DELAVSKA POLITIKA llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina » Jugoslaviji znaša mesečna Din 10.-—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravni Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Do* Iavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavskt dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1. , emU oglasi, to tlaiijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJt Stev. 11 • Maribor, četrtek, dne 26. januarja 1939 • Leto XIV Delo v narodni skupščini Jugoslovanska narodna skupščina in “ila sklicana dne 16. t. m. Isti dan je zboroval tudi senat. Po izvršenih for-' 'Mnostih, ki so v parlamentarizmu °bičajne, pojdeta obe zbornici na delo. Nova narodna skupščina je precej nova. Mnogo poslancev je v njej, ki še Dlso bili v parlametu. Prinašajo torej v zbornico svežo aktivno kri, ki ima izvršiti oziroma podpreti programatične točke, ki so jih predstavniki na svojih yolilnih shodih in tudi sicer v raznih iz-invah podajali in obljubovali. Ozrimo se danes samo na nekatere Predvsem so obljubili široko samo-upravo za javne korporacije. Rekli so. a ie po sedanji ustavi mogoča najširša samouprava Seveda je s tako samoupravo zvezana parlamentarna demokracija, ki jo je že kralj obljubil, češ, ua se po politični krizi vrnemo v demokracijo. Kralj je 6. januarja 1929 ukinil Ustavo in je bila izdelana nova, ki je pa ohranila podlago, na kateri se lahko Uvede zopet popolna demokracija, redni parlamentarizem in neomejevana svoboda državljanov. Tu torej ni zadržka. Ob reševanju samoupravnih svoboščin, bi se lahko ventilirala še druga Vprašanja, zlasti hrvaško, da bi ob organiziranju samouprav prišla v razgovor vsa ona vprašanja, ki še potrebujejo rešitve. Razgovori o samoupravi bi namreč razkrili vse tiste vzroke, ki preprečvijejo, da se konsolidacija ne vrši v redu in bi tudi pokazali, v čem je še treba revidirati stališče na tej ali oni strani. Pospeševanje te politike je vsekakor naloga nove skupščine. Nova skupščina pa ima poleg odobritve proračuna še druge naloge. Narodna skupščina je samouprava države. Narodna skupščina je odgovorna za svoie delo volilcem, vlada pa kralju. — Poslanci se morajo zavedati te odgovornosti ter gledati kot državni samoupravni organ, da se izvršujejo zakoni, napravljajo dobri zakoni in da se tudi v vseh drugih javnih in javnopravnih uradih, zavodih in ustanovah vrši po zakonu samoupravna pravica in oblast kakor v narodni skupščini. Imamo zakonodajo, ki striktno določa samoupravne pravice in ni v nikaki zvezi s Mitično krizo leta 1928. V teh samoupravah se niso kršili zakoni, vršile so ?e samo samoupravne upravne pravice sicer pod oblastvenim nadzorstvom. 'Sp se pa še izvršile volitve, kar ni aj.'er utemeljeno. Izjemna zakonodaja. a|. se ta uvaja s finančnim zakonom jjj z novimi zakoni, ni v duhu oarla-Prizma in zlasti tu ni povoda za- ča^f°Va narodna skupščina naj ščiti n . svojega parlamentarizma ter skle-ln priporoča izvedbo samouprav po-d ' v?er 'mamo tozadevno zakono-I aJ.°' Kjer pa te ni, naj jo sklene in na-°zi vladi, da jo izvede. Narodna skupščina je volilcem oddat-el!-1 a Za norrnalni kulturni in gosoo-da iugosfV01' ?kče Pa ne more trditi, na delavstvo91!?v ?Vdstv^ predvsem lia sebe in ’ - ° zrelo, da uprav- lja sebe in svoie zavode Zato nričaku- obEZ d* £»'»«* volilni boj. lenm' S° * v Hov poraz poljske vlade v 32 mestnih občinah. Pri delnih volitvah v 32 občinah ie Poljska opozicija porazila vlado. Opo--icija je dobila 237 mandatov vlada iUh ostale skupine pa 88. Napetost med Francijo in Italijo Končni obračun po španski vojni Po rimski konferenci, o kateri se tr-Hi, da ni napravljala sklepov, marveč je imela le namen, spraviti v soglasje politiko osi Rim-Berlin in Anglije, ozir. zahodnih velesil, je pričelo časopisje svojo kampanjo, ki ne kaže, da je rimska konferenca rodila jasne ugodne uspehe. »Informazione diplomatica« navaja, da so bili razgovori sicer iskreni in ko-legijalni. Mussolini se je skliceval na politiko osi Rim-Berlin, ko je Chamberlain omenil želje Francije, ki je zaveznica Anglije. Duce je pa zavrnil vsakršno posredovanje v Španiji v korist vlade dr. Negrina kakor tudi sodelovanje v propalem odb. za nevmešavanje. Franca se noče priznati kot vojskujočo stranko. Glede odnošajev s Francijo je rekel Duce, da obe državi deli špansko vprašanje ter bo položaj mogoče izpre-meniti šele po končani vojni. Z ozirom na to Italija absolutno odklanja vsako arbitražo, posredovanje ali konferenco štirih velesil glede tega vprašanja. Italija bi v nasprotnem primeru zopet smatrala, da ima pravico do svobodne akcije, ker se mora s politiko nevme-šavanja prenehati. Optimizem o rimskih razgovorih je torej vsekakor pre-uranjen . Halifax je v Ženevi podrobneje ob- vestil Bonneta o rimskih razgovorih. Mussolini je izjavil, da je Italija pripravljena razgovarjati se s Francijo. Mussolini se je pa pritožil, da Francija po odpovedi dogovora iz 1935 ni sprejela predloga grofa Ciana, ki je predlagal, da se obenem prično pogajanja med obema državama. Italijanski državniki zaraditega trdijo, da se odnošaji med Italijo in Francijo poslabšujejo. Pravijo namreč, da je Italija pogodbo odpovedala z namenom, da se pogajanja začno na novi bazi teženj Italije na Sredozemskem morju, s katerim je v zvezi Španija. Lord Halifax sicer meni, da neposredne nevarnosti za vojno ni, nadeja se pa, da se, v duhu monakovskem končno le doseže pomirjenje. Sumljivo je tudi zadržanje italijanskega in francoskega tiska. Francoski tisk pravi, da je pogodba iz 1935 edina podlaga za sklepanje sporazuma. Koncesije po tej pogodbi so najširše, ki jih more Francija nuditi Italiji. Nasprotno pa zahteva italijanska vlada, da naj bo osnova novih pogajanj s Francijo medzavezniški pakt iz leta 1915., s katerim so bile Italiji obljubljene razne koncesije in kolonije ter obenem urede francosko-italijanski od- nošaji ter interesi v Sredozemskem morju. Italija pa zahteva, da se vprašanje pogodbe med Francijo in Italijo rešuje šele po končani vojni v Španiji. Časopisni boj med Italijo in Francijo pa sedaj strahovito zastruplja ozračje. Francoski listi so kritizirali italijansko vojsko in mornarico (iz svetovne vojne \ | italijanski listi pa umljivo vračajo šilo za ognilo. Tako pravi Virgino Gay-da v članku v Giornale dTtalija«, da se take sramotilne polemike ne morejo zvračati na neodgovorne elemente, ampak je kriva teh francoska vlada. Ne bo čudo, če se puška izproži sama, pravi končno. Tako širi tisk duhovno ofenzivo na obeh straneh. Pri sporazumu med Francijo in Italijo so važne zahteve Italije, o katerih smo že govorili. Glavna ovira za sporazum je Španija. Francija in Anglija i imata enak interes na tem, kako se reši špansko vprašanje. Obe zahtevata neodvisno Španijo zaradi svoje varnosti, Italija pa v tem vprašanju ne popusti, ker je tam zasidrana in tvori danes Španija zanjo ključ, s katerim hoče izsiliti od Francije in Anglije čimveč koncesij. K volitvam obratnih zaupnikov Volite kandidate svobodnih strokovnih organizacij. V februarju mesecu se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov, ki so delo- j ma že določene za nekatere obrate in stroke, deloma pa še ne. Volitve obratnih zaupnikov so zakonita pravica delavcev in nameščencev po zakonu o zaščiti delavcev. Volitve teh zaupnikov so svobodne in določajo za tiste, ki bi hoteli izvajati pri volitvah nasilje ali volitve kakorkoli potvarjati, prav tako sankcije, stroge kazni, kakor pri političnih volitvah. Volitve so torej svobodne in tajne. Zato delavstvo res lahko izbere in izvoli zaupnike svojega zaupanja. Le prepogostoma se v današnji dobi dogaja, da se v volitve vmešavajo delodajalci ali ljudje v njihovi službi, ki gotovo ni njih ideal, da delavci in nameščenci dobe prave svoje zaupnike. Ti ljudje imajo namen, da služijo s svojim vmešavanjem politiki delodajalskih krogov ali politiki meščanskih političnih strank. Taki zaupniki morejo tudi v poslu kot zaupniki služiti bolj ali manj, vidneje ali manj vidno, namenom drugih krogov in vplivov, ne pa delavskim in nameščenskim. Delavstvo naj zaraditega postavlja svoje zaupnike le sporazumno s svojimi svobodnimi strokovnimi organizacijami, ker le taki zaupniki jamčijo, da bodo znali braniti interese delavstva prav in primemo ter da bodo tudi vpoštevali navodila, ki jim jih daje organizacija v primeru potrebe. Taki zaupniki bodo tudi lahko imeli popolno zaupanje delavstva in name-ščenstva. Zasedanje izvršnega odbora socialistične internacionale v Brusilu Zahteva, da se da materijelna in gospodarska pomoč Španski republiki. Od 14. do 16. januarja je zasedal v vlada odpoklicala mednarodne prosto-Bruslju izvršni odbor Socialistič. delav- voljce, ne pa tudi nasprotna stran. Inske internacionale pod predsedstvom temacionala zahteva, da se dovoli pre-Louisa de Brouckera. voz orožja in municije v republikansko | V resoluciji, ki je bila sprejeta, se Španijo, ugotavlja, da je španska republikanska ------ Barometer zaposlitve Sn zaslužka Stanje zavarovancev v socialnem zavarovanju novembra meseca 1938. Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev je bilo v novembru mesecu 1938 zavarovanih 728.481 zavarovancev. Od teh je moških 543.330 in ženskih 185.151. Število zavarovancev od prejšnjega okfcbra meseca se je znižalo za 9968 zavarovancev. Število zavarovancev pa ie večje v primeri z novembrom lanskega leta za 18.923. Pri ljubljanskem OUZD znaša prirastek 2696. Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala lani v novembru din 24.15; zvišala se je za din 0.84 v primeri z letom 1937. Celokupna zavarovana dnevna mezda je znašala v novembru mesecu din 439.90 milijonov, 1937 v tem mesecu pa 413.56 milijonov. V oktobru mesecu 1938 pa 448.01 milijonov. Večja zaposlitev je bila zlasti v gozdni industriji in pri javnih delih. gtazorava o zunanii politiki v francoskem parlamentu Se trala Francoski parlament žc tretji teden zaseda in razpravlja o zunanji politiki. Zunanji minister mora odgovarjati in pojasnjevati, ker je direktno odgovoren parlamentu. Domala, vsi govorniki obsojajo vladino politiko glede Španije in zahtevajo, da Francija g^lpre mejo iu omogoči izvoz orožja, če že misli, da ne more pomagati direktno, t. j. da tudi sama poseže vmes, • a . ■ ovi-ic Tajno radijsko oddajno postajo so te dni odkrili v Sofiji v hiši nekega odvetnika. Tajna radijska postaja je oddajala iprotirežimska poročila. StraSna eksplozija v laponskem rudniku Med vojno je bogata smrtna žetev tudi v zaledju. V rudniku Ohnouva v pokrajini Fu-kuoka je nastala strašna eksplozija, v katerem je bilo pokopanih okoli 135 rudarjev. Izkopali so 65 mrtvih in ranjenih rudarjev; 70 jih prvi dan še niso mogli rešiti ter je malo verjetno, da bi jim rešili življenje. Rudnik se imenuje pravzaprav Midajako. Anglija snuje milico. Predsednik angleške vlade je dne 23. t. m. otvoril veliko propagando za ustanovitev »narodne milice«. Vče-rrj je bilo razdeljenih med prebivalstvo 20 milijonov letakov, da se ga privabi v milico za — obrambo. Namen predsednika Chamberlaina je jasen 4, r._t„ • • •l-> .-»..mi Republika San Domingo (otok, ki pripada ameriški celini) je izjavila, da sprejme 100.000 evropskih Židov. II Barcel ! o ji za »arceaono Maročanske in druge divizije prispele do rek Cardoner in Llobregat, ki se jugo-zapadno od Barcelone izliva v morje. Vojni dogodki na katalonskem bojišču se razvijajo z veliko naglico, ■« Napovedi italijanskih listov, da bo Italija stavila svoje zahteve do Francije šele po španski vojni, je '** Mt značilna in je našla tudi svoj odmev v debatah francoskega parlamenta, ki se vrše te dni. Nacistične čete so med tem napredovale v Kataloniji tako, da so prispele do reke Cardoner, ki priteče iz podnožja Pirenejev, zavzele mesto Manre-so, pri katerem se reka Cardoner izliva v Llobregat in vzdolž te reke, do morja. Vprašanje je, ali bodo republikanci branili Barcelono, ki je sedaj ogrožena od jugozapada in zapada. Iz Barcelone je odprta pot proti severu po kopnem in po morju proti Franciji. Nac. letala obsipavajo Barcelono z bombami, da bi na ta način povzročila paniko med prebivalci in branilci. Zlasti so nacisti z bombami porušili že mnogo cerkev in samostanov. Razdejanje, ki ga povzročajo bombe v tem lepem obmorskem mestu, je nepopisno. Celo francoski katoliški tisk se zgraža nad tem. Us* i.ff r t „Če bi padla Barcelona . ii Paul Boncour, ki je bil že večkrat minister, nazadnje zunanji minister v Blutnovi vladi n je še vedno zastopnik Francije pri Zvezi narodov, je na velikem javnem zborovanju govoril o zunanji politiki in med drugim dejal: •»Tako za mir kakor za vojno je treba vedeti za najbolj ogrožen predel, kjer gre ne samo za usodo enega naroda, temveč za kolektivno (splošno) varnost brez katere — to si enkrat za vselej zapomnite --- ni mir zavarovan. j _ To je bilo včeraj Porenje. Avstrija, ' Češkoslovaška. To bodo jutri ali so že ; druge države v srednji in vzhodni Evropi. In to je danes Španija, i Ne maram igrati preroka, toda jam-jčim vam: če pade Barcelona, vam ne bo treba dolgo čakati na ultimat Italie, ki jo bo podprla Nemčija, da vzame nam Francozom tisto, o čemer se vsi strinjamo, da ne maramo dati. za kar se pa tako slabo pripravljamo, da bi branili.« Republikanska Soaniia »rovi za pomol v Franciji Španski republikanski zunanji minister Del Vayo se je mudil te dni v Parizu ter skušal prepričati francoske politike, da v lastnem interesu priskočijo republikanski Španiji na pomoč. Raz-govarjal je predvsem z zunanjim ministrom Bonnetom ter mu pojasnil dejanski položaj. Republikanska Španija ne zahteva intervencijo Francije, želi sa- ' mo, da republikancem omogoči nabavo orožja in municije. V Franciji in Angliji se zbuja odpor proti dosedanji politiki v Španiji. Obe velesili odklanjata vmešavanje, zagotavljata pa obenem, da bo konec njiju potrpljenja, če bi se v jugozahodni Evropi ogrožala prostost morja za obe državi. Zadnje vesti PRED PADCEM BARCELONE? Reuter poroča, da republikanci ne mislijo braniti Barcelone, ampak se umakniti iz mesta proti severovzhodu. Mesto bodo prepustili nacistom, čim bodo prepeljali na varno vse, kar smatrajo za potrebno vzeti s seboj. Mesto silno trpi vsled bombardiranja iz letal. — Republikanci bodo vodili vojno v Kataloniji še naprej in so mnenja, da jim bo to olajšano, ker ne bodo več imeli prehranjevalnih težkr-č, kakor dosedaj, ko so razen za armado mor- li skrbeti tudi za prebivalstvo velemesta. Francoska vlada je odredila, da smejo žene, otroci in starci, ki beže iz republikanske Španije, nemoteno prestopiti mejo. Do snopada je prišlo v francoskem parlamentu, ko je desničarski poslanec Marin predlagal, da vlada prizna vlado generala Franca. Mednarodno cesto preko Češkoslovaške so pričeli graditi. Zaposleni so delavci iz delovnih taborišč v akordu. Seja mednarodne strokovne zveze v Londonu V Londonu se je dne 24. t. m. vršila seja | mednarodne strokovne zveze, ki se je je ude-I ležil tudi predsednik Socialistične . delavske 1 internacionale de Brouckere. V posebnem pro-I grl"su, ki je izšel, so obsodili zadržanje fran-I coske in angleške vlade v španskem vipraša-inju. | Poljska si hoče biti dobra z vsemi. Nemški | zunanji minister v. Ribbentrop je na potu v \ Varšavo. Poljski zunanji minister Beck pa izjavlja, da bo Poljska skrbela za ravnotežje v odnosih tned Nemčijo in Rusijo. Dobra si hoče ostati tudi z .Rumunijo in Francijo. »Slovak« proti praškemu parlamentu. Glasilo slovaške ljudske (! - 11 - - 'i stranke »Slovak« zahteva, da se v praški centralni parlament izvrše nove volitve, ker sedanji parlament ne odgovarja razpoloženju volilcev na j Češkem in Slovaškem. | »Slobodna Riječ« povečana, Hrvatsko so-j cialistično usmerjeno delavstvo izdaja, odkar , so (bile ustavljene prejšnje »Radničke Novine«, ! kot isvoje glasilo tednik »Slobodna Riječ« v Zagrebu, ki izhaja vsako soboto in stane letno din 50. Nedavno so to bratsko glasilo povečali v toliko, da izhaja na 8. straneh. List je zelo dofbro urejevan in ima zlasti -mnogo načelnih člankov, V zadinji številki ima kar 2 članka tudi s. dr. Živko Topalovič. — Mnogo pozor-j nosti posveča »Slobodna Riječ« novim razmeram v Češko-Slovaški, zlasti tamošnjemu de-j lavskemu gibanju. Delavstvo v Jugoslaviji ima nebroj skupnih interesov in je usoda delavcev v enem delu vedno odvisna od usode delaiv-stva v drugih krajih ter je radi tega nujno potrebno, da zlasti naši iunkcionarji čitajo tudi to bratsko hrrvatsko glasilo naših sodrugov, — Tudi naročnina lista je tako nizka, da bi ga lahko naročile zlasti močnejše organizacije po 'delavskih središčih in tuldi zahtevale list po gostilnah, kjer se shaja večje število delavstva. Uprajva in uredništvo »Sloibodae Riječi« je v Zagrebu, Šubičeva ulica, V. nadstr. | »Slovenec« in nazadovanje rojstev. Nedeljski »Slovenec« je strašno hud na vse tiste, ki niso za neomejeno število otrok. Po našem je pa ta jeza »Slovenca« popolnoma neptrebna. | Saj vedno pravi, da je 90 odst. slovenskega i I na^da v njegovem taboru. } 1 [ Škofje iz vse Jugoslavije se posvetujejo v Zagrebu. Konferenca je pričela dne 24. t. m. Novi senator. Za senatorja je bil imenovan madžarski odvetnik v Petrovigradu dr. Lmre Varady. Uredbo o mestnih hranilnicah bodo, kakor 1 se čuje, spremenili. Osrednji urad in njegova dva glavna zdravnika. Za glavnega zdravnika vsega delavskega zavarovanja je bil na seji SUZORa, pred več kot enim letom, imenovan dr. Josip Ljubin. Ta nastavitev je bila razveljavljena in imenovan dr. Nikola Mrvoša. Dr. Ljubin je smatral, da je razveljavitev njegovega imenovanja proiti-statutarna. Zato je tožil pred državnim svetom. Državni svet mu je ugodil. Posledica je, da bo moral dobiti plačo za v0 m daleč med visoko praprotjo, toda niti eden izmed številnih strelov, ki so bili oddani nanj, ga ni zadel. Počasi, toda po načrtu in brez usmiljenja so ga preganjali od enega pribežališča do drugega, proti zemeljski ožini pri Taravi. Dolga veriga čuvajev je bila razmeščena, da ga vjamejo. ako bi poskušal preiti na manjši det otoka. Toda tudi to pot jim je ušel. Neke temne, deževne noči se mu je posrečilo splaziti sc skozi verigo čuvajev in se skriti na gosto obraščenih višinah gorskega vrha Tcahaupoo, na najbolj divjem in nedostopnem delu Tahitija, kamor še ni bila stopila človeška noga. Dalje pa ni mogel zbežati! Na treh straneh ga je obdajalo morje, od severozapada pa se mu je približevala cela majhna armada zasledovalcev pod vodstvom orožnikov. Iskanje je bilo težko, zato pa tem bolj temeljito. Niti najmanjša skalna duplina ni ostala nepreiskana. Vedno bolj se je ožila mreža, ko pa so jo na najskrajnejem koncu otoka potegnili skupaj, divjačine ni bilo v njej... Terangi je bil izginil, kakor da ga je popila megla, ki je visela nad tem divjim, temnim pogorjem. Nobeden ga ni videl in nobene sledi ni bilo za njimi! TRETJE POGLAVJE Takrat so živeli v Manukuri štirje Evropejci. De Laage, ki je bil guverner, njegova žena, oče Pavel in jaz. Najstarejši prebivalec, tako po letih, kot tudi po dobi bivanja, je bil duhovnik oče Pavel. Prišel ie na Tuamotu otočje še kot mladenič, naravnost iz semenišča in je živel tu že preko petdeset let, ne da bi bil kdaj prišel nazaj v Francijo. Bil je eden izmed onih res dobrih služabnikov cerkve, o čijih vdanem in požrtvovalnem delovanju svet ne zve nikdar ničesar, ki pa za svojo občino vendar tako veilko pomenijo. Oče Pavel je bil kmečki sin, rodom iz neke male vasi ob španski mei; njegova vzgoja je bila nad vse priprosta. V otroških letih so ga bili učili verovati v vse mogoče duhove in liudiča. No, tega se v Manu-kuri ni manjkalo; domačini so bili neverjetno praznoverni in so videli ves svoj mali otok poln duhov in demonov. V času, ko je prišel oče Pavel med nje, so bili še domala vsi pogani; nikdar poprej še ni bil živel misijonar med njimi. Pater Pavel se je lotil naloge, da jih izpreobrne na prav poseben, njemu lasten način. Razlagal jim je krščansvto, kateremu je primešal pošteno porcijo poganstva. Osnovnih naukov krščanstva se seveda ni dotaknil. Držal se jih je in učil svojo občino, da dela isto. Domačini na otoku so ga zelo ljubili in častili, kar je tudi zaslužil. Dandanes se radi muzajo, kadar se govori o takih pobožnih in priprostili dušah. Meni osebno so vsekakor ljubše, kot pa ljudje, ki ničesar ne verujejo, niti ne sami vase ... (Dalie prthodnll?) 1® HašiU kmkv ii Bii ii i mn m Milimi P ammmmmm na TRBOVLJE K občnemu zboru podružnice ZRJ V nedeljo, dne 29. t. m. se bo vršil s pričet-om ob 9. uri redni letni občni zbor ZRJ po-redMlCe M ^'r^>ovliah, z običajnim dnevnim r , Na občnem zboru polagajo račune , c.10narii organizacije o svojem delovanju mel'• njem pa se polagajo tudi te- Ji organizaciji in odrejajo smernice za na-iz W del0' — Najdejo se ljudje, ki želijo ■ra ‘,ati občne zbore za osebna obračunava-ka^ *em sevct^a škodujejo organizaciji. Ne-ta neozira!e Se na disciplino in prole- rsko demokracijo, hočejo v-siliti svojim so-anom lastno mnenje in nastopajo tako, da n i eni teptajo prvo načelo v>sake svobodne mr^a--1ZaCiie' 1' i- demokracijo, da se mora zac"Smd ’>°k°ravali vcčini. Vsak član organi-Le *£* SA™ora zavedati, da je v skupnosti moč. bo d6!*'11* organizacije in njeno veljavo, ord S' sad°v organiziranega boja. Močna sanu>112^C^a ie najbolja zaščita za vsakega po-znaka, ki je njen član. 3k0jpamzaciip mora izločati iz svojih vrst vse del *1Ve viwve, vse, ki jo ovirajo pri njenem » ,jVan"L Takšna organizacija je zdrava in a' Kdor ni član organizacije, ne more v .orSanizacijo vplivati. Šele ako boš vstopil izka° I" prestal preizkušnjo, t. j. da se boš v;c vrednega, biti njen član, boš dobil -prask^ so°dločevania v organizaciji. Kdor pa sj J organizaciji snmo nergati in intrigirati, Organ ®*^dar pridobil zaupanja organizacije. PrestižZa£''a Pa mora Paz'ti na svoj moralna močna' takšna organizacija je zdrava, Ruda',.: In TsP°sobna za obstoj. Naj živi Zveza '_uS°slavije! v račulf d* man*^n* brivskih mojstrov ne gre brivnico' u S0 v nadomestek za nedeljsko delo so +0I*deljkLh zaprte. Dne 23. januarja bi tud'' na** ^e^e^ati posredovat h g. I. L., da kraju ' on; bi je najstarejši mojster v našem so n VUyeael pondeljski počitek. Doživeli pa je o^d * Heverjelnega. Ljubeznivi mojster jih Dr j°Z l s Pasjim pozdravom: marš ven, še f ®dno so sploh vstopili. Ne vemo, ali sprejema vljudno samo nas ali še koga drugega. Ker bi bilo škoda, ako bi javnost ne zvedela Za ta kulturni nastop človeka, ki ima tudi pra- 1 rico vzgajati vajence, jo tem potom obveščamo.1 Brivski pomočniki in frizerske pomočnice. HRASTNIK Rudarsko delavstvo in izobraževalni tečaji Kakor znano, se vrši pri nas izobraževalni j n?'' ,kakršne Pnineia načelstvo II. skupine po 1 in v .rev‘ri'b. Skrbno izbrana predavanja Predavatelji so jamstvo, da bo na-nio Cj,a dosežen. Doslej smo č-uli predava- nji’ ° rU ,.ars Policijskih predpisih, ki so sto-l v veljavo s 1, januarjem t. 1. in katere bo ral poznati vsak, ki bo hotel napredovati Tod°ZaCa V učnega kopača ali postati kopač, j ,.a ravn° mlajši rudarji ®o najslabše pose-v 1 . Predavanaja. Mnogo učnih kopačev in p jCev ie> ki komaj čakajo na napredovanje. en napredovanjem bo vsak izmed njih iz-Proj3” m ne k° Poznal temeljito rudarskih ^edpisov, bo lahko čakal. Sedaj -si lahko vsak ed rteh sam izračuna, kaj je izgubil, ker iz omarnosti ni prišel na predavanja. adalje se vrši -predavanje o varnosti pri «« m o preprečitvi nezgod. Tudi ta predmet Uravnavajo na,bol,i predavatelji. Kako važno * rudarja je, da pozna vse okoliščine, ki so e.sto povzročiteljice velikih in čestih nesreč ri rudniku! Nesreča prizadene delavca teles-0 in tnaterijelno. 25. januarja -so pričela predavanja o vitoT^kem zavarovanju. Predavatelj je upra-®°ria makovske skladnice Šobar Franc iz Za-za 0 Predavanje je eno najvažnejših, tako ludi Tos^eno delavstvo, za upokojence, kakor se rodbinske člane. Na takem predavanju ®kega Zo^' seznanij-o z vsemi panogami rudar-S^arnstn^Var°Vania' *ako bolniškim, nezgodnim, pršilo p™, ‘n brezposelnim. K-ončno se bo še erega nn ,avan'e 0 rudarskem razsodišču, ka-p°zna in S °Vanie rudarsko delavstvo najmanj Zat«kat; nae. mora vseeno v mnogih primerih ^ce. to ustanovo, da doseže svoje pra- Potem zaključno S^r k.° vršilo dne 1. in 2. februarja cr? ln niegove a;a»ie in sicer: »Zdravje delav-Bratovske su fužine«. Predaval bo zdravnik Vabimo vse j j0®06 dr. Amšek Andrej. — Ta živlie ' ^&Vske žene in odlrasle hčere, sedaj v HrastnikVaŽna Predavanja, ki se vršijo ?*®anja vsega d i m°rala biti središče za-,n Povsod drug e, vstva. Rudarji v Hrastniku Samo materi W »• naj zavedajo, da niso Predka, ampak !i d°brine vir gmotnega na-Znanje o dolžnncto. koraka daleč pred tem Vanje in oda,u i in 'pravicah. Omalovaže-sldh Predavan^uf .udarja na teh važnih delav-se bo prej ali i !e neodpustljiva napaka, ki ičevala, ker bQ .1 n®d vsakim temeljito ma-ako ne bo doseli'?®070 l^tno neznanje krivo, svojih pravic. SV. LOVRENC Na p0H0RI. Volitve obratnih in v Podjetju Henrik Kieffer tnv ” ,h ““Pnlkov razglašene za 1. febi^arjaT 1<0ai«,3rP°v' I-oŽeni-h kandidatnih list, se še n *I° SfiR1!30'0 za te volitve >e vsekakoreprecP:£L°da j gre v te volitve s-vest si svoTe ^,"!"' bo aVs.tvo Ye' kdo je zaupanja vreden, d,-,J m, za j , m 'etu Poverilo z zastopanjem v boiu I dvaja .avske_ oravice. Obsodilo bo vsako raz-1 treP.11'0 raaa‘b sil, ker nami je skupnost poje (j.? Za, ^oseg° naših zahtev, katere so, ako 2at0 3 j° needino, večkrat nedosegljive. — Zaved,,:3, ,an volitev obratnih zaupnikov vsi li»* > na volišče in glasujte za zmago le m naše zaupnike. L J U B L J A N A 70-letnico priljubljenega našega s. Ivana Mlinarja proslave Strokovna komisija, delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« in »Zarja« ter Zvezna organizacija grafičnih delavcev v Ljubljani v petek, dne 27. januarja 1939 ob 8. uri zvečer ^ v veliki dvorani Delavske zbornice z nasled-1 njim sporedom: 1. Zajc: Slava delu, igra godba »Zarja«. 2. Govor s. Viktorja Eržena iz Maribora, j 3. Pozdravni nagovori predstavnikov Strokovne komisije, Zvezne organizacije grafičnih j delavcev in delavskih kulturnih organizacij. 4. Tone Maček: »Janezu Mlinarju ob 70-[ letnici«, recitira Polde Demšar. 5. a) Žepič: En fantič je iprišu, b) Horvat: j Tam čez teče bistra Zila, poje del. glasbeno! društvo. ! 6. a) Kosi: Jeklo, b) Vodopivec: Žebljars-ka, poje pevsko društvo »Grafika«. 7. Delavski pozdrav, poje in igra Delavsko glasbeno društvo in godba »Zarja«. Vstop je prost z vabilom, ki ga dobe člani od Strokovne komisije ali »Vzajemnosti«. Če bi se komu pomotoma vabilo ne dostavilo, naj si ga priskrbi sam pri Strokovni komisiji. Štepanja vas sliši pod Ljubljano. Že štiri leta je Štepanja vas priključena Ljubljani. Plačujemo zvišane občinske davščine kakor stari Ljubljahčani v centru, drugače se pa po združitvi še ni nič spremenilo. Pač, mitnica je tudi prestavljena in sicer na tak kraj, da imajo mitničarji iu ljudje skrb, če po pravi poti prenašajo kupljeno blago. Radi vodovoda smo lani pisali v našem listu, nai ga mestna občina razširi -do nas, ki smo bili -priključeni. V proračunu so to upoštevali, poslali dve komisiji, navozili že tuidi cevi, ki so jih pa jeseni spet odpeljali. Vzrok nam ni jasen. Stepanja vas je> v marsičem še kmetiška. Ker pa le spadamo pod veliko Ljubljano, naj bi občina uredila higijenično predelavo gnoi-n'h jam, ki so danes marsikje take, da se gnoj-niča pretaka kar lepo po cesti. Tudi ceste niso postale mestne, aimpak so še vedno kar slaba vaška pota kakor takrat, ko smo spadali še -pod dobrunjsko občino. Po pošto smo morali do lanskega leta hoditi v Hrušnico, potem so jo premestili v še 'bolj oddaljene Dorunje, čeprav smo drugače ljubljanski občani. Zato dobivamo pošto navadno en dan pozneje. Imamo pošto skor-o pre-d nosom v Mostah, ki tudi spadajo pod Ljubljano; zakaj ne bi prišli v njeno podr-očje? Tudi ulic še nimamo numerirani-h, Kolikokrat se zgodi, da voznik s polnim vozom vsepovsod obupno išče pravo številko hiše ozir. stranke, ki ji hoče dostaviti blago! V tem oziru smo na slabšem od prave vasi na deželi. Morda nas časnikarji t’ obiščejo, se prepričajo o vsem in nas priporoče pri novem proračunu. Štepanjci. Zgovorno poročilo mestne klavnice. Iz poročila mestne klavnice se vidi, kako moramo Ljubljančani vedno bolj varčevati pri hrani. Naslednje številke to jasno pokažejo: Zaklalo se je: volov 4.578 5.081 —503 krav 3.613 4.326 —713 telic 286 1.037 —751 telet 8.411 15.930 —7.419 svinj 27.598 29.078 —1.480 malih -pujskov 382 490 —108 ovc 811 842 —31 koz 25 5 +20 k-onjev l4l 137 +4 Ta statistika je gotovo nad vse podučna. Sodrug Anton Fritz umrl. Od nas in od tega sveta se je poslovil s. Anton Fritz, ki je bil član produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev na Viču od 1910. leta. Pri zadrugi so ga cenili posebno kot strokovnjaka za prikrojevanje. Bil je tudi vedno strokovno organiziran. Oženjen ni bil. Od bližnjih sorodnikov žaluje za njim sestra. 24. januarja -so številni mizarski pomočniki t društveno zastavo in drugi znanci spremili na zadnjo -pot svojega priljubljenega sodruga in tovariša, ki ga bodo težko pogrešali. časnikarska čajanka. Mestni poglavar je v zvezi z novim proračunom priredil na svojem stanovanju v soboto zvečer čajanko za časnikarje. Povabljenih je bilo 60 gospodov. »Del. Politika« ni bila zastopana. MARIBOR 1 Nepotrebno beganje železničarjev članov Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Nepoučeni in neodgovorni elementi razširjajo med železničarji, člani Podpornega društva železničarjev v Mariboru, vesti, da je društvo znižalo posmrtnino. Te govorice so zaenkrat neresnične. Raz-1 širjevalci takih vesti imajo namen povzročiti paniko med društvenimi člani. Res je, da 'je minister trgovine izdal pravilnik o ustvarja-j nju matematičnih rezerv pri humanitarnih ! društvih, glasom katerega smejo društva do 1000 članov izplak.vati le din 2000 posmrtnine, društva z nad 1000 člani pa največ din j 5000. Proti temu pravilniku so se pojavili i ugovori ne samo od našega društva, ampak tudi od drugih humanitarnih društev oz. ustanov in je v teku akcija, da se ta pravilnik spremeni. Do nadaljnjega ostanejo dajatve Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru nespremenjene. Na-I mesto, da se . članstvo bega-, bi bila dolžnost j slehernega železničarja, da podpira društvo v njegovi akciji za ohranitev dosedanjih članskih pravic, ki bodo lahko ostale neokrnjene tudi za: naprej, čim bi se dosegla sprememba | poprej omenjenega pravilnika. — Odbor Podpornega društva želez, delavcev in uslužbencev v Mariboru. Srečen dolžnik. Nek gospod je, kakor veliko število drugih, y zadnjih letih- zlezel v velike dolgove. Zlasti je dolgoval leipo vsotico neki mariborski banki. Ker ni (bilo izgleda, da bi bila banka prišla do kritja svoje terjatve, je izposlovala v nekem večjem podjetju svojemu dolžniku mesto »ravnatelja« s prav; čednimi ■ mesečnimi dohodki, ki znašajo maid1 5000 din. Za to ravnateljsko mesto -djolžnik prizadete banke sicer nima potrebne kvalifikacije, toda to ni glavno vprašanje. Bolj važno -pri tej zadevi je, da g. »ravnatelj« izroči banki vsak mesec domala vso plačo v kritje svojega dolga. Ravnatelju ni to baš po volji, toda upravni svetniki banke so mu jasno povedali, da so mu preskrbeli ravnateljsko mesto le radi tega, da bo v kratkem lahko poplačal ves dolg. — Povedali so mu tudi, da to ravnateljsko mesto ni popolnoma sigurno, ker bi se danes ali jutri razmere lahko tako spremenile, da bi g. »ravnatelj« zgubil svoje čedno -mesto. G. »ravnatelj« je v začetku svoje nove službe bil še dokaj skromen, v zadnjem času pa je začel preganjati delavce-socialiste, ki so sicer priznano dobri delavci, pač pa so se začetkom meseca decembra minulega leta nekaj zamerili g. ravnatelju in menda tudi upravnim svetnikom banke, ki imajo pa velik vpliv v podjetju. Če šikaniranje delavstva ne bo prenehalo, bomo prisiljeni povedati javnosti polno ime g. »ravnatelja« in prizadete banke. Učiteljstvo v srezu Maribor levi breg je imelo te dni v krčevinski šoli zborovanje, na katerem ®o razpravljali o eksistenčnem vprašanju In poklicnem delovanju učiteljstva. Mariborsko gledališče. V sredo: zaprto. — Četrtek ob 20. uri: »Vse za šalo«. Red A. Braniborova podružnica v Mariboru ima v nedeljo, dne 5, februarja 1939 ob 10. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma redni občni z-bor z volitvijo novega odbora. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Slaba stavbna sezona se nam obeta v tem letu v Mariboru, Doslej še stavbeniki niso sklenili nobene -pogodbe za kako večjo stavbo. — Edino poslopje carinarnice bodo že takoj pomladi nadaljevali. Tovarnar Hutter še baje tudi ne misli zidati stanovanjskih hiš na parcelah, ki jih je kupil -od pivovarne »Union«, temveč se peča sedaj z načrtom -gradnje lastne el-ektrarne na Pohorju, za katero pa še tudi nima dovoljenja. Banovina je namreč interesi-rana na tem, da se razširi električno omrežje iz Velenja in tudi mestna občina bi imela veliko škodo, če bi si začeli tovarne graditi svoje lastne elektrarne. In tako tudi to delo še ni zasig-urano. 730 din kazni radi davčne karte. Revna tekstilna delavka z otrokom v okolici Maribora je zbolela in si najela služkinjo, katero je prijavila pri občini in pri bolniški blagajni. Reva ni vedela, da s tem njene dolžnosti v zvezi a služkinjo še niso končane. Nekega dne je -prišel finančni preglednik in zahteval od delavke, da m-u pokaže, če ima itluidS davčno karto za služkinjo, ki stane din 55 in jo mora vsak delodajalec kupiti vsako leto na novo. Delavki se niti sanjalo ni, da je tudi to potrebno in zato tudi davčne karte ni imela. Sledila pa je kazen in davčna karta, kar vse je zneslo nič m-anje kot din 730. Prošnja uboge tekstilne d-elavke na finančno -direkcijo za znižanje kazni je -bila odbita. Ker ni mogla plačati, so ji zarubili mezdo v tovarni. — -Bodite torej previdni. — Ta kričeč slučaj nam ie nov d-okaz, kake strahotne posledice ima za vsakega delavca ne-poznanje številnih novih zakonov, ki pa jih v »Delavski Politiki« stalno razlagamo. Din 10.— mesečno se zdi marsikateremu delavcu preveč za delavski časopis, toda radi tega -dostikrat utrpi tisočake škode, ker ničesar ne ve, kaj se godi po svetu. Kakor vsakodnevni kruh in naj-skro-mnejša obleka je vsakemu delavcu potreben danes tudi delavski časopis. Za devize gre. Mi smo prvi in že večkrat v našem listu opozorili na nevarnost, ki preti tekstilni industriji, ker ni na razpolago deviz za nakup surovin v izvenklirinških državah, kot sta Anglija in Amerika. Baje se sedaj pečajo tovarne z mislijo, da organizirajo izvoz v neklirinške države in si na ta način pri-skrbe devize. To je lažje rečeno kot storjeno, predvsem je vse skupaj odvisno, od naše državne trgovinske politike. Inozemstvo zahteva uslugo za uslugo. Za 6500 ljudi gre, vzklika »Slovenec«, t*--- - > ■ -- -t-*-- Rože oproščen. Lansko leto je bil pred okrožnim sodiščem v Mariboru obsojen bivši ravnatelj »Naprednosti« na 14 mesecev ječe, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da je on ponaredil mrtvaški list in pobotnico na pod^ lagi katere si je pustil izplačati okroglo 9000 din na ime neke posestnice, ki ne eksistira in za neko zavarovanko, ki ni umrlai ker menda tudi nikdar živela ni. Rože je zatrjeval svojo nedolžnost. Proti njemu pa so govorile izjave grafologov. Stol sedmorice je sodbo razveljavil. Sodišče je o stvari ponovno razpravljalo in je dne 24. t. m. Rožeta oprostilo. TEZNO PRI MARIBORU Družabni večer priredi del. kulturno društvo »Vzajemnost« v soboto 28. t. m. s pričetkom ob pol 8. uri v gostilni Felič na Teznu. K obilni udeležbi vabi odbor. CELJE CANKARJEVO PROSLAVO priredi Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v nedelja, dne 29. januarja ob 10. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored: 1. Otvoritev po predsedniku društva, 2. tamburaški zbor: Bratje le k solncu svobodi, 3. predavanje s. C. Štuklja iz Ljubljane o Cankarju, 4. tamburaški zbor: Duševna bol, 5. deklamacija »Cankarju«, 6. recitacija iz Cankarjevih zbranih spisov »O domovina«, 7. tamburaški zbor: Za srcem. Vabimo vse prijatelje, da s svojo prisotnostjo počaste spomin našega velikega Cankarja. Sodražice in sodrugi pridite vsi! Vstopnina 2 din. Odbor »Vzajemosti« v Celju. ZAGORJE OB SAVI Meščanska šola. Na tukajšnji meščanski šoli vedno bolj primanjkuje učnih moči. Stari-ši se pritožujejo, da se otroci ne bodo mogli dovolj naučiti, ker ni rednega šolskega pouke' vsled pomanjkanja učiteljev. Tu bi pač morala prosvetna oblast poseči odločneje vmes, da da se dobe sredstva za nastavitev zadostnega števila učiteljeva KRANJ Redni občni zbor »Vzajemnosti«, ki se je vršil minulo nedeljo, je potekel iv najlepšem soglasju. Predsednik s. Vehovec je po otvoritvi podal poročilo o -delovanju društva v pretečenem letu, iz katerega je ibilo razvidno, da so tehnične zapreke -onemogočale društvu aktivno -delovanje. Temu poročilu primerni sta bili tudi poročili tajnika in blagajnika. Po sprejeti razrešmici odboru, je -bila soglasno sprejeta lista novega odbora, v katerem so povečini vsi člani starega odbora. V imenu zveze je pozdravil občni zbor ter obenem podal svoje poročilo njen tajnik s. Korošec. Za podružnico SGRJ je pozdravil s. škerbinc, — Novi odbor si je zadal nalogo, da vsestransko poživi društveno delovanje, kar mu je sedaj vsled novih društvenih prostorov -omogočeno. Naročnikom »Delavske Politike« je poverjenik na razpolago vsako nedeljo -od 9. do 11. me v dvorani »Cankarjevega doma«. V tem času naj po možnosti vsak naročnik poravna naročnino. Ako bo kdaj poverjenik zadržan, ga bo kdo drugi nadomeščal in -j>roti potrdilu sprejemal naročnino. Delavci! Vsakovrstno perilo, nogavice, kravate in drugo vam najceneje in najtrpežneje nudi trgovina Ivo Wendling, Tavčarjeva 6. SEVNICA OB SAVI Občni zbor SDSZJ, podružnica v Sevnici bo v soboto, dne 28. januarja ob 17. uri v gostilni Waurer Ivan. Dolžnost članov je, da se občnega zbora vsi udeleže in s tem dokažejo, da se zanimajo za delo svoje strokovne organizacije. SELNICA OB DRAVI Ne v Sevnici, ampak v naši Selnici se bo vršilo to nedeljo, dne 29. januarja ob pol 9. uri dopoldne delavsko zborovanje v prostorih gostilne Li-para, na katerem bodo predavali ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen o delavski zaščiti. Zadnjič je le tiskarski škrat v tiskarni po-i motoma zašel v Sevnico ob Savi, mesto, da bi i ostal v naši Selnici ob -Dravi. Zanimanje med | delavstvom za predavanje je veliko in se je raznesel -glas o tem našem predavanju že prav visoko v hribe, kjer je velika potreba po izobrazbi med ljudstvom. Sicer pa naši ljudje prav z zanimanjem čitajo »Delavsko Politiko«, v kateri se nam zlasti »Delavski svetovalec« dopade, ker vedno kaj zanimivega in poduč-nega prinese. DRAVOGRAD Nujno je potreben še en zdravnik, ker ima banovinski zdravnik, ki je edini zdravnik v kraju, poleg -privatne prakste tudi še vse bolniške fonde in je vsled tega preveč obremenjen. Dravograd je železniško križišče in že kot tak središče precej obsežne ;a okoliša. Tu so osredotočeni različni drž. in samoupr. uradi, industrija je v razvoju, vsled česar zaznamujemo dotok novih prebivalcev. Sliši se, da bomo dobili v kratkem celo lekarno. Naj bi torej merodajni činitelji omogočili nastanitev še enega zdravnika, kar je nujno potrebno. Zakaj? Davkoplačevalci in potrošniki, k' vzdržujemo občino, bi radi izvedeli, zakaj sta kar nenadoma odstopila gospod podžupan in še en član občinske uprave? STUDENCI PRI MARIBORU Ljudska univerza. V četrtek, dne 26. t. m. s pričetkom ob 19. uri -predavanje g. prof. L. Detela: »Zakoni dednosti v živi naravi in njih pomen za človeka« (s slikami). Tedenske slike! Vstopnine ni! RUŠE Splošna delavska strokovna zveza, podružnica Rnie, sklicuje -za v -petek, dne 27. t. m. s pričetkom ob 17. (5.) uri članski sestanek vsega delavstva v kantini tovarne za dušik. Ne sestanku se bo sestavila kandidatna Usta obratnih zaupnikov za leto 1939-40, zato naj ne manjka nikdo, ki ni nujno zadržan. — Odbor. Ti si že naročnik ,Del* Politike6 Jaz sem njen naročnik Zakaj se on ni naročnik? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Naše predavanje v Ptuju Dr. Avg. Reisman: Ptuj spada med one naše kraije, ki ima iz- ( redno mnogo revščine, pa za delavstvo ravno tako malo prilike zaslužka. Ptuj je prav izrazito hirajoče mesto, ki si vseh 20 let po prevratu ni znalo pridobiti kakega večjega pod-jetja. Edina nova tovarna »Petovia« je nesrečno končala in se je sedaj naselila v njo Pi-richova tovarna usnja, medtem ko je »Petovia« izdelovala znane čevlje »Humanik«. Stara Pirichova tovarna ob Dravi pa žalostno sameva in čaka boljših dni, ali pa morda žalosten konec svoje usode kot zapuščena hiša. Preostalo delavstvo živi iz rok v usta ob najnižjih možnih mezdah. Pri občini so zadnji čas komaj dosegli 10 odst. zvišanje mezd, ki pa so za narastlo draginjo še vedno skrajno nizke. Kolektivne pogodbe pa delavstvo kljub prošnjam in prejšnjim obljubam ni dosegla. Ptujski mestni delavci so se nad tem lahko prepričali, da jim tudi včlanjenje v zeleno organizacijo ni prav nič pomagalo. Ostalo delavstvo je obdržalo kader zavednih sodrugov in sodružic, ki se zbirajo okrog svojih strokovnih organizacij, podružnice »Splošne delavske strokovne zveze«, podružnice stavbincev, ki jo smotreno vodi sodrug Plohl in v svoji kulturni matici »Vzajemnosti«. Vse te tri organizacije so na željo delavstva, ki je sedaj po ogromni večini brezposelno, priredile v nedeljo, dne 22. t. m. v dvoran! »Vzajemnosti« predavanje o delavski zaščiti, o zaupnikih, naredbi o brezposelnih podporah, o strokovnih organizacijah in delavskem tisku. Predavala sta ss. dr. Avg. Reisman in Je len, katera je imenom združenih organizacij pozdravil predsednik »Vzajemnosti«, s. Gabrijel. Predavanje je bilo dobro obiskano in so delavci zlasti iznašali svoje pritožbe nad kršenjem socijalne zakonodaje pa raznih podjetjih v Ptuju (tvrdka Rainhard in v okolici, tekstilna tovarna »Vunatex« v Majšpergu) in drugod. Navzoči zastopnik oblasti si je pritožbe tudi zabeležil in bo gotovo poročal banski upravi, da uvede preiskavo. Ptujsko delavstvo se pa tudi zaveda, kolikega' pomena je za njegovo življenje delavski tisk, ter se je prijavilo zopet nekaj novih naročnikov »Delavske Politike«. m § i ■ 11 i 1 y i V II Umetnica obi: ska M, nore m H. . N< e¥ega Ravno leto je poteklo, ko sta bila pri nas v gostih češkr. imetnika, pesnik Josip liora in pisatelj Karel Novy. Nebroj čeških obiskov smo imeli po pre- j vratu v Mariboru, nešteto paradnih in ganlji-. vih manifestacij eeško-slovenskega prijatelj- j stva smo pri tem doživeli, a noben teh vsikdai ljubkih obiskov se mi ni vtisnil tako globoko v spomin, kot krasni zimski dnevi, ko sta bi-, vaja med nami prijatelja Hora in Novy. Žal, je tudi malokateri drugi češki obisk za-! pustil toliko plodnih uspehov za naše medsebojno kulturno doživljanje, če izvzamemo naše znane starejše prijatelje ia znance J. K., Strakatega, prevajalca Bohuša Vybirala, dr. Merho in še nekaj drugih. Kaj bo z delavci v granite-lomih na Pohorju? Brezposelnost v Ribnici na Pohorju tare de-. lavce v granitolomih Ker se že dolgo mi smo oglasili iz našega zapuščenega pohorskega kota, gotovo ne bo odveč, ako ziopet nekaj povemo javnosti o naših razmerah: V kamnolomu A. Res in drug v Hudem kotu je zaposlenih okrog 100 delavcev. Tik pred prazniki jih je sicer podjetje poslalo za nedoločen čas na brezplačen dopust, 9. januarja pa se je zopet začelo z delom. V granitolomu inž. Lenarčiča, kjer je bilo zaposlenih okrog 30 delavcev, se je delo popolnoma ustavilo (ker baje nima naročil) in se tudi ne ve, kdaj misli zopet začeti obratovati, toda najbrž ne pred spomladjo, j Granitolom A. Ernst Ehrlich v Sv. Lovrencu na Pohorju je dne 4. januarja nehal obratovati. Zaposlenih je biilo okrog 35 delavcev. Podjetja se izgovarjajo na preveliko režijo v zimskem času, kar pa najibrže ne bo res. -— Znano je, da granitolomi ne delajo baš z malim dobičkom. Tudi se je v pohorskih granitoJomih vedno obratovalo v še hujših zimah kot je letošnja. Vzrok bo najbrže v tem, da ibi podjetniki radi dosegli, da se proglase kamnolomi za sezonska podjetja, s čeimer pa ibi bilo delavstvo še huje prizadeto. Tudi glede prejemanja brezposelne podpore se dogajajo razne nerednosti. Tako so n. pr. delavci, ki so že več let nepretrgoma zaposleni pri enem podjetju, bili obveščeni, d!a so podporo že izčrpali, akoravno so prejeli šele' četrti tedenski obrok, nekateri pa podpore še sploh niso prejeli, akoravno so do nje upra-1 vičeni. Prišlo je nekaj koruze, pa se še ne ve, za koga tbo. Brezposelni jo baje ne bodo dobili, ker se bo oddajala samo proti gotovini, denarja pa brezposelni nimajo. Vsi delavci v Ehrlichovem granitolomu v Sv. Lovrencu odpuščeni V tukajšnjem granitolomu g. A. in Ernesta Ehrlicha so zopet prekinili delo in so vsi delavci odpuščeni. Čudno se sliši, da je delo obstalo vsled zime, ko pa je vendar že najhujši mraz minil in je nastopilo toplo vreme. Sneg je skoraj docela izginil in bi se delo lahko nadaljevalo vsaj do novega mraza. Zdi se nam, da je vzrok ustavitve dela v nečem drugem. Lastniki bi namreč radi dosegli, da se granitolomi proglase za sezonske obrate, da bi lahko v poletnem času uvedli deseturni delavnik, s čemer bi bil ubogi delavec še bolj udarjen. Delavci ali se zavedate nevarnosti, ki vam preti? Pozimi boste brez dela, poleti pa boste morali nadoknaditi z deseturnim delom, da produkcija ne bo padla'. Ubogo delavstvo je res igračka, danes imaš delo, jutri si brez njega. če si delavstvo z bojem ne bo priborilo svojih pravic in priznanja, da ima tudi ono pravico do človeka dostojnega življenja, ne bo tega imelo nikdar, ker na usmiljenje naj raje nihče ne računal Zato se zavedajte, granito-lotr.ci, da samo strnjeni se boste lahko uspešno branili. Zato je potrebna močna1 organizacija in izobrazba .potom vašega delavskega časopisa »Delavske Politike«. Organizirajte se in čltajte, da se boste lahko branili pred krivicami, ki se vam gode. Družnost! Josef Hora (»Narodni prače«) Januarja 1938 smo še verovali v silo češke demokracije in upali, da se bomo ob njej še tudi mi greli in krepili. Vendar se je že takrat močno oblačilo nad Češkoslovaško, skrbelo nas je in vseh nas je bilo strah bližnje bodočnosti. Slutili smo udarec in neenako borbo, j naša notranjost pa se je upirala pesimizmu, saj se je hotelo tudi nam še naprej svobodnega poleta duha, ki ga more ustvarjati samo demokracija, narod, ki je prost in na vse strani svoboden. j Obisk kulturnih ustvarjalcev Hore in Novega, ki ga je pripravil naš dr. Oton Berko-pec v Pragi, naj bi bil razširil poznanje češke demokratične kulture med Siovenci. Kakor smo se leta in leta navduševali in cenili visoko češko kulturo, se je vendar ob vsaki priliki pokazalo, da jo v resnici prav malo poznamo. Komaj da so nam bila nekatera-imena kolikortoliko znana in včasih kakšne pesmi, odlomki proze, manjše študije iz njihove kulture po naših revijah in še nekaj prevodov, to je bilo že vse, kar je vedela n*-ša javnost, vštevši inteligenco, o češki kulturi. Hora in Novy pa bi nam naj prinesla končno svojo živo besedo in oseben stik, prav osebno poznanje z našimi pesniki in pisatelji, pa tudi s publiko. Ravno to nam je bilo nujno potrebno in je bilo uspešno. Samo, da smo zopet postali po svoji stari razvadi komaj pri poskusu, skro- mnem začetku, čeprav smo slavnostno obljubljali, da bomo takšno smotreno delo nadaljevali in smo vsaj takrat bili v svoji notranjosti prepričani, da bomo to izvršili po programu. Leto dni je preteklo, prišla je katastrofa, razočaranje in ponižanje Prage in kakor da bi imelo to posledice tudi za naša prijateljska čustva in vezi. — Kar vse je pretrgano, kakor končajo zlagane ljubezni, kjer en partner naenkrat obuboža. Kaj je bilo naše prijateljstvo res tako malo ukoreninjeno v obeh narodih? In vendar sta Josef Hora, danes največji pesniški duh češkega naroda, kot naš O. Zupančič, in plodoviti romanopisec Karel Novy dokazala, da sta bila. vredna vsega tistega velikega navdušenja in ljubezni, s katero smo ju sprejemali in spremljali od Maribora do Ljubljane, na Gorenjsko in nazaj preko Ptuja in ljutomerskih goric do obmejnega Maribora. Komaj sta se vrnila v Prago, sta oba pisala o Slovencih, naši domovini in kulturi, predavala, celo ponovno, v praškem radiu ter pisala v revije. V svoji novi pesniški zbirki »Domov« je Josip Hora posvetil iskreno pesem temu svojemu obisku pri nas, gorenjskim planinam in Slovenskim goricam. V češki številki »Zvona« ju zopet najdemo oba z globokimi pesnitvami njiju bogatih duš. Hora se je že uži-vel v dušo in lepoto Otona Zupančiča ter prelil medtem v češke verze z vsem umevanjem in krasoto par biserov njegovih pesmi, tudi mogočno »Dumo«. Spomini hite nazaj v lanski januar. Niti vedel nisem točno za njih prihod, tudi poznal ju še nisem. Vendar sem kombiniral po dnevu ljubljanskega predavanja, šel po energičnega odbornika Jč lige, sodnika dr. Senjorja in sva jo ubrala z buteljko in pisanimi štajerskimi jabolki k brzovlaku. Pa sva ju našla v kupeju III. razreda. V par minutah smo si bili kot stari znanci, saj sva prinesla tudi kozarcc seboj, da smo Židane volje kramljali in izpili buteljko do Celja. V Zidanem mostu ju je že pričakal pisatelj Bratko Kreft. Po dveh dneh sta se vrnila v Maribor, ko sta doživela v družbi ljubljanskih prijateljev Božidarja Borka in konzula Minovskega čudovito lepoto mesečne zimske noči pod Karavankami. 1 V mariborski »Ljudski univerzi« sta čitala iz svojih del, a bolj kot razumeli, so ju naši ljudje čutili in mladina je vriskala svojim velikim prijateljem, severnim bratom, zadnjim evropejskim grenadirjem demokracije. Mie Klopčič, ki nam je dal že toliko mojstrovin čeških pesnikov in Bratko Kreft, pa sta še prevajala. Toda največ sta nam dala Josef Hora in Karel Novy potem, ko sta prišla med nas, sproščena vseh oficijelnosti, preprosta, naravna, priljudna s svojo skoro naivno in otroško nežno dušo, s svojo naravno ljubeznjivostjo, s svojim nepokvarjenim srcem. Nepozabne ure s ptujskimi prijatelji v zidanici haloškega vinograda, pravljično krasen večer v natrpani sobi. ko nista mogla odoletl in sta se-gla po svojih knjigah ter odpihala svojo najskritejšo notranjost, do tja, kjer začne drhteti umetnikova duša in zvenijo strune lepote. Če zaprem oči, še slišim mehke in globoke verze, ki jih božajoč spremlja mehki glas Josipa Hore in takoj za njim uporniški, borbeni duh Karla Novega, ko pravi ob koncu ves raznežen: »vidite, tudi proza je pesem.« Še imam pred očmi pisano družbo, ki se je zbrala tisti večer: Ingolič "iz Ptuja se je dogovarjal z Novym za prevod njegovih »Lii-karjev«, Debenak, ki učiteljuje nekje v Haloških goricah in nosi v žepu Petri: Bezru* q!a, mariborski pesnik Tone Maček, pe!& nik Božo Vodušek, nekaj naših politikarjeV, Eržen in Jelen z bivšim »edinim jugoslof vanskim socialističnim poslancem« Petejanonl impulzivni Teply, ki se je pripravljal z: svoje j prvo potovanje po domovini svojega praded^ ' resni sodnik Senjor, molčeči jurist dr. Humar, in večno mladi vzgojitelj študentov, Čehort | udani Gruntar, pa naš: dekleta tiha Nuška,; | neugnana Majda, ki zna vse naše pesnike na; pamet. Hora ji je poklonil svojo knjigo pes4 mi, v priznanje in spomin mladi slovenski! j učiteljici. Vojka je zapela naše in češke nC 6* Karel Novy (»Narodni pracc«) rodne pesmi in tudi dobila Horove in Novega roman »Samotni Krešin«, Ki -ga sed-j preval? Vladimir Levstik, za založbo »Modr* Ptice«. Daleč preko polnoči je moral učitei Cibic, večdesetletni pevovodja zopet in zope' spremljati na klavirju, Novy je vnovič spre; govpril, saj je k; r vrelo iz njega in ni hotel iti spat, čeprav ju je drugi dan čakala vožnja preko Slovenskih in Ljutomerskih goric. VseH1 je prekipevala notranjost, tudi jaz sem govO' ril, pa je rekel Hora: »Kaj naj odgovorim, sa si sam pesnik.« Kakor očetove gledajo vedno njegove oči, čeprav je celo za leto dni mlaji od mene. Zadnji dan sta se vozila naša pfl' jatelja preko goric. Da, prijatelja! Vsevpr$ smo postali iskreni prijatelji in taki tu® ostali. Šele pozneje smo spoznali oba po njtt' nih umetniških delih kot izrazita borca & socialno pravico. Novega v romanih, Horo ! celi vrsti pesniških zbirk. Najlepši je bil tisti zadnji dan, ko smo jima hoteli pokazati lepot0 naših krajev tu ob meji. Sonce je tisti dan kot nalašč kar lilo svojo svetlobo nad zasne* ženimi hribčki in naši ljudje so pokazali P° vinogradih polno gostoljubja, ‘eden bolj kot drugi, zemlja je bila sveža in krasna, nepfl' ! zabni dan, da je moral iztisniti pesniku Hof vezano besedo. Vabili smo ju, da ostaneta še. pa ju je kli'j cala služba. Na kolodvor je prišla tudi češk3 deklica s šopki svežih rož za oba. Še ta zad' nji pozdrav je bila iskrena, nesebična in uda' na pesem. Leto dni je minilo od tistih sončnih dni, pre' kipevajočih navdušenja, iskrenosti, bratenja ljubezni. Kako nam je danes prijatelja v dušah in srcih? Vemo, še mislita na nas in tud1 mi na Vaju, čeprav omajani v svoji veri. K6 izgubljamo pa ne volje in ne upanja. Delavski pravni svetovalec ! plačila Vašega dolga vsaj v prvih treh letij1 | nikakor ne zastara in- ste se ga dolžni držati; ! ali pa kako drugače upnika potolažiti, ker 1» Ali res ne velja več viničarski red? (Košaki delatvsko mezdo tako, da delavcu ostane le morebitno pravdo z upnikom izgubili. pri Mariboru.) čar v mariborski okolici in sem, ker mi je delodajalka ostala ob izstopu iz službe še dolžna I moj zaslužek, predlagal pri občini Košaki, da ZA KRATEK ČAS V Kitajski provinci Ruš-o-king so rodoljub* priredili veselico na čast vojnemu bogu. Me1* _________ — ________ dnev-' odličniki je bil navzoč tudi neki nepriljubljeni:', mezdo, zakon o izvršilnem postopanju žal general Herg-lings-šveng. Ko je bilo narodn^ nerala Herg-lings-švenga, kakor da bi hotel® njega obdolžiti. Herg-lings-šveng je bil v zadregi. Nehote je otipal svoje žepe in glej -j| iz enega je izvlekel pogrešano lisutico. Ako ie dolžan ni pričaral v njegov žep kakšen indijski fakir* ob delovnih dnevih 20 din’? Živeti moram . . vendar ves mesec in bi rr.i moralo po mojem Vprašanje: Bil sem zaposlen kot_ vini- mnenju vkljub rubežu ostati na mesec prostih din 600, t. j. 30 krat 20 din. Odgovor: Za delavca, ki prejema .—0 ----------------- . . . no mezdo, zakon o izvršilnem postopal.,.. , se skliče viničarska komisija, ki naj v smislu ne pre mu 0stane na ta način izvzetih od rube-ščencev, viničarski red razveljavljen in da -a ^ jqq zato tudi viničarske komisije več ne posluje- ’ . fHrastnik) c jo. Ali je temu res taiko? Dogovor glede obročnega odplačila (Hrastnik) . Odgovor- Uredba o legitimacijah po* Vprašanje: Trgovcu’ sem bil ... _ . . ... možnih delavcev in nameščencev govori, kot večji znesek in sem leta 1937 sklenil z njini je stvar res zagonetna, kako je mogla priti de*| te razvidno že iz njenega naslova, le o legi- dogovor na obročno odplačilo. Dva obroka narnica v njegov zep Napetost se je potefl>| tfmacijah ^n razveljavlja predpise prejšnjih sem plačal, nadaljnjih nisem mogel. Sedaj me sicer , le prebivalci omenjene pokra' zakonov samo v kolikor so ti zakoni dolo- *— »r'*- A!l me t,r,a' uoravičenn. ,me ne veruieio v take kitajske čarovni,e. da čali tudi o legitimacijah delavcev. Ni pa ta uredba, kot je samo ob sebi umevno, razveljavila viničarskega reda. Zoper odločbo občine se pritožite nat sresko načelstvo, ki bo prav gotovo občino primerno podučilo in ji naložilo, da skliče viničarsko komisijo. Civilni zakon (Črna) Vprašanje: Poročen sem civilno. Ali imajo moja žena in otroci domovinsko pravico v isti občini kot jaz? Občina se namreč brani priznati jim domovinsko pravico. Odgovor: Ako je Vaša civilna poroka veljavna tudi v smislu naših zakonov, kar gotovo je, ako ste se civilno poročili pri nas, so Vaši otroci in Vaša žena pristojni tjai kamor Vi in jim mora tudi občina priznati domovinsko pravico. Če se temu brani, se pritožite na sresko načelstvo. Rubež delavske mezde (Petrovče) Vprašanje: Ali se sme voditi rubež na ko me že od leta 1937 ni nič opomnil? Odgovor: Dogovor glede obročnega od- bi se listnica sama od sebe sprehajala V° drugih žepih. mah ofir .ASr i ss Front X(mnn’ov nas). Kor! Ross Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. FRANC REICHE R, MARIBOK Tržaška cesta 18, se priporoča ceni. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po nai' nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. terpentin -krema ,yrWA Je nenadkrlljlva Vazelin in pravigumitranVas varujevsnegu dežju in blatu najbolje pred prehladom* KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja d°' bro in po kulantnih cenah znana tvrdK' JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnic* MARIBOR, Tattenbacliova ulica 14. Shramb koles čez zimo. TolMte oetfno in imd kruh in pecioo Iz Delnoske pekarne o Mhm. 1*«?$ Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. -- Tisku: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.