PoStnina v driavi SHS pavSalirana. Stane:
Za celo leto.....K 30 —
za pol leta......« 15 —
za Cetrt leta.....«    750
za 1 mesec......«    250
Posamezna Stevilka 80 vin.
Uredni§tvo   in  upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), pritliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev.  17
Ali mora res tako biti ?
Zivljenske razmere poatajajo od dne do dne huj&e, neznosnejSe. Njihovo tezo obSuti meSean kakor kinet, delaveo, ki zivi od dela svojih rok ali glave, kakor tudi gospodar in posestnik, ki potrebujeta pri svojem gospo-darstvu tudi dela drugih.
Ze za casa vojske je nam Slo vefikrat precej trdo, ali za silo je bilo se dobiti naj-potrebnejSih zivljenskih potrcbS6in, pa tolazili smo se, da bo po vojski zopet boljSe. Minila pa je ze poldrugo leto in, mesto da bi se razmere zboljSevale, se zacenjajo slabSati, za mnoge obCutno slabsati. K temu pride razo-6aranjo\ ker se naSa pricakovanja v boljSo bodoftnost niso uresnifcila, pa nezaupanje, da bi se v primernem 6asu razmere zboljSale. To rodi in Biri splosno nezadovoljnost, ki se lahko stopnjuje tako dalee, da jo malo iskra razpali v mogoCen plamen, ki se ne bo dal mirno uduSiti, nego nam unici komaj in s fce^avo zaCeto zgradbo naSe nove drzave.
Nebrzdani pohlep po bogastvu, brezvest-nost pri pridobivanju istega, ki sta se v ne-varni meri pokazala ze za vojske, po razsulu ne samo da se nista zmanjsala, ampak na-sprotno se razSirila in stopnjevala do mej, da grozita upropastiti vse nase pridobitve Eodila sta naravnost kricece razmere v naSem gospodarskem zivljenju, zakaj zatreti hoceta vsak 6ut postenosti in pravicnosti v medse-bojnem zivljenju in delovanju. — Kdor se je njima udal, njemu ni ve6 za to, ali trpe radinjegove nenasitnosti tiso6i in tisoci, lastni zep mu je se edini bog, kteremu se klanja. — Ne pomislijo pa tisti, ki jih izprva ni bilo toliko, da potezajo za sabo vedno BirSe kroge in ako se to brezvobestno divjanje ne zajezi o pravem 6asu, da morajo privesti vse nase zivljenje in sebe do obcega poloma.
V    tezkih   gospodarskih   razmerah   smo zafieli   po   vojski naSe goypodarsko zivljenje.
Kako je postal zidarjev Tina bogat.
V nekem kraju onkraj brega je zivel svoje dni zidar, kateri ni ni6 druzega zelei, kakor da bi bil bogat. Zato si pa izmisli nekega dne, kajd s trebuhom za kruhom, to je, za denarjem. In res, posrecilo se mu je ; prinesel je cez leto in dan mnogo denarja na dom. „Ti Jera, si 6ula ?" tako rece svoji zeni, „ti Jera, zdaj sva poplacala dolgove in tukaj Se imava sto goldinarjev. Jaz pojdem zdaj na-zaj delat, a ti pa shrani denar dobro, ker ga bodeva poteni potrebovala, ako pridejo k nam glad, potreba in skrb k hiSi. — Zunaj pod oknom pa so stali trije popotniki in so vse sliSali. Ko zidar odide, stopijo ti popotniki v hiSo. „Mamica, sreGo dobro! Mi so prisli k vam !" Kaj pa bi radi ?" povpraSa dobrovoljno milosrena Jera tujce, „in kdo ate?" „Jaz sem Glad", rece prvi. „Jaz sem Potreba," rece drugi in tretji pa rece: „Jaz sem Skrb." „0, dober dan, ste ze tukaj ?" vzklikne Jera. „Tine mi je pustii za vas sto goldinarjev,   tukaj   jih imate !" Popotniki se
Ali obce znano je, da so zivljenske razmere v naSi Jugoslaviji toliko ugodne, da bi ob dobri volji zmagali prve tezave in si posta-vili trden temelj, na k*.erem bi se lepo dalje razvijali. — Ali kaj so dogaja ? Pozabili smo menda, da smo zaceli svoje gospodarstvo po obcem polomu, ko je vojska uni6ila naSe gospodarske pridobitve. In sedaj zahtevamo, da naj kar crez noc nastanejo ce Se ne boljSi casi, pa vsj taki, kakerSni so bili pred vojsko. Ljudje bi radi manj delali, pa dobro ziveli. Ker pa ob unidenem naSem gospodarstvu veliki vecini to za sedaj ni rnogoce, hoce vsak na svojo pest si pridobiti cim ugodnej&e zivljenje. Jasno je, ce imamo, kar rabimo za zivljenje toliko, da bi srednje dobro lahko vsi ziveli, pa hofiejo nekteri v teh razmerah razkogno in v izobilju ziveti, da mora zanje toliko in toliko drugih trpeti. To so pijavke na naSem telesu, ki se zajedajo v naSe telo in nam samo sesajo na&o kri. Samo nekaj zgledov ! PSenico so v jeseni pridelovalci proda-jali kg po 1 K 50 v do 2—3 K. Sedaj ni dobiti kg za 10 K! Komu je cvela pSenica po zimi? Ali kmetu, ki je moiat v jeseni orati, sejati, po letu p§enico zeti in mlatiti in zrnje spra-viti, vse to za 2 K kg ? Kupec ali pa kupci, ki so psenico samo crez zimo shranili, so pri tern svojem d e 1 u (!) zasluzili celih o s e in K pri kg! Ali ne mora zavreti kri pridelovalcu, ce vidi, da dobi za vse svoje delo 2 K, drugi pa, ki ni6 ne dela, nego samo v zakurjeni sobi in pri pol-ni casi kupCuje, zasluzi 4 do 5 krat toliko ? Ali ne mora zavreti kri ubogemu konzumen-tu, ko ve, da bi lahko dobival moko tudi spomladi po isti ceni, kakor v jeseni, ce ne bi bilo treba debeliti takih pijavk ? Pa oglej-mo si na drugi strani razne obrtnike in tr-govce na debelo, od kterih moramo dobivati druge svoje potrebscine, svojo obleko, obutev itd. Ti imajo v svojih zalogah blaga, ki ga prodajajo s primernim dobickom za svoje delo, kar jim poSteno privoseimo. Ali koliko-krat se zgodi, da zrastejo   cene   temu blagu
lepo zahvalijo za denar in odidejo. Ko zidar zopet pride domov, povpraSa, kje da ima Jera onih sto goldinarjev. Jera pove, da jih je dala onim trem, kakor je bil zidar ukazal. „0 ti prismuknjeno babSe, to so bili goljuii, pa ne glad, potreba in skrb. Kaj poceti da dobim   zopet   svojih sto goldinarjev nazaj ?"
Zidar misli in misli, potem se napoti za prekanjenci in zares v bliznji krcmi najde vse tri. — Delal pa se je tako, kakor da bi od vsega niCesar ne vedel in za5el je pri svoji mizi poSteno piti in jesti.
Ko si ga je bil ze dovolj privoScil, stisne krcmarju tiho in taso, da ga od onih treh ni nihee videl, denar za vino in pecenko v roko. — Krcmar ga prijazno povpraSa, ali §e 6esa zeli. Zidar pa refie : „Ne !" Cez ne-koliko Casa izpije svoje vino, potem pa prime svoj klobuk in ga obrne na giavi tako, da je bilo pero, katero je imel zadi za klobukom, spredaj nad celom. „Je vse plafiano ?" zakrici zidar. Kr6mar.se mu nakloni in re6e : „Hvala, vse je pia6ano, le popravite si klobuk aopet nazaj." Zidar si popravi zopet klobuk in odide. Trije popotniki pa, kateri so bili zidarjevo Jero opetnajstili,   so   videli vse. Ko je zidar
kar 6ez no6 ! Ali ne mora zavreti kri Se tako mirnemu drzavljanu, ko 6uje, da je taka pijavka zasluzila crez no6 ve6, nego on vse leto, ali nekaj let skupaj, da celo vse svoje zivljenje ?
Kdor nekoliko opazuje vse to po6enjanje v naSem gospodarskem in javnem zivljenju, vidi, da ljudje ne zive ve6 po zlatem nauku Kristovem: Ljubi svojega bliznjega, kakor samega sebe! Ljudi vodi sedaj drugo na6elo : Ljubi samo samega sebe, druge pa le izrab-lja za se! Svobodna trgovina se je izprevrg-la v svobodno odiranje!
Pri tako zalostnih pojavih se moramo pa resno vpraSati: Ali ni mogofie ustaviti tega zla ! Ali se te velike rane na naSem dr-zavnem telesu ne dado zaceliti ? Ali ni pri nas resnih rnoz, ki bi uvideli te napake ? In ali ni tudi dovolj mo6nih moz, da se npro kri6e6im krivicarn in odvrnejo od nas pugin?
Zastrupilo se je naSe zivljenje. Stresajo ga mrzli6ni sunki. Upajmo pa, da imamo Se toiiko svoje prvotne naravne sile v sebi, da odstranimo iz sebe sovrazne strupe in se za6nemo zopet zdravo razvijati.
Ne uni^imo se sami!
Ce je zakon narave tak, da „iz malega raste veliko," morajo veliki dogodki lmeti 6im vedje posledice.
Na zunaj se je dozdevalo med vojno, da deluje pred vsem samo orozje. Po odloCitvi taistega bi nastal zopet mir in prejSne razmere.
Sedaj vidimo, da je imela vojna mnoge, nam skoraj vidne sile energije.
Uni6evala  jih je — mnogo   uni6ila.   —
OdSkodovala je veselje do dela, uni6evala materijal vseh vrst ter skoro uni6ila prejSno moralo v Sirjem pomenu besede.
Posledice tega imamo danes 6utiti. Ve-rizniStvo, tihotapstvo, pomanjkanja blaga vseh
odisel, poplafcajo in potegnejo za njim ! „Ko-liko hoSeS imeti za svoj klobuk, s katerim se tako lahko pla6a ?" Tako vpraSajo zidarja. — Ta jim re6e, da ga ne more ceneje dati, kakor za dve sto goldinarjev. In glej, naSteli so mu jih in so odiSli veseli, da so dobili tako veliko vredno stvar za tako malo denarja. Sli so v drugo kr6mo. Tarn so jedli in pili, kar se je najbolj dalo, in ko so imeli zadosti, postavi najstarejSi zidarjev klobuk na glavo in vpraSa kr6marja : „ Je li vse pl»6ano ?" „Ne!" re6e kr6mar, ,,saj Se niste ni6esar pla6ali !"
„Daj sem klobuk !" re6e drugi, „ti ni6 ne znaS, jaz sem videl prav, kako je napra-vil zidar." Drugi posiusi in obra6a klobuk gor in dol, a vendar je kr6mar vedno trdil, da ni Se ni6 pla6ano. Skusil je tretji, a tudi ta zastonj ! Kr6mar pa je mislil, da se nor-6ujejo iz njega, pozval je svoje hlapce in ti so vse tri poSteno natepli in jim pomagali iz kr6me. Videli so torej, da jih je zidar prekanil in da je dobil ne ie svojih sto goldinarjev nazaj, temve6 Se njihovih bornih sto. Sli so torej k njemu. Ta pa jih je ze od dalec videl iti in   se  je   hitro   dogovoril   s   svojo   zeno.
vrst, draginja razkroj cloveSke druzbe v nied scboj se bojujoCe skupine, komunizem i. t. d.
NaSe ptujsko gnezdece lezi bolj ob stranski progi, pozno pluskajo valovi razvijajocega se zivljenja sem, kmecki znacaj prevladuje — a tudi tu se vidi kaos danaSnje dobe v polni meri.
Zborujejo innoge skupine vsaki dan.
Producenti sklepajo o zviSanju cen, ker so morali placati dragi matenjal, delavce, plin,  diva i. t. d.
Konzumenti ednakoSasno sklepajo o zvisanju  plac.
Strajk sledi Strajku, delo zaostaja, unicuje se m&terijal.
Vrtinec teh druzabnih boleznij se ve6a, pozira v podobi dan za dnem naraScajoce bede tisoce ter grozi tudi z unieevanjem vsega, kar imenujemo zasebno imetje, v velikem slogu.
V svojih zadnjih posledicah bi to bil komunizem, t. j. razdelitev zasebne lasti med vse — —
Mi trdimo ; NaS kmet je zdrav in razumen ter tvori 80% prebivalstva v Jugoslaviji.
Na njem se bodo razbili vsi bolehni po-javi danasnje dobe.
Kljub temu pa je neobhodno potrebno, da vlada ustvarja sproti moderne dobre za-kone, ki obstojeSa zla odpravljajo, dobro pla-cajo vse svoje usluzbence.
Neobhodno potrebna pa je tudi nesebie-nost posameznih razredov cloveSke druSbe.
Ne brezmejno izsezavati, temvec brezpo-gojno podpirati moramo drug druzega.
Vsi stanovi skup moramo tvoriti celoto zdrav in delaven jugoslovanski narod.
i*...........•.............*•...............................p
«                                                                                                                                                                                                                                  ¦
Gospodarstvo.
Zatirajmo rujavega hroSCa! Kakor se kaze, bo letos mnogo rujavih hroScev. Prvi so ze priceli vsled neobicne rane topline prav zgo-daj brencati in jih je vsak dan vec. Cas in potreba je, da se jim postavimo v bran, kajti o njih Skodljivosti govoriti bi bilo odvee, saj je vsakomur znana Skoda, ki jo narede kot hrosci nad zemljo in kot ogrci pod njo. V vinogradih, sadonosnikih, na vrtih, na njivah in travnikih, da celo v gozdu je ob-cutna Skoda, ki jo naredi ta Skodljivec. Da se Skoda kolikor mogoSe omeji, je treba, da se vzdignemo vsi v boj proti hroscem in jih pridno pokoncujemo. Ce hroSce rano zjutraj, ko so precej leni, stresemo dan za dnevom z drevja na spodaj pogrnjene prte, jih vsip-Ijemo v kako posodo in poparimo s kropom, smo glavno delo opravili. Kjer nimajo starejSi delavci cas, naj izvrSe to delo otroci, kakor so to storili ze v prejSnjih letih. Solske oblasti naj deco na to pokoncevanje hroScev opozar-jajo, kakor se je to hvalevredno godilo v pred-vojni dobi. Saj je veliko temu obcekoristnemu
„.Tera, jaz se bodem vlegel in ti reci, da sem mrtev !" Tine se vleze in Jera ga pokrije z belimi prti. — Ko pa pridejo zopet popotniki jezni in hudi, da jih je zidar ogoljufal, stala je Jera vsa zajokana pri vratih in jim je kbcala ze nasproti: „Moj moz je mrtev, joj meni, cisto je mrtev." „Mi mu bodomo ze pomagali, da bode vstal, ta goljuf," so govorili popotniki. Ko pa so videli moza zares pokritega s prti, zaceli so Jero tolaziti in res, Jera se je potolazila in si je pobrisala debele solze. Naenkrat pa re6e Jera : ,,Dragi prijatelji, ako mi hocete pomagati, pa ga bodem zopet zbudila. Ravno zdaj se spominjam, da mi je dala teta pred mnogimi leti tako palico', s katero se dado mrtvi obuditi-" Tako rece in leti na dilje ter prinese debelo leskovo palico. „Prosim, drzite mojega ubogega mrtvega moza!" Popotniki primejo zidarja in Jera ga potegne posteno trikrat s palico, kakor je bil dolg in sirok. — „0 ti hencano babSe," za-krici Tine in sko6i po konci. „Mrtev sem in ti Se me bijeS." Popotniki so se silno prestra-Sili in so zbezali. — Cez nekaj casa pa pridejo vendar nazaj gledat, ali je zidar zares ziv. In glej ! Tina je sedel pri mizi in jedel klo-base, kakor sa vsak drugi ziv clovek trudi s
delovanju pripisovati, da je bilo v minulih j letih vidno pojernanje tega Skodljivca v naSih ; krajih. Mogo6e se da v ta namen za casa j poleta hroScev pricoti s Solskim poukom eno i uro pozneje. Da bi se malcke vzpodbujalo , v zatiranju hroScev, bi se pa naj dala od i obcin in okrajev primerna denarna odSkod-; nina na razpolago, saj bi bila ta zrtev v ; obco korist. Le s sodelovanjem merodajnih I ciniteljev bo mogoce, kaj opraviti proti temu | nevarnemu Skodljivcu in s casoma doseci, da bode rujavi hroSc tudi pri nas redka prikazen. Znano je, da so rujavi hrosci v zmerni mno-i zini dobra krma za perutnino ; s kropom po-i liti pa in podelani v kompost dado dobro ' gnojilo.         Drz. vinarski iustruktor Zupanc.
Napotki k ietoSnjemu zatiranju peronospore. , Ker rabi peronospora za svoj razvoj ob enem primerno vlago in dovolj toplote in sicer naj-manj  15o C, ne nastopa vsako leto ob istem casu,   ampak   vedno   tedaj,   kadar sta dana I skupno ta dva   pogoja.   LetoSnja nenavadna i rana toplina nas sili k previdnosti, kajti mla-dice se lepo razvijajo, toplo je ze tudi dovolj, treba   je   Se   samo   malo   dezja in ce se ob dezju ne  ohladi podnebje pod 15<> C, bo peronospora nastopala naglo,  ako ne bo do tja mladje   zavarovano   z galico. Iz navedenega sledi,   da   naj   vinogradniki   ne cakajo letos predolgo   s prvim    Skropljenjem,  ampak naj isto izvrSe 6im preje. Za prvo Skropljenje za-dostuje  enoodstotna raztopina. Vazno je, da poSkropimo   liste   tudi   od  spodnje strani. Z drugim Skropljenjem tudi ne smemo predolgo odlagati,    posebno,   ce   bode   pozneji   razvoj mladja   enak   sedanjemu.   Na vsak nacin bo letos treba pred cvetenjem Skropiti. Cas med prvim in drugim Skropljenjem naj se porabi za zvepljanje.   Ce   bo med prvim in drugim Skropljenjem    suhotno   vreme,  zadostuje   za drugo Skropljenje tudi enoodstotna raztopina, drugace pa se naj rabi eninpolodstotna. Tretjic se naj Skropi po koncanem cvetju, ko so ja-gode vidne. Tudi za to Skropljenje zadostuje pri suhotnem vremenn enoodstotna, sicer pa enoinpolodstotna raztopina   Le pri tako mo-krotnem vremenu, kakorSno je bilo lani, naj se rabi pri drugem, kakor pri tretjem Skrop-Ijenju    dveodstotna   raztopina.   Pri    vsakem Skropljenju   je   paziti   na to, da so grozdeki in   pa   spodnje strani listov prav fino in pa dobro poSkropljeni, zato se priporoca Skropiti hitro   po   vezatvi,   katero   pa je   pravocasno j zvrSiti. Ce dezuje, predno se je galica na trsju I posuSila, je tarn Skropljenje ponoviti. Istotako j je takoj po toci trsje temeljito poSkropiti, ker j je   obtolceno   trsje   bolj   obcutljivo,   oziroma j proti peronospori manj odporno, kakor zdravo, I nepoSkodovano.   Ako   bo   poletje   mokrotno, j kakor lani,   tedaj bo moralo slediti tretjemu j Skropljenje   Se   cetrto. Da pravoCasno opleti, | povezani,   zracni  in eisti vinograd bolj klju-: buje, kakor pa zanemarjeni, s plevelom pre-i raSCeni, je pokazala lanska letina dovolj. Ce
i takim tezkim delom. — „Koliko pa velja ta
! palica ?M povpraSajo vsi iz enega grla. — „Te
i palice ne dam" rece Tine. Ker pa so ga vsi
i trije   lepo   prosili,   naj   jim   vendar odda to
] palico, re6e  jim zidar: „No, pa naj bo, ker
ze a klobukom   ni bilo vse v redu, dajte sto
1 goldinarjev   za   njo !"   Ti trije pa veseli, da
| dobijo   tako   palico   tako  po   ceni, naStejejo
j hitro denar in odidejo. V tistem kraju pa je
bila   umrla   kraljeva   h6i in popotniki so to
i zvedeli in so Sli, da bi jo s svojo palico zbu-
dili, da bi   seve zasluzili mnogo denarja. —
Prvi udari s palico trikrat po njej, a ona se
ne gane. Zdaj drugi ukaze druzabnikom, naj
jo drzijo in on udari tudi trikrat. — Pa vse
zastonj. — Zdaj Se udari tretji, pa tudi broz
j uspeha. Kralj se razjezi, poklifie svoje birice
| in ukaze, vse tri poSteno naklestiti, tako da
so se komaj  privlekli k zidarju nazaj, da bi
se nad   njim maScevali. Ta seveda je vedel,
| kaj se   bode   zgodilo. — Ze od dalec, dalec
I jih vidi Jera priti. „Kje je tvoj goljufivi moz ?"
i zakrici   prvi.   Jera   rece  cisto mirno : ,,Tam
5 gori na bregu je, ker mora zadravje kuhati!"
! Ti gredo   vsi   razburjeni k naSemu Tinu ter
\ ga hocejo nabiti. —   „Kaj meni mar, 6e me
'' piav   ubijete ?u   re6e   Tine.   ,,Ako me vsega
bi nastopilo zopet hladno vreme (pod 15° C), j tedaj pa lahko s prvim Skropljenjem cakamo, > dokler tako hladno ostane.
Vinarski inStruktor Zupanc. 2ivinorejci, pozor pred slinovko. V mari-borski okolici in v St. Ilju v Slov. gor. je uradno ugotovljena med govejo zivino kug» slinovka. VTse zivinorejce krog Maribora in v Slov. goricah svarimo pred nakupom zivine od zivinekih trgovcev.
Boj proti mrazu.    Kmetijski   strokovnjaki j pravijo, da bo letoSnjo pomlad nastopil mraz. i Ce   bi   se   to  res zgodilo,  je letoSnja letina ! unieena. Edino sredstvo proti mrazu je zazi-ganje kresov.    Priporofiamo, da povsod, kjer je nevarnost, da nastopi mraz in unici vino-grade in druge pridelke, pripravijo   posestni-ki in vini6arji razno kurivo, ki razvija mno-j go dima. Ce to napravijo posamezniki, je to brezuspeSno delo.    Radi   tega naj obcine iz-j dajo   strogo   povelje   vsem   posestnikom,   da J naj takoj pripravijo   dovolj   dracja  in druge ! take tvarine za proizvajanje dima.
Dopisi.
Dr. Schreiner f. Preminul je v Mariboru I g. ravnatelj Schreiner, oce naSega sodnika g. i dr. Schreinerja. Bil je znan pedagog, pisatelj ucnih knjig, ter ima velikem trajne zasluge za kulturni napredek naSega plemena.   Rav-! natelj   Schreiner  si je postavil lep spominek j v povestnici naSega naroda.    Bil  je   odlicen ! slovenski odgojitelj.    30 let je vestno oprav-i Ijal tezavno   sluzbo ravnatelja  na drzavnem ufiiteljiSCu v Mariboru.  Vzgojii je dolgo vrsto ! vrlih uciteljev.    30 letnikov   uciteljskega na-i raSCaja je iz njegove Sole. A ni jih pouceval j samo z besedo. Spisal je mnogobrojne peda-: goSke knjige in razprave.    Po njih je   zaslo-i vel ne samo po naSi domovini,   temve6  tudi 1 izven mej jugoslovanskega   ozemlja   kot pri-' znan in visoko cenjen scrokovnjak na   odgo-| jiteljskem poiju.   L.  1900 je ustanovil v svr-I ho ljudskoSolskega in   srednjeSolskega pouka j posebno druStvo „Slovenska  Solska Matica", ! koje   neumorni   predsednik  je   bil   do   svoje I smrti.    Njegov   „Nauk   o   prirodi",   izdan   v | dveh obSirnih zvezkih po Drazbi sv.   Mohor-;' ja, se je vsemu narodu priljubil.    V   svojem \ odgojiteljskem   poklicu  je  kazal   neomejeno ! ljubezen do mladine. Ona je bila njegovo ve-{ selja in njegov ponos.    Z   goreco   ljubeznijo j jo je vodil k vzviSenemu uciteljskemu   pokli-J cu.    Trudil se je ji tudi povsod   gmotno pomagati. Bil je vec let skrben naeelnik mari-borske   DijaSko   kuhinje.    Mladina   bodi   mu hvalezna, kajti v njegovih prsih   je   za   tebe | bilo ocetovsko dobro srce! Kdor je pokojnika blizje poznal, ga je moral odkritosrcno   spo-Stovati.    Bil je  neutrudno   delaven; obSirao slovstveno delovanje je zlati sad te   njegove
stepete, jaz imam tukaj v kotlu zdravje in se lahko ozdravim ! Pa vi se mi zdite tudi nekako bolehavni, poSakajte torej, da najprej ozdravim vas. Kuhal pa je zidar v kotli smolo, katera je tacas ravno najlepSe vrela. ,tAko nas ne bodeS ogoljufal, no pa nas ozdravi, ker si ti kriv naSej bolezni! In prvi stopi k zidarju. Ta mu vlije velik lonec vrele smole za vrat. „Joj meni, joj meni, krici ta in leti z brega navzdol, ceprav prej od batin ni inogel hitro hoditi.
,,Se meni vlij, meni zdravja !" prosi drugi in zidar Se njem a vlije. Tretji je ze komaj cakal, da bi priSel na vrsto. — ,,No, ker si ti zadnji in se mi zdiS naj bolj bolehav, bodeS dobil najvecjo porcijo zdravja." Tako rece Tine in Se njemu vsiplje polen lonec za vrat. Seveda je Se tretji odbezal s svojim zdravjem za prvima dvema in kakor mi je vceraj po-vedala sosedova Speta, kateri je bila Jera tetica na tretjem kolenu in Tine stric, ni priSel nobeden vec k zidarjevemu Tinetu nazaj.
•
¦¦           -!acar~           ,
cednosti. Veleodlicnemu mozu trajen spomin, prizadeti rodbini pa na§e iskreno sozalje.
2elezni5arska stavka. V petek, dne 16. t. m. se je pricela na vseh zeleznicah stavka, ki traja Se danes. Za javnost je prisla ta stavka zelo nepricakovano, in Se danes prav-zaprav ne vemo, kateri vzroki so jo povzro-6ili. Stavko so proglasili socijalisti in komu-nisti, pridruzila se ji je pa tudi zveza jugo-slovanskih zelezniSarjev. Neposredni povod va stavko je dalo razveljavljenje takozvanega „protokola sporazuma," ki je sporazumno z zeleznicarji uredil meseca oktobra 1. 1. sluz-bene razmere zeleznicarjev. Ta dogovor med ministrom saobracaja in delavci drzavnih zeleznic je bil sedaj razveljavljen in uveljavil se je „zacasni pravilnik." Po tem pravilniku se zniSujejo minirnalne mesefine delavske mezde in to je seveda vzbudilo nezadovolj-nost med zeleznicarji, vzlasti Se radi tega, ker draginja vedno naraSca. Vsaj ze placu-jenio ze danes za hleb kruha 12 K, delavec s svojo placo ze ne more shajati. Razburjenje je povzrocilo, da se je izvazalo zivila na Madzarsko, Avstrijo, Italijo, Svico in Eomu-nijo, doma pa trpimo glad in hodimo strgani. Drugo vpraSanje je seveda, ali dosezemo z Strajkom zboljsanje razmer. Stavka je pa zadobila zajedno politieno lice, komunisti jo hocejo izrabiti vsvoje strankarske namene.To so tudi uvideli pristaSi Zveze jugoslovanski zeleznicarjev in vodstvo te Zveze kliCe vsoje clane zopet na delo. Vlada je nastopila proti stavki z vso energijo. Dne 19. t. m. je izdala ukaz, s katerim se vpoklifcejo k oroznira va-jam vsi zaleznicarji od 22. do 28- leta. Zelez-nicarjii, kateri se do 20. t. m. niso javili, so bili aretirani in jib. caka Kazensko postopanje. Izdana je v Sioveniji sploSna prepoved tocen-ja alkaholnih pijac\ Gostilne so po veP.ini za-prte. Prepovedana so tudi vsa zborovanja. Razumnejsi delavci prihajajo zopet na delo in upatije, da bo zelezniski promet vsaj v omejenem obsegu zopet kmalu vspostavljen. Hudi 6asi so, draginja je velika, nezadovolj-nost sploSna. Vsa umetnost vladanja obstoji v tem easu v pobijanju draginje, v zbolSan-ju zivljenskih razmer. ReSiti pa nas more le smotreno delo, s stavkanjem — brezdeljem se samo blizamo pogubi.
Brzojav Zlt Podruznice Ptuj.Nabrzoiavke in-formacije dajemo sledeca navodila : Zveza je proglasila, da gredo njeni clani na delo. Vsak clan, ki se je javil v sluzbo, je storil svojo sveto dolznost in ima od vodstva zveze popolno za&Sito. Kdor je storil drugafie, od-govarja sam. Preprecite vsaka nasilja in vsak odpor napram komunistom. Ker za to delo je postavljeno vojaStvo, ki ima nalog skrbeti za red in mir in osebno varnost oseb, ki so delavoljni. Sluzbena pragmatika je naSe delo in program vlade, torej popolnoma zajamcena in s tem naSa materijelna stran zagotovljena. Dolenjska in gorenjska proga je vpostavila skrcen promet. Bosna deloma tudi obratuje. Istotako HrvaSka in Slavoni-ja. V Barani in Ba6ki pa sploh ne poznajo stavke. V Srbiji je tudi delen promet. S trez-nostjo in poStenostjo bode tudi Slovenija vpostavila v najkrajSem casu celoten red. Stavka, kakor vsi znaki kazejo, je politicna, ker nihce od stavkajocih ne ve gotovo, za kaj se gre. Priporocite tudi nasprotnikom, da store svojo dolznost, ker vojaStvu se upirati prinese gotovo nesreco. Predsestvo Z. J. zel. Fregata na Dravi. Dne 20. t. m. se je vrSila fregata na Dravi, katera je izborno izpadla. Po konCani borbi se je priCelo plavanje po Dravi in plezanje po mostu. Plezalec je gotovo ognjegasec, ako pa ni, bi mu pa pri-porocali, da se javi pri tukajsnjih ognjegasnih ker oni nimajo Specijalista v plezanju. Pred plezanjem si je privoscil malo kopelj in potem hajdi na delo in po delu mars domov po sveze perilo in drugo obleko. Drugega junaka pa so prijeli neusmiljeno vrtinci ga vrteli in vlekli, toda moz je prebil vse tezkoce in po hudi borbi z valovi je posnemal Joba. — Gledalcev je bilo polno na obeh bregih in na mostu, ki so imeli pri tem obilo zabave in smeha. Kad&r se namerava imeti zopet t'regato na Dravi, naj se to preje razglasi in
doloCi tudi primerna vstopnina. Kedor pa si hoce privoSciti veCkret brezplaSno kopelj, naj se oglasi pri onih dveh gospodih, ki nabirata Clane k neprostovoljnemu kopanju in borenju z valovi v obleki in crevlji. Istocasno pa se v sedanjih Sasih to priporoSa, ker si prihrani s tako kopeljo cistilca oblek, perico in globin za crevlje, Toraj le pridno pristopajte!
Klub prisilnih plavacev.
Javen shod Demokratske stranke v 0rmo2u se je vrSil zadnjo nedeljo ob sijajni udelezbi. Shod je otvoril in vodil g. Petovar, govorili so narodni zastopniki, Hrvat Djamonja iz Mostora, prof. Voglar in ravnatelj Kejzar iz Maribora o pravih vzrokih sedanje neznosne draginje, zigosali verolomnost sedanje vlade v jadranskem vprasanju in v vprasanju agrar-ne reforme ter pojasnlli vzroke zeleznicarske stavke. V debati se je stavila zahteva, da se otvori na vsak nacin v jeseni kmetijska sola v Veliki Nedelji. Posestnik Krizanic je zahte-val natanfinega pojasnila o stanju agr. reforme, ki mu ga je poslanec Voglar tudi dal. Nato se je sprejela soglasno sledeca resolucija: „Demokrati, zbrani na shodu v Ormozu 18. aprila 1920 se v polnem obsegu pridruzujejo resolucijam, sprejetim na shodih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, nadalje resoluciji naCelstva Demokratske stranke glede vpra: Sanja Reke in smatrajo za edini izhod iz danaSnjega tezkega polozaja razpust parla-menta in razpis pravicnih voliteh; nadalje zahtevajo od vlade, da se s predpripravami za kmetijsko Solo v Veliki Nedelji takoj pricne, da se lahko v jeseni ta sola na vsak nacin otvori.
Smrtno ponesreSil. Dne 23. marca t. 1. opoldne se je 32 let stari Franc Cu8, po-sestnikov sin v Dornovi, pri ci§6enja samo-kresa vsled lastne neprevidnosti smrtno po-nesre6il.
Samomor. Koncem preteklega meseca se je pred svojim stanovanjem v Ptuju ustrelil posestnikov sin Anton Bukovic iz Koci6. Vzrok samoumora ni znan.
Drustvene vesti.
Splo§no siovensko zensko druStvo ponovno naznanja, da se vrsi obfino zborovanje v nedeljo, 25. aprila ob 10. uri donoldne v gor-nji dvorani Narodnega doma. Clanice naj se ga polnostevilno udeleze. Odbor.
Vabilo na odborovo sejo podruznice „Ju-goslovanske matice", ki se vrsi v nedeljo, dne 25. aprila ob pol 8. uri zvefier v spod-nji dvorani „Narodnega doma" po sledecem vzporedu : 1. Porocilo dosedanjega tajnika o polozaju podruznice glede stevila Clcnov itd. 2. Porofiilo dosedanjega blagajnika o imetju podruznice. 3. Volitev tajnika in blagajnika izmed novih 6lanov odbora. 4. Nasveti in predlogi glede vodstva in uprave podruznice v svrho strogega reda in discipline. 5. Se-stava delovnega programa za tekoce leto 1920. 6. SluCajnosti. Kveder Dragotin, tac. predsednik.j
NajnovejSe vesti.
V fietrtek, dne 22. aprila 1920 je bila raz-glaSena mobilizacija vseh ieleznitarjev od 19. do 50. leta, ker z zavezanci od 22. do 38. leta bi si zeleznica ne mogla pomagatj. Ako se od-zovejo temu pozivu vsi 2e!ezni5arji-obvezanci, potem je upanje, da bomo dobili v nedeljo le pisma ter 5asopise. V nasprotnem sluSaju bi priSlo res do nepreglednih posledi5.
Razno.
Surove koie za Slovenijo. Po daljsih po-gajanjih s hrvatsko pokrajinsko vlado in hr-vatskimi industrijalci se je posrecilo zagoto-viti slovenski usnjarski industriji izdatno ko-li5ino surovih koz.    S tem se bo odponaoglo
vedno vefjemu pomanjkanju tega blaga v Sioveniji in preprefiila ustavitev obratovanja naSih usnjarskih tovarn. 0 potrebnih korakih se bo ukrepalo v torek v Zagrebu, kjer se bodo zbrali zastopniki slovenske in hrvatske usnjarske industrije in zastopniki dezelnih vlad v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu.
Drage voinje. Vsled nenadne zeleznicar^ ske stavke, so mnogi potniki ostali na poti in niso mogli naprej. Neki trgovec, ki se je moral peljati iz Maribora v Zagreb, je pla-cal za automobil 14.000 K, da je mogel pri-ti domov. Iz Celja v Maribor je placal neki gospod za voz 1500 K. Za voznjo v Spilje iz Maribora se raCuna 400 K. To so posle-dice stavke brez ozira na drugo Skodo, ki jo povzrodi stanje prometa. Koliko bo poginilo zivine po vagonih, koliko blaga se bo po-kvarilo !
ielazniSarske oroine vaje. LDU. Beograd, 19. aprila. Minister vojne in mornarice ob-javlja ukaz Nj. VeliCanstva kralja Petra od 18. aprila: Na predlog nasega ministra voj-nein mornarice in po zaslisanju ministrskega sveta smo na podlagi clena 87, zakona o ustro-ju vojske skleniti in dolocili, da se v teku 1. 1920 po potrebi pozovejo na dvomesecno sluzbo v vojski obvezanci vseh treh pozivov narodne vojske in poslednje obrane, ki so pri zeleznici v sluzbi. NaS minister vojne in mornarice naj izvrsi ta ukaz.
Vse vesti o pojavi ponarejenih nov&anic po 100 dinarjev (400 K) dementira finanCno ministrstvo z vso odlo6nostjo.
Arabski Kljukec. Arabec Nasredin je imel jako hudo in sitno zeno, s katero se ni mogel nic kaj razumeti. Nekoc proti veCeru nastane med njima velik kreg in pretep. So-sedje, ki so vse sliSali, vprasajo drugega jutra nezadovoljnega zakonskega: ,,Kaj pa sta imela sinofii z zeno, da je bilo toliko hrupa in da je naposled nekaj zaropotalo po stop-nicah ? ,,Kaj sva z zeno imela ? Ni6 ! Samo nekoliko divja je bila po stari navadi in ker si ni vedela pomagati v svoji hudi jezi, uda-rila je po mojih hlacah s tako silo, da so se zvalile po stopnicah." ,,Ah, kaj nam bo§ la-gal ! Ce bi bila zena same hlace potocila po stopnicah, tedaj bi ne bilo toliko ropotata!" „No, 6e pa ze ho6ete in morate vse vedeti in tudi to, kar vas celo ni6 ne briga, povem vam tedaj golo resnico!" godrnja Nasredin in nadaljuje : „Moja zena potodila je res hlace po stopnicah, a da so naredile toliko ropota, tega sem jaz kriv sam, ker sem v — njih tical!" — Nasredin, ki je imel nekoc na svoji strehi nekaj popraviti, pade po ' nesreSi na tla in se moCno pobije. Na njegov klic pri-hite od vseh strani sosedje in drugi ljudje, zanesejo ga v hiSo in ga zacnejo nadlegovati z vprasanji: „Kaj si pa delal, da si dol pa-del ? — Kje te boli ? — Kje te boli ? — Te hudo boli ? — Si se hudo udaril ?" To go-voricenje in izprasevanje je jezilo Saljivca in ker mu vsled bolecin ni bilo govoriti, zato vse skupaj nevoljno zavrne : „Cemu me toliko izprasujete po nepotrebnem ! Kdor hoce vedeti, kako in kaksna je taka re5, gre naj sam na streho in naj — pade z nje !"
Kmetje ubili zupnika. Radi agrarne reforme. 2upnik strelja na kmete, ki ga nato ubijejo z motikami. Zagreb, 13. aprila. V vasi Ljube-SCica, okraj Novi Marof, bi- se imel travnik, ki je cerkvena last, po agiarni reformi raz-deliti med tamoSnje kmetje. Sedanja vlada je pa izvedbo agrarne reforme, ki so jo za-6eli izvajati demokrati, ustavila. Ze lansko leto so kmetje na ta travnik nagnali zivino ter ga popasli, ker sami nimajo dovolj paS-nikov. Tamosnji zupnik TomaSkoviC pa je stopil s samokresom pred kmete, za6el nanje streljati ter ranil dva otroka. Zadnje dni so kmetje zopet gnali na cerkveni travnik par repov zivine. Ko je zupnik to videl, je prihi-tel iz zupnisCa s samokresom in proti kme-tom veckrat ustrelil, ter ranil enega kmeta. Na to so kmetje z naotikami navalili na zupnika ter ga na mestu ubili.
Velik vol. V Berlin so pripeljali vola, ki je visok dva metra 10 cm. Barve je popolnoma bele. Na sebi nima niti najmanjsega Srnega madeza.
91
—    4    —
JugosL inzenirsko podjetje
—          druzba z o. 5. ¦    -----
inzenirska pisarna iij stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ul 2.    Lf    jVfaribor,   Vitringhofova ul. 34-
Oddelek I.
frojekji, proracuni.  J/asveiovanje
in   zastop.   Presoja  in   stavbno
nadzorsivo.
Oddelek II.
Vodne grabbe; izraba vodnih si I; poljedelska melioracija
Oddelek III.
JSeion,      zelozobeton,      ^elezne
konstrukcije.
Oddelek IV.
3eleznice, ceste, predori, mostovi
Oddelek V.
Jndustrijska in gospodarsfa poslopja
Oddelek VI.
Xomercija/no razpecevanje gradi-va, orodja in indusrrijskih fvariq
r
ac
*R\
Prod
Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini zelodca in Sreves, kroni&nemu katarju zelodca in freves, zolcnemu kamenu, hemoroidem in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljie sred-stvo naravno zdravilna voda „Rogaska Slatina."
Rogaška Slatina
najvecje in najmodernejSe zdraviliSce v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrothe-rapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopelji z otihikovo kislino, solne, smrecne, parne, zracne, solnCnc kopeli in kopeii z vrodim zrakom. — VojaSka godba (42 mo2 med istimi absolvirani koservatoristi.) — Za vsakovrsfne ^abave je skrbljeno, kakor v najvecjlh svetovnih zdraviliSCih. (Umet-niSki koncerti, tombole, plesni venCki, gle-daliske predstave, kino, izleti i. t. d.
Sezija od 1. majado 15. oktobra.
RciDnafeljsfoo,
^t
n
Misi - pedgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie   preizkusena  in   splosno  hvaljena   sredstva  kot proti poljskim miSim K 8'—, za podgane in miSi K 8"— za SLurke 10 K; posebno moCna tinktura za stenice 7 K uniCevalec moljev praSek proti uSem v obleki in perilu proti mravljam, proti uSem pri perutnini 6 K; praSek prot mrcesom 6 K; mazilo proti uSem pri  ljudeh 4 in 8 K maziio za uSi pri zivini 4 in 8 K; tinktura proti mrcesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec   rastlin)   K  6"—,   PoSilja po   povzetju    Zavod   za eksport
M. Jfinker, Zagreb 112,  Peirinjska ulica 3.
Univerzalno cistilo krvi
(prah)  se  dobiva  v  lekarni  „pri  Zamorcu"
Ph. Mr. RUDOLF MOLITOR v Ptuju.
I     79            •    V
Vmicar
z vec delavskuni mofimi se sprejme za Zavrfie. VpraSa se pri g. HUTTER V Ptuju.
IStS! Wi
dobro in lifino iz-delani, fievljarske potrebsfcine, raznovrstno drobno all galan-terijsko blago, razlifini okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoft predmeti, dobe se .'.   vedno po primerni ceni v trgovini   ,\
J. N. PeterSic v Ptuju.
Za  vino^radnike!
Naj si jih ogleda prej pri  kleparju
A. Majcen, Ptuj
6b^* Tam se dobivajo brizgalke najnovej-S8ST* se oblike, katere so jako trpezne ter ne potrebujejo delj casa nobene-ga popravila. Cene bodo po dnev-nih    cenah    za   potroseni   materjal.
Tudi popravila starih brizgalk se izdelujejo so-lidno in po ceni.
Natasnanilo obrti.
Podpisani   daje p. t. obSinstvu Ptuja in okolice na znanje, da je otvoril
MIZARSKO OBRT -fB|
v PTUJU, Vseh svetnikov ulica (poprej Reisinger.) Prevzame novo delo, popravilo in kupuje staro pohistvo po najvisjih cenah.  — Za obi-len obisk se priporoCa
ILjudeTit MurlLo, miz. mojster.
Nekaj
!ll!liH
po   ceni   sc   na   prodaj   v    trgovini    ALOJZ
BRENCIC, PTUJ,  Panonska ulica   9, vsak dan
od 14- do 16. ure.
Delniska piyovarna v Laskem
sprejme ve6 izurjenih
^tf""*k^/f E?   IF1/    ^a^G) ki so izurjeni OwUHl\JL-Y, pri   copljenju  hra-
stov.
_| _   dobro ohranjeno, | I & | I z novimi   guma-L\/ilv/  stimi   plai6i    se proda v trg. Schramke, Ptuj.
Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak.
Last „Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.