Naj reč j i slovenski dncmil^"^ ▼ Združenih državah 1 VeUa za vse leto ... $6.00 1 Za pol leta ..... $3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CORTLANDT 2876. GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in" the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 44. — ŠTEV. 44. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 21, 1925. — SOBOTA, 21. FEBRUARJA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. FRANCIJI NE DIŠI NOVA RAZ0R0ŽEVALNA KONFERENCA Francija, s katero se ne strinjata Anglija in Amerika, je mnenja, da ji bodo skušali vsiliti "anglosaško" formulo. — Boji se izgubiti ugled. — Javno mnenje je še vedno odločno za ženevski protokol. PARIZ, Francija, 20. februarja. — Francoska vlada ni bila še vprašana glede predlagane washing-tonske razoroževalne konference. Tukaj krožijo govorice, da sta se Washington in London združila že vnaprej, da se dogovorita glede poslovnika. Splošno se tukaj boje, da bo Francija mogočč prisiljena sprejeti takozvano "anglo-saško" formulo ali pa riskirati nadaljno resno izgubo ugleda kot jo je že trepla na zadnji washingtonski konferenci. Prejšnji ministrski predsednik Briand, ki je doživel ta poraz, se najbolj jasno zaveda celega tozadevnega položaja. Čeprav ni član sedanjega kabineta, je vendar načelo val francoski delegaciji na zborovanju Lige narodov tekom preteklega leta ter je glavni diplomatični zastopnik Francije v zadevah varnosti in razoroženja. Oficijelno je Francija dosedaj molčala kot grob glede te predlagane konference. Edino vprašanje, glede katerega je združena vsa Francija, je varnost. Ženevski arbitracijski protokol uživa splošno podporo v Franciji. Ker niso hoteli angleški dominiji sprejeti tega protokola in ker so se vršile uvodne razprave glede konference v Washingtonu izključno le med Londonom in Washingtonom, je ostala Francija sama med velikimi silami, ki se odločno zavzema za ženevski protokol. Francija ni še opustila tega, čeprav ve, da so izginile prilično vse prilike. Po mnenju Francozov je Angliji lažja hitra izprememba, ker se glasi, da so dominiji že izvedli izpremembo. Francija pa ne more napraviti enega samega koraka od protokola pa k washingtonski konferenci ter potegniti za seboj tudi javno mnenje Francije. Ona potrebuje par korakov vmes in ti naj bi obstajali iz francosko-angleškega ali francosko-an-gleško-belgijskega varnostnega dogovora, katerega se sedaj proučuje v vseh podrobnostih, čeprav je mal oupanja, da bi dospela proučevanja do defini-tivnega stadija ob času, ko se bo ministrski predsednik Herriot sestal z angleškim ministrom za zu-nenje zadeve, Austen Chamberlainom. Ta sestanek se bo kmalu vršil v Londonu. Ce bo dogovor sprejet, bo Francja lažje dihala ter se čudila bolj varno. Nato bo mogoče odvrniti javnega duha od nemške nevarnosti ter ga obrniti proti svetovni varnosti, ki je cilj washingtonskega sestanka. Če bo sklenjen tudi dogovor glede nedotakljivosti Porenske, bo preobrat še dosti lažji. Francija je preveč močno interesirana pri neposredni varnosti, da bi se dosti zanimala za washingtonsko konferenco. Francija zre na celi problem s stališča lastne varnosti. Središče francoskega zanimanja je poročilo medzavezniške vojaške kontrolne komisije glede izjalovljen j a Nemčije, da se razoroži. Afera kajzerjeve sestre. BERLIN. Nemčija. 20. febr. — V monarhisticnih krapih je vzbiu dilo veliko presenečenje poročilo, tla se namerava princesinja Adolf von Schaumburg*Lippe, sestra prejšnjega nemškega kajezerja. scanom. Ime dozdevnega ženina ni »e znano, vendar pa se glasi, da je Bavarec in da stanuje v Monako ve m. Princesinja, koje mož je umrl leta 1916, je stara, devet »n petdeset let. Otrok nima ter je stanovala od tedaj naprej v Bonnu. 1Mb« Suhač kot drzni avtomobilist. POGLED NA OGNJENIK ETNO mv Ognjenik Etna v Južni Italiji je začel zopet bruhati. Tamošnji prebivalci so se umaknili v bolj oddaljene kraje. Senatorji proti deportacijski predlogi. Senatorji se bodo borili proti deportacijski pred logi, sprejeti v poslanski zbornici. — V drastični odredbi vidijo spi-jonažo ter uničenje starodavne pravice azila. .Breme dokaza je napr-teno inozemcem. WASHINGTON. 1). C.. lf>. feb. Opozicija senata proti hišni predlogi, sprejeti pretekli teden, ki uveljavlja dofločbe za deportaeijo i nožem c c v, je pričela zavzemati konkretno obliko. Umor starišev in samomor. Štirideset let stari Dunn je umoril stariše, da jih odreši trpljenja, nakar je sam izvršil samomor. CRESCO, Ia., 19. februarja. — Da reši svoje stariše trpljenj hi Ijetežnosti, ki se pojavijo v starosti. je usmrtil včeraj štirideset let stari William Dunn, ki ji' ab-solviral vojaško akademijo -v "\V(-st Pointu ter služil kot kapitan zvezne armade v svetovni vojni. svojefra očeta in svojo mater ter nato končal svoj lastno življenje z enim strelom. Na mizi obed-niee je zapusti! tri notice, napisane na stroj ter lastnoročno podpirane .od njega. V oni teh tk~ tie. ki je bila naslovljena na po- Zastran postavnega praznika. WASHING TONOV EGA ROJSTNEGA DNE, ne izida v pon-deljck "GLAS NARODA". — Prihodnja številka izide v torek, dne februarja. Uredništvo. Oče osvetil čast hčerke. Oče je osvetil prestopek proti hčerki. — Ustrelil je moža na cesti. "Dobro delo sem izvršil," je rekel okrajnemu prav-dniku. — Oče devetih otrok je plačal s smrtjo za svoj greh. Prejšnji governor iz Nebraske, Charles Bryan, je bil v Pensacola. Fla., ustavljen od prometnega policista. ker je baje norel s svojim {avtomobilom z naglico dva in sc-poročiti z nekim navadnim me-Ldemdesctih milj na ur0 Mudil se je na obisku pri svojem znanem bratu Brvanu Zlato-ustem ali prav zaprav srebrno-ifetem. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. "To sem storil v njih lastni i pripravljen žrtvo-j vati zanje svojo lastno življenje". Mati je trpela na raku. o"e pa j-* bil nadušen. Oba sta bila stara skoro osemdeset let. Dunn je pred nekako enim letom zapustil >vojc mesto v Miehigaim t<*r s«, vrnil domov, da streže st-arišem. Očeta'.in mater j«» ubil s strrli v glavo. Nato so je. napotil v hišo nekega soseda ter naprosil far-merjevo ženo, naj pride k njemu, da mu pomaga pri oskrbi starišev. Xa poti proti domači hiši je šel naprej, se ustavili nato j>od drevesom v bližini liiše ter si pognal krogljo v glavo. Drastične "odločbe so bile vpisa- . , , t . .. ^rflbnika, se je jrlasiilo: m v oolocbo, o% kateri pravijo „. __ njeni nasprotniki, da bi izposta-, . -, -, prid. Rad sem pripravljen žrtvo- vila vse mozemee sumu. ce ne de- janski špijonaži, uničila starodavne pravice azila za one, ki iščejo i ukaj pribežališča pred verskim, i ^vojaškim, političnim in drugim zasledovanjem t.*;- i/postavila de-i 1'ortaciji ee^o one, ki >■> e v najmanjši meri pregrešili proti ameriškim jHtstavain. Na temelju postave, sprejete leta 1917. so bili izpostavljeni de-portaciji inozemci, ki so spoznani krivim zločinov moralnega značaja. Sedanja odredba pa bi omogočila deportadijo kateregakoli inozemca. "ki bi bil spoznan krivim ter obsojen na ječo do osemnajstih mesecev. vštevši v to dobo vse druge prejšnje manjše kazni". Odredba bi tudi določala deportaeijo vsakega inozemca, ki bi skrival, ščitil a»!i na katerikoli drngi način podpiral inozemca. obsojenega na deiportacijo. Glasi se, da bi ><• dzipostavil. na temelju te določbe, deportaciji vsak inozemee. ki bi vede ali nevede, vzel poti streho ali dal brane človeku, zapadlemu deportaciji. Brcrm* ugotovitve.bi se naložilo onemu, ki bi nudil zavetišče ali dal ihrane takemu človeku. Senator Copeland hoče nasprotovati sprejemu te odredbe, raz-ven če bo radikalno izpremenjena. American Civil Libert is Union je vložila protest ter naprosila senatni priseljeniški komitej za zaslišanje. V svoji objavi, da je pričela .s kampanjo proti odredbi je organizacija izjavila. "da otvarja predloga naširoko vrata deportaciji" in da so "nevarnosti te predilojre naravnost nepre-rač nnlji ve". Organizacija pravi v svojem ugotovilu: "Predloga otvarja vrata za deportaeijo številnih v malenkostnih zadevah ter izpostavlja vsa- vanju. Nikdo bi se ne mogel čutiti varnim, če bi bila ta določba velja vi jena. Vsak inozemee. spoznan krivim kake pregrehe, radi katere bi bil obsojen na eno leto ječe. bi bil izpostavljen deporta-'eiij. ne pa kot dosedaj. da se lahko deportira le inozemca. ki je izvršil kak večji zločin pred no je poteklo pet let njegovega bivanja v Ameriki. Sodišča spoznavajo pogosto krivim nedolžne ljudi. posebno če so inozemci. '"Inozemci so pogosto obsojeni na eno leto za zelo majhne prestopke. Dve majhne kazni, ki bi znašale skupaj osemnjast mesecev. bi bile tudi vzrok za deportaeijo. "Predloga krši ustavno določbo proti ex-post facto uporabi postave. Deportaeijo dela retroaktivno (da namere sega v preteklost) in sicer inozemcev. ki so bili tukaj že več pred sestavo predloge. * "Več drugih manjših določi? in izprememb vključuje splošne faze. ki bi dajale »delaveskemn departmentu mhširne polnomoči". Senat je vsled tega proti pred-'logi in ker je stvar skrajne važnosti za nase fljaidi, bomo natančno poročali o vseh nadaljnih raz-kega inozemca sumu in ustraiLO-1 vojih. FRANCOSKA VLADA ZAHTEVA POSOJILO Francija bi rada dobila v Združenih državah nadaljnih sto milijonov dolarjev posojila. — Francoski finančni minister Clementel je zahteval v poslanski zbornici $35,000,000 predujma, da dopolni delo rekonstrukcije. PARIZ, Francija, 20. februarja. — Finančni minister Clementel je predlagal novo posojilo v znesku $ 1 00,000,0000 v Združenih državah, kakorhi-tro bo sprejeta proračunska predloga. Pred uradom okrajnega prav-dnika v Rockland County, v Suf-Ifern, X. Y.. se je za vršila v sredo zjutraj krvava tragedija. Ta tragedija je bLla posledica od vedenja ter je predstavljala osveto očeta nad zapeljivcem in skruniteljem hčerke. Corrv Palmarozza, lastnik Villa Naples, lirike gostilne v Suffem. je oddal iz dvocevke na kontrak-torja Thomas Ghecke dva strela lin ko je ležala njegova žrtev umirajoča na tlaku, ji je pognal v te-'Io še pet nadaljnih strelov iz revolverja. Streile je slišal policijski načeluk Lenny, kateremu je pomolil Palmarozza obe roki nasproti ter izjavil; "Opravil sem dobro delo danes zjutraj *\ V Suffer n je bil Checke obto-Izcn, da je iz zlolmosti zapustil svojo družino in v Brooklynu so dvignili prori njemu obtožbo radi beiega suženjstva, ker je preti dvemi meseci pobegnil z devet-najstletno hčerko Palmarozze. PaJmarozza je dobil pogosto pretilna pisma od Črne roke It* ogosto so ga nepoznami nadlegovali po telefonu, Skušali s<> izsiliti iz njega tisoč dot! a rje v. Palmarozza je dolžil teh dejanj Checke-a in jegove prijatelje. Pred policijo je rekel nadalje, da mu je rhecke večkrat pretil in da j«* tri dni poprej petkrat ustrelil v zrak na demonstrativen način pred njegovo gostilno. Checke je tudi vabil zapeljano hčerko, naj pobegne iznova ž njim v Ca-hado. Včeraj zjutraj se je odpeljal 'Palmarozza v svojem avtomobilu v Prvo Xarodno Banko v Suffern. nastanjeno v veliki hiši. Tel je bi-last Checke. da deponira svoj denar. K seboj je vzel dvoeevko. Skozi okno banke je zapazil Checke-a. ki je stal na drugi strani ei-iste. pred uradom okrajnega pravilnika. Palmarozza je pohitel preko ceste s puško v rokah in ko ga je za gledal Checke. je vzkliknil: — Moj Bog. ne streljaj! Njegove besnele so zamrle v grmenju dveh strelov in takoj na-1o je potegnil Palmarozza revolver ter oddal na moža še pet strelov. Odvedli so ga v Rockland County jetnišnico. Ko je čnla njegova hčerka o umoru, je rekla : — Checke je dobil, kar je zaslužili. Nobena porota ne bo spo-znala mojega očeta krivim, ker ga je umoril. V poslanski zbornici je zagovarjal včeraj tudi posojilo v znesku *3.->.000.000. da se dovrši rekonstrukcijo opustošenih pokrajin. Obe posojili, je rekel, bi bilo mogoče plasirati in prvo. večje posojilo bi se porabilo, da pomaga vladi umakniti kratko-tei-mlnska posojila, ki slanejo vlado več kot polovico njenega prora čnna. ' "lem »ntel je rekel, da je bilo treba ee'ih dvajset let. d:t se j" zatrlo izvanredni proračun jvo vojni leta 1870. Dostavil je. da mora biti sedanji proračun izenačen. Trdil je nadalje, da ni bilo no-beivga nesporazuma med vlado in Francosko banko. Obe finančni agenciji dežele bosta obdržali frank na višini, na kateri stoji sedaj. Iiekel je la j«' nemaproče spravili frank nazaj na zlato podla-g", doklir ::e bo rešeno vprašanje dolgov. — Francija. — je pojasnil. — ni še nikdar zavrnila svojih dolgov. Francija hoče plačati, a le to, kar je dolžna na zdravem temelju z zadostnimi odmori, da se dolgovi Iahiko zmanjšajo, kadar -se jih šteje v frankih, vspričo povečane vrednosti franka. Ta zadnja opazka pojasnjuje, zakaj je zahteval Clementel Anglije in Amerike desetletni moratorij. () tej stvari pa ni razpravljal v poslanski zbornici. Ce bo postal frank več vreden v teku desetih let. bodo avtomatično zmanjšani dolgovi v Ameriki in Anirliji. ko se jih bo štelo v frankih. IV* bi s<» vprizorrlo poskus, da se plača dolgove v nestalnih frankih. bo po mnenju Clementela po-onan frank le še bolj navzdol, s •ernur bi bila seveda povečana skupna svota dolgov, šteta v franki h. Raditejra želi vlada dobiti temelj za uravnavo z dovolj dolgim moratorijem, da se nudi franku priliko vrniti se k zlati podlagi. PAiifZ. Francija, 20. febr. — Joseph Caillaux, prejšnji Francoski ministrski predsednik in izgnanec, je včeraj zvečer zopet stopil v aktivno politično življenje v navzočnosti dveh tisoč navdušenih pristašev, ki so prišli, da čujejo njegov govor, v katerem je obrazložil svojo bodočo politiko. Govori na tem banketu so bili prvi. katere se je razširilo po radiju po celi Franciji. Pa d Painleve, predsednik poslanske zbornice je navedel trpka leta, tekom' katerih so živeli vsi pod Narodnim blokom. Rekel je. da govori tudi v imenu ministrskega predsednika Ilerriota. ki je v duhu navzoč, čeprav ga težko odgovornosti ovirajo biti osebno navzoč. Več kot dvesto poslancev ji- !>!-•o v množici in ducat nadaljnih /.a mizo govornikov Prejšnji vojni minister Mafcvv, ki se je tudi vrnil iz izgnanstva, je nazdravil svojemu prejšnjemu šefu. Cail-laux je rekel, da smatra pod svojo častjo, da bi omenil leta ponižanja in trpljenj, a drugi so to storili zanj v obilni meri. Samotna ječa za celo življenje. MIDLAND. Mich., lil. febr. — Devet in dvajset Qet staVi Viktor Radglev je bil obsojen včeraj tukaj na dosmrtno samotno ječo, potem ko je bil spoznan krivim limoni enajstletne Lene Tod d iz Colemana. v bližini Midlanda. Pni proglasitvi razsodbe je n-značil sodnik Hart umor kot na jbolj grozoviti zločin, kar st> jih je keilaj izvršilo ter priporočil, naj se obdrži Radglcy-a vse ost;--lo življenje v samotni' ječi in da naj se mu nikdar ne dovoli nikn-ke parole. Deklica je bila umorjena pretekli četrtek, na -poti iz šole. Morilec ji je. prerezal vrat z žepnim nožem. Ford kupil Edisonovo orodje. PORT MYERS, Fla.. 20. febr. Ford je kupil staro orodje in laboratorijsko opremo Edisona, da jo vtelesi v Fordov muzej v De-troitu. To je orodje, katerega se jc posluževal Edison pri svojih važnih iznajdbah. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJIT. Danes so na£e cene sledeSe: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din. —$34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nalrmiilih, ki znašajo manj kol ko« m UnI iharjer računamo loacfcoj 1B centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Feštzri čekovni mruT. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 Ur..........$44.00 Pri naročilih, ki znašajo man£ koi 299 lir i afinia— poeefcej po IS center za poštnino in druse stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje ljubljanska kreffit» banka ▼ Trstu. Za pošiljat ve, ki presegajo TETTISOČ DINABJEV ali pa DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Dinarjem In Lin« sedaj al stains Maja m večkrat ta uprt ; is tega razloga saa al aijiti podati astančne cene vnaprej, po eenl tistega dne, k« mam pride psilsnl fcsir v roke. POŠILJATVE po brzojavnem pisku IZVBŠUJEMO !f NAJEBAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO EA STROŠKI Denar mmm je poslaH najbolje po New York Bank Draft. FRANK 8AKSEB Oorttandt Street, Order pa New York, N. Y. lute ■M mm sik - -;' __• - - _ IP "J~ '""1 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Iz kroga naših naročnikov. Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president_ Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and.addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko »n Kanado ......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $2.50 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3£0 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;"?. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo raslovnika. 'GLAS iv A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. DEPORTACIJSKA PREDLOGA Pretekli teden je sprejla poslanska zbornica v Wash-ingtoiiu podlogo, koje podrobnosti smo navedli na dini-m mestu, med novicami. Kaj pa je glavni namen takih odredb, kot jih skušajo uveljaviti v zadnjem času ? Brez dvoma tiči tudi za tem gibanjem Antisalonska liga, v koje rokah se nahaja zakonodajna sila dežele, ker ima ta organiacija v svojih »pesteh večino članov poslanske zbornice in senata. Že več kot enkrat se je glasilo v javnem tisku dežele, da so glavni kršilci prohibieijske postave inozemei, ki ne morejo pojmiti, da bi moglo biti prepovedano zavživanje piva. vina ali celo žganja. Več kot enkrat je bila res ničnost te domeve zavrnjena, a vse ne pomaga nič. Kar si ta gospoda vbijc v glavo, to mora izvesti. Znano je celemu svetu, da se "pridela" največ doma napravi j eiie ga žganja v ameriških južnih državah, predvsem v Kentucky-ju. Tennesse-ju in drugod. Prebivalstvo teli držav je skoro izključno angleškega in škotskega po-kolenja in predniki teh prebivalcev so živeli v teh državah na stotine let. Zakaj torej zvračati vso krivdo na inozemee, ki .so prišli v deželo v zadnjem času ? Kes je, da izdelujejo inozemei v deželi opojne pijače vsake vrste, a res je tudi, da delajo isto domačini, "pristni ' Amerikanci in da kršijo proliibieijsko postavo celo najvišji krogi. Teli pa ne more nikdo deportirati. Ubogi priseljenci, ki opravljajo najtežja dela v deželi za malenkostno plačo, morajo prevzeti nase vse breme neizpolnjevanja postave. Pod udarci biča Antisalonske Lige je sprejela poslanska zbornica to krivično predlogo, a v senatu se je pojavil proti njej izdaten odpor. Neki senator je rekel, da krši ta predloga ustavno določbo, v kateri se glasi, da nudijo Zdmižehe države azil ^ sem, katere se preganja doma radi vere in političnih nazorov. Do zadnjega časa je Amerika vemo izpolnjeval to svojo nalogo, podedovano od dalekovidnili očetov. Pri tem je rasla, se razevitala ter postala najbolj mogočna in najbogatejša dežela na svetu. Kakorhitro pa so prišli na krmilu nestrpneži, je prišel tudi konec tej napravi. Izjavljali so najprvo, da je dežela že itak pieoblju-dena in da od ž i raj o priseljenci domačinom kruh. ker delajo boljše in bolj poceni. Vsakdo pa ve, da bi lahko Amerika preživljala v blagostanju desetkrat toliko ljudi kčt jih preživlja sedaj, če bi se izrabilo vse naravne vire in če bi ne vrelo vse v mesta in industrijska središča, dočim propadajo farme, ker ne dobe farmerji skoro nič za svoje proizvode. Pod pritiskom te nevidne vlade je bila sprejeta omejevalna zakonodaja, ki je uveljavila takozvane kvote. Svetohlinski elementi pa niso bili zadovoljni s tem. Seda j hočejo prerešetaiti tukaj stanujoče inozemee ter deponirati vse, ki ne žive v polnem soglasju« s predpisi in nazori takozvanih "reformatorjev". Xi ^e gotovo, da bo predloga sprejeta v senatu, a tudi zavrnitev te predloge ne bo ustavila gibanja, zapoee-tega proti mozemcem. Če bo propadla prva predloga, nato druga in tako dalje, dokler ne bodo nestrpneži prodrli s svojimi zahtevami. A" tem oziru se ne smemo vdajati nikakim iluzijam, kajti kot v slučaju prohibieije, bodo zmagali tudi v tem slučaju oni. katerim je inozemsko prebivalstvo, čeprav na-turalizirano. trn v peti. Pred uveljavljeni prohibieije je rekel marsikdo- — Kaj takega ni nikdar mogoče uveljaviti. Kljub temu pa je bilo uveljavljeno vsaj na papirju. * I*to velja tudi glede sedanje deportacijske predloge m glede ravnokar zapoeetega gibanja proti zavživanju tobaka v katerikoli obliki. V kratkem času bo to gibanje naraslo in kdor si bo drznil prižgati pipico te«* bo inozemee, bo obsojen. Ce ne bo hotel nehati, bo deportiran, kakorhitro bo znašala mkmm osemnajst megecev, ^ _ Iz Augnste, Wis.,- nam piše rojak Frank Lavrich: 'Priloženo vam pošiljam uadaij-lio naročnino o našli dve trupli v boju padlih vojakov. Pri enem jer bila legati macija imenuje se C. Casteletto Trupli .so prenesli v Bovec in slovesno pokopali na tamkajšnjem *v> kopališču. Za "Lego" se je nabralo na njen poziv meseca decemlbra 58.28-5 lir, namenjenih za azile in šole med slovenskim prebivalstvom. Večja svota se porabi za Trebče. kjer je že kupljeno poslopje za šolo. Italijanske tvrdike in privatniki ra-'di segajo v svoje blagajne v raz-na rod ovalne namene v obmejni Krajini! Požar po jugozapadni strani Nanosa. o katerem je bilo poroeano. je napravil ogromno škodo. Pretila je katastrofa in v nevarnosti so bile vasi Podboršt, Poreče, Dobrava, Hrašče in ogrožen je bil državni borovi nasad nad Št. Vidom. Vojaštvo, orožništvo in civilno prebivalstvo je napelo vse svoje sile. da se je požar končno pogasil. Postbno vrlo so nastopali ga-silci -iz At. Vida. Iz Istre. ■ Sedanje iinane razmere so za-ih te vale novo žrtev. Oditi je moral učitelj S. Cerut. domačin, iskat si kruha drugam; odšel je v Jugoslavijo. Pri odhodu je napisal v tržaških "Novicah" v slovo nekaj nasvetov, da naj rojaki ne bodo prevcee malenkostni in se ni treba sovražiti med seboj, PreČastiti gospod PATER KOVERTA. Chicago, III. Prečastiti gospod, kaj ne. da boste jezni name, ker vam pišem odprto pismo ter ga obenem izročam javnosti, da se bo ž njim pozabavala. Zaduje mesece namreč opažam, da se izredno zanimate zame; bolj kot bi se mogla zanimati punca za fanta ali pa žena za moža. S tem Vam seveda ne očitam nobenih nenormalnih -nagnenj. kajti kot vodja tistih, katere vodite za nos, ste brezdvoma popolni in najpopolnejši. Ker se kljub vašim nasprotnim trditvam smatram za dostojnega človeka, me sili vest, da se Vam, prečastiti, prisrčno zahvalim za vse ter se vam tudi zanaprej priporočam. List, v katerega prispevam po svojili skromnih močeh, je razširjen po vsej Ameriki. Se celo iz stare domovine ga naročajo. Število prijateljev lista in mojih /prijateljev je čudovito naraslo, odkar mi blagovolite delati tako izvrstno reklamo. Hvaležen sea a vam. ker me v svojih listih in brošurah, kadarkoli izidejo, na vsaki strani po-svoje priporočate. Slovenska, javnost v Ameriki Vas namreč napak razume. Sleherni Slovenec namreč ve, da je tisto, kar vi hvalite, no good, in da je tisti, katerega zmerjate, že vsaj za par procentov boljši, kot ste "vi, prečastiti. Veselim se nine, ko boste začeli izdajati dnevnik. Brezdvoma bo posvečenih par kolon moji osebi in moji koloni. Le žal, da bo ta reklama kratkega slovesa in obstanka, kajti dnevnik, prečastiti gospod pater Koverta. je dandanašnji težko izdajati. Zadnja tri leta agitirate za dnevnik. Agitaciji za dnevnik posvečate skoraj toliko pozornosti kot- jo posvečate meni. Zadnji čas ste začeli (najbrž soglasno s pravili svojega vzvišenega reda) celo delnice prodajati. Nekaj Vam moram priznati, prečastiti — ponujati in vsiljevati znate svojo robo, da bitate celo tsvoje trgovske somišljenike na ncAvvorškem Rivinjrton Streetu. Notice iz Slovenije. Promocija. Promoviran je za doktorja vsega zdravilstva na univerzi v Zagrebu Adolf Loenikar. i Umrli v Ljubljani. Ivan Dc.berlet. želez, strojevo* dja v pok. in hišni posestnik. 59 let: Peter Marin, dninar, 30 let: Blaž Grintal, delavec. 68 let; Ivan Spatai. poštni poduradnik. 40 let: Ana alaznik, mlinarjeva žena, 36 let: Stefan Kully. tapetniški delovodja, 64 let: Adolf Boštele. ključavniarjev sin. 1 leto; Drago Hajduk, tovarniški mizar. 6& let. Rop pri Straži. Te ilni je bil na državni cesti blizu Straže osojilnice. Sedaj imamo predpust, čas burk in neumnosti. Maškar, kot so mi pripovedovali, da so jih v prejšnjih časih prirejali v veliko radovednost ljudstva ni. Ljudje so s.' postarali in imajo to za neumnost. Ne ljubi se jim skaikati o-krog. kot so biLi navajeni poprej. Mlajši se pa na to ne razumejo in se jim to tudi neumno zdi. ker so že Amerikanci. Dne 21. februarja priredi dr. št. 2 veselico, katera, kot se pripravljajo. bo dobro uspela. Morda brez maškar tudi ne bo. Sedaj, ko sem sc zopet naročil na list. pričakujem, da se bodo že tukajšnji dopisniki še kaj oglasili .s kakim dopisom v G. X. Sedaj že precej časa ni bilo nič slišati od njih. Pozdrav vsem rojakom, in ka-tt-ni niso še naročeni na G. N.. naj se naroče. Anton štor. D opis ako sta dva vaščana različnega prepričanja, posebno pa je podčrtal potrebo boljše vzgoje mladine, ki drvi, odkrito povedano, v prepad. — Mladina je res v posebni Pa ne gre in ne gre. Ljudje, ki so zdvomili nad Vašo svetostjo, so začeli dvomiti tudi o Vaših uredniških in trgovskih zmožnostih. AH mislite. prečastiti. da so Iz Trsta. Umrl je Fran Jevšček. adjunkt kr. javnih skladišč. — Odvetnik dr. Smerchinich. Dalmatinee. je bil odlikovan z redom italijanske krone. Potujeenec Smerchinich je bil svoj čas dalmatinski deželni poslanec "Legi-ne.ga'' delovanja na Korčult. Sedaj biva v Tnstu in jc občinski svetovalec. Taki "neodrešenci" se nekako estentativno odlikujejo v Italiji! — Čehoslovaški konzul E. Ma-chaty je imenovan za častnega člana italijanafex>-6ehoslovaiške trgovske zbornice, s čemur hočejo tržaški trgoyski / krogi povdariti poBeben pomen eveec s Čehoslova. Ifko Ttpgtmq m jifc ie rt^diU. nevarnosti, ker ni več redne šole I ljudje res toliko neumni, da vam ker Italijani segajo po njej v I verjamejo, ^aznarodovalne svrhe, vabeč jo v O ne, ne bojte se, saj niso. svoje zavode in društva z veseljk čenjem in plesom! Torej pozor na mladino povsodi. Ako bi se seda nja mladina pokvarila, bi šlo raz-arodovanje hitro svojo pot. dalje v večno sramoto primorskega Slovenstva. — Iz Kovanja poročajo, da je bil znani odpor kmetske-ga ljudstva, in sicer izključno italijanskega. naperjen proti pretežkim davkom, ki mu jih je nalo žila občina. '' L 'Emancipa zione' * šcem. pred sodi- Te dni se vršila v Trstu razpra-va proti uredniku lista "L'Eman-eipazione" radi nekega članka o kralju in radi priobčitve govora republikanskega poslanca C. Fa<»-cliinettija. Radi članka o kralju je bil »uredniku oproščen, obsojen pa na 15 dni zapora, ker je priobčil govor republikanskega poslanca Faceliinettija. Veliko motorno ladjo "Esqulino" «o spustili v Trstu v morje. Zgrajena je na račun Tržaškega Dloy-da, obsega 10,500 ton in je opremljena z motorji tipa Diesel. Spuščanje ladje je bilo zelo slovesno. V tovarni strojev pri Sv. Ati-direju zgradijo motor tipa Diesel, ki bo največji motor te vrste na svetu. ftOJAKI, NAROČAJTE SE NA '0LA8 NAHODA' KAJVEČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V| Če bi bilo navdušenje za Vas in Vaš dnevnik, res tako veliko, kot blagovolite nib vsaki priliki gobezdati, l>i ne imeli samo enega dnevnika, ampak deset bi jih imeli. In nadalje se motite, prečastiti. če mislite, da ste vi cvet slovenskega katoličanstva v Ameriki. Cvet katoličanstva niste, niti Vi. niti Vaši. kvečjem ste njega gnoj. prečastiti. f Večini slovenskih katoliških duhovnikov v Ameriki ste bili za vzor. kakšen ne sme biti slovenski katoliški duhovnik v Ameriki. Ko so Vas zrli v vsej Vaši kra-inai-ski in čifutski zarji, so Vam spošljivo obrnili hrbet in nočejo imeti z vami nobenega opravka. Kajti kdor je z Vami. je Vam podoben. Slovenska javnost v Ameriki predobro ve, da niso ndčkaj prida tisti, ki so Vam podobni, prečastiti. Če mi boste kaj odgovorili, pre-'jastiti. Vas samo to prosim, ni-nikar ne recite, da sem vero napadal. Kajti jaz sem veren, kljub temu. da Vas ne smatram za vernega, verem sem kljuib temu, da se ne strinjam z Vašimi besedami, o katerih pregrešno trdite, da so božje. Prijateljsko Vas pozdravljam in mi oprostite, če sem Vas v tem pismu imenoval prečastitega. Kajti dandanes je slava poceni. Zakaj bi se ne reklo tistemu, ki je broz časti, prečistiti f iJfU:\gu m Claridge, Pa. Priloženo pošiljam celoletno naročnino na fr. X., kakor tudi za en Vaš koledar za v staro domovino. Kakor veste, že od pred lanskim nisem bil na list naročil. to je potem, ko sem s^ sem iz White Valley premufal, iker pa je sedaj list boljši kot je bil poprej. zato ga zopet naročim, ker izposojati časnike pri sosedih, ve, vsak. kako je. Četudi v slabih časih. se kmalu naveličajo . Skušal bom pa tudi kakega naročnika za vas dobiti. Tu jih je še precej, p;* niso posebno ponagnjeni na časnike. Delamo precej dobro, zasluži se pa le bolj srednje. Zima je precej ugodna dose-daj. razen par ilni ni bilo posebnega mraza. Sanje starih alkimistov se bodo morda vresničile. Že dva tisoč let poskušajo napraviti zlato umetnim potom. Danes vemo, da ni z znanstvenega stališča ničesar nemogočega crle-de starili sanj alkimistov, da bt se izpremenilo temeljne kovine v zlato. Atomska težina živega srebra (201) in zlat (197). kaže razliko 4. kar je atomska težina helija. Zadnji poskusi "berlinskega profesorja dr. Adolfa M.iethe kažejo. da bo mogoče razkrojiti atom živega, srebra ter i ločiti helij. Totla zaenkrat bi bil ta proces pretira sr. Mietlie je potrošil £60.000. da je dobil iz živega srebra za en dolar zlat. V tej dobi velikih iznajdb se izplača živeti. Varujte se bolezni s tem. da izči-st!te isvoj prebavni sistem s po-močjo Trinerjevega Grenkega Vina. Ta slavna želodčna tonika je napravljena iz cascare sagrade in drugih zelišč, korenin in eKteira kalifornijskega, vina. Z. Naravnost strahotna pa je bila slika divjega opustošenja in krva vega pokolja. ki se je nudila prestrašenemu starčku v notranjosti hiše: Giovanni Boi. njegova žena. njegova sestra, njegovi štirje sinovi in stara mati so ležaili umorjeni v posteljah — krvava razti-gana telesa, preparani trebuhi žensk in krvavo rdeče namen je kri ža na čelu rodbinskega glavarja, so strahotno pričali, da so nesrečni ljudje postali žrtve krvne osvete- Policija je ugotovila, da so morilci nenavadno premišljeno ravnali. Zvečer v mraku so prerer zali vse žice električnega voda -In KRVNA OSVETA V. M. Gar sin. Nadežna Nikolajevna. (Nadaljevanje.) — Cerau vzdihujete, Nadežda Xikolajevna, — vpraša Senička. — Čemu ? Zato, ker si onega, kar je dovoljeno tem pokvekam (s kretnjo glave pokaže na drhal, prerivajočo se okolu nas), sam ne sme dovoliti.... No, vendar je vseeno, dolgočasilo me je vse "to. Ne, ni mi postalo samo zoprno, še huje. Nimam besede za to. Senjička, dajte, pijmo! — Sem j on se je žalostno ozrl na mene. — Glejte, Nadežda Nikolajeva, rad bi. pa ni mogoče, zakaj on.... — Kaj on ? Tudi on bo pil z nama. — — On noče ostati tu. — — No, boste pa vi. — — Ali on niti meni ne dovolju-je. - — To je pa dobro.... Kdo vain pa more braniti? — — Dal sem besedo, da ga bom poslušal. — Nadežda Nikolajevna me pozorne j še pogleda. — Tako! — reče. — A. svobodnemu svobodo, rešenemu raj. Če nočete, pa ni treba. Bom pa sama. — — Nadežda Nikolajevna — začnem, — oprostite, da pri prvem srečanju.... Čutil sem, kako me je oblila rdečica. Smehljaje me je gledala , — Torej, kaj želite? — — Pri prvem srečanju bi vas prosil.... da ne storite tega, da se ne ponašate tako.... Še za neko uslugo bi vas hotel prositi. — Njen obraz pokrije žalost. — Da se ne držim tako ? — reče. — Bojim se, da se že ne morem drugače, — odvadila sem se. Pa dobro, da vam ugodim, poizkusila bom. Kakšna je usluga ? — Jeclja je in loveč se v besedah sem ji nerodno in le s težavo nekako dopovedal, za kaj gre. Pozorno me je poslušala, oči uprte naravnost vame. Napeto zanimanje, ki je ž njim pronicala v moje besede, ali kaj drugega — je dajalo njenemu pogledu surov in prav divji izraz. — Dobro, — vzklikne na koncu. — Razumem, kaj vam je treba! Tudi tako to bom napravila. — Lahko tr\i brez tega, Nadežda Nikolajevna, samo vaše lice naj.... — Dobro, dobro. Kdaj moram biti pri vas? — — Jutri ob enajstih, če je mogoče. — — Tako zgodaj .* No, to se pravi. da bo treba iti spat. Senička, me hočete spremiti ? — — Nadežda Nikolajevna, — sem rekel, — nismo se še vsega pomenili : takega posla vendar ne opravlja človek brezplačno. — — Kaj. vi me mislite še plačati. — je rekla in čutil sem, kako je zvenelo v njenem glasu nekaj ponosnega, razžaljenega. — Da. plačati; drugače nočem— sem odločno odgovoril. Pogleda me oholo in nekako drzno, a čez hip zadobi njeno lice zamišljen izraz. Molčali smo. Neprijetno mi je bilo. Slaba rdečica se je pojavila na njenih licih in oči so ji vzplamtele. — Dobro, — reče — plačate. Kolikor drugim modelom, toliko tudi meni. Koliko bom dobila za vso Šarloto, Senička? — — Šestdeset rubljev, mislim, — odgovori on. — A kako dolgo je boste slikali? — Mesec dni. — — Dobro, zelo dobro! — je rekla živo. — Poizkusila bom vzeti od vas denar. Hvala vam. — Podala mi je svojo tenko roko in krepko stisnila mojo. Senička prenočuje pri \£as ? — vpraša nato in se obrne k meni. — Pri meni, pri meni. — — Takoj ga bom odpustila. Samo, da me odvede. — Čez pol ure sem bil doma, pet minut nato se je pa -vrnil tudi Helfreich. Slekla sva se, legla in Ugasnila sveči. Začel sem že dre mati. — Spiš, Lopatin? — se zdajci oglasi Senička v temi. — Ne. In tj? — — Veš: DŠ1 bi si v fem ftipn od Vm 4a .bi Jt>ie tey ženski bolje in lepše — reče z vznemirjenim glasom. — Zakaj pa ne desne ? — vprašam v polsnu. — Tepec! S čim naj pa potem slikam ? — resiio vpraša Senička. VI. Ko sem se naslednjega jutra prebudil, je gledalo skozi okno sivo jutro. Ko pogledam na slabo razsvetljeno, bledo, simpatično liee Helf-reicliovo, ki je spal na divanu, se spomnim včerajšnjega večera in tudi tega, da bom sedaj imel model za sliko, se obrnem na drugo stran in iznova zaspim z lahnim, jutranjim snom. — Lopatin, vzbudite se, — je govoril glas. Slišal sem ga v snu. Ta glas se je pomešal z mojimi sanjami in se nisem zbudil, a v tem me začne nekdo tresti za rame. — Lopatin, vzbudite se, — je govoril glas. Skočim na noge i> zagledam Bezsonova. — Vi, Sergej Vasiljevič? — — Jaz, da.... Niste me pričakovali tako zgodaj ? — reče tiho. — Govorite tise: ne bi rad vzbudil tega puhlavea. — — In kaj želite; — — Oblecite in umijte se; vam bom že povedal. Pojdeva v drugo sobo. Naj Helfreich spi. — Obleko in obuvalo vzamem pod pazduho in grem v atelier, da se oblečem. Bezsonov je bil zelo bled. — Vi najbrže niste nič spali to noč ? — ga vprašam. — Ne, spal sem. A vstal sem zelo rano in delal. Recite, naj nam dajo čaja; potem se bova pomenila. Medtem mi pokažite vašo sliko. — — Ni vredno sedaj. Sergej Vasiljevič. Počakajte, kmalu jo iz-gotovim v popravljeni in pravi obliki. Mogoče, da vam je neprijetno ko sem postopal proti vaši želji, toda ne morete si misliti, kako sem srečen, ko r»j%rem izgoto-viti stvar. Pričakovati nisem mogel nič boljšega, nego je Nadežda Nikolajevna. — — Ne pustim vam, da bi slikali po njej — reče gluho. — Sergej Vasiljevič. ste se prišli prepirati z mano? — — Ne pustim, .da prihaja k vam danna£an in da je z vami skupaj 1 po cele me.... Ne dovolim tega. — — Imate li tako blast ? Kako ji morete braniti ? Kako morete braniti meni? — ga povprašam, čuteč, da postajam razdražen.... — Oblast!.... Oblast.... Nekoliko besedi bo zadostovalo. Spomnil jo bom, kaj je ona, in ji povedal, kaj ste vi: sporočil ji bom tudi o vaši sestrični, Sofiji Mihajlovni.... — Prepovedujem vam črhniti še kako besedo o moji sestrični.... Če imate pravice do te ženske, in najsi je res, kar ste govorili o njej. pa če je tudi padla in ima makari deset ljudi do nj< iste pravice, kot vi, imate pravico do nje. do moje sestrične je pa nimate. Prepovem vam govoriti karkoli o moji sestrični! Ste culi ? — Čutil sem, kako grozeče mi je glas zvenel. Ves iz sebe sem bil. (Nadaljevanje prihodnjič.) y — iMiiii ■ ■ m'M-m* Bolečine '« i »c bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajša* te« £e rabite 1' c >; .1 i: SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost otrplost mišic. Tmejte ga vedno pri rokah. - * Cm*. SO sli 60 center. —- Poglej, — je rekel: — Bezsonova. Sedel je za mramornato mizo, na kateri so stale buteljke vina, čaše in druge stvari. Nizko se je sklanjal in s svetlimi očmi in živo nekaj šepetal ženski v črni svileni obleki, ki je sedela kraj njega, ki je pa nisva mogla videti v lice. Opazil sem edino njene postavne oblike, vitke roke, vrat in črne lase. gladko počesane navzgor. — Zahvali se usodi, — mi je re-k«*l Helfreich. — Veš kdo je ta oseba .' Veseli se, to je ona, tvoja Sarlota Cordav. — — Oua ? Tukaj ? — V. Bezsonov, držeč v roki čašo vina, dvigne svoje razigrane, porde-čele o<"i k meni, na ličili pa mu je jasno odsevala nezadovoljnost. Vstal je in stopil k nama. — Vi tukaj? Kaj delate tu? — — Prišla sva. da vas vidiva, — odgovorim z nasmehom. — In ni mi žal, ker sem... Razumel je moj pogled, ki je švignil po njegovi prijateljici, pa me rezko prekinil: — Ne upajte.... Ta Helfreich vam je že povedal.... No iz tega ne bo nič. Ne bom dovolil. Od-vedel jo bom. — In hitro pristopivši k njej, ji glasno reče: — Nadežda Nikolajeva, pojdiva odtod. — Obrnila je glavo in prvič sem zapazil njen začudeni obraz. Da, prvikrat sem jo videl v tem peklu. Sedela je tu s tem človekom, ki se je včasih zgolj iz egoizma in objestnosti vrgel v naročje takega življenja: sedela je pri prazni čaši vina; oči je imela nekoliko rdeče, bledo lice izmučeno, obleko neurejeno. Okolu nas se je prerivala tolpa šetalcev, trgovcev, ki obupajo nad življenjem, če se ne napijo, bednih/trgovskih pomočnikov, ki so preživljali življenje med proda-jalniiui mizami in prihajali sem. tla razgalijo svojo ubogo dušo med temi propalimi ženskami in dekleti ali takimi, ki so se samo z ustnicami dotaknili te gnusne čaše.... Videl sem, da ona že pada v to brezdno. ki mi je govoril Bezsonov 0 njem ,če ni že popolnoma padla vanj. — Pojdiva vendar, pojdiva, Nadežda Nikolajevna! — je silil Bezsonov. A Nadežda ga gleda začudeno in vpraša: — Zakaj ? Kam ? — — Nočem ostati tu.... — Pa lahko greste.... Zdi se mi. da je to vaš znanec in Helfreich ? — Čuj Nada.... reče ostro Bezsonov. A ona namrši obrvi in ga jezno pogleda. — Kdo vam je dal pravico, da z menoj tako govorite ? Senička, dragi moj, bodite pozdravljeni! — Scmjon prime njeno roko in jo krepko stisne. — Čuj Bezsonov. — reee, — ne nori. Pojdi domov, ako hočeš, ali pa ostani. Nadežda Nikolajevna pa bo vsekakor ostala z nama. Ima-Vh. se ž njo pogovoriti o zelo važni stvari. Nadežda Nikolajevna, dovolite, da vam predstavim: Lopatin, moj prijatelj in tudi njegov (pokazal je na namrdnjenega Bezsonova) prijatelj, umetnik. — — Kako ljubi slike, Andrej ! — se nenadoma vesel obrne k meni. — Lani sem jo vodil po razstavi. 1 tvoje študije smo si ogledali. Ali se spominjate? — — Spominjam se, — odgovori ona. — Nadežda Nikolajevna! — še enkrat vzklikne Bezsonov. — Ostavite me.... Idite, kamoi vam je ljubo. Jaz bom ostala s Senjo in mr. Lopatinom. Hočem, da si dušo otresem.... vas! — zavpije nenadoma, zapazivsi, da hoče Bezsonov še nekaj reči. — Vi ste mi postali zoprni. Ostavite me, odidite.... Bezsonov se hi,tro obrne in odide, ne da bi se^poslOvil. . , f . — tftypJe bol^e.„. brpz njega,.., rafc Nadežda Nikolajema in tefkr Drgnenje vedno pomaga! Ne zanašajte vlm. Ne odlašajte, ampak pridite Cimpreje. —r« Jaz ozdravim zastrupljeno kri. rnazulje In liee do tefeeu. bolezni v grlu le-padanje las, bolečine v kosteh, atare rane, oslabelost, iivčne In bolezni v mehurju, ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenieo, revmatizem, katar, ztatoiiio, naduha Itd Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do S popoldne-v torek. Četrtek ln sobota, od 8. dopoldne do S. sveCer; v nedeljah Ln praznikih od 10. dopoldne do *, popoldne. USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM Pravi odpomoček — prijetna zdravilo — 28c in 50c. Several Cold and Grip Tablets povzrodo takojšno cdpomoč od prehlada. 30c. — Poskusit« najprej pri lekarj-. (Nadaljevanje.) — - Prišel «em Šele danes pojK)ldue. Ostre oei polkovnika so slediie Si Ivi j i in njenemu spremljevalcu. — Povejte mi, prosim vas, ime onega nepremagljivega k&valir-ja, ki vas je ravnokar oropal krasno spremljevalke. — Grof Samoval, — je rekel Tremayne na krattko. Obraz Grauta je ostal nelzpremenjen. — Ali res? — jc rekel mehko. — Torej to je Jeronimo de Samoval? Kako zanimivo! Velik podpornik angleške politike. Vsled tega altruist, ker sam trpi vsled nje. In slišail sem, da je postal velik prijatelj O'Movevih. ' — Precej pogosto jc na Monsanto. — jc priznal Tremayne. — Zelo zanimivo. . Polkovnik je počasi pokinial z glavo in na ustnicah se je pojavil majhen usmev. — Zadržujem vas, Tremayne, kajti medtem bi gotovo že ple sali. Mogoče vas vidim jutri. Prišel bom na Monsanto. Grarrt je zamahnil z roko ter izginil. Sedmo poglavje. ZAVEZNIK. Tremayne si je priboril pot skozi sijajno množico ter izmenjaval s potoma pozdrave, dokler ni prišel v (plesno dvorano. Iskal je Lodv O'Mov, a je ni mogel .zapaziti nikjer. Nikdar bi je tudi ne našel, če bi ga neki prijatelj ne opozoril na skupino častnikov v kojih sredini se nahajala Una. v neposredni nemarnosti, da jo zaduše. Tjakaj je nameril kapitan svoje korake ter ni pri !tem zrl niti na desno, niti na levo, ker je imel le en sam cilj pred seboj. Tako sc je zgodilo, da ni videl niti O'Moj'a, ki je ravnoka dospel, niti. masivnega maršala Beresiorda, s kaiterim se je generalni pribočnik razgovarjal na robu množice, ki je oblegala Lady O'Moy. Kapitan Tremayne se je prerinil skozi častnike s spretnostjo saperja, ki zna premagati vse ovire in tako je prišel nepoisredno pred žensko, katero je iskal. Ko jo je viderl tako razigrane volje in smehljajočo «e. mu je bilo težko spoznati, da jo v resnici navdaja bojazen, o kateri jc govorila M fes Armvtagc. Kakorhitro pa je zapazila njega je izginila iz njenega obraza vsa veselost. Ker jc bila dete nagibov niti za trenutek ni mislila na svoje akcijo, katero bi ljudje lahko povsem napačno razlagali. — Kako, Ned! — je vzkliknila, — pustili ste me čakati. Ne da bi se ozirala na druge, ki so bili krog nje poprej ter se borili med seboj za prvo mesto, je podala Nedu roko ter odša ž njim, priklanjajo se na vse strani. O'Moy, ki je čakal na primeren trenutek, da predstavi maršalu svojo ženo, na izrecno žeiljo maršala samega, se je skušal tedaj preriniti do Neda 111 nje. To pa se mu ni posrečilo. — Pri moji veri, to je bilo nesramno — je rekel neki irski in-fanterijski častnik. — Ali niste culi, — je rekel noki dragorc&i častnik. — da bodo v nebesih zadnji prvi in pni zadnji? Če dvorite angeljru, se morate držati nebeških običajev. Častniki so se nato razpršili smeje in O'Moy jih je zasledoval z jeznimi pogledi. Jezilo ga je. da jc polstaia njegova žena 's svojim brezjtaktnim obnašanjem predmet dovtipov. Rekel si je, da bo govoril pozneje ž njo o tem. Tedaj .pa se mu je zopet pridružil maršal. — Ker je treba ta (privilegij preložiti na poznejši ča.s, — je boljše, če kaj zavžijeva. Vedno sem našel, da želodec najboljše ozdra vi srčne rane. Njegova mesnata postava je na prvi pogled potrjevala resničnost tega izreka. Odšla sta, da poiščete raaterijalne tolažbe. Kljub temu pa je spotoma generalni pribočnik neprestano gledal po dvorani v upanju, da zagleda svojo že-no. V tem prizadevanju ni bil niti malo uspešen, kajti njegova žena je bala medte že na. vrtu. — Hočem govoriti z vami zelo nujno, Ned. Odvedite me na prostor, kjer fbova prav sama, — jc rekla -kapitanu, — Odvedite me na mesto, kjer naju ne bo mogel nikdo drugi slišati. Njeno vznemirjenje, katerega ni mogla kontrolirati je razkrilo kapitanu Tremanvne; ki je bil dober poznavalec človeške duše. da je zadeva, o kateri je hotela govoriti, dosti bolj resna kot pa mu je preje razkrila Miss Armytage. Najprvo je mislil na "baikon, kjer sta bila par trenutkov poprej z Miss Armytage. Balkon pa ni bil priličen za tak pogovor, kar bi lahko prišli vsaki trenutek nanj ljudje. Vsled tega sc je tudi Una odločila za vrt. Odšla sta na vrt ter be izgubUa med napol tropienim drevjem. — Hočem govoriti o Dicku. — je reikla skoro brez sape. — Vem. apss Army tag e mi je pripovedovala o tem, — Kaj vam je povedala 7 —- Da imate slutnjo, da bo mogoče prišel k vam za (pomoč. — Slutnjo! — se je smejala Una nervozno. — Več kot slutnja je bila to. Prišel je, Ned. Kapitan je ustavil korak t«r stal pokonci kot sveča. — Kaj, prišol je? — se je glasil njegov odmev. — I>ick* — Tiho, — ga je posvarila ter govorila sama. pritajeno. — Prišel je k meni danes zvečer, pol ure, prodno smo zapustili dom. Zaenkrat sem ga.spravila v majhno sobo, ki je poleg moje privatne sobe. — Ali ste ga pustila tam? — je vprašal vznemirjeno. ^ — Tam je brez skrbi. Nikdo ne pride tjakaj, z izjemo moje služabnice Bridget. ^Zaklenila sem ga to v shrambo, kor je spal in ker je bil revež strašno izmučen in ranjen. Zahteval je na vsak način, da ne »me nikdo izvedeti za njegovo bivališče, najmanj pa Sir Terence. — Terence gotovo ne sme izvedeti za to Tremayne resno. — Tudi vi mislite tako? — Če bi Terence izvedel za to. bi vi to sama obžalovala celo svoje življenje, Una. Tako odločen, tako prerpričevalen je toil, da ga je nehote prosila pojasnila. To pojasnilo ji je tudi nudil. — Največjo okrutost bi ijtvršili, ee bi povedali to Terencu. Prisiljen bi bil izbirati med svojo častjo in ljubeznijo do vas. KeT pa je pravcato poosebljen je bi moral žrtvovati svoji dolžnosti samoga sebe in vaa. vašo* srečo in svojo- lastno in sploh vse, kar ;d~! -'■i-hlm $vtj«!ijc vminn.šfrrijraja.m, vajo. -ob* . — w * ; _ r- ? (Dalje pi&odigi«.) S*ww» Almanah 1925 sa raspaSavaaja v lekarnah, ali pa ad W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA Gospod Golob. Bil je jasen jesenski dan. Po dolini je pihala burja in zavijala ceste v gost prah. Zdelo se je. kot da solnce ne more prodreti skozi jasni no niti s svojo svetlobo niti t-toploto. Ljudje so se zavijali v o-bleko. Na polju ni >bilo nikogar. Na cesti je bil malokdo. Dve ženski sta gnali voliča v mesto, oh vo di so tri ženske globoko sklonjene prale. Nekajkrat na dan je peljal avto potnike v mesto in jih je pripeljal iz mesta. Ko sva hotela stopiti z gospodom Trihonov v avtomobil — mudila sva se v R . . . — s* je ta sklonili k meni: "Ali poznate gospoda Goloba?' "Goloba? Ne." "Spoznali ga boste. Ampak držite se resno." Sedla sva na črne usnjate blazine tik za vrati. Gospod Golob je sedel na drugem koncu vozfc. Dovolj daleč, da srva lahko nemoteno govorila o njem. "Veste, nenavaden gospod. Na umetnost se ne razume, kvečjemu na ono v naših humorističnih listih, kot večina naših izobražencev. Govori rad in razumno o gospodarstvu, živinoreji, o čebelah, tudi o zadružništvu in nazadnje, če nanese prilika, o Dunaju. O Dunaju, veste. Sicca' boste slišali sami. Ne oporekajte mu, ali če mu že oporekate, storite to tako previdno, da 'bo nazadnje imel on prav . . . Zdaj se ozira . . . Klanjam se. gospod Golob!" "Dober dan!" se je priklonil dobrodušno. Magnatski smeh mu je zaigral okrog ust. "Kam pa?" "V mesto." "Dobro. Gremo skupaj.n naj. si ni mogel predstavljati človeka. ki še ni videl Dunaja. I31 če bi ga bil s*e i~ J zato ska^kapl jica. ^ Ali o draginji: je otipal z vprašanji vsako druž bo. v katero je slučajno zašel. Če ni imel tekmeca, je napravil velike oei: Moj Bog, Dunaj? Ta bagatela ! Ko se njegove suknje še drži dunajski prah. V petdesetem letu ga je bila .premotila valuta, da je šel. Prigovarjala mu je že na, prigovarjala mu je hči, dejal mu je še ta in oni: "Če bi imel časa in denarja kot Vi. gospod Golob, šel bi . . . Na. Dunaju je vse poceni."' Gospod Golob je bil neodločen človek. Ne trdimo tega v njegovo sramoto. Toda če ni videl Dunaja tedaj, ko mi ležala vrsta država vmes ... si lahko mislite njegove današnjo predstavo o daljavi in nepremagljivih težkočah. Njegov strah ni bil neutemeljen. Obletel je vsa obastva, dal se je fotografirati, zamenjal denar, pripravil kovčege in perilo, celo steklenico vina je zaipečatil. da s* mu koj pri odhodu ne razlije. Žena, mu je napekla in ga. opominjala, naj odpotuje, da se vse ne pokvari. , Toda Golob ni šel. Hodil je po hiši kot izgubljen. Rač-unil je. da se izplača, vprašal je tega in onega. Tesnoba ga je stisnila kro« duše kot da je v skofoeu in se nt more ganiti. Ženi in hčeri je dejal stokrat: "Kaj mi svetujeta? Ali naj grem? Žena je tola previdna ženska in je dejala: "Kakor ve« in znaš. Ti si že bil ipo svetu." Hči je pomislila na obljubljeno verižico in je priganjala: "Saj so drugi tudi šli." Gospod Golob pa je pomislil na obmejne straže, ki človeka vsega pregledajo, še potico mu prereže-jo, če ni morda kar nevarnega v nji. Lahko ga zaprejo, kar tako. po pomoti. Končno ser je odločil: Grem. Nikomur ni povedal. Molče je sedel zjutraj a* prvi avtomobil; če se vožnja ponesreči, lahko prid? neopažen nazaj, kot da sploh Mi šel. Samo ženi in hčeri je dal roko. Gospod Golob ni vede1,, komu bi se bil 'bolj čudil. Povmim stražnikom, zaibavljajočlm potnikom, dolgi vožnji, ^bajnemu mestu, nizkim cenam ?'n blagu, blagu, blagu. Niti dihati se ni upal vse dni, bledlo s«* mu je v glavi. Ko %e je triumfalno vrnil, je stokal ves iz isebe: "Ah. ah." je sopihal. "Pomislite . . . pomislite .. . tako mesto . . . taka dežela . . Tri dni ni mogel zbrati vseh predstav v določen red in žena. in hči -nista vedeli, kaj je videl na Dunaju in kaj med potjo. Ko je prespal prve vtise, je šele mogel urediti svoje misli. Od tistega dne dalje je vedela vsa vas, da je bil gospod Golob na Dunaju. Prvo je povedal mle-kariei. Potem perici. Tej je pokazal tudi velik usnja t kovčeg, ki g» je dobil za tako ceno, da, čisto za-onj takorekoČ. Opoldne je povedal fantu, ki je žagal drva: "Fani na Dunaj pojdi; tam se živi! Z eno liro na dan lahko živiš, keT si mlad. S tremi pa res." Mož, ki mu je pripeljal krom-pir,- se je zavzel. "Peljite ga nazaj!" mu je dejal z resnim poudarkom v glasu. "Koliko stane ki logram? Mi se bomo vozili na Dunaj kosit. Koliko stane kosilo ? Nekaj nad tri lire. Pomislite: Ne--kaj nad tri lire ..." I« vasi je šel glas o Golobovem potovanju daleč naokrog. Da se je glas še bolj razširil je skrtoel go spod Golob sam. Kogarkoli je dobil, mu je pripovedoval vse, sun-koma, glasno, na široko. Če je začelo o vremenu, je pristavil: Povsod je.«uša, tudi na Dunaju Kam gremo i Drugje, da, bi se dalo živeti- Recimo, ko sem bil te dni na Dunaju. . ." Ali naj je začel o čemerkoli — je končal z Dunajem. Toliko da ni ustavljal mle-karic na cesti in jim pravil. Njegovo začudenje, kako, da m bil že vsakdo 11a Dunaju, v tem povojnem čudu, je bilo naravno. Zato se je začudil tudi mlademu gospodu. "Še nikoli? No jaz sem se vrnil te dni. Niti spočil se še nisem dobro. Dolga vožnja — eh!" Zopet je zvišal glas, "Sijajno mesto, gospod. Eno uro se vozite, pa so same hiše. same ulice, -same tovarne in prodajalne. Skozi mesto jc železnica, celo pod zemljo . . Eleganca ... In valuta — ali varujete, da sem nosil denar v kov-čegu? Brez šale, gospod." Gospod Golob je za hip prenehal. Cigara ni vlekla. Prižgal jo je Enkrat in pogledal ljudi. Vsi obrazi so bili uprti vanj. Na vseh obrazih je izraz zavidanja. "Ali vidite to obleko, kji jo i-mam na sebi. Ta je slabša, ki sem jo kupil. Poskusite. Čista volna. Topla, da mi je vroče kot v avgustu. Koliko je vredna?" Mlada gospod je potipal obleko med dvema prstoma.. Tudi kmetica na njegovi desni je prirjela za rokav in ga pornela med palcem in kazalcem. "Koliko je vredna?" "Osem sto . . . Tudi več." "Vidite ... In koliko sem dal jaz zanjo?" "Kdo more vedeti?" "No, recite . . . karkoli ..." "Ne vem. . ." . ! "Morda sto lir," se je oglasila neka mlekarica s tanWim glasom Gospod Golob se je obrnil počasi in jo ošinil z globoko prezirljivim pogledom, da se je ta kar zdrznila vase. Nato se je obrnil k mlademu gospodu: "Recite!" i "Pet sto . .." "Ne . . . Polovica man je! Ali ni lijajno — a? In moj kovčeg, go-j spod. da bi videli moj kovčeg . . .! Ali smo že tu /". . . je vstal in sto-j pal iz voza. da ne zamudi tramvaja. "Da bi videli moj kovčeg. Iz čistega usnja, iz pravega usnja." je iskal dovolj določnih izrazov. "Kaj pravfcte, koliko? Kam greste, gospod? V drugo smer? Z Bogom, gospod ! ** V tram vaju smo sedeli drug J proti drugemu. Prvo je premeril! mene. potem Trihona. Nato je; vprašal: • "Kam?" "Na Glavni trg." "Ali še ne gre? To je naglica. Na Dunaju ne moreš čez cesto vse šviga križem, kjer sem kupil to obleko. Vsi so posluhnili. tako nenadoma in tako močno je povzdignili glas, tudi oni, kn niso razumeli jezika. Govoril je vso pot o vsem. kar smo še slišali o dni geni. Ko smo stopali iz tramvaja, je sopi-hajoč pravili: "In moj kovčeg, gospoda, moj kovčeg! Pravo angleško usnje . FN Kretanje parnikov - Shipping New* M. februarja: Martha Washington, Trst; Stuttgmrt, Cherbourg In Bremen. tS. februarja: La Bavole, S8. februarja: Leviathan, Cherbourg; Frane«. Hat* re; Berengarla, Cherbourg. S. marca: Clevland. Boulogne In Hamburg; MinnekaiitLa, Cherbourg in Hamburg. 7. marca: Olympic, Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen; Conte Verde, Genoa. 10. marca: Bremen, Bremen: America. Cherbourg in Bremen: Westphalia, Hamburg. 12. marca Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; 14. marca: Aquitania, Cherbourg: Suffren, Havre; George Washington. Cherbourg In Bremen: Xew Amsterdam Boulogne In Rotterdam. 16. marca: De Grasse. Havre. 18. marca: Orduna, Cherbourg in Hamburg. 19. marca: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 21. marca: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg: France. Havre; Conte Rosso Genoa. 24. marca: Pres. Wilson. Trst. 25. marca: .. Berengaria. Cherbourg. 26. marca: Thuringia. Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg; Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen-Reliance. Cherbourg in Hamburg-Ohio. Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31, marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1- aprila: Mauretania, Cherbourg. 2. parila: Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: _Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cher- bourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 7. aprila: Resolute, Cherbourg in Hamburg: Republic. Cherbourg in Bremen. 8. aprila: Aquitania, Cherbourg; La Savoie, Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp: Mt. Clay, Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg: Leviathan, Cherbourg: Volendain. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa. 14. aprila: Martha Washnigton. T^at. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg: Pe Gr;tsse. Havre; America, Cherbourg in Bre-men. ___ 16. aprila: Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh, Cht-rbourg in Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 18. atv-ila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Cherbourg in Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland. Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: Mauretania, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris, Ham: Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen." 28. aprila: Lapland Cherbourg in Antwerp; Luetzow, Bremen. 29. aprila: Aquitania, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja: Paris. Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank. TISOČERE ŽENSKE SLAVE ČUDOVITE KAKOVOSTI LAXVIBUR COMPOUNDA VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO s parnikom "BERENGARIA" (52.7C0 ton.) PREKO CHERBOURGA. FRANCIJA Odpluje iz NEW YORKA v sredo, 27, maja. JUGOSLOVANI! Ako nameravate obiskati spomladi ali poleti doiunvitu.. se pridružite izletnikom, ki potujejo s parnikom Iterengaria. Gospod S. M. VITKO VIČ član našega newyorSkega urada, bo osebno povedtl izletnike v Ljubljano in naprej jer bo skrbel za vaSo prtljago, potniške vizeje pregledovanje na meji itd,, ter vam pormigal v vseh slučajih. /.a vsa nadaljna navodila, se obrni- I V. te na našega a- | gen ta v s\ojein kraju ali j-a pišite nd: CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja 595. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja ln nazaj $251 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Martha Washington 24. feb.; 14. april Presidente Wilson 24. marca; 12. maja Udobno potovanje. Kratka por z že lesnlco. PHELPS BROS. CO., 2 West, N. Y RAZSTAVA ELEKTRIČNIH TRUKOV Lameco laboratoriji v rittsburghu imajo v svojih rekordih iinena Številnih žensk, ki so se posluževale slavnega Laxvibur Compaunda, ki je te leta pravo zdravilo za ženske. Ženske je rešilo raznih bolezni. Premagalo je njihovo slabost. Uravnalo je stanje, ki je lastno njihovemu spolu ter jih več rešilo pred zdravnikovim nožem. Vsaka bolezen, ki jo ima ženska, os ta v i na nji svoje sledove. Njeno lice postane upadlo, pob tava nelepa. značaj se poslabša, izgleda starejša za svoja leta. .Njeno življenje ni ničesar drugega kot revščina. Laxvibur Compound je za ženske bolezni velikega pomena. Če trpite vsled nerednega, čiščenja, nerednosti. omedlevice, če imate peri jo-dl£ne bolečine, slab tek. če ste bledi, če imate bolečine v jetrih, če vas zebe in imate mrzle roke in noge če vam srce prenaglo utripa, če ste nervozni, imate kroničen glavobol, če ne zplte dobro, če vas vse boli. če imate, občutek plazenja v želodcu, če vaa beli med rameni, če slabo prebavljate, težko puščate voA^ če ste histerični, če imate občutek na-pihnjenosti, če vas bole ledja, izgubljate spomin in vam manjka energije, če ste melanholični, če ste splošno slabi, sezite po dobrem zdravilu in blagoslavljali 1 boste dan, ko ste čltali ta oglas. Laxvibur Compound je potreben posebno v treh razdobjih ženske: kadar se izpreminja is otroka v dekle tekom nosečnosti in ta-kozvane izpremembe življenja. Polno zdravljenje Laxvibur Compounda stane $10.48. toda. trpečim je vreden na milijone, kajti svoje delo opravi. Laxvi-bura ne prodajajo po lekarnah. Lameco Laboratories, 535 Lameco Bldg.. Box 9(3. Pittsburgh, Pa. Za savafovanje zavofčGa dodajte 25 centov posebej.' Po C. C* Di 'ne poUUftmo. Mi m prodaj- v lekarnah. (W. 1.) —AdVt. V tednu, poeenši s 16. marcem New York Edison Company raa-,stava električnih, trnkov. Vršila se bo v Edisonovlh izložbah Irving Place in Petnjasta ulica ter bo ofvorjona od 9. zjutraj do 6. zvečer. Vstopnine ni nobeno. Razstavili bod-o skoro vsi prodajalci elektičnili trukov. Kdor po pose* til razstavo, bo dobil pojem o modernih transportacijakik metodah. HAPAG 198 Iz New Yorka d o LJUBLJANE in nazaj in amer. vojni davek. Izborna prilika se vam nudi, »'a obiščete staro domovino v 3. razredu za tja in nazaj po zi:ižani izletniški ceni. Naši potniki se vozijo iz Hamburga s posebnimi vlaki na njihov cilj v družbi spremljevalcev. Tukaj nastanjeni tujci se lahko vrnejo tekom enega, leta, ne tla bi bili podvrženi kvotnim predpisom. Zajamčite si prostore zgodaj. Parnik MOUNT CLAY, odpluje £6. februarja ob 10. dopoldne. Za povratna dovoljenja in riruire podrobnosti vpni.šajte lokal, agenta ali UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY NEW YORK Victor Lisjak Piano Co 6630 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO Ali ste že slišali nove role 2 besedami: Spavaj, spavaj Milka moja. Ciganska sirotiL- SpomlaMni clili; Hej Slovani; Sveta noč; Kolo ir Valček za gospe. Cena vsaki s potšnino vred 80c. Z naročilom se more poslati denar. Tatovi v aeroplanu. V Berlinu so aretirali bando mednarodnih tatov, ki so prišli z Gdanskega z aeroplanom za Novo leto v Berlin in Um v Silvestrovi noči izvršili številne vlome in tatvine. Na policiji so izjavili, da se jim je polet dobro izplačal. Pozor čitatelji. I Opozorite trgovca in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. i Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —> MALI OGLASI v "G1a s Naroda" "HIS MASTER'S VCICE HtSU5.PaJ.On. M def. 4180.14« F«»T>a.l90* Prave glasne VICTROLE od $22.50 do $300.00. Slovenske, hrvatske, nemške Victor plošče, kakor tudi najboljše Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE od <>0c do $1.00 dobite vedno pri IVAN ?AJK 24 Main Street, 1 ConemaHgh, Pa. . PiSite nam i>o cenike, :t % RAST.H -—— J , y BOMAN IZ NAPOLEONOVIH V0JH. f ; i Spisal Rafael Sabatini. — Za 61. N. poslovenil O. P.