novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UEB. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 700 lir št. 21 (380) »Čedad, četrtek 28. maja 1987 NAŠI EMIGRANTI NAS POVEZUJEJO S SVIETAM Tavorjana v Franciji Od tistih parvih dielucu 50 liet od tega do pobratenja z občino Gueret Začela se je žalostno, iz pomanjkanja an tarplienja, ratala pa je na koncu na liepa pravca. Pred zadnjo uojsko, v tridesetih lietih, je muorlo došt ljudi zapustit vas, družino an parjatelje an iti služit kruh v juške daržave. Zaki? Za puno od njih je bila velika revščina, mizerija, ki jih je potiskala v sviet; za druge so bli an politični problemi. Biu je v Italiji fašizem. Takuo puno dielucu iz občine Ta-vorjane je emigralo v Francijo, v kraj Gueret. Bili so venč part «scalpellini», dieluc, ki so poznal kaman an ga znal dielat. Zatuo so gledal podobno dielo an so paršli v francuosko miesto . Bli so dobri dieluci, pa tud mojstri v njih meštierju zatuo so jih vsi radi imiel, dobro so jih spariel an oni v telem kraju, ki je biu za puno aspektov podoben njih rojstni Tovarjani, so se počutili ko doma. Dost od njih se jih je potle varnilo damu, dost jih je ostalo pa gore an tu so si nardili družino. Povezava pa je le ostala z rojstno vasjo. Lietos maja so v Gueretu praznoval 50. oblietinco od kar so zgradil sedež kamuna an šuolski center. Za njih praznik so napravli dost podub an je paršlo tudi do pobratenja, «ge-mellaggia» z občino Tavorjano. Takuo so francuoski parjatelji jim tiel pokazat hvaležnost za njih dielo pa tud spoštovanje za tele mojstre. Na starih slikah, ki sojih francuoski časopisi publikal, saj so dost prestora dali telemu dogodku, pa tudi na razstavi, v Gueretu, kjer se videjo dieluc, ki so zidal občino je bluo narvič ljudi pru iz Tavorjane. Takuo 15., 16. an 17. maja je bila Tavorjana ko zapuščena, prazna. Vič ku 150 ljudi je šlo v Francijo, šli so tudi občinski možje s sindakam Sab-badinijem na parvem mestu. Bli so sparieti po družinah, počutil so se med prijatelji. Marsikak je