniih problemov pokazala neenotnost med čLanstvom Ln odibori samimi. Plenum je take pojave najos*reje obsodil. No-beno zdiruženje, ki nima enotaih staličč, ne srne postavljati ni-ka!kih vprašamj pred faJtultetoe organe, dakler ne razčistijo problemov v lastni sredi. Od-ločno je potrebno nastopiti pro-ti članom, ki niso voljeni niiti drugače za to pooblašičeni, a da-j&jo izjave fakoilletnim oblastem na lastno pest, često proti m.ne-nju kolektiva, s čirner zasledu-jejo ozie osebne interese, Skrajno nezdrav pojav je ustvarjanje afronta pro-tj fakul-tetnim svetom v celoti, kar je p&polnoima nepoliti^no. S tem si nekateri aktivisti ald odtoori laste pravico, da so edino šibu- Gradbeniki so spet v akciji Prvo leto po osvoboditvi je bil jenih učnlh načnov in Je zato do 1. II. 1954, morajo delati ce- na Gradbeni fakulteti v veljavi snov daleč preobširna. Že študij loten lzpit iz predmeta hidravh- orgamzacij in vodstev ZK v vpra- u^n; navft spio-snega tipa, Leta po starem učnem načrtu z ožjimi ke, ki ga pa ti sluSatelji niso vpi- 1946 pa so uvedli načn z ožjo usmeritvami je trajal povprečno sovali niti ga n,i predvidel ucni komunistov ne vežejo več stališča Sanjih politične borbe in sociali-stične graditve. Po nasih združenjih smo imeli nekaj izpadov in negativnih mi-žljenj, na karera pa ni bilo tiste ostre in energične reakcije komu-nistov, kakor bi morala biti, ko je na primer n* skuplčini Zveze rudarjev in metaiurgov neki ?rn-dent nazvai demonstrante ob pri- dentj tisti, ki so sposobni sani-rati neurejene razmere. Ta'ki furakciomarji negi-rajo itevilne. naipxedine predavatelje. Sklenjeno je bilo: ne na^enjaj-mo stroJkovnih vtprašanj, dokler nismo vsega podirobno pre-š.ttrdi-rali, i>e s temelijito analizo va. konikretnimi predlogi je mogo^ če usipeiti. Zgolj načelne b^eseda ne morejo roditi uapeha. Ne gre za to, da bomo mi sestavljali ptredloge za učaie načrte. Te pra-vice mmamo, pa tudj aposoihni nisnao za to. Pač pa srno diolžini opazarjatti na napaike in dajati predloge, realizacija tega pa je stvar šolskih o>bleisti. Zaradi resnih proiblemov, kl Pa jih nekateri fakultetoi orga. ni ne jemljejo v pretres, delo-ma jih ne rešdjo, je plenuni raz-pravljal o ostrih a^cijah — boj-lcobu iai štrajku, pri čemer je v celoti osvojil staliišče CO ZSJ. Bojikot ali štrajk je revolta proti nazadaijašikim silam, ne samo polttiifrnim, temveč tudi tistim, ki zavedno ali nezaivedno delu-jejo reakcionarno, Jasno je, da moramo naše aikcije vodHi pa-metno, ne smemo »e igrati z ostro alkcijo irn prepre>:itl je treba delo sovra^rruim elemen- usmeritvijo, in sicer: konstruktiv- čez 7 let. Sedaj pa, ko je uveden nacrt,y U manj so pa ta predmet tom; ki bi se morda po]avili na, hidro in prometna usmernev. Praksa je pokazala, da je današ-njemu razvoju gradbene industri-je potreben inženir splošnega tipa. Zato naj bi se na zahtevo opera-tive v 1952-53 začel uvajati učni načrt, ki bi vzgojil inženirja splošnega tipa. Fakultera sama pa po večkratnih spremembah novi, še obširnejši učni načrt, postaja dolžina študija skrajno resen problem. Združenje gradbcnikov je že dalj *asa dajalo pobude za rešitev tega problema. Skiicalo je študij-sko konferenco maja meseca s liki prvih demonstracij za Trst, je v tem ]etu poizkuslla preiri od profesorji in zastopniki operative. Študenti priro'do*lov no-matematične fa-kultete v Beogradu so dva dni bojkotirali predavanja ker Fakiilietm svet ni hotel sprejeti Kot ob?irno poroča beograjski teri predavatelji. Profesor Sima »Narodni studenU, so študenti Grozdanič je poudaril, da z no- 9 na 8 semestrov z usmentvijo, prl tem pa bi ostala učna snov po obsegu neizpremenjena. Ker pa to ni bilo sprejeto, so sestavili nov učni načrt splošnega tipa z 9 se-mestri, kjer je le zadnji seme-ster smerjen. Da ta prehod ne bi trajal predolgo, fakulteta ni spre-menila ^tudijskega načrta samo v prvem letniku, temveč tudi v dro-gem in tretjem. Zato sta biln in sta še preobremenjena lanski III. \n tudi lanski II. letnik, kar so fakulterne oblasti tudi priznale. Razen tega ie novi študiiski na-črt !e skupek prejšnjih ože usmer- Tu so sklenili, da dekanat do pri-četka novega študijskega leta sklice konference profesorjev, in-ženirjev iz prakse in zastopnikov zveze gradbenikov, kjer naj bi proučili študijski problem na fa-kulteti. Ta sklep ni bil uresničen in problem študija se je spet po-javil pred Zvezo giadbenikov v vsej ostrini. Po najnove.JSi objavi, ki je sle-dila vsem tem dogodkom, smo iz-vedeli sledeče: slušatelji Gradbene fakultete, ki so poslušali predmet hidromehanika in ki izpita iz tega predmeta ne bodo opravili poslušati. Kljub vsem razgovo-rom, ki so se vršili, o tem nismo bili prej obveščeni. Mislimo, da tako pristopanje k reševanju na-ših probletnov že kaže, kako se bodo drzali danih obljub. ALI BO POTREBEN BOJKOT PREDAVANJ NA GRADBENI FAKULTETI Zveza gradbenlkov je na svoji konferenci 10. XI. 1953 sklenila poslari dekanatu peticijo in za-Nadaljevanje na 6. strani svojo atkcijo. Neikož smo se bo-rili proti štrajkom, kar je bilo Ufpravičeno. Takrat je bil pri nas centraliziiraini sistem, do-u-ga organizacija gospodarstva ;n uprave, taikrat bi bil napad na katerem koli saktorju napad na cetotni sistem. Ne moremo rel ta:ke izjave: »Pojtiite se raje učit kuhati«, i>Ne boste diplomirald do Uipo-kojitve«, takim, ki s-o prihajali ix služb, pa »Z^akaj jemljete kruh gimnazijcem?« itd. Na sk-ui^čiiTri, kjer ie bilo to graja-no, sta bila prisotna de&an in prodekan fafcuMete. Clovek bi tipravič-eno prii5a.koval, da bodo faikuMetme oblasti uvedle posto-pek, Uigotovile točnost oz. ne-"feoenost izjav ter predale sekire-tarja diseiipMnsikemiu sodršžu in gn odsfcranile z Univerze. Ksko je pa dejamsko bilo? Nasprotno! Na dekanat so poklicali ptred-sednika zd.ruženja in diskutan-ta, pri čemer je sekretar za-grozil diisiku'tantu 2 discipHn-»kim postoplkam, če se 0 stvari ive v časopisu. No, sedaj je v Časopis-u. Postavijamo pa vpra-šsmje aruverzitetnirn oolastem: kdo bo koea predal clisciplin-skemu sodiscu in kdaj bo to? Zabtevamo cdtgovor v najkraj-šem času, sicer bomo stvai re-šili sami. Zanimiv primer nam dajejo tudi disiku&ije v zadinjem t&sn na Tehnifci. Našel se je profe-sor, ki smelo vprašuje, s kakšno poravico stavljamo študemtje svoje zahteve fakultetnkn otsla-stem, saj snio z vpisom na fa-kuReito piristaii na take Ln take pogoje. Studentje Po mnenju tega profesorja nirnamo pravi-ce presojati delo fakultete, na-ša dol'žno®t je 1« izpolnjevati pcgoje po disciplinskem pravil-niikiu. Kje je tu napredmo roi^ šljenje, ki mora zagovarjati po-trebo po borbi mneinj, kje je težnja VI. kom.giresa ZKJ, ki govori 0 potrebi notranjega de-mokratizma na visokih šolah, in. koijifrno, kje je akademski in aploh frloveški način občevanja? Take postavke nas upravtčeno vznemkjajo. Ce pri tem ugoto-vimo, da take izjave dajejo na fakiult&ti, kjer vlada skrajna na-petost, Be vprašujemo, če ni morda komu prav posebej do tega, da študente podžiga k re-volti? Za zaiključek naj bo jasno po-veda.no naiše stališče: študentje smo zrelj ljud'je Ln zahtevamo ena&opravmo in akadem&ko ob-čevanje. ZSJ pa ie samostoina organizacija, ki predstavlja na visoklh šolah in v javnosti po-Iiti6no silo, ki ima polmo pravi-co sodelovati v vseh diskusijah o vseh problemih. Brugačtna sta-lišča so nesprejernil.iiva za nas Atomski avto, naložen 2 brucl, prihaja v mesto Strokovni iffeološki prava se je lotil resnifa problemov Na pravni fakulteti že drugo sij o najrazličnejših temah.1 leto obstaja in usp«šno deluje Tako so se vršile diskusije o strokovno ideološki klub Zdru-ženja študentov prava. Naloga in namen tega kluba je stro-kovno in idejno politično vzga-jati študente, razpravljati o pomembnih notranjih družbe-nih dcgodkih in zunanjepoli-tičnih nroblemih. V ta namen je vodstvo klu-ba v preteklem letu organizi-ralo vrsto predavanj in disku- voiitvami fostveno ni spremenil, saj tistž, ki hodimo na UO, opazi-mo tam se vedno ene in iste tova~ rise. V UO smo izvoUii 19 članov, osnutku ustavnega zakona, o osnutku zakona o univerzah, o osnutku zakona o verskih skupnostih in številne disku-sije o materiji VI. kongresa ZKS; vmes pa so se vrstiia ra-zna predavanja profesorjev in drugih strokovnih, znanstve-nih in političnih delavcev, pa tudi predavanja študentov sa-mih o temah, kot je na primer: »Evolucija ali revolucija kot prehodna oblika iz kapitalizma v socializem,« ali pa tema »O politiki levega krila labori-stov« itd. Posebno ta posledn.ia oblika ideološko političnega udejstvovanja se je pokazala kot uspešen način sodelovanja študentov v tem klubu; v le-tošnjem letu nanieravajo juri- zato bi ieleU o njihovem delu ka) sti Radaljevati & takim nači- Kako in kaj delajo novi funkcionarjl? Vidett je, da se pohžaj z novimi več slišati. Morda ne hi bilo ntr Htnestno, d bi v tni izmed pri-bodnhh k, 2al čimati z vsakomer, ki bi želel uvajati drugačn« odnose. pa vsi člani UQ niio bik delav-ni . . .t O važfig naSogi ziirsiženj Po osmih letih bi se lahko otresli starih gledanj Cesto smo Ze ugotavljali, da marsikje po naših fakultetah predavanja ne ustrezajo sodoeni ravni znanosti, da so idealistlcna in v nasprotju z znanstvenim materializmom. v najvecji meri se ta problem nanasa na huma-nistiCne fakultete Zveza študentov Jugoslavlje, 8e posebej pa koinunisti na r.a-sih fakultetah ne smejo bltl brezbrižnl do tak'h pojavov. Smelo in odiločno morajo te pro-bleme postavljatl na dnevni red, psatl 0 nji'h v časo^sju \n za-htevatl od fakultetnih argar.ov, da napake popravljajo. Osem let po osvoboditvl je prav gotovo dovolj dolga doba, da bi se nekateri predavateljl §faneEu v sfoDO Po!.n načrtov si bll ln nisJ si dsl cddiha! S tako ihto in po-zoraostjo si se zagrizel v delo, da Te je icogla odtrgati od nje-ga le zavratna bolezen. Ceprav si hotel biti na zunaj trd, je v Tcbi vendar plapolalo nežno čustvo. Vse si sprejemai tonkočutno in prizadoto. V Tvo-]i duši so se odrazila vsa dijaš-ka leta, ki sva jih presecfelav isti učilnJci: vsemu, kar se je z.godilo, si hotel pritj do dna. I>elo s tovariši Ti je bilo napo-tilo za naprej. Vedno si hotel, otresli starlh gledanj In se se-znanili z napredno znanostjo. Po naših predavalr.icah pa še mar-sikje ^redavajo stvari po vzoru starih šol, nl pa duha ne sluha 0 novih spoznanjih. V tej borbi za boljšl Ideološkt nivo predavanj b! morali odi-gratl važno vlogo tudi naši as'-stentt. Zal pa so p.sistenti pre-mailo živahr.i, boje se zameritl predstojnikom kateder; nekateri gredo še dlje, pa pišejo slavo speve delom, j'ih proglašajo za materlalistična, vse to pa v bo-jaznl za svoje asistentske stolč-ke. Tak odnos aslstentov, pa če- nistov je polltično delo, polltld-na borba in smelost. Poglablja-nje v te probleme bo našim to-varišem odpiralo nova obzorja, jlh sililo k pogloibljenemu fitu-dlju ln jlh u&posabljalo za re-volucionarne borce. Težko je načenjatl take pro-bleme, vendar jih moramo. Združer.je pravnikov je dalo fa-kultetnemu svetu nekaj pri-pbmb v zvezi s temi vprasanjl ter je fakultetni svet pokazal veliko pripravljenost in resnost za reševanje teh nalog. Filozo-fl že dlje časa spe spanje pra-vičnega, tožeč 0 tem, da ne naj-dejo oblik dela, lzvrševanje te naloge pa je dovolj konkretno ln sodl med osnovne dolžnosti komunista ln člara ZSJ. Možno je, da bodo Itudenti v prav so nekateri komunisti, iz- tej borbi mars-kaj pogrešill za- vira iz mišljenja, da bo vsakdo, kl je asistent, nujno postal pro-feBor, ter se zato krčevito drže radl premajhnega znanja, ven-dar bo osnovnl naraen dosežeD, nastala bo bofba mnenj, fakul- stolic in v zv?zi s teim skrivajo - tetnl svetl kakor tudl posamez-dejansko stanje. Nekateri komunisti tožijo, da nimajo posebnega dela glede na razmlšljati, kar pa je najvažr.ej. novo vlogo ZKJ. Naloga komu- š« — morali bodo tudl ukrepati. nl profesorji pa bodo za&ell o tetn važnem problemu resneje Volitve in Akademski kolegij Aii ]e res, da 17% kolegijašev ni volilo? Menda je res, če tako govo- saj se pri 500 Ijudeh vedno Za predsednika je bil izvoljen tov. Bibič Adolf, za člane od-bora pa tov. Plansteiner Franc, Mlinar Zdravko, Ribarič Mi-ha in Kristan. Podane so bile tudi smernice za delo in na-daljnji razvoj v letoenjem letu Strokovno ideološki klub ima že izdelan program svo-jega dela za pol leta naprej. Pretekli teden je že organizi-ral predavanje tov. dr. Jožeta Potrfta »O &ocialisti6ni etiki s posebnim ozirom na seksualno vzgojo«. Naslednji teden pa namerava povabiti dr. Murka, ki bo predaval »o pravnižkih poklicih«. Sledilo bo predava-nje dr. Ivana Tomšiča »O živ-ljenju in dalovanju ameriških študentov«. Tov. Tomo Brejc, član Izvršnega sveta LRS bo predaval »O svojih vtisih po-tovanja po Zahodu s stališča delavskega gibanja«. Tov. Vi-da Tomšič je obljubila predn-vanje »O aktualnih političnih problemih«. Predavanje v o-kviru strokovno ideološkega kluba je obljubil tudi tov. Ja-nez Vipotnik in tov. Ivan Bratko. Tem predavanjem pa se bodo pridružila se predava-nja študentov, zato namerava vodstvo po posvetovanju z ne-katerimi profesorji sestaviti teme za posamezna predava-nja in te teme objaviti študen-tom, tako, da bo lahko vsak izbral svojo. Na ta način bo mogofie štu-dente bolj zaktivizirati, jih zainteresirati za obstoječe družbene probleme, po drugi strani pa kontrolirati njihovo delo v Z\'ezi študentov in v Zvezi komunistov. Strokovno ideološki klub je danes eden glavnih načinov družbeno po-litičnega udejstvovanja na pravni fakulteti, priznana ob- lika ideološko političnega vzgajanja juristov in uspešno sredstvo razvijanja in utrjeva-nja v njih socialistični zave-sti. Prav in koristno bi bilo v O SOCIALNEM SESTAVU, 'ŠTUDENTOVj da grajarao Tvoje napake, a Te rj,j0 %e po mestu, ampak tukaj vrinejo napake. Ampak tukaj tem pogledu posnemati prav- je kritika vendar bolela. če si kot komunist storil napako. Stane, tutii kst kornunist si opravii svojo nalcgo; bij s\ sla-boten, a vendar uporen. Poka-zal si, kako žilavo Je treba bra-n:ti svoja načeJa! Tvoj svetovni nazor ja bil da-loč od verskega mračnjaštva. Preziral si misticfzem in se bo-rii proti njerau. In vendar so To prav na zadnii poti z njiimi žalili — Tvoji domati. Toda s tem ni pokopan Tvoj svctovni nazor in zavcst komunista! Mi srno za Tabo, Stane, Tvoji «o-šolci, kolegii z Univerze — ti-soče nas jel Se še spominjaš, Stane, kako ponosno si bral sti-he: »Mi gremo naprej...« Sedaj je prišel naš čas. Ob slovesu ponavljamo te stHie %& Tab>. Oprosti nara, Stane! Naj Ti bo lahka dolenjska zemlja! bi hotel popisati nekatere do-godke, ki so dovedli do tako poraznih številk. Mogoče je malo prepozno govoriti o stva-reh, ki bi morale biti popol-nom-a jasne in urejene že naj-manj 10 dni pred volitvavii. Seveda so tu različni razlogi, ki so to ovirali, ampak govo-ril bi sarao o bistvenih napa-kah, katere so privedle do tako nepojmljivih rezultatov. Že od 1. septembra, ko je večina študentov prihajala nismo bHi samo mi tisti, ki ne delamo prav, nastati je mo-ralo več napak tudi s strani našega terena ali pa centml-ne volilne komisije. Naj na-vedem nekatere pomanjkljivo-sti, ki so dejansko vplivale na kontrolo udeležbe voliv-cev. Terenska volilna komislja je prosila, da napravimo kon-trolo in kore'kturo volilnega imenika v našem domu. Se-veda smo takoj prisflopili fc delu in ugotovili, da je v se-znamu bilo vpisanih okrog v študentske doviove, smo od 50 tovarišev, k% že dalj ča.sa vsakega posamezmika zahte-vali, da se takoj prepriča, če je pravilno prepisan na vo-lilni imenik mesta Ljubljana. To je predvsem veljalo za novince. Upali smo, da smo na tak način uspešno pomagati zmanjšati zmedo, ki smo jo pričakovali v času volitev; Nenadoma nas je v cvetu mladosti zapustil član Zveze študentov Jugoslavije BAJC STANE študent Pravne fakulteie ljubljanske univerze. Dobrega tovariša tn delavnega ter zavedne-ga člana bcxmo ohranili njegovi giarmazijski to-variši ter kolegi z Univerze v častnem spominu. niso več v Kolegiju. Popravili smo vse stvari, tudi seznam priložili in bili gotovi, da bo vse v najlepšem redu. Mestna volilnu komisija je poslala glavne sezname, ki so bili po" trebvA revizije, komaj nekaj dni pred volitvami. Tedaj seveda ni bilo časa za celotne popravke in naše delo je bilo zamun. V kolegiju nas je 500 .5tu-dentov in zato smo prosili, da bi dobili svoje lastno volišče. Saj so nekatera volišča štsla samo 350 volivcev. Na našo prošnjo smo dobili vedno po-zitivne odgovore, vendar nas je volilna komisija razdelUa na terenska volišča, tako, da je naše volišče Št. 97 štelo so~ razmerno reHko število voltv-Nadaljevanje na 6. straol nike! Titcfi vnaprej bcsdo delafli Zirovski študen.ti, fci so znani po 6vojem 6eiu v doimačem kra ju, so se sestalii sedaj tudd v Lijuibljaini. K©r do sedaj niso irneli trdne orgawizaeijske obli-ke, &o se odlot:iiii, da bodo v bratkem sestavili pravilniik klur-ba. Poleg glediaMišikega lista, kd ga ie izd^ajago ob vsaJri ncvi uprizoritvi v domaoem gled^ali-ščti, bodo ob koiiiiCU leta izdald tudi literairne hn zgodovinske prispevke iz NOB svojega kra-ja v oblitoi ailman^ha. 'V Zireh bodo prLrediiLi liiterarno glasbe-ni večer in več poiliti&nih pre-davang. Skupn.o s kilubi iz Skof-je Loke i-n Krainja bodo prosili OLO Kranj za fiinamiimo pomoč, ker j« sociatoo stanje šfadenr tov dotk.aj žlbko. Pozdraviti mo-ram0 odločitev, da so sprejeli v blub tud/i sredtnješolsko sekcijo. OBVESTILO Univerzitetrii odbor ZSJ In Unlverzitetni komite ZKJ sta se pres&lila na Miklošičevo 5a, Medrnarodini oddelek pa v dosedsmje prostore UO. Objave za vožnjo in letni dopust se že nadalje dele v pos!opju Uriiver-ze v d0sedain.#h prostorih od 12. do 13. ure vs&k torek in četrtek. HfeYilotiel^Y^iieiiilsidiiie na iiašl nniwer^i se je v prlmeri dotok kmecke mladine pa je padel kar za 8% Že večkrat stno ugotavljali, da je socialni sestav na uni-verzi nezado\Toljiv, vendar nismo skušali narediti podrobne analize tega stanja, ki bi natn pokazala vsroke in obenem izhod iz tega položaja Če še enkrat prikažemo statistiko, po-tem vidimo, da je procentualno števiio delavskc in kmečke miadine na naši univerzi škandalozno glede na katerih je pnav Studefnr tom teJmaike taiko zelo mnogo. Janurarja latoe je hilla v me-stu Gent v Be&gjiji medtnaradtoa konferrenea študeintov tehmike, ki se je ukrvarjal-a z vpraža-njeim, kafoo ustanovitf tudi za šfcudente teihniike, mednaTodno orgianitzacijo, iki bi se tiikvarjala z vprašanji, kiateira zajnimajo vise &tudiem*e tehnibe ne gledfe na njihovo političmio pirepričanje im gJedanje. RezuflJtait te medna-rodne konifeTenee je bil ta, da je bil izvoljem poseben. toomite, ki je prevzel nalogo, da sk^uša Zanimanje Jtudentov za sodelo- osnovanje_ kluba za mednarodno % otafc(>;ječimii naciooaMmi or- vanje z organizacijami in fakul- sodelovanje ZŠJ. tetami v tujini je vedno večje. Glavna naloga kluba boskrb Mednarodni oddelek je svoje stike za koordinacljo, povezovanje^ in zlasti zadnje lew močno razširil. podporo teženj naših združenj Veliko število naših žtudentov, ki pri zbliževanju s študentskiml or- Za eksistenčni tninimum Predsednik avstrijske Alkade- biije znanosti prof. dr. Rihard Meister je na nekem debaitaieni !večeru izjavil, da je celodinevina eaposliterv nezdiružljiva z zabte- so z njegovim posredovanjem od- ganizacijami, z fakultetami in po- ivami štmdij-a. Zato predllraga po- 511 med pcčitnicami v tujino, je samezniki v tujini. Te težnje zla- itrefbno število štipemdij, ki bf dokaz žlvahnega in vedno bolj sti na nekaterih fakultetah niso nadiarjaniim štuidentoim zagotovi- narasčajoravsitven-foridgeu je ugotovila, da 1350 stainovainj v šitudemtski^m nase-lju ne ustreza svojemu naimen.u. Ne'higiie:nske razmere in slaba razsvetljava so siplošni pirobleim ne samo Cambridgea, ampaik tudi ostalih študmtskih donaov. Univerzitetne oblasti v Du-shatnia so uvedile poinovpo staro pravilo, po katerem morajo ti študemti nositi pasefane kape. Prepovedaino je tudi kajetije na cesti, brž ko se zmrači. Razbur-janje študentov ]*e seveda ra-ziufmlG ivo. Isf pisma štiidentfce i& Main&a ...Pred nekaj dnevi sem vi-dela prekrasein barvni film o Jugoslaviiji. Posnel ga je neki turist na svojem potovanju. Bi-lo je tako krasno, da bi najrade takoj sama odipotovala tja k Vam. Upaim, da bom spoimladi lahko pripeljala svojo študent-sko skuipino v Jugoslavijo. Sahsida Starie mesečno 2 milijona drahem. To je jasna ilustracija, kdo laliko žtu-dira na tehniki, čeprav mnoge študente podpira država. Na so-lunski univerzi je sicer šolnina enaka kor v Atenah,_ toda ziv-Ijenjski stroški so višji, zlasti še, ker večina študentov ni iz Solu-na. Socialni sestav tamkajšnjih ^tudentov je tudi vzrok, da niso politično in gospodarsko aktivni, zato se tudi politično ne zdru-žujejo. Druga^e je na atenski univerzi. Tu je socialni sestav zelo razno-lik in položaj sili študente v skupno borbo za gospodarske in včasih tudi politične pravice, za spremembo učnih načrtov in po-dobno. Njihovih organizacij ne moremo' primferjati ž na^imi. Oni se šele bore za svoje pravice ^ družbenem življenju, medtem ko je naša organizacija priznana. Cilj grške študentske arganizacije je, da bi združila vse študente, zato $o nje člani vsi, ki pridejo na univerzo. Temu nasprotuje Solun, ki hoče samostojnost, in pa ari-stokracija, ki ji ni po volji enot-na in revolucionarna organizaclia. Resna ovira pri delu študentske organiazcije v Atenah je njena struktura: univerzitetno vodstvo ima le kordinacijski značaj pri delu posameznih fakultet. Vsaka dva meseca imajo drugega pred-sednika, dokler se na predsedni-Ikem mestu ne Izmeniajo predsed-niki vseh fakultet. Potem pričnp-]o z-nova. To zelo otežkoča enot-no •delo In organizacijsko poliri-ko. Prav zato ie vodstvo organi-zacije marsikdaj preptiščeno med-narodnemu klubu, vsekakor pa je mednarodna' Teprezentanca iz** kljucna domena tega kluba. Socialno skrbstvo za študente je precej klavrno. Res je, da stu-denti, ki obiskujejo univerzo, te-ga večinoma ne potrebujejo. ^Šti* pendij je malo. V Atenah so štu-dentske menze in manjši študeatr« ski dom- -Stalnih abonentov je le okrog 300. V Solunu pa takšo& ustanov sploh ni. Študentsk-i sistem se ne razli-kuje mnogo -od nasega razen na filozofski fakulteti. Po starem ucnem načrtu so imeli v 4 letih 12 popolnoma različmh predme-tov, tako na primer 2 modemaj 2 klasična jezjka, psihologijo, f.i* lozofijo,- zgo-dovlno arheologl|e, bizaminologijo itd. Vseto pa_ so seveda poučevali v gimnazijaR, Sedaj je učni načrt spremenjen, a je v prvih dveh letih program ostal isti, v zadnjih dveh pa ja uvedena nekoliko- ožjia sp©dialix3-cija po skupinah predmetov^ Vpra^anje pa niri sedaj se rul pa* metno rešeno. Satni študentje so nas začu&]% ko so izrazili svoj« napredne po~ glede na sodobne probleme daraa in po svetu. »Ruskl socialreem« ]e v Grčiii popolnoma diskredi-tiran. Bivsi Markosovi borci iz-javljajo, da je Markosa izdal Za-* hariades, ki iesedaj v SZ. 2eh so se tudi zanimali za naso no-tranjo ureditev in kar niso mogli verieti, da se pri nas razvi;a so-cializem, ko pa nismo domokira-tična dežela. Ker so izgubili vero v sovjetski režim, kjer jih odbija kapitalizem, isčejo pot — in nasi razgovori so jim bili zelo dobro-došli. Prav ta življeniski intercs daie pogoie za vedno boljše sttk« obeh naših narodov in posebej naših študentov z grškimi koIegU GUATEMALA združuje študente Srednje Amerike Naročite se na "Besedo" sploh š,e obveš^ČeiK) o taikih na-memih. Vseikialkor bi bilo zelo zaniimivo čuti ronieaije naših fo-rumov, ki vodiijo neposredno deloi na miednaTodinein področjii. Ali naanieraiva Zveza študen-tov Jugoslavije sodelovati na takem koingresu jn kiakšno sta-lišče rnisli zastopati? Studen^; tehnike bi to prav g&tovo boEMANT1 Odgovomi turedmiik šitudenit-skega lisfca Atiemeo na Univeirzi v Messiini je zaniiikail, da bi bila predstavmiika Atenea nia štu-dentski konferenci na Dunaiju izražala naklomijenosit mišlienju, naj bi Trst postal mternaciona-len. To vesit je objavil Studenr tenšpdegel, ki je zapisal slede-če: »Zasitopniki jugoslavamske-ga in italdj anskega študientskega tiska so zagovarjali omeniemo rešitev tržaškega problema«. O3VESTILO OPOZORILO O5>veščamo vsa ziruženja, da FOšljeJo svoje poverjenik^ na mednarodni oddelek v torek 13. • dec€iat>ra, — NuJboI Studentje male srednjeame-riške državice Guatemale gre-do po poti svoje vlade, ki vz-trajno dela na tem, da bi majh-ne srednjeameriške državrce osvobodila prltiska in pokrovi-teljstva Združenih držav Amerike. Dosedanje delo te vlade je že nekajkrat močno razburilo ameriške lastnike plantaž, ki so zlasti s priprav-ljeno agrarno reformo močno prizadeti, ker preti nova vla-da, da bo tujim lastnikom od-vzela vse važnejše posesti v državi. Preteklo jesen so študenti Guatemale ustanovili novo študentsko organizacijo sred-njeameriških študentov, ki jo trenutno vodi kot generalni sekretar prejšnji predsednik študentske zveze Guatemale. Nova organizacija ima tri telesa. Najvišji organ je Kon-gres, ki odloča o delovanju or-ganizacije in se sestaja enako, kakor naš, vsaki dve leti. Vo-dilni svet se sestaja enkrat ali dvakrat letno in ga tvorijo po en zastopnik vsake včlanjene študentske organizacije. Gene-ralni sekretar vodi delo med zasedanji tega isveta in je od-govoren Kongresu za svoje de-lo. Generalni sekretar je voljen enako kakor člani Vodilnega sveta. Studentje Guatemale so v zadnjem času zastavili velike napore, da bi čimbolj povezali med seboj študente srednje-ameriških držav. Zaradi tega so v zadnjem časn tudi močno razvili turistično dejavnost v teh drža\icah in se trudijo, da bi z organizacijo posebnih do-mov in priznanjem posebnih popustov dosegli čim večje medsebojno obiskovanje in sr^siavanje. Prece^njo aktiv- nost kažejo poleg študentov Guatcmale tudi študenti ix Mehike, ki sicer še niso člani nove mednarodne organizaol-je, vendar gledajo nanjo pre-cej s simpatijami. Zanimivo bo, koliko bo usp«-lo srednjeameriškiai študen-tom, da se otresejo vpliva študentov Združenih držav ii^ krenejo na samostojnejšo pc4 od dosedanje. MikoS CILE Na prakso v Evropa 60 čiilskdh štod-einitov iriediciin.-« cev naj bi pirišlo v prLhodnjeml letu na prakso na Dunaij. Ome-njena akcija je prvi rezultait n«-davno ustanovljenega čiilrvkegial medicimsikega diruštva. SVEIK5KA POMOČ indonezij&kim šttitientoin Sludenti Univerze L-tindi '(Svediska) so pričeli z akoijo inl finančno podpox0 'mdonezijskiim študenlom. Studentje te univer-ze so objavili naslednijii po*iv< vellte del indonezijskiih štu-den--tov živi v zelo slabih razmersh. 10 % jih baluje za tuberkuilozo. ZDA Resera profolorn 'Amerišikd študenti vživajo pi-* jcčo v zmernih koliičiiinah. Dva profesorja z Unh'er23e Yale slal z airnketo ugotovila, da. 74 % š-tu-dentov piianeuje le priložnost-no. Zanim;ivo je tudi dejstvo., da se Studenitke, ki študirajo na tako imenovanih ženskih Coleg-gih, mmogo bolj vdajajo pija^l kaikor kolegioe ma nia&amiib uina^ verzah. \ O SPREJEMNEM CENTRU i Letos so nam nadili največjo \ pomoč pri delu člani Mednarod- < nega odbora, četudi so bili sami i preobloženi z delom. ; Pripominjam, da so se ra in tam . pojavljale nepravilne kritike — mislim predvsem na članek ˇ ; Slovenskera poročevalca Sergeja Vošnjaka, v katerern pravi, da \ inozemski študentje, ki prihajajo v Jugoslavijo, žive na račun de- \ lovnih ljudi. S temi trditvami se ne strinjamo in priporočamo av- : torjem takih člankov, naj se v bodoče bolj resno spoznajo z na-šim delom, kajti potem ne bodo pisali podobnih člankov. Zal moram priznati, da smo Iz pogovoru z njimi, kar pa se ni do-se je marslkateri na? posameznik servilno in sramotno obna^al v pogovoru z njimi, kar pa se ni do- gajalo v na?em centru nki v no-beni študentski organizaciji. Vzrok teh negatlvtiih pojavov je pre-majhno udejstvovanje in slabi stiki pravilno orientiraaih študen-tov. Taki stiki bi onemogo&li na-pažno mnenje tujih študeotov, ki so si ga ustvarili iz razgovorov s posamezniki, ki so pri tem imeli slab namen. Koristno bi bilo, da bi Zveza ?tudentov oz. OU ZŠJ pripravil v letnih počitnicah taborjenje ne-kje v Slovenskem Primorju. Tu naj bi se organizirali seminarji za na^e in tuje študente. Res zahte-va to precej dela, ni pa neizved-ljivo. Že taborjenja beogirajskih in zagrebških ^tudentov ter Central-nega odbora za inozemce so do-volj pokazala, koliko ta vsestran-sko koristijo. Na timentalnost, Oba svetova nam ne slova, ničesar. Bratko Kreft pra-vi: »... ftvtor je napisal hvalnico smehu in humorju, skratka vse-mu tistemu, kar vzbuja smeh in je smeh!« In kaj v glavnem vzbu-ja smeh v Torkarjevi alegoriji? V žalostnem Mrkačevem svetu sra-kini izbruhi, ljubezenska mrzlica kozličke, življenjske modrosti o zakonu, kjer se »pohota valja v čebrih blata«. To naj bi bil smeh, ki ubija, čeprav močno dvomim o njegovi etičnl vsebini. Iz pri-kazov vseh slabosti človekove na-rave, iz te žalostne, že zdavnaj poznane \n tnnogokrat objokova-ne doline šentflorjanske se vzdig-neino v prizorih s Srno naenkrat v čisto nov, nad^urni svet Le-pote. Ljubezni. Čistosti. Tu naj se poraja oni čisti, bisernozvonki smeh, ki ga rode Sonce in Na-rava in Liubezen in podobne be-sede z velikimi začetnicami in s katerim na) se smejemo mi vsi. Tu !Se!e pridemo do teze: S m e J t e se, ljudje božji! Smeh naj bo podlaga življe-n j u ! Čemu in nad cem naj se smejerno? Svoji lastni umazanosti in nizkosti — narnesto da bi po-gledalj sami vase? Ali pa nai se smehljamo po vzoru Srne iq Sr» njaka soncu, drevesom itd. ^— za» to, ker smo ali tako dobri, da nam ni treba drugega, ali pa tako omeieni, da ne vidimo nicesar okoli sebe? O drugem smehu pa povesta o Smehu, ^ki pravzaprav nam Torkarjeva clrama ne govori. neupravičeno tvari vsebino na» -_ra Prizor \z Pravl jlce o smehu ROSSINIJEV "SEVILJSKI BRIVEC" na odru ljubljanske Opere je bil na visokem nivoju Italijanska opera buffa je zra- bila svojo pravo podobo. Posebej nem dramatsko vizualnem sml- morda ne leži tako, kot smo sla iz osnov commedie dell'arte in se vsebinsko oprla na komedio-grafa Carla Goldorjija. Svoj vi-Žek je dosegla v skladateljih G. Paisiellu (1740—1816), D. Cima-rosi (1749—1801) in kasneje z Giocchinom Rossinijem (1792 do 1868), 6gar umetnost je obdana z veliko, veselo in vročo lu^jo, Prepolna ie vedrostj in življenj-skega optimizma, zato je tiidi č!as 'ni mogel zbledeti. »Brivec« je brez dvorna eno najboljših del slavnega avtorja. Beethoven r»u je ob sni' denju dejal: »Čgstitam Vam k Brivcu seviljskemu. Kolikor časa bodo živele italijanske opere, to-liko časa bodo igrali Vašega Brivca«. Glasba ie polna elana ¦jmpulzov in ritmičnih posebnosti. moram pohvalki pihalce in tro-bilce, ki so svoje parte lepo od-igrali, pa tudi godala so bila na mestq, Poznalo se je, da je za pultom vešča roka, ki krepko drži vajeu v orkesrrn in na pdru. Režijsko je delo poscavil Ciril slu sveža in poglobljena. vajeni drugje, vendar je tud; ona Naslovno vlogo je pel F. Lan- mnogQ prispevala z lepim, čistim gus. Iz leta v leto napreduje nas mladi baritonist, kateremu po njegovr veseli naravi in sprošče-nem temperamentu (v igri Še ne-koliko preveč) vloga Figara iz' Indi^ke filmske igralke n» bieunalu f;io, .grabezljivost blapževstro Nenadni bxati „ 0 j ^ umazanost svo,ih bratov pro tpfa wnDSOm, fn kon^J0 zafige kak^ (z;valska preobleka n. pravzaprav p,az< y ¦ &r\ynOfit Ros^Im- v drami z nicemer utemeljena m t ..',.. A_ j_ . je odveč), le da ta jok ne skeli: pneve^ \e ta tema na splošne ^lo-veške družbene, etične in moralne napake pri Torkariu obrabljena, neoriginalna v svoji splo^nosti. Oglejmo si ?e, kakšen odnos za-vzemajo do Mrkacia simboli, ki sodijo v svet Smeha (že to, da na eni sfrani nastopajo personifika-cije ^loveških napak in slabosti, na drugi pa podobe abstraktnili, jevega genija, ki je vedno domi-seln, živahen, neugnan. Rosslni je končno klasik in ne more prena-šati tega, kar se naslanja na silo. Vidi in sliši se blisk,. grmenje na horizontu, nal mojster pa zapre okna. On ]e samosvoj in ne obraz v zrcalu. čeprav na vsak nacin pozitivnih Glasilo Mladinskega inštituta UNESCO Pred kratkim je Mladingki inštitut v Gautingu v bližini Miinchena začel redno izdaj^ti četrtletno publikacijo v frar*-coščini, angleščini in nemščini z naslovom JUGEND. V tej publikaciji prinaša Inštitut informacije o izmenjavi mla-dincev med posameznimi drža-vami in možnosti za potovanja v inozemstvo predvsem v po-» letnih počitnicah. Poleg tega prinaša nova publikacija po-ročila o delu UNESCO med mladino po svetu. Besedilo opere ie strnjeno \n duhovito (prevod N. Štrkova!) in prenese tudi n.a jst-roz jo kritlko, Figaro, Don Basilio, Rosina pa. 8Q liki kipeče vitalnosti in izraza. Po svoji karakterizaciji kakor tudi po gradnji odrskega dogajanja je delo pdlično. Rossinj je tako po-segel po dramaturžko neopore^-nem libretu in zato ni nit! c?ud-nega, da je 5e danes na stalnem repertoarju opernih gledali^, Ljubljanska Opera }e ponovno Seviljski brivec na Ijubljanskem odru Debevec. Oprl se }e na tradicio-nalne prijeme opere buffe, vnesel potrebno šegavost iri razigranost, osebe dobro karakteriziral brez nepotrebrjega pretiravanja. Pri enpm vprašauju pa se moramo ustaviti: režija je vendar odvisna tudi od inscenacije (ing. Franz Emil), ki je bila pretežka, toga m monotona, naniesto da bi bila lahkotnejša in prikupna, Tako ima režija marsikje /vezane roke. redno leži. Glas mu ]e prjjetno izena.čcn in mu vloga ni delala posebnih preglavic. Njegova igrg pa včasih ni popolnoma v skladu s formo pevskega parta, vendar tudi tu pevec pčitno napreduje. Janeza Lipuška odlikuje lahko-ten glas in je izredno prikupno podal lik Almavive. Njegovi partnerici N. Vidmarjevi vloga Rosine po njenem tcmperamentu in kultiviranim glasom k zaželc-nemu uspehu. L. Koro^ec nam je ustvaril Bartola, da si boljsega ne moremo želeti. To je kreacija, ka-tere bi bili veseli v slehernem opernem gledalilču! Sporaan, zi-vahen in resnično doživet nastop F. Lupše (Don Basilio) je skupno s Koro^cem znova potrdil, da s tako izrabo situacijske komike in vživetjem v karakterje predstava odlo^no p-fidobi in bi si žcleli tudi od vseh drugih, da bi nas vedno znova presenečali s tako predaiiimi kreacijami. Na prvi reprizi je pel Figara V. Janko, Ros.ino M. Patikova, BasiJija D, MerJa^, V. Janko na» , je popoInotna^r4|TrT^a! t i§ri->nj lahkotnostjo- in piriznano zvoo;.., kim glasom. J. Lipušček pa je naš«l izvrstno pannerico v M, Parikovi, ki ji ze po prirojenera temperamentu tovrstne vloge iz-redno leže. Tudi glasovna lahkot« nost ustreza. in zadgvoljuje. D. Merlak je bil igralsko prav posr«. čen, glasovno malo indisponkan, kajci vajeni smo poslušati njegov lepi, polnozveneči bas. V. Dolni, čar, S. Štrukel (Fiorello), B. Stri, tarjeva (Berta), I. Anžlovar (po, veljniis straze), S. Zakrajsek (Am» brozio) •" vsi so z uspehom opra« vili svoje naloge, Seviljski brivec je lepo uspel 14 prav gotovo bo zaradi svoje iz-r redn« pril}ubljena$ti (kakor ved-110) dozivel že precejžnje žtevilo repriz. B. uprizorila to priljublieno melo- Nekje moramo vencJar napravitj dramo buffo. Orkester in pevci korak naprej. In še nekaj! p,rija-lanko " " ' --'--lt--- tu v polni meri prikažejo svojo kvaliteto in kultiviranost. Muzikalno vodstvo ]e imel dirU gem dr, Danilo Švara, ki je delo naštudiral z zanj" zna^ilno pre^ teljska dogovorna toleranca nedo-takljivosti klasičnih režijskih pri-jemov in ustaljene, morda udo-mačene ali cglo obrabljene insce-nacjjske forme je tudi tokrat očit- KONCERT ciznostjo _ in rahločutnostjo^ za na. K-^aj pa kdaj bi lahko tudi muziciranje. Arije kakor recitati- režiser lizpiril in se tako tudi sam yi so bili do pptapkosti izdelani znova prerodil. Tako bi bila ob^ in mdi najmanjša niansa je do- novitev predstave tudi v celot- (riestno gledališče je spet postavilo na oder slovensko 4elo — sfcoraj pozabljene ViL harjeve šaloigre iz naše pre-teklosti v priredbi režiserja Mirka Mahniča. Namen Mest-nega gieic in Vilharjevih skečev pa jp tudi vsa njihova vrednost, O njihovi umetniški strani je pač težko kaj več reči in se zato raje omejimo na nji-» hovo režijo. Kljub temu, da je vsebina Vilharjevih šaloiger našemu že precej zahtevnejšemu pojmo-vanju precej tuja in jo navad-no obravnavamo sicer kot nuj-no, vendar pa kot primitivno pa je, ali ni režiser s tem svo-jim trudom, ki je bil gotovo dobro mišljen, dosegel nekaj precej nasprotnega od tistega, kar tiako vneto poudarja v Gledališkem listu in kar v no-benem primeru iz režije odno-sno iz priredbe ni razvidno, pa čeprav režiser hoie, da bi bilo. »Delo... smo pripravili z vso tisto spoštljivostjo, zavzetost-jo in ljubeznijo, ki jlh priza-devanja naših gledaliških in kulturnih predhodnikov zaslu-žijo. Zato bi se motil, kdor bi ril režiser. Zato so pri občij^-stvu dosegli največji odziv Ja-nez Rohaček kot recitator Ko^ seskega pespu >Kdo je mar?«. Iva Zupančjčeva kot Metka v »Detelji« ter Franci Prus kot Janez Anže v »Ziupanu«, naj-manj pa Pugljeva kot Timqa v »Pošteni deklici«, ki jo je po-leg »bravure m uglajene igre« podala s precejšnjo mero afek-tiranosti in spakljivosti. Čs primerjamo to, kar je režiser hotel doseči, s tem, kar je v resnici dosegel, nam od vse za- Posmeh ali ljubezen Razniišljfinje ob priredbi v čitalnici stopnjo naše zgodovine, se 4° odmora prav prijetno zabava-mo, Pozneje pa, ko se na stil igre navadimo, ko lahko že vse jiaprej izračunamo in se tega več ne veselimo, pa nas začrje stvar dolgpčasiti. pspeh tega Večera v čitalnici je vsekakor ?3Sluga re^iserja Mabniča, k.i je znal sicer prazno vsebino spretno garnirati s posfečeni-pni \n duftovitimi domislicami. Za ta trud ga je tudi občin-stvo nagradilo s smehom in ploskanjem, pri čemer bi se ^alo sklepati, da mu je deip nedvomno ugajalo. Vprašanje iskal v njem le košSek norče^ vanja.« Res sicer ni nikomur prišlo na misel, da bi kaj ta*-kega jskal, ker ga ni bilo treba iskatj. Od začetka do konca jq režiser delo »svojega kultur-» nega predhodnika« <— ne re^ cimo i^avno, da se je iz njega odkrito norčeval, kar pi bila malce prehuda beseda — jroni-ziral. Kdor je pozorno zasledo-val dogajanje na o^ru in re-akoije občinstva na to dogaja-nje, mu je bilo več ko jasno, da se je občlnstvo v veliko več-ji meri kot Vilharjevi komiki smejalo komiki, ki jo je ustva- loge »spoštljivosti, zavzetosti in ljubezni ne ostajie nič kaj preveč teh lepih lastnosti. Irv če bi dobrodušno ironizacijo skečev režiser še nekako lah-ko opravičeval, bi pa tega vse-kakor ne mogel etopiti pri Bleiweisovem govoru in ne>" stopu. Kaiti, naj danes gleda-mo na pieivveisovo naprednost tako ali drugače, izven dvoma je, da taka oseba pač jie sodi na oder v vsesplošni posmeh, Besede, ki jih je govaril, lahko kritiziramo po idejni plati z drugirn prograrnom, ne smeipo jih pa pustiti izgovarjati garuQ zato, da bi se jim občinstvo smejalo; in smeji se jim, ker so zvezane s komičnim nastopom njihovega izpovedovalea. Po-vsem brez potrebe padarrio iz nekdanjega pretiranega slavo-pojkarstva v ironizacijo neče-sa, kar nas ne boli več in kar se ne more več braniti. Tako postopanje pa že meji na nor-čevanje, ki nima nikakega idej-nega jedra, ampak je podobno bogatinu, ki se norčuje iz re-veža zato, ker je ta pač revež. Tako se nam vsili vprašanje: ali je predstava, o kaleri misli režiser Mirko Mahnič, da jo je podal z vso »spoštljivostjo* itd., tudi v resnici tako poda-na? Ali je režiserjeva zavest o svojem namenu tudi že res-nica o njem? Za oceno svoje lastne režije vendar ne more iskati kriterija v samem sebi, temveč v občinstvu, kateremu je delo na svoj način posredo-val. Občinstvo pa je seveda od-govorilo na oboje vprašanje z odločnim: ne! Komu bomo to-rej verjeli? Odločitev pač ne bo težka. Vprašanje, ali je tako poda-janje kulturnega in idejnega udejstvovanja v naši prete^ klosti pravilno ali ne, je režir-ser sam najbolje rešil v svoji pripombi v Gledališkem listu, kjer zagovarja našo »nekoliko zanemarjeno in preveč zasme-hovano preteklost«. Kako pa (Nadaljevanje na 6, strani? Igorja Ozima Pretekli teden je koncertir-al v Ljubljani mladi violinist Igor Qzim. Prihitela je številna publika, da zopet sliši odlič-* nega virtuoza, ki ]e dosegel že toliko priznanj doma \n po sve-tu. Ze v Bachovi Sonati za vi'-olino in klavir v a-duru so iz-stopile vse odlike violinj.sta, ki je s tehnično dognano in izraz-no poglobrjeno igro podal to kladbo prepričevalno in stilnp dovršeno. Izvedba Bachovih del zahteva vejiko resnpst: vsaka gradacija sentimentalne barve niora najti mesto v delu tega skladatelja samo kot red-ka izjema. Ta izrazna odmer-' jenost pa vendar ni zatrla za-nosa in topljne tega podajanja, kar je bilo še najbolj opazno v počasnem stavku, Težišče koncerta je bilo prav gotovo v Beethovnovi Sonati za violino in klavir, kj spada v srednjo dobo skladateljevega ustvarjanja. Imamo pred seboj Beethovna, vsega predanega velikim dimenzijam notranjih nasprotij; borca z usodo in za^ prekami divje sile, brepeneče-ga po doživetju človeka — do-brega in srečnega- Z veliko po-tenco energije, ki se je v či^ti in lepi igri vzpenjala in dose^ gla vrh prav v dramatičnosti Pfvega stavka, je uspelo violi- nistu podžrtati vsebinske stra-. ni skladbe. Pokazal je izreden smisel za podajanje široko za.« srjovanih del. Slišali smo nato še nekaj krajših skjadb, od katerih mo* ramo omeniti Matičičev Po-» erpe lyrieque, Virtuozno pisa» na violinski in klavirski part, kpmpazicijsko dozorel izraz m prislno iHrično navdahnjfmie 50 glavne karakteristike ts skladbe, ki je našla v Ozirmj idealnega interpreta. V Blo chovi skladbi Nigun je prisla 4o izraza tehnieno-viFtuozna ?mogljivost koncertanta. Mn^s go niso zaostajali tudi Bartg^« kovi Eomunski plesi, pisani v obliki suite in zgrajeni na kat rakterističnih folklornih prvL* nah. Pianistka Hilda Horakova j^ nudila violinistu lepo oporo in pokazala % njim vsestranskg uglašenost. Zgradbo vsak§ skladbe je dopolnjevala s svo» jim značUnim prijemom ia tehnično dovršenostjo. Najve^ umetniške sile pa je pokazala y Beethovnovi Sonati. Publika }& z navdušenjeni sprejela izvajanja mladega umetnika, ki je nato dodal še Paganinijevo Sonatino in Joto skladatelja Manuela de Falla, ^tev. 17 TIUBUNA Str*n 9 Časton uspeh naših planincev Na študentskem patrolnem tekmovanju so naši zasedli drugo mesto Planinsko društvo Rtanj iz Beograda je ob petletnici svq~ jega obstoja in t> proslavo Dneva republike priredllo I. meduniverzitetno orienta.' rfjsko patrolno tekmovanje. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Beograda, Zagreba, Skoplja in Ljubljane. Skupno je bilo na startu 23 ekip. Pro-ga je bila dolga 40 km. Start je bil v predmestju Beograda v Rakovid, kjer je bilo za vse udeležence tekmovanja po-stavljeno tabori&če. Cilj )vol:jnni že s tem. da sestanek AŠO v novih prgsto-t rih na Miklošičevi cesti 5 a. Se8tanek fa m vse člane od* bora in predstavnike kluba strogo obvezen. Pričetek to&* no ob 20. uri. Neuspeh odbojkaric AOK Zarad| oigiomarnosti predz»d-» Bje raesto. Zenska vrsta nsen problftni pri AOK Pretek-lo ned<*!jo je bi4 v SLduibiljainii odbojik^rski tgrniT Žemiakiiih ekip za poikaiLno pfvein-stvo Sloivenije. NaiSitopale so vse fiaijboiljše ekiipe iz nsše repub-like razaji Branika, J3ranik, ki je letos osvojil drjJavno prven-ptvo, se ni u4©ležil tega turnir* Ja, kar moraimio ostro obsoditi, Z»a potoal so se bopili: Iljrija, Želeiziničar (L,jubJjana), Z&\emi-ear (Mairibor), Partizan (Novo rmesto) jjn AOK. O tuinniirju safneaTn ni kaj po-#ec*utiga poved)3)tji. Prvo mesta je zasede/1 1 jujt^ljan»skii Zele^nif žar, ki je agrail res lepo. Naj^ hujšega naspmtaika je imel v marilbor&kem Zelezničarju, ki j>a ni pokazal svoje obieajne pgre. Res je sicer, da irma mari-feorsloi Zeleztnrar dve odličrii igpalki, ki pa v diruibi s!»bih im, povprečaiih ne moreta mič »to» rita. Več bi bilo treba povedatti o tčaidinieim odnasu naših ignalk n,i 4ean tumiirju. Ze večik.rat smo gavortLi in pLsaili o neresntosti le-t^ih. To srrin opaziii že v ne-kaitenih teikmah zvearie lige, ko emo bili priče simeihu in fcutdne-* Btuu ofcmiašiainju nia igirLž«'U. Nismo pr46akcwaili, d*a se bo ta neres-noat stopnje-vaiia do lake mere, dia bodo igiraLke enostavno izo-steadež zia c&l Mub, posebej pa še »a vrsto, kd je dolga l«ta tekmovala v zvez, ni ligi in dosegJa velike uspehe. Tu ne velja nobeii iz&ovor. Vse igralke so bile piravočasmo od> veščene o knaju in uiri pričetfca tekmovafnja. Tekroovamde je bi-lo vaMikega pomen.a Ln je njiho- ya odBotoost neopravi^iljiva. Kaj bo storil klub? Ali bo diopustil tako stainje še napr&j? ^di se, dia v klcrbu ne polagajo preveč poztpToo^ti i}9 diisciipliiip, Cas bi bil, dla && q teh §itv»re^ pogo vore in skle y#ž kot }Q 1#f SQ ppi^^ali vanja m tudi neka| shk, nad ka- zaman. Mrki in v oblake zayitj terjmi se je obcmstvo navdusilo, Mount Everest je zahteval tudi Major Weeley je bil orgapiza- nekaj pniadih življenj mnogo pbe- cijsk: sekretar odprave na najvjšjp tajožih in jijnaških alpmJstOV. goro sveta. Odpravo je finantnp Moramo pfi^t)ati, da je vzpon pa omogočil največji angleški časopis tako višiijo — v ^gz^aiio prgvo TIMES. Tak na^in finansiraoja junažtvp. Zadnja gngleška ekspg- odprav je v zapadnih državah 4icija je b|la se ngjpolj poij^ena običajen. Kdor bi mislil, da je o razmerah in ppjpžajij, ki vjada to veljka finan|na žrtey takega na jej vižjni, fred njijmj je bijo podjetja, iŽasopisa ali tovame, ne na tej poti ie mnop afpimsti^ijiji pozna stvari do dna. TIMES se odprav, ki so prinesle nazaj v sedaj oblizuje, kajti pcitegnil je dolino mnoge \n dragocene izkuš- na ta račpn, Vsa nie. Major Wee\ey je sam dejai, da. slo;ji njihov uspeh na ramah prejžnjih ekspsdicii, posebne za- KOŠARKA ZIMSKA SEZONA Rristančič Počitek? Ne, te besede w»Si košarkarji ne poznajo. Brez tre* ninga ni uspehov in tega se prav dobre zavedajo. Njihovo drugo mesto aa državnem pr-venstvij je uspeh, k\ iih je mo^ »o ppdžgal k nadaljnjemu 4elu, Z veatnira treningom v zim-skenp $esu se fcočejo pripravit} na prihadnjo se^ono. Spet se ^oda tsorUi m fiim lepše rcie^to v lestvici tn spet bomo pFiča pjihovim QdUčnim igram io borbenost^, ki ji ai para rped našimi košarkarjl. fio, pa o vsem tem b.omo govorili v eni Izmed prihodnjih številk. Gbi-#kaU b.ojafxe> A^K n% treningu, da nam kai povedq o svojih ^a-črtih. Saj prav nas študeat« najbolj zanima, kako in kaj bo v prihodnj« s tem našim klu-bom, ki sitiq ga vsi vzljubili. Danes samo nekaj skopih po-datkov s prve letošaje limske p?ireditve AfiK. Zimski kolar-!-karaki turnir, to je bila PFeiš^ njo ne^eljo najve^ja ligortna KAJ MENIJO KluJ>i spijo zimsho spetnje, Športni odhor pa obiščejo sumo tafcrat, ha delo prekredli zneetnih teinv, traja vse leto, Njibava naloga ni Kdo je hriv temH? Skertj go- sama tekmqv.»n]e. Lna tek^iov^lna, tovo )e, da bodo vsi k L- l- i i l j j ;• tnorda zata, ker so prineiii prp- jami,h bi lahko dodna spoznah ^ pModnfr let*. Tu in Polozaj po fakHltetah. 20to h tam $g fasi kak i]an ^ hh mord* le prav, te », hR v Q ^ vpJm]emf iAU »odstvu zastapmi t*4i predstav- -g ^ rf -^ y ^ mki fakultet ah vsa) Umverze, *¦.-.. Vhokib šal in Akadfrnij, Ti, bi bili lahko sarno infoTtn^tivni poročali bi o stanju na fakultetah in o športnih jih ne zanim*. tn vzghd $i hkkpi vsamemo ipB-rtnt orf>(tnizticije nnivevz v Sarajevu in RecigrndH, kjer je rtfihova delo re4ne>. Pre^ fefinje uspebe ianjejo \u4\ v svojih tekmovctnjih, ki jib prirejajo stu- odbora. Takih tekmovanj je pre- AŠO bi moral ostreje ukrepatl cej in prav bi bilo, da bi fjil tudi -----' - * ¦- AŠO q tem obvesten. Taka M>- &0*1 tahln* Vuhom. Ali naj p»4-> movanja so pravzaprav pravi P{ra™o m^lemarnast in »e* izraz sportne vol\e pesamezmb discipHnof jctkultet in športaikov itudentov, P& tem Uhko merimo zanimanje te ali one fakultete ea šport. Bret dvema je prav, če to vemo. No- Š$ en štufteitl V »Odredua . Bivši vFatar iL»ovčeiia iz Ce-r 1 u n t ¦ * l u- j ra™>ml tinja Lakič Ce^a je prestopil hkuhetamt s.hovsh, dvoboji, na- k ^gometnem* k^blf Odr^; mtznatemska srefanja, vse to ,e hmt ^ m ^ n| bU -j^ Lavčena, ker že tretje let^ študira v Ljubljajii. Ze s 17 leti je nastopij v prvem rao-štvu Lovčena, igral pa je tu4i v repreaentanci Črae g^re. Uparno, da bo bvojo špoFtne kariero uspe§no nadaljeval v gemetne tekme med prav pogosto, a r\a. ŠpBrtnem odboru o tem prav tnalo yeda. Toliko o krivdi AŠO z« mrtvo stanje, ki vlada v "sportu n<* Univerzl. V četrto lcfo Telesnovzgojno druhvo hea* grajskih Uudentov Partizan stepa v cetno leta svojega dela. V drustvu $e uhvarjajo z vajami n# orodju, kosarko, odbojko, plava LjUpljtmi, VESLANJP učni pretffnef . -. , Pred dnevi so imeli veslači njem, namiznjm tenisom in atle^ Saviee svojo skupščino. Zani* tiko. Povprečno vadi 45 članovt mivo je, da so predlagaii sbupno so imeli 432 vadbenih ur. uvedbo veslanja }cot obvezen V preteklem letu so imeli 8 užni prednaet na naVGUstanov* javnih akademij v Beogradu, ljenem Inštitutu za telesno Zekzniku, Ptračinn, Čupriji, fier- vzgojo. Ker vemo, da je ves- cegtfovem, B.h4w, Leskoven in lanje pri rjas slabo razvito se dmgje, Poleg teg^ imajo st*lm tudi študentje pridružujemo predavarij^, jnmhe večere, tnr^ temw pjedleigu. Morda bodo mrje v mkn m nmhnem tenm prav sedanji študenti in be- m wbavne večere. Tndi mi jim doči športni pedeeogi pplqžili zeltmo v pnH4«)em dalt* lep* nove temelje temu športu pri uspehe, nas. prireditev v t-jiifeijani. Nabito polna dvorana na Taboru ja dokaz, da so naši košarkarji res priljubljeni med ljubljanskim občinstvom. Nudljo jina vse, kar si lahkp najbolj razvajeni gledalci žele; odlično obvlada-nje igre, požrtvovalnost in kon-čen uspeh. Zimskj turnif je že tFadicia-nalna prireditev, ki je bolj propagandnega značaja. FinanČ-no predstavlja prav gotovo bF6-me za prirsditelja, a vseeno j« prireditev več kot uspela. Na le-tošnjem »imskem turnirju sq nastopili: Menton (Fpanclia), Zelezničar, Mladost in ASK. Torej je bil to mednarodni tur-nir. 2e takoj v začetku lahko povemo, da šele ob mednarod-nih turniFjih lahko vidimo. na kakšni kvalitetni ravni so naši domači klubi. Vse inozemske ekipe, ki so gostovale v Ljub-ljani, so bile slabše od domači-nov. Tako je bilo tudi aedaj. ASK je bre« težav premagal Francoze, ki niso pokazali kaj veft ©d povprečnega znanja ko-šarke. Zelo veseli pa smo tudi u^peha Lelezničarja, k{ je prvi dan tekmovanja premagal za-r grebžko Mladost. Oeprav so Ze-lezničarji nastopili brez gvpjih standardnih igralcev, so zaigra-li edličnp. posebao AKion, ki že dalj časa m Ha^topal, se je od' ličpo izkazal. Zaigral je »kot v staiih easih« in dosegel kar 15 točk za svoje moštvo. Najboljši igralee je bil seveda naš ICFistančič, ki je natresel v k^š Mentona kar polnih 35 točk, Tq je bil seveda bistveni do- Brzoturnir LUŠK Na b^zdturflh^u ^USK za novenr^ber je med 12 udele-ženci zmagal Ver^ Miloš z 8 točkami. Sl^de Plavčak 7 in pol, ^/likunda 7, Kraševec ia Su*nik 6 ir. pol itd. prinos k zmagi kluba. Kristan-čič je spet dokazal, da upravi-čepo sodi med najboljše igralca v naži državi. Pozdravljamo tu-di nastop mlajših igralcev, ki so se kar upešno uveljavili na t«m turnirju. To je bila prva priredftav v letošnji sezoni. Labko trdimo, da je popolnoma uspela. Morda bi bilo prav, če bi na tak turnir povabili še kvalitetnejša mo-štva. TJTparno, da tp ni zadnja prireditev v, letošpji sezpnj in ljubitelji košark^ bodo pjrav g,o-tovp pri|li na svoj račun. O kpnčnih rezultatih poroča-mo. na drugeia mes^tu. Ustanovljen fnštitut &a telesnot vsgojo Po dolgem prizadevanju smo v Ljubljani dobili visoka znanstveno sportno ustanovo; Inštitut za telesno vzggjo. ln* štiUutu je 2q.goerendi«, Pozdravjjamo tp lepo potezp in upamo, da bomo na Univerzi fef^alij dobilj rpd lsegljačev, ki iu§ bq uvrstil v športnp zgodpvinp., ŠAH Imamo 20 mojstrskih kandidatov in prvokategornikov J.eta 1948 je §vet is flzkulturo Pfi prpds&dstvi} ylade LP-S poklo-oil lep pokal ekiptj, j^i bo 3 leta zapovrstjo ftli 5 krat v presledkih jHHagala na lahpv&kem dvoboju Unverza: srednje šple Slov. Le-09« se ie lesv.i sestanemo za h.- Spoznali smo Mt. Everest mastne vsote na ta račun, Vsa predavan/a, ki ji'h i.e v zadnjem časii muogo pq vsgh državah sveta, filmi, ki jjh siiemajo, slike, sluge ima sev#ia žvicarska, ki je bila lansko !eto tik pod vrhonj. Od te ekspedieije so podedovali eelo hrano, ki je pstala v dobrem gtanju v njihovih taboriščih vse do prihoda angleške pdprave. Zadnja angle^ka odprava je bila najbolje opremljena, posebrip naprave za kisik so bile mnogo bpljže od prejšnjih. Prav te jiin je omogočilo zadnji vzpo«. Vzpon na hudi strmini in teiko prekod-nih predelih zahteva mnogo naf pora in brez zadostne preskrbe § kisikom bi bila vsa stv^r aftuu? vedljiva. Odprava je zahtgvala ijudi piočne volje in krepkih telesnih sposobnpsti. Prenesti so iporaii w-vor 14 too, kar j« opravjjalg 3Q0 žerpa«pv, katerim so pomagale da vltmf 4090 m tudi žena, š^rpasi SO bili pdprayi v veliko pomp^, 5&j so izarieni plaBmci, ki &o ie veckrat sodelpvgli v o4pfavah na M- gverest. NajsjarejJli je jrael ie palmh 48 let, medtem jco j^ hti Bajpja$i sta? kema/ 16 \et, Vrh sta zavzela ^erpas Tenting in Novozelandec Hilary. Te je btl drugi polzkus, medtejn ko je pfv.i propadel. Lepo vrema je omogo&lo vzpoH v idealaih raz-merak. Oborožena z vsem petreb-nim, posebno z zadosrno merp kisika, $ta se okrog 8. ure odpra-vila na pot. Naletela sta samo na fno h»dQ zaprgko. kj se je i4e!« nepremagljjv^, Bila je %g 14 Q| visoj^a navpj^n^ ska}a, Ijaterp st» le 5 težavo pr^magala-- Tpnzing 5g je epkrat skpraj zadujil, kajp} zaledenela mu je naprava za kjs sjk. Hilary piu ja tp popravil m vsp je |Jp y re^u naprej'. fiilo ig njajhnih, vrHov, ^i ?» jit| mprala premagati, \n kpfjčpo sia se zna?la pa najyi5jem. Hilary je fotografiral na vse strani sveta, Tenzing pa jf mal>al s svojjnii zastavicaini, ^a Yfhu Sf* pstala približno četrt ure. Veselje, ki je zavladalc» v tat)0T rišču, je bilo nepopisno. Nasled-nji dan je radio London ebjavil radostnp vest vsem^ svetu: M. Everest je osvojea! gmer vzpona na JV}(t Everenst hovskiiimi deskami. Prvo leto f§ ekipa Univerze sJaviiila zmago naslednji 2 leti pa so nas srednje-solci preimagali predvsem %&rz><$ petesnosti naših igralcev. Taiko sp imeli srednješolci v žepu že 2 za^ porednii zma,gj Lrj so z velikiimii upi pričakovali naslednji dvoboj. Toda 1951 50 biS občum« paraženi. študentje $0 zmagaiLi tnuii nasled? njega leta io taiko ^imo z dveirn^ zmagama zaipored kanidikLatu. za, psvojitev pokaila. In letos? Nedvomno smo favo-riti, sa.j irna:mo dkoli 20 mojstr-skih kandid_atoy jp prvpkategorni-kov, pa tudi obijo mpcfidh igralcev nižjih kategoriij in le precejšnje štpvilo nekstegoriziraniih, ki več-krat presenetijo tudi najboljše. Potrebno je le, da pridamo prar vsi, in zmaaa je na^a. Kraj in čas prireditve h nista določena, vse-kakor pa bo vse pravočasno ob-lavijeno v dnevnem časopisju. Tp t.ekmoyanie ima veHk pomea za razvp) Šaha n.a Univerz;i kakor tjjd4 p.a. srednjih žaiah. Taki dvo-boji in tekmovanja so naijboliša objika prapagande za ro igrp. Prav bi bfilo- če bi §e nvpštva pq«aimezn'.h fa.kHlt.et in eimnazij večkrat se-?fala y prijateljskih dvobojiih, kair bi bil krepaik doprinos k sodedcr vapju tped dijaki in kudenti. med Univerzo I in srecfltijiBtii šolami I Tradieionalni dvoboj med Univerzo in srednjimi šplami LBS na 5Q deskah bo 6. de^ cembra. Če tokrat premagamo srednješolce, bo prišel v našo trajno last lep pokal, ki ga ja 1949. podarij Kqmite za fiz." kulturo pri vladj LJi3. »tev. 17 IJRIBUNA Stranf (Opis dveh izgubljenih fotografij) ^Efiborišče čudakov ^1"6 žare- Sfcra|n od tod ob zi- I >l ^elgijfiikega Konga odšel. fno|jci, *S jih jetisto jutro Sve-d>Miia. dooN^br.a premotila, tega mv&O opazilf in rni smo- lahko j&a&a šotara vriireilii na prazen prostoV med »airisfcotaracijo« bli-že Jouth-Vji- Jtoletoktoo doipoiLdine. Oktobeir. PaW'z. •VečlnsiVže spi. Po tleh smetl, diu pofcopališea stanirjejo brez-domci v zaikrpanih šotorih. V pr&sliedlkih tišine nved hrume-njam prometa slišiš z one stra-ni vekanije otrok in kiučanje nervoztnih žem&k. V nedeljo do-poldtne je bilo tu vse polino lju-di na sprehodiu, strgamih in ele-&antni(h. Neike žemisfee s.o kuhaile med grmovjein mileko za do-jeneka. Vise polno psov se ves dan podi rruimo. In zvečer ob muogo aS^ N,aš sosed im* petih_ k<> S(j odpre kuhinja v rtd-adiovndoo »mtg, poiknto z ny- majhnem paValj©nu ob taboru, lon.skoPrevle.ko, yer^tno }emi- Se večtaa stainovalcev prilklati *MH, da bo ponoči dezevaio. Pri-jazen M^dent iz KopeiRhagena domov z dolgimi štrucami frain- j««='" ^—-~^- -- ^ - coskega fcruha pod pazduho. Po- je. Skuptoa Italljanov ki so se ^ na sillcaljočih pliinskih grel. priipeljali vfi^raj s kolesi, &e je cih kuhaj() mlek,0( kTOmpir, pra-abrala oksrog krhlja' ogl€d»la, žijo meSQ ^ varfj umaza,no eaftafcnijemeša y drevo: »poluva- ^^j^ Dovolj! In ziaključek? Ni mo-goče, da bi popalmoima doutn-el, fkiajvse ti Ijuidje tu počno, men-da1 ftudi siami ne vedo prav do- jo« se z briljattt&io. OiMno^a ali. SnočT ld bili v Lž* »o že vstali tinski četrti zelo hraptm ^.niso Stedili denarja — veirjdfaio^ bo-dio na ta račun veg ¦tedeni' jedili tarrio kruh z margStrjiio. In n© da bi kdo vedel, od k<54 — de- br<>. Studiirajo, sliikajo, obisku-jejo Louivre in Pigalle, mnogl oa di koo voum, uu ^-^*-ty -~ so v siužbah: zfairajo staore ča-hti sredi tabora, v razbitl ste- .^ biSah nekdo je za klenici od šamipamjca šoipefk" sve- iilh rdečih nageiljnov! Ob deisetih je vsial visoki Wil-Maims. Ta Amiglež je nekak ne-lUiradmi župain taibora, ker je naj-starejši \ ni važ-aao rrVvažno Je, da so v Parizu! Otojk 8V. Margarete -mjf ajhen, na . vidtez dolgoča-JjKlsen, n«obi,sk!fip — povrat-na vozna karta z m)ipzo(rilom, da uiprava ne izplaču^g odštod-ntne v priimeru nesrede\— otok sv. Margarete P^i Cannesu na Azu^rni obali. ObaJe so skalnate in strme"in/ r.a naijvišji vzpetini je zgraj^-ria skrbno obzkJ.aii'a trdnjava. Znoitfaj ofbizidja je nekaj podol-govatiih zapuščetnih hiš, razpa-del vodmjak, skTornna kapela in, stolp z ječo. Po zaraslih dvori-šlcih so se raebohotile debeloli-ste aigave in nizki skniveaičeni boirovoi. Naselije saimo je zapu-.ščeino, le v stolpu in uiporabnih pr&sitorih bivše ječe je n'a«ta-njeno mladitnsbo gostišče. Osta-li del otofca. ni nasetije.n, skale so pOTasle z borotviiim gnroovjeTn., tu in tam pa viisdki evkaliptusi kiljubiujejo vetru. S^podaj, kjar piristaja 1'ad'ja, je majhma restav- Pariz. Notre-Dame, pogled s Place Maubert DEVET ZAPOVEDI gradbenikov zelenim onem /. Veru) v vsemogočni fakultetni svet! 2. Ne skruni učnega načrta! 3. Posečnj predavateljevo uro, da se Ti bo dobro goddo na fakttlteti! 4. Spohuj razširjeni učni nairt in avtonomnost fakultete — pa boš dolgo na njej! 5. Ne ubijaj si živcev — saj bo tako ali tako priznana. 9(!)letna doba študija! ^ „ .. * 6. Ne nečistuj s predlogi o skrajsanem hudiju — dobil }o bos po gobcu! 7. Ne kradi — h misliš, da bos tudi brez tega lahko pre-živcl 9(7) lct na fakulteti! 8. Ne prica) po krivem pred stafsi svoje izvoljenke, da st prcd diplomo — manjka Ti se druga petlctka na fakulteti! 9. Če bos tako vztrajen, da, dočakas 10. obletnico na fakulteti, bos bolje iivel od otroskih doklad lastnih otrok — kot od diplome! LJVRRIEN A L I . . . (Nadaljevanje 5 4. strani) bo spravil v sklad obe stališfi, fci ju zastopa, eno z besedami, 'divgo pa z de.ianji, je za nas prftežka naloga in jo ijioramo žato prepustiti rcžiserju same-jnu. Za nas — od »spoštljivosti, 'zavzetosti in ljubezni« težko fcstane kaj več od koščka poti- skanega papirja v Gledališ-kem listu. Igra, ki jo je MahniC postevil na oder, pa ironizira ne le njegove »kulturne pred-hodnike«, temveč tudi njegove lastne, gotovo dobro mišljene, vendar premalo objektivizira-ne in premalo kritično pn^;o-jene napore. ¦ -šk »Babilonski stoip« mladtnskega gostišča na otoku sv. Margarete pri Cannesu racija in ob morju pod ziidovd stanuje nekaj Cigaoiov. Otok je p.ravo naisprojte hotelcv prepol-ni Azurni obali, ki je le stre-ljaj daleč ... Kljuto temu, d>a se Je sezona že zd&vna-j odmaikTtiila iz teh krajev, je v dom-u živahno. Mednarodnia udeležba je popol-n.a: .nek št.udent iz Cila, ki se piše Kapetamovič, dve pretira-no doilgi Nizozemki, zaimišljeni Kanadčani, nekaj dolgočasnih Nemcev, raraBČeni Amerikanci in noben€iga Fraocoza. Vsi s0 študenti. Tu so obiirne kamnite soba-ne s težkimi vrati brez kljuik. Veliki zemljevidl evropskih dir-žav. Neskončmi bodniki in tera-sa s famtastičnim razgledam na raiZisvetrjeni Cainmes. Ni nas mnogo — le 13, a delam.o pravi pigalslki hrup. Vsi govore... Vsd jedio. 'Vsi pijejo vimo. Kruh in margarina. Jajca. Mleko. »'Cuha-jo. Siivajo. Perejo. Pišejo. Go-vori se o vetru, Shakespcarui, x'mM, Titu, evkaliip>tusih, toplo-ti morja v -noveanibru, ceni span-skih pirostitutk. Prišlii so iz Fin-ske in Nizozermske, potujejo v Jugoslavijo in Spanijo. Na mi-zah je Times in. Humanite, Ob-server in Stockholmski dmevnik proispekti iz Avstrije in Nove Zelandiije, raztrgane pornograf-s^ke^^vije in astrologki lističi. V .sofoi v sto'l sti neopsizmi in neorganiziramii proces tako imenovanega in to-liko oipevanega. »zbliževanja irued natroidli«. Tu se srečujejo stotlne v neenakomernem im neurejeinem ritrou potovanj. Tu naključje organizi-ra naijbdlj za-njimiva in groteskna sretžainja, piredavanja im debaite. Tu se ljudje poimeniijo več kot za zie-lemiimi mizami, tu ne samo di-stoutirajo, ternveč se skušaijo tu-di raziaimeti. In vse, kar bi ho-tel k visemiu teimiu še dodati, je: Vse premalo potujemo! Tisto noč srno disikutirali diol-go. O miru, morali, evropska skupnosti na.rodov, o ekonomi-ki Nemči.1e, o ... Bilo je burno. Mnogo vina smo popili. In ko se je pričelo že damiti, smo še enferat dvign.ilii polprazne čaše SKAL! in odšli pripravljat vsak svojo prtljago. Laidja adpluje zgodaj. * Skamdiinavslci izra^z za »na zdnaivje«, ki pa je prešel sko-raj že v mednarodno uporabo. Dra?o KralJ Volitve iia . . . Nadaljevanje z 2. strani cev (1800). Zato je -prišlo do zmede. Ob 28. uri po sezna-mu še ni volilo 82 kolegijašev. Pojasnilo tega da lahko savio natančna analiza posameznih primerov. Navajam nekaj zna-čilnih: neki tovariš je v ime-niku dvakrat vpisan, prosi pri volitvah, da ga na enem mestu črtajo, toda ker je to prepovedano, ga zvečer kliče-jo zopet na volišče, čeprav je že enkrat volil. Drugi kolegi-jaš sploh ni bil v seznamu (takih je bilo mnogo) gre na Magistrat in prosi za potr-dilo o vpisu v volilni imenik, ga dobi in voli na svojem vo-lišču. Ob koncu ga najdejo tudi v spisku in ga ponovno kličejo na volišče, ker tislih s potrdili niso vpisali v volil-ne sezname. Takih napak je bilo mnogo. Končno se je ugo-tovilo, da je le 34 tovariše.v izostalo od volitev v našem volišču v Ljubljani. Za te pa smo ugotovili naslednje: 9 jih je na orožnih vajah, 7 jih je v bolnici, 17 jih je volilo do" ma in se izkazalo s potrdili in le eden ni imel opravičiln. Zdi se mi, da ni treba več pisati o tem, kdo je kriv in kdo ni knv za take razmere, ampak scm hotel samo poji-sniii govorice, ki se razširjajo po rnestu 0 poraznem rezul-tatu volitev študentov iz Akademskega kolegijn. . Habjan Krešo O hudomušnosti bruca na pohodu V zadnji $tevilk& Tribune je bruc popisal svoj> pohod po oddelkih filozofske jakultete. Škoda, da mu fc tiskarska smoia zverižHa čtanek prav pri komparativistih, ki so ta-ko oškodovani za brucovo mnenje o njih. Mled drugim pa je avtor »reportaže« zašel tudi na konferenco -ZŠJ filo-zofske fakultete. Kcfa je ve-del o njej povedati? Opazil je, da so predlagali kandmate, in to se mu je zdelo phsmeha vredno. Mislim, da bi b\lo pom trebno najprej o tej koivferen-d resno spregovoriti iri šele nato iskati v njej motive za »hudomušno« obdelavo. Letošnja konferenca ftlo-zofske fakultete je mo&no prispevala k ugledu organizn-cije s svojim resnim in delav-nim značajem. Kakšne so bile volitve novega odbora? Nikoli doslej niso na naši jakulteti študentje tako sproščeno in kritično volili svojega vod-stva. Rešili smo se ene skraj-nosti; fakultetno vodstvo nl pripravilo kandidatne lisie, ampak je prepustilo vso iz-biro študentorn samim. Orga~ nizacija je bila v preteklem letu ie toliko razgibana in je pritegnila k delu dosti svo-jih članov, da ni bilo pretežko presoditi, kdo od študentov je delaven in resen član ZŠJ in sposoben, da postane član vodstva. Pri tem pa nismo za-šli v drugo skrajnost, da bi se namreč predlogi dajali nepre-tnišljeno kar vsevprek. Vsaka kandidatura je bila utemelje-na — pa ne jecljaje, kakor se žaljivo izraža pisec — razen tega pa je imel vsak kandidat možriost, da kandidaturo od-kloni. Tako so danes v vod-stvu filozofske fakultete Ijud-je, ki so prostovoljno sprejeli svoje dolžnosti, in zato priča-kujemo od njih, da jih bodo izpolnjevali iz svoje notranje zavesti in vzpodbude, ne pa pod pritiskom. Vsekakor je potrebno kritič-no pretresti napake in neza-želene pojave na fakulteti in po oddelkih in prav šaljjiva oblika je morda včasih najpri-kladnejša, da se take stvari ožigosajo. Vendar pa ne sme biti to opravljeno površno in mimogrede. D. Ljubljanta, december. Po vesteh rsznih časopisnih agencij se Je gospod Ravic pojavid v Ljubljani, kjer so mu postavili veliča- sten slavolok... Konferenca ZKJ Nadaljevanje s 1. strani Neposredo iz tega izhaja trudi nepravilno pojmovanje in obrav-navamje odprcih partijskih sestati-kov oziroma tendenca po zaprtih partijskih sestankih, ki se je po-javila na začetku v nekaterih partijskih organizacijah, tako na primer v ekonomski in še v ne-kaiterih dirugih. Mislim, da gre tu za nezdrav pojav, kajti to onemo-goča vpogled javnosti v naše de-lo, »nji-hovi problemU* in podobno. To-da rnl )im povemo, da so to nasi skupni problemi. Želimo, da b vzpostavili soglasje, ki so Ra ogrozili ravno nekateri profc-sorji« Fakultetni svet se je sestal mec bojkotom predavanj in spreje ?tudentske predloge. Takoj, ko sc žtudenti za to izvedeli, so s vrn.ili v predavalnicc GRADBENIKI Nadaljevanje s 1. stranl itevati odgovor v dolo nikčv in članstva Zveze komuni-stov na Gradbeni fakulteti. Sesta-nek'je pregledal politično skua-cijo na Gradbeai fakulteti v zvezi s študijsklm problemom In ugo-tbfi| sledeče: glede na to, da je bil dosežen doflčno načelen spo-razum s profesorj,i, sodita odbor Zveze gradbenikov in osnovna organiizacija Zveze komunistov na Gradbeni fakulteti, da je bojkot v,;^j skuaciji neprimemo sred-stvo, posebno zato, ker je bilo obljubljeno, da bo odgovor Sveta gradbene fakultete. sled.il te pred skupščino . Zveze gradbenikov. Ker imamo za sedaj samo obljube in je priksa pokazala, da je ža večkrat do sedaj ostalo samo pri tem, an mpnimo, da smo storili vse, ka]f je za sporazumno reSitev možno, je bilo sklenjeno, da y pri-meru, ako ne pride i, inženirji iz pra-kse, ki jih bo poslalo DGIT in zastopnlki študentov ZG. Prof. Leskovšek je bil prvotno tnncnja, da bi pri posamezaih komisijah $O,.del'c»yali le inženirjii, ki delujejo v praksj v'tei'ožji skupini. Na želje zastopnikov ZG ]e prof. Leskovšek pristal na to, da se po-vabijo posameznim komisijam in< žeairp, ki delujejo v praksi tudi v drugih skupinah, n. pr.: pri :prome.Kii:' s:kui>iiiiv^di-:za?,tap.iiiki vadogradbene "in konstruktivna smeri.. . --„,¦•.• ¦ Nadalje }e prof. LeslrovseR po-vedal, da bo po zaključnem delu teh komisij sklicala FGG sejo fa-kultetnega sveta, na kateri b<>do zaključki se} posameznih komisij ponovno obravnavani v navzoč-nosti zastopnikov DGIT in ZG in na kateri bodo sprejeti končni za^ ključki, ki jih predlozi v odo-britev nadrejenim prosvetium ob. lastem. ¦ Na to je prof. Leskov?ek opomnil zastopnike ZG, da iuma-jo pravice nastopati v taki obKki kpt \e bila spisana peticija za, FGG, kjer ZG stavi ultimativne zahteve. Pripomnil je, da se na nobeni šoli ne sme ničesar iilri-n^iivno zahtevati, zastopniki ZG s4 odgovoriii na to, da je ZG zahtevala le odgovor na pecicijo in da so mišljenja, da imajo pra-vico postavljati zahteve, ker to ne smatrajo sarao za lolski pro-blem, temveč za splošno družbenj problem, ki terja nujno reŠitev. ^ Nato so profesor Leskovšek in zastopniki ZG pregledali predlo-ge, ki jih je ZG navedla v svoji poteciji in ki so trenutno takoj izvedljivi. Prof. Leskovsek je ob-vestil po sledečih točkah zastop-nike lZG o rešitvi teh predlogov s.;.,š$]$ Sveta FGG z dne 2. XII, f?53.