Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale jc glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 23. januar 1979 LETO XVIII - St. 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE S SAMOPRISPEVKOM DO ŠOLSKIH PROSTOROV Deset let mineva, odkar smo pod geslom: „Dobra šola je najdragocenejše darilo našemu otroku", z veliko večino izglasovali prvi in pred petimi leti drugi sklep, da bomo za modernizacijo in izgradnjo šol v naši občini prispevali del osebnega dohodka. Z obema samoprispevkoma smo dokazali, kaj pomeni namensko združevanje sredstev in kaj smo v stanju zgraditi, če solidarno združujemo sredstva. Ko v teh dneh pregledujemo opravljeno delo in do kolikšne mere smo uresničili sprejete programe, smo lahko povsem zadovoljni. Nove šole v Blagovici, Mengšu, Krašnji, na Rojah in v Domžalah, nove telovadnice v Radomljah, na Brdu in v Moravčah, adaptacija šole in nova telovadnica v Dobu ter manjše adaptacije v Trzinu, na Krtini in na Vrhpolju, so silno veliki uspehi, kar v bistvu pomeni, da nismo uresničili le ene same naloge: izgradnjo šole Venclja Perka v Domžalah. Vendar pa imamo tudi za začetek te gradnje zbranih 25 milijonov dinarjev. Prepričani smo, da so naši obračuni čisti in pošteni in da smo zgradili največ, kar se je dalo z dosedaj zbranimi sredstvi. Toda kljub vsemu nismo mogli slediti hitremu razvoju občine in dotoku prebivalstva in zaradi tega se ponovno nahajamo pred vprašanjem: kako pa naprej in kako omogočiti našim otrokom, da bodo imeli enake P°goje za vstop v življenje in da bodo lahko deležni takšne vzgoje, ki jo oblikujemo na današnji stopnji socialističnega razvoja? Vsi, ki se zavedajmo, da ne moremo prenehati sredi poti, smo si edini v tem, da tudi v bodoče ne bomo mogli graditi šolskega prostora drugače, kakor s ^"darnim združevanjem sredstev v obliki samoprispevka. Pri tem se zavedamo, da je opravljeno delo vsem nam lahko v ponos in da nas še °'j zavezuje, ko dajemo na tehtnico našo zavest in pripravljenost, kako omogočiti našim otrokom nove šolske objekte. Osnutek programa gradnje šolskega prostora v naši občini za obdobje naslednjih pet let smo pripravili na osnovi številnih dejstev in predvsem potreb in takšen program dajemo tudi v javno razpravo. Zavedamo se, da je pravica in dolžnost slehernega od nas, da razpravlja o predloženem Programu, saj mora postati stvar odločitve vseh nas, ki bomo za njegovo «"*ručitev združevali sredstva. ^Velikokrat smo že izkazali pripravljenost za solidarno reševanje številni iT0 mov in prepričani smo, da tudi ob glasovanju za uvedbo " ^opnspevka ne bomo proti temu, da našim otrokom omogočimo cram° V ^^nih šolskih prostorih. Razpravljajmo o predloženem programu m se istočasno odločimo, da bomo 8. aprila na voliščih glasovali ~\ ."^Jnjo gradnjo šolskega prostora, ZA solidarno združevanje *reustev m ZA enake pogoje vstopa naših otrok v življenje ! Komisija za izvedbo samoprispevka S sredstvi samoprispevka gradimo tudi svetle in sodobne telovadnice, v katerih poteka telesna vzgoja mladine in rekreacija občanov Nasmejanih obrazov v novo sodobno šolo V DANAŠNJI ŠTEVILKI: • GRADNJA ŠOLSKEGA PROSTORA V OBČINI DOM2ALE IZ III. SAMOPRISPEVKA • STALIŠČA PREDSEDSTVA OK SZDL O SAMOPRISPEVKU • PREOBRAZBA SODISC IN JAVNIH T02ILSTE V • POSVETOVANJE O KULTURI • RESOLUCIJA O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU V LETU 1979 OSNUTEK ZA JAVNO RAZPRAVO_ GRADNJA ŠOLSKEGA PROSTORA V OBČINI DOMŽALE IZ III. SAMOPRISPEVKA UVOD Za občino Domžale je v zadnjih letih značilen vsestranski razvoj. Vanj je vključeno tudi področje vzgoje in izobraževanja. V tem obdobju smo v osnovno šolo uvedli nove vsebine in nove organizacijske oblike ter izboljšali kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela. Zmanjšalo se je število ponavljalcev. V šolskem letu 1977/78 je izdelalo razred 99,1 % učencev. Osip osnovnošolske generacije se je znižal v šolskem letu 1977/78 na 6,3 %. Uvajamo celodnevno šolo, ki zagotavlja bogatejši in celovitejši vzgojnoizobraževalni program. V preteklih letih kljub intenzivni gradnji novega šolskega prostora ni bilo mogoče vsem učencem zagotoviti normalnih pogojev za obvezno šolanje. Število učencev je prehitro naraščalo. Z novim predmetnikom in učnim načrtom v letu 1974 je dobila novo vsebinsko in organizacijsko podobo osnovna šola s prilagojenim programom, ki tudi usmerja svojo dejavnost v celodnevno šolo. Prav ti učenci so najbolj potrebni intenzivne ter celovite vzgoje in izobraževanja. Temu področju v preteklem obdobju nismo namenili ustrezne pozornosti. Intenzivno se je razvilo tudi srednje šolstvo, tako število učencev kot število poklicev, ki jih izobražujejo domžalske srednje šole. Preobrazba tega šolstva zahteva ustreznejše prostorske pogoje. Stanje in razvoj 1. Prebivalstvo V letu 1978 je bilo v občini 37.343 prebivalce, od tega 5.436 učencev osnovne šole. To je 15 % vsega prebivalstva. Ocenjeno je, da bo v letu 1985 v občini 42.950 prebivalcev, od tega 6.440 osnovnošolcev. Največji porast prebivalstva je predviden v krajevnih skupnostih Domžale, Dob, Mengeš, Radomlje in Trzin. Število rojstev narašča iz leta v leto le v krajevni skupnosti Domžale, drugje je bolj ali manj stalno ali celo nekoliko upada. 2. Osnovna šola 2. 1. Šole, učenci, oddelki V občini je v šolskem letu 1978/79 6 osrednjih, 8 podružničnih in 2 samostojni šoli. V 195 oddelkih je 5.436 učencev. Število učencev seje od šolskega leta 1972/73 do danes povečalo za skoraj 20 % in število oddelkov za 10 %. Število učencev in oddelkov narašča le v samostojnih in osrednjih šolah, kjer raste tudi poprečno število učencev v oddelku in se bliža gornji meji normative, ki je 36 učencev. V šolskem letu 1984/85 bo v občini okoli 6.440 učencev osnovne šole v približno 220 oddelkih. Najbolj bo porastlo število osnovnošolcev v krajevni skupnosti Domžale. 2. 2. šolski prostor Kljub dosedanjim vlaganjem v šolski prostor je zaradi nagle rasti števila šoloobveznih otrok, predvsem v Domžalah, še vedno premalo učilnic za enoizmenski pouk ter za celodnevno šolo na razredni stopnji in za njeno uvajanje na predmetno stopnjo. V celoti je dvoizmenski pouk edino v šoli Vencelj Perko v Domžalah. Šole, ki so uvedle celodnevno organizacijo življenja in dela, so morale zagotoviti ustrezno število mest, šolsko prehrano in druge dejavnosti tudi z začasnimi rešitvami, ki ne ustrezajo normativom, pedagoškim in zdravstvenim zahtevam. V Domžalah v šolskem letu 1978/79 primanjkuje za normalno vzgoj-noizobraževalno delo okoli 1100 mest oziroma 36 učilnic, 3 telovadnice prostori za pripravo šolske prehrane in drugi prostori za vzgojnoizobra-ževalno delo učencev in učiteljev. Na podružničnih šolah, razen v Ihanu in Trzinu, število učencev ne narašča. Resno oviro za sodobnejše vzgojnoizobraževalno delo pa predstavljajo starejša in nefunkcionalna poslopja. Za daljše obdobje je poskrbljeno glede šolskega prostora v Krašnji. V vseh šolah je v eni izmeni 4.700 mest. Vštete so tudi učilnice, ki ne ustrezajo normativom ter pedagoškim in zdravstvenim zahtevam. Za šolsko leto 1984/85, ko naj bi bilo po oceni 6.440 učencev osnovne šole, bi morah zagotoviti okoli 1.800 novih mest v eni izmeni oziroma okou 75 učilnic. K temu moramo dodati še ustrezno število drugih šolskih prostorov: površine za telesnovzgojne dejavnosti, kuhinje z jedilnicami oziroma večnamenskimi prostori, knjižnice in čitalnice, skupne predavalnice itd. Brez njih ni mogoče uresničevati nalog današnje in jutrišnje šole. Največji del teh kapacitet bo treba glede na rast prebivalstva in stanovanjsko gradnjo ter glede na sedanje pomanjkanje šolskega prostora zagotoviti v Domžalah, Trzinu in v Mengšu. Uresničevanje koncepta osnovne šole, opredeljenega v družbenopolitičnih in strokovnih dokumentih, zahteva ustrezne prostorske pogoje. To velja še posebej za celodnevno šolo, ki mora zagotoviti bogato in kakovostno vzgojnoizobraževalno, kulturno, športno, tehnično, družbenopolitično in drugo aktivnost učencev. Te dejavnosti ustrezno organizirane in vodene, razvijajo otrokove sposobnosti in oblikujejo njegovo osebnost v skladu z našimi družbenimi vzgojnoizobraževalnimi smotri. Šola postaja postopoma vzgojnoizobraževalno, kulturno, športno in družbenopolitično središče šolskega okoliša, kar je treba upoštevati tudi pri gradnji šolskega prostora. 3. Osnovna šola s prilagojenim programom Osnovna šola s prilagojenim programom (prej posebna osnovna šola) usposablja lažje duševno prizadete otroke tako, da si pridobijo osnovno izobrazbo in vzgojo. Usposablja jih za zdravo, samostojno ter uspešno delo in življenje. Šola je bila ustanovljena z odločbo občine Domžale leta 1964 in usposablja otroke iz občine Domžale in občine Kamnik. V šolskem letu 1978/79 je na šoli iz obeh občin 222 učencev v 22 oddelkih. Od tega je 21 učencev v 3 oddelkih za delovno usposabljanje. Šola ima dislocirane oddelke v Moravčah, Trzinu, Domžalah in Stranjah. Iz občine Domžale je na šoli 158 otrok. Ocenjeno je, da bo v šolskem letu 1984/85 v občini Domžale od 2,9 do 3,2 % lažje in srednje prizadetih šoloobveznih otrok, to je okoli 220 otrok v 19 oddelkih, od tega v 6 oddelkih delovnega usposabljanja. Šola deluje v neustreznih prostorih. Ima 8 učilnic, je brez telovadnice. V teh pogojih, kljub prizadevanjem pedagoških in drugih delavcev, ni mogoče v celoti uresničevati programa, ki ima velik poudarek na praktičnem delu v specialnih učilnicah - delavnicah. Šola nujno potrebuje nove prostore za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega programa celodnevne organizacije življenja in dela. 4. Usmerjeno izobraževanje Na področju sedanjega srednjega šolstva delujejo v občini Domžale Poklicna kovinarsko in usnjarsko galanterijska šola, Usnjarska srednja šola, Galanterijska srednja šola in Srednja ekonomska šola. Usnjarsko-galanterijska in ekonomska šola sta združeni v Centru srednjih šol. Doslej se na tej stopnji šolanja izobražujejo učenci za naslednje usmeritve: - kovinarsko, usnjarsko-galanterijsko, usnjarsko, galanterijsko in ekonomsko. V Poklicni kovinarski in usnjarsko-galanterijski šoli se mladi izobražujejo za naslednje poklice: ključavničarja, strojnega ključavničarja, konstrukcijskega ključavničarja, avtokleparja, strugarja, orodjarja, izdelovalca usnjene galanterije in kovača. V šolskem letu 1978/79 obiskuje domžalske srednje šole 1119 učencev, in to: - v poklicni kovinarski usnjarsko galanterijski šoli 642 učencev v 25 oddelkih; - na ekonomski srednji šoli 324 učencev v 11 oddelkih; - v tehnični usnjarski in usnjarsko galanterijski šoli 153 učencev v 8 oddelkih. Srednje šole na območju občine Domžale delajo v zelo težkih prostorskih razmerah in pogojih. Zato je potrebno zgraditi nove šolske prostore, ki bodo zagotovili pogoje za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. V šolskem letu 1977/78 je odšlo iz osnovnih šol 527 učencev, v prihodnosti pa ocenjujemo, da se bo šo število povečalo na 700. Programska izhodišča usmerjenega izobraževanja zahtevajo prostore za skupne programske osnove v prvih dveh letih šolanja po končani osnovni šoli in ustrezne pogoje za usmeritve od prvega do četrtega leta izobraževanja in vzgoje na tej stopnji. Ob upoštevanju prostorskih kapacitet, ki že obstajajo, ugotavljamo, da že v prvi fazi uvedbe usmerjenega izobraževanja potrebujemo 16 učilnic. Pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja izhajamo iz potreb združenega dela, ki so opredeljene v srednjeročnem programu družbenega razvoja občine Domžale in podatkov, zbranih na osnovi ankete izvedene jeseni 1978. Na osnovi zbranih podatkov in sedanje stopnje razvoja srednjega šolstva, so se izoblikovale predvsem naslednje usmeritve: - usnjarstvo-galanterija-kemija, - kmetijstvo-agroživilstvo-veterinarska šola, - ekonomska s trgovskimi, denarnimi, knjigovodskimi računovodskimi, mehanografskimi in drugimi usmeritvami, - kovinarstvo-strojhištvo, - tekstilna. V samoprispevku je opredeljen le del sredstev za investiranje v nove prostore usmerjenega izobraževanja. Sredstva v te namene se bodo združevala še na osnovi dogovorov z organizacijami združenega dela, za katere se bodo izobraževali kadri v domžalski občini in s soudeležbo sredstev posebnih ter republiške izobraževalne skupnosti. Pri tem velja poudariti, da zajemajo investicije na področju usmerjenega izobraževanja zagotavljanje pogojev šolanja mladim s celotnega območja občine. Izhodišča na načrtovanje šolskega prostora Pri načrtovanju gradnje osnovnošolskega prostora za obdobje 1979-1989, predvsem pa za obdobje III. samoprispevka 1979-1984, se bomo ravnali zlasti po naslednjih izhodiščih: 1. Postopoma zagotoviti: - vsem učencem v občini obvezno šolanje v prostorih po veljavnih normativih in po pedagoških zahtevah sodobne osnovne šole; — prostorske pogoje za nadaljnji razvoj in uvajanje celodnevne šole. 2. Prednost dati gradnji šolskih prostorov na območjih najintenzivnejše stanovanjske gradnje in hitrega naraščanja prebivalstva oziroma števila šoloobveznih otrok. 3. V večjih šolskih okoliših in v večjih naseljih oblikovati šole za 720 učencev (24 oddelkov), v manjših za 480 učencev (16 oddelkov) v eni izmeni. 4. Pri novogradnjah težiti za oblikovanjem vzgojnoizobraževalnega središča (WZ, osnovna šola) ter prostorov in površin za kulturo, športno in družbenopolitično dejavnost občanov. 5. Graditi kvalitetne in funkcionalne, pa tudi enostavne šolske objekte. Osnutek programa gradnje šolskega prostora Glede na razvoj vzgoje in izobraževanja v občini Domžale, glede na navedena izhodišča in v skladu s predvidenimi finančnimi sredstvi za naložbe v šolski prostor, predlagamo: , 1. Program gradnje šolskega prostora v 1979-1984. 2. Orientacijski program za gradnjo šolskega 1985-1989. 1. Program gradnje šolskega prostora v obdobju III. samoprispevka (1979 - 1984) obdobju III. samoprispevka prostora v obdobju Objekt I Utemeljitev potrebe Ocena investicije v 000 din - OŠ V. Perko - nova zgradba - dvoizmenski pouk v neustreznih prostorih 70.000 od tega:960 učencev v eni izmeni: - večanje števila učencev 25.000 učilnice, 2 telovadnici, kuhinja z jedilnico, zaklonišča idr.; 8000 k. m bruto zazidane površine - Podružnična šola Dragomelj - Podružnična šola Vrhpolje - OŠ O. Avbelj — nova zgradba: 220 učencev v eni izmeni: učilnice, delavnice, telovadnica, idr.; 2500 k. m bruto zazidane površine. - OŠ Trzin - nova zgradba: 480 učencev v eni izmeni; učilnice, telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča idr.; 4000 k.m bruto zazidane površine. - Center usmerjenega izobraževanja I. faza — nova zgradba: 480 učencev v eni izmeni; učilnice, telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča idr.; 4000 k.m bruto zazidane površine. - OŠ Radomlje - prizidek: kuhinja z jedilnico: 600 k.m bruto zazidane Površine. - OŠ J. Broz Tito - prizidek: učilnice, kuhinja z jedilnico, mala telovadnica, zaklonišča; 1700 k.m bruto zazidane površine. - Podružnična šola Blagovica - ureditev večnamenskega prostora. samoprispevek II, - razbremenitev OŠ 45.000 Šlandrove brigade samoprispevek III. - izboljšanje pogojev 2.000 — izboljšanje pogojev 2.000 — povsem neustrezni prostori 30.000 — dislocirani oddelki - večanje števila učencev za delovno usposabljanje - večanje števila učencev40.000 - neustrezni prostori — razbremenitev OŠ M. Blejc Mengeš - preobrazba srednjega šolstva 40.000 od tega: 30.000 samoprispevek III. — neustrezni pogoji za šolsko prehrano 10.000 — povečanje števila učencev,25.000 — razvoj celodnevne šole, —neustrezni prostori za celodnevno šolo (zasilno preurejene garderobe) — izboljšanje pogojev 2.000 - OŠ J. Kersnik Brdo - prizidek: - enoizmenski pouk 8.000 učilnice; - povečanje števila 400 k.m bruto zazidane površine, učencev - Podružnična šola Ihan - prizidek:- povečanje števila 4.000 učilnica, večnamenski prostor — — učencev telovadnica; - razvoj celodnevne šole 250 k.m bruto zazidane površine. - OŠ Šlandrove brigade - razvoj celodnevne šole 15.000 prizidek: mala telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča; 1000 k.m zazidane površine. SKUPNA VREDNOST GRADENJ 213.000 Predvideni finančni viri za graditev šolskih prostorov v obdobju tretjega samoprispevka od 30. aprila 1979 do 30. aprila 1984. 2 % samoprispevka 160 milijonov Sredstva združena no samoupravnem sporazumu za spremljajoče objekte 20 milijonov Občinska izobraževalna skupnost 15 milijonov Splošna poraba 15 milijonov Del sredstev iz 0,5 % občinskega davka 10 milijonov Sproščena oročena sredstva pri LB Banki Domžale 14 milijonov SKUPAJ 234 milijonov 2. Orientacijski program za gradnjo šolskega prostora v obdobju 1985 - 1989 - OŠ M. Blejca Mengeš: prizidek. . - Podružnična šola Krtina: adaptacija. - Center usmerjenega izobraževanja (II. faza): prizidek. - OŠ Domžale (Krajevna skupnost. S. Jenko) - 720 učencev v eni izmeni — nova zgradba. - OŠ Radomlje - Preserje - 480 učencev v eni izmeni: nova zgradba. - OŠ M. Koželj Dob: prizidek. - OŠ J. Vega Moravče: prizidek. - Podružnična šola Češnjice: adaptacija. SKLEPNE UGOTOVITVE Z uresničitvijo predlaganega programa gradnje osnovnošolskegapro štora v obdobju tretjega samoprispevka bi povečali šolski prostor za okoli 70 novih učilnic, 6 telovadnic, 6 kuhinj z jedilnicami in pridobili več drugih prostorov za vzgojnoizobraževalno delo. V treh podružničnih šolah bi zagotovili ustreznejše pedagoške in higienske pogoje za delo. Za daljše obdobje bi povsem uredili prostore za osnovno vzgajanje in izobraževanje ter delovno usposabljanje lažje in srednje duševno prizadetih otrok v občini. Večini osnovnošolcev bi zagotovili enoizmenski pouk in s tem postopno širjenje oziroma uvajanje celodnevne šole. Srednjim šolam bi omogočili postopen prehod na usmerjeno izobraževanje oziroma pogoje za 1. in 2. leto usmerjenega izobraževanja (skupna programska osnova), Ob predvidevanjih, da se bo v prihodnjem ob-odbju rast števila šoloobveznih otrok umirila, bi lahko z uresničitvijo orientacijskega programa za gradnjo šolskega prostora v obdobju 1985-1989 vsem osnovnošolcem zagotovili enoizmenski pouk ter s tem tudi prostorske pogoje za celodnevno vzgojo in izobraževanje. Predlagani razvoj osnovnošolskega prostora za obdobje 1979-1989 kaže, da nadaljujemo s prizadevanji zagotoviti vsem šoloobveznim otrokom ustrezne prostorske pogoje za šolanje. To pomeni tudi prizadevanja za vsebinski in organizacijski razvoj osnovne šole, za naš končni cilj: vsem učencem zagotoviti celodnevno vzgojo in izobraževanje. Ustrezen šolski prostor, po številu in po svoji funkcionalnosti, je pomembna osnova za njegovo uresničitev. Ob rasti šolskega prostora bodo rasla tudi finančna sredstva za njegovo funkcioniranje, za izvajanje bogatejšega vzgojnoizobraževalnega programa, za nove pedagoške in druge delavce na šolah, za sodobnejša učila in učne pripomočke. Zato bomo morali za prihodnje srednjeročno obdobje začrtati, kako v skladu z realnimi možnostmi postopno in neprekinjeno razvijati ter bogatiti obvezno šolanje. Občinska izobraževalna skupnost Domžale STALIŠČA predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi do predloga osnutka programa za gradnjo šolskega prostora v občini Domžale. 1. Predsedstvo OK SZDL je na svoji seji 10. januarja 1979 obravnavalo predlog za osnutek programa nadaljnje gradnje šolskega prostora, o katerem naj bi se delovni ljudje in občani opredeljevali v okviru III. referenduma o krajevnem samoprispevku. Pri tem je izhajalo iz naslednjih izhodišč: — srednjeročni plan postavlja v ospredje nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja kot ključni problem razvoja občine s ciljem, da pride do izenačevanja pogojev vseh otrok za vstop v življenje; — nadaljnja gradnja šolskega prostora naj bo usmerjena k uresničevanju pogojev za uveljavljanje celodnevne šole, kot najtrdnejše oblike socialistične vzgoje in odpravljanja socialnih razlik med otroci; — pri ugotavljanju prednostnega vrstnega reda gradnje šolskega prostora mora kot najmočnejši element nastopati potreba otrok, število otrok in sprejeti razvojni cilji; — osnovanje programa šolskega prostora mora istočasno pomeniti kar najmočnejšo obrnjenost šolskih kolektivov in krajevnih skupnosti k temu, da šole in druge vzgojnoizobraževalne ustanove postajajo vse bolj družbeni centri v svojem okolju. To mora biti vzvod uveljavljanja človeka v vseh različnih oblikah njegovega aktivnega sodelovanja v samoupravnem socialističnem delegatskem sistemu; — program nadaljnje gradnje šolskega prostora mora zagotavljati neobhodne prostore za uresničitev koncepta usmerjenega izobraževanja; — v okviru celovite skrbi za ustvarjanje pogojev otrok za vzgojo in izobraževanje bo v naslednjem obdobju povečana skrb za tiste otroke, ki morajo biti deležni šolanja s prilagojenim programom (posebna šola), da bi jim zagotovili kar najbolj normami vstop v življenje glede na njihove zmožnosti. Predsedstvo je opozorilo na nujnost kar največje smotrnosti in ekonomičnosti, pri tem pa na popolni izkoristek vseh dosedanjih zmogljivosti, da bodo solidarnostno združena sredstva dobro naložena. Opozorilo je tudi na to, da je treba oceniti, kaj so osnovni pogoji za bivanje otrok v šoli (sanitarni prostori, centralno ogrevanje ipd.), pri vrstnem redu pa upoštevati, da bodo ti osnovni pogoji, kjer jih še ni, najprej zagotovljeni. II. Predsedstvo je obravnavalo predlog osnutka programa ter ugotovilo njegovo primernost za javno razpravo. Istočasno pa to pomeni, da se pričenja javna razprava. Ugotovitve predsedstva OK SZDL in Odbora za pripravo referenduma so bile tudi: — gradivo je ustrezna podlaga za razprave na zborih delovnih ljudi in občanov, ki bodo ob njem preverjali svoje potrebe in opredeljevali lastne in skupne prednosti; — javna razprava vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov naj poteka tako, da bo sleherni izmed nas vedel, koliko bo program stal in kaj nam prinaša. Vsi delovni ljudje morajo torej vedeti, koliko posamezni objekti stanejo, kaj to pomeni v stopnji samoprispevka in kaj pomeni to za njihov osebni dohodek; — hitro naraščanje števila otrok in zato tem -»ečja stiska s šolskim prostorom pogojujeta predloženi osnutek programa, ki ga bo mogoče uresničiti le z 2 % samoprispevkom. Predsedstvo je ob tej razpravi enotno, da je treba pripraviti akcijski načrt vseh dejavnikov za dobro organizirano javno razpravo. Zato bodo družbenopolitične organizacije sklenile dogovor o organiziranju in vodenju javne razprave v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih. Prav tako naj Občinska izobraževalna skupnost, kije nosilka politike na tem področju, programira svojo aktivnost tako, da bo udeležba strokovnih in pedagoških delavcev zagotovljena v vseh okoljih. Predsedstvo občinske skupščine naj svojo aktivnost programira skupno z Občinsko konferenco SZDL. Javna razprava o osnutku programa nadaljnjega razvoja šolskega prostora naj poteka po vseh temeljnih skupnostih, upoštevajoč dosedanjo prakso krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Izhajajoč iz teh izhodišč in ugotovitev, predsedstvo Občinske konference SZDL sprejema naslednji DOGOVOR o družbenopolitični aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij, Skupščine občine in Občinske izobraževalne skupnosti Za zagotovitev najširših demokratičnih oblik socialističnega samoupravljanja bo: Občinska izobraževalna skupnost zagotovila v vseh šolah sestanke s starši šolskih otrok in mladine, kjer bodo razpravljali o osnovah programa gradnje šolskega prostora glede na svoje lastne potrebe oz. potrebe šole in otrok. OIS bo v dogovoru z izvajalci organizirala vključitev vseh šolskih otrok in mladine v razpravo tako, da bodo učenci pisali spise na to temo, pozive svojim staršem in jim dajali spise v podpis. Na ta način bodo zagotovili družinske razgovore o nadaljnji usmeritvi razvoja šolstva. Prav tako bo OIS v dogovoru s šolami zagotovila prisotnost vseh učiteljev šol v okviru krajevnih skupnosti na zborih delovnih ljudi, ko bodo razpravljali o osnutku programa. Tako bodo prosvetni delavci lahko seznanjali delovne ljudi z razmerami na posamezni šoli, z učnimi uspehi otrok, z rezultati celodnevne šole in drugih oblik vzgoje, izobraževanja in varstva šolskih otrok in mladine. Občinski svet Zveze sindikatov bo deloval v dveh smereh: 1. Odbor sindikata prosvetnih delavcev bo pripravil akcijski program aktivizacije prosvetnih delavcev za razgovore s starši in ostale naloge, ki jih bodo prosvetni delavci uresničevali v teh razgovorih. 2. Občinski svet Zveze sindikatov bo zagotovil organiziranje in vodenje javne razprave v vseh osnovnih organizacijah Zveze sindikatov. To bo načrtoval tako, da bo v največji meri zagotovljena množična udeležba in demokratične razprave. Zavzemal se bo za to, da bodo vse pripombe, ki jih bodo delavci povedali na javni razpravi, zbrane in takoj posredovane Odboru za pripravo referenduma, hkrati pa o tem temeljito seznanil pristojne delegacije, ki bodo sodelovale v nadaljnjem usklajevanju. Občinski svet Zveze sindikatov bo pomagal osnovnim organizacijam Zveze sindikatov k povezanemu in usklajenemu delu na tak način, da bodo v delovnih organizacijah osnovne organizacije nosilci javne razprave, da pa glede na strategijo razvoja in dolgoročnih smernic Zveza komunistov znotraj članstva Zveze sindikatov uveljavlja svojo najpomembnejšo vlogo. Osnovne organizacije Zveze sindikatov bodo v javni razpravi povezovale vse družbenopolitične organizacije znotraj delovnih organizacij ter drugih organizacij in skupnosti. Zveza komunistov bo v vseh okoljih, tako v KS kot v delovnih organizacijah uresničevala vodilno idejno vlogo. Tako bo spodbujevalec širokih razprav, članstvo pa se bo v okviru in znotraj družbenopolitičnih organizacij (SZDL, ZSMS, ZZB NOV) aktiviralo za to, da bodo razprave organizirane dobro in da bodo strokovno pripravljene, da bo zagotovljena množična udeležba delavcev in delovnih ljudi in občanov ter da bodo razprave demokratične, kjer bodo ljudje lahko izražali svoja hotenja in potrebe. Zveza komunistov bo znotraj družbenopolitičnih organizacij vodila skrb, da bodo razprave tudi smotrno usmerjane, glede na osnovna izhodišča nadaljnjega razvoja občine. V ta namen bo komite Občinske konference ZK organiziral posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Zveza socialistične mladine se bo glede na svojo funkcijo, sprejeto usmeritev in zlasti glede tega, da so mladi uporabniki teh ustanov (šol), še posebej aktivirala. V krajevnih skupnostih bo tesno povezana med seboj in v okviru SZDL ter skrbela, da se bodo mladi udeleževali zborov delovnih ljudi, kjer bodo glede na potrebe in cilje izražali svoja stališča ter na ta način tvorno prispevali k nadaljnjemu razvoju na tem področju. Prav tako bo ZSMS v delovnih organizacijah in skupnostih uresničevala svoje naloge povezano v okviru Zveze sindikatov. Zagotovila bo kar največjo udeležbo mladih pri uresničevanju akcijskega programa skupine za propagando in informiranje pri Odboru za pripravo referenduma. Zveza združenj borcev NOV bo glede na svoje bogate izkušnje v aktivističnem delu in glede na bogate tradicije NOB sodelovala v okviru SZDL in pomagala oživljati akcijsko dejavnost. Glede na izkušnje vodenja akcije ob prvem in drugem referendumu bo njena pomoč še zlasti dobrodošla in dragocena. Vsa aktivnost ZB NOV v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah se bo odvijala usklajeno s krajevno konferenco SZDL oz. z osnovno organizacijo Zveze sindikatov. Socialistična zveza delovnih ljudi v občini bo spremljala in usmerjala javno razpravo tako, da bo vodila usklajeno akcijo in priprave vseh družbeno-političnih organizacij, da bo sproti seznanjena s predlogi in pripombami zborov delovnih ljudi. Do predlogov in pripomb ter do predloga programa se bo politično opredelila na skupni konferenci z občinskim svetom Zveze sindikatov. Občinska konferenca SZDL bo zagotavljala pomoč krajevnim konferencam SZDL, zagotovila prisotnost organov SZDL na vseh zborih v KS ter organizirala delovni posvet s predsedniki krajevnih organizacij SZDL za organiziranje in pripravo javne razprave. Občinska konferenca SZDL bo v sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami sodelovala s komisijo za propagando in informiranje, ki je zlasti zadolžena, da bo potek javne razprave znan vsem sredinam, kjer delovni ljudje v občini delajo in živijo. Prav tako bo skupaj z Občinsko izobraževalno skupnostjo poskrbela za filmski prispevek in njegovo predvajanje na zborih o uresničitvi programa prvega in drugega referenduma ter angažirala vsa možna sredstva javnega obveščanja vključujoč tudi Kino Domžale. Skupščina občine Domžale bo po delegatski poti uresničevala svojo dolžnost, ki izhaja iz sprejetega programa—srednjeročnega plana, iz javne razprave o osnutku programa razvoja šolskega prostora ter zagotovila, da bo v javnih razpravah sodelovalo celotno predsedstvo, izvršni svet in vse ustrezne službe ali organi skupščine in uprave. Predsedstvo občinske skupščine bo v nenehnem stiku z vodji delegacij ter tako zagotavljalo, da bodo vsi predlogi pravočasno posredovani odboru in preko njega tudi udeležencem javnih razprav. Občinska konferenca SZDL bo v celotno aktivnost za tretji referendum povezovala vsa društva in družbene organizacije. (Nadaljevanje na 5. strani) r Žirija za podeljevanje občinskih „PRIZNANJ OF" slovenskega naroda pri Občinski konferenci objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju „PRIZNANJ O F" in delu žirije RAZPIS s katerim poziva vse družbenopolitične in samoupravne dejavnosti ter društvene faktorje k dajanju predlogov. Priznanje OF se podeljuje organizacijam, društvom in posameznikom po naslednjih kriterijih: 1. organizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje 2. organizatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za medvojno in povojno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; 3. družbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe trajnejšega pomena. Predlog za podelitev občinskega „PRIZNANJA OF" lahko podajo Občinska in krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kriteriji. Žirija bo sprejemala predloge do 1. marca 1979. Kasneje prispelih predlogov žirija ne bo mogla upoštevati. Predlog je potrebno poslati žiriji za podeljevanje „PRIZNANJ OF" slovenskega naroda pri OBČINSKI KONFERENCI SZDL Domžale, Ljubljanska 70/1, na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na navedenem naslovu. ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH , PRIZNAN J OF" Z VRHPOLJA POROČAJO Na Vrhpolju so občani izvolili novo vodstvo Krajevne konference SZDL V Krajevni skupnosti Vrh-polje -Zalog se je Krajevna konferenca SZDL že od meseca oktobra lanskega leta pripravljala na obračun štiriletnega dela in na nove volitve v organe Socialistične zveze. V ta namen so imeli več sestankov z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi, delegati za zbore občinske skupščine in dele- (Nadaljevanje s 4. strani) JAVNA razprava bo potekala 1 mesec. Usklajevanje predlogov in pripomb mora biti zaključeno do 25. februarja 1979, ko mora iziti tudi posebna publikacija in biti RAZPISAN referendum, in sicer po postopku, ki ga določa zakon o samoprispevkih občanov. Odbor za pripravo III. samoprispevka Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale gacijami za samoupravne interesne skupnosti, na katerih so razpravljali o perečih vprašanjih razvoja vseh krajev v tej KS. Tako so 3. decembra na sestanku, kateremu je prisostvovalo 37 občanov, obravnavali možne kandidate za vodilne funkcije v Socialistični zvezi. Konferenca je bila 24. decembra in 47 občanov je pregledalo dosedanje delo in tudi ocenilo prete-čeno obdobje. Mladina je pred samo konferenco izdala časopis MLADI ZA VSE, v katerem je bilo objavljeno gradivo za samo konferenco in tudi že predvideni kandidati za nove delegate v krajevni konferenci. Tako so krajani imeli možnost že predhodno oceniti kandidate za novo vodstvo. Ravno tako je bil v javni razpravi program za leto 1979, v katerem je tekla razprava na sami konferenci. Iz posameznih poročil, predvsem iz poročila predsednika, je bilo razvidno, da je v preteklem mandatnem (Obdobju! bilo v tej KS veliko narejenega in to predvsem na komunalnem področju in da so krajani veliko prispevali k temu, da bi se ta nerazvita krajevna skupnost hitreje razvijala. Uspešno so bile izvedene tudi številne družbene in politične akcije in prisotna je bila stalna skrb za pridobivanje novih ljudi za delo v organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. Posebno skrb so posvetili tudi kadrovski sestavi vseh delegacij, saj se zavedajo, da se bodo mnogi problemi lahko pozitivno reševali, le ob prisotnosti njihovih delegatov. Sprejeto je bilo tudi blagajniško poročilo in navzoči so dali razrešnico dosedanjemu vodstvu. Že na podlagi pripravljene kandidatne liste so bile opravljene volitve novega odbora, ki šteje 19 članov in blagajnika. V odboru je po delegatskem principu zastopnik vseh devet vasi, družbenopolitične organizacije ZB NOV, ZSMS, Rdeči križ ter vsa društva, ki obstojajo v krajevni skupnosti. Soglasno je bil sprejet tudi program dela za leto 197^ in tudi nakazane smernice za nadaljnje delo, saj je potrebno izboljšati vodovod, elektriko, dograditi ceste in rešiti vrsto ostalih komunalnih problemov. Novoizvoljeni odbor, ki ga vodijo kot predsednik Anton Cerar, tajnik Vinko Kepic ml. in blagajnik Ančka Kveder je prepričana, da bodo občani tudi v bodoče pomagali pri razreševanju odprtih vprašanj in da bodo uredili tudi vse medsebojne odnose med vsemi vodstvi v krajevni skupnosti, kajti le tako bo mogoče izpeljati začrtane naloge. KRAJAN PREOBRAZBA SODIŠČ IN JAVNIH TOŽILSTEV Funkcijo rednih sodišč sedaj opravljajo Občinska sodišča, Okrožna sodišča, Vrhovna sodišča republik in Avtonomne pokrajine Vojvodine ter Zvezna sodišča. Občinska sodišča so v kazenskih zadevah pristojna za vodenje preiskav, za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je določena kot glavna kazen denarna kazen ali zapor do petih let. V pristojnost Okrožnih sodišč v kazenskih zadevah spadajo na prvi stopnji kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora nad pet let ali smrtna kazen in vodenje preiskav za ta dejanja. Na drugi stopnji pa Okrožna sodišča odločajo o pritožbah zoper odločbe Občinskih sodišč. Republiška Vrhovna sodišča in sodišče Avtonomne pokrajine Vojvodine odločajo na drugi stopnji v glavnem o pritožbah zoper odločbe Okrožnih sodišč, dalje o zahtevi za varstvo zakonitosti in zahtevi za izredno omilitev kazni. Zvezno Vrhovno sodišče pa v glavnem odloča na tretji stopnji o pritožbah zoper sodbe Republiških Vrhovnih sodišč, Vrhovnega sodišča Avtonomne pokrajine Vojvodine in Vrhovnega vojaškega sodišča. V civilnih zadevah so Občinska sodišča pristojna za sojenje sporov o premoženjsko pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 50.000 din. Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna še za reševanje sporov o zakonitem preživljanju, za spore o motenju posesti, o stvarnih in osebnih služnostih, za spore zaradi hib pri živini in za spore o odpovedi najemne in zakupne pogodbe ter spore o odpovedi stanovanja ali poslovnih prostorov. Razen tega Občinska sodišča odločajo še v izvršilnih, dednih, in drugih nepravdnih zadevah. Okrožna sodišča so v civilnih zadevah na prvi stopnji pristojna za sojenje sporov o premoženjsko-pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 50.000 din. Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna v glavnem še za sojenje sporov o ugotovitvi in izpodbijanju očetovstva, o obstoju ali neobstoju, o veljavnosti ali neveljavnosti ali o razvezi zakonske zveze, to je za tako imenovane statusne spore. Na drugi stopnji pa Okrožna sodišča odločajo v glavnem o pritožbah zoper odločbe Občinskih sodišč. Republiška Vrhovna sodišča in Vrhovno sodišče Avtonomne pokrajine Vojvodine so pristojna za odločanje o pritožbah zoper odločbe, ki jih izdajo Okrožna sodišča na prvi stopnji, dalje za odločanje o revizijah zoper odločbe, ki jih izdajajo Okrožna sodišča na drugi stopnji in za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti v primerih, ki so določeni v Zakonu o pravdnem postopku. Zvezno Vrhovno sodišče pa odloča o revizijah zoper odločbe, ki jih izdajo Republiška Vrhovna sodišča in Vrhovno sodišče Avtonomne pokrajine Vojvodine na drugi stopnji in o zahtevi za varstvo zakonitosti v primerih, ki so določeni v Zakonu o pravdnem postopku. Novi zakon o rednih sodiščih, ki je pričel veljati že 1. 7. 1977, večina določb tega zakona, zlasti pa določbe o organizaciji sodišč in pristojnosti sodišč pa se bodo pričele uporabljati z 1. januarjem 1979, je skladno z ustavnimi načeli in sprejetimi idejnopolitičnimi izhodišči za preobrazbo pravosodnega sistema v SR Sloveniji temeljito spremenil organizacijo in pristojnost sodišč v naši republiki. Dosledno je uveljavil načela, da se sojenje z vsemi rednimi postopki zaključi v republiki, da isto sodišče ne more hkrati odločati na prvi in drugi stopnji in da je zaradi dostopnosti varstva svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in čimbolj neposredne udeležbe delovnih ljudi in občanov prenesti celotno sodno odločanje na prvi stopnji na Temeljna kot osnovna sodišča. Novi zakon o rednih sodiščih določa, da bodo s prvim januarjem 1979 opravljala funkcijo rednih sodišč Temeljna sodišča po svojih enotah, Višja sodišča in Vrhovno sodišče SR Slovenije. V Socialistični republiki Sloveniji bo osem Temeljnih sodišč in sicer Temeljno sodišče Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto. Temeljno sodišče Ljubljana bo opravljalo sodno funkcijo po osmih enotah in sicer enoti v Domžalah, s sedežem v Domžalah za območje občine Domžale; enoti v Grosupljem s sedežem v Grosupljem za območje Občine Grosuplje; enoti v Kamniku s sedežem v Kamniku za območje Občine Kamnik; enoti v Kočevju s sedežem v Kočevju, za območje občin Kočevje in Ribnica; enoti v Ljubljani, s sedežem v Ljubljani za območje Občin Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana -Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik in Litija; enoti na Rakeku s sedežem na Rakeku, za območje občine Cerknica; enoti v Trbovljah, s sedežem v Trbovljah, za območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje in enoti na Vrhniki s sedežem na Vrhniki za območje občin Vrhnika in Logatec. V Sloveniji bodo opravljala sodno funkcijo štiri Višja sodišča in to Višje sodišče v Celju, za območje Temeljnega sodišča Celje, Višje sodišče v Kopru za območje Temeljnih sodišč Koper in Nova Gorica, Višje sodišče v Ljubljani za območje Temeljnih sodišč Kranj, Ljubljana in Novo mesto in Višje sodišče v Mariboru za območje Temeljnih sodišč Maribor in Murska Sobota. Sedež Vrhovnega sodišča SR Slovenija bo kot do sedaj v Ljubljani. Temeljna sodišča bodo v kazenskih zadevah pristojna za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih in o gospodarskih prestopkih, za opravljanje preiskave in preiskovalnih dejanj ter drugih zadev, ki jih določa Zakon. Enote na sedežu Temeljnih sodišč bodo opravljale preiskave, sodile v vseh kazenskih zadevah zoper mladoletnike, o gospodarskih prestopkih, v civilnih zadevah, pa reševale gospodarske spore, opravljale postopek o prisilni poravnavi in stečaju ter postopek redne likvidacije in vodile sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti, za katere je to z zakonom določeno. V civilnih zadevah bodo Temeljna sodišča sodila na prvi stopnji premoženjsko-pravnih, gospodarskih in odškodninskih sporih, o sporih iz rodbinskih razmerij, o sporih, za katere ni pristojno samoupravno sodišče, odločala v izvršilnih, dednih in drugih nepravdnih zadevah, opravljala postopek o prisilni poravnavi in stečaju ter postopek redne likvidacije, vodila sodni register organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma skupnosti ter opravljala zadeve pravne pomoči. Višja sodišča bodo odločala na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe Temeljnih sodišč, v sporih o pristojnosti med Temeljnimi sodišči svojega območja in prenosu krajevne pristojnosti med Temeljnimi sodišči svojega območja ter odločala na prvi stopnji o priznanju tujih sodnih odločb. Vrhovno sodišče SR Slovenije bo sprejemalo načelna stališča in načelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov pri rednih sodiščih, odločalo o izrednih pravnih sredstvih zoper pravnomočne odločbe sodišč, odločalo na tretji stopnji o pritožbah zoper sodbe, ki jih izdajo Višja sodišča ter senati Vrhovnega sodišča na drugi stopnji, odločalo na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe Višjih sodišč, o sporih o pristojnosti med Temeljnimi sodišči z območja različnih Višjih sodišč in Višjimi sodišči ter med rednimi in samoupravnimi sodišči, dalje bo odločalo o prenosu krajevne pristojnosti med Temeljnimi sodišči z območja različnih Višjih sodišč in med Višjimi sodišči, odločalo v upravnih in upravno-računskih sporih, razen v zadevah, za katere je pristojno Zvezno sodišče in odločalo o zadevah za sodno varstvo v postopku za prekrške zoper odločbe Republiškega senata za prekrške. Izvoljeni sodniki porotniki so se zbrali, da podajo svečano zaprisego Tako bodo Temeljna sodišča reševala vse zadeve iz sedanje pristojnosti Občinskih sodišč in pristojnosti Okrožnih sodišč na prvi stopnji. Ta velik prenos pristojnosti s sedanjih Okrožnih sodišč na Temeljna sodišča pomeni tudi približanje sodišč občanom, kar je med drugim tudi namen novega zakona. Pri sedanji organizaciji sodišč so se občani Domžal morali v težjih kazenskih in civilnih, zlasti pa statusnih zadevah obračati na Okrožno sodišče v Ljubljani, medtem ko se bodo po 1. januarju 1979 v glavnem vse zadeve razen preiskav in mladinskega ter gospodarskega sodstva reševale pri enoti Temeljnega sodišča v Domžalah. Bistveno enake preobrazbe kot redna sodišča bodo deležna tudi Javna tožilstva. Funkcije javnih tožilstev v okviru pravic in dolžnosti republike sedaj opravljajo Občinska javna tožilstva, Okrožna javna tožilstva in Javno tožilstvo SR Slovenije. Po novem zakonu o Javnem tožilstvu, ki se bo prav tako kot zakon o rednih sodiščih pričel uporabljati s 1. 1. 1979 bodo funkcijo javnega tožilstva opravljala Temeljna javna tožilstva, Višja javna tožilstva in Javno tožilstvo SR Slovenije, ki so bila ustanovljena za območje rednega sodišča ustrezne stopnje. Na območju SR Slovenije bo delovalo osem Temeljnih javnih tožilstev, štiri Višja javna tožilstva in Javno tožilstvo SR Slovenije. Temeljno javno tožilstvo Ljubljana bo prav tako kot Temeljno sodišče Ljubljana opravljalo svojo funkcijo po svojih enotah, in to po enoti v Domžalah, s sedežem v Domžalah, za območje enot Temeljnega sodišča v Domžalah in Kamniku; enoti v Kočevju, s sedežem v Kočevju za območje enote Temeljnega sodišča v Kočevju; enoti v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, za območje enot Temeljnega sodišča v Ljubljani in Grosupljem; enoti v Trbovljah s sedežem v Trbovljah za območje enote Temeljnega sodišča v Trbovljah in enoti na Vrhniki s sedežem na Vrhniki, za območje enot Temeljnega sodišča na Rakeku in Vrhniki. Mavricij Volgemurt SPOMINSKA SLOVESNOST V RUDNIKU Pionirka Osnovne šole Radomlje pozdravlja udeležence na spominski svečanosti v Rudniku Tudi letos so se 6. januarja, na obletnico tragedije v Rudniku pri Radomljah, zbrali borci, mladina, svojci in občani, da se poklonijo žrtvam, ki so tragično preminule v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo. Prisotne je pozdravila v krajšem nagovoru pionirka Osnovne šole Radomlje, nakar je tovariš Jernej Lenič v slavnostnem govoru orisal dogodke, ki so se odigrali januarja 1945. leta v tej vasi. „Za nekaj minut pohitimo z našimi mislimi v čas pred 34. leti. Druga svetovna vojna je divjala tedaj še z vso surovostjo, čeprav so zmagovite ofenzive zaveznikov oznanjale zaključni obračun. Velik del Jugoslavije so osvobodile sile NOV, poleg mnogih mest je svoboden tudi Beograd, vzhodna in zahodna fronta sta na nekdanjih nemških mejah, zavezniki se približujejo severni Italiji. Dozorevajo pogoji za uresničitev sporazuma Tito-Šubašič, trije veliki končujejo koncept delitve Jugoslavije na dva dela. Na drugi strani so razpadajoče okupacijske sile Hitlerjevega fašizma, ki se jim priključujejo četniki, domobranci, vlasovci, kvizlingi in izdajalci vseh vrst, ki v svoji domovini nimajo več prostora. Vse to se je koncem 1944. leta zlivalo v podivjano hordo, ki je v agoniji zgubila vsak čut človečnosti, vsako moralo, vsako najmanjše spoštovanje do življenja. Ta divji hudournik je poznal le neusmiljeno nasilje, ropanje, požiganje, pobijanje in vsesplošno uničevanje. Slovenija je tedaj doživljala težke čase. Bila je edini prostor na Balkanu, preko katerega se je umikala podivjana vojska proti razpadajočemu Reichu. Neprestane nemške hajke in ofenzive, najsurovejša nasilja in uničenja naj bi v zimi 1944 na 1945 omogočila varen umik z Balkana. Razne politične spletke dajejo lažno upanje domobrancem in izdajalcem, naj se pripravljajo na prevzem oblasti ob koncu vojne. V zaključnih bojih in pred zrnato je tudi partizanska vojska, ljudska oblast z vso svojo fronto aktivistov in političnih delavcev. Strahoten vrtinec dokončnega obračuna je v zimi 1944/45 zajel tudi področje Štajerske in kamniškega partijskega okrožja. 10.000 glava okupatorjeva vojska je začela čistko na področju Črnega grabna, Moravske in Tuhinjske doline. Cilj jim je bil dokončno uničenje narodnoosvobodilnih enot, ranjencev, vseh zalednih organov in političnih delavcev. Nemci, domobranci in vlasovci so med to veliko ofenzivo dobesedno preplavili široko področje ob cesti Ljubljana -Celje. Obnašali so se kot neomajni gospodarji. Jemali so, kar jim je bilo všeč, preiskali so skoraj vsako hišo, pretaknili sleherni kot in grm, brez usmiljenja pobijali partizane, ranjence, politične delavce, aktiviste in civilno prebivalstvo. Nikjer več ni bilo varnega zavetja, počitka, miru in hrane. Partizanske enote so se komaj prebijale iz mnogoterih obročev, doživljale so velike in boleče izgube. Ljudi se je polaščal strah, obup in nepopisno nezaupanje. Izdaje so bile vedno pogostejše in posledice vedno strahotnejše. Aktivisti, politični in ostali zaledni delavci OF, ki so se z vso naglico, povečano aktivnostjo in odgovornostjo pripravljali v kamniškem partijskem okrožju na osvoboditev, so bili docela odrezani od Gorenjske in Štajerske, pretrgane so bile vse vezi med okrožnimi in višjimi forumi. Nastale so tako težke razmere, da ni bilo več mogoče nobeno politično delo. Takoj po najhujšem sunku zimske ofenzive je tedanji sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko sklical vse okrožne politične delavce sem v Rudnik, da se bodo dogovorili o nadaljnjem delu in nalogah ob poslednjem boju. Do 6. januarja 1945. je v štiri bunkerje nekdanje okrožne tiskarne prišlo okoli 30 tovarišic in tovarišev. Tudi tu je morala biti na delu izdaja, kajti prav tega dne so Nemci bunkerje obkolili in sledil je dogodek 6. januarja 1945 tu v Rudniku, ki je v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja nekdanjega kamniškega partijskega okrožja zapisan z velikimi črkami, kot primer težkih žrtev, kijih je zahteval boj za našo nacionalno in socialno osvoboditev. To je bila tragedija obroča, iz katerega se je rešilo le nekaj tovarišic in tovarišev, deset jih je ostalo v bunkerjih, deset ujetih je bilo ustreljenih naslednji dan v Vrhovljah. V rudniški tragediji so končali svoj boj Tinko, Lija, Zdenka, Rezka, Ludvik, Drago, Lado, Dore, Roman pa Peter, Vido, Ratko, Živko, Domen, Primož, Lenard in predolga je vrsta mrtvih junakov, ki so umirali pod okupatorjevimi streli, umirali so junaki, ki so si vzeli življenje sami, umirali ranjeni, ki so jih trpljenja rešili njihovi bojni tovariši. Taka kot zimska ofenziva -strašna, neizprosna, moreča - je bila smrt požrtvovalnih političnih delavcev, večine članov okrožnega foruma. To so bili borci za svobodo, ki so skupaj s svojim sekretarjem Tinkom imeli največ zaslug, da je bilo kamniško okrožje do jeseni 1944 prepleteno z gosto mrežo partijskih in frontnih organizacij. Tragedija v Rudniku je bila še posebej boleča, ker je kamniško partijsko okrožje izgubilo številne predane in požrtvovalne tovariše v času, ko so bile njihove bogate izkušnje posebno dragocene za graditev ljudske oblasti ob osvoboditvi. Vsi preživeli in mrtvi v rudniški tragediji imajo vendar lahko veliko zadoščenje. Ob tem pomniku žrtvam se pogosto zbiramo, tu sem rada prihaja mladina, ki verno posluša in doživlja, kar predstavlja nemo opozorilo: spoznava in dojema, kako dragocena je naša svoboda, kako nekaj velikega pomeni narodnoosvobodilni boj, kjer je raslo in se kovalo tovarištvo, enotnost in najgloblja humanost -vse tisto, kar je osnova našemu samoupravnemu življenju. Na teh granitnih temeljih mrtvih tovarišev raste mogočna, ponosna, svobodna socialistična Slovenija, ki se z bratskimi republikami in pokrajinami zliva v novo Jugoslavijo, branik miru, enotnosti med narodi, steber svobode in neuvrščenosti. Iz teh temeljev raste nepremagljiva armada SLO in DSZ, ki bo ob vsakem trenutku branila revolucionarne pridobitve, branila tudi vas, ki ste zato umrli. V kulturnem programu so sodelovali: Mengeška Godba, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Radomlje pod vodstvom Tomaža Habeta in recitatorji. PRAZNOVANJE DNEVA JLA Ob praznovanju Dneva Jugoslovanske ljudske armade vedno bolj spoznavamo, kako tesno je ta dan povezan z našim življenjem in delom. To ni samo praznovanje obletnice enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini naših narodov - ustanovitve Prve proletarske brigade - temveč tudi obstoja naše Armade. V razvoju samoupravnih družbenih odnosov se veča vloga starešin in vojakov pri izgrajevanju oboroženih sil, večajo se tudi vloga, pravice in dolžnosti slehernega našega občana pri izgrajevanju vseljudskega sistema v naši deželi v celoti. Kako globoko so se zasidrale osnove splošnega ljudskega odpora v naše delo, nam med drugim dokazujejo mnoge dejavnosti, ki jih beležimo v okviru praznovanja tega pomembnega dne vsako leto na našem občinskem območju. Aktivnosti na obrambnem področju se z leti večajo in tudi praznovanje dneva naših oboroženih sil postaja bogatejše. Posebna pozornost je to pot bila namenjena naši mladini. V vseh osnovnih, srednjih šolah ter Dijaškem domu je bilo dobršen del meseca decembra čutiti praznovanje v počastitev 22. decembra. V šolskih avlah so si učenci imeli priliko ogledati fotoslikovne razstave, ki so prikazale življenje in delo pripadnikov naših oboroženih sil. V vseh šolah je bilo za učence organizirano predvajanje štirih poučno vzgojnih ter vojaško zabavnih filmov. Organizirane so bile šolske proslave. Rezervni vojaški starešine in borci narodnoosvobodilne vojne so obiskali šole. Za učence so imeli priložnostna predavanja ah razgovore o značaju Dneva Jugoslovanske ljudske armade in o vojaških poklicih. V okviru praznovanja Dneva JLA so rezervni vojaški starešine organizirali tradicionalno že sedmo po vrsti občinsko strelsko pionirsko tekmovanje z zračno puško in najboljše posameznike in ekipe nagradili z diplomami in knjigami. Za rezervne vojaške starešine domžalskih krajevnih organizacij in občane, je v okviru praznovanja bilo organizirano predvajanje barvnega filma „Mane-ver Svoboda-71". Predsednik Skupščine občine Domžale je za nosilce partizanske ,,Spomenice-41", delavce oddelka za ljudsko obrambo, Štaba teritorialne obrambe in za predstavnike družbenopolitičnih organizacij pripravil sprejem, ki je bil posvečen Dnevu JLA. Občinski štab teritorialne obrambe je za starešinski kader pripravil zbor in tovariško srečanje, na katerem so poleg ostalega prebrali odredbe o napredovanjih rezervnih vojaških starešin v višji čin in pohvaljenim so bila vročena pismena priznanja. V mesecu praznovanja Dneva JLA je za dosežene rezultate na področju obrambnih aktivnosti med mladino Občinska konferenca ZRVS občine Domžale prejela najvišje tovrstno priznanje za leto 1978 v naši republiki „Odličje 22. december". To priznanje vsako leto podeljujeta Poveljstvo Ljubljanskega armadnega območja in Republiška konferenca ZSMS. Krajevna proslava za občane v počastitev 22. decembra je bila organizirana v Mengšu. Osrednja slovesnost v občini pa je bila v hali Komunalnega centra v Domžalah. Na teh proslavah so bila podeljena mnoga priznanja organizacijam in občanom, pripadnikom enot teritorialne obrambe in rezervnim vojaškim starešinam za njihov doprinos pri krepitvi sistema vseljudske obrambe in svojih vojaških enot. Tako so prejeli: PISMENA PRIZNANJA republiške- fi sekretariata za ljudsko obrambo SR lovenije: Osnovna šola „Martin Koželj" Dob, Zveza organizacij za tehnično kulturo Domžale, Avbelj Marija in Gnezda Pavla. SREBRNO PLAKETO Republiške konference ZRVS SR Slovenije je prejel Cankar Andrej. BRONASTE PLAKETE Občinske konference ZRVS občine Domžale so prejeli: Cerar Janez, Gabrič Anton, Juhant Milan, Lavrič Peter, Peterka Anton, Pogačar Janez, Varšek Miroslav, Zabret Franc in Zupančič Mitja. PISMENA PRIZNANJA Občinske konference ZRVS Domžale so prejeli: Krajevna konferenca SZDL Mengeš, Hribar Feliks, Lončar Zdravko, Lukan Ivan, Marinšek Tone, Mlakar Stanislav, Pergovnik Ladislav, Šavkovič Vojislav, vsi rezervni vojaški starešine in mladinci Drobnič Dušan, Kavka Srečko, Slovnik Zvonko in Roman. POHVALJENI SO BILI: - po odredbi komandanta teritorialne obrambe SR Slovenije rezervni kapetan I. razreda Smole Anton; - po odredbi komandanta teritorialne obrambe pokrajine Ljubljana: rezervni podporočnik Volgemut Peter in rezervna vodnika Veršnjak Janez in Zupanek Janez; - po odredbi komandanta teritorialne obrambe občine Domžale: rezervni kapetan I. razreda Grajzar Franc, rezervna kapetana Kosec Mihael in Rak Marjan, rezervni poročnik Rode Dušan, rezervni vodniki I. razreda Lampret Franc, Gabrilo Marjan, Kovač Maks, Vrtovšek Anton, Deisinger Milan, Dime Ivo, Kurtinovič Gojko, mlajši vodnik Kovic Marjan, razvodnik Kranjec Štefan in vojaški obvezniki Jezernik Kristijan, Pogačar Cveto in Kočar Franc. v višji čin je ob Dnevu JLA napredovalo 15 rezervnih oficirjev in 26 rezervnih nižjih oficirjev. V čin mlajšega vodnika je napredovalo 9 desetarjev, v čin desetarja in razvodnika pa je bilo imenovano 16 obveznikov. Osrednji slovesnosti v počastitev Dneva JLA v Domžalah je dal posebno slovesno obeležje sprejem 30-tih mla-dincev-prostovoljcev v enote teritorialne obrambe. Mladinci so na akademiji dali slovesno zaobljubo in z vstopom v oborožene sile uresničili svoje samoupravne pravice in dolžnosti na obrambnem področju in s tem prispevali k podružbljanju obrambnih priprav naše samoupravne socialistične družbene skupnosti. Na uspeh akademiji, katere so se polnoštevilno udeležili občani Domžal in okolice, je bi) slavnostni govornik predsednik OK ZRVS občine Domžale ing. Janko Ukmar. V glasbenem sporedu akademije so nastopili Mešani pevski zbor Domžalska godba in recitatorji iz Domžal ter Harmonikarski orkester KPD ,.Svoboda" iz Mengša. M. I. Odličje „22. DECEMBER", ki ga je prejela Občinska konferenca ZRVS Domžale OGLAS Delovna organizacija MUNDUS „FLORIJAN BOBIČ" Industrija pohištva Varaždin Centralno skladišče za SRS v Homcu, 61235 Radomlje objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: dokončana osnovna šola in odslužen vojaški rok. Prijave pošljite na gornji naslov. Nastop dela 1. 2. 1979 OTVORITEV ČITALNICE V DOMŽALAH Gostje v novi čitalnici Domžale so po več letnih prizadevanjih Delavske univerze in Kulturne skupnosti dobile poleg knjižnice tudi sodobno urejeno čitalnico. To je brez dvoma pomemben prostor, saj je v naši občini veliko študentov in ljudi, ki študirajo ob delu in jim bo tak prostor lahko v veliko pomoč, predvsem pri iskanju podatkov in gradiva, ki se nahaja v strokovnem tisku in leksikonih. Dejstvo je, da je v domžalski knjižnici veliko takšne literature, katero pa do sedaj ni bilo mogoče koristiti v dovolj veliki meri, ker ni bilo za to primernih prostorov. Na priložnostni slovesnosti, ki je bila 28. decembra, so se zbrali predstavniki kulturnega, družbenega in političnega življenja v naši občini. Prisotne je v imenu skupščine Kulturne skupnosti pozdravil predsednik tovariš Dušan BORŠT-NAR in spregovoril o pomenu teh prostorov za same Domžale in občino. Tovariš Boštnar je med drugim poudaril veliko vlogo, ki jo imajo knjižnice v domžalski občini in opozoril na to, da se število bralcev iz leta v leto veča. V zadnjih letih lahko vidimo, daje velik interes mladih, ki pa se bo lahko še povečal, saj bo ravno čitalnica omogočala nov pristop do dobre in 30 LET OBSTOJA DRUŠTVA IN RAZVITJE PRAPORA potrebne knjige. Dosedanja prizadevanja Delavske univerze, v katerem okviru deluje knjižnica, in Kulturne skupnosti bo potrebno še nadaljevati in povečati knjižni fond tako v samih Domžalah, kakor tudi v Mengšu, Moravčah, Dragomlju, kjer delajo podružnične knjižnice. Opozoril je tudi na zakon o založništvu in knjižničarstvu, na osnovi katerih se bo potrebno prizadevati še za večji nakup knjig in tiste periodike, ki bo morala biti na razpolago obiskovalcem čitalnice. V krajšem kulturnem programu je nastopil Oktet TOSAMA in recitator Tone Ravnikar. Čitalnica je že redno odprta, in sicer po naslednjem URNIKU Ponedeljek od 16. - 20. ure Torek Sreda Četrtek Petek Sobota od 8.-12. ure od 8. - 12. ure od 16. - 20. ure od 16.-20. ure od 8. - 12. ure. Prepričani smo, da bodo novi kulturni prostori dobro obiskani, predvsem pa da bodo v njih dobili potrebno literaturo tisti, ki jo potrebujejo pri svojem študiju. B. K. število pa se je iz leta v leto povečevalo. Že na ustanovnem občnem zboru je bil sprejet sklep, da pristopi društvo k gradnji planinskih objektov na Veliki planini in s to gradnjo je v naslednjem letu tudi pričelo. Pripravljalna dela so hitro stekla in tako je bila leta 1951 postavljena tudi tovorna žičnica na Malo planino, leta 1953 pa je bil na Veliki planini odprt Dom Planinskega društva Domžale, ki je imel na razpolago 40 ležišč. S tem je bila dana trdna materialna osnova za nadaljnji razvoj društva in za širjenje ideje o planinstvu v naši občini. Druga značilnost, ki jo je društvo doseglo, pa so vidni rezultati alpinističnega odseka, ki je od ustanovitve leta 1970 prodrl v sam vrh slovenskega alpinizma. Sodelovanje s sosednimi društvi je dalo dobre rezultate in tudi uspehi v domačih, in tujih gorstvih niso izostali. Posebno plodno je sodelovanje s Poljaki, s katerimi so plezalci skupaj s člani iz Kamnika in Mengša osvajali vrhove Hindukuša. Poleg tega pa je član alpinističnega odseka bil tudi na Makaluju in sedaj je določen tudi za odpravo na Morit Everest. Društvo je vseskozi posvečalo veliko pozornost tudi delu marka-cijskega odseka, saj je ta odsek zaznamoval številne poti, ki vodijo ne samo po planinah, ampak tudi po znanih poteh mimo obeležij iz časa NOB in revolucije. Po ozemlju naše občine je namreč speljan tudi del evropske peš poti Baltik -Jadran in del Mladinske krožne poti. Poleg tega je društvo posvečalo veliko pozornost vzgoji mladinskih vodnikov, mentorjev in predavateljev v vsakoletnih planinskih šolah. S tem so člani društva dosegli na eni strani to, da je mladina vzljubila planine, na drugi strani pa jih tudi osveščali o nevarnostih na planinskih poteh. V zadnjem času društvo močno podpira rekreacijsko dejavnost, saj je vse več ljudi, ki skušajo zbežati iz naseljenih krajev in najti počitek v naravi. Pri tem pa seveda postaja društvo vedno večji nosilec varnostne kulture v gorah in tudi dejstva, da bo načrtno delo obrodilo še več sadov v prihodnjih letih. Tovariš predsednik se je zahvalil vsem dolgoletnim odbornikom, ki so žrtvovali veliko prostega časa in tudi materialno pomagali, da je društvo prišlo do svojih prostorov, PLANINSTVO V NAŠI OBČINI Planinsko društvo Domžale je na svečani akademiji 15. decembra proslavilo 30-letnico svojega delovanja in istočasno razvilo tudi svoj društveni prapor. Na to proslavo so se številni ljubitelji planin v naši občini že dolgo časa pripravljali, saj je Planinsko društvo eno izmed tistih, ki združuje v svojih vrstah preko 2000 naših občanov. Svečani akademiji so prisostvovali tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije, okoliških planinskih društev, Maks Prelovšek, predsednik Planinskega društva Domžale med govorom da se je razvijalo in doseglo vidne uspehe na posameznih področjih. RAZVITJE PRAPORA JE POTEKALO v prisrčnem vzdušju. Ob petju planinske pesmi bratov Pirnat je bil razvit prapor, na katerega so spominske trakove pripeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij, Planinske zveze Slovenije, skupščine občine in delovnih organizacij. V kulturnem programu so sodelovali Oktet bratov Pirnat, Folklorna skupina iz Radomelj, Tone Fornezzi—Tof in Janez Hočevar-Rifle. Slovesnosti pa so dali še posebno obeležje narodne noše in pa najmlajši cicibani, ki so sproščeno zapeli planinske pesmi. Pred slavnostno akademijo je bila odprta razstava planinskih fotografij Jaka Čopa, ki je del svojih bogatih pogledov na naše najvišje vrhove pokazal tudi številnim obiskovalcem. Ob tej priliki smo lahko slišali tudi priložnostne pevke, ki so pod vodstvom Mare Vilarjeve zapele nekaj starih slovenskih domačih pesmi. Ob 30-letnici so na svečani akademiji podelili priznanja ustanovnim članom, prvim odbornikom in organizatorjem društva. Priznanja so prejeli: Milan Merhar, Jože Senica, Milan Flerin, Anton Bukovec, Janez Jerovšek, Albin Pavlin, Janez Lenček, Ivanka Korbar, Držaj ing. Edo, Jože Vidmar, Lojze Praprotnik, Orehek ing. Avgust, Slavko Pavlovčič, Prešeren ing. Miha, Janko Gabrič, Anton Grilj, Škofic Franc, Anton (Nadaljevanje na 16. strani), družbenega in javnega življenja naše občine. Kroniko o razvoju društva je podal predsednik Maks Prelovšek, ki je v njej orisal nastanek društva pred 30-timi leti in povezal celotno dejavnost z vsemi jubileji, ki smo jih praznovali ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo društvo ustanovljeno 16. novembra 1948 in daje v začetku štelo 650 članov, katerih Na novi prapor je pripel spominski trak tudi Peter Lavrič NE SMEJO VOZITI MOTORNEGA VOZILA ZA VEČJO VARNOST V PROMETU Ne vemo še kakšen davek bodo od nas terjale ceste v novem 1979. letu. Prav gotovo pa je, da število prometnih nesreč lahko zajezimo, če se bomo vsi udeleženci v cestnem prometu ravnali tako, kot to zahtevajo predpisi in pravila ob kar največjem upoštevanju kodeksa etike v prometu. Da pa bomo to dosegli, bomo morali prav vsi občani kot enotna sila družbene samozaščite in varnosti preventivno sodelovati tako, da bomo z dejanji in vzgledom gradili boljšo prometno varnost. In ker vemo, da so se v preteklih letih dogodile prometne nezgode največkrat z najhujšimi posledicami zaradi vožnje motornih vozil v vinjenem stanju in nepravilnega prehitevanja, je prav, da se s temi kršilci, pa čeprav so bili za svoje Junaštvo" kaznovani, tudi širša javnost seznani. Saj menimo, da ni prav, da skrb za njihovo vedenje prepuščamo le prometnim in sodnim organom. Zakaj, če bi mislili in delali tako, potem bi prav gotovo zoževali področja naše vsakdanje dejavnosti, ki ga imenujemo varnost in družbena samozaščita. Zato bomo tudi v bodoče objavljali v tem glasilu kršitelje cestno-prometnih predpisov, za katere menimo, da bodo le doumeli, da s takim ravnanjem ne spravljajo v nevarnost samo sebe, temveč vse udeležence v cestnem prometu. Po prvi objavi v mesecu novembru 1978 je po tem kratkem času bilo za določen čas odvzetih vozniških dovoljenj zopet tako število, da se moramo upravičeno vprašati ah' nas niti žrtve niti trajna invalidnost, materialna škoda in ne nazadnje vest ne bo izučilo, da na cesti nisi sam, da vozi trezen in previdno. In ko bomo preleteli seznam kršiteljev se vprašajmo tako prijatelji, soseska, OZD in TOZD, odbori za družbeno samozaščito in varnost, ter gostinci ali se dovolj poznamo med seboj - zakaj nam naj bi bilo neprijetno tovrstne kršilce cestno prometnih predpisov resno opozoriti; da s svojim ravnanjem ne sodijo za volan, če pa vsi vemo, da je bolje preprečevati kot žalovati. Zaradi vožnje v vinjenem stanju je bil na podlagi pravnomočne sodbe ali pravnomočne odločbe sodnika za prekrške izrečen varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja naslednjim voznikom motornih vozil: ski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1978 najdalj stalno prebivališče. ZA LETO 1979 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1979; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki sc dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 % oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev. SKUPŠČINA OBČINE DAVČNA UPRAVA 1. Krizman Peter, roj. 1944, Zalog 13, odvzem od 20. 11. 1978 do 18. 2. 1979 2. Mohorič Janez, roj. 1942, Mengeš, Kidričeva 30, odvzem od 20. 11. 1978 do 18. 2. 1979 3. Vilic Jure, roj. 1932, Domžale, Toneta Tomšiča 9, odvzem od 21. 11. 1978 do 7. 2. 1979 4. Hribovšek Vladimir, roj. 1955, Domžale, Kamniška 13, odvzem od 6. 11. 1978 do 13.4. 1979 5. Lagoja Marjan, roj. 1951, Loka, Na gmajni 3, od 13. 1 1. 1978 do 13. 2. 1979. 6. Žemljic Aleksander, roj. 1947, Radomlje, C. Radomeljske čete 2, odvzem od 9. 11. 1978 do 3. 2. 1979, 7. Kožar Janez, roj. 1935, Količevo 36, odvzem od 2. 11. 1978 do 26. 1. 1979 8. Pire Rajko, roj. 1928, Domžale, 1 ajfarjcva 5, odvzem od 3. 11. 1978 do 29. 1. 1979 9. Turnšek Ciril. roj. 1938, Domžale, Ljubljanska 101, odvzem od 13. 11. 1978 do 7.2. 1979 10. Rotar Pavel, roj. 1922. Domžale, Kolodvorska 2, odvzem od 2. 11. 1978 do 29. 1. 1979, 11. Kovačič Janez, roi. 1948, Krtina 43, odvzem od 27. 11. T978 do 22. 2. 1979 12. Šimic Miro, roj. 1935, Domžale, Nova ulica 2, odvzem od 24. 11. 1978 do 14. 2. 1979 13. Posavec Jože, roj. 1955, Radomlje, Šlandrova 5, odvzem od 27. 11. 1978 do 24. 2. 1979 14. Cerar Daniel, roj. 1933, Goričica 1. odvzem od 10. 11. 1978 do 27. 1. 1979 15. Kaplja Ladislav, roj. 1950, Dob 15, odvzem od 4. 12. 1978 do 27. 2. 1979 16. Pire Franc, roj. 1949, Stegne 1, odvzem od 1. 1 2. 1978 do 1. 3. 1979 17. Nakrst Franc, roj. 1947, Domžale, Vodnikova 2, odvzem od 1. 12. 1978 do 26. 4. 1979 18. Gostič Milan, roj. 1957, Krtina 41, odvzem od 27. 11. 1978 do 22. 2. 1979 19. Durić Rasim.roj. 1931, Mengeš, Zadružniška 47. odvzem od 11. 12. 1978 do 10. 3. 1979 20. Krevs Ludvik, roj. 1935, Trzin, Mlakarjeva 21, odvzem od 11. 12. 1978 do 5. 3. 1979 21. Vidic Janko, roj. 1960, Mengeš, Jelovškova 7, odvzem od 11. 12. 1978 do 5. 3. 1979 22. Markovšek Jože, roj. 1942, Zg. Loke 10, odvzem od 1. 12. 1978 do 21. 2. 1979 23. Pestotnik Janez, roj. 1915, Domžale, Kamniška 8, odvzem od 5. 12. 1978 do 26. 2. 1979 24. Aleš Franc, roj. 1947, Topole 8, odvzem od 13. 12. 1978 do 20. 2. 1979 25. Majer Bojan, roj. 1957, Trzin, Ljubljanska 17, odvzem od 13. 12. 1978 do 10. 3. 1979 26. Bergant Dane, roj. 1941, Mengeš Zadružniška 37, odvzem od 13. 12. 1978 do 24. 2. 1979 27. Ljubišič Stanko, roj. 1951, Domžale, ljube Šercerja 2, odvzem od 12. 12. 1978 do 3. 3. 1979 28. Udovič Branko, roj. 1953, Zide 6, odvzem od 11. 12. 1978 do 1. 3. 1979 29. Dolenc Alojz, roj. 21. 6. 1935, Vrba 5, odvzem od 11.12. 1978 do 11. 3. 1979 30. Alič Munarem, roj. 10. 4. 1953, Domžale, Savska 52, odvzem od 11. 12. 1978 do 8. 3. 1979 31. Ocepek Franc, roj. 1943, Domžale, Rojska n.h., odvzem od 11. 12. 1978 do 7. 3. 1979 32. Malus Edvard, roj. 1949, Mengeš, Blejčcva 17, odvzem od 12. 1. 1979 do 12. 9. 1979 33. Jerman Ivan, roj. 1949, Radomlje, Prečna 5, odvzem od 20. 12. 1978 do 20. 4. 1979 34. Jerman Ivan, roj. 1947, Zg. Preker 6, odvzem od 25. 12. 1978 do 20. 3. 1979 35. Pernuš Srečo, roj. 3. 1. 1956, Domžale, Sejmiška 10, odvzem od 22. 12. 1978 do 22.4. 1979 36. Hribar Janez, roj. 21. 9. 1935, Domžale, Jarčeva 1, odvzem od 26. 12. 1978 do 16. 3. 1979. Zaradi ostalih prekrškov pa je bilo odvzeto vozniško dovoljenje naslednjim voznikom: — zaradi vožnje čez železniški prehod kljub svetlobnemu znaku, da se bodo zapornice spustile: 1. Kavka Mihael, roj. 1948, Domžale, Vodnikova 7, odvzem od 20. 11. 1978 do 18. 2. 1979 2. Flerin Alojz, roj. 1929, Domžale. Dragarjeva 2, odvzem od 24. 11. 1978 do 15. 2. 1979 3. Merhar Milan, roj. 26. 9. 1910, Domžale, Kersnikova 12, odvzem od 22. 11. 1978 do 22. 2. 1979 4. Govc Janez, roj. 1943, Domžale, V. Vlahoviča 1 a, odvzem od 12. 12. 1978 do 12. 3. 1979 5. Sicherl Rajko, roj. 1950, Mengeš, Trdinov trg 8, odvzem od 11. 12. 1978 do 5. 3. 1979 — zaradi vožnje v času odvzema vozniškega dovoljenja: 1. Sitar Ivan, roj. 1940, Preserje. VII. ul. 14, odvzem od 30. 10. 1978 do 28. I. 1979 2. Rener Iztok, roj. 1956, Domžale, Kersnikova 9, odvzem od 3. 11. 1978 do 1. 2. 1979 3. Jokič Božidar, roj. 1948, Trzin, Jemčeva 33 a, odvzem od 27. 1 1. 1978 do 16. 8. 1979 zaradi vožnje v času odvzema v vinjenem stanju 4. Keršič Stanislav, roj. 1958, Pod-milj 11, odvzem od 11. 12. 1978 do 11. 3. 1979 — zaradi nepravilnega prehitevanja : 1. Skrlep Janez, roj. 1950, Trzin, Mengeška 49, odvzem od 24. 11. 1978 do 12. 2. 1979 2. Košak Albin, roj. 1910, Nožice, Gostičeva 52, odvzem od 22. 12. 1978 do 19. 3. 1979 3. Kumer Franc, roj. 1952. Moravče, Vegova 24, odvzem od 22. 12. 1978 do 22. 1. 1979 — zaradi prometne nezgode: 1. Skrlep Franc, roj. 1956, Domžale, Studljanska 27, odvzem od 13. 12. 1978 do 12.4. 1979 2. Marolt Rudi, roj. 1954, Pšata 30, odvzem od 13. 12. 1978 do 13. 3. 1979 — zaradi prehitre vožnje: 1. Dubravac Ambrozij, roj. 1954, Podrečje 52, odvzem od 27. 11. 1978 do 26. 1.1979 2. Vidmar Bojan, roj. 1954, Domžale, Ljubljanska 85, odvzem od 5. 12. 1978 do 3. 7. 1979 zaradi prehitre vožnje v vinjenem stanju. — zaradi raznih prekrškov: 1. Babnik Roman, roj. 1954, Zg. Jarše 58, odvzem od 3. 10. 1978 do 3. II. 1978 2. Narobe Marjan, roj. 1951, Goričica 14, odvzem od 23. 11. 1978 do 12. 4. 1979. Upajmo, da bo v naslednji številki našega glasila seznam krajši. Vsi pa bomo veseli in nadvse zadovoljni, ko takih notic ne bo več. Takrat pa bodo tudi naše ceste varnejše in vsaka vožnja nam bo v veselje. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu OGLAS Takoj kupim garažo v Domžalah. Plačam v gotovini. Kolomaz Vlahovičeva 11 Domžale TATVINE V OBČINI Delavci Postaje milice Domžale se vsak dan srečujejo z mnogimi vprašanji in pojavi, ki se dogajajo na območju naše občine. Varnost zahteva njihovo budnost, prometna problematika je stalno prisotna, njihov delovni dan je pester in tudi naporen in delo silno odgovorno. Danes objavljamo dva izmed mnogih primerov, ki so jih zasledili in tudi uspešno rešili ob izteku lanskega leta. MEGLENKE, ANTENE, MOTOR, MOPEDI ... V zadnjih mesecih preteklega leta so se na območju Radomelj pojavljale številne tatvine na avtomobilih in motorjih. Marsikateri voznik je ostal brez meglenk, antene, vzvratnega ogledala, drugi pa celo brez motorja ali mopeda. Šte- vilni občani so prihajali na Postajo milice in prijavljali krajo navedenih predmetov. Posebno je bilo to prisotno v mesecu decembru. Toda kljub mnogim prijavam in povečani budnosti storilcev ni bilo mogoče odkriti, kar je kazalo na to, da je na delu dobro organizirana skupina, ki je našla „plodno" de-lovišče pred kinodvorano in disco klubom. Zapleteni klopčič tatvin pa se je začel hitro odmotavati, ko sta bila pri kontrolnem pregledu motornih vozil 24. decembra odkrita dva mladoletnika, ki sta imela v prtljažniku med drugimi predmeti tudi „meglenke", za katere se je izkazalo, da so bile ukradene. V postopku ugotavljanja je prišlo do zanimivega razpleta. Kar 16 kaznivih dejanj je prišlo na dan in seveda ..Razstava predmetov", ki so bili kupljeni z ukradenim denarjem (Nadaljevanje z 8. strani) Orehek, Tončka Dolinšek, Janez Praprotnik in Mitja Zupančič. Za uspehe v mednarodnem alpinističnem sodelovanju, posebno v mešani Jugoslovansko-poljski odpravi na Tirič Mir in v prejšnjih letih so prejeli priznanja: Slavko Šikonja, Matjaž Veselko, Miro Štebe, Janez Šušteršič, Vinko Berčič in Stane Klemene. Za dolgoletno uspešno delo z mladimi planinci v osnovnih šolah pa sta prejeli bronasto odlikovanje Marcela Stiplovšek in Malči Lamut. Tako so domžalski planinci dostojno proslavili svoj jubilej in ponovno spomnili na to, da bo Planinsko društvo prostor, kjer se bodo zbirali mladi in stari in kjer bo neprestano obstojala šola iskrenega tovarištva, skromnosti, srčnosti, poguma in požrtvovalnosti. M. P. To ni mehanična delavnica, ampak posnetek ukradenih motorjev in predmetov Najmlajši „planinci" in narodne noše med slovesnostjo tudi večje število soudeležencev, ki so bili vpleteni zaradi nakupa ukradenih predmetov. Raziskava je odkrila, da znaša vrednost ukradenih predmetov kar 41 .OOOjOO din. Med njimi so tudi motor CZ 350 cem, motorni kolesi TOMOS T-12 in APN-4. Na motorjih so bile tovarniške številke tako uničene, da jih tudi strokovnjaki niso mogli razbrati, in tudi sicer so bili motorji predelani. Pri tem lahko ugotovimo tudi to, da je bil motor, katerega vrednost znaša okoli 11.000,00 din, zamenjan za doma napravljeno ogrodje ,kokarda", katerega vrednost ne predstavlja niti 2.000,00 din. Kaj je mislil tisti, ki je tako „ugodno" menjal si lahko samo mislimo, vendar pa ni ničesar prijavil!? Celotna zadeva je razvozljana, storilci so predani v postopek pravosodnim organom, vendar na Postaji milice v Domžalah „hranijo" ukradene predmete in čakajo lastnike, da pridejo prijavit krajo in si ogledat, na sliki razstavljene" dele in predmete. DENAR NE SPADA MED OBLEKO Nek občan se je ob 2. uri zjutraj oglasil pri dežurnem na Postaji milice in povedal, da je zvečer, ko se je vrnil domov pogrešil v kuhinjski omari 1.500,00 din in nekaj avstrijskih šilingov. V snegu je opazil tudi sledi, ki verjetno dokazujejo, da so obiskali njegovo hišo neznanci v času, ko ga ni bilo doma. V razgovoru je občan tudi povedal, da to ni bila prva kraja, ampak, da mu je že pred časom zmanjkala večja vsota denarja, ko je avgusta prodal živino Emoni. Povedal je še, da je imel denar „shranjen" med delovno obleko pri kmečki peči v sobi in da je bilo v posebnem zavitku okoli 40.000,00 din. Miličniki so se takoj odpravili na mesto dejanja in kljub že skoraj izginulim sledem našli pravo pot, ki jih je pripeljala do storilcev-mladoletnikov. Pri preiskavi so našli denar, ki je bil ukraden prejšnji dan in tudi ugotovili, da so pri prvi kraji bili na delu isti storilci. Seveda denarja ni bilo več, ampak lepa zbirka „novoletnih" daril, med katerimi lahko najde- mo: kitaro, ročni računalnik, gramofon, tranzistorje, fotoaparate, dve uri, dva kasetna radioaparata, gramofonske plošče, športne rekvizite, drage igrače in še kaj. Vse to je bilo v stanovanju,; kjer so mladoletniki doma! Pri vsem tem se sama po sebi vsiljujejo vprašanja: Ali denar res spada med delovno obleko? Zakaj občan ni prišel prijavit milijonske kraje? Zakaj imamo banke in pošte, kjer lahko varno shranimo denar? Kako, da starši niso „opazili" toliko novih in raznovrstnih „igrač" — če najdene stvari sploh lahko tako imenujemo? Ali se starši sploh ne zanimajo za stvari, ki jih otroci prinašajo domov? Ali jih sploh ne vprašajo, od kod jim denar, če ga jim sami niso dali? Ali njihovi sošolci niso ničesar opazili, če vemo, da si otroci veliko zaupajo? In končno! Kaj pa trgovci oziroma prodajalci v Veleblagovnici in ljubljanskih trgovinah, res niso o otrocih, ki kupujejo sami tako drage stvari, ničesar posumili? Vrsta vprašanj, ki si jih zastavljajo sedaj delavci milice, o katerih bodo govorili na sodišču in o katerih je potrebno, da tudi mi začnemo razmišljati. Kajti zavedati se moramo, da ni dovolj, da samo govorimo o družbeni samozaščiti in varnosti, začeti bomo morali tudi delati in pomagati miličnikom, da bodo lahko v kali zatrli takšne pojave, o katerih pišemo potem, ko so mladoletniki že stopili na pot kriminala. Samo obsojati še ne pomeni, da smo naredili vse, kar je potrebno in kar smo kot občani tudi dolžni! Š.R. SPODBUDNO! Konec meseca novembra so člani kolektiva Glasbene šole Domžale prijeli za krampe in lopate in uredili okolico oddelka šole v Mengšu, predvsem prostor za šolo. S tem so se odzvali akciji Turističnega društva Mengeš za lepši izgled kraja. IZ RAZPRAV NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI V mesecu novembru so potekali zbori delovnih ljudi, na katerih so bili v razpravi programi samoupravnih interesnih skupnosti za leti 1979 in 1980. Na teh razpravah so delovni ljudje dajali nekatere pripombe k predloženim programom, ki kažejo na to, da bodo morale samoupravne interesne skupnosti pri realizaciji programov upoštevati tudi mnenje delegatske baze. V tem sestavku povzemamo Dekatere zaključke in pripombe s posameznih zborov. Anekse k samoupravnim sporazumom za leti 1979 in 1980 je v občini Domžale sprejelo 47 organizacij združenega dela (79,7 %), v katerih je zaposleno 7.783 delavcev (84,5 %). Spremembo sporazuma Samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravni sporazum o financiranju spremljajočih objektov je sprejelo 6.483 delavcev (70,4 %); sporazuma nista bila sprejeta v delovni organizaciji Induplati, Tekstilu - TOZD Filc, Tamizu in GG Ljubljana OK Gozdarstvo Domžale. Na zborih delavcev so bile sprejete naslednje pripombe, dopolnitve in sklepi: LEK MENGEŠ 1. Prisotni delavci zahtevajo, da SIS za zdravstvo Domžale, pripravi predlog ukrepov in nalog za takšno organiziranost in nuđenje zobozdravstvenih uslug, da bi odpravili čakalno dobo in nudili kvalitetne usluge delovnim ljudem, kot to zahteva načelo svobodne menjave dela. 2. Upoštevajo naj se želje staršev „kvaliteta pouka, prilagajanje dvoizmenskega dela in pouka otrok". SLOVENIJA LES RADOMLJE Po predhodni razpravi je zbor delavcev sprejel predlagane podatke k samoupravnim sporazumom o osnovah planov za leto 1979 in 1980, s pripombo, da se izglasovana sredstva trosijo racionalno na vseh področjih navedenih skupnosti. SEMESADIKE MENGEŠ 1. Poročila posameznih samoupravnih interesnih skupnosti bi morala vsebovati bolj podrobne podatke o porabljenih denarnih sredstvih 2. Delavci z nižjimi osebnimi dohodki naj bi bih oproščeni oz. naj bi le delno plačevali participacijo za zdravniške usluge. 3- Na splošno delavci niso zadovoljni z zdravniškimi uslugami - predvsem zaradi predolgega čakanja. Delovni čas zdravnika naj bi res trajal od ure do ure, ki je navedena v urniku. 4. Prispevek za telesno kulturo naj bi ne služil samo za nekaj športnikov v občini, ampak naj bi se iz teh sredstev financirala najrazličnejša športna oprema za šoloobvezne otroke. Prav v zimskem športu se vidi socialna razlika med otroci. Otroci staršev z nižjimi prejemki se pač ne morejo udeleževati smučarskega tečaja zaradi predrage opreme, tečaji pa se vršijo v glavnem v oddaljenih smučarskih središčih. 5. Pravtako bi morale šole imeti na razpolago toliko finančnih sredstev, da bi vsem otrokom nudile brezplačno malico in da bi preskrbele najrazličnejše pripomočke za potrebe šoLkega pouka. 6. Člani zbora delovnih ljudi so tudi predlagali, naj bi šole ob začetku šol. leta preskrbele učencem potrebne knjige, seveda proti plačilu. TEKSTIL LJUBLJANA - TOZD FILC MENGEŠ Pod točko 12 B, C, D se strinjamo samo v primeru, da ostane naš delež za stanovanjsko gradnjo 0,45 % od 6 % BOD kot seje obračunavalo doslej, oz. ostane 2,7 % od BOD za reševanje stanovanjskih potreb po delavcih. TAM IZ MENGEŠ Zaenkrat so se vsi člani, prisotni na sejah odločili, da bi prispevek za stanovanjsko gradnjo ostal nespremenjen, to je isto kot je bil v letu 1977 in 1978. LB BANKA DOMŽALE 1. V programu izobraževalne skupnosti ni razvidno, kako se bo v prihodnjem obdobju razvijalo usmerjeno izobraževanje, ker je splošno mnenje, da se srednje šolstvo v občini Domžale vse premalo razvija. 2. K samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja sredstev za hitrejšo izgradnjo nekaterih spremljajočih objektov k stanovanjski izgradnji občine Domžale je dana pripomba: 7. člen navaja, da se sredstva iz 2. člena združujejo po kraju bivanja, člen pa ne precizira dovolj, ah se sredstva združujejo po kraju bivanja ali pa se samo evidentirajo po krajih bivanja občanov, ki so zaposleni v občini Domžale. Pripomba je, da bi bil pravilen način združevanja sredstev od vseh občanov Domžale, ne glede na to, kjer združujejo svoje delo. DO INDUPLATI JARŠE 1. Sedanja delitev stanovanjskega prispevka naj ostane v obliki kot je bila do sedaj. Glede na to, da imamo izdelane plane reševanja stanovanjskih problemov do leta 1980, na katere smo vezani, smatramo, da delitev 6 % za stanovanjsko skupnost ter 1 "/c za ,,stanovanjski dinar" ni sprejemljiva. 2. Ali so v programu telesno-kulturne skupnosti predvidena sredstva za športno rekreacijo delovnih ljudi v delovnih organizacijah? Glede na to, da je delegatska skupščina na seji vseh treh zborov 28. decembra 1978 sprejela odlok o prispevnih stopnjah za leto 1979 objavljamo tabelarični pregled prispevnih stopenj za celotno področje družbenih dejavnosti in ostalo združevanje sredstev za posamezne potrebe v občini. Objavljena tabela lahko služi vsakomur, da oceni, kolikšna sredstva so namenjena za posamezne dejavnosti na območju občine in kolikšna stopnja, izražena v odstotku, je potrebna za zadovoljevanje vseh potreb na področju družbenih dejavnosti in ostalih dogovorjenih prispevkov v občini Domžale. PREGLED SREDSTEV IN PRISPEVNIH STOPENJ ZA LETO 1979 Sredstva 1979 v din Stopnja iz BOD Dohodek iz BOD Korigirana davčna osnova Poslovni sklad OTROŠKO VARSTVO 72.132.445 SRS 44.944.ooo Občina 27.188.445 USMERJENO IZOBRAŽEVANJE IZOBRAŽEVANJE 99.96o.ooo SRS 4.679.000 Občina 95.281.ooo KULTURA 16.6o5.8oo SRS ll.157.ooo Občina 5.466.8oo TELESNA KULTURA 6.395.6oo SRS 1094.700 Občina s Joo «oo SOCIALNO SKRBSTVO 17.2oo.ooo SRS 1.321.000 Občina 15.879.000 ZDRAVSTVO 111.766.000 ZAPOSLOVANJE 5.9o5.ooo SKUPNOST POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV RAZISKOVANJE POŽARNA SKUPNOST STANOVANJSKA SKUPNOST KOMUNALNA SKUPNOST IZGRADNJA SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV LJUDSKA OBRAMBA { v razpravi) REPUBLIŠKI PRORAČUN OBČINSKI PRORAČUN SKUPAJ 5,47 2,2o 1,27 4,61 o,25 4,58 0,77 o,54 o,25 o,5o 0,06 o,24 0,81 0,06 o,75 6,74 lo,9o 1,00 o,5o 29,10 7,oo 1,48 0,27 o,8o 0,26 o,5o 6,oo 1,00 1,00 o,19 o,5o l,4o 5,oo 1,27 ; o,27 1.27; SLOVESNOST OB JUBILEJU s proslavo ob Dnevu in 100-letnici rojstva Skupaj republike Otona Župančiča so Trzinci v novembru preteklega leta svečano proslavili še en pomembni jubilej: 80-letnico Marjance Ručigajeve in 70-letnico Janka Torellija, članov kulturno-umetniškega društva „Franc Kotar" Trzin. Njuno življenje je namreč tesno povezano s kulturnim udejstvovanjem na mnogih toriščih kulturnega dela v Trzinu. Zakaj sta omenjena jubilanta zaslužila tako pozornost s strani Trzincev in Zveze kulturnih organizacij, ki jima je dala tudi priznanje, je najbolj razvidno iz nagovorov ob sami podelitvi priznanj. JANKO TORELLI „Ko proslavljamo 35 let naše republike, naših uspehov in naše socialistične kulturne dejavnosti, ne moremo mimo vašega imena, vašega dela in pomena v kulturnem življenju Trzina. Petnajst let, ki ste jih preživeli v Trzinu, je vseskozi povezano z delom v tej dvorani, na teh deskah. Vaše delo učitelja seje prepletalo z delom režiserja in pevca, vzgojo otrok čez dan v šoli, z vzgojo mladine in odraslih v večernih urah v kulturnem domu. ,JVarodni poslanec," .fot do zločina", „Dobrodošla miss Agata" in še vrsta drugih uprizoritev so pol- nile dvorano kulturnega doma, prosvetljevale in razveseljevale domače in tuje gledalce. Veseli smo, ker vas imamo nocoj med nami, da lahko obudimo spomine na vaše delo, se vam za ves trud vsaj skromno zahvalimo in vam že danes ob tej priliki čestitamo k vašemu 70. rojstnemu dnevu." MARJANCA RUČIGAJ ,J*raznovali ste 80-letnico svojega življenja. Pri našem društvu delujete že več kot 50 let. Torej ste skoraj tričetrt svojega življenja posvetiti amaterski dramski dejavnosti - najprej kot igralka, nato režiserka, pa tudi avtorica mladinskih iger. Danes se vam moramo najprej zahvaliti kot režiserki, kulturni poslanki in prosvetljiteljici Trzincev. Veliko iger - več kot 50 jih je bilo - je razveseljevalo, narodnostno prebujalo in vzgajalo več generacij. Svoje znanje in veselje ste prenašali na sovrstnike, posebno pa na mlajše tako, da ste nam danes za vzor požrtvovalnega in nesebičnega človeka. Za izjemne uspehe na kulturnem področju, za uspehe pri kulturnem in umetniškem delu z mladino ste dobili več priznanj. Med njimi redko dosegljivo, najvišje - Linhartovo." Trzinci se obema zahvaljujemo za trud in požrtvovalno delo in jima želimo še veliko uspešnega dela na kulturnem področju. KUD „FRANC KOTAR" TRZIN IN MEMORIAM LOJZE SKOK 21. decembra so se v Mengšu številni prijatelji, znanci in domačini poslovili od Lojzeta Skoka, ki bi v kratkem dopolnil 70 let in ki je takorekoč vse svoje življenje posvetil glasbi, tej plemeniti veji kulturnega delovanja. Pri mrliški veži se je v imenu družbenopolitičnih organizacij od njega poslovil Ivan Tomšič, na pokopališču pa v imenu Mengeške godbe in Zveze kulturnih organizacij Domžale predsednik Mengeške godbe ing. Marijan Trobec. V svojem govoru je poudaril, da seje pokojni Lojze že kot 15-letni fant vključil v godbene vrste, ker je do godbe čutil posebno veselje. V času okupacije se je vključil v vrste tistih, ki se niso pokorili okupatorju in so se začeli z njim boriti. Tudi po osvoboditvi se je vključil v delo družbenopolitičnih organizacij in v njih deloval prav do zadnjega. Ker je bil z vsem srcem godbenik, mu za procvit godbe ni bila pretežka nobena pot. Bil je dolgoletni odbornik, blagajnik, podpredsednik ter celili 17 let predsednik godbe. V tem času je Mengeška godba dosegla pomembne uspehe. S svojim delom, zavzetostjo in odpovedjo na račun godbe je postal svetal zgled vsem mladim godbenikom. ■ Za svoje dolgoletno uspešno in plodno delo je prejel številna priznanja, med drugim zlato Gallusovo značko, v letu 1977 pa tudi Kersnikovo plaketo kot priznanje za 52-letno aktivno član- stvo v Mengeški godbi in dolgoletno nesebično delo na organizacijskem področju. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah mengeških godbenikov velika vrzel, ki jo bo le težko nadomestiti. Poleg Mengeške godbe se je od njega poslovila tudi Godba na pihala Domžale. Počivaj v miru v domači zemlji, ki si jo vedno tako ljubil. T. R. JOŽE GAŠPIR Na domžalskih Žalah smo se 21. decembra 1978 poslovili od tovariša Jožeta Gašpirja. Pokojni Jože se je rodil pred 58-timi leti v vasi Male Vodice pri Kostanjevici na Dolenjskem v revni kmečki družini. Po končani osnovni šoli je iskal delo na Gorenjskem in druga svetovna vojna ga je doletela, ko je služil vojaški rok v bivši jugoslovanski vojski. Že leta 1942 se je povezal z NOG, bil izdan in odpeljan v italijansko taborišče. Po kapitulaciji Italije se je vrnil domov in se čez nekaj dni pridružil borcem Gubčeve brigade. S to brigado je živel in se boril vse do konca vojne. Bil je eden izmed tistih borcev, ki so neustrašno hiteli iz boja v boj, bil večkrat pohvaljen in bil leta 1944 sprejet tudi v Komunistično partijo. Po osvoboditvi je opravljal več odgovornih nalog, si ustvaril skromni dom, prosti čas pa posvečal delu k borčevski organizaciji in delovanju rezervnih vojaških starešin. Pokojni Jože nam bo ostal v spominu, kot eden izmed tistih, ki so nesebično ljubili domačo zemljo in se borili za njeno osvoboditev. LOJKO FRANC SLAPAR - MARTIN Na pokopališču na Zlatem polju so se krajani 20. novembra 1978 poslovili od borca Franca Slaparja-Martina. Pokojni Franc se je rodil pred 74. leti v revni kmečki družini in je že v mladosti občutil pomanjkanje in težko življenje. Poz«eje se je izučil za čevljarja. Ze v letu 1942 se je kot aktivni borec pridružil partizanom, med katerimi sta bila že njegova brata Boris in Pavle, ki sta pozneje padla kot borca Slandrove brigade. Čeprav je bil Martin rahlega zdravja, je v vojni zdržal do konca, saj ga je volja v lepše življenje obdržala med borci. Po vojni sta skupaj z materjo, ki se je vrnila iz taborišča, obnovila požgano hišo, v kateri si je ustvaril tudi družinsko življenje. Vse svoje moči je posvetil delu borčevske organizacije in skušal pomagati vsem, ki so bili potrebni pomoči. Na življenjski poti ga je doletela še ena nesreča, saj se je sin smrtno ponesrečil, kar je močno vplivalo na njegovo počutje. Dobrega tovariša in borca bodo krajani Zlatega polja in vsi, ki so ga poznali ohranili v lepem spominu. KO ZN NOV ZLATO POLJE TEREZIJA PETEK Na domžalskih Žalah smo se 8. januarja poslovili od Terezije Petek, Petkove mame z Vira. Pokojna Terezija se je rodila 1900 v Hambornu v Nemčiji, kjer so delali njeni starši. S sedmimi leti se je vrnila domov na Dolenjsko, kjer je dokončala osnovno šolo. Svojo prvo zaposlitev je našla v rudniku v Trbovljah. Tam je spoznala tudi bodočega moža, s katerim se jima je rodilo 6 otrok. Toda leta 1924 je izgubila delo, ker se je odkrito spopadla z Orjunaši. Z možem sta odšla v Francijo in se ieta 1931 ponovno vrnila na Dolenjsko. Kmalu je Petkova mama ostala sama, saj je mož odšel v internacionalno brigado v Španijo, od koder se je moral vrniti v Francijo. Tu so ga Nemci ujeli in odvedli v nemško taborišče, kamor so preselili leta 1941 tudi njo skupaj z otroki. Po osvoboditvi se je družina zopet zbrala na ruševinah požga-nega doma, mož je umrl in tako je Petkova mama ostala zopet sama s svojimi otroki. Toda življenje je ni strlo, saj je bila vseskozi navajena trdo delati in se boriti za boljše čase. Zadnji dom je našla pri hčerki na Viru, kjer se je končala njena težka življenjska pot. Petkova mama je bila ena izmed tistih naših žena, ki so se vse življenje borile za pravice in svojo družino in kot tako jo bomo ohranili v spominih vsi, Ici smo jo poznali. Lojko ZAHVALA ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame ADELE FERJANClC rojene Mahkota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo strežnemu osebju Doma upokojencev Domžale za skrb ob njeni hudi bolezni, župniku za poslovilne besede in pevskemu zboru Društva upokojencev Domžale. Vsem iskrena hvala! VSI NJENI. ZAHVALA ob smrti naše drage mame TEREZIJE PETEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tovarišu Avblju za poslovilni govor in Domžalski godbi za odigrane žalostinke. Žalujoči hčerki Ivanka in Slavica z družinami ter nečaki in nečakinje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta JANEZAJASENCA iz Krtine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekh sožalje in ga pospremili na nje- fovi zadnji poti. r i src na hvala tudi dr. I. Pevcu za pomoč in lajšanje bolečin pri njegovi bolezni. Za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje se zahvaljujemo tudi kolektivu OZ „ZORA" Domžale, celotnemu kolektivu in sindikalni organizaciji „Papirnice" Količevo, ter družini - Mikuš - iz Ljubljane. Enako tudi nositeljem praporov „Papirnice" - Količevo in ZB -Rakitovec. Vsem prav vsem, ki ste očetu in nammr storili karkoli dobrega - prisrčna hvala. Žalujoči: £ena Frančiška, sin Janez in hčerka Ivanka z družinami ter hčerka Francka in Miro. FRANCA STARINA se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Svotjšku za dolgoletno skrb in zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zahvaljujoča žena in otroci. Janez Jesene POSVETOVANJE O KULTURI TEZE za pripravo gradiva in posveta o uresničevanju politike na področju kulture v občini Domžale 1. Kako smo uresničevali izhodišča, da naj bo kulturna politika usmerjena k temeljnim problemom delovnih ljudi in vse družbe: — rast kulturne politike iz neposrednih in osvobodilnih tradicij slovenskega naroda in potreb ter hotenj delovnih ljudi po svobodnem in ustvarjalnem delu; — zavračanje komercializma z uveljavljanjem samoupravljanja in kulturne vzgoje, da kulturna politika postane nepogrešljiv sestavni del delovanja in razvoja sleherne TOZD in KS; — nastajanje lastnih programov v temeljnih skupnostih kot odraz potreb in ustvarjalnih hotenj; — temeljni programi kulturnih aktivnosti večajo odgovornost za vsebino dela, za njegov obseg in kakovost- kot podlaga za svobodno menjavo dela. Samoupravljanje kulturnih delavcev - izvajalcev mora biti sno-vano in načrtovano od temeljne skupnosti (TOZD, KS) do republiške zveze. Prav tako planiranje in uveljavljanje vzajemnosti in solidarnosti za skupne naloge; — uveljavljanje izenačevanja družbenoekonomskega položaja delavcev v kulturnih dejavnostih z vsemi delavci v ZD; — kultura kot celotni element v sklopu razvoja družbeno-politične skupnosti. 2. Boj za kakovost kulturnega ustvarjanja je razmah kulturne vzgoje: — usposabljanje delovnih ljudi za oblikovanje kulturne politike in s tem usposabljanje za vrednotenje kulturnega programa, — kulturna vzgoja v vseh oblikah vzgoje in izobraževanja v sredstvih informiranja in dejavnosti društev in zvez; — boj proti šundu. 3. Kadri — organizatorji in animatorji kulturnega življenja delujejo zlasti v okviru sindikata in ZSMS v OZD in v DPO in da se razvija amaterska dejavnost - ob svojem rednem delu in opravilih. Povezanost z institucijami kot so visokošolske in marksistični center za teoretična vprašanja. 4. Zagotavljanje materialne osnove. Načrtovati je potrebno vzdrževanje prostora za kulturo, adaptacije in gradnjo. 5. Program stikov z zamejstvom; posredovanje našekulturneustvarjalnosti izven meja. Širiti medrepubliško sodelovanje. KJE SMO, CILJI, MNOŽIČNOST? .. 0 DELU ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ V predloženem poročilu o dejavnosti društev ZKO Domžale smo se omejili predvsem na zadnje obdobje od leta 1976 dalje, medtem ko smo poročila za prejšnja obdobja obravnavali na več delovnih konferencah predstavnikov vseh društev ZKO. Ob poročilu želim opozoriti na nekaj poglavitnih dosežkov, na nekatere probleme v dosedanji dejavnosti in na bodoče naloge. Prelomnica v delu ZKO je bilo leto 1971, ko je bila z ustanovitvijo Kulturne skupnosti Domžale izboljšana tudi materialna osnova za amatersko kulturno delovanje in šele tedaj smo lahko pristopili tudi k načrtnejšemu nadaljnjemu razvoju društev in skupin ZKO. Vsekakor je bila ena pomembnih nalog, da z delom društev pokrijemo celotno domžalsko občino in da si prizadevamo razviti vse različne oblike amaterske kulturne dejavnosti. Ko danes ocenjujemo mrežo društev ZKO v domžalski občini lahko ugotovimo, da svojo dejavnost razvijajo na območju vse občine. Med posameznimi dejavnostmi se je daleč najbolj razmahnila glasbena dejavnost na vokalnem in instrumentalnem področju in to ne le v številčnem, temveč tudi v kakovostnem pogledu. Redko katera občina v Sloveniji se lahko pohvali s tolikšnim številom pihalnih orkestrov, s samostojnim simfoničnim orkestrom ter drugimi instrumentalnimi skupinami, prav tako pa tudi glede števila pevskih zborov in oktetov dosegamo visoko mesto v slovenskem merilu. Predvsem pa je posebej pomembno, da je tudi obisk glasbenih prireditev izredno narastel in v ilustracijo naj navedem le dejstvo, da je bilo na treh lanskoletnih koncertih nad 2.000 poslušalcev in da so ga z velikim navdušenjem sprejeli tudi v pobrateni Koprivnici. Prav na kulturnem področju smo začeli tudi izvajati program pobratenja med občinama Domžale in Koprivnica. Zelo odmevne pa so tudi vsakoletne revije pevskih zborov, ki smo jih morali zaradi števila sodelujočih zborov razdeliti na dva celovečerna koncerta, dalje revija pihalnih orkestrov, na pobudo ZKO in Kulturne skupnosti Domžale pa se je prav v Domžalah začela tudi revija amaterskih simfoničnih orkestrov Slovenije. Ob tem bi rad poudaril, da je razmah glasbene dejavnosti tudi posledica uspešnega sodelovanja z Glasbeno šolo Domžale in z njenimi oddelki v vseh večjih središčih domžalske občine. Glede dramske dejavnosti je treba poudariti, da je v zadnjih letih spet živahnejša, zlasti dobro so obiskane letne prireditve v Dobu, na Gorjuši, Studencu in Mengšu. Mladinska gledališka dejavnost pa zlasti uspešno deluje v Trzinu in Ihanu. Ne moremo pa biti zadovoljni, da ni razvita amaterska gledališka dejavnost v nekaterih večjih središčih domžalske občine in v tem pogledu bo treba okrepiti naša prizadevanja za zapolnitev te vrzeli. Prav tako bo treba tudi uskladiti gostovanja poklicnih gledališč s prireditvami amaterskih gledaliških skupin. V zadnjih letih se uspešno razvija tudi folklorna dejavnost, povsem na novo pa smo razvili likovno dejavnost, ki se uspešno uveljavlja tudi v okviru likovnih skupin Slovenije. Kot poseben uspeh moramo skupaj s Kulturno skupnostjo Domžale poudariti ustanovitev kulturnih društev na vseh osnovnih in srednjih šolah. Na tem področju nas čaka predvsem naloga, da dejavnost šolskih kulturnih društev čimbolj povežemo z dejavnostjo kulturnih društev ZKO in da poskrbimo za čimvečje vključevanje mladih po končanem šolanju v naše amaterske kulturne skupine. V delu ZKO nas čaka še veliko nalog na samoupravnem in strokovnem področju, čeprav smo že tudi doslej to vprašanje skušali dokaj uspešno reševati. Ena izmed nalog, ki smo jo izpolnili v zadnjem času je nova samoupravna organiziranost društev, ki mora v polni meri zaživeti. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti usposabljanju strokovnih delavcev in organizatorjev v društvih s tečaji, ki bi jih organizirali v občinskem merilu ali pa jih bo pripravila ZKO Slovenije. Prav tako je pomembna naloga pridobitev novega članstva, pri čemer moram poudariti, da bi bila zelo koristna tudi vključitev čim-večjega števila članstva, ki bi se posvetilo predvsem organizacijskim nalogam. Zlasti je potrebno vključevati mladino in tudi na tem področju smo v zadnjem obdobju dosegli lepe uspehe. Prav tako pa se morajo društva na svojih območjih delovanja po- vezati z družbenopolitičnimi organizacijami, isto velja v občinskem merilu tudi za ZKO, ter skupaj reševati vsa vprašanja razvoja kulturne dejavnosti kot sestavnega dela družbenopolitičnega življenja v posameznih krajih. V zadnjih letih smo dosegli pomembne uspehe tudi pri izboljšanju prostorskih pogojev in opreme za razvoj kulturne dejavnosti. Kulturna skupnost od svoje ustanovitve dalje daje precej sredstev za obnavljanje in opremljanje kulturnih domov in s temi sredstvi smo izboljšali razmere že v večini kulturnih domov. Vendar te razmere obstajajo še v naprej pereče v nekaterih krajih kot n.pr. Domžale, Dob, Studenec, Jarše-Homec itd., kjer nimajo ustreznih prostorov za nekatere oblike kulturnih prireditev in pri reševanju teh vprašanj bomo morali najhitreje sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Končno naj poudarim, da so bili prvi koraki napravljeni tudi v tesnejši povezavi društev ZKO z organizacijami združenega dela, n.pr. pri akciji „Človek-delo-kul-tura" in z nastopi ob različnih jubilejih delovnih skupin. Prav tesnejše povezovanje z OZD ostaja ena važnih nalog tudi za bodoče delo. V dosedanjem mandatnem obdobju smo sodelovali z družbenopolitičnimi organizacijami, v bodoče pa je treba to sodelovanje še poglobiti. Naj sklenem svoje poročilo z ugotovitvijo, da smo v tej mandatni dobi uspešno delovali in to kljub temu, da nimamo nobenih profesionalnih kadrov in je bilo vse delo opravljeno amatersko, kar daje uspehom še večjo težo. Rad bi se zahvalil vsem požrtvovalnim članom naših društev, strokovnim sodelavcem in članom predsedstva ZKO, ki so s svojo aktivnostjo prispevali k temu, da danes lahko podajam ugodno poročilo o rezultatih svojega dela. Pravtako pa moram ugotoviti, da smo uspeli s Kulturno skupnostjo Domžale razviti izredno tesno sodelovanje in bili deležni njene moralne in materialne podpore v taki meri, da nikdar ni bilo vprašanje izpolnjevanje naših programskih načrtov. Zahvala velja tudi vodstvu Glasbene šole Domžale, ki nam daje na razpolago prostore in kaže ves čas polno razumevanje za naše amatersko kulturno delovanje. SLAVKO PIŠEK VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN ZALOŽNIŠTVO Načrtna prizadevanja za ohranitev kulturne dediščine in za posredovanje kulturnih vrednot preko založništva so v domžalski občini povezana z ustanovitvijo Samoupravne interesne skupnosti leta 1971. Reševanje problemov na področju kulturne dediščine, t.j. pri spomeniškovarstveni, muzejski in arhivski dejavnosti, ter založništvu terja solidno gmotno osno- vo, ki je bila urejena prav z ustanovitvijo kulturne skupnosti. Kulturna skupnost Domžale si je nato v obeh dosedanjih srednjeročnih načrtih zastavila tudi nalogo, da bo skrbela za skladen razvoj posameznih kulturnih panog in sredi izvajanja drugega srednjeročnega načrta lahko ugotovimo, da je v teh prizadevanjih dosegla pomembne rezultate, še posebej na področju varstva kulturne dediščine in založništva. Poglejmo si na kratko zastavljene naloge, dosedanje rezultate in tekoče akcije na področju varstva kulturne dediščine in založništva. Muzejska dejavnost Za to dejavnost na območju domžalske občine skrbi Muzej Kamnik, katerega soustanovitelj je bil tudi Občinski ljudski odbor Domžale. Ta je prevzel dolžnost, da sofinancira dejavnost te ustanove, po ustanovitvi Kulturne skupnosti pa je to nalogo prevzela ta samoupravna interesna skupnost. Muzej je nekaj tematskih razstav postavil tudi v Domžalah. Uredil je muzejsko zbirko v Moravčah, ki prikazuje predvsem razvoj Moravske doline v času NOB in pomembne kulturne spomenike na tem območju. Na gradu Krumperk je postavljena muzejska zbirka o razvoju slamnikarske domače obrti in industrije na domžalskem območju. V domžalski občini so tudi pomembna arheološka nahajališča in Kulturna skupnost je že podprla več izkopavanj na Trojanah, v Mengšu in drugod. Prizadevala si bo, da bodo pdkopani predmeti tudi razstavljeni v domžalski občini. Nekatere akcije je Muzej Kamnik izvajal tudi z Gorenjskim muzejem iz Kranja in plod skupnih prizadevanj je več razstav, ki sta jih postavila v Domžalah. Kulturna skupnost pa je sofinancirala tudi akcije Muzeja delavskega gibanja na Jesenicah, ki je pripravil razstavo o stavkovnem letu 1935 na Gorenjskem in jo postavil tudi v Domžalah. Glede na dejstvo, da je bil septembra 1941 ustanovljen na Krum-perku občinski odbor OF Domžale, prvi v kamniškem okrožju, in da je bil na bližnjem Taboru maja 1937 velik ljudskofrontni shod v organizaciji KPS, tečejo priprave za razrešitev muzejske zbirke na Krumperku s prikazom razvoja revolucionarnega delavskega, gibanja in NOB v domžalski občini. Spomeniškovarstvena dejavnost To dejavnost opravlja na našem območju od leta 1965 dalje Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Leta 1971 je sofinanciranje tega zavoda prevzela Kulturna skupnost in omogočila, da je opravil naslednja večja dela: ureditev Muzeja Je-lovškove umetnosti v Grobljah, osnovna konsolidacijska dela na razvalinah gradu Brdo pri Lukovici, restavriranje gotskih fresk v Krašcah pri Moravčah, obnovitev turškega obzidja na Krtini in restavriranje fresk, ki še ni zaključeno in se bo nadaljevalo prihodnje leto. Pri teh akcijah je kot so-financer sodelovala Kulturna skupnost Slovenije. Občinska kulturna skupnost pa skrbi v sodelovanju s komisijo za spomeniško varstvo pri Občinskem odboru ZZB NOV, oziroma novim svetom za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri Občinski konferenci SZDL, tudi za spomenike revolucionarnega delavskega gibanja in NOB. Po ustanovitvi Kulturne skupnosti se je skrb za vzdrževanje teh pomnikov občutno izboljšala. Poleg tega pa je Kulturna skupnost omogočila tudi postavitev več novih pomnikov NOB, samo v letu 1978 kar petih. Na področju spomeniškega varstva sta aktualni predvsem dve nalogi: 1. ureditev financiranja spome-niškovarstvene dejavnosti po opravljenem delu in s tem v zvezi rešitev vprašanja aktivnosti Zavoda za spomeniško varstvo Kranj v domžalski občini; 2. dokončno ureditev varstva pomnikov NOB in revolucionarnega delavskega gibanja v sodelovanju z ustreznimi organi SZDL in ZZB NOV ter drugimi dejavniki s posebnim samoupravnim sporazumom. Arhivska dejavnost Prvi korak na področju varstva arhivskega gradiva, t. j. zapisane kulturne dediščine naše preteklosti in sedanjosti, je bil v naši občini storjen leta 1972, koje prevzel to nalogo Zgodovinski arhiv Ljubljana. Ta je prevzel le najpomembnejše gradivo in ga strokovno in tehnično uredil. Doslej je zbral okrog 200 tekočih metrov gradiva, ki je izredno bogat vir za zgodovino razvoja naše samoupravne družbe. Leta 1976 so bili za skladiščenje oziroma shranjevanje gradiva izročeni arhivu na novo urejeni prostori na gradu Krumperk. To je bila doslej ena največjih nalog Kulturne skupnosti Domžale. Zgodovinski arhiv je pripravil razstavo Zgodovina Domžal v arhivskih virih, ob otvoritvi prenovljenih prostorov pa razstavo zgodovinskega gradiva iz starejših obdobij ter za zgodovino delavskega gibanja NOB in socialistične graditve. V arhivu so že tudi kopije gradiva iz zgodovine delavskega gibanja in NOB na domžalskem območju, kar, je na pobudo odbora aktivistov OF kamniškega okrožja prav tako financirala Kulturna skupnost. Založništvo Kulturna skupnost si je zastavila v program podpiranje izdaj znanstvenih in poljudnih del s področja zgodovine, literarne zgodovine, umetnostne zgodovine, etnografije, ki obravnavajo problematiko domžalske občine, prav tako pa tudi leposlovnih, glasbenih in znanstvenih del domačih piscev in ustvarjalcev ter izdaje jubilejnih publikacij društev naše občine. Doslej je sofinancirala izdajo knjige o Šlandro- vi brigadi, publikacije Kamniško okrožje v NOB, izdaje pesmarice za šolsko mladino, Kronike Doba, Ihana in Moravč ter številnih jubilejnih publikacij društev. Redno sofinancira tudi izdajanje glasila Občinske konference SZDL Občinski poročevalec. Največja naloga na področju založništva pa je priprava publikacij „Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini" ob 60-letnici ustanovitve KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter „Zbornika občine Domžale" ob 20-letnici izoblikovanja sedanje domžalske občine. Obe knjigi sta pred izidom in pomenita bogat prispevek k poznavanju starejših obdobij zgodovine sedanje domžalske občine, posebej pa revolucionarnega delavskega gibanja, NOB in uspehov pri socialistični graditvi. Kulturna skupnost je z velikimi dotacijami sklenila omogočiti, da bi ti dve knjigi po dostopni ceni v čim večji meri prišli v roke šolske mladine, delovnih ljudi in občanov domžalske občine. Delo Kulturne skupnosti Domžale na področju varstva kulturne dediščine in založništva teče torej uspešno. Tudi v bodoče bo morala varstvu kulturne dediščine trajne vrednosti posvetiti vso pozornost, pri tem pa tako kot doslej posebej skrbeti za ohranjevanje tistih vrednot, ki prispevajo k negovanju revolucionarnih izročil. DR. MIRO STIPLOVŠEK STANE HABE FILMSKA DEJAVNOST Brez dvoma predstavlja filmska umetnost sestavni del kulturnega poslanstva, saj lahko širi najrazličnejše vplive med številnimi gledalci. Poleg že razširjene televizije, posreduje plodove svetovne in domače filmske proizvodnje našim občanom delovna organizacija KINEMATOGRAFI Domžale in to z rednimi predstavami v Domžalah, Mengšu in v Radomljah. Kinematografska dejavnost ali javno prikazovanje filmov je zelo pomembna filmska dejavnost in v širšem pomenu tudi kulturna dejavnost. Seveda s pogojem, da širi in posreduje kulturen izbor filmov. Sedaj pa se lahko vprašamo, ali naši kinematografi v resnici vršijo to svoje poslanstvo? Žal v zadnjih letih bore malo. Namesto kulture se čez platna naših kinematografov dnevno razliva nasilje, preverznost tuja ideologija itd. Ob pomanjkanju filmske vzgoje ima lahko ves ta strup zelo hude posledice, zlasti pri vzgoji mladine. Sicer pa je to že dolgo znano in neštetokrat obravnavano dejstvo. Kinematografi neposredno niso krivi za tako stanje. So pač delovne organizacije, ki se otepajo z visokimi stroški vzdrževanja in režije, muči jih slab obisk, slab izbor filmov itd. Kriva je predvsem politika nabave filmov in pa verjetno premajhen vpliv kulturnih institucij na kinematografijo. Tudi v občini bi morala Kulturna skupnost bolj neposredno soodločati o izboru in nabavi filmov. Večkrat pa se zgodi, da tudi na naša platna zaidejo odlični filmi, celo pravi biseri filmske umetnosti. Taki dogodki bi bili lahko za kraj pravi mali kulturni prazniki. Toda skoraj vedno se ob takih prilikah dogaja, da ti filmi ne izstopijo iz sivega poprečja, ne vzbudijo pozornosti krajanov, so slabo obiskani. To se ne bi dogajalo, če bi bili pri Kulturni skupnosti ali Kinematografu ljudje ali odbori, ki bi skrbeli za filmsko kulturo v občini.. Seveda bi morali biti to ljudje, ki so zaljubljeni v film in ki poznajo filmski trg. Ti ljudje bi lahko vplivali na izbor filmov, organizirali filmsko gledališče, kar bi bilo pozitivno, kljub mnogim težavam. Amaterska filmska dejavnost prihaja vedno bolj do izraza v foto in filmskih krožkih ali klubih. Namenoma povezujem fotografijo in film, ker sta ozko povezana, čeprav vsaka samosvoja umetnost. Resnim, kulture željnim občanom, lahko nudi amaterski film obilo kulturnih užitkov, pa tudi vzgoje in izobraževanja. Amaterska filmska tehnika je danes že dosegljiva tudi delovnemu človeku in mladini. Veliko naših občanov ima že filmske kamere, z njimi pridno •snemajo takozvane družinske filme. Na amaterskih filmskih prireditvah z našim filmom tekmujemo za čimboljšo uvrstitev in morda celo za nagrado. Nekaj podobnega je lahko tudi s fotografijo, ki je lahko za spomin za družinski album ali umetnina za razstavo. Na območju naše občine deluje nekaj foto krožkov v šolah. Foto dejavnost je organizirana tudi na Trojanah v okviru Ljudske tehnike. V večji meri pa je foto in filmska dejavnost organizirana v Foto-kino klubu MAVRICA v Radomljah. Poleg filmske in foto dejavnosti ima organizirano še dramsko in dokumentarno sekcijo. Klub prerašča krajevne in tudi občinske meje, saj vključuje ljubitelje filma in fotoamaterje iz vseh večjih krajev občine ter iz Kamnika in iz Ljubljane. V desetih letih delovanja je Klub opravil veliko dela in dosegel tudi vidne uspehe in prejel številna odličja in nagrade za filmske storitve in organizacijo posameznih festivalskih srečanj amaterskega filma Slovenije. Poleg tega so člani Kluba posneli veliko zanimivih dogodkov v občini in tako zabeležili na filmski trak mnoge značilnosti. Filmske amaterje pa tarejo tudi številne tegobe. Že od Kino Saveza navzdol do posameznih klubov je njihova organizacija bolj šibka in komaj ustrezna. Člane sicer ne moti, da so povezani v Ljudski tehniki, vendar pa ima to za posledico, da film in fotografija nimata priznanega kulturnega statusa in poslanstva, čeprav to brez dvoma sta. V občinskem glasilu večkrat zelo na široko piše o amaterski kulturi na območju občine, filmska in foto dejavnost, ki sta združeni v MAVRICI, pa ponavadi sploh nista omenjeni. Kot da filmske amaterske kulturne dejavnosti v naši občini ni. Vse to samo zato, ker Klub formalno ni član ZKO? Ne glede na to, smatram, da pregled kulture, brez filmske dejavnosti, če ta obstoja, sploh ne more biti objektiven, oziroma je pomanjkljiv. Materialni položaj filmske, foto in drugih dejavnosti v klubu MAVRICA ni več tako slab. Temu je gotovo doprinesel družbeni dogovor o financiranju dejavnosti društev Ljudske tehnike. Zlasti Kulturna skupnost daje znatna sredstva za organizacijo posameznih prireditev in prevzema tudi pokroviteljstvo. Vprašanje je tudi primeren prostor, saj majhna sobica v Kultur- nem domu že zdavnaj več ne služi razvijajočim se dejavnostim Kluba. Zadevo rešujemo s privatnimi prostori in tudi šola kaže veliko razumevanja za naše delo. Člani upajo, da bodo ob večjem razumevanju družbenopolitičnih in kulturnih organizacij nemoteno delali in s tem s svojo filmsko dejavnostjo doprinašali h kulturnemu življenju naših občanov. Janez Kosmač KULTURA SKUPNOST IN KRAJEVNA LIKOVNIKI SO SE SPET PREDSTAVILI V preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah so se letos sredi novembra, člani domžalskega likovnega društva Petra Lobode ponovno predstavili s svojimi likovnimi deli. Otvoritve razstave so se poleg številnih drugih ljubiteljev likovne umetnosti udeležili predsednik SOb Domžale Jernej Lenič, predsednik Kulturne skupnosti Dušan Borštnar, predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti Stane Habe in predsednik občinskega sveta ZKO Slavko Pišek. Dela za razstavo je odbrala žirija, v kateri sta bila umetnostni zgodovinar in predsednik ZLSS dr. Cene Avguštin in a kad. slikar in mentor Likovnega društva Petra Lobode Danijel Fugger. Ker kvaliteta nekaterih slik ni bila zadovoljiva, zato je žirija izločila precejšnje število predloženih slik in odbrala za razstavo le kakovostne slike. Potem, ko je predsednik likovnega društva Petra Lobode, dipl. ing. Dolfe Pen pozdravil navzoče in se zahvalil izvajalcem za sodelovanje pri kulturnem sporedu, je spregovoril dr. Cene Avguštin, ki je podal v kratkih potezah prerez podobe razstave ter poudaril, da so vse razstavljene slike po temeljiti selekciji kakovostne in da je ustvarjalni zagon likovnikov na visoki ravni. Te- Z ustanovitvijo Kulturne skupnosti v občini Domžale se je kulturna dejavnost vsestransko razvila glede množičnosti in kvalitete. V občini deluje v okviru ZKO 20 amaterskih društev v 28 sekcijah, tako, da lahko pokriva celotne potrebe kulturne dejavnosti v občini. Nekatere delovne organizacije in krajevne skupnosti občasno najemajo kulturne programe, ki so zelo dragi in še celo izven občine. S pravočasnim predhodnim planiranjem bi bili kulturni programi bolj pestri in cenejši. Povezava po delegatskem sistemu med Kulturno skupnostjo v okviru ZKO in kulturnimi društvi je na dokaj zadovoljivi ravni, kar pa ni zadovoljivo med krajevnimi skupnostmi in kulturnimi društvi, oziroma ZKO in Kulturno skupnostjo. Glede vzdrževanja kulturnih domov bi morale krajevne skupnosti zagotavljati vsaj minimalna finančna sredstva, kar pa sedaj ni v praksi. Vse prošnje za vzdrževanje ali novogradnjo so bile povečini naslovljene na Kulturno skupnost, katera pa nima v ta namen dovolj finančnih sredstev, ker jih v svojih planih ne zajema, posebno ne za novogradnje. Potrebno bi bilo, da krajevna skupnost sama zagotavlja potrebna sredstva v ta namen, Kulturna skupnost pa bi iz svojih sredstev sofinancirala vzdrževanje in delno opremo kulturnih domov. Za kulturno politiko v KS in delovnih organizacijah bi moralo biti predvsem pomembno, kako prihaja do izraza volja delovnih ljudi in njihov vpliv na oblikovanje kulturnih programov, da bi bili krajani bolj seznanjeni z delom kulturnih društev in imeli večji vpliv na oblikovanje programa. Vsaka KS bi morala planirati kulturne potrebe v KS že vnaprej. Tako pa se večkrat dogaja, da je program za proslave ob raznih obletnicah in praznikih pomanjkljiv, ker ni bil pravočasno planiran. Nujna je boljša povezava in delegatski odnos med KS in kulturnimi društvi. Potrebna je drugačna organiziranost, ki naj bi omogočila boljše oblikovanje kulturne politike, preko kulturnih sekcij v KS, ki bodo samoupravno delegatsko organizirane. Kulturna skupnost v okviru ZKO pa bi morala organizirati v občinskem merilu izobraževanje kadrov z nadaljevalnimi tečaji za režiserje in seminarje za kulturne delavce,da se povsod tam, kjer so dani pogoji, kulturna dejavnost še bolj okrepi in razvije. V nedeljo 1. oktobra 1978 je društvo likovnikov Peter Loboda iz Domžal pripravilo razstavo društva DOLIK z Jesenic. Razstavo ki so io pripravili v Hali domžalskega komunalnega centra, je odprl predsednik društva PETER LOBODA ing. ADOLF PEN Likovno društvo Petra Lobode je v obdobju delovanja petih let priredilo številne skupinske likovne razstave najprej na območju domžalske občine v krajih Domžale, Mengeš, Vir in Mo-lavče, nato pa drugod po Sloveniji in to v Ljubljani, Kranju, Jesenicah, Šoštanju, Rušah, Radencih, Murski Soboti, Lendavi, Lenartu v Slovenskih goricah, Sežani in Dobju ter v številnih delovnih kolektivih v domačem okolju in izven njega. To pot je petnajst članov društva postavilo na ogled štiriintrideset slik in deset risb v različnih tehnikah, tako največ olj, manj akvarelov, grafik in risb I tušem; Brane Rihtar pa je izdelal skulpturo Sejalca iz češnjevega lesa. Pri kulturnem sporedu je sodeloval Mladinski komorni zbor SKD Josip Broz-Tito. Zapel je dve pesmi, ki jih je skrbno pripravila tov. Metka Pichler. Zatem je tov. Vida Cerar doživeto recitirala Minatijevo pesem Trave, solist -flavtist tov. Jane Petrač pa je dovršeno posredoval Debussvevo skladbo Sirings. Tov. Tone Ravnikar pa je smiselno in prizadeto prebral novelo Pobratimi iz Cankarjevih Podobe iz sanj. matika slik je: človek, krajina, življenje, tihožitje in skrb, da se iztrgajo pozabi stare vrednote iz preteklosti. Predsednik ZLSS dr. Avguštin sodi, da je zdaj Likovno društvo Petra Lobode eno najbolj razvitih, živih in delovnih skupin pri nas, kar je v veliki meri zasluga sedanjega predsednika društva. Dr. Avguštin je tudi mnenja, da naj bi društvo dalo vedno številnejšim likovnikom organizacijsko obliko, vzpodbujalo, omogočalo in usmerjalo likovno dejavnost svojih članov s pedagoškim delom, likovnim mentorstvom, organizacijo razstav, predavanj, razgovorov in seminarjev in seveda strmelo po čim tesnejši povezavi s poklicnimi umetniki." V tem smislu je dr. Avguštin čestital prizadevnim članom Likovnega društva Petra Lobode k dosedanjim uspehom in izrazil željo, da bi društvo doseglo v prihodnosti še večji razpon. Zatem je sledil sprehod po razstavi. Dr. Avguštin se je ustavil pri vsaki sliki in jo nadrobno ovrednotil glede kompozicije, skladja med barvno skalo in vsebino ter perspektivo. Razstava je bila odprta ves teden in je bi) obisk zelo lep. Dolfe Prešeren USPELA PROSLAVA V TRZINU narodnih in partizanskih. Zbor je vodil zborovodja Stane Habe. V počastitev Dneva republike in 100-letnice rojstva pesnika Otona Župančiča je KUD Franc Kotar Trzin 23. novembra priredilo v Domu družbenih organizacij v Trzinu uspelo proslavo. Na proslavi so v režiji Toneta Ipavca nastopili recitatorji: Lidija Leveč, Slavica Urankar, Mirni Cotman, Jože Kosmač, Jože Štih in Janko Mušič, ki so recitirali pesnikova dela. Režiserje poskrbel tudi za glasbeno opremo. Moški pevski zbor upokojencev „Janez Cerar" Domžale je zapel nekaj Ob tej priliki je v imenu Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti Domžale podelil priznanji za uspešno dolgoletno delo na kulturnem področju tov. Slavko Pišek in to Marjanci Ručigajevi, ki je pred kratkim praznovala 80-let-nico rojstva in Janku Torelliju, ki bo praznoval 70-letnico. Oba sta pa prejela priznanji tudi s strani KUD Franc Kotar Trzin, ki jih je podelila predsednica Majda Ipavec. Proslava je lepo uspela, za kar je pohvaliti prizadevne člane društva, predvsem pa režiserja Toneta Ipavca. Tone Ravnikar DELO PIONIRSKE ORGANIZACIJE NA OŠ JANKO KERSNIK BRDO Pionirska organizacija, ki že vrsto let deluje tudi na Osnovni šoli Janko Kersnik si je tudi letos zadala vrsto nalog, ki jih bo skušala do konca šolskega leta v celoti realizirati. Svoje delo so razdelili na vrsto izvenšolskih dejavnosti, v katere pritegujejo veliko število učencev iz vseh razredov. Število učencev bi bilo še večje, če na naši šoli ne bi bilo toliko vozačev, ki so odvisni od avtobusa in prav zaradi njih morajo vse izvenšolske dejavnosti potekati v opoldanskem času. Če si pobližje ogledamo program pionirskega odreda, ki nosi ime po partizanu Sreću Novaku, so na prvem mestu interesne dejavnosti, ki se odvijajo pod vodstvom mentorjev v krožkih. V letošnjem šolskem letu naj bi na naši šoli delovali naslednji krožki (nekateri izmed njih že uspešno delajo): strelski, šahovski, planinski, taborniški, folklorni, foto krožek, ročnodelski krožek, gospodinjski, novinarski, dramski, likovni in klub OZN, ki naj bi deloval v okviru Zveze socialistične mladine na šoli. Učenci se uspešno vključujejo v delo Šolskega športnega društva, ki je že doseglo lepe uspehe, veliko se jih je prijavilo za sodelovanje v Veseli šoli in Jugoslovanskih pionirskih igrah, sodelovali bodo pri sprejemu in prenašanju Kurirčkove pošte, ne gre pa pozabiti tudi njihovega sodelovanja v vrsti natečajev, ki jih organizirajo mladinski časopisi. Pionirji že pripravljajo kviz tekmovanje, v katerem se bodo pomerili v znanju o JLA. Lepe uspehe pa so dosegle tudi Zelene straže, ki že od začetka letošnjega leta skrbijo za varstvo in čistočo okolja. Med razredi se odvija tekmovanje v učenju in disciplini, učenci aktivno sodelujejo v razrednih skupnostih in oddelčnih konferencah. Posebno skrb posveča pionirska organizacija, kakor tudi vsi tovariši učitelji varnosti v prometu. V okviru te bo deloval prometni krožek, učenci organizirajo dežurno službo ob prehodih čez glavno cesto, organizirana pa bodo tudi predavanja o varnosti v prometu. Posebno pozornost bomo namenili tudi pregledovanju koles, s katerimi se učenci vozijo v šolo, kajti od popolne opremljenosti le-teh je tudi precej odvisna varnost učencev v prometu. Že v lanskem letu je stekla akcija zbiranja sredstev za gradnjo Pionirskega doma v Dolenjskih toplicah. Naši učenci bodo s to akcijo nadaljevali tudi letos, prav tako pa se bodo aktivno vključili tudi v druge solidarnostne akcije, ki jih vodi tudi Rdeči križ. Tako so letos že zbrali precej ton odpadnega papirja, prav zdaj pa poteka prodaja novoletnih vizitk, katerih zbrana sredstva so namenjena za solidarnostni fond. V okviru pionirske organizacije naj bi se še bolj pospeševalo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Ne smemo pozabiti, da imamo zelo širok šolski okoliš, ki zajema kar 7 krajevnih skupnosti. Pionirska organizacija bo skušala v letošnjem letu organizirati kar največ kulturnega življenja na šoli. Tako naj bi učenci obiskali lutkovno predstavo, skupno naj bi si ogledali katerega izmed mladinskih filmov, prisluhnili pa naj bi tudi enemu izmed znanih slovenskih dramskih umetnikov. Čeprav še zelo mladi, se pionirji že zavedajo pomena splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V ta namen bo organiziran obrambni dan, učenci pa se bodo tudi preko predavanj seznanili z osnovnimi pojmi zaščite pred naravnimi nesrečami in z osnovnimi pojmi splošne ljudske zaščite. Pionirji že pripravljajo redne radijske oddaje, ki tečejo preko šolskega radia. V njih seznanjajo ostale učence s svojimi akcijami in nalogami, v katere skušajo pritegniti kar največ mladih. Pri tem ne gre pozabiti pomoči tovarišev učiteljev in zunanjih sodelavcev, ki pa jih skoraj ni. V. Vojska K »NOVOLETNIM KONCERTOM« S tradicionalnega Novoletnega koncerta v Domžalah V mesecu decembru so potekali v občini Domžale verjetno edinstveni koncerti v Sloveniji: tradicionalni „novoletni koncerti Simfoničnega orkestra Domžale — Kamnik in Mešanega pevskega zbora DKD „Svoboda" Mengeš. Edinstveni zaradi izredno velikega zanimanja, edinstveni pa tudi zato, ker so koncert na visoki kvalitetni ravni izvajali amaterji. Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Domžale sta koncerte organizirali v Domžalah, Mengšu in (letos prvič) v Radomljah. Koncerta sta bila še v Kamniku in v Sevnici, v januarju pa še v pobrateni občini Koprivnica. V naši občini sije koncert ogledalo, oziroma jim prisluhnilo (kakor kdo) okoli 2.000 občanov ali skoraj vsak osemnajsti prebivalec občine Domžale. Lepo število. Pa ne samo to. S tako obliko in vsebino koncerta vzgajamo publiko za poslušanje tudi te zvrsti glasbe. To priznanje je izvajalcem izrekel tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije tov. France Štiglic. (Toda koliko teh poslušalcev obiskuje koncerte v Grobljah, kjer se predstavljajo resnično vrhunski glasbeniki po-ustvarjalci? ) Sicer pa so se v zadnjih letih pričeli pojavljati v nekaterih krajih naše občine (Ihan, Moravče in morda še kje) novi „novoletni koncerti" z nekoliko drugačno vsebino. Tudi pohvalno! Seveda število obiskovalcev ni merilo uspeha. Zdi se mi, da je uspeh samo takrat, kadar publika (kolikor si jo bodi) resnično sprejme neko obliko kulture. Ideja o teh koncertih, pri komerkoli se je rodila, je zadela na pravo struno. V teh sedmih letih (toliko časa že trajajo koncerti) sta orkester in zbor opravila veliko nalogo, saj je publika koncerte sprejela in jih želi. To je enostavna ugotovitev. Gotovo pa bo potrebno novoletne prireditve v naši občini obogatiti z novimi kvalitetami. Izredna pohvala in zahvala velja izvajalcem koncerta. Ne morem ocenjevati kvalitete izvedbe, ker nisem glasbeno izobražen. Pa tudi to ni moj namen. Pohvaliti pa moram vse člane orkestra in zbora, ki opravljajo kulturno poslanstvo za svoj konjiček in v svoje veselje ter zadovoljstvo. Kako lepo je ugotoviti, da preko 100 izvajalcev svoj prosti čas posveča kulturnemu udejstvovanju in s tem izredno veliko prispeva h kulturni osveščenosti občanov Domžal. Ni kraja v Sloveniji, ki bi se lahko pohvalil s tako množičnim in kvalitetnim nastopom amaterjev. Poleg tega pa bo koncert v Domžalah gotovo zapisan v zgodovini, saj se pri nas verjetno še ni zgodilo, da bi takemu ali podobnemu koncertu pri sluhnilo kar 1.200 obiskovalcev. V koncertno dvorano je bila spremenjena Hala komunalnega centra v Domžalah. Kljub temu se mi zdi škoda, da ne moremo posredovati takega koncerta v primerni dvorani. Halo komunalnega centra spreminjamo iz koncertne v gledališko dvorano, pa v galerijo in spet drugič v prostor za veselice. Kdaj bomo resnično spoznali, kaj potrebujemo? Ne potrebujemo koncertne dvorane, niti gledališke dvorane, ne galerije. Vedno večja je potreba (in kmalu bo tudi nuja) po kulturni dvorani, ki bi bila primerna za gledališke predstave, koncerte itd., ki bi imela prostor za razstavno dejavnost. Vsem moramo dati enake možnosti za zadovoljitev kulturnih potreb; tako izvajalcem, kot tudi uporabnikom. Bomo kdaj spoznali potrebo po tem spremljajočem objektu. . Milan Marinič DEDEK MRAZ NAS JE OBISKAL Tudi letos je Društvo prijateljev mladine iz Domžal povabilo dedka Mraza v dvorano Kina, kjer je obdaril veliko predšolskih otrok. Da bi bil sprejem dedka Mraza čimbolj svečan je tov. Ela Košir izbrala skupino šolarjev, s katerimi je posredovala gledalcem v dvorani igrico, ki so jo izvajalci prav živahno in prepričljivo odigrali. Dedek Mraz je moral zaradi prevelikega števila otrok dvakrat priti v dvorano Kina -prvič dopoldne, drugič popoldne. Dedek Mraz je imel polne roke dela, saj je na obeh snidenjih obdaril okoli tisoč predšolskih otrok. Dvorana je bila obakrat nabito polna zvedavih otrok in skrbnih mamic in babic. Z obrazov je bilo moč razbrati, da so tako eni kot drugi zadovoljni s prireditvijo. DPM pa ni pozabilo tudi letos na oskrbovance v domžalskem Domu počitka. Oskrbovanci doma so bili zbrani v jedilnici, kjer so prisostvovali izvajanju pestrega sporeda, ki so ga jim poskrbeli učenci osnovne šole Šlandrove brigade. Na sporedu so bile deklamacije, šaljivi prizori, pevske točke, skupina šestih učenk pa se je pomerila z izvajanjem znanih melodij na svojih glasbilih. Nazadnje je nastopila še folklorna skupina, ki je živahno in ubrano zaplesala nekaj plesov. Gledalci so vsako točko navdušeno sprejeli in nagradili s ploskanjem. Dedek Mraz je nato najprej zaželel oskrbovancem srečno in zdravo novo leto, nakar je vsakemu posebej poklonil vrečico s pomarančami in slaščicami. Moškim oskrbovancem pa je vročil cigarete in nekaj pijače. Dedek Mraz je obiskal tudi nepokretne oskrbovance v posameznih sobah. Tudi njih je obdaril, dedkovo spremstvo pa je pelo vesele pesmi, ki jih je neutrudno spremljal na harmoniko ravnatelj Glasbene šole Stane Habe. Navada je, da ob novoletnih praznikih podarimo znancem ali prijateljem skromno darilce, s katerim izražamo svojo pozornost do posameznika, njim pa prinese darilce radost in veselje. Člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale pa so oskrbovancem podarili kot vezilo razstavo svojih slik, ki so jo postavili v pritličju Doma počitka. Predsednik Likovnega društva dipl. ing. Dolfe Pen je v svojem govoru, ki ga je imel, med drugim prikazal namen te razstave, ko je dejal: S to razstavo želimo, da bi napravili vam vsaj malo veselja, morda rahlo razblinili enoličnost običajnih dni, vas opomnili, da vas nismo pozabili in da vas imamo radi. „Predsednik je nato še poudaril, da so to razstavo postavili zategadelj, da bi pri oskrbovancih obudili spomine na pretekle dni in da bi ob gledanju slik se počutili prav tako, kakor včasih med pisanimi njivami, razmajanimi in ve-gastimi kozolci, ob pogledu na naše gore in reke, skratka med vsem tem, kar predstavljajo slike, ki so razvrščene po stenah in panojih v pritličju doma. Zatem je akad. slikar Danilo Fugger navzočim na poljuden način tolmačil različne vrste risarskih tehnik in jih povabil naj bi si vsakdo ogledal podrobneje vsako razstavljeno sliko. Na koncu se je upravnik doma zahvalil DPM, ki je organiziralo obisk dedka Mraza, dalje se je zahvalil učiteljstvu in otrokom, ki so poskrbeli za lep program in končno vsem članom Likovnega društva Petra Lobode, ki so poskrbeli za tako kakovostno razstavo slik. Upravnik je izrazil željo, da bi še kdaj naši domači likovniki obiskali Dom z novim izborom svojih slik. DOLFE PREŠEREN V RADOMLJAH USTANOVLJENO TURISTIČNO DRUŠTVO Ustanovitev Turističnega društva v Radomljah Z Ogledalom, tako se imenuje glasilo KS Radomlje, so bili krajani vabljeni na zbor delovnih ljudi. Ob zadovoljivi udeležbi so bila obravnavana vprašanja kanalizacije, ureditve potoka, javne razsvetljave ter nekontroliranega odvzema vode za potrebe Papirnice. Po opravljenih volitvah delegatov v Skupščino KS, je tov. LipovŠkova predlagala ustanovitev oziroma oživitev dela Turističnega društva Radomlje. Društvo namerava organizirati predavanja o ureditvi in varstvu okolja, razpis tekmovanja za najlepše urejen vrt ali balkon. Nagrade v obliki nakazila za nakup sadik v Arboretumu bo prispevka KS. Izdajo razglednice pa je uresničil že pripravljalni odbor za ustanovitev društva. Pravtako pa so že pripravljene sadike za pogozditev „ile-galnega" smetišča ob bivši Opekarni. PETER 'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IZ RADOMELJ Gasilsko društvo Radomlje bo letos praznovalo 50-letnico svojega obstoja in plodnega delovanja. Na ta praznik se v Radomljah pripravljajo že sedaj, saj skušajo obnoviti stari prosvetni dom, ki so ga dobili v uporabo. Zaradi tega, ker hočejo objekt opremiti s sodobnimi sredstvi, so se obvezali, da bodo k temu prizadevanju pritegnili tudi občane Radomelj, Hudega in Škerjančevega. Krajani so se odzvali njihovi pobudi in prispevali precej denarnih sredstev za ureditev samega doma. Brez dvoma bo ta njihova pomoč prišla do izraza takrat, ko bodo rabili pomoč gasilcev pri morebitnih požarih ali drugih naravnih nesrečah. Gasilci so prepričani, da bodo opravičili zaupanje občanov in da bodo v svoje vrste pritegnili še več mladine in s tem nadaljevali z bogato tradicijo društva. Vsem darovalcem se zahvaljujejo za njihovo nesebično pomoč! FRANCSTEGNAR OGLAS Odbor za medsebojna delovna razmerja v združenem delu Biotehniške fakultete VTOZD za živinorejo, Domžale, objavlja: - prosta dela in naloge KURJAČA za določen čas s krajšim delovnim časom (4 ure dnevno). Pogoji: končana poklicna šola, izpit za kurjača in dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave v kadrovsko službo Biotehniške fakultete VTOZD za živinorejo, Groblje 3, 61230 Domžale. Rok za prijave je 1S dni po objavi. C C DELOVNA SKUPNOST družbenopolitičnih organizacij občine Domžale RAZPIS za opravljanje administrativnih del skupnosti družbenopolitičnih organizacij občine Domžale Pogoji: - srednja strokovna šola administrativne ali ekonomske smeri, dobro obvladanje strojepisja in stenografije, sposobnost samostojnega oblikovanja zapisnikov, 1 leto del. izkušenj — družbenopolitične in moralnoetične kvalitete Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Vloge sprejema OK SZDL Domžale 15 dni po objavi. LEK — tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n.sol.o., Ljubljana TOZD KEMIJA, n.sol.o., Mengeš OBJAVLJA TOZD KEMIJA Mengeš vabi k sodelovanju večje število delavcev za dela in naloge v novem obratu ekstrakcije rženih rožičkov, ki bo pričel z obratovanjem aprila 1979.. Delo bo potekalo v novih prostorih, je avtomatizirano in bo zahtevalo pretežno le vodenje, upravljanje ter nadzorovanje delovnega procesa. Glede na odgovorno delo bodo dela ustrezno ovrednotena m tudi temu primerni osebni dohodki. Delavcem, ki nimajo dokončane osemletke nudimo možnost, da dokončajo osnovno šolo in s tem pridobijo možnost za interno kvalifikacijo. Prijave sprejema kadrovsko splošni sektor DO LEK na naslov: LEK, TOZD KEMIJA, 61234 Mengeš, Kolodvorska 27, kjer lahko dobite dodatne informacije osebno ali preko telefona — 72-631. Objava velja do zasedbe. Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija, bo kandidate o izbiri ^obvestila v 5. dneh od seje komisije za delovna razmerja. s samoupravna stanovanjska skupnost občine domžale Z namenom, da ugotovi potrebe po blokovni gradnji na območju občine Domžale v letih 1979 in 1980 Samoupravna stanovanjska skupnost poziva vse občane, ki nameravajo v naslednjih dveh letih kupiti blokovna stanovanja na področju občine Domžale, da evidenčno prijavijo svoje potrebe z navedbo velikosti in lokacije stanovanja na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 34. Prijave oddajte v 15. dneh od objave. RAZPIS Začasni poslovodni organ Centra v ustanavljanju razpisuje dela in naloge dveh delovnih inštruktorjev za delo z duševno prizadeto mladino. Pogoji: Srednja strokovna izobrazba tehnične ali poklicne šole. Posluh za delo z invalidnimi osebami. Samoiniciativnost. Zaradi pogojev dela traja poskusna doba 6 mesecev. Delavci združujejo delo za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov CENTER ZA USPOSABLJANJE IN VARSTVO INVALIDNIH OSEB DOMŽALE KAMNIK V USTANAVLJANJU 61234 MENGEŠ, Ropretova pot 1 v___. KOŠARKARJI SREDI TEKMOVANJ Čeprav smo sredi zime, domžalski košarkarji ne počivajo. Trenutno potekajo tekmovanja v pionirskih, kadetski in mladinski ligi. članski selekciji pa sta uspešno zaključili predtekmovanje in se uvrstili v super ligo. V pionirski območni ligi sodelujejo selekcije vseh osnovnih šol domžalske in kamniške občine. Tekmovanje vodi Komisija za šolsko košarko, ki deluje v okviru Košarkarskega kluba Domžale. Tekme se igrajo v telovadnicah osnovnih šol, kjer se vsako soboto zbere nad 250 mladih košarkarjev oz. košarkaric, ki med seboj odločajo o območnem pionirskem prvaku. Ob koncu tekmovanja bo sestavljena selekcija, ki nas bo zastopala na Pionirskem festivalu 1979, kot se imenuje to tekmovanje. Nekaj zanimivejših rezultatov. Pionirji: Josip Broz Tito : Moravče 51:41, Slandrova brigada Venclja Perka 53:28, Moravče : Dob 38:29, Mengeš : Fran Albreht 48:21. Pionirke: Stranje l Brdo 25:16, Josip Broz Tito : Mengeš 31:27. Fran Albreht : Slandrova brigada 15:14. Lestvica pionirjev: MENGEŠ 4 4 0 297: 96 8 TOMO BREJC - Kam. 4 4 0 263: 92 8 SLANDROVA BRIGADA 44 0 209:113 8 MORAVČE 4 3 1 195:153 6 STRANJE 3 2 1 129:124 4 F. ALBREHT - Kam. 4 2 2 149:156 4 RADOMLJE 4 2 2 105:127 4 BRDO 4 3 1 136:189 2 JOSIP BROZ TITO 4 1 3 150:243 2 MOSTE 3 0 3 61:127 0 DOB 4 04 97:202 0 VENCLJA PFRKA 4 04 92:267 0 Lestvica pionirk: JOSIP BROZ TITO MOSTE MENGEŠ STRANJE brdo moravče Slandrova brigada fran albreht - Kam. radomlje venclja perka dob 4 1 3 47: 83 2 4 1 3 3 0 3 5 0 5 3 0 3 Lestvica kadetov: MENGEŠ RADOMLJE DOMŽALE KAMNIK GIMNAZIJA KAM. CSS DOMŽALE MORAVČE Lestvica mladincev: DOMŽALE RADOMLJE MENGEŠ C S S DOMŽALE KOMENDA KAMNIK MORAVČE 1 estvica mladink: MENGEŠ RADOMLJE CSS DOMŽALE KAMNIK DOMŽALE KOMENDA 5 5 0 187: 59 10 4 4 0 108: 67 8 4 3 1 151: 42 6 4 3 1 132: 67 6 TOMO BREJC - Kam.4 3 1 118: 60 6 4 2 2 92: 60 4 4 2 2 57: 55 4 67:113 2 36:115 0 15:241 0 16: 64 0 Tekmovanja v ostalih ligah potekajo pod vodstvom Območne košarkarske zveze Domžale-Kamnik, kije bila ustanovljena ob koncu lanskega leta. Ekipe iz Domžal, Mengša, Radomelj, Moravč, Kamnika in Komende nastopajo v konkurenci kadetov, mladincev in mladink. Kot povsod, se tudi pri organizaciji teh tekmovanj pojavlja vrsta problemov (prostori, termini), ki pa jih amaterski košarkarski delavci na čelu s sekretarjem Območne košarkarske zveze Ladom Gorjanom uspešno rešujejo in so se tekmovanja prevesila že v drugo polovico. Najboljši košarkarji v posameznih kategorijah bodo sestavljali selekcije, ki nas bodo zastopale na republiških tekmovanjih. 3 3 0 113: 65 6 4 3 1 147:125 6 3 2 1 162:1304 4 2 2 108: 92 4 3 2 1 217:202 4 3 0 3 164:217 0 4 04 0: 80 0 3 3 0 213:149 6 4 3 1 220:166 6 3 3 0 167:130 6 3 1 2 49: 86 2 3 1 2 98:114 2 4 1 3 118:158 2 4 04 171:262 0 4 3 1 138: 85 6 3 2 1 119: 99 4 3 2 1 80: 65 4 3 2 1 120:129 4 3 0 3 88:125 0 2 0 2 0: 40 0 Selekcija članov je s tekmovanjem začela že v mesecu oktobru v eni od predtekmovalnih skupin za uvrstitev v SKL, kjer je zasedla prvo mesto z enakim številom točk kot drugo in tretje uvrščeni Tomos oz. Kras. Ker pa za uvrstitev v super ligo ne odloča koš-razlika, so vse tri prvouvrščene ekipe med seboj odigrale turnir. V nadaljnje tekmovanje sta se brez težav uvrstili ekipi Domžal in Krasa. Po besedah trenerja Vavpetiča je poglavitni cilj ekipe, ki je s povprečno starostjo nekaj nad 19 let ena najmlajših v slovenski ligi, uvrstitev v prvo polovico razpredelnice. Upajmo, da jim bo to uspelo, vse ljubitelje košarke pa vabimo, da v nadaljevanju tekmovanja v večjem številu prihajajo na tekme in tako podprejo košarkarje v njihovih željah. Za člansko selekcijo v letošnji sezoni nastopajo: Osterman Martin 23 let, Kovačič Dušan 17, Kovačič Bojan 18, Andrejašič Pavle 25, Brkovič Bojan 26, Lovšin Mare 20, MočniK Mitja 19, Zlatkovič Rajko 20, Kuzma Brane 18, Skrlep Franci 17, Košir Gorazd 20, Berlot Jure 18, Kržan Borut 19, Topličan Drago 18, Gorjan Lado 23, Vrhovnik Filip 17 in Vidali Dušan 17 let. Važnejši rezultati predtekmovanja in lestvica: Domžale : Tomos 128:88, Kras : Domžale 99:98, Tomos : Domžale 86:81, Domžale : Kras 151: 66. DOMŽALE TOMOS KRAS KOČEVJE LESONIT 8 6 2 902:693 12 8 6 2 709:695 12 8 6 2 712:731 12 8 1 7 707:783 2 8 1 7 629:797 2 Selekcija članic se je po uspešnem nastopu v zahodni skupini SKL uvrstila v enotno super ligo, kjer je odigrala že štiri tekme. Rezultati: Ilirija : Mengeš 74:51, Mengeš : Jesenice 67:54, Celje : Mengeš 42:69, Radenska : Mengeš 69:74. LESTVICA PO 4. kolu: ILIRIJA 44 0 305:209 8 MENGEŠ 4 3 1 261:235 6 MARIBOR 4 3 1 273:289 6 JESENICE 4 22 255:243 4 ITD. KOVAČ JANEZ SERVIS ZA RADOVEDNE ORČANE DOMŽALSKE OBČINE KOT „KLAFTRE" „Ležepo polju v bojih pokončani trum srčnih vojvodi in njih vojščaki. .." je v uvodu h Krstu pri Savici napisal dr. France Prešeren. Nekaj podobnega pa se dogaja na Ljubljanski 70 v domu družbenopolitičnih organizacij v 2. nadstropju, kjer dvakrat tedensko na hodniku na stopnišču in kjer pač nanese, čakajo bolniki na zdravniško komisijo. Nekaj deset čakajočih ustvarja videz, ki smo ga v prispodobi zapisali v naslovu. • PRIZADEVNOST PA TAKA! V splošnem prizadevanju po ustreznem vrednotenju dela, delavci marsikje sami izpolnjujejo vprašalnike o tem kaj, koliko in kako delajo. Povedati moramo, da so pri izpolnjevanju zelo prizadevni, očitno bolj kot pri samem delu. Celo tako prizadevne imamo pri obračunih, da so si v enem samem dnevu obračunali 48 ur dela! SMETI - PRED DOMAČIM PRAGOM! V Kamniku pometajo s svojim pomctalnim strojem, v Domžalah pa stroja nimamo, zato pometamo s strojem iz Celja. „Kako?" boste vprašali. Lepo.' To je interesno povezovanje Celja in Domžal na področju smeti. Kajti očitno naj Kamničani pometajo kar pred svojim pragom, pred našim bodo že Celjani Pa tudi -Kamnik je predaleč ali ne? TRNIK - SO TO DOMŽALE? A leksander Marodić, avtor nadaljevanke „Poti in stranpoti" bi moral v ,glavi" nadaljevanke napisati: Vsaka podobnost z Domžalami je zgolj slučajna, kajti Domžale imajo v njej čisto posebno mesto: Trnik je imel TRNIŠNICO, mi pa imamo SPB-l (stanovanjsko poslovni blok), z nadaljevanko pa bi se našle še druge podobnosti. KOLIKO JE VREDEN DIREKTORSKI POLOŽAJ? Običajno je, da človeku na položaju žaga vejo kdo drugi. V prijaznem domžalskem podjetju pa si je direktor kar sam odžagal vejo na kateri je - gotovo udobno - sedel. Ta veja je „stala" točno 340,00 din kolikor znašata DVE dnevnici, ki sijih je direktor obračunal za EN dan službene poti. • ALI ZE VESTE: - da samoupravna stanovanjska skupnost Domžale subvencionira stanarino upravičencem celo do 80 odstotne stanarine, - da samoupravna stanovanjska skupnost Domžale premim namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega vprašanja vsem občanom, ki izpolnjujejo pogoje pravilnika, - da se je prejemnica dvosobnega solidarnostnega stanovanja v Lukovici pritožila, ker ni dobila opremljenega komfortnega stanovanja, ampak kar navadno. TI NESRAMNICA! Riba smrdi pri glavi, Domžale pa pri kanalizaciji. Ne le, da poleg smradu tudi „ven tolče" ali kot pravijo občani „nazaj seka", sedaj je postala celo toliko nesramna, da ogroža predvidene gradnje ter uresničenje srednjeročnih in drugih načrtov. Nesramnica, ti taka! USMERJENO ZEVANJE IZOBRA- Domžale nimajo prostorov, imajo pa usmeritev, Kamnik nima usmeritve, ima pa prostore. Srečamo se v Homcu - ki nima nič! KRIZA PA TAKA! S kurjavo je letos joj! Svetujejo, naj kamine kurimo z oljem in drugimi kurivi. Ker premoga ni, olja tudi ne, bo delavska univerza Domžale organizirala tečaj „Prestrukturiranje javne in druge kurjave na kurjenje z butarami". Udeležba je obvezna za vse razen za tiste, ki imajo dovolj polen, ki jim jih mečejo pod noge. IŠČEJO SE RAVNATELJI ŠOL! V občini je vse hujše pomanjkanje ravnateljev. Zato objavljamo neformalni razpis: Iščejo se ravnatelji. Kdor jih najde, naj sporoči kadrovski službi občine. SEDAJ ŠELE VEMO! Odkar v občinskem glasilu objavljamo' spisek onih, ki jim je bilo zaradi vinjenosti odvi.eto vozniško dovoljenje, je domžalsko gostinstvo ogroženo. Sedaj smo končno tudi ugotovili zakaj izgube v Napvedkovem TOZD Gostinstvo in turizem. Omenjeni spisek pa je tudi spodrsljaj sodnika za prekrške, saj na njem sploh ni nobene ženske. Po vseh merilih in kriterijih bi morale biti tudi v tej strukturi enakopravno - če smo že enakopravni - zastopane predstavnice ženskega spola. 25 NA ENEGA Marsikdaj pravijo, da ne skrbimo dovolj za obrtnike. To pa je nesramna laž in sploh ni res! Pred novim letom smo na Viru pripravili kulturno umetniško prireditev za obrtnike. Nastopalo je več kot 50 nastopajočih, gledalcev pa je bilo le 17. Ker sta bila med njimi le dva (2) obrtnika, je za en sam obrtniški individuum igralo, recitiralo, pelo in plesalo 25 umetnikov. Velika, zelo velika skrb, ni kaj! m SERVIS ZA ZDOMCE Ob novem letu je bilo tudi letos pripravljeno srečanje z zdomci. Lani je 12 ljudi, (občinskih in drugih mož) čakalo in pričakalo 4 zdomce; rned njimi je bil celo 1 zdomec iz naše občine. Letos pa je bilo vse drugače! 8 ljudi je čakalo in pričakalo 2 zdomca. r ABC Pomurka Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK Domžale o.sub.o. TOZDPREHRANA domžalo h Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge: 1. VODJA PRODAJE NA DROBNO Pogoj: srednja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj. 2. SKLADIŠČNI DELAVEC (2 delavca) Pogoj: uspešno končana osnovna šola. Za opravljanje delovnih nalog od 1 - 2 je pogoj poskusno delo. Rok za prijave je 15 dni po objavi na naslov: Trgovsko gostinska delovna organizacija NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64. Objava Komisija za delovna razmerja Biotehniške fakultete TOZD za živinorejo, Domžale, objavlja prosta dela in naloge OSKRBOVALCA KONJ v konjeniškem centru Krumperk. Zaželene so izkušnje pri delu s konji in veselje do dela "živalmi, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave v kadrovsko službo Biotehniške fakultete V TOZD za živinorejo, Groblje 3 Domžale. Ostale informacije se dobijo v kadrovski službi VTOZDali po tel. 72-703. . Objava velja 15 dni. ^__.--