Dom in ustvarjalnost za vsakogar
Ta zapis ni namenjen romantičnemu zanesenjaštvu peščice Ijudi, ampak naši vsakdanji stvarnosti, v kateri hočejo bitf posamezniki in skupine ustvarjalni, hočejo sebi in drugim vsebinsko lepšati in poglabljatl delovni in praznični dan. To je zapis o delavsko-prosvetnem društvu Svoboda iz Medvo
V sobotnem dopoldnevu sem se srečal z Brane-tom Praznikom, predsednikom društva, Romi Buko-vec, Zdenkom Furlanom, Matejo Mlakar, Romano Girandon, Darjo Šturm, Petro Bališ, Natašo Stopar, Luko Kogovškom in drugimi, ki so prihajali v garde-robni prostor:
»Naša dejavnost je dramatika, petje, ples, likov-nost, ansambei, plesna skupina Noell,« je pripove-doval Brane Praznik. Pa beseda ni tekla zgolj z njim, v pogovoru so sodelovali vsi: »V sezoni 85—86 smo na oder postavili Partljičevega »Moj ata, socialistični kulak« Ponovili smo ga na Glumaških večerih, na Ostrovrharjevih srečanjih pa je bil Kulak postavljen kartrikrat: naš, novovaroški iz Srbije in kavadarski iz Makedonije. Naši rnladi člani so predstavili tudi Muzo na mansardi«
Nekajletno mrtvilo so prekinili že predlani s »Hit-lerjemvpartizanih,« laniz»Magnetnimdečkom« Mi-lana Dekleve, stalna obveznost so recitali ob različ-nih proslavah, igrice ob dedku Mrazu, tudi za letos so načrti obsežni:
»Kmalu bo na odru igrica Mala čarovnica, ki ni znala biti zlobna, pripravljamo Gospo ministrico Branislava Nušiča. Naša baletna skupina Noell ima 5 članic in daje Ijudem tisto, kar je njim in gledalcern povšeči, Približno 10 likovnikov v povprečni starosti 25 let je sila aktivnih. Vsaka premiera v gledatišču je tudi samostojna razstaya naših likovnikov, ki prak-tično izdelajotudi sceno. Organiziramo izobraževa-nja za vsakogar, ki živi in deluje skupaj z nami.«
V medvoški Svobodi aktivno deluje 90 članov, ti-stih, ki le sem in tja pokukajo v te prostore, sploh ne šteiejo, so pa tudi dobrodošli. Vsakdo tukaj ustvarja in daje po svojih močeh, spodbude za razkošen ra-zvoj talenta, pa kakršenkoli je že, ne manjka. Ra-zmišljanja pri delu pa so vedno sodobna. Poglejmo, kaj pravi o čarovniški igrici, ki jo bodo izvajali otroci nekje do 12. leta, Romi Bukovec:
»Skušamo predstaviti svet.drugačen od pravljič-nega. Naša dekleta bodo učenke čarovništva, zelo počlovečene, skoraj povsem normalne osebe, v ka-terih ne bo težko ugotoviti, da smo navsezadnje lahko tudi Ijudje takšni. Šlo bo tudi za veliko mero zaupanja v prijateljstvo, zmage dobrega nad zlim. Mladi bi pravzaprav radi starejšim tukaj dokazali, da jih imajo radi, vendar pa je pri tem tudi prav lerjati ra-zumevanje starejših za mladost.«
Zdenko Furlan, 67-letni amaterski gledališki dela-vec, pa je o ustvarjalnosti svojih igralcev menil tole:
»Nismo za šablone, vsakdo naj bi igral \z sebe, kar najbolj naravno. Gospo ministrico pa smo postavili v sodoben čas, saj človeške slabosti, kot so napuh, bahavost, premetenost, goljufivost in še kaj, v nobe-nem času niso izbrisane.«
Dekleta iz plesne skupine menijo, da so tu našle pravo družino, v kateri lahko aktivno in ustvarjalno sodelujejo. Posebej se vesele nastopov, takrat in na vajah ni znoj nobena redkost:
»Tu smo našle svoj smisel. Nič ni odtujenega, enakooravno nas vključujejo v svoje programe.«
Prav zato lahko Brane Praznik upravičeno trdi, da v medvoški Svobodi prav vsakdo najde svoje mesto, pa naj bo to igralec ali muzikant, plesalec, likovnik. Ne gre zanemarjati niti potrebnih odrskih delavcev, garderoberjev, osvetljevalcev, šepetalcev:
»Vsakdo med temi je lahko na svoj način kreati-ven. Ne branimo se resnično nikogar, prilagajamo se drug drugemu. Tako, denimo, nismo zaprli vrat pevcem pevskega zbora. K nam naj pride vsakdo, se bomo pač nekoliko stisnili.«
Tako usmeritev ima odraz tudi v medvoških de-lovnih organizacijah, ki bodo po zaključnih računih namenile kar 10 milijonov dinarjevata svojo Svobo-do. S tem denarjem bodo najprej posodobili dvora-no, zamenjali sedeže in še marsikaj. Zavoljo re-snično prave aktivnosti so lani tudi od občinske kul-turne skupnosti prejeli 350.000 dinarjev:
»Tu ne gre torej več za denar, ampak za dojema-nje, da delamo, ustvarjamo. Pravzaprav je to že svobodna menjava dela. Naš cilj je torej pritegniti vsakogar, hkrati pa paziti, da ne bo več osipa, gene-racijskega prepada, kakor se je to zgodilo v prete-klosli. Jutri morajo namreč mesta prevzeti mladi, dolžnosti pa so pestre, pomembne.«
Vsakdo izmed članov upravnega odbora skrbi tudi za neumetniški del, naj gre za zasteklitev oken, na-vavo materiala ali nastopanje v občinskih kulturnih telesih. Vsem pa je enotno razumevanje, da je po-tebno pravo medsebojno sodelovanje.
»Tu smo doma, tu je naše zdaiženo delo, tu so naši otroci, tu so Medvoščani,« pravi Brane Praz-nik: »Razumeti hočemo drug drugega, tisto, kar ustvarimo, z odra podarjamo. Podarjamo tudi zdru-ženemu delu, številni iz tega združenega dela pa tako najdejo mesto pri nas. Kaj smo torej? Smo neki segment, naš, skupni, ki ne prihaja od nekod zunaj. Smo del našega življenja, delovnega in prazničnega vsakdana. To razumeti pomeni, da pravzaprav pra-vih težav ne bi smeli imeti.«
Pa vendar je vedno in povsod vse zgrajeno na delu. Ničesar ni podarjenega, vse je potrebno na-vadno plačati z garanjem. Plačilo je v mnogih živ-Ijenjskih primerih denar, v tejle Svobodi pa se zdi, da je to zavest o početju koristnega zame, zate, za na-sega soseda, Medvoščana, Siškarja. Za mojega in tvojega šolarja, za tebe in mene, kadar sva priprav-Ijena pogledati vsaj nekoliko čez svoj plot...
Bogomir Šefic