Pottnkvia pta«ar»~ t gotovini. hbaia vsak torek, četrtek m soboto. * Cona posamezni itevtiki Din. — 50. TRGOVSKI I I cijska knjižnica, jubljana ST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Oro4nf*tv» fn aprovtllllvo Je v Ljubljani, Gradis« e Sle v. 17/1. — Dopisi m m vranjo — Ste*. pH (tkomtn orada v Ljubljani 11.955, — Sit*. Itlafona 35*. ferolntat ta oienlje SMS* letno D 60*—, is pol leta D JO*—, za Četrt leta D 15*-!-, mesečno D 5*—, za laoaemstvo D 90*—. — Plata In toit ae v Ljubljani » i LETO V. IJUBLJANA, dne 9. septembra 1922. ŠTEV. 105. List stane od 1. septembra 1922: celoletno Din 90.—, t. j. (^K 900.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180,—J; četrtletno Diu 22.50, t. j. (K 90.—); mesečno Din 7.50, t. j. (K 50.—); posamezna št. Din —.05, t. j. (K 2.50). Davčna reforma. Vprašanje enotne davčne reforme postaja dan za dnem bolj pereče. Sedanje stanje je nevzdržno. — Vsaka pokrajina ima drug davčni sistem. Proti takemu položaju govore že politični oziri. Stremiti moramo za tem, da odstranimo vsak povod za separatizem, posebno oni, ki je posledica predvojnih odnošajev. Ako finančna uprava še dalje zavlačuje davčno reformo, greši sama proti enotni državni ideji. Za izenačenje govore pa tudi narodnogospodarski oziri. Davčno breme je neenako. — Razni pokrajniski davčni sistemi ne slone na istih enotnih načelih. Neenako obdačenje razburja javnost. — A ne samo to, ono otežkočuje razvoj industrije, obrti in trgovine. Neenaka bremena onemogočujejo medseboj-no konkurenco in medsebojni stik. Finančna uprava je. vse to že sprevidela. Iz parlamentarnih krogov ču-jemo, da je načrt za enoten davčen sistem za celo državo že zgotovljen. Ravno ta okolnost nam pa dela skrbi. Ni nam znano namreč, ali in kako se je ta načrt sestavil, na kakih načelih sloni in ali so se zaslišali pri tem tudi narodnogospodarski ve-ščaki, osobito stanovske in gospodarske organizacije. Domnevamo, da se slednje z davčnim načrtom še niso bavile. Ako je ta domneva pravilna, se bojimo, da načrt ni na višku časa. Popravljal se bode, ako postane zakon, toliko časa, da dobimo slično zmedo, katero imamo že danes. Naša zahteva je, da se ustvari trajen in velikopotezen aparat, kateri sloni tudi na jasnem narodnogospodarskem programu. Odklanjamo predvsem davčni zakon, ki bi bil samemu sebi namen. Saj je obče priznano, da previsoki davki uničujejo sami sebe. Država'bi prišla le z dežja pod kap. Sedanje davčne napake naj ne najdejo mesta v novi davčni reformi. Največje dosedanje zlo je, da še sorazmerno preobdav-čuje domačo industrije, obrt in trgovino. Godi se to v eni najvažnejših dob, ko bi morali stremiti, da se gospodarsko osamosvojimo tujine. Naša naloga bi bila, da v lastni državi z lastno industrijo krijemo vse naše potrebe. Možno d bi bila dana, ker imamo skoro vse surovine, katere bi rabili. Tudi inicijative ne manjka. — Brez krepke, stabilizirane industrije ni gospodarsko svobodne Jugoslavije. Vsaka akcija, ki ima namen povzdigniti našo industrijo je ob enem tudi sredstvo za pobijanje draginje, ki kot mora tlači naše gospodarsko življenje in državo! Vprašanje je, ali je to načelo izvedeno tudi v novi davčni reformi. Pri dosedanjih davčnih zakonih se to načelo ni prav nič vpoštevalo, dasiravno je industrija, obrt in trgovina postala v naši državi s političnim prevratom eden najvažnejših gospodarskih faktorjev. Finančna uprava je vzela zalet industrije, obr- ti in trgovine sicer na znanje, a le enostransko, t. j. pri objlačbi. Morda je stališče finančne uprave pri novi davčni reformi drugače. Pozitivno tega ne vemo, ker nam oficijelni načrt tega ni znan. Naš predlog je, da se načrt davčne reforme oficijelno objavi, da se moremo z njim podrobneje pečati. Ako finančna uprava tega ne stori, smo uverjeni, in sicer po dosedanjih skušnjah, da bode treba davčno reformo kmalu zopet reformirati. K. P. Mednarodna trg. nov-čanica. Nedavno je odličen trgovski znanstvenik priobčil v nekem Nizozemskem strokovnem listu velikopotezni projekt mednarodn. plačilnega sredstva. Nestalne valutne razmere jako neugodno uplivajo na razvoj svetovne trgovine ter težko oškodujejo industrijo, ter s tem povzročajo rastu-jočo draginjo in poslabšajo splošni ekonomski položaj posameznih držav. Razna sredstva so se poskušala, priporočala ter deloma uvedla, da se ozdravi ali vsaj izboljša trgovski obrat, pa je ostalo do malega vse brezuspešno, in svetovni trg še čaka vedno temeljite, poprave žalostnih odnošajev. Dokler je medsebojno razmerje posamez. noveanic podvrženo dnevnim spremembam in se valutni tečaji tudi povprečno ne dajo v naprej ugotoviti, je zanesljiva trgovska kalkulacija izključena, in ravno ta ne-sigurnost valut je prizadela trgovstvu že občutno škodo, uničila že marsikatero podjetje. Temeljito remeduro bi prinesla uvedba enotne svetovne trgovske novčanice, ki je neodvisna od borzno-političnih uplivov, ki torej svoje vrednosti ne more spreminjati. ■Svetovno-trgov. Frank*, e Frank mondial-comerciak (F. m. c.) imenuje "nas svedok to novo novčanico, ki naj bi se izdala po sledečih načelih: Za sedež očrtane izdajne banke Bancjue comercial - universelle- se priporoča Dunaj kot najugodnejše prometno križišče Evrope. Vse države se udeležujejo po njih večjih denarnih zavodih ustanovitvi splošne trgovske banke z delnicami, v razmerju razpolagajočih sredstev. Temeljna glavnica se vloži v zlati pariteti, da doseže gotovo svoto, ki odgovarja določeni količini čistega zlata kot običajnem vrednostnem merilu. V vsaki udeleženi državi se ustanovi podružnica s primernim številom poslovalnih uradov. Splošna trgovska banka (B. c. u.) izda posebne novčanice, ki se glase na gotovo količino čistega zltaa, od katerega se vzame 1 gram kot nov-čana ednota. Bankovec, torej glaseč se za 1 svetovno-trgovski Frank (m. c. fr.), je vedno in povsod vreden 1 gram čistega zlata ter je izdajna banka obvezana in tudi vsak čas v stanu, presentantu zamenjati novčanico s čistim zlatom oziroma odgovarjajočo realno vrednostjo v kovanem denarju. — Izdane novčanice bi se glasile na 1, 5, 10, 50, 100 in 1000 m. c. frankov. Trgovsko-svetovni frank je splošno mednarodno plačilno sredstvo; po tej taluti se izpostavljajo računi in plačujejo trgovske obveznosti. Zamenjava te novčanice v državno valuto preskrbe poslovalne podružnice in sicer po državnem tečaju čistega zlata oziroma odgovarjajoči borzni vrednosti. Ker je notranja vrednost svetov-no-trgovskega franka v celoti krita, odgovarja vsaka novčanica efektivno označeni vpidnosti ter je vsaka izprememba te vrednosti izključena. Jamstvo v višini izdanih novčanic prevzamejo solidarno udeleženi zavodi pod državnim nadzorstvom in kontrolo posebnega upravnega sveta. Kot mednarodna posest je temeljni zaklad svetovno-trgovske banke za vse slučaje nedotakljiv tetr stoji v tem oziru pod zaščito vseh narodov. Da razjasnimo praktično delovanje tega podjetja, navedemo konkreten slučaj: Zagrebški trgovec naroči v Jab-loncu ^blaga. v. celokupni .vrednosti!.. 350.000 dinarjev. — Po odpravi naročene robe, mu fakturira Češka tovarna dobavo z 168.091 m. c. franki; z obvezno 30 dnevno poravnavo po sprejemu blaga. Pogodbeno plačilno sredstvo je v tem slučaju svota 168.91 m. c. frankov, ki ostane nespremljiva za vsako plačilno dobo; oziroma obrok. Pri svoječasnem nakazilu bo pristojna podružnica B. c. u. dolžni znesek pri vplačilu v dinarjih po dnevni pariteti čistega zlata preračunila ter Češko podružnico obvestila o vplačilu, ki zopet stavi upravičencu znesek v m. c. frankih na razpolago, oziroma mu izplača protivrednost v čehoslo-vaških kronah. Spremembi podvržena je samo cena zlata oziroma vrednost m. c. fr. napram državni valuti. Pri padanju naše valute bo dolžnik v Zagrebu seveda vplačal večjo svoto, postane pa zlato cenejše, se sorazmerno zniža dolg. Češki tovarnar dobi pa na vsak način fakturiran znesek v m. c. frankih, ki seveda po istih načelih spreminja svojo vrednost napram čeho-slovaški valuti. Jasno pa je, da odgovarjajo splošne tržne cene zlati pariteti, ali drugimi besedami: Tržne cene blaga odgovarjajo trenotni valutni vrednosti v posameznih državah. Če vzamemo v računsko kalkulacijo dva se spreminjajoča količnika, je zanesljiv uspeh izključen, eden obeh primerjajočih vrednosti se mora izraziti v stalni številki in stalni količnik v našem slučaju je svetov-no-trgovski frank. V interesu vsakega trgovca, ki ie vezan na dobavo iz inozemstva, bo pridobitev primernega fonda v m. c. frankih, posebno za slučaje, ko kaže lastna državna valuta padajočo tendenco. 3‘3*WJ Za tuzemski promet novčanice B. c. u., seveda ne bodo običajne, ker se njih stalna vrednost nikakor ne da spraviti v sklad z zakonito državno novčanico; bankovec svetovno-trgovske banke ostane v bistvu samo nakazilo na gotovo količino zlata, ki je založeno v skladiščih B. c. u., seveda se ga bo občinstvo posluževalo samo pri plačilih po dogovoru, ali v inozemskem prometu se bo ta mednarodni frank brezdvomno kmalu udomačil. Z udejstitvijo začrtanega zavoda stopijo vse kulturne države v nekako svetovno-trgovsko zvezo, kakor so to že pred petdesetimi leti storile glede poštnega in brzojavnega svetovnega omrežja. Že tedaj je bilo treba misliti na enotno plačilno sredstvo za poravnavo medsebojnih terjatev zveznih držav, določil se je tedaj švicarski frank, ki še danes služi poštnim upravam kot obračunska ednota. V istem smislu je mišljen svetov-no-trgovski frank, kateremu pa daje vrednostno podlago bančni konsorcij ob soudeležbi svetovnega kapitala. Obširen načrt duhovitega trgov-sko-finančnega znanstvenika in gla-so vitega socijalno-političnega strokovnjaka vsebuje zanimive podrobnosti o potrebnih predpripravah in propagandnemu delovanju, ter je ob splošnem zanimanju, ki ga je vzbudila izvrstna ideja, sigurno pričakovati, da-.se zadeva v merodajnih finančnih krogih dalje razmotriva, da potem stopi v štadij konkretnih posvetovanj s konečnim uspehom udej-stitve. Ker ni izključeno, da bodo tudi naši denarni zavodi dobili priložnost zavzemati svoje stališče v tej tako važni zadevi svetovnega pomena, ki utegne povzročiti v splošno korist pravcati preobrat na svetovnem trgu, objavljamo v predstoječih vrsticah projekt, ki obeta vrnitev k prejšnjim rednim razmeram in kulturnemu napredku človeštva. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) Vsi višji in nižji uradniki in pro-fesijonaln; delavci so povečini Čehoslo-vaki ali pa tujci; posebno važni so strokovnjaki za zakuhanje sladkornega soka. Naš največji interes bi bil, da čim prej izšolamo naše kemike, kemi-kante, strojne inžinerje, strojne poijin-žirierje, strojnike, ukuhovalce sladkorja in druge mojstre, ki so potrebni za produkcijo sladkorja. To pa dosežemo, ako bomo intenzivno izšolali naš naraščaj. Šele, ko bomo imeli naše ljudi v sladkornih tovarnah, bomo mi kot poljedelska država lahko dosegli, da bomo izvažali sladkor v inozemstvo. Sladkorna industrija potrebuje za svoj obrat ogromno premoga in sicer, ako računamo za vsako tovarno okrog 2.000 vagonov, znaša to skupaj okrog 18 do 20.000 vagonov premoga na leto In ta premog je treba vskladiščiti še pred kampanjo tekom poletja. Ako se ne dobi premoga pravočasno, je zastonj sejati repo. Naše tovsrne potrebujejo okrog 300 vagonov koksa na kampanjo za priboljšek, kar se jim mora pravočasno dati na razpolago, drugače ne morejo obratovati. Sladkorne tovarne potrebujejo v dobi kampanje, da se jim da na razpolago ogromno število vagonov ali šlepov in sicer okrog 100.000 vagonov v dobi sezone in, aka se to ne da izpeljati ali najmanj 1000 vagonov dnevno za nakladanje Med velesejmom inserlrale najbolj uspešno v »Trg, listu**! in razkladanje, potem cela industrija nima nobenega pomena, ker je repa, ako mora gniti, zastonj. Čehi delajo za svojo sladkorno industrijo vse mogoče, da se ji stavijo vagoni v zadostni množini in pravočasno na razpolago. Vsi izgledi kažejo, da bo cena žita padla, ko bo prišlo do normalnih razmer in, da bo sladkorna repa postala zopet eden od najbolj lukrativnih poljedelskih pridelkov. Ko se to zgodi, se bo občutila velika potreba po sejanju sladkorne repe iz obstojem čim večjega števila in se bodo one morale zelo hitro graditi. Ako stojijo te stvari tako, potem je velikega interesa, da 1.) se pripravi naše osobje za obstoječe in bodoče sladkorne tovarne, ki bi naj-poprej imelo nadomestiti staro osobje v sedajnih tovarnah ; 2.) da se takoj začne z racijonalno produkcijo semena sladkorne repe na cim najširši podlagi. 3.) da se z državno pomočjo začne saditi sladkorna repa tudi v krajih, kjer se sedaj ne seje in, da bo se dale zgraditi pozneje tovarne kakor na Leskovškem polju, Skopljanskem, Stigu, na Moravskem polju proti Čačku, na Srednji Posavini, i t d., da bi se že vnaprej svet pripravil za sejanje za bodoče tovarne ; 4.) da bi se gojila sladkorna repa pri vseh državnih kmetijskih šolah, ki se nahajajo v krajih, kjer bi lahko njih gojenci preje ali sleje sadili repo; 5.) da se začne delati na tem, da se osnujejo poljedelske zadruge za produkcijo surovega sladkorja z špa-cijalno državno pomočjo ; 6.) da se gleda na to, da se vse obstoječe tovarne čim preje faktično nacijonalizirajo, da bi se naši kopitalisti navadili produkcije sladkorja in sladkorne repe, da bi se po prijeli še v večjem številu ko-pride čas za kulturo sladkorne repe, ki se nam zdi, da je jako blizu. XXXVI. Naša mlekarska industrija in izvoz njenih produktov. Mleko se predeluje v celi državi v mlečne produkte, ki so predmed krajevne in velike trgovine. Tu bomo pre-motrili kraje, ki delajo za veletrgovino. Mleko, ki se predeluje je ali bolj ovčje in kozje ali pa pomešano s kravjim ali pa je čisto kravje. Na podlagi tega, ali se predeluje ena ali druga vrsta mleka se tudi delijo kraji, Srbija, Crna Gora, Bosna, Hercegovina in Bačka izdelujejo v glavnem trgovske produkte iz čistega in pomešanega ovčjega mleka ; Hrvaška, Slovenija in Baranja pa iz kravjega mleka. V zapadnem delu Srbije se izdelujejo kot produkti smetana (kajmak) ter ovčji, kozji in kravji sir in sicer sir iz mleka brez smetane ali pa sir iz neposnetega mleka. Za trgovino na debelo izdelujejo smetano in sir užiško in čačansko okrožje: cel produkt prihaja na beograjski trg pod imenom u2iške smetane in sira. Množina je znatna in presega preko 100.000 kg. Liptaviki sir se izdeluje v Smederevskem okrožju. V Sijeniškem okraju se izdeluje ovčji sir iz neposnetega mleka in sicer okrog 100.000 kg letno ter okrog 1 vagon masla. Velike- Podllstek. M začetnika do popolnega tftoota. (30. nadaljevanje.) »No, zaradi mene , odvrne gosp. Feidbach, povprašaj pri ravnateljstvu, toda povem ti, riziko ne prevzamem absolutno ,nobenega! Tudi na provizijo ne reflektiram preveč! Ako ne gre s 5%, ne de nič, če je tudi manj. Kaj' moreš' izviti, bo tvoje. Zato bom otvoril zate konto žiraf v glavni knjigi.< Kakor hitro je bil Kurt gotov s korespondenco, je povprašal telefo-nično pri zoologičnem vrtu in je prejel pojasnilo, da lahko govori z ravnateljem med enajsto in dvanajsto uro. Prokurist je rade/ volje prevzel Kurtovo delo, da mu je preskrbel potrebni čas za obravnavo in ob določenem času se je naš prijatelj z ne-♦mirnim srcem odpravil na pot. Bila je to prva večja kupčija, katero je začel samostojno in njegovo vznemirjenje je bilo vsled tega razumljivo. ga gospodarskega interesa bi bilo, ako bi vpeljalo v Sijeničkem okraju izdelavo skute (kačkavalja) ker se njegova pro dukcija bolj rentira in ker se sir bolje drži. V Vranjskem, Niškem okrožju in Niškem se izdeluje maslo in trdi sir, ter se maslo izvaža v Turčijo. Pirotsko okrožje izdela okrog 70.000 kg masla in okrog 220.000 kg sira takozvanega kačkavalja in 64.025 kg navadnega sira. Največja količina tega se izdela v Ni-šavskem okrožju, a kačkavalj izdelujejo visokorižanska 10.000, velikosuvo-dolska 5.000, gnjilanska 2.000, gradaš-njiška, 6.000, dobrodolska 10.000, kru-pačka 15.000, risnička 2.000 ; sukovska 5.000; smrdanska 3.000; sopolska 14.000; trnjanska 22.500; cerovačka 5.000 ; crnokliška 3.000 ; občina ; v belopalanškem okraju izdeluje klisur-ška občina 60.000 kg v lužniškem srezu belovodska 10.000; bogdanova-ška 10.000; stonska 10.000 gornjokr-njanska občina 10.000; in mesto Pirot 4.000; Kačkavalj izdelujejo trgovci i? Pirota po vaseh, kjer pokupijo vse mleko ovc in koz dotične vasi ali občine, da ga predelajo v kačkavalj in maslo. Kačkavalj se je prodajal v Solun, Jedrene in Carigrad, maslo pa na Grško. Kačkavalj izdelujejo tudi črnovunc' na Stolih, Kopaoniku, dalje črnovunci in trgovci na planinah v kumanovskem okrožju, breganiškem, bitoljskem in prizrenskem in sicer v večjih količinah kakor pa v Piratskem okrožju. Kačkavalj se je odtod izvažal v Solun, Carigrad in Jedreno. Za boljše konservi-ranje tega sira bi bij$ treba v Pirotu zgraditi hladilnico, kjer bi se sir pri nizki temparaturi držal in ga bi ne bilo treba presoljevati kakor sedaj, da bi se ne skvaril. V teh krajih posebno pa v piratskem okrožju bi se dalo vpeljati produkcija rokfortskega sira, ki bi se mnogo bolj rentiral. Tudi bi bilo treba reorganizirati mlekarske zadruge po vaseh, ter jim pomagati s kapitalom, da bi imele pri tem izdelovanju svoj dobiček. (Dalje prih.) Izvoz in uvoz. Izvoz sliv. V trgovinskem ministrstvu se pripravljajo navodila za izvoz sliv in pekmeza v Francijo. narodne gospodarske zadene Industrija. Danska družba »Dansk Arbejde« opozorila je lani v jeseni dansko javnost na to, da posteklena posoda gotovega inozemskega izvora vsebuje veliko odstotkov svinca. Zdravstvena policija je dognaLa. da ima to inozemsko blago cca. 3.3% svinca, izjavila, da je to blago za zdravje nevarno in je zaplenila to blago, kakor tudi večjo množino špargelja vkuhanega v teh posodah. >Dansk Arbejde« je uporabil to priliko k javnemu razglasu, naj bi konsu-menti kupovali blago domačega proizvoda. — Izvozni sindikat češkoslovaške industrije posteklenit posod v Pragi, |e dal takoj postekleno blago češkoslo- Še pred dvanajsto uro je bil že zopet v pisarni. »No, Kurt, ali si se odkrižal svojega blaga?f mu oče zakliče nasproti. »Tako, na pol, papa, imam vsaj trdno ponudbo.« Gospod Feidbach napravi neveren obraz. Ravnatelj meni, da mu stvar ravno prav pride,« nadaljuje Kurt, »vrt potrebuje nadomestila za poginulo žival, in stara žirafa, ki jo še ima, mara imeti na vsak način druščino. Pripravljen je plačati za obe mladi živali ^.j.000 frankov, toda morajo biti dobavljene prosto na krovu se-vernonemškega Llovd-pamika v Brin-dizi. Od tam bi jih odpeljal nastavlje-nec zoologičnega vrta. Dalje stavi ravnatelj pogoj, da mora sudanski oskrbnik, na katerega so živali navajene, spremljati transport do Ant-\verpna. Kakor hitro da bo naštav-ljenec vrta brzojavil, da so živali zdrave in v dobrem stanju spravljene poleg njihovega oskrbnika na krov parnika v Brindizi, nam bo takoj izplačan kupni znesek." Transport iz Brindizi gre na račun in nevarnost zoologičnega vrta.« vaškega izvora strokovnjaško preiskati in je poslal ministrstvu za trgovino v Pragi vrsto sodb državnih zavodov za preiskovanje živil v Pragi in Bratislavi, dalje visokih šol tehničnih v Pragi in Brnu, katere pričajo, da češkoslovaški postekleni izdelki ne vsebujejo nika-kih, zdravju škodljivih snovi, posebno pa nobenih vezi z svincem, cinkom, arzenom, antimonom i dr. in da popolnoma odgovarjajo zdravstveno-policijskim predpisom. — Overovljeni prepisi teh dokumentov so bili poslani češkoslovaškemu poslaništvu v Kodanj, ki je bilo obenem naprošeno, da to dejstvo objavi. — Iz zgoraj omenjenega je razvidno, da uporabljanje posteklenelih posod češkoslovaškega izvora je popolnoma brez nevarnosti, tako, da se to blago brez vsakih pomislekov sme kupovati in uporabljati. Obrt. Otvoritev obrtne razstave v Mariboru. Dne 8. septembra t. 1. se je otvo-rila ob veliki udeležbi povabljenih gostov pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Otvoril je razstavo gospod predsednik Franr Novak, ki je v prisrčnih besedah pozdravil povabljene goste. O podrobnosti razstave bomo še natančneje poročali. Promet Zbirni promet poštni paketi iz inozemstva. Z ozirom na to, da se poštni paketi dnevno kopičijo pri poštnih carinskih ekspoziturah in da isti ležijo cele mesece neocarinjeni, je kraljeva dvorna špedicija Orient; d. d. v Mariboru vpeljala stalni zbirni promet ter organizirala zbiranje poštnih paketov v inozemstvu potom svojih zvez in sicer: Na Dunaju IV. Favoritenplatz 3 potom >August Dvvorschak«, med. sped. v Pragi I., Rybna ulica 18. potom >Če-choslavia d. d. med. sped. V Berlinu N. W. 5 potom »Allgemeine Transport-gesellschaft« m. b. H. V Trstu via S. Lazzaro 14, potom »Fratelli Gondrand? med. sped. Zbirni vagoni opremljajo se brez vsake zakasnitve. Potrebno je, da si vsak trgovec pravočasno preskrbi spričevalo o izvozu blaga, račune potrjene od pristojne trgovske zbornice in odobrenje za nabavo devize. Vse te listine je vposlati na naslov >Orienk, d. d. v Mariboru, katera preskrbi, da se paketi avtomatično potom glavne carinarnice ocarinijo in se po izvršeni manipulaciji potom pošte odpremi jo naslovniku. Vsa tozadevna pojasnila se dajejo od družbe trgovcem brezplačno Hmelj. Hmeljsko poročilo. H ag e n a u. Z obiranjem hmelja se je pričelo minoli teden. Pridelek je po veliki večini prvovrsten. Ceni se na 60 do 70 tisoč starih centov (proti 30 tisoč lanskega leta). Tudi poročila iz notranjosti Francije (Dijon-Bourgogne) so enako ugodna. Ceu še ni nikakih določenih. Trgovci ponujajo 200 frankov za 50 kg, do sklepov pa po teh cenah še ni prišlo. Kadi dobrih letin na Češkem, v Nemčiji in tudi drugod in radi slabega izloča piva. razpoloženje - producentov ni Gospod Felrbach je postal pozoren, ko je začul te pogoje, in kupčija z žirafami je v trenotku vzbudila v njem zanimanje. Pišemo pač lahko Brandtu & Cotnp., pripomni, ako ne iz drugega vzroka, vsaj zato, da pokažemo ljudem našo dobro voljo. Kurt tedaj napiše predloge in odpošlje pismo. V desetih dneh je že dospel brzojavni odgovor: Soglašamo z, dobavo v Brindizi, zadnja cena 28.000 frankov. Kurt se zopet zveže s zoologičnim vrtom in ravnatelj je sprejel. Takoj je bilo odposlano brzojavno in pismeno potrdilo v Kairo. Kmalu nato dospe tudi odgovor od Brandt & Comp. Pišejo, da bo lastnik žiraf, z imenom Abdallah el Baruni, sam spremljal transport, in poleg tega vzel s seboj zanesljivega oskrbnika. El Baruna da bodo zadostno legitimirali in bo 28.000 frankov osebno prevzel pri gospodu Feldba-chu. — Žirafe bodo v pribl, štirih tednih, torej okoli 15. julija dospele v Brindizi in bodo, kot je do zdaj pre-računjeno, mogle oditi z Llovd-parni-kom 20. julija. (Dalje prih.) posebuo optimistično; tolažijo »e s tem, da bodo s kvantiteto odškodovani, kar jim bo morda pri ceni izpadlo. Dobava, prodaja. Dobava sena. Producenti, gospodarske zadruge, trgovci dobavljači in podjetniki se poživljajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe za prodajo sena garnizijam Dravske divizijske oblasti. Ponudbe se sprejema vsak dan osebno ali po pošti od vseh ponudnikov in se bodo dne 12. septembra t. 1. zaključevale pogodbe pri intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojašnica Vojvode Mišiča), pri komandi vojnega okruga v Mariboru in Celju ter pri komandi mesta v Slov. Bistrici. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih vojaških uradih interesentom na vpogled. Dobava krušne moke. Due 11. sep-tebra t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo sklenila v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 125.000 kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani na vpogled. tnno. Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je izšel v novi, pomnoženi in izpopolnjeni izdaji. Prikladna knjižica je sestavljena po strokah v abecednem redu in obsega SO tiskanih strani. Dobi se pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani po 10 dinarjev za tiskovne stroške in HO par za poštnino. Denar je poslati v naprej. Za dobavo šolskih zvezkov in drugih šolskih in pisarniških potrebščin, priporočamo najbolje del .družbo Tiskarna Sava v Kranju, koje izdelki se vsled dobre kvalitete in skrajno ugodnih cen 'splošno uporabljajo. Ker njeni izdelki popolnoma odgovarjajo predpisom glede oblike, kvalitete papirja in linia-menta in imajo poleg tega na zadnji strani zemljevid Jugoslavije, se v šolah v splošnem zahtevajo. Trgovcem nudi tvrdka posebno ugodne cene! Gospodarska geografija. Sestavil dr. V. Šarabon. Cena 45 dinarjev. Opozarjamo na to krasno delo vse posetnike. ljubljanskega velesejma. Pripoveduje nam zgodovino človeštva, razpravlja o zgodovinskem razvoju trgovine in prometa, o človeku in njegovem razmerju do narave, o poljedelstvu, živinoreji, rudarstvu, industriji, trgovini in prometu. Od K(K) strani vsebine obsegajo industrija, trgovina in promet 130. Kdor se hoče poglobiti v nadaljni študij, ima na koncu knjige seznam literature, obsegajoč okoli 150 virov. Zelo priporočamo. Čitatelje opozarjamo na krasno ilustrirano delo o slovenski modemi umetnosti, ki ga je izdala »Narodna galerija« v Ljubljani pod naslovom »Katalog Narodne galerije«. To delo, ki obsega poleg uvoda, ki strokovnjaško podaja razvoj modeme slovenske upodabljajoče umetnosti, 27 prvovrstnih reprodukcij modernih naših slik, tiskanih na umet. papirju tei1 vezanih v mapo, stane le 30 dinarjev, tako da stane ena res umetniško izdelana reprodukcija ca. 1 dinar. Reprodukcije je napravil Jaffe na Dunaju. Podobnega umetniškega dela Slovenci dosedaj nismo imeli. »Katalog Narodne Galerije« spada na mizo vsakega slovenskega salona, kjer bo v kras in ponos. Vsak naš trgovec iu izobraženec bi ga moral imeti v svoji hiši. Naroča se na naslov: >Narodna galerija« v Ljubljani. Tržno poročila Zagrebški žitni trg (dne< 4. t. m.). V kronah po 100 kg postavno vojvodinska postaja notirajo: pšenica (76—77 kg) 1820—1850. rumena koruza 1530—1570, rž (71—72 kg) 1460—1500. ječmen za pivovarne 1700—1750, za krmo 1460— 1,-)i0, oves 1300—1370, fižol 1550—1700 po kakovosti, moka št. 0 2750—2800, št. 2 2650-2700, štev. 4 2550—2600, štev. 6 2450-2500, za krmo 1250—1300, otrobi 000—950. Tendenca nespremenjena, promet slab. Priloga »Trg. Ilstu“ št. 105 II. Ljubljanski velesemenj od 2.-11. sept. 1922 Naša trgovina in industrija. V kratki dobi naše svobode se je naša industrija in trgovina tako razvila, da se celo tujci čudijo temu napredku. Na ta napredek smo lahko toliko bolj ponosni, ker smo stoletja bili podložni tujcem, ki so nas tlačili duševno in gospodarsko, izkoriščali našo delavnost in našo zemljo, ovirali ali celo onemogočali našo gospodarsko izobrazbo in gospodarski razvoj, pa smo tedaj po prevratu tako-rekoč nepripravljeni morali prevzeti od tujcev zapuščene položaje. Lotili smo se dela, lotili ismo se industrije in veletrgovine, ki je prej bila skoraj izključno v tujih rokah. Lepi uspehi so sad našega dela. Uspehi bi bili še večji, ako bi vži-vala naša industrija in trgovina vso zaslombo javnosti in vlade. V naprednih državah vživa industrija in trgovina radi svoje gospodarske važnosti podporo vlade in naklonjenost najširše ja|vnosti. Pri nas smo v tem oziru še jako zaostali; delajo se industriji in trgovini neverjetne ovire. Posebno trgovina je deležna birokratskega in javnega nerazpoloženja. In vendar le posredovalno delo trgovine omogoča razvoji vsega gospodarstva kakor Je le trgovina omogočila velikanski razvoj prometnih naprav, le posredovanje trgovine nam nudi življenjske ugodnosti, o katerih se našim prednikom ni niti sanjalo. Precej je takih, ki trdijo, da trgovina podražuje blago in da je tedaj njeno delo kvamo ali celo nepotrebno. Takim nepoznavalcem gospodarskega življenja moramo reči, da je potreba posredovalnega dela nastala že v prastarih časih, ko se je začela ^ delitev dela. Le trgovina omogoča porabo najrazličnejših predmetov in izdelkov najoddaljenejših krajev, katerih proizvodov bi si posameznik radi neprimernih troskov nikdar ne mogel nabaviti. Potreba posredovalnega dela je tedaj prastara, ona obstoji danes in bo obstajala vedno. To delo pa vrši najcenejše trgovec, kar nam potrjuje izkušnja. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi izločili trgovca iz trgovine in bi jo prevzele n. pr. zadruge, so bila brezuspešna in ne nudijo zadruge niti vinar cenejše kakor trgovec, pač pa trpi konzument, ker mora nositi vso odgovornost za poslovanje in morebitno izgubo zadnige, trpi država, ker ne dobi davkov in pristojbin, katerih zadruge ne plačujejo, pač pa trgovec. Trgovina se vedno trudi, da postreže konzumu ''po kolikor mogoče nizkih cenah. Konkurenca je tista sila, ki tlači v svobodni trgovini cene. Vsak trgovec hoče biti cenejši od konkurenta. Te gonilne sile pri zadrugah ni. Seveda dela tudi trgovec le za zaslužek, kakor dela za zaslužek vse od kralja do berača. Pri velikem prometu je odstotni pribitek zašinka naravnost malenkosten. Povdar-jati še moramo, da trgovec ne pozna uradnih ux in delavnega časa, on dela nepretrgoma in če bi delali vsi tako, bi ne trebalo vzdihovati in stokati radi nezadostnega zaslužka in premalih plač. Trgovina goji v največji meri poštenost, ker je trgovcu zraven obsežne izobrazbe, bistroumnosti, odloč- A. Sušnik trgovina z železnino LJUBLJANA, Zaloška c. nosti, delavnosti in izkušnje v največji meri potrebna poštenost. Nikjer drugje ne igra poštenost tako važne vloge, kot ravno v trgovini. Nad tisoč milijard znaša vrednost mednarodne trgovine. Vsa ta milijardna vrednost pa sloni le na poštenosti in zaupanju trgovca. Brez trgovske poštenosti in zaupanja bi bila vsa mednarodna trgovina popolnoma nemogoča. Slovenska trgovina slovi radi svoje poštenosti in zanesljivosti. — Niti vojna ni škodovala temu lepemu slovesu in lastnosti. Zal se dobijo tudi pri nas izjeme, ali to so medvojni in povojni izrastki, ki nimajo za seboj trgovske vzgoje poštenosti; ti izrastki propadajo in izginjajo. Trgovina ustvarja blagostanje. — Kjer je pa blagostanje, tam je samozavest in ljubezen do svobode. Trgovina ne pozna ne fraz in ne hujskačev, ona pozna delo in red, poštenje in varčevanje. Tega treba Jugoslaviji! Iz sejmišča. Industrija pisarniških mobilij \ in potrebščin. V paviljonu »K« štev. 485 razstavlja, že leta 1896 ustanovljena tvrdka The Rex & Co. svoje moderne in krasne pisarniške opreme, pisalne stroje znamke Underwood ter stroj »Undervvood portable«, stroj znamke »Ideak in mali stroj »Erike«. Nadalje je razstavila tvrdka pomnoževalni stroj »Opalograf«, Schapirograf, \ računski stroji »Internationale, ter najrazličnejše pisarniške potrebščine. Tvrdka je najstarejša te vrste v Sloveniji ter zastopana po strokovnjakih, kateri imajo nad ‘25 letno prakso. Priporočamo to tvvrdko čitateljem, ker smo prepričani, da bodo kakor vedno, kar najsolidneje postreženi, i »Tribunu«, tovarna dvokoles in otroš-kin vozičkov F. Batjel v Ljubljani, Karlovška cesta 4 in Zvonarska ulica št. 1. Trgovina: Stari trg ‘28. Edina te vrste v Jugoslaviji,- Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusilnico, pobakrenje in po-niklanje. V. kratkem času obstanka je dobilo podjetje odjemalce iz cele Jugoslavije. Poseben oddelek sprejema v popolno popravilo dvokolesa, otroške vozičke, šivalne, kakor tudi vse v mehanično stroko spadajoče stroje itd. — Podjetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele in pneumatike. Lastne izdelke razstavi podjetje v paviljonu F, št. 152, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Ceniki Iranko. Tvrdka Stanko Žargi & Co. v Ljubljani, Martinova cesta 15, je poleg pisalnih strojev, svetovnoznane znamke »Torpedo« (proizvod tvrdke Weilwer-ke, G. m. b. H., Frankfurt a./M.) ter poleg potrebščin za kleparje itd. razstavila blagajne iz armiranega betona, sistema Th8rig, dosedaj pri nas še neznana novost, koja vsled svoje ženijalne in lične konstrukcije vzbuja splošno pozornost ter občudovanje. Kakor čujemo, ima gorenja tvrdka za blagajne že večja naročila. Tvrdka Stanko Žargi Co. je svoje predmete razstavila jako okusno v oddelku št. 344, paviljon H. Medič, Rakove & Zanki, d. s. o. z., tvornica lakov in barv v Ljubljani. Podjede se je ustanovilo že leta 1838. — Ustanovitelj je bil g. Adolt Hauptmann. Pozneje so prevzeli tvrdko A. Zanki, sinovi in nato sedanja tvrdka Medič, priporoča tvojo zalogo železa, nosilk, okovi ■■ stavbe In pohlitvo, Štedilniki, peči, sesalke. Portland-cement, strelno lepenko, orodje za obrtnike In poljedelce, kuhinjsko posodo Itd. Solidna postrežba, zmerne cene! tUNNNM i Rakove & Zanki. Tvrdka se bavi z izdelovanjem kemičnih in rudninskih barv, lakov, firnežev in steklarskega kita ter razpečava svoje izdelke po celi Jugoslaviji. Povprečni letni promet znaša več sto vagonov. — Podjetje se bo znatno razširilo, ker bo v najkrajšem času zidalo največjo in najmodernejšo tvornico za izdelovanje gori omenjenih predmetov v naši državi. Izdelki so priznano dobri. Tvrdka ima pri glavnem vhodu na sejmišču desno (koja št. 471) ruzstavljen na ogromnem podstavku kip iz kita, ki je izgotovljen iz preko pet vagonov kita. Privatni paviljon 320. Iran Rebek, tovarna vseh vrst tehtnic in ključavničarskih del v Celju. — Kdo ne pozna solidne ključavničarske tvrdke g. Ivana Rebeka v Celju? — Ne samo po Sloveniji, temveč tudi po drugih delih države so znani njeni izdelki. Podjetje, ki se je osnovalo leta 1894., se bavi specijelno z izdelovanjem velikih tehtnic, to je za vozove, vagone, skladišča in trgovine, poleg vseh drugih ključavničarskih del in vodovodnih naprav, in razpečava blago po vsej državi. Denarni promet tvrdke znaša letno okrog 6 milijonov. Podjetje se bo v bodoče razširilo. Na sejmišču ima tvrdka razstavljene jako lepe izdelke. Nemška strejna industrija na sejmu. Pri ogledovanju sejmskih razstavnih prostorov, vzbuja največjo pozornost vseh paviljon F z raznovrstnimi stroji, ki so razstavljeni, posebno oddelek velikega industrijskega podjetja »Eisen- and Stahlindustrie Essen« iz Essena v Nemčiji. Udeležitev tega svetovno znanega podjetja je lep dokaz, kako se ljubljanski sejem uva-žuje tudi v inozemstvu. Imeli smo priliko govoriti z enim od gospodov ravnateljev tega podjetja. Kakor nam je dejal, je imelo podjetje pri transportu za razstavo namenjenih predmetov največje težko-če in se je posrečilo za sedaj dobiti le mal del onega, kar namerava razstaviti. Tvrdka je odposlala na sejem nekaj vzorcev strojev in orodja, ki se predvsem uporabljajo pri zidanju hiš v obdelavi lesa in v rudnikih. Vsi stroji in orodje je prvovrstne kakovosti. Dosedaj prispeli stroji dokazujejo, da se tehnično izpopolnjevanje vrši nemoteno kljub splošno neugodnim gospodarskim razmeram. Posebno zanimanje vzbuja nov, patentiran stroj, s katerim je mogoče kriviti oziroma uravnati vsako železno tračnico v poljubnem kotu. Za ravnanje s strojem, ki je za transport zelo praktičen, je potreben samo en delavec. Dosedaj izdeluje te stroje edino to podjetje. Drugo zanimivost tvorijo tako imenovani »Kreissirge lager Herma«, ki se odlikujejo po svoji praktičnosti in vsied tega, ker zahtevajo malenkostno uporabo olja. Kosarska obrt na Gorenjskem. — Tvrdka F. Kajetan Ahačič — Tržič na Gorenjskem izdeluje predvsem kose in srpe, resnice, slamoreznice, nože za slamorezne stroje, lopate, motike. Ker gleda tvrdka predvsem na to, da izdela dobro blago, izdeluje kose večinoma v naravnosivi barvi, kjer poznavalec že na prvi pogled spozna pravo kvaliteto. Kose so iz najboljšega jekla (švedskega). Do zadnjega so se vobče izdelovale le naravnosi ve kose. Ker pa so, zlasti po južnih delih naše države, prišle v rabo polirane kose — in da bi si tvrdka pridobila tudi te pokrajine, si je preteklo leto nabavila stroje za polira- nje in drugo olepšavo, da zamora ustreči vsem željam. Letošnja razstava je pokazala ta lepi napredek, kar smo z veseljem konstatirali. Kajti fužina F. Kajetan Ahačič v Tržiču je preostanek nekdaj tako sloveče in močno razvite kosarske obrti v Tržiču. Jeto stara slovenska, kovaška rodovina, katere predniki so bili vsi kovači. Stari dokumenti kovaškega delavnega reda, ki se še hranijo v rodovini, segajo v čase Marije Terezije. Že tedaj niso delali kos& samo za domači kraj, temveč so jih kramarji nosili celo v Crno goro in notranjo Italijo. Prvotna fužina je bila majhna fužina »Germovka«. L. 1895. pa se je pridružila tej fužini velika fužina »Njiva«, ki je bila takrat last »Kranjske industrijske družbe«, ki se je selila na Jesenice. Od tedaj pa se izdelujejo v ;A5ermovki< lopate, motike, sekire, etc., v fužini »Njiva« pa največ kose in srpi. Vodna moč fužine >Njiva* je 100 HP in je danes urejena ne le z velikimi vodnimi kladvi, temveč tudi z najmodernejšimi stroji. Stane Vidmar (preje Bašin i drug). Prva jugoslovanska tovarna telovadnih, športnih, igralnih in gasilskih potrebščin ter železnih konstrukcij, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 75. Že lansko leto nas je ta tvrdka presenetila s krasno izdelanim telovadnim orodjem. In če je bila kritika lansko leto vseskozi laskava, nas sili letošnja razstava k priznanju brez pridržkov. Lansko leto skupina telovadnega orodja na prostem, letos velik lasten paviljon. Ze paviljon sam na sebi je zanimiv. Ogrodje tvorijo tri konstrukcije za kroge, zvezane med seboj z amerikanskimi napenjali in pritrjene z ravnotakimi napenjali k tlom. Vrh konstrukcij je železno ogrodje strehe, stene so lesene. Ves paviljon drže v ravnotežju omenjena štiri napenjala. — Notranjost paviljona je dragocena zbirka vsega, kar si poželi telovadec ali športnik. Da je telovadno orodje po elegantni in precizni izvedbi brez konkurence, je v vseh interesiranih krogih dovoljno poznano. Za kapaciteto tovarne je dovoljno merilo že dejstvo, da je opremila ta tvrdka letos celo telovadišče za vsesokolski zlet s svojim orodjem brezplačno in s tem pripomogla ne malo k uspehu zleta. Za mednarodno tekmo, odnosno za trenažo naše vrste za mednarodno tekmo, pa je dala potrebno orodje že veliko popreje na razpolago. Pri vseh tekmah in nastopih se je izkazalo orodje kot prvovrstno in so zlasti inozemski gosti zahtevali cenike in podatke, da si nabavijo mesto orodja nemškega sistema, katero je pri njih po večini v rabi, veliko boljše in lepše naše orodje. — Med letošnjimi orodji vzbuja pozornost velika štirimeterska bradlja, krasni drogovi iz 3% niklovega jekla, prožne deske, palice, kiji, ročke itd. Posebnost so dvojno furnirane žrdi za drogove, eno najlepših del cele razstave. Konji in koze, kakor sploh usnjeni izdelki te tovarne so pa že lansko leto vzbujali občo pozornost, zato o tem ne govorimo še posebej. Oglejte si sami! Novost, presenečenje za nas vse, veselje za športnike, pa tvorijo letos športni predmeti. — Da se podjetje tako hitro razvija, da je po preteku komaj dveh let lahko že popolnoma premagalo vse težkoče te izredno silne panoge industrije, je gotovo pripisati izredn. navdušenju in energiji, s katero se je vrgel na delo lastnik tovarne, znani strokovnjak g. Stane Vidmar. Kjerkoli se pokaže potreba, pomanjkanje športnih potrebščin, že vam je podjetje na razpolago z novimi izdelki. Lansko leto se je p”' nas nenavadno poživil zimski šport. i FRANC SCHELL I I. JUGOSL. IZDELOVALNICA * BLAGAJN MARIBOR, KoroSka c. 31. * Oglase naročite lahko tudi na sejmskem prostoru pri prodajalki „Trg. lista"! Mileta: uh Moki. Ali ste že okusili „LUKUL“??? nai prvi, edini domači juhini izvleček (zabela), kateri prekosi —= vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. Izdeluje „LUKUL“, d, d. z o. z. Zahtevajte v vseh trgovinah! Ne pošiljajte našega denarja v tujino! SLOGRAD izvozna in uvozita druiba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta it. 9 priporoča svojo veliko zalogo kolonijalnega in špecerijskega blaga. MT Najnižje cene, točna in solidna postrežba. slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljut>ljani. Tekoči račun pri Slovenski eskomptnl banki vjjubljanl. Tehnična pisarna v tovarni Keršič, Sp. Šiška. Izvršuje: stanouanjske hiše, trgouska poslopja, močerne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije. Usp urste uodnih naprau na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske ceui za uodne napraue in uodouode. Zastopa: Patent Dr. Ing. P. Emperger-ja za izuršeuanje konstrukcij iz armiranega betona z železnimi uložkami za uisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, silo, mostouih in podobno). Izdeluje use urste tehničnih projektou, statičnih proračunou, stroškounih in rentabilitetnih proračunou. Francosko - Balkanska trgovska družba z o. z. - - LAVRIČ CIE. - - Vsi trgovski posli z Balkanom Strasbourg, France 1, Rue de la Pierre Large Brzojav. nasl.: SLOVENIA. Telef. 15-19 Jadranska banka - Beograd klika glavnica: Dii 60,010.000'— ta: 1 30,000.0110'— PODRUŽNICE: Jelša, Ljubljana, Spil«, Jesenice, Maribor, Šibenik, Korčula, Metkovlč, Tri|j Kotor, Prevalje, Zao’reb Kranj, Sarajevo, “Sren. Krstov za Urzojave: JADRANSKA. Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hersognovl, Amerikanki oddelek. Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Coortlandt Streot 82, New-York Gity. Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Povvenir. Prodaja in nakup moke in deželnih pridelkov. Špecerijsko blago, železnina, cement. Veleprodaja kr. monopolne soli. [| ad 3. do 10. sept. 19Z2 H Centralno tržSšče M srednje Evrope, p I Najcenejši Izvirek za na- bavo raznovrstnih izdel- -‘glm j kov čehoslov. industrije. 1318» Velesejmski znak z izkaznico stoji 25 Din, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Na-tančrfejša pojasnila dajejo vsi čehoslovaški konzulati, zastopniki Praškega velesejma in boljši in najcenejši Zastopstvo in zaloga Ivan Gajšek papirna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2. ker se prodajajo tudi znaki in izkaznice Največja zaloga Paviljon K, št. 468. klavirjev in pianinov v UubSianl Jerico HM roj. Dolenc. Ljubljano, Hilšerjeva silen 5. priporoča za «>akup naJboljSe InStru-rente izvrstnih tovarn po najsoeicSnejših ni.kih cenah. SIEG-EjL cfc psstto- j ■ » Industrija platnenega in bombalastega \ En groš! blaga En groš! \ UUBLJANA, Dunajska cesta štev. 31. Mednarodni transporti Antonio Biancheri & Comp., Postojna Centrala: Ponteba. Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Oprema vsake vrste blaga. Specijalna odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj. Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. :===========; Pšenico Koruzo Oves Ječmen Krompir čebulo Portland- in roman-cement, apno, opeko, umetni Skrilj, strešno in izolacijsko lepenko, umtprof, kar-bolinej, drvotement, razne žeblje nudi po najnižji ceni Hfirtrv Nnnffbnnil1 mdr. veletrgovina s stavbenim materi jalom Ljubljana, Mlkloiitava casta Stav 13. Prevzame se tudi izpeljava xylo llthnih tlakov. ter druge deželne pridelke v va-gonskih, event. delnih pošiljkah, po najnižjih dnevnih cenah, ima stalno za oddati Brzojav: Bachč, Račje Medič, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov d. z o. z. Centrala Ljubljana Skladišče Novi Sad Podružnica Maribor Brzojavi: MEKARL LJUBLJANA. Tebfon št. 64. j Veletrgovina Miloš Oset, Maribor 4 nasproti glavnega kolodvora | Pr»P°r°^a gg- trgovcem po i najnižji ceni vse špecerijsko » 1 :: in kolonijalno blago. :: S 4 Naslov za pisma in brzojav: MILOŠ OSET, Maribor. ^ Telefon inter. 15. Zahtevajte cenik, f' Emajlni laki - Pravi firnež - Barva za pode Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barva za obleke, vse vrste barv. suhe in oljnate, mavec (Gips), mastvnec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti^ ,.MEHIKI." Ul n pode. ..MERIM" Linoneamlik a pode. „MEWKL“ Emjlii lik. ..MESIIKL" Iruailine; Ceniki se začasno ne razpošiljajo! SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA Delniška glavnica K 20,000.000' Rezervni zakladi K 6,500.000' LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Izvršuje vse banftie posle najtofaeje In najkulantneje Podružnice: liovd mesto. Rakek, Slovenjgradec. Telefoni štev. 146, 458. Brzojavke: Eskomptna \ xidi±bi±i>±ibbbbi±••• »»-.j *»•««•» e Hibollil imirilairtl pisalni Jiroi idM mod. G RcjboUši nemški stroj . amini nojcesejši razmnoževalni aparat. }lavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rex Co. Ljubljana, aradiue 10. Paviljon K, št. 485. razmnoževalni aparat razmnožuje strojno in rodno pisavo potom ne-izrabljlve steki, plošče. Gl It ilft 1» v t ai? j. e ii M JOB Sl Bit »9 mm 5! s? mu >sir r,< SS n >s* oy. i: S Tvornlca perila MAKS DURJAVA IN DRUG MARIBOR, Gregorčičeva ul. 24. [rmxxxxxxxxmxxxxxxxxxxxxxxx^xixxxxxxxxxxxxxxxuxxxmxxxxxmn&wM COeissbnclier, lesnoindustrijska družba i o. z., Ljubljana Telefon it. 208. Telefon it. 208. Telefon 114 S Dunajska cesta 66. I. obrat: Parna žaga. Tesarstvo. Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, kegljišč, vrtnih ograj, ledenic, mostov, polotaže. Telefon 114 S s ll. obrat: Strojno mizarstvo.‘Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, portali, stopnjice, steklenih sten. ;‘r“'."c....~;L III? obrat: Tovarna lesenih šaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu. *aa«xsaia^^ Lokomobile najnovejše konštrukcije v | vseh velikostih. | Parne mlatilne garnitura. Tračnice pollskih železnic 660 mm j razdalje med tračnicami (Spurweite) — i | kompletno. Plinove in parne cevi v vseh dimen- ; j zijah, črne in zacinjene. Trajnice za stavbe in industrijske proge. ; Kompletna parna žaga (Voligatter). Remscheidovo orodje. j Žičniki od 10-20 do 46-120. s Stavbeno — konStrukciisko — su- rovo ielezo, Črno in zacinjeno. Ploievina vseh dimenzij, dobavlja takoj s skladišča MariBor ' ’ Jugoslovansko importno in eksportno podjetje inž. Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjeva ulica 4. - Telefon interurb. 82. Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — CJlavni urednik: Robert Blenk. — Odgovora; urednik: Pratuo Zeb»l. Tiska tiskarna Makao Hrovatin v Ljubi Sni.