POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXII. — JULIJ 1978 — ŠTEVILKA 7 KONGRES ZK JUGOSLAVIJE JE BIL OD 20. do 23. JUNIJA Avantgarda in naša prihodnost Vsak nov korak v političnem boju zveze komunistov je pravzaprav preverjanje njenega prepričanja, borbenosti in moči. V 59-Ietni zgodovini je imela komunistična partija oziroma Zveza komunistov Jugoslavije deset kongresov. Nekateri med njimi so bili ustvarjalni, zgodovinski dogodki v boju za komunistične ideje. Sedaj je enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Tudi ta je preizkušnja prepričanja, akcijske sposobnosti in vabljivosti njenih idej, ciljev, poti in metod revolucioniranja družbenih gibanj. Kongres je takšen idejni in politični impulz, ki nas je še enkrat miselno usmeril, vsakega v svojem okolju, h kritičnemu tehtanju prehojene poti, še bolj pa k spoznavanju bližnje prihodnosti. Tako je spodbudil množično dejavnost in novo ustvarjalnost. Nedavni republiški kongresi in konference zveze komunistov v pokrajinah in v JLA so pokazali, kako avantgarda kritično ocenjuje' naš razvoj v minulih letih in kako si ustvarjalno predstavlja in začrtuje prihodnost socialističnega samoupravljanja, svobodo in srečo človeka. Čas med desetim in enajstim kongresom je bil izjemno pomemben za kontinuiteto naše revolucije. Deseti kongres zveze komunistov je Hmeljarski strokovnjaki in pospeševalci so si ogledali hmeljišča na braslovškem območju, na sestanku ob jezeru pa ugotovili, da v rasti zaostaja hmelj približno toliko kot lani (približno 1 m pod vrhom) in se domenili za strategijo škropljenja, obdelave in dognojevanja za obdobje štirinajst dni do naslednjega sestanka 30. junija v KZ Vuzenica prinesel politično zasnovo za revolucionarne spremembe v družbenoekonomskem in političnem razvoju države. Ko govorimo o velikih uspehih, pa ne smemo niti za trenutek pozabiti na številne slabosti in nedoslednosti v praktičnem samoupravnem in družbenem življenju: izboljšanje sistema delitve po delu — ne smemo trpeti uravnilovke pa tudi ne neupravičenih razlik, za katerimi ni ustreznega delovnega prispevka; še nerazvito socialistično samoupravno načrtovanje; nezadostna produktivnost dela; neustrezna menjava dobrin s tujino; spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga itd. V času po pismu in desetem kongresu so nastale možnosti za hitrejši vsestranski razvoj naše skupnosti. Ustava SFRJ, zakon o združenem delu in več drugih ukrepov je močno spodbudilo samoupravni razvoj in vladavino združenega dela. Družbeni proizvod vsega gospodarstva se je v času od leta 1974 do leta 1977 povečal za 25,8 odstotka, industrija za 33,5, kmetijske proizvodnje za 13,4, osebni in družbeni standard sta se povečala za 24,3, realni osebni prejemki zaposlenih pa za več kot 36 odstotkov. Imamo bogate bilance na vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjanja. Z uvedbo delegatskega sistema si je delavski razred odpri nova in široka obzorja. Dosežene spremembe so vsebinskega in trajnega pomena za razvoj socialističnega samoupravljanja. Danes imamo izoblikovano vizijo razvoja jasneje kot kdajkoli doslej. Ko govorimo o viziji našega razvoja, poudarjamo s tem, da nam ne ustreza prakticistič-no razpravljanje 6 rezultatih in ciljih. V tem je med drugim razlog, da smo na enajstem kongresu ocenjevali tridesetletni in ne samo razvoj med desetim in enajstim kongresom. Ne gre za kratkoročne cilje, marveč za družbene vrednote trajnega pomena. Revolucionarna vloga zveze komunistov se je nenehno potrjevala predvsem s krepitvijo samoupravne zavesti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Zgodovinsko se je uveljavil odločilen vpliv delavskega razreda na vsa družbena gibanja. Ti veliki dosežki, zasnovani na marksističnem svetovnem nazoru, so prepleteni s Titovo vizijo našega razvoja in njegovim globokim smislom (Nadaljevanje na 2. strani) jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiit I Zbor kolektiva Hmezad bo I 22. julija popoldne v Limberku j HiiiiiuiimmiiiiMiuiiiiiiainiiiiimuiiiuiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiHiiiiiHiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiuuiiiiiiiiiiiHiiiiiHuiiiuiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiHmimiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiuimiiii Samoupravna organiziranost V zadnji številki Hmeljarja so bili objavljeni »Program aktivnosti« za prilagoditev samoupravne. organiziranosti delovne organizacije Hmezad zakonu o združenem delu, postopki, roki ter zadolžitve za izvedbo reorganizacije, ki ga je predlagala komisija za izvajanje zakona in sprejel delavski svet delovne organizacije. Program aktivnosti so obravnavale vse temeljne organizacije v sestavi DO in na njihovih sestankih družbenopolitičnih organizacij, zborih delavcev in zborih kooperantov in sprejel program kot podlago za izvedbo reorganizacije. Na teh sestankih in zborih so istočasno obravnavali in sprejeli pobude za organiziranje novih temeljnih organizacij, združitev v nove delovne organizacije ali organiziranje enovitih DO, povezovanje in združevanje DO v sestavljeno organizacijo združenega dela Hmezad Žalec. Na podlagi zapisnikov družbenopolitičnih organizacij, zborov delavcev, pa tudi nekaterih delavskih svetov TO, ki so že razpisali referendume za organiziranje novih TO, predvidevamo naslednjo samoupravno preobrazbo: TOZD Kmetijstvo Žalec se reorganizira v dve TO, Referendum je razpisan za 30. junij t. L Na zborih delavcev je: sprejeta pobuda, da se novo organizirane TO združijo v novo DO Kmetijstvo Žalec, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Kmetijstvo Radlje nima pogojev za organiziranje ngvih TO. Na zboru so sprejeli predlog, da se njihova, TO v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada_ združi v novo organizirano DO Kmetijstvo Žalec. TOZD Kmetijstvo Šmarje se reorganizira V tri TO, Referendum je razpisan za 1. in 2. julij t. 1. Na zborih delavcev in kmetov kooperantov je sprejeta pobuda, da se novo organizirane TO združijo v novo DO Kmetijski (Nadaljevanje s: 1. strani) za zgodovinsko realnost. Vseh naših teženj, teženj po popolni človekovi in družbeni svobodi, še nismo uresničili, smo pa v temelje svojih opredelitev trdno vgradili načela in vsebino svobode, ki jo. neomajno uresničujemo. Naš pogled na svet'je doživel veliko priznanje tudi v mednarodnem delavskem komunističnem gibanju in v mednarodnih odnosih. Po desetem kongresu zveze komunistov se je uveljavila organska medsebojna povezanost družbenoekonomskega in političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter neodvisne in neuvrščene zunanje politike Jugoslavije. Politika neuvrščenosti, ki je nastala iz boja narodov za svobodo, nacionalno neodvisnost in družbeni napredek, iz zoprvanja blokovski delitvi sveta, je združila veliko držav in narodov v boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu in vsem drugim oblikam podrejanja in izkoriščanja. Jugoslavija se je izkazala kot aktivna in vplivna borka v zbiranju vse večjega števila držav okoli načela in politike neuvrščanja. Boj za družbeni napredek in socializem kot svetovni proces se nadaljuje vse bolj uspešno navzlic odporom reakcionarnih družbenih sil v svetu. Ko govorimo o prehojeni poti, je bistveno, kako govorimo tudi o svoji prihodnosti. Komunisti morajo prav razumeti družbene procese in razvojne smeri. To je neogibno vprašanje vloge avantgarde in njene odgovornosti za našo prihodnost. Ko je o tem govoril tovariš Stane Dolanc v »Nikoli trdnejša enotnost«, je vnovič podčrtal sodbo, da je Jugoslavija danes ena najbolj stabilnih držav. Njeni ljudje živijo dobro, v miru in z dolgoročnimi perspektivami. Naši ljudje gledajo v prihodnost z zaupanjem, zavedajoč se, da so gospodarji lastne usode in da imajo v zvezi komunistov močno silo, ki odpira nova pota splošnega napredka jugoslovanske socialistične skupnosti. O kongresu in odmevih nanj prav v kmetijstvu bomo pisali več prihodnjič. kombinat Šmarje pri Jelšah, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Kmetijstvo Ilirska Bistrica se reorganizira v tri TO. Sklep o tem so že sprejeli na zborih delavcev jeseni 1977. Referendum za izvršitev nakazane reorganizacije bo v juliju. Novo organizirane TO se združijo v novo DO Kmetijstvo Ilirska Bistrica, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Sadjarstvo Mirosan nima pogojev za organiziranje novih TO. Na zboru delav-r cev so sprejeli pobudo, da se njihova TO v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada združi s TO Združena hladilnica v novo DO, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Vrtnarstvo. Delavci ugotavljajo, da ni pogojev za organiziranje .novih TO. Na zboru delavcev so sprejeli pobudo, da se njihova TO v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada reorganizira v enovito DO ali da se združi v novo DO Kmetijstvo, o čemer še niso sprejeli določenega stališča. TOZD Kooperacija dela intenzivno na svoji samoupravni preobrazbi za organiziranje več temeljnih zadružnih organizacij (TZO). Kmetje kooperanti so na svojih zborih v mesecu maju in juniju obravnavali pobude za organiziranje naslednjih TZO: 1. TZO. Sestavljale bi jo ZE. Vransko, Tabor, Trnava, Braslovče, 2. TZO. Sestavljale bi jo ZE Polzela, Šempeter, Prebold, Gotovlje, 3. TZO. Sestavljala bi jo ZE Petrovče, 4. TZO. Sestavljala bi jo sedanja ZE Celje, 5. TZO. Sestavljala bi jo sedanja ZE Vojnik. Vse te TZO se združijo v novo DO »Kmetijska zadruga Savinjska dolina«. Kmetje kooperanti s področja ZE Celja in Vojnika pa obravnavajo tudi pobudo družbenopolitičnih organizacij Celja, da organizirajo in se združijo v enovito DO — Kmetijska zadruga Celje. Predlagajo tudi drugačne variante organiziranja TZO, o čemer bodo kmetje kooperanti in delavci TO Kooperacija dokončno odločali na referendumu v juliju. TOZD Mesnine se organizira v tri TO. Referendum je razpisan za 5. julij. Na zborih delavcev je sprejeta pobuda, da se novo organizirane TO združijo v novi DO Mesna industrija, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad.. TOZD Mlekarna. — Ugotavljajo, da v tem sestavu ni pogojev za organiziranje novih TO. V odbor za komercialne zadeve so bili izvoljeni nalednji kandidati: 1. MEŽNAR Franc, pomočnik glavnega direktorja za komercialne zadeve kot predsednik; 2. GORŠEK Andi, direktor ME, delegat, GRABNAR Ludvik, ME, namestnik; 3. JENSTERLE Tone, direktor ML, delegat, ČULK Andrej, ML, namestnik; 4. BOBOVNIK Mišo, direktor HM, delegat, namestnik bo imenovan kasneje; 5. DEBELAK Ivan, direktor NT, delegat, TURNŠEK Jovo, NT, namestnik; 6. PETKOVŠKI Peter, direktor MK, delegat, GRASSELLI Milan, MK, namestnik; 7. PUGELJ Bogdan, direktor ZH, delegat; 8. SEMPRIMOŽNIK Ludvik, direktor KO, delegat, FARČNIK Ivan, KO, namestnik; Na zboru delavcev so sprejeli pobudo, da se njihova TO v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada reorganizira v enovito DO, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Mešalnica krmil. — Na zboru delavcev so sprejeli pobude, da se njihova TO v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada reorganizira v enovito DO, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Hmezad export-import. — Na zboaju delavcev so sprejeli pobudo, da se njihova TO v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada reorganizira v enovito DO, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Strojna se reorganizira v djre TO, Na referendumu bodo odločali 10. julija. Na Zborih delavcev je sprejeta pobuda,, da se novo organizirane TQ združijo v novo DO Strojno Žalec, le-ta pa se združi v SOZD Hmezad, TOZD Gostinstvo se reorganizira v dve TO, Referendum je razpisan za 30. juMj. Na zborih delavcev So sprejeli pobudo, da se novo organizirane TO združijo v novo DO Gostinstvo — le-ta pa še združi v SOZD Hmezad. . . \ TOZD. Združena hladilnica je na zboru delavcev sprejela pobudo, da se njihova TO, v okviru samoupravne preobrazbe Hmezada reorganizira V enovito DO, oz. se kot TO združi v novo DO, v katero se združijo skupaj s TOZD Sadjarstvo. Mirosan,. le-ta pa se združi v SOZD Hmezad. TOZD Notranja trgovina obravnava pobudo za organiziranje dveh oz. treh TO. Na referendumu bodo odločali 5. julija. Novo organizirane TO se združijo v novo DO za notra-j njo trgovsko dejavnost, le-te pa se združijo v SOZD Hmezad. Interna banka ima v sestavi DO status TOZD. Po reorganizaciji DO Hmezad v SOZD pridobi interna banka statvs dN.cvne organizacije. Na podlagi navedenega pregleda sprejetih pobud za organiziranje novih TO m združitev v nove DO ugotavljamo, da bo iz 16 TOZD organiziranih 30 TO. Po dosedanjih stališčih zborov delavcev se TO združijo v 9 DO s TO in organizira 5 enovitih delovnih organizacij. | . Komisija za izvedbo zakona o združenem delu v DO Hmezad je na sestanku 23. junija I 1978 obravnavala in ocenila izvajanje programa samoupravne preobrazbe ter podala nove; pobude za združevanje TO v delovne organi- [ zacije. Tajnik komisije Franc Savinek i 9. GOBEC Branko, vodja komerciale KIB, delegat, ŽELE Anton, KIB, namestnik; 10. STRAŠEK Zvonko, direktor KŠ, delegat. Sprejeli so popravek 2. točke 15. sklepa 1. j (128.), seje DS s tem, da spremene višino sejnine za delavce od 120 na 100 din, kar predstavlja znižapO dnevnico in s tem stroški sejnin bremenijo v celoti materialne izdatke. TOZD, ki jim realizacija v prvem trimesečju ne zagotavlja izvajanje plana upoštevajoč časovno, dinamiko, naj izdelajo »program ukrepov za zboljšanje položaja«. To še preč-ysem zato, ker se pa osebni dohodki izplača- f jejo celo nad plansko dinamiko. 2. (129.) REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA DO HMEZAD JE BILA 31. MAJA Ponovno narašča delež nadurnega dela, Idjub dejstvu, da narašča zaposlenost. To je v veliki meri tudi rezultat slabše organizacije dela. Izredno močno narašča delež nadur v Mlekarni. Zato mora ML in ostale TOZD, ki jim je j odstotek nadurnega dela v porastu, pregledati sedanjo organizacijo dela ter sprejeti ustrezne ukrepe (razpored, itd.). Ponovno ugotavljamo, da se, angažirana sredstva v poslovanju bistveno povečujejo (za «noto povečanja celotnega prihodka porabimo 2-krat več angažiranih sredstev), Ob prehodu na žiro račune po TOZD mora Interna-banka pripraviti analizo-in program ukrepov za zmanjšanje angažiranih sredstev. Glede na izredno povečanje zalog, predvsem trgovskega blaga, morajo TOZD, ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo pregledati te zaloge in ugotoviti, če le nišo vezana prevelika finančna sredstva ravno, v zalogah trgovskega blaga. Najti morajo objektivno mejo teh zalog. V kooperacijski proizvodnji je potrebno hitreje koristiti odobrene kredite. DS sprejme okvirni investicijski plan -za lctb 1978 v predračunski vrednosti 341,616.000 din,, kot seštevek investicijskih planov, ki po TOZD znašajo: v 000 din — Kmetijstvo Žalec 63.077 — Kmetijstvo Šmarje 1 • 55.588 — Kmetijstvo Ilirska Bistrica 13.104 — Kmetijstvo -Radlje 3.094 — Sadjarstvo Mirosan 5.550 — Vrtnarstvo Celje 2.351 — Kooperacija Žalec • 24.022 — Mesnine Celje. .. 53,429 — Mlekarna Celje 28.353 — Hmezad, export-import 5.169 — Mešalniea krmil 58.425 — Strojna 16.910 — Gostinstvo. 500 — Združeha'hladilnica 1 800 — Notranja trgovina v £............9.414 — Skupne službe 1.830 Za realizacijo plana predvidevamo naslednje vire: — bančni krediti in krediti :• KmetijskeIživilske razvojne skupnosti SRS 117.144 — ostali krediti dn dotacije ter sovlaganja 125.248 — razpoložljiva lasttia sredstva 45.243 ' Za pokritje celotnega progfama primanj- kuje torej 53,981 din, ki jih bo ob celokupni izvedbi programa potrebno zagotoviti na račun sredstev za leto 1979 ali drugih možnih virov oz. omejiti izvajanje v okviru razpoložr ljivih sredstev. Priprava in izvedba posamezne investicijske naložbe se lahko realizira le v skladu s Pravilnikom o investicijah s pogojem, da so zagotovljeni vsi viri financiranja. TOZD, ki jim podbilanca dolgoročnih sredstev izkazuje negativni. Saldo (KR, ME, ML, NT), so dolžne do 3,0, 9. 1978 izdelati program, iz katerega bo razvidna njihova sanacija v dolgoročnih sredstvih. V skladu s 5. členom samoupravnega sporazuma O združitvi sredstev za izgradnjo tovarne močnih krmil S silosi združujejo TOZD naslednja sredstva: — Kmetijstvo Žalec 2.083 — Kmetijstvo Šmarje 3.360 — Kmetijstvo Radlje ! 77 — Kooperacija 9.651 — Mesnine 2:549 — Mlekarna 2.155 Skupaj 19.875 Za realizacijo naložbe v razširitev hladilnic in ekspedita v Mesninah združujejo TOZD našlednj a 'sredstva: — Kmetijstvo Žalec 3.500 — Kooperacija 3.500 — Kmetijstvo Šmarje 1.500 — Kmetijstvo Radlje , 1.000 Skupaj 9.500 Plan posameznih TOZD in zbirnik planov TOZD; so sestavni idel tega Sklepa.. Komisijo za usklajevanje medsebojnih odnosov sestavljajo: I JUREŠ Anton, direktor Kmetijstvo ža-lcc’ - 2. SEMPRIMOŽNIK Ludvik, direktor Kooperacije; 3. BOBOVNIK .Mišo, direktor Hmezad — export-import; 4. MARINC Ernest, v. d. direktorja Interne banke; 5. MEŽNAR Franc, pom. glavnega direktorja, ki vodi to komisijo. 'V komisiji sodelujejo predstavniki TOZD, ki z deviznimi Sredstvi razpolagajo kot tudi predstavniki TOZD, ki sredstva koristijo. Potrjen je predlog komisije za družbeni standard o planu porabe sredstev za stanovanjsko‘izgradnjo v letu 1978, ki je naslednji: I. VIRI: 1. sredstva stanovanjskega prispevka iz leta 1977 - 2,388.000 2. sredstva stanovanjskega prispevka iz leta 1978 ;: 7,404.076 Po sadnih plantažah v Rogatcu in na Skrbniku je ogromno škodo povzročila pozeba. Na Miro-sanu pa z dognojevanjem in skoraj nenehnim škropljenjem skušajo pridelati čimveč. 3. vrnjena sredstva, oroč. LB 86.914 4. vračilo kreditov in obresti 54.757 Skupaj ' 9,933.747 II. PORABA: 1. anuitete 1,022.138 2. stanovanja v Celju (5 starih stanovanj) - 200.000 3. stanovanja v Žalcu (11 starih stanovanj) 1,900.000 4. sredstva II. Bistrice (TOZD) 400.000 5. nakup stanovanj v Preboldu (2 stanovanji) 1,182.000 6. nakup stanovanj v Libojah (2 stanovanji) . 760.000 7. stanovanja Radlje 500.000 8. vračilo SSP 207.000 9. nova,stanovanja Celje (5 stanovanj) 1,000.000 10. individualne gradnje — posojila 2,000.000 11: sofinanciranje reševanja stanovanjskih problemov z drugimi DO po vrstnem redu 600.000 12. nerazporejena sredstva — podražitve za stanovanja po pogodbah 162.609 Skupaj 9,933.747 Komisijo za družbeni standard zadolžijo, da pripravi analizo s področja reševanja stanovanjske problematike in prouči dosedanjo politiko s tega področja. Pri izdelavi novega samoupravnega sporazuma s tega področja je upoštevati predlog za spremembo razmerja delitve sredstev na družbena stanovanja in individualno gradnjo stanovanj v korist slednjih. . Na predlog komisije za družbeni standard odobri DS nakup petih stanovanj v Celju, Nova vas, v objektu G-34, 32, 31, in sicer: 1/2-sdbno 1/2-sobno 1/2-sobno 1/2-sobno 1/2-sobno Skupaj 48.59 m2 48.59 m2 52,95 m2 66.18 m2 66.18 m4 282,49 m2 451.639 din 451.639 din 492.165 din 615.136 din 615.136 din 2,625.715 din Za realizacijo nakupa najamemo posojilo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje v znesku 1,838.000 din za dobo 15 let po 3,5 % obrestni meri. Iz sklada Skupne porabe — stanovanjski dej —: zagotovimo sredstva za odplačevanje anuitet,. Za podpis pogodbe pooblaščamo glavnega direktprj a in direktor ja Interne banke. oziroma njuna namestnika. Komisijo za družbeni standard pooblašča DS, da lahko odloča o sodelovanju na natečajih Samoupravnih j stanovanjskih skupnosti v občinah, kjer imajo sedež TOZD Hmezada, za dodelitev stanovanjskih posojil, o Čemer mora poročati delavskemu svetu DO. •Na predlog-komisije ,za družbem standard je BS sprejel še dva sklepa: : 1. Delavski svet DO Hmezad izjavlja, da je samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev -Hmezada, ki vsebuje določila o dodeljevanju stanovanj usklajen z merili samoupravnega sporazuma Stanovanjske skupnosti o oddajanju' Stanovanj v občini Celje. 2. Delavski svet DO Hmezad izjavlja, da bo Hmezad pri nakupu stanovanj postopal po določilih zakona ■ o zagotavljanju plačil med uporabniki 'družbenih sredstev, (Uradni list SFRJ, št. 60/75). DS sprejme »program aktivnosti za prilagoditev samoupravne organiziranosti DO HMEZAD« zakonu o združenem delu in določitev postopkov, rokov iri zadolžitev š tem, da se programu doda še aktivnost iskanja oblik bodočega poslovnega Sodelovanja s SOZD Dobrina in sporoči SOZD Dobrina,, da DO Hmezad zaradi reorganiziranja v SOZD preneha članstvo v SOZD Dobrina s 1.1.1979. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Na predlog TOZD Mesnine, DS v komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu v DO Hmezad imenuje tovariša Zagoričnik Jožeta, sekretarja TOZD. S tem preneha članstvo dosedanji članici iz TOZD Mesnine tovarišica Kotnik Maji. Tovariš Zvone PELIKAN dipl. ing. agr., zaposlen na delih in nalogah individualnega poslovodneoa organa — glavni direktor DO Hmezad, je razrešen teh dolžnosti z 31. 5. 1978 in razporejen na dela in naloge vršilca dolžnosti individualnega poslovodneoa organa — glavnega direktorja delovne organizacije Hmezad. Mandat v. d. teče od 1. junija 1978 dalje in traja do izvršitve reorganizacije delovne organizacije v SOZD do 31. 12. 1978. Do tedaj ima vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodneoa organa. Osebni dohodek je določen s posebno odločbo. Tovariš Vinko KOLENC, ing, agr., do sedaj zaposlen na delih in nalogah pomočnika glavnega direktorja za kmetijsko področje se ponovno imeuje za pomočnika glavnega direktorja za to področje. Po določilih samoupravnega sporazuma o združitvi oziroma samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev delovne skupnosti Skupnih služb je to vodilno delovno mesto in ga po 4 letih ponovno razpišemo. Na podlagi dejstev in v skladu z 28. členom zakona o upravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini (Uradni list SFRJ, št. 19/77) delavski svet DO ugotavlja, da DO Hmezad kot partner v mešanem podjetju v tujini HMEZAD-TRADE, sedaj UNITRA nima nobenih materialno-finančnih obveznosti niti terjatev. DS potrdi letni zaključni račun iz leta 1972 za Hmezad-Trade kot končni obračun poslovanja mešanega podjetja v tujini. Izkazana obveznost 50.000 ASch za vplačilo deleža, se na podlagi navedenih dejstev iz-knjiži iz poslovnih knjig. Ugotovljeno je, da so nastopila dejstva, navedena v 2.—5. točki 31. člena zakona, zato se predlaga ZSZT, da izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za ustanovitev podjetja v tujini in da se izbriše iz registra brez dokončnega obračuna finančno-material-nega poslovanja, ker ne obstojajo nobene obveznosti niti terjatve. Sprejet je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izvedbo raziskovalne naloge »TOZD IN USPEŠNO GOSPODARJENJE. V breme sredstev skupnega sklada skupne porabe DS TOZD Kmetijstvo Žalec odobri izplačilo 28.000 din za nadomestilo oziroma prispevek k izplačilu do polnih pokojnin za kmete v letu 1978. Iz sredstev skupnega sklada skupne porabe se naj poravna dva računa Zdravilišča Radenci v znesku 2.867 din za izvršene zdravniške preglede delavcev TOZD Kmetijstvo Žalec. Ob formiranju lastnih sredstev sklada skupne porabe je TOZD KŽ dolžno gornji znesek povrniti v skupni sklad skupne porabe DO. Iz sredstev skupnega sklada skupne porabe DS odobri TOZD Gostinstvo posojilo .v znesku 135.800 din za izplačilo regresa za letni dopust v skladu s sindikalno listo za čas, dokler se s predpisi ne uredi način pokrivanja regresa tistih TOZD, ki so poslovale z izgubo. DS soglaša z včlanjenjem pri Beograjski banka TOZD Strojna, Notranja trgovina in Interna banka s tem, da ta sklep velja, ko odločitev sprejmejo pristojni organi navedenih TOZD in Interne banke. Premije in nagrade za povečan poslovni uspeh Na osnovi določil samoupravnega sporazuma o delitvi OD in sklepov delavskega sveta DO 8. 2. 1971, 26. 5. 1973 in 22. 5. 1975 predlagam premije za povečan poslovni uspeh vodilnim delavcem v TOZD Kmetijstvo Šmarje, Vrtnarstvo, Mešalnica krmil in Strojna. Nagrade se na ravni DO podelijo posameznim vodilnim in strokovnim delavcem v Kmetijstvu Radlje, Sadjarstvu Mirosan in Skupnih službah. — ostanek CD + PAM (v 1000) — storilnost — akumulativnost — ostanek CD + PAM na zaposlenega v 1000 din PREMIJE TOZD KMETIJSTVO ŠMARJE V poslovanju v letu 1977 je Kmetijstvo Šmarje doseglo ugodne poslovne rezultate in vplivalo na poslovni uspeh DO. Poslovni uspehi presegajo dosežke v preteklih treh letih in sicer: 1974 1975 1976 1977 505 1164 1036 3646 1,68 1,78 1,70 2,12 1,1 1,8 1,4 3,5 2,7 6,6 5,8 22,4 Ostanek čistega dohodka je povečan za 2.480 tisoč od najugodnejšega rezultata preteklih let. Povečana je storilnost dela merjena z rezultatom (družbeni proizvod) na dinar OD. Doseženi čisti rezultat na zaposlenega je štirikrat višji. Akumulativnost angažiranih poslovnih sredstev (ostanek čistega dohodka na povprečna poslovna sredstva), ki je v tej dejavnosti izredno nizka, se je dvignila na 3,5 %, kar kaže rentabilnejše poslovanje. Fizični kazalci kažejo povečanje obsega poslovanja in odkupa in ugodne premike v produktivnosti dela. Višji odkup je povzročil — ostanek CD + PAM (v 1000) — storilnost — akumulativnost % — ostanek CD + PAM na žaposlnega (v 1000) ugodnejše preskrbovanje 's surovinami TOZD v Hmezadu. Predlagamo premijo v višini 1 mesečnega OD leta 1977 z upoštevanjem korekcijskega faktorja za posamezna delovna mesta. VRTNARSTVO V poslovanju dosega TOZD vsa leta ugodne poslovne rezultate, ki se povečujejo. S svojim rezultatom vpliva na boljši rezultat delovne organizacije, kazalci poslovanja kažejo v štiriletnem obdobju naslednja gibanja: 1974 1300 1,69 25 Z 12,9 1975 1758 1,61 38,5 17.4 1976 1768 1,67 26,5 16,7 1977 2151 1,78 Vsa leta narašča čisti finančni rezultat poslovanja enako tudi storilnost. Akumulativnost angažiranih poslovnih sredstev pa se manjša, vendar še dosega visok nivo. Predlaga se premija v višini 0,75 mesečnega osebnega dohodka v letu 1977 z upošte- — ostanek CD + PAM na zaposlenega (v 1000) — storilnost — akumulativnost % — ostanek CD + PAM na zaposlenega (v 1000) vanjem korekcijskega faktorja za posamezna delovna mesta. MEŠALNICA KRMIL Vrednostni čisti rezultat poslovanja je višji kot v preteklih letih, kazalci poslovanja pa kažejo naslednje: 1974 1975 1976 1977 3527 4,90 28,4 126,0 1910 3,24 7,5 65,9 2700 3,59 9,6 75,0 3708 4.09 8.9 109,1 V poslovanju se kaže ugodno gibanje finančnih kazalnikov. V upadanju je akumulativnost, kar kaže nesorazmerno večje angažiranje poslovnih sredstev. Fizični kazalniki poslovanja so manj ugodni kot v primerjalnih letih. — ostanek CD + PAM (v 1000) — storilnost — akumulativnost — ostanek CD + PAM na zaposlenega (v 1000) Predlaga se premija v višini 0,5 mesečnega OD v letu 1977 z upoštevanjem korekcijskega faktorja za posamezna delovna mesta. STROJNA Dosežen nivo poslovnih rezultatov je zadovoljiv. 1974 3648 2,29 21,4 27,8 1975 3494 2,15 173 25,3 1976 3203 2,15 10,4 23,9 1977 3461 2,15 8,1 26,6 Poslovni rezultati se večajo in relativna razmerja ostajajo na zadovoljivem nivoju ne glede na izpad posameznih programov. Predlaga se 0,5 mesečnega OD iz leta 1977 z upoštevanjem korekcijskega faktorja za vodilne delavce TOZD in vodjo kovinarske dejavnosti. V Sadjarstvu Mirosan prejmeta nagrade direktor TOZD Korber Vid in vodja proizvodnje Napotnik Simon v višini 0,5 mesečnega OD iz leta 1977. Nagrada je za doseganje visokih pridelkov sadja, ki bistveno presegajo doseženo povprečje pridelkov in poslovnih rezultatov sadjarjev Slovenije NAGRADE za posamezne poslovne in strokovne dosežke v letu 1977 predlagam naslednjim delavcem: V Kmetijstvu Radlje dodelimo nagrade direktorju TOZD Hauzer Alojzu, računovodkinji Ditinger Mileni in vodji lastne proizvodnje Bukovnik Francu v višini 0,5 mesečnega OD v letu 1977. TOZD je v obdobju uspešno izvrševala sanacijski program in dosegla pozitiven finančni rezultat. Za uspešno opravljanje nalog s področja preskrbe sredstev nagradimo Marinc Ernesta in Janše Jožeta z 0,75 mesečnega OD iz leta 1977. Za izdelavo sanacijskega programa Kmetijstva Žalec, ki je nakazal glavne vzroke in nakazal rešitve iz sedanje težke situacije nagradimo Verstovšek Franca in škafar Poldeta z 0,5 mesečnega OD iz leta 1977. (Nadaljevanje na 8. strani) Strnišni posevki za zeleno krmljenje Usmerjanje kmetijskih proizvajalcev v živinorejo prinaša številne spremembe v ustaljeni njivski kolobar. V intenzivni proizvodnji se pojavlja dvopolje — ozimina in koruza. Vedno bolj pa se širi tudi monokultura — si-lažna koruza. Takšna preusmeritev poljedelske proizvodnje postavlja pred pridelovalce zahteve, ki terjajo nov pristop in nove delovne prijeme. Povečano število živali po hektarju terja do skrajnosti povečano pridelovanje krme za prebrano živine. Zaradi možnosti, ki nam jih nudijo tla in lastnosti rastlin, ki jih na teh tleh pridelujemo, moramo izbrati poljščine, ki nam bodo na danih tleh dale največji pridelek škrobne vrednosti in prebavljivih beljakovin. Običajni krmni obrok za govedo sestavljajo paša, prilost, seno, travna silaža, koruzna silaža. V tem zapisu bi se zaustavili predvsem pri krmnih rastlinah, ki jih pridelujemo na njivah po spravilu ozimnih žit. V Sloveniji postaja oziroma je že postala koruza glavna njivska krmna rastlina. Koruzo lahko sejemo leta zapored na isto površino, pa nam daje obilne pridelke silaže, zlasti še, če imamo hlevski gnoj, da lahko njive z njim pognojimo. Koruza je porabnik humusa, zato ga nadomeščamo s hlevskim gnojem. Najbolj pa se je uveljavilo dvopolje v njivski proizvodnji, in sicer eno od ozimnih žit in koruza za silažo. Tu se po žetvi ozimin (julija) pojavi prosta površina, ki jo lahko koristimo v različne namene. Pridelovanje krmnih rastlin na strniščih ima pri nas tradicijo, vendar pa terjajo tradicionalni strniščni posevki mnogo ročnega dela ali ob negi ali ob spravilu ali pa obakrat. Ti posevki: repa, kavla, korenje in presajena pesa prav zaradi pomanjkanja delovne sile niso več tako razširjeni kot nekdaj. S setvijo v vrste in z uporabo herbicidov si lahko precej olajšamo oskrbo strnišnih posevkov, še vedno pa ostane naporno spravilo pridelka, ker ni na razpolago ustreznih strojev. 'Spravilo korenovk je naporno ročno delo, ki rado vpade v hladne in deževne jesenske dni, kar še otežkoča delo. Zaradi usmeritve v govedorejo se zadnja leta širijo strniščni krmni posevki, ki jih je mogoče spravljati z obstoječo mehanizacijo, kar pomeni velik prihranek na delu in'času. Tu gre predvsem za razne vrste križnic, ki so primerne za svežo krmo in za siliranje ali pa za mešanice križnic in detelj za sveže krmljenje. Nekaj teh dosevkov je: — krmni ohrovt strženar — krmna ogrščica' — mešanica krmne ogrščice in inkar-natke. Krmni ohrovt strženar Po preizkusih, ki jih je opravil KIS, se je pri nas zelo dobro izkazala sorta krmnega ohrovta strženarja, znana pod imenom Zeleni Angeliter. Krmni ohrovt Zeleni Angeliter je sorta, ki se pri nas uvaja za setev kot glavni posevek ali pa kot strniščni posevek. Na strnišče ga lahko sejemo po spravilu ranih ozimin ali pa presajamo. Pri presajanju daje seveda mnogo večje pridelke kot pri strniščni setvi. Sejemo ga lahko od aprila pa do sredine junija. Pri tem rabimo različne količine semena: — aprilska setev — 1,5 do 2 kg semena na hektar v medvrstno razdaljo 50—60 cm; — maj I. in II. dekada — 3 do 4 kg semena na hektar v medvrstno razdaljo 50—60 cm; — maj III. dekada do II. dekade junija — 5 do 6 kg semena na hektar v medvrstno razdaljo 40—60 cm. Ustrezno času setve nam seveda pada oziroma narašča tudi pridelek. Pri zgodnji setvi lahko dosežemo 1.000 in več mc na ha zelene mase, pri pozni setvi pa do 300 mc zelene mase na ha. Za presajanje uporabljamo kakšnih šest tednov stare sadike (majska setev) in dobimo pri tem pridelek 500—600 mc zelene mase na ha. Da vse to dosežemo, moramo dobro pripraviti zemljo,, kajti krmni ohrovt ima ze- lo drobno seme in ga sejemo plitvo, do globine 2 cm. Krmni ohrovt je velik potrošnik dušika. Če hočemo doseči visoke pridelke, moramo izdatno gnojiti. Pri glavnem posevku gnojimo v dveh ali treh obrokih, pri strniščnem posevku pa damo gnojilo v enem obroku. Za gnojenje strniščnega posevka krmnega ohrovta zadostuje 500 do 600 kg NPK 17-8-9 na ha. Ta doza zadostuje in gnojilo potrosimo v enem obroku in ga zabranamo pred setvijo. Pri glavnem posevku pa je seveda količina gnojila dvakrat večja, saj je tudi pridelek ustrezno večji. Posevek krmnega ohrovta zahteva na začetku rasti nekaj oskrbe —■ zaščito pred škodljivci in zatiranje plevelov. Proti plevelom uporabljamo enega izmed številnih herbicidov, ki jih imamo na razpolago: Treflan, Tri-kepin, Mezoranil, Ramrod, Muharicid. Med rastjo moramo pozorno zasledovati morebitni Uničujte divji in podivjan hmelj! napad škodljivcev, zlasti so nevarni bolhači, ki lahko uničijo mlad posevek. V glavnem pa napadajo ohrovt isti škodljivci kot zelje in je tudi obramba pred njimi podobna. V primeru naleta škodljivcev moramo takoj ukrepati — o primernem sredstvu, pa se posvetujmo s strokovno službo. Uporabnost krmnega ohrovta Krmni ohrovt lahko uporabljamo' za krmljenje svež, lahko ga pa tudi siliramo. Kadar krmimo krmni ohrovt v svežem stanju, ga dajemo 20 do 25 kg na dan odraslim živalim. Večjih dnevnih količin ne smemo dajati, ker bi pri daljšem krmljenju lahko prišlo do obolelosti živali. Količino 20—25 kg na dan pa odrasle živali brez škode prenašajo. Krmni ohrovt v svežem stanju zelo dobro nadomesti prilost. Če krmni ohrovt siliramo,, ne siliramo samega, ker vsebuje precej beljakovin (pol več kot koruza) pa tudi vsebuje preveč-vode in se zaradi tega težko fermentira. Zelo dobro pa se obnese mešanica krmnega ohrovta in silažne koruze v silaži. Mešamo približno 1/3 krmnega ohrovta in 2/3 koruze in to siliramo. V tem primeru dobimo zelo kvalitetno silažo. Za lažje siliranje, oziroma mešanje obeh rastlin, moramo pravilno planirati površine za setev ene in druge poljščine. Krmni ohrovt sejemo ali presajamo na površino, ki je ob si-lažni koruzi.. To pa zato, da lahko ob spravilu silaže siliramo dve. vrsti koruze in eno vrsto krmnega ohrovta in na ta način že ob siliranju na njivi zmešamo obe rastlini v ustreznem razmerju. Dodatno se še pa obe rastlini premešata pri praznjenju silažne mase v silos. Vsako posebno mešanje ohrovta in silažne koruze pomeni predvsem dodatno delOj. ki se ga je bolje izogniti, saj nas ob siliranju že tako dovolj preganjata čas in vreme. Krmni ohrovt zelo dobro prenaša nizke temperature, rast zaključi šele pri —12° C, zato je zelo primeren za pozno krmljenje živine s presno krmo. Lahko ga pustimo na njivi do decembra in ga sproti zvozimo za krmo v hlev. Zaradi teh lastnosti je zelo primeren za vključitev v zeleni krmni trak, saj (Nadaljevanje na 6. strani) Trinajstega junija je Ložnica po močnem deževju dopoldne preplavila obrežja in hmeljišča. Pri Orovi vasi se je razlila voda iz razbremenilnika, ki ga je Nivo poglabljal od zgoraj navzdol in tako vanj speljal preveč vode. Zakaj? Bodo poplave tudi v bodoče, se sprašujejo in predvidevajo prizadeti in želijo strokovno pojasnilo (Nadaljevanje s 5. strani) nam lahko podaljša krmljenje s presno krmo za cel mesec in več. Krmna oerščica Tudi ta krmna rastlina je iz družine križnic. Za strniščno setev je pokazala zelo dobre lastnosti oziroma krmna ogrščica — sorta Starška. Primerna je za krmo in za podorine. Za krmo jo sejemo po žetvi ozimnih žit. Ce želimo pridelek pospraviti še isto leto, jo sejemo v drugi polovici julija. Kadar želimo imeti krmno ogrščico kot prvi spomladanski odkos za sveže krmljenje, jo sejemo nekaj pozneje — v drugi polovici avgusta. V tem primeru imamo pridelek sredi aprila prihodnje leto. Zemlja za setev mora biti dobro pripravljena, ker je seme drobno in ga sejemo do globine 2 cm. Pred setvijo zabranamo 500 do 600 kg NPK 17-8-9 na ha. Sejemo 10 do 15 kg semena v vrste ca. 20— 30 cm narazen. Ogrščica zemljo kmalu zakrije, zato kakšna posebna nega posevka običajno ni potreb- na. Tudi ogrščico napadajo bolhači in drugi škodljivci, zato moramo v primeru naleta škodljivcev škropiti kot pri krmnem ohrovtu. Uporabnost krmne ogrščice Krmna ogrščica je uporabna za krpiljenje sveža, odraslim živalim jo dajemo 20 do 25 kilogramov na dan. Zahteve so podobne kot pri krmljenju krmnega ohrovta. Za siliranje je manj primerna, ker vsebuje mnogo vode, pač pa je zelo primerna kot podorina, ker daje visoke pridelke zelene mase — ca. 300 mc/ha. Krmna ogrščica podobno kot krmni ohrovt dobro prenaša nizke temperature, Čeprav ne tako nizkih kot Zeleni Angeliter. Zato je uporabna za sveže krmljenje, dokler je ne pokrije sneg — oziroma dokler ne padejo temperature pod — 5° C. Mešanica krmne ogrščice in inkarnatke Mešanice nam običajno dajejo bolj zanesljiv pridelek kot pa čisti posevki. Poleg tega je mešanica tudi okusnejša od čistega posevka. Gornja mešanica je primerna za svežo krmo zgodaj spomladi aprila. Mešanico krmne ogrščice in inkarnatke sejemo v prvi polovici avgusta. Količina semena, ki je potrebna za mešanico, je 5 do 10 kg krmne ogrščice in 15 do 20 kg inkarnatke za hektar. Ce damo enega semena več, damo drugega manj. Mešanica je primerna tudi zaradi same setve, ker je seme po velikosti precej podobno in se lahko zmeša v sejalnici, tako da ni potrebna dvojna setev. Tudi za to setev mora biti zemlja dobro pripravljena, globina setve je do 2 cm. Pred setvijo zabranamo 400 do 500 kg NPK 17-8-9 na ha. Ta mešanica je poleg krmljenja uporabna tudi kot podorina v kolikor ne rabimo sveže krme. Strnišni posevki nam dajejo poleg pridelka krme še precejšnje količine organskih ostankov, ki jih sestavljajo spodnji deli rastlin, ki so ostali po. košnji na njivi in pa koreninski sistem v zemlji. Skupna organska snov je tolikšna, da lahko nadomesti po vrednosti do 100 mc hlevskega gnoja na ha. Krmna ogrščica ima navpično korenino in je zelo dobra meliorativka, ker korenine prodirajo globoko pod orni sloj. Metuljnice (inkarnatka) imajo pa zelo kvalitetno koreninsko maso zaradi drobnoživk, ki žive na njih. V vsakem primeru ali strniščne krmne posevke pokrmimo ali pa če jih zaorjemo, ugodno vplivajo ha strukturo tal. Na kraju bi opozoril še na to, da so obravnavani strniščni posevki primerni za vključitev v zeleni krmni trak, kajti z njimi si lahko podaljšamo krmljenje z zeleno krmo vse do decembra, spomladi nam pa tudi predstavljajo enega prvih zelenih odkosov za krmljenje živali. Janez Luževič, dipl. inž. ŽVZ Celje V Braslovčah so na ZB uredili iz skladišča lepo trgovino — kmetijsko preskrbo PRIZNANJA PERUTNINARJEM Biotehniška fakulteta v Ljubljana TOZD za živinorejo, je 9. junija priredil v hotelu Prebold podelitev priznanj perutninarjem za uspešno rejo živali domače selekcije. Na tej slavnosti je dipl. inž. agr. A. Kmecl, referiral o rezultatih in problematiki selekcije perutnine pri nas, K. Ferlež iz RŠC- Ve- lenje o naporih in dosežkih slovenskega inženiringa za perutninsko opremo, dr. in dipl, veterinar Tone Vrabič pa je orisal razvojno pot kooperacijske reje brojlerjev na našem področju. Ta referat objavljamo v celoti. Po kratkem sprejemu so si ogledali še kooperaj cijsko rejo piščancev pri Antonu Mešiču naj Polzeli. Odlikovanja so prejeli: Stanko Bukovnik iz Vojnika Franc Rotar z Vranskega Anton Mešič iz Polzele Anton Vrabič, dr. dipl. vet. Koop. Žalec DOSLEDNO DELO RODILO USPEHE Govoriti o razvoju perutninarske proizvodnje v Savinjski dolini in sosednjih rajonih, skratka na območju Hmezada Žalec je zelo hvaležna stvar. Pričetki uvajanja te proizvodnje datirajo v začetna leta 1960, ko je tovariš Pristovšek pogumno pričel organizirati kooperantsko rejo in organiziral klanje ter odvoz piščancev od kooperanta do klavnice. Saj še danes vsi perutninarji, če ga omenjajo, govorijo: »Dolge noge, suh telo, piške krmi, kdo je to?« Prvi začetki za tiste čase so bili prava revolucija, saj smo bili vajeni do tedaj piščanca, ki se prosto giblje v prirodi, to je piščanca proste reje. Prve aglomeracije so bile od 100 komadov do 2000 različne starosti piščancev. Krmili smo ročno, prav tako napajali. Pitalo se je od 75 do 90 dni starosti s konverzijo od 3,50 kg za 1 kg prirasta. Piščanci so bili povprečno težki od 90 dkg do 1,20 kg. Zahvaljujoč hmelju je naš kooperant — kmetijski proizvajalec zelo discipliniran, poslušen in dovzeten za novitete. Zakaj? Hmelj, ki uspeva že preko 100 let na tem območju, je zelo zahtevna rastlina, zahteva točno časovno odmerjene prijeme in tehnološke postopke, te pa so našega kooperanta disciplinirale in tako se je sam spoprijel na eni strani z mono-kulturo, na drugi' pa z masovno proizvodnjo. To pa ga je napravilo, kot sem že prej omenil, discipliniranega in pametnega. Razmere so ga prisilile, da je pričel študirati in se izpopolnjevati. To pa je kmetijska organizacija izkoristila in organizirala kmete za to rejo. Začetne teže so bile od 90 dkg do 1,20 kg. Seveda je tudi v tej proizvodnji kot v vsaki drugi pa nogi prilično velik osip kooperantov. Manjši koopranti, ko so osvojili osnove pitanja, so pričeli povečevati aglomeracije od 500 koma dov in prišli danes do 25.000 komadov v enen turnusu. Pravi razmah te proizvodnje je leti 1967. Takrat smo pričeli načrtno uvajati teh; nologijo ene starosti piščanca v objekt. Pitali (Nadaljevanje na 7. strani) Uspešen rejec brojlerjev Anton Mešič s Polzel® prejema zasluženo priznanje i 1 (Nadaljevanje s 6. strani) smo v povprečju 70 do 72 dni, konverzija je bila 2,80 kg. V pitališča smo pričeli uvajati ventilacijo, žlebaste napajalnike, prve avtomatske krmilile naprave, ogrevati z infra žarnicami ali z Radiatorji. Povprečna aglomeracija v tem letu ¡e bila 2500 piščancev na kooperanta. 60 °/o kooperantov je vseljevalo skozi celo leto, dojim so ostali kooperanti vseljevali občasno od spomladi do pričetka zime. Tudi bolezni so precej harale v pitališčih. Naj omenim npr. nekatere: CRD, kokcidioza, linfomatoza, parazitoze, leokoze, marekova bolezen, peroze, avitaminoze, skratka bolezni zaradi slabih zoohigienskih pogojev in kužne bolezni ter tudi zaradi pomanjkljive sestave tirane. Z uvajanjem novih brojlerskih tipov v proizvodnji Novi Lohman, Hubart, Hibro, Ross in Prelux so nastale prave tehnološke revolucije, saj so ti piščanci zahtevali točno ioločene pogoje prehrane, napajanja, zračenja, ogrevanja, mikroklime in tako dalje. Vedno večja potreba po mesu kot tudi razumevanje hranilno-kreditnih služb je imelo za posledico, da se je ta proizvodnja pričela hitro večati. Tako da imamo danes po kooperantu v povprečju 11.500 piščancev v turnusu. Vse to je narekovalo, da §e kooperant osvobodi težaškega fizičnega dela, saj so ga v glavnem opravljale žene kooperantov — gospodinje in pričeli smo z uvajanjem sodobne mehanizacije v pitališča: avtomatske krmilne naprave, klimatske naprave za ogrevanje, ivtomatski napajalniki ter alarmne — signalne naprave. S tem smo ustvarili naslednje: Tehnološke in zoogihienske pomanjkljivosti v pitali-Sčih smo S tem odpravili in človek-kooperant samo še kontrolira avtomatiko. Z uvedbo silosov smo docela mehanizirali krmilno linijo. ; Vsa ta oprema pa je v glavnem iz uvoza m rezervne dele za to opremo je zelo težko lvoziti. Prepoved uvoza je imela za posledico, 3a so se tudi pri nas pričeli pojavljati proizvajalci te opreme. Z ponosom lahko ugotovimo, da se je te naloge zelo resno lotil RŠC Velenje. (Apeliram na vse prisotne, da vsi pomagamo vsak po svoji moči temu mlademu kolektivu, da shodi; zakoraka in uspe). Rezultati pitanja so ria Evropski ravni. Konverzija je od 2,20 do 2,30 kg, povprečna teža v 53 dnevih pitanja v povprečju 2,500.000 spitanih piščancev je 1,80 kg, brojler je izenačen, koža lepo rumeno obarvana, mortali-ta pod 4 %, pita se skozi celo leto. Naš brojler je iskan ne samo doma, ampak tudi i drugih republikah, Beogradu, Zagrebu, Splitu itd. Perutninarska proizvodnja ni samo imela ¡a posledico, da je organizirala kmete kooperante v dobre proizvajalce mesa, temveč tuji, v dobre samoupravljalce. Ta proizvodnja tat vsaka masovna in intenzivna je odvisna )d dobre organiziranosti, iznajdljivosti, opa-rovanja in gospodarjenja. Tako da so naši iooperanti zastopani v vseh forumih v naši imetijski organizaciji kot tudi v KS, občinskih, republiških in zveznih organih, kjer pravično zastopajo proizvajalce in občane. Smo tik pred podpisom samoupravnega sporazuma, tako da bo cel krog perutninarske proizvodnje zaključen in vsak udeleženec \ tem krogu bo dejansko zaslužil toliko, ko-ikor mu pripada oziroma kolikor je vložil ža to delo. Poraba mesa je stalno v porastu, to pa tam narekuje, da še bolj intenzivno izkoristimo^ genetske potenciale piščancev. Naša iomača selekcija si utira pot v proizvodnji it koraka vzporedno z ostalimi inozemskimi trmami." Saj v proizvodnji dosegamo z domačimi hibridi v 52 dnevih pitanja težine od do 1,95 kg in to v aglomeracijah 10, 15 ‘o 25.000 piščancev v enem turnusu. Vsi ti trej našteti uspehi nas ne smejo uspavati, amveč nas morajo še bolj siliti v to, da polnimo to ^proizvodnjo in jo povečamo. Na svetu še umirajo ljudje od lakote. Utirati si torno morali pot tudi v izvoz, tako da bomo ■pravičili zaupanje družbe — samouprav-jalcev, ki nam da krepke devize za nakup prepotrebnih surovin za to proizvodnjo. Dr. Tone Vrabič Vse kaže, da se bo na Kitajskem kmalu tudi razširilo hmeljarstvo. Delegacije, ki nas obiskujejo, se močno zanimajo za hmeljarstvo in za pri nas izdelane obiralne stroje NABAVA NOVEGA RAČUNALNIKA V Hmezadu sta instalirana 2 računalnika IBM 360/20. Prvi je bil vgrajen maja 1970, drugi pa decembra 1975. Oba računalnika sta stara že 8 let. Njihova zmogljivost glavnega spomina je 16 K. Vsak računalnik ima priključena po 2 diska s 5,200.000 bytov spomina. Potrebe po obdelavi v Hmezadu so že davno prerasle zmogljivost obeh računalnikov. Drugi problem pa je njihova fizična dotrajanost, saj sta oba več kot 2 izmeni že 8 let stalno v pogonu. Okvare so na dnevnem redu, tako da nismo več v stanju rokovno jamčiti za izdelave. Š problemom premajhnih zmogljivosti računalnikov .se ukvarjamo že 2 leti. Pri tem smo imeli možnih več rešitev, ki pa jih v končni fazi ni bilo možno realizirati, ali pa so bile samo začasne. Prva rešitev je bila fizična združitev našega računalniškega centra z Dobrinskim. V končni fazi se je ugotovilo, da Merx ni pripravljen preseliti računalnik v Žalec. Mnenja smo, da nismo s tem ničesar izgubili, ker je pri tej rešitvi prisotna visoka najemnina preko 2 milijona din na leto v devizah, ki se pa zviša, v kolikor računalnik obratuje več kot 182 ur na mesec. Najemnino pa plačujemo dokler računalnik ne vrnemo njegovemu lastniku t. j. IBM. Druga varianta je bila povezati se s Tovarno nogavic Polzela in večje obdelave prenesti na njihov računalnik. Tovarna nogavic nam je sporočila, da je njihpv računalnik že toliko zaseden, da bi morali iti v sofinanciranje za razširitev. Izvršitev povečanja zmogljivosti računalnika pa ni pogojena samo s sredstvi, temveč so potrebna razna soglasja in priporočila, pri tem pa je veliko vprašanje, če bi jih sploh dobili z ozirom na program Razvojnega centra v Celju. Tretja varianta rešitve je nabava lastnega računalnika, ki pa do junija letoa sploh ni bila uresničljiva. Za nabavo novega računalnika je bilo potrebno dobiti soglasje podpisnikov samoupravnega sporazuma o skladnem delovanju AOP na področju celjske regije. Z ozirom na program RC to priporočilo ne bi dobili, ker je v programu nabava velikega računalnika za potrebe cele celjske re gije. Na osnovi tega priporočila izda Gospodarska zbornica SRS priporočilo SIS za mednarodne odnose, kjer bi se dokončno ustavilo, ker ni razpoložljivih deviznih sredstev. V drugi polovici letošnjega leta bo pričela Iskra iz Kranja s proizvodnjo srednjih računalnikov. Za te računalnike ne bo potrebno ne deviz in ne dovoljenj. Zato predlagamo za rešitev našega problema nakup računalnika Iskradata C18/20. Navedeni računalnik je zgrajen na osnovi zadnjih tehnoloških dosežkov računalniške tehnologije in je terminsko orientiran. Problem je samo plačilo prvih 30 % predračunske vrednosti, ker je treba znesek plačati ob podpisu pogodbe, ostale anuitete bi lahko ERo sam plačal iz sredstev amortizacije. V kolikor bi podpisali pogodbo v juniju 1978, bi Iskra instalirala računalnik že v januarju 1979, kar bi bilo najbolj primerno. Prostori niso problem, ker smo pri adaptaciji mizarske delavnice upoštevali potrebe za 3 računalnike. PROGRAM DELA Kot je že uvodoma povedano, je računalnik terminalsko orientiran. Cilj avtomatske obdelave podatkov v svetu je istočasno obdelava podatkov, ko ti nastajajo, kar je možno doseči le s terminali, ki so direktno priključeni na računalniku. Pri takem delu pa odpade: — pisanje dokumentov za AOP, — zajemanje podatkov, — verificiranje podatkov, — vnos podatkov v računalnik, — izpis podatkov in — čakanje na obdelavo. Za začetek smo predvideli nabavo 8 terminalov, možno je priključiti 16 terminalov, ki lahko delajo vsi istočasno. S povečanjem zmogljivosti spomina centralne enote se lahko poveča tudi število terminalov. Navedeni terminali so interaktivni in slu- Elektronsko-računski oddelek se je preselil v nove prostore v Hmezadovo bivšo »tišlarijo«. žijo za vnos podatkov in za sprejem potrebnih obdelanih podatkov. Na novem računalniku je možno opravljati kompleksne obdelave podatkov. To pomeni, da lahko strnemo vse sedanje posamezne obdelave v eno in končni rezultat je glavna knjiga. Začetki hmeljarjenja v Vietnamu. Dipl. inž. kmetijstva tovariš Jože Rojnik je bil tam spomladi, sedaj pa se je že vrnil mg. Milan Žolnir, ki je skrbel za zaščito prvih hmeljišč. Hanoj, mesto v Vietnamu. Razen z redkimi tovornjaki poteka transport piva: in drugega blaga še z bivolskimi vpregami. IZVOZNE KOMPLIKACIJE Zadeve okrog dokončnega reševanja dodatnih stimulacij za izvoz hmelja so se letos nekoliko zakomplicirale. Pojavili so se namreč še nekateri novi interesenti za ta sredstva, kakor npr. proizvajalci sladkorja, koruze in še nekateri drugi. Skratka, v celoti gre za znatno večja sredstva oz. prekomerne obremenitve sredstev, ki so bila namenjena za pospeševanje izvoza. Vy VABILO MLADIM Na zadnji seji 00 ZSMS DO Hmezad smo mladinci sklenili, da bomo osmega julija obiskali termoelektrarno Šoštanj. Zbor bo tega dne ob 7.30 pred DSSS v Žalcu. Odhod bo z lastnimi avtomobili. Predsednik konference Janez Uplaznik |___m HiHlšSPiiE LETNA SKUPŠČINA HMELJARJEV Osma letna seja skupščine delegatov Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije je bila 31. maja na vrhu TOZD Hmezad export-import v Žalcu. Razpravljali so o delu poslovne skupnosti, trgovine, fonda rizika in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, culi finančno poročilo za lani in program dela za letos, pa predlog predračuna prihodkov in odhodkov za 1878. Na skupščini je bilo veliko zanimivega, zato je prav, da se tisti, ki se žele seznaniti z vsebino, pogovore z delegati. Vy LETOS IHB V ŠPANIJI Letošnji kongres IHB bo od 2. do 5. avgusta v mestu Leane v Španiji. Kongresa se bo iz Jugoslavije udeležilo nad 25 hmeljarjev. ■ (Nadaljevanje s 4. strani) Za uspešno 'vodenje delavskega sveta DO v vseh mandatnih dobah in aktivno sodelovanje pri pripravi gradiva dobi nagrado Če-.; tina Jože v višini 1 mesečnega OD iz leta 1977. Za vzpostavitev primerne oblike komercialne koordinacije pri sedanjem organiziranju. Hmezada in heterogenosti dejavnosti nagra-. dimo Mežnar Franca z 0,75 mesečnega OD iz leta 1977. Za usmerjanje in aktivno sodelovanje pri izpeljavi določil zakona o združenem delu se ; nagradi Savinek Franc z 0,75 mesečnega OD . iz leta 1977. Za izpeljavo določil zakona o ZD s področja razporejanja dohodka in delitve OD ter za pripravo oblik nagrajevanja po delu nagradimo Grobler Marjeto z 0,66 mesečnim OD iz leta 1977. Za vpeljavo nove . gostinske dejavnosti in uspešno uveljavljanje novega hotela v Preboldu nagradimo vodjo hotela Prebold Fran-kovič Miloša z 0,5 mesečnega OD iz leta 1977 Do premije iz tega predloga so upravičeni, -delavci na naslednjih delovnih mestih z navedbo korekcijskega faktorja: KMETIJSTVO ŠMARJE: direktor (1), .računovodja (0,7), sekretar (0,5), vodja komercialne službe (0,8), vodja pospeševalne službe (0,8), vodja lastne proizvodnje (0,8), vodja zadružnih enot (0,8 oziroma 0,4 glede na dosežene rezultate ZE).< VRTNARSTVO: direktor (1), računovodja (0,7), tehnolog (0,8), komercialist (0,8), vodja nasadov (0,8). MEŠALNICA KRMIL: direktor (1), računa. vodja>(0,7), v. komerciale (0,8), tehnolog (0,8). STROJNA: direktor (1), pomočnik direktorja (0,8), računovodja (0,7), vodja kovinarstva (0,8). j; Kot osnovo za izračun premije in nagrade upoštevamo mesečno obračunsko postavko v letu 1977 za redni delovni čas brez. upoštevanja bolezenskih izostankov in morebitnih nadur. Razpoložljiva sredstva za nagrade in pre- mije: pjg|g ' •, . M ■■ ::§> —postanek iz leta 1976 86.544,60 •,— rezerva iz preteklih let : 26.636,37 — sredstva po ZR 1977 ■ 138.946,00 252.126,97. Razdeljena sredstva po gornjem predlogu: 3^-.. premij e 148.707,00 - — nagrade v TOZD 36.193,00 — nagrade v DSSS 67.226,97 . 252.126,97 V. d. glavnega direktorja Zvone Pelikan, dipl. ing. agr. Predlog je DS DO sprejel na 3. redni seji. 19. junija Vy (Nadaljevanje s 7. strani) Zmogljivosti računalnika omogočajo tudi obdelavo .zahtevnejših programov, kot so simulacije, planiranje, terminiranje, obdelavo proizvodnje itd. Zmogljivost novega računalnika je po spominu centralne enote 16-krat večja od spomina naših računalnikov. V kolikor vzamemo .4 diskovne enote po 50 milijonov bytov spomina, je eksterni spomin v tem primeru 20-krat večji od naših diskov. Brzina obdelav je ne-kolikokrat večja, saj lahko računalnik dela do 16 obdelav naenkrat. Velika prednost je tudi v tem, da je močno obstoječ računalnik povečati. Stara računalnika bi še naprej uporabljali za eksterne parcialne obdelave, za katere je vse večje povpraševanje ter bi na ta način znižali, stroške obdelav za Hmezad na novem računalniku. Na novem računalniku bi izključno vršili obdelave za Hmezad s končnim ciljem, povezati vse TOZD s terminali. Vojko Holobar Ta predlog DS DO Hmezad 19. junija na 3. seji osvojil in potrdil nabavo. Januarja dobimo nov računalnik. vy OB ZADNJEM SLOVESU Umrl je BRANKO RESMAN, diplomiran Inženir kmetijstva, komunist, odličen pedagog, ki je 24 let nesebično delil svoje bogato znanje predvsem mladim rodovom in ki je s tem uresničeval cilje lepše prihodnosti. Smrt je pretrgala njegovo življenjsko pot sredi dela med tovariši v 58. letu starosti. Njegovo življenje je bilo življenje vzgojitelja, učitelja in. dobrega tovariša do zadnjega srčnega utripa. Rojen je bil v Mariboru. Že v rani mladosti je izkusil gorje takratne družbe, ko je njegov oče v kriznih letih ostal brez dela, in moral zapustiti Slovenijo. Njegova mladost je bila izpolnjena z ljubeznijo do narave in domovine. Ta ljubezen do narave je vplivala na njegovo odločitev pri izbiri poklica, ljubezen do domovine pa je v njem vzbujala izredno zanimanje in spoznavanje zgodovine in geografije, kar je razen poljedelstva tudi vsa leta poučeval. Leta 1946 je diplomiral na fakulteti za kmetijstvo v Zagrebu. Po končanem študiju je pričel z delom na kmetijskem znanstvenem zavodu v Ljubljani, v času ko slovensko kmetijstvo ni imelo dosti strokovnjakov. Ves svoj čas je posvetil strokovnemu delu in izpopolnjevanju v stroki, saj je bil tudi na specializaciji v zagrebškem institutu za varstvo rastlin. Od 1948. leta dalje je nadaljeval svoje delo kot načelnik za varstvo rastlin pri ministrstvu za kmetijstvo Slovenije. Kot mlad, a razgledan strokovnjak, vnet za ustvarjanje novih družbenih odnosov, je s sodelavci oral ledino na pod- ročju formiranja kmetijskih služb in organizacije kmetijskega strokovnega dela. Pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov v Sloveniji in velike zahteve po pionirskem delu so ga leta 1949 pripeljale na okraj v Postojno, kjer je bil okrajni kmetijski referent. Tu se je prvič srečal s šolskim delom. Kot okrajni referent je delal na ustanavljanju kmetijske šole Ravne pri Pivki. Bogate izkušnje pri ustanavljanju in organizaciji šole, ki jih je v Postojni pri' dobil, je prenesel na takrat komaj ustanovljeni hmeljarski institut v Žalcu, kjer so organizirali Hmeljarsko šolo v Vrbju. Po enem letu priprav se je Branko Resman z vso vnemo posvetil novim nalogam, prevzel je eno med najodgovornejšimi nalogami — vzgajati kmetijske kadre v socialističnem, samoupravnem in strokovnem smislu. Postal je učitelj mladih in vodja Hmeljarske šole v Vrbju. Ker je imela šola ozek program —5 izobraževanje hmeljarjev, si je kot vodja šole prizadeval ta program razširiti. Po štirih letih so njegova prizadevanja rodila sad: poljedelsko-strojno-hmeljarsko šolo. Da bi izpolnil vrzel manjkajočih kmetijskih tehniških kadrov V celjskem okraju, so pod njegovim vodstvom v Vrbju ustanovili oddelek odraslih Srednje kmetijske šole Maribor. Visoka strokovnost in družbenopolitična naravnanost izobraževanja pod njegovim vodstvom je dala dobro osnovno znanje prenekateremu danes pomembnemu strokovnemu in družbenopolitičnemu delavcu. Ko se je po letu 1960 pokazala potreba po reorganizaciji kmetijskega izobraževanja v. celjski regiji, se je on med prvimi boril za racionalnejše delo in boljše izobraževalne pogoje. Nekaj časa po združitvi v KIC 'je postal predstojnik šole v Šentjurju. Kot predstojnik te šole je uspešno- obvladal nove naloge, ki jih je imel on kot .predstojnik in šola pri izobraževanju kmetovalcev. Ni bilo lahko delo uveljaviti no.v način izobraževanja pri nas povsem novega poklica. S svojim neutrudljivim delom je prispeval pomemben delež k uveljavitvi te vrste izobraževanja, saj je danes šentjurska šola šola z naj večjim številom učencev-kmetovalcev v Sloveniji. Kot pedagog se ni razdajal le učencem. Svoje znanje je delil tudi drugim, saj je napisal več strokovnih del iz poljedelstva in varstva rastlin, pa tudi skripta Splošno poljedelstvo. Zmeren, razsoden, razgledan ni vzgajal samo svojih učencev,. pač;-pa z zgledi pogosto tudi nas, svoje sodelavce. Posredoval je svoje bogato znanje vedno vsej okolici. Kjerkoli je deloval,, je bil velik človek. Vso to veličino duha in dobroto srca je delil drugim, sam pa je živel skromno, enostavno življenje v samo-odrekanju, ki ni bilo posuto s cvetjem. Niti zahrbtna bolezen ga ni mogla odtrgati od šolskega življenja. Bil je d® konca povezan s kolektivom in z delom, bil je borec za socialistično družbo in veliko je prispeval kmetijstvu. Kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu. Marjan Drobne, dipl. inž. KMEČKE IGRE LETOS ZOPET NA VRANSKEM! Slabo vreme prireditelja m kmečkih iger Vransko 77 ni ugnalo. Aktiv mladih zadružnikov se že intenzivno pripravlja na izvedbo II. kmečkih iger, ki bodo tudi letos na Vranskem. Samo prireditev bomo Vsebinsko delno spremenili in razširili. Tekmovalci iz vseh področij Slovenije se bodo zbrali na Vranskem že v soboto 22. julija, ko si bodo ogledali Savinjsko dolino, zvečer pa sodelovali na prireditvi »Večer domačih kmečkih specialitet« v gradu Podgrad pri Vranskem, kjer bodo tekmovale zadružnice v pripravljanju kmečkih jedi. Naslednji dan v nedeljo dopoldan bo potekalo posvetovanje o kmetijstvu, istočasno pa bo odprta razstava kmečke obrti. Tu se bodo predstavile klekarice, izdelovalci suhe robe ter ostali, ki se še ukvarjajo z raznorazno kmečko obrtjo. Osrednja prireditev bodo. same kmečke igre, ki bodo tudi letos ob bazenu v Podgradu, kjer se bodo pomerili kosci, grabljice,, v $am program pa‘ bodo uvrščena še ostala kmečka opravila, kar bo za gledalce, zelo zanimivo. Prireditelj pričakuje še več tekmovalcev kot lansko leto in to iz vseh področij Slovenije in morda tudi iz zamejstva. Namen prireditve je v tem, da mladi med sabo sodelujejo in izmenjajo izkušnje. Za ’gledalce bo na voljo dva dni zanimivih prireditev, ki se jih bo splačalo ogledati. Franci Izlakar HMELJ NA TRGU Posamezni kupci se zanimajo za naš hmelj do leta 1982. Tako ga bomo v naprej do 1982. leta prodali letno po 200 ton. ŠPORTNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO HMEZAD Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Žalec je izdal odločbo V register društev se dne 15. 6. 1978 vpiše pod zaporedno številko 196 ŠPORTNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO HMEZAD ŽALEC s: sedežem v Žalcu, žalskega tabora 1. Društvo ima naslednje sekcije: smučarsko — rekreacijsko —- nomogetno kegljaško — namizno teniško — šahovsko — odbojkarsko — rokcnnetno — košarkarsko — atletsko — planinsko — strelsko. —0— Izvršni odbor športnega in rekreacijskega društva Hmezad, je imel dne 3L 5. 1978 sejo. Izvršni odbor je potrdil program dela športnega, in rekreacijskega društva Hmezad, ki je bil sprejet na ustanovnem občnem zboru 20. aprila 1978. Izvršni odbor je podal poseben poudarek naslednjim, dejavnostim: — organiziranje stalnih oblik rekreacije v TOZD in DO, — najemanje športnih objektov: telovadnic in igrišč za vse oblike športa in rekreacije, — vzgoja kadrov za organiziranje športa in rekreacije, .— organiziranje in sodelovanje na športnih tekmovanjih. Izvršni ¿odbor je sprejet sklep, da osnovne organizacije sindikata TOZD izvolijo športne referente, ki bodo skrbeli za šport in rekreacijo v svoji TOZD. ŠPORTNE IGRE HMEZAD 1978 STRELJANJE 1. Jurak Jože NT — 153 2. Lužar Ernest NT — 151 3. Bukovnik Branko NT — ¿50 4. -5. Semprimožnik Alojz NT w 141 Janc Franc Kmet. I. — 141 6.—7. Markač Avgust NT — 139 Udovč Milan SS — 139 8. Strmec Branko NT — 133 9. Gosak Ljubo NT — 131 10. Potočnik Strojna ¿13 ODBOJKA V telovadnici osnovne šole Vransko sta se 16. junija pomerili ekipi TOZD Kmetijstvo, in TOZD Kooperacija. V zanimivi in napeti tekmi je zmagala ekipa TOZD Kmetijstvo. Za Kmetijstvo so igrali: Omladič, Marovt, Dimič, Markovič, Kropivšek in Gropevšek. S. K. HMEZAD NAJHITREJŠI Na 5. letnih športnih igrah živilcev Slovenije, ki so se odvijale 10. junija 1978 v Mariboru v organizaciji delovne organizacije Intes in pod pokroviteljstvom SOZD TIMA je nastopilo 27 organizacij združenega dela s preko 1200 tekmovalci. . Ekipe Hmezada so nastopile v krosu, kegljanju in streljanju pri moških in. v kegljanju pri ženskah. Hmezad je največji uspeh dosegel v ¡.krosu, saj je bila ekipa v postapi: Lisec, Pavlič, Dimič, Pavline, Kralj in Farčnik prva in osvojila lep pokal. . „ V kegljanju je Hmezad dosegel pri moških 6. mesto s 324 podrtimi keglji, pri ženskah pa 11. mesto s 151 podrtimi keglji. V streljanju je bila ekipa Hmezada 13.r s 678 krogi. V skupni razvrstitvi je Hmezad dosegel s štirimi udeleženimi ekipami dobro 12. mesto. (Nadaljevanje z 9. strani) REZULTATI KROS — moški 1500 m I. SKUPINA — (do 30 let) 1. Lisec Stanko — Hmezad 2. Pavlič Tomo — Hmezad 3. Ivanek Drago — KK Gornja Radgona II. SKUPINA — (od 30—40 let) 1. Mičevič Mirko — Žito 3. Dimič Dušan — Hmezad 13. Pavline Vinko — Hmezad III. SKUPINA (nad 40 let) 1. Groznik Pavle — Emona 3. Kralj Vlado — Hmezad 7. Farčnik Ivo — Hmezad EKIPNO točk 1. Hmezad Žalec 47 2. Emona Ljubljana 44 3. KK Vipava 31 STRELJANJE — moški krogov 1. Pivovarna Laško 797 2. Koloniale Maribor 795 13. Hmezad Žalec 678 KEGLJANJE — ženske kegljev 1. Mlinotest Ajdovščina 238 2. ETA Kamnik 190 11. Hmezad Žalec 151 Delavci skupnih služb so k vsoti za sindikalni izlet primaknili kar lepe denarce. Toda izplačalo se je. Ogledali so si Beograd, zanimivo in drzno speljano progo Beograd—Bar in se za spomin fotografirali pod Lovčenom nad slikovitim zalivom Boke Kotorske. STARE JE TREBA ZAMENJATI — Ne, tako ne bo šlo več naprej! — Zakaj? — Nekaj je treba menjati pa konec! — Ne deri se tako, saj te bo še kdo slišal. — Naj me kar sliši, komur je drago, nekaj se mora menjati! — Toda človek ... — Nič »toda«. Tega ni moč več prenašati! — Pomiri se, ven se sliši, okno imam odprto. — Kar naj se sliši. Treba je menjati, da se vnese svežina... — Prav; no, pa kaj bi ti menjal? — Te zavese, barvo in tapete; že deset let jih gledam ... V ZNAMENJU MUNDIALA I (C. / Sekretar komiteja, predsednik občine in pred; sednik izvršnega sveta so ostali isti, zamenjali pa smo desnega branilca, srednjega napadalca| in levo krilo .., Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet delovne organizacije Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Breznik Jože, dipl. inž. kmet., Orač Eva, Zagoričnik Jože, kač Miljeva, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vybihal Vili, kmet inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v DO Hmezad v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 4.700 izvodih — Mesečna naročnina 8 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika Jakobova (25. VII.) ajda in Ožbaltova (5. VIII.) repa je le redkokdaj lepa. Če na Marjeto (20. VII.) dež lije, seno na travniku gnije. Je malega srpana presuho, ostane grozdje prav drobno. Gobarjem se obeta dobra letina. Maks Potočnik je našel nad 1,5 kg težko gobo, kje pa ne pove Vsa merila veljajo samo z določenimi omejitvami. Svet je gledališče: prideš, vidiš in odideš. Če zaprete vrata vsem slabotnim, bo tudi resnica ostala zunaj. Izogibajte se tistih, ki vam laskajo, to so sami zahrbtneži. Nesposobnost je včasih dober računar. Kdor dosti krivic pretrpi, se iz tega modrosti nauči. Razumeti pomeni postati neubogljiv. KEGLJANJE — moški 1. Intes Maribor 2. Mlinotest Ajdovščina 6. Hmezad Žalec SKUPNA RAZVRSTITEV 1. Intes Maribor 2. Mlinotest Ajdovščina 3. Žito Ljubljana 6. Merx Celje 12. Hmezad Žalec kegljev 384 372 324 točk 142 124 108 84 48 JAVNO ODLAGALIŠČE ODPADKOV LOŽNICA Jama bivše tovarne opeke na Ložnici pri Žalcu je postala za nekaj let odlagališče smeti za celo občino. V Vrbju so s smetmi izravnali teren in je odlaganje prepovedano. Kmalu pa bo polna tudi jama pri Šempetru. Vse preveč je še divjih odlagališč ob Savinji, po raznem grmovju in na robovih gozdov. Interes nas vseh je, da ohranimo in očistimo okolje, v katerem živimo. Zato vabi čuvaj odlagališča Jože Podobnik, da smeti odlagate pri njem. Kmetje in zasebniki imajo priložnost, da očistijo svoja dvorišča navlake. Oni imajo odlaganje smeti brezplačno, podjetja in obrtniki pa plačajo odlaganje po dobavnici čuvaja in samoupravnem sporazumu. Delovni čas je vsak dan razen nedelj in praznikov od 8. do 13. in od 16. do 18. ure. ZAŠČITA AVTOMOBILOV Rja je zagrizen sovražnik avtomobila. Zaščitim vam ga z najboljšimi sredstvi. Novi avtomobili imajo 20 % popusta. Pridite! Vabi vas Branko Rednak 63313 POLZELA Ločica 63 a O KONTAMINACIJI ZEMLJE V HMELJIŠČIH TER STORŽKOV HMELJA Z OSTANKI NEKATERIH FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V SLOVENIJI Kopičenje ostankov sredstev za varstvo rastlin pri hmelju dr, Jože Maček Hmelj je sorazmerno precej občutljiv za glivične bolezni, zlasti za peronosporo, ki jo moramo pri nas zatirati od njenega vdora, od leta 1925 dalje. Prav tako je močno izpostavljen napadu škodljivcev. Da zavarujemo pridelek in, preprečimo škode zaradi bolezni in škodljivcev, moramo uporabljati fitofarmacevtske pripravke. V hmeljiščih kot intenzivnih nasadih porabimo precejšnje količine omenjenih sredstev. Spričo potrebe po preučitvi kontaminacije intenzivnih kmetijskih površin z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, s čimer smo začeli leta 1973 v krompiriščih ter nadaljevali leta 1974 v sadovnjakih, poročamo v tem prispevku o kontaminaciji zemlje v družbenih, kooperacijskih ter zasebnih hmeljiščih z ostanki bakra ter o kontaminaciji storžkov hmelja z ostanki bakra, lindana, DDT in organskih fosfornih estrov. Ker so hmeljišča dolgoletni nasadi, v katerih leto za letom zatiramo peronosporo na sorazmerno malo spremenjen način, se je ponudila ugodna priložnost za primerjavo kontaminacije hmeljišč z bakrom in kontaminacijo sosednih travniških površin, na katerih praviloma nikoli niso uporabili bakrenih sredstev. Z drugimi besedami: želeli smo orientacijsko ugotoviti, koliko ostankov bakra se je nakopičilo v tleh v petdesetih letih, kolikor zatiramo peronosporo. Dobljeni rezultati, ki so razvidni iz tabele 1, omogočajo vpogled v dejansko kontaminacijo zemlje v hmeljiščih in storžkov hmelja v različnih pridelovalnih okoliših hmelja v Sloveniji. Način jemanja Vzorcev ter analitske metode so podrobneje opisane v Zborniku Biotehniške fakultete. —V zemlji v hmeljiščih in na travnikih je vsebnost bakra v Savinjski dolini sorazmerno Visoka, saj znaša v poprečju 30,25 oziroma 14,7 ppm. Seveda velja taka primerjava le za redke analitične ugotovitve v zemlji iz vinogradov, nasadov breskev in drugih nasadov v slovenskem Primoraj u. Če pa primerjamo naše vrednosti za baker v zemlji iz hmeljišč z bavarskimi z območja Hallertau, pa vidimo, da so prav skromne. Tam so ugotovili vrednosti od 80 do 530 ppm. ..Zelo pomembna je naša ugotovitev, da je poprečna vsebnost bakra v zemlji v hmeljiščih iz Savinjske doline za 106 % višja kot v zemlji na sosednih travnikih. To pomeni, da je v poprečju enkrat večjo vsebnost bakra povzročilo škropljenje z bakrenimi pripravki v obdobju 50 let. Dodajanje bakra kot sledovne prvine v rudninskih gnojilih lahko najbrž v tej zvezi zanemarimo. Zunaj savinjskih pridelovalnih okolišev je vsebnost bakra nižja, razlika med vsebnostjo v zemlji v hmeljiščih in na travnikih pa nekoliko višja. “ O kontaminaciji storžkov z bakrom v literaturi ni podatkov, predpisane tolerance so nam znane le iz Avstrije, Po njih in po našem mnenju je kontaminacija storžkov z bakrom precej visoka, zato bi si morali prizadevati, da bi jo zmanjšali z uporabo drugih fungicidov. Za zdravstveno stanje pivcev piva to seveda ne more biti problematično, kajti delež suhih storžkov hmelja v pivu je neznaten, razen tega se baker tudi obarja, podobno kot pri vrenju mošta. Kontaminacija storžkov z ostanki insekticidov je tako skromna, da dejansko ne povzroča nobenega problema in razprava o njej ni potrebna. Iz ugotovljenih rezultatov je razvidno, da se v zemlji zaradi škropljenja z bakrenimi pripravki kopiči baker, da pa je njegova vsebnost v primerjavi z bavarskim hmeljskim okolišem še zelo skromna. Kontaminacija storžkov z ostanki insekticidov je zanemarljivo majhna, z bakrom pa je previsoka, zato bi kazalo zmanjšati uporabo bakrenih pripravkov. Milan Veronek, kmet. inž. (Tabela 1 na naslednji strani) Setev podorin v hmeljišča K setvi podorin v hmeljišča nas vedno bolj silijo slabe fizikalne in biokemijske lastnosti tal, ki nam v naših hmeljiščih ob vedno večjem pomanjkanju hlevskega gnoja odmerjajo preskromen pridelek. Zato moramo najti sredstvo, s katerim bi popravili bilanco humusa v tleh, fizikalne lastnosti tal, predvsem poroznost oziroma zračnost ter omilili posledice vedno bolj intenzivne oskrbe hmeljišč. Kljub širokemu izboru rastlin za podor so hmeljišča s temi rastlinami premalo obsejana. Res je, da posebnosti kulture hmelja in tehnologije ta širok izbor podorin precej zmanjšajo. Učinek podora je v veliki meri odvisen od primernosti rastline za podor in časa sel z ozirom na razvojno fazo hmelja. Mnoge rastline, ki jih sicer s pridom sejemo na prosto, se v senci hmelja preslabo razvijejo ter dajo premalo organske .mase ali pa prepočasi kalijo, da jih prerastejo pleveli in podobno, so pa tudi takšne, ki so hmelju pri črpanju vode in hranil preveč konkurenčne. Izkušnje so nas pripeljale do tega, da za setev podorin med hmelj izbiramo takšne rastline, ki glede oskrbe niso zahtevne, da po setvi hitro vzniknejo in hitro zrastejo, da nadvladajo plevel, ki ga v hmeljiščih običajno ni malo. Nadalje morajo dobro prenašati senco hmelja, ne smejo pospeševati razvoja talnih bolezni in škodljivcev hmelja, imeti (Nadaljevanje na 22.. strani) Na vrhu Hmezada je, zasedala 8. letna skupščina delegatov Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije i Tabela 1 — Vsebnost ostankov bakra v zemlji v hmeljiščih in na sosednih travnikih, ter ostankov bakra, lindana, DDT in organski hfosfornih estrov v storžkih Zemlja Storžki Kraj hmeljišče travnik bakar v ppm Bakar v ppm Lin- dan pp DDT Organ, ■yifosforni DDE1 estri? PPb morajo močno srčno korenino, ki lažje, in globlje prodre v zbite in preveč stisnjene tudi nižje plasti zemlje ter še gost splet drobnih koreninic, ki napravijo tla porozna. Z močno razvito koreninsko mrežo napravi podorina tla v času oskrbe hmelja tudi bolj odporna na tlačenje in obremenitve. Vsekakor pa. seveda želimo, da ustvari podorina v preostanku časa po obiranju čimveč organske mase ter da bi bil podor vsestransko učinkovit. Poleg pravilne izbire rastlin za podor je uspeh tega ukrepa zelo odvisen tudi od časa setve. Osnovno načelo pri izbiri časa setve naj bo prilagojevanje razvoja oziroma podrejeva-nje podorine glavni kulturi, tj. hmelju. V prvi vrsti se skušamo s primernim časom setve izogniti konkurenčnosti (odvzem vode, hranil), podorine hmelju, pridobiti pa še stranske ugodnosti kot so varovanje vlage v tleh, varovanje površine pri namakanju, boljša prevoznost njive pri škropljenju in strojnem obiranju, če so tla razmočena, preprečiti pa erozijo, izpiranje hranil in podobno. Postavljenim zahtevam, ki jih opredeljujemo z ozirom na tehnologijo, specifičnost hmelja ter stranske ugodnosti, se od dosedaj preizkušenih rastlin približamo s setvijo križnic (gorjušica ogrščica, oljna repica, razni hibridi, oljna redkev) v mesecu juliju. Od križnic, ki jih sejemo od sredine julija do začetka avgusta (odvisno od ranosti sorte hmelja) so repica, orgščiča in njuni hibridi, prezimni, če jih v jeseni ne zaorjemo, gorjušica in oljna redkev pa ne. Poleg tega, da nista prezimni, ima posebno gbrjušiea še nekatere druge prednosti. S poletno setvijo rastlin za podor v hmeljišča izkoristimo še preostanek toplega vremena v obdobju po obiranju, ko bi sicer zemlja ostala odprta in prazna, nezavarovana ter izpostavljena tudi za hmelj škodljivi pripeki tekom 'jeseni. Čas setve skušamo naravnati tako, da je podorina v času dozorevanja hmelja še neznatna, v obiranju že prekrije tla in se toliko razraste, da doseže višino ca. 15 em, ko hmelj zapusti njivo, pa takoj začne bujno rast. Poleg časa setve pa seveda vpliva na razvoj in rast podorine tudi vreme po setvi. Zato se lahko dogodi, da dosežemo v različnih letih pri istem času setve prebujno ali pa preslabo razraščeno podorino. Rastline Za podor sejemo v medvrstni prostor. Same vrste v širini 60—80 cm ne ob-sejemo, da omogočimo rosnim koreninam hmelja nemoten razvoj in večjo aktivnost gostega sklopa korenin ob štoru oziroma v grebenu vrste. Setev lahko opravimo strojno ali pa ročno. Sejemo čimbolj plitvo. Če je zemlja grudaste strukture, pade seme pri ročni setvi dovolj globoko, brananje ni potrebno. Ce pa sejemo na delno sesedena tla, pa setev zabranamo, da prej vzkali. Da bi dosegli s podorino večji uspeh, oziroma zadovoljivo količino organske mase, želimo gostejši sklop in s semenom ne varčujemo. Običajno zadošča, da povečamo količino semena na hektar za 50 % normalne količine. Tako sejemo repico, ogrščico in hibride (na primer perko) v količini 20—25 kg/ha gorju-šico, oljno redkev okrog 30—40 kg/ha, če sejemo pozno in na slabša tla količino semena na hektar ustrezno povečamo, lahko tudi za enkrat. Pri gosti setvi podorina hitro prekrije in zavaruje tla oziroma že od tega trenutka dalje tudi nadomešča obdelavo hmeljišč. Podorini moramo tudi dognojevati. če so tla dobro založena s hranili, dodajamo samo dušična gnojila, v količini 40—60 kg/ha dušika, sicer pa uporabljamo NPK gnojila, ki vsebujejo nekoliko več dušika kakor fosfora in kalija. Ker pred setvijo podorine običajno gnojimo hmelju s tretjim obrokom dušika, bomo zaradi enakomernejše razporeditve hranil trosili gnojila za podorine po setvi. Za večji učinek podora pa seveda moramo skrbeti, da zemlja v hmeljiščih, v katera sejemo podorine, ne bo kisla, zato po potrebi že prej apnimo. Pri oskrbi podorine v hmeljišču pa ne smemo spregledati tudi varstva pred insekti (repna osa), ki včasih mlade rastline množično napadejo in posevek v kratkem času zelo prizadenejo. PRILOGA 22 Savinjska dolina Arja vas (Petrovče) 37,3 Orla vas !— kooper. 11,4 Braslovče' 35,0 Braslovče —• kooper. 12,8 Breg (Šempeter) 30,8 Breg (Polzela) — kooper, 35,5 Brode (Latkova vas) 49,5 Brode (Latkova vas) — kooper. 18,0 Dolenja vas (Latkova vas) 30,5 Dolenja vas (Latkova vas) — kooper. 27,6 ‘ Drešinja vas (Petrovče) 30,0 Drešinja vas (Petrovče) — kooper. 60,0 Gomilsko (Latkova vas) 39,0 Gotovlje (Šempeter) - 25,0 Gotovlje (Šempeter) —kooper. 34,0 Kapla (Latkova vas) 14,0 Kapla (Latkova vas) — kooper. 21,2 Kapla vas (Latkova vas) 26,5 Kapla vas (Latkova vas) — kooper, 41,5 Levec (Petrovče) 43,0 Levec (Petrovče) — kooper. 11,5 Ločica (Šempeter) _ ' 42,0 Loke (Petrovče) 16,8 Loke (Petrovče) — kooper. 16,0 Ložnica (Petrovče) 62,0 Ložnica (Petrovče) — kooper. 60,0 Novo Celje (Šempeter) 24,8 Ojstriška vas (Latkova vas) — kooper. 38,2 Podlog (Šempeter) 41,0 Poljče (Polzela) 36,0 Poljče (Polzela) — kooper. 8,2 Polzela — kooper. 31,0 Pondor (Latkova vas) 32,0 Prekopa (Latkova vas) 34,0 Radmirje (Mozirje) 5,6 Rečica (Mozirje) 31,0 Spodnje Grušovlje— kooper. 80,0 Spodnje Roje (Šempeter) 13,2 Spodnje Roje (Šempeter) — 'kooper, 22,8 Šempeter 29,8 Šentrupert (Latkova vas) 22,1 Šentrupert (Latkova vas) §p kooper. 14,5 Trnava 24,4 Vransko 38,0 Vransko — kooper. 3,58 Vrbje (Šempeter) 27,0 Zaleže (Polzela) 1— kooper. 15,5 Zgornje Roje (Šempeter) 13,0 Inštitut za hmeljarstvo Žalec 25,7 Žalec (Šempeter) | 50,6 Žalec (Šempeter) — kooper, 17,7 Drugi hmeljski pridelovalni okoliši Arclin — Celje 16,0 Bistrica ob Sotli, Kozje 7,4 Breg (Sevnica) 19,8 Brežice 19,0 Dornava 4,5 Dravograd 18,5 Kompolje, Sevnica 17,0 Ormož . 11,7 Ptuj, Videm pri Ptuju 10,4 Radlje ob Dravi 16,0 Ruše 60,0 Rogoza, Podova 17,7 Radlje — Vižinga 13,2 Slovenjgradec, Prevalje 20,0 Slovenske Konjice 10,0 Starše, Spodnja Polskava^ 31,0 Strmec, Vojnik 14,0 Šentjur, Mozirje, Vuzenica — kooper. 22,6 Šentjur pri Celju . 62,1 Šmartno ob Paki, Velenje, Šoštanj 54,0 Šmartno ob Palki, Velenje — kooper. 49,9 Srebrniče (Grm pri Novem mestu) 98,3 Vavta Vas (Novo mesto) ^ 41,3 Višnja vas (Vojnik) 134,0 Višnja vas (Vojnik)— kooper. 120,0 Vojnik ; 91,2 Vuzenica 242,9 Zavrč, Sobetinci 154,0 31,5 141,0 4,1 — sled L 11,2 275,1 8,1 — sled — 17,0 ' 200,4 11,3 ■ sled _— — 10,0 149,4 — —. — •II 10,8 ■411,9 5,8 — — — 31,7 202,1 — 19,2 18,7 7,0 210,6 3,8 1 ¡ju sled • ¡¡Is 6,0 I 104,1 5,0 sled — — 18,0 509,2 5,4 : sled‘ I sled ■ — 22,6 340,4 6,0 ,— sled — 18,0 89,1 6,0 35,2 — — 25,0 131,8 5,0 28,4 81,9 36,0 469,8 3,8 6,0 — —.. 24,0 189,3 4,6 sled — 7,2 293,9 15,5 45,9 108,7 • —* 11,0 602,1 7,0 sled — -—i- 18,8 457,5 4,9 sled i sled " 7,2 1.15,4 — 21,5 sled ‘ — 10,5 109,3 2,6 . sled — - — 28,5 175,8 10,0 3,6 5,3 —r- 10,9 110,7 10,2 2,0 6,5 —v 6,5 197,7 5,0 20,0 — 16,0 318,0 6,4 ' -L. ; 52,7 —■ 15,0 332,6 6,0 sled — . —. 9,0. 289,7 J 4,7 21,0 107,6 — 10,0 496,6' 5,6 sled 8,1 92,4 6,5 — — 8,0 456,6 sled — ■ 15,0 ■ — 20,0 95,0 — 31,2 97,6 — 10,2 142,2 3,8'- — — . 7,2 196,3 3,4 — sled - 6,2 217,3 5,4 sled ■ 11,8 362,6 — i Sled 33,9 33,0 459,7 7,1 — ■ - sled 4,5 388,7 8,3 sled — 7.1 713,5 8,3 sled sled — 13,0 - 315,1 7,8: — sled 1 * 8,0 112,8 12,2 ■ —. sigd . . 10,0 185,8 4,1 — — 14,2. 90,3 8,5 — — 7,0 398,8 7,1 sled 4,6 0,5 242,4 5,5 1 sled — ■ —." 14,3 272,8 Sled 6,3 sled . 14,4 96,3 5,8 sled —. —\ 18,4 115,1 6.3 sled —'. . —^ 12,8 35,6 3,9 sled 14,9 . m 10,0 105,1 8,5 sled — —. 1.1,5 179,0 5,0 . — —'. i2;o. 351,5 4,0 — —, . . 44,8 150,0 14,5 14,8 1 7,0 —rt. 13,7 165,2. 4,1 3,3 8,1 — 13,3 461,1 7,4 6,1 2,2 , j—i 4,® 210,0 11,5 —: - - : ' -rtH 16,2 385,0 9,8 11,5 — ■ ■ —y 6,0 121,5 10,9 — ' 4,0: 48,8 6,2 5,3 . — • -—% 6,7 323,0 10,0 sled -rt • ¿sipj 5,4 50,0 13,5 — -T- —v 8,0 168,0 17,1 — • 7,2 311,0 6,3 '3,3 — i ■ 5;0 357,0 73,0 — —1 .3,4 350Q 9,0 2,0 5,5 231,4 14,9' 2,9. — " -r. 6,0 85,0 9,0 sied 7,2 — 9,4' '244,0 n;6 — - 5,9 ' — 8,0 52,5 11,3 4,5 3,2 —| 5,6' 231,0 1,9 4,0 — ? —| 8,2 241,4 5,1 —- — —:■ 4,5 165,4 12,1 5,5 > —: 20,4 11,8 9,4 7,0 5,3 ■ : 9,9 8,8 7,0 — - —■ 18,5 15,6 10,0 6,8 5,9 17,2 2,7 17,4 — — . . —r. 8,5. 5,0 8,3 3,2 . . .— 108,0 62,6 8,3 2,7 — ;'"-irt- 29,0 9,3 9,7 3,7 sled S 22,7 13,0 8,2 3,8 sled ¡pl 14,0 4,1 8,5 8,6 4,6 i 20,0 7,8 10,9 3,1 rt*rt : Pri vzorcu iz Žalca (Šempeter) je ugotovljeno 3,8 ppb op DDT; pri naslednjih vzorcih je ugotovljen aldrin, in sicer Gotovlje (Šempeter) kooper. 7 ppb, Ložnica (Petrovče). 4 ppb, Kapla (Latkova vas) kooper. 4,3 ppb, Vrbje (Šempeter) 3,8 ppb, Ojstriška vas (Latkova vas) kooper, 4,8 ppb, Braslovče kooper. 14,7 ppb.