©ROGA PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 6 junij 1996 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonae in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Dragica Mckiš. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brez,plačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. "Človek ni stroj, treba mu je počitka. Odpočiti si pa morata duša in telo" Janko Mlakar Leto se bo vsak hip prevesilo v drugo polovico. Tudi brez koledarja bi to opazili, kajti že je v zraku nekaj, brez imena in podobe, kar nas kljub brezimnosti in breztežnosti vleče iz vsakdanjih kalupov. Brani nam, da bi se lotili novih zadolžitev in nas ovira, ko hočemo začeto delo izpeljati do konca, krivo je, da nam misli vsako toliko zablodijo v lenobne tokove, od koder jih potem le s težavo spet polovimo in uredimo. Čas, ko se leto prevesi, čas dpoustov je pred vrati. Beseda dopust ne pomeni zgolj števila dni, ko smo odsotni z dela. Dopust je drugo ime za nenavadno, vrtinčasto, zmede polno obdobje, ki se začne približno takrat, kot šolske počitnice in se tudi zaključi vzporedno z njimi. Predno nastopi, hitimo preverjati, kaj smo postorili do sedaj in česa se moramo lotiti, ko bo ta nori čas mimo: poslovna poročila, poslovni načrti, dosedanji rezultati in predvidevanja do konca leta - zadnji čas je, da vse to stipamo v predpisane obrazce, mape, diskete in drugo neoohodno navlako. Kasneje, med neugnanim dopustniškim utripom, vsega tega ne bomo uspeli izpeljati, saj ne bo nikogar tam, kjer ga bomo iskali, na polovico vprašanj nam nihče ne bo odgovoril, celo telefoni bodo molčali, kot po naravni katastrofi. Naših, DROGINIH šest mesecev, je bilo dokaj razgibanih. Preoblikovanje v delniško družbo je potegnilo za seboj celo vrsto dogajanj, od mrzličnih priprav na prvo skupščino delničarjev do sprememb besedil na dokumentih in žigih ter drugih popravkov. Odpirali smo nove proizvodne linije, pridobili laboratorijske površine, izboljševali proizvodne procese nasploh. Živo je bilo tudi na področju osvajanja kakovosti m na področju uvajanja novih programov, da o intenzivnih poslovnih stikih niti ne govorimo. Bili smo prisotni na sejmih in razstavah, sponzorirali smo kar nekaj pomembnih prireditev. Žal je bilo tudi nekaj grenkih grižljajev, ki neizprosno spremljajo ukinitev vsake dejavnosti, pa naj bo to še tako neizogibno in finančno utemeljeno. Ob takih dogodkih se ni moč izogniti najbolj občutljivi točki procesa - delavcu in njegovi človeški stiski ob izgubi delovnega mesta. Z veliko mero obzirnosti in razumevanja se je bilo treba lotiti teh vprašanj, saj tudi najboljša možna rešitev ponavadi ni tisto, česar bi si prizadeti želel. Včasih se zdi, da je človek ustvaril tržne in finančne zakonitosti zato, da ga potem nekega dne lopnejo po glavi; ali pa jih je ustvaril zlodej, kdo ve. \&žno je, da v takih trenutkih ne pozabimo, da človeka ni mogoče ocenjevati, samo vrednotimo ga lahko; na ta način ne bomo mogli škoditi ne svojem ne njegovemu dostojanstvu. Nikoli ne bomo čisto natanko vedeli, če nam je to uspelo v popolni meri, ko smo ukinjali dejavnosti. Vendar pa, namen je bil dober, kolikor je pač bilo mogoče v situaciji, ki ni bila dobra. Skratka, poletje je razgibano, delovno in utrudljivo. Dopust bo toliko bolj zaslužen. Misel nanj pomaga pregnati naveličanost in grenkobo, polni smo pričakovanja, ki je često vznemirljivejše od doseženega cilja; upanja, ki ostane v lepem spominu, medtem ko bi njegovo kasnejšo uresničitev včasih najraje pozabili; napetosti, ki ne utruja, temveč prinaša počitek mislim, ko se smejo zgubiti med tisočerimi predstavami o poletnem brezdelju. Časi niso lahki, zato so misli, ob katerih se nas ne polašča tesnoba, toliko bolj dragocene in dobrodošle. Ni zmeraj pomembno, da se uresničijo, pomemben je mir, pomembno je dejstvo, da znamo razmišljati o čem lepem in se veseliti preprostih stvari. Sonja POŽAR DELNIČARSKE NOVICE Živilska industrija d.d. Obala 27 6320 Portorož Slovenga Na podlagi točke 7.3. statuta družbe Droga Portorož, Živilska industrija d.d., uprava družbe sklicuje 2. skupščino delničarjev ki bo v Portorožu, 18. julija 1996 ob 11. uri v Avditoriju Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine. 2. Potrditev dnevnega reda. 3. Sprejem letnega poročila za leto 1995. 4. Sprejem sklepa o uporabi dobička za leto 1995. 5. Sprejem sklepa o preoblikovanju revalorizacijskega popravka kapitala v rezerve. 6. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja. Predlogi sklepov: 1.) Sklep k tč. 1: Izvolijo se delovna telesa skupščine. 2.) Sklep k tč. 2: Potrdi se predlagani dnevni red. 3.) Sklep k tč. 3: Sprejme se letno poročilo za leto 1995. 4.) Sklep k tč. 4: Sprejme se sklep o uporabi dobička za leto 1995. 5.) Sklep k tč. 5: Sprejme se sklep o preoblikovanju revalorizacijskega popravka kapitala v rezerve. 6.) Sklep k tč. 6: Imenuje se predlagana revizorska hiša. Predlagatelj sklepa o imenovanju revizorja je nadzorni svet, v ostalih primerih pa je predlagatelj uprava družbe. Čas zasedanja.- Skupščina je sklicana za 18.07.1996 ob 11. uri. Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se ponovno zasedanje skupščine določi za 18.07.1996 ob 14. uri. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Pogoji udeležbe: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so delnice družbe na dan 14.07.1996 vknjižene na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri Klirinško depotni družbi oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Glasovalno pravico lahko uresničuje le tisti delničar oziroma zanj njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik, ki je najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine družbi pisno prijavil svojo udeležbo. Prijava udeležbe je pravočasna, če na sedež družbe prispe do vključno 14.07.1996. Pooblaščenec delničarja mora k prijavi udeležbe priložiti tudi pisno pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi. Gradiva: Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda je na vpogled v času od 18.06.1996 dalje na sedežu družbe, Obala 27, Portorož, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Matjaž Čačovič Predsednik uprave -generalni direktor Pripis: sklic 2. skupščine delničarjev DROGE Portorož je bil objavljen 14. 6.1996 v Uradnem listu R Slovenije in v dnevniku Delo istega dne. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVNIK KAKOVOSTI DROGA d.d. PORTOROŽ Dokumentacijo vodenja sistema kakovosti, ki opredeljuje postopke in procese, organizacijo ter določanje odgovornosti in pooblastila posameznika smo sproti predstavljali v Našem glasu. V prejšnji številki smo predstavili organizacijske predpise, ki veljajo za vso DROGO, nanje se vežejo številna navodila za konkretno delo. Izdelani pa so še organizacijski predpisi in navodila v profitnih centrih, mnogi kontrolni dokumenti v službi za kakovost ter v ostalih službah. KROVNI IN NAJPOMEMBNEJŠI DOKUMENT PA JE POSLOVNIK KAKOVOSTI POSLOVNIK KAKOVOSTI DROGE d.d. je osnovni dokument za vodenje sistema kakovosti. V njem so opredeljena osnovna načela sistema, cilji politike kakovosti, organizacija, medsebojne povezave in odvisnosti ter odgovornosti. Predloge posameznih poglavij je pripravila vodja Službe za kakovost, skupaj z direktorji oz. vodji obravnavanih področij dela, na osnovi elementov standarda SIST ISO 9001 (1995). Predlog Poslovnika kakovosti je bil dan v obravnavo članom Poslovodnega tima za kakovost (kolegij). Poslovnik kakovosti, usklajen s pripombami in dopolnili ter odobren s podpisom generalnega direktorja, je izdan kot izdaja številka 1 z datumom 03.06.1996. Prejemniki Poslovnika kakovosti so vsi člani razširjenega kolegija, en izvod pa je tudi v knjižnici. Prejemniki so dolžni seznaniti z vsebino Poslovnika kakovosti vse svoje sodelavce. Ker so v Poslovniku kakovosti predpisana le osnovna načela sistema vodenja kakovosti, je dostopen tudi osebam zunaj podjetja, vendar se ga daje tretjim osebam le z dovoljenjem vodje Službe za kakovost, kije odgovoren za Poslovnik kakovosti. Sicer je odtujevanje in kopiranje Poslovnika kakovosti prepovedano. KAJ JE NAMEN POSLOVNIKA KAKOVOSTI? Poslovnik kakovosti mora: - podrobno razdelati opredeljeno politiko kakovosti glede na funkcije, izvajalce in posamezne aktivnosti; - opredeliti obveznosti in odgovornosti posameznika v podjetju v sistemu vodenja kakovosti; - zagotavljati vodstvu podjetja nadzor nad izvajanjem sprejete politike kakovosti; - napraviti sistem kakovosti pregleden in obvladljiv; - seznanjati poslovne partnerje o uvedenem sistemu kakovosti in s tem pridobiti njihovo zaupanje v kakovost naših izdelkov in poslovanja; - zagotoviti stalnost pri izvajanju politike kakovosti in vodenju sistema kakovosti glede na kadrovske spremembe; - informirati dobavitelje in vse zaposlene o osnovnih izhodiščih politike kakovosti in sistema kakovosti. Poslovnik kakovosti in vsi dokumenti, ki se navezujejo nanj so zaposlenim v pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane. Istočasno pa so zapisana določila tudi obveza za vsakega posameznika v procesu poslovanja DROGE d.d. Zato je v uvodnem delu Poslovnika generalni direktor zapisal: “Določila Poslovnika kakovosti so obvezujoča za vse zaposlene. Kršitev določil in odgovornosti, podanih v tem Poslovniku, predstavljajo hujšo kršitev delovnih obveznosti.” Vsebina Poslovnika kakovosti je razdeljena na uvod in 20 poglavij (po elementih standarda SIST ISO), ki opredeljujejo zagotavljanje kakovosti v poslovnih funkcijah DROGE d.d. Izhodišče za vodenje sistema kakovosti je POLITIKA KAKOVOSTI, v kateri je vodstvo družbe opredelilo dolgoročne cilje kakovosti. Politika kakovosti DROGE je del poslovne politike, ki je opredeljena v Strateškem poslovnem načrtu DROGA 2000. Vse zaposlene smo s politiko kakovosti in cilji, ki jih je vodstvo opredelilo v letu 1994, seznanili v Našem glasu lani. Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni s politiko kakovosti in njenimi cilji ter s konkretnimi letnimi cilji (ki bodo objavljeni v naslednji številki Našega glasa). Maruška LENARČIČ d.d. Portorož Poslovnik kakovosti Poslovnik kakovosti je interni dokument DROGE d.d. Odtujevanje Poslovnika kakovosti je prepovedano, prav tako ni dovoljeno kopiranje. OBLADOVAN IZVOD [Tl NEOBVLADOVAN IZVOD □ ŠTEVILKA IZVODA: ’3 PREJEMNIK: LILIJAN« PF.ČAB-IVANKK CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POLITIKA KAKOVOSTI -CILJI KAKOVOSTI 1. DROGA ostaja vodilno podjetje na slovenskem trgu v nekaterih programih, z izdelki, ki so plod domačega znanja in zagotavljajo dolgoročno ponudbo kakovostnih prehrambenih proizvodov. 2. Izpolnjevanje mednarodnih standardov kakovosti, zagotavljanje naravne in zdrave hrane ter ohranjanje naravnih lastnosti izdelkov z okolju prijazno tehnologijo. 3. Ugotavljanje kupčevih pričakovanj, ustvarjanje zaupanja in zadovoljstva kupcev kot osrednjih vodil marketinške usmerjenosti podjetja. 4. Stremljenje k nenehnemu povečevanju dodane vrednosti in k racionalizaciji stroškov. 5. Sodelovanje in zadovoljevanje pričakovanj vseh udeležencev našega poslovnega procesa, kot so kupci, dobavitelji, zaposleni, delničarji, lokalna skupnost in družba kot celota. 6. Ustvarjanje kulture podjetja, ki bo še posebej razvijala vrednote, kot so strokovnost, timsko delo, kreativnost, podjetnost in solidarnost. Matjaž Čačovič Generalni direktor PREDPRESOJA SISTEMA KAKOVOSTI V DROGI d.d. V dveh letih in pol, odkar smo začeli sistematično uvajati in urejeti naše poslovanje po zahtevah SIST ISO 9001, smo postavili temelje za pridobitev certifikata (spričevala) o kakovosti. Z namenom, da bi ugotovili glavne pomanjkljivosti sistema kakvosti bo 27. in 28.06.1996 certifikacijska hiša BVQi (Bureau Veritas Quality International) izvedla predpresojo v DROGI d.d. in sicer na Upravi in v PC Začimba ter PC Zlato polje. Glede na rezultate predpresoje bomo uvedli korektivne ukrepe (popravke, dopolnitve), kijih moramo do certifikacijske presoje odpraviti. Predpresoja je pravzaprav presoja v manjšem obsegu. Kot pri notranji in certifikacijski presoji se tudi pri predpresoji preverja izvajanje napisanih postopkov (OP in NA) v praksi in njihovo skladnost (ujemanje) s standardom SIST ISO 9001. Presojevalec z razgovorom, pregledom dokumentacije in zapisov, ter s pregledom proizvodnega procesa ugotavlja skladnost z napisanimi postopki. Pred predpresojo se presojevalec seznani s Poslovnikom kakovosti in sporoči potek predpresoje (koga bodo presojali in kdaj). Predvidoma bo prvi dan potekala predpresoja na Upravi, kjer bo tudi uvodni sestanek presojevalcev in članov PTK, v Skupnih in Štabnih službah, drugi dan pa v PC Začimba in PC Zlato polje. Damjana POBERAJ POSLOVNA SKRIVNOST SKLEP O DOLOČITVI IN VAROVANJU POSLOVNE SKRIVNOSTI Lastninsko preoblikovanje našega podjetja,1 ki je bilo zaključeno z vpisom preoblikovanja v sodni register dne 31. januarja letošnjega leta, s čimer je naša družba pridobila tudi nov statusni prizvok - delniška družba, je za seboj potegnilo tudi uskladitev internih aktov družbe z veljavno zakonodajo. Nadzorni svet je tako na svoji seji 19.04.1996 sprejel Sklep o dočitvi in varovanju poslovne skrivnosti, kije pričel veljati 28.04.1996. Namen tega sklepa je zaščita konkurenčnih sposobnosti družbe. Z njim morajo biti seznanjeni vsi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, delavci, praktikanti, volonterji ter osebe in delavci, ki v družbi delajo na podlagi pogodbe oziroma dogovora. Čeprav vas bodo z vsebino imenovanega sklepa seznanili vaši nadrejeni, to je namreč i\jihova naloga, zaradi izjemnega pomena tega sklepa za družbo ne bo odveč, če vam njegovo vsebino predstavimo tudi na tem mestu. Kaj spoh je poslovna skrivnost? Poslovna skrivnost so predvsem podatki o gospodarski dejavnosti ali gospodarskem položaju družbe ter drugi podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom in kateri smejo biti znani le določenemu krogu oseb. Dolžnost teh oseb pa je, da varujejo ta podatek kot tajen. Predmet poslovne skrivnosti je določen podatek, ki je lahko materializiran ali nematerializiran. Naša družba je za poslovno skrivnost določila podatke, ki se nanašajo na: 1. planiranje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno tehnično-tehnoloških aktivnosti družbe, organizacijo dela ter na rezultate teh aktivnosti, patente in drugo industrijsko lastnino, ki še ni zaščitena; 2. znanje, pridobljeno na podlagi licenc, know-howa in izpolnitev postopkov qziroma dela, recepture; 3. tržni položaj in aktivnosti družbe: - nastopanje družbe na domačem in tujem trgu, - razvojne načrte za prodor na trg z novimi proizvo di ter v zavezi s tem tržne analize, propagandne programe in druge programe za osvajanje trga; - kupce in dobavitelje, - prodajne režime, - reklamne akcije in strokovno informatiko, - planske in prodajne kalkulacije, - stanje zalog in končnih izdelkov, - planske, obračunske in prodajne kalkulacije za posamezne izdelke in rangiranje izdelkov; 4. finančni položaj in aktivnosti: - finančne transakcije, - dolgove in terjatve, - likvidnost, - nakup, lastništvo in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev, - posojila; 5. investicije, investicijske elaborate, analize in projektne rešitve, skice, obratovalno dokumentacijo; 6. osebni status zaposlenih ter družbenikov in njihovih družin, njihovo socialno in zdravstveno stanje, plače in druge podatke, ki jih zbirajo službe družbe; 7. računalniške uporabniške aplikacije in sistemske projekte; 8. ponudbe za natečaje ali javne licitacije, dokler ni objavljen izid; 9. na osnutke določenih informacij, analiz, elaboratov ter druge pisne izdelke ter predloge služb, dokler jih z podpisom za javne ne odobri pristojni direktor oziroma pooblaščenec zaposlenih; 10. lokacije, kjer se hranijo listine z zaupnimi podatki in na organizacijo službe varovanja ter na signalnovarnostne naprave in njihove lokacije in način delovanja. Za poslovno skrivnost se štejejo tudi vsi drugi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Delničarji, delavci, člani uprave in nadzornega sveta in druge osebe so odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. (nadaljevanje na strani 6) POSLOVNA SKRIVNOST (nadaljevanje s strani 5) t* Poslovna skrivnost so tudi podatki, ki jih kot take določi predsednik uprave. Kdo je dolžan varovati poslovno skrivnost? Dolžni so jo varovati vsi delničarji, člani uprave in nadzornega sveta, delavci, praktikanti, volonterji ter osebe in delavci, ki v družbi delajo na podlagi pogodbe oziroma dogovora ter osebe izven družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek poslovna skrivnost. Varovanje podatkov poslovne skrivnosti V grobem so načini varovanja naslednji: a) osebe, katerim so podatki zaupani v ustni obliki, teh podatkov ne smejo sporočati nobeni nepooblaščeni osebe, niti jih zapisati, b) osebe, katerim so podatki zaupani v pisni ali kako drugače materializirani obliki, ne smejo tega dokumenta pokazati nobeni nepooblaščeni osebi, niti ga razmnoževati ali dopustiti, da bi ga kdo drug razmnoževal, c) dokumenti, ki vsebujejo poslovno skrivnost, morajo imeti na svoji prvi strani oznako: “Poslovna skrivnost!”. Hraniti se morajo v zaklenjenih omarah ali blagajnah in jih je brez predsednika uprave prepovedano odnašati iz poslovnih prostorov družbe. Kršitev varovanja poslovne skrivnosti ter odgovornost Kdor izda poslovno skrivnost družbe, je družbi odgovoren po predpisih o odškodninski odgovornosti ter kazensko po pogoji, ki jih določa kazenski zakon. Poleg tega pa pomeni izdaja poslovne skrivnosti tudi hujšo krišitev delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Vsak delavec, ki zve za kršitev varovanja poslovne skrivnosti, je dolžan to sporočiti direktorju oziroma vodji organizacijske enote oziroma službe. V kolikor zve, da je krišitev poslovne skrivnosti storil direktor oziroma vodja organizacijske enote oziroma službe, mora to sporočiti predsedniku uprave. V kolikor zve, da je to storil predsednik uprave, pa predsedniku nadzornega sveta. Za konec bi želela poudariti še dejstvo, da naša družba vlaga veliko sredstev za doseganje tehničnih in komercialnih uspehov, ki jih konkurenčna podjetja skušajo včasih uporabiti tudi na nedovoljen način z industijsko špijonažo. Zatorej, varujmo naše poslovne skrivnosti! Da bi se vsi podrobno seznanili s sklepom o določitvi in varovanju poslovne skrivnosti, smo ta sklep obesili na vse oglasne deske v DROGI. Veronika ZORN DOGODKI PRIŠLI - ODŠLI od 1. 5. 1996 do 31. 5. 1996 PRIŠLI: SICHICH Roberto - vzdrževalec II. - PC ARGO - delovno razmerje za določen čas, KURTIN Sandi - skrbnik lokalne mreže - SKUPNE SLUZBE-AOP - delovno razmerje za določen čas, RUZZIER Ana - proizvodni delavec III. - PC ARGO - delovno razmerje za določen čas, PAVIČEVIČ Božana - proizvodni delavec III. - PC ARGO - delovno razmerje za določen čas, MAHNIČ Warner - pospeševalec prodaje II. - SKUPNE SLUŽBE-TRŽENJE - delovno razmerje za določen čas. ODŠLI: BAZJAK Robert - proizvodni delavec II., PC ARGO, NOVAK Boris - voznik, PC GOSAD, KLEVA Matjaž - proizvodni delavec II., PC SOLINE ZUDIČ Danijel - proizvodni delavec II., PC SOLINE FERFOLJA Miha - proizvodni delavec II., PC SOLINE ŽELE Filip - proizvodni delavec IL, PC SOLINE * * * 31.05.1996 je bilo v DROGI zaposlenih 694 delavcev. V DROGI HRVATSKA je bilo v maju 1996 zaposlenih 19 delavcev. KADROVSKA SLUŽBA NAGRADE KRISTALNA PLAKETA ZA DROGO Kmet stopa preko zorane njive in trosi seme po brazdah. Ali kdaj pomisli na pradeda, ki je prav tu sekal gozd, čistil krčevino in se s preprostim ralom pehal preko ledine, da mu je pot curkoma lil po životu? Ko stvari gladko tečejo, se komaj kdaj spomnimo, da morda na začetku ni bilo vse tako zelo preprosto in samo po sebi umevno. Vsak začetek je težak, pravi star pregovor; v svoji površnosti radi spregledamo, koliko resnice in življenjske modrosti je skrito v teh besedah. Med spremembami, ki so se zadnja leta zgodile v Sloveniji, je tudi delničarstvo, pojem, s katerim so se do nedavnega v vsakdanjem življenju srečevali samo naši državljani na začasnem delu v tujini. Mnogi Slovenci so ga spoznali med študijem ekonomije, veliki večini pa je bilo neznano. Morda so zanj tu in tam slišali; kako poteka, kakšen je ta sistem od blizu - o tem pa seveda ni bilo jasnih predstav. Ko je črka zakona ukazala preoblikovanje podjetij, ko se je začel proces lastninjenja in ustanavljanja delniških družb, se je pred vodstvi novonastalih družb pojavila zelo resna in pomembna naloga: obvestiti javnost in potencialne delničarje o možnostih in načinu odkupa delnic, o njihovih pravicah, predvsem pa o mehanizmih delničarstva in organih upravljanja v delniških družbah. Tudi v DROGI se je bilo treba kar čez noč posvetiti tej nalogi in zgrabiti za delo. Toda kako? Kje naj bi bil začetek? Kako nadaljevati? Kaj je važno in kaj lahko počaka? V slovenskem prostoru ni bilo nikogar, po katerem bi se mogli zgledovati, si sposoditi izkušnje in način dela, tuji miselni vzorci pa niso bili uporabni, saj smo bili pri nas komaj na začetku uresničevanja nove zakonodaje. Začeli smo torej krčiti gozd in orati ledino. V ta proces je bilo z manjšimi in večjimi zadolžitvami vključenih kar nekaj naših sodelavcev, vendar pa moramo izrecno omeniti jedro tega dela, ekipo, ki je znala začeti iz nič in ustvariti nekaj, kar je danes v Sloveniji vzor mnogim drugim: gospo Lilijano Pečar-Ivanek, gospoda FVanc(ja Celharja, gospoda Jožka Peterlina in gospoda Emila Lovriča. Slednji je dal obliko in zunanjo podobo biltenom, dopisom in drugim tiskanim obvestilom, g. Peterlin je poskrbel za finančno plat, g. Čelhar je pomagal s poznavanjem raznih institucij širom države. Gospo Pečar-Ivanek omenjam zadnjo zato, da ji lažje namenim nekaj besed več. Bila je namreč koordinator med DROGO in zunanjimi sodelavci (PR plus RM iz Maribora, Ljubljansko borzo, tistarnami in drugimi) ter med sodelavci znotraj DROGE. Organizacija začetka dela, kakor tudi ves nadaljni potek in zaključek, so bili njena skrb in zadolžitev. Sodelovala je pri izdelavi in popravkih vseh besedil (delničarji so prejemali vprašalnike, obvestila in razlage, ki so bili zlahka razumljivi tudi manj razgledanim in izobraženim osebam), pri izpeljavi anket med delničarji in pri izdelavi strategije o kakovostnem stiku z delničarji. Rezultat tega truda in vneme je pred nami: kristalna plaketa Ljubljanske borze, nagrada za kakovost, doslednost in točnost obveščanja javnosti delničarjev. S to nagrado DROGA znova dokazuje, da je uspešna, sodobna evropska družba, ki zna prisluhniti željam delničarjev ter jim na ta način izkazati spoštovanje. Borzina komisija, ki je ocenjevala podjetja in pooblaščene investicijske družbe v Sloveniji, je pri ocenjevanju upoštevala sledeče kriterije: * kakovost obveščanja - korektnost in točnost informacij o podjetju * ažurnost obveščanja o pomembnih poslovnih dogodkih in o bistveno spremenjenih okoliščinah poslovanja izdajatelja * redno posredovanje in omogočanje dostopa do poročil in do drugih publikacij * aktivnost in odprtost splošne politike informiranja * pripravljenost na sodelovanje oziroma na odgovore, ki jih od izdajatelja pričakujejo institucije trga kapitala, investitorji in mediji DROGINI delničarji, ki so do danes po telefonu ali kako drugače izrazili svoje zadovoljstvo z načinom obveščanja, samo potrjujejo pravilno odločitev borzine komisije. Zdi se nam pošteno, da omenimo še to, da sta poleg DROGE prejela kristalno plaketo tudi MERCATOR in KOLINSKA. Obema iskreno čestitamo. Sonja POŽAR PREDSTAVLJAMO VAM PRAVNA SLUŽBA JE SPREMLJAJOČE NUJNO ZLO! Med izredno prijetne sogovornike, ki sem jih spoznala pri opravljanju “svoje obveznosti”, predstavljanju novih obrazov DROGE, uvrščam tudi Veroniko Zorn, pravnico v DROGI. Veronika je v DROGI že nekaj mesecev in lahko bi rekli, daje že domača. Temu je zagotovo botroval njen značaj in kakor sem zaslutila iz pogovora, njeno pozitivno mnenje o ljudeh. Ne želi si prisvojiti niti najmanjše zasluge sodelavcev in ni ji težko pohvaliti ljudi iz svojega delovnega okolja. Kot je sama povedala, so prvi stiki in uvajanje v delo že mimo; sodelavke soji bile v veliko pomoč, predvsem pa staji pomagala zunanji sodelavec DROGE, odvetnik g. Velkaverh in sodelavka v pisarni, Rossanna Valussi - Bembič, ki je, kot je Veronika dejala, že pol pravnika, saj ima za seboj že nekaj let prakse v pravni službi. O sebi je povedala naslednje: “Moji starši so z Goriškega in tudi jaz sem se rodila 04.02.1970 v Šempetru pri Novi Gorici. Zaradi očetove službe, oče je zdravnik-otorinolaringolog, smo se že v moji rani mladosti preselili v Piran. Tako sem osnovno šolo obiskovala v tem kraju. Bila sem vsestransko aktivna. Obiskovala sem tudi glasbeno šolo, hodila h gimnastiki in pela v pevskem zboru. S prvo dilemo sem se srečala po zaključku osnovne šole, saj sem se že takrat morala odločiti za smer študija. Odločila sem se za gimnazijo družboslovne smeri. Leta 1989 sem se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij sem zaključila v roku. Želela pa sem si opraviti pravosodni izpit, ki poleg ostalega pogojuje zastopanje strank pred sodiščem. Zaposlila sem se na Višjem sodišču v Kopru, kjer sem delala poltretje leto, najprej kot pripravnik, po opravljenem pravosodnem izpitu pa kot strokovni sodelavec. Med pripravo na pravosodni izpit sem nekega dne prejela klic iz DROGE. Bila je ga. Kukanja; vprašala me je, kaj menim o zaposlitvi v DROGI. Bila sem presenečena in laskalo mi je. Vedela sem, da je DROGA dobra in ugledna firma. Odšla sem na razgovor. Po opravljenem pravosodnem izpitu sem se ponovno zglasila v DROGI. To je bilo spomladi 1995. V DROGI sem pričela z delom v oktobru istega leta. V začetku me je nekoliko mučila bojazen pred neurejenimi zadevami, saj sem vedela, da DROGA nima organizirane pravne službe. NG: Droga je velika družba. IQjub temu pa že nekaj let nima “organizirane” pravne službe. K^j meniš o tem? V. Zorn: Služba bi morala biti organizirana. Moj prihod tega še ne zagotavlja. Organizirati jo bomo morali zaradi za- gotavljanja in obvladovanja sistema kakovosti, če ga bomo želeli izvajati tako, kot je zastavljeno v dokumentih. Glede na dejavnost DROGE pravna služba res ne predstavlja možganov družbe, je pa spremljajoče nujno zlo. Tb je priprava internih aktov, pregledi oz. priprave pogodb, izpeljava registrskih zadev, urejanje nepremičninskih zadev ter nenazadnje poprodajne aktivnosti, izterjava dolgov, ki so vezani na pravno službo. V bodoče bi morala dobiti sodelavca. Mislim, da je to tudi v planu vodstva. NG: Droga ima zunanjega sodelavca, odvetnika. Kako imata deljeno področje dela? Zorn: G Velkaverh mi je predal večino zadev, ki jih je sam opravljal; zadržal je le težje in take, ki so za družbo večjega pomena. Pri delu mi svetuje vedno, ko potrebujem nasvet. NG: Imaš morda vizijo idealne pravne službe v firmi kot je DROGA? Nam jo lahko predstaviš? Koliko lahko sama prispevaš k realizaciji ideje? V. Zorn: Tfenutno je v ospredju uskladitev in izdelava internih pravnih aktov, ki je posledica zaključenega lastninskega preoblikovanja ter uskladitve le-teh z novo zakonodajo. Sedaj pripravljam interni akt, Pravilnik o odgovornosti za delovne obveznosti, ki ureja disciplinsko in odškodninsko odgovornost delavcev do organizacije. Ko bo večji del teh zadolžitev za menoj, bom poskušala udejaniti moje zamisli o urejeni in učinkoviti pravni službi. Pravo je široka veda z veliko podvejami. Posameznik vsega ne more obvladovati. Potrebna je specializacija; tak je trend v svetu. Sicer pa sama nimam izkušenj in morala bi na kakšno predstavitev moderne pravne pisarne. NG: Kako se počutiš v delovnem okolju? V. Zorn: Pisarna res ni najlepša, toda počutim se dobro. Imam krasne sodelavce. NG: Kaj pa sicer počneš, ko nisi v službi? V. Zorn: Kot večina mladih ljudi imam veliko energije, ki jo moram trošiti. Sem športni tip; poleti plavam, pozimi smučam, vmes pa plešem in hodim na sprehode v družbi velikega šnaucerja. Rada tudi sedem za klavir in si kaj zaigram. Potovanjem se tudi ne odrečem. Kljub temu da je Veronikino počutje v DROGI že zelo dobro, ji tokrat izrekamo “uradno” dobrodošlico. Želimo ji tudi čimmanj problemov pri delu. Srečno! Majda VLAČIČ SOLINE SOL JE DARILO MORJA, SONCA, VETRA IN - SOLINARJA Nekoč, v neki pradavnini, seje pričelo dvigovati kopno, vode so odtekale in se zbirale. V tem trenutku seje pojavil bel greben, pljusnil nazaj, voda seje ujela v plitvo kotanjo in ni mogla več odteči; veter in sonce stajo posrkala, v dnu kotanje pa je ostajala sled neke belkaste, kristalne soli. Iz morja, sonca in vetra seje rodila sol. Do današnjih dni je človek najprej sila skromno, z nobeno naglico - spoznaval pomen soli. To je bilo nekje, kdo ve kje, bilo pa je tudi tu, pri nas, v Istri - v Fontaniggah, Sečovljah, Luciji, Portorožu. Sol je še vedno nenadomestljiva začimba, industrijska surovina... le dajo imamo tu, na svojih tleh, že tisočletja doma, to slednje kot da ni več nenadomestljivo... V jutranjem hladu potujem med vodnimi bazeni in s pogledom tavam dokler sega pogled in iščem - solinarje. Mir. Tišina. Se ptičev ni slišati... Ni tako zelo daleč čas ko je tod okoli kar mrgolelo drobnih pikic v modrih oblačilih, ki so kot mravljice skrbele za svoje bazene. “Oglejmo si njegov obraz! (solinarjev, op.p.) Ali ni kakor njegov solni fond, razrezan po dolgem in počez z brazdami, ki jih je risalo trdo delo, izklesan kakor portret kakega dostojanstvenika, izklesan od najbolj zanesljive odličnosti - znoja in truda?” je zapisal Jože Kastelic v knjigi SOLINE IN SOLINARJI PRED KAMERO 1975 leta. Zagledaš se v te zarjavele obraze, nobena maža za sončenje ne naredi tako lepe barve kot jo imajo solinarji. Gledaš jih, in v trenutku izgine vsa romantična idilika, s katero sicer opevamo soline ... ostaja znoj in trud in zvesta ljubezen. Sol je darilo morja, sonca, vetra in -solinarja! Ta hip ga zagledam. Mlad je še, športne postave, zagorele polti: “Milan Oplanič, kaj delaš lepega?”, ga ogovorim. MILAN OPLANIČ: Kavacale obnavljam. (Kavacali so ozke poti na vsaki strani tračnic, ki so med bazeni. Črno gosto blato meče solinar na to potko in ga ravna, op. p.) Nekoč, ko so sol prevažali s karijo-lami (samokolnicami) je ta potka morala biti gladka kot steklo. Danes MILAN OPLANIČ: Bazeni še niso utrjeni, dež jim še bolj škodi. “Pred sezono ste se solinarji, vodarji in drugi kaj sestali, pogovorili o delu?” “Letos bo vreme za sol?” MILAN OPLANIČ: Težko je reči. Še meteorologi ne vedo ... Da bi bilo junija tako zelo vroče še ne pomnim. “Toliko bolje za sol, ali ne? Če pride dež...” G.Klavdij Krmac G. Milan Oplanič ne tako zelo, ker se sol prevaža z vagoni po tračnicah. “Poletje je tu, ste pripravljeni za solno sezono?” MILAN OPLANIČ: Super slabo je, nič več ni kot nekoč. 80-100 ton narediš za redno plačo, šele nato ti priznajo normo. A v 7 urah teh ton ne boš nabral! Lani ni dobil nihče niti tolarja. Glavni direktor vidi 50 šta-bilov (fondov; 1 fond= 18 ali 24 bazenov, op.p.) in si misli koliko ta solinar dobi. Kdo pa sploh ve, koliko družinskih članov, prijateljev pomaga? In ni tedenskega počitka; ondan sem poslušal po radiu pravnika, ki je nekemu poslušalcu sporočal, da ima delavec vsak teden pravico do enega prostega dne, da ima praznike in nedelje boljše plačano, da ima dodatek na nedeljen delovni čas ... MILAN OPLANIČ: Smo. Delo je nared, še nekaj malega je za postoriti. Tudi te kavacale se ne da narediti prej, dokler je voda hladna, ima le 10 bomejev, mogoče malo več, ima torej premalo soli, in gre ob prvem dežju v prah. Voda mora biti gosta, imeti veliko soli, in sol veže blato. O vodi pa vedo vodarji, kako in kaj. (nadaljevanje na strani 10) SOLINE (nadaljevanje s strani 9) Danes pa, za golo plačo delati in skrbeti cel dan in noč... zakaj, za koga? Narediš svoje ure in koliko nabereš pač nabereš. “Bodo pa pogodbeni delavci več nabrali...?” MILAN OPLANIČ: Oni da, ampak jih ni. Bazeni samevajo. Pogodbeni delavci so se ušteli že dve sezoni, splača se delati samo študentom. Za nas, redne solinarje je najhujše, da so nam vzeli veselje, ki smo ga nekoč imeli. Oziram se okoli, še enega vodarja bi rada srečala. Zagledam in pokličem tja dol, med bazene. A on odmahne: “Ne morem sedaj, imam vode ...” in hiti naprej. To je bil Klavdij Krmac. Kasneje se je oglasil, kaj da hočem. “Za NAŠ GLAS vprašanje ali dva”, mu povem, “kako kaj s sezono soli?” KLAVDIJ KRMAC: Čez nekaj dni, če ne bo dežja bomo zagledali prve kupčke soli. “Kdaj ste začeli pripravljati vode?” KLAVDIJ KRMAC: Prve lepe, spomladanske dni, letos februarja. Potem smo trikrat vode obnavljali, ker so bila deževja. “Drugače vse po planu, za sezono?” KLAVDIJ KRMAC: Premalo nas je, delavcev. Sicer pa, kdo ve ... treba bi bilo kaj narediti, pa ni šoldov pravijo, za SOLINE jih ni, bi jaz dodal... FRANKO ZIMERMAN je v SOLINAH nadzornik. Z motorjem kroži med solinskimi bazeni, je že močno zagorel in si verjetno misli - kaj hoče ta NAŠ GLAS ... FRANKO ZIMERMAN: Dela so nared, voda 13,5 Be / bome (enota za gostoto vode, posredno pove tudi koliko je soli v vodi, op.p.). “Vreme bo letos pravo? Ste povezani z meteorologi morebiti?” FRANKO ZIMERMAN: Prejemamo BILTEN o vremenu, poroča pa o vremenu za pretekli mesec ... Z meteorologi pa nismo povezani. To ne bi bilo slabo, a v tej situaciji kakršni smo ... “Kakšni situaciji?” grdo vprašam, on pa mi mirno in dostojanstevno nič ne odgovori. Le pogled ni brez sporočila... ' “Pogodbenih delavcev imate dovolj?” FRANKO ZIMERMAN: Dovolj jih G. Giovanni Dessardo je. Med njimi so tudi nekateri, ki so v SOLINAH že bili. Do naju se ta hip pripelje DARIO SAU, vodja proizvodnje. “Za NAŠ GLAS pišem, kar vaši fantje povedo. Kako kaj kaže?” DARIO SAU: Ha! Dežja naj bi ne bilo. Prav bi nam prišlo lepo, sončno vreme. V četrtek so napovedane hladne fronte, a kaj hudega ne bi smelo biti. “Dosti sonca, solinarje ne bodo kosti bolele..” DARIO SAU: O, solinarje tudi bolijo kosti. Več je sonca, več soli, več kosti bolijo. “Dosti dela, dosti soli, dosti bo tudi denarja ...” DARIO SAU: Denarja malo manj. Odvisni smo od prodaje soli, konkurence, prostega trga uvoza. Višje cene bi dosegli le z višjo tehnologijo. “Načrtujete kaj novega?” DARIO SAU: Pralnico soli, lokacijo že imamo, tam pri ZAČIMBI, danes parking prostor. Tudi pri sedanjem, (nadaljevanje na strani 11) G. Franku Zimerman G. Dario Sau SOLINE JUBILANTI (nadaljevanje s strani 10) klasičnem načinu proizvodnje pralnico moramo imeti. Se cestarji hočejo imeti belo sol. “Solinarji niso zadovoljni s plačilom, če bi bili, bi bilo tudi soli več, več bije prodali...” DARIO SAU: Proizvodnja soli na način kot ga imamo ne prenese stroškov. Zato tudi so pogodbeni delavci, so manjši stroški ... Brez državne subvencije tako iti ne more! O sveta nebesa!, si mislim. Kolikokrat sem samo jaz to slišala, ta država pa nič! Ponavljajo se glasovi vpijočih v puščavi, pišejo pesniki pesmi prelepe o SOLINAH, fotografi slikajo, slikarji upodabljajo... Na povratku srečam še encg solinarja, vseh skupaj je le 10 - pred desetimi leti jih je bilo 40. In nič čudnega, da ti le sreča mila katerega od njih pripelje na pot. “Dober ddn, g. Dessardo”, ga pokličem, v roki pa svinčnik in fotoaparat. GIOVANNI DESSARDO: Dober dan. A za NAŠ GLAS? “Da, hvala vam, ker ste uganili. Kako je kaj?” GIOVANNI DESSARDO: Kot je sedaj, še ni bilo. “? Dolgo let ste že na SOLINAH, kako zdravje?, pobaram. G. Desar-do je solinar že več kot 30 let. GIOVANNI DESSARDO: Zdravje še kar v redu, hvala lepa. Štiri leta sem bil star ko me je stric začel voditi na SOLINE... Ni imel svojih otrok in je bilo treba skrbeti za pomoč. “Za pomoč? Pri delu na SOLINAH?” GIOVANNI DESSARDO: Veste, nekoč na SOLINE nisi bil sprejet, če nisi imel družine, celo čimštevilnejšo družino, je bilo še bolje. “Zakaj to?” GIOVANNI DESSARDO: Že takrat so vedeli, ampak tudi spoštovali, da solinar dela na SOLINAH ne more opraviti sam! 28 vagonov soli en sam človek ne more pobrati. Ubili so nam voljo do dela, kaj šele, da bi naše družine prišle na pomoč. Nekoč smo tekli na SOLINE, tudi ponoči, če je le zagrmelo... Danes pa - za kaj, za koga? Nevihta je ali je ni ...plačo so nam dali za sedemurno delo, ne glede koliko delaš. Da ni proste sobote, nedelje, praznika smo mi že itak vajeni. Ampak, da ni stimulacije za delo... rečejo nam, saj greste opoldne domov, pa tam kaj naredite ... Seveda, kaj boš doma naredil po tej vročini, popoldne nazaj na delo, potni stroški so tako dvojni. A koga to zanima? “Nasvidenje, g. Giovanni. Srečno vam želim”. Še preveč sem jih srečala, solinarjev. Tik pred poletno sezono in nič optimizma, nič veselja, ki je nekoč kar kipelo med solinarji. Zapisala sem kar so mi povedali, vsega se tudi zapisati ne da. Na primer, kako naj zapišem te neme, vprašujoče poglede, ki sprašujejo - kaj neki bo s temi solinami? Kaj bodo naredili oni, kdo? Nekdo? Tam nekje, kje, nekdo, ki odloča o malem človeku, o njegovem biti ali ne biti?! Vračam se nazaj med temi vodnimi bazeni. In še ti me nemo vprašujejo, nemo obtožujejo ... v tišini slišim krike ... Navkljub vsemu, morje naj se še naprej preliva v mreže kanalov, ki jih kopljejo in razpredajo solinarji, sonce naj še naprej pomaga delovnim rokam - naj se še naprej dviga iz vseh bazenov bela sol! Sol je nekoč pomenila človeštvu simbol kulture in razuma ter čiste, absolutne, nepokvarljive nature. Dragica MEKIŠ V JUNIJ V PRAZNUJEJO 10-letni delovni jubilej I MILAVEC ANDREJ iz PC ARGO 20-letni delovni jubilej RADOJEVIČ RUŽIČA iz SKUPNIH SLUŽB SODELA VCEM ČESTITAMO OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE! * * * Višina jubilejne nagrade za MAJ (izplačilo v juniju 1996): - za 10 let delovne dobe 36.019,50 SIT - za 20 let delovne dobe 54.029,00 SIT KADROVSKA SLUŽBA NAŠ GL TUDI TVOJ GLAS! GOSAD SEZONA BO PESTRA V PC GOSAD smo pričeli s pripravami na sezono predelave vrtnin. V tem prispevku ne bomo pisali o planu, o količinah predelanih vrtnin, niti o cenah, ker so to strokovne stvari in zato so strokovni delavci podjetja in PC-ja, temveč je prispevek namenjen ljudem, ki bodo pri nas delali. da se komu kaj ne zgodi, in da sploh ni tako stroga, kot je videti. V lanski sezoni predelave vrtnin je bilo veliko zanimivega, včasih smešnega, drugič žalostnega. Prevladoval pa je smeh in čutila se je prisotnost mladih v tovarni. V naši občini je vedno več brezposelnih delavcev, stečaji podjetij so že vsakodnevna zadeva in vedno več delavcev je na cesti. Ena največjih tovarn v ormoški občini, v kateri je bilo zaposlenih čez 700 ljudi, razpada. Kako težko je to, lahko vidimo na obrazih naših sosedov, ki so delali tam in so sedaj doma. Zato se že občuti pritisk na naša vrata, saj prihajajo vsakodnevno spraševat, ali bi lahko delali. Spomnim se časov, ko smo iskali ljudi in jih prosili, naj pridejo delat, danes pa se je težko odločati koga sprejeti na delo, saj je toliko prosilcev. Vse bi radi zaposlili, pa ne moremo. Kriterij je zelo strog, zato pa se dobri delavci vračajo že nekaj let v našo tovarno v času sezone vrtnin. Veliko lepega smo doživeli, posebno z mladimi, pa tudi s sezonsko delovno silo, in tako je tudi prav, saj v sezoni vse zaživi, ko nas je veliko in ko je dela več in raznovrstnega. Da bi le ostalo tako še dolgo, da ne bi bili v vrsti tistih, ki si iščejo delo povsod, pa ga ne dobijo. DA TI C ASI NIKOLI NE BI PRIŠLI V DROGO PC GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI. Danica KRAJNC daj je prišlo potrkat na vrata že približno 30 dijakov - deklet in fantov, s tem, da me je skoraj vsak drugi opozoril, daje prvi vložil prošnjo ali mi telefoniral in da mora biti prvi, ki bo pričel delati. Vsi opažamo, da bo sezona zelo pestra. Nekateri mladi bodo prestopili prag tovarne že drugič oz. tretjič. Najbolj zanimivo bo za tiste, ki bodo prvič prestopili prag podjetja. Zanimiv je prisluhniti razgovoru srednješolca, ki je že delal pri nas, kako “tolmači” novemu, kdaj mora najbolj delati, kdaj lahko počiva. Vsi ugotavljajo, da morajo biti najbolj pridni takrat, ko stopi v proizvodni oddelek direktor, vodja proizvodnje ali tehnologinja. Velikokrat pa se ti mladi ljudje sprašujejo, zakaj mora biti izmeno-vodja vedno v proizvodnji, saj je zelo stroga gospa. To so me že mnogokrat vprašali. Včasih jim nisem takoj odgovorila, hotela sem jih pomiriti, da izmenovodja mora biti prisotna ves čas, ker nadzoruje delo in pazi, Najbolj nepotrpežljivi so srednješolci, ki bi radi pričeli delati takoj po zaključenem pouku v juliju, v avgustu pa bi imeli radi počitnice. Do se- KONFERENCE - POTNIŠKA KONFERENCA V DOBRNI Drugi letošnji sestanek s potniki smo organizirali v začetku maja v Dobrni, na terenu, kjer je doslej DROGO zastopal potnik Edi Šibanc. Zaradi preobširnosti terena in potrebe po obdelavi kupcev pa je del terena prevzel novi potnik Borut Planinšek, ki seje tri leta kalil na mestu pospeševalca prodaje. Tako imamo sedaj devet trgovskih potnikov, ki se jim bo kmalu pridružilo še nekaj pospeševalcev prodaje. Ugotavljamo namreč, da moramo prodajne in promotivne aktivnosti izvajati vse bolj v maloprodajnih objektih, kjer se naši izdelki prodajajo, oziroma tam, kjer poteka trda bitka za prostor na policah v trgovini. Predvidevamo, da bo na vsakem potniškem področju v kratkem deloval po en pospeševalec. Da so te poteze nujne nam potrjujejo tudi podobne reorganizacije obdelave terena, ki jih že ali pa jih bodo v bližnji bodočnosti izvajala tudi nekatera druga uspešna slovenska podjetja iz naše stroke. Tej problematiki smo na sestanku namenili kar precej časa. Potrebno pa je poudariti tudi to, da bomo kmalu prešli na nagrajevanje potnikov po prodanih količinah posameznih blagovnih skupin, s čimer želimo zagotoviti večjo prodajo vseh DROGINIH programov. Tudi del plač pospeševalcev prodaje bo odvisen od uspešnosti prodaje na njihovem terenu, saj jo bodo v tesni povezavi s potniki pomagali povečevati. Analiza prodajnih rezultatov za prvo tromesečje kaže, da smo v DROGI prodali za 5 odstotkov več blaga kot v enakem obdobju lani (prodaja soli ni upoštevana), da pa je prodaja samo preko potniške mreže še za 2 odstotka uspešnejša. Ugotavljamo, da se je popolnjenost prodajnega asortimana pri nekaterih programih izboljšala, vendar nam določeni izdelki še vedno predolgo primanjkujejo (omake za pizzo, ragu, paradižnikov koncentrat...). Ob daljšem pomanjkanju se trgovina preusmeri na drugega dobavitelja, doseči isto prodajo, kot prej pa je pri teh izdelkih potem skoraj nemogoče. Dodatne težave pri prodaji se porajajo tudi zaradi interesnega združevanja trgovcev, ki z argumentom velikosti in pomembnosti dobivajo večjo pogajalsko moč v odnosu do dobaviteljev. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da preko bolje organizirane trgovine in preko vse agresivnejših zunanjih ponudnikov prihaja na naš trg vedno več konkurenčnega blaga, kar nam odžira tržne deleže. S temi dejstvi je pač treba računati. S kakovostjo izdelkov ter vztrajnostjo in agilnostjo prodaje bomo skušali pozicijo, ki jo imamo na slovenskem trgu, obdržati. V takem tonu je izzvenel tudi sestanek v Dobrni. Silvo POŽAR DROGA PORTOROŽ NA SEJMU V NOVEM SADU V drugi polovici maja seje DROGA udeležila 63. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu. To tržišče je DROGA zapustila že v predvojnem času zaradi trgovske prepovedi. Sejma se je udeležilo 1.800 razstavljalcev . Od teh okoli 200 prvič. Po štirih letih so bili na sejmu prisotni tudi tujci. Na 300.000 m2 velikem razstavnem prostoru so bili na vpogled: proizvodi kmetijske in živilske industrije, pijača, tobačni izdelki, mehanizacija, embalaža, kmetijska transportna sredstva in drugo. Posebno zanimiva je bila razstava živine s 5000 živih eksponatov. DROGA je bila na sejmu lepo sprejeta. Nemalo obiskovalcev je predstavnikom DROGE izreklo dobrpdošlico in čestitke za odločitev o sodelovanje na sejmu. Majda VLAČIČ NOVI DOSEŽKI Avtomatizacija pakiranja in paletizacije v proizvodnji kave in čajev Družinsko pakiranje čajev smo posodobili tako, da smo štiri polavtomatske pakirne stroje zamenjali z avtomatskim pakirnim strojem IMA C2000 in ovijalnim strojem. Stroj nam omogoča fleksibilnost glede tipa pakiranja in načina pakiranja. POVEČANJE KAPACITET V PREDELAVI KAVE UREDITEV TEHNOLOŠKEGA PROCESA PREDELAVE FILTERČAJEV Predelava čajev v PC Začimbi je preurejena tako, da je priprava čajnih mešanic prostorsko ločena od pakiranja. V t.i. mešalnici se pripravljajo čajne mešanice, ki se tu začasno skladiščijo. Od tu poteka tudi oskrbovanje pakir-nih strojev s surovinami. POSODOBITEV DRUŽINSKEGA PAKIRANJA FILTER ČAJEV AVTOMATIZACIJA PAKIRANJA IN PALETIZACIJE V PROIZVODNJI KAVE IN ČAJEV Avtomatizacija pakiranja in paletizacije na kavi obsega transport vrečk preko kontrolne tehtnice do vlagalnega stroja, vlaganje vrečk lOOg kave v transportne kartone z vlagalnim strojem in paletizacijo le teh z robotom pale-tizerjem. Linija kave v zrnu in mlete vakumsko pakirane kave je povezana s skupnim transportom, po katerem ovoji potujejo do robota paletizerja, ki jih po identifikaciji postavi na za to določeno mesto v paletizacijski celici. Na liniji čajev avtomatizacija obsega avtomatizirano vodenje kartončkov čaja, njihovo selektivno usmerjanje ter po identifikaciji kontrolno tehtanje vsakega izdelka. V kontinuiranem procesu sledi ovijanje, nato pa sortiranje po izdelkih in avtomatizirano vlaganje kartončkov v tran- (nadaljevanje na strani 15) Kratek povzetek projekta razdelimo: V petek 14. 06. 1996 sta v PC Začimba v Seči minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrej Umek in generalni direktor Droge g. Matjaž Čačovič z rezanjem traku svečano otvorila avtomatizirano linijo za kavo in čaje. S tem smo po letu dni v DROGI Portorož, PC Začimba uspešno zaključili projekt avtomatizacije in posodobitve proizvodnega procesa predelave, pakiranja in paletizacije v proizvodnji kave in čajev. Investicije na predelavi kave so obsegale zamenjavo starega pražilnika in mlina in ostale spremljajoče opreme. Obstoječi pražilnik smo zamenjali z novim, ki ima večjo kapaciteto, recirkulacijo vročega zraka (manjša poraba energije) in katalizator za izgorevanje izpušnih plinov (ekološka neoporečnost). Stari mlin smo zamenjali z novim. Princip delovanja novega mlina je tak, da je uhajanje kavne arome minimalno, kavno zrno pa se zmelje v celoti. NOVI DOSEŽKI (nadaljevanje s strani 14) športne kartone ter označevanje le teh. Ves proces je računalniško voden in nadzorovan. Končno fazo predstavlja avtomatizacija paletiziranja z robotom paletize-rjem. V obstoječih prostorih v proizvodnji smo uredili tudi nov laboratorij, ki služi za kontrolo kakovosti proizvodnega procesa. Pri nabavi opreme in strojev so sodelovali poleg tujih tudi domači dobavitelji. Glavno delo pri projektu avtomatizacije na liniji čajev smo opravili skupaj s sodelavci Instituta “JožefStefan”. Na podlagi sodelovanja z IJS je Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru programa za spodbujanje tehnološkega razvoja R Slovenije naš projekt subvencioniralo. Z dokončanjem projekta smo uresničili zastavljene cilje kot so povečanje ekonomskih učinkov proizvodnje in humanizacija delovnih pogojev. Hkrati je bil storjen velik korak k obvladovanju proizvodnje in s tem k mednarodnemu certifikatu kakovosti ISO 9001. Na koncu seje potrebno zahvaliti vsem vsem delavcem PC Začimba, ki so sodelovali pri postavljanju nove opreme in naprav ter vključevanju le teh v redno proizvodnjo. V. / Dušan POBERAJ BORZNA KOTACIJA UVRSTITEV DELNIC DRUŽBE DROGA d.d. V BORZNO ROTACIJO Dne 12.06.1996 so na LJUBLJANSKI BORZI VREDNOSTNIH PAPIRJEV d.d. pričele kotirati delni- v v ce razreda A in G (iz naslova javne prodaje), družbe DROGA PORTOROŽ, Živilska industrija d.d.. Le te so uvrščene v borzno kotacijo B, kar pomeni, da mota izdajatelj delnic (DROGA Portorož) izpolnjevati s strani borze določene pogoje. Ti pogoji se nanašajo predvsem na velikost izdaje in razpršenost lastništva delnic, obvezno objavljanje letnih in polletnih poročil o poslovanju izdajatelja, vlagatelj zahteve za uvrstitev v borzno kotacijo B mora predložiti revidirane računovodske izkaze za najmanj dve leti, itd.. Lastniki delnic in potencialni kupci delnic imajo tako večji vpogled v poslovanje izdajatelja. Pa tudi gibanje tečaja vrednostnega papirja v kotaciji B je dnevno omejeno na + ali - 10%. Ob kumulativni spremembi tečaja za + ali - 30% pa se trgovanje vrednostim papirjem zaustavi, dokler izdajatelj javno ne objavi informacije o možnih razlogih za takšno spremembo. Začetek kotacija DROGINIH delnic je bil presenečenje za strokovnjake in presenetljiv celo za najbolj optimistične borzne posrednike. Sklepali so se namreč posli od 12.000 pa do 15.300 SIT, kar je bilo visoko nad vsemi predvidevanji. DROGA je tako prejela še eno priznanje za dobro poslovanje. Za konec naj kot pojasnilo povemo še to, da bodo delnice razreda B (iz naslova interne razdelitve), postale prosto prenosljive po 31. 01. 1998. Aleš ŠKRABA fllcGO HUGO NOVI IZDELKI ARGO KETCHUP SLADKA KORUZA Argo Ketchup seje naveličal stare 800 mililiterske plastenke, zaradi katere je moral nositi s seboj tudi konzervans. Z novo plastenko, ki ne prepušča zraka, saj je narejena iz petih plasti, se je znebil slabe družbe, konzervans mu ni več rešilna bilka. To pa sploh še ni vse! Kadar želi biti prikupnejši, se nam pokaže v mini, 500- mililiterski obleki rdeče barve. Ker je zaljubljen v rdečo barvo, je njegova 800-mililiterska obleka na moč podobna mini izvedbi. Da ne bi zapostavljali sorodstva, smo tudi sestrično Pizzo oblekli v spodobnejša, sodobnejša oblačila, ki imajo (seveda!) enake lastnosti kot Ketchupova. Da bi se izognili zamenjavi- saj veste kako izgleda jutranja naglica v kopalnici -pa smo označili posamezne kose oblačil s Pizza za Pizzo in s Ketchup za Ketchup. Ker se ima Ketchup za pomembnejšega si je dal trebušček okrasiti z lično sliko paradižnika. Pri izbiri pokrivala sta imela nekaj težav, saj je izbira kar pestra. Po preudarnem premisleku sta oba izbrala lep bel cilinder, ki ga nosita ob vseh priložnostih. Za popolno zaščito pred porjavenjem sta si omislila še dodatno pokrivalo v obliki srebrne alu kronice, ki jo nosita pred cilindrom in se jima tesno prilega na glavo. Ob prvem obisku prodajnih polic si za boljši vtis nadeneta še kravato z modernim vzorcem v obliki navodila za rokavice s cilindrom. Res, obleka naredi človeka, pardon, ketchup! Ampak samo, če ima ARGO dušo! Andreja ŠKAFAR Koruza je ena od najvažnejših svetovnih žitaric, uporablja se za prehrano ljudi, živine in za izdelavo različnih industrijskih izdelkov. Pradomovina koruze je Srednja Amerika. Od tam se je ta rastlina razširila po celem svetu. Indijanski narodi Srednje in Južne Amerike so oboževali “zlata zrna”, za katera so govorili, da se v njih zbirajo sončni žarki. Koruzno zrno vsebuje škrob in je bogato z vitamini A, D, E, P in B skupine. V GOSADU smo letos začeli proizvajati mlado, sladko koruzo, vloženo v 720 ml kozarce. Mlada koruza je pripravljena v rahli slanici in jo lahko takoj uporabimo kot dodatek različnim solatam, mineštram ali pa kot prikuho k ostali zelenjavi. Predlagamo vam, da za začetek poskusite našo koruzo v solati, ki vas bo osvežila v vročih poletnih dneh. Pripravite: 2 para hrenovk, steklenico koruze, 100 g sira ementalca, 4 vložene kumarice, sol, poper, peteršiljev list. Hrenovke skuhajte in narežite na kolobarje, enako tudi kumarice. Koruzo odcedite (količino vzamete po želji) in ji primešajte kumarice in hrenovke ter dodajte sir, narezan na kocke, začinite s soljo in poprom in po okusu prelijte s kisom in oljem. Na koncu solato potresite z nasekljanim peteršiljem. Jelena KOVAČ ZDRAVA HRANA INSTANT MLEVSKI zdrava in hitro pripravljena hrana Osnovo zdravega življenja predstavlja polnovredna prehrana, v kateri igrajo pomembno vlogo žitarice. Polnovredna prehrana ni dietna prehrana, temveč je le trajen način prehranjevanja, ki oskrbuje telo z vsemi življenjsko pomembnimi hranilnimi in varovalnimi snovmi. In prav žita in izdelki iz žit vsebujejo poleg sestavljenih ogljikovih hidratov še rastlinske beljakovine, zelo malo maščob, vitamine in rudninske snovi ter dietne vlaknine - vse v idealnem razmerju. Zaradi prehrambene in energetske vrednosti jih uvrščamo v temelj prehrambene piramide zdrave prehrane ter tudi makrobiotske kuhinje. V DROGI Portorož se zavedamo pomena, ki ga imajo žitarice v vsakdanji zdra- vi prehrani. V že več kot 20 letni tradiciji skrbimo za visoko kvalitetno raven izdelkov iz žit. Tržimo jih pod blagovno znamko ZLATO POLJE. V norem ritmu vsakdanjega življenja je časa, ki ga namenimo prehrani, vse manj, zato vse bolj pridobiva na veljavi hitra in enostavna priprava obroka. Ce je poleg tega tako pripravljena hrana še zdrava in okusna ter dopušča raznolike možnosti priprave, je cilj dosežen. V DROGI Portorož vam ponujamo izdelke, ki v popolnosti izpolnjujejo zgor-nje zahteve. To so instant mlevski izdelki: POLENTA instant, KORUZNI ŽGANCI instant, GRIZ instant, BEBE instant ali AJDOVI ŽGANCI instant, ki jih prav gotovo že dobro poznate. Verjetno pa ste se nemalokrat že vprašali kaj “privesek” instant sploh pomeni. Instantiranje je zdravju popolnoma neškodljiv tehnološki postopek toplotne obdelave, kjer zdrob ali moko s paro navlažimo in nato pri visoki temperaturi posušimo. Sestava hranilnih snovi ostaja količinsko nespremenjena, pa tudi biološka vrednost se s tem ne spremeni. Dogajajo pa se spremembe v škrobu, kjer se verige polisaharidov razcepijo in zaradi naglega izhajanja vode popokajo celične membrane. Zaradi tega nastanejo pore, ki omogočajo, da pri kuhanju voda hitro pronica v notranjost škrob- nih zrnc. To povzroči hitro nabrekanje škroba in s tem hitro pripravo jedi (približno 2 minuti). Mogoče se vam zdi vse povedano težko razumljivo, vendar v kratkem pomeni to, da v DROGI vaš obrok delno že skuhamo in s tem skrajšamo čas priprave jedi z običajnih 30 na samo 2 minuti. Zaradi sorazmerno kratkega časa izpostavitve visokim temperaturam in uporabe čiste pare brez dodatkov, instant mlevski izdelki ohranijo svojo biološko vrednost in so lažje prebavljivi v primerjavi s klasičnimi mlevskimi izdelki. To jim omogoča vključitev tudi v dietno prehrano, pripravo otroške hrane in hrane za bolnike in starejše ljudi. Polenta instant, Koruzni žganci instant in Ajdovi žganci instant se prav tako lahko uporabljajo tudi v prehrani ljudi, ki bolehajo za celiakijo, oziroma imajo prepoved uživanja glutena - t.i. brezglu-tenska dieta. Dodajamo nekaj uporabnih nasvetov, kako lahko koristno, predvsem pa okusno pripravite instant mlevske izdelke. Seveda pa vaša kreativnost pogosto prekaša našo, kar iz leta v leto ugotavljamo ob nagradnih akcijah zbiranja receptov. Zakaj se ne bi poskusili tudi vi? INSTANT POLENTO lahko ponudite samostojno ali kot prilogo h katerikoli dobri jedi. Za boljši okus jo potresite s parmezanom ali koščki masla. Izvrstna je tudi kot posladek. Hladno polento pa narežite na rezine, jo ocvrite in ponudite kot slasten grižljaj z mnogovrstnimi solatami, jogurtom ali kislim mlekom. INSTANT KORUZNI ŽGANCI so koruzna moka za hitro pripravo jedi. Iz instant koruzne moke lahko pripravite različne izvirne jedi, od najbolj znanih koruznih žgancev z ocirki, do slastnih pogač s slivami, skuto ali jabolki. Kot prilogo k mesu in omakam pripravite okusne cmoke, kijih kot samostojno jed ponudite tudi k različnim solatam. Pri pripravi koruznega kruha in keksov nadomestite 10-30 % pšenične moke z instant koruzno moko. Vaši izdelki bodo hrustljavi in okusnejši. Iz INSTANT AJDOVIH ŽGANCEV lahko pripravite značilne slovenske jedi. To so ajdovi žganci, zlivanke, pečenjaki, štruklji in pogače. Prav tako lahko pripravite izvrstne sladice, ki nič ne zaostajajo za tistimi, pripravljenimi iz bele moke. Le kdo ne pozna dišečih kuhanih orehovih ali skutinih štrukljev, zabeljenih skutinih krapov ali ajdove potice. Iz instant ajdove moke lahko spečete tudi okusen ajdov ali mešan kruh. Iz INSTANT GRIZA lahko pripravite kuhane ali pečene cmoke, ocvrte zdrobove krokete ali zabeljene zdrobove žličnike, ki se kot odlična priloga podajo k mnogim zelenjavnim in mesnim jedem in solatam. INSTANT GRIZ je našel svoje mesto tudi v okusnih zelenjavnih juhah ali pa kot jušna zakuha v mesnih juhah. V pestrem izboru zdrobovih sladic velja brez dvoma omeniti sladke cmoke, sadne pogače in raznovrstne zdrobove narastke. BEBE INSTANT je drobni pšenični zdrob za hitro pripravo jedi. Lahko ga uporabite pri pripravi vrste sladkih jedi, s katerimi boste prav gotovo ustregli željam otrok. Najbolj priljubljeni so mlečni zdrob, sladke pogače s sadjem, slastni cmoki, zabeljeni z drobtinicami, pudingi in strjenke. Vili KLEVA FINANČNI KOTIČEK KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Danes bomo nadaljevali tam, kjer smo ostali v aprilski številki Našega glasu. To je pri kratkoročnih vrednostnih papirjih. Med kratkoročne vrednostne papirje, kijih poznamo pri nas, štejemo blagajniške in komercialne zapise. Njihova skupna značilnost je, da imajo rok zapadlosti krajši od leta dni. BLAGAJNIŠKI ZAPISI Pri nas jih za uravnavanje svoje likvidnosti izdajajo centralna banka (Banka Slovenije), poslovne banke, druge finančne organizacije in državni organi. Poseben primer uravnavanja likvidnosti je uravnavanje količine denarja v obtoku, ki je pomembno za zniževanje inflacije. To počne centralna banka, podobno kot državna vlada uravnava presežke in primanjkljaje v državnem proračunu. Če je v obtoku preveč denarja, prodaja zapise in tako zbere odvečen denar, v primeru manjka pa odkupuje tako izdane zapise in s tem poveča količino denarja v obtoku. Najpogosteje je rok zapadlosti blagajniških zapisov od treh mesecev do enega leta. Če blagajniške zapise izda centralna banka, jih kupijo poslovne banke. Če jih izda kdo drug, jih kupujejo podjetja in druge pravne in fizične osebe. Za vlagatelje so privlačna naložba, saj je tveganje majhno, ti vrednostni papirji pa so likvidni (možno jih je kupiti ali pa prodati predvsem na sekundarnem trgu-borzi vrednostnih papirjev) in po vsebini zelo podobni navadnim hranilnim vlogam. KOMERCIALNI ZAPISI i Tudi z njimi se pridobivajo kratkoročna denarna sredstva. Izdajajo jih predvsem finančne organizacije in velika podjetja, ki so sicer finančno močna, vendar potrebujejo dodatna sredstva za uravnavanje svoje likvidnosti. Običajni rok zapadlosti je od 5 do 270 dni, v praksi največkrat 30 dni. Te vrednostne papirje kupujejo nefinančna podjetja, krajevne in državne oblasti in specializirane finančne organizacije (npr. investicijski skladi). Seveda jih kupujejo tudi fizične osebe, vendar to v tujini ni v navadi. V tujini se glasijo na velike zneske. Zanje je značilno tudi, da se na sekundarnem trgu-borzi vrednostnih papirjev ne prodajajo pogosto, ker jih je izdajatelj največkrat pripravljen odkupiti ter tako kupcu povrniti vložena sredstva in obresti. Za vlagatelje je ta naložba v primerjavi z blagajniškimi zapisi bolj tvegana, zato je obrestna mera nekoliko višja. Toliko o kratkoročnih vrednostih papirjih. Prihodnjič pa se bomo lotili dolgoročnih vrednostnih papirjev. Aleš ŠKRABA INTERNET PISMO, KI VSEBUJE ATTACHMENT [dr Ed4 Mdiiun Ffttn X ft Ul t C0 19 r-1 X«00*»HH* A f »i Rekli smo, da bomo danes odpirali članek, ki je poslan kot attachment. Že na prvi pogled se vidi, da smo prejeli pismo, ki vsebuje attachment, saj dobimo na ekran dve sporočili NetWare Broadcast message, eno nad drugo, da smo dobili mail. Ko kliknete na OK v kvadratku, se takoj izpiše še eno identično sporočilo. To ni napaka software-a, ampak znak, da ste dobili istočasno dve pismi od istega uporabnika, kar z veliko verjetnostjo pomeni, da ste dobili pismo z Attachmentom. Ko mail po običajni poti odpremo, se nam na ekranu prav tako izpišeta dve pismi istega uporabnika, ki sta prišli istočasno. Eno izmed pisem ima zraven imena še piko, to je file, ki vsebuje attachment. Najprej vam svetujem, da odprete pismo brez pike pred imenom, saj je to spremni dopis attachmenta, zato smo v prejšnji številki omenili, da je zaželeno, če zraven attachmenta napišete spremni do- no kot attachment, odpremo še pismo, ki ima pred ime-pis pošiljatelju, kaj mu prilagate kot attachment. nom piko, kar je zank, da pismo vsebuje attachment. Ko smo izvedeli (ali pa tudi ne!), kaj nam je bilo posla- (nadaljevanje na strani 19) i a« Pmi halp • ON M UlRII M ZAUUUA NAŠI SODELAVCI (nadaljevanje s strani 18) Ko pismo odprete, se vam na ekranu prikaže sledeča vsebina pisma: “This message has attachments; click ž\ttachmentž to see them” £«* ^Mnm 'OUtttv Hm d* M C» Ul 1 « IV JI II 1*1 «1 UFI ■•ra- kk»9 n* sh>8 k>^> * KOtABIC' i ara ji la« Pajaaua Hill. tkan you caa ua* 1 tka biwnar'i «Xtract fiacttot to llft tka orif-.ftal coatant • cut ve • f; la, otkarelaa vqu ntJ kav* to astract tha m«>i » and aul*c«4a it ittk«ally SONJAUJUlI »• JACIUtlA l Kot vam sporočilo sporoča, morate sedaj dvojno klikniti na četrti gumb, ki je v oknu zgoraj menuju, na katerem piše Attachment. Na ekranu se vam prikaže okno, MRSSfiqc AttnchmRnls Filename File type 41 HS4ve Vievv •:qv ♦H Save *£) 4 Edi Done Select n tili* Filename List tlles matchlng OK Path: G:\APPL\PMAILWIN Eiles LCancel BWCC.DLL JL INSTALL.TXT MAILDIR.EXE NEWMAIL.EXE NEWMAIL.WAV NMAIL.DOC NMAIL.EXE NWCALLS.DLL ORDER.FRM PCONFIG.EXE Dlrives G: (VOLI) Dlrectories FORMS NEW RESOURCE UDG tware avtomatično odprl attachment v software-u v katerem je bilo pismo prvotno pisano, seveda pod pogojem, da imate vi isti software tudi na svojem računalniku in pod pogojem, da bo “spoznal”, v katerem software-u je bilo pismo pisano. To stori s pomočjo končnice imena pisma. Večini vam je že verjetno operater, ko vam je softvvare instaliral, nastavil program tako, da vam ta opcija attachmente s končnico .doc odpre v aplikacij Word, kjer so ta pisma bila tudi pisana. Opozorila bi vas, da ko bo Word ta dokument odprl, ga bo odprl s svojim imenom in v svojem direktoriju. File si morate v Wordu sami spraviti z željenim imenom na željeni di-rektorij, aplikacija to avtomatično ne stori. Ko ste dokument v Wordu shranili in odrabili, je najbolje, da aplikacijo zaprete, kar vas bo pripeljalo nazaj v Winmail. Za tiste, ki računalništvo bolje obvladate, naj povem, da lahko softvvare nastavite tako, da vam bo tudi druge aplikacije odpiral v ustreznem software-u. V menuju File izberete Preferences, v menuju Preferences pa izberete opcijo Attachment viewers. Klik na to opcijo nam na ekran prikaže okno ki vam ponuja 4 opcije, kaj lahko storite. Če izberete Save (shraniti), vas bo računalnik vprašal, za ime, ki ga želite dati pismu ter za direktorij, v katerega želite pismo spraviti. Pod Drives izberite C: ali A:, po defaultu se namreč izpiše G: saj je to drive, kjer je aplikacija WinMail “spravljena”, vendar prosim na ta drive ne shranjujte svojih pisem. Nato poiščite željeni direktorij v okvirčku Directories, na koncu pa si v pravokotniku File name izberite še ime pisma. Nato odidete v ustrezni software, če seveda veste, v kateri aplikaciji je bilo pismo pisano, (to se včasih lahko razbere iz končnice file name, .doc skoraj zagotovo naznani, da je pismo pisano v Wordu), ter pismo normalno odprete in preberete. Če izberete drugi gumb, to je Gumb View, vam bo sof- Close Add m D dele ^Cancel txt wk1 doc QPW EXE NOTEPAD.EXE QPW.EXE WINW0RD EXE (nadaljevanje na strani 20) INTERNET _________ (nadaljevanje s strani 19) Tu izberemo Add, ki nam da možnost, da si sami nastavimo, v kateri aplikaciji želimo avtomatično odpirati pisma z določenimi končnicami. Onfmn nn atlnr.hmnnt vinwnr Selection criteria Ifthe Attachmenfs file estension "Attachment lype" Information CK matches -doc LCancel £ommand to execute Browse £xtcnsion to usc for temporary file: V kvadratek matches napišete ime končnice, npr .doc, .txt, .wbl, nakar kliknete na Browse in poiščete ustrezno aplikacijo, kjer želite file odpirate. Pri file s končnico .doc odpiramo v Wordu, .txt v Notepadu, .wbl v Quat-tro Pro.... Browse vam sam ponuja le izvršilne oziroma .exe file, vi morate le izbrati pravega in klikniti na .exe file. S klikom na OK potrdite ukaz, kar vas bo pripeljalo nazaj v predhodni kvadrat, ki vam bo povedal, kje se bodo fili odpirali. Če po postopku v pravokotniku ne vidite končnice fila in .exe file ustreznega software-a, pomeni, da ste se pri izbiri .exe fila zmotili, zato je potrebno postopek ponoviti. Attachment viewers s □ose + Add — Delete ^Cancel ■■M bet NOTEPAD.EXE J ,wk1 QPW.EXE doc WINWORD.EXE . - Tretji gumb Save and Edit je še najbolj koristen, saj je kombinacija obeh zgornjih gumbov. Najprej vas bo vprašal, pod katerim imenom in v kateri direktorij želite pismo shraniti oziroma vam prikazal na ekran okno Se-lect a file, kjer si boste izbrali ime za pismo in direktorij, kjer želite pismo shraniti, za tem pa vam bo file odprl v željeni aplikaciji z imenom, kakršnim ste mu v predhodnem koraku dali. Ko software zapustimo in se vrnemo v WinMail, pritisnemo še na zadnji gumb Done, kar okno z opcijami zapre. Tkko, naučili smo se delati z attachmentom, naslednjič pa si bomo ogledali, kako odpiramo pisma, napisana v drugih aplikacijah v WinMailu. Sonja ULRIH ZANIMIVOST ROG Ljubljana Nov in zanimiv način predstavitve DROGINIH izdelkov na podhodu železniške postaje v Ljubljani. Reklamni tabli, iz pločevine odporne na različne vremenske razmere, velikosti 3 m x 2,5 m sta bili postavljeni v začetku junija 1996. Če niste avanturistični tip in se raje ne bi igrali z ukazi, ki vam niso dobro poznani, potem se raje obrnite na AOP naj vam oni to opcijo ustrezno nastavijo ali na avtorico članka, ki vam bo rade volje postopek bolj podrobno razložila. Mo)' PORTOROŽ KNJIŽNE NOVOSTI Morala in družba. TVacy, Brian: POT DO USPEHA : preizkušeni sistem strategij in spretnosti, ki bo sprostil vaše notranje moči za uspeh, Bled, Vernar Consulting, 1996 Avtor je eden izmed najvidnejših predavateljev na področju psihologije osebnostne rasti. S^to knjigo skuša bralca naučiti, kako v enem ali dveh letih lahko doseže več, kot povprečen človek doseže v desetih ali dvajsetih. S pomočjo spoznanj, ki jih prinaša ta knjiga, boste lahko izkoristili vaše notranje moči za uspeh, razvili neomajno samozavest, postali vplivnejša osebnost, odpravili podzavestne zavore, dosegli zdravje, zadovoljstvo, srečo in duševni mir ter še marsikaj več.... Dogovori v delovni pogodbi. Neopravljeni delovni čas ( bolezni...). Kožar, Andrej : Obvladajmo bolniško : kako jo zmanjšujemo in s tem prihranimo, Domžale, Lunik, 1995 Naloga delodajalca ni, da preprečuje bolniško, ampak da ustvarja pogoje, da do nje ne pride ( prof.A.Kožar). Prva zabloda je mnenje, da je bolniška odsotnost nepomemben, oziroma marginalen pojav, za katerega je škoda potratiti sleherno minuto časa, ker so običajno naša mnenja takšna, daje odsotnost delavcev iz dela zaradi bolezni, poškodb in nege svojca, zdravstveni problem. Zato zaupamo nalogo, da se z zdravstvenim absentizmom ukvarjajo kontrolorji bolniške ali kadrovska služba. Medicinske študije dokazujejo, da zdravstveno stanje ljudi ni med pomembnejšimi dejavniki vzrokov absentiz-ma. Zmanjšati bolniško odsotnost pomeni mobilizirati delavce, narediti delo zanimivo in privlačno, povečati možnosti lastne odgovornosti, stimulativno nagrajevati...Takšne spremembe imajo večjo vrednost, ne le zaradi manjše bolniške, pač pa tudi zaradi posledično večje storilnosti, boljše kakovosti izdelkov in večjega ugleda podjetja. Kazensko pravo. Splošna vprašanja. Bavcon, Ljubo : Kazensko pravo. Splošni del, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 1996 Leto dni, po uveljavitvi prvega slovenskega kazenskega zakonika, je izšel nov učbenik kazenskega prava - splošni del. Sprememba pravne podlage je nujno vplivala na pripravo te knjige. V besedilu je vnešeno precej novosti in sprememb, ki so posledica novih teoretičnih in zakonodajnih rešitev, kakor tudi sprememb kazenskopravne doktrine in kriminalitetne politike. Na zadnjih straneh knjige je izbor literature in stvarno kazalo, ki ga je pripravil dr.V Jakulin. Zemljiška lastnina. Zemljiška kpjiga. PREDPISI o zemljiški knjigi, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 1996 Zasebna lastnina je po slovenski ustavi temeljna človekova pravica. Je tudi temelj za oblikovanje gospodarskega sistema. Zaradi tega je poznavanje lastninskega stanja določene nepremičnine in njenih stvarnopravnih obremenitev pomembna sestavina pravne varnosti, v uvodnih pojasnilih poudarja avtorica, ki v nadaljevanju podrobno razlaga vsebino novega zakona. Zavarovalstvo. PREDPISI o zavarovalnicah = Insurance companies act = Gesetz uber die Versicherungen, Ljubljana, Uradni list republike Slovenije, 1996 Avtorja uvodnih pojasnil (D. Mežnar, M. Pavliha) pričakujeta, da bo novi zakon o zavarovalnicah (s prevodoma v angleški in nemški jezik) prispeval k uveljavitvi slovenskega zavarovalstva ter ga v ekonomskem, tržnem, zavarovalnotehničnem, znanstvenem in pedagoškem pogledu približal moderni evropski ureditvi. Predstavljeni so tudi viri slovenskega in evropskega zavarovalnega prava ter bistvena izhodišča zakona o zavarovalnicah. Izobraževanje. Zakoni. ZAKONI s področja vzgoje in izobraževanja, Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 1996 Da bi omogočili čim hitrejšo, popolnejšo in vsestransko uveljavljanje novih predpisov o vzgoji in izobraževanju, se pripravlja zbirka, v kateri bodo objavljeni vsi novi zakoni in številni dosedanji podzakonski predpisi, katerih večina je bilo sprejetih še pred uveljavitvijo novih zakonov in bodo še nekaj časa v veljavi. Vse te podzakonske predpise se pripravlja za objavo v neuradno prečiščenih besedilih. V tem zvezku zbirke so objavljeni samo zakoni o vzgoji in izobraževanju - Uradni list RS, št. 12/96, v tisku pa je že drugi zvezek, ki vsebuje izvršilne predpise. Kontrola. Pregled knjigovodskega poslovanja. Hočevar, Marko: Oblikovanje računovodskih informacij za poslovodsko nadziranje po mestih odgovornosti, Ljubljana, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 1995 (Zbirka Srebrna knjiga; 12) Tržni način gospodarjenja od podjetja zahteva, da si prizadevajo ustvariti razmere za trajni obstoj in razvoj, da se nenehno odzivajo na okolje ter težijo k stalni poslovni uspešnosti. Poslovodstvo podjetja je v tržnem načinu gospodarjenja zavzeto, da od računovodstva dobi prave informacije za odločanje, saj samo odgovarja za poslovni izid in rast vrednosti vloženega kapitala. Poslovni izid je najpogosteje izid odločanja in ravnanja na vseh ravneh poslovodstva, zato je ena pomembnejših nalog računovodstva zagotavljati informacije o uspešnosti in učinkovitosti poslovanja posameznih enot, ki sestavljajo podjetje, ter uspešnosti delovanja vodij teh organizacijskih enot. REVIDIRANJE notranjih kontrol podjetja, Ljubljana, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije : Slovenski inštitut za revizijo, 1994 ( Gradivo za metodiko revidiranja ; zv.2) V tem zvezku je prikazana ena od možnih metodik preverjanja kontrolnih postopkov, ki se jih uporablja pri ocenjevanju in revidiranju računovodskih izkazov. Revidiranje računovodskih izkazov mora biti tako organizirano, da zajema vsa področja delovanja poslovnega osebka, pomembna za oblikovanje mnenja o revidiranih letnih računovodskih izkazih. Na podlagi številnih revizijskih postopkov mora revizor pridobiti dovolj zanesljivih spoznanj o tem, ali so navedbe o računovodskih izkazih pravilne vsaj o bistvenih pogledih. Krmilni, kontrolni in nadzorni programi. Monitorji. Nadzoroval-niki. Russel, Charlie : Nadgradimo znanje za Windows 95, l.izd., Izola, DESK, 1995 Knjiga je vsestranski, obsežen in natančen priročnik namenjen naprednim uporabnikom in profesionalcem. Predstavlja izčrpen vir tehničnih informacij in pripomočkov, ki jih Uporabnik potrebuje za napredno nastavljanje in vzdrževanje hitro razvijajočega okolja Win-dows 95. Alenka KUBIK naši Izleti ZAČIMBA NA AŽURNI OBALI Izlet je organizirala turistična agencija PALMA iz Portoroža, izpeljala pa prijetna vodička RENATA iz Celja. Prvi dan smo najprej ogledali San Remo, nato pa pripotovali v Nico - peto največje francosko mesto (cca 600.000 prebivalcev), kjer smo se tudi nastanili. Večer smo preživeli “igralniško” v mondenem Monte Carlu, v državici Monaco (sumljivo mi je, da se ni nihče pohvalil z igralniško srečo). Drugi dan smo se odpeljali na ogled Cannesa, mesta znamenitega po filmskem festivalu. Ogledali smo si tudi dva manjša kraja: Vallauris - znano po Picassu in Grasse - znano po tovarni parfumov Fragonare. Zadnji dan smo se na povratku ponovno ustavili v Monte Carlu in si ogledali okolico knežjega dvora, katedralo, v kateri je pokopana princesa Grace Kelly, in izjemno bogat oceanografski muzej. Vse dni smo lahko uživali ob pogledih na morsko oba- lo, ki resnično zasluži ime ažurna obala, je pa treba priznati, da je po svoje “dolgočasna” v primerjavi z istrsko in dalmatinsko obalo. Tlidi Francija in Francozi nam po tem izletu niso več tako tuji. Za zabavo je bilo poskrbljeno bolj po principu “znajdi se sam”, za skupinsko “avtobusno zabavo” pa gre posebej omeniti in pohvaliti BRUNA VOJVODO -medijski del in - LJUBICO ČINKL - tekoči del. Dobre hrane in pijače je bilo več kot za sproti, za kar sta najbolj zaslužni SONJA KRMAC in BAZILIKA JELENIČ. K dobremu razpoloženju je prispevalo tudi lepo sončno in ne prevroče vreme. Končni sklep: “Res smo se imeli lepo” Boris BIRSA nasTjzleti Draga Kunigunda, koliko delnic bi moral imeti v lasti, da bi lahko živel samo od dividend? Brezdelnež Mislim da bi jih že 50 zadostovalo za skromno preživetje - če bi seveda bile MacDonald’s-ove. Draga Kunigunda, zakaj mi, ki osem ur delamo pri razgretih, ropotajočih strojih, nimamo beneficiranega staža? Naveličan Zato, ker tisti, ki bi vam ga morali odobriti, še svoj živ dan niso osem ur stali ob stroju. Draga Kunigunda, ne zdi se mi prav, da nam za čas dopusta odtegnejo plačilo malice. Saj smo vendar med dopustom še vedno delavci DROGE in malicati tudi imamo pravico! Nenasiten Mar nisi prejel regresa? Kar izračunaj: znesek je ravno dovolj visok, da si lahko med dopustom vsak dan kupiš dobro malico. Draga Kunigunda, ali ne bi bilo bolje, če bi DROGA namesto regresa za dopust svojim delavcem raje plačala račune za hotelsko nočnino? Tisiglavca Saj jo tistim, ki spijo na delovnem mestu, že zdaj plačuje. Draga Kunigunda, zaradi nizke plače se nameravam pritožiti Komisiji za pravice delavcev. Ali misliš, da bom uspel? Odločen Seveda boš uspel! Dobrim humoristom vedno ploskajo! Draga Kunigunda, zakaj so tvojo rubriko uvrstili na stran, namenjeno šaljivim prispevkom? Saj so vendar vprašanja delavcev in tvoji odgovori od sile resni! Klikeraš Tiho bodi, da tega kdo ne opazi! —sjR1"1” ■ ■■■ • • • " VIGUl' W ZAUPNI POMENKI Tudi naši sodelavci iz skupnih služb so bili na izletu, zadnje majske dni so uživali v lepotah Barcelone. Kaj vse so videli in še marsikaj zanimivega doživeli, preberite v poletni številki Našega glasu, julija letos. — c/ O OR.\G>INAl-NO \M£ 50b€J>NJt 0)UiAVe V vcOPrs/0 bC-G-A^OG DtL mo^A sTftHA mama v MtfeOAN' svet m OKOVJU SOLMI- »LOG- C1RV.USU.I lC,P.A,UtC CO (O KB.A3 S ■?c AP-^O isrAP Al>, NAibVCOK. PORTOROŽ NAGRADNA ROJfeK.0 ŽtNSKO IMC. KfUl-O RIMSVU-. TONC . TOM&IC OfcdAT ZA ZbmftNje. MLf.K& l€.VaR NAŠ narodni ANDiU.^- 2>c>p.»fa'| »Mt ?€VJC£ £nidAr»g KDITAHIfA el A KAC HONlO-'PUTp.tH wmW W avto**.: b?Ol>N^ \ ■posode T>«.<;e»ivAi ito3> PO*.R/n»N£ lACrj* v ‘TAH-JI Nl202.t»A- bU.\ HO MAM IST TlOTTtR— DAMfck.1 IM€ lOvO-ALKt^ ZUPANČIČ VO^AbVCA PC 1 F>T\CA VTJOA N\Ot*.*iLN Putfe 11 č«.k: KAb) SLU2NI- ČAbTO Tk.WO,*l ?OVCtt.\VA D€LtlŽ | eotN J)tL ■bNevA, VOJASlCI Čirs/ • 'ND.OTOClt Pfct MOVl CrVlNCjl ru;. KDOR. &OV0H.I tA]KAVt>KO HALUL^J' ujkft na OTOV.U H0KAlt>O [W C.RV. UR.0TA 1 t b£i-€VK,e ■n.VJPt.u 6,0VL«oKA kavicaškA VAS F»i»*C [ANbRfj) IM£ 1>*bA-TtL^CC. VAbTt OMRTVI- (v im e 'Pft.o-PA]AIX<. V 1JR.O&IN ' tp.(vO\;inJ> v Pc GjtSAD LiHv.:V na!w tNItJLOMK vrs; ftoTOPVStC UVAL^) NAtb SUAAM- TfeL3 CVtLVCO) ptic .A IMt G\i-Ab • tbtNVKA HHO 50VAtt.jA MATIC FOANl ■ IC,a.ALeO CDMie') Avtomo - &ILSVCA ojcnaka LtbKoVCA PoPULARNA PO bPoDN^jA CKONCINA iM£ ha rt e Pttl TAROKU 1 N£C iNfcnfcKO IMt ItA NA.02AR.tCO »»CftK.^ANA) NADINO ?RtG\0.»l4-7AlX] NA2.IV RAETRt-©TOUC\ V MOR,^U e^e.s,kA f»6W.UA3»NA it IN A" SUofrlM v »ZOLI vnO ^tanje., ČUSTVO ST03A, UC.G-A, Položaj M ATM K/A bODlCAbTA G-OtbNA Z \VAL i^ivc, NtKjA- VAONA U.POT A REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 5 VODORAVNO: SKALAR, TAPETA, VRANA, AT AKT PROGRAM, ME, NOJ, IN-STANT BENO, ZALOG, URANIT, ISA, GORENJKA, Dl, BILKA, EO, PRAG, ILO, TR, ARAS, INDIJ, SADIST STENA, ARI, TARTAR, DIR, RNA, REVA, JEKLO, SLIKAR, ELAN, TEO, LA. GESLO KRIŽANKE: MAGGIGASTRO PROGRAM Številu prispelih reSenih križank je bilo tokrat 75. Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Grizonič, Mateja Beržan in Majda Vlačič. Nagrajcnci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme JOŽKO BATISTA iz Parecaga; 2. nagrado • v vrednosti 3.000 SIT prejme MILENA STANOJEVIČ iz Lucije; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme VERA ČIZMAN iz Portoroža. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/61221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do 10.7.19966, na naslov: DROGA Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 6".