ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 126 Pred nedavnim je v nakladi 500 izvodov, kot glasilo Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) R Slovenije, izπla revija oz. glasilo Folklornik. Glasilo je namenjeno predvsem poust- varjalcem ljudskega izroËila in deloma tudi folkloristom, ki se strokovno ukvarjajo s tovrstnimi raziskavami. Glasilo se imenuje po novem terminu, ki ga uvaja Etnoloπki leksikon Slovenije. Uredniπki odbor glasila se je tako odloËil, da bo s tem uredil zmedo v zvezi z neustrezno rabo izraza folk- lorist za plesalce oz. Ëlane plesno-poustvarjalnih skupin. Upajmo, da se bo nov termin uveljavil tako kot je bilo miπljeno in da bo konËno konec z neustrezno rabo in nespo- razumi. Morda je novi izraz najprej vzbudil nelagodje oz. negodovanje pri folkloristih in πe bolj pri folklornikih, vendar je πe vedno ustreznejπi od starega, predvsem zato, ker nimamo boljπega. Glasilo Folklornik nadaljuje tradicijo Informatorja folklornih skupin, ki je bil v sedemdesetih letih namenjen le ozkemu krogu ljudi, in ki se je pozneje preimenoval v Folklorista. Ta je s presledki izhajal do leta 1989, ko je zanj usahnilo zani- manje, verjetno tudi pod vplivom bliæajoËih se politiËnih in drugih sprememb. Glasilo Folklornik je namenjeno vsem, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slovenskim ljudskim plesom in njegovim poust- varjanjem ali delujejo v skupinah, ki zdruæujejo folklornike (plesalce in poustvarjalce ljudskih plesov), mentorjem, ples- nim uËiteljem ‡ vaditeljem, koreografom, ljudskim pevcem, pevcem ljudskih pesmi in njihovim poustvarjalcem, godcem pa tudi drugim, ki se bodisi strokovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s katero od teh dejavnosti. Namen glasila in uredniπke politike je vzgojno-izobraæeva- len oz. strokovnejπi pristop do vseh ljubiteljskih dejavnosti, ki iπËejo svoje korenine v ljudskem izroËilu. Usmerjenost v kvalitetnejπe, bolj izvirno ‡ avtentiËno izvajanje tako posameznih plesov kot tudi glasbenega izroËila naj bi bilo usmerjeno proti poplavi vseh mogoËih folklorizmov, etno in turbo-folk variant. Hkrati pa tudi proti izkrivljenemu predstav- ljanju ljudskega izroËila ter slabemu okusu, ki ga je v zadnjem Ëasu vedno veË na estradnih in drugih scenah, kjer si pojma izvirnost in ljudskost predstavlja vsak po svoje in kjer se vsak tak ali drugaËen folklornik ali naturπËik poËuti domaËega. Folklornik je glasilo, ki smo ga vsi folkloristi po stroki in zdajπnji folklorniki teæko priËakovali in vnaπa veliko novost v delovanje in vrednotenje naπega dela ter je navsezadnje tudi vir informiranja in obveπËanja. Je tudi potrditev dosedanjega mnogoletnega truda Ëlanov mnogih folklorniπkih skupin, Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Zora Slivnik-Pavlin RECENZIJA GLASILA JSKD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI mentorjev, koreografov in sploh vseh, ki se ukvarjamo s to zvrstjo slovenske folkloristike. Glasilo tako daje naπemu dosedanjemu trudu neko doloËeno vrednost in s poudarkom na veËji strokovnosti tudi priznanje, saj mnogo let nihËe ni bil prav pozoren na obrobna dogajanja v stroki, kjer je imela svoje mesto tudi flfolklora«. Ljudski ples, udejanjen pri razliËnih folklorniπkih skupinah, je bil v strokovnih krogih vedno manj vreden oz. so se le redki folkloristi ukvarjali z flgojenjem« tovrstne dejavnosti. Glasilo bo izhajalo enkrat letno, Ëeprav bi po mojem mnenju lahko izπli vsaj dve πtevilki letno, Ëe ne celo veË. Snovi in tem je veË kot dovolj, sploh glede na πtevilo ljubiteljskih ETNOLOGIJA JE POVSODGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 127 dejavnosti, ki so se v zadnjih letih precej razπirile tako na podroËju plesnih (500 razliËnih folklorniπkih skupin) kot tudi godËevskih, pevskih in drugih skupin Naklada 500 izvodov je zelo nizka, vendar je gotovo odraz strahu uredniπkega odbora, da je morda ne bodo prodali. Oblikovno je revija zelo razpoznavna in estetsko dovrπena; πepa le vezava, ki jo bo treba izboljπati. Tudi naslovi oz. tematski sklopi so morda nekoliko slabo vidni, tako da bralec dobi vtis nametanosti brez reda; vendar pa so to zaËetniπke napakice, ki kakovosti Ëlankov ne πkodijo. Novo glasilo Folklornik je po tematskih sklopih razdeljeno na strokovnejπi del (strokovni pretresi), gradiva, predstavitve, nasvete pri pouËevanju plesov in petja, utrinke iz sreËanj, ki jih organizira JSKD RS, poroËila in ocene o delovanju posameznih plesnih in godËevskih skupin, pa tudi napoveduje in priporoËa v branje. Prva πtevilka Folklornika je ob 70-letnici rojstva in 40-let- nici delovanja na podroËju ohranjanja plesnega in pevskega izroËila posveËena naπemu kolegu in prijatelju prof. Mirku Ramovπu, etnokoreologu, koreografu mnogih odrskih postavitev ljudskih plesov in tudi uËitelju. Prvi strokovni prispevek prav omenjenega avtorja prinaπa mnogo slogovnih razlag in zakonitosti ljudskih plesov in tudi njihovega izvajanja ter nasvetov plesnim uËiteljem, ki æelijo posamezne slogovne posebnosti prenaπati na svoje plesalce. Prispevek je zanimiv tako za folkloriste, ki jih zanima ljudski ples oz. slog plesanja, pa tudi za folklornike, ki se πele sezna- njajo z razliËnimi slogovnimi posebnostmi plesov in njihovih izvajanj. Za strokovno javnost je privlaËen tudi prispevek Ane EteroviË, diplomantke Fakultete za druæbene vede. Avtorica piπe o raz- merjih med folklorizmi (temeljnimi pojmi, ki ga opredeljujejo) ter funkcijami oz. razliËnimi pojavnimi oblikami folklorizma. »lanek je zanimiv zaradi vrednotenja vseh mogoËih folkloriz- mov, ki so zadnja leta vse bolj prisotni v medijih, kot tudi na estradni sceni v godËevskih oz. pevskih zasedbah, manj pa pri izvajalcih, poustvarjalcih ljudskih plesov. Tu se zastavlja tudi vpraπanje flvËerajπnje etnologije«, za katero se marsikdo med nami spraπuje, ali je res flvËerajπnja«? »lanek Tjaπe PavπiË govori o otroπkih igrarijah med Tivolijem in NebotiËnikom. Je sveæ, zanimiv in berljiv tako za etnologe kot tudi pedagoπke delavce. Tak je tudi Ëlanek oz. seminarska naloga iz leta 1991, ki jo je za objavo pripravila naπa kolegica mag. Jerneja Ferleæ. Folkornik poleg omenjenih Ëlankov prinaπa πe mnogo drugega zanimivega gradiva, od izdelave ljudskih glasbil v Istri, do delovanj folkloristiËne organizacije Cioff, katere predsednik oz. predstavnik za Slovenijo je dr. Bruno Ravnikar, in ki kroji usodo marsikateri folklorniπki skupini. Adrijana GaberπËik in Metka Knific sta pripravili Ëlanka o petju v odraslih folklorniπkih skupinah in o pripravi na petje pri otrokih. Drugi prispevki so poljudnejπi, primerni za manj strokovno zahtevno publiko, vendar kakovostni in zanimivi. Zanimivi so prispevki flKako delati«, saj kaæejo veliko voljo posamezni- kov do tovrstnega dela oz. ohranjanja ljudskega izroËila in skrb zanj. Veliko prostora je namenjenega otroπkim folkoris- tiËnim skupinah. Morda tudi zato, ker je v osnovnih πolah in vrtcih veliko zanimanja za tovrstno vzgojo otrok, ki je hkrati gibalna in glasovno-pevska, napaja pa se v ljudskem izroËilu. Andrej KoπiË se je lotil analize delovanja v zadnjem Ëasu nena- vadno velikega πtevila flveteranskih« folklorniπkih skupin, to je skupin, ki jih sestavljajo veËinoma nekdanji plesalci iz posameznih skupin. Le redko kdo med njimi ni bil nikoli Ëlan kake skupine. Verjetno je tak mnoæiËen pojav povezan z idejo o vseæivljenskem uËenju in aktivnem æivljenju tudi nekoliko starejπih ljudi, mlajπih upokojencev in starostnikov. Gotovo pa je povezan s kakovostnejπim æivljenjem srednje generacije in je odraz skrbi za zdravo æivljenje. Tako v Ljubljani trenutno delujeta dve veteranski skupini. Veliko jih deluje na podeæelju, sestavljajo pa jih plesalci, ki doslej niso nikoli organizirano plesali oz. so zaËeli plesati πele po upokojitvi. Zanimivo je tudi, da je razmeroma malo mladih pevskih skupin. Tudi ljudske pesmi prepevajo veËinoma starejπi ljudje, le sem in tja je med takπnimi zborËki opaziti mlad obrazek. Med poroËili in ocenami je tudi Ëlanek Davida Antolina flO folklornih dejavnostih Slovencev v Ameriki« in poroËila o delovanju folkloristiËnih skupin v NemËiji. Zanimiva so tudi poroËila z obmoËnih sreËanj, ki jih orga- nizira JSKD RS, in poroËila o dejavnostih posameznih skupin, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Tudi dejavnosti samega Sklada so precej obseæne, zlasti na podroËjih izvajanja ljudskih plesov, organiziranja izobraæeval- nih seminarjev, ki so mnoæiËno obiskovani (seminar v ©mart- nem na Pohorju o ljudskem petju s ©tajerske je obiskalo 160 sluπateljev). Program je predstavljen na zadnjih straneh glasila in je precej obseæen. Na te programe se prijavlja nenavadno veliko πtevilo ljudi, kar je precej zanimiv podatek. »isto za konec pa JSKD RS ponuja svojim bralcem, po precej ugodnih cenah, nakup strokovne ali poljudne literature, ki pride prav za vsakdanje branje ali pri pouËevanju oz. vodenju folkloristiËnih skupin. Cene so zelo ugodne in tako dostopne πirπemu krogu bralcev in ljubiteljev. Uredniπtvo novega glasila veËinoma sestavljajo naπi kolegi, ki so dobro podkovani v tovrstni dejavnosti, zato ne dvomim, da bodo naslednje πtevilke glasila πe boljπe, zanimivejπe, ter da bodo znali pritegniti k sodelovanju ljudi, ki æe zdaj aktivno sodelujejo pri oblikovanju te ljubiteljske, skoraj æe mnoæiËne kulturne dejavnosti. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 18. 12. 2005