Li-t trn. K detetu Jezusu. O Jezus! /.e v mladosti Ve« polu ni bil modro hI i, Ves poln poboznosti In Božje milosti. Kar pravi mati sveta. Kur slišiš od očeta, kar v templji zbor uči. Vse to :e veseli. / menoj, o Jezus. h«*nli. In uuloNtljivo vodi Po pravi poti me Seboj v zveličanje. IV H Pismo gospod Tla rt hm Dovjaka do prerasli t iga Ljuliljanskiga škofa* Mami 15. prosenca 1853. Milostljivi, prečastiti gospod knez in škof! teklo je žc več kakor eno leto, otlkar so prcčast.ti škof tri svojih podložnih, kterim perštet hiti, jc tudi mene sreča zadela, milostljivo blagoslovili in jih tako potcrjenc v Srednjo Afriko za mi-sionarje poslali. Ta čas je pretekel v popotvanju Hartum in v Hartiiniu v perprav Ijnnju k daljnima popotvanju k prostim zamorcam oh Beli Krki. Gospoda Trabant in M ožgan in jaz smo povelje dobili m- za to popotvanjc perpraviti. de bi z gosp. Vin-kotam vred per zamorcih ..Bari~ misioiistvo perčeli, gospoda Milharčič in Kociančič sta pa odmenjena hila, v llartiimii misioiistvo oskerbovati. Konec mesca listopada lanskiga leta smo se iz Hartuma podali trr smo 3. prosenca t. I. v Marcu peršli, v \as Bariškili zamoreov, kjer se bo, kakor je upati, misionska staja vstauovila. Konec popotvanja smo pod Božjim varstvam srečno dosegli in častiti gospod apostolski namestnik s.» mi zaukazali. dogodhc iu srečni izhod našiga popotvanja Vaši milosti sporočiti. nar veči spoštovanje iu nar serčniši zahvalo naznaniti, ker Vaša milost misiou v Srednji Afriki tolikanj dobrotno podpira in mu pomaga. To povelje tolikanj ra ji spolnim, ker zamorcu? v tem tudi svoje nar veči spoštovanje skazati. Naj mi Vaša milost dovoli ob kratkim naše popotvanjc po lieli ll»'ki popisati, in kar se mi je bolj čudno zdelo, tudi bolj natanko perpovedovati. 30. listopada prelekliga leta smo se zvečer per tovarših, ki so v llarltimu ostali, poslovili in po Reli Iteki dalie podali. Ker je bilo kmalo noč, smo se ta večer le malo časa peljali in smo ne de-Ice od Hartuma na desnim bregu Bele Reke pre- P #. nočevali. I. grudna smo po sveti maši, ki si' je v kapeli naše ladije brala, z ugodnim vetram dalje jadrili in Hartemske okrajine kmalo nismo nič več vidili. Novi, čedalje bolj lepi kraji sc nam perka-ziijejo, kolikor bolj se v njih rastlinstvo razvija. V lesu zagledamo sem ter tje majhne vasi in v več krajih arabljane na polju. Zvečer ostanemo per veliki vasi ,,Kitenau. Eden mojih tovaršev in jaz greva vas ogledovat. Hiše so tukaj že take. ka— knršne smo pozneje per vsili zamorskih bregovih vidili: so namreč okrogle, iz slame ali iz terstja narejene in z ilovico ometane koče, ki imajo spi-často - okrogle strehe in prav nizke vhode. Ko na ladijo nazaj prideva, najdeva okoli nje poluo arabeov. Odraseni in otroci so perderli, ladijo iu v njeni kapelici inalanc podobe ogledovat, ki so jim hile prav všeč. Naslednji dan smo se Ir malo časa peljali iu že ob enajstih zjutraj per Voad Žela jr ostali, ki je zadnja velika vas pod egiptovskim gospodarstvam ob Beli lleki, de smo jadrilo popravili in si noviga mesa omislili. Tudi tukaj pride na ladijo polno radovednih, ki j j dopadljivo občudujejo. Od tod smo se tri dni peljali skoz kraje, kjer jc malo ljudi, pa veliko opic in brez števila žerj vov in vsakterih ptičev. V reki jr polno otokov, kamor sem ter tje zamorci ..siluk- pridejo zavo-jo ribštva iu lova. iu oh bregili je dosti gojzdov. c-y ktere se inahomedaristvo ui moglo razširiti. (5. grudna smo ob desnim bregu prrvr zamorci* .. S i I u k ** zagledali, in krr jr misiouu v prid. >c i m perhližali in z njimi soznauiti. smo precej blizo nj I* ostali. Naš tolmač se v njili malo selo poda in z nekterimi možmi verne, ki sr s siiljeo v rokah na bregu vstavijo. Povabimo jih na ladijo: eni »ul.cr na germovje naslonijo, perstopijo trr sr čudijo. I, ; o ladijo viditi in poslednjic se biserov v dar |»r« irti: prav veseli so se vernili. Ta dan smo zaupanj?* zamoreov lahko dobili, ne pa naslednji dan. Drugi dan zjutraj se peljemo memo vasi. kjer so sie« r psi lajali, človeka pa le eniga ui bilo viditi: kmalo potem se pa perhli/.amo drugi vasi. ki so jo ljudje, nas zagledati. zapustili in so pobegnili. Podtičeni so namreč po večletni skušnji, de je nar bolje bezati, ko se turki bližajo, ki tolikanj grozovito z njimi ravnajo in jih v siižuost odpel ju je jo: turk se jim pa doslej vsaki dozdeva, ki iz turških dežela k njim pride. Naš tolmač si zastonj perzadeva. jih klicaje, vstaviti: ne zaupajo mu ne: še le ko sr jr na suho podal in jim dopovedal, de nismo turki in jim nič hudiga nočemo, in ko jim je nekaj čebul, ki jih prav radi imajo, daroval, pride 5 mož s sulicami in skiti v vas nazaj, bližati pa se nam nočejo. O ti priliki smo pervikrat siluske čolne vidili: so precej dolgi, deske so z vtrvmi zvezane iu luknje Katoli&k cerkven Ii*t. V četertik 5. velikiga travna 1N53. Teča in špranje s travinimi koreninami zamašene. Potlej smo se se dva dni peljali, preden smo k pravim prchivališem zamoreov ršiliiku peršli. Slone in štrure smo v teli krajih pervikrat zagledali. 9. grudna dojdemo k vasem šiluških zamoreov. ki si oh levim bregu v nepretergani versti na-sledvajo. Per pervili vaseh ostanemo in lolmač se poda v vas: vender njegova zgovornost zamorcam nezaupljivosti odvzeti ne more in se brez prida nazaj verne. Druga skušnja je bolj srečna in zvečer z nekterimi možmi k ladii pride, ki pravijo, de so poglavarjevi tolmači in de ho poglavar naslednji dan sam peršel. Poglavar res pride in nekoliko moz z njim. ali vidi se jim, de ne zaupajo in se hoje: k«» pa vidijo, de se jim nič budiga ne zgodi, in ker še biserov v dar dobe. se jim kakor kamen od serca odvali, ter se verne jo rekoč, de si bodo našo ladijo dobro zamerkali. V tem pride k ladii veliko ljudi in nam fižola, sesam, kuretinc in govedine prodajajo. .Možje imajo sulice in so od glave do nog s pepelam potreseni: to navado smo per vsih zamorcih najdli. II. t. m. ostanemo per Dc-nabu. velikimu mestu šiluškiga kralja, ki je nekoliko preč od brega, dc bi misionu v prid zamogli kraljevo nakloni jivost perdobiti: toliko se je storilo, de jc kralj nekoliko moz na ladijo poslal in darove imenoval, ki jih sprejme, ako mu jih perneso. Iver «-aMiti gospod apostolski namestnik imenovanih darov zdaj niso mogli dati, upajo prihodnje leto ga popolnama zadovoliti in vslcd njegove naklonljiv osti z njim zavoljo misiona pogodovati sc. in utegnile hi se per silukili misionske staje kmalo vstanoviti. ki zavoljo (diilniga ljudstva, zavoljo stanovitnih pre-bivališ in zavoljo rednih opravil nar boljši uspeli obetajo. &) 14. t. ni. smo še le konce ssiluških vasi dosegli in k zamoream „Xuer* peršli. v deželo, i/ ktere si vsaki brodnik kmalo priti prizadeva: bregovi so močvirnati, voda stoječa in slaba za piti. in komarji človeku še po noči miru ne dajo. Tako >nio sc peljali do £0. t. ni., ko so nas nekteri Nu-erei. ki nekoliko prec od brega prebivajo, vabili, ostati: ostali smo, in poglavar pride na ladijo in dobi daril. Se ta dan zapustimo \ucrsko deželo in pridemo do kikov. Od šiluških vasi sem velika trava zemljo pokriva, kolikor delce oko seže, ki je tukaj ze usahiijena, tam pa ravno gori. in v tretjim kraju je že požgana: dežela zamoreov ,,Kik" je pa ze bolj prijetna in med vasmi je že več goj-zdov. kiki imajo slabe vasi in razodevajo veliko ubostvo: l judje se z živino iu z rihštvam žive. 21. t. m. ostanemo precej zvečer, sveti večer praznovati. in sveti dan pride poglavar kiški na ladijo. ki je potem z dvema tovaršema vred do meje ki-skili zamoreov >c peljal, ki smo jo še tisti večer dosegli, l udila sta se nad tem. kar sta v ladii vi-dila in slišala, in ko so jima častili gospod namestnik rekli, de bodo tudi k njim svojih bratov perpe-Ijali. so bili prav zadovoljni in veseli, l astiti gospod apostolski namestnik niso popotvajc nobene prilike opustili, misionu v prid kaj storiti in pot za nove misionske staje perpravili. grudna pri— demo v deželo lleliabov iu Itorov in čez tri dni v dc/.clo Čirov. Povsod sc je v idilo dosti ljudi, ki so ladijo ob obeli bregovih prepevaje spremljavah' in nas vabili ostati: pa častiti gospod apostolski namestnik, gospod Trabaut in jaz smo po versti v trli krajih zboleli: merzliea nas je tresla in smo \ - it,i''a. «}'ii a.ii auiL.it | aii< Vrc-I bolj za zdravje skerbeli kakor pa za to. kako bi ljudi razveseljevali. 2. prosenca t. I. smo deželo Hariških zamoreov dosegli in 3. smo v Marču peršli, konec našiga popotvanja, od kodar se bo skerbelo stajo vstanoviti. Vsi smo žc okrevali in upamo z novimi močmi delo perčeti. Vaše knežje milosti, prečastitiga škofa nar ponižniši služabnik Martin Dovjak. Iz pisma gospod misionarja Kocian-eica «>spudova naj se zgodi" reče k svojimu zapovedniku, ..spoznam, »le tega nisim pričakoval, ker je že toliko časa bilo odlašano1*. Sam ostanem pri njem, ga zadnjikrat spovcni. in potem mu podam sveto popotnico. Vso noč je molil iu včasih ves miren sc z žandarjema pomenkoval, ktera sta ga varovala. Žalostni voz. kteri gaje v ,,Vincennes** peljal, priderdra ob šestih. Herbucl objame taniničarja in zapovednika; vsaciga solze ohlijejo. Jaz stopim ž njim na voz. Med vožnjo je miren in še do vesel. ..Ne morete verjeti, kako lep dan sim včeraj imel. Neizrečeno sini bil srečin; bil je predčutek. kteriga mi je Božja previdnost dopustila. \ cdil »jim."de jc bil dan vsili Svetnikov: vso noč sim molil. Na večer sini bil popolnama zadovoljili in zdaj sini še veliko bolj; ne moreni izreči, kuksiii mir sim to noč vžival: bilo je veselje, kakorsniga si sc misliti ne moremo**. Tako je govoril. -- in vender je v smert šel. ..Smeri, pristavi še, mi ni nič več strašna.— Vem. kam grem: grem gori k svojimu očetu: grem v svojo domovino. V nekoliko trenutkih sini že tam. Velik grešnik sim. naj veči med vsimi grešniki: sani se naj nižjiga spoznam: Boga sim razzalil. grešil sini, pa Bog jc milostljiv in vse zaupanje imam vanj**. Ko molitev zmoli, ki ga je svetiga obhajila opomnila, reče prav tiho: .,Moj Bog je tukaj** iu ves veselje. ..O kako terdno zdaj verujem, reče nadalje, vse resnice nase svete vere! II kako popolnama mir občutim in kako lep je dan! - Kmalo boni pri Bogu. — In nasmehi jajc se. se oberuc k meni: „Moj oče, tukaj gori Vas bom pričakal; kar bo v moji moči, bom storil, Vas vpeljati gori. samo, če ne bom tam gori nič zmogel — potlej sam k sebi: Jaz nisim nič, Bog sam je vse, vse, kar imam dobriga, je njegovo, od njega samiga pride, jaz nič ne zaslužim: jaz sim velik grešnik". Svoje molitvine bukvicc mi pokaže: „Vojaki, reče, bi imeli zmiraj te male bukvice seboj imeti in nikoli jih ne zapustiti. Ko bi bil v svojim življenju iz njih zmiraj bral, nikoli bi nc bil storil, kar sim storil in ne bil bi tu, kjer sim zdaj*4. Cas obsodbe se že bliža. I bogimu, obsojenimi! podam sveti križ, z veseljem ga vzame: neizrečeno ginjen ga premišljuje in večkrat tiho reče: ..Moj Zvelicar! res, tukaj visiš! umorjen zame, in tudi jaz, jaz tudi boni umeri zate. — Podobo Križaniga poljubi. Vse je že pripravljeno. Z voza stopiva. Iler-bucl prosi dovoljenja, naj bi sam „vstrcl** veleval (komandiral). Dovolijo mu. „lmcl sini pogum, pre-gregreho storiti, reče, moram tudi pogum imeti, spraviti sc". Kleče prejme zadnji blagoslov iu se pred raz-delik vojakov vstopi, kteri so ga imeli vstreliti. — ..Tovarši. ginjeno reče, kakor kristjan umerjeni. Tukaj jc podoba našiga Zveličarja Jezusa Kristusa. Dobro jo premišljujte, jaz umerjeni kakor kristjan! -In vsim pokaže križ. Ne delajte, kar sim jaz storil, slušajte svoje višji". Zadnjikrat ga ohjamcm. Trenutek šc. in že se zasliši strašili pok — iu Herbucl stoji pred sod-nikam, kteri skesanim odpusti. Kaj misliš ti od vere, ktera stori, de se toliki grešnik spreoberne? Zamore li tudi protostan-štvo kcj taciga? K. J. Offletl |»o Slovenskim* I/. Ljubljane, (iospod Va len ti n Legat, kaplan v Šmartnim per Krajnu. je pervolienje /adobil v Korško škofijo prestopiti. o | % Dunaja hiiio te dni od slavniga odborstva /a sreilnjo-afrikauski mision naslednji, zlasti (»orencaiii mikavni in imenitni dopis prejeli: Častiti (iospod! Podpisano odborstvo odgovori na Vaš dopis od Iti. t. m. in Vam častno naznani, de je s posebno velikim veseljem sprejelo ponudbo rokodclcov Janeza Klančnika in Janeza Kajžarja. ki se želita misionu v srednji Afriki pridružiti, zakaj iz pričujočih spričevanj častitih g. fajmošlrov sc razodeva, dc ho njuna pridobitev imenovanimi! misionu gotovo v velik prid. ker tako lepe lastnosti imata. Prosi tedaj Vas- častiti liospod! njima to naznaniti. iu ob enim vsakimu en iztis priloženih naznanil gospoda apostolskiga namestnika zročiti. v kterih so nekteri odkazi potrebirga perpravljanja za odhod . de se hota vedila kako ravnati; tudi jima povedati, de d.doč-niši okolišine njuniga odhoda, ki se bo zgodil v tovaršii druzih duhovnov in neduhovnov. ki bodo okoli srede yc-lieiga serpana odrinili, ho jima bodo še dočasa naznanile. Od odbora Marijne družbe v prid katoliškiga misiona v srednji Afriki. V« Dunaju maliga serpana 18.VL Krif4 r v »SI,SI sc. de SO g. Iladliuskiga ..l'i ipovjediu na svitlo prišle: berž ko jih dobimo, bomo gg. nai»čnikam ua znanje dali. I/, (i urice 11». mal. travna 1853. Teržan. Častiti očetje kapui inarji bodo letaš mesca veliciga travna zbor imeli v Rimu. in za to priložnost so sveti očo vsim vernim, ki bodo tisti čas kaki rnkev lega reda obiskali, zakrament svete pokore in sv. Rešnjiga telesa vredno prejeti, in navadne molitve opravili, popolnama odpustik podelili, kakor se vidi iz sledečiga razpisa: Pij Papež IX. Vsim vernim kristianam. ki bodo pričijoči list brali, po-zdravljenje in blagoslov! Ker smo zvedili, de se bode vesoljni shod reda manjših bratov svetiga Frančiška, ki se kapucinarji imenujejo, v cerkvi ali v samostanu bratov tega reda v Rimu prihodnjiga mesca velic ga travna z Božjim bogo-slovain obhajal: .Mi de bi tako pobožno delo več sadu prineslo, in zraven tega z nebeškimi zakladi svete cerkve se poviksala pobožnost vernih in zveličanje duš, popolnama odpustik in odpu»enje vsih grehov vsim in posameznim vernim kristianam nbojiga spola kateri sc bodo resnično spokorili. spovedali in obhajali in to ali kako drugo cerkev bratov ali nun imetiovaniga reda kjer koli. od praznika vnelo.hoda našiga Gospoda Jezusa Kristusa, s tem dnevam vred. do slovesniga praznika presvetiga Rešnjiga Telesa našiga Gospoda Jezusa Kristusa, in tudi la dan. pobožno obiskali in tamkej za edinost kri-stianskih vladarjev, za iztrebljenje krivoverstva in za povikšanjc svete matere Cerkve pobožno k Bogu molili, enkrat v teh imenovanih dneh. kateriga si bode vsak verni kristian po svoji volji zbral. Pričujoči list ima samo za ta krat veljavnost i. t. d. Dano v Rimu pri svetim Petru pod perstanam ribčevim, io. svečana 1853., Našiga papestva v sedmim letu. Namest gospoda kardinala Lambruschini-ta: G. B. Brancaleoni Castellani, namcst n k. Iz Goriškiga. Se nekaj od otročjih plesov. — Predraga Danica! V dvanajstimu listu tega leta si opom-n la nekaj od otročjih plesov, ktere jim no mestih gospodje napravljajo, in si proti tej navadi močno svoj glas vzdignila. Ali kaj si boš mislila? se Ii ne b<>š čudila, ako ti razodenem, de je bila ta gerda navada, ne le pri gospodi po mestih, ampak tudi na kmetih med kme-tovskimi otroci, ktera te je pa že kake tri leta sem pri nas nekaj odpravila * Tukej so si otroci, ki so bili od dc-etiga do petnajstiga leta stari, sami kakiga cerkovca najeli, in si kako sobo ali kak skedenj vdobili. v kterim so svoje norčivne plese vganjali. To genlo misel jc še bolj gnusih* to, ker so svoje norčije o tako svetih dnevih napravljali, namreč na velikon< č, velik« notni pondcljik in belo nedeljo, kteri tudi rmala velikainu" pravijo. Slepe matere so tc veselja hvalile, ter a-trnkam bele hlebce in guhance pekle, tudi jim od os*al h jedil kaj sabo dajali, de ?••» si mogli ma|hno južnico napraviti; za godca so jim pa kteri krajcar v roko vmuznile, ter so same seboj djale: to so otročje igrače. Očetje so vedili in molčali, tedaj z molčanjem potcrdili, ker so rekli, de so to nedolžne šale. I.epe so ti to «.tr»c e igre. — lepe nedolžne šale! od kterih so že *ami mo-drejši nejeverci s»dil:. de nobeden nc pleše, ako sc mu kje v pameti nc meša! .M sleči kristjan ima pa še druge vzroke to ajdovsko znajdbo odvračati in studili. Hvala čez hvalo možem, najvcč duhovnam. ki «•> si prizadevali iu si prizadevajo tej spačenosti v okom priti in jo zatreti. in ki skušnjo »udi odrašeuim to prešerno misel od plesan a iz glave zbiti. Te-ten. Razširil po keršanskim svetu. Tako ie Kristus učil in dela1. Ko je nad-vojvodinja Sofia zvediia. de je hudodelnik l.ibeov obsojen, je neki rekla: ..V tej ob-irni derzavi naj berze lic bo nikomur mar. za nesrecniga moliti, bom pa jest to dolžnost nase vzela, ki nam jo naša vera zapoveduje; pozabiti hočem, de mi je nar veči serčno bolečino storil, ktera je kdej za življenje sinovo skerbno mater zadeti zamogla; odločim tedaj kakor kristjana, de se bodo za dušo tega nesrecniga človeka zdaj iu vsako leto ob njegovim smertnim dnevu svete maše brale". — — Ravno tako častitljivo in veličansko je naslednje od mladiga cesarja. Nekdo je Njih veličanstvu prigovarjal, de cerkveno obhajanje bi jih po bolezni preveč pretreslo, naj bi šli rajši poprej v glediše (teater) se ljudstvu pokazat. (Ti zlodjeva modrost, ti!—) Cesar so pa po cesarsko odgovorili: „Moja perva pot je v cerkev". Tudi bogati judje dajejo obilno denara za novo cerkev, ki se bo na Dunaju v spomin cesarjcviga otenja delala; upa sc pa. de njih doneski se bodo sicer prejemali, pa v druge dobrotne naprave in ne za cerkev obračali. Ravno tako se nc spremljejo v ta sveti namen darila, ki se pri kratkočasili, kjer se Bog žali. nabirajo, p. na plesiših, kazališih itd. Angleško. Po navadi jc tudi to leto angleško svetopisemsko društvo svoj zbor imelo, kamor sc je čez 4000 oseb /.bralo. Grof Saltesburiski jc s svojiga pred-sedniškiga sedeža oznanil, de je društvo 8000 novih poddružnic pridobilo, dc jc dalo sv. pismo v 148 jezikov prestaviti, 100.000.000 frankov za to izdalo in 43,000.000 bukev razposlalo, in po ti poti preskerbelo dušno pašo za skorej 600.000.000 bravcov, ki so po celim svetu razstreseni. — Bog vas je dal. to so številke! pristavi ..Civilta catt.", pa zakaj nam blagi ošabni naznanitel ni poslal tudi tega, kur bi nar raji še vedilo. to je: število spreobernjenj? Ali takih malenkost mu ni mar Darovi. Za pogorele Rruslorcane. G. J. Vari fajmošter 1 gold. — G. J. Klemenčič kupcc 1 gold. — Krašnjiski farmani 3 gold. 30 kraje. — G. Ves c. k. zdravnik 1 golf. — Duhoven iz do-lenske strani 2 gold. — Duhoven 2 gold — I r. B. 2 gold. — G. Fi. Kieine 1 gold. 30 kraje — Iz I . 2 gold. — Diibra duša 1 gold. — Mili darovi. Za atrikauski mision. G. duhoven z dolenske stran; 3 g »Id. — D »broinica .z Ipave 2 gol \ — Do-brotnica dvoje lukev. — Pra*anja in odgovori Kaj ie enako škorpjonu? Huda vest. Kakor namreč škorpjoii, ko sc togoti. iu nc najde reči. kamor bi svoj strup i/lil. v svojo lastno glavo smertno zelo za>aja: toko tudi huda vtst samo sebe vjeda. Kaj je nar k r o t k e j š i in ob enim nar bolj neusmiljeno? Greh: ker on se neprenehoma perku-puje človeku: ko ga ja človek stori, ga s hudo vestjo grozovitim preganja. Kdo je nar boljši p r ija t lica? Vera; ker nas tudi po smerti ne zapusti. Kdo je nar veči suzinj? Grešnik: ker njegovo železje je nar težj:. K t e r a m a t i s e u a r v e č j o k a ? Mati sveta katoliška Cerkev: ker ima nar več hudobnih otrok. I Xeplap.) 'I 'jovoriit vi ; : »•:i l.uit J>*r tu n Zrvi — , i . J ; J HitZU.k