glašllo občlnake konference SZDL IJublJana-center
Skupščinska priloga
Ljubljana, 11. 1. 1978
Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center
34. SEJA DRUZBENOPOLITICNEGA ZBORA
35. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in
36. SEJA ZBORA ZDRUZENEGA DELA
BODO V TOREK, 31. JANUARJA 1977 OB 17. URI V PROSTORIH MAGISTRATA, LJUB-UANA, MESTNI TRG 1.
Na podlagi 171. člena statuta občine L|ub-Ijana Center
SKLICUJEM
34. sejo družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v to-rek, 31. |anuarja 1978 ob 17. uri v klubskih prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1.
DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika in  poročila o izvr* iitvi sklepov 33. seje zbora
2.  Obravnava predloga smernic za uresni-čevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978
3.  Obravnava analize  poslovnega  uspeha organizacij združenega dela v občini LJub-
Ijana Center za obdobje januar—septem-ber 1977
4.  Obravnava  informacije o vprašanjih  In problemih uresnlčevanja zakona o združe-nem delu v občlni Ljubljana Center
5.  Obravnava osnutka odloka o občinsklh upravnih organih in strokovnih službah
6.  Obravnava osnutka odloka o organlza-cijl   in   delovnem   področju   sekretariata skupščine občine Ljubljana Center
7.  Obravnava poročila o delu delegatov \z SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ
B. Vprašanja delegatov
LJubljana, 11. 1. 1978
Predsednik DPZ Marjan Rajnar, I. r.
Na podlag! 171. člena statuta občine Ljub* Ijana Center
SKLICUJEM
35. sejo zbora krajevnih skupnosti skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v to-rek, 31. januarja 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1.
DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 34. seje zbora
2.  Obravnava predloga smernic za uresni-čevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje  1976 do 1980 v letu 1978
3.  Obravnava  analize poslovnega  uspeha organizacij združenega dela v občini Ljub-Ijana Center za obdobje Januar — septem-ber 1977
4.  Obravnava  informacije o vprašanjih In problemih uresničevanja zakona o združe-nem delu v občini Ljubljana Center
5.  Obravnava osnutka odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah
6.  Obravnava  osnutka odloka o organiza-ciji   in   delovnem   področju   sekretariata skupščine občine Ljubljana Center
7.  Obravnava osnutka odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidal-nega otoka CS-6 (Nove Poljane)
8.  Obravnava predloga sklepa o sredstvlh solidarnosti  za odpravo posledic potresa na območju občlne Kranj
9.  Vprašanja delegatov
LJubljana, 11. 1. 1978
PREDSEDNIK ZBORA K8 Dušan Kompare, I. r.
Na podlagl 171. člena statuta občine LJub-Ijana Center
8KUCUJEM
36. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 31. 1. 1978 ob 17. url v veliki sejni dvorani na Magistratu, LJubljana, Mestnl trg 1.
DNEVNI REO:
1.  Potrditev zaplsnika in poročlla o Izvriit-vl sklepov 35. seje zbora
2.  Obravnava predloga smernic za uresni-čevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978
3.  Obravnava  analize   poslovnega uspeha organizaci] združenega dela v občinl Ljub-Ijana Center za obdobje Januar—septem-ber 1977
4.  Obravnava Informacije o vpraianjih in problemih uresničevanja zakona o združe-nem delu v občini Ljubljana Center
5.  Obravnava osnutka odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah
6.  Obravnava osnutka odloka o organizacijl in delovnem področju sekretariata skupščU ne občine Ljubljana Center
7.  Obravnava  osnutka odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazldal-nega otoka CS-6 (Nove Poljane)
8.  Obravnava predloga sklepa o sredstvlh solidarnosti  za odpravo posledic potresa na območju občine Kranj
9.  Obravnava predloga odloka o deleglra-nju delegatov v zbor združenega dela skup-ščine občine Ljubljana Center
10.  Vprašanja delegatov
Ljubljana, 11. 1. 1978
PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc, I. r.
POVZETEK  ZAPISNIKA
33. seje družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki je bila 27. 12. 1977 ob 17. uri v prostorih Magi-strata, Ljubljana, Mestni trg 1.
PRI90TNI DELEGATI:
1.  Bele Meta
2.  Borc Andrej
3.  Bučar Miloš
4.  Cuk Magda
5.  Destovnik Karel
6.  Plis Drago
7.  Furlan Barbara
8.  Hvala Ivan
9.  Kalčina Liana
10.  Mali Zlatko                                                       " '
11.  Marinšek Janess
12.  Novak Zvone
13.  Puharič KreSo
14.  Rajnar Marjan
15.  Rozman Jaka
16.  Stritar Anton
17.  SuSnilc Viljem
18.  Silih Zlata
19.  Stempihar Vid                   . 30. Tekstor dr. Anka
21. 2ust Denis
ODSOTNI DELEGATI:
1.  Albreht Roman
2.  Božič Ladlslav
3.  Brvar Ana
4.  Debeljak Ivanka
5.  Gošnlk Danijela
6.  Rendelj Edvard
7.  Rotar Rado
8.  Sest Bogo                         ' ». Valentinčič Saša
Sejo je vodil predsednik zbora Marjan Rajnar. Sprejet in obravnavan Je bil naslednjd
DNEVNI RED:
1.  Potrditev aepisnDca in poročUa o kmiitrl sklepoT t3. soje zbora
2.  Obravnava predloga sprememb in dopolnitev »tatuU občin« Ljubljana Center
i. Obravnava predloga sprememb in dopoliiit«y statut« mesta Ljubljana in predloga skJepa o soglasju & spremerii-bam in dopolnitvain statute mesta Ljubljana
4.  Obravnava osnutka smeroic za izvajanje srednjeroč-nega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobj« 1976—1980 v letu 1978 in smernic dmžbenega razvoja Ljub. ljane v letu 1978
5.  Kadrovske aadeve
6.  Vprašanja delegatav
Ad 1.
POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVR9IT-VI SKLEPOV 33. SEJE ZBORA
Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP:  Zapisnik in poroftilo o izvrSitvi  sklepov 32. »eje zbora se potrdi.
Ad 2.
OBRAVNAVA PREDLOGA SPBEMEMB IN DOPOLNI. TEV  STATUTA OBCINE LJUBUANA CENTER
Uvodno obrazložitev je podal na predhodnem skupnem »asedanju podpredsednik Skupščine občine Ljubljana C«i-t« Vid Stempihar, predsednik komisije za statut.
V raasprsvi ao •ocMtrmll: Marjtn B»jo*r, ZlaU SiUh In Vid Stempihar.
Po razpravi j« sbor aoglaano »prejet naslddnjc,
SKLEPE:
1.  Sprejmejo «e spremembe in dopolnitve statuta ol* čine Ljubljana Center in določi prefiiŠCeno besedilo *t«tui» obOne v predlaganean besedilu.
2.  PoobJaiča se komisija za. statut, da opravl redakdj« prečiščenega besedila statuta obfiine Ljubljana Center.
3.  Tako pre&ščeno besedilo slatuta obiiin« Ljubljsm* Oenter se objevd najkasneje do 30. 1. 19TO.
Ad 3.
OBRAVNAVA PREDLOGA SPREittEMB IV DOPCK-NI. TEV STATUTA MESTA UUBUANA IN PREDLOGA SKLE-PA O SOGL.\SJI3 K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM STATUTA  MESTA  LJUBLJA.NA
Uvodno obrazložit-ef je podal na predhodnetn skupnera zBsedanju po pooblastilu komisije za statut mest« Ljub-Ijana Vid Stempihar, podpredsednik SkupS<Jine občine Ljuttu ljana Onter.
Razpravljala sta: Marjan Rajnar in Vid Stempihar.
Po razpravi je ebor soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Slcupščina občine Ljubljana Center daje n* podlagi 194. Clena Ustave SR Slovenije soglasje k predlogn sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljana ˇ pr«d-lagandm besedilu.
Ad. 4
OBR-iN^NAVA OSNUTKA SMERVIC ZA HVAJANJK SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBCINK LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 197R—1980 V LETU 1978 IN SMERNIC DRUŽBENEGA RAZVOJA LITIBUANE V LETU 1978
Uvodno obrazložitev je podal na predhodnein skupnem zasedanju predsednik Izvršnega sveta Skupščine občin« Ljubljana Center Miroslav Samardžija.
Razpravljala sta-. Marjan Rajnar in Karel Destovruk.
Po razpravl je zbor soglasno sprejel naslednja
SKLEPA:
1.   Sprejme se osnutek smernic za izvajanje srednj«. ročnega dnižbenega plana občine Ljubijana Cent«r sn ob-dobje 1976—1980 v letu 1979.
2.   Sprejme se osmitek  smemic družbeneg* tmvoj« I^ubljan« za leto 1978.
Ad. i
KADROVSKE ZADEVE
Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Za ravnatelja v VVZ Ane ZUierl, Uubljan*, Cufarjeva 14 »e imemije Breda Pokorn.
Ad. C VPRASANJA  DEISGATOV
Ni bilo vprašanj.
Seja zbora je bila sakljuCen* ob 18. uri.
ZAPISAL:                                         PREDSEDNIK ZBORA:
M»rJ«n KAVCNIK, 1. r.                     Marjan Rajnar, 1. r.
4
POVZETEK ZAPISNIKA
34. seje zbora krajevnih skupnostl, ki je bila dne 27. 12. 1977 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1.
Sejo je vodil predsednik zbora DuSan Rosnpare, za-ptenik pa Janez Grad.
V imenu verlfikaoijske kamisije je poročllo podal Bo-jan Kandare.
Komisija j« ugotovila, da je od skupno 35 delegatčtkah mest v zboru predlozilo pooblastila 31 delegatov.
Zbor je veriHciral pooblastila naslednjtm detegatom:
KS  AJDOVŠCINA:
1.  Majcen Nada
2.  Bukovac Emil
3.  Gerlovie Pranc
KS GRADISCE:
¦ 1. Butiner Ljububomir
2.  Pungerčar Milenka
3.  Pirš Bogo
KS KOLODVOR:
1.  Kvas Jakob
2.  Dimnik Peter
3.  Tavčar Francka
4.  Kandare Bojan
KS POLJANE:
1.  Bukovac Lojze
2.  Zargi Mirko
3.  DuSič Pavla . 4. Janež Jože
5.  2agar Marja
KS PRliLE:
1.  Remic ing. Ciril
2.  Suštar Vida
3.  Polanc Stefan
4.  Koatao 2eljko
KS STARA LJUBLJANA:
1.  Rak Breda
2.  Kopač Vlasto
3.  Meržek Karel
4.  Samec tng. Božidar
KS STARI VODMAT:
1.  Kompare Dušan
2.  Sivec Darinka
3.  Prestar Anka
4.  Majcen Stane
KS TABOR:
1.  Lesar ViJrtar
2.  Cerjak Alojz
3.  Hribernik Franc
4.  Saje Jo*e
Soglasno je bil sprejet in obravnavan na«ledndi DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika in poročUa o iavrSitvi sklepov 33. seje zbora
2.  Obravnava  predloga  sprememb  in dopolnitev st»-tuta obcine Ljubljana Center
3.   Obravnava:  —  predloga  sprememb   in  dopolmitev statuta mesta Loubljane in
— predloga sklepa o soglasju k spremambam tn do-polnitvain statuta  mesta  Ljubljana
4.   Obravnava  asnutka smernic za torajanje srednje-ročnega družbenega plana obiine IJubljana Cemter za ob-dobje 1976—1980 v letu 1978 in smernic raasvoja I^ubljane V letu 1978
5.   Obravnava predloga  odloka  o  spremembi  odloka o proračunu občine Ljubljaua Center za leto 1978
6.   Obravnava predloga odloka o začasnam financira-nju splošnih družbenih potreb v obdini I^Jubljana Center v I. trimesečju 1978
7.  Obravnava predloga odloka o spremembi in dopol-nitvi  odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve
8.   Obravnava   predloga odloka   o spremembi  odloka o.občinskih upravnih taksah
9.   Obravnava osnutka odloka o dopolnitvi odloka o davkih občanov
10.  Obravnava predloga sklepa o uvedbi postopka red-ne likvidacij© OZD Ljubljanska fcrojafinica
11.  Obravnava predloga odloka o nadomestilu za upo-rabo stavbnega zemljišča na območju l(>ubyanakih občin
12.  Obravnava predloga odBoka o priftpevku-ponbni-kov  za  razširjeno  reppodiikcijo komunalnih  objektov   in naprav na območju ljubljanskih obfiin
13.  Kadrovske zadeve
14.  Vpražanja delegatov
Ad 1
POTRDITEV ZAPISNIKA 1N POROCILA O IZVBAITVI SKLEPOV 33. SEJE ZBORA
Zbor je brez razprave soglasno sprejel SKLEP: Zapisnik in porofiilo o tevršitvi sklepov 33. seje zbora se potrdi.
AdJ
OBRAVNAVA PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA   OBCINE   UUBLJANA   CENTER
Uvodno obrazloatev je na predhodnetn skupnem rase-dainju vseh zborov podad Vid Stempihar, podpredsedntlc 'Skupščine oMtne LJubljana Center ln predsednik komi-sije za statut.
Brez. raaprave ao biM soglasno sprejetl naslednji SKLEPI:   1.   Sprejmejo  se spremembe in dopolnltv« statuta obč>ine Ljubljana Center tn določi prečiščeno bese-dilo statuta občine v predlaganem besedilu.
2.   Skupščina  občine  Ljubljana Center pooblašča ko-misljo za statut, da opravi redakcijo preftiSčeiieiga bes«-dila statuta občine Ljubljana Center.
3.   Prečiščsno besedilo statuta  občine I^ubljsna C«> ter se objavl najfeasneje do 20.1.1978.
Ad 3
OBRAVNAVA: — PREDLOGA SPREMEMB IN DO. POLNITEV STATUTA  MESTA  LJUBLJANA   In
— PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEM-BAM IN DOPOLNITVAM STATUTA MESTA LJUBUANA
Uvodno obrazložitev je podal na skupnam »asedanju po pooblasfcilu kamdslje za statut m«sta Loubljana Vid Stempihar, podpredsednik Skupšane občin« Ljubljana Center.
V  raaspravl je sodeloval Karel MeržeJt, KS Stara Ljub-ljana.
Soglasno J« bil sprejet naslednji
SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center, daje na poddagl 194. člena Ustave SBS soglasje Tc predlogu spre-memb in dopotoitcv statuta mesta LjubLjan« v predlaga-nem besedilu.
Ad 4
OBRAVNAVA OSNtJTKA SMERNIC ZA IZVAJANJF SREDNJEROCNEGA DRUZBENEGA PLANA OBCINE UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1978  IN SMERNIC RAZVOJA  LJUBUANE  V LETU 1978
Uvodno obraaložltev je podal n& predhodnem skup-nem zasedanju vseh aborov Miroslav Samardžija, pred-sednik IzvrSnega sveta.
V   raepravl so  sodelovali:  Emil Bukovac, KS Ajdov-Sfiina, Božidar Samec, KS Stara Ljubljana, Franc Gerlo-vič,   KS   Ajdovščina,   Jakob   Kvas,   KS   Kolodvor,   Anka Prestor, KS Stari Vodmat, Jože Janež, KS Poljane, Nuš« Kerševan, podprodsednicsa IS SO Ljubljana Center.
Soglaano sta bile sprejeta naslednja
SKLEPA: 1. Predlc^i in prtpambe k osnutku smerni« za izvajanj« srednjeročnega družbenega plana občine LJub-Jjana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978 se posre-dujejo Izvrtnemu svetu SO lo-ubljana Center.
2. Predlogi in pripombe, k osnutfcu smernJc družbe-nega razvoja Ljubljane za leto 1978 se posredujejo Izvri-nemu svetu Skupščine mesta Ljubljana.
Ad 5
OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI OD-LOKA O PRORACUNU OBCINE LJVBUANA CENTER ZA LETO 1977
Uvodno  obrazloaitev je podala  Dragica Dekleva, čla-
nica IS.
Brez razprave je bil soglasno sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o spremambi odloka o pro-
raiunu občine Idubijana Centar v predlagamem besedllu.
Ad8
OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O ZACASNEM FI-NANCIRANJU SPLOSNIH DRLZBENIH POTREB V OB-CINI  UUBUANA CENTER  V I. TRIMESECJU 1978
Uvodno obraaložitev >e podala Dragica Dekteva, OBr nicalS.
V  razpravl sta sodelovala:  Emil Bukovac, KS Ajdov-JCina In Nada Majcen, KS Ajdovščina.
Soglasno je bil sprejet
SKLEP: Sprejme se odloik o začasnera financdranju splošnih družbenili potreb v občimi Ljubljana Center v I. trlmesečju 1978 v predlagaaem besedllu.
Ad 7
OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI IN DO.FOLN1TVI ODLOKA O POSEBNEM OBCINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN PLACIL ZA STORITVE
Uvodno obraziožitev je podala Dragica Dekleva, čla-nica IS.
V   razpravl  sta  sodelovala:   Kaiel  Meržek, KS Stara Ljubljana ta Emll Bufcovac, KS AJdovščtaa.
Na pripombe je odgovoilla Dragica DekleTO, članlca IS.
Zbor je z večlno glasov (30 — za, 1 — vzdržan) spte-jel naslednji
SKLEP: Sprejone se odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proiz-vodov In pla&l za storitve v prediaganem besedilu.
Ad 8
OBRAVNAVA PREDLOGA OULOKA O SPREMEMBI OULOILi  O  OBCINSKIH  tJPRAVNIH TAKSAH
Uvodno obrazložltev Je podala Dragica Dekleva, čla-olca IS.
V   razpravl so   sodelovall:   Karel   Meržek,   KS   Stara LJubljana,  Nada  Majcen,  KS  Ajdovščina,  Peter Dimnik, KS Kolodvor.
V  razpravl je bila podana naslednja pripomba: Delegati so izraztii poraisleke proti tafco hitremu po-
v&anjiu upravnih taks tn so blli mnenja, da bi bilo po-trebno tatae poviSevati pastopoma, ter da je potrebno pri taklh in podobnih odločitvah spoštovatl ustavna dolo-čila tako, da se dogovffrjanje, usklajevanje prlčenja od občin, ^reko republlke do federacije, ne pa obratno, kot se je to zgodllo prt usklajevanju upravndh taks.
Zbor je z večino glasov (24 — za, 7 — vEdrtanih) sprejel nasl&dnja
SKLEPA: 1. Sprejme se odlok o spramambi odtoka o občlnskJh upravnih taksah v predlaganam besadilu.
2. Zbor sprejema mnenja tn stališča, kd so jih dale-gati podall v razpravi. Ti Sklepi ln stališča se posredujejo pristojntm republlšltim orgamoim.
Ad 9
OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBCANOV
Uvodno obrazložltev ]e podala Draglca Deldeva, CJa-nica IS.
V razpravi so sodelovali: Božidar Sarnec, KS Stara Ljubljana, Emil Bulcovac, KS Aidovščtna, Jože Janež, KS Poljane, Mirtoo 2affgi, KS Poljane, Peter Dimnik, KS Ko-lodvor, Ciril Remic, KS Prule, Nada Majcan, KS Ajdov-šSiina, Lojze BuItOTac, Ks Poljane, Milenka Pungerčar, KS Gradidee, LJubo Butinar, KS Gratil&e, Stane Majcen, KS Stari Vodmat.
Delogati so v razpravi iarazili predvsem naslednja staAišča in mnanja:
—   obraatožitev  predlasanega  odtoka  je preskrorrma, da bi lahko blla podlaga za ugotavljanje dejanskih potreb po dodataih virih sredstev za. splošno porabo,
—   na razpolago  Je  bilo  premalo  časa,  da bi lahko organizirali  širšo  raapravo,  kl je  v  danem primeru  ne-dvomno potrebna, po statutu občdne pa obveena,
—   nesprejemljivo  J« sprejemanje takili  odlo&tev po hitrem postopku, kar velja predvsem tudl za republiko,
—  odtočltve o dodatalh obremenitvah bi morali spre-jsmati oziroma  se o njih odk>6ati takrat, ko planirasno celotoo splosno ozlrama skupno porabo ter se Istočasno dogavarjati,   katere   obveanosti   bamo pokriTOli   oziroma katsre programe bomo financirali, ter šele ob tetn doto-čati tudi vire sredstev. To velja tako za ta odlok, kot tudi za druge akte o združevanju sredstev, predvsem pa tudl za   samoupravne   sporazume   o združevainJiU   sredstev   za skupne potrebe.
Soglasno je bll sprejet
SKLEP: Pripombe, podane v razpravi, se posredujejo Izvršnemu svetu  SO LJubljana Center.
Ad 10                                                          ¦         ,.
OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O UVEDBI POSTOP-KA REDNE LIKVIOACUE OZD LJUBLJANSKA KROJA& MCA
Uvodno obraaložitev Je podala Nu3a KerSevan, pod-predsednica IS.
Brez  razprave Je bil saglasno  sprejet
SKLEP: Sprejm« se sklep o uvedbi postopka redne likvidadje OZD LJubljanska krojačnica v predla^anem besedilu.
Ad 11
OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJISCA NA OBMOCIU LJUBLJANSKIH OBCIN
Uvodno poročiLo j« podal Janaz Čadež, namestnik na-načeLnika  oddelka za  gradbene in     komunalne     zadeve.
Brez razprave je bil soglasno sprejet
SKLEP: SkupSčina občine Ljubljana Canter v skl&du s 155. členom statuta občlne LjuMjana Canter soglaia, da Skupščina mesta Ljubljane sprejme odlok o n&doms-stllu za uporabo stavbnega zemljlšča na obntofiju ljubljan-skih občin, v predlaganem besedilu.
Ad 12
OBKAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O PRISPEVKU PO-KABMK.OV ZA RAZSIRJENO REPRODURCIJO KOMU-NALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV NA OBMOCJU UUB-UANSKIH OBCIN
Uvodno obrazlo21tev bo podal Janez Cadež, namestnlk naCelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve.
V   razpravl so sodelavali:  Jakob Kvas, KS Kolodvor, Karel Meržek, KS Stara Ljubljana ln Ivo Bogataj, sekra-tar skupščine.
V  razpranri so bila izražena naslednja staliSča, ugoto* vltve In mnenja:
— za take vrste odlokov je potreben dvofaaen posto-pek, W pa nl bll doeledno tapelj&n, saj so o osnutfcu raz-pravljall le zbori mestne skupščine, ne pa tudl obdlnska
»kupSfiima jn  delegadje tem«ljnih samoupraivndh organl-zacij in sfcupnosti,
—   tovrstni prispevkl bistveno  zarnegl)uje!o  dejansko »taRj« pri ugotavljanju rasti življenjskih stroSlcov, 30J se prispevki ne štej-ejo v cene storitev,
—   take odločitve U morale »prejematl ob sprejema-nju   kankretnih programov komunalnlh  akupnostl  vsako leto posebej,
—  besedilo 6. člena bl bilo potretmo spreraaiitt, ker Je neaprejemljdvo,
—  glede postapka sprejemanja takih odlolcov obstaja neskladnost  med    doloibami    veljavnega  statuta   mesta Lj-ubljana in statuta občine Ljubljana Center. Saj po do-lodbah statuta   mesta  taklh  odloksov   ni   obvezno   dajati v predhodno obravnavo ta mnemja občinskim skupžčlnam, statut občine pa dolofia, da k taldm odtokam dajeta so-glasje zbor združenega dela in zbor krajevnih skupncsU občinsJie skupš&ne.
Po razpravl J« bil soglasno sprajet naslednjl
SKLEP: Zbor predlaga skupini delegatiov, kl delagira dolegato v zbor občin SML, da da amandma k 6. člemu predloga odloka o prispevlcu porabnikov sa raz^irjeno re-produkcijo komunalnih objeDclov in naprav na obmofiju l^ubljainskth občin, tako da se glasi:
»Upravljalec sredstev, zbraniii po 2. in 3. členu tega odlofea je dolian do 30. oktobra vsakega leta podati skup-ščini mesta LjubUane poročilo o zbranih in naimen&ko uporabljenib  sredstvih,  ter program m naslednje leto.«
Pii glasovanju o soglasju k predlogu odloka o prl-spevku uporabnikov za razširjeno repiodukcljo kcmiu-nalrtih objektov to naprav na območju ljubljanskth obfiin sklep o soglasju ni bil sprejet, saj |e m soglasje glaso-valo le 13 delegatov, 16 delegatov je glasovalo protd, dva delegata pa sta se glasovanja vzdrfala.
Ker je 2bor zdruienega dela sprejel sMep o soglasju odlaka o prispevku porabnlkov za razSlrjeno reprodukdjo komunalmh obiektov ln naprav na območju Uolbljansklh Občin je  potreben  usklajevalni pastopek.
Ker pa abor krajevnih SkupnosU tudi po ponovmi obravnavl nl sprejel soglasj« k pradlogu obravnaranega odloka, je na podlagl 121. člena lafiasnega poslovnika za delo Skupšdine občine Ljubljana Center aoglasno izvolil trl člane v komlsijo za pripmvo predloga za oskladitev ¦pornega vprašanja.
V komlsljo so bUl izvoljenl:
1.  Jaikob Kvas, KS Kolodvor
2.  Karel Meržek, KS Stara Ljubljana
3.  Jože Jamež, KS Poljane
Ad 13 KADROVSKE ZADEVE
Brez razprave je bll soglasno aprejet
SKLEP: Za ravnatelja v WZ Ane Ziherl LOubljana, Cufairjeva 14, se imenuje Breda POKORN.
Art 14
VPRASANJA DELEGATOV
VTasto Kopai, KS Stara LJublJana:
Kalto j« s semaforjem Breg—Zolsova. DoblM smo od-govor, da bo postavljan v letoSnjem letu. Ker sroo na koncu leta, želimo vedetl, zakaj j« dzpadel iz finan<5nega programa?
Seja je bila zakljuians ob 20J0.
ZAPISAL:
Janez CRAD, 1. r.
PRED9EDNIK ZBORA: DuSan KOMPARC, 1. r.
POVZETEK ZAPISNIKA
35. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki Je bila 27. 12. 1977 ob 17. uri v prostorih Magistrata, Mestni trg 1.
Sejo sfoora je vodila Iva Prosenc, predsednflt zbora, zapisnik pa Vida Turčinov, sekretar zbora.
Poročilo o verifikaciji pooblastil Je podala Aoica 2a-lik, dlan komiaije.
Zbor združenega dela Je verificiral pooblaatila 45 delegatov.
Na sejl so bill navzoči naslednjl deleeatl:
kont. del. št. 1: Trtmk Mb]ca
konl. del. št. 2: Oreihek Benjamin
konf. dei. St. 4: Krajnik Marko
konl.jieL &t. 5: Hacder Stane ta Fea-Jan&lC Marioo
konf. del. St. 7: Piko Anton
konf. del. št. 9: Filipec ing. Vefcoslav
konf. del. St. 10: Karlo PeOiks
konf. del. 6t. 11: Kolarič AndreJ
konf. ded. St. 12: ErčulJ Pranc
kanX. del. St. 14: Weber Vladiinlr
kanf. del. št. 16: Utnek Janea
konl. del. St. 17: TomSie Jadraa
konf. del. št. 18: Meško Pranc
konl. del. št. 20: Biš&i Pranc
konf. del. Št. 21: Acetto StanislaT
kanf. del. št. 22: 2van Meta
konf. del. St. 23: Prejer Bok
konf. dal. St. 24: Laparnik Martin
konf. del. St. 26: Artmr Jožlea
konf. del. &t. 27: Selan Branloo
konf. de4. St. 28: LJubijankifi Zahld
konf. del. St. 29: Marolt Mllka
konf. ded. št. 31: Dragar Anton
konf. del. St. 32: Sikošek Ivan
konf. del. St. 33: Popovld Dragan
kanf. del. St. 34: Pianecld Tanja ln Len^e Peter
konf. del. št. 36: Komar SJlva
katif. del. žt. 36: Hvallca Katartna
konf. del. št. 37: Pc^ačnik Martja
konf. del. St. 38: Gestrin dx. Perdo
konf. del. St. 39: Olup Jože in Koruna dr. Vladtailr
konf. del. St. 40: Sedlar Tone
konf. de«. St. 41: Kav«č Zdravko
konf. del. St. 42: Saričevič Maiija in Gomsl Marlja
konf. del. St. 43: Vončdna Helana
konf. del. št. 45: Pasternjak Aleksander
konl. del. &t. 46: 21i6ar Emilijan
konf. del. St. 47: Gomilar Jožica
konf. del. St. 48: Dolžan Milica
kanf. dal. St. 49: Greg-orc Cirila
konf. dal. St. 50: Abrič Ignac
lconf. del. Lt. 51: Slibar Stefan
Odsotnl ao bili delegati iz naslednjih konferenc dele-gacdj: 3, 6, 8, 11, 12, 13 (2), 15, 19, 25, 30, 40, 42 (2) In 44.
Pri določdtvl dnevnega reda so ruzpiravljall: Pasternjak Aleksander, konf. del. 4t. 45, kl je predlagal naj se pri 7., 8., 9., 11. In 12. točM predlaganega dnevnega reda do-sledno upo&teva enofaani postopek tako, da se predJagaal odlokl obravnavajo kot osnutek. Prediagai Je tudi naj predsedstvo skupi^Citoe občtne Ljubljana Ceoter skliče skupno sejo zbora združanega dela in skupičine samo-upravne ttiteresne skupnosti občine tjubljana Center za telesno kulturo, na katerl bi razpravljaii o aktuataili vpraSanJlh raavoja telesne kulture v obflind s posebnbn ozl-rom na razvoj vrhunakega fiporta, tako t občini ijubljan« Center kot tudl v mestu Ljubdjana.
Stali&e isvrSnega sveta SO LJubljana Center do pr*-dloga 45. konf. delegacij je podal Veselič Rudi, podpred-lednlk IS. V razpravi Je »odeloval tudi LesfcovSak VUrtor, podpredsednik IS SML.
Soglasno sta bila sprejeta naslednjft                '    '
SKLEPA;
1. Sprejme se predlagani dnevnl red.
3. Statutarno pravni komisiji mesta Ljubljanje in občin« LJubljana Center se posreduje vprašanje ali ]e enolazni postapek pri sprejamanju odlokov pravilen ozirama ali j« t aldadu s statutom, poslovnikom in veljavno zakonodajo.
DNEVNI  RED:
1.   Potrditev zapismka ln poročrla o izvTšifcvi »fclepOT 34. seje zbora
2.   Obravnava predloga sprememb  in dapoinitev •*&-tuta obdine Ljubljana Center
3.  Obravnava:
—   preclloga  sprememb  in  dopolrutev   statut* mesta Ljubljana in
—  predloga sidepa o 6og-lasju k spremembam in do-po-lnitvam etatuta mesta Ljubljana
4.  Obravnava osautka smernic za izvajanije srednjeroč-nega družbenega plana občine Ljubljana Center sa obdob-$e 1976—1980 v letu 1978 in smernic razvoja IJubljane v letu 1978
5.   Obravnava  predloga  odloka  o  spremembi  odloka o prora&inu obftino Ljubljana Center za leto 1977
6.  Obravnava predloga odloka o eačasnem financirft-nju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center T I. trimeseeju 1978
I.  Obravnava predloga odloka o spranerabi In dopol-nitvi odloka o posebnetn obdinskem daviru od prometa proizvodov in plačil za storitve
8.   Obravnava  predloga  odloka o »premembi  odloka o občJnskih upra-roih taksah
9.  Obravnava osnutka odloka o dapolnitvah odloka o davkih obCanov
10.  Obravnava predloga sklepa o uvedbi postoplt* r»-dne likvidaoije OZD Ljubljanska krojačnica
II.  Obravnava predloga odloka o nadomestilu i upo rabo stavbnega zernljišda na obmo6ju Ijubljanskih obfiin
12.   Obravnava predloga odloka o prispevku porabni-kov za razštrjeno reprodukoijo kamumalnih objektov Ih na-prav na območju ljubljanskih obCin
13.  Obr»vnava predloga sklepa o dolodlfcvl IJst« kandi-datov za vofltve fflanov disciplinskih komisij y OZD
14.  Kadrovske zadeve
15.  VpraSanja delegatov.
Ad 1
FOTRDITEV Z.\PIS\IKA IN POROClLA O IZVHSITVI SKLE2POV 34. SEJE ZBORA
Razpravljala sta: Silvo Komar, konf. del. št. 36 W Tone Scdlar, konf. del. št. 40.
Soglasno je bil sprejet
SKLEP:
Potrdi se poročilo o izrršitvi sklepov 34. seje sbora ln rapisndk, s tem p» se v poročilu komisije za rerifika-cijo pootolastil o prisotoosti delegatov popravi naslednje: Za konferenco delegacij St. 35 je bil prisoten Skof Pranc, prijotnost delsgata konference delegacij št. 40 pa ae &ta. IS.
Ad 2 ln Ad 3
OBRAVNAVA PRBDLOGA SPREMEMB
IN DOPOLVITEV STATUTA OBCINE
UUBUANA CENTER
in
OBRAVNAVA PRE0LOGA SPRE1VIEM.B IN DOPOLVITEV STATUTA MESTA LJUBUANE
in
PREDLOGA SKLEPA O SOGLASJU K SPREBIEMBAM IN DOPOLNITVAM STATUTA MESTA UUBUANA
Uvodoo obrazložitev je na skupnem »sedanju vseh ¦borov podal Vid Stempihar, predsednik komisij« za »t*-tut.
V  razpravi ao •odelovali: Cirila Gregorc, konf. OtA. St. 49, ki j« opozorila, da y statutu mesta. Ljubljana. ni nepo-uedno   omenjena   vloga  požame  vamosti,   kj   jo   zakon o požarnem varstvu treura kot dejavnost posebnega drut-b«iega pomena.
Aleksander Pastemjak, konf. del. St. 45, ld je v rax-pravi predlagal naj redakcijska skupina za statut mesU Ljubljana pri določanju dokončnega teksta statuta na-tančneje oprededi oeioten postopek družbeneja dogovsr-Janja in samoupravnega sporazumevanjav to J« Clene 36 do 40 statuta mesta Ljubljane.
Soglasno so bili sprejetl nflslednjd
SKUEPI:
1.  Sprejmejo   se   spremembe   ln   dopolnitve   štatut* obfiina   Ljubljana   C«nter   in   določi   prediščeno   besedilo statutft občine v predlaganem besedilu.
2.   PooblaSda s« komisijo za statut, da opravi redak-cijo  prečiščenega besedila  statuta občine  Ljubljana C«a-ter.
3.  PrečiSčeno   beaedilo   statuta   mora   bitl   objavljeno do 30. januarja 1978.
4.  Predlogl konferenc« delegacij $t. 45 se posredujejo komisiji za statut občine Ljubljana Center in mesta Ljub-ljane, da presodlta, kaj se lahko upošteva ob  redakcijl prečiščemega besedMa statuta m kaj je potrebno urediti s paslovniki
Ad 4
OBRAVNAVA OSNTJTKA SiMErcVIC ZA IZVAJAV.IE
SREDKJEROC\EGA DRUZBENEGA PLANA OBCINE
UUBIJAVA CBNTER ZA OBDOBJE 1975—1980
V LETU 1978 IN SMERNIC RAZVOJA
LJtfBUANE V LETU 1978
TTvodno obrazlažitev je na skupnem zasedanju vseft zborov podal Miroslav Samardžija, predsednik  IS.
V   naapravl so sodelovali: Tanja Plane<dd,  komf. del. *t. 34, Feirdo dr. Gestrin, kont. del. ftt. 38, Martin Lopar-aik, konf. del. St. 24, Marija Pogaanik, konf. d«l. št. 37, Aleksander   Pastemjak,   konf.   del.   it.   45,   Peter   Lenče, konf. del. it. 34, Katarina Hvalica, toat. del. it. 36, ViTetot Leskovšek, poclpredsednik IS S\CL.
Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI:
1.  Predlogi in prjpambo k oenutku Mnernic za izva-Janje »rednjeročnega družbenega plam občine Ljubyana Caater za obdobje 197ft—1980 v letu 1978 ae posredujejo tovTSnemu svetu SO LJubljana Cent«r.
2.   Predlogl in pripombe k osnutacu smerndc družbs-ne«a razvoja Ljubljane za leto 1978 s« posreclujejo izvri-netnu svetu SML.                                  v
3.   Zboru združenega dela naj se posreduje porofilo o tem, kdo vse nl podpisaj  sarnoupravnega sporazvim« o varstvu zraka.
Ad S
OBRAVNAVA PREDLOCA ODLOKA O SPREMEMBI
ODLOKA O PRORACUNU OBCINE UUBUANA CENTER
ZA LETO 1977
Uvodno poročilo je podal Rudi Vesolič, podpredaednik IS.
V ra^ravi je sodelovaJa TanjtL Pianecki, konf. d«l. 8t; 34.
Soglasno je bil sprejet naslednji
SKLEP:
Sprejme »e odlofe o spremembi odloka o proradunu občin« LJubljana Centerr v precUaganem besedllu.
Ad 6
OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA
O Z.*ČLi«\EM FINANCIR.\NJU SPLOŠMH DRTJŽBEMH POTREB V OBCIVI LJUBUANA CEVTER
V I. TRIMESECJD 1978                        '¦  '
Uvodno poro&lo je podal Budi Ves«li«, podpredsednik
4 .
V
"7 rupravl }• sodelaval* Katarina Hvaiica., konf. del. k. 3C.
Soglasno je bil sprejet
SKLEP:
Sprejme ae odlok o začasnem financiranju splošnih druibenih potreb v občini Ljubljana Center t I. trimese6ju 1978 v prediaganem basedilu.
Ad. 7
OBRAVNAVA    PREDLOGA    ODLOKA    O    SPREMEMBl
IN DOPOLNITVI ODLOKA O POSEBNEM OBCINSKEM
DAVKU  OD   PBOMETA   PROIZVODOV   IX   PLACIL   ZA
STORITVE
Uvodno poročilo je bil<? podano *e ob razpravi b dnevnem redu. Podal ga je Rudi Vesehč, podpred*ednik IS.
V   razpravi   sta   sodelovala:    Aleksander    Pasternjak, konf. del. St. 45 in Perdo dr. Gesfcrin, konf. deh St. 38, kš sta-.poudarila, da bi bilo potrebno davfino politiko na tem  podrodju   oblikovati   taiko,   da  bi  spodbujala proa-vodnjo in potrošnjo naravmh pijač.
Z dvema vzdržantma in štirimi gilasovi prt>U, ]• bil •prejet
SKLEP: Sprejmc se odlok o spremeunbi in dopolnit-¦*i odloka o posebnem občinsltem davku od prometa pro-levodov in plačdl za storitve v predlaganem besedilu.
Ad. S
OBRAVNAVA  PREDLOGA  ODLOKA O  SPREMEMBI ODLOKA   O   OBCINSKIH   UPRAVNIH   TAKSAH
TJvodno poročilo je bilo podano te ob raa^ravi • Aievnem redu. Podal ga j« Rudi Ve6elič, podpredsedniit IS.
Razprave ni bilo.
Soglasno je bil aiprejet naslednji
SKLEP: Sprcjme se odlok o spremembi odlofca e obdinsluh   upravnjh   taisah   v  predlaganem   besedilu.
Ad. »
OBRAVNAVA   OSNOTKA   ODLOK.4   O   DOPOLNITVAH ODLOKA   O  DAVKIH   OBCANOV
tTvodno obrazložitev je podaJ Rudi Veselič, podpred-»edmk IS.
V   razpravi so sodelovali:  Tanja Pianecki,  kont.  d*l. *t. 34,. ki je poudarila, da je o predlaganem odloku po-trebna razprava na aborih  delavcev, ker gre za odloča-nj«  o  delitvi  dela  dohodka za osebne  dohodke,  kax jo neodtujliva pravica delavcev.
MiEca Dolžan, konf. del. it. 48, kl je v razpravi po-•tavila naslesdnji vprašanji: Ali se nova davčna obv«z-nost nana&a samo na leto 1978? Ali so nuve obveznosti t smislu določil 112. člena ustave SRS takine, da opra-Tičujejo fesjemen ukrep kot je novi davek?
Aleksander Pasternjak, feonf. del. St. 45, je predlagal naj predlagatelj odloka na podlagi razprave na današnji seji ob upoštevanju pripomb delegatoV sprememi obraz-ložitev k predlaganemu osnutku odloka. PoiKlaril je tudl potrebo po celo\-item prikazu obveznosti in virov tred-»tev, potrebnih za pokrivanje le-teh.
V  razpravi so sodelovali tudi delegati nasIedAJih kon-ferenc delegacij: Lt. 24, 11, 37 in 40.
Soglasno je bdl spr»jet naslednji
SKLEa>:   Predlogi   in pripombe  k   osnutku odlofca «
dopolnitvah odloka o davkih abčanov  m posr«duj»jo i»-vrtnemu svetu SO Ijubljana Center.                .    ^      -;-.
Ad. 18
OBRAVNAVA   PREDLOGA   SKLEPA   O  UVEDBI
POSTOPKA  REDNE  LIKVIDACIJE  OZO  LJUBUANSKA
KROJACNICA
Razprave nl btlo.
Soglasno je bii sprejet.
SKLEP: Sprejme se stdep o uvedbl postopk* redn« likvidacijc OZD IJubljanska krojačnic« t prilaganem b»-sedilu.
Ad. 11
OBRAVNAVA   PREDLOGA   ODLOKA   O   NADOMESTILU
ZA UPORABO  STAVBNEGA  ZE»O,,nSCA NA OBMOCJU
LJUBLJANSKIH   OBCIN
IJvodiio poročilo je podal Bogdan ing. Opresnik, Haa IS.
V   razpravi je  sodeloval  Karlo Feliks, konf.  del. St. 10. Z dvema vadržanima glasovoma je bil sprejet nasled-nji
SKLEP: Skupščina občine Ijubljana Center*v sldadu * 155. členom statuta obiine Ljubljana Center soglaša, da skupščina mesta Ljubljana sprejme odlok o nadomesti-lu za uporabo stavbnega zemljišča na obmoCju ljubljan-skih občin v predlaganem besedilu.
Ad. 12
OBRAVNAVA   PREDLOGA   ODLOKA   O  PRISPEVKU
PORABNIKOV   ZA   RAZSIRJENO   REPRODUKCIJO
KOMCNALNIH  OBJEKTOV  IN  NAPRAV   NA OBMOCJU
LJUBLJANSKIH   OBCIN
Uvodno poročilo je podal Bogdan ing. Opresnik, filan IS.
V  razpravi sta sodelovala Aleksander PasternJaJi, konf. del. št. 45, ki je ugotovil, da iz teksta odloka in tudi i* obrazloaitve ni razviden celoten pregled nad dohodki  in obveznostmi  na tem področju, in da bi ob takih pred. logih  del^ati  morall  videti  bruto  bilanco  za  področja.
Tanja Pianecki, konl. del. št. 34, ki je v raapravl oostavila vprašanje, ali je pove<5anje usklajeno s politiko c«i v letu 1978 iin kakšen odraa' bo imelo na porast Sivljenjskih stroškov. Z enim vzdržanim in enim glasom proti je bil sprejet
SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center v skladu i 155. členom statuta občine Ljubljana Center soglaša, da sfeupščina mesta Ljubljane sprejine odlok o prispev-ku porabnikov za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav na območju Ijubljanskili občin vpred-laganem besedilu.
Ad. 13
OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O DOLOCITVI LISTE
KANDIDATOV  ZA VOLITVE  CLANOV  DISCIPLINSKIH
KOMISIJ  V  OZD
Uvodno obraiJoždtev je podala Fani Zužek, vodja ka-drovske službe. Opozorila je na napako v predlogu skle-pa, in sicer, da je pod zaporedno št. 61 in 92 po pomotl predlagan isti 61an.
Raaprave ni bilo.
Soglasno je bil sprejet.
SKLEP: Zbor združenega dela sprejme sklep o dolo-ditvi liste kandidatov za volatve članov ddsciplinsfcih ko-misij t OZD v predJaganem besedilu.
Ad. 14 KADROVSKE ZADgVB
Raaprave ni bilo. __ . Soglasno je bil sprejet         '    •     •.„...
SKLEP: Za ravmielja t VVZ Ane Zšherl, IJuiblJana, Cufarjeva 4, se imenmje Breda Pokom.
Ad. 15
VPRASANJA  DELEGATOV Aleksander Pasternjak, konf. del. St. 45:
Glede na dopls PUnarne z dne 12. 12. 1977 vson ertaž-nim lastnikom, lastnikom stanavanj, ka posedujejo do-trajaa plinomer sprašnjemo Ljubljansko Plinamo in la-vršni svet skupščine mesta Ljubljana. Zakaj je potrebno eamenjati pldoomere, ne da bi se preverila njihova do-trajanost; All Je dobila Pltaarna plsineno zahtevo Ikoma na podlagji odloka o pogojlh za oddajo plina lz Pliname Ljubljana (Ur. 1. SES št. 6/75 «em 15), da morajo za-menjati plinomere. AH je preventrmi ukrep na stroške lastoika predno za&ie Pltaarna pobiratt nov prispevek Ba zamenjavo dotrajanega plinomera v skladu s sprejetim odlokom mcstae skupščine? Lastnikl nlso prav nlfi zane-marill zamenjavo pllnomerov, ker fnora lzvršlti zame-nja/vo plinomerov Plinarna na zahtevo Urada za kon-trolo meril ln plemenitlh kovin (15. člen odloka). V za-Casnem sklepu (Ur. 1. SRS 20—1300/77) na katerega se Bidicuije Pltaarna v istem dopisu tudi nd navedeno, da Je BkupSŽdma mesta Ljubljane istočasno sedanjlm upravljal-cem oziroma lastndkom pllnomerov naložila obveznoet, da na svoje stroške izvrše sanacijo obstoječih dotrajanih plinomerov, kar bi bšlo tucli nezakonito, glede na 15. člen omenjenega odloka.
Kah» se odmerja in kakSen Je namen prlstojbtae, ki se sedaj plačuje?
Obenem konierenca delegaclj tudi merrf, da PllnaT-na ni v soglasju z odlokom oalrcma da nlma glede na odlok In obstoječo zakonodajo pravico prekiniti dobavo pllna, v kolikor se pllnomer ne narodi do 30. 12. 1977.
Po 24. členu odloka lahko Plinama prekine dobavo plina, če potro&nlk ne plafia pllna all zamenjave dotra-janega plinomera, Ce potroSnlkove naprave ali lnstalad. je ogrožajo žlvljenje ali varnost okolice. Glede na vsa otnenjena dejstva ielimo, da Ijubljanska Plinarna In IS SML obrazložlta, ald Je to navodilo v sMadu z odlokom ln obstoječo zakonodajo na tem področju.
Vladlmlr Weber, konf. del. št. 14:
Gasilska brigada spada v prietojnost skupščtne mesta Ljuibljane. Zandma nas, kako je rešeno vprašanje gaSe-nja eventualnega požara v stolpnicah, ko je znano, da so ¦v Ijubljani visoke tvudi preko 90 m, glede na to, da je Metalka pred letl uvozlla iz Nemčije za gasUsko briga-do lestev visoko 54 m.
Seja je bila zaključena ob 20.15 urf.
Sekretar ZZD: Vida Turčlnov, 1. r.
Iva Prosenc, 1. r. PredsednJk ZZD
Tofika 2
Predlog
SMERNICE ZA URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA   DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1978
V skladu i načelom kontlnulranega planlranja ln na podiagi 69. člena zakona o tameljlh sistema družbenega planiranja tn o družbenem planu Jugoslavije in 1. točke smemic in Gkvirav za utoepanje prt uresniCevanju drui-benega plana občine vsebovanlh v srednjeročnem družbe-nem planu obfiine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 Ifl ob upoStevaoju ugotovitev analize uresničOTanja sred-njeročnega družtoenega plana občine t letih. 1976—1977 in dogovora o oanovah družbenega plana občine LJubljana Center za otodobje 1976—1980 ter na podlagl stabuta občlne Ljubljana Centar je Skupščina občine Ljubljana Center dne...........sprejela
SMERNICE
la uresnlSevanJe srednjerofn^a draibenega plana občlne LJublJana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978    .
Za izvajanje temeljnih nalog pri uresničevanju ciljev, Id so opredeljenl s srednjeroflnim družbenim planom obči-ne Ljubljana Center za obdobje 1978—1980 ter ob upošte-vanju kJJučnih nalog, ki Izhajajo lz clljev, dogovorjenih v družbenih planita Ljubljane in SR Slovenije opredeljuje Skupščina občine Ljubljana Center vsem nosilcem druž-benega planlranja na svojern območju v letu 1978 naalednje osnovne usmerltve:
—   intenzivnejše izvajanje nalog za konkretao preob-razbo  družbenoek02iomskih  osnm na podlagi  ustave  in zakona o združenem delu s ciljem hitrejšega ln vseblnsko popolnejšega razvoja samoupravnih sociallstičnlh dmžbe-noekonotnskih   odnosov   na   vseh   področjih   zdruienega dela;
—  vsebinsika uveljavitev ln utrdltev ustavno-pravnega položaja delavca v adruženem delu kot nosilca in subjekta vseh odločitev pri ustvarjanju in delitvi dohoc&a v temelj-ni  organizaciji  združenega dela,  kakor  tudi  ustvarjanje ustreznih pogojev, da bo lahko, skupaj z dmglmi delavci v združenem  delu,  s  katerimi  je  dohodkovno  povezan, opravljal funkcijo druibenega nosilca razvoja v materlalni proizvodnji in s svobodno menjavo dela v družbenth de-javnostih;
—  hltrejše uveljavljanje dohodkovnlh odnosov v zdru-tenem delu na osnovi združevanja dela ln sredstev med tenvsljnimi organlzacljainl ssdruženega dela v gospodarstvu zlasti   med   trgovino  in  proizvodnjo,  ki  naj   temedjl  na dnižbenoekonomsldh  osnovah  skupnega  pnihodka,  akup-nega dohodka in svobodne menjave dela tako v gospodar-&tvu kot tudi med delavci y temeljnlh organiaacijah go-spodarstvn in delavci v družbenlh dejavnostlh;
—  ponovna proudtev procesov konstltulranja organi-tacij združenega dela od oblikovanja temeljnih organizacij, združevanja dela in sredstev v delovnih, se&tavljenih in drugih oblikah organiziraAJa združenega dela in ureditev osnov dohodkovnih odnosov v obstoječih delovnlh in se-stavljenib  organizacijab na  podlagi  sprejetih  slstemskih reSitev in dc^ovorov, zla&ti z dosledno uresniiitvijo do ločil zakona o združenem delu o skupnem prihodku, do-hodku, čistem dohodku, sredstvih za osebne dohodke in . skupno porabo ln svobodni menjavl dela;
—   nadaljevanje   dtnamičnega   goepodarskega   novoja n« podlagi kvalitetndh dejavnikov predvsem višje stopnje produktlvnosti dela, hitrejSega vlaganja investicijskih sred-občlne predvidene poprečne stopnje restl globalnih kaaal-
10
stev v novo prolzvodnjo in modemizacijo obstoječib. pro-Izvodnih zmogljivosti ob podpiranju iniclativ aa večje skupne investlcijske programe z namenom, da se tl pro-graml izvajajo z združevanjem dela In sredstev ter z upoštevanjem večjega deleža znanja in sodobnejše tehno-loglje v proizvodnji, s čimer bomo uresničevali politiko gospodarske stablllzacije;
—  uspešneJSe gospodarjenje z družbenlmi  sredstvl s prllagajanjem   polltike   razporejanja   dohodka  in   čdstega dohodka  korakretnim   rezultatom  poslovanja  po  zakjjufi-nem raiunu za leto  1977 in periodičnih. obračunih med letom zlastl z upoštevanjem hitrejše rasti sredstev za raz-Sinlev materialne osnove temeljne organizacije od nara-SčanJa sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo, katerih rast naj v letu 1978 še nekoliko zaostaja za. rastjo produktivnosti dela, vendar bolj v organlzacijah združenega  dela,  kjer Je bila  rast osebnih dohodkov v prvlh dveh letlh srednjeroinega obdobja (1976—1977) ne-usklajena z rastjo člstega dohodka tn produktivnosti dela;
—  pospešitev zunanjetrgovinskega prometa blaga s so cialistifinimi državami, cleželami v razvoju In neuvrščenimi državami, s katerimi v prvih dveh lefcih planskega obdobja ni bila dosežetia predvidana zunanjetrgovinska menjava;
—  Izpopolnjevanje in dosledno izvajanje stimulativnih sistemov nagrajevanja po delu z objektivnim merjenjem In  ocenjevanjem  doseženih  rezultatov  opravljenega  dela posameznika na vseh področjih;
—  dinamika rasti sredatev za skupno in splo&no po-rabo  bo  v  globalu  še  zaostajala  za  rastjo  družbemega prolzvoda, pri tem pa bo obseg ta struktura zaradi priorl-tetnega   reševanja   problematike   na   področju   vzgoje  ln izobrazevanja od osnovnega do usmerjenega izobraževanja v srednjlh, višjih in visokožolskih ustanovah ter na pod-ročju socialnega skrbstva u&klajena s sprejetiml usmerit-vaml v občini, mestu in republiki;
—  doslednejše izvajanje določll zakona o družbenem planiranju pri vseh subjektih planiranja v občini, pri če-mer bo občinska skupščina v skladu s svojo pristojnostjo ob ugotovitvi, da posamezne organizacije zdruienega dela, druge  sarnoupravne  organizacije  in  skupnosti prepočasi ali pa nedosledno uresničujejo zakanska določila tako v pogledu sprejemanja planskih dokumentov kot tudi stal-nega  spremljanja  izvajanja  planskih   nalog,  podvzemala utrepe družben^a varstva;
—  s koardlniranim delovanjetn vseh odgovomlh de-jaivnikov  bo  v  letu   1978  zaključena  lzgradnja  objektov družbenega  standarda iz programa samoprispevka I.  in izvajanje gradnje ozlroma pripravljalnlti del iz programa samoprispevka II.;
—   intenzivnejše  izvajanje ukrepov za zavarovanje in sanacljo zraka In učinkovltej&a skrb za vzdrževanje Javne tnage in varovanje okolja;
—   usklajeno delovanje občinske stanovanjske in ta> munalne skupnosti za pospešeno izvajanje nalog pri sta-novanjski izgradnji v občini;
—  dosiedno izvajanje sprejetih nalog na področju ijud-ske obrambe, družbene samozaščite in varnosti z zagoto-vltvijo potrebnih materialnih pogojev;
—  izvedba reorganizacije z upo&tevanjem racionalnosti deila in sredstev v občinskih upravnih, državnih in pravo sodnih organih in službah v skladu z nonnativno uredit-^ijo tega področja na osnovah zvezne in republiške zako nodaje tn nmih določil statuta občine ter rasvoja družbe-noekociomskega in političnega sistema v smeri dograje-vanja vloge, odgovornosti in večje uCinkovitosti organov državne uprave v delegatskem sistetnu.
Predvidenl možni globalni okvlrl družbenoekonomskega razvojs t Ietu 1978
Ugodna gibanja v gospodarstvu obdine v letu 1877, rlasti dosežena rast industrijske prolzvodnje ln blagavne-ga prometa v trgovini, ki skupaj ustvarjata dve tretjini dmžbenega proizvoda v občini, ob istočasnem intenzivnej-šem uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na novib družbenoekonomskih osnovah kažejo, da bo tudi v letu 1978 možno dosegati s srednjeročnim družbentm planom
cen razvoja. Glede ca predvidene dinamične okvtre razvoja v zveznlh ln republišklh resolucijskih lzhodlščih in % ures-ničevanjem skupnih ciljev in nalog, ob pravočasneon spre-jemanju in doslednem Izvajanju ukrepov rn nalog eko nomske politike, bo tudi v občini Ljubljana Centor omo goCeno doe^anje vlšjlh stopenj rasU globalnih kazalcev razvoja kot v prvlh dveh letlh tekočega planskega obdobja. Ob pričakovanem počasnejSem naraščanju cen v letu 1978 od porasta v letu 1977 bodo realne stopnje rastl na-slednje:
t

Jf
Družbenl proizvod                         5,1             5               5,5
Industrijska prolzrodnja              5,4            4,5            6,5
Zaposlenost                                    U             1,7            1,5
Produktivnost dela                        4               3,5            4,3
Izvoz blaga                                  16             22             12
Uvoz blaga                                    8           — 1               7
Eealni OD na zaposlenega           3               2,5            3
SploSna poraba (obč. prorafiun) 4,1         — 8,5            4
Skupna poraba (obč. SIS)            4,1             9              4JS
S 5,5 odstotnlm porastoim družbenega prolzvoda v gos. podarstvu občine, ld je za 0,4 odstotka nad predvideno poprečno rastjo za srednjeročno obdobje, bo odpravljeno ozlroma pokrito zaostajanje rastl tega pomembnega sploS-nega družbenega kazalca razvoja v prvem letu izvajanja srednjerodnfiga plana, ko je blla dosežena le 4 odstotna rast.
6,5 odstotna rast fizičnega obsega industrljske proiz. vodnje bo prav tako omogočila nadomestiti večjl izpad iz leta 1976, ko je bila rast fizidnega obsega le 2,5 odstotna.
Zaposlenost bo tudl v letu 1978 ostala v okvirih s sred. njeročnim planom predvidene stopnje, t. J. 1,5 odstotna.
Produktlvnost dela, ki jo metodološko merimo z dose. žendim družbenim prolzvodom na zaposlenega v gospodar-stvu, bo porasla za 4,3 odstotka ln bo s tem dosežen njen predvldenl 73 odstotnd delež v prirastu družbenega proia-voda v tem planskem obdobju.
Predvidena 12 odstotna rast izvoza blaga in 7 odstotna rast uvoza blaga bo omogočala približevanje srednjeročnl usmeritvl, da bo v tem planskem obdobju doseženo 65 odstotno pokritje uvoza blaga z izvozom blaga.
Realni osebni dohodek na zaposlenega se bo v letu 1978 povečal za 3 odstotke s tem, da bodo delavoi tako v materialnl proizvodnji kot tudi v vseh drugih oblikah zdru-ženega dela s samoupravniml sporazumi In internjmi samo-upravnirai splošnimi akti zagotovili tako deMtev sredstev za osebne dohodke, kl bo ustrezala prispevku posameznega deOavca k ustvarjanju dohodka. S sprejetjem zakona o svobodnd menjavl dela ln z njegovo CimprejSnJo ln dosled. no uveljavitvijo, bo v letu 1978 mogoče uresnieitl ustavno načelo enakega družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenlh dejavnostih ln delavcev v materialnl protevodnji ter na tej podlagl v skladu z njihovim delovnim prlspev-korn omogočemo odpravljatl nesorazmerja in zaostajanje rasti osebnlh dohodkov v nekaterth področjlh družbenlh deJaTTiosti, kl prlspevajo k ustvarjanju skupne nov« \rred-nosti v družbenl reprodukdji.
Rast splošne porabe (občinski proračun) za 4 odstotke ta skupne porabe (občinske SIS) za ifi odstotka, (t. J. za 1,5 oairoma 1 indeksno točko zaostajanje za rastjo druž-benega prolzvoda) bo prtepevalo k skladnejšemu razmerju v razporejanju dahodika in s tem omogo&lo hitrejše povo-Canje sredstev za razširitev materiaine osnove dela od rastl dohodka, kar je bistveni pogoj nadaljnje dinamične goopo. darske rasti.
11
Temeljne rarrojne naloge r letn 1978 po posameznfli področjth in nosilcih
.        .            1. GOSPODARSTVO
Etelavci neposredno in po delegatlh v samoupravnih organili v temeljnih, delovnih in sestavljenlh arganizacijah In dnigih asociacdjah združenega dela, SkupSdina občine LjuMJana Center in njeni organi, posebej pa Izvršni svet In pristojoi upraiTii organi bodo na osnovi družbenega plana občine izvajali politiko in atetlvnosti v skladu z do-govorjeao politiko za to srednjeročno obdabje, da bodo s tem uresničeni cilji in izvedene naloge gospedanstva v ob-čini ter pri tem dosLedno upoštevali osnovne usmeritve smernic v letu 1978. Vsi investitarjd v obdini, ki namera-vajo v letu 1078 pričeti z investicijskimi deli, bodo ponov-no ocenili svoje itvvesticdjske programe in pospešili izva-lanje tistih investicij, ki so prioritetne in iinajo zagotov-Ijena potrebna aredstva; po praufiitvi fcudi vseh ostalih inve-sticij se bodo investitarji odločali za morebitne odložitve tistih naložb, fci s širšega družbenega vidika niso pred-nostae, kljub temu, da so zagotovljena potrebna sredstva, ki naj se namenjajo v združevanje za skupne investicijske naložbe z večjlmi in dolgoroCnejšimi družbemoekonomski. mi u&inki.
Organizacije združenega dela, ki s svojimi gospodar-skimd rezultaU pomembno vplivajo na razroj celotnega gospodarstva v občind in v širši skupnosti, morajo svoje razvojne programe uskladiti z dejanskimi možnostmi in pri tem razpoložljiva sreds-fcva prvenstveno usmerjati r naložbe z večjimi izvaznimi učinki ozaroma v take inve. sfcicije, kl bodo nadomestile oaiiroma zmanjSale uvoz. Po-membnejše gospodarske investicije v letu 1978 bodo izva-jali naslednji nosilci gospodarskega razvoja y občlni:
DO BOG bo v letu 1978 zadela z izgradnjo novih pro-lzvodnnh prostorov v občinl Ljubljana Maste-Polje, z re-konstrukcijo na Tnibarjevi c. in v oevarni Tržič. Skupna predračumska vrednost je 177.341.000 dln pri čemer znašajo lastaia sredstva 33 odstotkov, krediti bank 24 odstotfcov, Kiružeia sredstva 9 odstotkov in drugi viri 34 odstotkov.
DO PLETENINA bo v letu J978 vložila v modernaza. eajo opreme 7.720.000 din.
DO KARTONA2NA TOVABNA bo investirala v osnov-na sredstva (opremo) 110.204.000 din, pri čemer so kredit-lia sredstva udeležena s 35 odstotki. Od skupnih vlaganj bo v opremo v občini Cemter tavestdrano 31.806.000 din.
EO ZMAJ bo končala lavesticijo v predračunski vred-nosti 89.195.000 din, s čimer bo omogočena preselitev in modeirnizacija obstojefie proizvodnje ter uvedba proizvod-rvje alkalnih mangandioksidnih baterij na novi lokaciji. Lastna sredstva predstavljaoo 63 odstotkov predračunske vrednosti.
DO TBIBTJNA predvideva v letu 1978 rekonstrukcijo objektov v občini Oenter. Predračunska vrednost je — 10.452.000 din.
DO SLOVENIJA CESTE bo v letu 1978 dokončala lz-gradnjo nove hale v TOZD Mehanični obrati v predračun-ski vrednosti 37.104.000 dtn, dogradHa asfaltno tovarno Cr-nu6e v predradunski vrednosti 59.059.000 din ter nabavila novo opremo za razširitev kapaoitet v vrednosti 52.792.000 din. Lastna sredstva predstavljajo 54 odstotkov. Nove in-vesticij« v letu 1978 v skupni predračumski vrednosti iS60.852^00 din so namenoene pretežno za nabavo razne gradbene opreme, razen 34.109.000 din, kar predstavlja na-kup novih prostorov za delovno skupnost skupnih služb. Lastna sredstva znašajo 43 odstotkov.
TOZD TAXI delovne organizacije VIATOR bo r letu 1978 nadomestil. voaila v predradunskl vTednosti 9.000.000 din, pri čemer j« lastaih sredstev 22 odstotkov.
Temeljne in delovne organizacije v okviru SOZD EMO-NA bodo v letu 1978 nadaljevale z začetimi investieijami v pTedra&unski vrednosti 918.428.000 din, ra. katere bo v letu 1078 porabljeno 539^00.000 din. Na novo pa se bodo zadele t letu 19T8 investieije v skuphi vrednosti 1.272.324.000 din fai to z lastnimi sredstvi v vi&ini 419.209.000 din ali 33 od-»totkov. Večji del investicij v teku so investdcije v DO
Emona HoteU Ljubljana (twW Hotel Vraaa y občtol Ljulv Ijana Center in Hotel v CateSkih Toplicah), izgradnja po-»lovne stavbe Emona ter rekonstrukcije in modernizacija v temeljnih organizacijali kmetljske proizvodnje. Na novo -' začete investicije pa so izgradnja skladišča za prehrambe-ne prolzvode v prosti cartnski coni, razSiritev prostorov za samapostrežno prodajo na v«liko v občini Ljubljana Mo-ste-Polj«, adaptadje in rekonstrukcije marketov in super-marketov ter izgradnje potrc^ndških centrov v navih so-seskah. V občind Center bo adaptiran market v Cigaletovi ulici ter izvedena II. faza rekoiistnikcije in modernizacije Supermaketa na Ajdovš&ni.
DO SLOVENIJALSS TRGOVINA bo v letu 1978 nada-Ijevala z investicijami v skupni predračunski vreduosti 1.023.622.000 din, ki so bile začete že prej s tem, da bo v letfa 1978 končana I. faza poslovnega centra v občini Ljub-ljana Bežigrad ter prva faza skladiščno prodajnega centra v CrniKSah. Lastna in združena sredstva predstavljajo 63 odstotkov skupne predračunske vrednosti. Predračunska vrednost v letu 1978 zadetih investicij pa znaša 782J50.000 dtn, od katere j« 59 odstotkov lastoih in združenih sred-st*v. To so vlaganja pretežno v izgradnjo skladiščnih in prodajno-poslovnih prostorov izvesn SR Slovenije ter lesnl terminal v Kopru.
DO METALKA bo v letu 1978 nadaljevala izgradnjo skladlšda v Vižmarjili, izgradnjo skladišča v Srbiji ter na-kup poslovmili prostorov z elektronskim radunalnikom in drugo opreroo v ob&ini Center. Predračunska vrednost zna-ša 209.000.000 din, pri čemer je udeležba kreditov 50 od-stotkov.
DO AVTOCOMMERCE bo v prvi polovici leta 1978 kon-čala izgradnjo skladišonih m prodajnih prostorov ter pral-nice v skupnl vrednosta 16^00.000 din izven območja občine Ljubljana Center. Nove investicije v letu 1978 v skupni vredinosfcni 94.000.000 din, ki so v celoti krite z lastnimi sredstvi pa so: širitev aKlaJiščnega prostora v občinl Ljub-Ijana Bežigrad, nakup po enega poslovnega prostora v Ma-riboru in Kopru, gradnja novega servisnega objekta (TOZD Gral — Avtoobnova) v občini Ljubljana Bežigrad ter grad-nja objekta »prevzem« (TOZD Servis).
DO NA-MA bo v letu 1978 investirala predvsem v bla-govniško opremo, katere predraftunska vredno^; je 10.432.000 din.
DO KEMOFARMACIJA bo v letu 1978 pričela z izgrad-njo skladišdncHipravnega kompleksa kot nadomestila za pogoreli objekt. Predračunska vrednost je 93.785.000 din, ki je z lastaimd sredstvi krita 69 odstotno. Lokacija objekta je v ob&ni Ljubljana Vič-Rudnik.
DO JUGOTEHNIKA bo pričela z izgradnjo iK>vlh kapa-citet v občini Ljubljana BcZigrad. Predraftunska vrednost je 40.000.000 dln, od katerih je 70 odstotkov lastae ude-ležbe.
DO CENTROMEBKUR bo z investjcijami v skupm pred-računski vrednosti 46.000.000 din, za katere znaša lastna udeležba 53 odstotkov, zagotovila skladišdne prostore v Li-tiji in v občini Ljubljana Moste Polje ter razširila trgovskl prostor v ob6ini Ljubljana Center.
DO KOTEKS TOBUS bo v letu 1978 začela izvajatt few vesticije v skupni predračumski vrednosti 126584.000 din, od tega so lastna sredstva 45 odstotkov. Vedje investicij« so gradnja novih zmogljdvosti in razšiTitev kapaoitet na ob-močju obdine Ljobljana Moste-Polje (TOZD Koprot), pove-čanje poslovnih prostorov v obfiini Ijubljana Center ter adaptacija trgovskega lokuji v o.bčini Stari gorad v Beogra-du (TOZD Kotrade) ter p;iaoftitev večjih proizvodnih ka-pacitet v otoratu nsivjarna In kovinski servas v občini žalec. Povečanje poslovnih prostorov v občinl Ljubljana Center predstavlja od skupno začetih investlcdj v letu 1978 — 30.631.000 din ali 24 odstotkov.
DO SADJE ZBLENJAVA bo ˇ letu 1978 investirala r adaptacijo skladdSč in odkup lokalov v občinl Ljubljana Center 10.500.000 din fai to s 50 odstotoo uddežbo.
Industrija
Ocena, da se v prvlh rtveh leHh srednjeročnega plan-r skega obdobja ni povsem uresnifflla za&tana dinamika vn- • dustrijske prolzvodnje in da se predvldena aktivnpst na
12
področju združevanoa dal» in sradstev tsr dohodkovnegk povezovanja » trgovino prepo6asi uresnidiije, zahteva za leto 1978 predvsem aktivnosti, ki bodo omogočile realiza,-cijo teh planskih nalog. Zato bodo naloge industrijskih or. ganizacij v letu 1978 naslednje:
—  pospešiti urejevanje posloTOih odno&ov s trgovino na drobno na družbenoekonomskib. osnovah skupnega prl-hodka;
—  aJruževati delo, sredstva in dohodek s trgovino na debelo in  zunanjefcrgovinskiini organizacijami za  skupne naložbe v razvoj tako proizvodnih kot tudi blagovnopro-mctnih zmogljivosti;
—  uresničevati dohodkovne odnose z blagovnopromet-nimt organizacijami združemega dela na podlagi samouprav. nih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju na draž-benoekonomskih osnovah skupmega prihodka in dohodka;
—  dosegati viSjo stopnjo produkUvnostl dela ne le na podlagi večjega izkorišdanja delavnega časa, racionalneiše uporabe oziroma gospodarjenja z družbenimi sredstvi, teirt-več na kvalitetno dolgoročnejših osnovah kot npr. z uira-janjem sodobnejše opreme in tehnologije, s kompl^ksnej. Sim pristopom k uvajanju sodobne organizacije dela <v proizvadnji in pri opravilih skupndh šlužb),shitrejšim pri-lagajanjem   proizvodnih programov spremeinbam povpra-Sevanja, z boljšim izkoriščanjem znanja ob ustreznl moti. vtranosti in z nagrajevanjem po dejatiskih rezultatih dela slehernega delavca;
—  proučiti možnostl uvajanja večjžsmenskega dela, če ae ugotovijo potrebe po družbenoekonomsko smotrnejšetn iafcoriščanju obstoječlh kapacitet;
— pospešiti izgradnjo rairoma dograditev investicijskih objektov, ki bodo om<^očili normalne pogoje dela v pro-izvodnji.
Gradbenlštvo
Predvideni obseg izvajanja gradbenih storitev na p<xj. ročju stanovanjske gradnje, pospešenl izgradnji energet-»kih objektov, cest, vefijdh industrijskih objektov, izobra-Sevalnih, kultumih, vzgojnovarstvenih in socialnih obj-ek. tov v Ietu 1978 zahteva, da organizacije združenega dela v gradbeništvu pri daločanju svojih programov za Ieto 1978 upoStevajo zlasU:
—  nujnost nadaljevanja integracijskih procesOT, % od. pravljanjem neskladij med gradbeniml in zaključnimi dell t gradbeništvu zaradi skrajšanja 6asa gradnje in zmanjša-nja stroškov finalizacije objektov, kakor tudi za skupno nastopanje na mednarodnih natečajih pri prevzemanju na, ro&l za gradbena dela v tujini;
—   hitrejše  uvajanje sodobne gradbene tehnologije t namenom racionalizacije in stabilnosti gradbenih cen;
—  sodelovanje z raziskovaino dejavnostjo zaradi uva-janj» novih termoizolacijskih materialov, s katerimi lahko dosegamo večje priliranke energije zaradi boljšega toplot-nega izkoristka;
—  nadaljevanje   dohodkovnega   povezovanja   z   iiidu-strijo gradbenega materiala in na teh osnovah pravočas-np   zagotavljanje   patrebnega   gradbenega  materiala,   zla-stl cementa,  ki bo po ocenah tudi v letu 1978 ie pri-mai.ijkoi-a;;
—  povedanje produktivnosti dela % varčevanjein, v«q. dar ne v škodo kvalitete ter s tem povebanih reklam«-cijskih zahtevkov uporabnikov po vselitvi.
Promet in zveze
Področje prometa in zvez, v katero so razvrščenc sioer številne organizacije združenega deia s sedežem v naii občini, ima šlrši družbend pomen, zlasbi železuica in PTT, zato so njihove konkretne razvojr.e naloge v letu 1978 določene z resolucijo o politiki Izvajanja druž-benega plana SR Slovenije za obdobje 197S—1980 v letu 1978 m jih v teh smemicah posebej ne navajamo. Ugo-tavljamo pa, da se je večlefcna problematlka in laosta-jaaje želeaniškega prometa v letu 1977 pričela uspei-no reševati, kar bo, a i:itenziviranjem izrvajanja preus-tnerit-ve Ui delitve dela med železnico in cestnimi prevoz-
n&i t letu 1978, vsekakor vplivalo na ugoteejSe global-rve rezultate gospodarstva v naši občini.
Trgovina
V letu 1978 morajo biti po določiliii zakona o zctru. henem delu uveljavljene osnove dofaodkovnih odnosov. Zato se posebno pamembne naJoge v tean letu postavljajo deiavceni v trgovinslcili organizacijah združanega dela, zlasti še trgovini na debelo in zunaxijetrgavinskim orga-mzacijam, ki bodo v primeru neizpotojevanja tei zakon-skih določil morale prenehati opravljati svxijo dejavnost. Zato morajo organdzacije združenega dela, ki opravljajo zunanjetrgovinsko dejavnost in prodajo na debelo:
— s proizvodnimi organizacijami  skleniti samouprav-ne spoiazume o trajnem poslovnem sodelovanju na druž-benoekonomskib. osnovah skupnega prihodka in skupno-ga dohodka;
— na   osnovi   aklenjenih    samoupravna    sporazumov uskiaditi svoje plane in sprejeti osnove skupnih planov z organizacijarm, s katerimi so sklenile samoupravni spo razum;
—  pospešiti delo za sporazumno oblikovanja prodaj-nih cen proizvodov, storitev oziroma uslug skupnega ae-la s  proizvajalnimi  organizacijapii   združenega   dela   ter na lej oanovi octpraviti sedajije  kupopradajne  odnose  a obračunavanjein razlik v  ceni   (v  letu  1978 je predvide-na   ukinilev   marž,   rabatov,   proviaij   itd.,   t. j.   sedanjtii načinov pridoblvanja  danodka  v organizaicijali združene-ga dela, ki opravljajo biagoviu promet);
—  nadaJjevati združevanje deia in sredstev za uspeš-nejSi   in   usklajen   skupen  nastop   na  zuinanjih  tržiščih;
—  p<»vetiU  posebno  pozonaost  usposabljanju  in  an. gažiranju  kadiw  za  realizacijo  predvidenega obsega  iz-voza s sirokovnimi razlskavami zunanjib tržišč;
—  zagotoviti  proizvodnji   dooro   in  piavočasino oskr-bo s surovinami in reprodukcijskim materiaJom.
Organlzacije združenega dela, ki opravljajo promet bla$a na drobno bodo v letu 1978:
— skoipno   z   organiziranimi   potarošniki   v   krajevnih skupiio&tih urejale zatieve v zvezi z asortimentani m ka-kovostjo blaga, ki ga prodajajo;
—  nadaljevale z nsmerjanjen^ naložb za gradnjo nuu loprodajnih  zanogljivosii  v  novih  stanovanjskih  naseljUi in za moderniaacijo obstoječih prodajnih jnest;
—  priiagodile   delovni   čas   potrebam   delovnih   Ijudi in krajanov, zlasti pri prodaji osnovnih življ«njskih po-trebšCin;
—  pospešile   medseibojno   združevanje   dela   in   sred-stev  manjSih  trgovinskiji orgainizacij   z  namenom speci-alizaeije,  boliLe  organizacije dela in  večje  dohodkovno-sti.
Gostlnstvo in turlzem
Na tera področju, zlasti ob upoitev-anju kompleksno-eti turizana, v prvih dveh letih planskega obdobja niso bili doseženi predvideni rezultati. Zato je nujno, da or-ganizacije zdruzenega dela v tem podroCju svojo aktiv-nost in ukrepe v letu 1978 usmerijo zlasti v izvajanje nasiednjih nalog:
—  večanje konkiirenčnosti turističnih storitev tako v pogledu cen teh storitev kot tudi  asortimana turistične pooudbe z raciomalizaoijo svojega poslovanja,  boljšo or-ganizacijo  dela, praivočasno  propagando  in intormatiTOo dejavnostjo ter s širšim povezovanjem za enotno oasto-panje na tujeni in domačem turi&tičnem trgu;
—  razšiirjanje koojperantskih odnosov z oddajalci  za-scbnih turisti&iih sob in zasebnimi gostanci;
— nadaljevanje    dohodkavnega    povezovanja   znotraj svcnj^a področja in z ostalimi podrooji, ki skvipno pri-gpevajo h kampteksni toistlčni panudbi;
—  prilagajanje   obratovatoega   časa   potrebain   gostov In prebivaJcev Ljubljaae;
— v okviru turlstidne poslovne skupnosti v LJubljani pripraviti in sprejeti dolgoročne razvojne cilje in opre-deliti  koiikretn«  obveznosti   posameznih   nosilcev  aa   ia-vajanje turizma v občini.   .
13
Drobno gospod&rstvo
Z uresničevanjem zakona o združenem delu Se deSair-eem v dejavnostih drobnega gospodarstva nudijo v«Cje tnoamosti za hitrajše dohodkovno povezovamje z večjiml nosilci v materialni proizvodnji. Zato bo obfiinska skup-6čina in njenl organi v sodelovanj-u s krajevnlml skup-nostml, Zvezo sindikatov ln Medobčinsklm odborotn go-spodarske zbornice za ljubljansko regijo v letu 1978 po-sebno pozomost namenila zilasti:
—  ustanavljanju   pogodbariih   organlzaclj    adružen«ga flela;
— vJtHJueevanjai nosilcenr samastojnega 06ebnega dela tn pri njih zaposlenih delavcdv v družbenl razvoj dbčtoe in pilaniTanje;
— pristopanju  samostojnlh  obrtnikov  k  samouprav-nem sporazumevanju o temeljih planov razvoja družbenlh dejavnosti in na teh osnovah uveljavljanju svobodne me-njave dela med Izvajalci družbenlh dejavnostl in nosilcd samiostojnega osebnega dela;
—  širjenju   materialne   osnove   dfela   v   teh   dejavno stiii, posebno v servisnih, ki zadavoljujejo  vsakodnevne potrefoe občamov;
—  spodbujanju  dnteresa   mladine   za  obrtne  pOIdice In motlvtranju delavcev za delo v djrobnem gospodarstvu.
SkupS&na obfiine LJublJans Center bo v S&ladu s sprejetim družbesndm dogovorom o raavoju mal^a go-spodarstva v tem srednjeročnem obdobju sprejela v le-tu 1978 prognam razvoja drobnega gospodarstva v občdnl.
Pri pripravi programa razvoja drobnega gospodarstva v naSJ otočtol bodo poleg oiganizaeij združaiega dela (vključno POZD) s tega področja in samostojnih obrt-nikav eodelovali tudl stanovanjaka tn komunalna interes-na skupnost ob&ne, potrošnlšlu sveti v fctajevnih sfcup-nostih, občinska konferenca Soclaiisti&ie zvez« delovne-ga ljudstva in temeljne banke s sklenibvijo posebi^ga družbenega dogovona o pospeSevanju razvoja na tem področju. Anallze dosedanjega razvoja tega področja ka-iejo, da pameni pomanjkanje ustreznih poslovnih pro storov za te dejavnosti (zlastl za storitvene) poseben problem. Zato mora samoupraviia stanoranjska skirpnost prd programiranju svojih nalog za leto 1978 reSevariJu teh vpraSanjj posvetitl posebno pozornost.
2. DRU2BENE  DEJAVNOSTI
Sfcupne naloge, Id jih bodo samoupravne Jnteresne dcupnosU družbenih dejanmo&ti izvajale v letu 1978 so predvsem:
—  nadaljnje mmajanje delegatakih odnosov, Id omo-gočajo, da se delavcd pirek delegatov v skupSčinah SIS vse  bolj   neposredno  vključujejo  v  proces  usklajevanja lnteresov   v   SIS   in   bodo   tako   uresničevall   svobodno menjawo dela;
—  oblikavanj« posebnlh in akupnih delagaoj  ob vo Utvah ter usposabljanje teih delegacij  za ustvarjalno in učinkovito delo  v sScupščinah  SIS  družbenih dejavnostd;
— v  skupSčinah  SIS  bo  poteebno  uresničiti  enako-pravmost odločanja obeh zborov;
— oblikovanje  In  uskiaditev  določil  statubov  ln  sa-moupnvvnlh aktov, }m urejajo postopke druSbenega pla-niranja;
— intanzivnejše   vkljuževanje  y   skupnost   soclalnega varatva, ki tma nalogo usklajevanja programov in s tem povezovanja   elementov  socialnega  varstva  v   enovit  cl-etem;
— preoblitovanje  dosedanje  konference  deaesacij  za SIS aa pokojninsko  in  tavalidsko zavarovanjo  v enoto SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja In v in-temzlvno vključervanje te enote v delovanje SIS sa eocl-tiaa varstvo v občini;
— dogovarjanje   ta   sparazumevanje   o   slniipnih   na-logah med intereaniml skupnostimi;
—  intenzivnejšo  vktjučevanje  v  enafcopraivno odloča-Dje s pristojnimi zbori občdnske skupščine;
— tekoče spresmljanje In obveščamie o izvajanju »70-JLti iprogiraniov.
Vsgoja in teobraievaaje
Samoiipravna intereana skupnost za vagojo in la-obmžiervBnje lx> na podlagi analize o izv-ajanju nalog t samoupravnem sporazumu o osnovah pdana za obdobja 1976/80 v letih 1976/77 pnrensfcveno realizirala še neiz-vedene naloge ter naloge, Iti so plaoirene za leto 1978, zlasti pa:
— • poGebno pozornoefcjo bo ocenila vse samouprav-ne,  pedagxsške   in   ekonomske  vidilce  sedanje   organizira. nosti osnovneiga žolst-.-a v naši občinl in na podlagd ta ocene obLlkovala poti in obllke za nadaljnji  razvoj  sa-maupravnih  odnosov,  racionalizacigo   dela  in   poglablja-nje kvalitete vzgojnoizobraževalnega procesa v naših os-novnih Solah;
— s  ciljem poenotenja programov  In  naoJonalizaciJe dela bo potrebno p»\*iLiti možnosti za baljšo organizacljo in ustreznejšo organialranost osnovndh šol;
— v skladu z družbeno dogovorjeno preobraabo o»-novnih   šol  bo  stknulirala   prehod  na   celodnevno   delo šol povsod tam, kjer so za to dani prostorekl in kadrov-skl pogojt Zato bo ocenila mažnosti za hltrejši prehod na celodnevmo delo osnovnih šol predvsean v tistlh os-namUi šolah, kl delajo v eni dzmeni in kl že vkjjufiujejo večje Stevilo atrok v podaljšano bivanje;
— z ovrednotenjtni vzgojno iaobražeralnih storit«v bo canogočlla uresni<5evan|e svobodne menjave dela;
—  skupaj z dirugitnl samoupravnimi interesnitni skup-noatml bo v obflmi ln v mestu že prl oblikovanju pro-gramov za leto 1978 opredellla obveaaiostl do uresničeva- , nja Skupnih prograrnov, kl Jdh na podroCJu vzgoje ta te-obrazervanja uresnd6ujejo druzbene organlaacije in drušfc-va, humanitarne organiMiciJe in vzgojno-iaobraževaln« or-gantzacije, kl opravljajo dejavnost, katera dopolnjuj« oa. se vkljiiftujB v vzgojnoozobraževalno delo v šolah;
—  sodelovala  pri  prtpravl   modela   raavoja  uamefje-nega izobraževainja v Lotibljani;
— v okvim Izobraževalne skupnosti Slovenije ln na podlagi dogovorjenih srednjeročnih -uflmeritev bo z drugi-ml   občinsddmi   izobraževalnimi   skupnosfcmii   dograjevala sist«m solitiernastnega pokrivanja potrebruh sred&tev za irresničevanja dogovorjenih enotiiih prograrnov vzgojo in izobraževanja v repaibliki, združevanja sredstev za sfcuipn* nalc^e,  ki  jih  občiaske  izobraževalne  skupnosti  uresni-čujejo  v  Iaoibraževalnl   skupnostt  Slovenije   in  za  vza-jcrano kreddUranJe naložb v osnovnoSolskl prostor;
—  zagotovlla   flnančna   6redstva   sa   izvajanje   dejar-nostl celodneTOe osnovne Sole na OS Tone Cufar in OS PrtHe, ter na oanovnih Solah, kl že lmajo zgrajene ob. ]e3cte oe. bodo imele zgrajene objelcte  iz prc^rama sa-mopTispevka I;
— t dogovoru e satnoupravno stanovanjsko skupno-stjo bodo izvTšeoa pcrenovitnreina oe. večja ntrjna vzdrže-valna  dela na osnovnih Solah  iz sredstev 75  odstotkov združene amortizacijo  nepremiičnin  in  sredstev  za  inve-stiicijsko  vzdrževanoe  osnovnošolskih   stavb   na  območju občlne   Ljubljana   Center   ter   lz   sredstev   iz   programa pranove agradb v občinl Ljubljana Center;
— do  konca  l»t»   1978  bo  po  programu  zaključena iagiadrnJa objekto?  iz sredstev  samoprispevka  I, kl za-jema:   dograditev osnovne  Sole  Prule  in  dograditev  os-navne  iole Tone  Tam&ič  ter  izgradnjo  telovadnice  prl osnovnl Soli dx. Jožeta Potrča.
Otroško varstvo
Skupnost otroškega varstva obfiine LJublJana Center bo i sklatlu z opredelitvami v srednjeročnam planu 1976/80 v letu 1978 izpostavUa kot prioriteto reievanj« naalednijdh uatnwitw ln miiog:
— 7 rtcviipu »kupniega f inanolranjft otpoSkega varstva v IJubljani bo  stert«l& za  Clinbolj  enotno  obllkovan^« c«n vzgoJnovaTStiv«ne dejavnosti;
— predlagala bo novo lestvioo prfespevfcov starSev prt oskfhninah v vagojnovarstvenlh javodih;
—  ofcvoritev oddelka za obroke z motnjaml v telesnem oz.  diiševnem  raavoju  —  spastike  v  VVZ   Ane  Zlherl In sofinanclranje vagojn^a dela programa;
14
—  skrbala bo za fcsvajemje programa, H K» arganizi-l»Jo   vragojnovarstvene   organizacšje   za   otroke,   ki   niao vklJuCenl v vzgojnomrsbvene zavode in ga sofinanclrala;
— slcrtoela  bo  za prfdobitev  strokovnih  kadrov  tudi b   dodeljevanjem   fttipendij   v   Cfcviru   Mestna   afcupnosU otroškega varstva;
— v   mejah   razpoložljiviii   »redsteiv   bo   sofinanclral* adaiptaoiije vs«ojnovarstvenih zavodov, kl  so v »tareJSlh zgradbah (WZ dr. Prance PreSern, VVZ Poljane);
— nadalje bo stabeia % urejenost igrišč pri vzgojno-wsbvenih zavodih in tarajenmih skupmostlh na obtnočju otočime Ljubljana Center;
—  sporazumevala se bo s pristojnisnl s&tnouproviiinil toteresnlmi  skupnostml  za  tovajanje   skiipnih  nalog  na podrofiju  otroškega   varstva   (zdravstveno   varatvo  pre<l-šoleldh  otrotk,  rekreatlvna  dejavnost   predšolskih   otrok, pridobivanje stanovanu za vzgojlteljlce);
—  sodelavala  bo  pri  sofinanclraivju  druStev   in  hu-rnanltamih arganizacij.
V  letu  1978 bodo zaključene tove&tlcije na  objektlh, ki  se  gradijo  Iz  programa  samoprlspev^ca  I   (VVZ  Po-ljane  I,  VVZ  Poljane  II),  kar  pomend   150  novth  mest za  vairatvo  predšoLskih  otrok.   Poleg  tega   se  bo  pirlčea graditif iz sredstev samoprispevka II prlzideik k VVZ Sta-ri Vodmat  (program:   120 novih mest). S sredstvl s5cup-nosti  otroškega   varstva   In   Kliničnega   centa-a   bo   zgra-jen nov objeltt VVZ Klinični centar s 6 oddeUoi z& 117 otrok.
Kultura
V   lefcu  1978 bo Kultaroa daipnost obfflne  Ljubljana Center uresničevala predvsem nasiednje naloge:
— povečela bo dosedanji obseg ln vzpodbujala nove oblike fcultumih dejavnosti v temeljnih sainoupravnUi or-ganiaaoijah in skupnostih;
—  na podlagl veitiflciianiih programov bo »krbela za finandranje obstoječe dejavnostl kultumih ustanov,  lju-bdtoljsklh druStev lin kultumlh staipln v občini Ljubljap na Center;
—  sfcrbtela za boljšo argBniziranost in kvallteto fcul-tume dejavnosU pri Izvajalolh;
— podpimla vse trtste akclje, kl so se Se uveljavile kot   uspešne   za   kultuTno-estetsko   ln   druSbenopolltlCno osveSČanje delovnlh ljudi ln otoCanov t»r mladlne v ok-vlru Zv«zie  kuitumili  organlzadj  obfiine  LJubJJana Cen-tor;
—  na osnovi programa mLadinskega fculturnega cen-tra   Poljane   skuiala   zagotovlti   matertalna   sredstva   2a delovanje tega centra;
— z  obllkovanjom   komisij   za   kulturo   v   krejevnlh sJrupnostlh   ln   izdedavo   programov   kultumlh   akcij,   bo razvijala  in prilagajala  kulturno  dejavnost v  krajevnlh skupnostih.
Z investicljaiml bo IJubljanska kultuma skupnost v lefcu 1978 reševala najbolj pereče probleme, teot so: sa-nacija Mestne knjlžnlce ln Lutkovnega gledaliSča, vmi-tev kredita za obnoTO Opere to baleta SNO In otvoTdtev Jakoplčeve galerlje.
Ob&nska kuLtuma slcupnost se bo vldjučlla v stanpna prlmdevanja aa lzgradnjo Kultumega centra Ivana Can. karja.
Telesna kultur«
. Temeljna uameritev telesno kulturne dejavnosti v erodnjeročnern obdobju j« množičnost. Naloge na tern podiročju je občmska telesno kultuma skupnost LJublja-na Centar v prvlh dvedi letih planskega obdobja uspeS-no lzvajala. Tudl v lebu 1978 bo njena naloga pred. vsetn organiaacija poogmma iportno-relcreativne dejavno-sti za 6Iane občinskih telesnokulturnih organizacij, z& del&vce v organ-izacljah združenega dela in obdane v kra-j«vnih skupoiostih t«r Solska Sportaa društva in vzgojno varstvene zovode.
Prioritetne nalog« Telesnokulturne skupaosti oibčine LjTJibljena Oenter bodo naslednje:
— dopodnitev TRIM tekmoranj In TBIM akcij z no-viml športnoreloreatlvnimi dejavnostml;
—  pospešila  bo  medsebojno  sodeloranje   (pri  planl-ranju,   organiziranju   in   izvajanju   športne   rekreacije   v fcrajevnih   skupnostih)   komisij   za   športno   rekreacijo   v krajevnih  sknpnostih  m  telesnoteulturnih  organizacij,  kl imajo sedež v posameznih krajevnih skupnostlh;
—  delo umerjala tako, da bodo postala druStva no-silci   strokovnega  in  organlzacijskega   dela  na  področju Sporrtne refcreaoije v krajevnih skupnostlh;
—  omogočila   strokovno   lzpopolnjeronje   organizator-jom Sportne rekreacije, učiteljem telasne vzgoje t«r vzgo-Jiteijicam v WZ;
— na podlagi  rezultatov tastiranja pslhoflziCnlh spo sobnosti  učenoerv   prvih   ln  petih  razredov  osnovndh   Sol bo razparejala uienoe v usmerjeno vadbo  (selekcija)  In v redni program dela SŠD;
—  s  SIS  za vzgojo  in  izobraževanje  se  bo dog»7O-rila 3»  boljšo organrzacijo dela v  SŠD  tn  za  organlza-cljo telesne vj^oje v Solah, kd prehajajo na celodnevno osnovno šolo;
—  sodelovala bo pri  financdranju druStev  ln huma-nitamih organizaoij;
— skrbela   bo   za   izvajanje   telesno-kulturaega   mini-rnuma v skladu s partoroškimi smemicami.
Na podrofiju imresticij je v samoupravnem sporazu-tm o srednjeročnem pJanu raevoja opredeljena i^rad-nja retoeacijskesa centra, za kateirega bo potrebno v le. tu 1978 pridobita ustrezno lokacijsko in tehnično doku-mentacijo. Na izgradnjo rekreacijskega centra je veza-na sanacija kopaldšča Ilirija. Predvidena Je prifldjuCitev TVD Pairtizan Tabar na toplovod.
V  okviru mestne sJcupnosti bo TelesnakuJtuma sJoip-nost   ob&no   sooblikovala   in   sofinancirala   dogovorjeni program za -TO-hiinaild šport; združevala sredstva za vadr. ževamoe  objektov   skaipnega  pamena;   sofinancirala  dogo-vorjene naloge skupn^a programa.
Zdravstveno varstvo
Občlnaka ateavstrona skiupinost sprejema ln usktoju. • je programe  zdrajvsbvenega  varetva  z  druglml  občinslcl-jni   zdra-vstveBiimd   skupnostmi   v   Ljubljani   ter   mestno zdravstveno  skupnostjo v olrviru Regionatoe adravstvene skupnosti Ljubljana.
Predmostae nalcge občlnake adravstvene skupnosU Ljubljama Center v letu 1978 bodo:
—  boljSe  in popotoejše  zdravsbveno  varstivo aktiTOe-ga preblvalstvB  z  ukrepl  za  odpravljanje  najpogostejšlh obaleinj   in   bolezemskih   stanj    na   območju   občine    ta zananjževanje izostenkov z dela;
—  iaboljSanje zdravstvenega varsbva udeleŽMicev NOV;
— organizixanje   zdravstvetne   službe   v   pogojdh  druž. bene   samozaščite,   splošnega   ljudskega   odpora   in  ljud-skti obrambe t«r v izrednih razmerah;
—  orgajniaacija   zdravstv«ne   vzgojmo-proeveitiie   dejav-nostd v ameri preprečevanja poškiodb pri  delu  in teven deia,  ohranitvi   mentalnega  zdravja  s   posebnlrn  povciar-kom  na  pcreprečevanju   alkoholizma   in  narkamanije  ter drugih škodljivih zdrarvstveno-socialnih pojawv;
— nadaljevanje prlzadevanj za taiko organizacijsko ln stroiiarvTK) poveaovanje vseh deuavncnstj zdr&vstvenegsL var-sbva v  Ljubljani,  Id  bo  zagotavljalo  potoo  izkoriščenost dalovnega časa in s tem zmanjševanje čakaine dobe ter kvailitetoejše nudanje zdiravstvenih usl\ie tn racionaineoSo potrošnjo sredstev;
—  skrb za iaboljSanje pogojev pri uresnifievanju adrav-stvanaga varstva;
—  nadaljnja krepiitev rzajemnosti  ki aolidarnosti prt združevaoju aredsiav zaradi amanjšwanja raalik pri ures. niCevanju   pcravic   iz   zdravstvemega  varstva  na  območ|ju mesta in regije;
— doslectnejše uresnKSevanje zakona o združanem delu z uresničevanjeim nadela svobočne menjave dela v ofcviru občinske,   mestne,   regionatoe   in   repulbliSke   adravsbven« skupnosa.
V  letu 1978 bo lzdeilain. program pobreben za priprawo projektne dokumentacdje  za izgračnjo zdravatvenega do
> 15
ma Ljubijana Center iz ppograma samoprispe^vka II, isto. tesno bo potekala intenzivna lzdelava projektne dokumen-tacije.
Socialno skrbstvo
Na oanovi sprejetih nalog, W se izvajajo v srednje-ročnem obdobjti, bo skupnost socialnega sfcrbatva abčine Ljubljana Center vodila tako poiitiko, ki bo usklajena s splošnimi družbenimi potrebami, predvsem pa si bo priaadevala zagotovifci sociatoo vamost obCanov.
Prioritetne naloge v lefcu 1978 bodo:
—  izvajanje določil zakona o zakonski zvea ta dru-fcnskih razmerjih predivsem v zvezi s pripravo na pred-sakonsiko svetovanje in urejanje spravnib poizkusov pred razvezo zakonske aveze;
—  nadaljnje  razvijanje rejndžtva in uveljavljanje po. klicneiga   statusa  rejnika   ter  dogovarjanje   o   ustreznej. ietn rešeivanju materiaine osnove na tem področju;
—  zagotavljanje vseh oblik družbeno denarnih pomoči materialno   ograženim   občanom,   pri   čeiner   bo   nujna realizacija dogavorjenih ineril med sfcupnostaid socialnega skrt>stva v IJubljaini   ;
— izvajanje vseh programov skrbi ea etarejšega 61o-veka (vteljučevianje v dramove upokojemcev, razvijanje ra.z-Hčnih dejavtnosti v darau upokojencev tudi  za starejše občane, ki ne živijo v damu, izvajanje damače nege, so-sedske pomoči in organizacija strežniške službe)  tn do-govarjanje za povečanje finančnih eredstev na tem po<i-ročju;
— izboljšanje praventive sa zmanjševanje in prepre-čevanje inladinsltega prestopniStva v sodeiovanju s kra-javnimi skupnostmi in ZSMS;
— sadelovanje pri oblikovanju in iavajaifju prc^ramov ter KnanciTamju dmištev in humanitamih organizacij;
Skupnost socialnega skrbsbva Ljubljama Center bo tudl v prihodnjem letu sodčlovala z mestno in republiš. ko Skupnostjo pri usklajevanju programov in kreiranju polftike (šcKialnega skrbstva ter pri apravljanju tistlh nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in int«-resnih skupnosti, predvsem tistih, kd se pavraujejo v skupnosti socialnega varstva.
Varstvo borcev in invalldov NOV
V  prvih  dveh  letih  planskega  obdobja  1976—1980  so bile naloge s področja varstva borcev in invalidov NOV, ki sta si jih zadala Komisija in služba za zadeve  boT-eev   in   invalidov   NOV  pri   skupš&ini   občine   Ljubljana Cenrter, realizirane.
V  letu 1978 bo posebna skrb posvečena:
—  skrbi za realizacijo Družbenega dogovora o skup-kBi osnoyah in merilih za podeljevanje priznavalnine ude-težencem narodnoosvobodiilne vojne in dragih vojn;
—  uskladitvi   pri^aiavalnln   in   družbetnih   pomoči    po kriterijih, ki  jih  bo  določil  Odlok  o družbeni  skrbi  !a udeležence NOV in njihove dinižinske člane;
—  dodeljevanju dmžbeno deearnih pomoči in s tem zagotavljanje scx;ialne vamosti borcem in invalidom NOV, borcetm   za   severno  mejo   (1918/19)   ter   slovenskim  do-brovoljoem dz vojn 1912/18;
—  učinkovitejšeimu     organiziranju   sosedske   pomo^i ostareliin   in   onemoglim   borcem   in   njihoviin   svojoera na domu preko krajevne organizacije ZB NOV;
—  reševanju  problemav  barcev  NOV,  borcev za  se-venno  mejo   1918/19  in  slovenskih  dobro-roijcev  iz  vojn 1912/18;
— pospešitvi reševanja vlog za sprejem t dom upo-kojencev   tistfli  borcev,   ki  to  želijo  in   se nahajajo  v nemogočih življenjskih razmeraii;
—  omogočanju 2xiraiv5jenja v naimvniiih zdravilišeih.
3. PROSTORSKI RAZVOJ
Vrbanizem
Prioritetna naloga na podroJju urbanizma v letu 1978 ho iadelava podrobnega urbanističnega načrta za celotr.o območje naže občine. To pomeni za območje občine d€-jansko navelacijo GUP Iz leta 1966. Za obmodje občine
je t letu 1972 že bil izdelan podrobnl urbandstični načrt, vendar je razvoj zahteval spremembe in nakazal nove, zafco nastaja potreba, da se proučijo vse prostorske mož-nostl, saj imamo na območju ob6ine številne probleme, ki se kažejo v težavah pri opredeljevanju prostorskih ¦ eiementov, katerih z generalnim urbanistifinim planom ia leta 1966 nissmo mogli razrešiti.
Spreminjajo se predvsem nflkatara temeljna izhodišča nrbanistične politike ea nadaljnji razvoj mesta zlasti iire-janje obstoječega zazidain*^n fonda, možnost lokacij za novogradnje vključno s Cislo in manj hrupno industirijo, naftrtna izgradnja mestnega središča, nedorečene promet-ne rešitve, zaostreno vprašanje varstva človekovega oko-lja. Vse to nam narelcuje izdeflavo novega podrobnega urbanisti&iega načrta oz. regulacije za abmočje naše občine.
V letu 1978 bootno dokančali tiste zazidalne nadrte, ki so biii začeti v letu 1J77 in so sedaj v zaključni fazi izdelaive.  To  so  zazidami  načrti  za  naslednja  območja:
—  Erjavčeva   cesta,   Gradišče,  Gregorčičeva   uldca   in Prešemova cesta (CX3,1—8);
—  Prešamova  oesta,    Gregorčičeva    ulica,    Gradiiče, Rimska cesta (CO 1-9);
— Aškerčeva cesta, Trg mldrtinskih delavnih  briged, Rimska cesta, Gorupova ulica (Oi 2);
—  Resljeva cesta, Masarytoova cesta, Metelkova \iiica, Slomškova ulica (CO 1-21);
—  Prešernav trg, Miklošičeva cesta, Trg OF, Reslje-va oesta, Petkovškovo nabrežje (CO 1-17);
—  Grablovičeva, Močnikova, Potrčeva in Sketova ulica (CS-1).
Stanovanjsko gospodarstvo
Samoupra-vna stanavanjajca skupnost bo v sodelova-nju z ostaiUmi odgovornimi dejavniki v abčinl izvajala paredvsem naslednje oaloge:
Na področju gradnje stanovsnj se bodo nadaljevala dela pri Eagradnji šeste Roške stolpnice v Hudovernikovi ulioi (70 stamovanjskih enot), ki so bila pričeta v letu 1977. Zaključena bo izgradnja stanovanjskega objekta C na Ambroževem tergu s •*( stancvanjskimi enotami. Pri-čela se bodo dela I. faze ligradnje usmerjene stanovanj-ske ii^radnje na Vodnmtu s 64 stanovanjskdml enotaml, za II. fazo pa se bodo vršila pripravljatoa dela.. Kon-cem leta 1978 bo pričeta gradnja stanovanjsko-posloviiega objelcta ob Trubarjevi ulici nasproti tovairne Rog (159 stanovanjskih emot).
Poleg gradnje se bodo pospešeno nadaljevala dela na prenovi starega inestaiega jedra. Zaključena bo prenova treh zgradb na Hrenovi ulici (40 stanovanjskih enot). Začela se bo prenova na zgradbah Stari trg 6, Gomji trg 9 in 11. Dckončno bo pripravljen predlog programa prenove 32 zgradb v starem mestaem središdu, ki se bo financiral s sredstvi Sai»xjupraviie stanovanjske skupno-Eti, odpravljenega državiie^a kapitala in najemnikov po-slavnih prositorov.
Vssporedno z etonovo bo nadaljervala z odpravljanjem najslabšdh stanovanj oz. stanovanj VI. in VII. katego-rije, katerih jd bllo do sedaj odpravljenih 54. Za pospe- ¦ šitev akcije bo z zainteresiranimi in prizadetimi organi-zacijami združenega dela združevala sredstvu za iavedbo posameznlh sanaoij.
Za pospešitev adaptacij podstrešij bo sprožlla posto-pek za poenostavitev zakanskih določil, ki postopke za pridobitev dovoljenj za izrabo podstrešij v stanovanjske namene zelo otežkočajo.                                                        i
Na področau druižbene pomo6i v stanovamjskem go spodarstvu je bil že v letu 1977 narejen kvaldteten pre-mik, saj je 300 diružin iz naše občine dobilo nova so-lidarnostna stanovanja. Tudi v ;etu 1978 bodo izvršene vsa naloge, ki izhajajo iz II. natečaja za pridobitev so-lidamostoili staraovanj.
Vprašanje subvdncianiranja stanariin dosedaj nl bilo\ deležno večje pozornosti. Dasedanji kriteriji o družbeni i potnoči v staaiavanjskem gospodarstvu so prepročevali::: subv«ncio(niTain.je stanarto, v kolikor je bHo stanovanje ¦• ooenjeno % več kot  130 točkami. Ta problem jc priSel '•¦
16
predvseta do izraza v novo zgrajenih solidamostnih sta-novainjih, kl so bila ocenjena z več kot 130 točkami. Sprememba zakana o družbani pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1977 je nekoliko amiiila kiriterije in bo akcija delne nadomestitve stanarin stekla v letu 1978. To podiočje v stanavanjskem gcspodarstvu postaja vse pomembmejša oblika družbene potnoči in je) v tesni zve-zi s splošno usmeritvijo družbe, da se preide na eko-oomske stanarine, pri čemer pa bomo morali ob po-stapnem poviševanju stana>rin ustrezno zaščititi vse večji krog ljudi in aktivno sodelovati pri dograjevanju meril in taiterijev s tega področja.
Skupno z organizacijami združehega dela bo Saino-upra/vna stanovamjska skupnost iskala usbrezne rešitve za stanovanjske probleme tistib. delavcev, ki ne bodo dobili solidamostnih stanavanj, vendar stanujejo v neustreznih stanovanjskib. rajzmerah.
Na področju stanavanjske samouprave bodo opnuvlje-ne predvsem nasledirnje naloge:
—  s pomočjo  krajemih konfeirenc SZDL bodo arga-Dizirani posveti z zbari staaavalcev v krajevinih skuipno-stfli za poživitev razvoja hišae samouprave;
—  izvedeni   bodo   vsebiaski   premikj   za   neposredno vključevanje izvajalcev s podrodja stanovanjskega gospo-darstva  v   delo   stanovanjskih   skupnosti,   pri   čemer  bo potrebno  doseči  večjo  aktivnost  in odgovomost iavajal-cev za izvajanje nalog s področja stanovainjskeiga gospo-daistva;
—  s hišnlmi sveti bodo organizirani posveti o postop-kih to vfaepiii za gospodarno in varno obratovanje teh-ničnih naprav v hišah.  Sem sodijo  katdame,  priMjučne postaje, dvigala, hidroforji itd.;
—  za  boljše   razreševanje   stanovanjske  problematike! bomo v Letu 1978 vefi pozornosti posvetili sodetovanju z ostalimd samouipiraviiiini interesnimi skupnostmi;
—  aktivno bocno sodedovaJi pri dojpolnjevanju stano-vanjsk^ zakonodaje.
Kamunala
V  sredini leta 1977 je bila v naši občinl ustanovljena komunalna skupnost.  Ena od glaroih nalog  s  tega po-dročja  je,   da   se  občinsika   komunataa   skupnošt  sanao-upra^OTio  in strokovno  organizira  tako,  da bo  sposobna realMratd vse natoge, ki jih pred njBh postavlja srednje-ročni   program   vn   smomice   za   leto   1978.   S   prenosom nalog s podro&ja  koraunale na komunalno skupmost  se bo tudi pristojni upravni organ občinske sknpščiine orga-niziral tako, da bo sposoben nudiiti  samouipravino orga-niziranemu   stanovanjskemu   in   kamunalnieimu   gospodar-stvti pomoč pri delu in da bo sposoben ukrepaiti, v ko-likor   bi   postalo   izvajanje   nalog   dejavnosti   posefbnega dmžbeaiega pamana ogroženo.
V   letu 1978 bo Kamunalna sikupnost občine v sode-lovanju z zvezo komtmataih skupnosti za območje ljub-ljanskih občin pripravila za razpravo in sprejela srednje-roftnd družbeni plan za obdobje do leta 1980.
Tudi v letu 1978 bomo posebno skrb posvetili vzdrže-vanju javnih cestnih površin. Ceste* na našem območju so panekod že zelo dotraijane iin zahtevajo večja vlaga-nja za VEdrževanje. Večjo pozomost bomo posvetili tudi Vzdrževanju zelenili povr§in. Predvsem pa bo treba po-sekati iin nadomestiti z navimi drevesa, ki so se posu-šila ter urediti tiste parkovne povtršine, ki ao bile do-sedaj slabo -vBdrževane.
V  letu 1976 sprejeti prametni režitn daje poleg javne-ga mestnega prometa prioriteto predvsem pešou. Odlok o ureditvi cestnega prometa je nekater^ ulice v centru sicea: določa kot peščeve površine, njihova tehnična ure-ditev pa je ostaJa nespTemenjeina. V letu 1978 bomo do-toomdno iiredili čopovo ulico s Prešemoviin tngom samo za pešce. Projefctno pa bomo pripravill tudi uredlteiv dela Cankarjeve ceste do Beethovnove ulice in Nazorjeve uli-ce. Zaradl slaibe propustnosti Wolfove ulioe in c^roženo-sti  pešcev  na  prebodu  iz  Trga  osvoboditve  v Wo!fovo ulioo, bomo v  letu  1978 pripravill vso projaktno doku-mentacijo in pričeli z arkadirainjem objetota Wollove uai-ce 14 (del slašči&irne Zvezda).
Poleg t^a bomo fevedll najnujnejše investicije v ce-stao omrežje ter dokončaii iireditev semaforizacije na križišdu Breg — Cojzova — Levstikov trg, uiredUj park Eesljeva — Tnabarjeva, ddkončno izvedli preisračevanje grajskega predOTa in uredili Sketovo ulico.
Ostale naloge s področja komunalnega gospodarstiva bodo realizirane v soodvisnosti od stanovanjske graditve.
V  okviru 10-letaega programa iasgradnje cest v IJub-ljani bodo opravljene siedeče naloge:
— pričeteik in izvajanje gradbenih del na navi fcrasi Prešemove ceste ob železnioi;
—  rekanstrukcija  eeste  PoljansjEa —  Iitijska, ki  se bo pridela v drugi polovici leta;
— dokončanje I. faze del na Karlovškem miostu, to je   izgradnja   rnostu   čea   Gruberjev   kanal   in   izgradnja nadvoza čez železniško progo na Dolenjski in HradeckeL ga cesti.
Varstvo okolja
Naši dosedanji -uferepl s podtnočja varstva oikolja, pred^vsem tisti, to so oako povezani z 02wajanjem zako-nodaue s tega področja kažejo, da boino moTali v letu 1978 paleg upravnih ukrepov s tega področja tudi s širšo družbeeo afcoijo, podprto od fcrajevnih konfeireinc SZDL, dosedi ve6jo osveščenost ddamih Ijudi in občanov, da je skrb za varstvo okolja sesta-mi del strdkomih. Teši-tev vseh organizacij združenaga deila ter ostalih dejav-nikav, ki lahiko kakorfcoli vplivajo na čimprejšnjo sana-cijo sedamjega stanja.
VaTBtvo oikolja v širšem smdslu je traijina stob vseh delovniih ljiudd iin občanov ter arganizacij zdanžan^a de-la, kataor tudi stamovanjske in komoinaline skupnostd in bodoče Skupnosta za varstvo zraika. Pamembne premika bamo lahko dosegll brez ve6jih inv^ticijskih vlaganj — le z doslednim spoštavamjem veljavnaih predpisov. Pri-stcnjni tnšpekcijski OTgani bodo ab ugotavitvl kršitev predipisav na tem podrofiju taikoj in dodtedno ufere|paill proti krSitedjem.
Da je sedanja situacija izredmo nezadovoljdiva, pirav. tako pa osveščanost obSanov slaiba, potijuje podaiteik, da je v naši abčdni samoupiraTOl sporazum o ustanovitvi skuipnosti za varstvo araika podpdsalo le 24 odstotkov oz. 152 podpisnilcov.
V   letu 1978 se bamo aktaimo vkiljiučill v akoijo, da se na podračju varsbva zraka čimpreje ustanori samo. upra-vna  skupnost  za  varstvo  Eraka  v  Ljubljani dn  da se to področje ustrezmo samaupravno organizira.
Pcxnowno bomo opozorili organizacije zdiružemega dela to ostaie, ki uporabljajo enetrgljo iz lastmih ali lokalnih kotorin ter aneisnažujejo zrak, da motrajo v ataladu z zakanom o TOrstnru zraka iadelati sanacijske pirograine.
Poseben problem pri toplifilkacijd in plindfikaciji pred-stavlja poleg omejenih sredstev še dejstvo, da je v našj občini precej etažnih lastnikov, ki bi marali pcrispevatd lastni delež za priključiitev stanovanjiakaga objekta na to plovodmio aM plinsko onsiiežje pa tega prispevia niso pri-provajeni pdačarta ali pa ga ne zmorejo.
Zaradi izjemnio goste zasadave je problem zastajreMh kurtlnih naiprav tako lokalnih az. bišnih koblarn kot več tisoč mdmdualinih kuršč ob vse gostejšem avtamObiLskem prometiu še posebno pereč.
Fovezava Ljaibljaine s pHnovodoan iz Sovjetske zveza bo cxmogicxHla inestnemu središču z nDvnim modnim ener-getskim viToim boljšo prerazporeidiitev obeihi glavnih ogre-valnffli vlrov, to je tople vode in plima.
Kamunataa stoupnioist obdine Ljubljana Center bo 7 letu 1978 skupno s Plinainio in Komunalmo energetiko pri-pravila zdiružen pnogram pJinsikegB Jn topdorodoega omrež. ja v naši abčini.
Kamumaloa energetika planira za leto 1978 i^fradq]o novih primarnih vodav na nasledmjih odsekih:
— iz občine Bežigrad bo speljara primami vod 60 Vilharjeve cesbe, od tu pod žalezniškimi tiTnimi naprava-mi dio Trga OP, kjer bo agirajena nova črpaina postaja in nato na Resljevi cestd do Oufarjeve uflice, kjer se zdiružl  z  gflaivinim  TOdiam  m  Tpplame  Moste.  Podožite?
17
tega primamega voda bo amogočila inteinzmjejše prfklju-6evanje tega obmoftja na toptovodno amrežje. Celotna imvesticija bo končana do Jesend 1979. leta;
—  drugi primanu vod bo potekal od novozgrajenega Doma  medicinskih  sester  po  PoljansM  cesti  do  Doma »Anioe CemeUeve«; kapacitetti tega voda bo zadoščala za celotao RoSko naseLJe in za vse predvidene tavestkaje ? bližnjem območju;
—  tretji  vod pa  bo potekal od podhoda Ajdovšfitaa preko Laninovega parka do križišča Kidričeve z Beethov-novo  ulico.   Ta   vod   bo   naraanjen  predvsem   potrebeni Kulturoega centna »Ivam Camkair«.
V   letu  1977  je bilo v  določeni  meri  že  zmanjšano fctevilo incMvldaialnlh  kotlarn.  Z akcijo bomo nadaljevali v tetu 1978 s tem, da se dokančajo dela iz teta 1977 im da se odpravijo fcudl nekatere nove kotlovnice, ki so hud ¦var onesnažcvanja zraka.
V  letu  1978 bodo v naši občimi priključeni na toplo-nrodno amrežje iraslednji objekti:
—  vseh pet stodpmic v Boškem nasedju, Trg OF 14;
—  obnovljeno gostišče »Mraik«, Tabor 2, Tabor 3;
—  Dvaržakova 9, Knafljev prehod 1, Walfova 8, Kopi-tarjeva  2   (Ljudstoa  pra/vica)   teir   Kidričeva   1,   3   in   5. Poleg tega bo premovijena koUarna na Prulah in  sicer tako, da bo kasneje lahko prikljuieena na zemeljski plin.
Na&a občina bo dobila zemeljski plin v letu 1978. Pllnovod poveže najprej  Prule in nato Staro Ljoibljano.
V  ts namen bo pobrebno 2ainenoati vse instaOaoije, aTma-turo In plinska tirciišUa. Po planu Plinanne bo v letu 1978 potrebno pirek0pa.ti in aamenjati 5210 m cevi v naslednjdii ulicah:  Čopova, Nazorjeva, Trubarjeva, Pod trančo, Gor-njl targ, Enjanska, Zrinjskega, Stari trg, Mestnd txg, Cam-karjevo  nabrežje,   Vegova,   Gosposka,    Trg    osvoboditve (delino), Wolfova, Riinska (delno), Peteimelova, Cankarjeva (dekio),  Breig,   Salendrova,   Levstaikov   trg,   Jurči6ev   tirg, CevljarSka ullca in Striitarjeva ulica. Z dell na zamenja-Tl botno pričelj v drugl polovici leta, kon^aili pa do kon-ca junija 1979. Pol^ tega bo s pltoovodam v letu 1978 povetzan tudl Uubljanski grad.
4. KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
V  skladu z zafconom o družbenem planlranju in sred-njeročnim planom  obtine  so  subjekti  planiranja  dolžni planlrati tudl na področju kadrovske politike.
V  letu 1978 bodo nosilci kadrovske politike na osno-^4 ladelaniii ratmddov del in nalog, delavnlh nadrtov  in predvidenega povezovanja v sfcladu  z  zakonom  o  zdru-ženom delu  preverfll  svoje  srednjero6ne  kadrovske  raz-vojne programe in v njlhovesm ofcvlru Izdelali realne let-ne načrte kadrov, kar je predipogoj za doseganje aptiimal-nih deloviniih rezultatov. Pri usklaoevanju naCrtov kadrov m detovoimjl programd bodo dosledno  uipoštevall  družbe-no dogovarjene stopnje rastl zaposlovanda in pri tem na-6rtovali potrebne proflle In straktfvmo usposobljanost ka-drov.   Uskladili   bodo  tudj   nafirte   iaobraževanja,   da   bi omogofiiili   stalen   kvaHteten   dvlg   tzobrazbene   strukture Baposlemiii,  upoštevajoč  potrebe   arganizacije   združeinega diela, drugih samoupraTOih  organizaeij   in skupnosti  ter ¦posobnosti delavcev. Enako pccornost bodo vai subjefcti plantranja namenlll dopokiilnemu in funkcdonalneimu isso-braževanju  ter  uaposabljanju    delavcev   za.    opravljanje TsakdaRjdih samoupravnih in dinJžbeinopoilitičnih nalog.
Prl aaposlovandu delavcev bodo nosllci kadpavske po-Httilke upoštevalt poleg dogovorjendh stopeni tudi merila, kl izhajajo iz aprejetega diružbanega dogow>ra tn samo-upraivmega sporaaiuima o minimalnih standardiih o življenj-sklh  in  kulturnih  razmerah  In  o  pogojlh  zaposlovanja.
V  sfldadu z zakonam o združenem delu bodo organiza-cije združenega dela, druge samaujpraime organizadje ln ekupnosti   po   načelih   vzajemnosti   in   solidamosti   zago-ta-viljale sredsbva za prekivalifiikacijo in zaposlomnje  de-Uavoav,  katerlh  delo  v  določeni  organizaoijd  zdmiženega dela ni vei potrebno.
S sprejetjem sprememib ta dopotaiteiv družbenega do-govora in samaupra-vinega sporazwna o StBjpendiranju se bodo nosllcl kadrovsko politike dogovorili in sporazumead
za tatoo štipendtjSko politUK), kl bo omogočala dim -veijo povezanost mladih s kadrovskimi interesi združenega dela, tesnejSo pavezavo &tipendiranja s pokiicnim usmeirjanjem, dodeljevanje štipendij v odvisnosti od kadrovskih potreb, uftne in študijske uspešnoeti in socialno ekcmomskega stanja, postapno zmanjševanje števila Stipendij iz zdru-ženih sredstev in TO6anje &tevila kadrovSkih štipendlj ter tadelavo enotaega sistema zbiranja in obdelave podatikOT o štipendiiranjii.
V   letu  1978 poteče  prvi  mandat ddegatoiv sScupščin družbenopoHtičsnih in samoupravnih intereanih slcupnostl in v velikem številu poslovodnim orgamoom ta delavcem s po-sebnimi pooblastUi tn     odgovomostmi   v   arganizacijah zdiruženega  dela,  kd  so  se  komstituiraile  v  letu   1974  v skladu z noro iistavo. Nosilci kadrovske politike se bo-do aiktirono in odgovorno vključill v pripraive za kadrov-ske   rešiitve  in  v  volllne  postapke,  pri   tem   pa  uipoSte-vall  dogovorjena družbena merila za  kandSdate, 1d  bo-do  prevzeli  različne  funkcije  in nak^e  v navem  man-dartnem obdobju.                                                  (
5. SPLOSNA PORABA
Sredstva za splošno porabo (občinsild pioračuin) bodo tudi v lefcu 1978 najraš^Sala v soodTrasnostd od rasti druž-benega proizvoda gospodarstiva v obdlnl. Splošna poraba bo obravnavana kot sestavnd del cetotne porabe v občinl s tem, da bo njeno oblikovanje temeljilo predvsem na zagotovitvi lzvajanja nstawuli ftinkcij otočine. Pri tem bo posebno pomearibno nadaSje isavijati ia toepitl učiiniko-vitost in racianatoost kadiov in sredstev v obfiiinSd upravl.
V  letu 1978 bodo pri vinih praračuin^rih sredstev bi-stveno povečane tarife upravnih in sodnih taks (do 100 odstotkov), detoo bodo povečane tudi stapnje občinskega prcanetaega darefea na pijače, predvidena pa je tudi po-novna uwdba davka iz osebnega dohodka obfianov, med. tem ko pri ostalih virih m predviidenih sprememb in bo do  morebitoe  manjše  borekture  možne  le  zaradi  uskla. ditve dai«5ne politike med občinamd.
Saiedsitva občinskega proračuma bodo namenjena za issvajanje naslednjih nalog:
—  dejavnost organov družbenopolitične sfcupnasti;
— dejavnost   krajevnih   skupnosti   za   izvajanje   del*-gatekega sistema;
—  dejavnost ljudske obrambe v višini, kl bo določe-na v okviru zakonskih predpisov in dogorora;
— del dejavnosti družbenopoliitlčnih or^anizaoiij;
— naloge s področja prostorskega pJaniraeja;
—  zagotovlitev  prianavBtoiin   in  drugih  denamih  pre-Jemkov  borcem  NOV  po  meailih  družbenega  dogorora;
—  sredstva  za zagotavljanje pogojev  dela  občtnslkiin državfiim organioan;
—  del steupne porabe v sfcladiu z obveznosbjo občine iz odtoka o samoprispovku I;
—  za akupno dogovarjeme in sprejete prednostne na-Boge  v  Ljtubljiand,  ki  se  morajo  izvajatd  v  letu   1978  in se dekto financirajo iz proraeuinskai sredstev.
6.  DRU2BENA  SAMOZASCITA  IN  UUDSKA  OBRAMBA
Družbena samozaščita
Pri opredelifcvi družbene samoeaiščite kot funikcije sa-moupraroega delavanja dedovnih ljudd in občanov tesr de-lavcev v zdiruženem delu smo v letu 1977 dosegill pri-meinne rezultate iin komčall postapek usklajovainija samo-upranmii splošoih aiktov z zakonam o ljudski obrambi in zaikoooim o diružbeni saniCKzašeitd, vatmosti in notranoih ziadevah. To nas v letu 1978 obvezuje, da normatJTOO ureditev t^a področja vsebinsko, organlaacijsko in ma-teriatoo uitrjujeimo iin raavijemo v vseh samoupravnih organizaoijaih, samoupravnth interesnih skupnostih, kra-jevnih skupnostih, v občinskl skupščiind in njenih oi^anih ter v upraivnih anganih občime. Zato bo deoavnost na te«n podtročfu v lertoi 1978 usmerjena na:
— Tisklajevajnje saJnaupraTOih aporaaumov o temeljih
18
pflana in srednjeročnega plana s samoupravmml sploftni-nri atetd v tistih sredinah, kjer tega niso nareddli;
—  zagotovitev  potrebnih  finančnih  sredstev  za  reali-zacijo nalog v programih za leto 1978;
— hitrejše organiziranje družbeme  samozašfiite v sa-moupramiih interesnih skupnostih in društvfli;
—  boljše obveščanje deknvnrh ljudi ln občanov o de-lavanju družbene samozaščite;
—  uveljavitev  in   krepitev  narodine  zaščdit«! v  okviru funkcije družbene samozaščite v TOZD in krauevnih skup-nostah za varovasnoe delovmib. Ijudi in občanov, pogojev za njibavo delo, pTofevajalniih sredstev in družbanih do-brin;
—  izobraževanije in usposabljanje pripadmikOT ttarod-ne zaščiite v enotah narodne zaš&te.
V   samauipraivni   interesni  skupnosti  za  varstvo  pred požaram, ki je bila ustanavljeina 1977. leta, bodo deOovni Ijudje in občana skupaj z delavci in fitand gasilsklh orga-nizaoij v lefcu 1978 uresničevali svoje in družbene intere-se tar potrelbe po vairstvu pred požarom in dnigimi na-ravtwmi nesrečaini in pospeševali razvoj  družbane samo-zaš&te   na   tem   podiro6ju.   V   ta   namen   bodo   sprejelj ustrezne  progTame  za  finianoirainje  njeine  dejavniosti  na podilagi  poprej  sprejetega  samouipravnega  siporazpuina o osnpvaii srednjeiroenega plana te sfcuptrosta.
Ljudska obramba
Obraimibne prtpra-v« je treba še naprej vsebinsiko, onganizacijsko in materiaino uitrjevati in razvijati v okvi-ru sredmjeročneiga razvojnega načrta. Na podlagi unreljav-l.janja sarnaupravnih dtražbemih odmosav je zagotaviti na-daljnje podružbljanje obrambnih priprav, In sicer tako, da bo SIX) postaa sestavfca redne dejavnosti delovnlh . organdzacij, samouipraiviiih interesnlh sfcupnosti, torajeimlh skuipnosti in abčinske silcuipšftiine. V ta prizadevainja se bo v polnl mari vkloučevala tudl občinska organizacija SZDL koit anotoa fronta vseh organizlranih sociaMstičnih sil.
V  sfcladu z navedenimi ugotovitivainl bamo dejavnost m podiroCju ljudstoe obrambe tismerjli zlasti na:
—  vključevamje   v  obrambne   pripTave   tistih   gulbjek-tov, M v te pripra/ve dosedaj še niso bili zajeti;
—  iadelavo in staitoio dopolojevanje ta posodabljanje obrambnih načrtov na vselh ravneh;
—  nafirtno   usjposabljanje   kadrov,   kl   delajo   na  ob-ramibnih  pripravaih   v  delovrfh   ln  dirugih   oi^anizacijali ta občiini;
—  iapopalinJOTanijei cetotoe oi^anisacije dvHne zašfiiite to uresničeviainje načela, da cMlna zaždita deluje kot se-staivTinia spiošne ljudske obramibe v tameljind oi^anizaclji zdiruženega dela, krajevni skupnosti in obdini;                      '
—  ustamaivljanje splošnah enot civilne zaščite v manfj-ših deftovraiih apganizjacijali, ulicah in staoovanjskdh objeik-tti ter njolhOTO pripravljemost za vse saimcw!ašeit3ie uikre-pe.
Načrtavanje in tisposabljainije enot ciiraln.e 2ašftite bo-
mo   uresničevaOti  v   delovnnh  ociganlzacljaii   im  fcrajevnih
stoupnioistih.  V  sistemu oinrilne  zaščite pa bomo povezo-
vali tudd delovanije družbeniiih organiiBacij in dcruštev, zla-
. Bti Rdečega križa, telesnojkulitiuirnih orgamizacij, radioma-
terjev in drugih, ter jih usposabljali aa izvajanje natog
..civilne 2aščite. Priaadevall si bomo za pomladitev štabov
tn emot in za vključevanje žensk na odgoronia mesta v
tej sestavini ljudske obrambe.
Posebno  poeomost  bomo  posvetili  obrainbnl   vzgoji
,   prebivatotva.  Isfeali  bonio nove abltike in nsvjustreznejše
t   načine   predvsem   z   načrtnejSim   iakariščanjeni   in   raz-
¦    Sirjanjem   obrambno-vzgajnega   tisika.   Pri2ajdevali   si  bo-
mo, da bo revija Naša obramiba prišla v slehemo dru-
žinio.
D0jawiioist na področju obrambnilh priprav teritorial-ne obrambe bcaruo predjviseim usmerili na mobUizacijsko in bojuo pripravljenast štabav in enx>t, na materialni raavoj in strokovno usposajbljanje. Zlasti pa bomo skrbeli sa idejmo-poUjbično osveščaoje iin socialdstdfioo samouprav-no naravnanoet vseh njihovih pripadnlkav. Za uiresniče-vanje zastavljenih ciljev bomo lzvajali naslednj« naloge:
— z  MejiKHpo(li!itl6nim  in stoofeovnilim  usposaibljanjera ter ustrezno kadrovsko zaseidbo bamo zBgotarili tak&M raven bojne pripravljenosti, da bo občinska teiritoriatoa obramba postafla učintocmti vld obrambe;
— v anote boano vkljufiili vefi mladincev,  predTOera žetnske mladine;
—  v  skladu  s  sredinijeročniiin  razvojnim  načrtam  in {mamčnimi   možnastinl   bomo   ekrbell  za   večjo   material. no opramljenost iin izboljšanje obaražitTO enot tn štabov;
—  z  organizaTanoem  partizanske  baze  in  usposablja-njem zatedinih  kadrov bamo zagotavild  deJovaiije občin« skih  enot   teritorialne   obrambe   ob   izretdmih   lazinerah.
7. KRAJEVNE SKUPNOSTI
V skladu s sprejetim planom družbeno ekoraoimske. ga razvoja toajevnih skupnostl v obdobju 1976—1980 bo do krajevne skupnostl sprejele svoje letne programe za izvajanje srektojeročnega plana v letu 1978 v okviiru ka> terito bodo predvsem:
— utrjevale samoupravne odnose na vseh področjih krajevne samouiprave, se pri tem poveaorale z argandza-cijami adiružanega dela in z usposabljanjem delegacij za samauipramne interesne skupnosti in zbar kmjevnih sfcup* nosti občinske skuipščine preiko konfereince delegaoij  za-gotavljate uveljaviitev delegatskega sistema;
—  z  organizacdjamd  združenega  dela,  kl   delujetjo  na njihavem področjiu bodo sadetovale prl uveljavljainou do-ločda   zakona  o   2sdpuženfioi   delu   zlasti   glede   delovainja potrašnišikih   svetov,   utrjeranju   deflegatskih   odnosov   in delu komferenc delegacij, zdruiž0vanju sredstev 2» potre-be raizvoja krajevne skupnosti kot cetovrte skurpnostl de lavoev in detovmih ijiuM za zadovoljevanje mjiihavlh Sirših družbemih potreb in interesov;
—  iz zdiruženiJi  sredstev organizacij  zdiruženega dela bodo terajevne skupnostl Ajdovščina, Kolodivor, Pruile, Sta-ra Ljubljaoa, Stari Vodmat in Tabor uredile prostore toa-jeroiih skuipnosti kot daružbene celnfcre za -deilovanoe družbe-no polaitičnih organiajadj, dimštev, mladinskih centrov ter tabamiškie arganizacije;
— na področju otroškega varstva bodo krajevne skup. nostl Gradišde in Vodmat skupaj  s SIS otroškega var-sbva. sodelovale pri urejanju TOgojnovairstivenih zaivodov; kTajewne  skupraosbi KolodTOr,  Prule,  Stara Ljubljana in Tabar pa pri ureljainju otroških igTišč;
—  s   sodielovanjelm   z   osnovndini   šolami   in  SIS   za vzgojo in  izobraiževainje  bodo  krajevme  skupnosti  Gradi-šče, Kolodivor in Prufle zagotavljaie priipraTO programo» za prehod na celodnevno šolo;
— v  krajevind  skupnosta  Paljane bo  urejen kulturol cembeir   v   okviiru   programa   SIS   za   kultiiiiro   v  obdini;
—  za iavauanje programa  SIS za  telesno  kultaro na podrodju množičinega vključevanja obSamov zlasM mladi. n« bodo KS Stara I<juibljana in Tabar sodolovale pri w& jamjoi rekreacijskih povirSiin;
—  na področju sociakiega skrbsfcro bodo vse KS prl. pravdlle progiraim pamoči sodaino šibkim in zlasti ostare-lim občanom;
— za  zagotovitev   boljš^a   človefeovega  okalja   bodo vse kmjevoe skupnostl ob sodeiovianju občanov in zlastl mladine uredile že obstojede zelene površine, KS Ajdov-ščina   in   Poljane   pa   bosta   izdelali   program   postcpne ukiniitve kotlairn v velčjlh stanovanjskih blokdh in pTdiod na daljinsko ogrevanje;
— v skladu s programom samoanpnannne stanovairnjska skuipnosti bodo kcraijevne skupnastd zlasti v Stari Ljuiblja-ni,  Kolodvara,  POljanah   in   Taboru  socteiovale pri   izca. janju programiov prenove stanavaojSteJh hiš s eiljem od-prave staaiavanj  6. in 7.  kaitegorije, pridobdi/ainju  stano-vanjskih  progtorov  v podstrešjih  in  urejanju posaiavinih prostomv, vse krajevne skupnasta pa bodo nadaljevaite % utoijevamjem hišne samouprave;
—  vse krajevine Skupnosti bodo z organizacijo preda-vanj  in vaj  ciivitoe zaščite ter nabavo potrebne oprema zagotavljale usposobljeiiosit  občanov  za  favajani« progra-mov ljaidske obrambe zlasti civiline 2aščite in družbena samoeaščiite;
— vse, zlasti pa kmjeTOe sloipnoaM Gradišče, Podjans
J&r
in "Talboir bodo sodelovaJe pri pripravi ta sprejemartfu prostorskih planov in urbanističnih rešitev posamennih zazidataih okolišev;
—  vse fcrajevme skupnosti bodo razvijade sodelovanje • .pobratenkm krajevnimi stapnosfcmi v drugih občinah.
TJkrepi IzvTŠnega sveta občinske skupščine za fczvaja-nje nalog v letu 1978:
—  sa   zagotoviitev   izvajanja   srednjerofinega   plana   v !etu   1978  bo   Izvršni   svet   pripravil   predlog   konkretnih zadolžitev posameznih nosidoev planiranja v občini;
—  v letu  1978 bo IS predložil  skiipščini v pobrditev aneks k dogovoru o temeljih sredujeročnega družbenega plana za obdofoje  1976—1980  In prcKllog  dapolnitev sred-njero&iega  družbenega plana  po  posameznih  podro6jih;
—  Izvršni svet bo skupaj s posameaniima nosild pda-niranja   v   gaspodarstra   pripravil   osnove   za   dolgaroč-nejži družbenoekancanski razvoj občine s ciljem delnega prestrulkituiranja gosipodarstva in predivsem 2» doseganija intenziTmeijše   rasbi   dmžbenega   prodzvoda.   Pri   tem   bo ¦vaporedoo reševai problematita) dolgoročnejšega prostor-ete^a raavoja občine kot dfila celovitega razvoja meeta Ljubljane;
— na   oenovi   ugotovitev   bo   Iavršni   svet   predlagal skupš&ni ukrepe družben^a varsbva na vseh področjih, kjer bo ugotovil, da so takl ukirepi pabrebni. Prt tem bo   vztrajal  na   dosledneim  fevajanju  zaikmsldh  določU, Se  posebno  določil  zakona  o   adruženem   delu,  zakona o tameljih sistema dmžbenega planiranja in o družbe-nem planu Jugosiaivije, katar tudi zalnondkih določil io sprejetih   planskih   usmeritev  gledd  delit7ve   dohodka  in aredstev za osebne dohodke;
—  na podlaga novega stetuita olbčane Ljubljana Center ta odloka o uprarvnih organih bodo opravljene vse nalc^e za usposobitev upravndh organov v občini, da bodo bolje in dosledmeje Izvajali poJitiko dTužbenoekmomskega raz-voja obdine, 5d jo bo določiia skupščiina občine I^JiiiblJa-na Oeoter va gfcupš&ne SIS družibeaviih dejavnosti.
Ljubljana, Januar 1978
BELEŽKE
Izvršnl svet
Točka 3
ANALIZA POSLOVNEGA USPEHA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČ1NI UUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE JANUAR—SEPTEMBER 1977
I. UVOD
Ceprav se v letu 1977 ne moreroo pohvalitl s primer-ljivostjo podafckov, smo ob periodičnem obradunu za raz-dobje I. — IX. le dosegli realnejSe staoje, daleč pa od idealnega.
Ob polletju 1977 smo se v anallzlranjai pastovnih reeMl-tatav sreCevall poJeg številnih sprememb v predpisih tu-di z visoko stopnjo razlik v istkaaovanjiu poslovnJh uspe-hov. Odraz kxie» v letih 1974 an 1975 je v rezultatili doseg-lo svojo kulminaoljo prav ob polletyu 1976.
Prt pertodičnem obtačunu I. — IX 1977 so te mot-i^Je Se prisotne, vendar ne tako izrazite.
Spremembe v predpisito, ki zadevajo to materi^o so ostale prav take kot so bile ob polletju; novosti ni, zato ponovimo le glavne.
Nove kategoritje so nam že znane, zaito jih samo om©-njamo; celotni prihodek, skupni dohodek in čisti dotoo-dek. Njihova vsebina Je jasno razvldna iz obrazca PU.
Sesnanili smo se tudi že ob polletju s planskund po datki: planirani celotnd prihodeik, planiranl dohodek, pla-nirand čisti dohodek, planirani OD in planirana akumu-laoija. V tej anaMat so podane, vendar je njih realnost in primerljivost treba jemati z določeno rezervo.
Nova nomenklatura, uporabljena v letu 1977 je tistl dejavnlk, ki morda najbolj kvamo vpliva na kvaliteto primerljivosti. Cele skupine organizaotj so prešle iz go-spodarstva v negospodarstvo, ali znotraj gospcxiarstva iz podrofija v področje. Oim večji so ti premikl v okviru območja občdne, tem večje so težave pri sestavl tozadev-ne informacije.
Kar zadeva posamezne elemente, so s predpisi naj-bolj »prizadeta« porabljena sredstva. O njih snio že dosti pisall in razlagali, zato jdh tu samo omenjamo, to pa za-to, da imamo problem stailno pred očrni.
Glede inflaoijskih tendeac bi omenild to, da je bilo loto 1976 Ieto obvladovanja inflacije, da pa je pomenil prvl kvartal v letu 1977 takčen inflatoren pritisk, ki je absorbiiral vsa predvidevanja povečanja cen za leto 1977, da j» je v nadaljnjem poteku prihajalo do obrzdanja cen na rstvoju.
Materlja je razdeljena na štiri glavne dele: finančnl uspeh gospodarjenja gospodarstva, razmerja v delitvi In finančna razmerja ter poslovanje družbemh dejavnosti. Na koncu so dodane tabele elementov in kazalcev za vsa-ko organiBaoijo, posebej pa še tabele o OD. S tem je podana neka saokrožena celota, ki naj poda globakie re-zultate gospodarjenja, uspehe, pojave in vzroke v fiiin-bolj prlstojnd 4n razumljlvl obliki.
Stevllo obveznikov za predložitev periodienega obra-6una za obdobje januar — september 1977 je 320.
Pravoeasno nlsta predložiK periodičnega obračuna organteaciji Alpe-Adria TOZD Turizein in TOZD Hotell in gosttnstvo iz področja gostinstvo in turtzem.
20
II.   SPLOSNA   GOSPODARSKA   GIBANJA   IN  OSNOVNI FINANCNI  REZULTATI
Povečana gospodarska aktivnost je dosežena v pogo-jih novega obraCunskega slstema in zakona o zavarova-nju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Doseže-ni tanančni rezultati v devetih mesecih letos kažejo, da se je gaspodarstvo že prilagodilo navim pogojem gospo-darjenja pa tudi dajejo garancijo, da bodo planske za-dolžitve realizirane.
Vrednost lndustrijske proizvodnje na območju obči-ne je bila v devetih mesecih letos za 18,7 % večja. Soraz-merni del planirane letne vrednosti proizvodnje je tril v celoti  realiziran.
Medtem ko je bila za leto 1976 značilna umirjena rast cen, je v letošnjem letu izrazita tendenca narašča-nja cen. Talco je dosežena stopnja rasti cen v devetih mesecih letos že presegla predridene okvirje. PoveCanje cen je tudi vplivalo na ftnančne rezultate gospodarstva in kaže na možnost povečanja inflacije, kar bi nega-tivno vplivalo na že dosežene uspehe pri stabilizaciji go-^spodarstva.
Gibanje cen Je razvidno iz tabele 1.
Tabela li  Gibanje cen
Proitvajalčeve prodajao
cene                                          Io5 8        Io9 8        Io8,5      Io8,6
C»ne v trgovini na dabelo        Io7,l         Io9,o         llo,5       111,o
Cene na drobno                           Io9,5        llo,5        111.9      112.? Od teg«:                                                                                                                            I
-  blagovni indeks                      lL>9,4        llo,*        111,7      112,*
-  »toritva                 .                    llo,5         112,0         11*.2       114,8
-  induatrijskl iidelkt              Io8,l         11J,9         111,o       111,? Cen« gostin.otoritev                114,6          ...          11»,o       114,9 Cena  življenskih potrebšS.       115,1         112,8        113,4      115,9
Podatki iz perioddčnih obračunov za devet mesecev le-tos kažejo na povečanje gospodarske aktivnosti, ki se od-raža na povečanju celotnega prihodka (33 %), dohodka (63%) im družbenega proizvoda (38%). čeprav so na njihovo stopnjo rasti vplivali tako dejavniki, ki niso bili posledica veCje gospodarske aktivnosti, kot: plačane terjatve iz leta 1976, izredno slabi finandni rezultati v preteklem obdobju, kd so osnova za primerjavo in spre-membe elementov porabljenlh sredstev; so tudl rezultat večje gospodarske aktivnosti letos.
Pozitivna gospodarska gibanja v letošnjem devetine-sečnem obdobju so se odrazila tudil na akumulativni sposobnosti gospodarstva. Sredstva za razšlritev in iz-boljšanje materialne osnove dela so se povečala za 114 % In dosegla viSino 950.929 tlsoč din.
Izgube v gospodarstvn so se močno zmanjšale inpred-stavljajo le 0,4 % ustvarjen^a dohodka gospodarstva (Ja-ni 13%).
V letoSnjem letu lma še vedno razmeroma mofian vpllv na višino izgub v gospodarstvu vlšina neplafiane re-aMzaeije, ki znaša 2.097.370 tisoč din in ki Je vlšja za 397.315 tisoč din ali za 23 % od stanja neplafiane reali-lacije na koncu leta 1976. VjSina neplačane realizaclje opozarja, da se prodaja blaga in storitev pri nekaterih organizacijah združenega dela še vedno opravlja brez lnstrumentov zavarovanja plačil.
Ugodno gibanje celotnega prihodka in dohodka Je vpllvalo na ugodnejše razmerje v delitvi družbenega pro-tevoda. Povečala se je udeležba sredstev organizacij zdru-ienega dela v družbenem proizvodu, od 70,1 % v deve-tlh meseclh Iani na 70,9 % letos. Pri tem moranK) opo-zoriti, da 3e bila delitev družbenega proizvoda v gospo-
darstvu  ob polletju  še ugodnejša za  organlzaclje adru-žen^a dela (71,9%).
Do konca letošnjega leta se bo namrefi zmanjšal vpHv sprememb v sestavi obračuna, zmanjšal pa se bo tudi vpliv plačanih terjatev iz leta 1976. Nadalje bo go-spodarstvo mofineje obremenjeno z izlodftvami za skup-no potrošnjo (pavečanl prispevka zaradi sklenjenih sp<> razumov v leto&vjem letu). Zato lahko do konca letoS-nj^a leta še pričakujemo poslabšanje razmerja v delitvi druabenega proizvoda.
Za skupne in splošne družbene potrebe tn za druga namene je gospodarstvo izlodilo 2.003.016 tisoč din, kar je za 34 % več kot v enakem obdobju lani. Stx>pnja rasti teh sredstev je za 3 indeksne točke počasnejša od rasfcl družbenega proizvoda. Vendar moramo pri tem upoSte-vati, da bo rast družbenega proizvoda, z znranjšanjem vphva dejavnikov, ki niso rezultat večje gospodarske aik-tivnosti, manjša, medtem ko se bodo obremenitve go-spodarstva, predvsem za skupno porabo, še povečale.
Masa izplačanih neto osebnih dohodkov in ostalih osebnih prejemkov se je povečala za 27 %. Brea vidju-ftitve ostalčh osebnih prejemkov je masa sredstev za oseb-ne dohodike za 26 % večja. Pavprečni izplačaitf neto oseb-ni dohodek na delavca znaša 5.112.— din in je za 18 V* večji. Pri 13,9 % povečanju življenjskih stroškov fio s« realni osebni dohodki zaposlenlh povečali.
V gospodarstvu je bilo v devetih mesecih letos pov-predno zaposleiiih, na podilagi stanja na koncu meseca, skupno 54.533 delavcev. Stevilo zaposlenih v gospodarst-vu občine je po podatkih iz periodičnih obrafiunov za 3.723 delavcev all za 7 % večje kot v enakem obdobju lani. Vendar primerjava nl točna. V stanovanjskl komu-nalni dejavnosti itna namreč organizaoija združenega de-la Vamost za tri svoje organizacije (TOZD Fizlčno varo-vanje premoženja, 2080 delavcev, TOZD Tehnična zaSča-ta, 15 delavcev in DSSZ, 48 delavcev), ki zaposlujejo skupno 2.314 delavcev, podatke le za letošnje obdobje. Brez omenjenih treh organizacij, bi se število zaposlenili povečalo le za 3,5 %, oziroma Stevilo zaposlenih na pod-lagi vkalkuliranih ur, za 2,8 %.
Povprečno število zaposlenlh na podlagi ¦taoja ua koncu mesecs prikazuje tabela 2.
Tabela 2: Povprecno  Btevilo zaposlenlh
„  .    . <             1.-IX.1976    struk- I.-II.1977  »truk- Twn
Industrija                         7-91o            15.6    8.126     14,9  Io5 Kmetijstvo in ribiš-
tvo                                           52                                     35       -  Io9
Gradbeništvo                     5-265            lo,4    5.57?       9,9  102
Promet in zves*               5.9S1            11,8    6.00I     11,0  loo
Treovina                           21.558            42,4   22.39*      41,1  lo*
Gostinstvo in turi-
zem                                     3.818              7,5    3.85o       7,1  lol
Obrt in osebnt sto-
ritve                           1.277            2.5 1.293 2.4 lol 3tan.-komun.dej,-
urejanje naselja
in prostora                 1.464           2,9 3.763 6,9 257 Finahč.tehn.in poal
storitve                      3.437             6,8         3-629_______6/7     I06
SKUPAJ GOSKJDASSTTO    50.8I0          loo o         54.533             loo.o      lo?
Kljub ugodnd oceni doseženih finanfinih rezultatov gospodarstva kot tudi planskih zadolžitev in zadovoljivih razmerjih v delitvi družbemega proizvoda lahko ugotovl-mo, da so vse obliike družbene potrošnje v dokaj močnem porastu in se gdbljejo preko predvidenih okvirjev. Ce upo števamo, da se bodo take tendence v gibanju potro&nje še nadaljevale, medtem ko bo rast družbemega proizvoda počasnejša, se bo to vsekakor negativno cxirazllo na gi-banju afaimulativne sposobnosti gospodarstva. Zmanjša-nje akumulatšvne sposobnosti gospodarstva pa Ima z» posledico oslabitev precesa stabilizaalje gospodarstva.
21
Elemente gospodarjenja
SMvTrt 3: Elenenti gogpcirforjenja'
ptikaznje tabela 3.
/v ooo dln/
E 1 e m e n. t                                       I.-IX.1976    I.-IX.1977    obč.
Oelotni prihodelc          •  J8.o47.lJ8    5o.527.8o9    133
Porabljena sredstrva                             5*.o«,8W    44.ol7.o89    129  '
- naterialniizdatki                           33.29o.l33    43.273.7o2    13o
- amortizacija                                             754.751           743.J87      98 Ustvarjeni dohodek                                4.002.284      6-511.381    163
Razdeljeni družbeni
proizvod                                                   4.995.036      6.873.570    133
- del za skupne in. splosna družb-potrebe in drug9
namene       .                                 1.493.111      2.oo3.ol6    134
-  del  za OZB                                      3-5°l-924     4.87o.3o3    139 Či3ti doiiodelc                                 3.566.8So     4.985.861    14o
» del za osebno ifl sfcupno
porabo                                   .            3.o5o.798     3.877.134    12?
• del 2a razairitev in iz-boljšanje materialne oano-"
ve dela                              .                      443.171         95O.929    21»
-  del aa rezerve                                    72.9H         157-798    216 Izgufre_________________________[        -522.083           29-825       5
III.  CELOTNI  PRIHODEK,  DOHODEK IN  DELITEV
Celotni prihodek
Gospodarstvo ob&ne je v devetih mesecih letos ust-varilo 50.527.809 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 33 % več kot v enakem obdobju iani.
Pri   oceni   razmeroma   visokega   poveCanja   celotnega
prihodika moramo upoštevati dejstvo, da je doseženi ce-
lotni prihodek posledica tudi dejavnlkov, ki niso rezultat
večje  gospodarske  aktivnosti.  Tako   ima  še  vedno  mo-
čan vpliv na stopnjo rasti celotnega prihodka nizka baza
.    za primarjavo, to je lansko devetmesečno obdobje, pla-
¦,.čane terjatve iz leta 1976 kot tudi povečane cene v le-
tošnjem letu.
Podatki iz periodičnih obračunov nam omogočajo tu-dl spremljanje izvršitve plana poslovanja gospodarskih organdzacij. Iz tabele 4 je razvidno gibanje celotnega pri-hodka gospodarstva kot tudi realizacija postavljenih plan-slcih zadolžitev po posameznih podnodjih.
Tabela 4i Celotni prihodek                                   ___   /v ooo din/  ___
------------------------------------E------,-------------------------------------------1-------,------'------------------;---------------
l       Gelotni prihodek          l   Stmktura \H izvr-
loltnij!               I-IX._______I-1X.     Im I-1X.  I-IX. |     šitve
T5%              1977          | 1976    1977 I    plana
Induatrija                      2.426.323    3-315.949 137    6,4      6,6      93,2
Bnetijstvo ribiš-
tvo                                     24.535           29.585 121        -        -     84,1
firadbeništvo                   1.320.216    1.491.126 113    3.5     3,o     84,1
Promet in zveze              1.2o2.792    1.68o.8o4 14o    3,2     3,3    loo.l
Trgovina                       28.584.34o 38.369-388 13* 75,1   75,9     98,8
Gostiuetvo iii turi-zem                                  2-342.734    2.642.966 113    6,1      5,2    lol,2
Cbrt in oaeb.storitve        218.699       29o-985 133    o,6     o,6    113,9
btan.kofflxin.de j. -ure j. naoelja in prostora         228.333        366.882 161    0,6      o,7      94,9
Finanč.tehn.-posl. Btoritve                          1.699.164    2.34o-126 138    4,5      4,6      98,7
GOSHOBAESTVO SKUPAJ      38.047-138 5o.527-8o9 _133Loo'°'loo.°      98,1
Celotm prifaodek se je povečal v vseh področjih go-spodarstva, cxl 13 % v gradbenižtvu in gostinstvu in tu-rizmu do 61 % v stanovanjsko komunalnl dejavnosta tn nrejanju naselja In prostora. Vendar imajo v tej dejav-nosti tri organizacije podatke le za letošnje obdobje.
Udeležba posameznih področij gospodarstva v ce-lotnem prihodku gospodarstva se sicer bistveno nl spre-menila. Omeniti bi bilo potrebno le povečanje deleža tx-govine (za 0,8 strukturne točke) in industaije (tb. 0,2 strukturne točke), zmanjšal pa se je delež gradbeniStiva in gostinstva in turi2ima za 0,5 oziroma 0,9 struifcturne to6ke.
Plainirani celotni pribodek gospodarstva je realtalran ¦ 98,1%, kar vsekakor ni pavsem zadovoljivo vendar je odstotek realizacije plana višji kot ob polletju, ko je bi-
lo realizirano le 83,3% planirane višine. Planirano višl-no celotn^a prihodka so dosegle oziroma presegle le tri področja gospodarstva: promet in zveze (100,1 %), gostinstvo in turizem (101^ %) in obrt in osebne sto ritve (113,9%).
Na višino celotnega pirhodka tma precejšen vpliv tudi neplačana realizacija, ki se je gibala v pcsameznih ob-računskih obdobjih takole:
31/12 — 1976 30/ 3 — 1977 30/ 6 — 1977 30/ 9 — 1977
1.700.055 tlsoč din 1.954.451 tisoč din 1.802.130 tisoč din 2.097.370 tisoč din
NajvJšje stanje nepladane realizacije je r septembru letos, vendar glede na višino ustvarjenega celotnega pri-hodka znaša le 4,2 °/o.
Stanje neplačane realizacije po posameznih področjlh gospodarstva je razvidno ix tabele 5.
Tabela 5; Neplačana reallzaclja                                    / j ooo dln/
• Bazmerje neplač.re-alizacije
PodroSje                                                                                                napram Ce-
XSD lo^-P^i^od
Jo.-TT.      3o.-lX.            I-1X:  I-IX. _______1976           1977               1976   1977
Industrija                                   149-298       192-145   129   6,1   5,8
Bnetijatvo in ribištvo                      783          1-931    247   3,2   6,5
Gradbeništvo                                  93.249        72-5o2     78   7,1   4,9
Promet in zvez»                           154.288       115-384     75  12,8   6,9
Trgovina                                   1-367-435   1.4o4.237    Io3   4,8   3,7
Gostinstvo In turizem                 107-953       147-122    136   4,6   8,9
Obrt inoaebns storitv«               13.4o9        23-281    1?4   6,1   8,o
Stan.koonm.dej-neurej.
naselj.-prOBtora                         22.O89        29-34?    133    9,7    8,0
Pinaoč.teto.-posl.storit.            83.661        111.422    133    4,9    4,8
GOSEODABSTVO SKOTAJ                  1.992.16*    2.097-370    Io5    5,2    4,2
V celotnem gaspodarstvu se je v letošnjem devetme-sednem obdobju vpliv neplačane realizacije zmanjšal od 5,2 % na 4,2 %. Najve<Sji vpiiv neplačane realizacije na ce-lotai prihodek je v gostinstvu in turizmu, obrti in stano-vanjsko komunalnl dejavnosti. Z izjemo stanovanjsko komunalne dejaivnosti, je zapaženo pri gostinstvu in tu-rizmu ter obrtl, poslabšanje v primerjavi z enaktm ob-dobjem lani, saj se je v teh dveh podrodjih neplačana realizacija povečala bolj  kot. celotni prihodek.
Struktura celotnega prihodka gospodarstva se bist-veno nrt spremendla. Od pomembnejših vrst prihodkov so se v primerjavi s preteklim obdobjem povečaJl prihod^ ki doseženi s prodajo blaga (35 %) na katere odpade 77 % vseh prihodkov gospodarstva in prihodki doseženi iz skupnih pribodkov (52 %), ki pa so udeleženi v celot-nem pribxxiku gospodarstva le z 2,2%. Prihodkl doseže-ni s prodajo na domačem trgu (12,2%), na tujem trgu (2,2% in v okviru OZD (2,7%) pa so imeli počasnejšo rast od celotnega prihodka gospadarsfcva.
Za usfcvarjanje celotnega. prihodka v višini 50.527.009 tisož din je gospodiarstvo porabilo 44.017.089 tisoč din porabljenih sredstev. Porabljena sredstva so se povečala v primerjavl z enakim obdobjem lani za 29 %. Stopnja rasti porabljenih sredstev je za 4 indeksne todke po-časnejša kot stopnja rastl celotnega prihodka, kar kaže, da se je ekononmčnost poslovanja povečala in udelež-ba porabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšaJa.
Počasnejša rast porabljenih sredstev kot celotnega prihodka ni samo posledica večje gospodarske aktivno-sti in raoionalnejše uporabe poslovnih sredstev temveč fcu-dl terjatev iz preteklega leta, kl so bile plačane letas, stro-Ski pa so bild obremenjeni že v letu 1976. Deloma pa tudi spremembe v izkazovanju pasameznih elementov porab-Ijenih sredstev, vendar je bil vpliv teh sprememb le manj-ši, za 1 indeksno točko.
22
Ekonomlčnost poslovanja in hitrost obračanja ob-ratnih sredstev v posameznih področjih gospodarstva v primerjavi z enahim obdobjem v preteklem letu je raz. vidna iz tabele 6.
Tabela  6:   Ekonomienost poslovanja,  obraEanje obratnlh sredstev
I Cel.prihodki                    Toel.prihodki           I      1
p       .           »   .                     --------------------xloo IHD-------------------xloo    WD
r o a r o 0 j»                   porablj.»redatva               (» upor.obrat.sred
I.II.         I-II.                 I-II.          I-II.
1976          1977                  1976            1977
Inustiija                                  152,1        136,6      Io3     116,1            12o,5   Io4
Kaetijatvo in riblStTO    155,6        161,6       Io4     253,0             265,1   114
Gradbeništvo                       153,2       153,*       115     1»9,9            145,6     9?
Promet  In ZTeza                     131,8         163,1       12«     267,5              213,5     80
Trgovina                                  Io7,l        Io8,9       Io2     279,6            286,6   Io3
Gostinstvo in turlzem      112,7        11»,7       Io2     377,»            <*5°,7   119
Obrt in oseb.storitve      19o,8        2o5,»       lcS     247,7             2*6,2     99 Stan.komun.dej.ure j.
naselja ln prostora        198,8        261,5       132       91,9             123,1    134
FinaS.tehn.in posl.ator.129,3        133,3       Io3     151,1             186,3    123
GOSPOBAESTVO SKUFAJ           111,7         11»,7     | Io3     241,8              249,8    I03
Iz pregleda je razridno, da se je ekonoimčnost poslo-vanja povečala v vseh področjih gospodarstva. Povečanje v popreoju znaša 3 %. Najmanj se je povečala v trgovi-ni in gostinstvu tn turizmu za 2 %, najbolj pa v stano-vanjsko" komumaind dejavnosti in v področju prometa in zvez, za 32 %  oziroma 24 %.
Hitrost obračanja obrataih sredstev je pray tako v porastu (3 %) in kaže tendenco povečanja racionaliiosti uporabe sredstev. Zmanjšanje hitrosti obračanja je zapa-žena le v treh področjih: gradbeništvu, prometu in zveze in v obrti in osebnih storitvah. Cas obračanja popre&iih obratnih sredstev se je zmanjšal od 112 dnl v devetih mesecih lani na 108 dni letos.
Porabljena sredstva so udeležena v celotaem prihod-ku gospodarstva s 87,2 % kar je za 2,3 indeksnd točki manj kot v enakem obdobju lani.
Posamezni etementi porabljenih sredstev, H obre-¦jnenjujejo celotni prihodek, so razvidnl iz tabele 7.
Tabela 7: Porabljena sredatva po vrstah
Zn»«.)c t 000 din       0d»l«i.T CP
Trste por«b.»redst»T              j.jj     j.^   ^ j^ j__n _________________________1976^________1977                     1976  1977
Porab.surov.,mator.in
elettriS.snergija             2,151.637     2,7o3.o99 126       5,7       5,1
Proizvodno Btoritv«            2,673.o92      2,972.524 111        7,X        5,8 Stroškl roklim« 1b
j propagsnd«                              65.097           77.757 12o       0,2       0,2
¦KeprezentanJni atroS.              18.858            27.548 146
Hnigi mater.Btroški               126.848         loj.218    81        o,4       0,2
ffeproizvod.storitve drugih in avtorfllcl
honBrardt                              376.8o8         A25.922 llj       l,o       o,9
Baevnice in teren.do-
datki,  in druga pov-
raSila atrožkov                   174-179         258.»86 148        0,5       0,6 Prevzeto Tred.slcupiiili
proizv.od knetov ia
drug.d.l.ljudi                       26.576           54.335 129
aaortlzac.po prm&pla,
nininalnih stopnjah             718.824          717.442 loo        1,8        1,4
S K U P 1 J                         6,331.919     7,320.131 116     16,7     14,5
»afcavna -»red.prod.blaga   27,266.o92    56,411.oo7 134      71,7      72,1
Drugi poaloroi atrogki          452.873         285-951    63        1,1        o,6
BKDPAJ PORAB.SEEDSTVA       34.o44.884    44.ol7.o89 129       89,5      87,2
Dohodek in družbeni prolzvod
V gospodarstvu ob&ne je bilo v devetih mesecih le-tos ustvarjeno 6,511.381 tisoč din dohodka in 7,254.768 ti-soč din družbenega proizvoda. V primerjavl z enakixn obdobjem lani je bil dosežen močan porast dohodka in tudi družbenega proizvoda. Dohodek je bil za 63 % več-Ji in družbeni prolzvcxl za 53 %.
Pri oceni dohodka in družbenega proizvoda, kl sta rezultat gospodarjenja v letošnjem obdobju, je potrebno
opozoTUti na dejavndke, kl so vplivali na njihoro stopnjo rasti. Taiko je poleg plačanih terjatev iz leta 1976 visoka stopnja tudi posledica izredno slabih finančnili dosežkov v preteklran obdobju.
Ce upoštevamo, da je dohodek v letošnjem abdobju dosežen ob večji gospodarski aktivnosti in vižjih cenah ob izredno noaki bazi v vHporednem obdobju lani, lahko ocenimo, da bi bila realna rast dohodka približno 30 %.
Doseženi dohodek, ugotovljen po periodičnih obra-čunih za obdobje januar — september po posameznib. področjih gospoiiarstva je  razviden  Iz  tabele  8.
TaBela 8': DoseSenl dohodelt
I.-ii.l976   I.-IX.1977| tbd   * llTTŠ«
PodroJj«------------------------------     °   plana
Znaeak            Zneaek
Induatrija                                           590.654          889.485    151          98
RjnetijBtro la ribiStvo                      8.77o            11.278    129          99
Gradbsništvo                                       J29.497          519.565    158        Io5
Promet in znz» _                            29o.291       . 65o.631    224        lol
Trgovlna        '                        1.915.284      J.139.3o5    164     # llo
Oostlnstvo ln tuiizem                    264.278          339.635    129        112
Ohrt In ooebne atoritT«                Io4.o79          149.J84    144        116 Stan.komu.dej.-uraj.naaalj.
Iji proatora                                       113.5oo          226.596    2oo          96
Plnanč.tehn.in poBlor.stor.         385.931          585.5oo    152        Io5
SKDPAJ OOSPODABSIVO                    4.OO2.284      6.511.381     163        Io6
Dohodek se je v primerjavi s preteklim obdobjem povečal v vseh padročjšh gospodarstva. Bolj kot popreč-no v gospodarstvu se je povečal v padročju prometa in zvez (124%), in trgovind (64%). V'stanovanjsko korau-nalni dejavnosti odstotek povečanja ni realen, ker Ima-ta dve TOZD Tetinična zaščita in Fizieno zavarovanje preinoženja ter DSSZ organizacija zdriiženega dela Var-nost podatke le za letošnje cbdobje. Brez njih bi zna-šal odstotek povečanja dohodka v področju le 53 %. Mod-no pod poprečjem pa je v gostinstvu in turizmu (29 %) in kmetijstvu in ribištvu (29%).
Planirana višina dohodka je bila v poprečju prese-žena za 6 %. Planirane višine dohodka niso dosegla pod-ročja industrije (indeks 98), kmetijstvo in ribištvo (in-deks 99) in stanovanjsko komunalna dejavnost (indeks 96).
Dejavniki, kl so imeli pozitivne učinke na obračun-ski prikaz dobodka kot tudi dejavniki, ki so vplivali na njegovo dejansko povečanje, so vidni tudl v kazalcib. uspešnosti poslovanja v tabeli 9.
Tabela 9s  Kazalcl uspašnostl poslovania
Sob.odek na                     .  Sohodek
p^ojcje                    _dal«I=a-------    ^                   6l-grtA.«1». ^
I.-II.   I.-II.       I.-II.    I.-H. __________________1976      1977  .     1976     1977
Industrija 76.183    111.199 146 18,9 22,5 119 KmetiJBtvo in
riblštvo       86.83o    115.922 131  27,4     51,6    115
GrtdbenlštTO    58.256      89.657 154  21,7    ¦ 27.7    123
Prcuet in zveze  47.26?    Io6.121 225   7,o     12,2    174-
TreoTina. 91.317    144.828 159 14,7 19,1 130 GoBtinBtvo in
•turizem        7o.871      9Č.424 128  23,o      28,9     126
Obrfr i*i oaabne
atoritro       77-382    I09.760 142  60,4     70,0    116
Stan.kofflun.dej. in uraj.nas.ln
proatora       74.818      6o.o?3 80  17,5     13,2     75
Pinanc.tchn.in
[ jjoal.Btcr.           ,109.205    159-667| 146      27.6             36,2           131
GOSPOBiBSTVO
BHEII.         78.861    12o.ol2 152       15,9                2o,l             126
Podatkl o doseženem dohodku na deiavca kot tudi njegova dinamika narn brez dolo<5enih korekcij ne more služitd za oceno gibanja produktavnosti dela. Lahko pa nam služijo za oceno gibanja po področjifc gospodarst-
u
sfi'.
Tudi kazalec o stopnji rentabilnosti vloženih sred-stev nam brez popravka višine ustvarjenega dohodka ne daje jasne slike poslovne uspešnosti v devefcih mesecih letos. Vendar če upoStevamo, da se je racionalnost upo-rabe obratncii sredstev povečala za 3 % lahko sklepamo, da se je tudi racaonalnost uporabe skupnih poslavnih »redstev v letošnjem letu povečala.
Izgube
V gospodarstvu na območju občdne je v devetih. me-»eclh. letos uspešno poslovalo 18 organizacij združenega dela, ki zaposlujejo skupno 2.025 delavcev. število orga-nizacij, ki so imele izgubo predstavlja 5,7 °/o vseh organi-eacij, lai so  predložile perioddčne obračune.
Skupma vi&ina izgube v gospodarsbvu občtoe znaša 29.826 tisoč din, od tega odpade 660 tisoč din na izgutoo pri substanci (Agrokombinat Tikveš TOZD Ljubljana) in 29.166 tisoč dan na izgubo zaradi nedoseženega dohodka. Višina izgube predstavlja 0,4 % ustvarjenega dohodika go-spodarstva. V enakem obdobju lani je znašala izguba v gospodarstvu občine 522.083 tiso<5 din, kar je 13 % ust-varjenega dohodka.
Višina izgube kot tudi število organizacij, ki so po-slovale z izgubo, se je v letošnjem letu od obračunskega obdobja do obračunskega obdobja zmanjševala in je po periodičnih. obračuniih za devet mesecev tudi nižja kot po zfjdjučnem računu za leto 1976.
Izgube prikazuje tabela 10.
Tabcla iot   Isgub«
I.-ill.     I.-III.    I.-VI.    l.-IJC. ________________________________1976          1977         1977       1977
Ilguba pri (ubatuicl                                     -           6.758     12.684        660
I«E"ba jaradi nedo«el.dohodk»          »O.689 1*9.660      5O-36J    29.166
akup«,)  izj-uba                 -                           fto.689 156.419     63.048   29.826
fctevllo orgsiiacij                                            2o             54            25          18
Trgovina je v skupnih izgubah gospodarstva zastopa-na z najviSjim odstotkom, saj odpade nanjo 11.681 tisoč din ali 39,2 % vseh izgub v gospodarstvu. V podrodju txgovine je od skupno 112 organizacij neuspešno poslo-valo 7 s skupno 344 zaposlenirmi. Višina lzgube v trgovinl ni visoka, saj predstavlja le 0,4 % ustvarjenega dohodka trgovinskih organizacij.
Več kot polovica 7.271 tisofi din ali 62 % celotne iz-gube v trg-ovtni odpade na zunanje trgovinsko organizaci-jo Slovenijales TOZD Uvo, izvoz, zastx>pstvo in kansig-nacija, lci zaposluje 113 dedavcev. Vzrok neuspešnosti po-slovanja je slaba prodaja na tujih tržiščih, minimalna iz-vozna stimulacija in nizka marža pri uvozu. Zmanjšanje mairže v tretjem trimesečju letos, 2a določene artikle iz uvoza, je povzročilo izgubo v viSini 1.212 tisoč din tudi pri trgovski organizaciji Technocommerce, ki zaposluje 73 delavcerv.
Ostale trgovske organizacije, ki so v devetih mesecih letos neuspešno poslovale: Steklo TOZD Maloprodaja (310 Usoi din, 36 zaposlenih), Posrednik (706 tisoč din, 44 za-poslenih), Aerokombinat Tikveš TOZD Ljubljana (995 ti-soč din, 5 zaposlenih), Marketing (997 tisoč din, 46 zapo-slenih), Steklo TOZD zunanja trgovina (189 tisoč din, 27 zaposlenih), zaposlvijejo manj  kot 50 delavcev.
V industriji imajo izgubo le tri organizacije ocl kate-rih pa vsaJta zaposluje več kot 30 delavcev: DES Elektro Ljubljana okolica (6.952 tisoč din, 338 zaposlenih), DES Elektro Ljubljana mesto (1.013 tlsoč din, 339 zaposlenih) in Mercator TOZD TMI (329 tisofi ddn, 329 zaposlenčih). Izguba v industriji v skupni višini 8.295 tisoč din pred-stavlja 1 % ustvarjenega dohodka industri.tskih organ^za-cij. Glavni nosilec izgub v industriji je DES Elektro Ljub-ljana, saj odpade na ta &va TOZD-a 96 % celotne izgube v lndustriji. Izguba je posledica herealizirane višine skupnega prihodka SOZD EGS zaradi prenizkih cen elek-triCne energije.
Izgube t gostiiistvu in turizmu v višini 7.759 tisoi din, so, glede na ustvarjeni dohodek v tem področju, re-lativno najvišje v gospodarstvu o&ne. Višlna izgube nam-refi predstavlja 2,3 °/o ustvarjenega dobodka tega pod-roeja. Neuspešno so poslovale v tem področju le 3 orga-nizaoije: Kompas TOZD Hotel Ljubljana (442 tisoč din, 94 zaposlenih), Operna klet (67 tisoi din, 18 zaposlenih) In Kompas Inozemski turizem (7.249 tisoč din, 247 zapo-slenih). Glavni nosilec izgub v tem področju je Kompas TOZD Inozemski turizem na katerega odpade 93 °,b celot-ne izgube v tem področju. Vzrok neuspešnega poslova-nja organizacije je manj sklenjenih pogodib z inozemski-mi turističnimi agaioajami in s tem tudi manjša reali-zacija ob ne bistveno manjših poslovnih stroških.
V  področju prometa in zvez ima izgubo v višini 678 tisoč din le Viator TOZD Taksi, ld zaposluje 172 delav-cev. Vzrok izgube je prenizka cena njihovih. storitev. No-ve cene so bile organizaciji odobrene šele od 9. avgusta dalje.
V  področju obrtl in osebne storttve taaata iagubo le dve  organizaciji:   Elektrotehna TOZD  Elpis  in Ljubljan-ska lorojačnica v skupnem znesku 711 tisoč din. Pretežni del Izgube, 666 tisoč din, odpade na Elektrotehno TOZD Elpis, ki zaposluje 29 delavcefv. Izguba je posledica pre-nizke cene režijske ure v tebnitoem sektorju, delnegapo-manjkanja dela v servisni dejavnosti in visokih sfcroških poslovanja. Poleg tega pa obremenjuje dohodek tudi pre-veltko  število  režijskih  delavcev glede  na število  proiz-vodnih delavcev.
Vzrok izgube pri organizaciji Ljubljanska kiojafinica v viiini 44 tsoč din je neplačana realizacija, premajhuo število zaposlenih proizvodnih delavcev (5), previsoke po-' godbene in zakonske obveznosti glede na vellkost organi-zacije in limitirane cene proizvodov (unilorme) to stori-tev. Organizacija izgube ne bo mogla pokriti z boljšira poslovanjem temveč le iz sredstev rezerv. Glede na fi-nančno stanje je delovna skupnost organizacije predla-gala Skupščini obftine Ljubljana Center uvedbo likvidacij-skega postopka, kl je že uveden.
V  stanovanjsko komunalni dejavnosti ima izgubo Ko-munalno  podjetje TOZD Dimnikarstvo v višini 598 tisoč din. Organizacija zaposluje 93 delavcev. Izguba je posledi-ca  sezonskega   značaja   dimndkarsklh   storitev,  prenizkih cen njdhovih storitev in neplačanih računov s strani hi-šnih svetov.
Izgube organlzacij združenega dela v občinl Ljublja-na Center prikazujeta tabell 11 tn 12.
Tabela 11t  Izgube po posameznih podrocjih gospodarstva
•..„<!,                                      btev.     ttevilo    Ilguba v       struk-
Fodroco«                                             0ZB         ,ap0Bl.     000 din          tura
Induatrija In rudarotvo                    }            1.006        8.295              27,8
Promet in »veie                                   1                172            678                2,3
Trgovina                                              7               344.     H.661             39,2
Gostinstvo  in turiiem                    3              359       7.759            26,o
Obrt in oeeB.storitve                    2               }4          711              2,4 Stan. -komuii.dBjaviiost,
ure^an^e naeelja in
prostora                                                 1                  93             598                2,0 finančne, tehni2ne in
pofilovne atoritve                               1                   17            Io4                0,3
G05PCBABSIV 0 SKUT«J                         18            2.025      29.826            loo.o
DES  TOZD  ELEKTRO  Ljubijana  mesto   (010105)
Izguba   zaradi   nedoseženega   dohodka     1,013.583  din Organteacija   ]e   imela   izgubo   zaradi   nedoseženega
dohodka  že  po  perlodiftneim  obračunu  za  I.   polletje  v
viSni 468.954 din. V tretjem trimesedju se je izguba po-
večala za 544.629 diin ali za 116%.
Izguba je po navedbd organlzaoij« posledlca nerealid.
ranih ukrepov za  rešitev  ekonomskega položaja elektro-
24
Tabela 12: Izgube v posameznih OZO                                                                                                                         (v din)
"                                                     Izguba pri             Izguba zaradi ne-     «,.,„„. ,_„,,,-     Popr.štev.
Podrocje      J^«_      eu^t^i              zadostnega dohodka    SkuP»3 lz^be     »P^-P°
" 0ZD         nosti        3o.9.         3o.9.   3o.9.   3o.9.      3o.9-   3o.9.   kon.mesec& _________________________1976   1977   1976   1977__________1976   1977   ffi^*____________
Elektro Lj.    0I0I05          -              -  •        6,952.351      -   6,952-351   33S
okolica Elektro LJ.
mesto       0I0I05           -                                      -   1,013.583      -   1,013.583   339 Mercator TOZD
TMI         ol3o42           -               -   4,2oo.498   329-322 4,2oo.498   329.322   329 Viator TOZD
Taksi       060602           -               -     52-990   677-55o    52.99o   677.55o   172 Steklo TOZD
maloprodaja   o?ol26           -              -     345.808   31o.433   345.808   31o.433    36
Posrednik     o?ol29           -               -        -     ?o5.926      -     7o5.926    44 Agrokomb-Tikveš
TOZD Loubljana 070213    3o.46o 660.o37   232-344   335.436   262.8o4   995.473             5
Tehnacommerce  o7o224          -                                      -   1.211-924      -   1,211-924    73
Marketing     o7o25o           -               -    699-389   997-193   699-389   997-1.93    46 Slov.les TOZD
uvoz,izvoz,
zastop.,kons.    o7o32o         -                               -        7,271.410                 -        7,271.41o        113 Steklo TOZD zu-
naaja trg.          o7o32o         -        .    -       l,3?o.649        189-o68    l,37o.649        I89.068          27 Kompas  TOZD
Hotel Lj.              080II2         -            -        3,7o6.836         442.o79    3,706.836         442.079           94
Operna klet          o8ol21         -                                -              67-416                 -              67-416          18 Kompas TOZD Ino-
zemski turizem o8o2ol         -            -      11,824.352    7,249-151 11,824.352    7,249.151        247 Elektrot.TOZD
Elpis                     o9ol31         -                               -            666.497                 -            666.497          29
Ljublo-krooačn.  o9ol5o         -                                -              44.267                 -              44.267            5
Kom.p.TOZDdimnikioo39o         -            -             229-3o?        598.2o4        229-3_o7        598.2o4          93
Agens   oro.iekt       Ilo4o?           _______-______126.343          Io4.145          126.345          104.145            ly____________
sECPao                                ^o.  46o 66o.o^7 22.788.516 29.165.955 22.818.976 29.825.992    2.025
gospodarstva Slovendije. Za odpravo vzrokov izgub pred-lagajo vse TOZD ddstribucije kot tudi organizacaja, poleg vsestranskega varčevanja in pravočasnega opravljanja in-kasa električne energije predvsem:
— da se Etektrogospodarstvo in tudi disfcribticija op-rostijo plačevanja posojila za gospodarsko nezadostno raz-vite republike in pokrajine
—  da se sklene samoupraivnl sporaziun v okvtru ISE med  TOZD  Gospodarstva  in  TOZD   Elektrogospodarstva za kritje izpadlega dohodka,
—  da se odobrljo tarlfe električne energije, ki bodo elektrogospodaistvu omoeočile normaino poslovanje v le-tu 1978.
DES  Podjetje  za  dlstribucijo  električne  energije  TOZD Elektro  Ljubljana  okoUca (010105)
¦   Izguba zaradi  nedoseženega  dohodka      6,952.351  din
Organizacija je imela izgubo zaradi nedoseženega do-hodka že po periodičnem obrafiunu za prvo polletje letos v višini 6,758.094 din. Izguba se je v fcretjenn trimesedju Se povečala za 194.257 din ali za 2,8 %.
Delež TOZD Elektro Ljubljana okolica na skupnem prihodku elektrogospodarstva Slovenije, naj bi znašal ¦ po osnovah in merilih samoupravnih sporazumov v ob-dobju januar — september 73.385.990 din. Vendar je bdJo realizirano le 63,705,554 din ali 86,8 % višine nonniranih stroškov In normiranega1 dohodka. Pritnanjkljaj j« tako znašal 9,680.436 din.
Poprečno prodajno ceno elektridne energije bl bilo po navedbi organizacije potrebno porodati za 23,5% da bi biii pokriti planirani stroški ta dohodek elektrogospo-darstva Slovenije.
Nadalje organizacija v svojem programu za odpra-vo vzrokov izgube v TOZD predlaga, da se elektrogospo-darstvo Slovenije tako dolgo oprosti plafievanja posojlla - za gospodarsko nezadostno razvtfte republike in pokraji-ne, dokler se ne bi zagotovila z novo tarifo električne energije vsaj enostavna reprodukaija edektrc^ospodarstva Slovenije.
TOZD Elektro Lj.ubljana okolica itna tudi del amor-tizacije namenjene za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergije za obdobje 1976 do 1980 neangažiran in ga zato lahko uporabi kot rezervo za sanacijo TOZD.
Technacommerce (079324)
Izguba   zaradi   nedoseženega   dohodka   1^11.923   din
Izguba pra organizaciji ]e predvsem posledica zmanj-šanje marže v tretjem trimesečju letos. Odlok o načinu oblikovanja cen za blago iz uvoza je začel veljati 2/7 letos. Organizacija se v notranjem ta-govskem podjetju bavi pretežno s prodajo blaga preko skladišč z uporabo dopustnih višin marž za prodajo na debelo. Te marže so se do julija letos oblikovale poprečno v višini 5 % do 7 %, kar je organizaciji zagotavljajo prihodek, ki je za-doščai za pokritje vseh stroškov, osebnlh dohodkov in akumulaoije. Ker pretežni del artiklov, kl jih organlza-eija plasira na tržiSče, podleže omejitvi marž, ki se gib-ljeno v viSini 3 % do 4 %, je izpad zaradi zmanjšanja marž za približno 1,470.000.— dtn v tretjem trimesečju glavni vzrok izgube.
Za saniranje Izgube je organizacija sprejela določene ukrepe, ki jih tudi že izvaja, kot zmanjšanje stroškov poslovanja, povečanje pribodka po posameznih enotah, ustreznejše nagrajevanje tn povečan/e učinkov dela na posameznih delovnih mestih. Organizacija predvideva, da bo do kcmca letošnjega leta uspela izgubo v celoti pokri-ti.
Po podatkih iz periodiičnega obraduna je organizacija za 16 % presegla dogovorjeno višino sredstev za osebne dohodke. Poprefinl izplačani mesečni neto osebni doho-dek na delavca je znašal 5.421 din in je bO za 33 % višji kot v enakem obdobju lani.
Marketing (070250)
Izguba zaradl nedoseženega dohodka
997.192 dln
25
Otrganizacija je imela izgubo že po periodičnem ob-računu za prvo polletje v viSini 425.286 din. V tretjem trimesečju  se je  izguba več  kot  podvojila  (indeks  234).
Vzrok izgube je po navedbi organizacije pomanjka-nje izdelkov, ki jih prodaja na slovenskem tržišču in to predvsem konzervirane hrane v prvih mesecih. letos. Ne-kateri poslovni partnerji, kot HINS-a, Npvi Sad, Jugo-6lavi]a Ck>mmerce, Trgoprogres, Planika, Kobarid ter PKV Vršac so odpovedali pogodbe, zaradd zmanjšanja uvoza pri UPI Sarajevo pa se je zmanjšal promet tudi s to organizacijo. Organizacija ima glede na manjSi obseg poslov tudi problem z odvečno delovno sdlo.
Organizacija je že začela izvajati ukrepe, kl naj W tagotovili uspešno poslovanje v zadnjem trimesečju le-ta in v naslednjem letu. Tako si je zagotovila blago iz letošnje proizvodnje od tovarn, ki jih zastopa, zmanjšala Stevilo zaposlenih, prodala paviljom na zagrebškem vele-sejmu in oddala odvečne prostore na Cankarjevi cesti. Organizacija se tudi namerava združiti s svojim poslov-nim partnerjem PoOjoprivrednim kombdnatom Beograd. Po  navedbi  organizacije je  integracija v zaključni fassi.
Organizacija je kljub neuspešnemu poslovanju v le-to&njem letu povečala osebne dohodke zaposlenih. Po-prečni mesečni izplačani neto osebni dohodek na delavca je znašal 6.168 din in je bil za 29 % večji kot v enakem obdobju lani.
Blovenljales TOZD Uvoz, Izvoz, zastopstva in konsignacija (070330)
Izguba  zaradi nedoseženega  dohodka      7,271.410  din
Organizaoija je imela izgubo že po periodidnem oti-
tafiunu za prvo polletje v višini 15,041.616 din, od tega je
MKipadlo 7,540.022 dln na izgubo pn  substanci.  Izguba se
™e v tretjem trimesečju zmanjšala za več kot polovico, kar
je po  navedbi organizacije posledica ukrepov za  sanaci-
jo poslovanja. Do konca leta predvideva organizacija, da
bo ustvarila toliko  dohodka, da bo  izguba v celoti po-
krita.
Organizacija je v devetih mesecih letos ustvarila 900,768.233 din celotnega prihodka, kar je za 93 % ved kot v enakem obdobju lani. Kljub visokem porastu realiza-cije, doseženi dohodek, zaradi relativno višjdh stroškov poslavanja, ni zadoščal za kritje vseh obveznosti iz do-hodka in čistega dohodka. Doseženi dohodek je letos v višini 4,665.634 din dosegel komaj četrtino lanskega. Eko-nomičnost poslovanja se je namreC v letošnjem letu moč-no poslabSala, saj je bilo na 100 din porabljenih sred-stev ustvarjeno 100,5 din celotnega prihodka (lani 104,1 din).
Vzrok neuspeSnosti poslovanja v letošnjem letu je po navedbi organizacije predvsem slaba prodaja na tujih tržiščih, zaradi nekonkurenčnosti izdelkov, minimalna iz-vozna stimulacija, in nizka marža pri uvozu ob vlsokih stroških uvoza. V nemajhni meri pa tudi prenos nepo-ravnanih obveznosti iz preteklega leta. Organjzacija jepo podatkih iz periodičnega obračuna za devet mesecev le-tos za 141 % presegla dogovorjeno višino sredstev za oseb-ne dohodke. Poprečni mesedni izplačani neto osebni do-hodki na delavca so znašali 5.752 din in so bili za 12 %. TiSji kot v enakem obdobju Isni.
Kompas TOZD Inozemskl turizem (080201)
Izguba zaradi nedoseženega dohodka        7,249.151 din
Organizacija posluje z izgubo že vse letošnje leto. Tako je znašala izguba v prvem trimesečju letos 7,153.250 dtn, po poUetijem obračunu je dosegla višino 15,290.322 din, od tega je odpadlo na izgubo prl substanci 4,561.716 din. izgu-ba v tretjem trimesedju se je sioer zmanjšala za polovico, vendar je še vedno visoka, saj je glavna sezona že minila in bl dosežena realizacija in dohodek že moral pokriti Itroške nesezionskih mesecev.
Po navedbi organizacije je predsezonska iagiuba iz leta t leto večja in jo organizacija uspeva pokriti šele z obra-Cuni iz sezonskih mesecev, to je ofetobra in noveinbra.
Glede na dtiseg sklcojenih pogodb Je bHa turistična sezana za organizadjo v Letošnjem letu slaba. Priliv go-stov je bil manjši in s tem tudi realizacija in dohodek, medtem ko so stroški poslovanja v glavnem ostall isti. Organdzacdja je v devetiii mesecih letos dosegla za 12 od-stotkov nižjd celotni prihodek kot v enakem obdobju lanl.
Organizacija je sioer uspela zmanjšati stroške poslo-vanja ter povečati produktivnost, vendar dohodek orga-nizacije močno obremenjujejo obresti za kredite. Zaradl sezonskega značaja poslovanja organizacija uporablja v prvi polovici leta drage izvozne kredite. Obresti za ome-njene kredite so bile v letošnjem obdobju, zaradl večjega obsega kreditov, za 25 odstotkav viSje. Zaradi kasnitve izvozne stimulaclje tudl od 5 do 6 mesecev se organizacija poslužuje kreditov po obieajnd ll-odstotni obrestni meri.
Organizacija je presegla dogovorjeno vištno sredstev za osebne dohodke za 35 odstotkov. Poprečni izplačani neto osebnd dohodek na delavca je znašal v devetih mese-cih letos 5.229 din in je bil za 12 odstotkov višji kot v ena-kem obdobju land.
Delltev družbenega proizvoda, dohodka ln čistega do. hodka
Bazdeljeni družbeni proizvod gospodarstva občine zna-ša 6,873.320 tisoč dtn. V primerjavi z enakim obdobjem land je za 1,878.284 tisoč din ali za 38 odstotkov večji. Poleg visok^a porasta razdeljenega drnžbenega proizvoda gos-pcxJarstva v letošnjem obdobju je pomembna kvalitatdvna sprememba v smeri povečanja deleža, ki pripada organi. zacijain združenega dela. Pri tem je potrebno opozoriti," da se je v tretjem kvartaJu, še bolj pa se bo do konca leta, pozitdvni obrafiunski učinek zmanjševal. Tako je ob polletju delež organizacij združenega dela v družbenem proizvodu znaSal še 713 odstotka in je bil za 1,6 struk-tume točke večji kot v ©nakem obdobju lani. Po devet-mesečnem obračunu zmaSa delež organizacij združenega dela 70,9 odstotka all za 0,8 strukturne točke več kot v devetih mesecih lani. Zato lahko prifiakujemo po zakljuC-nem radunu za leto 1977 že manj ugodno delitev družbe-nega prolzvoda.
I__IX.     I.—IX.        IND     Straktura
1976           lffH                I.—IX.      I.—IX. _________________________Znesek     Znesek_________1976          1977
Dražbeni  proizvod          4.995,036       6,873319      137       100,0       100,0
—  del 7A sploiine
in skupne družbenc
putrebe in del za
druge namene             1,493.111       2,003.016       134        29,9        29,1
—  del zs OZD                 3,501.924       4,870.303       139        704        70,9
Delitev družbenega proizvoda po posameznih področjib gospodarstva je razvidna iz tabele 13.
Tab»la 13: Delitev druibenega prpizvoda
I  I. - HC.1976   I. I. - IX.1977
Bel J)P, Del 1)P, L»l DP,     Del Dl",
V o d P o 5 i •           ki r.e   ki pri- ki ne        ki pri-
pripada pada OZD pripada    pada OZU
_____________^^^_ 021)_____________ OZD_____________
Industrij*                  27,8    72,2   30,1             69,9
KmetiJstTO in ritiStvo      28,3   71,7   29,5             70,5
GrsdbeniStvo               29,*    ?0,6   29,0            71,0
Promet in ivez«            28,9    71,1   24,7             75,3
TrBOvina                    51,9    68,1   30,3             69,7
GostinBtvo in turizem    ¦   28,4    71,6   28,0             72,0
Obrt in oeebna storitva      26,0    74,0   26,2             73,8
Etaniv.-konunal.dejav.        30,8    69,2   30,4             69,6
f'inanž,.t«hn.in noal.stor._____?7.0    73.0   28.7             71.3
EIOJPAJ GOSPODAHSTVO                           29,9           ?0,l         29,1             70,9
Udeležba deleža OZD v družbenem prpUvodu se glblje od 69,6 odstotka v stanovanjsko komnnalni dejavnosti do 75,3 odstotka v področju prometa in zvez.                            '.
Razdeljenl dohodek po namenu je v devetih mesecih j letos znašal 6,129.933 tisoč din. Višina razdeljenega dohodka '. je nižja od ustvarjenega zaradl zmanjšanja dobx>dka med , letam (za kritje izgub drugih TOZD).
26
Deffiev dohod&a po nainenu Je potekala tafcole:
I.—IX.                   I.—IX.
1916        Strnk.    1977          Stnik.           IND __________________Znfsek______tur»   Zneaek         tur»_________
Del x» skupne
In sulosne družbene
potrcbr                              385.033        9,1        «29.832        103        163
Del ia druge namenc 288.237        6,8 345.355 5,8 119 Davkl in prispevkl
lz   OL>                                   819.821       193      1,027.841         16,8         125
Del n OZD 2,747.173      613 4,126.915 674 150 SKUPNO
razdeljenl dohodek       4,240.285     100,0     «,129.933       100,0        145
Največji porast je zapažan pri delu dohodka za skupne in splošne družbene potrebe (63 odstotkov). Tak porast je povzro&l, da se je udeležba tega deleža v dohodku po-večala za 1,2 struktume točke. Gibanje dela dohodka, na-menjenega za skupne in splošne potrebe Je usklajeno z gibanjem ustvarjenega dohodka  gospodaxstva.
Davki in prispevki iz osebnih dohodkov se gfbljejo v skladu z vižino neto osebnih dohodkov, katerih delež v stnikturi dohodka se Je zmanjSaJ, kar je povzročilo tudi zmanjšainje deleža davkov in prispevkov v razdeljenem dohodku za 2,5 strukturne točke.
Po pakritju vseh splošnih, skupnih in druglh potreb družbe je ostal fcisti dohodek. S čistim dohodkcan razpo-lagajo delavoi v združenem delu in ga delijo v sfcladu s svojlmi samoupravnimi akti za osebne dohodke in skupno porabo ter za razvoj in razširitev materialne osnove dela kot tudl za lormiranje in obnavljanje rezerv.
V devetih mesecih letos je znašal razdeljend čisti doho-dek gospodarstva občine 4,985.861 tisoč din in ]e bil v pri-merjavi z enakim obdobjem lani večji za 40 odstotkov.
Gibanje čistega dohodka po posameznlh področjih gos-podarstva kot tudi realizacija planirane vlšine je razvldna iz tabele 14.
T»b«l* 14;  Glbanja čl«teqa aonodfca_____________________________
[      I.   - IX. 1976    |      I.  - I.;.iq77~[        \% iivi^
Fod^oS 3  e      Znesek v    btruk- TnešeKv    Struk-  IKD Sitve COO din      tura      000 din      tura            plana
Industrija                 488.787   13,7       658.710   15,2    1J5      99
Kmotijstvo in
ribiltvo                       7.813      0,2           9.786     0,2    125      99
GrsdbeniStvo              339.03*      9,5       435.*9«      8,7    128    107
Promet in ivezo         «18.229    11,7       «85.137     9,7    116    101  ¦
»rgoirin»                 1,536.825   »3,1    2,297.998    46,1    150    112
Goatinatvo ia
turizem                     240.021      6,7        292.093      5,7   122    117
Obrt in osetne
»toritvo                     94.393      2,7       126.591      2,5   13*    119
Stiuiov.-koraun.
dojavnost                  100.197      2,8        187.4-90     3,8    187      99
Jfjnanč.tehn.in
poslovne BluiSiie         342.178      9,6         492.562       9,9    144     121
• OBSK°UAPSIVJ          3,566.880 100,0    4,985.861100,0    140    109
V primerjavi z devetmesefinim obdobjem lanl je opa-2en visok porast čistega dohodka vendar ne v vseh pod-ročjih gospodarstva. Tako se je relattroo najmanj povečal v področju prometa in zvez, za 16 odstotkov, najbolj pa v trgovini, za polovico. Odstotek povečanja čistega dohodlca v stanovanjsko komunalni dejavnosti ža 87 odstotkov ni reaien, ker imajo v tem področju tri organizacije podatke le za letošnje obdobje. Brez njih bi znašal odstot43ik pove-čanja 6istega dohodka v področju le 42 odstotkov.
Pri oceni gibanja čistega dohodka v primerjavl s pre-teklim obdobjem moramo prav tako kot pri dohodku upo-Stevatd doloCene dejavnike, kl so vplivali na stopnjo rasti čistega dohodka letos.
Planirana višina Sistega dohodka je bila v poprečju presežena za 9 odstotkov. Odstotek doseganja plana je bil v posameznih področjih zelo različen. Tako planirana viSina nl bila dosežena v industriji, kmetijstvu tn ribištvu ta stanovanjsko koimmalni dejavnosti (tndeks 99). Močno pa Je bila presežena v obrti, gostinstvu ln turlzmu tn trgo-vlnl, za 19 odstotkov, 17 odstotkov in 12 odstotkov.
Visok porast čdstega dohodka kot rezultata dejanskegt povečanja poslovnih rezultatov kot tudi drugih vplivov, j« pov2at)6il doloeene spremembe v stxukturi razdelitve čiste-ga dohodka. Udeležba aredstev, namenjaiih za razSiriter ta izboljšanje materialne osnove dela v razdeljenem tt-stem dohodku se je povečala od 12,4 odstotka lanl na 19,1 odstotka letos. Nasprotno temu se je delež sredstev za osebno in skupno porabo v razdeljenem čistem dohodku zmanjšal za 7,7 struktume točke in znaša 77,8 odstotka čistega dohodka.
Ob poUetju je bil delež sredstev za razširitev In izbolj-šanje materiatae osnove dela v čistem dohodku za 2,1 stnikturne točke večji (2W odstotka).
Delltev člstega dohodka prlkazuje tabela 15.
Tabela 15:  Delitev flistega dohodka
I.   -  IX.1976         I.  -  li.1V/7        jjjj,
L 1 s n a n t                       Znosek v    Struk- Zn««ek v    Struk-
000 din      tura      000 din      tura
Cisti dohodek                       3,566.880 100,0    4,985-861 100,0    140
-  del za osebno i&
skupno porabo                   3,050.798    85,5    3,877.13*   77,8    127
- del za razširitev in izboljžanje material.
osnove dela                               «43.171 12,4   950.929 19,1 214
- del ik sredstva rezerv    72.911  2,1   157.798  3.1 , 216
Od sredstev, ki so jih iz čistega dohodka namenlll za osebno in skupno porabo, so bila sredstva za osebne do hodke v znesku 3,522.163 tisoč din za 25 odstotkov višja In dosegla planirano viSiino z 99,4 odstotka. Sredstva, na-menjena za skupno porabo delavcev v organizacijah zdru. ženega dela pa so se v primerjavi s preteklim obdobjein pOTedala za polovico ta znašala 354.971 tisoč din.
Sredstva za skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela so bila porabljena za:
I.—IX..
1976 Znesek
Struk-tur»
I.—IX..
1977     Struk.
IND
Znesek
turm
—  stanovanjsko Iz^radnjo
—  prispevck stanovsnjski SIS
—  za svobodno menjavo dcl»
—  ta ostaJe namene Skupaj
137.817 1.137
75« 96.977
58,2 0,5
0,3 41,0
168.843 1.800
2.042 183.186
47,« 0,5
0,6 51,3
236.673       100.0        354.971       100,0
US 187
270 187 150
Sredstva, namenjena za razSlritev ln razvoj materialna osnove dela zavzemajo letos 19,1 odstotka razdeljenega čistega dohodka. Udeležba teh sredstev v razdeljenem či. stem dohodku se je v primerjavi z enaklm obdobjem lanl povečala v vseh področjih gospodarstva z izjemo področja prometa ta zvez. 2elezniSkl promet namrefi v letošnjem obdobju, razen obveznega posojila skladu tederacije za kre-ditiranje hitrejšega razvoja, ntma sredstev za razširltev in razvoj materialne osnove dela.
V posameznih področjih gospodarstva je udeležba teh sredstev v 6istem dohodku zelo različna, od 5 odstotkov v področju prometa in zvez do 25,2 odstotka v področju finančne tehndtoe in poslovne storitve. Vlšje deleie kot znaša poprečno v gospodarstvu so namenile za razSiritev in razvo] materiatne osnove dela le organlzacije v področju finančne tehnične in poslovue storitve (25^ odstotka), obr-ti (24 odstotkov) in trgovinl (23 odstotkov).
Sredstva za razširitev in razvoj materlalne osnove dela prikazuje tabela 16.
rabela 16i Sredstva za razSlrltav ln raivoj nuterialne osnov« dela I       ~                         1   I.-If.   1976        I    I.-I.t.   1977      1 ,„-
000 din    tura      OCC din    tura
J^oslovni »Itlad . 310.9>6 70,2    74J.240 78,4 239 Za ir.bolo?>anje materisl.
osnove dela                                     9.905        2,2     15.643        1,6    157
Za posojilo r«d*r»cije 119.021 26,9    177.421 18,7 1*9 Zn posojilo po prsdpis.
Dl*_____________________3.308       0,7     12.623       1,3    581
S K U P A J                                      443.171     100,0    950.929    100,0    214
27
TTspeSnost poslovanja gospodarstva Je najbolj vMma v povečanih sredstvih akumulaeije. Sredstva akunralacije gospodarstva so za 120 odstotkov vi&ja kot v vzporednem obdobju lani in znaSajo 1,137.039 tisoč dln. Planirana višina je blla presežena za 2 odstotka.
Stopnjo akumulativnosti po posameznih področjih gos-podarstva prikazuje tabela 17.
abala 17; Stopnja akuniulatlvnostl po posameznlh  codroMth
Stopnja interne akumulativnosti        In d e ksi
ro4roXj.             _dLh«Uca----------------Utwy -8-     »     6
I-I*. I-IX. I-IX. I-IjC. I-Ia.   i-ix.    T  7  5
1976 1977 1976 1977 1976    1977,   _______
""  1     2    3    4    ?         o
Industrija     11,7 18,9 9,7 1*,1  1.8      3,1    163 1*5 172 Imctijstvo in
ribištvo      18,* 21,6 16,* 18,8  4,5      5,9    117 115 151
GradbeniStvo    9,1 16,2 9,4 13,7  2,0      3,8    178 146 190
Promet ln zvezi  9,7  7,8 15,9  5,'8  0,9'     0,7      80 42 78
Irgovina      16,3 23,113,0 20,7  1,9      3>9    172 159 205 Gontinstvo la
turizem       13,3 17,* 12,1 15,0  2,7      4.3    131 12* 159
Cbrt in osefcne
storitve      19,4 26,8 17,6 22,7 10,6    15,9    138 129 150
Etanov.-konu
dejavnost     10,6 13,0 9,3 10,9  1,6      1,4    1?3 117 68
/in*mč. ,tehn«
in poslovna                                                                                  .¦& LU*:-
storitve   ... 21,5 28,7 19,1 2»,2  5,2      8,7    ^3, lg? 167
KCAn3OT0QSP0-       14,4   22,7 12,8   17,5     2,0     3,'5 ' 1*> 137 175
Osebnl dobodki
Višina sredstev iz čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke in skupno parabo delavcev v organizacijah združenega dela je po periodičnih obračunih za devet me-secev znašala 3,877.134 tisoc din in je bila za 27 odstotkov višja kot v enakem obdobju lani. Pri tem so se sredstva za osebne dohodke povečala za 25 odstotkov in dosegla višino 3,522.163 tisoč din, sredsfcva skupne porabe pa so bila v višind 354.971 tisoč din za polovico vilja kot v ena-kem obdobju lani. Planirana višina sredstev za osebne dohodke je bila skoraj v celoti realizarana (99,4 odstotka).
Poprednl iz placani neto osebni dohodki na delavca so v devetih meseoiii letos znašali 5,112 din in so bili za 973 din ali za 18 odstotkov višji. Zivljenjski stroški so se v primerjavi z lanskim obdobjem povečali za 13,9 odstotka. Iz tega sledt, da so reaJni osebni dohodki zaposlenih v porasbu.
Poprečmi izpla&uni neto osebni dohodki na delavca so se povečali hitreje kot življenjski stroški v vseh področjih gospodarstva, če izvzamemo stanovanjsko komunalno de-javnost, kjer podafcki v komunalni dejavnosti niso povsem primerljivi. Vzporedno s porastam življenjsklli stroškov pa 60 se povečali poprečru izplačani neto osebiii dohodki v gostinstvu in turizmu (indeks 114).
Višje poprečne neto osebne dohodke kot poprečno v gospodarstvu imajo delavci zaposleni v podroCju prometa in zvez (5.131 din), trgovini (5.269 din), najbolj pa odsto-pajo od poprečja osebni dohodki zaposlenih v področju finančno tehnidne in poslovne storitve (7.082 dm).
Sredstva za osebne flnhoUhe in skupno porabo prlka-ruje tabela 18.
frabela 18:  Sredstva ta oaebne dohodfce ln alcupno jorabo     ________
Osebni dohod-         J3 mesečni ki in sred.      jKI) neto 0D na    IN0
P o d p o č 1 •                              skup.porabe              deUve«' .ruufocj«                              na rlelavca                 l-li.  l-II. l.-ii. i.-lit.           19?6    1977' ___________________;_________1976      1977___________________
Industrija                                55.620 67.J69 1?1 4.0^6 4.855 120
Knoti^stvo inribištvo             65.085 77.399 125 ".ao* 5.076 121
Gradbenlštvo                             5t.44O 63.279 116 5.937 4.588 117
Promet  in zveze                        61.486 72.922 119 4.584 5.131  117
Trgovina                                   59.476 71.343 120 4.242  5.269 124
Gostinstvo in turizenr              55.753 64.416 116 5.805 4.547 114
Obrt in osebne storitve           56.541 68.001 120 5.978 4.754 120 Stanov.-lcomunal.deoav. • 59.028 45.841 74 4.379 3.126 71 Jfinalič.tehnič.in poslov.
storitve                                  75.914 95.771  126 5i54l 7.082 128'
SKUPAJ GOSFODARSTVO          .         60.115 71.459|ll9 4..319 5tXiZ 118
Z najnenom, da bo družbeno poMtifina skupnost obfil-ne spremljala iavajanje določb Eesolucije o politikl izva-janja družbenega plana SRS za leto 1977, na področju razporejanja dohodka na sredstva za osebne dohodke in akumulacijo organizactj združenega dela iz gospodarstva, smo tudi po podatkih iz periodičnega obraduna za devet mesecev posamezne organteacije, ki niso razporejale doho dek in sredstva za osebne dohodke v skladu z dogovorje-nimi merill, posebej imenovald.
Skupnd tabelaimi pregled za vsc organizacije združe-nega dela lz gospodarstva na območju obdine je podan v tabelamem delu analize.
Od skupno 318 organizacij združenega dela, ki so pred-ložlle periodični obračun, j« 47 organizacij ali 14,8 odstot-ka vseh Izločilo za osebne dohodke vefi sredstev, kot jo znašala po samoupravnih sporazumih dogovorjena vaSina sredstev za osebne dohodke. Med njimi je 8 organizacij z izgubo (i).
Organizacije združenega dela, ki so z razporejeniml sredstvi za osebne dobodke presegle dogovorjena sredstva za osebne dohodke po samoupravnih sporazumih:
TOZD — OZD
% doseganja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.
27. 28. 29. 30. 31.
*32. 33. 34. 35.
36. 37. 38. 39.
40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47.
Cantal TOZD Prcrizvodnja                                             146
Iskra TOZD Tav. baterij ZmaJ                                    113
Gost. podj. Ljub. TOZD Pekarna In slašč.                107
Mercator TOZD Tov. mesnih izdelkov                     1 124
Medex import-export                                                      104^,
Mladinska knjiga Skupne službe                                 149
Atelje za zlatarstvo                                                         102
Kmetijski zavod                                                              110
GP Tehnika DS Skupne službe                                    1OT
SGP Slovenija ceste DS                                                104
Cestno podjetje Lj. TOZD Mehanizacije                     105
Podjetje za PTT promet TOZD PTT LJ.                    10T
2ito TOZD Maloprodaja                                                104:
Modna konfekc. Krim TOZD Trgovina                       109 tndustrija usnja Vrhnika TOZD Maloprodajna
mreža                                                                       107
Veletrgovina kuriTOprodaja                                      124
Steklo  TOZD  Maloprodaja                                    i ldO
Posrednik                                                               i 103
Trgovsko  podjetje »Kolesar«                                    179
Etaona — Proizvodno in turistično podjetje             101
Iskra Cornmerce — DSSS                                       200
AgrotehiMka TOZD Agromeihanizacija                        10fI
Teclmacommerce export-import                             i 116
ITJV — TOZD Usnje plast                                           102
Sloverrija šport                                                                109 Dam trg. izvozno podj. za umetno ln
domačo obrt                                                                    105
Trgovsko podjetje »Gasilska oprema«                         104
ONPZ mizarjev in sorodnih strok                               110
Trg. podj. na debelo in drobno Volan                        131
Mercator TOZD Golovec                                          101 Slovenljales TOZD izvoz-uvoz
zastopstvo in konsignacije                                     1 241
Interexport — Pillala Ljubljana                              103
Steklo TOZD Zunanja trgovima                              1 120
Kotex-Tobus exporWmport                                       104
PoSitndška skupnost ZP Iskra KranJ                        183
Gost. podj. Ljub. TOZD Dom gost. delavcev           114
Ribja restavracija Operna klet                              1 121
Zdtus Podjetje za zastop. inozemskih twdS             107
Kroj                                                                         108
Tovarna J. Kerenčič TOZD Optika                          107
Komunalno podjetje TOZD Rast                             103
KomunaliK) podjetje TOZD Mmnikarstvo              1 117
Mercator TOZD Hladilnica                                      107
Intertrade TOZD Trgovina                                           119?
Projekt — Podjetje za projektJramJe                           108.
Urbandstični zavod — Projektivnl atelje                     106.
Slovenlja projeikt — Podjetje za projektiranje           103
28
Stopnja rasti razporejenih sredster za oeebne dohodke in skupno porabo je bila pri 84 organozacijah ali 26,4 od-stotka vseh, višja od stopnje rastd doseženega družbenega praizvoda.
Organizacije združenega dela, ki so dosegle viAjo stop-njo rasM razporejenih sredstev za osebne dohodke in skup-no porabo od stopnje rasti doseženega bruto dohodka:
Stopnja  nurti   (IND)
I1! $
" tf    TOZD — OZD
1.  DES TOZD Elektro Lj. okolica                           84       104
2.  DES TOZD Elektro Lj. mesto                             109       H2
3.  ZP distribucija elek. ener. Slek. LJ.               104       134
4.  ZP Slovenske železame                                        93       136
5.  Zlafcarna Celje TOZD Aurodent                           85       114
6.  Kom. pod. Lj. TOZD Komunalne opreme       132       145
7.  Jskra ZP Elektro kovin. industrlja                    117       125
8.  Kartonažna tovama DSSS                                   123       124
9.  Elitna  konfekcija  »Novost«                                107       118
10.  Gost. podjetje Lj. TOZD Pekarna
m slaš6ičarna                                                         110       125
11.  Mladinska knjiga skupne službe                         129       135
12.  Atelje za zlatarstvo                                               95       122
13.  Kmetijskl zavod                                                     112       118
14.  ZGP Giposs skupne službe                                 130       132
15.  Tegrad                                                         >           138       143
16.  Slikoplesk — Termo plast                                  101       118
17.  Združeno železniško transportno podj.             122       123
18.  Viator TOZD Taksi                                               111       116
19.  Podj. za PTT promet TOZD PTT LJ.               94       122
20.  Manufaktura                                                           109       120
21.  Veletrgovina Kurivoprodaja                                  94       126
22.  Slovenijales Trgovina — združena sredstva   129       130
23.  Steklo TOZD Maloprodaja                                   107       110
24.  Cankarjeva založba TOZD Trgovina                  115       129
25.  Emona TOZD Kmetijska kooperacija              105       118
26.  Posrednik                                                                 82       109
27.  Sadjar in vrtnar                                                    101       103
28.  Trgovsko  podjetje  »Kolesar«                             163       184
29.  Kmetijsko poslovno združenje                            114       120
30.  Sadje zelenjava                                   '                 101       119
31.  Agrokombinat Tikveš TOZD Ljubljana            100       108
32.  Emona-Proizv. trg. in turistič. podj.                  88       108
33.  Elektro nabava                                                      120       131
34.  Technaoommerce Expart-impart                          99       124
35.  Kovinotehna PE Opremotehna                           11«       136
36.  Vetproniet                                             .                101       120
37.  IUV TOZD Usnje plast                                        117       150
38.  Steklo DSSS                                                          109       115
39.  Gostinsko poslovno združenje                             134       148
40.  Coreal — trgovsko podjetje                                106       107
41.  Konus Sl. Konjice — Blagovna hiSa                   105       125
42.  Agrotehnika DSSS                                                 133       144
43.  Gruda export-import DSSS                                 143       151
44.  SJovenijales TOZD izvoz, uvoz,
zastopstva  in  konsignacije                                   26       108
45.  Konim                                                      .              72       148
46.  Koteks-Tobus ejrport-import            '"'               147       161
47.  Industria import TOZD Zun. in notr. trg.      127       132
48.  GP Turist TOZD MoteJ
Turist Grosuplje                         ,                         128       133
49.  Hatel Lev                                .      ,                    112       117
50.  Emona TOZD Hotel Slon                                    117       120
51.  Kompas TOZD Hatel Ljubljana                          99       108
52.  Zavod za poditniška letovanja Lj.-Center          123       125
53.  Gost. podjetje Lj. TOZD dom gost. del.            198       226
54.  Gostlnsko podjetje Slavija                                   122       125
55.  Ribja restavracija »Operna klet«             -           65       102
56.  Gost. podj. U- TOZ3D Ljudska kuhinja
57.  Gost. podjetje Ljubljana DSSS
58.  Gost. podjetje Istra
59.  LB  PočitniSkl domovl
60.  Tivoll Kavama slaščičama
61.  Emona TOZD Turistična agencija Globtour
62.  Kompas skupne službe
63.  Birotehnik
64.  Elektrotehna TOZD Slpis
65.  Contal TOZD Cibes servis
66.  Ljubljanska krojačnica
67.  Kroj
68.  Proizvodru obrati Golovec
69.  Brivsko-friaersko podjetje
70.  Petrol TOZD Zemeljski  plin
71.  Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena tn ceste
72.  PZ Komunalnlh organizacij Slovenije
73.  ZZTP-Spedicije
74.  Intertrade TOZD DS finančnih služb
75.  Intertrade TOZD DS skupnih služb
76.  Klinična Center tOZD Medico inženiring
77.  GP Tehnika TOZD Projektivni biro
78.  Agens poslomi Inžeiiiring
79.  Splošni projektivni blro
80.  Ljubljanški investicijski zavod
81.  Mercator obratna enota Investa
82.  Studio, agencija za ekonomsko propagando
83.  Iskra Caop P. O.
84.  Metalka DSSS
Od skupno 18 organlzaclj, ki so Imele Izffiibo, je kar 16 organizacij v letošnjem 9-mesečnem obdobju povedalo osebne   dohodke.   Te   organizacije   prikanije   tabela   19.
83       101
136       141
96       112
100       109
117        122 135       151
92        109
102       106
83        108
89       91
63        94
122       126
118       120 120       122
96        136
130       131
146       180
112       114
150       160
127        135
123        128 89       101
106        110
128        130
107        108 120       126
97        137 139       144 143       151
7.    Sifr« '"  noati
Ibc TOZD
Izguba (t dtn)
PopreS.meeeS. Jieti izplaS. oeeb.dohodek din           IHD
1.     0I0I05 El«ktro tjubljan« okolica      6.952.351       5.476       123
2.     olole>5 Elefctro Ljubljana mesto         I.ol3.583       5.o56       119
3.     ol3o42 Mercator TOZD Tovar.meo.izid.    329.322       4.5o2       129 *.    060602 Vi«tor TOZD I»kai                           677.550       4.53o       117 5.    o7ol26 St«klo TOZD Maloprodaja             310.433       5.295       H9
o7ol29 Poarednik                                        705.926       4.662       12o
7.     o7o213 AgrokoBbinat Tikvei TOZD LJ.    995.473       3.584       114
8.     o7o224 TcctmaconnercB eatport-importl.211.924       5.421       133
9.     o?o25o Harketing       •                                997-193       6.168       129
10.   o7o32o Slovonijales T0ZD uvos.iivoz,
»•atopBtvo in konaignacije    7.271-41o       5.752       112
11.   080I12 Koapaa TOZD Hotel Ljubljana     442.079       3.953       1<>9
12*  o8o2ol Koapaa TOZD Inozemeki tu-
rl»«»                                            7.249.151       5.226       112
13.   o9ol31 Elaktrotehna T0ZB Elpia             666.497       5.545       171
14.   o9ol5o Liubljaaaka krojačnic«                  44.267       3.631       112
15.   Ioo39o loBUn.podj.LJ.TOZD limnl-
karaCiro                                             59S.2o4       4.966       129
16.   Ilo«o2 Agansprojeltt                                      lo4.W5       8.164       134
IV. POSU)VNA SREDSTVA IN NJIHOVI VIRI
V deretih mesecih letos je gospodarstvo občine upo-rabljalo 32^49.105 tisoč dln poslovnih sredstev, ka,r je za 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so se poprefino uporabljena obratna saredstra povečala ne-kolUco hitreje, vendar počasneje kxrt celotai prihodelc gospodarstva. Racionalnost uporabe poprečnih obratoih sredstev se je tako v letošnjem obdobju malenkostno povečala.
Povprečno uporabljena poslovna sredstva prlkazuje tabela 20.
Povečanje poslovnih sredstev Taznamujemo v vseh področjih gospodarstva vendar z razli&no intenaivnostjo. Ce izvzamemo stanovanjsko komunalno dejavnost, je po-rast poslovnih sredstev z izjemo podro6ja prometa in zvea (indeks 128), manjši od poprečn^a v gospoclarstvu. Stop-
29
aja pove&mja poslovndh sredstev je bila tudl, z Izjemo gradbeništva, mnogo počasnejša cxl dinamike celotnega pribodka v vseh področjih gospodarstva.
^W» 20: Pctfjarečno uporabl}e>a pcelovna sra3stva             /T *-'C0 din/
"TT~~                      ' I.-U.1976 struk-' I.-I.I.1977 Struk-I „„
"•¦>-Ea                                ZneEek      ti.ra   .       Znes-k      tura      n'°
Poprftčno upornhl^ena
posloroa sredstva          25,157.595 100,0   52,2*9.105 100,0   128
Od tpga:
-  osnovna srod.stva            9,425.222   57,5   12.029.S25    57,3   127
-  Obratna sredstrra          15,632.571    62,5    20,219.202    62,7    l?-9
Obratna sredstva gospodarstva na dan 30. septembra tetos so zmašala 19,715.225 fcisoč din so bila za IV odstotkov ve&ja kot v istem dasu lani. Struktura pometnbnejših obratnih sredstev se je v primerjavi s stanjem lani spre-jnenlla.
Pomembnejša obratna sredstva prikazuje tabela 21.
f&bela 21i Pomembnejsa obratna aredstva       /v 000 din/
»i«»«»«  te1.?* i^-nit1!" ;sH ™
Denaraa sredstva 5,151.942 30,6 4,857.265 2*,6 95 Vrednostni papirji 801.694 «,8 976.9*6 5,0 122 Krite terjatve od kupc.   455.068  2,7  1,001.598  5,i 221
Tergatve, ki niso krite
z ir.strujnenti za zava-
rovanjs plačila                   2,475.082    14,8      2,624.110    13,3    106
lerjatve 2a avanae              1,410.021      8,4      1,175.798      6,0      83
Skupn« terjatv«                     3,515.157    20,9      4,430.568    22,5    126
Zaloge                                       6,513.152    38,7      9,079.709    46,0    159
Sfm              16,784.937 100,0 19,715.225 100.0 l^
Denarna sredstva zaostajajo za rastjo sfcupnih obrat-nih sredstev in so tudi nižja kot v septembru lani. Od Bkupnih demarnih sredstev odpade 2,219.677 tisoč oMn ali 46 odstotkov na denarna sredstva, id jih ima gospodarstvo na žiro računih. Sredstva na žiro računih gospodarstva so bila v septembru letos za 24 odstotkov nižja kot v istem času lanl in tudi za 29 odstotkov nižja kot v decem-bru 1976.
Devizna sredstva goapodarstva so v septembru letos anašala 1,751.304 fcisoč din in so bUa za 20 odstotkov vilja Icot v septembru lani. V trgovini, na katero odpade 1,377.802 tisoč din ali 79 odstotkov vseh devianih sredstev v gospodaretvu, sa se povečala za 29 odstotkov.
Skupne terjatve gospodarstva so se povedale za 26 odstotkov in povečala svojo udeležbo v skupnih obratnih sredstvih. Prl tetn se je znesek kritih terjatev od kup-cev več kot podvojil (indeks 221), znesek terjatev, kl niso krite s plačilnimi instrumenti pa se je povečal za 6 od-stotkov. Znesek terjatev za avanse je za 17 odstotkov nižji kot v septembru lani, kar kaže, da pada intenziteta pla-devanja dela in storitev vnaprej.
Zaloge kot najpomembnejša obratna sredsfcva gospo-darstva še vedno kažejo izaaaito tei«ienco naraščanja. Nji-hav delež v skupnih obratnih STedstvih gospodarstva se povečuje, stopnja njihove rastj pa presega rast celotnega prihodka gospodarstva.
Gibanje zaloge prikazuje tabela 32.
»abela 52: Glbanje jalog                                       /v 0C0 din/
Vnrta zalor                     'jO.K.1976 Struk- 30.1.4.1977 Strult-1
vrata laioB                         Znesek      tura          Zneaek      tura      Dl°
Salo^-e raateriala, droh-
neea invent.in embalaži      7°9.*51    10,9     1,"OO4.937   11,1    141
Zaloee nedovrSenih
proizvcdov                           928.CW    14,3      1,351.550   14,9    146
Zaloga gotovih izdaUcov       3.14.04S     4,8          409.231     4,5    130 Zalos« proiivodov ia
bl»3a                               4,561.593    70,0     6,313.991   69,5   138
OKUPAJ ZilOGE      '              6,513-152 100,0     9,079.709 100,0    139
Največji vpliv na povečanje skupnlh zalog gospodar-stva ima gibanje zailog prodzvodov tn blaga v trgovini. Zaloge v trgavini so se pavečate za 1,660.103 Osoč din all za 38 odstotfcov, kar predstavlja 65 odstotkov celotnega porasta zalog v gospodarstsvu.
Založeno&t trgovine s proizvodi in blagom je bila v letošnjem obdobju večja. V poprečju so zaloge proiavodov in blaga zadoščale za 42-dnevno prodajo, kar je za 1 dan. dalj kot v devetih mesecdh lani.
V industriji so se zaloge materiala, drobnega inventar-ja in embalaže povečale za 55 odstotkov. Založenost indu-strije s suiovinaini in reprodukcijskim materialom je bila glede na obseg prrazvoanje v letošnjem obdobju ugodnrj-ša, saj so v povprečju zadoščale za 74-dnevno proizvodnjo (lani za 62-dnevno).
Vrednost zalog gotovih izdelkov v industriji ni zaskrt>-ljujoča, saj so v povprečju zsadoščale lefcos kot lani le aa 14-dnevno prodajo.
Virl poslovnih sredstev na dan 30. saptembra 1977 so znašali 35,652.978 tisoč din in so bild za 18 odstotkov vBčji lcot v istem času lani.
Struktura virav poslovnih sredstev gospodarstva Je razvidna Iz tabele 23.
Tabela 23:  Strufctura glrov poslovnih aredstev ^T ^00 A^________
T7TTT~~                30.liC.1976 strukH  30.1.-:. 1977 Struk-i „,„ i
E 1 e n o n t                   ZnBaefc    tura       Znenek      tura    "'^
I. LASTHI VIRI               13,925.904   45,9   15,968.191    44,8   U5
* trajni viri                                                                   .
poalov.sred.          13,234.662   4J,6   14,917.875    41,9   115
-  združena sred.            691.242      2,3     1,050.516      2,9   152
II. Tl\JI VIHI                  16,416.781   54,1   19,6R4.787    55,2   1^0
1.  Bolgoroč.ni kred.        5,95f,.606   19,6     8,741.93*    24,5   1*7
-  r.a osnov.sred.        4,6?2.17a   15,2     6,S0J.25»    17,4   134
-  zr obrat.srsd.        1,554.454      4,4     2,538.630      7,1   190
2.  KratkoroS.krod.          3,756.976   12,4     3,426.356      9,6     91
-  za oanov.Ki-eti.             92.314      0,3           fi.O/37          -      7
-  ra ola-at.eriMl.-       3,664.662   12,1     5,420.269      9,6     93
3. Krediti za sana*
cije                                          36.977  0,1             39.045  0,1    106
4. 1'akoS« oiveze   .         6,666.223    22,0      7,477.454. 21,0    112
- za d^ne instr«
plačil                                38?.190  1,5          64(3.324  1,7    169
- do dobavitljev          3,9?6.859    15,0      3,707.706 10,4      94
- ?,a avanso                     2,357.175  7,7      5,125.424  8,9    133
skuhii vira                      50,342.685  100,0    35,652.978 100,0   118
V celoti se je struktura virov poslovnih sredstev go-spodarstva poslabšala, kar se kaže pri zmanjševanju ude-ležbe lastJiih virov poslavnih sredstev (1,1 strukturna fcočka). Gospodarstvo še nadaije finanaira tekodo repro-dukcijo z več kot' podovico (55^ odstofcka) tujiml vizi sredstev.
Struktura tujdh virov se Je aboljšala, ker se z manj-šala udeležba kratkoročnih virov in tekočih obvez. Istoča-sno pa so se povefiali dolgoročni kredltl za obratna sred-stva aa 90 odstotkov in krediti za osnovna sredstva za 34 odstotkov. Fovečanje dolgoročnih kreditov za obratna sred. stva je ugodno vplivalo na gibanje tekočih obveznosti. predvsem do dobaviteljev, ki so za 6 odsbotkov nižje kot v septembru lani.
3ft
POSLOVANJE DRU2BENIH DEJAVNOSTI
Analiza arganizacij družbenih dejavnosti zajema po-dročji izobraževanje in kultura (116 arganizaci j) in po dročje zdravstverao in socialno varstvo (46 organizacij). Vsi obvezniki Iz teh dejavnosti so pravočasno predložill periodi&ie oforačune za obdobje januar—september 1977.
Višina sredstev za finanoiranje skupnih. patreb delov-nih ljudi je odvisna od dosežanih finančnih rezultatov go-spodarstva. Pri vzporejanju nekaterih oanovnih finanfinih rezultatov organizacij iz negospodarstva s ftnantaimd re-zultati organizacij Iz gospodarstva, vidiirao, da je dinamika celotnega prUiodka negospodaretva v prirnerjavi z dina-miko dohodka In osebnih dohodkav v gospodarstvu, mno-go počasnejša.
.                                                                Indek«
T     T-5T    107«    1      T5T    1077    NeL°9P°-     GoSpo L-IX. 1976   l.-IX. 1977    ^^^^     ^^^
Celotni
p^hodek            2,709.975            3,434.587            127            133
Porabljeoa
sredstva             1,541.657            1,810.935           117            129
Dohodek             1,168.117            1,623.651            138            163
Sredstva
za osebne
dohodke             1,019.626            1,194.937            117            125
Po periodlčnih obračunlh za devet mesecev letos so organizacije družbenih dejavnosti% dosegle 3,434.587 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Planirana višdna celotnega pri-hodka je bila dosežena s 97,1 odstotka.
Pretežni del (35,2 odstotka) celotaega prihodka orgar nizacij družbenih dejavnosti je bil dosežen s svobodno menjavD dala v okviru SIS ln po njej, čeprav je stapnja povečanja tega prttiodJca počasnejša (indeks 124). Na dru-gem mestu so prihodki, doseženi s prodajo na domačem trgu, na katere odpade 22,5 odstotka ta ki so se relativno najbodj povečali (indeks 137). Pomembni pa so tudi pri-hodki, dosežani s prodajo blaga (14,2 odstotka) in prihod-ki doseženi v OZD družbendh dejavnosti od obdanov (12,4 odstotka), čeprav je njihova dinamika zelo razllčna, saj so se prvi povečali v primerjavi z lansikim obdobjem le za 11 odstotkov in drugi kar za 32 odstotkov.
Strukturo celotnega prihodlka prlkazuje tabela 24.
Tabela 24i  Struktura oclotnega prlhodka
Ti ib il t                     Znaaek T   Struk-' Zneaek r    Strulc- IHD
000 dln      tur«      000 dia      tura
Prihodki dose{eni ¦ pro-d«Jo na domaSem trgu              563.764    20,8        772.117    22,5   137
Prihodkl doeeieni ˇ okriru OZI)                               132.154     4,9       179.398     5,2   136
Pribodki doaelcni ¦ rro-bodno menJaTo dal« T olrrt.ru SI3 in po n)*j            976.718   36,1    1,209.347   55,2   124
Frihodki doaeleni s na-poaredno arobodno aen-Javo dala                                 151.225     5.6       193.247     5,6   128
Frihodki doaeleni t OZD druibenib dajaTnoati od obSanOT                               322.641    11,9        425.435    12,4    132
Frlhodki doaašanl ¦ prod«-Jo blaga                                   439.904    16,2        487.335    14,2    111
Oatalo                           '             123.372     4,5       167.709     4,9   136
SltTFAJ CELOTBI PRDJODES        2,709-775 100,0    3,434.588 100,0    127
Višjl celotnl prihodek kot v pret. obd. zaznamujemo v obeh področjth in v vseh paraogah, vendar je bilo pove-čanje oelotnega prihodka v podro6ju laobraževanta &¦ ku1-tura znatno hitrejše ( indeks 129) kot v podrodju zdiravstve-no in socialno varstvo (Indeks 122). Kljub temu pa plann-
rana višina celotnega prihodka v področju lzobraževanj« in kultura ni bila dosežena (indeks 94,9), medtem ko ja v področju 2idravstvenega in eociaJnega varstva, planirana vššina dosežena oziroma celo presežena za 2^ odstotka.
Na razmeroma visoko stopnjo povečanja celotnega prihodka v področju izobraževanje in kultura je izsključ-no vplivala panoga koltura, umeLnost tn informacije, kjer je bil v devetih mesecih letos doseten za 33 odstotkov višji celotni prihodek. Vendar so organizacije v tej dejav-nosti predvidele še višji celofeni prihodek, saj je bila pla-nirana višlna realizirana le s 93$ odstotka.
Celotni prihodek v panogl kultura, umetoost in Infor-macije se je oblikoval predvsem s:
Znesek
Struk-tura
IND
39,5         138 20,3          134
20,8          113
—  prihodki, doseženi s prodajo
na domačem trgu                             661.834
—  prihodki, doseženi v OZD družbene dejavn. od občanov         348.822
—  prihodki, doseženi s prodajo
blaga                                                   348.971
Najmanj se je povečal celotni prihodek v področju b»braževanje in kultura v panogi izobr.iževanje, saj ja v viSini 433.071 bisoč din le za 20 odstotkov presegel lansko devetmesečno raven. Vendar organiizadie v tej dejavnosti niso niti prerividevale večjega povečanja, saj je bila planska zadolžitev celo presežena za 2,2 odstotka. Organizadje v tej dejavnosti svoje prihodke dosegajo predvsem s S7O-bodno memjavo dela v okviru SIS, saj odpade na ta vir 308.227 tisoč din ali 69,6 odstotka.
Celotni prihodek, ki so ga dosegle Oirganiizacije v znan-stveno raziskovalni dejavnosti najmočneje odsfcopa od pla-nirane višine. Ob 23-odstotnem povečanju je bilo z zne-skom 195.394 biisoč din doseženo le 91,3 odstotka načrto. vane vtšine.
Skoraj polovico (46,2 odstotka) vseh pnhodkov v znan. stveno razaškovalnl dejavnosti je biio doseženo s svobodno menjavo dela v olcvlru SIS. Redativno mD&no pa so tudi zastopanl prihodkd od neposredne svot»dne menjave dela (25,9 odstotka) in prihodki doseženi s prodajo na doma. čem txgu (23,5 odstx>tka).
V področju ssdravstveno in sooialno varstvo zaznamu-Jemo v obeh panogah znatno manjše povečanje celotoega prthodka kot znaša popreden divig v negospodarstvu. Van-dar je bila načrtovana vi&ina celotn^ra prihodka v zdrav-stvenem varstvu ceJo presežena za 2,5 odstotka, v panogl socialno varstvo pa dosežena z 99 odstotki.
Organizaoije zdravstvenega varslva so v devetih me-seclh letos dosegle 1,036.876 tisofi din celotnega prihodka, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Celotai prihodek v tej dejavnosti se pretežno oblikuja s prihodkl, dpseženimi s svobodno menjavo dela v okvim SIS in po njej, saj odpade nanje 67,2 odstotka vseb pri-hodkov. Prihodkl iz tega vira so blli v prlmerjavi z ena-klm obdobjem lani za 27 odstotkov večji. Pomembni so ša prihodki doseženi v okvlru OZD (10,6 odstofcka) in pri-hodki dosezena s prodajo blaga (13,2 odstotka), ki pa sta se povečaia v letošnjem obdobju za 22 odstotkov oziroma prihodki dosežemi s prodajo blaga le za 6 odstotkov.
Celotni prlhodek organizacij soclalnega varstva se J9 najmanj povečal v prlmerjavl s prerteklim obdobjem, le za 15 odstotkov. Več kot polovico (56,6 odstotka) celotnega prihodka v tej dejavnostj ]e bil dosežen s prihodki od občanov. Ti prihadki so biJi za 19 odstotkov večji kot v enaJcem obdobju lani. Močno so v celotnem prihodku zastopani pnhodkl od dotacij in subvencij, saj odpade nanje kar 20.627 tisoč din ali 22,9 odstotka. V primer-javl z enakini obdobjem land so blle dotacije tn subvencija za 2 odstotka manjše. Na prihodke closežene s svobodna menjawo dela pa odpade v tej dejavnosfcl  16,5 odstotka,
31
Gibanje  celotaega  prihodka  prtkaroje  tabela 25.
^ahgla 25t Gibai.5* celotaega prlhodfca
PodroSja osirou         I. - IX, 1976  |   I. - IX. 1977   [        ^rffD
000 dift      tur»   ! 000 4in      tura    I         n«____
ZiobrmSermzLJ* la
kultur*                     1,779-603   65,7   2,305.365   67,1   129   9*,9
-  isobrAleranJ«             360.976   13,3      *33.071   12,6   120 102,2
liskoTalna. da].         159.035     5.9      195.39*     5,7   125   91.5
- fcultura, luetnost
in lnJorMciJ«        1,259.591   «6,5   1,67*.899   18,8   135   93.5 Zdraratrano tn
»oclalno Taratvo         930.172   J*,3   1,131.22«   32,9   122 102,2
-  idravBtvano v»r.        848.061   31,3   1,036.876   30,2   122 102,5
-  ¦oclal&o Taratro         82.091     3,0        9*.549     2,7   115   99,0 8 I n P A J                2,709.775 100,0   3,*3*.588 100,0   127    97,1
Za ustvarjanje celotnega prihodka v višind 3,434.588 tl. ¦oe din je negospadarstvo porabilo 1,810.935 tisoč din porabljenih sredstev. Parabljena sredstva so se povečala v primerjajvi z enakim obdobjem lanl za 17 cdsitotkov. Stopnja pavečanja porabljeniih sredstev Je za 10 indeksnih. točk počasnejša kot stapnja povefianja celotoega prihodka. Taiko se je udeležba porabljenlh sredstev v ceLotnem prihodku zmanjšala od 56,9 odstotka lani na 52,7 odstotka letos.
Stroški poslovanja arganizaoij v negospodarstvu za-ostajajo za pavečanjem celotnega prihodka v obeh po-dročjih in v vseJi panogah. Relativno najmanj so se pove*
ftaia porabljena sradstva glede na doseženi celotnl prl-hodek v zdravstvenem varstvu, kjer se je udeležba para-bljenih sredstev v celotnam prihočiku zinafljšala od 63 od-etotkov lami na 54,3 odstotka letos.
1     Porabljena sredstva prikaznje tabela 26.
^abela 26t Porabljena sredstva
1 I-g.1976 I-H.19771        '< Ddelažba v
SodroSJa ol.panog*               Zna.A T   Zna.ak t   Brol ffi^rg--_____________________   000 dln     000 dln         $L¦ %L•
Icobralavaiije in fcultroa,           974.961 1,211.689 124    54,8   52,6
-  llotraieTanje                         102.491      122.015 119    28,4.   28,2
m suanatvena in ruisko*
Talaa. dejaraoat                        65.18«       73.305 112    41,0   37,5
« kultnra, uaatnoat ia
tnfoTnaoija                             807.286 1,016.369 126   64,1   60,7
ZdraTetveno in aoelalna
Taratvo                                     566.697     599.247 106   60,9   53,0
-  »dravatvano Turatro                534.462     562.778 105   63,0   54,3
-  iMialno Taratro                      32.235       36.469 113    39,3   38,7 SUPIJ                         1,541.657 1,810.936 117    56,9    52,7
Organdzacaje v negospodarstvu so v devetih mesecih letos usbvarile 1,623.651 tisoč din dobodka. V primerjavl z enaklun obctobjam lani je bll dohodak za 38 odstotkov vedji. Planirana višina dohodka Je bila dosežena, oziroma c»lo presežena, za. 03 odstotka.
Višji dohodek fcot v prefeklem obdobju so imele vse panoge negospodarstva, čeprav ndso vse dosegtte predvide-ne vižine. Z relativno visoldin odstotkam zaostaja za pla-mrano višino dohodek v znanstvemo raziskovalnl dejav-mstl (92,2 odstotka).
Veliko povečanje doiiodka zaznamujeimo predvsem v tistih panogah, kjer so biU stroSki poslcnranja glede na ustvarjeni celotnd prihodek najni^ji (adravstveno TOrstvo, kultura, umetnost tn lnformaolje).
Gibanje dobodka prlkazuje tabela 27.
V dervetih mesecih letos je maSal razdeljenl člsti do-Aodek negospodarstva 1,438.588 tisoč dtn in je bil za 25 odstotkav vežji kot v enakem obdobju lani. Planirana vl. Sina čistega dohodka je bila presežena za 10,7 odstotka. Lansko devetanesečno viSino kot tudli planlrano viSino za devet meeecev letos, so presegle vse panoge.
Tabela 571 Glbanj« dotialka
I. - EC 1976    '   I. - IX. 1977    I         '* i>-
FodroJJa o»lr<»«------------------------------------------¦-------- TImiTr*it-
panogm                         Zsaiak t   Stmk- Znsaak T   Btrui-I        ,<n ______________________000 dia     tara.   I 000 dlp      tura   I        \ plana
Isobra2mnJ« in kultnra                          804.6*3   68,9   1,091.67*   67,2   136! 99,0
-  iiobrmieranja              258.485   22,1        311.055   19,2   120 101,*
raziakoral.dajar.         93-852     8,0       122.039     7,5    130    92,2
-  kultura, umatnoat
in informaoija            452.306   38,7       658.530   40,5    1*6    99,*
Zdravatraso in ao—  .
cialno raretTo              363.475    31.1       531.977    32,8    146 104,6
-  idraTBtrano var.         J13.619    26,9       *7*.O98    29,2    151ilO5,O
-  aocialno TaratTO          49.856     4,2         57.880     3,6   116; 101,0
GID?U                1,168.118 100,0    1,623.652 100,0    140 j 100,8
Gibanje čistega dohodka po področjih oziroma panogah ncgospodarstva kot tudi reaUzacija planlrane višlne Je ra-zvidna iz tabele 28.
Tabela 28; Gibanje glstega dohodfca po podrog-jlh________________
•        I. - H. 1976   I. - EC. 1977    !« ii-
PodroZJa ozirona-------------------------------- DtD TTiit-
panoga                            Zneaek t Struk- Zneaalc t Struk-    ra
^______________^^ 000 dln  tura  000 din  tura_______piana
IzobraSeva&Ja ia
kultura                               731.716 63,5  939.899 65,3 128 113,6
-  iiobralaTanJ«    .         245.138    21,3        291.171    20,2    119 115,6 _ snanetvena ln
rsziakOTal.daJ.           88.929      7,7        114.202      7,9    128 107,6
-  kultura, unetnoat
in inromacija           397.650   M,5       534.526   37,2   13* 113,? ZdraTstveno is eo-
cialno varstvo             420.562    36,5        *98.688    3*,7    119 105,5
-  »draTBtveno vap.        373.062    32,4       444.043    30,9    119 102,5
-  socialno varetro         *7.5OO     4,1         54.646     3,8   115 139,3
SKUPAJ                1,152.278 100,0    1,438.588 100,0    125| 110,7
S čistim dohodkom razpolagajo delavd v združenem delu in ga delijo v skladu s svojimi samoupravnimi akti za osebne dohodke in skupno porabo ter aa razvoj in razSiritev materialne osnove dela, Jcot tudi za oblikovanje in obnavljanje rezerv.
Povečanje čistega doiiodka je povzročilo doiočene spremembe v strukturi delitve. Udeležba sredstev za raz-širitev in izboljšanje materialne osnove dela v raasdeljenem Castem dohodku se je močno povečala, od 3,4 odstotka lani na 8,5 odstotka letos. Nagprotno temu se je delež sredstev za osebno in skupno porabo v razdeljenem čistean dohodlku zmanjšal za 5,7 strukturnih točk to znaša 89,9 odstotka čist^a dohodka.
Delitev čistega dohodka prikazuje tabela 29.
Tabela 29: Delltev žlstega dohodka
I. - n. 1976   I   I. - H. 1977 ~]
II tllflt                   ZnasaJc "f   /jtru^J Znaaefc t   Btrujc- ^^
000 din     tura      000 dln     tura
Čiatl dohodak                         1,152:278 100,0   1,*38.587 100,0   124
*> del sa oaabno ln
»kupno porabo                      1,102.488   95,6   1,293.351   89,9   117
• del za razSiritaV in iiboljšanj« matarial.
oroor. d.la                                   38.5*5  3,*  121.71»  8,5 315
* dal sa aradatr*
raierr         .                          11.2*3     1,0         23.521     1,6   209
Delež sredstev za razširitev ln iaboljšanje materiaJne osnave dela se je v raadeljenem 6istem dohodku povečal v vseh panogah negospodarstva, relativno najbolj v pano-gl kultura, umetnost in inforrnacije, od 4,9 odstotka na 16,9 odstottea. V tej pamogi je tudd udeletSba sredstev na-menjenih za raz&iritev in izboljšanje materilne osnove dela v čistem dohodku največja v negospodarstvu. V vseh ostalih panogah se giblje udeležba od 1,3 odstotka v pa-nogi sociataa varoost do 5,3 odstotka v panogi znanstvena in rai2skovalna dejavnost.
Vtižtna sredstev lz distega dohodka, namenjena. za osebne dohodke in skupno porabo dBOavcev v organizaci-,'sh združenega d^la je po periodiidnih obračunih za devet
m
mes«eev znašala 1,293.351 ttsof- din in je biila za 17 od-stotkov ve6ja kot v ena/kem obdobju lanl. Pri tem so se sredstva za osebne dohodke povečala za 17 odstot-kov in znašaJa 1,196.918 tisoč din, sredstva skupne porabe pa 96.433 tisoč din in so bila za 18 odstotkav vižja. Pla-nirana viiina sredstev za osebne dohodke je blla dose-žena z 98,4 odstotka.
Poprečni izplačani neto osebnd dohodld na delavca so v devetih meseoih letas znaSaJi 5.438 din in so bili za 480 din ali za 10 odstotkov večji. 2ivljenjski stroški so se v enakem obdobju povečali za 13,9 odstotka tako, da so se realnl osebni dohodlci zaposlenih v negoapodarstvu zmanj-Sali.
Gibanje osebnih dohodkov zaposlandh v negospodarsfcvu }e mnogo podasnejše kot v gospodarstvu (Indeks 118) in tudl njihova poprečna višina je le za 326 din all za 6 odstofckov višja.
Paprečni izplačand neto psebni dohodki zaposlonih so se povečall počasneje kot življenjski stroški v vseh panogah negospodarstva z izjemo panoge sodatao skrb-stvo, kjer so se povečali ia. 18 otistotkov, vendar so še vedno najnižji.
Višje poprečne izplačane neto osebne dohodke kot popredno v negospcxiarstvu imajo vsi delavci zaposleni v področju izobraževanje in kultura, najvišje v panogl kultiira, umetnost in informacije (5.009 din). V področju zdravstvenega in socialnega varsbva pa so poprečni me-se&ii neto izplačani osebni dohodki precej ndžji. Tako zaašajo v socialnem varstvu 4.589 din in v zdravstvenem varstvu 4.868 din na delavca.
Gibanje osebnih dohodkov prifcazuje tabela 30.
Tabela  30t Gibanje osebnih dohodkov
Osobni dohod- i      10 iio»eSni    j ki  in srsdetT«      <neto 00
P«lro«J. «iro« p«og«         M.?cTbe ***¦% SLT* I nD
/t din/_____        jl-IY. 1-11.
l.-li. l.-ii.        |19?6    1977 I ____________________________1976      1977   '       i__________i
I«obr«*«T»nJ« in fcultur*         73.011 80.675 110:5.314 5.86«! 110
-  iiobraiaTcmJ«                       70.552 81.705 116 5.04? 5.?0l|llJ
-  enanstreno TAsiskovalna                             i      j
dejavnost                              68.781 81.280 ;il8 5.079 5.686 112
-  kultura,  umetnoet ln                                  i      | Infonmelje                                 75.768 79.88J 105 5.556 6.009 106
Zdrarstveno in soeialno                 .               !
raratvo                                  59.625 67.*O7 113 *.«71 «.835 108
-  Kirarstveno -rarstTo              60.268 68.024 jll3i4.550 4.86e| 107
-  »oeUlno TaratTo                   5*.92» 62.898 J114J 3.894 4.589|llB IIOFU                                  I 67.356 75.186 112i 4.958 5.*38!uo
V negospodarstvu je bilo v devetih mesecih letos po-pre6no zaposlenih, na podlagi stanja na koncu meseca 16.375 delavcev. Stevilo zaposlenih se je povečaio v pri-merjavl z enakim obdobjetn lani za 686 delavcev ali za 4 odstotke. Na podiagi vkalkuHranih ur dela pa je bilo v devetih meseoih letos za 5 odstottov ve<i zaposlendh.
Bolj kot poprečno v negospodarstvu se je število zaposilenih povečalo le v področju izobraževanja in kultu-rs in to v panogi kultura, urnetaost in informacije (indeks 107), najmanj pa v panogi izobraževanoe, le za 2 odstotka.
Glbanje zaposlovanja je razvidtto ix tabele 31.
Tabela 31t  Glbanje zaposlovanja__________________________«_
""                                                1. - Et.  1976J 1. - H. 1977!
tpiioijt oiiro« puog.              St.Tl- Struk- Št.ri- Struk- ^™
lo        tura      lo        tur«
I«obr«leT«nJe in kultura                   9.110 58,1  9.559 58,4 105
- i»obr»l«T»n3»                                     3.238 20,7  }.3O3 20,2 102
- zn&natreno raEiakovalnA
dejavnoat                                  1.247     7,9     1.29*     7.9   104
¦• lcultura, umetnost iji
infor»«clje                               4.625   29,5     *.962   30,3   107
Zdravatveno in socialno watT0                                       6.579    41,9      6.816   41,6    104
-  »dr»v»tv«no varstro                   5.713    36,4      5.925   36,2    104
-  aoeialno Taratro                          866      5,5        891      5,*   103
B K V ? k J_________________|  15.689 100,0    16.375 1°0,0    10*
IZGTJBE
Po peertoddčndh dbraCunih za devat mesecev letos Je y negospodaretvu, ki zajema podroCje lzobraževanje tn kul-turo ter zdravstveno to socialno varstvo, posiovalo 2 iz-gubo 5 organizacij. Skupna viSina izgube zaradl nedosež«. n^a dohodka je znašala 4.046 tisoč <Jin, kar je le O^ od-stotka   ustvarjenega   dohodka   v   negospodaretvu.
Iaguba Je bffla ob poUet?)u lebos mnogo vlšja (49.419 tisoč ddn) in je bila posledica še ae sklenjeriili sarro-upravnih sporazumov s posamezniml akupnostml In teva-Jaldt. Samouipravni sporasMml s posamemiml samouprav^ nimi skupmostmi ln njihoviirui izvajalci so bdll namreS sklenjeni v glavnem Sele v drugi polovicd letošnjega leta.
Vse arganizacije, fci imajo iagnbo so iz področja Izo-braževande in kultura. Več kot poiovica (63 odsbotboi?) cetotne izguibe v negogpodarsbvu odpade na Ortološkl inštitut, ki zaposluje 551 delavcev.
Izgube organizacij združenega dela ii negospodarstva aa območju oboine LJubljana Center po periodičmih obra-čunih za obdobje Januar—september 1917 so nifflvidne H tabele 32.
Tabala 3Zt Ižgub« OZD lz n^oapoaaretva                   ^* ***?
Sif-,    IZKUba laradi nodo-   fitevllo
0 s D                                             deiar-   ¦•*«nega dohodlca          zaposla-
»""^    1. - n. x. -~tu o^a.
_________________________               1976             1977       1977
1. JUcadeaiJa la glaabo          120146                 -     809.151     56
3.  OnkoloSki lnStttut           12020*    1,549.967 2,538.J2*   551 - 3. InStitut zn narodnoat«
¦vprašanja                              120205       177.241     5J9.70O     80
4.  Pnrtizanaka tajiga.
I0ZD Zalolba        120311                      -  663.745  67
5. Hoderna galerija      120321            40.882  94.937  6 SKPPAJ IZGPBE                ..^1,768.090 4.045.857 700
AkademJja za glasbo (120146)
Izguba zaradi nedosežanega dohodika 209.150 din.
Po pogodbi o opravHjanju vagojnodaobraževatoe de-javnosti v letu 1977 je Izobraževalna skupnost SRS na osnovi meril in etandarda za financiranje vzgojno-izobra-ževalnih sboritev visokcxšolskili temeljnih organizacij zdru-ženega dela, oblikovala ceno teh storihev le za redne slu-šatelje. Iz fmanciranja je tako izločila slušatelje ob dedu. Na akademiji je od vseh vpisanah 165 sLušatedjev kar 75 slušateljev ob delu. Za te naj bi šotoino plafievale organi-zacije, ki jih zaposlujejo aii pa siuSateijil samL Akademija je bila z normativi za flnanciranje v takDčem letu sezna-njana v začetku junlja letos soočena pa s kalkulacijo vredincisti vzgojno i2»braževalne dejaimosti 2a leto 1977 dne 29. juilija 1977, ko ji je bila predložena v podpis pogodba o finanolranju. Sredstva niso 2adoščala za krltje stro-škov že realiairanega ufinega programa v letošnjem pTvran polletju. Akademlji tudi ni bllo mogoče šotoine retro-spektivno uveljavlti.
Akademiji so bila, na mjen predlog, od Iaobraževatoe skupnosfci Slovenije odobreoa dodatna sredsbva za. aluSate-lje ob delu v viSini 1^75.000 din. A&adamija je v okt»bru letos še pofcrila iz^ubo in sl tudi zagotovila zadostna srecU stva za svoje deSo do konca leta 1977.
Onkološkl inštltuit (120204)
Izguba zaradl nedoseženega dohodka 2^38^24 din.
Ontološki inštitut Je sklenil sporazum z regiomalno zdravstveno skupnostjo Ljubljana o Tnanjavi dela šele 8. novembra 1977. Zdravstvene storitve Je zato v obdobju od januarja do septembra lebos otoračunaval po cenah iz leta 1976, ¦ree stroške pa je pladevaj po dnevndii cenah. S sporazmnom so inSUtutu odobrene za leto 1977 za 15,57 odstotka viSje cene njihovim stairltvaim. Raallke v cenah

m oprarljene zdravstvene starttv« v obddbju prvih devet mesecev letos bodo obračunane v navembru lefcas in zna-6ajo pnbližno 9,449.758 din. Ko bocbo te razlike poravnane bo tudi izguba v VLŠini 2,538.324 din v celoti pokrita.
Partizansfca kajiga TOZD Zaiožba (1203U)
Iaguba zaradi nedoseženega  dobodka 663.745 dan.
S 1. julijem je organizacija Partizanska knjiga prešla V nove arganizacdjske oblike. Ustanovljena je bila TOZD Založba. Obdofoje od 1. julija do 30. septembra je za organizacljo »mrtva sezana« za prodajo knjig. Založba si v tem času ustvarja zaloge za šolsko sezono in jesensko cibdobje, ko je pcnrprašervanje po knjigi največje.
Organizacija je v tretjem trimesečju zibirala predna-ročila za knjige, Id bodo izšle od oktobra do decembra letos. To jim je sicer zagotovilo obratna sretistva, vendar zbrana sredstva do iaiida knjig ni mogoče knjižiti kot prl-bodek organizacije.
V p<rednaax>č!nd5kl prodaji knjlg Ima onganizacija prtbližno 1^00.000 din rajSike v cend. S pravočasiim izidom knjig bo, kot navaja orgaiEzaoija, lzguba do konca leta v celoti jpokrita.
Služba družbenega fcnjigovodstva v SR Slovenlji
LJublJana, noventber )9T7
Podružnlca Ljubljana
Izvršnl aret skupščlne ob&ne LJaMjana Cenier Je ob obravnavj Aaaiize poslovttega uspeha organizaeij združe-ne^a dela v občinJ Ljubljana Center za obdob.je januar— september 1977 ugotovll, da je potrebno pred]oženo anali-zo poleg ostalih ločenlb dopolnitev In prilog dopolniti 8 pojasrulctm o gibanju zaposlenostl v občini in pa s po-datki o izvozu ln uvozu, ki ga posredujejo organizacije združenega dela, ki se v občini Ljubljana Center ukvar-Jajo % ziinanjetrgovinsko menjavo. V skladu s tem skle-pom izvršnega sveta in na osnovl podalkov, s kateriml razpolaga, daje oddelek za g-ospodarstvo la finance nasled-nje pojasnilo oziroma dopolnitev:
—   zaradj   realnostl   prlmerjave  v  časovnih   obdobjih kakor tudi za primerjavo z gibanj! sprejetimi s srednje-ročnim družbenim planom občine Ljubijana Center je po-trebno gibanje zaposlenosti prikazati in obravnavati ne le po organizacijskem načelu, ki je osnova predloženi analizi, ampak tndi po teritorlalnem načelu, kl je osnova podat-kom  v  srednjeročnem  družbenem  planu   občine.   Porast števlla  Taposlenih,  kat   ga  prikazuje  predložena  anallza, močno  presega   s   srednjeročnim   družbenim  planom  za-črtano poprečno letno dinamiko, vendar je prikaz zaradl različnega zajemanja ln napake v zajetju podatkov za pri-merjani  obdobjf,  neprlmerljiv In nerealen,  kar v  bistvu navaja že sama analiza. Po podatklh o številu in glbamju števlla zaposlcnlh na območju občine Ljubljana Center ka-tere  na osnovi  statističaih evideaic ngotavlja oddelek za gospodarstvo In finance, je bllo v devetmesečnem obdobju leta  1977 na območju  občtne zaposlenih po>preono 64.234 delavoev, od tega v gospodarskih dejavnostili 40.918. Skup-no števllo zaposlenlh se Je v prlmerjavi'2 devetmesečnim obdobjem leta 1976 povečalo za 2,9 odstotka, pri čemer je bila duiamlka zaposlovanja v gospodarstvu z 1,6 odstotnim porastom  v   okviru  plaaske  dinamike   (1,5   odstotka).  V negospodarsklli dejavnostih se je števllo zaposlenih pove-calo za 5,5 odstotka;
—  orgranizacije združenega dela, ki se v občinl LJub-Ijana  Center ukvarjajo z zuiutnjetrgovinsfco menjaro, so v   devetmesečnem   obdobju   leta   1977   posredovale   izvoz blaga v vredrvosti 5.703.131 tisoč din In uvoz v vrednosti 10368.428 tisoč din. Izvoz v prikazanl vrednosti Je bil za 32 odstotkov večji kot v enakem obdobju leta 1976, med-tein ko je bil uvoz večji kar za 51,4 odstotka. Taka dina-mlka je poslabšala razmer.je med uvozom In izvozom. V dcvetmeseonem obdobju Ieta 1976 je bilo z izvozom pokri-to že 61,9 odstotka uvoza, v enakem obdobju Ieta 1977 pa je   ta   delež   padel   na   53,9   odstotka.   S   srednjeročnbn družbenim planom občine je sprejeto, da bodo zunanjetr. go\rinske organlzacije združenega dela do leta 1980 dosegle 65-odstotno pokrivanje uvoza z Izrozom. Po relativno zelo ugodni dinamild zunanjetrgovinske menjave v Ietu 1976, ko je uvoz naraščal bistveno počasneje od izvoza, v letu 1977 po podatkih za  devetmesečno obdobje zunan.jctrg-ovinska
menjava nl potekala v skladu s planskimi zadolžitvami.
LJubUana, Januar 1978
Oddelek za gospodarsvo ln finance
34
Točka 4
INFORMACIJA O VPRAŠANJIH IN PROBLEMIH URESNIČEVANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V OBČINI LJUBLJANA CENTER
I. UVOD
Komisija sfcupščine občine Ljubljana Center za sprem-. Ijanje iavajanja zakana o združensm delu je bila usta-novljena z odlokam o ustanovi*vi, delovnem področju in sestavi kamisije skupščtae občine Ljubljana Center za spremdjanje iavajanja zakona o združenem delu febru-arja meseca 1977. Sestavljajo jo delegati v zboru zdru-ženega dela, zboru krajevndh skupnosti in diružbenopo-litičnem zboru skupščine občine Ljubljana Center ter de-legati organonr občinske konference ZKS, občinske kon-ference SZDI«, občinskega sveta zveze sindlkatov, občin-skega odbora ZZB NOV in občinske konference ZSMS. Svojega predstavndka delegirata v komisijo tudi med-občinskd odbor GZ Slavenije za Ijubljansko regijo in IS skup&Cine občine Ljubljana Centeir. Osnovnl namen, ki je narekoval usbanavitev takšne komisije, je bil zagoto-viti ustremo akoijsko spremljanje uveljavljanja določil zaikoma o združenem delu v naši družbenoekonomski praksi, upoštevajoč kankrefcne razmere in pogoje združe-nega dela v občini, Ikot taidd v Sirših družbenapalitič-nih sbupnostih, kar naj bi se usklajevalo oziroma ure-sničevalo preko usbreznc mestne, republiške ali zvezne fcamisije.
Za občino Ljubljana Center je značilno dejstvo, da ima na njenem območju sedež v primerjaivi z drugimi občinami v SR Slovendji nadpovprečno število samo upravnih subjektov, ki Taaien tega pokrivajo praktičino ^koraj vsa podmočja zdtruženega dela v gospodarstvu, družbenih dejavnostih, javni upravl, dirugih organizaci-jah in instituoijafa. Nadalje ne kaže prezreti, da je tu-kaij preko 200 enot, obratov ali drugih organizaoijsklh oblik in delov TOZD s sedežem TOZD v drugih ob61-nah in da se število delavcev v teh enotah giblje od 2 do ceil© pneko 200. Specifičen položaj ima občina Ljub-Ijana Ceiniter tadi zaradi tega, kar se na njenem ob-mooju prepleta delovno podro^ije občinske in predvsem mestae pa tudi republiške kcanisdje za spremljanje izva-janja zatona o združenem delu, upoštevajoč vlogo, po-men in naravo dela posameznih samoupranmih organiza-cij dn skupnasti. Navedeno je biilo treba upoštevati pri pristapu občinske kamdsije za spremljanje izvajanja za-kona o združenem delu h konkretnentu delu.
Podlago za to svojo infonmacijo je kamlsija drpala Iz naslednjih materiailov (vlrw):
—  analize pirogromOT za izvajanje zakona  o združe-nsm delu v OZD na obmo6ju  občine Ljubljana Centeo-, sprejete na 4. seji komdsije dne 21. 9. 1977;
— poročil   delcmiih   sfcupin   tamlsdje,   oblibovanih   z akoijskim  programomi  za  spremljanje  uresničevanja za-toona o združanem delu v posameznih OZD obdine Ljub-Ijana Center, sprejetim na 4. sejl komlsije dne 21. 9. 1977;
—  infonmacije komisije skupšCine  SRS za spremlja-nje izvajanja zakona o adruženem delu o vprašanjih in problemih v zveea z izvajanjem zakona o združenem de-lu v SB Slovendji in gradiva Iste komisije o preclnost-nifa nalogaih, 9ci jitn je treba dati posebej pooidarek prl nadaljnji  aktivnostd  uresndCevanJa  zakona  o   zdruzenem delu.
II. PRISTOP K UBESNICEVANJU ZAKONA O ZDRU2ENEM DELU
Nesporno drži v Monmacljd republlške kamisiije za spTemljanje izvajanja zakona o zdaiiženem delu postav-Ijena  trditev,  da  je  za  dosledno  uveljavitev  zakona o
zdruzenem delu t pra&sl pobrebna arBBnfeirana, fcoor. dinirana in programirana afctnimost vseb dejavnikOT drui. benega življeiija. Ce imamo v vidu sestavo komlsij« skupščine občine Ljaiblgana Center, Oaihko ugotavimo, da so bili dand vsi pogoji, da kamdsija opravidi svoj obstoj in da odigra vlogo »družbenega sveta« na področju, za katerega spremijanje je bila ustanovljena.
Vprašanjem, za katere je bifo v SR Slovenlji dogo-vorjeino, da morajo biti deležna posebne pozornostl (t spodbujanju hitrejš^a procesa zdmJžBvonja dela in srecb stev, razvijanju dohodkavndb odnosav; pogtobljanju sa> moupravnega sporazumevanja, zlasti glede zdnževanja dela in sredstev tatneljnah onganlzaolj zdrazen^a dela; razvdjanjii samoupiraviiih odnosov v satnouipravnih tot©< resnlh skuipnostih ter doslednejši reallzacijl nadela sw* bodne menjave dela; Izpopotojovanju delegatskega si^t©. ma in odnosov v organizaaiijah zdauženega dela, samo upravniih interesnlh skupnosfci in družbenopoditifinito skup« nosti; razvijanju samostojnega osebnega dela in njego vega povezovaoja v sistem samooipraTOega združevanja dela In sredstev) je tanisija glede na že narcedene sp* cifi6ne pogoje dodala še naslednje:
— organiairantje   ti^Ofrine   (dolofibe   71.   —   79.   filiena ZZD)  s posebnim poudarkam na uvoou,  lzvozu In po slih zastopanja;
—  razdrobljenost gradbene projefctive;
—  svobodne menjave dela in organiziranoat osoovnlli šol v občini Ljubljana Center.
Da bi laiiko uspešno oprarvUa postavljene naloge, ss je kamisija že na samem začetku opredelila, da bo sku-šala "vprašanja in probleme OZD, drugih samoupiravnili organizacij in skupnasti, katerih dejamost po svojem pomenu in vsebina presega obdinske meje, reševati t sodelovanju z ustrezno komisljo mesta I^jiubljane oEiro ina SRS, zato je z njtona navezala stike. Ni namen te infarmacije prikazati boJj aii jnanj uspešno Izmenjavo minenj, stališč In apredelttev z navedenima kamisijama, navedeno je le v oforazloždtev zakaj določena podrodja družbene repnodulccdje, ki so sicer v ob&ni Ljubljana Center zastopana v vidnem obsegu, niso posebeij obravi-navana.
Komisija je upoštevajoč sprejetl progrnm dela, delo. vala bodisi kot kodegiaAni organ all pa po srojd strokov-ni službi skozi vse dosedanje obdobje. V skladu s spre-jetisni sMepi je jzvedla v apriihi mesecu 1977 ainketo t organizacijah Bdružen^a dela, dnugih samotrpiavnih orga-nizacijaih in skujpinostiih (todi v delovnlh skupnostili državnih organov) v zrozd z iavajanjem zakona o zdiruze" nem delu, o njenih rezultatih sprejela paročllo, s kate-rim so se seznaniJe taidi DPO obftine ta kl naj bl aliu* žilo fcot osnova za mjeno nadaljnj© delo. Ceprav prvl rezultati niso ball vzpodibudnl, se je kmalu pofcazalo, da je anketa ob sodasni politjžni akoiji družbenopoiliti^nUi organizacij v občini dosegla svoj naroen, to je dobitl sl&o začetnega stanja v posameEnlh organlzaoljah zidru-ženega dela oziroina drugih samoupravnih oa^anizacijah In skuipnostih in vapodbuditi k delu tiste, ki z detam še nlso pričeld ali pa se skužajo zadovoljibi 2 že dose-ženim. Za razliko od •ugotovitve v tafarniaoiji republiSk« komisije, da je delo občinskih komlsij usmerjeno jpred-vsem v spremljanje tevajanja zakoma o zdiruženem delu v organizaoijah združenega dela, bl kazaHo izpostaviM priaadevanja komisije, da da svoj prispevek k stališžem o potrebnih spremerabah in vnašanju kvalitetnejših re. šitev v ftuikcioniianje deilegatiskega sistema v občini, n« nazadnje pa tudd opredelitive v znrezi s spremembami t politidnein sistemu, vBpostavloanju nove, razvoju družbe-noekonomskiih odnosov prilagojene držaroe upraire, ln vfcljočevanja le-te v tistih sredinah združenega dela, kjer je zaradi varovanija z ustavo določeaiih praivic, obvezno-sti  in  odgovomosti  delavca  njena  prisotnast  potrebna.
Komisija se je s sprejemom akcijskiega programa ope-rativno oi^anizirala ia na ta načdm stoušala nepoeredno poseči v dogajanja povsod tam, kjer se ji je zdelo po-trebno ali pa bi lahko iz že pridobljenlh iakušenj aU pozitivnih opredelitev črpala diiforimacije za aplikacijo na oelotno združeno delo v občtal. Osnovne anačilnostl, Jd
33
m opravljene adravshrene storttve v obdofoju prvth devet mesecev letas bodo obračunsme v novembru letos tn zna-fcajo pribiižno 9,449.758 din. Ko bodo te raalike poravnane bo tudi izguba v višiai 2,538.324 din v celoti pokriia.
Partiraaska knjiga TOZD ZaJožba (120311)
Izguba zaradi nedoseženega  dohodka 663.745 din.
S 1. joilijam je oi-ganizacija Fartizanska knjiga prešla T nove organizacijske oblike. Ustanovljena je bila TOZD Zaiožba. Obdobje od 1. julija do 30. septembra je za organazacijo »mrtva setzana« za pradajo knjig. Založba sd t tem času ustvarja zaloge za šolsko sezono in jesensko obdobje, ko je povpraševanje po knjigi največje.
Organizacdja je v tretjem trimesečju zbirala predna-rodLla za knjige, 3d bodo izžle od oktobra do decembra letos. To jim je sdcer zagotavilo obratna sredstva, vendar zbrana sredsfcva <io iaida lanjig ni mogoče knjižiti kat pri-bctdek organizacije.
V prednaročnlškl prodaji knjig fma organizacija pnibližno 1^00.000 din ra^like v cena. S pravodasnlm izidam knjig bo, kot navaja ongaoiEacdja, jzguiba do konca leta v celoU pokrita.
Složba družbenega fcnjigovodstva v SR Sloveniji Podružnica LJubljana
LJublJana, november 1977
Irvršni svet skupšo.ine občine LJabljana Center je ob obravnavi Analize poslovnega uspelia organizacjj združe-nega dela v občini Ljubljana Centei za obdobje januar— september 1977 ugotovtl, da je potrebno predloze&o anali-xo poleg ostalib ločenib dopolniter ia prilog dopolniti 8 pojasruloan o glbanju zaposlenosti v občini in pa s po-datki o izvozu In urozu, ki ga posredujejo organizacije zdmženega dela, kl se v občini Ljubljana Center okvar-Jajo z zunanjetrg-ov-inslco menjavo. V skladu 8 tem skle-pom izvršnega sveta in na osnovl podatkov, s kateriml razpolaga, daje oddelek za gospodarstvo in finance nasled-nje pojasnilo oziroma dopokutev:
—   zaradl   realnosti   prlmerjave  v  časovnib   obdobjih kakor tudi za primerjavo z gibaaH sprejetlml s srednje-Točnlm družbenim planom občine Ljubljana Center je po-trebno gtbanje zaposlenostl prikazati in obravnavati ne le po organizadjskem načelu, ki je osnova predloženi analizi, ampak tudi po teritoriajnem načelu, Id je osnova podat-kam  v  srednjeročnem   družbenem  planu   občine.   Porast števila  zaposlenih,  kot   ga   priltazuje  predložena  anallza, močno  presega  s   srednjeroonim   družbenim  pianom  za-črtano poprečno letno dinamiko, vendar Je prikaz zaradl razLičneja zajemanja in napake v zajet.ju podatkov za prt-merjanl  obdobji,  neprimerljiv  in nerealen,  kar v  bistvu navaja že sama analiza. Po poriatkih o številu in gibmju števila zaposlenih na območju občine Ljubljana Center ka. tere na osnovl statlstičnlh evidenc  uffotavlja oddelek za gospodarstvo In finance, je bilo v devetmesečnem obdobju Ieta  1977 na  območju  občine zaposlenih  popreono 64.234 delavcev, od tega v gospodarsldh dejavnostih 40.918. Skup-no število zaposlenlh se Je v primerjavi'z devetmesepnim obdobjem Ieta 1976 povečalo za 2,9 odstotka, prl čemer Je bila dinamUca zaposlovanja t gvspodarstvu z 1,6 odstotnim porastom  v   okviru  planske  dinamike   (1,5  odstotka).  V negospodarskib dejavnostib se je število zaposlenih pove-čalo za 5,5 odstotka;
—  org-anizacije združenepa dela, kl se v občlni LJub-Ijana Center  ukvarjajo z zunanjetrsovinsko  menjavo,  so v   devetmesečnem   obdobju   leta   1977   posredovale   izvoz blaga v vrednostt 5.703.131 tisod din ta uvoz v trednostl 10368.428 tisoč din. Izvoz v prikazani vrednostj Je bil za 32 odstotkov večji kot v enakem olnlobju leta 1976, med-tem ko je bil uvoz večji kar za 51,4 odstotka. Taka dina-mlka Je poslabšala razmerje med uvozom ln izvozom. V devetmeseonem obdobju leta 1976 je bllo z izvozom pokrl-to že 61,9 odstotka uvoza, v enakem obdobju leta 1977 pa je   ta   delež   padel   na   53,9   odstotka.   S   srednjeročnLm družbenim planotn občine je sprejeio, da bodo zunanjetr-govinske organizacije združenega dela do leta 1980 dosegle 65-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Po relativno zelo ugodni dinamikl zunanjetrgovinske menjave v Ietu 1976, ko Je uvoz naraščal bistveno počasneje od Izvoza, v letu 1977 po podatkih za devetmesečno obdobje zunan.jctriErovinska
menjava nl potekala v skladu s planskiml zadolžitvaml.
LJublJana, Jamiar 1978
Oddedek za gospodarsvo In finance
34
Točka 4
INFORMACIJA O VPRAŠANJIH IN PROBLEMIH URESNIČEVANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V OBČINI LJUBUANA CENTER
I. UVOD
Komisija skupščine občine Ljubljana Center za sprem-tjanje iavajanja zakona o združenem dehi je bila usta-novljena z odlokom o ustanovibvi, delovnem področju in sestavi kamisije skupščine ob&ne Ljubljana Center za spremljanje izvajanja zakora o združenem delu febru-arja meseca 1977. Sestavljajo jo delegati v zboru 2idiru-ženega dela, zboru krajeraih šicapnosti ki diružbenopo-litičnam zboru skupščine občine Ljuibljana Center tter de-legati organov občinske konference ZKS, ob&inske kon-,ferenoe SZDI4, občinskega sveta zveze sindikatov, občin-skega odbora ZZB NOV im občinske konference ZSMS. Svojega pTedstavnika delegirata v kamisijo tudl med-občinskd odbor GZ Slovemje za Ijubljansko r^ijo in IS ekupščine občine Ljubljana Centeir. Osnovni namien, ki je narekoval ustanovitev takšne 5comisiije, je bil zagoto-viti ustrezmo akcajsko spremljanje uveljavljanja določil zakona o združenem delu v naši družbenoekonomski pmksi, upoštevajoč konkretne razmere in pogoje združe-nega dela v občini, teot tuidi v širših družbenapolitič-nih skupnostih, kar naj bi se usklajevalo ozlroma nre-sni^evalo preko usbrezne mestne, repubUške ali zvezne komisije.
Za ob6ino Ljubljana Cemter je smafiilno dejstvo, da ima na njenem območju sedež v primerjavi z dmgimi občimaimi v SR Sloveniji nadpovprečino število samo-upravnfli subjektov, ki razen tega pokrivajo praktično ^koraj vsa področja združenega dela v gospodarstvu, družbenih deja/vmostih, javni upraivi, dirugiii organizaci-jah in instituoijaih. Nadalje ne kaže prezreti, da je tu-kaj preko 200 enot, obratov ali drugih organizaoijskih oblik in delov TOZD s sedežem TOZD v drugih obči-nah in da se število delavcev v teh enotah glblje od 2 do ceJo pseko 200. Specifičen položaj ima občina Ljub-Ijana Ceniter tudl zarada tega, ker se na njenem ob-močju prepleta delovno področje obfiinske in predvsem mestine pa tudi republiške komdaije za spremljanje izva-janja zatona o združenem delu, upoštevajoč vlogo, po-men in naravo deda posameznih sasnoupraivnih organiza-cij In skupnosti. Naverieno je biio ta-eba upoštevati pri pristapu občinske komasije za spremljanje izvajanja za-kona o združenem delu h konkretnemu delu.
Podlago za to svojo informacijo je komisija črpala iz naslednjai materialov (vlrov):
—  analize  pirograma7 za izvajanje zakona o zdnuže-netn delu v OZD na obmoCju občine Ljubljana Center, sprejete na 4. seji komlsije dne 21. 9. 1977;
— porodil   delavmih   akupin   toamisije,   oblikovanih   z okoijskim  programoim  za  spretnJjanje  uresnifevanja  za-fcona o združenem delu v posamezntti OZD ofočine Ljub-Ijana Centeir, sprejetim na 4. seji komisije dne 21. 9, 1977;
— inforenacije komisije skupščine  SRS  za  spremlja-nje izvajanja zakona o združenem delu o Tprašanjih in problemih v zveai z iavajanjem zakona o združenem de-Hu v SR Sloveniji in graddva iste koimisije o prednost-nih nalogah, Iki jim je treba dati posebej poudarek prl nadaljnji  aktivnosti  uresndčevanjB  zakona  o   združenem delu.
II. PRISTOP K URESNIČEVANJTJ ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Nesparno držl v informacijil repubJiSke kcjmisiije za Bpremljanje izvajanja zakona o združenem delu postav-Ijena  trditev,  da  je  za  do&Ledno  uveljavitOT  zakona  o
združenem deJu t piraiksi pobre/bna cmganizlTana, koop. dinirana in programirana aktdvnost v^b dejaivnikoy drui benega življenja. Ce itnamo v vidu sestavo komisij« skupžčine občine Ljubljana Center, laihko ugotavimo, da so bili dani vsi pogoji, da kamdsija ppravi« svoj obsboj in da odigra vlc^o »dmžbenega sveita« na področju, za katerega spremajamje je bila ustanovljena.
Vprašanjem, za katere je bUo 1 SB Sloveniji dogo> vorjeno, da jnoirajo biti deležna posebne pozonnostl (t spodbujaniju hitrejšega procesa združevanja dela in ared< stev, razvijanju dohodkavnah odnosav; pogtobljanju sa< rnooipravnega sporazumevanja, zlastd glede zdiruževanja dela in sredstev temeljnih organizaclj Bdružen^a dela; razvijanju samoupravnih odnosov v samoupravnih Into^ resnth skupnostih ter dosdeduejšl realizaciji nadela svo. bodne meinjave deJa; izpapolnjevanju delegatskega siste« ma in odnosov v cxrganizacd'jah zdn-uženfega dela, samo. upravniii interesnih skupnosti dn družbenopalitičnih stoup« nosti; lazvijanju samostojnega osebnega dela In njegcn vega povezo-raoja v sistem samoupraTOega združevanja dela in sredsfcev) je toomisija giede na ža nawedene sp* cifičme pogoje dodala še naslednje:
—  organiairarnie   ti^ovine   (določbe   71.   —   79.   čliena ZZD)  s posebnim poudarkom na uvoou, izvozu in po slih zastopanja;
—  razdirobljenost gradbeme projektilve;
—  svobodne menjave dela in organiziranost osnovnlli šol v občind Ljubljana Center.
Da bi lahfco iKpeSno opravila postavljene nadoge, sa je kamislja že na samem začetku opredelila, da bo aku-ša!a ivprašanja in probleme OZD, drugih samoupravnUi organizacij tn skupnosti, katerih dejajvnost po svojem pamenu in vsebšna presega ob6inske meje, reševati r sodelovanju z ustrramo komisijo tnesta mubljane ocdro-ma SRS, zaito je z njitna navezala stike. Ni namen te informacije prikazati balj ail manj uspešno izmenjavo mnenj, stališč in opredelitev z narvedenima komLsijaima, navedeno je le v obrazložiteiT zakaj določena področja družbene repnodnikoije, ki so sfoer 1 občini Iijubljana Centter zastopana v vidnem obsegu, niso posebeg obrav-navana.
Komisija je upoštevajoč ^pnejeti pirogrBim dela, delo vala bodisi kot kolegiatoi cmgan all pa po svoji strokov-ni Službi skozi vse dosedanje obdobje. V skladu s spre-jetimi sMepi je izvedla v apriilu inesecu 1977 anketo 1 organizaoljah združenega dela, dnugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostdh (tudi v delovnlh skupnostih držaTOiih organov) v zvezl z iavajanjetn zakona o zdiruže-nem delu, o njenih rezultatih sprejela poročllo, s kata. rim so sfe seznanile tudi DPO Gbfflne in ki naj ibd slu-žilo feot osnova za mjeno nadaljinjie delo. Ceprav prvl rezultati niso bdli "vzpodibudnl, se je kmalu pokazalo, da je amketa ob sočasni poaitičnl akoiji dmžbenopoliitičnih organi^acij v občind dosegla svoj namen, to je dobiti sflfeo začetnega stanja v pasameeTilh organlzactljah zd.ru-ženega dela oziroma drugih samoupravnlh orgaiaiizacijali in skupnostlh in TOspodbuditi k dedu tiste, kl z deiom še niso pričeld ali pa se skušajo zadovoljitd z že dose-ženim. Za razliko 06. ugotovitvB v infomiaaliii republiSk* komisije, da jfe delo občinskiii komisij usmerjeno pred-vsem v spremjjanje dzvajanja zakoiML o združeneim delu v organizaoijah združenega dela, bi kazalo lzpostavitl prizadevanja komisije, da da svoj prispevek k staliSfein o potrebnih spremembah in •vnašanju fcvaaitetnejših xe-šitev v funkcioniranje delegatskega sistema v občind, 119 nazadnje pa tudd opredelitve v avezi s spremetnbaiml t politidnem sistemu, vzpostavljanju nove, rassvoju družbe-noekonomskdh odnosov prilagojenie dTžovne upraTC, ln ¦vikljiičevanja le-te v tistih sredinah združen^a dela, kjer je zarodl vairovanija z ustaTO doloeenih prarric, obvezno sti.  in  odgo-varnosti  delavca  njena  prisotnost  potrebna.
Kamisija se je s sprejemom afccijskiega programa ope-rafciiviio oigandzirala in na ta nafin skušala neposredno poseči v dogajanja porood tam, kjeir se ji je zdeOo po-trebno ald pa bi lahko iz že pridobljendh lakuSenj all pozitiTmlh opredelitev črpala inioitnacije za aplikacijo na celotno združeno delo v občinl. Osnovne značiilnosti, kt
33
Jfli Je tootnfcsija ugotovila sa celotno sfetro združenega de-la že na »adetku svojega dela in kl žal držijo še tudi ob koncu leta 1977 v večjem obsegu so naslednje:
— formiranje alccijsklh odborov in sprejem alccijskiii programov y akladu ¦ dotočUi 660. 61ena rakona o zdru-ženem delu Je bilo v prvi fazl Izvedeno predvsem v ti-stih organizacijah združenega dela, v katerih je bila do-bro lzvedena tudi raaprava o osnutku zakona o združe-nem  delu  ta  so  bile   že  tedaj   izdelame   analdze  samo-upravne arganiziranostd s predlogl za kasnejše rešibve ab MpoStevamju raareševanja doiiodkovnih odnosov in adru-fevanja dela in sredstev;
— akcijska pripravljenost za realizacijo določid zako-na o  zdmženem  deJu  je  znatno  večja v  organizacijah Bdražemega  dela  na  področju  gospodarstva  fco*  na  po-dročju dmižtienih dejavnostt dn upravnih organov;
— kijaib temu, da so  fcnanovadi  akcijske  odbore in aprejeld akeljake ppograme, so samoopravTii organi pre-maao nfiposredno vklječend v izvajanje sprejetih progra-mw, temveč Je to še vee preveč prepuščeno sbrokovnim službam in poslavodnian strukturam;
—  premajhna akttvnost samoupravnih arganov tn tudi tbviteaopoHtičnih arganizacij v oa-ganizBCijah združenega dela pri spremijavi izvajanja sprejetih alooijskih progra-mnor vpliva na to, da sft atroikovne službe piri pTepočas-nem iavajanju akcijSldh programov preveč z^avBrjajo na imanifkajožo  spreinljaooeo  zakonodajo,  ki  naj   podrobne-je  ureja  posamezna  podroCja;   pri   tem   se  nemalokrat sfclioujejo na to, da bo potrebno podaljžati roke 660. fo 662. člena zakana. o združenam delu;
— delaivoi v exipuženeim delu so premalo seznamjeni • poslledicanad nelavTSitive 660. in zlasti 662. člena zakona o zjdruženem delu, prl tetn pa so v -vfeUikan Stevilu arga-nlzacij združenega dela že piretekM sprejeti raM za prl-pravo osmjtJtov posameznih reSitev.
Soveda so tudi pxDdxodja na katena bomisija ie nl posegla, predvsem velja t» za pTObleme raavljanja eamo-stojnega osebnega dela in njegovega povez»vanja v si-stem samoupravniaga združevanja dela In sredstev (z te-jemo vprašanj združevanja kmetov v priimeru delovne organisaacije Gruda, čepraiv le-teh v cfočini Ljoibljana Cen-ter pratatično nl). Teitnu področju ta pa vsem tistlm prednostniim naiogaira, W so navedene ob konou te toi-fonmacije bo pobrebno poevetiti yso pozornost v obdob-Ju, pred kaiterim stojimo.
III. UVELJAVLJANJE NOVIH DRU2BEVOEKONOMSKIH ODNOSOV V ZDRU2ENEM DELU
e) Dohodkovnl odnosl
Ia ie znanih razlogov, ki pogojujejo bolj ali manj uspeSno vkljužitev bomisije t prootčevanje pripravljenih rešitev prl posaineznlli subjeJrtih v adruženem delu, bo-disi da je razlog v velikein števllu le-teh, v njihovi majhnosti pa tudi izjesnni veličinl, t neosnovani bojaztil ifcrftike roarebitnlii rešitev ail pa v pomanjkanjn sbro-toovmih Jsadrov, Id so sposobnd all pa pripravljenl pre-seči Klasične doiiodkovne odnose, je težko dati cdovi-teJSo oceno doseženega na področju urejanja odnosov pri pridabivanju, raa^porejanju in delitvl dohodka.
Podatld, ki jih je tooralsija doblla predvsam preko »vojih opeirativnlh delovnih skupin kažejo, da v večdni arganlzacdij združenega dela pospešeno pripravljajo osnut-ke ln predHoge samoupravnih sporazumov ter sanmipmv-nth splošnlh aktov s taga področja. Ceprav so težave povsod, sonatrado da bodo do 1. 1. 1978 uspeli, seveda pa 6e takaj postavaja vpraSainje v kakšnd meri bo tak-6en uspeh pomenil resnično ijveljaTiiteT noviji dohod-kavniii odnosov in ne eamo preobleko za stare oblike. Poslsusov na tam področju je bilo preoej, posebej pa iv fagavdnl, kl v občind eavzema vldno inesto. Komisija je vse znane primere skušala spremljati in do njih zaivzemaiH svioje stališ6e (dohodtoavnl odnosi v novo usta-novfljeand poslovnl sfcupnostl NA-MA, dohodikovni odinosi v SOZD GIPOS, SOZD Emona, SOZD Sloveolja-paplr ia  delovna onganizacija Kartonažna tavame  Luubijana).
V vseh i^otovljenlh prlmenih, k]er po mnenju fcamisije ni bilo starjeno vse potrebno, da bi se zakon o zdru-ženemi delu lahko uveljavil, je komisija neposredno po sredovala svoje pripombe (delovna organizacija Konun, nekatere projektivne organizacije združenega dela). Vse-kakor predstavajatjo dohodkorol odnosi osnovo, na ka-teni bodo delavd združevall svoje delo In sredstva druž-bene lastnlne v takšno obliko združevanja dela in sred-stev, kl bo prinesla najboljši možni rezultat njihovemu in diružbenemu delu, iato nam ne more biti vseeno ka-ko danes ponekod še gledamo na to podiročje. Razlog za nedodeflanost dohodkovnth odnosov, naj si bo med temeljninii organizacijaind ssdruženega dela v olcviru de-lovne organizacije ali izven nje v drugih oblikah združe-vanja deia in sredstev je brez dvoma mogoče najti tu-di v tem, da marsikje še nimajo sprejetih dolgorofinej-ših razvojnih uameiritev in samoupravnlh sporazuinov o temeljih plana ozirama skupnega plana.
Osebnl dohodlkd delavcev so bild in bodo merilo stop-nje naše zrelosbi. Povsem brez ovir smo se apredelili za kriterije delitve le-teh v odvlanosti od prispevka, da-nega z žlvim delom. Toda mlnulo delo oziroma inStru-menti za delitev tiistdli sredstev, ki jlh je ali jih še bo prineslo naše in družbeno minulo delo, je še vedno ne-obdelano. Se vedno v vseh znanih primerih v občini ostajamo pri dodatku na službena leta v odvisnosti od tekočega dela in delovrae dobe tn ga poroglašamo za de-lež v osebnih dohodkih iz naslova mmulega dela ffie pa ga že ne proglašamo, pa ga vsaj ne opredelimo) če-prav isbočasno ugotavljamo, da je takSna opredelitev ne-^ sprejemljiva, oziroma protizakonita. Vsekakor bo potreb-"' no, da se bo o vprašanju minulega dela do ugotovolje-niii rezultatov, ki jih bo prineslo gospodarjenje s sred-stvi družbene reprodukcije po 1. 1. 1978, morda pa tudl v zvezi z njimi, torej aa vse obdobje pred uveljavitvijo novih družbenoekonamskih odnosav v združenem delu, dogovorilo v merilu SPRJ kaj predstavlja osnovo za ugotavitev deleža mtoulega dela v tem obdobju, ne da bi posegali v substanco sredstev družbene reprodukcije in v čem je lahko delež posameznlh dfelavcev različno velik, če predpostavljamo, da so bili za prispevek iz živega dela že plačaei, da so sredstva združene repro-dukcije rezultat združenega dela in boJj ali raanj do brega gospodarjanja z njiml.
b) Preobrazba bančnlštva
Zaradi veOakega števila ban&iih organizacij združene-ga deila, je komisija zadolžila delovne skuplne za obisk teh argamizacij, da bi ugotovili kako poteka proces pre-obrazbe bančnega sistema.
Posebna delovna skupina komisije za družbeno^LO-nomske odnose pri občinskeni komiteju ZK je analizi-rala delovanje dnitemdli bank v OZD v občind. Ugoto-vitive te delovne skupine, ki jih je obravnaval tudi ko-mite občinske konference ZK, kažejo, da niso doseženi pomembni uspehi niti v delovnlh organizacijah, še manj v sestavljenih organizacijah združenega dela. Vsekakor ugotaivljaimo, da obstojeee inteme banke še ne predstav-ljajo osnove za novo organiziranost cetotnega ban6nega sistema in neposrednega vpliva združenega dela na go-spodarjenje z denarnimi sredstvi v bankah.
Pripraive za oblikovanje temeljnih bank potekajo naj-dalj v Ljubljanskl bamki. Pri t«m bosta imeli sedež v občimi dve temeloni bankl — gospodarska banka iin sta-novanjska banka, fci se bosta združevB.M v združenl banki LB. Obe temeljni banki bosta združevali združeno deilo širšega Ijubjanskega področja in bosta itneli več enot. Ceprav potekajo pripmve že dalj časa, še vedno niso povsem razčiščena vpraSanja glede oblikovanja in deio-vanja delegacij za temeljne banke.
Proces obitoovanja v temeljno banko teče tudi v Ju-gobanki in Beograjskd ban&i, ki sta doslej delovali kot podružnici za Slovenijo. Obe se bosta oblikovali v temelj-ne banke, kl se bosta združevali v združene banke a sedežl v Bec^radu.
Mtedtem ko so v Ljubljanski bankl In Jugobariki isto-
36
časno v javnd razpravi pri ustanavtfteljth in upravljalcih vsi potrebni osnutkl oziroma predlogi dofcumentov za ustanovitev temeljne In združene banke ter samoupravni sparazumi med delavcl delcrniih skupnosti temeljmh bank in upravljaloi temeljnih bank taia Boograjska banka v javni razpravl le osnutek samonpravnega sporaauma o adruževanju v temeljino banko.
Vsekakar bo potrebmo posvetiti v naslednjem obdob-Ju posebno poeomost procesu do&onfine preobraabe banč-nega sistema od internih pieko temeljnoh do zdmženih bank, pri čemer bo posebno treba usposabljati delega-cije, da bodo latoko usmerjale gospodarfjenje s sredstvi t banki v korist oelotaega združenega dela.
c) Medsebojna delovna razmesrja delavcev x zdrnže-nem deln
Ne glede tia to, da nov zakon o medsebojnih delov-ndh irazmerjih, usklajen z zakanom o združenem dehi še ni sprejet, poteka uresničevanje tega dela družbenoeko-nomskih odnosov, opredeljenih v zakomu o združenem delu, dokaj dobro. Večina temeljnih arganlzacij združe-nega dela že 4ma sprejete samoupravne sporazume o SBdruževanju dela delavcev v taneljni organizaciji. Pri tem kaže apazoriti na dejscvo, da je bila tistim OZD, kl nimajo ustreznih strakavndih kadm>v, nudena pamoč preko sbrokcrvne sdužbe in komisije skupščine abčine Ljubljana Center aa poregled samoupravnih splošnih aktov orgamzacij združenega dela. Problemi, ki se pojavijajo na tem podiročju so predivsem naslednji:
— sprejemamje  novlh  In  usklaijevaaije  samoupraiviiih eplošnih aktov ne tamelji (z redkimi tejemami) na ana-lizi dc*odkovnih odnosorv in OTganizirainiosti temeljne, de-lovne oearcana druge OZD in s tetn v zvezi na bododi s  pragramiCKm  za  izvajanje zakona   o   združenem   delu opredeljeni oblikl združevanja dela in sredstev;
—  medsebojna delovna raamerja  delavcev  v  združe-matn dedu v ocrganih držawne uprave, ki jih je v občinl Ljubljana Center večje Stevilo, Se nlso slstemako opre-deljena;
— pajanrlja se paplava »cenenlh« in prepisanih samo-upramih splošoniih akitov, ki pa niimajo iai sScupnega s kontarertno obllko organizBTanja oziToina zdnuževanja dela in snedstev;
—  glede na to, da so v večjem številu OZD že spre-jela spremembe statuta in v njem pred^videli način odlo-čanja v zvezi s posamičnimi pTavlcami, obveBnosfcmi  in odgovarnostai deJavcev v združenem delu, tako toat  ga določa zakan o združenenn delu, se pojavljajo težave prl nadaljnjein delovanju  obstoječih odborav za medsebojna razmerja delavcev in disciplinske komlsije za medsebojna loga, ker samauipravmi splošnd aikti niso diarečani osairo-ma mBd seboj usldajenl.
IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
a) Spremembe v organlztranju organizacij združenega dela
2e razprava ob osoutlou aakana o združenem delu je v inarsikateri organizacljd združenega dela vzpodbudila pristojne ongane, da pričnejo razmišljati o objefctavno najjistreznejši obliki oiujaniziranosti. TakSna alctivnost se j« nadaljevala skozi vse dosedanje otodobje od uvelja-vitve zakona o združenem deJu. Organizlranost zxiružene-ga dela bd vsekakor rnorala sloneti na analizi dohodkov-nih odnosav, vendar pa iz poročil, kl jih je komisija prejela od organizaclj združenega dela, ne izhaja, da bi M talbšen pristop pravllo in ne le izjema. To je osnov-na poraanjkljivost in kaže na naslednje ugotovljeno dej-stro dn sioer, da se predlogi sprematnb formirajo v ozkth strokovnih skojpinah, mimo sprejetega programa za uresnlfievanje aakona o združenem delu, kd določene sprameimbe predvideva aJi pa tudi ne. Tafco je npr. ko-misija za nekatere spremejnbe v organizlranju, kljub te-mu, da je imela program za izvajanje zakona o združe-nem delu kankretoth organiaacij združenega dela, za Bdružitev  le-teh  izrodla  potem,  Jao  je  1oto&  v  dnevnem
časapisju objavUJena notica o Izvedbl referenduima. S tam seveda nočemo postavljatt fcrditve, da niso bili iz-delanl elaborati o ekanomski upravičenostl vsake taSišna spremembe v onganiziranju, vprašamo pa se lahiko ali so bile posamezne cxiloeitve resnldao piod samoiflaravne qpredelitviB delavcev v združemem delu.
SpTemembe v or^anlziranju obravnaTO ta Jafarmacdja ločeno glede na obliko združevanja dela ln sredstav.
{
Sestavljene organizacije zdniženega dela                   *
Pri svojem deilu Jc 3co«nisija z delovniml Skupinaarf direktno obiskala dve sestavljenl organizaciji združenega dela dn pri tem tudi Scomfrontirala izvajanje določil za-kona o adruženem delu <v tefa SOZD tar v DO, ki so združend v te SOZD }n imaoo tudi svoj sedež t obeini Ljubljama Center (Giposs, GHT). Ob obiskdh t DO ia TOZD, ki se združujejo v SOZD pa je skušala na osno vi prediložene dokumentacije tn la razgovorov BaMjuieiitt kako se izvajajo predvsem dolodila 382. člena zakona a združenem delu.
Opredelitev m oblsk le d<veto SOZD, čeprav tena <r občlni Ljubljana Center svoj sedež 17 SOZD, je fcomi-sija sprejela zaradi fcega, ker je večina ostalnh SOZD blla ¦vkltjuCeina boddsi v »Akcdjo 120« ozirama r druga akcije v katerih so sodelovali člani komisij za sprem-ljanje tovajanja določil ziakona o adruženem delu <v rne-etu, SR Sloveniji aJd SPB Jugoslaviji.
V  občini se srečiijeimio z vsemd tremi nadlnl edn^e-vanja  v  SOZD,  ld  jih  predvideva  382.  člen  zakona  a združenem delu,  vendar največtoat z združevanijem de< lovnih   organizacij,   Id   delajo   in   pnolzvajajo   v   oanovl enake vrste prodzTOdov, ozitoma opravljajo enake TOSta storiitev  ter   naj   bi   njihovo   združevanje   doprineslo   in omogočito  njdliovo   specializacijo   teo-  s   tem  tudi  večjo produtotivnost združenega dela. Večina teh SOZD Je bil« ustanovljena že po sprejemu Ustave in sedaj svotje de< lovsnje  vsklajuje  z dolo&ll  zakona  o združenem delu,
Praksa v nekaterth SOZD kaže, da je šlo r pre-težnl meri za formalno poveeovamje v SOZD to da osnovra načela in cilji združitve glede speoializacije in doseganja večje prodoktiviiosti dela niso bila dosežena, prav tako pa tudi v sedanji faai posamean« DO združen« v SOZD sprejeanajo odločitve o bodočl samaupravoi organiziranosti ne glede na spretjete odločitve v SOZD. V posameznih primenih DO, ki so arganizirane v SOZD gledajo na to organizacijo kot izdvojeno OZD, kot da iriso sprejele samoupravniih sporaziuitnicw o organiziraiiiju SOZD in da so same del te SOZD.
Večikrat v praksi ugotavljamo, da samoupravnl oiiganl v SOZD sprejemajo sklepe o dolgaročnejšiii usmerltvah razvoja, ki jdh nato DO oairama TOZD katerih delegati so se v DS SOZD dzrekli za predlagaoe usmertbve, ne izvajajo. Pri tem je največkrat odločilen vpliv poslovod-nih in vodilnih strokomih delaTcev, kl predlagajo samo-upravnim on^anam odločiitve, ki niso v skladu s pred« hodno sprejetiml sklepl ln jth na ta neskladija ne opo-zarjajo.
Na drugi strand tmaimo v občiml ved primerav, da so se OZD, fci so bile pred sprejesmam zakcma o zdru« ženem delu organiairane kot DO reorgamiiziirale v SOZD. Največkrat gre peti tera za združevanje DO, kl proizva« jajo razllfine proizvode In opraivljajo razliične storitve, da bi usbvarile skupen doihodek in dmjge v naprej do-ločene skupne interese. Prl teh organdzacijah so se s prejšnjimi DO zjdružide tudl nove TOZD, ki so se naj-prej združile v diruge DO, ali pa celofcne DO, kl so pred tem bile enovite DO ala so imele v srvaji sestavi vefi TOZD. Večiina teih zdniževanj je bila rezultat temelji-tih družbenoeikanomSlnth analiz že t času razprav o osnutku zafcona o združenem delu.
V  časoa razprav o osnutku aakona o združenem delu pa tudi ob sprejemartfu akcijskih programov za uvelja-vltev določil za&oma o združenem delu je večje število sedanjih DO predvidelo organlzaoijo SOZD največkrat na ta načtn, da bi se sedanje TOZD prrfcmimirale v DO in naito združlle t SOZD, kl pa t svoji osnovi ne bi pred-
,?7
Btawljala bistveno drugačne organiaacije od sedanje DO. V toku izdelave elaboratov o sedanji in bodoči samo-upravni in ekonomski organiziranGsti pa so odstcvpili od prvotne zasnove SOZD ter ostale pri zdmžitvi TOZD v DO, keir so ugotovili, da niso izpolnjeni vsi pogojl 382. člena zakona o združenem delu.
Ceprav ima večiaia SOZD v svojih raavojnlh progra-mih predvideno oprarljanje denairnlh iin bančnih postov za združene arganrizacije, je delovarnje teh internih bank Sele v samem začetku, kjer pa se določem denarni po-sli apravljajo, gre predvsem le za združevanje dela sred-stev za dogovorjene steupne oaiožbe, pri čemer ostaja največfcrat na združevanju sredstev na osnovl kreditnih odnosov, ne pa na osnami združevanja s ciljem skupne udeležbe in odgovarnosti za uspešnost naložbe.
Ceioten proces združevanja dela in sredstev v SOZD Je še vedno v premajlml meri zasnovan na prograinira-nih dolgoročnih usmeritvaib. s dljeim specializacije, dose-ganja višje pTodukfeivnositi družbenega dela, založenosti trga in ostalih skupnib. dnteresov. Ocenjujemo, da je osnavna ovlra za doseganje taklh ciljev pomanjikanje do-bro pripranrljenili in samoupravno sprejetih samouprav-nih sporazumov o temeljih srednjerodnih družbeniih pla-nov znotraj sestaivljemih organizaclj združenega dela. Ko-lilkor so td samoupravni sparazumi faidi sprejeti, so pre-iveč splošni in premalo obvezujoči za vse člane samo-upravnega sporaaumevanja.
Na drugi sfcranl tudl ugatavljamo, da so se posa-mezne DO združile v SOZD predvsem zaradl tega, da se lormalno lahko iakažejo s tako združitvijo. Ze ob zidruževainju pa so se aavedale, da bodo zadiržale svojo dosedanjo organdzacijo, oziroma ne bodo spoštovale dogo-TOrjenib  določil   samoupravtilh   sporaaumov  o  združitvi.
Praksa naidalje kaže, da se v okviru nekaterih SOZD ne urejajo dohodikcrvnd odnosi med DO, ki so se zdru-žile, temveč se prvenstveno sprejemajo le samoupravni sporazuini o svobodni menjavl dela med delavci v PSSS v sestavljend organizaciji in deloroimd oirganiaacijami, iu 6O se jsdruaile.
Vse te ugotovibve navajajo k zaikHjufiku, da je po-trebno v nadaljnjem delu komlsije in vseih družbenih in političniiih faktorjev v občini posrotiti vso pozornost praučitvl sedanjega detovanja in usmeritvl že obstoječih SOZD, kaioir tudi tistism organlzacdjam združenega dela, ki imajo v svojem prc^rainu zastavljeno kot cilj bodoče samoupravne organiziraaosti v SOZD. Praksa nara je po-kazala, da je potrebno sočasno obrairoavaiti pripravljene osnove tako dohodkovnih odnosov kot samoupravne oi^a-niziranosti v SOZD in delovnih organizacijah, ki se zdiru-žujejo v to SOZD ter TOZD, ki so združene v teh de-lovnih organizacijah. Kolilkor bd posamezne komdsije ali skupine obravnavale lofieno bodisi SOZD, DO ali TOZD, bi lafoko sicer ugotovile praivilno usmeritev posamezne OZD, ki pa bi bila lahko v nasprotju s celovitim pro-gramom OZD s katerimi se zdiružuje v višjo samouprav-no organfeirano celoto, lahko pa tudi obratno.
Poleg SOZD se DO in TOZD v obftinl združujejo tu-dl v poslovne stoupnosti v smislu 388. člena zakcaia o edruženem delu. Pri pregiledu posameznlh samoujpravniih sporazumoT o takem združevanju ugotavljamo, da so sprejeta določila precej ohlapna in le malo obvezujoča za OZD, ki se združujejo v poslovno skupnost, pred-vsem pa so aelo nedore^ena zlasti v pogledu urejanja dohodkovnih odnosov med 61and poslovne skupnostt. Oce-njujestno, da veljajo za te navo ustamovljene posilovne skupnosti in njšiovo ugmeritev iste ugotovitve kot za eestavljene organizaciie adružene^i dela.
Delovne organlzaclje
Na podTočju industrije Jfe v tefcu stečaj v Krtm — roodna konfekcija, Meroator TOZD TMI pa se je po de-lovnl arganizaciji združil v SOZD Mereator, pri aemer so se diržald v programu za Iavajanje določil zakona o združenem delu postavljenih rokov. Na področju grad-benlštva sicer ni prišlo do spretnemb v orgstniairanju (z izjemo DO Tehnika) to pa Je tudi razlog, da se tega
področja posebej r tej informacljd dotiikarno. RaBdroblJe-na projektiva je namreč tm v peti uveljavlaanju novih družbenoeikonoimskih odnosov, pa naj si bo na nizkih ali viisokih gradnjah ozironia stanovanjski izgradnji. Skrajni čas je, da se združeno delo te gospodarske sfe-re prižne obnašati nepodjetniško. Zandmivo je, da se nobena od enovitih projektantskih delovnih organizacij na odločUa poglobiti v to vprašanje. Najvee spremerrtb v organiziranju je bilo na podrodju trgovune in gostinstva. Združevala sta se Cbemo In Kemdja-impex v delovno organizacijo Polikem — trgovina; DO Emana je prešla v SOZD, v katerem je TOZD Globtour postal DO, v DO Hobeli pa sta se vkJijučila tudl hotela Union in Slon, oba kot temeljnl organlaaoiji združenega dela; v Orbital Commerce je stekel stečajni postopek; DO Sanolabor se je združevala z DO Kemoservis, vendar postopek Se ni konfian ker o uspelem ozlroma neuspelem referendiunu odloča sodišče adruženega dela; v postopku je preobraaba poslovnega združevanja Tehnoimpex in TOZD Tehnoim-pex; nestavracija Delavski dom se je združila v noro delovno organizacijo z zavodom Dela/vskl dom.
V infonnadji ne navajamo tistffli sprememb v arga-niziraoju delovndh oiiganizacij, ki so še v teku ozirama tistih, za katere komisija ne poseduije podatkov.
b) Organiziranje TOZD
Kamisija še nima na razipolagio podatkov v kakšnem obsegu in v katerdh prismfirilh poteka uresničevanje 320., 328. in 329. člena zakona o združenem delu v organi-zacijah združenega dela v obdinl Ljitbljana Center. To področje dela jo vsekakor še daka upoštevajoč doio6ila oziroma roke v 660. členu zakona o zdraženem delu. Izjemo predstavljata DO Tehnika in DO Volan, ki sta se že apredelill za orgamziiranje novlh temeljnih orga-nizacij. Ceprav je uveljavitev dohodkovuih odnosov v marsičeim vezana na usferezno obllko združevanja dela in sredstev, pa bo le-te brez dvoma tudi povratno delovala, tako da v letu 1978 in kasneje lahko pridakujemo na-daljnjo Hvahno afctaivnost pri prilagajanju združenega de-la najboJj uspešni organiziranosti. Na podrodju trgovine bo na arganiziranje temeljnih oi^anizacij združenega dela nedvomno vpllvala tudl odločitev v zvezi s tem, lcaj je štetrt za glavno dejavnost.
V. DEJAVNOST ORGANIZACIJ ZDRU2ENEGA DELA
Orgaimacdj« združenega dela, ki se ufevarjajo s pro-metam blaga tn storitev na debelo oziroma z izvoznimi in tivoanimi ali dirogiini zunanjetrgovinskimi posli, se ne smejo utoarjati s prometom blaga in storitev azirama s prej citiraniml posli, če niso v skladu z zveanim zakanom sklenile samoupravnega sporazuma s proisivajalniina in dmigimi arganizacijami, s katerimi poslujejo. Kotnisija ugotavlja, da zadevne organizacije združenega dela vlaga-jo naipore v to, da bi uresničile pogoje iz 72. člena zakona o zdmžeaaieim delu, veindar pa je bilo ob prilikl obiskov posaameznih organizaoij združenega dela mod za-paziti več nejasnosti oairama vpiašanj, na katere bi mo-rali poiskati odgovor kot npr.: poznavanje in pravllno tolmačenje zakona o prametu blaga m storitev s tujino o pogojih za opravljamje poslov aunanjetrgovinske dejav-nosti; dotodiibev pristojnega orgaaa, ki daje potrdilo o ustireznosti samoupravnega sporazuma; opredelltev glavne dejavnosti v prtmietu blaga in storitev in nenazadnje do-ločitev pristojnega organa družbenopolitične skupnosti ozirotna organdsacije, pooblaščene z zakonom, za dokonč-no ugotovitov v primeru spora kaj je Steti za glavno in kaj za str&nske dejavnosti, ki se smejo opravljati v ssnlslu dolodb zakona o združenem delu v teraeljnl organizaciji zdmženega dela.
VI. SAMOUPBAVNI SPLOŠNI AKTI ORGANIZACU ZDRUZENEGA DELA
Koinisija je temu področju svojega dela sledila v te-ani povezavi s komisijo skupšdine obdlne Ljubljana Cen-
3a
ter za pregled samoupravnih splošnih aktov organizacij sdruženega dela. Le-ta je tekoče spremljala alctivnost sprejemanja novtti oziroma spreminjamja in dopolnje-vanja veljavnih samoupravnili splošnih aktcw v organiza-cijah združenega dela. V delo se je vkljudevala tafco, da je dajala pniipombe in sugestdje k detovnim osnutkotn, osnutkom in predlogom posameznth samoupravnih splcš-nlh aktov, kl so jih organizacije združenega dela predlo-žile v obravnavo, svetovala pristop k oblitoovanju samo-upravnih splošmth aktov in dajala pojasnila vsem zainte-resiranim subjektam s podi-o&ja gospodarstva oziroma ne-gospodarstva. Prav sledinje se je tuda v največji meri obračalo na strakovno službo komisije za pomoč. Komi-sija je posebno v prvi polovici leta 1977 ugotavljala, da se v OZD pojavljajo poskusi dobesednih. prepisovano za-kana oziTama že pripravljeolh za razpečeranje usti^eznih sporazumov, statutov in pnavilmkov. Na vse takšne pjri-mere je takoj opozorila.
Ker se je preoejšen ded organizacij združenega dela odiočal za sprejem novih statutov že v lefeu 1977 in ne-le aa njihove spremembe in dopolnitive oziTama, ker je že »uresni&il« tisti del programa za iavajanje zakona o adružensm delu, ki se nanaša na uskladitev tega tako Bpmembnega samaupravnega splo&nega ateta z dolo&ili ssakona o združenam delu, še preden so bili sprej«fci ne-fcateri zvezni in republdški zakond s področja odnosov, kl jih v statutu moramo urejati ozirama še preden so se odločin za obliko argaraiziranosti, uipoštefvajoč dohod-kovne odnose v katere stopajo, bodo v vseh zadevnih OZD prisiljend ponovno urediti posamezna Tprašanja. Ko-misija je vsem temieljnim in darugitn oiganizacijam zdru-ženega diela ter detovinlm skupnostim, ki opravljajo delo ^koipnega pomena za več organizacij združenega dela že poslala pismo, v katerem zatoteva, da Ji do 15. janu-arja 1978 dostavijo v pregled
1.  samoupraAoid  sporazum  o  združevanju  dela  delaiv-iiev v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, v kolikor je že sprejet;
2.  statut temeljne organiizacije ozlronna delovne sloup-nosta, samoupravna sporazuin o združitvi v delovno orga-nizacijo  in  statut  delovne  anganizacije  oziroma  njihovie spremembe in dopolnitve, fie so  jih v skladiu  s progra-mcftn za izvajanje zakoma o združenem delu že sprejeli;
3.  samaupravnd spora^Mm o medsebojnlh pravicab, ob-veznostiii in odgovomostih delavoev delovne skupnosti in delavcev v temeljnih organizacijah kot uporabnilkov nji-havih storitev;
4.vsprejete samoupravne splošne atete o osnovah in inerilih za razporejamje čistega dobodka ta 23 delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev.
VII. URESNICEVANJE ZAKONA O ZDRTJŽENEM DELU V DRUZBENIH DEJAVNOSTIH
V   tej   Informaoiji  ne  oibraiwiavamo  izvajanje  določil zakona o združenesn delu o združevanju dela tn sredstev dn uresničevamje svobodne menjave dela med delavci  v združenesm delu — uporaibniki storit0v in delavd v OZD tzrvajalcih storitev na podiočju družbenih dejavnosti v sa-maupraviidh  interesnih  skupnostih,  temveč predvsem  iz-vajanje  določil  zakona o  združenem  delu  v  organizaoi-
*' jah Bdruženega dela, ki so izvaijalci storiitev v družbenih dejavnostilh.
V  občini Ljubljana Center deluje preko 160 OZD iava-jalcev družbenih dejavnosti, v tem številu pa niso vfclju-fiene delovne skupnosti razmih organizacij in dmištev, ki
' imajo sedež v občini tn so v svojem bistvu tudi izva-jalci boddsi družbenth bodlsi dragih dejavnosti.
Ce ugotaivljamo določena zaostajanja v izvajanju do-ločal zakona o združenem delu tako glede urejanja do-bodkovnih odnosov, kbt glede satnouipraroe organizirano-sti na področju gospodarskih dejairoosti, je to Batostajanje še mnogo vedje na področju družbenih dejavnostd. Zla-'   stl velja ta ugotovitev za področje dohodkovnih odnosov.
Do nedavnega je bilo celotao financirantje družbenih dejavnosti iafcljuično proračunsko, kar ima svoje posleda-ce tudl  v sedanjem  stanju in prlpravljenosti  posamez-
nih OZD na tem področju za dmgačen način uirejanja doihodkavnih odnosav. Kljub temu, da je s sprejemcmn samoaipravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih pla> nov SIS družbenih dejavnosti postavljen temelj za ur» janje dohodkovnih odnosov na osnovl svobodne menjave dela, obstajajo v OZD družbenih dejawiosti Se vedno sa-mo letni finančna načrti, ki se sestavljajo potem, ko so sprejeti letnl pland in prispevne stopnje za zdnižsvanje sredstev bodisi iz dohodka ali bruto osebnih dohodkov azirama cxsebnih dohodkov, ne pa obratno. Kljub do kaj doAgotrajneinu deVu na Izdelaivi meril, vrednotenja dela in ugotaivljanju cene storitev v družbianih dejavno stih, progTami le-teh še vedno niso osnova 5» prdpravo letnih planov dejaivnosti, bodisd v oMinsScih SIS ali viš-jih asociacioah SIS in s tem osnova za usbvaritev STed-stev za izvajanje svoje dejaivnosti.
Vedina dzvajalcev družbenih dejavnosM za^lačuje prl-prave za sprejem samoupravnito sporazumov o delitrt doihodika z izgovorom čakanja na zakonodajo, ki bo po drobneje uretjala podTočje svobodne menjajve dela. Isto velja tudi za prapravo bodoče samoupravne organisira-noeti OZD, ki so izvajalci družbenih dejavnosti.
Prav tako potekajo zelo pačasi priprave na izvaja-nje 95. in 96. člena zakona o združenem delu glede pri-dobivanja dohodka delavnih skupnoeti, ki opravliaja adminisbTativno-strokovna, ponaožna ali druga dela m sa-moupraime interesne skupnosbi.
Delavne skupine komisije za spremljanje izvajatija zakona o zdiruženem delu v občini niso v prvi fazi obi-skale nobene OZD izvajalca družbenih dejavnosti, razen osnovnih šal pri katerih je ustanovitelj obdina Ljublja-na Ceater.
Ugiatovitve te imloimacije izhajajo iz poročiil, kl jiii je karnisija prejela od posameznih OZD. Iz teh poročU, povzemamo, da je večina izvajalcev diružbendh dejavinostd v svoje ataijske prograime vnesla predvsem usklaievanj« svojih samoupravnlh aktov z določili zakona o združe-nem delu ter sprejem samoupravnega sporazuima o zdru-ževanju dela delavcov v temeljno organizaoijo adruženega dela.
Posebna delovna skupina v občini je pripiravila os-nove za razpravo o 2družitvi vseh osnovnih šol v občlnl v deloTOO organizacijo. S tako sainoupravmo arganizira-nostjo naj bd bil zagotovljen bolj enovit proces porabe, racionalizacije dela in skladnejši razvoj osnovne šole, kl naj postaoie osnova za cekmten proces usmerjenega izob-raževanja.
Ceprav dražbanopoliti&ia skupnost ter mjene komlsije in organi niso posivetili zadostne pozomostl izvajanju do-ločil zakona o združenem delu prl iijvajalcih družbenili dejavnosti, pa je bila pripravljena temeljita ln obšima analiza sedanjetga stanja s predlogl za bodočo organlzi-ranjost samoupravnih interesnih skupnosti diružbenUi de-javnosti, predvsem oblikovanju delegacij, komfarenc dele-gacij, Skuj>š6iin in izvršnih odborov ter zdiruževainju obdin. skih SIS v mestae In legianalne SIS. Posebej je bilo nakazano bodoče delavanje enot SIS v toajevnih skup-noetih ali ob posameznlh izivajalcih .
Ta analiza že služi kot osnova prl ehridenitdimniiu kan-didatov za. dele^acije v SIS in oblikovanju posebnih in   v skupnih delegacij za SIS družbenih dejaroosti.
VIII. VLOGA DRUŽBENOPOLITICNE SKUPNOSTI PRI URESNICEVANJU ZAKONA O ZDRU2ENEM
DELU                                            •'
Komisija meni, da je lahko sestawii del te imfarma-cije tudi gradivo za razpra/vo o podožaiju in vlogl družbe-   ¦/. nopolitičnih   slkupnosti   in   njenih   organov   o   zaikonu   o  ' združenem delu in dogovor o realizaciji posameznih do-ločil zakona o združenem delu pri delu izvršnega sveta, upravnih organov in sltižb, ki ga je že obravriaval iavrš-ni svet skuipščine občtoe Ljutoljana Center.
Zakoin o združettiieim  delu nalaga orgamam družbeno-poaitičniih slaipmosti, da piri izvajanju svojih pravic, dolž-   ' nasti   in   obveznosti   izdajajo   predpise,  sprejemajo   naj-razlidniejše ukiepe in odiočitve. Pri vsem tem pa Imajo
39
GFg&ni  dmžb&nopoilitičRili  E&upnosH  D&sppoti  QPS9fftiz&ci-Jam združenega dela ozirama nasproti samoupravnlm or-
ganizacijam  in  skupnosttm pravice  in obveznosti,  kl  jdh doijpčata ustava in zakon.           '
ZAKLJUCEK
Na osnovi ugotovitev, ki izhajajo ix porodil delov-nih skupin komisije! za spremljamje uresnifievanja zakona o združenem delu, vsakodnevnih kontaktov posameznih članov komisije in strokovnih delavcev v upravnem orga-nu ter v smislu prednostnih nalog, kl jih je opredelila komisija za spremljanje izvajanja zakona o zdmženem delu, bodo osnovoe naloge komisije abčinske skupščine naslednje:
—  v  sodelovamju s komisijaimd pri družbeno politič-nih organizacijah v občini, komisijo obfilnske  skupščine za   samoupravne   atote   in   koordinacijskkn   odboram   za družbeno planiranje ter  pravobranilcem samooipravljainja ta sodiščem združenega dela bomo staJno spremljali uve-ljavljanje zakona o združenem delu v vseh organizacijah Bdruženega  dela  in  samoupravnih   skupnostih  v  občini;
—  posebna pozornost bo posvečeoa ugotavljanju ureje-nosti dohodkovnih odnosov med teaneljiiiimi organlzaoija-mi združenega dela, ki se združujejo v detovne arfani-zacije  in  še  posebej   v  sestavljene  orgamizacije  združe-inega dela z vidika irveljavaljanja teh oblik združevanja dela in sredstev alasti v smislu 346. ta 382. člena zafcona;
—  prl   ugotavljanju   pravilnosti   opredelitev   organiza-cij  združemega dela pri  razporejanju dohodka in delitvi eredstev za osdbne dohodke bo koimsija sodelovala s ko-ordinacijskim  odboroim za družbeno planlranje in pred-vsein ugotavljala usklajenost  sprejetih opredelitev  v  sa-mooipravnih aktih o delitvi dohodka in sredstev za oseb-ne dohodke z apTedelitvami v samoupravnih sporazumih o temeljih planov posameznih samoupravnlh oi^aniaacij ki opravljajo zuoanjetrgovinsko in  grosisti6no dejavnost in skupnosti;
—  zatpadi velikega števila organizacij združenega deSa, ki opravljajo zunanjetrgovinsko in grosistidno dejavnost In imajo svoj sedež v občini, bo kamisija posebet anall-ziraJa izvajanje dolo<5il 72. člena ZZD v teh organizacijah In aktivno sodelovala pri uveljavljanju samoupraivne or-ganiziramosbi in uredibve dohodkovnih ottoosov v teh OZD v skladu z določili zakona o združenem dehi in zakonov, ki urejajo področje blagovne^. prometa s tujino In de-vjzmo poalovanje;
— v   sodelovaoju   s   pravobranilceitn   saroouipiravljainja in sodiščem zdiruženega dela bo komisija ugotavljala ali so pri razpolaganju z realiziranim dohodteom spoštovane neodtujljive pravice delavcev, da v  temeijni arganizaciji združenega dela neposredno odloča o svojem delu ter o pogojih in reaudtatih svojega dela tako v svoji temeljni orgajnizaciji kot v odnosih do delovne skupnostd skupnih eliržb,   delovne   organizacije   tesr   sestavljene   organizacije združenega dela;
—  kamisija bo še naprej aWawio sodelovala s kotnl-sljo občinske Skupščine za samovipravne alkte In prl tein nudila strokovno pomoč  pri oprededitvah  za posameane odJočitv«.
Komisija ugotavlja, da ostajajo nerazčiščena Se neka-tera vprašanja in področja, ki jdh bo skušala razreševatl v sodelovanju s politižnim aktivom v-občtai ter komisi-jami za spremlaanje iavajanje 2akana o adruženem delu v mestu Ljuibljana in SR Slcnreniji. Ta področja so Jilastl naalednija:
—  dragl odstavek 660. člena ZZD med drugim določa, da  niorajo  samouprarene  interesne  skupnosti  prllagoditi evojo  organlzacijo  in  uskladiti  samoupra-me  sporaaume o ustanovitvi, diruge samoupravne Sfporazume, stafcute In druge samoupravne splošne akte s tem zakonom do dne, ki   ga  določa  repuMiSki  oziroma   pokrajimski  zakan;   v zvezi   s   tem   se   pred  komisijo   postavlja  več  vprašanj predivsara pa:
1. ne glede na to, da ZZD ne zahteva ^prejem pro-grama za izvajanje zakona o zdTUženam delu V posamez-nih SIS, bl kazalo, da se združeno delo oairotna upo-rabniki  in  iBvajalci  v  SIS  že  t  tesn obdobju  aMivno
vkljueyo v napore m uveOjavitev no-mh dražbesioekonom-skih odnosov, v cilju katerih so praktično SIS tudi za-živete; ne gre pozabiti, da po štirih letih delovanja SIS v občini le-te še nimajo sprejetih svojih statutov, da je samoupravno sporazumevanje oziroma nesporazumevanje že terjalo sprejem začasnih rešitev z odlokom občinske skupščine; posebno pereč problem predsta/vlja odtujenost od odiodainja delavcev v samoupraynl stanovanjski skup-nosti;
2. doloftbe zakona o združenem delu o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka in čistega do hodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno parabo delavcev se uporabljajo najpozneje s 1. 1. 1978; ustrezni republižki zakon, ki bo sistemsko ure-jal odnose v svobodnl menjavi dela, sicer še m sprejet, toda nespomo je, da se mora združeno delo odločiti za kaj bo združevalo — prispevalo novonsbvarjemo druž. beno vrednost; odločiti se mora tudi, kakšno strokov-no siužbo potrebuje v posaraezni SIS; delovne skupnosti strokovnih služb SIS se lahko konstituirajo najkasneje do roka, ki ga bo določil republiški zakon, vse dotlej pa kljtib določbam 662. člena ZZD Ulžko govarimo o resni6ry uveljavitvl dohcxlkaTOili odnosov v smislu t^a zakona v SIS;
—  zakon o združenem delu ne določa roka, v kate-ram morajo prilagoditi svojo organizacijo dolo6bam ZZD delovne  skupnosti  diružbenopolitičnih, .družbenih  io  dru-gih  samoupravnih   organizacij   ter  skupnosti   (tudi  dru-Stev in krajevnih skuipnosti);
—  ponmnjkanje sistemakih rešitev na podrodju držav-ne uprave *je razlog, da se resornl upravni organi doslej, niso aktivno vključevali v problematiko družbenoekonom-skifo odnosov v združeoem delu, oziirama, da niso dajali iniciativ za rešitev posameznih vprašanj s področja nji-hove dejavnosti;
—  nadaljnje  delo  koinisije  za  spreimljanje  izvajanja zakana o združemem delu bi kazalo upoštevajoč ugotovit-ve v  infomiaciji  in odprta vprašanja organizirati  tako, da se ustanovijo stalme delovne skupine komisije za po-samazna področja  dejavnastd in vprašanj, ki bi jih se-stavljali <Hanl komisije in posameznd strokovnd (znanstve-ni) delavci v zdmiženem delu občine Ljubljana Center.
Ljubljana, 21.12.1977
Komisija za spremljanje
izrajanja zakona o
združenem delu
PREGLED DOLOCB ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU,
KI NALAGAJO OCBINSKI SKUPŠCINI IN NJENIM
ORGANOM DOL2NOSTI IN OBVEZNOSTI
v    TEMELJNE DOLOCBE
Ze temeljne dotodbe zakona o združenom delu dofo. čajo pravice, obveznosti in odgovornosti organov družbe-nc^olitičnih skupnosti. Vsa ta načela so potein v zakonu v naslednjih poglavjih razdaljena in konkreitizirana.
Po 14. členu morajo organi družbenapolitične sikup-nosti poleg drugih organov organizacije združenega de-la pri svojlh predpisiih, c^iločltvah, uka-epih in dejanjih spoštovati naCelo, da delavci v temeljnih orgamizacljaih združenega dela odločajo o celotnam dohodku ...
Iz 21. člena izhaja dolžnost organizaoije združenega dela ta drugih udeležancev na trgu, da ravnajo v skladu — po eni strani z zakanam po drugi strani pa z dobri-mi posiovnimi obifiaji in nafieli morale socialistične sa-moupraivne družbe in v skladu z družbenoekonomskitni odnosi — iz česar iahaija tudi njihova odgavomost. Pre-paveduje se vsako združevanje in povezovanje organizacij združenega dela tea: vsaika druga dejavnost in dejanje organizacij združenega defta in državnift organov, lci bd merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in zdiruže-vanja dela in sredstev... Odgovonna oseba, kl stari v državnem argaou dejaaije v nasprotju z 2. odstavkom tega člena se kaznuge z denanno kaznijo.
40
4. člen zakona vsebuje doiočbe o plaiuranjai ter daj« občinslki skupščini pravico In dolžnost, da nastopa z ukre-pi proti organizacijam sdruženeiga dela, ki pri spreje-manju plana in pri izvajanju ukrepov sa njegovo izvaja-nje ne spo&tuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih •porazumor in dogovorov o osnavah planov ...
V   26. členu,  ki na dosteden način  razčlenjuje kako delavci  v  združenem  delu  uresničujejo  samoupravljanje Je  dolofieno,  da  OTgani  družbenopolitične  skupnosti  ob-veičajo delavce o vpraSanjih,  ki so pomemtma za ureS-nidemnje njihovih prarvic, obveanosti  in odgovomosti... ter, da j« to obveščamje redno, pravočasno, resnlčno, po polno in razumljivo.
35. člem določa, da imajo argani družbenopolitične »lcupnosti nasproti OZD oziirotna drugim samaupraTOUin orgamizacijam in skupnastim pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, posebej pa opredeljuje, kaiko lahko »kupščina družbenopolitične skupnostl ravna, če »o skaljeni samoupravni odnosi, huje prizadet družbend interes ln če organlzacija oziroma skupnost ne izpolnju-Je z nakonom določene obveznosti.
Organizacije združenega dela in druge dru4b€sioptrav-ne osebe odgovarjajo za svoje obvezmosti % družbenlmi sredstvi s katerimi razpolagajo. Po določbi 38. člena od-govarjajo za obveznosti tudi druge orgaaizacije združe-nega dela, kl so z njo združene, v skladu s samouprav-nirn sporazumom o združitvi. Ce pa arganizacija »iruže-nega dela ne more izpoinjevati svojih ob>v«znosti Ji mo-ira prisfcojni organ družbenopolitične skupnosti gospodar-¦ko in drugače pomagati ter s ukrepl za njeno sanacijo 4n z drugimi ekonam&kimi In upravnimi ukrepi ustvariti Ipogoje za odpravo težav zaradi kaitezih ne mare iapoi-njevata svojih ot^veznosti.
V   41. členu so navedeni organi, ki poleg skup&iisne družbenopoliti&ie  skupnosU  in  njej  odgovomih  organov uresničujejo   družbeno   vaistvo   samoupravnih   pravic   in družbene lastnine.
DRU2BENOEKONOMSKI ODNOSI DELAVCEV V
ZDRU2ENEM DELU
II. poglavje: Odnosi prl razporejaojn dohodks In Stotega dohodka
Po 115. členu razporejajo v TOZD fiisti dohodefc s ¦piošnim samoupravnim aktom v katerem dolofiijo osno-ve in merila, po katerih se čisti dohodek razporeja. Ta splošni samoupravni akt mora biti v skladu s samo-uprawiim sporazumoim o skupnih merillh, ki so ga def-lavci sklenili z delavci v drugih TOZD v detovmi orga-niMciJi all irven delovne orgaaizacije. Ce samoupravnl splošni akt ni v skladu s samoupira\-nim sporazumotn, kl so ga sklenili deLavci iste delovne organiiacije, lahko pristojni organ družbenopcVlitiine skupoosti odredi, da se nastopi z ukrepi za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastaine pod pogoji in na način, ki so določeni v zakonu.
Delavci v TOZD morajo po 127. dlenu določitl os-nove in rnerUa za delitev sredstev za osebne dohodke. Ce tega niso storill, ne morejo deliti sredstev za osebne dohodke. V tem primeru lahko prist»jni organ družbesno-politične skupnosti odsredi ukrepe za družbeno varstvo eamoupravnih pravic in dmžbene lastnine pod pogoji in na način, kot to določa zaikoai. Delavci pa v tem času prejemajo zajamčeni osetoni dohodek. Za kritje z zako-narr. predpisanega zajamčenega osebnega dohodika se upo-rabljajo v skiadu s samoupravnim sporazumom in za-lconom tudi sredstva skupnega rezervnega sklada, ki je obltkovan za otamofije dmžbenopolitačne skupnosti (61. 133).
Delavci v TOZD morajo zaradi smotmega in raci-onalnega gospodarjenja z dohodkom v svojem, skup-nem in splošnem kiteresu spremljati rezuitatd svojega dela in rezultate poslovanja TOZD in sicer na podlagi kazalcev. Zakon določa, kateri so ti kazaloi (&. 139. m 140). Ti resultati se morajo izka2ovati na način v rofcih, , fci zagotavljajo, da lahko pol«g dfelavccv in organov upravljanja tudi pristojni organi družbenopolitačnih skup-»osti ugotavljajo, obravnavajo in ocenjujejo t« reaiulUte ln, da lahko usbrezno ukrepajo (144. 61en).
Kadar deJavd t TOZD na morOjo sagotoviti •redst«r za osebne dohodke In t» ugotorijo, da ne dosegajo ta--kih rezultatov dela in poslovanja TOZD, kot so potreb-ni, da bi zagotovili nejpretrganost v reprodukciji in red-no poslovanje TOZD morajo sprejeti program ukrepor za odpravo teh motanj. Pristojni organi družbenapoli^ tičnih skupnosti imajo po 152. čl. zakona pravico in do^žnost, da v tem primeru poleg pristojnih organov t TOZD in DO predlagajo, naj deJavoi sprejinejo program. C« tega v 30 dneh, ko je dan predlog ne store, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti odredl ukrep« za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene laat-rune pod pogoji  in  po  postopku,   ki  jih  določa  zakon.
Družbenopolitična skupnost mora v skladu z nač«-lom vzajemnos« in solidarnosti dati taki TOZD eko-nomsko in drugo pomoč, če je to v družbenem tnteresu (155. člen).
III.  poglavje:  Pravice, obveznostl ln odgovornostl otu fanov   družbenopolitičnlh   skupnosti   prl   pridobivanju   ia delltvl dohodka
Po 156. členu morajo organi družbenopolitlčnih skup. nosti v mejah svojih pristojnosti in v sikladu s svojiml pravicami in dolžnostmi u&tvarjati pogoje, da se na sa-moupravnih temeljih čim skladneje in stabilneje razvija-jo odnosi pri pridobivanju dobodka v združenesn delu in, da se 6im papolrieje uskladijo posebni tateresl ter samastojno delovainje TOZD in DO, v katere so te adru. zemse, njihovi skupni interesi, izražesvi v samoupravnem sporazurou in dogovorih o osnovah planov in v druib«. nih dc^ovorih, kat tudi ramrojniml cdJji ddoConljnl ˇ teh planih.
Zafco j« predvidena v 157. členu obvetaost organor družbenopolltienih skuipnosti, da aagotavljajo take po goje, ki omogočajo trajno povečanje produktivnosti dcla, da se iim smotmeje uporabljajo družbena sredstva, da ss svobodno gibajo in združujejo sredstva, da se omo-goča enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka ia uveljavljanju pravice iz naslova žlvega in minulega dela.
Zakon o združanem delu t 160. člemu doloCa tudi pravice in obveznosti organa družbenopplitične skupno-sti, da v pTimeru, če pride OZD v iay«mne ekonomsk« težave, ki jih ni mogoče odstranitl s sanacljskimi all drugimi ukrepi, v skladu s svojimi ustavnimi pravlcami in dolžnostmi uicrene, kar je poti^mo, da se organiza-ciji ekonomska in druga pomod da, čo pa je to družbe-nega pomena, se zagotovi njena saTiaciJa, zlasti da s« oprosti obveznega plačevanja določenih ali vseh davkov in davščin, ki jih je uvedla (ali nižje stopnje), da se začne postopek za njeno sanacijo ali da se sprejinejo drugi ekonomski ukrepi m ukrepi  v skladu z zakonom.
Ce teh ukrepov ne stori, all če z vsemi ukrepi nlao odstranjene ekonomske težave, mora pristojni organ dmžbenopolitične skupnosti začeti postopek za likvida-cijo oz. za začetek stečaja nad to organizacijo v skladu z zakonoim.
IV.   pogJavje:  Medsebojna razmerja  delavcev r sdni-ienean delu
Po 180. dlenu Bakona lahko poleg družbenega pravo-branilca samoupravljanja, sindikata, organa samoupravn« delavske kontrole tudi skupščina diružbenopolitifine skup-nosti začne spor pred sodiščeon združenega dela za uskladitev samouipravnega splošnega akta s sfcuipno do-lofienimi osnovaml in merili v samoupravnem apora-zumu o združitvi v delovno organizacijo.
Dok>čeno število Clanov disciplinske komisije volijo delavci v TOZD iz liste, ki jo določl zbor zdmžeiega dela skupSClne občine v katedl je TOZD, na pradlog siMiikata (200. dlen).
V skJadu % Xto. členom se lahko zafin« disciplinskl postopek tudl na predlog organa družbenopoliti&ie akup-nosti.
VII. poglavje: PoTezovanje samostojnega osebnega (fe-lm v slstem samoupravnega idruženega dela
41
Dea eredstev sa ustanotritev ln aafietek (tela pogodbet- -ne organizacije  lahko zagotovljo pod pogoji, kl Jlh do-loča zakon tudi družbenopolitične slnipnosti.  (306. člen).
Po 307. členu sklene pogodbo o ustanavltvi pogod-bene c>rganlzaclje poslovodja pogodben* organlzaclje in poobla&en predstavnik v zataHVu določemega organa druž-benopolitltoe stupnosti, gimdilcata In goapodarske zbor-nlce.
SAMOUFRAVNO ORGANIZIRANJE ZDBU2ENEGA DELA
1. poglavje: Oblike zdrulevanja dela ln sredste?
Pomembna je določba 329. ilena, da lahko tudi 63cup-Bčina družbenopolitične skupnosti in drug z zakanotn pooblaščen organ da pobudo za arganlziranoe TOZD, <ie je mnenja, da so za/to zakonski pogoji. V tem primeru lahko prodlaga delavcem ociroma organu upravljanja v detovni organiaaciji, naj skJdče zbor delavcev, da o tem odloči. Na to pobudo mora delavski svet TOZD oziro-ima DO predlog proučiti, sJUicati zbor de&avcev in ugo-toviti, de pogoji obstojajo.
V  postopku ustanavljanja delovne organtoacije IahJto družbenopolitična stoupmost in njenl organl:
1.   začnejo  poleg   druglh   (ustajiaviteJja   sveta  DO  v ustanavljamju, družbenega pravobranilca samoupraivljanja, eindikaLne  organizacije)   apor  pred  sodižčem  združenega deta glede tega ali so izjpolnjeni pogoji za, organizjiranje saiasne TOZD (364. člen)
2.  obdkiska skupščtaa lahko na predlog ustanovlteije uivede  v  skladu  z  zakonam  postopek   redne   litevidacije proti delovni organizacijd v iistanavljanju, če nl wč na-ravnlh  ali  ekanomsklli   pogojev   2»   njmo   ustanovltev (367. član).
3 če syet delovne organizacije cxalroma dalavci ne opravijo dejanj za organizLranje TOZD in le-ta nc( zdru-žijo, da bi konstituirali DO v roku 30 dni od dneva, ko je bila končana izgradnja, lahko v rok.u naslednjih 60 dni izvede prijnrave za njeno konstituiirainje občkiska skupšClna na lastno pobudo all na predlog slndikata, druge družb«niOipolitM!<n« organizadje all di^ižbenega pra-vobramilca samoupravljaiija (370. člen).
Pri izv&janju teh prliprav tma občtoska skujpSMna pravlco in dolžnost, da DO strokovno pomaga pri kon. stltulranju.
Do detovne organizacije, kl Jo ustanavlja družbeno-politi6na skupnost ima le-ta z zakonom določene pra-vice samo do organtzacije, ki opravlja dejavnosti in za-deve posebnega družbenega pomena ali zadeve, ki imajo pomen za izpolnjevanje nalog družb«nopoliiti&i« skrup-nosti (357. člen).
II. poglavje:  DoloSitev ln reglstrlranje statusa OZD
V  primeru, ie pride do dvoma ali apocra, katere de-Javnosti se sttnejo v OZD opravijati kot glavme oz. stsran. ske, ugotovi to v skladu s poslovnimi običaji pristojnl argan družbenopolitiiine sicupnosti oz. organizacija, tal jo aa to pooblašča zakan (411. čien).
V  primerah, ki jdii določa zakan je potrebno 2a ve-Uaivnost sklepa o spremembl dejavnosti OZD, ki oprav-IJa dejavmost  posebnega diružbeoega  pomena popreJSnje soglasje  prlsfcojnega  organa  družbenopoliiti&ie  skupnoaU «li samaupraivne interesne steupnostl (414. člen).
Ce premesti organizacija združenega dela sedež lz lcraja v eni občinj v kraj y dnigi občinl mora o tem obvestiti pristojni organ občine iz katare preaiaša sedež ln prlstojni organ občine v katero ga prenaša (419. člen).
Za vključitev imena zgodovinske all kakšne druge nnaimeiil!te osebe v firmo • oz. ime je poteebno dovxjl]«nj«( pnstojinega občinskega orgaina (če ni ustanoviteljica sa-moupravna interesna sku/pnost). V firmo nl dovoljeino vkljiičevati imena družbeniapoUtlčne steupnosti, razen 6e to dovoli njen izvršilni organ. Firma oa. inie ne ame ¦vsebavati grba družbenopolitične skupnosti ali podobnih znamenj, razen če to dopu&ča aakon. (422. in 423. člen).
URESNICEVANJE SAMOUPBAVUANJA DBLAVCEV V ZDRU2ENEM DELU
II. poglavje: Organl upravljanja ln drugl orpuil
Poslovodni organ TOZD, DO ln SOZD tmenuja in razreši s sklepom deiavski svet te organizaclje.
Razpisno komisljo za lmeno-vanje lndlvldualnesa po-slovodnega organa v zakanu določene OZD sestavljajo tu<U predstarvnikl družbene skupnostl Imenovaol oz. ia-voJjeni v sMadu z zaikonom (504. Clen).
Zafkon določa prtaiere za predčaano razreSitev faidl-vldualnega poslovodnega opgana. Pobudo za irveklbo po-stopka za razreSttev lahko dajo poleg delavcev v TOZD in družbenega pravobrarulca samoaiparavljanja tudl ob-čineka skuipšdina.
Preden odloči delavakl svet o pobudi mora zahtervatl od občinske skup^čine mnenje.
če delavaki svet ne sprejine pobude občiinske slcup-ščine ald drugo družbemopolitične skupnosti all sindikal-ne organizacije se lahko zafine postopek pred sodlščem adruženega deia. (531. člen)
IV. poglavje: Samoupravna delavska kontrola
Pri dolofibah, ki urejajo samouipraTOO delavsJto kon-trolo je v zakonu pomembno določllo In slcar, da lahJco organ samoupiravne delaivske kantrole obvestl prlstojn« organe diružbenega nadzorstva in organ, ki Je pristojen za nadzorsi)vo nad zakonitostjo dela organcw OZD, č« delavskl svet oz. zbor delavcev n« ukrepa za odpmvo pomamjtelji-vostl, kl Jlh ]e ta organ ugotovll.
Nadailje lahko organ satnoupravne delavske kontirole predlaga skupščini družbenopolitične skupnosfci, naj za-držl izvršitev sklepa all adcta ozlrama ukrop, s katertml sa krfiijo samoufpravne pravice delavcev ali je priaadet« družbena lastnlna, če delav&ki svet WJuib opoeorllu o« sprejrae ustrezmega sklepa (562. člen).
VI.   poglavje:  Druibenl dogovor, samouprsvnl spora-ziun In di^ugl samoupravnl splošnl aktl
V tem poglavju zateona J» opredelljeii pojan samo-uipraTinega splošnega akta in obdelana še nekaitera vpra-Sanja, kl se manaSaJo na vse ftamoupravne sploSne akte. V 596. dlenu je določeno, da lahko skupš&na družbeno politične skupnosti predlaga v primeru, 6e so ¦ samo-upravnim sporazumom prlzadeti druibeinoekonomski od-nosi ali (Iru^i samoupravni odnosi, določeni z ustavo all zakonom, da se samoupravni aporazum mova. proia. kusl.
Onganlzacija adruženega dela mora občinski skup. šfflni, v katen Je tijen sedež all dejavnost ca njeno sah-tevo podatl na vpogled spdo&ii samaupraTOi akt, kl ji je potreben prl lavrSevanJu njailii pravic ln dodžnostt (615. Clen).
VII.  poglavje: Druibeno varstvo samonpravnib pravlo in družbene lastnine
Zakon v tem poglavju podrobno Tazčl©njuje varstvo samaupravnih pravic in druabene lastaine. V mejah pra-vic to dolžao&ti aagotavlja skuipžčina družbenopoUtičn« akuipnosti varstvo samoupranrtub pravic in diružbene last-nfoe.
Glede samoupravnih praivlc eo pos^bej doJo6enl pai. mori, za katere se feteje, da bistveno kršijo samoupravn« odnoae oziroma teže prizadenejo družbene iatarese. V teh prteerih nastopi skupŠCina druibemopolltifee skup-noeti s taiko imenovanimi začasniml ulcrefpd družbenega varstva iin sioer: odstavl poslovodnl argan, odstavi po6a-mezne delavce s posebnimi pooblastili, raapuati delav-9ki svet, isr/rSiini organ, začasno omeji uresničevanje do ločenlh samoupravnlh pravic delavcev, imenuje zadasn« organe upravljanja to določi druge začasne ukrepo t skladu s zakonom.
Ti začafoi ukrept lfthko trajajo najveC eno leto, do ločijo pa se z odlokam skupščme družbenopolltične skup-nosti.
412
^
Predno nastopi z začaonltnf ufcrepi tma sfcupSčin« družbenopolitične skupmosti možnost, da določi delav-eem rok za odpravo razlogov, zaradi kateriii so pofaeb-nl začasmi ukrepi.
Ce sporov, kl nastanejo med delavd v arsanisadji tdruženega dela aU med delavci ln organl v arganizacijl fcli med delavci tn organl družbenopolitične skupnosti, ni možno rešitd po mtai poti, Je v zakonu predvidena pra-vica delaveev, hkrati pa Je to tudl njihora dolžrtost, da postavljajo svoje nereSene zahteve prek sindikatoe orga-nlzacije.
Simdikalma organlzacija začne na lastno pobudo ali na zahtevo delavcev postopek za reševanje nastalega spo-ta pred organi upravljanja oairama pred pristojnim or-ganom družbenopalltične ekuptiosti. Seveda pa vloga sin-dikalr* organlzacije s tem ni komčana. Skupaj z on» njenlml organi i&Se potl, tiotote osnove ln u&repe aa njo-govo rešitev (636. 61an).
O sporlh, ki bi lahko tm«ll huJSe posledioe, kot so motnje prl d«lJu ta v samouprarnih odnosih all bl p<w-scročili znatnejSo Sfcodo, morajo delavoi ob>veotiti ne le stodikalno organizacijo, temveč tudi druge družbenopo-iitične organizacije in skupSCino dmžbenopolitične slcup-nosti. .Delavci obenem določijo svoje deJegate, ki skupaj s pr*d»tamlld stodlkata in drugih navedenih organizacij ozlroma sfeupšfitoe druibenopolitične skupnosti rešujejo nastali spor v sfcupnetn organu (638. člen).
Toda zakon je šel še dalje: v 639. 61enu predvideva postopek v primeru, te delavcl ali sindikalna organiiza-cija niso zadovoljnj s potetttora in načinam reševanja spora. V tem primeru sindika.rja organizacija zahteva od skupičine diružbenapolitidne skupnosti, naj obravnava zah-tev« delavcev. Skupšfiina ocenjuje utom«ljenost lzraiene zahiteve in lahko uvede ufcrepe in slcer: lahko na. z&hte-vo deflavcev razpusbi delavski svet oz. odstranl tevršilnl organ ald poslovodnl organ ter druge delaivoe s poseb. nlml pooblastill, če j« nastal spor zaradi njihavega n«-pravllnega dela all ravnanja.
Zakon doloCa, da opravlja nadzorstvo nad zakonlto-stjo dela organizacije združene^a dela pristojni organ občine, v kateri iina organizacija svoj sedež (641. člem).
Z nadaoirstivoim Je mliljeno tudl nadzorstvo glede u«fclajencwtl samoupravnih sploSnih aktov organlzacij Bdruženega dela z ustavo in zakonom ter z drugimi eploS-niml akti, s katerimi morajo biti usklajcnl.
Pri upravljanju nadzorstva ima skupičina občine pra-vlcx> in dolžnost zadržati irvršitev vsakega samoupravne-ga akta organizacije združ«n*ga dela, iu je v nasprotju z zakonom oz. samoupravnun splošnim aktam, s katerim mora blti usklajen.
Ce je obftinska skupščdma zadržala tovrSirtev splo&ie-ga samoupra-vnega akta, če meni, da nl v skladu z ustavo ali zaikonom mora v 8 dneh od svoje odločitve začeti pred pristojnim ustavnim sodižčem postopek za presojo usta-vnosti oz. zakonitosti zadržanega akta.
Ce pa je zadrz&la izvrSitev samoupravnega sploSne-ga akta oz. sldepa delavskega sveta, all drugega organa OZD za katerega je mnenja, da ni v skladu s splošnim samoupravnim atatom, s katerim bi moral bitl v skla-du, mora v 8 dneh začeti pred pristojnim sodiSčem sdruženega dela postopek za presojo usklajenosti.
' Kadar po dokoGbati zakona obdineko skujpSčino ob-vestl indMdualnl poalovodni organ, da splo&ni samo-upravni akt oziroma sklep sveta ali dirugega organa v OZD ni v skladu z iiatavo all zakonoon, mora občinska skupseina y 30 dneti po prejemu obvestila obravnavati zadržanl samoupravnl splošni akt ozlroma sktop ln iz-dati o t«m odločbo. C« tega ne stori, se sme zadrSanl samoiipravTii spdo&ni akt oziroma sklep uporabljati (čl. 641 do646).
Točka 7
Osnutek
ODLOK O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6
Na podlagl 12. in v zvezd s 13. dlenom zakona o urba-ntetičnem planiranju (Ur. 1. SRS, St. 16/67 ln 27/72) t«r 173. člena statuta obdine IJubljana Oenter je skupš&na
občtoe Ljubljana Center na___sejl abom adruženega dela,
dne________In na___e»J4 abora krajerolh skupnostl,
dne ,                sprejela
ODLOK
o sprejetju zazkialnega načrta za del območja mTilrialnega otoka CS-6 (Nove Poljane)
LCleo
Sprejme se zaeldatol naftrt za del obmofija jaaidalnega otoka CS-6, fcl obsega predel med PovSetovo ulloo, železnl-ško progo Ljubljana—Karlovac, reko Ljubljanico, podalj-Sano GlonarjevD ullco proM sev«ru, katerega je iodelal Utubljanakl urbanlstlčnd wvod pod štev. 2342 t «prilu 1977.
t. Oea
Ztzidalnf načrt »©»tojl te programskega de!a, tehnJft-nega dela in pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta, r smislu določll 8. člena zakona o urbaraistlSnem plaodranju.
S. flen
Zazldalnl nafirt Je atatoo t» Tpogaed občanora in organizacijam pri upmvoem organu skupščine ob&na LJubljana Center, ki Je pristojen aa urbanlzean, etrokovnl službi za UTbanizem skupščine mesta LJubljane, Ljubljan. sketn urbanističnom zarodu in Gaodotski upravl pri skup-ščini mesta Ljubljane.
4.  dlen
Lokacijska dovoljenja, za objekte na obmoSju, kl gs pokriva zazidalnl načrt CS-6, se smejo izdajati potem, ko bo zazldaim načrt opremljen z dokumentacljo za realizaci. jo zaaidalne raanove aa etape, Id jih doloda pravilraik, Dokumentadjo za realizacijo zazidalne zasnove za posame-zne etape potrjuje Izvršni svet obdinske skupščine.
5.  Slen
Investitor Je za arhitektonsko obdeJairo In vtlju«tev novih objektov k že zgrajeni okolici dolžan predložiti k zahtevd za gradbeno dovoljetije potrdllo, da je nameravana gradnja v skladu s prostorskim nafirtom in njegovinri ede. menti. Potrdilo izda upravni organ obfttaske staipSftln« LJubljana Center, prlstojen za urbanizem.
6.  den
Nadaor toA lavajanjon tega odloka Javaja urbtndsa&ia tažpekcija pri upravl za Inžpekcljske riuLba skupUln« mesta Ljubljane.
i.eim                             ;
Ko zafine veTJatl ta odlok, pren«hft feljatl iSdop o potrdltv« programskeg* dela aaatdailneg« načrta za območja
43
»utidaiiMgt otoka 0S4 Fevieto** u&ct (Ur. BM SSS, it. 13/74).
T» odlok nLn« T«lj*tf osmi dan po objavi v Urtdn«m listu SR Slovenčja.
SKUP3CINA  OBCINE   LJUBUANA   CENTER
Stevilka: 351-94/72                                   rREOSEOMK
Datum:        .                             .         Hujo Keižan, dipl. ing
PRAVILNIK O JZVAJANJTI ZAZIDALNEGA NACRTA ZA OBMOCJE DELA ZAZIDALNEGA OTOKA CS-6 NOVE POLJANE
(Predel med Ljubljanico, Gr&blovičevo, ieteon&ko piogo Ljubljana—Kariovac, Poljansko oesto, podaljikom Glonar-jeve ulic« proti »everu.)
A. Sploina doIottU
1. člen
Pravilnik sajema območja del* Mucidalnejs. otoka CS-8 — Nove Poljane in opredeljuje:
1.1.  — lega, vloga in vključit«v nov« saaida.v* t i&tU prostor
1.2.  — lokaedja, orientacij*,  dimen»ja.  novc  tnicUiv«
1. 3. — vsefconsJfo namftmtir>ost objelctov novt MBidaT« t kapaoitetami
.   1. 4. — funkckmalno fllenitov in israbo povriin v n&s«-l}u    4>.        .
:i.~5. — prometn« povriine in prometni reiim 7 nMelju 1.6.  — podaja oblilcovn« in  areditven« ¦menuc« in l»vo urbanistiCne opretne naselja.
t. člea
Tehnični d«i zaaidalnega ni^t* j* iadelan na oanovah:
2. lSprejetoga.   in   potrjenega   progTam^kega   dela   ?A 4«l iaz:daln«ga otoka C6-6 z ctoe 13. 3. 1974 — Uradoi lw *tt. 13/74
2.2. Na oanovah izbrana aasudaln« variante kot reauitat kiternega natefiaja ia 1. 1974
2. 3. Sklepa Izvrtnega sveta Sob C«ntw s «0. s»j« x dne 17. 12. 1975 o agostitvi atanovanjskeg« fonda ob Ko-blarjevi uLiai
2. 4. Izgractnja deia »Unovanjske cof«sk» CS-A j» uvr-Sčana v srednjeročni program obftin« Center (197S—80) n* osnovi odlolca o izboru piiontetnih z«mlji4č za stanov&nj. sko gradnjo (Uradnd Idst SRS, it. 45/1973) na ureditvenem območju Ljubljane.
2.5. Spretnemb in dopolniter prop-mmskAga d*la zasi-<l»taega načrta za CS-6 a 1. 1974, U jih j« iad*l*l LUZ pod fciro 2106/76 t juliju 1976.
'                   J. dlen
Zailclaim načrt se«tavljajo:
A.  Programski del za2idalneg« načrta, map« A
B. B 1 Zazidalne rasnove, mapa B
B 2 KompJeksno prtmorjalno Trodnotenj« ¦miIiitv do-kumentaoije, mapa C
B 3 Sociolo&ci fidiki — brodura 1. 6ti, 2. del
C.  Tehnični del:
C. 1 UrbaniMTO, map* D C 2 geodezija, promet, korounala, mapa Z C 3 pravilnik, t«hni6no poro&Uo, m»pa F C 4 »lconomska analiaa. maps G C S vprašanja in od^ovori na raagtnitev *eh. dtte 2K CS-6, m*p« H.
EleeMcitl t*iničnega dela zamdalnega načrta ao «notna ocnova za iadelavo dokumentacije za realizacdjo za celotno obmotj« ali u potameene faze.
t. člen
Projektc w vse nove objekte »tanovanjsk», »premljajo-6» tea: parkirne, je potrebno projektirati v sisladu s dolo-čili vMtikaliMga ler borlaontalnega gabarita.
«. čien
Posamezni elementi m pri izdelavi nadaljnje doku-mcntacije — dokumentacije za realizacijo ter lokacijske dokumentacij« Jahko menjajo le pod posebnimi okolnost. mi in v izjemnili in utemelj«nili primerih ter ob polnem^ toglasju sodelujodih odgovornih obdelovalcev tehničnega dela ZN, »fcrokovnih organov investitorja in pristojne stro-lcovn* in upravne «lužbe občine.
7. «en
EVMituaine »premembe in u&kJaditev pri urbanistično-sazidalni, geodeUki, komunalno-ureditveni all investicijsko-t«hničnl dokumentaciij mora opraviti obdelovalec (projek-tant) prvofcnih načrtov.
I. člen
Pravilnik je sestavni d«l razidalnega nadrta in je obve. sen z« vse izdelovalce nadaljnje orbanističn« dokuraenta-cije — dokument&cije za realizacijo, lokacijske dokumen-taoije, glavmh proj^tov komunaliiih naprav, glavnih pro-jektov »tanovanjskih in spremljajočdh ter parkimih objek-tov, m invettitorje, izvajalce ter za vse druibeao upravn« orgone.
9.  člen
SMt&vni  del   t»g& praviinika je   tehtučno  poročilo  k aandalni  zasnovi   za  del  Mizidaineg«  otoka  CS-6   »Nove . Poijane«.
B. Detajlna določUa
Urbanistični clemenli:
10.  člen
Urbanističiio-arhitektonsia del tebničnega del* auidai-
naga načrta določa:
10.1. Definitivne programske elemente::
*) Definira objektc, ki jih vključujemo t novt) zatida-
to,   objekte,   ki   spremaie   namembnost,   objekte,  ki   jih
ruiSimo
b)  Gostoto prebivaloev in faktor iarabe
c)  DlnanMčni in mirujoči promert
d) Coniranje programa — soanovanja, spremljajofti pro-grun
•) Obodno parcelacijo
1». 2. Funkcionalne elemente:    ¦
a)  Lo&tev motornega in p»š promet«
b)  Režim dostopa za urgentna vozila (Snaga, požarna
c)  Lokacij« rakl<miič v objekbih
d)  Meja ot. načelno funkcionalno delitev zemljišč po k«tegorijah
—  javno »mljišče, ki vključuje motraj obodne parc«-laoij« promeiiie In ufcrjene skupne povrtine, parkovne povr-iine, ftportna in otroika igrižia, ptoičadi oad parkimimi  , mtati.
—  funtoaonaino   zemljiSče   objektOT,   ki   vključujejo funduc« in  nemzidano  funkcianalno s^oJjiMe objektov.
10.3. Obllkovne elementc:                       .                         ,
*) Horixontalni in vertikalni gabaiit objektpv              ,,;
b)  Ureditev prometnih povriia              ,.   .              ...,!
c)  Uredit#T pe4 poti                    , ,   ...- ^       .       .     •
44
d) TTreditev plo66adi
•) Fredloga   ureditev  in   zasaditev  ter  fconfiguraoijo peartih površin na javnih in funkoicnalnih zemljiSdih. 10.4. Tehnifine elemente:
a)  Situativne in vlSinske elemente posameeivih niaar objektov
b)  Pogoje in nadin vodenja komunalnih naprav
c)  Predlaga etapnost iagradnje.
11. eien
Na podlagi opredeljenega progTama ter tehmčnega dela zaaidalnega načrta je možno uvesti minimalne spre-membe prl objektih v smislu pogojev, kot jih določa sazidalni načrt. Za te dovoljene spremembe je smatrati:
— minimalne razlike v Uorisnem in viSinskem gabari-tu (toleranca ± do 1.00 metra).
12. člen
Btapnost realizacije
Območja dela zazidainega ctoka CS-6 »Nove Poljane« je možno deliiti v tri projektne etape (E-l, E-2, E-3, E-4) ter v 13 gradbenlh faz (F-l—F-13).
Etopa E-l — predel med novo Glonarjevo, Koblarje-to ter Povšetovo c. je možno dellti v štlri gradbene face.
F-2 — Stanov-anjska sbodpnica
F-2 — Stanovanjdd niz B-l
F-3 — Stanovanjski niz B-2 s parklrnim Objeictom r dveh suterenskih eiažah
F-4 — Stanovanjslca stolpnica S-3
Etapa E-2
Osrednji predel ZO CS-6 j« deljen v tri gradbene faze F-5, F-6, F-7
F-5 — Stanovanjski niz B-2
F-6 Stanovanjska stalpnica S-4
F-7 Vzgojnovaretvena ustaoova
Etaps E-3
Vzhodni predel zazldalnega otoka je deljen ˇ *tirl gradbene faze F-8, F-9, F-10, F-ll
F-8 Stanovanjski nlz B-3
F-9 Stanovanjska stolpnica S-5
F-10 Stanovanjski niz B-5 c parlcirnim cvbjefctom v dreh »uterenskih etažah
F-ll Stanovanjska stolpnica s centrom nascljm.
E 4
Območje južno od Povietove ulice med ielezniško pro-go ter peš potjo v Kodeljev park je deljeno v div« gradbe-ni fazi F-l in F-2.
V prvi faai F-12 je ureditav parkirnih meet na terenu. F-13 pa je izgractaja parklme tuSe v dveh Uetruh etazah.
Vsaka etapa za sebe je organizacijska celota, ki se d«li na posamezne gradbene faze. V okviru enotne etape je potrebno zagotoviti enovito proj«ktno rešitev objektov in urejSAJ« okolja. Iirvajalcd so obvezani ne glede na deljene gradbene faze (časovni aajniki), da v konCni ureditvi zago-tove vso predvideno koraunaliio apiemo ter ureditev oko lja objektov (parkiranje, zelenice, igii&ča., pešpoti. itd.) po tem zazidalnem načrtu ali po ustrezni dokumentaciji za realizacijo predela.
Objekti družbenega standarda:
Vzgojnovarstvena ustanova ter trgavska, kultumi, ser-visra center naselja morajo biti realizirani Tsaj po 2/3 dokončane gradnje stanovanj.
13. iltn
Tehničnemu delu zazidaln«ga načrta. sledi dokum«ri-tacija za realizacijo zazidalne zasnove, ld v detajlu defini-ra vse »lemente tehničn&ga dela zazadalnftga načrta in j« osnova za izdelavo lokacijske dokuinentacije za obj«kte, komtinalo in ureditav povTšin.
14.  fi«n
Gradbcno dovoljenje sa objekte, komunalo in oredi-tev površin se izda na podlagi glavndh projektov.
15.  «ea
Definiaja iategorij aemljišča:
' 1. Javno zemljišče je zemljišče, ki j« po zašid&lnem načrtu namenjeno za graditev javnih cest primamega in sekundarnega sistema, parkingov na terenu, peš poti, utr-jenih površin za urgentna vozila, zelenih povrSin, ploSčadl (strehe nad parkimim objektom), športnih ter otroSkih igrišč, namenjenih vsem uporabnikom območja.
StroSki za graditev komunalnih naprav na jawiem zemljiSeu se vkljuflujejo v stroške opremljanja.
2. Funkcionalno aemljišče je zemljdšee, ki pripada po-sameznim objektom in je namenjeno za njihovo intemo uporabo. Funkcionalno zemljišče tvorl skupaj z objektom osnovno parcelo, na kateri je objekt vknjižen v zemljiSJBl knjigl.
Velikost funkcionalnega zetnljiLča določa parcelacijskt načrt.
Stroški za ureditev funkcionalnega semljiiča se vkal-kuldrajo v gradbeno cfflo objektov.
16.  aca
Cestnd omresje ae Izgrajuje rzporedno z graditvljo posamemih etap.                          ¦
17.  člen
V načelu mora bdti vsaka posamezna etapa komunai-no opremljena v mejah ekonomičnosti (pred začetkom gjaditve objektov).
18.  flen
Komunatao urejanje s« definira s posebnim pravilni-kom, kl je »estavnl ded dokumentacije »idejnlh »iiteT komunalnih naprav in napeljav« v sklopu projekta doku-mentacije za. realiaacijo.
19.  eien
Tehnologftja gradnje je možna klasična (anniiano »»•• tonska) all industrijska (sistem OUTIN-ORP), vendar mo. ra vsaka od izbranih tehnologij zagotov4ti racionalno obli-koTanje humanega okolja, upravičiti lokaxsijo na robu mestnega središča ter zagotoviti vsaj danes veljaven nivo zunanje ureditve šn bivalnih prostorov.
20.  Men
Stndctura stan«vanj in prostorska razporedrtev stano. TanJ naj bo selektivno na sledeč načtn:
Stanovanja v pritliCjih naj bodo predivsem za vedja, družinska stanovanj* (družlne 2 otrokl) ter za stanovanja za starejše občane.
Struktura stanovanj naj bo v skladu s predpisaniml nonnami za obmoije mesta Ljubljane, vendar priporoča-mo, da zaradi lokacije na robu mestnega srediSča damo prednc*t .večjim sfauovanjem, oairoma, da se pri protjek-tiranju upošteva fleksibilnost združevanja oz. deljenj* »tanovai^j (iz dveh mat\jžlh enol t eno veCjo ipd.).
21. f len
S potrditvijo tebničnega dela zazidaOnaga načrta ea območje zazidalnega otoka CS-6 postanejo dolodila tega pravilntka njegov sestavnl del m dbveza za vse partnerje, ki šodeiujeob pri nadat.iji stopnji dokumentacije, organi« zacdje in realizacije.
45
OBRAZLO2ITEV
K ZAZIDALNEMU NACRTD STANOVANJSKEGA
NASELJA   NOVE   POUANE  —  ZAZIDALNI   OTOK   CS-6
LjubljansM urtanističnl zavod Je po mrbčtlu Samo upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Center dzdelal tehničnl del zazidalnega nafirta, kl je bil javrio razgrnjea poleti 1977. Zazidalni načrt vsebuje vse z zakonom pred-pisane elemente, in sicer:
— potrjen programski del zazldataega načrta is leta 1976
—  tehr»i<Ini del zazidalnega načrta s komunalnimi nape-ljaivami in napravamd, ekonomsld izračun stroškov za pri-pravo zemljišča, pravilnik za lzvajanje zazddalnega na&rta, soglasje vseb inštitucij na predlog zazldalnega načrta in maketo  zazidainega  predloga.  Posebna  priloga je  Socio-loška študija zazidave, ki je utrdUa staJišča zacidalnega predloga.
Osnovnl podatki o zazldavi:
Površina zemljišča med IJubiljanioo, Grablovičevt), Pov-Setovo in podaljštoom Glonarjeve proti severu znaša cca 8 hektarov ali 80.558 m!. Na te] pavršind Je prograrniranih. cca 83.000 m2 novih stanavanjških površin z okrog 3500 stanovalct (cca 1200 stanovanj), z 21 ohranjenimi indivi-dualnimi objekti s cca 125 prebivalci. Naselje ima predvl-den lokalnl center osnovne preskrbe, vzgojnovarstveno ustanovo za okrog 300 ofcrok v skupnl izmeri coa 7000 m2. Osnovna šola Kette—Murn je v neposrednd bližini (cca 250 m). Rekreacijske in športne površine ležijo južno v parku Kodeljevo in na Golovcu (oddaljenost od 250—800 metrov). Mestni javni promet poteka po Zaloški cesti in po PovSetovi ulioi. 00 mestnega središča znaža raadaija okrog 1300 m ald 15 man.ut peš hoje.
Javna razgrnitev zazidainega načrta in razprava o njem je pokazala, da obstoje<;i prebivalci Individualriih objektov v predelu (cca 125) nasprotujejo programiranl gostoti do 500 prebivaloev na hektar, kar znaša približno polovioo več kot v klasičnih soseskah IJubljano (Siika, Bežigrad, Moste, Vič).
UtemelJItev upravlčenosU lzbrane gostote v naselju:
1.  Stanovanjako naselje Nove Poljane (CS 6) nl znadll-na pentema stanovanjska soseska, ki šteje običajno ok-rog 10—15.000 prebivalcev In ima vse zelene, športno-re-kreacijske, šolske in vzgojnovarstvene, centralne, družbe-ne, servisne površine znotraj naselja. Te površine običajno dajejo gostotx> okrog 250—300 prebivalcev na nektar.
2.  Stanovanjsko naselje Nove Poljane je manjše nase-Ije (cca 3500 preblvalcev) na robu mestnega sredUča, na robu Klirttčnega centra in mgstnih javnih služb.
3.    Stanovanjsko   naselje Tfove  Poljane   lma   šolske, vefije zelene in rekreacljska ppvršine teven naselij (park Kodeljevo cca 15 ha, Golovec). Del teh povrSln moramo prištetl kot integralne pavršine naselij-
4.  Zračni prostor Ljubljanice je biološki prostor na-»elja in meri cca 15.000 m:, V izračunih ga nismo prište-vali naselju.
5.  Naseljo ima programiranih 35.000 ma aelenlh povr-Sln znotraj jiaselja, kar znese 10 m' na prebivalca.
6.  Vse parkirne površine za naselje, t.j. cca 990 par-klmih mest so programirane pod terenom, kar pomeni, da znotraj naselja ni nobenega motomega prometa, am-pak Clsta pešdeva povrtlna.                                         .     .
7.  Med objekti šo zagatovljenl sanltarnl odmlkl, M Sp večji  od   mlnlmalndh   predpisanih   (minlmalno  1   vlSina objekta) in znašajo cca 1.5 viSine ali cca 46 metrov.
8.   Spsednja  območja  imajo nteko  gpstoto zazl4*ve In prebivalstva, in slcer:                                              ,
—  pretežno indlvldualno območje Kodeljevega na vabxv du   z   gostotami   prebivalstva   okrog   75  prebivalcev   na hektar
—  območje KlinlCnega centra z objaktl v zelenju na soveru ln zahodu
—  zelene površlne parka Kodetjevo na Jugu.
9.   Delovna mesta  so v  bližnjem  Kllnlčnem centru
(cca 500 m) v mestnih javnih službah in servlslh (oca.250 metrov) in v mestnem središču (cca 1200—1500 m»tnw), torej celo v peš razdaJJah.
10.  Naaelje tma na jugu (Poršetova) in na severu (Za-loška) obstoječe proge mestnega javnega prometa.
11.   V obtnočju so prisotne vse komunalne naprave, kl jih je potrebno le ustresno ojačati.
Zaključek:
Iz navedenega sledl, da Jb programirana gostota v naselju Nove Poljane ca 500 prebivalcev na hektar netto gostota in resnična le, čo ne prižtejerno vseb dodatnUi površin, kl jiii nasalje uporablja, so pa izven naselja.
Smatramo, da lahko k naselju integralno prištejemo naslednje površine: 1/10 površin športno-rekreacljskega parka Kodeljevo, t.j. 15.000 m! od 150.000 m1; 15.000 »' 2sra4-nega prostora Ljubljanice; del Solskih površin za ca. 460 ot-rok naselja v okviru površui šole Kette Murn in šole Tone TomSič (460 otrok x 15 m2/otJoka, kar znese 6900 m!; pri-števamo tudi 10.000 mJ površin bližnjega Golovca. Skupaj znašajo površine naselja Nave Poljane tor»j ca. 46.900 m2 izven nasdja in 8OJO0 m2 v nasedju = 127.400 m2.
Realna eostota naaeUtve rnaSa 3500 prebivalccv : U.7 h» = 275 prebivalcev/hektar
kar je Ie za cca 10 % zvišana gostota od periferne stono-vanjske soseske % gostoto 250 prebivalcev na bektar.
Vrtovl in zelene površine obstojeMh Individualnih ffb-Jektov ootanejo Jn oo le mestoma delno okrnjane.
Ljubljana, december 1977.
LJubljanstd nrbanUtlčnl »Tod
FOROCILO   K  PKEDLOGU   ZAZIDAVE   ZA   ZAZIDALNI OTOK CS4
1.0. OBSEG OBDELAVE
Po potrjenem programskem delu lazldalnoga načrta In po sklepu odbora za urbanizem ObS LJubljana-C«it»r zazidalni načrt obsega del zazidalnega otoka CS-6, In slcer predel med:
Ljubljanico, Grablovičevo ullco, železniSko progo LJu-bljana—Kartovac, podaljškom Koblarjeve (od Povšetove do železnlške proge) Povšetovo ulieo ln podaljikom GIo narjeve ulice proti severu do Iijubljanlce.
Zazidalni načrt ne zajema dela otoka CS-6 med Por-Setovo, železnlško progo LJublJana—karlovac ln Glonarje-vo ulioo. Javna razprava se je zavzemala, da se tudl ta del TWJufii t gnalrtalnl načrt.
2.0. OSNOVE   ZA   IZDELAVO   ZAZIDALNEGA   NACRTAt
2.1.
Sprejett ln potrjenl programskl d«l za del zazldalnega otoka CS-6 z dne 13. 3. 1874 — Uradni Ust str. 13/74.
2.2.                      ¦                                         "    ¦
Za del zazidainega otoka ]• bil v le*u 1974 lzv*den
Internl natečaj. Pričujoči zazddalnl nadrt temeljl na izbranl-^ zazldalnl variantl (rešitev LUZ).
2.S.                                                .....
Izvršni svet Sob Center je na 60. sejl 17. 12, 1975 spre-]el sklep o zgostitvl stanovanjskega fonda in o ohranitvl objefctov ob Koblarjevi uUci.
2.4.                                                              . .                        '                   ¦"
Izgradnja del« stanoranjske soseske CS-8 J« uvrMena y BrednJeroCnl program občlne Cent« (1975—80) na «•
46
novl odlota o Izboru priorltetnih zemljlšč za stanovanj-sko gradnjo (Uradni list SSS št. 45/1973) na ureditvenem obmocju Lijubljane.
8.5.
Spmnemb In dopolnltcv programsflcega dela zazidal-neg* naerta za CS-6 ia 1. 1974, lci jih j« izdelal LUZ pod ilfro 3103/76 v juliju 1976.
8.6.
Fogod.be za izdelavo tehni&iega dela ZN za del zazl-dalnega otoka CS-6 — naročnik SSS Ljuibljana-Center, št.___z dne 15. 11. 1976, šifra projekta 2242.
3.0. ZAZIDALNA ZASNOVA
8.1.
Zazidalnl načrt ohranja obstoječe individualne pre-težno Pt + 1 etažne objekte:
—  ob Ljubljanici št.: 4, 6, 8, 10, 12, 14 a, b, c
— Koblarjeva St.: 3, 5, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23 -~- Povšetova št.: 31, 33, 33 a, 35
Ohranjene objekte je možno notranje adaptlratl in modernizirati in redno vzdrževati, dozidave in nadzida-ve objektov niso možne, možna je Izraba podstrešja v okvlru obstoječega gabarita strehe.
r*.
Zazidalni načrt ruSi naslednje lndividualne, pretežno Pt + 1 etažne objekte:
—  ob Ljubljanici Lt 16
—  ob KobUrjevi St. 7, 7 a in 9
— Povšetova 19
—  vse zidane in ostale vojaške objekte med Ljublja-nico, Grablovičevo, Povšetovo in Koblarjevo ulico.
Programirane objekte za rušenje je možno redno vzdr-Ševati, možne so le manjše notranje adaptacije In mo-demisacijc, dozldave, nadzidave niso možne, izraba pod-strešij ni možna.
S.3.
Objekt« Koblarjeva St. 3, 5, 11 Je možno iz stanovanj-Bke dejavnosti spremeniti v nestanovanjsko, vendar le za dejavnosti za potrebe stanovanjskega naselja Nove Poljane.
li.
Nova zazidava obsega:
—  pet stanovanjskih blokovnih nizov v smeri S—J orl-•ntacijo stanovanj V—Z, na koncih objektov možno pred-vsem J ali S, kjer to odmlki od sosednjih objektov do-puSčajo. V nizili A, B, C, D, E so bloki B-l, B-2, B-3, B 4, B-5
—  pet lonUjenih stanovanjsklh stolprfc v smerl S—J, V—Z z orientačijo stanovanj deloma V—Z, deloma S—J-v nizih A, B, C, D, E so stolpnlce S-l S-2, S-3, S-4, S-5;
».5.
Kapacitete objektov
Ce tetimo doseči s programogn dolodano gostoto do S00 prebivalcev na hektar ln ca. 85.000 m' stanovanjske jHJvršlne naj imajo objeiktl naslednje orientacijske kapad-tete:
Bl — 9.979 m2 B-2 — 3.696 m>
B-3 — 6.392 m> (100 m' WU) B-4 — 13^00 m2 B-5 — 16.632 ml S-l — 6.048 m2 S-2 — 8.736 ml
S-3 — 6.720 mJ (Pt + 1 nadstr. Javnl program) S-4 — 6.048 m2                                                                                 •'-¦¦•
S-5 — 6.048 m2                                                ,
3.6.
VertlkaJnl gabarlt objektov:
B-l — K + p + 8 etaž (klet + pritlifije + 8 etai)
B-2 — K + p + 4 etaže
B-3 — K + p + 4 etaže
B-t — K + p + 8 etaž
B-5 — K + p + 8 etaž
S-l — K + p + 8 etaž
S-2 — K + p + 12 etaž
S-3 — K + p + 12 etaž
S-4 — K + p + 8 etaž
S-5 — K + p + 8 etaž
Prl stanovanjskih bloldh Je moflna delna lzraba tera-se z umikom terasnega objekta protl jedru objekta pod kotom 45°.
Pri stanovanjskih stolpnicah Je obveano teraano spu-Sčanje zadnjih dveh etaž.
3.7.
Nivo pritllčja vseh objektov Je dvignjeo za 1.35 nad raSčenim terenom.
Orientacijska aiveleta terena za nize A, B, C, D, E znaša 2S8.50 m;
4.0. HORIZONTALNI GABARIT OBJEKTOV
—  Osne   razdalje   med   stanovanjskiml   nbd   znašajo 60,00 m;
—  Sirina     stanovanjskih     objektov     j«     računana s 14,00 m. Horizontalni gabarit objekta — brea balkonov. labko odstopa F 0,50 m.
—  Minimalni    odmik    objektov    znaša    l^    vlSins (H = 25,65 m) ali okrog 46,00 m.
— Dolžine objektov znašajo: B-l = 79,20
B-2 = 52,80 B-3 = 105,60 B-4 = 105,60 B-5 = 132,00
Navedene dimenzije objektov so makslmalne.
4.L
Odmikl stolpnlc od blokov znaSajo načeloma mlnimal-no 6,00 m oz. 15,00 m med blokoma B-4 ln S-3.
Lomljene stolpnice so zamaknjene od blokov, razen B-l — S-l, lri leži v osi;
4.2.
Horlzontalnl gabtrltl lomljenlh stolpnlo eo razvldnl ia zazidalnega načrta. Dolžlnski gabaiiti so maksimalni, &• rinski gabariU so orientacijskl.
4.3.
Stolpnica S-3 Ima v vznožju objekt centn.
4.4.
Blokovni nizi in stolpnlce Imajo v pritličjti obveana pasaže v smerl V—Z za pešce.
Ob pasažah so skupnl prostoii objekta: kolesamlca, prostori za vozi^ke, prostorl bišnih svetov, igratoice otrok in event. servisni lokall in prostori.
4.5.
Jufctf deU blokov B-3, B-4 In B-5 taiajo v prituejlh javni program kot sestavnl del centra naselja.
4.8.
PrlUi«ja blokov imajo podaljSke v atrtjo do peSpott S—J, in sicen B-l, B-4 na VTtiodu B-2, B-3, B-5 na zahodu.
4.7.
Pritličja naj bodo namenjena prvensfiveao sa veSja družinska stanovanja z otrold in za stanovanja za sta-rejSe občane.
47
4.1.
B-l ima 3 taktn« enote ia 3 pftstža B 2 ima 2 taktne «iot« in 2 pasaži B-3 ima. 4 taktne enot« in 4 paaaža B-4 ima 4 taktne enote in 4 pasaže B-5 ima 5 taktnih enot in 5 pasai.
4.1.
Ithodiič* OS sazidalnih nizor t imeri S—J po^*ka ticoti vzhodni vogai objekta Koblarjeva 11 v smeri V—2. 4.10.
Stanovanjski niai  vsebujejo pr*dvidom»  1  klet.
1.1. SPREMLJAJOCt PROGRAM IN OBJEKTI V OKVIRU '      STANOVANJSKEGA NASELJA CS *
48
Točka 8
Predlog
Skupšiitna  obilne LJubljaoa  Center ]c u            ••#
sbora združenega dela, dne                       In n»          utfi
ibora krajevnih skupnosil, dne                          nurpravlja-
1« o predioju skupščtne občine Kranj r odobritvl »red-¦tev soUdarnostl za pomoč pri odpravljanju posledfc 90-tress os območju občine KranJ, ki f» je predložll odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uponbc In upravljanja s sredstvi »olidarnosti za odprav« poalcdi« naravnih nesreč in sprejela naslednji
9KLEP
Skupščlna občine Ljubljana Center kot podplsmik druibenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja ¦ sredstvi solidarnosti za odpravljanje poaledic naravnjh nesreč soglaša, da odbor za odpravo posledie potresa prl skupščini občine KranJ nporabi sredstva, zbraiut na ob-močju obelue Kranj, na podlaji republiškeca zakona • oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posle-dic naravnih nesreč v letu 1977 do 31. decembra 1977 za pomoč prl odpravljanju posledic potresa. Neporablje-na »redstva prejšnjifa let ostanejo ueangažirana.
SKUPŠCINA OBCINE LJIBTJANA CENTER
Stevflka: 402-4/75 Datum:
PREDSEDNIK HufO KER2AN, dlpl. tef.
OBRAZL02ITEV:
Odibor podpistiikov družbanega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč nam je posredoval predlc« akup-ičine občme Kranj za odobritev sredstev solidamosti za odpravo posJedic naravnih nesreč, s prošnjo, da odbor oaobri. skupžčini občine Kranj uporabo t leto&ijeni letu (leto 1977) zbranih sredstev solidamosti 1«. pamoč pri odpravljanju posledic potresa na območju občine Kranj. Priložil je tudi posebno poročilo, iz katerega izhaja, da ]e višina Skode dosegla 2,7 odst. družbeneg« pToiavod«, doseženega v obdini Kranj v letu 1976.
Odbor je o predlogu razpravljal in, k»r iitoda ni do-segla z druzbenim dogovorom doJočenih 3% druabeneg« proievoda, odstopil predlog skupščine ob&ne Kranj \z-vršnemu svetu Skupš&ne SR Slovenije, da v »mi*lu 61. i družbetiega dogavon oceni, ali gre la takSen obseg na-raime nesreče, da j« predloc SkupSčine obtine Kranj ut*-meljen.
IzvrSnl svet Skupščins SRS je na 134. aeji raaprav-ljal 0 predlogu Skupšdine občine Kranj in ugotovil, d« je potres zajel relativno široko območje in di j« močno prizadel večje itevilo naselij. Hkrati j« bilo ujotovljeno, da so delovni kolektivi delali še en delovni dan aa pomoč prizadetim in da so se v sanacijo stanja vključilc tudi aamoupravne sk.upn.osti. Zato je izvršni sv«t dal »voje soglasje Kot podpisnik družbenega dogovora, da »fcupštiin* ebčlne Kranj uporabi v 1. 1977 sbrana aredstva *olidw-nosti zs pomoč pri odpravljanju posledic potresa.
Na tej oenovi daje odbor podpisnikov družbeneg« do-govo;a                                                   .
pre dlo g
vsem podpisnikom družbenega dogovora, da raapravljajo o predlogu skupšCine občme Kranj in da dajo svojc so glasje, da Odbor za odpravo posledic potrasa pri skup-ičini občine Kranj uporabi »redstva zbrana m podlagi republiškega zakona o oblikovanju sredstev soliciamosti z& odpravo posledic naravnili nesreč v 1. 1977 do 31. d»-cembra 1977 1» pomoč prl odpravljanju potresa. Nepo-rabljena  sredstva prejšnjih let  ostanejo neangažirana.
Iivršni svet skupščine obtine Ljubtjans Center pnd-'latra, da zbori občinske skupščine sprejmcjo predlagraf ¦klep.
¦:-   ,¦;.;..¦¦• t ¦,'-..v'--"  !¦"-"--   '¦       Isrifall «T»*
#
fočka 9
Predlog
ODLOK O DELEGIRANJU DELEGA-TOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA CENTER
Na podlagi 175. flena statuta občine Ljubljana Center Je skupščina občine Ljubljana Center na            seji zbo-
i» združenega dela dne             sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v abcc združenega dala skupščdne ©bčine Ljubljana Center
h SPLOSNE DOLOCBE L člen
V zbor Bdruženega dela skupšane občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedUu: zbor) delegirajo delegate delegacije tomeljniti la drugih arganizacij združenega de-ta in drugih samoupravnih orgajmacij in skupnosti in konference delegacij, v katare se te delegacije adružujejo a& oačln, ki g& doioča. ta odlok.
T» odlab določa:
2. &n
—  Stevilo delegatov, ki jdfa dedeglrajo v ebor delegar dj in kanferenoe delegadj s posameznih področij zdru-ženega dela;
—  kritartje in marila za obUkovamje kanlerenc dele-ga&J za delegiranje detegatov v ssbor ter rak za oblikova-nje konferenc delegacij s sporazuml;
—   način  oblikOTanja samoupravne skupnosti  za vo-litve delegacije delovnih ljudi, fel delajo v obrtl in dru-gih podobnih dejavnostih z delovnlmi sredstvl, na kate-rih tma kdo lastoinsko pravico in delaivcev, s katoriml Biružujejo svoje delo in delovna sredstva; Ce ni do do-ločenega roka obllkovana s samaupravnira sporazumom;
—  način obllkovanja delegacije detovnih IJudl, ki op-ravljajo odvetnlStvo kot samostojno družbeno službo in delavcev, a katerlml združujejo svoje delo v odvetnižkl plsarni;
—   načela za obUkiovanje s&upnlh delegacij delomih skupnostl državnih organov, družbenopolitiiaih organiza-cij in druitev ter drugih delovnlh skupnostd, M nlso or-ganialrane kot arganizadje zsdruženega dela.
11. OBLIKOVANJE ZBORA S. člen
V zbor, kl taa 70 delegatsteih mest, delegtrajo:
—  46 dial^atov konferenoe delegadj temefljnili In dru-glh organizacij združenega dela ln delovnlh skupnostd s podroftja goapodarstva;
—  1 delegsta delegadje oziroma delegacija delovnlh l]u-tfl, fcl delajo v obrtnlh ta druglh podobnih dejavnostih s sredstvl, na ksterlh lma Jcdo lastnlnsko pravlco, skupaj z delavd, s katertml zjdruiujejo svoje delo in delovna eredstva;
— 8 delegatov lsonference delegaclj temeljnlh tn dnigih organlzaoij adruženega deila in detovnih skupnosti s po drodja prosvete ta lculture;
—  7 delegatov knnferance delegaclj temeljnlh ln dru-gth organizadj adruženega dela in delovndh skupnosti t področja adravstva tn socialnega varstva;
—  7 delegatov konferrence delegacdj delovnlh •kupnosti drtavnlh organov, družbenopolitičnih in družbenlh organl-zacij ter dru&tev in drugih sliupnosti, ki ni&o arganizira-ne koc organlzacije admženega dela in delovnlh ljudi, id opravljajo  odvetnižtvo  kot  samostojno družbeno sluibg skupaj z delavci, s katerimj zidružujejo svoje dalo v od-vetniSm plsarni;
—  1 delegata konference delegacij aaroma delegacija aktivnlh vojaikih oseb ln dvilnlh oseb t slu2bd v oboro
t»>H[  rtlah SPHJ.
UL KONFERENCE DELEOACaj
4.  61en
Za delegtranje del^atov v zbor se delegaoije deilav-cw v temeljnih ta druglh orgatilzadjah združenega, dela. In delovnih skupnostlh s področja gospodarstva, prosveto in JtuJture, zdravstva ln soclalnega varstva tar delegacija delovnlh skupnostl državndh organov, družbenopolitienih ln družbenlh organlzacij ter dništev m dru^lh delovnlli skupnastl, kl nlso organizlran« kot organizadje združene-ga dela, združujejo v konference delegadj.
5.  «en
Konference delegacij se obUkujejo s sporazuml, ki Jlh sldenejo temeljne samoupravne organizaclje calroma »kupnostl, ki so delegacije iavolile.
S sporazumom o oblilcovanju konference se ureja način ln postopek oblllsovanJa konference, po koliko članov po. Siljajo delegacdje na konferenco in katere deiegacije po-Slljajo skupnega 61ana, pravice ln dolžnostl feonference, po4UJai\Je delegatov v zbor, naCdn 9prejemanja staJiš« in smernlc za delegate, razmerje med iconferenco in de. legadjaml oziroma temeljnlnnl samoupj-avniml organlza-oijaml in skupnostmi, materlalnl pogojl za delo konfe-rence, IzvrSevanje strokovnlh tn admlnlstrativnih nalog za, konferenco, sedež konference ln druga vpraSanJa, pomem-bna za dolo kcmference delegacdj.
6.  Men
Zaradl zagotovltvo enakomeme zastopanosM detavcev v adruženem delu po delegatlh v zboru združenega dela se konference delegacij oblikujejo po naslednjih kriterljlh in martllh:
—  konferenco oblikujejo temeljne ln druge organiza-dje zdruienega dela in druge samoupravne organizacije in slcupnostl po posameznih področjih združesiega dela la 3. člena tega odloka;
—   konference delegadj morajo Uti obllkovane tako, da omogoeajo deleglranje po 1 dalegata na popreGno 950 delavcev v adruženem dalu.
7.  Slen
Sporazuml o oblikovanju konferano delegadj tnoirajo bitl sklenjeni do 15. 2. 1978.
Ce temoljne to druge orgsnizacije združenega dela ter druge samoupravne organlzadje 5n skupnostl s sporazu-mi ne oblikujejo konferenc delegacij v roku iz prej5nj«ga odstavka, Jith oblikujo občinska skupščina z odlokom.
Z odlokom lz prej&njega odstavka določi občtoska »ku-pičtna tudi itevilo delegatov, ki jih v skladu z merill ls 0. člena tegs odloka delegirajo v zbor posamezne konto-rence deiegadj.
IV. SKUPNOSTI ZA VOUTVE
8.  Slen
Delovnl ljudje, ld delajo v obrtnl ln druglh podobndh dejavnostih z dalovnlmj gredstvl, na katorih ima kdo la-»tninsko pravlco, »kupaj z delavci, s katBrimi zdrutujejo svoje delo tn delovna sredstva, obllkujejo svojo sJcupnoat bb volltv* delegaclje za deleglranje delegata v 2bor.
50
Daloroi ljudje lz prejšnjega odstavka oblflnijejo dfcu-pnost za volitve s samoupravnim sporaaumom, s katerim določijo način oblikovanja delegadje, sestaTO, StevUo čla-nov in način dela delegacije.
Ce skupnost za volitve iz prvega odstavka m obliko-vana s samoupravnim sporazumom do 15. 2. 1978, se ob-likuje s sporazumom, ki ga sklensta združenge samostoj-nih obrtnikov občine ta osnovna organizaoija sindikata de-lavcer, zapaslenili pri zasebndadh.
9.  člen
Delovnd ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostoj-no družbeno službo skupaj z delavci, s katerimi "adružu-jejo svoje delo v odvetniški pisarnd, s sporazumom obli-kujejo skupnost za volitve delegacije za dedegiranje de-legata v kanferenco delegacij s področja delovnih skup-nosti državnih organov, družbenapoIitiSnih organiizacij In društev in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki nlso organizirane kot organizacijc zdiniženega dela.
Ce skupnost za TOlltve iz prejšnjega odstavka s spora-zumam ni obllkovaina do 15. 2. 1978, se skupnost za vo litve oblikuje s sporazumam, ki ga sklaneta odvetaiška zbornica in osnavna organizacija sindilcata delavcev, za-poslendh prl zasebmkih.
V. SKUPNE DELEGACIJE
10.  Uea
Dve all vefi skupnosti državnlh orsanov, družbenopoli-tičnih organizaoij, družbenih organiTaclj in društew ter druglh delovnih skupnostl, kl niso organizirane kot orga-nizacijo združenega dela, kot tudi aktivnih voja&kih oseto ln oivilnlh oseb v službi v oboroženlh sUah SFRJ, lahio oblikujejo skupno del^aoijo.
Skupna delegacija iz prejšnjega odstavka se oblikuje b samoupravnim sporazumiom, kl ga sklanejo delovne skupnosti organov in organizacij.
S sporazumom o oblikavanju skupne delegacije se določi načtn obllkovai^ja delegaoije, seštava, števllo 61a-nov, nadin dela tn druga vprašanja, pomembna za delo delegacdje.
VI. FREHODNE IN KONGNE DOLOOBE
11.  Hea
Določbe tega odloka se uporaJbljaJo m obdikovande ssbora združenega dela, v katerega delegirajo delegate konference delegacij oziroana deiegacije tooljane marca 1978.
12.  Slen
Ta odloik začne veljatl osml dan po abjarrt v TTradnem UstuSBS.
SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Zbor združenega dela
gtevilka: Datum:
PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc
OBRAZLOZITEV
Skupščdna obdlne IJublJaiia Center je na seji 28. 2. 1974 sprejela odOok o delegiranju delegatov v zbore sku-pščine občine Ljubljana Center. Ta odlok Je določal na-Cin delegiranja delegatov v zbore občdnske skupSčine v skladu z zakonom o volitvah delegacij in deleglranju de-legatov v sknpščine družbenopolttičih skupnostl in v skla-du s statutom ob&ne Ljubljana Center, ki ga je občin-»ka Skupščina sprejela na isti seji.
Z zakonom o volitvah in delegirainju v sikupščine, kl ga
•Je skupščina SB Slovenije sprejela na zasedanjih zborov
28. 12. 1977 se deino spreminjajo splošna naiela za dele-
glranje dele^tov v zbore sikupšdta družbenopolltienlh sku-pnosti. Skupš&na občine Ljubljana Center pa je na sejah zborav dne 27. 12. 1977 sprejela spremenjen in dopolnjen statut občine, ki nekatera vprašanja o delegiranju dedega-tov v zbore občinske skupščine opredeljuje drugače, kot jih je opredeljeval statut, sprejet februarja 1974. Spreme-njen in dopolnjen statut občine je prav tako določil dru-gačno število delegatav v zborih občinske skupldine.
Spremenjen in dopolnejn statut občine doiofa načdn delegiranja delegatov v družbenopoliti&ii zbor In v zbor krajevnili skupnosti. Zato načina del^iranja, delegatov v ta dva zbora ni potrebno določatl z odlokom. Giede de-legiranja delegatov v zbor zdruežnega dela spramenjen in dopolnjen statut ob&ne določa le, da delegate v zbor de-legirajo konference delegacij, v katere se združujejo de-legacije temeljnih in drugih. organizacij združenega deila in drugih samoupravnih organizaci} in skupnosti. Določa tudi, da se konference delegaoij oblikujejo s sporaaurni, W jih sklenejo temeljne samoupraviie organizacije tn sku-pnosti, ki so deJegacije izvolile. Na podlagi doaočb statii-ta zbor adruženega dela občinske skupščine z odlokom določd kriterlje in merila za oblikovamje konferenc delega-oij, rok za oblikovanje konferenc delegacij s sporazumi, števllo delegatov, ki jih v zbor deiegirajo delegacije ozi. roma konference delegacij samoupravnih organizacdj in skupnostd s posameznih podroffltj združanega dela, šte-vilo delegatav, ki jdh posaineeine konfarence dedegaoij de-legirajo v abor ter obliknje konference delegacij, 6e do dpločemega roka niso oblikovane s sporazuml.
V predlaganem odtoku je število delegatov, kl Jih kon-Irance deJegacij s posameznih področij združenega dels delegifajo v zbor, določeno glede na število deJavcav za-poslenih na posameznih področjdh, tako da je zagotov-ljena ustrezna in enakomerna zastopamost delavcev v zbo ru in tako da paprečno 960 delavcem v ^druženem delu pripada eno delegatsko mesto v zboru združenega dela,
Odlok vsebuje le osnama merila in kriterije za obli-kovanje komferenc delegadj, ki zagotavljajo ustrezno in enakomerno zastopanost dedavcev v združenem dedu v zboru združenega dela. Na podlagl tako opredeljenih krl-terijev in meril je temeljnini satnoupravnim organizaoi-jain in skupnostlm omogočena možnost sporaziiimnega ob-likovanja komferenc delegacij glede na poslovno poveza-nost in druge skupne interese v združenem delu, kakor tudl glede na druge skupme taterese v združehem delu oeai-rama v občiiri.
Konference delegadj mocrajo bitfi po predlogu odloka oblikovane s sporazumd do 15. februarja 1978, tako da zbor združenega dela lahko že v mesecu lebruarju do-loči število del^atov, kl jih komference delegacij dele-girajo v zbor, kar je potrebno za kanstituiranje konfe-renc del^acij v meseou marcu oziroma konstituiranje skiipSfiine in njendh zborov v zadetku aprila 1978.
ZaracM takega stanja in sorazmerno kratkih roikov Je-v teku mesoca Januarja in v prvi polcmci februarja 1978 potrebno izvesti posfcopke oblitoramja konferenc de-legacij s sporazumi.
Odlok določa v skladu z zakonoim o voiitvah in dele-gtranju v skupščtae tudl nadin oblikovanja skupnostl za volitve delavcev in ddovnlh ljudl v obrtal in druglh po-dobnih dejavnostih ter v odvetnišfcvu, če do določenega roka niso oblikovane s samoupravnlnii sporazumi, ter načela za oblikovanje skupnlh delegacij delovnih skup-nosti, državnih organav, družbenopolitičnih in družbenih organlzacij ter drugih delovnih skupnosti, ki niso argar nizirane kot organizacije. združenega dela.
ITedlog odloka o deleglranju delegatav v zboc ssdru-ženega dela je usMajem s stališči druirbenopolttičnih orga-itoacij v obaini.                                                         >
Izvršnl svet skupščine občine Ljubljana Ceortea- Je na sejl 4. 1. 1978 obravnaval predlog odloka o delegiranju delegatav v zbor združeinega dala skupščine občine Ijub-ljana Center in predlag-a zboru zjdružen^a dela, da g» sprejme v predlaganem bessedilu.
LjubUama, 4. 1. 1978
Izvršnl sret
52
53
54
55
Dogovort. Skupščinska priloga — urej« Sekretariat skupščfna, tlsk ČGP Oelo, LJubljana, 11. 1. 1978