List .Vluksiiiiiliuii Celjanski. Cianila Tvoja prošnja, o Danica! .le serca družbice šc nepoznane. I»a vender z cele duše Tebi vdane, Ivi toljkokrat si njena tolažniea. Zamurčikti zvcdriti solzne lica. Skeleče ohladiti robslva rane. Peržgat" luč cvete vere šc neznane. — Zeli tovarn in družbe tovaršica. Zamurčika ima L ubljana mila Kerstivši njega: Stanislav ljubljanski: In brata bratu družba bo kupila. Ki v blagoslov bo diuzbi Crsulanski. De bo nar Vikšiga ji roka mila. — Na i zove se : ..M a k s i m i I j a u Celjan s k i' D s. C. Poslednja pridiga gospod %<. »leranti pri svetim IVtrn. Elcta! odpri sc! Mark. 7. Hog. Oče neizmernima usmiljenja. je napravil veliko večerjo v svojim kraljestvu, h kteri niso povabljeni le samo prebivavci te fare ali te dežele: povabljeni so k nji prebivavci vesoljne zemlje od sol ii eniga izhoda do zahoda. Neizrečeno jc ta večerja lepa in častitljiva, pri kieri je sam Hog hišni oče in angeli Božji gostam strežejo. Iv ti večerji narode vabit, jc poslal Hog svoje hlapce, duhovne na vse štiri vetrove, de naj ljudstva pridejo, ker je večerja perpravljena. Kakor so sc na Jezusove besede: Efeta, odpri sv! ušesa gluhomutastimu od-perlc in jezik razvezal: tako se tudi v duhovnim pomenu godi po mašnikili. Jezusovih služabnikih. Mnogoteri grešnik jc že na robu ohiipanja in pekel se pod njim odpera, ker nauka od pokore noče slikati: zasliši pa v cerkvi ali pri kaki drugi perlož-nosti zveličavne mašnikovc besede: Efeta, odpri s0 ty°j<\serce k pokori, in grešnik sc spreoberne. Jezik pri nekterim je zavezan za vsako pošteno in sramožljivo besedo, le kletvinja in nesnaga se vali. kakor černi dim iz peklcnskiga dimnika,"*iz njegovih ust: nameri se pa, dc skorej persiljen zasliši kak zveličavin nauk duhovna, rekoč: Efeta, odpri sc serce in jezik k dobrimu in zapri se hudiniu, in človeka začne peči in spreoberne se. Iu spreober-nje nimu duhoven z močjo svojiga Efeta f odveze) odpre vnovič vse studence milosti Božje in ga dene Bogu nazaj v naročje, iz kteriga ga jc T7it gnh iztergal. Kavno tako hlapec llozji celim narodam z močjo Jczusoviga Efeta! odpre nebeške vrata, ker jih z oznanovanjem sv. evangelija perpelje k spoznanju resnice. Ker vam šc iiobenkrat nisim posebej od teh služabnikov Gospodovih govoril, se mi zdi. de me dolžnost veže. dans nekoliko malo od nji/t visokosti in od spoštovanja spregovoriti, kteriga so verni svojim duhovnom dolžni.* n<- zavoljo njih samih, ampak zavoljo Boga. kteriga namestniki so iu kteri jih je postavil." Ilaus himi od te dolžnosti, dcsiravno težko, vender nekoliko ložej govoril, ker ne bo nobeden imel zakaj misliti, dc zavoljo sebe govorim. Sr. Krizostom spriču jc. de mašniki nima,.t te kar samo nad kralji prednosti, ampak tudi prednost pred angeli, ker imajo od Hoja zroceno oblast grehe odpusati, njih tron je v nebesih. Iti/last imajo nad telesam in nad kervijo Kristu-1'odobni so č bela m. ktr zirč ci.to. kakor *oro. one. ker jed verniga življenja dete. in zeto postave imajo (so sodniki in kaznova vri v duhovnih rečehJ. Kakošno obnašanje na de so verni dolžni duhovnam zavoljo te prednosti, nam kažejo zlasti naslednje zapovedi, kijih sam Bog zaterduje ljudem rekoč: Hoj se (iospoda iz- vete svoje da se in v časti imej njegove mašnike. Ljubi njega, ki te je vsi varil. in nikar njegovih mašnikov' ne zapusti. Časti Hoga iz- cele svoje duše in spoštuj mašnike. Majaj jim. kakor ti je zapovedano. n jih drlez, od pevvine in darov ociscranja." Eccl. 7." 31. .. \a stota Mozesovim sede pismouki. . . torej storite in spolnujte vse, kar vam reko." Mat. 23. Sv. Ciprian k temu perst ar i: Z, da j se ne pravi vee: na Mozesovim stolu, ampak: na Kristusovim stolu sede mašniki. ki so njegov nauk prejeli. . . . Ker je nam preporedano. de ne smemo svojih bratov soddi. kako se bomo pa odgovarjali, ako zoper mašnike hudo govorimo? To je toliko hujši, ker je sovražnik mašnikov, sov važni k svete Cerkve same. »SV. Krizostom pravi: „.Yobena reč ni v stanu cerkve Hozje tatut močno razderati in ločiti, kakor če se učenci učenikov, sinovi očetov in podložni svojih viksih zvesto ne derze. Ako .vo mogli po postavi (st. test.) umreti, kteri so očeta ali mater kleli, kakšne kazni se bos se te ti rredniga storit, ki se prederz-nes tistiga preklinjati. kteri je veliko bolj potrebi n in boljši kak.r star si/- Tako sv. Krizostom. To jc zadosti, de kristjan spozna, kakšin hi bil greli, ako bi se kdo v besedi ali v djanjii zoper namestnike in pomaziljcncc Gospodove pregrešil. Ste pa zlasti dve reci. zavoljo kterih so verni dolžni sy»je duhevne pastirje spoštovati. Pervič, ker mašniki nt- opravljajo svoje službe sami za-se, ampak namesto Jezusa Zveliearja. so ttomji namestniki, kakor pravi tudi >v. Pavi: vTako naj na.s rs a k ima. kakor služabnike Kristusove in dclirre skrivnost Bo*jih~. Kor. 4, I. Iz tega se vidi. de spoštovanje, kteriga kdo duhovnu ska-zoje. se skazuje Kri>tusii: iu zaničevanje mašnika pa tudi Kristusi samiga zadene. Torej je Ferdinand II.. nemški cesar, večkrat rekel, ako bi ya aw(el in d a boren srečala, bi on rperrič duhovnu, potici .sc le angelu .spostoranjc .skazal. In to po pravici, ker kakor sv. Hemardin pravi, duhovska oblast prc*e*e oblast angelsko. Angel ne more, kakor da bor en telesa Kristusnriga z nebes na al/ar prest a rit i. To še loži j zapopadete od t od, ker H »v . in kar on dela, lic dela za se, ampak za Ji /.tisa ia namesto Jezusa. Torej nam je Gospod zapustil tehtne besede: ..Kdor ras sprejme, mene sf.rrinu■•■. Al al. 10. 40. -Kdor cus poslusa. mene /to>iusa. in kdor ras •zaničuje. mene zaničuje". I.uk. Iti. Hi. Zakaj. ..kdor se ras dotakne> sc d-itusnc sredice (puncice ) mojiga ocvsu". I. Kralj. >». 7. Nikji-r bolj ne boli. kakor ce sc človek v ok• zbode, /.e eeio v sredico očesa: s to pcrnicro jr leda j llog ua znanje dal. dc je nar občutljiv si raz /.a I ji nje Ho/je. ako kilo ali v besedi ali v djauju m.-.suiku kej za liga stori. halje jc dolžnost, masnike spoštovali iu ljubiti. ker njih poklic ni noben drug. kakor za verne skerhrii. ruti iu delati.de bi se vsi enkrat zveličali: tudi bodo duhov ni zavoljo vernih imeli per sodbi leni odgovor, kakor uri s\. Pavi. ker pravi: .,foslu-sajh s roje sprrdnike in bodite jim pokorni, ker čujejo za rase duxe kakor laki. ki bodo odgovor da tali. de to z resetjem delajo in ne zdihoraje: •zakaj lo Iti za ras ne bilo dobro". llehr. 13. 17. Pavi s temi besedami tisiim nekaj hudiga na-poveduje. /.a vol jo ktrrili liuhovni morajo zdihovati. ki r pravi. ..de t«» ne bo dobro za nje". Te besede imajo veliko v sebi: ne bo dobro za take, zavoljo klerih duhovni zdihujejo, postavim nektere pic-uict. nekteri očitni pohujstjirci. plesarri. po nočni ne-pokojnizaničevavei cerkve in llo/.je slu/.be. oskru-novavii praznikov in drugi, koliko duhovni zdihu-jt j" zavoljo njih; -ne bo dobro za nje". Kii ri siure. de duhovni žalujejo, lisiini sc bo la /.alu^i rnkrat, gotovo tudi ze v tem življenju na njili lasinc rame z vso tezo naslonila. Duhovna velikrat cest žene. de ne sme molčati, temuč mora svarili: hudovoljni človek pa tej pervi za-iosti inasuika m- britkejsi perdciie in mu zaciic nasprot delati, ^e zaničevati, ako ni drugaei. Taka /alosi kri*li;^o,iga namestnika kliče za ma-»evaiiji \ nebesa: on r!o\rku dobro /.rli. i>i rad r» sil •i i; s«# jo la^ioo. ker lic sme k grehu molčati: človek v svoji hudov oljnosti pa nasprot v a in poverne za dobro hudo. To bo ne-premisljeiiiniu človeku enkrat hudo presedalo, zakaj v božji rop je peršteto, ako kdo mašnika hudovoljno zaničuje, zasmehuje, preklinja, preganja, zoper njega krivične tožbe ima, ker vse to hudo zadene, ne toliko mašnika, ampak Jezusa, cigar je mašnik namestnik, in kteri se je močno zagrozil, rekoč: -Mojih maziljeneov se nikar ne dotikujte!u 1. Paral. 16, 22. Š sv. oljem je namreč duhoven v lložjo službo odločen, pomaziljen. je llozji posvcčcnec. in zato Boga samiga zadene, kar sc njemu žaliga stori. Itavno za to beremo, de se David ni perderznil na Savla roke položiti, desiravno jc vedil, de je hudohin in otl Boga zaver-žcii, samo za to nc. ker je bil niaziljencc Božji 1. Kr. 24, 7. Torej pravi sv. Izidor: -Duhoven, uko tudi leno *irt. in sroje madeže ima, je vender ungcl rs iga m ogoen iga Gospoda . ker on službo liozje daritve opravita, in za zveličanje dus (ju-beznjivo skerbi.u — Veliko zgledov bi vam zamogel iz s. pisma povedati, koga so si tisti nakopali, ki so se čez to dolžnost pregrešili, ker pa ni časa k temu, vas samo opomnim, de so bili Korc. Da-tan in Abiron od zemlje požerti. ker so se bili ccz Mozcsa, duhovna Gospodov iga. sperli. De bi kdo ne mislil, de je zdaj manjši greli, ako kdo zoper to dolžnost greši, nam zaterdi sv. Janez Zlatoust z reznimi besedami, rekoč: ..Po moji misli so tisti, kleri mašnike zaničujejo in kolnejo, veliko hudobni-si in zaslužijo veliko hujši strahov an je, kakor Datan /. vsimi svojimi". Pa jc tudi silo nehvaležno, ee se človek do taciga, ki umi vse dobro hoče, ncpriljudiio ali celo sovražno obnaša iu mu uasprotva. Zvestejsiga in resničnišiga prijatla nimajo verni na zeml ji nobeniga. kot so njili duhovni. To se od tod vidi, de tudi razujzdau človek v nesreči, ne pri ra/.ujzdanili to-varšili, ampak per duhovnih pomoči iše. Naj koga p. pri budili iu kužnih boleznih zapustijo tudi starši, bratje, sestre in prijatli iz strahu, de bi >c bolezni ne nalezli, duhoven sam ga gotovo ne zapusti, temuč mu pride s sv. zakramenti v pomoč, ga spoveduje in se 7. njim perjazno pogovarja, kakor de bi ne bilo nic nevarnosti. Kterikrat duhoven sam per tem živ ljenje ali saj zdrav je zgubi, kar ste ze sami vidili. Iu to je nar veči ljubczin, kakor Kristus pravi: „ I eeji ljubezni nima nobeden, kakor jc la. de kdo življenje za svoji' prijatlc da." Jan. I*~>. 1*1. Pa to še ni nar hujši za duhovna, ampak nar hujši je to. ker se mora vedno bati za zveličanje sebi zroecnih dus. t e pride iz spove-dnicc. ga skerbi. ce je prav svojo dolžnost spolnih če vidi svoje spovcdencc k llozji mizi perstopili. ga skerbi. de bi kteri ne bil v smerlnini grelni: — čc pride s prizuice. ga skerbi, če je prav učil: ee iiierlicu inertvaski zvon zapoje, ga za-.skerbi, če ga je prav k smerti perpravil. Ko ljudje v cerkev gredo, ga skerbi. dc bi kteri Božje hiše ne oskrunili: ko gredo i/, cerkve, ga skerbi, dr bi po poti in domu Boga nc žalili. Kakor se pastir boji za svoje cede. tako se boje duhovni pastirji za verne kristjane, ki so jim zroccni. de bi se \ kako pregreho ne zapletli. Zato pravi >v. Krizostom vernim: ..Ti. moj kersanski brat. skerbis le sam za se: ko so /roje reci poravnane. se ne zmeniš za druge. Mašnik pa. nuj za se se I ako po čednostih z iri. ne .skerbi pa za tvoje in cele občine blagor. b,, enkrat s hudobnimi v pekel sel. I elikrat se ?no%. ki sam za se brez madeža ziri, zavoljo ptujih grehov pogubi. Ker tedaj ridite veliko nerarnost, v kteri se masnik znajde, skazujte se proti njemu dobrovoljne.u To hoče tudi sv. Pavi, ker pravi: vSpredniki prečujejo noči brez spanja iz tega 7/1 nogopomenljiviga razloga, ker morajo za vas odgovor dajati Ker tedaj vidite, kakšno butaro duhoven na svojih ramah ima, in kakšin odgovor ga per sodbi čaka, lahko previdite. de tudi mene skerbi, če ti dve leti. ko sim ko slab pomagavec, vas večkrat na pri ž niči in v spovednici nekoliko malo pomagal učiti, nisim prav svojih dolžnost spolnil. Hil je sicer vselej namen, verne k t*kimu življenju spodbuditi. de bi bili srečni na telesu, še bolj srečni na duši: vender se bojim, de je veliko pomanklji-viga bilo, in de bi se pred tanko sodbo Božjo se vet- ne našlo. Zavoljo tega sini potrebin Božjiga usmiljenja iu vaše molitve, za ktero sc vam per-poročim. Te vaše dušne pomoči sini tolikanj bolj potrebin, ker. desiravno nevredin, sini se vender po Božjim usmiljenju namenil, iti z nekterimi duhovnimi in drugimi tovarši druge ovce pomagat pasti, ki >o černe na telesu, pa tudi v njih duši jc temna noč, ako bi mogel unim G misionarjem, ki v tem zarasenim vinogradu ze delajo, kej perpomoči, de bi se enkrat pri sodbi na zamurskili černili telesih bele kerstne oblačila lesketale. Tc nesrečne ljudstva so v Afriki, deleč deleč čez morje nar bolj po tistih krajih, kjer opoldansko solnce naravnost doli perpeka: so zamurci. razločne farbe od nas, pa vender ravno tistiga rodu, od ravno tistiga očeta Adama, kakor mi; otroci in zarod iiesrečniga Ivama. Noetoviga sina so. kije nekdaj svojiga očeta Noeta zasramoval, iu mu jc Noe zavoljo tega prerokoval. dc se in u bo hudo oodilo, de bo stralio-van v svojim zarodu, ker njegovi otroci bodo sužnji družili sinov, ki sta do očeta spoštovanje imela. in to sc v resnici spoliiuje še dandanašnji. Viditi jc pa, dc je čas peršel, ko bo Bog to ljudstvo iz dušne in telesne sužnosti rešil. Tega iiesrečniga zapušeniga ljudstva je silo veliko, je veliko milio-nov: na tanko se nobeden dozdaj ni mogel zvediti ravno koliko? zakaj nekaj zavoljo velike vročine, nekaj zavoljo njih divjačnosti, tuj iga jezika in druzih zaderzkov se niso zamogli olikani ljudje teh krajev povsod prehoditi. Od nas k njim priti, sc mora iti čez jadransko ali teržaško, potlej čez srednje morje, pride se potem v Egipt — deželo, kamor sta bila mogla Jožef in Marija z Jezusam pred Herodovo grozovitostjo pobegniti, iu kjer je Mozcs v st. test. svoje velike čuda v prid Izraelcev delal: pelje se po tem po veliki reki Nilu, na kleri je bil Mozcs kakor otročiček v hičnatini jerbaš-čiku izveržcu in po kraljevi hčeri otet, in ktero je bil on potlej zavoljo Faraonove terdovratnosti s čudaiii v kri spremenil; popotva se na velbljudih (kamelah) skoz silno veliko pušavo veliko dni, v kteri ni druziga viditi, razun sinjih pečin in golili hribov po strani, in silnih kupcov peska pred seboj in Krog sebe, kteri je pogosto od solnca razbeljen kakor žerjavica in marsikterikrat. ko ga veter zažene, vse popotnike zasuje. In ko se to premaga, se pride še Ic na pervo misionsko stajo, Hartum, mesto, ki jc še pod turško oblastjo, iu ki jc le kakor šrediše ali vezilo med Kvropo in med poslednjo stajo Goiulokoro, ktera je sc veliko dni dalje gori \ deželi Bari. čisto med divjimi zamurci, kteri se v svojim življenju in obnašanju večkrat skorej zverini bližajo. To sim vam pa povedal. ne iz kaciga neči-murniga namena, ampak zato. de bi se tudi vi misiona z misionarji vred vdeležili, zlasti z molitevjo za tc uboge zapušenc ljudstva, iu lahko tudi z djansko pomočjo. Za spreobernjenjc Amerike je Krajuska dežela več duhovnov in več druge pomoči dala, in to spreobernjenje kaže, de bo sčasama dognano. V spreobernjenju zamureov pa je viditi, dc se hoče naša dežela še bolj vdeležiti, iu zares boljšiga skorej ne more storiti, kakor je prizadevanje, ncvcrcam k luči vere pripomoči. Vsak zamore v nekim pomenu misionar biti, ako p. k zamurski bratovšini pristopi, pri kteri sc vsak dau očenaš, češcua Marija v čast Matere Božje za spreobernjenje zamureov moli in se pristavi sc zdihljej: O Marija, nebeška kraljica! prosi za uboge zamurcc.de seznami vred Bozjiga kraljestva vdc-ležijo: iu ob enim sc vsak mesec 5 kr.. ali I gld. na leto. za mision da. Kdor hi pa tudi tega nc premogel, vender zamore vsak dan. ali saj velikrat za spreobernjenje tega naroda in za srečno delav nost duhovnov med njimi moliti. Me se to tudi res godi, sim popolnama prepričan, ker. odkar se je razglasilo, de sini se tudi jest namenil med za-murce v mision iti. ga ni bilo dneva, de bi ne bilo več vclikosercnih darov za mision perslo: kjer so pa tako dobrotne roke, so gotovo tudi dobrotne serca. iu prepričan sini, de tudi brez molitve ni. In to je prav tako. Vesel boni in tudi vi bote veseli, ako mi Hog to neskončno milost dodeli, de bom vam per sodbi zamogel cedo zamureov pokazati in vam reči: Lejte. v malo letih sini jih per-dobil. in tudi vi ste mi jih pomagali perdobiti. Hili so dobrov oljni iu poslušljivi: ni mi jih bilo treba v cerkev goniti, kakor večkrat na Krajnskim. so sami radi hodili iu Hoga > svetim straham molili, ko sini jim povedal, dc Bog tako lioce imeti. Ni mi jih bilo treba pred pijančevanjem, plešam iu hudobnimi drušiiiami svariti, ker so sami bili trezni, in so se tega terdo derzali, kar keršanski nauk uci. Dosti jc bilo, dc sini jim rekel: Neskončno svetimi: Hogu se vse gnusi, kar ni cisto, iu skerbno so se varovali vsake nečistosti. Zraven tega. ko bo teli veliko, kakor v Božjo milost upamo, /.e ob enajsti uri lepo z gnado oblcceiiik k Gospodov i v ečerji peršlo, se je pa močno bati, de bi njih veliko iz naših krajev nc perslo brez svatovskiga oblačila. Marsikteri bo sod nji dan svojiga spovednika milo pogledoval, ali prekasno bo. ker duhoven mu poreče: ..Moj sin! moja lici! jest sim te prav učil. zakaj me nisi poslusal? zdaj ti ne morem več pomagati". Lahko si mislite, kako močno bi mene serce bolelo, ako bi mogel kterimu teh. ki so k moji spovednici hodili, te žalostne besede spregovoriti. Zavoljo tega vse tiste, iu tudi vse. kteri so kej mojiga nezmožuiga nauka poslušali, ali slišijo, še zdaj nagovorim, de hi se sprcobernili. kteri niso spreobrni jeni, in de bi stanovitni ostali, kteri so v gnadi liozji, po milosti nasiga Gospoda Jezusa Kristusa, in na prošnjo njegovi* ciste Matere Marije. Amen. Ogled-kupljcnje zamurcika. ki naj se zovc : .Maksiiiiil.au C c I ja it s k i. I/. 11 rez niš k e fare :ia Gor enaki m smo pa prejeli 70 gold., de bi se odkupil zamurčik, kteri naj »e imenuje: A v g u š t i n B re z n i h ki. Bog plati! Od Savine 3. velikiga serpana. K—. Misionska družba pri sv. Jožefu je. kakor smo pretečeno spomlad v tem listu žc omenili, to poletje svoje misionsko delo z božjo pomočjo perčela. Ako je že per misionu. ki so ga častiti gg. misionarji o binkoštnim času pri hv. Lenartu na Koroškim obhajali, kakor smo zvedili. sad gnade božje, po tej prelepi pobožnosti sprošene, očitno se razodeval: ho našli vender per sv. Bened;ktu v .Slovenskih Goricah še vse bolj perpravno in dovzetno zemljo za evangelsko setev. Po načrrtu . od namiga svetiga Viocencia njegovim duhovnim sinam predpisanim, je terpel tudi ta misiou. kakor zgorej omenjeni celih 14 dni in sicer od 2fi. rožnika do lO. inaliga serpana. Povemo tukaj o a j pa bo. ako poprej umerjeni*-' Sploh so ljudje za greh imeli, misiona hc nc vilelež.iti; ..zares" pristavi pisavcc. ..misionska žetev, zlasti med Slovenci, jo velika: o de bi le tudi Bogu dopadlo. po pri prošnji sv. Vinceneia že skorej več dclavcov v njo poslati !u .\i se neki bilo moč solz zder-žati. ako sc je vidiio in sliša'o. kako so ljudje per spove-dnicah na glas jokali iu zdihovali; in nar bolj oterpnjeno serce bi se moglo raztajati. kadar je per {ridigi več kakor 5000 ljudi na kolenih klečalo, z obrazi skorej do tal perpognjenimi. na glas jokalo in z glasno besedo kerstno obljubo ponavljalo. Sosebno lepe so toki bile procesije, kakor tudi slovesno obhajilo otrok in potem se /.'a<*ti poslednje splošn » obhajil». Lepo ho hvaležni farmam II. maliga serpana od gg. misionarjev slovo vzeli, v tem ko je še ta dan ljudi toliko za spoved bilo. de jim 7 duhovnov ni moglo zado-titi. Pa tudi misionarji ho se vidno gin jeni in h hvaležnim seicam do Boga za tolike duhovne tolažbe od hv. Benedikta ločili, in v duhu veseli in zdravi prijazni griček hv. Jožefa dospeli, ter pravijo, de tega perviga misiona na Slovenskim nikdar pozabili nc bodo. Kje vse dc b