ISSN 0351-6407 UMIH 5 mobitel 9 770351 640019 Murska Soboto^ 9,novembrq 1995, leto XIVII, st. 45, cena 150 SR j [ J <1 i*i‘ J r, ■ ■ ll > IT': -M'-. /rr^Lj 3, ■!i- ' rn 1- > l nega siičišča? Porasel kolniki J. VOTEK I Foh^mftjs: Jsr^ Zaimeker t ^30. novembra 1« 313 c^hl tksOOSdlS 31^ svetovanje in prodna - 5% popusta za gotovinsko plačilo nad 30.000,00 SIT mobitel - plačilo blaga s čeki z odlogom do 6 mesecev in brez obresti • obročno odplačilo na 3,6 in 12 mesecev Začel se je boj s steklino. vestnik VESTNIK'- NIK VESTNIK VES poti vodijo v 0/ /0. r r'l vestnik VESTNIK NIK VESTNIK VES j VESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES vestnik VESTNIK NIK VESTNIK VES priiiski na Dolgo vas kljub vsemu že malo presedajo. Kljub vsemu pa se v Budimpesii v teh dneh dogajajo odločilne zadeve za našo regijo, namreč pogajanja s CEFTO, ki pa nas bodo, če bo država seveda pristala na CEFTIbl agrarni diktat, še bolj gospodarsko porinila na rob v lasmi državi. Če namreč izračuni agrarnih ekonom isiov držijo, pomeni popolno prisiajanje na diktat CEFTE 40- do 60- odstotno zmanjšanje dohodkov v kmetijstvu. Edina svetla točka, ki nam ostaja, je Lain-ščkovo srečanje pisateljev Oko besede, ki mu je slovenski kulturni srenji uspelo dopovedati, da slovenska diaspora obstaja tudi v tem delu dežele zunaj meja na Madžarskem. o * o Dober mesec je še do mešanja kart v sosednji Avstriji, kjer se vse skupaj lahko zasuče močno na desno, kar sicer samo po sebi niti ni slabo, če se to desno ne bi poosebljalo v Haiderju, kar bo. če bo do tega res prišlo, vsaj deloma oplazilo visoko državno politiko, na praktični ravni pa veliko bolj male ljudi, ki živijo ob meji in ki so navajeni na iskanje večjega kosa pogače, ki si jo služijo pri sosedih. O O. 'O VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno. Al 2 A jo imamo -Srednjo Evropo? A' /.A 11 T JJodnc možnosti plačila: PC M: Sobota * Lendavska i9/b tel.: 069/32 724 Vestnikov koledar S. november, četrtek. Božidar 10. november, petek, Leon 11. november, eobota, Martin 12. november, nedelja. Jožef 13. november, ponedeljek, Stanislav 14. november, torek, Nikolaj 15. november, sreda, Polde obloge in svetila iz uvoza CREDriANSTALT Banka uspežnih______ M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21780 Kdo je »vosel« ali zakol je Pomurje kljub naravnim bogastvom pristalo na repu slovenskega razvoja. MartiBovega blagoslova ne glejte samo kot blagoslov vina, ampak pazite tudi na maligane In krščeni ne odbajaK^ na ceste. Pregovor 6t s« Martinma gos po leda plazi, o božiča navadna po blatu gazi. f ■ 21 še dolgo od tega, ko smo naš skrajni se-^^tovzhodni del Slovenije medijsko definirali ttekakšno križpotje najprej »miteleurope«, fazvitega Zahoda, prebujajočega se ^hoda in pregretega Balkana. Od tega je, kot ostal le hladilnik. Infrastrukturno gleda-tiam od križpotja ne bo ostalo nič, morda -^‘eznica, cesta pa je že splavala in zmeraj bolj ko prihaja na površje sicer tako imeno-^>ta rezervna ali skrajna različica kupoprodaj-pogodbe s sosednjo Hravšako za suverenost “a Tiranskim zalivom o tako imenovanem koridorju sosednje države, ki bi ji bil oo}, razviti svet. Da se iz rega lahko kaj izci-'■ iz trte zvito, z malo občutka za realnost Za konec torej vprašanje: kaj ostaja v teh sodobnih integracijskih procesih na globalni ra- j’ vni od križpotja ali nekoč imenovanega kultur- i V Sloveniji namolzemo veliko več mleka, kot ga popijemo oziroma predelamo v mlečne izdelke, zato prav zdaj teče vseslovenska oglaševalna akcija, s katero pikajo na dušo potrošnikov, naj porabijo več mleka. F naši državi pa menda tudi nismo rekorderji, kar zadeva porabo vina (vsa »čast« izjemam), saj so narodi, ki ga srknejo kar precej več od nas. To, da pri vinu »abstiniramo«, pa še ne pomeni, da smo dali slovo alkoholu; vedno več popijemo piva in raznih (nealkoholnih) gaziranih ter drugih umetnih pijač. S tem ko se nagibamo k večji porabi naravnega in kakovostenega vina, ki ga sami pridelamo, ne želimo spodbujati k alkoholizmu, bog ne daj, ampak le predlagamo, da bi morda kazalo kdaj steklenico piva zamenjati s kozarčkom rujenga vinca, denimo po kosilu. Letošnja vinska letina sicer ni bogata, a čez kakovost se ne moremo potožiti, zato slutimo, da boste, četudi niste velik vinopivec, v prihodnjih dneh srknili tudi kozaček mošta, ki pa bo po starem običaju postal že v soboto (na martinovo) mlado vino. Pa še pomemben nasvet: nikar ne pijte na prazen želodec, - S. S. Afera Prelog ali kako je naš zdomec naivno nasedel in kljub podpisani pogodbi ni dobil svojih 15 tisoč mark. Še več, Prelogovi so ga hoteli v svoji trgovini v Veržju odpraviti z belim praškom - mamiti. Kako je dogajanje potekalo, preberite v izpovedi našega sogovornika, ki se je lotil veslanja na Galeji. Za izpoved se je odločil. Čeprav mu Prelogovi ves čas grozijo. 6 I I m j 1! bj 11 ll ‘L’■* -J sosedi Madžari vsaj na prvi po-i/otK narobe, razen da nas bodo morda s °Čjo podpore hrvaškemu koridorju kol re-Pomagali infrastrukturno odrezati od ob njihovem lagodju Jim stalni 2 PtramidiA s ’ Salonu pohištva v Murski Soboti , in Les - pohištvu v Beltincih vam ponujamo: *eliko izbiro pohištva za ^1‘ALNICE, KUHINJE, . J^nevne sobe, ? ?TEOŠKE in mladinske '^OBE ter pisarne Odjft ^Pgajanjl okrog Balkana (mišljena so miro-PPgaJanJajJe to prej realnost kot ne. Pa tudi ^pP^ojšem valu od hrvaške politike po delati utvar. Kajti ta se bi-i/t spremenila, četudi Je. kot Je zapisa-kolumnistka Tanja Torbarina, HTtZ izgubila v Zagrebu in triumfi-diaspori v Kazahstanu. Je ostala na obla- ^IŽJE n™ Dl K/ H J w 2 vestnik. 9. novembra 1995 ktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Jožef Školč je sprejel delegacijo kontrolne komisije nemškega parlamenta pod vodstvom Wolfganga Zeitelmanna, Ob tej priložnosti so izmenjali izkušnje o delu varnostnih in obveščevalnih služb. LJUBLJANA - Vlada je sprejela stališče, ki ga mora zastopati slovenska delegacija v pogajanjih o liberalizaciji kmetijstva v Cefti. Pri tem Slovenija vztraja pri večji zaščiti mesa in mleka ter izdelkov iz njiju. ■ LJUBLJANA - Republiška vlada je obravnavalo informacijo o inšpekcijskem pregledu nabave partuljnega čolna Pili, javnosti bolj znanega pod imenom »policijski čoln«, oziroma o porabi proračunskih sredstev zanj v letih 1992, 1993 in 1994, Ker so ugotovljene kršitve predpisov, se je odločila, da z dokumentacije o tej zadevi umakne oznako zaupno in jo pošlje državnemu zboru, ■ LJUBLJANA - V 83, letu starosti je umrl nestor slovenske zabavne glasbe in jazza, skladatelj in dirigent Bojan Adamič, ■ PESNICA - Državna delegacija ministrstva za znanost in tehnologijo iz Brazilije je med dvodnevnim obiskom v Sloveniji obiskala tudi Štajerski tehnološki park v Pesnici pri Mariboru. Tričlanska delegacija, ki jo je vodil Mauro Lobo Martius Junior, minister za znanost in tehnologijo v državi Minas Gerais, seje dalj časa pogovarjala s predstavniki slovenskega ministrstva za znanost in tehnologijo. PO SVETU ■ BUKUREŠTA - Grški predsednik Konstantin Stephanopoulos se je mudil na tridnevnem obisku v Romuniji. Sestal se Je z romunskim kolegom Ionom Iliescujem in premierom Nicolaejem Vaca-roiujem ter drugimi člani romunske vlade in predstavniki romunskega parlamenta. Poleg odnosov med državama so se pogovarjali tudi o razmerah na Balkanu. ■ PERUGIA - Nekdanjega italijanskega premiera Giulia Andreottija, obtoženega povezav z mafijo, so še predhodno zaslišali o umoru novinarja Mina Pecorellija v Rimu marca 1979. Ob tej priložnosti je moral pojasniti svoj položaj v preiskavi. ■ MOSKVA - Vrhovni sovjet Čečenije, ki se je sestal šele drugič po razpustitvi po državnem udaru generala Dudajeva septembra 1991, je razglasil čečenskega premiera Dokuja Zavgajeva za novega predsednika Čečenije. Za prvega podpredsednika čečenske vlade je vrhovni sovjet imenoval Beslana Gantemirova, dosedanjega župana Groznega, ■ ROTORUA - Britanska kraljica Elizabetha II, se mudi na desetdnevni turneji po Novi Zelandiji, Najprej si je ogledala maorski center v Rotorui, kjer so jo toplo sprejeli, vendar se je pred kultumim središčem zbrala tudi skupina 70 Maorov, ki so protestirali zaradi sporov glede zemlje in zahtevali izpustitev maorskega aktivista Kena Maira. ■ TOKIO - Nemški zunanji minister Klaus Kinke! je ime! dvodnevne pogovore s predstavniki japonske vlade. Nato je obiskal še Kambodžo in Kirgizijo, kjer seje pogovarjal o možnostih, kako bi Nemčija pomagala pri obnovi teh držav, ■ SEUL - Vrhovni poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske John Shalikashvili je v okviru priprav na redni letni ame-riško-južnokorejski posvetovalni sestanek o varnostnih vprašanjih obiskal Južno Korejo. Sestal seje z j užn »korejski m kolegom Kirn Dong Džinom, sprejel pa gaje tudi obrambni minister Li Džang Ho. ■ DAVTON - V letalskem vojaškem oporišču Wright-Patterson v bližini mesta Dayton v ameriški zvezni državi Ohio so se začela pogajanja med bosansko-hercegovskim predsednikom Alijo Izetbego-vičem, hrvaškim predsednikom dr. Franjem Tudmanom in srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Tudman in Miloševič sta se že dogovorila, da se bosta Hrvaška in Srbija začeli pogovarjati o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov in mirni rešitvi vprašanja vzhodne Slavonije, ■ MOSKVA - Predstavniki Gruzije in Abhazije so začeli pogajanja o prihodnosti abhaškega ozemlja. Abhazija, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je julija 1992 razglasila neodvisnost, kar je sprožilo državljansko vojno, v njej pa so zmagali separatisti. TANGARA - V posegu bunindske vojske je umrlo 147 ljudi, temu pa so sledili štev^ incidenti, v katerih je bilo več deset ljudi ubitih. BOGOTA - Kolumbijski predsednik Erne sto Satnper je znova razglasil izredno stanje. Zanj se je odločil le nekaj ur po umoru nekdanjega voditelja konservativcev Alvara Gomeza Hunada. ■ ZAGREB - Na osnovi znanih volilnih izidov, ki dokazujejo, da je HDZ osvojila prepričljivo večino v poslanskem domu sabora, je hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman razrešil dosedanjega predsednika vlade Nikico Valentiča in njegov kabinet ter za predsednika vlade imenoval dosedanjega gospodarskega ministra Zlatka Mate šo. ■ TEL AVIV - Izraelski premier Jicak Rabin je umrl v bolnišnici, potem ko je bi! ranjen v atentatu na mirovnih demonstracijah sredi mesta. Atentatorje bil eden od židovskih skrajnežev, ki je v 73-letnega izraelskega pre- miera izslrebl tri krogle. MJ Kako so na Notranjskem uspeli združiti interese za uresničitev skupnih ciljev Parka nam ne bo nihče podaril oblikovanje Sklada za ekolog^^; postopno uvajanje EMS-a (En«-ronmental Menagenient Systeinj' Septembra je bil center za ekO" loške dejavnosti Notranjske vpi sodni register kot zavod, Id VESTNIK SOS a telefon za Ženske hn otroke, žrtve nasilja 061441993 ^9782, od 18. do 23. ure. Izdaja Podjetje za iirfortnirapie Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak. Stefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jalcelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Jutinov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 99S (naročniška služba) , n.c. 31 9S0, 33 019 (novinarji Vestnika), Veneta (trženje) 33 OIS, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-62000112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30 !. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere sc plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Je primer ustanovitve Notranjskega parka uresničljiv tudi v Pomurju? -Znanstvenoraziskovalna organizacija, ki bi jo ustanovili domači strokovnjaki, bi marsikaj uspela rešiti in pospešiti V Pomuiju smo zadijje leto ali dve lahko brali in poslušali o več predlogih za ustanovitev takšnega in drugačnega parka. Roko na sree: pobudniki za intenzivnejše pojavljanje takih idej v medijih so bili naši sosedje Avstrijci in Madžari, ki so na račun mednarodnega sodeiovaitja pričakovali sredstva za raziskovalno in izobraževalno delo. Ker leži med tema dvema država tudi košček Slovenije - Prekmurje - , so hočeš nočeš vključili v projekt Raba -Stražna krajina - Goričko tudi skrajno severovzhodno območje Slovenije. Seveda naša stran od tega načrtovanega projekta mednarodnega krimskega parita ni imela še nobenih koristi, prav t^o ni bito na tem območju raziskovalnega tabora. Pa ne moremo kriviti sosedov, kajti tako kot lani so tudi letos poslali dopis .Ministrstvu za okolje in prostor, da vabijo našo stran (predvsem univerze) k sodelovanju, a ni bilo nobenega odgovora. Ker poteka projekt na mednarodni ravni, lokalna skupnost na svojo roko ne more ukrepati, čeprav bi bili rezultati marsikje večji in predvsem hitrejši. Smešno, kakp se kolo vrti, prvo si zgoraj in potem spod^ Fseje kol krog, če odideš, se spel vrneš. Kar vzame, tudi podari. Vsakič, ko se obme, opravi krog življenje. Smešno, kako se širi In vrti in pripeke nekt^a, ki je pisatelj. Prva st izgubljen m potem najdeš. Iščeš, kar poznaš. In nepdeš kaj novega. Smešno, kako se vrti, prvo si tam in potem tukaj. (Spodbudna pesmica je objavljena na prvi strani brošure z naslovom Notranjski park, v njej pa so tud! šaljive skice.) SHfl V ki UUIll 1 . se ukvarja z znanstvenorazisko*^ dejavnostjo. To pomeni, da lah ® organizira izobraževanje, projekte, izdaja publikacije iw. ' pri tem »zahteva« podporo ustr nih ministrstev. Celotni našlo brušure, kjer so opisane dela ter vrste dejavnosti v par se glasi Oblikovanje območnega delovanja kot model lokalne podP — pri vzpostavitvi zavarovanega močja Notranjski park, Pobunai so podjetje Area (Lili Mahne, P la Gosak), Center za ekoloss dejavnosti SEG-a (dr.Marjan jak, Karel Lipič in dr. Tone jin), župani in koordinatorji se že naštetih občin, številni vnjaki s področja geologije, g grafije, etnologije, krajinske J lekture, geodezije, agtnno^'! kulture, strokovnjaki z insti Ekonom«’ fakultete, Nada Pavšerz^av ' re VeZ' m (dr. Tanja Mihalič z I 1 I i I Še več kot o Goričkem, ki je res edinstven primerek ohranjene tradicionalne kulturne krajine z mešanimi gozdovi in gozdovi rdečega bora, se je v zadnjih letih govorilo o Muri, Poleg številnih novih predlogov o zaščiti in renaturaciji Mure, kije prav na slovenskem ozemlju najbolj ohranjena s svojimi mrtvimi rokavi in logi, obstajajo o Muri tudi več let stari načrti o ustanovitvi krajinskega parka. Murski park pa je žal ostal le ideja, ki morebiti ne bo nikoli uresničena, Če bi reko Muro in njeno širše območje res zaščitili, ne bi smeli dovoliti velikega tovornega prometa prek mostov ne gradnje avtoceste in ne gradnje železnice ža tovorni promet, ali pa bi bilo vse to dopuščeno pod strogimi ekološkimi pogoji, kar bi gradnjo in transport tako podražilo, da vse skupaj ne bi bilo več ekonomsko upravičeno. Da o intenzivnem kmetijstvu niti ne govorimo! Tako smo že nekaj let pri ničli: z gradnjo infrastrukture in zavarovanjem območja, po drugi strani pa pijemo tako onesnaženo vodo kot nikjer drugod po Sloveniji, to pa pomeni, da bi bila nekakšna krajinska in ekološka zaščita nujna. Težko je verjeti, da bodo naša ministrstva razmišljala široko, večplastno in kooperativno. Le tako bi potem lahko upali, da bo celotno območje ob Muri zavarovano, recimo, prihodnje leto. Vemo pa, da slovenska ministrstva niti malo ne sodelujejo, vsako vleče na svojo stran, nemalokrat si očitno nagajajo z zavlačevanjem dajanja soglasij, njihovo edino prizadevanje je pridobiti za svoje »projekte« čim več denarja iz proračuna. Torej Pomurju ne preostane drugega, kakor da samo poskrbi zase, pa najsi gre za pitno vodo ali zavarovana območja. Vse kaže, da bodo občine prehitele državo ali jo vsaj prisilile k večji ažurnosti. Načrtovalci strogo vztrajajo pri svojih treh tipih parkov: narodnem, regionalnem in krajinskem. Slovenija naj bi imela le en narodni park - Triglavski, tačas pa pripravljajo tri projekte regijskih parkov: Notranjski, Pohorski in Kočevski park. O vzpostavitvi novih narodnih parkov na ministrstvu ne razmišljajo! Sicer pa še ni dokončno rešen način varovanja regijskih parkov, torej sistem financiranja, država pa mora še podpisati osnovne konvencije o varovanju narave, O Muri in Goričkem na državni ravni zaenkrat ni govora, čeprav so iz pokrajine prejeli več pobud, zahteve drugih ministrstev imajo pač prednost. Tako so se raje lotili izdelave projekta parka Kočevsko - Kolpa brez vednosti in sodelovalna domačinov, zato je razumljivo, da je bila ideja o regional- nem parku tam zelo ostro sprejeta. Zdaj jih začenjajo prepričevati, da gre za »mozaično oblikovanje takega območja, s tem pa bi vpeljali večplastno varovanje, tako da bi bila v praku območja, kjer bi bilo rezervatno varstvo, na drugi strani pa območja s povsem normalnim življenjem domačinov in obiskovalcev«. Povsem drugače pa so se zadeve lotili na Notranjskem, Niso čakali na državo - ministrstvo da bo končala svoje delo, ampak so vzeli pobudo v svoje roke. Pod okriljem oblikovanja Notranjskega parka se je združil javni in zasebni sektor na lokalnem in regionalnem obniočju, torej so se povezali tako podjetniki, strokovnjaki, lastniki gostišč, kmetij, društva in občine. Združili in povezali so se Ljudje na različnih ravneh iz občin Cerknica, Ilirska Bistrica. Logatec. Loška dolina, Pivka in Postojna zaradi skupnih ciljev. Ti cilji so tudi navedeni v brošuri oziroma prospektu, ki je izšel pred kratkim, so pa: izvajanje projekta Oblikovanje območnega sodelovanja kot model lokalne podpore prt vzpostavitvi zavarovanega območja Notranjski park, ustanovitev Notranjskega ekološkega centra, izvajanje programa Zelene univerze na različnih lokacijah, definiranje, zaščita in komercializacija blagovne znamke Krpanova dežela, pridobitev statusa nadzorne postaje za ekološko kmetovanje, športno-rekreacijska dejavnost, skupna promocija in marketing, za šolstvo. Brane Žilavec z -ta za permakulturo in arin Dušan Kramberger), mednarodnih organizacij tar P mezniki, društva in lastnik ivniti djetij - domačini. . ujo Celotno gornje pisanje J® pravzaprav zaradi naslednja pravzaprav zaraui macije: da bi pospešili zaščit jine in angažirali domačine." tuje ustanovitev podobnega c za ekološke dejavnosti tudi p ski odbor SEG-a, Slovenskega^, loškega gibanja. To bi bila n šna predpriprava za parka ali drugačne zaščite ne, vsekakor pa bi bilo inng . organiziran in strokoven oblikovati usodo večjega ob^ in ne le posameznih vasi. vih nalog bo ustanovitev u centra v stari kravali na BERNARDA B- riz Zagreba piše Dinamo se vrača Uradno se imenuje Trg Petra Preradoviča, toda Zagrebčani mu od sredine prejšnjega stoletja pravijo Cvetni trg, kajti na njem je bilo do začetka letošnjega poletja veliko zelenja in cvetja. Tudi Če se je temperatura spustila krepko pod ničlo, ste na Cvetnem trgu vedno lahko kupili šopek svežega cvetja. Toda hadezejevska mestna oblast se je odločila, da bo opravila s tradicijo; na znamenitem trgu v središču mesta so izruvali stoletne kostanje, ga na novo tlakovali in spremenili v nekakšen ponaredek glavnega Jelačičevega trga. Drugi razlog, da je Zagreb čez noč padel v opozicijske roke, so igre nekdanjega predsednika beograjskega Partizana dr. Franja Tudmana z imenom nekoč najpopularnejšega mestnega Ugaša - NK Dinamo. Ob prevzemu oblasti so hadezejevci Dinamo najprej preimenovali v Gradanski in nazadnje v NK Croatio, zvesti Dinamovi navijači Bad Blue Boysi, ki so bili v prejšnjem režimu udarna pest opozicije, pa glasno in jasno zahtevajo »vrnitev svetega imena Dinamole Iz našega, slovenskega zornega kota, je bržkone »primer Dinamo« prav pri tleh, da bi si ga bilo sploh mogoče predstavljati zunaj hrvaškega okolja. Tbt/o fia Hrvaškem predstavlja precej več kot nogo- metno tekmo, v resnici enega najpomembnejših dvobojev med opozicijo in hadezejevska oblastjo. Pater Tomislav Duka, nekdanji hadezejevec, ki je na začetku devetdesetih let izjavil, da je »Tudmana sam bog poslal med Hrvate«, sedaj celo pravi, da je prestopil iz HDZ-ja k Mesičevim novim demokratom tudi zavoljo »svetega imena Dinamo«. Zadnji petek pred volitvami, ki je bil za hadezejevce v Zagrebu zares črn, je pater Duka nosil na predvolilnem zborovanju HDZ-ja velik transparent, ki je prikazoval Stipeta Mesiča v dresu NK Dinamo in dr. Franja Tudmana v dresu NK Partizan. »Frnite nam Dinamo,« so zaklicali nekdanji navijači Dinama, Tudman pa je za govorniškim odrom spremenil barvo in s prstom pokazat na »državne sovražnike«, ki jih je mestna policija nato neusmiljeno pretepla. »Sramota, to govori človek, ki je pred štiridesetimi leti kot predsednik beograjskega Partizana izjavil, da ustaški klub Dinamo nikoli ne bo postal državni prvak,« je po nasilju na osrednjem zagrebškem trgu izjavil pater Tomislav Duka, čez dva dni pa so Zagrebčani na volitvah odgovorili tako, da so hadezejevcem, ki so na prejšnjih volitvah zmagovali z 80-odstono večino, namenili le nekaj nad 30 odstotkov glasov in tako zadali Tudmanavemu vsenacionalnemu, nemu gibanju najhujši volilni poraz. »Ker je vsa opozicija na strani navijačev r . ma, bo med prvimi potezami nove mestne on vrnitev njegovega imena.« je izjavit novi saboru in svetnik mestne skupščine, kije * eden najresnejših kandidatov za mestnega prof. dr. Zdravko Tomac. »Vsedanjih ne smemo dopustiti, da bi središče vseh postalo središče opozicijske politike,« odg^v , Tudman, ki je skušal prejšnjo soboto na me j inf^ Hill pogovorih z voditelji opozicijskih strank . poslanskem domu sabora prvič po letu staviti enakopravno sodelovanje. Slišati je. “V jij za ceno delitve centralne oblasti. Fodji Je aa parlamentarnih volitvah pobrala no vseh oddanih glasov, predsedniku HSS stranka) Zlatku TomČiču so menda položaj prvega podpredsednika sabora, Budiši (liberalci) in prof. dr. Zdravku (S D P) pa podpredsedniška položaja v no^t Zlatka Mateše, zeta dr. Franja Greguriča, nekaj ministrskih sedežev. Toda nihče od nejših opozicijskih politikov na to ponudh^ ■ pozitivno odgovoril. »Trenutno lahko re.s precej veljave, toda kaj si bodo o nas grebški volivci, ki predstavljajo skoraj Inega telesa Hrvaške,« razmišlja Zlatko 7 v JU Tudman in njegova HDZ ob taki delih’^ vztrajajo, da na položaju mestnega župon^ -i 'fl 2upan‘* “ -s Branko Mikša, ki ga ima večina Zagrebca mestnega postopača, »hoštaplerja«, kot mu P Prav Mikšo je na parlamentarnih volitvah f petih volilnih enot v Zagrebu porazil dhHU Skrabalo, brat prejšnjega zunanjega Zdenka Škrabala. No, Mikša in Ivo sta nemara prišla v znamenito Guinnessovo rekordov. Prvi, ker je po že objavljenih k rezultatih kot poraženec zmagal, drugi pO' bil poslanec samo eno ali dve uri. Ob kraji glasov pa bo ostalo zapisano, da jc^ »hoštapler« postal tudi poslanec zagrebški tutk, ki so nemara s svojimi glasovi odločil^-v parlamentu predstavljal opozicijski ti je, da so prostitutke v noči pred valitvarht li v zapor, izpustili pa so jih šele tedaj, ko le, ve se, svojo volilno dolžnost. Ve se pa ljudje imenujejo dejavnost, ki se ji reče Zgstnik, 9. novembra i 995 3 1 Aktualno doma Mag. Vojka Ravbar, državna sekretarka za ekonomske odnose m razvoj, v Radencih Počasnejši smo, več izgubljamo Leto 2001 je tisti ciljni datum, ko se bo nehalo prehodno 2^bje vzpostavljanja svobodne trgovine Luthar. državno sekretarko Ministrstva za ekonomske odnose reit'*'^'' 3. novembra, povabili v Radence menedžerji Go- H jim predstavila aktivnosti Slovenije za izenačevanje pogojev J slovenskega gospodarstva v svetu. Predstavila jim je dose- i|(j Lvlade pri spodbujanju trgovanja z Efto, Cefto, baltiškimi fiurauidjii, Bolgarijo, Turčijo in deželami nekdanje Jugosla-dogovori in sporazumi so eno, praksa pa drugo. Zato j® poslušati tudi nekaj ostrih kritik zaradi mlač-pojjvjr.'*'' uvajanju povračilnih ukrepov, o konkretnih težavah, ki se S=jo na primer pri poslovanju z državami Evropske zveze, ter o silm r dolgovih, ki kalijo sicer uspešna poslovna sodelovanja. Mar-Irih l" “'^•■sikaj vedo ljudje na terenu - poslovneži v posameznih W ministrstva doma, zato je Vojka Rravbar pozvala na- *’ »aj jo seznanijo s problemi, s katerimi se srečujejo kljub podpisa-sporazumom. Hira p Torir osemdesetih letih go. h bIl. t rtrt« « « , , do katerega naj ^'•T' tiolj prilagoditi "tn ra7mar,____________j____c,. razmeram napovedane Ev- ” «eze, pa bomo v devetde-Ittt)' o letnici 2001. To je ‘Pteh j""' prenehalo veljati ^Ih veljala ^^‘^’’*7dne trgovine. Zaradi ^^^Protovanja Italije J ^P^r^^ttm z Evropsko podpisan, vendar že po-^Sporazum o trgovini orno- ie h*i ® trgovini orno- R 1*^ P” '■^sti dovolj ugodne mož-Sporazum o ilpi/j‘rsovini z Efto je že po-naj bi Slovenijo ®®'’®’‘®ini sekretar tega JiM_ "^£VrfmcV*(»Q Ajrttrtrt^o rcV-^ua ^^^opskega gospodarskega “ttTl I« 'm . . ,. . _. .. • **''*««(>•* ©VB p v val Ort Vg« vendar ji bo Slovenija T šele po 1. Sporazume o svobodni trže podpisane ilatii ' srednjevropskimi c.i. .113 zadnji, s Pojsko, bo za- tlni potekajo tudi sklepni vstopu Slovenije v Cef- ik^ tasmi*- ■ januarja prihodnje o intenzivnejšem ®Joritev in znanja med Slovenija 'atlja^f možnosti, za zago-E«pr(J;j^'^ostavnejšega in hitrejše-blaga pa so potrebne še številne poenostavitve, med drugim oblikovanje skupfie banke. 75 odstotkov slovenskega izvoza poteka na tuje trge držav, s katerimi ima Slovenija že sklenjene sporazume o prosti trgovini. Enake pogoje trgovanja želijo doseči tudi v drugih državah, na primer v Litvi in Latviji, s katerimi bo sporazum pripravljen še do konca leta: pogajanja z Romunijo potekajo počasi, vendar ne zaradi Slovenije, temveč zaradi počasnosti romunske vlade: pogajati so se začeli že pozimi, vendar so do sedaj čakali na njihov odgovor. Tudi z Bolgarijo se bodo začeli pogajali še letos, pogovarjajo pa se že s Turčijo, vendar bo 1, januarja postala članica Evropske zveze, to pa pomeni določena pravila sodelovanja; vsekakor si želijo skupaj ustanoviti cono svobodne trgovine. Izvoz v Izrael poteka še vedno prek tretjih držav, zato se bodo še letos začeli pogovarjati tudi s to državo o svobodni trgovini - vendar ima Izrael tako pri Evropski zvezi kot ZDA poseben status. Počasneje in z več zapleti se uveljavlja svobodna trgovina z državami na območju nekdanje Jugoslavije. S sosedo Hrvaško po neuspehu 1992, leta pripravljajo novo verzijo sporazuma, ki bo predvidel postopno odpiranje trga in zaščito občutljivh izdelkov. Sporazurn o svobodni trgovini z Makedonijo je sicer podpisan, vendar izvozniki najbolje vedo, do kake mere se spoštuje; da so za slovenske izdelke uvedene najvišje dajatve (tudi več kot 40-odstotne), pa je menda kriva Slovenija sama. Minuli teden seje slovenska vlada pogovarjala o inte-zivnejšem sodelovanju z gospodarstveniki iz BiH, vendar se predlogi sodelovanja zaenkrat razlikujejo; iščejo tudi možnosti za posamezne oblike organiziranega tehničnega sodelovanja in tehnične podpore, kajti sedaj potekata takšna pomoč in sodelovanje neorganizirano. Njihova naloga naj bi bila, ponovno vzpostaviti proizvodnjo in življenje na tem območju. Pri sodelovanju z Zvezno republiko Jugoslavijo po ukinitvi embarga, po mnenju državne sekretarke, ne bi smelo biti problemov, saj poznanstva še obstajajo. Vojka Ravbar je obisk v Radencih izkoristila tudi za informiranje o delovanju Urada za promocijo izvoza in tujih naložb (čeprav imajo na voljo manj denarja, kot ga na primer porabi Gorenje za eno dobro predstavitev na specializira- Na vprsšaifje, zakaj Sio-venija d primeru Slovaške in MaJža/ske, ki sta k^ub sporazumu o svobodni tr-sovini uvedli ID- oziroma S-odstotne dajatve, ne sprejme prtiukrepov, je državna sekretarka Vojka Ravbar odgovorila: »Povračilni ukrepi ne pridejo v poštev, saj bi to pomenilo, da imamo težave doma. Država lahko uvede dajatve takrat, ko ima plačilno-btlandne težave in ko ji to odobri Svetovna trgovinska organizacija in v sodelovanju z Mednarodnim monetarnim skladom. Tako je Slovaška vpeljala lO-odstotne dajatve in jih znižuje in tako je Madžarska uvedla S-odstotBc dajatve in jih bo ukinila predvidoma nekje sredi 1997. leta. O rezervah, plačilnih pogojih in bilancah mora sproti poročati Mednarodnemu monetarneBi« skladu. In še ena razlika je: ko seka država vpelje te dajatve, jih vpelje psrori vsem državam in za vse blago, ki pride čez mejo, torej prostotrgovinski sprazum in prednosti, Id so povezane z njim, v takem primeru ne prenehajo veljati,« nem sejmu), o Slovenski izvozni družbi, katere 83-očstotni lastnik je država, ter o Zakonu o carinski tarifi, ki je v parlamentu v drugem branju, vendar naj bi še do konca leta opravili tudi tretje branje, da bodo novi carinski predpisi lahko začeli veljati I. januarja prihodnje leto. V nasprotnem bo veliko nevšečnosti. BERNARDA B, PEČEK že Seja vlade Po hitrem postopku do zmanjšanja izdatkov za otroke V državni blagajni ni denaija za univerzalni otroški dodatek - Mleko in meso je pri nas za 20 do 30 odstotkov dražje kot v državah srednje Evrope Na svoji zadnji seji je vlada obravnavala predlog zakona o spremembah družinskih prejemkov, ki ga bo poslala v državni zbor, da ga sprejme po hitrem postopku. Zdaj je že jasno, da v proračunu za letu 1996 ne bo dovolj denarja za družinske prejemke, zato bi se zakon moral spremeniti. Po besedah ministrice za delo, družino in socialne zadeve Rine Klinar bi uveljavitev zakona od 1. maja 1996 pomenila, da bi se število upravičencev do denarne pomoči povečalo s sedanjih 226,000 na 513.000; to pa pomeni, da bi v proračunu morali zagotoviti več kot 31 milijard tolarjev, kar pa je več kot stoodstono povečanje. Pri pripravi predloga glede višine in novih upravičencev do otroškega dodatka so bile upoštevane ugotovitve strokovnih služb, ki so opozarjale, da je bil zakon o družinskih prejemkih pripravljen v letu 1993 na osnovi predpostavke, da je otroški dodatek dopolnilni prejemek družine, ki ga država zagotavlja vsem družinam za pokrivanje dela stroškov, ki jih ima družina za vzdrževanje otroka. Pri tem naj bi bili mehanizmi, ki zagotavljajo družini minimalno socialno varnost, vgrajeni v drugih predpisih, predvsem v predpisih o socialnem varstvu. Določila, ki upoštevajo socilani položaj posamezne družine pri odločanju o višini in upravičenosti do posamezne vrste pomoči oziroma oprostitve plačila za posamezne vrste storitev družini z otrokom, so tudi vgrajena v druge predpise (npr. socialni dodatek kot zagotavljanje socialnega minimuma, način določanja za plačilo oskrbe v otroških vrtcih, zagotavljanje brezplačne malice v osnovnih in srednjih šolah, kriteriji za dodeljevanje štipendij). Višina dohodka na družinskega člana, ki še omogoča vključitev družine v te sisteme, je v veliki večini primerov približno 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji na družinskega člana. Družine z otroki, kjer je dohodek na družinskega člana od 35 do 50 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, bi imele v sistemu univerzalnega otroškega dodatka višji otroški dodatek, kot ga prejemajo sedaj (namesto 7, 10 ali 13 odstotke v zajamčene plače 13, 16 oz. 17 odstotkov zajamčene plače). To pa so družine, ki zaradi vstopnega cenzusa ne morejo pridobiti drugih pravic, zato bi bilo v sistemu, ki otroški dodatek ohranja kot selektivni prejemek družine, odvisen od socialnega stanja družine, otrokom iz teh družin nujno potrebno zagotoviti nekoliko višji prejemek. Zato je Vlada Republike Slovenije pripravila predlog sprememb 57. člena zakona o družinskih prejemkih, ki spremembo uvaja s 1. majem 1996; to je takrat, ko je mogoče spremembo izvesti iz tehničnih razlogov zaradi preložitve objave uradnih statističnih podatkov o gibanju plač v Sloveniji v letu 1995, in ki zagotovalja, da bi družine, ki bodo z n e uvedbo univerzalnega dodatka najbolj prizadete, prejele nekoliko višji otroški dodatek. Moravski svetniki o prostorski ureditvi »Cvetje prihodnosti je v današnji setvi« Posrečena misel, ki jo je na 13. seji Občinskega sveta Moravske Toplice izrekel njen župan Franc Cipot, dovolj zgovorno ponazarja prizadevanja te lokalne skupnosti po čimprejšnjem sprejetju ustreznega prostorskoure-ditvenega načrta. Po županovih besedah potrebujejo predvsem jasno razvojno strategijo, kajti brez nje bi bile zaman vsakršne razprave o tem za razvoj občine pomembnem dokumentu. Glede na stopnjo ohranjenosti okolja vidi prihodnost v t. i. ekoturizmu. Zato je proti vsakršnim grobim posegom v zdravo okojje, ki ne bi preneslo industrijskega kmetijstva s svinjaki, ampak se zavzema za zgo^ klasično kmetijstvo. v teh prizadevanjih sta ga podprla direktor ZEU, družbe za načrtovanje in inženiring, Murska Sobota prekinjena 14. seja Občinskega sveta Beltinci Oporna sestava UO razvojnega sklada ttll 'ttJi "t pregledali zapisnik prejšnje seje in se pomudili pri uresniče-so svetniki Občine Beltinci sprejeli sklep, po katerem *<;e|j(j ^pkodnje zapisniku vsake seje dodali sleherni popravek di dopolnitev J^^r pa pu g, (gj seji precej pozornosti namenili poročilu odtara za ki ga kot svetnik vodi Alojz Rous. Člani omenjenega odbora so j^***’® turističnih društev v občini in povedali, da bo kmalu ustano- k J' bLkT 7 »fti ’Pnhodni,. lunsncnin orusiev v oncini m puTtuan, —--------- j^hiristično društvo v Melincih, Hkrati so omenili, daje beltinsko * “riištvo tačas neaktivno. Sklenili so, da bodo sofinancirali šolnino tačas neaktivno, bklenlli so, aa oooo soiiiiaiini»ii podjetništva, pri čemer je delež posameznega kandidata 21 "^al L so ugotovili, da se Je za to obliko izobraževanja doslej za-Vr^" kandidat. razprave pa seje v Beltincih ravno L'Njvj ’ ^^spodarstvo naložili, da , * nki. Potrebno za ustanovi- b '‘Pl bi razvojnega sklada. Odloi?^”''’®® morali sprejeti h "‘'alsvi ’ P®,katerem bi znašal p. .'"'ožek 6 milijonov •? h trazpravi, ko je žu-8a?^la4T;?^''®kladusl23.čle-i n Beltinci predia-odkiliL iBf nai. ,.'P Bb je treba donolniti. 10- dopolniti^ "lil Zd ^^trthtrnrt iiFAbinl. Občine Beltinci. Zatem so razpravljali o kadrovski razširitvi delovnih teles občinskega sveta. Tako bodo imeli odbori za urbanizem, kmetijstvo in družbene dejavnosti namesto dosedanjih petih po devet članov, pri čemer je dana možnost udeležbe na sejah predstavnikom vseh osmih krajevnih skupnosti v občini. Odbor za gospodarstvo pa so razširili na sedem članov (prej pet). Zapletlo pa se je tudi pri točki razno. Svetnik Branko Žižek je vno- k '^JCokf ' četrturno prekini-'C b '^■■flrisLfie,«__________________ rt I . Pč odmo- vič načel vprašanje izbora izvajal- jk - ■’*erM iSTcia. r v uujiiu- m iflj'županovem ^Ink fi TlhlaJIdVl- cev za gradnjo vodovoda Beltinci— Ižakovci-Melinci. Pri tem je imel -------------- illadii odboru za go-j* naložil, da se po- 'Sr v treh dneh pri- ''Čbora 10 za izvolitev upra- razvojnega sklada poglavitno pripombo, da so bila kršena zakonska določila pri izbiri izvajalca del. To je izzvalo nemalo hudih besed in obtožb. Ob koncu je svetnik Ivan Mesarič predlagal sprejem zelo zanimivega sklepa, po ta- terem bi občinski svet ugotovil, da pri izbiri projekta za gradnjo vodovoda ni bilo večjih proceduralnih napak. Takega sklepa pa večina svetnikov ni sprejela, kar torej pomeni, da so bile v tej zadevi vendarle storjene napake. Med drugim so svetniki Občine Beltinci sprejeli tudi sklep o javnem razpisu za določitev občinskega praznika, grba, zastave in himne, Z dnevnega reda tokratne seje pa so umaknili predlog za ustanovitev zelo pomembnega nadzornega odbora. In ko smo pričakovali, da se bodo po prekinjeni seji občinskega sveta naslednjič vendarle dogovorili o sestavi upravnega odbora razvojnega sklada Občine Beltinci, so se pričakovanja kaj kmalu izjalovila. Po tajnem glasovanju so namreč ugotovili, da posamezni kandidati niso dobili zadostne podpore, kar pomeni, daje bila predložena sestava upravnega odbora razvojnega sklada zavrnjena. Če velja pregovor, da gre v tretje rado, potem lahko pričakujemo, da bodo do naslednje seje razjasnili zadeve in končno izvolili upravni odbor razvojnega sklada Občine Beltinci. Navsezadnje v korist razvoja celotne občine. Med drugim so se seznanili s sklepom ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 109. člen zakona o lokalnih volitvah, s čimer so začasno ustavljene vse aktivnosti na tem področju. Zato je občinski svet sprejel statutarni sklep za novoustanovljene krajevne skupnosti v Občini Moravske TopEce, kjer so njihovo vlogo prevzeli vaški odbori. Svetnik Jožef Grabar je dal pobudo za dodatne 3 milijone tolarjev posojil za obrt in drobno gospodarstvo. S tem je seveda povezan rebalans občinskega proračuna, v katerem naj bi zagotovili omenjeni znesek, saj se dobro zavedajo pomena razvoj teh dejavnosti. MILANJERŠE Janez Ori ter strokovna sodelavka Jana Kovač, ki sta podrobneje predstavila osnutek prostorskoureditve-nega načrta zato območje. Med drugim sta menila, da bi za ohranitev neokrnjene narave potrebovali krajinsko zasnovo, katere zametek je prav gotovo krajinski park pri Bukovnici. Hkrati sta se zavzela za maksimalno zaščito kmetijskih zemljišč 1. in 2. kategorije. Zato bo treba natančno opredeliti dinamiko razvoja s konkretnimi roki za izvedbo posameznih projektov, o čemer se bodo dokončno odločali na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Nič čudnega, če so se svetniki v razpravi z dokaj posluha lotili vrste problemov. Tako je Jožef Grabar menil, da zapuščenih kmetij ne bi smeli spreminjati v počitniške hišice, ki ne bi bile prilagojene okolju. Podobno naj bi veljalo tudi za gostinske lokale. Predlagal je tudi, da bi ob akumulacijskem jezeru v Fo-kovcih lahko razvijali turizem. Zanimiva pa je tudi pobuda Franca Hor- vata o gramoznici na Ivancih, ki bi jo uredili za rekreativne namene z veslaško stezo. Jožeta Škerlaka pa je najbolj zanimalo, ali so v Moravskih Toplicah predvidene storitvene dejavnosti, saj naj bi se po njegovem preveč razpasli razni bifeji. Ti-bor Vorčš pa je opozoril, da v teh prizadevanjih ne bi smeli pozabiti na Goričko, kjer naj bi dovolili gradnjo počitniških hišic tistim, ki želijo v tem predelu razvijati vinogradništvo in sadjarstvo. Svetniki so naposled sprejeli sklep, po katerem se morajo najkasneje v treh tednih sestati člani odbora za urbanizem in županove strokovne komisije s predstavniki ZEU-a ter se dogovoriti o javni razgrnitvi osnutka prostorskoureditve-nega načrta Občine Moravske Toplice. V ta namen bodo v vseh večjih krajevnih središčih organizirali javne razprave, dotlej pa bo dajal mnenja o novogradnjah pristojen občinski organ v skladu s planskimi dokumenti. Na seji so govorili tudi o delitvi premoženja prejšnje Občine Murska Sobota. Dokument, katerega avtorje njihov župan Franc Cipot, so brez pripomb sprejeli, v komisijo za popis premoženja pa so imenovali Janeza Skaliča, ki vodi odbor za proračun in finance. Ob tej priložnosti so potrdili mandat novemu članu občinskega sveta Štefanu Ci-gutu iz Noršinec, ki je zamenja! Slavka Škerl aka. MILAN JERŠE To pa je za družine z dohodkom na člana od 35,1 odstotka do 40 odstotka povprečne plače 16 odstotkov zajamčene plače, družine s povprečnim dohdokom od 40,1 odstotka do 45 odstotka povprečne plače 13 odstotkov zajamčene plače in družine s povprečnim dohodkom na člana od 45,1 do 55 odstotkov povprečne plače 10 od-stoktov zajamčene plače. Novost je tudi, da v predlogu zakona piše, naj hi do družbene pomoči prišli tudi otroci v družinah, katerih dohodek na člana ne presega 130 odstotkov povprečne plače. Otroški dodatek bi potem znašal 7 odstotkov povprečne plače. Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta je pravica iz dela in njegovo najnižje izplačilo je bilo do sedaj limitirano z zajamčeno plačo, toda ker je v zakonu o izvajanju dogovora o plačah in drugih prejemkih določena najnizja plača in s tem prepovedana nižja izplačila, je nujno, da se to uvede tudi v zakon o družinskih prejemkih. Potem upravičenka za čas porodniškega dopusta ne bo mogia dobiti nižjega nadomestila od naj nižje plače. Zapleti zaradi kmetijskih proizvodov Pri pogajanjih za vključitev v Cefto (sporazum o prosti trgovini v Srednji Evropi) je prišlo do rahlega zastoja, čeprav je že kazalo, da se je Slovenija sporazumela z drugimi partnerji. Problematične so cene kmetijskih proizvodov, predvsem mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov, ki so v Sloveniji v povprečju dražji od 20 do 30 odstotkov. Slovenska vlada pri tem ne namereva popuščati, saj se zaveda, da bi prosti sporazum pomenil za naše kmetijstvo smrtni udarec. Vladaje umaknila oznako »strogo zaupno« z dokumentov o nakupu policijskega patruljnega čolna. Tako se bo sedaj nadaljevala preiskava o porabi proračunskega denarja in poslanci bodo imeli možnost za javno razpravo. Ministrstvo za finance je pri ljubljanskem tožilstvu vložilo ovadbo zaradi suma sklepanja škodljivih pogodb, zlorab položaja in nevestnega gospodarjenja. Naročnik čolna je bilo ministrstvo za notranje zadeve. Marjan HORVAT vestnik, 9. novembra 1^ | 4 ospodarstvo Je farsa z Opekamo Dolga vas končana? Podiranje drugega dimnika Gorenje pred lastniškim preoblikovanjem na trženjskorazvojni konferenci v Radencih Do 5. oktobra-so se porazgubili še zadnji kupci zadnje prekmurske opekarne -Nepremičnine bodo postale last občine, ki želi prodajati le lokacijo Npjprej je na čuden način propadla opekama v Puconcih. Podiranje visokega dimnika so mnogi opazovali z nostalgijo. Podobna usoda grozi drugemu visokemu prekmurskemu dimniku. V devetdesetih letih se je začelo počasno umiranje dolgovaške opekarne; zakaj, še danes ni povsem jasno, kajti naročil in kupcev izdelkov je bilo dovdj. Napačno psovanje, nepravočasna tehnološka posodobitev, zanašanje na sredstva Leka, ki jim je pomagal prebroditi finančne krize s plačevanjem sežiganja micelija? Morebiti vsega ne bomo nikoli izvedeli, kajti tudi v slovenskem opekamištvu lahko govorimo o loinjih in prevzemanju trgov. Dejstvo je, da tudi tretji poskus prodaje Opekarne Dolga vas, ki je od 3. oktobra lani v stečaju, ni uspel. Zgodba iz devetdesetih se začne pravzaprav 1991. leta, ko je opekama na hitro in prostovoljno postala last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Skupaj s takratnim velikim koristnikom opekar-niške peči (Lekom) so jo v vred- mer podrl. Kakor nam je povedal lendavski župan, ni nobenega dvoma, kaj bo z nepremičnino: po 90, členu zakona o stečajih postane nepremičnina last občine; občina je dolžna izplačati sodišču le stečajne stroške, ki danes znašajo Celotna nepremičnina nekdanje dolgovaške opekarne naj bi po 90. členu zakona o stečajih postala občinska last; ta pa že razmišlja o prodaji ugodne lokacije - menda ima že nekaj interesentov. nosti okrog 30 milijonov SIT toliko sanirali, da so lahko nekaj časa delali normalno: sklad Jo je nato prodal podjetju FACIG iz Ljubljane, kije obljubljal rešitev za opekamiško dejavnost in delavce. Delali so do usodnega požara ... gradnja nove peči pa je bila za ljubljansko podjetje vseeno prevelik (nenačrtovan) zalogaj - po čudnih poteh Je FACIG nato prekinil pogodbo in prodal opekarno nazaj Skladu za razvoj. 3. oktobra 1994, leta je bil za Opekamo Dolga vas uveden stečajni postopek, upniki pa so prijavil 136 437 567 tolarjev terjatev; naj večji’upniki so FACIG, PETROL in ELEKTRO pa tudi delavci, ki jim podjetje v stečaju dolguje izplačilo razlike v plačah v skupni vrednosti 27 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj Franc Gy6rii v poročilu navaja, da tri stečajne dražbe niso bile uspešne. Čeprav so prvotno ceno 285 milijonov tolarjev na drugi dražbi znižali na 150 m nato na tretji na 85 milijonov tolarjev, se Je potencialnim kupcem tudi ta cena zdela previsoka. Poleg Madžara (ki ni mogel kupiti nepremičnine, ker v Sloveniji ni imel podjetja) in Faciga Je bil najresnejši kupec g. Muhamed iz Pariza (študiral je v Ljubljani, poročen Je s Slovenko in je lastnik koncema opekam po svetu), vendar je predhodno zahteval raziskavo o zmogljivosti glinkopa na račun občine. To pa bi stalo 6 milijonov tolarjev - več kot je bila cena, ki jo je ponudil zadnji interesent. Veliko Je še neznank. Prav tako informacija, da Je denacionalizacijski zahtevek sorodnika nekdanjega lastnika opekarne zavržen, da ni pravnih možnosti za vrnitev odvzetega premoženja. Še večja neznanka je, kaj čaka opekarno oziroma to, kar je od nje ostalo, v prihodnje. Visok dimnik je že močno načet in grozi, da se bo zaradi neugodnih vremenskih raz- okrog 5 milijonov tolarjev. Upniki, z njimi pa tudi delavci bodo ostali z dolgimi nosovi, saj ne bo nikogar več, ki bi bil dolžan izplačati nastali dolg. Morebiti pa se zgodba vseeno ne bo končala tako enostavno. Kakorkoli: težko je verjeti, da bodo v Dolgi vasi še kd^ izdelovali opeko. Največ možnosti za realizacijo ima naslednja verzija: vse objekte nekdanje opekarne bodo podrli, lokacijo pa prodali nau-godnejšemu ponudniku. Če k temu prištejemo še gradnjo obvoznice v letu 1996 in ureditev mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas, bo to nadvse zanimiva in iskana lokacija (interesenti so se že oglasili). BERNARDA B. PEČEK »V poslovnem življenju ni romantike!« ( Najvidnejši predstavniki Gorenja o prihodnosti enega največjih slovenskih poslovnih sistemov -Izvozijo čez 92 odstotkov izdelkov - Zaradi napačne državne izvoznoekonomske politike Gorenje lani ob 12 milijonov mark, vsi slovenski izvozniki pa ob 600 milijonov dolarjev Gorenje s 6 300 zaposlenimi in 460 milijoni mark predvidene letošnje prodaje je eden tistih poslovnih sistemov in izvoznikov, ki lahko usodno kroji slovensko ekonomsko politiko. V poslovni sistem Gorenje je danes kapitalsko povezanih 40 družb, od tega 20 iz tujine, po proizvodnji velikih gospt^injskih aparatov pa spada med osem največjih evropskih proizvajalcev, njihov tržni delež pa znaša 3,5 odstotka. V letu 1995 bodo izdelali več kot 1,6 milijona kuhalnih, pralnih in hladilnih aparatov, 2, in 3, novembra so se predstavniki Gorenjevih družb v Sloveniji in tujini (udeležili so se je tudi sodelavci iz Srbije, Črne gore in BiH) zbrali na tradickmalni trženjskorazvojni konferenci Gorenja Gospodinjski aparati v Radencih. Na konferenci so pretresli letošnje poslovno leto ter izbrali strategijo za prihodnje leto. V Četrtek popoldne jim je predaval dr. Jože Mencinger, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, o vključevanju Slovenije v svetovno oziroma še posebej v evropsko gospodarsko združenje. V petek pa so medse povabili državno sekretarko mag. Vojko Ravbar z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Gorenje je tik pred lastninskim preoblikovanjem v delniško družbo, kar je neizogibno povezano z izbiro tujega poslovnega partnerja - globalista. O tem bodo po enem mesecu obvestili tudi medije in javnost. Generalni direktor Gorenja Jože Stanič je večji del svojega uvodnega nagovora na četrtkovi novinarski konferenci namenil ostri kritiki države, saj so izvozniki zaradi napačno vodene ekonomske politike že dve leti pod hudim pritiskom. Napovedovanja, da bodo posledice prevelikega razkoraka med inflacijo in tečajem katastrofalne, se letos že uresničujejo: zadnje tri mesece izvoz naglo usiha, vsi izvozniki pa bodo letošnje leto praviloma sklenili s slabimi gospodarskimi rezultati. Po besedah dr. Mencingerja naj bi slovenski izvozniki samo lani izgubili čez 600 milijonov dolarjev. Tako kot v evropskem gospodarstvu tudi v Gorenju za prihodnje leto ne napovedujejo velikih sprememb, ampak »rahli optimizem«, povečanje prodaje pa bodo poskušali uresničiti z boljšo kakovostjo in »tržnim fokusiranjem«. Pri tem pa računajo na večje razumevanje države, kajti z večjo produktivnostjo in drugimi notranjimi ukrepi se ne morejo v nedogled zoperstavljati finančnim posledicam, ki jih čutijo kot pretežni izvoznik, 95 odstotkov pro- izvodnje velikih gospodinjskih aparatov izvozijo (tri čctrine v dežele Evropske gospodarske skupnosti), to pa je 5 odstotkov celotnega slovenskega izvoza! Jožko Vučemilo je direktor družbe Gorenje-Francija, kjer je 30 zaposlenih, pokrivajo pa trg Francije, Španije, Belgije, farncosfci del Karibov in Portugalske, 92 odstotkov njihove prodaje pred- sta vij a prodaja lastne blagovne znamke, S odstotkov pa delajo za francoskega proizvajalca. Letno prodajo okrog 250 tisoč kosov izdelkov. itFranciJaJe veliko tržišče, vendar je nekoliko drugače strukturirana. Ima veliko distribucijo, ki je močna in pritiska celo v ske in baltiških držav. Je P slenih. Direktor Gorenj« navija je Franc Urankar, udaril, daje skandinavskotrfl , sicer majhno, vendar Je strogih predpisov in ekolo zahtev nekakšen razvojni u rjevalec. Pomembna sta le Tržno fokusiranje Branko Apni, direktor trženja v Gorenju; »Tržno fokut^^ pomeni, da tržniki gledamo na neko stvar, izdelek, na sv^ ttačl' Pokritost mora biti vso sezono, imeti mara lasten razvej, nepa so iudi tržne cene in pristop. Samo sena, ni pomembna, no se ojačamo v sklopu »induktivnega miksa« v tovarni denogU zmogl/ivosri in tržnih zmožnostih. Use to moramo ap^^ ti prek tržne mreže, Id je naš podaljšan rokav in nazadidč kateri izdelki so p neki državi proRtabilni in v kateri ne. M/ varimo o popotnem izločanju nekega štedilnika ali iz programa, ampak o izdočanju določenih izdelkov na (fo/oca” tržiščih. Obstaja pa več možnosti: izdeteks lahko umakneš s trga ga pocertiš in pnia^niis tržnim zmožnostim. Nočinnv in I fokusiranjajeveč. Mi ne bomo izločali, ampak se bomo posv^ bolj prilagajati zahtevam trga. Povsod ne moreš kar po nič se ne splača delati, zato bi ukinili proizvodnjo odpustili^ tisoč ljudi! Gorenje tega načela ne imelo v pošlovatiju. Tržno ^mofokusirali le s posameznimi madsU' » ^.1 ' « mezgih &iavah.t Gorence in »globalizacija« Direktor nemške družbe Stane Debevc, ki menda najbolj pozna evropske proizvodne m tržne razmere, je na vprašanje, kateri je potencialni Gorenjev »globalist«. odgovoril: ^Lastninjenje tako velikega sistema, kot je Gorenje, je zelo zahtevno. Odločitev o lem mora priti skozi neko določeno »minirano metodott, kije del ekonomske poiit&e Slovenije. Gorerje.dosega velik del izvoznih iztržkov, m pa so tudi določena vprašanja politične narave: nekateri bi bili za- to, da se Slovenija v prihodnosti bolj odpre, drugi ne. Odločiti se bodo morali tisti, ki razmišljajo o prihodnosti Slovenije, pa tudi vodstvo Gorenja. Idi zelo dobro poznamo razmere na svetovnem in evropskem trgu, poznamo tudi nt^večje ^baliste, to so: BOSCliStE>dLbl.S. ELEKTRO LVX. WIRl>UL. MIELE in GEl^ERAL ELECTRIC, ki pašem razporejen. Imamo redne stike, z vsemi tudi poslovno sodelujemo ter lahko pripravimo dober program in pristop. V primeru vstopa katere kolt tujejirme v slovensko podjetje mora priti do javnega razpisa, tu pa bi se potem pojavili tisti kandidati. Vse je odvisno od tega, kdo bo imet v danem trenutku več interesa.e vost in imidž produkta, menjajo precej pozornosti P gandi. Kmalu se bodo p tem trgu pojavili s pov®®)^^^^ serijo zamrzovalnih ap®^ 600, česar nima še "obeo«" , kurent. Značilnost skand’ ga trgaje, da kar potreb po električnih pokrijejo z domačo proiz ■ tako da le 35 odstotkov .. . J _ u ~,,24.AIipfTl, A ne tujim dobaviteljei’^* značilnost skandinavskeS^^jj;, je, da nimajo sistema 6*' zato morajo sodelovati nep - i = IflL^ no s 7 tisoč trgovci = pjebd kakovost in točnost še P pomembni odliki. Letno P na tem trgu okrog sto os ipj ratov, kar Je okrog n(* vseh uvoženih gospodih)’ ;in* Mesna industrija Pomurka tudi med stečajem potrebuje podporo okolja Proizvodnja se nadaljuje Po končanem stečaju se bo Mesna industrija prodala kot delujoče podjetje in kot celota Na dan 23. oktobra 1995, ko je bil v Mesni industriji Pomurka uveden stečajni postopek, je bilo v klavnici in predelavi zaposlenih 569 delavcev in po zakonu je takrat vsem prenehalo delovno razmerje. Čeprav se je stečaj začel, se proizvodnja ni ustavila, saj je sklep stečajnega senata, da v podjetju nadaljujejo z vsemi začetimi posli. Tako je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas delo dobilo 338 delavcev, brez dela pa jih je ostalo 231 ali 41 odstotkov vseh, ki so bili zaposleni do začetka stečaja. Milan Koren, stečajni upravitelj Mesne industrije Pomurka, še posebej poudarja, da se podjetje ne bo prodajalo po delih, saj je cilj, da iz stečaja izide kot delujoče podjetje in se proda kot celota. Tako je predvideno tudi v načrtu stečaja, vendar bo ci^ uresničljiv le, če bo Pomurka imela podporo v okolju, v katerem deluje. Zato tudi iščejo strateške partnerje in opravili so že pogovore za oskrbo, prodajo, izvoz in uvoz, storitveno klanje in financi- ranjc poslovanja ter navsezadnje tudi za oblikovanje položaja Pomurke v tem prostoru. Ob kmetijskih zadrugah in Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki so največji dobavitelje živine, se za sodelovanje dogovarjajo Se z ABC Pomurko Internacional, Pomursko banko, firmo 13 M in še z nekaterimi. Prvi rezultati teh dogovorov sc že kažejo in so vse možnosti, da Pomurka ohrani svoj tržni delež in tudi sloves, ki ga je imela v preteklosti. Po ko- načnem stečaju, ko se bo podjetje prodalo, bodo upniki dobili svoje, • zato stečajni senat še posebej skrbno nadzoruje tekoče poslovanje v Mesni industriji. Če seje po podpisu predpogodbe o prodaji Pomurke zasebnemu podjetniku Ludviku Prekor-šku proizvodnja tako rekoč ustavila, saj so dobavitelji prenehali sodelovati, so zdaj aktivnosti usmerjene v povečanje proizvodnje. Zaradi težav na nabavnem in prodajnem trgu klavnica sicer še vedno dela le dva dni tedensko, vendar načrt za november predvideva, da bo proizvodnja dosegla 560 ton svežega mesa in mesnih izdelkov. Na pogovoru, ki so ga pripravili na pobudo medobčinske gospodarske zbornice, so vsi strateški partnerji načelno sprejeli dogovor o sodelovanju, vendar morajo najti v programu Mesne industrije svoje konkretno mesto. LUDVIK KOVAČ svetovnem merilu, zato Je težko postati dobavitelj na daljši rok. O kakovosti se sploh več ne govori, mora biti. Veliki sistemi so pri svoji nabavi dokaj arogantni in zahtevajo konkurenečne pogoje. Posli se sklepajo kvečjemu za eno leto. Naše znamke so na francoskem trgu dokaj dobro znane, zato smo kar dobro zasidrani,« je povedal g.Vučemilo. Kar 600 tisoč izdelkov bele tehnike oziroma 30 odstotkov izvoza Gorenja prodajo v družbi Gorenje Beteiligung Miinchen, katere direktor je Stane Debevc. Pokrivajo nemški in nizozemski trg, kjer je vrednost obsega poslov 340 milijonov mark. Poleg bele tehnike prodajajo tudi precej izdelkov lesne industrije, sanitarne programe, bojlerje in druge izdelke. Povedal je; ^iTako kot v proizvodnji je globalizacija tudi v distribuciji, trgovini. Izginjajo kar celotne trgovske verige in distribucijski kanali - blago se iz blagovnih hiš in centrov mest seli na obrobja. Gorenje kar dobro pozna te tržne razmere ter konkurenco pri proizvodnji in v trgovanju!« V skandinavski družbi, ki pokriva trg Švedske, Finske. Dan- ratov. (jjff; Morebiti bi se direk nja Skopje Nebojša lahko pohvalil s prodal sto tisoč kosov aparatov i .iz,.,:;; a« m hi1i oosnoda’ _ jn- doniji. če bi bili fvf______________ z., rt J in in f*- ,fr nosi med Slovenijo m ^pi'^ nijo vsaj tako dobri, ko tičnt. Tako pa bodo leb’^'^p!i^ okrog 16 tisoč kosov, žek pa vložili v reklamo, ostaja na makedonskem uff . . . -onrel ifi .if zato, da se »še napr®J, Gorenje«. Vzroki za , mere so znani že nekaj kedonija je za slovens' kljub sporazumu o uvedla okrog 40-odst gijir tve. Krivec je pravzap --icir I ■ ■. t____. I z* Ir ort c I J nija, kije igrala karte močnejšega. Vsekakor bo kmaiu uvesti tudi ’P»dbui»"i*J’S t 1 pe 1 I i sti, mednje pa vanje nove proiz' mi koncesijami in _ vščinami. Poceni ~ bo več razlog, zaradi pfni^“ nekdo želel vzpostav* dnjo v neki državi; P™ ' zanesljivost države । izpolnjevanjaa ekolos BERNARD^ I 1 i I t t 1 I igstnjk, 9, novembra 1995 5 ■ I A ospodarstvo Tudi v M. Soboti začel delovati klub za iskanje zaposlitve Učenje osebnega trženja Najbrž je za vsakega, ki konča svojo izobraževalno poklicno pot, pa potem ne more ^biti zaposlitve, to hud življenjski udarec._ Primer Gales na sodišču Direktor toži I ViIJb telit za ihlr, ki Ml službo že imeli, a so Jo ne po svoji kri-nekaterih dizav, kot so Združene države Amerike, ^•^lija, Velika Britanija, Kanada, Švedska, Francija in Nizozemska, slu u’ l^hko dokaj uspešna oblika pomoči tistim, ki si zares želijo kliih iskanje zaposlitve (originalen naziv v omenjenih državah lau' pobudo Republiškega zavoda za zaposlo- ~ Območne enote Murska Sobota, ki zagotavlja tudi sredstva za ‘Icln, h, novembra začel delovati tudi v Murski Soboti. Sedež lur *^***^y®^' ulici 10, in sicer v prostorih podjetja Poding, ki je *>lli izvajalec te dejavnosti. pravzaprav klubi za J® zaposlitve? Po besedah e]|J^^P®®'ovanJa pri območni Kit/ ”'PubIiškega zavoda za za-Ttc Murski Sovoti CVE-SREŠ brezposelnimi, da bi dobili zaposlitev, lo dolgotraj- prijavljenim na tim mesecev, s kon- *^°brazbo od V. zahtevno-resničnim zaposlitve. V ta namen OTtTui^i- gre za skupinsko ob- ‘'■tiči osebami, ki bi jim lahko bile v pomoč). Poleg tega se bodo naučili napisati učinkovito prošnjo za zaposlitev ter se usposobili za tako imenovani zaposlitveni ali informativni pogovor. Pri vsem tem bo seveda odločilnega pomena zlasti lastna aktivnost članov kluba. Program kluba je torej dokaj natančno predpisan, sam naziv pa morda vzbuja drugačne predstave o njegovem delu. Kakšni so običajni rezultati? Dolgotrajno neuspešno iskanje zaposlitve običajno precej omaje samopodobo posameznika, ki zato neredko razvije mehanizme, ki ga ščitijo pred vplivi novih neuspehov. Večina jih sploh ni aktivnih, ne pišejo prijav in ponudb, saj je vsaka zavrnitev delodajalca zanje potrditev že tako slabe samopodobe in brezizhodnega položaja. Podpora, ki jo posameznik doživlja v skupini, pa mu omogoča najti izhod iz zaprtega kroga (pasivnosti), v katerem se je znašel. Podatki o učinkovitosti tovrstnih klubov drugod po svetu kažejo, da od 50 do 90 odstotkov Težave, kijih imajo nezaposleni, so različne, zato klub za iskanje zaposlitve ni najbeljsu rešitev za vsakogar. Med ne za tiste, IS s« ukvarjajo s tako imenovano sivo ekonomijo, študirajo ob delu idr. Vodja kluba pa ima pravico izključiti tistega posameznika, ki izrazito ruši delo v skapinL 1 njihovi uradi za delo mjj enot) v Go- ra.. n^, Lendavi, Ljutome- 'stalci ^t>boti izbor med ^poslitve in se z 28 kan- ‘li'iati I P°®‘'tve in se z 28 kan-ttliu? prostovoljno tJlvt za iskanje zapo-!i v C j® ta teden začel delova-'^“tski Soboti. delajo v klubih? . “rvih _ _ kaj dni bodo imeli do- program dX,:S t 1 Lahko bi rekli, daje delo v klubu za iskanje zaposlitve tudi učet^ osebnega trženja oz. marketinga. Gre torej za to, da bi se nezaposleni delodajalcem znali ponuditi kot obetaven kader - s poklicnim znanjem, izkušnjami, fizično m^jo ali dru^i primernimi lastnostmi. Če brezposelni nima ničesar, kar bi ga naredilo zanimivega za delodajalca, pa je najbolje, Se se najprej usmeri v program za pridobitev poklicnih znanj in izkušenj ter se šele nato vRUudi v klub za iskanje zap(»litve. članov uspe dobiti zaposlitev predvidoma v dveh mesecih od vključitve v klub. V Sloveniji sta lani novembra začela delovati prva kluba za iskanje zaposlitve v Mariboru in Ljubljani. Rezultati so pokazali, da je bilo njuno delo še kar uspešno. Od 26 kandidatov, kolikor jih je bilo vključenih v obeh klubih, se jih je v dveh mesecih uspelo zaposliti 17, kar je 65 odstotkov. Upajmo, da bomo tudi v Pomurju lahko ugotavljali podoben ali morda še boljši rezultat. JOŽE GRAJ Kdaj bodo slovenska podjetja plačala dolg Češki? pomeni, da se bodo ''^jnčinkovitejšimi St jih iskanja zaposlitve in 0,^ Mi naučili uporabljati, j _______________—j—j’ Posljt^’^^‘i'Rovitega iskanja za-program ne “8 formalne vire, kot In Usposabljanje v spre- sti {j/ na lormalne vire, kot oglasi, posredovalce ^lovap-*'' *^8ih agencij ra zapo-s® tiodo člani It vire tudi neformal- ts siju'^postavitev neposredne-ž delodajalci in drugimi oglasi, posredovanje urnpak se bodo člani Politizacija problema Neodgovornost nekaterih slovenskih podjetij lahko ogrozi širše poslovno sodelovanje s češkim gospodarstvom, opozarjajo slovenski podjetniki, ki uspešno sodelujejo s podjetji v Češki Republiki. Čez tri milijone dolarjev dolga, ki izhaja iz Ietal991, bi morali dolžniki odplačati predvsem zaradi poslovne etike in morale, saj nobeden ne zanika, da Uaga ni dobil. odvisno od njihove »voljeti ali poslovne morale. Dolgje nastal v začetku 1991. leta, ko je Slovenija prehajala iz »kliringa na konvertibilo«, in so nekatera podjetja še vedno trgovala po načelu kliringa, za kar so dobila bančno poroštvo, centralna banka pa ni več dajala ustreznih priporočil. Začetni dolgje znašal 5 milijonov dolarjev; večina podjetij (po številu, ne pa po vrednosti dolga) pa je svoj dolg v višini 1,2 milijona dolarjev že poravnala. Štiri podjetja kljub številnim sestankom z ministrstvom za eko- Slovenija uvaža iz Češke blago v vrednosti okrog 8 milijard dolarjev, približno tolikšen je tudi uvoz, torej obveza okrog 3 milijone dolarjev ne bi smela biti problem. Vendar slovenska država nima mož- . AGROHIT (to podjetje menda ne obstala več, zato nosti, da bi podjetja prisila k vrnitvi dolga. Vse je je vprašanje, kdo bo povrnil njegov dolg). f-; nomske odnose dolga, ki ga ne zanikajo, še niso poravnala. To so podjetja MERCATOR (ki je največji dolžnik), AGROTEHNIKA, KOVINTRADE in bbp sindikalnega predsednika Takoj po prvonovembrskih praznikih je bil na Okrajnem sodišču Gornja Radgona narok za tožbo nekdanjega direktorja firme Gales, ki Je od letošnjega aprila v stečajnem postopku, proti nekdanjemu predsedniku sindikata (ega podjetja glede postopkov organiziranja stavke. V bistvu gre za skupino delavcev na čelu z nekdanjim predsednikom sindikata podjetja Danilom Vedlinom. 21. februarja letos seje namreč začela večdnevna stavka delavcev Galesa, ki so vztrajali vse dotlej, dokler niso dosegli svojih pravic, to je izplačila plač. V ta namen so ustanovili stavkovnih odbor, ki je poskrbel za zaščito zaposlenih in premoženja. Pri tem so zaprli tudi glavni vhod v podjetje, kamor so postavili viličarja, zato ni bil možen izhod z vozili, ampak je bita na voljo le pešpot. Prav tako Je bil zaprt stranski izhod. Kot smo lahko slišali na razpravi, ki jo je vodila sodnica Majda Bakan - Šiftar, tožnika je zastopal odvetnik Peter Marinkovič, obdolženca pa odvetnica Tanja Koračin - Bohar, naj bi bili vsi zaposleni v skladu s stavkovnimi pravili pravočasno obveščeni o namenu stavke. Prav o slednjem je imel tožnik, to je nekdanji direktor Galesa Jožef Jug, drugačno mnenje. Po njegovih navedbah naj ne bi bil obveščen o razsežnosti stavke, zalo ni mogel pravočasno odpeljati svojega avtomobila znamke Peugeot rdeče barve z dvorišča podjetja. Po nasvetu nekaterih zaposlenih pa naj bi vozilo postavil pod streho kolesarnice, kjer bi bilo dovolj zaščiteno pred morebitnimi posledicami. Iz navedb obtoženih in prič pa se je dalo razbrati, da tožniku ni bil v času stavke onemogočen odvoz njegovega vozila. Slišati je bilo celo, da je direktor Galesa tiste dni odšel na bolniški dopust. Pri vsem tem je tožnikovo stran zanimalo predvsem, ali je bila stavka pravočasno napovedana in ali so se zanjo odtočili delavci ali pa je bila povsem zasebna zadeva. Prav tako jih je zanimalo, ali je bila zapora izhoda iz podjetja v skladu s stavkovnimi pravili, kakor tudi to, kdo je ukazal namestiti dodatne ključavnice. V razpravi je obtožena stran jasno povedala, da je bil na čelu celotne akcije upravni odbor sindikata v podjetju, ki je tudi poskrbel za informiranje zaposlenih o organiziranju stavke, in sicer prek oglasne deske. K pogovorom so hoteli privabiti tudi italijanskega lastnika podjetja Gales, vendar jim to kljub večkratnim poskusom ni uspelo. Da je bila stavka pravočasno najavljena, je kot ena od prič potrdil tudi predsednik Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Pomurje Janez Kovač, ki je veliko pričakoval od predvidenega sestanka z italijanskim lastnikom podjetja, a se Je žal izjalovil. Skupaj z Markom Miličem, ki je v okviru območne organizacije sindikata odgovoren za lesarsko dejavnost, sta zatrdila, da ničesar ne vesta o tem, češ da so delavci direktorju onemočili izstop z vozilom. Tudi tretja priča, nekdanji Galesov delavec Andrej Kovač, ni mogla postreči z novimi dejstvi. Po razpravi na Okrajnem sodišču Gornja Radgona so se dogovorili, da pravdni stranki lahko v 15 dneh vložita nove dokaze o tem primeru, za nedoločen čas pa Je preložena tudi ponovna obravnava na sodišču. Do takrat pa Je pričakovati, da se bodo posamezne zadeve razpletle, saj je bil tokrat govor le o na videz manj pomembnih rečeh. Tokrat namreč nismo slišali ničesar o domnevnem oškodovanju družbenega premoženja za več deset milijonov tolarjev, o dvomljivem načinu lastninjenja in morebitem prelivanju kapitala v tujino, saj Je lastnik podjetja Gales italijanski podjetnik GalU iz Milana. MILAN JERŠE Od dimnih vratc do trgovinske opreme V ^ratovalnici Kovinski izdelki Tibaut (KIT) so izdelali tudi opremo za veliko blagovno hišo v Moskvi zaposluje zasebni podjetnik Štefan Tibaut iz Žižkov 9 dela-Uekaj več kot Je bilo za letošnje leto predvideno z naložbenim Iti so ga (ob sodelovanju naročnika) izdelali v Centru za itt/^Wništva v Lendavi. Ker Je stanje ugodnejše od načrtovanega, ** ih L***!* •»Ue. Tudi kvalifikacijska sestava zaposlenih se izbolj-■ —-delo v tehnični službi, sni Je J*" si prizadeva najti človeka za delo v tennicni siuzm, sai podjetnik sam vsega resnično ne zmore. VprManje . bajti delavca, ki bo strokovno d ZA,^|hhnilb nkpatAV4lni/*ak ni I J? bajti delavca, ki bo strokovno podkovan in predan delu, saj Je * izsebnih obratovalnicah ni počivanja. II itl^^ Jlbaut je svojčas delal ir d *’davskem podjetju in za popoldan- ^1 Za p '■"“^ripaio, se je oo-J*. obrtno dovolje- tu‘'^vi v kleparstva 1, ? tiip- predvsem za znane-d/?'’'!'o P« «8 je tudi n je malo P®^' i‘j’'ine i?°S‘edat v'tehnične tr-fii je odločitev o 36iih>‘li . začet konku-S kovinarske-kovinske gos-(jpi PPlice, ki so jih pro-'eh-L?'" ka, Nekaj kupcev je Pa ip l-epo število r^žpostal še naroč- ►■i 'Oni Potem ko je v druž-laškripalo. se je od- ■fj? .'-‘Mniško (zdaj po- '^»a, cevi, strelovod- vratc. vrste serijski nikom iz oddaljenih krajev nekdanje Jugoslavije, celo na Koso- vo. človek hoče naprej! Še pred razpadom Jugoslavije se je začela širili zasebna pobuda in tako so nastajale tudi nove zasebne trgovine. Zanimivo je, da je dobil prvo večje naročilo za izdelavo in montažo kovinskih piMic od novopečenega trgovca iz Čakovca. Potem so naročila s tamkajšnjega območja kar »deževala«. Zganili so se seveda tudi novonastali podjetniki v Sloveniji in zdaj so police z nalepko KIT Žižki v mnogih trgovinah širom po Sloveniji. Pa ne le police, ampak tudi delovni in blagajniški pulti in še kaj, kar sodi med tovrstno opremo. Prav prijetno pa je bil Štefan Tibaul presenečen, ko so se nekega dne oglasili v obratovalnici predstavniki Slovenijalesa in predlagali izdelavo obsežne opreme za tehnično trgovino Himki v Moskvi v Rusiji! Izziv je bil sprejet, čeprav je bil rok izdelave zelo kratek. Delavci KIT-a so opremo poznje tudi montirali. Zadovoljen kupec napoveduje več naročil. Vsak začetek je težak. Štefan Tibaut in pjegova družina so začeli skromno ne le z vrstami izdelkov, ampak tudi s prostori, kjer so jih izdelovali, To je bila domača garaža. Zdaj, po nekaj letih, je seveda drugače: proizvodni in skladiščni prostori merijo več kot 650 kvadratnih metrov. Zgradili sojih postopoma: 1990. leta 270 kvadratov, lani pa še 380 kvadratnih metrov površin. Vsa strojna oprema v njih sicer ni novejša, a bo postopoma modernejša. Še letos bodo montirali računalniško vodeno napravo za razrez pločevine. Nova pa je tudi lakirnica, ki ustreza vsem tehnološkim in okoljevarstvenim predpisom, kar je potrdil ekološko-tehnolo-ški inštitut iz Ljubljane. Tako v KlT-u zdaj že nekaj časa sami lakirajo svoje izdelke in jim jih ni treba več voziti v Mursko Scf boto. Povrh pa je še kakovost boljša. Sploh si, kot je povedal Štefan Tibaut, zelo prizadevajo za kakovost svojih izdelkov, saj Je tudi to eden od adutov v boju s konkurenco, ne pa le cenejša opremi ima pomembno vlogo tudi stabilnost opreme, zato je seveda ne izdelujejo iz tanke pločevine. Vsekakor pa ne opreme za skladišča. Samostojni podjetnik Štefan Tibaut iz Žižkov ne izdeluje le ponudb, sklepa tudi pogodbe, skrbi za nemoteno delo in če Je treba, tudi sam pristopi k stroju. - Foto: Š. S. izdelava. Ugotavlja, da kupci vedno bolj cenijo kakovostne izdelke, četudi so morda nekoliko dražji od tistih, ki bi jih lahko uvozili iz Italije. Pri trgovinski Zasebnega podjetnika Štefana Tibauta sem seveda vprašal tudi o nagrajevanju delavcev. Vem in tudi sam je povedal, da je zaradi dobre organizacije dela delovna storilnost na vrhuncu, zato so plače nekoliko višje kot za posamezne stopnje izobrazbe določa kolektivna pogodba. Po-membo je tudi, da pri plačilnih dneh ni zamud, da so delavci dobili nadomestilo za dopust in tako naprej. Kako naprej? Štefan Tibaut je sicer ustanovil tudi družbo z omejeno odgovornostjo, ki pa ni zaživela in Jo Je dal izbrisati iz registra. Primernejša organizacijska oblika se mu zdi samostojno podjetništvo. Najbrž ima to večjo težo, ker za obveznosti kot fizična oseba odgovarjaš z vsem svojim premoženjem. Glede na to. da Še nastajajo nove trgovine in da mnogokje staro opremo posodabljajo ter da se KIT-u Žižki odpirajo možnosti tudi v izvozu, se ni bati jutrišnjega dne. Seveda pa je treba biti tudi previden in imeti »v ognju« kak nov izdelek, s katerim hitro nadomestiš prejšnjega. Tako Je tudi v tej obratovalnici. Zanimivo pa je, da tudi zdaj, ko gresta dobro v prodajo trgovinska in skladiščna oprema, ni opustil izdelave raznih kleparskih izdelkov in tudi ne dimnih vratc. Le kako naj bi jih, ko pa so bila korak k večjim izdelavnim pro- jektom. Š. SOBOČAN 6 vestnik, 9. novembra I99j 'ntervju Pogovor s Kolomanom Cigiitom, direktorjem Območne gospodarske zbornice za Pomurje Zbornica se ne želi vmešavati v dogajanja v podje^ih Pomurska zbornica je nosilec slovenskega gospodarskega sodelovanja z Madžarsko - Poslovne borze prispevajo k navezavi gospodarskih stikov Z izvolitvijo mag, Jožka Čuka za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije dobiva zbornični sistem nekoliko drugačno obliko delovapja. Tudi v praksi prihaja do njegove večje decentralizacije, kar pomeni, da postajajo območne gospodarske zbornice pri svojem delu avtonomnejše. Ob novem vodstvu Gospodarske zbornice Slovenije so nove organe izvolili tudi v območnih zbornicah, novi upravni odbor Območne gospodarske zbornice za Pomurje pa je za direktorja te ustanove ponovno imenoval Kolomana Cigiita, U je to funkcijo opravljal že doslej. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjem delu zbornice in o aktivnostih v tem Času, KOLOMAN CIGLT: Območne gospodarske zbornice sicer niso pravne osebe, to pa ne moti, če je politika Gospodarske zbornice Slovenije takšna, da ustvarjalnim ljudem v teh zbornicah omogoča kreativno in samostojno delovanje do gospodarskih subjektov, do okolja in tudi do sosednjih regij. Moram reči, da je politika osrednje zbornice zlasti v zadnjem času naravnana v to smer in tudi naša območna zbornica je na tem področju precej samostojna. Po letu 1990 je bila pomurski območni zbornici dodeljena vloga za sodelovanje z Madžarsko ter s sosednjimi avstrijskimi in hrvaškimi regijami, vendar se je ta vloga od časa do časa spreminjala. Zdaj je spet takšna, kot si želimo, in tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je ob zadnjem obisku v Železni in žalski županiji posebej poudarjal, da osrednja slovenska zbornica decentralizira svoje delovanje in to se že kaže tudi pri gospodarskem sodelovanju z Madžarsko. neposredno srečanje gospodarstvenikov in dajejo zato tudi najboljše rezultate. Območna gospodarska zbornica za Pomurje je bila v zadnjih letih organizator več takšnih borz, zlasti v sodelovanju z županijskimi zbornicami na Madžarskem. Kakšni so rezultati tek aktivnosti? KOLOMAN CIGOT: Naša zbornica je z organizacijo poslovnih borz začela po letu 1992, zdaj sodelujemo že z devetimi županijskimi zbornicami in z vsako pripravimo letno vsaj eno poslovno srečanje. Ker se na eni od takšnih borz zbere običajno več kot 100 udeležencev, pomeni, da se letno opravi čez tisoč stikov in zato tudi rezultati ne bi smeli izostajati, V začetku smo sicer z anketami skušali ugotavljati rezultate teh srečanj, vendar jeobseg sodelovanja zdaj že takšen, da tega več ne zmoremo, saj smo kadrovsko prešibki. Sicer pa se rezultati poslovnih borz kažejo zlasti v obsegu blagovne menjave med državama, ki se je poletu 1991 nenehno povečeval uvoz za več kot dvakrat presega izvoz. Ob županijskib zbornicah iz Madžarske Območna gospodarska zbornica za Pomurje sodeluje tudi z regijskimi zbornicami iz Avstrije in Hrvaške. KOLOMAN CIGCT: Pomurje je obmejna regija, zato naša zbornica sodeluje tudi z gospodarstvom sosednjih hrvaških in avstrijskih regij. Stiki z medžimur-sko županijo oziroma tamkajšnjo zbornico so na ustrezni ravni, žal pa se je obseg sodelovanja_ med gospodarstvom zmanjšal. Žal je pač tako, daje na hrvaški strani politika odrejala raven in možnosti gospodarskega sodelovanja, vendar letos ugotavljamo, da se stva. Računamo, da bodo prvi trije podprojekti dobili svojo zasnovo še do konca tega leta. Proti koncu leta naj bil končan tudi projekt, ki ga pripravljajo ministri vo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za promet in zveze, Ker je naš krovni projekt namenjen predvsem gospodarskemu razvoju, naj bi projekt, ki ga pripravljajo omenjena ministrstva, predstavil posledice nekaterih posegov v prostor (namakanje, hidroelektrarne, ceste, železnica). Območna zbornica je tudi nosilec aktivnosti za pripravo kataloga regijskega gospodarstva. Kak- bi bilo, ne bi uspeli pri avtocesti in pri nekaterih drugih aktivnostih, kot denimo v odboru za kmetijstvo, ki se je zavzel za reševanje problematike v Mesni industriji Pomurka. O avtocesti so mnenja sicer deljena, vendar smo v območni gospodarski zbornici prepričani, da če bi avtocesta obšla Pomurje, bi to neugodno vplivalo tudi na gospodarski razvoj regije. Iskanje lastnikov za Mesno industrijo Uvodoma ste dejali, da se zbornica ne vmešava v dogajanja v posameznih podjetjih, vseeno pa je prav iz vaše ustanove prišla pobuda za reševanje razmer v Mesni industriji Pomurka, Če ste se že hoteli vključili v tovrstne aktivnosti, pa se zastavlja vprašanje, zakaj tega niste storili že prej? KOLOMAN CIGCT: Območna gospodarska zbornica se je v aktivnosti okoli Mesne industrije vključila 11. julija letos, ko je bila na upravnem odboru podana in- Blagovna menjava z Madžarsko Podatki o jininju otee^ blagovne menjave med Slovenjjo in Madžarsko kažejo, da se je le-ta po letu 1991 nenehno povečevala. Podatki, ki jih objavljamo, so v milijonih ameriških do- tarjev. leto Izrez l'tni Skt^ 1991 1992 1993 1994 1995 (l-VH) 36,97 67,4$ 87,75 98,65 67,57 54,68 144.38 164.79 191,80 153,64 211,83 252,54 290,45 221,21 Navzoči v devetih madžarskih županijah Ena od oblik, ki prispevajo k krepitvi gospodarskega sodelovanja med regijami oz. državami, so prav gotovo tako imenovane poslovne borze. E bistvu so te borze in seje tako rekoč potrojil. Do takšnega povečanja pa je prišlo tudi zato, ker se je Slovenija z nekdanjega jugoslovanskega tržišča precej preusmerila na madžarsko tržišče, od koder uvaža predvsem kmetijske proizvode in surovine, Žal pa ima Slovenija pri blagovni menjavi z Madžarsko precejšnji deficit, saj naš Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota pripravljajo podlago za zaščitno ograjo oz.zvočni zid pred hišami v Dolgi vasi, ki so zgrajene tik oh mej-netn prehodu. Tudi zadnji predlog večjega dela lastnikov, da bi hiše prodali državi in se odselili, ni uspel, ker se s tem niso strinjali prav vsi stanovalci. Zato so začeli uresničevati obljubo, dano že ob predzadnji zapori ceste: da bi obvarovali stanovalce pred hrupom in smradom, jim bodo pred hišami postavili zvočni zid, še prej pa so jim morali urediti tudi vododvodno omrežje in dostopno cesto tik za ograjo, ki Jo bodo uporabljali te stanovalci za svoje potrebe. To bo v resnici velik ločevalni zid in ne nedolžna okrasna ograjica. V četrtek (danes) naj bi prišli delavci specializiranega ljubljanskega podjetja, ki bodo na pripravljen« podlago postavljali konstrukcijo - najprej bo betimski del, zgoraj pa leseni. BBP Tehnološki eenler v Lendavi v ministrstvu za a* nost ra telmologijo pod vodstvom sedanji^ ministra dr. Rada Boh^ posebno skrb namsnj^ ustanavijaiiju tehnologi centrov to s teni k decentralizad^ zaaDStv^ nega to raziskovalne^ 4* la. V sdaiwmgtt aa vyaj|yet4 d-AZvlr dnevnem redu nabralo kar šestnajst točk. n ™ pomudili pri M'bili)« .i"odškodnine ^lja^*''il iia razvrednotenje 4tl> * lla Odla. '^lagališču komunalnih 1^'1“ *sti- Z njim w?^ilo " obiranje sredstev za v prebivalcem, ki ži-in d,?’’®'*''' iiii^iii odlaga-is ®tapo prve t-"»črt/"'*® pripraviti drugo b'^^ne gradnjo rastlinske odlagališču 11 kil kmalu izvesti ada-hiso h "“^O2iti zemljo. Svet-^i^tnSevali, kdo je >ai(iS do rente. Direktor ko-'i " je povedal, .i?"’eniv»‘'®"*'l*'da ' v’.”® taVf Ib druge 11» odloke že zdavnaj ks?® potrebno dodati, ' i■ Se a zj Ehira krad'^''^^ občini ter naj i’’!" čistilne naprave. Josief Balašk« pa je spraševal, ali je smisleno določati dvotedenski in enotedenski odvoz smeti. Kajti eni imajo vsak teden poln smetnjak, drugi pa poleg njega še štiri vreče. Tako tisti z enotedenskim odvozom plačajo več, smeti pa imajo vsi približno enako. Dejansko pa se jih vsak teden nabere za več kot za en smet-pjak. Mnogi so sc strinjali, daje potrebno smeti odvažati vsak teden. zbrani denar pa naj je za razvoj komunale. Direktor komunale je odvrnil, da bo od novega leta v lendavski občini samo še dvotedenski odvoz. Sprejeli so tudi osnutek odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka za obnovo vinogradov v predelu Lendave, Doline, Pinc in Čentibe in izrabi zemljišč po izvedbi agromelioracijskih del. Na seznamu priloženega gradiva dov, ki bodo dobili sredstva za obnovo. Svetniki so se vprašali, ali je bilo poskrbljeno, da so vsi izvedeli, da lahko zaprosijo za subvencije. Alberta Giorgiuttija pa je zanimalo, zakaj prav v vinogradništvu, kajti od vinogradništva nihče ne živi, ter dodal, da so druge kmetjjske panoge zapostavljene. Župan Jožef Kocon je pojasnil, da kmetijska inšpekcija nadzira sorte grozdja, ki se financirajo, in da so bili ljudje seznanjeni s tem, saj je bila objava v Nepujsagu in Vestniku, ter da vsi kmetje nikoli ne bodo vedeti za vse subvencije. Tisti, katerih sc to tiče, pa zanje gotovo izvejo. Obstajajo pa tudi regresi za pšenico, koruzo in drugo. ALEKSANDRA N. RITUPER SOS« telefon za ženske in otroke, Žrtve nasitla 0614419B3al6782, od tS, do £3. ure. dila tudi prva obravnava odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med ulicami Štefana Kovača, Se-veijevo in Borovo jakovo ter mestnim parkom, V bistvu gre za namensko opredeljen kompleks pri prvi osemletki v velikosti 3,1 hektara. Po zazidalnem načrtu je tu predvidena gradnja nove šolske telovadnice, ki bi občasno prevzela vlogo Športne dvorane za vadbo iger z žogo ter tekme v odbojki in košarki, novega šolskega atletskega stadiona oziroma atletskih naprav na vzhodnem delu kompleksa med šolo in parkom ter zunanjo ureditev okolice objektov s parkirnimi površinami in dovozom ter avtobusnim postajališčem za učence v severozahodnem delu. Hkrati naj bi uredili tudi dodatne zelene površine ob ulici Štefana Kovača in Severjevi. Kot je pokazala javna razprava, mesto Murska Sobota potrebuje večnamensko dvorano večjih razsežnosti, vendar te vloge ne bi mogla prevzeti šolska telovadnica. Zato je treba v prihodnosti predvideti gradnjo športnega parka z vsemi spremljajočimi objekti na novi lokaciji. Kot je povedal predsednik odbora za urbanizem Drago Šiftar, so se zavzeli za sprejetje tretje različice, upoštevajoč mnenja Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Bili pa so tudi za »mehki« prehod iz mestnega parka v šolo, pri čemer so imeli pred očmi predvsem to, da se ohrani čim več zelenih površin. Direktor ZEU, družbe za načrtovanje in inženiring Murska Sobota Janez Orl pa je med drugim dejal, da bodo morali ob tej naložbi razmišljati tudi o preusmeritvi prometnih tokov, pri čemer je omenil desno zavijanje z ulice Štefana Kovača, na severni strani ob Severjevi ulici pa bi z obveznim levim zavijanjem zagotovili varen dostop obiskovalcev. Predvidevajo tudi okrog 75 parkirišč, do katerih bi bil možen dostop z vseh mestnih strani. V razpravi je Martin Žižek omenil, da ni nikjer govora o kolesarski stezi, po mnenju Nadje Ivanc -Miloševič pa bo treba na vsak način obdržati zelene površine, medtem ko ob načrtovanem platoju ni primerno mesto za drsališče. Vladimir Goldinskij pa ni bil za parkirišča ob Severjevi ulici, ampak za več zelenih površin. Podobnega mnenja je bil podžupan Božo Kuharič, medtem ko je Josip Keiemen dejal, da v novi šolski telovadnici ne bi prirejali uradnih tekem, kot je zapisano v 6, členu omenjenega odloka. Po njegovem želijo na majhen prostor stlačiti vse, zato naj bi atletski stadion prenesli kam drugam. Drag« Šiftar pa jc pripomnil, da ta naložba ne more biti nadomestek mestnega športnega parka. Potem ko je župan Andrej Gerenčer pojašnil, da gre za šolsko telovadnico, kjer bi bila lahko dodatna vadba za odbojko in rokomet, da parkirišče ne sodi na dve mesti in da je treba zelene površine prepustiti otroškemu igrišču, so svetniki sprejeli prvo branje odloka o zazidalnem načrtu pri prvi osemletki in z nekaterimi pripombami tretjo varianto načrtovane gradnje. V nadaljevanju seje so potrdili predlog za razrešitev Člana upravnega odbora Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota Štefana Bunderle in namesto njega imenovali An« Kapun, pravnico iz Murske Sobote. Na koncu pa je župan v kratkih obrisih predstavil razvojni načrt mestne občine do leta 1998. MILAN JERSE za poznejši čas Da bo defitev premožeiya nekdanjih tdtčin na nove eno najtežjih opravil, je bilo jasno že ob snovanju zakona o lokalni samoupravi. Toda ob političnih prerekanjih o številu novih občin je bilo to vprašanje potisnjeno na stranski tir, zalo so lahko samo optimisti pričakovali, da bo premoženje razdeljeno v zakonsko določenem roku, ki je bil določen za konec septembra. Do takrat bi namreč moralo imeti vseh 147 norih slovenskih občin urejena medsebojna premoženjskopravna vprašanja. Taka delitev pa vsekakor ni preprosto opravilo, sni je bilo treba storiti še kaj več kot le razdeliti zemljišča, stavbe, avtomobile, umetniške slike in drugo. Z delitvijo nepremičnin, ki so bile v lasti prejšnjih občin, naj bi nove občine ne imele večjih težav. V to premoženje so zajeta zemljišča (stavbna, kmetijska), stavbe, stanovanja, poslovni prostori, ceste, prometni in komunalni infrastrukturni objekti. Ker cest preprosto ni mogoče seliti iz ene v drugo občino, je treba upoštevati prvo pravilo za delitev, to je po legi, kar pomeni, da bi ta vrsta premoženja pripadla občini, na območju katere je. Težje pa bo očitno pri vseh drugih zadevah. Zato bi premoženje delili Se glede na udeležbo posameznih delov občine pri z^ota-vljanju in oblikovanju premoženja, sedanja bremena in prihodnje terjatve. Pa poglejmo, kako daleč so pri tem odgovornem poslu prišli v svetu ob Muri! Nič kaj lahko delo seveda čaka devet novoustanovljenih občin, ki so nastale na območju nekdanje velike soboške občine. Zdaj je namreč ustanovljena tudi Mestna občina Murska Sobota, ki je prevzela vrsto nalog za pravično razdelitev premoženja. Zvedeli smo, da so po dolgotrajnih in mučnih usklajevanjih različnih interesov vendarle uspeli sprejeti temeljna izhodišča za razdelitev premoženja nekdanje soboške občine. Najdlje so prišli pri delitvi premoženja sklada stavbnih zemljišč in nekdanjih občinskih stanovanj. Povsod drugje zadev ne bo možno izpeljati brez težav. Tudi nekdanja lendavska občina, ki je sedaj razdeljena na pet novih, in sicer občine Lendava, Turnišče, Kobilje, Odranci in Črenšovci, se ukvarja s podobnimi problemi. Najprej so skušali dokončno sprejeti merila za razdelitev premoženja nekdanje lendavske občine, zatem pa so se načeloma dogovorili o razdelitvi premoženja sklada stavbnih zemljišč, ki znaša po njihovih ocenah okrog 14 milijonov tolarjev. Pri merilih za razdelitev tega premoženja so predvsem upoštevali število prebivalcev v posameznih novoustanovljenih občinah. Manj težav pričakujejo tudi pri razdelitvi stanovanj nekdanje lendavske občine. Ugotovili so namreč, da ive^5. a:50 AM Marski SolvoS že korak RavaB ob zaključku tega prispevka smo uspeli dohiti osBEitek iffemt^nlske d^tvese bilance bivše občine Mnrska Sobota. V njej so podrobtrisic navgiiigBt . poaiem&^ za sprejem delitvenih razmerij. Po njih odpade na Mestno občino Murska Soboti 44^94 odstotiuijavse ponhe, na Beltince odstotka, na Mo- ravske Toplice 9.63. im Pu-conce ne Cankovo-Tiši- no 8,02, na Kuzmo 5,91, na Rogašovce 4.06, na Gorme Petrovče 3,74 in im Hodoš4a-lovee 3,66 odstotka. Prav v MM razmerju j« tudi deSivena bilanca premoženja proračuna ter upravnih In državnih organov bivše soboške občine. Zupani sovmn-tanovljeaih občin so s preiŠ^i^ bilanc stanovasf skega sklada, sklada stavbnih zemljišč, sklada za vzdrževanje zakJoniišČ. bilanco sred-slcv za urejanje kmetijskih zemljišč, za zdravstveno varstvo živali in naravne nesreče. Tako bi staiMvanjski sklad raz-delfli takole: 45.05 odstotka bi odpadlo na Mursko Soboto, 13.32 na Beltince, 9,68 na Gankovo-Tišino. 9,12 na Moravske Topilce, 8,65 ni Pu-concc, 4,69 na Kuzmo, 3,94 na Ri^ašovce, 3,04 na Gornje Petrove« in 2.51 odstotka na Obilno HodoššalovcL Ddi- tvem bilasca sklada stavbnih zeari^ pa kaže, da vrednost sUnovanj bivše soboške obči-nek ocenjujejo na okrog 40 milijonov tolarjev, Pri tem M kar 86.81 odstotka te vrednosti in terjatev odpadlo na Mc-stno občino Murska Sobota, na druge ozimne pa bi odpadel le manoS delež. Omenimo Se ključ za t^^litev vrednosti lcmet|jsldhzem8išč. Pritembi največji delež, in sicer 21,33 odstotka, pripada! Občim Moravske TnpHce, sledijo pa Puconci s 15,59 hi Hodoi-Saio-vci z 1 i,36-odstolnim deležem, Prav tako je zanimiv ptt-diog delitve premoženja javnih zavodov ia javnih podjetij, ki je pripadal biv« sobo Ski občani. Tako bi v selastai-štv« bivših štirih pemarskih ebčb spadali nari«laji ol^-tl; Bolnišnica RaMČan, F2C, Gimnazija,,Srednješolski cea-ter, Ekasomska šola, Adtaim-strativnašola.pSK,DwHae«»-cev, Medkifiska la Kmctij^a šola. V solastništvo, katere usta novi teii je bila bivša Občina Murska Sobota, pa spadajo osnovne Šole, VVO, kul-tumi domovi in dvorane {kinodvorana), športna igrišča in dvorane, javna podjetja In deleži v dru^ gospodarskih organizacijah, gradovi in domovi, ki niso tast KS, je kar 89 odstotkov teh stanovanj na območju sedanje Občine Lendava. Dosedanja praksa pa kaže, da bo še najmanj težav z delitvijo premoženja povsod tam, kjer ni bilo večjih ozemeljskih sprememb. To velja seveda za Občino Ljutomer, ki je edinole z izjemo vasi Bolehnečici ostala v celoti v mejah stare občine. Povsem drugačno pa je stanje na območju nekdanje gomjeradgonske občine, kjer so nastale tri nove občine, in sicer Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij. Do predvidenega roka jim ni uspelo pripraviti delitvene bilance. Strokovne službe Stare in nove Občine Gornja Radgona pa so uspele pripraviti premoženjsko bilanco. To so storili na osnovi knjigovodskih podatkov, dopolniti pa jo bo treba še s popisom premoženja. Po dolgotranjih prizadevanjih in prepričevanjih so vendarle storili prvi korak pri razdelitvi občinskega premoženja. Dogovorili so se namreč o delitvenem ključu pri razdelitvi ostanka lanskih proračunskih sredstev stare radgonske občine. V okviru dovoljene porabe je nova Občina Gornja Radgona dobita 54,98-odstotni delež. Občina Radenci 32,50 in Sveti Jurij 12,52 odstotka skupnega zneska ostanka proračunskega denarja, ki je znašal nekaj več kot 24 milijonov tolarjev. Nori občini Radenci in Sveti Jurij pa imata določene koristi tudi od še nerazdeljenega premoženja, saj Občina Gornja Radgona vse prihodke od nepremičnin nakazuje obči- ni, v kateri je nepremično premoženje. MILAN JERSE S vestnik, 9. novembra 199^ T^ociala, šolstvo, zdravstvo Otroška dramska besedila Pepelka, škodljivci in marsikaj V skoraj vsaki osnovni in srednji Šoli delujejo gledališča, vsi pa se ubadajo s podbninil težavami, češ da ni primernih besedil za šolska gledališča. Ali so le-ta dolgočasna in neznamiva ali so prezahtevna in ni dovolj časa, da bi jih naštudirali, ali Jih že vsi poznajo ali pa je narobe kaj drugega. Tako se Je članom otroškega gledališča Osnovne šole France Prešeren iz Črenšovec porodila ideja, da sami napišejo besedila in Jih tudi preizkusijo na odru. In ne samo to, ta besedila so tudi izdali v , zbirki Pepelka, škodljivci in še marsikaj. Poslali so jih osnovnim šolam in dobili veliko pozitivnih odzivov na svojo zbirko dramskih besedil. Nekatere slovenske šole so po njihovih besedilih že uprizorile gledališke predstave. In kako so nastajala besedila. Mentorica in učiteljica Majda Frančič je že dolgo opazovala njihovo kreativnost pri dodatnem pouku, nekaj časa so pisali pesmice, njihova kreativnost pa seje začela počasi Še stopnjevati. V zvezku Andreje Sever, lanske osmošolkc in danes že gimnazijke, je nastala igrica Pepelka. Je zgodba o Metki, sodobni Pepeli, s katero doma mačeha in polsestri grdo ravnajo, zaradi svoje pridnosti in poštenosti pa jo toliko lepše sprejmejo sošolci in prav zaradi tega na koncu tudi zablesti. Začeli so pisati še drugi, in nastajalo je vedno več iger, kot so Iztrebljanje škodljivcev, Noro na kubik, Pozor, nevarnost v garderobi, Tudi jogurti letijo in Pika, Pika, Pikica, katere so napisali lanskoletni učenci šestega in osmega razreda. Frančičeva je razložila, da dramska besedila niso napisali samo najboljši učenci, ki pri pouku najbolj blestijo, ampak vsi, ki imajo voljo do takšnega dela. Učenci pa je imajo veliko, imajo tudi bujno domišljijo, veliko svežih idej in veliko kreativnosti. To kreativnost pa je potrebno še spodbujati in pravilno usmerjati. Igrica Pepelka, napisana in uprizorjena, jim je daia zaleta, da so se lotili tudi drugih. Snovi napisanih besedil so iz vsakdanjega življenja, nič olepšane, ampak takšne, kot so v resnici, in o takšnih osno- vnošolcih, kakršni so oni sami. Tudi razplet se ne odigra v j vuvsulvm, Kafki »ni vui ^dini. i uui riiz,pi6i. bc nc uui^a y obliki moraliziranja, ampak tako, kot se pač normalno zgodi I in kakor je tudi prav. Ukvarjajo se z velikimi težavami in težavicami, s skritimi željami in upi. So zgodbe o tem, kako prvič izrečeš vprašanje, ki si ga starši najmanj želijo, in sicer j ali greš lahko v disko, o prvih cigaretah, o menstruaciji, o za-j peljevanju, o velikih ljubeznih osnovnošolcev in puberteti, I Osnovnošolci se v svojih besedilih odkritosrčno lotevajo j svojih problemov in tabujev, ki jih odrasli ne razumejao več I ali pa sc jim ne zdi potrebno, da bi se «s takšnimi nepo-!! membnimi stvarmi* sploh ukvarjali. Posebno priznanje si zaslužijo vsi, avtorji besedil Aleksandra Sekereš, Urška Horvat, Štefka Horvat, Jerneja Jakopina, Primož Gjerkeš, Edita Žalik, Andreja Sever, Julija Hagymaš in verjetno še kar nekaj učencev in prijateljev, ki so pomagali s svojimi idejami, mentorica Majda Frančič ter vsi, ki so sodelovali pri realizaciji tega projekta, Črenšovska šola ni ena od redkih šol, kjer nastajajo podobna besedila ali pa kako drugače predstavljajo svoje aktivnosti, ampak so eni od redkih. Če ne edini, ki so si upali to predstaviti širši javnosti in so svoja besedila vnesli v kataloški zapis o publikacijah pri Narodni in univeritetni knjižnici v Ljubljani, Naj ta zbirka dramskih besedil opogumi tudi druge mlade ustvarjalce in mentorje v osnovnih in srednjih šolah! Aleksandra Nana Rituper Hočejo biti nekaj več VVZ Lendava zaenkrat še skupen zavod - Temeljito obnovili vrtec v Tomšičevi ulici - Dokaj pester obogatitveni program Težko Je slediti nekomu, ki neprekinjeno niza misel za mislijo, kot da bi kje s pritiskom na skriti gumb zavrtel posneto pripoved o tem, kar se dogaja v njegovem delavnem okolju, kakšni so njegovi pogledi, izkušnje ...To spoznapje se mi je globoko vtisnilo v spomin ob obisku vrtca v Tomšičevi ulici v Lendavi, kjer sem se pogovarjal z ravnateljico te ustanove BLANKO GERIČ, ki je tudi ravnateljica Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava, v katerem so združeni vsi vrtci prejšnje skupne lendavske občine. Tja pa sem se napotil z namenom, da bi zvedel kaj več o prenovi vrtčevih prostorov, vsebinskih poudarkih njihovega dela in razmišUanJih o prihodnji organiziranosti vrtcev na tem območju. Oblikovanje pozitivne samopodobe »Tvoja prva dolžnost, človek, je, da se osrečiš, kajti le če boš srečen, boš lahko razveseljeval, bogatil in plemenitil svet, ki te obdaja ..,«To je nekakšno vodilo pri njenem delu, ki ga prenaša tudi na svoje sodelavce oziroma sodelavke v vseh vrtcih pa tudi na otroke in starše. Gre za oblikovanje pozitivne samopodobe, ki vUva na voljo do dela, ustvarjanja ... Otrok si prav v vrtcu začne oblikovati svojo osebnost, odnos do okolja in življenja nasploh, zato je zelo pomembno, kakšne temelje mu zgradimo na začetni poti njegovega odraščaitja. Vrtec po dvajsetih letih precej obubožal Vrtec v Tomšičevi ulici v Lendavi so postavili (montažni objekt) pred 20 leti, To sicer še niso kakšna visoka leta, ki bi terjala temeljito obnovo stavbe, toda kaj, ko je obubožala oziroma do-trajala skoraj do temeljev! Morda zato, ker nikoli ni bilo dovolj denarja za sprotno vzdrževanje. Zdaj pa bo račun toliko višji. Naložbena vrednost znaša kar okrog 45 milijonov tolarjev. Polovico denarja so zagotovili v proračunu Občine Lendava, za poravnavo drugega dela pa seje obvezalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, Z Nekaj posebnega pri otroškem vrtcu v Tomšičevi ulici v Lendavi, ki so ga pred dnevi temeljito obnovili, je tudi tale lesena gugalnica, ki so jo izdelali in postavili umetniki Kiraiy, Gerič in Varga. Uvodna tema s tem Še zdaleč ni bila izčrpana, ampak sem poskušal povzeti le njeno bistvo. Ob kakšni drugi priložnosti pa bi se kazalo o tem razpisati tudi širše. deli so začeli avgusta in jih končali te dni. Medtem so morali otroke - v to enoto jih je vpisanih okrog 140 - vrazseliti« po okoliških vrtcih, saj je bilo delo v matični stavbi onemogočeno. Pred medobčinskim otroškim parlamentom na OŠ Bakovci Ne, hvala! rfJS! ____ 5^5* ■ ISS 'M 03 I ■ J I BLANKA GERIČ veliko stavi na pozitivno samopodobo, zato veje iz nje sproščena energija, ki jo razdaja otrokom in svojim sodelavcem. Nekateri starši so imeli zaradi tega nekaj težav, ker je bilo potrebno otroke voziti ah spremljati nekoliko dalje kot sicer, vendar so bili o tem pravočasno seznanjeni in so to tudi z razumevanjem sprejeli. Pomembno je, da je zdaj njihov vrtec lepši ter da imajo otroci, vzgojiteljice in drugi zaposleni dosti boljše razmere za delo. In kaj so pravzaprav pridobili? Od zunaj so vrtec »preoblekli« z demitno fasado, obnovili so vse tlake in inštalacije, uredili nove sanitarije, klubski prostor za starše, razširili pralnico, v celoti obnovili tudi kuhinjo in opravili še nekatera druga dela, »S tem je dobil objekt dušo. Otroci potrebujejo največjo kakovost, a tudi najboljše zanje ni dovolj dobro. Želim si, da bi ust- Steblo vkiJučemK ^-4 K otroške sneg « lendavski občini««je i^"^ ■ '»»»ni L boy ah gmraie, Bojije se, ds bu radi iežav v Idelavei ea diugih podležih dsti. gg že dogi^a, ss Tog J5 ‘ le za klasične preglede w ia Juasivjic ptceivM*. -radi tega ne bi bili nekaj več, i* I gačni). ampak izvaja z njiro' I sproščen način - ob pejinic^'- j zgodbicah, igri, plesu in nino'*'' , Igli, p*,„„ joge - določene telesne deja’^’^ sti. Obiskuje tudi vrtčeve kuBirt' in svetuje, kakšna naj bi biiap'" da bi bila res 4i’' Enkrat tedeiM'' hrana otrok, primernejša. —- . pripravi tudi predlog za zd* kosilo. Tako ponudijo otrni/^' predvsem veliko sadja in zei^V ve, mlečne izdelke, jedi Iz iP* večkrat kuhajo ajdovo ah P*;’**^ no kašo, belijo z olivnim oO®'®’ uporabljajo rjavi sladkor, vijajo naravne sokove me' poleg tega posebej ukvaiji^'’ I ve, zervansov idr. Doktor vsemi vzgojiteljicami pn --vanju njihove pozitivne sa " dobe (razne vaje, ti J,4* \ in evf-tuie ■‘1’™ jdfr ti raku idr.) in svetuje jj. Eden od njegovih kadi le še okrog 10 delavcev, ki so ________________4;in vec UD".. starši pa ne vodijo več otrok z doma, ker vedo, tem škodili njim in ogrožali m** vje drugih malčkov v vrtca da je poskrbljeno tudi za ga zobozdravnika. Pestri obogatitve^ programi Lahko bi rekli, da ima novarstveni zavod ij pestre obogatitvene Svojčas smo temu reku interesne dejavnosti. otroku ponudijo vse tistimi, ki kažejo, da si tudi sposobni doseči več- P® lajo tudi dodatno. Pri^J^ dt- uP' S! V^ojno-vai^eni zavod Lendava Je vfe^očetuh iz prejšnje skupne lendavske občine. Obiskuje jih 16'7*^ ■ --jj; I stR«.Ks0£a^re^ei3Sv42(^daB.K«f wSiWl(’£'‘;i'/ ' ».»kult 3'A ..dl ' v tai^nem zavodu naj^ 3Q oddt^« i- Lendava po v^j vetietnmti čez čaa preoblikoval ______••» .. A_.„. .ir,* **u* <11? _ mdnfža v dva samostojna zavoda,se morda CKlIočili za kakšno drugo varimuti. Možno X da - - združeni dvojezični, v drugem pa tem še ni notenega dogovora. vrtctan-F** s' ti Te dni si mnogi, ki delijo z mladimi, še posebej prizadevno, da bi Jih prepričali, kako nevarno je za njihova življenja uživanje mamil, da bi torej zmogli reči alkoholu, cigaretam, hašišu, heroinu ... »Ne, hvala!« To je tudi gleslo letošnjih otroških pariamen- I varili take razmere v slehernem vrtcu - za srečno, ustvarjalno otroštvo vsakega otroka. Naša dejavnost seje zaradi nove lokalne samouprave znašla v drugačnem položaju, saj odloča o nas 5 županov oziroma 5 občinskih svetov. Moram reči, da smo pri vseh naleteli na razumevanje.* vezujejo tudi s starši, s pl vezujejo luui» smu-m -vseh področjih zelo dok‘r‘^ kaj množično sodelujem’- po-»Pri nas otroci vsat jejo, poslušajo pravbl^^ pjiji-dijo, slikajo, obliku/eJ” ‘ devamo si, da bi zapoimi tov po osnovnih šolah v Sloveniji. Na osemletki v Bakovcih pa se medtem že tudi pripravljajo na medobčinski otroški parlament (na isto temo), ki bo 15. tega meseca, organiziralo pa ga bo Društvo prijateljev mladine Bakovci, Poleg učencev in njihovih mentorjev iz vseh osnovnih šol nekdanje skupne Občine Murska Sobota pričakujejo tudi župane vseh novonastalih občin, predstavnike organizacij, društev, klubov..., ki delajo z mladimi ali zanje, da bi jim prisluhnili in pomagali pri realizaciji njihovih predlogov (finančno, s svojim znanjem, strokovnim delom idr.). Gost parlamenta bo tudi dr. Petrovič s Šolskega dispanzerja v M. Soboti, kije specialist za pomoč zasvojencem. To bo tudi priložnost za izvolitev predstavnikov učencev, ki se bodo udeležili državnega otroškega parlamenta v Ljubljani. Po besedah pedagoginje na OŠ Bakovci OLGE VREČIČ mladim ne kaže prepovedovati, ampak jim poskušati vliti optimizem, da bodo življenju lahko svobodno rekli: »Da!« Otro- Utrinek s šolskega otroškega pariamenta na OŠ Bakovci - dr. Petrovič pomaga pri delu eni od skupin. . ški parlament pa je le ena od številnih preventivnih oblik delovanja tistih subjektov družbe, ki jim ni vseeno, kaj počne naša mladina in kakšna prihodnost jo čaka. Zato nam ne bi smelo biti žal tudi denarja, ki ga dajemo za preventivne programe, s katerimi mladim zapolnimo prosti čas in jih osveščamo. Taki programi stanejo dosti matij kot zdravljenje zasvojenih z mamili. Včasih pa je Že prepozno. J. GRAJ Karitas v Murski Soboti V petek, 17. novembra, začne delovati svetovalni center KARITAS v Murski Soboti, Za pogovore bo odprt vsak petek od 16. do 18. ure v Murski Soboti v prostorih veroučne učilnice (prvo nadstropje) v Gregorčičevi 2 (pri katoliški cerkvi) v Murski Soboti. Oglasite se lahko osebno ali po telefonu 23 952. Svetovalnica je namenjena posameznikom vseh starosti, zakonskim parom in družinam ne glede na njihovo osebno prepričanje ali versko pripadnost. Odprta je vsem, ki so v kakršnih koli težavah in stiskah. Usposobljeni svetovalci vam bodo na voljo z informacijami, pomagali vam bodo pri odločitvah v kriznih življenjskih trenutkih ter pri iskanju rešitev. Vse sodelavce svetovalnice veže poklicna molčečnost. Posebna skrb za zdravje 90, ki nastaja v ijuocj. . otrok, ki zelo rad p’'®®' jvi , '■"^j prostor pod Vsi vrtci Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava so vključeni v projekt Zdrav vrtec, To pomeni, da si še posebej prizadevajo, da bi otrokom zagotovili zdravo prehrano in kar najbolj poskrbeli za njihov vsestranski telesni razvoj ter zdravju neškodljivo okolje. Tako so se odločili za stalno sodelovanje z zdravnikom pediatrom Gustavom Fodorjem iz Zdravstvenega doma Lendava, ki prihaja v vrtce, pri tem pa ne gre svoj prostor poo tcu, bo s tem nadalje^a ^oli in bo tudi kot ixJrB>« .,^1 našel lepoto v tem, lai** s znal zapolniti svoj takšnimi dejavnostmi.' j Obogatitveni progra' lijiisi i gajo plesno-ritmičn" I dejavnost, glasbeni »krožek« predstav). Igre iz žleščine, vrtec v to žuti in ob morju), pJ®*® .^(Uti^ za vse predšolske ottoi^ J idr. Organizirajo {n otroških folklornih Udi*'" vne kolonije ter nei« vijajo cicidan kot ško športno olimpJ^ao Jll £1 SOS s telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061441993 l«97S2, od 16. do 23, ure. »Skrivnost uspehai* dela človek tisto. 3 ampak v tem. d® dela.« Vse kaže, i sodelavci j. in njeni_____ gojiteljski poklic to najbolj trudijo dati od sebe - za njihovo da tie in vsestransko najbolj trudijo I 9. novAmhra 1995 9 metijska panorama I sonce, trta, grozdje, mošt in vino - naš vsakdan Vinska trta je starejša od človeka ^Joška trta spada k najstarejšim kulturnim rastlinam. Že človek kak postal pozoren na grozde divje trte. Toda preteči je moralo (Koc tet, preden je odkril '^skrivnost«, kako se iz grozdja naredi vino, lahko sklepamo po odkritju najmanj 8000 let stare sadnogrozd- ^“staliice i bližini Damiska. 11 pripomogle ij^ritviranju trte, saj so koze s obgiizovanjem nakazale člo-»obrezana« trta jeseni lep' Trta je ena redkih večletnih ^It, ■ pri kateri vsako leto pri rezi ... animo 50-90 % lesa, ki je zra-Prejšnjem letu. Rimljani so bili '”«vnovo glavni razšiijevalci vinske osvojenih pokrajinah, Z zsČMt — '""mcHiii puuajiuaii. z. iihv •“Sčanstva je bil tudi po-^ivcn vpliv *SKbtlo tu na širitev vinske trte. - lino dovoljeno uporablja-‘ufli • “to s« k trta širila Sredozemlja. Središče Si-bili samostani, ki so vzgoji- tildi r Riltivarje, primerne za hlad-P^atnebje, kot je sredozemsko. J,.J* ®®tstkje in marsikdaj v zgo-‘'^''arovalo pred raznimi pre-i|iic^' i” '('ižnimi boleznimi, vk-^lere * Danes vemo, da ne-■ vina delujejo antiviru-^/”'^®^t®rtcidno. Mešanica vode z vinom »0^ neoporečne pitne ^Poniebno higiensko vrednost, tišjih, ® * Sredozemlju zaradi ši« ^'^Peratur in s tem ugodnej-hiter razvoj škodlji-.^^brani in pomankanja vode vinske trte. Znan je ijvjT »Vino je najbolj zd-• higienična pijača.« (dl m *iiv Ši/-. trt I vinske trte ^hiki t hi J* muevujv^u le iti južno od ekvatorja, sonca in prilagodljiva tie |)j '■ “'1 esste na območjih, kjer h, nobena druga kultu- *®rttnitih tal Sredozenlja do ^itblatski pešca n, od sre-celinske klime, na str- trta je rastlina zmernega tMlhi ---------------------------- in ravninah. Današnja iAi,j j''^'4nska trta (Vitis vinifera) h trte (Vitis silvestris), “ območju Sred-“■^boda in Kavkaza. Lepa je ljudska misel, ki pravi: »Zemlja je trti mati, oče nebo, znapje vinogradnika in vinarja pa njegova usoda.* In z znanjem je človek skozi tisočletja selekcioniral trto, najprej z opazovanjem in razmnoževanjem samo boljših trt, danes pa s selekcijo v matičnih vinogradih. Do pojava trsne uši, ki seje pojavila v drugi polovici prejšnjega stoletja v Franciji in se je potem razširila po vsej Evropi in uničila vinograde, so trto razmnoževali z grobanicami, vlače-nicami ali pa ključi podtaknjenci. Edina rešitev proti temu škodljivcu je cepljenje žlahtnega dela (kulti-Varja) na ameriško podlago, ki je odporna proti koreninski obliki trsne uši. neodporna pa proti listni uši. Iz Amerike pa so prišle že prej v Evropo bolezni, kot sta eadij in pe-ronospora, edina avtohtona (»domača«) bolezen pa je rdeči listni ožig. Tla so vinogradnikovo naj večje bogastvo ter so občutljiv sistem talnih delcev, zraka in vode, v katerem živijo mnoge Živah in mikroorganizmi. Tla v vinogradu se štejejo še med posebno občutljiva, zalo zahtevajo večjo skrb in odgovornost. To postane jasno, ko se ugotovijo posebnosti vinogradništva: - na nagnjenih terenih so tla izpostavljena neprestani eroziji; - tla se zbijajo zaradi oskrbovalnih ukrepov, posebej Še, če so ti ukrepi opravljeni v neugodnih vremenskih in s tem tudi talnih razmerah; - vinska trta je monokultura, zato so določena zemljišča tudi sto in več let enostransko obremenjena. Nevarnost, da bi se zmanjšala plodnost tal v vinogradih, je velika. Ba bi ostala tla zdrava in plodna, ne smemo pretiravali s čezmernim rahljanjem zemlje in bojem proti plevelom, ampak moramo tla negovali smiselno. V Sloveniji imamo 33500 ha absolutnih vinogradniških površin, od katerih je zasajenih 21000 ha, kar je 2,5 % kmetijske zemlje. 82 % vinogradov je v zasebni in 18 % v »družbeni« lasti. Kar 32 % kmetij ima vinograde, zato je posestna sestava zelo neugodna, saj ima 38 % teh kmetij manj kol 0,lha vinograda. Le 10 % vseh teh kmetij ima več kot 0.5 ha vinograda. Ugotavljamo, da v Sloveniji v povprečju pridelamo 830000-960000 hi vina. Posredno živi pri nas od vinogradništva in vinarstva, če ne štejemo trženja vina, okoli 50O0O ljudi, kar ni zanemarljivo. Ne pozabimo tudi, da brez kakovostnega vina ni dostojnega gostinstva in turizma. ^Sonsko-Kapelske gorice ^anj grozdja kot lani J^^dgonski kleti so letos od kmetov prev-t J ^80 ton manj grozdja kot lani, za okoli Sso pa je manjša tudi lastna pridelava Radgonsltn-Kapdsldh goric je bila letošnja trgatev kolKin- ^Sorrsko-HapctelaligorKje ona lerosma uRaie’ »vm-ur iiliov * Ittnske. To kaže tudi odkup grozdja od zasebnih vinograd- Kmetijska zadruga Gornja Radgona lani odkupUa 508 trm, h L. vnMiu« naufivu« a«« .»»».-r— --- r ^28 ton. Manjši pridelek so imeli tudi v porjjetju 1 Oorice, kjer so lani na 300 hektarjih lastnih vinogradov ifttrg^ ---njvi JV iniij it« tongt»z(Ua, letos pa k .............—--------- - > IM, kije poškodovala okoli 110 hektarjev vtaogradov In - V ^riunladanskih mesecih, ko je trti cvetela. . . Radgonske gorice, ki predeluje grozdje iz lastnih vino-tržne presežke zasebnih vinogradnikov, opravljajo v teh *li(]j I trgatve sort traminec, rulandec in muškatni silvanec. * Radgonskih goricah namenili manjši vinograd za ‘rgatev. Tokrat so se odločili za sorto laški rizling, ki ga le 1.776 ton. K marušemu pridelku je ^rtunladanskih mesecih, ko je trta cvetela. odločili za sorto laški rizling, ki ga , -My _ -■oua.vv. jvrfkidll »tiJ OV vuivrviaa *J** -- Miklavža^ 6. decembra* Topla in sončna ^46rHi. ^^iPomAoii Hei 10 V Q L-nvAct MActA nAdohna lanskil čeprav v pi^ipomogla, daje kakovost mošta podobna lanski, čeprav , . ^‘"katve ni kazalo tako. L. KRAMBERGER '"^U trt»L Ud jc Kdh ni kazalo tako. Grozdje, mošt, vino in vloga človeka pri tem Vinogradniki se radi pohvalijo, da so pridelali kakovostno grozdje, a pri tem pozabljajo, da jim je narava precej pomagata. Usmerjali naravo (rastišče vinske Irte) in omilili negativne vremenske vplive ter pojave glivičnih bolezni in tudi škodljivcev samo s pomočjo kemičnih sredstev, je kratkoročna rešitev. Zato bi moral biti cilj večine vinogradnikov integralna pridelava grozdja, vprašati bi se morali, zakaj se je bolezen ali škodljivec pojavil, in pomisliti, ali ni to odgovor narave na našo lahkomiselnost in pohlep po denarju. Prišli smo pod vpliv izdelovalcev mineralnih in organskih gnojil (gnojila iz micelija kot stranskega produkta v proizvodnji zdravil) ter velikih fitofarmacevstkih firm. Pozabili pa smo, da premajhen življenjski prostor posamezne trte zaradi preobremenjenosti z rodnim lesom kljub preobilni založenosti zemlje s hranili vodi k težavam, ki bodo dolgoročno težko rešljive. Grozdje srno pridelali, zdravo ali nezdravo, pecljalnik je odstranil peclje, drozgalnik je zmlel jagode, stiskalnica jih je stisnita in pritekel je sladek mošt - začelo se je novo življenje ... Mošt je prevrel in že smo pri vinu, Vino je kakor človek, ima svoje rojstvo, otroštvo, mladost, zrela leta, starost in smrt. Ima tudi mnogo prijateljev in nasprotnikov pa tudi takih, ki so do njega ravnodušni. Do zdaj je uspelo človeku v vinu odkriti približno 700 različnih sestavin, od katerih so nekatere na meji dokazljivisti. Poglejmo si najbolj zanimive: - V vinu je 75-85 % vode, ne da bi jo dodajali ljudje, vendar je mnogo boljša od pitne, kajti na poti skozi trto v grozdno jagodo prinese s seboj raztopljene mineralne snovi, očisti pa se tudi nitratov in nitritov. Vino ima v povprečju 5-do 10- krat manj nitritov kot voda. - Takoj za vodo je največ alkohola, v povprečju največ etanola (912,5 %), kije med vsemi številnimi alkoholi edini, ki v zmernih količinah ni škodljiv. - Organskih kislin je v povprečju 58 g/1 (jabolčna, vinska, ocetna, citronska, mravljična...). Zadnje raziskave po nesreči v Černobilu so pokazale, da imajo vinske kvasnice pomebno vlogo, saj med vrenjem poleg ostankov škropiv in težkih kovin poberejo večino radioaktivnih snovi, zato svetujemo hiter prvi pretok takoj po alkoholnem vrenju. Najbolj sporne sestavine v vinu pa so: - SOj (žveplov dioksid) je že od časov Rimljanov sestavina, brez katere si zaenkrat ni mogoče zamisliti »naprednega vinarstva*, a se ga ob primerni tehnološki opremljenosti uporablja v manjših količinah. Po obstoječi zakonodaji je dovoljeno, da imamo v vinu do 35 mg/1 prostega SO, in do 250 mg/1 skupnega SO,, Ni pa tehnološki problem, pridelati vino s pod 100 mg/1 skupnega SO,. Po predpisih mednarodne zdravstvene organizacije bi lahko odrasla oseba, težka 70 kg, zaužila brez škode za zdravje z vinom 50 mg/1 SOj na dan, - Metanol kot sporna sestavina v vinu ni proizvod alkoholnega vrenja. ampak hidrolize pektina. Če se vsebnost metanola poveča, se pojavljajo razgradni produkti, ki so hud strup za živčni sistem. Njegova količina je odvisna od načina predelave grozdja (visoki pritiski pri stiskanju) ter dolžine in načina maceracije (fermentacije rdeče drozge zaradi izluženja barvila). Vino, naš vsakdan Slovenija je dežela vina. Na svetu ni dežele, kjer bi imeli na tako majhnem geografskem območju tolikšno bogastvo različnih sort vinske Ute in tolikšno pestrost vin, pridelanih pod vplivom sredozemskega ter panon-skocelinskega podnebja. Vino je bilo vedno obravnavano kot »hrana, zdravilo, poživilo« ter je še danes del različnih religioznih in ritualnih ceremonialov in pomemben element v socialnem življenju. Vino pa je tudi alkoholna pijača - droga, česar ne smemo zlorabljati. Zato je naloga vseh nas, da v okolju, v katerem živimo, posebej pa še v procesu šolanja mladostnikov, opozarjamo, da je vino več kot samo alkoholna pijača. Če pijemo vino kulturno, v zmerni količini in samo ob hrani, je vpliv alkohola na organizem minimalen, skoraj neopazen, oziroma ima na človekovo počutje razmeroma ugodne vplive. Vse to imamo zajeto v naslednjem stavku; »Kdor ne pije vina ob hrani, je prikrajšan za marsikateri užitek; kdor pije vino napačno, pokvari užitek sebi in drugim.« (De Richeliu) Sposodimo si še eno prelepo misel dr. Slavice Šilovec: »Občudovalcu in poznavalcu je vino čudovito dopolnilo k hrani, pomirjevalo po utrudljivem dnevu in blago poživilo.« Zadnja leta se dosti govori o kulturi pitja in lahko rečemo, da smo pri tem v ospredju vinogradniki, a ne samo zato, da bi »lažje prodali* svoja vina, temveč zato, da porabnika vina poučimo, kaj naj pije ter ob kakšni jedi in priložnosti. Pivce vina opozarjamo, da je vino dar narave, in ga moramo izvzeti iz skupine vseh drugih alkoholnih pijač, ki množično preplavljajo naše tržišče, včasih tudi pod krinko, da se ta alkoholna pijača najbolje meša s to in to »brezalkoholno«! In namesto konca Ker smo v Martinovem tednu, ko se mošt spremeni v vino, katerega bomo kulturno in spoštljivo uživali. saj smo ga letos pridelali manj, poglejmo, kaj je zapisano v poglavju o pitju vina v svetem pismu in Sira h ovi knjigi: /Vi vinu se ne izkazujJunaka, zakaj mnoge Je vino pokončalo! Kakor peč preizkusa jeklo v topilnid, tako vino srca porogljiveev v prepiru. Poživijajoče je vino za človeka, če ga zmerno pije. Kakšno življenje ima listi, ki pogreša vino? Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Ernest Novak, dipl. ing. agr. Ml h u & lll t* fr-A aJAM&JTo krt Ji) a LAfttCo t/ iflMO MJEC-o« ri>CX MA8.T/M£<- Slovenija se vključuje v evropsko strategija zatiranja stekline Polaganje vab z letali V akciji sodeluje tudi aeroklub iz Murske Sobote - V desetih dneh bodo na območju celotne Slovenije položili okoli 300 tisoč vab - Odgovorni opozarjajo na previdnost Steklina ima občasno tudi v Sloveniji večje razsežnosti in tudi letos je bila na nekaterih območjih zelo razširjena. Trenutno so največja žarišča stekline v okolici Ptitja in Ljubljane, v prvi polovici leta pa je ogrožata tudi okolico Murske Sobote. Glavni prenašalec stekline so Ibdce, s to boleznijo pa se lahko okužijo še druge živali in seveda tudi človek, če pride v stik s steklo živaljo. 90 odstotkov stekline odpade na lisice, nekaj stekline je pri srnjadi, kunah in jazbecih, pri prib in mačkah ter celo pri govedu in ovcah. Kot smo lahko slišali od najodgovornejših predstavnikov repuUiške veterinarske uprave in drugih, ki so odgovorni za preprečevanje širjenja in za zattrapje te bolezni, so v zadnjem času v Sloveniji odkrili kar tri pozitivne primere te bolezni pri ovcah. Ustrezne službe so letos do konca septembra v Sloveniji preiskale 1.589 živali in kar pri 735 so ugotovili, da so zbolele za steklino. Med njinu je bilo 685 lisic, med obolelimi pa je bilo tudi 18 mačk, 5 psov, tri ovce in celo eno govedo. Z imunizacijo proti širjenju stekline Stekline skorajda ni mogoče povsem izkoreniniti, lahko pa jo močno omejimo, če se seveda lotimo ustreznih ukrepov. Ena od oblik za zatiranje stekline je tako imenovana peroralna vakcinacija lisic, to je nastavljanje ustreznih vab in po njihovem zaužitju postanejo lisice imune proti steklini, S tem ko lisice zavarujemo pred infekcijo s steklino, preprečimo tudi njeno nadaljnje širjenje. Vaba vsebuje živo vakcino stekli- ne, bistvo njenega imunizirajočega delovanja pa je; ko lisica pri pobiranju vabe z ugrizom predre kapsulo, vakcina v obliki drobnega curka oblije sluznico in mandlje v ustni votlini, žival pa postane odporna proti steklini. Petoralno vakcinacijo lisic so doslej pri nas opravljati tako, da so na terenu ročno nastavljali vabe, in sicer so to delo običajno opravljali lovci. V Evropi pa se čedalje bolj uveljavlja a v ionsko polaganje vab in za takšen način so se letos odločili tudi v Sloveniji, ki se tako vključuje v evropsko strategijo zatiranja stekline. Republiška veterinarska uprava Je po objavi razpisa to nalogo zaupala ljubljanskemu podjetju Iris, ki je bilo najugodnejši ponudnik za izvedbo tovrstne vakcinacije lisic, to pa se je povezalo z ustreznimi letalskimi klubi. V akciji avionskega polaganja vab, ki poteka prav v teh dneh, sodelujejo Klub motornih pilotov Maribor s tremi letali, PEGASUS, šola motornih pilotov iz Ajdovščine z dvema letaloma in Aeroklub Murska Sobota z enim letalom. Steklin a )e smrtito nevarna i Zaradi dt^o organizirane veterinarske in zdravstvene službe v.Sloveniji žc 'od teta 1951 nismo imeli primera, da bi človek umrl I zaradi stekline. So pa bili smrtni primeri pri ljudeh v naši neposredni okolici, saj je pred leti umrl avstrijski gozdar, ki ga Je ugriznila stekla lisica, pred kratkim j pa tudi dve^ens^ na Mad- J žarskem, ki jn /e ugriznila ista mačka. Steklina Je neozdravljiva bolezen in se vselej konča s smrtjo, če ne ukrepamo pravočasno. Odgovornost ostreniih služb, zlasti diagnostičnih, je pri ‘ tem še pewebno pomembna, I saj sta obe Madžarki umrli zato, ker pri mački sprva niso usotoviU stekline. v desetih dneh bodo na celotnem območju Slovenije položili okoli 300 tisoč vab, na novinarski konferenci, ki sojo predstavniki republiške veterinarske uprave v sodelovanju z odgovornimi za izvedbo te akcije pripravili v začetku tedna na mariborskem letališču, pa smo zvedeli, da se je akcija zavlekla v pozne jesenske mesece zato, ker niso bila pravočasno zagotovljena fmančna sredstva. Celotna akcija peroralne vakcinacije lisic bo namreč stala okoli 350 tisoč nemških mark. . i V akciji avionskega polaganja vab sodeluje tudi aeroklub iz Murske Sobote. Na kvadratnem kilometru bodo položijo 20 rab, odmetavajo pa jih z višine 300 metrov. Fotografija: Jurij Zauneker. Predvidnost ni odveč Doslej so vabe nastavljali lovci, ki so položili 16 vab na kvadratni kilometer, z letali pa bodo položili na enaki površini 20 vab in tako pokrili tudi območja, ki sicer niso bila dostopna. Akcijo letalskega polaganja vab bodo ponovili še prihodnje leto spomladi in jeseni, s čimer naj bi kar najbolj omejili širjenje te bolezni. Vabe, ki so podobne čokoladnemu keksu in so sestavljene iz ribje moke, kokosovega masla in voska ter vsebujejo sev virusa stekline, so namreč za lisice zelo vabljive in po dosedanjih izkušnjah jih poberejo od 45 do 75 od- ........................................... stoikov, s tem pa sc imunizira približno 30 odstotkov vseh lisic. Imunost traja poldrugo leto, in ker je akcija večkratna, se zmanjša naravna selekcija, ki jo pri lisicah opravlja steklina. Da sc te ne bi preveč razmnožile, morajo zato poskrbeti lovci z večjim odstrelom. Čeprav vabe za toplokrvne živali niso nevarne, odgovorni opozarjajo lastnike domačih živali, predvsem mačk in psov, da morajo biti med akcijo in še deset dni po njej zaprte. Previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, in če vakcina pride v stik s sluznico ali rano, je potrebno ukrepati takOv kot če bi človeka ugriznila stekla živaL LUDVIK KOVAČ 10 vestnik, 9. novembra asi sosedje I N K avstrijskim proračunskim travmam Sacherjeva torta pod prsti prečju fiktivne davčne osnove vseh dežel EZ - za bazno leto 1991 - je takšna omejitev nujna. Za Avstrijo znaša fiktivna davčna osnova davka na dodano vrednost, po kateri se raču- Prihodki iz proračuna EZ Kot smo že zapisali, odp»J* naj večji delež sredstev, kiJ‘- Avstrija dobi iz loncev EZ, ns bruseljskih uradnikov Dejstvo, da so v Evropski zvezi nekatere države gospodarsko močnejše kot druge, se nikakor ne omogoča tudi poenostavljenega sklepanja o politični prevladi bogatih nad manj bogatimi. Še manj predstavlja večje število prebivalstva tudi večji vliv v inštitucijah te "ekonomske grupacije z političnimi nastavki«', države z manj prebivalci imajo v komisiji in svetu Evropske zveze (zaenkrat!) relativno večji vpliv. Toda vseeno prihaja do določene »diskriminacije« znotraj EZ, ki se kaže v tem, da nekatere vlade vplačujejo v proračun Zveze več denarnih sredstev, kot jih od tam dobijo. Ne glede na vlogo neto plačnice ali neto prejemnice pa imajo od delovanja v tako veliki skupnosti koristi vsi. Naši avstrijski sosedje, ki v bruseljski proračun nakažejo kar zajeten kos svoje »Sachertorte«, še ne vedo natančno, kakšne posledice jim bo prinesla ta vloga v dolgoročnem obdobju - upajo seveda na najboljše. Vendar pa v obdobju prvih 10 mesecev članstva v EZ kakšnih posebej spodbudnih rezultatov še ni mogoče zaslediti. Povečanje nekaterih postavk avstrijskega proračunske pogače zaradi priključitve je bilo najbolj vidno in zato tudi politično najbolj zlorabljano. Na prizadevanja po predstavljanju Avstrije bruseljskim birokratom kot ene same nerazvite regije je vplivala obveza po neto plačni-štvu v proračun Zveze. Tako bodo vplivi na tisti del plačilne bilance, ki zajema saldo transferje, po nakazilu 12 milijard ATS v proračun EZ povečali deficit te avstrijske plačino-bilančne postavke. Avstrijci so še na začetku letošnjega teta računali s povečanjem deficita celotne plačilne bilance z lanskoletnih 19 milijard na 25 milijard v letošnjem letu. Po razpadu koalicijske vlade naj bi se ta proračunska številka prihodnje leto povečala na 50 milijard avstrijskih šilingov. Avstrija spada med neto plačnice v proračun Evropske zveze. Po različnih izračunih naj bi leta 1995 odšlo iz A vstrije v proračun EZ kar za 29 milijard avstrijskih šilingov sredstev, od tam pa naj bi prišlo 17 milijard. Vendar je višina te vsote še zmerom nedokončna ter odvisna predvsem od avstrijske spretnosti pri uveljavljanju svojih zahtev do bruseljske proračunske pogače. proračuna, naj bi občine prispevale kar 5,6 milijarde avstrijskih šilingov. Nekaterim občinam z velikimi strukturnimi težavami ter številom prebivalcev, ki ne presega 2000, dodatni izdatki nikakor ne bodo pogodu. Tako se že sedaj razpravlja o nujnih spremembah zakona o finančni izenačitvi (Finanzausgleichsge-setz; FAG), ki je začel veljati pred dvema letoma in naj bi veljal do konca letošnjega leta, pa tudi o razširitvi komunalnega davka, ki že sedaj v celoti ostane občinam, Še na amortizacijo. Po najnovejših še vedno ne-dokončnih podatkih bo morala Avstrjja letos v Bruselj nakazati skupaj 27,59 milijarde avstrijskih šilingov. Ta vsota bo vsako leto naraščala in naj bi po cenah iz leta 1995 leta 1999 že znašala 33 milijard ATS, absolutno pa seveda še veliko več. Največji delež tega bremena (17,6 milijarde ATS) bo prevzela država, preostalih 10 milijard pa zvezne dežele in občine. Iz bruseljskega proračuna naj bi bilo po teh poročilih letos 13,07 milijarde šilingov namenjenih avstrijskemu agrarnemu sektorju, razlika med plačili in prihodki naj bi potemtakem znašala 14,52 milijard ATS. To pa je hkrati že tudi dodatna obremenitev avstrijskega proračuna za leto 1995. Povprečna formalna carinska stopnjuje namreč do pristopa v carinsko zvezo v Avstriji znašala 10,7 odstotka, v EZ pa 7,3 odstotke. Sredstva, kijih bo morala Avstrija nakazati v proračun EZ zaradi razlik v ceni kmetijskih proizvodov, pa naj bi leta 1995 znašala 0,75 milijarde ATS. Viri iz davka na dodano vrednost Evropska zveza ne sme pobirati lastnih davkov, marveč je odvisna od prispevkov dežel članic. Pri >virih iz davka na dodano vrednostn. gre za finančni prispe- vek posamezne dežele članice, ki ga EZ določi na podlagi Čisto računske definicije osnove davka na dodano vrednost in ima le-ta zelo malo skupnega z davčno osnovo posameznega nacionalnega davka na dodano vrednost. Stopnja virov iz davka na dodano vrednost sedaj znaša 1,4 odstotka davčne osnove, do leta 1999 pa naj bi ta stopnja znašala samo še 1 odstotek. Največ lahko znaša davčna osnova davka na dodano vrednost 55 odstotkov narodnega dohodka, to pa zato, ker bi drugače v nekaterih deželah (Irska, Velika Britanija, Portugalska) presegala 60 odstotkov narodnega dohodka. Ob sedanjem 50- odstotnem pov- na avstrijski delež teh virov za bruseljski proračun, 52 odstotkov narodnega dohodka. Izračun davčne osnove je bil določen z odlokom ministrskega sveta EZ. Skupni prispevek v proračun EZ iz tega vira naj bi leta 1995 znašal 15,9 milijarde ATS. Po zmanjšanju davčne osnove z 1,4 na 1 odstotek naj bi bil ta prispevek nekoliko manjši (12,6 milijard ATS), davčna osnova pa bi znašala 1255 milijard ATS oziroma 48 odstotkov narodnega dohodka. kmetijstvo in na ukrepe tialne in strukturne V- .jj. Medtem ko naj bi pri Medtem ko naj m stvu prišlo do zrnanjševanja nakazil tej zmHnj sevanj a naitaz,ii. j j. nosti, je višina sredstev gionalno in strukturno P® odvisna predvsem od dsp ,. predložitve ustreznih P tov. Ob koncu petletnega : ja sredstva iz proračuna bi dosegala tako v vec ne b, ---------- ooi» ga obsega kot leta 1995. P TABELA : Vpliv Članstva v EZ na avsti^ski proračun (v milijardah ATS) leta 1995 Vplive pristopa na proračune vseh treh ravni avstrijskega javnega sektorja, to je zvezne, deželne in občinske ravni, lahko razdelimo na Štiri temeljne komponente: a) prilagajanje na davčni sistem EZ. b) plačila Avstrije v proračun EZ, c) prejemki iz proračuna EZ in d) plačila, ki jih je Avstrija dolžna opraviti zaradi sofinanciranja projektov, ki jih v Avstriji podpira EZ. Razumljivo, da je bilo v interesu vsake od blizu 250 avstrijskih občin udeležiti se delitve pogače, ki je v razvojne namene ponuja bruseljski proračun. In veliki večini je to tudi uspelo. Kar dve tretjini ozemlja celotne Avstrije, to je 40 odstotkov celotnega prebivalstva, bosta do leta 1999 deležni najrazličnejših regionalnih subvencij v skupni vrednosti 22,5 milijarde avstrijskih šilingov. Kot najbolj nerazvita regija je bila v program pomoči sprejeta recimo kar celotna Gradiščanska. Vendar pa smo lahko že nekaj dni po objavi vesele novice slišali tudi tisto nekoliko manj veselo; od celotne vsote, ki naj bi jo avstrijska vlada letos nakazala na tekoči račun bruseljskega Posledice pristopa Avstrije v Evropsko zvezo so vidne tudi na politični ravni; še ne polno leto po članstvu je prišlo do razpada vladne koalicije. Eden glavnih razlogov ločitve je bil prevelik primanjkljaj v predlogu proračuna za prihodnje leto. A) NAKAZILA V PRORAČUN EZ a) kmetijski proizvodi b) sladkor c) carine d) delež od narodnega doh. e) davek na dodano vrednost 0,36 0,39 4,50 7,90 15,86 SKUPAJ 29,01 B) NAKAZILA EZ AVSTRUI Carine, kmettjski izdelki in sladkor Carine in razlike v ceni domačih in kmetijskih izdelkov iz uvoza bodo morali Avstrijci od letošnjega leta nakazovati v proračun EZ. Naj povemo, da se bo 10 odstotkov te vsote vrnilo v avstrijski proračun, in sicer kot povračilo za nastale stroške carine in obračunavanja cen. Leta 1993 so znašali avstrijski prihodki od carin 6,4 milijarde ATS, za leto 1994 je bilo pričakovanih 6,8 milijarde. Z nastopom članstva v EZ se bo morala Avstrija letos odpovedati 4 milijardam in pol prihodkov iz tega vira, ki jih bo nakazala v Bruselj. Do nastale razlike v višini skoraj 2 milijardi ATS pride zaradi višje povprečne carinske stopnje v Avstriji. za; kmetijstvo”^ in prehrambena ind. strukturni razvoj'^’ znanstveno sodelovanje 13,87 2,84 0,30 SKUPAJ 17,01 SALDO ((AKB)) 12,00 Vir: BREUSS, F„ KRATENA, K., SCHEBECK, F., Effekte eines EU-Beitriits fur die Gesamtwirtschaft und fur die einzelnen Sekioren, WIFO-Sonderheft, Dunaj 1994; lasmi izračuni. Direktna plačila EZ avstrijskemu kmetijstvu, predstavljena v izračunih avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (WIF0) o posledicah priključitve Avstrije v EZ, temeljijo predvsem na transferjih gospodinjstvom ter pozitivno vplivajo na njihov dohodek. Večina transferjev odpade na subvencije, ki povečajo narodni dohodek ter neposredno tudi dobičke, I" K.OI sredstva, namenjena strukturnemu razvoju, so tukaj mišljene investicije javnega sektorja, sredstva za pospeševanje znanstvenega sodelovanja pa kot javna poraba. Pri tem je treba dodati še 4,6 milijarde avstrijskih šilingov, ti jih avstrijski proračun v letu 1995 namenja kmetijstvu in prehrambeni industriji; to pomeni, da znaša skupna obremenitev državnega proračuna (skupni proračun države sestavljajo proračuni: zveze, zveznih dežel, občin in nosilcev socialnega zavarovanja) dejansko slabih 34 milijard šilingov. Viri iz deleža od narodnega dohodka Od skupne vsote prispevkov članic EZ v proračun leta 1995 odpade okrog 55 odstotkov na vire od davka na dodano vrednost in 27 odstotkov na določen delež od narodnega dohodka posameznih dežel članic. Pri tem naj povemo, da delež virov od narodnega dohodka narašča. Tvorci »petletnega proračuna EZ« predvidevajo, da naj bi leta 1999 delež virov od davka na dodano vrednost v EZ znašal samo še 37, delež narodnega dohodka pa že 47 odstotkov. Vir iz deleža od narodnega dohodka naj bi zapolnil praznino, ki nastane zaradi nezadostnosti virov od davka na dodano vrednost, ter posebno globalno kvoto, ki je lansko leto znašala 1,2 odstotka in se bo do ieta 1999 kontinuirano večala na 1,27 odstotka narodnega dohodka. Tudi tukaj je avstrijski prispevek znotraj trenda drugih dežel EZ, saj odpade letos več kot 50 odstotkov vseh avstrijskih prispevkov v bruseljski proračun na vire iz davka na dodano vrednost, leta 1999 pa naj bi polovico vseh prispevkov predstavljali viri iz deleža od narodnega dohodka. gi strani pa naj bi priSp' sanja predvidenega dri-sirijskega neto plačnisl'' milijard na več kot V i” ieta 1999. Večanje sacherje^^^ torte v prihodnost' Naj dodamo, da AvstrU^. čakujejo, da bo že js letu članstva v EZ zmanjšanja dbreitien' rijskega proračuna iž nih razlogov, saj dnem obdobju šlo lajšanje šokov v po®^ sektorjih gospodarstva. V raziskave pred tudi niso bili ........ cijskih procesov, ki jjiiP' dinamični dejavnik' VLjoiLiii - hnOa’ stopili že hkrati s obdobjem. HitrejSa ska rast kot posledi® konkurence, ekonomij j(j' ter udeležbe EZ pr' ” nju infrastrukturnih P. javnega sektorja naj ® pč' tudi nova delovna tf' večala davčne omogočila prihranke dkovni strani držav” računa. r*» Razpravo o stroški ^pli stih pristopa ter njc8” vih na proračun je 1”°® j tezati na vse konc® -ut* Vendar bo realne . koristih avstrijskega ipč*. koristih avstrijskega EZ mogoče dobiti šeR ^ni' SOS S telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 06i 441993 10197 83, od 18, do 23. ure. letih članstva, ko ne samo statični, di dinamični učinki *■ T? poti V Evropo, Sedanje stroške. vladnem proračun”’ enkrat bolje jemati v P nogospodarsko n hodnost. ANDREJ || Iggtnik, 9, novftmhra 1995 11 ulturna obzorja (Obli) na jugozahodu Madžarske t^okrgjinski muzej v Murski Soboti je 29. 9. odprl razstavo Avari na REezahodnem Madžarskem in ob tej priložnosti je izšel tudi katalog, •“ustava bo odprta do 17, novembra. je rezultat skupnega ."®®'°akega dela muzejev Zale župnije in Arheološkega in-mta iz Budimpešte. Razsta- I uuuiiiipcsic. i\az5ia- I ‘J«ni arheološki predmeti so bili J idobijeni z večletnim izkopan® avarsko-slovanskih ^Mih v pokrajini ob reki Za-_ elik del razstavljenega gradi-Avarom (bojna oprc-tai ■oprema, nakit), ne, J najdb pa lahko pripišemo ludi «t ‘outo pripišemo J ' “lovanom, ki so skupaj z istočasno naselili ta predel ™^reko Muro 7. stol in Zalo) v za* ^^0 SO Avari? Wi so v zgodovinskih virih r 7. stol, različno poime-ri. O' Apari, Abari, Ob. pa bi naj izviralo iz turške ali avar, kar pomeni - I' K ili blu nepokoren, nc- POSlUŠi iFH. ^*ari so nomadsko ljudstvo ■“'‘-tatarskega izvora, ki seje (j."« n. tt tal. 054 Zli-044 Irt. 052 773-531 Frttarska 12. M, 060 38-200 Borzna Rotacija B -prednostne delnice Enotni tečaj delnice KBTP-ja je v ponedeljek poskočil z 39750 na 41053, ko je bilo za 3,7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 40676 ob 8,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočil na 41495, ko je bilo za 456 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 40010 ob prometu 120 tisoč tolarjev. Za 16,69 odstotka na 57897 je poskočil enotni tečaj delnice Primofina v petek (26,8 mio tolarjev prometa), ko je bilo ustavljeno trgovanje s to delnico, čez dan pa ukinjena desetodstotna omejitev tečaja zaradi neravnovesja na trgu, v ponedeljek pa porasel na 61435 ob 10,2 mio tolarjev prometa. S 16500 na 17165 je poskoči! v ponedeljek enotni tečaj delnice UBK, prometa pa je bilo za 566 tisoč tolarjev. V ponedeljek je poskočil tudi enotni tečaj delnice VIPP, in sicer s 43846 na 44424, ko je bilo za 2.9 mio tolarjev prometa, naslednjega ne pa na 44541 ob 2,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 44587, ko je bilo za 312 tisoč tolarjev propie- ta. Tončka Božinovič Z miloščino ne bo razvoja Očitno je, da pristajamo na logiko segnitja v lastnem gnoju. Ce bi se politična in kapitalska oligarhija vsaj malo zamislila nad sabo in nad tem. kje kraljuje, bi bilo drugače. Politiki so se ogradili vsak v svoj fevd in začeli z okopavanjem svojih nepognojenih vrtičkov. Vsak se vleče za svojo ograjico in se gre velikega despota, kot da bi prijel boga za j,.., sedaj Roje postal županček. Eden se ubada z mestnimi palačami, drugi s fasadi-cami občinskih mavzolejev, naslednji spet z izmišljanjem nove »politikantske« združbe, ki naj bo vsaj narečno sorodna, če že gospodarsko ni, naslednji spet, da zaj... prvega, išče koncesionarje za svojo železniško progo in tako smo z lokalnimi politikanti pri koncu. Zato naj vas tudi ne preseneča, če so si privoščili megalomanske razpise za dodelitev miloščin za razvoj podjetništva, so rekli. Nič drugače ni s kapitalskimi centri, ki so prevzeli lokalno moč v svoje roke, Ti s svojo fiktivno in sedaj dejansko močjo tako ali tako niso pustili nikogar zraven, samo da so lahko bili prvi jahači na vasi. Če se ozremo v šestdeseta, so tako brez kakršnega koli odpora dopustili, da se je strokovna naftna smetana preselila v »purgerland«, v mislih imam seveda Zagreb. In če bi se preselili sami, bi še nekako šlo, ampak preselili so tudi sedež podjetja, in ne samo regijo, temveč tudi republiko obglavili z razvojem petrokemije, ene najbolj gonilnih in najdonosnejših dejavnosti. Ob vsem tem me seveda preseneča, da »gospodarstveniki« in višji politiki niso dvigovali svojih glav, ko so lendavsko Nafto spravili pod Petrolovo streho. Presenetljivo je zaradi tega, ker so sedaj pri Pomurki delali ravno obratno. Žal svoje besede na državni ravni niso zastavili ne v prvem in ne tudi v drugem primeru. Toda o tem pozneje. Na poroke pa so pristajali le, ko jim je bilo katero po- djetje od zunaj pripravljeno pokriti zgube, ki sojih pridelali s svojimi poslovnimi zmotami, ko pa je šlo za prenos novih znanj ali tehnologij . pa so nasprotovali z vsemi štirimi in še kakšno več. Za zgled: ko je Panonija posrkala vsa akumulativna, razvojno in tehnološko perspektivna podjetja, v prvi vrsti Ločil ko. seje zatekla k IMP-ju. Ta je bil dober, dokler ni začel z razmišljanji o novih in tehnološko zahtevnih programih, ki so zahtevali pamet (proizvodnja klimatskih naprav), takrat seje ponovno vse ustavilo, ustavilo pa se je na pogorišču, kjer »profite« ustvarjajo predvsem stečajniki. Podobno je tudi s proizvodnim obratom Iskre, kjer se je pod pretvezo neustrezno kvalificirane delovne sile vse ustavilo. Toda ustavilo se ni zaradi delovne sile, ampak zaradi bojazni pred koncentracijo močnega tehnokratskega (s tehnokracijo ne mislim na negativno etiketo preteklosti) sloja, ki pa žal ne bi bil več politično obvladljiv. Filozofija »perfekcionizma-K začenja udarjati po glavi do sedaj edino »marko« ali ponos regije, ki se na račun cene delovne sile začenja srečevati s krizo, čeprav je imela vse možnosti za usmerjanje svojih naložb v druge tehnološko intenzivnejše panoge. Pa nič, še zmeraj vztraja pri »perfekcionizmu« in globalnem pogledu na svetovni trg. Hkrati pa dovoljuje menedžmentu, da sije kljub konkurenčni klavzuli ugodno,postlal v paralelnih, torej zasebnih firmah (za primer krize podjetja, bi lahko zapisali). Aii pa naslednji zgled, ko centralni fmač-ni zavarovalniški oligopoi, katerega sestavni del je tudi eden najmočnejših lokalnih finačnih oligo-polov, takole mimogrede izda poroštvo za najemanje posojil velikopoteznemu lukoviš ko-ljublj a ns Remu Napoleonu in še Vitezu hkrati, ponos zdraviliškega turizma in mineralnih vod (Radenska namreč) pa mu pokloni 3 milijone tolarjev posojila, in to na sivem trgu. Če bi za ta posojilo moledoval kak domač podjetnik recimo veliki izvoznik na Kitajsko, mu ga gotovo ne bi dali, pa četudi bi bil porok sam papež. Podobno je tudi z bančnim oligopolom, ki danes še zmeraj deluje po načelu posvečenosti oseb, ne pa po razvojnem potencialu podjetnikov. Ob finančnih oligopolih se dotaknimo še primerjalne prednosti regije, to je primarnega kmetijstva. Tudi tu je politokratski pristop sesul tisto malo lastnega razvoja, kar gaje bilo. Razvojno prvenstvo pri selekcioniranju goveda je že zdavnaj preteklost, malo po zaslugi naravnih katastrof, predvsem pa zaradi politokratskih sanj o novi veliki regiji, ki naj bi sesula Prekmu- rje. Žalostno, a dovolj nazorno pa je, da so k temu veliko prispevali tudi ljudje z akaderaskiini naslovi. O zadružništvu, predvsem prekmurskem, ne kaže izgubljati besed. Je pa to imelo kljub vsemu močno in kakovostno blagovno znamko semen, ki stajo preselitev razvoja na nekdanjo SZDL in OK ZKS, na koncu pa še lanskoletna pekoča paprika, ki so jo zapekh trgovski mešatarji s še zmeraj izredno močjo brez odgovornosti, dokončno sesuli. Niti »voslov« ne premoremo No pa smo pri Pomurki, ki je tipičen zgled tega, kaj premore naša visoka politika, »poslance* namreč, ki ves čas poudarjajo svojo lobistično moč v parlamentu in enotnost, ko gre za korist regije, pri iskanju zavezništev za podporo njihovih projektov. Zgoraj navedeni podatki so samo dokaz, kako se razmišlja in kako se razvija regija. Namreč, če bi bilo komurkoli z nekaj moči In vpliva v interesu, da se voz potegne iz blata, gotovo ne bi sanjali o Pomurki tri ali štiri leta, odkar se je potopila, ampak bi ukrepali že takrat. Problem so žal zaznali šele, ko se je definitivno pojavil kupec s kapitalskim zaledjem v tem trenutku najboljše slovenske banke. Na primeru Pomurke se je vse prej zapisano samo potrdilo. Spet so bile dvig-nejene vse štiri, samo da se v Pomurki ne pojavi kak »pritepenec* od drugod. Kot v starih dobrih socialističnih časih. Ob tem je bilo lepo opazovati, kako so se naenkrat začeli socialistično obnašati vsi novodobni in stari pohtični in gospodarski oligarhi ne glede na barvo, da o preoblečencih ne govorimo. Naenkrat je postal pomemben tudi poslanski lobi, ki Je mimogrede pokazal svojo moč tudi pri avtocesti in železnici, prva je končala na ravni projektne delavnice, druga pa namesto na Goričkem pristaja v Lendavi. Skorajda ni regije, ki ne bi ob pomoči Javnega dolga sanirala enega od svojih gospodarskih gigantov, le Pomurje je izjema. Za zgled: Mariborčani so uspeli dvakrat, s cesto in Tamom, in malo je manjakalo, da niso vrinili še Metalne. Naši lobisti pa sedaj opozarjajo na proceduralne napake Sklada in iščejo kapital pri siromakih, da bi rešili osirotelega. No, pa nam je spet pomagala država. Tam, kjer bi jo morali zategniti, je enostavno ne moremo. Da ne bo pomote, namesto bogastva so pred pragom časi revščine, Državna funkcionarja v vitalnem ministrstvu pa razprodajata najbolj vitalne interese regije in v teh dneh takole mimogrede pristajata na koncesije, ki jih zahteva CEFTA, h kateri naj bi Slovenija pristopila. In če držijo podatki, da bi s popolno liberalizacijo odnosov s CEFTO šlo po gobe kar 60 odstotkov slovenskega kmetijstva, bo regija pristala v popolnem močvirju in ji ne bo mogla pomagati nobena melioracija več. J. VOTEK Brezplačna preventivna akcija AMZ Slovenije Priprava avtomobila na zimsko vožnjo AMZ Slovenije bo tudi pred letošnjo zimo v svojih tehničnih bazah organiziral posebno brezplačno enodnevno preventivno akcijo. Avtomobile bodo tako pregedovali tudi na AMZ v Murski Soboti, telefonska številka 987, in sicer v soboto, 11. novembra, od 8. do 17. ure. Pregledovali bodo podvozje, zavore, avtoplašče, kretni mehanizem, žaromete in druga svetlobna telesa, akumulator, signalne naprave, hladilno tekočino, brisalce in napravo za močenje vetrobranskega stekla. Strokovnjaki bodo tudi svetovali, kaj storiti, če avto zaradi mraza ne vžge, o vzdrževanju akumulatorja, o uporabi meglenk in zadnje luči ob gosti megli, o pravilnem čiščenju stekel, o uporabi in zamenjavi olja, odgovorili pa bodo tudi na druga konkretna vprašanja. Na AMZ-ju bo v soboto mogoče kupiti po nižji ceni razna olja in tekočino proti zmrzovanju. Vsakega obiskovalca bodo prijazno sprejeli in mu celo dali darilce. Seveda bodo avtomobilski strokovnjaki tudi na kraju samem (na željo stranke) odpravili pomanjkljivosti, kar pa bo treba plačati. Š. S. vestnik, 9. novembra 1995 I 14 naših krajev Na Tišini in v Murskih Črncih za samoprispevek v nedeljo sta bila v Murskih Črncih in na Tišini referenduma o uvedbi novega krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. Oba sta uspela, saj je bila v Murskih Črncih udeležba volilnih upravičencev 79,93-odstotna, za krajevni samoprispevek pa se jih je odločilo 62,5 odstotka. To pomeni, daje proti glasovalo 37,5 odstotka volivcev. Na Tišini je bila udeležba precej nižja, saj je na glasovalna mesta prišlo 55,12 odstotka volilnih upravičencev. Za krajevni samoprispevek je bilo 67,51 odstotka volivcev, 32,49 odstotka pa jih je bilo proti takemu načinu dodatnega zbiranja denarja. Sicer pa naj bi s krajevnim samoprispevkom v prihodnjih petih letih zbrali okrog 21 milijonov tolarjev. In za kaj bodo porabili ta denar? V obeh krajih bodo sofinancirali ureditev kanalizacije, asfaltiranje in posodobitev vaških cest in ulic, ureditev vaškega vodovoda in ulične razsvetljave ter njeno vzdrževanje, regulacijo potoka Mokoš, širitev zgradbe Osnovne šole Tišina, ureditev komunalnih objektov in funkcionalno dejavnost naselij. Poleg tega bodo v Murskih Črncih gradili mostove, kupili gasilski avtomobil, poskrbeli za vaške zelenice in nasade ter za ureditev novih zazidalnih območij. M. JERSE Naftaiji ustanavljajo muzej Naftni stolp razgledna točka? V Petišovcih imajo sicer gostišče Vrtina in ob njem miniaturni naftni stolp, a to ni dovolj za ohranitev slovesa vrtalcev, zato bodo ustanovili pravi naftni muzej Nekoč, ko je bilo Petišovsko polje bogato z nafto, je na njem stalo več kot deset naftnih stolpov in mogočnih črpalk. Zdaj, precej let pozneje, ko so naftno bogastvo bolj ali manj izrčrpali, je ostal le še en stolp. Prav je, da vsaj tega ohranijo v spomin na slavno preteklost raziskovalcev in črpalcev nafte. Zamisel so posredovali Petišovčani, v vodstvu Nafte pa so jo seveda sprejeli. V ta namen so ustanovili študijski krožek, katerega člani so se že nekajkrat sešli in se dogovorili o zbiranju pisnega gradiva ter seveda tehničnih sredstev oziroma naprav. Veliko predmetov je sicer že uničenih, nekaj pa se jih bo vendarle še našlo. Potnebno je, da stolp dokaj trdno stoji, da tako vsaj tega ne bo treba »iskati«. v njegovi neposredni bližini bodo čez čas uredili in odprli tehnični muzej. Zanimiva je tudi zamisel, da stolp ne bi stal »kot lipov bog«, ampak bi po njem speljali stopnice, na vrhu pa uredili razgledno ploščad. Š.S. 1 I r, I •1J I I h I v " tj Srečanje s Francem Glažarjem iz Murske Sobote »Zdaj bodo morali prisluhniti tudi Ker so v Ljubljani letos zaradi pomanjkanja denarja odpovedali organizacijo državne razstave pasemskih malih živali, so r različnih delih Slovenije pripravili svoje območne razstave. Ena takih je bila tudi v Murski Soboti, na kateri je sodelovalo okrog 800 različnih živali, predvsem golobov, kuncev in perutnine iz severovzhodne Slovenije. O dejavnosti, problemih in načrtih soboških gojiteljev smo se pogovarjali s predsednikom društva Francem Glažarjem, ki že desetletje neutrudno skrbi za društvo. Le-to se lahko ponaša z vrsto velikih mednarodnih priznanj, eden od gojiteljev pa je osvojil tudi naslov evropskega prvaka v kategoriji novozelandskih kuncev. Koliko je zdaj članov društva? »iŠtevilo članov društva je različno, in sicer se nenehno spreminja od 40 do 50, Zagnanci vedno ostanejo in vztrajajo kljub težavam, ki nastanejo večinoma zaradi odpovedi razstav. Le-te pa pripravlja le okrog 25 članov društva, ker je treba računati na bolezni, poleg tega pa imamo nekaj starejših članov, ki ne morejo več vedno sodelovati. Ob razstavi so naši člani zelo obremenjeni. Plačati pa je treba tudi sodnike iz vse Slovenije pa tudi veterinarje.« Za marsikoga hi bil gotovo zanimiv način ocenjevanja? Vsekakor jc to zanimivo, saj je način ocenjevanja pasemskih malih živali drugačen kot pri nekaterih drugih Živalih, Vsaka pasma ima namreč svoje značilnosti. Maksimalno število točk, kijih lahko zbere, je sto. Za odlično oceno zadostuje 95 točk, za prav dobro oceno pa je treba zbrati od 93 do 94 točk. Za oceno 95 točk je torej potrebna zares visoka kakovost živali. Na teh razstavah pa so poostrena tudi merila ocenjevanja. Prvaki v kategoriji posameznih pasem dobijo pokale, pokale pa dobijo tudi za kolekcijo prvakov. Slednje pa je še težje doseči, saj mora imeti prvak pasme vsaj 95 točk, za kolekcijo prvakov, npr. pri kuncih, štejejo štiri živali. Pravzaprav štejejo tri Živali, četrta pa je rezerva. Če bi imela dva gojitelja enako število točk. Kaj pa finančna plat? r' Od množice vrtalnih stolpov na Petišovskem polju je ostal le tale. Na pobudo nekdanjih vrtalcev ga bodo prenovili, v neposredni bližini pa razstavili še razne druge nekdanje tehnične pripomočke. Prav gotovo bo imel naftni tehnični muzej lepo število obiskovalcev. - Foto: Š. S. ■ VELIKA POLANA - Doslej so v muzej naprednega tiska, ki je v nekdanji domačiji pisatelja Miška Kranjca, zahajali predvsem obiskovalci od drugod, ne pa tudi domačini. Kmalu bo drugače, saj bodo v to stavbo pre-seEli knjižnico, ki je v neprimernih prostorih zadružnega doma. Preseneča pa, da domačija oziroma muzej lep čas ni imel elektrike, ker sojo zaradi neplačevanja izklopili. Zdaj so tudi to uredili. Oskrbnik objekta je Marjan Vidovič. (J. Ž.) ■ GERLINCI - Na domačiji Franca Laha v Gerlincih je vrsta zanimivosti: križ iz leta 1947 v zahvalo, ker seje dedek srečno vrnil iz druge svetovne vojne, 17 metrov globok vodnjak, velik zvonec za najlepšo kravo molznico ter obnovljen kmečki voz in lesene grablje za okras dvorišča ... Na domačiji je tudi vrsta gasilskih priznanj, saj se pripadnost gasilstvu prenaša iz roda v rod. In ne nazadnje: tržno usmerjena kmetija redi krave molznice in govedo za zakol. (F. Ku.) nam!« nam ga ne bi bili pripravljeni odstopiti. ampak zato, ker ne bi bil ustrezen. Pri tem je treba računati tudi na časovno omejitev. Če bi se spravili v kako telovadnico, v kateri potekajo različne športne dejavnosti, ne bi mogli dobiti prostora za tri dni. Če bi nam Za kolekcijo prvaka mora imeti žival odlično oceno, ne glede na to, če je prvak pa- sme, saj mora skupno zbrati 285 točk. Zanimivo je omeniti, da smo pri okrog 800 živalih, prikazanih na nedavni razstavi v Murski Soboti, dobili priznanja le za 7 kolekcij, in sicer je bilo pri kuncih 13 prvakov pasme in 4 kolekcije prvakov, pri perutnini smo imeli 10 prvakov in nobene kolekcije pr- vakov, pri 350 razstavljenih golobih pa le 23 prvakov in 3 kolekcije prvakov. To kaže na dokaj NEUTRUDNI DRUŠTVENI PREDSEDNIK Franc Glažar iz Murske Sobote. Fotografija: J. Zauneker ostra merila pri ocenjevanju. Spodbuden pa je dvig kakovosti živali. Zato imamo upanje tudi za prihodnost. Skušali bomo pritegniti čim več novih članov.« Kako Je s prostori za organiziranje razstav? »Glede prostorov se moram zahvaliti kolektivu prve soboške osemletke, ki nam gre vedno na roko. Drugega prostora zagotovo ne bi dobili, pa ne zaradi tega, da šola odpovedala gostoljubje, smo na cesti in te dejavnosti v Murski Soboti več ne bi bilo. Sicer bi bili člani društva in bi morda tudi razstavljali, meddruštveno sodelovanje pa bi se skrhalo. Prav tako ne bi bilo nadzora nad živalmi, Spodbuda je v tem, da člani društva delajo vse leto, da lahko prikažejo rezultat svoje vzreje. Soboški župan nam je po tihem dal moralno obljubo, da nas bodo podpirali po svojih zmožnostih.« jf Razveseljiva je zagnanost nekaj deset ljudi, ki to dejavnost opravljajo zgolj iz ljubiteljstva d® živali, To je namreč samo skrb m strošek. Ves trud, ki ga vlagaš v to delo, je po komercialni plah izguba. Gre za pasemske mal® živali, za katere pri odkupu ni zanimanja. Da bi to lahko poslal dober posel, pa za to ni ptasi Ljudi. S voj čas smo poskušali vz postaviti stik z odjemalci za na- kup prirasta teh živali, vendar nf smo uspeli. Za zgled navaj^, imajo pasme kalifornij ec in sr®' dnje klavniške pasme tudi do odstotkov izkoristka. Tu ni sP’®' na kakovost mesa, ampak gr® pasemske značilnosti.« la se pojavile še kake drage rt' »»Letos smo imeli velike pr bleme z golobi, čeprav sffld ® bali, da se bo to zgodilo s Če se namreč pri nekem JV HUllUVV l liv-- , • niku, ki ni član društva, poJ* . kužna bolezen, smo vsi, ne glede na to, da so ' naše živali preventivno Zadnje čase se z veterinah . službo pogovarjamo na soli_ ravni in posluh je zadovljiv-golobih se je pojavila bol® klamidioza. Zato smo pol®“;^ veterinar*!* čeli z analizo in veterinai služba je 10 odstotkom golo desetih naših članov, ki so ' sli golobe, odvzela kri in JO po la na analizo v Ljubljano^^^ enem primeru seje pojarilai zen klamidioza. ki je škod I tudi za človeka lobi pa so bili! Razstavijcč'/^ seveda natač^'' nadzirani, da se ta bolezen n41^, .Čveiju pa primerno druge javne objek- lavnlk a javnih del. tudi s pomočjo , '®vci pri Ljutomeru haložb letos niso imeli. V, reios niso imen, vzdržujejo krajevno *H1( So d objekte. Zapo- ^deiav 'ca. ki skrbi za ure- japje pokopališča in okolice. Velike preglavice jim povzročajo divja odlagališča odpadkov. Pridobitev za to krajevno središče je zasebna zobna ambulanta, ki je začela z delom 1, oktobra. Ijutomer KS Ljutomer vzdržuje letno kopališče, za katero je letos porabila kar lepo vsoto denarja in energije. Na njenih plečih sta med drugim še preostala komunalna infrastruktura in omrežje kabelske televizije. Skrbeli so za lepšo podobo Ljutomera, zato so dobili priznajc Pomurske turistične zveze. Tudi zunaj mesta je bilo marsikaj postorjeno, denimo ob cesti na Spodili Kamenščak, kjer so očistili oziroma izkopali kakih 5(X) metrov obcestoih jarkov, Na marsikatero poljsko pot pa so navozili gramoz, Logarovci - Berkovci Letošnji načrt so dosegli, ko so v Grabah zgradili cestne odseke od glavne ceste do posameznih gospodinjstev v skupni dolžini 1.800 metrov. V denarju je to 13.000.000 tolarjev. Zbrali so jih iz dveh virov: s krajevnim samoprispevkom in denarjem na Mala Nedela v tem letu so obnovili oziroma so na novo zgradili precej cest. Odsek ceste Moravci-Dra-kovci (Zdole) v dolžini 2 kilometrov je že gotov. Tačas gradijo cesto Moravci-Mali Moravčak. dolgo 2,5 kilometra. Pripravljajo položitev asfaltne prevleke v zaselkih Pistike in Novi Vrh, ki bo dolga 2 kilometra. Pozabili tudi niso na obcestne jarke in gramo-zenje cest, ki bodo še nekaj časa makadamske. Polepšali bodo pokopališče in uredili okolico vežice. V Mali Nedelji je od letošnjega prvega oktobra tudi poskrbljeno za zdrave zobe, saj so dobili zasebno zobno ambulanto. so že položili na 2.400 metrov dolgi cesti Sitarovci-Kokoriči. Načrtujejo tudi posodobitev ceste Precetinci-Rado stavci, ki je dolga l.OOO metrov, ter 300-me-trski odsek krajevne ceste Preče-tinci-Gajševci. V pripravi je gradnja vodovodnega omrežja za 60 gospodinjstev predvsem v Rado-slavcih. Želijo tudi več telefonov, saj imajo 84 interesentov. In kako vse to zmorejo? V krajevni skupnosti im^o 6-odstotni samoprispevek, katerega polovico namenjajo za šolstvo, polovico pa za ceste. Mekotpjakom in Kamenščakom. Nekateri krajani finančno pomagajo pri gradnji pokopališke vežice v Cezanjevcih. Radoslavci Velika pridobitev v iztekajočem se letuje posodobitev 3.200 metrov cest, in sicer na relacijah Sitarovci-Kuršinci, Sitarovci-Radoslavski Hrib, Radoslave!-lovski dom-Radoslavski Breg, Radoslavci-Bukevca. Godemar-ci-KrajSovčak, Kuršinci-Godc-marci... Vrednost del je 19.000, 000 tolarjev. Teren pa je tudi že pripravljen za položitev asfalta na delu ceste Radoslavci-GajSe-vci. Grobo asfaltno podlago pa Razkrižje Ta čas na Razkrižju obnavljajo ostrešje in sanitarije kulturnega doma, kar bo stalo 4.300, 000 tolarjev. Uredili pa so že razsvetljavo na pokopališču in zanjo porabili 400,000 tolarjev. Kmalu naj bi začeli ž modernizacijo ceste Razkrižje-Veščica, ki bo stala 10.000.000 tolarjev, vendar bodo letos opravili le dela v vrednosti 2.000.000 tolarjev. Večina denarja bo iz sklada krajevnega samoprispevka, nekaj pa bo primaknila občina. Dobro vzdržujejo tudi makadamske ceste in jarke ob njih, v katere so ponekod celo položili kanalete. Letno porabijo za to 2.000.000 tolarjev. Stročja vas v Pristavi so uredili igrišče za mali nogomet in rokomet ter ga asfaltirali. Opremili so ga tudi z reflektorji, zato je mogoče igranje tudi ponoči, V Stročji vasi so uredili ulično razsvetljavo, vendar ne v celoti, ampak le na območju, kjer je že modernizirana regionalna cesta skozi ta kraj. Sedaj pa gradijo kanalizacijo, za katero tudi odplačujejo posojilo. Gramoz so navozili na vse makadamske ceste, pripravljajo pa teren za asfaltiranje ceste v Rinče-tovo Grabo. Vsa dela plačujejo z denarjem, zbranim s krajevnim samoprispevkom. Veržej Po večletnih prizadevanjih so letos končno zgradili kanalizacijo, ki zdaj čaka le še na tehnični prevzem. Seveda pa je potrebna tudi Čistilna naprava. Graditi sojo začeli v teh dneh, stala pa bo 25.000.000 tolarjev in bo financirana pretežno iz občinskega proračuna. Gradbena delaje prevzelo podjetje PUV iz Celja in obljublja skorajda nemogoče: Stara Cesta - Mekotqjak Krajevni samoprispevek se je iztekel sredi leta, 1. septembra pa je začel veljati nov. V vseh naseljih so obnovili ali očistili obcestne jarke in za ta dela porabili 700,000 tolarjev. Velika pridobitev je modernizacua 2 kilometra dolge ceste med Žerovinci, objekt naj bi zgradilo do konca tega leta! Gradbišče je odprto tudi v Kolodvorski ulici, saj bo Elektro Maribor obnovilo električno omrežje, katerega žice so zdaj speljane po drogovih, po novem pa bo tok tekel po podzemnih električnih kablih. K sreči pa KS tu ne bo treba veliko primakniti, ampak le za kable ulične razsvetljave in seveda luči, lastniki stavb pa bodo morali plačati električne omarice. Železne Dveri Gramoz so navozili na vse makadamske ceste, za kar so porabili 500 kubičnih metrov materiala, Ker so očistili ali na novo izkopali obcestne jarke, v nekatere pa so položili celo kanalete, se voda ne zadržuje več na neže-Ijenih mestih. V zaselku Greso-vče so razširili odcep ceste od križpotja do Magdičeve domačije, položili betonske cevi in navozili gramoz. Preplastitev ceste Slamnjak-llovci-Kajžar je ostala le želja, kajti za naložbo niso uspeli zbrali denarja. Tako v krajevnih skupnostih Občine Ljutomer! Veliko so naredili, še več pa bi, če bi dobili kaj več denarja od svoje Občine Ljutomer, Po KS sem se sprehodil FRANČIŠEK FERENCEK GORNJA RADGONA - Pristojbine za grobove na gomjera-dgonskem pokopališču so sicer visoke, pa nič zato, kajti odkar zanj skrbi Pogrebni štvo Vrbnjak iz Lomanoš, je pokopališče lepo urejeno, seveda ne samo pred dnevom spomina na mrtve, am- L pak vseskozi. Vzdrževalec namreč skrbno ureja okolje, skrbi za stezice in zelenice, zato zasluži javno pohvalo. Tako je pokopališče ponos Gornje Radgone. (J. Ka.) 16 vestnik, 9. novembra 19^ Fe zgodi se vsak dan ■kir Jife zvezde vam kažejo (pr 'i' OVEN Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti Je nekoč že poma- — J gal. Vendar so se Časi od takrat temeljito spremenili, 'J 7 J takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti ali pa odnehati za vedno. On; Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo pridobiti osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. ‘ I« J Oit Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se za- mislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj Še vedno podobno razpoložen tot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, kar pa je odvisno samo od tebe. On; Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro sc ti lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen teden! DVOJČKA Nekaj dni te bo spremljala smola, nato pa se ti ] I obetajo bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva vsaj y malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar največ. Partner ti Je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato sc nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava tl lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne pa tudi povsem zasebne načrte. RAK Ona: Neki novici sprva sicer ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar pa se lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal nagajati. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki bo dodobra popravil tvoje finančno stanje. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prjjetno boš presenečen ... ir LEV Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. J '5 ' Ne trudi se, da bi ubežala dobronamerne nasvete. ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje! On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj tl bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega. DEVICA Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj. On; Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe, Sredi tedna se ti obeta izredna zabava $ prijatelji, kjer se ti bo zgodilo še vse kaj drugega, kot boš pričakoval. TEHTNICA (taa; Neko povabilo bo sicer zanimivo in obetavno, vendar to ni edina pot, da si zagotoviš njegovo prijateljstvo. Sprejmi povabilo, Četudi boš v začetku nekoliko zmedena, predvsem zaradi nekoga iz pre- teki osti. Ob: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel razjasniti, ali je bila storjena napaka na tvoji strani ali ti jo je nekdo podtaknil. ŠKORPIJON Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel udejanjiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. , STRELEC Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in sl vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo real- neje... On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine. KOZOROG Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se predvsem posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušat zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se zabavaj. VODNAR Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak vsak korak dobro premisli. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal. ■» ^WBI Ona; Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko L tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do ne-'■ pričakovanega dobitka - predvsem v ljubezni. Prija- teljice ti bodo poskušale nek^ podtakniti... Oi: Prepir, ki si ga začel, se bo umiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec s povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš izziv, takšen ali drugačen. Verjeli ali ne! Najdaljši jodlarski recital je priredil Enol Bird v Lisbumu na severnem Irskem. Trajal je 26 ur. Največja knjiga na svetu je Super book, ki meri 2,74 x 3,07 m, tehta 252,6 kilogramov in ima tristo strani, Izdaha je bila 1976. v DenVerju v Koloradu. Domača progasta mačka Dusty v Teksasu (rojena 1935.) je v 16 letih skotila rekordnih 420 mladičev. Rekord pri aretacijah je postavil Tommy Johns (60 let) v Brisbanu v Avstraliji. Od leta 1957 do danes je bil zaradi pijančevanja aretiran že dvatisočkrat. Američanki Elaine Esposito s Floride so 6. avgusu 1941 v Chicagu operirali slepič, toda po operaciji se ni več prebudila iz narkoze, V komi je ostala do svoje smrti 1978., torej kar 37 let. Nekateri pripadniki zimbabvejskega plemena Wadomo, ki živijo v dolini reke Zambezi, in bocvanskega plemena Kalanga iz puščave Kalahari imajo na nogah samo po dva prsta. Nenavadna deformacija je posledica genske mutacije, zato je posebnost »ljudi nojev« dedna. Na srečo jih to prav nič ne ovira pri hoji. ‘ Japonski turisti so nekaj prav posebnega, V Avstralijo menda prihajajo predvsem zaradi koal, ljubkih, a zelo ogroženih medvedkov, h! so svojo podobo posodili tudi plišastim igračkam. V nekaterih žinlskth vrtovih lahko obiskovalci koale vzamejo celo v naročje, proti čemer strokovnjaki že dolgo protestirajo. Vlada avstralske države Novi Južni Wales je sklenila, da bo od leta 1997 obiskovalcem pr^iovedan slik s koalami, ker to menda pri živalih povzroča hud stres. Zdaj negodujejo turistični delavci, saj bo obi^, predvsem japonskih gostov, manjši. Koale ali turisti, to je zdaj vprašanje! Umetna jetra Odslej bolnikom, ki so jim odpovedala Jetra, ne bo več treba umreti, so prepričani strokovnjaki na univerzitetni kliniki v Hamburgu, ki se že dalj časa ukvarjajo s poskusi za izdelavo umetnih jeter, V jetrnemu podobno gobasto tkivo vsadijo človeške jetrne celice, ki funkcijo te največje zleze v telesu opravljajo tako dolgo, dokler si prava jetra ne opomorejo. Obljubljajo, da bodo prve tovrstne posege začeli opravljati že čez pet let. Vrnjena ikona Nizozemski zbiralec umetnin je ciprski cerkvi vrnil dragoceno bizantinsko ikono iz 15. stoletja, ki je izginila s severnega dela otoka med turško invazijo leta 1974. Podoba nadangela Mihaela, ki stoji med svetima Evdofcijo in Marijo, je izginila iz škofije grške pravoslavne cerkve v Kyreniji. Dragocenost, vredno 280.000 dolarjev, so našli pri nizozemskem zbiralcu, ki jo Je po številnih pozivih ciprske vlade končno vrnil. Grška pravoslavna cerkev na Cipru že nekaj let Išče Ikone in druge dragocene predmete, ki so bili po invaziji ukradeni iz opuščenih cerkva in samostanov. jtwee/aM r fSA fJAOK- >4 ** fl “ M -7 9 aAt / , ■ o ituH »OA 0 <11 *> I O'! / Nigdar ne merJemo, je pravo Bela, gda je preži j vo den mrtvi, Takda gužva je bila seposedi, najbole pa v premeti, ka j« tov gornje, rejsan od srca povedo. Skoro se je nej dalo prijti prejk ceste, v banki so bile takSe vrste, pločniki stali. I ka BO varčevalci vse vflni na bi Škorc do bitja Na mejstaj prišlo, v ton čekanji na Sparanje, je pa Belaki na pamet prišla eta nouta na slavsko obrnjena: Mesec je oktober, čas za varčevanje, samo to izvleče iz godlje na« sedanje. Vsi v banke mnoge naOe zdaj hitimo in v vrstah pred okenci dolgih, stojimo. Šparovao pa vodstvo t 1 naše vzor nam daje, kot da z avioni zračne ima vaje. Preko luže velke predsednika letita par nr en za drugim nad morjem se lovita. Delavci pa v bazi vsak tolarček lovino, propadajo tovarne, brez dela nu. Btojuno. Brat DiouZi Indijancev, kakršne so nam vali Karl May in holywoodsW_• ni, že zdavnaj ni več. „2-sploh ni bilo. Za tiste redke P^.^ prebivalce Amerike, hi ni® P®* juDaškim« osvajalcem Divjeg ijnivcui *'' * *'.Jo) alkohol« 1««'"^ hoda, boleznim, izgubili v prevladmoči ctvfllrWf , _ zmeni sk^ nihče več, V Washiiigtonu deluje orad za vprašanja 1«^ ki pa je boli pri repu strateškin^ stoletja, se danes ne F u pa je uoti pri repusu«.’— h, resoT prve velesile sveta. odmeijajo tudi vedno manj Proti zadnjemu zmanjšanj« “7^ vega proračuna so v WasWog protestirali Indijanci iz Mo® Kaj dosti pa žal ni pomagal«' 1 Vnuka med delavce Nadvse bogat lastnik italijanske avtomobilske družbe flPi Giani Angelli se je odločil, da bo moral tudi njegov vnuk sp^ nati podjetje vse od najnižjega položaja navzgor, če hoČe^k^J v prihodnosti zasesti kakšno pomembno mesto v njetn. ' ga Čaka vse tisto, kar so morali preživeti vsi drugi Agn^iJ^ Vnuka Lapa Elkanna, 17-letnega sina svoje hčer« Margh^^ in pisatelja Alaina Elkanna, je pod drugim imenom delavca v tovarno Piaggia v Pontedri pri PisL Sodelavci so^ čez mesec dni ugotovili, da novi vajenec ni navaden dela temveč nekaj več. Opazili so namreč, daje bil edini, ki ga delavec ni okaral, če Je zamudil na delo in Če ni izpolnil deP ne norme. J f Malezijska prestolnica Kuala Lumpur bo prihodnje naj višji stolpnici na svetu. Stolpa dvojčka Petro nas z 88 bosta visoka po 450 metrov. Vezni element med njima, kij® * trov nad cestnlnr nivojem oziroma med 41, in 42. nadstropjeni. iruv iiau ucauiuir iiivujt;!]] vxuslovenske zabavne GLASBE: 7 VELIČASTNIH h f ZADlSlS - Andrej Šifrer Horvat ' T ■ lUngston ■ ■ ■ ■ T ‘d' SAMEGA ZDAJ - Dainitl Šmit S* V MOJE DVORCE-Miša Mdt GLASBE: S KHŠČAKON, CEKRON b Čpu 1'.-'^^^ i ItCbr^^Alt - Ans, Lojzeta Slaka 3 SE NA SVET RODI - Ans. Mira Klinca : 4 vf irkLOJTRO BRŽ - Mesečniki ' 5 - Ans. Franca Miheliča 6 Ra “EZEN vse ODPUSTI - Ans, Roberta Zupana PUNCO - Štirje kovači IlUih^NE ROŽE - Ans, Franca Potočarja ho Se OBRIŠE SOLZE - Ans. Franciia Zemeta ZatA JAŠ POLETJA - Ans, Slovenlia ” NAJRAJE DOMA - Fautle treh dolin l. 4 5 : < >«i VALU: NSTSNMV - Wet Wet Wei - Anika Horvat - Don Mentonv Band □ UTJJIIU - The Drinkers - Buldožer f ' Ulic, pošljite do četrtka, t«. novembri 1995, ni naslov: Marstl Rntltekta Novtka 13,69000 Murska Sobota, ra glasbene lestvke. '^“Pon št. 45______________________________________________________________________ ! '51 Skladbo: I ^ln 1 **^«b*¥na________ ter naslov: Kakav bo imel Še boljši okus, če v posodo, kjer ga hranite (biti mora steklena ali porcelanasta), položite strok vanilije. Če kakavov prah pomešate s sladkorjem, še preden ga prelijete z mlekom, se ne bo sprijemal v grudice. V pripravljeno pijačo kanite nekaj kapljic limoninega soka -tako bo kakav laže prebavljiv. Če kakav, potem ko je že zavret malo ohladite in še enkrat prekuhate, bo pijača gostejša. Kakavove madeže morate takoj sprati z mrzlo vodo, izginili bodo brez sledu. Stare madeže očistite, če umazano mesto nap-nete čez kozico ali skledo in nekajkrat pustite čezenj curek najprej mrzle, potem pa vroče vode. Če so madeži trdovratni, dodajte vodi malo glicerina. Domači zajec v omaki Potrebujemo: 1,5 kg domačega zajca, srednje debelo čebulo, strok česna, lovorov list, nekaj zrn popra, vejico Satraja, nekaj lističev rožmarina, žlico moke in 2 žlici kisle smetane, razredčene z malo vode za pod met, 3 žlice olja, sol, žlico belega vina. Očiščenega zajca razkosamo in nadrgnemo s strtim česnom, stolčenim poprom, soljo in dišavnicami. Tako ga pustimo stati 2-3 ure, Nato kose povaljamo v gladki moki in na olju hitro opečemo. Opečeno meso predenemo v drugo posodo. Na isti maščobi svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo meso in počasi zalivamo ter pokrito dušimo, da se zmehča. Ob koncu priprave omako podmetemo in dodamo vino. Zraven ponudimo testenine ali kruhove cmoke. Serviramo na segretem ovalu, nanj najprej naložimo meso in čezenj precedimo vročo omako. Cilka Sukič JrJ'! 'ŠJ’ •Ts*'. '•T r t Škotskem karu se to jesen in zimo skoraj »e bo mogoče odpovedati. H krilom, hlačam in jopičem v tem vzorcu obvezno sodijo bela srajčna bluza, pletene hlačne nogavice ali dokolenke in udobna športna obutev. Tudi kariraske kravate in čepice so znova priljubljene. I I Prvi znak skorajšnje omedlevice je močna bledica. Položite nezavestnega ali človeka, ki mu je zelo slabo, na ravno in plosko ležišče, in sicer tako, da bo glava nižje kot noge. Razpnite mu oblačila in podržite pred obrazom s salmiakom, kisom ali kolonjsko vodo navlažen robec. Na čelo mu položite mrzel obkladek, dlani in podplate pa natrite z mrzlo vodo. Nezavestnemu ne dajajte na silo nobene tekočine, kajti po prebujanju bi se lahko začel dušiti, - Kozmetika Ko kupujete kozmetične izdelke in ličila, izbirajte takšne barvne odtenke in sestavine, ki ustrezajo letnim časom. Pri preparatih za nego velja: pozimi uporabljajte mastne kreme, ker varujejo kožo pred mrazom, poleti pa suhe, kajti v vročih dneh izloča koža več znoja in maščobe. Ličila v modrih odtenkih delujejo hladno, torej so primerna za poletje. Pozimi jih raje ne uporabljajte, ker sc ne skladajo niti s trdo naravno niti z umetno svetlobo in je obraz na videz kot otrpel. Ko se začnejo dnevi krajšati, torej sezite po toplih barvah. Kristal Kristalne predmete perite v mlačni milnici ali v vodi, ki ste ji dodali nekaj kapljic salmiakovca. Vsekakor se izognite vroči vodi. Vedeti morate tudi, da je kristal zelo občutljiv na pritisk. Za čiščenje torej uporabljajte mehke krpe in mehke krtačke. Če želite, da bo kristal dobil stari sijaj, ga zdrgnite z navlaženo soljo. Čim debelejši je kristal, tem bolj je občutljiv na toploto. Zaradi tega ga nikoli ne izpostavljajte visokim temperaturam. Kristal hranite tudi na primernem mestu, saj ga ne uporabljate vsak dan. Postavite ga na tako mesto, da bo na varnem pred otroki in obem v okras prostoru. Rezanci Rezance kuhajte (kot vse testenine) vedno v veliko vrele vode, da se ne bodo sprijemali. V vodo vlijte malo olja, lonca pa ne pokrivajte. Doma pripravljeni rezanci bodo rahlejši in izdatnejši, če v testo vgne-tete samo rumenjake, iz beljakov pa stepete sneg in ga rahlo vmešate na koncu. Testo ne bo trdo in žilavo, če namesto vode uporabite enako količino mleka. V tem primeru naj počiva nekoliko dlje. Vestnik vsak četrtek z vami in za vas Zapestna ura kot nakit že kar baročno je okrašena zapestna ura, ki jo letos ponujajo italijanski stilisti. Številčnica je iz belega kamna, z zlatimi rimskimi Številkami pa $o označene le štiri glavne številke. Pas je iz bogatega krokodiijevega usnja ali imitacije, ki se elegantno končuje s pozlačeno kovino. Zapestna ura je lahko tudi dragocen nakit. sesTAm MUKO MAMSF AMČEltK HASEGA GENOM., CTABA GARDM VOJMt AM.FIUI iGnufC STEIGBl DEDALOV SAt VCRSN AHOtOGM POTICA, ZAVITEK UESIO VSEVERO-ZAHOM RAtU TOBtKMJ-(UARU. CEOUUA AVSJSTA ANTIČHA StUARJURA S KAČAM HRUStl. VOJKAM KRATIU DRŽAVE PAHO VZDA SRBSKO MESTO OBRM MMVI aoietsM XZK> SLCAIEC (AlfONZJ NEUflES-N(XJWA ZELJU WZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO mr avAi ŠAHOVSn IZRAZ OPEfVH ABKA MOfFO pnenHAHO uinju aorat RUSKA BAJKA KOMU OntZNA mziKA. ODIEIEK pBROK. iJbs še UKVARJA S SP0BWM I I iNom RASm AVSTR RSk: AgpiaP + L KVTKA bjElREKE RTV ' JGRAIKA GARDNER ČASI AKM -jAO I SEVER KOŠTRUN. CEK NAdN DRŽANJA TEESA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: hostesa, Omette, fla-ster, Miha, No, A, Anton, NP, juka. Nace, AV, str, brt, trosed, homonim, aleluja, LA, Dean. I I 18 vestnik, 9. novembra odlistki ^ACONCAGUA Mag. Miran Puconja Januarja 1995 je Planinska zveza Slovenije organizirala skupino 43 planincev, ki naj bi se povzpeli na Aconcaguo (7014 m), najvišji vrh Amerike. V skupini je bilo tudi 7 planincev iz Prekmurja. O vtisih s potovanja piše Janoš Voroš. Ob zahodni obali Južne Amerike se vleče gorska veriga, imenovana Andi, Zasneženi vrhovi se dvignejo najvišje v Argentini, kjer je tudi Aconcagua, najvišji vrh obeh Amerik, O njeni višini so podatki različni; 7035, 7014, 6960, 7004 m ,., Ne glede na to. katera meritev je najbolj natančna, je to višina, kjer se človek spopade z višinsko boleznijo, mrazom in izčrpanostjo. In zakaj potem ljudje sploh hodijo tja? Mogoče ravno zato! Ker Aconcagua pomeni spopad z mrazom, višinsko boleznijo in vzdržljivostjo, Mogoče pa tudi zato, ker ima vsaka gora svojo lepoto, ki jo je vredno spoznati. ram všteti še iskanje pokroviteljev, saj bi brez njihove pomoči težko zmogli vse stroške opreme in potovanja. Odziv je bil dober, njihova pomoč nam je bila tudi velika moralna spodbuda. Komunistična politika in njene posledice 8. Priprave, predpriprave in predpredpriprave Odhod Nedelja, 15. januarja, 24 ur do odhoda. Ves dan mi je zvonilo v glavi: jutri gremo. Zjutraj sem prišel s 24-umega dežurstva, pogledal goro obleke in opreme, pripravljene za pakiranje, in nedelja je bila pokvarjena. Dovoljena teža prtljage je bila 18 kg. Poskusil sem Štirikrat in uspel zbasati v veliko platneno vrečo 23 kilogramov najnujnejših oblačil in planinsko opremo. Potem sem v potovalko naložil še tisoč malenkosti, ki jih je dobro imeti s seboj, in mislim, Julija 1994 smo v planinskem društvu Matica na veliko razpravljali, ali bi šli v organizaciji Planinske zveze Slovenije na Aconcaguo tudi mi Prekmurci, Mislim, da je konec julija pod Matte- . rhomom v Švici odločitev dozorela: gremo! Nekateri so bili že večkrat v raznih visoko- Na fotografiji je avtor prispevka z dobrim čilskim pivom pred vzponom na čilske gore. da sem bil ob 23. uri že spa-kiran. Potem sem sedel k telefonu, začel klicati prijatelje in se od itjih poslavljati. Še deset ur do odhoda. V ponedeljek, 16. 1. 1995, sem ob 8, uri v lekarni vzel še zadnja zdravila, ki bi jih utegnili potrebovati na potovanju. Še ena ura do odhoda, Nekaj goijih sveu, na tako visoki gori pa ni bil še nihče od nas. Vedeli smo, da potrebujemo dobro kondicijo, dobro opremo in veliko dobre volje. S tem zadnjim ni bilo težav, z vsem drugim pa. Oprema je draga, hribolazniško kondicijo pa Prekmurci težko nabiramo, ker smo daleč od hribov. Trenirali smo enkrat do dvakrat tedensko, predvsenr po slovenskih hribih, veliko na Pohorju. Imamo pač smolo, da moramo daleč od doma, preden sploh pridemo do hriba in tudi v kratkih dnevih novembra in decembra ni bilo dovolj časa, da bi po službi skočili še na Pohorje. Kondicijske priprave smo imeli tudi v organizaciji PZS, kjer smo dobivali tudi informacije o opremi (katera je najboljša in kje se dobi). Decembra 1994 na enem od takšnih pohodov smo tudi prespali v šotorih, tako da smo lahko vso opremo preizkusili tudi v snegu in mrazu. Med priprave mo- minut pred deveto sem s potovalno vrečo in potovalko stal pred hišo, pripeljal je kombi, vso prtljago sem zbasal vanj, se usedel in začel se je moj dopust. Pred zgradbo TVD Partizana smo se poslovili od prijateljev, ki so nas tu počakali in nam zaželeli srečno pot. Od nas so se prisrčno poslovili tudi planinci Matice in moram seveda še povedati, daje vsa organizacija priprav potekala prek soboškega planinskega društva, da je vse urejal g. Ružič, predsednik društva, za kar smo mu zelo hvaležni. S kombijem smo se peljali do Ljubljane, kjer smo presedli v večji avtobus. Iz Prekmurja nas je bilo sedem: Lado Klar, Ivanka Klopčič, Boris Kukanja, Arpad Norčič st,. Arpad Norčič ml„ Janoš VoroS (pisec teh vrstic) in Vili Žižek, V Ljubljani so se pri-dinžili še drugi člani skupine, skup^ nas je bilo 43. (Se nadaljuje) Na podlagi sklepa 11. plenuma CK KPJ se je že v letu 1949 začela družbena akcija za ustanavljanje kmetijskih delovnih zadrug. Idejni arhitekt in duhovni vodja te kmetijske politike je bil Edvard Kardelj. V svoji knjigi Problemi socialistične politike na vasi leta 1959 je obravnaval kmeta kot konzervativen in zaviralen element na vasi, ki brez vključitve v korenito socialistično preobrazbo, torej postopnega odpravljanja privatne lastnine in vsesplošnega podružbljanja, nima nobene perspektive. Predvsem pogreša pri kmetih, da zelo malo vlagajo v razširjeno reprodukcijo, zlasti pa, da razpolagajo z zastarelo tehnologijo, Tu se Kardelj ni zavedal, daje prišel v nasprotje s samim seboj; malo pred tem je namreč izjavil, da je traktor bolje odpeljati na odpad kot ga prodati kmetu. Razumljivo je, da taka zideologizirana in, naravnost rečeno, maloumna Kardeljeva protikmečka usmerjenost slovenskemu kmetijstvu ni mogla obetati sončnih tet. Da bi čimprej realizirali sprejeti zakon o kmetijskih delovnih zadrugah, so republiški oblastniki pošiljali v bazo poslušne in zveste izvajalce tovrstne politike, že omenjene »aparatčike«. Tako je torej v drugi polovici leta 1947 prišel v Ljutomer Jože Tramšek; poslan je bil iz omenjenih vzrokov, Na Kardeljev blagoslov kažejo takojšnji Tramškovi koraki ob prihodu v Ljutomer, Takoj je namreč začel z uvajanjem kolektivnega zadružništva po vzoru sovjetske nasilne kolektivizacije vasi. Prvi viden rezultat Tramškovega prizadevanja v to smer je gradnja zadružnega doma na Cvenu, prvega tovrstnega objekta v Sloveniji, Tramšek je najprej pridobil nekaj kmetov, dalje pa je šlo vse po direktivah. Z gradnjo doma so začeli v marcu 1948, 18. aprila istega leta je bila že otvoritev. Mnogi so skeptično gledali na nov velik objekt, ki je nastajal. Že prilastek »zadružni« je imel zastrašujoč prizvok. Cven so namreč dosegle informacije, ki so prihajale iz takratne Sovjetske zveze, in o tovrstnih »združenih oblikah« niso vedele povedati nič spodbudnega. Umikajoči se kozaki, ki so ob Donu in v Ukrajini doživeli sovjetsko kolektivizacijo, so že pred koncem 2. svetovne vojne svarili ljudi pred vsakršnim komunizmom. Tudi nekateri do- • .M'.- V s Sovjetsko zvezo. SkorC iM* -vo lahko trdimo, da hi him in še več kot to: avtohtona s tura našega kmetijstva, m *■ kljub poskusom kolektivna™ vendarle ohranila, bi bila za9 vo deformirana, kot je Češkem in Slovaškem, kjetr pred nasilno kolektivizacb« dobna struktura kot pri . tudi torej kmetijskih ^adTO'^ vzoru Kardeljeve laniaJlie bilo, je vendarle že vse njih. V novozgrajen zao dom seje vselila kmetCskaf« ga KZ Cven, ki seje la. Do februarja leta 1948 j® T f. t ■M 1 1 I I I lit Velik skedeiu pri Branku Puco^ji, v katerem se je shramc'’^ snopje. . mačini, ki so bili kot mobilizirani nemški vojaki poslani na vzhodno fronto, so lahko na kraju samem spoznali praktične rezultate nasilne kolektivizacije ruske vasi in se prepričali o strašni revščini. Vsemu temu so se dodajale še govorice, da bodo vaščani v novem zadružnem domu jedli iz skupnega kotla. Morda se niso dosti motili in bi kasneje zares jedli iz skupnega kotla, če Tito leta 1948 ne bi korenito prekinil napt^ podružnica ljutomerske , (nabavno-prodajne Upravni odbor je bil iz domačinov, Kž Je P akcijo za kontrahažo kmetijskih pridelkov Ob KZ je bila namreč tua' na, Tramšek je vedel, zaletav in domala slep Kardeljeve kmetijske kako najlaže naskočiti akcijo za kontrahažo na. it kje mora začeti. (Nadaljevalce pniF I I Oce našega liidsfva Marijinega lista niso.brali le naročniki, temveč tudi njihovi’dnjžinski člani. Tako je velika večina katoličanov iz njega srkala svoje versko mišljenje in se iz njega izobraževala. Prek Marijinega lista je rasla v prekmurskem človeku tudi narodna zavest. KlekI je bil urednik pa tudi najbolj vnet sodelavec. Pisal je uvodnike, posvečene Mariji, pesmi, razna obvestila in drugo. Poleg (Oekla so pisali še Ivan Baša, Ivan Slepec, Mirko Lenaršič, Jožef Sakovič, Stefan Kuhar in drugi, večinorrta duhovniki. Za širjenje Marijinega lista med prekmursko prebivalstvo je imel KlekI že od vsega začetka v vsaki župniji svoje ljudi, laike, ki so bili pripravljeni rti od hiše do hiše in priporočati Marijin list, Te svoje aktiviste je imenoval Širi-telje, Širilelji so zbirali naročnike, pobirali naročnino in vsak mesec naročnikom razdeiilf novo številko. Vse to so delali brezplačno, Širilelji so bili dobri verniki, zavzeti za verski tisk in tudi ponosni na svojo častno službo, KlekI jih je vabil na skupne sestanke, da so se tudi osebno spoznali med seboj in tako drug drugega spodbujali, Ker je bil Marijin list verski mesečnik, je največ pisal o verskih temah, o Mariji, Jezusu, svetnikih, molitvi, zakramentih, praktičnem krščanskem življenju, prinašal pa je tudi pesmi, zgodbe in še razrre drobne zanimivosti iz domačega življenja. Kakšen vpliv je imel Marijin list na prekmurske vernike? 0 tem je izdajatelj in urednik Jožef KlekI pisal maribor skemu škofu Karlinu: 1. Marijin list je dušna hrana 65.000 katoličanom - Slovencem v vikariatu. Med temi jih je letos 6000 naročilo Marijin list. So vasi, kjer ni družine, ki ga ne bi imela naročenega, 2, Marijin list se vseh 25 let ureja popolnoma brezplačno, čisti dobiček od njega je namenjen gradnji samostana Sv. družine. 3. Marijin list se je predvsem boril poleg Marijinega češčenja za poglobitev verskega življenja in za duhovniški naraščpi. Pod vplivom Marijinega lista so Šli prvi odrasli fantje Slovenske krmilne v Don Boskovo družbo. Ta peščica katoličanov Slovenske krajine je v 25 letih vzgojita 50 duhovnikov, med njimi dva misijonarja, raznim kongregacijam in cerkvenim rodovom pa dala čez 300 naraščajnikov. 4, Duh Marijinega lista je zelo pospešil število svetih obhajil in pogostost prejemanja. Jožef KlekI je po devetih letih izdajanja Marijinega lista spoznal, da razvoj dogodkov zahteva splošen kulturni napredek ljudstva Slovenske krajine ali Prekmurja. »Naš narod je poleg dušne pomoči potreboval tudi drugo pomoč. Bil je brez pravic. Materni jezik so mu jemali, tudi verski pouk se v Šoli ni smel več oznanjati v maternem jeziku, madžarščino so uvajali že celo v cerkev, kjer je ubogi Slovenec moral poslušati madžarske pridige in pesmi, ki jih ni razumel. Šlo je za to, da se naš narod zbirše z zemlje. Poleg tega je trpel zapostavljanje, zametovanje in krivico pri vojski, sodišču in pri politični oblasti.« Zato je KlekI skleni! izdajati tednik, kulturnopolitično glasilo. Imenoval ga je Novine, Prva številka je izšla 8, decembra 1913 v 700 izvodih. Ust se je kmalu zelo razširil in je med prvo svetovno vojno dosegel naklado 6200 izvodov. Poleg Klekla so Novine urejali še Jožef KlekI ml., Ivan Jerič, Franc Baj-lec, Franc Kolenc, Jožko Maučec, Vilko Novak, Ivan Camplin in Matija Balažič. Slovenci v Prekmurju smo dobili svoj tednik res v zadnjem trenutku, da nas je osvestil, nam pokazal smer v skupnost z drugimi Slovenci, saj je bila vojna že na pragu in z njo velike spremembe v mednarodnem življenju. Novine so našim ljudem širile obzorje glede splošnega spoznavanja sveta in dogajanja v njem, spj so pisale tako rekoč o vseh celinah in državah. Bralcem so prinašale leposlovje v prozi in pesniški obliki, jih obveščale o raznih dogodkih, o razmerjih med državami, nakazovale so nova pota v gospodarstvu, učile pametnega kmetovanja, trgovine in obrti. S svojo krščansko miselnostjo so Novine ljudi vzgajale v poštenosti, pravičnosti; navajale so ljudi k treznosti, zakonski zvestobi in medsebojnemu razumevanju v dnjžinah. Njihov najvažnejši cilj v madžarski državi je bil: dvigati med našimi ljudmi slovensko zave^. V okviru Jugoslavije pa so poleg političnega oblikovanja vodile boj za popolno gimnazijo v Soboti, za pravično delitev agrarne zemlje, za martinišče - zavod za revne dijake, za pravico do domačega jezika - narečja, bojevale so se proti liberalizmu in škodljivim vplivom raznih ideologij, Novine so izhajale od leta 1913 do 1941. Ves čas, razen nekaj mesecev leta 1919, ko so jih prevzeli boljševiki, je bil KlekI njihov izdajatelj In glavna gonilna sila. Pomemben delež ima KlekI tudi pri KalendarjuSrcaJezušovoga. Kalendar je izhajal od leta 1904 do 1944. Prvič je izšel takrat, »kda je ŠČe prej Bog po zemli hodo«, kakor piše Ivan Baša ob 25-letntci izhajanja. Po njegovem mnenju ima Kalendar tako velik pomen za slovensko ljudstvo, da ljudje sami tega dela nikakor ne bi zmogli. Sam Bog je takrat hodil po zemlji in dal ljudem v Slovenski krajini Kalendar Srca Jezu-šovoga. Kalendar so urejali: lvanocy (190419061, KlekI ml. (1907-1919), KlekI st. (1920-1932,1934-1940), Vilko Novak (1933) in Matija Balažič (19411944), Do leta 191380 bili koledarji tiskani v madžarskem Črkopisu, nato pa v gajici. Zadnji trije koledarji, ki so izšli med drugo svetovno vojno, so spet v madžarskem črkopisu, ^nimivo pa je, da je le zunanja podoba teh koledarjev v madžarskem duhu, vsebina pa je zelo slovenska. Prvi koledar je bil natisnjen v 4000 izvodih. V naslednjih letih je bilo Število nekoliko višje. Obseg se je iz leta v leto spreminjat, odvisno od gospodarskega stanja v pokrajini. V Kalendar so pisali duhovniki KlekI st. in mi., Baša, lvanocy, Sakovič, Le-naršič, Radoha, Zelko in drugi. Pisali so tudi laiki: Štefan Kuhar, Julij Kontler, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Anton Vratuša, Franc Klar, V Kalendarju so objavljali pesmi, zgodbe in povesti, verske članke, prispevke o cerkveni in splošni zgodovF ni, o slovenstvu, vzgoji, o gospodarstvu, o raznih dogodkih doma in v svetu. Pomen Kalendara je verski in narodnostni. Sodelavci in uradniki so dobro poznali svoje ljudstvo, videli so slabosti in napake, videli potrebe in so zato pisali konkretno, preprosto, vsem razumljivo. In predvsem: vodila jih je ljubezen do slovenstva. KlekI je bil med ustanovitelji Kalendara in ves čas njegov trdni steber. S svojim pisanjem in urejevanjem res zasluži naziv »apostol dobrega tiska«. Poleg omenjenih tiskov je KlekI izdajal in urejeval še list za mladino Marijlkin ograček. Je tudi avtor molitvenika Hodi k oltarskomi svestvi. Pod svoje pesmi se je KlekI običey-no podpisoval s psevdonimom Srčen. Njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: nabožne, posvetne in pesmi za otroke. Največ je nabožnih pesmi, v katerih izraža svoj odnos do Jezusa, Marije in spodbuja bralce k ljubečemu odnosu do Boga, Med posvetnimi so posebej zanimive domoljubne pesmi, npr. Na^ hiša, Mpj narod, Kaj je Mura šepetala. Pesmi za otroke so predvsem vzgojne. KlekI je pisal v prekmurskem narečju, tako pesmi kot prozo. Tudi sicer je ves čas vztrajat pri narečju, čeprav so mnogi sodelavci in uredniki vedno bolj uvajali knjižno slovenščino. V navalu nevarnih ideologij (komunizem z grožnjo boljševizma) se mu je zdelo najvarnejše domače duhovno in književno ognjišče z živo in preprosto ljudsko govorico. Imel je, če že ne izbru- šenega, klenega pisne^^p^l ljubezni v svojem srcu. vsako izrečeno in napisa’’ Ljubezen mu jih je polagaia^jH^ ’ tisti preproščini, kakor jč materinih ust. Tudi zato se m gati iz okrilja ljudske vzpenjati v neko umetelne’ i 1 I I prid^^ignjeno besedovanje, . KlekI - nar«' jul ( budileli KlekI je bil eden nai--brov vere in slovenstva v pokrajini v prvi polovici 20' je goreč rodoljub in obenem pa voditelj Sloven pcr Mlademu Jožefu Kl^^^ vedenje o tem, da je njegova starša, Sam je j smo Slovenci. NobenemiJ nista rekla ne oče ne maf ' j laneoceno temveč izkljucn®" i I [ i r t t 5 Vendka, icminv nec, Slovenka. Tako sta EF moj oče in moja mati," Razlike v jeziku in dnosti je mladi KlekI ugm*^ šolanjem na Madžarske*’'’ dijak in Študent srečeval ’ j F drugih narodov, V tem » venstvo najbolj naduševal\^ dr. Franc lvanocy. V je redno obiskoval, po^®^ njegov sodelavec - , svojim župnikom in skupai rimi zavednimi prekmura'',"^ ti t 11 h ll h v d nmi zavednimi preMitu'-■ se je začel bojevati pto*' Madžarskem In v uveljavitev maternega janje tiska v domačem Naročnik Mohorjevi^ji r, ’ej h, KlekI že kot bogoslo^/ec. kaplan pa je postal c® zanje. X (Nadaljevanje 5 i!^triiki 9 novftmhrg 1995 19 ronika t k I 0 (• e t r J t k d i o ii i t J 0 t ii f T 0 J II a I I I ! I Afera Prelog, drugič Kdo grozi »Švedu« iz Sobote? N. je ob dveh ponoči prišel do vrat **relogove hiše v Radencih, da bi se mor-le srečal s človekom, ki mu dolguje l^- OOO mark, a je naletel na neznaca, -----------------, » ----------------------------- je nastavil na čelo cev pištole Vestnikov! prilogi Pen smo pod naslovom Je sposojene ruleta? pisali o lastnikih firme Goldeja iz Radnec, ki išče kobl morali vračati denar, izginili neznano kam, zato jih oškodovanci. Eden teh se nam je oglasil s E* zdomca iz Murske Sobote, ki pa ne želi biti imeno-y ^vint imenom, zato bomo v tem članku uporabili incialki N. to tudi zato, ker mu že grozijo; Mi čemo te sigurno nači! ^ar je hotel oplemenititi sfe,” pismu iz poznej-dal pogovoru pove- 15,000 markami, hotel ___ (ta(|,.'J^''^bguf( Goldeja, d. o. o„ J” bajvečji upnik, saj so Is) V|n- |- Hrvaške- s,- '’®hko več denarja, zdaj 'Opar'®'' praznih rok. Nasedli ponudbi o moz-“i določen čas visokih obrestih, bslej 5®lo trdi, da je izgini-'bilijon markami. : meniti v »finano t ' v Slovenijo, da bi si 1^0 kmetijo in bi se imel ^Pčiio V®™ kam vrniti. S knj ''i bilo nič, kajti šele tedaj da so lastniki v tujini, ^sledil reklamo firme Radenec o ugodnih (devizno vlogo; 20. “»n tik«! na podlagi ''Ibžil za tri mesece katere je bila 5-odstotna mesečna (letna bi bila po-^^kodstotna, op. pisca), .^bi. da sem sklenil I’®"’ Pb izteku jbbija 1995)lažje SV’— “»kaj; la ^aro domačijo na Go- -Mj I mi jc postalo *b 19. maja sem "" 'Utti odpovedal. 22. ju-v firmi Goldeja kjer me je sprejela Anica Prelog. Rekla je, da mi denarja sedaj ne morejo vrniti, ker ga dolžniki še niso prinesli, in da naj pridem 27. junija ob 10. uri v njihovo trgovino v Veržeju. Ravno tedaj nisem mogel priti, saj sem bil v Budimpešti, sem se pa oglasil dva dni pozneje. Tedaj sta bila v trgovini Anica in sin. Bila je jezna, ker da nisem prišel določenega dne. Končno mi je dejala, da denarja ne morejo vrniti, pač pa naj sprejmem ponudbo, ki mi lahko navrže od 30,000 do 40,000 mark, in tedaj si bom lahko kupil celo boljšo hišo, kot jo nameravam sedaj. Pokazal sem določeno zanimanje pa sem vprašal, za kaj gre. Rekla je, da ima mamila. Predlagala je, naj se oglasim naslednji dan ali pa kdaj pozneje. Seveda tej ponudbi nisem nasedel, ampak sem jo odločno zavrnil, rekoč, da sem vse življenje trdo delal in da me zadeva ne mika, nakar sem odšel iz trgovine in čez dva dni odpotoval nazaj na Švedsko.« Znova so ponujali mamilo, a ni nasedel N, N., poštenjak iz Murske Sobote, ki že 30 let živi in dela na Švedskem, se je v Slovenijo vrnil spet 15. julija. Še isti dan je telefoniral Prelogovim v Radence in zmenili so se za srečanje 19. julija ob 16. uri v njihovi trgovini v Veržeju. »Prišel sem uro prej, že okrog 15, ure. V trgovini sta bila Anica in Ugodilo seje... V j® mezinec ---- --------- ■ ^Ja > * ^kakovcih sprla in stepla V. M. in F. K. ''''ečjji^^btbvila, daje ob hudi uri F. K, posegel 'ri in i njo zamahnil proti glavi V. M., ki »blokiral« z desno roko, a mu je seki- okrog 21,30, pet dni pred martino- ■Ji Mg. . L^JUb^^ “blokiral« z desno roko, a mu je sem-°^sekala mezinec na tej roki. Še več: kožo na glavi. Poškodovanega so Ribico v Maribor, Vročekrvneža bosta >lta povedala na sodišču. foinunskih ilegalcev ^®kdo obvestil policijo, da od slovensko- "1 * notranjost Prekmurja potuje z avto- »Ir.. iLiin-.. I . . * . ____ il ' ’CČ 1 ” ■ -"'-i'»■■J«!« J—r’ Tat *. ki so mejo verjetno prestopili ilc- Jribi **iji Bn. A,.__ >11* 1 w 1 -i . .. J. 'v. ’ ^1 M OLF IIICJV VVlJVllMJ pi '»v Cil'’’"'ale' ’' *** obsežno akcijo, v kateri so "Jr, ^,^Jblicljri(f patrulje s celotnega območja ■ Sobota. Uspelo jim je izslediti 64 Ro- Pobota. Uspelo jim je izslediti 64 Ro' ^^bpini, u sta potovali s kombiniranim V| P’'heti v Dolencih in Dankovcih. dve ib * kombiniranem avtu in osebnem ba Petanjcih in Meleh. taDCr nobeenil a soaa nožneie oriieli Sicer pobegnil, a so ga pozneje prijeli ' sn vrnili na Madžarsko. I. koleiarka iia ■ ‘ j* ot* - zgodila prometna Itt'*'I cesti zunaj Nemčavec. Polici-■■iL* Pfehh '■ j® avtomobilist Franc Š. z Vaneče kolesarko Metko F. iz Prcdanovec, padla in se hudo poškodovala. ^If.. Peui.-ji___________ »hi^^rei^p avtomehaniku k ''^'^“vega Vrha je pripeljal na servi-SVtArVb aU n M : K. 1/ ki T (14 avtomehaniku Janku V. v Lovrenc na njen mož Janez Prelog in me pokarala, češ da sem prišel prezgodaj. Ona mi je pripravila kavico, on pa natočil viski, a sem ga odklonil. Vprašal sem za svoj denar, onadva pa sta se spogledala, nakar mi je Anica spet predlagala, naj bi vzel tisto, kar mi je ponudila prejš-njikrat. Nato je Janez prinesel iz sosednje sobe tri plastične vrečke, v katerih naj bi bilo po 20 gramov mamila. Nekaj snovi je izrcsel in dejal, da če to prodam na Švedskem, dobim veliko več kot sta mi dolžna. Ponudbo sem tudi tokrat zavrnil, saj sem se zavedal, da bi lahko dobil 10 let zapora, če bi se šel preprodajalca droge. Vanj pa seveda nočem, saj mi je bilo dovolj 25 dni »atesta« 1960. leta, ko sem zbežal iz komunističnega režima čez državno mejo, a so me prijeli. vala, naj snov stehtam, pokusim ..., a taki ponudbi nisem nasedel. ,Ne!’ sem zavpil.,Hočem le svoj denar.’ Ne da bi dobil denar, sem zapustil trgovino. Med odhajanjem sem srečal človeka, za katerega se mi je zdelo, da sem ga pred tedni videl v Prelogov! trgovini. Odšel sem do svojega avta in ob njem je stal renault novešega tipa z registrsko tablico MS, prvi dve številki pa sta bili t in 5, Torej 15, kar sem si zlahka zapomnil, saj ima tudi moj poštni predal enako številko.« Goldeja pralnica denarja? Napeta zgodba, mar ne? In kako se je razvijala naprej. Je bil neznanec »Prelogov človek«, je zdirjal za N. N.? Preberimo, kako je dogodek opisal (in ga v telefonskem pogovoru še podkrepil) naš zdomec, ki živi na Švedskem! »Usedel sem se v avto in se odpeljal, V glavi so mi rojile vse mogoče mish, zlasti pa domneva, da so mi hoteli nastaviti past. Videti naj bi bilo tako, da jim jaz rt o p D s A c D Jil (td fa BkJvnlt*! X, ■’GOLDEJA’' d.P.a., vBn>v in -finančni dlriktor g. dipl. 9*c. ,2. BOSGJ V^gOAjALII r o d o o B X. N I e K c h lAfiTOPANJ u podJBtJ* t* trg^iv mOf Mt/OE m i z voi < po>r«vMHu do Bplovnvgs tnlivnj nBknBBnD dogevorl ta O novi viBini C‘l PbBoJite BB dBj« a* dobo _li_ po pi-BdbedbBB dogovoru. Pogodb« u podal J B« BB <4 . **< bi . Cbri po lotnUi I S vatni "»r ■»•r >v «tr»np i (k 'C»v ■ 4«ozr>e*tl0 tB Izplačil« oOrBOtt oo ■nooBcn«. glacnlca p« Jo Izplačljiv* ou zapod-lOBti DUR-a ppgPdPB B peraoJklodajaJcom or. po r*«Bcth In lO Bnl od BO^piBa ta pogodba. , lihi ' Ta pogodba otopi v vvljivo^ Ko jo podAkaat* oba ooBbdb«i« »traokii Z« BpDr*B tB J« pt lBtaJrvo lOdKct Mf SobCktl» DZ. pailovnl vootl OornJB nBd«ncl» dn« '^aoL JUL »GOLOBJA* «nal to i 5 ■*'4 * t- t«-T. . Jzi u trt«! obsodili in kazen sem moral odsedeti. Pomislil sem tudi na svoja sinova, ki sem ju kot samohranilec dal izšolati in sta oba inženirja. Nikoli v življenju se nisem ukvarjal s sumljivimi posli, ampak sem trdo in pošteno delal. Še sta me prepriče- ponujam oziroma prodajam mamilo! Srečno sem se vrnil na dom v Murski Soboti in tu ostal do 5. avgusta. V tem času sem spet prišel v stik s Prelogovimi, ki so mi tedaj obljubljali denar. Policiji jih nisem takoj prijavil, saj bi s tem Neznanec mu je nastavil pištolo »Prelogova hiša v Radencih je bila zaprta. Pred vrati je bilo več časopisov in druge pošte, kar jc kazalo na to, da so že dolgo zdoma. Sosedovi so povedali, da jih že dolgo niso videli in da jih hodi iskat veliko ljudi. Odpeljal sem se tudi v Veržej in na vratih njihove trgovine jc bilo sporočilo: Dopust. Domneval sem, da se morda le utegnejo vsaj za krajši čas vrniti domov, zato sem potem kar nekaj noči čepel pri njihovi hiši. Nekega dne, pravzaprav noči, saj je bila ura dve, sem stopil do hišnih vrat in naenkrat mi je nekdo nastavil na čelo cev pištole. Pomislil sem, da je kateri od Prelogov ali pa kak policijski agent. Potem sem videl, da je bilo neznancev več, Oti pa h so me in vprašali, kdo sem in kaj iščem. Povedal sem, da mi Prelog dolguje denar. Potem so me pustili pri miru, saj je bilo očitno, da so tudi oni prišli v Radence, da bi dobili svoj denar, Sam sem se tolažil, da je mojih 15.000 mark v primerjavi z vsotami, ki naj bi jih vložili oni, nekajkrat manjši zne- Kam je pravzaprav izginil denar? Ne samo, da N. N. ni dobil denarja, ampak mu grozijo tudi pisno: »Mi čemo te nači!« Lahko samo slutimo, kaj to pomeni, če gre za resno grožnjo. Neznanci so prišli tudi do njegove telefonske številke na Švedskem in so mu zagrozili v medžimurskem dialektu. Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti je poleg N. N. doslej prijavilo svoje terjatve do »finančnega inženimga« Goldeja, d. o. o., Radenci oziroma do Prclogo-vih, ki naj bi v pogodbah o varčevanju zastavili svojo hišo, vredno 422.000 mark, le nekaj oškodovancev z našega območja. Menda so veliko večje zneske vložili državljani sosednje Hrvaške, zlasti iz županije Medži-murje. Posojilodajalce zlasti preseneča, da ni denarja. Tudi neprizadetemu se postavlja vprašanje, kam je izginil? Ga niso vmih tisti, ki naj bi jim ga Galeja posojala, seveda za veliko večje obresti, kot jih je obljubila tistim, ki so pri njej »varčevali«, ali pa so ga Prelogov! dejansko zapravili v avstrijskih igralnicah. Pa še to! Veste, kaj je pravzaprav galeja? Nekdanja vrsta vojnih in trgovskih ladij z enim krovom na vesla in jadra. Mnoge teh ladjic so se potopile in tako je tudi z radensko Galejo. A, N. Pohorje kombinirano vozilo, last gozdnega gospodarstva. Medtem ko je avtomehanik zaganjal motor avtomobila, se je žal zgodila nesreča. Motor je bil namreč v vzvratni prestavi, začel se je pomikati nazaj in je zadel Andreja R., ki jc nato padel v kanal in se hudo poškodoval. Vlomilca so že izsledili 4. novembra okrog 21. ure je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Š. M. v Gornji Radgoni. Vlomilca je zanimal le^enar, ne pa kaki gospodinjski predme- ti, saj je sunil 90.000 tolarjev. Policisti pa so bili tokrat pri odkrivanju storilca roiicisil pa so Ulil LUM^L »..-..llivu zelo uspešni, saj so prijeli osumljenca I. 8., pri ka- | terem so našli ukraden denar in ga vrnili oškodovan- cu. Odkrili ponarejene marke V radgonski poslovni enoti LB Pomurske banke so med štetjem denarja odkrili ponarejeni bankovec za 100 mark. Med poizvedovanjem, odkod so ga dobili, so ugotovili, da je priromal iz nekega gostinskega lokala v Gornji Radgoni, kjer ga je vnovčil romunski državljan. Kam je izginila motorna žaga? Marjan M. iz Jamne je na Policiji v Gornji Rad- goni prijavil krajo motorne žage znamke Dolmar, vredne 45.000 tolarjev. Le-to je nekdo ukrade! 4. novembra med 17.30 in 18.30. Žaga je bila pred hišo. Počitniška hišica v plamenih v noči s sobote na nedeljo jc zgorela počitniška montažna hišica v Plešivici pri Gornji Radgoni, velika 8 krat 6 metrov, katere lastnica je Vera Č. iz Murske Sobote. Škoda je velika, saj je zgorela tudi vsa notranja oprema. Vzrok požara še ugotavljajo. Izsiljevanje na tržnici v ponedeljek dopoldne so kriminalisti UNZ Murska Sobota in ljutomerski policisti prijeli Z. B., ki je z grožnjami izsiljeval S. M., čeprav mu je že izročil 15.000 mark. Prijeli so tudi L. K. in J. D., ki sta izsiljevalcu pomagala. Izsiljevalca in njuna pomočnika bodo prijavili državnemu tožilstvu. Vlom v počitniško hišico »Osamljene« počitniške hišice in vinske kleti niso vame, pa naj so na tem ali onem območju Pomurja; povsod se najde kak nebodigatreba in naredi takšno ah drugačno škodo, potem pa nam je hudo. Velikokrat smo sami krivi, saj te objekte tako poredko obiskujemo. Nekdo je »vzel na piko« tudi počitniško hišico na Blagušu pri Vidmu ob Ščavnici in po vlomu odnesel razne predmete, vredene kakih 50.000 tolarjev. S tovondaka 18 ton premoga v našem poročanju so zajete le tiste prometne nesreče, kjer so se poškodovali ljudje. Na pomurskem območju pa se vsak dan zgodi tudi veliko nesreč zgolj z materialno škodo. V petek se je zgodilo 6 takih nesreč, v soboto 8. v ponedeljek pa spet 6. Hujša nesreča se je zgodila tudi v torek, 7. novembra, ob 0.20, torej kmalu po polnoči, ko je v Podgradu pri Gornji Radgoni voznik tovornega avta zapeljal s ceste, nakar je se prikolica prevrnila in po cesti se je razsulo 18 ton premoga, zato je bil promet prekinjen tja do 2.30, ko so delavci Cestnega podjetja iz Murske Sobote cesto očistili. Mamilo na meji v Petošovcih Vetjetno jc naš državljan L. I. na seznamu uživalcev ali preprodajalcev mamil, sicer ga v ponedeljek, ko se je ob 12.30 pripeljal s Hrvaške na mednarodni mejni prehod v Pctišovcih, ne bi temeljito pregledali. Pri osebnem pregledu sta policist in carinik našla 3 grame zmlete indijske konoplje, v pogovoru pa je razkril, da ima doma takega mamila še več. Potem so policisti šli še na njegov dom in našli 20 gramov zmlete indijske konoplje. Mamilo so zasegli, posestnika pa prijavili sodniku za prekrške. Okradena patronažna služba Tatovi pa so res nesramni! Eden od njih je med 3. in 6. novembrom prišel v sicer nezaklenjeno garažo Zdravstvenega doma Murska Sobota in z osebnega avta Renault 4 snel platišče s pnevmatiko, dimenzije 145/13, ter povzročil za 13.000 tolarjev škode. Ta avto uporablja za terensko delo patronažna služba. I itjce tudi zavračajo v času od predzadnjega torka do dneva z istim imenom v tem tednu so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili več kot 100 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Še vedno zavrnejo največ Romunov, na meji pa so bili razočarani tudi Ukrajinci, Rusi, Moldavci, Bolgari, Belorusi in seveda nekateri državljani iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Na meji zavračajo potnike, ki nimajo vstopnih vizumov, pa tudi take, ki jih sicer imajo, a nimajo s seboj dovolj denarja za preživljanje za določen čas. Mejni organi na podlagi večletnioh izkušenj tudi ponavadi pravilno ugotovijo, kdo od potnikov je turist, poslovnež ... in kdo hoče v našo državo, da bi jo prepotoval in skušal ilegalno prestopiti slovensko-avstrijsko oziroma slovensko-italijansko mejo. Od tam ilegalce vračajo nazaj v Slovenijo in v njeno breme. S tem ko sumljive potnike zavrnejo že pri poskusu vstopa, je že narejena določena »selekcija«. Je pa tudi res, da je potem marsikateri od zavrnjenih ra- zočaran nad našo gostoljubnostjo. S. s. I I 20 vestnik, 9. novembra • port Prva državna nogometna liga Beltinci: Gorica 1:1 (1: 0) Beltmci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1000. Sodnik. Tivold (Kranj). Strelca: 1: 0 Osterc (43), 1; 1 Protega (50), Beltinci: Zver, Godina, Jeras, Sirk, Granov, Šarkezi, Šabjan, Nejman, Baranja (Črnko), Osterc, Herceg (Džafič). Izola: Mura 1:1 (1; 0) Izola - Igrišče Izole, gledalcev 200. Sodnik; Jakopiček (Maribor). Strelca: 0 : 1 Gajser (5), 1: 1 Pirc (62). Mura: Černjavič, Kokol (Baranja), Bloudek, Kmetec (Breznik), Poljšak, Kardoš, Brežic, Gajser, Cifer, Rous, Hlebalin. Druga državna nogometna liga Napredek: Nafta 1: 4 (0 : 4) Domžale - Igrišče Napredka, gledalcev 200. Sodnik : Tabar (Portorož). Strelci: 0: 1 Prekazi (14), 0 :2 Dominko (21). 0: 3 Hra-nilovič (39), 0: 4 Dominko (43), 1: 4 Cvijanovič (57 - 11 m). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Zver (Gabor), Koveš, Drvarič, Hranilovič, Slavic, Prekazi, Tadič, Dominko (Tompa). Tretja državna nogometna liga Odranci; Beltrans 2 :1 (0 ; 1) Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 150, Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelca: 0: 1 Z. Osterc (11), 1: I Lipič (61), 2 :1 Lipič (84). Odranci: Marič, Sebastjan Kavaš, Rozmarič, Cener, Zver, Horvat (Hozjan), Stanislav Kavaš, Vegič, Lipič, Kerčmar (Prša), Kreslin (Balantič), Beltrans: Balažič, Puhar, Ropoša, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Z. Osterc (Kavaš), Vozlič, Stojko. B. Osterc (Kosi), Golob, Bakovci; Sterklar 3 :1 (1: 0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200, Sodnik: Velički (Maribor), Strelci; 1: 0 Jančar (37), 2 : 0 Jančar (46), 3 : 0 Cipot (59), 3 : 1 Zdovc (87). Bakovci: Šiftar, Cener, EmiSa (Kerčmar), Bencak, Papič, Cipot, Zrim, Gabor, Vogrinčič, Jančar (Berendijaš), Fras. Pohorje : Tumišeč 4 : 0 (2 : 0) Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 300. Sodnik: Raukovič (Velenje). Strelci: 1: 0 Majcenovič (24), 2 : 0 Hajdurovič (38), 3 :0 Majcenovič (80), 4 :0 Majcenovič (87). Turnišče : StamenkoviČ, Temar, J, Pucko, D. Pucko, Mujdriča, Toplak, Lackovič, Vori, Bedo, Houbar (B, Lebqr), S. Lebar. V Športni napovedi št, 17, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna pnoligaša Beltinci b Mura, je naš gost Jože Jakob, velik ljubitelj nogometa in nogometni delavec iz Beltinec. Progno-ziral je takole; Pari I.SNL Rezultati - 15. kolo Beltinci: Gorica 1 : 1 Izola: Mura 1 : 1 Maribor: Rudar (V) 2 ; 0 Publikum : Primorje 3 : 1 Korotan : Olimpija 1 : 2 Gorica MURA Publikum 15 9 3 3 27 : 11 30 15 7 7 1 20 : 1028 15 7 4 4 27: 19 25 Rudar(V) 15 6 5 4 20: 15 23 Olimpija Maribor Korotan Primorje 15 6 2 7 35: 21 20 15 5 5 5 18: 1420 15 5 5 5 17: 17 20 15 5 4 6 20: 21 19 BELTINCI 15 2 7 6 9 : 20 13 Izola II. SNL 15 1 212 6:51 5 Rezultati- 13. kolo Napredek: Nafta 1 : 4 Mengeš : Črnuče 2 : 1 Drava : Šentjur 1 : 0 Zagorje : Piran 2 : 0 Radeče : Koper O: 1 Vevče ; Železničar (MB) 1 : 1 Šmartno: Naklo 2 : 0 Železničar (U): Rudar 1 :1 H/ČFT/^ 13 9 2 2 25:6 29 Želez. (U) 13 7 6 0 25:6 27 Črnuče 13 7 2 4 39: 19 23 Rudar m 13 6 4 3 15:8 22 Piran Šentjur 13 6 3 4 18:1021 13 6 2 5 16: 1220 Napredek 13 5 4 4 16 : 16 19 Naklo Koper 13 5 3 5 18 : 16 18 13 5 3 5 14 : 12 18 želez. (MB) 13 5 3 5 17 : 19 18 Drava Šmartno Mengež Vevče Zagone Radeče lll. SNL II Sodnik Tivold oškodoval Beltince V petnajstem kolu prvenstva r prvi državni nogometni ligi sta prekmurska Ugaša iztržila vsak po eno točko. Nogometaši Beltinec so gostili vodeče moštvo Gorice in igrali neodločeno. Beltinčani so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik, kar so izrazili tudi z vodečim zadetkom, ki ga je dve minuti pred koncem dosegel Osterc. V začetku drugega polčasa so bili Beltinčani premalo pazljivi, kar so izkoristili gostje in rezultat izenačili. Potem so zopet nekaj minut nevarno napadali Beltinčani in imeli tudi priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Oškodoval pa jih je tudi sodnik Tivold, saj bi v 58. minuti moral pokazati drugi rumeni karton Mata niču, ko je namerno igral z roko, vendar se njegova piščalka ni oglasila. Štiri minute zatem pa bi sodnik Tivold moral dosoditi enajstetrovko, ko je bit v kazenskem prostoru Gorice na tleh Baranja, vendar je ostala njegova piščalka tudi tokrat nema. Gostitelji so v kočnici tekme zopet nevarno napadali, a jim ni uspelo doseči zmagovitega zadetka. Najlepšo priložnost je vsekakor imel Nejman v zadnji minuti igre, ko je izvajal prosti strel, vendar je žoga zadela le prečko. Čeprav so igrali Beltinčani brez Škaperja, Iliča, Cirkvenčiča in Cenerja, so tokrat prikazali lepo igro. Nogometaši Mure so gostovali pri zadnji Izoli in prav tako igrali neodločeno. Sobočani so tekmo začeli zelo dobro in napadali ter že na začetku je Gajser dosegel vodeči zadetek. lec Mure Hlebalin, tako da so Sobočani večji tekme igrali z igralcem manj, kar seje gotovo pet' nalo pri igri. Številčno prednost so izkoristili g«« telji in v drugem polčasu rezultat izenačili. Sobočani zamudili lepo priložnost, da po tod^ dohitijo vodečo Gorico. Treba pa je tudipov^ da je Mura nastopita oslabljena brez AlihodžlČof’ Bakule. , Nogometaši Nafte iz Lendave ne popuščajo zopet prevzeli vodstvo na lestvici druge državne W F trinajstem kolu so gostovali v Domžalah (4/^ pričljlvo premagali domači Napredek. Lendatč^ so zlasti dobro igrali v prvem polčasu, ko so vse štiri zadetke. Prihodnjo nedeljo čaka Lendatce-ne zopet težka naloga, sty morajo v goste k naloga, sty štvu Črnuč. vrščenemu moštvu Črnuč F tretji državni nogometni ligi je bilo odigte^.^ predzadnje kolo jesenskega dela pvvenstvO-Odrancih je bil na sporedu pomurski derbi Odranci in Beltransom iz Veržeja. Nogometaš^ transa so biti v prvem polčasu boljši vendar so zamudili lepe priložnosti za gol jim je maščevalo, saj so gostitelji šest mlmti F koncem tekme dosegli vodeči zadetek. gostili Steklarja iz Rogaške Slatine in po vanju osvojiti tri točke. Hud poraz pa so doti nogometaši Turnišča v Rušah. F zadnjem kot „ igra pomurski derbi v Veržeju med Žal pa je bil v 14. minuti izktjuljučen najboljši stre- . Bakovci, ki bo gotovo zanimiv. Beri 13 5 3 5 17 : 21 18 13 5 2 6 20 :21 17 13 3 4 6 13:20 13 13 2 3 8 11 :19 9 13 2 2 9 8:33 8 13 2 2 9 9:35 8 Rezultati - 12, kolo Odranci: Beltrans 2 :1 Bakovci: Steklar 3 : 1 Pohorje : Turnišče 4 : 0 Bistrica: Paloma 2 :1 Unior: Aluminij 0 : 0 Dravinja: Kungota 0: 0 Kovinar: Dravograd 1 : 0 Pohorje 12 9 2 1 32: 11 29 BAKOVCI 12 9 1 2 19 : 8 28 Dravinja 12 7 3 2 22:8 24 Dravograd 12 7 1 4 25: 14 22 Namizni tenis Zmaga Moravskih Toplic V sedmem kolu tekmovanja v prvi državni moški namiznoteniški ligi so Moravske Toplice Sobota visoko premagale Kajuha Slovana iz Ljubljane. Za Ungerja in Horvata je bil to le lažji trening, dvakrat pa je bil uspešen tudi Solar. Najzanimivejši dvoboj je bil med Smodišem in Gr-žiničem, ki ga je dobil Smodiš, Sobočani so s šestimi točkami na sedmem mestu. Moravske Toplice Sobota ; Kajuh Slovan 7 : 0 (Unger: Nišavič 21 : 8. 21 : 6, Horvat: Pertoci 21 :12, 21 : 10, Solar : Gržinič 21 . 12, 19:21, 21:8, Unger ■ Horvat: Pertoci -Gržinič 21 : 8, 21 : 6, Unger: Pertoci 21 : 12, 21 . 3, Solar: Nišavič 21 : 10, 21 : 6, Smodiš: Gtizinič 19 : 21, 22 : 20, 23 : 21). M. U. Roganp J Kon&dt A V Ostari LciutriuJ tokrpsu za pokal o? tariitiizLe«iaEtB.Scw»P 1. MURA : Olimpija 2, Maribor: BELTINCI 3, Izola: Primorje 4. Publikum : Rudar (V) 5. Korotan: Gorica 6. NAFTA: Naklo 7. Drava: Črnuče 8, Radeče: Šentjur Nap. 1 2 1 1 1 1 2 0 9, Šmartno : Železničar (MB) 1 10, Napredek : Rudar (T) 0 Kovinar Unior 12 6 3 3 16 921 12 6 2 4 11 : 13 20 ODRANCI 12 6 0 7 18:23 15 Aluminij 12 3 4 5 13:16 13 TURNIŠČE 12 3 4 5 16: 20 13 steklar Kungota Bistrica Paloma 12 3 4 5 12 : 18 13 12 3 3 6 11 : 17 12 12 3 1 8 17 : 30 10 12 2 3 6 11 :24 9 BELTRANS 12 2 1 9 13 : 25 7 I, MNLMS Mitja Horvat zmagovalec Drugi odprti namiznoteniški turnir Republike Slovenije za mladince, ki je bil v Murski Soboti v odlični organizaciji NTK Moravske Toplice Sobota, je zbral 76 igralcev iz 19 slovenskih klubov. Med njimi so bili vsi najboljši. Od Pomurcev je bil spet odličen Mitja Horvat, ki je že drugič zapored zmagal. V finalu je po odlični igri premagal prvega favorita, državnega reprezentanta Petrovčiča (Preserje) z 2 : 0 (21 : 19, 21 : 12). Soliden je bil tudi Miran Solar, ki seje uvrstil med osmerico, Gregor Kocuvan pa je pristal med šestnajsterico. Drugi v predtekmovalni skupini so bili D. Šbul, Zver (MTS) in Ocepek (Radgona). Tretja mesta so zasedli Puhan. Gider, Gy6rek, Balažič, četrta pa Horvat, Cigut, Zavec, Gorčan, Just, B. Šbul in Ferenčak. Najboljši so dobili lepe pokale in praktične nagrade. M. U. Rokoborba -------------- Alpe - Jadran v Soboti M tefcmovalcf^ l*-’’* nge, Jfevaške, r^ali M 125111^0^ mmht 80 dem Roxa» tefetuge ¥ lami Kora am^'64. ttvisrirri s kami V cm je iCiii (Goti® deJ trnje mesto s Se Pl it II X s 105 tsčkatsi ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 17 1. MURA: Olimpija 1 Maribor: BELTINCI ~ 3, Izola: Primorje 4. Publikum : Rudar (V) 5. Korotan: Gorica 6. NAFTA: Naklo 7, Drava: Črnuče 8, Radeče: Šentjur 9, Šmartno : Železničar (MB) 10. Napredek : Rudar (T) Najtoved Rezultati - 11. kolo Vesna: Les 1 : 4 Goričanka: Kerna 0 :0 Emal: Tromejnik 3 :1 Apače: Sirs 4 :1 Čarda : Upa 2 :1 Rakičan : Serdica 3 : 0 Kerna 11 1 0 23:5 25 Goričanka 11 6 4 1 22 : 9 22 Les Rakičan 11 6 2 3 22 : 14 20 11 6 2 3 19 : 12 20 Tromejnik 11 5 3 3 12:11 18 Serdica Emal Vesna Sirs Apače Čarda Lipa 11 5 2 4 20:18 17 1142518:1614 11 3 5 3 14 : 14 14 11 3 2 6 10:22 11 11 3 0 8 17 : 28 9 11227 7:16 8 11 1 2 815:34 5 I. ONL Lendava Izpobjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 17. novembra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pra-rtbih napovedi. II' Ime in priimek ter naslov; Rezultati -11. kolo Kobilje : Črenšovci 2 : 0 Mostje : Panonija 2 : 1 Hotiza: Čentiba 5 : 2 Dobrovnik: Opel Horser 1 : 2 Nedelica; Renkovci 1 : 1 Bistrica: Olimpija 1 : 2 Črenšovci 11 9 1 1 37:1028 Renkovci 11 7 2 2 35 : 1823 OpelHorserll 7 1 3 22:9 22 V športni napovedi št. 15 ni bilo lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev športne napovedi št. 15; Izola: Mura 0, Beltinci; Gorica 0, Napredek ; Nafta 2, Bakovci: Steklar t, Pohorje : Turnišče 1, Odranci: Beltrans 1, Goričanka : Kerna 0, Apače : Sirs 1, Kobilje : Črenšovci 1 in Mostje ; Panonija 1. Kobilje Hotiza Panonija Nedelica Mostje 11 6 3 2 21 : 1021 11 6 3 2 19: 1221 11 4 3 4 14:15 15 11 3 4 4 8: 13 13 11 4 1 e 20 : 28 13 Dobrovnik 11 3 1 7 22 : 21 10 Olimpija Čentiba Bistrica 11 3 1 7 11 :3310 11 3 0 8 18 : 24 9 11 029 6:40 2 v nedeljo, 12. novembra 1995, bo v Murski Soboti 4. mednarodni turnir Alpe - Jadran v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Sodelovalo bo okrog 50 rokoborcev iz 5 držav: Avstrije Štajerske. Hrvaške, Furlanije-Julijske krajine, Železne županije in Slovenije, Slovenijo bosta zastopali dve ekipi. V A-ekipi bodo sodelovali tudi pomurski rokoborci: Zec in Go-dvajs iz Murske Sobote ter Žnidarič in Pihlar iz Ljutomera, V B-ekipi pa bo nastopil Štrtak iz Murske Sobote. Tekmovanje, ki bo v telovadnici Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti, se bo začelo ob 9. uri, finalne borbe pa bodo okrog 14. ure. Za ljubitelje rokoborbe bo to gotovo privlačna prireditev. K(Hat(Gofi£lt0)8 mi zasedel četrto skupni ’’ tad na Na derbiju zmagali Sobočani II. MNL MS Rezultati -11. kolo Minicom : Smaki 1 :1 Grad : Križevci 4 : 5 Rotunda: Cankova 1 : 9 Šalovci: Hodoš 1 : O Dokležovje : Tešanovci 3 : 4 Prosenjakovci prosti Šalovci Križevci Cankova Hodoš 10 8 2 0 20:5 26 10 6 3 1 25 : 1621 10 5 4 1 31 : 14 19 10 5 2 3 22 : 14 17 Tešanovci 10 5 2 315:1417 Grad Minicom 10 4 3 3 20:16 15 10 4 2 4 25:21 14 Prosnejak. 10 3 1 6 22:20 10 S maki Rotunda 10 2 1 7 19 :27 7 10 2 0 8 11 :37 6 Dokležovje 10 1 0 9 14:40 3 V četrtem kolu prvenstva v državni članski rokoborski ligi je bil v Murski Soboti derbi med kandidatoma za prvo mesto Ke-orjem iz Razvanja in Mursko Soboto. Po pričakovanju so zmagali Sobočani z 22 : 17. (48 kg - Go-dvajs : Medved 3 : 1, 52 kg -Kočar : Hazl 0 : 4, 57 kg - Baranja : Glavica 0: 4, 62 kg - Vrbančič : Hozjan 4 : 0, 68 kg -Nasevski: Hemet 4 : 0, 74 kg - Bačič : Kranjec 3 J fpk" Vukan : Branilovič ’ ' I. Zec : Žižek 4 : 0, lOj ['J vačič : T. Jagarinac t ' _ 130 kg - J. Jagarinac^ j koborci Mlekopro[n®“ -juf mera pa so premaga** čarja iz Maribora s 2 jj-?*', .Ji R Voljd L4 IVlolluv*'* j|] '■ v Ljutomerčane so darič (52 kg), >4 } danč (52 kg), (745-Lukašev (62 kg), ,,11*' Kurbus (82 kg} in SaS'« b. b.). (FM, NS) " Nogomet Ostre kazni za Bistričane Disciplinski sodnik tretje državne nogometne liS® njuri** kateri vodi tekmovanje Območna nogometna Sobota, Danilo Kacijan je izrekel ostre kazni zaradi napada na sodnike in slabe organizacije na teknu Kungota, ki je bila predčasno prekinjena. Igralcem jS Boštjanu Sepu, Borutu Obrovniku in Kristjanu bile izrečene kazni prepovedi igranja za štiri leta, Nogometnega kluba Bistrica Zvonko Has pa pet let n® opravljati nobene funkcije v nogometu. Poleg tega K tfCP Bistrica kaznovan s 100.000 SIT in prepovedjo igf® tekem na domačem igrišču. I 36 9 novRmbral995 21 I ! ► port Uomet - n. DL moški Zmaga Pomurke v Hrastniku y Weiii kolu prvenstva v dru- - J - JJJ rvijoim a UJ U i^tiški rokometni ligi ■ dpomurskih ligašev zmagala '“•^omurk; častniku 1 : 13). Bakovci; Božič, A. R- Vereš I. Kavaš 3, Škra-S it*’ ®®dekovič 10, J. Buzeti 5, ^Buzeti I, B. Vereš. Okreša 8. s Ptuja pa je v Murski So' '"isoko premagala Krog s 35 a iz Bakovcc, ki je v premagala Dol z 32 : : 21 (17 : 4), Krog: Grah, D Kol-manko 3. A, Kolmanko 4, L. Sa-pač I, A. Sapač 2, Hegeduš 1, Meolic 4, Kovačič 6, Babič, Gomboc. Vlaovič, Roškar. Radeče so v Murski Soboti premagale Polet s 27 : 18 (11 : 9), Polet: Kuhar, Sečko 2, Osterc, Lovenjak 4, Fefer I, Slatnar, Čemela 3, Horvat 2, Barišič, Žugelj 4. Kreft 2, Nemeš. Rokomet - IL DL ženske Visoka zmaga Bakovec V osmem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni Košarka - 1 SL ženske Druga zmaga Pomuija li gi so Bakovci visoko premagali Novo mesto z42 : 21 (23 ; 12), Bakovci: Ščap, T. Buzeti, Horvat, M. Buzeti 9, Hozjan 19, Kolbl 3, Jakšič 5, Canjko 2, Forjan 4. Papič, Kovač. Rokometašice Velenja B pa so premagale Crenšo-vce z 19 : 15 (11 : 8). Črenšovci: Žalik, Tibaut, Tornar, K. Smej 5, M. Pintarič, D, Pintarič 3, M. Horvat, P. Smej I, D, Horvat, K. Pintarič 2, A. Pintarič 4, Jcneš, Kegljanje J |L| —II Pomurja iz Murske Sobote v jubilejnem letu zopet med najboljšimi sloven.skimi ekipami. Fotografija: Jure Zauneker I Črenšovec, ki tekmujejo v drugi državni ligi. S' B- Horvat (trener), K. Smej, D. Pintarič, TOrnar, P. I?Huber, K. Pintarič, ‘ Horvat, Dravec; 'Jt. Jakopina, A. Pinta- D. Horvat, Jcneš in I. SKL ženske k I ( r uvc uiuuibn . razmetani in skriti v in sanjah, kjer govorijo P* kot mi, vendar jeefjaj'’' . uf iAAiianiA ie . ,aji’ nin’’- Svoje jecljanje je man že zelo zgodaj om' prid, poleg tega pa je u?*’ ko poje, ne jeclja. Njegovo pravo im« videti ku’ Tarkin in je uslužbenec. MUtSKO-MOBSKA l£S1^ 1. Oliver Dragojevič - Nisan ja zate 2. Boris Novkovič: Kada ti ijubav zakuca na vrata 3, Valentina - Ne mogu bez tebe 4, Ivica Sinovčič - Ti i ja 5. Zorica Kondža - Tko ti je kriv Podlog: Minea - MomarumoJ CtUC&ikiEMZA: _ S 5 9. novfimhra 1 995 23 I s estnik e ii 'a B GERUNCI - Vinarska princeska, ki sojo razglasili na dnevu a kostanja v Gerlincih, je po-I ® ““ii® Gomboc iz Gerlinec, njeni ,™lie'^ pa sta Marjana Šnurer iz in Milena Gomboc iz Gecli-Konkurenca sicer ni bila velika, j® potegovalo le 7 Večja konutenca pa je bila j^^djevanju vina, kajti vinarji so «Uku vzorcev kakovostnega ' NujboljSi chardonav Je pridelal viiti Alojz Marič iz Rogašovec, najvišjo oceno med vzorci laškega rizlinga je dobil vzorec Stefana Turhe iz Rogašovec, izmed vzorcev samiinga je bil najboljši i^ kleti Jožeta Gomboca iz Gerlinec, naj višje ocenjeni vzorec izmed belih mešanih vin pa je prinesel Alojz Matič iz Rogašovec, Na vino-gradniškovinarskem prazniku v Ger-lincih pa niso le izbirah kraljice in ocenjevali vzorcev mošta, ampak so imeli tudi ra^e šaljive igre. (F. Ku.) ^VSlU E izvedba - TOPLINA r DOMA, RADOST ŽIVUENTA se vam je zapletal jezik, da ste komaj kaj izdavili. Vse to in še več se da rešiti s treningi, učenjem in vztrajnim ponavljanjem. Ob neki priliki je nekdo omenil, kako je na območju Ljutomera presenetljivo malo težkih prometnih nesreč, ki so se zgo- / J. A. L. LOPERT in KLAS Hoče ponujata™* TRAKTORJE (nove in rabljene); FIAT 70-56, UNIVERZAL 300 DTC, UMIVER-ZALsei, STAGR, 40 KS (za vinogradnike); ROVOKOPAČE: MF ICB, CAT, SKIP (nove in rabljene); BAGERJE, MINI BAGER JE, VALJARJE (rabljene), mešalce za beton IMER ter novost; v zalogi MITSUBISHI PAJERO TURBO DIESEL IMTERCOOLER G LA (nov, možnost menjavo staro za novo oz. za delovni stroj z doplačilom). informacije; 069 72 036 (od S.OO do 16.00), 21 818 (zvečer) lO: J.A.L. LOPERT d. O. O., Čtofana Kovača fi, TURNI! i/ * senčila telefon: (062) 723 010 723 215 telefaks: (062) 723 010 l/ni.l.A\ A - MOMAŽA - PRODAJA l )■ 1. 1 n 1 I 1 t t e I. r f « ) I I okna, vrata * pregradne stene * zimski vrtovi * markize Kujski val v boju zoper alkoholizem Naši kraji slovijo po izvrstnih vitlih, ki jih tudi sami precej popijemo. Način, kako danes to počnemo, je čisto drugačen kot nekoč. Takrat vina nismo pili, temveč lokali in žrli vsevprek. Kultura pitja je na čedalje višji ravni, zato morajo biti naše dejavnosti take, kot jih počnemo tudi pijani. Ste videli vinjene pešce, kako grdo hodijoT Verjetno ste tudi vi že doživeli, da se vam je vinjenim vrtelo in dile pod vplivom alkohola. Sogovornike je seveda zanimal vziok tega nenavadnega pojava. Skrivnost je v tem, da imajo ljutomerske avtošole že leta v programu tudi tedaj vožnje v pijanosti. V minulih svinčenih časih so to počeli brez velike reklame, ker razmere takrat niso dovoljevale ustvarjalnosti in novih idej. Desetletne izkušnje in dobri rezultati so nas spodbudi- ’ MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA K F & S 3^ d.o.o. 69250 GORNJA RADGONA, Podgrad 4 Telefon:069/61-974, 61-751, Telefax:069/61-947 PRODAJNI SALON Grajska 27. telefon:069/62-283 '^•'edna ponudba v NOVEMBRU % popust za nakup KERAMIKE % popust za nakup OKEN OBlŠČrUL Nas, ČAKAMO : 15.000. KUPCA SREČNEGA NAGRAJENCA ČAKA SUŠILNI STROJ GORENJE PSG 800 SP □ V Triglav -1 s tl I I I i Honovno zbira rtifikate! Triglav, ^Pooblaščena Investicijska družba d. d. Mubljatia vas vabi k Javnemu vpisu delnic t ■ I Spisek vpisnih mest območna ENOTA MURSKA SOBOTA PREDSTAVNIŠTVA; Gornja Radgona, Cesta na stadion 1 a Murska Sobota, Lendavska 5 Lendava, Mlinska 5 Ljutomer, Glavni trg 4 Triglav Pooblaščena investicijska družba d.d. II I NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. I li, da javnosti predstavimo to dobrodelno dejavnost, ki je velika poslovna priložnost za vso našo pokrajino. Kujski val - alkošola dobre vožnje Pripravljalni tečaj; naučili se boste vinjeni lepo hoditi. Nadaljevalni tečaj: naučili se boste vinjeni voziti kolo. Osrednji tečaj: naučili se boste vinjeni varno voziti. Prva vaja: učenec in inštruktor spijeta vsak deci vina in vozita. Druga vaja; učenec in inštruktor spijeta vsak dva deci vina in vozita. In tako dalje do zadnje vaje: učenec in inštruktor spijeta vsak liter vina in vozita. Na izpit gre učenec pijan, pijana Je tu^ komisija in seveda inštruktor. Izpit je opravljen, če kandidat ni povzročil nobene prometne nesreče. Reklamno geslo - zakaj bi se učili lami nekaj, v čemer smo mi že mojstri, Pridite k nam, ker je to varneje, predvsem pa ceneje. Za kandidate Iz drugih delov države organiziramo tečaje ob koncu tedna. Hormonska terapija, alkosex Vsak človek ima moške in ženske hormone. Alkohol, seveda če ga spijete dovolj, pri ženskah odstrani vse moške hormone, pri moških pa vse ženske. Lastnosti, ki so z našim spolom določene že od matere narave, se okrepijo. Ženske postanejo nežnejše, njihova polt mehkejša, oči se jim nagajivo svetijo. Moški postane močnejši, bolj odločen, zravna se, mišice se mu napnejo in postane napadalnejši. Učinki alkohola so blagodejni tudi na »ono« dejavnost. Ko sta partnerja pod »gasom«, odpade potreba po vsaki predigri in lahko takoj začneta z bistvenim delom spolnega odnosa. Ta se zmeraj uspešno konča z ogromnim obojestranskim orgazmom. Drugi dan ima on globok moški glas, ona pa nežno Sumečega. Tako terapijo je nujno treba ponoviti vsak mesec vsaj enkrat Zdravniški nasveti Vsi vidijo v alkoholu In pijanosti samo škodljive učinke, zdravilne pa zamolčijo. Ko se'Prleka loteva prehlad, si nalije pol »šnopsae, pol čaja in malo medu ter spije tega toliko, da komaj preživi. To je natanko tista doza, pri kateri ne preživi noben mikroorganizem, tudi virus HP/ ne. Dokaz: v Prlekiji in Prekmurju (tudi oni so kar dobri pivci) ni - aidsa. Kujski val - reklame Knjižni vinski klub Jeruzalem priporoča naslednje priročnike; Moji prvi koraki v pitje. Učim se stati, Uživajmo v zdravi pijači. Pivo, vino in alkohol. Dobrote iz vaše kleti. Slovenska alkoholna vadnica. Načrtovanje družine s pomočjo svetega Martina, Vzgoja in šolanje majhnih pijančkov. Ob nakupu katere od naštetih knjig boste postali tudi vi član velike družine in prejeli klubsko izkaznico, s katero boste imeli po vsem svetu prvi kozarček zastonj. Na podlagi 10. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju študentov za potrebe družbenih dejavnosti in mestne uprave v Mestni občini Murska Sobota razpisuje Mestna občina Murska Sobota za Sol. leto 1995/96 KADROVSKE ŠTIPENDIJE študentom za potrebe Javnih osnovnošotskih zavodov v Mestni občini M, Sobota 1. V šolskem letu 1995/96 bomo štipendirali: 2 študenta - razredni pouk, 1 študenta - angleški jezik, 1 študenta - nemški jezik, 1 študenta - matematika - fizika 1 Študenta - glasbena vzgoja 1 Študenta - defektologija 2. Prosilci naj vlogi pritožijo: potrdilo o stalnem bivališču, potrdilo o državljanstvu, dokazilo o vpisu v tekoči letnik, dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, dokazilo o udejstvovanju in dosežkih na zunajšolskih tekmovanjih. 3. Štipendist bo po končanem L, 2. in 3. letniku študija opravljal 10-dnevno prakso v enem odjavnih vzgojno-izobraževalni h zavodov v Mestni občini Murska Sobota in Je po končanem študiju dolžan skleniti delovno razmerje v mestni občini v skladu s pogodbo o štipendiranju. ■* * " Prijavo na razpis z zahtevano dokumentacijo uaj prosilci pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,69000 Murska Sobota. Prosilci bodo obveščeni o podelitvi štipendij v 30 dneh po Izbiri. VECTRA UMETNOST V GIBANJU. NOVA VECTRA. Od 10. novembra tudi pri nas. Že za 32.877 DEM UGODNI KREDITI: R-f9% - 9,5% brez pologa od 1 do 5 let AvtoMša KOLMANIČ & DOKL Industrijska 1, Murska Sobota, tel.: 069 31-645 ii Iteibe 1^00^ 15. novembra 1995 Vabljeni! OPEL 24 vestnik, 9. novembra 1_^ televizijski spored od 10. do 16. novembra F ] J PETEK 10. NOVEMBRA TVSLOVDMUA1 9.30 10.00 10.20 10.45 11.45 12.40 13.00 13.05 14.35 15.15 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.45 19.30 20.05 21.40 22.00 22.40 23.10 0.10 Videostrani Kako nastane slrkantca Otroci mmega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka Roka Rocka Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija Znanje za znanje, učite se z nami Poročita Videostrani Kam vodijo naše stezice Film tedna: ponovitev LepoOca dneva Dnevnik Učimo se ročnih ustvarjaJnosti, 45. oddaja Heathciifi, risana serija Sorodne duše, 6. epizoda angleške nanizanke Umetnost in civilizacija, umetniki za svet Hugo, tv-igrica Dnevnik Poglej In zadeni Turistična oddaja Dnevnik Frasrer, ameriška nanizanka Hotx>tnlca, italijanska nadaljevanka Bratec, tadžikistanski film TVSLOVD^UAS 11.30 12.05 12.20 13.10 15,10 16.00 16.30 17,00 18,00 18,45 19.15 20.00 20.05 20.55 21.00 21.50 21.55 22.45 23.45 Videostrani Forum Učitelj, ftancoska nadaljevanka Omizje Osmi dan Sorodne duše, 5. epizoda angleške nanizanke Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam predstavlja Hobotnica, italijanska nadaljevanka Regionalni studio Koper Izziv, poslovna oddaja SPIN Ljubljanski lesni sejem Podelitev nagrad za znanstvene in raziskovalne dosežke, prenos Ljubljanski lesni sejem Azijska magistrala. Japonska dokumentama serija Ljubljanski lesni sejem Nepomemtma afera (Nejznani oder Veno Taufer: Odisej in sin, TV-prire-dba predstave slovenskega mladinskega gledališča TELE59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.50 Santa Barbara - 16.35 Triperew deteljica - 17.05 Policistova smrt, akcF jska drama - 18.10 Kuhajmo skupaj - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoli - 20.00 Lesket v gozdu, drama - 21,40 Spot tedna Žhre scene -21,45 Radio F. M. - 22,15Stekteoaser(ca2,zna-shreno-fantastični tfim - 23.50 Popotnik, potopisi in nasveti prrtnikom - 0,20 Videostrani - 1.00 Deutsche VVelte, program za tujce TVHRVASKAI 7.SS Poročila-8,00 Dobro jutro- 10,00 Poročita - 10.05 Edukon, kontaktna oddaja - 10.50 Religijski leksikon - 11,00 Nemščina- 11.30 Otroški program - 12.00 Dnemik- 12.15 Ljubezen, serija - 12,40 Odkritja, dokumenjama serija - 13,50 Utica, ameriški film - 15.35lzta Celje: osmina finala evropskih prvakov v rokometu (m), 1. tekma: Pivovarna laško celJe -Croatia banka Zagreb, prenos Slovenski magazin Karaoke, razvedrilna oddaja TV Ko-per/Capodistrla Ljubljanski lesni sejem Družinska sramota, nemški film 23.30 Sobotna noč: novice iz sveta razvedrila; Peter Gabriel, koncert, angleška glasbena lestvica TM59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.50 Lesket v gozdu, drama-17,30 Radio F. M. -19,00 Med prfiatelji, narodno zabavna glasba - 19.00 Kuhajmo ^paj - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Beverty Mills Buntz - 20.30 Zvezdni sfi, otroški musical - 21.55 Klepet na MMTV, gost Lojze Peterle - 22.55 Spot tedna Žive scene -23.00 Oči noči 3, erofična srhljivka - 0.40 Videostrani - 1.00 Deutsche Wele, program za tujce TVnRVASKAl 8.15TVkoledar - 8.25 Poračila - 8:.3O Film za mlade - 10.30 Glasbena skrinjica - 11.30 Risana serija - 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija -12.45 Dokumenlama oddaja - 13.15 Odkritja, dokumentarna serija- 14.05 Poračia- 14.15 FJm za mlade - 15,45 Pridelava organske hrane v ZDA, dokumentarna oddaja - 16.20 Sh^ock Holmes, serijski film - 17.15 Prizma, magazin - 18,15 Televizija o televiziji - 18,50 V začetku je bita beseda -19,30 Dnevnik - 20,15 Film - 21,45 Glasbena oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na sliko TVHRVASKA2 17.20 TV-koledar- 17.3O3slikonasliko- 18.15 Ekran brez okvirja - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Korak za korakom, humoristična serija -20,40 Rezerviran čas - 22.15 Šport - 22.25 Nočna izmena: Življenje na severu, Črni gad - 23.55 Film TVMADZARSKA1 5,30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.00 ^uivrKisti naših mcžgan - 12.00 Zvon - 12.02 Sobotni portret - 12.25 Sosedje, - 12.55Orkester,serija- 13.20JegorBuličev it) ostali, tv igra - 14,50 čask - 15.40 Ped zemlje, madž. film - 17.25 Jani pride na dom, serjja - 18,15 štorije - 18,30 Koto sreče - 19,10 Pravlje ca - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 5 minut proze -20.25 Boter, 2. del amer, serije - 22.10 Iščemo humorista - 23.05 Nočni program s filmom TVMADZARSKA2 6,45 Stiki brez meja - 7,30 Za kmetovalce - 8,00 Romski program ~ 8.25 Narodnostne oddaje -11.00 Familija, pon. - 11.30 Narodna glasba -11.55 Divjina Tetor) - 12.55 Olimpijei - 13,05 Živali iščejo dom - 13,30 Poje Gyongyi Hatvani - Kiss -14.00 čudovita Zemlja - 14.25 Lestvica popevk -15.00 Moj rojstni kraj - 15.45 Pannonhalma -15,55 Teteavto - 16,25 Za otroke - 16,55 Madžarska- lzlarxl, nogomet - 19.05 Familija - 19.40 Umetna obrt - 20,05 Teletingo, igra na srečo -21.00 San kresne noči, balet - 22,10 Sončni mrk, franc,- ital, film, čb. TV AVSTRIJA 1 10.10 Alfred J. Kwak, risana nanizanka - 10.35 Sobotna igra- 12.15HarTyin Hendersonovi, razvedrilna nanizanka - 12,35 Kalifornijski klievsili -13,20 Mačka in pes - 13.45 Čudovita leta, razvedrilna rtanizanka - 14.10 Blossom - 14.35 Princ iz Bel-Aira - 15.00 Baywatch - 15,45 Superman -16,30 Beveriv HHs - 17,15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet - 19.00 Krepka družina -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Skrita kamera - 21.50 Šport - 22.50 Hans Peler Heinzel: Avstrijska duša na kavču, humoristična oddaja - 0.20 Čas v sliki -0.25 Mafedor Juan, fikn - 2.20 Kalifornijski klic v sili - 3.05 Melrose Plače TVAVSTRIJA2 12.05 Romarska sveta gora Pribram na Češkem, reportaža- 13.00Časvsfiki-13.10BratMartin, film - 14.50 Vse, samo ne sestre, veseloigra -16,15 Dežela in ljudje - 16,452tvafi iščejo dom -17.00 čas v sliki - 17,05 Stoletje akvarelov -17,53 Verstva sveta - 18,00 Milijonsko kolo -18,25Spornavprašanja- 19,00 Avstrija danes-19.30 čas vsiiki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Pomešana čustva, komedija -21.45Časvslikj-21.50 Kje je moja sestra?, kriminalka - 23.35 Jenv Cotton; Dinamit v zeleni svii, kriminalka - 1,00 Pogledi sstrani - 2.05 Videonoč - 4.15 Formula 1 RTL 12.00 Princ iz BekAira - 12.30 Polna hiša - 13.00 Formula 1 - 14,25Stvor iz močvirja - 14,50 TinT-15.45 Ekipa A - 16.45 Beverlv Hilis -17.45 Melra-se Race - 18,45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -20.15 Bo to storit ali ne?, šov- 22,00 Kako, prosim? - 23,00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Highlan-der- 1.3S Živi pokopani, film - 3,05 RTL kino nasvet: Nastajanje filma Hitrejši od smrti - 2.25 High Desert Kili, film, ponovitev - 3.30 Melrose Plače -4.25 Formula 1 NEDELJA 12. NOVEMBRA TVSLOVENUA1 8.55 9.40 10.05 10.35 11.05 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.05 14.20 15.10 17.00 živ žav, ponovitev Čebelica maja Samo za punce, ponovitev ameriške nanizanke Junaki petega razreda, mladinski film Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke Obzorja duha Opazujmo naravo, d. n. kanadska poljudnoznanstvena serija Ljudje in zemlja PoročNa Karaoke, razvednina oddaja TV Koper/ Capodistria Za TV kamero Policisti s srcem, avstralska nanizanka Žepnina, ameriški (itm Dnevnik 17.10 16.53 19,30 19.52 20.10 21.15 22.10 22.25 Po domače Hugo Dnevnik Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Mit o inkviztciji, angl, dokumentama oddaja DnevnH< Sova: Črni krog, švedska nadalje-vnka, in Hobotnica, italijanska nadaljevanka TVSLOVCMJAZ 8.00 8.30 9.15 10.00 11.05 11.55 15.20 19.20 19,30 19.52 20.10 20.40 22.15 Slovenski ljudski plesi: Kost^ Spin V vrtincu Veno Taufer: Odisej in sin, TV-prire-dba predstave slovenskega mladinskega gledališča Nepomembna afera, nemška nadaljevanka Hipnotični svet Paula Mckenne Športna nedelja 4x 4 0 živalih in ljudeh Dnevnik Zrcalo tedna Biblija, 35. oddaja: Pavlova pastoralna pisma Tristana, francosko-italijansko-špan-skl film Športni pregled TM59-MMTV 7.00 Vrdeostrani - 10.00 ^rinjica želja, otroška oddaja - 10.30 Sarzlokan, risanka - 11.00 Citku-šketočke-12,00 Badinfluence,mladinska oddaja o račonalništvu - 12.30 Reke Evrope: Loira, dokumentarna reportaža - 13,00 Popotnik, potopisi in nasveti potnikom - 13.30 Zdrarvajmo se skupaj -14.00 Detektiva, nanizanka - 14.30 Videostrani -16.35 Zvezdni s«, otroški musical - 18.00 Domači Zdravnik - 18.30 Vrtnarjer^ za vsakogar - 19.00 Sanje in resničnosl - 19.30 Glasbeni spoli - 20.00 Nespodobna ženska, ljubezenska drama - 21.35 Spot tedna Žive s(»ne - 21,40 Dead Easy, film -23.10TV-prod^- 23.30 Vrdeostrani - 1.00 Deutsche Welle, program za tujce TVHRVASKA1 9.20 TV-koledar - 9.30 Poračila - 9.35 Film za mlade - 11.00 Poročila - 11.05 Otroci, radost, pesem - 12,05 Sezamova ulica, otroška serija - 13,05 Folklorna oddaja - 13,35 Mir in dobro - 14,10 Poročila- 14,20 Kmetijska oddaja - 15.1035 minut-15.45 Rimske toplice, dokumentarni lilm - 16.15 Opera Box- 16.45 Potovanja: Španija, dokumentarna serija - 17,10 Poročila - 17,20 Fdm - 18,55 Risana serija - 19,30 Dnevnik - 20.15 Film -21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 šport TV HRVAŠKA 2 12,00 TV-koledar - 12,10 S sliko ra sliko - 12,55 Reševalna 911, serija - 13,45 CRO POP ROCK -14,45 Športna nedelja - 17,25 Tenis - 17.55 Kvalifikacija za evropsko rokometno prvenstvo. Hrvaška: Tur^'3 - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Čmo^elo v barvah; Mestece Peyton, film TV MADŽARSKA 1 7,25 Risanka - 7.50 Bibfija - 7.55 Računatnišfeo -8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Pogled domov -11.45 Dandanes - 12.00 Zvon - IZ.OSPotjudnoz-rranatveni film - 13,00 Top model, pon. serije -1 S.OO Delta - 15.25 Nujna pomoč - 15.35 Evan-getČanski verski program - 16.00 Kisnetfevi filmi -17.05 Kultura bivanja - 17.35 Potopisni film -18.25 Kolo sreče - 19,00 Teden, vmes poročila, vreme - 20.00 Nedeljska deklamacija - 20.10 Film meseca: Bilv Bathgate, ameriški itn - 21.45 Nemogoče? - 22.30 Peregrin, Laszlo Cs. Szabo, ob 90-letnici rojstva TVMADZARSKA2 7.35 Kje-kaj? - 8,00 Julijin program z nedelfekim kuharjem - 8,35 Vesoljske game, - 9,00 Obo-ški program - 10.00 Zgodovina književnosti, 15. del - 10.30 Vernost v XX, stoletju- 11.00 Športni program - 13.00 TV magister, izobraževalni program -14.05 Natura magazin - 14.40 Za otroke - 15.10 Giml, serija - 16.00 Treba se je smejati - 16.45 Pannonhalma, 2. det - 17.05 bjtke - 17.35 Kdor drugemu... - 18.00Za boljši jezik -18,15 Baywa-tch, serija - 19.05 Pravljica - 19.25 Lehar: Vesela vdova, opereta - 22.35 Telešport - 23.30 Razgovori ob koncu fisočfetja TV AVSTRIJA 1 6,00 Ebbain Didrik - 6,25 Otroški spr>red - 12.00 Ljubezen itd., mladinski kulturni magazin - 12.55 Blosson - 13,20 Počitnice s Piroško, film - 14.50 športno popoldne - 16,20 Morski razbojniki, avart-turistični fifin - IS.OSSrečnI otrok - 18,30 Srček -19,00 Prijazna dnržma - 19.30Časvsfiki - 20.15 Gasilec Karli, fibn - 21.1OAvloviz^- 22.10 Belo-modre zgodbe - 22.00 K stvari - 23.15 čas vslllri - 23.20 Vizije - 23.25 Cella ati premaganci, filnt-1.00 Kretničar, film - 2.30 Malador Jean, film -4.25 Neskortčna Je prerija, vestem TV AVSTRIJA 2 10.15 Velik črn ptič - 11.00 rtskovrra konferenca - 12,00 Iz parlamenta - 12.30 Ortentacfc - 13.00 Cas v -13.05 Tednik - 13,30 Tuja domovina -14,00 Pogledi sstrani - 14,35 Prelomnice zgodovine- 15,05 Oni Živijo nevarno - 15.35 Moja hčerka, tvoja hčerka, komedija -17,00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina: Krvavi asfalt, film - 21.45 Čas v sliki - 22.55 Colum-bo: SmrtoTKisna ljubezen - 23.30 V znamenju štiri-oe, kriminalka - 1.00 Pogledi s strani RTL 4,25 Formula 1 - 6.30 Risanke - 7.40 Potovanje v neznano - 7.45 Bio Top - 7,50 Nagradna igra - 7.55 Risanke - 10,00 Genialne poteze -10^ Vroče poletje ... in kaj potem, film ■ '•®-j „ katedrale - 10.30 Kviz - 11,05 Eerie, In^' 11.35Disneyevafilmskapara(la- 13.23™"* - 16.45 Earih 2, fantastični film -17,45 - 18.45 Poročila - 19.10 Ob nedeljah odpn’ 20,15Boivpostelii, komedija - 22.10 SpeS^ magazin - 22,55 Prime Trme - 23,15 Rai' Playboy pozno ponoči - 0.20 Vedno so Stan ms ■ fibn - 0.55 Igre - 1.35 Eattt) 2. rradalievamen^j 2.30BarbelSchafer-3.25IlonaChristen- Hans Meiser- 5,05 Eksplozivno PONEDCLJCK 13. NOVEMBRA TVSLOVENUAI 9,36 10.00 10.15 10.40 13.00 14.55 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18.05 18,30 18,45 19.18 19,30 20.05 21.00 22.00 22.40 23.10 Otroški program Kapitan ameriška nanizanka Mak) agnieščine, prosim Izziv, poslovna oddaja Družinska sramota, nemški Hm Poročild Umetniški večer Tone Pavče*-tret Obzorja duha Dober dan. Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Steber Oglejmo sil, dokumentarna 9^ Simpsonovi, ameriška naniž®'^ Umetnost in civilizacija ABC - ITD, tv-igrica Žrebanje 3x3 Dnevnik , Celia, španska nadaljevanka Mednarodna obzorja Dnevnik Fina gospa, angleška nani^_^ Hobotnica, italijanska nadall*'^ JVSLOVENUAa 12.50 13.00 14.55 15.10 15.25 16.25 17.10 18.00 18.45 19,00 20.05 20.55 22.25 23.25 Videostrani Euronevvs Utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Policisti s srcem, avstralsl« zanka , , Sova, ponovitev, Hobotm ' lijanska nadaljevanka Regionalni studio Maribor Že veste iia- Sedma steza Gospodarska oddaja: l0,0w Trnova pokrajina, nemška m Studio City Brane Rončel izza odra TM59-MMTV 7.00 Videostrani - 16.20 Santa Barbsf«; nespodobna ženska, ljubezenska Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti -teklrva, nanizanka - 20.50 Živa scena -Grazy, akcijski film - 0,10 Videostrani - ' sche Welle, program za tujce TVriRVASKAl 7,55Poročila-8J)0DobraMro- 10X)5 Izobraževalni program - 11.30 * loj/oKooiaievamprogram - 'i škaodd^-12.00 Dr>evi*-12.151*^11*' č Al. .1... II________Msi'rs)llN» . _ - 12.45Sledge Hamer, ameriška nanizali« Dokumentama serija - 14.00 Film - ' braževalni program - 16.30 Hrvaška dar^rfptkr Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče - J. mentama oddaja - 19.30 Dnevnik - 2^ nad- 21.30 Hnraška in svet - 22.29 22,40 S Sliko na Sliko - 23,10 Resna gl^®^ TV HRVAŠKA 2 16,50 TV-koledar- 17.00 S sliko Da sliko irj! Magično ime Kinsley, dokumentarni Ouinn, ameriška nanizanka - 19,1 ’ 19.30Dnevnik- 2O,15MurphyBrov^'^j<* •nanizanka - 20.45 Serijski film - 21 r ameriška nanizanka - 22.30 Dokumern* TV MADŽARSKA 1 9.00 Poročila - 9.05 Družina Faller - , ne, vmes pon. Disnevjevih filmov- 12,05 Gospodarska abeceda - 12,1*T>r 14,50 Eurokliok - 15.20 Matematika zs 16.00 Poročila- 16.05 Denarje 16.25Angleškopodeželje.serija - - 18.05 Odgovarjamo rrateletorie - ifc - 18.15 Posel, gospodarske itnormac^ Koto sreče - 19.00 Pravljica - Dnevnik - 20,05 Tajni posli FBI - 20,55 UncVniK “ lajni pooll rDi " svetovna politika - 21,30 Tante Danietiv' - svetovnapoirtiKa - zi,ao lanre film - 23,20 Madžarska v sedanjem času. TV MADŽARSKA 2 14,00 Zasedanje partamenta - 17,05 r ma, dok. serija - 18.00 Regionalni Telešport - 19,00 Vasas BVSC, < 21Policiiska poročila - 21,10 Vse* 2145 Dnevnik - 22,00 Objektiv - 2*''^ GydrgySzemadam I Ji TVAVS71HJA1 ITATOIKMAI 10.40 Vesoljska ladja Enterprise -razbojniki, avanturistični film - 13,00 - 14,30 Knjiga o džungli - 15,06 15.30 Mini cas v stiki - 15.45 VesolisWj((A prise - 16.30 Baywalch - 17,15 Prijal^ 17,35 ZJala dekleta - 18.10 Dr. iz strasti - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Robin Hood - ŽMJenje za Richarda Le*>_ avanturistični film - 22.00 Ruiway stični film - 23.26 Čas v - 23,30 Vroč' oesleh. vestern - 1.00 Prliazna dru* pesteh, vestern - 1,00 Prijazna SchiejOk vsak dan I I I ) &nik, 9. novembra 1995 h' 25 televizijski spored od lO, do 16. novembra J I l I 1 J h r i 0 t I f 1 1 I I I I I 1 ( I c I I ^^VSTUUA2 T^ČasvsIiki - 9,05 Schiejokvsakdan - 10,05 mii lirrrFinalni film - 11.35 Moja hčerka, pT l^medija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 ^ridijskim nebom, dokumentarni film - 13.55 7 14.25 Ženska v Benetkah, nanizanka ^•15 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok . - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v 18.55 Mojstri kuhajo - 19.00 Lokalne no-Jn J?’®'* ■ 20-00 Pogledi s strani - Gozdarska Koča Falkenau - 21,10 Tema, J:^i^«1daja-22.00 Čas v sliki - 22.30 Kulturni (in, _' 23.05 Prost vstop - 23.40 Srce v zimi, '1.20 Mednarodna nagrada za videoumetnost TVMADZARSKA2 9.00 Zasedanje Parlamenta - 16.35 Za otroke -17.05 Klinika za živali - 18.00 Regionalni program - 16.45 Svet srednje Evrope - 19.20 Magnum, kriminalka - 20.15 Novinarski klub - 21.10 Vse ali nič. kviz - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Car športa, športni magazin n kulturo - 2.20 Pogledi s strani -I 3.40 Videonoč mi ^'■55 Družinski dvoboj - 6,05 Tvegano - 6,35 Do-^7'- slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 ■ 0-05 Spriingfieldava I^L ®'0S Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in i,'i, Das hrepenenja - 11.00 Vroča nagra-ininn, dvoboj - 12.00 Opoldanski '"1 dekleta - 13.00 Umori so ;U™iiček-14.00 Babel Schafer - 15.00 llona nami - 6.05 Spriingfieldava TV AVSTRIJA 1 6.00 Fantaslične zgodbe - 6.25 Otroški spored -9.05 Kriminalko je napisala - 9,50 Bayvvatch -10,30 Vesoljska ladje Enterprise - 11.20 Hobin Hood - Življenje za Richarda Levjesrčnega -13,00 Otroški spored - 14,30 Knjiga o džungli -15.05 Kremenčkovi - 15.30 Mini čas v sliki -15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 8ayvfa-tch - 17.15 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19,00 Pri Huktablovih - 19,30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univerzum: Lov na sokole, reportaža -22.00 Lowe Crimes - Slike veselja, srhljivka -23.25 Čas v sliki - 23.30 Bančni roparji, kriminalni film - 1.10 Prijazna družina - 1.35 Schiejok vsak dan - 2.35 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 Love Crimes - Slike veselja, srhljivka TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10,05 Izobraževalni program - 11,30 Ljubezenske zgodbe, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija -12.40 Sledge Hamer, ameriška nanizanka- 13,10 Dokumenlama serija - 13,55 Film -15.30 Izobraževalni program- 16.3OHrvaškadanes - 17,30 Santa Barbara - 18,15 Kolo sreče - 18.50 Dokumenlama oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 In-fonnativni program - 21,05 Ljubezen in mir, zabavnoglasbena oddaja - 21.50 Znanstveni forum - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Jazz TV HRVAŠKA 2 17.00 IV-koledar- 17,105 sliko na sliko - 17.55 Dokumentarni film - 18.25 Serijski film - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20,15 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20,45 Serijski film - 21.40 Film TV SLOVENIJA 2 12.50 13.00 16,10 16,40 17.10 18.00 18.45 19.15 20.00 22.05 22.50 Videostrani Euronews Sorodne duše, 8, epizoda angleške nanizanke Sova, [ponovitev Hobotnica, italijanska nadaljevanka Regionalni program Znanje za znanje, učite se z nami Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost Pisave Stoletnici filma naproti, ciklus fliniov bratov Taviani: Noč svetega Lovrenca, italijanski film no čtivo za šolarje. Gyorgy Petri, pesmi; literarni mozaik - 17.15 Dandanes - 17.30 Čakajoč na vlado -16.00 Regionalni program - 16.50 Kriminalistični magazin - 19,25 Kojak - 20,20 Prelomnica tisočletja- 20.50 Klipmik - 21,00 40 minut z Arthurjem Millerjem - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv -22.40 Kako je, bratec?, sovj, film -nuiij S’® -16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - -18.00 Prijazna družina - 18.30 1j ž, ■ 19.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -časi, slabi časi - 20.15 Herkules v hogov, film - 22.10 Extra: Magazin Mlornti enajsto - 23.30 Nočni šcv, rnKi , o Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 ■ 1.30Zlala dekleta - 2.00 Barbel 110 h' ' Dnevnik - 3.20 llona Christen -Meiser - 5.05 Eksplozivno Torek NOVEMBRA [^SLOVENIJA! '0.25 '0.40 ’1.1o 'Ms 'Ms 'Mo '1.10 y.3s 5.05 'Mo Ms Mo TV AVSTRIJA 2 9,00 Čas v sliki - 9.0S Schiejok vsak dan - 10.05 Počitnice s Piroško, Ulm - 11,40 Stan in Olilio, komedija - 13.00 Čas v sliki - 13,10 Tema - 14.00 Avstrija v sliki - 14.25 Očka potrebuje ženo: Monika, razvedrilna nanizanka - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan - 17,00 čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20,15 Akti X, skrivnostni primeri FBI-a - 21.10 Reporter, magazin - 22.00 čas v sliki - 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna - 23.00 Šov v novem stilu - 23.50 Mednarodna nagrada za videoumetnost - 0.50 Umetnika McGouhg in McDennoritt ter njun svet - 1.50 Čas za kulturo - 2,25 Pogledi s strani-2.30 Videonoč TV MADŽARSKA! 5,30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Družina Faller - 9.35 Dopoldne, vmes Nepričakovano potovanje, serija - 12,00 Poročila -12,05 Gospodarska abeceda- 12.15Welcometo Hungarv - 12.45 Telepakk - 1 S.20 Zgodovina za šolarje in za vsakogar - 16,00 Poročila - 16.05 Folklestival kalaka - 16,25 Top model - 17.00 Za otroke - 17,45 Rabin dr. Istvan Doman - 18,15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke -19.13 Muza - 19,30 Dnevnik, šport - 20,10 KItp miv - 20,30 Columbo, kriminalka - 22.05 Bestse-ler: V partijski državi - 22.40 Nedelja na podeželju, francoski film TVMADZABSKA2 16.30 Otroški program - 17,00 Prosta ura, oddaja o poeziji - 17.50 Pratika - 18.00 Regionalni program - 16,55 Poslednja ljubezen prestolonaslednika Rudolfa, avstrijski film - 20.35 Kmečki rondo, dok. film - 21.00 Policijska poročila -21.10 Vse alt nič, kviz - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv - 22.35 Mali svet, okrogla miza - 23.05 Labodje jezero, ko-reograt GY. Vamos, portret TELE59MMrV 7.00 Videostrani - 16.00 Santa Barbara - 16.45 Kamera na potepu - 17.15 Hiša Magnolij, komedija - 18.40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti-20,00 Triperesna deteljica, nanizanka - 20.30 Spot tedna Žive scene - 20.35 MMTV-šport - 21,05 Prva pomoč, grozljivka - 22.40 To je ljubezen, nanizanka - 23.10 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja - 23.40 Tv-ptodaja - 0.00 Videostrani - 1 00 Deutsche VVelle, program za tujce TV AVSTRIJA 1 6.10 Fantastične zgodbe - 6.25 Otroški spored -6.35 Peter Pan in morski razbojniki - 7.10 Knjiga o džungli - 8.35 Tom in Jerry- 9.10 Kriminalko je napisala - 9.50 Baywatcb - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 V znamenju Štirke, film - 13.00 Otroški spored - 15.05 Tom in Jerry - 15,30 Mini čas v sliki - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise -16.30 Baywatch - 17.15 Prijazna družina - 17.40 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Oulnnova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablowb - 19.30 Čas v sirki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Komisar Rex, film -21.05 Prav Chicago, kriminalna nanizanka - 21,55 Cobra - 22.40 Operacija Plutonium, film - 0.05 čas v sliki - 0.10 Učitelj Richard, film - 1,45 Prijazna družina- 2,10 Schiejok vsak dan - 3,10 Dobrodošli v Avstriji - 5.05 Pa prav Chicago, film TV HRVAŠKA 1 10,05 Izobraževalni program - 11,30 Veseli glasbeni četrtek - 12,00 Dnevnik - 20,15 Ljubezen, serija - 12,40 Humoristična serija - 13.05 Doku-metnama serija - 13.55 Film - 15.15 Risanke -15.35 Izobraževalni program - 16,30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara - 18.15 Kolo sreče -18.50 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.20 Kultura -22,40 Dnevnik - 23,00 S sliko na sliko TV AVSTRIJA 2 9,00 čas v sliki - 9.0S Schiejok vsak dan - 10,05 Geierwalllfjevi, film - 11,35 Osumljenci, kriminalni film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Reporter, jzmovttev - 14.00 Dežela in ljudje - 14.25 Očka potrebuje ženo: Regina - 15.10 Kriminalko je napisala -16,00 Schiejok vsak dan - 17,00 čas v sliki -17.05 Dobrodošli vAvstriji - 19,00 Lokalne novice - 19.30 čas v sliki - 20.15 35 let lutkovnega gledališča Stehaufmandin -21.10 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 šiling - 23.00 Srečanje s pokrovitelji, gala predstava - 23.50 Veliki kitajski zid - 0.45 Č^ za kulturo - 1.20 Pogledi s strani - 1.25 Videonoč Rudolf: Kuža laja mijav, lutkovna igrica Tako je bilo Tristana, francosko-italijansko-špan- Žh vete Sedma steza Sobotna noč Mostovi Samo za punce, kanadska nanizanka slovaški film Sorodne duše, 7. epizoda Urretnost in civilizacija, umetniki za svet i^olo sreče Dr^kmli LItitelj, francoska nadaljevanka Omidflrt Žari«« Sova: Ko se srca vnamejo, ame-nanizanka ■hobotnica, italijanska nadaljevanka i^OVBMUAZ I T45 '*.2O ’e.it 'Tlo Ms !O.O5 !“'5£ ^1.55 ^Ufonews o angleščine, prosim “it o inkviziciji, angl, dokumentarna Studio Clty Sirtipsonovi, ameriška nanizanka ponovitev pobotnica, italijanska nadaljevanka pegionalni program [ž življenja za življenje Sledeh napredka Roka Rocka Oddaja o uipetnosti ali film - 16.20 Santa Barbara - 17 05 ^'^0 'il'" ■ f®-40 Santa Barbara - spoli - 20.00 To je ljubezen, nani-scene - 20.35 Avto-ST' ■■ 2a. 16.20 Santa Sarbara - 17 05 ‘^dtlaja o avto-moto športu - 21.35 Zla- 1.40 trdnjava, vestem - 23,10 Tieprodaja 4 tujce Ddutscbe Welle, pro- JsS^VaSKA! 7 Dobro jutro - 10.00 Poročila 'brej Tj^evalni program - 11.30 Majhen ve-Oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.15 fbiL: ^^'1. nopi!.^ - .□ _,:1L. Hamer, ameriška ** '13-10 Dokumenlama serija - 14,00 .'1. ' 13.10 Dokume /"''štJanZ'' ‘'oorazevainl program - 16.30 Hr. . ta ■ 1 T.30 Santa Barbara - 18.15 Kolo l^okumentama oddaja - 19.30 Dne-'^kitju. nS l^i^kumentarria oddaja - 21.05 V ‘‘.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko H itJJ^VaSKA 2 hiiaki fi^^l^dar - 17.40 S sliko na sliko - 18.25 IS.IS Risarka- 19.30 Dnevnik- fS AfShi uiJbu - 20.45 Serijski tilm - 19.15 Risarka - 19.30 Dnevnik - '*'Prnentarni film - 22.05 Civilke, serija fjv^URSKA! = A "Ksta Tl z * * u = A '"KlBft Tl l Ms rv''' 9-00 Senčni vzhod - 9.00 Poročila 9.35 Dopoldne, magazin, - ijkT^^ potovanje, serija - 12.00 Po--m'' l4’^^^“®Pbd8rska abeceda - 12.15Tele-fi ^ini I ^xropski poslovni asistent - 14.50 Pomoč v duševni stiski - 15.20 ^^™latje - 16.00 Poročila - 16.05 Spo-' P Top model - 17.00 Koledar “'(Kgivc. odrasle - 17.55 Ka-In. 'ka - 18.15 Posel - Ifi 30 Driržahna 1a ’ 16.15 Posel - 18,30 Družabna ■ — lo.iarosei- ič.ju uruzauria C tl',rt ? - 19.13 Muza - 19.30 Dne- - ioon * 21-10 Kulturni ' ‘“0 Florentinski klobuk, franc, nemi film RTL 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 6.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Cbri-slen - 16,00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17,30 Med nami - 18.00 Prijazna družina -18.30 Zvezde- 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri Časi, slabi časi - 20,15 Dvojni napor, nanizanka - 21.15 Detektiv Hanks - 22.15 Quincy - 23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers- 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2,00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3,20 TVAVSTRMA1 6.00 Deklica iz prihodnosti - 6.25 Otroški sprored -8.35 Tom in Jerrv - 9.10 Kriminalko je napisala -10.00 Baywatch - 10.40 Vesdjska ladja Enterprise - 11,30 Columbo: Smrtonosna ljubezen, film -13,00 Peter Pan in morsid raztiojniki - 14.30 Knjiga od džungli - 15.05 Tom in JerTy - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Bazivatoh- 17.15 Prijazna družina- 17.40 Zlata dekleta - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 22.25 Faust: Smrtni strah, film - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Slepo sovraštvo, film - 1,00 Prijazna družina - 1.25 Schiejok vsak dan - 2.25 Dobrodošli v Avstriji -4.25 Slepo sovraštvo, film TV HRVAŠKA 2 16.40 IV-koledar -16.50 S sliko na sliko - 17,35 Dokumentarna serija - 18.25SerijskifHm- 19.15Ru sanka - 19,30 Dnevnk- 20,15 Rudolf Štajner, doku-ment^hlm - 21.10Cpttranevcadillacu, humoristična serija - 21.35 Serijski film - 22^25 Reševalna 911. dokumentarna serija - 23.05 Glasbena oddaja llona Chrisleri - 4.10 Hans Meiser- 5.05 živno SRLDA 15. NOVEMBRA TV SLOVCNUA1 10,20 10.50 11.40 12.05 12.30 14.30 15.00 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.30 20.25 22.30 22,46 22.50 23,10 23.40 0.30 Eksplo- Gobi in prijatelji, španska risana serija Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, ang. dokuementama serija Slovenski magazin Biblija, 35. oddaja Mednarodna obzorja Dnevnik Pod klobukom Sorodne duše, 8. epizoda Umetnost in civilizacija Kolo sreče Dnevnik , O jedači in pijači, o moškem in ženski, tajvanski film Dnevnik Šport Žarišče Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka Aliča, evropski kulturni magazin TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v Sliki - 9.05 Schiejok vsak dan - 10.05 Brat Martin, komedija - 11.45 Pd sledeh Noetove barke -12.30 Na kraju dogodka - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Unrverzum: Lov na sokole - 14.00 Pravica do ljubezni - 14,25 Očka potrebuje ženo: Gtzela -15,10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17,05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Moj prijatelj je lipicanec, film - 21.50 Pogledi 3 strani - 22,00 Čas v sliki -22.30 Jungle Fever, film - 0.35 čas za kulturo -1.20 Videonoč TV MADŽARSKA! 5,30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Družina Faller - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes Happv Holidav, serija - 12.00 Poročila -12.05 Gospodarska abeceda - 14.45 Evropski poslovni asistent - 15,20 Književnost za šolarje in za vsakogar: Horatius Noster, 2. del - 16.00 Poročila - 16.05 Nemški magazin - 16.25 Top model -17.00 Muzeji, galerije - 17,45 Program madžarskih zidov - 18,00 K učnemu načrtu - 18,15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Za otroke - 19.13 Muza-19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Malo mesto, serija -20,55 Lahko noč, kraljevič, madžarstd film TV MADŽARSKA 2 16.10 Koliko je vreden podeželan? - 16.25 Obvez- TVSLOVENIJA2 12.50 13.00 14.50 15.25 16.15 16.45 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 22.20 0.20 Videostrani EuronevkS Zgodbe iz školje Celia. španska nadaljevanka Sorodne duše, 7. epizoda angleške nanizanke Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Hobotnica, italijanska nadaljevanka RPL - studio Luvkigana Odkrivanje zemlje, 26, zadnji del ameriške izobraževalne serije V vrtincu Športna sreda Omizje Tenis, finale ATP, posnetek iz Frankfurta TELC59-MMTV 7.00 videostrani - 15.20 Santa Barbara - 16.05 Zlatolaska in zlata trdnjava, vestem - 17,40 Kamera na potepu - 18.10 Kuhajmo skupaj - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji oddaja o narodno-zabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene - 21.05 Hiša magnolij, komedija-22.30 Živa scena - 0.15 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle, program za tujce RTL 5.35 Družinski dvoboj - 6,05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno opoldne - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Bnarbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami -18.00 Dobervečer - 18,30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Soprogine solze, drama - 22,10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2,55 Dnevni - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 16. NOVCMBPA TV SLOVENIJA 1 9.15 9.35 10.00 10.45 11.15 13.00 13.05 15.20 17,00 17,10 18.00 18.30 18.45 19.30 20.05 20.35 21.45 22.00 22.20 22.40 22.50 23.15 Čarovnik Ujtata Batman, ameriška nanizanka 4 X 4 o živalih in ljudeh Odkrivanje zemlje, 26. zadnji del ameriške izobraževalne serije , Po domače Poročila Podoba podobe, ponovitev V. Seager: Trnova pokrajina, nemška drama Dnevnik Zfv žav Sorodne duše, 9. epizoda angleške nanizanke Umetnost in civilizacija utnefnlki za svet Kolo sreče, TV-igrica Dnevnik Roman Končar - Igor Šmid: Kdo bo koga, TV-nadaljevanka Balet Nikar, oddaja o prometu Dnevnik Žarišče Poslovna borza Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Hobotnica, Italijanska nadaljevanka RTL 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.0S KalP fornijskr klan - 10,00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12,30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15,00 llona Cbristen -16.00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18,00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde -18,45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19,40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Šov Rudija Carella - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Preganjana Ženska - 23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3,20 llona Christen -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 646 KHD Pont 5.45 Prebujajte se z nami - 5 45 Pozdtauin napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestita - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 tntormacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 DopcJdne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenei -10.00 Poročila -10 05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kkioventilator - 11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC4a -12,05 Obvesbia-12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni rtovinarvl.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Potočila- 13.350trvestila- 14.3ORomskih6Ominut-15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila.-16.30 Poročila- 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna- 18 00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV- 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč MUTA: 5.45 Pretkijajteseznami - 5.45 Pozdrav in napovednik- 6 10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramtfdnisiie časopise - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infca^aE^ vtreh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Potc^ -8.10 Pozdrav In napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank- 9,15 Prreitotavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - lO^lO Menjalniški t^i agencij -10.30 Potepajte se znatni'-11 00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBCria - t2.0®ObW6tila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 1230 Dežurni rkkanar V1 .osebi edrane -13.00 Popoldnooa MV -13 Ifffia&lrav in napovednik -13.30 Poročfe-13.35 Obve^^ 14.30Stropa v enem tednu, J EC-15.30 Dogodkih, odmevi -16.25 Obvestila -16.30Po(p^.- 17.0^^lturni koledK-* 17.05 Radijski kr^rtseM-17 30^ oglasi -18 00 Najlepše želje s čš^fomiiri 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 tš^rnl progrštt^,* 19.30 Dober večet, Benol - 22.CiO.&limovarrit!^tl^ NCOCUA: 8.00 Za^i^mo nov dan--^;5iŠ5 Horskop - 8.15 Panonski odm^ k 8. SO Zamurjenči, ponovitev - 9 15 Misel in čas - 9.WSrečanje naMV - 10 25 Obvestila- 10.30 Nedeljskakjjiiinia -12.00 Poročila -12 05 Obvestila - 12.30 Mirjateza kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami Irt^tdzdravi (vmes javlianja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik POnraOJDt 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7 00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8 00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8 10 Pozdrav in napovednik-8 30 Mali oglasi - 9 00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - lO.ISMinutezazdra-vje -11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobiliztnu -12 00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1 osebi ednine -13.00 Popokirje na MV -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13 35 Obvestila - 14 00 Ponedeijska tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila- 17.00 Šport- 17,30 S krščakon, cekron pa z marelol - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19 00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOKCK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6 45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infoijjtaciie vtreh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočrro pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila-6.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zlufto .,::riogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročte - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencj- 10.30 Kratki stik -11.15 Mali ogt^ ^ 12 00 PoroitBaBBC-ja - 12.05 Obvestila -12.1Š Knanika UNZ-ja -1Ž,30 Dežurni novinar v 1.osebi erinfrie* 13.6OPopoi(tes(taMV -13.10 Pozdrav in na-povejift -13.30 Poro^ - 13,35 Obvestila - 14 00 SubjriMikno - IS.ŠODogiKfto inodrnevi - 16 25 Obvestila -16.30 Poro^-17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi !8.00 Naitffodrtflstmr -19.00 Radijski dnevnik -19 SOVfecemi program MV - 19.30 Da In ne - 22.00 Želimo vam lahko noč (BOMs 545 Prebujajte seznami - S 45 Pozdrav in na-pOS«dr)ik-6 10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horpsts^ - 6.40 Džouii na obisku - 6.45 Pesem tedna-6.50 ftdjitamo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -.K86Informacije vtreh jezrkth - 7.45Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8 00 Poročila -a 05 Obvestila - 810 Pozdrav tn napovednik -6.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas- 10 00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15NST. SNMV - glasbena lestvica -11.00 V živo o... -12.00 Poročila BBCia - 12.05 Obvestila - 12.15 Kreriika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne naMV-13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17 00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mur^o-morski val - 22.00 Že(rmo vam lahko noč CFIltlU: 5 46 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop-6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6 50 Preblrartro dnevne časopise - 7 00 Druga jutranja kronika-7 30 Irrtormacjie v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokomjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.10 Pozdrav ki napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - B. 1S Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 10 Menjalniški tečaji agencij - 10 30 Reportaža tedna -11.15 Mali oglasi -12 00 Poročila BBCja-12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13,10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila-14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki In odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila -17.00 Man radio/Adolesceni-nirtngišpil -18.00 NajtecsežeTjesčestlfcami ki pozdravi -19.00 Rartijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19 30 Geza se zeza - 22 OOŽelimavamlahko noč 26 vestnik, 9, novembraj99j estnik I servis vozil in kmetijske mehanizacije r LJUTOMER, Kolodvorska 16a Tel.: (+386 69) 81 505,81 515,81 535,81 063,81 525, faks: 81 257 ŽELEZNIŠKA POSTAJA LJUTOMER Zvesta prijatelilca voznikov LADA SAMARA Je dobila DVA NOVA TIPA O novostih pri teh vozilih lahko povprašate po telefonu, št. sta 81 063 ali 81 515 ali nas obiščite. 7. NAKUPOM NE ODLAŠAJTE, SAJ DOBI LE PRVIH 50 KUPCEV V SLOVENIJI BREZPLAČNO platišča AUTEC in gume MICHELIN MXT ENERGV. •t. l«»rovwJ«e dttrvo Moja tanta ~fc /O Pomurska banka nleio tudi NAFTNE DRUŽBE IN ZAVAROVALNICE OBČINSKA VOLILNA KOMISUA OBČINE ROGAŠOVCI štev.: 03/1995 Datum; 5.11. 1995 1 Na osnovi 50. £1. v zvezi s 3. £1. Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi podaja občinska volilna komisija Občine RogaŠovci POROČILO o izidu referenduma za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti Sv. Jurij, ki je bil dne 5.11.1995 v prostorih vaško-gasilske-ga doma pri Sv. Juriju. Na osnovi 49. čl. Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi občinska volilna komisija Občine Rogačovci ugotavlja naslednji izid glasovanja: 1. število volivcev, vpisanih v volilni imenik 2. število volivcev, ki so glas, po volilnem imeniku 3. število volivcev, ki so glasovali s potrdili 4. skupno število volivcev, ki so glasovali 5. število neveljavnih glasovnic 6. število veljavnih glasovnic 7. število volivcev, ki so glasovali »za« 8. število volivcev, ki so glasovali »proti« 434 243 0 243 16 227 159 68 Na osnovi 23. čl. Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se ugotavlja, da je odločitev na referendumu za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti Sv. Jurij sprejeta, ker je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Predsednica občinske volilne komisije Irma Volf NAJUČINKOVITEJŠE SREDSTVO ZA HUJŠANJE UČINKUJE VSE LETO yOLDAFAR - ko odpove vse drugo, pokličite (061) 159 ^Jučinkovitejše sredstvo za izgubljanje odvečne telesne leže brez naporal!! ALI SO DEBELI LJUDJE LAŽNIVCI? I^E^mOrugi so jim obljubljali Čudežne shujševalne preparate, ki v trenutku, brez In z dolgotrajnimi učinki pomagajo do postave sedemnajstletnice v bikinijul 11 1^ 'Pa smo tam. Pač nismo več najstnice, ki z nekaj malo truda in odrekanja nao-°9 (bolj ali manj) razkazujejo brezhibna telesa. enriir .* ... jj------------rt.i.llK rtrJ Voldafarmi Kakn? so tudi na nas na malo manj mlade mislili pri Voldafarmi. Kako? ■ l^onkurenčne ^^cinoni izdelka s pomoto naravnih sesta- in nimajo 'ifiiiS''*''’ 'tiiorahi nobenih stranskih (laktoza, celuloza, Usti zelene, ‘ >’'3SČQbne kisline...). Jstnljemo pred obrokom prav nasprotno. Če ' h4*lek manj učinkoviti), ''•'vgrame (oz. maščobe) I’* morali v celoti prehranjevalne navade se le sladkorju oz. slašti-P*>v r'?®” hrsno, tudi mastno, pa je * uživati). graj. ’’ »direkten napad« oz. rai-celic v telesu " '^‘^''igim shujševalnim prepa-odpovedati. Večini le-z maščobami v telesu * *'* P® »nastopi« voklafar. l^ler v i’’*^^**’'**^' izdelek (proizva-ki je že osvojil 2a-skandinavske države in ^IJ n^*'^*'*^* ki j® veijetno naj- zasičeno s shujševalnimi izdelka je pelinoma u tabletke v lični em-fii raznih Čajev in napitkov *ahi.. ^leprioravliati.Tudishranie- ■''ar. 01, rai’ Pripravljati. Tudi shranje-^0 ''“i* embalaži, ki jo '“•kciru ‘"""'J-* i 7? r Igra z ali prepiposte zgubljanje feibgrainoa a >:F: Cherokee Turbo Diesel z J0.0B0QEM do lastBiihgga stanovanja. Ernest Bransberger, Dolga ulica 79, Černelavci, teh; (069) 21 233 l? Vsak četrtek oglašate v Vestniku! feedifl liEOiB OEM. a 0. pebBrte » l^dRiho Poslovni glas. TnnDiaonnino mnRTinounnjE u sobatD, 11. nauembra, od 13. ure pred hotelom LIPH u Lendavi. sejemska ponudba uinogradniStua nastop folklornih skupin iz Slovenije in modžarske tBi* glasbene skupine iz madžarske POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV 69000 MURSKA SOBOTA KOOJEVA MA TEL 069 32 897 FAX Oi9 32 m OBVESTILO DELNIČARJEM! POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA, d. d., ima trenutno naslednjo strukturo naložb: s?’** < Vljudno vabljeni! O fi I nazdravin^^ vinskem^ letnik^. 1995! -11,520 delnic - LEK Ljubljana - 11,971 delnic - ŽIVILA Kranj -107.870 delnic - MURALES Ljutomer -138.150 delnic - KEMIČNA TOVARNA MOSTE Ljubljana - 24.788 delnic - TBP Lenart - 544 deležev - HMEZAD INŽENIRING Žalec - gotovina 20.000. 000,00 SIT (prodaja poslovnih deležev) Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB-Pomurske banke, d. d., Murska Sobota. k fffUied I TbI.: 75 720 in 75 010 lAPACPiTER * AVTOTRGOVINA Ddi^HrO} 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor*Lenart), tel.: 062/640 540 ■ »1 »ru, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. NAJViCJI SALON VOZIL LADA V SLOVO** AVTOMOBILI V ZALOGI * OBRESTNA MERA ŽE OD R POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 3, d. d. * NAJUGODNEJŠA POSOJILA, BREZ POLOGA, TUDI ZA RABUENA VOZILA DO 5 LET * STARO ZA NOVO * NAJUGODNEJŠI LIZING • tudi za PODJETNIKE lr» KMETOVALCE LAEMkGAMAnA I3OO/3V mimo RHT. M«s»Snl olmHte VMifto *BXK>O SIT. V OB NAKUPU PODARIMO prevlek« In preprog« t«r opravimo tohnični pregled. f I POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut JagodK • raxernl deli * avtomehanik* * avtoklepar«**^ * vul|uinlxeratve 5 ft> S.u pje alg n kIm liBŽd kKP*ljTxim s: S2 "8 M S X o w 1 :4?3 ■■JI A (Vi E R 1 c A N 1 ¥ rte"’-• ' NOVO! Super lahka cigareta 1 s presenetljivo potno močjo okusa American Blend. 0,4/4 mg. iiti* 1 ''i/.'i*'i".nJ-ri-'Ji.-"'- ■-T.-i-r’ ' ^ŠE l:'r|l|'?-. ih^? 'K /J w. '* J ■ I, :,'A , "iflt^"fc,^**** ^'S.; »Sl SS'!' U^_-“ t '!»>'Biililii»> .4, ;'rn >|WIW|lH|l 1 ■ ;H-- liilIftlffijuRlinilj^igr _“• ’ ' ■* 30 vestnik, 9. novembra 19^ motorna vozila AVTO M, Babinci 56, Ljutomer, v zalogi vozila Tipo, Tempra, Uno, Nexia, Punto - Punto že od 16.400 DEM. Tek: 81 507. Kredit! Lizing' Staro za novo! m4661 GOLF diesel, letnik 84, prevoženih 125.000 km, prodam za 5.100 DEM. Tel.: 48 230, po 16. uri, ali Nabergoj, Dolga ulica 30, Moravske Toplice. m4724 JUGO 55 , letnik 88, prevoženih 85.000 km, registriran do 6. 1996, prodam za 3.000 DEM. Ogled v soboto. Tel.: 81 944. m4731 KADET C, letnik '78, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (069) 45 173. miu NISAN PRIMERO, letnik 91. prodam. Tek; 0609 630 388. m4739 KOMBI CR 35, obnovljen, nosilnost 1850 kg, prodam. Tek; 26 473, m4754 OPEL KADETT, 1989. SOLZA, OPEL ASTRO 1,4 iGL, 1992, prodam ali menjam. Tek: 61 623. m476O TOVORNI AVTO TAM 17« T 14, letnik 82, kiper, možna montaža dvigala, registirran do 6. 96, prodam. Inf. potek: 062 714 075. m4762 GOLF CADE prodam. Tel,: 22 812.m4768 GOLF JGL, na bencin, letnik 1982, ugodno prodam. Žerdin, Lipa 44, tek; 42 171,m4770 TOVORNJAK TAM 125 s cerado, primeren za čebelarje, keson dolg 550, prodam. Tek: 40 300. m4771 ZASTAVO 101, letnik 78, rdeče barve, prodam. Tek: 43 347. nt4775 BMW 320. letnik 1977, zelo dobro ohranjen, na novo pobarvan, drugi motor, in strešno okno naprodaj. Cena po dogovoru. Tel.; 9 383. m4789 OPEL KADETT KARAVAN D. letnik 1981, registriran do novembra 1996, prodam. Tek: 76 778. m4792 OPEL REKORD KARAVAN 2,0 S, izredno lepo ohranjen, registriran do avgusta, prevoženih 130.000 km, in RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Horvat, Nemčavci 10. m4795 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam, Hotiza 165a, tek; 76 566. m4798 ZASTAVO 128 SKALA, letnik 1988, dobro ohranjeno, prodam. Tek: 82 137. m4801 PUJSKE prodam. Grah, Gradišče 62, tel.: 46 349. zvečer. m4776 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 2,5 leta, z rodovnikom, odličnih prednikov, primernega za čuvaja ali za vzrejo prodam. Mlajtinei 26. m4783 posesti kultivator IMT 504 za medvrstno obdelavo prodam. Razlagova 38. M. Sobota. m4764 TRAKTOR ZETOR 5211, letnik 1986, 1200 delovnih ur, prodam. Tel,: 062 732 260. m4780 TROBRAZDNl PLUG OLT, 12-colni, visok kiirens, prodam. Partizanska 30, Bakovci. ni4788 Beltincih prodam. Inf. po tel.: 82 868, po 19 uri, in4794 ZUNANJI RAZENJ za peko odojkov in piščancev ter električni žar s pečico in aparat za kavo, elektronik, ter rezervne dele za R 4 in OPEL REKORD karavan prodam. Tel.: 76 041. m4796 živali TELICO, brejo 8 mesecev, ugodno prodam. Hotiza 190. m4722 KRAVO, staro deset let, osem mesecev brejo, prodam. Tel.: 70611 ali Velika Polana 79. m4729 PUJSKE ter avto Polonez 1500, letnik 1983. registriran do septembra 1996, prodam. Šebjanič, Va-neča 14, tel.: 45 428. m4733 ŠTIRI PUJSKE prodam. Ernest KardoS, Andrejci 30, ali tel.: 48 657. m4738 KRAVO, staro štiri let^, osem mesecev brejo, prodam. Trnje 69. m4740 PUJSKE prodam. Petanjci 15, tel.: 46 085. m4748 POČITNIŠKO HIŠICO s 14 ari sadovnjaka v Gornjih Moravcih, hišica ima vodo in elektriko, prodamo. Tel.: 23 582. m4725 HIŠO z gospodarskim poslopjem, Štefana Kovača 144 v Turnišču, primemo za obrtno dejavnost, in njivo. 37 arov/Duge njive/, prodamo. Turnišče, Štefana Kovača 132, ali po 18. uri po tel.: 43 128. m4726 GARSONJERO, eno- ali dvosobno stanovanje, opremljeno ali neopremljeno, v Murski Soboti najame samsko in visokoizobraženo dekle. TeL: 61 750, Vesna. m4732 VINOGRAD, 19 arov, poleg 9 arov njive in belo vino prodam. Tel.; 47 164. in4743 STANOVANJE, trisobno, z vrtom in drvarnico v Jakobovem naselju v M. Soboti prodam. Tel.; 22 883, zvečer. m4744 SOBO S KOPALNICO oddam ženski. Tel.: 22 792. m4750 STANOVANJSKO HIŠO v Lendavi ali okolici kupim. Tel.: 062 225 861, m4753 VINOGRAD v Lendavskih goricah s kletjo prodam. Žerdin, Lipa 44, tel.: 42 171.ra4769 ENO- ALI DVOSOVNO STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Robert Rituper. Kobilje 67., tel.; 79 221.m4781 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v M. Soboti vzameta v najem mlada zakonca. Tel.: 31 146. m4793 KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE, 80 s pripadajočim pokritim parkirnim prostorom v centru M. Sobote prodam. Tel.: 23 416, po 20. uri. m4799 V SREDIŠČU ODRANCEV prodamo večjo parcelo, komunalno urejeno, s starejšo hišo in novim prizidkom. Cena 105.000 DEM. Vse informacije po tel.: 061 741 386. m4302 kmetijska mehanizacija TRAKTOR EERGUSON, 42 KM, in pluge, 14-coine, Olt, prodam. Vanča vas 19 ali tek: 46 072. m4728 KOMBANJ KLAS Dominator 85 z adapterjem z a'pšenico in koruzo ter KOMBANJ ZMAJ Univerzal, oba pripravljena za Žetev, prodam. Anton Vrbnjak, Bolehnečici 26. 69244 Videm ob Ščavnici. m4736 TRAKTOR DEUTZ, nemški, 72 KS. prodam. Tek: 22 550, zvečer. m4745 TORPEDO, 45 KS, letnik 1989, prodam. Radmožanci 43a. m4756 ŽITNO SEJALNICO OLT. 18-vr stno, tridelne klinaste (vrtalkaste) brane, plug, 12-colni, Olt, termoakumulacijsko peč, 5 kW. in moto- GOSTILNA sFRI RUmiU» SALOVCI vas vabi v petek, 10., in soboto, 11. novembra, na veselo MARTINOVANJE. Rmulolovam: - MSVtfeKMfOOOB -anoaono - (Irti0e|ec8 po naroSu Zabava ob poskušanji novega vina, dobri hrani in glasbi veseih muzikantov. VABLJENI na rajanie do |utrm^ uri www.eunetJl/ yeIJowpage/y« Uowp4ge.htinl e-mallt yellowp3ge@eunet.s] Jasico d.0.0. 069 32 027 v NAJBOLJ obiskane www strani v Sloveniji v RUMENI INTERNET - SLOVENIA lOO OBISKOV / URO IZ VSEGA SVET 24 UH/DAN MUtTIMEEVIALNA PREDSTAVITEV - BARVNE SLIKE, ANIMACIJA, ZVOK, OGROMNO SttEVILO STRANI TEKSTA ČENA/KORIST - ZELO UGODNO t -b-ik-t- pomni, PO, TAKOJ! INTERNET JE JLN razno AKACIJEVA DRVA (metrska) z dostavo na dom prodam. Tek: 47 011. m4717 KOMBINIRANO PEČ za centralno kurjavo ugodno prodam. Emil Sveta nič, Sotina 62. m4723 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Osnovni šoli Šalovd leta 1978/71. Stanko Bohar, Lucova 43 . ni4727 Preklknjem veljavnost vpisnega listka v hranilno knjižico Pošle M. Sobota. Franc Kolmanko, Korovei 31, Cankova, in4741 STREŠNO OPEKO, žare zn o, rabljeno, ugodno prodam. Tek; 22 555. zvečer. m4746 VIDEOREKORDER TOSHIBA ugodno prodam. Bot, Tomšičeva 3, Lendava. m4757 KUHINJSKO POHIŠTVO in štedilnik Gorenje, skoraj nerabljen, ugodno prodam. Tek; 76 925. m4765 PRALNI STROJ, 15.000 SIT, brezhiben, prodam. Tek: 24 063. m4773 PEČ za centralno ogrevanje TVT, 24 kW, na trdo gorivo ter oljni Gorilnik ABIG 16, 86 kW, obnovljen, ugodno prodam. Tek: 062 25 891. m4787 NOVO PRIKOLICO ZA ŽIVINO ugodno prodam. Milan Kralj, Vučja vas 20. ni4791 POSLOVNI PROSTOR, 16 v zdeH^ EKPORT- IMPORT Finančni inganiring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Kovaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 delo NATAKARICO z ve sej e m do gostinstva, možnost partnerstva, zaposlimo. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »SOBOTA«. m4730 TRGOVCA za prodajo rezervnih delov zaposlimo. Končana srednja ekonomska ali trgovska šola -avtomehanik. Trgovina TIPO, Leda-vsko naselje 31, Murska Sobota. m4763 NARODNOZABAVNI ansambel išče pevko. Inf. po tel.: 72 112, po 17. uri. m4777 KERAMIKO polagamo po konkurenčni ceni in kakovostno. Tel.: 77 107, dopoldan, ali 32 829, popoldan. m4790 KUHARJA, KV, oziroma kuharico in natakarja ali natakarico zaposlimo za nedoločen čas. Plača po dogovoru. Interesenti naj se oglasijo v Odrancih, Panonska 8. m4797 storitve ROLETE, ŽALUZIJE. LAMELNE ZAVESE, izdelava, montaža in servis. Tel.: 0609 616 170. m4383 IZDELUJEMO in montiramo lamelne in plise zavese, žaluzije in rolete. V zalogi tudi vsi sestavni deli za senčila. Tel.; 061 651 247. m4537 INŠTUIRAM NEMŠČINO OD ZAČETNIKOV DO SREDNJE- ŠOLCEV. Tek: 22 963. m4721 KERAMIČNE PLOŠČICE, tudi z materialom, na obroke, polagamo. Tek: 77 296. m4755 INŠTRUIRAM KEMIJO in KEMIJSKO RAČUNSTVO TER MATEMATIKO za prve letnike srednjih šol. Tek: 22 105. m4766 POUČUJEM HARMONIKO. Tek: 23 942. ni4785 PARAT innrac § ERVIS KDT&nrCl 67; TeL: 069/31-8«« RTV, AVDIO-VIDEO žalost, bolečina in praznina je nastala v naših srcih, ko je v 75. letu starosti prenehalo biti srce naše drage mame in sestre Marije Kerčmar roj. Jošar iz Gomjh Petrovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najte^ih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, našo mamo pa pospremili na njeni zadnji poti in grob obsuli s cvetjem. Posebna hvala njenemu osebnemu zdravniku dr, Kiršnerju, g. duhovniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Mama, pogrešali te bomo. Žalujoča: sin Aleksander in hčerka Elizabeta z družinama Mnogo prezgodaj, v 19, letu, je za vedno odšla od nas naša draga sodelavka SiMja Zampar iz Kuzme Dolgost življenja naiega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata? .. Odprta noč in dan so groba vrata, al'dneva ne pove nobena prat'ka. ' (France Prešeren) Vedno se je bomo spominjali kot dobre in prijetne sodelavke. Sodelavke v frizerskem salonu MAJDA iz Sotine r iT Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, I ni več tvojega veselja, I odšla si daleč proč v raj H in nikoli le več ne bo nazaj. ■ Ostal nam je le boleč spomin. F ZAHVALA Tako nepričakovano nas Je komaj v 19. letu starosti zapustila IjubljeM hčerka, sestra, teta, botrica, vnukinja in nečakinja Sh SiMja Žampaf iz Kuzme 24 Vedno si bila vesela in razigrana z močno voljo do življerua. vendar usoda je bila drugačna; kruta in neusmiljena Je pretrgala komaj začeto nit življenja. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, botrini, kolektivu Mure, frizerskemu salonu Majda s sodelavkama, prijateljem, mladini in vsem, k* ste jo v tako velikem številu‘pospremili na njeni prerani zadhl* poti, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku, pevcem. nekdaniU** sošolcem, razredničarki, govornikoma Dragu Kočarju in Tatjani Hajdinjak za izrečene lepe E>esede ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi. . Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radt^ ZAHVALA V 70. letu nas je po dolgi bolezni tiho zapustil naš drasi oče, stari oče in pradedek Franc Puhan iz Bogojine 25 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom znancem ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji pct*-darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo dr. Štefanu Horvatu z internega oddelka soboške bolnišnice za lasanje bol®t^ med boleznijo, govornici g. Anici Gergorec ob odpri®*" grobu, č. g, župnikoma za pogrebni obred in pevcem odpete žalostinke. Bogojina, 18. 10. 1995 Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA. Po težki in kratki bolezni na® J® 54. letu zapustil naš dragi moii sin, zet in stric Jože Dravec sodar iz Gornjih Črnec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, družini Jug in Grah, posc'’** gospe Jožici, znancem in njegovim prijateljem, ki pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. pogrebcem, družim Celec in vsem, ki ste nam v te težkih trenutkih kakor koli pomagali, Hvala tudi Peričevi, posebna hvala pa patronažnima sestrain gospe Dragici in gospe Nadi za njuno požrtvovalnf*^ zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče in izreS®f sožalja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, mamaAnika, tašča Agak^ nečakinja Anita z Dragom in malim Tadejem JI k v M več irptenja, ne bolečine, ostali so le sledovi in spomin- ZAHVALA v 68. letu nas je zapusti) oče, tast, dedek in brat Štefan Kular I iz G. Petrovče Ob izgubi dragega pokojnika sc zahvaljujemo vs«*" UD tZgUDl ur4g€gd puK.UjrtIKa SC ZdrivdlJUJ^iK'^ sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, mu darovali cvetje in sveče, nam izrazili ustno al* sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti-1® hvala GD G. Petrovci in g. Aleksandru poslovilne besede. Hvala g, župniku za pogrebni in pevcem za odpete žalostjnke, Hvala pogrebništvu Banfi in za odigrano Tistrr ■ Žalujoči vsi njegovi 15 il^tnik, 9. novembra 1995 37 ll Žalostni smo, ker smo te izgubili, 1 a ponosni, ker smo te imeli. i- ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga H mama, tašča, stara mama, prababica. f sestra in teta Terezija Markoja iz TrnJft 'Jb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, delavcem podjetij Elektromaterial Lendava 'n Panonka Murska Sobota, znancem in prijateljem, ki ste bam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. , Iskrena hvala dr. Edit Botoš - Hajdmaš iz ZD Črenšovci in 'btetneniu oddelku bolnišnice Rakičan ter vsem, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali. Še posebej hvala kaplanu g. ^njcu za sveto mašo in pogrebni obred, govornici gospe Ančki Čurič za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Ferenčak in g. Peterki za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Trnje, 25, 10. 1995 Žalujoči vsi njeni ., Če bi solza mrtvega zbudila, .' te ne bi črna zemlja krila. I ZAHVAIA Nepričakovano nas je v 68. letu zapustil dragi oče in brat Aleksander V Čemi iz Radovec 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč. Hvala za darovane vence in šopke. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi GD in ŠD Radovci ter sindikatu PIT-ja M. Sobota. Žalujoči; sinova Franc in Milan, sestra Gizela z družino iz Nemčije in drago sorodstvo Nič več trpljenja, ne bolečin, ostali so le sledovi In spomin. ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustil naš oče in stari oče, brat in stric Rudi Sadi gostilničar v pokoju iz Lipovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Jp žnancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, poklonili cvetje, vence, sveče in darovali za svete maše, ,. nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. '"'ala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za zadnje slovo in govorniku za poslovilni govor. Žalujoči vsi njegovi V življenju le skrbi in delo si poznal, sedaj od vsega truden st zaspat, odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin, a nate večno bo ostat spomin. ZAHVALA i Ob V 67. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Alojz Komhauser iz Goritjlh Slaveč prerani boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem j^^rodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki I ■ pomagali v najtežjih trenutkih, stali ob strani, nam ®kli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter ga skupaj ' nami v tako velikem Številu pospremili k [yegovemu Preranemu počitku. Posebej hvala g. duhovniku za ^Srebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačim jKsiicem ter preostalemu sektorju in predsedniku Dragu '^tenjaku za ganljive besede ob odprtem grobu, godbi na ■* pihala iz Avstrije in pogrebništvu Banfi. z J ' Marija, sin Jože, hčerki Marija in Angela ^^^inami ter sestra Frida in drugo sorodstvo z družino Zaspal sl tiho, mirno, utrujen od boja in bolečin. Za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. s ZAHVALA HBk —v 73, letu starosti nas je za vedno F 'V zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, ujec in svak Alojz Korpič iz Čepinec 155 ■■bno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za maše, sveče ter s cvetjem in besedami slovesa ®kli Sožalje, Izrečena pisna in ustna sožalja so dokaz, da ste ga imeli radi in ste ga spoštovali. 'os u HVALA! Uta hvala sosedom, družini Verner za vsestransko h POiii “'“'a soseuom, oruziiu vciuci « gasilskemu govorniku Drejčlju Ožvaldu, GD iz 'Pince in drugim gasilcem, ki ste se mu poklonili v ^hio čast in pozdrav, Hvala gospodu župniku za O(jj pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za gtano Tišino in vsem pogrebcem od blizu in daleč. Vsem še enkrat iskrena hvala’ Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi STARI OČE Hvala ti za vse! Tvoja vnuka Milena in Izidor I I Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 76. letu zapustil dragi mož, skrbni oče, ljubeči ded in praded, brat, tast in stric Janez Kozar iz Martinja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste mu darovali vence, sveče, nam pa izrekli sožalje ter ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Kiršnerju, patronažni sestri za lajšanje bolečin, vsem gasilcem, gojitvenemu lovišču Kompas in vsem drugim lovcem. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči; žena Ana, sta z ženo, hčerki, brata in sestre z družinami ter vnuki in pravnuka So rože odcvetele, so lastovke odletele, vse se vrnilo bo, le tebe, draga hčerka, nikoli več ne bo. v SPOMIN 11. novembra bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar me je zapustila nepozabna hčerka Irena Kočiš iz Kancevec 14 Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, se je spomnite, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Mama Ko prišli na skromen domek smo tvoj, na pragu čakala si nas. od sreče in veselja razjokala si se. zdaj tebe tam več ni, ml pa se še vedno razjokamo. V SPOMIN 6. novembra so minila 4 žalostna leta, odkar te ni več med nami, draga mama, omica in praomica Ana Gerlica iz Bolehnečic Se vedno žalujoči Hamrovt otroci z družinami ter sin Ivan z ženo, vnuki Tatjana z možem, Ivan z Majdo in Sandi ter pravnukinji Dolores in Rosvita X H Ljubezen, delo in trpljenje B bilo tvoje je življenje, H meni ostala je praznina 3 in velika bolečina. ■f ■: Ih''- V SPOMIN 13. novembra 1995 bodo minila tri leta žalosti, odkar smo ostali brez tebe, draga žena, teta, sestra in botrica Irena Planinšek iz Veleitja Vsakokrat, ko se poklonimo tvojemu spominu, se nam utrne solza ob tvojem grobu, vendar vedi, da te nikoli ne bomo pozabili. Velenje, Strukovci, 13. novembra 1995 Žalujoča; mož Jože in brat Zoltan z družino Zaspala, mama draga, sl, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZNMNNLN Po težki bolezni nas je v 70. letu starosti zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Sidonija Gider iz Rogašovec 72 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali pospremiti našo mamo na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo dr. Ivanu Neratu za dolgoletno zdravljenje med njeno boleznijo, patronažnim sestram zdravstvenega doma v Rogašovcih ter zdravstvenemu osebju internega oddelka intenzivne nege bolnišnice v Rakičanu. Hvala tudi društvu upokojencev v Rogašovcih in pogrebništvu Banfi. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA i' s» V iT. letu nas je zapustil naS dragi 7- '■••••IR t. oče, tast in dedek Evgen Sebjanič mizarski mojster iz Bodonec 90 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in nam izrekli sožalje, Hvala g, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sin Alfred z družino Predragi, saj vas nisem zapustila, na pot k Bogu sem stopila, tam mater sveto bom prosila, da zrli kdaj bi njen obraz. ZAHVALA V 95. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Terezija Hozjan s Hotize 90a Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, znancem, pr^ateljem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu _ posebej še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči; sin Jožef z ženo, hčerka Marija z možem, hčerka Elizabeta z možem, sin Gusti z družino iz Avstralije ter neutolažljivi vnuki in vnukinje Alojz, Marija, Sida, Matija, Jožef, Branko, Slava, Stefan, _______Olga, Jožef in Nikola in 29 pravnukov_ A/e si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje Je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Kako Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZMVvNGN 29, oktobra Je v 34, letu umrl ljubi mož, oče, sin in brat Štefan Horvat iz Odranec Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvlajujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem z Goričkega in od drugod, botrini, njegovim delavcem, sošolcem in sošolkam 4. in 5, razredu OŠ Odranci z učitelji, društvu Slavček, NK Odranci, OZ Lendava, govornikoma, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem drugim, ki so pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in darovali za svete maše, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Še enkrat - vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Elizabeta, sin Denis, hčerka Karmen, oče in mati, tast in tašča z družino, brat Karel z družino, sestri Marija in Elizabeta z družinama ter vsi, ki so ga imeli rudi__________________________ r HI iz BODITE Z NAMI - | NE BOSTE SAMI ■ I Andrej Gerenčer ■ Broker si je, kol kaže, premislil pri gradnji stanovanjskega stolpiča na Pušči. Ugotovil je namreč, da potem na tem koncu ne tw imel več primernega zemljišča za letališče, ki ga nujno potrebuje Roto Pavlinjek za pristajanje svojega helikopterja. Zato pa z Rotom že iščeta kocesionarja za varnostne in gostinske storitve. Razpis za koncesijo je bil objavljen v internem glasilu naselja Pušča. V petek, dan pred sv. Martinom, bodo imeli pomurski poslanci pred Šopingom okroglo mizo o razvoju regije. Feri Horvat ■ Mineral bo spregovoril o razvoju s pomočjo provizij, Geza Džuban -Termal o liberalnem propadu kmetijstva s pomočjo CEFTE, Jožef Kocuvan ■ Posvečeni o holdingih kot sredstvih za manipulacijo z državo, Drago Šiftar- Carli o vplivu avtocestnega omrežja na razvoj Istrabenzovih bencinskih servisov, Bojan Korošec - Zeleni doktor o vplivu »fuzbala« in zelene politike pri vzponu na direktorski stolček v družbenih dejavnostih, Ciril Pucko - Cen-terhalf pa o vplivu premoženja poslancev na poslanske odpravnine in pokojnine. Za reguliranje njihovih razprav bodo skrbeli svetniki ali ministranti Evgen Sapač - Brzi, Andrej Hrastelj - Cigarilos tn dušni pastir Jože .Magdič. Otvoritveni govor o protestantskem etosu in poštenosti v politiki pa bo imel sam Milan Kučan. Sklepe srečanja bo povzela Anju Mariška. Pokrovitelja shoda sta Erni Novak - Vreli Flisar in dr. Lujz Slavič - Petovio. Ne zamudite, v politiki nikoli ni zime. ■*** Herbert Šefer - Nadzorni in Alojz Behek - Upravni pripravljata po gosti nsko-nirističnem zboru v Radencih vrhunsko gostinsko-turistično srečanje ekskluzivnih gostinsko-turistič-nih verig. Na zboru bo podal uvodni ekspoze direktor nau-spešnejše tovrstne verige Hribar - Napoleon. Ta je zaradi svoje zadolženosti neznano kje, zato tudi datum še ni določen. .Avtorski honorar v višini treh mituonov tolarjev sta prej omenjena gospoda Napoleonu že izplačala. Zato zdaj vneto zbirala interesente, da bosta lahko določila višino kotizacije za udeležence. Jaze Kavaš - Telžup je imenoval projektni svet za zgraditev beltinskega stadiona. Ker v domači vasi ni našel ustreznega kadra, je za šefa imenoval Lipo-včana in človeka, ki obvlada kapitalske tokove Jožeta Tiva-dbuja - Ideologa. Taje že ustanovil zadnigo za gradnjo stadiona. V teh dneh pa je že odpotoval v Španijo k madridskemu Realu. Kot smo izvedeli, so pri Realu tega obiska zelo veseli. Tivadar se namreč dogovarja za otvoritveno tekmo na novem stadionu, S to tekmo naj bi se po njegovih računih finačno opomogla tako Real kot tudi Berin-sconjjeri Beltinci. M* Ne zamudile, v petek in soboto bo na dvcrišču nekdanje Faflekove kavarne veselo Martinovo rajaitie. Ob racah, goseh, mlincih in pečenih kostanjih vas bo zabaval ansambel Veseli kavamarji s solo saksofonom. Muzika bo »špilalat na play back. KESMrt KONJ ! I iiBm ANkV liditltaiit til HfStSt -1 Kt>W>W Nagradno vprašanj®! Kateri dan je dan za VtSTiK? Trgovsko potljetje d. o. o. Boris Kegl 69000Murska Sobota, Mladinska 60 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota 2K PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! ______________________ 16. novembra prihajajo VE^HIK, val In GEZA v kraj, iz katerega Je prispelo največ kuponov. Spoštovani bralci, še ja čas, da pridemo med vas, in še je čaa, da postanete srečen dobitnik nagrad mesečnega žrebanja. -praktična nagrada sponzogaKEME PUCONCI v višini 40.000 toianev, 7- 20.000 tolaijev, praktična nagrada vašega VESTNIKA v višini - večerja z GEZOM. - celoletna naročnina NflESTNlKA, 5. nagrada - MONOGRAFIJA O REKI MURI Radgonski mehurčki i J Lendavski pereči Kramljati v tej rubriki v lem tednu ja ne bi smel I Pozdravljene, ljube moje. Zima bo, prve snežinke so že naznanile svoj ples. Me pa še vedno plešemo kot nam moški dirigirajo in nas vodijo v lepši jutri. Tako so nam obljubljali nekoč, tako mi tudi zdaj parajo živce nekateri državnozborski poslanci. Iz vsakega kraja Slovenije prihaja kakšen klovn. Pendar vse ni tako smešno, nekateri predlogi in dejanja so prav grozljivi. Stokrat sem Že rekla: Kaj se nekateri poslanci nikoli ne pogledajo v ogledalo ali si ne zavrtijo posnetka svojega nastopa v slovenskem parlamentu. No, iam se manj oglaša naš (ni več radgonski!) poslanec sveti Jožef od Svetega Jurija, ki zadnje čase ne vošči več »dober dan«, ampak »hvaljen Jezus«. Kam to vodi! Ta fant (oprostite, častiti gospod) seje zadnje čase razpenil in razpisal. Gospod Jožef pišejo odprta pisma, spravijo se na ubogo majhno šolo v naši občini in zganjajo nemir med otroki in starši, pa še laži širijo (gospod, kajJe to krščanska morala?). Pometajte raje pred svojim pragom. Dobili ste svojo občino Sveti Jurij, tam kraljujte, Če pa vam in vašim podanikom ni »uspela občina Apače«, pa se sprijaznite z večinsko voljo ljudi. Tsaka fara pač ne bo občina. Sedaj imate bajno plačo in s polno ritjo je lahko srati, (oprostite, ljube moje). Po izteku mandata (saj se tako reče) boste najbrž dobili lepo (bajno) odpravnino in Šli v »zaslužen« pokoj. Ja, pa našo radgonsko kulturo tudi pustite pri miru in ne trosite laži, da niste nič dobili v vaš sveti Videm. Tako sem huda, da sem pozabila na svojo Radgono. Kaj se dogaja ? Ena znamenita stavba v Partizanski ulici je še vedno oblečena v »umazano« belo platno, naša pošta Je postala »kmečka pošta«, najdete jo na zadrugi. Lepo pa je, da se posodablja. Strašen razvoj doživljamo. V bližnji prihodnosti bomo imeli kar dve bencinski črpalki, dva hotela, igralnico na gradu, novo avtobusno postajo, supermoderno železniško postajo, športno dvorano, olimpijski bazen. Na nekdanji farmi v Podgradu pa geto za reveže in brezdomce, saj so stanovanja predraga! Sanjaj, ljuba moja! Naši »zlati možje« nas vodijo v svetlo prihodnost. Pa sem slišala (po srečanju žensk na Kitajskem), da imamo me ženske toliko pravic, da bi morali ustanoviti urad za zaščito moških. No, najbrž sem tudi to sanjala. Niso pa sanje, da bo zopet martinovo (nekateri moški želijo, da bi bil to občinski praznik -ideja, ki se lahko rodi samo v pijani in nori glavi). V Radgoni se vrača martinovanje pred Radgonsko klet. Slišim pa (niso sanje), da mošta ne bo krstil v vino mariborski škof, ampak mariborski humorist. To bo smešno tam zgoraj! Teden dni pozneje pa bo malo nižje zopet eno zborovanje. Če me bo zdravje držalo na nogah, pa več prihodnjič. V radgonskem občinskem svetu pa zatišje, da kar. z grozo čakam naslednje seanse. Pozdravlja vas Radgonska klepetulja - Martina »nakladat- _ I ■ ODRANCI - V proračunu Občine Odranci so predvideli nekaj denarja za spodbujanje kmetijske pridelave. Regresirali so nakup semenskega krompirja in koruze ter povečanje staleža plemenskih svinj. V ceioti pa so Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek so na sejmu v Turnišča ponujati 36 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Lo polovica Živali je zamenjala lastnike, za par pa je bilo potrebno odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev. Smo namreč tik pred marlinovim in lahko bi kaj »nac.^ zvezi z vinogradništvom in vinarstvom, ampak lega ne delati, saj mi je prišlo na uho, da so se o lem razpisali /vifinb' vestnikovci. To torej odpade. No, Ja, nekaj malega le metro dodati: član lendavskega občinskega sveta se Je ženi, il karala, ker ga dolgo ni bito s seje sveta, pohvalil, da nemoreev^l_ kar sredi sestankovanja, kajti z navzočnostjo Je treba sejnino v znesku 7.000 tolarjev. Menda mu Je revica potem la, naj hodi na sestanke pogosteje, tn četudi bo kaj od ce« zapravil v katerem od 30 lendavskih gostišč, bo sel (po nekaj sejah) nekaj več kot ona dobi v službi. ItfaŽ 3^ skuša zapraviti po vsaki seji vsaj 2 tisočaka, 5 pa Jih izročite^ " ki se mu potem oddolži v postelji. , , -lj Ne vem, kako bo (Je) v četrtek, ampak v začetku IpiifUtJt sila hladno. Nam, kmetom, je zdaj lepo, kajti vino je v snolK i' niča v »ladah«, prašič v čebru, krompir v kleli, zelje in eepa^v ... Človek (mož) torej lahko poslej dlje spi; potem ko pa " ne, srkne kozarček ali dva »žganice«, nato si v električrieih »opaja« kruh in se končno skrega z ženo, ker da Še m op' pri živini , .j Taki smo stari dedci, mar ne? /n potem, da prepirala še naprej (slišali bi ju sosedje), se mož napoti v j no po kruh in »cigaretline«, kar je le izgovor, saj dejansko n> . !■ J /TM /'a //I Kar je le fzgt/vvr, jt// - t okrepčevalnico. Potem pa s prijatelji kar tekmuje, kalen tf’ i pil več »kunjekov« (konjakov). Ja, tako je zdaj, ko pri hiši »ni nobenega dela«. seveda čisto drugače. F pozni jeseni in pozimi smo hodili cis sekal v državne gozdove. Pri nas na Markovskem pač ntf''’ svojih »logov«, kjer bi sekali po mili volji, kot to počno Goričanci ali »Rugeri«, kakor Jim pravimo za hrbtom. F šli v »čeli« kot vojaki, delali kot norci, zaslužili malo, rm trpljenje pa Je bilo izkopavanje »penov« (štorov), 'ujgi tako globoko v zemlji. Po svoje pa so bili tudi prijetni kurili smo ogenj, na »bate« natikali rezine domačega jih držali pred ognjem, dokler niso porumeneli. Po njem . nekajkrat povlekli »česnek« (česen), namazali z zaseki cdi iz občinske blagajne plačali zdravljenje bolezni mlekaric - mastitisa. V prihodnje pa ne bodo dajali finančnih injekcij tistim kmetijskim dejavnostim, ki niso donosne. Drugače je s pridelavo pšenice, ki je že zdaj obsežna, če pa bodo regresirali še stroške žetve s kombajnom, bo morda s to poljščino kdo posejal Še kaj več svojih površin. V Občini Odranci so za razvoj kmetijstva namenili s proračunom 3.200.000 tolarjev. (J, Ž.) četrtek - dan za Vestnik! Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu pri soboškem Agroservisu so tisti, ki so se naveličali svojih vozil, ponujali 40 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le tri. Znamka Letnik Prev, km Cena Renault 4GTL Renault 5 D Jugo 45 Koral Suzuki Swift Hyundai Poni GES Jugo 55 Jugo 45 VW Jetta 1,6 Citroen BX Alfa 33 l,5ie Opel Kadett 1,3 Škoda Favorit 135L 1987 1991 1989 1994 1987 1989 1987 1990 J987 I991 85.000 41,000 63.000 13.000 47.500 77.000 70.000 120.000 109,000 66.000 47.000 64.000 2.000 DEM 9.500 DEM 3 .000 DEM 17.000 DEM 10.600 DEM 3.100 DEM 2.900 DEM 8.500 DEM 9.800 DEM 15.500 DEM 9.000 DEM 7.500 DEM ■ LENDAVA - Pred kratkim so v Odrancih odprli Petrolovo bencinsko črpalko in trgovino ter gostišče Gaj, ki ga upravlja zasebna d. o. o. Mobix iz ČrenŠovec. S tem pa gneče na črpalkah, zlasti zaradi kupcev z Madžarske in Hrvaške, še ni konec. Morda pa bo manj čakanja že kmalu v prihodnjem letu, kajti Petrol je začel graditi novo črpgiko v Lendavi, in sicer v Kolodvorski ulici (med potokom Črncem in podjetjem Elefctromaterial), Po novem letu pa bodo začeli z gradbenimi deli še na Hotizi. Tam bo bencinsko črpalko gradila Inierina iz Ljubljane. (J. Ž.) Cene sadja in zelenjave Tržnica Gonit Hidpani ljulcmtf Jibitt) Binane MNtariN llRMe Kr«z6|t Kiti Rehli ulila fladič Cidata Endlvšt Zlili Paprika CiM tnm Krampir Khlo ipl|p JllM 60 110 Z30 zoo 360 600 Z50 ZOO zzo 115 40 100 IZO 300 30 1B 60 1Z0 Z60 ZlO 300 300 ZSO zon zoo 100 35 zon 10 300 Z6 110 10 užitkom pojedli. ,.^je Čim bolj Je človek star, tem pogosteje obuja , tudi pri meni. Kljub temu pa nikakor nočem, da bi se i dovine zavrtelo nazaj in bi bili spet siromaki. Tsi, kipa st^ i let ali ste celo starejši, pa najbiž ne bi imeli nič proti, ko izumil »pomlajevalni stroj«. Menda pa je tudi res, da jo . lahko mlad po srcu. Človek pa je lahko tudi razigran ga vina. Ste slišali pregovor, da sta mlado vino in ženska sirupa, ki se ju nihče ne brani?! NAClkl^ Moja domača banka /O Pomurska banka r ~-------Murska L Menjalaiški tečaj Pomurske banke z dne, 7. novembra 1995, od 8. novembra 1995 od 00.08. Srednji teiaj Banke Slovenil* noTcmbra 1995 od 00.00. Drživa Eikot« Bank* Slovenite Nikup pr»