Stran 353.
Kmetijstvo.
Nevarnost vetrov in njene škodljive posledice za hosto.
(Konec.)
Je pa tudi mogoče, da drevo le nagne, torej koreninje moti in omogoči zalego gozdnih škodljivcev, lubadarjev. Tako napadeno drevo se mora brž odpraviti, da se z njim zatre zalega škodljivcev, sicer žuga nevarnost, da se tako zarede, da uničijo cele gozdove.
Zato moramo taka drevesa vsaj še pred Veliko nočjo olupiti, če jih že ne moremo iz hoste vun spraviti.
Koncem aprila namreč roji lubadar prvič in napada v skorji ležeča ali obolela drevesa. Le deloma in napol olupiti drevesa ne kaže ker se sicer lubadar vseeno zagnezdi.
Resnico tega spričuje dejstvo, da lubadarja nahajamo v skorji ob robu desek, zloženih na žagah. Odstranitev večje množine podrtih, oziroma polomljenih dreves zahteva več delavcev, kar je dandanes težko in drago, sicer  pa se  mora  zanemariti  drugo
Stran 354.
nujno delo, kmetijstvu na kvar. Zopet na drugi strani povzroča več lesa več ponudeb, kar na lesno ceno škodljivo vpliva, Tudi v tem oziru se priporoča snovanje zadrug, ki bi se lahko brez posredovanja meše-tarjev udeleževale svetovne trgovine z lesom, ter dajale posamezniku prednosti, ki jih sicer navadno ni deležen.
Skupno delo, bodisi si prirejanje drč, potov, strug i. t. d. stane zadrugo mnogo manj kakor posameznika.
Vsako zanemarjenje in zakasnenje glede odstra nitve   gozdnih   polomov  škoduje   ne  le  samemu   na njegovi kakovosti, ampak povzroča nevarnost za cele občine   z   uničujočimi   posledicami,   če   take   polome napadejo lubadarji.
Z delom naj se prične tam, kjer drevesa leže čez pot ali cesto, ter zapirajo promet, ali pa tam, kjer pokrivajo mlade nasade.
Južne in zahodne strani host, potem parobki gozdov in robovi presek se morajo nemudoma očediti, ker takim preti največja nevarnost po lubadarju. Tem sledi potem snaženje v notranjem gozdu nahajajočih se polomov.
Ker gozdni škodljivci rajši napadajo iglasto drevje, zato je najprej to osnažiti, potem šele listnato. Nikakor pa se slednje ne sme zanemariti.
Kadar je z lesom slaba kupčija in ne sodi iz-trebljenih polomov takoj prodati, tedaj moramo les olupiti ter ga zložiti na pripraven kraj, da more veter skoz in med njim prepihavati. Tako zložen les se posuši in vsaj nekaj časa obvaruje trhlosti, preperevanja.
Po viharjih zredeni gozdovi dajo malo upanja na izdaten dobiček. Razen tega porastejo tla takih gozdov z zelišči, ki ne puste, da bi zasejal nov gozd, ker zaduše vse kali. Zaradi tega kaže take, po viharjih in burjah poškodovane parcele posekati in na novo pogozditi! Kdor bi s pogozditvijo odlašal, bi se oškodoval, ker se tla prerada pocelinijo in zaplevelijo. Enako je storiti tudi po hudih zimskih pozebah in po toči.
Nepogozdene širjave oškodujejo ne le svojega lastnika, ampak tudi občino, ker vedno naraščajoče prebivalstvo sili k najobsežnejšemu pridelovanju, ki nudi dober zaslužek in dobiček.
Čim slabeje se bo gospodarilo z gozdovi, tem slabeje in teže bode obstajal naš kmet, osobito pa hribovec. Naj bi torej že občinski predstojniki pazili in čuvali pametno gojitev gozdov, oziroma z naznanilom pristojni oblasti preprečevali sekanje naših brd in rebri,, ki se pogostokrat sploh ne dado več pogozditi. Nalivi namreč spero, ga spraši in vetrovi od-neso plitvo ruševino, tako da potem le skalovje gleda v dolino. Kakor je znano, je s tem v zvezi tudi vremenska nezgoda, ker skalovje vleče oblake nase. Odtod toliko toče in ploh in slabih časov.