- 5* leto. Poštnina pavSadrana. Posamezne Številke 1 D* V Ljubljani* ir torek, 19. septembra 1922
Uredništvo:
VVottova ulica l/l Telefon
Uprava:
., m
Naročnina za kraljevino
MU.	SHS
^*etno 15 E> Letno 180 D
inozemstvo;
>i:“° 20 D Letno 240 D
: ttiosftjjpna mm vrata za ^rat 50 para, večkrat popu«
Poiar * Mali Azili preti preiti na Balkan.
OJAČEN JE GRŠKIH ČET V TRAKU!. — V SLUČAJI) POTREBE BODO JJVJVOM POMAGALI ANGLEŠKI DOMiNIJONL — SOVJETSKA ▼I.ADA PRIPRAVLJA POMOČ KEMALISTOM. - FRANCOSKO ČASOPISJE PROTI ANGLEŠKI POLITIKL
.London, 18. sept. (Izv.) Kakor po-»Times«, je Italija angleško »ao obvestila, da se ne namerava
TtMm 4»
'.iaio-
•||j - w » volHa, Vid oC Uw IldlilCidVd.
■'•“lezltl nobene akcije proti kernali-om, najsj gTe za aktivne operacije *** Pa za defenzivne odredbe. ^Melbourne, 18. sept. (Izv.) Av-®“*lska vlada je izjavila, da je prijavljena poslati svoje čete na Bližja Vzhod, ako bi se to izkazalo za
®°trebno.
p London, 18. sept. (Izv.) »Moming r°st« javlja iz Carigrada: Grška pe-jjota se bavi s tem, da koplje v oko-J*®1 mesta Canak strelske jarke, da mogla braniti Dardanele proti na-kemalistov. r. £lga, 18. sept. (Izv.) Kakor se SKfcnava iz angleških virov, je voja-*** svet sovjetske Rusije z ozirom 2? poročila o zmagi kemalistov j^enil, da bo imel pripravljene vse **vkaSke vojne čete in vso črnomor-mornarico, da na prvo znamenje POse^e v boj v prid kemalistom. ^Atene, 18. sept. (Izv.) Kakor podajo listi, namerava grška vlada j^rlarnent razpustiti In razpisati nove
.Pariz. 18. sept. (Izv.) Francosko ^"Sopisje je enodušnega naziranja, ^nasprotuje zadnji stavek angleške Jgte, v kateri se govori o vojaških ?®fedbah proti kemalistom, duhu in ~®*edilu prejšnjih zavezniških side-gOV, kakor tudi interesom Anglije in *rugih zaveznikov In da pomenja *®Pričo sočasnega položaja na Bllž-S*m vzhodu še posebno nevarnost.
Usti apelirajo na prijateljstvo in ^^ravo razsodnost angleškega naro-r*’ naj se ne spušča v tako brez-r®Pešno in nevarno podjetje in podarjajo potrebo skupne politike, ki jo Francija vedno priporočala, ki od-S^aria skupnim interesom obeh Bt*av in ki edina more privesti do
rešitve, katere zavlačevanje zavlačuje, da se položaj ne zboljša.
Atene, 18. sept. (Izv.) Grška vlada je ukrenila vse potrebno, da ojači posadke v Trakiji s četami, ki so bile prepeljane iz Male Azije in obstoje izključno iz mlajših letnikov. Francoske in italijanske ladje so danes izkrcale okoli 10.000 ubežnikov.
London, 18. sept. (Izv.) Vest, ki jo je prejei »Daily Mafl« iz Cape-towna, se glasi, da je neverjetno, da bi poslala Juino-afriška unija svoje čete v Dardanele. V kratkem se sklice capeto\vnski parlament, ki bo razpravljal o tem vprašanju.
London, 18. sept. (Izv.) Iz Bom-baya poročajo, da se tamošnji politični krogi nikakor ne strinjajo s tem, da bi pošiljali angleški domini-joni svoje čete v Dardanele.
• London, 18. sept. (Izv.) »Times« namigavajo, da izvira oiiciozno poročilo o nastopanju angleške vlade v vprašanju bližnjega vzhoda iz kabineta ministrskega predsednika Lloyd Georgea in je bilo priobčeno brez dovoljenja angleškega zunanjega ministrstva. >Moming Post« piše: Razsodni politiki Francije se je zahvaliti. da Se Je zavlekla nova velika vojna na bližnjem vzhodu. List ugotavlja, da vsi politični krogi priznavajo zasluge, Id jih ima francoski ministrski predsednik Poincars za vzdrževanje miru v Evropi.
London, 18. sept. (Izv.) V odgovoru na noto Balfourja od 3. julija t. L, ki se tiče Dardanel in delovanja ruske mornarice v Črnem morju je izjavil ruski ljudski komisar Harekan da moskovski sovjeti priznavajo turški dogovor s sovjetsko vlado glede Dardanel in Bo spora, ki je bil podpisan V Moskvi leta 1922 in ugotavljajo, da bodoče pogodbe sosednih ^ržav ne dovoljujejo umešavanja dalje oddaljenim državam.
Politika Jusoslaviie v vprašanju grško-turškega konflikta.
JUGOSLAVIJA SE BO RAVNALA PO ANGLEŠKI IN FRANCIJL -OBOROŽEN NASTOP PROTI VHODU TURKOV V EVROPO.
bila Jugoslavija eventualno prisiljena nastopiti zoper uresničenje turških ciljev.
Pariz, i& septembra. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič Je izjavil po razgovoru, id ga je imel $ kraljem Aleksandrom, dalje 9 francoskim ministrskim predsednikom Poinearejem, Ferid bejem in Llordom Hardingom poročevalcu lista »Stm-day Espress«, da jugoslovanska vlada s skrbjo opazuje turske vojne uspehe. Vsako prodiranje Turkov v Evropo bi smatrala za resno ogrožanje. On sam odpotuje danes na Angleško, kjer bo o tem vprašanju razpravljal z Llord Georgem in Lloni Curzonom.
ženeva, 18. septembra. (Izv.) Jugoslo-**o*ki poslanik Jovanovič Je danes sprejel T^Pnike časopisja. Na vprašanje nekega prleškega novinarja, kako stališče zavzame ^oslavija napram turški zmagi v Mali *3i in ali bo natopila z oboroženo silo, 0 bi Turki zasedli Carigrad ali Tracijo, Rjavil poslanik, da bo Jugoslovanska 'k' v tem slučaju počakala. Vse za visi j. Politike, za kateto se bosta sporazumeli V*a«la in Anahia. “Jugoslavija sama no Vw?°laia 2 dovcfljnintl sredstvi, da bi ia-ta?1* °<^oaino intervencija Vendar pa je logoslovaski poslanik razumeti, da bi
Nevaren poGolai na Bolgarskem
jUJREN POTEK GLAVNE SKUPŠČINE AGRARNE STRANKE. — OIVši MINISTRI GEŠOV IN DANEV, MALINOV IN POSTURKOV PRIDEJO PRED SODIŠČE?
18. sept. (Izv.) Kakor po-bolgarska brzojavna agencija, p^erajšnji dan v Tirnovu mirno *kok včeraj napovedano ljudje , 2°orovanje opozitijskega bloka }(,r 0st3l°. Vršila pa se je skupščina gll arne stranke, katere se je udeleže nf0mno število pristašev stran-Prkt * sti so vzele v svoje varstvo ®Jlho it	blokaških	strank	in
Žic® i bivših ministrov, da jih mno-^^ni napadla. Razjarjena množica
Zakonski načrt o invalidih gotov.
DKUP SAMOSTANSKIH IN OBČINSKIH ZEMLJIŠČ ZA INVALIDE ''INVALIDI DOBE ZEMLJIŠČA V BLIŽINI SVOJIH BiVALIŠC.
sjjj ^.£ra<^ ,18- sept. (Izv.) Zakon-S	o	invalidih je Izgotovljen.
HJain . zakonskim načrtom se stri-^onli 1 ^validske organizacije. V y x‘SKem načrtu stoji nova določ-skjh -n! ^videva odkup samostan-žave i obcinskih zemljišč s strani drli*, I’2V2emši zemljišča, ki so veza-a?rarnJ 'reformi. Občinska
se je pomirila šele, ko je Daskalov v imenu vlade obljubil, da se obtožita člana predvojnega kabineta Gešov in Danev, kakor tudi člana povojnega kabineta Malinov in Posturkov. Sobranje se sestane k izrednemu zasedanju. Sklepalo se bo o zadržanju članov blokaških strank in rešilo zakonski načrt glede kršiteljev notranjega miru. V Sofiji, Tirnovu in po drugih mestih vlada mir.
st} se bodo cenila po vredno-dotif„, rrna so imela takrat, ko je bil •iUčp m.valic3, ki prejme to zem-^g-j^n^en in je postal Invaliden. tega je dopolnjen zakonski
načrt z določbo, da se dajejo invalidom zemljišča v neposredni bližini njihovega bivališča, kjer jih bodo mogli njihovi sorodniki in prijatelji fizično in moralno podpirati.
PAŠlCEVA POTOVANJA
Beograd, 18. sept (Izv.) Predsednik ministrsk. sveta Pašič, ki se še vedno mudi v Pragi, dospe pojutrišnjem v Pariz. Informiral se bo o mednarodnem položaju v Parizu In Londonu, na kar se vrne koncem tega msseca v Beograd.
POINCARE PRI KRALJU ALEKSANDRU.
parit, 18- septembra. Uzv.) Francoski MstS obširno poročajo o posetu francoskega ministrskega predsednika Polncareja pri ja-goslovanskemu kralju Aleksandru, ki Je po vabd ministrskega predsednika na obed. Govorila sta med drugim o vprašanju bližnjega vzhoda. Kralj Aleksander je pri omenil, da z vnemo študira razmere v naših zavezniških državah, da pa se namerava dne 25, t. m. vrniti v Beogradt
PRED VAŽNO MINISTRSKO SEJO.
Beograd, 18, sept. (Izv.) Jutri pričakujejo v Beogradu prihoda ministrov dr. Krsti j a, Staniča in Miletiča. Ako dospo jutri dopoldne se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o invalidskem vprašanju. Grški opravnlk diplomatskih poslov je danes dopoldne posetil pomočnika ministra zunanjih poslov Oavriloviča. Govorila sta dalje časa o dogodkih na vzhodih. Tudi angleški poslanik sir Eduard Young in oprav-nik francoskega poslaništva sta kon-ferirala z Gavrilovičem o vprašanju bližnjega vzhoda.
ČUDNE VESTI O ZADRŽANJU DR. N1NCICA O POVRATKU TURKOV V EVROPO.
Beograd, 18w sept (Izv.) »Politika« poroča: Izjava jugoslovanskega ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča v pariškein^Matinu« glede povratka Turkov v Evropo je zbudila v vseh parlametamih krogih veliko začudenje. Naši poslanci 30 nezadovoljni z delovanjem naše diplomacije v ino-eemstm ki navezana sama nase in brez vsake kotrole dela, kar se ji poljubi. Zato čimbolj dozoreva misel na' volitev parlametarnega odseka, ki bo nadzoroval našo zunanjo politiko. — Kakor poroča druga vest, je vest >Matina« netočna in ni naš zunanji minister nikdar pristal na povratek Turkov v Evropo.
NADALJEVANJE DELA KOMISIJE O VZROKIH POGIBELJi REKRUTOV.
Beograd, 18. sept. (Izv.) Anketna komisija za preiskavo v vprašanju pogibelji rekrutov ji« odpotovala v južno Srbijo; aa^ttmkaj nadaljuje preiskavo. Kolikor se je doslej dognalo, obremenjuje zbrano gradivo večinoma prometno ministrstvo in Šele v drugi vrsti vojno ministrstvo.
AKCIJA STOJANA PROTICA
Beograd, 18. sept. (Izv.) Današnja »Pravda« piše, da politični krogi vedno bolj komentirajo načrt Stojana Protiča. Pričakuje se, da pozove k sebi vse one radikalce, ki so se doslej držali neodločno. Protič doslej še ni započel odločne akcije, v prvi vrsti radi tega, ker politika njegovih neposrednih razgovorov s hrvatskim blokom ni imela uspeha.
C ur ih, 18. septembra. Berlin 0.36, New-york 537. London 23.69, Pariz 40.40, MHan 22.35, Praga i.7.40, Budimpešta 0.21, Zagreb 1.80, Varšava 0.08, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875.
Berlin, 14. septembra. Dunaj L955, Budimpešta 58.92, Milan 021720, Praga 4893.85 Pariz 1126050, London 6591.75, Newyoxk 1490.63, Curlh 27865.10.
Praga, 18. septembra. Danaj 0.03625, Ber]in L975, Rim 12425, avstrijske krone 0.03S75, Italijanske lire ? >.25, Budimpešta 125, Pariz 23025, London 13425, Newyork 30,30, Curih 568.50.
Beograd, 18. 9eptembr«. Bukarešta 56, London 328, Berlin 4.75, Newyork 70, Solila 44, Milan 295, Dunaj 0.95, 2eneva 1305, Pariz 525, Praga 230, Budimpešta 2.83.
Dunaj, 18 septembra. Zagreb 251.75— 252.25, Beograd 1007—1009, Beriln 51.10— 51.40, Budimpešta 30.45—30.50, London 331.300-331.800, MUan 3121—3129, Newyork 75.025—75125, Pariz 5644—5666, Praga 2447 —2453, Sofila 444^0—445.50, Curih 13985— 14015. Valute: ameriški doar 74700—75000, bolgarski levi 408—412, nemške marke 5125 —5225, angleški funt! 330.700—331.700, francoski franki 5586—5615, italijanske lire 3087.50—3102.50, dinarji 996—1000, romunski leji 459—461, Švicarski franki 13890— 13950, češkoslovaške krone 2430—2440, madžarske krone 30.10—30.60.
Zagreb, 18. septembra. Devize: Dunaj 0.95—0.97, Berlin 4.70—4.80, Budimpešta 225—2.90, Bukarešta 48—52, Italija 393.70— 395.70, London 306—308, Newyork 69—71, Pari2 514—518, Praga 227-40—229.40, Švica 1310—1326.20, Varšava 1.04—1.08. Valuta: amerišk dolar 65.50—69.50, avstrijske krone 0,99—0.1010, ■češkoslovaške krone 221—223, francoski franki 498—502, nemška marka 4.85—0, švicarski frank 0—1295, Italijanska lira 286—288.	.
žagreblkl kongres in realna politika.
iVi d voma, da 1e govoril v Zagrebu slovenski, hrvatsM in srbski idgdtmm. Ze to dejstvo samo pomeni afirmacijo naše države, še bolj pa podkrepi njtnu eksistenčno možnost resnica, da toliko in toliko tisoč intelektualcev nosi v svojih daša/i spoznanje, da je dosedanji vladni režim počasno zastrupljevanj* življenskega soka države, ki nujno vodi v smrt. Ako bi zagrebški kongres ne prinesel ničesar drugega, bi ga že s tega stališča lahko vknjižili kot pomembno pozitivno postavko v naši evoluciji navzgor.
Nič ni v politiki bolj nevarno kakor prazna in bobneča beseda, fraza in Mit saryk ni bil nekoč brez pomena vodja češke realistične politike, če tudi mu ni donašala popularnosti. Ako bi zagrebškemu kongresu ne sledila dejanja, W ne dosegel svojega pravega namena tudi v slučaju, da se mu posreči razkroj demokratske koalidje. Svoj pravi uspeh bo dosegel le, če prevzame duševno vodstvo in inicijativo naše bodoče politike. Med udeležniki zagrebškega kongresa je bilo razmeroma malo parlamentarcev, vsi pa so bili možje čistih rok, kar je neprecenljivega pomena v politiki, po drugi strani Je pa težko označiti množice volOcev, ki bi stali za njimi v eventuelni volilni borbi. Zagrebška politična smer bi stala kmalu pred usodno dilemo: Ali vladati državo absoht' tisiično ali strogo parlamentarno? Ali bi se našel med njimi tudi največji idett list, ki bi se upal prevzeti državno vodstvo za sedanjim režimom, ne da bi prvi dobil legitimacijo naroda? Ostane tedaj le še pot strogega parlamentarizma. In tu nastane največja težkoča, ker je treba računati na močne, skoraj nepremagljive organizacije starih političnih strank. Le politika ptiča noja bi mogla utajiti resnico, da imata večino slovenskih in hrvatskih volilcev v svojem žepu dr. Korošec in Radič, med Srbi pa si bodo delili politično moč radikali in zemljo-radrtiki. To je politična realnost in prognoza za izid bodočih volitev, politični sanjar 00 seveda morda prišel do dragih zaključkov ati celo kombtnacU o velikih sunkih volilcev na desno ali levo.	1	•
A ravno v tem slučaju zraste za zagrebške kongrestste velikansko poUUtnu delo> ki ga lahko imenujemo politično-vzgojno v državljanskem smisla, la Sto-, vence bi to ne bilo težko, ker je dr. Rostohar čisto Jasno preciziral sloven&e stališče v nedeljivi Sloveniji s samoupravno parlamentarno avtonomijo in širokim gospodarsko-sodjalmm programom« Dr« Rpstoharjeva izvajanja so klasična primera, kako je treba preiti od praznih besed do konkretnih in j/ntdzfiii zahtev ter načrtov, kako Je treba oplojevati javnost, da pridemo od orezfMai* nega frazarenja v politiko jasnosti in realnosti...
Iz zagrebškega kongresa mora zrasti duševno vodstvo naše politike, naša politična inicijativa, iz njega naj se razvija temelj, na katerega bodo ob danrnn trenutku stopile vse one sile, ki hočejo, da naša država živi in se razvija. Vsestransko sondiranje terena bo najtežje delo, a mora roditi uspeh. Ne samo posameznikov, tudi stranke je treba voditi in vzgajati, ker psovanja in zmenaiije je bilo dovolj. Glavni krivci naših dosedanjih nesreč bodo izginili nato čez noi in s tistim dnem zasije politična in narodna svoboda Slovencev, Hrvatov tn Srbov v naši skupni državi — Jugoslaviji.
   —-----------------------------------------------------
Pred ocHbtltviio v dem. stranki;
PRIBICEVIC BO MORAL DEMISIONIRATL - DEMOKRATSKI Mi N1STR1 UMAKNEJO SVOJE OSTAVKE? — IZJALOVLJENA PO-
SREDOVANJA.
Beograd, 18. sept. (Izv.) »Novosti poročajo: Pričakujejo, da pride danes ali jutri v Beograd podpredsednik demokratskega kluba dr. Kr-stelj. Takoj ko dospe dr. Krstelj, se skliče seja demokratskega kluba, na kateri se bo sklepalo o sporu med voditelji demokratske stranke. Po dosedanjem razpoloženju v klubu bo imel spor med hrvatskimi demokrati slabe posledice na stranko samo. — Skoro gotovo se konča ves spor s tem, da bo moral minister Svetozar Pribičevič demisionirati. Kar se tiče predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, se reši to vprašanje povodom prihodnjega zasedanja narodne skupščine, ko se bodo vršile volitve novega predsedstva. Resolucija zagrebškega kongresa se je zelo spretno izogibala besede »revizija« vendar pa je bila sklenjena popolnoma v revizionističnem duhu. Dejstvo, da se je dr. Ribar, predsednik one narodne skupščine, ki je sklenila vidovdansko ustavo, udeležil zagrebškega kongresa, onemogočuje, da bi ostal še nadalje njen predsednik. Tudi v demokratskem klubu samem se govori o novem kandidatu za to mesto. Kar se tiče ostavke demokratičnih ministrov, ki so jo podali klubu, je verjetno, da jo Umaknejo.
Beograd, 18. sept. (Izv.) »Beo -gradskl Dnevnik« poroča: Včeraj sta v narodni skupščini, In sicer v so» predsedniŠtva demokratske stranke konferirala dr. Kumanudi In dr. Veti-kovič. Bavila sta se z razkolom, « se zadnji čas vedno očitneje kaže y, demokratski stranki. Do posebnega sporazuma ni prišlo. Prepustila Ste naj o tem sklepa demokratski kiub, ki se sestane, cim dospe v Beograd dr. Krstelj, ki bi imel priti že v n®-, deljo a je bil zadržan po agitacijah. Pričakujejo ga danes ali jutri. Predsednik demokratskega kluba Lju$m Davidovič ni sklical klubove seje, kar Je na spornem vprašanju, na katerem se bo sklepalo, osebno udeležen. Tajništvo demokratskega kluba je za včeraj sklicalo vse demokratske p$h slance, katerih pa je prišlo le neznatno število. Pričakuje se, da prispe jutri zadostno število, da bo klub mogel razpravljati o tem vprašanju.
Beograd, 18. sept. (Izv.) Kakor, poroča »Tribuna«, vlada v demokraU skem klubu razpoloženje, naj se vedi odsek, obstoječ iz treh Slanov, demokratske stranke. Vanj naj se i*^ volijo dr. Krstelj, dr. Žerjav in Kosta Timotijevič, ki naj poskusijo poravnati spor med Ljubo Davidovičem In Svetozarjem Pribičevičem.
Delovanje društva narodov.
MADŽARSKA SPREJETA
Ženeva, 18. sept. (Izv.) Današnja plenarna seja društva narodov se je enoglasno Izrekla za vsprejem Madžarske v društvo narodov. Predsednik je čestital novemu članu društva narodov in prosil verifikacijsko komisijo, .naj overovi pooblastila madžarskih delegatov, da se čimpreje omogoči Madžarski sodelovanje v društvu narodov. Nato je seja prešla na drugo točko dnevnega reda: pobijanje svobodne trgovine opija. Dr. Nansen je nato predložil seji društva narodov nujno brzojavko norveške komisije v Carigradu in stavil društvu narodov predlog, naj brez odloga začne na podlagi točke 11 pakta
V DRUŠTVO NARODOV.
društva narodov misliti, kakšne o<t* redbe naj se ukrenejo v svrbo zir ščite grških in armenskih beguncev In ukinjenja sovražnostL Seja je skle? nila naročiti peti komisiji, ki se bavi s humanitarnimi in socialnimi vprašanji. naj tak°i začne proučevati vprašanje beguncev, ki je nujno, nakar naj predloži svoje poročilo. Drugi predlog, naj društvo narodov ixi-> tervenira pri državah, ki so povzro? čile konflikt v Mali Aziji, je bil lzro^ čen prvi komisiji, ki bo o njem dalj* razpravljala. Prihodnja seja se bo vinila jutri z dnevnim redom: Nadaljevanje debate o trgovini 2 opU«1*^
mamt
ajBgtggfPtP^iržpteBKim1
M£
Kdo le odgovoren?
Tako se drznejo vzklikati ciniki t Miklošičeve ceste na naš petkov in soboten uvodnik!
Cinizem, predrznost, domišljavost megalomanija in nesramnost nekaterih ljudi je res brezmejna. Umazali so naše doslej pošteno slovensko ime pred vso jugoslovansko javnostjo!
Oškodovali so plebiscitni fond!
Oškodovali so vseučiliškl fond!
Verižili so z izvoznicami v zvezi z Nemci in v korist »kmečkih fondov« tedaj, ko je hodilo naše ljudstvo sestradano in nago!
»Nacionalizirali«* so Bambergovo tiskarno, kako, smo brali!
Oškodovali so narod za naše največje nacionalno bogastvo, t j. za trboveljske premogokope.
Itd., itd., itd.!
In vse to eni in isti ljudje, ena in
ista družba!
V vsakem narodu in v vsaki državi bi bili taki razgaljenci že zdavnaj onemogočeni, če ne bi pravočasno pobegnili čez mejo. Povsod drugod bi jih ogoljufano ljudstvo linčalo na cesti in jim demoliralo njihova gnezda tako, da ne bi ostal kamen na kamnu, samo pri nas se to ne zgodi, obratno vsi sede na najvplivnejših mestih in ko potrkamo po svoji časnikarski dolžnosti na njihova dejanja, se ti celo vzdignejo in z nesramno gesto vzkliknejo: »Kdo je odgovoren?*
Torej kdo je odgovoren?
Odgovorni so vsi oni, ki glede na točne in konkretne obdolžitve proti
Vam še niso postopali po predpisih kazenskih 2akonikov.
Odgovorni so vsi oni, ki Vas drže na mestih, kjer sedite!
Ne, ne, ne bomo molčali! Mera je zvrhano polna in mi ne bomo pustili, da zapadejo v pozabljivosti vsi oni sramotni škandali, vse one fi-načne mahinacije, katere ste vprizo-rili zadja leta, ker se to ne tiče samo vas In vaših bank, ampak je pri tem tangirana, v živo tangirana čast in poštenje vsega našega naroda.
Sramota bi bila za naš narod, da bi morali rezati drugi gnojne ture z našega telesa, kajti naša dolžnost je, da to storimo sami.
In ta gnojno tur, gospoda z Miklošičeve ceste, ste vi in tega bomo izrezali, ker verujemo v zavest poštenja in sramu, ki gotovo še tiče v našem ljudsvu.
Z nekorektno pridobljenim denarjem in od zakonitih bank vodena »stranka« pri nas nima pravice do eksistence. Nismo je poznali doslej in ne bomo je trpeli tudi v bodoče.
Dokler ne izgine zadnji udeleženec svinčenih in drugih afer iz naše javnosti, ne bomo mirovali, kajti zavedamo se, da stoji v tem našem boju za nami ves, prav ves narod.
Kdo je odgovoren!
Odgovorni s te vi in sicer vsemu narodu in ne le prof. Reisnerju. Ker ne morete odgovarjati, zato ven iz naše narodne zveze! Ven iz našega naroda, katerega madež S te in ki vas bo proklinjal še v prihodnjem roda kot svoje Efialte.
Rešite državo I
Skoro vsak dan beremo v časopisih In na vseh shodih se poroča o nekorektnem in počasnem poslovanju oblastev in o »bakšišu« in »zaradi« prav tako pri višjih kakor pri nižjih oblastih. O carini In železniškem prometu ve ne samo tu — marveč tudi Inozemsko Časopisje poročati že take reči, ki mejijo naravnost na bajke, pa so žalibog resnične in tako ugledu države kakor tudi celokupnemu narodnemu gospodarstvu neizmerno Škodljive. Morala pri državnih uslužbencih pada od dne do dne, dela-mržnost se razširuje po državnih u-radih, najboljše moči pa zapuščajo trumoma državne službe. S slabo u-pravo se v državi množi nezadovoljstvo, katero uporabljajo brezvestni demagogi, da ščuvajo ljudstvo ne samo zoper vlado, marveč celo zoper državo sama
In kdo je kriv tem razmeram? Parlament, ki še do danes ni uredil uradniškega vprašanja, pač pa rešitev štiri leta obljubljal, dasi je to vprašanje najvažnejše, ki posega globoko v upravo in razvoj države. — Parlament je dopuščal, da je vlada uvajala balkanske razmere v upravi (sramotne plače in mezde, postav-ljenje političarjev brez vsake strokovne Izobrazbe in brez vsake prakse na vodilna mesta itd.) tudi pri nas In spravila državno uradništvo v ma-terijalno bedo, kakor je državni u-službenci ne poznajo v nobeni kulturni državi. Državni nameščenec, ki je imel pred vojno 300 zlatih kron, ima ob sedanji draginji 4000 mesto 18.000 papirnatih krem. Na žalost ne razume naše ljudstvo z večino parlamenta vred grozote teh številk, dasi sedi v parlamentu polovico poslancev — bivših državnih uradnikov.
Gospodarska politika naše države je na eni strani dvigala cene vsem agrarnim produktom na drugi strani pa še pomnožila draginjo z davčnim sistemom. Uvedla je skoro na vse konsumne predmete ogromne Indirektne davke (carina, trošarina, monopolne takse Itd.) tako da tvorijo le-tl štiri petine vseh državnih dohodkov. Vzlic temu, da je vlada draginjo namenoma provzročila, se za obstoj državnega nameščenca ni storilo skoro ničesar. To neverjetno izkori-Ščaje delavne moči bo država plačala. Propasti državnih uradnikov morajo slediti konsekvence, ki bodo državo naravnost katastrofalne. — Zgodovina nas uči, da sta Rusija In Turčija zgolj radi slabe uprave propadle, nasprotno pa je znano, da se je vzdržala toliko časa bivša Avstrija samo vsled dobre uprave.
Vsi, ki ljubijo državo, morajo delovati na to, da se čimpreje v modernem smislu reši uradniško vprašanje. Dolžnost vsakega državnega uslužbenca je, da se organizira ter dela za svoje upravičene zahteve vstrajno propagando v privatnih razgovorih, v časopisju in pri oni politični stranki, kateri pripada. — Vsi ostali sloji pa morajo podpirati državne uslužbence v boju za zboljšanje njihovega gmotnega položaja ter prisiliti parlament in vlado, da takoj In v naprednem smislu uredi uradniško vprašanje. Le potem bodo mogli državni nameščenci posvetiti vse svoje moči državi, ter dobro urediti njeno upravo, kar je pogoj za konsolidacijo države. Ako se le še nekaj mesecev zavlačuje sanacija nevzdržnega položaja, se bo korupcija v državni upravi tako razpasla, da jo ne bo mogoče več odpraviti Država bo v stalni nevarnosti in dav-
koviočniki bodo kmalu občutili, da je uprava s slabo plačanimi uradniki, ki zahtevajo za vsako uradovanje »bak-siš* mnogo dražja, nego administracija z dobro plačanimi iinovniki.
Dvanajsta ura bije — kdor hoče državi dobro, bo delal na to, da se uredi pragmatično in gmotno vprašanje/javnih nameščencev.
Uradnik.
Ministrski predsednik dr. BeneS o nalogah in pomenu društva narodov
V Ženevi je imel češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš v Cercle de la Presse nagovor, v katerem je najpreje omenil raznoličnost naziranj z ozirom na pomen društva narodov.
»Naravno je,« je dejal, »da se tako ogromna in važna ustanova, ki se je rodila v težkih povojnih okoliščinah sredi po vojni probujeni sebičnosti, tekom treh let svojega obstoja ni mogla razviti tako naglo in tako, kot bi si to mnogi želeli. Tudi poostreni socijalni in strankarski boji — istota-ko plod štiriletne vojne — vplivajo nepovoljno na splošno razpoloženje in ovirajo ponekod delo društva narodov.
Kakšna naj bi bila v takem stanju splošna koncepcija društva narodov in politike sploh? Glavna državnikova naloga je voditi praktično politiko, t. j., državnik mora znati preceniti razne činitelje in zloške javnega življenja, doumeti resnično moč strank, smeri in sploh vseh činitelje v, ki vplivajo na gospodarsko, socijalno in politično življenje. S te precene mora znati Izvesti zlato srednjo pot.
Ce presojamo društvo narodov s tega splošnega stališča, vidimo, da obstojajo štirje različni tokovi, sme-reči k uresničenju skupnih idealov: So tukaj Idealni filozofi, udani teoretični ideji, ki grade društvo narodov za pisalno mizo, so nadalje tu praktični politiki, ki se ravnajo le po in-Strukcijah in delujejo le v sebičnem interesu svoje domovine In končno so tukaj realistični politiki, ki skušajo med vsemi temi tokovi najti resnico In skušajo izvajati velike resnice korak za korakom računajoč pri tem z težavami in ovirami, na kratko z resničnim svetom. Čeprav se vedno ravnajo po istih principih, teorijah In idealih, kot Filozofi, se vendar vedno zavedajo potreb v danem trenotku. To so izvajalci — realisateurs — idealni realisti In idealisti, kateri iščejo zlato srednjo pot med vzvišenimi ideali filozofov in surovim sebičnim materijalizmom. To so, z eno besedo, možje, ki skušajo doumeti resnično situacijo.
Poglejmo sedaj, kako ti različni tokovi vplivajo na glavna vprašanja, ki se nahajajo na dnevnem redu društva narodov. Predvsem je tukaj vprašanje razorožitve, ki je osnovni problem velesil, ker se morajo male pa tudi srednje države v tem vprašanju ravnati po velesilah. Sicer pa ne gre za razorožitev, temveč za omejevanje oboroževanja. Ne mislim, da bi omejevanje oboroževanja samo po sebi moglo zabraniti vse vojne. Toda sedanji sistem društva, s svojimi vprašalnimi polami in statistikami je po mojem mnenju na vsak način izboren. Zato v tem vprašanju nisem pesimist, ker če ne pridemo k omejitvi oboroževanja danes, pridemo k njej gotovo jutri.
V vprašanju manjšin imamo tri vrste držav: države, ki nimajo nika-kih obvez, države, katere so uredile pravice manjšin z domačimi zakoni in končno države, ki so v svrho svojih manjšin podpisale mednarodne pogodbe. Naše stališče v tej stvari je sledeče: Vestno hočemo izpolniti vse prevzete obveze, odklanjamo pa^v tem vprašanju vse nove obveze. Ce naj bi se določile nove obveznosti, bi se morale brez izjeme naložiti vsem državam. Cilj manjšinjske politike je ustvariti mednarodno ozračje, katero bi omogočilo mimo rešitev vseh teh problemov. In jaz mislim, da smo na tej poti dospeli še dalje, kakor se v splošnem misli. ■
Drugi problem je rekonstrukcija Evrope in v tem okvirju je najbolj pereče avstrijsko vprašanje. Vojna je uničila štiri države. Stari politični sistem se je zrušil in napravil mesto demokratičnemu režimu. Naravno se je tudi gospodarski sistem Evrope, posebno srednje Evrope s poginom avstro-ogrske monarhije silno pretresel. Ta evropska rekonstrukcija, nujna posebno za nove države je zahtevala predvsem miru na mejah, da bi se čimpreje lahko pričelo z domačo gospodarsko obnovo. Zato smo se mi po obnovitvi miru trudili obnoviti gospodarske toke s sistemom trgovinskih pogodb, ki naj bi nadomestili stari gospodarski sistem av-stro-ogrski, pri čemur smo seveda varovali popolno gospodarsko in politično neodvisnost suverenih držav. Sedaj gre predvsem za to, da se dela, varčuje in zviša produkcijo. Vsaka država mora napraviti to delo s svojimi lastnimi silami in sama zase. In zato so vse misli o carinskih enotah !n konfederacijah šimere. Upam, da se bo tudi Avstrija opomogla z lastnimi sredstvi in prepričan sem, da se bodo na koncu našli zanjo potrebni krediti, ki ji bodo dali možnost oddiha.
Ta splošna rekonstrukcija Evrope bo napravila tudi konec bojševiz-mu, ki se drži samo zato, ker v Evropi še ni reda.
Pri vseh teh problemih, pa naj gre za razorožitev, za manjšine ali rekonstrukcijo Evrope, skuša društvo narodov voditi politiko zlate srede. Doumeti moramo, kje je resnica in izvajati sintezo idealnih ciljev in praktičnih možnosti. V tem boju za resničnost pripada bodočnost onim, ki si ohranijo vero in ki kljub iluzijam, katere nas često vodijo in kljub razočaranjem, ki nam jemljejo pogum, nikdar ne obupajo.«
Izvajanja dr. Beneša so bila od vseh navzočih, med katerimi se je nahajal tudi predsednik mednarodnega urada dela Thomas, sprejeta z velikim odobravanjem.
Politične vesti
Stojan Proftlč o zagrebškem kongresu.
V »Radikalu« od 16. t. m. piše Protič o zagrebškem kongresu sledeče:
Resolucija kongresa je po mojem mišljenju jako važen in značilen pojav. V njej se nahajajo vsi glavni in osnovni principi unitarne države, pa tudi njeno nedvoumo ime: unitarna država. Jaz v resnici ne vidim, kaj
bi se tej resoluciji S srbske
moglo oporekati Ce prihaja taka ra* solucija s kongresa, ki se je vrsu ▼ ZagTebu in na katerem je sodelovalo veliko število Hrvatov, med katerim* se nahajajo ndi odlična imena in ka* teri kongres pozdravlja zopet Veliko Število Hrvatov iz Dalmacije, rn* morja, Hrvatske in Slavonije ter Bosne in Hercegovine, potem je to pojav velike važnosti, katerega se mol* samo pozdraviti.
Ta pokret ni naperjen proti demokratski stranki, in če to ni, pot«® je naperjen proti dosedanjemu pol*' tičnemu kurzu demokratske stranke, katera sedaj sama priznava, da J* bila njegov glavni predstavnik in no-silec. In kongres, kakor se sedaj Ja8' no vidi, meri s svojo ostrino pog»' vitno na glavne predstavnike, ali bolje in točnejše povedano na glavnega predstavnika tega dosedanjega političnega kurza demokratske stranke — g. Svetozarja Pribičeviča.
Zao je tudi on tako silno zajavkal! Zato je tudi on tako bolestn® viknil: ne dajte ljudje, vse bo pro-palo!
S svojo prisotnostjo in sodelovanjem na kongresu je hotel g. Ljub* Davidovič skupno z ostalimi demokrati reči i je tudi rekel, magari molče, nismo mi glavni predstavniki 6* nosilci tega režima, katerega Vi tako ostro obsojate; njegovi glavni predstavniki niso tukaj, oni niso prišli na ta kongres; njihov šef je v Beogradu in glejte ga, kako kriči in javka i proti Vam in proti nam.
Skrb za politltne preganjance.
Pri shodu zaupnikov JDS dr. Kukovca v Celju se je neki politični pr«* ganjanec oglasil:	kaj	je	z	zadevo
tirjatev vojnih oškodovancev v Sloveniji. Tu imajo 50 milijonov tirjatev. Ker so ti za časa bivše Avstrija na5več trpeli, je o prevrau vsa javnost zahtevala, da se morajo najprej odškodovati. Vsak Je poslal polo na glavarstvo. Te pole so se poslale na mirovno konferenco, ki Je sklenila* da se mora materijalna škoda dotič* nim poravnati po državi, h kateri spadajo. Pri nas bi to morala storiti Jugoslavija. G. dr. Kukovec J® odgovoril, da do tega nimajo pravnega stališča ampak to velja za brate Srbe in Črnogorce. Tolažijo naj se s tem, da so trpeli za domovino. — Mogoče bi bilo kaj doseči milostnliB potom!? Ko se bode izdelaval zakon za vojne oškodovance, opozarjamo naše poslance, da se za te reveže med reveži potegnejo. Ker niso mogli pravočasno bežati ter iti k legionarjem, je neumljivo, zakaj bi se pre-čane ne upoštevalo. Ce so dobili bivši avstrofili dobra korita, so tudi naS preganjanci vredni, da dobe kar jim gre in sicer po tedanjem kurzu Izplačane tirjatve, kakor je tudi mirovna konferenca sklenila.
V Bosni in Hercegovini so se izplačale, Italijani v Trstu in Gorid so isto storili, le pri nas je žalosna
Gospodarstvo
Sladkorna kampanja v Jugoslaviji.
Sladkorna kampanja bo začela pri nas koncem septembra. PrvotnOr — koncem julija — je obetala slad' korna pesa pri nas izredno ugodno letino, tako v kvaliteti kakor tudi * kvantiteti. Toda letošnja suša Je, kar kor povsod, tudi sladkorni pesi mnogo škodila. Mnogo skrbi je sicer od* -■ ...............
Dr. Pr. Stelfe;
Zgodovinska razstava slikarstva na Stenskem.
V nedeljo, dne 3. t m. Je bila otvorlena
v	poslopju tehnICne srednje iole retrospektivna razstava slikarstva na Slovenskem, ki Je bila provizorično dostopna tujemu ob-čtnstvu že ob vsetokolskem 2letu. Okrog 400 slik Je bilo zbranih Iz vseh delov naše domovine in prepeljanih v Ljubljano. Prevoz del in aranžma razstavnih prostorov, kjer so bili prirejale! vezani na prireditev začasnih oddelkov, je stal ogromne vsote, ki bi jih Narodna galerija nikdar ne zmogla; zato fti mogoče zadosti povdarjatl velike zasluge sejmskega urada, ki je financiral prireditev v pravilnem spoznanju, da Je umetnost bistven del narodne kulture In da um bo tujec hvaležen, če bo pri obisku velesejma lahko spoznal vsai en del dokumentov duševnega življenja in preteklosti Baroda, h kateremu pride v gosti.
Vsega zbranega gradiva ni bilo mogoče razstaviti, zato je bil napravljen izbor ca 250 del, ki se je prirediteljem zdel doku-mentarično (prednost so imela signirana in datirana dela) in estetsko primeren, da položi osnovo našemu nazoru o razvoju slikarstva pri nas ter na drugi strani tudi re-prezentira kvalitativne višine, ki so jih bile apožne posamezne dobe našega slikarstva.
Zato Je tndl razvrstitev materiala v okvira posameznih oddelkov več ali manj kompromis mej tema dvema principoma. Oddelki pa sl sledijo historično, tako da so najstarejša dela v oddelku I, ustavi pa se tok v oddelku IX. Neke vrste križišče tvori soba IV, kjer sta poleg nosilcev razvojne niti razstavljena 2 Nemca, Id sta dala mično pobudo slikarstvu pri nas, Kremser-Scbmldt In Altomonte.
Oddelek I. Ima svoje žarišče v Jelovškov! Madoni; ta ga nesporno ovlada in bo ostala vsakemu obiskovalcu v spominu kot eno najsijajnejših del te razstave, žal da ▼ cerkv sv. Petra, kjer se nahaja v stranskem oltarju, ne pride do iste veljave. Ta Madona je obenem razvojni cilj tega oddelka. Kar je bilo namreč mogoče zbrati dokumentov našega slikarstva do nekako 1740, je zbrano okolu nje, ki nosi letnico 1734. Najstarejše delo bodo pač table, deli krilnega oltarja iz Mrzlave vasi, delo tipično za ta-kozvano severno renesanso. Dočim se v kompoziciji figur še pogosto javljajo sledo-
vi	gotike, ki probija posebno v glavi apostola Petra ali sv. Jurija, katerih hoteni realizem Je neposreden potomec pozno gotskega realizma (brkel), dočim se tip obraza sv. Miklavža podreja tipom nemškega slikarstva prve polovice XVI. stoletja, je pri obrazu svetnice (ni razstavljena) očito stremljenje po lepoti v smislu renesanse in Je sv. Janez Krst (tudi ni razstavljen, ker Je oa hrbtni strani ene izmed tabel) direkt*
no revzet Iz Italijanskega slikarstva (št. 37). — Križanje Iz Šmarja (5t 6) smo Imeli pri sestavljanju kataloga za starejše od teh tabel, po ponovnem študiju pa se ml zdi, da Je mlajše, četudi v posameznih delih Izgleda starejše. Kakor je namreč še gotska skupina lezdecev na levi, tako kaže vsaj v konec XVII. stoletja skupine žen z omedlelo Marijo na desni, skupina dveh bradatih mož pa je izposojena Iz Italije, mogoče po posredovanju, a v bistvu sega vendar preko Diirerja na Lfonardove tipe nazaj. — Sledita dve dragocen! sliki Iz Chronove dobe (št. 5 in 42). Chronova doba nam je namreč Iz literature (deloma še neizdane) znana kot umetniško izredno agilna, poznamo celo vrsto Imen umetnikov In celo popisov njihovih del, a v naravi sta omenjeni sliki prvi, ki predstavita širšemu občinstvu dva nedvomna originala. Sv. Uršula je datirana z letnico 1616, sv. Cecilija P* * letnico 1627. Na prvi pogled je jasno, da imamo deli dveh različnih mojstrov pred seboj. Komponirana Je prva po poznorenesanskem načinu, zgoraj nebo in odmev, ki ga najde dogodek iz svetniškega življenja ali mučenlštva v spodnjem delu pri njegovih prebivalcih. Spodaj mučeništvo sv. Uršule in njih spremljevalk, devic, v ozadju fantast pogled na K61n, zgoraj sv. Trojica z angelji. ki pripravljajo palme in vence mučeništva za žrtve spodaj. Kompozicija slike je podrejena osrednji osi polja platna, k! Jo nosi; ▼ ti stoji idealizirano lega postava sv. Uršule in čisto ne-naturalistično, samo po abstraktno estet-
skih načelih simetrlej in nravnovesnost! mas okoli te osrednje osi je komponiran dogodek, ki Je z vsemi epičnlmi pritiklinami prevzet iz prejšnje dobe, ki ni poznala teh abstraktnih kompozicijonalnih zakonov, ter strnjen preračunjeno v reprezentativno, učinkovito skupino. Plemenit idealizem preveva celo sliko in kakor je dogodek sam obvladan od abstraktnih sil, tako tudi bolest teh trpečih in umirajočih ni bolest, ampak samo njen simbol in divjost napadalcev in divjost, ampak samo gesta, ki naj jo označa; bradati Saracen ki vseka rane devici pred seboj in pri tem oči upira iz slike ven v gledalca, dela celo utis portreta, mogoče celo portreta umetnikovega. — Zanimiva je tudi sv. Cecilija. Sedeča V pokrajini, odeta v bogato, deloma sočasno obleko, zavzema os slike in se tako podreja pri sv. Uršuli označenemu kompozicijskemu principu, ki ga je vpeljala renesansa. V ozadju se vrše scene Iz njene legende, okrog nje so razvrščena muzikalna orodja, pod njo v posebnem okviru, ki ga držita dva angelca, je naslikana mrtva s tremi ranami* na vratu. Tudi pri ti sliki, ki sicer po pojmovanju forme, telesnih oblik in lepotnega ideala popolnoma zapusti gotiko, najdemo vseeno te njene zadnje sedi v dekorativni, svojevoljni, ornamentalnemu principu podrejeni grupaciji gub okoli leve noge.
Nadaljno fazo slikarstva pr nas nam predstavlja št. 44, sv. Martin iz 2erovnfce. Slikan je na leseno desko, kakor so bile stare »Uka do druge polovice XV. stoletja
sploh; pri nas (provinca le vedno boli kot*
servativna kot središča) se je ta na®* ohranil deloma še na prag XVIIL stoletj* Tudi tu najdemo Isti kompozicljonalnl pr®'1 cip, kakor Je bil zgoraj omenjen; po osi slik® beži dolina v globino med dvema vrsta®* dreves in gora, ki se na način kulis poglej ljata od levega in desnega roba proti v sinjo daljino. Kakor je ta pokrajina popolnoma umetno komponirana, tako &0* vseeno i po svoji sestavi I posebno po jem kolorltu razpoloženjske vrednot* nam jo približajo tako, da pozabimo P1**? njih popolnoma na njeno nenaravnost ospredjb v sredi stoji na konju sed«5 Martin in seka kos plašča za berač*« leži pred njim na tleh. Ta slika Je tipi®*® predstavnik cele vrste Iz srede In drn** polovice XVII. stoletja, ki se nahaja po deželskih podružnicah v baročnih tega časa, ki so znani tudi po svoji delsko uspeli In dekorativno Izredno n®1 koviti rezbariji. Kakor je ta rezbarija tomec italijanske renesanse, kakor nam 1° posrerdoval nemški medil, obstoja prav razmerje tudi glede te vrste slik, ki V gato pozlačenem osredju te ornameijm^ skoro popolnoma Izgube svojo Indlv!Idu nost in samo pomnožajo barvno dekorat bogastvo teh rokodeskih proizvodov, kor rezbarija so namreč tudi te vrste *^ plod dolgotrajne delavniške rutine, ki leko nadkrfljevala današnjo 1 V°	,
i po okusu.	***
®eWember^lT^C|rn sladkome Pese ^orian^ j toda na vsebino No bkJŽ itpredolgo deževje vpli-tatl & JLiS*?10- ^er Je Pričako-
<rr«.L~L "	xvx	PH^ctAU-
•icer VtS • Jesenskih dni, se bo Vilo, vemi? P21™ še nekoliko popra-itadi ti on![- v? kakl’h izprememb Letni?; dnevi ne bodo prinesli, fcniio *. ?J1 Pridelek sladkorne pese Hov n?^ na okroglo 3000 vago fctebT*2 , ravnateljstva so po-^ se hrfa 2adostno število vagonov, tok m°Sla kampanja v redu 12-
dlJ5^siavi« imamo osem veiikih iva?^ tovarn. Od teh jih je šest ^HkSrnPx?jetii’ kkse nahajajo v dsori^> ^ereku’ ^npriii- Osijeku, iTova? . hi in Novem Vrbasu. — v Novem Vrbasu in Velikem
K
jrvT,Ieku. bodo letos izdelovale v kockasti sladkor. Dve to-jjJT’ s*cer v Beogradu in Bmje-K Pa sta državna last.
2avn ai se je uvažal v našo dr-^(jg.hratežo le kockasti sladkor. — kociri ?a bomo mogli kriti potrebo hltn sladkorju v veliki meri z ^.Produkcijo, kar bo imelo za toa* . da se bo prihodnje leto žal iz večine kristal.
hžatt Da^em sladkornem trgu je 0-HliV vs^ed pomanjkanja denarja ® sterilnost. Vendar je upati, da ^ahnej1^ V pr*kodnjem letu mnogo
Francoski frank in politika.
francoski frank je v drugi polo-.-ueta 1920 pričel močno padati' ®®segel tedaj svojo najnižjo vi
ter ■vred-
nost: 30 odstotkov mirovne vrednosti. To so bili prvi vplivi, ki so jih pokazale hibe mirovnih pogodb. V prvi polovici leta 1921 pa se je frank vsled razmeroma rednega plačevanja nemške vojne odškodnine in trdnega ugleda francoske politike precej popravil ter je prekoračil ^odstotno mirovno vrednost. Neugodni vtis francoskega nastopa na wa-> shingtonski razorožitveni konferenci, padanje vseh srednjeevropskih valut v jeseni leta 1921 vsled intra-singentnega stališča Francije v re-paracijskem vprašanju, naraščajoče nasprotje med francosko in angleško politiko pa so francoski frank kmalu zopet potiskali navzdol.
Pristop Francije h konferenci v Genovi ter z njim združeno upanje, da se bo vsled dozdevnega popuščanja Francije srednja in vzhodna Evropa gospodarsko opomogla in s tem tudi poravnalo francosko-angleško nasprotje, to vse je dvignilo francoski frank, da je skoro dosegel spomladi polovico svoje predvojne vrednosti. Kmalu nato pa je zopet znatno padel ter na »doseženi« točki precej stanovitno vztraja, kar je razumljivo, če pomislimo na ostro nasprotje Francije in Anglije v reparacijskem vprašanju. Gospodarsko uničena Nemčija bi bila za Anglijo neprecenljiva škoda, kajti Nemčija je bila v miru najboljši odjemalec Anglije, medtem ko je oficijelna in večinoma tudi neoficijelna Francija ravno nasprotnega mnenja, ker upa, da ji gospodarsko uničena Nemčija ne bo mogla več postati vojaško nevarna.
Dnevne vesli.
bnenovan^. Pii poslaništvu v Rimu K^J*®°van za arhivarja gosp. Ciril Kotnik, uradnik istega poslaništva.
I. ** Razpis služb v bolnici. Razpisuje se J^tentskih mest in mesto ravnatelja v bolnici v Ljubljani. Interesenti se ^•dajo na razpis v »Uradnem listu«.
. *“■ Državna trgovska akademija v Ljub-t Redni pouk v prvih treh letnikih aka-73* se pridne v torek 19. septembra ob '*iWraj.
Ij** Kmettjsha podružnica v Ljubljani ^arja svoje člane, da je kmetijska druž-y -®aročila večjo množino sena in slame J*®atu, ki jo bo oddajala samo na cele Naročila za Ljubljano zbira v po-količinah kmetijska podružnica v ^ jaoi in se je članom čimpreje nanjo ^»CatL
jLp Abiturijentski tečaj državne trgovske . etnije v Ljubljani. Predavanja na abi-jgi^dskem tečaju se prično v torek 3. ok-°b 8. zjutraj.
^ Zasebnim nameščencem. Prejeli smo mr**°bčuiemo: Klub privatnih nameščencev zbornice v Ljubljani naznanja tem Vsem zasebnim nameščencem, da je jTyraUvno zapustil sejo Delavske zbornJ-Se vr5‘*a (*ne *7, m' klub se še Nna* po^oži sv°ie mandate, ali 1 e haprej sodeluje. Da preprečimo z ni-
lUgT* °PravičlJive napade na zastopstvo na-u OOcev v Delavski zbornici že vnaprej, llyJabramo, da je Klub zapustil sejo Dell^* zbornice v protest majorizacijl za-k^ntov delavstva nad nameščenstvom.
*
^Ptistoja
uspele majorizacije bi bila, da za-u nameščenstvu po statutu ne bi mo-atl razmeroma isto število man-v upravnem odboru bodoče Delavske kakor jih predlaga za nameščence glavno skupščino. S to svojo ab-brani Klub pravice nameščencev v De-zbornici ne proti današnji večini, amil jj °ti katerikoli večini v bodoče izvolje-v; avske zbornice in ne v korist današ-zastopstva nameščencev, ampak v ko-Iz egakoli v bodoče voljenega zastop-^taeščencev v Delavski zbornici.
J°vno vprašanje. Slovenci iz občine N če 'k Pri koieviu i0VBo vprašamo, kje p Se le in kako se je rešila naša proš-16 31111 I>riPOT0^eno s sledečo vsebino •tVo ' avcusta 1921 na sl. okrajno glavarji*^ ^ očevju. Občina Koprivnik pri Ko-naj večja kočevska občina — ima *<0Uk0 ^ev^° Slovencev katolikov.. V času torej še v Avstriji se je J C ehskim vernikom oznanjevala bese-^Hl9Jla ^slovenskem jeziku in sicer potom tarinu * k" P^eljen sedanjemu in ta-hern«. pnl^u> Aug. Schauerju. Radi te-Sga ŽUpn‘ka A. Schauerja, katerega °sti k	nas	Slovencev	je	širši
L ^ bil 3 r tudI oblastem dobro znana, n Sev®da	kap*an odstranjen in s tem
V tem	tudi	slovensko pridigova-
*^5j mi^,°Ploža5u- v katerem se nahajamo f^Vi, s 0Vencl in še celo v svoji narodni takega 1?*" latmskega obredovanja in *?®°biti J'' 1*0Van*a zdkakor ne moremo .,^0 pa s SV°^e versko čustvovanje, isto-ii6 Ve<lno v UtR"blia naše narodno čustvova-natr.n>VeCl! meri’ kar gre ‘Hroktno na jbTej n	“iedinjenju s Srbi in Hrvati,
v>isa,.i	na5i	narodni	državi.	Zato
>yc, da ',”dno Prosimo, sL okrajno gla-w i?Ursi , iagovoli na pristojnem mestu v»Lkateri sl0V(mskega dušnega pasth-Jjbzkej]! je. .1 Vr5! Vse verske obrede v slo-4 "-?] 7?U- kcPrivnik pri Kočevju, 12. ■*-	’ »lede podpisi (okoli 50l. — PrL
•e da danes, pq pieteta enega
leta, še nerešena ostala ta naša prošnja, ra. čonamo, da se nahaja v škofijskem ordinari-jatu, kjer ima župnik Scnauer, po njegovi izjavi, zaslombo v nekem njegovem bivšem sošolcu.
— Pravilnik za izvršenje zak. o pobijanju draginje in brezvestne špekulacij je objavljen v »Službenih Novinah« štev. 212.
— Izginil je v času od 10. t. m- 2nani mariborski prodajalec klobas Matevž 2ma-ker, star 85 let, srednje postave, sivih las in take brade, takozvane »Kaiserbart«, nosi očala in je bil skoro vsem v Mariboru poznan. Viden je bil zadnjič v nedeljo dne 10. t. m. v neki gostilni na Pobržki ulici in to v družbi nekega, okoli 50 let starega mož-kega, srednje postave, slabo oblečen in baje temnih brk. Sumi se, da se je na njem izvršil zločin, ker Žmaker je nosil vedno večje vsote denarja s seboj. Kdor bi kaj o njem vedel poredaii, se naproša, obv,estiti kriminalni oddelek I. policijskega komisarijata v Mariboru.
— Umrl je v soboto v Namršlju pri 2e-limljah gozdarski svetnik gosp. Josip Schau-ta. Pogreb se je vršil včeraj. N. v m. p!
— Mrtvec v koruzi. V četrtek 14. t m. je našel neki kmet na njivi pri Fali umorjenega delavca Ivana Kurija. Ležal je med koruzo. Na vratu mu je zevala globoka rana. O zločincu ni nikakega sledu.
— Pretep. Anton Naglič iz Zg. Bele in vojak Alojzij Parnuš sta se sprla, nato pa si pošteno skočila v lase. Konec je bil ta, da je Pernuš zadal Nagliču 9 ran z bajonetom in ga zelo težko poškodoval
— Požar v tobačni tovarni. V Rovinju (Istra) je V, tamošnji tobačni tovarni izbruhnil požar, ki so ga pa delorna še pravočasno udušili. Ali je bila tu kriva nesreča, neprevidnost, ali zlobna roka, se še ne ve.
— Na vlaku okraden. Trgovski potnik Dača Slavinič se je peljal iz Ljubljane v Zagreb. Ko je v Zagrebu izstopil, je opazil, da mu je izginila Točna torbica, v kateri je imel okrog 500.000 Din. Tatvine osumljeni sta dve gospodični, ki sta se V02ili v Slavtaičevl družbi. Uvedena je najstrožja preiskava.
— Tatvine koles. 2elezniškemu čuvaju Karlu Zidaneku iz Notr. Goric je bilo ukra-"deno več tisoč kron vredno kolo. Tudolfu Ziherlu v Škofji loki je neznan tat ukradel iz zaklenjene veže 5000 kron vredno kolo.
UubBiana.
= Žene državnih nameščencev in državne nameščenke vabimo na shod, ki bo v torek ob 5. pop. v Mestnem domu. Dnevni red: Obupni položaj državnih nameščencev.
— Kako je to? Nekateri ljubljanski trgovci so pred par dnevi znižali cene olju in sladkorju. A to so le nekateri, drugi se pa trdovratno drže svojih starih visokih cen in nas »tolažijo«, da bo itak kmalu zopet vse dražje. Po pravici se vprašujemo kako je to mogoče?
o« Uravnava Gradaščice. K članku, ki
je izšel pod gornjim naslovom v našem listu, nam pošilja mestni magistrat sledeče pojasnilo. Začetkom junija 1922 je mestni magistrat nameraval popraviti jez v Kole-zijL Ko se je z delom že pričelo, prosila je stavbna zadruga državnih uradnikov »Zasilni dom«, ki je na jezu interesirana radi svojih parcel na Pasjem brodu, da naj se dela ustavi ter napravi jez po načrtu, ki ga bo ona predložila. Tej prošnji se je rade volje ugodilo z dogovorom, sklenjenim dne 16. julija 1922 med mestno občino ljubljansko in jzadrugo »Zasilni dom: ter je mestni magistrat usvojil načrt zadruge In zaprosil z
mm.s*
njem stanu za tozadevno dovoljenje pokrajinske uprave. Nato se je vršila dne 5. avgusta 1922 komieijonelna obravnava, pri kateri pa je, ne da bi preje o tem mestno občino obvestila, kot prva nasprotnica nastopila proti projektirani napravi zadruga »Zasilni dom«, ki je sama napravila načrt za preureditev jezu, — nastopila je torej proti svojemu lastnemu načrtu, ter obenem predlagala da naj pokrajinska uprava: 1. ugotovi, da je vodna pravica mestne občine v Koleziji ugasnila, in 2. izreče, da je jez v Koleziji iz javnopravnih razlogov kvaren in nedopusten, ter da se naloži mestni občini, naj odstrani ta jez tekom 1 meseca. Vsled tega vseprej nego lojalnega postopanja zadruge, katera je s tem kršila prvo točko gori omenjenega dogovora, ki določa, da se mora zgradba jezu izvršiti po načrtu, predloženem po zadrugi, je mestni magistrat umaknil svojo tozadevno vlogo.
Za »intansigentno« stališče zastopnikov j, mestne občine, kateri je hotela zadruga »Zasilni dom« brez vsake pravn podlage vzeti vodno pravico, je bilo torej vzrokov več kot dovolj, neglede na to, da je treba tudi vpo-števati, da je kopališče Kolezija edino kopališče ljubljanskega mesta. Dokler torej ne pride mestna občina v finančni položaj, da bi mogla zgraditi moderno kopališče na Savi al Ljubljanici, se nikakor ne more misliti na opustitev kolezijskega kopališča. Da se ne da zgraditi tako kopališče, ki bi stalo gotovo 10 milijonov kron, z onim denarjem, ki se i2da za vzdrževanje že obstoječega kopališča v Koleziji, je jasno. Glede moderne ka-nalizacije Rožne doline, Gline in Viča, katero hoče zadruga izpeljati v Gradaščico in Glinščico, bi bilo pripomniti, da ni več moderno napravljati iztoka kanalov v reke sredi mesta ali Celo na zgornjem delu mesta tako, da se vsa nesnaga vali skozi celo mesto.
V vseh res modernih mestih (tako tudi v Ljubljani) so položeni veliki zbiralni kanali, ki sprejemajo vase vso vodo stranskih kanalov ter jo oddajajo reki Šele zunaj mesta. Za izvršitev take danes edino dopustne kanalizacije pa bi ne bil jez v Koleziji prav ni-kaka ovira, seveda pa z ozirom na pomanjkanje denarnih sredstev na tako obsežno in drago napravo danes niti misliti ni. Kar se pa tiče gradbenega gibanja v fugozapadnem deu mesta, bi bilo pripomniti, da je umest-nejc graditi na zdravem in za zidanje usodne j š ni svetu n. pr- na ljubljanskem polju, kakor pa na moč'irnem barjzu, kjer teren tudi po znižanju struge Gradaščice ne bo ugoden za zazidavo.
= Umrla je v Ljubljani soproga prometnega kontrolorja južne železnice gospa Karolina Arhar roj. Škerjanc. Pogreb bo danes popoldne ob 5. uri iz hiralnice, Vidovdanska cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva!
= Žalostna smrt. V soboto smo poročali, o tragičnem slučaju Marije Kostanjevec iz Tržiča, ki se je radi bede zastrupila. Sedaj nas obveščajo, da je uboga žena umrla v ljubljanski bolnici.
= Napad. Pred nekaj dnevi je neznan, približno 30 let star možakar napadel v bližini hotela Bellevue čevljarskega mojstra Štefana Cenčiča iz Selc ter mu provzročil na levem očesu lahko rano, ne da bi od njega kaj zahteval. Nato je zbežal v smeri proti cerkvi v Sp. Šiški. Napadalec je šibke postave, oblečen je bil v črno vozaško bluzo in bele hlače. Na glavi je imel čepico.
-*= Ljubljanska porota. Pretečeno nede-boto je stal pred porotniki 23 letni, v Planini na Notranjskem rojeni gozdni pristav Alojzij Slejko, ki je obtožen, da je 21, maja t L v Mislicah pri Sežani z osmimi streli usmrtil učiteja Dominika Marušiča, Poleg tega je obtožen tudi, da se je 24. maja t L v Ljubljani na potniški zglasnici v hotelu Tratnik javil z napačnim imenom. Ko je bil morilec aretiran, je hladnokrvno priznal, da je Marušiča ustrelil zato, ker sta se prepirala in mu je v tem prepiru Marušič odpovedal prijateljstvo. Dne 12. avgusta pa je Slejko svojo trditev čisto preobrnil in rekel, da Je Marušiča umoril v silobranu. Pri razpravi mu je rekel predsednik, naj opiše svoje življenje. Nato je morilec skoro dve uri opisoval svoje preteklo življenje. Med drugim le rekel: »Sem sin gozdnega čuvaja. Ljudsko Šolo sem obiskaval v Planini, meščansko v Postojni in trgovski tečaj sem absolvlral v Ljubljani. L. 1919 sem vstopil kot gozdarski vajenec pri Windischgraetzu v Planini, nato sem služil kot strojepisec v gledališki pisarni v Mariboru in od L 1921 nadalje pa zopet kot gozdarski vajenec pri Mosconu v Plše-cah pri Brežicah. Z Marušičem sva si bila zadnjih šest let najboljša prijatelja. Bil sem tudi na soški fronti in ob Piavi ter slednjič v italijanskem ujetništvu, od koder se mi je pa posrečilo uiti. Slišal sem, da je Marušič fašist. To me je napotilo, da sem ga 16. maja, gredoč iz Gorice obiska' v Mislicah in ga o tem tudi vprašal. Marušič mi je rekel, da se jaz preveč zanimam za take stvari in nato sva se razprla.« — Usodni dan, 21. maja sta se zopet prepirala ta Slejko trdi, da mu je umorjeni pretil z neko svitlo stvarjo, nakar je Slejko začel streljati. — Misliškl kurat Cerar je kot priča povdarjal, da je bil rajni Marušič ljubeznjiv in dober človek ter da o »fašizmu« pri njem sploh ni bilo govora. Psihijatra dr. Očstl in dr. Robida sta Izjavila, da je Slejko psihopat ter da ima homoseksualna nagnjenja. Ob 11. uri ta 40 minut je bila razglašena obsodba s katero je bil Slejko obsojen na smrt na vešalih.
=* Policijske vesti. V noči od 31. avgusta na 1. septembra je bilo iz prostora ob Dunajski cesti med Sodno in Janez Trdinovo p(Uro po doslej pMtmm VtPriOcii pokrade-
nih približno 1 voz desk, katere so tam ostale izza vsesokolskega zleta. Deske so bile last tvrdke ing. dr. Kasala, ki ima vsled tega škode 6000 kron- — Šterku Alojziju v Slomškovi ulici Je neznan tat pokradel iz spalnico 1 nov suknjič, vreden 3000 kron, 1 srebrno uro z medeno verižico, vredno 600 kron in en par novih, 600 kron vrednih čev-jev. — Novaku Rudolfu, delavcu pri cirkusu Slavij a, je bil ukraden zimski suknjič, vreden 600 kron. — Na Tržaški cesti je bila ukradena Vladimiru Povšetu srebrna ura z verižico in obeskom, v katerem je bil vgraviran dimnikar, v vrednosti 2000 kron.
Ceiie.
Jezdni odsek telovadnega društva »Soho« Ljubljana vabi svoje člane, ki se Želijo vežbati ali izpopolnjevati v Jahanju, da takoj, najkasneje pa do 30. t m. pismeno Prijavijo svoj pristop tajnika br. Milanu Step-lekarju, nadofidjalu Mestne hranilnice ljubljanske. Opozarjamo nato, da se na poznejše prijave ne bomo mogli ozirati ter da w nihče ne bo smel udeleževati Javnih nastopov, kdor ne prestane Izpita pred komisijo. Zdravo! Jezdni odsek »Sokola« Ljubija
Shod Narodno-socijaistične stranke v Celju, V soboto se je v veliki dvorani Narodnega doma vršil lepo obiskan shod, ka-tega je sklicala krajevna organizacija Na--rodno socijlistične stranke za Celje in okolico. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije g. podžupan Žabkar, ki je v kratkih besedah očrtal pomen shoda ter podal nato besedo g. Fakinu iz Ljubljane. G. Fakin ie v skoro enournem lepem referatu poročal o predzgodovini zagrebškega kongresa, o razmerah, ki so pošteno inteligenco prisilile k javni manifestaciji proti sedanjemu režimu, ki je pritjral našo bogato državo tako daleč, da v posameznih njenih delih ljudstvo dobesedno strada vsakdanjega kruha, o kongresu samem in o stališču NSS napram zagrebškemu kongresu. Delati moramo z vsemi silami na to, da čimpreje zrušimo sedanji režim, ki ruši našo državo in jo spravlja ob vsak ugled pred inozemstvom in vsakdo mora postati apostelj velike ideje zagrebškega kongresa, ki temelji na enakopravnosti državljanov na vseh poljih v državno edinstveni Jugoslaviji, ker le tako bomo dosegli lepšo bodočnost. Govornikovim izvajanjem so vsi navzoči sledili z velikim zanimanjem in ga na koncu govora navdušeno aklamiralL — Pri slučajnostih sta govorila še g. Žabkar in g. Dobovišek, nakar Je bil lepo uspeli shod zaključen.
Občinska mesnica v Celju. V Celju je v teku akcija za ustanovitev občinske mesnice. Združile so se v ta namen razne gospodarske 2adruge v Celju, kakor Zadružna Zveza, Samopomoč, Splošna gospodarska zadruga in konsumno društvo. Kapital, ki ga bodo te zadruge dale na razpolago, znaša 250.000 kron. Upati je, da se ta mesnica otvori v najkrajšem času. Da pa bo to podjetje moglo zadovoljivo uspevati. Je potrebna organizacija in disciplina odjemalcev. Zgodilo se bo namreč, da bodo naši mesarji konkurirali in znižali cene pod cene, Iti bodo v mestni mesnici. To pa ne sme zavesti odjemlacev, če bo mogoče razlika par kron v cenah. Ce so nas mesarji izkoriščali kolikor so mogli, dosedaj, jih tudi odslej ne bomo poznali. To naj ima pred očmi vsak odjemalec in občinski mesnici bo zaslguran uspeh. Ce občinska mesnica ne bi uspela, se moramo nadejati, da bomo v zimskem času, ko bo zopet gotovo pomanjkanje mesa na milost in nemilost izročeni izkoriščanju mesarjev. Mestno podjetje, pa nas bo tudi v tem času, če bo dobro prospevalo, preskrbovalo z zadostno količino mesa. Ce bo torej med odjemalci disciplina, je podjetju uspevanje zasigurano.
Skantska organizacija se je osnovala v Celju.
Nov vinski mošt so pričeli točiti nekateri cejski gostilničarji liter po 44 kron. Kapljica je izborne kakovosti.
Cene slanini so v Celju padle od 166 na 136 kron pri kilogramu. Istotako le padla cena sladkorju za 4 krone pri kilogramu.
Sokolstvo.
Uradne ure Ljubljanskega Sokola. Od pondeljka 11. t. m. dalje posluje statistični odsek Ljublj. Sokola vsak delavnik od 18. do 19. ure. Kakor je bilo že ponovno objavljeno, se bodo vsi oni Člani društva, ki 5e niso plačali Članarine za prvo polletje 1922 smatrali za izstopivše in jih bo stat. odsek črtal iz seznama članstva. Dile 1. oktobra t. 1. bo društveni sluga pričel pobirati Članarino za drugo polletje: Pri članih, ki so medtem menjali svoje stanovanje, seveda ne bo mogel članarine pobrati, zato se vsi prizadeti: bratje in sestre nujno naprošajo, da naznanijo društvu čimpreje ustmeno ali pismeno svoje novo bivališče. — Zdravo!
Šport in turistika.
S. K. Slovan—S. K Svoboda. Moste 4:1. SK Slovan je premagal v prvenstveni tekmi, Iti se je vršila v nedeljo na igrišču SK Pri* morja, moštvo SK Svobode v Mostah. Igra je bila odprta. Sodnik slab.
iževiost in
žbrlza zakonov VI. zvy Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Zakon o pobijanja draginje. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena 4 Din, po pošti 30 para več. Zgoraj omenjena zakona sta Izšla pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani In bosta Inte-resiranlm krogom v priročni obliki dobro služila.
Zbirka zakonov VII. zv: Zakon o glav ni kontroli. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 6, po pošti 30 para več. Tudi na to knjižioo opozarjamo Ja-riste, ki hočejo Imeti naše zakon« y priročni obliki.
II ,n -- !.—	■	—	I	1	1
Društvene vesti.
i Udruženje Graditelja krajevine SITS* Dne 24. septembra t. L ob 10. uri dop. M vaši v Zagrebu v dvorani palače barona R*** cha. Kapucinska ulica 9. U. redna glavna skupščina Udruženla Graditelja kraljevto* SHS s sledečim dnevnim redom: L Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika o delu bdflte ženja in sekcij ter o stanju graditeljstva %■ celi državi, 3. poročilo blagajnika, 4 potočilo odbora za izdajo koledarja, 5. poroČOO revizorjev, 6. volitve novega odbora In določitev kraja prihodnje redne klavne skap» ščine, 7. predlog o izdajanju časopisa, $. slučajnosti. Vse stavbenike v Sloveniji M opozarja na to važno stanovsko zborovanje^, Učni tečaji društva zasebnih nameščen* cev v Ljubljani Da nudi društvo svojim Qa» nom možnost vsestranske stanovske izobrazbe in da obenem goji čut skupnosti med zasebnimi nameščenci, bo v najkrajšem ČU8 priredilo celo vrsto učnih tečajev in sHaeg za: stenografijo, korespondenco, knjigovodstvo, računstvo, srbohrvaščino in tuje jezike (nemški, italijanski, eventuelno tudi francoski, angleški in esperanto). Poleg teh tečajev bo priredilo društvo tudi plesni tečaj. Vršila se bodo tudi poljudno znanstvena predavanja o najrazličnejših predmetih. K tem predavanjem bo vstop za vsakogar prost. Nadalje namerava društvo člmprej urediti svojo čitalnico, kjer bodo članom vsak dan na razpolago najrazličnejši časopisi in revije. Tečall se otvorijo začetkom okt. Prijave sprejema ob delavnikih vsak dan tajništvo Društva zasebnih nameščencev v Ljubljani, Cesta na gorenjsko žeto-nico 6 (nasproti tvrdke Gregorc & Verlič), Uradne ure so od 9. do 13. in od 17. do 19, Dramatični odsek »Bratstva« Iščejo m talentirani gospodje in gospodične, ki bi Umil veselje se posvetiti dramatični umetnotft Pismene prijave na: Mario Bertok — Židovska ulica 5. I. nadstr.
Kopirne role (suhe in mokre)
The Bex Co. Uubllaim.
SVILA.
modni nakit, vse potrebščine
za šivilje in krojače
najceneje pri:
i). ŠinkoviG »a H. Soss,
Ljubljana, Mestni trg SL 10.
MALI
OGLASI
PRODAJA:
ENODRUŽINSKA NISA *
prostim stanovanjem v Rožni dolini. AL Ceh.	507
NOVA. enodružinska hiša s
vrtom, vodovod v hiši, stanovanje takoj na razpolago. Naslov:	Josipina Rebolj,
Moste pri Ljubljani Ribniška ulica št 201.	503
DVE novi trgovski hiši z velikim vrtom, ena enonadstropna. obe v sredini nove industrije premogoko-kopa. Senovo pri Rajhen-burgu. Ena obsega mesarijo in trgovino, sposobna tudi za gostilno, cena 900.000 kron, druga z vrtom, tudi za obrt sposobna brez vse konkurence, cena 300.000 K. Natančneje se poizve pri g.
• Ivan Rathej, pek In gostinl-čar v Rajhenburgu. 408
SLUŽBE:
ISTRJJAN, zmožen slovenščine, hrvaščine, nemščine, francoščine in italijanščine v govoru ta pisavi, sredješol-ska Izobrazba; razume korespondenco, išče primerne službe. Ponudbe pod šifro »F. S.« na upravo lista. 511
PRODAJALKA, blagajničarka z večletno prakso išče primernega mesta. C. ponudbe pod takoj na upravo lista._______________  509
MLAD DEČEK bi se rad izučil v trgovini z manufak-turnim blagom. Ponudbe pod »Slovenija« na upravo lista.  508
1—2 dobra pečarja se iščeta 2a tokoj proti plači 5—6 di-narjev na uro, belo-pečarjl s pačo 7 dinarjev na uro, od tvrdke Teodor Sanltter,
m
MOŽ IN ŽENA. brez otrok. izkušena voditelja gostBM, kavarne, hotela, žena ddbra kuharica, mož plačilni natakar, zmožen hrvatskaga, slovenskega, ogrskega ta nemškega Jezika, popolnoma vešč, želita prevzeti gostilno ali kavarno v najem aU pa na račun In to pod kavcija Ponudbe na Ivo Sušnik, Ma-ribor. Slovenska 6.	464
RAZNO :
MANJŠI TRG. LOKAL m Išče proti nagradi v najem. Ponudbe pod »Odkupnina*
na upravo lista.	610
TRGOVEC, tujec, Išče me-blovano sobo pri kaki gospej ali družini brez otrolc. Ponudbe pod »št. 50« na upra-vo Usta.______________30<
GOSPOD išče mesečno sobo, če mogoče s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj. Plača dobro. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe na dpravo lista npd_ šti
Stran 4.
»JUGOSLAVIJA*, 19. septembra 1922.
Itev. 2t&
Najtežje svetovno transportno podjetje
EVROPA
CANADA
AMERIKA
Samo 4 dni na odprtem morju.
Hajhitrejša In najboljša zveza preko HAMBURGA.
ANTWERPENA in CHERBOURGA
z glasovitimi .EMPRESS-, parobrodi na dvostročne vijake, ki so kljub nizkim cenam razkošno in bogato opremljeni In torei s polno pravico nosijo ime „EMPRESS“, kraljica morja.
Odhod vsaki teden.
M CANADIAN PACIFIK. . ZAGREB. - JURIŠIČEVA Ol.fCA 3C.
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
mestni tesarski mojster cx===-
LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25
kupuje po najvltjlh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, tudi ede gozdne parcele.
Prvovrsten pšenični zilroi, valjan ješprsitt
prodala
mmm mm. nun m e
Istotam se kupuje po naj višji dnevni ncenf ajda, proso in krompir, s:
lllliliilllilllllliiiiilllljltij
Električni stroii
proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka
Karol Fiorijančič, Celje,
Proračuni brezplačno 1
	miminRinnminiiifniniiiinimni
D«5l<« lepa, emrekove v vseh dimenzijah za mizarstvo se kupijo. Ponudbe • ceno pod „BANAT“ na an. zav. Drago BestHalc, Ljubljana, Sodna ulica itev. 5-	Soholshe potrebščine za član«, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka 9.8 L SME Ljubljana. Mestni trg 10.
	
SOLI KfllTlEniTE
in SOli drobne (zmlete) nadi samo na vagone po zmerni ceni
Kirilovič i Sazdanič, Novi Sad.
STEVR AUTO
mali 4 dlindnki 23 HP veliki 6	„	40 „
Michelin ,-Cable
auto pneumatika v vseh velikostih došla in je v zalogi pri zastopstvu
3UGO-AUTO d. z o. I
LJUILJANA, POLJANSKA CZ
.i.iiluilllltlltttlimiilllftMlIMIIKIniillli
uiuimiuiuinHimuiiiiiiiHUUuvv^
ŽIVINO
govejo, prašiče, ovce itd. prevzema ugodnimi pogoji v komisijo« - Natafl^ nojasnila pri tvrdki	v
, mltldavnlca,
mi
niHIIIIIHIIUlIlli
IliUilil
Sli
POZIV
na novo emisijo delnic,Jugoslovenskog novinskog d. d/
v ZAGREBU.
Izvršujoč sklep konstituirajo čega glavnega zborovanja od 28. maja 1922 ter pozivom na sklep seje ravnateljstva od 17. julija 1922 objavlja
podpisani odbor s tem
Poziv oa vpMilo nove emisije delnic »lignitvtostej nevisskij d. d.“
in to od Din 1,500.000 - na Din 2,500.000-z izdajo novih 10.000 delnic po nom. Din 100‘—.
Emisija delnic se bo izvedla pod sledečimi pogoji:
1. Stari delničarji imajo pravico na vsako staro delnico po eno delnico nove emisije po tečaju od Din 100'— po komadu, ter Din 10'— vpisnine po delnici.
2. Z delnicami, katere po starih delničarjih ne bodo optirane, razpolaga Upravni Odbor na ta način, da jih prepusti subskribentom nove emisije, ki dosedaj niso bili delničarji w3ligOSlOVenskOg flOVinSkOg d. d." po nominali ter Din 15'— vpisnine po delnica, pri tem si Upravni Odbor pridrži pravo reparticije.
3. Delničarji, kateri žele izvršiti svoje pravice opcije, dolžni so predložiti svoje stare delnice na prekolkovanje v času od X. do 30. sep^ tembra 1922 in sicer pri onem denarnem zavodu, pri katerem so do sedaj vplačevali za naše društvo ali pri enemu od zavodov, pri katerem se vrši vpis sedanje emisije.
4. Vpisovanje nove emisije delnic »Jugoslovenskog novinskog d. d," začenja s 15. septembrom L 1. m traja do 31. decembra 1922.
5. Vpis in vplačilo nove emisije vršilo se bo na sledeči način: pri vpisovanju se vplača 50% od vsake delnice ter Din 10*— oziroma Din 15* vpisnine po komadu-; vplačilo preostalih 50% mora slediti najpozneje do 31 januarja L 1923.
O. Na položena vplačila se bo izdalo začasno potrdilo, a pri vplačilu celokupnega iznosa delnica društva.
Ta emisija je deležna dobička tekočega leta.
7. Za uplačevanje fungirajo: »Jadranska banka d. d.“, Beograd; »Prva Hrvatska Stedionica% Zagreb; „Francnsko-Srbska banka A. D.**, Beograd; »Hrvatska Eskomptna banka d. d.*% Zagreb; »Slavenska banka d, d.“, Zagreb; »Jugoslavenska banka d. d.Osijek ter vse njihove podružnice.
ZAGREB, dne 5. septembra 1922,
Upravni Odbor »Sugoslovenskog Novinskog d. d.** v Zagrebu. -
MII
»••••••i
>••••••<
j Francosko • balkanska Trgovska družba z o. z. Lavrič & Cie.
v*
•••••••*
’••••••«
>••••••'
•••»'j
••••••
O
Vsi trgovski posili Balkanom
Strasbourg (France)
1. Rue de la Pierre Large 1	(
Bržol. nasl. „Sloveniau, telef.
»••••••
Oglasi v »Jugoslaviji** imajo velik uspeh!
fjdavni In odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja »Jngoslov. novinsko d. dL*.
Tiska »Zvezna tiskarna« v