Turizem in prosti čas · Salon plovil 2009 22. - 2S. januar 2009 Gospodarsko razstavišče, Ljubljana ... Vsebina UVODNIK IZZIVI 4 7 FORUM 10 SEJALEC 12 ADRIA 13 WTM 14 EKO 16 18 INOVACIJE 20 22 AKTIVNOSTI 24 WELLNESS 25 NA LEPŠE 26 NOVOSTI 27 TUJI TRGI 29 30 32 34 - AKTIVNOSTI STO 36 NOVICE 38 TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Uvija Kovač Kostantinovit • Pomočnica glavne in odgovorne urednice: Katja Turk • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospo- darstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubijani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič) , Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s pČdročja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. Slovenslci ,, • turizem je FIT! J eto 2008 se zakijučuje in tako je ponovno čas, da potegnemo črto pod bilanco še enega (uspešne- .LJJa) turističnega leta. Kakšno je bilo letošnje leto za Slovenijo in slovenski turizem? Naj na hitro preletim le nekaj najpomembnejših prelomnic - vstopili smo v skupni šengenski prostor, uspešno smo • izvedli polletno predsedovanje Svetu Evropske unije, v partnerskem sodelovanju z drugimi institucija- mi smo našo državo in njeno turistično ponudbo predstavili v Slovenski hiši v Pekingu v okviru poletnih olimpijskih iger, gostili smo Svetovni kongres turističnih novinarjev in piscev v turizmu, združe- nih v organizacijo FIJET, intenzivno smo se vkijučevali v turistične projekte in organizacije, ki prestopajo naše meje, v tujini smo v partnerskem sodelovanju s turističnim gospodarstvom uspe- šno izvedli vrsto oglaševalskih akcij in drugih dogodkov ... Dogodki, s katerimi smo zadovoijni in katerih uspešnost se tudi konkretno potrjuje - nenazadnje tudi z nagradami, ki smo jih prejeli za naše predstavitve in nastope, kot je zadnja med njimi, nagrada, ki smo jo prejeli na svetovni tu- ristični borzi v Londonu za najboijšo stojnico za izvedbo poslovnih srečanj. Lahko bi rekli, da je leto 2008 bilo odlično, če ... Žal se v gospodarstvu in s tem tudi v turiimu vsake toliko časa po- javijo "če-ji", ki tok dogajanj zapeijejo v neželeno, manj ugodno smer. In tak "če" je bil konec letošnjega poletja oziroma v začetku jeseni nastopajoča globalna finančna kriza, katere vpliv je seveda moč najti tudi v turističnih tokovih. Postavija se vprašanje, kako velik je (lahko) vpliv fi- nančne krize na svetovni, evropski in - kar nas najboij zadeva - slovenski turizem. Seveda se turizem od globalne finančne krize ne more distancirati oziroma izolirati, vendar lah- ko trdimo, da turizem zaenkrat finančne krize ne čuti v tako veliki meri kot druge dejavnosti, na primer avtomobilska industrija. Ljudje ne bodo nikoli prenehali potovati, lahko pa pričakujemo ~tenci.ranje nekaterih že znanih trendov na področju potovanj oz. spremembe teh trendov kot na primer potovanja za krajši čas in bližje domu, potovalne odločitve v zadnjem trenutku, zmanjševa- nje števila potovanj in nekoliko daijši glavni dopust ... Turisti so postali oziroma bodo postali še boij občutijivi na razmerje cene : vrednost, kar pomeni, da bodo iskani tisti turistični produkti, kjer bo tu- rist največ dobil za znesek, ki ga je pripravijen/sposoben odšteti za oddih. In v teh dejstvih se skriva tudi "recept" za obnašanje v finančni krizi. Turistu moramo za njegov denar ponuditi čim več, ponudi- ti moramo privlačne, inovativne turistične proizvode, prevetriti moramo cenovno politiko, intenzivirati moramo skupne nastope in skupno trženje slovenske ponudbe po formuli 2+2=5, in predvsem ne sme- mo pozabiti na domačega gosta. Že danes je iz statističnih podatkov razvidno, da se turisti pogoste- je odločajo za oddih v domači destinaciji, kar veija tudi za Slovenijo - oktobra smo v slovenskih name- stitvenih objektih zabeležili za kar 14 % več domačih gostov kot lani. Ne smemo pozabiti tudi na po- zitivno plat krize - iz krize poslovni subjekti pogosto pridejo močnejši, saj je kriza čas prevetritve stra- tegij, trgov in ciijnih skupin. Kriza je lahko tudi izziv in priložnost. To je tudi skupni zakijuček vseh, ki smo na 11. slovenskem turi- stičnem forumu, ki je tokrat potekal v Portorožu v luči poslovnega in kongresnega turizma, preverjali in usklajevali stališča o razvoju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in skupaj prišli do za- kijučka, da je slovenski turizem v dobri formi oziroma z eno besedo FIT! Mag. Dimitrij Piciga enske l uri slič n e organizacije www.slovenia .info - Turizem in mednarodna finančna luiza - Nabor ukrepov in ~!i!~~,2~1t Kljub temu da indeksi ostajajo pozitivni, pa se moramo zavedati okoliščin, v katerih se trenutno nahajamo, predvsem v luči mednarodne finančne in gospodarske krize. Obseg turizma v Sloveniji Slovensko turistično gospodarstvo je v letu 2007 be- ležilo nadaljevanje trenda rasti števila prihodov in prenočitev tako domačih kot tujih gostov, tako da so bili zastavljeni kvantitativni cilji slovenskega turiz- ma za leto 2007 doseženi oz. preseženi. Rezultate slovenskega turizma za leto 2007 lahko ocenimo kot odlične, saj se je po podatkih za leto 2007 (Statistični urad RS} skupno število priho- dov v letu 2007 glede na predhodno leto poveča­ lo za 8 % (2.681.178 prihodov), število prenoči­ tev pa za 7 % (8.261.308 prenočitev). Pri tem se je število prihodov tujih gostov glede na pred- 2000000 ,.----------. 1000000 -+-----~----..,.---! 1600000 +--------~~- « 1<00000 -1---------1--11--- =1 200000 -+---------- --~----11000000 - l ■Sttmriir,oztvhoč EUR) ~ = +-1=-------- ------H •00000 +-1--------------- ~ r1•--,.----....--,-,.....,_.-...,-.-..,,...-,-,,.y 2000 2001 ni2 2003 2004 2005 200i 2007 Vir: Banka Slovenije, Leto oktober 2008 Potovanja v obdobju 2000-2007 Projekt Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006 smo iz- peljali z namenom pridobitve mednarodno primerlji- vih podatkov o učinkih turizma in njegovem vpli- vu na nacionalno gospodarstvo v letih 2003 in 2006 na osnovi metodologije Satelitskih računov za turizem (TSA). Na osnovi te metodologije smo hodno obdobje povečalo za 8 %, število njiho- dobili naslednje rezultate o pomenu turizma v le- vih prenočitev pa tudi za 8 %. število priho- tih 2003 in 2006: dov domačih turistov se je povečalo za 7 %, pri prenočitvah slovenski h gostov pa beležimo 5 % rast. Tako so bili kvantitativni cilji slovenskega turizma, opredeijeni tudi v Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma (RN UST) 2007- 2011 ter v Strategiji trženja slovenskega turiz- ma 2007-2011, doseženi. Ti cilji so definirani kot 4 % letna rast nočitev, 6 % letna rast šte- vila turistov in 8 % letna rast ( deviznega) pri- liva iz naslova turizma. , Iz naslova turizma smo v letu 2007 pridobi- li 1,81 milijarde EUR priliva iz naslova po- tovanj (BS), kar je 16,4 % več kot v letu 2006. Glede na leto 2004 smo v letu 2007 zabeležili 38, 1 % povečanje priliva iz naslova potovanj. Slovenija se je po skupni oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja, ki so jo med 130 dr- žavami izvedli za Svetovni gospodarski forum, uvr- stila na 36. mesto (leto prej: 44. mesto med 124 dr- žavami). Z namenom večjega razumevanja dejavr.iikov konkurenčnosti v turizmu je bila narejena raziskava v 130 državah, ki temeiji na ocenah 14 dejavnikov ' on- kurenčnosti turističnega sektorja. Ocena ekonomskega pomena turizma v Sloveniji ( satelitski računi za turizem) V Sloveniji smo uspešno izpeljali implementaci- jo mednarodno primerljive metodologije merjenja ekonomskega pomena turizma, imenova ne Satelitski računi za turizem - Tourism Satellite Accounts (TSA}, ter smo med 11 državami čla nicami EU, ki so to metodologijo uspešno implementirale. - www.slovenia .info Podatki za leto 2003: Proizvodni multiplikator turistične dejavnosti je v letu 2003 znašal 1, 75, medtem ko je multipli- kator dodane vrednosti 2,01 (to pomeni, da če se dodana vrednost v turistični dejavnosti v povpre- čju poveča za 1.000 EUR, se bo dodana vrednost v celotnem slovenskem gospodarstvu povečala za 2.010 EUR). BDP, ustvarjen v gospodarstvu kot posledica tu- ristične dejavnosti, je v letu 2003 znašal 1,921 mio EUR, kar predstavlja 7, 72 % celotnega BDP - slovenije v letu 2003 ( delež čistega turizma - ne- posredni turistični učinki v BDP slovenskega gospo- darstva - pa znaša 4,94 % - t .i. turistični BDP v letu 2003). Neposredno je notranje turistično pov- praševanje ustvarilo 3,9 % vseh zaposlitev v gospo- darstvu. Ekstrapolacija za leto 2006: Zaposlenost v turizmu se je v letu 2006 glede na leto 2003 povečala za nekaj več kot 7 %. Turistična dodana vrednost v Sloveniji je leta 2006 znašala 1,088 mrd EUR. To predstavlja 4,11 % skupne bru- to dodane vrednosti v Sloveniji. V primerjavi z le- tom 2003 se je turistična dodana vrednost poveča­ la za 32 %. V letu 2006 je turistični bruto proizvod znašal 5,5 % celotnega BDP Slovenije (to je delež či­ stega turizma, brez posrednih učinkov), kar pome- ni 11,3 % povečanje glede na leto 2003. Tako lahko ugotovimo, da se je turizem v obdobju 2003-2006 zelo pospešeno razvijal ter da je rast turističnih dejavnosti hitrejša od splošne gospodarske rasti v naši državi, kar pomeni, da se je pomen turiz- ma v gospodarstvu povečal. Zaradi intenziviranja aktivnosti Slovenske turi- stične organizacije in slovenskega turističnega gospodarstva, še posebej na najpomembnejših tr- gih slovenskega turizma, ter kot posledico pred- sedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 pričakujemo nadaijevanje pozi- tivnega trenda prihodov tujih gostov in njihovih pre- nočitev, vendar po nižjih stopnjah kot do sedaj . V letu 2008 (januar-september) beležimo poveča­ nje števi la prihodov turistov za 3 % ( od tega tuji 2 % in domači 6 %) in prav tako povečanje števila noči­ tev za 2 % ( od tega domači za 5 %, medtem ko tuji ostajajo na enakem nivoju) glede na etiako obdobje ,,,. "" .,. .,. ,,. ... ~~~~~~~~~~~~~~~~~ a ~ B m IT ~M~ · ~ g Fl y (2005) (2000) (2005) (2002) (2002) (2004) (2005) (2001) (2004) (2003') (2001) (2001) Delež turizma v BDP v primerjavi z drugimi državami Vir: Eurostat, Nacionalni statistični uradi , kon čni in prelimi na rni izsledki satelitskih računov za tu rizem (SRT) . Nekatere države ni so implementirale vseh SRT tabel, nekate re uporabijajo metodologijo, ki nekoliko odstopa od pri poročil UNWTO. predhodnega leta.~Po podatkih Banke Slovenije smo iz naslova turizma v obdobju januar-september v letu 2008 pridobili 1,62 milijarde EU R priliva iz na- slova potovanj (BS), kar je 12,9 % več kot v enakem obdobju v letu poprej. Turizem v luči mednarodne finančne in gospodarske krize O vplivi h mednarodne finančne krize na turizem je bilo opravljenih že več posvetovanj na mednaro- dni ravni (v okviru Evropskega turističnega foruma, Bordeaux, 2008; TAC; 84. zasedanje Izvršnega sve- ta UNWTO, Madrid, 2008; WTM, London, 2008 ... ). Evropska komisija je spreje la odločitev, da bo izve- dla raziskavo o vplivu finančne krize in gospodar- ske situacije na obnašanje turističnih potrošnikov in nove potrošniške trende, obenem pa bo prouči­ la možne kratkoročne in dolgoročne učinke na turi- stično gospodarstvo. Na podlagi tega bo zasnova la nadaljnje ukrepe in aktivnosti ter pripravila usme- ritve in priporočila za vlade držav članic in za turi- stična podjetja. V okviru zasedanja Izvršnega sveta UNWTO so raz- glabljali o vplivu finančne krize in drugih struktur- nih sprememb na turistično gospodarstvo. Ključne ugotovitve so: • Znaki ekonomske stagnacije so se pojavili v za- četku 2008. • Mednarodni turizem je v l. polovici 2008 še bele- žil 5 % porast (januar-april) glede na 2007 . Upadanje turističnega prometa so pričeli beležiti s poletnimi počitnicami na severni polobli . • Vsi člani IS UNWTO potrjujejo poslabšanje na la- stnih turističnih trgih ob hkratni ohranitvi dolgoroč­ nega zaupanja v prožnost turističnega sektorja. • Turistični sektor že čuti upad povpraševanja, turi- stična podjetja pa zaostritev kreditnih pogojev. Zaradi navedenih ugotovitev so v UNWTO naročili štu- dijo o vplivih ekonomskih scenarijev na turistični sektor. Prav tako je IS UNWTO oblikoval Odbor za spremljanje finančne krize in odzivanje nanjo , katere- s strani STO (možno tudi redefiniranje programa dela STO, če se pridobijo dodatna finančna sredstva); • ustrezno načrtovane in vodene promocijske aktiv- nosti s strani STO (tako na obstoječih največjih emi- tivnih tržiščih kot na potencialnih in daljnih trži- ščih); • uvajanje novih letalskih linij v smeri večje dosto- pnosti Slovenije kot turistične destinacije; • povečati prepoznavnost Slovenije kot destinaci- je preko obširnejše promocije in krepitve znamke Slovenije "I feel Slovenia"; ga namen je podpora članicam z natančnimi ekonom- • urediti vizumske režime (npr. Srbija ... ); skimi analizami in mehanizmi za ukrepanje. Obenem so tudi zatrdili, da finančna kriza in ekonomska si- tuacija ne moreta biti razlog za neupoštevanje traj- nostnih kriterijev in da bo UNWTO zagotovil drža- vam članicam najbolj aktualne informacije, s poseb- nim poudarkom _na letalskem prevozu in glavnih emi- tivnih trgih. Vse napovedi mednarodnih inštitucij postaj9jo vse bolj pesimistične, saj državam v evropski monetarni uniji napovedujejo ničelno gospodarsko rast - sta- Tabela 1: NAPOVED GOSPODARSKE RASTI II Realne stopnje rasti v% -BRUTO DOMAČI PROIZVOD 6,8 Izvoz proizvodov in storitev 13,8 Uvoz proizvodov in storitev 15,7 Zasebna potrošnja 5,0 Državna potrošnja 2,5 Bruto investicije 11,9 v osnovna sredstva Pomladanska na oved (ma,n 20011 4,4 9,7 8,5 3,6 3,9 5,4 Vir poda tkov: SURS, napoved UMAR { oktober 2008) • uvesti nekatere..ukrepe s strani države, ki bodo po- magali premostiti nastalo situacijo in stabilizira- ti poslovanje podjetij (npr. subvencioniranje obre- sti .. . ). Od razprave do danes je minil dober mesec dni in si- tuacija se je spremenila. Zasledili smo nekaj konkre- tnejših pritožb glede nastale situacije (zmanjševa- nje števila rezervacij vnaprej, manjši prilivi iz ame- riškega in britanskega trga ... ). Še vedno je priso- 11: Jesenska napoved ,1eptembt! ;o.,'!l] 4,8 6,6 6,9 4,5 3,4 8,8 II' Pomladanska Jesenska napoved na ovec (mm< ::JC'i, (,er:emt-er :'l}!) 4,1 3,1 9,4 5,2 7,5 4,0 3,7 3,5 2,3 2,2 2,6 1,3 usmerjeni predvsem v generiranje primarnega pov- praševanja. 1. Področje trženja in promocije Slovenska turistična organizacija je svoj program dela (kot vsako leto) za leto 2009 začela pripravljati v prvi polovici leta 2008, ko še ni bilo vid nih znakov finančne krize. Glede na aktualno gospodarsko situ- acijo smo za leto 2009 predvideli nadgradnjo in pri- lagoditev aktivnosti Programa dela 2009 ter izobli- kovali 8 ključnih ukrepov. Tesno sodelovanje s slovenskim turističnim go- spodarstvom Tesno sodelovanje s turističnim gospodarstvom in v okviru le-tega hitra odzivnost na številne pobu- de sta bila že v minulih letih naše vodi lo . V novem- bru smo na temo medsebojnega sodelova nja izve- dli izjemno obiskano delavnico z GZS, v okviru ka- tere so bili predstavljeni načini učinkovitega trže- nja in prodaje. Nadgradnja aktivnosti iz Programa cfela 2009: • izvedba dodatnih večjih akcij tržnega komunicira- nja ob finančni soudeležbi turističnega gospodarstva (na tradicionalnih trgih, kjer je potrebno vzpodbudi- ti povpraševanje in na perspektivnih trgih, ki jih fi- nančna kriza ni premočno prizadela); • organizacija več strokovnih srečanj, izobra- ' ževalnih delavnic in študijskih potovanj z na- menom pospešiti povečanje profesionalnosti ter znanja v načrtovanju, oblikovanju, upra- vljanju in trženju turistične ponudbe; • vzpostavitev inkubatorske mreže z namenom vzpodbujanja in~vativnosti v turizmu. gnacijo. Nekatere evropske države so uradno razgla- ten optimizem, vendar v manjši meri kot pred do- Razpršitev trgov slovenskega turizma sile recesijo. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in ra- zvoj (UMAR) se gospodarska aktivnost tudi v Sloyeniji umirja, kar se kaže v posameznih gospodarskih pano- brim mesecem dni. Torej smo tudi na slovenskem turističnem trgu so- očeni s kompleksnim problemom z več dimenzija- mi, ki se kažejo kot: gah in tudi pri rasti blagovne menjave. • kratkoročni učinki (obisk, nočitve, potrošnja, eno 0 Zaradi omenjenih okoliščin je bila na pobudo -"'dnevni obiskovalci .. . ); Direktorata za turizem izvedena razprava na temo: »Odgovor slovenskega turizma na mednarodno fi- nančno krizo« dne 24. 10. 2008. Razprave so se udeležili vsi vidnejši predstavniki turističnega gospo- darstva, javne in civilne sfere. • Kljub situaciji , ki je prisotna na finančnem trgu, je bilo med razpravljalci čutiti zmerni optimizem. glede udejanja ciljev na področju turizma. • Prisotni so bili mnenja, da je sedanja situacij• lah- ko tudi priložnost za Slovenijo kot turistično desti- nacijo, vendar le, če bomo odreagirali pravočasno in povezano. • Potrebno je upoštevati pričakovanja zaposlenih in temu primerno pristopiti k reševanju situacije (nika- kor ne na škodo zaposlenih). • Potrebno je nadaljevati z uvajanjem destinacijske- ga menedžmenta - tudi s čimprej š njo objavo razpi- sa za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij. • V prihodnje še bolj podpirati investicije malih in srednje velikih podjetij. • Potrebno je zagotoviti povečanje povpraševanja po Sloveniji z vidika turizma, za kar pa je potreb- no zagotoviti: • večja finančna sredstva za promoviranje Slovenije • dolgoročni učinki (investicije, morebitno prestruk- turiranje turističnega povpraševanja oz. trgov). Turistično gospodarstvo lahko prizadenejo nasle- dnji vplivi krize: • nižja kupna moč prebivalstva (manj potovanj, od- povedovanje luksuznim dobrinam - posledica: zmanj- šanje števila nočitev (slabša zasedenost kapacitet) (posledica: zniževanje cen storitev zaradi konkurenč­ nosti)) in nižja zunajpenzionska potrošnja; • višje obrestne mere za posojila (veliko je malih su- bjektov v slovenskem turizmu, veliko je investicij); • plačilna nedisciplina (v turizmu je prednost ta, da je storitev plačana takoj); • gibanje cen goriva in kerozina. Posledice za gospodarstvo se lahko odražajo v: • nižjih dobičkih; • slabši rentabilnosti (ukrepi za zniževanje stroškov bodo nujni); • zmanjševanju števila zaposlenih (glede na to, da so potrebe po določenem kadru sedaj prevelike, mor- da ne bo potrebnih večjih odpuščanj; sezonska za- posljivost). Predvideni ukrepi, katerih se bomo lotili po opravlje- ni analizi situacije v turističnem gospodarstvu, so Slovenija bo zaradi pričakovane stagnacije na dosedanjih ključnih trgih in zaradi negativnega trenda rasti na tradicionalnih trgih v letu 2009 prisiljena razširiti svoje aktivnosti na nove per- spektivne trge slovenskega turizma. Nadgradnja aktivnosti iz Programa dela 2009: • preusmeritev akcij tržnega komuniciranja s tra- dicionalnih trgov na perspektivne trge (Poljska, Slovaška, Češka, Hrvaška, Srbija, Španija in pred- vsem Rusija); • ambicioznejši nastop na prekomorskih trgih s kon- centracijo aktivnosti v Aziji (večje število aktivno- sti na Japonskem in Kitajskem, prvič pa bomo siste- matično predstavili slovenski turizem v Singapurju in na Tajvanu). Bistveno povečanje oglaševanja in PR aktivnosti Delež oglaševanja, ki smo ga predvideli v Programu dela 2009, bomo povečali za 30 % ob skoraj nomi- nalno enakem proračunu s strani Vlade RS (realiza- cijo načrtovanih akcij bomo omogočili z internimi prerazporeditvami predvsem iz postavk stikov z jav- nostmi, oddelka sejmov, pospeševanja prodaje ter raziskav in razvoja na postavke oglaševanja ter par- tnerske pogodbe). Nadgradnja aktivnosti iz Programa dela 2009: • izvedba številnih dodatnih oglaševalskih akcij konkretne turistične ponudbe tako v domačih kot tujih medijih, namenjenih širši javnosti; • intenzivnejše PR aktivnosti (načrtujemo dodatne študijske ture za novinarje). www.slovenia.info - Zagotovitev ohranjanja rezultatov 2008 na ključ­ nih trgih Na ključnih treh trgih slovenskega turizma (Italija, Avstrija, Nemčija) je v prihodnjem letu treba ohrani- ti rezultate, dosežene v letu 2008. Nadgradnja aktivnosti iz Programa dela 2009: • načrtovane aktivnosti pospeševanja prodaje bodo preusmerjene v aktivnosti za povečanje primarnega povpraševanja; • na bližnjih trgih bomo dali poudarek proaktivnemu nastopu v prvih štirih mesecih, v tem obdobju name- ravamo izvesti večino predvidenega oglaševanja, se- jemskih nastopov in partnerskih aktivnosti; • izvedli bomo dodatne konkretne oglaševalske akci- je v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodar- stvom (v smislu konkretne ponudbe produktov in ne le promocije Slovenije). Nadaljnji razvoj novih letalskih linij zave s Finsko; • nadaljevanje trženjskih aktivnosti za ohranitev vzpostavljenih letalskih linij (Švedska, Norveška, Grčija); • nadaijevanje tržnih aktivnosti za vzpostavitev na- daljnjih direktnih letalskih povezav v Slovenijo iz čezmorskih trgov (npr. Japonska). Prodajno usmerjene akcije na domačem trgu Največji projekt trženja in promocije slovenske turi- stične ponudbe je projekt Na lepše. Nadgradnja aktivnosti iz Programa dela 2009: • v skladu s trendon;kpričakovanj intenzivnejšega po- čitnikovanja Slovencev doma bomo v okviru projek- ta Na lepše v letu 2009 intenzivirali tržno-komunika- cijske aktivnosti projekta na domačem trgu, v okvi- ru sredstev projekta smo povečali delež sredstev, na- menjenih promociji in oglaševanju med domačo širo- ko ciijno javnostjo; Aktivnosti, povezane z novimi letalskimi povezava- • načrtovani so konkretni zakupi medijskega prosto- mi , bomo razvijali predvsem v sodelovanju z nacio- nalnim letalskim prevoznikom Adrio Airways, saj že- limo Slovenijo pozicionirati kot novo leta lsko desti- nacijo. Nadgradnja aktivnosti iz Programa dela 2009: • vzpostavitev novih letalskih linij na relaciji Sofija- Ljubijana in Madrid-Ljubijana; • dogovori o povečanju števila letov nizkoce- novnega letalskega prevoznika Easy Jet na re- laciji London-Ljubijana; • prizadevanje k ponovni vzpostavitvi pove- - www.slovenia.info ra in partnersko sodelovanje z gospodarstvom, in si- cer na enak način, kot smo to doslej izvajali na tu - jih trgih. ' E-marketing Že v letu 2008 smo zaradi napovedi glede posledic finančne krize okrepili sp letno oglaševanje na bli- žnjih trgih, in sicer v Nemčiji, Italiji, Avstriji ter na Hrvaškem. Slednje bomo izvajali tudi v prihodnjem letu predvsem z vidika zniževanja stroš-kov ob pove- čanem obsegu oglaševalskih akcij. Nadgradnja aktivnosti iz Programa dela 2009: • v letu 2009 bomo preko centralnega rezervacijskega sistema (CRS) izvedli dodatne promocijske akcije oz. posebne ponudbe za počitnice v Sloveniji; • s pomočjo akcij direktnega marketinga preko ele- ktronskih novic bomo pospeševali prodajo sloven- ske turistične ponudbe našim končnim obiskovalcem predvsem na bližnjih in srednje oddaljenih trgih ter v Sloveniji. Monitoring razmer in informiranje ključnih dele- žnikov Poglavitna naloga raziskav in razvoja bo nadzor nad celotnim dogajanjem v turizmu, v regiji, na evrop- skem in svetovnem nivoju. Ključnega pomena bosta sporočanje in izmenjava mnenj s pomembnimi dele- žniki (Evropska komisija , UNWTO, ETC, izobraževal- ne inštitucije, GZS) ter sprotno odkrivanje nevarno- sti in priložnosti. Investicijska politika: • nadaijnja podpora malim in srednje 1/elikim podje- tjem z vidika investicij; • vlaganje v javno turi stično infrastrukturo. Ostala področja: • izboijšanje vizumskega režima; • dvigovati nivo kakovosti storitev (razmerje cena : kakovost); ' • razvoj človeških virov; • trajnostni vidiki razvoja turizma. • I FEEL SLOVENIA www.slovenia.info Informacije o tekočih 5loven5kih in evrop5kih razpi5ih 5edaj najdete tudi na po51ovnih 5pletnih 5traneh STO ,, Slovenske in evropske spodbude predstavljajo za turizem priložnost pridobitve dodatnih sredstev za uresničevanje projektov z namenom razvoja, oblikovanja ali izboljšanja kakovosti turistične ponudbe in povečevanja inovativnosti v turizmu. Slovenska turistična organizacija (STO) želi seznanjati s turizmom neposredno ali posredno povezane subjekte z novimi možnostmi in priložnostmi na tem področju ter spodbujati njihovo vključevanje v evropske programe. S tem n~menom smo na STO začeli sistematično in na enem mestu zbirati informacije o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev ter ugodnejših posojil za potrebe turizma v Evropi in Sloveniji. Informacije o tekoč_ih slovenskih in evropskih razpisih so objavljene na poslovnih spletnih straneh STO www.slovenia.info/evropskiprojekti in so tedensko ažurirane. V seznamu so predstavljeni razpisi, ki so 1 bodisi neposredno bodisi posredno (velja predvsem za področje raziskav in razvoja, kjer pa lahko kljub temu turizem velikokrat prevzame vlogo nosilca vsebine in/ali končnega uporabnika) vezani na turizem. Seznam je informativne narave, zato prosimo, da pred prijavo obvezno pridobite originalen razpis in razpisno dokumentacijo, kjer so objavljene tudi kontaktne osebe pri izdajatelju razpisa in nacionalni koordinatorji posameznih programov v Sloveniji (v primeru evropskih programov). Na tem mestu so v rubriki koristne povezave in uporabni dokumenti dosegljivi tudi vsi pomembni strateški dokumenti in programi s področja razvoja in trženja turizma (Strategija trženja slovenskega turizma 2007- 2011, strategije razvoja in trženja posameznih turističnih produktov, raziskave in analize, letni programi dela STO, tekoče razvojne aktivnosti in druge informacije, pomembne za oblikovanje projektov in prijavljanje na razpise). Prav tako bomo spremljali povpraševanja evropskih nosilcev projektov po partnerjih, vnešenih v evropske baze za iskanje partnerjev, in vas obveščali o priložnostih. Upamo, da vam bodo informacije pri vašem poslovanju koristile. Veseli bomo vašega odziva oz. morebitnih predlogov s tega področja . • • Strah 1n pogum - finančne krize na vplivi globalne • tunz e mRok V Klančnik; rok.klancnik@ slovenia.info Poznavalci mednarodnega turizma smo bili lani že dodobra živčni in tečni. Neprestana turistična rast se je vlekla že od katastrofalnega leta 2003, torej že četrto leto, in tudi obeti za leto 2008 so bili dobri. Nekaj je bilo narobe, toda kaj? Moder spremljevalec turističnih gibanj je namreč zaskrbljen tedaj, ko gre vse kot po maslu, saj ve, da se obeta nevihta. Ta trditev je samo na prvi pogled protislovna. Trg je namreč sposoben ve like samodiscipline in sa- moregulative. To pomeni, da njegova krivuija ne more kar nenehno rasti. Čez določen čas - ta pa je odvisen od razvitosti destinacij, rasti bruto domačega pro- izvoda na emitivr:iih trgih, od politike, tečaja dolar- ja, cene nafte, cene zlata, tehnološkega razvoja in še mnogo česa - se morajo silnice povpraševanja in ponudbe nekoliko popraviti, nemara malce zaustavi- ti, zajeti sapo, se izraziti skozi (boij ali manj izrazit) padec in nato rasti znova. To se zdaj od zmagovitega pohoda po koncu prvega vala terorističnih napadov in atipične pijučnice v Aziji ni zgodilo, čeprav je bil mednarodni turizem postavijen pred mnoge težke pre- izkušnje (najhujša je bila cunami). Mednarodni turizem danes zgleda kot lepa podeželska vila, ki pa jo bo treba nekoliko renovirati . Potem pa smo se lani jeseni soočili z ameriško nepremičninsko krizo. Z ameriškimi finančnimi in gospodarskimi krizami je sploh križ, saj po- navadi vp li vajo na ves svet, najprej na obmo- čja, kjer dolar še vedno častijo kot denarni kri- terij, nato pa tudi v Evropi, ki je kljub hitremu razvoju Daljnega vzhoda še vedno najmočnej­ ša gospodarska partnerica ZDA. Globalne krize se v zadnjih tridesetih letih vedno napovedu- jejo skozi na prvi pogled nepomembne te~ave določenih sektorjev ameriške ekonomije. tako je bilo tudi leta 2001, ko so spomladi nekate- re letalske družbe pri vladi prosile za varstvo pred bankrotom, a do prave krize je prišlo šele jese- ni, natančneje po terorističnih napadih 11. septem- bra. Ti so dramatično znižali potovalno zaupanje po vsem svetu, kar je slabo vplivalo na turistično rast v letih 2001 in 2002, leta 2003 se je temu pridružil še SARS, potem se je leta 2004 vsa zatajevana energija (in denar iz nogavic) sprostila, kar je prineslo iO % turistično rast - največjo po letu 1983. 1 Erga, lani jeseni je ameriški nepremičninski mehut. po- čil, kar je bila slaba novica za Wall Street in posledič­ no za vse borze. Turizem ni bil med prvimi, ki bi čutili zlom nepremičninskega trga, pa čeprav je v namesti- tvenem sektorju z njim povezan, saj je šlo v prvi vr- sti za hipoteke individualcev. Američani so malo manj potovali, a to smo pripisali trhlemu dolarju. Prva po- lovica letošnjega leta je potekala, kot da se ne bi nič zgodilo. Mednarodni turizem je rastel po več kot spo- dobni povprečni stopnji 5,7 odstotka, maja pa celo se- dem odstotkov. Toda junija je industrija doživela hla- den tuš . Čez poletje, torej v času, ki v svetu veija za glavno sezono, je rast mednarodnih turističnih priho- dov znašala manj kot dva odstotka. V prvih osmih me- secih letošnjega leta je povprečje torej padlo na 3,7 odstotka, leto pa bomo prvič po dolgem času zakiju- čili nekje med dvema in tremi odstotki. Ne pozabi- - www.slovenia .info mo, da dolgoročna 'napoved do leta 2020 predvideva 4,5-odstotno povprečno letno rast turizma. Krivuija je zdaj nekoliko nad povprečjem, torej ga bo nižja rast le boij približala napovedim. Sicer pa - kar generalni sekretar UNWTO Frangialli ponavija že ves čas - "tudi ta kriza turizma ne bo spravila na kolena". Ravno ta podatek, da bo kriza, ponekod celo recesija , trajala vso prvo polovico prihodnjega leta, je kij učen. Ne gre pa ga jemati za suho zlato, saj je globalno ma- kroekonomsko zdravje zdaj najboij odvisno od dveh elementov: uspešnosti državnih intervencij v finanč- ' ni sektor (banke in zavarovalnice) ter čimprejšnjega okrevanja avtomobilske industrije. Najslabše rezultate so letos poleti zabeležili v Aziji, kjer je turistična rast kar 18 mesecev rastla po več kot sedemodstotni stopnji. Letošnje poletje so zabeleži- li samo 1,5 % več turistov kot lani , avgusta pa celo manj. Samo malenkost boije se je godilo Evropi, ki je poletje končala z dvema odstotkoma rasti. Nekoliko bolje gre ostalim regijam, na Bližnjem vzhodu pa "bu- siness as usual", z rastjo nad 17 odstotki (lani 14,5 %) . Če znamo brati svetovno turistično statistiko, nam bo nekaj takoj padlo v oči : največji upad prihodov je do- živela regija, ki že desetletje (po koncu azijske finanč­ ne krize 1998) doživija nesluten turistični razcvet. Pred poletjem se o globalni finančni krizi še nismo po- govarjali . Pač pa so bili vsak dan na prvih časopisnih straneh članki o nenehni rasti cen nafte. Spomnimo -~' da smo najprej z grozo pričakovali "preboj magične · cene" stotih dolarjev za sodček nafte, ta pa je junija 2008 presegla znanstvenofantastičnih 130 dolarjev. Graf 1: FINANČNO KRIZO SO NAPOVEDOVALE NOVICE O NENEHNI RASTI CEN NAFTE. 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 "' .... .... .... o o o o .,, ~ "- 3 u C. o -0: ..., vir: www.forecasts.org To je bil tudi trenutek, ko se je turistična rast dra- matično zmanjšala. A to ni bilo vse. Visoka cena nafte avtomatično pomeni visoke stroške potova- nja (z letali, avtomobili, ladjami .. . ), toda tudi vi- soke cene hrane. Množično - psihološko gledano - se ijudem, množicam, vsaj v zahodnem, razvitem sve- tu, ni pretirano težko odreči kakšnemu potovanju. Toda, ko mama oziroma žena ugotovi, da je sobotni nakup še pred pol leta znašal 130, zdaj pa že blizu 200 evrov, vrag odnese šalo. In ravno to se je zgo- dilo letos poleti . Resda je na vrhuncu sezone, kot kaže graf, cena za- čela strmo padati. A tudi takšno gibanje ne vliva velikega zaupanja, saj zlasti na mednarodnem turi- stičnem trgu največ veljajo nežni tresljaji na sicer stabilnem, rahlo rastočem trgu. Tako ponudba kot povpraševanje se hitrih rasti veselita samo na kra- tek rok, medtem ko ju je strmih padcev v poslova- t nju groza. Strmo padanje nafte namreč ni normalen proces, temveč znak, da je nekaj zelo narobe. Znak, da se potrebe po nafti ne zmanjšujejo zgolj na rav- ni avtomobilistov, temveč tudi v proizvodnji, kar pomeni, da se na splošno zmanjšuje trošenje. Če se zmanjšuje nakupovanje (proizvodov, a tudi storitev, kot je turizem), kar pomeni manjše povpraševanje, pride do zasičenosti trga, zato sledijo pocenitve ter odpuščanje, s tem pa se hudo višajo stroški države. Denarja za nova bančna posojila ni, ali pa ga banke skrivajo kot kača noge. Bančne obresti se resda ne- koliko znižujejo, ~ šele potem, ko bankam pomaga država in jih deln~ naciona li zira, ali - kot se dogaja v Belgiji - jih celo prodajajo tujcem, in to celo pod ceno (banka Fortis). Po mnenju ameriških ekonomi- stov naj bi cena nafte dosegla najnižjo možno toč­ ko točno v času pisanja tega članka (konec novem- bra) . Decembra naj bi se - tokrat k sreči - spet zače­ la dvigovati, ve ndar naj bi se do sredine prihodnje- ga leta nekje ustalila in zibala med 80 in 90 dolar- ji, kar bi v zahodni Evropi ustrezalo enemu evru za liter dizla. Graf 2: RAST BDP V EVROPSKI MONETARNI ZVEZI. rast BDP v%, napoved v EMU, sept 08 2,5 1 ______________________ - r.:isl ~Ut-' v %. n,:movcd v EMU.~l•JJt08 o l m ru w ~ m ru m ~ m ru 2008 2009 2010 vir: Eurostat; Consensus Forecast, september 2008 in UMAR Makroekonomska kondicija, od katere je mednarodni pa tudi slovenski turizem tako močno odvisen, naj bi cenam nafte sledila s približno enomesečnim zami- kom. Nekako ob novem letu naj bi kriza dosegla naj- globljo točko, nato pa naj bi se - k sreči v obliki črke V, kar je najboij ugoden od kriznih scenarijev - BDP, s tem pa tudi borze in bančništvo, začeli ponovno dvi- govati. Nekje sredi leta 2009 naj bi tudi uradno raz- gl9sili konec najbolj resne finančne krize in gospo- darske recesije od druge svetovne vojne. To bi pome- nilo, da naj bi ta kriza trajala eno leto in da nas čaka dokaj zoprnih dobrih šest mesecev. Turizem je z vsemi temi sektorji usodno povezan. Najprej je na udaru poslovni turizem. Po zelo sve- ži raziskavi American Expressa bo kar 70 odstotkov evropskih podjetij ponovno razmislilo o programu po- slovnih potovanj v prihodnjem letu. 32 odstotkov bri- tanskih, 23 španskih, 19 belgijskih in 17 odstotkov francoskih podjetij bo oklestilo program poslovnih potovanj na minimum. Mnogi poslovneži so ponovno telefonirali ponudnikom opreme za videokonference, tako kot pred petimi leti, ko so se mnogi bali bole- zni ali teroristov. Kaj se obeta? Najpomembnejši u či nki finančne krize na turistični sektor naj bi se poznali skozi nižje dobičke, višje stro- ške, slabšo rentabilnost in zmanjševanje števila za- poslenih oziroma odpuščanje. Poleg tega veija ome- niti plačilno nedisciplino in zmedo glede cen ener- gentov, pa klimatske spremembe, točo in poplave, ki Še bolj eklatantno kot zmanjševanje potovanj in po- trošnje v restavracijah, tematskih parkih in podob- no je gospodarska kriza udarila avtomobilsko proizvo- dnjo. V kriznih časih se namreč ustavi prodaja pre- stižnih predmetov, kar turizem in avtomobili zago- tovo so . Konec novembra, ko nastaja ta članek, smo torej na tej stopnji gospodarske krize, ki se je razvi- la iz finančne: na avtomobilski. Začeli smo, kot smo že rekli, z nepremičninami, nadaijevalo se je z naf- to, pa cenami hrane, prvi udarec turizmu se je zgodil poleti, septembra so se rušile borze (in se še), ban- ke in zavarovalnice, zdaj pa avtomobilski giganti . Hic transit gloria mundj! poceni potovanjih še potencirala, bi take razmere lahko pomenile večje povpraševanje po nizkocenov- nih letalskih družbah (slaba novica za povezave Star Alliance in One World). In seveda, še več avtomobil- skega prometa v glavnih sezonah, kar za slovenski turizem pomeni priložnost, saj so glavni trgi odda- ljeni v krogu 500 km. Z osebnimi vozili v Slovenijo pride tudi mnogo bolj oddaljenih turistov, na primer iz dobrih 1000 km oddaljenega Beneluxa, priložno- tavanja Kitajcev in Indijcev, ki so še vedno dokaj ve- zani na dolar, toda ne za dolgo. Pričakujemo lahko tudi rast domačega turizma, kar se je letos v Sloveniji že zelo jasno pokazalo, poleg tega pa še mednarodna potovanja v bližnje ali sosednje dr- žave. Na področju letalskega prometa bi bilo koristno, da bi vlade ali regulativni organi civilnega letalstva (zlasti tam, kjer je država večinska lastnica glavnih le- tališč) razmislili o ukinitvi_ ali vsaj znižanju odhodnih taks, dodatkov k-ceni kerozina in še kakšnim drugim dajatvam, s katerimi so si lastniki letališč želeli olaj- šati vračila bančnih dolgov za obnovo ali širjenje in- frastrukture. Prvo, ki je to naredilo, je bilo letali šče v Luxembourgu. Nekateri analitiki ocenjujejo, da se le- talske cene navzlic nižji ceni kerozina ne bodo zniža- le, saj so letalske družbe zdaj končno malo zadihale in upajo, da bodo vsaj malenkost povrnile stroške, ki so jih imele, ko je bila cena nafte v oblakih. A to so vse krizna razmiš ljanja . Ne gre pozabiti, da so si v teh dneh mnenja strokovnjakov silno različ­ na. Medtem ko resda veči na svari pred krizo in prazni- t mi hoteli, pa nekateri - ne na pamet - poudarjajo, da se je mednarodni (pa tudi slovenski) turizem znašel so v Sloveniji vse bolj pogoste. Prvi, ki naj bi bil v , sti pa so tudi v nekdanji vzhodni Evropi. Slovenija in preživel v še hujših razmerah. Na jesenskem "kri- Sloveniji na udaru, je bil Bled. Prvi članek o pesi miz- kot destinacija je z avtomobilom torej odlično dosto- znem" srečanju v prostorih ministrstva za gospodar- mu v turizmu našega alpskega bisera je bil objavijen na Teletextu TV Slovenija v nedeijo, 23. novembra, nato pa še drugod. Manj tujih turistov v Sloveniji bi kajpak pomenilo tudi manj prilivov v državni proračun, zaradi nižjih prili- vov iz naslova davka na dodano vrednost. To so mo- žni kratkoročni učinki, med dolgoročnimi pa omeni- mo, da če bodo zače le padati delnice tudi turističnih podjetij, se lahko dramatično zaostrijo razmere pri od- plačevanju bančnih posojil, vrednost slovenskega tu- rizma pa bi se posledično znižala. Danes v Sloveniji praktično ni nobenega v razvoj usmerjenega turistič­ nega podjetja, ki ne bi imelo bančnih milijonov, vlo - ženih v novo infrastrukturo. Kako le bi drugače , zdaj imeli "novi stari" hotel Palace? Govor o možni gospo- darski krizi je zato pravzaprav stra h pred propadom investicijskih ciklov. K sreči slovenski turizem počiva na moči malih in srednje velikih podjetij, ki ne ko- tirajo na borzi. Borznega zloma pa se seveda bojijo turistične korporacije: Sava, Istrabenz, Krka, Terme Čatež in druge, ki v strahu, a hkrati pogumno, spre- mljajo borzne krivuije. Ljudje ne bodo nikoli prenehali potovati. Pač pa lahko pričakujemo potenciranje nekaterih že znanih trendov, na primer, potovanja še za krajši čas in _)Jliž- je domu, potovalne odločitve v zadnjem trendtku, zmanjšanje števila potovanj in nekoliko daljši glav- ni dopust ... Vsekakor bo turist poslej še bolj gle- dal na cene, čeprav hkrati (kar je seveda paradoks, ki pa drži) segment luksuznega turizma še vedno ra- ste. Ob predpostavki, da se bo cena nafte ustalila na denimo sprejemljivih 70 dolarjih za sod nafte, kar je nekaj več od današnjih 53 evrov, in se bo želja po pna, mnogo bolje kot z letalom. Močnejši so tudi se- gmenti potovanj k prijateijem in sorodnikom (VFR), staviti bo treba na goste, ki se vračajo, in pa tiste, ki potujejo sami, brez pomoči turističnih agencij. Ti so mnogo manj dovzetni za zunanje vplive in časo­ pisne članke. Cene turističnih proizvodov bodo tako pomembne kot še nikoli . Za nižjo ceno se bo turist, če ni ravno zelo izbirčen, odpovedal tudi prestižu, da bo le užival v soncu, snegu, morju in aktivnostih. Mnogo boije bodo preživele krizo destinacije, ki se znajo povezovati, ki niso ljubosumne druga na dru- go, temveč uspešno oblikujejo skupne proizvode. In mnogo laže bodo dihale destinacije, ki bodo stavile na novega konja: na tiste emitivne trge, ki jih bor- zni zlomi ne brigajo najbolj. Mnogo ruskih, vzhodno- evropskih in jugovzhodno evropskih organizatorjev _....,, potovanj in turističnih agencij je zasebnih in ne ko- tirajo na borzah. Te so za slovenski turizem vsekakor zanimivi potencialni partnerji. Vseka kor se bodo morale novim razmeram najboij in najprej prilagoditi letalske družbe in hoteli . Dvig ame- riškega dolarja proti evru je dober znak za evropski tu- rizem, saj bodo ne le Američani, ampak tudi Japonci laže potovali, Evropejci pa imamo tako ali tako zelo močno va luto . Nekoliko se bodo mogoče znižala po- Svetovna turistična organizacija predvideva, da bo mednarodni turizem prihodnje leto rastel po "žalo- stni" stopnji med nič in dvema odstotkoma. To bo od- visno od pravilnosti napovedi vodilnih ekonomistov pa tudi Svetovne banke in Eurostata (in slovenskega UMAR-ja), da bo gospodarska recesija kot podaljšek finančne krize trajala nekje do polovice leta 2009. stvo je po odprti razpravi med turističnimi menedžerji prevladal zmeren optimizem. Slovenski turizem naj krizo sprejme kot izziv in naj ,ponovno po- kaže moč svoje prilagodijivosti. Tujci bodo po- tovali bližje domu, se pravi, da naj še boij iz- koristimo krog 500 kilometrov okrog Slovenije, pa ne samo na sever in zahod, temveč tudi vzhod in jug. Sto.pnja potrošniškega zaupanja v Sloveniji je še ~edno na visoki ravni, nena- zadnje tudi zaradi novic, da bo letošnja zima bela. S takšnim pristopom h krizi se slovenska turistična stroka zelo dobro razume z nemško . Vodje DRV (Deutcher ReiseVerband) so na no- vembrski konvenciji ugotavljali , da je bila po- letna sezona kar dobra (za 3,5 % večj i prihod- ki), medtem ko so s pozitivnimi številkami kon- čali kar vsi trije največji - TUI, Thomas Cook in Rewe Touristik, ki skupaj nadzorujejo kar 60 odstot- kov trga. Zimska sezona 2008/09 kaže na - do zdaj - dvoodstotno povečanje knjiženj, pa tudi poletna se- zona 2009 naj ne bi bila slaba. Skratka, opraviti imamo s širokim diapazonom čustev. Na eni strani skrbi, pa vroča kri, ker banke ne dajo obijubijenega kredita, pa jeza države, zakaj se vendar- le boij ne zadolžujemo, strah pred odpovedmi rezerva- cij, na drugi strani pričakovanje belega decembra in zadržani optimizem. Vse to je v redu. Treznost, nekaj skrbi pa tudi optimizma povzročajo mnogo boij pre- mišijene, s tem pa tudi boij učinkovite poslovne od- ločitve. Največja napaka bi bila panika. Depresivnemu turističnemu delavcu ne moreta pomagati niti dva me- tra snega. • www.slovenia.info - Rezultati razpisa Sejalec 2 O O 8mag. Dejan Križaj, dejan.krizaj® turistica.si Na 11. slovenskem turističnem forumu 2008 so bili razglašeni nagrajenci razpisa za inovativne in kreativne dosežke v turizmu - sejalec 2008. °T)Jleg zmagovalcev, ki se predstavljajo v nadaljeva- r nju, sta bila med finalisti še Pot miru v Posočju in Čolnarčkova pot po Ljubljanici. Drugouvrščena nagra- jenca sta dobila tako izenačene ocene, da se je komisija odločila, da obema podeli enako nagrado. Dodatne in- formacije o drugih prijaviteljih in poteku razpisa vas ča­ kajo na www.slovenia.info/sejalec. Čestitke vsem sode- lujočim za pogum ter vabljeni med najbolj inovativne in kreativne tudi prihodnje leto! Zlati seja Lee Matija Koren, direktor, Koren Sports, d.o.o.: "Naše podjetje je vodilni slovenski ponudnik na področju or- ganizacije in izvajanja avanturistično doživljajskih pro- gramov v naravi. V letu 2008 praznujemo 10-letnico de- lovanja podjetja in v tem času smo se iz 'garažnega' pod- jetja razvili v vodilno podjetje z več kot 50 sodelavci, ki ustvarjajo in uvajajo nove koncepte preživljanja pro- stega časa v naravi. V Sloveniji smo prvi ponudili koncept adrenalinskega parka, teambuilding pro- grame v naravi, programe na področju izkustve- nega učenja ... Eskimska vas Krvavec ponuja nov in inovativen koncept preživljanja prostega časa v zimski na- ravi. Gre za prvovrsten produkt, kjer smo v okvi- ru vasi postavili Iglu hotel s 35 ležišči v 7 spalnih iglujih, Iglu Restavracijo, kjer pod snegom streže- mo kosila in večerje, Iglu Bar, ki je namenjen po- čitku in sprostitvi med smučanjem ter po smuča­ nju in Iglu Wellness s finsko savno pod snegom. V okviru vasi ponujamo različne programe za drnži- ne, otroke, poslovne skupine ... Standardni pc1ket pa je sestavljen iz večernega izleta s krpljami, ve- ~ 111 - Zlata eskimska vas Krvavec čerje v Iglu Restavraciji, uporabe savne v Iglu Wellnessu, nočitve v Iglu Hotelu in zajtrka v bližnjem hotelu Tiha dolina. Projekt je med seboj povezal več lokalnih ponu- dnikov (RTC Krvavec, Penzion Tiha dolina), ki posredno skrbijo, da je projekt uspešno zaživel. Projekt je popolnoma drugačen od obstoječe ponudbe na slovenskem turističnem trgu, saj ponuja intenzivno in ne- navadno doživetje. V prvi vrsti je projekt sam po sebi fi- nančno uspešen, posredno pa seje imidž podjetja močno dvignil in v podjetju smo zopet dokazali, da znamo imple- mentirati inovativne ideje v vsakdanje poslovanje." - www.slovenia.info Dva srebrna sejalca Andrej Zalokar, direktor, Studio OREH, Kranj: "REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji združuje šarm profesionalnih etapnih dirk in turistično-popotni­ ško kolesarjenje po 's'!:ranskih slovenskih cestah. Traja 4 dni (prolog in 3 etape), njegova trasa pa je dolga oko- li 360 km. Vsako leto se začne v drugem kraju in kon- ča na Glavnem trgu v Kranju . Kolesarji se po predvide- ni poti vozijo samo kot ekipa (4-8 kolesarjev) in v skla- du s cestnoprometnimi predpisi. Trasa na terenu ni ozna- čena, pač pa je vrisana na zemljevidu, ki ga pred štar- tom prologa prejmejo ekipe. Na zemljevidu so označene vse kontrolne točke, nevarni odseki in turistično-kultur­ ne zanimivosti. Srebrni REKREATUR - ekipno kolesarjenje po Sloveniji Posebnost REKREATUREje, da na koncu zmaga (oranžna majica) ekipa, ki je najbližje povprečnemu času vožnje vseh ekip. S tem dosežemo, da se kolesarji na poti radi in z veseljem ustavljajo. Tako pridejo spontano v stik s ..,qiristično ponudbo ob sami trasi . Posebej pa temu namenu služijo kontrolne točke, kjer se lokalna turistična društva predstavijo po pravilu 'tako, da si nas bodo po dobrem sprejemu vsi zapomnili!' Ob vsa- kem etapnem cilju razglasimo zmagovalne ekipe, ki jim nagrade podeljujejo predstavniki lokalne skupnosti in tu- rističnih organizacij. Zakaj je REKREATUR drugačen? Zato, ker vračamo mno- žičnim rekreativnim kolesarskim prireditvam tisto, kar že izgubljajo: (1) veselje do druženja in spoznavanja no- vih in zanimivih krajev, (2) občutek, da ti ni treba takoj domov, da se lahko poveseliš, poklepetaš in v prijetnem okolju odpočiješ, saj ... jutri te čaka novih 120 km, (3) pristen in oseben stik z lokalnimi turističnimi ponudni- ki (ker se kolesarjem ne mudi, si vzamejo čas, da si ogle- dajo ponudbo). REKREATUR torej ni le golo kolesarjenje in pehanje za čim boljšim rezultatom, pač paje način druženja. Medsebojna pomoč s ščepcem športnega taktiziranja med ekipami je močno prisotna vse 4 dni kolesarjenja. Običaj, da se ob koncu kolesarskega maratona kolesarji čim prej poberejo domov in da zadnjega nihče več ne pri- čaka , je na REKREATURU ravno obraten. Šele zadnja eki- pa namreč določi zmagovalce, zato je pričakana z burnim aplavzom. Tako dobi prav vsak kolesar občutek, da je zma- govalec, in to ne glede na to, kako 'hiter' je bil na progi . Pozitivna energija pa se prenaša tudi na okolico." Matjaž Pavlin, lastnik Matjaževe domačije na Pahi: "Predstavljamo 150 let staro .dolenjsko domačijo, ki smo jo obnovili v originalnem stilu. Domačija leži v neposre- dni bližini Otočca in Šmarjeških Toplic, na začetku vin- ske gorice Grčevje, zajema pa hišo, kozolec in lesen pod, na katerem se izvaja multivizijska prezentacija 'Zgodba o cvičku'. Obnove hiše smo se lotili pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Uporabljali smo samo naravne materiale (kamen, les, slama ... ). Obnovili smo zidan štedilnik in krušno peč, v kateri sedaj pečemo kruh, eno ležišče izdelali iz ličkanja, obnovili celotno pohištvo (politura), vključno z 'meutrgo', v kateri še danes me- simo kruh , skrinje (najstarejša nosi datpm 1850), kre- denco ... Obnovili smo slamnato streho in vinsko klet, v kateri so tla iz kamna in zemlje ter lesene sode, raz- stavili pa smo tudi nekaj vinogradniške opreme. Prostor, kjer je bil nekoč pod za shranjevanje mrve, smo znotraj preoblekli in pridobili še eno sobo, v njen trikotni del pa postavili tudi savno, ki pomeni višji standard za go- ste, ki jih sprejemamo na prenočevanje. Ker smo pri ob- novi upoštevali navodila Zavoda, smo hišo uspeli uvr- stiti tudi v evropsko mrežo 'Hiše s tradicijo'. Goste pri- čaka cela družina v slovenski narodni noši pred hišo in jim najprej postrežemo z dobrodošlico: pehtranovo po- tico ali ocvirkovko-: Nasproti hiše stoji ' kozolec, kjer lahko gostje parkirajo svoj avto. Za hišo stoji lesen pod, kjer so včasih mlatili in shranjevali žito. Danes je prostor znotraj obdelan. Po stenah so fotografije starih dolenjskih hramčkov (zidani, leseni, kamniti). Tu je prostor za približno 50 ljudi, kate- rim pokažemo multivizijsko prezentacijo v sedmih delih 'Zgodba o cvičku'. V njej nam cviček v prvi osebi prikaže sebe in svoje sorodnike doma in po svetu, nas seznani z Srebrna Matjaževa domačija na Pahi - Zgodba o cvičku zgodovino vinske trte od Egipčanov, Grkov, Rimljanov pa do danes, predstavi vinske zavetnike, posodo, vključno s kozarci, ter svojo sestavo in pridelavo od zgodnje po- mladi do martinovega. Za glasbeno podlago je poskrbel eden najslavnejših Dolenjcev, Lojze Slak. Po prezentaciji (ki je pripravljena v slovenskem, angle- škem in nemškem jeziku, pripravlja pa se tudi v italijan- skem in ruskem jeziku) sledi še degustacija sestavin cvi č­ ka (frankinja, dolenjsko belo, žametna črnina in cvi ček pridelovalca, ki je član Konzorcija cvi ček) ob ajdovem kru- hu z orehi in domačem _siru. Na koncu lahko gostje tudi kupijo cviček, domač sir ali salame. • Leto 2009 bo leto l~onsolidacije Slovenska turistična organizacija je za uspešno partnersko sodelovanje v letu 2008 pri razvoju in trženju Slovenije kot letalske destinacije posebno zahvalo in priznanje podelila nacionalnemu letalskemu prevozniku, družbi Adria Airways. O sodelovanju v letu 2008, načrtih za prihodnost ter viziji nacionalnega letalskega prevoznika smo se pogovarjali s predsednikom uprave Tadejem Tufkom. Tur!zem: Kaj za vas pomeni priznanje za partnersko sodelovanje z STO v letu 2008? Tadej Tufek: Priznanje razumemo kot odraz obojestran- skega zadovoijstva z uspešnim skupnim delom v leto- šnjem letu. V Adrii Airways si kot v Slovenski turistič­ ni organizaciji prizadevamo povečevati število tujih po- tnikov, ki jih pripeijemo v Slovenijo na rednih linijah. Tako smo letos sodelovali pri uvajanju štirih novih linij iz Ljubljane in sicer za Atene, Stockholm, Bukarešto in Oslo. Skupaj smo izvedli številne promocijske aktivno- sti s ciijem širjenja poznavanja Slovenije kot privlačne turistične destinacije in promocijo ponudb novih letal- skih povezav. Tur!zem: Kakšni so vaši načrti v letu 2009 in na-, prej? Tadej Tufek: Leto 2009 bo, upoštevajoč gospodarske razmere, predvsem obdobje konsolidacije. V Adrii Airways smo si zadali za ciij utrjevanje in krepitev svoje pozici- je na domačem in tujih trgih ter zagotavijanje rentabil- nost novih linij, ki smo jih uvedli v letu 2008. Zato v na- slednjem letu zaenkrat ne načrtujemo razvoja novih li- la 1.036.435 potnikov, kar je za 18 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani . Tur!zem: Kje vidite Adrio čez 10 let. Kakšna je vizija nacionalnega letalskega prevoznika? Tadej Tufek: Vizija Adrie Airways je (p)ostati uspešen tradicionalni mrežni evropski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste ter z zagotavijanjem najvišjega ni- voja kakovosti svojih storitev dosega zadovoijstvo svo- jih potnikov, zaposlenih in odjemalcev drugih storitev ter ob tem ohranja prepoznavnost lastne blagovne znamke. V skladu s to vizijo se v naslednjih desetih letih vidimo ' kot kijučnega regionalnega prevoznika, ki zagotavija če- daije več direktnih in ugodnih povezav Ljubijane z vse- mi kijučnimi destinacijami v Evropi in ima vlogo vodil- nega prevoznika, ki preko Ljubijane povezuje jugovzho- dno Evropo z zahodno Evropo. Tur!zem: Finančna kriza je v gospodarstvu pre- cej prisotna, v kolikšni meri se vi srečujete z njo? nij, načrtujemo pa prepeijati 5% več potnikov kot v letu Adria Airways prepeijala 1.231.531 potnikov, kar je za Tadej Tufek: Predvsem v novembru in decembru opažamo stagnacijo povpraševanja, kar pomeni, da se finančna ktjza in recesija v nekaterih delih Evrope že odraža \, številu potnikov, ki jih prepe- ijemo na rednih linijah . Temu ustrezno prilagajamo razpoložijivo kapaciteto - torej v skladu z manjšim povpraševanjem zmanjšujemo število razpoložiji- vih sedežev (manjša letala, manj letov). • 2008 ter opraviti 5% več rednih letov. Uvajanje dodatnih 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, prav tako novih linij tako načrtujemo šele v letu 2010. je za 15 odstotkov povečala števi lo vseh letov; rednih letov za 16 odstotkov in čarter letov za 11 odstotkov. V Tur!zem: Koliko potnikov ste prepeljali v letošnjem rednem prometu, ki predstavija najpomembnejšo dejav- letu? nost, je Adria Airways v prvih enajstih mesecih tekoče- Tadej Tufek: V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je ga leta opravi la za 16 odstotkov več letov in prepeija- A REG IO N A L STA R ALLIANC E MEMBE R v:>· 1 ~~,/?f ~ s Doma nad oblaki. • Oslo , Stockholm ' Dublin • Kopenhagen ' , Manchester „ Moskva ' • Birmingham : London ...._ • Amsterdam : • Bruselj 111: Frankf~rt Pariz MUnc~en /'Var!ava _... Kijev USMERJENI V SVET z ._zUr\c : Dunaj -------------- ijubljana -------------- Bukarešta ' ' ' ' :. Sarajevo Priština Skopje Ohrid Pot v družbi prijetnega sopotnika mine hitreje . Od začetka do cilja vas v katerokoli od naših 27 rednih destinacij spremljamo varno, udobno in z nasmehom. Barcelona Po~gorica •Tirana 1 1 1 1 1 J Istanbul Atene Da, dobra družba se najde tudi med oblaki. Svet je vedno bližje. Odkrivajte ga z nam i. www.slovenia .info - Stojnica slovensk_ega turizma prejela nagrado na WTM LondonHebeka Kum er Bizjak; rcbeka.bi zjak@slove n ia.i n f'o Nova stojnica slovenskega turizma za komuniciranje tržne znamke Slovenije I FEEL SL0VENIA in za promocijo slovenske turistične ponudbe je na 29. svetovni turistični borzi v Londonu (WTM) prejela nagrado v kategoriji "Best stand far doing business" - priznanje za najboljšo stojnico za izvedbo poslovnih srečanj na globalni turistični borzi WTM London 2008. Vmesecu novembru je v Londonu potekal eden naj-pomembnejših svetovnih turističnih dogodkov, turistična borza World Travel Market (WTM) London. Organizatorji so zabeležili rekordno število udeležen- cev in razstavijavcev, ki se je v letošnjem letu poveča­ lo za 12 %. Obisk je skokovito narasel, saj je končno število obiskovalcev preseglo mejo 50.000. Predstavilo se je več kot 200 držav sveta, od tega veliko novih, ki so promovirale svojo turistično ponudbo. Dogajanje je bilo resnično pestro, saj je bilo na samem razstavišču moč ugledati najrazličnejše obraze sveta, ki so doka- zovali zelo raznoliko mednarodno udeležbo, kar borzo WTM zagotovo uvršča med dogodke, ki veliko doprine- sejo k razvoju globalne potovalne industrije. Obisk borze je zagotovo zanimiv tako za obisko- valce kot tudi za razstavijavce. Za Slovensko turi- stično organizacijo je bil tokratni nastop na borzi še posebej pomemben, saj smo se prvič predsta- vili z novo stojnico slovenskega turizma. Način predpriprav, ki jih je ponujal organizator borze WTM, nas je ob organizaciji slovenske predstavi- tve navduševal že od začetka. Razstavijavci smo se - v kolikor smo seveda želeli - lahko na do- godek celovito pripravili s številnimi namigi, ki so nam jih ponujali . Pa naj gre tukaj za iskanje partnerjev, sklepanje on-line sestankov z njimi , opomine na to, kako naj ohranjamo in neguje- mo dobre stike s poslovnimi partnerji, za stotine seminarjev, predavanj, delavnic, tiskovnih kon- ferenc, srečanj in razprav, na katerih so sodelo- vali številni vodilni in visoko specializirani gospodar- ski strokovnjaki z namenom pomagati in svetovati sve- tovni turistični srenji, nenazadnje pa tudi za strokov- no pomoč in svetovanje ob različnih problemih, ki so se pojavili ob pripravah na nastop. Že ob pripravah in pogledih na to, kateri seminarji bi bili zanimivi za obisk, smo lahko ugotovili , da orga- nizatorji vlečejo rdečo nit predstavitve, ki se sliš~si la preprosto: Spodbujati vso potovalno industrijo, organi- zatorje potovanj, hotelirstvo, destinacije in vladne tu- ristične organizacije, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bi vzpodbudili svoje potrošnike in hkrati tudi svoje subjek- te v organizacijah, da smo vsi skupaj odgovorni za traj- nost planeta Zemlja, ki pa ga masovni turizem nemalo- krat tudi uničuje. Narediti torej turizem odgovoren, je za nas vse skupaj največji izziv in verjamemo, da ni tako preprost, kot se sliši. V ta namen so organizatorji poleg samih predstavi- tev držav na nas še posebej apelirali s številnimi do- godki. Med njimi lahko izpostavimo vsaj tri: "WTM World Responsible Tourism Day", kjer se je svetovni turistični vrh pogovarjal o pobudah industri- je ki je začela priznavati svoj življenjski dolgoročni en. www.slovenia.info Z leve proti desni: Mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, in mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, prejemata priznanje s strani predstavnika organizatorja turistične borze WTM London Craiga Moyesa, direktorja sejmišča. "WTM Globa[ Economic Forum", na katerem so se čevali so izstopajoče teme v globalnem turizmu: Kako zbrali vodilni strokovnjaki s področja turistične ekono- se najboije odzvati na gospodarsko recesijo, podneb- mije - ukvarjali so se predvsem s poslovnim načrtova­ njem svetovnega turizma za leti 2010 in 2011. "WTM Minnister's Summit", dogodek, ki se je letos odvijal drugič, je združil največje število ministrov za ~rizem in njihovih odposlancev v svetu. Razprave se · je udel~žilo več kot 200 visokih funkcionarjev, preu- Pogled na slovensko stojnico in animacijski kotiček, za katerega so poskrbeli predstavniki LTO Bohinj. ne spremembe in zmanjšanje revščine. Slovenija na WTM Kot že vrsto let smo nastopali na skupno 200 m1, v južnem delu razstavišča, kjer so bile sosede na našem Slovenska stojnica pred odprtjem borze razstavnem prostoru tiste države, s katerimi želimo na večjem delu predstavitev na sejmih in borzah po sve- tu tudi skupaj nastopati. To so države srednje in vzho- dne Evrope. Na slovenskem razstavnem prostoru je raz- stavijalo 36 slovenskih podjetij. Osrednja tema je bila izpostavitev destinacije Julijske Alpe in pohodništva; predstavniki LTO Bohinj so poskrbeli za animacijo na stojnici - za obiskovalce je bil pripravijen poseben pro- stor na stojnici - planinska koča, kjer so se ustavija- li in lahko poizkusili domač bohinjski sir, domače sa- la~e, klobase ipd. S tem smo jim želeli pričarati pri- Pestro poslovno dogajanje na slovenski stojnici stnost in domačnost slovenskih planinskih postojank. Za tuje poslovne partnerje smo drugi dan odprtja bor- ze organizirali slovenski sprejem, kjer smo jih razva- jali s slovensko kulinariko, vini in glasbo. Naš kij učni adut .na letošnji predstavitvi je bila pre- mierna postavitev nove stojnice 'slovenskega turiz- ma. Idejna rešitev zasnove nove stojnice temelji na konceptu ugodja čutov in čustev. Izhodišča so prepo- znavne grafike čistih in enostavnih oblik, naravni ma- teriali (prevladujoči materialje les) in privlačni moti- vi, ki vzbujajo močne asociacije. Vodilo načrtovanja je bilo uporaba naravnih in okolju prijaznih materia- lov. Prav tu smo se najboij približali vodilu organiza- torja WTM, ki je s številnimi akcijami spodbujal eko- logijo, vračanje k naravi in skrb za njo. Sama postavitev stojnice je delovala zelo odprto, tu smo sledili kriteriju, ki so nam ga nemalokrat predla- gali predstavniki slovenskega turističnega gospodar- stva, ki so z nami razstavijali že v preteklosti. Odprtost ponuja dobro pretočnost zraka in ijudi, vendar smo se zavedali, da moramo vsi to še kako izkoristiti. Takoj, ko na stojnici ne bi bilo ljudi, bi naenkrat lahko po- stala prazna in tako nezanimiva. "Začasne prebivalce slovenske stojnice" - slovensko turistično gospodar- stvo - smo spodbujali k temu, da živijo s prostorom in da navdušujejo s svojim ravnanjem bodoče obiskov,alce stojnice. S tem namreč želimo doseči, da obiskovalci dojemajo našo deželo in nas tudi preko te predstavitve. Prav to potrjujejo tudi besede mag. Marjana Hribarja, Informatorja slovenskega turizma ob glavnem vhodnem pultu V okviru predstavitve Slovenije na turistični borzi WTM London je Slovenska turistična organizacija v novinarskem središču razstavišča na WTM London drugi dan borze organizirala tudi novinarsko konferenco. direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo: "Sama kreativna rešitev stojnice in nje- na uspešna izvedba še zdaleč nista zadostna pogoja za prejem nagrade, pomembni so tudi ljudje, ki na stojnici predstavljajo našo deželo in slovenski turizem. " Slovenska stojnica je torej navdušila. S samo odprto- stjo in sodelovanjem sorazstavijavcev smo bili deležni velikega zanimanja ter pohval medijev in javnosti, kar potrjuje tudi prejeta nagrada v kategoriji "Best stand for doing business", ki jo je slovenski stojnici podeli- la strokovna komisija s strani borze WTM London. Komisija je svojo odločitev ob slovesni podelitvi na- grade podkrepila z naslednjimi argumenti: • živahno poslovno vzdušje je vzbudilo zanimanje vseh članov komisije za stojnico in znamko, še po- sebej pa zanimanje za Slovenijo kot turistično desti- nacijo, • slovenska stojnica izstopa s privlačno vizualno po- dobo in zanimivo razporeditvijo elementov stojnice z _..,0ovativno umestitvijo prostora za poslovna srečanja, s poudarkom na konceptu B2B srečanj, • komisija je izpostavila tudi jasno prezentacijo vse- bin stojnice z zelo proaktivno komunikacijo osebja, ki je v nenehnem stiku z okolico in morebitnimi no- vimi strankami. Predstavitev nove stojnice, s katero se bo pod okriijem STO v prihodnje predstavijala Slovenija in slovenski tu- rizem na tujih trgih, je globalnega pomena, saj pred- stavitev na turistični borzi WTM London 2008 za slo- venski turizem ne pomeni samo možnosti predstavitve zainteresiranemu povpraševanju z vse pomembnejše- ga emitivnega trga Velike Britanije, temveč celotnemu globalnemu turističnemu povpraševanju. v Skotski ekolog promotor slovenskega turizma V okviru predstavitve Slovenije na turistični borzi WTM ' Alp, v okviru katere je bila predstavljena tudi doli- na Soče, prizorišče snemanja filma Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan. Dejstvo, da je studio Walt Disney iskal najboij pravijične kotičke po celem svetu in za snema- nje enega najboij spektakularnih prizorov v filmu iz- bral dolino Soče, je zagotovo velik kompliment Sloveniji, in prav je, da to dejstvo tudi čim več­ krat izpostavimo. V uvodnem delu novinarske konference je priso- tne predstavnike medijev pozdravila odpravnica poslov na veleposlaništvu RS v Veliki Britaniji, ga. Jelka Travnik,~ki je izrazila zadovoijstvo, da se Slovenija predstavija na turistični borzi WTM London, in poudarila velik pomen borze za pro- mocijo slovenskega turizma. Prav tako je izpo- stavila nedavni obisk Njenega veličanstva kra- ijice Elizabete II. v Sloveniji. V nadaijevanju so spregovorili še mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, in mag. Dimitrij Piciga, di- rektor Slovenske turistične organizacije, ki je med drugim napovedal prijateljsko nogometno tekmo na prestižnem stadionu Wembley v Londonu septembra 2009. V nadaijevanju je spregovoril še Janez Fajfar, žu- pan Bleda, ki je na začetku zelo dobro povezal oblet- nico konca 1. svetovne vojne s Kobariškim muzejem v Sloveniji, nadaijeval pa v svojem značilnem sprošče­ nem in profesionalnem stilu ter zaokroženo predstavil celotno ponudbo Julijskih Alp. Kot zadnji od govor- cev je nastopil še lan Mitchell, škotski ekolog, reden obiskovalec Slovenije in edini tujec z nazivom "čuvaj Triglavskega narodnega parka". Predstavil nam je pogled na Slovenijo skozi oči turi- sta, že 26 let se namreč zvesto in redno vrača. V tem času je torej spoznal že kar dobršen del Slovenije in predvsem, kot sam rad poudari, stkal veliko prijateij- skih vezi. Njegova ijubezen do dežele na sončni strani Alp ter odlično znanje in izkušnje pri varstvu narave ga označujejo za škotskega ambasadorja varstva narave v Sloveniji oziroma slovenskega na Škotskem! Na novi- narski konferenci je navdušil s svojo bogato slikovno London je Slovenska turistična organizacija v novinar- predstavitvijo, ki jo je začinil s kančkom svoje že kar skem središču razstavišča na WTM London drugi dan globoke čustvene navezanosti na našo deželo, hkrati borze organizirala novinarsko konferenco. Govorniki pa je izkoristil priložnost in prvič uradno najavil 3. fe- sa izpostavili predvsem edinstveno in neokrnjeno na- stival alpskega cvetja v Bohinju, ki bo potekal med 23. ravo Slovenije, s poudarkom na destinaciji Julijskih majem in 6. junijem 2009. • www.slovenia .info - Postopek_ certificiranja za el{_o marjetico z~,s:2,~~l!:!I~j!Y~!!~~j,2k!:~!~ko0,@gocsi Kaj je eko marjetica in kdo bdi nad njenim uvajanjem v slovenski turizem; kako lahko podjetje ugotovi, ali je zanj smiselno sprožiti postopek certificiranja; proces prijave za znak za okolje EU za turistične nastanitve; stroški prijave in letne uporabe znaka EU za okolje. 1. Kaj je eko marjetica in kdo bdi nad njenim uvajanjem v slovenski turizem? Na spletni strani Ministrstva za gospodar- stvo (MG), direktorata za turizem, je na voljo gradivo z naslovom Program eko- loške ureditve in posodobitve sloven- skih hotelov (pdf, 2075Kb). Gradivo je namenjeno informiranju o tem, katere po- goje morajo izpolnjevati ponudniki nasta- nitvenih zmogljivosti, če se želijo certi- ficirati za znak EU za okolje, znanim kot eko marjetica (pot do dokumenta: spletna stran MG • direktorat za turizem • točka 4: Zagotavljanje kakovosti • Ekološka ureditev in posodobitev slovenskih hotelov). Gradivo dopolnjuje pri- ročnik, ki v zgoščeni obliki navaja vsa področja, ki jih prevedajo oce- njevalci. Ob vsaki postavki je nave- deno število točk, ki jih lahko pod- jetje pridobi ob njenem izpolnjeva- nju, prav tako pa so opisani tudi vsi potrebni koraki pri postopku certi- ficiranja. Na Ministrstvu za gospodarstvo smo dokument naročili v letu 2006; v le- tih 2007 in 2008 pa smo izvedli več brezplačnih delavnic, na katerih so udeleženci lahko izvedeli več tako o namenu uvajanja ekološkega menedž- menta v slovenske hotele kot tudi o sa- mem postopku certificiranja. Na delavni- cah, ki so potekale v Mariboru (izvajal jih je Multidisciplinarni raziskovalni institut Maribor), je bilo največ vprašanj s strani udeležencev namenjenih ekološki in bio- loški gradnji ter uporabi naravnih materi- alov pri gradnji in prenavljanju objektov, zato ocenjujemo, da bi bilo smiselno z de- lavnicami nadaljevati in jim dati vsakič ne- koliko drugačno, ozko določeno vsebino s področij, ki so izzvale največ diskušij in zanimanja. Se sprašujete, zakaj prav znak eko mar- jetice, ko pa je na mednarodnem trgu do- segljivih toliko raz ličnih sistemov certifici- ranja, ki sporočajo turistom, da je ponudba prijazna do obiskovalcev, do zaposlenih in do okolja? To so raziskali na mariborskem institutu, ki je gradivo pripravil; primeda- li so sisteme podpore ekološkemu mene- džmentu v več državah, zatem pa so vze- li pod lupo še več mednarodno uveljavlje- nih znakov za okolje. Raziskovali so tudi doma: rezultati obsežne ankete, ki so jo iz- vedli med slovenskimi hotelidi, so pokaza- li, da si slovenski hoteli ne želijo uvedbe lastnega, slovenskega znaka za eko ka- kovost. Razlog je majhnost naše države in visoki stroški, ki bi bili povezani z uva- janjem in vzdrževanjem takšnega znaka. Ker je že prepoznavnost Slovenije kot dr- žave nizka, se je izoblikovalo mnenje, da je za nas v tem trenutku idealna priložnost "znak EU za okolje za turistične nasta- nitve", kakor se uradno imenuje znak, pri- lagojen za potrebe turizma, ki ga priporoča in promovira Evropska komisija. Eko madetica sodi med najmanj stroge znake za podr9'_je ekološkega menedž- menta v turizmu in zato ponuja sloven- skim hotelidem dober vstop na področje ekološkega certificiranja1. Pomembno pa je vedeti, da gre za znak, ki se v EU hitro širi prav zaradi že omenjene uradne pod- pore in da ga lahko pridobijo poleg turi- stičnih nastanitvenih objektov tudi drugi izdelki· in storitve. Zaradi tega ima visoko stopnj~ 'priklica' - ljudje ga hitro prepo- znajo i Za nadaljnji razvoj žičniškega sistema v sklopu gorskih centrov je izrednega pomena zaključena Strategija iz- gradnje žičniških sistemov v Republiki Sloveniji pod okriljem Ministrstva za promet. Ta projekt se med dru- gim tudi navezuje na Razvoj ni načrt slovenskega turiz- ma, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na pre- dlog Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospo- darstvo . Za uspešno uresničeva nje v praksi pa se pri- pravlja tudi Resolucija, ki bo dopolnjena s konkretni- mi turističnimi programi, ki bodo temeljila na desti- nacijah in jo bo v obliki ustreznega dokumenta spre- jela Vlada Republike Slovenije. Za investicije v turi- stično dejavnost so še ved no na razpolago sredstva iz različnih EU skladov, ki jih bodo gorski centri do- dobra vložili v nove investicije. Več informacij na: www.slo-skiing.net, www.slove- niabike.com, in na: www.snezni-telefon.si • Wellnešl~o razmišljanje o w e line s s U s1avka Gojči~ sfavka.gojok®gosp ssi V Sloveniji se pojem wellness v zadnjih desetih letih vedno bolj intenzivno uporablja, zato se ves čas bolj ali manj intenzivno pojavljajo razmišljanja, kako izraz posloveniti. Bili so (so še vedno) poskusi uporabe drugih poslove-njenih izrazov, kot so "dobro počutje", "dobro poču­ tje telesa in duha" in podobnih, vendar nobeden ne od- raža bistva, ki ga je dr. Dunn s povezavo dveh idej želel doseči - da gre za individualni živijenjski stil po meri po- sameznika, v katerem človek skrbi za ohranjanje in kre- pitev telesnega,, duševnega in duhovnega zdravja in do- brega počutja v sozvočju z ostalimi ijudmi in v odgovor- nem odnosu in varovanju narave. Ko smo v letu 2005 na GV Založba zakijučevali priprave na natis moje knjige, ki je bila hkrati tudi prva sloven- ska knjiga z wellneško tematiko, smo z njihovimi lekto- ricami veliko razglabijale o dilemah, ki so se porajale o~ izdaji, in sicer: • kako (in če) prevesti pojem wellness oziroma ga po- sloveniti; • kako uporabijati pojem v besednih zvezah - predvsem s samostalniki (turizem, storitev, svetovalec, hotel in po- dobno). Rezultat široke obravnave je bil ta, da smo ostali pri uporabi originalnega izraza pojma wellness, saj ga je dr. Dunn v 60. letih prejšnjega stoletja uporabil kot poveza- venistike ter se odločili za pravilne izrazne oblike pojma wellness predvsem~z razloga, ki ga navaja dr. Janez Dular, vodja Sektorja za slovenski jezik na Ministrstvu za kultu- ro. Meni, da je raba samostalniške oblike besede "well- ness" pred kakšnim drugim samostalnikom ( center, tu- rizem, hotel, storitev itd.) v slovenskem jeziku nepravil- na in priporoča v takšni zvezi rabo pridevniške tvorjenke "wellneški" ali "wellnesni". Predlaga celo rabo podoma- čenega zapisa tvorjenke (velneški, velnesni). Ker se je v strokovni javnosti, pa tudi ponekod v medijih , že uporabijal izraz "wellneški" (že pred leti je to počel v svojih člankih pokojni turistični novinar Večera Manfred Meršnik), smo v omenjeni raziskavi uporabili pojem well- ness v besednih zvezah "wellneški". Zelo živahni, pone- kod celo žolčni odmevi v slovenski javnosti na navedeno uporabo, še posebej med turističnimi strokovnjaki, na- kazujejo naslednje: • Mnogi (še vedno) ne ločijo med wellnessom kot na- činom živijenja (ki ga boij ali manj uspešno, boij ozi- roma manj zavedno in zavestno živi vsak izmed nas) in pojavijanjem wellnessa v ponudbi za goste ali reziden- te. Takrat govorimo o wellneški dejavnosti, wellneških poslovenjenje izraza, čeprav tega zaradi sestavijene be- sede wellness v angleškem jeziku ne moremo. Tudi na nedavnem seminarju Slovenske turistične orga- nizacije o trženjskih raziskavah je predstavijena uporaba naletela na različen odmev - nekateri (še posebej preda- vateiji) so jo takoj sprejeli in uporabijali, nekateri udele- ženci so bili striktno proti. Menim, da naj bi v strokovnih člankih, v revijalnem tisku, pa tudi v medijskih sporoči­ lih in imenih oziroma nazivih turističnih objektov upo- rabijali pravilno slovenščino in da so podjetja, ki ponuja- jo wellneške storitve, zavezana spošto( ati ne samo stro- ke, temveč tudi pravila pravilne rabe slovenskega jezika. Podjetja, ki ponujajo storitve za dobro počutje telesa duše in duha tudi (in predvsem) vzgajajo svoje uporab- nike oziroma goste, vzgajajo z lastnim zgledom, z narav- nanostjo in odnosom zaposlenih, kar se odraža v njihovi organizacijski kulturi. Kom~niciranje z jav- nostjo je pomemben element trženja, ki vpliva na odločitve uporabnikov, kam bodo šli na počitnice, ali na koriščenje wellneških storitev, zato je zave- zanost promoviranja ideje wellnessa, ki povezuje in ne izkijučuje, izjemno pomembna in naj se od- raža v vseh javni~ izražanjih določenega podjetja. Seveda pa so poslovne odločitve na strani vsakega turističnega podjetja, hkrati pa tudi odgovornost, kako bodo odločitve odmevale v javnosti. Veliko bo potrebnih naporov, prepričevanj, mor- da dobrih zgledov nekaterih, da se bodo zame- njale besedne zveze, kot so "Wellness park XY", "wellness hotel XY", ponudba "Manager Wellness Program" ali oglas "naj vaš wellness zacveti z na- šimi idejami" in podobno. Verjamem, da je v začetku marsikomu tuja besedna zveza, kot so npr. wellneški tu- rizem, wellneška storitev, wellneški hotel, wellneški park, wellneški strokovnjak, wellneški program, vendar predla- gam, da spoštujemo pravila slovenskega jezika, še pose- bej njegove posebnosti, seveda pa ne gre samo za na- pačno uporabo besede wellness v besednih zvezah, zna- nih je še kar nekaj tujih besed, ki jih napačno uporabija- mo, kot so npr. fitnes (pravilna raba: fitneški center, fi- tneška storitev, fitneški uporabnik in podobno) ter golf (pravilna raba: golfsko igrišče, golfska ponudba, golfska storitev, golfska žogica in podobno). Verjetno bo čez leta prišel tudi čas, ko bomo zapisovali pojem kot "velnes" oz. "velneški", kot je predlagal dr. Dular. Kot se razvijajo vse stvari v naši družbi, tudi ijudje po- stajamo pametnejši, zrelejši, materialno in duhovno bo- gatejši, tako se razvija tudi jezik. Priznam, da sem pred leti v svoji knjigi uporabijala izraz "wellness turizem" in "wellness storitev", ker sem bila mnenja, daje pojem (bil) še nov in neznan, zato bi bilo boije uporabijati navede- no zvezo zaradi boijše razpoznavnosti. Ob pripravi razi- vo dveh gibanj, in sicer gibanje za well-being (uporabil je začetnico besede) in gibanje za fitness (uporabil je končnico besede). Dejstvo je, da povsod po svetu upo- rabijajo originalno ime wellness, le v Italiji se je udoma- čil pojem "benessere". V okviru zakijučevanja primarne raziskave za Slovensko turistično organizacijo v začetku letošnjega leta, Vpliv ekološke komponente na povpraševanje po turističnih wellneških storitvah, so se lektorji za mnenje o primerno- sti rabe izraza wellness obrnili na več strokovnjakov slo- centrih, wellneških storitvah, wellneških hotelih in po- dobno. • Mnogi turistični menedžerji in strokovnjaki niso pri- pravijeni spoštovati mnenja drugega, še posebej na po- dročju, ki ni njihova domena, kar kaže na pomanjkanje skave za Slovensko turistično organizacijo pa sem skupaj tolerantnosti, strpnosti, spoštovanja drugega, kar so te- z lektorji ocenila, da prihaja čas pravilne uporabe bese- meijne vrednote slehernega, ki se zavzema za živijenje dne zveze s pojmom wellness. Verjetno bo čez leta prišel po wellneškem načelu. tudi čas, ko bomo zapisovali pojem kot "velnes" oz. "vel- • Mnogi turistični menedžerji in strokovnjaki so predla- neški", kot je predlagal dr. Dular. Morda heretično razmi- gano pridevniško rabo samostalnika wellness razumeli kot _šijanje za koga, zato pustimo času čas! • www.slovenia.info II B • • Zl • Andseja Križnar, info@lto-bJegos.si; 1ser1 atorogove pot1~::"i:'fr'.:®~:;:~=~ Zlatorogova pot - pot polna nasprotij, skrivnosti, naravnih in kulturnih lepot, ki obiskovalce prevzamejo in navdušijo vse od srednjeveške Škofje Loke, Kranja z bogato tehniško dediščino, Medvod - zelenih vrat glavnega mesta, mondenega Bleda, zelenega Bohinja, do gozdnate Pokljuke ter pravljičnega Triglavskega narodnega parka. O b sotočju Poljanske in Selške Sore leži Škofja Loka , najbolje ohranjeno srednjeveško mestno jedro, katerega ulice in trge bogatijo številni ostan- ki kulturno zgodovinske dediščine in živahno priredi- tveno dogajanje. Po obisku srednjeveškega bisera se obiskovalci lahko odpravijo na ogled Selške doline, Škofja Loka ki se ponaša z dolgoletno železarsko in čipkar­ sko tradicijo ter s tradicijo izdelovanja medenih kruhkov in Poljanske doline, znane po številnih umetnikih in čipkarskih mojstrovinah . Za vse podrobnosti smo vam na voljo na Lokalni turistični organizaciji Blegoš, Kidričeva cesta la , Škofja Loka; tel: 04/ 517 06 00, info@lto- blegos.si , www.lto-blegos.si . Škofjeloški pasijon . - process10 locopolitana Škofjeloški pasijon: Jezus na križu - www.slovenia.info Tisočletno kulturno mesto Škofja Loka nosi v sebi številna bogastva . Eno izmed njih je tudi Škofjeloški pasijon , najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in iz časa baroka edina ohranjena pasijonska režijska ,knjiga v Evropi. Leta 1721 ga je napisal škofjeloški kapucin pater Romuald Marušič. Pasijon je bil v času baroka odigran le nekajkrat, po- tem pa je bilo potrebnih dolgih dvesto let do po- novnih uprizoritev v letih 1999 in 2000 . Škofjeloški pasijon bo ponovno zaži vel v postnem in velikonoč­ nem čas u leta 2009. Škofjeloški pasijon se odvija v obli ki procesije, kate- re prizori se odigrajo na določenih mestih srednje- veške Škofje Loke (Mestni trg , Spodnji trg , Kaš ča) . Predstavlja zgodbo č lo ve š tva od Adamo vega in Evinega padca preko alegorije smrti do Kri stusovega trpljenja . V predstavi sodeluje preko 640 igralcev ljudskega lju- Zbiije in Zbiijsko jezero biteljskega gledališča , od tega 80 konjenikov, ki se na prenosnih odrih , vozovih, konjih ter peš pomika- jo po ulicah in trgih Škofje Loke. Predstavo, ki vam bo v spominu pustila zven grego- rijanskega korala, odmev konjskih kopit, ton jezika nekega drugega časa in barvo široke palete kostumov in maske, si lahko ogledate v naslednjih dneh: • tiha sobota, 28.3.2009 (ob 20.00 uri) , • tiha nedelja , 29.3 . 2009 (ob 16 .00 uri), • cvetni petek, 3. 4. 2009 (ob 18.00 uri) - šolska predstava, • cvetna sobota, 4.4. 2009 (ob 20.00 uri) , • cvetna nedelja , 5. 4.2009 (ob 16 .00 uri), • velikonočni ponedeljek, 13 . 4. 2069 (ob 16.00 uri) , • bela sobota, 18. 4. 2009 (ob 20.00 uri), • bela nedelja, 19 . 4. 2009 (ob 16 .00 uri). Več informacij dobite v Pasijonski hiši in na Lokalni Zbiijsko jezero je umetno jezero, nastalo leta 1953 po zajezitvi Save ob izgradnji hi- droelektrarne Medvode. Poleg tega, da je privlačna turistična točka, je jezero tudi pomemben življenjski prostor mnogim vrstam ptic. Ob Zbiijskem jezeru deluje izposo- jevalnica čolnov, za vožnjo poleg jezera pa je mogoče najeti tudi kočijo. Vas Zbiije je bila prvič omenjena leta 1311. Tamkajšnjo cer~ev sv. Janeza Krstnika, zgrajeno v letih 1883-1884, so nekdaj obiskovali romarji. Glavni oltar v njej je iz leta 1665, iz cerkve, ki je na njenem mestu stala že prej. Ob mostu čez Zbiijsko jezero - na brodu stoji Šimenčkovo znamenje. Grad Smlednik s kalvarijo Na hrib v bližini Zbiij (515 metrov), kjer stojijo razvaline starega gradu Smlednik, -vodi križev pot oziroma kalvarija iz leta 1772, ob kateri je postavljenih 14 kapelic. Grad je bil, verjetno v 12. stoletju, zgrajen na temeljih prazgodovinskega gradišča in kasnejše rimske utrdbe. Že Janez Vajkard Valvasor ga v drugi polovici 17. stoletja omenja kot ruševino. Do starega gradu vodi več poti. Ena od poti iz Zbiij vodi do bližnje vasi Repnje - tu je bil rojen Jernej Kopitar, pesnik Simon Jenko pa je bil rojen v Podreči, na drugi strani Zbiijskega jezera. Sredi Zbilja stoji njegov kip. Polhograjski dolomiti Razgiban predalpski svet zahodno od Ljubljane je znan po priostrenih vrhovih, le- pih razgledih in pestrem rastlinstvu. Osvajate jih lahko iz različnih medvoških stra- ni. Prva možnost je začetek čez Golo brdo (gostilna Slavkov dom), od koder peš na- daijujete pot proti Katarini. Druga smer vodi najprej čez Žlebe (cerkev sv. Marjete, zgrajena leta 1511) in od tam pešpot proti Katarini in naprej po Polhograjskih do- lomitih. Če pa želite v osrčje Polhograjskih dolomitov z avtomobilom, je prava smer Medvode - Sora - Katarina. Pripeijete se do vasi Topol, kjer lahko pustite avto in se peš odpravite na različne vrhove. Napotite se po senčnati stezi do vznožja Grmade, ki je od tod najlaže osvojijiva. Maja na njenih skalnih pobočjih cveti blagajev volčin (Daphne Blagayana) . Nazaj grede se ustavite na Gontah, kmetiji odprtih vrat. Če še niste dovolj utrujeni, se lahko od tod v dobre pol ure vzpnete na Tošč (1021 m), naj- višji vrh Polhograjcev. Z vrhov Osolnik, Govejek, Grmada, Tošč, Jakob in Jeterbenk v Polhograjskih dolomitih je lep razgled na Škofjeloško hribovje, Kamniško-Savinjske Alpe, Sorško poije, Ljubijansko kotlino in proti Notranjski, odvisno, na katerega iz- med njih se povzpnete. Lepa in prijetna izletniška točka je tudi Katarina. LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BLEGOŠ Kidričeva cesta la 4220 Škofja Loka tel.: 04/517 06 00, fax: 04/517 06 05 e-mail: info@lto-blegos.si http://www.lto-blegos.si turistični organizaciji Blegoš, Mestni trg 34, 4220 Škofja Loka, tel: 04/ 511 24 60, info@pasijon.si, http:/ /pasijon .skofjaloka.si. Bogata dediščina mestne občine Kranj Kranj, središče mestne občine, je prijetno staro me- sto s pestro zgodovino . Že od leta 1983 je zaradi svoje bogate dediščine zaščiteno kot kulturni spo- menik. Spada med redke izjeme v Evropi, ki imajo v svojem središču kanjon, skozi katerega teče reka . Zaradi močnega toka Kokre so v preteklosti na nje- nem bregu postavljali mline, leta 1901 pa je na njej začela obratovati manjša hidroe lektrarna. K razvo- ju mesta so s svojim delovanjem prispevali tudi ve- liki Slovenci, med katerimi zagotovo lahko izposta- vimo Franceta Prešerna . Danes Kranj postaja sodob- no mesto z različnimi obrazi, kjer se staro ljubezni- vo prepleta z novim, vse podobe pa se ubrano zdru- žujejo v eno samo. Na poti proti Predosljam pridemo do gradu Brdo. Renesančni kastelni grad je dal leta 1510 sezi- dati goriški deže lni glavar in kranjski vicedom J. Egkh (Jurij z Brda) . Danes je grad Brdo protokolar- ni objekt Republike Slovenije, kjer je Slovenije! v prvi polovici leta 2008 predsedovala Evropski uni- ji . Ko smo na obisku v prestolnici Gorenjske, ne smemo mimo slapa Šum, ki je najvišji potočni slap v Sloveniji. Do njega nas vodi cesta skozi Zgornjo Besnico v Novo vas in slabih deset minut hoda po strmi gozdni stezici . Mestna občina Kranj se lahko pohvali tudi z enim iz- med desetih največjih jezer v državi . To je Trbojsko jezero, ki je nastalo med Kranjem in Mavčičami kot posledica zajezitve reke Save. Danes je znano po svojem razkošju ptic, izjemno pomembno pa je za redkega ve likega žagarja, saj na njem gnezdi veči­ na slovenska populatije. S svojo kulturno, zgodovin - sko, naravno in tehniško dediščino je Mestna obči­ na Kranj zagotovo vredna obiska. Za vse podrobno- sti smo vam na voljo v Kranjski hiši (Zavod za turi- zem Kranj), Glavni trg 2, Kranj; tel: 04/238 04 50, i nfo@tourism -kranj.si, www.tourism-kranj.si. Rovi pod starim Kranjem , Mesto Kranj skriva številne umetne podzemeljske objekte, ki so sicer že davno izgubili svoj prvotni namen, kot delo č loveških rok pa nas na svojevrsten način v lečejo k odkrivanju njihovih zgodb. Med naj - zanimivejše sodi 1300 metrov dolgo staro mestno zaklonišče, ki je nastalo med drugo svetovno vojno in je pomemben pomnik tovrstne gradnje, saj pri- ča o tehniški kulturi Kranja . Danes so rovi urejeni za obiske turistov. Pirčeva barvarna Pirčeva barvarna je bil manufakturni obrat, kate- rega začetki segajo v prva desetletja 18. stoletja . Obiskovalci si lahko v muzejskem delu hiše nekda- nje barvarne ogledajo napravi za likanje blaga iz let Kranj 1797 in 1809 . Prikazana sta tudi postopek dela v barvarni in izdelava lanenega platna . Zbirko boga- tijo še bogata zapuščina meščanske oblačilne kul- ture, ki obiskovalcu razkrije čar življenja nekdanje- ga meščanstva, ter rodbinske listine in dokumenti o razvoju barvarne in trgovine, pa tudi o kulturnem, športnem in gospodarskem razvoju Kranja. 1 Medvode - zelena vrata glavnega mesta Na površini približno 78,5 kvadratnega kilometra ži vi v 31 naseljih prek 14.500 prebivalcev. Gospodarska in topografska razno(ikost sega od vaških do industrijskih naselij in od hribov- skih do ravninskih . Jedro občine so Medvode, urbanizirano naselje ob sotočju Save in Sore na stiku Sorškega poija in Ljubljanske kotli- ne. Ležijo 12 kiloqietrov severozahodno od Ljubljane ob magfstralni cesti Ljubljana - Kranj na nadmorski višini 316 metrov. Zaradi geografske lege je v Medvodah tudi stičišče cest, ki vodijo proti Ljubijani, Kranju in Škofji Loki, Vodicam in 12 km oddaljenemu letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. • Vabimo vas, da Slovenijo doživite skozi potepanje po šestih tematskih poteh projekta NA L~PŠE l "Na lepše" in se podate po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in Zlatorogovi poti. Ubežite vsakdanjemu vrvežu in se pustite razvajati pri ponudnikih, ki sodelujejo pri projektu "Na lepše", in zagotavljamo vam, da vam zamisli za odkrivanje razno- vrstnosti Slovenije ne bo zmanjkalo. Več informacij o projektu in ponudnikih lahko poiščete na spletni strani www.slovenia.info/nalepse ter sodelujete v tedenski nagradni igri in si prislužite majčko Na lepše. www.slovenia.info . Amhient Hotel - nov tematski hotel v družinsltl lastLsolcl,"uraajclcn@ambienUwtelsi Julija 2008 je v Domžalah zaživel nov hotel s sloganom "Podvojite doživetje Slovenije" v lasti družine Komlanc. V stavbi, kjer se je nekoč nahajala tovarna Toko, se je odprl tematski hotel s 67 sobami, 3 apartmaji, kavarno s teraso, konferenčno dvorano, masažnim salonom, ob hotelu se nahaja še prostor za piknik ter igrišče za odbojko na mivki. Ideja in tema Ideja o hotelu se je porodila Katji Komlanc, hčeri la- stnika objekta ter študentki dodiplomskega študija na Visoki šoli za design v Ljubljani . Na enem od preda- vanj na fakulteti je leta 2006 prišla na idejo, da bi ta- krat še zapuščeni objekt (stara tovarna Toko) preure- dili v hotel. Rekonstrukcija objekta je tudi tema 11jene diplomske naloge. "Zasnova, skice in načrti projekta so bili narejeni v relativno kratkem času, saj sem imela že vse izdelano v glavi. Sama izvedba oziroma dejanska rekonstrukcija pa je trajala dobri 2 leti, navsezadnje je šlo za velik poseg v že obstoječi prostor," pove Katja Komlanc. Ker je želela, da se hotel razlikuje od konku- rence, si je zamislila temo hotela . Ambient hotel tako svojim gostom ne bo ponujal zgolj namesti- tve, ampak tudi pravo doživetje. V vsaki sobi se bo namreč predstavljala ena od naravnih ali kul- turnih znamenitosti Slovenije, hodniki pa bodo nosili imena slovenskih rek. Gostje hotela bodo tako doživeli kanček Slovenije že znotraj hotela, vsem tistim, ki bi si lepote Slovenije radi ogle- dali tudi v živo, pa je na voljo interna turistična agencija. Od tod tudi slogan hotela "Podvojite doživetje Slovenije". Posamezna turistična znamenitost se v sobi pred- stavi s pomočjo fotografij in predmetov iz realre- ga okolja, s katerimi se stilsko ujema tudi inter- jer posamezne sobe. Na ta način soba dobi "ka- rakter", ki pa ga dopolnimo še z opisom ter ti- skovinami znamenitosti. Med tematikami v hotelu tako zasledimo Veliko planino, kamniško Veroniko, lončar­ stvo v Komendi, Mengeš - glasbeno mesto, čebelar­ stvo, smaragdno reko (Soča), Dolžanovo sotesko, če­ vlja rstvo v Tržiču, idrijsko čipko, kralja Matjaža, Križno jamo, Primoža Trubarja, Antona Tomaža Linharta, blo- škega smučarja, štorklje, domžalske slamnike ter -šte- vilne druge. "Večina od 67 sob svojo tematiko že iTa, spomladi 2009 pa bo hotel v celoti tematski. Za ta~rat napovedujemo poseben predstavitveni dogodek vseh sob," pravi direktor hotela Sandi Komlanc. Inovativni tržni pristop v turizmu Ker vodstvo hotela verjame, da sta v današnjem času povezovanje in sinergija tista ključna dejavnika, ki - www.s lovenia.info Kavarna s teraso Kavarna s teraso lahko turistično ponudbo dvigneta na še višjo raven, so k projektu povabili različne turistične ponudnike iz Slovenije. Njihovi partnerji si tako uredijo sobo, v ka- teri predstavijo svojo naravno ali kulturno znamenitost, ...... hotel pa jih vključuje v svoje promocijske aktivnosti (vključevanje v izlete; predstavitve na dogodkih, sple- tni strani itd.). Na ta način se med hotelom ter ostali- mi turističnimi ponudniki vzpostavlja dolgoročno par- tnersko sodelovanje. Ponudba V hotelu je na voljo 110 ležišč, med katerimi so tudi okro- gla ter podaljšana ležišča ter soba za invalide. Vse sobe so klimatizirane z uporabo naravnih virov, imajo svoj tuš, WC (apartmaji tudi teraso ter kuhinjsko nišo) in, kar je za da- našnji čas zelo pomembno, v vseh sobah sta tudi brezplač­ na interaktivna LCD TV ter brezplačni internet. V hotelski kavarni Ambient Cafe vam bodo na terasi ob Mlinščici po- stregli s kozarcem izbranega vina, dobro kavo, rogljičkom in časopisom. V dodatno ponudbo hotela sodijo še konfe- renčna dvorana, ki sprejme do 60 gostov, masažni salon, prostor za piknik in igrišče za odbojko na mivki. Lončarska soba Čebelarjeva soba Ambient hotel Prodaja Hotel je s svojo središčno lego idealna izhodiščna toč­ ka za izlete po Sloveniji, zanimiv pa je tudi zaradi kon- cepta in tematike. "Računamo predvsem na turiste iz tujine, ki si želijo nekaj drugačnega ter jih hkrati za- nima kultura države, v kateri se nahajajo. Zato je tudi primat trženja namenjen B2B promociji . Naša ponud- ba je primerna tudi za poslovni turizem, pri čemer na- slavljamo predvsem slovenska podjetja," pove Sandi Komlanc. • Slovensld turizem J se je predstavil v Aziji Slovenski turizem se je nedavno predstavil na dveh sejmih v Aziji. Turistični agenciji Panoramic Travel in Kompas sta v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) nastopili na sejmih v Singapurju in Taipeiju. · ITB prvič v Aziji Sejem ITB Asia, ki je od 22. do 24. oktobra potekal v Singapurju, je azijska različica sejma ITB Berlin, naj- večje turistične borze na svetu, na kateri se je marca letos predstavilo več kot 11.000 razstavUavcev iz več kot 180 držav. Prvi sejem ITB Asia je naletel na odli- čen odziv turistične industrije. Tridnevne prireditve, ki je bila namenjena zgoU poslovni javnosti (B2B), se je udeležilo več kot 6.200 predstavnikov turistične indu- strije iz 90 držav, kar je za 24 odstotkov več, kot so na- povedovali organizatorji. Na 10.600 kvadratnih metrih površine v Suntec Singapore International Conventio~ and Exhibition Centru se je predstavilo 651 razstavUav: cev, kar je za tretjino več od zastavljenega ciUa 500. Med razstavUavci jih je bilo več kot tri četrtine z azij- sko-tihomorskega območja, prišli pa so tudi iz Evrope, Severne in Južne Amerike, Afrike in Bližnjega vzhoda. Sejem je potekal ravno ob zaostrovanju svetovne fi- nan čne krize, ki pa je po mnenju direktorja družbe Berlin Messe Raimunda Horscha dala prireditvi doda- tno spodbudo in pomen. "Predstavniki turistične indu- strije z vsega sveta so priš li kUub ekonomski negoto- vosti . ITB Asia je bil odlična priložnost za razpravo o bodočih poteh in načrtih ter za priprave na okrevanje gospodarstva," je poudaril Horsch . "To je nov turistič­ ni sejem, ki je prišel ob pravem času," je dodal. Tudi predstavnica UubUanske agencije Panoramic Trav,el Ana Singapur "Azijskim tržiščem se je v preteklosti posvečalo prema- lo pozornosti, mi pa v njih vidimo velik potencial," je dodala Baniceva. Prihodnje leto bo sejem potekal od 21. do 23. oktobra, organizatorji pa se s sejmiščem v Singapurju že dogo- varjajo za večji razstavni prostor. V anketi, ki so jo iz- ved li ob koncu prireditve, je 95 odstotkov udeležen- cev dejalo, da bodo sejem priporočili svojim poslov- nim partnerjem, 94 odstotkov pa se jih bo sejma ude- ležilo tudi prihodnje leto. ITF največji turistični sejem v Aziji Taipei International Travel Fair (ITF), po navedbah or- Banic meni, da trenutna finančna kriza ne bo imela dol- ganizatorjev največja tovrstna prireditev v Aziji, je po- goročnega vpliva na turizem , saj gre za "zelo odporno tekal od 31. oktobra do 3. novembra v tajvanski pre-_...,, gospodarsko panogo, ki si po vsaki krizi hitro oporno- stolnici . Na sejmu, ki je bil namenjen končnemu po- re." Kot je dejala, so se za nastop v Singapurju odloči­ li , ker so opazili povečano zanimanje za Slovenijo kot turi stično destinacijo. Popotniki dandanes iščejo nove destinacije, prednost Slovenije pa je, da je razmero- ma neznana, hkrati pa je del Evropske unije, je dejala. trošniku, so se predstavili razstavUavci iz 62 držav na 1.206 stojnicah, štiridnevno prireditev pa si je ogle- dalo rekordnih 215.000 obiskovalcev, kar je za dobrih deset odstotkov več kot lani. Slovenija je na sejmu v Taipeiju nastopila prvič, precej zanimanja pa je vzbu- Slovenska stojnica na sejmu v Singapurju Sejem ITF v Taipeij6 dila že pred začetkom prireditve. Večina tajvanskih ča ­ snikov je namreč poročala, da se bo sejma letos ude- ležilo 24 novih razstavljavcev, pri čemer so prav vsi omenili Slovenijo. Skromno opremljeni stojni- ci agencij Panoramic Travel in ~ompas sta bili dobro obiskani , nekaj sto izvodov promocijske- ga materiala pa je pošlo že prvi dan. Za dobro promocijo bi potrebovali vsaj nekaj tisoč kata- logov. Predstavnik ene od tajvanskih turističnih agencij nam je p_rišepnil, da so za sejem natisni- li 80.000 katalo~ov! Slovenija je na Tajvanu skoraj povsem neznana, saj devet od desetih obiskovalcev slovenskega kotička v taipeijskem World Trade Centru ni ve- delo , kje Slovenija leži. Ko so izvedeli, da gre za evropsko državo z neokrnjeno naravo, čudo­ vitimi gorami in morjem, članico Evropske uni- je, kjer lahko plačujejo z evrom, so bili navdu- šeni. Otok s 23 milijoni prebivalcev z dobro ku- pno močjo po besedah Ane Banic iz agencije Panoramic Travel predstavlja velik turistični potencial za našo dr- žavo. Tajvanci kljub pomanjkanju časa izjemno radi po- tujejo, do konca letošnjega leta pa naj bi jih v tuji- no potovalo kar deset milijonov. Trenutno so zelo pri- UubUena potovanja v vzhodno in srednjo Evropo, ven- dar se lokalne turistične agencije zavedajo, da se bodo tudi te destinacije izrčrpale, zato se že ozirajo po no- vih. Slovenija bi lahko z učinkovito promocijo to izkori- stila. Za Tajvance je potovanje v Slovenijo močno olaj- šano, odkar smo del šengenskega območja. Pred tem so morali vizume urejati na slovenskem veleposlani- štvu v Pekingu, kar je bilo zamudno in drago, zdaj pa lahko zanje zaprosijo kar na predstavništvu Madžarske v Taipeiju. Zadovoljni z nastopom Slovenski predstavniki so bili z nastopom na sejmih v Singapurju in Taipeiju zadovoUni. Sejma sta se sicer precej raz li kovala; singapurski je bil zaprt za javnost in je nudil odlične pogoje za navezovanje poslovnih stikov ter sklepanje poslov, medtem ko je bil tajvanski namenjen končnemu potrošniku, zato je bila tam vse štiri dni nepopisna gneča. • www.slovenia .info • l(ako zadovoljiti goste, Iz-~ so zgrad1·11· Palm Island?Pripr32ilain zaslovenskegostit~ljepriredila: -',._.I_ • Petrn Zlatope1; petra.zlatoper@tnera.net Palm Island Jumeirah - otočje v obliki palme - je eden najambicioznejših projektov, ki jih je človek kadarkoli izvedel. Na njem se bo bohotilo 50 luksuznih hotelov, 4.500 stanovanj in razkošnih vil, nakupovalna središča, kinematografi in velika marina. Kako torej zadovoljiti goste, ki so vajeni razkošja najvišje vrste? Potovalne navade Informacije, rezervacije Potovalne navade arabskih gostov so zelo različne, saj pod Osebna priporočila drugih družin so izjemnega pome- "arabski svet" štejemo 22 držav, od Mavretanije na zaho- na; dobro priporočilo ene družine lahko prinese takojšnji dudo Jemna na vzhodu. in veliko večji učinek kot drage reklamne akcije. Po drugi Večji del gostov prihaja iz Združenih arabskih emiratov, strani pa lahko samo en član hotelskega osebja z nepra- Katada, Bahrajna, Omana in Kuvajta, ki so vse izjemno vilnim odnosom odžene več skupin. bogate. Iz večstoletne tradicije beduinov so postali tr- Pred potovanjem zbirajo in prevedajo različne informaci- govci in meščani. je o hotelu na internetu, v reklamah, v turističnih agen- V ZAM je turizem v razcvetu, razkošje, najnovejša teh ni- cijah in agencijah, specializiranih za prodajo zdravstve- ka in odlični servis so postali nekaj vsakdanjega in samou- nih storitev. mevnega. Arabski gostje tako ob visokem nivoju opremlje- , Na koncu velikokrat rezervirajo pri državnem združenju ali nosti hotela in storitev pričakujejo tudi toleranco in razu- mevanje arabskega načina življenja. Pravila islama velike- mu delu arabskih gostov narekuje način življenja. Počitniški arabski gostje potujejo z velikimi dru- žinami. Individualni gostje, ki potujejo sami (pra- viloma moški), so v manjšini, vendar njihovo šte- vilo narašča . Arabci, ki potujejo, so praviloma dobro situirani, navajeni, da za njih skrbijo drugi, in imajo visoko kupno moč. Kljub temu pa se o ceni namestitve dostikrat pogajajo. Glavni motivi potovanj: • obiski in spoznavanje novih krajev, izleti, • obisk igralnic, • počitnice z otroki (otroški in zabaviščni parki), • nakupovanje v prestižnih trgovinah, • počitnice v naravi, zlasti hribovita področja, • ogledi športnih prireditev, kot so nogometne tekme, streljanje, golfski turnidi in konjske dirke. Glavna sezona za potovanje so meseci od junija do-sep- tembra, pri čemer počitnice z družino štejejo tudi dq 60 oseb in vključujejo: tajnika, varuške, voznika. Veli~ost skupine je težko opredeliti, večinama jih potuje od 5 do 10. Čas potovanja je različen, večinoma več tednov, pred- vsem pa daljši od potovanj Evropejcev. Mentaliteta počitniških gostov V arabskih državah ni običajno, da gost prosi osebje za kakšno uslugo, niti, da se zanjo zahvali . Odličen servis je zanj sam po sebi razumljiv. konzulatu, zato so dobre povezave hotelov z njimi zelo pomembne. Včasih pošljejo naprej tudi oglednika, ki jim prenese informacije iz prve roke. Komunikacija Arabci zelo dobro govorijo angleško, zlasti mlajši, veči­ noma zelo dobro tudi otroci, zato redko prihaja do nespo- razumov zaradi neznanja jezika. Pri komunikaciji z arabski- mi gosti priporočamo, da upoštevate nekaj pravil: Velike razlike v načinu pogovora: ko gre za dogovada- nja, pogajanja in spoznavanja, govorijo zelo veliko in ne direktno. Če hočete hitro priti do bistva, boste izgubili, naredili boste vtis, da ste nevljudni in da sogovorniku ne izkazujete dovolj spoštovanja. Vzemite si čas za pogajanja in pogovor. Zavrniti arabskega gosta je neodpustljivo. Fraza "Naredil bom vse, kar je v moji moči" je dober izhod. Lahko ponu- dite tudi alternativno rešitev. V začetku delujejo bolj rezervirano, včasih1 celo nezainte- resirano. Prijazen nasmeh v nagovoru bo gostu dal obču­ tek, da ga spoštujete in da je dobrodošel. Arabski pregovor pravi: "Bolje, da me ubiješ, kot da me grdo gledaš." Resnicoljubnost je krepost, ki se v različnih državah raz- lično interpretira. Za večino Evropejcev je resnica, če nekaj poveš tako, kot je, čeprav ni prijetno, Arabci pa se želijo čim bolj izogniti neprijetnim stvarem in novicam. Nedopustno je, da arabskega gosta pustite čakati ali ga celo ignorirate. Medčloveški odnosi so za Arabce veliko bolj pomembni kot točnost ali hitrof t. Pričakujejo prvovrstne storitve. Želje so pravzaprav zah- Arabski gost je dobro izobražen, razgledan in ni veli- ko potoval. Pričakuje visoko stopnjo tolerance, fleksibil- nost in pripravljenost osebja na izpolnjevanje posebnih želja. Zelo cenijo, kadar osebje v hotelu razvije oseben odnos do gostov. Arabskim gostom ponudite zelo sladke sladice z dodatki (lešniki, orehi, pistacije ... ) - www.slovenia.info teve. V odnosu z njimi morate biti zelo tolerantni in po- trpežijivi. Velikokrat vprašajte, kako se počutijo in ali še kaj potre- bujejo. Veseli so, če poznate kulture njihove države. Tudi pozi- tivne pripombe o visokem standardu njihovega turiz- ma so zelo dobrodošle. Arabci imajo manjši osebni prostor kot Evropejci. Pri po- govorih je običajno, da čutite dihanje sogovornika. Če dr- žite običajno telesno distanco do sogovornika, bo mne- nja, da ste ga odbili . Pritožbe gostov Način pritožbe je tako kot pri vseh drugih gostih zelo od- visen od njihove osebnosti. Praviloma se pritožijo glasno in direktno pri posredniku. Pomembno je, da v začetku vzpostavite zaupanja vreden odnos do gosta in njegovega posrednika. Za reševanje pritožb izberite osebo v hotelu, ki bo za nastali problem sposobna najti takojšnjo primerno rešitev. Najraje se s svojim problemom še vedno obračajo na moškega pred- stavnika hotela. Pri pritožbi je pomembno, da ostanete mirni, čeprav se. gost glasno pritožuje. Priporočamo, da gosta zaprosite, da vam svoj problem pove ob mizi ob skodelici dobrega popoldanskega čaja. Hotel Razkošje za arabskega gosta ni odločilen kriterij pri izbi- ri hotela. Običajni standardi v štiri- ali petzvezdičnih ho- telih v Evropi tako ali tako ne dosegajo standarda stori- tev, ki jih imajo v svoji deželi. Za arabskega gosta so za- radi sproščenega vzdušja in prijateijskih odnosov vedno boij atraktivni prijetni manjši hoteli. Pozdrav je izje- mnega pome- na, do9odek je skor-aj ri- Nekaj arabskih izrazov za odlično gostoljubje Dober dan Dobro jutro Dober večer Lahko noč Dobrodošli Hvala lepa Prosim Salam Aleikhum (izgovor: Sala Maleikum) Sabah Elkheir (izgovor: Sabba Elcher) Masah Elkheir (izgovor: Masse Elcher) Tisbah ala kheir (izgovor: Tisba ala kair) Marhaba Na svidenje Trenutek, prosim Oprostite, prosim Prijetno bival'lje Shokran (izgovor: šuk.ran) Afoin (izgovor: affoan) Maa Salama Min Fadlak Lau Samahat Ekama Sida načeloma zasedejo sobo v večjem številu, tako da je vča­ sih težko ugotoviti, koliko jih spi v sobi. V tem primeru je najboije, da sobarica pri dnevnem čiščenju ugotovi, ko- liko oseb je v sobi. Otroci imajo v arabskih državah izredno pomemben sta- tus. Če je le mogoče, jim zato ponudite takšne sobe, ki so prirejene za otroke, in igralno sobo, v kateri so miza za biijard in računalniki z igricami. Varnost je za arabske goste zelo pomemben vidik, saj mo- ški nosi odgovornost za celo družino. Stalna prisotnost varnostnika in varnostne kamere sta zelo dobrodošla. Umik vročini je eden glavnih potovalnih motivov za obisk evropskih držav. Klimatska naprava v sobi je zato prak- tično nepogrešijiva in spada k osnovnemu standardu. Informacije v arabskem jeziku so zelo primerne in hkra- ti gostu znak, da je zares dobrodošel. Soba naj bo tako velika, kot se le da, saj so Arabci navaje- ni na velike prostore. Če med sobami ni prehoda, jim do- delite sobe drugo zraven druge. Tudi TV-kanali v arabskem jeziku ne bi smeli manjkati in so v večini hotelov del pričakovanega standarda. Kot da- rilce v sobi ponudite sadje, fige, lešnike in arabske sla- dice, lahko pa tudi kekse, pecivo in pralineje brez alko- hola, ki so zelo priijubijeni. Najboijši vtis boste naredi- čili uporabo bazena ali savne -samo v prisotnosti žensk. Določite čas: Ladies-Pool-hours. Prehrambene navade Prehrambene navade arabskih gostov se precej razliku- jejo od navad domačih gostov. Tudi arabski gostje veliko- krat iz radovednosti poskusijo kakšne novosti, vendar pa imajo veliko prednost arabske jedi. Če je možno, uvedite arabsko, perzijsko, turško ali libanonsko kuhinjo. V nekate- rih hotelih je celo običajno, da hotelskim gostom omogo- čijo samostojno pripravo hrane, če tako želijo. Običajni zajtrk in odpiralni čas restavracije le redko ustreza dnevnemu ritmu arabskih gostov. Praviloma pridejo na zajtrk šele med 10. in 12. uro. Za večedo, ki je navadno med 21. in 23. uro, si zelo radi naročij~ postrežbo v sobo. Če se želi- te izogniti temu, /;,-., j -•~ lu/, . ~ ', " c<'t7 /.:>. 1,J h l . _'::> '"' • o te 1 ""-i'Y...2:::- - • apartmaji, sobe • turistične kmetije • mladinski domovi . . . • penz1on1 • gostišča RAN11 1 , (; 1 , u~ 1 1 .1... i:.C,;E Klicni center: 04 280 30 30 boo ki ng@sloven ia.i n.fo Konkurenčne cene