, -5-i 195 >-s- ..Vahčarji". Spisal Ivo Trošt ¦ og vedi, odkod imajo otroci naše vasi navado, da hodijo na praznik Vseh svctov pobirat po bližnjih in oddaljenejŽih hišah majhne hlcbce iz domaČe moke — vahče? Ker bi na praznik dopoldne ne mogli obleteti vseh daljnjih vasi, gredo že prejšnji dan tja pobirat — čudni narodni davek. Imovitejše hiše dajejo boljše hlebce, ubožnejše bolj črne, nekatere — kakor povsod — pa tudi niČ, kar je majhnim pobiralcem velika zamera, celo pohuj-šanje. Seveda prejmo otroci takih htš, pobiraje po naši vasi, tudi manjše darove ali celo nikakih, ali pa jih samo zmerjajo, ali pa sploh ne gredo pobirat. TomaŽev Janez, ki je že opravil prvo izpoved in tudi nekaj veČ vedel nego mi mlajši vaščani, nas je vodil tisti dan pred Vsemi svetimi na Polico, niajhno selo za hribom nedaleč od naŠe vasi. Lenčkov Simen, ki še ni nikoli »vahčal«, je napravil velikansko vrečo, kamor bi izlahka spravil vse nase »vahče« in še sebe na vrh. Tudi se je hvalil, da bo on ta dan jemal samo bele hlebce, ker on — seveda on, ki je kot največji Iakomnik zbežal skrivaj z doma — tudi neče drugače. PrispevŠi na vrh strmega hribca na Polico, smo našteli šest dimnikov m pripravili vreče za šest hlebčkov. — »Samo za pet«, de Mrakova Katrica, ki je Že lani pobirala tod otrošlci davek. — »Pri Simonovih ne dajo nič.« »Kako niČ?« se pritne Šimen za vreČo. »Bomo ^ideli!« Drugi, ki jim ni bilo to nič Čudnega, so mu rekli: »Zapodili te bodo, pa boŠ videl, Šimenl« Neverjetno je zmajal z glavo; mi smo se vsuli navzdol, on za nami. Na Polici nismo več Šteli dimnikov, marveč obleteli bojazljivo in nekako sramežljivo vsa ognjišča, pospravili črne in bele hlebčke ter se slednjič oglasili tudi pri Simonovih, odkoder so nas nemilo nagnali . . . Še dolgo potem je lajal pes na dvorišču, ko smo se drvili že zasopljeni v hrib nazaj proti domu. Lenčkov Šimen je nejunaško bežal pred vsemi in prej pred psom ter pred Simonovega očeta pikrimi, žugajočimi besedami. Visoko gori sredi strmega kianca se ustavimo, posedemo po tleh in primerjamo hlebce s številom dimnikov na strehah pod seboj: lep hlebec, lep dimnik; lepši hlebec, lepši dimnik. »Ta-le grdi Šimonov naj se le podere, in hiŠa naj mu pogori tistemu Šimonu«, obsodi Lenčkov Šimen, ker ni imel Simonovega hleba, da bi ga primerjal -— z njegovim dimnikom. Ali Tomažev Janez, ki je vedel kakor mi vsi, da zastran naših hlebov Simonova hiŠa ne zasluži take kazni, se oglasi modro: >Vsi Šimonovi bi bili potem brez strehe in brez živeža — tudi Šimonov Luka, ki je še Iani hodil z nami v šolo. Vsi bi bili siromaki do smrti. A kaj mi pogrešamo en hlebček: koliko jih dobimo že jutri drugod? Tako se ne sme!« H* 196 h5~ Lenčkov se je le jezil, zakaj ne dajo Šimonovi nič, ter se bahal s svo-jimi belimi hlebi, kakršen bi bil lahko — je dostavljal — tudi Šimonov. Nobenemu niso bile vŠcč njegove zabavljice. Drug za drugim smo oprtali vrečice, odpravljaje se proti domu. LenČkov je ostal skoro zadnji na poči-valiŠČu in zabavljal. Kar zalaja nedaleč pod nami Simonov pes. LenČkov Šimen — Še zadnji — se prestraši, nerodno spusti vrečo, da se mu raztresejo skoro vsi hlebci in takJjajo nizdoli proti Polici — prej beli hlebci so bili od zemlje in blata hkrati vsi črni . . . Mi smo se podvizali navzgor; tam doli je pa lajal pes, in Sivnen se je bal za hlebce v strahu, da je za njim oče Šimon . . . Nekateri bolj sprednji so trdili, da to ni dmgo nego očitna božja kazen, ker je Lenčkov prej želel Šimonovim zla. Kmalu pa se oglasi za narni Simonov Luka in pravi, da bi nam on rad kaj dal, ko bi imel; toda oče ne dajo. A Šimnove hlebe je prinesel v žepih in v klobuku. In psa je zapodil in spremil nas je do vrha. Dober dečko je bil Šimonov Luka. Drugi dan je došel v našo vas vahčat in povsod je dobil — tudi pri Lenčkovih — Šimnove hlebčke in še lep >vahtič« od očeta Lenčka, ki je zvedel Simnovo vČerajšnjo pot in njegovo nepremiŠljeno sodbo. Tudi LenČkov Šimen je bil z njim prijazen, ker je vedel, da je dobil včeraj od njega »vahtič<, pa drugačen nego drugod. Luka je odpodil psa in s svojo dobroto Lenčkovega očeta jezo.