(DRUGA IZDAJA) Letni k N, štev. (§*#* A3-_____ Cmta unesle csi la pasta Trst — Gorica, dne 24. decembra 1925. Izhaja vsak četrtek zvečer. - Uredništvo in upravništvo v Trstu, Via S. Francesco d’Assisi 20,1.; v Gorici via Cnrducci 7. i. nad. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Rokopisi se ne vračajo * Tisk Tiskarne Edinost. VICE Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna številka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. t. d. naj se pošiljajo na naslov: „Novice*, Trieste, Via S. Francesco d’ Assisi 20. IZJAVA. nedolžne pravičnike in vestne poštenjake», da je gonja (proti. «Malega lista») eden najgrših in najtemnejših listov v knjigi naše primorske politike». Če je dr. Besednjak radi lepšega odhoda iz polemike in s pobožnim Misel, da ima naš narod interese,'da je ono krivo, da do narodnega ki jih je treba zastopati in braniti s sveta še ni prišlo, skupno politično organizacijo, je te- j Kdo so tisti, ki nas hkratu tako meljna ideja našega političnega c/ru-ivabijo in tako obsojajo? To so tisti, . . ....... ., . šiva. Iz njegove srede je izšel med ki so se že leta 1921. pri političnih'F^fdom na blizajom se praznik miru svetovno vojno eden prvih javnih po- volitvah uveljavljali kot posebna stru-\fJ11ia za umes ,w' pova i i ri-zivov v Avstriji na skupno delo za ja, ki je njihov predstavnik že ob\mcn'ke* ln «nepostenjake» v narodni vrhovne cilje našega naroda. Iz njega prvih nastopih na parlamentarnih tleh \&ue,.’ nj,n le ,s em . Pravjc0{ 0 srede je tudi bila dana po svetovni pokazal, da se hoče oddvojiti od svojih ]1,0^^6’^.0 vsal ene&a; '-e ne. 0 °l.e&a’ vojni prva pobuda za edinstveno orga-\ tovarišev, ki je porabljal vsako pri-\TU rfsno’ ^ ?re/. al nizacijo našega ljudstva tostran novih ložnost, tudi takšne, ki niso imele nič \T‘aP}s? t^ke očitke, ne a t jun sam mej. Če se komu hoče opominjati nas \ opraviti z njegovim svetovnim nazira- verl<~ > a 1 Pa aŠa naiodm sne , potrebe skupnega dela za narodne\njem in strankarskim programom, da !!J ^ 1 &a sma rcjl za mogočega. <.aj koristi, more naše politično društvo s\ je šel svojo posebno pot. To so tisti,\n~ m 1 v nav.aPl rU]Z0rl’ TU a,r ponosom pokazati na svoje vztrajno in' ki so zlorabili skupnost našega pol^pn zaupnem političnem delu mogli se-dosledno naglašanje in upoštevanje'Učnega društva, da so snovali suojo aeti skupaj «nedolžni pravičniki» in te potrebe, na svojo zgodovino, na1 posebno stranko in so potem razbili I ''ycS/n/. p0f z ludmi< 1 80 živa svoja izročila, na prav tisto «edi- našo skupno organizacijo, tisti, ki so (zgubili zadnjo ro aco piavice o e^a njaštvo», radi katerega ga zasmehu-\ sabotirali naš skupni gospodarstveni . . , jejo domači nasprotniki. \svet, tisti, ki so pri političnih volitvah] Na P“8! kam nam je pa krvavo Kar smn omečil; kot temelino ideio l*ta 1924- tako Pokazali svojo resno z na8im očitanjem kolikor nn JL ^omčnoln it /C /e Mro n ^ usposobljenost» za lojalno skupno 'z vprašanjem skupne organizacije. In našega političnega arus-va, je atiratJ n » . ir. , k, ] prav zato, ker nam je tako resno z tudi politična veroizpoved ogromne „ ... rrjjnfPj ;prn ;n ^ :zl’\ enim in drugim, izjavljamo naslednje: večine našega ljudstva v Julijski kra-l«™™1™ PriJ telJeTn>( m «Gorško, ^ politična organizacija v kate-jini. To so tudi čutili tisti, ki so 0 stražo» trosili med nase ljudstvo strup ^^Zlr če mogoče, v začetku leta 1922. zahtevali posebno nezaupanja m osebnega sovi as)va, | ma^szma;ner(! 0hsegu, in le če bi to politično organizacijo za Goriško in s hsh’ kl s° se v ,sv°llh lishh vktjub vsem razlogom, ki za to govo- tem ustvarili podlago svoji posebni Povzpeh do takih dejanj, da ,e njih ‘ l ^ &./o r ^ v mJßem strankarski organizaciji. Gotovo ne bi s?07^ce snni° se s-. mogoče oznaciu. ’ ^ minimalnem obsegu se usta- m tanio prevzeli in zlorMU «M». ^JiZi i \ **. nZpZni kdaj so ga napravili? Dr:Engelbert st™mPremuen:.l0 lako' da ™S1 ocltkl Besednjak je v imenu njihovih poli-1 upadejo, bodisi da se osebe izmenja- tičnih organizacij, na podlagi svojega /°> bodlsl.. da..se kr\vci. popravijo^ potreba I„ tudi ne bi prav tisti sedaj moZCilZbliLZreZZebLZZu poskušali odvrniti zasluzeno obsodbo ustanov tev narodnega sve a niti teden izviraj0 jz osebne zamere in = fwSJSt - ^ vega imena našega političnega društva, da niso znali, da je že v tem imenu izraženo, kar je zdravemu političnemu nagonu našega ljudstva prva 1870, ko je bil papež prisiljen, da se zapre v Vatikan. Zboru bodo prisostvovali tisoči škofov. Tam bi se imelo tudi rešiti vprašanje razmerja med Vatikanom in Italijo. Tisočletna skrivnost Sahare Francosko-ameriška ekspedicija pod vodstvom grofa Byrona je v sredini ouščave Sahare v oazi Tamanrasset na pol poti med Alžirjem in Gvinejo našla krasen, več tisoč let star grob, v katerem je počivala pravljična Egipčanka kraljica Tinhanan. Truplo je bilo čudovito dobro ohranjeno in vse povezano v obveze. Glavo je kronal zlat dia-dem, na vratu je bilo pet verižic z dragocenimi kameni, na rokah pa osemnajst zapestnic, polovica zlatih, polovica srebrnih. Okrog nje je bilo vse polno biserov: agatov, smaragdov, rubinov, oniksov itd. Najrazličnejši ženski toaletni predmeti so bili postavljeni v bližini, da jih je kraljica lahko takoj uporabljala, čim je prišla na drugi svet. Vse te dragocene starožitnosti so se spravile v šest in štirideset skrinjic in odposlale v Alžir. Grof Byron se je vrnil v Francijo in bo imel o uspehu svoje ekspedicije predavanja v glavnejših mestih. Amerikanci znajo V milanskem «Secolo» popisuje italijanski časnikar, ki je živel pred vojno delj časa v carislični Rusiji, kako so ukanili Amerikanci vse druge podjetnike za koncesijo graditi neko novo železnico. Treba je bilo «mazati» in to pot kar ministra. Kako pa priti do njega in kako začeti z «mazanjem»? Bilo je vroče jutro. K ministru stopi Amerikance z velikim dežnikom pod pazduho. «Čemu pa nosite dežnik?» je začudeno vprašal minister došleca, prepričavši se orej o popolnoma jasnem nebu. «Stavim 50.000 dolarjev da bo še pred 12. uro deževalo!» je odgovoril A-merikanec. Minister je stavo sprejel. Nato se je med njima razvil živahen razgovor o kupčijah, o železnicah itd. Ko je bila ura dvanajst, je vzel Amerikance iz žepa čekovno knjižico, izpolnil jo s vsoto 50.000 dolarjev in s svojim podpisom, izročil ček ministru in se poslovil pustivši pri ministru celo svoj rdeč dežnik. Drugi dan so dobili Amerikanci koncesijo, za katero so se z drugimi podjetniki vred potegovali. sko razdvojeno, kakor oni želijo in Proyice< se postavljati javnosti za ITIčNO DRUŠTVO «EDINOST»: Tekmovanje na klavirju trdijo, do marveč živo čuti potrebo edinosti in zedinjenja vseh sil. Med tem ko tako čuti ogromna ve- \ čina našega ljudstva, priznavamo, da je poleg tistih, ki iz svojih posebnih razlogov nasprotujejo našemu društvu, tudi takšnih, ki so v dobri veri prepričani, da je i v sedanjih razmerah uspešno politično delo za naše ljudstvo mogoče samo na podlagi določenega svetovnega naziranja in po določenem, njihovem, strankarskem programu. Ker pa vendar nočejo ali ne morejo popolnoma odkloniti vsaj Novice iz vsega sveta Lepa policija V Ukrajini so oblasti revidirale policijo. Rezultat je bil sledeči: odpuščenih je bilo nič manj kot 1026 uslužbencev, ker so bili v zvezi z zločinci. Od teh 1026 uslužbencev je bilo 715 navadnih policistov, 78 detektivov, 288 pa policijskih šefov. Kooperirali pa so 3 gospodje policaji z zločinci zato, ker večinoma sami bivši zločinci. Od šefov val svojo pot v Paris. Če bi bil prej vedel, Dva učitelja za klavir profesor Burt iz Jemestowna (New Jersey) in profesor Bau-cia iz Baltimora sta, kakor poročajo ameri-kanski listi, tekmovala, kdo bo dalje časa igral na klavirju. Burt je igral eden in petdeset ur in devet minut neprenehoma. Njegov nasprotnik Burcia je prenehal svojo igro le par minut prej in to le na ukaz svo- na francoska tla. 'ZCu2^JoZZl""ln ■ uay:ui ?'a/i^bi,°20 odst°ziočinskih eiementr p°- neke skupne organizacije, tisti maksi-U^ je v Rusiji tako zaničevana, da noče Doig; časP je preiskovala bacile pri osebah, mum, ki ga morejo sprejeti kot žrtev noben pošten človek pri njej služiti. Vsled ki so umrie vsied te bolezni, v norišnici za skupne narodne koristi na škodo tega je morala, pustiti oblast na raznih krajih sv_ Elizabete. Vcepljala je posamezne ba- zločinske elemente na njihovih mestih, ker ciie domačim zajcem. Po njihovi smrti so se dobili bacili ne samo v njihovem telesu, koliko sitnosti povzroča carinarjem njegov, jega zdravnika. Ta dvoboj je zahteval ne-prestop meje, bi bil meteor padel naravnost j prekinjeno igranje, prepovedana je bila vsaka hrana, dovoljena sta bila samo kava in tobak. Pripustila se je tudi igra z eno samo roko, napake, pogreške se 'riso vračunale, ker ni šlo za harmonijo, marveč le za vztrajnost, Število igranih glask se ceni na štiri milijone. Pri vsej tej dolgotrajni tekmi sta končno še najbolj trpela klavirja. Bojimo se, da se tako tekmovanje prenese v Evropo, kajti do sedaj se je še vedno zgodilo, da smo posnemali Američane le v kakih tekmovalnih neumnostih. Nov bacil odkrit Gospodična Alice Events, ki deluje v higi-jeničnem laboratoriju v Washingtonu, je odkrila, kakor poročajo prve vesti iz Amerike, svojih posebnih stremljenj, katera pač ni bilo mogoče dobUi namestnikov. v ostalem postavljajo nad narodne koristi. Ali imajo diplomatje drugačne Nasprotno pa prevladuje v našem Želodce ? društvu prepričanje, da politično delo .. ,v. . . za naše tjndslno v IJaliH „e dopušča ^ SÄÄSSfrVÄK Strankarskega lazlocevanja in da of j ki imajo v svojih kleteh vina in likerjev, bila zato taka, le na površini s/zup/ta j kolikor hočejo. Te pravice se je v veliki ZgjjZrfa flak01V.miPo kemični „zčl.ni.vi „i,o solze ***. samo tisto najmanjše, tisti minimum, , bila znana ne sam0 v diplomatičnih krogih, kakor voda, ki ji je primešan en odstotek ki bi bilo Z njim komaj za silo, prai> i marveč tudi v višji amerikanski družbi, s j soh m fosfatov. Solze služijo V prvi vrsti, marveč celo v možganih. Če se ti uspehi po-trde, je napravila gospodična Alice Events znamenito bakteriološko odkritje in ko so se povzročitelji izsledili, potem pač ni daleč več čas, ko se posreči tudi zdraviti bolezen, ki jo povzročajo. Zdravilno svojstvo solz za prav samo na videz zadoščeno potrebi združevanja vseh sil v skupno obrambo. Vsekako je za poštene rodoljube na obeh straneh, i za tiste, ki dopuščajo skupno organizacijo samo v minimalnem obsegu za skrajno potrebo, i za tiste, ki zahtevajo skupno organizacijo v maksimalni meri za vse naše politično delo, to vprašanje skupne organizacije eno najbolj resnih in pomembnih vprašanj, za katerega povoljno rešitev se trudijo z najboljšimi nameni. Prav zato pa ni noben izraz preoster, da ž njim obsodimo ponovne poskuse in posebno tudi zadnji poskus nasprotne strani, da bi potrebo skupne politične organizacije našega ljudstva zlorabljala v zgolj polemične in strankarske namene. Ti poskusi se kažejo v obliki več ali manj pompoznih pozivov na ustanovitev narodnega sveta in več ali manj kričečih očitkov proti našemu društvu, katero je občeval grški ataše. In zgodilo se [ da se zmoči oko in da se olajšajo fizične je pred kakimi štirinajstimi dnevi, da so Tn duševne boli. Danski zdravnik dr. Linhar vdrli neznani zlikovci, kakršnih je vse polno ! trdi da hranijo solze v sebi strup, ki pomori tudi v Ameriki, v njegovo klet in odnesli: bacile mnogih bolezni. Mnogi ulji, tvori se vso pijačo, čeprav je bila klet dobro zaprta ne morejo zoperstaviti uspešnim napadom in najboljše steklenice v njej kar najskrbnej- -ulz. Toda vpliv bacile morečega strupa se še skrite. Nekaj dobrih posledic bo pa le omejuje le na one solze, ki so se tacaš po-imela ta tatvina. Odslej se bo vsaj vedelo, rodile in le dokler ima,o se tempera uro da nosi bivši lastnik tega zaklada v kleti krvne gorkote. Ako se solze nabirajo m hra-rdeč nos edino le radi mraza. | “)o. nimajo nobenega vpliva vec, pa na, se ____________ tudi segrejejo na temperaturo krvne gorkote. Izpodnebnik pred sodiščem Izpodnebnik je padel v zapadni Airiki na zemljo. Opazili so ga in da se temeljito preišče, ker je bil res lep eksemplar, ie bil poslan v Paris. Čim je prišla pošiljatev na francoska tla, so se pojavile na carinišču v Bordeauxu težkoče. Dacar ni bil podkovan v mineralogiji, v rudoznanstvu, vsled česar je pa hotel tudi vse zvedeti. «Kaj je to?» je vprašal carinar. «Meteor ali aerolit». — «Kaj je to in iz česa je napravljen?» — «Saj prav zato ga pošiljamo v Paris, da tam ugo-tove njegovo sestavino!» — «Odkod prihaja?» -— «Izpod neba!» Prišel je načelnik urada in po dolgem razmišljanju, da spravi novodošlo stvar v sklad s predpisi, je carinar napisal v register: «Ruda nedoločene kakovosti, 20 kg težka, prihaja iz tujine». Na podlagi tega popisa se je plačala carina in izpodnebnik «iz tujine» je lahko nadalje- Revolucija žendarmerije v severni Irski Irska žandarmerija je bila z londonsko konvencijo ukinjena. Odpuščeni žandarji so se izvedbi določb konvencije zoperstavili. Zasedli so vojašnice ter aretirali svoje oficirje. Uporniki zahtevajo odškodnino 200 funtov šterlingov za osebo. Notranji minister je izjavil v parlamentu, da so zahteve orož-ništva nesprejemljive. Vlada je nato sklenila, da dobi vsak odpuščeni žandar s trenotkom odpustitve dvomesečno plačo. Stvar še ni likvidirana. __________ Vesoljni cerkveni zbor «Tribuna» piše, da namerava papež Pij XI. prihodnje leto sklicati vesoljni cerkveni zbor v Rimu. Tak zbor se že ni vršil od leta Ranil se je v prst in dobil milijone Ko je pred par dnevi igral znameniti jrolj'-»ki virtuoz na klavir Paderevsky v Carnegie Hall v Newyorku pred najbolj zbranim občinstvom, je udaril pri neki točki tako močno in tako nesrečno po tipkah, Ja si je ranil prst na desni roki in si skoraj noht odtrgaj. Kljub temu je nadaljeval igro in si dal komaj po končani igri prevezati ranjeni prst. Prsti tako znamenitih virtuozov so zavarovani za velikanske vsote. Že jared vojno je znašala zavarovalnina za vsak prst poljskega virtuoza pet milijonov dolarjev, se-, daj po vojni se je zavarovalna vsota gotovo zvišala. Tako se dajo bolečine laže prenašati! Zlobna oporoka V Rimu je umrl bogat lastnik menjalnice, ki je zapustil zelo čudno oporoko. Svojemu sinu je zapustil veselje do dela in zaslužka, služabniku vse one obleke, ki mu jih je bil pokradel v teku službovanja, i.-rmitelju (šoferju) vse one avtomobile, ki mu jih je ta tekom let polomil, svojemu tovarišu in solastniku menjalnice pa nasvet, naj si dobi kmalu inteligentnega nadomestnika. Vse svoje premoženje je daroval dobrodelnim u-stanovam, da ne nastanejo med dediči prepiri radi denarja. Italija dobi nove bankovce Na popoldanski seji poslanske zbornice, 19. decembra t. 1., so bile odobrene konvencije, ki so bile sklenjene leta 1922 s Čeho-slovaško, Jugoslavijo in Albanijo. — Dalje je na seji izjavil podtajnik v ministrstvu financ, da bodo v začetku prihodnjega leta vzete iz prometa vse novčanice in zamenjane z novimi, ki bodo nosile fašistovske embleme. TEDENSKI PREGLED FRANCIJA. Briand, ki je po padcu Pain-leveja sestavil novo francosko vlado, je moral prestati težko preizkušnjo pred parlamentom. V deklaraciji je bil obsežen ves program finančne sanacije, katero tako nujno potrebuje Francija. S svojim vnetim za-govorništvom je dosegel, da je bil njegov program sprejet sicer s smešno večino šestih glasov, kar je od vsega začetka kazalo, da bo vladi treba prestati še hude in težke boje. In res Loucheur (Lušer), francoski finančni minister, je moral odstopiti po kratkodobnem ministrovanju, ker ni mogel vzdržati svoje pozicije. Na njegovo mesto je Briand poklical Paul-a Doumer-ja (Dumer), senatorja-socijalista. Ta človek je postal od priprostega rokodelca v socijalislični stranki počasi zelo vpliven član vodstva te stranke in se dvignil do senatorske časti. Sedaj ga čaka težka naloga, da ozdravi Francijo pred težko finančno krizo, ki jo muči že dalj časa. Za državo vsekakor razveseljivo dejstvo je, da so se v tem težkem trenutku ponudili industrijalci iz severa države, da jamčijo z vsemi svojimi fabrikami in imetjem Franciji 10 milijardno posojilo v inozemstvu. Posledica te tako patrijotične ponudbe se že kaže, ker je francoski frank takoj zopet zrastel na borzi. Kako težko je Franciji pri reševanju njene krize, kaže tudi to, da je francoska vlada pozvala prijateljske in zavezniške države, naj poravnajo dolgove, ki jih imajo napram njej. Sploh se pa sedaj mnogo govori in piše o poravnavi dolgov, ki so jih napravile različne države tekom vojne. Že par mesecev sem traja mešetarenje. Amerika, ta največja upnica, zahteva vse nazaj, kar je dala med vojno bodisi v denarju ali pa vojnih dobavah. V Ameriko so šli Francozi, vrnili so se praznih rok, brez da bi se bili kaj pogodili. Za njimi so šli Italijani in finančni minister grof Volpi je uspešno dovedel do konca pogajanja za poravnavo dolgov. Odplačevali bomo skozi 62 let, v začetku sicer manj, ko bomo bogatejši, pa več. Sedaj se odpravlja delegacija Jugoslavije na pot preko oceana, da ugotovi, koliko bo morala plačati Ameriki, medpotoma se pa ustavi še v Parizu, da se tudi s francosko vlado dogovori, kako bo Jugoslavija odplačevala svoj dolg. Po novem letu bo naš finančni minister grof Volpi šel pa v London, da se «ugliha» še z Anglijo glede dolgov. Čehoslovaška je uredila tudi že z Ameriko vprašanje svojih dolgov, Romunija tudi Sprejemanje v fašistovsko stranko je zaključeno. To beležimo kot kronisti za one Slovane, ki bi se hoteli vpisati. V Trst je prispel že pred 14 dnevi nov prefekt gr. uff. Gasti, ki je bil dosedaj v Ferrari. NEMČIJA se zvija v hudi politični krizi. Ta kriza je nastala vsled Lokama. Nemški nacijonalci so namreč izstopili iz kabineta, potem ko so v vladi sodelovali pri vseh pripravah za garancijski pakt. Ko je bil pakt pa podpisan, so izstopili. Hoteli so pokazati svojim zagrizencem, da se s lemi ugovori ne strinjajo. To je bil povod, da je nastala huda kriza. Državni predsednik Hindenburg je hotel, da se sestavi široka koalicija in da se pokliče v to vlado vse stranke od ljudovcev, ki so pravzaprav veleindustrijalci, pa doli do so-cijalistov. Poveril je to nalogo dr. Luthru, prejšnjemu drž. kancerlarju, ki je pa po raznih poskusih vrnil Hindenburgu mandat. Nato je državni predsednik poklical k sebi dr. Kocha; tudi ta je imel konference in pogajanja z raznimi strankami, pa ni uspel. Kriza še traja, ker Hindenburg še vedno misli na široko koalicijo, do katere bo pa težko prišlo. ČEHOSLOVAŠKA. Iz volitev izišli izvoljeni poslanci so se sestali v parlamentu. Pri otvoritvi je bilo kaj smešno. Prišlo je do hudih prerekanj. Izgledalo je kot da nastopajo razni pevski zbori s svojimi produkci Pulj, Reka), Priloži se stare obrtnice,'postajala, poslušala in iskala, sredi polja, kolek za tri lire in 18 lir v administra tivnih kolkih. Na Goriškem se morajo predložiti prošnje za obnovo obrtnic na županstvo do 31, decembra t, 1, Za Božic. H « V zadnjem trenutku, ko je list že pripravljen za v stroj, nam je dospela vest, da je s kr. odlok-zakonom odpravljen popolnoma pouk našega jezika na vseh ljudskih šolah. Nič več ne bo dodatnih ur. O tem darilu prinesemo natančnejše poročilo v novoletni številki. Iz slovanskega sveta Mala antanta prizna sovjetsko Rusijo Odjoditev sestanka Male antante na I predlog Čehosicvaške. — Čehoslovaška prizna sovjetsko Rusijo de jure. Kakor poroča «Univerzul», so se vlade Čehoslovaške, Romunske in Jugoslavi-e sporazumele v vprašanju priznanja so- ■auu nKiuti »u yeu «ucututiiianu ucuti , - - redlla ikonfe- alles», Hlinkovi slovaški klerikalci slova- ^a|'e antante bp razpravlja a in jami. TemrTo1 pel" ÄSand "«eb“; I Rusije. Pednja ško himno, koalicijske vladne stranke dr-, ^ravnava^a 0 d noša Je Jn stališče držav žavno himno, komunisti seveda niso manj-1 Male antante do sov etske Rusije Iz Pra- zrlo kali in zapeli so svojo rudečo pa so se pomirili in je vendar do izvolitve predsedstva zbornice. Za pred- bi se sednika je bil izvoljen Švehlov agrarec posl. Malypeter. Za drugega podpredsednika pa eden izmed nemških poslancev. Značilno je, da so pri volitvi predsednika zbornice glasovali tudi nekateri Nemci za Čeha, in obratno za Nemca pa Čehi. Nemški tabor ni enoten in to pomeni za nadaljni razvoj notranje politike mnogo. RUSIJA IN RAZOROŽITEV. Ta problem, ki mami razne državnike, bi hoteli izrabiti Angleži proti Rusiji, ki pa je spregledala to igro. Rusija hoče sodelovati pri vsakem delu v mednarodni politiki, ki stremi za tem, da se konsolidirajo splošne evropske razmere. Noče biti pa igrača v rokah nobenega in ima popolnoma prav. Tudi drugi niso bogve kako navdušeni za razorožitev, ker sredi ceste an vasi. Pa so trdili o njej, da nima niti vere niti Boga, da je izgubljeno .bitje; in res je celo sama verjela, da nima ne vere ne Boga, niti ljubezni. Hodila je okoli in iskala vere in Boga, iskala .pravice in resnice, pa je bila revnejša ko zadnji berač, ker ni imela ne vere ne upan a. Romala in marsikaj je videla na svojem romanju po cerkvah, in poljih, po samostanih in meštih, ali našla ni miru in našla ni Njega. Pa so jo izobčili in proglasili za dušo-nevernico. In vsak dan je bila n ena pot enako dolga, vsak dan je sličila njena bolest obupu. Bili pa so takrat čudni časi in nevere je bilo ne samo na cente, celo kvintale. Vsa lepa in resnična čuvstva so pokopali, kar jih je še ostalo, pa so bila samo tako — za šport. Vse ;e bilo samo šport: i vera in dobrota, usmiljenje in ljubezen. Pa so vendar občutili praznoto in so iskali nečesa novega, vzvišenega nad vsakdanjostjo, Nii jim bilo za župnika, ki e rohnel z lece o brezvercih in pijancih, o nelepih razvadah in še o marsičem. Dolga leta in dni je šlo preko dežele kakor en sam predpust in ljudje so plesali j in grešili, ne morda iz zavesti in zato, j da grešijo, temveč 'tako iz navade in lah-! komiselnosti. Mnogo bridkosti je bilo v tisti brezbrižnosti in otopelosti, mnogo j grenkosti, ker niso imeli ne vere, niti ; upanja, niti duše, niti srca, Zde1 o se ',e, I da je v vseh prsih ena sama velika rana. Otrok se je. zbudil v zibeli in zajokal, zakaj že v njem jie bila rana, dekle je praznim pogledom pred se in v nepotrjeno poroči-§ bodočnost in nič ji ni bilo mari ne fanta ne ljubezni. Kaj ljubezen! — že zdavno ni več ver’ela vanjo. Nič več ni bilo pesmi, sredi vasi, nič več želja ,in hrepenenja? Bilo je, kakor da so sami starci. himno. No, | ge prihaja uradno moglo priti j lo .o odgoditvi sestanka Male antante ki imel po prvotnih vesteh vršiti 15. do 18. januarja v Dubrovniku. Na željo čehoslovaške vlade je ispstanek odgođen. Kot razlog navajajo notraniepoli- Niso poslušali župnika, ko jih je ošteval, tične prilike v Čeboslovaški. Praška vla- niso verjeli in vendar jie bilo njih življe-da sama želi, da bi še pred sestankom nje samo neko. pritajeno iskanje: iskali sama uredila gotova zunanjepolitična so vere in sreče, iskali so Njega, pa so vprašanja. Eno najvažnejših vprašanj je bili daleč preč od sivega župnika, ki je za Čehoslovaško priznan'e ruske sovjet- živel svoie, čisto različno življenje in koske vlade de jure ter vzpostavitev red-; maj slutil nemir teh mladih ljudi, ni mo-nih odnošajev z Rusijo. To vprašanje je gel umeti njih hrepenenja. Čehoslovaška odločena rešiti ni več daleč, in tako vidimo in gledamo to ' ima vsaka država svoje posebne namene. To mešetarenje in si želimo vsaki svojim dele- smo ugotovili že v zadnji številki našega gacijam najboljših uspehov, ker plačevali lista, bomo mi — davkoplačevalci. ITALIJA. Senat je sprejel zakon o urad-ništvu. Ta zakon bo napravil marsikako meseca januarja. grenko urico marsikakemu uradniku, ker je naperjen predvsem proti vsem onim, ki niso dobro zapisani kot fašisti. Sprejet je in čakajmo njegovega izvajanja. Sprejet je tudi zakon o tisku; ta nam je že itak znan iz prakse. Zbornica je odšla na uočitnice in se bo zopet sestala v februarju. Dolarska zbirka je dosegla krasen uspeh. Nabranih je bilo okrog 90 milijonov lir, več kot je bilo potrebno za odplačilo obroka dolga napram Ameriki. tekiom1 A prišel je večer, poln slkrivnoslti in I pričakovanja, tudi v dušo. človekovo je XT j . 7"” „. ,, ! prišlo nekaj kot skrivno razodetje neče- Narodm ponos koros ih Slovencev | sa ,daljnega jn davnega. Sredi noči je za- Ker je «Heimatsdienst» proglasil Ve- pel zvon skozi pokoj zimske noči in ka-trinj za nemški kraji, je poslal tja škof kor iz globokega sna so se dramile trud- nemškega župnika. Od takrat je bila , ne duše. Tedaj je vstala tudi duša-deset- cerkev od nedelje do nedel e bolj prazna, niča iskat Njega, Čakala je v razsvetlje-MALA ANTANTA IN PRIZNANJE RU- Ker Nemci in nemškutarji navadno sploh nem hramu, sredi praznično opravljenih SIJE DE IURE. Februarja meseca se sesiji ne hodijo v cerkev, Slovenci pa so izn- Hudi; čakala je in ko so umolknili zvo- ne)o v Dubrovniku (Jugoslav!).) zunanji mi- stali zaradi nemških pridig. Da bi se novi in orgije, pevci in mašnik v z zlatom povzdignil verski čut, je priporočal škof obrobljenem plašču, je prišel On: mehka .misijon, ki.se je nedavno vršil. Prvi dan dlan je pobožala preko raztrgane duše Čeboslovaški in tudi v Jugoslaviji za tako jj0 šli Slovenci v cerkev, a ko so slišali, in mahoma priznanje. Je zadnji čas, saj navsezadnje c a misijonarji le nemško pridigu ejo, in na njej j je sovjetska Rusija še vedno metjuška Ru- 80 izostali, da je bila zadnje dni cerkev in ljubezen. Potem se je napotil dal e 'od sija, h kateri se morajo zateči vsi Slovani, skoraj prazna. Prihodnjo nedeljo je žup- I človeka do človeka in vsakdo, ki se ga je Tako približno stojijo najvažnejši dogodki nik grdo .ozmer al župljane, češ da ni dotaknila nj.egpva dlan, je ozdravil in v zadnjega tedna, črez praznike bo pa tudi mislil, da je kraj tako brez vere. Kraj očeh mu je zasijalo novo življenje. Vsa- nistri držav Male antante, se bo govorilo tudi o Rusije de iure. Začelo se je močno gibanje v ^ je ozdravila. Odprl je dlan e ležala vera in upanje, mir DNEVNE NOVICE prvega politika počivala in šele po novem letu bo ni brez vere, ljudstvo le zahteva, naj v I postalo, zopet živahnejše. , cerftvi ne vIada poli,tiika «Heimatsdien- ------------------------------ i S13.», Otroci-potepuhi v Rusija, Resno skrb povzročajo sovjetom množice sirot brez doma, ki se klatijo po širni Rusiji. V Moskvi cenijo njihovo števi-trka lo na 9000, na Severnem Kavkazu 69.000; srca računajo, da je teh otrok skupno do 300.000. Večinoma so izgubili starše v državi anskih vojskah in vsled epidemij. so telesno in duševno:, posta- Srečen Božič Ne le naročnikom, čitateljem in prijateljem ter somišljenikom našega glasila, ampak vsemu našemu ljudstvu želimo naj bi jim bili božični prazniki srečni do tiste mere, ki je sploh možna ob razmerah in časih, ki jih preživljamo. Vemo, da jim skrbi radi težkoč v življenju vsakega posameznika in tudi misli na položaj naše manjšine ne dopuščajo popolnega zadovoljstva niti ob toploti vzvišene poezije teh praznikov tako globoko učinkujoče na vsako človeško srce. Toda dviga naj naša srca blažilna zavest, spolnjene dolžnosti, trdna vera v moč večne pravice in nada v boljšo bodočnost, V tem smislu in v tem duhu želita vsem: srečen krčme, hotele, prenočišča, kavarne, Kakor v pretečenih letih, tako. «Šolsko društvo» tudi letos na vseh ljubiteljev naše mladine: spominjajte se naših otrok! Božični prazniki, I prZifV1 dan Nedolžnih otrok, Silvestrov večer, i-0" varicni. Novo leto, Sv. Trije kralji so prazniki, v katerih se ne sme nikjer pozabiti «Šolskega društva» — naše mladine! — Letos se ne bodo pošiljale posebne pole za tozadevno zbirko, ker so s tem združene razne znane ovire. Upamo, da bo naše ljudstvo- kljub temu naredilo svojo dolžnost in se odzvalo nalogi, ki bo čast narodu in v korist naši bodočnosti! Vsi darovi, ki naj se jih pošlje «Šolskemu društvu» v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi 20, L, bodo objavljeni v naših listih. li so pravi potepuhi in njihovio potepuško nagnjenje se ne da več iztrebiti. Zbirajo se v tolpah pod vodstvom najmočnejšega, beračijo in .kradejo, Udani s,o po večini raznim grehom in razvadam; kokainom,ani med njimi niso redki. Množe se slučaji, da izvršujejo našilja najres-ne šega značaja. Če se prav kmalu kaj uspešnega ne ukrene, bodo do malega vsi p,ostali nepoboljšljivi zločinci. Poboljšati jih je težko; v zavetiščih navad- kemu je dal darov in vsi so bili bogati in srečni: fant je našel dekleta in ljubezen, razočaranemu dekletu je vsadil v ranjeno srce prečudežen cvet-rožo ma-goto; po mnogih letih so- se srečavali zakonski pari in v njih srcih je zaživel že davno pozabljeni čas. In tako- je šel dal e od kraja do kraja :n Njegova dlan je delila srečo in blagoslov Tjubezmi, za Njim so sijali prazničn' obrazi; pred oltar em je postal in blagoslovil ljudstvo, pa je plul ta tihi blagoslov preko vseh vasi in vseh nemirnih človeških src, ki so zasanjala že davno pozabljeni sen o pokoju svete noči. A. S.: Strahovi Nič ni tako razširjenega, kot so pripovedke o strahovih. Poslušajo jih radi stari in mladi zlasti v dolgih zimskih veče- no porušijo vso disciplino. Vlada priča-'f.1?' ^ t,emiJ.pa 'e ŠC Tedno mno^° ta' •kuie še največ usoeha od fetfa. da bi -ih klh' kl se dandanes verujejo Obnovitev obrtnic (licenc) Kct vsako leto se morajo tudi letos obnoviti vse obrtnice za gostilne, Božič. Uredništvo in uprava «NOVIC», Pustite male k meni...! Če se moramo vedno držati teh zlatih besed našega prvega Učitelja, je naša sveta dolžnost, da se jih tembolj spominjamo in po njih ravnamo onega dne, ko je dan posvečen našim malim, našim nedolžnim otrokom! «Šolskoi društvo» je privabilo k sebi tudi letos nad 2000 malih. Skrbeti mora za njih duševno in telesno hrano! buffete, restavracije itd. za prihodnje leto 1926. Tozadevne prošnje se morajo predložiti potom županstva na pristojne podpreiekture na kolkovanem papirju za dve liri. Priložiti se more poleg tega še stara obrtnica ter še kolek za tri lire za javne obrtne lokale, kjer se ne prodaja visoko alkoholnih pijač. Prošnje za obnovitev obrtnic v svrho prodaje viSoko alkoholnih pijač (ž^a-nja. likerjev) se tudi vlagajo na kolkovanem papirju za dve liri potom županstva, toda ne na pcdprelekturo ampak na prefekturo (Videm, Trst, še največ uspeha od tega, da bi lih oddala posamezno kmetskim družinam. Vsak kmet, ki bi hotel vzeti k sebi katerega teh otrok, dobi nekaj zemlje in denarja. v nje, četudi pregovor, ki pravi: 0 njemu, lil je še! mimo Bila je nekoč duša-desetnica. Vse je kazalo, da je desetnica, ves n en nemir ■in njeno hrepenenje; mati je sicer trdila, da ni, .a kaj je ona vedela, ali je bila deveta ali deseta! Preveč lih je bilo in leto za letom, dokler ni čisto onemoglo njeno že itak šibko telo, zato s-e mi mogla več dobno sp'omina ti ne prvega ne zadnjega otroka. Sicer so- bili vsi čudovito podobni, kakor da so vsi sami desetniki, Ta-duša-desetnica pa je bila res deset-inica^povs'od v mislih in neprimernem življenju. Od jutra do večera je blodila že pd prve mladosti po stezah, preko polj travnikov, mimo belih hišic, včasih celo po polja je po uro ali dve, ko dneve, tedne in je dorastla Sredi mesece. jim je znan ljudiski «Strah je v sredi votel, .okrog kraja ga pa nič ni.» So l udje, ki pripovedujejo -o strahovih tako prepričevalno, da ni prav nič čudnega,, če dobe lahkoverne poslušalce, ki jim verujejo vse do- pičice. Saj veruje v strahove tudi pripovedovalec sam; veruje pa zato, ker se vsled strahopetnosti ni upal prepričati kaj je resničnega v strahu, ki ga je videl ali slišal. Da je gori navedeni ljudski pregovor resničen, hočem tu za zgled navesti nekaj slučajev o strahovih, ki sem jih doživel sam. Neko noč se prebudim in vidim, da sedi na stolu, ki jestal vedno tik moje postelje pri vznož u, belo oblečena žena. Bil sem že v svojem dvanajsetem letu, a vendar me je obšla neka groza. Trenot-mo nisem vedel, kaj naj storim; ali naj zavpijem, da zbudim svoje starše? To ne kaže, ker je stala obširna veža med mojo sobo in med sobo, kjer so spali oni. Ker sem torej uvidel, da mi klicanje ne bi pomagalo, se ojunačim, sežem po vžigali- VRHPOLJE, Že dolgo ni naš list imel nikakega dopisa iz Vrhpolja, Danes hočemo torej zabeležiti nekaj, a žali Bog z žalostnim srcem. Nesreča, katera je zadela gospoda Menuta iz Vrhpolja. V noči od 18. na 19, t. m. je nastal požar, ki mu je uničil njegovo' kovaško delavnico, Škoda, katero je povzročil požar, znaša okolo 10 tisoč lir, Vzlic njegovi zavarovalnini bode gospod Lemut trpel občutno škodo. Okoli ene ure v noči od 18. na 19. je začelo biti plat zvona, in gasilski rog je zatrobil po Vrhpol ski okolici, ter naznanit mesto požara, ki je bilo najmanj 10 minut -oddaljeno od vasi. Ljudstvo je začelo hiteti na mesto požara ter pomagalo neustrašeno pri gašen u. Kmalu po naznanitvi je prihitela na kra' požara tudi Vrhpoljska požarna hramba s svo-: mi ognjegasci in svojo brizgalno, Ognje-gascem se je res posrečilo omejiti z vso vnemo požar, kateri je že obkolil celo svoje jedro star verski (krščanski, — de- kor je to slučaj pri siuperfosfatu. Najve-loma tudi še poganski) običaj: svetec Mi-; čjo vrednost da e Tomaževi žlindri to, klavž z angelji obdaruje pridne in dobre ^ a] ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ *>❖❖•> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦> ❖ ❖ ❖ v ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ♦ !IVAN pivk! IDRIJA I VeIiRazalo$altalliun.vIno | na debelo In drobno. ! Se priporoča ❖ <> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ •> ❖ ❖ •> ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ‘r1 <• ♦ b^BBB «BBS ODOD□□□□□□□□□□□□DDPa BUFET PRIMC Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno svefe Dre-herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. □ □ □ □ □ □ □ □ Velika zaloga nemških in čeških slamoreznic 8., 10. in 12. col z verigo in brez verige z vsemi nadomestnimi deli kakor noži in zobna kolesa. — Vedno v zalogi Šivalni stroji in Lutzove peči. TRGOVINA ŽELEZNINE M. KRIŽE, POSTOJNA. □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□D □□!!□□□□□□□□□□□□□□□□□□ =31 Zobozdravniški ambulatorij v Trstu ulica Setta Fontane 6 posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure. Ljudske cene. □ Doan□oooana aaa□□□oflgaoaao BI E IVAN KRŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd. ..CENE NIZKE. TRST, PIAZZA 8. GIOVANNI St. 1 Ant. Koren nasl. Geriča Gorica, ul. Carducci (pr. Gosp. ul.) BOGATA ZALOGA porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin. Na debelo. Na drobno. Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej ulica Nuova). Skladišča : Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla, emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA. Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence. oaaaanppoopnapgppcioiCTOPDannog miofl mmmn „AH' Alabarda“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: Emulzija ribjega olja z hipofosfiti, pripravljena z modernim strojem Stein-bucha, posebno priporočljiv za rahitične otroke in za otroke slabotne konstitucije. — Cena Lir 9-— stekle ica. Ferrol-železno vino proti male- in b'edokrvnosti, reguliranje menstruacije (belo perilo). Prsni sirup izvrsten proti kašlju in zanemarjenim, kroničnim bronhitam. Balzamično mazilo „ALABARDA" za abscese in rane sploh. Nevroil proti glavobolu in zobobolu. Razpolaga ludi z vsemi pripravami za zdravljenje ž vine □DdcmaouPDDPPDappDPaaaapcDpa . W ODLIKOVANA TVRDKA IVAN TIMU, GORICA ul. Carducci 6. - Podružnicu: Corsa G. Verdi 40 V delavnici so nameščeni delavnici-specialisti za brusarska dela, kakor iudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. Prodaja tudi toaletne predmete V zalogi najboljši, prisini garaniirani kamni-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA 1ZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz najboljših tovaren. — Za izvršena dela jamči. I i; I ,MUNDL0S‘ šivalni stroji „Göricke“ dvokolesa, motorlni „FlfltT in belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju GORICA ~ Piazza Cavour 9 — GORICA Cevi jamica Forcessln Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio" TRST - Via Giuseppe Caprln ltew. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor Išče obuvalo eenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo I In šel bo k „FORCESSINUs, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka ustanovljena 1.1896. P151 GlOriSkOHTl T* ustanovlj na 1. 1898. Gorita, al. Carducci 14 (pr. Gosposka ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na Izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducci 14 CP1"©! Gosposka ulj