SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odpjitelje in solske prijatelje.
Izhaja 1M 10. in 20. vsakega meseca in velja 3 gld. za vse leto, 1 prid. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daj a za 2 gld. na leto. Spise, dopis© in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne roči nuj se blagovolijo pošiljati „\arodnl tiskarnici** v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 221).
Štev. 16. V Mariboru 1. junija 1873. I. letnik.
O meščanskih šolah.
Potrjene kranjske šolske postave govore tudi o meščanskih šolah. To nas napeljuje, da bodemo v sledečih vrstah o teh šolah nekaj spregovorili. Najprvo nam je povedati določbe o teh šolah iz državne postave od 14. maja 1. 1869., ki imajo veljavo za vse naše dežele. Te določbe se glase tako-le:
§. 17. Meščanska šola ima nalogo, da mladini, ki ne hodi v srednje šole, pomore k veči omiki, kakor to ljudska šola po svojem namenu more storiti.
Nauki teh šol so:
Veroznanstvo, jezik in spisje, zemljepisje in zgodovina s posebnim ozirom na domovino in njeno ustavo, prirodopisje, pri-rodoslovje, računstvo, geometrija, knjigovodstvo, risanje s prosto roko, geometrično risanje, lepopisje, petje in telovadba; za dekleta: ženska ročna dela in nauk o gospodinjstvu.
Na nenemških meščanskih šolah naj se d& priložnost, da se mladina tudi uči nemškega jezika.
Z dovoljenjem deželne šolske gosposke more se v meščanske šole vpeljati tudi neobligatni nauk v kakem tujem živočem jeziku.
g. 18. Tistim, ki šolo vzdržujejo, je prepuščeno, da morejo tudi navadno ljudsko šolo tako vravnati, da rešuje nalogo meščanskih šol.
V takih primerljejih ima šola osem razredov.
Napraviti se pa tudi morejo samostojne trirazredne meščanske, ktere se naslanjajo na 5. razred ljudskih šol.
g. 19. Določbe v gg. 4—8 iu 10—14. (postave od 14. maja 1869, zastran ljudskih šol) imajo s sledečimi pretnembami tudi veljavo za meščansko šolo:
1. V trirazrednih meščanskih šolah mora se mladina skozi in skozi, v osemrazrednih meščanskih šolah pa le v zgornjih razredih po spolu razdeliti.
2. Po mogočosti naj sc postavijo lastni veroznanstveni učitelji.
3. Učiteljski zbor izvoljuje iz dovoljenih knjig potrebne učne in berilne knjige; tudi mora ta predlagati deželnemu šolskemu svetu vpeljavo novih učnih in berilnih knjig.
4. Odgovorni učitelj šole ima naslov „vodja“. Tako govori državna postava o meščanski šoli“.
Kakošne postave so deželni zbori v tej zadevi sklenili V Po vladnem predlogu so sc skoraj vsi deželni zbori v tem zedinili, da so ima v vsakem šolskem okraji ustanoviti vsaj ena meščanska šola. Goriški in istrijski deželni zbor a sta predlog sprejela z dostavkom „po m o go čo s t i (!)“, dolenje-avstrijski je pristavil, da z meščanskimi šolami imajo obrtnijske, in kmetijske šole v zvezi biti. Moravska deželna postava terja le v onih okrajih meščanskih šol, v kterih ni še nobene realne šole. Na gornjem Avstrijskem, Solnograškem in Štajerskem pa velja določba, da imajo deželni zbori posebej vsikdar zaznamovati kraje, v kterih naj se osnujejo take učilnice. Zastran vzdržauja meščanskih šol in zastran plačevanja učiteljev veljajo različne določbe. Na Štajerskem mora dotična občina, trg ali mesto, ki želi imeti meščansko šolo, skrbeti za poslopje in druge potrebščine. Dežela pa plačuje učitelje. V tej zadevi velja sledeča trda določba: „Sreuja, v kteri naj se osnuje meščanska šola, ima za šolsko poslopje z vsemi potrebnimi prostori skrbeti in za napravo pohištva (klopi itd.) in učnih pomočkov ima v 3 enakih letnih obrokih 3000 gld. v deželno blagajnico plačati in se zavezati še 2000 gld. dodati, ako bi trcbalo. Naj dalje mora srenja sama za kurjavo in razsvetljavo skrbeti, za učne potrebščine vsako leto 500 gld. plačevati, in ravnatelju šole stanovanje napraviti, in to če le mogoče v šolskem poslopji. Vse plačevanje učiteljev pa prevzame deželni fond; zato pa ima deželni odbor pravico imenovanja učiteljev in najviše nadzorstvo nad šolami. Šolnina pa se plačuje tudi le v deželno blagajnico.“
Na podlagi teh določeb, kterim še to dostavljamo, da je najniža plača meščanskih učiteljev 800 gld., ravnateljev pa celo 1200, je osnovano na Štajerskem 6 meščanskih šol, ktere pa štejejo jako malo učencev. Meščanske učilnice pa imajo tudi druge dežele, zlasti vse severne krouovine, razun Salcburškega. Tudi na Koroškem so osnovali 2 meščanski šoli. Le še na Kranjskem, Primorskem nam teh učilnic kar čisto še pomauj-kuje. Vendar imamo upanje, da se bodo vsaj na Kranjskem tudi začele snovati na podlagi ravno potrjenih deželnih postav, ki terjajo, da naj se v vsakem okraju napravi najmanj ena meščanska šola in to na stroške celega okraja. Na ta način
je upati, da se bode kaj storilo, če bode le volja šolskih oblastni j, če bodo dotični šolski uradi le delali energično. Plače meščanskih učiteljev bodo znašale samo 600 gld. in le edini ravnatelj šole bode imel prosto stanovanje z 200 gold. opravilne doklade.
Vprašanje je zdaj tudi to, ali se bodo na Kranjskem iz večrazrednih narodnih šol osnovale osemrazredne meščanske šole, ali pa se napravile samostojne trirazredne meščanske šole tam, kjer so že 4razredne narodne šole. V bitstvu je prav za prav malo razločka, samo da bi na osemrazredni šoli imeli vsi učitelji boljše plače, ker bi vsi bili učitelji meščanskih šol. Sposobnih mož za te šole bo med slovenskimi učitelji težko najti, in treba je bode vzeti uajbrže izmed narodnega učiteljstva. — Na Kranjskem bode najprvo treba napravljati meščanskih šol v tistih večih mestih in trgih, kjer so že 3- in 4razredne narodne šole, kjer pa nobene srednje šole ni. Taki kraji so: Idrija, Postojna, Vipava, Lož, Tržič, Loka, Kamnik in dr. Ljubljana bi potrebovala meščanske šole zarad tega, ker so tu narodne šole, in tudi srednje z deco prenapolnjene. Tudi je tu mnogo mladine, za ktero je treba take splošne omike, kakoršne daj6 ravno meščanske šole; kajti srednje šole so že bolj za strokovno izobraževanje nekterim omikanim stanovom. Imamo upanje — vsaj brez upanja bi že davno obupali — da pridemo tudi Slovenci, zlasti kranjski Slovenci vsaj v nekterih letih tudi na polji tega višega narodnega šolstva za en korak naprej!
Misli o važnosti kmetijstva.
Blaže Pernišek.
I.
Vsi kulturni narodi po davno znanih trijih kontinentih vzhodne polute nad enačnikom |a ne: ravnikom(!)] so dosegli verhuuec svoje omike po nekem viru, ki je bil vse veke pravi temelj kateregakoli gibanja med človeštvom. Ako premišljujemo zgodovino samoterih ljudstev: od konservativnega Kitajca do staviteljstvenega Egipčana od idealnega Atenčaua do trdega Grmana, priznavati moramo, ka povsod je izviralo narodno napredovanje prav za prav iz kmečkega truda. Saj ga pa tudi nij stanu, kateri bi mogel biti sam za-se, kar je mogoče baš — kmetu. On je mogoče deblo, iz katerega se od nekdaj razvija mnogo vej, raznih stanov. Kmetovalec živi in redi sam sebe, svojo družino, vojaka in — vse. Ako nebi bilo kmeta, ne bilo biše ni železnic ni telegrafa, niti znanosti niti umetnij, ne tiskarnic ne raznih tovarnic. Kakor se težišče ka-
16*
terega koli tela opira na podporišče, bas taka je tudi v soci-jalnem živenji med raznimi stanovi, kojim je kmečki stan baza. Da bode pa ta podlaga trdnejša , obračajmo vsi tovarši posebno, največo pozornost na narodno večino. Ta večiua je vsakako — naš kmetovalec, z ar a d kojega smo učitelji, a ne on zastran nas, kakor si tolmačijo premnogi sebičniki ter krivičniki.
Dragi kolege! prevzeli smo vsi najlepšo nalogo, ko smo postali narodni učitelji iskrene ljubezni do naše krvi, ki je panoga ogromnega debla, katero širi svoje velikanske veje od Jadre do Balta, od beloglavih evropskih planin tja do kitajskih zidin.
V mnogo tisoč letih se je razvijal narod za narodom ter dosegel eden za drugim svrho svoje omike. Baš sedaj lije solnce pomladanske žarke napredovaluosti na narod slovanski, kakor je ogrevalo ostale rodove, kateri so pa uže oddali naravi račune svojega najvišega delovanja. Saj je pa tudi vredno, ka se pozorujemo med saboj in podvizamo drug druzcga za vzajemno aktivnost v našej jako obširni učiteljski sferi (v katerej nam je splošno još ledino orati), kajti: a) Slovana n ij le pest, kakor več družili narodičev, b) 011 jo jako zmožen za katerokoli početje, česar se tudi najhujši njegovi protiluiki tajiti ne drzno in c) Slovanu je dano tudi človeško srce ter ne napada prvi z vojsko nikogar, a brani se pa junačko, da vse evili pred njim. Slovanu pa tudi nij treba in ne utegne snovati r o p a r s k i h vojska, kajti on ima dosti svojega poštenega kruha, ki ga od neke daj pridno proizvaja — kmetovalec je. In zato, ker je nas slovenski narod panoga vsega karakterizovanega debla in tudi vselej zanesljiva trdnjava avstrijanske države, naj seže, dragi kolega! naša desnica v desnico z iskreno obljubo, ka bodemo slovenski narodni učitelji kot vedno zvesti Avstrijani žrtvovali svoje moči s posebno pozornostjo k m ctovalneniu narodu naše m u. Ako bodemo kos našej veletehtnej in prekrasnej zadači, more nam biti za naše činenjc zadostno plačilo v bodočnosti le: presladek spomin vestnega delovanja. In resno, kdo li more toliko koristiti ljudstvu v gmotnem ter moralnem oziru, kolikor baš narodni učitelj? Mi najeešee občujemo z narodom, posebno z najmlajšim, kojega možgani še niso zarašeni v stare trmaste babje vraže, v čarovnosti itd. itd., nego nježno mu je još srce, ki se rado daje napeljavati k resnici ter k pravej nravnosti.
Po lastnej skušnji morem veselega srca priznavati, ko so tudi odrasli slovenski kmetovalci, kojim pametni nasveti niso „bob v steno“, posebno po ljutomerskih romantičnih krajih; ali vendar je malo malo tacih po Sloveniji. Kdor izmed njih je bil .tako srečen, ka se je brez javnega poduka mogel uau-
čiti čitanja, jasno mu je uže marsikaj, ker bero koristne časnike in bukve svojega jezika. Večina (zna se, ka nečitajo-čih) pa je, žali bože! taeih, s kojimi bi trebalo le absolutno ravnati, da bi bilo mogoče do reformacije, katere vsakako treba v 19. stoletji. Ad exemplum: Ker je videl slavni okrajni zastop ljutomerski, ka sein bil začel hoditi predavat gospodarstvo o nedeljah iu praznikih po ljutomerski okolici popolnoma na svoje stroške, sklenol je kmalu potem plemeniti korak, ka me odškoduje s 3 goldinarji za vsako omenjeno predavanje po vsem ljutomerskem okraji, da bi sc torej ložje pred oprostili kmeti občnih veli c ib napak; toda „incidit iu Scyllam, qui vult vitare Charybdim“ — par lažnjivccv je zatrosilo abotno med nevedno ljudstvo, ka dobodem za to leto samo za predavanje pri Mali nedelji — 300 gld.! Ker sein jaz narodu res nova prikazen v tem oziru in ker se uže od nekedaj boji posvetne suknje, opazil sem uže o 5. predavanji zunanjem nezaupnico „neČitajočih“ proti meni. Nasledek tega je, ka predavam o nedeljah nekoliko časa le v Ljutomeru, da pri Malej nedelji zarad mene nikomur krona raz glave ne pade.
Akopram mi ta eksperiment nij za črni nohet vzel poguma za delovanje gospodarstveno v bodočnosti, vendar moj ideal je bil, je in bode — mladi narod, ki hodi v šolo. Temu je mogoče brez upora vcepiti kaj dobrega in lepega v srce, na starem hrastu pa se prerada pokaže vitra, ako ga šibimo. Torej pozor! gledč našega mnogoterega objekta.
Razen učitelja je med narodom učni faktor tudi duhoven. Kakor se splošno vsaka novost ljudem čudna in prečudna zdi, tako je tudi porod novih šolskih postav povod, ka se po premnogih krajih učitelj in duhoven pisano gledata! In kjer je taka, gotovo je ves trud „voda na rešet,o“. Vzrok temu je gotovo „sancta simplicitas“ iu	sebičnost! Take	nesloge baš
v našem Ljutomeru n i j;	tu se	imamo vseh 9 učnih	moči med
saboj kolegialuo in bratovsko.
Nemški naši kolegi so najnovejše čase precej leliko prekoračili Rubikon, a mi	slovansko učiteljstvo pa	ga	bredemo
stoperv blizo struge. Pa	to nič	ne dč, zavihujmo	si	uže sedaj
rokave, da nam bode mogoče s prav dobrim uspehom delovati na našem širočem širočem polji za občni blagor naše Avstrije.
V katerem predmetu izmed raznih naukov narodne šole nam je težišče, to nam naj pač nijednemu ni „gordijski vozel11. Ker je narodna šola smoter z a-s e in ker je večina vseli državljanov narod — kmet, vsakako mora izvrsten narodni učitelj največ pozornosti obračati na — gospodarski poduk. Vem, ka mi marsikdo poreče na to: Pernišek pa resno ne more drugače, ka govori in piše uže več let o bikih iu kobilah, o merjascih sufolskih in gnojiščih, o celičnem plodenji in Dzirdzo-
novih panjevili, o petiotizovanju in lucerni, o hohenheimskem plugu, sadnih vrtili, gozdnarstvu itd.! Ako bi bil jaz pravdar, pogovarjal bi se o suhih paragrafih, ako bi bil duhoven, uagla-šal bi pekel in nebesa, ako bi se bil učil za krojača, pečal bi se s parizarskimi nošami; ker sem pa narodni učitelj, pečam se s tem, kar edino more povzdignoti občno srečo.
Neka, sicer poštena duša mi je ugovarjala:	„Kmetijstvo
je pretežka znanost za narodne šole“. Ali s tem mi nij mogel zašpaliti besede, kajti razjasnol sem mu s z a št o, kaj in kako naj se predava iz gospodarstva v narodnej šoli, kar bodem tudi v prihodnjih člankih povedal.
Nekaj o nedeljski in napredovalni obrtniški šoli na deželi.
(Konec)
Ako	ima svoje opravilo na trgu,	toraj	more znati se-
menjska naznanila brati in vedeti ostarelo in iz navade prišle reči o pravem času odstraniti, ter jih z novejimi nadomestiti in so posluževati vedno novejih izglcdov. — Na drugi strani pa sili delalca zavoljo usiljenja strojev, da svoje izdelke čedalje bolj	na višo stopinjo	povzdiguje	ter	popolniše dela,
toraj da je	prenaša na polje,	kamor mu	stroj	slediti ne more,
namreč na	polje umetnosti in	izvrstnega	okusa. Rokodelec naj
bode umetniši, —	umetnik. Se ve,	da do	tega cilja	vsi ne morejo, zato je pa za take potrebno,	da se	tehnično	ali obrtno-
znansko vsestransko bolje izobražujejo, kot je bilo do sedaj v navadi. Vendar pa je tudi za to potrebno bistrega duha, da se zamore naglo opustiti tisto stanovitnost, v ktero med vsemi stanovi najlože rokodelski zaide.
Ali bi se ne	mogel rokodelec	namesto v enem	samen rokodelstvu v dveh,	treh sorodnih se	izučiti,	da bi je	zamogel po
potrebi izvrševati, se ve da brez fabriške velike ročnosti in izurjenosti? Zakaj bi se ne učil mizar tudi kolarskega in stru-garskega i. t. d.? — Vsaj vidimo, da pride čas, ko zmanjkuje temu ali onemu rokodelcu dela, in mora potem zarad pomanjkanja pripravnosti in znanja druzega dela pohajati, kar pa prinese za saboj pomanjkovanje in še veliko druzega, kar nočem imenovati. To amerikanske pripravnosti in ročnosti še jako pogrešamo pri velikem delu našega slov. rokodelstva. Tudi v tem zamore šola pospeševalno delati, da goji in bistri um pri pri-hodnem rokodelcu, ter ga k srčnosti napeljuje, da so zamore čez navadne predsodke više povzdigniti in se otresti starinstva.
Pa tudi politično se more srednji stan bolj izobraziti, in ne samo zato, da bi ne bil v boju strank le slepo in mertvo
orodje vsakej stranki na ljubo, ampak naj se mu pomore do stopinje, da se bode zavedel in čutil za prostega državljana, in bode glasoval po pravem in dobrem lastnem prepričanji. Ako bode politično bolje izobražen, znal bode potem tudi tek in vrsta prigodkov vsemu svetu znamenite opazovati, in potem za svoja opravila vidne posledke in okoliščine po različnem razmerji za-se porabiti, razumel bode o pravem času nakupovati, naročeno odpovedati ali naglo razprodati in tako v denar spraviti, se svoje zaloge znebiti i. t. d.
Izobraževanje in omika naj bode zanaprej bolj znanstvena. Umetuostno-obrtuijsko spremenjevanje prirodnin, njih mehanično ali tehnično zaderžanje ene do druge, potrebno je temeljiteje spoznovati in razsojevati, kot navadno nahajamo pri naših ljudeh, kar je vzrok izpodrinjenja in nadomestitve s ptujci. Ako konečuo vse skupaj povzamemo, kar smo do sedaj omenili, spoznamo da je potrebno srednji stan bolj umetnostno, kupčijsko in znanstveno izobraževati, politično bolj zrelega in sposobnega narediti, ter formalno ali obličuo omiko sploh na višo stopinjo povzdigniti, da zadostuje terjatvam in zahtevanji sedanje dobe. Ua se pa to zgodi in doseže, neobhoduo potrebno je, da se sedanja nedeljska šola v nadaljevalno šolo predrugači, kajti v tej obliki kakor životari še sedaj, nikakor ne ugaja in ne zadostuje terjatvam in pričakovanji. — Da pa tudi obrt-nijske šole potrebam in željam večini rokodelcev in drugim ne zadostujejo, in da tudi prestrojitve potrebujejo, pokazali bodemo v prihodnjem sestavku.
Fizika v narodni šoli.
VII. Šolska ura.
Zrak je telo. O tem smo se bili prepričali že takrat, ko smo govorili o neprodirnosti teles. Ali veste, otroci še za kakov izgled, s kterim smo neprodirnost dokazovali?
(Zvon potapljavcev.) Zrak obdaja našo zemljo krog in krog in tlači in pritiska na-njo. Zrak je namreč tudi težak. Tega bi se leliko tako-le prepričali (kakor izurjeni fizikarji, ki imajo potrebne priprave, tudi storč:) Vzeli bi votlo stekleno kroglo, in jo zvagali z zrakom vred, ki je tudi v njej, kakor povsod. Ako bi pa s posebno pripravo, z zračno sesaljko zrak iz krogle izvlekli in kroglo potem stehtali, našli bi, da je krogla zdaj ložja. Kaj sledi torej iz tega? Zrak obdaja tedaj našo zemljo. Kar je zraka blizo naše zemlje, je bolj gost od onega, ki je oddaljen. Kako to? Zrak v višini pritiska na spodnjega. Pri morji, v dolinah je zavoljo gostote več zraka, kakor na hribih in visokih gorah. Vsled tega sc ljudje, ki potujejo na
jako visoke gore, na takih visočinah ne počutijo dobro, ker jim primanjkuje zraka za dihanje, ki je v visočinali že jako redek. Iz tega vzroka ne bivajo na visokih gorali ne ljudje, ne živali pa tudi rastlin raste le malo. Učenjaki so preračunili, da zrak obdaja zemljo na 8 —10 milj na visoko.
Da zrak pritiska na zemljo, na nas in na razna telesa, tega se lehko tudi tako-le prepričamo: Napolnimo kupico do vrha z vodo, položimo na-njo trd košček papirja, ki kupico ravno pokriva, in obrnimo kozarec naglo okoli, držaje papir z dlanjo. Ako zdaj roko po malem odtegnem, papir se trdno drži vode, ki kar nič iz kupice ne teče. Kaj meniti, zakaj ne? Ako položite kako malo kupico na svoje ustnice, da se jih popolnoma drži, in ako zdaj sapo na-se potegnete, tedaj kupica ne bode odletela od ustnic. Kako je zopet to? O zračnem tlaku se še bolj prepričamo s sledečim poskusom: Vzemimo stekleno cev, v dolgosti okoli 32 palcev, ki je na enem koncu zaprta (zlita.) To cev napolujemo zdaj do vrha z živim srebrom. Na odprtem koncu jo zamašimo s palcem, obrnemo okoli ter tako postavimo v posodo, v široko kupico, v kteri je tudi nekoliko živega srebra. Vi mislite, da bode zdaj vse živo srebro iz cevi v posodo izteklo, pa to ni tako. Samo nekoliko se ga bo izlilo, t. j. nekoliko bode živo srebro v cevi padlo; toda do 28" ostalo ga bo še v cevi. Kako si bodemo zopet to raz-ložili? Zrak tlači s tako močjo na živo srebro v posodi, da pridržuje padanje živega srebra v cevi. Na ta način so napravili tudi tlako m o r , (zrakotner, barometer), kakoršnega imajo po mnogih hišah in kakoršnega imamo tudi mi v šoli. Tlakomer je, kakor vidite, okoli 30'' dolga cev. Na zgornjem koncu je cev zlita, na spodnjem je pa (namesto takošne kupice, kakor smo pred govorili) na vzgor zakrivljena razširjena in odprta. Cev, ki je napolnjena z živim srebrom, je pripeta na ploščo, na kteri so zareze palcev m črtic. Zrak torej pritiska pri odprtini na živo srebro, da ne pada in se ne izliva spodaj pri odpitini, ampak da stoji po navadi do zareze 28“.
Zrak je pa nekterikrat teži in bolj pritiska na živo srebro, ki se potem vzdiguje v cevi nad 28 palcev. Nekterikrat pa zopet samo do 28 palcev in tudi niže. Barometer meri torej tlak zraka; zavolj tega so mu dali v slovenskem ime: tlakomer (zrakomer.) Tlakomer imajo ljudje za vremenskega preroka. Kako to? V naših krajih prinašajo severno-vzhodni vetrovi, ki pridejo iz mrzlih krajev, suh in mrzel pa težek zrak, v kterem je malo soparjev. Vsled težkega zraka se vzdiguje živo srebro v tlakomeru. Iz tega se sklepa na suho, lepo vreme. Južno-zaliodni vetrovi pridejo pa čez morje iz gorkih dežel, prinašajo mokrotni pa lehek zrak, pa ima mokroto, dež v sebi. Tlakomer pa vsled tega pada in mi sklepamo na deževno vreme. Vsikdar pa tlakomer ni zanesljiv vremenski preprok, zato
ker je vreme odvisno še od drugih okoliščin, ne samo od ve-čega ali manjšega zračnega tlaka. Pripeti se tedaj tudi, da dežuje, čeravno gre tlakomer k višku.
Dopisi.
Iz Maribora. (O društvu za izdavanje šolskih knjig.) V
11.	številki „Slov. učitelja'* nasvetoval je blag domoljub, bivši učitelj duhovnik, da bi se osnovalo posebno društvo, ki bi izdajalo slovenske šolske knjige. O tem nasvetu, ki je bil ponatisnjen tudi v „Narodu“ ter v „Tov“, menil je poslednji list, da bi takega društva ne bilo treba, rekoč, da enaki namen, to je knjige šolski izdavati, imate med drugimi nalogami že obstoječi društvi „Slovensko učiteljsko društvo" in „Narodna šola" v Ljubljani. V tem je res nekoliko istine, vendar [ne smemo omenjenega nasveta prezreti. Slovenci, tudi slovenski učitelji imajo sicer že toliko društev, da bi težko bilo zopet novo društvo snovati in pri tem se ne bati nevarnosti, da obstoječa društva ne razpadejo. Ker pa slovenske šole in učitelji tako živo trebamo knjig toliko za rabo učencem kolikor za učiteljevo izobraževanje, ker se ni nadjati, da bi pri obstoječih razmerah knjige šolske izdavala: „Slovenska Matica", ali „Slovensko učiteljsko društvo" ali pa ,,Narodna šola"; zato pa slovenski domoljubi, zlasti učitelji ne smemo zabiti iu opustiti misli, da si Slovenci osnujemo tako društvo, kakoršna društva imajo Čehi že pod imenom „Solskih Matic", Hervati pod naslovom „Pedagogijskega književnega zbora" in tudi drugi narodi pod raznimi imeni.
Da bi v tej zadevi vsaj en korak storil do mogočega vres-ničenja, treba bi bilo, da odbor nekterih učiteljev, ali da odbor „Slov. učiteljskega društva" pozove na posvetovanje o tej stvari o velikih početnicah vse slovenske učitelje srednjih in narodnih šol, zlasti pa iz učiteljišč, ter tudi duhovnike in druge domoljube. Taki zbor naj bi potem odločil, ali se ima osnovati tako društvo ali ne. Da bi samo odbor nekterih učiteljev društvo v življenje obudil, ne bi bilo svetovati, ker bi zavoljo sedanjih raztrganih družabnih razmer po Slovenskem utegnil odbor tako sestavljen biti, da ne bi užival splošuega zaupanja. Tak shod naj bi se sklical seveda v Ljubljano.
Iz Gradca. (O mi no lih učiteljskih preskušnj ah.) K letošnjemu izpraševanju se je bilo oglasilo 76 učiteljev. Za ljudske šole je delalo izpite 55 učiteljev, med temi 9 Slovencev, t. j. takih ki so se dali izpraševati tudi slovenščine. Med 46 Nemci sta padla sama 2, a med 9 Slovenci 5. To poslednje je nam nerazumljivo, vsaj so Slovenci po navadi bistre glave. Da imajo težavnosti pri izpitih, tega mora biti kriv le nemški jezik,
v kterem edino se izprašuje, kteri pa ne teče gladko slovenskim učiteljem. Pa vsaj to ni čudno. Na deželi čuje le slovenski in pripravljati za uk se mora tudi le iz slovenskih knjig, torej mu je ta jezik, kot njegovi materinski jezik veliko razumljivši. Iz tega se razvidi, da je živa potreba, da se napravi posebna slovenska komisija za slovenske učitelje. E pa kaj to željo izrekujem, vsaj nam ubogim, zatiranim Slovencem še slovenskega učiteljišča ne dado. Tu Vam pošiljam še vprašanja za pismeno izkušnjo, ktera smo reševali 21., 22. in 23. m. meseca!
Iz nemščine:
Das Sprichvvort „Jung gevvolmt, alt gethan" soli erkliirt u. in Bezug auf seine Richtigkeit durcli Falle aus dem prakti-schen Leben erlautert werden.
In der Einleitung zur eigetlichen Abhandlung soli von dem Weseu des Sprichvvortes u. dessen Wichtigkeit fiir den Uuter-richt gesprochen vverden. Zum Scblusse solleu nocli andere dem Sinne nach dem obigen verwandte u. gleiche Sprichvvorter angeflihrt werden.
Iz računstva:
1.	1. Wiener Ctr. Kaffee kostet in Triest 48 tl. Bankno-ten — der Eingangszoll betriigt pr. Z. Ctr. 8 fl. in Silber — die Fracbt bis Graz pr. Z. Ctr. 1 tl. 50 kr. Silber; wie theucr fin Banknoten) muss man hier 1 W. Pft. verkaufen, wenn man 15% gevvinnen vvill u. wenn das Silber auf 8 steht?
2. Ein Ilolzbandler kauft 30% Klft. IIolz zu O3/,, fl. und 2O1/-, Klft- zu 10% d-, die Zufubr pr. Klaft. kostet 55 kr. Wie vici hat er bei diesem Gaschafto gcwonuen, wcnu er die Klftr. zu 13'/a fl. verkauft?
3. Wie gross ist der Durcbmcsser eines Kreises, vveleber mit eiuem Qudrate von 10' Scitenliinge gleichen Flžicheninkalt hat?
4.	Die Oberflacbe ciner Kugel ist 20090 □ d. M. wie viel Kubik d/M betriigt ihr Kub. Iulialt? —
Iz pedagogike:
1.	Welche	sind die Mittel, den neuen Schulgesetzen die
allgemeine Anerkennung zu verschalfen?
2. Welchen Einfluss llben die neuen Schulgesetze auf die sociale Stellung der Lehrer?
3. Welche sind die Ursachen einer schleclitenScbuldiscipIiu?
I z z e m 1 j e p i š j a in fizike:
1.	Es sind	die vvicbtigsten Seeu Europas aufzuziiblen?
2.	lis sind	die Griinzen, Gebirge, die vvicbtigsten Stiidte
u.	die allgemeiucn Kulturverhaltnisse Bbbmeus aufzuziihlen?
3. Die Wichtigkeit dgr sclilecliten Warmeleiter fllr das practisclie Leben ?
4. \Vas sind Barometer und wie sind sie eingerichtet?
Iz slovenščine.
1. Razložite, kako razlagate otrokom, deset let starim sledečo prislovico (pregovor): „Kdor ima sčim, lahko pride v Rim.“
2. Razložite bolj na tanko, prepleteno s primeri iz vsakdanjega življenja, iz kmetijstva, iz povestnice itd. pregovor: „Krava pri gobcu molze. “
Iz Istrije. Kljubu temu, da imamo v naši majkeni deželici dve komisiji za izpraševanje učiteljev, in sicer eno v Kopru, drugo v Rovinju, vendar hodi večina istrskih učiteljev v Trst ali Gorico polagati izpit za učiteljsko sposebnost. Letos je počel pomladni izpit v Trstu dne IG. mal. travna; oglasilo se je 18 kandidatov (učiteljev) za narodne šole, in trije za meščanske šole. Med prvimi je delal eden (Bonin) samo za slovenski jezik, eden za francoski in eden pa za hrvatski jezik. — Pismene naloge so bile in sicer iz odgoje, te-le:	1. Katerih sredstev in pripo-
močkov naj se učitelj poslužuje, da se vedno bolj izobražuje in da v svojem delovanju večo popolnost doseže? 2. Kako naj učitelj pri mladini ljubezen do domovine vzbuja in vnema, ter isto dalje goji in kultivira?
Iz jezikovega znanja: „Važnost železnic".
Iz računstva: 1. Za dovršenje nekojega dela se zahteva 40 dclalcev za 20 dni, ki naj bi 9 ur na dan delali. V kolikem času bi izvršilo ono delo 30 delalcev, ko bi se jim zaukazalo tudi v nedeljo delati in po eno uro več na dan ?
2.	Naj se razvijajo s proporcijonami praktične vaje, da se vdobi navod, kako se izračunajo in kako se zadržujejo: obresti s časom, odstotki in istino? 3. Deljenje s desetiško sestavo, predstavljeno in razloženo učencem v svojih mnogovrstnih odlomkih, postopaje po pedagogičuem pravilu, od lehkega do težjega, od znanega do neznanega. Vsakemu je bilo na prosto voljo dano, te naloge izdelovati v katerem koli jeziku.
Iz slovenskega jezika. Pismeno slovensko nalogo je pisec teh vrst prvi v roke dobil, razpečatil, prebral, ter pol ure strmel in dulital in niti svojim očem vrjel, da je ono slovenska, ali sploh kakova naloga. Podajam nespremenjeno od črke do črke, brez lcomentara to preimenitno nalogo:
Slovenische Aufgabe.
A. Prost stavek. Freier Aufsatz.
Vrt. Der Garten.
(Kaj je vrt? Kakšni vrti so? Kaj raste v njih? Jeli nam koristijo? Naj bi se pridno napravljali?)
B. Gramatična naloga. Grammatische Aufgabe.
Iz II. Berila za slov. šole štev. 83 „Cloveški udje se upro" naj se gramatično razloži.	Franz Vratschko m/p. 1/r,
To spako, ne nalogo smo vrnili predseduištvu, in le Bonin, vseučiliščni učitelj v Bojanu jo je izdelal, tako le: „Prost stavek je kratek ino ima samo po dve besede. Vrt je kamor pele učenik otroke ino tam stavi pečke v zemlo". V idil sem to delo; Bonin je vrli sodrug Vratsckkov. — Ostali štirje učitelji, kateri so delali izpit tudi za slov. jezik, dobili so drugo nalogo. Radovedno smo pričakovali to nalogo; ko jo odpremo, vidimo zopet spako.
I. Prost sestavek.
„Šola“.
(Kaj je šola? Kakošne šole so? Nekaj o ljudskih šolali posebej. Naj bi se pridno obiskovale.)
II.	Grammatična naloga.
Iz Jan. Cvetnika I. del št. 30. „Dragotin in njegov oče." Naj se grammatično razloži.
Franz Vratscliko 1/r.
V slovenskem jeziku so delali izpit sledeči gosp: G. Grosman, Masten, Kolen in Ičrivorič. Vendar se dosti gospodov, dasi rojeni Slovenci ni podvrglo izpitu iz tega jezika, kajti Slovenija pači spričalo, in potem ni mogoče pri Lahonih službe dobiti. — Iz hrvatskega jezika je bila naloga enaka slovenski, ker podpisan je bil Vratscliko. Ta gospod je menda vzel v „štant" vse jezike.
Iz italijanskega jezika: „Breve commento e tradnzione dei versi sequenti:
Non cala il ferro mai, che appieu non eolga,
Non coglie appien, che piaga anco non faccia;
Non piaga fa che vita altrui non tolga.
Tasso, la spada di Solimano.
Analisi logica e grammaticale, ragionata e complcta del ultimo verso.
Iz nemškega jezika: Erzahlung irgend einer merkvvlirdigen Begebenhcit aus dem eigeueu Leben. — Die in der Erzahlung gebrauchten Zeitvviirter sollen nacli ihrer Biegung geordnet werden. —
Udje izpraševalne komisije so gospodje: Cižrnan, prvosed-nik; Revelantc, za odgojo; Ujčič, verozakon; Wciss, računstvo; Timeus, laščino; Urbas, nemščino in — gospod Vratscliko za slovenščino. Pri ustmenem izpraševanji je ta gospod vse druge jezike govoril, a slovenskega ne; tudi mu je šembrano malo pomagalo, ka je zrnirej v svoje pomočne bukve zrl. Z mirno vestjo lebko trdim, da so moji učenci III. razreda bolje v slovenščini podkovani, nego imenovani gospod Vratscliko.
O vspeliu izpraševanja poročam prihodnjič, ker bodo sedaj tudi učiteljice izpit dovršile, katerih je letos 25.
Zdole pri Vidmu. 14. maja imeli smo na Vidmu učiteljski zbor. Bili smo večidel vsi učitelji brežiškega in sevniškega okraja nazoči; samo učitelji kozjausega okraja ostali so nam takrat nezvesti. Menda jih je „smešni dcčko“ pregovoril. Počastili so nas sč svojo nazočnostjo gosp. okraj, glavar, ter so pristopili kot podpiralni ud k našemu društvo.
Predsednik gosp. Jamšek, okraj, šolski nadzornik prične zbor ob 10. uri, koji je trajal do eden četrt na dve. V začetku nas je vse nazoče srčno pozdravil ter zraven opomnil, da so pretekla ravno danes četiri leta, odkar je nova šolska postava zagledala beli svet. Vsled tega smo vskliknili svitlemu cesarju trikratno „živijo." Potem je bila volitev poslancev k svetovni razstavi na Dunaj in volitev še manjkajočega enega orbornika, zapisnikarja in perovodja. Govorili so sledeči gospodje: Jože Polanec, učitelj v Brežicah, o deciiualab v nemškem jeziku. Janez Ornik, nadučitelj v Brežicah, o površju zemlje, tudi v nemškem jeziku. Oba govora bila sta izvrstna. Naj bolj zanimivi govor pa je bil ovi gosp. Jamšeka o geografiji v slovenskem jeziku. Jegovi tehtni izrazi v čisti slovenščini doneli so nam kot lira sijonska po naših ušesih. Govoril je res tako, kot da bi rožice sadil.
Po dokončanem zboru zbrali smo se vsi v gostilnici gosp. Ogrinca k občnem obedu, pri kojem je napival gosp. Dernjač iz Sevnice okraj, glavarju, kteri je za nas plačal iz svojega lastnega žepa vso pijačo. Slava mu! Druga napitnica je donela iz vseh grl vrlemu našemu nadzorniku gosp. Jamšeku.
Prihodnji zbor bode 3. junija v Podsredi. Gospod okraj, glavar so nam zopet obljubili da nas bodo tudi v Podsredi počastili. Vi kozjanski bratje, ne izostanite takrat. Franjo Čeh.
Iz velikovškega okraja. (Na Koroškem.) 7. maja je bila v Velikovcu volitev enega učitelja v okrajni šolski svčt namesto rajnega g. Tomaža Lauseger-ja. Volitve se je okoli 26 učiteljev udeleževalo. Izvoljeni je bil g. Pepevnik z 20 glasovi. Obljubil je, da bode krepko (?) zastopal učiteljske pravice.
Prežalostna novica nas je 12. aprila, posebno učitelje velikovškega okraja osupnila: Tomaž Lauseger je umrl. Pri gla-soviru je s svojim prijateljem sedel in se je kratkočasil; kar reče prijatelju: Oh, meni je pa hudo hudo prišlo in glavo je nagnil — in zdihnil je svojo dušo. Kako je on ljubljen bil od svojih tovaršev učiteljev, to je najbolj njegov sprevod na Rudo pokazal. Na grobnico je g. Furnschus, učitelj v Prevalih, govoril, segala je globoko v srce. Bodi mu zemljica lahka!
Iz ljutomerske okolice. V obče je znano, da naše enoraz-redue narodne šole ne zadostujejo več niti potrebam seljakov uiti sedanjemu času, in silna potreba je, da se spremeuč vse v dvorazredne učilnice. Potožen bodi Ti „Slov. učitelj “ v tej zadevi naš bližnji trg Vržeje, ki materijalno in duševno za
svojimi tekmeci zaostaja. Ta trg še moremo s pohvalo in s prepričanjem sploh narodni trg na slov. Stajeru imenovati; da je pa v omiki za Ljutomerom nekoliko zaostal, temu je vzrok to, ker ni imel po svoji legi sredstev, po kterih so Ljutomerčani do te navidezne svrhe prišli. Od druge strani pa, kakor sem omenil, godi sc mu velika krivica v tem, da združen z dotično okolico ima komaj 1. učitelja in eno, se ve da slabo, enorazredno šolo, med tem ko ima Ljutomer z okolico celb 7 učiteljev. Mi nikakor te sreče onim ne zavidamo, a vendar smemo na vsak način od naših šolskih oblastni) terjati tudi za nas bližnji trg potrebnih in odgovarjajočih šol. To bi še posebno našemu okraj. šol. svetovalstvu priporočili, ter ga opomnili , da bi na število otrok nekoliko ozir jemal. Toda, kakor vemo, je naš okraj. šol. svčt nekoliko prepočasen, pre-zaspan. Pri teh svetili je temu velik vzrok ta, da okraj, glavarji, ktcri so že tako do vrata s svojimi opravki preobloženi, tako-šujim svetom predsedujejo, kar ima sploh te nasledke, da ni vsak mesec redne seje! Razun tega smo že imeli priliko iz zanesljivih ust okraj. šol. svetovalca slišati, da v tih, za našo šolstvo važnih sejah, se k večeru le števila rešenih aktov naznanjajo ; na drugi strani se pa cele kope, še rešenja čakajočih pisem v taki naglici rešujejo, da človek ne poznajoči jedra teh pisem in njih jezika še poleg sede ne ve, kako se rešujejo in končujejo!
Mi tedaj na vsak način zahtevamo od našega narodnega okraj. šol. svetovalstva, da so v prihodnje njegove seje bolj redno in postavno izpeljujejo, ter v njih na vse strani natančno in na korist šol previdljivo obravnava tako, da sc bode po njegovem vsestranskem in marljivem delovanji tudi našo okolično uarodno šolstvo po vseh mogočih sredstvih podpiralo in povzdignilo.	Kmetovalec.
Malo .šolske kritike.
(O okrajnih šolskih nadzornikih) smo //> enkrat govorili. Povedali smo, da nam šolski nadzorniki, ki so vnoli bolj za cerkev nego za šolo, nikakor po volji niso. Da ljubijo bolj cerkev od šole, toga bi jim sicer v greh ne šteli, ako bi ne biii ob enem veči prijatelji duhovnikom nego učiteljem. Tako so jo nam pisalo ne davno o bivšem okrajnem šolskem nadzorniku, ki jo še vedno hraber zagovornik duhovnikov, da jo pri svojem nadzorozanji šol najprvo obiskal „farovž“ in duhovnike. Tu jo zdaj popraševal to može, ki v sedanjem kritičnem času najmanj nepristransko o učitelju sodijo, kako se poslednji obnaša. Gotovo so bila vprašanja, če pridno skrbi za cerkvene reči, najprva. V onem „farovžu“ se je mož pogovarjal s kaplanom o učiteljevem vedenji. Ko so je ta ne-povoljno o njem izrazil, hitro pristavi pobožni nadzornik; „Ce hočete, ga bodem pa prestavil." Lopa hvala za take nadzornike, ki bi klapanom na ljubo učitelje prestavljali.
Poslano.
(Nekaj smešnega pa žaloštnega.) Bilo je lani zadnje dni meseca avgusta, ko sem potoval k učiteljskemu zboru v Celovec. Na železnici v vozu se snidem z g. Budno, nadučiteljem z Vranskega, in njegovim prijateljem, učiteljem L. Tu smo se prvikrat kot tovarši seznanili in po bratovsko razgovarjali. G. Budna, ki jo postal pred nekaj časom velik sovražnik slovenščine in Slovencev, ki je osnoval na Vranskem društvo „Lelirer- und Schulfreunde-Verein", pove mi, da mo je to društvo malo dni pred njegovim odhodom imenovalo za častnega uda, ter pristavi, da se mi počastilna listina v kratkem pošlje. Po daljnem razgovarjanji s tem gospodom načelnikom onega društva spoznam, da je on res velik zaničevalec slovenščine, da se mu njegov^ materni jezik studi, da ga je cehi sram slovenski govoriti. Na to mu rečem: „K'tkoršen je predsednik, tako je celo društvo. Sram me je, da mi tako društvo zaupanje izkazuje, zlasti bi me sram bilo ako bi svet to zvedel. Zavoljo tega se odpovem vsakemu počastenju od Vašega društva." Po tej odpovedi se mi, hvala Bogu, ni poslala obljubljena listina, čeravno je g. Budna rekel, da se sklep društva mora izvršiti. Mod častnimi udi tega društva pa (i-gurirajo vse tisto uradne osebo, ki imajo tipljiv na učitelje onega okraja. Ti so: dva okrajna glavarja, dva okrajna nadzornika, dva deželna š. nadzornika, ki so bili menda vsi v eni sami soji z menoj vred izvoljeni.
Vslcd omenjene odpovedi so pa g. Budna po časnikih jezi in pisari o meni po ljublj. „Tagblattu“, „Pad, Zeitschr." itd. V 13. št. tega poslednjega lista so celo trije učitelji onega društva na komando g. Budne pisali, da ne pristopijo k zastavi ultranationaler „Stiirefriede.“ Kaj ne, častiti bralci, da je sramotno, da se med slovenskimi učitelji nahajajo taki značaji, ki danes grdč in psujejo tistega moža, kteremu so še včeraj najvece spoštovanje izrekli. Toliko som bil prisiljen objaviti, da učitelji po Štajerskem in tudi drugod vedo, koliko je g. Budna in njegovo društvo vredno.	Lapajne.
Razne novice in drobtine.
(Majnikova veselica') v Ptuju slovenskih učiteljev štajerskih 15. t. m. bila je prav prijetna. Ptujčani so učitelje kaj prijazno sprejeli in lepo pogostili. Razun neko nepovoljno okolščinc bilo jo vse „židane“ volje. —
(Na Koroškem) bodo v prihodnjem šolskem letu nekaj novih šol ustanovili, posebno pa več šol razširili.
(Gledč imenovanja učiteljev) na Štajerskem je tudi graški „Lehrerbund“ 'e misli, kakoršno je okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru razodelo v svoji prošnji na deželni odbor. (Glej „Slov. Učitelj" št. 15.)
(Občni zbor „Le hrer bunda“) štajorskoga bode letos v velikih počitnicah v Mariboru.
(Ilrvatske šolsko knjige), lttere je izdajala do sedaj c. kr. založba šolskih knjig v Bečtt, bodo izhajalo zanaprcj v Zagrebu in postavila se bode posebna komisija, ki bode za izdavanjo knjig skrbela. Tudi za slovensko dežele bi take naredbo trebalo.
(Bršljan) se imenuje drug hrvatski list za mladost, ki bodo izhajal v Zagrebu pri Hartmanu v zvezkih po 25 kr.
(Zabludo uzgoja), t. j. pomote pri izreji, se imenuje knjiga, spisana od M. Stojaniča, kt.ero je izdal „ped. književni zbor hrvatski." Cena jej je 50 kr. Priporočamo je tudi slovenskim nčiteljein.
(U ra i' 1 j e baron Anton C o i z) v Ljubljani, ki je bil velik prijatelj slovenskim solarn in sploh slovenskemu narodu.
(V do le nji Avstriji) bodo napravili v St. Poltonu internat in W. Neustadtu ekstornat za učiteljske pripravnike. Deželaje velike svoto dovolila za te zavode.
(Potovanje po zraku.) Amerikansk voznik po zraku, z imenom Donaldson, namerava to poletje iz Amerike na lrlandsko čez atlantiško morje v velikem balonu potovati. Stroj bodo tehtal okoli 2000 funtov in obsegal bode 268.000 k. čevljev gaza. Mož misli to potovanje v 17—36 urah izvršiti. Ako se mu ta poskus posreči in vspešen pokaže, hoče pošto po zraku okoli cele zomlje osnovati, čudno!
(V Postoj ni) bode 5. junija okrajni učiteljski zbor.
(Preseljevanje kranjskih učiteljev.) V sežanskem okraji na Goriškem so dobili službe sledeči kranjski učitelji:	J. Jelšček
od sv. Petra na Notranjskem v Divače; Ant. Požar iz Logatca v Stiaku; J. Zakrajšek s črnega vrha v Rodiku in J. Papler iz Polhovega gradca v Sežano. — Mislimo, da se to preseljevanje no bo več nadaljevalo.
(P ristranost šolski h u r a d o v). Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni je trem podučiteljem tega okraja podelil 100 gld. doklade, samo Četrtemu ne. Temu je menda kriva sama osebna novdanost okrajnega glavarja ljutom. do dotičnega učitelja.
(Štajerska kmetijska družba) poživlja tiste učitelje, ki imajo v tem letu napredovalne kmetijske šole, da prosijo do 15. junija za nagrade.
(V Beču) se jo 1. maja slovesno odprla svetovna razstava. Pri razstavi šolskih reči, o čemer bodemo v teku razstave že poročali, sc posebno češka dežela odlikuje.
(160 gld.) na leto se ponuja po d učitelju v Somiču na Kranjskem. V tem kraju mislijo šolski (1) svetovalci (M) da je učitelj pastir, kajti takim se ponuja dandanes po 30 in 40 kr. na dan.
(Vabilo.) Učit. društvo za okraje: Kozjo, Sevnica in Brežice bodo imelo 3. junija, t. j. binkoštni vtorok tek. leta v Herbergu shod. Na dnevnem redu bode: 1) Govor o metrienej meri. 2) Geologija. 3) O zemljepisnem nauku v nar. šoli. Nadejati se jo, da se tudi oni gosp. udeležč shoda, kojih je zadnjič — menda slabo vreme prejšnjega dne zadržalo.
.Jarc, zapisnikar.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Nadučiteljska služba s 550 gld. in stanov, in pod-učiteljska služba na Vranskem s 360 gld. in stanov. Učiteljska služba na Gomiljskem s 460 gld. in stanov. Podučiteljska služba s 360 gld. in stanov, v Braslovčah. Prošnje do 25. junija na krajne šol. svčte (okraj Vransko). Učiteljska služba pri sv. Jurju v Slov. gor. (okr. sv. Lenart) s 460 gld. in stanov, do 9. junija na kr. šol. svet. Pomočni učiteljski službi pri okrajnih šol. nadzornikih v Cmureku s 360 gld. in v Reichenburgu s 300 gld. Prošnje na dež. šol, svčt v Gradcu.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: g. France Hernavs za nadučitelja v Šoštanji; g. A. Ornik za nadučitelja pri sv. Ani pri Cmureku; g. Ivan Kerne za učitelja pri sv. Uti; g. Ivan Bračko za učitelja v Preborji; g. Mih. llolobar za podučitelja k sv. Barbari blizo Vurborga; g. J. Muršec za učitelja v Račje.
Listnica:	Gg.	dopisnikom:	Prisrčna	hvala!
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Breier. — Tisk »Narodne tiskarne11 v Mariboru.