Ameriška Domovi ima AfimjE R1 C/im—HO IW1E AMOUCAM IN SPIRIT FOft€WN IN LANGUAO« ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 19, 1959 SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPGS ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIH. Slavka v newyorikih bolnicah se nadaljuje Stavka nezdravniškega osob-v šegtih bolnišnicah se Je koncem tedna še zaostri-Delavstvo obljubilo stavkajočim vso podporo. , NEW YORK, N. Y. — Stavka 'j bolnišnicah, ki so v upravi ju-cov, je povzročila med organi-^ ran im delaivstvom koncem te-hudo neVoljo. Jedro spora Je v tem, ker bolnice nočejo pridati uslužbencem pravice uni-N' 'n kolektivnega pogajanja. 0?redovanje župana doslej še ^ uspelo. Obe strani trdno ^strajata na svojih stališčih. . Kako se je položaj zaostril in uhovi razburili, pove posebno Jasno poziv načelnika AP^L-CIO j’a veliki New York, naj člani de-"Vskih unij ne prispevajo za •eater New York Fund, the ^deration 0f Jewish Philan-^ ropies in podobne “dobrodel-e ustanove v sedanjem trenut-u. Trdil je, da te ustanove pod-lrajo bolnice, iv katerih so usluž-^ enci na stavki in da “naj jim ne dan niti en cent,” dokler ne 0 delavstvo zastopano v upravi H bolnišnic. Večino uslužbenstva v ome-:,enih bolnišnicah tvorijo Porto-auci, črnci in madžarski be-lUuci. ysj so piačani sorazmer-p0] Da bi izboljšali svoj v 0zaj, so se organizirali in kon-ri0 prešli iv stavko. j^yburn zopet pokazal, N je v predstav, domu p Washington, d. c. — ^•"edstavniški dom je začetkom ® an j ega zasedanja hotel spre-0 ,eniN svoj poslovnik, da ukroti v, or ža dnevni red, ki je ve-trat delal politiko na svojo ro- ko- sestavljen je namreč tako, da . —je j, lmajo v njem demokratski in °Publikanski konservativci > in ki Novi grobovi Ivan Vlasich Umrl je 63 let stari Ivan Vlasich z 880 Stuart Dr., South Euclid, doma v Žumberku, soprog, Helene, roj. Danculavic, oče Mrs. Helen Podnar, Mrs. Mary King, Georgea, Josepha in Charles Bu-lick, stari oče, brat Katarine in Karla (v Jugoslaviji). Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave. v četrtek ob devetih v cerkev sv. Nikole, nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj cb sedmih. Bil je član HBZ br. 21. in je delal 43 let pri Federal Gear. Veronica Krince Včeraj popoldne je po mučni bolezni preminula v Charity bolnici Veronica (Verne) Krince, roj. Unetič stara 37 let, stanujoča na 1134 E. 76. St. Tukaj zapušča soproga Johna, očeta Johna, mater Uršulo, roj. Ve-lich, brata Stanley (v Arizoni) ter iveč drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Spartans SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 nato na pokopališče Kalvarija. Julia Struna Po dolgi in mučni bolezni je preminula Julia Struna, rojena Rogel, stdra 77 let, stanujoča na •4719 Saranac Rd. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl leta 1919. Tukaj zapušča otroke: Josephine Oberstar, Alice, Cristjne Bolden, Pearl Mooney, Josepha, Standardizacija NATO orožja le - napreduje Nemci in Angleži so se dogovorili o načrtu za uvedbo enotnega orožja v NATO in o tem, kdo naj ga izdeluje. LONDON, Vel. Brit. — že parkrat smo poročali, kako sili posebno Nemčija na standardizacijo NATO orožja. Na nemško pobudo so se že parkrat sestale vojaške delegacije Anglije, Francije, Nemčije in Italije, da določijo, kaj naj se najpreje standardizira in v kaki obliki. Sedaj sta se sestali pod vodstvom nemškega in angleškega ministra za narodno obrambo nemška in angleška strokovna komisija in se — menda ženevski konferenci v posmeh — zedinili tekom štiridnevnega posvetovanja, da je treba najpreje standardizirati tanke, protitankovske vodljive rakete in motorna vojaška vozila. Komisiji sta se tudi pogovorili, kdo bo delal rezervne dele. Zaenkrat bodo standardizirali najvažnejše tipe tankov. Tekom posvetovanj so cbravnavili tudi celo vrsto drugih strokovnih ivprašanj kot na primer obrambo proti nizko letečim bombnikom in proti podmornicam, organizacijo radarskih postaj itd. V Londonu so bili nad uspešnimi razgovori še posebej veseli radi tega, ker bo od posvetovanj imela veliko praktično korist angleška industrija. London se je že dosedaj pritoževal, da se preveč orožja za NATO divi- lahko zadržijo vsak ve- za- 0r|ski predlbg, ki jim ni všeč. akrat je bil Rayburn Omembi beralnim proti poslovnika in je li-— kongresnikom dal za-0 °vilo, da bo odbor za dnevni *ecer že v | pokoju. I Po pravilu bi moral priti na to ^ mesto zastopnik armade in ta je dnevni red in mu dal osnu- sPravi na plenum predstav- v.j doma ali pa bo on spra- °bravnavanje zakona po dru- ^P°ti z mrtve točke. 0ve an* 0(Jbora so se Rayburn- jj Srožnje ustrašili in skleni- riaj gre zakonski predlog o anju na plenum. Da se , . zunaj preveč ne bla- \ •,er zaPllsca tu so istočasno sklenili, da sestr® Franck)0’ Teures0 in, J°ha* u'Wfc pred plenum tudi za-"0, ler ^ drug.h sorodmko,. *°hski i • Bil vpokoien zadnji 2 leti; po- , J Predlog, ki ga zagovar- prej jePbil ^aposlen ^ Marq’ Fte pred Predlogih - r^etal Products Co. Pogreb se šnici Frank Celin, st., star 67 let,'seneral Taylor. Mož pa ima stanujoč na 19709 Shawnee Ave. svole misli 0 naši narodni obram-Tukaj zapušča soprogo Anno, roj.' ki> ki ga 'spravijo v prepir z dru-Benelich, doma iz Podgrada;' Simi generaJi |n admirali in tudi hčer Eleanor Ragazinskas, sina z Eisenhowerjem, zato hoče iti Franka, ml. 5 vnukov in več kmalu v pokoj. Radi tega misli-drugih sorodnikov. V Ameriki :J° vsi’ da b° vodstvo generalne-je bil 37 let. Bil je član Euclid £a štaba prevzel zastopnik vojne Pioneers št. 158 SNPJ. Rojen je mornarice admiral Burke. S to bil v Kuteževem pri Postojni J-dejo se je baje sprijaznila tudi brata Josepha in,^0^3 bi®a- ZAHOD PRIPRAVLJEN NA RAZGOVORE 0 BERLINU! Zahodne sile so predložile Sovjeti ji razpravo o vprašanju Berlina, ker so trenutno izgledi za uspešne razgovore o zedinjenju Nemčije in o evropski varnosti slabi, pri tem pa poudarile, da berlinsko vprašanje ne more biti ločeno od teh dveh bistvenih vprašanj “dokončno rešeno.” — Spori med zahodnimi silami. i Iz Clevelanda in okolice j Pogreb— i liki dvorani pri Sv. Vidu je zelo Pogreb pok. Johna Kenika bo lepo uspel. Med udeleženci je jutri ob 9.45 iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore iBlvd. v cerkev Marije Vnebo-! vzete ob 10.30, nato na Kalvarijo. Zadnje slovo— Članice društva Collinwood Hive 283 so vabljene jutri zvečer ob sedmih v Zeletov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslo-ve od pok. Julia Struna. Še mnogo let!— John Knific, 18322 Neff Rd. splošno poznani posredovalec za prodajo in nakup hiš in pose- ŽENEVA, Šy, — Združene države, Velika Britanija, Francija in Zah. |slemči;a gledajo na razgovore štirih zunanjih ministrov z Različnih strani. Prve dve sta v načelu za "prožno” politiko, med tem ko sta zadnji dve za odločno stališče proti Sovjetiji in njenim zahtevam. Francozi in Nemci so zlasti nezaupljivi do Angležev, ki jih nekatere dolže, da so se na tihenj sporazumeli s Sovje« o varovanju svojih ^es^mleo koristi na škodo Evrope, posebno Nemčije. Vsa ta sumni- • avIjenja slavljencu> denja izhajajo seveda .z privatnih virov m z uradno poli- ki je naš dolgolelni naroinik in tiko med zavezniki nimajo nič opravka. Časopisi v vseh državah tostran in onstran železne zavese pa jih le prinašajo. Da bi znova poudarili in javno dokazali slogo, so zunanji ministri zahodnih sil predložili v skupni izjavi Sovjetiji ločene razgovore o vprašanju Berlina. Zastopstvo Združenih držav in ----------------------------- Velike Britanije sta izrazili M CAviolMAl mnenje, da je treba zaradi sov- TlOtjC V JvVJvlljUa jetske odklonitve zahodnega ____ predloga v vprašanju zedinjenja Anastaz Mikojan predlaga za- Nemčije in evropske varnosti preiti takoj na vprašanje Berli na, ki je trenutno tudi najnuj nejše. Francozi in Nemci žago varjajo odločno podporo celotne mu predlogu in trdo smer v raz govorih z Gromikom. hodnim denarnikom, naj vlože svoje imetje v Sov jetsko zvezo. tudi zaveden Slovenec k lepemu življenskemu jubileju iskreno čestitamo! Iz bolnišnice— Mrs. Frances Krečič, 3611 E. 31 St., se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, kartice in cvetlice. Prav posebna hvala čč. g.g. Slapšaku in Baragi za obisk v bolnišnici. ZndušnicH— Jutri ob 11.25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Angelo Žibert na 30. dan njene Rokoborba-V četrtek ob 8.30 se bodo v Areni pomerili Fritz von Erich | MOSKVA, ZSSR. — Podpredsednik sovjetske vlade Anastaz rmrti. j Mikojan je na sprejemu ob o6vo-J V četrtek ob sedmih zj. bo v Skupna izjava poudarja, da so ritvi redne zveze med Londonom cerkvi sv. Vida sv. malsa za pok. zahodne sile že povedale preje, in Moskvo, ki jo je uvedla an-(Thomas Postotnik v spomin 3. da je mogoče o različnih vpraša- gleška letalska služba, pozival k obletnice smrti, njih zahodnega predloga debati- večji finančni povezavi Zahoda 1 ~ ‘ ' riti drug za drugim, da pa ta ne in Vzhoda. Dejal je, če žele morejo biti ločena, ker dejansko Združene države in druge zahod-slone drugo na drugem. j ne dežele “solidne investicije, naj in Lord Athol Layton ter Hans Glede Berlina pravi izjava, da svoj denar pošljejo v Sovjetsko Schmidt in Ilio DiPaolo. “pričakujejo zahodni ministri, da zvezo.” “Mi ga bomo za vas vlo- Dopolnilo— bodo razprave tekle v okviru fa- žili in tvam plačali dobre obre-' V zahvali za pok. Pavlino ze št. 1 zahodnega mirovnega na-'sti,” je trdil Mikojan. iPervanja je bilo pomotoma iz- črta.” Ta faza predvideva zdru- j Mikojan je dejal, da njegov ; puščeno, da so članice Podr. št. žitev Zah. in Vzhod. Berlina na predlog nima nobene zveze z vlo- molile ob njeni krsti, temelju svobodnih volitev in pod gami, ki jih je dal Zahod carski (Popravek— varstvom štirih velikih sil. To Rusiji. Zahodne sile so že pono-1 Pok. Joseph Pfeifer je bil ro-naj bi bil prvi korak k zedinje- vno skušale spraviti na dnevni jen v Domžalah in ne v Idriji, nju Nemčije. Jied vprašanje dolgov carske Ru-^0*- smo bili prvotno napačno Ameriški in angleški zastapni- sije, vendar doslej vedno brez (obveaeeni. ki priznavajo, da trenutno ni iz- uspeha. Mikojanova pripomba Zadnje slovo— gledov, da bi bilo mogoče premo-' pove, da tudi v bodoče ne more- \ Članice Collinwood Hive No. stiti zahodne načrte o zedinjenju * jo računati na kak uspeh. j 283 TM so vabljene jutri zvečer Nemčije s sovjetskimi. Ker je sovjetska grožnja, da bodo po- Dokler se Sovjetija ne odpove °b sedmih v želetov pogreb, za-tvojemu cilju podvreči ves svet vo^ na B- 152. St., da se poslove gnali zahodne sile iz Berlina tre- komunizmu in posredno svoji ^d pok. Julije Struna, v cetitek nutno najbolj pereča v pogledu 1 oblasti, ni pričakovati, da bi bil Pa 'k njenemu pogrebu, svetovnega miru, so se zahodni t v 2ahodnem svobodnem svetu Zr-dnja čast— kdo tako omejen, da bi ji s poso-! Krajevni odbor Zveze slovenjih pomagal povečati moč, da bi skih protikomunističnih borcev s voje cilje lažje in hitreje skuša- v Clevelandu vabi svoje člane in la uresničiti. Mikojanov© vabilo prijatelje, da pridejo počastit bo brez dvoma naletelo na gluha spomin pok. majorja Slovenske-ušesa. | ga domobranstva g. Josipa Pfei- _____o______ jferja ob njegovem mrtvaškem . v ... .. odru nocoj ob osmih v Želetov Japonska protestira prob p0grebni zavod na 458 E. 152. st. moskovski brezobzirno- |»okionilev predstavniki odločili razpravlji-li o začasni ureditvi položaja Berlina. Ameriški zastopniki izjavljajo, aa je berlinsko vprašanje mogoče dokončno rešiti samo z združitvijo Nemčije, da pa more začasna ureditev končati spor, ki bi se lahko sprevrgel v oborožen spopad. bil tudi škof dr. G. Rozman. Podrobnejše poročilo o prireditvi bo objavljeno v četrtek. Končno bomo vendarle dobili alomsko letalo Gradnja atolnskega letala je dra?a rež, vendar se jč Washington končno odločil za njo, ker grade podobno letalo tudi Sovjeti. WASHINGTON, D. C. — Naše vojno letalstvo se trudi že 13 let, da bi njegovi strokovnjaki napravili praktičen načrt za alomsko letalo. Stroškov je ime-'o pri tem že okoli $700,000,000. Lani se je predsednik Eisenhower uprl nadaljnim poskusom češ, da je ta zabava vendarle malo predraga. Predsednika so podprli njegovi svetovalci iz vrst naših znanstvenikov in učenjakov. Kongres je bil in je ravno nasprotnega mišljenja; na Kapitelu zagovarjajo idejo atomskega letala in se ne bojijo stroškov. Zdi se, da je se^aj boj za in nroti odločen. Informativna služba je baje dognala, da se Moskva tudi peča z atomskim le-'alom in da ima baje že toliko .sspeha, da so napravili poskusni polet z atomskim letalom. Ta vest je tako vplivala na naš generalni štab in na našo atomsko komisijo, da sta se oba izrekla za nadaljevanje dela na atomskem etalu, dasiravno sta omahovala preje, ah naj bi bila za ah proti. Izgloda, da se bo sedaj nagnila tudi Bela hiša na stran atomskega letala. Poskuse bodo nada-ievali in upajo, da bomo v treh Jo štirih letih dobili prvo atom-:ko letalo. ' Iz slov. naselbin ST. PETERSBURG, Fla. —Tu obeh ministracija. predlogih se bo Vdorna ta teden. vrši v četrtek popoldne ob 1:30 V remensh prerok pravi: in nalivi. Najvišja matura 75, najnižja 62. Predsednik Eisenhower proti povišanju minimalne mezde? WASHINGTON, D. C. — V iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega ' naši javnosti kot na Kapitelu do-zavoda na 458 E. 152. St. na biva vedno več pristašev ideja Whitehaven pokopališče. Na d-, je treba sedanjo minimalno mrtvaškem odru bo danes popol- mezdo od $1.00 na uro povišati S-'na $1.25. V Beli hiši so baje (proti povišanju, ker ni nikjer do- spominu— Klub Krog vabi svoje člane in prijatelje, da se pridejo poklonit spominu g. majorja Josipa Pfei-freja nocoj ob osmih v želetov pogrebni zavod na 458 E. 152. St. “Krog” prireja debatni večer— Klub Krog prireja prihodnjo soboto, 23. maja, ob pol devetih dne od 4. do 10 zv. in jutri ob pop. do 10 zvešer. Zagonetka Jože: “Lipe, 'koliko bratov imaš?” “Lipe: “Enega.” Jože: “Čudno! Tvoja mi je pa rekla, da ima diva!” kazano, da se je tudi delovna storilnost dvignila povprečno za 25c. Pač pa je Eisenhower za to, da se sedanji minimalna mezda razširi tudi na tiste industrijske sestra 'p^moge in gospodarska področja, j kjer do sedaj še ni v veljavi. TOKIO, Jap.,— Stara komunistična navada je, da se Moskva Ije umrla 9. maja Mrs. Jenniejmoranaenalidruginačinvme-Schier z 1835 — 17 St. Pokojna šavati v ivsake volitve v tujim, je bila doma v Domžalah v Slo- ] dasiravno nima zato nobene pra-veniji in je dočakala 74 let. Za- vice. Zato ni zamudila prilike, pustila je brata Andreja in Jo- da pošlje ravno sedaj ostro diplo. žeta Dollar, sestro Mary Jako- matsko noto japonski vladi, ki se zvečer v zadnji sobi pri “Eršte-pich in več drugih sorodnikov.' v njej pritožuje, zakaj v Tokiu tu” debatni ivečer o vprašanjih -------------- ne odpovedo obrambne pogodbe slovenske zamejske povezave in Castrov list napadel j Z Ameriko in se ne prestavijo na izseljenstva. Klub Krog vabi na rdeče strogo nevtralno zunanjo politi- večer vse, ki jih vprašanja zani- HAVANA, Kuba - Glavno.ko- niai°- P°sebno pa še, poleg čla- glasilo Fidela Castra dnevnik Povod za diplomatični protest ll0v in prijateljev, odbornike in “Revolucion” je v ostrem uvod- leži na dlani: na Japonskem bo- zastopnike slovenskih društev in niku objavljenem na prvi strani [do imeli 2. juniji parlamentar- organizacij v Clevelandu. ne volitve in Moskva je morala Molitev— dati tovarišem in njihovim so- Članice T.P.U. Marije Vnebo-potnikom nekaj materijala za Vzete so vabljene jutri zv. ob volivno agitacijo proti meščan- sedmih v Želetov pogrebni za-skim strankam. vod na E. 152 St. k molitvi za Japonska vlada je noto odločno pokojno Julijo Struna, zavrnila in jo označila kot po- Zelo lepo uspel-^ Koncert Pevskega društva označil komuniste za motilce in “dehlce” jaivnosti, ki da se skušajo vriniti javnosti kot nekaki sonosUci revolucije. List poudarja, da Castrova revolucija ni ne desničarska, ampak “človečanska,” katere cilj je | bil preprečiti diktaturo, pa naj skus vmešavanja v japonsko do- bi že bila kakršnakoli. |mačo politiko. Slavček preteklo nedeljo v ve- Lepa priložnost! Okoli 85/( vseh strežnic na letali se odpove svoji službi iz enega samega razloga -- ženitve. 1AJN0VEJŠEVESTI ŽENEVA, Šv. — Na ponoven sovjetski ultimat glede Zahodnega Berlina je ameriški državni tajnik Herter odgovoril, da v takem slučaju ne bo sestanka na vrhu, ker dr se ZJi-hodne sile pred grožnjami ne bodo umaknile. CAPE CANAVERAL, Florida — Včeraj so poskusno izstrelili nove medcelinske rakete Atlas in mornariške rakete za srednje daljave Polaris. Oba poskusa sta bila le ' delno uspešna”. i HAVANA. Kuba. — Predsednik Urrutia je podpisal nov zakon, ki prepoveduje tujcem lasto-vanje zemlje na Kubi. Ameriške družbe, ki imajo tam velike sladkorne plantaže morajo te tekom 9(1 dni prodati domačinom rli pa bo njihova zemlja zaplenjena. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower je imenoval za namestnika obrambnega tajnika Thomasa Gates, mornariškega trjnika, ki bo prihodnji teden to službo zaključil. Gates se je hotel vrniti v privatni posel, pa ga je vlada pregovorila. Trdijo, da je nasprotnik povečanja obrambnega proračuna in pospešene gradnje medcelinskih raket. Ameriška Douoviima 0117 St. Clair A ve. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Oble National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES« United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 98 Tues., May 19, 1959 Kam se bo nagnila Afrika? 111. V gospodarskem oziru je Afrika v celoti še skrajno nerazvita. Industrije v našem smislu tam skoraj ni, čeprav ima dežela velika naravna bogastva in obilo cenene vodne sile. Kolonialne države so Afrike uporabljale na eni strani za pridobivanje surovin, na drugi pa za tržišče za domače industrijske pridelke. Alžirija na primer še danes kljub uporu domačinov skozi zimo oskrbuje Pariz in ostala mesta srednje in severne Francije z zelenjavo. Egipt je bil dolga let skoro izključni dobavitelj bombaža angleški tekstilni^ industriji. Maroko, Alžirija in Tunizija imajo tudi precejšnje rudno bogastvo, ki pa je skoro še čisto neizkoriščeno. Zahodni rob kontinenta, ki je malo bolje raziskan od notranjosti, ima precejšnja ležišča železne rude, pa tudi premoga. Belgijski Kongo je znan po bakru, cinku in — uranu. Južna Afrika je znana po obsežnih rudnikih zlata in diamantnih poljih, ima pa tudi večja ležišča železne rude, brez katere je razvoj industrije težaven. Brez dvoma skriva velika rudna bogastva tudi vzhodna Afrika vse od Abesinije pa do skrajnega juga. Na rudah je bogat tudi Madagaskar. V zadnjih letih so francoski in ameriški geologi odkrili v Sahari večja ležišča petroleja. Nekateri sodijo, da bi mo- gla biti ta ležišča celo tako bogata kot so ona v arabskem svetu. Saharski petrolej, ki so ga začeli Francozi delno že črpati in dovajati po ceveh do Sredozemskega morja, je eden izmed važnih razlogov, ki dela Pariz tako nepopustljiv \ borbi z upornimi domačini v Alžiriji. Preko Alžirije namreč nameravajo Francozi zgraditi cevovode, ki naj saharski petrolej spravijo na evropski trg. Afrika bi bila lahko tudi v veliko večji meri kot je danes dobavitelj tropskih sadežev, bombaža, volne in lesa, pa tudi mesa. Za obsežnejše gospodarsko izkoriščanje in razvoj je potreben kapital. Zato so Francozi predložili Evropskemu skupnemu trgu, naj bi s skupnimi sredstvi Afriko gospodarsko razvijal in se z njo povezal v eno samo gospodarsko enoto. Zahodna industrializirana Evropa in Afrika bi se gospodarsko lahko odlično dopolnjevali in na eni strani pomagali Evropi do večje gospodarske neodvisnosti, Afriki pa do gospodarskega napredka in boljšega življenja. Tako sodelovanje je mogoče le v miru. Angleži so to spoznali prvi in so se odločili postopno dati posameznim ozemljem v Afriki neodvisnost, ki naj bi zavarovala notranji mir in red ter dovoljevala nemoten gospodarski razvoj. Po tej poti jo je ubrala tudi Francija pod De Gaullom. Nedavno so podoben načrt objavili tudi Belgijci za svoj Kongo^ Za sedaj se niso zganili le še Portugalci, ki imajo v Afriki precejšnjo posest, pa nimajo sredstev, da bi jo gospodarsko razvijali. Nacionalizem je v prvih letih po drugi svetovni vojni zajel najprej islamski svet severne Afrike. V kratki dobi je s podporo Egipta segel ob vzhodni obali Afrike daleč na jug do Somalije in otoka Zanzibara. Danes je kot že omenjeno vsa severna Afrika z izjemo Alžirije neodvisna, razdeljena v vrsto držav, ki pa nimajo sredstev za pospešen gospodarski razvoj in kulturni dvig. V teh deželah se komunizem trudi z vso močjo, da bi ljudske množice potegnil na svojo stran, če treba tudi proti sedanjim gospodarjem. Najprej hujskal proti tujcem, sedaj se zaganja proti domačim “izkoriščevalcem,” ki da so še vedno sluge tujega kapitala. Kljub vsem naporom komunizmu doslej v islamskem delu Afrike ni uspelo pognati globljih korenin. Ugodnejši je položaj zanj v črnski poganski Afriki. Preprosta črnska plemena premalo poznajo zahodni svet in njegovo kulturo, njegov družabni in državni ustroj, da bi se mogla navdušiti zanj. Z njim imajo večinoma samo slabe skušnje. Komunizem je za nje nekaj novega, nekaj, kar jih naj naglo reši iz sedanje zaostalosti in jim pomaga do novega blagostanja. Premajhna pažnja, ki so jo kolonialne sile posvečale afriškim domačinom, se sedaj maščuje. Komunisti so privedli z vseh področij črne Afrike domačine v komunistične dežele za železno zaveso in jih načrtno vežbajo za propa-1 gandiste in organizatorje v njihovih domovinah. V te na-1 mene izdajajo ogromne vsote. Ni jih strah nobenih žrtev, | samo v zadnjem letu so komunistične dežele povečale svoje radijske programe za Afriko za — osemkrat, ker se zaveda-' jo važnosti borbe za Afriko. Spretno se znajo vriniti v vsa domača socialna in politična gibanja,'pihati domačinom na dušo in jim obljubljati ono, kar si ti najbolj žele in se polagoma zriniti na čelo. I Na ta način so dobili že velik vpliv na domačine v dobrem delu črne Afrike. Po vesteh od tam so bili oni v ozadju upo-ia maumau v Keniji, oni naj bi bili tudi za nemiri v Belgijskem Kongu v preteklem januarju in za nemiri v Njasi in Rodeziji v letošnji rani spomladi. Med tem ko se je vodniku Gane Nkrumahu posrečilo levičarskih vplivov kolikor toliko otresti, je njegov tovariš v Gvineji Toure skoro popolnoma zapadel njihovemu vplivu. Trdijo, da imajo komunisti vsaj delno svoje prste tudi v alžirskem uporu. Afrika se prebuja, nacionalizem naglo zajema afriška ljudstva in plemena, če se jih krščanskemu Zahodu ne bo posrečilo pridobiti za svoj družabni in državni red, jih bo potegnil za sabo komunizem. V tem slučaju bo tudi zahodna Evropa le težko ubranila svojo svobodo. or - - - 'dločitev še ne bo padla jutri, niti še ne drugo leto, toda časa svobodni svet nima več ravno na pretek! Novice iz slovenske fare Marije Vnebovzete v Pittsburghu Pittsburgh, Pa. — Slovenci so imeli za župnika modrega in v Pittsburghu 'in okolici dobro nad vse požrtvovalnega Fathra poznamo 57. cesto v našem fne-lj. Zalokarja. On je kot misijo-stu. Na njej stoji nova lepa-nar obiskoval slovenske ljudi po svetla zidana farna cerkev Ma-j mnogih delih Pennsylvanije. Z rije Vnebovzete, ponos fare in njimi je delil veselje in križe, njenega skrbnega in delavnega! Tudi Slovencem v Pittsburghu vodnika Fathra Matevža KebeJje bil v pomoč- Maševal jim je V nedeljo, 24. maja, popoldne ob ^ ob nedeljah sedaj v pritličju cer- 4 bo novi pittsburški škof delil sv. birmo. Po birmi bo v dvorani pod cerkvijo fara praznovala u ažno, čeprav ne versko slovesnost: na banketu bo sežgano dolžno pismo. Farna cerkev je plačana. To je vesel in važen dogodek za vso faro in njenega župnika. Prav je, da se ob tej priliki na kratko spomnimo zgodovine te edine slovenske fare v Pittsburghu. Proti koncu preteklega stoletja je prihajalo vedno več naših ljudi iz starega kraja v obljubljeno deželo Ameriko z namenom, da tukaj nekaj zaslužijo, potem se pa vrnejo v stari kraj. če se voziš po Pennsylvaniji, na mnogih krajih naletiš na velike in dolge hribe peska, kamna — ves je izvožen iz rudnikov. Gotovo je v vsakem rudniku pred leti garal kak slovenski človek. Vsak izkopan hrib peska in kamna bi mogel dati povest o žuljih in potu slovenskih ljudi po pennsyl-vanskih rudnikih. Veliko ljudi je delalo v okolici Pittsburgha. V Bridgevillu pri Pittsburghu so si ustanovili .svojo faro Sv. Barbare. V mestu Pittsburgh je prihajalo vedno več slovenskih ljudi. Gotovo je večina bila s srcem doma na slovenski zemlji, a potreba jih je silila, da so ostali tukaj. Ob nedeljah niso slišali zvonov domače cerkve. Ker mnogi svoje vere in Boga tukaj niso pozabili, zato iso hoteli imeti svojo cerkev, kjer se bodo ob nedeljah in praznikih Bogu priporočali in potožili svoje križe in težave. V Pittsburghu so Slovenci začeli organizirati prvo župnijo v zvezi s Hrvati. Bosanski frančiškan o. Dobroslav Božič je imel sv. mašo 12. avgusta 1894 “za vse Hrvate in Slovence v Pittsburghu in okolici” v pritličju stare katedrale. Slovenski rojaki v Bridgevillu kve Matere Božje v Sharps-burghu, drugič v pokopališčni kapeli na Sharps Hill. Ljudje so imeli gotovo veliko ljubezen do Boga, da so po blatu in poleti iv prahu hodili na hrib k sv. maši. Father Zalokar je svetoval Slovencem, v PUtšburghu, naj si postavijo svojo cerkev ločeno od Hrvatov. L. 1894 so kupili lote na 57. cesti. Ker je bilo zemljišče kupljeno, so se ljudje obvezali, da bodo začeli z gradnjo cerkve. Pri vsem delu, pri vseh težavah je našim ljudem stal ob strani z nasveti in odločno besedo Father Zalokar. Brez njega najbrž ne bi bile mogoče premagati vseh težaiv in tudi nasprotovanj. Verjetno da brez njega cerkev ne bi bila zgrajena v tistem času. Blagoslov stare lesene cerkve je bil 27. ckt. 1897. V vogelnem kamnu stare cerkve so našli listino v latinščini, ki se tako glasi: V večni spomin. Po milosti Boga Vsemogočnega in pod varstvom Matere Božje Vnebovzete je bil 19. sept. 1897 te je na 15. pobinkoštno nedeljo vzidan vogelni kamen slovenske cerkve Matere Božje Vnebovzete pod srečno vlado Katoliške Cerkve papeža Leona XIII. in pittsburškega škofa Riharda Phelan in župnika Janeza Bezeljak. V potrdilo resničnosti slede imena cerkvenih odbornikov: Gorišek Jožef, Berkopec Jurij, Flajnik Jurij, Grm Janez, Rado-nič Janez, Pavlakovič Jožef, Starešinič Jožef, Grabrijan Miklavž; tajnik. Graditelj cerkve: Karol Seibel. — Prva slovenska cerkev v Pittsburghu je bil krona dela požrtvovalnih in vernih slovenskih naseljencev pod pametnim in odločnim vodstvom P’athra Zalokarja, župnika slovenske fare sv. Barbare v Bridgevillu. Fathra Zalokarja bi mogli imenovati prvega župnika n^ve fare 'na 57. cesti v Pittsburghu. A uradno ni bil nikdar župnik te fare, ker je bil župnik v Bridgevillu. Prvi imenovani župnik je bil Father dr. Janez Bezeljak od okt. 1897 do okt. 1898. Stanoval je pri zasebnih družinah ali v zakristiji. Skrb za poravnavo dolgov, neredna hrana in delo mu je izčrpalo moči, da je zbolel. Za njim je prišel Father John Kranjec, ki je povezal župnijo v tesnejšo enoto, uvedel knjigovodstvo in zgradil župnišče. Ker je bil Fr. Kranjec samo “izposojen” iz čikaške škofije, se je moral vrniti tja. Tretji župnik je bil Fr. John Mertel, ki je pastiroval na 57. cesti od febr. 1903 do dec. 1924. Dolga leta dela, skrbi, uspehov in razočaranj so bila to. Popla čal je dolgove, sezidal šestsobno šolo z dvorano v pritličju, hotel je prikupiti še nekaj zemljišča za poznejše potrebe. Veliko je delal in naredil v teh letih. Fr. Škur je bil četrti župnik. Za časa njegovega župnikavanja se je začela depresija, ki je seda. nji mlajši rod ne pomni več. A starejši farani vedo, kako je bila trda za denar. Fr. škur je delal, se žrtvoval. Kriza je bila dolga, božjža poslanka smrt ga je iztrgala sredi dela. Za njim je pri šel sedanji župnik Fr. Matevž Kebe. Doma na Notranjskem je študiral v Ameriki, bil posvečen 1911, deloval na raznih župnijah, bli župnik na hrvatski župniji v McKeesportu. Letos decembra meseca bo minilo 25 let, odkar tiho in uspešno delo za dušni blagor zaupane črede v fari Marije Vnebovzete. Da ima fara postavljeno in plačano novo cerkev, je gotovo zasluga ne samo dobrih faranov, ki so posegali v svoje žepe in darovali za cerkev, ampak tudi skrbnega in gospodarnega župnika. Če vprašaš g. Kebeta, kako je mogel v mali fari v teh letih pla čati novo cerkev, se nasmeje in reče: “Dobri ljudje so dali. Še prosil jih nisem, malo sem se jim zahvaljeval, pa so vseeno dajali radi.” A če ljudi vprašaš, pa ti odgovarjajo: “Naš gospod župnik je zelo dober gospodar.” Naj bo tako ali tako, ivsa fara z župnikom vred zasluži pohvalo. G. župnik ne'mara oznanjati svetu o delu in življenju fare, pa je vendar prav, da se tudi v javnosti da priznanje farni družini Marije Vnebovzete. Fara ima sedaj — po finan čnem reportu 1958 — 288 družin, v katerih je 885 odraslih, 176 šolo obveznih otrok in 96 otrok, ki še ne hodijo v šolo, torej 1157 duš (med temi 23 vdovcev in 68 vdov). Fara ima svojo katoliško šolo, kjer uče sestre Notre Dame. čie bi vsi Slovenci, ki žive v Pittsburghu, pripadali fari na 57. cesti, bi fara gotovo imela precej tisoč faranov. A mnogi, ki ne žive v bližini farne cerkve, hodijo drugam v cerkev. Nekaj naših ljudi —kot v vsakem kraju — pa seveda ne hodi v cerkev. ./ /•> I 1«L. Če hočeš videti cerkev, barvasta okna ‘s skrivnostmi rožnega venca, pa krstni kamen in drugo notranjščino, pojdi gledat. Ne bo ti žal. G. župniku M. Kebetu in vsej fari naše iskrene častitke. Mat. P- j K sodobnim svetovnim problemom I !| ? 'jm; #■:, . -rv i ttS 2 iff f i i r - 5* j£' * Pretekli teden so začeli svoje razgovore v švicarski Ženevi zunanji ministri štirih velikih sil. To je od poletja 1955, ko so se v Ženevi sestali veliki štirje, nov poskus reševanja sporov med svobodnim in komunističnim svetom. Ob tej priložnosti ne bo napak, če si malo ogledamo, kaj se je v .štirih letih spremenilo v svetu in kaj v odnosih med obema taboroma. Na sestanku na vrhu poleti 1955 so zahodne sile postavile zahtevo po združitvi Nemčije na temelju svobodnih volitev in bila že na tem, da izgine za bambusovo zaveso. Najiveč zaslug za to ima vojska, ki je omejila vpliv komunistov na vlado in delno tudi moč samega predsednika Sukarna, ki mu ni za demokracijo zahodnega kova. Rdeči delajo še vedno težave na Malaji, ker so se v zadnjem času pojavili med gverilci v džungli mladi sveži borci —• 'z' '■vežbani na Kitajskem. Singapor, pomembna angleška postojanka v južni Aziji, je v rokah levičarske mestne uprave. Sygman Rhee v Južni Koreji se drži trdno, država pa se kar Hruščev in Bulganin sta v na- ne more dokopati do pravega čelu na to pristala, čeprav nemara nista mislila tega nikdar resno dovoliti. Predsednik Eisen hower je vsaj formalno postavil tudi vprašanje osvoboditve narodov vzhodne in srednje Evrope. Zahod se je tedaj še čutil kolikor toliko trdnega in vsaj v načelu rn maral priznati obstoječega stanja v Evropi. V Ženevi je bilo izgovorjenih nešteto ljubeznivih besedi na obeh straneh, toda komaj so se državniki vrnili na svoje domove, že je butnila v svet vest sovjetskem sunku na Srednji vzhod, vest o sovjetski vojaški pomoči egiptskemu Naserju. Poseg Moskve na Srednji vzhod je pokazal, da njej ni pomiritve z Zahodom, ampak da je odločena razširiti svoj vpliv na njegovo škodo, kjer koli se ji bi le priložnost ponudila. Moskovsko podpiranje Naserja je skoro uničilo ves vpliv Zahoda v tem delu sveta-, posebno po neuspelem poskusu Francije in Anglije odstraniti Naserja vojaško silo. Združene države so stopile tedaj na stran Naserja, preprečile njegov padec, pa s tem dejansko stvari Zahoda bolj škodile kot koristile. Sledil je vojaški prevrat iv Iraku. Zahod se je skorajžil do vojaške akcije, pa sredi poti obstal, ker ga je postalo istrah lastne korajže. Jordanija in Libanon sta bila sicer rešena, toda trdni zaveznik Irak je prešel na stran nasprotnikov Zahoda in je danes na tem, da postane popoln sov jetski satelit. Ko je prišlo do upora na Mad žarskem jeseni 1956, Sovjetija ni dosti premišljevala, kaj bo rekel svet, ampak je zbrala svoje vojaštvo in upor zadušila v krvi, isto je storila letošnjo spomlad rdeča Kitajska, ko je prišlo do upora v Tibetu. Komunistični svet je svoje postojanke branil in jih obdržal, Zahod si tega ni upal, da ne rečemo ni hotel. Vsa reč se mu je zdela pretvegana, lahko bi “sprožila vojno.” Ni dvoma, da v svobodnem svetu ne mara nihče vojne, verjetno tudi v komunističnem ne, toda komunisti so dosledni vsaj v tem, da svoje oborožene sile uporabijo, kadar se pojavi potreba, med tem ko Zahod izdaja za nje in njih vzdrževanje ogromna sredstva, ko pa se pojavi potreba po njihovem nastopu, jih ne uporabi. Nova cerkev Marije Vnebovzete v Pittsburghu, Pa. Svobodni svet je torej v teh letih od zadnjega sestanka na vrhu izgubil svoj vpliv nad Srednjim vzhodom na škodo Moskve, več sreče je imel v južni A-ziji in na Daljnem vzhodu. Pakistan se je notranje malo umiril, Južni Vietnam je postal trden člen iv svobodnem svetu, tudi Indija se je začela odmikati od rdeče Kitajske. Negotovost vlada še vedno v Laosu, Kambodži, Siamu, Burmi. Vse te države pripadajo sicer svobodnemu svetu, pa niso notranje posebno trdne. Levičarski elementi so v vseh še vedno močni in presenečenja niso izključena. Indonezija se je nepričakovano pomirila in ustalila, čeprav je stanja. miru in ustaljenosti, ker Rhce ne daje demokratičnim silam p°' trebne svobode. Tudi nacionalna kitajska vD' da na Formozi se še drži, toda le po zaslugi Združenih držav-Posrečilo se ji je ubraniti tak°' zvana obalna otočja Kvemoj in Matsu, ker ji je Dulles nudil poj' no podporo. Vprašanje je, ce bodo Združene države priprav* Ijene storiti to tudi v bodoče, kadar ,se bo rdeča Kitajska zopet spomnila in preskušala trdnost zveze Formoze in Washingtona- Borba med komunizmom svobodo je postala živahnejša tudi v Afriki. Komunistične dr* žave so povečale radijske oddajo za Afriko tekom zadnjega le^a za osemkrat in povabile na “štu' dii” na tisoče afriških domači' nov, da jih bodo mogle kasnejo vrniti domov kot komunističo6 propagatorje. Kjerkoli v afriških prestolni' cah so rdeča zastopstva, so ta ve* liko številnejša od zastopsteV svobodnega sveta. Vneto pr°u' čujejo razmere in pripravljaj0 načrte zi revolucije. Razmere v Afriki zore, zore v škodo svobod' nega sveta, ki se še ni niti zbO' dil k resnemu delu zavračanja i11 zaustavljanja rasti komunist1' čnega ivpliva. Komunizem se poganja z vpliv tudi v Srednji in južni A meriki. Priznati je treba, da ne čisto brez uspeha. Nekatere žave Latinske Amerike iso za čele komunizem naravnost izra ijati za izsiljevanje podpor Združenih držav. Od ženevskega sestanka 113 vrhu do danes so bili izstrelj611 na pot okoli Zemlje umetni sate liti, najprej sovjetski, nato afl16 riški. Sovjetija je pokazala. v tehničnem in znanstvenem P° gledu ne zaostaja za svobodni^ svetom, ampak da ga je v nekj terih stvareh celo prehitela. ^ je njen ugled v takozvanem opredeljenem svetu, pa tudi dru god, okrepilo. Svobodni svet J postal še bolj negotov sameo sebe. Pri sedanjih razgovorih zib13 njih ministrov štirih velikih s1^ v Ženevi, ki so pripriva za sest3^ nek na vrhu v avgustu, so z3 hodne sile sicer še zahteva združitev Nemčije na temelJ, svobodnih volitev, toda “post°P no” in še je vprašanje, če bod° pri tem vstrajale. Osvoboditi narodov ivzhodne in srednje k«! rope ne omenja nihče več predmet dnevnega reda razg°v0 rov ali sestanka na vrhu. . Svobodni svet je v bistvu Pj ■ pravljen priznati dejansko s nje tako v Evropi kot na . jugovzhod« njem vzhodu in v Aziji, čepraiv mara storiti. formalno tega Ponovno izjav 4 da bo branil svoje postojanke, treba s silo, pa pri tem ostaia skoraj redno pri besedah. £ Sestanek na vrhu Zahodu n bo prinesel nobenega izboljša11! položaja, ne bo utrdil svetov^ ga miru, odprl bo le pot k noV ^ mu komunističnemu osvajanJu utrditvijo sedanjega posestni. k: ^ IV A O S K A Ameriška Domovina {% IW' E RI e/UH—iflOIVtE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta Misli za letošnji maj ^eP je letošnji maj. Poln je in obeta bogato poletje. ^ ad svetom pa visijo težke odlo- pTudi pred 14 leti je bilo tako. sončno toploto se je prebu-življenje v naravi. Vse stir ,e tistih dni niiso mogle zamo-upanja iv lepšo bodočnost. n°gim po svetu se je to upanje ^ izpolnilo, ko so zmagovalci danili svetu, da je konec voj-!, grozot. Milijonom pa je Jihova stiska postala trajna. ^red nami je bila tedaj nego-°vost begunske bodočnosti. Po Jetih pa smo že ustaljeni na-Jerici v svobodnih deželah, t še mislimo ePrav naj ‘'Veh ^ v delo sedanjosti, da dohiti-0 zamujeno in pridobimo izbuljeno. Na bodočnost misli-^ ° Samo še z merili valute. Pri. . bnjost postavljamo na vsoto 'arjev. Da smo protikomunista emigracija — torej ideologe. ko bomo branili lastno svobodo, ko bomo zopet postavljeni na preizkušnjo. Če svojih dolžnosti dc naroda, hiti do sebe ne pozna- ognjdšče, na katerega bi bili vsi člani resnično navezani. Ključi, ki odpirajo vrata v tak srečen dom so naslednji: 1. Dom mora biti prirejen za družinsko življenje. 2. Dom mora biti last samo na preteklost, bi iz njenega nauka v večnost. Zagrizli smo premnogi ne omenjajo So previdni za vsak pri- ^er' če smo sami med seboj, še mo več, kdo naj ima potem dolž- enega, da je neodvisen, nost, da bo narodu krojil lepšo bodočnost, kdo je “dolžan,” da bo branil nas? V-R. Materinska proslava V nedeljo, 10. maja, smo tudi v Torontu proslavili dan naših mater. Družine so do zadnjega kotička napolnile slovensko dvorano. Proslavo so pripravile dekleta iz Marijine družbe; sodelovali pa so tudi otroci slovenske šole in pevci cerkvenega pevskega zbora. Uvodni nagovor je 'imela gdč. Marija Demšar. Na odru so se odvijale slike, ki jih je pove-zavala v celoto gdč. Francka Humar. Videli smo sedem prizorov pod naslovom NJENO ŽIVLJENJE. Vsebina prizorov so bile deklamacije, pesmi in simbolične vaje. Režija cele prireditve je bila v rokah g. Otmarja Mauserja. Za konec so bili gostje postreženi s čajem in pecivom. P°r- 3. Dom naj bo grajen tako, da nudi stalnost. 4. Dom mora nuditi družini zasebno življenje, ki varuje njene tajne. 5. Dom mora biti pa tudi del celote, naselbine. ■ 6. Dom mora biti produktivna enota. 7. Dom mora biti lep! Vem, da bo marsikdo, ki bo bral gornjih sedem točk mislil: “To se sicer lepo bere, v praksi je pa to nemogoče izvesti.” Res je, v Kanadi je že tako, da je veliko lažje priti do lastne hiše, kot do srečnega doma. Vendar težnja, vztrajna in goreča, spreme-niti hišo v srečen dom mora roditi dejanja in voditi do cilja. K temu naj pripomore tudi sedem “ključev,” o katerih bom pisal v prihodnjih številkah. M. O. Ž. “Ključi krščanskega doma” j °lamo komunistične zločine Pri urejanju našega življenja .l k* ^ ^ drugače so se pa nas muči mnogo težav. Eno ve-(. ^ateri oddaljili in se v skrbi j liko vprašanje je, vprašanje last-zase” skrili v nevtralne, ' nega doma. Redki med nami so, pa celo kar v rdeče mre-1 če je sploh kdo, ki je mogel to Kot da bi bil komunizem po ^ ^tih manj zločinski, kot da bo d^Sovo dele v Kanadi, ko pri-Cas, ki prihaja, manj krvavo! lt^eseca maja 1945, po 4 letih ave komunistične revolucije, ^ ^ letih divjanja fašistov in v CIStov, je naš narod še imel .^Sebi toliko življenjskih sil, da P° svojih pravih zastopnikih s ^Cal v 'svet svojo VOLJO, f PRAVICO in svojo PRI-cg VpJENOST. Voljo, da ho-jj. narod živeti; pravico do ^ostojnega odločanja v bo-tv^ti; pripravljenost na žr-, Pr' zasledovanju pravih na-ciljev. p esec maj je kaj primeren za p^hišljavanje: V koliko je med j.]. 1 m v nas še živ narodov v ’ kiic 3. maja? če ta zamira 'išči195’ k° Slovenija še vedno -v komunistični sužnosti, ka- vprašanje zadovoljivo rešiti. Mnogi, ki lastujejo hiše, nimajo pravega doma. Z željo, da bi mnogi imeli koristi, bom v nekaj člankih skušal opozoriti na sedem ključev, ki odpirajo vrata v srečen dom. (O teh ključih je napisal razpravo Emerson Hynes pri National Catholic Rural Life Conference in je izvleček iz nje objavil The C. R. 9. maja letos.) i Ti “ključi,” o katerih bo govo. ra so praktična načela, ki naj bi jih upoštevale družine pri urejanju svojih domov; so pa tudi načela, ki bi se jih — vsaj nekaterih — morali držati krščanski podjetniki pri gradnji stanovanjskih hiš. Prečesto govorimo, da kupujemo hiše, namesto da bi težili za tem, kako bi prišli do lastnega doma, ki bo prijetno družinsko TRAVELWAYS SERVICE LTD. Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah: h Vam preskrbi vozne listke po suhem, po morju in po zraku. 2. Urcruje različne dokumente in preskrbi prevode. I’omatat vam dobiti svojce iz Evrope. Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo. Sprejemamo tudi naročila po pošti! (i2s BLOOtt ST. W. TEL.: LE 6-3089 ^_________________TORONTO 4, CANADA ^arilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih: jANEZ CVETKO: 643 Euclid Ave., Toronto. Tel.: LE 5-5136 LUDVIK STAJAN: 174 Delta St., Toronto 14. Tel.: CL 1-2417 Slovenci na petem kontinentu (Njihov tisk) Kot sem obljubil v zadnji številki K. A. D., želim danes predstaviti slovenski javnosti na se-verno-ameriškem kontinentu slovenski tisk v Avstraliji ter v zvezi z njim poznanega patra Bernarda Ambrožiča, urednika “Misli,” ki je prvo slovensko glasilo na petem kontinentu. Teh par vrstic ne bo ne kronika, ne zgodovina slovenska' tiska v Avstraliji; služi naj v informacijo. “Misli” so pričele izhajati pred osmimi leti kot razmnoženina na rični stroj pod skrbnim vodstvom patrov Bena in Klavdija. Uredniško središče “Misli” je bilo in je še danes Sydney, N. S. W. Iz majhnega razmnoženega lističa z približno 500 naklade, so “Misli” postale pred kakimi tremi leti tiskani mesečnik. Z letošnjim letom pa so pod izkušeno roko patra Bernarda Ambrožiča postale lepo urejeno, reviji podobno, slovensko glasilo za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji s preko 1000 naklade. Kulturno zrno, ki sta ga zasejala patra Beno in Klavdij daleč pod južnim križem v težkih razmerah pred osmimi leti (o teh bi prav onadva vedela zapisati mnogo zanimivega!), je obrodilo sad: “Misli” so ostale in še vedno kot od vsega početka, prinašajo toplino slovenske besede in versko izobražujejo Slovence v njihovih domovih. Pater Bernard se mora boriti z mnogimi težavami kot urednik in kot zagovornik katoliškega gledanja v slovenski skupnosti. Uspeh ne more izostati, zaradi njegove ižkušenosti in vztrajnosti, s katero urejuje “Misli” in usmerja misli slovenskega človeka ter mu tako pripravlja lepšo bodočnost. Drugo glasilo, Vestnik slovenskega kluba v Melbourne, je namenjeno članom tega kluba. Glasilo je brezplačno in razmnoženo na 20 straneh ter izhaja mesečno v 700 izvodih. Njegova naloga je držati zvezo med člani S. K. M. in Slovenci živečimi v Viktoriji. Začelo je izhajati pred štirimi leti. Poleg gornjih dveh glasil izdaja majhna grupa politično “zrelih” ljudi tiskani štirinajstdnevnik “Žar,” ki naj bi imel za glavno nalogo usmerjati ljudi k slovenski državotvornosti in to brez idejnih osnov. Izhaja približno dve leti, zadnjih 10 mesecev kot 14 dnevnik. Njegov urednik je g. Ljenko Urbančič. V tem obdobju je bil narejen še en poskus popolnoma osebnega značaja, izdajati Slovensko Kroniko. Poskus je propadel in Slovenska Kronika je po približno šestih številkah prenehala izhajati. Drugega slovenskega tiska v Avstraliji ni. Le vsako leto izi-, de koledar žepne oblike, ki ga izdajajo “Misli” ter stenski koledar “Žara.” Za razmeroma majhno število Slovencev živečih v Avstraliji, in če upoštevamo ogromne razdalje, ki so med oz-va/-. njimi ter majhnim številom slovenske inteligence, uspeh dela iHees je določil, da morajo biti vse ladje, ki plovejo po sentlov-renški vodni poti predpisano opremljene. Tuje ladje, ki nimajo zahtevane opreme, bodo lahko odplule nazaj na visoko morje, toda drugič jim bo vhod v vodno pot zaprt, če se ne bodo podvrgle predpisom. Odredba je bila nujna, ker je prišlo posebno pri prehodu skozi Wel-landski prekop do velikih za-na tem področju ni majhen. Pred Stankov. V zvezi s tem so se raz-drugo svetovno vojno Avstralija sirile vesti, da mislijo iv naj- namreč ni imela slovenskega živ- krajši bodočnosti zgraditi vzpo-Ija z izjemo kakih desetih oseb. redne zatvornice, da bi promet Drugič pa nekaj o društveni pospešili. Vodstva prekopa je dejavnosti. izjavilo, da to ne odgovarja res- Z. A.. V-ič. |nici, ker da sedanjemu prometu sedanje naprave zadoščajo. Do Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 8 zv- Mora razumeti angleško. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Ciair Ave. (x) (težav je prišlo le trenutno. * ■* Trdijo, da je nastopila možnost splošne stavke pri CBC, ker so uslužbenci radijskih in televizij skih postaj odklonili kompromisni predlog večine posredovalnega odbora. Vse prizadeto osobje bo glasovalo o priprav- Poveljnik NATO na obisku v Kanadi MONTREAL, Que. — Lauris Norstad, vrhovni poveljnik NATO, je prišel pretekli teden na obisk v Kanado. Ustavil se je najpreje v Torontu, kjer so upali, da bo kaj povedal o novi opremi kanadskega letalstva v sklo-1 stekanj a~. pu NATO sil, ki naj bi omogočila novo zaposlitev v tovarnah v Maltonu. General se je razgovoru o tem spretno ognil. Tod je poudaril na banketu Zveze kanadskih vojaških letalcev, da je NATO dobro vršil svo-še{e p 196L jo nalogo, ker svobodni svet na ozemlju, ki je pod njegovim var- i Social Credit v Alberti upa pri stvom, ni izgubil tekom svojega |volitvah i8. junija dobiti spet večino. V zadnji zbornici je imela Predsednik pokrajinske vlade hv Brit. Kolumbiji Bennett je dejal, da za letos niso predvidene krajevne volitve, da pa še ni na jasnem lai naj bi bile te prihod Zenske dobijo delo V zameno Prosto stanovanje in hrana se dobi v zameno za večerno skrb za otroka v lepem Shaker Hghts. domu pri Rapid Transit. Lahko delate drugje. YE 2-5547. (101) Ženske dobe službo Iščemo dekleta in žene za likanje srajc, za zlaganje rjuh, blazin, namiznih prtov in za označevanje perila. Menk Bros. Laundry 643 E. 103 St. (98) Gospodinja Išče se gospodinjo, ki bi rada imela; dober dom. Kličite pred 10. uro zjutraj ali po 6. uri zvečer WY 1-6554’ (99) MALI OGLASI 37 poslancev od 61. V bodoči zbornici bodo štirje poslanci več. Sedanji predsednik vlade Manning se poteguje za zaupanje vo. livcev že sedmič. * Vodstvo liberalne stranke je obstoja niti pedi zemlje. Izredno pohvalno se je gen. Norstad! izjavil o kanadskih vojakih vi sklopu NATO sil. •-----o----- Novi prihodi in potovanja Toronto, Ont. — K svojemu možu Jožefu Gabršček je prispela z avionom Air France go-(izdalo poseben volivni program proga ga. Ivanka Gabršček iz H točk, iv katerem se zavzema Tolmina v Slav. Primorju. (za izboljšanje šolstva, gradnjo domov, spremembo prodaje žga- ! Po krajšem bivanju v Avstriji I11'11 pUari pomoč malim podjet-i je dospel v Toronto k svojemu jem in drugim splošno koristnim očetu g. Johnu Jagru, 362 Welle- spremembam^ Kljub vsemu ne sley St., sin Franc Jager z Orl računa nihče s tem, da bi mogli pri Ljubljani. Potoval je z avi-(liberalci pod vodstvom Johna Wintermeyerja pri pokrajinskih volitvah zmagati na konser- G. Albin M. Kravos iz Toronta je odpotoval na obisk v Rim in Trst. Potoval je z letalom družbe ALITALIA. (vativci Prosta. * Skupina lastnikov radijskih postaj v Quebecu razmišlja Za vse je organizirala potova- (možnosti postavitve radijske ponje slovenska potniška agencija staje v Torontu, ki bi oddajala v World Travel Service LTD. (francoščini. KDO BI SE MUČIL? — Kolesar v indonezijski prestolnici Jakarti se je naveličal goniti svoje kolo, pa ga je naložil “taksiju,” ki ga vozi po mestu. Hiše naprodaj Na 21481 Nicholas Ave. od E. 200 St. bungalow, 7 let star, 2 spalnici, podstrešje za izdelati, v odličnem stanju. Velika kuhinja, klet, garaža, 60 čv. ospredja, le nekaj minut hoje do cerkve Sv. Kristine in šole. Lepota te hiše se ne da primerjati. Zadnja zahtevana cena $18,900. i Na 1459 Babbitt Rd. Cena $12,500, zidani Yi duplex, 2 spalnici, klet, plinski ogrev, garaža, patio, okenski senčniki, aluminijasta okna in vrata. Blizu vsega, nizki davki in plinski računi. Zelo ekonomično z? tiste, ki so se zaradi veleceste odselili. Ne prezrite tega kupa! Kegljišče naprodaj Prvič na ponudbi. E. 185 St. Bowling Alley Center, 12 avtomatskih vrst, nizka najemnina, na novo dekor ir ano, licence za prodajo likerja. Tu boste naredili denar. Že oddano za 1959 in 1960 sezono. Odličen kup! Za vsa gornja pojasnila kličite Al Eckart, Slovenski posredovalec KE 1-1440 484 E. 200 St. (99) DOMA IN PO SVETU ČE SE SELITE ^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo Enkrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA 8i17 St. Ciair Ave. Moj atari naslov:... DOMOVINA Cleveland 3, Ohio novi naalov: M°J8 IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. Pred kratkim so v prostore pariške vremenoslovske postaje Predsednik Duff Robim in nje-j vdrli tatovi ter odnesli več dra-govi konservativci so odlično gocenih naprav. Pustili so tale zmagali pri pokrajinskih voli- listek: “Naprav gotovo ne boste tvah v Manitobi. V novi zbor- pogrešali, kajti vaše vremenske niči imajo od 57 poslancev 34, to- napovedi bodo tudi brez njih rej absolutno večino, med tem ko prav tako napačne, kot so bile so imeli v zadnji le 26 poslancev, (doslej.” Najtežji poraz so doživeli libera- li, ki so izgubili 8 poslancev. | V ladjedelnicah v Le Havru na Francoskem gradijo doslej Predsednik zvezne vlade Die-(največji ladijski vijak na svetu, fenbaker je imenoval posebno Tehta 44 in pol tone in ima 7.5 komisijo, ki naj preišče različne m premera. Gradijo ga za 72,-voznine na železnicah v raznih (000-tonsko petrolejsko ladjo, predelih dežele. Ameriški zdravniki preizkuša-|jo novo zdravilo proti jetiki Pridobivajo ga s pomočjo bakterij, ki živijo v neki afriški ptici. Blizu Čersade v Zahodnem Pa-(kistanu so izkopali ostanke doslej neznanega mesta, ki je staro nad 3,500 let. Imelo je tlakovane ulice, kamnita poslopja in celo vodovod. Hiša naprodaj Lastnik prodaja Colonial hišo s 3 spalnicami, dve garaže, plinski ogrev, v bližini Nottingham Rd. Kličite IV 1-0214. (98) Prometni minister George MALI OGLASI \ PRIPRAVE — Članice NATO so nedavno izvedle vaje za obrambo pred atomskim napadom. Na sliki vidimo del podzemne postaje v ‘Ongaru na Angleškem, ki zasleduje radioaktivno izžarevanje kot posledico atomskega napada. Hiša naprodaj Zidana, 8 sob, cena zelo zmerna, da se uredi za'puščina, na 1564 E. 30 St. Kličite AC 6-1467. -(100) Posestvo naprodaj 2V4 akra zemlje, hiša moder-|na in v dobrem stanju, ima spalne sobe, sprejemno sobo, kopalnico, kuhinjo z jedilnico, dalje breezeway ,in. dve garaži. Kokošnjak', farmarsko orodje, več vrst sadnega drevja, 11 milj oc I Clevelanda na Chardon in Hub-I bard Rd. ali Rt. 6. John Terlep, RED No. 4, Willoughby, Ohio [Telefon CLifford 6-3486. —(19,22,27 maj) Sobe se odda j sob se odda v najem, fur-nez na plin. kopalnica, prostor za pranje v kleti. EX 1-4174. -(99) Trgovina v najem Odda se trgovina v najem primerno za brivnico (barber shop). Najemnina $45. Na 5305 St. Ciair Ave. —(19,22 maj) Soba se odda Opremljena soba se odda z kuhinjo in ena soba zase. Oglasite se pri John Kramer, 5305 St. Ciair Ave. —(19,22 maj) Prodaja lastnik Bungalow, 4 spalnice, s ploščicami obložena kopalnica, dnevna soba s preprogo, kuhinja z veliko obednico, veliko predeljena klet, vetrna okna in vrata, garaža, blizu South Gate. Cena $18,500.00v Kličite MO 2-1395. (98) Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo odraslim na 6519 Bonna Ave. (zgoraj). Kličite HE 1-7767. _(M> ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst z* vaše domove, avtomobil« in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Pegam in Lambergar •pisal dr. Fr. Detela Prikrival mu je šla oba tako daleč, če ne bi on tihi spor in zapeljal njega na | sam bil tako skrivosten. Skriv-krivo pot; sam pa je zablodil še nosti razdirajo prijateljstva. To-bolj ko je po svoje tolmačil dvo- da njemu je bila prepovedala umne besede kneginje Katari-1 govoriti kneginja, ki je res pre-ne. A naj je ravnala* kakorkoli, kanila* Vitovca in premotila njeni li bila primorana, da se brani ga. Ravnala je premeteno, lepo in slepi in vara nasprotnike do ne. A sedaj, ko je stopila z eno ugodne prilike? |nogo, mora stopiti tudi z drugo. Vitovec pa je hodil z Joštom To se mu je zdelo tako narav-počasi po sobi semtertja. |no, da se je ozrl, če ni že vstopil “Sedaj smo izteknili, kar smo rabelj. Misel na smrt pa ga je iskali,” je dejal Jošt po dolgem pomirila popolnoma. Vstal je m molčanju. “Ali se bojiš umreti?” ga je podal Vitovcu roko. “Glej, Vitovec”, je dejal, “ti vprašal Vitovdb in ga pogledal meni nisi nič povedal, da si sprt postrani. s kneginjo, in jaz nisem pove- “Ne; ampak jezi me, da mo- dal tebi, da je bila meni nameram na tak način iti s tega sve-jnila poveljništvo. A jaz sem mita, ko sem zamudil toliko lepihjslil, da jemlje tebe v zakon. Ta-prilik.” j ko smo goljufali drug drugega, Vitovec ga je komaj poslušal; in zdaj smo goljufani. Kneginja spomnil se je, kako je bil pokri-.bi bila jako nespametna, ako nas vem obdolžil Ostrovrharja, in(ne usmrti, ko nas je vrgla v je-žal mu je bilo. Stopil je k stare-(čo. V božjem imenu! Kolikemu prijatelju, položil mu roko (krat smo išli zanjo smrti napro-na ramo in ga* vprašal, če je hud ti!” nanj. Kakor da bi se prebudil iz sanj, ga je pogledal Ostrovr-har in si pomišljal. “Za Boga,” je vzkliknil Jošt, “spravita se brž!, dokler še utegneta!” in zgrabil je roko, ki se je obotavljala, in jo položil v Vitovčevo. “Nemara pa slepi ona sebe najbol, ko meni, da je preslepila mene”, je dejal Vitovec hladnokrvno. “Moji vojaki vedo sami, kaj jim je storiti.” Pred gradom pa je nadlegoval novega poveljnika, barona Vajdo, ki se je odpravljal v Vitov- Jaz sem te razžalil hudo, je čev tabor, tajnik Lenart in ga dejal Vitovec. Oni je prikimal molče. Videlo se je, da je zamrlo staro prijateljstvo. Vitovec je zopet nastopil pot po ječi, in Ostrovrhar se zopet zamislil. Naj bi bil Vitovec odkritosrčen, si je dejal, vse bi se bilo razvilo drugače. A tudi bi ne bila. za- CH1CAGO. ILL. HOUSEHOLD HELP MELROSE PARK HOUSEKEEPER—under 35. Light cooking, stay; companion to young woman. Own room, board, salary. To be a member of the household. GLadstone 5-5169. (99) HOUSEWORKERS — Generous salary — 2 women needed for light housework and care of elderly lady. Large comfortable house. Own room. EUclid 6-3378. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Small, ideal for couple. Good going business with excellent potential. Established 25 years. SIOCO including equipment and fixtures. GRovehill 6-9574. (98- FOR SALE OR RENT REASONABLE RESTAURANT - GRILL — Modern, fully equipped. 5 stools.: Will accommodate two tables. Air conditioned. Established 20 years. Located in Key block,, N.W. side. — KI 5-5131. (98) CIGAR STORE — 0 corner transfer point. Goo,d business. Established over 30 years. Priced for immediate sale. HAymarket 1-9506. |99) CLEANER — Northwest. Good tailoring. Potential. Established 20 years. Excellent year-roud neighborhood business. 4 rooms attached. — SPring 7-2650. (98) REAL ESTATE FOR SALE NILES — 5 room brick ranch, 2 bedrooms, den easily convertable to bedroom, gas heat, Thermo windows, tiled full basement, spacious and landscaped 72 ft. lot. Convenient to schools, transportation and shopping. FHA terms. Only $3000 down. Owner. Low 2G’s. TAlcot 3-2666. (98) DALTON — 5 unusually large rooms, face brick, ranch. 3 bedrooms. 2 years old. Corner lot 45x125 feet, ftily landscaped. Near schools transportation and shopping. 6wner transferred. Priced for immediate sale. Viking 9-5228. rotil, da naj stori, kar mu je bil svetoval on. “Mrtev pes ne ugrizne več”, je dejal. “Če pokažete vojakom v taboru Vitovčevp glavo in o-znanite, da bode tako kaznjen, kdor se upre, se Vam bode vse pokorilo: če pa zvedo, da je Vitovec še živ, jih ne boste ukrotili.” “To se bode kmalu videlo”, je dejal Vajda in skočil na konja. Pred njim so jezdili šitrje trobci in klicar s pismom, v katerem se je bralo, da postavlja kneginja barona Vajdo za poveljnika, za njim četa izbranih konjikov za častno spremstvo in za hrambo v potrebi. Lenart pa je hitel k stražnikom pred Vitovčevo ječo in jim ukazal, da naj takoj usmrte ujetnike. “Na čigavo povelje?” je vprašal malo osupel stražni povelj-ni kin spravil v zadrego tajnika, ki je legal, da je kneginja tako ukazala. A stražnik si je pomišljal. “Taki ljudje”, je dejal, “se ne devajo ob glavo, kakor se klatijo jabolka. Dokler ni pisanega povelja od kneginje, jih mi ne usmrtimo.” Tajnik se je jezil na trmastega človeka,, ki tako slabo umeje državne koristi, in hitel h kneginji. Ta je bila kakor na žerjavici. Da se ji je bilo posrečilo prijeti Vitovca, tega se je veselila; a da je morala kazniti tudi Ostrovrharja, ji ni bilo po godu. Premišljevala je, kako bi tega izpustila, in siklepala, da postavi onega pred sodišče. Najhuje pa jo je skrbelo, kakšne novice da prinese iz tabora baron Vaj- [ da. Naenkrat se vzdigne divji krik zunaj mesta. Po mestu se PITTSBURGH, PA. REAL ESTATE FOR SALE 6 ROOM COLONIAL HOUSE in Mt. Lebanon,, 2 baths, wall to wall carpeting and drapes included. Near schools, churches and shopping district. Good transportation. Lot 50 x 100. Call between 8 and 6 for appointment MOntrose 1-4100. (99) EASTMONT—3 bedrooms ranch, many extras, lovely neighborhood, deal direct with owner. VAlley 4-5790. (99) oglase zvonovi, in vpitje in tekanje in ropot nastane po ulicah. Groza je izpreletela kneginjo, da se je morala prijeti za naslonilo pri stolu. V sobo je prihitel prestrašen sel s poročilom, da je baron Vajda ubit, in da naskakujejo Vi-tovčevi vojaki mesto. Kneginja je prebledela in se zgrudila na stol. Preden je bila zbrala razburjene misli, se napove tajnik Lenart. Dobro ji je došel svetovalec, in takoj ga je sprejela. Ta pa je zopet zapel staro pesem1, naj da, za Boga, usmrtiti Vitovca, če hoče zadušiti upor in utrditi svojo oblast. “Toda takoj, milostiva kneginja, takoj!” je silil. “Vpol ure bode prepozno.” Kneginja je bila v neznani stiski. Razum je pritrjeval Lenartovim razlogom,' a ustavljala se je ženska nara- ‘ va. Daši bi bila rada videla, da | bi bil Vitovec spravljen s poti, se je hudovaja, da bi morala ra-' vno ona ukazati kaj takega. Že , je omahovala, in pregovoril bi | jo bil tajnik, da niso nujne za-] deve pripeljale mestnega sodnika. “Milostiva kneginja,” je poro- ^ čal, “zdajzdaj bode mesto v rokah Vitovčevih vojakov. Ko- j maj se še branijo naše vrste besnim napadom. Od vseh stra- J ni lete bakle in srnolnjaki, in ng dveh krajih se je že prijel ogenj. J Usmilite se, milostiva, mesta, usmilite se meščanov in izpustite Vitovca in Ostrovrharja! Na-j padniki groze, da razdenejo vse mesto, ako ne dobodo nazaj poveljnikov.” Neprijetna je bila prošnja kneginji, in takoj je živo jel na- j sprotovati Lenart, češ, kako se , more svetovati vladarici kaj ta- j ko sramotnega; uporniki se ne ; ooslušajo, dokler ne odlože oro-1 žja; in kneginja mora braniti j svojo pravico, ako hoče še kate-rikrat komu zapovedovati. “Da, milostiva,” je ugovarjal j oni, “še eno uro se branimo, in nikomur več ne boste imeli zapovedovati.” “To so ponosne besede, gospod sodnik!” je dejala ona srdito. “Jaz ne govorim zase,” je dejal sodnik. “Pogum mi daje dolžnost, ki mi veleva skrbeti za meščanstvo.” “A poguma* je treba proti sovražniku, gospod sodnik, ne proti vladarici!” je kričal tajnik, rdeč od jeze in se obrnil zopet do kneginje in prosil za žive in mrtve, naj mu da pisan ukaiz. A v tem trenotju so se odprla vrata, in prikričal je drugi sel, da dero v mesto razkačeni vojaki. “Milost, kneginja!” je prosil sodnik. “Izpustite jih!” je ukazala o-na na kratko tajniku, in ne da bi pogledala sodnika, se je obrnila in odšla iz sobe razžaljena in potrta. Sodnik je hitel k ječi in klical oddaleč stražnikom, naj opro-ste ujetnike v imenu milostive kneginje. Radi so poslušali stražniki, ki so se bali Vitovče-ve vojske. Ujetnike pa je spremil sodnik sam iz ječe in jih prosil, da naj hite in pomire ljute vojake. Mesto je gorelo, in kričanje in jok in stok se je razlegel po ulicah, ko se je prikazal Ostrovrhar. Zagrmel je nad bojaželjni* mi četami in jih ustavil; od druge strani pa so obstale pred Vi-tovcem, ko je mignil z roko. Do neba se je razlegnil radostni krik vojakov, ko so zagledali poveljnika s tovarišema. Z glasnim vriskanjem so jih odpeljali AVB •A. F ELY v taborišče. ihtela za svojim možem, ki je Kneginja pa je pretakala bil umrl za kneginjo v sovraž-grenke solze, ponižana in nesre- nem taboru, čna kakor še nikdar. Na nizkem (Dalje prihodnjič.) stdlcu pri njenih nogah je sede- _______o——— la mlada komornica Helena; za- Hranite denar za deževne dneve kri vala si je z rokami obraz in —kupujte U. S. Savings honde! OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AYE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. Mullally Funeral Home AMBULANTNA POSI.UGA ZRAČEVALNI SISTEM POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore AVINGS • 13 East ISSth Street 35000 Euclid Avanue 6233 St. Clalr Avanue Cleveland, Ohiu ČAS TULIPANOV — Skozi cvetoče tulipane na Parlament Square t' Londonu se lepo vidi Big Ben, slavna ura v stolpu parlamenta, ki praznuje letos svojo prvo stoletn'co. POTOMEEC VIKINGOV — Danski princ Kristjan, 15 let stari sin princa Knuda (na levi) in vnuk kralja Friderika, se vežba za nastop na Vikinškem festivalu. VIŠINSKA OBLEKA — Comdr. Selden N. May, preskusni pilot na U. S. Naval Ordinance Test Station, China Lake, Calif., v svoji delovni obleki. V ozadju je lovsko letalo F8U, spredaj pa stoji vodljivi izstrelek “Sidewinder”, s kar terim je letalo oboroženo. Petinšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA L® SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavarjaj se pri najboljši,, Pn steni in nadsplventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtninq, razne poškodbe,, operacije, Pr0*‘ bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 63. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leto. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za flt*' rasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške PoC(', porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutr ' STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, lH* Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite ■ se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland 3, Ohio «117 St. Clair Ave. HE 1-0628 Z LEVICO — Clarence Tillenius, potomec švedskih i71 norveških naseljencev v Manitobi v Kanadi, je kot 22 star fant izgubil pri nesreči svojo desno roko. Naučil se je slikati z levico in je danes eden najbolj znanih slika7' jev Kanade v slikami iz živalskega življenja v prirodi. Na sliki vidimo slikarja z nekaterimi njegovimi slikami-