Št. 189.
V Ljubljani, sreda dne 21. avgusta 1918
Leto II.
ii i
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in npravnlStro v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna/
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, za pol leta K 21’—, i* četrt leta K 10‘50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inseratl: Bnostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1’—; razglasi in poslano vr»tica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Vprašanje avstrijskih narodov.
Stojimo v razdobju velikili časov, ko sc rešujejo socialna vprašanja, začenši od narodnega pa do splošno družabnega vprašanja. Malo pozna večtisočletna zgodovina takih dob, kakršna je prav sedanja, a nas uči, da je vsaka taka doba, kadar je prišla, odšla, pustivša za seboj celo vrsto novih pojmov, novih uredeb in prenovljen družabni red. Ozrimo se le v novi vek: Reformacija je osvobodila duha srednjeveškega duševnega mračnjaštva in suženstva, inkvizicije in autoritativne hierarhije. Francoska revolucija je preobrnila ves družabni sistem 17. in 18. veka ter nadomestila feudalizem s kapitalističnim ustrojem in prostim kmetskim slojem. Razvoj sicer navzgor, vendar je imela nova družba vsled enostranske preureditve že ob rojstvu v sebi kal propada in ta je prvič postal istina v veliki ruski revoluciji, veseli znanilki nove dobe, dobe socializma, resničnega in pravičnega. Nikakor se ne čudimo temu, ker upamo v razvoj in vemo, da je edini odrešilni angel, bog človeštva.
Zmagoviti pohod razrednih bojevnikov gre začno s pohodom ideje samoodločbe narodov. Zdi se, kakor da stoji Evropi na čelu danes to vprašanje pred vsemi drugimi zapisano. To ni kar slučajno. Vemo, da je predpogoj vsakega socialnega življenja politična svoboda na vse strani, zato dvigamo poleg rdečega prapora tudi prapor narodne samoodločbe.
Zadnji čas so razglasili razni listi, da sc namerava od vladne strani ustvariti federativno Avstrijo. Sobotni »Lavoratore« odgovarja na te vesti in se pritožuje, da zanemarja vlada pri tern nekatere avstrijske dele in da pozablja poleg nekaterih drugih v tej »federativni Avstriji« tudi Italijane! Saj vemo, da misli Avstrija na federativno rešitev državire krize ravno toliko, kakor pa na vsako drugo pametno rešitev o tem oziru; to vedo gotovo tudi italijanski sodrugi, vendar je posvetil italijanski »Lavoratore« tem vestem nekoliko pozornosti, ki je bila sicer na šestih krajih zaplerfjena; pripominjamo, da bo rešeno narodno vprašanje tudi brez vseh enostranskih mahinacij avstrijske vlade, ravno v zmislu zgodovinskega razvoja, zato se za vesti, ki jih raznaša morda med svet Hussarekova vlada, le prav malo zmenimo.
»Lavoratore« pa piše o stvari naslednje.
»Kaj ie resnice na vesteh, ki krožijo glede vladnega programa o reformi ustave? Kaj je resnice v vseh vesteh, ki jih priobčujejo tuzemski časopisi o programu preureditve Avstro-Ogrske v konfederacijo narodnih držav? Bržkone nič. Kljub temu so ti glasovi in vesti že vnaprej največjega pomena. So novi znaki slabosti, so manifestacije poželjenja. Tako ne more več iti dalje. Narodi se hočejo osvoboditi potom vladnega sistema, ki jih zatira, v veliko škodo za vse. Potem ni dvoma, da bi nas preureditev Avstro-Ogrske v federacijo svobodnih narodov, približala miru, (zaplenjeno).
Vladna politika je šla vedno za tem, da je hujskala en narod na drugega, da obvlada s tem vss in da pomaga tako interesom kapitalizma. Toda taka politika je »ašla sedaj pri narodih najhujšo opozicijo: Ker se narodi nočejo sovražiti in se tudi ne sovražijo: hočejo živeti v bratoljubnem soglasju, za dobrobit vseh... (zaplenjeno).
Vedno smo smatrali za svojo nalogo, pojasnjevati, da delavec enega naroda ne more biti neprijatelj delavca drugega naroda, da en narod ne more biti nasprotnik drugega naroda. (Zaplenjeno).
Zato obsojamo hujskanje proti nemškemu ljudstvu zgolj le zaraditega, ker sede v vladi le zastopniki bur-žuazije in nemške reakcije: kakor hujskanje proti nemškemu narodu obsojamo tudi hujskanja proti slovenskemu ali proti italijanskemu ljudstvu.
Politika ščuvanja naroda proti narodu, ljudstva proti ljudstvu more koristiti izključno le nacionalizmu, posebno pa vladi, ki se ne ustraši nobenih sredstev, kadar potrebuje ta narod proti onemu.
Naša nacionalna politika se v mnogem razlikuje od nacionalne politike buržoazije.
Pripravljena, da kriči proti narodnemu zatiranju od strani države ali drugih narodov, uganja buržoazja povsod, kjerkoli se nahaja v večini, politiko zatiranja. Narodno vprašanje je za nacionalistično buržoazijo le vprašanje politične in gospodarske nadvlade. Mi, nasproti
temu, želimo goreče svobodo vseh narodov, spoštujemo pravice vseli narodov, hočemo namreč odpraviti vsako zatiranje in vsako narodno krivičnost. V nasprotju z nacionalizmom se ne maramo bojevati proti enemu narodnemu zatiranju, da ustvarimo drugo: Pobijati hočemo vsa narodna zatiranja. In zato, ker moramo danes, spomniti na to, da žive v Avstro-Ogrski tudi Itlijani... (zaplenjeno).
Praški »Ceh« je od dobro poučene strani izvedel, »da namerava ministrski predsednik Hussarek preurediti Avstro-Ogrsko v federacijo narodnih držav, sestoječo iz nemške, češke, poljske, jugoslovanske in ogrske države.« In Italijani? In Ukrajinci? In Rumuni?... Ako se hoče resnično rešiti narodna vprašanja, se ne sme pozabiti niti Italijanov teh dežel, niti Ukrajincev, niti Rumunov. Tudi najmanjše države imajo sveto pravico do svobode
in neodvisnosti!  Pri reševanju narodnega problema
gledamo vedno v bodočnost. Nočemo namreč rešitve, ki imajo za posledico ostre boje sovraštva in mržnje slabotnih narodov proti močnejšim, slabotnih ljudstev proti močnejšim! (Zaplenjeno). Hočemo, da bo naša luka svobodno pristanišče za vse narode, trgovski emporij, ki hoče živeti z vsemi v soglasju in v pošteni harmoniji. Naša svobodna politična eksistenca noče biti ovira niti legitimnim aspiracijam Slovanov, niti legitimnim aspira-! cijam Nemcev, v kolikor to zadeva njih trgovino, njih kupčijo, njih gospodarski razvoj.
Trst noče postati še enkrat kovačnica za sovraštva, i pretveza za vojne, hoče pa biti razpoložljivo pristanišče za vse. Trst hoče računati s pravičnimi prizadevanji vseh.	______________________________________
Narodno pravo, vojna in mir.
Nihče ne trpi vsled vojne bolj kakor narodno pravo, ki so ga večinoma prezirali in večkrat celo tajili. Nemški nauki o narodnem pravu se dele z ozirom na j stališče napram vojni v tri skupine. Večina teh strujar-; jev pa molči. En del se je popolnoma otresel znanosti j narodovega prava in upošteva juristično ostro pažnjo i izključno na rastoči patriotizem, na usmerjenje za vojni namen. Ena prav majhna skupina se trudi, da vztraja na stališču znanosti in preiskuje vojne dogodke, v kolikor se tičejo narodnega prava po dejstvih in ne po obliki in s temi ustvarja predpogoje za zopetno oživljenje narodnega prava po vojni. K poslednjim spada tudi profesor narodnega prava Valter Schiicking iz Maribora n. M., ki je izdal v Lipskcm obsežno knjigo o naukih narodnega prava v svetovni vojni. V predgovoru, ki je datiran z dne 11. julija 1917, se nanaša na proroške besede Ludovika pl. Bara, ki je pisal leta 1900.:
»Koncem devetnajstega in začetkom dvajsetega stoletja stojimo v eni onih dob, v katerih zatemnjuje ideja pravice. Prišel bo čas, ko jo bomo zopet spoznali v njenem pomenu.«
Cas je šele prav napočil s svetovno vojno, toda čas, o katerem sanja Ludovik Bar, je danes bolj oddaljen kakor kdaj. Tudi Valter Schiicking ni noben pro-rok, kajti v svojem pred trinajstimi meseci pisanem predgovoru izraža želje, ki se zde, ko več kakor dvajset milijonov vojakov koraka s svet pretresajoče peto vojno leto, čmbolj oddaljene od izpolnitve. Schillingov predgovor sklepa z naslednjim odstavkom:
»Nepokopana gnijo zunaj trupla tisočev, ostuden smrad se dviga iz njih, in doma vzdihujejo svojci za svojimi umrlimi. Toda že se razganjajo megle smodnikovega dima na bojiščih in za njimi se kaže velikanska in daleč svetlikajoča čez vse dežele sveta boginja pravice. Naj bi skoro prišel dan, ko bo nastopila v blagor človeštva, katero je okužila marsikatera blodnja, zopet oblast nad družinami narodov.«
Zalibog se glase drugače izjave vojskujočih držav kakor govori pogumni učitelj narodnega prava v Nemčiji. Vendar hočemo upati, da njegova knjiga, ako pridemo končno do sklepanja miru, ne bo ostala nepozabljena. V načelnem poglavju knjige obravnava izjalovlje-nje posredovalne akcije v usodepolnih dneh, ki smo jih doživeli pred štirimi leti. Knjiga pričenja z opazovanjem svetovne vojne in ideje narodnega prava ter razpravlja o problemu zabranitve vojen in o konkretnih sporih narodnega prava. Toda bistveni del knjige je posvečen posredovalni akciji za časa preteče svetovne vojne, ki se žalibog pokazuje v precej temni luči. Tudi
celo vrsto izvirnikov o avstro-srbskem sporu je obelodanjenih. Besedilo knjige sc zavzema ob strogem opazovanju za temeljito reformo.
V končnih opazovanjih kliče Schiicking Adolfa Treuclelenburga, zadnjega modroslovca naravnega prava, kot pričo za to, da ima narodno pravo preprečenje vojne že dolgo časa kot cilj.
»Narodno pravo potrebuje dolžnosti držav, ki iščejo in hočejo sprejeti posredovanje z mirno poravnavo, preden začno svoje spore z orožjem ...«
Leta 1870. je pisal to Trendelenburg v svoji knjigi »Praznote v narodnem pravu«. Sedaj meni Valter Schiicking:
»Noben trenutek v svetovni zgodovini ni bil ugod-neji za uresničenje takih idej, kakor doba končanja te vojne. Ako bomo sedaj doživeli njeno uresničenje, ni to vprašanje juristične tehnike, temveč nravne volje v kulturnem svetu. Ako pregledamo, kaj se je končno godilo v tej vojni, bi utegnili obupati nad tem, da bi nje nravna volja, oprta na višji cilj, sveta alianca narodov sveta mogla dati pravni mir ...«
Pred trinajstimi meseci je to pisal Schiicking.
Njegova knjiga spominja, ko tako nestrpno pričakujemo začetka mirovnih pogajanj, da je seveda le po kratkih in žalibog brezuspešnih pogajanjih sledil izbruh vojne. O tem piše:
»Ako študiramo parlamentarne knjige, ki so bile izdane o diplomatični predzgodovini svetovne vojne, tedaj dobimo vtisk, da bi, kakor tudi usodepolna so bila splošna politična nasprotstva v Evropi in kako zelo so mirno rešitev avstro-ogrske-srbske krize otežkočala, bi bili vendar lahko drugače mirno rešili tudi to vprašanje, če bi narodno pravo nudilo državam k temu boljše metode. Nič ne pomaga, če obtožujemo človeka, tudi moramo tukaj iskati napake sistema.«
Končno naj navedemo še en stavek, na katerega opominja Schiicking. Pisal ga je kmalu po izbruhu vojne:
»Politiki vseh narodov se bodo iz sedanje katastrofe Evrope prepričali, da je stavek: »ako hočeš mir, moraš pripravljati vojno,« sleparska dozdevna resnica.«
No, kje stojimo v petem letu vojne, ne bi smeli nič več dvomiti. Tekmovalno oboroževanje je bila parola in uspeh bo izkrvavitev Evrope v pravem pomenu besede in tudi v gospodarskem oziru. Vendar se motijo še vedno državniki in narodi Evrope gledo pomena, kakor tudi glede učinkovanja vojne. Prepozno bodo iz-poznali, kaj pomenja vojna navsezadnje za vse narode, tudi za zmagujoče. Kot opomin v tein resnem času se sme ceniti knjiga Valterja Schiickinga. Toda malo jih je, ki bi se hoteli ravnati po opisanem mnenju.
Konferenca
nemških socialnih demokratov alpskih dežel o narodnem položaju.
V Zeli am See na Solnograškem se je vršilo v nedeljo, 18. t. m., zborovanje zastopnikov razredno zavednih nemških delavcev avstrijskih alpskih dežel, da se posvetujejo o najbolj perečih narodno-političnih vprašanjih. Konferenca je sijajno uspela in njeni sklepi bodo smerodajalni za stališče v vseh važnih narodno-političnih vprašanjih. Zborovalci v Zeli am See zahtevajo, da odloči vsak narod v Avstriji svobodno in samostojno o svojih lastnih narodnih zadevah; zahtevajo torej popolno samoodločbo za vso avstrijske narode s pravico, da ustanove svoje lastne države in smatrajo za predpogoj novo zdrave Avstrije, da se sklenejo te države potom federativne zveze v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodov.
To je jasen in neoporckljiv odgovor nemškim volks-ratom, ki jih kot take sploh nikdo izvolil ni. Konferenca je bila mnenja, da se more tudi jugoslovansko vprašanje rešiti v tem zmislu. Predno je prešla konferenca na dnevni red, je prišla do izraza mirovna želja nemškega alpskega delavstva, ki je zahtevalo, da je treba storiti vse, da Se konča strašno klanje. Ravnotako so zavzeli zborovalci odločno stališče proti zvišanja krušnih cen.
Konferenca se je vršila v občinski hiši. Navzočih je bilo iz vsake alpske dežele, s Štajerske, Koroške, Tirolske, Solnograške in iz Gorenje Avstrije po pet delavskih zastopnikov. Navzoča sta bila zastopnika z Dunaja in nemško Češke.
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo
D uin a j, 20. avgusta. Uradno se ralzgilaša:
V noči na 19. avgust sio maši naskakovalni oddelki izvršili uspešen sunek v sovražno črto ob Saisso Rosso. V ozemlju Asolone so bili zavrnjeni sovražni poizvedovalni oddelki.
Francoska ofenziva.
Berlin, 20. aivguisita. (Uraidinio.) Armadna skupina kraljeviča Rupreohta: Jugoziaipadmo Ba-Aleuila ije sovražni topniški ogenj narasel dio silne moči. Na bojišču 18. avgiuista je .sovražnik sinoči obnovili svoje napade, ki pa se južno Mete-rena v našem Ognju iniiso mogli iraizrvtitd, severno Vieuir Berquinapa slo bili odbiti v bližiiinskem boju. Na obeh straneh L vse smo vzeli naše stražne črte nazaj. Sovralžnik je zasedel Merville. Pri Lemsu in ob ScaiHpi iso biilti zavrnjeni angleški sunki. — Armadna skupina .generala Boehma: Severno Lihionisa so napadla naša krdela pred-nje angleške pozicije, ujela njiih posadko an zavrnila več sovražnih sunkov. Juigoizapaidnia Cheal-nesa smo odbili soviražni napaid. Severotzaipadno Roye so Francozi ponovno napadali z dkliopnii-inii vozovi. Bili so zavrnjeni. Meid Bauvraigle-sonn in Oiso čez dan srdit boj. V šiimolkii fronti je začel tu Francoz iponiovno močno napadati, dedoma s svežimi novimi diivfaioami. Južno Cra-peau-Mesmila so se zrušili njegovi napadi 'pred našimi črtami, na obeh straneh Firesnieresa so se izjalovili v našem protismnlku. V silovitem bli-ž inske m boju je bil zavrnjen sovražnik med Las-Signyjem in Thiesoouirfeom. Do večera je biiil sovražnik pregnan v svoje izhodne postojanke. Med Oiso in Aisrno se je topniški boj popoldne zopet zelo ojačil. Proti večeru je nadaljevali sov v raižnik svoje inf ant arijske napade med Charle-pontom in Nouvronom. Na obeh kriiliiih je bil zavrnjen v bližinskem boju, sredi fronte pa-je držal naš topniški .ogenj sovražnikovo infaniterijo ob tleh. Armadna skupina Galhvitza: Med Mozo in Mezelo so vdrli naši .poivedovailni oddelki večkrat v sovražne jarke.
B e r lin , 20. avgusta zvečer. Med O.ise in Ai.sne se je danes pričel že nekaj dni pričakovani ter 18. in 19. z močnimii napadi vpeljani pno-diiralni poskus Francozov. Bo srditih ibojiih se je zrušil prvi sovražni naval v naših bojnih postojank ali.
Francozi upajo »a zmago.
Ženeva, 20. avgusta. »Matin« poroča s fronte: Pričela se je'draga faza francosko-angle-šlce ofenzive. Francija z zaupanjem pričakuje u-spešnega konca bojev in končno usodo Foševih podjetij.	________________________
Ameriški zastopnik ostane v Rusiji. NVashington, 19. avgusta. Generalni konzul ameriških Združenih držav, Poole, namerava ostati v Moskvi, da pomaga angleškim in francoskim konzularnim uradnikom.
Ukradena blagajna. Moskva, 1 D. avgusta. Glasom tukajšnjih vesti je bilo ukradenega iz blagajne levih socialnih revolucionarjev poldrug milijon denarja. Tat je ušel z denarjem v Ukrajino.
Kapitulacija Cehov ob Bajkalskem jezeru. Ker so prišle čeho-slovaške čete vsled dejstva, da niso dobile pomoči niti z zapada, niti z vzhoda, v velike stiske, so morale v ozemlju Bajkalskega jezera po obupnih bojih kapitulirati pred boljševiki.
Ataiuau donske republike je poslal lastnoročno pismo nemškemu cesarju. Pismo, katerega vsebina ni znana, je vojvoda Nikolaj Leuchtenberški izročil v nemškem glavnem stanu.
Politični pregied.
Vesti iz Rusije.
»Posojilo za svobodo«. Da se pokrijejo troški mobilizacije rudeče garde in da se dobe sredstva za boj proti ententi, namerava sovjetska vlada razpisati prisilno »vojno posojilo za svobodo«.
Boljševiki zmagujejo. Stockholmski Telegram By-ran javlja: Glasom brzojavnih poročil iz Moskve so boljševiške čete porazile angleški invazijski armadni zbor na črti Arhangelsk-One^a ter izvojevale veliko zmago nad sovražnikom. Tudi ob Donu so boljševiki premagali nasprotnike in prodirajo dalje.
Vojno stanje med Rusijo In zapadnlmi državami. Ženeva, 20. avgusta. »Nouvelle Correspondance« javlja iz Pariza: Francoski uradni list razglaša, da se Anglija in Francija nahajata v vojnem stanju z rusko republiko.
Koalicijska vlada v Sibiriji. Amsterdam, 20. avgusta. »Times« poročajo iz Vladivostoka: Rar.no med seboj tekmujoče vlade so sklenile, kakor se zdi, sestaviti komisijo ali svet, v katerega naj odpošlje vsaka po tri zastopnike. Socialistična sibirska vlada želi ministrskega predsednika Lovrotha za predsednika te komisije, dočim hočejo izročiti kadeti predsedstvo Horwatu.
»Vesti« o padcu sovjetske vlade. Rotterdam, 19. avgusta. »Daily Ne\vs« poročajo v soboto: Francoska poročila glede dozdevnega padca sovjetske vlade, ki ie baje že zbežala iz Moskve, je treba spreleti z največjo previdnostjo. Boljševiško stališče ie sicer zadnji čas zelo omajano, vendar je še edina organizirana korporacija v republiki. Vredno je pripomniti, da se je vršil tudi le-tos, kljub vsem težkočam in kljub češki fronti, veliki semenj v Nižjem Novgorodu. Ta semenj ie bil običajen ge vsako leto V mestu so ustanovili, da olajšajo trgovino, podružnico ljudske banke. Odtod tudi vesti, da je bila preložena državna banka iz Moskve v Nižn Nov-
Angleškl vladni komisar za Sibirijo. London, 19. avgusta. Sir Charles Elliot, ki je vodil vseučilišče v Hong-Kongu in ki je bil preje v diplomatični službi, je bil imenovan vladnim komisarjem za Sibirijo in odpotuje v ta namen v Vladivostok.
Načrt za ustavno reiormo. Načelnik Češkega sva-za, poslanec Stanek, je prejel v Ljubljani povabilo mi- j nistrskega predsednika barona Hussareka na razgovor, j Ministrski predsednik se baje želi pogovoriti z načelni- j kom Češkega svaza o svojem načrtu za reformo ustave. |
— Eksistenčni minimum. V poslanski zbornici bo te- j kom debate o davčnih reformah vložen predlog za zvir j šanje davka prostih prejemkov in eksistenčnega mini- j murna od 1600 kron na 4000 kron na leto.
— Iz češkega socialističnega tabora. V nedeljo sta j se obe češki socialistični železničarski zvezi avtonomi- ; stične socialno demokratične stranke na zborovanju v | Nimburgu zedinili z narodno železničarsko zvezo na- j rodnih socialcev v skupno socialistično zvezo. S tem ie storjen nadalnji korak za enotno socialistično stranko, j ki naj se v najkrajšem času ustanovi. — To poročilo po- j snemamo po »Slovenskem Narodu«, ki pa je deloma ne- ! jasno. O priliki podamo o dogodku objektivno poročilo, j 2e sedaj pa konštatiramo dejstvo, da se vse češke de- j lavske stranke koncentrirajo in se otresajo vsakršnih j meščanskih vplivov.
— Razmere v Bosni. Po poročilu hrvatskih listov se j v merodajnih krogih baje bavijo z načrtom, da se skliče bosenski sabor na ustavno zasedanje. V kratkem bodo poklicani v Budimpešto bosenski politiki dr. Joso Suna-rič, Danilo Dimovič, Vojislav Šola, dr. Bašagič in še nekateri drugi politični voditelji. Konference se bodo potem nadaljevale na Dunaju. V slučaju, da pride glede sklicanja sabora do kakega sporazuma, sc bo od poslanskih skupin, zlasti od srbske opozicije zahtevalo neke garancije. Tozadevna pogajanja v Sarajevu vodi civilni adla-tus dr. Nikola Mandič. Pravijo, da dobi Bosna nekaj več ustavne svobode.
— Spremembe v hrvatski vladi. Kakor smo nedavno poročali, je hrvatski podban dr. Kriškovič vsled stvarnih in osebnih diferenc z banom pl. Mihalovičem podal demisijo. Hrvatski uradni list razglaša sedaj, da je na izpraznjeno službeno mesto imenovan za podbana poslanec dr. Paleček. Za načelnika sekcije za narodno gospodarstva pa je imenovan poslanec dr. Poljak. Oba funk-cion:	'a	člana	hrvatsko-srbske	koalicije.
— iv 'ev poljskega vprašanja. Načelnik vnanjega urada poljsk«, države, princ Radzivvil, je po svojem povratku iz nemškega glavnega stana izjavil zastopniku lista »Przeglad Porannij«: S potovanjem sem zelo zadovoljen. Grof Adam Ronikier, berlinski delegat poljske vlade, je poročal, da se poljsko vprašanje zelo ugodno razvija in da je upati na popolno uresničenje programa poljske vlade. Treba se bo sicer še pogajati, a ne več o načelnih vprašanjih.
— Proces proti poljskim legionarjem. Kakor smo poročali, se vrši v Marmaros - Szigetu ?.c več tednov sodna obravnava proti poljskim legionarjem. Lvovski in krakovski občinski svet sta zadnje dni sprejela sklep, naj sc zaprosi za ustavitev procesa proti legionarjem. Kakor se z Dunaja poroča, obstoja tozadevno med Poljskim klubom in armadnim poveljstvom poseben kom-promis.
— Avstro - Ogrska in ententa. Londonski »Daily Chronicle« označuje priznanje čcško-slovaške neodvisnosti kot važno obveznost za razkosanje avstro - ogrske monarhije. Položaj zaveznikov in zlasti Italije — pravi list _ pa bi se znatno izboljšal, če bi italijanska vlada priznala Jugoslovane kot neodvisen narod. Glasom londonskih poročil sc pričakuje, da bo tudi Amerika v kratkem priznala češko-slovaško samostojnost.
— Nemški podmorski čolni v Ameriki. Pariškim listom se poroča iz Londona:	Več	nemških podmorskih
čolnov je pretečeno soboto s plinovimi bombami bombardiralo pristanišča Charleston in Wilmington v državi Carolina. Stvarna škoda ni ravno velika. »Matin« poroča, da plini mesta niso dosegli, da pa so zahtevali nekaj
žrtev med stražami.
— Prehrana v Italiji. V Genovo je dospela posebna
ameriška komisija, da uredi in pospeši preskrbo Italije z žitom in surovinami. Iz Genove ie komisija odpotovala
v Rim.	,
— Ruski zbor v Franciji. Moskovska pravda poroča da ie francosko vojno vodstvo odpravilo na Francoskem se nahajajoče ruske brigade v koncentracijska ta-
borišča, ker so sc Rusi branili, vojevati se na strani ali-irancev. Z ruskimi vojaki so grdo ravnali, a Rusi so ostali vkljub temu trdni in niso odjenjali. Francosko vojno vodstvo je sedaj sklenilo, da se »uporniki« odpravijo v Afriko.
— Vojni svet v Versaillesu. Prihodnji teden se v Versaillesu sestane ententni vojni svet. Na dnevnem redu konference se nahaja, kakor so iz Ženeve brzojavno poroča, tudi posvetovanje pri pripravah za peto zimsko vojno. Ker prihaja na bojišče vedno več angleških rezerv iu kolonialnih čet, izraža francosko časopisje nado, da bo morebiti vendar-le mogoče, izogniti se novi zimski vojni.
Delavsko gibanje.
Tržaški kovinarji so dne 8. t. m. imeli razpravo pred pritožbeno komisijo v Ljubljani, kjer so dosegli sledeče priboljške: 25 odstotkov povišanja plače; 15 odstotkov zvišanja vojne doklade. Nadalje se je zvišala družinska doklada za 8 kron na teden za osebo, in sicer: doklada za ženo se zviša od 3 K na 9 K, in za vsakega otroka od 2 K na 8 K na teden.
Pekovski delavci v Trstu so dosegli pri sedanjem gibanju, ki se je zaključilo minuli teden 150 odstotkov povišanja na plači. To so zelo lepi uspehi doseženi potom dobre strokovne organizacije. To naj bo v pobudo ljubljanskim in drugim delavcem, ki so še izven organizacije.
Zadružništvo in gospodarstvo.
Nova okrajna konzumna društva. Cesto smo že pomoičalM im poudarjali, 'kako potrebno da je za razvoj zadružnega gibanja, da sii ustvarim:) močna konzumna društva. V majliniiih krajih, in poisebno tairn, kjer ni velike industrije, je 'to nemogoče. Zato iso se pa začeli maši zadružni voditelji zanima hi za idejo, ipo kat eri bi napravili z združenjem več manjšali komiznmnih društev v eno: eno močno ikonz. dnuštivio. Tako sio uistamo-viilii n. pr. iv okraju Moravski Šumperlk eno veliko okrajno komz. dmušrtvo. V oeli Slez® ustanove dve veliki konzumni društvu, v katerih. združijo vsa sedaj obstoječa konzumna društva okrajev Freliwa!ldau ozir. Freudent/hail. V celi Štajerski .bodemo imeli tri konzumna društva: eno v Celju za sllovanislkli Štajer, drugo za gorenje štajersko, maljbrž v Bnuckm n/M., tretje v Gradcu; .na .Koroškem le dve. Na Kranjskem mn: bi se ustanovilo le eno konzumno društvo s sedežem v Ljubljani. Raiv.nio sedaj se pa pripravlja fuzija niižjeavstrijiskih kome. dnuštefv. Zaenkrat se združijo ikonz. društva Neunkirehen im Gilo©.?-tiifcz; štiri društva! Tniesitlinske doline; šest društev dela pod Dumatjslkiirn lesom; v okirajn D.um. Novega Mesta bodo le dive komz. društvi in .sicer eno v mestu samem, sedem drugih društev .se bo ipa združillo. Zadružni organli ipišejio k temnil: Dobiti bodemo manj kanz. društev, a ta bodo močnejša; prejšnja samostojna društva jr n bodo Migale. Na Dunaju se združi vseh pet velikih konzumnih zadiru«. S temili fuzijami upamo, da se bodemo lažje borili protii konkurenci zasebnih trgovcev, ki bo, dasi jo je sedanje držav-: ,nio prisilno gospodarstvo malto zatrlo, po vojski liizihoda še imočnejše vskipela. Društiva bodo .dobivala lahko po vojski vise bliaigo diirckitno od i svoje 'Velenakupne družbe, kar bo stroške z^|t° i zmanjšalo. Vse se bo kupovalo lahko v veClin : 'množinah iu s tern seveda avt nižje cone. Več zadružnih deležeiv bo, čim večje društvo tem vec kapitala na razpolago In s tem več sredstev za pravočasno nakupovanje vsega in preskrbo-vanje z vsem. Taikio vliidtiimo, da bodo ta tkzv. Okrajna konzumna društva koristila na vsak način zadružni ideji im stem vsem zadružnikom.
Gospodarske razmer« v Cerni Gori. Cetinjska kor. pis., zavrača porooiilio, ki ga je priobčil črnogorski minister v ženevskem (listu »Suiisse« kjer pravi, da je umrlo v Gnni Gori 5000 oseb, največ želn litn otrok, iod lakote m da it
pnistiikfemio taunošnje prebivalstvo jesti večinoma drevesne lubje ... Strašne stvari se rtu zavračajo... Verjetne so ... ; kdove, če niso i v.s-
nične?!	^	„
Nova napredovanja angleškega zadružništva. Angleška zadružna zveza hoče uveljaviti načelo tkzv. »sarmopridelo vanj a«. Zato kupuje zadnje čase čimdalje več posestev, tovaren m dir. Zadnje ikair je kupila, ueikomptex 73 hektarov rodovitnega polja v grofliji Chelshire. Ima pa z^ v isvoji posesti nedaleč od talm oeilo vais ( a buirton) z 31 veljkimi posestvi, z mnogimii hiisan in to je mnogo vreden prirastek k priidobut v. ziveze v zadnjih dve (letih v Chesihuru, Jorks im Calmlbnidgegshiru. Veliko posestev v ‘~'jjj3ir-in Indiji 'tvori s tem .skupaj dragoceno Kospj sko last angleških konsumentov. —
SI e v. 189
N A P H E J.
Stran 3
družna zaveza je kupila tudi privu zadružniški premogovnik v Shilbottlu (NorthumberJand), kii ga bo upravljala na lasitmii račun.
Dnevne vesti.
Izpreniemiba kopalnega reda v mestnem kopaiišču »Koieziji«. Vsied skleipa maigisrtraitne-ga gremija m oidilolka mestnega magistrata z dne 12. aivigusta 1918, štev. 11.126, se določa za to kopališče gilede točenega kopanja ta ivzpored: V torek in petek od 12. do |>ol 4. popoldne samo za ženske, tod poti 4. popoldne do 7. zvečer sani za imio&ke. Druge dneve, 'oiziinolmia mre, diovodiiemo ie skupno kopanje, kakor je Mio dioisedaj v veljavi. V splošno vednost se objavlja, da. stopi ta kapalkm med v peitek, dine 23. a v® ust a t. 1. v veljavo.
— Na fronto so zopet dovoljeni listi: Arbei-tetr-Zeitiung, Anbeiterwil!e in Lavoraitore. Cenzurni bo zabramiila le posamezne številke n:a fronto. če ii vsebina ne bo všeč.
— Prestop v orožniško službo. Vojno ministrstvo je izdalo odtok, da se pozove moš tvo nabornih letnikov 1911 do 1914, tudi iz rezerve, ter moštvo čnme vojake, ki je zadostilo svoji naborni .dolžnosti, za prestop k lotfožništvu.
— Častniki v zaledni dobe strelno orožje? Zaradi »nezanesilijiLviih razi mer« dobe, kakor poroča »Arbeiter-Zeitumg« častniki 'V za/ledju pištole reipetirke s kalibrom 7.65 miliiimeitnov. Pla-čaiti jiili morajo sami.
— Manj častniških slug. Vojašika oblast namerava pregledati častniške sluge ter znižati njih število na skrajno potrebo.
— Letošnje sadje zapleni država. Prosita trgovina z zgodnjim sadjem je popolnoma prepovedana. Prehranjevalni urad se je odločil, da vzame vso jesensko sadriio letino v državno gospodarstvo. Presto se bo simeilo razpošiljati Je 20 kilogramov poznega sadja, 'in sicer le do 1. oktobra. Zaplenjena bodo jabolka, hruške in češplje.
— Kap je zadela včeraj zvečer ina poti z ljubljanskega kolodvora, oibčeznainega gostilničarja ob Grubarjevem prekopu ina Karlovški cesti Šarca (Rostoharja).
— V Savo .ie skočil na Brodu nald Ljubljano šestdesetletni kmet Gernuefc. Delavci z Broda so ga potegnili iiz vode in ga prepeljali v šentviško mrtvašnico.
— Pri delu se je ponesrečil. Nikola Stffino-vič, delavec pri tvrdki Redilich-Be/nger v Logatcu je ipade! prti delu pet met nov globoko im si pri Padcu zlomil desna rebra. Prepeljali sio ga v bolnico.
— Sodnijska preiskava proti funkcionarjem akcije »Otroke na deželo«? »Prager Tagblatt« prtinašia vest z Dunaja, po karteri so odstavili generala Lanidvvehra v. Prajgonau od vodstva akcije »Otroke na deželo« (in na njegovo mesilo imenoval!1! irnll. Mosisigia. Dalije poročajio, da je u-vedeno prodi več funkcionarjem sednijsko po-Postopanje.
— Češki fond za pomiloščene. »Pondeilmk« f a viša, da je iprepovedail avstrijski minister po šolah nabiranje j>nispevklov za fond pomiilotšče-'n!ib. Miinstrisitvo utemeljuje svoj ukrep s tem, dia ■omenjeno nabiranje prisipevikov mi človekoljubni čim, temveč politična demonstracija. Zopet reklama za češke šole! Avstrijska politika je res tako paimietna, da presega že vse Simptome Pameti!
— Zenska trgovska šola v Kotoru. Početem bodočega šolskega leta se otvori v Kotoru '^otpet višja žensika trgovska šolat, iki je bila takoj po izbruhu vojne, torej pred štiriimd leti za-tvorjena.
... ~ Huda toča je divjala včeraj v DeviciMa-1 V *n V11 “pravila po polju obilo škode.
Dobra letina v Bosni. Letos je Boisna v ; sptosnem a alko dobro ohrodila. Ziito itn tudi drugi ! Poljski pridiellkii so lopo uspeli, posebno veiliiko i^a je zraslo 'letos tobaka. Cemlijo ga na. 50 do ”0.000 me terskih stotov.
Zagrebška delniška tovarna za papir
;>atel)stvo tovarne ie 'imelo danes iteden svo-dinn^i0, v kateri &e inaizipraivflialo o biilanicii akcijske strvH >e Za ''0^° 1917. Izplačil se .dividenda 5 od-
v’ t. >j. 10 /kron od delnice lin se izda 3000 lfl delnic .i>o 200 kron norminile.
Um Pomor na Ogrskem. Glasom statistike , jTn pet odstotkov celokupnega orebavajst-va Od 20 milijonov jih umre en mii-V Štorah iletih znaša to št kii milijone. Zadostno ,1>ri tem, da uimre največ ravno 'otrok.
m. r- Nekaj statistike. V aprilu se je rodilo v r~1 Ogrskii 26.625 otrok lin umnlo je 38.093 oseb, ^i se je zmanjšalo število prebivalstva v tem'
mesecu za 21.468 duš, v čemer seveda niso zaračunane znatne izgube na bojišču. Strašna je pa tudi umrljivost novorojenih, od katerih je .umrlo v pirvcim letu svojega življenja 5332, torej celili 20 procentov. Od 26.625 umrlo — 5332 otrok! Na posledicah raznih nalezljivih bolezni — posebno jetike — je umrlo 9987 oseb, za 1254 več ko v marcu. Porok se je vršilo 11.192. Takio poiroča slovaški »Sloivenisky Tyž. deunik«. Te številke mam pa dado nekaj misliti... Še iz Avstrije bi potrebovali statistike o ljudskem zdirafv-sitvu; kajti razmere so pni nas še slabše ... Posebno za novorojence ... Ministru za ljudsko zdravstvo, kje pa ste?
— Država in cerkev. V Koblancu je bil izvoljen proti oficiaikuemu kandidatu centra, v. Steinackerju, župnik Greber. Frakcija oentruma se brani priznati izvoljenega kandidata. Tirier-ski škof ga je suspendiral, dokler ne odiloži svojega mandata. Greber jc izjavil na nekem sbo-du, da bi se bil podvrgel, a/ko bi imtu biii že pred viollitvamii prepovedali kandidirati, sedaj ipa da Ivotče odložiti svoj mandait le, a/ko to žeiie vodiil-ci. Pritožil se je proli suspenziji pni Kolmskem. nadškofu in se obrnil tudii na papeža. Lšmbuirškii škof je izdal celo prepoved, da duhovniki ne smejo občevati z Grebcirjem. Ta prepoved je sedaj odpravljena. Tut se lepo kaže lin vidi, kaj si vse dovoljuje cerkvcmi absclut/izem!
— Proces »Frankfurter Zeitung« proti Chamberlainu. Proces »Frankfurter Ztg.« proti znanemu hujskaču H. St. Chamberlainu se je končal z obsodbo toženega na denarno kaizon 1500 mark. Obsodba se nnora ralzigilasliti v 21 časopisih.
— 5000 železniških delavcev je izprla v že-
leizniškiih djelarnah rumu/nslkia železniška vlada v Miollidaviiji. Na delo sprejmejo satmo delavce, ki sipreijimo,pogoje uprave. Delavstvo diosilej teli pogojev ni sprejelo.
— Po kosilih v ljudskih vojnih kuhinjah človek le slabi. »Streffl. Mb!.« piše v rubriki: »Poročila iz zaledja« sledeče: Cesarska dvojica je Obiskala veliko število dunajskih vojnih kuhimj^ kjer kuha/jo tedensko miad 30.000 izvrstni h' kosil. — »Miilitar. Rundschau« dodaja: Nesramno je to; če se hoče s tem, dia se pravi: »kuhajo izvirsitna kosila«., vzbuditi v tujini kako navdušenje, Vsak, kdor je v ziailedju ve, da zmanjkuje onim, ki so navezani na vioijne kuhinje počasi, a gotovo, moči. Vioijne kuhinje sio urejene sicer kot »dobrodelne«, a so vendar ie tmhilal, zelo slaba oofmioč, pravo »nadomestilo obedov«. Za življenje te to vse premalo, a tudi za smrt ni veliko.
Dopisi.
S Save na Gorenjskem. Kako smo srečni tukaj pri nas in kako skrbijo cospodje na občini za nas, svoje občane, srno jim pa že res lahko hvaležni. Pomislite, vsak dan dobimo lahko meso, čisto sveže goveje meso in to tudi mi delavci, ali ni to čudno sedaj v petem letu vojno in kaj takega? In to pri nas, ki nam je do sedaj še krompirja manjkalo. No, potemtakem pa pravzaprav ne bomo preveč -hudi, ako se Se nekoliko časa nadaljuje vojna. Ali — šalo na stran! Kako si hočemo delavci privoščiti to meso, ki se vsak dan seka in stane kilogram 22 kron, reci in beri dvajset in dve kroni. Občinski mogotci so namreč kup li 20 volov, lepih in težkih, in pravijo, da so plačali živo vago 12 kron kilogram. Meso so dali mesarjem, naj ga prodajajo po že omenjeni ceni. Ako delvec pravi, da je predrago, da ga ne' more kupili, pa se mu odgovori: kakor hočete, ga pokupijo pa restavraterji in hotelirji. Tako torej občina skrbi samo za tiste, ki imajo dosti denarja, da ga bodo imeli še več. Delavstvo pa naj umira gladu, dasi visijo po mesnicah najlepši voli in se prodaja najlepše meso, ki si ga delavstvo ne more privoščiti vsled svojih mi-zernih plač. Pristojne oblasti, kje ste: ali je res vse dovoljeno?
Iz stranke.
Konferenca na Jesenicah. Izvrševali^ odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke sklicuje na dan 1. septembra okrajno konferenco na Jesenicah. Udeležiti se imajo te konference zastopniki organizacij in so-drugi ter sodruginje iz sodnih okrajev Tržič, Radovljica in Kranjska gora.
Dnevni red konference je:
a) Poročila: o stanju organizacij v okraju Kranjska gora — poroča sodrug I. Pintar; o stanju organizacij v okraju Radovljica — poroča sodrug Anton Z u g %v i t z; o stanju organizacij v okraju Tržič — poroča sodrug Henrik Snoj iz Tržiča.
b) Tisk — poroča sodrug J. Petejan.
c) Naša politika — poroča sodrug Ant. Kristan.
Vsi, ki se udeleže konierence, koje začetk bo ob 10.
dopoldne in bo zborovala v dvorani gostilne Wergles
I na Savi, naj se z dopisnico zglase do 29. t. m. pri sodr. • Martinu Marčiču, kovinarju, Javornik štev. 100 in naj obenem tudi naznanijo, če žele obed za tisti dan.
Krajna konferenca za C°lje in okolico se bo
vršila v nedeljo, dne 25. avgusta dopoldne v go-! stilni Pilevčak v Gaberja h pri Cel/ju. Začetek ob | 8. mri zjuitraj.
Dnevmi ired: a) organizacija stranke v C ,-| Jju in okoli-Ci — poroča sodr. Petejan iz Lfiiub-i liane; b) tisk —porioča sodr. A. Kristan iz Ljub-; liane; c) ustanovitev konzumnega društva za j,Spodnje Štajersko — poroča sodr. Anit. Kristan.
; Na konferenco imajo vstop vsi politično din strokovno organizirani sodrugi. — Pridite vsi!
} *
Deželna komfereaca iu^cslov. soc. dem. stranke na Štaierskem.
Pričetek cb 2. popoldne v salonu gostilne »pri Zelenem travniku«.
V zniislu strankiiifga opravilnika sklicujemo ; na 25. avg v Celje deželno konfet nco sodrugov s in sodruginj s sledečim dnevnim redom: a) poro-čilo o stanju političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij na Sp. Štajerskem. Poročata : sodr. Ignacij Sitteir iiz Trbovelj iin Josip Kopač | iz Taista; b) organizacija šn taktika stranka — poročata sadir. Josip Petejan iz Ljubljane im Mihael Cobal iz Zagorja; c) tisk — razširitev »Na-preja«, »Delavca«, »Železničarja« po Sp. Štajerskem — poročajo ss.: Kanci Malovrh iiz Hrastnika in Josip Petejan iz Ljubljane; d) gospodarska organizacija delavskega ljudstva — po-ročaita sodr. Anton Kristan iz Ljubil jame im J. Pečnik iiz Zidanega mosta. — Začetek konference ob 2. uri popolldine. Pristop iimajo-zasitiop-milkli političnih, strokovnih im gospodarskih organizacij. Konference se lahka uideleže kot gostje tudi sodirugii iz posameznih krajev, kjer še ni (organizacije. Prijave na soidr. Josipa Peite-jaina, uiprava »Naprej«. — V Ljubljani, dne 10. avgusta 1918.	Izvrševalni odbor.
+
Glavno bodi naš tisk! Piše nam sodrug: Vrše se zborovanja, konference itd. Zdi se mi pa, da se na vseh teh zborovanjih preveč pozablja na naše časopisje. Zlasti se mi je to zdelo na delavskem, dnevu. Meni je najbolj pri srcu razširitev našega dnevnika, ker sem prepričan, da je ogromne važnosti za razvoj stranke, če je njeno glavno glasilo kar največ razširjeno. Liberalna organizacija je n. pr. slabša kot naša, celo veliko manjša — vpliv liboralcev pa je velik, in to glavno, ker je njih dnevnik »Slovenski Narod« tako zelo razširjen. Ljudie ga bero in kupujejo, čeprav niso liberalci, ali počasi se navadijo nanj in mu verjamejo. Isto velja tudi za klerikalce. Njih »Slovenec« je njih — organizacija. Mi socialni demokratje imamo mnogo in dobrih organizacij — naši lastni ljudje pa podlegajo vplivu meščanskih listov. N. pr. so železničarji ali tipografi, trdno organizirani — kaj bero? Meščanski listi so jim evangelij. Pri Nemcih oziroma nemških delavcih je v tem oziru veliko bolje. »Arbeitervville« je skoro v vsaki delavski družini. Delavci ga s ponosom bero — in s ponosom razširjajo. Na Češkem imajo delavci štiri dnevnike — na Dunaju »Dčlnicke Listy«, — v Plznu »Novo Dobo«, v Brnu »Rovnost« in v Pragi »Pravo Lidu«. »Nova Doba« in ! »Pravo Lidu« izhajata celo dvakrat na dan. Ko se n. pr. j peljaš zjutraj v tramvaju v Pragi, cele vrste delavcev | pazno bero svoj delavski dnevnik. Italijanski »Lavora-i tore« je vsakdanji drug vsakega italijanskega delavc.i. Človek si italijanskega proletarca ne more misliti brez delavskega dnevnika »Lavoratore«. —
Na naših konferencah in zborovanjih mora biti naša glavna naloga — trdim, glavna naloga! — da dobimo novih in novih čitateljev in odjemalcev za naš »Naprej!« Vse naše delo naj se par mesecev koncentrira na delu za razširitev »Napreja«.	—.—
Shodi.
Vabilo na shod konsumentov aprovizacije južne železnice, ki se bo vršil v soboto, dne 24. avgusta ob polu S. zvečer v vrtnem salonu hotela »Ilirije«, Kolodvorska ulica v Ljubljani, z naslednjim vzporedom:	1. Volitev
začasnega gospodarskega odbora v aprovizacijo. 2. Raznoterosti. — Shod je velevažen, zatorej pridite vsi in pripeljite tudi svoje žene. — Sklicatelji.
■ Trbovlje. V četrtek, dne 22. t. m. ob pol 7. zvečer se bo vršil v »Delavskem domu« urušiven rudarski shod. Gre zaradi plačilnega gibanja. Na shodu poroča tudi so-drug Petejan iz Ljubljane.
Železničarski shodi.
Nabrežina. Dne 25. t. m. ob 3. popoldne se bo vršil v gostilni pri Pertotu v Nabrežini društven shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju dne 17. in! 18. avgusta. 2. Razno.
Celje. Dne 30. t. in. se bo vrši! ob 7. zvečer društven shod v Celju v gostilni »zur griinen \Vicse«.
Grobelno. Dne 1. septembra ob 2. popoldne se bo vršil na Grobelnetn društven shod. Dnevni red: Poročilo o državni konferenci na Dunaju in 2. Razno.
Pragersko. Dne 2. septembra se bo vršil na Pragerskem društven shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju.
Zidani most. Dne 3. septembra ob polu 8. zvečer se bo vršil društven shod na Zidanem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo o državni konferenci na Dunaju. 2. Razno.
Ljubljana. Dne 4. septembra ob polu 8. zvečer se bo vršil v Ljubljani v gostilni »pri Iliriji« društven shod z dnevnim redom:	1.	Poročilo	o	državni konferenci na
Dunaju. 2. Raznoterosti.
Sodrugi udeležite se teh shodov v polnem številu.
Zadnje vesti.
Iz parlamenta.
Dunaj, 20. avgusta. Ministrski predsednik baron Hussarek je sprejel danes iz Ljubljane se vrnivšega načelnika Češkega svaza, poslanca Staneka, ter mu z ozirom na njegovo pismo naznanil, da vlada z gotovostjo računa na septembersko sesijo parlamenta, ki se bo pečal z davčnimi predlogi. Predsednik poslanske zbornice bo za prve dni meseca septembra sklical konferenco klubskih načelnikov. Do sestanka finančnega odseka bo najbrže imenovan že nov finančni minister.
Finančni minister VVimmer odstopi.
Dunaj, 20. avgusta. »Achtuhrblatt« poroča, da bo finančni minister baron Wimmer v kratkem odstopil. Na njegovo mesto pride baje sekcijski načelnik von Grimm. Vlada se ne protivi, da se spravijo na dnevni red zbornice tudi druge zadeve, ne samo davčne predloge. Ministrski predsednik se v kratkem prične pogajati s strankami. — Prihodnja seja finančnega odseka je sklicana na dan 10. septembra.
Nemčija in njeno kolonije.
Berlin, 20. avgusta. Državni tajnik kolonialnega urada dr. Solf je sprejel danes odposlanstvo »Nemške družbe«, kateremu je med drugim izjavil, da zasigura-nje vrnitve kolonij ni samo nemški vladi, ampak tudi nemškemu narodu cilj za sklep miru. Državni tajnik je polemiziral proti nedavni izjavi Balfourovi v angleški spodnji zbornici, s katero je Balfour izrazil in utemeljil angleške zahteve po nemških kolonijah. Ce bi bil uver-jen, da Balfourovo mišljenje v Angliji ostane večno, bi bil tudi sam za boj na življenje in smrt; prepričan pa je, da pridejo tudi po današnji »Knockout«-politiki zdravejši nazori.
Ententa upa na odločitev prihodnje leto.
2 e n e v a , 20. avgusta. Glasilo francoskega ministrskega predsednika »L' homme libre« poroča, da so ameriški politiki in vojaški krogi prepričani, da bo vojna trajala vsekakor še do prihodnje pomladi. Šele pomlad prinese odločilno ofenzivo. Do takrat bo razpolagal maršal Foch s tremi milijoni Amerikancev.
Italija in jadransko vprašanje.
B e r o 1 i n, 20. avgusta. Iz Lugana javlja »Lokalau-zeiger«, da je dolgi tihi razpor med italijanskimi politiki radi stališča Italije glede jadranskega vprašanja postal javen spor. Na eni strani stoje oni, ki v brezkončni vojni stavijo svoje nade le še na razpad Avstrije, na drugi pa trezni politiki, ki — kakor Sonnino ravno potem ne pričakujejo uresničenja posebnih želj.
Tudi angleško delavstvo za mir.
Bern, 20. avgusta. Pariški »Le Paix« poroča, da so miru naklonjeni angleški delavci poslali francoskim so-drugom brzojavko, v kateri izražajo željo, naj se v Parizu osnuje urad, ki bi stalno deloval za mir.
Amerika Ima proste roke.
N e w y o r k , 20. avgusta. Državni tajnik Lansing je v senatu izjavil, da ima Amerika v mirovnem vprašanju popolnoma proste roke, ker se ni vezala na nobeno dosedanjo pogodbo med entento in se tudi neče vezati.
Aprovizacija.
Krušno komisije bodo uradovale v petek, dne 23. ivgusta od 8. do pol 2. ure popoldne. Sprejemale se bodo zključno le napovedi hišnih gospodarjev in njihovih na-nestnikov o tem koliko ima vsaka v hiši stanujoča itranka oseb na stanovanju.
Gg. hišni gospodarji se opozarjajo, da se zanesljivo :glase v petek, dne 23. t. m. pri krušni komisiji, ter na-rnanijo koliko ima vsaka v hiši stanujoča stranka oseb la stanovanju. Ce bi hišni gospodarji tega ne na-manili, se za dotično hišo sploh ne bodo izdajale več zkaznice za živila. Za pravilnost napovedi in za škodo strank so predvsem odgovorni gg. hišni gospodarji. Dru-te določbe so razvidne iz razglasa, ki je bil objavljen v »Narodu« 12. t. m., v »Napreju« 13. t. m., v »Slovencu« n v »Ljubljančanki« 14. t. m.
Razno.
* Razno. »Dčl. Dennik« poroča, da uporabljajo na cestni železnici v Ce.š. Budčjovicih listke s turško-fran-coskirn tekstom. Dalje v Avstriji že skoro ne moremo priti... »Pr. T.« piše, da po;zkušajo na Češkem z gojitvijo riža. Na iniciativo oskrbnika Steinera v Nyinburku so začeli s poizkusi v nymburški okolici s pernanskin rižem; posrečili so sc. Tamošnji praktični gospodarji nameravajo prihodnje leto riž v večji meri pestovati. —
Iz Krakova: V teh dneh se je vnel od iskre železniškega stroja med Zamoscem in Zavvadom velik kos dozorevajoče pšenice. Požar se je razširil in zgorelo je v kratkem času 40 oralov pšenice. — Truplo Jauresovega sina najdeno. V minulih dneh so našli na bojišču pri Reimsu truplo mladega in edinega sina sodruga Jeana Jauresu, ki je bil 31. julija 1914, na predvečer svetovne vojne, v Parizu od nekega atentatorja ustreljen. Njegov, tedaj 171etni sin Louis, je vstopil po očetovi smrti kot prostovoljec v armado ter se je kot topniški poročnik udeležil letošnje pomladanske ofenzive proti Nem-, ceni na fronti pri Reimsu, kjer je konec maja, kot smo že poročali, padel. Sedaj so prepeljali njegovo truplo v Pariz in ga pokopali tam z vojaškimi častmi ob veliki udeležbi občinstva. — V kolodvorski restavraciji v Amstettnu prodajajo polsurovo telečjo pečenko I dkg za 1 krono. Potemtakem stane tu 1 kg telečje pečenke — 100 kron! In noben urad ne varuje potujoče občinstvo pred takimi zločinstvi. — Poslanec Lees Smith je predložil v angleškem parlamentu manifest, ki obsega 40 j zahtev, po katerih naj bi se politika po vojni ravnala, j Med drugimi je tu zahteva k odstranitvi vseh naslovov | na vojaške dolžnosti, na uvedbo enakosti obeh spolov l in na splošno uvedbo homerule (deželne samouprave). , To bi tudi drugod ne škodovalo!
* Razno. »N. W. T.« poroča iz Draždan: Senzačni j poizkus v zdravljenju raka. Profesorjema dru. Lilien- j feldu in dru. Kochu se je posrečilo zvišati moč in mož- j nost pronikanja Roentgenovih žarkov na tako senzačen način, da je n. pr. mogoče v zdravljenju raka doseči velike klinične uspehe. Le da bi bilo to res! — Naučno ministrstvo je prepovedalo po srednjih šolah zbirke za amnestirane, češ, da se zbirajo kot politična demonstracija. Vederemo! — Nemški in avstrijski vojni ujetniki v vzhodni Sibiriji so bili, po poročilu iz Stockholma, ujeti od Japoncev ter tudi prepeljani na Japonsko. Tudi švedski »Rdeči križ« je bil ujet in prepeljan na Japonsko. —
V Francijo so dospeli pod poveljstvom generalmajorja Phya Ekijaia, Siamci. — V zadnjih dneh so prijeli v Budimpešti nad 300 galiških Židov radi oderuštva. Konfi-scirali so pri njih za več kot dva milijona blaga. Spodili so jih iz mesta ...
* Velika eksplozija v Moldaviji. V Vasluju v Moldaviji je eksplodiralo veliko municijsko skladišče, pri čemer je bilo ubitih veliko število ljudi. Tudi ranjenih je mnogo. Vzrok eksplozije je razstavljanje municije.
* Elektriziranje vseh švicarskih železnic. Iz Berna: Generalni ravnatelj švicarskih zveznih železnic je predložil zveznemu svetu načrt, po katerem naj bi se upe-Ijal po vsej mreži švicarskih zveznih železnic električni pogon. Stroški za elektrizacijo vseh zveznih železnic se morajo računati pri sedanji draginji na najmanj tričetrt
milijarde frankov.
* Dražba knjig v Londonu. »Hamb. Weltbl.« piše: Londonska firma za dražbo knjig »Lotheby« .ie prodala v teh dneh na dražbi staro knjigo »Jezusovo življenje«, ki je stala leta 1871. le 126 mark, za 2200 mark, in knjigo »Zgodovina Anglije«, ki je imela pred 50 leti pri \Vyn-kynu »samo« 1840 mark vrednosti, sedaj za celih 12.200 mark. Od te knjige so na svetu le trije izvodi. Delo »Francozi v Kanadi«, kupljeno leta 1864. od Hutha za 420 mark, je doseglo danes na dražbi ceno 3700 mark. »Opis Irske« napisan od Barnabyja leta 1610. in ki obravnava ustanovitev Ulstra, je stopil od prvotnih 100
mark na 920 mark.
* Proces proti socialistom v Chicagu. Državno pravdništvo v Chicagu je končalo preiskavo proti 110 obtoženim vodjem združenja »Industrial VVoorld kers«. Proces proti radikalnim socialistom traja že ne-
kaj mesecev in ne bo končan pred koncem leta. Skupina amerikanskih liberalnih vodij je priredila zbirko, da bi poplačala ogromne stroške obtožbe v procesu. Med onimi, ki so podpisali oklic k zbirkam, čitamo tudi podpise filozofa prof. Johna Deweya, Helene Kellerove, političnega pisatelja \V. Weyla in narodnega gospodarja Thorsteina Vehlena.
Našim naročnikom.
Naročnina za »Naprej« je od prvega avgusta 1.1..
za celo leto . za pol leta , za četrt leta . za en mesec .
K 42-K 21 — K 10 50 K 350
Posamezna številka stane 20 vinarjev.
Vsi naročniki, ki imajo naprej plačano naročnino, morajo doplačati primanjkljaj, sicer se jim bo list pošiljal le toliko časa, dokler poteče vplačana zvišana naročnina. Obenem obveščamo vse, da se mora naročnina vedno naprej plačevati.	Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
S
lovenske knjige
(tudi cele knjiinice)
se kupi takoi.
Ponudbe z navedbo knjig in cene je poslali na nasov:
Anton Vavpotič, ,Delavski dom1, Trst, ulica Madonnina 15.
Prazne
zaboje
velike in male =====
prodaja po zmerni ceni
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta.
CIGORIN
W zatre čudo- CTCIkl IfE naglo ^ | CnivC
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogenjah:
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko :	Lekarna	,pij
upanju" (Apotheke xur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko.
na
prodaja založba „Napreja“ knjige in brošure 30°/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub.
Splošno kreditno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani.	____
■
■
Hranilne	vloge na knjižice in v tekočem računu	se obrestujejo po
4od dne	vloge do dne dviga.	Na razpolago so	domači hranilniki.
Rentni davek plačuje zadruga sama.	.
Posojila	se dajejo na hipoteke,	zastavna pisma, osebni kredit, vred-
nostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji.
Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere.
m „ v. 10n	Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156.
Telefon st. 12U.