naro čnina 1999 Italija 50.000 lir Druge države 65.000 lir novi BBH tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale ■ 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 4 (943) Čedad, četrtek, 28. januarja 1999 naroči tednik Številni pogovori in srečanja ministra Fassina v naši deželi Posodobili b za obmejna področja Težka pot našega zakona *Dežela Furlanija Julji ska krajina mora spremeniti in prilagoditi svoje gospodarske in finančne strukture, zato da bo kos izzivom v Širšem evropskem kontekstu in novostim, ki so povezane z vstopanjem Slovenije v Evropsko u-nijo. S prvim februarjem bo namreč Slovenija formalno postala pridružena članica EU. V Rimu pa nameravajo izboljšati in okrepiti vse tiste strukture in servise, kot so recimo zavarovalniški zavod Sace ali italijanska ustanova za zunanjo trgovino Ice, in torej tudi na ta način spodbuditi mednarodno gospodarsko sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope. Posodobili bodo tudi zakon 19 za obmejna območja, ki je poživil gospodarsko dejavnost v naši dezeli, čeprav je bil le delno uresničen. Predvsem pa je priznaval novo strateško vlogo DeZeli Furlaniji-Juljiski krajini in v tem kontestu tudi slovenski manjšini, ki iz leta 1991 črpa sredstva za svoje dejavnosti prav iz tega zakona. Zakon je bil torej u-spešen, ob korenito spremenjenih razmerah v srednji in vzhodni Evropi pa ga je treba nujno r poživiti in prilagoditi. Tako bi lahko strnili vsebino številnih srečanj in pogovorov, ki jih je Minister za zunanjo trgovino Piero Fassino i-mel prejšnji teden v naši deZeli, tako v Trstu kot v Gorici in Vidmu po njegovem obisku v Sloveniji. Sodelovanje med Rimom in Ljubljano se torej krepi, od ravni dobrososedskih odnosov se je dvignilo na raven močne integracije na področju gospodarstva in infrastruktur in v tej novi usmeritvi italijanske zunanje politike ima nedvomno veliko zaslug prav Piero Fassino, saj je Minister za zunanjo trgovino Piero Fassino kot podtajnik na zunanjem ministrstvu prej in sedaj v vlogi ministra za zunanje trgovino deloval in deluje v korist z-bliZevanja dveh sosednjih drZav in obenem za uveljavitev nove gospodarske in geopolitične vloge Italije v tem delu Evrope. Seveda ima v tej novi situaciji nove možnosti tudi naša dezela, ki se pa mora opremiti zato, da bo pripravljena na postopno preseganjem meje s Slovenijo. Vsekakor pa bo pridobila nove spodbude in nove možnosti aktivnega vključevanja v širše gospodarske tokove. Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice bo v začetku februarja začela obravnavati popravke zakonu za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji Juljiski krajini. Po nepotrjenih vesteh pa naj bi predsednik Violante že vključil na dnevni red razpravo o našem zakonu, kar naj bi vsekakor pospešilo delo v komisiji. Popravkov je bilo vloženih na stotine. Samo za prvih 11 členov - Masellijev osnutek jih ima 28 - je bilo vloženih skoraj 500 amandmajev, med temi še največ se jih nanaša na tretji člen zakona, kjer je beseda o institucionalni paritetni komisiji, za katerega je bilo predlaganih 129 popravkov. Res je, da so v veliki večini sad “dela” poslanca Menie in imajo obstrukcij-ski namen, res pa je tudi, da gre prav v tem primeru, ko se obravnava eden od temeljev zakona za korenite in bistvene spremembe. In kar je še bolj zaskrbljujoče taki popravki prihajajo tudi iz vrst Ljudkse stranke, torej vladne večine. beri na strani 4 Občni zbor “Planinske” Planinska družina Benečije vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v petek 29. januarja ob 19. uri v gostilni “Alla Trota” v Podvarščah v Podbope-scu. Na dnevnem redu je več točk, med temi poročilo predsednika, izvolitev novega glavnega odbora ter predstavitev načrta koče na Matajurju in program za leto 1999. Pred začetkom občnega zbora bo možnost plačila članarine za leto 1999. Sledila bo večerja in prikaz diapozitivov izletov lanske sezone. Venerdì sarà presentata a Prato di Resia una pubblicazione dell’lres Donne e lavoro, un manuale in aiuto Venerdì 29 gennaio, alle ore 20.30 nella sala consigliare del Municipio di Prato di Resia verrà presentata e distribuita la pubblicazione dal titolo “Donna e lavoro”, realizzata dall’IRES, Istituto di Ricerche Economiche e Sociali di Udine, per conto del Comune di Resia. La pubblicazione raccoglie i contenuti delle conferenze realizzate su iniziativa della commissione comunale per le pari opportunità sulla base della legge regionale 21/93. Le conferenze sono state tenute dagli e-sperti sociologi ed economisti dell’IRES nei mesi primaverili dello scorso anno. Quali i temi affrontati? Come si può capire dal titolo nella pubblicazione si parla del lavoro con particolare riferimento alle donne, alle loro opportunità ed ai loro diritti. Gli argomenti più importanti sono questi: le donne nel mercato del lavoro, la legislazione del lavoro al femminile (in particolare le novità introdotte dalla legge Treu 196/97), gli incentivi all’occupazione femminile, la tutela della maternità, la scoperta o riscoperta dei propri obiettivi professionali, come inventarsi un lavoro, gli indirizzi utili. E un ottimo manuale per tutte coloro che stanno terminando gli studi e si apprestano ad entrare nel mondo del lavoro, ma può essere utile anche a quelle donne che per motivi legati alla famiglia hanno interrotto il rapporto di lavoro e si trovano nella condizione di dover ricominciare. Tutti coloro che fossero interessati alla pubblicazione possono fare riferimento agli uffici comunali di Resia. L.N. Mesec dni po njegovem odhodu se bomo spomnili Luciana Chiabudinija v Četrtek, 4. februarja ob 18.30. uri Laze - farna cerkev Maša zadušnica v organizaciji skupine “Dom” k ob 19.30. urigPodbpnesec - občinska dvorana LUGiAN JmIABUDINI Besede in glasba,ifijčgovo sporočilo, nasi spomini — Slovensko organizaciji}1 v idrni.skr pokrajine a pokrovitoljatvoip Občine Podbonesac Tasche vuote, il pust non si fa Quest’anno il pust, il carnevale tradizionale delle Valli del Natisone, non si terrà. Non ci sarà, perlomeno, la sfilata delle maschere che nel 1998 era stata ripresa dalla Comunità montana a Savogna, dopo un’interruzione di qualche anno. Era stata un’iniziativa riuscita grazie alla collabo-razione del Comune, della pro-loco e di alcune scuole locali, che avevano organizzato un mercatino. Il pust almeno per quest’anno non si ripeterà. Il silenzio che nelle scorse settimane faceva pensare al peggio viene confermato dall’assessore al turismo dell’ente montano, Nino Ciccone: “Quest’anno non siamo riusciti ad organizzarlo per problemi economici. Sono cambiate alcune norme per cui non si può più utilizzare l’avanzo di amministrazione per questo genere di iniziative, e come se non bastasse la Regione ha dichiarato l’intenzione di tagliare una buona fetta dei contributi alle Comunità montane”. L’ente a suo tempo aveva pensato anche ad inserire il carnevale tradizionale nel programma Interreg, ma poi sono state preferite altre iniziative. “Vorrà dire che si farà con cadenza diversa, se si riuscirà a fare” conclude Ciccone. La spesa di una manifestazione simile non è comunque enorme, una dozzina di milioni la maggior parte dei quali spesi per l’affitto del tendone. Resta l’amarezza per un evento che sembrava tornato agli antichi splendori, Io scorso anno, dopo una pausa seguita alla chiusura dell’Azienda di soggiorno civida-lese, organismo che per primo, pur tra qualche polemica, si era impegnato per il mantenimento della tradizione carnevalesca nelle Valli. In ricor di Luciano Chiabudini Su iniziativa delle organizzazioni slovene della Provincia di Udine ci ritroveremo giovedì 4 febbraio per ricordare Luciano Chiabudini - Po-nediščak nel trigesimo della sua morte. Alle ore 18.30, presso la chiesa parrocchiale di Lasiz ci sarà la santa messa in suffragio organizzata dai sacerdoti del gruppo “Dom”. Seguirà, alle ore 19.30, presso la sala comunale di Pulfero una serata per rivivere una piccolissima parte di quello che Luciano ci ha lasciato: “Luciano Chiabudini - Parole e musica, la sua opera, i nostri ricordi”. Sarà un’occasione per rendere omaggio a una persona che tanto ha dato alla nostra Benecia. četrtek, 28. januarja 1999 2 I Ds protestano per l’esclusione di Fornasaro Ente Mittelfest, entra Passoni Giuseppe Passoni, assessore comunale alla cultura di Cividale, è il nuovo rappresentante del Comune all’interno dell’Associazione Mittelfest. La nomina del sindaco Giuseppe Pascolini è datata 13 gennaio. Passoni sostituisce Franco Fornasaro, revocato dalla giunta comunale con una motivazione che ha fatto discutere: “Dalle esperienza maturate da Fornasaro non sono emersi contributi apprezzabili”, Alla replica del diretto interessato è seguita quella dei Democratici di sinistra di Cividale, guidati da Renzo Marinig, e delle Valli del Natisone, coordinati da Federico Iussig. “Considerato tutto il lavoro svolto gratuitamente dal dottor Fornasaro - hanno affermato in una nota - la scelta naturale dell’amministrazione Pascolini sarebbe dovuta essere quella di una conferma delPincarico. La realtà è che ancora una volta l’amministrazione non fa l’interesse della Comunità ma antepone scelte politiche di parte a quelle Ali je kdo razumel, zakaj je bila D’Alemova vlada minuli teden na robu krize? Prepirali so se za oslovo senco, za etiketo na prazni flaši. Začel je Cossiga, ki se je razburil zaradi sestanka Oljke, na katerem se sploh niso zmenili o ničemer. Rekel je, da so Oljko obudili od mrtvih, ko pa je srečanje v Palači Brazzà zgle-dalo kakor pogrebščina... Potem so Cossigovi ministri zagrozili z odstopom, češ da ta vlada ni tisto... Zloben kolega mi je tedaj prišepnil: “Si predstavljaš Cossigove demokristijane, ki izpraznijo svoje stolčke. Prej bom verjel v devistvo Ciccioline.” Res, Mastello-vi ljudje so se tiste dni izogibali papirja in peres, da bi jim ne bilo treba podpisovati odstopov. Na koncu so se pobotali, le Cossiga je zaloputnil vrata, jezen, ker so vsi razumeli, da grozi tjavendan. Propadel je njegov načrt snovanja “velike demokrSčanske sredine”, ki bi se nekoč spopadla z levico, kakor se dogaja v drugih evropskih državah. Paradoksalno je njegov načrt prevzel tisti, proti kateremu je Cossiga kričal in vihtel svoje topo oroZje: Romano Prodi. Užaljen, ker so ga pustili na cedilu, tudi kar zadeva predsedstvo evropske vlade, se je Prodi zmenil z Di Pietrom in gibanjem Zupanov za samostojen natop na evropskih volitvah. Te nimajo -vsaj formalno - nobenega vpliva na italijansko politiko, v resnici pa so edine proporčne volitve, ki so nam ostale. Razmerje sil med strankami, doseženo 13. junija letos, bo torej merilo bodočih zavezništev. Ce bo tedaj Prodi s svojo sredino močnejši od D’Aleme z levico, bo lahko zahteval premiersko kandidaturo na prihodnjih državozborskih volitvah. Ce ne, bo moral v pokoj. Tako bodo evropske volitve nekaj povsem zgrešenega: spopad med D’Ale-mo in Prodijem, medtem ko bo desnica stala ob strani in (kakor v kitajskem pregovoru) čakala, katero truplo bo priplavalo po reki. Razen če se ne bo zgodilo še kaj hujšega: če bo zaradi neenotnosti demo- kratičnih sil dobila desnica večino na evropskih volitvah, bo D’Alema prisiljen k odstopu, novi predsednik republike pa bo parlament razpustil in razpisal volitve jeseni. Strankam sedanje leve sredine torej ne ostane drugega, kakor da so čimbolj složne in učinkovite. Pri tem morajo preskočiti marsikatero oviro, začenši z novo volilno zakonodajo, ki naj odvzame referendumu njegov rušilni naboj. Tudi novega predsednika republike bodo morali izbrati tako, da bo še naprej jamčil stabilnost in sedanja politična ravnotežja. Pri vsem tem pa se morajo stranke in politiki bati negodovanja, ki prihaja do izraza predvsem v bojkotu volitev. Kar je po svoje mazohistično, saj visok odstotek vzdržanih vrača oblast desnici, medtem ko je levica vedno računala na visoko volilno udeležbo. D’Alema in zavezniki imajo pred seboj strmo, vijugasto, s trnjem in osatom posuto pot. In ni izključeno, da bodo omagali pred vrhom. Bogve, ali se je Bertinotti zavedal vseh posledic lanske nesmiselne vladne krize? Zdi se, da se kesa, saj se ponuja vladni večini, kakor otrok, ki mami obljublja, da ne bo več... Za sedaj mu ne verjamejo, saj poznajo rek, da gre osel samo enkrat na led. dello sviluppo sociale, economico e culturale di Cividale”. Da parte sua Passoni liquida l’intervento come “una presa di posizione squisitamente politica” e afferma di voler guardare ai fatti. Oggi, giovedì 28, il consiglio di amministrazione dell’Associazione Mittelfest si riunirà per affrontare alcuni argomenti tra i quali la possibile istituzione della figura di direttore amministrativo, che dovrebbe svolgere il ruolo di collegamento tra il consiglio di amministrazione e gli organizzatori del festival. Si parlerà anche di eventuali finanziamenti della Provincia di Udine per la realizzazione di una tensostruttura coperta dove in caso di maltempo verrebbero ospitati gli spettacoli del festival. (m.o.) Miliardi al Totogol Vincita miliardaria, domenica, a Torreano. Nella ricevitoria del bar “Da Rosina” un giocatore con una schedina del Totogol ha indovinato la combinazione vincente totalizzando un 8, nove 7 e due 6. Sono state investite, con una sola schedina, non più di 10 mila lire. La vincita è stata di un miliardo 809 milioni, forse la più alta mai registrata nella nostra zona. Grande festa, domenica sera, nel bar di Torreano, ma il fortunato vincitore non si è fatto vivo nemmeno con una telefonata. Več bralcev časopisov v Sloveniji Slovenci so lansko leto brali več kot v prejšnjih letih. Če se je povečalo število bralcev časopisov, pa se je nekoliko znižala gledanost televizije oziroma poslušanost radjiskih programov. Novost pa predstavlja uporaba interneta. Z njim se danes v Sloveniji ukvarja približno 250 tisoč ljudi, kar je daleč več od povprečja, ki so ga zabeležili v Italiji. Podatki, ki smo jih navedli izhajajo iz raziskave Mediane, multimedijske raziskave poslušanosti in gledanosti medijev v Sloveniji v letu 1998. Raziskave se je udeležilo 7.953 anketirancev po vsej državi. Od približno 370 delujočih javnih glasil v Sloveniji, so v raziskavo vključili nekaj nad 100 najpomembnejših. Kar zadeva časopise, je lani največji napredek zabeležil mariborski Večer, ki se je uvrstil na tretje mesto, za Slovenskimi novicami in Delom, mariborskemu časopisu pa sledi ljubljanski Dnevnik. Najbolj gledan televizijski program v Sloveniji je bil lani komercialni POP TV (52,6 odstotka), sledi mu nacionalna televizija (45,6) ter komercialni Kanal A (24,1). Kar zadeva najbolj gledan slovenski informativni dnevnik, še vedno prednjači nacionalna TV, čeprav za malo pred popovci. Na krajevni ravni je treba zabeležiti velik naskok zasebne TV Primorke iz Nove Gorice, ki je skoraj dohitela TV Koper (prva 0,8, druga 0,9 odstotka gledanosti). Povedati pa velja, da Tv Primorko gledajo na precej manjšem te-ritorju kot koprsko televizijo, razmerje je približno 1:6. Daleč najbolj poslušani radjiski postaji sta Val 202 in Slovenija 1. Na tretje mesto se je presenetljivo prebil komercialni mariborski Radio City, na četrto pa Radio Hit Domžale. Radio Koper je na 10. mestu in redno ga posluša 3,3 odstotka vseh radijskih poslušalcev. Od regionalnih časnikov tudi v letu 1998 so Primorske novice zabeležile največji uspeh. Veliko bralcev imajo tudi Gorenjski glas, Dolenjski list in murskosoboški Vestnik. Podatki Mediane kažejo, da Slovenci sodijo med tiste narode, ki veliko prebirajo. Isto ne moremo trditi za italijanske državljane, saj jih komaj desetina redno seže po časopisih. Podatki o najbolj priljubljenih medijh v Sloveniji nas nekako vodijo v drugo razmišljanje, ki zadeva naše kraje: Benečijo. Kljub številnim pozivom in pritožbam, še vedno ne vidimo slovenske nacionalne televizije in kar je najhujše, slovenskih oddaj tretje mreže RAI. Problem postaja že grotesken, saj ne gre za nepremagljive težave ali za ovire mednarodnega značaja. Gre za vprašanje dobre volje, ki ga do danes niso pokazali ne odgovorni pri Raiu, kakor tudi ne vodilni pri slovenski nacionalni televiziji. Koliko časa bodo morali Benečani še potrpeti in prositi, da bodo pristojni organi razumeli, kolikšnega pomena je za tukajšnje prebivalstvo slovenska beseda po televiziji. Kaj pomaga ugotavljati in se pritoževati nad nam nasprotnimi krogi, Ki načrtno delujejo proti razvoju Benečije, ko tudi tisti, ki bi morali stati na naši strani delajo naši kulturi in našemu jeziku veliko škodo, ko jima ne dovoljujejo, da bi prišla v beneške domove? (r.p.) In crescita il numero di lettori Visita a Bonn Il ministro degli esteri sloveno Boris Frlec è stato nei giorni scorsi ospite del suo omologo tedesco Fischer. L’inserimento della Slovenia nella Nato (che la Germania appoggia), l’allargamento dell’UE alla Slovenia e la presidenza tedesca dell’Unione nonché i rapporti bilaterali, questi gli argomenti sul tappeto. Fischer ha sottolineato che è difficile prevedere quali saranno i tempi per l’allargamento dell’UE, ma ha anche fatto intendere che Lubiana non deve attendersi troppo dal vertice della Nato il prossimo aprile a Washington. Il Comune vende Per assicurarsi i mezzi finanziari necessari ad ultimare il proprio salone polifunzionale i consiglieri del Comune di Capodistria hanno deliberato di vendere circa 145 mila azioni della Luka Koper (Porto di Capodistria). Con queste azioni, pari al 13% del pacchetto azionario di proprietà del Comune, contano di fare entrare nelle casse comuna- li circa 500 milioni di talleri, mentre il pacchetto azionario del Comune si ridurrà dal 7.65% al 6,6%. Non sarà in gonnella É definitivamente tramontata la candidatura di Marija Ribičič, segretaria di stato, ad assumere la carica di Ministro della Difesa. Pur godendo del sostegno di Podobnik, leader dei popolari a cui secondo l’accordo di coalizione spetta il ministro della difesa, la Ribičič è stata messa fuori gioco. Ora si fa strada la candidatura del segretario di stato Franci Demšar, e-sperto di risonanza magnetica. Sempre più lettori Il numero dei lettori di quotidiani è aumentato nello scorso anno in Slovenia di un quarto. Questo è uno dei dati emersi da una ricerca che ha coinvolto circa 8 mila famiglie. Al primo posto nella classifica dei quotidiani più letto (20%) Slovenske novice, quotidiano popolare, segue il Deio (15,2%), al terzo posto Večer di Maribor che ha scavalcato il Dnevnik di Lubiana. Ottima la performance del bisettimanale del Litorale Primorske novice che si conferma come il più letto a livello regionale. Nel corso del 98 i suoi lettori hanno raggiunto il 7,6% pari a 130 mila lettori. Infine la tv commerciale POP Tv con i suoi 52,6% di spettatori ha superato la prima re- te Tv pubblica (45,6%). Notevoli anche i dati che si riferiscono a Internet infatti coinvolge ormai 250 mila persone. Religiosi quanto? Sono 4,2% le persone in Slovenia che si sono dichiarate profondamente religiose, il 4,9 molto religiose, il 27,9% abbastanza re-liose, se poi a questi aggiungiamo coloro che si sono dichiarati “prima religiosi che non religiosi” (10,2%) otteniamo un 47,2%. Questi i dati emersi dall’indagine sull’opinione pubblica slovena, diretta dal dott. Niko Toš. ima Stojan SpetiC Četrtek, 28. januarja 1999 V soboto predstavitev treh knjih v občinski dvorani v Sovodnji Kadar Robin Hood govori po slovensko Finančna sredstva, ki jih italijanska država od leta 1991 daje preko Dežele nekaterim občinam v videmski pokrajini in slovenskim kulturnim društvom in ustanovam za njihove pobude v korist slovenskega jezika in kulture so v teh letih rodila dosti sadov. Se posebno bogata je bila v Benečiji založniška dejavnost in v zadnjih letih je izšlo toliko knjig, da jih posamezne organizacije in občinske uprave niso še utegnile vse predstaviti in marsikatera od njih ni še prišla med ljudi, med bralce. Tako kot smo že pisali ni v vsakem primeru šlo za kvalitetne publikacije, vsekakor pa lahko reCemo, da so se naše knjižne police obo- risbe : J.Nabau besedilo : R. Mattelig il Kà'.eé*! KRAČ »CCAR CO CUOR Pl LfcONE ce ne v NlEKt TUOI PAÌEU. HT&£A&3*T<5lOVANHl SENZA TERRA SE Se rAtAMn*. et&e fOSTAVU ZA KRASA. SKNAHNl SE DE ASU Kil Vt e» Bi O PRAVI KRAD. -TT7 KUO PA MOOiZQ \ srr HA CESTII, Iz \ Tl AH TOOt Sli PATI SISfc ZAPRAVETE TASE Ftt5TEDO,ffc VStPHO RATINGE Hi65O HA ytsw. gatile z vrsto zanimivih del. Med tistimi, ki so prija- vili na deželo veC knjižnih projektov je tudi Zveza izseljencev “Slovenci po svetu”, ki je med drugim izdala tri zelo znane pravljice tudi po slovensko. To so Heidi, Pinokjo in Robin Hood, za katere je besedilo v slovenskem narečju napisal Renzo Mattelig. V sodelovanju z Občino Sovodnje bo Zveza predstavila tri knjige v občinski dvorani v So-vodnjem v soboto 30. januarja ob 18. uri. SAVOGNA sala consiliare presentazione di Pinokjo, Heidi e Robin Hood 30 gennaio, ore 18 Slovenci po svetu Comune di Savogna Un periodo molto attivo e fecondo per il gruppo folkloristico Val Resia Cresce l’amore per la danza Il 1998 è trascorso all’insegna del 160Q di fondazione, intenso anche il programma futuro Sabato 16 gennaio, anche il gruppo folkloristico Val Resia ha provveduto a convocare l’annuale assemblea dei soci per la discussione e deliberazione sull’attività appena passata e per quella prevista per il 1999. Il gruppo raccoglie una cinquantina di componenti, tra cui molti giovani e ciò fa ben sperare ed incoraggia ad andare avanti con entusiasmo. A dirigere il gruppo, negli ultimi anni, è la giovane Catia Quaglia (nella foto) che porta avanti l’attività con tanta passione e determinazione. L’attività del 1998 è stata molto intensa soprattutto per l’organizzazione della manifestazione del 160. anniversario di fondazione, svoltasi nel mese di ottobre. Molte e varie le partecipazioni in valle e fuori valle del gruppo: a Verona e in Svizzera nel mese di febbraio, a Bovec e a Prato di Resia nel mese di marzo, nel mese di maggio alla Fiera di Udine, a Tava-gnacco e a Rupingrande, nel mese di giugno a Trice-simo e a Mombello di Lim-biate, nel mese di luglio a Lubiana, Aquileia, Tol-mezzo, Udine nonché a Spilimbergo per il Folkest, nel mese di agosto il gruppo è stato a Medana (Slovenia), a settembre a Maja-no, in ottobre a Stazione Carnia e a Udine, e a no- vembre ad Aquileia e Moggio Udinese. In valle il gruppo ha preso parte a tutte le sagre paesane, dalla festa di S. Antonio di Uc-cea alla Festa del Frico Resiano di Oseacco. Infine due partecipazioni a scopo di beneficenza nel mese di dicembre. Il gruppo ha anche realizzato, con la collaborazione di Sandro Quaglia e Anna Maria Di Lenardo, u-na serie di lezioni presso le scuole elementari che si sono concluse con la rappresentazione delle danze più tipiche da parte dei bambini nella recita di fine anno. Grande impegno è stato profuso dai componenti per l’organizzazione del 160. anniversario di attività. Un evento storico non solo per il gruppo ma per tutta la valle. I preparativi erano partiti già per tempo contattando gruppi italiani e stranieri, predisponendo il programma dei festeggiamen- ti, effettuando ricerche presso le biblioteche ed archivi storici. I festeggiamenti si sono svolti nelle giornate di domenica 25, lunedì 26 e martedì 27 ottobre. La giornata clou è stata domenica con lo spettacolo folkloristico al quale hanno preso parte i gruppi di Aviano, Pasian di Prato, Klagenfurt, Capodistria e Belgrado. Per quanto riguarda l’attività interna merita ricordare l’ingresso di nuovi e-lementi giovani durante le prove di ballo che si sono svolte ogni sabato, nei mesi primaverili, la suddivisione degli incarichi e la stampa di un giornaletto interno con tutte le informazioni sull’attività del gruppo. Proseguirà anche nel prossimo anno l’impegno dimostrato in questi mesi dai componenti del gruppo sia per le esibizioni che per il lavoro interno. Gli impegni sicuramente aumenteranno anche in considerazione della partecipazione del gruppo alla AGFF (Associazione Gruppi Folkloristici del Friuli-Venezia Giulia) oltre ad essere già membro dell’UFI (Unione Folklori-ca Italiana). Impegno verrà inoltre profuso per la sistemazione e miglioramento della sede, la Casa della Cultura Resiana, delle attrezzature e dei costumi del gruppo. In definitiva si può ritenere che il gruppo stia vivendo un periodo molto attivo e ricco di soddisfazioni, con i componenti affiatati e disponibili all’impegno. Per i nostri giovani il gruppo rappresenta una buona occasione per divertirsi e al tempo stesso per impegnarsi e crescere con una mentalità aperta e disponibile verso gli altri. Perciò auguriamo al gruppo di proseguire su questa strada e cogliere nel proprio cammino tanta soddisfazione. L.N. Škofja Loka se pripravlja na svoj znameniti Pasijon (1721) V Škofji Loki, v tisočletnem mestu s katerim je tudi Benečija goijla v preteklosti toliko kulturnih stikov in izmenjav, se že dalj Casa pripravljajo na kulturno prireditev, ki bo s kulturnega, zgodovinskega, gledališkega in verskega vidika prav gotovo dogodek leta v Sloveniji. V marcu in aprilu, v postnem Casu, se bo namreC odvijal znameniti Škofjeloški pasijon - Processio Loco-politana. i vasnon ipi-1999 jjlngitus H** /-U. J/\ iHiaJùd iv)* uJseftc)* Jitifinitja J&ai*., p fioLuU sc-M** tr.u Ua, *-'«•*' dn$ ‘ izu uÀfs 'JZ'} J'xtno sli «i tuJJsi sSutfi C JoCciHe sc iaJai /ff- ucU^ rtucoU, VJ'cdtii fcU ’ To je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, saj ga je leta 1721 zapisal pater Romu-ald Marušič v takratnem govorjenem jeziku. Spada med takoimenovane procesijske igre, ki so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in jih poznamo tudi v Italiji in drugod po Evropi, v sebi pa ima že moCne elemente srednjeveškega gledališča z izvirnimi besednimi vložki. Pasijon v taki obliki kot se je izvajal v 18. stoletju, kadar je nastal, do danes še ni bil uprizorjen. Za tak pogumen korak se je odločila občina Škofja Loka, ki pripravlja v letošnjem postnem Casu izvirno rekonstrukcijo Škofjeloškega pasijona. Pasijon predstavlja 13 slik, ki prikazujejo zgodbo Človeštva od Adama in Eve do Kristosovega trplenja. Slike se bodo na prenosnih in premičnih odrih pomikale po ulicah in trgih Škofje Loke. Na sedmih predstavah, ki se bodo zvrstile od 27. do 5. aprila bodo imeli gledalci priložnost videti in doživeti veC kot 600 nastopajočih, med njimi nad 80 konjenikov. Pri urpizoritvi bodo sodelovala kulturna, gasilska, konjeniška, turistična društva, pevski zbori, župnije in posamezniki, nekako podobno kot nekdaj. Škofjeloški Pasijon bodo uprizorili: 27. marca ob 20. uri, 28. marca ob 15. in 20. uri, 1. aprila ob 15. uri, 2. aprila ob 15. in 20. uri ter 5. aprila ob 15. uri. Dodatne informacije: Občina Škofja Loka, Marjan Kokalj, Mestni trg 15 4220, Škofja Loka (tel. 064 - 624190, fax 064 -624122). Natečaj Svetovnega slovenskega kongresa Ponos na Slovenijo Svetovni slovenski kongres razpisuje literarni natečaj za izvirni esej na temo “Kaj bi bilo treba narediti, da bi bili lahko resnično ponosni na Slovenijo?” Natečaja se lahko udeležijo diplomski in podiplomski študentje iz Slovenije in tujine. Esej mora biti napisan v slovenščini, dolg pet do deset tipkanih strani. Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo pretipkanih izvodih na naslov Svetovni slovenski kongres, Can- karjeva 1/IV, 1000 Ljubljanja do 31. marca 1999. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov morajo biti zaprti v kuverti, opremljeni z enakim geslom ali šifro. Za najboljše eseje bo SSK podelil nagrade: prvo nagrado v višini 1000 USD; drugo nagrado v višini 500 USD; tretjo nagrado v višini 100 USD in deset knjižnih nagrad. L’Astrolabio a Kravos Marko Kravos, poeta sloveno di Trieste, si è aggiudicato il primo premio della 3“ edizione del premio nazionale di poesia “Astrolabio”, indetto dalla libera accademia “Galileo Galilei” di Pisa. Il premio, consegnato sabato 23 gennaio, è stato assegnato per la raccolta poetica “Il richiamo del cuculo” edita da Cam-panotto.Kravos, membro dell’associazione dei poeti sloveni con sede a Lubiana, presidente del Pen club sloveno, traduttore ed autore di numerose libri, anche per bambini, nel 1982 aveva ricevuto il premio della fondazione Prešeren. ■mv4àMt 4 Na obisku v naših krajih je skupina mladih iz Argentine in Brazilije “Dobrodošli, mladi potomci izseljencev” Četrtek, 28. januarja 1999 Za tri tedne je na obisku v naši deželi skupina mladih iz Južne A-merike. Stari so od 18 do 24 let, sedem jih prihaja iz Argentine, e-den pa iz Brazilije. To so potomci naših emigrantov iz NadiSkih dolin in Terske doline, prišli pa so v okviru programa gostovanj, ki jih kot sestavni del svoje dejavnosti izvaja zveza Slovenci po svetu. Ravnatelj zveze Renzo Matelič nam je pojasnil, da so taki obiski povsem v skladu s programsko u-smeritvijo zveze, ki se s pobuda- mi ne obrača le na starejSe generacije izseljencev, pač pa tudi na tiste mlade, ki so sicer rojeni v tujini. V tem primeru gre za tretjo generacijo, kar pomeni da so to večinoma že vnuki Benečanov, ki so pred desetletji odhajali v tujino. Matelič želi podčrtati, da tritedensko bivanje mladih ni načrtovano kot kake počitnice, pač pa gre za obisk z intenzivnim programom spoznavanja krajevne in SirSe deželne stvarnosti. Pozorno- st je vsekakor usmerjena na teritorij in stvarnost, kjer prebiva slovenska manjšina, od Kanalske doline do tržaške pokrajine. Zveza Slovenci po svetu želi mladim predstaviti domovino, ki jo poznajo le po pripovedih staršev ali dedov. In zanimivo je, kako so nekateri izmed njih po nekaj d-neh bivanja tukaj odgovorili na vprašanje, kakšen vtis imajo o svoji ”pradomovini“. ”Natanko taksna je, kakrSno smo si predstavljali”. stvenega pomena. Dva študenta imata prednike in NadiSkih dolin, trije so po izvoru iz Terske doline, eden iz PlestiSC, dva pa iz Cene-bole. Program bivanja skupine je zasnovan na podlagi predavanj o različnih aspektih deželne in manjšinske stvarnosti, S-tudijski del pa se do- polnjuje z obiski krajev in ustanov. Tako so, napri-mer, po prikazu problema emigracije obiskali beneške vasi, kjer so posledice tedanjega dogajanja lahko videli na lastne oCi, obiskujejo pa tudi krajevne uprave, dvojezično Solo in osrednje slovenske ustanove na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Obiski Čedada, Vidma in osrednjih deželnih gospodarskih in političnih ustanov dopolnjujejo neposredno spoznavanje tukajšnje stvarnosti. Med drugim so mladi poleg beneških ustanov in občin doslej obiskali SKGZ, Primorski dnevnik, NSK, Znanstveno raziskovalni center pri Pa-driCah, videmsko pokrajinsko upravo, trgovinsko zbornico in deželni svet. Tritedensko bivanje izgleda dolgo, a se bo nazadnje izkazalo kot Se prekratko. (D.U.) rali pri iskanju svojih korenin. Ravnatelj zveze, ki je tudi glavni organizator tritedenskega programa mladih, ocenjuje, da so taksne pobude koristna investicija za vso naSo skupnost, kajti v današnjih mladih študentih je treba videti jutrišnje možne partnerje in sogovornike v različnih dejavnostih. To pa je v svetu v-se veCje globalizacije bi- Nedvomno je odnos z izvorno domovino ostal živ, Čeprav jim je bil privzgojen le z besedami. Gre podčrtati, da so m-ladi gostje Slovenci po izvoru le enega izmed obeh staršev. To so Slovenci, ki ne znajo slovenščine, pravi Matelič in je prepričan, da jim je treba to komponento pomagati okrepiti, ker so jo privilegi- Zgoraj na obisku v dvojezičnem šolskem centru v Spetru. Desno na sedežu videmske trgovinske zbornice. Desno zgoraj na stopnišču pred vhodom v Landarsko jamo V začetku februarja razprava v komisiji za ustavna vprašanja Težka pot zakona Predloženih je bilo na stotine amandmajev osnutku Masellija s prve strani S popravkom Ljudske stranke se radikalno spremeni pomen in vloga paritetne institucionalne komisije, ki je v osnuktku Masellija nosilni steber zakona v kolikor je prav v njem kljuC izvajanja zaščitnih norm in njegove postopnosti. Amandma florentinskega poslanca Lapa Pistellija se pravzaprav nanaša na Clen 4 o defini xciji terito-rja, kjer naj se izvaja zakon. Po mnenju Ljudske stranke mora biti teritorij (občine ali njihovi deli) jasno definiran s seznamom, ki ga po prehodnem mnenju (“sentiti”) ObCin in Pa- ritetne institucionalne komisije sprejme deželni svet z absolutno večino glasov z deželnim zakonom. V primeru, da ne bi do tega prišlo v roku Šestih mesecev od sprejetja zakona, bi moral seznam občin pripraviti in sprejeti Minister-ski svet. Ce je razumljiva skrb, da ima v izvajanju zaščitnih norm tudi Dežela svojo pomembno vlogo, kar se da razbrati iz tega amandmaja, je pa nesprejemljivo tako izničenje vloge in odgovornosti mešane komisije, ki bi morala biti sinteza vseh krajevnih institucionalnih ravni in se opirati na sodelovanje pri- znanih strokovnjakov. To telo, ki je bilo predlagano kot sredstvo za “moduliranje” zaSCite po teritorju upoštevajoč realnost v naši deželi, je edini element novosti in prožnosti, v sicer konceptualno nekoliko zastarelem zakonu. In tudi zaradi tega je potrebno, da ohrani svojo vlogo. Seveda moCno spreminjajo koncept zakona tudi amandmaji drugih strank, v prvi vrsti poslancev Menie (NZ) in Nicco-linija (Forza Italia), v določenem smislu tudi tisti od Severne Lige, ki jih je predložil Piero Fontanini, a na to se bomo Se vrnili, (jn) Spominska svečanost bo v soboto 30. v Kanalu ob Soči Pohod v Benečijo Partizani so prešli Sočo v noči od 30. na 31. januarja 1944 V noci od 30. na 31. januarja bo poteklo natanko 55. let od začetka znamenitega pohoda XXX. Divizije X . Korpusa v Beneško Slovenijo. Pohod divizije, udeležilo se ga je skupaj nekaj Cez 2200 borcev in bork, je trajal tri tedne in je brez vsakega dvoma predstavljal enega najobsejžnej-Sih in najbolj drznih podvigov mlade primorske partizanske vojske, tako kot je napisal Jože Koren na Primorski dnevnik. V treh tednih je vsaka od treh brigad, 17. Gregorčičeva, 18. Bazoviška in 19. Kosovelova prepešačila približno 200 kilometrov po dolinah in vrheh v gla- vnem vzhodne in delno zahodne Benečije, vse do roba Furlanske nižine, ki so ga obdajale moCne sovražne sile, vodile z njimi vsakodnevne boje in s spretnim strateškim in taktičnim predmikanjem v noci na 20. februar vrnile Cez SoCo v območje Krna, Šentviške planote in dalje na območje Trnovskega gozda. Pohod, ki je v zgodovini primorskega partizanstva ostal zapisan kot “drugi pohod” (prvega sta izvedli maja 1943 Gregorčičeva in Gradnikova brigada) je potrdil bojno sposobnost enot IX. Korpusa in vojaško sposobnost njihovih po- veljnikov, imel pa je tudi velik moralno politični odmev med primorskim in posebej Se med beneškim ljudstvom. Kot vsako leto se bodo tudi letos preživeli udeleženci tega drugega pohoda zbrali ob obletnici pri obeležju pred Kanalom ob Soci na kraju, kjer je bila izvedena glavnina prehoda, da počastijo spomin tistih, ki so na tem pohodu padli in potrdijo zvestobo idealom, ki so bodrili primorske ljudi v boju za svobodo. Srečanje bo v soboto 30. januarja ob 11. uri, nanj pa so povabljeni vsi udeleženci pohoda. Ponediščak Smieh mu je paršu na obraz, Se priet ku besiede iz ust. Si videu, de mu nieki mleje v glave in de išče pravo formulo za jo povie-dat, ker nie bla važna usebi-na pa tud kakuo je bla povi-edana. Pru tale je bila njega velika skarb! Guorit, pisat, pravit reci, ki so ble vic al manj važne, pa so muorle bit poviedane z liepimi be-siedami, da so jasno opisale njega misli, in da so ravno paršle do tega, ki ga je po-sluSu. “Mi Slovenci vinca ne prodamo, prave stara naša pesmica...”, mi je posvetiu, kar mi je dau svojo knjigo La chiesa e la parrocchia di Lasiz - Pulfero an ist san ga Čudno pogledu, pa potlè je dodau “...ne samuo piti znamo, pa tudi daržat tarduo... kenè?”. An atu sam zasto-pu, de an kar se je zdielo “de gre po njega” je bluo samuo za de je buj lahko paršu do ljudi, za de jim je potlè razluožu svoje misli. Njega trdnost je bila v tem, da nie pustu obednega, da se zgubi po pot: tudi na-spruotniki muorajo zastopit, de naša je prava pot. Tole trdnost jo najdemo v njega diele pousod. Naj je pisu po našim, ali pieu po furlansko, ali govoriu po taljan- sko, je zmieram ohranu svojo identiteto, je zmieran pustu znak da je, da smo, nieki posebnega. Naše liepe doline, naša fara, naši duom, naše pie-smi, naše navade, naš izik... telih reCi je bluo njega sarce puno, in je šlo tudi Ceriez! “Daj mi roCico / pujdi za mano / puj, te pokažem, kje je naš duom...”, duom, hiša, je eno steblo njega misli, “Stare ognjišča še ankrat zanetit...” je sanju že parve lieta, ki sam ga zapoznu; pa nie biu vsaki duom, je biu tisti duom, kjer je igru po grivah Nediže že kar je biu otrok, in kjer se je “igru” z njega jabolkam tele zadnje lieta. Pre Antonio Cuffolo je biu tisti, ki gaje parbližu teli pot, in on mu je biu puno hvaležen, in ku je mu se je spuomnu na anj. Fara je bila tista okolin-ca, ki je omejila narlieuše njegove zgodbe, pa njega pogled je šu mimo, in se je I gledališče. Stil je biu tisti nagli od kabareta, pa vsebina je bila široka in globoka. Nie imeu meje, vsaka par-ložnost je bila mogočna rodit pravco. Politika, zgodovina, kronika, šport, uspehi ali neuspehi, Čustvo, mnenje, bogatija ali reušCina, lepo ali slavo vreme, prijatelji ali sovražniki, v nebesih ali na zemlji, vse je šlo na papir, in vse nam je po-malo se poveselit, pomislit, posmejat an, zaki de ne, tudi milo pojokat. Kar pa ist mislem, de je bla prava njega pašjon je bluo petje. Tle nie bluo trie-ba ga potiskat, kar je mu je pieu, moremo ree, de je pieu tudi kar je govoriu. Vse se mu je zdielo buj lepuo in pametno, Ce reci jih je mu poviedat s pesmijo. Muzika je dodala vsebini in besie-dami tisto muoc, ki je pomata mu prit do vsakega sarca. Rad je pieu, pa tuole je peeja skor vsieh Beneca- Lucjan Chiabudini - Ponediščak an njega bogato kulturno dielo Njega sarce je bluo puno in je šlo an čeriez “Zdravo an veselo!” Kar smo Cul tele besiede naša pamet nas je pejala, an še nas peje, na veseli obraz Lucjana Chiabudina. “Ponediščak!”, tudi tele je biu znak, in smo imieli, in še imamo, pred sabo ali piesam ali pismo od Clovieka, ki nas je zmieran deu na dobro voljo. Lucjan je bilo, in je, ime ki je bluo povezano zmieran na kiek novega in liepega, na našo zgodovino, kulturo ali tradicije našega naroda. Kar žalostna novica, da Lucjana nie bluo vic na sviete, me je ku striela zadiela, so mi paršle napri pru tele misli: “Daj mu Buog venčni mier in pokoj”, an san ga takoj videu s kitaro v rokah, kar je imeu kiek Čudnega in veselega, pa zmieran važnega, za nam poviedat. Cu doma povsierod, kjer je ušafu ljudi, ki so misinli parbližno ku on. Zatuo se je Cu doma tudi pri nas na Li-esah, al pa med parjatelji v Furlaniji, na diele na vlaku, an še, an še. Ku je Cu oku sebe ljubezan, petje, pametno govorenje se je Cu doma, pa vsedno kar je paršu v ŠCigle se je odsapnu: tam je biu pru njega ajar, njega armonija, njega vas, njega duom. Navade in zgodovina svojega kota so ble druga ljubezan Lucjana. Pustit, da puojdejo v pozabo vse tiste liepe in pametne, ki so po-male živiet našim prednikom je bila njega velika skarb. Asimilacija nam je tiela odvzet našo zgodovino in on tuolega nie teu. Kjer nie mu drugaC, je gledu diet na karto vse kar je znu. An kup reCi je bluo že šlo v pozabo, in on jih je riešu, jih je prinesu nazaj na dan. Dost reCi se je bluo zgubilo če nam jih nie biu on zapisu in ohranu. Kar je bluo za parjet v ruoke peno, nie imeu problemu, ker je dobro znu pisat v italijanščini in tudi v furlanšCini. Kar je pa zaCeu pisat v slovenščini, na začetku, mi je pravu, je imeu vic ku kajšno težavo. Nie poznu slovenski knjižni izik, pa je lepuo poznu slovensko narečje svoje vasi, zatuo se je odloCu, de bo pisu po našim. Od vsega začetka se vide, de tale je bila dobra izbira. PonedišCakove zgodbe so preča ratale ena med najlepšimi strani našega Časopisa ”Dom”. Pa veliki uspeh so imiele tudi zgodbe, ki je pisu za Na sejmu beneške piesmi: Liesa 1978. Dol zdol pa ku čarovnik v Marnane Njega glas an glas zvonov Njega glas in “MI b”. Kar je guoriu al pa pieu njega normalna tonalità je bla tista an vesta zaki? Kjer njega prisarCni zvonovi pri Sv. Antone v Lažeh so imiel tisto tonalità, takuo, ki nam sam prave v njega knjigi “La chiesa e la parrocchia di Lasiz”. Takuo globoko je imeu v sarcu tiste zvonuove, da jih nie mu pozabit in nam je pustiu tisto lepo poetično “Tonkanje”, ki je arzšerilo njih glas mimo Nediške doline. Pe-čen /Pe-čen/Pečen ka-Stron Ana, Jakob, Pantalon Ce nie ingurija bo mulon ie kada je biu Sv. Anton buojš je skala ku madon. Gore v jami j' Sv. Ivan pa tan v BriSč bo Sv. Furjan nu, ganise, si kasan oznanjuje/se na čujelpremu-kuje/take žuje... prase krule/nie čebule/krava bule/nie ne cule dvie pugače/kje so hlačeltri-esk Se mače/kode skače... Njega izik je bilo narečje nediške doline. Četudi se je pomaltru pisat po vic izikah, tisti ki mu je narbuj teku je biu nediški, tisti, ki se je od zmieran govoriu u laziški fari: - Pa sa imata gor na Kraguoinci Se pet kope sena - na stuoj na tanko gledat, pujdi dei, nastuoj pra-Sat od njih an bieS naprej... Ne bi jau, de njega govorenje je imielo zmieran nie-ko rimo pa an poseben ritmo, ki je biu lepuo parložen misli, se ti je zdeu nieki posebnega, kar si ga Cu guorit an tudi kar prebieraš njega pisano besiedo: - Oh moja Mjuta /kajSno slavo lieto/ kuo malo smo pardielal/ kumi smo venesli tolo zimo/ takuo malo sena / senik je skor prazan... Njega Čustveno premišljevanje je bluo Cisto ku voda, ki teCe v studencu: - Kuo lepuo naco sam sanju, / naS ljudje so se varnil damu / gor an dol po pot smo jo pieli / gor po briegu smo vriskal veselile ljubu njega kraje in jih nie mu videt v težavah, se je troštu na buojše Case: - Vse kar se ljube, pozla-teje, / ljubezan, kar je marzio, ugreje / pusti odparto tvoje okno naco... Hrepenenje na dom, doline in vasi: - H os ti zelene /Traunike armene /daj mi ročico / gre- mo damu... Spomini na buogo življenje naših starih: - Renka mati nam je pra-vla: / “samagutni ne bodita / smo pardielal malo žita, snejta, kar je ta na miz..." Narava an življenje: - Ta prava rožica / ki zimo prelome / kuražno pokaže / svojo bielo glavico / kadar čuje, de se bliža spomlad / je liepa cindulinca. Družina: - Kar ognjišče gori / smo doma brez skarbi / vsa družina se veseli.... Človek: - Beka se ulekne, pa ti ni-esi biu beka / drien zlomien, iz rane, bielo kri teče, / deli se in razlija, duhovna reka / slovensko besiedo po svoji pot moče... U telih zbranih kiticah se ima oCutek, kakuo jasne so bile misli in kuo so ble jasno poviedane. Jasne in tudi simpatične: - Zaki de ja, zaki de ne, / zapuojmo beneški kabaret / Varum, perchè, anche per te, / zapuojemo beneški kabaret / pur vu madam, pur vu monsieur I zapuojemo beneSki kabaret. / Pudimo u paku, mister for you, / aneje par je, zaki de ne / zapuojemo beneški kabaret... Kar se je spustu po telih potieh ga je bluo težkuo ustavit. Jih je imeu pun koš in tle je biu še tist njega izik brez meje: - Jest sem Celesta, / vestita a festa / nosem gnojnico/ tu pletenico / vsako saboto / vado a plesare / le robe stare butto in potok... An na Cedajskem targu: - An dov’ai, PonediSčak-ke / kon la tua biga-ciclette? Oh, gospod Cesar, ka ni-este Stuf / stat zmieran sam atu na tisti kolon?... An še v Nebesah: - S ma Mohor, an Fortu-nat / srna Mohor an Fortuna t...l če na krava ni e ma mlieka, če požgre želiezno nit/ ne poklič veterinarja mi previdemo subit... In še in še. Hvala Lucjan, hvala od vsieh tistih, ki so te poznal, in upamo, da kajšan an dan zbere vse tuole toje pardielo, takuo tudi tisti, ki pridejo za nam se bojo lahko veselil an hvalil toje ogromno in pomembno dielo. A.C. nu, za na ree vsieh Slovencu, za na ree vsieh narodu na sviete; pa on je uživu v piesmi “mast življenja”. Je rabu melodije kot ženske “borseto”, vse se je sklanjalo na tako vižo, de težkuo je bluo napravit kiek lieušega. Je rabu vsake sort melodije, od vsega sveta, in nam jih je predstavu ku de bi ble naše domaCe. Lieta ’78-’79, se je zau-pu tudi ustvarjanje novih piesmi. Parložnost je bila Senjam beneške piesmi na Liesah, ki ga je prirejalo k.d. ReCan. In od tekrat je ratu velik parjatelj reCanske doline. Na veliko pogledano, tele so misli in slike, ki so mi paršle napri tisti žalostni dan, pa, se vie de, tle je opisana samuo malenkost tistega posebnega Clovieka, ki je biu Luciano Chiabudini. Mislim, de tudi drugi, buoj mojstri ku ist, bojo pogledali njega diela in nam poviedali, kakuo pridan je biu. Ist pa viem, de ga ne bom pozabu, de njega dielo mi bo zmieran pri sarcu, ker mi je pomagalo živiet in še mi bo pomagalo za napri. Takuo, ki san mu tudi poviedu na zadnji parložno-sti v Malim Garmiku, kar gost našega društva, nam je za zadnji krat stuoru Cut veliko hrepenenje svojega sar-ca do naše kulture in naših ljudi. Aldo Clodig Aktualno Inizia con il sindaco di S. Leonardo Lorenzo Zanutto il nostro viaggio nelle amministrazioni locali della Slavia friulana che si apprestano a rinnovare i propri consigli comunali. I Comuni interessati sono, oltre a S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Stregna, Grimacco, Pulfero e Savo-gna. Particolare la situazione di Pre-potto, dove le dimissioni della maggioranza del consiglio comunale han- no fatto decadere l’intera assemblea. Il Comune è attualmente governato dal commissario nominato dalla Regione. C’è ancora incertezza sulla data delle elezioni. Quella più probabile resta domenica 13 giugno, quando si svolgeranno le consultazioni europee, ma a livello regionale alcune forze politiche premono per un rinvio al prossimo autunno. Nubifragi, in arrivo contributi per tre opere Sono stati ripartiti, di recente, i contributi con i quali sarà possibile ovviare ai danni provocati dal nubifragio dello scorso ottobre. A S. Leonardo erano stati richiesti finanziamenti per il riassetto delle strade a Prehod e Iesizza, dove c’erano state delle frane provocate dal maltempo, e per il ponte di Cemur. La prima opera, quella che riguarda Prehod, secondo le informazioni ricevute daH’amministrazione comunale, sarà appannaggio della Protezione civile, la seconda e la terza del Comune con le procedure previste dalla Protezione civile. Importi finanziati per questi ultimi due progetti: rispettivamente 120 e 700 milioni di lire. Così la mela Seuka diventerà “mošt” Avviate nelle Valli le prime sperimentazioni Sono stati avviati nelle Valli del Natisone i primi interventi sperimentali sulla trasformazione di mele locali in sidro e succo. L’iniziativa è stata promossa dal dottor Stefano Micolini e dal dottor Gianfranco Di Primio con la collaborazione della cooperativa NAPO e di Michele Coren che ha provveduto a fornire un consistente quantitativo di mele Seuke necessarie alla trasformazione. Questa avverrà negli idonei locali della cantina dell’Istituto agrario di Cividale con il quale è stata predisposta un’apposita convenzione. E prevista la produzione, a titolo sperimentale, di sidro (most) e di succo al fine di verifica-re le caratteristiche organolettiche del prodotto finito e l’eventuale i-doneità delle mele. L’interesse per il settore delle mele trasformate è iniziato alcuni anni fa quando il dottor Micolini, per la stesura della tesi di laurea, ha verificato a livello regionale le varietà di mele che potevano avere delle caratteristiche ottimali per la trasformazione. La varietà di mela Seuka, per l’elevata concentrazione di tannini e di aromi, è risultata avere le caratteristiche idonee. Se i risultati della sperimentazione saranno confortanti come è prevedibile, sarà da prendere seriamente in considerazione la necessità di predisporre un progetto di sviluppo per il settore della frutta trasformata che avrebbe sicuramente buone prospettive economiche per un mercato cosiddetto di “nicchia”. In ultima analisi non è da sottovalutare anche la valorizzazione della varietà di pere “Tepka”, che ha caratteristiche eccezionali per un’eventuale trasformazione in mošt e in distillati, (m.c.) L’unione dei servizi con il Comune di Stregna e il rilancio di alcune attività produttive nella casella con il segno più, la carenza di finanziamenti nella casella con il meno. Questi i prò ed i contro di una esperienza che il sindaco di S. Leonardo Zanutto giudica a pochi mesi dal rinnovo delle cariche amministrative, quattro anni dopo un’elezione avvenuta a capo di u-na lista civica di centro-sinistra. Il giudizio viene dato tenendo conto della gestione diretta del Comune, il primo argomento che il sindaco affronta, seduto nel salotto della sua casa di Scrutto. Zanutto, che per molti anni è stato consigliere di opposizione quando a S. Leonardo regnava, forte dell’80 per cento dei voti, la Democrazia cristiana, non sembra certo sentire nostalgia per quei tempi, anche se allora chi amministrava poteva contare su un forte punto di riferimento politico. Il presente è invece all’insegna di una collabo-razione tra i Comuni, in vista di una possibile fusione che potrebbe venire accelerata se diventassero realtà i progetti di cancellazione delle attuali Comunità montane. Qual è il bilancio della vostra unione con Stregna? “L’esperienza è stata citata come modello in tutta la nostra provincia. Abbiamo un ottimo funzionamento dei servizi oltre alle mente cadendo. É importante, poi, che abbia valenza facoltativa, chi ne vuole approfittare può farlo, chi non vuole... La legge è insomma auspicabile”. A proposito di minoranza, come si è comportata quella consiliare in questi quattro anni? .• “Complessivamente i rapporti sono stati corretti. Ho qualche dubbio sulle finalità che hanno portato a certi interventi dei consiglieri di minoranza, preferisco pensare siano stati fatti nell’interesse collettivo. Qualche situazione strumentalizzata c’è stata, ma fa parte del gioco delle parti”. Si ricandida? “Adesso come adesso direi più no che sì. Ma la risposta definitiva potrò darla solo tra qualche mese”. Michele Obit Le amministrazioni comunali della Benecia in vista del voto -1 spese contenute. Certo, gestire quando si hanno a disposizione entrate sicure per soli 150 milioni, cioè un decimo delle spese correnti in un anno, non è facile. A darci una mano è stata anche la regolamentazione della raccolta e dello smaltimento dei rifiuti solidi urbani, con costi ribassati e una migliore qualità del servizio”. Questa carenza di finanziamenti, da parte di Stato e Regione, condiziona molto l’attività del Comune. Come si può ovviare a ciò? “Con un’inversione di tendenza, tenendo conto del fatto che il territorio è sempre più abbandonato e lo spopolamento non accenna a diminuire. Bisognerà poi approfittare delle fonti dell’Unione europea, che sembra voglia valorizzare le piccole realtà come la nostra”. C’è la sensazione di un rilancio delle attività produttive, in particolare nella zona di Cemur. “Ho anch’io questa sensazione. C’è questa azienda di Bologna che occupa parte dell’ex stabilimento della Beneco che sembra a breve intenda fare nuovi investimenti. Per ora hanno assunto poche persone, soprattutto giovani, ma pare che anche dal punto di vi- Zanutto: “L’unione con Stregna ci salva” Zupan Lorenzo Zanutto. Tle zdol nieke hiše v vasi Hrastovije an an pogled od Podutane sta dell’occupazione voglia allargarsi. Adesso si prospetta la realizzazione di un’area di stoccaggio del legno, sempre a Cemur. Ci sono anche altre iniziative private in vista, sempre in quel settore. Bisognerà ora partire, finalmente, con il Pip che dovrebbe rappresentare un’espansione naturale di quello di S. Pietro, ormai saturo”. Un tema non solo vostro, che si continua a dibattere, è quello della proposta della legge di tutela per gli sloveni. Cosa ne pensa? “Credo sia opportuna, è arrivata nel momento giusto, quando certi pregiudizi stanno ormai definitiva- Aktualno Prejšnji teden je v sežanski bolnišnici, star 86 let, umrl Mario Toffa-nin-Giacca, nekdanji komandant partizanskih enot, ki so delovale v okviru brigade Garibal-di-Natisone. Giacca je bil v javnosti znan po tem, da je bil neposredno vpleten v poboj skupine partizanov divizije Osoppo na planini PorCinj (Porzus) nad Fojdo. Do poboja je prišlo marca leta 1945 in v zvezi z njim še danes obstajajo polemike in ne do kraja pojasnjene okoliščine. Poboj pri Porčinju je dolga leta po vojni predstavljal pravo politično Umrl je Mario Toffanin afero. Leta 1957 je bil Toffanin kot poveljnik skupine garibaldincev, ki je izvršila poboj obsojen na dosmrtno jeCo, nakar je zapustil Italijo in se po krajšem bivanju na Cehoslovaškem dokončno nastanil v Jugoslaviji. Tam je z družino živel na Škofijah, leta 1978 pa gaje tedanji predsednik republike Sandro Pertini pomilostil. Nekdanji komandant divizije Garibaldi-Natisone Giovanni Padoan-Vanni, ki se je v zvezi z dogodki v PorCinju še pred dnevi oglasil v tisku, je ravnanje Toffanina obsojal kot svojeglavo in napačno ter bil na stališču, da bi mu bili morali Garibaldina sami tedaj soditi. Poboj pri PorCinju pa je ponovno povzročil polemike predlanskim, ko so na beneškem festivalu predvajali Marti-nellijev film ”Porzus“. Ob tisti priložnosti je Toffanin zahteval, naj se film zaradi potvarjanja dogodkov umakne iz filmskih dvoran, režiserja pa je tudi prijavil sodišču zaradi obrekovanja. L’ospedale di Cividale Pogovor s tolminskim županom Julijanom Šorlijem ”Še naprej bomo trdno povezani44 Niti dva meseca še nista minila, odkar je bil Julijan Sorli izvoljen za novega župana občine Tolmin in vendar ne bi mogli reci, da gre za novinca. Na krmilu občinske uprave je sicer prvič, potem ko je bil štiri leta občinski svetovalec, vendar je bil kar 12 let direktor komunale. To pomeni, da mu je slika položaja občine in njenih značilnosti dovolj jasna in je vedel, v kaj se podaja, ko je sprejel kandidaturo za župana. 'Tolmin je bil pred leti po ozemeljskem obsegu najveCja občina v Sloveniji in to je s svojimi 382 kvadratnimi kilometri še vedno, kljub delitvi, po kateri sta nastali še občini Kobarid in Bovec. Ohranila je značilnosti redko poseljenega, goratega teritorija, s 13.000 prebivalci in visoko starostno strukturo. Zgovoren je podatek, da smo razdeljeni v 22 kraje- Tolminski župan Julijan Sorli ko ocenjujete vašo upravno strukturo? "Celovita družbena nadgradnja, šolstvo, komunala, zdravstvo in tako dalje, to je razmeroma dobro organizirano. Pozna se, da se je v te storitve vlagalo že pred mnogimi leti, še zlasti mnogo po pr- stva iz programa Phare, to pa še ni dovolj. Za dokončanje ceste je treba še precej sredstev, tega pa občina sama ne zmore. Pričakujem, da bo finančno prispevalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, saj gre vendar za meddržavno povezavo". “D futuro dell’ospedale dipende dalla Regione" Hotel in muzej v središču Tolmina vnih skupnosti in 72 naselij, v nekaterih je sicer še komaj kaj življenja". Mislite najbrž na Baško grapo... "Tam je v tem pogledu položaj najbolj kritičen, z razliko od bližnje Šentviške planote, ki pa je zelo vitalna". Kako to, saj so življenjski pogoji podobni. "Šentviška planota se je zaCela razvijati še pred prvim potresom, urejala se je infrastruktura, s cestami, elektrifikacijo in drugimi posegi, vse to pa je dalo impulz razvoju. Ugodni so tudi pogoji za kmetovanje s kombinacijo ži-vinoreja-gozdarstvo. Občina Tolmin ima skratka vse značilnosti, probleme in protislovja goratega območja, kajti Tolmin z ožjo okolico in kar je ob SoCi, le to je v dolini". Glede na probleme, ka- vern potresu. V zadnjih letih je bilo zlasti mnogo naložb v zdravstvo, marsikaj pa nas še Čaka". Človek bi sklepal, da imate kot gorska občina nemalo problemov tudi v gospodarstvu. "Glavni resurz je industrija, še kar razvita je obrt, turizem z gostinstvom pa nima posebno velikega deleža. Za turizem so pogoji boljši v Kobaridu in Bovcu, pri nas pa nekako ne gre. Igralnico Paradiso so zaprli, hotel v Mostu na SoCi je zaprt. Poskusili bomo povezati interese znotraj občine, snuje se krajevna profesionalna turistična organizacija". No, na naši strani si nekaj obetamo tudi z dograditvijo povezave čez Solarje. "Doslej smo izvedli dela, za katera so bila sred- Kako pa je z odpravo posledic lanskega potresa? "Naša občina je bila najmanj prizadeta in rekonstrukcija poškodovanih objektov napreduje. Ljudje so Cez zimo na varnem, spomladi pa bodo ta dela dobila novega zagona". mKako ocenjujete povezavo in sodelovanje s Benečijo? "Prišel sem na nedavni Dan emigranta in sem bil navdušen. Povezave z rojaki v Benečiji in s furlanskim svetom so za nas bistvene in jih bomo še nadalje razvijali. Kulturni stiki naj bodo Čimbolj pogosti, morali pa bi okrepiti tudi sodelovanje v gospodarstvu in na upravni ravni. Prepričan sem, da v Posočju in Benečiji lahko marsikaj uresničimo s skupnimi močmi. D.U. I prossimi mesi saranno decisivi per capire quale sarà il futuro dell’ospedale di Cividale e, più in generale, dell’organizzazione dei servizi sanitari che fanno capo al distretto civida-lese dell’azienda sanitaria n. 4 Medio Friuli. Fermo restando il recente impegno, preso dall’assessore Ariis all’incontro con i sindaci del Cividale-se, di tenere aperto il reparto di medicina almeno per tutto il 1999, rimane la necessità di trovare una soluzione in tempi brevi. Ne parliamo con il dottor Roberto Ferri, direttore sanitario dell’ Azienda Medio Friuli. “La decisione verrà presa in sede politica - ci dice - poiché 1’ azienda ha competenze tecnico-operative. Il nostro lavoro consiste nell’applicare gli indirizzi della legge regionale 13. Se ci saranno cambiamenti, compatibili con le risorse che ci vengono messe a disposizione, dovremo agire di conseguenza”. Si parla della costituzione di un “polo geriatri-co” a Cividale. “C’è un gruppo di lavoro che sta analizzandone la fattibilità. É un’ipotesi che viene studiata con l’apporto dell’Azienda e dell’Università di Udine su richie- Roberto Ferri sta dell’assessore regionale alla sanità. I risultati sono previsti entro la fine del mese, poi dovranno essere valutati a livello politico”. Come giudica gli indirizzi attuali della legge 13? “Una riorganizzazione generale delle strutture e dei servizi sanitari era inevitabile per poter utilizzare al meglio le risorse disponibili ed evitare gli sprechi. Per troppi anni si è alimentato un sistema come se a-vesse alle spalle risorse illimitate. Poi i nodi sono venuti al pettine ed è compito delle aziende distribuire le risorse in modo equo”. Come si può conciliare un servizio migliore con il contenimento delle spese? “Non è affatto dettò che in passato l’abbondanza di finanziamenti cosiddetti “a pioggia” abbia prodotto anche efficacia e qualità. Spesso è vero il contrario. Con questa riforma l’offerta sanitaria sarà migliore, più razionale. É un settore che ha bisogno di programmazione e continue verifiche. La riforma obbliga a rivedere tutto quello che si sta facendo e questo non potrà che produrre effetti positivi”. Tornando al Cividale-se, è un territorio che può stare senza ospedale? “Un ospedale, per essere veramente tale, dovrebbe a-vere le condizioni strutturali, strumentali e professionali adeguate ed è difficile che a Cividale si possano ripristinare. Il Cividalese è una zona disagiata, specie dal punto di vista delle e-mergenze. E allora bisogna fare in modo che l’intervento sul territorio sia il più efficace possibile. Si può fare anche con l’apporto del “soccorso territoriale”, con la presenza del medico sull’ambulanza. Inoltre va migliorato l’accesso ai vari servizi. Comunque, come avevo premesso, noi siamo disponibili a varie soluzioni, le decisioni su e-ventuali modifiche della legge di riforma però spettano alla Regione”. (D.U.) četrtek, 28. januarja 1999 8 V kulturnem domu bojo an Beneške korenine Naše gledališče v nedeljo v Lig A ! Se en moment komedije Beneški petrol Ko ne ločimo dima od mineštre Benečani smo v zadnjih letih začeli nimar buj intenzivno dialogirati s svojimi sosedi na drugi strani meje in se srečevati z njimi. Ze zdaleč smo presegli uradno, uficielno raven, ko so se v glavnem srečevali politični predstavniki in so odnosi ratali buj topli an prijateljski. Pri tem nam zelo veliko pomaga Beneško gledališče, ki prejema prav iz Posočja, tako iz Bovca kot iz Livka in Breginja, vsako let več vabil. Z gledališčem, z beneškim dialektom, pa je najbuj lahko vzpostaviti hiter, pristen stik z gledalci. Stiki postajajo res vse bolj prijateljski, prihaja do popestritve življenja po vaseh, ima veliko zadoščenje tudi beneška gledališka skupina, ki je s tako širitvijo kroga gledalcev presegla zelo dolgo obdobje, ko je gledališko delo (tudi zaradi pomanjkanja prostorov), za katerega so igrauci in režiser žrtvovali toliko nedelj in večernih ur po delu, zaživelo samo enkrat na odru gledališča Ristori v Čedadu ali pa v špetrski občinski dvorani za osmi marec. In potem je šlo definitivno v pozabo. É giunto ormai alla nona edizione il concorso “Nadison - Nadiža” promosso dal Comune di Manzano con l’intento di coinvolgere adulti, giovani e giovanissimi che vivono nei territori attraversati dal fiume Natisone. Accanto al desiderio di favorire l’integrazione fra comunità diverse ed addirittura tra due stati diversi, i promotori del concorso si sono prefissi sin dagli esordi il compito di sensibilizzare la collettività friulana e slovena “sui problemi culturali, ambientali ed in particolare a far conoscere e valorizzare l’ecosistema del fiume Natisone”. Il tema proposto quest’anno è “Come salvare il fiume Natisone: idee, proposte, proclami per risanare il fiume malato”. I ragazzi delle scuole elementari, medie e materne che intendono partecipare al concorso, come si legge nel bando di concorso, do- Sedaj se je to območje razširilo tudi južno, proti Gorici, kamer je pot zelo pogosto vodila naše te stare, saj je bilo svetišče tam pri Mariji Cel ena od nar-buj obiskanih an priljubljenih romarskih cerkva. In v nedeljo 31. januarja ob 15. uri bo Beneško gledališče igralo na Ligu. V kulturnem domu bojo domačini lahko gledali komedijo Beneški petrol, nastopile pa bojo tudi Beneške korenine. Trošt, upanje organizatorjev kulturnega srečanja vranno sviluppare una ricerca sullo stato attuale del fiume ed una relativa proposta di intervento oppure potranno elaborare i-dee e progetti per la tutela del fiume (compresi percorsi multimediali - CD ROM, realizzazione di plastici ecc.). Importante ricordare che i lavori presentati dovranno essere frutto del lavoro collettivo e non una somma di elaborati singoli. La stessa tematica viene proposta anche agli a-dulti che però dovranno presentare obbligatoriamente almeno una proposta operativa a salvaguardia o valorizzazione del Natisone. Le scuole elementari, medie e materne, ma anche i partecipanti adulti dovranno presentare i propri elaborati alla segreteria del concorso presso il Comune di Manzano, via delle Scuole entro e non oltre il 15 maggio. je, da sprejmejo vabilo na “beneški kulturni popoldan” tudi sosedje iz občine Prapotno, ki ostaja preveč na robu našega dogajanja. Naj na koncu povemo, da bo mejni prehod odprt do 20. ure. La classe del 1939, in quell’anno sono nati 81 bambini, dopo i festeggiamenti del mezzo secolo, si è di nuovo riunita per trascorrere in letizia la ricorrenza più importante dei Resiani: la coscrizione. Il gruppo si è ricomposto con 28 presenze e sarebbe stato più consistente se l’influenza non avesse intaccato altre sette adesioni. L’organizzazione è stata curata da Paimira di Lenar-do e da Clelia Tosoni e la giornata, del primo giorno dell’anno, è iniziata con la santa messa officiata da don Giuseppe per i coscritti di Oseacco e a San Giorgio da don Maurizio per i san-giorgini e tutti gli altri coscritti valligiani. Un aperitivo e qualche ballo resiano ha caratterizzato l’inizio della festa che è prosegui- Kraška ohcet bo? Do 10. januarja se ni prijavil noben par, zato je zadruga Naš Kras podaljšala rok. Ce se ne bo noben par prijavil bo 19. Kraška ohcet, ki naj bi bila 29. avgusta, odpadla. Življenje je pestro in zanimivo. Slovensko javnost je razgrela pravda o Narodnem domu v Trstu. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je postal tarča mnogih napadov, ker je tržaška sekcija LD predlagala amandma, s katerim naj hi bil Narodni dom vrnjen Deželi FJK, namenjen pa slovenskim in italijanskim kulturnim organizacijam. Predmet je postal središče najostrejše polemike. Počila je petarda in zazdelo se nam je, da smo v vojni. Sedaj beremo v časopisu poročila o najrazličnejših popravkih k zakonskemu besedilu, ki imajo drugačno omejevalno težo kot tisti o Narodnem domu. Arhitekt Marco Pozzetto je v Društvu slovenskih izobražencev šokiral poslušalce, ko je zelo jasno povedal, da je stavba neuporabna za pestro in večnamensko kulturno deja- la, con la ricongiunzione di tutti gli altri, presso l’albergo Val Resia per il pranzo. Le due sale erano gremite da tutte le classi, a cominciare da quelli del 1979 fino al 1919. L’esuberanza giovanile dei ventenni ha fatto si che i loro canti e i loro brindisi hanno coinvolto tutti. La citira di Giovanni Micelli e Paolo Valente con la bunkula di Pietro Naidon hanno continuamente accompagnato i gruppi durante il giro per tutte le fra- vnost. Ob hiši bi potrebovali ogromne vsote denarja, da bi jo preuredili in ji vrnili pododo, ki je bila značilna za nekdanji Fabianijev Narodni dom. Ob tem simbolnem šoku pa se v Rimu nabirajo popravki, ki baje sežejo veliko globlje v vsebino besedila Masellijevega zakonskega osnutka. Popravki ne prihajajo le iz vrst opozicije, ampak tudi iz vrst večinskih komponent, kot je Italijanska ljudska stranka. Tu bo šivanje težavnejše in pomembnejše od polemik, če naj domovi služijo le Slovencem ali pa tudi Italijanom. Zanimivo je, da ob resnično bistvenih popravkih ni bogve kakšne polemike. Morda je celo prav, da je ni, posebno, če nimamo uradnih stališč. Ostaja pa nerazumljivo, zakaj nekatere manjšinske komponente in posamezniki ostro reagirajo na nekatere popravke, niso pa zioni portando entusiasmo, calore e allegria. La giornata si è conclusa presso la casa degli alpini di Stolvizza con musica pozorni na možnosti, da bi se v osnutek vrinili takšni, ki bi resnično zmanjšali domet Masellijevega osnutka. Konec koncev se v parlamentu lahko ob posameznih zakonih ustvarjajo različne večine od tiste, ki podpira D’Alemovo vlado. Sama levica v parlamentu sploh nima večine. Levi demokrati kot najmočnejša komponenta niso nekdanja KD, ki se je približevala 40 odstotkom volilcev. Zdi se, da te stvari niso toliko pomembne, drugače bi vsak po svojih močeh prispeval k pozitivnemu vzdušju v parlamentarni večini in strankah, ki jo sestavljajo. Lažje se je prepirati med nami. Ljudje včasih ne ločimo dima od mineštre. Ostaja pa dejstvo, da v določenih trenutkih skupnosti potrebujejo notranje ločitve in grešnega kozla. Nobena skupnost se ni rešila, ker je ubila kozla. Vzela pa je v roke nož, ko se je čutila šibka, ali pa ko je del skupine slutil, da se mu lahko zamaje notranji prestiž. Ne vem, če je v naši manjšini tako. Pametno pa bi bilo ločiti to, kaj je življensko bistveno in kaj obrobnejše vprašanje. nostrana davanti ad una fumante pastasciutta con l’augurio di ritorvarsi a festeggiare il 2009. Toni Longhino Lìvin SAN PIETRO AL NATISONE Sala consiliare Venerdì 29 gennaio alle ore 18 il prof. Domenico Pittioni presenta “Frammenti di una lezione” del dottor Franco Fornasaro Nadison - Nadiža: Manzano a tutela del fiume Natisone L’inizio dell’anno in Val Resia all’insegna dei nati nel ’19, ’29... fino al ’79 Gran festa dei coscritti Dopo la tradizionale messa, canti e danze al suono della citira e della bunkula 1 gennaio 1999 - Coscritti resiani ventenni (foto Toni Longhino) četrtek, 28. januarja 1999 So nas pokregal zak nie-smo napisal, duo je naredu narbuojše Strukje v Klenji an Koredi za senjam svetega Sintoniha. Na stuojta nam zamiert, nie pru vsa naSa kauZa, pač pa od našega “informatorja”, ki je “za-spau” kak dan, priet ku se je oglasu! Lietos svet Sintonih, ki je 17. Zenarja, je padu tu ne-diejo an takuo je bluo buj lahko za Klenjane, ki žive voz vasi se pardružit žlahti, ki je ostala v vasi an kupe praznovat njih svečenika. Narbuojši štruki so... Ob sedmi an pu zvičer je bila sveta maša, par kateri jo je lepuo zapieu cerkveni zbor Nove stazice iz Po-dboniesca. Po maši so v turme pru lepuo škampi-njal. Je bla tudi tombola, an duo je uduobu praščicja, ki vsi so se troštal ga nest da-mu? Guido Specogna! Drugo tombolo jo je udobila Maria Brescon, ki je nesla damu peršut an staklence dobrega vina. Cinkuino jo je pa uduobu Mattia Bordon, ki pru veselo je šu z veliko panceto pod paško an an par staklenc dobrega vina. Za kar se tiče te narbuojše štrukje muormo reč, de tudi lietos “giuria” je imiela težave za vebrat te narbuojše. Na konkors jih je bluo vpisanih na dvajst, adni so paršli an od zuna (taz Car- negavarha an taz Jagnjeda). Na koncu tisti, ki so jih pokušal so jal, de te narbuojše jih je lietos nardila Teresina Chiuch, na druge mesto je paršla Nives Iussig an na trecje miesto pa ... na Spa-njuola! Končita (ime ga napišemo po sloviensko, zak na vemo, kakuo se ga napiše po španjuolsko). Končita živi tle v naši vas že puno liet, odkar jo je tle parpeju nje mož, nepozabni Giovanni Vogrig, ki nas je pre-zagoda zapustu kako lieto od tegà. Vsiem tistim, ki so na-pravli štrukje so dal an liep šenk; te parvi, Teresini, so šenkal tudi bukva v našim liepim, sladkim slovien-skem narečju. “Giuria” nam je parporo-čila, de muormo napisat, de so bli zaries vsi štruki dobri an se troštajo, de se jih na-vadejo takuo dobre runat tudi naše buj mlade ženice an čičice. “Bohloni za vse dragi noni!” Tle na sliki je samuo pu družine Dortih iz Kozce. Nono Guido an nona Lucija varjejo navuode: Stefano, Davide an Matteo. Te druzih pet jih nie zak dielajo... ben, naj na obe-dan študiera, de teli tle počivajo... morebit, cjen ree “Sigurno” dielajo vic ku vsi! Ist san Davide an van povien, de noni so bli samuo moji sedan liet, potlè, 26 miescu od tegà se je ro-diu kužin Matteo an 13 miescu od tegà pa brat Stefano. Takuo, eh... takuo smo vsi radi, pa dielo se je zlo arzšerilo s telin dvieman karpejan, ki še ponoč nie-so par mieru. Tle par nas muormo runat pogostu “turne”, posebno za mizo, kjer nona nimar sile še ki-ek tu tont an tata nan prave za vse pojest, de rata-mo velie ku nono Guido. Ahhh, muoj...hemm... “naš” nono Guido: na 29. ženarja dopune 75 liet, pa obedan mu jih na da, posebno kar ga videjo dielat. Ima tako skarb an je takuo mocjan, de mu diemo “Panzer”. On se na nikdar kumra an če se mi lamentarne nas pa po rit parje-ma. Mi na vierjeta? Cujta tle: če videmo, de ga kiek boli porče: “Ka’ eješ, de je tiste? Takuo, ki je par-šlo, takuo puode proč!”, če porčemo, de nas harbat boli, nas z Zlagan ošinfa: “Ki zadan? Sa’ ti nie še zrasu!” Ce počuotamo di-je: “Ka ti je padla kajšna pena dol na nogo?”, če smo kiek zaspani je pa “poltronite acuta”. V kakih smo, s tajšnin kosan človieka! Pustimo kar gre daž, ki hiti prebierat Tex dol na Noni Guido an Lucia. V naruočju so navuodi Stiefan Davide an Matteo Vi* •- H Planinska družina Benečije /& /1 «\ etrtek šole jrila Začetek v ponedeljek Vsaki ponedeljek in č od 20.15. do 21.15 v telovadnici srednje v špetru Tečaj bo do konca ap divane, on je nimar napravljen priet ku tata za iti v host, siec travo al kar eje naj druzega za narest. Te-žkuo čaka go na lašte pred hišo, pokoncu s pasan an rempinan, kadà tata parleti dol po štengah an... mu jo na paršen-ka: “Ka’ si dielu do sadà? Alò, pohit, Cene bo tarna... nie bluo korlo še iti!” Tata po navad muči an se posmieje, kajšinkrat mu pa odguori, pa vie lepuo, de nono ima veliko skarb an za tuole ga vedno časti. Nona Lučija marca dopune 73 liet. Je pru radodarna an ist san ji dau ime “Bellachioma” zak ji rasejo lasje na kontrat. Je zlo barkà an za potalažt inkrat adnega, inkrat te druzega vie kadà pomučat, vie kadà podučit. Je zlo žalostna kar čuje kake bašade an neeje imiet krega z obednin. Studiera za sojò družino an ku more pomaga an drugin... sa’ zavojo tegà, kar je sveta Lučija par nas rata čentralin od telefonat an velika precessa ljudi jo hode gledat. Za jo končat povemo, de nono Guido je “kapo” tan uonè, nona Lučija pa tu hiš. Oni nimar nama pomagajo, se more ree, de njih življenje so ga živiel za sinuove an sada tudi za nas. Naš nonulni niemajo samuo ’no sarce an dvie roke, jih imajo zlo vic: vse tiste, ki korjo za imiet radi an pomagat vsiema. Dragi noni Guido an Lucia, vsi mi: Daniela; Michele an Andreina z Davidan an Stiefnan; Anita an Elvio z Matteunan van Zelmo puno puno caj-ta za uživat an se veselit z nan an nas nie pru nič špot pred vsien poviedat, de vas imamo zlo radi an smo van dost hvaležni za vse kar sta nardil, runata an še nardita za nas. Cast an hvala an... Bu-og vas var (vas imamo še potriebo! ! !) “ Un presepe speciale, q Nonno Franco da un po’ di tempo mi preoccupava: lui che ha sempre tanto da fare, andava nel fiume a cercare sassi! Lo tenevo d’occhio perchè la cosa non era tanto normale. Poi, si chiudeva in baracca (il suo laboratorio) a martellare, a segare... Poi, un po- meriggio, la soluzione del misfatto. Passando davanti alla vetrina della sua macelleria ho visto un presepe: le statuine non erano quelle che compri, ma... i sassi che il nonno andava a raccogliere nel fiume! Avevano la forma di Gesù, Giuseppe, Ma- ria, il bue, l’asinelio, le pecore... Tutti i passanti si fermavano a guardarlo, lo guardavano meravigliati anche i clienti e tutti si complimentavano con il mio nonno! Se c’è una cosa che non gli manca è proprio la fantasia! Ogni anno a Natale V saboto 30. Zenarja ob 19.30 V petek 29. Zenarja oh 20. uri “Alle querce” na Klančiču Pri Škofu v Podboniescu občni zbor CAI Nediških dolin srečanje LD - program za lieto 1999 Cedad / NediSke doline - včlanjevanje *** Lahko pridejo vsi tisti, ki se željo parbližat teli stranki Sabato 30 gennaio - ore 19.30 *** assemblea CAI Valli del Natisone Venerdì 29 gennaio - alle ore 20 - programma 1999 “Al vescovo” a Pulfero - tesseramento assemblea soci DS Cividale e per informazioni: Lorenzo Zanutto valli del Natisone (723205) e Renato Qualizza ( 121041) aperta ai simpatizzanti ci sorprende con qualche trovata originale per addobbare la sua vetrina, ma quest’anno è stato proprio bravo. Sarò molto contenta se pubblicherete qualche foto di questo presepe speciale. Nonnino, sono molto orgogliosa di te! Mariagiulia di Savogna jih prave.., Giovanin je hodu vsako vičer igrat an pit s parjateljam. ’No vičer, ku so zaparli oštarijo, se j’ pobrau pruot duomu, pa se gaj’ biu takuo napiu, de se ni mu zadriet od tli. Okuole treh popu-noči se j’ kumaj par-šuku do duoma, kjer je ušafu njega ženo Milico, ki ga je čakala na vrateh. - Draga Zena - je težkuo pošepetu Giovanin, ker mu se j’ zaviu jezik - mi se zdi, de sem nomalo parpit, ker sem se kumaj paršuku do duoma! - Ti vierjem, de si parpit Giovanin, pa ne nomalo - mu je zataknila usta razburjena žena - si takuo fardamano pjan, de si pozabu tudi ka-rocelo!!! Kazerma od kara-binierju je bila na vesokim an marzlim briegu. ’No jutro marešjal je zbrau vse njega ju-di an začeu pridgat: - Pravejo, de lietos bomo imiel ’no zimo zlo hudo, zatuo bomo muorli napravt puno darvi za se po-griet an jutre zguoda puojdemo vsi v host sieč darva. Njega brigadier je uzdignu gor roko an poprašu: - Marešjal, a bom mogu ist iti z moto-šego? - Eh ne, muoj dragi brigadier - mu je nomalo jezno odguo-riu marešjal - ti pu-ojdeš par nogah, ku vsi mi drugi!!! *** Dva karabinierja sta imiela aparta-mente na uredič dan druzega. ’No jutro sta se srečala v kažermi an te parvi je jau te drugemu: - Hej, Esposito, si pru an velik šleut! Ka’ na moreš zapriet okna, kadar greš spat? Snuojka sem vse videu, kuo sta snubila ti an toja žena! - A vieš, de velik šleut si ti?! - je hitro an smehe odguoriu te drugi - Snuojka me ni bluo še doma ne!!! četrtek, 28. januarja 1999 Il ‘gruppo culturale di Santa Lucia’, classificato come gruppo autonomo nell’ambito della civiltà del ferro hallstattiana, rivelò le sue dimensioni scientifiche con la loro scoperta di altre stazioni dopo quella di Most na Soči. Si ricorderà che già Simon Rutar aveva riportato informazioni sulla necropoli di Koritnica, nella valle della Bača. Oltre a queste Simon Rutar avvertiva anche della scoperta di una antica necropoli di Caporetto. Nello scritto Rutar ricordava il ritrovamento e la distruzione di tombe ed altro da parte della popolazione per l’impressione che fecero le ossa bruciate e le ceneri (S. Rutar, 1882). Cercheremo qui di seguire con ordine le altre scoperte. Negli anni 1889, 1890 e 1891, negli intervalli dei lavori di scavo a Most na Soči, poi anche nel 1903 1904, come in precedenza nel 1886, Marchesetti fu a Caporetto dove potè registrare parecchie interessanti scoperte, «mercé le quali andò sempre più diradandosi la fitta nebbia, che o-scurava il lontano orizzonte della nostra preistoria». Il luogo dello scavo fu la base del colle di Sant’Antonio, noto comunemente con il toponimo di Gradič. La necropoli fu localizzata a sud-est della piazza principale, sulle terrazze che degradano verso l’Isonzo. In quanto all’estensione, poteva essere confrontata con quella di Most na Soči Santa Lucia, ma le tombe stavano appena sotto il li- Si estendono le scoperte archeologiche lungo la valle delDsonzo E a Caporetto tornò alla luce la necropoli ad incinerazione Morso di cavallo con bardatura e finimenti della tomba n. 2141 della necropoli di Most na Soči vello del terreno e molte e-rano state distrutte, come si è visto, durante i lavori a-gricoli. Lo scavo principale di Caporetto, fu effettuato da Marchesetti nel 1889 - come lui stesso scrive in una sua relazione - in un appezzamento di 478 metri quadrati, dove furono scoperte 255 tombe, che - in questa fase delle ricerche - raggiunsero il numero di 878. Una prima osservazione di Marchesetti fu che le tombe, pur presentando le stesse caratteristiche di quelle di Most na Soči, erano meno fitte - con una densità media di una per metro quadrato - e meno profonde, sicché scavare A * riusciva più facile. Nel corso degli scavi dell’anno successivo, il 1890, a Caporetto esplorò 141 nuove tombe, fino a portare il loro numero a 1019 ma, nel 1903 e 1904, raggiunse il numero complessivo di 1110, ponendo la necropoli di Caporetto al secondo posto per numero di tombe dopo quella di Most na Soči. Lo studioso potè osservare che le due necropoli, poste ad una non grande distanza una dall’altra, presentavano molte affinità e concluse che dovevano appartenere alla medesima popolazione. Notò tuttavia alcune dif- ferenze: per quanto gli oggetti estratti dalle tombe presentassero le medesime forme e caratteristiche, erano in proporzione numerica diversa. Altra importante distinzione era data dalla presenza di tombe che parzialmente si distinguevano dalle rimanenti per la presenza di fibule di un modello particolare, riferibile ad uno stile più recente originario della stazione svizzera di La Tène. La necropoli si distingueva anche perché vi si raccolsero lunghe spade di ferro, di regola assenti nel gruppo di Santa Lucia. Si tratta evidentemente di una innovazione culturale pro- veniente dall’esterno. La conferma venne anche dal rinvenimento della tomba di un cavallo, privo della parte posteriore, completo di morso a sbarra snodata e di una ricca bardatura formata da borchie fissate a corregge, come ornamento della testa e del collo. Evidentemente la necropoli era servita durante un arco di tempo più lungo e dovette essere in uso nell’età del ferro recente, perché quel tipo di corredo non rispecchia le tradizioni più antiche e fa pensare al sopraggiungere di un nuovo gruppo culturale o quanto meno aU’importazione di un nuovo modello culturale. Del resto questa fase coincide con le immigrazioni dei gruppi celtici dalle Alpi, di cui si è fatto cenno in altra sede. A Caporetto Marchesetti scoprì - come si è detto - il luogo della ‘ustrinà’: il luogo dove avveniva l’incinerazione dei corpi sul rogo funebre. Il termine ‘ustrinà’ (o ‘ustrino’), è derivato dal latino ‘ustrinum’ con il significato di luogo destinato alla cremazione dei defunti. A Caporetto è stato trovato su una terrazza sull’Isonzo, individuato per la presenza di una grande quantità di carboni, frammenti di ceramica, oggetti di bronzo e abbondanti ossa di animali, che venivano poi portate dentro le tombe. Infatti gli oggetti metallici estratti dalle tombe apparivano bruciati e dovevano essere stati posti dunque sul rogo; spesso risultarono irriconoscibili, tanto da non poterne determinare la forma e l’uso che ne era stato fatto. Molti frammenti di oggetti sarebbero stati dispersi o distrutti sul luogo della combustione. Dopo l’imponente lavoro del Marchesetti, le scoperte presso il Gradič di Caporetto ebbero ulteriori sviluppi in epoca più recente (secondo dopoguerra) quando furono ripresi gli scavi e gli studi scientifici di archeologi di grande valore. (Archeologia, 47) Paolo Petricig C. Marchesetti - Relazione sugli scavi preistorici e-seguiti negli anno 1889, 1890 e 1891, in Archeografo Triestino - Trieste 1892 “Come guarire da...”: ce lo dicono i nonni “I nonni raccontano..." è il calendario che i bambini delle scuole elementari e materne di Savogna ci preparano da alcuni anni. Quest'anno troviamo trascritti i segreti e le virtù delle piante “Per guarire l’orzaiolo (iCmen) si passava con il falcetto (kjukac) vicino all’occhio malato imitando il gesto di chi miete il frumento. Questo rito era ripetuto per tre giorni ed era accompagnato da questa formula: “na petelin, na kakuoS te pitun ičmen, te duj ga preženen” “tieni gallo, tieni gallim l’orzo buono, quello cattivo lo caccio via”. Questa “ricetta” l’ha detta una bisnonna ai bambini della scuola elementare di Savogna e adesso la troviamo trascritta sul bel calendario che loro preparano e regalano a genitori, nonni, amici... in occasione della recita natali- zia. E’ proprio un dono graditissimo dove troviamo i rimedi che i nostri nonni usavano, e forse usano ancora, per guarire dai piccoli malanni, consigli illustrati dai bambini delle materne ed elementari. Brave le maestre che hanno avuto questa idea, bravi i bambini e bravi i nonni! Beneške križanke Rešitev prejšnje številke O C L V J O novi mata j ur četrtek, 28. januarja 1999 11 — Špo= Risultati 1. Categoria Domio - Valnatisone rinv. Gemonese - Valnatisone 0-3 3. Categoria Savognese - Fulgor rinv. JUNIORES Valnatisone - Reanese 6-1 Giovanissimi Tavagnacco - Audace 2-0 Amatori Warriors - Real Filpa 2-2 Pers/S. Eliseo - Pol. Valnatisone 1 -0 Team Calligaro - Valli Natisone 0-3 Agli amici - Vertikal Val Torre 0-2 Argonauti - Drenchia/Grimacco 1-3 Psm sedie - Passons 4-3 Tolmezzo - Fantoni rinv. Calcetto Pizzeria da Toni - Merenderos 3-4 Galapagos - Padur est n.p. Paradiso dei golosi - Val Judrio 3-6 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Venzone 3. Categoria Savognese - Nimis JUNIORES Com. Faedis - Valnatisone Allievi Valnatisone - Rivolto Giovanissimi Audace - Astra 92 Amatori Termokey - Reai Filpa Poi. Valnatisone - Coop Premariacco Valli Natisone - Venzone Vertikal Val Torre - Dinamo Korda Bottega Longobarda - Drenchia/Grimacco Psm sedie Cividale - S. Daniele Al baretto - Fantoni Calcetto Merenderos: riposo Hydroclima - Padur est Amici del gobbo - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Costalunga 39; Venzone 32; Tavagnacco 31 ; Tarcentina 29; Domio* 27; Valnatisone* 25; Riviera 24; Union Nogaredo 23; Gemonese, Natisone 22; Reanese 21 ; Zaule/Rabujese 20; Torreanese 15; Bearzicolugna 12; Tre stelle, Bujese 10. 3. Categoria Nimis 25; Comunale Faedis 24; Serenissima 22; Buttrio 21 ; Fulgor*, Stella Azzurra 20; Gaglianese 17; Savognese*, Ci-seriis* 16; Cormor 13; Chiavris* 12; Fortissimi 1. JUNIORES Valnatisone, Tavagnacco 34; Pagnacco 31 ; Natisone 21 ; S. Gottardo, Comunale Faedis 19; Assosangiorgina, Buttrio, Reanese 17; Azzurra 16; Chiavris 15; Ci-vidalese 12; Serenissima 10; Cussignac-co 9. Allievi Mereto Don Bosco 33; Valnatisone 29; Bujese 28; Chiavris 25; Buonacquisto 24; Nimis 22; S. Daniele 20; Reanese 17; Rivolto 16; Fortissimi 13; Lestizza, Tavagnacco 10; Ragogna 5; Pasian di Prato 4. Giovanissimi Pagnacco 33; Gemonese 29; Savorgna-nese 27; Astra 92 23; Majanese 21; Audace 20; Assosangiorgina 17; Tre stelle, Mereto Don Bosco 15; Riviera 13; Biauz-zo 12; Tavagnacco 11; Torreanese 10; Gaglianese 6. Amatori (Eccellenza) Warriors 16; Reai Filpa Pulfero, Coop-ca Tolmezzo 15; Bar Corrado* 14; Termokey, S. Daniele 12; Mereto di Capito- lo*, Turkey pub 11; Chiopris Viscone, Mobili Mirai 10; Al sole due 9; Hypo-bank 7. Amatori (1. Categoria) Racchiuso 16; Valli del Natisone, Faga-gna 15; Coop Premariacco, Rojalese 14; Poi. Valnatisone, Amaro 12; Venzone, Pers/S. Eliseo, Treppo Grande 11; Team Calligaro 10; Montenars 3. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda 21; Bottega Longobarda 16; Sedilis 15; Ai frati*, Agli amici, Vet-tikal 13; Argonauti 11; Drenchia/Grimacco, La tana del luppolo, Al bocal* 10; Moulin rouge 7; Sittin 3. Le classifiche dei campionati giovanili e a-malori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La squadra amatoriale supera gli Argonauti con le reti di Gariup, Marinig e Chiabai E Drenchia si risolleva Juniores in dieci rendono al meglio VALNATISONE 6 REANESE 1 Valnatisone: Del la Vedovai l’st. Specogna), Duria-vig (30’ st. Colapietro), Rucchin (1’ st. E. Tiro), Del Gallo, Carlig, Clavora, Peddis, Besič, Rubin (23’ st. Suber), Braidotti (20’ A. Tiro), Domeniš. San Pietro al Natisone, 23 gennaio - Gli Juniores, dopo un mediocre primo tempo, si rifanno largamente nella ripresa ai danni della Reanese. Nonostante l’inferiorità numerica dovuta all’espulsione al 22’ di Gianluca Peddis per doppia ammonizione, i ragazzi allenati da Fulvio Degrassi hanno dilagato. Al primo tentativo, dopo soli 40”, passavano i locali con un tiro dalla distanza di Rucchin che sorprendeva il portiere reanese. A conclusione di una veloce azione corale, al 12’, gli azzurri raddoppiavano con Almir Besič. Gli ospiti si facevano pericolosi al 23’ con Del Piero. Al 29’ un pasticcio in area locale culminava con la concessione di un calcio di rigore che Basa-nello trasformava. Lo stesso giocatore aveva sui piedi il pallone del pareggio ma lo calciava a lato. All’inizio della ripresa prima Peddis e poi Rubin tentavano il colpo senza fortuna. Al 26’ terza rete della Valnatisone con Del Gallo servito da Domeniš. Al 36’ Del Gallo veniva atterrato in area e Clavora trasformava il calcio di rigore. Tre minuti più tardi, con una veloce azione di contropiede, Del Gallo arrotondava il punteggio. Prima della fine, al 39’, Maurizio Suber chiudeva la serie delle reti. Paolo Caffi Veloclub, Cont confermato e la società cerca sponsors Slovenski slalomist na prvem mestu v Kitzbuehlu Košir spet zmagal Najboljši slovenski slalomist Jure KoSir je v nedeljo na slavni avstrijski progi v Kitzbuehlu zopet zmagal in tako ponovil svoj nedavni sijajni uspeh s Kranjske gore. KoSir je s svojo zmago potrdil, da je v odlični formi in upati je, da je premostil dolgo obdobje petih let, ko mu po dveh zmagah ni uspelo več stopiti na oder v tekmah za svetovni pokal. Sedaj je to že druga zmaga v letošnjem januarju in to tik pred svetovnim pr- venstvom v Veilu. Prvič je na zmagovalne stopničke stopil tudi italijanski smučar Giorgio Rocca, ki je bil odličen tretji, le sedem stotink sekunde za Koširjem in tri stotinke za drugouvrščenim, Švicarjem Didierom Pla-schyjem. Rocca je po oceni strokovnjakov vsekakor talent in predstavlja torej novo upanje za italijansko reprezentanco, ki išče nadomestilo za dolgoletne zmage Alberta Tombe. Ivano Cont è stato confermato, lo scorso mese, alla presidenza del Velo club Cividale Valnatisone. Le cariche sociali comprendono anche la vicepresidenza, affidata ad Andrea Garbo, e la segreteria a Luciano Gasparut-ti. Il consiglio direttivo del sodalizio ciclistico ducale è formato anche da Nino Ciccone, Giovanni Cont, Gianni Degano, Sergio Koren, Giorgio Marcolini, Sandro Modonutti, Giraldo Modonutti, Franco Na-dalutti, Luigino Nadalutti, Toni Qualizza, Marco Romano e Mariano Zufferli. Gli impegni futuri del Velo club prevedono una gara dei Giovanissimi a Cividale o Moimacco per il 23 maggio ed il 122 Giro ciclistico delle Valli de) Natisone. La società è in cerca di sponsorizzazioni per poter effettuare due giornate di gare, la prima PII giugno (con una cronoscalata a cronometro individuale), la seconda il giorno successivo. In attesa di risposte concrete la società anche per quest’anno ha allestito due squadre Esordienti, una del primo anno con l’atleta di punta Davide Venturini e una del secondo anno con Massimiliano Macor. Saranno tesserati anche una ventina di Giovanissimi, di età compresa tra i 7 ed i 12 anni. La Valnatisone passa a Gemona - Campo impraticabile a Savogna, rinviata la partita Il Reai blocca la capolista - Nel calcetto i Merenderos corrono veloci verso la salvezza Dopo il terzo tentativo di recupero con il Domio, andato a vuoto mercoledì 20 a Muggia, la Valnatisone ha giocato a Gemona. Gli azzurri hanno ottenuto un rotondo successo grazie alle reti di Brandolin, Corso (su rigore concesso per atterramento di Brandolin) e Sedi. Ottime le prestazioni di Matteo Tomasetig e Claudio Venica. Il portiere valligiano ha prima parato un calcio di rigore, quindi a tempo scaduto, ha sbagliato un rigore concesso a-gli azzurri calciandolo alto sopra la traversa. Non si è giocata la gara tra la Savognese e gli udinesi del Fulgor a causa dell’impraticabilità del campo di Savogna. Turno di riposo per gli Allievi della Valnatisone che riprenderanno il loro cammino domenica, ospitando il Rivolto. I Giovanissimi dell’Audace hanno iniziato male il girone di ritorno. Ospiti del Tavagnacco a Cavalicco, sono stati sconfitti con il più classico dei risultati. Nel campionato di Eccellenza amatori il Reai Filpa di Pulfero è stato raggiunto all’ultimo minuto dalla capolista Warriors di Laipacco. Per i rosanero, in precedenza avevano realizzato Carlo Liberale e Michele Osgnach. Lunedì sera la Valli del Natisone si è imposta a Buja grazie alla doppietta di Mauro Clavora e alla rete di Emiliano Dorbolò. Sconfitta di misura, a quattro minuti dal termine, per la Polisportiva Valnatisone di Cividale. Sul campo del Pers/S. Eliseo i ducali hanno colpito due legni. Un’altra prestazione di rilievo del Drenchia/Grimacco, che ha espugnato il campo degli Argonauti. I valligiani, dopo l’iniziale A destra la Valli del Natisone. Sotto Almir Besič degli Juniores della Valnatisone svantaggio, si sono portati in parità con Luca Gariup. Nella ripresa hanno prima allungato grazie al rigore trasformato da Marco Marinig e quindi, a dieci minuti dalla fine, con la rete di Luigi Chiabai hanno legittimato la loro superiorità. La Vertikal Alta Val Torre esce vittoriosa dal terreno del Bar agli amici. Negli Over 35 la Psm sedie di Cividale si mantiene in testa alla classifica vincendo di misura col Passons. Per i ducali da registrare due centri di Ber-gnach ed uno a testa di Ve- nica e Di Marino. Nel campionato di calcetto di Eccellenza, terzo successo consecutivo dei Merenderos, che continuano la loro scalata. In Terza categoria il Paradiso dei Golosi ha subito la seconda sconfitta consecutiva. Četrtek, 28. januarja 1999 V spomin prijateljce Nič manj kot 4 mesece prepozno mi je dospel Novi Matajur, ki oznanja smrt moje drage, nepozabljive prijateljice Valentine Elide Cemetig iz Dijaškega doma v Gorici. Kratka vest v časniku mi ni povedala veliko, prav gotovo ne vsega, kar bi rada vedela o njej. Z Valentino (ki je bila doma iz Prosnida v tipanski občini) sva bili dobri prijateljici, obe benečanke zveste, pogumne in vztrajne. Šlo nama je za vzgled drugim, mlajšim, ki so prihajali in odhajali Valentina je bila vedno vztrajna. Vedela je tedaj kam jo življenje kliče, zato, ko je končala slovensko strokovno Solo, je nato nadaljevala na italijanski Soli, da bi dovršila svoje študije. Sle sva od tam vsaka po svoji poti. Mama, prišla ste jo obiskat poredko in od daleč. Treba je bilo prenočiti, ker ni bilo vožnje nazaj v istem dnem. Pravila ste nam, kako zgodaj zjutraj ste morali vstati in kako daljavo prehoditi do prve koriere, nato do druge v Gorico. Vsaki krat ste prinesla dobrote iz vaSe peči in sadja iz vaSe gmajne. Valentina je vsekdaj delila z mano dobri kruh, orehe in jabolke. V spalnici sva ležali ena zraven druge in ko smo se vrnili iz počitnic je bilo vedno veliko za povedati. Zato sva strnili postelje skupaj in pod odejo Šepetali dolgo v noč in bile vse srečne. Povedali sva si vse doživljaje poletnih in božičnih počitnicah doma. Zaupala je ona meni in jaz njej. Zelo sem želela jo obiskati na domu v Prosnidu, a mi je bilo vsekakor nemogoče. Spominjam se tudi tiste dobre tete, ki jo je včasih obiskala in ki se je v svojih jesenskih letih poročila ter odšla, mislim, v Bergamo. Dobra teta je vsekdar privlekla od doma valižo dobrot. Tudi takrat sva pritegnile postelje skupaj, da je z nami prenočila. Drugo jutro pa, mi v Solo in ona spet na pot domov. Valentina je bila ugledna in zanesljiva prijateljca, za katero jočem predvsem ker nisem prej mogla zvedeti, kje je in kako ji je. Ostala mi bo pa vedno v najlepšem spominu. Sestrama Piji, Silviji in bratu Remu ter vam mama Cemetig, stiskam roko v sožalju. Liliana Bonini Cernotta - Avstralija Miedihi v Benečiji DREKA SPETER ^^CEDAD^ Madriolo Zbuogam Emanuela Emanuela Domeniš je je imiela samuo 20 liet. V pandiejak 25., okuole pete popudan se je vračala z bičikleto iz Čedada pruoti Madriolu, kjer je živiela kupe z mamo, ki je Patrizia Chiuch iz Gorenje Mierse, an s tatam, Valerio Domeniš iz Ruonca. Doma jo je Caku tudi nje brat, Fabio. Glih v tistim momentu je paršu an kamjon, šofer jo nie vidu, je ču samuo an ž-lah. Takuo je Emanuela umarla. Na kraju nasreče se je hitro zbralo puno judi, a obedan ni mu pomagat nič. Emanuela se je bla vešu-olala v Spietre, seda je hodila na Univerzo v Videm, je imiela ’no družino, je imiela parjatelje an muro-za, je imiela celo življenje pred sabo... Ta pred takim nasreCam ostanemo brez besiede an par sarcu Cujemo veliko bolečino, študieramo na mamo, na tata, na brata, na tiste, ki so jo poznal an imiel radi. “Buog jim po-magi prenest...” pravemo tisti, ki vierjemo an tisti, ki na vierjemo, zak drugega, na žalost, pru ne moremo. SREDNJE Gniduca - Ažla Umaru je Bepo Annin Nie bluo težkuo ga srečat, ko se je vozu z bičikleto al pa se je sprehaju po poti- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm \ I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% eh okuole Ažle, kjer je ži-veu tele zadnje lieta. “Človek se muore pomagat za stat dobro an se gibat pomaga ohranit tuo malo zdravja, ki ti ostane”, je ni-mar pravu. Tudi on je imeu tisto hudo boliezan, siliko-zi, ki naši možje so zaslužil gor v belgijanskih minierah kupe s penzionam. Giuseppe Caucig - Bepo Annin po domaCe, nas je za nimar za-pustu. Biu je še mlad mož, sa’ je biu klaše 1932. Je biu mlad puob, kar je zapustu rojstno vas, Gnidu-co, za iti dielat po sviete. Biu je vic liet v Belgiji an potlè pa tam v Kanadi. Po-tlè se je vamu z družino da-mu an tele zadnje lieta jih je preživeu v Ažli. Ceglih nie biu te pravega zdravja an silikozi ga je puno maltrala, Bepo je biu zlo aktiven v skupini bivših rudarju (ex minatori) Zveze slovienskih izseljencu. Za venCno bo v sarcih sina Robyja an hCere Dolores. V žalost je pustu tudi dva bratra, tri sestre, kunja-de, navuode, neviesto, zeta an vso drugo Zlahto. VenCni mier bo poCivu v Gorenjim Tarbju, kjer smo mu dal zadnji pozdrav v Ce-tartak 21. ženaija. Družina želi zahvalit vse tiste, ki so mu pomagal an so ga varval v trenutkih, ko je biu bolan. Zahvala naj gre tudi vsi-em tistim, ki so počastil njega spomin. La famiglia desidera ringraziare tutti coloro che hanno assistito Giuseppe - Beppo, soprattuto nei momenti più dolorosi della malattia. Un grazie di cuore anche a coloro che hanno onorato la sua memoria. PODBONESEC Ruonac Žalostna novica Na naglim je v čedaj-skem Spitale umaru Alfonso Domeniš. Učaku je 84 liet. Na telim svietu je zapustu sinuova Maria an Roberta, hci Claro, nevieste, zeta, sestro, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v sriedo 20. ženarja zjutra v BrišCah. Zapatok Zapustila nas je Paolina Specogna V liepi starosti, 87 liet, je za venCno zaspala Paolina Specogna, uduova Gui-on. Umarla je v Cedajskem Spitale. Puno je prejokala, kar ji je kak cajt od tega umaru edini sin. Za njo joCejo neviesta, navuodi Stefano an Valentina, kupe z Massiman an z majhano pranavuodo Federico, an vsa Zlahta. Od nje smo se poslovili v Cetartak 21. ženarja go par svetim Standreže v Ar-beCu. Gorenj Marsin Žalostna oblietinca Donas, Cetartak 28. ženarja, je dvie liet odkar nas je zapustila Angelina Medveš, uduova Gosgnach. Rodila se je v Tonicovi družino tle v Marsine, oženila se je bla v PaCejkino družin v Matajurju. Zadnje lieta se je vrnila v Marsin, ta par Tine tih, ta par hčeri Veronichi an zetu. Na njo se spominjajo hCere Veronica an Nadalja, sin Bepo an vsa Zlahta. doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07,20. doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izse)jencev...732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODI. DO 7. FEBRUARJA Spietar tel. 727023 OD 30. ŽENARJA DO 5. FEBRUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Informacije za vse Guardia medica