revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS Revija Društva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 6, številka 2, julij 2000 ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 izdajatelj društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Bird i/ (DOPPS-BirdLifeSlovenijä1), p. p. 2395,1001 Ljubljana naslov uredništva: DOPPS, Žibertova 1,1000 Ljubljana, cel./fax. 01 43 81 900 e-mail: dopps@dopps-drusivo.si odgovorna urednica: Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak@guest.arnes.si uredniški odbor: Luka Božič, Damijan Denac, Leon Kebe, Borut Rubinič, dr. Davorin Tome in Al Vrezec. lektoriranje: Henrik Ciglič oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Abakos grafični studio tisk: Abakos / KVM Grafika naklada: 2000 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v registerjavnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2395,1001 Ljubljana ali na elektronski naslovandreja.ramsak@guesc.ames.si - c o c £ S J DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLifeSlovevnia Naslov: p.p. 2395,1001 Ljubljana. Društveni prostori: Žibertova 1, Ljubljana, tel./fax. 01 43 SI 900 e-mail:dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. PeterTrontelj Podpredsednik: Tomažjančar Blagajnik: Nataša AdleSič Barba Izvršilni odbor: F. Bračko, D. Denac, K. Denac, mag. F.Janžekovič,T. Jančar, L. Kebe, D. Klenovšek, M. Perušek, A. Ramšak, B. Rubinič, J. Smole, B. Surina, D. Vengust, A. Vrezec Nadzorni odbor: B. Kočevar, A. Hudoklin.dr. T. Trilar(predsednik) direktor: Andrej Bibič žiro račun: 50100-620-133-0s-1018116-238s287 DOPPS je slovenski parrnersvctovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. Borut Mozetič in Ana Frelih naravni rezervat škocjanski zatok ... 8 Peter Legiša daljnogledi ...................................... 14 Alenka Dovč in Martin Dobeic ljubljana in domači golob.................. 17 Borut Rubinič ležeški gabrk in okolica škocjanskih jam ...................................... 20 Matjaž Kerček kopački rit poročilo z društvenega izleta........................... 22 AlešTomažič vodomec .................................................. 25 Ana Frelih 21. redno letno srečanje in skupščina društva za opazovanje in proučevanje ptic slovenije.............. 26 Tomažjančar ljubitelji-ptic@egroups.com............... 27 Leon Kebe poročilo o delovanju notranjske sekcije dopps ........................................... 28 Slovenian Museum o I Natural History -T^Wv Andrej Bibič galapagos-učilnica evolucije in naravovarstva Borut Rubinič stran 8 rumenonogi galeb stran 13 Jakob Smole ptica leta 2000 kavka Ob zaključku popisovanja gnezdišč.................. 19 stran 14 Leon Kebe cerkniškojezero poročilo z društvenega izleta........................... 23 skrivnostna fotografija stran 20 UVODNIK Spoštovani člani in članice! Poletje - čas počitnic in dopustov - je tu. Poletno razpoloženje ustvarja že naslovnica z rumenonogim galebom. Več o tej obmorski ptici boste zvedeli v prispevku Boruta Rubiniča, dobrega poznavalca galebov. Sicer pa Vam tokrat predstavljamo ornitološki potopis zznamenitega otočja Galapagos, Pri opazovanju ptic je nepogrešljiv dober daljnogled. O tem, kaj vse bi morali vedeti o daljnogledih in na kaj morate biti pozorni ob njihovem nakupu, piše Peter Legiša v članku Daljnogledi. Veliko prostora smo namenili Naravnemu rezervatu Škocjanski zatok, za katerega se trudimo, da bi resnično postal »oaza na pragu Kopra«. To brakično mokrišče je za človeka na prvi pogled morda res neprivlačno, a je izredno zanimivo in pomembno za ptice na preletu. Ptice se tukaj ustavijo, ker je zanje vedno dovolj hrane, hkrati pa si tu naberejo moči za nadaljnjo pot. Nekatere ptice pa v Škocjanskem zatoku prezimijo. Vabimo Vas na delovno akcijo v Škocjanski zatok. Udeležite seje, kajti v družbi enako mislečih boste lahko dodobra spoznali ta naravni rezervat. Počitnice si lahko popestrite z ornitološkim? izleti. Tokrat Vam predstavljamo Ležeški gabrk in okolico Škocjanskih jam. Že v prvi številki revije Svet ptic smo pisali, da so bile Škocjanske jame uvrščene na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Sicer pa imamo slovenski opazovalci ptic novo pridobitev, in sicer konferenčno skupino na internetu z imenom ljubitelji ptic. Preberite prispevek in se včlanite - izvedeli boste, koliko zanimivih opažanj ptičje zabeleženih v enem dnevu, in še več drugih zanimivosti. Za najbolj zavzete opazovalce ptic smo pripravili tekmovanje v reševanju skrivnostne fotografije. Za najuspešnejše smo pripravili tudi nagrade. Želeli bi, da bi Svet ptic postal resnično Vaša revija. Zato Vas vabimo, da nam jo pomagate soustvarjati s svojimi prispevki. Zdaj je čas počitnikovanja in mnogi boste preživeli počitnice zelo ornitološko. Napišite ornitološki potopis, sporočite nam, kaj zanimivega ste videli, doživeli. Se posebej pa vabimo k sodelovanju mlade ornitologe, da s svojimi prispevki zapolnijo rubriko Mladi ornitolog. Zdaj je pred vami druga številka revije - sporočite nam svoje mnenje in predloge, lahko pa nas tudi pokarate. Andreja Ramšak to o. 1 O. 2 >l/> 2 g Z OL O Po njih so otoki dobili ime - ena izmed galapaških orjaških želv Ceochelonc elepliantopus. V preteklosti so za hrano pa tudi v znanstvene namene pobili skoraj 180.000 teh ogromnih želv Andrej Bibič GALAPAGOS UČILNICA EVOLUCIJE IN NARAVOVARSTVA Galapagos je osamljeno otočje v vzhodnem delu Tihega oceana, kakih tisoč kilometrov oddaljeno od celinske Južne Amerike, z obilico endemične flore in favne. Množice ljudi na samotnih oceanskih otokih običajno pomenijo propad endemične flore in favne, toda na Galäpagosu, kjer so se Charlesu Darwinu porodila prva spoznanja o teoriji evolucije, se porajajo tudi spoznanja o pravilno usmerjanih množicah turistov kot zaščitnikih narave. J GALAPAGOS • UČILNICA EVOLUCIJE IN NARAVOVARSTVA Otočje Galapagos leži na ekvatorju. Sestavlja ga 19 večjih in mnogo manjših otokov s skupno površino 8000 km3. Zahodna civilizacija gaje odkrila leta 1535, poimenovali pa so ga po orjaških želvah (galapago v španščini). Galapaška orjaška želva Geoche/one eleplianlopus, ki tehta do 250 kg, je velika kot manjša pisalna miza in živi prek sto let. Ob odkritju otočja je bilo 14 znanih podvrst razširjenih po večini otokov. Od takrat so jih naseljenci, mornarji in raziskovalci pobili ali odpeljali z otočja kar okoli 180.000 in hkrati iztrebili tri podvrste. Kdini preživeli samec četrte podvrste, stoletni "Osamljeni George", pa čaka na boljšo prihodnost na Raziskovalni postaji Charlesa Darwina, kjer mu delajo družbo samice najbolj sorodne podvrste. Želv. ki so preživele te osvajalske pohode, jc sedaj šc okoli 15.000. Otočje leži na območju, kjer je na zemeljski skorji t.i. vroča točka in seje iz morskih globin ob izbruhih vulkanov dvignilo pred približno štirimi miljoni let. Na novo nastala, z lavo pokrita površina je bila najprej sterilna, brez živih bitij in tudi brez prsti. Tukaj seje naseljevanje življenja začelo na novo. Rastlinske in živalske vrste so iz 1000 km oddaljene Južne Amerike prinesli veter, morski tokovi in ptice. Naselitve na novo so v naravi redek dogodek, in vrste, naseljene v tem okolju, tako različnem od prejšnjega, se razvijajo drugače od njihovih celinskih sorodnikov. Zato tu najdemo veliko endemičnih živalskih in rastlinskih vrst. Med najbolj znanimi je 13 vrst Darvvinovih ščinkavcev Geospiza spp. Te ptice niso posebej dobri letalci na daljše razdalje, zato jih s celine sem zanese le ob pomoči vetra, in še to dokaj poredkoma. Zato so se verjetno vsi danes na otokih živeči Darwinovi ščinkavci razvili iz le nekaj osebkov. Razdalje med galapaškimi otoki pa zanje ne pomenijo večje ovire in večina vrst je razširjena po večini otokov. Kako torej toliko ozko sorodnih vrst v razmeroma majhnem prostoru? Tako. da se jih je nekaj prilagodilo iskanju pretežno živalske hrane, kar je za ščinkavce zelo redko, nekaj pa iskanju predvsem rastlinske hrane; od teh jih polovica hrano išče na tleli, polovica pa po grmovju in drevju. Na zunaj se prilagoditve kažejo predvsem v velikosti ptic in v obliki kljuna. Razlike v zunanji podobi ptic sije že Darwin razlagal kot posledico prilagoditve življenjskim razmeram in ta primer je uporabil kot enega pomembnih argumentov pri razlagi svoje evolucijske teorije. Kasneje je te ščinkavce preučevala še cela vrsta raziskovalcev. Peter Grant je v eni izmed študij ugotovil, da se pod vplivom sprememb v okolju že v teku desetih let značilno spremenijo zunanji znaki vrste, kot na primer telesna masa ali dolžina kljuna. V manjšem obsegu poteka tudi danes naseljevanje novih rastlinskih vrst v predelih, ki so bili do nedavnega vulkansko fotü, Andrej Btbn Galapaški ščinkavec Ceospiza fufgjnosa, lc Modronogi strmoglavce Stila nebouxii je ena izmed 19 vrst morskih ptic, gnezdečih na Galäpagosu ujetimi ribami polnijo kljune vedno lačnih mladičev kar pred nosovi presenečenih turistov. Otočje so zavarovali in razglasili za Narodni park Galapagos (eta (959, ko o turistih še ni bilo ne duha ne sluha, na otokih pa je živelo nekaj več kot tisoč prebivalcev. Problem vsakega naseljenega območja, tudi zavarovanega, je, da mora prebivalcem in lastnikom zagotavljati vir dohodka. Drugače se kaj rado zgodi, da ljudje ne želijo več imeti takšnega parka, ampak hočejo služiti z dejavnostmi, ki so za naravo uničujoče, kot so intenziven ribolov, rudarstvo, solinarstvo... Raziskovalci, ki so takrat obiskovali otočje, so razširili glas o tukajšnji raznoliki in enkratni naravi. Leta 1970 so na otočju začeli z organiziranim turizmom in število obiskovalcev seje s takratnih nekaj tisoč na leto dvignilo na 60.000 v letu 1994. Število prebivalcev na otokih je preseglo I0.000 in prihodek Narodnega parka Galapagos prinaša Ekvadorju (pod katerega to otočje spada) 100 milijonov dolarjev letno. To tudi pomeni, da prebivalci in pristojni državni organi vsekakor vedo, zakaj itnajo strogo zaščiteni Narodni park in ga kot takšnega tudi podpirajo. Ohranjanje tega naravnega bogastva, v katerem uživajo desettisoči obiskovalcev, je vse prej kot lahko. Ravnotežje ekosistemov na tem izoliranem otočju je zelo krhko, zato je treba zelo previdno načrtovati vse posege in omejevati nezaželene posledice človekovih vplivov. Razširjanje domačih živali (koz, mačk. psov. podgan...) in kulturnih rastlin ogroža že naravno zelo maloštevilne populacije mnogih avtohtonih vrst. K razvoju avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst, ki naseljujejo otočje, je v veliki meri pripomoglo naključje. Ob pomanjkanju konkurence so se laže razširile in prevladale, tudi če niso najbolj optimalno prilagojene novemu okolju. S človekovim namernim in nenamernim vnašanjem novih vrst pa se veča konkurenca. Za avtohtone vrste se spremeni okolje in poveča možnost, da bodo spodrinjene iz okolja (in ker so endemične, bodo s tem tudi izumrle). Eno izmed osnovnih pravil naravovarstva na Galapagosu je, da ljudje ne smejo prinašati živega materiala na otočje, pa tudi z otoka na otok ne. Obiskovalci morajo vedno paziti, da ne prenašajo semen, hrane (na primer pešk pomaranč), blata. Naraščanje števila ljudi prinaša vedno večje onesnaženje in vse več motenj. Na srečo je večino najzanimivejših in najlepših stvari mogoče videti le z morske strani, in turisti so. ko so enkrat na ladji, pod nadzorom. Ves turizem na otokih je "kontroliran in usmerjan naravoslovni turizem". Ogledati sije mogoče le določene dele otočja. Sodelovanje strokovnjakov (na otočju je Raziskovalna postaja Charlesa Darwina). uprave parka (Galapagos National Park Service) in prebivalcev je ustvarilo režim, ki za zdaj ohranja in varuje naravo ter je v zadovoljstvo prebivalstva in številnih turistov. Zgled za še kakšno območje, tudi v Evropi. fottvAndrej Silni' "Galapaško tihožitje" - tri zelo običajne vrste na otokih so galapaški morski lev Zalophus californianus wollebacki, rjavi pelikan Peleccwus occidentalis in rdeča lavina rakovica Grapsus grapsus Viri: Emory. J. 1988: Managing another Galapagos species - Man. National Geographic,173:147-154, George, U. 1995: Galapagos. Archipel der Illusionen. Geo. 8/ 95:12-36. Jackson, M.H. 1993: Galapagos A natural history. University of Calgary Press. Naravni rezervat Škocjanski zatok Borut Mozetič in Ana Frelih Zračni posnetek območja naravnega rezervata Škocjanski zatok in okolice Škocjanski zatok leži v Koprskem zalivu na JZ Slovenije. Nepozidane dele slovenske obale večinoma tvorijo značilni flišni klifi, kjer je prehod s kopnega v morje razmeroma oster. Položnejši predeli obale, kjer je meja med kopnim in morjem široka in obala plitva, so nastali le ob izlivih rek. Takšno obalo sla v Koprskem zalivu ustvarili reki Rižana in Badaševica. ki se izlivata v vzhodni in zahodni del Škocjanskega zatoka. Rečni ustji in odprti morski kanal, ki laguno Škocjanskega zatoka povezuje z morjem s severne strani ter povzroča mešanje slane in sladke vode, so botrovali nastanku največjega brakičnega (polslanega) močvirja v Sloveniji. In ravno zaradi svoje brakičnosli je Škocjanski zatok izjemno floristično in favnistično bogat. Prva naravovarstvena prizadevanja za ohranitev in zakonsko zaščito območja Škocjanskega zatoka segajo v čas izpred dvajsetih let. koje ta delček slovenskega morja, ujel med mestom Koper. Luko Koper, železniško progo in spodnjo Bonifiko. še zajemal nad 250 hektarjev izjemno pestrih naravnih življenjskih prostorov. V obdobju med 1979-2000 smo ornitologi v zatoku in bližnji okolici opazovali in evidentirali kar 200 vrst ptic. od tega 125 vrst na preletu ali prezimovanju. 75 vrst ptic pa je tu tudi stalno ali občasno gnezdilo. Na območju naravnega rezervata je bilo opaženih kar 41 evropsko ogroženih vrst ptic in 12 vrst. ki so bile v zadnjih petdesetih letih v Sloveniji opažene manj kot desetkrat. foto/Bojan Marćeta Rakar Acrocephalus arundinaceus je v letu 2000 ena najštevilčnejših gnezdilk Škocjanskega zatoka V pretek/osti so sc v času prezimovanja najbolj množično pojavljali rečni Laras ridibundus in rumenonogi galebi Lari/s cachinnans, male bele čaplje Egretta garzetta, sive čaplje Ardea cinerea, mali ponirki Tachybdptus ruficollis, mlakarice Anas platyrhynchos, kreheljci/iwđ.s'crecca, sivkeAythyaferina in race Obsežna polslana laguna s plitvinami in poloji, trstišča, sladkovodna in brakična močvirja, vlažni travniki in toploljubna grmišča so še v začetku 80. let sestavljali izjemno pestro območje s posebnimi življenjskimi možnostmi, kije pticam zagotavljalo hrano in zavetje skozi vse leto. žličarice Anas clypeala. Škocjanski zatok je bil tudi najpomembnejše prezimovališče liske Fulica atra v Sloveniji. V času jesenskega in spomladanskega preleta so bili najbolj številni črnorepi kljunači Limosa limosa, togotniki Philomachus pugiiax ter več vrst martincev Tringa in prodnikov Calidris. Med njimi so bile tudi v Sloveniji redko opažene vrste ptic, kot so plevica Plegadisfalcinellus, labod pevec Cvgnus, sabljarka Recun'irostra avosetta in rjava komatna tekica Glareola pralincola. Najpomembnejši gnezdilci tega predela so bili: rakar Acrocephalus arundinaceus, brškinka Cislicola juncidis, rumena pastirica Moiacilla flava in čapljica Ixobrychus minimis - vrsta, ki je ogrožena v evropskem merilu. Pomemben gnezdilec tega predela je bil tudi beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, ki razen v Škocjanskem zatoku v Sloveniji gnezdi le še v Sečoveljskih solinah. Med rastlinami v Škocjanskem zatoku so zanimive predvsem tiste, ki uspevajo le na slanih tleh in se združujejo v posebne rastlinske združbe. Imenujemo jih halofiti ali slanuše. V Škocjanskem zatoku je najbolj razširjena združba osočnika Salieornietum herbaceae, kjer osočnik zaradi ekstremnih ekoloških razmer ne le prevladuje, marveč je tu in tam celo edina vrsta v sestojih. Na najbolj potopljenih tleh uspeva vrstno bogatejša združba ozkolistne mrežice Limonietum venetum, ki je svoje ime dobila po ozkolistni mrežici Limonium anguslifolium. Posebna značilnost Škocjanskega zatoka je trstičevje, ki se razteza na južnem delu zatoka in ni enako trstičevju sladkih voda. V njem poleg navadnega trsta Phragmites australis uspevajo še slanuše. Edino rastišče v Sloveniji ima v tem trstičju obmorska triroglja Triglochin maritimus, redka vrsta mediteranskih mokrišč. Zaradi dolgoletnega zasipavanja in načrtnega izsuševanja v urbanistične in industrijske namene ima danes Škocjanski zatok bistveno zmanjšano površino, hkrati so ti posegi močno zmanjšali tudi kakovost življenjskega prostora za ptice in druge živali. Degradacija Škocjanskega zatoka se je začela s preusmeritvijo reke Badaševice v Koprski zaliv v osemdesetih letih in z zaprtjem razbremenilnika reke Rižane, ko je zatok ostal brez dotoka sladke vode, ki ga je oskrbovala tudi s kisikom. Neizbežna posledica prekinitve dotoka sladkih vod v zatok je bilo pomanjkanje kisika (anoksija) in sprožitev procesov gnitja. Vse skupaj %V V " Tiito1 MBM KŠjp&Jni! Obmorska rriroglja iglbchin maritimum je v letu 1985 pripeljalo do ekološko najbolj nesmiselnega reševanja problema smradu z zasipavanjem. Relulirano blato se je razlilo po celotni površini brakične lagune ter uničilo prvotno dno. bogato s hranilnimi snovmi. Teža odloženega materiala je vse bolj izpodrivala mehko muljasto dno in bistveno zmanjšala površino in volumen lagune Škocjanskega zatoka. Posledice dolgoletnih uničevalskih posegov so močno vplivale na upad ptičjih vrst in njihovega števila ter močno ogrozile tudi drugo floro in favno, ki jc vezana na brakično življenjsko okolje. fero/ Marko Miklavec Leta 1985 so se reševanja problema smradu, l I Grand Hotel Union d.d. Miklošičeva L Ljubljana. Slovenija Vabimo vas v restavracijo Unionska klet v Grand hotel Union, kjer lahko poizkusite domačo slovensko hrano v prav prijetnem ambientu. Z novo ponudbo dnevnih kosil ter prigrizkov je tu še en razlog več, da pridete v Unionsko klet in se pustite razvajati našim kuharskim mojstrom. Za vse nočne ptice pa smo pripravili pestro izbiro večerij. Odtrgajte se od dolgočasnih vsakodnevnih menujev, privoščite si kulinarično avanturo in se pustite razvajati... Vhod v Unionsko klet je skozi recepcijo Grand hotela Union Miklošičeva 1, 1000 Ljubljana Tel: 061 308 1968, fax: 061 308 1918 Odprto vsakdan od 12.00 do 15.00 in od 18.00 do 01.00 ure. Vljudno vabljeni! Zelo po svetu. Zelo Mobi. Mobigostovanje. V več kot 70 državah sveta. Tako: Mobigostovanje po naročilu - popoln roaming je naj- boljša izbira, če se odpravljate v tujino za dalj časa. Omogoča vam namreč uporabo vseh storitev, ki jih ponuja izbrano GSM omrežje tujega operaterja. Pred odhodom stopite le do našega najbližjega centra in izpolnite vlogo. Na računu Mobi morate imeti najmanj 5.000 SIT (prej 10.000) dobroimetja za vsak mesec gostovanja. Drugače: Mobigostovanje za dohodne klice - samonastavitev bo zadoščalo, če greste v tujino le na krajši izlet oz. odpotujete za nekaj dni. Ta roaming vam zagotavlja sprejem klicev in SMS-ov. Storitev si povsem pre- prosto vklopite sami, torej ohranite tudi anonimnost. Iz omrežja Mobitel GSM (se pravi še v Sloveniji) pokli- čite s svojega mobilca brezplačno številko 125 in sledite glasovnim navodilom odzivnika. Velja pa biti pozoren: sprejemanje klicev v tujini je namreč možno le, dokler je stanje na računu Mobi pozitivno. in Mobigostovanje vam je na voljo brez priključne takse in brez naročnine. Podrobnejše informacije in navodila za uporabo so na voljo v vseh Mobitelovih centrih, na naši spletni strani in na številki 121. @ mobi ZA VSAK ŽEP www.mo0ite1_.si