:c..... Ptuj, torek, 3. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 59 odgovorni urednik: Jože Šmigoc
cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -r- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Tkjit
'maraton
r.polimaraton.i
Letališče Moikanjci pri Ptuju
pggffjffflfigtitn
Kilometri užitkov!
Aktualno Ptuj • Delovnoprav-na zakonodaja velja tudi za zdravnike
O Stran 3
Po naših občinah Ptuj • Danilo Toplek, kandidat SD za župana MO Ptuj?! O Stran 6
Juršinci •
Praznovanje z grenkim priokusom O Stran 24
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Nenad Dakovič nova ptujska okrepitev O Stran 11
Dejan Zavec •
»Izkoriščamo tistih zadnjih 10 do 15 odstotkov rezerv« O Stran 12
Ptuj • Iztekle so se praznične prireditve
Praznovali lokalna skupnost in umetnost
Iztekle so se letošnje prireditve ob 15. prazniku MO Ptuj, ki je vrhunec doživel s petkovimi prireditvami, odkritjem spominske plošče manevrski enoti narodne zaščite Ptuj in odprtji razstav svetovnih umetnikov, udeležencev festivala Art Stays, na enajstih lokacijah.
Zaključila sta se oba festivala, glasbeni festival in festival umetnosti v okviru 2. festivala Art Ptuj, ki je požel številne pohvale, v okviru zaključne prireditve pa je MO Ptuj podelila letošnja priznanja za izstopajoče dosežke na področju obrti, dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, glasbe, prosto-voljstva in izobraževanja ter krepitve mednarodnega sodelovanja. Ptujski župan je tudi tokrat povedal, da smo z dosežki v minulih osmih letih lahko zadovoljni. Zlate plakete MO Ptuj so letos prejeli lovski rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, PGD Ptuj ob 140-le-tnici uspešnega delovanja. Kmetijska zadruga Ptuj ob 100-letnici uspešnega poslovanja ter Moško in žensko krojaštvo iz Spuhlje ob 40-letnici delovanja, družinsko podjetje treh generacij (na fotografiji).
MG
Foto: Črtomir Goznik
Elektro Maribor • Odjemalci bodo dobili manj, kot so zahtevali
I
Vrnili naj bi okoli 3 milijone evrov
V podjetju za distribucijo električne energije Elektro Maribor so prejeli 3.050 zahtevkov za povrnitev preveč plačane električne energije. Na vsakem je zahtevan znesek vračila 100 evrov, realni povprečni znesek vračila pa znaša približno 15 evrov na odjemalca, odvisno od dejansko porabljene električne energije.
Kot so sporočili iz podjetja za distribucijo električne energije Elektro Maribor, so v torek, 27., in v petek, 30. julija, prejeli skupaj 3.050 zahtevkov za povrnitev preveč plačane električne energije. Vse te zahtevke je vložila
Odvetniška družba Matoz, za vsako stranko pa je zahtevano vračilo v višini 100 evrov. Omenjeni znesek zahtevka naj bi izhajal iz njihovega izračuna in naj bi »predstavljal razliko cene električne energije, ki bi jo posamezna stran-
ka v spornem obdobju glede na svojo porabo plačevala v primeru, da do podražitve ne bi prišlo, in zneskom, ki ga je zaradi te podražitve morala plačati«.
V podjetju Elektro Maribor pojasnjujejo, da v nave-
denem primeru ni možno trditi, da gre za »izračun«, saj je za vseh 3.050 zahtevkov »izračunan« povsem enak znesek. Višina vračila pa je seveda v vsakem primeru odvisna od porabljene električne energije vsakega po-
sameznega odjemalca. Če izhajajo iz tega, bi se vseh 3.050 zahtevkov moralo nanašati na identično porabo električne energije, kar pa ni mogoče.
O Stran 9
41
u)
o
O
^j^arodno ^Fabavne ■ v lasbe
Perutnina Ptuj
ti«»«!
MESTNA OBČINA PTUJ
F uj 2010
Štajerski
TEDNIK
Minoritski samostan, 20. avgusta 2010 ob 19.30 uri
Ptuj • Petnajsti praznik mestne občine
Veliko se je spremenilo
Osrednja praznična prireditev ob 15. prazniku MO Ptuj je bila 30. julija v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, kjer sta v kulturnem programu nastopila Pihalni orkester Ptuj in godalni oktet poletne glasbene akademije Arsana. Zaradi slabega vremena se je dogajanje selilo z dvorišča minoritskega samostana, tudi prvi dan ptujske poletne noči se je zaradi vremena s programom prestavil na nedeljo, 1. avgusta.
Foto: Črtomir Goznik
Sobotni program pa je na ptujskih ulicah in trgih nemoteno potekal, pritegnil je več kot deset tisoč obiskovalcev. Letošnje praznovanje praznika MO Ptuj je bilo zelo pestro. V tem času se je na Ptuju iztekel tudi 2. festival Art Ptuj 2010, ki je navdušil z več kot 70 najrazličnejšimi dogodki na področju umetnosti in glasbe. Pritegnil je 250 umetnikov s štirih kontinentov, 150 umetnikov pa je deset dni na Ptuju tudi živelo. Festival Art je eden izmed treh festivalov, ki bodo s čisto energijo napolnili ptujsko festivalsko dogajanje v letu 2012. V počastitev 15. praznika MO Ptuj so odkrili
Uvodnik
Poletne kumare
tudi spominsko ploščo ob 20. obletnici delovanja manevrske strukture narodne zaščite, ki bo visela na zgradbi Mestne hiše, kjer je ves čas delovanja manevrska struktura narodne zaščite na Ptuju tudi imela svoje prostore. Odkrila sta jo ptujski župan Štefan Čelan in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Stanko Žitnik. Hkrati naj bi bila plošča tudi spomin na delovanje ptujske Teritorialne obrambe, ki je prav tako imela prostore v Mestni hiši vse do svoje selitve v ptujsko vojašnico leta 1992.
Na osrednji praznični prireditvi ob letošnjem prazni-
Že dolgo se ve, da je za novinarstvo poletje obdobje, ki se mu reče čas poletnih murk. To pomeni, da se kaj pametnega ne more objavljati, ker se nič takega ne dogaja in pač pridejo v ospredje bolj tiste novice z rumenim prizvokom.
Kriviti novinarje, da objavljajo bolj kot ne neumnosti, pa ni prav. Objavlja se pač tisto, kar se v tem času večje ali manjše vročine dogaja. Praviloma se res ne dogaja kaj pametnega, pa četudi se, načeloma ne vzbuja posebnega zanimanja ja vnosti,
Evo, prvi dokaz za to je sobotno srečanje hrvaško-slo-venskega estradnega para Kosor-Pahor v prelepem Bohinju, ki naj bi sicer obdelovala zelo resno temo problematike NLB. Koliko sta kaj res obdelovala, je sicer ostalo skrito za deblom debelega drevesa, kamor sta se pred radovednimi očmi javnosti skrila na kratko, veliko več časa pa je bilo pravzaprav namenjeno razkazovanju medosebnega golobčkanja med sprehodom, na mostič-ku, pred cerkvico in tako naprej. Da se kaj pametnega nista mogla dogovoriti, je bilo tako jasno že prej, kasneje sta priznala to tudi sama, ampak, da bo vse m jasno - če nič drugega, sta dorekla, kako se bosta o vprašanju NLB na Hrvaškem dogovarjala vnaprej...
Čisto prekuhane in prevrete pa so poleti že zastarele teme, okoli katerih se naganjajo sindikati in vlada že dalj časa; tako še zmeraj ni jasno, ali bo pokojninska reforma, ki menda vendarle bo, pisana bolj po meri zahtev upokojencev ali vlade, prav tako ni jasno, kako se bo jeseni iztekla zdravstvena reforma, saj naj bi se zdravniki zdaj vseeno pripravljeni vsaj malo pogajati. Precej po kisli kumari dišijo tudi informacije, da se bo kazenso ovadilo Tovšakovo, ki svoje delavce pošilja po pakete rdečega križa, namesto, da bi jim dala plačo. Že stokrat prekuhane so tudi novice o kilometrskih kolonah na naših (in tujih) avtocestah.
Vse povedano je že precej zlajnano, zato je toliko manj čudno, da si ljudje bolj zapomnijo kakšne bedarije o tem, da sta, recimo, Pahor in Kosorjeva za zadnje srečanje barvno uskladila celo svoje spodnje perilo in da ima predsednik države menda skrivno srčno prijateljico, pa da sta Janez in Urška po letu dni zakona še vedno tako zaljubljena kot nekoč in tako naprej.
Eh, to je pač poletje in se bo treba sprijazniti s tem, da globoko razumske in argumentirane razprave o tem, zakaj so boljši dražji usnjeni čevlji od navadnih japonk, ne pridejo v poštev. Pač zato, ker vsi povprek nosimo ja-ponke ...
Simona Meznarič
ku MO Ptuj je ptujski župan Štefan Čelan spomnil na to, da se je v zadnjih osmih letih veliko spremenilo na bolje. Še najbolj pa ta razvoj opazijo tisti, ki v to okolje in na Ptuj prihajajo občasno. V tem času so bile izvedene številne investicije za razvoj tega okolja, za dvig življenjskega standarda prebivalcev MO Ptuj. Uspešnega razvoja mesta pa si ni mogoče predstavljati samo z investicijami, je poudaril. Nič nam ne pomagajo lepo urejeni trgi, ulice in objekti, če se v njih ne dogajajo kakovostne storitve, ki so vredne ogleda in zadostne finančne podpore. Na Ptuju se veliko dogaja,
samo včasih nekateri tega ne opazijo. Ptujski župan je posebno čestitko ob letošnjem prazniku izrekel vsem prejemnikom priznanj. Želi si, da bi bili zgled tudi mlajšim rodovom in da v MO Ptuj ne bo zmanjkalo ljudi, ki si iskreno prizadevajo za naš lepši jutrišnji dan.
Zlato plaketo MO Ptuj so prejeli lovski rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Or-mož ob 20-letnici uspešnega delovanja; Moško in žensko krojaštvo Šmigoc iz Spuhlje, družinsko podjetje treh generacij; Kmetijska zadruga Ptuj ob 110-letni-ci delovanja in PGD Ptuj
Gerhard Huebner je priznanje, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, prejel za aktivno spodbujanje sodelovanja med Ptujem in Bur-ghausnom
Foto: Črtomir Goznik
Plakete M0 Ptuj so prejeli Sonja Dežman, Terezija Meško in Martin Vrbančič.
ob 140-letnici delovanja.
Plakete MO Ptuj so prejeli Terezija Meško iz KGZ za prizadevanja na področju razvoja podeželja oziroma dopolnilnih dejavnosti, Sonja Dežman za izjemno delo na področju izobraževanja, postavila je temelje šolski knjižnici na OŠ Ljudski vrt in bila pionirka številnih šolskih projektov in raziskovalnih nalog, in Martin Vrbančič za vsa dejanja in zasluge, ki jih ima kot prostovoljni gasilec, član PGD Ptuj. Pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija je letos prejel Gerhard Huebner iz Burg-hausna za aktivno spodbujanje sodelovanja med Ptujem in Burghausnom. Na osrednji prireditvi ob prazniku MO Ptuj pa so priznanja prejeli tudi trije osnovnošolci, Jernej Leskovar iz OŠ Ljudski vrt kot najboljši učenec v šolskem letu 2009/2010, Marko Žuran iz OŠ Mladika kot najboljši športnik v tem šolskem letu in Maja Bedrač iz OŠ Breg kot najboljša športnica v šolskem letu 2009/2010. Že po tradiciji pa so enajstič zapored ob prazniku MO Ptuj podelili tudi priznanje kmetiji leta in kmetiji za ohranjanje arhitekturne dediščine
in tradicije življenja na vasi. Kmetija leta 2010 v MO Ptuj je postala sadjarsko-vino-gradniška kmetija Breg - Tajhman iz Krčevine pri Vurbergu 116, posebno priznanje pa je prejela kmetija Bolcar - Črnko iz Spuhlje 13 za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil predsednik PGD Ptuj Robert Cvetko. Povedal je, da so prejeta priznanja dokaz, da delajo prav, da so na pravi poti, obljubljajo, da bodo po tej poti tudi nadaljevali.
Osrednja prireditev ob 15. prazniku MO Ptuj se je končala na najlepši možni način, z glasbo in petjem. V zaključnem koncertu glasbenega festivala Arsana je nastopil Oto Pestner, legenda slovenske glasbe. Mladen Delin, umetniški vodja glasbenega festivala Arsana, pa se je po izteku letošnjega 2. festivala Art zahvalil vsem, ki so festival podprli in ga vseh enajst dni tudi zvesto spremljali, da je eksplozija umetnosti dosegla svoj namen. Takšne in še večje podpore si ustvarjalci festivala želijo tudi v bodoče MG
Foto: Črtomir Goznik
Priznanje za kmetijo leta je prejela sadjarsko-vinogradniška kmetija Breg-Tajhman iz Krčevine pri Vurbergu, posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa družina Bolcar - Črnko iz Spuhlje 13.
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Leskovar, učenec OS Ljudski vrt, je prejel priznanje za najboljšega učenca v šolskem letu 2009/10 v MO Ptuj, najboljši športnik v tem šolskem letu je bil Marko Žuran, OŠ Mladika, najboljša športnica pa Maja Bedrač, OŠ Breg.
Foto: Črtomir Goznik
V počastitev letošnjega praznika MO Ptuj so 30. julija odkrili spominsko ploščo ob 20. obletnici delovanja manevrske strukture narodne zaščite.
Foto: Črtomir Goznik
Glasbeni del festivala Arsana 2010 se je iztekel s koncertom legende slovenske glasbe Ota Pestnerja.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S kirurgom Darkom Jazbecem, predstavnikom Fidesa, o prvem septembru
Delovnopravna zakonodaja velja tudi za zdravnike
Preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov, ki vstopijo v veljavo 1. septembra letos, niso vezani samo na plačila dežurstev, temveč tudi na nekatere druge zahteve, čeprav se v glavnem govori samo o tem. Na problemski konferenci zdravniških organizacij, ki je bila 3. julija letos, so sprejeli tri sklepe, da je treba predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti napisati na novo, saj ga z amandmaji ni mogoče izboljšati, da se podpiše skupni dokument Ministrstva za zdravje in zdravniških organizacij, s katerim se s 1. oktobrom letos kot normativ na primarni ravni uvede 1500 glavarinskih količnikov in se primerno nagradi tiste zdravnike, ki jih zaradi pomanjkanja zdravnikov presegajo, v tretjem sklepu pa je koordinacija zdravniških organizacij od vlade RS zahtevala, da se iz zakonodajne procedure umakne zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj novela ni usklajena s sindikatom Fidesa in ostalimi socialnimi partnerji.
Foto: Črtomir Goznik
Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurg, predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici: »V Sloveniji so še druge manjše bolnišnice, ne samo ptujska, zdaj se zagotovo še ne bodo zapirale.«
Sprememba je napisana tako, da bo znižala izplačila predvsem zdravnikom, ki opravijo večino dežurstev v javnem sektorju. Zdravniške organizacije ne pristajajo na politično, družbeno in ekonomsko podcenjevanje zdravniške odgovornosti, strokovnosti in skrbi za zdravje državljanov, še zlasti ne v izredno težkih pogojih nadurnega in prekomernega dela. V Fidesu tudi opozarjajo, da vladne odločitve ne bodo prizadele le zdravnikov, oslabile bodo tudi zdravstveni sistem in zdravstveno varstvo državljanov.
»Evidentno je, da mi že vsa leta kršimo zakonodajo, ker delovnopravna zakonodaja velja tudi za zdravnike. Naš delovni čas urejata dva zakona, o delovnih razmerjih in zdravniški službi. Naše delo po zakonu bi se lahko zgodilo že veliko prej, samo inšpekcijo bi bilo treba poklicati. Že desetletja se je takšno delo dovoljevalo in na nek način tudi sprejelo. Odgovorni so ves čas tudi dobro vedeli, da zdravnikov kronično primanjkuje, v tem trenutku naj bi jih v Sloveniji primanjkovalo kar 2284, kaže analiza Zdravniške zbornice Slovenije, zato se z dodatnim delom zdravnikov niso obremenjevali. Eni zdravniki so bili pripravljeni delati malo več, drugi ne, sistem se je sam po sebi uravnotežil, zdaj pa se na silo podira. Jasno je, da v novih pogojih ne bo mogoče opraviti vsega dela. Programske operacije se bodo odpovedale, na slabem bodo pacienti, dejansko se bo delala samo urgenca, kaj se bo v resnici zgodilo in kakšne bodo posledice, pa je odvisno tudi od tega, kako dolgo bo takšen sistem trajal. Če bo takšno stanje trajalo teden ali dva, se bo izpad še dal nadoknaditi, v nasprotnem ne, zato se bodo čakalne dobe občutno podaljšale. To pa se ne bo dogajalo samo na Ptuju, ampak v celi Sloveniji. Direktorji velikih centrov še vedno radi izjavljajo, da oni lahko organizirajo delo tako,
da se ne bo poznalo, vendar to nikakor ne drži. Že Univerzitetni klinični center Maribor ga ne more, saj še v 'mirnem' času ne morejo sprejeti vseh pacientov, ki jim pripadajo po doktrini. V Sloveniji se lahko naredita dva velika dežurna centra, ampak za to je potrebnih pet let in več,« povedal predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici Darko Jazbec.
Scenariji glede ptujske bolnišnice po prvem septembru letos so različni, odvisno kdo so njegovi in-terpreti, po najbolj črnih naj bi jo ukinili oziroma zaprli nekatere oddelke, kar pa je minister za zdravje Dorjan Marušič odločno zanikal. Laična javnost in del zdravni-štva o tem ni tako prepričan, porajajo se številni dvomi. Darko Jazbec pravi, da v tem primeru ne gre samo za ptujsko bolnišnico, ker se bo vse skupaj dogajalo v celi Sloveniji. »V Sloveniji so še druge manjše bolnišnice, ne samo ptujska, zdaj se zagotovo ne bodo zapirale. Dejstvo pa je, da so težnje, da naj bi v bodoče manjše bolnišnice v Sloveniji odigrale drugo vlogo, čeprav je za vsak kraj takšna mala bolnišnice izrednega pomena. Tak sistem je zagotovo drag, vprašanje je, če si to država lahko privošči. Spremembe, če bo do njih prišlo v okviru zdravstvene
reforme, pa se zagotovo še ne bodo izpeljale v mandatu te vlade. V ptujski bolnišnici imamo veliko ambicioznih načrtov, dodatnih operacij s področja ortopedije. Če pogledamo sezname zadnjih pet let, vsako leto samo še več operiramo. Ne vem, kje se bo to ustavilo. Če bo šlo s takšnim tempom naprej, bo treba pridobiti dodatno operacijsko dvorano,« pove Jazbec.
Zdravniško delo ni delo za tekočim trakom
Trenutno so dejansko problem plačila dežurstev, vendar le eden od problemov, ki ni tako bistven, zdravniki so doslej več delali, zdaj pa niso več pripravljeni. Odločili so se, da do 29. julija zberejo preklice soglasij za delo prek normalnega delovnega časa. Ti preklici so tudi neke vrste revolt na vsa dogajanja, povezana s številnimi odprtimi vprašanji slovenskega zdravstvenega sistema oziroma neurejenostjo zdravstvenega sistema. »Kvaliteta življenja je tudi v drugih stvareh kot v tem, da imaš na koncu meseca nekaj evrov več, nisi pa bil nič doma,« pravi Jazbec. »Neko obdobje si si poskušal več ustvariti, zato si tudi več delal, potem pa tistega več ne
potrebuješ, ker je kvaliteta življenja drugje. Ko beseda nanese na dežurstva, naj povem, da sem v preteklosti marsikoga povabil, da z menoj preživi dežurstvo, od začetka do konca, od sobote zjutraj do ponedeljka, da bo videl, kako te to delo čisto destabilizira. Ne gre za količino operacij, Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in tudi drugi vedno v ospredje postavljajo vprašanje količinskega dela v dežurstvu, želeli bi šteti neka opravila, poanta pa ni v tem, v številu opravil, zdravniško delo še vedno ostaja predvsem intelektualno delo. Za kirurga je včasih lažje iti operirat, kot pa izpeljati diagnostiko in hoditi nenehno na oddelek opazovat, kaj se dogaja s pacientom, ga tipati, lažje je pogledati s kamero in operirati kot pa to. Tisto, kar je težje, ne moremo prikazati, rekli bodo, da si spal, če pa operiraš, potem si delal. Najtežje se je odločati, kaj v določenem trenutku narediti, to ni delo za tekočim trakom, kot ga želijo prikazati nekateri, predvsem pa državna zavarovalnica, ki bi samo zviševala normo. Minister mrzlično išče zdravniški kader, ki ga ni na voljo, in v tej ihti predlaga, da bi specializan-tom dali več kompetenc, da bi več dežurali, teh kompe-
tenc pa nimajo. Ne vem, kaj želi povedati s tem, morda, da bi tudi celo specializacijo delali samo v dežurstvu, da rednega dela ne bi opravljali, štiri leta bi samo dežurali,« še pove Jazbec in dodaja, da je novi zdravstveni minister sicer dober poznavalec razmer, je pa padel v zadevo, ki je niti ni sam začel. Vsa stvar se še bolj ali manj začenja na ZZZS, od tam prihajajo vse te ideje.
Operacije za september, ko naj bi preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo pričeli veljati, so sicer programirane, pacientom obvestil, da bodo odpovedane, še niso poslali. Konec julija oddana podpisana nesoglasja so podlaga za reorganizacijo zdravniške službe s 1. septembrom. Vodstvo bolnišnice bo moralo potegniti svoje poteze, kako se bo organiziralo delo, to ni naša naloga zdravnikov, za to so odgovorni predstojniki in direktor. Poskrbeti bo potrebno, da bodo pacienti o tem informirani. V tem trenutku pa je o vsem tem izredno težko govoriti, saj se natančno ne ve, kako se bo vse skupaj odvijalo. Lahko tudi nič, če si bo vlada premislila, gre za neko igro skritih kart, tudi mi ne vemo natančno, kakšne rezervne scenarije pripravljajo na vladi.
Zdravniško delo ni prevladujoč strošek ...
Plačevanje dežurstev se je sicer prestavilo na 1. januar 2011, s tem so si želeli odgovorni za nastalo stanje kupiti neki časovni manever. Pričakovali so tudi, da bo Fides odstopil od 1. septembra, ker bo pač še vse po starem. Ampak mi bomo kljub temu v to šli že iz tehničnih razlogov, ker je vse že tako daleč, nesoglasja so vezana na datum, zato se v zvezi s tem ne bo nič spreminjalo, pojasnjuje Jazbec. Da ne gre čisto za plačila dežurstev, dokazujemo s tem, da od 1. septembra ne odstopamo, čeprav bodo dežurstva še do konca leta plačana po starem. »To ni stavka, niti bela stavka, kot večina misli,
zdravniki s tem, ko bomo glede našega dela dosledno upoštevali zakon, ko bomo delali manj, ne bomo stavkali, čeprav nekateri sedaj poskušajo javnost prepričati, da pri zdravniških urah ni omejitev in da naj bi preklic soglasij za nadurno delo pomenil kršitev delovnih obveznosti.
V zadnjih letih so se čakalne dobe skrajšale, na ptujski kirurgiji sedaj delata dve ambulanti, nekoč je bila le ena, da se v dopoldanskem času več ne čaka toliko kot nekoč. Vse to smo naredili v dobro pacienta, da smo vsi zadovoljni, težko pa je reči, da stavkaš, kadar delaš 220 ur. Vse, kar se sedaj dogaja v slovenskem zdravstvu, ima že dolgo brado, od pomanjkanja zdravnikov dalje, pa tudi druge razpoke so prisotne. Poudarjam, ne gre samo za novelo zakona, zahtevamo tudi, da se na novo spiše zakon o zdravstveni dejavnosti. Zdaj so ga sicer do septembra potegnili iz procedure. Za osnovno zdravstvo se mora priznati bolj človeški glavarinski količnik, ki bo dobrodošel tako za zdravnike kot za paciente, da ne bo več take gneče v čakalnicah, ker to ni človeško. Tega, kar se sedaj dogaja, si zdravniki nismo izmislili, to vročo jesen, to ni prišlo iz vrst Fidesa. Vsi ministri, ki delajo neke reforme, jih delajo na pamet, brez stroke, vsak jo piše na novo, namesto da bi sledili eni liniji in tistemu, kar je dobro. Danes nihče več ne piše o tem, koliko tisoč evrov je bilo zapravljenih za belo knjigo, ki so jih pobrali svetovalci od drugod. Še ena zdravstvena knjiga, ki je ostala na policah, ker do reform sploh ni prišlo, prišel je le novi minister. Težko je preseliti rožo v drugo okolje. Zadnja leta so se čakalne dobe resnično skrajšale, ker se je dajalo nekaj več denarja v dodatne programe. V teh programih pa strošek za zdravniško delo ni prevladujoč strošek, sploh kar zadeva operacije, ker to bolje poznam,« je sklenil pogovor Darko Jazbec, predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici.
Ptuj • Teodor Pevec, predsednik Zdravniškega društva Ptuj-Ormož
Novela - kolektivna kazen za vso zdravništvo
Sprejem novele o sistemu plač v javnem sektorju, se pravi spremenjen način obračunavanja plačila v dežurni službi, predvsem pa Fidesova reakcija na to napovedano spremembo, bo zagotovo povzročilo spremembe, kljub temu da je minister za zdravje na dan sprejema novele, 9. julija, razlagal, da kakšnih večjih težav ne bo. Težave zanesljivo bodo, še posebej pa na Ptuju, konkretno pa v ptujski bolnišnici, po vsej verjetnosti pa tudi v ZD Ptuj, razlaga asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, predstojnik kirurškega oddelka, tudi predsednik Zdravniškega društva Ptuj-Ormož.
Foto: Črtomir Goznik
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice: »Ker se denar v zdravstvu po nepotrebnem izgublja, je tudi reakcija Fidesa toliko močnejša.«
»Menim, da na nobenem od oddelkov, niti nujne medicinske pomoči, z osmimi urami več dela zdravnikov na teden ne bomo mogli zagotoviti, kaj šele da bi oddelek opravljal neki program. Nihče v bolnišnici ne ve, kako bomo v septembru delali. Soglasje k nadurnemu delu sem umaknil tudi sam. Zaradi poziva Fidesa, zaradi odnosa, zaradi vsega, kar se je zadnja leta dogajalo, naj bi napočil čas, da se zdrav-ništvo kolektivno kaznuje. Zakaj menim tako? Ker je bila z eno izjemno lahkoto sprejeta novela sistemu plač v javnem sektorju, s popolnim političnim soglasjem. Praktično ne najdete zakona v Sloveniji, ki bi ga stranke tako enotno podprle, tako opozicijske kot koalicijske, razen SDS, kljub temu da se je strani Fidesa dovolj lo-biralo, dajalo dovolj informacij, kaj to lahko pomeni oziroma do kakšnih posledic lahko pride. V bistvu je s to novelo šlo za kolektivno kaznovanje zdravni-štva, ker nismo znali narediti reda v svojih vrstah, ko bi bilo to potrebno, ko so se zgodili nekateri primeri, do katerih ne bi smelo priti. Na račun tega smo vsi dobili to kolektivno kazen v petek, 9. julija. Moram povedati, da me je pri sprejemanju te novele zelo presenetila ignoranca poslancev s tega območja, ki jih ni zanimalo, kaj ta novela prinaša konkretno za ptujsko bolnišnico, kakšne so lahko posledice. Nimam podatkov o tem, da bi kateri poklical kateregakoli predstojnikov ali direktorja, razen gospod Mari-
nič, ker so v SDS glasovali proti noveli. Predstavnik SLS je celo povedal, da je tudi zdravnikom treba povedati, kje so v tem prostoru. Položaj ptujske bolnišnice je specifičen, dela z malo zdravniki, le s 35, potrebovala pa bi jih 60, zato si v veliki meri pomaga z zdravniki od drugod. Pri tem pa je treba povedati, da bi verjetno imeli težave tudi pri polni kadrovski zasedenosti. Če minister pravi, da ne bo težav, zakaj že sedaj ne začne z izmenskim delom, zakaj torej čakati do septembra, ker je to delo tudi cenejše za bolnišnice. Ne začnejo ga, ker to enostavno ni mogoče. Tudi pri polni zaposlenosti to ni mogoče, ker so neka ozka grla povsod, na primer anestezija. Tudi v velikih centrih potrebuješ dovolj anesteziologov, dovolj instru-mentark. Resnica se skriva, verjetno je želja, da pride do kolapsa. Morda je želja kolaps, ker je tudi iz ministrovih besed med vrsticami zaznati, da je kolaps priložnost za neko novo rojstvo, za neko novo ureditev, da se bo znotraj tega uredila neka nova dežurna služba v Sloveniji, kar si morda želijo, pa sedaj še ne morejo, ker bi bili lokalni pritiski preveliki. V kolapsu pa je zelo hitro mogoče zadeve prenesti drugam; ker vi ne zmorete organizirati dežurne službe na tem področju, kar je dejansko res, bomo prisiljeni programe prenesti drugam. Prenos v Maribor pa po moje ne bi bil uspešen, ker, podobno kot v drugih bolnišnicah, delajo na polno, ker so povsod potrebe tako visoke.
Ko smo pred leti morali operacije preusmeriti v Maribor, ker so se naše operacijske dvorane urejale na novo, so tam komaj čakali, da se 'vrnemo' na Ptuj,« je te dni povedal predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice Teodor Pevec.
Kriza ni pravi trenutek za reorganizacijo zdravstvenega sistema, ker gre za izjemno občutljiv sistem in ker se lahko hitro porušijo neke dobre stvari. Trenutna mreža bolnišnic je nekaj zelo kvalitetnega za Slovenijo. To nam tujci vedno priznavajo, morda rešitev, ki je draga, je pa kvalitetna, ker imajo ljudje, bolniki, bolnišnico zelo blizu svojega kraja bivanja. To je tudi zelo visok standard za svojce, za obiske, za vse. Po drugi strani pa je treba tudi vedeti, kaj si lokalno prebivalstvo želi. »Predstavnika lokalne skupnosti v svetu zavoda ptujske bolnišnice, ki je regijska bolnišnica, bi moralo zelo zanimati, kaj bo s Ptuj-čani s 1. septembrom 2010.
Zame osebno je pomembnejša kakovost obravnave bolnika kot višina plač, ker vsi slovenski zdravniki ne zaslužijo toliko, kot to objavljajo mediji,« poudarja Pevec, ki se zaveda, da bodo skupaj s Fidesom tudi v Zdravniškem društvu Ptuj-Ormož pacientom morali odkrito povedati, kje so pravzaprav vzroki, da se bo njihov standard spremenil. Ljudem je treba povedati, zakaj se bodo čakalne vrste podaljšale.
Odločitev poslancev »napad« na zdravje ljudi
Zagotovo je odločitev poslancev državnega zbora, 9. julija letos, »napad« na zdravje. ljudi. Vsi bolj vidijo nekatere izstopajoče plače v zdravstvu, ne vidijo pa, koliko denarja se izgubi znotraj samega zdravstvenega sistema, z investicijami in podobno, javnimi naročili, z izdatki za zdravila. Ker se denar
v zdravstvu po nepotrebnem izgublja, je tudi reakcija Fide-sa toliko odločnejša. Vsak dan vidimo, kako se denar v zdravstvu izgublja. Argumenti vlade v zvezi z dežurstvom so zelo slabi. Jaz osebno, pa ne zato, ker veliko dežuram, bi lažje sprejel, da se mi zniža osnovna plača. Dežurstvo je tako zahtevna oblika dela, čeprav v dežurstvu efektivno manj naredimo. Dežurstva si v bistvu nihče ne želi, ker bi vsi brez njega lahko imeli bistveno kvalitetnejše življenje. Izmensko delo pa je slaba rešitev, ker bolnišnica mora funkcionirati na način sobnega zdravnika. Medicina v svetu izmenskega dela ne pozna. Zakaj tega novi minister ne vidi, po vsej verjetnosti je pod vplivom informacij, ki jih dobiva, kot dober matematik pa si je verjetno že izračunal, da težave bodo, razen če res pričakuje, da bi znotraj teh težav lahko reorganiziral sistem, ker ga skrbi, koliko delamo. V svojem prostem času človek lahko dela še kaj drugega, kar je lahko še veliko bolj stresno, kot je zdravniško delo. Zato je to zelo slab argument za njegovo skrb za naše zasebno življenje. To ni njegova vloga, da bomo zdravniki, smo se odločili sami. Že nekaj časa delamo na način, da ne vemo, kaj bo čez mesec ali dva, to ni dobro za zdravstveni sistem,« še pove Pevec, ki tudi opozarja, da novela zakona sistemu plač v javnem sektorju na nek način prinaša uravnilovko, ne bo več stimulacij, ne bo napredovanj. Novembra letos bo odvzet tudi
položajni dodatek, o tem se v tem trenutku še malo govori. Povsod v svetu vodjem oddelkov pripada neka avtoriteta, v Sloveniji pa se ukinja.
Ptujčanom ne more biti vseeno, kaj se bo zgodilo z njihovo bolnišnico. Marsikatero življenje bo ogroženo, če bolnišnica ne bo zmogla opravljati nujne medicinske službe. Samo s tem, da smo bolnišnica, da bolnikov ne vozimo drugam, na leto rešimo nekaj življenje, pove Pevec. To so bolniki, ki 15- do 20-minutnega prevoza ne bi preživeli.
Za to, da zdravstveni sistem ne deluje, kot bi moral, niso krivi zdravniki. Fides je že večkrat ponudil roko, da bi napisal standarde, podobno zdravniško društvo, ministrstvo za zdravje ponudbe ni sprejelo, ker nekomu verjetno ustreza, da sistem ni urejen, ker se lahko na ta račun dobro služi, zato budno pazi, da se ne bo nič spremenilo. »Vsak izmed nas ima kakšno slabo izkušnjo z zdravstvenim sistemom, vendar se to ne bi smelo posploševati,« pravi Pevec. Da zdravstveni sistem slabo deluje, je povprečen zdravnik še najmanj kriv.
Če že spremembe, naj se do njih pride s konsenzom in tako, da bodo posledice za zdravje ljudi minimalne, če sploh bodo. Kakorkoli že, kopja se bodo tudi v tem primeru lomila na bolnikih, ki v slovensko zdravstveno blagajno namenjajo 9 odstotkov BDP.
MG
Ptuj • Minister za zdravje z izvajalci zdravstvenih storitev
Vse za vzdržnost zdravstvenega sistema
Med obiskom na Ptuju se je prejšnji torek minister za zdravje Dorjan Marušič dobro uro in pol v jedilnici ptujske bolnišnice pogovarjal tudi z izvajalci zdravstvenih storitev s Ptujskega in širše. Predstavil je vizijo razvoja zdravstva v Sloveniji in nekatere aktualne vsebine, povezane z novo zdravstveno zakonodajo, ki jo je javnosti predhodno predstavil že na tiskovni konferenci po obisku ptujske bolnišnice in pogovorih s predstojniki oddelkov ter vodstvom le-te. Izvajalce je najbolj zanimalo, kaj bo prinesla večja avtonomija javnih zavodov, katerih lastnica bo ostala še vedno država. V prvi vrsti bodo bolj odgovorni za svoje poteze, pa tudi za nagrajevanje zaposlenih bo več manevrskega prostora, ne bo več vezano samo na produktivnost.
Poteza Fidesa za umik soglasij za nadurno delo s 1. septembrom ni čisto jasna, če pa se bo novela v zvezi z dežurstvi uveljavila šele s 1. januarjem 2011, ko naj bi se vzpostavila standardna dežurna mesta, bi se lahko v jeseni v mirnem, ne pa ogretem okolju, pogovarjali, kako to vzpostaviti. Maru-šič je tudi na tem pogovoru zatrdil, da bolnišnic ne bodo zapirali, da se nikomur ne bo nič zgodilo. Povedal je, da bo še do leta 2015 primanjkovalo zdravnikov, da pa jih ni pričakovati iz EU, prav tako pa ne iz drugih okolij, ker njihovo znanje ni zadovoljivo, bolj pa naj bi v bodoče računali tudi na specializante z učnimi ambu-
lantami. Ne nasprotuje temu, da bi se zdravnike, ki skrbijo za nadpovprečno veliko pacientov, bolje nagradilo in da bi se nasploh osnovno zdravstvo poskušalo bolj stimulirati glede na to, da naj bi se med 80 in 85 odstotkov zdravstvene problematike rešilo na primarni ravni. Treba bo dobro prevetriti presejalne programe, ker naj ne bili tako uspešni, kot se je pričakovalo, prav tako bo tudi v Sloveniji treba razmisliti o prenosu nekaterih kompetenc na nižjo raven, da bi na primer brise namesto ginekologov jemale medicinske sestre in podobno. Tudi vsi obiski v dežurnih ambulantah niso nujni, v enem od slovenskih zdra-
vstvenih domov so ugotovili, da je bilo kar 75 odstotkov obiskov nenujnih. Če bi dosledno upoštevali zakonodajo, bi jih morali zaračunati. Ena od ptujskih koncesionark ob takšnih obiskih napiše račun, pacient pa z računom odide na zavarovalnico, ki mu stroške povrne. Na tisoč ljudi v Sloveniji odpade v povprečju 6,6 obiska, to pa je toliko, kot je povprečje v EU, zato ni res, da bi Slovenci pretiravali z obiski pri zdravnikih, kot so prepričani nekateri zdravstveni delavci. Zdravniki s Ptujskega so v pogovoru z ministrom za zdravje poudarili tudi potrebo, da bi se pacienti ob pravicah morali tudi bolj zavedati odgovornosti do svo-
jega zdravja, zlasti še kronični bolniki, ki opuščajo redno uživanje zdravil in tudi sicer ne živijo zdravo. Tudi za takšne primere bi morali poiskati ustrezna »zdravila«.
Zdravnike, ki delajo v ptujski bolnišnici, je tudi zanimalo, kaj bo s programom njihove bolnišnice v letu 2011, tudi v tem letu naj bi delali s približno takim programom kot v letu 2010, tako vsaj kažejo prve grobe ocene, je povedal minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je tudi dejal, da določene spodbude za večje zaposlovanje zdravnikov na ru-ralnem območju ne »zažgejo« več, ker naj bi tudi na ta način poskušali usmerjali zaposlova-
nje zdravnikov na območjih, kjer jih primanjkuje, kot je bil predlog enega od zdravnikov s Ptujskega. Morda pa bi jih pritegnilo diferencirano nagrajevanje.
V reformi ministra za zdravje se predvideva tudi višja prispevna stopnja. Za 400 milijonov evrov, kolikor se sedaj zbere z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, naj bi se zvišala prispevna stopnja delodajalcev. To bi ob drugih racionalizacijah, ki se prav tako predvidevajo, zadostovalo, da bi javna zdravstvena blagajna ostala vzdržna. Tudi od Ptujča-nov pričakuje rešitve, ki bodo prispevale k racionalizaciji zdravstvene blagajne. Vsaka je
dobrodošla, vsako bo s svojim timom preigral. Zobozdravniki koncesionarji so ministra za zdravje opozorili na problem nizke amortizacije, prav tako na problem glavarine, ki je zobozdravstvo ne prenese, pa tudi mreža zobozdravstvene službe še vedno ni dorečena. Minister je povedal, da glava-rina ni model zobozdravstvo. Ker sobota ni redno delo v javnem sistemu, morajo zobozdravniki, ki delajo v ZD Ptuj ob sobotah, to dobiti plačano, ne pa da koristijo proste ure oziroma dneve, je bil jasen minister v odgovoru na vprašanje ene od zobozdravnic glede dela ob sobotah.
Sv. Tomaž • Podpisali pogodbo za gradnjo cest
Modernizirali bodo tri odseke
Minuli teden sta pri Sv. Tomažu s podpisom in stiskom rok pogodbo za izvedbo del vrednih 345.464 evrov zapečatila župan Mirko Cvetko in Martin Turk, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj, ki je bilo na razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik.
Občina Sveti Tomaž je kandidirala za pridobitev sredstev na tretjem javnem razpisu za izbor operacij iz prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 in bila uspešna. Tako so pridobili nepovratna sredstva v višini 85 % celotne investicije, ki po pogodbi znaša 345.464 evrov. Evropskih sredstev je tako 287.886 evrov, 57.577 evrov pa zagotavlja občina Sveti Tomaž iz lastnih sredstev. S tem denarjem bodo modernizirali lokalno cesto LC 302-021, Ormož-Sv. Tomaž in dve javni poti v Gornjih Ključarov-cih JP 802-341 (proti družini Horvat) in JP 802-131 (proti
družini Lesjak).
Župan Mirko Cvetko je povedal, da gre za pomemben projekt, ki bo občini prinesel pomemben razvoj na cestnem področju. Cesta Ormož-Sv. Tomaž je namreč ena najbolj obremenjenih in hkrati tudi najslabše urejenih cest v občini. Makadamski odseki pa so v času neurij občini povzročali precejšnje stroške z nenehnimi sanacijami, ki se jih sedaj nameravajo rešiti. »S temi odseki bomo v jugovzhodnem delu občine rešili večino cestnih težav,« je prepričan župan.
Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj. Izvršni direktor Martin Turk je ob tej priložnosti dejal: »Prepričan sem, da bomo delo opravili
Foto: Viki Ivanuša
Zupan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta podpisala pogodbo za gradnjo treh cestnih odsekov.
kvalitetno, strokovno in v dogovorjenem času. Pri realizaciji pogodbe ne vidim težav, dela bodo potekala v skladu
s terminskim planom.«
Rok za dokončanje del je 30. avgust 2011.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • 11. izredna seja občinskega sveta
Bližje prostorskemu načrtu
Četrtkove 11. izredne seje se je udeležilo šest od devetih srediških svetnikov, najpomembnejša odločitev pa je bil sprejem osnutka odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPN) občine Središče ob Dravi.
Boštjan Najžar iz skupne medobčinske uprave treh občin je najprej predstavil postopke sprejemanja OPN in zakonske okvirje. Vsebinsko je osnutek predstavil Andrej Golčman iz Razvojnega centra Radovljica, kjer načrt pripravljajo. Povedal je, da so imeli krajani kar precej pripomb (32), ki jih bodo poskušali v čim večji meri upoštevati. Veliko je bilo sprememb zazidljivih površin v nezazi-dljive. »Načrt predvideva, da se razvijajo obstoječa naselja s poudarkom na Središču ob Dravi. V občini sta dve veliki območji Nature 2000 - ob reki Dravi in gozdovi nad Središčem. To je pomemben omejevalni faktor pri zasnovi razvoja. Trenutno se ukvarjamo s tem, da iščemo možne nadomestne površine za kmetijska zemljišča, ki jim v občini, zaradi potreb industrijske cone, želijo spremeniti namembnost,« je povedal
Golčman.
V Središču si že dalj časa bolj neuspešno prizadevajo urediti poslovno cono, saj niso mogli najti skupnega jezika z ministrstvom za kmetijstvo, ker bi cona posegla na kmetijske površine. Predstavniki Razvojnega centra Radovljica so v pogovorih s kmetijskim ministrstvom dosegli načelni dogovor, da se ureditev cone dovoli, če se zagotovijo nadomestna zemljišča. Skupno morajo tako zagotoviti 8,5 hektarja nadomestnih zemljišč, večino so že uspeli, kot je povedal Golčman, jim manjka le še dober hektar. Pa tudi za to težavo so že našli možno rešitev v delu gozdnih površin nad Središčem ob Dravi.
Ivan Viher je opozoril na nerazumno določanje Nature 2000, ki vključuje tudi območja, ki so bila v 20. stoletju izrazito poljedelska, v nekem času pa so zarasla in tako
postala del Nature 2000: »V času, ko ni prostora za kmetijske površine, bi kazalo to nerazumno odločitev spremeniti, saj že sama imena, kot je Mladolesje, kažejo, da gre za območja, ki so zarasla pred kratkim.«
Tudi Bojan Mlakar je opozoril na nelogično nesorazmerje: Slovenija je v odstotku pokritosti svoje površine z Naturo 2000 v samem evropskem vrhu, po količini poljedelskih površin na prebivalca in samooskrbi pa na repu.
Poseben problem pri načrtovanju je predstavljalo tudi območje ogroženosti pred poplavami, ki zajema, po nekaterih podatkih Agencije RS za vode, velik del zemljišč v samem naselju Središče ob Dravi, ki so potencialno poplavno ogrožena. Na tem območju ni mogoče načrtovati nobenih drugih posegov kot rekonstrukcije obstoječih objektov, za vse drugo pa je
treba s posebno študijo poplavne ogroženosti pridobivati dovoljenja. Na tem območju so, s soglasjem lastnikov, stavbna zemljišča tudi spremenili v nestavbna.
Pripravljavci osnutka načrta so se odločili za faktor zazidanosti 0,3, kar pomeni, da se na 500 kvadratnih metrov veliki parceli lahko zgradi objekt do 150 kvadratnih metrov tlorisne površine, na industrijskem območju in v centru pa je ta faktor 0,5. Precej podrobno so predvidene tudi številne druge podrobnosti pri pozidavi občine.
Svetniki so obravnavali tudi predloge za prerazporeditev sredstev v proračunu. 1165 evrov so namenili za pristop k organizirani zaščiti pred točo in podpisali pogodbo s športnim društvom Letalski center Maribor. 3142 evrov so namenili obveznostim do Osnovne šole Središče ob Dravi. Za modernizacijo lokalne ceste Loperšice-Ša-lovci-Vitan so bila potrebna dodatna dela v višini 23.000 evrov. Ob pripravi predloga so ugotovili, da so v proračunu za leto 2010 in v NRP planirali preveč prihodka od občine Ormož in s tem premalo lastnih sredstev v višini 7.627 evrov. Zaradi tega je bila potrebna skupna prerazporeditev v višini 30.627 evrov.
Sredstva za vse postavke so prerazporedili iz postavke Ureditev trga v Središču ob Dravi.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Seje se je udeležilo šest od devetih svetnikov, gostili pa so tudi Boštjana Najžarja iz skupne medobčinske uprave in Andreja Golčmana iz Razvojnega centra Radovljica, ki sta predstavila postopke in vsebino osnutka OPN.
Od tod in tam
Hajdina • Občina podpisala pogodbo z Dravskimi elektrarnami Maribor
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih občine Hajdina sta 28. julija župan občine Hajdina Radoslav Simonič in direktor Dravskih elektrarn Maribor Viljem Pozeb podpisala Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij. Pogodbeni stranki sta se dogovorili, da bodo Dravske elektrarne Maribor v sklopu enotnega gradbenega dovoljenja o širitvi odvodnega kanala HE Zlatoličje na levi strani kanala pri Slovenji vasi zgradile novi nadomestni kartodrom na podlagi izdelanih poročil o vplivih na okolje in pridobljenega okoljevarstve-nega soglasja, Karting steza bo dolga 1005 m in široka osem metrov. Po dokončani izgradnji kartodroma bosta občina Hajdina in DEM sklenili pogodbo o neodplačanem prenosu novega kartodroma s pripadajočim zemljiščem na občino Hajdina. Gradnja novega kartodroma se bo pričela avgusta.
MG
Številne delavnice za mlade
V sklopu festivala Art 2010 so potekale tudi številne likovne delavnice za mlade ustvarjalce, ki so jih organizatorji festivala sodobne umetnosti Art Stays izvedli v sodelovanju s ptujskim CID. Potekale so na različnih lokacijah, kjer so udeležencem delavnic določene tehnike najprej predstavili sodelujoči domači in tuji umetniki, zatem pa so se jih s pomočjo mentoric in staršev lotili tudi sami. V delavnici na dvorišču Jadranske ulice 4 (na fotografiji), kije skupno dvorišče obeh organizatorjev festivala Art, glasbenega društva Arsana in umetniškega društva Art Stays, so udeleženci spoznali tehniko suhe igle in fresko. Ta delavnica pa je imela še poseben namen, saj so organizatorji želeli privabiti tudi odgovorne, da bi končno očistili to dvorišče nepotrebne navlake, ki na takšno eminentno lokacijo ne sodi, saj si želijo, da bi tudi to ptujsko dvorišče, ki je bilo doslej skrito javnosti, postalo stalni prireditveni prostor za kulturne dogodke v manjšem obsegu. Kot je to že običaj na Ptuju, odgovornih tudi tokrat ni bilo blizu.
MG
Ptuj • Maja Keuc akustik trio navdušil
Foto: Črtomir Goznik
V glasbenem delu festivala Art Ptuj 2010, drugem glasbenem festivalu Arsana, je bil koncert Maje Keuc akustik trio napovedan kot eden izmed treh festivalskih vrhuncev na področju glasbe. To se je tudi zgodilo. Maja, ki ji vsi napovedujejo svetovno slavo, je s svojima glasbenima spremljevalcema, 27. julija so na Ptuju nastopili premierno, saksofonistom Gregorjem Kozarjem in kitaristom Markom Zaletelom, pritegnila rekordno število obiskovalcev. Ti so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano Gimnazije Ptuj, kjer je bil koncert, potem ko so ga zaradi velikega zanimanja prestavili iz Doma kulture Mu-ziKafe. Občinstvo je neobičajna zasedba navdušila s pop, funk in soul glasbo v akustičnem stilu, kot se je izrazila Maja, ki je bila tudi povezovalka torkovega večera glasbe v dvorani Gimnazije Ptuj.
Foto: MG
Ptuj • Priprave na lokalne volitve
Danilo Toplek, kandidat SD za župana MO Ptuj!?
V ptujskih strankah se na lokalne volitve 2010 pripravljajo že nekaj časa, liste za mestni svet in če-trtne svete so večinoma že napisane, pri mnogih pa so še »prazna« mesta za županske kandidate, pri nekaterih jih sicer že imajo, a jih bodo javnosti sporočili tik pred zdajci, ko se bo tudi izjasnila desnica na Ptuju, pravijo. V tem trenutku je edino že znano župansko ime, sedanji župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki je pripravljen MO Ptuj voditi še v tretjem mandatu. O prvem polčasu priprav na lokalne volitve seje bil te dni pripravljen pogovarjati Miran Meško, predsednik MO SD Ptuj.
»Lahko rečemo, da je prvi polčas priprav za nami, da smo tudi pri nas končno prišli do imena županskega kandidata, s katerim želimo nastopati na jesenskih lokalnih volitvah. Doslej smo razmišljali o treh oziroma štirih imenih, na koncu smo se poenotili okrog Danila Topleka kot kandidata SD za župana v MO Ptuj. Ob tem pa je treba še poudariti, da še vedno razmišljamo tudi o dveh opcijah, da gremo na volitve z lastnim kandidatom ali pa skupaj s programsko sorodnimi strankami. To pa tudi pomeni, da bi v tem primeru na levici podprli samo enega kandidata. Dogovori potekajo, vse pa bo jasno v zadnjih dneh pred vložitvami kandidatur. Naša odločitev je v veliki meri odvisna tudi od sorodnih strank na levici, od njihovih dogovorov z nami in med nami kot tudi reakcije in izbire kandidata na desnici. V vsakem pri-
Prejeli smo
Pismo ormoškega župana Alojza Soka je vrhunec sprenevedanj...
...Pa ne samo to, če bi se ormoški župan vsaj za polovico toliko zavzemal za podjetja na ormoškem, za občanke in občane Občine Ormož, bi v naši občini bil red in vsaj nekaterim podjetjem bi šlo dosti lažje.
Če začnemo pri Komunalnem podjetju Ormož. Bilo bi prav, da bi župana g. Alojza Soka vprašali: Zakaj KP Ormož ne dobi več dela? Zakaj Občina Ormož v času recesije kupuje tovorno vozilo, katero bi naj uporabljali javni delavci za urejanje cest, ko pa KP Ormož premore vso moderno tehniko in zaposluje 80 (osemdeset) ljudi z našega konca. Navozgramo-za pa opravljajo od drugod, seveda z dosti težjimi kamioni, kar je posledica uničevanja že obstoječih cest! Zakaj dela v gradbeništvu dobivajo druga podjetja, domače podjetje »Holermous« Ormož pa pobira drobtinice? Tudi v tem podjetju so v veliki meri zaposleni domačini, predvsem tisti, ki so še voljni delati v gradbeništvu! Samo si poglejte, kdo so izvajalci del na ormoškem koncu in se ne
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik MO SD Ptuj Miran Meško: »Se vedno tudi razmišljamo o dveh opcijah, da gremo na volitve z lastnim kandidatom ali pa skupaj s programsko sorodnimi strankami.«
meru želimo socialni demokrati na teh lokalnih volitvah igrati večjo vlogo, kar zadeva odgovornosti in ravnanja z mestom Ptuj, prizadevamo
pa si tudi za to, da bi na Ptuju končno dobili programsko sorodno koalicijo.«
Pomeni to, da vsi čakate na odločitev SDS oziroma
potencialnega kandidata Miroslava Lucija?
»Kolikor smo obveščeni iz govoric, ne pa tudi uradno, je ta kandidatura potrjena, torej naj bi Miroslav Luci na letošnjih jesenskih volitvah nastopil kot kandidat SDS za župana MO Ptuj. Nimamo pa informacij, ali bo na desnici še kdo kandidiral za župana MO Ptuj. Čakamo še na odločitev SLS in Nove Slovenije. Ne bi rekel, da čakamo na to odločitev, bolj gre za to, da se najdemo skupaj s programsko sorodnimi strankami.«
Na koliko svetnikov pa računate v novem mandatu mestnega sveta, sedaj ste štirje?
»Spremljamo vse, kar se dogaja s podporo naši stranki, tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju. Optimistično napovedujemo skoraj podvojitev rezultata, kot smo ga že napovedovali pred štirimi leti.«
MG
vprašati zakaj?!
Posamezniki imajo z vedenjem župana na občinski cesti postavljene ograje in druge objekte, vendar so to na žalost njegovi ljudje in jim je to dovoljeno! Drugi pa smo zaradi takih vaških ve-likašev prepuščeni na milost in nemilost, dejstvo pač je, da nam je onemogočena normalna vožnja po občinskih cestah. Popolna neumnost in negospodarnost pa je zaposlovanje človeka v javnih delih, ki si ni mogel najti dela niti v času gospodarskega razcveta naše države! Pa smo spet tam! Županov človek.
Kar pa se tiče gradnje t. i. »hitre ceste Ormož - Slovenska Bistrica«, pa se je potrebno vrniti kar nekaj let, skoraj celo desetletje nazaj. Vrniti se moramo v čas mandatnega obdobja 2000-2004, ko je bil naš sedanji župan poslanec v DZ R. Slovenije. Kakšno naključje! Ko je bilo glasovanje o prej omenjeni cesti poslanca N.Si Alojza Soka, ki bi MORAL zastopati interese volivk in volivcev z ormoškega konca, ni bilo v sejni sobi DZ! Baje je takratni poslanec moral zastopati interese svoje stranke in takratnega predsednika N.Si g. Andreja Bajuka nekje drugje! Zanimivo, mar ne? Na žalost je takrat zmanjkal samo en glas... Ormožanipa smo zahvaljujoč goreči pripadnosti
stranki ostali brez ceste.
Potreba po boljši cestni povezavi Ormoža s svetom pa se vedno znova pokaže pred volitvami. Sedanji župan Alojz Sok pa vedno zno va (ne)namerno pozabi, da je bil prav on tisti, ki mu je bilo kaj malo mar za cesto. Cesta od Ormoža do Ptuja bi vsekakor že bila zgrajena, če bi se izvoljeni predstavniki ljudstva zavedali, da so odgovorni sredini kjer so bili izvoljeni, v našem primeru pa je bilo potrebno izkazovati svojo vdanost človeku, ki se je vrnil iz Argentine! Iz tega zloga lahko pismo Alojza Soka, ki je bilo objavljeno v medijih označimo kot vrhunec sprenevedanj in kot začetek volilne kampanje, v kateri mu bo ponovno glavni adut cesta, za katero pa v DZ ni glasoval že pred skoraj enim desetletjem! Če bi takrat bilo glasovanje pozitivno, verjetno več g. Sok nebi imel kaj obljubljati.
Gospodarstvo je na ormoškem na kolenih, to je neizpodbitno. Namesto, da bi se zavzemali za oživitev gospodarstva, se naš župan zavzema za podjetje Vegrad iz Velenja, kar se prav tako ni potrebno vprašati zakaj. Saj je jasno: Ga Hilda To-však, direktorica Vegrad d.d. je namreč politična kolegica našega župana. Zato je pomemben Vegrad, niso pa pomembna domača podjetja,
kar je žalostno. S propadom domačih podjetij bo namreč na ormoškem še večja brezposelnost.
Pred nami pa so že nove obdavčitve, ki bodo vse občanke in občane močno udarile po žepu. V Občini Ormož imamo visoko stopnjo brezposelnosti, za kar se vsekakor lahko v veliki meri zahvalimo županu in njegovi koaliciji. To pa seveda ni pomembno, vsaj našemu županu ne! Kaj lahko se bo zgodilo, da marsikateri od nas nebo zmogel plačati davkov in nas bodo rubili. Potem pa bodo imeli veliko možnost kupovati naše premoženje tisti, ki so si sredstva nagrabili v politiki in to takšni, ki so se skrivali za raznimi ideologijami, ter z lažnimi obljubami prepričali ljudi, da so dali glas za njih. Naj župan Alojz Sok pove, koliko je plačane zemlje, ki je bila na nezakonit način odvzeta ljudem za gradnjo cest? A ni sramotno, da odvzeta zemlja ni niti odmerjena in ne odpisana? Ljudje bodo v prihodnosti plačevali tudi davek od tistega, česar dejansko več nimajo, kar jim je bilo odvzeto pod krinko demokracije. Tega niso počeli niti komunisti! Če so zemljo odvzeli, so jo kmetu vsaj odpisali!
Bogomir Luci -Samostojni svetnik OS Ormož
Od tod in tam
Sv. Jurij ob Sčavnici • Slana še tretjič
Za župana občine Sveti Jurij ob Ščaimici se bo na jesenskih volitvah še v tretje potegoval Anton Slana,
V	dveh doseda njih m a nda tih je po splošn ih oce n ah zelo uspešno vodil občino z obrobja Prlekije ter skupaj z občinsko upravo in člani občinskega sveta uresničeval dolgoročno naravnane razvojne projekte.
V	mandatu, ki se izteka, so v občini uspeli realizirati vodovodni projekt, ocenjen na 3,5 milijona evrov, v teh dneh pa že prve odjemalce priključujejo na novozgrajeno vodovodno omrežje. Vtem obdobju si je občinsko vodstvo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za enega največjih projektov prihodnosti - izgradnjo kulturnega doma s kul-turno-promocijskim centrom. Po besedah Antona Slane bo v naslednjem mandatu ta projekt uresničen, ob obnovi nekaterih cestnih odsekov in priključitvi na javno vodovodno omrežje pa se bo razmišljalo tudi o širitvi vrtca s štirimi oddelki.
Slana bo tako kot na minulih volitvah tudi tokrat nastopil kot neodvisni kandidat s podporo volivcev.
NŠ
Mostje • 16. srečanje motoristov
Foto: Patricija Babosek
Konec julija so se na 16. mednarodnem srečanju motoristov v Mostju zbrali motoristi iz vse Slovenije. Srečanje je pripravilo domače društvo MK Kurent, ki je udeležence popeljalo na panoramsko vožnjo, manjkala pa nista niti erotični program in zabava do jutranjih ur.
Najbolj vztrajnih in zapriseženih motoristov letos ni prestrašilo niti vreme, ki srečanju ni bilo prav naklonjeno. Prišlo je kar nekaj obiskovalcev, tistih, ki so se pripeljali z motorji, in tistih, ki so si motorje prišli le pogledat od blizu, teh pa je bilo sicer zaradi vremena za odtenek manj kot prejšnja leta. Motoristi so se začeli zbirati že v petek dopoldan in so organizatorje precej presenetili z množičnim obiskom. Petkov večerje minil v znamenju zabave in glasbe. V soboto pa so se odpravili na panoramsko vožnjo, ki je že tradicionalna. Trasa ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, saj so se s prireditvenega prostora zapeljali proti centru Ptuja, pred Mestno hišo in nazaj v Mostje, kjer so proti večeru potekale družabne igre, večer pa se je zaključil s zabavo, kjer so za erotični program poskrbele striptizete, za glasbo pa so skrbeli Zgrešeni Primeri, The Kloshers in drugi.
Patricija Babosek
Markovci • Krompir pa tak!
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Brec iz Nove vasi 96 a v občini Markovci je na svojem vrtu izkopala krompir neobičajne oblike. Igra narave je tokrat resnično poskrbela za pravo malo mojstrovino, ki jo, kot pravi Ivana, spominja na malega otroka. Tudi njegova teža je zavidljiva, tehta dobrih 1,40 kg. To pa je že količina, ki zadovolji tedensko porabo ljubitelja krompirja. Pri Ivani ga ne bodo še tako hitro uporabili, saj ga želi pokazati tudi svojim najbližjim, ki jo bodo obiskali v teh dneh.
Foto: NS
Lenart • Z osemindvajsete redne seje
Znova nekaj protestne odsotnosti
29. julija so se na zadnji seji v tem poletju sestali lenarški svetniki. Ker so sprejemali odlok o sestavi in številu članov organov krajevnih skupnosti ter določitvi volilnih enot za volitve organov krajevnih skupnosti, ki je povezan z novim statutom, sprejetim na prejšnji seji, s katerim se nekateri ne strinjajo, je imela tokratna seja še rahel priokus po dogajanju na prejšnji, s katere so protestno odšli nekateri svetniki.
Tokrat jo je pri tej točki dnevnega reda začasno zapustil svetnik Marjan Bezjak, ves čas pa so manjkali tudi člani svetniške skupine LDS, ki so po besedah župana brez razloga sporočili, da jih na sejo ne bo.
Tudi tokrat so Lenarčani sejo začeli s poročilom župana Janeza Krambergerja, ki je svetnike seznanil z napredovanjem aktualnih investicij. Med drugim je sporočil, da potekajo dela na cesti Zgornja Senarska-Spodnji Porčič v skladu s terminskim načrtom in naj bi bila opravljena konec septembra.
Prav tako teče po njegovih besedah po načrtu gradnja prizidka vrtca v Lenartu, ki naj bi ga začeli otroci tako obiskovati že s prvim septembrom, uradno odprtje pa načrtujejo 17. septembra.
V prvem jesenskem mesecu, in sicer 24., nameravajo odpreti tudi nov prizidek osnovne šole v Voličini, katerega izgradnja se zaključuje. Hkrati bodo tam odprli še izpostavo krajevne knjižnice.
Kramberger se je dotaknil tudi projekta sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, pri katerem je bila kotlarna z namestitvijo obeh kotlov in vsemi ostalimi potrebnimi napravami zgrajena v roku, težave pa imajo v delu investicije, ki je povezan s polaganjem cevi po mestu. Teh je do sedaj položenih dve tretjini, potrebne so še na področju obeh regionalnih cest.
Kot je še dejal župan, ima podjetje Eko Toplota Energetika težave s svojim glavnim podizvajalcem, ta pa posle-
dično z nadaljnjimi podi-zvajalci zaradi neplačevanja računov. Dan pred sejo so po županovih besedah tako delavci delo celo začasno prekinili oziroma ga ovirali. Sedaj naj bi se glede plačil nekako dogovorili, zato naj bi dela nemoteno potekala dalje in naj bi bila končana v roku. »V zadnjem mesecu smo imeli več sestankov in dela naj bi bila izpeljana do začetka kurilne sezone,« je poudaril prvi mož lenarške občine, ki je izpostavil še, da nekateri v svojih stanovanjih namreč nimajo več peči.
Naslednja tema je bila izgradnja vodovodnega sistema za 12 občin v smeri iz Maribora proti Gornji Radgoni. Pri tem projektu, ki ga vodi lenarška občina, so se po zagotovitvah župana že začela dela proti Kungoti in Dupleku, ki potekajo po zastavljenih rokih.
Na lenarški občini so v zadnjem času tudi opravili razpis za izgradnjo primarne kanalizacije v Radehovi, izvajalca bodo izbrali v naslednjih dneh. Prav tako je v teku razpis za rekonstrukcijo in izgradnjo kulturnega doma v Lenartu. To investicijo naj bi namreč začeli že letos.
Več članov v svetih krajevnih skupnosti
Prvi odlok, o katerem so nato odločali svetniki, je bil o sestavi in številu članov organov krajevnih skupnosti ter določitvi volilnih enot za volitve organov krajevnih skupnosti. Na županovo pobudo so o njem razpravljali po skrajšanem postopku in torej tako združili prvo in drugo obravnavo.
Pred glasovanjem je sejo začasno zapustil svetnik Marjan Bezjak s pojasnilom, da ne bo sodeloval pri tej točki, saj je bil po njegovem nepravilno izpeljan postopek glede ukinitve pravne subjekti-vitete krajevnih skupnosti, ki jo prinaša na prejšnji seji potrjen novi statut občine.
Župan je dejanje komentiral, da ta odlok s tem nima neke povezave, zato se mu ni zdelo upravičeno. Kakorkoli že, preostali svetniki so nato podprli predlagani odlok skupaj s še prej izglasovanim amandmajem, ki ga je predstavila Marija Zlodej, predsednica Statutarno pravne komisije, in je prinašal določene popravke.
»Ta odlok ima podlago v našem novem statutu, ki so ga nekateri pospremili z nekim negodovanjem, ampak ne zaradi števila svetnikov, ampak predvsem zaradi tega, ker smo ukinili krajevne skupnosti kot pravne osebe. Ta sprememba o številu članov je zelo vsebinska, s tem odlokom imamo sedaj namreč več članov v svetu krajevne skupnosti, razporejeni so bolj enakomerno po naseljih in zaselkih ... Na osnovi tega
Hrastnikova je predstavila projekt, s katerim bodo sodelovali na razpisu za razvoj podeželja.
pričakujemo tudi več vsebinskih predlogov na občinsko upravo, ki pripravlja proračun in vse ostale dokumente, in na občinski svet, ki ima pristojnost za sprejemanje proračuna. Moja osebna želja je, da bi ti izvoljeni ljudje nekako tudi 'skrbeli' za ta naselja. Želimo, da bodo vsaj enkrat na leto v sodelovanju z občino in krajevno skupnostjo pripravili ter izvedli čistilno, delovno akcijo ali pregled infrastrukture in da bodo ljudje do tega našega skupnega premoženja dobili tudi drugačen odnos,« je po seji pojasnil Kramberger.
Da za ceste, ne za kulturni spomenik
Svetniki so se strinjali tudi s spremembami odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini, ki jih je predstavil Uroš Brumec iz občinske uprave. Razlogi za spremembo so sprememba občinske meje med občinama Lenart in Sveta Trojica v Slovenskih goricah na območju naselja Spodnji Porčič, kategorizacija novih občin-
skih cest na območju nove poslovne industrijske cone ter nova kategorizacija cest in odprava neskladij, ki so se pokazala pri uporabi predmetnega odloka.
Sprejet pa ni bil odlok o razglasitvi hiše Zavrh 41 za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kot je uvodoma povedal Vinko Kramberger iz občinske uprave, so namreč marca prejeli pobudo lastnika te hiše, ki je po njegovem izjemno ohranjena iz časa njenega nastanka. Predlog za razglasitev pa je nato pripravil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine.
»V razpravi na seji so bile pripombe, ker je objekt na veliki parceli, zato so predlagali, da bi ga morali še posebej odmeriti. Vemo namreč, da lahko zgodovinsko zaščiteni objekti povzročajo sosednjim lastnikom tudi določene težave pri investicijah, predvsem pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Težko rečem, kaj je bil vzrok, morda gre tudi za kakšne zamere do omenjenega ponudnika ...,« je o razlogih za nesprejetje odloka po seji
povedal Kramberger.
Želijo lepša vaška jedra
Svetniki so med drugim soglašali tudi z informacijo o prijavah na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslova Programa razvoja podeželja 2007-2013 v letu 2010, na katerem nameravajo sodelovati s projektom ureditve štirih vaških jeder. Cilj javnega razpisa je prispevati k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednej-ših bivalnih pogojev v podeželskih območjih.
»V veljavnem proračunu imamo, ker smo to tudi načrtovali, nekaj manjših sredstev za projekt, s katerim želimo urediti dve strnjeni naselji, in sicer vasi Lormanje in Še-tarova ter dve bolj greben-ski poselitvi: Zavrh in Selce. Prek teh evropskih sredstev želimo urediti in polepšati ta vaška jedra,« je poudaril sogovornik.
V načrtu imajo tako ureditev pločnikov z javno razsvetljavo, postavitev klopc in košev za smeti, hortikul-turno ureditev, morebitno tlakovanje javnih površin, urbano opremo . Za pripravo potrebne dokumentacije za prijavo vseh štirih naložb na omenjeni razpis je občina zadolžila Razvojno agencijo Slovenske gorice, katere direktorica Tanja Hrastnik je projekt na seji tudi predstavila.
Srečanje so prisotni zaključili s sklepom o imenovanju predstavnikov Občine Lenart v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Lenart, pri čemer so se strinjali, da bodo ti predstavniki Franc Žvajker, Tanja Cebek in Štefan Fras.
Polona Ambrožič
Majšperk • Odprtje pošte
Novi, modernejši prostori pošte
V četrtek so v Majšperku slovesno odprli nove prostore pošte. Pošta v Majšperku ima dolgo zgodovino, zadnja leta pa je imela prostore na Bregu, a je bilo zaradi njihove dotrajanosti samo vprašanje časa, kdaj bo Majšperk dobil novo pošto. Tako so s prerezom traku občani dobili lepše in primernejše prostore pošte, katere investicija je znašala 176 tisoč evrov.
Haloški kraji, ki so bili do nedavnega na slovenskem zemljevidu označeni še kot precej nerazviti in odmaknjeni od napredka, se danes razvijajo zelo hitro in to velja tudi za občino Majšperk. Napredek je v te kraje prinesel veliko novosti, mednje zagotovo sodijo prostori majšper-ške pošte. Modernizacija in napredek sta v to občino prinesla potrebo in željo po večjih, sodobnejših prostorih, kjer je moč opraviti številne
storitve. Pošta v Majšperku ima dolgo zgodovino, zadnja leta je imela svoje prostore na Bregu, a je bilo zaradi njihove dotrajanost samo vprašanje časa, kdaj bo Majšperk dobil novo pošto.
Ob tej priložnosti je županja Darinka Fakin povedala, da se je po kar nekaj letih zapletov in iskanju primerne lokacije Pošta odločila, da odkupi prostore poleg trgovskega centra Jager v Majšperku in tako nadaljuje
svoje delovanje v zanje primernejših prostorih. Občani so z odprtjem nove poštne poslovalnice pridobili lepše in primernejše prostore, zaposleni pa vsekakor boljše pogoje za delo. Županja je ob tej priložnosti izrekla zahvalo vodstvu Pošte Slovenije, ob tem pa napovedala, da jih v prihodnosti še čaka sodelovanje z njimi, saj se obeta še ureditev pošte na Ptujski Gori.
Nekaj besed je spregovoril
tudi predstavnik Pošte Slovenije, direktor poslovne enote Maribor Matjaž Andric, ki je dejal, da prostori na Bregu niso bili premajhni, pač pa zelo neuporabni, še posebej težek dostop so imeli invalidi, kar pa je z novimi prostori rešeno.
Trak sta slavnostno prerezala županja Darinka Fakin in direktor poslovne enote pošte v Mariboru Matjaž An-dric, odprtje pa je spremljal tudi kulturni program.
Patricija Babosek
S prerezom traku, ki sta ga opravila županja Darinka Fakin in direktor poslovne enote pošte v Mariboru Matjaž Andric, so občani dobili lepše in primernejše prostore pošte.
Foto: PB
Gospodarstvo po svetu
Rim • Dokončen razkol med Berlusconijem in Finijem
Fini noče odstopiti, podpira ga 30 poslancev
Italijanski premier Silvio Berlusconi se je v četrtek razšel s svojim nekdaj največjim zaveznikom in ključnim političnim partnerjem Gianfrancom Finijem. Izključil ga je iz stranke Ljudstvo svobode ter ga pozval k odstopu s položaja predsednika poslanske zbornice, kar pa je Fini zavrnil. Kljub temu Berlusconi meni, da stabilnost vlade
Foto: wordpress.com nj ogrožena.
Po več mesecih napetosti in odkritih medsebojnih napadih je Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode (PDL) v četrtek zvečer objavila dokument, v katerem je soustanovitelja stranke Finija obtožila ustvarjanja »stranke znotraj stranke« in s tem nevzdržne opozicije v strankarskih vrstah. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je bil Fini tako v četrtek zvečer zaradi »popolne nekompatibilnosti z načeli stranke« izključen iz Ljudstva svobode, vse posledice njegove izključitve pa še niso povsem jasne.
Berlusconi je po četrtkovem sestanku stranke povedal, da ta »ni več mogla plačevati previsoke cene očitnih delitev« in vztrajal, da mora Fini sedaj zapustiti tudi položaj predsednika poslanske zbornice. Fini je to že zavrnil in poudaril, da odločanje o tem položaju ni stvar predsednika vlade. »Ostajam, kjer sem,« je zatrdil Fini, ki naj bi več podrobnosti razkril danes dopoldne na novinarski konferenci.
Več kot 30 poslancev, ki podpirajo Finija, je medtem že podpisalo odstopne izjave in mu jih predalo. Da bodo sledili Finiju, je že napovedalo tudi 14 senatorjev. To pomeni, da bo lahko Fini skupaj s svojimi privrženci v prihodnje odigral vlogo jezička na tehtnici v italijanskem parlamentu, piše dpa.
Poznavalci tudi ocenjujejo, da bi lahko v Italiji prišlo do predčasnih parlamentarnih volitev. Redne volitve naj bi sicer potekale šele leta 2013. Kljub temu je Berlusconi na novinarski konferenci v četrtek zatrdil, da stabilnost vlade, ki je na oblasti dve leti, ni ogrožena.
Fini se je v minulih mesecih večkrat distanciral od politike vlade in javno zahteval, da se v vrstah desnosredinskega Ljudstva svobode izvede temeljita »čistka«. Postavil se je tudi na stran tistih, ki menijo, da bi morali politiki, proti katerim potekajo preiskave ali pa so obtoženi, odstopiti. Poleg tega je glasno kritiziral Berlusconija in mu očital avtoritaren slog vodenja ter preveliko približevanje stališčem koalicijske populistične Severne lige.
Ljudstvo svobode je nastalo šele pred letom in pol z združitvijo Berlusconijeve stranke Naprej, Italija in Finijevega Nacionalnega zavezništva, ki se je pod njegovim vodstvom uradno odpovedalo fašističnim koreninam.
Vodja opozicijske Demokratske stranke Pierluigi Bersani je dejal, da je v Italiji izbruhnila vladna kriza in da mora Berlusconi čim prej v parlamentu poročati o nastalih razmerah. »Koalicija je izgubila stik z resničnimi problemi države. Začeti moramo novo politično obdobje,« je še menil Bersani, ki ne izključuje možnosti oblikovanja prehodne vlade, če bi se Berlusconijev kabinet pod pritiskom notranjih konfliktov sesul. (sta)
Moskva, Pakistan •
Vročina, poplave, požari ...
V Rusiji požari in vročina, v Pakistanu poplave
Foto: rabita.dk
Po Rusiji pustošijo gozdni požari, ki so zahtevali že najmanj pet življenj, več deset ljudi pa je bilo v ognjenih zubljih poškodovanih. Uničenih je na stotine hiš, na tisoče ljudi je ostalo brez domov. Rusija se sicer že več kot mesec dni spopada s peklenskim vročinskim valom, najhujšim v zadnjih sto letih.
V naselju Nižni Novgorod je zgorelo že več kot 800 hiš, številni ljudje pa so zaradi opeklin in zastrupitev z dimom v bolnišnicah. V regiji Voronež, slabih 500 kilometrov južno od prestolnice, so morali po poročanju ruskih medijev, ki jih povzema dpa, zaradi požarov med drugim evakuirati več bolnišnic in počitniških taborov. Tudi v predmestjih Moskve so požari uničili več deset hiš. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je odredil mobilizacijo dodatnih gasilskih enot, pri spopadanju z ognjenimi zublji pa sodelujejo tudi helikopterji in letala ministrstva za civilno zaščito. Ukazal je tudi pomoč vsem prizadetim v požarih.
Rusijo že tedne pesti najhujša vročina v zadnjih desetletjih. V številnih regijah po vsej državi, med drugim tudi v Moskvi in okolici, temperature vsakodnevno presegajo 35 stopinj Celzija, pravega dežja pa ni in ni. V četrtek se je živo srebro v Moskvi povzpelo na 38,2 stopinje Celzija, kar je najvišja temperatura v ruski prestolnici, odkar so pred 150 leti začeli opravljati meritve.
Prav ekstremna vročina in suša - ta je sicer uničila že velik del letošnjega pridelka in po navedbah ruske vlade povzročila večmilijardno škodo - naj bi bili tudi krivi za hitro širjenje gozdnih požarov.
V uničujočih poplavah v Pakistanu je umrlo že preko 300 ljudi Zaradi silovitega monsunskega deževja so reke poplavile celotne vasi in sprožile številne zemeljske plazove. Doslej so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP našteli 313 mrtvih. Najbolj prizadet naj bi bil severozahod Pakistana, kjer so podivjane vode terjale okoli 290 življenj. Od tam sporočajo, da gre za najhujše poplave na območju po letu 1929. V Kašmirju na meji z Indijo pa so do četrtka zvečer našteli 22 mrtvih.
Število mrtvih bo sicer zagotovo še naraslo, saj številne ljudi pogrešajo, poleg tega pa meteorologi za nekatere dele države napovedujejo še več dežja. Slabo vreme je verjetno zakrivilo tudi sredino strmo-glavljenje letala pri Islamaba-du, v katerem je umrlo vseh 152 potnikov in članov posadke. (sta)
Pariz • Srhljiva zgodba
Francozinja priznala, da je morila svoje novorojence
Foto: lepoint.fr
45-letna Francozinja je po sredinem odkritju osmih trupel novorojenčkov priznala, da je umorila svoje novorojene otroke. Če se bo njeno priznanje potrdilo, bo to najhujši primer detomora v Franciji v zadnjih treh desetletjih.
Policija je trupla našla v dveh različnih vrtovih v vasi Villers-au-Tertre s 650 vašča-ni. »Bili smo čisto običajni ljudje,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala neka soseda, ki ne more verjeti, kaj se je dogajalo skoraj pred njenimi očmi.
45-letna Dominique C. ima sicer prekomerno telesno težo, zato njenih nosečnosti ni bilo opaziti, zaposlena pa je kot medicinska sestra. Njen 47-letni mož Pierre-Marie dela kot tesar. V vasi je veljal za »sam svojega mojstra«, ki je rad priskočil na pomoč. Bil je tudi občinski svetnik. Oba sta tudi člana odbora za slavja, ki naj bi za soboto pripravila vaško veselico. Par ima že dve odrasli hčerki in dva vnuka.
V preteklosti je par živel na kmetiji staršev od Dominique. Ko so ti umrli, sta prodala posestvo in se preselila v središče vasi. Ko so novi lastniki na vrtu skopali jamo, so bili priča grozljivemu odkritju: našli so plastične vrečke z drobcenimi kostmi. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za novorojenčke, ki so se rodili pred približno desetimi leti.
Dominique je nemudoma priznala, da gre za njene otroke in da obstajajo še druga
trupla, je poročal francoski Le Parisien. Doslej so preiskovalci našli skupno ostanke osmih novorojenčkov, dva na vrtu njenih staršev in šest na vrtu nove hiše. Ni pa izključeno, da jih bodo našli še več, saj je Dominique za televizijsko postajo RTL dejala, da je od leta 1988 po porodu umorila deset svojih otrok.
Ali je Pierre-Marie vedel za nosečnosti svoje soproge in umore novorojenčkov še ni znano. Bil pa naj bi čisto iz sebe. Policija je par aretirala v sredo zvečer.
Preiskovalni sodnik je danes za oba odredil uradni začetek preiskave. Materi grozi obtožba zaradi umora otrok, mlajših od 15 let, za katero je zagrožena dosmrtna zaporna kazen. Njenemu soprogu pa grozi obtožba, ker ni prijavil zločina in ker je skrival trupla, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Grčija • Stavke ne ponehajo
V Atenah s solzivcem razgnali stavkajoče
Grška policija je v Atenah s solzivcem razgnala stavkajoče voznike cistern z gorivom, potem ko je vlada v sredo izdala izreden odlok o končanju stavke, ki je sredi turistične sezone povzročila veliko škodo turizmu, pa tudi industriji ter težave pri oskrbi s hrano in zdravili, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Solzivec je policija uporabila proti kakim 500 voznikom, ki so protestirali pred ministrstvom za promet. Ti so se nato razšli. Zaradi tridnevne stavke voznikov cistern je večina bencinskih črpalk po državi zaprta, ker so ostale brez goriva. Tako je zaprtih tudi 70 odstotkov vseh črpalk v Atenah. Prizadet je tudi turizem sredi viška turistične sezone, ki je letos še posebej pomembna, saj se država sooča z najhujšo finančno krizo. Morali so zapreti tudi nekaj tovarn, medtem ko se ponekod po državi že soočajo s pomanjkanjem sveže hrane, pa tudi zdravil.
Vozniki tovornjakov s stavko izražajo nestrinjanje z napovedanim odprtjem njihovega sektorja konkurenci iz EU, ki ga bodo uvedli v okviru reform, ki jih mora Grčija sprejeti, če želi dobiti posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada. Tretji dan stavke je vlada zaradi ohromljenosti države nekaj ur po propadlih pogovorih s stavkajočimi v sredo izdala odlok o končanju stavke. V skladu s tem odlokom, ki ga je sprejela v okviru ukrepov v primeru izrednih razmer, kot so vojna ali naravne nesreče, voznikom, ki ne bodo spoštovali odloka, grozi do pet let zapora.
Vozniki cistern so povedali, da ne bodo neposredno kljubovali odloku, saj jih sicer čaka kazenski pregon, da pa bodo protest nadaljevali z različnimi oblikami neposlušnosti. Kot je povedal vodja sindikata stavkajočih Giorgos Corcatos, pa so se danes pred ministrstvom za promet zbrali, ker so želeli govoriti z ministrom o tem, kako ravnajo z njimi. »Trdo delamo in želimo rešitev za naš problem,« je poudaril. (sta)
Pariz - Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je v prvem letošnjem polletju ustvaril 780 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je v enakem obdobju lani ustvaril 2,7 milijarde evrov izgube. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju zvišali za 23,1 odstotka na 19,7 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoski proizvajalec avtomobilov napoveduje, da bo globalni trg avtomobilov letos beležil osemodstotno rast, medtem ko naj bi Evropa zabeležila sedem- do osemodstotni padec. Kljub temu v Renaultu vztrajajo pri napovedi z začetka leta, da bodo na ključnih trgih okrepili tržni delež.
V prvem polletju je Renault prodal 1,35 milijona osebnih in lahkih tovornih vozil. S tem dosega globalni tržni delež v višini 3,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot v letu 2009. Beograd - Srbski letalski prevoznik Jat Airways bo od evropskega letalskega prevoznika Airbus namesto sprva predvidenih osmih letal tipa A319 najverjetneje kupil le štiri. Vrednost posla se bo znižala s 450 milijonov evrov na okoli 150 milijonov evrov. Rok dostave in cena letal bodo sicer še predmet pogajanj, vendar si bo srbska stran prizadevala za dobavo do poletne sezone prihodnjega leta. Medtem naj bi bil v roku meseca dni objavljen razpis na izbor svetovalne družbe, ki bo analizirala stanje v Jat Airways, predložila model za oblikovanje novega nacionalnega letalskega prevoznika in objavila razpis za izbor strateškega partnerja. V najboljšem primeru bo nova letalska družba oblikovana in bi lahko pričela obratovati pod večinskim lastništvom strateškega partnerja sredi prihodnjega leta. Seul - Največji svetovni proizvajalec spominskih čipov in televizorjev z ravnim zaslonom, južnokorejski Samsung Electronics, je v drugem četrtletju ustvaril rekorden dobiček v višini 4280 milijarde južnoko-rejskih vonov (3,6 milijarde dolarjev). To pomeni 83-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Samsung je v drugem četrtletju ustvaril tudi rekordni dobiček iz poslovanja. Ta je bil 88 odstotkov višji kot v drugem četrtletju lani in je znašal 5010 milijarde vonov. Prihodki so se zvišali za 17 odstotkov na 37.890 milijarde vonov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nadvse uspešno poslovanje družbe je poganjalo globalno okrevanje povpraševanja po osebnih računalnikih in pametnih telefonih. To je vodilo k zviševanju cen njihovih ključnih sestavnih delov, kot so spominski čipi in zasloni s tekočimi kristali. Tokio - Japonski avtomobilski proizvajalec Honda Motor je v obdobju od aprila do junija ustvaril rekordni četrtletni čisti dobiček v višini 272,4 milijarde jenov (3,15 milijarde dolarjev), medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 7,5 milijarde jenov. Rast dobička je vzpodbudila predvsem večja prodaja v Severni Ameriki, na Japonskem in v Aziji. Honda je od začetka aprila do konca junija beležila 27,5 milijarde dolarjev prihodka, kar je 17,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2009. Dobiček iz poslovanja pa je družba v primerjalnem obdobju zvišala za 831,7 odstotka na 234,4 milijarde jenov, poročajo tuje tiskovne agencije. V trimesečju je Honda zvišala prodajo vozil za 17,4 odstotka na 899.000 vozil, in sicer predvsem zaradi rasti povpraševanja v Aziji in severni Ameriki. Prodaja motorjev pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 28,2 odstotka na 2,89 milijona motorjev.
London - Britanski letalski prevoznik British Airways je v drugem letošnjem četrtletju povišal izgubo iz enakega obdobja leto poprej za 15 odstotkov na 122 milijonov funtov (146 milijonov evrov). Izguba je med drugim posledica izpada prihodkov zaradi stavk kabinskega osebja ter motenj letalskega prometa zaradi vulkanskega pepela z Islandije. Med aprilom in junijem je družba vknjižila 1,94 milijarde funtov prihodkov, kar je 2,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Brez omenjenih enkratnih dogodkov sicer v British Airways ugotavljajo, da bi prihodke v primerjalnem obdobju zvišali za 11 odstotkov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
New York - Ameriška banka Citigroup je v četrtek z ameriško zvezno Komisijo za vrednostne papirje in borzo (SEC) dosegla dogovor o poravnavi tožbe zaradi prevar vlagateljev in regulatorjev v zvezi z drugorazrednimi hipotekami leta 2007. Banka bo plačala 75 milijonov dolarjev. SEC je banko obtožila, da je leta 2007 večkrat zavajala vlagatelje in regulatorje glede resnične izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek. Banka je trdila, da ima teh papirjev v vrednosti okrog 13 milijard dolarjev, pravi znesek pa je bil 50 milijard. (sta)
Zagreb • Hrvaška vlada s predlogom Tudi ženske bodo delale do 65. leta
Hrvaška vlada je konec minulega tedna poslala v sabor predlog, po katerem bi se ženske po letu 2020 starostno upokojevale s 65 leti, kot to velja tudi za moške. Starostna doba za upokojitev se bo po predlogu prihodnjih deset let postopoma podaljševala, in sicer bi se do leta 2019 podaljšala za šest mesecev.
Trenutno se lahko ženske na Hrvaškem starostno upokojijo, ko dopolnijo 60 let. Vlada zdaj predlaga nižje pokojnine za tiste, ki bi se predčasno upokojile: z vsakim letom predčasne upokojitve bi bila pokojnina nižja za 4,08 odstotka, v primeru upokojitve pet let pred določeno starostjo pa bi znižanje znašalo 20,4 odstotka. Z enakim zneskom bi nagrajevali vsako podaljšano leto delovne dobe po 65. letu, a tudi to z omejitvijo petih letih.
Po letu 2020 bodo ženske po predlogu lahko uživale predčasno starostno pokojnino, če so dopolnile 60 let in imajo 35 let delovne dobe. Vlada pričakuje, da bodo spremembe zakona o pokojninskem zavarovanju začele veljati 1. oktobra.
Kot je spomnil minister za gospodarstvo Duro Popijač, bodo na ta način spoštovali tudi odločitev ustavnega sodišča iz leta 2007, naj se do konca leta 2018 poenoti pogoje za starostno upokojevanje žensk in moških.
Hrvaška ima sicer zelo neugodno razmerje med zaposlenimi in upokojenci. Premierka Jadranka Kosorje danes spomnila, da je na Hrvaškem 1,5 milijona zaposlenih in skoraj 1,2 milijona upokojencev. Dodala je, da ima 40 let delovne dobe zgolj 11,6 odstotka upokojencev, 35 do 39 let pa 23,8 odstotka. (sta)
Elektro Maribor • Odjemalci bodo dobili manj, kot so zahtevali
Za preveč plačano energijo naj bi vrnili okoli 3 milijone evrov
V podjetju za distribucijo električne energije Elektro Maribor so prejeli 3.050 zahtevkov za povrnitev preveč plačane električne energije. Na vsakem je zahtevan znesek vračila 100 evrov, realni povprečni znesek vračila pa znaša približno 15 evrov na odjemalca, odvisno od dejansko porabljene električne energije.
Foto: M. Ozmec
Koprski odvetnik Franci Matoz je tudi Ptujčanom dobro znan, saj je bil izredno aktiven zagovornik razvpitega ptujskega »Fritzla«.
Kot so sporočili iz podjetja za distribucijo električne energije Elektro Maribor, so v torek, 27., in v petek, 30. julija, prejeli skupaj 3.050 zahtevkov za povrnitev preveč plačane električne energije. Vse te zahtevke je vložila Odvetniška družba Matoz, za vsako stranko pa je zahtevano vračilo v višini 100 evrov. Omenjeni znesek zahtevka naj bi izhajal iz njihovega izračuna in naj bi »predstavljal razliko cene električne energije, ki bi jo posamezna stranka v spornem obdobju glede na svojo porabo plačevala v primeru, da do podražitve ne bi prišlo, in zneskom, ki ga je zaradi te podražitve morala plačati«.
V podjetju Elektro Maribor pojasnjujejo, da v navedenem primeru ni možno trditi, da gre za »izračun«, saj je za vseh 3.050 zahtevkov »izračunan« povsem enak znesek. Višina vračila pa je seveda v vsakem primeru odvisna od porabljene električne energije vsakega posameznega odjemalca. Če izhajajo iz tega, bi se vseh 3.050 zahtevkov moralo nanašati na identično porabo
Tudi tokrat so bili na festivalu prisotni nekateri avtorji prikazanih filmov, med njimi zveneča filmska imena svetovnega slovesa, prva nagrada pa je tokrat odšla v Srbijo za najboljši celovečerni film Življenje in smrt porno tolpe (The life and deatf of a porno gang, 2009). Za hudega mačka se je potegovalo pet celovečernih filmov, komisija pa
električne energije, kar pa ni mogoče.
Dejansko pa znaša povprečni znesek vračila približno 15 evrov na odjemalca in je odvisen od količine električne energije, ki jo posamezni odjemalec dejansko porabi. Ob tem pa v Elektro Maribor še enkrat opozarjajo, da omre-žnina in trošarina nista predmet povračila.
Odvetniška družba Matoz je za vsak zahtevek za povračilo zaračunala tudi »stroške odvetnika« v višini 75,00 evrov, kar znese za vseh 3.050 zahtevkov skupaj kar 228.750 evrov. Zahtevan denar, pa naj bi skupaj s »stroški odvetnika« Elektro Maribor v 8 dneh od prejetja zahtevkov nakazal neposredno na račun Odvetniške družbe Matoz.
Ob tem pa je po mnenju podjetja Elektro Maribor potrebno opozoriti tudi to, da je na pooblastilu, ki ga društvo daje strankam v podpis, navedeno, da se stranke strinjajo, da društvu s podpisom pooblastila odstopajo svoje terjatve do distributerja električne energije.
Naj dodamo, da je Elektro
se je odločila za srbski film, sicer nagrajen že na lanskem beograjskem FEST-u, posebno strokovno pozornost pa je pritegnil tudi v Raveni, Novem Sadu in Vrnjački Banji.
Na festivalu, ki ga je skozi vse dni zelo uspešno uresničevala ekipa v sestavi Tomaž Horvat (programski direktor), Peter Beznec (organizacijski direktor) in Borut
Maribor javnost že obvestil, da bo uprava družbe, v skladu s svojimi pooblastili nadzornemu svetu družbe predlagala, da gre družba v postopek vrnitve preveč obračunane električne energije vsem svojim odjemalcem -ne glede na to, ali so vložili zahtevke za vračila. Predmet postopka vrnitve pa je le razlika v ceni energije za gospodinjstva v času od 1. 1. 2008 do 1. 2. 2009.
Uprava družbe Elektro Maribor bo, v skladu s svojimi pooblastili, nadzornemu svetu predlagala vrnitev preveč obračunane električne energije vsem svojim odjemalcem. Uprava družbe Elektro Maribor bo, v povezavi z očitki usklajenega delovanja pri dvigu cen leta 2007 in z razsodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o tej temi, delovala v skladu z veljavnimi zakoni.
Nadzornemu svetu družbe bo uprava predlagala, da gre družba v postopek vrnitve za vse odjemalce, ne glede na to, ali so vložili zahtevke za vračila. Predmet postopka vrnitve je razlika v ceni ener-
Horvat (marketing), je bila podeljena nagrada za življenjsko delo. Iz rok ministrice za kulturo Majde Širca je starega hudega mačka prejel 74-letni brazilski režiser, scenarist, igralec in producent Jose Mo-jica Marins (na posnetku), ki je s svojim »alter egom« Coffi-nom Joejem postavil Brazilijo na zemljevid svetovne fantastične kinematografije.
gije za gospodinjstva v času od 1. 1. 2008 do 1. 2. 2009, saj omrežnina in trošarina nista predmet vračila, ker ju ne določa dobavitelj.
Po dosedanjih izračunih je skupni znesek, ki ga bo Elektro Maribor vrnili svojim odjemalcem ,okoli 3 milijone evrov. Povprečna vrednost vrnjenega zneska znaša približno 15 evrov na odjemalca. Do odločitve nadzornega sveta pa bo družba pripravila vse nadaljnje potrebne izračune in potek postopka vračanja preveč obračunane električne energije. Sicer pa so obljubili, da bodo svoje odjemalce in medije o nadaljnjih korakih sproti in pravočasno obveščali.
Da bi izvedeli, kaj o vsem tem menijo v koprski odvetniški pisarni Matoz, smo jih poklicali, vendar nam je vljuden ženski glas na avtomatskem odzivniku sporočil, da svoje cenjene stranke obveščajo, da v odvetniški pisarni Matoz od 22. julija do 13. avgusta zaradi dopustov ne poslujejo.
-OM
Med kratkimi filmi (27) je nagrada Slakov hudi maček, ki jo podeljujejo v spomin na preminulega slovenskega režiserja Franca Slaka, pripadla španskemu režiserju Danie-lu Romeru za enajstminutni film Strahopetni Juan (Fearful John, 2010), od desetih glasbenih dokumentarnih filmov, ki so se potegovali za nagrado hrupni maček, pa
je komisijo najbolj prepričal ameriški film Dokler nas ne vzame luč (Until the Light takes us, 2009) režiserjev Aaro-na Aitesa in Audreya Eweila.
Tudi tokrat so obiskovalci in gostje prireditve izbirali najboljši vinski vzorec festivala. Za nagrado vinski maček so se letos potegovali tigrovo vino (Radgonske gorice Gornja Radgona), šipon 2009 (Jeruzalem Ormož, P&F),
rumeni muškat 2009 (Ljuto-merčan, P&F), rumeni muškat 2008 (Vinogradništvo družina Kos Pavlovski vrh) in zweigelt (Turistično vinogradniška kmetija Hlebec Kog). Najbolj je navdušil šipon, ki prihaja iz ormoškega dela družbe Puklavec & Friends. Vinskega mačka je podelila slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič.
Niko Šoštarič
Foto: M. Ozmec
Skupni znesek za preveč plačano električno energijo, ki naj bi ga Elektro Maribor vrnil svojim odjemalcem, je okoli 3 milijone evrov.
Ljutomer • Končan je 6. Grossmanov festival
Zvrstilo se je več kot 70 prireditev
Prleška prestolnica je bila v minulih šestih dneh prizorišče tradicionalnega, že 6. Grossmanovega festivala filma in vina, kjer se je zvrstilo okrog 70 dogodkov, na festivalu pa je bilo prikazanih več kot 25 celovečernih in 30 krat-kometražnih filmov. Najuspešnejšim avtorjem so bile podeljene nagrade s simboličnim vzdevkom - hudi maček.
Pa brez zamere
Springsteen in nona
Mala terasa z veliko sporočilnostjo
Tukaj doli na Obali, natančneje v največjem obalnem mestu, obstaja nek bar. Ne, to ni bar, ki sem ga enkrat na tem mestu že opisoval; sicer je slednjemu podoben predvsem po tem, da je poseben, da ima karizmo in da vanj ne zahajajo zadrti kravatarji in ostali brezobličneži; a od prvega se razlikuje v dejstvu, da je vzdušje malce bolj zasebno in »umirjeno«, tako da človek po napornem delovnem tednu rade volje malce posedi na senčni terasi ter umiri od vseh informacij in podatkov pregreto glavo.
Lokal sam je zelo majhen, a ima zato že omenjeno teraso, ki je vsaj zame ena najprijetnejših lokacij na Obali (govorim seveda o od človeka ustvarjeni krajini - naravne danosti tukaj niso zajete). V bistvu sploh ni pomembno, ali si v tem baru (oziroma na njegovi terasi) privežete dušo s kakšnim napitkom, pomembno je samo začutenje vzdušja, ki tam vlada. K temu izdatno pripomore tudi lastnik Milovan, odkrit in malce istrsko ležeren možak, ki se dobro zaveda dejstva, da smo kot družba, moderna in hiper razvita, na nekatere stvari, ki so bistvene, ki so pomembne, v veliki večini pozabili. Pač, v svetli sedanjosti, kjer se vse odvija skoraj s svetlobno hitrostjo, ni prostora in časa za to, da bi se človek umiril, si privoščil čas samo zase in za svoje misli (to je dosti težje, kot pa se vam morda zdi). Milovan uniformnost sedanjosti razbija tudi tako, da gostu zraven (žal) obveznih stvari nudi tudi nevsakdanje in drugačne artikle, kijih v drugih oštarijah v veliki meri ne boste zasledili. Med drugim pa je tudi velik ljubitelj in poznavalec bluesa in rocka ter ima v lokalu in na terasi nameščeni dve veliki televiziji, na katerih lahko pri nemoteči glasnosti spremljate posnetke koncertov najboljših glasbenikov iz teh dveh glasbenih zvrsti.
Prejšnji petek popoldne se je na ekranih premierno vrtel odličen lanski koncert ameriškega glasnika pravic delavskega sloja prebivalstva, legendarnega in neumornega Brucea Springsteena, ki ga je »Šef« (The Boss - Springsteenov nadi-mek) s svojo ekipo odigral v Londonu pred ogromno množico ljudi. Tako sem sedel tam pri eni od sredinskih miz, srkal osvežilno pijačo, gledal Šefa, kako kljub svojim šestdesetim letom odlično izpovedno in glasbeno podaja upesnjene zgodbe malih ljudi, ki so tudi (njegovepesmi, namreč) vpe-sništvo prevedena kritika sistema, ki te male ljudi, delavstvo (hm... proletariat, če vam je to bližje) izkoristi do obisti in potem odstavi, odvrže; češ, mi smo te izkoristili, zdaj ko nam nisi več potreben, pa se s svojo mizerno penzijo znajdi, kakor veš in znaš.
Ko sem tako razmišljal o tem, kako imajo Šef in njegove pesmi vedno večjo sporočilnost, izpovednost in aktualnost v današnjem svetu, je na teraso s počasnim in bolehnim korakom prišla mamka, za katero se je zdelo, kot da bi prišla naravnost iz kakšne izmed pesmi, ki jih je na ekranu pel Springsteen. Preprosto oblečena, z gubami težkega življenja zaznamovanim obrazom, z najmanj dvajset let starimi očali z debelimi stekli, seje nona (kar je tukaj na Primorskem sicer najprej naziv za babico, a hkrati nič manj razširjeno tudi za staro osebo ženskega spola) počasi usedla za sosednjo mizo, naravnost pod ekran s Springsteenovim koncertom.
Njena pojava kot taka je bila presunljiva; prav čutil si lahko, da je v življenju pretrpela marsikaj, da jo je življenje utrudilo in da ji družba sedaj, na jesen tega življenja, ne vrne prav ničesar, kar ji je vzela ali iztrgala za časa njenih »delovno koristnih« let - a kljub bolečini, ki je bila več kot očitna, je nona hkrati izžarevala tudi neko spokojnost, skromnost in preprosto, v luči današnjega časa naivno dobroto. Na njenem obrazu ni bilo zagrenjenosti, zgolj utrujenost in hkrati milina, ki jo je razkrival komaj opazen, droben nasmeh. Naročila je preprost kapučino in videl si, da je ta kapučino ena izmed redkih stvari, ki si jih lahko privošči -previdno, zelo počasi in z občutkom ga je srebala požirek po požirek, kot da gre za najdražji in najbolj prestižen šampanjec ali kaj podobnega; vmes pa z zanimanjem pogledovala gor proti Bruceu, kot da bi slutila vez in simboliko, ki seje za pozornega in dojemljivega opazovalca odražala med njima ter z izredno izpovednostjo pričala o tem, o čemer poje in pesni Springsteen, in kar je nona pod njim presunljivo poosebljala. Prizor, ki je povedal več kakor tisoč znanstvenih analiz sedanjega stanja in ki si ga bom zapomnil do konca življenja.
Gregor Alič
Ptuj • Novosti v glasbeni šoli
Ustanovitev jazz oddelka
V Glasbeni šoli Karola Pahora v prihajajočem šolskem letu, torej s septembrom, odpirajo jazz oddelek, kamor sprejemajo učence z glasbenim predznanjem in cilj katerega je, da bodo učenci čim več nastopali, oblikovali bodo različne glasbene skupine, smisel je namreč, da si naberejo čim več izkušenj na odru in v skupinah, zato lahko ptujska javnost na tem področju pričakuje še veliko dogajanja.
Foto: Arhiv Glasbene šole
Učitelji tega oddelka bodo basist Luka Herman Gaiser, bobnar Aleš Zoreč, pianist Robert Ožinger, ki bo tudi vodja oddelka, in vokalist Samo Ivačič.
Kot je dejal ravnatelj glasbene šole Štefan Petek, je tlela ideja o ustanovitvi oddelka za jazz oziroma oddelka srednje glasbene šole, ki bi pokrival omenjeno glasbeno zvrst, že dalj časa. Žal s stani ministrstva niso dobili podpore, zato so se odločili, da bodo oddelek za jazz ustanovili kot nadstandard, kar pomeni, da ne bo financiran s strani ministrstva za šolstvo, ampak ga bodo v glasbeni šoli financirali iz svojih virov. V mesecih maju in juniju so izvedli že prve sprejemne preizkuse ter vpisali 17 učencev. Sicer pa ta oddelek ni namenjen začetnikom, zahtevano znanje je namreč znanje vsaj štirih letnikov osnovne glasbene šole, lahko tudi več. Uvajali bodo predmete saksofon, trobenta, klavir, kontrabas, bas kitara, kitara in jazz petje. »K sodelovanju smo pritegnili izobražene pedagoge na jazz področju, ki vsi, razen enega, prihajajo s ptujskega področja, vsi pa so tudi zelo aktivni glasbeniki na raznih odrih, zato sem prepričan, da bodo svoje jazzovsko znanje zelo uspešno prenašali na njihove mlade učence,« je delaj ravna-

telj Štefan Petek. Učitelji tega oddelka bodo basist Luka Herman Gaiser, bobnar Aleš Zorec, pianist Robert Ožin-ger, ki bo tudi vodja oddelka, in vokalist Samo Ivačič. Kot je dejal vodja oddelka Robert Ožinger, bistvo pouka v tem
c
oddelku ne bo smo sedenje v učilnici, pač pa igranje. Končni cilj je po njegovih besedah pripraviti mlade na glasbenem področju do tem mere, da lahko brez težav opravijo sprejemne izpite na glasbeni akademiji v Gradcu. Sicer pa
je cilj tega oddelka, da bodo učenci čim več nastopali, oblikovali bodo različne glasbene skupine, saj je smisel v tem, da si naberejo čim več izkušenj na odru in v skupinah.
Patricija Babosek
Ptuj • Plesalci stari od 13 do 60 let
Zadoščeno tudi plesalcem
V okviru festivala Art Ptuj 2010 je na Ptuju od 19. do 25. julija potekala 1. Mednarodna poletna plesna akademija, ki jo je vodila Mariborčanka Alenka Kostrevc.
Kostrevčeva, ki ima klasično baletno izobrazbo, je baletno šolo obiskovala v Mariboru, kasneje pa je nadaljevala s profesionalnim plesom v mariborskem gledališču. »Vmes sem začela učiti otroke na nižji baletni šoli, kar mi je bilo tako všeč, da sem to dvoje kar zamenjala. To delo se mi zdi namreč lažje in manj stresno kot kariera profesionalnega plesalca (sploh pri nas), zato sem se odločila za poučevanje,« je pojasnila.
Ker sta z Mladenom Deli-nom iz društva Arsana, ki je bilo soorganizator poletnih prireditev, združenih v Art Ptuj 2010, oba učitelja na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, je tako izvedela za organizacije poletne glasbene šole v okviru festivala in nato dobila idejo, da bi lahko pripravili tudi plesno delavnico: »Zelo dosti je namreč mladih plesalcev, ki bi se radi začeli tudi bolj resno ukvarjati s plesom in ki mogoče v kakšnem oddaljenem delu možganov razmišljajo celo o profesionalni poti - za prav profesionalno izobraževanje pa Ptuj zaenkrat še ne nudi
dovolj možnosti. Tako smo predvideli ta poletni tečaj v smislu nadgradnje znanja, ki ga učenci že imajo.«
V akademijo je vključila bolj šolske zvrsti, v tujini, kjer obstajajo šole za ples in je le-tega mogoče tudi študirati, se po njenih besedah po navadi namreč uporabljajo oblike, kot so klasični balet, karakter-ni plesi, sodobni ples ... »Tako smo se učili več različnih plesnih tehnik in na koncu glede na prijavljene kandidate izpeljali delavnice klasičnega
Foto: PA
Alenka Kostrevc je v času festivala Art Ptuj vodila plesno akademijo.
baleta pod vodstvom Matjaža Marina, sodobnega plesa pod vodstvom Christiana Guere-matchija in modernega jazza pod vodstvom Mojce Usar. Tik pred zdajci smo se uspeli tudi dogovoriti za delavnice ene metode, ki se trenutno razvija na Nizozemskem in se že širi po svetu, tako da smo imeli na Ptuju ekskluzivno možnost se jo naučiti in videti,« je povedala plesalka.
Mednarodni učitelji in učenci
Akademija, na katero se je lahko prijavil kdorkoli, je letos potekala prvič, zato učencev še ni bilo toliko, da bi jih morali razdeliti po nivojih, ampak so bili v enem razredu vsi sodelujoči, stari od 13 do 60. Vseh skupaj je bilo 17, od tega le štirje iz našega mesta, med njimi pa je bila poleg Slovencev tudi Američanka. Prav tako je bila mednarodna zasedba učiteljev.
Na plesnih delavnicah je bila mogoča tudi dnevna udeležba, sicer pa so imeli sedem treningov in na koncu pred-
stavitev na odru. Po mnenju Kostrevčeve je tako akademija pomenila tudi dobro priložnost za spoznavanje, kako je biti plesalec, ki trenira ves dan, in ugotavljanje udeležencev, če so iz pravega testa za kaj takega.
Plesalci so nato 25. julija nastopili v gledališču in vsako delavnico predstavili s kratko koreografijo. »Pridružila se nam je tudi Ptujčanka Saša Zavratnik iz Plesnega centra Mambo, ki se je predstavila s svojo točko v koreografiji Božene Krivec. Za drugi del predstave pa smo na Ptuj povabili plesalce Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki so priredil baletni večer. Tega na Ptuju že zelo dolgo ni bilo, zdaj pa so prišli in nas navdušili,« je bila vesela sogovornica, ki ima polno načrtov tudi za v prihodnje.
Med drugim namerava svoje plesno udejstvovanje še povečevati, saj želi šolske oblike in tehnike razširiti tudi z družabnimi plesi ter nekaterimi bolj specializiranimi tehnikami, delati raznolike plesne predstave in še in še.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Michael Baigent Sodni dan
Tržič. Učila International, 2010
Michael Baigent je psiholog, poznavalec zgodovine, religije in ezo-terike. Je soavtor knjige Sveta kri in sveti gral, brez katere bi tudi ne bilo Da Vincijeve šifre. Knjiga Sodni dan ima podnaslov: Tri velike religije in njihove zarote o koncu sveta in razkriva pogubne, fundamenta-listične, nestrpne in nevedne nazore judovstva, krščanstva in islama.
Satanske sile se bodo zbrale na mestu, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedon. Gre za prelaz Megido, ki je bil strateško zelo pomemben in kjer se je zgodilo več spopadov in velikih prevratov. Tudi muslimani vse pogosteje govorijo o prihodu Mahdija. Ko so križarji 1099 zavzeli Jeruzalem, so hodili do kolen v krvi, potem pa so se metali pred oltarje in jokali. Ko so Judje 1967 zavzeli Tempeljski hrib, so krščanski skrajneži menili, da je napočil po svetopisemskih prerokbah konec sveta. Njihova duhovnost je ostudna prevara, njihova norost pa nalezljiva. Člani Tempeljskega zavoda želijo odstraniti islamsko Kupolo na skali in mošejo in ponovno zgraditi Salomonov tempelj. Upamo lahko, da sta judovski in krščanski odrešenik prijatelja in ne bosta tekmovala za božanski prestol. Nekateri so dognali, da je usoda človeštva in Jezusov prihod odvisen od vzreje rdeče telice, katere pepel ima očiščevalno moč. Dolina Mrtvega morja je bila v starodavnih časih izjemno rodovitna. V njej so našli najdbe že iz časa Homoerectusa, stare okrog pol milijona let. Po mnenju kreacionistov sta Adam in Eva prebivala v rajskem vrtu leta 3746 pr. n. št., kar je seveda absurdno. Če se ravnamo po svetopisemskih okvirjih, so dinozavri lomastili po planetu še do leta 2000 pr. n. št.! Sveto pismo je zbirka mitov in junaških pripovedi. Islamski apokaliptični pisci trdijo, da se bo odrešenik Mahdi skupaj z Jezusom vrnil v Jeruzalem, od koder bo vladal. Prihod bo sprožila bitka med silami dobrega in zla, vsi Judje bodo umorjeni, vsa tehnologija Evrope in Združenih držav pa bo prešla v muslimanske roke. Ob tem bo katoliška cerkev popolnoma uničena. Številni muslimani ne morejo razumeti, zakaj islam ne prevladuje svetu. Janez ni nikoli natančno poimenoval velikega imperija, katerega konec je napovedal. Janez je na podlagi dogodkov v Pompejih opisal, kakšno usodo privošči Rimu. Ni bil najbolj podkovan v grščini, je pa bil mojster dramatiziranja. Nicejski koncil je razglasil, da sta Bog in Jezus eno in isto bitje, za Janeza je bil Jezus nekakšen božji sel. Jezus ni nikoli trdil, da je Bog. Janez se je imel za preroka, vendar ne judovske, temveč krščanske skupnosti. Svoje Razodetje je videl simbolno. Če je Janezova prerokba natančna, se je uresničila leta 1260. Apostolska dela niso zgodovinski, ampak teološki dokument. Pavlu je nasprotovala skupina gorečnežev, izvirnih privržencev Jezusa pod vodstvom njegovega brata Jakoba. Sodobni skrajneži so Pavlove besede izkrivili in ravnajo nespoštljivo do njegovih naukov in spomina. Zamisel o vnebovzetju je pisana na kožo številnim krščanskim skrajnežem, ki so iz Svetega pisma pobrali kup citatov in jih na silo preoblikovali, posebej še v dvajsetem stoletju. Že Reagan, ki je na oblast prišel s pomočjo verske desnice, je bil prepričan, da bo priča sodnemu dnevu v času svojega življenja, pravo križarsko vojno je sprožil George Bush starejši, nadaljeval pa Bush mlajši z operacijo Templjar. Templjarji pa so bili prvi krščanski menihi, ki jim je cerkev dovolila ubijati. Krščanstvo je glavna vera v vojskah na zahodu, ki pa ima znotraj še eno neodvisno vejo, prežeto s skrajno versko gorečnostjo predvsem južnih baptistov. Sedemdeset odstotkov ameriških kristjanov verjame v satana, petinštirideset odstotkov pa pričakuje bitko sodnega dne.
V islamu je demokracija prepovedana. Večina muslimanov, ki pričakuje nastanek kalifata, meni, da se bo ta oblikoval ob apokaliptičnem dogodku. Preden napoči sodni dan, morajo muslimani neusmiljeno poklati vse Jude. V Koranu najdemo številne odlomke, ki spodbujajo nestrpnost do nevernikov. Koran je zbirka pravil za življenje v arabski puščavi. Pred leti so izkopali v Jemnu starodavni izvod Korana, ki se precej razlikuje od devetih različic. Jeruzalem so ustanovili Judje, mesto ni bilo samo prestolnica, temveč simbol judovskega naroda. Kristjani ga želijo, ker so se v mestu zgodili najpomembnejši dogodki, povezani z Jezusom. Islam že ima Meko in Medino, Jeruzalem ni imel nobene vloge v življenju Mohameda. Po izročilu naj bi bil »oddaljena mošeja«. Vsa tri verstva hočejo državo, v kateri bo politika podrejena veri, vsa tri čakajo na prihod odreše-nika in vsa tri hočejo Jeruzalem. Vedno se moramo paziti ljudi, ki prebirajo eno samo knjigo.
Vladimir Kajzovar
' m
Dejan Zavec
»Izkoriščamo zadnjih 10 do 15 % rezerv«
Strani 12 Ptuj, Kidričevo Pohvale so ob koncu deževale iz vseh strani Strani 12
Rancarija
Poletno pustno dogajanje na Ptujskem jezeru Stran 13
Strelstvo
Majda Raušl na SP v Nemčijo v petek
Strani 13
Supermoto
Nastran v Hajdošah potrdil vlogo favorita
Stran 14
Nogomet
Turnirske zmage Dornavi, Makolam in Veržeju
Stran 14
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Dakovic nova ptujska okrepitev
í
Treningom ptujske ekipe se je v zadnjem času priključil tudi Nenad Dakovic, ki ga ljubiteljem nogometa na našem območju ni treba posebej predstavljati. Največji pečat je ta odlični krilni igralec pustil v dresu Aluminija iz Kidričevega, z ekipo iz najstarejšega slovenskega mesta pa je podpisal enoletno pogodbo. Dakovic bi s svojimi izkušnjami nedvomno moral predstavljati okrepitev v pravem pomenu besede, saj gre za igralca z odličnim občutkom za žogo, zelo nevaren pa je tudi za nasprotnikov gol.
Zmaga v Šentilju:
Paloma - Labod Drava 1:3 (1:3)
STRELCI ZA LABOD DRAVO: Ma-
tjašič, Burjan ag., Firer
LABOD DRAVA: Simonič, Marlon, Gorinšek, Toplak, Perger, Emeršič, Dugolin, Matjašič, Kurež, Firer, Dakovic. Igrali so še: Zagor-šek, Roškar, Pečnik, Wagner, Gril, Kukec, Krajnc, Veselič. Trener: Bojan Špehonja
Nogometaši Laboda Drave so v soboto v Šentilju odigrali predzadnje pripravljalno srečanje pred pričetkom prvenstva v 2. nogometni ligi. Pomerili so se s tretjeliga-
_

Foto: Črtomir Goznik
Nenad Dakovič se je uveljavil v dresu Aluminija, tokrat bo drugič pomagal Ptujčanom.
šem Palomo iz Sladkega Vrha in slavili s 3:1. Igra je bila še posebej v prvem delu dinamična, medtem ko je tempo v drugem delu nekoliko padel. Kljub temu so mladi ptujski nogometaši pokazali, da bo imel trener modrih Bojan Špehonja »sladke skrbi«, saj je nabor igralcev, na katere lahko računa, precej širok. Veseli predvsem dobra forma napa-
dalcev, predvsem Ivana Firer-ja, ki iz tekme v temo dokazuje, da bi lahko bil prava okrepitev, medtem ko je nekaj več težav v zadnji vrsti. Tudi na tej tekmi se je v modrem dresu predstavil Marlon, ki smo ga v Sloveniji spoznali v dresu celjskega prvoligaša, ali bo podpisal pogodbo s Ptujčani, pa je v tem trenutku še prehitro govoriti. Zelo blizu vrnitvi
v staro jato je tudi Gorazd Gorinšek, medtem ko Uroš Vese-lič še vedno ni rešil svojega statusa na Madžarskem.
Zadnje srečanje pred začetkom prvenstva bodo nogometaši Laboda Drave odigrali danes, v torek, ob 18. uri v Ge-rečji vasi, ko se bodo pomerili z domačo ekipo, ki nastopa v Štajerski ligi.
tp
1. SNL - rezultati 3. kroga:
Primorje - Domžale 0:0
CM Celje - Rudar Velenje 5:1 (2:0); strelci: Zajc 5., Mujakovič 24./11-m, Bezjak 55., Rep 84., 85.; Kronaveter 69.
Luka Koper - Triglav Gorenjska 1:1 (0:1); strelca: Handanagič 83.; Burgar 42. R. K.: Sesar 43./L. Koper, Pokorn 81./Triglav G., Polovanec 90./L. Koper, Jelenič 90./L. Koper
Maribor - HiT Gorica 3:1 (3:0); strelci: Cvijanovic 13., 26., Džinic 33.; M. Mevlja 51.
Olimpija - Nafta: tekma je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije
Nogomet • 1. SNL
Celjani visoko porazili Velenjčane
1. MARIBOR 3	2 1	0	8:1	7
2. DOMŽALE 3	2 1	0	3:0	7
3. CM CELJE 3	1 1	1	6:3	A
4. LUKA KOPER 3	1 1	1		A
5. HIT GORICA 3	1 1	1		A
6. RUDAR VELENJE3	1 1	1	i6	A
7. NAFTA 2	1 .0	1	2:2	3
8. TRIGLAV 3	0 2	1	2:7	2
9. OLIMPIJA 2	0 1	1	3:5	1
10. PRIMORJE 3	0 1	2	2:6	1
V 1. SNL so bile odigrane tekme 3. kroga (Olimpija in Nafta sta srečanje odigrala v ponedeljek, po sklepu redakcije), najvišjo zmago pa so v šaleškem derbiju dosegli igralci Celja. Varovanci Milana Duričiča so bili boljši od igralcev Bojana Prašnikarja; slednji nikakor ne more biti zadovoljen z igro v obrambi. Velenjčani so namreč vse prelahko dobivali zadetke; prvo njihovo napako je že v 5. minuti izkoristil Gorazd Zajc, ki je še lani igral na Ptuju. Častni zadetek za goste je dosegel Rok Kronaveter. Po odlični igri proti škotskemu Hiberni-anu v predkrogu evropskega pokala so Mariborčani vajo ponovili tudi v
1. polčasu tekme z Gorico. S tremi doseženimi zadetki (dva je dosegel bivši igralec Gorice Cvijanovič) so si priigrali varno prednost, ki so jo v drugem delu uspešno ubranili, čeprav so Goričani poleg zadetka še dvakrat zadeli vratnico. S to zmago so vijoličasti zasedli vrh lestvice, enako število točk imajo tudi Dom-žalčani. Le-ti tokrat niso uspeli vknji-žiti zmage na gostovanju pri Ajdovcih, ki so bili celo bližje popolnemu izkupičku.
Najbolj burna tekma je bila odigrana v Novi Gorici, kjer domače tekme igrajo državni prvaki iz Kopra. Tokrat so naleteli na močan odpor novinca v prvoligaški konkurenci iz Kranja, ki je vodil vse do sedem minut pred koncem tekme, ob tem pa skoraj polovico tekme igral z igralcem več. Sodnik Roman Glažar je namreč kar štirikrat pokazal rdeči karton: trikrat Primorcem in enkrat Gorenjcem. Koprčani upajo, da bodo v nadaljevanju prvenstva za njih (znova) zaigrali Pavlin, Vršič in Osterc.
JM
Nogomet • Marko Kmetec, Aluminij
»
Rad bi igral čim dlje
«
Nogometaši Aluminija so s pripravami na začetek prvenstva v 2. SNL pričeli v začetku julija , doslej pa so odigrali že kar nekaj pripravljalnih tekem, med katerimi je bilo nekaj močnih in kvalitetnih nasprotnikov (Split, Liecester, Crvena zvezda). Varovanci trenerja Bojana Flisa so bili v teh srečanjih prikazali dober nogomet, kar je vsekakor dobra napoved pred startom prvenstva.
Med najbolj izpostavljenimi igralci je tudi Marko Kmetec, ki je saniral poškodbo iz spomladanskega dela prvenstva. Igral je že za številne klube v Sloveniji in bil med drugim tudi prvi strelec 1. SNL (v dresu takratne Olimpije s 23 doseženimi zadetki). »Naše dosedanje delo bi ocenil kot zelo dobro, saj smo kvalitetno in dobro delali. Odigrali smo nekaj srečanj s kvalitetnimi tekmeci in lahko smo zadovoljni s prikazanim. Zaenkrat vse
podrejamo cilju, da bi igrali še bolje kot v zaključku lanskega prvenstva, kar bi bila dobra najava za začetek novega prvenstva, ko gostimo novinca v ligi, ekipo Doba. Vsi vemo, da je z novinci vedno težko igrati, saj so še posebej polni elana in zelo motivirani. Kljub temu mislim, da ni bojazni, saj igramo na domačem igrišču in pred svojimi navijači.«
Marko Kmetec nam je o ciljih za naslednjo sezono dejal: »O favoritih je težko govoriti, saj bo tok tekmovanja prinesel svoje. Med favoriti naj bi bila lanska prvoligaša, nato pa smo tukaj že mi. Prvenstvo bo odločila serija dobrih iger s čim manj spodrsljaji. Je pa dejstvo, da želimo narediti korak naprej, kako se bo izteklo, pa bomo videli kaj hitro. Dejal bi, da je prvenstvo dolgo in da je nogomet takšna igra, kjer so mogoča tudi presenečenja.« O osebnih ciljih pa je v minuli se-
zoni najboljši strelec Aluminija z 11 zadetki dejal: »Rad bi igral čim dlje, seveda brez poškodb. Bil sem že marsikje in me nikamor več ne vleče. Najraje bi bil, da bi z Aluminijem zaigral v prvi slovenski nogometni ligi.«
Kidričani boljši od Dravograda: Aluminij - Dravograd 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kmetec (17), 2:0 Rešek (39), 3:0 Draškovič (70)
ALUMINIJ: Bratušek, Topolovec, Kljajič, Bajlec, Potočnik, Rotman, Rešek, Djokič, Režonja, Kmetec, Medved. Igrali so še: Romih, Draškovič, Krajcer, Pranjič, Pučko, Breg, Vračko, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
Sedem dni pred pričetkom prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija gostili ekipo Dravograda, sicer tretjeligaša. Nasprotnik je bil pravi, da je lahko trener Flis še enkrat preveril
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec: »Najraje bi bil, da bi z Aluminijem zaigral v prvi slovenski nogometni ligi.«
igralski potencial pred uvodnim srečanjem z novincem v ligi na domačem igrišču. Nogometaši Aluminija so dosegli dva zadetka v prvem polčasu: najprej je v uvodnem delu zadel izkušeni Marko Kmetec, za zvišanje rezultata pa je poskr-
bel Denis Rešek. V drugem polčasu je zmago potrdil Draško-vič, ki je vstopil v nadaljevanju.
To je bila prva tekma, ki so jo Kidričani odigrali brez mladega reprezentanta Martina Mileca. Kdo ga bo zamenjal na igralnem mestu ofenzivnega
vezista, se bo šele videlo - najverjetneje kateri od izkušenih, morda pa celo mladi Pučko.
Generalko pred prvenstvom bodo nogometaši Aluminija odigrali v torek proti Nationalu.
Danilo Klajnšek
Boks • Dejan Zavec
»Izkoriščamo tistih zadnjih 10 do 15 odstotkov rezerv«
Do novega profesionalnega dvoboja Dejana Zavca, ki bo 4. septembra v novi ljubljanski dvorani Stožice, je le še dober mesec. V Dejanovih pripravah sedaj ne sme biti več zamud, vse mora potekali po natančno določenem terminskem načrtu - le v tem primeru lahko namreč naš šampion, svetovni prvak veltrske kategorije po verziji IBF, računa na novo zmagoslavje. Gre namreč za dvoboj najvišje vrednosti, za obrambo naslova svetovnega prvaka in v tem rangu morajo biti borci tudi ustrezno pripravljeni. Dejana smo ujeli tik pred odhodom v Nemčijo, kjer bo v Magdeburgu opravil zaključni del priprav, ki temeljijo na tehnično-taktičnih elementih.
»Doslej smo s kondicijskim trenerjem Tomijem Jagarin-cem in trenerjem Dirkom Dzemskim (le-ta se je pred časom teden dni mudil v Sloveniji, op. a.) opravili vse, kar je bilo v naši moči. V celoti smo izpolnili zastavljene načrte v kondicijski in fizični smeri, na več področjih pa smo jih celo presegli. Na vso zadevo je treba gledati v celoti in na vseh področjih izkoristiti rezerve, ki še vedno obstajajo. To je seveda poseben motiv
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se je pred odhodom v Nemčijo potil v fitnes centru Fit in v dvorani Ring (tam je nastal posnetek).
za vse nas - aktivirati namreč tistih zadnjih 10 ali 15 odstotkov rezerv in celotno zadevo dvigniti na najvišji možni nivo. Z leti se vsi učimo, poiščemo še kakšen dodatni nasvet pri strokovnjakih in zaradi tega delamo korake naprej; mislim, da je to edina prava pot,« je povedal Dejan, čigar teža se sedaj giblje okoli 74 kg (dovoljena
teža v velterski kategoriji je 66,7 kg). »To ni zaskrbljujoče, saj je sedaj pred mano najbolj naporen del priprav, ki vključuje sparinge z močnimi tekmeci.«
V Nemčijo z njim odhaja celotna družina, kar je za Dejana pravi balzam. »Po številnih obveznosti, ki sem jih imel v zadnjem času: od snemanja vseh
vrst reklamnih spotov do obveznosti do sponzorjev in medijskih hiš, se sedaj zelo veselim miru v Nemčiji. Tam mi kljub napornim treningom ostane vsaj nekaj časa za družino, ki je zame še vedno na prvem mestu. Res mi čas, ki ga preživimo skupaj, veliko pomeni,« je sklenil Dejan.
Jože Mohorič
Ljutomer
ŠRC bo prenovljen
Športno rekreacijski center (ŠRC) v Ljutomeru bo v naslednjih dveh letih dobil prenovljeno podobo. Največja pozornost bo namenjena nogometnemu stadionu, saj je želja funkcionarjev, da NK Ljutomer v bližnji prihodnosti zaigra v 3. slovenski ligi. Predvidena naložba bo zajemala ureditev osrednjega igrišča s pripadajočo infrastrukturo ter dveh pomožnih igrišč. Zgrajeni bodo tribuna za okoli 500 gledalcev, ustrezne garderobe,
sanitarni in drugi spremljajoči prostori ter razširitev in nadzidava obstoječega objekta. Letno kopališče v ŠRC bo opremljeno z novim gostinskim objektom, sodobnimi garderobami in sanitarijami ter prvim toboganom z iztočnim bazenom.
Ureditveni načrt ŠRC je pripravilo podjetje Urbis iz Maribora in ga že predstavilo na minuli seji občinskega sveta občine Ljutomer.
Niko Šoštarič
ŠRC z nogometnim igriščem
Tiskovna konferenca ob koncu priprav nogometašev Valencie v Sloveniji
Pohvale so ob koncu deževale iz vseh strani
V četrtek so v hotelu Primus pripravili tiskovno konferenco ob zaključku priprav španskega nogometnega velikana Va-lencie. Le-ta je v preteklih dneh tukaj opravil uvodni del priprav na novo sezono, v kateri bo nastopal tudi v evropski Ligi prvakov. Tiskovne konference, ki jo je v slovenščini in španščini vodila Helena Ajdnik, so se poleg trenerja Unaia Eme-ryja in igralca Davida Navarra udeležili direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, župan MO Ptuj
Štefan Čelan, predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar in predstavnik agencije Sportfive Nicolas MacGowan.
Uvodna beseda je pripadla županu MO Ptuj, ki je izpostavil pomen gostovanja takšne vrhunske ekipe na Ptuju: »Vsi športni navdušenci, med katere spadam tudi sam, vedo, da gre za zares vrhunsko ekipo, ki za nameček prihaja iz dežele aktualnih svetovnih prvakov. To je zagotovo najmočnejša nogometna ekipa, ki je se je
kdajkoli pripravljala v Sloveniji in zaradi tega sem še toliko bolj vesel, da so za bivanje izbrali prav Ptuj in športna igrišča v Kidričevem. Iskreno upam, da bo magična moč našega kurenta pripomogla k odličnim rezultatom Valencie v letošnji sezoni.«
Podobnega mnenja je bil tudi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc: »Zelo smo veseli, da se uresničujejo naše vizije in da se potrjuje pravilna usmerjenost vlaganja v turistično in-
PATROCINADORES ® OFICIALES — j""1
«v
n
VALENCIA TRAINING CAMP 2010
SPORTFIVE
Foto: Črtomir Goznik
Igralci, strokovno vodstvo in spremljevalno osebje Valencie se je iz Slovenije v petek odpravilo proti Nemčiji; na pot jih je pospremili Primus s svojim spremstvom.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tiskovne konference,Jk se je je udeležilo tudi veliko novinarjev iz Španije. Od leve: Stanko Glažar, Andrej Klasinc, Štefan Čelan, Unai Emery, david Navarro in Nicholas MacGowen.
frastrukturo na Ptuju. Za nas je gostovanje takšne ekipe po slovenski reprezentanci zagotovo vrhunski test pripravljenosti, ki smo ga glede na reakcije in besede gostov uspešno prestali. Sedaj je jasno, da smo sposobni ugoditi vsem zahtevam kakršnekoli ekipe tega ranga. Treba pa je izpostaviti, da so levji delež k uspešni izpeljavi tega gostovanja opravili tudi v Kidričevem, kjer imajo vrhunsko pripravljena igrišča za vadbo.«
Stanko Glažar je goste pozdravil v imenu MNZ Ptuj in NZ Slovenije, obenem pa dodal, da gre za pomembno gostovanje tudi z vidika spremljanja vadbe tako vrhunske ekipe: »Zainteresirani trenerji so lahko v živo spremljali treninge Valencie:
verjamem, da bodo del tega prenesli tudi na delo v klubih MNZ Ptuj.«
Same pohvale so prihajale tudi iz ust španskih gostov, ki so ptujskemu županu podarili repliko njihovega slovitega stadiona Mestalla. »V dneh bivanja na Ptuju smo imeli na voljo vrhunske pogoje za delo, za kar se gostiteljem iskreno zahvaljujem, kakor tudi za vse lepe želje, ki so nam jih izrekli,« sta v en glas poudarila trener Unaii Emery in David Navarro.
Ptujski gostitelji pa so bili zagotovo veseli tudi besed predstavnika največje nogometne agencije na svetu Sportfive, ki je pohvalil celotno izvedbo gostovanja, obenem pa poudaril, da to odpira nove možnosti sodelovanja v prihodnosti. Ker
gre za besede predstavnika zelo vplivne agencije, ki sodeluje praktično z vsemi najboljšimi klubi, lahko kakšno podobno gostovanje na Ptuju in v Kidričevem še pričakujemo.
Jože Mohorič
^tá	i		
I AL d.o.o. I			
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: NS
Strelstvo • 50. SP München 2010
Slovenski strelci optimistično v pričakovanju vrhunca sezone
Foto: Simeon Gönc
Pred odhodom prvih skupin slovenskih strelcev na prizorišče 50. SP v München se je reprezentanca javnosti predstavila na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Ljubljani, z leve strani stojijo vodja za puško in pištolo Lojze Mikolič in tekmovalci Živa Dvoršak, Željko Moičevic, Rajmond Debevec, Matej Žniderčič, Tamara Matko, Rok Žigante ter vodja reprezentance za puško šibrenico Nikolaj Mejaš in predsednik SZS Gorazd Maloič.
Svetovno prvenstvo v Mun-chnu bo letošnji osrednji dogodek na mednarodnem strelskem prizorišču, v bavarski prestolnici pa bo od 28. julija do 11. avgusta nastopilo tudi 19 slovenskih strelk in strelcev.
Ti so si nastop na jubilejnem 50. SP, na katerem bo nastopilo rekordnih 2281 strelcev iz 103 držav, ne glede na bližino prvenstva prigarali skozi zahtevno reprezentančno sito, glede na dosežke iz zadnjih tekmovanj v Beogradu, Kazanu, Inns-brucku, Novem Sadu in Ljubljani pa imajo največ možnosti za odmeven izid člani z MK-puško v trojnem položaju (Debevec, Markoja in Moičevic), ki so obenem tudi ekipni evropski prvaki, po zvezdah pa lahko seže tudi kateri od ostalih tek-
Slovensko zastopstvo v Nemčiji
Slovenska reprezentanca je tako sestavljena iz sedmih tekmovalcev, ki bodo nastopali s puško šibrenico v disciplini trap, člani Boštjan Maček, Matej Žniderčič, Ivo Kom-pan, članici Jasmina Maček in Tamara Matko, mladinca Urban Debenjak in Rok Žigante, 11 tekmovalcev s puško, člani Raj-mond Debevec, Robert Markoja, Željko Moičevic, Dušan Ziško, članice Kaja Repič, Zdenka Stern, Renata Oražem Vršič, mladinec Grega Potočnik, mladinke Živa Dvoršak, Natalija Otoničar, Nina Juvan ter edino slovensko strelko s pištolo, Ptujčan-ko Majdo Raušl.
movalcev, saj bo v konkurenci 20-25 zelo izenačenih strelk in strelcev na posamično disciplino, ki tvorijo sam svetovni vrh in se nikoli ne ve, komu se bo posrečilo, bistvenega pomena bo dobra dnevna forma s kančkom sreče, to pa bo obenem tudi odločilna formula za uspeh. Posebnost jubilejnega svetovnega prvenstva bo tudi v tem, da so se spremenila pravila o kvotah za nastop na OI v Londonu leta 2012, saj so kvalifikacijska tekmovanja za olimpijado po novem zgoščena v zadnjih dveh in ne več v treh letih, v Munchnu pa se bo podelil prvi paket 69 kvot od skupnih 390. Posebnost spremenjenih pravil je tudi ta, da se naslednje leto na EP z zračnim orožjem v Brescii ne bodo podeljevale kvote, namesto tega pa bo evropskim strelcem dana še zadnja možnost za uvrstitev na olimpijado na EP z zračnim orožjem leta 2012 na Finskem.
Majda Raušl se bo v Nemčijo odpravila v petek
Ptujčani smo ponovno lahko zelo ponosni na svojo strelko Majdo Raušl, ki se ji je, po SP leta 2006 v Zagrebu, uspelo še drugič zapored kvalificirati na veliko svetovno prvenstvo. Raušlova se medtem vsakodnevno marljivo pripravlja na domačem ptujskem strelišču, kjer se s trenerjem Zlat-kom Kostanjevcem in nasveti nekdanjega selektorja Renata Štermana poskuša ustrezno odzivati na vedno velik izziv tehnično pravilnega streljanja. Raušlova se je v zadnjem obdobju, izrazito pa po EP v Mera-kerju na Norveškem, soočala z težavami z očmi in nejasnim
pogledom na merilne naprave na pištoli. Težavo je poskušala odpraviti tudi s pomočjo priznanega celjskega oftalmologa, s katerim sta morebiti že našla ustrezno rešitev v obliki pol-trdih kontaktnih leč, ker pa je leče po dvomesečnem čakanju Raušlova dvignila šele pred nekaj dnevi, se bo na njih morala še ustrezno privaditi in ni še povsem prepričana, ali bo lahko z njimi nastopila že na prvenstvu v Munchnu.
Prvi dve od sedmih skupin slovenskih strelcev sta se že odpravili na prizorišče največjega strelišča na svetu, Raušlova pa bo v Nemčijo odpotovala v petek, 6. avgusta, tekmovanje članic s pištolo pa se bo odvijalo v nedeljo, 8. avgusta. Zaradi tega, ker je program nastopa članic z zračno pištolo predviden šele proti koncu prvenstva, se bo lahko Raušlova še dober teden v miru pripravljala na vrhunec svojih letošnjih nastopov, kar pa vliva dodatni optimizem, da ji bo le uspelo rešiti tudi težave z vidom ter se ustrezno privaditi na nove leče.
Simeon Gonc, STA
Foto: Črtomir Goznik
Majda Raušl ima pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Munchnu težave z očmi.
Ptuj • 18. tradicionalna Rancarija
Rancarija - poletno pustno dogajanje na Ptujskem jezeru
Foto: Črtomir Goznik
Na polnoletni Rancariji je letos sodelovalo 24 tradicionalnih dravskih čolnov, ranc
V sklopu 15. praznika MO Ptuj je 31. julija potekala tudi 18. tradicionalna Rancarija, športno-rekreativna prireditev, ki je letos privabila 24 ekip z rancami, v tekmovalnem delu jih je nastopilo 22. Kot je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič so z udeležbo zadovoljni, kljub temu da je bilo letos nekoliko manj ekip.
K manjši udeležbi je nedvomno prispevala tudi sprememba datuma prireditve, s 7. avgu-
sta so jo predstavili na konec julija, da so še ujeli praznične prireditve, Rancarija je namreč ena od tradicionalnih prireditev v sklopu praznika MO Ptuj. Prva Rancarija je bila že davnega leta 1993, njen pobudnik je bil takratni predsednik BD Ranca Ptuj Drago Klobučar. S podobnimi prireditvami so pred leti začeli tudi na drugih delih reke Drave, vendar se le-te niso obnesle. Ptujsko morje se vse bolj prijema tudi v slovenskem merilu, ker je na Ptujskem jezeru mogoče upo-
rabljati vsa plovila, podobno kot na morju. BD Ranca Ptuj si prizadeva, da bi Ptujsko jezero, ki je največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, kmalu postalo tretje ime pri slovenskih jezerih, takoj za blejskim in bohinjskim. V zadnjem času ga vse bolj odkrivajo tudi ruski gostje, ki jih na Ptujsko jezero enkrat tedensko pripeljejo iz zdravilišča Laško.
Med moškimi ekipami so letos slavili Kantar tehtalni sistemi, drugi so bili Friki, zmagovalci iz leta 2007, tretji pa Lan-gobardi, šestkratni dosedanji zmagovalci ptujske Rancarije. Ekipa Tao dečkov si je letos nadela najboljše kostume, posnemajoč zajčke so bili prepričani, da bodo tudi najhitrejši. Emil Mesarič z veseljem ugotavlja, da je kostumiranih ekip iz leta v leto več, cilj je, da bi bila Rancarija leta 2012 že malo poletno pustno dogajanje na vodi. Med ženskimi ekipami so slavile Žabice, že tradicionalne udeleženke ptujske Rancarije, druge so bile Veteranke, tretje pa Runda bar.
MG
Poli maraton v očeh domačinov
Nežka Medved, najstarejša udeleženka 7. Poli maratona
Za svoje zdravje lahko vsakdo največ stori sam. Kot babica na terenu sem zime tri desetletja preživljala na prostem, kar je terjalo svoj davek. Zato pa zadnjih 25 let, odkar sem v pokoju, toliko bolje skrbim zase. Pri tem največ pozornosti namenjam dobri telesni pripravljenosti: že več kot 30 let vsak teden obiščem Terme Ptuj, nabiram zdravilna zelišča, z Društvom prijateljev pa se vsak torek s kolesom odpravimo na približno 50-km pot. Svojo telesno pripravljenost vsako leto potrdimo tudi na Poli maratonu, ki se ga z Društvom udeležimo v približno 30-članski zasedbi. Letos se torej vidimo osmič, potem pa vsaj še dva-
krat, saj si želim Poli maraton prekolesariti desetkrat! V poletnih mesecih se nas na kolesarjenje poda še več, saj se nam pridružijo tudi vnuki, ki jih želimo vzgojiti v odgovorne kolesarje, ki se bodo znali pravilno vključevati v promet. Tako se z veseljem udeležimo maratona, ko lahko varno prevozimo 30-km progo, saj je v okolici Ptuja kolesarskih poti sicer veliko, težava pa je v tem, da med seboj niso povezane. Radi prihajamo tudi zato, ker gre za vseslovensko druženje. Malo za šalo in malo zares pa pozdravljam še zamisel, da bo v darilni vrečki majico zamenjal nahrbtnik!	ipri
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Supermoto • v Hajdošah 5. dirka za državno prvenstvo
Nastran potrdil vlogo favorita, Sel dvakrat sesti
Nedelja je bila na karto-dromu v Hajdošah v znamenju tekmovanja z motorji, saj je tam potekala 5. dirka za državno prvenstvo. Lepo vreme je ob progo privabilo lepo število gledalcev, nekoliko manj od pričakovanega pa je bilo tekmovalcev, saj so zadnji trenutek udeležbo odpovedali gostje iz Hrvaške in Avstrije.
Najbolj zanimivo dirko so tekmovalci odpeljali v razredu S-Open (1. dirka), kjer je Luka Pleško vodil vse do treh krogov pred koncem, potem pa ga je prehitel prvi favorit Uroš Nastran, ki je bil najboljši tudi v drugi vožnji. V kategoriji S-Amater je nastopil Janez Sel iz domačega kluba, ki je dvakrat osvojil šesto mesto.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Nastran (št. 1) je zmagal v obeh dirkah v konkurenci.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Sel (AMD Ptuj) je nastopil v amaterski kategoriji.
REZULTATI:
S-OPEN, 1. dirka: 1. Uroš Nastran (AMD Sitar Racing), 2. Luka Pleško (AMK Atom), 3. Jan Habat (ŠD HMC Team). 2. dirka: 1. Uroš Nastran (AMD Sitar Racing), 2. Luka Pleško (AMK Atom), 3. Jan Habat (ŠD HMC Team).
S-AMATER, 1. dirka: 1. Simon Lošdorfer (ŠD HMC Team), 2. Žiga Pungar-tnik (AMD Trebnje), 3. Gašper Knific (Euro klub), 6. Janez Sel (AMD Ptuj). 2. dirka: 1. Simon Lošdorfer (ŠD HMC Team), 2. Žiga Pungartnik (AMS Trebnje), 3. Gašper Knific (Euro klub), 6. Janez Sel (AMD Ptuj).
S-JUNIOR, 1. dirka: 1. Luka Pleško (AMK Atom), 2. Jan Habat (ŠD HMC Team), 3. Rok Frelih (AMD Radovljica). 2. dirka: 1. Luka Pleško (AMK Atom), 2. Jan Habat (ŠD HMC Team), 3. Anže Mlakar (AMD Domžale).
Nogomet • Turnirji v Podvincih, Slovenji vasi in Ljutomeru
Zmage Dornavi, Makolam in Veržeju
Turnir v Podvincih: zmaga Dornave
NK Podvinci je minulo soboto in nedeljo izvedel tradicionalni nogometni turnir, in sicer že osemnajsti po vrsti. Na njem so nastopile ekipe Dornave, Rogoznice, Bukovcev in Podvincev. Kot vedno se je v športnem parku v Podvincih zbralo veliko ljubiteljev nogometa, ki so lahko videli zanimive nogometne predstave. Prvo mesto je osvojila Dornava, ki je prvi dan visoko porazila Rogoznico, v finalu pa še lanskoletnega štajerskega ligaša. Za najboljšega nogometaša so izbrali Janija Belšaka iz ekipe Dornave.
REZULTATI:
SOBOTA: Dornava - Rogoznica 8:3, Podvinci - Bukovci 3:4.
Za 3. mesto: Podvinci - Rogozni-ca 4:1.
Za 1. mesto: Dornava - Bukovci 4:1.
Postave ekip:
PODVINCI: Vesenjak, Slodnjak, Brumen, Ivančič, Kuserbanj, Novak, Juršek, D. Petrovič, Mori, Mulej, Hauptman, E. Petrovič, Požegar, Toplak, Kokot. Trener: Damjan Bezjak.
ROGOZNICA: Ferčec, Hren, Zorko, Kukovec, Fric, Hvalec, Stanet, Lah, Damir Cingesar, Davor Cingesar,
Dokl, Krajnc, Sagadin, Rižnar, Al Ke-rimani. Trener: Zmago Zajc.
BUKOVCI: Golc, Kokot, Kozel, Vaj-da, Kodrič, Štrafela, P. Petrovič, Zor-ko, Meznarič, A. Petrovič, Valenko, Kojc. Trener: Rudi Habjanič.
DORNAVA: Peteršič, Golob, Šuen, Jurič, Arnuš, Belšak, Obran, Leto-nja, Leben, Kokol, Bojan Zagoršek, Hunjet, M. Serdinšek, D. Serdinšek, Benjamin Zagoršek, Horvat. Trener: Viktor Kokol.
Danilo Klajnšek
Turnir v Slovenji vasi: zmagali Makolčani
Na odlično pripravljenem igrišču v Slovenji vasi je v soboto in nedeljo potekal tradicionalni turnir v spomin na vse preminule člane domačega športnega kluba. Na njem so sodelovale ekipe Starš, Prepolj, Makol, Haj-doš, Rošnje-Loke in Slovenje vasi. Tekme je oba dni spremljalo lepo število gledalcev, ki so bili zadovoljni s prikazanim nogometom in pestro gostinsko ponudbo. Ekipe so v soboto igrale tekme dvakrat 45 minut, v nedeljo pa dvakrat 35 minut. Največ uspeha so imeli igralci iz Makol, ki so slavili zaradi boljše razlike v zadetkih v nedeljskih obračunih.
Foto: Črtomir Goznik
Na turnirju v Slovenji vasi je zmagala ekipa Makol, igralci Starš in Prepolj (na fotografiji) pa so osvojili 2. in 3. mesto.
REZULTATI, sobota: Starše - Slovenja vas 2:0, Prepo-lje - Rošnje-Loka 2:0, Makole - Haj-doše 3:3 (po 11-m 6:4).
Nedelja, finalni del: Starše - Pre-polje 4:1, Makole - Starše 3:0, Pre-polje - Makole 1:0.
Končni vrstni red: 1. Makole, 2. Starše, 3. Prepolje.
JM
Spominski turnir Jožeta Lebarja dobil Veržej
Na 6. spominskem nogometnem turnirju Jožeta Lebarja - Juša je v ljutomerskem ŠRC slavila ekipa Teh-
mm* &
nostroja iz Veržeja, ki nastopa v 3. SNL. Veržejci so v predtekmovanju izločili ormoško vrsto Carrera Optyl 4:1 (za Tehnostroj so zadeli Lugonič, Gašperšič, Karnet in Vinkovič, za Or-možane pa Mihalič), v drugi izločilni tekmi pa so gostitelji ugnali Dokle-žovje 2:0 (oba zadetka je dosegel Tadej Bogdan). Tekma za 3. mesto je pripadla Ormožanom, ki so bili uspešnejši od Dokležovja, 3:1 (Ha-bjanič 2, Krajnc; Kodba). V finalnem obračunu je Tehnostroj premagal Ljutomerčane z 2:0, z zadetkoma Davida Štrakla in Davida Lugoniča. Priznanja ekipam ter prehodni pokal zmagovalni vrsti Tehnostroja sta podelila župan občine Ljutomer Franc Jurša in Viktorija Lebar.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Dornavčani (v rumenih dresih) so v finalu turnirja v Podvincih ugnali Bukovčane.
Kapetan Veržeja Damjan Kaučič s prehodnim pokalom
Športni napovednik
Nogomet
Aluminij s portugalskim Nationalom
Nogometaši Aluminija bodo v torek, 3. 8., pod Pohorjem odigrali pripravljalno tekmo z ekipo portugalskega Nationala, za katerega nastopajo trije slovenski nogometaši: Mihelič, Školnik in Pečnik.
Labod Drava v Gerečji vasi
Nogometaši ZAVA Gerečja vas bodo v torek, 3. 8., ob 18. uri gostili ekipo ptujskega drugoligaša Labod Dravo.
Turnir trojk v košarki
Športno društvo Klcar prireja v soboto, 7. 8., ob 15. url na Igrišču pred gasilskim domom v Klcarju turnir trojk v košarki. Ekipe, ki bodo osvojile prva tri mesta, prejmejo pokale in nagrado, zmagovalna ekipa pa prejme tudi prehodni pokal. Organizatorji sprejemajo prijave preko elektronske pošte na naslov: roman.vojsk@ gmail.com ali na telefonskih številkah 041/982 167 (Roman Vojsk), 031/608 122 (Denis Modrič) in 031/240 773 (Andrej Furst).
Ekipo morajo sestavljati trije igralci, igra se po pravilih ulične košarke. Prijavnina znaša 5 € na osebo (v to je všteta ena pijača in hamburger). Za jedačo, pijačo in glasbo poskrbljeno!
DK, JM
Konjeniški šport
Komu najprestiznejša dirka sezone?
V nedeljo, 8. avgusta, bo ljutomerski hipodrom gostil najpomembnejšo kasaško dirko celotne sezone, saj bo kasaški klub (KK) Ljutomer pripravil že 20. slovenski kasaški derbi. Po že običajno odlično pripravljeni ljutomerski tekmovalni stezi se bo v boj za najvišji naslov državnega prvenstva (DP) štiriletnih konj podala dvanaj-sterica, za katere bo to najpomembnejša in hkrati najpresti-žnejša dirka njihove kariere.
Doslej so imeli na 19 kasaških derbijih v Sloveniji največ uspeha člani ljutomerskega kluba, ki so slavili devetkrat, voznik, ki je s svojimi konji dobil kar pet slovenskih derbijev, pa je Marko Slavič iz Ključarov-cev, član KK Ljutomer. Sicer pa je v vseh doslej odpeljanih 82 derbijev (jugoslovanskih in slovenskih) kar 24 zmag pripadlo članom ljutomerskega kluba.
In kdo so favoriti za osvojitev najvišjega naslova, lovorovega venca za najboljšega konja v cilju in razdelitev doslej najvišjega denarnega sklada (10.000 evrov) v derbijih? Poznavalci konjeniškega športa največ možnosti pripisujejo Defenderju MS, za katerim v tej sezoni sedi Marko Slavič mlajši, ki se bo poskušal kot zmagovalec zapisati v zgodovino kot tretji iz generacije Slavičevih Markov, z
Na 2600 metrov dolgi stezi (avtoštart) bodo nastopili: Franja (Jože Sagaj ml., Ljutomer), Iztok BE (Uroš Bernardič, Posav-je Krško), Hot Chokolate (Dušan Zorko, Ljutomer), Meggy (Mirko Babič, Ljutomer), Pen Star (Marko Gorenc, Šentjernej), Magnum Vita (Robert Hrovat, Ljubljana), Rinchy Rich (Tomaž Zakrajšek, Komenda), Tersugill (Peter Zadel ml., Komenda), Defender MS (Marko Slavič ml., Ljutomer), Rambo (Branko Ser-šen, Ljutomer), Fordena (Jernej Slavič, Ljutomer) in Digedo (Janko Sagaj, Ljutomer).
dobljenim jugoslovanskim ali slovenskim derbijem. Defender MS je v odlični formi, njegov kilometrski dosežek 1:15,4 pa je najboljši čas med vsemi udeleženci DP štiriletnikov. Strokovnjaki ob bok Defender-ju MS za naslov uvrščajo še For-deno, Digedoja in Ramba, toda tudi preostali udeleženci bodo iskali svojo priložnost, saj podatki iz preteklosti govorijo, da favoriti niso zmeraj zmagovali. Prav nasprotno. Najbolj nepričakovani in presenetljivi zmagi sta bili leta 1997 (Enigma z voznikom Borutom Cerarjem iz Ljubljane) in deset let pozneje, ko je slavil Piton I (Slavko Franko, Posavje Krško).
Niko Šoštarič
Zmagovalci slovenskih kasaških derbijev:
Leto	zmagovalec	hipodrom	steza	čas	voznik	klub
1991	LETJA	Gornja Radgona	2800a	1.24,8	Milan Kukolj	Ljutomer
1992	DURAS	Ljubljana	2800a	1.23,3	Jože Sagaj st.	Ljutomer
1993	LASSA RED	Ljubljana	2600a	1.22,5	Zvonko Osterc	Ljutomer
1994	JASA	Ljutomer	2600a	1.23,0	Lojze Gorjanc	Brdo
1995	ALBATROS	Šentjernej	2600a	1.23,0	Marko Slavič	Ljutomer
1996	LENTA	Ljutomer	2600a	1.20,6	Franc Lovrenčič	Maribor
1997	ENIGMA	Ljubljana	2600a	1.21,4	Borut Cerar	Ljubljana
1998	DEMOS MS	Ljutomer	2600a	1.20,2	Marko Slavič	Ljutomer
1999	LEIF B	Ljutomer	2600a	1.19,2	Lojze Gorjanc	Brdo
2000	AMERICAN EXP.	Ljutomer	2600a	1.20,2	Damjan Oražem	Ljubljana
2001	PERSUGILL	Ljutomer	2600a	1.20,1	Mirko Gregorc	Brdo
2002	ALF GIMLI VITA	Ljubljana	2600a	1:18,4	Janez Hrovat	Ljubljana
	DEN MS	Ljutomer	2600a	1:18,7	Marko Slavič	Ljutomer
2003	DON	Ljubljana	2600a	1:19,2	Zvone Vidic	Brdo
	LILI WHITE	Ljutomer	2600a	1:20,5	Milan Žan	Ljubljana
2004	SONČNI ŽAREK	Ljubljana	2600a	1:19,7	Franc Orthaber	Lenart
	FANTA II	Ljutomer	2600a	1:21,1	Jože Hojs	Ljutomer
2005	HYPNOTICA OZ	Ljubljana	2600a	1:18,5	Tine Jagodic	Brdo
	SARA MS	Ljutomer	2600a	1:18,9	Marko Slavič	Ljutomer
2006	JO HV	Ljutomer	2600a	1.17,7	Mirko Gregorc	Domžale
2007	PITON I	Ljubljana	2600a	1.19,7	Slavko Franko	Posavje Krško
2008	DAWSON MS	Ljutomer	2600a	1.18,7	Marko Slavič	Ljutomer
2009	PRATOLINA OM	Ljubljana	2600a	1.19,8	Mirko Gregorc	Ljubljana
Foto: NS
Ptuj • Ptujska poletna noč
Zabava za vse
Slabo vreme je dogajanje letošnje tradicionalne ptujske poletne noči premaknilo za en dan. Sobotne prireditve so potekale v okviru programa, petkove pa so prestavili na nedeljo, kar pa ni vplivalo na obisk.
Na start pred središko So-kolano se je postavilo enajst vozil s 23 udeleženci iz različnih koncev Slovenije. Na pot so jih pospremili sorodniki, prijatelji, srečno pot jim je zaželel tudi središki župan Jurij Borko, ki jim je na pot podaril tudi središko zastavo. Pred Sokolano se je zbralo tudi veliko Središčanov, ki so jim želeli voščiti srečno pot in malo pogledati njihova vozila. Za občutek, kam jih bo vodila pot, so s svojim nastopom poskrbele članice društva Ka-linka iz Čakovca, ki združuje Rusinje iz Medžimurja. Predstavile so se v svojih bogatih nošah in z rusko pesmijo.
Pred starodobniki, ki imajo na grbi po 30 let ali več, najstarejši med njimi je MGM letnik 1953, je dolga pot. Prevoziti bo treba 5.500 kilometrov po Hrvaški, Madžarski, Slovaški, Poljski, Litvi, Latviji in Rusiji. Vozila bodo morala na poti najmanj 16-krat na bencinsko črpalko, da dotočijo gorivo. Nekatera zelo stara vozila pa bo treba na vsakih 200 do 300 kilometrov še dodatno ročno podmazati. Vsa vozila so seveda ustrezno tehnično opremljena za potovanje skozi osem držav, vozniki pa so se
morali ustrezno pripraviti in spoznati s posebnostmi prometnih režimov posameznih držav, skozi katere potujejo.
Potovanje je razdeljeno v etape dolge 600 do 700 kilometrov na dan. Mejniki so mesta Središče ob Dravi, Budimpešta, Košice, Lublin, Kaunas, Rezekne, Veliki luky, Moskva. Kot je povedal predsednik društva Franc Škrjanec, so udeleženci načrtovali, da bi v Moskvo prispeli v četrtek zjutraj. Načrtovan je organiziran prihod na Rdeči trg in sprejem na slovenski ambasadi.
Sam cilj potovanja je vreden truda in se ponaša z im-
presivnimi podatki: »Moskva je ogromna. Uradno ima 10,5 milijona prebivalcev, dnevnih migrantov v Moskvo je 4 milijone. Moskovski metro prepelje ob delavnikih vsak dan preko 7 milijonov potnikov. Ulice med posameznimi deli mesta so podobne našim avtocestam, a z nivojski-mi križišči. Prometni režim je popolnoma svojevrsten, z našimi vozili bomo v tem prometnem kaosu v Moskvi morali prevoziti približno 150 kilometrov,« so povedali organizatorji.
Za vstop v Rusko federacijo so potrebna mnoga dovoljenja in vizum, ki ga lahko dobi le oseba, ki je tja povabljena. »Za skupino, kot je naša, je bilo to skoraj nemogoče pričakovati. Ob resnično naklonjenih diplomatskih poznanstvih nam je to uspelo, prav tako pa tudi razpolagamo s potrebnimi dovoljenji vstop na Rdeči trg,« so povedali popotniki, ki so za pomoč pri tem zelo hvaležni svojim ruskim prijateljem, brez katerih jim ne bi uspelo uresničiti svojega podviga.
A Moskva je šele na pol poti. Ko jo bodo osvojili, se morajo s svojimi starodobni-ki še vrniti domov.
Viki Ivanuša
Zabave željni so v soboto in nedeljo na Ptuj prišli z vseh koncev Slovenije, med njimi je bilo tudi veliko tujcev. Zabava je na ptujskih ulicah in trgih oba dni skupaj združila blizu 20 tisoč ljudi. Toliko pohval za Ptujsko poletno noč
že dolgo ni bilo slišati, obiskovalci so bili zadovoljni z organizacijo in programom, v katerem je vsak našel kaj zase. V bistvu je bila Ptujska noč prireditev za vse generacije, saj so se zabavali mladi in malo starejši. Temu je bil
prilagojen tudi izbor glasbe. Marsikdo si je želel, da bi se takšno zabavno dogajanja v mestnem jedru ob koncu tedna ponovilo večkrat v celem poletju, potem bi lahko mesto živelo.
MG
Foto: Viki Ivanuša
Za malo ruskega vzdušja sredi Središča so poskrbele članice društva Kalinka.
Središče ob Dravi • Moskva tour 2010
V Moskvo in nazaj s starodobniki
Društvo starih vozil Središče ob Dravi je dalj časa pripravljalo zahteven projekt Moskva tour 2010, minuli petek pa je bilo tako daleč in ob 21. uri so starodobniki krenili na dolgo in dogodivščin polno pot.
Foto: Črtomir Goznik
Na tržnici, ki se je pokazala kot odličen prireditveni prostor, so v soboto nastopili legendarni Slaki.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z modne revije ptujske modne kreatorke Sanje Veličkovič (levo). V nedeljo pa so mlade in malo starejše zabavali Čuki.
Prejeli smo
BIOPLINARNA DRAZENCI - vir emisij škodljivega formaldehida?
V	časopisu Štajerski tednik je bil 30. 7. 2010 v rubriki »Bralci pišejo, poslovna sporočila« pod gornjim naslovom objavljen prispevek gospe Milene Leskovar. Glede na to, da gospa želi javno razpravljati o zadevni temi in s tem v zvezi postavlja v Vašem časopisu vprašanja, v nadaljevanju podajam odgovore nanje.
Zakaj se gradbeno dovoljenje pridobiva pod nazivom » sistem za zajem emisij« in ne pod bioplinarno, kot je bilo predstavljeno javnosti. Ali je investitor s tem zaobšel kakšne zakonske predpise? So predpisi za izgradnjo bioplinarne strožji?
Sistem za zajem emisij pomeni nadgradnjo klasične bioplinarne, saj bo imel naš bioplinski sistem integriran sistem za čiščenje zraka v celotni napravi. Podtlak v vseh notranjih prostorih bioplin-ske naprave bo 100 % zagotavljal, da bo zrak lahko le iz zunanjosti skozi posebne rešetke vstopal v napravo in ne nazaj. Sistem za čiščenje zraka je projektiran tako, da deluje kontinuirano in da zrak v celotni napravi najmanj 6-krat v eni uri popolnoma zamenja. Zajeti zrak se očisti v sistemu za čiščenje zraka in se skozi dve biofiltrski polji spušča nazaj v atmosfero.
V	projektu je predviden tudi obtok procesne vode, ki jo naprava potrebuje za svoje delovanje. Glede na dejstvo, da bo projektirana naprava resnično preprečevala, pa tudi zajemala »potencialno možne« emisije (voda, zrak, zemlja) na izvoru, je torej ime naprave povsem upravičeno. Gre za novo generacijo bioplinskih sistemov, ki bo po naših informacijah tudi prvi takšen sistem v regiji. Gre torej za najmodernejšo in najnaprednejšo tehnologijo, ki bo postavila nove standarde v gradnji bioplinskih sistemov. Predpisi so popolnoma enaki kot pri običajnih bio-plinskih sistemih, le investitor bo zaradi te nadgradnje imel več stroškov.
Iz odgovora g. Širca je jasno, da je MO Ptuj bila pozvana k sodelovanju, kot je javno povedal tudi g. Pahor in glede na to, da je izdala potrdilo o namenski rabi zemljišča za gradnjo predmetnega objekta v Dra-žencih, je torej sodelovala kot stranka v postopku. Ob tem me zanima tudi, za katere parcelne številke je MO Ptuj izdala potrdilo o namenski rabi zemljišča in prostorsko ureditvene pogoje glede na dejstvo,
da parcelne številke za izgradnjo objekta za zajem emisij 704/38 in 704/43, KO Lancova vas, spadajo v občino Videm in v videm-ski prostorsko ureditveni plan?
Prvi korak pri načrtovanju infrastrukturnih projektov je pridobitev t. i. lokacijske informacije oz. potrdila o namenski rabi zemljišča. Za vse novonastale občine iz bivše UE Ptuj - torej tudi občino Videm - te naloge opravlja Skupna občinska uprava (SOU). SOU je dne 4. 11. 2009 izdala »Potrdilo o namenski rabi zemljišča« za omenjeni parceli. V njem so predpisani in podani vsi akti, ki veljajo za območje parcelnih številk in so bili pri pripravi projektne dokumentacije v celoti tudi upoštevani. Potrdila ni izdala MOP, ampak SOU, ki pa ima sedež v MOP na Mestnem trgu 1, 2250 Ptuj.
Glede na dejstvo, da je planirana bioplinarna objekt z vplivi na okolje, za katerega je bilo občini predloženo tudi Poročilo o vplivih na okolje (PVO), ki je vplive objekta na okolje ovrednotil z vrednostjo 2 (kar je kar 50 % od maksimalne obremenitve, ki je ovrednotena s 4), so si pristojni zelo površno ogledali to poročilo, saj g. Širec v predhodnem odgovoru Cetrtni skupnosti Breg-Turnišče zatrdil, da v njem piše, da ni vplivov na okolje. Pa se to naši občini ni zdelo sporno, videmsko občino pa je kljub večji oddaljenosti svojih prebivalcev od planiranega objekta le zaskrbelo in je svojemu prebivalstvu omogočila seznanitev z zadevo.
V fazi pridobivanja soglasja Občine Videm, je ta v svoje projektne pogoje zapisala, da se želi pred izdajo soglasja prepričati, da je nameravan projekt za njih sprejemljiv. Zahtevali so, da jim investitor omogoči ogled primerljive referenčne naprave in da jim predloži PVO, čeprav veljavna zakonodaja za naprave takšnega obsega izdelave PVO ne predvideva.
Pavšalna ocena gospe Le-skovar o tem, kako natančno so si pristojni ogledali PVO, lahko razumem(o) zgolj kot njeno »ugibanje«, kot tudi njeno oceno o 50 % maksimalni obremenitvi. Ni namreč res, da se vrednosti vplivov ocenjujejo le z ocenami od 1 do 4, prav tako pa ne drži njeno »ugibanje«, da je lestvica linearna, kot se da razbrati iz vprašanja. Ocenjevalna lestvica je OPISNA in ima 6
stopenj: + označuje pozitivni vpliv, 0 da ni vpliva, 1 vpliv je majhen, 2 vpliv je zmeren, 3 vpliv je velik in 4 vpliv je nesprejemljivo velik. Vplivi ocenjeni z ocenami +, 0, 1 in 2 so za okolje sprejemljivi, saj je skladnost posega z zakonodajo v celoti zagotovljena in le-ta ne bo povzročil prekomernih vplivov na okolje. (slika spodaj)
*Omilitveni ukrepi so ukrepi, ki jih predlaga izdelovalec poročila z namenom zmanjšanja ugotovljenih vplivov na okolje.
V poročilu ni podane skupne splošne ocene vplivov na okolje 2, kot napačno ugotavlja gospa, temveč so vplivi na okolje ocenjeni po posameznih segmentih okolja, kot je to razvidno iz gornje tabele. Je pa podana skupna ocena sprejemljivosti posega oz. projekta na okolje na osnovi vseh analiziranih in ocenjenih vplivov na segmente okolja, in ta se glasi: »Ocenjujemo, da bosta gradnja obratovanje sistema za zajem emisij piščančjega gnoja na izvoru na lokaciji Dražen-ci iz vidika vplivov na okolje sprejemljivi,« so zapisali izdelovalci PVO v sklepni oceni. O tem se je ne nazadnje tudi prepričalo 12 predstavnikov Občine Videm, ki si je ogledalo delovanje podobne naprave v Nemčiji. Šele na osnovi opravljenega ogleda in predstavitvi PVO je občinski svet Občine Videm dal soglasje k nadaljevanju projekta. To zelo dobro ve tudi ga. Lesko-var, ki je prisostvovala zboru krajanov v Občini Videm in je vse to slišala na lastna ušesa, a ji je ta podatek očitno »ušel«, če poskusim še sam »uganiti« razlog njenih napačnih navajanj.
ZAKAJ pripada občanom iz naselij občine Videm, ki so najbližja planiranemu objektu zaradi izgradnje bi-oplinarne, ODŠKODNINA, če ni vplivov na okolje?
Tudi ta informacija NE DRŽI. Prekomernih vplivov na okolje ni, nihče ni upravičen do odškodnine in je NIHČE od nas tudi NI ZAHTEVAL.
Iz dostopnih strokovnih virov izhaja, da je biopli-narna tudi vir emisij škodljivega formaldehida, ki je sumljiv kot povzročitelj rakastih obolenj in že v majhnih količinah povzroča alergije in draži sluznice. ... Da snov ni nedolžna, dokazuje tudi trenutna vmesna prehodna z dodatnim bonusom spodbujena meja v Nemčiji iz 60 na 40mg/ kubični meter, ki velja do opredelitve celo-
Sestavina okolja
Zrak Hrup
Podzemne vode Svetlobno onesnaženje Zdravje ljudi in družbeno okolje Odpadki
Vpliv med gradnjo
Z upoštevanjem omilitvenih ukrepov
Brez upoštevanja omilitvenih* ukrepov
2 2 1
1
1 1
Brez upoštevanja omilitvenih ukrepov
1 in (+) 1
1 in (+) 1
2 1
Z upoštevanjem omilitvenih ukrepov
1 in (+) 1
1 in (+) 1
2 1
tne EU do tega problema.
Zato prosimo za pojasnilo: Kakšne količine formaldehida bo načrtovani objekt emitiral v okolje? Zakaj javnosti (niti na zborih občanov občine Videm) ni bilo nitizbesedo pojasnjeno, da bo posledica delovanja bioplinarne tudi emisija nevarnega formaldehida v okolico?
Kogeneracijska naprava, ki bo inštalirana v Sistem za zajem emisij na izvoru, ima integriran katalizator za izgorevanje, ki je certifi-ciran po vseh slovenskih ter EU standardih in ne presega zakonsko določenih omejitev za izpust formaldehida, ki je tako v Sloveniji kot tudi drugod v EU 60 mg/m3 zraka. Popolnoma enake naprave se prodajajo in uporabljajo tudi v Nemčiji, ki jo kot strožjo navajate v vprašanju. Izdelovalec naprave zagotavlja, da bodo mejne vrednosti emisij formaldehida pod zakonsko dopustno mejo. Kolikšne bodo natančne vrednosti izpustov - tudi formaldehida, bopove-dal obratovalni monitoring, ki ga bo treba izvajati v času poskusnega obratovanja. Kot prilogo temu pismu dodajam nekaj dejstev o formaldehidu, da bi si bralci lažje ustvarili stvarno, dejansko sliko o tem, katere trditve so RES resnične in kje natančno se dajo preveriti.
Dovolite mi, da se namesto zaključka tudi sam vprašam: ali se ne zdi bralcem nenavadno, da se v istem časopisu že drugič zapovrstjo v isti izdaji pojavita dva članka za dve različni bioplinarni, ki sta glede na predvideno instalirano moč praktično enaki (ena 998 MW, druga 999 MW), z dvema, popolnoma različnima, diametralno nasprotnima zgodbama:
Ena se izvaja po »ekspre-snem tiru«: tehnološka rešitev, ki je zaradi birokratskih ovir ni bilo možno udejanjiti na eni strani ceste (v mestu!), je na drugi strani ceste popolnoma sprejemljiva za vse: citiram: »Vsa soglasja je dobil v rekordnem času, saj dobro pozna postopke, pa tudi njegova zgodba je bila vsem sogla-sodajalcem znana in so mu pomagali. Te dni so že začeli urejati gradbišče...« (konec citata, ŠT30. 7. 2010, str. 21).
Druga pa je zgodba, ki jo piše gospa Leskovar.
Zanimivo pri vsem namreč je, da je le »naša zgodba« problematična ... V Sloveniji je po neuradnih podatkih danes že 13 tovrstnih naprav, dve novi sta v izgradnji. Gradnjo ene, v Ormožu, spremlja tudi Vaš časopis. V Nemčiji jih je v tem trenutku že več kot 5.000, na leto pa jih zgradijo celo nekaj 100. Zanimivo je tudi, da praktično vse delujejo po istih bio-kemijskih principih in da za pretvorbo energije uporabljajo enake tehnološke rešitve. Razlikujejo se le pri izbiri proizvajalcev opreme, kot pri avtomobilu, a to je že »prevroča« primerjava.
Bralec naj si ustvari realno sliko sam.
PP Energija, d. o. o. dr. Bojan Pahor
Uradne informacije o FORMALDEHIDU:
Nahaja se v lepljenem lesu, ivernihploščah, materialih za izolacijo, cigaretnem dimu, dimnih plinih sežigalnih peči, lakih, izpušnih plinih, sredstvih za dezinfekcijo, v kozmetiki in tekstilnih materialih. Formaldehid je tudi naraven produkt presnove v celicah. Nedavna raziskava v Evropi je pokazala značilne količine formaldehida v inkubatorjih za nedonošenčke. Zaradi varčevanja z energijo prihaja do povečane koncentracije formaldehida v zaprtih prostorih. Številni gradbeni materiali oddajajo precejšnje količine formaldehida pet in več let po graditvi. Različne raziskave onesnaženosti zraka v notranjosti poslopij so pokazale, da so številni ljudje izpostavljeni formaldehidu v količinah, ki povzročajo simptome zastrupitve.
(VIR: Likar M.: Vodnik po onesnaževalcih okolja, 1998, ZSTI Ljubljana)
Formaldehid se sprošča pri gorenju lesa, kerozina, bencina, nafte, bioplina, pa tudi pri kajenju cigaret.
Mejne vrednosti emisij v zrak iz kogeneracijskih naprav določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW in nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem (Uradni list RS, št. 34/2007, 81/2007, 38/2010). Iz nje je razvidno, da je mejna vrednost za formaldehid res 60 mg/m3.
FORMALDEHID
	Celolni pran [mg/m j	CO 3 [mg/m J	NO} s [mg/m J	CH,05 [mg/m ]	HfS [mg/m |	NH a [mg/m ]	[mg/m ]
3MW in več	20	650	500	60	3	15	350
manj hot 3 MW	20	1000	1000	60	3	15	350
Enaka mejna vrednost za formaldehid velja v Nemčiji: Spletna stran nemškega ministrstva za okolje, varovanje narave in jedrsko varnost: (http://www.bmu.de/files/pdfs/allgemein/application/ pdf/taluft_engl.pdf ).
Na strani proizvajalca naše kogeneracijske naprave (proizvajalec je vodilno svetovno podjetje General Electrics - gE, ki ima v lasti avstrijsko podjetje Jenbacher GmbH, to pa proizvaja kogeneracijske naprave) se da prebrati, da so njihove naprave opremljene s sistemom:
LEANOX® Lean Mixture Combustion Control in
CL.AIR® Exhaust Treatment System.
Informacije o tem je možno najti na spletnem naslovu: http:// www.gepower.com/prod_serv/products/recip_engines/en/emissi-on_red_sys/index.htm
Izvleček iz njihovega predstavitvenega materiala: ORIGINAL (neuraden) prevod Features & Benefits
The CL.AIR system is designed for the post-combustion of engine exhausts. After the exhaust gas has been heated to a temperature of about 1,472 °F (800 °C), the uncombusted hydrocarbons and carbon monoxide oxidize to form water vapor and carbon dioxide. Since no catalytic reactions take place during the thermal treatment of the exhaust, this process is particularly well-suited for use with diverse biogases and special gases for which catalytic converters either cannot be used, or are used only to a limited extent.
The CL.AIR system reduces carbon monoxide, non-methanic hydrocarbon, methane and formaldehyde emissions to levels well below the technical limits set for air quality.
The CL.AIR system is based on a regenerative heat exchange, and consists of a reaction chamber holding two scrubbers and a switching unit. At a temperature of around 986 °F (530 °C), the exhaust gas flows from the engine via the switching unit into the first scrubber, where it is heated to around 1,472 °F (800 °C). In the reaction chamber, the exhaust gas reacts with the oxygen it contains, oxidizing carbon monoxide and HC to produce carbon dioxide and water. The exhaust gas emits heat again as it passes through the second scrubber, and at a temperature of around 1,022 to 1,058 °F (550 to 570 °C) it reaches the switching unit, which directs it to the smokestack or a downstream waste heat boiler.
Značilnosti in prednosti:
CL.AIR sistem je načrtovan za »po-sežig« dimnih plinov v napravi. Po tem, ko se dimni plini segrejejo na Tpribl. 800°C, se neizgorjeni ogljikovodiki in ogljikov monoksid oksidirajo in tvorijo vodne pare in ogljikov dioksid. Ker med toplotno obdelavo v izpušnem dimu ne prihaja do katalitičnih reakcij, je ta proces še posebej uporaben za različne biopline in specialne pline, pri katerih, ali ni možno uporabiti katalitičnih konvertorjev, ali pa se uporabljajo le v omejenem obsegu.
CL-AIR sistem zmanjšuje emisije ogljikovega monoksida, metana in formaldehida do vrednosti, ki so veliko pod mejnimi vrednostmi, ki veljajo za kakovost zraka.
CL.AIR sistem bazira na regenerativni izmenjavi toplote v reakcijski celici, to pa sestavljajo dve napravi za čiščenje plina in preklopna naprava. Pri T 530°C dimni plini zapuščajo motor skozi preklopno napravo, kjer se segreje na T = 800 °C. V reakcijski celici, kjer pride do reakcije s kisikom, se oksidira ogljikov monoksid in ogljikovodiki (HC), pri čemer nastaneta ogljikov dioksid in voda. Dimni plini oddajo toploto, ko gredo skozi drugo napravo za čiščenje plina. Pri T=550°C - 5 70°Cso nato v preklopni napravi usmerjeni v odprtino za dimne pline (izpust) ali v toplotni prenosnik.
Piše: Mitja Krempl • Pobeg čez veliko lužo - Argentina (4.)
Buenos Aires - Pariz Južne Amerike
Iz Buenos Airesa je mogoče narediti tudi nekaj lepih enodnevnih izletov, od obiska Montevidea, glavnega mesta Urugvaja, ki leži na drugi strani estuarija reke Rio de Plata, do ogleda prestolnice argentinskih kavbojev, mesta San Antonio de Gaucho. Cene trajektov so bile kar zasoljene, zato sva se odločila za cenejšo varianto - ogled mesta gaučev. Udobni turistični avtobus je startal točno in čez dve uri naju je odložil »bogu za hrbtom«. Sam sem pričakoval večje mesto, vendar pa naju je pozdravil malo večji zaselek, ki nama je sicer ponudil nekaj muzejev, mojo lepšo polovico pa je predvsem razveselil muzej čokolade. Morda nama je za spoznavanje prave gaučo kulture zmanjkalo informacij, kako priti direktno na ranče, kjer še vedno obstaja način življenja, ki si ga pod pojmom gaučo predstavljam: živeti z naravo in od narave.
Patagonija - svet ledenikov
Po večdnevni avanturi v glavnem mestu sva se odpravila na jug Argentine, v Patagonijo, natančneje El Calafate, ki predstavlja izhodišče za ogled južnega dela naravnega parka Los Glacieres. Zaradi velike razdalje, ki sva jo morala premostiti (med mestoma je 3.000 km), je bil letalski prevoz praktično edina možnost. Zelo priročno ima Buenos Aires dve letališči, mednarodnega Ezeiza in manjše letališče za notranje lete, Jorge Newbery, ki je bliže mestu.
Monopol nad notranjimi leti v Argentini ima nacionalna letalska družba Aerolineas Argentinas, ki pa na žalost turistov izvaja dvojno cenovno politiko. Tako ena cena velja za domačina, turist pa mora plačati več - koliko več, je odvisno od tega, iz katere države prihaja. Omenjen krivičen in zaple-
ten sistem sva nekako uspela premagati z rezervacijo kart preko spletne strani Expedia, kjer je bilo mogoče rezervirati karte tudi brez vprašanj o narodnosti, a nekoliko višja cena je kljub temu še vedno ostala.
Polet do mesta El Calafate je trajal slabe štiri ure in iz urbanega Buenos Airesa sva prispela v odročno Patagonijo, svet ledenikov. Patagonija dolguje svoje ime Magellanu, ki je prvi stopil na njena tla. Njemu so sledili številni drugi raziskovalci, vendar je osvajanje ozemlja potekalo počasi zaradi težkih naravnih razmer. Večji del vzhodne Patagonije je raven svet z malo vegetacije, v to prst so si svojo strugo izklesale ledeniške reke, katerih rojstvo se prične s taljenjem ledenikov v argentinskih Andih, nato pa doživijo svoj konec z izlitjem v Atlantski ocean. Patagonija z veliko količino padavin in nizkimi temperaturami na območju Andov zadržuje
tretjo največjo zalogo ledu in s tem sladke vode na svetu, takoj za Antarktiko in Arktiko.
Ogled delčka tega ledu v obliki ledenika je bil tudi eden izmed najinih ciljev obiska Patagonije. Sama sva si ogledala najbolj znanega in najdosto-pnejšega izmed ledenikov, ledenik Perito Moreno. Njegove mere so res neverjetne: dolžina 30 kilometrov, širina 5 kilometrov in višina 70 metrov (nad gladino vode). Pri vstopu v park sva znova doživela »odiranje«, saj sva bila kot turista podvržena višji ceni kot domačini, vendar pa tudi zasoljene cene niso uspele pokvariti čudovitega dne brez oblačka in ledenik, ki je čakal, da ga z varne razdalje odkrijeva. Do ledenika je speljana izredno lepo urejena potka, ki vodi prav pred obličje samega ledenika - kako blizu je odvisno od letnega časa, saj se ledenik v toplejšem času topi in s tem pomika nazaj.
Padanje ogromnih kosov ledu v jezero in pri tem nastanek večjih valov je zagotovo največja atrakcija, na katero čakajo vsi obiskovalci s fotoaparati in kamerami v rokah. Najin obisk ledenika je trajal več ur, zato sva lome ledu doživela kar nekajkrat, prav tako pa sva izkoristila ponudbo ogleda ledenika z ladjice, ki pelje v neposredno bližino ledenika.
Dobra ponudba lokalnih turističnih agencij, ki ponujajo med drugim tudi prevoze po tem odročnem delu sveta, nama je omogočil, da sva naslednji dan že bila na poti na sever, in sicer v mestece El Chalten. Vožnja z udobnim avtobusom od El Calafate do El Chalten je potekala z obilo zanimive pokrajine ob poti, ki me je držala večji del poti pokonci in s fotoaparatom v roki sem ujel precej dobrih podob pokrajine in živali, ki so mi prekrižale pot.
Bančni kotič€k
Ko bankomat zapleni kartico ...
O plačevanju z bančnimi karticami smo v naši rubriki že govorili. Veliko ljudi si več sploh ne predstavlja, kako je bilo, kadar smo še večino stvari kupovali z gotovino. Seveda pa brez gotovine čisto ne gre. Zato so izredno priljubljeni bankomati, ki nam 24 ur na dan ter 7 dni v tednu izročijo denar, in to kjerkoli po svetu. Lahko pa se seveda zgodi, da bankomat zadrži kartico. Kaj so možni vzroki, kako dobiti kartico nazaj, s kakšnimi stroški je odvzem povezan ter druge koristne informacije o tem bomo zapisali v današnjem bančnem kotičku.
Bankomat vam lahko kartico zapleni iz različnih razlogov. Najpogosteje se bo to zgodilo, če boste trikrat zaporedoma napačno vpisali svojo osebno štirimestno PIN-številko, s katero dostopate do tekočega računa. Prav tako vam bo kartico odvzel, četudi bo četrti poizkus pravilen. Omeniti velja dejstvo, da sistem, ki nadzira oziroma procesira uporabo kartice na POS-terminalih in bankomatih, neuspešne poizkuse sešteva, tako da previdno, če ste pri nakupovanju v trgovini neuspešno ugibali PIN-kodo, saj bo bankomat že »seznanjen« z vašim početjem. Napačen PIN je pa lahko tudi posledica same številčnice na bankomatu (kjer vtipkamo PIN), saj imajo nekateri bankomati obrnjen vrstni
red številk.
Kartico vam lahko v najboljšem primeru zavrnejo ali celo odvzamejo, če je bila prijavljena kot ukradena ali pa ste z njo poslovali v nasprotju s bančnimi pogoji oziroma dogovorjenimi pravili, če je vaš račun blokiran in želi banka kartico nazaj, saj je skladno s pogodbo, ki ste jo podpisali ob odprtju računa, njena last.
Če je bankomat, ki vam je kartico zaplenil, v banki in bančna poslovalnica obratuje, je najbolje, da stopite do bančnega okenca in jim zaupate, kaj se je zgodilo. Banke imajo sicer različno politiko vračanja zaplenjenih kartic, saj vam jo bodo nekatere banke vrnile takoj, če boste svojo istovetnost dokazali z osebnim dokumen-
tom, medtem ko so druge gluhe za vaše mile prošnje in bodo bančno kartico vrnile banki iz-dajateljici, kreditno kartico pa celo prerezale in uničeno vrnile na vašo banko, katere komitent ste. V Sloveniji načeloma velja pravilo, da se debetne kartice (s takojšnjo bremenitvijo računa) vračajo banki iz-dajateljici (ali kar neposredno uporabniku), medtem ko kreditne kartice gredo v uničenje. Banke vrnjenih kartic načeloma ne pošiljajo uporabniku na dom, ampak se je treba oglasiti v matični enoti (vračilo kartic pa običajno traja dva tedna). Postopek vrnitve traja torej bistveno dlje, kadar bankomat ni ob bančni poslovalnici, saj bodo v tem primeru kartico na banko poslali šele varnostniki,
ki skrbijo za bankomat. Kadar pa vam kartico bankomat odvzame v tujini, traja postopek še dlje, čeprav se običajno kartica sploh ne vrne (temveč jo tuja banka uniči).
Navadno banke vrnitve kartice ne zaračunavajo, če pa je bila kartica uničena ali je bil čip zaradi prevelikega vnosa napačne PIN-številke blokiran, vam bodo, če seveda izpolnjujete pogoje, morali izdati novo kartico, ki vam jo bodo tudi zaračunali.
Dopustniški čas je običajno čas brez skrbi in vsakodnevnih obveznosti, potrudimo se, da nam takšne nevšečnosti, kot je odvzem kartice na bankomatu, ne bodo pokvarile dopusta.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 3. avgust
Danes goduje Lidija.
30. pr. n. št. se je s padcem Aleksandrije in smrtjo Kleopatre in Antonija končala vojna v Egiptu in država je postala rimska provinca
1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike.
1862 je priredila mariborska čitalnica prvo »veliko besedo.« Prireditev so obiskali tudi gostje iz Celja, Ljubljane in Trsta.
1881	so britanske čete zasedle Sueški prekop.
1882	se je rodil v Medani pri Novi Gorici slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.
1913 je bila s cesarjevim ukazom v Gorici tedanja nemška državna gimnazija spremenjena v 3 zavode: v nemško in italijansko realno in slovensko klasično gimnazijo.
Sreda, 4. avgust
Danes goduje Dominik.
1704 je angleška mornarica zasedla Gibraltar.
1883	se je končala rudarjev v rudniku Ojstro v Hrastniku. To je bila ena prvih rudarskih stavk v Sloveniji.
1930 so sovjetske čete v Odesi pobile 400 stavkajočih. V diktaturi proletariata so bile namreč stavke prepovedane. 1961 se je rodil prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama. 1991 je ob razpadanju Jugoslavijo prišlo do obiska evropske trojke v Beogradu. Mirovna misija je spodletela, ker je srbska stran zanikala, da bi bila v vojni na Hrvaškem.
1995 je hrvaška vojska napadla Republiko srbsko Krajino in jo uničila. Četrtek, 5. avgust
Danes goduje Marija.
1403 se je Ladislav Neapeljski okronal v Zadru za hrvaško-ogrskega kralja. 1723 se je rodil angleški ekonomist Adam Smith eden najbolj znanih ekonomistov novejše dobe, utemeljitev klasične ekonomije. 1772 je bila opravljena prva delitev Poljske med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. 1898 se je rodil eden največjih španskih pesnikov Federico Garcia Lorca. 1963 so se takratne tri svetovne velesile ZDA, SZ in Velika Britanija sporazumele o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, v vesolju in pod vodo.
1941	je bil na Vodiški planini na Jelovici ustanovljen Gorenjski partizanski bataljon Ivana Cankarja.
1945 se je začel v Beogradu ustanovni kongres Ljudske fronte Jugoslavije. 1945 je Predsedstvo Avnoja pomilostilo tiste redke domobrance, ki so jih vrnili Angleži iz taborišča v Vetrinju in jim je uspelo priti pred sodišča. Petek, 6. avgust Danes goduje Ljubo.
776 p. n. št. so Grki so izvedli v Olimpiji svoje prve igre. Od vseh iger v antični Grčiji so bile najimenitnejše tiste, ki so v Olimpiji v mestni državi Elidi potekale v čast Zevsu.
1811 so ustanovili v Ljubljani prostozidarsko ložo »prijateljev kralja rimskega in Napoleona«.
1881 se je rodil škotski mikrobakteriolog Alexandre Fleming, človek, ki je odkril penicilin.
1886 se je rodil v Trstu prvi slovenski pilot in konstruktor letal Edvard Rusjan.
1894	je dobila Škofja Loka kot prvo slovensko mesto javno električno razsvetljavo.
1940 si je SZ priključila baltske države
1945 so vrgli iz ameriškega bombnika B-29 atomsko bombo na Hirošimo in tri dni kasneje na Nagasaki. V Hirošimi v hipu umrlo 70.000 ljudi, kasneje za posledicami sevanja še 130.000. V Nagasakiju umrlo 70.000 ljudi. Sobota, 7. avgust Danes goduje Kajetan - zavetnik proti kugi.
1779 se je rodil nemški geograf Carl Ritter, ki je skupaj s svojim rojakom Alexandrom von Humboldtom utemeljil sodobno geografsko znanost.
1819 so v bitki s približno enako močno vojsko Španiji zvestih rojalistov dosegli Simon Bolivar in domoljubni bojevniki odločilno zmago v boju za neodvisnost Kolumbije.
1864 je umrl slovenski izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. 1876 se je rodila plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Mata Hari. 1893 so odprli v Benetkah prvo mednarodno razstava moderne umetnosti. Slavni beneški bienale še danes nadaljuje tradicijo.
1895	so postavili Aljažev stolp na Triglavu. Nedelja, 8. avgust
Danes goduje Miran.
754 je bizantinski cesar Konstantin V. Kopronimos prepovedal čaščenje svetih podob. To je povzročilo, da je bilo mnogo del v kratkem uničenih.
1859 je izšel je cesarski ukaz o rabi ljudskih jezikov na gimnazijah, ki je določal, da se v gimnazijah dežel, kjer večina »ni nemškega jezika«, uporablja večinski jezik.
1861 se je rodil angleški biolog Wilin Bateson. V biologijo je uvedel izraz genetika.
1925 je prišlo do velikega pohoda Ku Klux Klana na Washington. Ponedeljek, 9. avgust
Danes je mednarodni dan domorodcev. Danes goduje Janez.
1942	je indijska kongresna stranka sprejela resolucijo z zahtevo po takojšnjem britanskem umiku iz Indije.
1945 so Američani vrgli atomsko bombo na Nagasaki. To je bilo tretji dan po atomski bombi na Hirošimi. 1963 se je rodila ameriška pevka Whitney Houston. 1974 je škandal Watergate pobral svojo najpomembnejšo žrtev, ko je Richard Nixon postal prvi predsednik v zgodovini ZDA, ki je moral odstopiti. 1902 so ustanovili v Gorici akademsko društvo Adria. 1912 se je rodil v Ribnici na Dolenjskem skladatelj in dirigent Bojan Adamič. 1916 so italijanske enote na soški fronti vkorakale v porušeno in izpraznjeno Gorico.
1991 so se sestali v Ljubljani predstavniki Slovenije in JLA in razpravljali o tehničnih podrobnostih umika armade iz Slovenije.
AvtottSOM
Po petnajstih letih končno nov sharan
Dolgo časa je trajalo, da je Volkswagen pokazal novo, prostornejšo generacijo sharana, ki v sebi skriva nekaj zanimivih dodatkov, kot so recimo drsna vrata za enostaven dostop do druge in tretje vrste sedežev, ob tem jih ni treba več odstranjevati iz vozila, če želimo recimo potniško kabino spremeniti v nakladalni prostor. Sharan je po novem sedemsedežnik za ravno toliko odraslih potnikov.
Volkswagnov program lansiranja novih modelov je prinesel spremenjenega velikega družinskega enoprostorca, ki je tehnično in kakovostno napredoval, česar za zunanjo podobo ne moremo reči. Njegova prodaja je stekla davnega leta 1995, ko so v sodelovanju s Fordom začeli prodajati prvo generacijo. Tako dolga življenjska doba je značilna le za kultne avtomobile oziroma klasike, s katerimi ta avto nima veliko skupnega. Seveda se je vztrajanje z zastarelim modelom »obrestovalo« s padcem prodaje, saj so se razmere na trgu v tem času občutno spremenile, ponudba takih vozil pa je danes sodobna in velika, zato diskretne prenove niso več dovolj.
Sharan ima zdaj »resen« družinski obraz, ki spominja na golfa in tako povzema nove smernice hišnega oblikovanja, če jim tako sploh lahko rečemo. Sprednji del označujeta klavirsko črni in s kromom okrašeni vodoravni letvici motorne maske ter na notranji strani zašiljena žarometa, ki sta za doplačilo biksenonska, za dnevne in pozicijske luči pa ponujata svetilne diode. Strmo odsekan zadek z velikimi prtljažnimi vrati, v katera se zajedajo zadnje luči, je tak predvsem zaradi uporabnosti in nakladalnih sposobnosti.
Ergonomija notranjosti je v primerjavi s prejšnjo generacijo povsem spremenjena, a se naslanja na novo oblikovalsko filozofijo znamke. Še posebej razveseljuje,
arry«a\ m
da se spredaj zdaj sedi nekoliko nižje, tudi položaj volanskega obroča je manj položen. Vsi gumbi in stikala so logično razporejeni, v novem sharanu pa najdemo številna različno velika odlagalna mesta ter na otip prijetne materiale, ki pri Volks-wagnu nikoli niso veljali za cenene.
Ker gre za globalni izdelek, bo enopro-storski volkswagen na vseh trgih na voljo z enakimi paketi opreme, a z različnimi deželnimi opcijami: osnovnim trendline, udobnejšim comfortline ter ekskluziv-nim highline. Vstopna opremljenost med drugim vključuje samodejno klimatsko
napravo s hlajenim predalom, easyfold zlaganje sedežev, radio s predvajalnikom zgoščenk, sedem varnostnih zračnih blazin, nadzor stabilnosti ter sistem start/ stop, ki ga je mogoče izbrati tudi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom.
Dolg je tudi seznam izbirne opreme, na katerem najdemo žaromete, ki samodejno spreminjajo dolžino svetilnega snopa, sistem DCC, ki spreminja nastavitve podvozja ter krmilnega mehanizma, zajetno panoramsko streho in novo generacijo sistema parkirne pomoči. Ta zna bočno parkirati v še manjša parkirišča, dodali pa so ji algoritem za prečno parkiranje in izvoz s parkirnega mesta. Še posebej se bomo take asistence razveselili v primeru, če nas je nekdo zaparkiral, a je spredaj in zadaj ostalo vsaj 25 centimetrov prostora.
Večja novost pri Volkswagnu so drsna zadnja vrata, ki jih poznamo iz mazde5 in jih lahko upravlja elektronika. Za dodatno varnost so poskrbeli tako, da se zapiranje nemudoma prekine, če vrata naletijo že na manjšo oviro. Naj še dodam da sedežev easyfold ni treba več odstranjevati iz vozila; običajno je novi sharan namenjen petim potnikom, kupci pa se lahko odločijo tudi za šest- ali sedemsedežno različico. V primeru šestih sedežev sta v drugi vrsti dva sedeža s samostojnim naslonom za roko.
Dizelska oziroma bencinska motorja sta ekološko optimizirana, podkrepljena s sistemom ugašanja ob zastojih ali pred semaforji, porabita do 21 odstotkov manj goriva in ustrezata okoljskim standardom Euro 5. TDI je že dobro poznan in ponuja 140 oziroma 170 KM moči, več sprememb sta doživela bencinska stroja, ki sta sedaj močnejša. Prostorninsko skromen 1,4-li-trski motor razvija 150 KM, 2,0-litrski TSI še 50 KM več. Oba sta podkrepljena s turbino, pri manjšem bencinarju se lahko vprašamo o višini porabe goriva, kadar tako velik avtomobil potrebuje več moči.
Na slovenskem trgu bodo novega sharana začeli prodajati konec septembra, pri Volkswagnu pa so prepričani, da bo nadaljeval uspešno pot predhodnika, ki je dobil 600.000 kupcev.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Izpostavljanje UV-žarkom
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kaj vsebujejo prehranska dopolnila za sončenje
Osnovna sestavina so karotenoidi (najpogosteje beta karoten). V prehrani je beta karoten pomemben vir vitamina A in pomemben antioksidant. Kot barvilo ga najdemo v korenju ter drugem sadju in zelenjavi. Beta karoten je oranžno barvilo in lahko povzroči oranžno obarvanje kože, predvsem po dlaneh in podplatih (karote-nodermia), a to ni nevarno in je brez posledic. Stanje se izboljša, ko prenehamo z jemanjem beta karotena.
Previdnost je potrebna pri jemanju sintetičnih karote-noidov pri težkih kadilcih in rednih pivcih, saj se pri njih lahko poveča tveganje za razvoj pljučnega raka. Naravni (sadje, zelenjava) karotenoi-di takega učinka nimajo.
Beta karoten podobno kot UV-sevanje v koži spodbuja tvorbo kožnega barvila melanina, ki je eden najučinkovitejših obrambnih mehanizmov kože pred UV-sevanjem.
Z uživanjem karotenoi-dov pred sončenjem (vsaj 14 dni, lahko pa tudi do nekaj mesecev pred izpostavlja-
njem UV-žarkom) okrepimo lastne obrambne mehanizme v koži, še preden smo izpostavljeni UV-sevanju. In nadaljujemo z uživanjem ves čas, ko smo izpostavljeni UV-sevanju.
Beta karoten je znan tudi kot antioksidant - lovilec prostih radikalov. Pri izpostavljanju UV-sevanja je poraba antioksidantov v telesu povečana. Beta karo-ten tako predstavlja potencialno zaščito pred kožnimi spremembami, ki jih lahko povzroči UV-sevanje. Tudi zavre prezgodnje staranje, saj antioksidanti ščitijo pro-lin (gradnik kolagenskih vlaken v koži, ki dajejo koži elastičnost) pred oksidacijo.
Beta karoten tudi spodbuja delovanje imunskega sistema, ki ga UV-sevanje oslabi.
Prehranska dopolnila za sončenje po navadi poleg karotenoidov vsebujejo še -vitamina C in E ter selen, ki so pomembni antioksidanti.
Beta karoten oziroma prehranska dopolnila z beta karotenom so samo dodatna zaščita kože pred sončnimi žarki, ne morejo pa nadomestiti običajne zaščite v obliki krem z ustreznim zaščitnim faktorjem.
Mateja Pislak, mag. farm.
Kaj pa samoporjavitvene kreme?
Samoporjavitvenih krem je več vrst in več tipov. Mnenje dermatologov po svetu je, da če že želimo doseči rjavo barvo kože, je bolje to doseči s sa-moporjavitvenimi kremami kot pa s pretiranim izpostavljanjem soncu ali obiskovanjem solarija. Res je tudi, da vse samoporjavitvene kreme ne delujejo na enak način. Dermatologi priporočajo predvsem uporabo samopor-javitvenih krem, ki vsebujejo dihidroksi aceton (DHA). To je molekula, ki se veže na ro-ževino in naredi obarvan sloj na podoben način kot barva za lase. Dihidroksi aceton je nestrupena snov, ki ostane na površju kože, v odmrlih celicah. Moramo pa vedeti, da te kreme ne zaščitijo kože pred soncem. Za to moramo uporabiti zaščitne kreme, ki niso škodljive za naše telo. Po dveh do treh urah pride
do obarvanja kože (obarvanje odvisno od koncentracije DHA v kremi), ki se ohrani od pet do šest dni, dokler se ne odlušči skupaj s povrhnjimi celicami.
Sredstva za samoporjavi-tev načeloma niso škodljiva, vendar pri preobčutljivih posameznikih lahko povzročijo reakcije. Dermatologi svetujejo, de se izogibamo kozmetiki, ki se prodaja preko interneta.
Hrana za lepo polt
Uživajte hrano, ki vsebuje karotenoidne pigmente, kot so korenje, marelice, melone in buče. Koža bo vsrkala oranžno barvilo in hitreje boste porjaveli. Jejte veliko sveže solate, privoščite si obilo tekočine in svežega sadja - in koža bo s polno paro proizvajala pigmente.
Za vse oblike UV-sevanja je znanstveno dokazano, da prispevajo k razvoju kožnega raka in prezgodnjemu staranju kože. Čezmerno in zlasti nepravilno izpostavljanje sončnim žarkom lahko resno poškoduje kožo in ogrozi zdravje. Pri tem ne gre samo za pordelo kožo ali lažje sončne opekline. Vse pogostejše škodljive posledice UV-sevanja so fotosen-zibilne reakcije, pigmentne motnje in kožni rak. Zato nikoli na sonce brez ustrezne zaščite!
Mateja Pislak, mag. farm.,
Lekarne Ptuj
Pobiranje semena
Nekoč, pa ne tako davno nazaj, v trgovini nisi mogel kupiti toliko različnega semena kakor sedaj. Zato se najde le redko katera gospodinja, ki si še vedno sama shranjuje semena zelenjadnic, pa tudi semena cvetlic se le redkokdaj pobirajo. V časi krize pa se lahko to spremeni. Marsikdo nima več denarja, da kupi vse seme v trgovini. Prav gotovo si semena cvetlic enoletnic pa tudi nekaterih trajnic brez večjih težav lahko naberemo sami, le nekaj pravil moramo vseeno poznati.
Najprej je seveda treba vedeti, ali je rastlina trajnica ali enoletnica. Semena mnogih trajnic namreč potrebujejo veliko mraza, da uspešno kalijo. Zato semena trajnic dobro posušimo, potem pa jih je najbolje dati v hladilnik za celo zimo. Lahko pa jih posejemo tudi sedaj in pustimo celotno setev kar na prostem.
Foto: Miša Pušenjak
Pri enoletnicah moramo vedeti, ali imamo opraviti s hibridi ali z navadnimi sortami. Vem, da mnogi pobirate semena cvetlic, ki so vam všeč, pa ne z lastnega vrta. Takrat tega seveda ne morete vedeti. Zato pa morate poznati žalostno a resnično dejstvo. Mnogi hibridi cvetlic so vzgojeni tako, da njihovo seme ne kali. Zato ne smete biti razočarani, če naslednje leto ne bo nič. Drugo dejstvo pa je, da iz semena hibridnih cvetlic (podobno kakor zelenjadnic) ne zraste naslednje leto to, kar pričakujete. Hibrid pomeni križanec - posledica tega je, da se naslednje leto na potomstvu, naših sejančkih, poznajo lastnosti obeh staršev, pa še njihove kombinacije, in bo nasad lepo pisan, lahko celo različne višine, barve, velikosti cvetov, skratka, lepa, pisana mešanica, ki pa ni za okrasne gredice tam, kjer si želimo red ali pa celo samo nizke rastline. Pa tudi če imamo opraviti z navadnimi sortami, moramo, če želimo obdržati pisano mešanico ali pa lepo polnjene cvetove, pogosto odbrati cvetove, katerih seme bomo vzeli. Vse cvetlice enoletnice izvirajo namreč iz narave, kjer pa po večini niso pisanih barv, ampak običajno prevladuje ena, največ dve različni barvi. Žlahtnitelji pa so uspeli vzgojiti pisane mešanice, ki jih občudujemo danes. Vendar je v dedni zasnovi še vedno prevladujoča osnovna barva. Zato je treba zdaj, ko najlepše cvetijo, poiskati najlepše, največje, najbolj polnjene, predvsem pa cvetove vseh možnih barv, tudi tistih, ki vam morda niso najbolj všeč. Te cvetove si označimo, sama sem to naredila s pisanimi nitkami, lahko pa se vzame tudi pisane žičke, ki jih uporabljamo za zapiranje vrečic. To naredimo čim bolj zgodaj v poletju, da seme prvih cvetov tudi čim prej dozori. Če seme dozoreva v megleni ali deževni jeseni, bo njegova kalji-vost slaba, tudi zdravstveno stanje semena in kasneje sejančkov ne bo idealno. Zato vedno pobiramo semena prvih cvetov. Prav enak princip velja tudi pri pobiranju semena zelenjadnic, na primer fižola. Prve, najlepše in najdaljše stroke pustimo za seme. Ti bodo najbolj zdravi, najmanj okuženi z virusi, bakterijami in glivicami, pa tudi manj jajčec fižolarja bomo s prvimi stroki prinesli v skladišče.
Seme poberemo, razporedimo po papirju nekje na suhem in hladnem v zelo tanki plasti in posušimo. Šele potem ga poskusimo nekoliko očistiti, očiščenega pa shranimo v označene vrečice.
Vsi ostali, ki si semena ne boste nabirali, pa morate semenske zasnove, če nastajajo, odstranjevati, če želite, da bodo cvetlice lepo bujno cvetele do jeseni. To velja za vse rastline , tudi za balkonske lepotice. V letošnjem letu opažam, da se nekoliko slabše drži povešujoč, balkonski grobelnik. Če je postal rumenkast, bolj redek, ga okrajšajte za tretjino, četrtino, polovico, odvisno, kako se drži, da bo ponovno zacvetel. Svetujem tudi, da vse balkonske rastline zdaj po tej vremenski spremembi vsaj enkrat zalijete s pripravki iz izvlečkov morskih alg. Tako bodo lažje in bolje prenesle stres.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
S svetovne Mm scene
Foto: examiner.com
Restavracija v premožnem zgornjem vzhodnem delu Manhattna se skuša znova vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov, tokrat z najdražjim simbolom pregovorno nezdrave ameriške hrane - hotdogom. 30 centimetrov dolga hrenovka v kruhu stane kar 69 dolarjev! V ponudbi te restavracije je sicer tudi sladoled za 1000 dolarjev.
Običajna cena hotdoga na newyorških ulicah se sicer razlikuje - odvisno od razpoloženja ter očesa in ušesa uličnega prodajalca. Če npr. prodajalec ugotovi, da ima opravka s turistom, nemudoma izbruhne »inflacija«, kljub temu pa cena načeloma nikoli ne preseže štirih dolarjev.
Pri Serendipity že za običajne hotdoge zaračunajo osem dolarjev in pol. Njihova iznajdba za 69 dolarjev pa je nekaj posebnega. Kot je pojasnil solastnik restavracije Joe Calderone, gre za »30 centimetrov goveje popolnosti«. Hrenovko ocvrejo v olju iz belih tartufov, nakar jo položijo v žemljo iz testa za mehke preste, premazano s tartufovim maslom. Na koncu nanjo nane-sejo še malce mastnih gosjih jeter.
Restavracijo »Serendipity 3« je Stephen Bruce odprl že leta 1954. V preobilici ponudbe v New Yorku restavracije hitro izginjajo, Bruce pa seje znašel in že kmalu izumil ledeno vročo čokolado, nad katero je bila navdušena celo nekdanja prva dama ZDA Jacqueline Kennedy Onassis. Ob svoji 50. obletnici je restavracija prišla v Guinnessovo knjigo rekordov s 15-litrsko vročo čokolado.
Zaradi tovrstnih posebnosti restavracija nima težav z gosti, saj ti čakajo v vrsti - ne glede na to, da je v New Yorku restavracij skorajda več kot ljudi. Večinoma so to turisti, ki lahko o doživetju nato pripovedujejo še dolga leta, in pa tisti Newyorčani, ki jih denar »ne zanima«. (sta)
Legendarni britanski pevec Joe Cocker za letošnji oktober napoveduje izdajo svojega novega že težko pričakovanega studijskega albuma. Album bo nosil ime Hard Knocks in je pro-ducentsko delo Matta Ser-letica, ki je znan po delu s skupinama Collective Soul in Matchbox Twenty, ter Robom Thomasom in Carlo-som Santano. John Robert Cocker, ki je na glasbeni sceni prisoten že skoraj 50 let, seje rodil 20. maja 1944 v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Zaslovel je v 60. letih s svojo mešanico rocka in bluesa. Nastopil je tudi na legendarnem Woodstocku
leta 1969- V svoji karieri je prejel številne nagrade, med drugim tudi grammyja za pesem Up Where We Belong, duet z Jennifer Warnes. Znašel se je tudi na lestvici stotih največjih pevcev vseh časov revije Rolling Stone. Zagotovo pa sega spomnite po dveh njegovih verjetno največjih uspešnicah With a Little Help from My Friends in You Can Leave Your Hat On. Ker najslajše reči po navadi pridejo ob koncu, naj vas ob koncu tega sestavka razveselim še z informacijo, da bo Joe Cocker v ponedeljek, 15. novembra, koncertiral v novi dvorani v Stožicah.
Duran Duran
®@®
Po treh letih premora se na svetovno glasbeno sceno vrača britanska zasedba Duran Duran. Skupina je že nekaj časa zaprta v studiu, kjer pripravlja material za novi studijski album. Eno izmed novih skladb so posneli skupaj z Ano Matro-nic, članico zasedbe Scissor Sisters. Producent novega albuma bo Mark Ronson, ki je doslej že sodeloval s številnimi znanimi imeni, k.ot so Robbie Williams, Lily Allen, Kaiser Chiefs in Amy Wi-nehouse. To bo njihov prvi album po albumu Red Carpet Massacre iz leta 2007. Z albumom, ki zaenkrat še nima imena in nosi zgolj delovni naslov King OfNo-ivhereov, se nameravajo vrniti k svojemu staremu, prepoznavnemu zvoku iz 80. let prejšnjega stoletja.
Idejni vodja in tihi šef virtualne svetovno znane hiphop zasedbe Gorillaz Damon Albarn je potrdil, da se skupina, ki je zelo znana tudi po tem, da se zelo redko odpravlja na turneje, namerava kmalu odpraviti na svojo prvo veliko svetovno turnejo. Turnejo, na kateri bodo predstavljali svoj zadnji studijski album Plastic Beach, bodo pričeli na odrih v ZDA, nadaljevali po Evropi, kjer je že znanih
Foto: internet
Gorilaz - Plastic Beach
10 koncertov v znameniti londonski dvorani Q2. Prav tako pa jih bo pot zanesla še v Avstralijo in Azijo. Turnejo so poimenovali po svojem zadnjem, že tretjem studijskem albumu Plastic Beach.
®®®
Popularna avstralska pevka Kylie Minogue, ki
je julija izdala svoj novi, že deseti studijski album Aphrodite, je postala prva solo izvajalka v zgodovini glasbenih lestvic v Veliki Britaniji, ki ji je uspelo, da se je kar s štirimi albumi prebila na prvo mesto v štirih različnih desetletjih. Velik uspeh je album Aphrodite doživel tudi čez lužo, saj se je v prvem tednu prodaje uvrstil na 19. mesto na lestvici Billboard 200, kar je najvišja uvrstitev po njenem albumu Fever iz leta 2002. Kylie je z novim albumom prišla med »top 10« v kar 13 državah. Za uspeh zadnjega album so zaslužni tudi številni znani glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju albuma, med njimi so bili tudi Calvin Harris, Jake Shears (Scissor Sisters), Timo Rice-Oxley (Keane) in Red One, ki je produciral glasbo za Lady
Gaga in Sugababes.
®@®
Sunshine Days je naslov novega albuma britanske zasedbe Matt Bianco. Na
omenjenem albumu bodo objavljeni največji hiti iz njihove 25-letne kariere. Na albumu Best Of je zbranih 16 skladb, od katerih so jih kar 11 posneli na novo. Za produkcijo novega materiala sta skrbela Mark Reilly in Mark Fisher. Matt Bianco so britanska pop skupina, katere začetki segajo v zgodnja osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Njihovo ime ne temelji na osebnem imenu katerega od članov, temveč je ime izmišljenega tajnega agenta, saj so bili
prvotni člani veliki oboževalci vohunskih filmov. Dve največji uspešnici omenjene zasedbe sta zagotovo skladbi Half a minute in Get Out of Your Lazy Bed.
Ameriška rock skupina Evanescence, ki sta jo leta 1995 ustanovila vokalistka Amy Lee in kitarist Ben Moody, je preložila izdajo svojega novega albuma. Kot je dejala pevka Amy Lee, bo novi album zagotovo naj-
boljši v njihovi karieri in zato rabijo še nekaj dodatnega časa za nove ideje in nove skladbe. Tretji album omenjene zasedbe v studiu nastaja že od februarja. Evanescence poznamo predvsem po odlični rockerski baladi My Immortal inpo hitih Bring Me To Life ter nazadnje Call Me When You're Sober. Nazadnje so Evanescence album The Open Door izdali leta 2006.
Janko Bezjak
	
■ 1	
	
	
	1
	Foto: internet
Joe Cocker
Ü	p	fe	VW WW
	...	—	


WrataliCTliMi-I+ll
gšljmPliL»]
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
2.	CALIFORNIA GURLS - K.PERRY FT. SNOOP DOGG
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	AIRPLANES - BOB FT HAYLEY WILLIMAS
NEMČIJA
1.	WAKA WAKA (THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
2.	ALEJANDRO - LADY GAGA
3.	HELELE - VELILE & SAFRI DUO
Le s t v i
NA
j !
i
1.	ALEJANDRO - LADY GAGA
2.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
3.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY AND SNOOP DOG
4.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	TE AMO - RIHANNA
7.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
8.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
9.	SATELITTE - LENA
10.	THIS AIN'T A LOVE SONG - SCOUTING FOR GIRLS
11.	WAVIN' FLAG - K'NAAN fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
svinjski paprikaš, polžki SREDA
solata iz bučk z jajci*, jabolčni
zavitek
ČETRTEK
špageti z mesno polivko, solata PETEK
juha s šampinjoni, ajdovi žganci, bučno-skutni narastek SOBOTA
zrezki iz zmletega mesa, pire
krompir
NEDELJA
porova kremna juha, pečen piščanec s pečenim krompirjem**, paradižnikova solata PONEDELJEK krompirjevi svaljki, solata
*Solata iz bučk z jajci
Sestavine: 1 kg mladih bučk (cukini), 5 - 6 trdo kuhanih jajc, 3 stroki česna (oz.po okusu), 2 veliki žlici nasekljane-ga zelenega peteršilja, sol, poper, olivno olje, balzamični kis.
Neolupljene bučke narežemo na 2-3 mm široke rezine in jih zelo na kratko blanširamo v močno slani vodi. Dobro jih odcedimo in ohladimo. Nato jih do-
bro premešamo z začimbami, kisom in oljem. Na koncu dodamo na rezine narezana trdo kuhana jajca in še enkrat rahlo premešamo. Solata je najboljša, če jo nekaj ur (najbolje čez noč) pustimo v hladilniku.
**Pečen piščanec s pečenim krompirjem
Sestavine: manjši piščanec, 500 g krompirja, olivno olje, limona, sol, poper, 2 stroka česna, 1 šopek timijana.
Piščanca mariniramo z olivnim oljem, soljo, poprom, limono, česnom in z nekaj vejicami timijana, ki smo jih sesekljali. Pustimo stati eno uro. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Olupimo in nasekljamo česen. Pekač namažemo z olivnim oljem in potre-semo z vejicami timijana. Vanj damo meso. Krompir operemo, olupimo in narežemo na kose. Stresemo ga v večjo skledo, dodamo limonin sok, sol, poper in malo timijana. Dobro premešamo, nato pa vse skupaj stresemo okoli piščanca. Prilijemo s 3 dl vrele vode in pečemo 30 minut. Nato piščanca obrnemo in ga še po drugi strani natremo s soljo, poprom in preostalim timija-nom. Premešamo tudi krompir in po potrebi prilijemo še malo vroče vode, potem pa pekač še za eno uro potisnemo v pečico, da se meso in krompir zlato rumeno zapečeta.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o ...
...ljubezni in napakah?
Angleži: "Ko se ljubezen ohladi, se vidijo vse napake."
Nizozemci: "Ljubezen vidi vrtnice brez trnja."
... pravdanju?
Italijani: "Če nimaš prav, se pravdaj, če imaš prav, pa se pobotaj."
Danci: "Pri pravdah stranke hujšajo, odvetniki pa se redijo."
... moči ljubezni?
Stari Rimljani: "Ljubezen ne pozna ovir."
Nemci: "Za ljubezen ni noben zid previsok."
o poznavanju sebe?
Kitajci: "Znanje je poznati druge, poznati sebe pa modrost."
Portugalci: "Nikogar tako slabo ne poznamo kot sebe." . pravici?
Nemci: "Ne išči pravice s praznim žepom!"
Japonci: "Pravica je vedno na strani zmagovalca."
. praznikih?
Japonci: "Dan pred praznikom je najlepši."
Kurdi: "Samo bedaki imajo vsak dan praznik."
. prepiru?
Armenci: "Vsak prepir se konča s kesanjem."
Židi: "Ko se pogrne miza, je konec prepira."
Smeh ni greh
Kako policist rešuje križanke?
"Svečana obleka (4 črke)?"
-	"Črna!"
"Mesto v Italiji (3 črke)? -"Trs!"
"Ženin brat (4 črke)?" -"Mare!"
"Del jedilnega pribora (3 črke)?" - "Zob!"
"Najmanjše trištevilčno število (3 črke)?" - "000!"
"Utežna mera (4 črke)?" -"Utež!"
"Zdrava pijača (3 črke)?" -"Pir!"
"Hladno orožje (3 črke)?"
-	"Top!"
"Neozdravljiva bolezen (4 črke)?" - "Smrt!"
"Mera za dragocenosti (5 črk)?" - "Denar!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
ELDA VILER
SIBIRSKI KOZAK (VLADIMIR)
NEMŠKI STROJNI INŽENIR (RUDOLF)
PAPEŽEV LETNI DOHODEK
ŽUPAN POD FRANCOZI
IRENA VRČKOVNIK
NAS
GINEKOLOG (IZTOK)
NAS PEVEC (MATEJ)
ODSTAVEK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
OTOK V INDONEZIJI
NEMSKI JEZIKOSLOVEC (GEORG)
MODEL NISSANA
PISATELJ (THOMAS)
IGRALKA (MINA)
DRACJE
(STAR.)
NASELJE PRI NAKLEM
KALCIJ
PRITOK DONAVE
METULJ IZ JUŽNE AZIJE
IZREK PONČNA MISEL
MAJHNE KAMNITE PLOSČE, SKRIL
ČRNA BORZA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
UNIČEVALEN OGENJ
SLEPI AMERIŠKI PEVEC CHARLES
ELEMENT JEZI KA
UKAZ V BASICU
KOZASKI STOTNIK
ZGOSČENKA, CD
BARVILO ZA LASE
NIKA JUVAN
MESNAT PRAŠIČ
MARATONEC WOLDE
OKRASNA RASTLINA, REPATI ŠČIR
IZGUBLJEN GENIJ
BOLGARSKI CAR
GRŠKA PESNICA
IZ BESED MAJA + PERL
TKIVO PRI CEVNICAH
GOBA TUREK
NAŠ PESNIK (LOJZE)
ITALIJANSKA SOPRANISTKA (MIRELLA)
VERSKI REFORMATOR
KRANJ
LENOBA (STAR.)
NADOMESTEK DENARJA
ZADAR (ITALIJ.)
MOČVIRJE (STAR.)
NAŠ JEZIKOSLOVEC (JOSIP)
POLETNO ŽITO (STAR.)
In očka je to storil. "Evica, ljubica moja!" ji je zašepetal na uho.
Nato se je Eva jezno oglasila: "Nič ne bo! Boli me glava in jutri imam veliko dela!"
"Kako policist razžene množico škotskih demonstrantov?"
"Začne pobirati prostovoljne prispevke."
Iz zapisnika prometne nesreče na zavarovalnici: "Najprej sem pred seboj zagledal prestrašen obraz, potem pa je gospod padel na streho mojega avtomobila."
V restavraciji. - "V denarnici imam 5 evrov. Kaj mi priporočate?" - "Lokal na drugi strani ceste!"
Ivan opazuje ženo pri šivanju.
"Tega pa res ne razumem!"
"Česa ne razumeš?"
"Tega, da s tako lahkoto vde-neš nit v šivankino uho, avta v garažo pa ne."
* Blondinka je ujela zlato ribico in ta ji je rekla: "Če me izpustiš nazaj v vodo ti izpolnim tri želje!" - "Katere pa?" je vprašala blondinka.
* Mati je odpotovala in mala petletna Eva je lahko spala v spalnici pri očku.
"Očka, daj mi poljubčka, tako kot ga daš mamici pred spanjem!"
Očka jo je poljubil na lička, Eva pa je nadaljevala: "No, sedaj mi pa zašepetaj nekaj nežnega v uho, tako kot to narediš mamici pred spanjem!"
"Tone, ali si že slišal, da so staro Majdo odpeljali iz službe direktno na urgenco zaradi zastrupitve?"
"Zaradi zastrupitve? Potem se je pa verjetno ugriznila v svoj jezik!"
Ko so bili še voditelji Hrvaške, Srbije in Bosne, so Franjo, Slobodan in Alija ujeli zlato ribico. Ribica jih je prosila, naj jo izpustijo, v zameno pa bo vsakemu izpolnila eno željo.
"Hočem da Srbi izginejo!" je rekel Franjo. In želja se mu je izpolnila.
"Hočem, da izginejo Hrvati!" je rekel Slobo. Tudi njemu se je izpolnila želja.
Alija gleda okoli sebe, nato pa reče ribici: "Rad bi dobro turško kavo!"
Ugankarski slovarček: BEREK = star izraz za močvirje, EKTO-MIJA = operativna odstranitev, ENNS = desni pritok Donave v Avstriji, FLOEM = tkivo pri cevni-cah, KAI = otok v Indoneziji, vulkansko otočje v Sundih, MORAVI-ZEM = element jezika moravskih Slovanov v katerem drugem jeziku, RUN = ukaz v basicu, RŽADA = zmes pšenice in rži, soržica, ŠKRLA = majhne kamnite plošče, skril.
■je^oiy 'eiuouS 'eeiu|e 'efej^e euaiunj 'oluejy Tuv TuNejlS 'oe>| -ex 'oiazjABJOiu 'rnpow T\| 'uoq 'uo^aq 'Áuuns 'jooi 'yx 'uasy Toi -ap 'jeue 'e^daion eujg 'lasaia 'weo^ 'eu>i 'Aoseuv 'wep |jeed 'jene"| 'epezj 'oieso^ 'eoeds :ou
-AB.IOpOA :3)|UeZIJ)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
MORSKA RIBA
Govori se ...
... da je ena znanih poetovi-onskih mestnih dam svojim kolegicam v petek pozno zvečer z blaženim nasmehom zaupala: »Nocoj pa se je moj župan zares izkazal, vam povem, tako dolgega ni imel še nihče, odkar pomnim...« Govora namreč.
... da bomo tudi v stari Po-etovioni dobili svojo Bastijo; a brez skrbi, ne gre za kakšne zapore, ampak za nov razstavni prostor, ki naj bi ga uredili v kletnih prostorih stare Mestne hiše ob tržnici,
... da so številni turisti, ki so se minuli konec tedna vračali z morja proti domu, mimogrede spoznali tudi lepote (in revščino) naših Haloz, saj so zaradi nekajkilometrskih kolon na hrvaški strani promet preusmerili prek mejnega prehoda Htm na Sotli, čez Rogatec in Žetale.
... da se bodo Štemtalčani verjetno kmalu spet kopali v svojem nekdaj tako popularnem kopališču. Baje ne gre za kakšno prvoaprilsko, še manj
predvolilno potegavščino, ampak za resne namene podjetnega šefa tamkajšnje restavracije.
. da zadnje čase postajajo nasilne tudi ženske; ker nimajo moči, pač »ugriznejo« v kakšen občutljiv del moškega telesa.
... da na nedavnem kmečkem prazniku v neki sloven-skogoriški občini zagotovo ne bi prišlo do eksplozije, če bi kmečke žene kurile v pravi kmečki peči. Ta je namreč na drva, ne na plin.
• Pričetek zavarovanja:
Konec (potek} zavarovanja:
Izbrana zavarovalna vsota za doživetje (v EUR):
... da so imeli Šterntalčani veliko zaslug za gostovanje Va-lencie v Sloveniji, čeprav so se na tiskovni konferenci široko-
Vidi se
1.9.2101
Letna premija (v EUR):
Mesečna premija
(v EUR):
Skupni pripisan dobiček k vašemu zavarovanju od pričetka zavarovanja do 31. decembra 2009 (v EUR):
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Za ostre oči • Najeli razlike
. da nekatere zavarovalnice v datumih poteka zavarovanja malo pretiravajo. Že res, da se življenjska doba nenehno povečuje, a verjetno bodo redki dočakali celo stoletje in še čez .
Foto: Tajno društvo PGC
Nagrado podarja

KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Benjamin Weber
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili po elektronski pošti fotografijo male Teje Kolednik iz Cirkulan, ki se že pri dobrih treh letih pogumno spopada s čisto pravimi gospodinjskimi opravili: Tudi likati že znam, vidiš, stric Beno?« Fotografijo je poslal Tejin stric Benjamin Weber.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
					7		8	
9		1		6			7	4
4								
	7				5			
6				1				2
			8				4	
								1
7	4			2		9		6
	5		3					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	0
Bik	VVV	©©	€	OOO
Dvojčka	VV	©	€€€	00
Rai	V	©©©	€€	000
Lev	VV	©©	€€€	0
Devica	VVV	©©©	€	00
Tehtnica	V	©©	€	000
Škorpijon	VV	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	VV	©	€€€	00
Ribi	V	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. avgusta do 9. avgusta: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel nagrado Bukvice po pošti. Nagrajenec je: Gal Vidovič, Sela 7d, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.
Anekdote slavnih
Med razpravo o ustavi ZDA so predlagali, naj vanjo zapišejo, da redna vojska ZDA ne sme nikoli imeti več kot 5.000 mož. Kasnejši prvi predsednik ZDA George Washington kot predsedujoči častnik ni smel ničesar predlagati, vendar seje nagnil k sosedu in dejal: »Predlagajte, da v ustavo tudi zapišemo, da sovražnik, ki bi napadel ZDA,
ne sme imeti nikoli več kot 3.000 mož.«
***
Nemški skladatelj Georg Friedrich Händel je med dirigiranjem na koncertu opazil, da se njegov znanec, pisatelj komedij, neprestano smeje in pogovarja s svojo sosedo. Po koncertu ga je prizadeto vprašal: »Povejte mi, lepo vas prosim, zakaj ste se med mojim koncertom smejali?Ali se
morda jaz smejem, ko gledam vaše komedije?«
***
Nekoč je irski književnik Bernard Show takole nagovoril znance: »Zdi se mi, da le redko mislite. Le redki so, ki mislijo trikrat ali štirikrat na leto. Jaz sem slaven zato, ker
mislim enkrat ali dvakrat na teden.«
***
Ko so italijanskega pevca Enrica Carusa vprašali, kaj misli o glasbeni nadarjenosti različnih narodov, je odgovoril: »Francozi so ustvarjeni za to, da ustvarjajo opere, Italijani, da jih pojejo, Nemci, da jih igrajo, Angleži, da jih
poslušajo, Američani pa za to, da jih financirajo.« ***
Med gosti, ki jih je sprejel irski književnik George Bernard Shaw, je bil Fabian, znameniti detektiv iz Scotland Yarda. Ta je dramatiku predlagal, da bi za poznejše rodove ohranili njegove prstne odtise. Shaw se je strinjal, vendar so bili njegovi prstni odtisi tako medli, da se sploh nič niso poznali na podlagi. »No,« je pripomnil Shaw, »če bi bil že prej vedel za to, bi
si bil gotovo izbral kak drug poklic...«
***
Nemški kancler Adenauer je zaupal svojim strankarskim kolegom svoje izkušnje: »Nikoli se ne kregajte z otroki in častniki! Otroci vržejo na koncu kamen, častniki pa imajo vedno zadnjo besedo!«
Pavlovci • Peka domačega kruha na kmetiji
Trdo delo se jima obrestuje
Ludvik in Zdenka Kralj iz Pavlovcev sta se pred petimi leti odločila za dopolnilno dejavnost peke kruha na kmetiji. Začetne težave sta prebrodila in danes sta kljub neprespanim nočem, ki jih ta dejavnost prinaša, s svojo odločitvijo zadovoljna.
Kmetija Kralj se nahaja ob prometni cesti Ormož-Ljutomer, zato se pri njih po kruh ustavljajo kupci iz različnih koncev Slovenije. Prav zaradi lokacije pa se jim obeta v naslednjih letih tudi rušitev hiše.
Pri Kraljevih so že od nekdaj za praznike spekli veliko kruha, ki so ga podarili svojim številnim sorodnikom, znancem, prijateljem. Odločilno je bilo razmišljanje Mi-škovega Matjašeka, ki je ob neki taki priložnosti menil, da je kruh tako dober, da bi ga lahko pekli za prodajo. Najprej ga niso jemali resno, a ideja jim ni dala miru. Uradno so dejavnost registrirali leta 2005, kar nekaj časa pa so postopki zaradi nemogočih pogojev, ki so jih zahtevale inšpekcije, stali. Ko so se pravilniki nekoliko razrahljali, so zadovoljevali pogojem in si pridobili potreben certifikat. »Pri začetnih težavah nam je zares veliko pomagala Hinka Hržič iz svetovalne službe,« se spominja Ludvik Kralj časov, ko sta z ženo zaradi birokratskih ovir razmišljala, da bi bilo morda bolje vse skupaj pustiti. Ko se je dejavnost malo utekla, pa so prišli prvi prazniki. »Za veliko noč je bil nemogoč naval. Drugi so že nesli k že-gnu, mi pa smo bili še vedno v pekarni. Odločilno idejo je imela svakinja, ki je rekla, da naj postavimo še eno peč,« je povedal Ludvik Kralj o tem, kako so uredila še en delovni prostor.
Po delovni noči v hlev, na polje ali teren
Sedaj imata na voljo dva prostora za pripravo testa in vzhajanje, prostor za prodajo ter dve peči, v katerih je tedenska kapaciteta 250 kilogramov. Čez leto je sicer ne dosegata, a za praznike je veliko dela. Peči Ludvik zakuri trikrat na teden. Drva zanje zrasejo v domačem gozdu. Največ uporablja bukev, ga-
ber in jelšo, ki so najboljša drva za krušno peč. Ludvik ima natančno prešteta polena, koliko jih potrebuje za prvo kurjenje. To ni preprosto, saj v takšni peči ni mogoče regulirati toplote, in ko je dovolj odkurjeno, morajo hlebčki v peč. Kruh je Zdenka sprva mesila ročno, sedaj pa si pomaga s strojem. Peče mešani, koruzni, sadni in ajdov kruh z orehi. Slednja dva predvsem ob praznikih in za prodajo v večjih mestih, kamor ga zjutraj odpelje mož. »Ljudje radi kupijo domač kruh, pripravljen na klasičen način, spečen v krušni peči. Recepture so stare, takšne, kot so jih, kar pomnijo, pekli pri Kraljevih. V sadni kruh dam posušena jabolka, slive, hruške, marelice, fige, rozine in orehe. Večino sadja spravimo in posušimo doma. To zahteva veliko dela, pri čemer nam pomaga tašča Marija, ki pri tem opravi zares veliko dela,« je povedala
Zdenka Kralj.
Kljub temu da delo opravljata že pet let, imata Ludvik in Zdenka že vedno težave zaradi neprespanih noči, v katerih pečeta kruh. To tudi ni čudno, kajti zjutraj, po nočni peki, se ne odpravita v posteljo, ampak ju čaka delovni dan na kmetiji oziroma pri razvozu kruha na terenu. Zjutraj je treba poskrbeti za 30 glav živine, obdelati pa je treba tudi okrog 27 hektarjev zemlje. Pšenico si tako pridelajo doma, saj je Zdenka prepričana, da je kakovost kruha v veliki meri odvisna od moke.
Na Dobrotah štiri zlate in dva kipca
Da pri Kraljevih pečejo kakovosten kruh, pa ne potrdijo le zadovoljne stranke, ampak tudi rezultati sodelovanja na Dobrotah slovenskih kmetij, kjer so zelo uspešni. Letos so sodelovali z vsemi štirimi
vrstami kruhov, ki jih pečejo, in vsi so bili zlati, za koruznega in ajdovega pa so dobili že kipec.
Kruh prodajo na domu po naročilu, z njim zalagajo franšizne trgovine Kmetijske zadruge Ormož, zalagajo številne okoliške znane kmečke turizme in prodajajo na tržnicah v večjih mestih.
Kljub temu da je takšno nočno delo zelo težko, še posebej v vročini je bilo hudo naporno, Kraljeva pravita, da jima ostaja zadovoljstvo, da dobro delata, da se stranke vračajo. »Veliko se da prodati na kmetiji, težava pa je v tem, ker ne znava angleško. Redno namreč prihajajo turisti. Pri teh zadregah nama pomagata sin Denis in hčera Tinkara,« pove Ludvik. Malo smo poklepetali še o aktualni gospodarski situaciji in gospodar je povedal, da se pozna, da ni denarja. Doma se proda navaden kruh, sadni in ajdov, ki sta dražja, pa predvsem v Mariboru ali Celju, kjer je kupna moč povsem drugačna. Zavedata se, da ni dovolj speči dober kruh, tudi prodati ga je treba in oboje Kraljevima zaenkrat lepo uspeva.
Nad kmetijo pa visi tudi senca. Obeta se jim, da bodo njihovo lepo urejeno kmetijo, zaradi prestavitve železniške proge, podrli. To so pristojni napovedali že kakšno leto nazaj, vendar jih nihče ne obvešča, kako daleč so postopki in kdaj se bo to zgodilo. »Najtežje je prenašati neinformiranost. Če bi vedel, koliko časa še imamo na voljo, bi morda še kaj vložil, v kakšno širitev proizvodnje ali pa v posodobitev hiše, zamenjati bi bilo treba del strehe. Tako pa čakamo in ne vemo, kako se bo zasukalo naše življenje in kdaj bomo morali iz hiše,« je nejevoljen Ludvik Kralj.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ljutomer • Enajst zlatih maturantov
Tudi letošnja generacija maturantov gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera je dosegla izjemne rezultate.
V spomladanskem rokuje k celotni splošni maturi pristopilo 127 kandidatov, od teh le enemu mature ni uspelo opraviti, kar pomeni 99,2-odstotno uspešnost. Med zlate maturante, ki so dosegli prag 30 in več točk, so se tokrat zapisali: Žiga Avsec, Filip Cvetko, Miha Dominko, Tjaša Dražnik, Sara Drvarič Ta-lian, Tara Klun, Anja Kosi, Kaja Lenarčič, UrošMarkoja, Matej Mlinarič in Barbara Petovar. Maturitetna spričevala je na slovesnosti v mestnem središču minulo sredo podeljeval ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec (na posnetku skrajno desno).
NŠ
Apače • Za konec igre brez meja
Foto: DK
Športno društvo Apače na Dravskem polju je letos praznovalo 40-letnico, ki so jo obeležili z več športnimi prireditvami.
Praznovanje pa so zaključili z igrami brez meja v športnem parku, kjer se je zbralo deset ekip, tekmovali pa so v devetih igrah, in sicer: apaški poligon, tlakovanje poti, poroka, bobek, gašenje po apaško, po bob na breg, balinanje, metanje jajc in igro gadna. Ob bučni podpori in smehu gledalcev in navijačev je na koncu slavila ekipa Bar Capri, druga je bila ekipa ŠD Njiverce, tretja ŠD Pobrežje Hopsi, sledili so Sodniki Ptuj, PGD Apače, Gasilci Leskovec, Sadomazo, Hitri in drzni, ŠD As in Klateži. Sicer pa so na koncu veliko zanimanje vzbudili sladki izdelki, med njimi pa še najbolj torta v obliki športnega parka v Apačah.
DK
Ptuj • Šport na ptujskih ulicah in trgih
Foto: Črtomir Goznik
Že po tradiciji so v prazničnih dneh na ptujskih ulicah in trgih potekale nekatere športne in druge aktivnosti.
Pripravili so jih v Športnem zavodu Ptuj, Košarkarskem klubu Maska caffe, Badminton klubu Ptuj, Športni šoli Juhuhu To-mija Jagarinca in v umetniškem društvu Štibl, ki so pritegnile tako igralce kot gledalce oziroma udeležence. Marsikdo si je zaželel, da bi s takšnim dogajanjem ptujske ulice in trge polnili večkrat letno, s tem bi se počasi tudi že navajali k temu, da bo nekoč le treba mestno jedro očistiti jeklenih konjičkov in ga prepustiti pešcem ter dogajanju.
MG
Ptuj • Večer z romantiko
Zadnji, sedmi koncert letošnjega festivala Arsana na Ptuju je izzvenel v melodijah mojstrov komorne glasbe; Konstantina Bogina, Laure Pietrocini, Blaža Puciharja; Mi-omire Vitas, Ane Kavčič Puciha, Marca Fiorentinija, Leva Bogina; Pierre Henrija Xuereba in Anatola Liebermanna.
Spored koncerta je prinesel eno delo Brahmsa in dve deli Schumanna, skladbo slovenskega skladatelja in pianista Blaža Puciharja, ciklus osmih samospevov Ženska ljubezen in življenje je predstavila dramska sopranistka Miomira Vitas ob Boginovi spremljavi. Višek večera je bila gotovo izvedba Schumannovega Klavirskega kvinteta v Es-duru; naravnost blestela je mlada italijanska pianistka Laura Pietrocini in prepričala sprefinjeno agogiko in izkoriščeno dinamiko klavirske igre.
Mitja Gobec
Krvodajalci
31. maj - Primož Pehar, Ulica. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Franc Marušič, Zgornji Velovlek 22; Sonja Predi-kaka, Šturmovci 11; Aleš Pirnat, Finžgar-jeva 21, Ptuj; Franc Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Neža Erjavec, Vičava 66; Sandi Fras, Gibina 18; Bojan Vrabl, Zgornja Hajdina 1 a; Stanko Solina, Jiršovci 59; Saša Murko, Majšperk 60 a; Ivan Milošič, Jablovec 56 a; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Vlado Potočnik, Vičava 29; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Darko Kla-neček, Skorba 19 b; Dušan Cizerl, Drav-ci 17; Uroš Zakelšek, Stogovci 1 b; Ino Murko, Majšperk 60 a; Janez Žnidarič, Lancova vas pri Ptuju; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53 a; Alenka Zalokar, Zelenikova 1, Ptuj; Ludvik Skela, Dobrina 65 b. 3. junij - Avgust Borko, Ulica Dr. Hrovata 7, Ormož; Aleksander Dogša, Lahonci 119; Robert Fajt, Spodnji gaj 39; Štefan Petrovič, Strajna 45; Dejan Bele, Dobrina 4; Stojan Kodrič, Kozminci 6 a; Boštjan Podgoršek, Podvinci 46 a; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Silvo Korez, Žetale 48; Stane Kelc, Paradiž 90; Ivan Hribernik, Na Boč 22; Jožef Vogrinc, Žetale 24 b; Franc Hrga, Juršinci 75; Simona Vogrinc, Čermožiše 44; Ivan Skok, Žetale 49; Milan Zagorec, Strajna 9 a, Podlehnik; Anton Hajšek, Kočice 5; Tatjana Pernek, Čermožiše 52; Branko Rebernišek, Čer-možiše 52, Žetale; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74 a; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3, Ptuj; Stanko Pulko, Žetale 52; Marija Jerenec, Dolena 53 a; Leon Zorko, Drbe-tinci 54; Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Marija Kramber-ger, Ločki Vrh 33 a; Boštjan Horvat, Že-tale 23 a; Srečko Hribernik, Na Boč 22; Fredi Kos, Čermožiše 62 b, Žetale; Karlo Šuligoj, Apače 59 a; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Irena Vodušek, Čer-možiše 45; Janko Zakelšek, Stogovci 1 b; Vesna Šuligoj, Apače 59 a; Rok Vodušek, Čermožiše 45, Žetale; Terezija Rampre, Ciril Metodov drevored, Ptuj; Magdalena Fišer, Čermožiše 77 a, Žetale; Franc Trafela, Tržec 45; Jelka Pšajd, Vintarovci 35; Branislav Svenšek, Žetale 105; Vinko
Križanec, Sestrže 6; Aleš Panikvar, Apače 100; Frančiška Hajšek, Kočice 5. 7. junij - Andrej Zlatnik, Frankovci 42 a; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Robert Štampar, Brecetova 2, Središče ob Dravi; Dejan Sever, Kajžar 26 a; Tatjana Skoliber, Heroja Kerenčiča 15, Ormož; Bojana Pajtler, Godeninci 42; Franc Simonič, Gabrnik 3; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75 a, Ptuj; Karina Pintarič, Zagorci 61 a; Alenka Gavez, Novinci 11, Vitomarci; Stanko Hriberšek, Stojnci 137 c; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a; Ivan Klinger, Podvinci 65; Peter Leva, Zgornja Ložnica 77; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 77; Franc Brodnjak, Skor-ba 55 a; Karlinca Potočnik, Dobovec 4, Rogatec; Veronika Golub, Moškanjci 33 a; Stanko Zagoršek, Bukovci 72. 10. junij - Samo Šala, Obrež 31, Središče; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Simon Voršič, Ulica dr. Hrovata 16, Ormož; Mitja Strelec, Jastrebci 42 a; Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Matic Repina, Ulica Paherje-vih 1 a, Miklavž na Dravskem polju; Jože Grula, Skorba 41 c; Valentin Turnšek, Spuhlja 68 b; Marjan Lenart, Belšakova ulica 27, Ptuj; Vladimir Šuen, Bukovci 89; Vlado Bezjak, Mestni Vrh 47 c; Dragan Posavec, Prepolje 105; Branko Marinič, Žabjak 38 a; Ivo Baklan, Orešje 198; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Vlado Mohorko, Kungota 11; Damir Omerovic, Kicar 31 a; Tomaž Valenko, Senešci 73; Rudi Fišer, Čermožiše 92; Zdravko Rižnar, Pristava 30 a, Ljutomer; Dušan Žumer, Hajdoše 7 a; Boris Rukav, Dornava 51 a; Damijan Plajnšek, CMD, Ptuj; Branko Srdinšek, Dežno pri Podlehniku; Darko Vukovič, Zlatoličje 50; Matej Kokot, Hra-stovec 24 a, Zavrč; Irena Gajšek, Placar 7; Andrej Križan, Brstje 24 a; Robert Le-skovar, Vrhloga 51 a; Marija Škrjanec, Kicar 43 b; Branko Ožinger, Hrastovec 24; Aleš Šprah, Krčevina pri Vurber-gu; Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42; Anton Šori, Rotman 24; Peter Petek, Starošince 5; Matej Ornik, Arbaiterjeva ul. 5, Ptuj; Hermina Posavec, Prepolje 105; Milan Marinič, Kicar 111 a.
Mali oglasi
STORITVE
IMAŠ popravnega iz nemščine, angleščine ali italijanščine? Nudimo kakovostne inštrukcije po ugodnih cenah. Prevajanje ST, Sandra Travnikar, s. p., prevodi, lekture, inštrukcije. Tel. 041 366 414, mail: prevajanje.st@ gmail.com.
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S; Ul. Draga Kobala 3 b, Maribor.
IZVAJAMO vse vrste elektro instalacij - 10 % popust v avgustu, strelovode - ugodno. Z. Jernejšek, s. p., Tovarniška cesta 10, Kidričevo, tel. 041 692 040.
S POGLEDOM V VSA VAŠA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA, alternativnimi metodami, obredi in razpoložljivo literaturo bomo poskrbeli za vašo srečo, ljubezen, zdravje in omilitev prihajajoče svetovne krize za vse družinske člane tudi za podjetja, do 1 1 ljudi ista cena. Vrelec sreče, tel. 090 44 02 cena 1,99 €/na min, 01 28 340 38 in 031 641 430.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PREDLOGI ZA AVGUST
J%
POSKOČNIH
1.	Ans. PAJDAŠI-Kdor ljubi dom
2.	Ans. BRLOGA in FANTJE IZ ŠENTIUA- Dolina po brloga
3.	Ans. ISKRICE - Šepni mi prav potiho
4.	Ans. ŽAREK-Žarek
5.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
6.	PETRA IN Ans. GADI - Ati moj rojstni dan slavi
7.	Ans. UNIKAT-Dovolj mi je
Zmagovalec meseca JULIJA: ZLATI DEČKI - Predraga deklica Še eno možnost v AVGUSTU Ima: ■ Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
t
POP 7 TOP
1.	BOŠTJAN K0NEČNIK-Zakaj si me pustila
2.	LANGA & ZREŠKA POMLAD - Recesija
3.	ALEN V0GRINEC - Berač
4.	MATEJA MALNAR-Moj svet
5.	ŠTAJERSKI BRENDI- Vse leti
6.	HANA-Morje nas vabi
7.	F0XITEENS - Energija
Zmagovalec meseca JULIJA: ŠPELA GROŠELJ - Moč srca
Še eno možnost v AVGUSTU Ima: BOŠTJAN K0NEČNIK - Zakaj si me pustila
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Ime in priimek:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice polljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM mnogocvetno ljuljko - tetra florom in krmno ogrščico, starško, za ozelenite. Tel. 02 790 72 21.
UGODNO prodam odojke, težke od 25 do 40 kg. Telefon 719 6056.
KUPIM manjšo nakladalko, pajek Sip, tračni obračalnik in siloskom-bajn Sip. Tel. 041 555 049.
PRODAM 160-kg prašiče domače reje. Tel. 031 713 160.
PRODAM odojke, Stojnci, tel. 766 90 01 ali 031 845 522.
DOM-STANOVANJE
POTREBUJEM opremljeno sobo v Ptuju ali okolici. Telefon 041 936 471.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
RAZNO
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
PRODAM več klopotcev različnih velikosti. Tel. 745 63 51 ali 031 683 355.
IŠČEM VARSTVO za hišnega psa v času dopusta. Tel. 031 659 574.
IŠČEJO dobrega in prijaznega človeka, ki bi bil v času dopusta pripravljen poskrbeti za majhnega hišnega kužka proti plačilu. Telefon 041 657 276.
PRODAM opremo za vinograd, motorno škropilnico, stiskalnico 150 l, kad PVC, 200 litrov, leseni sod, 250 litrov. Telefon 041 849 892.
RADIOPTUJ
89,8»98,2*I04t3
V SPOMIN
31. julija mineva dvajset let, odkar nas je tragično zapustil mož, oče, brat in stric
Jože Murko
Z MESTNEGA VRHA 60 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Čeprav spokojno spita, z nami še naprej živita.
SPOMIN
Danes mineva 5 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Brus
IZ PODVINCEV 110 A
31. avgusta bo minilo 5 let, odkar je odšla draga mama, babica in prababica
Ana Brus
IZ PODVINCEV 54
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi vajini
Prireditvenik
Četrtek, 5. avgust
10.00-16.00 pedagoška soba na ptujskem gradu, Delavnica za otroke, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
11.00 ptujski grad, javno vodstvo po grajskih zbirkah, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
19.00 nekdanji dominikanski samostan, Odprtje arheološke razstave S fibulo fabulo in javno vodstvo po arheoloških zbirkah, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
21.30 ptujski grad, javno vodstvo po grajskih zbirkah ptujskega muzeja, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Petek, 6. avgust
21.00 Klub ptujskih študentov, koncert rock skupine Tretja izmena
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
www.radio-tednik.si
_____________________________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 3.8.
8.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Destrnlk - Koncert GIM Ptuj 21.10 Dogodki Destrnik 23.00 Video strani
SREDA 4.8.
8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Prvi in drugi Mitrej na Hajdini 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 5.8.
8.00 Praznik žetve Polenšak 2010 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Kronika Občine Dornava 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 6.8.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža
18.00 Lenart - Zlatomašnik Franc Kramberger 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč-ponovitev 00.30 Video strani
Juršinci • 15. praznik gospodinj
Praznovanje z grenkim priokusom
V nedeljo so juršinske gospodinje kot vsako leto, tokrat že petnajstič po vrsti, praznovale svoj praznik. Kot vsako leto je po kulturnem programu sledilo odprtje razstave, ki je bila tokrat pripravljena na temo divjačinskih in medenih jedi in so jo pripravile v sodelovanju z lovskim društvom. Z gospodinjskim praznikom se začenja tudi praznovanje občinskega praznika, ki se bo zaključilo prihodnjo nedeljo.
Članice društva so letos vabile z geslom »Uživajmo v naravni prehrani - divjačina in med«. Kot je dejala predsednica društva Marta Toplak, gospodinje vsako leto priredijo srečanje v čast praznika gospodinj po žetvi, ko je pšenica pod streho in je poskrbljeno za kruh. Od tod pa napoči delo gospodinje. Govorila je tudi o spoštovanju hrane in o tistem, ki jo pripravlja. Tovrstna srečanja so namenjena predvsem iz-
postavitvi vrednote gospodinje, ki je osnova vsakega doma in družine. Na ta dan gospodinje odprejo svoja vrata in ponudijo svoje dobrote. Dejal je še, da je bilo v teh letih, odkar gospodinje vsako leto pripravljajo razstavo in prireditev, že veliko predstavljenega in da je iz leta v leto težje izbrati jedi, saj skoraj že ni živila, iz katerega niso že kaj pripravile. Letos so se odločile predstaviti lovske specialitete iz
divjačine in medene jedi in slaščice.
Zbrane je nagovoril tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je dejal, da je gospodinjski praznik dejanje, ki se vključuje v praznovanje občinskega praznika in ga pravzaprav na nek način pričenjajo s to prireditvijo. Dejal je še, da je prav, da se gospodinje omenja v super-lativih in da si kot moški ne zna predstavljati doma brez pridne gospodinje. »V
občini smo zelo ponosni na društvo gospodinj, v zadnjem času ugotavljamo, da gre za ženske, ki so odločene, da svoj program peljejo naprej in kljub določenim težavam, ki nastopijo, kot se je zgodilo dan poprej, vztrajajo, da izpeljejo program do konca in pokažejo vse, kar so sposobne pripraviti,«
je še povedal župan Kaučič. Nadaljeval je, da so Juršin-ci kraj, ki ga želijo čim bolj turistično izkoristiti, za to pa potrebujejo tudi gospodinje, ki lahko pri tem pomagajo s pripravo številnih specialitet.
Odprtju razstave je sledil še družabni del.
Patricija Babosek
Razstava je bila tokrat pripravljena na temo divjačinskih in medenih jedi in so jo pripravile v sodelovanju z lovskim društvom.
Veržej • Požar uničil konjske hleve
Eksplozija bi lahko bila usodna za vse
V soboto, dan pred praznikom, ko so članice društva gospodinj pripravljale vse potrebno za razstavo, je po 20. uri eksplodiral plin. Do eksplozije je prišlo na ventilu v kuhinji lovskega doma, medtem ko je bila sama plinska jeklenka izven objekta. V eksploziji so bile poškodovane tri osebe, te so reševalci prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Članice društva so v soboto v lovskem domu pripravljale jedi za razstavo, pekle slaščice ter kuhale divja-činske jedi, ko je štirinajst minut čet dvajseto odjeknila eksplozija na ventilu v kuhinji lovskega doma, medtem ko je bila sama plinska jeklenka zunaj objekta, saj je bila plinska napeljava speljana v kuhinjo do štedilnika. Požara ni bilo, poškodovani pa so bili del dvorane, kuhinja, stranišče in štiri okna. Gasilci so objekt požarno zavarovali in odklopili jeklenko. Iz Centra RS za obveščanje so sporočili, da sta dve osebi ob eksploziji dobili vreznine zaradi polomljenega stekla, saj sta poskušali uiti skozi že polomljena okna, tretja pa opekline prve stopnje. Poškodovane so reševalci takoj odpeljali v ptujsko bolnišnico. Pričakovali bi, da bo prireditev iz sočutja do poškodovanih odpadla ali bo prestavljena, a se to ni zgodilo, še več, predsednica društva gospodinj Marta Toplak v svojem nagovoru ni omenila nesreče, niti ni izrazila sočutja poškodovankam ali njihovim družinam, pač pa je v izjavi za naš časopis dejala, da o tem dogodku ne bo govorila.
Patricija Babosek
Tekmovalne konje so rešili
Znanemu slovenskemu rejcu in tekmovalcu na kasaških dirkah Reneju Hanžekoviču iz Veržeja je požar povsem uničil konjske hleve in gospodarsko poslopje v velikosti 15 x 20 metrov. V hlevu je bilo šest tekmovalnih konjev, hujše poškodbe pa so nastale pri Leonidasu OZ, ki mu je vdihavanje dima povzročilo težjo okvaro pljuč in je vprašljiva njegova nadaljnja športna pot.
Domneva se, da je do požara prišlo zaradi eksplozije plinov, ki so nastali z gnitjem ovsa v silosih. Ob konjskih hlevih je povsem zgorelo gospodarsko poslopje s 1500 balami sena in slame ter drago-
cena oprema za kasaški šport. Materialna škoda je ocenjena na več kot 100.000 evrov. Pri gašenju požara so ob gasilcih na pomoč priskočili tudi številni znanci in prijatelji, zlasti iz vrst kasaškega kluba Ljutomer. Reševalcem gre zasluga, da ognjeni zublji niso zajeli stanovanjskega objekta v neposredni bližini, konje pa so prepeljali na ljutomerski hipodrom in jih tam namestili v hleve. Rene Hanžekovič se že ubada z načrti, kako naprej. Pravi, da kasaškega športa in reje ne bo zapustil, razmišlja pa tudi o novogradnji objekta za konje.
Niko Šoštarič
Osebna kronika
Rojstva: Simona Germin, Vinski Vrh 9, Miklavž pri Ormožu - deček Gal; Natalija Kocet, Bodislavci 26, Mala Nedelja - deček Tim; Bojana Kostanjevec, Ulica Jožefe Lackove 17, Ptuj - deček Matic; Liljana Visenjak, Hlaponci 62, Polenšak - deklica Carolina; Tina Vertič, Ločič 1 b, Trnovska vas - deklica Iva; Justina Zorec, Zabovci 71, Markovci - deček Jan; Nika Jakab, Ul. 25. maja 10, Ptuj - deklica Nina; Jasna Zagorec Praznik, Skolibrova ul. 8, Ormož
-	deklica Mia; Klaudija Zemljarič, Mala vas 30, Gorišnica - deklica Tijara; Mateja Šmigoc, Dravinjski Vrh 57, Videm pri Ptuju
-	deklica Tina; Smiljana Veršič, Spuhlja 116 a, Ptuj
-	deklica Kiara; Ksenija Vrbnjak, Stara cesta 9 a, Ljutomer - deklica Ana; Klavdija Šmigoc, Polenci 10, Polenšak - deček Gal; Aleksandra Arnejčič, Turški Vrh 28, Zavrč -deklica Meta; Monika Pušnik, Njiverce vas 37, Kidričevo - deklica Julija; Martina Zbil, Sp. Sečovo 85 a, Rogaška Slatina -deklica Emily; Simona Zbil, Sp. Sečovo 85 a, Rogaška Slatina - deček Patrik; Andreja Kolarič, Mala vas 39 a, Gorišnica - deklica Zala; Laura Fošnarič, Stanošina 37 b, Podlehnik - deklica Ema.
Umrli so: Matilda Vidovič, Gorenjski Vrh 49, roj. 1927 - umrla 23. julija 2010; Draga Turščak, roj. Kutnjak, Drenovec 10, roj. 1935 - umrla
25.	julija 2010; Frančišek Kozel, Mala Varnica 19, roj. 1951 - umrl 24. julija 2010; Zdenka Perger, roj. Bac, Velika Nedelja 6, roj. 1960 - umrla 28. julija 2010; Marjan Ravnik, Vrhovci, Cesta XIII 6, Ljubljana, roj. 1949 - umrl
26.	julija 2010; Miroslav Verbič, Zalog pod Uršulo 1/a, roj. 1937 - umrl 23. julija 2010; Jožef Metličar, Spolenakova ul. 1, Ptuj, roj. 1929 - umrl 18. julija 2010; Ana Marija Hlupič, Mestni Vrh 80/a, roj. 1913
-	umrla 23. julija 2010. Poroke, Ptuj: 1. Matej
Keber, Sadinja vas 34, in Eva Valič, Mezgovci ob Pesnici 25.
Poroka, Ormož: Boris Prapotnik in Helena Kosi, Pavlovci 1, 2270 Ormož.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se avgusta po gorah kadi,
Danes bo dopoldne se bo v zahodni Sloveniji pooblačilo, drugod bo še večinoma sončno. Popoldne bodo padavine, predvsem plohe in nevihte, od severa zajele večji del Slovenije, pihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C.
V sredo bo spremenljivo oblačno, dopoldne bo predvsem ponekod na vzhodu še občasno deževalo. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka burja. V četrtek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo.
Foto: PB