LETNIK XVI., ST. 47 (770) / TRST, GORICA ČETRTEK, 22. DECEMBRA 2011 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI Eo ■o CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY gara NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Bogdan Vidmar Je res vse "brezveze"? Kdo v resnici sem? Katere so moje resnične potrebe in najgloblje zahteve, ki so morda le v moji podzavesti, katero je odkril Freud? Kakšna je sploh moja narava? Kdaj sem zares srečen? Kaj povzroča v meni slabo počutje? Sem tam, kjer želim biti? Lahko sklepamo, da se počutimo slabo, ker obstaja prepad med našimi željami ter potrebami in tem, kar v resnici je. Ta razklanost je v vsakem izmed nas. Toda ta ugotovitev ni povsem preprosta. To razhajanje doživljajo tudi tisti, ki jih raznaša od veselja do življenja. Odgovor je torej v našem odnosu do te razklanosti. Problem ni le razhajanje med idealom in dejanskostjo; problem je, če med prvim in drugim polom ni komunikacije, ko ne vidimo več izhoda iz svoje potopljenosti v zlo. Problem je, ker resničnosti, v kateri se nahajamo, ne sprejemamo. Sploh znamo videti zvezde, drevesa, sočloveka? Imamo radi sami sebe? Sploh še vidimo celoto, ali pa smo pod mikroskop vzeli le še svoje rane in bolečine? Sem zaradi ene neprimerne reakcije učitelja zasovražil celotno šolo in učenje? Morda se mi zaradi določenih slabih izkušenj v službi ali družini vse gabi? Taka drža nas vodi v žalost, gnus, naveličanost in izolacijo. Rešitev iz tega stanja ni v tem, da se odločamo za nove in nove dejavnosti in konjičke, rešitev tudi ni v iskanju novih in novih zabav. Tako hlepenje po dobrem počutju in pozabi naveličanost in praznino le še poglobi. Spodobi se in pravično je, da si kristjani postavimo vprašanje o našem praznovanju Božiča. Se rojstvu Boga sploh še čudimo? Je praznovanje Božiča izčrpano v nekaj voščilnicah, ki jih moramo napisati tistim, ki še nimajo interneta, ter prežeto z izčrpanostjo in naveličanostjo zaradi vampirskih zahtev veselega decembra? Za to, da živimo in smo veseli, so potrebne odločitev in neprestana vzgoja ter samovzgoja. Vzgoja za pravi odnos do resničnosti, za čudenje vsemu, kar je prisotno. Problem je, da smo pogosto slepi za to, kar je. Tako kot ne opazimo lepe rožice, preslišimo tudi Božji klic. Nebo nad nami je, a mi ga žal ne vidimo. Vsak bo seveda rekel, da je to jasno, da je nad nami nebo. Kristjani rečemo, da verujemo v Boga. Temeljno vprašanje pa je: kaj pomeni vedeti? Vedeti, da nekaj ali nekdo je, še ne pomeni, da se tega zavedamo, da to opazimo, da nam to, kar je, sploh kaj pomeni, da se temu čudimo. Tako "suhoparno" vedenje nas pušča prazne in naveličane. To izrazijo besede: "Vse je brezveze"! Morda človek postane bolj dojemljiv za resničnost, če se na obzorju pojavi nenavadna "zvezda repatica". Ce želimo zares živeti, je potrebno razbiti naše prepričanje, da o nekom ali nečem že vse vemo in je ta zadeva ali oseba za nas nezanimiva. Razbiti in preseči je potrebno filozofijo pozitivizma, ki našo civilizacijo razkraja že več stoletij. Potem se bomo znali čuditi tudi navadnim dnem, običajnemu kosilu ter temu, da hodimo in govorimo. S svojimi koraki bomo šli za "zvezdo repatico", vse do kraja, kjer se bomo poklonili Bogu, ki je postal otrok. D ragim bralcem, dragocenim sodelavcem in vsem, ki ljubijo tiskano besedo, želimo blagoslovljen in vesel Božič, poln notranjega mira in tihe sreče, v novem letu 2012 pa veliko uspehov in lepih doživetij! - Uredništvo in uprava Jana Peršolja www. ig orgab rovec. n et J' S sijajem Boiica v nm leto* pot naj nam faaiejo ima znamenja Prihodnja številka Novega glasa bo izšla v četrtek, 29. decembra, naslednji teden pa časnika ne bo. / Ured. Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine O javnih napisih, toponimih in jaslih Razprava o programskih prioritetah za triletje 2011-2014 Openske žrtve so darovale življenje za prihodnost Konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine je v tem mandatu večkrat predlagala občinski upravi izvajanje obstoječih zaščitnih norm, ki so odraz kulturnega in jezikovnega bogastva našega prostora. V zvezi s tem so se člani konzulte pred letom dni srečali s predsedniki rajonskih svetov in skupaj z njimi preverili izvajanje 10. člena (javni napisi in toponimi) zakona 38/01 v Štandrežu, Podgori, Pevmi-Oslavju-Štmavru. Kljub večkratnim pozivom občinski upravi ni nobenega premika v smeri izvajanja 10. člena zakona 38/01. Trenutno cestne oznake, smerokazi, topo-nomastični napisi, javni napisi in sporočila, table hišnih številk, vozni red avtobusov in besedilo na avtobusnih postajah niso v skladu z obstoječimi normami zaščitnega zakona 38/01, saj niso dvojezični. Konzulta je na svoji zadnji seji soglasno sklenila, da bo na to vprašanje ponovno opozorila pristojne organe, saj gre za primere, ki omejujejo svobodno uveljavljanje mestne etnične manjšine in kršijo pravne norme Republike Italije. Kot konkreten predlog izvajanja 10. člena zakona 38/01 so člani konzulte soglasno sklenili, da bodo predlagali Občini Gorica postavitev dvojezičnih tabel v Pevmi-Štmavru-Oslavju ter rumenih tabel z navedbo ledinskega imena v Štandrežu in Podgori. Predlog temelji na starih zemljepisnih kartah, zemljevidu s krajevnimi in ledinskimi imeni, ki sta ga pripravila Slori in Narodna in študijska knjižnica leta 1999, ter na posvetovanju z domačini in s predsedniki rajonskih svetov. Pobudo konzulte je takoj podprl prisotni odbornik za lokalne identitete Ceretta z obvezo, da jo bo upošteval pri pripravi prošenj za pridobitev sredstev na podlagi zakona 482/99. Predsednik konzulte Ivo Cotič je podrobneje poročal tudi o kočljivem vprašanju krčenja rajonskih svetov v Gorici in o prošnjah, ki jih je občinska uprava predstavila na podlagi zaščitnih zakonov 482/99, 38/01 in 26/07 za leto 2010 oz. 2011, za katere pa Občina Gorica ni še prejela odgovora iz Rima. Odbornik Ceretta je zagotovil, da bo občinska uprava poskrbela za nemoteno delovanje okenca slovenske narodne skupnosti tudi po izteku sedanje pogodbe, ki zapade januarja 2012. Člani konzulte so obravnavali tudi vprašanje jasli s slovenskim učnim jezikom v ulici Rocca. Predsednik je seznanil člane konzulte, da občinska uprava, kljub večkratnemu posredovanju tudi pokrajinskih predsednikov SSO in SKGZ, pri vpisovanju v jasli ne upošteva potreb in specifike otrok, ki izhajajo iz družin slovenske narodne skupnosti, kot je to že v veljavi v Občini Trst, in da neuč-no osebje jasli ne obvlada slovenščine. Člani konzulte so sklenili, da bodo ponovno opozorili župana in pristojno odbornico, naj upoštevata specifiko prisotnosti slovenske narodne skupnosti v občini Gorica. Paritetni odbor Ponovno o Reziji Seja paritetnega odbora, ki je bila v deželni palači v Trstu 15. decembra, je bila skoraj v celoti namenjena Reziji. Odborniki so ponovno razpravljali o stališču večine, ki upravlja to občino in ki je zahtevala, da občino Rezijo izključijo iz seznama občin, v katerih se izvaja zaščitni zakon za Slovence št. 38.0 zadevi je odbo- ru povedal svoje mnenje tudi župan, predsednik paritetnega odbora pa se je večkrat srečal z občinskimi upravitelji. Razprave so se udeležili skoraj vsi predstavniki paritetnega odbora in skoraj soglasno (razen Adriana Ritosse) odobrili sklep, v katerem odbor ugotavlja, da od vključitve občine v zaščitni zakon se ni nič spreme- pMEA/^ Slovenska skupnost želi ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 2012 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm nilo in torej ni razlogov, da bi to občino izvzeli iz omenjenega seznama 32 občin, v katerih se izvaja zaščitni zakon. Postopek za vključitev je bil korektno izpeljan, saj se je za to odločila, kot predvideva zakon, ena tretjina občinskih svetovalcev. Večina tega ne more spremeniti, kajti smisel zakona je v tem, da zaščiti manjšino. Sicer uveljavljanje pravic zaščitnega zakona ne more biti odvisno od sprememb občinskih svetov, kar bi privedlo do tega, da bi vsaka štiri leta spreminjali seznam občin. Zaščitni zakon nikogar ne sili, da se poslužuje pravic, ki jih zakon predvideva, pač pa daje možnost tistim, ki to želijo, da se sklicujejo na ta zakon. V primeru občine Rezija je tudi paradoks v tem, da se občina poslužuje zakonov 482 in 38 izključno za pridobivanje finančnih sredstev za razne dejavnosti. Da ima rezijanščina svoje posebnosti, je vsem znano. Ravno v tem je bogastvo te skupnosti, ki bi jo morali ohranjevati in bogatiti z raznimi pobudami predvsem na šolskem in kulturnem področju. V šole naj se uvede rezijanščina kot predmet. Krajevni upravitelji imajo predvsem nalogo, da za to skrbijo, v sodelovanju z domačimi društvi, in da se ne spuščajo v jezikovne razprave, o katerih nimajo posebne podlage, in naj raje to prepustijo izvedencem na tem področju. DP ★ * Faks 0481/21987 barbara@tabaj.191.it ■ Poklicno Združenje Svetovalcev za Delo IJk Adriano Peric $£ Martin Drufovka POSVETOVANJA ZA UPRAVLJANJE OSEBJA IZRAČUNAVANJE PLAČILNIH IN SOCIALNIH DAJATEV DAVČNO SVETOVANJE hkojieselja, zdravja, }a uresničevanja i, Ul. Cantore 2 - Tel. 0481 538998 - Faks: 0481 539441 - www.consulenzelavoro.it Gostl,na Pri Francetu «FRANP» uri\ni«V// Domača kuhinja Zaprto ob nedeljah in ponedeljkih SOVODNJE OB SOČI (GO) Prvomajska 86, tel. (0481) 882038 ^^^J2o/vatida vrh svetega mihaela “^Deveta! 1870 Tel. 0481.882488 www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE ts)/ .'ifiro.ščes)/ otfcfcA na/ S7&a/ui/ o-firostonfa J^bAancfe' Čotova družina vošči vsem 6CagosCovCjene ‘Božične praznike in srečno novo Ceto zan padel v bojih z Nemci pri Štanjelu na Krasu. Po njem se imenuje Stresova ulica v Kobari- preživljanje. Poleg tega so ženinega brata Ludvika Sturma, organista v kobariški cerkvi, na po- A Družina Franca Stresa du. Po priključitvi k Jugoslaviji je nekega dne v maju 1948 k njemu prišel uslužbenec nove oblasti, mu pomahal s papirjem in rekel, da so od tega trenutka njegovi tovornjaki postali splošno ljudsko premoženje. Kmalu nato so jim nacionalizirali še trgovine v Kobaridu in Bovcu. Še najbolj boleče je bilo, da so Franca Stresa obtožili, da je trgovinski špekulant in ga obsodili na zapor - pozneje je bil sicer oproščen. Ostal pa je brez vseh možnosti za litičnem procesu proti duhovnikom na Tolminskem po nedolžnem obsodili na zapor. V letih 1950-1953 je Franc Stres zbiral slovenske ljudske pesmi za Slovenski etnološki muzej v Ljubljani. Poleg tega je pisal tudi o nekdanjem življenju v Kobaridu in o domačem narečju. Napisal je tudi nekaj dramskih iger. Z grenkobo lahko rečemo, da je tedanja država poskrbela, da je imel za to dovolj časa. Umrl je leta 1955. Ob 70-letnici drugega tržaškega procesa Ne pozabimo na narodni ponos! u Ta ulici Coroneo so I I vzklikali: A morte X ^1 tutti i sessanta". (Primorski dnevnik 16.12.2011). Med tistimi šestdesetimi je bil tudi moj oče. Obsodili so ga na trideset let zapora, ker se je boril proti raznarodovanju slovenskega prebivalstva tudi na Goriškem. Po vojni se je s svojimi somišljeniki boril in dosegel, da je Italija uzakonila današnje vsestopenjske šole "s JL iiDT/DjMl Sošol Nadja Kupuj v samem središču Gorice! 1Sešel e praznike! zraven Katoliške knjigarne grofica goriziana tipografia tiskarna printing house buchdruckerei 1 since 1966 slovenskim učnim jezikom". Kako naj sprejmem besede slovenske mamice, ki je na šolski seji, kazaje na uro, izjavila: "Seja naj bo kar v italijanščini, ne izgubljajmo časa z dvojezičnostjo, saj to je konec koncev italijanska državna šola". In seja je potekala samo v italijanskem jeziku, mamica, ki je prosila, naj poteka tudi v slovenskem jeziku, ker ona italijanščine ne razume, pa je bila postavljena v kot. Slovensko mamico, ki se je zaradi "praktičnosti" odrekla svojemu jeziku, sprašujem: "Gospa, ali veste, kaj je dostojanstvo, kaj je ponos"? Tisti šestdeseti so ta pomen dobro poznali. Majda Sfiligoj 34170 Gorica Ul. Gregorač, 18 tel. 0481 22116 fax 0481 22079 info@graficagoriziana.com kraj Monte 22 Krmin (GO) Tel. (0481)60531 www.lasubida.it Distribucija pijač NARDIN GORICA Ulica Svetega Mihaela 324 Tel. 0481.21065, Faks 0481.522410 L&ško utam BIRRA-BIERE-BEER-BIER Predstavitev knjige in odprtje razstave Stresovih fotografij avstrijskih vojakov iz časa pred 1. svetovno vojno na Kobariškem je bila 13. decembra v prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk. Ob stoletnici začetka njegovega fotografskega delovanja na Severnem Primorskem je njegov sin inženir Marijan Stres založil bogato opremljeno knjigo v obsegu 237 strani. V knjigi je tudi veliko vsebin o kobariški zgodovini iz 1. polovice 20. stoletja. Soavtorja knjige sta Peter Stres in Marijan Stres. V januarju 2012 načrtujejo tudi njeno predstavitev v Kobaridu. Franc Stres je namreč v letu 1911 v Kobaridu odprl fotografski atelje in od tega leta naprej izdajal zelo veliko fotografij in razglednic tega dela Slovenije. Franc Stres je bil rojen leta 1884 v Kobaridu in po šolanju na Koroškem in v Trstu je postal čevljarski mojster. Zelo ga je zanimal razvoj tehnike, zato je vsako leto redno obiskoval milanski velesejem. Delal je v Trstu in med leti 1906-1910 v Parizu in Švici v obutveni tovarni. Spoznal je način življenja v Franciji in Švici in tam se je že v tistem času ukvarjal s planinstvom, smučanjem, drsanjem, sankanjem. Zanimal se je tudi za politiko in fotografijo. Po političnem prepričanju je bil vse do svoje smrti socialni demokrat, po svojem mišljenju pa svetovljan. Leta 1911 se je vrnil v Kobarid in odprl čevljarsko delavnico. Kmalu je ugotovil, da čevljarstvo prinaša premalo dohodka, zato se je bolj posvetil trgovini in odprl fotografsko delavnico. V Kobaridu je že pred 1. svetovno vojno poleg številnih oseb posnel veliko število fotografij različnih dogodkov iz kulturnega življenja, sokolstva in novih pridobitev v Kobaridu: hidroelektrarne na potoku Idrija in nove ceste Kobarid - Trnovo ob Soči. Med 1. svetovno vojno so ga Italijani kot politično nezanesljivega internirali na Sardiniji. Po vojni je v Kobaridu nadaljeval trgovsko in fotograf- Ob 100-letnici začetka njegovega fotografskega delovanja v Kobaridu Peter Stres in Marijan Stres i | ;■ M HMM —I Wl Osnovna šolaj. Abram Pevma Učence je obiskal sv. Miklavž Tudi letos je bilo potovanje sv. Miklavža zelo dolgo, toda uspelo mu je najti pot do šole Josipa Abrama, kjer so ga nestrpno pričakovali vsi učenci. Po enem letu se je vrnil mednje in se pozanimal pri učiteljicah in učitelju, ali so se otroci primerno obnašali, se učili, pisali domače naloge ... Tudi sam je nekoliko preveril znanje nekaterih posameznikov, ki so kar trepetali, ko jih je povpraševal po tako težkih računih. Dobro so se izkazali, nekateri so mu recitirali ljubke verze, pod vodstvom učiteljice Marte pa so mu zapeli nekaj veselih pesmic. Sv. Miklavžu so tudi izročili nekaj pisem, v katerih so anekdote. Učitelji so se mu iskreno zahvalili za obisk in za paket, namenjen vsem razredom. SG mu zaupali, da bi radi postali dobri kot on. Pomagali bi nonotom, ki so na vozičku, obiskovali bi bolne in osamljene, nosili bi radi dobro voljo vsem ljudem, podarjali bi ljubezen, prijateljstvo, veliko sreče in veselja, svoj čas in nasmeh. No, sveti Miklavž je bil presrečen, ko je slišal toliko lepih in pozitivnih namenov. Odločil se je, da bo prav vsak dobil lepo darilce, toda obljubiti so morali, da se bodo zares potrudili dan za dnem, mesec za mesecem, do njegovega naslednjega obiska. Po skupinski sliki se je bradati dobrotnik poslovil in otrokom je bilo kar malo hudo, saj bi še ostali v njegovi družbi in poslušali njegove simpatične GORICA Drevored XX. Septembra, 134 --.n ^ Tel. 0481.82117 Faks 0481.548864 URARNA ZLATARNA ŠULIGOJ Gorica, ulica Carducci, 49 0481.535657 • www.suligoj.com ZKB -|QpvQ credito cooperativo del carso vJO zadružna kraška banka CREDITO COOPERATIVO Doberdob Sovodnje II progetto e realizzato dalla Provincia di Gorizia e finanziato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, ai sensi delle leggi 482/99, 38/01 e della L.R. 26/07. II progjet al e realizat de Provincie di Gurize e finanziat de Regjon Friul Vignesie lulie, ai sens des legs 482/99, 38/01 e de L.R. 26/07. Projekt izvaja Pokrajina Gorica, financira pa ga Dežela Furlanija julijska krajina v okviru zakonov 482/99 in 38/01 ter deželnega zakona 26/07. i Tour de Gorizia II freddo, la pioggia, il vento. I ciclisti goriziani sembrano ben abituati ad affrontare le intemperie dellabrutta stagione. Tuttavia per gli appassionati delle due ruote ecologiche del capoluogo isontino, il maltempo nori e neppure la peggiore delle insidie. Proprio cosi, perche quella che e stata la Nizza austriaca non si rivela sempre una citta amica della bicicletta. Eppure, pensiamoci un attimo, ne avrebbe tutte le caratteristiche: e piccola, ad attraversarla da un capo alFaltro, pedalando, ci si mettono poche decine di minuti. E moderatamente trafficata, cosa al giorno d'oggi alquanto rara e, eccezion fatta per alcune zone piu distanti dal centro o per il Borgo Castello, e pianeggiante, con poche e non insuperabili šalite. Insomma, una citta a misura di ciclista. Invece non e sempre cosi, perche i goriziani non sono esattamente degli emuli di Coppi e perche la citta, intesa come infrastrutture e strade, li respinge. Sara forse un retaggio dei decenni di benzina agevolata, che ha spinto gli abitanti della citta a prendere 1'automobile per ogni minimo spostamento, pretendendo puntualmente di arrivare con la propria vettura esattamente davanti alLufficio, al supermercato, al bar. Chissa, puo essere. Sta di fatto che, malgrado i tentativi e i passi avanti degli ultimi anni, girare in bicicletta per Gorizia e una piccola avventura e anche le tanto discusse piste ciclabili cittadine non sempre agevolano gli amanti delle due ruote. Dite di no? Saltiamo in sella e facciamoci un giro. Pronti via, partendo dal centro, magari dalla stazione ferroviaria. Da qui si puo imboccare il Corso lungo uno dei due controviali, che ospita una larga pista ciclo-pedonale. Tutto bene, fino a quando non si arriva in un tratto piuttosto frequentato, dove i pedoni non hanno ancora capito bene di dover lasciare 10 spazio anche a chi pedala. Ed ecco allora i primi rischi, le prime scampanellate, le prime discussioni. E una volta arrivati in fondo a Corso Italia? Tutto finisce, perche da qui in poi il ciclista deve rientrare nel traffico stradale e vedersela da solo con autobus, moto e automobili. Ci sono poi brevissimi tratti di pista ciclabile come quello di viale XX Settembre, una cinquantina di metri o giu di li nei pressi del Centro culturale Bratuž. Ai ciclisti, quantomeno, si e pensato alla Casa Rossa e in via Giustiniani. Qui, a differenza di quanto avviene nel centro storico, 1'asfalto e sufficientemente liscio e sicuro. Peccato allora che quella linea gialla che delimita la corsia per i ciclisti non la veda proprio nessuno e le macchine parcheggino nel bel mezzo della pista. E allora tocca frenare, fermarsi, invadere la strada e proseguire, sperando di non farsi male. Ma i goriziani ci sono abituati: per loro e come mettersi il cappotto, i guanti e 11 berretto, proteggendosi dal freddo. Niente piu. gorizia C r O H d C h G SOITtl D G provincie di gurize pokrajina gorica Croiiichis Li s u n ti n i s - Posoška kronika www.cronacheisontine.it l Rassegne coral Nativitas 2011: de regjon fin in Europe Rassegna corale Nativitas 2011: dalla regione all’Europa E torne la magjie dal Nadal, e torne "Nativitas de regjon fin in Europe". Cheste rassegne di concierts di musiche sacre e di Nadal, promovude de "Unione Societa Corali Italiane" (Usci) dal Friul Vignesie Julie, e je deventade un apontament fis dal mes di Dicembar tal Friul Oriental e no dome, midiant al pode maestos de musiche e dal cjant che a son bogns di trasmeti chei valors tipics de culture sacre dal nestri teritori. Chel di "Nativitas" al e un percors che al e scomengat tal 2007, par valoriza mior la ativitat des corals, che a son inmo plui ativis sot Nadal e vie pes fiestis. La idee di fonde e je che di meti adun un cartelon unic di events par promovi intune forme complete ducj i concierts e dutis lis iniziativis che a son sul teritori. II progjet al a vut suces subit e al e deventat ancje un stimul pes corals a proponi simpri gnovis e particolars iniziativis. Tal zir di pocs agns la rassegne e je deventade un apontament fis pai apassionats di musiche sacre e di cjantis di Nadal, tant che "Nativitas" e a za passat i confins de regjon e dal stat e si e presentade tal forest. La so vocazion internazional e a ce fa cu la funzion di "puint" tra popui e nazions (massime tra Est e Ovest) che al a simpri vut il Friul Vignesie Julie. Chest an i concierts di Nativitas no son rivats dome in Venit e in Siidtirol, ma ancje in Austrie, Slovenie, Gjermanie e in Romanie. A Bucarest, in particolar, "Nativitas" si e fermade ai 6 e ai 7 di Dicembar, tal teatri Romanian Atheneum e tal Museu Nazional de Civiltat Contadine. Cheste rassegne, che e sta deventant simpri plui impuartante, chest an e a scomengat ai 26 di Novembar, cul conciert te glesie de Madone dai Dolors a Triest e si sierara chest an cu ven, simpri te Capital de regjon, ai 14 di Zenar, aes vot e NATIVITAS 2011 Canti e tradiziom natahzie in Alpe Adria ■•".v-—--.. Cjants e tradizions di Nadal inte comunitat Alpe Adria y \ Božična pesem v ljudskem izročilu v skupnosti Alpe Jadran \ Lieder und VVeihnachtstraditionen im Alpe Adria j; Songs and Christmas traditions in Alpe Adria *-§S jj®k' i !wfll & ijlrv - --------------------www.uscifvg.it -------------------- mieze di sere, te glesie de Madone dal Mar. Ma se lis sos rassegnis a son ator par dute la regjon, il so cur al e in Provincie di Gurize, dula che e a ben 45 corals (e di chestis 5 a son di zovins e 12 di vos blancjis) par un total di mil e passe coriscj. Tal Friul Oriental a son une vore di lor che a an passion par chest gjenar di musiche e ducj chei che ur plas a an la pussibilitat di gjoldi de magjie di un conciert di "Nativitas", o ancje di plui di un, stant che a saran tancj (come che si viot tal program che si cjate ancje in internet tal sit www.uscifvg.it). La rassegna di concerti di mušica sacra e natalizia "Nativitas" e diventata un appuntamento fisso del mese di dicembre nella provincia di Gorizia e in tutta la regione. Uiniziativa e seguita ogni anno da tantissimi appassionati di mušica sacra e canti natalizi. Uedizione di guesfanno oltrepassa i confini nazionali e tocca anche locaiita in Slovenia, Austria, Germania e Romania. II programma completo della manifestazione e reperibile sul sito Internet www.uscifvgt.it. m Andrej Kosič prejel nagrado za življenjsko delo Conferito ad Andrej Kosič il premio per il lavoro di una vita Horus 2011 je nagrada za družbeno odgovornost, ki so jo podelili 24. novembra v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Nagrado podeljujeta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi partnerji. Tudi letos so nagradili podjetja, ki imajo celovit pristop k družbeni odgovornosti in sodelujejo tudi z drugimi ustanovami ter se družbeno in kulturno udejstvujejo. Letos je šlo za posebno podelitev, saj so priznanja prvič prejeli tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Priznanje je prejel goriški podjetnik Andrej Kosič, ki je celo življenje posvetil delovanju trgovin Kosič v Raštelu v Gorici. Šlo je namreč za nagrado za delo, ki ga opravlja od leta 1948. Za podjetje, ki ga sedaj predaja hčerkam in sinovoma, je Kosič izrazil željo, da bi uspešno poslovalo še naprej, predvsem v težkem obdobju, ko svetovna kriza narašča na vsakem področju. Trgovine v Raštelu so začele čutiti posledice te krize že s padcem meje, ko je število kupcev upadlo in so odprli velika nakupovalna središča. Gospod Kosič se rad spominja tistih časov, ko se je leta 1947 preselil v Gorico. Takrat je po končanem pouku v šoli pomagal očetu v trgovini. V tistem času je bila meja še zaprta, bili so težki časi. Trgovina je postopoma širila svojo dejavnost in pridobivala vedno več strank. Leta 1964 je gospod Kosič odprl svojo trgovino, zdaj pa jih ima skupaj s svojimi sinovi kar šest. V tem dolgem času, ko je prišlo do zgodovinskih sprememb v mestu, ga še vedno razveselijo stare stranke, ki so iz Gorice in iz Slovenije prihajale že pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. Take trgovine, kot je Kosičeva, predstavljajo pravo dušo mesta, daleč od hladnosti modernih nakupovalnih središč. Zato gre Andreju Kosiču, njegovi družini in podjetju res posebna čestitka za uspešno življenjsko delo. II24 novembre scorso a Maribor e stato conferito alVimprenditore goriziano Andrej Kosič il premio Horus 2011. Si tratta di un ricoscimento peril successo della plunennale attivita commerciale della famiglia Kosič in via Rastello a Gorizia, avviata nel lontano 1948, alla guale limprenditore ha dedicato molto impegno e passione nelVarco di tutta la sua vita. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii Nomi, luoghi e identita: convegno su toponomastica e politiche linguistiche Si e svolto dal 17 al 19 novembre scorsi a Cividale e a San Pietro al Natisone il convegno internazionale di studi "Nomi, luoghi, identita: toponomastica e politiche linguistiche", che ha visto la partecipazione di esperti e studiosi provenienti da Friuli, Sardegna, Slovenia, Catalogna, Paesi Baschi, Polonia, Olanda, Serbia e Marocco. Numerose sono State le tematiche affrontate: i toponimi in qualita di soggetti giuridici e beni culturali, la legislazione internazionale, nazionale e regionale a riguardo, i processi di standardizzazione e normalizzazione della toponomastica, i nomi di luogo usati dalle comunita di lingua minoritaria in Italia e alLestero, 1'attivita di valorizzazione della toponomastica nella lingua locale, i processi di allontanamento dai nomi di luogo usati prima delVindipendenza di un nuovo paese, quelli di polimorfismo di un toponimo a seconda della lingua usata in un territorio plurilingue e i problemi pratici di applicazione delle politiche linguistiche riguardanti i nomi di luogo. II convegno, organizzato della Societa Filologica friulana unitamente al Gruppo di Studio sulle Politiche linguistiche della Societa Linguistica Italiana, e stato sostenuto dalla Regione Friuli Venezia Giulia in compartecipazione con la Comunita montana Torre, Natisone e Collio, in collaborazione con i Comuni di Cividale e di San Pietro al Natisone e con il Centro internazionale sul plurilinguismo delVUniversita degli Studi di Udine. DOBERDO DEL LflGO dobardo DOBERDOB RONCHI DEI LEGIONARI RONCJIS Dl MONFALCON RONKE ^ SAGRADO I Lis fiestis in taule a Gurize Le feste in tavola a Gorizia No si pues fevela di un "menil dai dis di fieste". Magari si che si podares, par caritat, ma nol sares just, al sares fintremai esagjerat. A Gurize e in altro. Parce che ogni tiere e a lis sos tradizions, ma ogni tradizion e a mil variantis, ches che si puedin cjata in dutis lis vilis, fintremai in Non e sempre possibile identificare un unico 'menil delle feste" o meglio un'unica lista di piatti e pietanze delle tavole imbandite nei giomi di festa, perche ogni luogo ha le sue tradizioni e ogni tradizione ha mille declinazioni, che si possono trovare in tutti i borghi e in tutte le famiglie. Anche a Gonzia si pud parlare di un filone, di una serie di profumi ed aromi tipici della citta nel periodo natalizio. dutis lis cjasis. Ma se no si pues cjata un plat sol, o par dile mior une sole liste di plats e di pitancis, par fevela des taulis che si preparin a Gurize tai dis di fieste si pues fevela di un filon, di une schirie di odors tipics de citat. I ricuarts e il presint si messedin inte stesse cite, par scjalda i curs - e no dome chei - de int che si da dongje ator di une taule par Nadal o pal Ultin dal An. Tal gusta dal di di Nadal si puedin cjata ancje lis lasagnis, juste par scomenga. Une robe che no je propit farine dal sac de nestre tiere. O pur, che si che e je nostrane: un brut cjalt, cu la sedon plene che si disfrede soflant. Dentri a navighin diviers gnocuts di gries. Cuant che a vegnin ben, a son nui fofs che si disfin inbocje. Cuant che no vegnin ben, a son plui tegnadigs, cuasi durs, ma simpri une vore bogns. In alternative al brut, po, i blecs, che si puedin cuinga cuntun bon tocj. Cul tocj di salvadi, o cuntun altri tocj di cjar, come che e dis la tradizion. La anime slovene di Gurize, po, nus propon un plat special, mitteleuropean: i strucui cuets cun spinaze e scuete, cuntune paste di farine, ufs e sal (e une sedon di vueli) lavorade a dilunc a man, po si le distire e si met sore la spinaze bulide, la scuete, spongje, formadi e sal. Po si rodole su la paste e si fas il strucui, si fasilu su intun tavaiug net, si leilu ben stret e si fasilu buli par tre cuarts di ore. Par cuingalu si doprave tocj di rost o, inmo mior, spongje disfate. Come secont, invezit, al jere cuasi simpri rost. Rost di ce cjar? Nol impuarte. A cualchidun i plas il poleg, a cualchidun altri il purcit o il vidiel. Cualchi volte si fas un misclig, dut insiemi. E, ator ator, patatis plui che no polente, almancul il di di Nadal. Patatis in tecje, buinis e brustulidis tant che al baste. Lessadis prime e po dislidudis cu la ceve, inmo mior cuntun poc di sain. Cualchidun al a inant il pes, no dome la vilie, ma ancje pal gusta dal di di Nadal. Magari il bacala o i scamps a la busara, o ancje un brudut, di mangja cu la polente blancje, che di farine fine. Sui dolgs, po, ducj dacuardi. No pues no jessi -e di fat e je simpri- la gubane gurizane che e je plui buine che no chei panetons e chei pandoros che si cjatiju a ogni pit algat. Putize o presniz, variantis diferentis in ogni famee. Sul stamp dal strucui di spinaze, si fas il strucui in strace, la version dolce. Trideset let Kulturnega doma v Gorici Itrenfanni del Kulturni dom di Gorizia »Rokovanje kultur ... La cul tura in una stretta di mano ... Culture in tune strete di man ...« Pod tem geslom se je odvijalo slavnostno praznovanje jubilejne 30. obletnice Kulturnega doma v Gorici, ki je z dvema odmevnima dogodkoma potekalo 22. in 27. novembra v slovenskem kulturnem hramu v ulici Brass v Gorici. Kulturni dom v Gorici je v teh treh desetletjih uspešno gostil preko 6000 različnih prireditev, ki gredo od gledaliških predstav preko koncertov, likovnih razstav in knjižnih predstavitev do konferenc in posvetov. Goriško hišo kulture, ki spaja pod skupno streho tako ljubiteljsko kot profesionalno kulturo, obišče od 30.000 do 35.000 obiskovalcev na leto. Bogata dejavnost nam sama po sebi priča o pomenu, ki ga Kulturni dom ima za slovensko ustvarjalnost in umetniško besedo v Gorici in v širšem goriškem okolju. V jubilejno dogajanje je Kulturni dom vstopil v torek, 22. novembra, z odprtjem likovne razstave z naslovom »Poklon ob tridesetletnici Kulturnega doma«. Razstavo so vsebinsko obli kovala dela dvainštiridesetih umet nikov različnih narodnosti. V okviru razstave je izšel tudi likovni katalog s popisom in z umetniško kritiko vseh razstavljenih del. Publikacija vsebuje tudi pesniški poklon, ki zaobjema verze slovenskih in italijanskih pesnikov, med katerimi sta tudi Ciril Zlobec in Miroslav Košuta. Osrednja jubilejna slovesnost je potekala v nedeljo, 27. novembra, v obliki trijezične glasbene prireditve, na kateri je nastopilo približno petintrideset glasbenikov, pevk, pevcev, recitatorjev in napovedovalcev. Prireditvi so v nabito polni veliki dvorani Kulturnega doma prisluhnili tudi številni ugledni gostje in upravitelji. Prisotni so bili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije Boštjan Žekš, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta ter goriški župan Ettore Romoli in novogoriški župan Matej Arčon. Prisoten je bil tudi Igor Komel, večletni ravnatelj in duša Kulturnega doma v Gorici. Pred pričetkom prireditve je uvodni govor imel predsednik upravnega odbora Kulturnega doma Boris Peric. V svojem priložnostnem posegu je izpostavil dejstvo, da je raznolikost kultur in jezikov odlika, ki jo je treba unovčiti v vse bolj standardiziranem in globaliziranem svetu. Prireditev se je nadaljevala s prepletanjem glasbenih točk. Na odru so ob spremljavi orkestra nastopili pevci, ki so z vrhunsko interpretacijo slovenskih, italijanskih in furlanskih pesmi izpostavili bogato goriško obmejno stvarnost. »Rokovanje kultur... La cultura in una stretta di mano... Culture in t'une strete di man...« e il motto con il quale si e aperto il sipario sulle celebrazioni del 30° anniversario delVattivita del Kulturni dom di Gorizia. Trenfanni fa, nelVormai lontano 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 1981, apriva le sue porte a Gorizia la "Casa della cultura slovena", la cui attivita ha contraddistinto in modo significativo la presenza della cultura artistica e della parola scritta slovena per tutti gli abitanti del Goriziano. www.cronacheisontine.it Sul sito Internet www.cronacheisontine. it, al quale si puo accedere anche dal sito istituzionale www.provincia.gorizia.it, e possibile sfogliare la versione on-line del periodico trilingue della Provincia di Gorizia Cronache Isontine - Cronichis Lisuntinis - Posoška kronika, nel quale vengono pubblicati mensilmente interessanti articoli in lingua friulana e slovena, accompagnati da una traduzione o sintesi in italiano. Consiglio Direttivo UPI FVG L'Unione Province Italiane FVG proporra alla Regione di convocare un tavolo per ridefinire le competenze delle Province. II Direttivo UPI FVG, riunitosi lo scorso 14 dicembre a Gorizia, ha accolto la proposta del presidente della Provincia di Gorizia Enrico Gherghetta di formare un tavolo di concertazione, allargato anche ai rappresentanti dei Comuni, del Consiglio delle Autonomie locali e ai costituzionalisti, chiamati a esprimersi in merito alle norme sulla soppressione delle Province contenute nella manovra del governo nazionale. Al cinema con l’APT In occasione delle festivita natalizie, la Provincia e VAPT promuovono un servizio di trasporto pensato appositamente per chi scegliera di utilizzare il mezzo pubblico anche nel tempo libero. Fino all’8 gennaio 2012 verra attivato tutti i sabati e i festivi un potenziamento dei collegamenti gia esistenti. Inoltre, grazie al sostegno del Kinemax, partner delViniziativa, sono previste agevolazioni per chi scegliera di raggiungere il cinema con 1'autobus. Info: www.aptgorizia.it, numero verde 800/955957. Voci di donna LAssessorato alle Pari Opportunita della Provincia di Gorizia, in collaborazione con il Comune citta di Nova Gorica e la Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, bandisce 1'edizione 2011/2012 del concorso di scrittura in lingua italiana e slovena Voci di donna, riservato alle studentesse delle scuole secondarie di secondo grado e alle donne over 30. II tema di questa edizione e "Parole che non ho detto, parole di troppo". II bando in italiano e sloveno e pubblicato sui siti Internet www.provincia.gorizia. it e www.nova-gorica.si (scadenza 6 febbraio 2012). Laboratori creativi allaN Galleria Spazzapan Fino all'11 febbraio 2012 si terra alla Galleria Spazzapan di Gradišča dlsonzo un ciclo di laboratori creativi rivolti ai bambini dai 5 ai 10 anni. I laboratori "Sulle tracce di Liliana" comprendono una breve visita alla mostra delVartista Liliana Cossovel e la produzione di un elaborato che i bambini potranno portare con se a casa. Per informazioni e prenotazioni telefonare al numero 349/3238503. "Guriza (1950-1960) - Peraulis par imagjinis" e il titolo del pamphlet curato da Dorotea Di Marco e finanziato ai sensi della legge 482/99, redatto grazie alla partecipazione della Societa Filologica Friulana e alle immagini provenienti dalVarchivio fotografico del Comune di Gorizia. Un libro che ha visto la partecipazione di una decina tra giornalisti, storici e rappresentanti politici locali e che ripercorre un pezzo di storia importante della citta: quella degli anni alla vigilia del boom economico, nella quale anche la stessa Gorizia viveva un periodo di forti cambiamenti dopo le terribili sofferenze patite nel corso della Seconda Guerra Mondiale e negli anni immediatamente successivi, che hanno visto la separazione di una parte della citta, diventata Jugoslavia dal 1947. IIlibro pero parla di quel decennio nel quale la citta riparti: dalle visite istituzionali che riguardarono il capoluogo isontino (da Alcide De Gasperi ad Amintore Fanfani, da Antonio Segni a Giulio Andreotti), parte redatta dal collega Marco Bisiach, alVevoluzione economica della citta, descritta dal giomalista e consigliere provinciale Stefano Cosma, fino a uriampia parte dedicata allo storico Cotonificio goriziano, illustrata da Dorotea Di Marco. II momento storico di societa e cultura di allora e invece ben raccontato da Feliciano Medeot, direttore della Filologica Friulana, mentre Anna Madriz illustra il passato di Gorizia. Ne esce un volume interessante, ricco di immagini e ricordi di quei tempi che furono. "Si stava meglio quando si stava peggio", dice un famoso intercalare: le immagini della Gorizia prima degli anni Sessanta dicono un po’ questo. Le difficolta c'erano eccome, ma 1'aria di cambiamento e miglioramento che si respirava era forte e viva, forse piu di quanto si possa sentirla oggi. Auguri Auguris Voščila La Gorizia di un tempo che fu tra parole e immagini La Provincia di Gorizia augura a tutte le lettrici e a tutti i lettori buon Natale e felice anno nuovo! La Provincie di Gurize e augure a ducj i letors Bon Nadal e Bon An gnuf! Pokrajina Gorica želi vsem bralkam in bralcem vesel Božič in srečno novo leto! Scrivono / a scrivin / pišejo: Alessio Potocco, Marco Bisiach, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjšček, Vanja Sossou, Albert Vončina. Collaborano / a colaborin / sodelujeta: Servizio identita linguistiche / Servizi identitas linguistichis / Služba za jezikovne identitete, Ufficio stampa / Ufici stampe / Tiskovni urad (Provincia di Gorizia / Provincie di Gurize / Pokrajina Gorica). Promotori / Promotors / Pobudniki: Societat Filologjiche Furlane, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij. Da ne bi pozabili: škof Anton Mahnič "Naj strastne j ši glasnik borbenega katolicizma V sredo, 14. decembra, so v radijskem koledarčku prebrali: "Leta 1920je na ta dan umrl slovenski škof Anton Mahnič. V slovenskem kulturnem in političnem prostoru je nastopil kot strog branilec katolicizma proti liberalizmu. Kot krški škof pa si je pridobil velike zasluge za ohranitev glagolskega bogoslužja. Po italijanski zasedbi otoka je odločno zagovarjal pravice hrvaških vernikov, dokler ga niso okupacijske oblasti pregnale". Skopi zapis je dovolj, da v mnogih oživi spomin na to izredno osebnost, a premalo, da bi se lahko tudi mlajše generacije seznanile z njegovim pomembnim in razvejenim delom. Od Mahničeve smrti je minilo kar 91 let, a v zavesti velike večine ljudi je ostal v glavnem kot pisec Dvanajstih večerov ali urednik in pisec Rimskega katolika ter kritike na račun Gregorčičevih poezij. V šolskih knjigah zvemo o njem le pri pouku slovenščine, ko ga v glavnem obravnavajo kot človeka, "ki je bil naj-doslednejši in najstrašnejši glasnik borbenega katolicizma". Vendar to je le en vidik te nedvomno močnega moža, ki je deloval tudi kot vzgojitelj in profesor v goriškem bogoslovju, s svojimi spisi pa je obenem korenito posegal v slovensko javno, versko, kulturno in tudi politično življenje. Sončni november se je ob koncu tedna začel odločno prevešati v deževni december. Vaščani so že nekaj dni poprej lahko zaznali, da bo prišel dež, tega pa niso izvedeli iz televizijskih ali radijskih poročil, ampak so se za prihod slabega vremena brez vsakršnega dvoma prepričali po 'gromenju' vlaka z bližnje železniške proge. Ko je pihal južni veter, se je namreč ropotanje vlaka močno slišalo tudi v vas. Nenadna vremenska sprememba, ki so jo kmetje zaradi približno mesec dni trajajoče suše spreje- li z olajšanjem, je pa njemu prekrižala načrte. V petek navsezgodaj zjutraj, preden bi ga prevzel njegov vseprisotni računalnik, je namreč nameraval na bližnjo gmajno po kamne, ki jih je imel namen uporabiti pri gradnji nekega podpornega zidu na parceli. Generacije in generacije Kraševcev so namreč toliko pred njim izčistile pre-nekatere kraške vrtače ali doline, ki so jih po tem zahtevnem in težaškem delu namenile obdelovanju zemlje, ki je bila rdeča, kot bi bila napojena s krvjo onih, ki so na njej preživeli tako rekoč celo življenje. Jesen mu je na vasi minevala kar se da hitro in se kmalu zavlekla v predbožični adventni čas. Vsakdanja opravila in honorarna zaposlitev so mu namreč jemala kar veliko časa, tako da mu je samota ob koncu dneva, ki so mu jo odkazovali vse daljši jesenski večeri, kar lepo prijala, krajšal pa si jo je z branjem knjig in gledanjem televizijskih oddaj, ki so poročale o vsesplošni krizi. O njem naj zapišemo le, da se je rodil 14. 9.1850 v Kobdilju pri Štanjelu. Študiral je v Gorici, kjer je z odliko maturiral leta 1871. Jeseni je stopil v go-riško bogoslovje in pel novo mašo kot tretjeletnik 1874. Po končanem četrtem letniku je postal prefekt malega semenišča v Gorici. Študiral je na dunajski univerzi, kjer je doktoriral leta 1881 iz teologije, in sicer z delom o peklu. V Gorici je nadaljeval svoje predstoj-niško in profesorsko delovanje do leta 1895, ko se je odločil, da se bo v glavnem posvetil listom in drugačnemu delovanju v družbi. Tako ima velike zasluge za organizacijo prvega katoliškega shoda v Ljubljani in za ustanovitev katoliškega znanstvenega društva, ki so ga po papežu Leonu XVIII. poimenovali za Leonovo družbo. Med drugim se je ta družba, ki je bila ustanovljena novembra leta 1896, zavzemala za ustanovitev univerze in akademije znanosti v Ljubljani, kar pa se je lahko uresničilo šele po 1. svetovni vojni in v novi politični stvarnosti. Le nekaj dni kasneje je cesar Mahniča imenoval za krškega škofa, imenovanje je nato potrdil papež, 7. februarja 1897 je bil posvečen v go riški stolnici, 27. marca 1897 pa je bil na Krku ustoličen. Ob tem je zanimiv podatek, da so mu krški duhovniki ob umestitvi darovali glagolski misal. Dari- Še pred večeri pa je vse krajše jesenske popoldneve izkoriščal za delo na domačem borjaču, ki ga nikoli ni zmanjkalo, od zgodnjega obrezovanja trt in dreves, vse do žaganja in cepljenja drv, ki jih je nabral na bližnji zaraščeni gozdni poti; ta je iz njegove vasi vodila v bližnje kraje. Tam daleč se je kazal tomajski zvonik in ga spominjal na Kosovelove impresije, malce naprej je bilo videti Avber, zraven njega pa Zlobčeve Ponikve in zaznati njegove stihe, polne bolečine, asfaltni trak in lepa poljska pot pa sta ga z njegovega doma vodila v bližnjo Koprivo, kjer je ob glavni cesti za Štanjel in Novo Gorico razpadala hiša enega pomembnejših zbiralcev slovenskega ljudskega slovstva, Milka Matičetovega. Ko se je nekega dne z avtomobilom vračal domov še pri svetlem, ga je na levi strani ozke asfaltne ceste, ki je vodila v vas, lo verjetno ni bilo slučajno, saj so takrat govorili, da so ga oblasti poslale na Krk, da bi ukinil rabo glagolice v bogoslužju v tej škofiji, ki je obsegala otoke Kvarnerskega zaliva in otok Rab. Mahnič je s svojim prihodom zamenjal škofa msgr. Andreja Šterka, ki je bil prestavljen v Trst. Kot pravi msgr. Velci v svojih spominih na velikega škofa, kot ga imenuje, v članku, ki je izšel v koledarju GMD leta 1963, "je bila škofija, ki je štela komaj 50.000 duš, veliko preozka za njegovo gorečnost, nenavadno nadarjenost in raznovrstno dejavnost, ki je našla obširno polje za vplivanje na Hrvaškem in v Sloveniji". Bil je, kot ga označuje Velci, "vir totus catholicus et apostolicus", bil pa je predvsem človek, ki je hotel misliti s svojo glavo in se ni dal vplivati od nikogar. Značilno je prav njegovo zadržanje glede glagolice, glede sporov, ki so nastajali v etnično mešani škofiji zaradi liturgičnih obredov v glagolici v t. i. slovanskem bogoslužju. Tako poročajo, da je Mahnič tržaškemu cesarjevemu namestniku, baronu Rinaldiniju, ki ga je kakega pol leta po namestitvi prišel obiskat in se je pri njem pozanimal, ali misli odpraviti glagolico, odgovoril, da vprašanja še ni dovolj dobro proučil, a da bo rabo glagolice, če bo dognal, da je zakonita, z vso dušo branil. To je tu- potem ko ga je pozdravila domača farna cerkev, posvečena svetemu Eliji preroku, pritegnila prisotnost vsem dobro znanega sovaščana, ki je obrezoval trte. Tedaj se je spomnil na dneve še ne pred letom dni, ko se je te umetnosti učil tudi sam. Tedaj je komaj stopil v novo obdobje svojega življenja, ki ga je kaj kmalu začenjala zaznamovati močna, nekakšna kocbekovska navezanost na njegovo novo zemljo. V njegovem življenju se je namreč odprlo novo poglavje, ne tako, ki bi ga mogel prebrati s strani kakih univerzitetnih učbenikov, ki so še vedno ponosno stali na eni od njegovih tolike-rih knjižnih polic, kot bi še ne bili odigrali lastne vloge, ampak drugačno, tako, ki ga je mogel spoznati le tako, da je gledal in poslušal starejše. V odnosu do tiste kraške zemlje, v katero pa niso bile zasajene njegove korenine, in v tistem trenutku, v katerem se je jesen začenjala prevešati v zimo, je čutil nekaj magičnega. Bilo je, kot bi tale binom v njegove žile di storil in na posebni sinodi, ki jo je sklical leta 1901, je potrdil rabo cerkvenoslovanske-ga jezika v župnijah, v katerih so prebivali izključno Hrvati. V mestih Krk, Cres, Osor, Rab in Lošinj, kjer so večinoma živeli Italijani, pa je za liturgični jezik določil latinščino. Mahnič se je za ta ukrep odločil na osnovi bule papeža Inocenca IV. z dne 29. marca 1248, s katero dovoljuje rabo glagoljaških misalov in cerk-venoslovanskega jezika v nekaterih jadranskih škofijah. Ta raba se je marsikje, tudi v Istri, ohranila do 20. stoletja, zelo dragocene spomenike glagoljaštva hranimo tudi na Tržaškem. Avstrijske oblasti in Italijani so začeli takrat z velikimi protestnimi akcijami, italijanski časopisi so ga celo napadli kot krivoverca. Zaradi teh obtožb je moral v Rim, da se je pred papežem Pijem X. obranil teh obtožb. Za Mahniča pa je upravičenost rabe glagolice bila povod, da je leta 1902 ustanovil Staroslovensko akademijo in da je na Krk povabil največje strokovnjake za staro- začel dovajati življenjsko energijo, katere je bil še kako potreben, in sicer potem ko je prebolel bolezen, ki je po navadi ozdravljiva v nekaj tednih, a se je njemu tistega leta precej zapletla. Smisel prihajajočih božičnih praznikov je bil namreč prav tale, in sicer prerojenje ter novo življenje. Tedaj se je spomnil nedavne pridige domačega župnika, ki je pri nedeljski maši vernikom v skopeljski farni cerkvi, posvečeni nadangelu Mihaelu, razlagal o tem, kako je potrebno samega sebe izgubiti zato, da najdemo Kristusa. S prižnice je nato prišla presenetljiva primera, ki jo lažje razume 'neuki' kmet kakor 'učeni' izobraženec, in sicer o tem, kako je potrebno tudi trte v zimskem času postriči in jih tako pomladiti ali preroditi, če želimo, da spomladi pože-nejo nove čvrste mladike, poleti zacvetejo, jeseni pa obrodijo žlahtne sadove. Vse te primere so se v njegovih mislih pletle tudi v dolgih kraških nočeh, ko mu ni bilo dano spati, počitka pa je iskal z mislijo na vse tisto, kar ga še čaka in kar še načrtuj e za prihodnost. Prepričan je bil namreč, da gre za žlahtno dediščino, ki jo je prejel od tistih, ki so pred njim bivali na tisti zemlji - v glavnem je šlo za potomce uskoških gusarjev, ki so v začetku sedemnajstega stoletja pustošili tod -, ovrednotiti predvsem z vrnitvijo na tisto zemljo, ki so jo generacije v hlepenju po vse večjem blagostanju in materialnih dobrinah zapustile. Letošnji Božič, ponovni Kristusov prihod in njegovo prerojenje pa naj bi bili še korak k temu, da bi še za ped globlje pognal svoje korenine v tej svoji novi kraški zemlji. Primož Starman cerkveno slovanščino. Ustanovil je tudi tiskarno, da je začel izdajati v glagolici potrebne liturgične knjige. Tako so izšli deli starozaveznih knjig, abecednik in cerk-venoslovanska slovnica ter liturgične knjige, v latinskem črkopisu pa še cerkvenoslovanski misal, vesperal in obrednik. Tiskarna je bila sploh priložnost za poživitev založniške dejavnosti in spodbuda za škofa, da je nadaljeval svojo publicistično dejavnost ter posredno vplivanje na širšo hrvaško družbo, saj je tudi v tem okolju začel širiti svoje poglede na družbo in posameznika v njej. Podobno kot v goriškem obdobju je tudi med Hrvati krepko in jasno posegel v njihovo literaturo in tudi politično in socialno življenje. Odločno se je uprl tudi šolskim oblastem, ki so leta 1904 klonile italijanskim zahtevam, da bi bil v ljudskih šolah na Krku pouk v italijanščini, ker je ocenil, da bi bilo to krivično do hrvaških otrok, saj oblasti niso dovoljevale niti verouka v maternem jeziku. Pod kaznijo suspenzije je svojim duhovnikom naročil, naj nauk učijo v jeziku otrok, in po štiriletni borbi se je stvar rešila. Že to nam lahko da razumeti, s kakšnimi očmi so nanj gledali italijanski iredentistični krogi. Italijanski dalmatinski časopisi so ga označevali za velikega slovanskega nacionalista. Za takega so ga imele tudi avstrijske oblasti, tem pa je novembra 1918 nasledila italijanska oblast, ki je na Krku takoj začela represijo vsega, kar je bilo hrvaškega. Mahnič se je temu uprl in na mirovno konferenco v Pariz poslal obširno spomenico, v kateri se je zavzemal za narodnostne pravice svojih vernikov pod novo oblastjo. Tako se je uprl tudi admiralu Cagni, ko mu je ukazal, naj odpravi cerkvenoslovanski obred, stalno pa se je upiral pozivom z raznih strani, naj odstopi. Dne 4. aprila 1919 so ga italijanske oblasti, kot piše Lavo Čermelj, pod pretvezo, da ga v spremstvu njegovega osebnega zdravnika peljejo na zdravljenje v Senj, spravile na torpedovko Espe-ro in namesto v Senj so zapluli proti Anconi, od koder so ga potem prepeljali v Rim. Več mesecev je preživel v nekem samostanu v Frascatiju, nato pa še v samostanu Tre fontane v Rimu. Toda tudi v izgnanstvu ni počival in v skladu s svojim jugoslovanskim prepričanjem napisal spomenico, v kateri se je zavzemal za 'neločljivo združenje' Slovencev, Hrvatov in Srbov. Po številnih zahtevah papeža Bendikta XV. je italijanska vlada po skoraj enoletnem izgnanstvu dovolila hudo bolnemu msgr. Antonu Mahniču vrnitev na Krk, kamor je dospel 10. marca 1920. Zaradi raka je bil telesno popolnoma izčrpan, a še vedno poln novih idej in volje, toda bolezen ga je prisilila, da je poleti šel na zdravljenje v Varaždinske toplice in nato v Zagreb, kjer je 14. decembra 1920 zjutraj umrl. Tako je utihnil sekularni duh, kot ga je označil dr. Drago Lončar, čigar življenje je vseskozi prevevala ljubezen do resnice in pravice, zaradi česar je Mahnič moral trpeti tudi nasilje italijanske vojske, samozvane nositeljice dvatisočletne kulture. M.T. Poslušajmo „» z branjem New Swing Quartet - 20 najlepših božičnih pesmi (Dallas, 2004) Pa smo končno pri predlogih za predpraznično in božično obdobje. Ob pomanjkanju snega, ki bi še dodatno olepšal ta očarljivi letni čas, si lahko bralci in prijatelji Novega glasa pomagamo z glasbo. V ta namen vam na srce polagam po mojem mnenju najboljšo skupino, kije v našem kulturnem prostoru kadarkoli posnela božične klasike. Zagotavljam vam, da je tole najboljša glasbena kulisa za to, da si končno oddahnemo od vsakdanjega vrveža in posvetimo tistemu, kar je na svetu najdragocenejšega. Varnosti družine. V ta namen sezite po mehkih in toplih odtenkih štiriglasja New Svving Quarteta, slavne slovenske vokalne zasedbe, kije na svoji štiridesetletni glasbeni poti sledila tradiciji belskega in črnskega spirituala, jazza in gospela ter občinstvu vsega sveta približala pesmi iz baptističnih cerkva ameriškega juga. Zaradi svojih vokalnih sposobnosti so prav oni božične pesmi predstavili z največjo mero suverenosti, zanosa in prazničnega vzdušja, ki spremlja ta krščanski praznik. NewSwingQuartet, sprva kot tercet z Daretom Heringom, Gregorjem Bazenškom in Radom Razdevškom, je nastal leta 1968 v Šentjurju pri Celju po zgledu Golden Gate Quarteta, s katerimi so kasneje tudi večkrat stali na odru. Sestavljali so ga velikani vokalnega petja Tomaž Kozlevčar, Dare Hering, Oto Pestner in Marjan Petan, svojo skupno umetnikovanje pa so končali s slavnostnim koncertom leta 2007. Peli so v koncertnih dvoranah vseh večjih evropskih mest, sodelovali na jazz festivalih ter imeli koncerte in nastope v več evropskih TV in radijskih hišah. Svojo poustvarjalnost so zabeležili na 40 kasetah oziroma zgoščenkah, leta 2003 pa je izšla tudi monografija o kvartetu izpod peresa Draga Medveda. Predlog tedenske plošče je sicer nekoliko pretenciozen. Med božičnim repertoarjem New Svving Quarteta imam najraje redek in dragocen plošček “20 Christmas & Gospel favourites”, v katerem so tujemu trgu leta 2005 predstavili vrhunske priredbe slavnih skladb v angleškem jeziku. Kdor nerad brska po bolšjih sejmih, naj si privošči ploščo “20 najlepših božičnih pesmi”, kije izšla leto prej pri slovenski založniški hiši Dallas. V njej ne manjka nobena, od “Svete noči” in “Hitite kristjani” vse do skladb “Joyto thevvorld” in “Go teli it on the mountain”. Tako v a cappella kot v instrumentalni različici so New Svving Quartet tista glasbena kulisa, ki jo vsi iščemo zato, da nam bo v teh praznikih še lepše in toplejše. Jernej Šček Ko narava počiva... December na Krasu VHypnosovem objemu... Sanje o zlatem volanu Bil je december, tak kot vsi prejšnji, nekoliko deževen, zadnje dni bolj mrzel, obenem pa zaposlen z zadnjimi predprazničnimi opravili in obračuni, ki jih je treba zaključiti pred koncem leta. Dišalo je po snegu in prazničnem vzdušju. Vsem se je nekam mudilo, temu domov, drugemu na sestanek, tretjemu v samopostrežbo. Sveti Miklavž je marsikateremu porednežu, ki je kaj ušpičil ali ponagajal sošolcu, spregledal nagajivost in ga kljub vsemu obdaril, pa čeprav samo s kako knjigo in pomarančami, zato so otroci, ki so čutili v takšnem obdarovanju neko nedoslednost, postajali vse bolj nemogoči, ne pa pridnejši. Tisto o dobroti se je razglašalo naokrog po televizijskih reklamah in v zvezi z raznimi človekoljubnimi nabiralnimi akcijami, ki so se v decembru vidno pomnožile, a v resnici je bilo precej drugače. Trudna od napornega tedna se je zleknila na zofo v dnevni sobi in se zazibala v poldremavico. Sanjalo se ji je. V prostornem avditoriju z belo oblazinjenimi sedeži in lepimi oboki v masivnem rjavkastem lesu so se počasi zbirali in posedali ljudje. Še nekaj minut, pa bi moralo steči podeljevanje priznanj. Glavnina udeležencev je krepko presegala šestdeseto, celo sedemdeseto leto. Počutila se je mlado med njimi, pa čeprav je pred kakim letom že proslavljala abrahama s svojimi prijatelji in znanci. Vršanje povabljencev in njihov klepet je polagoma prekril že tisočkrat zguljeni Jingle bells, očitno so organizatorji pričakovali še koga, ki je zamujal ali iskal parkirišče. Zagledala se je v levo steno, ki jo je prekrivala ogromna slika, ne, pravzaprav svojevrsten mozaik, sestavljen iz velikih enobarvnih ali poslikanih plošč. Podoba je merila v višino štiri metre, raz-potegovala pa se je čez celo steno v dolžino kakih šestnajstih metrov. Čakanje se je zavleklo. Barve so jo vsrkale vase: rumeno sončno obzorje, sinji odtenki neba, temna modrina morja. In na njem bela jadra, parniki, ob njem žerjavi, na skrajni desni dve skodelici in kafetje-ra, kot ji pravimo na Primorskem. Pristanišče torej, v katerem se raztovarja kava. In še svetilnik, beli Obelisk, sinagoga, vrsta cerkev v različnem slogu. Mesto kave, zavezano morju, mesto v zalivu v miniaturi. Idejno jo je malce spominjalo na Spacala in njegovo opremo Pahorjevih knjig v času, ko velika večina ni vedela ali pa ni hotela vedeti za tega tržaškega pisatelja. Kakšne barve, kakšen sijaj mesta, ki je prej sivo kot barvno privlačno, prej mrtvo kot živahno, prej zaprto kot odprto morju in svetu! A lepo se je zagledati v barvni sijaj umetnikove mavrične vizije. Danes je to mesto, v katerem kot gobe po dežju rasejo banke, zavarovalnice, pogrebna podjetja. Elegantno oblečeni moški in skrbno napravljene, a redke pred- stavnice uveljavljene mestne zavarovalnice so se posedli v prve vrste in za govorniško mizo. Slovesnost se je začela. Po pozdravu in uvodnem posegu se je začelo podeljevanje priznanj za varno vožnjo. Nagrajevali so petindvajset let zvestobe mestni zavarovalnici in priznanja podeljevali vzornim voznikom, ki v tem času niso povzročili nesreče. Za vsako podružnico so poklicali nagrajence po priimku, jih nato obdarili z zlatim volanom v obliki broške, knjigo in priznanjem. Fotograf je obvezno poslikal vse skupine. V dvorani so odmevali priimki, ki so ji takoj spolzeli iz spomina. Za vraga, ali med vzornimi vozniki ni nikogar od naših ? Nekaj znanih obrazov je sicer že utegnila prepoznati med čakanjem. A potem? No, prišli so na vrsto, a poleg njihovih priimkov je zazvenel še malo verjeten Debevč, Zaic, Vez-naver... Za vraga, ali smo prišli iz gozda, izhoste, ali so iz gozda oni...? Prejela je priznanje s komentarjem, ah, te deklice, ki vozijo avto! Verjetno je šlo za kompliment. Sledili sta zakuska in nato vožnja skozi božično razsvetljeno mesto ob uri najgostejšega prometa. Nikdar ni vozila v mesto z avtomobilom, a tokrat je bilo treba. Avtomobili so se pomikali počasi, kot pešci, semaforji pa rdeči, kot bi nagajali! A naposled se je v mrazu prebila na planoto in se vrnila domov z darilom, priznanjem za zvestobo (komu že?) z grenkosladki-mi mislimi o zvestobi... in podobnem. Bila je počaščena: verjetno ne bo uokvirila priznanja za petindvajsetletno varno vožnjo, pojedla bo sladke fave, morda bo pripela zlato broško v obliki volana, odložila bo knjigo o strojni tovarni pri Svetem Andreju. Zdrznila se je in se otresla dremavice. Zazrla se je predse in s pogledom ujela broško na mizi. Torej ni sanjala, resje! Čutila se je pomembna, za zava- RAZSTAVA | Deziderij Švara Kjer zemlja sili v nebo Včasih je težko ločevati umetnika od njegove umetnosti: najbrž je preprosto nemogoče. To najbrž še zlasti velja za ricmanjskega slikarja Deziderija Švaro, čigar beseda in človeška toplina bogatita sogovornika v enaki meri kot njegove lepe, očarljive in skrivnostne podobe. Težko je v naši sredini najti človeka, ki je sebi in svetu docela razjasnil odnos, ki ga ima do svoje notranjosti, do svoje duše. Deziderij Švara je to postoril zaradi ključnih življenjskih mejnikov, radostnih in žalostnih. Zlasti te je znal z veliko mero poštenosti in osebnega napora pretvoriti v prenovljen elan umetniškega iskanja, ki svoje sadove daje že vrsto let. Spokojnost misli in osmišljanje neskončnega se do- cela spajata v vsebinski in oblikovni motiviki njegovih slik zadnjih dveh let. S ciklom morskih krajin, ki bodo na ogled v konferenčni dvorani Narodnega doma do 24. decem- bra, se Deziderij Švara vrača k svojim likovnim izhodiščem in jih na novo odkriva. "Rekel bi, da je kromatska izbira sedanjih marin dokaj podobna barvam iste motivike izpred 40 let. Občutki pa, s katerimi jih danes uporabljam, so popolnoma drugačni. Svojo umetniško pot sem namreč začel kot figuralist. Ko pa sem slikal svoje prve morske krajine, sem že začel pot, ki me je iz figurativnega upodabljanja vodila k abstraktnosti. Neskončnost morja me je že ugrabila, čeprav so bili figurativni elementi ponekod še prisotni. Postopoma sem prešel na silno abstraktnost, ki pa vedno odraža neko izhodiščno misel: ta pa je doma le v življenjskosti", nam je povedal umetnik. Prerez Švarovega ustvarjanja je Saša Quinzi zajel v brošuri, ki spremlja razstavo. V njej je med drugim poudarjeno, da je slikar svoja prva zrela platna podpisal v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je v zasledovanju lastnega likovnega izraza preizkusil v raznolikih motivih, od krajine do tihožitja, aktov in portretov, dokler ni obstal na morskem obrežju. Najprej so ga pritegnili vsakdanji prizori ribiškega življenja, ki jih je podajal v realističnem duhu, kmalu pa je začutil, da se njegovo slikarstvo sicer napaja ob konkretnem motivu, a ga zmore obenem preseči. Kot nam je zaupal slikar sam, se je njegova bit oplajala v dneh brezvetrja, ko je opoldan- sko sonce použilo sence in so se hiše, pomoli in mirujoče barke zrcalili v negibni, kristalizirani vodni gladini. "Svet in njegova projekcija sta se ujela v osnovne koordinate, v katere je slikar vpel čiste barvne površine in jih tematiziral v ubrana tonalna sosledja", je zapisal Quinzi. Švara je tako izoblikoval osebno in prepoznavno likovno govorico, s katero je v naslednjih letih lahko sledil notranjemu navdihu, s katerim je kljuboval življenjskim preizkušnjam. Vse do danes, ko je njegova bit našla zrcalnost v nežnih barvnih nanosih in toplini ljubljene vsebine. "Slike predstavljajo sad dela zadnjih dveh let, ki je skoraj v celoti posvečeno marinam oziroma morju. Hotel sem upodobiti neskončnost morja in njegovo podobo v različnih trenutkih dneva. Rad imam predvsem morje ob sončnem vzhodu in zatonu. Podobe zrcalijo obenem moje duhovno razpoloženje: prepričan sem, da vsaka umetnost predstavlja prehod iz materije v duhovnost. Še kako je zato prikladen morski element. Morje se na obzorju iz tekočega stanja spremeni v nebo, zemeljska snov sili v nebesa". IG rovalnico je seveda vredna zaupanja, saj ji je skupaj z več kot stotimi nagrajenimi vozniki v petindvajsetih letih znosila bajne vsote denarja. Čutila se je pomembna, bolj kot na svojem delovnem mestu. Saj ni, da bi hlepela po priznanjih! Zamislila se je in se vprašala, koliko šolnikov, danes že davno pokojnih, ki so zaorali ledino tržaškega šolstva, je bilo nagrajenih za zvestobo šoli, kulturi in jeziku. Spomnila se je pomembne prireditve na prizorišču tik ob morju, pred nekaj leti, z vsemi pomembnimi političnimi predstavniki, osebnostmi, časnikarji, ki so prejemali priznanja. Ni se spomnila, da bi pa nagradili tiste redke upokojene učitelje in profesorje, ki so se kljub starosti in načetemu zdravju udeležili visoko doneče in visoko odmevne proslave, o kateri je pohvalno pisal tudi edini slovenski dnevnik v mestu. Petindvajsetletna zvestoba zavarovalnici zasluži priznanje, petintridesetletna oziroma štiridesetletna zvestoba vzgoji in izobraževanju našega mladega rodu pa... nič. Nič, nič, nič! Ah, ni kaj reči, denar je sveta vladar. Razmišljanje se je razlilo po sobi, spuhtelo v decembrski mraz in neslišno pljusknilo v morje. Zunaj je bil mrzel zimski večer in dišalo je po snegu. Mesto se je lahno prepevaje veselilo skorajšnjega (belega?) božiča, ne - Božiča- in se zavijalo v noč. Pritrjevalo je in prikimavalo veljakom, mestnim pomembnežem, politikom, predstavnikom medijev. Nazdravljali so si ob pogrnjenih mizah, ob razmetanih pomečkanih servietah, pomazanih prtih, napol polnih kozarcih drage penine, ob zadnjih rezinah kraškega pršuta (te sa quel bon, lq de quel agriturismo sul Carso, Iq, dove se manja sai ben), ob skoraj praznih papirnatih pladnjih, omaščenih od slastne salame. Kaj nam pa morejo, morejo, morejo! Hypnos, njen najboljši prijatelj, jo je sredi predbožičnega basanja, norenja in drvenja za darili narahlo objel in položil v mirne sobane svojega spokojnega kraljestva. Spet se ji je zavrtel film o zlatem volanu, o ogromni šestnajst metrov dolgi sliki, mozaiku nekdaj slavnega in bogatega kavnega pristanišča s kafetjero. Hypnos predragi, povej mi, je bilo res ali so bile le sanje? Majda Artač Starman SV. IVAN Božično srečanje društva Marij Kogoj Prisrčno in zabavno za male in velike Res prisrčno in zabavno za male in tudi za velike udeležence je bilo božično srečanje, ki ga je na tretjo adventno nedeljo, 11. decembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu priredilo tamkajšnje društvo Marij Kogoj. Ob tej priložnosti so v goste prišli dijaki 3. b razreda Nižje srednje šole Ivana Trinka iz Gorice s predstavo Cesarjeva nova oblačila in še kaj..., ki je nastala na podlagi znamenite pravljice Hansa Christiana Andersena. Zgodba o cesarju Bonštrudlu, ki mu stilist Valentin sešije novo obleko, ki je tako "izvrstna", da se cesarju vsi upravičeno smejejo, ko ga na modnem defi-leju vidijo v samih spodnjih hlačah, želi pokazati na eno od hib današnje družbe in miselnosti, po kateri je videz prvenstvenega pomena, medtem ko je pravo sporočilo tisto, da ni po- membno, če si na zunaj lep, važno je, da imaš lepo in dobro srce. Občinstvo je s toplim aplavzom nagradilo duhovito igro, ki so jo dijaki naštudirali v režiji Božidarja Tabaja in pod mentorstvom prof. Maje Brajkovič, sicer tudi podpredsednice društva Kogoj. S tem pa srečanja še ni bilo konec, saj so predvsem otroci prišli na svoj račun s pravljico o drevescu Vilibaldu, ki jo je pripovedovala članica društva Ana Fajdiga, zatem je sledilo še sklepno dejanje svetoivanskega srečanja, se pravi bogat srečelov, ki je poskrbel še za dodatno zabavo prisotnih, katere sta med drugim nagovorila novi predsednik društva Kogoj Franc Biancuzzi in kaplan za slovenske vernike g. Milan Nemac (prisoten je bil tudi novi domači župnik g. Fabio Ritossa), ki je voščil vse dobro ob prihajajočem Božiču. i:hlwi:h Slovensko kulturno društvo Igo Gruden Bogat božični sejem Tradicionalni božični sejem, ki ga organizira Slovensko kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine v svojem kulturnem domu, postaja iz leta v leto bolj bogat in zanimiv. Prejšnji teden se je od srede do sobote ob razstavi unikatnih uporabnih in okrasnih izdelkov ter slik zvrstil tudi pester kulturni program, ki je v tople društvene prostore privabil lepo število obiskovalcev. Božični sejem je prava paša za oči; postavljen je bil v veliki dvorani in v sobi Sergija Radoviča. Prekrasni izdelki iz keramike, porcelana, volne, blaga, svile in suhega cvetja, pa še nakit, božični okraski in mnogo drugega so se bohotili na polnih stojnicah. Sejemsko ponudbo so pripravili številni ust-varjalci, posamezniki, društva in šolski otroci, tako da je bilo dovolj izbire za vsak okus. V sredo sta v božični pozdrav nastopila domači otroški zbor OŠ Virgil Šček in otroška balet- na skupina društva Igo Gruden, prof. Ani Tretjak pa je predstavila likovne razstave, ki jih na društvene stene postavljajo Tanja Kralj, Eva Poz-zecco in Štefan Turk. V četrtek so društvo Igo Gruden obiskale lutke. Najprej so predstavili knjigo Tipitapi v rusi kapi prof. Martine Legiša z ilustracijami Štefana Turka, nato je lutkovna skupina Tipitapi z liceja Anton Martin Slomšek iz Trsta postavila na oder Pesmi iz culice, prostor pa se je našel tudi za božični pozdrav gojencev glasbene šole Godbenega društva Nabrežina. Petek je bil glasbeno-plesno obarvan. V poznem popoldnevu so nastopile baletke ŠKUD 15. februar iz Komna, dekliški pevski zbor Kraški slavček pa se je izkazal z glasbenim projektom Zvok mladosti, ki so ga dekleta obarvale z avtorsko izdelanimi video posnetki. Večer sta končala plesalca Ivana Ban in Paolo Ceglie, ki sta se izkazala v argentinskem tangu. Pravljice so pospremile sobotni dan, in sicer najprej s predstavitvijo knjige Helene Jovanovič Pravljice za bele zimske dni. Anika je naslov predpraznični pravljici, ki so jo v sodelovanju s knjižnico iz Komna deklamirali kasneje, za konec pa je božični glasbeni utrinek zadonel z ust Komorne skupine "gHOSt". Božični sejem je samo ena izmed številnih dejavnosti in prireditev, ki jih vso sezono prireja Slovensko kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine. Veseli smo, da lahko po njiho- vi zaslugi redno, nasmejano in z dobrim razlogom obiskujemo to lepo kraško vas. Jernej Šček Kratke Slovenska Vincencijeva konferenca: V božičnem času pomislimo na potrebne pomoči Božični čas je pred nami. Čas veselja in radosti ob praznovanju rojstva našega gospoda Jezusa Kristusa. Toda danes preživljamo veliko finančno krizo in mnogo ljudi je brez vsakršnih življenjskih sredstev, zato je nujno, da se-še zlasti v tem času - spomnimo teh naših bližnjih in jim po svojih močeh pomagamo. Slovenska Vincencijeva konferenca zaznava prav tu vedno večje število potrebnih pomoči, ki se obračajo tudi na našo ustanovo s prošnjo za pomoč, in to še zlasti na Tržaškem, kjer je vedno več družin in ostarelih potrebnih pomoči. Slovenska Vincencijeva konferenca deluje kot avtonomna dobrodelna ustanova v Trstu in Gorici že v vsej povojni dobi. Ustanovljena je bila z namenom nuditi moralno in materialno pomoč našim družinam v stiski, pomagati bolnim in onemoglim in ne nazadnje skrbeti ter pomagati pri vzgoji in izobrazbi mladih. Teh načel se ustanova drži še danes, vendar se mora vedno bolj prilagajati razmeram in potrebam današnje družbe. Posebno danes je nujno boriti se proti revščini in brezposelnosti, ki ju prinaša finančna kriza. Zato je potrebno oprijeti se novih načinov pomoči. To pa ni lahko, še zlasti ne za majhno ustanovo, kot je Slovenska Vincencijeva konferenca. Zato ustanova potrebuje novih in izkušenih sodelavcev ter večja finančna sredstva. Naša ustanova je zelo aktivna na tem področju in skuša, po svojih močeh, posodobiti svoje delo in se čim bolj prilagoditi današnjim potrebam in novemu načinu delovanja. Konferenca je namreč katoliška ustanova, zato skrbi tudi za duhovno obnovo svojih članov, sodelavcev in dobrotnikov. Ob Božiču je bilo v sredo, 14. decembra, v Domu Šolskih sester pri Sv. Ivanu na vrsti zadnje letošnje srečanje s sv. mašo, ki jo je daroval duhovni asistent Konference g. Jože Špeh, z namenom, da bi naša ustanova še naprej delovala v prid potrebnim in osamljenim ter kljubovala novim izzivom, ki jih zahtevajo današnji hudi in nemirni časi ter sodobni način življenja. Člani Konference so aktivni tudi v domovih za ostarele in onemogle še posebej v božičnem času, ko organizirajo v nekaterih domovih koncerte slovenskih božičnih pesmi zato, da prinesejo tudi v te domove nekaj božične radosti in miline božične noči./AS Solidarnost s prizadetim živinorejcem Dariom Zidaričem Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec si je dan po požaru ogledal pogorišče v prostorih zadružnega hleva v Praprotu, ki ga že vrsto let upravlja domačin Dario Zidarič. Njemu in družini je Gabrovec izrazil solidarnost in podporo. Škoda je velika in se bo poznala tudi v nadaljnjem razvoju pomembne dejavnosti, ki je na valu promocije slovitega sira Jamar že dosegala zavidljive rezultate. Deželni svetnik Gabrovec seje seznanil tudi z neverjetnim podatkom, da so se morali gasilci dalj časa truditi, da so končno le prišli do uporabnega vodnega napajališča, in to ne ravno v bližini prizadetega hleva, kar je nedvomno povzročilo zamude pri gašenju požara in omejevanju škode. O tem se bo Gabrovec pogovoril tudi z devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom, saj je potrebno pomanjkljivost čim prej odpraviti. Svetnika Stefan Ukmar in Igor Švab na ogledu začasnega sedeža socio-psiho-pedagoške službe V ponedeljek, 12. decembra, sta se tržaška občinska svetnika Štefan Ukmar in Igor Švab skupno z ravnateljico tržaškega podjetja za zdravstvene storitve dr. Cogliati Dezzijevo in z odgovornima za službo, dr. Loretto Lattanzio in dr. Danielo Vidoni, ogledala nove prostore slovenske socio-psiho-pedagoške službe v ulici Vespucci. Ugotovila sta, da so prostori, kljub morda nekolikšni utesnjenosti, zelo lepo urejeni in daje podjetje poskrbelo za postavitev dvojezičnih napisov z manjšo napako, ki pa bo v kratkem popravljena. Predstavniki zdravstvenega podjetja so občinskima svetnikoma potrdili, daje bila premestitev potrebna zaradi nujnih obnovitvenih del v stavbi v ulici Farneto, ki bo namenjena izključno upravnim dejavnostim podjetja, in da je torej ta lokacija začasna, dokler ne uredijo novih prostorov pri Sv. Ivanu. To pomeni, da bo slovenska služba ostala v teh prostorih manj kot dve leti. Ukmar in Švab sta nadalje sprejela v vednost dejstvo, da je krčenje števila zaposlenih žal strategija tako državnih kot deželnih oblasti, še posebno v zdravstvu, da pa bo podjetje še naprej skrbelo za visoko kakovost službe, ki je že trideset let prisotna na Tržaškem, enake pa žal ni na Goriškem. Predstavniki zdravstvenega podjetja so tudi potrdili, da starši niso izrazili večjih kritik glede sedanje lokacije, saj je v neposredni bližini tudi podzemna garaža, tako da ni večjih problemov zaradi parkiranja. Občinska svetnika priznavata celotnemu osebju izredno visoko strokovnost in zato upata, da jim bodo omogočeni najboljši pogoji za delo. Prav zato so se odločili skupno s predstavniki zdravstvenega podjetja, da se ponovno sestanejo čez nekaj mesecev, približno pred poletjem, da bodo preverili pogoje in delovanje službe. V primeru nesoglasja, menita občinska svetnika, je najboljša pot konstruktivno dogovarjanje vseh, še posebno pa politikov, zato odklanjata brezpredmetne in žgoče polemike nekaterih, ki ne služijo nikomur, ne tistim, ki to predragoceno službo opravljajo, in ne tistim, ki to službo še kako potrebujejo. Jubilejni koncert MePZ Jacobus Gallus V pesmi in besedi po 20-letni poti Publika, ki se je v soboto, 18. decembra 2011, zbrala v luteranski cerkvi v Trstu za večer ob dvajsetletnici mešanega pevskega zbora Jacobus Gallus, bi zaradi priložnosti lahko pričakovala umetniško zrežiran dogodek ali celovečerni koncert z dolgim jubilejnim govorom. Slavljenci pa so presenetili že od samega začetka, ko so v nasprotju z razširjeno razvado stopili pred publiko skoraj švicarsko točno, nato so v tekoči alternaciji besede in glasbe sestavili pripoved o svoji zgodovini. Glavni koncept večera je bila hvaležna zavest o doprinosu priznanih profesionalcev, ki so v teh letih vsak na svoj način prispevali k razvoju tega zbora, zato so bili glavni gostje ravno zborovodje, ki so se zvrstili v tem dvaj-setletju. Prisotnost je odpovedal le ustanovitelj Stojan Kuret, medtem ko sta Janko Ban in Matjaž Šček delila večer glasbe in spomi- nov s sedanjim zborovodjem Markom Sancinom. Izbira kraja in dneva ni bila naključna, saj je zbor začel svojo koncertno pot ravno 17. decembra leta 1991 v luteranski cerkvi v Trstu. Prva pesem tedanjega programa je bila Kogojev Večerni zvon, ki je zato pomenljivo uvedla tudi večer ob dvajsetletnici. Nekateri pevci so verjetno podoživljali emocijo krstnega nastopa, saj so ostali zvesti zboru do danes, medtem ko se je zasedba v vseh teh letih bistveno spremenila. Kot je v uvodnem pozdravu po- vedal ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, je zbor nastal iz enkratne izkušnje projekta Gallusovo zvočno bogastvo, ki je združil osem zborov in čez 200 pevcev. Stojan Kuret, Tomaž Simčič in sam Kralj so bili pobudniki ustanovitve zbora v mestnem središču. Temu zboru so se v začetni fazi pridružili pevci mešanega mladinskega zbora Trst in dekliškega zbora Glasbene matice ter skupina pevcev moškega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Tako se je začela pot zbora Gallus, ki se je kmalu uveljavil z vodilno vlogo in je ob letošnji dvajsetletnici ponovno prehodil etape svojega delovanja s skladbami, ki so na poseben način vezane na določena obdobja in vizijo posameznih zborovodij. Iz tekmovalnih izkušenj sta izhajali Schiitzova Die mit Tranen in Mendelssohnova Denn Er hat seine Engel befoh- len, o zapisanosti domači literaturi so spregovorile skladbe Lavrenčiča, Quaggiata in Merkuja, medtem ko sta pogled na širšo slovensko glasbeno pokrajino odprli Vremšakova in Čopijeva skladba. Glasba se je prepletala z voščili prijateljev in sorodnih društev ter s podelitvijo Gallusovih značk dolgoletnim pevcem. Predsednik ZSKD Igor Tuta je podelil vse značke Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, med katerimi je bilo pet zlatih za več kot 15 let udejstvovanja in devet častnih priznanj za posebne zasluge. Zbor se je zahvalil Glasbeni matici, pri kateri deluje, Slovenski prosveti in Zvezi slovenskih kulturnih društev, a tudi zasebnim podpornikom, ki so omogočili njegovo delovanje. Priložnostni dar je bil namenjen zborovodjem, ki so se v tem dvajsetletju, vsak na svoj način, soočili s človeško in umetniško razsežnostjo zbora, ki je z Jankom Banom dosegel najbolj trajno, enajstletno zvezo. Zbor Gallus se je v zadnjih letih verjetno otresel dolgoletnega bremena "reprezentančne odgovornosti" in je z Markom Sancinom stopil na novo pot, na kateri so se povečali pobratenja, izmenjave z drugimi zbori, tudi število pevcev, kar daje upanje, da je ponovno priš- lo do prave kombinacije elementov za prihodnje, dolgoročno načrtovanje. PAL Foto Kroma EH Ob odprtju razstave Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu //c koprnenjem v srcu so delali za samostojno državo, in vendar so jih zaničevali v obeh taborih. Kljub temu pa so videli najdlje in so med mladimi sejali svoje znanje. Počastimo jih ob udejanjanju njihovih idealov". Tako je prejšnji teden v Peterlino- vi dvorani uvodno spregovoril Matjaž Rustja ob odprtju skromne, a pomembne razstave z naslovom Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu, ki jo je postavila Knjižnica Dušana Černeta. Kot je pristavil njen predsednik Ivo Jevnikar, je bil to dvojni kulturni dogodek o zvestobi slovenstvu, v zamejstvu in zdomstvu. Ob razstavi se je Rustja v prvi vrsti zahvalil predsedniku KDČ Ivu Jevnikarju, Alešu Breclju in Saši Martelancu, ki sta zbrala skupno besedilo, in Lučki Kremžar De Luisa za vsestransko pomoč. Nato je Brecelj odpotoval v preteklost, točneje v leto 1951, ko je izšel zbornik umetnosti in razprav Tabor. Poleg kulturnih tematik sta za ohranjanje slovenstva je nevede začel že pri mladih letih, ko se je kot triindvajsetletni študent tretjega letnika novinarstva odpravil v Južno Ameriko in že tam odkril dvojnost identitete: "Ti ljudje so Argentinci v šoli in družbi, govorijo špansko, med vikendi in v družini pa slovensko. Prav to me je najbolj pritegnilo in presenetilo, zato sem pisal diplomo o Slovencih v Južni Ameriki". Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil pri ZRC SAZU kot mladi raziskovalec in magistriral ter doktoriral. Organiziral je razne simpozije in izdal knjige o izseljenstvu, slovenski politični begunski emigraciji v Argentini in Afriki. Zvone Žigon je zadnjih šest let intenzivno delal na Generalnem konzulatu v Clevelandu kot edini diplomat. Največ se je ukvarjal z odnosom s Slovenci na različnih nivojih, z odškodninami beguncev, ustanovil je lektorat slovenskega jezika na Zvezni univerzi v Clevelandu, ki uspešno deluje in ga večinoma obiskujejo potomci Slovencev, Slovenski muzej in arhiv ter Združenje slovenskih poslovnikov. Izdal je tri znanstvene in eno strokovno monografijo. "Splačalo se je delati zadnja leta, čeprav je bilo naporno. Prepričan sem, da me je nekdo določil za to delo". Šin Foto Kroma tudi dva prispevka z izrazito poli- Drugi dogodek ponedeljkovega tično vsebino avtorja Mirka Ja- večera v Društvu slovenskih izo-vornika, ki zagovarjata neodvisno slovensko državo in sta dvignila veliko prahu. Omeniti velja tudi Franca Jezo, ki je na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta prejšnjega stoletja prvi govoril o suvereni Sloveniji in se zanjo tudi boril. O tej temi je napisal nešteto člankov in razprav, ki so bili objavljeni v številnih časopisih. Martelanc se je pomudil pri pomembnem datumu, 29. oktobru 1956, ko je izšla prva številka glasila Slovenska misel, uradnega glasila Slovenskega kulturnega kluba. Izšla je le dvakrat, ker so potem že potekale priprave na revijo Mladika. bražencev je bilo predavanje o temi Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost strokovnjaka za izseljenstvo in diplomata dr. Zvoneta Žigona, ki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu skrbi za gospodarsko sodelovanje z rojaki v izseljenstvu ter za vprašanja v zvezi z izseljenskim arhivskim gradivom. Svoje delovanje in prizadevanje Oster poseg svetnika SSk Igorja Gabrovca "Hiša Prosecca" le v prid Zoninove penine? Deželna uprava je na predlog odbornika Claudia Violina sklenila, da se slabo poldrugo leto od podpisa "sporazuma o Proseccu" požvižga na sprejete obveze in gre čisto svojo pot. Tako je med nedavno razpravo odborniku Violinu zabrusil deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je že ob razpravi prvih členov deželnega finančnega zakona ugotovil, da bo Dežela namenila manjši prispevek za odkup opuščenega poslopja na Proseku, v zameno pa istočasno izključila vsako drugo finančno postavko za investicije v kmetijske dejavnosti na tržaškem Krasu. Naj potemtakem hiša Prosecca služi le za promocijo Zoninove penine? "Deželna uprava je s tem finančnim dokumentom izničila postavko za financiranje obnavljanja terasastih vinogradov oz. dostopa do njih, ki je bila v teh letih vredna sku- pnih 850.000 evrov in je omogočila načrtovanje prvih obnovitvenih posegov, ki se bodo začeli že v kratkem”, je povedal Gabrovec in ob tem obžaloval, da se tu zanimiva in koristna zgodba tudi konča. "Prav tako je uprava hvalevredno s kar 80.000 evri financirala izdelavo načrta za razvoj kmetijstva na Krasu, ki je pokazal na dinamično podjetniško sliko in na pripravljenost mladih podjetnikov, da nadaljujejo na poti pomembnih investicij. A kaj, ko sta odbornika Seganti in sam Violino že na predstavitvi dokumenta jasno povedala, da ni na razpolago niti centa - kaj šele težkih milijonov", je še dejal Gabrovec in skupščino opozoril, da se ljudje na Krasu upravičeno ču- tijo opeharjene. "Zaščita blagovne znamke Prosecca že danes omogoča bajne zaslužke v Venetu in le redkim veleposestnikom v Furlaniji, medtem ko se v njegovi rojstni domovini, se pravi na Proseku, spopadamo le z vsakovrstnimi omejitvami (beri zaščitena območja Sic-Zps) in s popolno odsotnostjo podpornih programov", je poudaril Gabrovec in pri tem najavil, da se bodo na Krasu pač sprijaznili z dejstvi in odločili, da zahtevajo izločitev proseškega območja, kar bi najbrž privedlo do propada dragocene blagovne znamke... Kdo bo pri tem utrpel večjo škodo? Naj se odbornik Violino in njegovi furlanski podporniki kar zamislijo! NOVI TRŽAŠKA KNJIGARNA // Zadnjič letos na kavi s knjigo Zadovoljili smo vse okuse!" naše trgovine s pojmom kulturnega hrama, dejansko pa je postala okolje žive slovenske besede v središču mesta". Srečanja ob kavi se bodo prihodnje leto nadaljevala do meseca maja, "štafetno palico pa bodo nato prevzeli aperitivi s knjigo, ko bomo lahko koristili odprt prostor našega dvorišča", nam je povedala Ilde Košuta pred pričetkom srečanja, ki je bilo še najbolj neformalno doslej. Okrog lepo obložene mize so namreč posedli stalni obiskovalci oziroma obiskovalke, ki so si ob kramljanju voščile ob prihajajočih praznikih. Med njimi je bila tudi predstavnica založbe Mladika Nadia Ron-celli. Tržaška založba je bila ob ZTT-ju in Qubik kavi ena od pobudnic niza jutranjih kulturnih srečanj v knjigarni. Tudi Roncellijeva je poudarila hvaležno obliko in vsebino srečanj ob kavi. "Na zadnjih srečanjih smo predstavili tudi razna društva in organizacije, ki niso tesno povezani s knjigo. Knjižnim novostim se najraje posvečamo v prvih mesecih novega leta", je dejala Nadia Roncelli, ki je obenem napovedala poskusno sestrsko pobudo v goriški Katoliški knjigarni: srečanja naj bi se začela prihodnje leto. IG Misijonsko popoldne P. Osvaldo v Marij šču na Opčinah zabavali in pazljivo spremljali dogajanje, da bi ujeli kako skrivnost. Pater Osvaldo nam je nato pokazal kratek dokumentarni film. Popeljal nas je na zahodno stran Dne 29. oktobra 2011 je bilo v Finžgarjevem domu na Opčinah zabavno in zanimivo popoldne, ki ga je organiziral Misijonski krožek - Rojan. Obiskal nas je p. Osvaldo Scotti, ki deluje kot misijonar v mestu Corumba' v Braziliji. Na srečanje so prišle družine z otroki, ki z veliko ljubeznijo skrbijo ne samo za lastne otroke, ampak gmotno pomagajo pri posvojitvi otrok na daljavo. To pomeni otroku možnost šolanja, vsakodnevno prehrano - pravzaprav življenje. Prisotni so bili tudi nekateri somišljeniki in prijatelji misijonov. Pater Osvaldo je vse presenetil s svojimi V vstopijo v življenje. Pater Osvaldo je predvsem poudaril, da so potrebni naše tople molitve in tudi gmotne podpore, da lahko kljubujejo vsem najnujnejšim potrebam, da bodo ti otroci imeli mogoče boljše življenje. Po dobri slaščici in kozarčku pijače smo se razšli z željo v srcu, da bi v nas oživeli večja želja in radost za misijonsko poslanstvo. Uča Trobec čarovnijami in umetnijami. Pod izkušenimi rokami so se paličice spreminjale v cvetice, rutice so izpred oči spreminjale barve, predmeti so izginjali in se nato čudežno pojavili na drugem mestu... Otroci so bili zelo pozorni, se Brazilije, kjer s patrom Ernestom Saksido deluje v Don Boskovem mestu Corumba'. To je Deško mesto, živ organizem, kjer se srečujejo otroci, mladi in potrebni. Tu se otroci naučijo poklica, preden dostojno VITAL Servisi za podjetja in privatnike za tržaško in goriško pokrajino PESEK 42 34149 - Občina Dolina Tel. 040 226 868 Fax 040 226 791 e-mail: vitalcoop@tin.it info@vitalcoop.net www.vitalcoop.net Trgovina s prehranskimi dopolnili, olji in kozmetičnimi izdelki znamke planet zdravja planet of health vam želi VESEL BOŽIČ in srečno NOVO LETO! Sesljan, 54/D, tel. 040 299314 (ob trgovini koles Motorbike, blizu hotela Ai sette nani) SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU želi vsem rojakom in še posebno svojim članom, dobrotnikom in prijateljem lepe, miru polne in blagoslovljene božične praznike ter srečno, uspeha polno in zdravo novo leto 2012 Znamke vseh vrst! Dragi prijatelji misijonov! Iskreno se Vam zahvaljujem za vse znamke, ki sem jih prejel v tem letu za misijonske potrebe. Z Vašo zavzetostjo in pomočjo se ta akcija nadaljuje. Zato se še enkrat toplo priporočam vsem tistim, ki bi radi na ta način pomagali našim skrbnim misijonarjem. Prejmite prav prisrčna voščila za blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2012. Še naprej lahko izročite znamke na moj naslov: Saksida Franc ul. Biasoletto 125 - 34142 Trst = Trieste. Obvestila V februarju in marcu 2012 bodo v prostorih Marijanišča na Opčinah potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k bolj kakovostnemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Tečaj bo obsegal sedem srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Potovanje z Novim glasom na Sicilijo bo od 20. do 26. aprila 2012. Odhod z letalom. Podrobnosti bomo sporočili v prihodnji številki. Darovi V spomin na prof. Andreja Bratuža darujeta Drago in Diomira Bajc 100 evrov za Novi glas. V hvaležen spomin na starše darujeta Nada in Uča Gašperšič 200 evrov za Slovensko Vincencijevo Konferenco. Za Slovensko Vincencijevo konferenco darujejo: ga. Meri Bizjak 30 evrov, Igor Švab 20 evrov in ga. Silva Gasperčič 50 evrov. Vsem Slovenkam in Slovencem vesel Božič, zdravja in zadovoljstva v novem letu 2012 želi IGOR ŠVAB tržaški občinski svetnik Prve božične maše 24. decembra 2011 Ob 20. uri v cerkvi Novega sv. Antona; ob 22. uri v Škednju, Rojanu, Sv. Vincenciju, Boljuncu, Ricmanjih, na Proseku in na Kontovelu; ob 22.15 v cerkvi sv. Jakoba; ob 22.30 pri Sv. Barbari; ob 24. uri v stari cerkvici pri Sv. Ivanu in okoliških cerkvah; slovenski Radio Trst A bo oddajal polnočnico ob 24. uri iz Boršta. Podelili so štipendije Sklada Dorie Sardoč “Študiral sem kot blazen in prišlo je do preobrata v mojem življenju. Rekel sem si: v boj proti tem krivicam ne moreš kot kmečki fant, ampak se moraš izobraziti, nekaj moraš postati. To je bil moj preobrat”. Tako je zapisano v knjigi spominov na Dorčeta Sardoča Tigrova Sled (1983). Njegovo prizadevanje glede izobraževanja obnavlja vsako leto sklad, ki je po njem poimenovan. Tudi letos so namreč podelili štipendije za šolsko leto 2011-2012. Štipendije so podelili v ponedeljek, 19. decembra, v občinski dvorani Občine Devin - Nabrežina. Upravni odbor Sklada Dorče Sardoč je za šolsko leto 2010 - 2011 dodelil 10 štipendij, za skupni znesek 14.000 evrov. V sklad za letošnje štipendije so prispevali Čedajska banka S. p. A, Nova ljubljanska banka, Finančna delniška družba KB 1909, Mark Medical, Mipot, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zadružna kraška banka, Zadružna kreditna banka Doberdob in Sovodnje. 5 štipendij v znesku 800 evrov je bilo dodeljenih učencem Dvojezične osnovne šole v Špetru. To so Alessandro Dorbolo’, Martina Oviszach, Lorenzo Garbaz, Sara Finetti in Liza Alaska Cencig. Pet štipendij v znesku 2.000 evrov pa je bilo dodeljenih univerzitetnim študentom; to so Rebeka Bernetič, Simon Koren, Monika Lucas, Nastja Slavec in Erika Tomšič. Sklad Dorče Sardoč je bil ustanovljen na osnovi oporoke gospe Ane Ursini Sardoč, žene pokojnega dr. Dorčeta Sardoča, da bi se z dobrodelnimi pobudami ohranil spomin na njenega moža. Dr. Dorče Sardoč, po poklicu zobozdravnik, je bil narodoljub, pokončen narodoobrambni delavec in upornik proti raznarodovanju, ki gaje uzakonila in dosledno izvajala fašistična oblast. Dr. Sardoč je bil soustanovitelj ilegalnega gibanja TIGR, ki je organiziralo antifašistični upor na Primorskem v obdobju med obema vojnama. Skrb upraviteljev Sklada je ohranjati živ spomin na dr. Sardoča in na vrednote, za katere seje v življenju boril. Sklad Sardoč je bil dne 1. septembra 1995 priznan kot dobrodelna ustanova z dekretom italijanskega ministra za notranje zadeve. S svojo trajno dejavnostjo si prizadeva za materialno, socialno in kulturno dobrobit pripadnikov slovenskega naroda v Italiji. Za dejavnost Sklada skrbi upravni odbor, ki ga imenujejo župani občin Doberdob, Sovodnje ob Soči in Devin- Nabrežina. Na podlagi ustanovnih določil podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim študentom, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji. fr ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi pevovodjem, organistom, pevlcam in pevcem ter njihovim družinam blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2072 OPZ LADJA, ZENSKI ZBOR DEVIN IN FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na TRADICIONALNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI na Štefanovo, 26. decembra 2011, ob 17. uri Štivan, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika Zadnje srečanje ob kavi v letošnjem sončnem letu pred božičnim premorom v sredo, 14. decembra, je bila priložnost za obračun dosedanjih snidenj, ki so se v Tržaški knjigarni začela oktobra. "Zadovoljni smo, da je našo kavo s knjigo obiskovala redna skupina ljudi, ki so k nam zahajali ne glede na tematiko srečanja. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se jih udeležili prav zaradi predstavitve točno določene publikacije. Skratka, zadovoljili smo vse okuse", nam je povedala upraviteljica Tržaške knjigarne Ilde Košuta. Srečanje ob kavi je tako postala posebnega, saj so se nekateri naši obiskovalci prvič seznanili z enim od najpomembnejših kulturnih dogodkov na Slovenskem. Zainteresir- anih je bilo zelo veliko, tako da smo morali najeti večji avtobus". Tržaška knjigarna je tako v zadnjih mesecih nadaljevala poslanstvo, ki presega golo trgovinsko in obratovalno logiko. "Ne bi si upala enačiti tedenska stalnica, ki je v sredinih dopoldanskih urah privabljala zlasti upokojence, ki so v Tržaški knjigarni navezali medsebojne stike. "Nastala so tudi mnoga prijateljstva, ki so se v tem času stkala, k temu je veliko prispeval izlet, ki smo ga imeli na ljubljanski knjižni sejem". Ali je bil ta dogodek vrh dosedanjih srečanj? "Rekla bi, da je bil res nekaj 16 22. decembra 2011 KOTOŠka / AktUSlnO GLAS Trajen spomin na pomembnega skladatelja Antonajobsta V glasbi na Slovenskem je pustil globoko sled VIDA VALENČIČ KO SE DOTAKNEŠ OSEBE Bližajo se božični prazniki in po župniščih in korih so v teh dneh pevske vaje. Izbira božičnih pesmi je izredno bogata, med številnimi pa bosta marsikje zadoneli tudi pesmi Prelepo nocoj nam žari se nebo in Pastirci, ne spite, ki ju je uglasbil Anton Jobst, izredno zanimiv skladatelj, ki se ga letos še posebej spominjamo, ker smo se poleti spominjali 30-letnice njegove smrti. Z velikim veseljem njegovi rojstni hiši pa je bilo v nedeljo, 30. oktobra 2011. Slovesno mašo sta oblikovala Cerkveni mešani pevski zbor Anton Jobst in Moški pevski zbor Alpina -zbora, ki jih je Anton Jobst vodil v svoji novi domovini v Žireh. Po maši pa se je zbrana množica pomaknila proti Jobstovi rojstni hiši, Kopičevi domačiji, kjer sta žirovski župan Janez Žakelj in Stanko Trap, župnik na Brdu, odkrila spominsko ploščo. Žu- zato objavljamo članek o tem, kako so se ga spomnili v Žireh, kjer je kot organist služboval celih 69 let in tudi v rojstni vasi Brdo pri Šmohorju na Koroškem. Žirovci so skladatelja Antona Jobsta vrnili Zilji in Koroški Dne 11. julija letos je minilo natanko 30 let od smrti organista, zborovodja, slovenskega skladatelja in duše glasbenega življenja na Žirovskem Antona Jobsta. Rojeni Korošec je pretežni del svojega življenja preživel v Žireh, kjer je deloval na glasbenem področju in mnoge rodove Žirovcev popeljal v svet glasbene umetnosti ter s svojimi deli duhovne in posvetne vsebine zaznamoval celoten slovenski glasbeni prostor. Različne skupine Žirovcev so se v letih po njegovi smrti med obiskom krajev po Koroškem ustavile na Brdu, v njegovi rojstni vasici. Beseda je dala besedo in večkrat je bila ponovljena misel, da bi bilo lepo in prav, da se s spominskim obeležjem na njegovi rojstni hiši oddolžijo in obenem zahvalijo glasbeniku Antonu Jobstu. Njemu v spomin so Muzejsko društvo Žiri, Občina Žiri, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, župnija Brdo ter Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru pripravili spominsko ploščo, ki so jo avgusta blagoslovili v Žireh in nato namestili na njegovo rojstno hišo na Brdu pri Šmohorju. Plošča je iz marmornatega kamna, na njem je poleg imena in priimka ter datumov rojstva in smrti dvojeznični napis: "Slovenski skladatelj, zborovodja in organist se je rodil v tej hiši. Živel in ustvarjal je v Žireh". Na plošči je tudi bronasti relief, ki ga je umetniško oblikoval Brane Vegelj. Oktobra je bil vžupnij-ski cerkvi sv. Mihaela v Zireh koncert ob 30-letnici smrti Antona Jobsta, kjer je spregovoril tudi sedanji župnik na Brdu na Zilji, Stanko Trap. Ob spominskem koncertu je bila predstavljena posebna poštna znamka v spomin na Antona Jobsta. Odkritje spominske plošče na pan Janez Žakelj se je zahvalil za skupno prizadevanje za pripravo lepo oblikovane spominske plošče, ki Antona Jobsta simbolno vrača njegovemu domačemu kraju in Koroški. Župnik Stanko Trap pa je opozoril, da vsaka pesem rahlja srca, zato naj bi tudi z veseljem prepevali domače in Jobstove pesmi. Prireditev se je iztekla z obljubo Jobstovega daljnega sorodnika Josepha Jobsta, da bo z moškim zborom, katerega vodi, kmalu obiskal Žiri in tam zapel domače ziljske pesmi. prihodu je že deloval mešani pevski zbor, mesec po njegovem prihodu je bila slovesna posvetitev novo zgrajene farne cerkve, pripravljale pa so se tudi nove orgle, ki so kasneje bile velika ljubezen Antona Jobsta. Komaj se je dodobra vživel v novi kraj in njegove prebivalce, se je pričela prva svetovna vojna. Preživel je vojno, preživel ujetništvo in se vrnil v Žiri ter še z večjo vnemo nadaljeval zastavljeno delo. Postal je duša glasbenega življenja na Žirovskem. Leta 1922 se je poročil s poštno uradnico Marijo Minko Kathern, v zakonu se jima je rodilo pet otrok. Ob igranju orgel na koru in vodenju cerkvenega zbora se je aktivno vključeval tudi v posvetno glasbeno življenje. Tako je bil s svojim strokovnim znanjem gonilna sila na glasbenem področju. Poleg cerkvenega mešanega zbora je vodil tudi moški zbor, ki je ravno tako nastopal v cerkvi kot na ostalih prireditvah. Veliko je komponiral, svoja dela pa objavljal v glasbenih tiskih. Med drugo svetovno vojno je kot organist miroval, saj je bil domači duhovnik izgnan. Sodeloval pa je kot učitelj petja v partizanski šoli, z mladino je nastopal na različnih mitingih in proslavah. Jeseni 1945 je bil nastavljen za učitelja petja na osnovni šoli, a ga je takratna oblast nekaj dni pred Božičem nasilno odvedla v zbirno taborišče v Begunje, od tam pa na madžarsko mejo, od koder se je preko zbirnih taborišč J Anton Jobst se je rodil 12. septembra 1894 pri Kopiču na Brdu pri Šmohorju v Ziljski dolini očetu Nikolaju in materi Marijani, rojeni Grafenauer. Oče Nikolaj, kmet, vaški cerkovnik in organist, je bil malemu Antonu prvi spremljevalec v svet glasbene umetnosti. Sprva jo je spoznaval na domačem koru na Brdu, kasneje pa pri stricu Francu Grafenauerju v cerkvi pri Svetem Križu v Beljaku. Stric Franc, deželni poslanec in orglar, je v Antonu prepoznal nadarjenost in ga poslal v Ljubljano na slavno Orglarsko šolo, ki je delovala pod okriljem Cecilij anskega društva. Glavni učitelj in mentor tudi v kasnejšem Jobstovem kompozicijskem delu je postal in ostal takratni vodja Orglarske šole, skladatelj Stanko Premrl. Dveletno šolo je končal z odliko. Oktobra leta 1912 je na povabilo župnika Josipa Logarja in priporočilo Stanka Premrla nastopil mesto organista v Žireh, kjer je ostal vse do svoje smrti. Ob njegovem nastanil v Celovcu. Tam je do ponovne vrnitve v Žiri leta 1947 poučeval na celovškem konservatoriju. Po vrnitvi je ponovno komponiral, vodil številne posvetne zbore, poučeval na osnovni šoli, v glasbeni šoli, gimnaziji ter vodil godbo na pihala. Ostajal pa je, kljub družbenim spremembam, zvest svojemu prvotnemu poslanstvu kot organist in zborovodja cerkvenega petja. Njegovo delo je pustilo v glasbenem življenju na Slovenskem globoko sled. Bogata zapuščina je obsežna, saj zajema 641 ugotovljenih skladb v rokopisih in tiskih. Sem spadajo tudi priredbe. Za svoje bogato ustvarjanje in delo je bil večkrat nagrajen in odlikovan. Najvišje priznanje, ki ga je prejel za svoje življenjsko delo, je bilo cerkveno odlikovanje papeža Janeza Pavla II. -red viteza Gregorja VI. kot naj-višje možno odlikovanje za laike v rimsko-katoliški Cerkvi. Martina Piko Potrebni preporod Naj bo letošnji Božič v mnogočem preporod. Naj v sebi odkrijemo novega poguma, se otresemo strahov, zaverovanosti izključno vase. Naj odkrijemo, kar nas združuje, ne pa vedno in povsod predvsem tega, kar nas ločuje. Naj težimo k spoznavanju različnosti, ki nas bogati na način, ki ga (še) ne poznamo. Saj vem, veliko lažje je ostati v svojem vati-ranem in poznanem svetu, kjer drugačnosti in nepoznanega enostavno ni. In vendar je ravno tole, "nepoznano", to, kar lahko človekovo življenje korenito spremeni. Velike osebe, tiste, ki so v zgodovini človeštva pustile sled, so bile tudi tiste, ki so v svetu vztrajno iskale to, kar nas kot človeštvo povezuje. Družbene spremembe so se sprožale tudi preko vstopanja v do tedaj nepoznano. Naj v tem božičnem času odkrijemo v sebi moč, ki je nismo poznali, željo po spremembi, pripravljenost na osebni doprinos v boju za boljši svet in predvsem boljšega človeka v njem. Ne zanašajmo se vedno in povsod na druge, ne zibajmo se v predvidljivosti ustaljenih tirov, upajmo si pogledati tudi skozi šipo in videti, da je (tudi) na nas, da se svet spremeni na bolje. Koliko zamolčanih malih in velikih krivic, ko- fk liko drobnarij, ki se zataknejo v grlu, a ostajajo še vedno tam, večni trnek molka v imenu tega ali onega. Naj postanemo bolj dostojanstveni, naj bo naša hrbtenica vsaj za las trdnejša, da bomo za naše otroke zgled boljšega človeka. Naj odkrijemo v sebi pripravljenost in željo za stik z Drugim in Drugačnim, naj enkrat že nehamo tolmačiti "mir na zemlji" za nekaj drugega, kot pa ravno mir in veselje do stika s tistim drugim, ki živi zraven nas. Naj v sebi najdemo pripravljenost na presojo samega sebe. Kolikokrat smo ga v svojem življenju "pokidali"! Kolikokrat potrebnih besed nismo izrekli, kolikokrat nismo bili prisotni v ključnih trenutkih, skozi katere so hodile ljube osebe! Kolikokrat nismo izustili, kaj nas pesti, in kolikokrat bi z današnjo presojo ravnali povsem drugače! Naj postane Božič tudi to: preporod skozi presojo dosedanje poti. Pre-soja ni obsodba, ker občutek krivde človeka edinole priklene k ne-akciji, mirovanju, obstanku koraka. Življenje pa zahteva ravno obratno: korak, ki naj bo vedno namenjen naprej. Naj bo naš vedno lahen, vedno prožen, vedno pripravljen, da poišče stik z Drugim, ker je ravno to najtežje. CERKEV SV* IVANA IN NJEN ČAS (3) Mariza Perat V Gorico so prvi jezuiti prispeli iz Gradca aprila 1615. Bili so štirje, med njimi provincial p. Teodor Buseo. V Gorici so ostali do julija istega leta, ko sta jih zamenjala p. Vital Pelliceroli in p. Krištof Maier. Leta 1617 so v Gorico prispeli še p. Giacomo Rampella, Italijan, p. Evstahij Steinperger, Nemec, in p. Gregor Felman, Slovenec (Slov. past. sred. pri sv. Ivanu, zapiski msgr. R. Klinca). Jezuiti so v tem letu ob cerkvi sv. Ivana odprli šolo, saj dotlej v našem mestu ni bilo rednega pouka. Nadvojvoda Ferdinand je jezuitom ves čas bil zelo naklonjen. Ker je vedel, da želijo v Gorici ustanoviti večji kolegij, jim je izročil v upravo župnijo Šempeter, eno najbogatejših takratnih župnij na Goriškem. K njej so pripadale še So-vodnje, Rupa, Orehovje, Bilje in Vrtojba. Dne 26. septembra 1620 so jezuiti dobili še proštijo v Pazinu, leta 1622 komendo nemškega viteškega reda v Prečeniku, čez tri leta pa še župnijo sv. Jurija v Komnu (Slovensko pastoralno središče, zapiski msgr. Rudolfa Klinca). Bila je to zelo obširna župnija, saj je obsegala ozemlje od Štanjela do Opatjega sela. Dušni pastirji, ki so delovali v teh krajih, so bi- li dosmrtni vikarji. V Šempetru je bil prvi tak vikar Jakob Križaj. Že ob prihodu v Gorico leta 1615 so jezuiti pridigali v slovenskem jeziku v župni cerkvi sv. Hi-larija in Tacijana in v cerkvi sv. Ivana, kjer so pozneje uvedli tudi nemške pridige. Leta 1616 se je med Avstrijo in Beneško republiko pričela vojna in takrat je bilo mnogo jezuitov vpoklicanih v vojsko, kjer so službovali kot vojaški kurati. Jezuiti so večkrat hodili pridigat tudi v izvenme-stne cerkve in takrat je pridiga pri sv. Ignaciju odpadla. Ob takih priložnostih so kmetje iz go-riške okolice pridigarja spremljali, da so lahko poslušali njegovo pridigo. Jezuiti so imeli mnogo poslušalcev zlasti ob nedeljah in Marijinih praznikih, ko so cerkve bile do kraja natrpane. Jezuiti so bili pravi ljudski misijonarji, kar je tudi glavni namen njihovega reda. Sv. Ignacij se .'S Tii ji J'-1 H m-m r .5 mmiu j « Cerkev sv. Ignacija z nekdanjim jezuitskim kolegijem je namreč zavedal, da morajo njegovi redovniki za uspešno opravljanje apostolata odhajati med ljudstvo. Zato so jezuiti vsepovsod, kjer so bili prisotni, vodili misijone. Pri nas so ti bili v Gorici, pa tudi v Komnu, Renčah, Vipavi, Črničah, Čepovanu in Solkanu in tudi v Furlaniji. Med jezuitskimi pridigarji sta kot izredna govornika slovela zlasti p. Franc Kurtar (Curtar) in p. Jernej Mulič (Mulich). Oba sta bila domačina, saj se je p. Franc Kurtar rodil v Sv. Križu na Vipavskem, in sicer leta 1698, umrl pa je v Gorici leta 1761. P. Jernej Mulič pa se je rodil v Gorici leta 1707 in je tu tudi umrl leta 1761 (Slov. past. sred. v Gorici - Zapiski msgr. Rudolfa Klinca). Jezuiti so bili tudi odlični voditelji duhovnih vaj. Pri teh so vpeljali razgovore z verniki, kar je bilo za tiste čase nekaj povsem novega. Duhovne vaje so trajale tudi štiri ali pet dni in so potekale v stolnici, v cerkvi sv. Ignacija in pri sv. Ivanu. Slovenskih vernikov je bilo vedno največ, zato so zanje duhovne vaje imeli v cerkvi sv. Ignacija, ki pa je bila večkrat premajhna za množico ljudi, ki so prihajali od blizu in daleč. Pri sv. Ivanu so bile duhovne vaje po večini za nemške vernike, v stolnici pa za italijanske. Prostori ob cerk- vi sv. Ivana so sčasoma postali pretesni in tudi kraj sam je bil od mestnega središča preveč oddaljen. Tako so jezuiti na Travniku kupili hišo, last vdove Mr-cinove, in se preselili vanjo, medtem ko je pouk še dalje potekal v hiši ob cerkvi sv. Ivana. Pozneje so jezuiti na Travniku dokupili še nekaj hiš in v njih odprli kolegij. Jezuitska gimnazija je bila kmalu zelo dobro obiskana in nekateri dijaki so prihajali celo iz Beneške republike. Tako se je leta 1647 na tej gimnaziji šolalo 400 dijakov, leta 1655 500 dijakov in leta 1687 594 dijakov (Arhiv Slov. past. sred. v Gorici - Zapiski msgr. Rudolfa Klinca). Med profesorji, ki so poučevali na goriški jezuitski gimnaziji, so bili tudi trije slovenski jezuiti, in sicer p. Marko Bavčer, p. Rogerij Gašperšič in p. Filip Divinar. /dalje Sloveniia --------^ M- V letu 2011 nazadovanje na mnogih področjih, vendar spodbudno naraščanje števila rojstev Janševa SDS se je odločila za podporo vladi Zorana Jankoviča Tudi obleka naredi človeka! Kravata in trenirka rana Jankoviča izvolili novi državljani Slovenije". Stališče stranke je zdaj bolj stvarno, oziroma je bližje resnid. V stranki tudi poudarjajo, da v novi vladi ne bodo sodelovali, "ker je to nemogoče". Pri tem se sklicujejo na Zorana Jankoviča, "ki je že v predvolilnem času govoril, da s SDS in Janezom Janšo ne namerava sodelovati in da, kar reče, tudi dela". Tudi naj bi bilo prezgodaj za kritike možnega mandatarja pri sestavljanju vlade, "saj še nobena koalicija ni nastala v dveh tednih. Čeprav se mudi, je treba morebitnemu mandatarju dati čas", nekoliko presenetljivo menijo v SDS. Medtem pa si življenje v Sloveniji utira običajna pota, ki bodo nekaj dni imela praznično obeležje. Slovenija je v letu, ki mineva, nazadovala na skoraj vseh področjih. Javni dolg je v tem zadnjem mesecu leta 2011 dosegel že 17 milijard evrov. Na prebivalca zdaj znaša kar 8.330 evrov. Morda edina svetla točka, spodbudna in pomembna, je povečanje števila rojstev. V letu 2011 se je rodilo več kot 20.000 otrok, obenem pa se daljša življenjska doba Slovencev, ki zdaj znaša že skoraj 80 let. Še zmeraj torej obstajajo razlogi za radosti in nova lepša pričakovanja v letu, ki prihaja. Marijan Drobež Reševanje Slovenije Veselo na delo? Minil je čas pravljic... Slovenski poslanci so na novo zasedli poslanske klopi. Kot prvošolčki ob prvem dnevu pouka. Nove klopi, skupinska gasilska fotografija, množica bliskavic in še več fotografskih aparatov. Nasmeški, nove kravate, skrbno zlikani suknjiči. Pa tudi vpadljivi ženski kostimi. Vse to spada k prvemu "šolskemu" dnevu. Potem pa nastopijo tudi domače naloge, ki so seveda nadležne in jih vsi zelo neradi opravljajo. Prva med temi bo izvolitev predsednika državnega zbora. V nastajanju zapisa ustanovne seje DZ še ni bilo, tako da uradno tudi ne moremo pisati o novem predsedniku DZ. To mesto je najverjetneje prevzel Borut Pahor, ki je bil predsednik DZ že v mandatu 2000 - 2004 in ki mu je taka institucionalna vloga pisana na kožo. Pahor sicer zavrača vstop svoje stranke vjankovičevo vlado, a je kljub temu sprejel kandidaturo prvega moža DZ. Virant je že pred tem zavrnil to mesto, ker se njegova stranka še ni odločila o tem, ali bo sodelovala pri upravljanju Slovenije ali ne. Skozi medije pa se je pred Pahorjevo uradno kandidaturo prerinila celo domneva, da bi mesto predsednika DZ lahko zasedel Karel Erjavec, čeprav bi bila taka rešitev za celotni slovenski parlamentarni sistem zelo neresna. In Erjavec ima verjetno tudi višje ambicije od mesta predsednika parlamenta. Predsednik Turk je obljubil, da bo mandat za sestavo vlade izbrancu (Zoranu Jankoviču) podelil pred Silvestrovim: težave s sestavo vlade pa so še precejšnje. Kljub temu Jankoviča tudi že čakajo neodložljive in zelo nujne dolžnosti. Razdolžitev Slo- venije, izničenje javnega primanjkljaja in zagon gospodarske rasti. In Jankovič je zato naslovil pismo svojemu nasprotniku na levici in dosedan-juemu predsedniku vlade, da je treba še do konca letošnjega leta spraviti pod streho intervencijski zakon, ki bi posegel na področje javnega sektorja. To bo seveda zelo težko: Borut Pahor je že povedal, da bo to storil samo, če bodo zakon uskladili s socialnimi partnerji, tudi s sindikati. In to je danes, ozirajoč se na propadle poskuse pogajanj v prejšnjem mandatu, prava "misija nemogoče". Trnova pot zmanjševanja primanjkljaja Jankoviča pa čaka še nekaj zelo nujnih domačih nalog, ki so bolj ali manj vezane na interventni zakon in druge pomembne reforme. Tistih, na katere, so za bruseljskim katedrom posebej občutljivi. Gre seveda za zadolževanje slovenske države in za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Evropa je z bruseljskim vrhom, ki je potekal med 9. in 10. decembrom letos, določila, da morajo vse članice evroob-močja (in tem so se pridružile tudi vse ostale članice EU, ki nimajo skupne valute, z izjemo Velike Britanije) izvesti potrebne ukrepe za dosego uravnoteženega proračuna. Stopnja dovoljenega (strukturnega) primanjkljaja bo odslej samo 0,5 %. Doslej je bila meja precej višja, ocenjevala pa se je v realnem primanjkljaju. Razlika med strukturnim in realnim primanjkljajem je v tem, da se strukturni primanjkljaj računa, ne da bi upoštevali cikličnih gospodarskih vplivov oziroma recesije in konjunkture. Da bo zadeva nekoliko jasnejša: realni primanjkljaj Slovenije bo letos znašal 5,5 % BDP (po kriterijih iz Maastrichta znaša zgornja meja 3 %), njen strukturni primanjkljaj pa letos znaša 3,8 % BDP (nova meja je 0,5 % BDP). Današnji strukturni primanjkljaj Slovenije je tako osemkrat večji od tistega, ki ga postavlja- Zoran Jankovič jo najnovejša pravila EU. Tudi predvidevanja ministrstva za finance niso nič kaj rožnata: zmanjševanje primanjkljaja naj bi v naslednjih letih potekalo v upočasnjenem ritmu in bi leta 2014 doseglo šele stopnjo 1,7 %. Da bi čim prej dosegli novo spodnjo mejo, ki jo je EU postavila v Bruslju, bi torej bilo sprejetje intervencijskega zakona do konca letošnjega leta pomemben korak naprej (kljub vsemu samo majhen korak naprej, ne pa avtomatična rešitev vseh težav). Zadolževanje pa kot za stavo In to še ni vse. Pomemben slovenski problem je tudi hitro rastoče zadolževanje. Potem ko je ob začetku krize slovenski javni dolg znašal le nekaj čez 20 % BDP in je konec lanskega leta zrasel že na 38 odstotkov BDP, je bila donedavna napoved za letošnjo stopnjo zadolženosti že 45 odstotkov BDP. A tudi ta ocena ni dokončna. Pred kratkim je namreč finančno ministrstvo izdalo za milijardo evrov o-semnajstmesečnih zakladnih menic: tako se je slovenska zadolženost v letu 2011 povečala s treh na štiri milijarde evrov oziroma s predvidenih 45 na približno 48 odstotkov BDP. Narastek glede na lansko leto je tako celih 10 odstotkov. Drži, da je Sloveniji pri omenjenih zakladnih menicah uspelo obdržati relativno znosno obrestno mero v višini 3,99 odstotkov: Italija je namreč pred kakim tednom morala za šestmesečne menice vlagateljem obljubiti 6,5 odstotkov obresti. Hkrati pa je 3,99 odstotni donos zdajšnjih slovenskih obveznic skoraj dvakrat večji od 1,8 odstotnega donosa prejšnje izdaje istih menic. Pri novem zadolževanju, za katerega se je odločila Slovenija, pa je verjetno najbolj nespodbuden vzrok, zakaj je do tega sploh prišlo. Skratka, svežo pridobljeno milijardo evrov bo Slovenija porabila za financiranje in odplačevanje že obstoječega dolga. Samo iz naslova glavnic bi morala namreč Slovenija v letošnjem letu vlagateljem vrniti za 950 milijonov evrov, naslednje leto zapade za 1,2 milijarde evrov dolgov, leto 2013, ki je bilo doslej obrememnjeno z vračanjem nizke vsote 200 milijonov evrov, pa se bo podražilo z milijardo sveže pridobljenih sredstev komaj izdanih menic. V letu 2014 pa bo na plečih Slovenije vračilo 1,8 milijarde evrov. Skratka, težko bi komurkoli rekli veselo na delo, ne glede na to, kdo bo zasedel mandatarsko mesto. Čas pravljic je že zdavnaj minil. Andrej Čemic V Ljubljani na Tromostovju je potekalo zborovanje pod geslom "Trenirka". Zbrali so se v trenirkah, v podporo tistim, ki so prišli na volitve v trenirkah, kot so jih imenovali na neki spletni strani. Ne bom se spuščal v politizacijo primera, mene bolj zanima trenirka na volišču. Državljani imamo tudi dolžnost, da gremo na volišče in volimo. Do tu je vse lepo in prav. Mislim pa, da moramo vedeti, kaj kam spada, in tudi, kako se oblačimo. Trenirka je sicer zelo ugodno oblačilo. Navadno jo uporabljamo pri športu, pa seveda tudi doma, da nam je bolj udobno. To je normalno. Ni pa normalno, če bi v trenirki obiskovali državne urade, prav tako tudi ni primerno, če v trenirki pridemo na volišče. Državljan katerekoli države mora imeti tudi neko spoštovanje do države kot institucije. To navadno pridobimo z državljansko vzgojo. Pa smo zopet tam, kjer smo začeli. Državljansko se pri nas še zlasti po šolah premalo vzgaja in tudi premalo govori o pomenu tovrstne vzgoje, zato marsikdo vse to jemlje kot nekaj, kar ni pomembno. Cesem državljan, bom zavestno na državni praznik obesil zastavo, bom pa tudi imel do države neki kulturni odnos, enako tudi do institucij, ki ji pripadajo. Upoštevati pa moramo, da imamo veliko ljudi, ki so se k nam priselili in jih naš način obnašanja sploh ne zanima, kaj šele, da bi se zavedali, da se je v okolje treba integrirati - se mu prilagoditi. To nam dokazujejo blokovska naselja, kjer se Slovenci slabo počutijo, če imajo za sosede tujce ali takšne, ki so sicer slovenski državljani, živijo že dalj časa v Sloveniji, niso pa se sprijaznili, da niso več tam, kjer so bili, preden so prišli sem, zato moteče vplivajo na okolje in tako tudi na počutje stanovalcev. Ta prilagodljivost, ki je potrebna, se odraža tudi v odnosu do države. Nikogar ne podcenjujem, še manj tiste, ki jim je Slovenija dala državljanstvo. Nekoliko nenavadni pa se mi zdijo Slovenci, ki so in se imajo za kulturne, pa so s trenirkami podprli to manifestacijo. Ker sem tam videl tudi nekatere profesorje, se sprašujem, kaj bi oni rekli, če bi v razred vstopil učenec v pižami ali pa v kopalkah. Bi se jim to zdelo primerno? Tu ne gre za enakopravnost, ampak za kulturnost, kajti s takšnimi dejanji pokažemo, da prenizko cenimo našo slovensko kulturo. Od tu dalje pa je že nova tema: kultura oblačenja! Te trenirke nas opozarjajo, da danes damo premalo tudi na to, kako smo oblečeni. Res je to stvar okusa, osebna zadeva, to vse drži, vedeti pa moramo, kaj kam spada in kaj je za kam primerno. Poznam duhovnika, ki zahteva, da otroci pridejo k maši lepo in dostojno oblečeni. Nekateri starši jih prav zaradi tega ne pošiljajo v cerkev, ker se s tem ne strinjajo. Seveda moramo biti pri tem strpni. Ce mi tik pred začetkom maše vdre v cerkev cel regiment fantov v športnih dresih, umazanih, zasoplih in v en glas zatrobi: "Ni bilo vode, pa smo prišli, da bomo pri maši in se bomo potem doma skopali"! jih seveda ne napodim. Pokazali so, da jim maša nekaj pomeni, zato smo jih veseli. Tako se primeri, to ni redno! Kakor koli že: skušajmo še zlasti na mlajše vplivati, da bi spoznali vrednote države, državnosti, pa tudi kulturo oblačenja. Vsaka obleka na vsakogar ne gre, državljanski in tudi estetski čut za oblačenje pa si je treba privzgojiti. Nikjer pa ne piše, da komu tudi o tem ne smemo nič svetovati! Op.: trenerka = ženska, ki trenira, oblačilo je pa trenirka. Ambrož Kodelja SNG NG / Gostujoča predstava Čistilka in predsednik uprave Abonenti Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, tisti, ki so izbrali tovrstni abonma, so v četrtek 15. decembra 2011, lahko uživali ob komedijskem besedilu Čistilka in predsednik uprave slovenskega pisatelja, komediografa in humorista Toneta Partljiča, dramaturga in umetniškega vodje ničkoliko slovenskih gledališč, poslanca Državnega zbora..., sedaj pa vodje največjega slovenskega festivala Borštnikovo srečanje. V gosteje prišla igralka Mojca Partljič, Mariborčanka, ki seje po izkušnjah v raznih gledališčih odločila za svobodni poklic in večkrat nastopa v monodramskih uprizoritvah. Širšemu občinstvu seje še posebno priljubila z monokomedijama Toneta Partljiča Čistilka Marija, ki jo je odigrala štiristokrat, in Poroka čistilke Marije, ki je doživela nekaj desetin ponovitev. Sedaj pa po odrih kroži njena najnovejša monokomedijska uprizoritev Čistilka in predsednik uprave, ki na trenutke že meji na monodramo, v razpoznavni režiji Vita Tauferja, ki so mu dokaj pri srcu usode malih ljudi. Njegov značilni režijski pristop, ki pusti igralcu precej svobodnega nadgrajevanja lika po lastnih vzgibih in občutkih, se zrcali tudi v tej odrski postavitvi. Pristna in življenjska je čistilka Marija, ki jo Zavod za zaposlovanje pošlje prek javnih del čistit v Slovensko državno banko, kjer se seveda nihče ne zmeni zanjo oz. jo vsi več ali manj “gledajo z viška”. Lepega dne pa postane zanimiva, ker ob čiščenju pisarne "zaloti” v njej spečega predsednika SDB, ki jo prijazno nagovori in ji ponudi kozarec viskija ter celo darilno torbico. Po protokolarna darila tokrat namreč politiki niso prišli, kar pomeni, da predsednik ne dela več po njihovih željah in da ga mislijo “odžagati”. Ker srečanje snemajo nadzorne kamere, začnejo vsi sumiti, da morda tudi čistilka ve kaj o nečednih tajkunskih poslih... Enourno predstavo, z besedilom katere je Partljič kot kritičen, oster opazovalec sedanjega časa spet dregnil v sršenje gnezdo političnega in družbenega življenja v Sloveniji, je igralka razvijala enovito, kljub temu da posamezne prizore, v katerih se gledalec preko Marijine pripovedi seznanja z dogajanjem v banki in z razvijanjem dogodkov, podčrtuje njen odhod s prizorišča. Njeno prepričljivo izvajanje približa gledalcu čistilko, preprostega človeka, ki pa nosi v sebi več dostojanstva “kot tisti na vrhovih”. V komediji se med dvema na socialni lestvici čisto na nasprotni strani stoječima človekoma za trenutek zasveti luč človečnosti, ki je žal v resničnem življenju zelo medla ali pa je že zdavnaj ugasnila. / IK Janez Janša Politične razmere v Sloveniji se po napetem in mrzličnem predvolilnem in tudi povolilnem obdobju umirjajo. Najbrž zato, ker so se politične stranke, njihove vrhove imenujejo politična elita, končno zavedle, da je državi nujno potrebna taka stopnja soglasja in volje, ki bi omogočila hitrejše in učinkovito odpravljanje vsestranske krize. Upoštevajoč razmere v EU, grozi, da se bo kriza še povečala in poglobila. Državni zbor novega mandata je imel pred kratkim ustanovitveno zasedanje, po predvidevanjih predsednika republike dr. Danila Turka bi lahko novega mandatarja vlade imenoval do konca tega leta, vlado verjetnega premierja pa bi Slovenija dobila okrog praznika Svetih treh kraljev. Toda s sestavljanjem nove koalicije se nadaljujejo zapleti in težave, začenši od tega, katere politične stranke bi v njej sodelovale, pa do vloge, ki bi jo v vladi Zorana Jankoviča imela močno oslabljena stranka Socialnih demokratov in njen predsednik in premier v odstopu Borut Pahor. Politična usoda je zavez, ki bi izhajale iz koalicijske pogodbe, vlado podpirali in ji omogočali delovanje. Zoper stališča Boruta Pahorja, ki je v delu slovenske javnosti še zmeraj popularen in uživa ugled poštenega politika, se je dvignil upor tudi v njegovi stranki. Kritizira ga vplivni podpredsednik Socialnih demokratov in dolgoletni poslanec Miran Potrč, zlasti pa premierja v odstopu obsoja nekdanji podpredsednik stranke Boruta Pahorja je, kot zdaj kaže, v novi koaliciji postala nejasna in negotova. Ima pridržke do predvidenega mandatarja, to je do Zorana Jankoviča, in meni, da Socialni demokrati ne bi vsto-plili v koalicijo, ampak naj bi zunaj takega političnega okvira, to in minister Igor Lukšič. Boruta Pahorja je pred dnevi v TV oddaji Vroči stol časnikarja Vladimirja Voduška ostro kritiziral tudi tržaški in slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Obdolžil ga je, da je krivec za nazadovanje stranke Socialnih demokratov, ki se jim je od prejšnjih volitev dalje podpora zmanjšala od 30% na 10% volivcev. Zoran Jankovič pri snovanju nove koalicije zdaj očitno čaka na razplet odnosov v stranki Socialnih demokratov in na njeno stališče do Boruta Pahorja in do vstopa v vlado. V tem občutljivem obdobju sestavljanja nove vlade pa je pravi politični preobrat naredila Slovenska demokratska stranka Janeza Janše. Na zaprti seji sveta stranke je namreč sklenila, da ne bo glasovala proti morebitni vladi Zorana Jankoviča, temveč bo SDS podprla njene protikrizne ukrepe. To je zagotovo odgovorno dejanje velike in pomembne politične stranke, pričakovano priznanje napake, ki jo je SDS povzročila z napisom na spletu, "da so Zo- 18 22. decembra 2011 Primorska / Aktualno NOVI GLAS Prispevki za Flajbanove nagrade Upravni odbor Slovenskega dobrodelnega društva iz Trsta je na zadnji seji porazdelil 8.670 evrov prispevkov za šoloobvezne otroke, ki obiskujejo slovenske šole v tržaški, goriški in videmski pokrajini in katerih starši so zaradi socialne stiske na podlagi razpisa SDD do 30. novembra vložili prošnjo za vsaj delno kritje stroškov za šolske dejavnosti. Gre za stroške, ki zadevajo gledališke abonmaje, naročnine na reviji Galeb in Pastirček, izlete, bazen in telovadbo, zimovanja, zelene tedne in podobno. Potrebe se vidno množijo. Sredstva, ki jih ima na voljo Slovensko dobrodelno društvo (najemnine od nepremičnin, ki sojih ustanovi zapustili dobrotniki, članarine in darovi), jim še zdaleč ne morejo biti kos, vendar pripomorejo, da otroci iz socialno ogroženih družin niso še bolj prikrajšani. Letos je dospelo nad 90 prošenj. Po predhodni preučitvi ožje delovne skupine jih je upravni odbor sprejel 80. Prispevki bodo izplačani po novem letu. Medtem se izteka rok (31. december) za sodelovanje pri 25. natečaju za študijske nagrade Mihael Flajban, ki so namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz dežele Furlanije Julijske krajine. Letos je bila razpisana še enkratna študijska nagrada v spomin na dolgoletno odbornico SDD Ireno Srebotnjak. Razpis so objavili naši mediji, po elektronski pošti pa ga lahko dobi, kdor se obrne na naslov dobrodelno@libero. it. V gore z glavo! Plezališča brez meja: Trst-Slovensko primorje-lstra v S L/( portnoplezalni vodnik Plezališča brez meja je bogat in okusen sad treh aktivnih poznavalcev sten. Erik Švab, Janez Skok in Doriano Perhat so z drugo izdajo izpopolnjene veleuspeš-nice ažurirali cvetoče in vrhunsko dogajanje na področju športnega plezanja v naši neposredni bližini. Živimo v krajih, ki imajo do hribov prav poseben odnos, pa čeprav v čistih zimskih jutrih samo zasanjano opazujemo njihove zasnežene vršace. Plezanje pa, kdo bi si mislil, še zdaleč ni izključno domena dvo- in več-tisočakov. Z NOVI GLAS ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-rmail palik@noviglas.it Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst. Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo Tj\ za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 20. decembra, ob 14. uri. F€ nepopisnim razvojem plezalne tehnike in tehnologije se namreč ljubitelji navpičnega sveta usmerjajo v nizko ležeče, lahko dostopne, toda vse bolj tehnično zahtevne podvige. Plezalni mački si (z magnezijem) mažejo roke na sosedovem zidu, nad domačo asfaltirano cesto, na balvanu (t. j. večji skalni gmoti), po možnosti z glavo navzdol. Nekaj nujnih besed o športnem plezanju, torej. Najprej kot različica alpinizma je ta športna panoga postala samostojna v ZDA v 70. letih, kjer se je v slavni dolini Yosemite razbohotilo prosto plezanje oz. "free climbing". Športno plezanje poteka na plezališčih ali umetnih plezalnih stenah, navadno so to nizke stene z raztežaji smeri do 35 metrov. Pleza se izključno z uporabo lastnega telesa, vsa oprema (plezalni pas, vrv, vponke, sistemi) služi izključno za varovanje, ki je zaradi opremljenosti z varovalnimi klini-svedrovci in va-rovališči zelo olajšano. Prav velika preprostost, kakor tudi dostopnost opreme in plezališč samih ter zagotovljena varnost te športne dejavnosti v primerjavi s strahospoštovanim alpinizmom so športno plezanje spremenile v svetovni fenomen. Od otrok in naj mlajših, preko navdušenih začetnikov, kot sem jaz, sproščenih nedeljskih parov in družin do vrhunskih atletov, ki plezajo osmice in devetice: vsakdo bo športno plezanje vzljubil po svoje. O tem se lahko prepričamo, če obiščemo eno izmed ponujenih plezališč v tej fenomenalni knjigi. Prav delu Švaba, Skoka in SI0ASTA 1 Perhata lahko pripišemo zaslugo (ali krivdo?) za to, da se ob koncih tedna, a tudi v kakem anonimnem sredinem jutru, v Glinščici, na Napoleonski, Obalni cesti, Ospu, Črnem kalu, Buzetu, Pazinu ali Rovinju kar gnete plezalcev vseh narodnosti in pričakovanj. Plezališča brez meja so postala romarska meka za športnoplezalsko kulturo, nujna postojanka evropske "vertikalne" srenje. Vodnik obravnava tri velika plezalna področja: Trst z zaledjem, slovensko in hrvaško Istro. Predstavljena so najprej s kratkim zgodovinskim orisom plezanja, sledijo predstavitev posameznih plezališč z natančnimi opisi vseh smeri, dostopi, orientacijo, nasveti za najprimernejši čas obiska, prenočišča, ocene in opremljenosti posameznih odsekov itd. Od zadnje izdaje vodnika se je število plezališč, predvsem pa smeri, izrazito povečalo (s 1000 na dobrih 2100), tako da gre pri no- vi izdaji za nujno prevetritev in najaktualnejši strokovni pregled v ta plezalni raj. Vodnik Plezališča brez meja je delo in rezultat sodelovanja plezalcev vseh treh dežel iste plezalske komune. Listamo ga v praktični, plastificirani obliki, 300 strani krasi mnogo fascinantnih fotografij plezalskih akcij v prekrasnem naravnem okolju, predvsem pa gre za monumentalno izdajo v petih jezikih. Poleg "obmejnih" slovenskega, italijanskega in hrvaškega jezika, lahko vodnik enakovredno uporabljajo tudi angleško in nemško govoreči bralci. V predgovoru je že vse zapisano: "Če ima v Trstu z nedvomno najstarejšo plezalsko tradicijo na tem prostoru skoraj vsaka smer svojo zgodbo, potem nudi Osp z Mišjo pečjo izredno koncentracijo najkvalitetnejših težkih smeri. Istri s svojim plezalskim potencialom in lepoto pokrajine pripada prihodnost". Veliko lepih plezalnih dni in užitkov! Jernej Šček K j 'l T IT/il 1 NAROČNINA ZA LETO 2012: za Italijo 45,00 evrov za Slovenijo 48,00 evrov za inozemstvo 85,00 evrov PODPORNA NAROČNINA: 100,00 evrov Novi naročniki bodo prejeli v dar letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige: - KOLEDAR GMD 2012 - Helena Jovanovič: PRAVLJICE ZA BELE ZIMSKE DNI - Nadja Rojac: BRAZDE S TRMUNA 15 LET IZBOR Obiščite nas tudi na naši spletni www.novialas.eu poti. Nekaj je začutila šele v bifeju, kjer je naročila sok, kajti zatemnilo se ji je pred očmi. Videla je nasmeh, pravzaprav ga je komaj zaznala, ampak videla je njegovo lepoto. Dekle za točilno mizo ji je spodbudno zaželelo srečo. In ko je zaznalo začudenje v Majinih pordelih očeh, ji je še enkrat podarilo nežen, bodrilen nasmeh. Maja je začutila toplino, prvič po toliko dneh in nevidno roko, ki se je nežno naslonila na njeno ramo. Hvala je rekla in še enkrat ponovila... hvala. Potem je morala po uradih, ni mogla verjeti, a za pulti je našla nekaj besed, nekaj človečnosti. Zazdelo se ji je, da ni sama, da ni čisto popolna tema, da je vendarle nekaj svetlobe tudi spodaj, v breznu. In začutila je močno potrebo po besedah, po človeških V sočloveka je treba verjeti! Nekje zgoraj je luč Maja je vedela, da je to dno. Neštetokrat v življenju je imela že ta občutek popolne teme, moreče tišine in brezizhodnosti. Vsakič se je 'pobrala', vsakič je znova začela, pa čeprav ranjena in brez moči. Tokrat bo nemogoče, vsaj tako se ji je zdelo. Pri dvajsetih je to lahko, 'pobereš se1, ker je pred teboj še polno obljub in nezapolnjenih dni, pri petdesetih je drugače, pri petdesetih si želiš miru, si želiš uresničitve tistih sanj, ki si jih sanjal že od mladih let. In težje je zbrati dovolj moči, da se sploh spet postaviš na noge. Maja je najprej samo molčala. Zakaj prav meni, se je spraševala že dolgo časa in sedaj tudi to vprašanje ni imelo več smisla. Poti navzgor ni bilo, ni bilo oprijemov, po katerih bi skušala splezati iz brezna, enostavno z dna ni bilo izhoda. Samo občutek, kako bolijo udarci, predvsem, ko so krivični, ko veš, da je na svetu enim vedno lepo, ker pač imajo denar, drugi pa se morajo zanj in predvsem za svoje sanje boriti do konca. Dva dni sta z možem tako bedela, podnevi jima ni bilo do sonca, ponoči jima ni bilo do spanja. Samo brezup. ... Pokojnine ne bo, službe, ki je šla v nič zaradi stečaja, pri šestdesetih tudi ne. In izhoda nikjer. Potem je prišlo spet jutro, mrzlo, zimsko, ki je bilo že samo po sebi temno. In številnih luči, ki so naznanjale pričakovanje Božiča, Maja ni videla. Okoli nje so bili sivina, tema, in dno, s katerega ni bilo Lepi uspehi Jadralnega kluba Čupa Jaš in Simon vse bližja svetovni eliti Jadralca sesljanskega Jadralnega kluba Čupa Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta v malho koristnih izkušenj in uglednih rezultatov spravila še en pomemben dosežek. V Perthu v Avstraliji sta se udeležila članskega svetovnega prvenstva v razredu 470, ki je veljal tudi kot selekcija za olimpijske igre v Londonu. Na koncu sta bila varo- vanca koprskega trenerja Matjaža Antonaca, ki sta tekmovala v dresu italijanske državne reprezentance, 36., kar je v resnici velik rezultat, bistveno boljši od lanskega 68. mesta na SP v nizozemskem Den Haagu. Za dvajsetletna Čupina jadralca je bilo bolj ali manj jasno, da nimata pravih možnosti za nastop na 01 2012, in res bo Italijo v Londonu v tej kategoriji predstavljal izkušeni Tržačan Gabrio Zandona' v paru z Zucchettijem. Najboljši dvojec azzurrov je bil sicer komaj 25., tako da zamejska aduta pravzaprav nista dosti zaostala za njim. Sploh sta jadrala nad pričakovanji, potrdila stalno rast in napredek ter navsezadnje izpolnila prestižen cilj uvrstitve v zlato skupino najboljše polovice tek- movalcev. Za še nekoliko boljši dosežek, sta ugotavljala po koncu naporne preizkušnje (dosegla sta tudi eno vrhunsko šesto mesto), bi bila morala biti spretnejša v razmerah močnega vetra in posledično posebnega vala, ki ju je pričakal na avstralskem regatnem polju v Fremantleu. Jaš in Simon ogromno vlagata v svojo športno kariero. V bistvu sta stalno zdoma za treninge, reprezentančne priprave in tekmovanja, med prazniki bosta vadila v Cagliariju na Sardiniji, po novem letu pa ju čaka mladinsko svetovno prvenstvo na Novi Zelandiji. Njuna jadralska pot pod taktirko izkušenih mentorjev poteka po načrtih, že pred nekaj meseci sta se sprijaznila z dejstvom, da z angleškimi olimpijskimi igrami ne bo nič, ter tako prilagodila program treningov in tekem ter si postavila kot cilj naslednji olimpijski ciklus, ki bo imel vrhunec na tekmovanju s petimi krogi v brazilskem Rio de Janeiru. Medtem pa je merjenje moči s samimi olimpijci in najboljšimi specialisti v razredu 470 (kar dvaj set držav je preko nedavnega svetovnega prvenstva dobi- lo svojega potnika v London) pokazalo, da sta še rosno mlada kraška jadralca že zelo blizu svetovne smetane in na zelo dobri poti, da bi lahko v prihodnje ob dodatnem delu in napredku krojila sam vrh mednarodnih tekmovanj tudi na članski ravni. Razveseljive novice prihajajo z našega jadranja tudi v mladinskih kategorijah. Mešana posadka Čupe in barkovljanske Sirene Matia Ugrin - Mirko Juretič je v kraju Marina degli Aregai pri Imperiji osvojila 22. izvedbo prestižnega mednarodnega tekmovanja Winter Regatta v razredu 420. Tržaška sedemnajsletnika, o katerih smo preko teh stolpcev že spregovorili, sta osvojila nenadejano prvo mesto v ostri konkurenci 120 posadk iz vseh osmih evropskih držav, ki gojijo ta šport na najvišji ravni. To regato sta v preteklosti Farneti in Sivitz Košuta na primer zmagala le v kategoriji 470, v razredu, v katerem sta tokrat izstopala Matia in Mirko, pa sta bila tretja. To pomeni, da tudi mlajša kolega, ki ju trenira strokovnjak z Obale An-tonac, izjemno dobro obetata, zelo sta se izboljšala v zadnjem letu, saj sta bila še lani na zimski regati v Liguriji komaj štirideseta. Na tekmi VVinter Regatta je nastopil tudi ženski Čupin dvojec Ingrid Peric - Chantal Zeriali, ki je zasedel nadvse solidno 18. mesto. Čestitke vsem! HC besedah. Poklicala je prijateljico, ker so bi- li prazniki pred pragom, ker se ji že dolgo ni oglasila, čeprav je vedela, da je tudi prijateljica v težavah. Bila je je vesela, razumela jo je, kljub lastni bolečini. Borili se bomo skupaj, je rekla. Čutila je, da je odkrita, da ji govori z vsem srcem. Če drugače ne bo, prideta živet k meni, je dodala, imam ogromno zemlje, bomo obdelovali, hrane bo za vse, nekaj zaslužka tudi. Skupaj bomo zmogli. Maja je začutila mravljince po vsem telesu..., kot bi jo te besede božale. Nekaj se je prebudilo v njej. Čutila je, da je to volja po življenju, želja, da bi se borila naprej. Sedaj je vedela, da ni več sama. In zato je ni bilo več strah. Življenje se vendarle nadaljuje in nekje, tam zgoraj je izhod, nekje mora biti... Odšla je proti parkirišču, da bi se segrela v objemu svojega dobrega, osemnajst let starega jeklenega konjička. Ko je že prižgala motor, je videla, da na okno trka premočena gospa. Odprla je in ženska jo je skoraj v solzah prosila, če jo zapelje do Gorice. Do katere Gorice? je vprašala Maja. Do Nove, do Nove, je prosila gospa, do Zdravstvenega doma. Pa saj je tu blizu, je vzkliknila Maja, saj smo v Novi Gorici in že je odprla vrata, da je premražena gospa vstopila. Žalostno ji je pripovedovala, da ne more hoditi, da jo boli hrbet, da je tu čakala skoraj uro in da je premočene nihče ni hotel vzeti v avto. Ja, tako je dandanes, vsem je avto prva stvar, je pomislila Maja, gospe pa se je nasmehnila. Saj ni problemov, saj je to samo jeklena škatla, v kateri se pač pelješ, jaz rada pomagam, vsake- mu, je povedala. In gospa se ji je zahvaljevala za uslugo, govorila o samoti, o bolečinah. Toliko je je, pa čeprav povsod gorijo barvane luči in čeprav je Božič pred pragom. A ljudje praznujejo Božič v veleblagovnicah, kjer založene police zakrivajo bedo in trpljenje. In kjer ni prostora za sočloveka. Maja klepeta s premočeno sopotnico, čuti toplino, hvaležnost in obenem upanje. In ve, da pot iz brezna obstaja, da dno ni brez izhoda. Samo v sočloveka je treba verjeti, v solidarnost, v medsebojno pomoč. Skupaj lahko premagamo vse. Maja zdaj to ve in nekoliko lažje ji je, ko vozi po ulici mimo stoterih luči. Pa srečen in vesel Božič!, ji še zakliče gospa, ko s težavo izstopi pred Zdravstvenim domom. Sxm Pertot NOGOMET Elitna liga: Fontanafredda - Kras 0:1 Promocijska liga: Vesna - Martignacco 3:0, Juventina - Trieste Calcio 3:2 1. amaterska liga: Primorec - Sistiana 3:0, Azzurra - Sovodnje 1:2 2. amaterska liga: Zarja - (entrosedia 5:1, Primorje - Romana 1:1, Begliano - Breg 3:2 3. amaterska liga: Mladost - Villa 3:0 KOŠARKA Državna C liga: Jadran - San Vendemiano 83:65 iga: Bor - Breg 75:79 |a: Mossa - Kontovel 50:49 ODBOJKA Moška B2 liga: Trento - Sloga Tabor 3:2 Ženska C liga: Zalet - Sant'Andrea 3:2 Moška C liga: Olympia - Basiliano 3:0, Val -Fincantieri 3:1, Volley Club - Soča 2:3 Ženska D liga: Zalet - Azzano 1:3 Moška D liga: Cordenons - Olympia 3:0 KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 93 Pred dnevi, ko je v tem čudnem decembru najbolj deževalo in bilo najbolj mučno vreme, megla in dež sta se mešala z mrazom, sem na Facebookov zid napisal, da ni nobenega pravega božičnega vzdušja čutiti nikjer, in se je dobesedno usulo komentarjev. Dekleta so predvsem pisala o tem, kako si moram sam narediti božično vzdušje, nekatera so me tudi prav nič prijazno podučila, da moram razmišljati pozitivno; če sem pa malo nesramen, bom dodal, da si moram to narediti po načelu: vsak dan je lahko Božič, vsak dan je lahko praznik. A sam predobro vem, da v takem primeru potem nikdar ni praznika in nikdar ni Božiča. Ta zmota, da je vsak dan lahko praznik in da si vsakdo sam lahko naredi praznik, nas je pripeljala do tega, da ne znamo praznovati več, sicer ob nedeljah zjutraj po Novi Gorici ne bi hodila večina ljudi oblečena v trenirke in gumijaste copate. In naj za Božjo voljo sedaj nihče ne misli, da se grem s temi besedami o trenirkah "sovražni govor", ker je to smešno. Goriški znanec, ki že leta uspešno prodaja zrelim ženskam in moškim predvsem klasično krojene obleke, mi je pred časom dejal, da se mu ob nedeljah in praznikih najbolj smešni zdijo moški mojih let, "ki so vsi po vrsti oblečeni v plastiko in imajo gumijaste copate na nogah". S to opazko je bistri trgovec sicer zajedljivo pokazal na pomanjkanje dobrega okusa, ki bi vsaj ob nedeljah in praznikih veleval moškim srednjih let, da se dostojno oblečejo, ne pa da hodijo okrog v plastičnih bundah in telovadnih copatah in tako zmotno mislijo, da so še najstniško mladi, če pa že ne mladi, pa vsaj mladostni. Že res, da se danes v trgovinah reče plastiki, iz katere so narejene bunde, "tehnično blago" (tessuto tecnico), kot me je užaljeno poučila prodajalka, ko sem pred časom zavrnil nakup hlač iz plastike, ki so mi bile odurno neprijetne na otip, a dejstvo je, da je to blago iz plastičnih mas. In sam imam raje bombaž, volno, lan, naravno blago, ki je prijetno, zdi se mi, da tudi lepše, naravno. Pa seje potem na FB-ju oglasil tudi prijatelj Stanislav Černigoj, ki je doma iz Vipavske doline, zrel in pošten mož, ki ima svoje poglede na svet, ki se ne razlikujejo veliko od mojih, nekako na Facebook prav tako kot jaz ne spada, a na FB-ju pri svojih zrelih letih vztraja in sem tega vesel. Odraščala sva v podobnih okoliščinah, o čemer priča tudi podatek, da se je Stanislav pred časom spomnil, kako sem bil sam prav prešerno, razigrano vesel, daljnega leta 1978 je bilo, ko sem med trgatvijo, v kleti smo mle- li grozdje in 'prešali' mošt, izvedel, da je bil končno izvoljen za svetega očeta prvi Slovan. Ne on ne jaz nisva poznala velikega Poljaka, a danes sem vesel, da se je spomnil tega malega dogodka iz naše kleti, saj je bilo moje veselje v času več kot poplačano. Veliki Poljak je še kako označil najino in življenje drugih in takrat si v naši kleti na Vipavskem niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da se bom s poljskim papežem kar nekajkrat srečal, imel tudi čast in pretresljivo izkušnjo, da ga vidim čisto od blizu samo dober mesec dni pred smrtjo. Stanislav mi je o tem, zakaj ni pravega božičnega vzdušja, lepo napisal: "Zakaj ga ni? Ker se ne znamo otresti skrbi in se posvetiti praznični lagodnosti, veselju. Nihče, vsaj tako je videti, tega ne dela, vsi gledajo v tla ali čepijo v vrsti v avtih, ali pa tekajo med policami nakupovalnih centrov, nihče te ne pogleda v oči, vsi se izogibajo pogleda; če pa te slučajno kdo le pogleda, je to samo klošar in ti takoj brskaš po žepu, da mu daš drobiž, denarnice si pa ne upaš odpreti, da ja ne bi videl uboštva ali bogastva. Tako je dan za dnem vse enolično, le rojstvo te razveseli in smrt užalosti, vmes pa je ena sama velika pustota in dolgčas"! "Uf, kako lepo si to napisal"! sem Stanislavu odvrnil na FB-ju in nadaljeval delo. Resnici na ljubo je Stanislav napisal, da "ne znamo izpreči skrbi", kar je seveda zame izjemno lepo, danes pa seveda slovnično nepravilno in sem zato zgoraj popravil v "otresti se skrbi", da je misel današnjemu človeku bolj razumljiva in jasna. Besedna zveza, da "ne znamo izpreči", namreč zelo lepo, zgovorno in z nadihom nostalgije govori o času, v katerem sva s Stanislavom odraščala, saj si v tistih časih izpregel vola, izpregel konja, "izpregel si z dela" po celem dnevu na polju ali v vinogradu. Ta "izpreči" govori o času, ko smo bili še mali kmečki otroci in so naši stari starši in naši starši še bili mali vipavski kmetje, ta glagol govori o "trikel-cih" in o "sorah", o "žrdi", "gnojnih koših", o "kolovratih", "žajglah", o govejem gnoju in jutranjem sveže namolzenem mleku, a tudi o molži, "fu-tranju", o "rogačkah", "šapah", o dolgih vožnjah z volovsko vprego v gmajno, v grunt, v vinograd, na njivo, govori o svetu, ki ga ni več, in tudi zato se niti ne bom potrudil, da bi razlagal te pojme, ki sem jih dal v narekovaje, ker zares nima smisla. Imata namreč še kako prav prijatelja Andrej Malnič in Marko Tavčar, ki se vsak po svoje trudita, da bi mi le dopovedala, da nima smisla pisati o tistem svetu, ker ga je čas za vedno zabrisal in z njim tudi jezik tistega sveta. To jima rad priznam, četudi ne pr- vi in ne drugi nista živela na kmetih, a imata še danes odnos do zemlje in vsega, kar zemlja da, imata odnos do tistega mojega in Stanislavovega kmečkega sveta, ki ga ni več, kot ni več jezika iz tistega sveta. A vem, da bi Stanislav razumel to moje pisanje, in če bo slučajno bral, bo točno vedel, o čem govorim! Kot bo to vedela ogromna večina ljudi, ki ima na Slovenskem nad petdeset let. Minulo nedeljo popoldan sem doma v enem od tistih lepih zimskih dni ob zakurjeni peči v tišini in plemenito lepi samoti prevajal zapis za pričujočo številko našega Novega glasa, ki ga je goriški nadškof poslal vsem župnikom, tudi časnikom, da bi ga prebrali vernikom, in mi objavili, ob Božiču. Temu rečemo časnikarji "nadškofova božična misel", pa čeprav gre v bistvu za nadškofovo čestitko, ki je obenem tudi božično razmišljanje. Skoraj vedno, ko moram prevajati zahtevnejše tekste cerkvenih dostojanstvenikov, skrušeno in zares žalosten, a tudi nemočen opažam, kako daleč so od vsakdanjega življenja, kako daleč od ljudi je njihov jezik, saj pišejo po navadi v takem jeziku, ki ga danes nihče ne razume več, tako odmaknjen je od našega vsakdanjika, da ni čudno, če jih skorajda nihče več ne posluša! Tokrat pa sem bil zelo vesel, ker je bil nadškof Di-no zelo "zemeljski" v svojem pisanju, a tudi izjemno poveden. Spregovoril je namreč o Novorojenem in o odnosu, ki ga moramo imeti med sabo, med ljudmi. Pravzaprav je napisal isto, o čemer je pisal Stanislav na moj zid na FB-ju, da je namreč danes tako, kot je pred prazniki, predvsem zato, ker pravih odnosov med nami ni več, ker ni več iskrenega odnosa med nami - ljudmi, kaj šele med posameznikom in Bogom. Če namreč odnosov med ljudmi ni, jih tudi ne more biti med ljudmi in Bogom, ali še bolj preprosto: če nisem človek človeku, mu ne morem biti niti kristjan! Tudi letos bom vesel, če bo na božični večer pri nas zadišalo po kruhu, ki se bo pekel doma. Kruh je preprosta stvar. Preproste besede in preproste stvari imam iskreno rad. Že sedaj vam lahko tudi povem, da bom tudi za letošnji Božič pozdravil soseda, kot ga že skoraj 18 let, čeprav bo tudi tokrat pogledal v tla, kot je vedno doslej, da mi ja ne bi odvrnil pozdrava, nesrečnež! Tudi vsakdanjost ima svoj čar pod božičnimi lučmi. Vstopite v novo leto polni poslovnih in osebnih izzivov. Societa finanziaria ] Finančna delniška er a z i o n i družba