V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom Koroški Slovenec",
Wien V.,Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Žinkovskj Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ust
politiko, gospodarstvo Ira prosveto
Posamezna številka stane 50 kron.	Posamezna številka stane 50 kron.
Izhaja vsako sredo.
S'tane četrtletno: K 400"—
Za Jugoslavijo
celoletno: 40 Din. polletno : 20	„
četrtletno: 10	,
Leto II.
Dunaj, 5. julija 1922.
Št. 27.
list stans'od 1. julija do 30. sept. 1922
za Avstrijo . . 400 kron, za Jugoslavijo .	10 dinarjev.
Posamezna številka bo stala 50 kron.
Upravništvo.
Redni letni občni zbor „Pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem"
(Konec.)
Slednjič naj še omenim na kratko
naše gospodarske naloge,
kakor smo si jih začrtali v okvirju našega političnega in gospodarskega društva, kajti poleg mladinskega in ljudsko vzgojnega vprašanja bo treba najbolj upoštevati in pospeševati naš gospodarski razvoj. In ravno v gospodarskem oziru smo prišli koroški Slovenci po plebiscitu v zelo mučen položaj. Dočim smo imeli v stari Avstriji še vse bolj svobodne roke ter vzdrževali lahko stalne stike s kmetijsko družbo v Ljubljani, ki je oddajala tudi našim kmetovalcem razne kmetijske potrebščine, so danes vsled med nami nastale državne meje te ugodnosti odpadle. Tukajšnje deželne gospodarske organizacije pa delujejo naravnost enostransko. Slovenci nimamo o ištih svojih zastopnikov in zato tudi nobenih garancij, da bodo nudile vsem njenim članom neglede na narodnostno pripadnost in politično prepričanje, iste pravice in isto upoštevanje. Zlasti pri oddaji takoime-novanih ..Bergegiiter" je bilo opažati, da so dobivali to blago le pristaši, Bauernbunda. dočim našinci, ki so ostali zavedni in značajni Slovenci pri tej razdelitvi niso bili upoštevani.
Zato smo prišli do prepričanja, da nam treba kakor v političnem, tako tudi v gospodarskem oziru ustvariti si svojo samopo-
PODLISTEK
Cirilu Kandutu v slovo.
V lepem poletnem jutru, ko je solnce najbolj prijetno ogrevalo naše zelene hribe in doline in dajalo lečilne moči nebrojnim cvetkam, zatulila je pretresljiva žalostinka preko koro-škiii planjav. Zaplakal je Rož, ki je izgubil svojega zvestega sina, zaihtela je Podjuna, ker je nehalo biti srce njenega dobrega učitelja. Tuga in žalost je legla na cel slovenski Korotan, ker nima več svojega duhovnika, prijatelja in voditelja. Grobovi tulijo!
Cirila Kanduta ni več. Zavratna bolezen je pretrgala nit njega mlademu življenju. Dne 22. junija je odnehalo biti njegovo blago srce in dne 24. junija so ga položili na Dunaju k večnemu počitku.
Dragi bratec Ciril! Ni mi bilo mogoče prihiteti k Tebi, ko si se poslavljal od tega sveta, nisem smel stati ob odprtem grobu in Ti izreči zadnji bratski pozdrav; zato dovoli, da se potom lista poslovim od Tebe.
Ciril, je-li res, da si šel? Morda so pa vendar le hude sanje? O, da bi bile le sanje!
moč in v ta namen organizirati in spopolniti naše zadružne organizacije. Začetek je bil napravljen, z ustanovitvijo.
Zveze slovenskih koroških zadrug
,	v Celovcu.
Ta naša Zadružna zveza šteje danes 40 članic in je začela poslovati, ker se je posrečilo pridobiti stalnega zadružnega poslovodja. Naše stremljenje mora iti za tem, da Zadružna zveza, ki bo imela" tudi revizijsko pravico, pomaga urediti najprej vse naše denarne zavode na Koroškem, ki so po prekucijah zadnjih let ostali deloma brez veščih moči in zato zanemarjeni. Njena naloga bo tudi, skrbeti za strokovno izobrazbo ter zadosten naraščaj mladih posojilničarjev in izurjenih uradnikov v zadružnih poslih, kakor tudi dajati posojilnicam in posameznim članom potrebna navodila in pojasnila. Sploh pa se bo moralo osredotočiti vso našo denarno poslovanje v okvirju Zveze koroških zadrug, ki bo potem takem postala neka denarna centrala za naše zadružništvo, in je kot taka naravnost neobhodno potrebna, kadar bo začala poslovati
Koroška gospodarska zadruga v Celovcu.
Namen te zadruge bo predvsem preskrbovati njene člane z različnimi kmetijskimi in gospodinjskimi potrebščinami po primenih cenah kakor tudi na drugi stani skrbeti za vnovčevanje njihovih gospodarskih pridelkov, posebno pa na račun članov ali na svoj račun prevzeti dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine in druge velike odjemalce, širiti med svojimi člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem spisov in pismenih navodil dajati jim nesvete v gospodarskih zadevah.
Zadružna misel je tista mogočna sila, od katere razumevanja ni le odvisen ves naš napredek v gospodarskem oziru, marveč tudi naš kulturni razvoj in narodni obstoj sploh. Od tega, kako bodo naši zadrugarji znali uveljavljati zadružno geslo: „eden za vse, vsi
A pismo in brzojav, ki ležita na moji pisalni mizi, govorita resnico. Ciril, šel si v večnost ne da bi se poslovil od nas Koroščev. Zapustil si nas v najlepši dobi svojega življenja, ko si dopolnil komaj dvaintrideseto leto. Zapustil si nas v času, ko bi Te najbolj potrebovali. In tam v tujini si legel v mrzli, hladni grob. Domovina, katero si tako ljubil iz dna svoje duše, za katero si daroval vse svoje moči, svoje zmožnosti in tudi svoje zdravje, ti še groba ni smela dati. Ciril si li slutil, da Ti je odmerjena tako kratka doba življenja, da si se že v rani mladosti in z neprekosljivo vnemo posvetil narodnemu delu?
Ravno zdaj se prav živo spominjam, kako si že v gimnazijskih letih nas druge bodril in da so Te že tedaj radi Tvojega narodnega prepričanja takorekoč še otroka začeli preganjati. S kakšno vnemo si se pripravljal na svoj vzvišeni poklic. Mi drugi smo Te le občudovali a slediti Ti nismo mogli. Bog Te je obdaroval z izredno bistroumnostjo in z darom globoko-zamišljene in prepričevalne govorice. Ze kot bogoslovec si nastopal kot govornik in pridigar in že tedaj je zaslovelo Tvoje ime širom slovenske Koroške. Po končanih bogoslovnih študijah Te je gnalo v inozemstvo, da bi se na
za e n e g a“, je odvisna vsa naša bodočnost Zato je pričakovati z vso opravičenostjo, da bodo koroški Slovenci znali ceniti pomen in delo naših zadružnih organizacij in se jih tudi dosledno posluževali.
Tajinkovo poročilo se je vzelo na znanje. Besedo je pozvel nato blagajnik, ki je poročal o povoljnem stanju društvene blagajne. Ker pravila niso odgovarjala več popolnoma društvenemu namenu, so se nekatere točke izpremenile. Sprejel se je tudi poslovnik.
Članarina se je zvišala na 100 K letnih in vpeljejo se društvene izkaznice.
Novi odbor: Predsednik g. poslanec Ferdo Kraiger: odborniki: Fran Aichholzer. dr. Fran Petek, Anton Gastl, Ivan Starc. Valentin Vertič, Fran Kriegl in Ivan Vošpernik.
Deželni glavar Florijan Groger priznava koroškim Slovencem manjšinske pravice.
Celovec, dne 12. junija 1922.
V zaključni “sefi deželnega zbora dne 3. t. m. je podal deželni glavar Florijan Groger koncem seje naslednjo izjavo kot odgovor na svojtečasno interpelacijo nemškutar-skega poslanca Glantschniga in vsenemških sodrugov, ki odrekajo narodnim Slovencem na Koroškem vsako eksistenčno pravico. Odgovor. ki je v marsičem zanimiv, podajamo po ..Klagenfurter Zeitung“ dobesedno. Glasi se:
.,Ker se je prebivatelstvo glasovalnega ozemlja pri plebiscitu dne 10. oktobra 1920 izreklo z veliko večino za koroško deželo, sta ponovila deželni zbor koroški in bivša deželna vlada že prej podana zagotovila in svečane obljube, da hočeta v na novo pridobljenem ozemlju obstoječa težka nasprotstva izravnati ter vzpostaviti med obema narodnostima mir in složnost. To načelo je moralo služiti kot smernica za celo upravo bivšega glasovalnega ozemlja, pri čemur si je bila deželna
življenja sliki naučil, česar Ti šola ni mogla nuditi, a vojna je prekrižala tvoje načrte. Udal si se, stopil si v pastirstvo in začel v Podjuni z vso vnemo in silo delati za Boga in za naš mili slovenski narod ha Koiuškcm. Nasprotniki so se Te zbali in začeli delati na to, da greš na vojno. Ker ni si poznal bojazni, se. čeprav bi se lahko ubranil, nisi obotavljal in si prebil nad tri leta skoro neprenehoma na ironti. Tam si žrtvoval tudi svoje zdravje. Po končani vojni nisi iskal počitka kot so to storili drugi, ampak se v Rožu oprijel z dušo in srcem dela za Boga in za narod, za katerega si gorel z vsemi silami svojega srca. Ker ti ni bilo prihranjeno nobeno prepanjanje, so tudi to pot bili prekrižani tvoji načrti. Nekega večera si moral vzeti palico v roko in drugi par čevljev pod pazduho in v temni zimski noči bežati preko visokih Karavank i z domovine v tujino, ker je bilo ogroženo tvoje življenje. Čeprav preganjan čeprav brez miru in pokoja si se vedno in povsod neumorno trudil za svoj narod. Tožil in jamral nisi nikoli, čeprav smo brali iz tvojega obraza žalost in bolest. Bil si vedno vesel in tako dobro razumel razvedriti tudi druge. Tvoje življenje tako prav znači križevo pot koroškega Slovenca.
viada kot posredna upravna oblast v svesti, da se ta cilj ne da doseči v kratkem času in da razvnete strasti in nacijonalna razburjenost v tem ozemlju z vsemi slabimi, posledicami morejo dovesti le polagoma do mirovnih razmer.
Tembolj pa je obžalovati, da se mora u-prava izvestnega ozemlja pri njenem prizadevanju za izravnavo teh nasprotstev boriti z velikimi težkočami in da mora celo ugotoviti poostritev nacijonalnih sporov v nekaterih jezikovno mešanih ozemljih. Dozdeva se, kakor bi se nekateri krogi v bivšem glasovalnem ozemlju z danimi razmerami ne hoteli sprijazniti ter stremijo z vsemi sredstvi propagande za spremembo. Temu nasproti se mora ugotoviti, da je brezuspešno in nevarno spregledati realna dejstva in vzbujati upe. ki niso izpolnivi. Na drugi strani pa se mora omejiti tudi nacijonalna nestrpnost tistih krogov, ki mislijo, deželna vlada se more izogniti določbam mirovne pogodbe. Pri ' mirnem preudarku in medsebojni toleranci se bo posrečilo vstvariti vstrajen mir med Nemci in Slovenci v dvojezičnem ozemlju. Zato se obračam na prebivalstvo dvojezičnega ozemlja in njene zaupnike v resni uri in z nujno prošnjo, da nastopi pot sprave in služi s skupnim delom deželi in državi.
Koroški deželni zbor in deželna vlada sta svečano izjavila, da sta voljna braniti pravice koroških Slovencev in ravnati z njimi kot enakopravnimi deželani in državljani. To obljubo izpolniti, se je deželna vlada doslej vedno prizadevala, pri čemur je bila izpostavljena očitkom z nemške in slovenske strani, da postopa pristransko. (!) Kljub temu pa bo deželna vlada izpolnjevala njej naložene dolžnosti, stopajoč po začrtani poti naprej ter držeč se pravice in zakonov skušala varovati (pterese celokupnega prebivalstva v bivšem glasovalnem ozemlju. V 'tem smislu si zaprosim podpore od visokega deželnega zbora in prebivalstva dežele.”
Vsekakor lepe besede, ki jih slišimo iz ust predstavnika koroške deželne vlade. Čudimo se le. da je našel deželni predsednik šele po poldrugem letu po plebiscitu, ko smo morali prehoditi narodni koroški Slovenci celo trnjevo pot, toliko poguma, da si je upal povedati renegatskim kldVetnikom in njihovim vse-nemskim pomagačem, da koroški Slovenci nismo brezpravna para s katero se sme poljubno pometati, marveč da smo po mirovni pogodbi in svečanih obljubah koroških oblasti ravnopravni deželani in državljani. Saj je politično in gospodarsko društvo v Celovcu pre-cizovalo stališče slovenske manjšine na Koroškem vendar že v spomenici, ki je bila izročena deželnemu glavarju dne 18. avgusta 1. 1. in ki je v popolnem soglasiu z njegovimi izvajanji. Kljub temu pa deželna vlada do da-
nes še ni ugodila niti eni naši opravičeni zahtevi. Ali bo ostalo tudi tokrat samo pri lepili besedah? Mi pa hočemo videti že enkrat dejanja.
V vsak® slavensk® hiš® »Koroškega Sžovenca** §
Dekleta, žene — strmimo naše vrste H ’ 5
Z žalostnim srcem opažam kako malo je med nami ženskami edinosti. Ena misli to, druga zopet drugo, a nobeni ni mnogo za skupno delo, kjer bi se skupno vnemale za našo dobro stvar, da bi se zavzele za to, kar nam svetujejo za vse dobro vneta dekleta Vemo sicer same, da bi bilo vse to prav, a brani nam najbrž naša prevzetnost, češ, ravno tako ne bo kot drugi želijo. O, drage žene in dekleta! Vse se v sedanjem času giblje, vse se združuje. Ali hočemo me v tem času držati roke križem, hočemo vse to le od daleč gledati, li hočemo še naprej spati? Odgovor naš naj bo: Ne! Vzdramiti se hočemo, naj izgine vsa prevzetnost in zavist iz naših src, naseli naj se pa v njih pogum in požrtovalnost. Spojimo se vse brez izjeme v veliko armado, ki bo imela nalogo dvigniti naš rod iz propalosti, dati našemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem drugo lice, ga vzgojiti v značajen, zaveden in veren rod. Saj je vse to odvisno od ženske, kateri je izročena vzgoja narodnega naraščaja.
O, da bi mi bilo mogoče vsem ženam in dekletam v dno srca vsaditi gorečnost, razumnost in požrtovalnost k vsem dobrem! Da bi bile navdušene delavke za procvit našega naroda v verskem, nravnem in narodnem oziru.
Žene. dekleta! Kjer so izobraževalna društva, vstanovite svoje odseke, kjer teh ni vstanovite ženska društva! Oklenimo se teh s celim srcem, delajmo v njih in lahko bomo spoznale, kaj nam je storiti, da bomo naš cilj dosegle. Saj vidimo, kakšni uspehi se dosežejo v župnijah, kjer so žene in dekleta združene in kjer so tudi delavne. Ženska društva in odseki naj bodo varuhi naše mladine!
Kvišku torej, na delo! Vzdrami se ženstvo slovenske Koroške, podaj si k edinosti roke in delaj pogumno! Vspeh ne bo izostal.
Vzemite tudi druga dekleta včasi pero v roke in pišite kaj v naš list! Delajmo, ker resni so dnevi! Lahko bi nam kdo pozneje očital, če čas, v katerem še lahko kaj dosežemo, zamudimo.
Pozdravljene sestre!
Slovenka iz Roža.
' In ko smo po nesrečnem plebiscitu izgubili skoro vsi smer naši poti in našemu delu, si bil Ti hitro na jasnem. ..Ostanimo zvesti narodu, delajmo s tem večjo v nemo zanj, ker bo šc' bolj potreben naše pomoči in če je trcoa umri-mo zanj1'. In res si bil na vse pripravljen. Se mi je v spominnu, da si dvakrat pisal na ško-iijstvo in prosil za razna mesta z edino željo, da še nadalje ostaneš na Koroškem in delaš za neumrjoče duše naših koroških Slovencev. Ko je druge skrbelo samo to, kako bi najprej dobili vagone in izginili iz Koroške, si Ti že delal načrte bodočemu delovanju. A tudi pri škofijstvu one dneve niso imeli srca za nas, najmanj pa za Te. Se Te vidim, kako si bil žalosten, ko si mi kazal dekret za Prevalje. Ker si svoj čas obljubil pokorščino, si tudi sedaj ubogal, čeprav Ti je krvavelo srce.
In kakšna je bila Tvoja zadnja po iz Koroške! V Pliberku, v onem kraju, kjer si pastiro-val z mladeniškim idealizmom so bili pripravljeni bajoneti, da Te izženejo. V pozni temni noči si moral, kakor najhujši razbojnik zapustiti zasužnjeno Koroško. Si li to zaslužil Ti, moj Ciril, ki si koroško slovensko ljudstvo in njega grudo tako iskreno ljubil! Mislil bi si, da se boš zdaj otresel koroškega prahu in zavrgel
ali vsaj pozabil to nehvaležno ljudstvo. A ker si nas res ljubil, si nam tudi vse odpustil. Tvoje srce je ostalo pri nas. Začel si iskati pot nazaj in ker Ti je bila pot k nam zaprta, si šel na Dunaj, da bi od tod delal za nas koroške Slovence- Življenja sile si hotel v nas pomnožiti in pri tem delu Te je našla bolezen, kateri je sledila nejzprosna smrt. Bog je gledal Tvojo ljubezen in videl Tvoje žrtve. Ždelo se mu je dosti in zato Te je odpoklical.
Tako si šel Ti zlata, plemeni ta duša. Dosegel si svoj cilj — večno domovino.
Mi pa stojimo in plakamo in še groba nimamo, da bi šli tja in se razjokali. Nimamo groba, a Tvoj duh in Tvoj spomin bo živel med nami, dokler še bije, na lepi slovensko-koroški zemlji zadnje slovensko srce.
Ti, bratec Ciril, pa prosi gori nad zvezdami Vsemogočnega za nas, za našo krasno domovino, da postane srečnejša in slavnejša kot je bila za časa Tvojega življenja.
Počivaj v miru!
Tvoj brat Bronislav.
sa POLITiČNI PREGLED ^
Avstrija.
štrajk na železnicah in pošti je končan, zmagala je vlada, ker so nastavljene! sami prišli do spoznanja, da je načrt povišanja plače, ki ga je predložila vlada, bolj pravičen in ugoden kot oni, ki so ga izdelali voditelji socialdemokracije. Bil je ta štrajk velika nevarnost za obstoj Avstrije, ker se ni šlo samo za povišanje plače ampak za vprašanje, kdo da prav za prav v Avstriji vlada, ali od ljudstva izvoljena vlada, ali par voditeljev socialdemokratskih organizacij. Še ni bil ta štrajk končan in že so začele stavkati cestne železnice na Dunaju, torej štrajk socialdemokratov proti svojim lastnim voditeljem, ki sedijo sedaj na občinskih stolih. Trajal je pet dni in le po dolgotrajnih pogajanjih se je posrečilo ga ustaviti. Vprašanje je samo, kdaj da bode izbruhnil prihodnji štrajk.
Nemčija.
Nemška država se nahaja v veliki razburjenosti. Dne 25. junija je padel glavni mož nove Nemčije Rathenau. Državni kancelar dr. Wirth je podal izjavo, ki ugotavlja, da je obstoj republike v nevarnosti. Nacionalistični krogi so delali na vso moč. da se republika uvrže in upelje zopet cesarstvo. V zaroto so pazleteni tudi ministri in visoki uradniki. Voditelji so Vilhelmovi generali in častniki, ki menda razpolagajo z 300.000 izvežbanimi in oboroženi prejšnimi vojaki. Tudi del državne vojske ni zanesljiv. Da se ščiti republika, se je izdala nova postava, ki občutno kaznuje vsakega, ki bi delal proti republiki. Enega izmed morilcev so prijeli, imena ostalih dveh so znana, imenujejo se: Techow, Fischer. Knauer. Vsi trije so bivši oficirji in člani organizacije Consul, ki je sodelovala pri umoru Erzbergerja in pri napadu na Scheidemanna. Pri njih so našli pisma državnika Helfericha. generala Ludendorfa in drugih znanih mož. Aretirali so več kot sto drugih ljudi, ki so vedeii za umor ali pripomogli k njemu. Delavstvo je pripravljeno, do skrajnosti braniti republiko. Je nevarnost, da izbruhne v Nemčiji meščanska vojska.
Irska.
Pri zadnjih volitvah je bilo na Irskem izvoljenih 58 kandidatov koalicije, ki so angliš-ki pogodbi prijazni, 36 republikancev, nasprotnikov te pogodbe. 17 pristašev delavske in 17 poslancev kmetske stranke.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Globasnica. (S hod.) Dne 5. .junija se je vršil pri nas pod vodstvom poslanca Kraigerja shod slovenske stranke. Na zborovanju je govoril štebenjski župnik o delovanju slovenskih poslancev v koroškem deželnem zboru in o smernicah nadaljne politike slovenske stranke. Govornik je žel za svoja zanimiva in šaljiva izvajanja burno odobrovanje od strani mnogoštevilnih zborovalcev. Po shodu so naši igralci izvrstno igrali burko v dveh dejanjih:	„Tri
ptički.” Kar pa je slišala praviti „Kor. Domovina o tem lepo uspelem zborovanju je izmišljotina starih babnic, okrog omenjenega lista.
Iz grebinjske okolice. Poslušajte katere se dobrote, ki jih deli Heimatdienst koroškim Slovencem! Začnimo kar gor na planini. Po plebiscitu je prišlo k Simonu Kuster nekaj planincev in mu žugali, da mu bodo vse požgali. In res mu je nedolgo po tem pogorelo o polnoči vse, da si je mogla rešiti družina komaj golo življenje. Videle so se stopinje ali zgodilo se ni nič. — Dne 8. oktobra lanskega leta je obljubil Alojz Kariš pd. Košej hlapcem polo-vnjak mošta in vsakemu po 100 K ako napadejo Boštjana Hudelista pd. Mikica v Gabrjah. Prišli so res Košejevi sinovi in hlapci ter sosedovi s koli in gorjačami, razgrajali okoli bajte ko obsedeni, da je šestleten fant še sedaj bolan. Oče je moral zbežati v gozd in eden od bande je celo 4krat za njim ustrelil. Boštjan Mudelist je naznanil zadevo orožništvu. pritoževal se pri vseh uradih ali za Slovenca se ne zmeni živa duša. pa naj je rumenega, rodečega ali zelenega plemena. Stvar je pa tudi še ta. da
tisti, ki Slovence najbolj preganjajo kakor Virtov Maks v Grebinjskem Kloštru, Valanti-nov sin in več drugih, hodijo po konje v Jugoslavijo. Ko jim zmanjka denarja, pa gredo po konje, potem tukaj vdrihajo čez državo od katere imajo korist in pretepajo navrh še Slovence. Kdo jih more razumeti? Ž
Bistrica v Rožu. Pred kratkim je učitelj Krisman šolarja Strugerja tako oklofutal, da se je fant onesvestil. To se pa ni zgodilo med poukom, ampak ko so otroci v šoli južinali. (Amerikanska dobrodelna akcija.) Fant je med jedjo baje glasno zavpil in to je zadostovalo za učiteljev surovi nastop. Tembolj je ta čin obsodbe vreden, ker ima fant že iz otroške dobe pohabljeno nogo, da hodi po dveh bergljah. On je sin dninarice vdove Alojzije Struger. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzel k temu škandaloznemu činu krajni šolski svet. Saj vendar upamo, da hoče biti zagovornik preganjanih in zatiranih! Gospod Krisman ali je tako postopanje tudi vsenemski fortšrit? Ali pa je posebno častno otroke od čušov klofutati.
Št. Vid v Podjuni. Avstrija je na robu popada in treba bo napeti združeno vse sile, da jo vzdržimo na površju. Centralna vlada je storila sicer že vse mogoče korake ali tudi ona ne more vsega. Ali naši Slovenci, ki mislijo. da so Nemci (če pridejo pod Culukafre, bodo pa rekli, da so Culukar i— op. ured.), nočejo sodelovanja Slovencev, ampak hočejo, da se država razleti na vse vetrove. Kako to, ko so vendar glasovali za Avstrijo? Da ali tako težavno delo se more izvršiti samo tedaj, če vsi sodelujejo in ravno tega oni nočejo. Mi smo pripavljeni pomagati, ker se gre tudi za naše interese ali samo tedaj, če bomo imeli pred njimi mir. Bog ve kdaj jih bo pamet srečala? (Ko alkohola ne bo več. Op. ured.) Imajo namreč še vedno to lepo navado, da lajajo za nami „čuš“. Psi so pri nas popolnoma nepotrebni, ker itak ti s svojim lajanjem naznanjajo kdaj pride kak „čuš“. Na ta način se sprava ne dela.
Žvabek. Ker binkoštni torek ne moremo k sv. Križu, kamor smo tako radi hodili, na Urhovo nedeljo pa ne v Strojno, kamor je bila zgodaj zjutraj tako prijetna hoja, smo se letos dne 27. majnika podali s svojim župnikom na Pustrico, kamor je že čez 300 let zaradi kobilic zaobljubljena procesija. Prav lepo in veselo smo opravili svojo pobožnost in tudi drugi so bili z nami zadovoljni, kakor poročate v zadnji štev. „Kor. Slov.“. Pohvalno moramo omeniti, da se obnašajo tamkajšni Nemci prav Prijazno in gostoljubno proti našim ljudem. Verni Nemec Slovenca ne sovraži, le neverni in neznačajni Slovenec preganja lastnega brata! — Dan pozneje je bil lep cerkveni shod na Sv. Mestu. Prišlo se je Majnikovi kraljici Pokloniti sedem procesij, ena celo iz Grebinj-škega Kloštra. — Na binkoštni pondeljek je poročil Franc Jernej posestnico Marijo Skuk, vdovljeno Skubl, katere prvi mož je bil od Rusov dvakrat vjet, a je obakrat zbežal, tretjič pa ga je zadela usoda. Kljub skrbnega šestletnega iskanja ga ni bilo več mogoče najti. Gotovo počiva kje na galiških poljanah. Ker je ženin cerkveni pevec, so pevci zapeli pred in po poroki dve lepi pesmi. Novoporočenca bodita srečna na Brnkovem posestvu!
Kajzaze nad Rožom. Pežl bo postal znamenit mož. K. D. misli, da ga mora braniti. | Nam očita, da ga grdo napadamo in da smo ga vzeli posebno na piko. K. D. se po 'nepotrebnem razburja. Vse skupaj je bila samo Pustna šala. Vsak pameten človek je dopis kot šalo razumel, razen mogoče brihtna K. D. In ker ne ve kaj boljšega pisati, samo prežvekuje, kar mi pišemo. Njej očitamo prežvekovanje, ne Peželnu. Pežl je bistra glava in je dopis gotovo boljše razuniel kakor K. D., ki le iztaknila v njem piko, očitanje in napad. Rred leti smo brali o Krvini in poku, pa je vsak razumel šalo. Seveda tedaj še ni bilo K. G., ta bi bila gotovo našla piko. Zato upamo, da bo K. D. zagotovo tudi v tem dopisu hašla Piko in napad. Pa kakor Pežlnu privoščimo Gkanje, tudi njej privočlfno, da po svoje čika jn prežvekuje naše dopise. In ko ji tega zmanjka, pa še njej en cucelj kupimo. Dobre volje «mo Se zmerom, pa če sanjamo ali bedimo. K. D. pravi, da vedno sanjamo. Škoda, da ni
l
več loterije, K. D. bi stavila na naše sanje in j gotovo vsak teden zadela terno. To bi bilo vendar boljše kakor zdaj, ko strelja same kozle. In to menda celo brez lovske pravice, kar je po postavah prepovedano. No, pa brez zamere.
Metlova. (Dar.) „Ne grem! Vaš oltar je kakor ena kurja greda in Vaši povštri kakor eni kravji podiži," je rekel, šaljivo, pravijo, pred morda več ko 100 leti tedanji šmifielski župnik oziroma kaplan, ko so prišli v onih časih zastopniki vasi prosit župnika za sv. mašo v podružnici na Metlovi, ki je spadala tedaj kakor cela fara kazaška še v Šmihel. Leta 1891 je podružnica pogorela. Oltar in celo notranjo opravo so rešili. Zgoreli so tudi zvonovi. Z veliko vnemo so vaščani 1. 1803 cerkev povečano spet postavili in stari oltar popravili, nakar je bila cerkvica ob ogromni udeležbi ljudstva na novo blagoslovljena. Ker je pa odtedaj že minulo 30 let, se je lani njena notranjost na novo pobelila in pobarvala, oltar in neokusni cementnasti pod pa sta ostala pri svoji stari obrabljeni modi. Ker pa se to ni dopadlo F. K., je sklenila dejansko pomagati in je prinesla za napravo novega oltarja cerkvenemu predstojništvu prvi zgodovinsko zanimivi dar. Darovala je namreč 6 tolarjev iz časa cesarja Franca 1. avstrijskega (1792 —1835), z letnicami 1794, 1795. 1796. 1815, 1818, 1821. Njen ded so namreč posodili začasa napoleonskih vojsk državi nekaj denarja, ki ga je potem cesarska vlada vrnila v takih tolarjih, katere so potem rajni ded razdelili med svoje otroke. Kako dobri časi so morali torej biti tedaj, če cesar po dolgotrajnih vojnah vrne vojno posojilo ne v bankovcih, ampak v srebru. Dobrotnici in njenim rajnim prednikom pa povrni Bog! Ker se pa s tem darom (morda okoli 30—40 predvojnih kron) še ne more obnoviti oltar, zato naj sledijo lepemu vzgledu tudi še drugi!
Št. Janž v Rožu. Koga pogled na naš slikoviti slovenski Rož ne vzradosti? Srce se dviga človeku veselja nad krasom Rožne doline. Res ponos vzbuja ta pogled človeku, ker ta lepa, krasna zemlja se imenuje naša, slovenska zemlja. Mnogokrat zrem tje doli v ta raj med naše fante in dekleta. Šel sem tje v Št. Janž, kateri je že davno slovel kot zelo zaveden kraj in je ostal kljub vsem viharjem, tudi še danes. Nedelja popoldne je, in mislite, da so naši fantje tam kje v gostilni? O ne! Imajo drugo zabavo. Vaje imajo, Domena bodo igrali. Blizu 20 igralcev in vsi kažejo tako veselje in požrtvovalnost za društveno delo. Da fantje in dekleta to je zabava, pa ne v pijanosti in razgrajanju in plesu. Držite se vašega društva in pritegnite v vašo sredo še druge, da ne utonejo in propadejo. In tamburaši! Kako seže v srce vaša melodija. Ko sem se vračal iz Št. Janža proti Podsinji vasi, sem si mislil: Zares krasen kraj, lepo polje, razc-veteni travniki, prepevanje ptičkov in vmes vesela slovenska pesem. Na jugu Karavanke in proti severu Drava. Vse tako lepo in mirno; pošteno slovensko ljudstvo prebiva m. Toda ni vse tako. Oči ne vidijo vsega, ni več pravi raj tukaj. Lahko bi bila še tukaj edinost, zadovoljnost, ljubezen in bratstvo, kot nekdaj doma, toda ne mnogo, vendar nekaj jih je, ki ta mir, to bratstvo kršijo. Je jih nekaj, ki mislijo, da je lepši, če se tako malo za Nemca ima. Prodali so takorekoč grobove svojih prednikov tujcem za jedeževe obljube. Toda vrli fantje in poštena dekleta naj vas to ne moti. Ne štejte izgubljenim vašim bratom tega v zlo, vaše krvi so. Slovenci kot vi. Le tujec jih je zapeljal in ni več daleč čas, ko bodo spoznali svojo zmoto. Vrnili se bodo zopet v vašo sredo in mir bo zopet vladal v krasnem Rožu. Fantje in dekleta vaša požrtvovalnost in vstrajnost v dobri naš! stvari bo k temu pripomogla. Le pogumno naprej!
Visoka Bistrica. Pod vsjjožjem Svinjske planine leži romarska cerkev imenovana Visoka Bistrica. Do sedanjega župnika so bili zmiraj slovenski duhovniki; dolgo je služboval v Bistrici letošnji zlatomašnik M. Wede-nik zdaj župnik v Otmaniah. Gotovo že precej ča‘ a mora biti že ponemčen ta kraj in lahko trdimo, da so ztfttj na Visoki Bistrici pristni Nemci, pošteni in dobri ljudje. .Imena prosestnikov pa pričajo da so bili tam svoj-
čas Slovenci; vsi kmečki domovi imajo slovenska imena kakor. Manzi, Kos, Crnc, Krai-nik, Kresova pristava, Kral, Puklar, Knez, Jezernik, Makej, Drčnik, Rebernik itd.
Sele. (R a z n o.) V Selah smo začeli pridno popravljati hiše. Matevž Jug, p. d. Rutar, je podrl lesem del hiše in ga nadomestil z zidanim. Gostilničarka Neža Falle p. d. Gregčinja pa je prostrano plesno dvorano spremenila v sobe, da bo tujskemu prometu lažje ustregla. — Nogo si je zlomil di var Valentin Kelih, bivši p. d. Mik; Janez Olip, Užnikov, pa se je po nesreči vsekal s sekiro v kost pod kolenom. Želimo vrlemu igralcu našega odra, da se kmalu ozdravi. — Na kvaterno nedeljo smo pokopali Nežo Čertov, blago in pridno mizarjevo ženo. N. p. v m!
Kazaze. (Požari i n d r u g o.) Zaradi požigov v jeseni lanskega leta je naša vas doslej nepoznana zaslovela po celi bližnji in daljni okolici. Imeli smo štiri požare in dva po-žigalna poizkusa in sicer požige dne 1. X. pri Kosu, 21. X. pri Rogaču, 1. XI. pri Jšvočniku, 8. Xil. pri Rutniku in 25. XII. pri Čaperniku, kjer pa so požig še pravočasno zapazili in pogasili. Gorelo je vselej ponoči, predno je vzšel, ozir, ko je zašel mesec in ko je bilo vse tiho in je vse spalo. Vas in tudi sosednje kraje so stražili ljudje cele 3 mesce, šele od 1. svečana imamo na ukaz vlade vsako noč orožniško stražo. Pogorelo je vsega 8 posestnikov, štirje imenovani zažgani in sosedje: Žužov (skedenj), ligo, Kolir in Bric. Vsem je zgorelo vse, skupno 27 večjih in manjših objektov z vso opravo. Le malo s_e je še dalo rešiti. Vsled suše, pomanjkanja lastne brizgalnice in ljudi, je vse drugo postalo plen požara. Škode je bilo po jesenski valuti nad 25 milijonov a. k. Zavarovani so bili posestniki skupno komaj za 2% milij. a. k. Ako bi ne bilo dobrih src v domači župniji in krajih to in onostran Drave, zlasti Škocjanu, Tinjah, Grebinju, Kloštru. Št. Petru, Vovbrah (Mentel) in drugod, bi pogorelci in njih živina te zime ne mogli preživeti. Bog jim povrni, kakor tudi vsem drugim v soseščini, ki so ob raznih prilikah v denarju ali posebno v blagu: žitu, moki, slami, zelenju itd. kaj darovali, katerih imena so zapisana v knjigi božji. Večina pogorelcev je prisiljena prodajati les, da si morejo nabaviti opeko, strešnike, deske, apno, žreblje in nešteto drugih zidarskih potrebščin, zlasti pa orodje in opravo. V ta namen so pogorelci že v jeseni vložili utemeljeno prošnjo potom deželne vlade na osrednjo vlado na Dunaju, odkoder pa še ni bilo nobene rešitve. Pohvalo zaslužijo tudi nešteti vozniki iz Kazaz, Metlove, Humč, Breze, Grabna, Pri-blevasi, Sinčevasi, Dobrlevasi, Lovank, Kokja, Rinkol, Štebna itd., ki zastonj dovažajo razne potrebščine. Tako se Kazaze polagoma obnavljajo. Kar je bilo prej staro, bo zdaj spet vse novo. Hiše in skednji spet vstajajo. A izvršeno je šele pol dela. Kje je potem še oprava, gospodarsko orodje, obleka itd.? — V torek dne 6. Vi. ob 17. uri se je vsula iz gromonosih o-blakov toča, ki je padala najprej suha in nato pomešana z dežom skozi 4 minute. Trpelo je zlasti sadje, rž in posebno jarica. Pod streho smo jo zbrali na 5U cm visok kup, kjer je ležala potem kljub solncu in toploti 64 ur. Tudi če bi ne bilo toče, bi letina ne obetala dobro, ker je zimska setev radi lanske suše precej redka. Kar pri enem ni, pa more biti še pri drugem, zakaj vse malokaterikrat uspe!
Bistrica v Rožu. Tukajšnji kolesarji se vozijo kar brez uma po cesti. Zadnji čas so povozili: eno dekle, eno ženo in dva moža. Imajo tudi to nespametno navado, da pozvonijo šele, ko privozijo tik za hrbet kake osebe. Dotičnik pa potem ne ve ali bi skočil na desno ali levo. Malo več previdnosti bi bilo na mestu.
Drava. (S m r t.) V cvetoči mladosti smo pokopali dne 19. junija Ivanko Kofler pd. Mli-načevo po dolgotrajnem bolehanju, pošteno in verno dekle. K zadnjemu počitku jo je spremljala mnogobrojna množica od blizu in daleč ter požarna bramba. G. župnik je imel pretresljiv nagrobni govor, da moramo biti na smrt vedno pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva in da nam kliče Ivanka iz groba »danes mene, jutri tebe!“ Pevci so ji zapeli žalo-stinko: N. v. m. p.
S MI IN ONI	a
Muzej. Nov muzej dobimo v Celovcu. Ustanovili so sra heimatdienstlarji, katerim se je pridružil tudi knezoškof. Razstavili bodo v novem muzeju predmete, ki spominjajo na koroške „abwehrkampfe“ in plebiscit. Pričakujemo, da nas koroške Slovence ne bodo zopet prezrli in zapostavili, kakor vedno, ampak nas upoštevali in nam odkazali v muzeju častno mesto, kjer bodo razstavljeni vsi dragoceni predmeti, katere so „abwehr-kàmpfarji*' v slov. cerkvah, župniščih in pri zavednih Slovencih rekvirivali za — muzeum.
H DRUŠTVENI VESTNIK H
Podsinjavas. (Igr a.) V nedeljo 18. junija se je vršila v Podsinjivasi igra „Domen" ki jo je priredilo izobraž. društvo za Št. Janž in okolico. Že celo dobo poprej so fantje postavljali oder in pripravljali prostore pod kozolcem Gašperjeve gostilne, pod katerim je prostora za 500 oseb. Z vseh strani je bila napovedana obilna udeležba, ali rani dež je oddaljene zadržal. Udeležba je bila zelo povoljna in je sestojala večinoma iz domačinov S predstavo smo bili izredno zadovoljni. Posebno odlikoval se je berač Urh (g. Miiller), tudi Domen (g. Valentin), in Jurc (g. Wieser) ter Sova (g. Bliihml), so igrali nad vse pričakovanje dobro. Krasno so izvršile svoje vloge dekleta Anka (gdč. Katica Gabriel), ki je pravi gledališki talent, Meta (odč. Marica Užnik) in Jerica (gdč. Mojcka Gabriel). Pa tudi ostali igralci zaslužijo pohvalo. Fantje in dekleta le tako naprej, želimo, da bi se še večkrat tako pokazali! Po igri so domači tamburaši zasvirali par lepih komadov in dekleta so nabrale s prodajo šopkov 14.837 K za tiskovni sklad. (Tako marljivim dekletam naše priznanje in zahvala. Op. ured.)
® RAZNE VESTI S
Napredek moderne kirurgije. Moderila kirurgija, ki je med in po vojni silno napredovala, je zopet dosegla nov uspeh. Francoski listi poročajo na dolgo in široko o nov-m čudežu modernega zdravilstva. Nek veteran izza zadnje svetovne vojne, Vialla po imenu, je tekom bojev pri Verdunu izgubil jezik h. špodnjo čeljust. Zdravniki SO Se dolgo trudili, tia ga zopet ..popravijo41, končno pa se jim je to tudi posrečilo. Napravili so mu umetno čeljust, umetno nebo v ustih, h korenu jezika pa so mu prišili jezik iz gumija. Delo je vodil dr. Eugcne Qtienoite. Mož baje sedaj zopet lahko precej razločno in pravilno govori.
— Na Francoskem dobe stariši od države za šestega otroka 100 frankov in ona prevzame razen tega še skrb za vzgojo in šolanje.
— Pri potovanjih v sosednje države se sme nesti brez posebnega dovoljenja 200.000 avstr, kron s seboj.
— Zlata pariteta se je zvišala na 3600 K za eno zlato krono.
— V Jugoslaviji se je znižal obtok bankovcev za 58 milijonov dinarjev. Sedaj je še 4 milijarde 748 milijjonov 51 isoč 5 dinarjev papirnatega denarja v prometu.
— Otroci hodijo v Italiji v šolo oboroženi.
ffiGOSPODARSKI VESTNIK®
Kako dolgo še?
(Dalje.)
28.000	kmetij imamo v deželi, rečimo da so bile počez v mirovni dobi vsaka vredna
10.000	zlatih kron vkup, tedaj 280 miljonov, to bi bilo 280 miljard sedanjih, tedaj lahko vknjižimo na koroške kmete 140 miljard! A dolg je le tam kaj vreden, kjer se obrestuje; bremena, ki so se naložila in se nalagajo našim kmetom pa so že tolika, da jih kmet več ne more nositi. Kaj bo potem četudi kmet reče: Prijatelji! Vaš suženj tudi jaz nisem, delo ustavim, delal bom kar potrebuje družina, drugi pa napravite kar vam drago! Ali bo potem dežela ali država dala na dražbo Izdajatelj In odgovorni urednik :
28.000	kmetov na Koroškem? Ne! Kmetija je kmečka last in do tega ne bo prišlo, da se bo jemalo kmetom, kar je njihovega. Kmet je bil pred državo, in država je tu, da vsakogar varuje, kdor si pošteno služi svoj kruh, ne pa da ljudi zatira. Predno se izvedejo takšni načrti, naj vrag vzame sedanjo Avstrijo! Soci-jalizirati zemljišča, se pravi jemati ljudem o-rodje, skaterim delajo, to se pravi prodajati konja, s katerim moraš orati, se pravi sekati sadno drevje, da z njim kuriš, se pravi prodajati žito, ki se potrebuje za setev, to se pravi pokopavati poljedelstvo, edino gospodarsko stroko, v kateri se da še kaj zaslužiti, ako bojo ljudje hoteli delati. Dela pa je tu seve največ in tu bi našel dela vsakdo, ki sc dela ne boji!
Za Arbeiterico se je zglasil v sedanji krizi še žid dr. Bauer: ..Uredijo se naj agrarni davki, državna podjetja naj se urede s tem, da jih delavstvo sooskrbuje." Delavci so nam so-oskrbovali Wòllersdorf, pa je država plačevala letnih 13 miljard pri eni sami tovarni povrh! Delavci sooskrbujejo arzenal na Dunaju in država plačuje miljarde povrh! Dr. Bauer pa zdaj trdi, da treba železniške sluge dati v ravnateljstvo in ravnatelje in nadzornike na progo, da bojo kidali sneg po letu ali lio zimi pa bo vse šlo, in železnica bo dajala zopet dobička!
Dnel3. in 14. jun. se je pričakoval — polom. Dunajski listi so poročali, da je ententa pozivala Češko in Jugoslavijo, da zasedete Avstrijo, a ste odklonili. Svojčas je Avstrija zasedla Bosno, pa je postalo to zasedanje povod vojski in državnemu razsulu. Pripravljena pa je bila Italija, napraviti pri nas red, a Franciji to ni bilo po volji, ker je sodila, d.i se dela v prilog Angleške. Zdaj so obljubili dunajski ..kapitalisti44 — Njega veličanstvo Rotšild. srednjeevropska Landerbank, Angl v banka i. dr., da ustanove novo banko, ki bo izdajala nov denar in prevzela starega. Ti kapitalisti sede tako visoko, da jim ne morejo do živega z nobeno revolucijo. Ako stvar razumemo, se to pravi: naši vladi se vzame stroj, s katerim se je doslej tiskalo avstrijsko papirnato bogastvo in se izroči ljudem, ki vedo. kaj pomeni za državo neprestano izdajanje ponarejnega denarja. Poljubno razmetavanje denarja s tem neha. Morda stvar pojde, morda ne. bomo Še le videli; ako ljudje ne bojo šte-dili in delali bolj kakor do zdaj, bodo nazadni ; tudi banke vrgle antanti vse pred noge.
Žid Sieghard je nedavno na občnem zboru neke banke dejal: ..Prvi dan republike naj bi se bilo ljudem povedalo, da smo se preselili iz velike hiše v barako. Konec se mora napraviti anarhiji v izdatkih :	Več dohodkov,
manj izdatkov, in potem si brez tuiih posojil še ne moremo pomagati.’4
Mašna zveza
v prid afriškim misijonom obstoji iz ,300 svetih maš, katere se všako leto berejo v kapelici sv. Petra Klaverja v Rimu za žive in mrtve ude. Udje te mašne zveze plačajo enkrat za vedno 50 Kron. V mašno zvezo se vpisujejo tudi otroci in umrli. Dajmo svoje drage in tudi ljube rajne vpisati v to zvezo, da jih ljubi Bog kmalu reši iz vic trpljenja. Ne moremo jim skazati večje ljubezni. Naznanila in udnino je treba poslati Družbi sv. Petra Klaverja v Salzburg, Dreifaltigkeits-gasse 19. Udje dobijo tudi sprejemno podobico. zato pa je treba priložiti še posebej za poštnino 25 K. če jo želijo.
Za tiskovni sklad so darovali: M. Kuhs 18 D, J. Verhovnik 1 D, T. Ogris 5 D, Fr. Mau-chler 4 D, vsi topilnica Žerjav pri Črni, Petrič J. Gorčice 1000 K. Konečnik K. Vogrče 300 K, Slovenci v Glinjah 1000 K, neimenovani pri Gospi Sveti 200 K, neimenovani 250 D, F. K. v Ljubljani 150 D, neimenovani iz Rožne doline 100 D, A. B. iz Jezerskega 120 D, Podlipnik. Dolje 80 D, nenimenovani iz Slov. Gor nabral 300 D. Darovalcem iskrena hvala. Posnemajte!
Listnica uredništva.
Dobrolčan. Ime nismo mogli več najiti. —
Listnica upravništva.
Izobraževalno društvo Šmihel. Položnice dobite v pisarni v Celovcu.
V župnišču bez gospodarstva se sprejme
kuharica
Ponudbe je treba poslati na upravo lista pod štev. 45.
v Libeličah-Koroško
Hiša tik farne cerkve in šole, moderno gospodarsko poslopje, 19 oralov njiv in travnikov. 14 oralov gozda, velik sadni vrt, električna razsvetljava. Cena neobvezno 200.000 Dinarjev. Po dogovoru se posestvo tudi zamenja za gostilno, žago, mlin ali kaj enakega.
Pojasnila daje	44
Nova banka na Prevaljah. Jadranska banka podružnica Maribor ie ustanovila na Prevaljah svojo ekspozituro. Opozarjamo naše čitatelje na ta zavod, ki je za potnike in trgovce velikega pomena, ker bod0 lahko tam prodajali in kupovali tu- in inozemski denar, kar bo pospeševalo in olajšalo medsebojne trgovske stike.
Dunajski to:. Voli kg žive teže po 2400-j 3500 K, biki 2300—3300 K, krave 2300—3300 K, teleta 2700—4600 K, ovce 1300—3000 K, pitane svinje 4800—6500 K, ostale svinje 4500—5000 kron. Mesne cene: Kg govejega mesa 5000— 9200 K, telečjega 4000—10.200 K, ovčjega 3000—4000 K. svinjskega 5800—8000 K, slanine 6000—8000 K, surovega masla 8000—9000 K. Krompir lanski 1 kg 200—220 K, letošnji 680— 700 K, redkev 40—70 K, črešnje 500—1400 K, jagode 3900—5000 K, kumare 300—700 K. Jaj-ce 270—280 K. V prezni konji lahki 380.000—
500.000	K, težki 700.000—1,500.000 K, za klanje 950—2000 K kg. Seno lansko q po 41.00(>-
75.000	K, letošnje 60.000—80.000 K, detelja 67.500—70.000 K, slama 20.000—22.000 K.
Borza. Curi h, 30. junija. Avstrijska krona 0,027/s. D u n a j, 3. julija: Dinar 242 K, ogrska krona 18 K, češka 373 K. lira 930 K, dolar 19.300 K, marka 48 K, švicarski frank 3700 K.
And.Marinz,Po$ileifling,Karnten.
V«V>iio.
Slov. kat. izobraževalno društvo za Št. Janž
ponovi igro	46
»Domen”
v nedeljo dne 9. julija ob 2. uri popoldne
pod milim nebom ua lepem senčnatem vrtu tik cerkve v Št. Janžu.
Po končani prireditvi svira domači tamburaški zbor in poje pevski zbor iz Sveč. Če bo vreme predpoldne deževno, popoldne pa lepo, se igra vrši.
Zabava bo izvrstna. Pridite vsi od blizu in daleč!
Konec ob 9. uri zvečer.
Vabi odbor.

Žinkovski Josip. - Tiska LIdova tiskarna (kom. družba), WIen, V„ Margaretenplatz 7.