C v) m. DELAVS im ENOTNOS s? PR OLETARCI • ; __________/________________ Čelriek, 30. decembra 1365 Št. 52, leto XXII. 11. GROSUPLJE 12. MURSKA SOBOTA 13. PTUJ 14. TREBNJE 15. METLIKA 16. RADOVLJICA 17. RAVNE 13. ŽALEC 19. ŠKOFJA LOKA 20. SLOVENSKA BISTRICA 21. DOMŽALE 22. SLOVENJ GRADEC 23. VRHNIKA 24. LAŠKO 25. SLOVENSKE KONJICE 26. ŠMARJE PRI JELŠAH 27. POSTOJNA 28. ČRNOMELJ 29. ŠENTJUR 30. TOLMIN 31. CERKNICA 32. RIBNICA 22. MARIBOR — CENTER 34. BREŽICE 35. KOPER 36. TRBOVLJE 37. ILIRSKA BISTRICA 38. IZOLA 39. MARIBOR — TABOR 40. HRASTNIK 41. MARIBOR — TEZNO 42. CELJE 43. ZAGORJE | 44. PIRAN 45. DRAVOGRAD 46. LENDAVA 47. KOČEVJE 48. MOZIRJE 49. LJUBLJANA — CENTER 50. LITIJA 51. LJUBLJANA BEŽIGRAD 52. AJDOVŠČINA 53. LJUBLJANA MOSTE LJUBLJANA SRCE SLOVENI] 1 * a I Siska — stolpnice, bloki, šole, zdravstveni domovi, tovarne ... Šiška — polja, gozdovi, travniki, silosi, kmečka gospodarska poslopja_____ Šiška — reke, gozdički, kopa- lišča, planinski domovi, potočki z ribami... Nenavadno pravzaprav. Nenavadno, da je toliko raznolikosti in pisanosti v teritorialni enoti, kakršna je naša občina. Če bi stala Šiška sama zase, sem slišal včeraj, bi bilo to kar precejšnje mesto. Prijetno, malone ljubko mesto. Šiška kajpak ne stoji sama zase. Sestavni del Ljubljane je, njen neločljivi severni del. Zanesljivo je res, da si ni moč predstavljati glavnega mesta naše republike brez Šiške. Povsem nemogoče. Občina, v kateri živi 51.847 prebivalcev in meri 156 kvadratnih kilometrov, ima malone vse, kar je dandanašnji tako v čislih: industrijo, turizem, gostinstvo. Šiška ima tudi svoje težave in probleme. Tega ni moč zanikati in tega nihče niti ne želi zanikati. Zakaj pa bi? Dandanašnji, v neverjetno hitrem, dinamičnem času, se problemi porajajo sproti. Malone hitreje, kot je moč reševati stare. Pa vendar: po svoje je prijetno tudi to. To: ubadanje s težavami, skrbmi in problemi, ki nas pestijo, pa nas hkrati vzradoščajo, ko uspemo streti trd oreh in s seznama skrbi izbrisati eno. Gospodarska reforma in vse, kar je z njo v zvezi, je še vedno tema številka ena današnjih razgovorov v občini. Gotovo je, da ne mine ura brez delovnega dogovora, brez iskanja poti in obvladovanja zaprek, ki nam stojijo na poti. Prav, da je tako. Že res, da ni vselej prijetno nenehno se kosati s trdimi vprašanji, pozna pa se ta boj. Pozna na stanovanjskih blokih, številkah o povečani proizvodnji, vsotah zamenjanih deviz ... Šiška, severni del Ljubljane, spreminja podobo. Podobo, ki je vsak dan lepša. POVEČANJE PROIZVODNJE IN IZVOZA NAJPOMEMBNEJŠI NALOGI SISENSKIH PROIZVAJALCEV Ko razpravljamo o gospodarjenju, osnovi vsega, poudarjamo nenehno in vselej, da moramo delati in proizvajati boljše, hitreje in ceneje. Ta načelna naloga in ugotovitev ima tudi svoje, nekoliko konkretnejše postavke: Omejevanje investicijske potrošnje v gospodarstvu.. Odločiti se je treba samo za tiste naložbe, ki bodo pomagale razširiti ozka grla v proizvodnji in bistveno povečati izvoz. Razvojni programi gospodarskih organizacij, ki imajo sedež v občini Šiška, predvidevajo za letošnje leto naložbe v osnovna sredstva v višini 7407 milijonov dinarjev, kar je za 47 odstotkov več kot lani. Investicijske naložbe v osnovna sredstva po teritorialnem principu bodo predvidoma znašale 12.415 milijonov dinarjev. Letošnji družbeni bruto proizvod bo znašal predvidoma več kot 111 milijard dinarjev, narodni dohodek na prebivalca pa 957.000 dinarjev. Številke, tradicionalno suhoparne in nezanimive, resda niso zabavno čtivo, so pa nepogrešljive, kadar je treba otipljiveje pokazati, do kam smo prišli in kaj pomenimo. Tudi z izvozom je tako. Zgolj trditev, da je izvoz povečan in, da je vpisanih 810 učencčv, v dveh izmenah pa jih bo lahko sprejela 1200! Izgradnja šole je veljala 450 milijonov dinarjev. Spomladi bodo začeli z gradnjo šole v Smledniku, v pripravi pa so načrti za šolski Center v soseski 6, kjer bo ob osnovni šoli Valentina Vodnika zgrajena nova osemletka in gimnazija. Pripravlja se tudi dozidava nove šole v Šmartnem pod Šmarno goro. Ko bodo končane gradnje in povečave prostorov za vzgojno varstvene ustanove, bodo v Medvodah, Šentvidu, soseski 6 in ob Vodnikovi cesti dobili še več prostora tudi za najmlajše prebivalce občine Šiška. KAJ VEMO IN KAJ NE? Informiranje občanov je še vedno problem, ki ga niti povečane naklade velikih dnevnikov in ne radijski in televizijski progami ne morejo zbrisati s seznama skrbi, s katerimi se moramo ukvarjati. Mimo republiških, so nujno potrebni tudi lokalni listi — ta ugoto- govora na vprašanja, ki jih poraja dnevna praksa. Dokazi, da občani cenijo in odobravajo informiranje in možnosti, ki jih nudi, je 12.000 (!) odgovorov s 400 predlogi na anketnih lističih občinske volilne komisije pri občinskem odboru SZDL Šiška! Predlogi občanov na anketnih listih so bili neprecenljiv prispevek k boljši, temeljitejši izbiri kandidatov za odbornike. Akcija je uspela kot malokatera v republiškem ali pa celo v zveznem merilu! DRAGOCEN PRISPEVEK DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ Kako pritegniti občane k reševanju številnih problemov in jih zainteresirati za aktivno sodelovanje pri delu v občini — je vprašanje, s katerim so se, med drugim, spoprijele tudi družbeno politične organizacije občine Šiška. Javne tribune (na temo: osnutek generalnega urbanističnega načrta Ljubljane in njenega, širšega zaledja, bilo jih je sedem!) so pomagale raz- Njihovo delovanje je čutiti povsod. Letne konference družbeno političnih organizacij bodo, delno pa so že bile, izredno pomembni delovni dogovori. REELEKCIJA — POMEMBEN DOGODEK TUDI V ŠIŠKI „ Reelekcija je pomemben politični dogodek tudi v občini Šiška. Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL in Občinski sindikalni svet posvečajo temu dogodku vso pozornost. Podatek, da je v občini Ljublja-na-Šiška še vedno nekaj gospodarskih organizacij, v katerih ni na vodilnih delovnih mestih strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo — zgovorno priča, da reelekcija (dasi omenjeni podatek najbrž hi najznačilnejša ilustracija problema) nikakor ne sme postati zgolj formalno razpravljanje in odločanje. Kadrovanje ostane eden izmed problemov, s katerimi se bodo družbeno politične organizacije še naprej ukvarjale. Od rezultatov njihovih naporov (čeprav nikakor izključno bo letos večji od lanskega bore malo velja, če ni oprta na številke. Pa si postrezimo z njimi: Letošnji izvoz bo za 17 odstotkov večji od lanskega. Pri planiranem izvozu 11,5 milijard dinarjev je pomembno to, da bo letos šlo v države s čvrsto valuto za 67,8 odstotkov več izvoza kot lani. Res pa je, da tudi pri izvozu ni vse tako lepo, kot bi lahko bilo. Na primer: da bi dosegli večji izvoz zahtevajo proizvajalci preveč deviz za nakup uvoznega reprodukcijskega materiala iz držav s čvrsto valuto. Konkretneje: kar 71,5 odstotkov vrednosti uvoza, ki so ga predlagale gospodarske organizacije, odpade na uvoz iz držav s čvrsto valuto, ki jo je, kot je znano, težje prislužiti. VSAKO LETO NOVA ŠOLA Občani s« se malone že navadili na ustaljen ritem, s katerim se vsako leto odprejo vrata novo zgrajenega šolskega poslopja. Poglejmo podrobneje: Leta 1963: dozidana nova šola v Vodicah. Leta 1964: nova šola v Preski pri Medvodah. Leta 1965: nova šola na Jami. Prijeten seznam, kajne? Nova šola na Jami je ena izmed največ j ih in najsodobnejših v Sloveniji. Naštejmo: 20 splošnih učilnic, 6 posebnih kabinetov, velika predavalnica, dve telovadnici... skupaj 3615 kvadratnih metrov površine. Letos vitev je ravno toliko stara kot potreba po vsebinsko temeljitejšem informiranju občanov. »JAVNA TRIBUNA" (občinski list) je doslej prispevala tehten »»l>>XWOK«NSK«TOI»SS>JKSXS!®iJJ«>N>iN»JC«^^ Agrokombinat Emona je nedvomno podjetje, ki v svojem proizvodnem sestavu zastopa danes vse panoge, ki, so pomembne za proizvodnjo živinorejskih proizvodov. Vendar začetki niso bili tako obsežni. Državna posestva, ki so bila ustanovljena po vojni v ožji okolici Ljubljane severno od Save, so predstavljala dokaj raztresene kmetijske obrate, katerih proizvodnja ni bila sistematična, proizvajali so vse, kar je trenutno najbolj odgovarjalo njihovim obratom, ni mogla bistveno vpli-Vati na preskrbo mestnega prebivalstva, katerega potrebe so iz dneva v dan naraščale. Vedno večje potrebe po vseh kmetijskih proizvodih, odhajanje kmečkega prebivalstva v industrijo, skratka, stihijski način proizvodnje individualnih kmečkih gospodarstev, je narekoval potrebo po organiziranem načinu tržne kmetijske proizvodnje, ki naj bi skupaj z živilsko industrijo, uspešneje preskrbovalo Ljubljano, skrbelo pa tudi za kvalitetno pitano živino, ki jo kontinuirano potrebuje mesna industrija ter izvoz. Jeseni leta 1959 je bilo zato ustanovljeno tako podjetje. Z združitvijo kmetijskih posestev z mnogovrstno proizvodnjo v severnem delu Ljubljanske kotline, se je k njim pridružila še Tovarna močnih krmil. Imenovalo se je Agrokombinat Ljubljana. Pričelo se je prvo obdobje razvoja kombinata, ki si je s pospešeno in načrtno investicijsko izgradnjo vse bolj ustvarjal pogoje za industrijsko in polindustrijsko kmetijsko proizvodnjo. Taka proizvodnja je zahtevala in omogočala uvajanje naj-novejših tehnoloških postopkov in znanstvenih dosežkov, zlasti v živinorejski proizvodnji, ki se je kot osnovna panoga v nadaljnjih letih vedno bolj uveljavljala in tako postajala jedro celotne proizvodnje. Z načrtno izgradnjo živinorejske proizvodnje, je bilo nujno urediti tudi njeno predelavo. V ta namen je pričela z delom v istem letu tudi Mesna industrija Emona Zalog. Zal pa se ni mogla razviti v smislu sodobne predelave, ker je za notranjo dpremo zmanjkalo denarja. Tako se je in se še mora kolektiv te tovarne boriti z ozkimi grli. Kljub temu pa je kolektiv le uspel uvesti nekaj modernih tehnoloških postopkov. S svojimi kvalitetnimi izdelki je osvojil inozemske kupce. Čeprav težav, ki spremljajo razvoj vsake velike in sodobne kmetijske proizvodnje (pa ne samo te) ni malo, je kolektiv s pomočjo uvajanja modernih tehnoloških postopkov in organizacije dela s prizadevnostjo celotnega kolektiva dosegel zavidljive dosčfzke v organizaciji, produktivnosti in tehnologiji posameznih vrst proizvodnje. Pri tem je omeniti predvsem težave pri formiranju novih delovnih kolektivov in uvajanje na nove metode dela. Zlasti je med uspehi omeniti - vrsto velikih farm, ki so jih organizirali in usposobili na osnovi najsodobnejših konceptov. Vendar Agrokombinat s tem še ni bil zaključena celota. V letu 19G4 se je k podjetju priključila mesna industrija Emona, Zalog ter dvoje kmetijskih zadrug, podjetje pa se je preimenovalo v Agrokombinat Emona, Ljubljana. Podjetjg ima 14 specializiranih obratov in predstavljajo samoupravne enote, ki proizvajajo en finalni ali pa skupino sorodnih finalnih proizvodov. Vsak obrat ima obratni delavski «vet in ekonomske enote, kot osnovne delovne enote pa v smislu s statutarnimi načeli podjetja, svete ekonomskih enot. Obrati podjetja so naslednji: Poljedelstvo, Mleko, Proizvodnja telet. Pitovno govedo. Prašičereja, Perutnina, Kooperacija, Močna krmila. Mesna industrija, Maloprodaja, Gozdarstvo, Tehnološko projektivni biro. Obrat za gradnje. ter obrat Družbene prehrane. V podjetju je okoli 2000 zaposlenih. V letu 1984 je znašal celoten dohodek po eksterni plačani realizaciji 15 milijard 178 milijonov din, letos v devetih mesecih pa že 13 milijard 678 milijonov din. Res, da je dosežen povečan dohodek tudi na račun višjih cen, vendar je tu tudi povečana proizvodnja, ki jo je uspelo kolektivom posameznih obratov povečati kljub temu, da letos niso popolnoma nič povečalit svojih kapacitet. Proti istemu obdobju lanskega leta je fizični obseg proizvodnje večji za 5 rv, za 4 % pa se je znižalo število opravljenih delovnih ur. Gospodarska reforma ni našla podjetja nepripravljenega. Podvzeti ukrepi so pravzaprav pospešeno in poglobljeno izvrševanje sprejetih sanacijskih ukrepov, ki jih je kolektiv sprejel in jih izvaja, zaradi težav v katere je podjetje zašlo v preteklem letu, že od začetka letošnjega leta. Znižanje opravljenih delovnih ur v devetmesečnem,obdobju za 4 % namreč ne pove vsega. Število zaposlenih letos konec septembra je za 251 nižje kot lani (to je za 11 %). To znižanje so dosegli predvsem z naravno fluktuacijo, omogočila pa ga je nadaljnja racionalizacija delovnih postopkov. Vse možnosti pa še niso izkoriščene. Temu primerno se je v letošnjem letu tudi izboljšal finančni rezultat. Pri devetmesečnefh obračunu je ostalo za sklade 170 milijonov din. S tem rezultatom v podjetju niso zadovoljni, imajo namreč precejšnje obveznosti do anuitet in pa velike potrebe za izboljšanje standarda zaposlenih in za nadaljnje izboljšave proizvodnje. Vsekakor je na mestu še vnaprej velika prizadevnost, kajti tak rezultat se lahko kaj hitro pri tako velikem obsegu proizvodnje sprevrže v negativnega. V podjetju so imeli ob našem obisku 2185 krav, 1000 plemenskih telic, 230 sesnih telet, 7000 govedi v pitanju, 18.000 prašičev, 250.000 kljunov perutnine. Letos so pridelali okoli '2000 ton žit, 1000 ton koruze, 1600 ton sena in 18.000 ton silaže. Vsak dan so povprečno zaklali 215 govedi in prašičev. Vsak dan pa so v 27 poslovalnicah v Ljubljani in v Kopru prodali za 15 milijonov 200.000 din proizvodov. Nič ni torej čudnega, če se je podjetje močno uveljavilo na domačem trgu, nič manj pa tudi na tujem, kjer se je zlasti izkazalo s kontinuirano prodajo kakovostnih proizvodov. V letu 1964 je namreč znašala vrednost izvoza 4,221.173 dolarjev, medtem ko so dosegli letos do konca septembra že 4,413.692 dolarjev. Računajo, da Prenovljena poslovalnica AE v Medvedovi ulici v Šiški bodo izvozili letos za okoli 6 milijonov dolarjev. Obseg mednarodne menjave tudi širijo po proizvodih: tako jim je letos uspelo izvoziti nekaj tisoč plemenskih svinj in pričeti s projektiranjem perutninskih farm za inozemske interesente. To pa bo omogočilo nadaljnjo razširitev izvoza še na enodnevne piščance. Ker pa je reportaža namenjena predvsem podjetjem in obratom iz občine Ljubljana-Šiška, naj napišemo, da je v tej občini zastopanih pet obratov Agrokombinata Emone, in sicer: Poljedelstvo, Mleko, Pitovno govedo. Perutnina in Maloprodaja. Obrat Pitovno govedo sestavljajo tri ekonomske enote: Smlednik, Črnelo in Logatec. Največje zmogljivosti ima pitališče v Smledniku, ki je bilo dograjeno lani, in sicer je bil načrt izdelan na izkušnjah pitališča v Črnelem. Skupne zmogljivosti treh 'farm znašajo letno 12.000 dopitanih živali za 4800 ton žive teže. Če nekoliko pogledamo princip krmljenja telet, potem ugotovimo, da to temelji na koncentratih, senu in vodi, in sicer v količinah, ki si jih živali same odmerijo. Tak sistem namreč omogoča pitanje velikega števila ži- Fiščančki iz valilnice v Šentvidu vali na razmeroma majhnem prostoru, kar predstavlja veliko prednost za tovrstno proizvodnjo. O tem pričajo velike količine mesa, ki jih obrat letno proizvaja (3200 ton čistega letnega prirastka) dokazuje pa tudi, da so bila vložena sredstva investirana v prave namene. S svojo proizvodnjo se je obrat uveljavil predvsem v tujini, kjer dosega najvišje cene, ki se nudijo za pitovno govedo. Obrat Mleko je prav tako kot obrat Pitovno govedo organiziran po ekonomskih enotah: Zadobrova, Fšata in Vodice. Obrat redi okoli 1700 krav molznic (ostale obrat Kooperacija), Delež preskrbe mesta Ljubljane z mlekom je okoli 35 %. Prav tako na obratu vzrejajo plemenski naraščaj za reprodukcijo črede (okoli 400 živali). Na obratu je zaposlenih okoli 160 delavcev. Proizvodnja mleka je bila do reforme ekonomsko zelo problematična. S spremembo odnosov cen po reformi pa se je ekonomsko stanje bistveno popravilo, tako da lahko pri-čalctrjemo nadaljnji razvoj te vrste proizvodnje, ki bo zagotovil Ljubljančanom v prihodnosti dovolj mleka. V ta namen izdelujejo v podjetju načrt za rekonstrukcijo proizvodnega postopka. Izračuni so spodbudni, njih realizacija pa je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Poljedelstvo je pravzaprav obrat, ki se je v začetku od vseh obratov najpočasneje razvijal. Sedaj sicer razpolaga že z okrog 2600 hektarov obdelovalne površine, od tega nekaj nad 2100 ha njiv. Čeprav ^e poljedelska proizvodnja služila vse do leta 1962 izključno za potrebe živinoreje, cev. Tu prodajajo rejcem tudi krmo za perutnino. Seveda pa je to le del dejavnosti obrata Perutnina, ki poleg brojlerjev (1000 ton) in konzumnih jajc (10 milijonov komadov) proizvaja tudi enodnevne piščance za proizvodnjo brojlerjev in valilnih kokoši za precejšnji del jugoslovanskih proizva- -jalcev (skoraj 3 milijone). In končno: v neposredni stik z AE pridemo v poslovalnicah obrata Maloprodaja. Teh imajo 27 v Ljubljani in Kopru. Tri od teh so tudi v občini Šiška. Prav tako imajo tudi tri grosistična skladišča, kjer postrežejo večjim odjemalcem: hotelom, bolnicam, gostilnam 4n menzam. To je kratka reportaža o podjetju — s posebnim ozirom na njegovo poslovanje na področju občinske skupščine Ljubljana-Siška — ki je v začetku letošnjega leta tako vznemirilo Ljubljančane. Komisija za družbeni nadzor pri skupščini SRS je ob raziskavi vzrokov za nastale izgube v svojih zaključkih napisala tudi tole: »Komisija je prepričana, da razpolaga kolektiv Agrokombinata z zadostnimi izkušnjami, moralnimi in strokovnimi silami, s katerimi je ob primerni podpori družbe sposoben sanirati podjetje. Potrebni pa bodo določeni ukrepi, ki bodo zagotovili spremembo koncepcije upravljanja in delitve v podjetju.« V kolektivu podjetja so doslej v podrobnosti obravnavali tudi vse očitke zaradi subjektivnih slabosti, ki so bile izvršene za preteklo leto in ugotovili, da so bili mnogi od njih neosnovani, za druge ugotovljene na- Pitališča Smlednik Krave jersey pasme so specializirane krave za proizvodnjo mleka s 6 °/u tolšče, medtem ko imajo sinijone krave mleko s 3,6 do 3,8 % tolšče so uspeli s povečanjem obdelovalnih površin ustvariti tudi precejšnje tržne viške, predvsem pšenice. Nameravajo pa pričeti z večjo proizvodnjo krompirja, kar naj ,bi ublažilo sedanje razmere na trgu s tem pomembnim živilom. S postopno modernizacijo oziroma mehanizacijo rastlinske proizvodnje v vseh ekonomskih enotah: Zadobrovi, Pšati, Mengšu, Komendi, Črnelem, Vodicah in Smledniku, nameravajo proizvodnjo povečati in izboljšati ob manjšem številu zaposlenih. V okviru obrata Perutnine deluje od lanskega leta tudi Umetna valilnica v Šentvidu. V tem času so popolnoma obnovili inkubatorje (valil-nike). Tako sedaj izvalijo letno 700 tisoč komadov' enodnevnih piščancev' za potrebe individualnih proizvajal- pake pa so bili podvzeti vsi ukrepi, da se v bodoče ne bi več ponavljale. Intenzivno proučujejo sistem upravljanja in delitve, ki naj bi zagotovil večjo zainteresiranost in odgovornost posameznih kolektivov obratov. Glede na obseg in raznolikost proizvodnje v podjetju to ni lahko delo. Prepričani pa smo, da ga bodo uspešno opravili. Pri tem pa se zavedajo, da bo potrebno sprejeto stalno izpopolnjevati. Če sodimo po dosedanjem upornem delu in prizadevanjih članov' kolektiva v tem podjetju, bodo uspeli tudi tokrat, kot so že mnogokrat doslej. , Pri presoji njihovega dela se moramo zavedati, da kmetijska proizvodnja in živilska industrija nista samo problem Ljubljane ... ^^VC\XVCVXVsXVNX\V\VV\XV\VOvXVVVvXX\XX\NNVX\VXV*^^ ICOlUll 11 ^ | lllll | «111 ol"SX CNX>XVX>XV\VWXSSXX>XX>XV>>^^ 4 ž 16 LET USPEŠNEGA DELOVANJA Vsak osnovnošolec ve, da gradi-iho v Ljubljani vodne turbine, da so ti stroji ogromni in potrebni kot kruh. Na svoje turbine smo upravičeno ponosni, saj so zaslovele v svetu. Malokdo pa ve, da je Ljubljana rojstni kraj vodnih turbin že dobrih sto let in da so v delavnicah, kjer so vlili šentjoški zvon s Prešernovimi stihi, nastali tudi prvi turbinski stroji. Že šestnajst let je v Ljubljani inštitut, ki proučuje samo turbinske stroje in je zato edinstven v Jugoslaviji , sta se delovna kolektiva Elektrarne Mo- ' ste in Elektrarne Medvode že pred leti odločila, da bosta zastavila vse sile za uresničenje izgradnje električnih central za izkoriščanje Save od Renk do Krškega. Prav ta predvidena gradnja je bila tudi povod, da sta se obe delovni skupnosti lanskega julija odločili z referendumom za združitev v Savske elektrarne, s sedežem v Ljubljani. Spričo uveljavitve novega zakona o elektrogospodarstvu pa so v teku tudi postopki, da se Savskim elektrarnam priključi še del podjetja Elektroprenos, ker bo ta prenehal s poslovanjem in bo njegova dejavnost, prešla v sklop treh proizvodno-prenosnih podjetij v Sloveniji, in sicer Dravske, Savske in Soške elektrarne. Podjetje Savske elektrarne, v katerega je vključena tudi elektrarna v Medvodah, bo to- rej v bodoče poleg nalog v zvezi s proizvodnjo in vzdrževanjem, imelo na skrbi tudi gradnjo novih energetskih zmogljivosti in prenosnih naprav. In kakšni objekti naj bi bili to? Projektanti so predvideli, da naj bi bilo od Renk do Krškega sedem vodnih elektrarn, in sicer: Renke, Trbovlje, Suhadol, Vrhovo, Boštanj, Blanca in Krško. Skupna inštalirana moč vseh elektrarn bi znašala 151 MW; v povprečnem hidrološkem letu pa bi te elektrarne proizvedle nekaj nad 900 milijonov kilovatnih ur, od tega okrog 300 milijonov v pasu. Spričo izredne energetske pasivnosti osrecfhjega slovenskega področja pa elektrarne na Savi še ne bodo pokrile vseh potreb. Zategadelj ni izključeno, da bi prav na tem področju zgradili prvo slovensko nuklearno elektrarno. Še pred uresničitvijo tega načrta pa bo gotovo prešla'za gradnjo v bližini Ljubljane v poštev termoelektrarna na tekoče ali plinsko gorivo. Idejni investicijski programi se v ta namen že izdelujejo. Nedvomno pa bodo dobršen del svoje skrbi Savske elektrarne morale posvetiti tudi obnovi sedanjih prenosnih naprav in pa gradnji no- vih daljnovodov in transformatorskih postaj, da bi bilo na ta način to področje vselej zanesljivo oskrbovano z električno energijo. Gradnja vseh sedmih objektov na Savi bi trajala približno 6 let. Savske elektrarne pa so pri Jugoslovanski investicijski banki že vložile prošnjo za kredit v višini 43 milijard dinarjev, pri čemer bi se celotna investicijska vsota sorazmerno razdelila na vseh 6 let graditve. Vsekakor so predvideni investicijski stroški sorazmerno nizki, to pa predvsem zato, ker gre pri tem le za dva tipa pretočnih elektrarn s cevnimi turbinami. Zaradi' enakosti objektov bi se torej gradnja močno pocenila in bi se postopoma razvijala od objekta do objekta. Precejšen prihranek pa bi pomenila tudi tipizacija hidromehanske in elektrostrojne opreme. Glede na izredno pasivno elektroenergetsko bilanco v naši republiki in sploh v zahodnem delu države, je graditev takšnih objektov nujna predvsem zaradi cenenosti proizvedene energije, zaradi česar kolektiv Savskih elektrarn upravičeno pričakuje vso pomoč družbe za uresničitev tega načrta. PODJETJE »G A L VANA« VIŽMARJE Osnovna dejavnost podjetja »Gal-vana« Vižmarje je galvaniziranje, in sicer bakrenje, nikljanje, kromanje, cinkanje, medenjenje in kadmiranje. Podjetje namerava zaradi povpraševanja po tovrstnih storitvah, po specialni površinski obdelavi kovinskih industrijskih izdelkov in naprav, v kratkem poleg navedenih vrst galva-niziranja uvesti še eloksacijo in sre-taenje. Podjetje »Galvana« Vižmarje največ galvanizerskih storitev opravlja za večje industrijske naročnike, kot npr. za »Energoinvest« Črnuče, Loške tovarne hladilnikov, »Avtomon-tažo« Ljubljana, »Lama« Koper, »Istra-metal« in številne druge. Dobro gospodarjenje je kolektivu omogočilo izdvojitev znatnejših sredstev za sklade, kljub temu, da so se povprečni osebni dohodki delavcev glede na prejšnja leta občutno zvišali. Navesti velja, da je kolektiv v ^zadnjih nekaj letih obseg storitev potrojil, vrh tega pa še uvedel nekatere nove dejavnosti, kar je tudi osnovni vzrok zelo ugodnih poslovnih uspehov, ki jih dosega »Galvana«. V bližnji prihodnosti kolektiv podjetja »Galvana« ne namerava povečevati proizvodnje s širitvijo obrat-iiih prostorov oziroma z novogradnjami. pač pa bo izpopolnil notranjo organizacijo z ustreznejšo razmestitvijo obratnih prostorov ter z izboljšanjem notranjih transportnih poti. V ta namen ima podjetje poleg smotrnejše razporeditve obratnih prostorov tudi postavitev dvigala, ki bo obratne prostore po najkrajši in najracionalnejši poti medsebojno povezalo. I ! ! VSX>XSXXVVXX\XXVVVXXNXXX\X\XX\>XVXXXVVXXXVVXXVXX>>XXV*>X\XX\XXXXXX^ xxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 4 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 52 — 30. DECEMBRA 1965 — STKAN 19 kX'»>X*AXXV\\XNXNVX'vVV'.NXNSVVvV ! i 1 if I 1 I 1 % i I | 1 | I Ž" I | ž i I ■;! ! ! I I if | 1 Komisi«« Iijubljana-Siška , xx^^XXXXXX'^XXX'^XV^XX^XXXXXVxXX^XXNNNXXXNVXXXX^^X'XXX'NS•^^^^^XX^X'^vXXXX\\XX\X'^^^^^XXXX^VXXX^'.'»XXXNXXX^XSXVX'»XXVXXXXXXXX'XXXXXXX\X\XVvXXXXXXXXXVXX\XXX^^^^X^XVX^XXX'XXXXX'XXXXXXV'^ Osesimajst let LITOSTROJA BUC0VNA PROIZVODNJA UTOSTROJA V MIU3ARDAH Prvega in drugega septembra letos je delovni kolektiv tovarne Litostroj v Ljubljani slavil dva pomembna jubileja: osemnajstletnico obstajanja tovarne in petnajsto obletnico samoupravljanja. Piazvoj in uspehe tega našega pomembnega podjetja strojne industrije nam lahko najlepše, osvetlijo nekateri podatki, ki smo jih zbrali ob teh dveh jubilejih. Blagovna proizvodnja Litostroja je prvo leto (1947) dosegla komaj 293 milijonov dinarjev. Leta 1954 se je povzpela že na 3,8 milijarde dinarjev, naslednje leto (1955) — torej pred desetimi leti — pa na 5,19 milijarde dinarjev. Lani je presegla 15,4 milijarde dinarjev, letos pa naj bi po planu dosegla 17 milijard. V desetih letih se je torej povečala za skoraj 12 milijard in se potemtakem več kot potrojila. Se bolj značilen je njen vzpon v zadnjih petih letih: leta 1860 je znašala 7,6 milijarde dinarjev, letos pa bo za skoraj deset milijard večja. Vredno je omeniti še tale podatek: vtem ko je skupno profzvodnja pred petnajstimi leti Znašala le 3824 ton, presega danes že 23.000 ton, kar pomeni, da je že kar šestkrat večja kakor leta 1950. Pred petnajstimi leti je delalo v Litostroju 1470 delavcev; danes jih je 3600 ali nekaj več kot dvakrat toliko. Če primerjamo porast delovne sile z mnogo večjim porastom skupne proizvodnje (2:8), nam je takoj jasnoi da se je v tem času zelo povečala tudi proizvodnost, kar je seveda za ocenjevanje napredka najpomembnejše. Doseženi uspehi temelje po eni plati na bogati tradiciji in izkušnjah delavcev, ki so že ob ustanovitvi stopili v tovarno, po drugi plati pa na visokem odstotku delavcev, ki so že 10 ali celo 15 let v podjetju in ki s svojim delom ustvarjajo novo delovno 'tradicijo v tovarni. Tako je še zmeraj zaposlenih okoli 30 delavcev, ki so v podjetju že od Igta 1946; kar 106 jih je že od leta 1047; od leta 1950 dalje jih še zmeraj dela 108, nad deset let (od leta 1955 naprej) pa 141. Pri tem je treba še omeniti, da je bilo od leta 1957 do danes (to je od desetletnice tovarne dalje) evidentiranih skupaj že 1492 »desetletnikov« in od leta 1962 dalje celo že 590 »petnajstletnikov« ali delavcev, ki so že polnih 15 let v tovarni. Skupaj je bilo torej do danes evidentiranih 2331 delavcev z 10 ali več leti službe v podjetju, torej /skoraj dve tretjini vseh delavcev, kar je tembolj značilno, ker je delovni kader v tovarni sorazmerno mlad, saj je povprečna starost zaposlenih delavcčv komaj 27 do 28 let. Ob jubileju samoupravljanja je prav, če navedemo še to, da je od 2. septembra 1950 do zatlnjih volitev v organe samoupravljanja prešlo skozi te organe nič manj kot 1305 članov delovne skupnosti ali več kot tretjina vseh zaposlenih. ' Od svoje ustanovitve 1. septembra 1947, ko je kot prvi' obrat podjetja začela z delom livarna sive litine, se je Litostroj zelo hitro in dinamično razvijal v eno na j večjih slovenskih in jugoslovanskih podjetij strojne industrije. Tovarna Litostroj v Ljubljani je bila ustanovljena takoj po drugi sve--tovni vojni na bogati 'tradiciji in izkušnjah, ki so si jih pridobili slovenski inženirji, tehniki in visokokvalificirani delavci na področju gradnje vodnih turbin, črpalk in druge opre-mer V Litostroju so samo nadaljevali z delom starejših generacij delavcev in strokovnjakov iz nekdanjih strojnih tovarn. Proizvodni program Litostroja obsega danes vodne turbine vseh vrst in hidromehansko opremo za hidroelektrarne, črpalke vseh vrst in opremo za črpalne postaje, električne mostne žerjave, reduktorje in razno opremo za industrijo, predvsem za opekarne, cementarne, železarne in kemijsko industrijo, sredstva talnega transporta (viličarje, prevozna dvigala itd.), dieselske motorje do moči 3000 KM (po licenci svetovno znane danske tvrdke Burmeister & 'V7«in), hidravjičrie in vakuum stiskalnice, ulitke iz sive in jeklene litine in razne dele ladij za ladjedelnice (sidra, propelerje, krmene statve in podobno). Uspehe Litostroja na področju gradnje turbin lahko ilustriramo s temile podatki: Do danes je Litostroj izdelal okoli 300 turbin s skupno močjo, ki presega 3,700.000 KM. Povprečna moč posameznega agregata se je v zadnjih letih povzpela že na 30.000 KM. Po dimenzijah največje turbine je Litostroj izdelal za hidroelektrarno Pe-mčo v Jugoslaviji in to Francisove turbine po 29.000 KM na padcu 41,2 metrh s 187,5 vrtljaja na sekundo. Po moči največje turbine pa je Litostroj dobavil za HE Split, kjer sta bila’ spuščena v pogon dva Francisova agregata po 163.000 KM, ki sodita med največje turbine, te vrste v Evropi, na Balkanu pa sta doslej največji. Med največjimi agregati, izdelanimi v Litostroju za Jugoslavijo, je treba omeniti še pet Francisovih turbin po 31.000 KM za, HE Jablanico, štiri Kaplanove turbine po 30.400 KM za HE Zvornik, dve Peltonovi po 50.000 KM za HE Mavrovo, dve Peltonovi turbini po- 53.500 KM za 'flE Peručico, dve Francisov! turbini po 75.000 KM za HE Bistrico itd. V novembru so bile spuščene v preizkusni pogon tudi turbine v HE Senj in HE Globočica, ki spadajo prav tako med večje. Litostroj pa se že nekaj let udeležuje s svojimi ponudbami turbin tudi vseh najpomembijejših licitacij v inozemstvu, kjer se je s svojimi kvalitetnimi izdelki uveljavil že na raznih kontinentih in je za marsikatero licitacijo iskan kooperant uglednih svetovnih tvrdk s tega področja. Do- slej je Litostroj dobavil svojo opremo za več hidroelektrarn v Turčiji, za dve v Pakistanu, za sedem v In-•diji (in Nepalu),-dve v Etiopiji in pa eno v Togu, Gvineji in Maroku. Med njimi so nekateri pomembnejši objekti, kakor npr. Jaldhaka, Yamuna I in II, Sholoyar, Peryar idr. v Indiji. Litostroju je uspelo prodreti na zunanje trge-tudi s črpalkami in opremo za črpalne postaje. Po prvem naročilu iz Sirije in Irana pred leti je leta 1962 prejel naročilo za opremo 55 črpalnih postaj ža namakanje v delti Nila. Ta oprema je bila že dobavljeria in je vključevala razen črpalk in ostale opreme tudi /Stacionarne motorje tipa 320-MTS-30, ki jih Litostroj proizvaja po licenci danske tvrdke Burmeister & Wain (hkrati z motorji za ribiške ladje in ladje male obalne plovbe, kakor tudi pomožnimi diesel motorji za ladje vseh vrst). V letih 1962 in 1963 pa je Litostroj prejel iz Egipta še dve naročili za črpalne postaje, in sicer po prvem za pet črpalnih postaj v Spodnjem Egiptu in po drugem za štiri črpalne postaje ,v Zgornjem Egiptu, ki bodo vse opremljene s propelerskimi črpalkami poševne izvedbe. Te črpalke so namenjene za odvodnja-vanje. Razen gornjih večjih je Litostroj prejel iz inozemstva tudi nekaj manjših naročil za črpalke. Nadvse pomemben izvozni artikel pa so za Litostroj električna mostna dvigala škatlastoparabolične oblike, ki so se s svojo lahko moderno izdelavo hitro uveljavila zlasti v Indiji. Doslej je Litostroj poslal v Indijo že nad 120 takšnih dvigal, največ z nosilnostjo nad 100 ton, med njimi pa tudi doslej naj večje dvigalo te vrste v južnovzhodni Aziji, montirano v znani indijski hidroelektrarni Bhakra Nangal pod Himalajo, ki jo poznajo tudi drugod zaradi najvišjega jezu na svetu. Razen iz Indije pa je Litostroj prejel naročila za električna mostna dvigala tudi iz Grčije, Egipta In Mehike. Litostroj je prvič izVozil električne mostne žerjave v letu 1954, in sicer 30 mostnih žerjavov za tovarno vagonov v Peramburu v pokrajini Madras.v Indiji. Ti žerjavi so bili izdelani v klasični predalčni obliki. S sistematičnim raziskovalnim delom pk so projektanti v Litostroju postavili leta-1955 osnove za nov tip žerjava, ki se zaradi dveh svojih tehničnih značilnosti imenuje škatlasto-parabolični žerjav. Z analico so bili ugotovljeni parametri, ki za Vsak posamezni primer dajejo najlažji in najbolj ekonomičen tekalni most. Še istega leta so rešili tudi konstruktivne značilnosti žerjava takšnega tipa in dobili so standardni tip žerjava, ki se je apliciral na celotno območje od malih do največjih nosilnosti. Preizkusi so potrdili teorijo. Razen 'omenjenih proizvodov je Litostroj začel izvažati tudi naprave za industrijo, predvsem za tovarne 1954 1955 (956 195? 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 - FAKTURIRANA REAlIZACIM - cementa (v Indiji, Etiopiji in Sudanu). Na tem področju uspešno sodeluje s podjetji Djuro Djakovič, Rade Končar in Metalna. Največji letošnji uspeh na tem področju pa pomeni sklenitev pogodbe za dobavo Celotne opreme za železarno v Indiji. Vrednost opreme za tak objekt presega 8 milijonov dolarjev. Med Indirektne izvozne uspehe pa je treba šteti še dieselske motorje, ki jih je Litostroj dobavil za tuje ladje, izdelane v naših ladjedelnicah za druge države (npr. Indonezijo, Ceylon, Tunis, Sovjetsko zvezo itd.). Na področju maloserijske proizvodnje je Litostroj razen s črpalkami, dieselskimi motorji, stiskalnicami (vakuum stiskalnicami za izdelovanje votle opeke in hidravličnimi stiskalnicami za izdelavo plastičnjh mas in predelavo odpadnega materiala) dosegel prve izvozne uspehe tudi s svojimi viličarji (ki jih izdeluje z nosilnostjo po 2, 3 in 5 ton), izmed katerih je dobavil Sovjetški zvezi 15(4 viličarjev po 5 ton. Zanimanje za te proizvode pa so pokazali tudi drugod v inozemstvu. Med sredstva tako imenovanega talnega transporta, ki jih Litostroj izdeluje maloserijsko, je treba šteti tudi prevozna dvigala po štiri in osem ton nosilnosti in v zadnjem času še bagre. Na področju proizvodnje hidravličnih strojev (turbin in črpalk) je lani zaradi povečanega izvoza narasla predvsem proizvodnja turbin in hidromehanske opreme, ki je s 4200 tonami močno presegla povprečno letno proizvednjo 3000 ton. Dobra četrtina te proizvodnje je šla v inozemstvo, kar potrjuje velik ugled, ki si ga je Litostroj v zadnjih nekaj letih pridobil na zunanjih trgih kot cenjen in upoštevan proizvajalec opreme za hidroelektrarne. Na področju strojev in naprav se bo letos nadaljevala predvsem izdelava in dobava večjih mostnih tekalnih žerjavov z nosilnostjo nad 100 ton za Železarno Skopje, kakor tudi novih žerjavov za Indijo. 70-odstotne zmogljivosti za gradnjo stanovanjskih objektov Nedvomno lahko štejemo GRADBENO PODJETJE »MEGRAD« med starejša tovrstna podjetja, tako na občinskem kot tudi na širšem teritorialnem področju, saj je bilo ustanovljeno leta 1946 in bo torej prihodnje leto praznovalci 20-letnico obstoja. Začetek je bil seveda dokaj skromen, saj je na primer skupna vrednost osnovnih sredstev ob ustanovitvi znašala nič več kot 300 tisoč, medtem ko znaša sedanja vrednost pol milijarde dinarjev. Že iz tega podatka je razvidno, da je podjetje silovito napredovalo ter na področju gradbeništva doseglo zavidljive rezultate. Skratka, majhno gradbeno podjetje, ki je bilo v začetku usmerjeno izključno na gradnjo manjših objektov, se je v času obstoja razširilo v močno gradbeno podjetje, ki danes razpolaga z vsemi modernimi gradbenimi stroji in je sposobno opravljati vsa dela še na tako visokih in zahtevnih gradnjah. Tako kot številna podjetja na področju občine Šiška, je tudi podjetje »Megrad« doživelo pomembnejši preobrat v svoji dejavnosti. Leta 1952 je namreč zabeležena prelomnica v njegovi dejavnosti, kajti takrat se je že deloma specializiralo za gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov. Od tega leta dalje je kolektiv intenzivneje usmerjal lastna sredstva v modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje, hkrati pa vztrajno iskal smer specializacije, ki je leta 1962 dokončno prešla v — stanovanjsko graditev. Podjetje izkorišča danes 70 % svojih zmogljivosti za graditev stanovanjskih objektov irt le 30 % za industrijske objekte. Skratka, kolektiv je dokončno utrdil smer proizvodnje, ki bo vodilo za perspektivni program razvoja in ki ga bo skušal realizirati do leta 1970. Pq tem programu bo kolektiv še nadalje utrjeval smer proizvodnje na področju stanovanjske graditve s tem, da bo posvečal več pozornosti gradnji stanovanj zdastnimi sredstvi za trg. Pri gradnji za trg se je lani pa tudi letos že dobro uveljavil, lahko pa bi dosegel večje uspehe, če bi imel na voljo več obratnih sredstev. Naj napišemo, da grade komfortna stanovanja in da je gradnja stanovanj s sredstvi podjetja cenejša, predvsem zaradi manjše režije in drugega. Zanimanje občanov za takšna stanovanja je precejšnje, žal ./pa podjetje nima možnosti povečati obsega stanovanjske izgradnje za trg, čemur so bržkone vzrok premajhna obratna sredstva. Povsem neizpodbitno je torej dejstvo, da je gradbeno podjetje »Megrad« prispevalo velik delež k izgradnji stanovanjskih in industrijskih objektov, tako na področju občine Šiška kot tudi na področju vseh mestnih občin. Naj jih naštejemo le nekaj: 160-stanovanjski blok v Zvezni ulici v Šiški, Hotel »Ilirija«, stolpnica v Ilirski ulici, Dom upokojencev (pri Taboru), 4 stolpnice (Na Jami) itd. Velja poudariti, da »Megrad« gradi, tudi infekcijsko kliniko, da se je vključib v Poslovno združenje gradbenih podjetij »GIPOS« ter, da sodeluje pri izgr'adnji »SOSESKE S 6«, ki predvideva gradnjo 2700 stanovanj, katerih zazidalna površina je določena z urbanističnim načrtom med Vodnikovo, Celovško in Šišensko cesto. Čeprav je kolektiv posvetil precej pozornosti razvoju in prosperiteti podjetja, na skrb za povečanje družbenega standarda ni pozabil, saj je vložil precej sredstev tudi za izgradnjo lastnih stanovanj (40), medtem ko so prav tolikšnemu številu delavcev nudili posojilo za individualno izgradnjo. G. P. »MEGRAD«: V ospredju — graditev za trg, v ozadju stolpnica, ki jo podjetje gradi za Stanovanjski sklad občine Šiška O STANDARDU ZAPOSLENIH Z očitnim prizadevanjem za realizacijo takšnega družbenega standarda, ki lahko zagotovi stalnost zaposlenih, seznanja obrtno gradbeno podjetje »ŠIŠKA«, saj s svojimi razpoložljivimi sredstvi iz leta v leto dopolnjuje lastni stanovanjski fond: urejena in opremljena stanovanja v samskem domu z zmogljivostjo 115 ležišč so trenutna osnova. Podjetje tej osnovi dodaja ustrezno z naraščanjem števila zaposlenih in hkrati skladno z diagramom letne proizvodnje: pred desetimi leti je bilo v podjetju okoli 50 delavcev, ki so ustvarili letno nad 38 milijonov v realizaciji, lani je podjetje realiziralo 368 milijonov v realizaciji, njegov delovni kolektiv pa je dosegel 148 zaposlenih. Primerjave so nedvomno izredno ugodne, saj opozarjajo na izredni porast produktivnosti, kar je rezultat doslednega uvajanja mehanizacije, boljše organizacije dela in ne naposled stalnosti delovnega kolektiva, kar v dokajšnji meri omogoča podjetju solidno opravljanje naročil. Vsekakor ima tudi to podjetje problem fluktuaci-je, a ravno ta .problem zaveštno odklanja iz dnevnih redov pogovorov s skrbjo za družbeni standard, z izgrajevanjem osnove, stanovanjskega fonda. Prostorniiiske zmogljivosti — omejene PODJETJE »KOVINAR« je bilo ustanovljeno leta 1955 iz zasebne obrtne delavnice, katere profcvodni program je obsegal izdelovanje okrasnih kovinskih predmetov in umet-o kovaštvo. Toda kmalu po ustanovitvi družbenega obrtnega podjetja so razširili dejavnost še na izdelovanje stavbno ključavničarskih proizvodov ter pasarstva. s Čeprav je kolektiv podjetja od ustanovitve pa do danes prizadeval doseči boljše uspehe, kar potrjuje tudi doseženi bruto dohodek lani, ko je podjetje ustvarilo skoraj 190' milijonov din, medteff/ko je leta 1960 bruto dohodek znašal le nekaj nad 57 milijonov dinarjev, večjih možnosti za nadaljnji razvoj nimajo. Ni-kake obetajoče perspektive namreč nimajo za razširitev prostorninskih zmogljivosti, medtem ko jim primanjkuje tudi kadra. Seveda pa ni nič manj problematično pomanjkanje surovin, ki podjetju ne daje možnosti izpolniti vseh naročil in s tem planskih obveznosti. V letu 1963 je podjetje vpeljalo nekaj novih dejavnosti in tako ključavničarsko dejavnost dopolnilo še z oblaganjem aluminija, sten izložb, vrat in podobnega ter z ulivanjem barvnih kovin. Opustili pa so umetno kovaštvo in pasarstvo. xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-XXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.V^^ STRAN 20 - DELAVSKA ENOTNOST - ST. 52 - 30. DECEMBRA 19S5 Ki OTO 11U ^\xvxxxvxx»x^^ Komuna lijulil^lana^^islca ^^v,^v^n^>nwcxtons::,^vc<>nnnnxv^^^ ZAHTEVNA POTA DO RESNIČNE KVALITETE »Lahko je- piti vino, hudo zamotano, zahtevno in odgovorno opravilo pa je imeti z vinom opravka,« pravijo v podjetju "SLOVENIJA VINO«, z očitnim poudarkom na kvaliteto , vinskih sort, kakršne zahteva današnji, že malce razvajeni okus široke potrošnje. Vsakoletni tradicionalni mednarodni sejem vina v Ljubljani, ki nam odmerja s pretehtano pravičnostjo ob vsaki vinski manifestaciji sproti vrsto zlatih, srebrnih in bronastih medalj, je pravzaprav pritajeni spremljevalec proizvodnje v takšnem podjetju, saj terja od nje ob vsakem času kvaliteto, kvaliteto in spet kvaliteto. "SLOVENIJA VINO« je ena najstarejših tovrstnih gospodarskih organizacij v Jugoslaviji. Ustanovljeno je bilo leta 1947 kot trgovinsko izvozno podjetje, sčasoma pa je postalo mnogo več. S svojimi poslovnimi enotami — Celje, prmož, Brežice in Zemun, s svojimi 'kletmi: Ljubljana, Metlika, Rekaj Zagreb, Trbovlje, Lo-gatec; s svojimi trgovskimi lokali v Ljubljani, Železnikih, Škofji Loki, Velikih Laščah, Cerkljah, v 2i-reh, Celju, v Zagrebu, Varaždinu in Slovenj Gradcu s svojo odkupno postajo Gadova peč ter s 500-članskim delovnim kolektivom, predstavlja organizatorja proizvodnje, izvoznika in dobavitelja domačemu tržišču, px’edstavlja delovno organizacijo, ki v dobesednem pomenu sega od vinske trte do potrošnikovih ust. Centralne poslovne, proizvodne in skladiščne prostore ima podjetje v Ljubljani. Že zunanji izgled poslopja nekoliko razočara: ob 2000 vagonih vina letne proizvodnje se zdi človeku poslopje mnogo pretesno, cesta, ki pelje do njegovega pročelja, je odločno preozka. Vendar pa skriva poslopje globoko v zemlji vrsto kletnih prostorov, ki omogočajo podjetju s smotrno organizacijo dela vsaj do neke mere zadovoljivo manipulacijo s tem, med prehranskimi proizvodi najobčutljivejšim blagom. Podjetje odkupuje od proizvajalcev, plemeniti pijačo ali kot pravijo njegovi delavci — "šola«, stekleniči in naposled razpošilja krogu odjemalcev. Za laika preprost delovni postopek, je vendar zamotana ter zahtevna delovna operacija, saj je vino kot živ organizem izredno občutljivo blago, ki terja ob strokovnem znanju še precejšnjo mero ljubezni. Da, tudi ljubezen je potrebna v tej proizvodni panogi! Ob žlahtnih vinskih sortah je podjetje na domačem trgu zlasti znano z nekaterimi namiznimi vini, med njimi »en starček«, ki postajajo že resnično blago vsakdanje potrošnje. V izvozu pa je zanesljiv dobavitelj številnim tujim odjemalcem — Angliji, Švici, Poljski, Zahodni in Vzhodni Nemčiji, Češki, SSSR in ZDA — predvsem žlahtnih vinskih sort. Vsa ta vina so vstekleni-čena in že v mnogih prifnerih predstavljajo z zaščitnim znakom pojem natanko določene kvalitete. Lani je podjetje izvozilo za nad dva milijona dolarjev, s čimer je doslej doseglo letni maksimum v izvozu. Možnosti za povečanje izvoza pa še zmerom obstojajo, saj planira podjetje za letos kar preko 1000 vagonov vina, namenjenega tujim potrošnikom, s povečanjem zmogljivosti v obratu stekleničenja, pa podjetje lahko svoj izvoz poveča celo trikrat. Te številke predstavljajo lani 7,5 milijard dinarjev, letos pa 8,5 milijard dinarjev v prometu. Pri sedanjih, do kraja izrabljenih kletnih kapacitetah bo 11 milijard dinarjev, ki naj jih podjetje doseže do leta 1970, rezultat boljše organizacije dela in hitrejšega obračanja zmogljivosti. Govorili smo o vinu. Je pa podjetje znano tudi po svoji brezalkoholni pijači »cockta«. Iz skromnih začetkov v letu 1953 je ta pijača postala najbolj priljubljena brezalkoholna pijača, ki se odlikuje s svojstvenim okusom in aromo, kar dajo domača zdravilna in vitaminov polna zelišča. Velika priljubljenost cockte med športniki, mladino, šolarji, delavci in drugimi narekuje veliko potrošnjo, ki doseže 85 milijonov steklenic letno. Napolniti vso to število steklenic pa zahteva veliko kooperantsko mrežo, ki s svojimi 80 polnilnicami komaj zmore zadovoljiti povpraševanje. Pri žganih pijačah le za ilustracijo: podjetje jih posreduje letno domačemu in tujemu trgu okoli 50 vagonov, med njimi samo slivovke, te najbolj karakteristične domače žgane pijače, dvajset vagonov. Proizvodi vinske trte in sploh sadja so pri nas del narodnega do-gastva in prav zategadelj je za naše gospodarstvo izrednega pomena vešče izkoriščanje tega bogastva v prid narodnega dohodka, domače in tuje potrošnje, pri čemer zavzema odgovorno mesto ravno gospodarska organizacija s takšnim delovnim območjem, kot ga poznamo v podjetju "Slovenija vino«. Tekoči trak v sodobno urejenem obratu podjetja mm Slovenija vino« v Šiški Drobni predmeti velike veljave ! ! Pri nas v Jugoslaviji so tri podjetja za proizvodnjo zamaškov, za predelavo plutovine: med njimi zavzema pomembno mesto ljubljanska gospodarska organizacija "PLUTAL«. Pomembno glede na vsakoletne proizvodne uspehe, pomembno v funkciji iniciatorja poslovnih pogovorov s predstavniki tovrstnih podjetij v Zagrebu in Beogradu o skupnih prizadevanjih pri planiranju proizvodnje, pri nabavi surovinskih materialov iz uvoza ter v koordiniranem plasmanu svojih proizvodov na tujem tržišču. Nedvomno ugodni rezultati skupnega dogovarjanja se zrcalijo v proizvodnih uspehih vseh treh, predvsem pa podjetja "PLUTAL«. Njegovi proizvodni diagrami so v nekaj letih močno narasli ob dejstvu, da je bila včasih potreba v Jugoslaviji po komaj 150 milijonih različnih zamaškov, danes pa že presega milijardo teh drobnih predmetov nepogrešljive rabe za potrebe domače prehranske industrije. Ob teh 'dveh številkah se zrcali tudi število zaposlenih v podjetju: kolektiv je v letu 1948 štel komaj 60 članov ob 150 milijonih celotnega dohodka, letos pa šteje 220 članov ob preseže- nih dveh milijardah celotnega dohodka. Največ uspeha je delovni kolektiv »Plutal« požel v zadnjih dveh letih, ko je z rekonstrukcijo ter z obnovitvijo strojnega parka znatno povečal svoje zmogljivosti, hkrati pa je uvedel v svoj proizvodni. postopek vrsto novih proizvodov. Podjetje je razdeljeno na štiri delovne enote: v obratu II, na območju občine Vič-Rudnik, sta dve — za izdelavo plutovih izolacij in za izdelavo plutovlh zamaškov; v obratu I, na območju šišenske komune, pa posluje oddelek za izdelavo kovinskih zapork ter oddelek ža površinsko obdelavo pločevine in aluminijastih trakov; v poslopju ob Celovški cesti je še delovna enota strokovnih služb: tehnični, kadrovsko-organiza-cijski, gospodarsko-računovodski in komercialni oddelek. Izpolnjevanje proizvodnih načrtovanj podjetja je v nenehni odvisnosti od uvoza: plUto kot osnovno surovino podjetje uvaža iz Tunisa, Al-žira, Španije, Portugalske in Italije; belo listnato pločevino pa iz Italije, Francije, Poljske, in SSSR. V zameno za uvoz so seveda njegove obveznosti do izvoza precejšnje: lani je vrednost izvoza presegla 184 POMEMBEN KOOPERANT MOTORNE INDUSTRIJE Skrito med avtomobilsko cesto in obalo Save stoji na prostoru nekdanje tovarne papirja in brusilnice v Medvodah podolje za proizvodnjo tesnil in plastičnih mas "TESNIL-KA«. Njegove prve začetke moramo iskati še v Goričanah, kjer je v tamkajšnji celulozni tovarni leta 1946 tov. Edo Bregar-Don, pripravil poskusno proizvodnjo tesnilnega materiala. Tam so iz starih papirniških sušilnih valjev izdelali tudi prve stroje in prvih 38 ton parovodnih tesnil. Podjetje "Donit« — tako so ga namreč kratili ob ustanovitvi — se je leta 1948 preselilo v nove delovne prostore, leta 1954 pa so ga preimenovali v sedanjo "Tesnilko«. V skladu s potrebami jugoslovanske industrije in trga je kolektiv "Tesnilko" temeljito razširil in izpopolnil svoj proizvodni program, izvedel vrsto rekonstrukcij in se danes uvrstil med pomembnejše dobavitelje sestavnih delov in reprodukcijskega materiala naši industriji, zlasti motorni. 2e predlanskim, zla- sti pa v letu 1964, je usvojil proizvodnjo vložkov za čistilce za gorivo, zrak in maziva za motorje z notranjim izgorevanjem, predvsem za vse tipe vozil znamke "Zastava«, kakor tudi drugih tovarn avtomobilov, gradbenih strojev in traktorjev. S svojo proizvodnjo tesnilnih plošč in drugih različnih motornih tesnil "Tesnilka« že dolgo vrsto let uspešno kooperira s celotno jugoslovansko motorno industrijo in industrijo kmetijskih strojev. »Tesnilka« pror izvaja tudi različne tehnične laminate — obrat tehničnih laminatov in plastičnih mas rekonstruirajo — kot so slojaste plastične mase z imeni izotekst, izokart, kaširani izokart (za tiskana vezja za elektronsko industrijo itd.). Od 402 milijona dinarjev realizacije v letu 1955 je "Tesnilka« povečala svoj bruto produkt v lanskem letu na 2,9 milijarde, medtem ko predvideva letošnji plan že nad 3 *nilijarde in pol, kar očitno priča o dinamični rasti in hitrem razvoju tega podjetja. Avtoklave v podjetju »Plutal« za proizvodnjo ekspandirane plute Po letih staro, po dejavnosti mlado podjetje Izdelovanje tesnilnih plošč — »Tesnilka« Medvode Nedvomno lahko prištevamo TOVARNO KOVINSKEGA OKOVJA »KOT« iz Tacna med najstarejša podjetja v občini. Ustanovljeno je bilo že leta 1920, vendar je pričelo poslovati pod sedanjim nazivom šele leta 1958, ko se je osamosvojil obrat kovinskega okovja. Iz začetne dokaj skromne dejavnosti, je podjetje v nekaj letih močno razširilo dejavnost, zlasti pa povečalo asortiman proizvodov. Prizadevnost celotnega kolektiva in posluh, ki ga je podjetje pokazalo do potreb trga, je nedvomno veliko prispevalo k doseženim uspehom, saj so obseg začetne proizvodnje do letos podvojili in tako povečali doseženi bruto dohodek od 300 milijonov din v letu 1958, na 800 milijonov din, kolikor računajo, da bodo dosegli letos. Vendar ne samo obseg proizvodnje, vso skrb so posvetili tudi kvaliteti, kar se je dobro obrestovalo, saj so kljub močni konkurenci tujega trga, uspeli tudi v izvozu, zlasti s svojimi priznanimi artikli kot so: ključavnice za aktovke in kovčke, za damske torbice, okovje za gramofone itd. ter tako ustvarili letos že za 65 milijonov deviznih dinarjev dohodka. Računajo, da bodo prihodnje leto izvoz še povečali, in sicer predvsem v države Južne Amerike, to je v tiste države, kjer že sedaj največ izvažajo, medtem ko bodo izvoz v evropskih državah povečali predvsem v Belgijo. milijonov deviznih dinarjev, ta številka pa se letos povzpne na 750 milijonov, kar vsekakor predstavlja solidno ravnotežje devizam, ki jih podjetje potroši na naslov uvoženega surovinskega blaga. Proizvodne uspehe podjetja pa ne oblikuje samo delovna disciplina zaposlenih, ampak v tej strokj v precejšnji meri tehnologija, ki je vsekakor v odvisnosti od strojne opreme. Za ilustracijo: z ndvim strojem za proizvodnjo pločevinastih zamaškov, ki ga je podjetje kupilo lani, je lahko zamenjalo kar sedem starih strojev in je za 12 odstotkov zmanjšalo količino odpadnega materiala. S celotno novo opremo pa je delovni kolektiv ob malone neizpre-menjenem številu zaposlenih povečal lansko proizvodnjo za 25 odstotkov v odnosu na predlansko leto, letos pa bo po predvidevanjih povečal fizični obseg proizvodnje za celih sto odstotkov s'- povečanjem nove kvalitetne strojne opreme. »Plutal« Sodi med tako imenovano satelitsko industrijo — med tista industrijska podjetja, brez katerih si ne moremo zamišljati proizvodnih uspehov v industriji finalnih proizvodov. Zategadelj je ob razvoju domače prehranske industrije tolikšnega pomena njegov razvoj, njegovi vsakdanji uspehi. KERAMIKA »DEKOR« je manjše, toda edinstveno tovrstno podjetje v Sloveniji. Zlasti se podjetje odlikuje v izdelovanju raznih dekorativnih predmetov ■—■ vaz, pepelnikov, doz, skled (za sadje), košaric, svečnikov, raznih kipov' itd. V zadnjem času posvečajo veliko pozornost izdelavi izdelkov okrašenih z narodnimi motivi. Tovrstne izdelke prodajajo največ V' razne večie in manjše turistične kraje, kjer jih kupujejo predvsem tuji turisti. V tej smeri nameravajo še nadalje širiti obseg svoje proizvodnje in jo obogatiti z izdelki v narodnih motivih in s tipičnimi folklornimi predmeti. , Čeprav predvideva perspektivni razvoj podjetja predvsem izboljšanje kvalitete in usmeritev na iz-) delke v narodnih motivih, računajo, da bodo do leta 1970 dvignili bruto dohodek na okrog 42 milijonov din, medtem ko je znašal lani 29 milijonov. V podjetju »DEKOR« je zaposleno skupno 14 delavcev, od katerih je pretežna večina visokokvalificiranih in kvalificiranih, saj je od spretnosti in znanja delavca odvisna ličnost in kvaliteta izdelkov. Steklarstvo »SPECTRUM« LJUBLJANA je tudi eno izmed obrtnih podjetij, ki z velikim delom zmogljivosti sodeluje pri zaključnih delih na stavbah. Osnovna dejavnost podjetja je izdelovanje ogledal, brušenje stekla, matiranje stekla in zasteklitev stavb ter izložbenih oken. Lani., je podjetje »Spectrum«, ki zaposluje okoli 20 ljudi, večinoma kvalificirane steklarje in dva.steklo-brusača, ustvarilo realizacijo 120 mir lijonov din, letos' pa planira realizacijo v vrednosti okrog 130 milijonov din. Pri zastekljevanju stavb steklarstvo »Spectrum« sodeluje največ z gradbenim podjetjem »Obnova«. Kadra ima trenutno dovolj, vendar se je bati, da v prihodnje steklarjev ne bo zadosti, ker je dotok vajencev v to obrtno stroko izredno majhen. Med problemi, ki ovirajo dejavnost podjetja, je hudo pomanjkanje stekla, tako iz domačih steklarn kot tudi iz uvoza. Tako npr. zaradi zakasnitve pošiljk stekla 6 mm iz uvoza podjetje ni zasteklilo nekatera nova poslopja in ki zato ostajajo dalj časa odprta. Tudi dobave iz domače steklarne v Pančevu so manjše od pričakovanih, ker je navedena tovarna sklenila pogodbe za izvoz velikih količin stekla, računajoč na to, da bo steklarna v Novem mestu, katere graditev se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zakasnila, dograjena pravočasno. *^^>^X\X^^>X^^X\X^X\\\XXXXVv^^C^XXVXVXXV\X^^^XX\^V^^^^X^^XX\^^\X^ CNX>^VNX^OCVXVXXNXXV»>XSXV^^ Komima lijiibljana-SiSka >^^x^vx^xxxv^^x^c^^xsxx^^^^x^ 4 Vj Namen je mehanizirati proizvodnjo Malo je namreč podjetij v Sloveniji, ki bi se lahko ponašala s tako staro oziroma že tradicionalno proizvodnjo kot podjetje »ALKO« (de-stilerija in tovarna likerjev). Čeprav je bilo sedanje podjetje ustanovljeno leta 1948 z združitvijo desetih zasebnih podjetij, je podjetje »Alko« le nadaljevanje podjetja istega imena, ki si je že pred vojno ustvarilo re-nomiran sloves glede na nekatere specialne izdelke, npr. izdelovanje 'grenčice — aperitiva pod imenom — Florian. Naloge in delo po osvoboditvi ustanovljenega podjetja niso bile lahke, kajti kolektiv je podedoval le »tare stroje, skratka v proizvodnji je prevladovalo ročno delo. Vendar pri-tadevnost celotnega kolektiva je bila vedno bolj psmerjena v postopno modernizacijo in mehanizacijo podjetja, ki si je po več letih prizadevanj uspel zagotoviti najosnovnejše pogoje rpoderne proizvodnje. Leto 1961 torej predstavlja za podjetje prvi vidnejši preobrat. Tega leta jim je namreč prvič uspelo ustvariti večje sklade, oziroma večja finančna sredstva, ki so jih v celoti namenili v mehanizacijo proizvodnje. Modernizirali so obrate z novimi stroji, med drugim so kupili polavtomatski stroj za pomivanje steklenic, nadalje stroje za polnjenje, zapiranje, etiketiranje in pakiranje steklenic. Kljub izvršeni mehanizaciji pa jih je zateklo leto 1963 skoraj nepripravljene. Tega leta je namreč bila izdana uredba o obveznem vstekle-ničenju, ki je v kratkem času stopilo v veljavo. Kaj sedaj? Zmogljivosti za polnjenje steklenic so bile za celotno proizvodnjo premajhne, kar je ogrožalo njihovo nadaljnjo proizvod-\njo. Z velikimi prizadevanji je kolektivu uspelo zbrati potrebna sredstva in povečati skladiščne prostore za 250 kvadratnih metrov ter nabaviti dodatno opremo za vstekleniče-nje proizvodnje. Toda z rešitvijo enega problema so se znašli pred drugim. Kako dobiti zadostne količine steklenic, ko jim domača proizvodnja steklarn le teh ne zagotavlja. Lani so na primer dobili le okrog 30 % potrebnih steklenic iz domače proizvodnje, 20 % iz uvoza, medtem ko so z organiziranjem posebne službe — odkupom rabljenih steklenic, uspeli zadovoljiti 50 % lastne proizvodnje. Vse lepo in prav, toda negotovost in potreba po organizaciji posebne službe, ki zaradi neredne dobave steklenic zahteva več vrst dela, veča stroške poslovanja in bremeni cene finalnih izdelkov. Tudi letos položaj ni dosti boljši, zlasti ker je iskanje notranjih rezerv prav letos ena glavnih nalog podjetja. Čeprav perspektivni program podjetja naznačuje zlasti doseganje skrajne stopnje mehanizacije proizvodnje, se količinski procent proizvodnje vse bolj nagiba na stran brezalkoholnih pijač, raznih vrst sadnih sokov in sirupov, ki v njihovi proizvodnji dobivajo vedno večji pomen. Sredstva za postopno mehanizacijo bo podjetje ustvarilo samo, manj uspeha pričakujejo pri večanju pro-storninskih zmogljivosti podjetja, kajti nenehno spreminjanje urbanističnega načrta že sedaj povzroča stroške podjetju (ter spreminjanje programa razvoja) istočasno pa ne daje nikake sigurnosti in možnosti za realizacijo perspektivnega programa podjetja. Podjetje ima sedaj namreč tri obrate: centralni v Frankopanski ulici, destilacijski v Domžalah ter obrat za sadne sokove v Šentvidu. Ker sta torej drugi in tretji obrat le sezonskega pomena, imajo namej) povečati in modernizirati predvsem centralni obrat — finalizacija polproizvodov in distribucija. V centralnem obratu imajo namreč kletne prostore, katerih prestavitev na drugo mesto ni mogoča, novogradnja pa predraga. Kljub temu računajo, da bodo morda že pr.ed letom 1970 uspeli mehanizirati proizvodnjo in povečati delovne prostore tako, da bodo od sedanjih 3500 ton dosegli leta 1970 že 6000 ton letne proizvodnje in povečali lani ustvarjeni bruto dohodek od 1,7 milijard na 5 milijard dinarjev. Novih delavcev ne bodo zaposlili (v podjetju je zaposlenih okrog'80 c/o žensk), vendar bodo nadaljevali z realizacijo načrta za izpopolnitev kvalifikacijske strukture z dopolnilnim izobraževanjem zaposlenih delavcev živalske oziroma predelovalne stroke. Motiv iz polnilnice podjetja »Alko« Eden najsodobnejših pakirnih strojev v podjetju »EMBA« V dveletnem obdobju velik napredek Začetek poslovanja GOSTINSKEGA PODJETJA HOTEL »ILIRIJA« so spremljale precejšnje težave, zlasti v samem začetku poslovanja novozgrajenega hotela »Ilirija«, ki si je šele pričelo utirati pot na področju gostinstva, posebno še zaradi pomanjkanja strokovnega ali morda bolje rečeno vestnega kadra. Toda skrbno in požrtvovalno delo nekaterih v kolektivu, je vedno bolj utrjevalo temelje novo nastalemu gostinskemu podjetju (leta 1963), ki si je s kvaliteto gostinskih storitev v svojih obratih Gostilni Keršič, Gostišču »Izletnik« v Šentvidu, bifeju »Triglav« v Šiški, bifeju »Metalka« ter v novozgrajenem hotelu »Ilirija« z restavracijo in brivskim salonom, vse bolj pridobival renome med domačimi in tujimi gosti. Da so bila prizadevanja kolektiva uspešna, je videti tudi iz devet- mesečnih rezultatov doseženih letos in primerjanih z doseženimi rezultati v enakem razdobju lani. Promet se je namreč povečal kar za 46 '/c, čisti dohodek pa celo za 300 %, povečali pa so se tudi osebni dohodki delavcev za 56 °/o, vendar je treba napisati, da so bili le-ti v preteklem 1 letu zelo nizki celo v gostinskem povprečju. Tudi nočitev je bilo letos več, saj so vse posteljne zmogljivosti bile 100 % izkoriščene, medtem ko so bile lani izkoriščene le 85 %>. Zanimiva je še ugotovitev, da je letos nočilo največ inozemskih gostov in to Italijanov, in sicem-kar 80 %. Naj na koncu zapišemo, da so k uveljavitvi in doseganju kvalitetnih gostinskih storitev podjetja veliko prispevali tudi samoupravni organi, kajti tudi na tem področju je bil zabeležen znaten napredek. Večidel individualni gosti Vedno večje zahteve po zboljšanju turističnih storitev, zlasti pa gostinskih, namenjenih za inozemske turiste, so narekovale potrebo po gradnji novih turističnih in gostinskih objektov, zlasti v bližini večjih centrov, kot so Ljubljana, Kranj in drugi. Na pobudo predvsem turističnih organizacij, je bila že pred letom 1960 sprožena misel o izgradnji modernega gostinskega in turističnega obrata — motela v Mednem, kjer naj bi bil tranzitni turist deležen vseh potrebnih storitev od turističnih do gostinskih, skratka, kjer bi na poti po naši deželi bil deležen vse pozornosti. Ideja je bila torej sprožena, treba jo je bilo le še realizirati. Leta 1961 je bil dograjen motel v Mednem. Zmogljivosti motela so bile že v začetku precejšnje, saj je imel obrat na razpolago 69 ležišč, in sicer v treh paviljonih, nekoliko kasneje pa je bila dograjena tudi restavracija. Začetki obratovanja motela v Mednem so bili dokaj skromni, saj se je moral kolektiv spoprijeti z najosnovnejšimi problemi, ki so izvirali iz pomanjkanja osnovnega inventarja, nič manj pa iz pomanjkanja sredstev, ki jih obrat ob ustanovitni ni imel. Vendar ne samo pomanjkanje sredstev in drobnega inventarja, morda še večji problem je čakal kolektiv — kako novi gostinski in turistični obrat čimbolj približati inozemskemu in domačemu turistu. Propaganda je eno, toda realizacija drugo, tega se je kolektiv motela vseskozi zavedal. Čeprav so storili vse (prek turističnih društev), da tuje turiste seznanijo z dejavnostjo motela, se je zanimanje tujih turistov le počasi večalo, to pa zaradi delno neprimerne lokacije, ker motel ne stoji tik ob glavni cesti ter je zato dostop težji, oziroma je pot do motela teže najti. Začetne težave so bile, zato kolektivu ne gre oporekati, da so prav te bile vzrok, da kolektiv že v začetku ni dosegel večjih uspehov. Toda ob požrtvovalnem delu celotnega kolektiva jim je kaj kmalu uspelo znatno povečati število nočitev tujih turistov, saj je odpadlo že leta 1964 in 1965 na tuje turiste kar 93 % nočitev in le 7 % na domače turiste. Res je sicer, da je toliko ^tevilo nočitev v korist tujih turistov doseženo le v poletnih mesecih, medtem ko se procent nočitev v zimskih mesecih giblje 60:40 v kprist tujih gostov. Čeprav je torej zasedba postelj v sezoni stoodstotna, zmogljivosti motela' v zimskem času niso polno izkoriščene, zlasti ne, ker od treh paviljonov eden (s 25 ležišči) ni ogrevan. Vendar pa so letos decembra tudi v tem objektu pričeli montirati centralno kurjavo. S pridobitvijo novih zmogljivosti (z lastnimi sredstvi) računajo, da bodo lete lahko v zimskem času temeljiteje izkoristili, predvsem ob večjih sejemskih ali podobnih prireditvah (Hokej 66), ko so njihove zmogljivosti glede na potrebe celo premajhne. Le ob takih in podobnih prireditvah sprejema motel na oskrbo večje skupine, drugače pa je to gostinski obrat, kjer se v pretežni večini zadržujejo le individualni gostje. Kljub takim okoliščinam (kajti smatrajo, da je le v takih okoliščinah mogoče zadovoljiti zahteve tujega turista) pa je kolektiv lani in letos dosegel zadovoljive poslovne rezultate, saj je npr. leta 1962 znašal doseženi promet 36 milijonov, letos pa računajo, da bodo dosegli 130 milijonov dinarjev prometa, od tega kar 50.000 dolarjev deviznega dohodka. Kvaliteta - njihov uspeh Nedvomno je kvaliteta proizvodnje in storitev eden glavnih faktorjev pri vedno večjem uveljavljanju in doseganju uspehov PODJETJA ZA PREDELAVO, EMBALIRANJE IN SORTIRANJE ŽIVIL »EMBA«. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1956 in bo torej prihodnje leto praznovalo deseto obletnico obstoja, je v tem, za gospodarsko organizacijo kratkem času, doseglo izredne uspehe. Iz malega obrtnega podjetja »Embalirka«, ki se je v začetku ukvarjala izključno z uslužnostno dejavnostjo, je zraslo močno industrijsko podjetje, in sicer ne toliko močno po obsegu proizvodnih prostorov in številu zaposlenih, kolikor po obsegu proizvodnje, storitvene dejavnosti, skratka po doseganju poslovnih uspehov, ki so plod velikega prizadevanja celotnega, toda malega kolektiva, kateremu je bil cilj doseči kvaliteto z dobro organizacijo dela in mehanizacijo proizvodnje. Devet let je kratka doba, toda 10 Oskarjev, ki jih je podjetje dobilo v znak priznanja za kvalitetne izdelke, je vsekakor lepo priznanje, ki bi ga bilo veselo še tako renomirano in s tradicijo obdano podjetje. Vendar ne samo priznanja, kolektivu je uspelo iz skromnega obrtnega sistema preiti na mehanizirano proizvodnjo, kar je bilo vsekakor plod načrtnega sistema modernizacije oziroma postopnega uvajanja mehanizafcije v proizvodnjo. Zanimivo je namrečj.da jej)od-jetje pretežni del sredstev v skladih namenilo za modernizacijo podjetja in nabavo novih strojev. Kolikšen je bil napredek v modernizaciji, pove vrednost osnovnih sredstev, ki je znašala leta 1962 komaj 39 milijonov, leta 1964 pa že 119 milijonov dinarjev. Nedvomho je imela torej modernizacija in uvajanje premišljenega tehnološkega procesa dela pozitiven ¥pliv tudi na finančne pokazatelje. Leta 1962 je npr. podjetje ustvarilo 233 milijonov din bruto dohodka, medtem ko so tega povečali leta 1964 že na 790 milijonov. Letošnji rezultati kažejo, da bodo dosegli okrog milijardo 300 milijonov din bruto dohodka. Po drugi strani je leta 1962 podjetje ustvarilo 48 milijonov din čistega dohodka in se je ta povečal v letu 1964 že na 112 milijonov, medtem ko letošnji rezultati kažejo, da bodo le-tega povečali na 180 milijonov din. Dosežki podjetja so torej ogromni in vredni vsega priznanja, to toliko bolj, ker je v podjetju zaposleno minimalno število delavcev. Naj samo napišemo, da je trenutno zaposlenih 39 delavcev, medtem ko jih je bilo leta 1962 le 29. Podjetje je po strukturi danes razdeljeno na storitveno in servisno dejavnost ter lastno proizvodnjo. Nedvomno je najmočneje zastopano z lastno proizvodnjo, medtem ko se z velikim uspehom uveljavlja tudi v storitveni dejavnosti, kjer kooperira s petimi veletrgovsklmi podjetji in sodeluje z mnogimi industrijskimi organizacijami. Kvaliteta je njihovo načelo in tega ne zanemarjajo, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je embalaža, namenjena za lastno proizvodnjo kot za kooperante, vedno izdelana po najskrbneje pripravljenih osnutkih, za katere je bilo podjetje do sedaj že desetkrat nagrajeno z največjim odlikovanjem in priznanjem »Oskarjem«. Iz obrtne delavnice industrijsko podjetje Podjetje »UNITAS« lahko štejemo med tista uspešna obrtna podjetja, ki so na osnovi nenehne širitve dejavnosti in uvajanja dobrefa tehnološkega procesa uspela zapustiti klasični obrtni sistem dela in pripeljati proizvodnjo do ravni industrije. Podjetje »UNITAS« je bilo ustanovljeno že leta 1948 z namenom opravljanja drobnih kovinskih storitev. K podjetju so že leta 1952 pripojili vršto manjših zasebnih obrti kovinske stroke, izpopolnili tehnološki proces dela in zapustili stari obrtniški način dela in tako počasi prešli v industrijsko proizvodnjo. Danes ima podjetje več obratov, med njimi kovinolivarno, obdelovalnico in obrat za izdelovanje peči LUTZ v Preski pri Medvodah. V obratih izdelujejo vse vrste vodovodnih in sanitarnih armatur, katere delajo za v,sa večja trgovska podjetja želez-ninske stroke, medtem ko proste zmogljivosti livarne izkoriščajo z opravljanjera storitev drugim podjetjem ozirema tovarnam, največ Cinkarni iz Celja. - Čeprav potrebe' trga znatno prekoračujejo njihove zmogljivosti, pa perspektivni program podjetja ne predvideva večjega povečanja proizvodnje na osnovi širjenja obratov, temveč le na temelju zboljšanja tehnološkega procesa dela, ki naj odpravi ozka grla v proizvodnji in omogoči boljšo kvaliteto izdelkov, seveda bo izboljšanje tehnološkega procesa dela močno odvisno od zamenjave starih in dotrajanih strojev, katere bodo zato do leta 1970 zamenjali z novimi. Tako računajo, da bodo bruto dohodek povečali od 1,2 milijarde ustvarjenih lani na 1,4 milijarde letos in leta 1970 dosegli že 2,5 milijarde dinarjev bruto dohodka. Vendar ne nameravajo povečati samo dohodek, če bodq ugodni pogoji, bodo spremenili tudi program proizvodnje — izdelovali bodo parne armature, osvojili tesnjenje z O-ringi, to je obročkom iz sintetične gume, ki se uporablja pri izdelavi armatur, kar bo znatno vplivalo na zmanjšanje stroškov in na boljšo kvaliteto. Naj na koncu zapišemo, da podjetje že danes izvaža manjše količine armatur v nekatere zahodne države, kljub veliki konkurenci tujih proizvajalcev, vendar računajo, da bodo v naslednjih letih izvoz povečali. Kovinsko podjetje »Unitas«; Ob stružnem stroju ! Komuna 1^1 tiblj ana-Šiška Gen ¥ verigi i@iiaee Prvi začetki domače radijske industrije spominjajo na nepogrešljivo funkcijo TOVARNE SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV »SORA« v Medvodah, saj je bilo to podjetje prvi specializirani proizvajalec radijskih ohišij za tri pomembne proizvajalce radijsl^h sprejemnikov: »Telekomunikacije« Pržanj, Radioindu-strija Zagreb in »Nikola Tesla« Beograd. Razvijajoča se industrija radijskih sprejemnikov ter skladno s tem iz dneva v dan zahtevnejša naročila, sta ugladili podjetju leta 1954 pot v temeljito rekonstrukcijo starih objektov. Pravimo — starih objektov. Ze pred vojno je namreč takrat še obrtna celica v zasebni lastnini izdelovalo podjetje kot predhodnik današnje »Sore« radijska ohišja za znano madžarsko tovarno »Orion«. Po vojni je 28 delavcev, tedaj že organiziranih v gospodarski organizaciji, nadaljevalo s tradicijo tovrstne mizarske dejavnosti. S preselitvijo v nove prostore leta 1951 si je delovni kolektiv sicer izoblikoval boljše, vendar pa še daleč ne ustrezne delovne pogoje. Tovarna olja, v katero se je namreč kolektiv preselil, je bilo zapuščeno poslopje v Medvodah. Kolektiv jo je prilagodil svojim proizvodnim potrebam, z rekonstrukcijo, ki je veljala 45 milijonov, pa je podjetje naposled šele leta 1957 dobilo primerne prostore za opravljanje zahtevnih proizvodnih nalog. Zahtevnih po količinah proizvodov, zahtevnejših glede na kvaliteto blaga, ki ga je nudilo domačim odjemalcem. Rezultat rekonstrukcije — člani delovnega kolektiva so sami opravili nad 12 tisoč udarniških ur — pa je ob vselitvi v nove prostore pomenila možnost povečanja realizacije od 78 milijonov v letu 1954 na 165 milijonov dinarjev, hkrati pa je dala možnost povečanja obsega proizvodnje z novimi proizvodi: s sodelovanjem z izvozniki Slovenijales, Kooperativa, Lesnina in Jugodrvo, je »Sora« usmerila del svojega proizvodnega programa v proizvodnjo raznih klubskih mizic, ohišij za šivalne stroje, servirnih tas. Stavbno in pohištveno mizarstvo Podjetje »MIZARSTVO VIŽ-MARJE« je leta 1954, ko je bilo ustanovljeno, zaposlovalo le 4 delavce, medtem ko zdaj zaposluje okoli 17 delavcev, ki so lani ustvarili 47 milijonov din bruto dohodka. Mizarstvo je torej njihova osnovna dejavnost, vendar se le-ta deli na stavbno in pohištveno mizarstvo. Vendar je večidel njihovih zmogljivosti namenjen za izdelovanje stavbnega pohištva, medtem ko preostanek zajema vsa individualna naročila. Čeprav perspektivni program podjetja ne predvideva bistvenega povečanja zmogljivosti, pa vsekakor računajo na zamenjavo nekaterih mizarskih strojev, ki so stari in že obratujejo skoraj 40 let. Z lastnimi sredstvi bodo skušali zgraditi skladiščno lopo za les in ostali material, ki jim' sedaj primanjkuje in izboljšati delovne pogoje delavcev z ureditvijo sanitarnih in stranskih poslovnih prostorov. Uspešno gospodarjenje kolektiva MIZARSKO OBRTNO PODJETJE »ŠIŠKA« sodi med delovne organizacije, ki je' njihovim kolektivom uspelo v daljšem razdobju obdržati prvotni osnovni koncept; svoje dejavnosti, ki jo je v desetih letih svojega obstoja špmo še razširilo in povečalo: vzdrževanje in opravljanje vseh del umetnega in stavbnega pohištva ter opravljanje vseh vrst storitev iz te stroke. Podjetje »Šiška« izdeluje trgosko opremo, opremo za razne gostinske objekte, vgrajeno pohištvo in podobno. Da pa tudi uspešno gospodari, dokazuje podatek, da je v zelo težavnih razmerah (delovni prostori merijo komaj približno 280 kvadratnih metrov delovne površine s skladišči vred) v letu 1964 že 153 milijonov bruto realizacije, kar pomeni na enega'delavca'4,200.000 din bruto realizacije! Svoje izdelke prodaja podjetje rie le v Sloveniji, ampak tudi v drugih .republikah, uspešno pa so se v zadnjem času vključili tudi v izvoz — na Madžarsko in druge države. skratka v proizvodnjo, ki je bila zanimiva za tujega odjemalca. Tako je že leta 1962 zabeležilo podjetje s 35 odstotki izvoza svoje celotne proizvodnje soliden us^eh, obenem pa se je začelo uveljavljati na za nas zanimivih tržiščih v Angliji, Ameriki in Zahodni Nemčiji. S končano rekonstrukcijo leta 1957 pa podjetje še ni doseglo Zadovoljivih osnov za boljšo proizvodnjo. V naslednjih letih je zgradilo sistem centralnega ogrevanja, z njim ni samo ugodno vplivalo na počutje zaposlenih v zimskem času, pač pa se je tudi ognilo nevarnostim požarh. V tem času je spet povečalo svojo proizvodnjo, s še večjo mero preusmeritve v proizvodnjo TV omaric. Direktor podjetja Seznanja: »Za leto 1963 smo si postavili v planu 423 milijonov realizacije ob upoštevanju 251 milijonov dinarjev realizacije v letu 1962. Osnova za plan so bile vnaprej sklenjene pogodbe! V tem letu smo povečali število zaposlenih na 225. Plan za leto 1963 pa smo presegli za 39 milijonov ter smo potemtakem v tem letu ustvarili 461 milijonov v realizaciji. Lani smo planirali 480 milijonov, dosegli pa smo 550 milijonov.« Naglo vzpenjanje številk ob razmeroma počasnem povečevanju števila zaposlenih je vsekakor ugoden rezultat za potrebe tržišča — domačega in tujega — je zrcalo kvaliteti izdelkov, je rezultat produktivnosti zaposlenih in nenehno se izpopolnjujoče notranje organizacije dela. S smotrnimi dozidavami, strpno modernizacijo strojnega parka, s spojitvijo dveh objektov v enega in ne naposled s povečevanjem osebnih dohodkov je podjetje »Sora« lahko doseglo uspehe v svojih enotah. — strojna, ročna, površinska in upravna — takšne uspehe. Obenem pa je vseskozi poklanjalo podjetje dobršen del skrbi za kvalifikacijsko raven zaposlenih, kar daje letos z vsem ostalim sprejemljiv pogoj za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Izvedba te akcije je zlasti pomembna ob dejstvu, da je v »Sori« zaposlenih nad 80 odstotkov žena in deklet. Podjetje danes, na pragu leta 1966 si prizadeva či^nbolj povečati izvoz svojih artiklov, ter nenehno izpopolnjevati notranjo delitev dohodka, kakor tudi izpopolnjevati tehnološki proces proizvodnje z namenom, da bi čimprej uvedli 42-urni tednik. Podjetje se bori z velikimi težavami zaradi nekvalitetnih materialov, katere dobiva na domačem tržišču, kar pa tnočno vpliva na kvaliteto izdelkov, pa tudi na povečanje izdelavne^a časa posameznih artiklov. Pri vseh težavah, posebno še ob gospodarski reformi, si kolektiv prizadeva čim ekonomičneje poslovati v dobrobit skupnosti in doseganju večjih osebnih dohodkov. V Osnova je strokovnosti »Sora«: Motiv ob obročni brusilki Razmeroma tesni delovna prostori podjetja za izdelovanje pohištva »OPREMA« — Ljubljana Šentvid — ki nimajo nikakršne možnosti morebitnega razširjanja zavoljo urbanističnih predvidevanj »a tem območju, narekujejo delovni skupnosti podjetja infenzifikacijo proizvodnje na osnovi razpoložljivih proizvodnih kapacitet. Ta intenzifikacija vsebuje skrb podjetja za strojno opremo, kar odpira vrata v serijsko proizvodnjo vsaj nekaterih proizvodov za široko potrošnjo ob dejstvu, da podjetje proizvaja predvsem po individualnih naročilih. V podjetju še zmeraj služijo svojemu namenu stroji iz leta 1924, kar vsekakor opozarja na^ upravičeno prizadevanje podjetja, da prej ali slej dopolni svoj strojni park s sodobnejšimi mehanizmi. Ob skrbi za stroje pa velja dobršen del skrbi podjetja kvalificiranim kadrom. Ravno specifičnost podjetja, ki proizvaja po naročilih, je tista, ki zahteva visoko usposobljene delavce, mojstre, vešče v izdelovanju posameznega kosa pohištva tako rekoč od načrta, zamisli do končne izvedbe. Z mladimi, pripravljenimi za uk v mizarski stroki, pa ima podjetje težave. Interesa ni na pretek in četudi osebni dohodki zaposlenih v tej obrtni dejavnosti niso pod povprečjem dohodkov v Sloveniji, čeprav je osnova za višje osebne dohodke v prizadevanjih podjetja, da vsaj del svoje obrtne proizvodnje zamenja z industrijsko. Lani je bilo v podjetju v povprečju zaposlenih 30 delavcev — 6 visoko kvalificiranih, 16 kvalificiranih, 4 priučeni in 1 vajenec, ostali v tehničnem in upravnem sektorju. podjetja. Ob planu 50 milijonov je podjetje doseglo ob koncu leta nad 66 milijonov dinarjev celotnega dohodka, pri čemer je lahko povečalo neto osebne dohodke v odnosu na leto 1963 za dobrih 5 milijonov dinarjev. Kooperacija z individualnimi kmetovalci KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTVID — MEDVODE zajema obširno kmetijsko proizvodno območje ob severozahodni strani mesta Ljubljane, ki sega onkraj Šmarne gore vse do Zbilj in Smlednika, na severu pa do Vodic in Bukovice. Kmetijsko posestvo je kombiniran živinorejsko poljedelski obrat, s poudarkom na tržni proizvodnji mleka in krompirja pa tudi žit ih industrijskih rastlin. V sestavi posestva je tudi vrtnarija v Šentvidu, ki je s svojimi obsežnimi površinami pod steklom pomemben činitelj lokalne preskrbe zlasti primestnega ' prebivalstva s sadikami, zelenjavo in cvetjem. Če bodo narekovale potrebe trga, pa lahko zadruga to dejavnost hitro preusmeri k proizvodnji vsakdanjemu življenju potrebnih vrtnin. \ Posestvo obsega skupaj 350 ha obdelovalnih zemljišč. Od teh je večina že arondiranih, kakšnih 85 ha pa je še zunaj kompleksov, v manjših proizvodnih enotah. Ker zavoljo razdrobljenosti na teh površinah proizvodnja ne bi bila ekonomična, jih zadruga s pogodbami o proizvodnem sodelovanju oddaja v izkoriščanje individualnim kmetijskim proizvajalcem. Kmetijska zadruga Šentvid — Medvode združuje torej poljedelsko in živinorejsko proizvodnjo, pri čemer pa so ekonomske in tržne nujnosti v zadnjem času narekovale nekatere spremembe proizvodnega programa v živinoreji kakor tudi v poljedelstvu. V živinoreji se je posestvo preusmerilo predvsem k proizvodnji mleka in vzreji klavnih ter pitanih telet, ki jih oddaja v rejo zasebnim interesentom. Poglavitni živinorejski proizvod je mleko, ki ga v zadrugi namolzejo letno do 500.000 litrov. Pri tem pa računajo, da bo mlečna farma pri polni zmogljivosti, to je takrat, ko bodo končana rekonstrukcija in dograjeni objekti, lahko dajala letno do 900.000 litrov mleka za potrebe mesta Ljubljana. Pri realizaciji tega programa pa zadrugi ne bo treba bistveno povečati obdelovalnih površin, ampak bo mogoče to doseči že z učinkovitejšim izkoriščanjem mehanizacije in sploh z intenzivnejšimi agrotehničssi-mi ukrepi. Medtem ko je znašala lita 1964 povprečna mlečnost na kravo 3000 litrov, bo letos dosegla ta mlečnost že 3200 litrov. Razen mleka proizvede posestvo vsako leto še -do 10 ton sesnih telet za zakol in za nadaljnje pitanje v kooperaciji in db 10 ton pitancev. Boljša teleta privezujejo doma za lastno reprodukcijo. Zadruga *je intenzivirala tudi poljedelstvo. Smoter teh prizadevanj je proizvesti vso potrebno osnovno krmo za potrebe živinoreje, pri tem pa < so še vedno proste obsežne površine njiv za proizvodnjo tržnih poljščin, zlasti krušnih in krmnih žit, krompirja in oljne repice. Delež tržnih poljščin v proizvodnji iz leta v leto narašča. Letos je prodalo posestvo skupaj 400 ton pšenice, oljne repice, ječmena in krompirja. Čeprav so bližina mesta Ljubljane, polindustrijski značaj samega območja in možnosti neposredne prodaje proizvodov potrošnikom — pa tudi dosedanji slabši ekonomski pogoji za kmetijske proizvajalce, doslej zavirali večji razmah proizvodnega sodelovanja z individualnimi kmetovalci, šteje zadruga pogodbeno ko-. operacijo za svojo pomembno dejavnost. Reforma je tudi tu utrla nova pota, med kmetijskimi proizvajalci je že čutiti večjo pripravljenost za sodelovanje pod ekonomsko enakopravnimi pogoji. Zato zadruga tudi pričakuje, da bo v letu 1966 to dejavnost bistveno poglobila in razširila. ’ ZadovoSjiti potrošnika Ponudba mesa in mesnih izdelkov je v poslovalnicah Goričane, Medvode, Smlednik in Tacen zaupana podjetju »MSSOPROMET« MEDVODE, ki predstavlja z letnim dohodkom okoli 100 milijonov prizadevno delovno organizacijo, katere kolektiv šteje komaj devet delavcev. Lani je podjetje posredovalo potrošnji 131.000 kg mesa, pri čemer velja poudariti funkcijo podjetja, ki je predvsem v pripravi mesa ter v pro-dajf blaga širokemu krogu odjemalcev. Pri tem ustvarja podjetje leto za letom večji promet in je zatorej umevna njegova odločitev, da povečuje število svojih poslovalnic, pri čemer se zavzema za sodoben tip poslovalnic, ki omogoča hitro in solidno postrežbo. V teh prodajalnah pa podjetje ne opravlja samo vlogo posrednika med dobavitelji mesa in potrošnjo, ampak jih tudi oskrbuje z raznimi meshimi izdelki, ki jih nabavlja pri drugih proizvajalcih. Tople grede v Šentvidu — Kmetijska zadruga Šentvid — Medvode Specializacija odpira vrata Oprema lokalov in.poslovnih prostorov, laboratorijev zač razne namene, opčema za klube — sodi v delovni program nekaj nad 20-član-skega delovnega kolektiva (podjetja SPLOŠNO MIZARSTVO MEDVODE. S to svojo specializirano mizarsko dejavnostjo je podjetje uveljavljeno tudi daleč izven komune, saj nas z njegovim delom seznanja oprema lekarne v Žalcu, na Reki, v štirih to-vrstjiih lokalih nekje v Bosni; oprema šole v Preski pri Medvodah, oprema zavoda SRS za zdravstvo in tehnično varstvo v Ljubljani... Podjetje izdela celotno, opremo od zamisli, načrta do montaže. VS to svojo dejavnostjo ustvarja letno nad 67 milijonov v prometu, začelo pa se je s šestimi milijoni prometa v letu ustanovitve, pred enajstini! leti. Če ne bi bila njegova proizvodnja utesnjena v neustreznih prostorih, bi podjetje' zlahka povečalo svoj letni promet še za 25 odstotkov, hkrati pa bi povečalo število zaposlenih za okoli šest novih kvalificiranih delovnih moči. Namen je vsekakor del njegovega razvojnega programa, ki začenja z mislijo o prepotrebni izgradnji novih, nedvomno ustreznejših delovnih prostorov. Splošno mizarstvo Medvode posveča precej pozornosti moderni strojni opremi ^X\X\XVv\\XV\VXXVX\\N\NKXXXX\»XNXNXXVVX\VXX\NX\\NS\NNXWXXXW»VVVVX\X>OvXVVXXX\XVXWXW\X'.XVv'^\XNXVW^ 5C01W!I1*I. li J llljl J 4lHfl,"ŠiŠkfl- \SWN«WJ>»SO«>»SSXSWNCSW| Kazstavni prostor podjetja »Cosmos« na Celovški cesti Znano je namreč, da je bilo pomanjkanje težkih vozil pred letom 1957 precejšnje, zato torej ni nič čudnega, če si je leta 1657 ustanovljeno podjetje »COSMOS« INOZEMSKO ZASTOPSTVO izbralo za osnovni program svoje dejavnosti — uvoz težkih vozil, to je kamionov s prikolico, vlačilcev in avtobusov. Razvoj podjetja »Cosmos« je bil edinstven, saj so pričeli iz nič, toda že v prvem letu so ustvarili 55 milijonov dinarjev bruto dohodka. Tega leta so prevzeli zastopstvo italijanske tovarne ALFA-ROMEO, vendar s tem niso prevzeli samo uvoz avtomobilov oziroma težkih vlačilcev, temveč tudi uvoz rezervnih delov, s čimer niso zadovoljili samo potreb novo uvoženih avtomobilov, temveč omogočili popravilo tistih avtomobilov, ki so jih podjetja že imela, vendar so zaradi pomanjkanja rezervnih delov bila nekoristna. Skratka, postali so generalni zastopnik za celotno proizvodnjo tovarne Alfa-Romeo skupno z rezervnimi deli, ki jih proizvajajo kooperanti te tovarne v Italiji. Vendar kolektiv podjetja, ki je ob ustanovitvi štel komaj 15 delavcev (število zaposlenih se je postopoma večalo), ki je nenehno prizadeval ne samo povečati obseg dejavnosti, temveč svojim odjemalcem nuditi čim-ugodnejše pogoje nakupovanja — po konkurenčnih cenah. S tem namenom so kaj kmalu pričeli z realizacijo zamisli, da za nabavo rezervnih delov sklenejo čimveč pogodb neposredno s proizvajalci, to je s kooperanti zastopanega podjetja Alfa-Romeo. Nedvomno je tako prizadevanje imelo za posledico — znižanje cen rezervnim delom, kar je ugodno odjeknilo na domačem trgu, ki je rezervne dele nujno potreboval. Sledilo je sklepanje pogodb za hladilnike za vse vrste avtomobilov s tovarno SALAMINI iz Parme, nadalje za bate, batne obročke, puše s tovarno NOVA WERKE iz Ziiricha ter tovarno SILA iz Cigliano za obloge za zavore in sklopke, skratka podjetje si je prizadevalo navezati čim tesnejše stike s proizvajalci rezervnih delov oziroma kooperanti zastopane firme Alfa-Romeo. Prizadevanja kolektiva so bila torej/uspešna, o tem dovolj zgovorno dokazuje današnje število zastopanih podjetij (24), katerih število se iz leta v leto veča tudi s tem, da so prisluhnili potrebam domačega trga po težkih traktorjih in goseničarjih (bul-dožerjih) za potrebe gradbeništva in kmetijstva. Že leta 1958 so sklenili pogodbo s tovarno ANSALDO FOS-SATI iz Genove za prodajo traktorjev ter mehanskih in hidravličnih naprav za buldožerje, katerih so v prvem letu uvozili v vrednosti okoli milijarde lir. Iz tega podatka je namreč razvidno, kolikšne so bile potrebe trga in kako pravilno je podjetje postopalo, ko je razširilo zastopniško dejavnost še na uvoz težke mehanizacije za gradbeništvo in kmetijstvo. Vendar ne samo to, podjetje je našlo tudi povezavo med prvim in drugim zastopniškim podjetjem, saj so. namreč v traktorjih tovarne Ansaldo Fos-sati vgrajeni kompletni Diesel motorji tovarne Alfa-Romeo. Skratka, uspehi, ki jih je doseglo podjetje COSMOS so nesporni in nedvomno v ponos kolektivu, ki si je s prizadevnostjo in posluhom za potrebe domačega trga pridobilo uglčd — dobrega podjetja, in svojo zastopniško dejavnost uspešno prilagajal razvoju splošnega jugoslovanskega gospodarstva. Glede na nenehno rast industrijskega potenciala in dviga življenjske ravni delovnih ljudi, so v zadnjih letih nekoliko spremenili smer dejavnosti. Iz zadovoljevanja prvotnih potreb po težjih vpzilih so postopoma prešli na lažja vozila, in sicer osebne avtomobile in stroje za gospodinjstvo. Tako so na primer leta 1962 prevzeli še zastopstvo tovarne RENAULT za osebne avtomobile, ter za pralne stroje CASTOS. Z večanjem obsega zastopniške dejavnosti pa so skladno rasle potrebe po dobro organizirani servisni službi, ki naj tudi kupcu nudi kakovostne storitve. Tega so se v podjetju dobro zavedali, zato so že v začetku mislili na dobro organizirano servisno službo, ki predstavlja nujen člen v delu podjetja in brez katere tudi uspeh podjetja ne more biti zagotovljen. Zato so leta 1963 prevzeli servis na Dolenjski cesti; in sicer za avtomobile Renault in Alfa-Romeo, medtem ko imajo v vseh večjih mestih Jugoslavije pogodbene servise. Vendar naraščanje prometa in s tem vedno večje število avtomobilov zastopanih tovarn, narekuje potrebo po večanju servisnih zmogljivosti. Ker ! torej v podjetju prevladuje mnenje, da niso pomembni samo zaslužki z uvozom, temveč, da je prav toliko, če ne še bolj pomembno vzdrževanje vozil, bodo v perspektivnem obdobju vso pozornost posvetili večanju servisnih zmogljivosti, in sicer z ustanavljanjem lastnih servisov na celot- nem jugoslovanskem območju. Že v prihodnjem letu računajo na usposobitev servisa z najmodernejšo opremo v Dravljah, kjer gradijo oziroma bodo nadaljevali z gradnjo in kjer bodo servisni prostori s konsignacijskim skladiščem. Z dograditvijo objekta v Dravljah (z lastnimi sredstvi) bodo nedvomno rešili problem, ki jim je že vrsto let velika ovira za še uspešnejše delo. Da pa so bili doseženi uspehi, dovolj zgovorno pove podatek o realizaciji, ki bo letos znašala 6,5 milijard dinarjev bruto dohodka. Poudariti velja, da je podjetje začelo z zelo skromnimi sredstvi, oziroma začetnih sredstev sploh ni imelo, zato ni niti čudno, da prva leta kolektiv ni namenil nikakih večjih sredstev za povečanj^ družbenega standarda svojih delavcev, temveč je prvenstveno vsa sredstva namenil za prosperiteto podjetja in njegovp uveljavitev. Največ sredstey iz sklada skupne porabe je bilo namenjenih za izobraževanje delavcev, šele po letu 1960 pa za nakup stanovanj. Čeprav so z reševanjem stanovanjskega problema pričeli razmeroma pozno, so do danes zadovoljili najnujnejšim primerom, saj so v zadnjih letih kupili okrog 60 stanovanj. Seveda pa pri tem niso pozabili na izobraževanje kadra, predvsem tistih delavcev, ki so že več let zaposleni v podjetju. Trgovsko podjetje »Galis« je poleg drugega odlično založeno s spominčki in igračami PRILAGAJAJO SE JUGOSLOVANSKEMU TRGU Podjetje »Toplovod« je bilo leta 1962 združeno s podjetjem »Elektro-signaj«. S to združitvijo se je formiralo novo podjetje, ki je pričelo poslovati pod firmo IMP — INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE -— OBRAT NA TRATI. Obrat na Trati je bil torej ustanovljen že pred desetimi leti, katerega začetna dejavnost je bila po obsegu dokaj skromna, saj so imeli le nekaj manjših specializiranih ključavničarskih obratov, skratka opravljali so storitve montažne dejavnosti. Kasnejši razvoj obrata je bil uspešnejši. Znatno so razširili dejav- nost in jo vse bolj prilagajali potrebam jugoslovanskega trga, kar jim je zlasti omogočila lastna proizvodnja, ki so jo z uspehom usmerili tudi v izvoz. Da bi lahko zadovoljevali potrebe domačega trga, istočasno pa izboljšali pogoje za izvoz, že za prihodnje leto predvidevajo spremembo programa proizvodnje, s tem, da bodo postopoma opuščali sedanji in utrjevali novi program, ki ga delijo na izdelovanje novega tipa črpalk (za katere je zanimanje tudi na tujem trgu), termostatov in motornih pogonov. Primemo za domač okus in okus tujca SERVISNA IN ZASTOPNIŠKA DEJAVNOST - TESNO POVEZANI Že sam postopek nudenja uslug v SERVISU AVTOTEHNE je, ki preseneča in zadovolji: sprejme te vratar, če si tujec, prijetni možak ni v zagati z jezikom. Avto zapelješ na določeno mesto, sam pa se napotiš do sprejemnega pulta, kjer s pomočjo strokovnjaka ugotoviš, kakšnega dela se bodo lotili mehaniki. Potlej dobiš številko, ki jo položiš na streho svojega avtomobila in — opravil si z uvodom. Mojster, ki je sprejel tvoj avto, odda delovni nalog vodji mehanične delavnice. Ta določi delovno ekipo, ki avto s pomočjo številke prevzame. Zapelje ga — če je' to potrebno — na enega izmed petih kanalov ter se loti posla. Idealna zamisel — na vsako kolo po en pomočnik, pri motorju mojster, ki je obenem vodja delovne ekipe in vajenec — seveda ni vselej izvedljiva, vsekakor pa je v veljavi praksa, da vselej dela na popravilu ali servisu enega avtomobila po več mehanikov, tako, da je delo lahko čim hitreje opravljeno. Vsako, še tako neznatno delo je normirano! Za osnovo so evropski nbrmativi. Ob petih kanalih, ki so povsem oskrbljeni z dovodi za olje, vodo, zrak, mast, ki so čisti in svetli, je v servisni delavnici »Avtotehne« na Celovški cesti, nasproti renjize, še 11 delovnih mest, tako, da delavnica lahko sprejme po 16 avtomobilov naenkrat v servisno popravilo. Servis »Avtotehne« je specializiran servis za popravila avtomobilov General motors. Med temi vozili so znane znamke ameriških vozil od . Chevroleta do Buicka, so angleški avtomobili, v pretežni meri pa so Opli raznih letnic, od najstafejših do najriovejših modelov. Oplov je v skupnem številu kar 99,5 odstotka! Zatorej je odveč informacija o visoki strokovni usposobljenosti zaposlenih v tem servisu, kar zadeva razna popravila avtomobilov te znamke. To strokovnost leto za letom še izpopolnjujejo, ali z udeležbo na seminarjih na Dunaju, ali z udeležbo na seminarjih, ki jih dunajski strokovnjaki prirejajo pri nas, v Jugoslaviji. Delavnica je opremljena s sodobnimi orodji ter z vsemi mehanskimi pripomočki, ki omogočajo hitro in kvalitetno delo. Za vsako znamko avtomobila je na razpolago posebno orodje. Vsako delovno mesto je dovolj prostorno, da delavec pri avtomobilu lahko v miru opravlja svoje delo. Popolno nasprotje staremu servisu, v katerem je bilo komaj sedem delovnih mest in še ta so drug drugemu jemala delovni prostor, staremu servisu, ki je letno odklonil dve tretjini vozil ravno zavoljo pomanjkanja prostora. Za ilustracijo: lani je servis »Avtotehne« opravil okoli 7000 delovnih nalogov, letos, odkar dela v novih prostorih, pa že doslej 10.500, kar ne opozarja samo na njegovo delovno zmogljivost, pač pa tudi na naraščajoče povpraševanje za njegovimi uslugami. Servis je usposobljen za opravljanje vseh del — od generalnih popravil do uravnovešanja koles ter nastavitve prem — med drugim ima tudi Bosch oddelek, ki nudi usluge na vseh vozilih z vgrajeno Bosch instalacijo — pri čemer velja poudariti dobro založenost servisa z raznimi nadomestnimi deli. Ko je avto popravljen — ga mehanik spet s številko odpelje na ploščad pred vratarsko ložo. Lastnik avtomobila poravna račun, sprejme isto številko, ki je na avtomobilu, samo v manjši izvedbi. Z njo, ko jo odda vratarju, odda tudi številko na avtomobilu in vratar mu odpre zapornico. Postopek je za potrošnika izredno preprost, kvaliteta opravljenega dela povsem zadovoljiva, počutje med vožnjo v avtomobilu, ki ga lastnik zaupa takšnemu servisu pa nadvse brezskrbno. Seminarji in tečaji so redna praksa v podjetju »Avtotehna« v Ljubljani Povečali asortiment izdekov Trgovsko podjetje »GALIS« je bilo ustanovljeno leta 1958, ko je tudi pričelo poslovati pod sedanjo firmo podjetja. Čeprav je bilo podjetje ustanovljeno pred skoraj osmimi leti, pa dejavnost podjetja ni no-Va, temveč je nadaljevanje dejavnosti Obrtno nabavne prodajne zadruge, ki je leta 1957 prenehala s poslovanjem. j Novo podjetje je svojo dejavnost kaj kmalu razširilo. Iz prvotno dokaj ozkega obsega poslovanja, saj so namreč odkupovali in prodajali samo lastnim članom zadruge, so odkup in prodajo močno razširili še na družbeni sektor obrti, medtem ko so sodelovanje razširili tudi med zasebnimi obrtmi. Vendar, v zadnjih letih so prodajo razširili |te samo v trgovini, temveč tudi v industriji, ki se zlasti zanima za izdelke zasebne obrti, ki jih naša industrija dnevno potrebuje. ' Povsem razumljivo je, da kolikor je podjetje želelo zadostiti potrebam kupcev tako v trgovini kot v industriji, da je moralo znatno povečati asortiman svojih izdelkov. Tako so tudi storili. S prizadevanjem celotnega kolektiva, ki ni in še danes ne dela v dobrih delovnih pogojih, so odkup in prodajo razširili na izdelke pletenin in lesno galanterijo z lastnim obratom v Šmartnem ob Savi, medtem ko so dopolnili tudi izdelke ostale galanterije. Tako danes podjetje tesno sodeluje z nič več kot 748 dobavitelji in nič manj kot 1040 kupci. Nedvomno je uspeh podjetja očiten, to toliko bolj, če primerjamo doseženi promet v posameznih letih od ustanovitve podjetja do danes. Leta 1958 so npr. dosegli 308 milijonov dinarjev prometa, že leta 1961 pa 721 milijonov. Čeprav so bile začet- ne težave v poslovanju podjetja precejšnje, kolektiv ni klonil, kar je razvidno iz doseženega uspeha, ki so ga v naslednjih letih še povečali. Leta 1964 so dosegli že milijardo 121 milijonov dinarjev prometa, medtem ko plan za letošnje leto predvideva milijardo 200 milijonov din prometa. Skratka, čeprav so pričeli tako rekoč iz nič, imajo danes že 57 milijonov lastnih sredstev, katera so bila ustvarjena v zadnjih 4 letih in ki jih največ rabijo za obratna sredstva, katera podjetju veliko pomenijo, kajti le-teh jim še vedno primanjkuje. Iz večjih neprilik si pomagajo z najemanjem kratkoročnih posojil, vendar so ti krediti le bolj reševanje za silo. Kolikega pomena so za njih obratna sredstva, se vidi iz dejstva, da so skozi vsa leta obstoja vsa sredstva vlagali v obratne kredite in zelo malp ali skoraj nič za investicije. Nič m torej čudnega, če danes delovni in poslovni prostori ne ustrezajo njihovim potrebam in so zato precejšnja cokla v razvoju podjetja. V kolikor bo podjetju uspelo dobiti predvidene prostore v Lepodvorski ulici, bi problem delovnih pogojev vsaj deloma rešili. Vendar problem delovnih in poslovnih prostorov ni edini. Dejavnost podjetja je namreč često prizadeta zaradi pomanjkanja surovin, s katerimi podjetje oskrbuje svoje proizvajalce, oziroma se ti z njimi sami oskrbujejo (bombaž, volna, pocinkana žica itd.). Pomanjkanje surovin je toliko težavnejše, ker podjetje nima deviznih sredstev (ne izvaža) za uvoz potrebnih surovin in je torej odvisno le od domače proizvodnje. Računajo pa, da bodo že v prihodnjem letu. prav gotovo pa v perspektivnem razdobju do leta 1970, tudi na področju izvoza zabeležili uspeh. i I i 1 I V i CSNXXXXXXXXXX>>XX>NXVNXXXXVXXXXNXJ DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 52 - 30. DECEMBRA 1965 - STRAN 25 ! ) I I Komuna IJubljana-Šiška ! Izoblikovane osnove za sodobno kmetijsko proizvodnjo Po svoje nas seznanja z raznolikostjo, s težavami ter z uspehi kot z rezultati dragocenih izkušenj naše povojne kmetijske proizvodnje podjetje, ki se je vseskozi ukvarjalo s problemi mehanizacije, modernizacije v kmetijstvu, delovna organizacija, ki smo jo srečavali skozi njeno dvajsetletno obdobje pod različnimi naslovi — Gustroj, Ustroj Ljubljana, Agroservis z obrati Agrotehnika Ljubljana — in se nam ‘-'a-nes predstavlja z uveljavljenim, priznanim in poznanim imenom — »AGROSTROJ«. NiegoAza funkcija v padajočih in rastočih diagramih proizvodnje v našem kmetijskem gospodarstvu, je bila vselej v močni odvisnosti od želja, konceptov ter prizadevanja kmetijskih strokovnjakov, načel sodobne kmetijske proizvodnje, smotrnih teženj k boljšemu, cenejšemu ter donosnejšemu kmetijskemu gospodarjenju. Temeljni kamen nekdanje parole »mehanizacijo kmetijstvu«, je položila zmagovita ljudska revolucija: razlastitev cerkvene in graščinske zemlje, zemlje veleposestnikov, agrarna reforma leta 1945 je bila vsekakor dejanje, mimo katerega ne gre in ne bo šla tudi v bodoče nobena kronika. V merilu Jugoslavije je tako prešlo v prvih letih po osvoboditvi kar 51 odstotkov zemlje v zasebni, 49 odstotkov pa v zadružni, socialistični sektor. Za vso to zemljo je bilo dovolj pridnih rok, primanjkovalo pa je orodij, primanjkovalo je tedaj v svetu, v modernejših državah že uveljavljene — mehanizacije. Slovencem je ostalo le malo razpoložljivih strojev iz zapuščine okupatorja. Toliko smo imeli, da smo lahko zastavili lemež in zaorali v ledino: julija 1945 je bil prvi traktorski tečaj! Tega leta je bilo ustanovljeno podjetje »Gustroj« kot glavna uprava kmetijskih strojnih postaj ali kot centralno podjetje z »Ustroj« po takratnih okrajih v funkciji uprav kmetijskih strojnih postaj. Prve naloge: organizacija traktorskih tečajev, ustanavljanje servisnih delavnic za vzdrževanje kmetijskega strojnega parka in strojna obdelava kmetijskih površin. Strojna služba kot pojem v splošnem napredku kmetijske mehanizacije pa doživi svoj start v njeno novo obdobje razvoja v prehodu leta 1951 v leto 1952 z ustanovitvijo Centralnega podjetja za področje Slovenije »Agroservis«, v katerega so bili vključeni vsi agroservisni obrati in »Agrotehnika« Ljubljana. To je bil start v sistematične investicije za nakup traktorjev, priključkov za stroje, za nabavo delavniške opreme, za gradnjo sodobnejših servisnih de- lavnic. Takratni obrat »Agroservis« je tedaj razpolagal le s skromnimi investicijami, opravil je lahko le najnujnejše adaptacije ter je nakupil nekaj malega orodja in strojne opreme. Vsekakor pa je bilo to že obdobje lažjega dela, saj so univerze in srednje tehnične šole že zapuščali diplomirani agronomi, domača industrija traktorjev je začela prebijati led, naklonjenost obdelovalcev kmetijskih površin je postala iz leta v leto občutnejša. Vendar pa so tem spremembam še sledile nove: v letih 1954-55 je bil razformiran centralni 'JAgroservis«, njegovi obrati pa osamosvojeni kot samostojna podjetja. Od tega časa naprej srečujemo »Agrostroj« kot samostojno delovno organizacijo, ki se vse očitnejše uveljavlja z lastnim, v tem času že specifičnim delovnim programom. Ta program je Agrostroj: »Pripravljeni za start« dosegel znaten delež podjetja pri obnavljanju in sploh izgradnji vinogradniških ter sadjarskih površin, kar je podjetje lahko izvedlo s premišljenim nakupom težkih traktorjev in buldožerjev, z nabavo ustreznega težkega orodja. Podjetje je delalo načrtno ter po natančno določenem sistemu, žal pa je bilo pri vseh svojih sicer zamišljenih akcijah močno odvisno od razpoložljivih investicijskih sredstev, namenjenih kmetijstvu. To mu je tudi narekovalo občasne preusmeritve svoje mehanizacije v druge dejavnosti — v nizke gradnje — in seveda nadaljnje poglabljanje odnosa do lastne servisne dejavnosti za popravila in vzdrževanje kmetijskega strojnega parka. Na tem področju dela pomeni petnajstletno obdobje — od leta 1950 do leta 1965 — pomembno afirmacijo »Agrostroja« v 1 I | ! I ! vrsti tovrstnih gospodarskih organizacij. Popravila, remonti in vzdrževanje strojev, namenjenih kmetijski proizvodnji, pa ni bil edini premišljeni delovni program, saj je mejil na izrazita naročila sezonskega obeležja: da izpopolni podjetje vrzeli, ki so nastajale v njegovi »servisni proizvodnji«, je začel s proizvodnjo manjših kmetijskih strojev: zapra-šilnike proti koloradskemu hrošču, razpršilce za vodno namakanje, traktorske kabine, brusilnike za kosilnice, nakladalce in drugo drobno kmetijsko orodje, vsekakor v dobrih kooperacijskih odnosih s podjetji kovinske strokeT Omembe vreden je zlasti plasma podjetja s proizvodnjo (v kooperaciji z domačim proizvajalcem »Belje in inozemskim izvajalcem »Alfalaval«) in montažno strojne molže v hlevih socialistič- nega! sektorja živinoreje. Za to dejavnost razpolaga podjetje »Agrostroj« s specializiranimi ekipami, ki dosegajo priznanja za kvalitetno in solidno opravljeno delo. V letu 1961 j je podjetje začelo z razvojem in iz-j delavo namakalnih naprav in pola- j goma prešlo od železa in sive litine na aluminij, kar je kvalitetnejše in lažje za prestavljanje. Vzporedno z razvojem in rekonstrukcijo ter svo-i jim delovnim programom je razvijalo in usposabljalo strokovne kadre.1 Rezultat te zavzetosti je danes širok asortiman namakalnih naprav. Z lastnimi konstrukcijskimi rešitvami, z vzbuditvijo interesa nekaterih kooperantov za poslovno sodelovanje, predvsem pa s sposobnostjo zdaj že izkušenega delovnega kolektiva je podjetje v Jugoslaviji prva tovrstna proizvodna organizacija, ki bogati domačo ponudbo s sodobnimi, trpežnimi, cenenimi, lahkoprenosnimi namakalnimi napravami. To naposled seznanja s presenetljivimi indeksi porasta, ki so ravno rezultat uveljavitve proizvodnje namakalnih naprav: najpoprej ob indeksu 100 v letu 1961 spoznamo leta 1962 indeks 458, naslednje leto že 1314 in lani — 1620, za torej več kot šestnajstkrat večjo proizvodnjo. Vsa proizvodnja je visoko kvalitetna in se zaradi tega ^podjetje uspešno uveljavlja doma in/v tujini. Doslej je izvažalo v DDR/ Poljsko, Bolgarijo, Alžirijo, Kubo in Gano. Prodajna služba podjetja pa raziskuje severnoafriška tržišča in bližnji vzhod. Poleg namakalnih agregatov podjetje v svojem razvojem biroju razvija drobno kmetijsko mehanizacijo, kot npr. naprave za strojno moižo za individualnega proizvajalca v kmetijstvu, tople grede, rastlinjake, enoosni traktor itd. Poleg proizvodnje kmetijske mehanizacije podjetje še nadalje uspešno razvija svojo servisno dejavnost pri vzdrževanju in popravilih kmetijske in gozdarske mehanizacije. , Servisne kapacitete je razširilo tudi na servis domače id uvožene mehanizacije: Steyer, Deutz, Unimog, Kruševac 14. oktober. Zmaj, ITM, IMR ter avtomobile: Avala, Land Rower, Škoda, Morris. Dejavnost podjetja je bila v njegovem 20-letnem delu zelo razgibana, raznovrstna in učinkovita. Pri vsem razvoju ni nikoli manjkalo težav in problemov. Kljub temu pa je svoj namen izpopolnjevalo s prizadevnim uvajanjem kmetijske mehanizacije. Skladno s tem pa je hkrati namenjalo svoje moči preraščanju v solidnega, naši kmetijski proizvodnji nepogrešljivega proizvajalca kmetijske strojne opreme. iMeadvso izkoriščanje zmogljivosti Nove stolpnice, in ne samo v Šiški, so grajene s pomočjo dvigal GD 4, ki jih izdeluje znano podjetje »Skip« v Vižmarjih pri Ljubljani Ze samo dejstvo, da je delovni prostor Strojnega kovinskega industrijskega podjetja, ki je dobro znana delovna organizacija pod naslovom »SKIF« Ljubljana Vižmarje, dokaj omejen, opozarja na resna prizadevanja podjetja, da svoje proizvodne diagrame približa maksimalni učinkovitosti predvsem z intenzivnostjo proizvodnje, s kar se da dognano notranjo organizacijo dela, s pretehtanimi delovnimi nalogi. Rezultati te intenziflkacije so vsekakor očitni. Pred šestnajstimi leti je »SKIF« proizvedel 224 ton raznih konstrukcij, lani že 1440 ton kovinskih izdelkov, število zaposlenih pa' ni povečal za več kot od 120 na 160. Svojo, proizvodnjo je podjetje moralo organizirati na. prostem, saj mu skopo odmerjeni pokriti prostori ne ustrezajo, zlasti ne, če poudarimo proizvode razsežnih dimenzij, ki jih podjetje izdeluje. Tako organizirana ter do podrobnosti dognana prok-vodnja dovoljuje domnevo, da ^o podjetje lahko ustvarilo v letu 1970 — če upoštevamo letošnje cene ob začetku leta — nad dve milijardi dinarjev vredno proizvodnjo. Številka je vsekakor ugodna v primerjavi s planiranimi povprečno 200 zaposlenimi. Intenzifikacija proizvodnje pa ni v SKIP edino načelo, ki ga podjetje uveljavlja. Dokajšnjo pozorpost poklanja namreč podjetje uvajanju proizvodnje iz domačih materialov in ni nikakršen slučaj zasluga podjetja, da so nekatere delovne organizacije, s katerimi SKIP sodeluje, osvojile proizvodnjo nekaterih elementov — npr. pogonskega elektromotorja za dvigala — tako, da izdeluje danes SKIP svoje proizvode iz izključno domačih elementov. In obratno: ob tem so zabeleženi uspehi podjetja pri plasiranju svojih izdelkov na tuja tržišča. V ilustracijo: podjetje je vzbudilo zanimanje CSSR za gradbena dvigala, ZAR za betonske mešalce ... Podjetje je nastalo iz majhne remontne delavnice za popravilo strojev in strojnih naprav. Nastajalo je razmeroma naglo, s svojimi obrati je preraščalo v prave tovarne. Osamosvojila se je vijakarna na' Viču, ki , je danes trdna tovarna za proizvodnjo vijačnega blaga; elektrodelavni-ca na Trati, nekdaj obrat predhodnika SKIP, je danes znano elektro-strojno podjetje »TIKI«; strojni obrat v^Skofji Loki je danes sestavni del podjetja »Motor«; nekateri obrati so se pridružili podjetjema »Saturnus« in »Indos« ... Matičen obrat — sprva uslužnostnega značaja — pa je prerastel v proizvajalca strojev za gradbeništvo in raznih kovinskih konstrukcij, kar je tudi pogojevalo spremembo naslova — od nekdanjega »Remonta« v SKIP, Strojno kovinsko industrijsko podjetje, zdaj delovno organizacijo s povsem novim delovnim programom. Centralni obrati podjetja so v Vižmarjih, v organizaciji podjetja pa poslujeta še strojna delavnica v Šentvidu in livarna na Tržaški cesti v Ljubljani. Razmišljanje o podjetju nas vselej začudi, ko naletimo na problem prostorov, s katerimi podjetje razpolaga. Začudi nas predvsem vrsta ugodnih delovnih rezultatov, ki jih podjetje ustvarja v tesnih prostorih in vendar za gigante maše industrije. Polovico proizvodnje .predstavljajo maloserijska proizvodnja strojev za gradbeniško industrijo, druga polovica pa individualne naprave za kemično, tekstilno in prehransko industrijo ter proizvodnja raznih rezervoarjev, posod in cevovodov. Hkrati pa je podjetje domiselni proizvajalec novitet, zlasti pri proizvodnji stolpnih1 žerjavov in dvigal, ki jih naša gradbena operativa s pridom uporablja. Med temi dvigali je podjetje lastnik dveh patentov — za dvigali GD-3 in GD-4 — kar nas seznanja z razvojnim oddelkom podjetja, ki se uveljavlja s svojimi zamislimi. Vsekakor velja opozorilo na lastni patent za gradbeno dvigalo, ki je izredno prikladno za transport, ki se po potrebi lahko razstavi na manjše sestavne dele. Ob njem pa velja poudariti tip dvigala za gradbeništvo, ki je po svoji izvedbi izredno preprosto, v svojem namenu učinkovito in po ceni lahko pristopno tudi manjšim gradbenim enotam. To, v kratkih besedah povedano, so mehanizmi, ki jih izdeluje SKIP na svojih skopo odmerjenih kvadrat- nih metrih. To so proizvodi, katerih asortiman podjetje nenehno izpopolnjuje in 'čeprav se ogiba misli na morda potrebno razširitev podjetja v celoti, ne tolikanj zavoljo sredstev, saj ustvarja podjetje zavidljive rezultate v odnosu na dosežen skupni dohodek in število zaposlenih, kot zaradi prepričanja, da podjetje mora in da lahko doseže še ugodnejše delovne rezultate na življenjskem prostoru, ki mu je pač odmerjen. Ob tem pa seveda velja poudarek kooperacijam, pogodbenemu sodelovanju z domačimi in že tudi tujimi podjetji, kar je zanesljiv ključ do večje proizvodnje v rokah dobrega gospodarja. Povečevanje proizvodnje in opravičljiv namen podjetja, da doseže v letu 1970 na zaposlenega okoli 10 milijonov skupnega dohodka, pa seveda po svoje terja odločanje o koristnih investicijah v izgradnjo vsaj najosnovnejših objektov. Lani je podjetje uspelo rekonstruirati do prve faze izgradnjo glavne montažne hale, s katero je pridobilo 2368 kvadratnih metrov novega prostora. Potrebna pa bodo še nova dela, intenzivnost proizvodnje zahteva rešeno vprašanje notranje opreme, problem je lastni vir električne energije iz transformatorske pbstaje, potrebne so še drobne ureditve vse tja do garderob in kopalnic. In naposled so razmišljanja v podjetju naklonjena hitrejšemu reševanju stanovanjskih .problemov zaposlenih, na dnevnem redu je uvedba toplega obroka in sploh utrditev služb družbenega standarda. Tako so nam pripovedovali v pod-jetji^ SKIP letos, ko so razgrinjali svoje piane, svoja načrtovanja. Rekli so: »Dvig proizvodnje je pri nas, pri neizpremenjenem 'številu zaposlenih izvedljiv ob boljši organizaciji proizvodnje, boljših delovnih pogojih ter ob poglobljenih kooperantskih odnosih. To pa utrjuje prepričanje, da bodo pri nas lahko delovni uspehi povsem uresničljivi tudi ob skrajšanem delovnem času, za katerega se zavzemamo!« SKIP je primer manjšega ppdjetja kovinske stroke, ki se je dobro znašlo v današnjih pogojih gospodarjenja in ki se zna uveljaviti na domačem in na tujem trgu. \ I^'.W.WCVVXXX\\\XW\X\XXX\>A\\VvVV\V»X\XXW>^^X\XX\\XVYO,\\XVk\X\VXVCV\XXXXXXN\XXV^^ 5?OIMlS51žl lijul?! XVVXXX'AV‘^XXVXW'XVXX'‘XXXNV*‘V''^ SREČANJA NA VELIKIH MAGISTRALAH Precej za znano ljubljansko »re-mizo« pritegne pozornost malone slehernega mimoidočega obsežno dvorišče, na katerem razbira vrste raznih avtomobilov pred raztegnjenim pročeljem poslopja s širokimi okni in z napisom v velikih črkah: AVTO-MONTA2A. Tu je torej podjetje, industrija, ki seznanja s svojimi proizvodi širom velikih in majhnih magistral. Njene proizvode — preprosto povedano: karoserije — srečuješ v mestnem prometu, v medkrajevnem vrvežu, na vseh avtobusnih postajališčih, srečuješ ob radovednem pogledu na raznovrstna specialna vozila, od rešilnih do karoserij za prevoz kruha in furgonov. Mnogi pogostokrat zamenjujejo domačo proizvodnjo s tujo ravno v ocenjevanju avtomobilskih in avtobusnih karoserij; grešimo pač v sodbi, da nas tuja tehnika še zmerom prehiteva, da pač korakamo na repu dogodkov. Na srečo in v ponos delovnega kolektiva »Avtomontaže« temu ni tako! Res, če sežemo daleč nazaj v predvojni čas, potlej bodo stari Ljubljančani modrovali o »dekajevcih«, ki jih je tam okoli leta 1934 montiralo neko manjše podjetje, predhodnik današnjega; pripovedovali bi o prvih avtobusnih karoserijah, katerih izde- lave se je lotila takratna delovna skupina ljudi r— leta 1940 so jih izdelali natanko 4{|; in bi nas seznanili z uporAmi delavci, ki so pred vojno preradi organizirali štrajke, ki so podpirali organizacijo Rdeče pomoči, ki so imeli v tovarni pisarno Pokrajinskega komiteja KPS, ki so med prvimi odšli v boj proti okupatorju... Skopa projekcija v preteklost je zdaj lahko osnova za zadovoljstvo ob uspehih, ki jih dosega »Avtomon-taža« danes. Nova tovarniška poslopja so zamenjala stara. Izgradnja tovarne je bila posledica delovnega rezultata šestdesetčlanskega delovnega kolektiva, ki je že v letih 1946/47 realiziral letno proizvodnjo 60 karoserij. Učinek je toliko bolj očiten ob poudarku, da je podjetje pred vojno le sestavljalo karoserije iz uvoženih materialov, po vojni pa je delovni kolektiv vezal svoje delo izključno na domače materiale, na domače moči. Tudi v naslednjih letih nas številke spoznajo z izredno strmim diagramom proizvodnje, vendar pa že v novih proizvodnih prostorih, neprimerno boljših delovnih pogojih. Tako nas naposled privede informacija pred prag današnjega podjetja ter pred njegove proizvodne rezultate v tem desetletju. Leto 1SC0 1963 1965 plan: Bruto dohodek 1,1 milijarde 1,7 milijarde 3 milijarde Štev. zaposlenih 395 492 591 1970 plan: 5 do 6 milijard, vsekakor v odvisnosti od razpoložljivih materialov in strojne opreme tpvarniških obratov Številke v tabeli so karakteristične: porasj realizacije ob količinsko manjši proizvodnji v primerjavi leta 1960 z letom 1963 kaže na bistvene premike proizvodnih diagramov h kvaliteti, k proizvodnji sodobnejših in hkrati zahtevnejših karoserij za vse tipe karoserij. To karakteristiko podjetje zadržuje, saj iz leta v leto izboljšuje ob tehnologiji proizvodnje videz in kvaliteto svojih proizvodov. Tipa njegovih samonosečih avtobusnih karoserij »Janez I« in »Janez II« sodita med sodobne proizvode karoserijske industrije z vrsto odlik: PLESKARSKIH VAJENCEV NI Pleskarsko ih šobošlikarško 'podjetje »OLEPŠAVA« je lani praznovalo 10-lethico obstoja in pokazalo, da je v' tem času doseglo lepe uspehe. Lani so namreč dosegli 17,5 milijona dinarjev bruto dohodka z manj delavcev kot so jih imeli leta 1956, ko so ustvarili 6,2 milijona din bruto dohodka. Skratka, dela imajo dovolj, medtem ko se lahko pohvalijo tudi s kvaliteto, šaj so gradbena podjetja, za katera največ delajo, z njihovim delom zadovoljna, kar je videti iz vedno večjega števila ponudb oziroma sklenjenih pogodb. Čeprav predstavlja za mnoga tovrstna podjetja čas zaposlovanja v zimski dobi problem, ima podjetje »Olepšava« tudi v zimskem času dovolj dela. Večji problem predstavlja pomanjkanje kadra, na sploh v tej stroki, zlasti pa pomanjkanje vajencev. Skratka, kot vedo povedati v podjetju, vajencev sploh nimajo. Problem rešujejo s priučevanjem. estetska obdelava, prostornost, udobnost, upoštevanje elementa svetlobe, ekonomičnost... Te odlike utrjujejo kooperantski odnos podjetja do Tovarne avtomobilov Maribor in kragu-jevške industrije avtomobilov, katerih stalni sodelavec je. V starih delovnih prostorih je kolektiv proizvedel od 25 do 30 karoserij za male avtomobile mesečno, z rekonstrukcijo proizvodnih obratov dosega zdaj ob komaj 6 % povečanju števila zaposlenih od 90 do 100 takšnih karoserij; v oddelku karoserij za velika prometna sredstva — avtobuse in tovornjake— pa proizvede zdaj mesečno od 20 do 25 karoserij v primerjavi s prejšnjo proizvodnjo, ko je dosegel mesečno le od 10 do 12 karo- serij. Ob teh spremembah je delovni kolektiv »Avtomontaže« dopolnjeval asortiman svojih proizvodov. Izkušnje v proizvodnji karoserij za cestni promet je prenesel na proizvodnjo gondol za žičnice: s tovrstnim prizadevanjem seznanja žičnica na1 Slje-menu pri Zagrebu, žičnica na Popovi Šapki pri Tetovu. In naposled je z uspehom uvedel proizvodnjo aparatov za ogrevanje in zračenje, ki se s pridom uporabljajo v raznih transportnih sredstvih — od avtobusov do ladij. Ob proizvodnji ima podjetje usposobljeno delovno ekipo za montažo teh naprav in za morebitne remonte, popravila. Solidnost in kvaliteta odpirajo podjetju perspektive in je povsem realna ocena proizvodnje, ki naj bi jo dosegla »Avtomontaža« do leta 1970. Osnova je v domiselnosti ter v sposobnosti domačih konstruktorjev in v uporabi najsodobnejših karoserijskih materialov. Trenutni problem je le pomanjkanje določenih reprodukcijskih surovin, kar pa je pravzaprav te mesece značilen problem za prenekatero gospodarsko panogo in je z določeno mero strpnosti lahko rešljiv. Toliko lažje in seveda hitreje, kolikor hitrejša bo uveljavitev sistema mednarodne delitve dela in obenem z njo uveljavljanje podjetja s svojimi proizvodi na tujih tržiščih. Prvi koraki so storjeni in v podjetju so prepričani, da je oboje v zadovoljivi popolnosti dosegljivo. Avtokarbserijska proizvodnja je v svetu tradicija. Pri nas prihaja v ze-; nit. Tovarna karoserij Avtomontaža — z značilnim emblemom kraja: diagonalno razpolovljen romboid z belim in zelenim poljem, preko katerih je vtisnjen zmaj ter s podpisi »Avtomontaža« in Ljubljana — sodi med prve tovrstne industrije v Jugoslaviji. Začela je le s skromnimi izkušnjami iz preteklosti, Najpoprej je morala razmišljati o prostorih, pa o primernejših proizvajalnih sredstvih, o prepotrebnih strokovno usposobljenih delavcih — potlej je šele zabeležila pomembnejše in hkrati spodbud-nejše uspehe doma in na tujem. Njen zenit danes pa že predstavlja trdno osnovo za domnevo, da bomo lahko skoraj tudi pri nas pripovedovali o industriji karoserij kot o industriji s tradicijo. Znani so aparati za ogrevanje in zračenje podjetja »Avtomontaža« v Ljubljani Iz majhne delavnice — veliko podjetje Tipa karoserij Janez I. in Janez II. šbdita med sodobne proizvode karoserijske industrije Signalne varnostne in telekomunikacijske naprave na železnici so bile po vojni močno poškodovane in zato potrebne temeljitega popravila. Z namenom, da se omenjene naprave čimpreje usposobijo za redni železniški promet je bila tudi ustanovljena najprej Signairla delavnica, ki je leta 1954 prerasla v večji obrat s statusom samostojne gospodarske organizacije in z nazivom JZ — Železniško podjetje za signalne napfa-ve Ljubljana ter je tega leta tudi prvič volila organe delavskega samoupravljanja. Reorganizacija železnice leta 1961 je imela določene posledice tudi za podjetje, ki je tedaj prevzelo sedanji naziv PODJETJE . ZA AVTOMATIZACIJO PROG Ljubljana istočasno pa razširilo precej svoje dejavnosti na celotno jugoslovansko področje. Poleg dejavnosti popravljanja, izdelovanja in montaže vseh signalno-vamostnih in telekomunikacijskih naprav so v tem obdobju razširili dejavnost še na projektiranje. Čeprav si je kolektiv podjetja z vso vnemo prizadeval naloge v redu opravljati, so se prav na začetku poslovanja predenj postavljale skoraj nerešljive prepreke, ki so se zlasti odražale v neplanskem gospodarstvu, v preobilici zastarelih naprav s katerimi niso bili kos vedno večjim potrebam, pomanjkanju materiala, nič manj pa tudi v pomanjkanju finančnih sredstev, katera niso dovoljevala nakup prepotrebnih novih strojev. Šele z letom 1982, ko so v podjetju pričeli z uvajanjem boljše organizacije dela ter doslednejšim načrtovanjem, se je položaj podjetja popravil, saj so tega leta dosegli 388 milijonov din celotnega dohodka. Iz leta v leto se je položaj podjetja boljšal, tako da so leta 1964 dosegli že 436 milijonov dinarjev, medtem ko računajo, da bodo letos dosegli 930 milijonov din celotnega dohodka. Zaradi zmanjšanja investicijskih del na železnici se je letos položaj podjetja nekoliko poslabšal. to toliko bolj, ker z deli na elektrifikaciji proge Ljubljana—Dobova ne bodo nadaljevali s tolikšno IS A^jr-v- ^ ---- ^ ‘"■■m - v- H..:«-! * POMANJKANJE KADROV V PRVEM PLANU J Podjetje »Pleskarstvo in seboslikarstvo« v Šentvidu odlikuje organizacija dela zlasti pri pleskanju oken in vratnih okvirov — tekoči trak Nezainteresiranost mladih ljudi za obrtne poklice rnočno prizadene tudi podjetje »PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO« v Šentvidu. Uprava podjetja si sicer prizadeva z vzgojo vajencev pridobiti nove kadre — v povprečju jih je bilo v prejšnjih letih tudi po deset na leto — vendar pa so sčasoma malone vsi zapustili kolektiv in se zaposlili drugod. Danes se mladina za to stroko skoraj ne zanima več. Podjetje ni nikoli v zagati z naročili, celo več, podjetje bi lahko, če bi povečalo število zaposlenih za kakšnih 50 odstotkov, podvojilo svoje delovne rezultate, ne da bi moralo zavoljo tega investirati v osnovna sredstva. Podjetje »PLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO« opravlja storitve za individualne naročnike ter za gradbena! podjetja. Izvršuje vsa soboslikarska in pleskarska dela, ki sodijo v okvir njegove dejavnosti. Pri tem ima zlasti možnosti za pleskanje večjih količin oken, vrat in druge opreme v svoji pleskarski delavnici, kar lahko zelo pospeši stanovanjsko gradnjo. Podjetje, ki je začelo poslovati v skromnih razmerah že leta 1946, si je pozneje z lastnimi sredstvi zgradilo primerno delavnico in si zagotovilo obratna sredstva, ki mu omogočajo redno in solidno delo. Prav točnost in solidnost pa mu daje ime, ki ga pozna že nekaj uglednih slovenskih podjetij, med njimi »Slovenija, ceste«, »Tehnika«, »Gradis«, »Megrad«, »Lesni kombinat Ljubljana«, »Pionir« Novo mesto, skratka vsa pomembnejša podjetja, katerih gradbena dejavnost je industrijskega značaja. S temi podjetji, ki imajo svoja gradbišča po vsej Sloveniji, postaja tudi podjetje »Pleskarstvo in soboslikarstvo« iz Šentvida znano v naši republiki. Na temeljili skromne delavnice V novih delovnih in poslovnih prostorih podjetja »AVTOPRkvOZ« MEDVODE, komaj še spoznaš njihovo osnovo — skromno mehanično delavnico. V dejavnosti je podjetje specializirana delovna organizacija za popravila vseh vrst težjih motornih/vozil; v svojem poslovanju pa1 sodi v krog prevoznikov, ki opravljajo usluge na celotnem območju Jugoslavije. Njegov vozni park lahko prepelje hkrati nad 50 ton tovora. Njegov delovni kolektiv realizira letno okoli 80 milijonov dinarjev. intenzivnostjo, kot so računali, medtem ko odpade tudi precej del pri montiranju naprav na progi Sarajevo—Ploče. Da bi torej ob danih razmerah, katere zadeva tudi gospodarska reforma, čimbolje gospodarili, so sprejeli vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo večjo produktivnost in s tem boljši gospodarski položaj podjetja. Dejavnost, ki jo podjetje opravlja zahteva za sprotno in investicijsko vzdrževanje signalno-varnostnih naprav Železniških transportnih podjetij precejšnjo zalogo rezervnih delov, )ci močno obremenjujejo že tako pičla obratna sredstva. Jasno je torej, da je pri takih pogojih btež-kočena dejavnost podjetja, kateremu je zadostna zaloga rezervnih delov ena važnih osnov. Poleg dejstva, da primanjkuje sredstev za nabavo rezervnega materiala pa je pomanjkanje reprodukcijskega materiala, zlasti kablov in proizvodov črne in barvne metalurgije letos glavna ovira za dosego boljšega poslovnega rezultata. Perspektiva podjetja je osredotočena na specializacijo ter istočasno na kooperacijo z organizacijami, katerih dejavnost je avtomatizacija železnic, saj je kolektiv prav v zadnjem času odločil, da se ne vključi v združeno železniško podjetje, ker smatra, da so kapacitete kot tudi sposobnosti podjetja tolikšne, da lahko sprejme obvezo za vzdrževanje posameznih specialnih naprav na celotnem področju jugoslovanskih železnic in del, montažnih del pri modernizaciji jugoslovanskih železnic. Skratka za podjetje je koristno, da se kot namenskb podjetje vključi v Skupnost jugoslovanskih železnic. Nepogrešljiv poklic Železna logika je v nujnosti poklica, ki ga neodložljivo terja 45.000 gospodinjstev na območju Šiške, Bežigrada in Domžal, 100 tovarniških dimnikov, številni industrijski parni kotli, centralna ogrevanja; brez sodobnih obrtno komunalnih dimni-karstih podjetij ne moreta niti mesto, še manj industrializirana dežela. OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE »DIMNIK« je eno izmed štirih tovrstnih podjetij v Ljubljani. Njegova dejavnost je preobsežna: približno dva dimnika na štedilnik v gospodinjstvu, ki terjata mesečno oskrbo, približno 200 uslug za potrebe industrijskih kotlov, 100 uslug na račun čiščenja tovarniških dimnikov, 2500 uslug za potrebe centralnih ogrevanj, občasna popravila, ognjevarnostna služba, je posel, ki ga opravlja komaj 45-članski delovni kolektiv. Podjetje bi potrebovalo znatno večje število delavcev, toda zanimanje za ta klasični, družbeni skupnosti zelo potreben poklic, mfed mladimi upada in ima podjetje dokajšnje skrbi s kadrom. Osebni dohodki zaposlenih so sicer zaznavna spodbuda, vendar pa ob nizko odmerjenih tarifah za dimnikarske usluge, še zmerom neustrezni ob naslednji skrbi podjetja, ki velja notranji opremi poslovnih prostorov. Ob 60 milijonih letne realizacije ostajajo kolektivu premajhna sredstva za reševanje stanovanjskih problemov, za urejevanje poslovnih prostorov -(kopalnice!) in za obratna sredstva. ^XXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX- r«^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxv.xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv .. DELAVSKA ENOTNOST - ST. 52 — 30. DECEMBRA 1905 - STKAN 27. ! Kotuii u $\ lijuKfljo.no^Šiškci šport opren^a ! j u b S ] a n a vizitov. V ta čas sodi modernizacija delikatne proizvodnje badminton žogic, v kateri je podjetje doseglo serijsko proizvodnjo. To leto se je povečalo število zaposlenih in razširili so se delovni prostori s smotrno pripojitvijo manjšega obrtnega podjetja z njegovim proizvodnim programom. Nagel porast prometa v tem letu je terjal povečanje skladiščnih prostorov, saj je bilo proizvedenega blaga iz meseca v mesec več. 2e v naslednjem letu je podjetje doseglo 279 milijonov dinarjev prometa, zaposleni ^ 60-članski delovni kolektiv pa se že l^hko izpopolni z novimi, proizvodnji vsekakor potrebnimi oddelki: komercialo, konstrukcijo in obratovodstvom. leta 1362, ko je bilo v upravi podjdtja zaposlenih ie 6 ljudi je podjetje opremilo 50 telovadnic, samo' v letu 1964 p(a jih je opremilo 22. Po predvidevanjih v postavljenem planu bo podjetje v letošnjem letu opremilo na območju države nadaljnjih 50 novih telovadnic in s Proizvodnjo že ostalih artiklov doseglo preko 320 milijonov dinarjev prometa. Ob popolni uveljavitvi podjetja »SPORT-OPREMA« na domačem tržišču pa ne kk|e mimo solidnih uspehov podjetja pri dosedanjih ponudbah v tujini, saj podjetje dobavlja svoje proizvode razmeroma zah-tevninp kupcem v Zahodni Nemčiji ter navezuje stike z Avstrijo, Anglijo in Kanado. 2e dosežene uspehe podjetje še vnaprej dopolnjuje z novimi proizvodi, s katerimi ;iaravnost preseneča: pripravlja se proizvodnja montažnih kabin za plaže in vodnih smuči, na katerih se je moč poganjati s specialnimi palicami. Ta novi proizvod Vodnih smuči je že vzbudil zanimanje med kupci v sosednji Italiji. Morda je le malo pri nas toliko znanih podjetij, kot je TOVARNA »SPORT-OPREMA« v Vdžmarjih, saj pri nas malone ni telovadnice ali otroškega in športnega igrišča, kjer ne bi bili nameščeni artikli iz njene proizvodnje. Skupine ljubiteljev športa in posamezniki poznajo številne, med njimi tudi nevsakdanje, najsodobnejše športne rekvizite, telovadno orodje in ostale elemente za rekreacijo. Beograd, Osijek, Novi Pazar, Skopje, Prilep, Mostar, Zadar, Novi Travnik in Zagreb so nekatera jugoslovanska mesta, Koper, Ravne na Koroškem, Hrastnik, ‘Ljubljana in Kočevje pa le nekatera mesta v ožji domovini, kjer je podjetje »ŠPORT-OPREMA« do poslednjega rekvizita opremilo telovadnice v novih zgračh bah. Športna igrišča — vse od tistih za igro z žogo, za vaterpolo, košarko, odbojko, namizni tenis pa do plavalnih bazenov in premičnih, živobarvnih in! konstruktorsko z domiselnimi igračami opremljenih otro-škilj igrišč, rekviziti za skupinsko rekreacijo in preprosti rekviziti za posameznike — v&e to je dolg in malone neizpisan seznam proizvodov, s katerimi bogati domače tržišče in domačo potrošno moč tovarna v Vižmarjih. In vendar je bil prvotni program tovarne leta 1951 le vzdrževanje in popravila športnih rekvizitov in skrb za telovadnice na mestnem območju. Leta 1956 je podjetje že močno oralo ledino nove proizvodnje: začelo je z opremo telovadnic v Ljubljani in njeni bližnji okolici. Leta 1962 je bilo v podjetju zaposlenih 35 obrtnih delavcev ki so ustvarili nad , 100 milijonov prometa. Razmerolba majhen kolektiv je imel trden delovni program, ki je obsegal, proizvodnjo skoraj vseh tudi najzahtevnejših športnih in rekreacijski^ rek- Pred velikimi doživetji našega mesta Ljubljančani radi razmišljamo o športnem parku ing. Stanka Bloudka, o impozantnem objektu, ki postaja znan doma ii> v svetu, o HALI TIVOLI. Oboje je v središču pozornosti pravzaprav že dolgo vrsto let, saj spremljajo razvoj ih urejevanje prostora ot# Celovški cesti in železniški progi že malone vse od osvoboditve, ko je začel ta del Tivolija dobivati svojo podobo. Izgradnja Hale Tivoli predstavlja arhitekturo, ki sodi v celotno okolje in je nepogrešljiv, sestavni del celote. Na vse skupaj se navaja naše mesto. Vse skupaj oblikuje počutje Ljubljančanov, ki tod prežive prenekatero uro, ki tod spremljajo rast svojih otrok. Mi sicer omenjamo Halo Tivoli kot objekt svetovnega slovesa. Letos je bil že enkrat »svet v miniaturi« «iwr ' - -mm Kovinarska in avtoservisna dejavnost sta prerasti! gradnjo letal Telovadnica v šoli dr. Jožeta Potrča (Stari Vodmat), ki jo je opremilo ljubljansko podjetja »Šport oprema« — ob svetovnem prvenstvu v namiz-nemptenisu — in kmalu bo spet takšen svet, center, kjer se bodo križala pota z vseh štirih strani neba, ko si bodo segli v besedo malone vsi jeziki sveta. In kolikokrat bo še Hala Tivoli objekt, ki ga bodd objavljale na prvih straneh časnikarske agencije, v katerem bo potrošenega na kilometre filmskega traku, o katerem bo razmišljala malone vsa svetovna javnost! Ob vsem tem pa pomeni Hala Tivoli in sploh okolje, v katerem stoji, še neprimerno, več. Ne tolikanj, kar zadeva svetov/ie dogodke, pač pa s poudarkom na našo vsakdanjost. Domnevo potrjuje sobotni obisk v njej. 4500 mladih drsalcev je nedvomno številka, ki razveseljuje. Na tisoče obiskovalcev, ki dnevno hodijo v ta prostor, je vsekakor številka, mimo katere ne sme statistika, če pripoveduje o vsakdanjem življenju v našem mestu. In ko razsojamo o možnostih zabave, razvedrila, rekreacije pri nas, je tole. razmišljanje osiromašeno, če bi hoteli pozabiti vlogo Hale Tivoli, vlogo športnega parka ing. Stanka Bloudka. O Hali Tivoli so bili že napisani dolgi časopisni stolpci. Vemo, da je njena arhitektura, ki omogoča organizacijo \takšne ali drugačne prireditve, manifestacije, športnega dogodka v prostoru različnih dimenzij. Dvorana lahko sprejme 12.000 in več gledalcev, njen manjši prostor, ki je od večjega ločen s premično steno, lahko sprejme 4500, večji celo 7000 obiskovalcev. Vsi ostali prostori so med . seboj domiselno povezani ter predstavljajo z vsem — od parkirnih prostorov pred dvorano do prostornih garderob — krog do podrobnosti izkoriščen. Ob Hali Tivoli se vrste igrišča za tenis, košarko, balinanje, nogometno igrišče in otroška igrišča za razne namene. Igrišča so lepo urejena v zelenem okolju/ asfaltne steze izpeljane do poslednjega prostora, namenjenega razvedrilu, počitku, rekreaciji, V tej svoji vlogi je težko feči, da seveda obsežen prostor v Tivoliju z vsemi svojimi objekti ni pomembna pridobitev vseh ljubljanskih komun, je last mesta. Četudi leži na območju šišenske komune, mu velja pripisati mestni značaj in je njegova vloga v življenju našega mesta v odvisnosti od odnosa, ki ga imata mesto in celotna naša slovenska skupnost do športnega parka ing. Bloudka. Obetamo si lahko ob uveljavljanju množičnosti v raznih športnih, panogah vrste novih posameznikov, ki nas bodo znali zastopati na raznih tekmovanjih. Obetamo si ob resnici, da pravzaprav Ljubljana ni imela doslej tako raznolike celote raznovrstnih športnih objektov, ki lahko nudi dovolj prostora za različna udejstvovanja v svetu športa. Hkrati pa je dvorana lahko križ-potje raznih dogodkov — od kulturnih do političnih — saj predstavlja s svojo urejenostjo nadvse primeren in našemu mestu tudi nadvse potreben prostor za razne priložnosti. A ravno takšen prostor je Ljubljana potrebovala. Hala Tivoli je okno v svet. 59 kabin za RTV reporterje omogoča stik poslušalcev in gledalcev z dogodki v dvorani. Njeno uporabnost dopolnjuje avtomatska telefonska centrala s 100 številkami, centrala za 40 priključkov namiznih induktorskih aparatov, 4 posredniški aparati za telefonski promet z 18 medkrajevnimi celicami, 4 javne telefonske govorilnice, 20 priključkov za teleprinter, 6 priključkov za foto telegraf ... Brezhibno delovanje vseh naprav, z dogodkom v Hali povezane pomožne službe, počutje gledalcev in nastopajočih, je v popolnosti potrdila nedavna »generalka pred svetovnim srečanjem v hokeju«, ki je bila ob srečanju znanih hokejskih moštev pred nekaj tedni. Takrat je organizator srečanja s poostreno pozornostjo spremljal delovanje vseh služb in naprav ter je bilo njegovo zadovoljstvo ob koncu neizgovorjena pohvala vsem tišjim, ki so pri načrtovanju in pri izgradnji Hale kakorkoli sodelovali.. Hala Tivoli in z njo športni park ing. Stanka Bloudka je za nas vsak dan doživetje, če jo le obiščemo kot ljubitelji_športa, če jo obiščemo kot gledalci neke prireditve; misel ne zadeva zgolj in samo možnosti, ki jih Zavod ing. Stanka Bloudka v Ljubljani razdaja s široko roko, zadeva neprimerno več, saj ob navduševanju bogati s ponosom, da imamo življenjski prostor, ki je dostojen pozornosti sveta, ki je lahko prizorišče dogodkov, ki vzdramljajo in" privabljajo pozornost vseh kontinentov. S Ustanovljeno kmalu po osvoboditvi kot inštitut »Branko Ivanuš« z edino osnovno dejavnostjo — izdelovanje prototipov jadralnih in motornih letal za potrebe Letalske zveze Jugoslavije, je podjetje »Li-bis« v zadnjih letih precej spremenilo svojo fiziognomijo. Ne d,a bi prenehali izdelovati letala, še več, iz športnega področja so svoj program razširili na izdelovanje tako imenovanih poslovnih letal, to je letal za turizem, kmetijstvo, vojsko itd. Toda gospodarski razvoj kakor tudi razvoj zmogljivosti samega podjetja sta narekovala razviti še druge dejavnosti. »Libis« je imel že od prej dokaj razvita osnovna sredstva za proizvodnjo za pojfebe letalstva kakor tudi precej usposobljenih kadrov za to dejavnost — aviokleparjev, avio-ličariev, aviomehanikov. Vendar sama letalska dejavnost podjetju ni mogla zagotoviti zadostnih možnosti za ekonomski napredek in treba je bilo zaposliti proste zmogljivosti in kadre, zagotoviti kontinuiteto njihovega dela, ki je v okviru letalograd-nje omogočena samo pri montaži. Zato so v podjetju decembra 1964, ko so se konstituirali v samostojno gospodarsko organizacijo, formirali poleg letalskega še dva obrata: avtoservis in kovinarsko plastični obrat. V obratu avtoservisne dejavnosti popravljajo motorje in karoserije poltovornih avtomobilov, predvsem »Industrije motornih vozil« iz Novega mesta, novembra 196,5 pa so odprli še servis in konsignacijo za avtomobile firme »Simca«. Avtoser-visni obrat je Ndosegel leta 1965 že 100 milijonov diriarjev realizacije. Kovinarski obrat, ki se je v zadnjem času močno razširil, opravlja storitve tudi drugim gospodarskim organizacijam, odločil pa se je izdelovati tudi lastne proizvode — npr. aparature za merjenje zavor na avtomobilskih kolesih, prtljažnike za avtomobile ali pa hidravlične priključke za viličarje v poslovnem sodelovanju s podjetjem Indos itd. Hkrati z njim so v »Libis« razvili tudi plastični obrat — plastiko namreč v letalstvu obilo uporabljajo — ki izdeluje različne predmete iz plastike za potrebe industrije pa tudi predmete za široko potrošnjo, npr. čolne, padalske, pilotske, rudarske čelade itd. Tako so avtoservisne storitve in proizvodnja rentabilnih artiklov za industrijo in široko potrošnjo pre-rastli letalsko dejavnost, ki predstavlja danes samo še tretjino finančnega plana podjetja — dasirav-no tudi na tem področju uspešno izpolnjujejo naročila. Leta 1964 so na primer sklenili aranžma s češko letalsko tovarno »Kunovice« za montiranje petsedežnih poslovnih letal »Morava«, ki so pri podjetju »Libis« za okoli 3 milijone dinarjev cenejša kot iz uvoza. Poleg sestavljanja takšnih letal delajo še športna motorna letala (KB 6) Libis-200, jadralna letala Libis-17 in visoko sposobna jadralna letala Libis-18. Leta 1965 so izdelali 11 športnih in poslovnih letal. Eno izmed športnih letal podjetja »Libis« •vcc«c«oec<»BONce«>K»© Priznanfa »Rašici« - ! »Zlato lane«, »Zlata košuta« za trikotažne izdelke na Beograjskem velesejmu, vrsta zlatih odličij na različnih modnih sejmih — so nedvomno visoka priznanja za proizvodne uspehe Tovarne pletenin »Rašica« in legitimacija njenega delovnega kolektiva. »Rašica«, ki ji je tekstilni sejem v Leskovcu dodelil priznanje »Zlato preslico« predstavlja danes s svojim več kot 900-član-skim kolektivom eno močnejših središč trikotažne industrije Slovenije. Njegov centralni obrat je v Gameljnah, druge obrate pa ima podjetje še v Moravčah, v Šentvidu pri Stični, Horjulu ter v Ambrusu v Suhi krajini. Obrati »Rašice« pletejo predivo predvsem ročno za lastne potrebe in za potrebe obrata Rašica, kjer je finalizacija proizvodov dosti večja kot v drugih obratih. Tako organizirana proizvodnja omogoča Tovarni pletenin iz leta v leto iboljše proizvodne rezultate: leta 1963 ^ je podjetje zabeležilo 1 milijardo , 800 milijonov bruto dohodka, naslednje leto že dve milijardi 650 milijonov, za leto 1965 pa so predvideli že tri milijarde — ne glede na iprecejšnje težave, ki spremljajo poslovanje. Te težave pa se začenjajo že pri nabavi surovin. Trikotažna industrija potrebuje namreč kvalitetno volno iz uvoza, kakršne pri nas nimamo. Medtem ko so nekatere predilnice še kar zanesljivi dobavitelji, pa se v »Rašici« kljub temu pogosto srečujejo s problemi kvalitete volnene preje. To je tudi vzrok, da tovarna ne more ob enakih strojnih zmogljivostih še bolj povečati proizvodnje. Spričo splošnega koncepta naše uvozne politike mora podjetje svoj proizvodni program pač smotrno in prožno prilagajati razpoložljivim količinam in kvalitetam volnene preje. »Rašica« pa ni zgolj uporabnik uvoženih surovin, ampak je tudi na vidnem mestu med izvozniki. Leta 1962 je podjetje iztržilo na tujih trgih 230 tisoč dolarjev, leta 1963 okoli 415 tisoč, naslednje leto že 955 tisoč, leta 1965 pa približno 1,2 mi-, lijona dolarjev. 70 odstotkov izvoza gre v vzhodne, ostalo pa v zahodne dežele. Se pa v zadnjem času razmerje močno spreminja v prid konvertibilnim območjem. Zanimanje za izdelke »Rašice« je veliko, tako da se mora prodajna služba v podjetju pogosto ubadati s problemom večjega povpraševanja kot dovoljujejo zmogljivosti tovarne. Kupec zahteva na primer v kupni pogodbi po 30 ali 50 tisoč kosov in to v času, ko podjetje le stežka izpolni naročilo. Zato si kolektiv tudi toliko prizadeva, še bolj izpopolniti lastno mehanizacijo in specializirati proiz- -vodnjo. »Rašica« trenutno še izdeluje kakšnih 500 različnih artiklov — od otroške konfekcije in trikotaže do ženskih volnenih kompletov in puloverjev za športnike in to ■O1 štirih velikostih in šestih različnih barvah. Takšna razdrobljena .proizvodnja seveda ni najbolj perspektivna, zaradi česar si podjetje močno prizadeva s sodelovanjem poslovnega združenja trikotažne indu-' strije doseči uvedbo specializacije v vseh domačih tovarnah trikotaže. Pogovori o proizvodnji so v »Rašici« vselej na dnevnem redu. Kolektiv nenehno opozarja na kvaliteto surovine — volne ali bombaža ali pa tudi sintetike, ki se čedalje bolj uveljavlja, veliko besed pa je izre-, čenih tudi na rovaš delovne discipline, točnosti, pridnosti. V kolektivu je zaposlenih ,95 odstotkov ■ žensk, kar vsiljuje specifična vprašanja, kot so organizacija prevozov v tovarno in spet domov, organizacija ustrezne prehrane, otroško varstvo. Od uspešnega reševanja teh vprašanj so pogosto odvisni proiz-. vodni uspehi kolektiva. Sicer so posamezni obrati le v središčih posameznih naselij, tako da imajo dekleta in ženske od svojega dbma do tovarne povprečno le nekaj kilometrov. Spričo takšnih specifičnosti je tudi dokaj težavno reševati vprašanje prehoda na 42-urni delovni te-. den. Predvsem se je kolektiv odločil za postopen prehod in je lani uvedel sistem 45-urnega tednika. Za tri ure tedensko skrajšan delovni čas na posameznika je pri 920 članih delovnega kolektiva lahko vse- TUDI ZA ŠIROKO POTROŠNJO Delovni kolektiv »KROJASTVO MEDVODE« posluje za potrebe vsakdanje potrošnje in kot kooperant za tovarno moških in ženskih plaščev »Kroj« v Škofji Loki. Priložnostno pa ne odklanja uslug domačim podjetjem, ki so naročniki za delovne obleke ali podobno. 14-članski delovni kolektiv je ustvaril lani 24, letos pa predvidela 28 milijonov dinarjev v prometu; skladno s potrebami pa bi lahko ob zaposlitvi nove delovne sile ustvaril znatno več, če bi mu to dovoljevali trenutno odločno pretesni delovni prostori. kakor pomembna številka, ki utegne še kako vplivati na proizvodne rezultate. Vendar pa so skrbne priprave, dopolnjena in novemu delovnemu času prilagojena organizacija dela že rodili uspeh: pred uvedbo skrajšanega delovnega časa so proizvedli v celotnem podjetju dnevno povprečno 700 kilogramov izdelkov, v oktobru in novembru mesecu, po uveljavitvi skrajšanega delovnega časa pa je dosegel kolektiv kar 820 kg dnevne proizvodnje ali za 17 odstotkov boljši proizvodni rezultat. Hkrati je porastla vrednost proizvodnje glede na lastno ceno. V prvih osmih mesecih je dosegla približno 108 milijonov mesečne vrednosti, v oktobru in novembru pa je znašala 187 milijonov ali zopet za 17 odstotkov več. Te številke pričajo o učinkovitosti uvedbe skrajšanega delovnega časa, saj je za 17 odstotkov ugodnejši proizvodni rezultat pri za 6,5 odstotka skrajšanem delovnem času vsekakor želen rezultat smotrnega gospodarjenja. Pomembno je tudi dejstvo, da so delavke dosegle v tem času povsem enake, v nekaterih oddelkih pa celo boljše delovne učinke kot prej, v pogojih 48-urnega delovnega tedna. Ob teh izračunih je treba sicer reči, da so zimski meseci vselej čas intenzivnejše proizvodnje, so pa k\jub temu dokaz vitalnosti delovnega kolektiva, ki lahko pričakuje enake rezultate tudi v drugih mesecih — seveda če bo za to razpoložljiva v zadostna surovinska osnova. Reforma je našla delovni kolektiv »Rašice« pripravljen, ustvarjalno uresničiti njene pozitivne težnje. Doseči želijo predvsem troje: boljše izkoriščanje strojnih zmogljivosti, poceniti in izboljšati transport ter dosledneje uveljaviti varčevanje in zmanjšati proizvodne stroške. Specializacija, h kateri teži podjetje, bo terjala tudi uvedbo popolnejše mehanizacije in avtomatizacijo. PODJETJE »DEŽNIK« V LJUBLJANI sodi med tiste organizacije, ki so začele poslovati s pičlimi osnovnimi sredstvi in v majhnih neustreznih prostorih — ki pa jim je kljub temu uspelo, zahvaljujoč vztrajnemu prizadevanju, postati trdno in solidno podjetje. Začeli so v majhni delavnici, potem ko so postopoma iz leta v leto večali proizvodnjo, so zgradili nov objekt in od leta 1951 povečali proizvodnjo za osemkrat. Danes je. povpraševanje po kvalitetnih proizvodih tega podjetja že tolikšno, da se je pokazala potreba že tudi po zgraditvi novega objekta — in samo investicijske omejitve onemogočajo temu kolektivu še intenzivneje širiti svojo dejavnost. Poglavitni proizvod podjetja »Dežnik so seveda dežniki vseh vrst, v predmet poslovanja pa sodijo seveda tudi še drugi izdelki in storitve. To so na primer sončniki za vrt in plažo, oprema za kampinge itd. Pri tem je treba posebej omeniti proizvodnjo ženskih in moških zložljivih dežnikov — ki smo jih doslej uvažali in kar pomeni vsekakor tudi pomemben prihranek deviznih sredstev. Te dežnike izdelujejo povsem iz domačih materialov, po kakovosti pa prav rtič ne zaostajajo za inozemskimi. Iskan proizvod podjetja »Dežnik« jc tudi kamp-postelja, ki jo je bilo doslej tudi mogoče dobiti samo iz uvoza. _ Podjetje ima tudi lastno servisno delavnico na Ciril-Metodovem trgu v Ljubljani, ki sprejema v popravilo vse vrste in tipe navadnih klasičnih kakor tudi zložljivih dežnikov domačega ali tujega izvora. V tej delavnici poccvu in strokovno popravljajo tudi nogavice. Preusmeritev programa proizvodnje TEKSTILNA TOVARNA MEDVODE ima že staro tradicijo za izdelovanje ženskega blaga iz stanič-nega in sintetičnega materiala, njen bombažni oddelek pa se je specializiral na proizvodnjo modnih gladkih in pisanih karo tkanin. Toda čeprav podjetje nima težav s prodajo svojih artiklov, čeprav je tržišče zelo zadovoljno s kvaliteto samega blaga kakor tudi s širokim sortimentom — so se zlasti v zadnjem času nakopičile težave v tem obratu, ki jih lahko na kratko strnemo: pomanjkanje kvalitetnih surovin. Barvasto prejo je zelo težko nabaviti zavoljo zelo skromnega sortimenta v predilnicah, manjka pa tudi kvalitetne surove preje. To je tuni vzrok, da se podjetje ne more vključiti v zunanjetrgovinsko izmenjavo, saj zahteva zunanje tržišče zelo obsežno kolekcijo vzorcev in barv. Zavoljo takšnih težav, ki jih ima podjetje v bombažnem oddelku, ki jim lahko prištejemo še zelo iztrošen strojni park, preusmerja svojo proizvodnjo na obrat tkanih filcev, v perspektivi pa predvideva sploh opustiti bombažni obrat. Za obrat polsti je že izdelan investicijski elaborat, ki predvideva, da bo lahko tovarna v prihodnje oskrbovala celotno našo industrijo s tkanimi tehničnimi polstmi in to papirno, cementno, živilsko, tekstilno, grafično in druge stroke. Rekonstrukcijo v oddelku polsti že načrtno izvajajo. Z montažo nove strojne opreme je bila prva faza že leta 1965 zaključena, v nadaljnjih fazah pa bodo do leta 1970 postavili lastno predilnico, ki jo nujno potrebujejo, če hočejo doseči ustrezno kvaliteto filcev. Da pa ta investicija za naše gospodarstvo ne bo stran vržen denar, dokazuje že dejstvo, da smo doslej vso teimično tkano polst uvažali. Tovarna pletenin »Rašica« si močno prizadeva čimbolj mehanizirati proizvodnjo svojih izdelkov Pot v neposredni izvoz Indeksi, s katerimi seznanja TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN V LJUBLJANI, so vsekakor ugodni: v primerjavi z letom 1958 je trenutno danes ob tedanjem indeksu 100 indeks bruto produkta na zaposlenega 278, skupni bruto dohodek pa beleži indeks 350 ob povprečnem številu zaposlenih — indeks 125, kar vsekakor opozarja na ugodne rezultate vsakoletnega izpopolnjevanja notranje organizacije dela, mehanizacije in sploh tehnologije ter seveda na stalen porast produktivnosti zaposlenih. Tovarna dekorativnih tkanin je nastala leta 1949 s sintezo 1919. leta ustanovljeno Tovarno zaves »ŠTORA« d. d. in leta 1929 ustanovljeno Tovarno dekorativnih tkanin ilc pli-šev. Potemtakem iz dveh že od ustanovitve specializiranih tekstilnih tovarn, ki je to svojo specializirano proizvodnjo še v naprej tudi izpopolnjevala. Najprej je podjetje nadaljevalo s proizvodnjo zaves, klasičnih dekorativnih tkanin, predvsem iz bombažnih in polvolnenih pre- div, zadnja leta pa je močno izpopolnilo svoje proizvodne diagrame s proizvodnjo dekorativnih tkanin — pohištvenega blaga, — s surovino iz meraclona, leacryla, iz sintetičnih prediv. Ravno z njimi se je podjetje uveljavilo na domačem trgu — v široki potrošnji in/v industrijskih središčih pohištverie opreme ter s posredovanjem te industrije na tujih tržiščih. Zadnji čas je tovarna dekorativnih tkanin zamenjala posredniško funkcijo v izvozu z neposredno uveljavitvijo na nekaterih zunanjih tržiščih. Tako ugodni delovni uspehi so umevna posledica dolgoletnega prizadevanja delovnega kolektiva za smotrno in načrtno oblikovanje strokovne ravni zaposlenih — danes je v podjetju kar 7 inženirjev ter 40 tehnikov — v lastnem centru za strokovno izobraževanje ter s premišljeno štipendijsko politiko. Ugodni rezultati takšne premišljenosti v skrbi za kadre pa pomenijo tovarni dekorativnih tkanin zanesljiv ključ do nadaljnjih uspehov. I 1 ! Momima lij ubij ana-Siika Postopno izboljševati zdravstvene storitve ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJA-NA-ŠIŠKA je od leta 1956 dalje delal v dokaj skromnih pogojih, saj je imel v svojem sestavu le splošne ambulantne službe in otroški dispanzer. Vendar potrebe občanov in prizadevanja kolektiva zdravstvenega doma ob pomoči Zavoda za socialno zavarovanje in občinske skupščine Ljubljana-Siška so pripomogli, da je zdravstveni dom nenehno širil in izpopolnjeval temeljno zdravstveno službo s tem, da je ustanavljal nove oddelke tako splošno zdravstvene kot specialistične. Vendar šele leto 1961 oziroma 1962 in 1963 pomeni temeljito preusmeritev v delu zdravstvenega doma, ki je prvo leto 1961 dogradil novo zgradbo zdravstvenega doma in združil zdravstveno službo v enem poslopju. Pred tem so bili namreč oddelki zdravstvenih služb raztreseni po celotnem občinskem področju. Za gradnjo novega zdravstvenega doma skupno z opremo, so porabili 164 milijonov. dinarjev, medtem ko je sredstva zbrala in prispevala Občinska skupščina Ljubljana-Siška. Danes nudi Zdravstveni dom 30.000 občanom na področju 12 kva--dratnih kilometrov, kolikor pač znašajo stare meje občine, vse zdravstvene storitve od splošno zdravstvene, dispanzerske, zobozdravstvene in industrijsko preventivne zdravstvene službe do specialističnih zdravstvenih služb (ordinacij). Nadalje pa ima Zdravstveni dom dobro urejen otroški dispapzer skupno's posvetovalnico za matere ter urejeno službo obi-skov na domu. Vse potrebne nasvete in zdravstveno nego- dobijo žene v dispanzerju z urejeno babiško terensko službo, medtem ko imajo še protituberkolozni dispanzer, klinično diagnostični laboratorij, moderno urejeni oddelek za fizioterapijo, socialno medicinski oddelek (patronaže, nega bolnikov na domu, socialna služba) ter opravljajo mrliško ogledno službo. Skratka, Zdravstveni dom je s koncentracijo, organizacijo in modernizacijo zdravstvene službe uspel zagotoviti občanom kvalitetne zdravstvene storitve, medtem ko v dveh dislociranih splošnih ambulantah, na Šišenski in Ruski cesti, zdravstveno pomoč še bolj približuje potrebam in prilikam tamošnjih prebivalcev. Čeprav trenutno večjih problemov nimajo, morda le v priznavanju cen posameznim storitvam, ker le-te ne vsebujejo sredstev za investicije, in deloma pri znižanju cen v primeru prekoračitve plana za več kot 5 %, ki jim ga odobrava Zavod za socialno zavarovanje, je toliko problema-tičnejša premestitev protituberkuloz-nega dispanzerja z Miklošičeve ceste v novi dom. Težavnost tega primera je toliko večja, ker je proti-tuberkulozni dispanzer za občane sila odročen, medtem ko sredstev za adaptacijo prostorov v novem domu, kjer naj bi premestili tuberkolozni dispanzer, ni na razpolago. Nedvomno je kadrovski sestav zdravstvenega kadra v domu pozitiven, ker vse bolj zaposluje stalne zdravnike in se honorarnim sodelavcem izmikajo. Od skupno 120 delavcev zaposlujejo 14 zdravnikov splošne prakse in specialistov, od tega samo 3 honorarne in še to pretežno na takih delovnih mestih, ki ne zahtevajo zdravnika s polnim rednim delovnim časom. Strpno preraščanje svojih zmogljivosti Turizem predstavlja za »LJUBLJANA-TRANSPORT« eno izmed pomembnih gospodarskih dejavnosti. Dejavnost, ki bo svojo pravo veljavo dosegla šele v bodočnosti. Organiziranje enodnevnih in večdnevnih izletov sodi med ustaljene oblike turističnega poslovanja podjetja, ki se je usmerilo predvsem na domači turizem. Žičnice (Španov vrh nad Jesenicami, Velika pianina, Rakitna) so pomembna postavka v skupni bilanci prometa. Žičnica na Veliko planino bo letos prepeljala že okoli 250.000 potnikov. Zlasti ta dejavnost v bodočnosti veliko obeta. Načrtno določena mera pri spre-jemaniu naročil, je ena izmed oblik OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA MEDVODE, saj os-taja ravno ob sprejemanju manjših naročil soliden izvrševalec del v tolikšnem obsegu, kolikor jih pač lahko opravi s številom svojih zaposlenih. Pri tem pa njegov 50-članski delovni kolektiv vendarle ustvarja primeren skupni dohodek — lani O|koli 100, letos po predvidevanjih nad 120 milijonov v bruto dohodku — ter formira sklade, ki mu že omogočajo izvajanje programa in s tem preraščanje v podjetje večjih zmogljivosti. V perspektivi stremi kolektiv za tem. da izoblikuje notranjo organizacijo, da se konsolidira in ob primerni skrbi za standard delovnega človeka poveča svoje delovne zmogljivosti. Obrtno gradbeno podjetje sestavljajo: gradbena enota, mizarski obrat, siikopleskarski obrat in pridobivanje peska in gramoza, katerih vsak zase predstavlja svojo ekonomsko enoto. Vsekakor ima gradbena enota največje možnosti razvoja, saj bo o’o izpopolnitvi kadra že v najkrajšem času 100-odstotno povečala svojo realizacijo. Ostali obrati dopolnjujejo gradbeno dejavnost in zadovoljujejo potrebe po uslugah te vrste, tudi zu-. nanje naročnike. ec ss*c*«.-'>e«£*8o*ec*'**i>**»o*«*®* Sodelovanje z ustreznimi partnerji, izdelava določenih artiklov in prehod na maloserijsko proizvodnjo so cilji, ki jih bo skušala mizarska enota doseči v bližnji prihodnosti. Gramoznica in peskokop ter sli-kopleskarski obrat zadovoljujejo potrebe na območju Medvod in bližnje okolice. Želja in cilj celotnega kolektiva pa je: z večjo produktivnostjo do boljših dohodkov! Iz zdravstvenega doma v Šiški Za boljše im temeljitejše znanje ! 1 I I I \ \ Pri uresničevanju današnjih šolskih učnih programov lahko pomemben delež pripišemo ZAVODU ZA Šolski in pouCni film »sava FILM« v Ljubljani, saj pomeni njegovo dolgoletno delo pomembno pomoč pedagogom pri modernizaciji pouka. Boljše in temeljitejše znanje terja svojstven način v seznanjanju učepca s skrivnostmi nekega predmeta; učiteljevo besedo, beležko in kAjigo dopolnjujejo danes eksperiment, ekskurzija, projekcija diapozitivov, diafilmov in filmov, televizija ... Med temi elementi sodobnega pouka vzbujajo med učenci ve-; liko pozornost prav diafilmi, 16-mi-limetrski poučni film pa tudi igrani filmi, saj lahko služijo spričo svoje trajnosti za izpopolnjevanje znanja številnim generacijam. Zavod za šolski in poučni film »Sava film« je edinstvena tovrstna ustanova pri nas za proizvodnjo diafilmov in za distribucijo 16-milime-trskih filmov kakor tudi za izdelavo v koprodukciji z drugimi zavodi tako imenovanih mikropreparatov. Med filmi iz domače in tuje pro- izvodnje ima zavod vrsto poučnih, znanstvenih, vzgojnih, pa tudi celovečernih umetniških in zabavnih filmov. Trenutno ima zavod na voljo 920 naslovov v 1420 kopijah poučnih in igranih filmov. Zavod nabavlja filme pri poklicnih 'proizvajalcih ter jih posreduje šolam in drugim interesentom. Mimo domačih filmov posreduje zavod tudi filme^ tujih informativnih ustanov v Jugoslaviji. V »Sava filmu« pa so v zadnjem času začeli še z neko novo dejavnostjo: dali so pobudo in organizirali proizvodnjo mikropreparatov. Proizvodnja novega učila obsega 4 serije po 25 preparatov. Lani je izdelal zavod prvo, somatološko serijo v 400 kompletih po 25 preparatov. Posebnost zavodovega dela je v njegovi organizacijski strukturi, saj ima samo 24 stalno nameščenih delavcev strokovnjakov, sicer pa širok krog stalnih zunanjih sodelavcev iz vrst znanstvenikov in strokovnjakov različnih poklicev — predvsem seveda s področja šolstva. MONTAŽNO INSTALACIJSKO PODJETJE »m^NTEU« LJUBLJANA, Celovška 180 b Telefon: 54-461 in 51-851 vam nudi naslednje usluge: — lesocementne-preskidne hidro izolacije — hidroizolacije z novimi domačimi izdelki: stekleni voal, Al folije (za te vam daje tehnična služba vse potrebne tehnične podatke in pojasnila) — vsa kleparska dela, ventilacije in — stavbno ključavničarska dela Drogerija TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO LJUBLJANA, Milana Majcna 12 s svojimi poslovalnicami - ZOBKA (Čopova 5) - NEVENKA (Miklošičeva 30) - MAJDA (Židovska 1) — NADA (Nazorjeva) - SLAVICA (Mestni trg 4) - JELKA (Titova 75) * - DANICA (Trubarjeva 21) - DOMŽALE (v Domžalah) - PEDIKERSKI SALON (Trubarjeva 21) in — KUTiS — kozmetični salon (Pražakova 8) se priporoča s svojo bogato izbiro - v kozmetiki in parfumeriji —' v galanterijskem blagu za osebno nego - v kemikalijah za gospodinjstva - v obvezilnem materialu - v gumi, higienskih proizvodih in - v foto stroki BOMBAŽNA TKALNICA VIŽMARJE - LJUBLJANA proizvaja tkanine iz staničtiega vlakna, zlasti pa iz sini"pf-ncga in bombažnega vlakna za moške in ženske obleke ter kostime. Svoje proizvode posreduje potrošnikom v vseb večjih trgovskih hišah v Slu . -Mi pa tudi v drugih republikah. Posebno bogato izbiro pa ima v prodajalnah trgovskih podjetij v Zagrebu. V letu 1966 # VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IN NJENIM ČLANOM ® VSEM SAMOUPRAVNIM ORGANOM ® VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM čestita in želi še več delovnih uspehov Občinski sindikalni svet Ljubljana-Center Občinski sindikalni svet Maribor-Center Občinski sindikalni svet Maribor-Tezno V novem letu še več uspehov Občinski sindikalni svet Ribnica žele delovni kolektivi Občinski sindikalni svet Celje OBČINSKA SKUPŠČINA Občinski sindikalni svet j Radovljica Hotel KRIM Bled OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZROP OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE ZMS IN OSTALE MNOZlONE ORGANIZACIJE PIRAN Obilno podjetje COKLA BLEJSKA DOBRAVI SERVIS ZA POPRAVILO TEHTNIC ^ UTEŽ Celje, Aškerčeva 3 Splošno komunalno podjetie Izola VRVICA TOVARNA TRAKOV IN OKRASKOV CELJE Občinski sindikalni svet Maribor-Tabor N Občinski sindikalni svet Žalec Skupščina občine z vsemi množičnimi organizacijami Žalec Občinska skupščina OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE ZMS in oside množične organizacije Jesenice na Gor. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADNJA Žalec \ Kmetijska zadruga — Bled s 0 1 o o o .0 o o o o o f 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o /. v o o o o 0 0 0 1 1 0 0 0 f 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 v 0 0 0 0 Izdeluje TOVARNA ELEKTROIATERIAIA LJUBLJANA-ČRSjUČE @ ves elekJjolnslalcfGijski materin! najsedobnejšili oblik ® vodotesni elektroinstKlacijski material © pešel sevi in pribor 9 izolacijski material ® električne likalnike, navadne in z regulacijo © suhe trtmsfoimatorje x FBI N1KUFU FISTE M ZIIŠČ1TM mm KMERI Vm GSRMT1RI D33S0 KfILITETO SPLOSNA PLOVBA PIRAN ŽELI MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE, ^OSEBNO PA ŽELI V NOVEM LETU MIRNO MORJE VSEM POMORŠČAKOM Zavod za stanovanjsko Zavod ža zaposlovanje in komunalne invaudov in drugih oseb gradnjo lessnice na Gor. MOJSTRANA V novem letu j še več uspehov KOVINSKO PODJETJE RIBNICA RIBNICA na Dolenjskem žele delovni kolektivi Gradbeno podjetje OBNOVA LJUBLJANA, Titova 39 Pf. O B N OVA LJUBLJANA Cestno komunalno podjetje . Žalec CINKARNA / METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA , Celi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 I 0 0 0 -0000-000000000000000«C>0<0>000<>0 >0000000000 STRMIN 32 - DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 52 - 30. DECEMBRA 1965 j© Ob vstopu v novo leto čestitamo vsem delovnim ljudem, vsem samoupravljavcem z željo, da bi svoja samoupravna prizadevanja ob dosedanjih uspehih in izkušnjah v bodoče še bolj uveljavljali ter dosegli kar največ delovnih uspehov v ŽELEZARNA JESENICE Jesenice na Gorenjskem ■ ..oAtSf ss ~_ r j ' V 0 0 0 0 želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem uspehov polno leto 1966 GRADIMO IN PROJEKTIRAMO VSE VRSTE GRADENJ IN STANOVANJA ZA TRŽIŠČE PO LASTNIH PROJEKTIH Obenem sporočamo, DA UPRAVA PODJETJA s projektivnim birojem posluje v novih prostorih v LJUBLJANI, TITOVA 3 Za cenjena naročila se priporoča kolektiv! 0 I |0 V _0 O 0 o 0 0 o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O 0 0 A o 0 o 0 o o 0 D 0 A V 0 0 O o o o o 0 o 0 o 0: 0; •^OOOO-OOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO*