v Ip&saitifezgte it^vitica 1 Hin. Sltsv. 101. ipolintna i»avsanrana. _ V UubUani, v torek 29. maja 1921; Leto I. es** NARODNO BAMKAUU BMEVtUK *as4a mšk dan zlubral imemü sKmdeüke. Haseöia «aröödtta: vl)uböaßt Mi io-—, po peiö Din 12=- * inozantstfo Din 20*- Urednižtvo: Wolf ova ulita žt 1/L ™ Telefon st 213 Dtsoiavni naslov: JtovosfrtJiifeiJana^ Upravnlštvo: Har3to trs & & — Telefon Si 44 r ; Oglasi po tarifa. Sprejemajo se le do 15.sre.' / "v.; • f pfesBsfflsim vpralanjem naj se prSoS znamka za odgovor. Dačua pri poštnem Izk. uradu Si 13.238. Sofizmi. Sobotna seja narodne skupščine je -v marsikaterem ožini zanimiva. 0. •Svetozar Pribičevič je smatral za potrebno, da brani nekaj, česar obrambe ni več potrebno. Velika skrb demokratskih voditeljev za državno in narodno edinstvo je popolnoma odveč. Narodna radikalna stranka je, zavedajoč se dalekosežnosti svoje odločitve, razbija radikalno . demokratsko koalicijo, da bi neovirano mogla povprašati narod za ,njegovQ mnenje. Ce govorijo danes demokrati z namenom, da branijo to, kar si je Narodna radikalna stranka, zapisala na volilni prapor in kar je g. Nikola Pašič v narodni skupščini ponovno dokazal, potem delajo svoji stranki zelo slabe usluge, saj je danes že vsakomur jasno, da tu ni igrala skrb za ideale naroda nobene vloge, pač pa slepo strankarstvo, ki se kar ne more vmisliti v novi parlamentarni položaj. Ne zdi se nam vredno, podajati analizo govora, ki ga je imel na sobotni se-» g. Pribičevič. Toda ob tej priliki je povedal nekaj, o čemur je treba spregovoriti. Dejal je sledeče; »Ako hoče radikalna stranka ustaliti položaj države, mora voditi jasno politiko ter ustvariti tak položaj, da bo imela zanjo absolutno gotovost.« O. Pribičevič gotovo ni globoko pomislil, ko je izustil citirane besede. Narodna radikalna stranka ima jasno začrtano politiko. Ako je demokrati ne poznajo in doslej še niso mogli spoznati, ni to krivda radikalnih voditeljev, marveč njih samih. Mi tega ne moremo verjeti, ker smo mnenja, da se je g. minister n. r. po tolikih letih in mesecih vendarle moral naučiti pravilnega presojanja parlamentarnih situacij. Ce pa demokratski voditelji namenoma nočejo videti jasne politike, ki jo jie započela Narodna radikalna stranka, —- in ta verzija je najverjetnejša, — imamo opravka z ljudmi, ki izgubijo v tistem trenotku svojo razsodnost, ko jih nemila usoda stisne v kotiček opozicije. Politik mora biti na višini ne samo takrat, kadar sodeluje v vladi, temveč ••* isti meri tudi takrat, ko stopi v opozicijo. Narodna radikalna stranka vod!, tem se bodo demokratski veljaki lah prav kmalu prepričali, jasno politiko ustvarila je položaj, v katerem bo in :la zanjo absolutno sigurnost. Očit češ da Narodna radikalna stranka stoji na stališču Vidovdanske ustave, danes razorožen in noben opozicijon ni politik ga ne more uporabljati v i gnmntacijske svrhe. Sam g. Nikola I šlč je v skupščini izjavil, da stoji N tia stališču ustave. S tem je NRS i dvoumno izjavila svoj confiteor v ] Sledu aa narodno in državno edinst Ko zmanjka tehtnih dokazov, si i aačelni politiki navadno pomagajo ko, da stopijo v ropotarnico sofizmi Tam je shranjenega mnogo, kar m< Učinkovati, če pride na dnevno luč. i grizenim . strankarjem ugajajo ts stvari bolj, nego stvarne razprave, luščene iz kaosa brezpredmetnih fr ki jih morajo državljani naše kraljev Poslušati že peto leto. Imamo stran vlado ali če hočete režim, ki je najb Sa garancija za trajnost in nerazruš vost državnega edinstva. G. Ljuba . vanovič je povedal čisto pravilno, bam je najprej potrebna silna zav državnega edinstva. Državno edinsi le pojem, M je zajamčen v pisanem komi. Interes države in naroda zahteva, sc nemudoma pristopi k plodnemu p laoientamemu delu. V kratkem bc Sestavljeni posamezni parlamentarni < hori, in takrat bodo imeli demokrat Veljaki prilike dovolj, motriti jasno *%> političnega, gospodarskega, kult hega in socijalnoga udejstvovanja I fodne radikalne stranke. Opozicijom najnovejšega datuma se bodo sleji prej morali privaditi dejstvu, da soi tni dandanes v masah ne vžigajo v Ljudstvo hoče miru, reda, dobro up Vo, razvojnih možnosti la vladna stranka, so težavne, oi in ji ne prinašajo razen odgovo nobenih ugodnosti. NRS je sirani *3, in sicer tihega dela. Ni vaiena obljube in trošiti s frazami, dobro’ vedajoč, da tudi najprimitivnejši ški element končno pregleda c isto, a v tem trenotku bi bila njei Stika že zapečatena. Ali stranka Narodna skupščina. Danes svečana otvoritev novega stasedania. Beograd, 28. maja. (.Z) V via-dnih krogih se delajo priprave za svečano otvoritev novega zasedanja narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prihodnja seja je sklicana za sredo dopoldne. N j. Vel. kralj je še vedno bolan in ne sme zapustiti sobe, vsled česar se tudi ne bo mogel udeležiti otvoritve parlamentarnega zasedanja. V splošnem je prišlo vse politično življenje zaradi pravoslavnih Binkošti po izvolitvi stalnega pređseđništva narodne skupščine v nekak zastoj. Prvi čin po svečani otvoritvi zborničnega zasedanja in po izvolitvi parlamentarnih odborov bo rekonstrukcija vlade, nakar se začne redno delo v narodni skupščini ,ki bo razpravljala o že napovedanih zakonskih predlogih, Kakor se splošno sodi, ne bodo parlamentarnega dela ovirale večje težkoče in bodo seje parlamenta kolikor toliko gladko potekale, ako ne nastopijo nepredviđeni dogodki. Beograd, 28. maja. (Z) V sredo dopoldne se svečano otvori novo zasedanje narodne skupščine. Splošno se je pričakovalo, da bo na tej seji pročitala krona prestolni govor. Doznalo pa se je sedaj, da Nj. Vel. kralj ne pride v zbornico radi obolelosti in da bo ministrski predsednik Pašič prečital kraljevi ukaz, s katerim se otvarja no- vo zasedanje parlamenta. Vladna izjava ne bo pročitana na prihodnji seji, ker še ni gotova. Po otvoritvi novega zasedanja narodne skupščine in po prečkanju kraljevega ukaza bodo izvoljeni parlamentarni odbori, namreč finančni, zakonodajni, administrativni, imunitetni in odbor za prošnje in pritožbe. Potem se bo seja zaključila. Beograd, 28. maja. (Z) Kakor se doznava, je demokratski klub sklican za jutri, torek ob 5. uri popoldne k plenarni seji, na katerem se določi bodoče stališče in taktika stranke. Beograd, 28. maja. (Z) Včeraj od 11.30 do 13 je bila seja Spahovega kluba, o čegar poteku se pa ne more doznati nič gotovega, ker varujejo strogo tajnost zaradi tega, ker se je govorilo o taktiki stranke. Vendar se iz dobro poučenih krogov doznava, da skupina dr. Spaha ne bo storila definitivnih sklepov, dokler ne dobi navodil od dr. Korošca, ki je sedi v stalni zvezi s Stjepanom Radičem. Beograd, 28. maja. (Z) Danes dopoldne je bila seja muslimanskega kluba, na kateri se je govorilo o političnem položaju in o taktiki, ki naj se je poslužuje klub v parlamentu. Potem je bilo govora tudi o preganjanju mu-slimonov v Bosni in Hercegovini, ki je sedaj še hujše, kakor ob Času volitev. Radifevska seja v Zagrebu. Zagreb, 28. ma}a. (Z) Včeraj se je vršila v Zagrebu tretja seja poslancev hrvatske republikanske seljačke stranke pod predsedstvom Stjepana Radiča. Seje se nista udeležila dr. Korošec in dr. Spaho, kakor se popolnoma napačno trdi. Seja je bila omejena le na poslance Radičeve stranke. Po izjavah, ki jih je dobil današnji »Hrvat« od strankinega predsednika Radiča, se je udeležilo seje 65 poslancev, štirje pa so opravičili svojo odsotnost. Pred plenarno sejo hrvatske republikanske seljačke stranke je bilo v soboto popoldne posvetovanje posameznih klubov, zlasti gospodarskega In prehrambnega, ki se je včeraj na vse zgodaj nadaljevalo. Na skupni seji včeraj dopoldne, kije trajala od pol 11. do pol 16. ure, je podal najprej predsednik Stjepan Radič podrobno poročilo o vsem onem. kar sta strankina odposlanca dr. Kovačevič in dr. Kmjevič videla in slišala v Beogradu o političnem položaju, posebno pa v radiltalni stranki. Polovica Radičevega govora se je bavila z bodočimi volitvami, ki bodo vsekakor, kakor je omenil, še letos, in sicer 1 sodeč po vseh znakih .koncem poletja ali l pa začetkom jeseni. Radič je na koncu svojih izvajanj predlagal, naj se dosedanja politika hrvatske republikanske seljačke stranke nadaljuje in naj se taktika glede Beograda prav nič ne izpremeni, nasprotno, v gotovih slučajih naj se postopanje hrvat-skega narodnega zastopstva do skrajnosti poostri. Nato je poslanec dr. Rudolf Horvat govoril o sestavi novega upravnega sodišča v Zagrebu. Najljuteje Je napadel upravni sistem. Radič je potem protestiral proti premestitvi generalnega izseljeniSIrega ko-mlsarijata v Beograd, kar smatra hrvatsko narodno zastopstvo za čin sovražnosti prvega reda. Za njim so nekateri poslanci razpravlali o razmerah v svojih krajih. Na koncu seje se je obširno govorilo o bližnjih volitvah v parlament ter o razmerju do slovenske ljudske stranke in jugoslovenske muslimanske organizacije za časa volitev, nadalje o kandidaturah hrvatske republikanske seljačke stranke po vsem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhi te, kakor tudi v Šumadiji, Makedoniji in Crni gori. Potem i« bila seja zaključena. Iz razgovora z dr. Spahom. Zagreb, 28. maja. (Z) Današnja »Riječ« objavlja razgovor, ki ga je imel njen dopisnik s predsednikom jugoslovensko muslimanske organizacije dr. Spahom v Beogradu. Na vprašanje novinarja, ali je njegov klub nalašč zapustil dvorane narodne skupščine pri glasovanju o poročilu verifikacijskega odbora, je dr. Spaho odgovoril: »Da, zapustili smo sejno dvorano, ker se ne strinjamo s stališčem večine verifikacijskega odbora. Mi smatramo, da je uverov-lienje poslanskih mandatov pravno in ne politično vprašanje, in zaradi tega nismo glasovali.« Na vprašanje, ali se more dejstvo, da so muslimanski poslanci oddali prazne .glasovnice pri voliivi stalnega predsedni-štva narodne skupščine, smatrati kot demonstracija proti homogeni radikalni vladi, je odgovoril dr. Spaho; »To se ne more smatrati Pri voliivi začasnega predsednika zbornice smo postavili lastnega kandidata, pri volitvah stalnega predsednika pa ne, in za to smo oddali prazne glasovnice.« — Kar se tiče tolmačenja govora ministrskega predsednika Pašiča na zadnji seji narodne skupščine, je dejal dr. Spaho, da tega govora ni razumel. Na opazko dopisnika »Riječi«, da so radikali za to. da ne prepuste Radiča v parlament, dokler ne pridejo pooblastila njegovih poslancev pred verifikacijski odbor in jih narodna skupščina ne overovi, je izjavil dr .Spaho, da je taktika radikalov in njihova politika glede Radiča sporedna stvar. Radič ni bil zato Izvoljen, da pride v parlament, in on tega tudi ne želi Radič ima v Zagrebu svoje narodno zastopstvo in ve dobro, kaj ima storiti Resolucija sodnikov. Beograd, 28. maja. (Z) Udruženje sodnikov je imelo včeraj sejo, na katen je bila sprejeta sledeča resolucija, ki so jo danes izročili ministru za pravosodje dr. Markoviču: »Imajoč pred očmi današnji finančni položaj In druge razmere, v katerih se nahaja država, so sodniki zadovoljni z novim načrtom zakona o sodnikih. Čeprav ne zadovoljava popolnoma vseh njihovih želj in potreb, predstavlja vendarle minimum onega, kar je sodnikom in njihovim rodbinam najbolj potrebno za pravilno vršenje njihovih dolžnosti Zato prosijo sodniki pravosodnega ministra, naj ta zakonski načrt o sodnikih takoj predloži narodni skupščini, da ga more čimprej uzakoniti v skrajšanem postopanju, ker se sodniki z ozirom na današnjo draginjo nikakor ne morejo Preživljati s svojo dosedanjo plačo in do- kladami. Sodniki prosijo tudi narodno skupščino, da bi imela pri reševanju omenjenega zakonskega predloga pred očmi veliki značaj in važnost funkcij, čijih izvrševanje je poverjeno sodnikom ter vzvišenost, težavnost in posebno pa odgovornost njihovega poklica ter ustavno in zakonito omejevanje sodnikov, ki, izvzeto za ostale državne nameščence velja le zanje in jim onemogoča vsak zaslužek razen rednih prejemkov. Z ozirom na vse to in na izjemno stališče sodnikov, ki ga naglaša in garantira tudi ustava, naj jim narodna skupščina v gmotnem in moralnem pogledu zagotovi obstanek, da se bodo mogli z vso dušo posvetiti svojemu vzvišenemu poklicu ta da bodo mogli svobodno in neodvisno od vsakega strankarskega ali drugega vpliva ali Interesa deliti pravico le po zakonu in svoji vesti objektivno in nepristransko, vsakomur enako. v velikem delu našega naroda neomajno zaupanje, zato se bo gibala njena po-UtiKa v smereh, ki sta jih označila g. Nikola Pašič in Ljuba Jovanovič. Oba državnika sta govorila tako jasno, da je njune besede lahko razumel najpri-prostejši šumadijski seljak na galeriji parlamenta. Demokratski prvaki pa, kakor se dozdeva, raznih znamenj na našem političnem firmamentu nočejo razumeti. Pnde čas, ko bodo morali verjeti dejstvom. Oni so danes stranka, ki razuma in ki ie zgubila ves kredit ne samo v starih, marveč tudi v novo-osvobojenih pokrajinah naše države. Najsi bo že tako ali tako: s samimi sofizmi se resnica o jasni in realni politiki Narodne radikalne stranke nikoli in nikdar ne bo dala Izbrisati. Preveč čist je ščit Narodne radikalne stranke, da bi ga mogli oškropiti poklicni demagogi s svojimi nenačelnimi in nestvarnimi ter bistveno jalovimi argumenti. NRS se v bodoče za demokratske »ljubeznivosti« ne bo več menila, ampak bo Jiodüa nemoteno po svojih potih, driko-turšk! sporazum. Carigrad, 28. maja. (K) Kakor se doznava, se je svet generalnih komisarjev v Angori izrekel za sprejem grško-turškega dogovora v LausannL Beograd, 28. maja. (B) Minister zunanjih del dr. Ninčič je danes dobil iz Lausanne od grškega ministra zunanjih del, Aleksandrisa to-le brzojavko: »O priliki sporazuma, do katerega je prišlo danes v vprašanju odškodnine, se v imenu grške vlade toplo zahvaljujem Vam. srbsko-hrvstsko-slo-venski vladi in g. Jovanoviču na uspešni podpori, ki je bila nudena naši delegaciji v vprašanjih, ki so življenjskega interesa za Grško. — Aleksandris«. Beograd, 28. maja. tB) Iz Pariza javljajo: Ko je bil sklenjen od Ismet paše in Venizelosa sporazum v Lau-sanni, je Jovanovič, delegat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, priglasil pridržek glede popravka meje v predelu Karagača, ker kraljevina SHS Želi, da med Turčijo in njenimi sosedi obstoje dobre meje. Dostavil pa je, da bo njegova vlada pristala na sporazum, ki bi se dosegel v tej točki. Beograd, 28. maja. (B) Iz Pariza javljajo: Venizelos je izjavil novinarjem, da je prepričan, da bodo na današnji sporazum takoj reagirali konkurenčni posli. Razume se, je dodal, da odstopamo mesto K a r a g a č, kolodvor in neposredna predmestja, s pravico uporabljati prehod čez most, kai je bilo dosedaj v korist Bolgarski, Dr. Beneš o pomenu medparlamen farne konference v Praši- Praga, Ob zaključku medparlamentarne trgovinske konference v Prale priredil v soboto zvečer ziman-i minister dr. Beneš banket na časi inozemskim delegatom. Pri banketu je imel dr. Beneš govor, v katerem se je zahvalil konferenci, da je izbrala baš Prago kot mesto svojih posvetovanj. Zahvalil se je delegatom za njihovo ra-nimanje za narodno življenje češkoslovaške republike in za prijateljske manifestacije poedinih delegacij, posebno za izraze prijateljstva s strani zastopnikov Francije, Anglije, Italije, Japonske, Belgije, Jugoslavije, Romunije in Poljske. Omenil je udeležbo avstrijskih in madžarskih delegatov in dejal, da je zadovoljen z govorom madžarskega zastopnika, bivšega ministrskega predsednika Huszerja, ki je naglašal mimo sodelovanje s sosedi in vsemi narodi, ki so zastopani na konferenci. Dr. Beneš je izrazil upanje, da se bodo vsi gospodje povrnili v svojo domovino v trdnem prepričanju, da je začelo v Evropi nastopati novo, normalno življenje in da morejo prijatelji češkoslovaške republike z optimizmom zreti na razvoj odno-šajev v Srednji Evropi. Dr. Benešu so odgovorili franoski, angleški, italijanski, belgijski in španski delegati, ki so uve-ravali Češkoslovaško svojega prijateljstva in se divili delu, ki ga je ta mlada republika že izvršila do danes. Nemiri in stavke v Poruhriu. Münster, 28. maja. (K) V Dortmundu so napadli v soboto popoldne vstaši avtomobil z redarji in ga obmetavali z ročnimi granatami. Pri tem Je bil en redar ubit, eden pa težko ranjen. Dva avtomobila z redarji, ki sta prihitela tovarišem na pomoč, so komunisti napadli na isti način kot prvega. Komunisti, ki so se udeležili napada na avtomobile, so imeli najmodernejše orožje, med drugimi tudi ročne granate. (W) Bochum, 28. maja. (K) Predvčerajšnjim je tu prišlo do velikih nemirov. Demonstranti so večkrat poskusili jemati talce. Požarna hramba pa je vsakokrat ujetnike rešila in rogovileže razgnala, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. Pri nekem pogonu je bilo ujetih 100 oseb, ki so bile oborožene s samokresi in karabinkami. Včeraj okrog 5. ure so na stražo požarne hrambe z nekega železniškega mostu streljali, pri čemer je bila ena oseba ubita, dve pa težko ranjeni. Wanne, 28. maja. (K) Predvčerajšnjim popoldne so komunistične stotnije poskušale ustaviti delo v več rovih rudnika »Pluto«. Oplenili so skladišča. Policija je morala proti demonstrantom, ki jih je bilo okrog 2000, prodirati z golim orožjem. Padlo je več strelov. (W) Essen, 28. maja. (K) Število stavkajočih je naraslo na skoraj dva milijo- na. Stavko je smatrati za mezdno gibanje, ker rudarji zaradi nastale draginje živil in zaradi padca marke zahtevajo zvišanje mezd. Podjetniki so se preje branili popolnoma ustreči željam delavcev. Ker pa se je stavka tako razširila, bodo podjetniki pač prisil j eni željam delavcev bolj zadovoljiti, kakor pa so to đosedaj storili. Sicer pa se je posrečilo, v vprašanju mezdnega zvišanja za kovinarje doseči med delodajalci in delojemalci sporazum na temelju, da dobe kovinarji za 50 odstotkov višje mezde. Upajo, da bodo kovinarji, kjer so že začeli stavkati, šli zopet na delo. To bi pač precej pripomoglo k pomirjenju v Poruhrju. Düsseldorf, 28. maja. (K) Včerajšnji večer je potekel mirno. Es^en, 28. maja. (K) Francozi so v sofoto zasedli podružnico državne banke v Essenu in zaplenili 75 milijard mark. To je dosedaj največja vsota, ki je bila v Poruhrju zaplenjena. Essen, 28. maja. (K) Vsota, ki so jo Francozi zaplenili v tukajšnji državni banki, znaša 80 milijard mark. Höchst a./M., 28. maja. (K) Vojaška zasedba barvne tovarne v Höchstu je zopet prenehala. V obratu, iti je od 15. maja L 1. naprej počival., "e je imelo delo danes zopet začeti. (\V ; Mednarodno posojilo .. Avstriji. B e o g r a d, 28. maja. (B) Iz Dunaja javljajo: Prospekt avstrijskega posojila, takozvanega posojila društva narodov, bo objavljen jutri. Posojilo se ima vrniti v 20 letih in ima mednarodno garancijo. Avstrijski del posojila ima nominalno vrednost 13 milijonov dolarjev in nosi obresti 7 odstotkov. Podpisovanje se prične 1. junija in konča 30. junija. Obveznice in kuponi se bodo Izplačevali ob določenem roku ne glede na narodnodnost lastnika obveznice. Vladna kriza na Potiskem. Varšava, 28. maja. (K) Predsednik republike je poslancu Witosu poveril sestavo kabineta. VVitos je misijo sprejel Angleško-ruski odnošaji. Moskva. 28. maja. (K) V uradnih krogih je obudilo izredno pozornost dejstvo, da je del angleške vojne mornarice v Sredozemskem morju prodrl proti Črnemu morju. V Moskvi se je izvedelo, da so angleške vojne sile bile pomaknjene v smeri proti Severne-Vpa ledenemu, morju. V-»uradnln kropu sodijo, da angleška admiraliteia po nalogu angleške vlade pripravlja vse za nenadno zasedbo ruhrskega ozemlja. Riga, 28. maja. (K) Iz Moskve poročajo, da so tam usmrtili z ustrelitvijo 15 georgiskih menjševikov ker so bili obtoženi, da so Angležem dajali tajne vojaške informacije. V Petrogradu je bilo baje več sto menjševikov aretiranih. BALDWIN — PREDSEDNIK KON*, SERVATIVCEV. L o n d o n, 28. ma ja. (K) Madžarski predsednik Bakhvin je bil izvoljen zg načelnika konservativne stranke._- Današnje prireditve. V Ljubljani. Drama: Zaprto. Opera: »Carmen*, sipa Rijavca. ReJ B. Gostovanje g. 'Jo-Začetek ob pol & ^Prekrasna Stambulska uri zvečer. Ktao Matica: prosjakinja«. . Kino Ideal: -Zloun pustolovskega SP°dKtao Tivoli: »Kralj Cioconda«,. V Mariboru, II. del Narodno gledišče: »Hasanaginice*. *-» Red A____________________________________^ Nočna lekarniška služba v LjuOÜcuh Tekoči teden: lekarna Bohinc n« Rta»* skl cesti ta Leusisk pri %m*lskea Jigggr 'Siras & »JUTRANJE NOVOSTI.« Štev. TÖf. Ritem v svetovni politiki. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Ko Je Pariz v poznih popoldanskih «ah doznal preko posebnih izdaj časopisja — večerne izdaje so bile že tiskane in listi so stavili na ime Curzon — da je bil mlajši trgovec Balchvin prej poverjen s sestavo britanskega kabineta nego bivši tradicijonalm podkralj Indije, je šel po kuloarjih francoskega parlamenta en sam glas: v britanski politiki se začenja nova epoha. Lloyd George, vnemajoči dialektik vojne dobe, je padel radi svoje v kritičnih časih podvojeno nevarne turbulence in radi trhle koalicije, katere listje — nekdaj tako zeleno — je veter raznesel na vse strani. Bonar Law je samega sebe smatral kot nekako vez, določeno v edini namen, da ublaži otrpnelost nekakega prehoda. Nihalo velike ure se je že zavihtelo proti levi strani, ko je stisnila neozdravljiva bolezen »zadnjemu izmed popolnih gentlemanov« demisijo v roke. Akciji in reakciji sledi na novo vedno akcija, toda v skladu z ritmom svetovne zgodovine, ki ni nič drugega nego ritem življenja samega. Ta akcija je bistveno drugačna, ona leži na povsem drugi liniji in išče konsekvenco tistega razvoja, ki je bil započet v svetovni vojni. Ker se nahaja inicijativa v Angliji, imamo nov dokaz, da je ta imperij danes resnično os vsega sveta. V Parizu so si želeli Baidwina, bati pa so se lorda Curzona. Je popolnoma brezpomembno, tajiti to očito dejstvo. Ko so dosegle stave na indijskega podkralja že svoj višek, je dejal zelo moder Francoz sledeče: »Ce hočemo delati Bismarckovo politiko, potem si moramo želeti, da postane lord Curzon angleški zunanji minister pod mlajšim ministrskim predsednikom.« Smisel teh besed je jasen: Državni tajnik za zunanje zadeve, ki se najraje ukvarja z orijent-skimi vprašanji, naj Anglijo spominja ob vsaki priliki na to, kar označuje Pariz kot njeno »resnično misijo«:, na svoje naloge v Orijentu. V pariških političnih salonih je že od nekdaj krožil aksijom, da se lord Curzon ne mara baviti z njemu osovraženo evropsko politiko. Kot strokovnjaka na tem pobu so mu dodelili nekega načelnika, vsled česar upajo pariški krogi, da bo državni tajnik odstopil ta departement popolnoma svojemu pomočniku. In tega se v Parizu — bogve iz kakih razlogov? — silno veselijo... O Baldwinu ima Pariz sledeče mnenje: On je izvrsten trgovec, poln energije in delavnosti, zdrav kot riba v vodi, fin in praktčen politik, ki mu nobena stvar ni tako osovražena, kakor dogmatična ideologija. O metodah, ki jih namerava preiskusiti pri rešitvi perečih evropskih problemov, vedo tukajšnji krogi povedati sledeče: Baldwin smatra reparacijski, garancijski in varščinski problem kot centralno vpašanje celokupne svetovne politike, s katerim so vsa ostala, vključivši tudi rusko vprašanje, v večalimanj tesni zvezi. Tista sila, ki je s svojimi zahtevami najbolj zainteresirana, je v upravičeni nestrpnosti in nevolji nad brezupno stagnacijo nastopila pot, po kateri pač lahko pride do trenutnih uspehov, ne more pa priti do definitivne rešitve na zunaj tako kompliciranega problema. Pogrešek ne leži morda v toliki meri na kontinentu, ki ie v vojni trpel moralno in in materi-jelno, temveč pri pomanjkljivi solidar- Dr. A. P. Pariz, '24. maja. nosti anglosaških narodov, ki se niso marali iz tradicijonalnilh pomislekov vmešavati v kontinentalni kaos. Prva naloga obstoji v tem, najti formulo, ki bi nudila upnikom, predvsem Franciji, dovolj zadoščenja, ne da bi se dolžnike, v prvi vrsti Nemčijo, gospodarsko uničilo. To je mogoče le tedaj, če se povežeta reparacijski problem in vprašanje,; medzavezniških dolgov.. Francija izjavlja, da je njeno stališče neomajno: zahtevana minimalna vsota se nikakor ne sme več reducirati. Pravičnost itak zahteva, da se francoskemu narodu povrne vojna škoda v severnih pokrajinah Francije. To se more na najboljši način zgoditi potom obširnih dobav v naravi, katerih prijoriteto je treba brezpogojno priznati. Kar se tiče te dni pričakovane nove nemške ponudbe, je predpostavljati, da bo nudila predvsem neoporečne garancije. Ce sta nemška vlada in industrija za to pripravljeni, se bo rešitev celotnega problema dala prav lahko doseči. Reparacijska komisija bi se mogla spremeniti v komisijo ekspertov, ki bi po obširnem študiju pripravila splošno konferenco vseh zainteresiranih sil. Do tistega časa je določevanje številk brez vrednosti, ker danes pač nobena država ni v stanju, natančno presoditi svojo gospodarsko kapaciteto. Predvsem pa je treba pomakniti to vprašanje iz sfere sentimenta in predsodkov na popolnoma trgovsko bazo. Tudi francoska zahetva po varščinah se mora, če naj jo Nemčija res izpolni, razmotrivati s tega stališča. Zmerni krogi čestitajo novemu pre-mijerju Velike Britanije že radi tega, ker vidijo v njegovi osebi najmočnejšo oporo zavezniške misli. To misel hoče g. Baldwin celo izpopolniti. Tu gre za Zedinjene države, v katerih uživa novi premijer velik ugled. Njegov mirni, odlični značaj, pod katerim se skriva nenavadna energija in izvrsten smisel za realnosti, je napravil ob priliki trnjevih pogajanj radi angleškega dolga v Ameriki na ondotne kroge globok vtis. V Parizu računajo, da bodo Zedinjene države že v doglednem času stopile iz dosedanje rezerve, dasiravno se listi ne udajajo prenagljenim nadam. »Mrtva točka je končnoveljavno premagana«, je zapisalo glasilo g. Lou-cheurja. Baidwina ne smatramo kot človeka, ki hoče prenaglih rešitev. On je prepojen zrelega duha in pozna svet ter njegove probleme, on pa tudi ve, da je najmanjše dejanje vredno več, nego največja beseda in najbolj provizorična rešitev več, nego kak čudovito teoretični načrt. Po svetovni vojni ni bil morda noben državnik tako globoko prožet prepričanja, da je sedaj vendarle dovolj besedi. Slediti morajo dejanja. Organizacija NRS. — Zaupnlški zbor Narodne radikalne stranke v Celju za celjski srez Je imel dne 23. t. m. dobro uspelo zborovanje v navzočnosti zaupnikov celega celjskega sreza. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki si je dal nalogo organizirati krajevne organizacije v celjski okolici. V odboru so zastopani vsi sloji, tudi delavci in invalidi. Ustanovilo se bo tajništvo, čigar naslov javimo te dni. Angleška nelojalnost. Naša vlada stoji že pet polnih let v nekem sporu z angleško vlado, ki še danes ni rešen in o katerem se ne zna, kdaj da bo zaključen. Z ujedinjenjem leta 1918 so postali vsi bivši avstro -ogrski podaniki v naših pokrajinah državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nekaj od teh podanikov nove kraljevine je imelo svoja posestva, denar in ostale vrednosti na Angleškem, v Ameriki, Francoski, Italiji itd., t. j. v državah - zaveznicah kraljevine Srbije. Vsa ta imetja in vrednosti so bila začetkom vojske postavljena v omenjenih državah pod sekvester kot imovina sovražnih podanikov. Po končani vojni, ko so postali bivši podaniki pokojne Avstrije, podaniki nove kraljevine, je intervenirala naša vlada preko svojih delegatov na mirovni konferenci, da bi se seskvestri nad imovino podanikov naše kraljevine, ki so bili pred in med vojno pod našimi sovražniki, dvignili. Te zahteve naše vlade, kakor tudi ostalih zainteresiranih vlad in držav so bile stipulirane v verzajski, senžermen-ski in ostalih mirovnih pogodbah. Mirovne pogodbe so podpisali tudi zastopniki angleškega naroda in glasom členov, ki so govorili o sekvestrirani imovini, bi morali bivši zavezniki likvidirati sekvestre. Medtem, ko je Francoska, Italija in Amerika dvignila na intervencijo naše vlade sekvestre onim bivšim državljanom avstro - ogrske monarhije, ki so postali naši, je Angleška molčala in na spretne načine zavlačevala rešitev tega vprašanja. V pretečenem letu je izdala angleška vlada odlok, po katerem ostanejo vsi sekvestri kot vojna pridobitev angleški državi. Naša vlada je vložila sedaj na reklamacijo naših zainteresiranih podanikov resen protest pri angleški vladi in zahtevala, da se sekvestri naših podanikov dvignejo in vrnejo. Angleška vlada na to noto ni niti odgovorila, in zaradi tega je bila naša vlada prisiljena, da je poslednjikrat opomnila angleško vlado na neizvršitev podpisanih obveznosti v mirovnih pogodbah. Ker je ta mučna zadeva dosegla svoj vrhunec, je naša vlada prisiljena, da iznese ta škandal angleške vlade pred društvo narodov, ki je pristojno za rešitev tega spora. Z ozirom na »lojalnost« in »pripravljenost« Angležev, vidimo, da jim ni dala naša država nikakega povoda, da tako postopajo proti našim državljanom in z njihovim imetjem. Ob tej priliki hočemo povdariti lojalnost naše vlade, ki odločno in s polno pravico brani interese naših državljanov, s tem da izpolnjuje in spoštuje svoje podpise na mirovnih pogodbah. Baš pred nekaj tedni je naša vlada dvignila sekvester nad avstrijsko banko v Mariboru, ki se je pretvorila v Anglo-Avstrijsko banko. Zakaj? — Na ljubo Angležem, čijih kapital je večji del naložen v omenjeni banki. Medtem torej, ko naša vlada tako postopa z interesi angleških državljanov, postopa angleška vlada z interesi naših državljanov zelo nelojalno. - Posvetitev temelja prve pravoslavne cerkve na Češkoslovaškem. Te dni je bil posvečn temi j za pravoslavno cerkev v Hudobiku na Moravi. Cerkev bo posvečena slovanskima apostolima sv. Cirilu in Metodu. Svečanostim bo prisostvoval niški vladika Dositej. Na Moravskem je danes 700 tisoč pravoslavnih, s 40 duhovniki. Dvanajst bogoslovcev se pripravlja za svoj poklic v Beograd. Iz prosvetnep življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. ■ Sreda, 30. maja: »Hamlet«. Red D. Četrtek, 31. maja: Zaprto. Petek, 1. junija: »Hasanaginica«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. uri popoldne. Izven. Sobota, 2. junija. »Hasanaginica«. Izv. Nedelja, 3. junija. »Hamlet«. Izven. Pondeljek, 4. junija. »Kar hočete«. — Red A. Opera. Torek, 29. maja. »Tosca«. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. Red B. Sreda, 30. maja. »Carmen«. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob pol 8. zvečer. Red C. Četrtek, 31. maja. »Madame Butterfly. Gostovanje ge. Vere Bourago. Začetek ob 8. uri zvečer. Red E. Petek, 1. junija. »Rigoletto«. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. zvečer. Red A. Sobota, 2. junija. »Tosca«. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. Red D. Nedeja, 3. junija. »Prodana nevesta«. Začetek ob 8. uri zvečer. Izven. Ponedeljek. 4. junija. Zaprto. — Gostovanje Rijavca. Pa teden bo gostoval na lljubljanskem odru znameniti in odlični operni pevec, naš rojak, gospod Josip Rijavec, ki je zdaj angažiran na Narodnem pozorištu v Beogradu. Nastopil bo v operah Carmen, Rigoletto in Tosca. V torek, 29. t m. poje vlogo Don Josej v operi Carmen. Pri tej predstavi bo izvajala Vlogo Micaele gospa Vera Bourago. — Sprememba reda gostovanj opernega pevca, gospoda Josipa Rijavca. Operni pevec g. Josip Rijavec gostuje v torek, ».9. t m. v »Tosci« (red B), v sredo, dne 30. t. a». * operi »Carmen« (red C), v petek, 1. junija v operi »Rigoletto« (red A) In v soboto, 2 junija v »Tosci« (red D), v četrtek, dne 31. maja gostuje v naslovni vlogi opere »Madame Butterfly« gospa Vera Bourago (red E). — Gostovanje operne pevke, gospe Vere Bourago. Operna pevka gospa Vera Bourago, ki je do zdaj pela na Narodnem gledališču v Peterburgu, na mestnem gledališču v Rigi, na deželnem gledališču v Rigi, na deželnem gledališču v Tiflisu in v mestnem gledališču v Baku, nastopi v četrtek, dne 31. t. m. v naslovni vlogi opere »Butterfly« (red E). — Ljubljanski moški zbori včlanjeni v Zvezi slov. pevskih zborov se korporativno udeleže pogreba judenburških žrtev ter zapojo F. S. Vilharjevo »Nagrobnico junakom« in Pavčičevo »Narodno nagrobnico«. Zbori naj v svojih društvih ti dve pesmi temeljito ponove. Skupna pevska vaja se vrši v Glasbeni Matici v petek, dne 1. junija zvečer ob osmih. Nastop in pevska vaja sta za vse zbore obvezna. Arhivarji naj gotovo prineso notni materijal seboj. — Odbor »Zveze«. — Pravilnik za člane — ilustratorje S. U. J. O. U. 1. V svrho zaščite umetniškega dela članov — ilustratorjev S. U. J. O. U. in v svrho uvedbe enotnega poslovanja pri sklepanju pogodb z naročniki postavlja se sledeči pravilnik, ki je za vse člane S. U. J. O. U. obvezen. — 2. Minimalne cene za ilustrovana dela (risbe ali slike, ki so narejene za reprodukcijo v knjigah, brošurah, v ilustriranih časopisih in revijah, nadalje risbe in slike, ki so namenjene za pomnožitev kot inserati, etikete, plakati, ovojni papirji in druga reklamna sredstva) so sledeče: a) vinjeta, čelna, oz. v tekstu, ako zavzema isto velikost t. j. eno tretjino strani v oktovnem formatu 100 Din; b) manjše vinjete v tekstu ,končne vinjete, inicijalke itd. 50 Din; c) pol stranske ilustracije 200 Din; d kelostranske ilustracije 250 Din; e) naslovna stran knjige 300 Din. NB: Za kvart-format se cene od a) — e) povečajo za 25 odstotkov, f) Vse risbe za eklamne namene za inserate, etikete, ovojne papirje se računajo po istem ključu s 100 odstotnim povišanjem cene; g) plakat enobarven 1000 Din; plakat večbarven 1500 Din; h) diploma 1000 Din. —2. Te cene pomenijo ceno za reprodukcijsko pravico naročenih risb ali slik ter veljajo, ako ni drugače dogovorjeno, samo za prvo naklado. Pri vsaki nadaljni nakadi pripada avtorju 30 odstotkov prvotnega _ honorarja. 4. V točki 2. navedeni honorarji so minimalni, to se pravi, da se članom ne stavijo meje po lastnem prevdarku zahtevati večjo nagrado, kar pa store na lastno odgovornost. 5. Originalne risbe in slike, napravljene v svrhe, ki jih našteva točka 2., ostanejo avtorjeva lastnina ter jih more isti drugam prodati. Vendar jih ne sme odstopiti drugim osebam v svrho reprodukcije brez privoljenja prvotnega naročnika. Po 15 letih ugasne ta omejitev za avtorja. 6. Avtor ni dolžan prodati originala naročniku za nižjo ceno, nego bi jo zahteval od drugega kupca. 7. Lastnik reprodukcijske pravice ni v nobenem slučaju opravičen brez privolitve avtorja odstopati klišejev itd. tretjim osebam v svrho reprodukcije. Vsak član je dolžan prijaviti take slučaje odboru S. U. J. O. U., kateri bode proti takim osebam nastopil sodnijskim potom radi kršenja avtorskih pravic. 8. Vsa plačila in tožbe se vrše v bivališču avtorja. — 9. Proti članom, kateri kršijo pravilnik posebno glede točke 2., bode odbor prisiljen nastopati po § 7. pravil udruženja o izklju-čenju članov ter bode to Izključenje priobčil v dnevnih časopisih, smatrajoč članov Prestopek kot čin nečedne konkurence. — 10. Odbor S. U. J. O. U. odgovarja pred sodiščem samo za ona dela. katerih umetniško vrednost je potrdil umetniški svet udruženja. Ce zahteva naročnik potrdilo um. sveta, se s tem zviša cena za 25 odstotkov. — n. Ta pravilnik stopi v veljavo. ko ga sprejme odbor S. U. J. O. U. v p. Sl. ter velja za Slovenijo. Ko ga sprejme glavni odbor, se raztegne njegova veljavnost na celo državo. Sprejeto na odborovi seji S. U. J. O. U. (sekcija Slovenija) v Ljubljani, dne 5. maja 1923. — Strokovno udruženje jugoslovenskih umetnikov; x področju Slovenije y Ljubljani. Dr. L. Lenard: Radikalni socUallzem Svetozara Markovića, Imamo pa Še en razred, namreč oni, ki sam ne prideluje, ampak je potreben, da se more delo pravilno razvijati. Ta sloj je sicer potreben, toda on ne sme dobiti v državi odločilne politične moči. Tudi je za naše razmere ta sloj veliko preštevilen. Naša proizvodnja je odločno preslaba, da bi mogla vzdrževati toliko ljudi, ki ne proizvajajo. S tem, kar Pridela kmet, živinorejec in drvar, mora najprej kriti svoje potrebščine. Od ostalega se uporabi zopet del za ono domače prebivalstvo, ki ne prideluje ničesar. Kar ostane, se proda v tujino in s to prodajo je treba pokriti kupovino vsega, kar uvažamo. Iz tujine uvažamo večinoma stvari, ki niso neobodno potrebne. Stvari, ki so potrebne, da se dviga naša proizvodnja, tvorijo samo majhen del uvoza. Večina stvari, katere uvažamo, rabijo samo za razkošje in nepotrebni užitek onim, ki nič ne pridelujejo. Namesto, da bi za vola, katerega damo iz države, dobili poljedelsko orodje, dobimo ženske klobuke in bluze, parfume in pomeranče! Število ljudi, ki nimajo produktivnega poklica, je treba torej omejiti na najmanjše potrebno število. Zmanjšati je treba število onih, ki posredujejo med proizvodnikom in potrošnikom. Treba je urediti naša prometna sredstva, da bodo predmeti potrošnje kar najhitreje in brez nepotrebnih posrednikov prišli v roke potrošnikov. Predvsem je pa treba v ta namen razviti potrošnje zadruge. Trgovski stan je samo relativno potreben. On je potreben, da more predmet iz rok pro-izvodnika priti v roke potrošnika. Omejiti je treba posrednike med potrošnikom in proizvodnikom na najmanjšo mero. Najboljše sredstvo za to so potrošnje zadruge. čemu je potrebno to ogromno število gostiln? Naj bi se zaprle vse, iz-vzemši one. ki služijo resnični potrebi prebivalstva, namreč da se v njih hrani ljudstvo, kadar je na potovanju in katero nima svojega gospodarstva. Koliko rok bi se s tem dobilo za drugo plodonosno delo! Koliko časa bi se prihranilo! Ostale naj bi restavracije za tujce in ustanovile naj bi se narodne kuhinje« za domačine na zadružni podlagL Istotako je nepotrebnih celo vrsto drugih trgovskih in obrtniških poklicev. Ostanejo naj samo oni, ki so res potrebni in v kolikor so potrebni. Nepotrebno je tudi preveliko število uradništva. To število je tako narastlo radi tega, ker se je uradništvo razvilo v neko kasto nad ljudstvom. Treba je urediti državo na samoupravni podlagi in potem bo odpadel tudi velik del uradništva. Proti birokraciji je treba dvigniti načelo samouprave. Mi odklanjamo razredno stališče, kakor se navadno poudarja, namreč, da se naj človeštvo razdeli po poklicih: kmečki razred, delavski razred, meščanski razred itd. »Meščan« sploh ni nobena homogena masa. Na Slovenskem je veliko meščanov, ki so pravi kmetje (Višnja gora, Črnomelj itd), drugi so delavci - proletarci, tretji kapitalisti itd. Tudi beseda »kmet« ne pomeni nič enotnega. Tako delitev na razrede, odklanjamo, priznavamo pa delitev na delavne in na nedelavne sloje. Delavne sloje dvigniti, nedelavne uničiti, dvigniti proizvodnjo, zmanjšati uporabo, pa bo blagostanje naraščalo. Iz Češkoslovaške. Svežega duha in telesa se je povrnil ministrski predsednik Švehla z bolniških počitnic. Takoj nato je imel konference z načelniki parlamentarnih klubov. To je bilo za nadaljnje stališče koalicije velepomembno. Zasedanje parlamenta je pokazalo, da ni bilo vodilne roke, ki bi bila znala ugladiti nasprotja v taboru vladnih strank, manjkal je mož, ki bi bil dajal jasne smernice pozitivnemu delu. To je bil morda eden glavnih razlogov, da parlament ni rešil vseh tistih nalog, ki si jih je bil postavil. Namen razgovorov g. Švehle s predsedniki klubov je bil, ublažiti trenutna nasprotja in pripraviti teren za zopetno, krajše zasedanje parlamenta. To se mu je posrečilo in zbornica bo sklicana sredi junija. Medparlamentarna trgovska konferenca je brez hrupa dovršila svoje delo. Sprejeta je bila resolucija o odpravi vizuma, o medsebojni uredbi o konkur-zih, menicah, zahteva po uvedbi novih brzovlakov na progi Paris . Bagdad, otvoritev sibirske železniške proge za evropski promet in še druga meddržav-niška vprašanja. Soglasno sprejeta resolucija je bila odposlana vsem vladam. Na zadnji seji dne 24. t. m. se je dr. Beneš zahvalil za sodelovanje vseh delegacij. Sledili so zahvalni govori delegatov raznih držav. Italijanski delegat je izjavil, da je bila laška delegacija zelo radovedna na delo konference, še bolj pa na dr. Beneša samega, ki je tako izboren diplomat, da je nanj lahko Srednja Evropa ponosna. Delegati si ogledujejo sedaj razna češka in moravska mesta, kar je za Češkosloavško silnega pomena, saj je dana s tem zastopnikom tujih držav najlepša prilika, da spoznajo marljivost češkega naroda v neposredni bližini. Da ne pozabim socijalističnega kongresa v Hamburgu. Češki delegati so se vrnili zelo ogorčeni v svojo domovino. Prve dni so sicer prisostvovali zasedanju intemacijonale, po referatu »sodru-ga« Crisni-ja pa so jim bile pozneje odvzete legitimacije, češ, da je češka so- Praga, 26. maja. cijalistična stranka vztrajala na mirovnih pogodbah. Delegati so nato izpustili Hamburg z mešanimi čuvstvi, doma pa so naslovili na internacijonalo posebno resolucijo, v kateri ugovarjajo proti njenemu postopanju, povdarjajoč sledeče: ČSR je radi upliva stranke mirotvorna. Ona ima sicer armado, ki je pa radi reakcije v Srednji Evropi nujno potrebna. Češkoslovaška je nadalje — pišejo praški socijalisti — kot prva država protestirala proti intervenciji velesil v ruskem problemu. Napram manjšinam je vlada storila svojo dolžnost. Parlamentarno delovanje dokazuje, koliko se je storilo v pogledu na socijalizacijo. Postopanje kongresa in intemacijonale napram češkim socijalistom je bilo nepravično in neutemeljeno. Očividno gre za gotovo politično tendenco, ki je naperjena proti malim narodom, zlasti pa proti ČSR. Ogorčenje, ki je zavladalo vsled tega v stranki, je razumljivo, če se upošteva', da je bilo na kongresu izvoljenih' za delegate češke države 9 Cehov, 7 Nemcev ter 8 Madžarov, m sicer iz združene socijaiistične stranke, ki pa vobče ne obstoji, ker kot stranka še ni bil:-, ustanovljena. To neustanovljeno stranko je internacijonala pripustila k zasedanjem. Češka socijalistična stranka je zelo močna in ima preko 700.000 članov. Pri volitvah v narodno skupščino je dobila 500.000 glasov. Politične stranke se mrzlično pripravljajo na občinske volitve. Posebno agilnost razvija Šramekova ljudska stranka (Lidove strannv), ne samo na Moravskem in Češkem, marveč tudi na Slovaškem. Ljudski stranki, ki je — kakor znano — v vladi se je pridružilo y zadnjem času nekaj slovaških pslancev-disidentov, ki so z opozicijonalno politiko avtonomista Hlinke nezadovoljni Obeta se zelo živahen boj. Kombinacije o spremembi dosedanjega medsebojnega razmerja so različne, splošna prognoza pa se glasi: demokratski stranki poje smrtni zvon. Tako na Češkem in tudi drugod. 1— „Avtonomistu" v album. V Ljubljani izhaja glasilo, ki sliši na ime »Avtonomist«. Ta štimca peščice liberalno navdahnjenih psevdo-klerikalcev ugiba v zadnji številki pod s »Kam in kako sedaj«??.naslovljeno notico o silno važnem vprašanju, kam naj se orijentira slovenska inteligenca sedaj, ko demokrati niso več vladna stranka. Ker s klerikalci nič ni, in ker bi raje šli v pekel, pravi »Avtonomist«, da preostane še samo radikalna stranka. Do tega mesta podpišemo notico z obema rokama. Sedaj pa pričenja »Avtonomist« z navadno zafrkacijo, ki nas ne bi toliko zanimala, da ni skrajno tendecijozna in neresnična. Trditev je, da je NRS pravoslav-no-klerikaina, je zlobna, da ne rečemo neumna, V sklepih Narodne radikalne stranke na konferenci iz 1. 1920 je bil med drugim sprejet sledeči sklep: Narodna radikalna stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katero ima slobodni vstop, vedno pozdravljen z »dobro došel«, vsak Srb, Hrvat in Slovenec, kakor tudi vsak drugi brat Slovan, pa tudi vsak drug lojalni državljan naše države, naj bo katerekoli narodnosti ali vere, samo ako iskreno sprejme in hoče. da zvesto služi nače- lom in idejam, katere je sprejela stranka v svoj program in za katerih uresničenjem stremi. Če hoče »Avtonomist* ugotoviti v, originalni brošuri iz leta 1920, torej takrat, ko še ni bilo «slovenske radikalne«, istinitost te navedbe, mu radi postrežemo. Sicer pa, gospodje, včasih ste bili bolj du« hoviti... Pa morda ni bila unionska.. ä ČASOPISJE V SOVJETSKI RUSIJL Osrednji odbor komunistične stranke je izdelal statistiko ruskega tiska. Glasom poročila izhaja v Rusiji 545 perijodičnih listov, 174 dnevnikov, 16G časopisov, ki izhajajo dva- do trikrat na teden, 177 tednikov in 28 drugih perijodičnih listov. V ruščini izhaja 470 listov, ostalih 75 pa v drugih jezikih. \eč kot deset odstotkov listov izhaja samo v štirih mestih- v Moskvi 28, v Petrogradu 16, v Harkovu 14 in v Kijevu 13. Najbolj razširjeni listi so sledeči: »Izvestija« 180.000 izvodov; »Rabočaja Ga-zeta«^ 145 tisoč; »Gudok« 100 tisoč; »Prav-da« 30 tisoč; »Petrogradskaja pravda« 87 tisoč; »Krasnaja Gazeta« 74 tisoč; »Rabc-čaja Moskva« 67 tisoč; »Komunist« 52 ti- Dsievrae novosti. — Književna tombola Jugoslovenske Matice. Prvo žrebanje za književno tombolo Jugoslovenske Matice se vrši nepreklicno dne 1. junija zvečer v prostorih pokrajinskega odbora v Ljubljani. Objavljene bodo izžrebane številke najkasneje do 4. junija v jutranjih listih kakor tudi isti dan y Ustih, M izidejo zvečer. Otvoritev književne prireditve se je zakasnila vsled prošnje podružnic Jugoslovenske Matice kakor tudi poverjenikov na deželi, ki so sprejeli tomboljske karte v razprodajo. Do tega dne so karte na razpolago v Matični knjigarni, Kavi založbi, nasproti kavarne Zvezde, Tiskovni zadrugi, v Prešernovi ulici in trgovini Vidmar, Pred škofijo 19. Prosimo cenjeno občinstvo, da nam zakasnitev oprosti. Ista se bi zaključila preie kakor je bilo prvotno zasnovano tako, da l>o skoro zaključena že koncem junija. Poživljamo, še enkrat vso slovensko javnost, da pristopi z odprtimi rokami k naši prireditvi. Kupujte jn naročajte tomboljske karte naše prve književne tombole v Sloveniji- — Spominska plošča uslužbencem Poštne In brzoavne stroke, ki so našli smrt v svetovni vojni. Ministrstvo je odobrilo Predlog generalnega ravnatelja, da se vzida spominska plošča poštnim nameščencem, ki so padli v svetovni vojni. Sprejet je tudi Predlog, da bi se v ministrstvu na očitnem kraju v notranjih prostorh poslopja vzidala ena ali pa dve marmornati spominski plošči, na katerih bi bilo napisano v zlatih črkah: »Za domovino zaslužnim uslužbencem poštne, brzojavne in telefonske stroke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev-« Na teh ploščah naj bi bila v abecednem redu »mena: 1. Vseh tistih, kateri so padli v bolni od 1912—1920. 2. Vseh tistih, kateri so nnirli za dobljenimi ranami alt za boleznimi jn zaradi vojnih naporov. 3. Vseh tistih, kateri so med okupacijo storili smrt zaradi golega domoljubnega vedenja. 4. Vseh tistih, kateri so umrli v ujetništvu ali pa v sovražnih taborih kakor internirani. 5. Vseh tistih Srbov, Hrvatov in Slovencev naših uslužbencev, ki so dobrovoljci pomrli ali Izginili na solunski fronti ali ki so vojni ubežniki stopili v vrste katerekoli zavezniške armade ter tam padli ali umrli za ranami ali pa po ječah prejšnje avstro-ogrske tnonarhije kakor talci ali narodni mučeniki. 6- Naposled vseh onih, kateri so še pri živ-henju, a so zavoljo dobljenih ran popolni mvalidi. — Na plošči bo vrezano: 1. Krstno ime, začetna črka očetovega imena pa priimek. 2. Službeni značaj, v katerem je kdo umrl ali pa dobi! rane, ki so ga napravile za Popolnega invalida. 3. Kje in kdaj je umrl tu V katerem vojaškem činu. . — Javna telefonska govorilnica v Apa- £uh. Nasproti tej telefonski centrali so v ploveniji naslednje telefonske postaje v L Pasu: Beltinci, Brezno, Brežice, Cankova, j-mje, Crenšovci, Črna pri Prevaljah, Dolnja *-cndava, Fram, Grobelno, Guštanj, Hrast-mk, Ivanjkovci, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Ljutomer, Marenberg, jparibor, Meža, Mežica, Moškanjci, Murska gobota, Muta, Ormož, Podplat, Poljčane, polzela, Pragresko, Prevalje, Pristava, Prosenjakovci, Ptuj, Račje, Radeče pri Zidanem mostu. Rečica ob Paki, Ribnica na Pohorju, gimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Kuse, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenj stadec. Slov. Bistrica, Središče ob Dravi, trnišče. Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. tal11 °k iuž- žek. Sv. Lenard v Slov. gori-nr,1 Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Pavel n * Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini, Šent St * siov- goricah, Šmarje pri Jelšah, Šo-Štore, Trbovlje, Velenje, Velika Ne-7'Ja, Vojnik, Vransko, Vuhred, Vuzenica, lep e. Zg. Sv. Kungota, Zidani most Ža-jrtj » V II. pasu: Bled, Boh. Bistrica,'čer-T Je> Dol. Logatec, Jesenice na Gorenjskem, ezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Kranj, panjska gora, Lesce, Litija, Ljubljana, p1 ^mxle. Novo mesto, Planina pri Rakeku, li?dnari. Poljane nad Škofjo Loko, Radov-tfk’ Ribnica na Dolenjskem, Selca Škofjo Lokh, Straža, Sv. Janez ob vJp Jezeru, Škofja Loka, Toplice pri No-VrtLtmesiu; .fbnje, Tržič, Višnja gora, V ÜI‘tka’j Železniki, Žiri. — Telefonske takse 10 rifvl c,0.n? 100 km razdalje) £ in za triminutni razgovor, v d ruci fr°Ui (od 100-200 km razdalje} pa 15 Dim vifI Pristojbina za shranjevanje In raz-o£“*>st poštnih pooblastil ter kazen zaradi j^odovanega poštnega dohodarstva. če IvS naslovnik za prevzemanje vknjiženih «ulk pooblastiti eno ali več oseb, kak de-rr^ni zavod ali kako drugo pravno osebo, DrLa-i napravhi po finančnem pristojbeniku Da Uno Okovano prošnjo in pooblastilo Predložiti pošti. Razen prej ome-b>Ke pristojbine (kolkovine) je Sta u plačati za vsako pooblastilo, ki ga po-.'U rma v razvidnosti, še posebno stitaL pristojbino, ki znaša: a) za poobla-(1^a, Id veijajo samo za enkrat ali za dobo velini“3’ za pooblastila, ki «s? äÄrSo'V"'’po. 2.Din za obSoL11^6^’,na p0°blastila. Na to po-^Uvsair se Jna,epi pPte™ tudi pristojbina Mačati o uadaijno leto- Pooblastilec mora ilo Predpisano pristojbino najkasneje 0bWi Jueseca marca vsakega leta. Za po- ^ v v«i-kl 50 bila izdana '• }.922* m ki so feU iv3^avi’ morajo poravnati pooblastilci Ua&ač? .lašSenci) Prei omenjene pristojbine ^ne^i6 -d° fuliia 1 1-.^d.?r se nalašč Plaćanju poštnih pristojbin ali kdor C, esi kakršnokoli zlorabo poštnega do-mora plačati razen porta še P°rio' m znaša desetkrat toliko kakor je Sfljjy ~~ Ce se ugotovi, da so na kaki po-feštavu eDlienc že rabljene, iz več delov «e »be> Potvorjene ali sumljive znam-ee se ugotovi, kakršnakoli zloraba tel] ra*a dohodarstva, mora plačati pošilja-pJadann611 porta v dvakratnem zneslcu ne-Xlobo Prepisano poštno pristojbino še Pristojie desetkratnem znesku neplačane pošt^J0!0 ingoslovenskih sester ne plača fe dovolili j^?vadne Poäiljke. Ministrstvo Rodnosti g]ISeU ^^riovenskih sester iste Kolu srbskih op- VII. . ...._ V Šumenje, ki je nenadoma vzdramilo tisto jutro mojo pozornost, me je gnalo na hodnik, kjer pa tu- šem mogel opaziti nič sumljivega. Daleč po gradu si nisem upal, ker se nisem hotel zameriti gospodu Carchariju, zato sem šel nazaj v svojo knjižnico in jel premišljevati, odkod bi mogel izvirati neprestani šum. Tedaj je stopil v knjižnico sam mojster Car* charius. »Kaj čujete?« »Da, mojster.« »Kaj se vam zdi?« »Ne morem si tolmačiti« »Me veseli.« »Mojster Carcharius?« ; »Želite?« ' »Ne razumem vas.« »Ste torej žejni pojasnila? Naj bo. Šumenje prihaja iz moje delavnice v onern traktu,« je pokazal z roko skozi okno. »Tam imam pripravo, ki se pogovarja z vetrom. Astralni valovi prenašajo potlej zvoke, ki jih vodi moja voija, v vsemir, kjer se odzivljajo bitja, ki jih kiičem. Na ta način sem torej v zvezi z drugimi 'svetovi. AH ste brali že kaj o tem tu v knjižnici?« »Še ne,« sem odgovoril in malo sram me je bilo. »No, nič ne de,« je odvrnil mojster Carcharius. »Saj je še čas. Medtem vas lahko polagoma uvedem v nekatere skrivnosti.« - Sedel mi je nasproti. —'v »Glejte me v oči!« . —- - Dasi sem težko prenašal njegov pogled, sem vendar storil, kakor mi je rekel. Gospod Carcharius mi je tedaj jel praviti z vedno tišjim glasom o svoji napravi. Dejal je, da ni vseeno, s katerim sistemom zvezd je spojen Spiritus vitalis posamez- I nega Človeka. Govoril je čim dalje bolj skriv-• nostno in valovanje njegove besede mi je popol-! noma vzelo vsako moč. »Glejte soince!« je dejal nazadnje in res seih P videl sijati solnčne žarke v polnih, širokih pra-j menih v sobo. Potem je dejal: !. »Noč je že, vendar se nikar ne bojte, ker ste ! premagali smrt!« j Pri zadnjih besedah sem se bil menda stresel'-3 kajti mojster me je prijel za roko in me liubez-I njivo božal po spodnjem laktu, počasi, enakomerna \ od zapestja navzgor in nazaj. \ »Veste,* sem dejal, dasi nisem bil popolnoma prepričan o resničnosti svoje trditve. »Zdaj pojdite z menoj.* Hodila sva po temnih hodnikih in, gospod Carcharius me je vedno držal za roko. Nazadnje so se škripaje odprla majhna železna vrata, £a njimi pa še ena, ki so odkrila vbod v prostorno sobano, polno sličnega orodja, kakor sem ga im« jaz v svoji sobi premišljevanja. »Le brez bojazni« me je bodril gospod Car-i charius, ko je spoznal, da mi hoče zastati korak-Bil sem tudi v resnici presenečen in preplašen pogledu, ki se je tedaj razgrnil mojim očem. SteX so bile vse pobarvane z različnimi barvami, a na vsakem polju znamenja zvezd in različni napisi pod njimi Po sobi je bilo postavljenih nebred ognjišč, povsod je gorelo in prasketalo, a nad ognjenimi zublji je vihrala ogromna priprava, nekaka vetrnica, ki se je med silnim šumom venoiÄr vrtela. Steklenice in retorte so bile večinoma pol»e raznobojnih tekočin, ki so širile nekak zoprn, ckt* meč in oster vonj po sobi. . (Dalje prih.) Vei časopisnega papirja na prodal. Kje, pove uprava lista. T.,/ mm Zalivala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti ljubljenega sina in brata, gospoda Ivana Zaniljena izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, osobito pa bratom Sokolom, jezdnemu odseku za častno spremstvo in pevskemu društvu „Slavec“ za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, končno vsem, kateri so tako mnogoštevilno spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti. Ljubljana, 26. maja 1923. Žalujoči ostali. Sv. Petra cesta št. 3 oudi cenj. odjemalcem veiilco izbiro potrebščin za šivilje in krojače. Damsko, moško, otroško perilo. Najnovejše bluze v etaminu. Po vršne jopice, volnene in modne jnmpeije. Nogavice, rokavice, majce, kratke nogavice. Svilene in pletene samoveznlce itd. po priznano nainižjib cenah. Na debelo in na drobno i . ....... - v - Protiv znojnih nogu upofrebite HOFER PUDERbr.il!. Dobiva se u svins apotekama I drogerijama, RAVE d. d.. ZAGREB. lülliflli'lillflfllf II ličili'Piif'!ilf!išl!li!'li!ii!^il''''!^jiPifl!^j 0 a a To |e znak za „Komet“-tekoče čistilo za parkete in linole}. Otročje-lnhko delo. Učinek velikanski. Najcenejše sredstvo. Zahtevajte brezplačno brošuro pri Komet-tvomica, Celje. — Odda se zastopstvo, za večja mesta. 1111— lla iti i opli tii. ; ':V'; Halivala. Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube našega predragega in nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Gustava Pirca izrekli svojo sočustvo ali nam bili v težki uri v kakršnokoli pomoč in tolažbo, izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo. Zlasti pa Velja naša zahvala šefu kmetijskega oddelka e. Iv. Sancinu za njegov genljiv govor ob odprtem grobu, predsedniku Kmetijske družbe g. Pipanu za tople poslovilne besede, članu načelstva SKS g. Ažmanu za pr srčno slovo gorenjskih kmetov, g A. Mencingerju za toplo občuten govor v imenu bohinjskih podružnic Kmetijske družbe, dalje pevcem za srce pretresajoče žalostinke, Sokolu iz Bohinjske Bistrice, gasilnemu društvu iz Srednje vasi za izkazano zadnjo čast vsem darovalcem Vencev, preč. g. župniku Golfu ter vsem pokojnikovim iskrenim prijateljem, ki so ga spremili na zadnji Rodbina Pirc. izšli so sledeči zvezki: Štev. 1. Tajnost V 2. Jenufa. „ 3. Seviljski brivec. w 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag in Katra, „ 9. Carostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatenci. „ 12. Tosca. izdala in založila Mm tl« Id «pa“ v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din. V ■ BBS a ■ 8 [HRLI OGLASI Cena oglasom do SO besed Din S*—: vsaka nadailna beseda 25 pata. šalo «Hi, ki meri okoli 2 orala a vili podobno hišo z obokano kletjo, 3 sobami in kuhinjo- naprodaj. Poleg presno poslopje z močno prešo in presno pripravo, gospodarsko poslopje, hlev za dvoje govedi, svinjak, poleg hiše vrt. iep vinograd, sadonosnik in pašnik. Nahaja se na lepi legi, 3 minute od kolodvora Poljčane, 10 minut od cerkve in šola. Con* po dogovora. Vprašati je pri g. Ambrož, kmečki koasum. Pekel pri Poljčanah. hljebovi 1 do I SO kg — kg Din 30'— postom od 5 kg gore šalje Mljekarna Sunja. Hiša z dvemi stanovanji, sadnim in zelenjadnim vrtom, oddaljena 5 m od kolodvora Bled, se radi selitve ugodno proda. Poizve se pri lastniku ivar Pretnai, čevljar, Bled H. št. 86 SlFOi 29 loielo Iffllk rabljeni, ali v dobrem stanju, ki proizvaja 1 — 2 ms na uro, potrebni pogon 1 V, — £ Vb BP kupimo. Ponudbo je poslati na naslov: „Samoborka“ d. d. industrija umetnega kamna, Samobor pri Zagrebu. _ Pii se več dobro ohranjenih moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni ceni. Istotam se proda tudi en umivalnik. Dvomi trg št 1/11 nadstr.levo od 1C—14 ure. ca dobri vodi se išče v naj* n z nekoliko zemlje ali pa s Itako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 6 p, Ormož. Pl« si vsakovrstne, dobro ohranjene pretiolejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi“ aa upravo lista. z davščino vred. K**®* «Sl* i iia morska trava. Peter Kobal Kran), Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih. Speoijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki 1 —- Zahtevajte oferte in cenike 1 Bi« lil za kose, prave italijanske, ne-presegljive v dobroti, fftodf© Šalico, rafijsko litje, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp„ Ljubljana, Wolfova ul. 12. v dobrem stanju s 4 sobam-nad 16 oralov zemlje, 15 oii' nut od Maribora se proda. 2* kupca stanovanje ca razpolag0-Cena 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjske»* ulica št. 1. __ zanesljivo dekle želi primem«*8 mesta. Cenj. ponudbe pod š®* „Brez doma“, na upravo list*; Ut KB MA! Leiovišeni pension Büttner v sv. Lovrencu pri Mariboru s krasno lego na Pohorju. Voda Za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tennis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižan« cene. Prospekti proti pošiljatvi znamk za 2'- Din. dobro vpeljano z mešanim b>*' gom in opremo v sradini mest* . Maribora — pozneje tudi £«*’ i novanje — se proda. Dop>s‘ 1 pod „Eksistenca“, na podrug nico „Jutranje Novosti“, Mat*’ bor. , iti sit angleške provenijeace, 98-S9'>/e> brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25, Slovenija. Uslti leioi ial v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom. Ponudbe pod „Dobra trgovina“ na upravo Usta. enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč in luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago. Franc Marinič, trgovec, Maribor, Kacijanarje-va ulica št. 17. 20 vagonov po oeni 550' — K za 100 kg, franco Sladojevci, proda Gjuro Jelič, Sladojevci, p. Slatina. Liltaraiiii 4 duceta poštom franco du*8' Din 30'- šalje mljekarna Suci8' U® mili vešč špecerijske, galanterij^6 in manufakturne stroke službe. Gre tudi kot potn^ Ponudbe na upravo lista „Agilen“. . I bi se rad poročil z gospodjčPf v starosti 30 — 33 let, lab*^ je tudi vdova. Ponudbe naj ** pošljejo na upravo lista P' „Ženitev“. se radi odpotovanja ceno P8“' da. Naslov v upravi lista. 19 . trinadstropna v sredini : Ljubljane se takoj proda. se; Krizevriiška ul. ŠE 7/H-^» fiellra iz boljše hiše z boljšo šol^® naobrazbo se sprejme kot vaj ka v trgovsko hišo, kjer posečala gremijalno šolo m _ imela priliko se temeljito v p! niških poslih izvežbati. Zn*j. jezikov prednost. Ponudbe P*'-,Če dobro porabljiva, sel» 09 -----hiši brezplačna“. izdaiA Ja tisLa »Zv^caa tisterna ja knlfgarea*. y CtahliaiA