POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
- - mte, (rMvu * Wi Knnri^n A Mri •HNAttauMar m	__	    m
IZHAJA TRIKRAT TEMNSKO. OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava» Maribor. Ruška cesta 5, pošt. predal 22. telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, De-> lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 9.54
m
štev. 22
• Mar«ž>or, torek, 25. februarja 1941	»	Leto	XVI
Dr. Avg, Reismaa:
Delovno pravo na beograjski univerzi
Sicer počasi,	vt-*
■vendarle trajno pronika delovno pravo tudi med one kroge in na ona mesta, kjer je pravo »doma«, kjer se oblikujejo novi pravniki.
Na ljubljanski univerzi imamo že par let predavanja o delovnem pravu, r' Vsaka nova ideja pač rabi svojo razvojno dobo, predno se uveljavi v družbi.
Razvoj okrog nas in tudi pri na® doma pa je tak, da sili vedno bolj v ospredje
Prodi
rc
Italijansko vojno poročilo
Stefani. V severni Afriki so naša letala pri oazah Kufre zažgala sovražnikove naprave. (Tu napada francoska de Gaullejeva armada. Op. ur.))
V Somaliji so botji onostran reke Džube. Sicer nič novega.
Dne 22. t. m. so nemški bombniki napadli pristanišča v Cirenajki. Močno so poškodovali neko ladjo. — V Eritreji so bili odbiti angleški napadi. Na spod-
rame w
$
omami
I
Helovno pravo. Tudi naše delovno pravo nji Džubi so se morali Angleži umak-se z razvojem socialnih prilik tako na- niti pri kraju Tarvi. Sovražnik je imel glo spreminja in dopolnjuje, da je treba občutne izgube. Eno angleško letalo je •že velike pozornosti, kdor hoče imeti bilo sestreljeno na Džubi, 2 pa nad Mas-o njem točen pregled. Kljub temu se mladi pravniki pri študiju z delovnim pravom doslej sploh niso pečali, ker jih
pri državnih izpitih profesorji menda še danes ne izprašujejo ničesar iz delovnega prava. V praksi pa bo imel tak mlad sodnik zlasti v industrijskih krajih kmalu največ opravka ravno z delovnim pravom. Lihi. ji tt-tijtestjurno* a5r«» "'V- •** ---—i te-
Menda je naša zakonodaja uvidela to nevzdržno stanje in tako v novo uredbo o pravnih fakultetah uvedla delovno pravo v učni program naših vseučilišč ykxrt poseben predmet.
Tako so imeli nedavno tudi na beograjski pravni fakulteti nastopno predavanje vseučiliškega docenta in že znanega pisatelja iz socialne zakonodaje, dr. Radomira Živkoviča o »Položaju delovnega prava v pravnem siste mu.« Navzoči so bili rektor beograjske univerze, dekan pravne fakultete in drugi znani srbski pravniki. Dekan dr Tasič, ki je predstavil predavatelja dr Živkoviča, je povdaril, da je slednji prvi mladi srbski pravnik, ki se bavi s to novo pravno disciplino — delovnim pravom Jugoslavije.
Dr. Živkovič je v svojem predavanju pokazal posebnost delovnega prava in njegove naloge, ki jih ima vršiti v današnji družbi.
Zdi se nam, da je dr. Živkovič šel temu vprašanju do dna in izluščil jedro. Tako si smemo obetati od njegovega de lovanja na univerzi, od njegovih predavanj o delovnem pravu najboljših in pravih uspehov
Dr. Živkovič je v svojem nastopnem predavanju med drugim izvajal
»Delovno pravo ije pri nas posebno važno. — Zavzelo je mesto, ki mu danes pripada v okviru živega procesa, v katerem se razvija obče zasebno pra vo. Začetkom preteklega stoletja je postalo obče zasebno pravo temelj individualističnega in liberalnega reda in je na tem temelju urejalo odnose med po-edinci, brez ozira na konkretne socialne in gospodarske razlike, ki obstojajo med posamezniki. Ta edinost pa ni dolgo trajala. Pod vplivom novih gospodarskih, socialnih in tehničnih razmer ter novih pogledov na družbo in poedinca, se je začel ta sis-tem zasebnega prava razkrajati in poleg njega in v samem njegovem okviru so se začele oblikovati nove posebne težnje. V tfeku tega razvoja se je pojavilo tudi delovno pravo.
Pod posebnimi pogoji svojega oddaljevanja od sistema občega zasebnega pra-
suo v Eritreji.
O položaju v Eritreji
Stefani. Sovražnik je napadel Eritrejo s 100.000 možmi in velikimi oddelki motoriziranih čet. Italijanska vojska je dobila povelje, da se umakne na ugodnejše postojanke vzhodno od Kassale. Angleži so jim sledili šele po 58 urah. Italijanska armada se je med tem utrdila na prirodno ugodnem terenu okrog Kerena. Angleži se zaman prizadevajo, da bi zavzeli Keren. Izvršili so mnogo napadov. Imeli so težke izgube in v naše roke je padlo nekaj ujetnikov in precej orožja vseh' vrst. Obramba Kerena postaja vedno trdovratnejša in zapira sovražniku pot za nadaljnje prodiranje.
Angleško vojno poročilo
Libija: V bitki, ki se je vršila pred 14. dnevi južno od Bengazija, je bilo uničenih in zaplenjenih 107
so se angleški vojski pred Kerenom priključili oddelki de Gaullove vojske.
Abesinija: Nadaljuje se prodiranje na vsej črti.
Dne 22. t. m. je bil v Abesiniji zavzet kraj Šigonu ob Modrem Nilu. 150 Italijanov je padlo, ko so poskušali protinapad.
Italijanska Somalija: Južno afriške čete so prekoračile na dveh mestih reko Džubo in zasedle pristanišče Džumbo ob ustju reke. Znatno število topov in vojnega materijala je zaplenjeno. Uijel je bil en brigadni štab, en polkovnik in mnogo vojakov.
Na vseh afriških bojiščih se neprestano udejstvuje angleško letalstvo, ki bombardira sovražne vojne ladje.
Ali se bo nadaljevala ofenziva proti Tripolitaniji?
Mnogo se ugiba, ali bo general Wa-wel nadaljeval z ofenzivo iz Cirenajke
mnenja, da bo angleška vojska ostala v Cirenajki, ker jo od Tripolisa loči velika puščava, ob obrežju pa vodi ena sama cesta.
Bataljon, ki je našel smrt
v puščavi
Reuter. Pred zasedbo kraja Afmadu v italijanski Somaliji, se je odtod umaknil 47, italijanski bataljon v smeri proti 80 km. oddaljenemu Dželibu. Pred dnevi se je vrnil v Afmadu bataljonski 'zdravnik in se predal. Rekel je, da se je bataljon v puščavi izgubil. Mnogo vojakov je pomrlo od žeje. Zdravnik je prehodil 60 km poti in se z naporom vseh sil rešil strašne smrti v vroči puščavi.
Izgube ladij
Italijani poročajo, da so potopili 6500 tonsko petrolejsko ladjo.
Angleži poročajo, da je v zadnjih dneh 6 angleških podmornic potopilo 8 italijanskih prevoznih in petrolejskih ladij, v severni Afriki v Tripolis. Nekateri so Ena angleška podmornica je zgubljena.
Boli nad Anglijo In Nemčijo
Nemci že tretjič zaporedoma hudo bombardirali Swansea, Angleži pa vojno luko Wilhelmsha!en.
likih italijanskih tankov. Štetje ostalega materijala še ni končano.
Dne 22. t. m. v Libiji ni sprememb.
Angleška mornarica je zaprla velik del Sredozemskega morja med Italijo in Afriko.
Eritreja: Od 20. januarja do 20. februarja je bilo v Eritreji ujetih 47 itali-
Nemško vojno poročilo: Na Indijskem oceanu so nemške pomorske Tile potopile 7.178 tonsko oboroženo angleško trgovsko ladjo »Canadian Cruger«, ki je plula pod ameriško zastavo. Neka srednjeve-j podmornica je potopila 4350 tonsko tr-
Hebridih potopljeni še dve ladji in danes 7000 tonska ladja, dve pa sta bili poškodovani. V vzhodni Angliji so nemška letala rušilla letalske lope in tovarne na Škotskem, potem taborišča itd. — Hudo je bilo napadeno pristanišče Hal. — Eno manjšo in eno večjo angleško ladjo so zadele nemške bombe na Sredozemskem morju. V Cirenajki pri Ben-gaziju ismo z bombami napadli angleške
govsko ladjo. Bombniki so potopili eno 5000 tonsko angleško ladjo, dve cistern-ski ladji in več drugih pa poškodovali.
V noči na 22. t. m. so nemška letala
uspešno že tretjič zaporedoma bombar- j čete. — Od 15. do 22. februarja je bilo dirala pristanišče Swansea. — V Afriki sestreljenih 23 angleških letal. Nemci so naša letala napadla Bengazi, letali- i so jih izgubili 15.
, šče Berka in zbiranje čet južno od Ben-j Angleško vojno poročilo: V noči na janskih častnikov, med njimi en brigad- gazija. Sovražnik je metal bombe v se-‘22. t. m. je angleško letalstvo napadlo ni general, 698 italijanskih in 5576 kolo-1 verni in zapadni Nemčiji, brez večje j kraje v severozapadni Nemčiji in opo-nijalnih vojakov. Boji v Eritreji se raz- škode. Eno angleško letalo je bilo se- riščna pristanišča ob Rokavskem prestreljeno.	Uivu. Letala so 43. bombardirala Wil-
Dne 22. t. m. javljajo, da sta bili pri hehnshafen, vojno luko Emden in opo-
' riščno luko Brest. Bombe so bile vržene tudi na razne kraje v Porurju, na Holandskem in v Franciji. Dve letali se nista vrnili. Z dnevnih patruljnih poletov nad francoskim ozemljem pa so se vrnila vsa letala.
vijajo v angleško korist.
Dne 22. t, m. javljajo iz Eritreje, da
dejansko delavci odvisni od delodajalcev in prisiljeni, da sprejmejo vsled svoje gospodarske slabosti vse pogoje, katere so jim stavili delodajalci. Vsled takšne dejanske neenakosti je privedla svoboda, ki jo je nudil sistem občega zasebnega prava, praktično do tega, da je veljalo samo pravo močnejšega, to je samo pravo, katero je diktiral delodajalec.
Takšno stanje je kmalu prisililo- delavstvo, da se je začelo boriti proti izkoriščanju, ki so ga vršili delodajalci nemoteno in iz tega boja je polagoma nastalo sedanje zaščitno delovno pravo.
zasebnopravne norme, a na drugi strani tudi javnopravne. Delovno pravo prevzema novo nalogo, ščititi javnopravne koristi.
Jedro delovnega prava pa je v njegovi izraziti socialni nalogi. Delovnemu pravu je treba priznati posebno mesto poleg sistema zasebnega in javnega prava in isto isistemno vrednost kot pojmu
zasebnega in javnega prava. Socialno ItaHjansko vojno poročilo: Dne 21. pravo zahteva tore, po vse, pravici svo, t. m_ ni bilo nobenih posebnih akcij.
poseben, samostojen poloza, y pravu-« Naša ]etala so učinkovito bombardirala
j »Politika« ^poroča, da je :nel{0 sovražnikovo oporišče. — Stefani
Zastoj operacij na albanskem boilSiu
doseglo predavanje dr. Živkoviča pred odlično publiko beograjskih znanstve-
Ta novi zaščitni sistem je bil od vsegajnikov popolen uspeh in priznanje. Žal začetka v ostrem nasprotju proti siste - j smo mogli objaviti iz predavanja le ne-mu občega zasebnega prava. Med tem | kaj misli. Želimo novemu pobomiku delovnega
ko je sistem občega zasebnega prava temeljil na avtonomni volji poedincev in njihovi zasebni koristi, je moralo de-ovno pravo prevzeti nalogo zaščite delavcev v javnem interesu. Obče zasebno pravo predstavlja delovno razmerje kot navadni gospodarski prenos med
dvema enakopravnima pogodbenikoma. va !e K r°dilo delovno pravo kot plod Delovno pravo pa je videlo v tem raz-družabnih in gospodarskih razlik, ki sojmerju le ono, kar je resnično, to je raz-se začele pod okriljem občega zasebne- merje človeka do človeka, od katerih ga prava naglo zaostrovati med delavci je treba enega zaščititi pred samovoljo in delodajalci. Obče zasebno pravo je drugega.
temeljilo na načelih enakosti in svo- Delovno pravo je postalo na ta način bode posameznika, med tem ko so bili nekaka mešanica, ki vsebuje deloma še
prava v Jugoslaviji mnogo u-speha.
Dr. Radomir Živkovič je objavil lani v reviji »Arhiv za pravne in društvene nauke« temeljito študijo o »Pojmu pomožnega osobja po zakonu o zaščiti delavcev in naši sodni praksi«, v katerem je zlasti stvarno obračunal s pravno ne-vzdržnostjo odločbe ministrstva socialne politike z dne 19. majnika 1931, po kateri bi ne bilo zaščiteno po zakonu o zaščiti delavcev pomožno osobje, katero ni v zvezi z organiziranim delom podjetja, kot so čuvaji, vratarji, koči-jaži itd.
opisuje taktiko generala Caballera v Albaniji in pravi, da je sijajna, ker s protinapadi izčrpava moč sovražnika. Ustalil je bojno črto in Grki zaman napadajo pri Tepeleniju. Dne 21. t. m. je bilo sestreljenih 40 angleških in grških letal.
Grško vojno poročilo: Na fronti manjši in krajevno omejeni podvigi izvidnic. Streljanje topništva. Sovražna letala so napadla nekatere grške otoke.
Nemšk; pionirji so prišli y Santander, znano špansko luko v Biskajskem zalivu, ki jo je hudo prizadel požar. Kakor se zatrjuje, so prišli samo na pomoč, da pomagajo pri odstranjevanju ruševin. Angleži pravijo, da navzočnost tuje vojske v Španiji ni tako enostavno vprašanje, kakor si španska vlada misli. Pristanišče Santander je važno, ker bi lahko služilo' kot oporišče za podmornice. (Reuter.)
Kolikor enim, toliko drugim!
Kruh je treba deliti vsem enako!
Nedavno so objavili časopisi tolmače-1 sebo mesečno, tri četrtine pa se mora nje oblastne uredbe, da smejo pridelo- pridati koruzne moke valci pšenice obdržati za osebo na leto 300 kg pšenice ali 240 kg moke, oz. sedaj toliko manj, kolikor odpade na čas od lanske žetve do izdane uredbe. To bi torej zneslo mesečno na osebo 20 kg pšenične moke.
Ni razumljivo, kako je to mišljeno in utemeljeno, da se prizna enim 20 kg, drugim pa samo 4 kg, torej le ena petina mesečno na osebo. Privoščimo pridelovalcem pšenice, da ne bi trpeli pomanjkanje kruha, ki ga sami pridelujejo, ampak ne strinjamo sc pa s tako veliko iazliko, ki je 1 proti 5. Odmerjena količina 4 kg pšenične krušne moke je na vsak način premalo, ker je to komaj ena četrtina skromne potrebe kruha za o-
Ker pa bele mioke sploh ni dobiti oz. le prav malo, se mora uporabiti večinoma enotna moka za kuhanje, tako da ostane za kruh samo koruzna moka in še tista je večkrat tako slaba in črviva, da ni mogoče iz nje speči užitnega kruha.
f* ~	-	'V- *	•	~*	-•	X. u W t uiut 'č*
Najbolj prizadeti pri vsem tem so nižji sloji, ki tvorijo večino naroda 'c- u*
Vsled pomanjkanja in visokih cen narodu najbolj potrebnega pridelka pšenice, bo narod oslabel, veliko jih bo obolelo, da bodo postali za vsak odpor nesposobni.
Br. A.
Dcm*a m pa
1583 mjlijonoJT din znašajo kmečki dolgovi, I Državno posojilo. »Slovenec« poroča:	Ob
ki jih je prevzela Priviligirana agrarna banka. | priliki zasedanja banskega sveta, je govo-Odpisano je bilo kmečkim dolžnikom 931 mili- ril zastopnik slovenskih gospodarstvenikov ii
Mussolini o zmagi Italije
V Rimu je govoril Mussolini dne 23. t. m. na občnem zboru fašistične krajevne organizacije. Mussolini je rekel: napadla'' naše^iadje »Italija je v vojni ne samo osem mesečevi odkar je začela vojna, ki jo je sprožila Anglija s tem, da je dala jamstvo Poljski, ampak že šest let, odkar smo začeli vojno v Abesi-niji in zmagali ter potem pomagali generalu Francu v Španiji. Iz teh vojn smo izšli brez velikih človeških žrtev, zato pa s tem večjimi finančnimi 'in vojaškimi napori. — Bliskovite nemške in italijanske zmage na evropskih bojiščih in likvidiranje angleške vojne sile na evropskem kontinentu, so sprožile vojno v zraku, na morju in za Italijo v kolonijah. Italija ima daljna bojišča! in na tisoče kilometrov fronte.
Velike izgube so utrpeli Angleži v Cirenaiki, ki pa jih skrivajo.
Od 11. novembra lani, ko so angleška letala v Tarentu pa do zadnjih dni so se zvrstili za nas neugodni dogodki. Toda pomislite na Kartagino, ki je navalila na Rim, pa jo ie Rim premagal. Vojna bo trajala še dolgo, toda bo končala z zmago osi. Tu je os zvestobe. Italija pojde z Nemčijo do konca, pa naj se zgodi karkoli.
Libija najbolj čuvana točka
Odi 1- 1935 smo Posvetili našo največjo skrb Libiji. Puščavo smo spremenili v vrt. Ko pa se je poslabšal položaj v Evropi, je postala Libija najbolj občutljiva točka. V italijanskem strateškem načrtu je bilo, da bomo lahko napadali na dveh frontah. Samo v času od 1. oktobra 1937 do 31. januarja 1941 je bilo poslanih v Libijo 14.000 častnikov in 396.358 vojakov. Ustanovili sta se peta in šesta armada, čije poslednja je štela 10 divizij'. V tem času je bilo poslanih tja 1924 topov, 15.036 strojnic, II milijonov granat, 1.3^4,287.265 nabojev za puške in strojnice, 127.877 ton vsakovrstnih potrebščin, 24.000 ton oblek, 779 oklop-nih avtomobilov, 9544 prevoznih avtomobilov in 4809 drugih motornih vozil. Te številke pričajo o naših naravnost ogromnih naporih.
Deset dni pred našo ofenzivo so napadli Angleži, ki so v 60 dneh zavzeli Bengazi. Deseta armada ie bila pregažena, peta letalska eskadra se je skoraj vsa žrtvovala. Angležem se je napad posrečil, ker naše zveste, toda še ne do dobra usposobljene čete v Marmarici niso mogle odoleti napadu 15 divizij sovražnika, ki je napadel z ogromno premočjo. Toda ta naš poraz je pojeklenil našo vojsko, napolnil nas je s sovraštvom, gnusom in prezirom, ki so elementi zmage.
Na evropskem kontinentu je Grčija oporišče Anglije
Grčija je ostala edina država, ki se ni odrekla angleškim garancijam. Zato je bil boj neizbežen. Operativni načrti v Albaniji so bili soglasno odobreiH. Italijanski vojaki so se borili s pogumom in so s krvjo in častjd popi sali strani svoje zgodovine, Grki so uspeli sa mo s taktiko. Italijanskih vojakov je v grškem uietništvu samo nekaj tisoč, pa še ti so ranje^ ni. UsPehe morejo napihovati samo Grki. Grške izgube so bile ogromne. Toda kmalu pri de spomlad in z njo naš čas.
Os bo zmagala
Nemški vojni potencijal se je v 17 mesecih vojne povečal. Nemčija še ni> spravila vseh vojakov na noge. Italija jih ima dva milijona, do konca leta jih bomo imeli štiri. Nemčija in Italija obvladata Evropo. Za zaveznika imata Japonsko. Finska. Norveška, Danska in Švedska so direktno ali indirektno v nemški sferi. Madžarska in Romunija sta se priključili osi. Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburška so v nemških rokah. Španija je naša prijateljica. Osnovni interesi' narekujejo Rusiji, da ostane dober nemški sosed. Razen Grčije, Portugalske in Švice, so vse države v EvroPi že izven vpliva Anglije. Blokada postaja vedno hujša, tako v zraku, kot na morju in se bo stopnjevala do zloma Anglije. Morala italijanskega naroda je sijajna. Pomoč Amerike Angliji je nezadostna, kajti angleška industrija je razbita. Britanski imperij bo razpadel. Posamezni deli se bodo osamosvojili.
Ko bo vojna končana bodo izvedene socialne, politične in revolucijonarne spremembe pravičnejšo razdelitvijo gospodarskih dobrin To. da smo se poskusili pomeriti' z Anglijo nam vliva ponos. Treba je v vojno, ne pa čakati. da bi kaj odpadlo po vojni, ki jo vojuje jo drugi. Angleški napad na Evropo je nemogoč.
Os pa ne ogroža Amerike. Take laži razširja v Ameriki samo židovstvo. Italijanskega naroda se ne sme zamenjati z malo peščico nesocialnih požeruhov, ki jadikujejo, ker nimajo več udobja, ali pa s kačami in ostanki masonskih lož, ki jih bomo znali streti. Naš vzklik je: Zmaga. Italija, mir. pravica.«
Kaj pravijo Angleži?
Mussolini je priznal, da je polovico italijanske armade v Libiji uničene. Priznal je, da vlada nezadovoljstvo med Italijani. Kar pa se tiče Zedinjenih držav, pa so one arzenal demokracije in njihova pomoč Angliji prihaja pravočasno. — Reuter.
jonoiv* dinarjev. V Sloveniji dolgujejo kmečki dolžniki 268 milijonov din, odpisanih pa jim ie bilo 189 milijonov dinarjev.
Banovinska trošarina na pivo se bo z novim proračunom1 Dravske banovine povišala od 60 para letih znatno ceneje.
Banovinska prenosna taksa za nepremičnine bo znašala od 1. aprila 50 odstotkov več. Pri prenosu premičnin do vrednosti din 200.000 bo znašala prenosna taksa skupno z državno 8 do 9 odstotkov, kadar gre za prenose v vrednosti nad 5 milijonov pa 15 odstotkov. Ta predpis pa ne velja za kmetovalce.
Za 5 odst. se bodo povešale blagovne tari'e na železnicah. Generalno ravnateljstvo državnih železnic pripravlja 5 odst. povišanje blagovnih tarif na železnicah. To povišanje se utemeljuje s tem, da so se tudi cene premogu, ki ga nabavlja železniška uprava, povišale.
100 vagonov pšenjčne moke je baje Privilegirana izvozna družba kupila v Bolgariji. Jugoslavija bo v zameno dobavila Bolgariji modra I galico.
Proračun banovinskega bednostnega fonda
znaša 9 milijonov dinarjev.
Beračenje po hišah naj se prepove, je pred-lagal banski svetovalec Anton Umnik na zasedanju banskega sveta.
Seja bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice se vrši te dni V Beogradu. Seja b:o' razpravljala o povečanju kontingenta izmenjave blaga med obema državama.
Nemški maršal List, ki je vodil boje na Polj. s k etn, je dne 22. t. m. prispel v Sofijo. Maršalu in njegovemu spremstvu je vlada dala na razpolago kraljevski dvorec v bližini Sofije. CBS.
650 letnico svojega obstoja bo letos na svečan način proslavila Švica.
Splošen gospodarski načrt, ki bo izveden v 15. letih, so po poročilu Tassa začeli izdelovati v Sovjetski Rusiji.
Bivši španski kralj Alfonz XIII je umrl v Rimu dne 22. t. m. vsled oslabelosti srca, — Pokojni je bil rojen 1. 1886 v Madridu. Ko se je po svetovni vojni zapletel v kolonijalno vojno v Marioku, ki je potekala zelo nesrečno, se je kralj zatekel k vladi močne roke. da bi ‘Ukrotil nezadovoljneže. Poveril je generala Primo di Rivera z vodstivom' državnih poplav. General pa ni uspel. Nato se je kralj zopet odločil uvesti parlamentarizem. Pri volitvah dne 16. aprila 1931 pa s.o zmagali republikanci in socialisti. Že na predvečer je prišlo dlo prevrata. Republikanec Zamora je prevzel oblast iz kraljevih rok, ki se je odpovedal prestolu in s sfVojo rodbino zapustil Španijo, v katero se potem ni več vrnil. — Sedaj je stalno bival v Rimu, kraljica pa na Angleškem.
60 podmornic Zedinjenih držav je priplulo
finančnikov v Narodni banki, g. Ivan AVsenek; rekel je, da bo država morala pozivati državljane, da podpišejo posojilo. »Postopek bo radikalen in vsak bo moral čutiti, da je dolža*
podpisati državno posojilo. Odpora v tem po-na 1 din. Konzum piva se je v zad'njih gledu ne bo in ne bo moglo' biti, saj ga bo silno dvignil, ker je pivo napram vinu država lahko odstranila.«
V
»Toti list« je z odlokom notranjega ministra ustavljen.	... . ».	^
Madžarski prosvetni minister Homan se i« ob povratku iz Sofije te dni ustavil tudi v Beogradu, kjer se je raztovarjal s prosvetnim ministrom: dr. Krekom in drugimi.
Brezmejna moralna propaiost. V vasi Poro-din pri Požarevcu, je sin župana. Stojan Bo-škovič, s sekiro pobil AnatoJija Pacanovske-ga, prokurista tvrdke Sever & Co. v Ljubljani in mu oropal 8000 din, ki jih je prejšnji večer Boškovič plačal Pacanovskemu za poravnavo dolga. Boškovič je hlinil Pacanovskemu prijateljstvo in ga je naslednje jutro celo zapeljal na oddaljeno postaio, spotoma pa ubil.
Konferenca, o izvozu hmelja se je vršila minuli teden v ministrstvu za zunanjo trgovino.; Ugotovljeno je bilo, da je doslej odkupila *aj* več lanskoletnega pridelka hmelja Soivjetskai zveza. Stavljen ie bil tudi predlog za prepoved uvoza hmelia.
»Novi Beogred«. Beograjska občina izdeluje načrte za zgraditev novega dela mesta na levi cbali Save.
Neumnih liudi se ne manjka. V Beogradu so prijeli nekega člotveka, iki se le izdajal KI časnikarja in ima na vesti celo vrsto ■preval'. Ena izmed teh prevar ie T>a tako originalna, da io ie vredno zabeležiti. Preveianec se ie nekega dne sestal v tramvaju z nekimi bogatim, toda neukim kmetom. Kimetu se ie vožnja 9 tramvajem silno dopadla in v pogovoru, ki ga) je navezal s prevejancem, ie izjavil, da bi silno rad kupil tak tramvajski voz. Prevejanec BO mu ie -predstavil kot lastnik tramvaja in mt* rekel, da mu voz proda za din 25.000. Res sta s kmetom sklenila kupčijo in prevejanec i« lepo vtaknil denar v žeo. Ubogi kmet Lala, tako se imenuje, ie seveda ostal bez denarja in tramvaja.
Trije so vlamljali, dva pa sta kupovala. — V Zagrebu so prijeli tri vlomilce, potem pa še dva ugledna trgovca? ki sta od teh vlomilcev-kupovala nakradeno blago.
Uvedba skrajšanega šolskega pouka v Nemčiji! se ni obnesla. Z izbruhom vojne so na srednjih šolah v Nemčiji šolsko leto razdelili na tri tromesečja, da so na ta način skrajšali pouk. Izkazalo pa se je. da ie skrajšani pouk na škodo učnega uspeha in bodo sedaj zopet ppeljali polletne semestre.
Najstarejša sončna ura v Pragi se nahaja na dvorišču znane vseučiliške zgradbe wKlemen-tinuma«, katero so tam napravili leta 1658, ko so jezuiti izgradili »Klementinum«. Praga ima še več sončnih ur, ki so se ohranile do danes, toda ostale so iz poznejše dobe.
Hrvatski znanstvenik dr. Gjuro Arnold ie
87. letu umrl v Zagrebu.
Proslava 25 letnice sov|et* ske vojske
V Moskvi je dne 23. t. m. govoril na proslavi maršal Timošenko, ki je dejal, da se v požaru druge svetovne vojne na Filipine. Trdi se, da so vsi ukrepi Anglije1 ne	rušijo	samo	meje	posameznih	držav,
in Amerike v zvezi z nekimi dokumenti, ki so ampak	države tudi	uničujejo	druga	dru
jih našli pri ubitem japonskem admiralu Osumi, ki je bil poveljnik japonskega brodov;a na Kitajskem. Osutna se je vozil s svojimi štabom v nekem letalu, ki so ga Kitajci 9. februarja sestrelili in takio dobili v roke načrte o japonskih namerah na Daljnem vzhodu.
go. SSSR bo ostala nevtralna. Ker pa iznenadenja nikdar niso izključena, je treba, da je vojska pripravljena. Naše narode ne sme presenetiti nobena zvijača in nobeno naključje, — Imenovanih je bilo 6 novih gneralov.
A. M. de Jong:
[43
Čuden Aukovnik
[.OTROŠKA leta meheyntjeja qeysena«
Sedaj pa se ni mogel več vzdržati, začel se je krohotati in ni mogel nehati, tudi ne ko ga je Mereynt-je začel suvati v trebuh. Nazadnje je zgrabil svojega malega prijatelja pod pazduho in ga, kot običajno, dvignil visoko nad svojo glavo, kot bi dvignil peresce ter se nato z njim zavrtel, da je bil Mereyntje ves omotičen, ko ga je zopet postavil na noge: Me-reyntjeju je šlo na pol na smeh, na pol na jok, ko je rekel:
»Idijot!«
Flirefleterjev obraz se je zopet zresnil:
»Moram ti reči,« je začel »in to si moraš do iro zapisati za ušesa, ti mali mož: Ne brigaj se toiiko za ženske.«
^Začudeno ga je pogledal Mereyntje.
»Ženske?« je vprašal negotovo. »Češnjica veaJar ni nobena ženska — ona je vendar deklica! '
»Vraga, to je vendar vseeno,« je zagotavljal Fli-refleter. Vse deklice enkrat postanejo žene, in prav za prav so to že v zibelki. . . Bolje bo za te, ako jim greš s poti.«
Toda Mereyntje je bil na tihem ogorčen, zato je godel:
»Zakaj le? Kakšno neumno čvekanje pa je zopet to?«
»Škoda bi te bilo. Kajti ti vzameš vsako stvar preresno. Na ta način ne boš v življenju nikdar imel miru pred ženskami. Neprestano bodo motile tvoj duševni mir in ti se temu ne boš niti zoperstavljal. Lepega dne boš stal pred odločitvijo: ali izdaš ženo ali pa ljubega Boga . .. potem boš pač izdal Boga, ker si že obljubil, predno si sploh vedel zakaj gre. Bodi previden, dečko; v naprej te svarim: izogibaj se žensk!«
Mereyntjeiev smeh je razodeval, da mu ne verjame. Bilo je preveč očitno, da je vražji Flirefleter zopet enkrat govoril neumnosti.
»Našega gospoda Boga izdal,« je vzkliknil živahno. »To isi ti lahko misliš! . . . Potem bi že raje izdal tebe!«
»Jasno,« se je smejal Flirefleter, »saj jaz nisem ženščina.«
»Takooo!« je preudarjal Mereyntje. »In ti? Zakaj pa ti ne greš ženskam s poti?«
Zopet se je prijatelj prisrčno zasmejal in vzkliknil:
»Toda, saj sem ti vendar že rekel, da sem mnogo slabši od tebe. Tatovi morajo krasti v družbi is tatovi in grehu prideš v okom samo s še večjim grehom ... In ženske, te so skoro da največji greh na svetu.«
'»In kaj ie potem še večji greh?« je vprašal Me-reyntje radovedno.
»Dedci, kot sem na primer jaz,« se je smejal Fli-vefleter na v^a usta. Sedaj je Mereyntje dokončno izjavil, da je bedast.
Toda s tem ni bila zadeva glede podstavka z vojaki niti najmanj rešena.
Bila je strašno dolgočasna sobota. Že od jutra naprej je deževalo. Mrzel dež je pršil izpod svinčeno sivega neba na cvetočo zemljo. Noben človek ni šel z doma na polje, dasi bi bilo nujno potrebno opleti njive. Ljudje so delali kisle obraze, zlasti pa je bilo težko otrokom, kajti zunaj se niso smeli igrati, v hiši pa jih je takoj kdo nadtl. Tudi z Mere/ntjeje-vim sprehodom s Flirefleterjem ni bilo nič. Sedel je v poltemnem kotu v isobi s svojim malim bratcem in sestro. Igrali so se s praznimi škatljicami za vžigalice in poleni ter gradili gradove in kmečka 'niše, ladje in vlake, kakor je pač naneslo. Aarjan se je šel igrat k nekemu šolskemu tovarišu v neko kol-nico.
Flirefleter je prišel in sta sedela z očetom Gey-senom pri oknu. Od časa do časa sta spregovorila par besed, kadila vsak svojo pipo in čemerno zrla skozi mokre šipe v oknih na vaško cesto, ki je bila vsa izmaličena in preprežena z majhnimi vodnimi koriti, da je izgledala prava karikatura. Merevntje je slišal njune glasove in se čutil zadovoljnega; bilo je čudovito prijetno v mračnem kotu, kjer je v igri uveljavljal svojo fantazijo in z zlaganjem neznatnih škatljic za vžigalice ustvarjal sijajne stvari.
Flirefleter je bil nezadovoljen. Mrmraje je godrnjal:
»Vreme kot nalašč, da bi jo človek, blaten od nog do glave, mahal umih krač skozi Flandrijo in se potem zvečer paril kje za kakšne pečjo, velik vrč peneče se Gambrinove pijače stisnjen med koleni.
Jklcu/sUa PotUika" ne dM/a ne&eniU su&M&tcif, zalo- fi&-ecu/neti natoenine taka{!
CELJE
Mhilmane mezde. Po mnogih obratih in delavnicah se pritožujejo delavci in delavke, da ne dobe plače na podlagi predpisanih minimalnih mezd. Dobe se tudi podjetniki, kii ne plačajo odškodnine za orožne vaje. bolniški teden itd. Vse to je v nasprotju z zakoni in odr redbami in delodajalci to prav namenoma kršijo. Vsi, ki se čutijo prizadete, naj dobro branijo plačilne kuverte. Ob izstopu iz dela naj ničesar ne podpišejo, ker 'tega po zakonu niso dolžni. Kdor ob izstopu kaj podpiše, mu tudi tožba nič ne koristi. Prvo kar je, delavci, združite se med seboj in solidarno zahtevajte, da se vam mezde ni druge dajatve točno in v redu izplačujejo. Ko pa bodo volitve obratnih, zaupnikov, izvolite sposobne, svobodne in tudi energične zaupnike. -	•.
Seja »Vzajemnosti« bo v sredo, 26. februarja s pričetkom ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru. Vabim vse s. odbornike in odbornice, da »e te izredno važne seje točno udeleže. —• Jeram J., tajnik.
ŠKOFJA VAS
Resne in upravičene pritožbe na račun občinskega prehranjevalnega odbora. Delavci, ki so navezani, kar se tiče prehrane, izključno na trgovine, so ostali brez vsake moke. Prehranjevalni odbor je razdelil moko t, - s ‘ a delavstvo, ki nima ne zemlje, ne vrta, je pa ostalo brez moke. Dnevno se dogaja, da prihajajo gospodinje, delavci in delavke iz te občine in prosijo celjske trgovce, da jim prodajo moko na nakaznice izdane od občine Škofjavas. Zahtevamo, da se to takoj uredi, da dobi vsak lastnik nakaznice to kar mu pripada. Mislimo, da upravičeno zahtevamo, da se taki nedosfatki takoj odpravijo. „ t, i '	—	Delavec.
LAŠKO
Kakšni so ljudje dandanes... Neka 35 letna tekstilka v Laškem je pred letom poročila nad 70 let starega železničarskega upokojenca, ki ga je pa letos nenadoma zadela kap. Že pogreb njenega moža je naravnost presunil vdovo. Ker so ji moževi sorodniki odpeljali moža v Celje, se vrši boj za dosego pogrebnine na dve strani. Prav tako ne bo dobila dvomesečne podpore, ker je pač tekstilka. Preostalo .je le tretje, t. j. pokojnina po možu. Ne samo sorodniki, temveč pol mesta je nekako z naslado govorilo, da se bo mlada vdova pod nosom obrisala za pokojnino. Zakon pa določa drugače in tako je vdova dobila zadoščenje za roganje. Ker je vdova skromna delavka, ki ji usoda narave ni nudila posebne lepote,\ zato hočejo nekateri ljudje dandanes siromaka še bolj ponižati k tlom. In kaj imajo od tega?
ZAGORJE OB SAVI
Poziv na predavanja. Tukajšnja gasilska četa je na pobudo gasilske župe v Litiji sklenila prirediti niz predavanj o anatomiji, fiziologiji, higijeni, prvi pomoči bolnikom in ponesrečencem, zastrupljenju s strupenimi plini itd. Predaval bo banovinski zdravnik g. dr. Slavko Grum, Predavanje se bo vršilo v sredo dne 26. februarja ob pol 6. uri zvečer v dvorani »Sokolskega doma«. Ker so takšna predavanja važna za vsakogar, priporočamo delavstvu in ostalemu občinstvu, da se teh predavanj udeleži'.
KRANJ
Stopnišče proti Stražišču je ponovno dobilo držaje in je pričakovati, da so sedaj bolj trdno nameščeni kakor prej, ko so se dali brez posebnih naporov izruvati in odnesti
»Delavska Politika« je »Pod velbom« nalepljena za vse. zaradi česar naj posamezniki ne režejo raz deske člankov ali podlistka, kakor se to čestokrat dogaja. Vedo naj, da potem drugi izrezanega ne morejo brati, zlasti brezposelni, katerim je lepljenje našega lista pravzaprav hamenjeno.
JESENICE
Zanilmivo. V Ljubljani je izšel v ženski »Be-lo-modri knjižnici« roman Milene Mohoriče-ve. znane na Jesenicah še iz časov predavanj pod okriljem »Zveze delavskih žena in deklet«, z nazivom »Korenove Šaše učna leta«. 'Pa roman noši sledeča posvetila: »Spominu Helene Zug\vitzeve, predsednice »Zveze delavskih žena in deklet« na Jesenicah, umrle leta 1934«. Ta počastitev spomina pokojne prvo-boriteljice za ženske pravice na Jesenicah, s. Zugvvitzeve. nas veseli. Zelo zanimivo knjigo si lahko vsakdo izposodi v knjižnici Splošne gospodarske zadruge na Jesenicah v »Delavskem domu«.
Kdo bo dal carinarnici »klobuček«? Zgradba stoji na najlepšem mestu, toda še vedno nima »klobučka«.	' j' -•■te
Kdaj bomo dobili v našem mestu kakšno javno 'stranišče? Ponašamo se, da je naša občina postala mesto. Toda razen imena, našemu mestu domala še vse manjka. Zlasti kar se tiče higijene, bo treba nekaj ukreniti. Predvsem imamo v mislili javno stranišče, ki ga naše mesto ne premore, zato pa večkrat tako izgleda po naših cestah in ob cestah, da je človeka sram.
Kdaj bo odstranjena hiša, ki zapira cesto malo nad občinskim domom? Na tej hiši raste vsa mogoča zelenjava. W? t. Es	'
-».-'i* Kljub temu pa bo bolje, ako se najde Potreben denar, da se ta hiša, ki sredi mesta zapira cesto, podre.
MAR1BOB
Razdelitev živilskih nakaznic za marec
Mestni preskrbovalni urad razglaša, da bo razdeljeval živilske nakaznice za marec v času od 24. t. m. opoldne do vključno 1. marca opoldne. Živilske nakaznice se bodo izdajale uružinskim Poglavarjem za nje in za njih svojce. podnajemnike in služinčad proti predložitvi pravilno izpolnjenih glav (talonov) februarskih nakaznic.
Živilske nakaznice se bodo delile na 7 rajonskih razdeliščiih za stanovalce ulic po posebnem razporedu.
Stranke, ki so izgubile februarske nakaznice, se naj v lastnem interesu javijo vi svojih rajonskih razdeliščih, kjer naj prijavijo izgubo nakaznic.
Opozarjamo vse stranke, da je nehal poslovati reklamacijski oddelek v Miklošičevi ul. 1.
Nakaznice za belo pšenično moko za bolnUe so res draga zadeva! Prijatelj našega lista nam pripoveduje: Cisto res je, kar ste zadnjic napisali gieue nakaznic za belo pšenično moko za bolnike. Poznam slučaj, ki je še mnogo bolj kričeč, kot pa so Primeri, ki sto jih navedli v tisti beležki. Precej daleč na deželi vem za obrtnika, ki ima težko bolnega sina, kateri že leta in leta ne more niti s postelje. Ta p,esrečnež mora imeti posebno hrano in razumljivo je, da njegov želodec ne prenaša kruha, kot ga imamo sedaj. Brez dvoma ima pravico do bele moke. Toda ako bi ga ho-tSl oče predstaviti uradnemu zdravniku, da bi dobil nakaznico, bi ga moral peljati v mesto. Negiede na muke, ki bi jih trpel bolnik pri prevozu in nevarnost, da se prehladi, bi moral oče plačati najmanj dvesto dinarjev, predno bi dobil tako zdravniško potrdilo. In potem stvar s tem ni opravljena. Ako se držimo uredbe, bi moral dotični obrtnik vsak mesec peljati svojega bolnega sina na tak pregled: in plačati tistih dvesto dinarjev.	+ uti
c«, v- i o i-	,	Vseka-
kor bo treba nekaj ukreniti, da ljudje ne bodo imeli nepotrebnih stroškov, ako morajo zaradi svojega zdravja imeti po par kilogramov bele moke na mesec.
Živilski trg je bil mirtulo soboto zopet bolje založen, kakor pa zadnje čase. Tudi slanina je bila to pot spet na razpolago, vendar pa je bila do 9. ure že vsa razprodana, le pri mesarjih jo je bilo mogoče nabaviti še manjše količine. Vse gospodinje pa se silno Pritožujejo, da postajajo življenjske potrebščine tudi na trgu vsak dan dražje. Za denar, ki ga imajo na razpolago žene delavcev in nameščencev, se domala ne more več nabaviti živil, ki so potrebna za najskromnejši obed. Zlasti hudo so v tem času prizadete družine, kjer je večje število otrok, saj stane n. pr. liter fižola od 7 do 8 din. toliko, kolikor je pred draginjo znašal izdatek'za celo kosilo. Z dohodki, ki jih imajo dandanes delavci in nameščenci tudi najbolj praktična gospodinja ni več v stanju prehraniti družine. Tako je v družinah zaposlenih delavcev: in nameščencev, kako pa naj v tem času živijo brezposelni reveži, ki jih je z ozirom na krizo v tekstilni industriji vsak dan več? V številnih družinah vlada tako pomanjkanje in beda, da lahko to pravilno oceni samo oni, ki dobro pozna razmere. Že ponovno smo vi našem listu naglasili, da se mnogo ljudi sramuje svoje bede in vsled tega, dokler se le d.a, večina Prizadetih delavskih družin skriva svoje pomanjkanje. Ti ubogi ljudje trpijo v upanju, da se bodo razmere v kratkem obrnile na bolje in da bo mogoče zopet dobiti zaposlitev ter s tem vsaj malenkostni zaslužek. Večina doslej še ni obupala, toda hude bodo posledice, ako se razmere res kmalu ne izboljšajo. Največja skrb onih, ki odločajo danes o vseh vprašanjih, bi morala biti ta, da se brezposelnim preskrbi zaposlitev in primerni prejemki, ki bodo zadoščali vsaj za vsakdanje življenjske potrebščine. S tem v zvezi je treba predvsem onemogočiti nadaljnje naraščanje cen vsem potrebščinam in skrbeti, da bo za vse delavioljne dovolj zaslužka.
Praktični učiteljski izpit pred državno iz-nitno komisijo v Mariboru je te dni položilo 35 učiteljev in učiteljic. Prihodnji praktični izpiti se bodo vršili 13. marca in 1. maja1 t. 1.
Razdelišča so:
1. razdelišče v poslopju dekliške ljudske šole L, Miklošičeva ulica 1 (pritličje, desno);
H. razdelišče v poslopju dekliške ljudske šole IV., vhod iz Razlagove ulice;
111. razdelišče v poslopju dekliške ljudske šole 111., Razlagova unča 26;
IV’. razdelišče v poslopju deške ljudske šole IV., Gosposvetska cesta;
V. razdelišče vi poslopju dekliške ljudske šole 11., Zoigerjeva ulica;
VI. in Vil. razdelišče v poslopju deške ljudske šole lil.. Ruška cesta (telovadnica).
Na vseli teh razuehscih se dele izKazriice v ponedeljek, torek, sredo, četrten in petek po razporedu, ki je nabit na občinski deski oziroma na vratih razdelilnih lokalov.
Težave z vključitvijo »Rapida« v »Kultar-
bund«. Nemški listi so poročali, da- bo prevzel | vse udejstvovanje nemštva v Jugoslaviji »Kulturbund« s svojimi društvi in pod svojim ' okriljem osredotočil udejstvovanje ostalih društev, ki so jih imeli doslej Nemci, to je prosvetnih, pevskih, športnih in drugih. V Mariboru obstoja poleg »Kulturbunda« in »Miin-nergesangsviereina« še športno društvo »Ra-pid«, ki bi se naj na ta način združilo s »Kul-turbundom« in prešlo pod njegovo okrilje. Pri , tem pa obstoje težave, ker ima »Rapidi« znat-i no Premoženje, zlasti v velikem nogometnem igrišču v Studencih, poleg katerega ima še ; tri parcele z njivami. To posestvo je kupil i »Rapid« leta 1927 od Marije Latzel in dr. Schmiedererja za 210.000 din in sicer tako,
| da je prejela Latzelova 140.000 din, a dr.
! Schmiederer 70.000 din. Iz previdnosti pa men-1 da posestvo ni bilo prepisano na društvo »Rapid«, temveč na štiri mariborske Nemce: odvetnika dr. Oskarja Grosla in dr._ Otona Blankeja ter na stavbenika ing. Rudolfa Kiff-mana in zdravnika dr. Walterja Thalmanna, ki so še sedaj solastniki vsak do ene četrtine. Le pri delu dr. Oskarja Orosla je vsled1 njegove smrti vknjižena kot lastnica ene četr-tinke hčerka lise Orosel. Toda njena lastnina je omejena s prepovedjo prodaje. Posestvo je seveda medtem po 14. letih od nakupa naprej zelo pridobilo na vrednosti in predstavlja danes gotovo vsaj pol milijonsko vrednost. Proti temu, da bi se to premoženje preneslo na »Kulturbund«, pa imajo gotovi odločujoči krogi, kakor se nam zagotavlja, tudi tehtne pomisleke.
47 židovskih beguncev je te dni pribežalo čez mejo iz Nemčije. Med begunci so bili tudi trije otroci. V Selnici in v Rušah pa so oblastni organi begunce ustavili in jih spravili zopet nazaj čez mejo. ,	-t.	v.	.ti.ija
Prostovoljno v smrt. V svojem stanovanju v Metelkovi ulici se je ustrelil 33 letni delavec Jožef Majhen, ki je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Od svoje izvoljenke se je poslovil na ta način, da je kar na krušno nakaznico napisal, da je prvotno hotel tudi njo ustreliti, da pa se je premislil in ji želi vso srečo.
Divji prašiči na Kobanskem. Minulo nedeljo je ravnatelj Berger ustrelil na Kobanskem okrog 115 kg težkega divjega prašiča.
Z doma je pobegnila žena nekega tekstilnega delavca Angela Pap. Njen mož domneva, da je šla čez mejo.
Opomin za plačilo davkov za I. četrtletje. Dne 10. februarja t. 1. je potekel skrajni rok za plačilo I. četrtletnega obroka: zgradarine, pri d o brin e, dajvka na poslovni promet (pa-všaliranega), rentnine, družbenega davka, voinice in spec. doprinosa-. Davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi vseh žc poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, morajo zapadle zneske plačati do 26. t. m., sicer se bo uvedla izterjava.
Materinski tečaj. V sredo, 26. febr. bo v okvirju materinskega tečaja v »Ljudski univerzi« predaval g. dr. Cundrič o snovi: »Kaj naj vedo starši o boleznih ušes, nosa. ust in grla«. Pričetek predavanja ob 20. u,ri.
Narodno gledališče. Torek, 25. februarja »Habakuk«, v korist »Združenja gledaliških igralcev. Izžrebane bodo tri primerne nagrade.
2»GSL2DHJ£ VESTI
Nemško vojno poročilo:	Dne	23.	t.	m.	so
podtoornice potopile 4 trgovske ladje s skupno 33.000 tonami, nadalje 2 trgovski ladji s 7000 tonami in pri Terni eno trgovsko ladjo. Bombardirano je bilo angleško mesto Hall. Angleži niso leteli nad Nemčijo.
Hitler govori dne 24. t. m. ob 5. uri pop.
IZ CESfCE
Kino-kavarna / Kino-bar
Jutri, na pustni torek
veselo pustno rajanje
Podaljšana policijska ura!!!
RUŠE
Bivši občinski tajnik Herga obsojen. Bivši tajnik ruške občine Janko Herga se je moral te dni zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom zaradi utaje zneska- 30.940 din, ki si ga je, kakor navaja obtožnica, pridržal, deloma od uenarja, ki je bil namenjen za ubožne podpore, deloma pa v znesku, ki ga je kasira! za občinski urad že v letih 193« in 1939. Na dan razprave je Herga poslal svojemu zastopniku ganljivo pismo in navedel, da ga ne bo k razpravi, ker si bo končal življenje. Herga je že vedno poprej zatrjeval, da ni kriv in da jf delal po nalogu drugih. Sodna razprava pa se je kljub temu vršila, kajti oblastni organi so iztaknili in privedli k razpravi tudi obtoženega Hergo, ki je bil obsojen na
|2 leti in 8 mesecev strogega zapora, 600 din 'globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Za razpravo je seveda vladalo veliko zanimanje, ker se je že dve leti govorilo o tej aferi, ki je bila sedaj zaključena pred sodiščem. Razprava je bila ‘tajna, zato ne moremo navajati podrobnosti iz razprave, dasi bi to gotovo zanimalo vse ruške občane oziroma davkoplačevalce.
TISKOVNI SKLAD
Trbovlje: Tratnik Avg. din 31.50; Novo mesto: Moretti Jos. din 8; Maribor: J. Fr. din 10, Rebec Justina din 20; Mislinie: Kranjc Marija din 28; Celje: Neimenovani din 5, Novak Ivan din 4; Mežica: Lesnik-Knez din 39.50, Vsem darovalcem iskrena hvala. Po-snemaite!
»Češko Slovo«, najboli razširjen praški dhev-nik, bivše glasilo dr. Benešove stranke »čeških narodnih socialistov«, je objavilo te dni sledeči izrek, ki ga citirajo tudi drugi praški dnevniki: »Ti odločni možje hočejo spremeniti naš narodni značaj. Iz mehkih, mladih občutljivcev bodo ustvarili trdne bojevnike narodnega *0« cializma in tako položili temelj za našo- spojitev; z življenjskim prostorom velikonemškega rajha. Ti možje so publicisti, novinarji in novi možje političnega življenja, ki prepovedujejo pri nas narodni socializem.«
Duhovni most med Čehi in Nemčijo. Praški dopisnik »Frankfurter Zeitung« poroča, da pripravljajo na Češkem načrte za ogromen most čez neko reko, ki bo največji v srednji Evropi. Oboki bodo v razpetosti imeli 150 metrov. Most ne bo služil samo okoliškemu prebivalstvu, ampak prometu vsega »rajha«. Na ta način bo novi most takorekoč dobesedno tudi duhovni most od naroda k narodu v okvirju velikonemškega rajha in novega evropskega reda, pravi dopisnik. Kje se bo nahajal ta most, dopisnik ne pove. Najbrž pa na Labi.
Delovna dolžnost za Čehe. »Der Neue Tag« poroča, da je na ozemljit protektorata češke m Morave uvedena s takojšnjo veljavnostjo delovna dolžnost za prebivalce v starosti od 18. do 50. let. iki so lahko vpoklicani na delo za neodložljiva državnopolitična ali gospodar-sko-politična pomembna dela. Za takšna dela se smatrajo ona, ki služijo državni obrambi, oskrbi prehrane, izdelavi blaga, zboljšanju prometnih razmer itd. Delovna dolžnost lahko traja do enega leta, pri uslužbencih po možnosti največ 6 mesecev in velja tudi za ženske. Izvzete so le matere z otroci pod 15 leti in noseče žene od 6. meseca nosečnosti naprej ter do 2 meseca po porodu.
Kolektivne pogodbe, ki so bjle v veljavi kon” cem preteklega leta, je vlada podaljšala do konca tega leta.
Skladatelj E. F. Burian, ki ima v Pragi lastno', znano moderno gledališče po letnicah, torej sedaj »D 41«, pripravlja novo opero, za katero si je izbral pravljično igro Jaroslava Kvapila »Princezna Pampeliška«. Že prej je zložil E. F. Burian opero Maryšo po igri bratov Mrštikov.
Obsežna znanstvena književna dela pripravljajo v Pragi. Profesor dr. Pražek bc začel izdajati literarno-zgodovinski zbornik »Češka literatura 19, stoletja«, ki bo izšel v 8 zvezkih po 600 strani. Nadalje bo izšla v uredništvu docenta dr. Černega »Zgodovina svetovnih literatur« in v uredništvu docenta dr. s, Heidenreicha »Literarni slovar«.
Omejitev zabave Židov. S posebnim razglasom je deželni prezident na Češkem Židom prepovedal ribarjenje in morajo Židje v 7. dneh vrniti vse veljavne ribarske izkaznice. Minister financ pa je odredil, da morajo Židje najpozneje do 15. marca položiti v hrambo pri deviznih bankah zbirke znamk. Te oddaje se lahko izognejo le tedaj, če prosijo do 15. marca za dovoljenje prodiaje svojih zbirk.
»Učednik — Mučednik«. Pod tem naslovom je te dni predaval češki socialnoi-politični delavec František Havelka v delavski uri češke radio postaje o položaju vajenca »učenca — mučenca«. Češka socialna zaščita vajenca je bila že pod republiko znatno naprednejša, kot v drugih državah in se še vedno spopolnjuje.
Smrtna obsodbe zaradi poskusa posilstva, — »Briirner Tagblatt« poroča, da se je vršila pred Izjemnim nemškim sodiščem v Brnu razprava proti 34 letnemu Jožefu Ružički iz Šebrov pri Boskovicab, ker je napadel 9 žen in deklet ter jih poskusil posiliti in iitn: vzeti torbice. Ružička je celo napadel 16 letno deklico, katero ie daivil in ji grozil, da jo ubije. V drugem slučaju je poskusil Ružička pri Outechiovu posiliti 17 letno deklicoo, ki pa se ga je ubranila. Po zaslišanju 15 prič, je bil nasilni zločinec, ki se ie nedavno oženil in je dejanja priznal, obsojen dvakrat na smrtno kazen.
Dobavo umetnega medu urejata dVa razglasa vlade, ki določata, da se sme prodajati umetni med le na odrezke živilskih kart za mast m s'cer 125 za dobo 4 tednov, na odrezek a 6 za mast. Otroci v starosti 6 do 14 let pa dobe 250 g umetnega medu za isto razdobje.
Iz Slovaike
Plače državnih uslužbencev ie sklenila vlada povišati do končne ureditve v parlamentu na ta način, da dobe nižje in srednje kategorije: neocenjeni 10 do 20 odst. povišek, a oženjeni 20 do 30 odst. Odpravljene so tudi takse pri imenovanju.
KULTURNI PREGLED
»NEKOČ V JESENI IN DRUGE ZGODBE«
Maksima Gorkega, ki so izšle posamezno v petih seSitkih, imamo sedaj, pred seboj vezane v okusno, 246 strani obsegajočo knjigo. Založbi »Knjiga za vsakogar« smo prav hvaležni, da nam je dala za ceno 12 dinarjev zbirko izbranih črtic in povesti velikega proletarskega pisatelja in ji le želimo, da z geslom »knjiga naj bo cenejša od kruha«, prodre med najširše plasti naroda. O prevodih, ki so v splošnem dobri in o nekaterih povestih, ki so izšle kot ponatis iz raznih književnih časopisov, tu ne bomo poročali, ker je bilo to storjeno ob izidu vsakega sešitka posebej; omenimo naj le dvoje, kar moti v zbirki kot knjižna izdaja, da imamo sedaj na pet delov raztrgan življenjepis Gorkega in pa\ da je tiskana na cenenem časopisnem papirju. — Kot naslednjo zbirko napoveduje založba, da pripravlja kraiša dela Emila Zolaja, katerih prvi sešitek pride skoraj na knjižni trg. —bp.
Druga poravnalna razprava s TPD tudi brezuspešna
V četrtek, dne 20. t. m. se ije vršila na rudarskem glavarstvu v Ljubljani druga poravnalna razprava med zastopniki rudarjev in TPD o sporni zadevi zadnje mezdne razprave. Do poravnave zopet ni prišlo, ker je zastopnik TPD odločno vztrajal na svojem nrvotnem ■odklonilnem stališču. S tem je izčrpan poravnalni postopek za obe stranki in lahko vsaka zase izvaja posledice. V slučaju, da se te svoije pravice ne po-služita, imata še možnost, ako sta sporazumni, da predložita sporno zadevo v 'odl'očbo razsodništvu (arbitražno sodišče). Vendar dvomimo, da se bo to zgodilo.
Mi se v podrobnosti teh razprav ne spuščamo, vendar pa povemo, da so imeli le tisti prav, ki so vedno svarili rudarje, da ne dajejo prilike za taka poravnalna postopanja, ki ne morejo prinesti nikdar nič koristnega za delavstvo. Zato so se zelo motili tisti, ki so v zadnjem letaku napisali, »da hočejo onemogočiti, da bi se na pogajanjih dne 20. t. m. za njihovim hrbtom kaj podpisalo.« Naivneži! Saj to je hotela tudi TPD! Ona je svoj cilj dosegla, rudarji pa imajo ogromno škodo na svojih zaslužkih. l i »s.	>	t_kcJu.* tulit ke
V-*ba+--. * ,-v tvju L.
Pred zasedbo Bolgarije?
Vznemirljiva poročila
Vihar proti viničarjem
Z občnega zbora vinarskega društva v Mariboru
Občni zbor podružnice vinarskega društva se je vršil dne 16. februarja t. 1. na vinarski šoii ob zelo veliki udeležbi. V glavnem je bila udeležba zaradi viničarskega vprašanja tako poinošteviilna, i	...	-	,	>.=
J:U*
Žalostno, nad vse žalostno je, da se niti en ui spomni! kaki so časi, ko viničar nima drugega kot mleko in še to se je podražilo samo za borili 25 odst., a kar on kupuje, pa vse za 100 do 200 odst.
Dobro vedo gospodarji, da je viničar sezonski delavec iti da vso zimo in poleti ob
slabem vremenu nič ne zasluži. .	  u
* <	"•	Ali so se kaj spomnili gospod-
je na starostno zavarovanje? Tega se branijo
z vsemi štirimi, kričijo pa, zakaj mlad‘ina be^ ži v mesto.
Kdo bo delal in se ubijal, kakor do pred-kratkim,- za tri dinarje, brez hrane? Ali ni bil že skrajni čas, da je banovina napravila konec tej socialni krivici?
Do danes je viničar znal obdelovati gorico, danes pravijo, naj napravi' izpit, potem bi mu plačali določeno mezdo. Seveda Potem bi kvalificirani težko dobil službo, ako bi mu morali boljše plačati. Delo v gorici ni umetnost. Ali viničar brez izpita' nima želodca?
Oblast bi naj pogledala v viničarska stanovanja in prisilila gospodarje, da urede stanovanja človeku primerno, ne pa, da živi viničarska družina v nezdravih luknjah, fc .u
Viničar.
Francija odklanja odstop Indokine Siamu
Posredovanje Japonske v prid Siamu se bo izjalovilo.
Francoska vlada v Vichyju je odločno odklonila predlog Japonske, ki posreduje v francosko-siamskem sporu, da naj bi Francija odstopila Siamu del francoske Indokine.
Ker je ta predlog propadel, je zelo verjetno, da se bo vojna med Siamom in Francosko Indokino nadaljevala.
Francoska vlada pa je istočasno protestirala proti zbiranju japonskih vojnih ladij in nadaljnjih japonskih čet pred obalami Francoske Indokine.
V Beljaku so se vršile mednarodne smučarske tekme. Pri tekmovanju na 18 km sta zasedla Ranzinger in Smolej 2. in 3. mesto, Klančnik in Knific pa 8. in 9. mesto. — Pri skokih za kombinacijo sta 3. in 4. mesto zasedla Ranzinger in Klančnik. Pri samostojnih skokih sta zasedla Klančnik 5. in Novšak 9. mesto. Skočila sta prvi 64 in 69.5 m, drugi pa 59.5 in 66 m.
Delavski pravni svetovalec
Prisiljena štednja (Studenci)
VpraSanje: Leta 1939 sem radi bolezni potreboval ve-čio iv&oto. Zastopnik ljubljanske hranilne zadruge me ie zato lahko pregovoril, da sem ipristopil k zadrugi, ki mi je objubila dati posojilo din 5000, obvezati pa sem se moral, da bom plačeval mesečno po din 100 kot vlogo in hkrati tudi odplačeval posojilo v mesečnih obrokih. Po sprejemu posojila sem pristal s pismeno obvezo, da se mi odteguje od plače mesečna vloga in ioferok za odplačilo posojila. Po sklenjeni obvezi bi moral plačevati do konca tekočega leta. Sedaj pa je žena brezposelna in mi ostane od moje mesečne plače po odbitih prispevkih za to zadrugo samo din 500, s katerjcni seveda ne morem preživljati družine. Skupno sem že plačal 6500 din in sem prosil zadrugo, da bi pobotala ta znesek s posojilom. Tega pa noče in še v naprej zahteva, da plačujem hranilne ivloge. Ali si res ne morem nič pomaigati, ko je vendar jasno, da glede aa svoj imovinski položaj ne morem dajati za »prihranke«.
Odgovor:	Vlaganje prihrankov fe V korist
ivlagateljeV in vas hranilna zadruga ne more prisiliti v to, ako izpolnite napram njej druge icbveztiosti. Ker ste že vplačali celo več, kot iznaša posojilo z obrestmi, se mora zadruga zadovoljiti s tem, da pobota prihranke in posojilno svoto, ostanek pa Vaim mora izplačati po ■svojih pravilih. Seiveda pa izgubite s tem ev. ugodnosti, katere Vam nudi zadruga za primer, da redno plačujete prihranke, Oblastvu, ki Vam cdtegujejo vloge in obroke, sporočite, da v naprej ne dopuščate več odtegovanja; taka Vaša izjava veže 'oblast, ako niste podali svojo ob-vezo pred sodiščem. Navedeni odgovor smo Vam dali brez poznanja pravil zadruge; za siguren in točen odgovor bi potrebovali pravila.
Terjanje dolga na ulief (Laško)
Vprašanje: Trgovcu dolgujem par mesecev nekaj denarja. Ko je šla pred kratkim moja žena vi mesto, jo je trgovčeva žena na ulici ustavila in glasno terjala za denar, ker da me bo mož sicer izročil advokatu. Slišal ,Bcm, da se na ulici noben dolg ne sme terjati in da v tem slučaju dolg propade. Vendar nisem o tem na jasnem, ali je res, ali ne?
Odgovor: Vaša žena lahko trgovčevo ženo toži zaradi prestopka žaljenja časti, ker jo je na ulici terjala; če ima za to priče. Do>lg radi tega vseeno ne propade, temveč Vas lahko trgovec na plačilo vsak čas toži. Če je trgovka napram ženi Vas terjala, pa lahko Vi a,'ožite tožbo in ponudite ženo kot pričo.
Delo za obljubljeno posestvo (Griže)
Vprašanje: Pred 12. leti mi je umrla vi "ti in je bila njena želja, da bi. jaz podedoval domačijo. Ker so bili moji bratje in se-: tre še mladoletni, je oče prevzel materin del m mi prigovarjal, naj mu pomagam iz dolgov, ker bom itak jaz dobil zato posestvo. Res sem vsa leta pomagal pri delu in še ves pri-
služen denar zabil v dolgove in za Popravilo razpadlega poslopja. Sedaj je začela sestra nagovarjati očeta, naj bi dal posestvo njej. Jaz bi bil s tem oškodovan za denar, materija! in moje delo, ki sem ga vtaknil v posestvo, ker bi že lahko imel svojo hišo. Ali lahko zahtevam vrnitev denarja in materijala?
Odgovor: Pozovite očeta pred pričami, da se jasno izrazi, če Vam misli izročiti posestvo ali ne in kako bo v tem slučaju povrnil Vaš trud in denar za posestvo. Če bo res odklonil prejšnjo obljubo za izročitev) posestva, lahko od njega 'izterjate vrnitev denarja, izdatke za materija! in plačilo svojega dela, ker to ni bilo službeno razmerje in se je vsled tega oče neupravičeno obogatil z Vašim delom.
Učna pogodba (Trbovlje)
Vprašanje: Hčerko sem dal učit šiviljske obrti. V učni pogodbi imamo pogojeno, da plača mojstrinja bolniško zavarovanje in daje hčerki hrano, stanovanje in perilo. Glede mezde se podvržeta obe stranki uredbi o minimalnih mezdah. Ali pripada hčerki kakšna plača po tej pogodbi, ali ne?
Odgovor: Uredba o minimalnih mezdah ne velja za učenke, temveč 8 267 obrtnega zakona, ki pravi, da pripada učencem in učenkam po prvem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Minister trgovine in industrije bi moral v sporazumu z ministrom socijalne politike in delavskimi zbornicami predpisati posebne odredbe o najmanjših zneskih te odškodnine. To določilo velja že od leta 1932, a odredba še vedno ni izdana. Vsled tega velja za učence kraju in opravljenemu delu primerna odškodnina. Sklepamo, da ste se Vi z mojstrico zedinili v učni pogodbi glede te pri-mer/iosti na uredbo o minimalni mezdi. Moi-strica si torej lahko od te minimalne mezde odračinia za hrano dnevno din 12 in za stanovanje din 2. Razliko do minimalne mezde bi morala učenki po 1 letu učenja plačati.
Spričevalo za belo moko (Maribor)
VpraSanje:	Sem	revež,	težko bolan in bi
rabil belo mokio*. Predložiti bi moral zdravniško spričevalo. Slišim pa, da zahteva zdravnik za to spričevalo plačilo, čeprav ga izstavlja tekom uradnih ur v svoji službi, za kar i« itak plačan. Ali moram res plačati za tako spričevalo?
Odgovor: Ne. Uradnik, ki zahteva v svojem uradnem poslovanju in med uradnim časom še posebna plačilo, je celo kaznjiv.
Ponovni bolezenski teden (Sevnica)
Vprašanje! Bil sem dvakrrat bolan, prvič 4 dni, drugič sem obolel zopet po 12 dneh in sem moral v bolnišnico, kjer sem bil teden dnj. Ali mi mora plačati podjetje mezdo za bolezenski teden tudi lob drugem obolenju?
Odgovor: Ne, ker še niste bili ponovno najmanj 14 dni v službi.
Reuter poroča: iz Sofije, da prihajajo zadnje dni v Sofijo nemški častniki v civilni obleki in s spremstvom. — Med drugim je prispel tudi general List, ki ;e igral veliko vlogo v vojni proti Poljski.
Na romunskem bregu Donave je opaziti priprave za gradnjo pontonskih mostov, dasi je gradnja teh mostov zaenkrat še zelo ptežkočena, če ne cel^ onemogočena, zaradi velikih množin ledu, ki plove vzdolž vsega spodnjega toka Donave.
V Bolgariji je opaziti prevozne avtomobile nemške vojske in tudi -adiotele-grafske oddelke. Na važnih cestah so postavljeni tudi novi napisi v nemškem jeziku.
Vprašanje nemškega vkorakania v Bolgarijo je vprašanje nekaj dni, ali pa morda tudi samo nekaj ur.
Angleški poslanik v Sofiji ima pooblastilo, da po svojem prevdarku odloči o tem, kdaj naj prekine diplomatske zveze s to državo in odpotuje.
Reuter poroča iz Sofije, da je dne 21.
t. m. prišlo do protinemških demonstracij bolgarskih dijakov pred največjim bolgarskim hotelom, v katerem so se naselili nemški častniki s svojim spremstvom. Demonstracije so se vršile tudi pred kraljevim dvorcem.
Vsekakor se na Balkanu lahko pričakujejo prav resni zapletljaji.
Istočasno pa Angleži prav odločn« zanikajo vesti o izkrcanju svojih čet v Grčiji ozir. na otoku Lemnosu v Egejskem morju. Edini grški otok, ki služi kot oporišče Angliji, je Kreta.
Obveza Turčije do Anglije
Turčija ima z Anglijo vojaški pakt. Turčija je s paktom zavezana branit} svoje in angleške koristi v Mali Aziji ia na Dardanelah v vojni proti vsakomur, razen proti SSSR.
Avtomobilov se je izdelalo v 2'edinjenih državah pred vojno! 4,800.000 letno, v Angliji 700.000 in v Nemčiji 350.000. Avtomobilska industrija Zedinjenih držav bo sedaj delala r pretežni večini vojne avtomobile in letalske motorje.
Ičatuek mdmžic
O modi
V življenju sleherne ženske igra moda zelo važno, da celo mnogo prevažno vlogo. Mnogo je še danes žensk, ki se ji brezpogojno uklanjajo in mnogo je takih, ki jim je vse življenje zagrenjeno zaradi tega, ker ne morejo dohajati mode, ker jim sredstva ne dopuščajo, da bi sledili vsem modnim novostim in norostim. Vsem tem ženskam veljajo besede znanega francoskega pisatelja Marcela Prevosta, ki je očital ženskam, da so kljub vednemu poudarjanju emancipacije resnične sužnje mode, da se celo na račun dobrega okusa podvržejo diktatu mode, da ravno to slepo če-ščenje mode napravi mnoge izmed njih slepe in gluhe za socialna in druga pereča javna vprašanja, da vodi to slepo češčenje mode pogosto do zanemarjanja dolžnosti proti možu in otrokom. Marcel Prevost je še dodal, da bo po njegovem mnenju žena- šele takrat upravičena zahtevati enakopravnost z možem, kadar se bo predvsem osvobodila praznoverja mode. Suženjstvo mode je vse bolj neznosno in ponižujoče kot vsa druga, proti katerim se ženstvo dnevno bojuje.
Danes živimo v preresnih časih, da bi lahko zasledovale modo, zato tudi moda nekako izgublja na svojem pomenu. Dočim je imelo prej izpreininjanje v modi včasih že kar blazen tempo, se je to danes že precej izpremenilo. Prej je bilo strogo predpisano danes samo kratke, jutri samo dolge. Potem zopet ozke ati drugič široke obleke. Danes pa o kakšni posebni modni črti ni mnogo govora. Vsak si pomaga', kakor si ve in zna, širok plašč nosiš prav tako lahko kakor stisnjenega, široko zvončasto krilo polega ozkega ali nabranega. In vendar smo še kar lepo oblečeni. Med tisoči se jih najde morda komaj nekaj takih, ki imajo denar, da lahko sledijo modnim kapricam. Vsi drugi si pomagamo, kakor vemo in znamo. Kar nič nismo v zadregi, vse predale premečemo, vse ostanke poiščemo in sestavimo obleke, ki so včasih pisane kot mozaik. Čim večja je stiska, tem večja je naša iznajdljivost in vesele smo. če smo še kljub vsem težavam okusno oblečene.
Upajmo, da pojemanje vpliva mode ni samo začasen pojav, posledica sedanjih hudih časov. Ženstvu bo samo v Prid. če bo vso svojo energijo in fantazij« uporabilo v koristnejše svrhe kakor v slepo službo modi. Seveda spada lepo, smotrno oblačilo k lepoti in novim življenjskim pogojem in razmeram se mora sproti prilagojevati tudi naša obleka. Še več: tudi izprememba zaradi izpremembe je upravičena, saj je dolgočasno, če bi bile vedno po istem kopitu oblečene. Zato bo vsaka pametna ženska rada upoštevala vse modne novosti, ki pomenjajo resničen napredek, resnično izboljšanje prejšnjega. Nikoli pa si ne smemo vsiliti od mode kar na slepo vseh njenih muhavih domislekov, sploh ničesar, kar se ne strinja z našo osebnostjo. Vedno se naj vsaka moda prilagodi našemu okusu, ne, pa me njenemu, ker se drugače le prera-do zgodi, da postanemo oslovska vprega vozu modnih špekulantov.
Kis v gospodinjstvu
Kis je izvrstno domače sredstvo, s katerim si lahko v gospodinjstvu mnogo pomagamo, če si pri pripravljanju sadja ali zelenjave umažemo roke, izgine umazanost takoj, če si umijemo roke s kisom. Še bolje pa je, če že prej umijemo roke in jih ne obrišemo, ker se potem roke sploh ne umažejo.
Ko kuhamo zelje, kolerabo itd., se razširja včasih po kuhinji in vsej hiši značilen vonj, ki ga včasih še z zračenjem ni mogoče odpraviti. Temu odpomoremo. če položimo če?, posodo krpo, ki smo jo namočili v kisu 'in ki potem posrka vse neprijetne duhove.
če hočemo preprečiti, da nam prerezana limona ne splesni, jo položimo s prerezano stranjo na krožnik, na katerega smo polili malo kisa.
Apnene in barvaste sledove, ki so jih pustili zidarji in slikarji na oknih, vratih in podih, odstranimo najhitreje, če jih umijemo s kisom. Tudi madeže od milnice odstranimo
s kisom. S kisom tudi odpravljamo kotlovec, ki se napravlja v loncih, v katerih dolgo stoji voda. Navadno ga sicer odpravljamo s solno kislino. Isto delo pa opravi kis, če ga pustimo v loncu več ur stati.
Ce hočemo iz posode in orodja odpraviti duh po čebuli ali ribah, dosežemo to s tem, da ga umijemo s kisom, če imamo zelo umazane steklenice, jih umijmo s kisom, ki mu dodamo še malo soli. Ako se nam je črnilo zasušilo, ga razredčimo s kisom, ki napravi črnilo zopet uporabno. Stene, ki so prevlečene z oljnato barvo, najlepše osnažiš z zmesjo treh delov kisa in enega dela borove kisline, nato jih pa splakneš s čisto vodo.
Zelo važen je kis pri pranju, ker ohrani barve sveže. Zato moramo vsako bolj občutljivo pisano blago in vezenino prati in splakovati v vodi. ki smo ji dolili kisa. Tudi molje prežene kis. Na podolgovato pekačo daj razbeljeno opeko, na njo pa nalij kisa. So-para, ki se pri tein razvija, uniči molje z za*-IeKo vred.
Mnogo nam koristi kis tudi v zdravstvu. Znano je, da omedlelega najhitreje pripravimo k zavesti, če ga po obrazu in tilniku umivamo s kisom in mu ga tudi damo duhati. Umivanje s kisom pomaga tudi pri srbečici, nočnem potenju in vročici. Revmatizem in podobne bolezni zdravnjo z vročimi kisovimi obkladki, preko katerih zavežejo volnene rute. Če nam ostane kje v mesu trn ali treščica in je ne mpremo izruvati, na,vežimo kisov obkladek. Pa bo čez nekaj ur trn sam toliko izstopil, da ga lahko izvlečemo. Proti nahodu prehladu in glavobolu pomaga najbolj vdihavanje kisove sopare; zadostuje, če polijemo k'is na razbeljeno ploščo štedilnika. Isto sredstvo prežene celo gripo. Glavobol in migreno ublažijo kisovi obkladki. Gizeble noge in roke kopamo izmenično v vroči in mrzli vod!i, kateri dodamo kisa. Gliste odpravljajo nekateri otrokom s tem, da jih klistirajo s toplo vodo (27° C), kateri dodajo dve veliki žlici kisa na fiter vode. Kadar si umijemo glavo, moramo zadnji vodi dodati malo kisa. ki daje lasem mehek sijaj in preprečuje osivelost. Zelo osvežujoče učinkuje kopelj, v katero smo dali nekaj žlic kisa. Ker ima kis krepko raz-kuževaluo moč, ga moški radi uporabijo pred britjem.
V dobi koruzne moke
Tudi iz koruzne moke lahko napravimo prav dobre močnate jedi, če koruzno moko poparimo z vrelo vodo ali mlekom, nato io pa pustimo pokrito pol ure stati' Koruzna moka, ki jo ne pripravimo na ta način, se ne napne in ie za Pripravljanje jedil neuporabna, ker razpada. Sele ko smo koruzno moko tako pripravili, jo lahko zmešamo z drugo moko ali krompirjem, da jo Povežemo. Nikoli pa ne smemo koruzne moke prej zmešati s kako drugo moko in šele nato popariti, kajti vse druge vrste moke. razen koruzne, se sprimejo in zlepijo, če jih poparimo in so potem za peko neuporabne.
MALI OGLASI
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se prip.oroča cen]. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski dom r. 111. z.
Maribor, Frankopanova ulica 1.
Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje.
Udalo in areluje 'Adott Jelen v Maribora, m Tiska Lladsko tiskarna d. S. v Maribora, predstavnik V. Erien v Mariboru.