^'Morski dnevnik *ačel izhajati v Trstu Predh^?3 1945, nje9ov nS^n|k PARTIZANSKI pa 26. novetn-v vasi Zakriž dnevnik bra 1943 na* 1l'erkn'm. ia£ 11 mu^eu ^.klost.1. Od 5. do 17. ^Jtembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» 5; Cu pri Gorenji Trebu-1944*1 !8 septembra . . 1. maja 1945 ’ Wr" *S|ovenjja» pod do 8- nJ- J345 Ra v osvoboje- d2 T,r,S’u- k‘er ie i'513 « tiska 5,evillca- Bil je edini N|Jan' Partizanski DNEV-v iasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tei. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plaćana v gotovin. Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 28 (12.060) Trst, sobota, 2. februarja 1985 Prvi dan uradnega obiska Craxija in Andreottija v Beogradu Odnosi med Italijo in Jugoslavijo so zgled prizadevanj za prijateljstvo in mir na svetu Poudarjena povezovalna vloga narodnostnih manjšin za sodelovanje med državama ZDRAVICI CRAXIJA IN PLANINČEVE BOGO SAMSA — Obisk predsednika AiKjjp-V.r^ija in zunanjega ministra z naj • a v Beogradu se je pričel s sirnhŠ°. državniško pozornostjo in Hiši Ručnim polaganjem vencev v ka gr ,ek)a na grob Tita in na Avali t°vrji ^ ne?nanega vojaka v prvi sve-PričeijV0JIa- Takoj zatem ca so se najprej razgovori v dvoje, na- to pa plenarno zasedanje, ki sta se ga udeležili obe delegaciji. Po sporočilih ‘glasnika italijanske delegacije so bila v ospredju vprašanja miru, odnosi Vzhod - Zahod in konkretno dvostransko sodelovanje. Predsednik Bettino Craxi in predsednica Milka Planinc sta tako obrav-navala položaj na Sredozemlju in napore, da pride do mirne rešitve sporov in spopadov. Pozdravila sta pričetek razgovorov med obema vele- silama, toda istočasno poudarila, da imajo tudi majhne države kaj reči in da so odprta vrata za sodelovanje. Za to pa je razumljiva akcija Beograda, ki vodi takšno politiko na širšem področju neuvrščenosti. Glede ekonomsko - političnih vprašanj je bil govor o ustanavljanju specialnih podjetij s skupnim kapitalom za prodor na tretja tržišča SEV in v neuvrščene države, kot tudi za plasma artiklov na tržišča EGS, kar vse je zanimiva novost. Italija je izjavila, da bo podprla jugoslovansko zahtevo, da podvoji kredite, ki jih prejema v okviru Evropske skupnosti in ki naj po jugoslovanskih željah dosežejo vsoto 480 milijonov ECU (o-krog 6 tisoč milijard lir). Na tem prvem delu dvostranskih razgovorov ni bila omenjena slovenska manjšina in je glasnik Girelli dejal, da so morda govorili na ple- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi stavke tiskarskih delavcev-jutri naš dnevnik ne bo izšel. Prihodnja številka izide v torek, 5. t.m. BEOGRAD — Predsednik Craxi je v svoji zdravici najprej poudaril dolgotrajno željo po tem srečanju, ki naj simbolizira vsestranske dobrososedske odnose in skupno željo utrditi številne in različne vezi v obojestranskem interesu, predvsem pa kot prispevek h krepitvi miru, stabilnosti, pravičnemu in narodno mešanemu razvoju držav in narodnosti. Odnosi med obema državama so vzgled, ker smo premagali dramatično razdelitev vojne, je dejal Craxi in ker smo u-stvarili ozračje prijateljstva in zaupanja in z razumevanjem rešili medsebojne probleme. Moj obisk se vključuje v pomemben mednarodni trenutek, ko sta se obe supersili sklenili usesti za pogajalno mizo. Mi vemo, kakšno je bilo naše skupno delo, da se odpre razgovor med Vzhodom in Zahodom. To smo delali iz različnih izhodišč. Italija kot članica obrambnega zavezništva bo odločena, da se še nadalje čuje njena beseda, Jugoslavija kot članica gibanja neuvrščenih, ki je doprinesla in sedaj prispeva za ohranitev načel resnične avtonomije in ekvidi-stance. Obojni smo delali, da se obnovi ozračje zaupanja in sporazumevanja. Mi nismo velesile, niti ne nameravamo postati, ljubimo pa mir in glede miru želimo reči svojo besedo. Craxi se je nato dotaknil dvostranskih vprašanj in izrazil željo, da se ne bo izvrševala samo črka, temveč tudi duh osimskih sporazumov, ki že 10 let uspešno prispevajo k u-trjevanju odnosov. Predsednica Milka Planinc pa je najprej orisala odlične dvostranske odnose in v tem kontekstu odločno poudarila odprta vprašanja slovenske narodnostne manjšine. Ta del njenega govora citiramo dobesedno: -»Naša država, kot mnogonacionalna družba, pripisuje izjemen pomen enako- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Dekret o TV v nevarnosti v, J1 ~7 Odsotnost predsednika v j6’ k* Je na uradnem obisku »ugostovjji, in bližina torko-nilf:c srečanja na vrhu med taj-je jletih strank vladne koaliei-riii ut'šali polemike in umi-kam“aPe!°sti med vladnimi stran-g|asj’ n'sta pa odpravili neso-tečpJa ,g e<*e mnogih vprašanj pe-vati aktualn°sti. Tako je pojmo-slt|ep Pon°vno odložitev vladnih Vaj,?v izgonov in stano- kritL 6 Mitike, ki so jo včeraj val(,.,, 3,1 tako združenja Stanoniki i kot lastniki in gradbe-Večinek°t lad' zadnji spodrsljaj t°0i v zvezi s spornim dekre-Vč zasebnih televizijah. V^’ da bodo zamudili u- Po dobrem mesecu odkar se ni več pojavil v javnosti Protislovne vesti o Cernenkovem zdravju Vseeno pa je dal intervju ameriški TV MOSKVA, WASHINGTON - Ob skrajno protislovnih vesteh o zdravstvenem stanju' Konstantina Černeh-ka je sovjetski partijski in državni voditelj v daljšem pismenem intervjuju ameriški televizijski družbi »CNN« spregovoril o bližnjih sovjetsko - a-me riški h razorožitvenih pogajanjih. Za dobršen del zahodnega tiska pa je intervju le navadno slepilo. Fran-coski tednik »Le Novuel Observateur« piše, da Čemenko zaradi kapi že en teden ne govori, vsi napori zdravnikov pa naj bi bili zaman, saj so baje možganske okvare nepopravljive. To naj bi »zarpno« izvedel ameriški veleposlanik v Moskvi Arthur Hartman. V Moskvi seveda nihče ne potrjuje takih vesti. Še več, glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je včeraj izrecno poudaril, da je Čemenko zaradi »enomesečnih zimskih počitnic« odsoten iz Moskve. To je seveda v popolnem nasprotju z izjavo ugledne- ga direktorja sovjetskega urada za ZDA in Kanado Georgija Arbatova, ki je v Atenah navedel, kako je Čer-nenko čil in zdrav za svojo mizo in opravlja državniške posle. Vse to meče sumljivo luč na realno zdravstveno stanje sovjetskega voditelja, saj v marsičem spominja na podobne demantije pred smrtijo Brežnjeva, Andropova in Ustinova. Sum je včeraj še povečala vest, da so odložili današnjo partijo Karpov - Kasparov, naslednja pa ne bo v Domu sindikatov, kjer so bile vse dosedanje. V Domu sindikatov so že tradicionalno mrtvaški odri sovjetskih voditeljev. Washington o vsem tem uradno molči. Včeraj so le odgovorih za Čer- nenkov intervju omrežju »CNN«. V njem je sovjetski voditelj dejal, da posvečajo v Kremlju bližnjim pogajanjem med supersilama vso pozornost in da so svojim pogajalcem dali jasna navodila, kako naj nastopajo v Ženevi, da bi bila pogajanja čim lažja in čim bolj uspešna. S taMmi izjavami so seveda v Washingtonu kar zadovoljni, na vse kriplje pa se trudijo, da bi ovrgli in izpodbili Čemen-kove trditve o ameriškem vesoljskem »obrambnem ščitu«, černenko je namreč ostro zanikal trditev Reaganove administracije, da bi bila nova strateška protiraketna obramba, ki bi bila postavljena delno tudi v vesolju, zgolj obrambne narave. Noben tak sistem ne more biti po njegovih besedah obramben, temveč je »preračunan na nekaznovan jedrski udar in na odločilno vojaško premoč, z vsemi posledicami za mir in mednarodno varnost«. Odobrena varianta v Nabrežini NABREŽINA — Devinsko - nabrežinski občinski svet je sinoči odobril varianto občinskega regulacijskega načrta in predloge za turistični razvoj Se-sljanskega zaliva in obalnega pasu. Dokumente je poleg večinske koalicije (KPI, SSk in PSI) nekoliko nepričakovano podprl tudi del opozicije, potem ko je občinski odbor sprejel nekatera dopolnila svetovalske skupine KD, ne da bi s tem spremenil naravo in cilje novega načrta. Odobritev variante predstavlja uspeh za večinsko koalicijo, ki je tako uresničila temeljno obvezo svojega političnega programa iz leta 1981. Gre za zelo pomemben dosežek, ki postavlja v senco tudi nekatere polemike med zavezniki, do katerih je prišlo na četrtkovi seji. - Po včerajšnjem drugem srečanju na Opčinah ZAVZETOST ZA USTANOVITEV ZDRUŽENJA Talijanskih in slovenskih kulturnikov DUŠAN KALC i ( ]e čas (lahko bi rekli skrajni čas), da se k 'taliia„ nefca nova jaza v odnosih med slovensko kr- čfiio ’ iš ■ V^^dnostno skupnostjo, da se tako eni \ Etično ozremo na preteklost in se prav tako '„Paj 2 ” ™vrno soočimo s sedanjostjo, da bi lahko Sabn h e k°Cišo prihodnost. Prvi pogoj je, da se ri-hosti t °.ie spoznamo in da v mejah objektivne raz-rP^vani '’zven vsakršnih ideoloških in strankarskih 1° boUip VzP°stavimo takšno sodelovanje, ki bo ustva-X,lctalistìr Vzdušje v Trstu ter ga dvignilo iz ozkih pro-,, Nj je j111}, shem in kulturne otopelosti. dide9a >.r ,tvu poslanica, ki je izšla z včerajšnjega V at>cei; j ecania slovenskih in italijanskih kulturnih in,^Plenih ustvarjalcev v Otroškem naselju na Opčinah. elefc(yr,/„ -/re^. Pobudnikov teh slovensko - italijanskih ld stikov ■— to je Aljreda Vemiera, Pavle- ta Merkuja in Stelia Spadara — je bilo, da bi po nadvse vzpodbudnem izidu prvega, decembrskega srečanja in po številnih navdušenih pristopih drugih slovenskih in italijanskih kulturnikov k tej pobudi, včerajšnje srečanje formaliziralo ustanovitev združenja. V ta namen so pripravili osnutek statuta in okvirni program dejavnosti, okrog katerih se je razvila zelo poglobljena razprava s številnimi posegi, ki je proizvedla nove predloge in sugestije ter potrdila osnovno misel, da je treba podreti ovire, ki preprečujejo plodnejše stike med tu živečima skupnostima. Vse, kar je izšlo iz včerajšnjega srečanja, ki se ga je udeležilo okrog 50 ljudi, bo sedaj predmet dodatne proučitve, nakar bo pobuda stopila v operativno fazo, začenši s formalno ustanovitvijo združenja. Prisrčno vzdušje in skrajna zavzetost, ki smo jima bili priča na prvih dveh srečanjih, je nedvòmno perspektivno jamstvo, da se bo v narodnostnih odnosih na Tržaškem ter po vsej deželi nekaj le premaknilo na boljše. PREMOSTILI AFERO REDER F rischenschlager ostane v vladi DUNAJ — Avstrijski parlament je včeraj z 98 glasovi proti 80 zavrnil nezaupnico ljudske stranke zaradi a-fere Reder - Frischenschlager. SS-Sturmbannfuhrer Walter Reder ni torej pokopal avstrijske vlade. Kancler in predsednik SPo Fred Sinowatz pa je moral zagroziti z odstopom, da je postrojil socialistične vrste, ki so bile ogorčene nad sprejemom., ki ga je v »domovini« doživel vojni zločinec Reder. Frisrhensrhlager je priznal svojo »težko pohtično napako« in to je bilo kanclerju dovolj. Resnici na ljubo pa so svobodnjaki zagrozili z razbitjem »male koalicije«, če se ne bi zavzel za njihovega obrambnega ministra. Vlada se je torej rešila, u-gled Avstrije v svetu pa se ni izboljšal. Demantiji in posipanje s pepelom v omikanih deželah kaj malo zaležejo. SP v Valtellini: Zurbriggen izreden Jadranovci jutri v Fidenzi Ženska namiznoteniška A liga 17’ O* •!••• Kras na oicuiji v okrnjeni postavi NA 10. STRANI • Odnosi NADALJEVANJE S 1. STRANI narnem zasedanju, prav gotovo pa je to bil predmet razgovorov obeh zunanjih ministrov. Vprašanje manjšin, njene vloge in zaščite je učinkovito in prizadeto poudarila v zdravici predsednica Planinc, o čemer poročamo na drugem mestu. Za obisk italijanske delegacije obstaja v Beogradu veliko zanimanje in poudarjajo dva aspekta: mednarodno - politični, tudi zaradi vloge Italije kot predsednice EGS in vloge Jugoslavije kot leaderja neuvrščenih. Poudarjajo pa tudi ugodne odnose in sodelovanje na dvostranski ravni. Prvi dan obiska se je končal z obiskom karakterističnega lokala »Pri treh šeširih« v znani Skadarliji, kjer je bil med svojim obiskom gost tudi predsednik Pertini. Danes bodo trije zanimivi razgovori s predstavniki Zveze komunistov, Socialistične zveze in predsedstva republike. BOGO SAMSA • Zdravici NADALJEVANJE S 1. STRANI pravnosti narodov in narodnosti, kar je eno izmed temeljnih načel, na katerih sloni federativna Jugoslavija. Znano je tudi, da Jugoslavija izhaja iz teh demokratičnih načel in iz trajne usmeritve k razvoju dobrih sosedskih odnosov. Zato je globoko prepričana, da deli jugoslovanskih narodov, ki živijo v sosednjih državah in nemoteno uresničujejo svoje nacionalno bistvo, postajajo čedalje bolj dejavnik povezovanja, krepitve vzajemnega zaupanja in stvarni pobudnik dobrega sosedstva in medsebojnega razumevanja. Zato sodimo, da sta narodni manjšini v naših državah (slovenska v Italiji in italijanska narodnost v Jugoslaviji), živa zveza, kateri moramo v naših odnosih posvečati veliko pozornosti, stalno ustvarjati pogoje za njih polno enakopravnost, da se očuva njihova narodnostna istovetnost in ustvari celovita zaščita. Njihov nadaljnji nemoteni razvoj je jamstvo še čvrstejših mostov prijateljstva in sodelovanja med nami.« Tudi predsednica Milka Planinc je posvetila vprašanju miru in mednarodnega sodelovanja osrednji del svoje zdravice. Svet preživlja resno gospodarsko, krizo, ki je še zlasti prizadela države v razvoju, ki žive pod težo ogromnih dolgov. Dolgov se ne bo mogoče znebiti, če se tem državam ne omogoči gospodarski razvoj. To je prvenstveno vprašanje sveta in ne zanima samo bančne zavode. V tem kontekstu je predsednica jugoslovanske vlade podčrtala vlogo Italije, in to še zlasti v tem trenutku, ko predseduje Evropski gospodarski skupnosti. Izrekla se je za razorožitev in podčrtala perspektive, ki jih nudijo pogajanja o razorožitvi. Pojasnila o naložbah v SFRJ BEOGRAD — ZIS je pripravil odgovor na vprašanje delegata v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ Francija Gerbca, ki ga je zanimalo, kaj je bilo storjenega na področju obveščanja tuje javnosti o spremembah v zakonu o vlaganju tujih oseb in ali so že izdelani konkretni projekti, ki bi jih ponudili tistim, ki se zanimajo za vlaganje v jugoslovansko gospodarstvo. Odgovor pravi, da so spremembe in dopolnitve zakona že prevedli v angleški jezik, in da bo v kratkem pripravljen prevod celotnega besedila v angleščino in francoščino. Zatem ga bodo v obliki publikacije in komentarja razposlali po svetu. Sodni senat bo po vsej verjetnosti izrekel razsodbo v ponedeljek S sklepno besedo treh obtožencev včeraj končana obravnava na beograjskem procesu BEOGRAD — Na okrožnem sodišču v Beogradu se je končala glavna o-bravnava na sojenju Miodragu Miliču, Dragomiru Olujiču in Milanu Nikoliču, ki so obtoženi kaznivega dejanja sovražne propagande. Obtoženi so imeli včeraj sklepno besedo, v kateri so zanikali krivdo za dejanje, za katero so obtoženi. Prvoobtoženi Miodrag Milič je sklepno besedo razumel predvsem kot priložnost, da se »znese« nad legitimnimi institucijami in organi v družbi. Milič je v glavnem ponavljal trditve, ki jih je že večkrat izrekel med procesom. Meni, da je sojenje njemu »sojenje mišljenj« in v vsem vidi »represijo«. Razglaša se za »evrokomu-nista in kritičnega intelektualca«, včeraj pa se je razglasil še za »borca proti razbijanju Jugoslavije«. Svojo »kritičnost« je Milič poenačil s kritičnimi izjavami mnogih znanstvenih ali pohtičnih avtoritet, ki jih je veliko citiral pogosto tudi izven okvirov, časa in kraja, kjer je bilo to izrečeno. Mimogrede je govoril še o Dobriči čosiču in Milovanu Džilasu. Miličeva obsedenost z »demistifikacijo zgodovine«, ki se je na začetku komu morda zdela zabavna, je bila na koncu tega procesa kar žalostna. Dragomir Olujič je govoril kratko in izjavil, da ne namerava braniti svojih besedil in da se odreka sklepni besedi. V kratkem nastopu pa mu je kljub temu uspelo postopek in sojenje šesterici primerjati s sojenji v carski Rusiji in ga razglasiti za »končni obračun 1968«. Tretji obtoženi Nikolič je v sklepni besedi najprej, kot je rekel, poskušal s sociološkimi pristopom osvetliti ozadje tega procesa, ki je tudi po njegovem mnenju sojenje mišljenju. Njegova analiza pa se je končala z ugotovitvami, Id ne presegajo okvirov že dobro znanih špekulacij o »političnem razmerju moči« v zvezi s tem sojenjem. Nikolič je največ govoril o svojih političnih prepričanjih in polemiziral z ocenami iz obtožnice, da je tako kot drugi obtoženi deloval ^ »protirevolucionarnih stališčih«, tem delu sklepnega govora, ki je ^ korektnosti izstopal od Miličevega Olujičevega, je Nikolič svoj položaj značil kot »socialistični in dernofJ tični« in poudaril, da je neločljiv od demokracije«, katere P, dobitve prevzema iz meščanske o o1 Senat sodnika Zorana Stojkovič bo sodbo izrekel v ponedeljek, (ča) Zaključen Genscherjev obisk v Beogradu BEOGRAD — Zunanji minister Zvezne republike Nemčije Hans Dietrich Genscher je včeraj končal obisk v Jugoslaviji in popoldne odpotoval iz Beograda. Na tiskovni konferenci pred odhodom je ocenil, da se odnosi med Jugoslavijo in ZRN ugodno razvijajo. Izjavil je tudi, da je imel koristne pogovore z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji in izrekel prepričanje, da bo njegov obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju obojestranskega sodelovanja. Rekel je še, da njegova država razume prizadevanja Jugoslavije za reprogramiranje dolgov. V Beogradu so objavili tudi sporočilo o Gensche^ _ vem obisku v Jugoslaviji. V njem je rečeno, da s predsednikom predsedstva SFRJ Veselinom Djuran^ čem. predsednico ZIS Milko Planinc in zveznim tarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem lZ^.a njali mnenja o vseh vidikih dvostranskega sodelova11 in aktualnih mednarodnih problemih. je Obe strani sta ocenili, da se dvostransko sodelov3 ^ ugodno razvija, ter ponovili zanimanje obeh strani ^ nadaljevanje in krepitev sodelovanja na vseh pod1'13; (da) Ob izrednih varnostnih ukrepih Papež prispel včeraj še v razburkani Peru LIMA — Papež Janttz Pavel II. je včeraj pripotoval v Peru, tretjo od štirih držav, ki jih namerava obiskati na svojem potovanju po Južni A-meriki. V državi, ki se otepa s težkimi družbenopolitičnimi problemi in kjer gverilsko razpoložena opozicija maoističnoga gibanja »Sendero luminoso« krati spanec vlade predsednika Belaundeja Terryja, so papeža pričakali prisrčno kot povsod. Še pred tem je papež obiskal ekvadorsko obmorsko mesto Guayaquil, kjer je o-biskal dve Marijini svetišči in spregovoril zbrani duhovščini. V Limi čaka papeža najtežja preizkušnja: tu se prepletata gospodarska kriza in revščina, tu je pred 14 leti zaživela tkim. teologija osvobajanja, obupni poizkusi krajevnih verskih o- bjasti, da bi miroljubno evangeljsko oznanilo prilagodile neznosnim družbenim razmeram. Papež bo jutri o-biskal tudi mestece Ayaciicho v o-srčju Andov, kjer so študentje pred 15 leti ustanovili svojo revolucionarno organizacijo Sendero luminoso. Perujske oblasti so se skrbno pripravile na obisk uglednega gosta. Petdeset tisoč policijskih agontov in vojakov je zastražilo mestne ulice v Limi, na sedežu apostolske nunciatu-re, kjer bodo sprejeli papeža, pa so namestili celo agregat v primeru, da bi pripadniki Sendero luminoso z diverzantsko akcijo sabotirali električno napeljavo. Obenem je policija priprla kakih 6000 oseb, oblasti pa so dale zapreti vse javne hiše in prepovedale prodajo alkoholnih pijač. Včeraj pred filipinskim sodiščem Začel se je proces zaradi umora Aquina MANILA — Vsi obtoženci na procesu zaradi umora voditelja filipinske opozicije Benigna Aquina so včeraj pred sodniki poudarjali svojo nedolžnost. Med njimi tudi načelnik generalštaba filipinske vojske in najtesnejši sodelavec predsednika Marcosa general Fabian Ver. Včerajšnji začetek procesa zaključuje poldrugo leto preiskav posebne preiskovalne komisije, ki jo je pod pritiskom javnega mnenja ustanovil predsednik Marcos. Tako komisija kot sodstvo so zbrali dovolj dokazov za obtožnico proti Veru, dvem generalom, dvem polkovnikom, dvajsetim vojakom in proti Emiliu Gosuicu, znanemu manilskemu poslovnežu. Gosui-co in generala Ver in Olivas so proti plačilu kavcije na začasni prostosti, kar je seveda izvalo ostre proteste vse filipinske opozicije. Trojico navsezadnje obtožujejo, da je le nudila kritje načrtovalcem in storilcem umora. Svojci Benigna Aquina so včeraj tudi protestirah, kier obtožem ci niso v ječi, temveč pod varstvom oboroženih sil. fiera di poidenone SALON OPREME ZA SKUPNOSTI HOTELE - TRGOVINE RESTAVRACIJE BARE PREHRANA GOSTINSKE USLUGE 10. - 17. FEBRUAR URNIK: ob delavnikih 14.00 - 20.00 ob praznikih 9.30 - 20.00 0^% I ! v.v.v.v.v.v.v.v.v.v !v Zabeležite si naslednje cene... in ugotovili boste, da se vam ne izplača iskati. Nuovi Magazzini Gerbini. Nekaj primerov: tis0Č BARVNI TELEVIZOR Uflll GRUND1G 22 PALCEV ■ Rllfl dalilnsko voden 2 decoderjem in televideom l 0dQ "»EOREG,STRATO* 1 .ilTti HITACHI - VT-34 VHS DALJINSKO VODEN ■7 A n tisoč / 1'ltJ BARVNI TELEVIZOR 1 VVfl PHILIPS 22 PALCEV w w DALJINSKO VODEN onotisoč M HI-FI APARAT AKAI 1 1 ■ I ■ I PRO 304 2 x 30 WATT Z ZVOČNIKOMA jra tisoč /| ‘'"llJ BARVNI TELEVIZOR GRUNDIG ^ v 15 PALCEV onntisoa /1111 HLADILNIK IGNIS ^ ■ I ■ 1 230 LITROV “ w w Z ZMRZOVALNIKOM v: I S: Si vi ! & sedaj tudi AVTORADIO, AVTORADIO, AVTORADIO... Trst - Ul. Rossetti 6, Ul. Giotto 8 - Tel. 795309 - 795313 Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici TRST, GORICA — S tem tednom stopa ves slovenski kulturni Pfostor v obdobje Prešernovih proslav. Prešernove proslave niso le sPomin na velikega pesnika, ampak hočejo biti tudi strnjen pogled v sodobno kulturno dogajanje in ustvarjanje. »Osmi februar, dan smrti ^r- Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, se proglaša Za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam ?yojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje. Hue 1. februarja 1945. Za Predsedstvo SNOS predsednik Josip Vidmar, sekretar Boris Kidrič.« Od izida tega proglasa pa do danes je torej 8. februar nacionalni Praznik slovenske kulture. Izročilo izpred štiridesetih let izpolnjujemo 'n nadaljujemo tudi danes in seveda tudi v našem prostoru; kjer bo ZSKD priredila v soboto v Trstu in v nedeljo v Gorici Dan slovenske kulture. Letošnji pomen praznika gre še glasneje podčrtati, saj bo Prvič, ko bo ista prireditev v Trstu in Gorici, s čimer se potrjuje u^di sodelovanja in enotnih ciljev na celotnem narodnostnem ozemlju, kjer prebivajo Slovenci v Italiji. Poleg tega se letošnji praznik uokrir-la v širši kontekst evropskega leta glasbe, v proslavljanje katerega se je polnokrvno vključila tudi Slovenija. Iz vsega povedanega je razumljivo, da bo tudi spored obeh proslav uglašen na glasbeno struno in s posebnim zadovoljstvom gre opo-z°riti na nastop Komornega orkestra RTV Ljubljana, ki ga bo za dirigentskim pultom vodil mlad Tržačan Stojan Kuret. Pa tudi celoten spored, ki ga bo orkester dal v »posluh«, bo črpal pretežno iz slovenske glasbene zakladnice. Omeniti moramo namreč, da bodo ljubljanski g°stje izvajali skladbe Ivančiča, Vivaldija, Škerjanca, Ubalda Vrabca, Gabrijelčiča in Pavleta Merkuja, kot solisti pa bodo nastopili Iztok Kodrič in Peter Filipčič iz Trsta, Ingrid Silič iz Nove Gorice in mezzosopranistka Eva Novšak - Houška. Na proslavi v Trstu, ki bo 9. t. m., ob 20. uri, v tržaškem Kul-1 Ornem domu, bo slavnostni govornik Miran Košuta, na goriški prire-"Kvi, ki bo 10. t. m., ob 16.30 v tamkajšnjem Kulturnem domu, pa "° spregovoril Ciril Zlobec. Včeraj na prvi letošnji seji - Poročilo Biasuttija Delovanje skupnosti Alpe-Jadran v ospredju zasedanja deželnega sveta TRST — Včeraj se je prvič po božičnem in novoletnem premoru sestal deželni svet, ki je imel poleg svetovalskih vprašanj in interpelacij na dnevnem redu poročilo predsednika deželnega odbora Biasuttija o delu skupnosti Alpe-Jadran v dveletju, ko ji je predsedovala dežela Furlani ja-Julijska krajina, in dva zakonska predloga deželnega odbora s področja kmetijstva. V začetku zasedanja se je predsednik deželnega sveta Manzon spomnil predbožičnega krvavega atentata na brzcu Neapelj-Milan, nato pa so sledila vprašanja in interpelacije svetovalcev Angelija, Braide, Cavalla, Štoke, Iskre in Tonela, na katera je odgovoril odbornik za 'šolstvo in kulturo Barn'-—i. Predsednik Biasutti je svoje poročilo o delovni skupnosti Alpe-Jadran začel s pojasnilom, kaj pravzaprav ta mednarodna ustanova, ki je bila ustanovljena novembra leta 1979 na osnovi poprej razvitega sodelovanja v trikotniku med Alpami in Jadranskim morjem, pomeni. Danes delovno skupnost sestavlja 10 zemljepisnih enot (dežele, republike, lànder) iz štirih držav v različnimi družbenopolitičnimi sistemi, katerih prebivalstvo govori štiri različne jezike. Druži jih skupni cilj uveljavljanja miru — je dejal Biasutti — in to s pomočjo poglabljanja medsebojnega poznavanja, z izmenjavo izkušenj, z razvojem organskega sodelovanja na različnih področjih skupnega interesa in z iskanjem združevalnih elementov mimo zgodovinsko-političnih razlik. Biasutti je nato navedel vse pobude in opravljene naloge, ki so v okviru skupnosti Alpe-Jadran stekle v teku dveh let predsedovanja naše dežele in ki so bile v skladu s temeljnimi načeli, na katera se skupnost sklicuje. Trenutno poteka delo skupnosti v štirih temeljnih delovnih skupinah, o katerih je Biasutti podrobneje govoril in posebej osvetlil vlogo Furlanije-Julijske krajine v njih. To je bila vedno aktivna in konstruktivna vloga, za katero je dežela prejela tudi široka odobravanja vseh članic delovne skupnosti, je zaključil predsednik deželnega odbora. Takoj po zaključku Biasuttijevega poročila je svetovalec Liste za Trst Giuricdn predlagal, naj bi temu poročilu posvetili posebno sejo deželnega sveta, na kateri bi se lahko vse svetovalske skupine izrazile o delu in perspektivah skupnosti Alpe-Jadran. Predlog je pred-sedstvó deželnega sveta v celoti sprejelo. Srečanje Biasutti - ENEL TRST — Vprašanje odnosov med deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in javno ustanovo za električno energijo, tudi v zvezi z znanimi problemi, ki jih odpirajo predvidena gradnja centrale na premog v deželi in drugi načrti o velikih infrastrukturah, je bilo v središču razgovora med predsednikom deželne vlade Bia-suttijem in okrajnim direktorjem družbe ENEL ing. Boratom. Slednji je predsedniku dežele predočil nujnost, da bi deželna uprava čim prej odgovorila na vrsto vprašanj, tudi upoštevajoč važnost, ki jo ima izgradnja električne centrale tako za energetske potrebe Furlanije-Julijske krajine, kot za celotno državo. S tem v zvezi je predsednik Biasutti potrdil usmeritev, ki jo je dežela že pred časom nakazala glede tega vprašanja. neisja5“aria 50 oue i je j 1 Kljub temu, da ni 9ecembrski in januarski tržni tokovi niso takš-Tq .°^ si jih je zamislila gospodarska politika. iZe te .Predvidevala, da se bo ponudba povsem ^"pčila s povpraševanjem oziroma, da bo ponud protCel° močnejša od povpraševanja. To se je SfaJ koncu leta res dogajalo, saj so novembra 5 J^iki ugotovili, da je osebna potrošnja že za ‘Wh Jnan^a’ kot je bila ponudba. Toda de-jp ora in januarja se je povpraševanje po blagu p- sPet močno dvignilo. Zanimivo je, da je P tem času tudi draginja močno pritisnila. dra-^} ^ trgu so se decembra npr. povprečno po-za 5 odst., podatkov za januar pa še ni,. bile podražitve: gotovo celo moč-. vcnbiL, da so se izdelki podražili, pa Van*3 *e Podražitve sprejel. Ali so se predvide-terr{a’ bo trg sam začel uravnavati cene in s ju ^virati inflacijo, ker se je pač kupna moč s .Jovanov bistveno zmanjšala, izjalovila? Se je tike ^ Jzjalovila tudi podmera gospodarske poli-vide ™ Prav zaradi manjše kupne moči pred-rasti>a^’ d*1 cene ne bodo več tako strahovito ® tn jih je zato sprostila, prepustila trgu? pTa redvidevanja vladnih ekonomistov se pravza-lefa izjalovila. Ker je lani več kot tričetrt če;a kupna moč prebivalstva padala, se je za-rast Z7nonjševati tudi prodaja. To je vplivalo na zasl cen in najbrž je prav temu dejstvu pripisati So v3°’.da. je bila lani inflacija manjša, kot pa na?n 2?čeffcu leta predvidevali. V začetku leta so skočilec ekonomisti napovedali, da bo inflacija pre-dn j a Ji3 odst., statistični podatki pa govorijo, Toref inflacija v Jugoslaviji 52,4-odst. ie z^J^unjša, kot so napovedovali. Toda decembra to u,, .. inflacija naraščati, januarja pa se je nie^^čanje nadaljevalo. Zakaj takšna spre- Gtp ^bivnJ *>ravzaPrav za nenaden obrat. Kupna moč rfrjčn,,e'u se je v teh dveh mesecih na hitro Ì^Qni dvignila. To je sprožilo večje povpra-•ikifr /f- (Kar je navsezadnje opaziti tudi v trža-nečj Ožinah, saj je kupcev iz Jugoslavije nekaj banjn ki v podjetjih spremljajo tržna gi- hitr0 ’ So povečano povpraševanje neverjetno ktfeifc2azna^ in neverjetno hitro ukrepali: svoje tisti, t s° hitro podražili. Ne sicer vsi, pač pa S° se izdelki gredo dobro v denar. Drugi Mihovih °čdi za povsem obraten korak. Zaloge v cprie n skladiščih so jih prisilile, da so morali Uh tak' znižati- Zofodi velikanskih stroškov, ki hnanci*1?- zdloge povzročajo, zalog ne morejo več Zutq,,. ra": Ker so morali v nekaterih tovarnah darle rn^^1 za^°9 ce^° zaustaviti stroje, so ven-Nih Tifali ukrepati: s prodajo po znižanih cele Zat Qkd} tovarn je v Jugoslaviji silno malo in ’tezriQte^lihov delež v zaviranju inflacije skorajda Gospodarsko pismo iz Slovenije Kratkotrajna nakupovalna vročica Zakaj na trgu tak nenaden zasuk? Kupna moč Jugoslovanov se je naenkrat povečala predvsem zaradi dveh razlogov. Januarja so začele banke izplačevati obresti (zaradi premajhnih računalniških zmogljivosti skoraj vse z zamudo). Ker so se med letom obrestne mere hitro spreminjale (povečale), je postalo varčevanje kar naenkrat zelo vabljivo. Zlasti vabljive so vezane hranilne vloge, kjer so obresti zelo ugodne — v nekaterih primerih celo 50-odst. obrestna mera. Varčevalci so svoj denar zaradi tega vezali. S tem so na nek način umetno znižali svojo kupno moč (denarja, ki je vezan, ni mogoče uporabiti za nakupe), kar je povzročilo manjše tržno povpraševanje. Zato oktobrska ugotovitev statistike: ponudba je že za nekaj odst. močnejša od povpraševanja. Januarja so se te vezane varčevalne vloge sprostile ali bolje rečeno: sprostil se je denar, ki so ga prinesle obresti. Tega denarja pa ni malo. Banke so sporočile, da so izplačale za obresti približno toliko, kot predstavlja enomesečni zaslužek vseh zaposlenih Jugoslovanov. Ko ves ta denar pritisne na trg, morajo biti posledice občutne. Kot smo ugotovili — povpraševanje je na trgu spet večje od ponudbe. Drugi pritisk so povzročili zaslužki. Novembra in decembra so si v glavnem v vseh podjetjih močno izboljšali plače. Na izboljšanje plač je delovalo več okoliščin. Najbolj logično (in tudi ekonomsko utemeljeno) je plače povečala večja proizvodnja. Lani je jugoslovansko gospodarstvo naredilo za 5,5 odst. več kot leto poprej. To je celo za 2,5 odst. več, kot je bilo predvideno z jugoslovanskim gospodarskim načrtom za prejšnje leto. Več izdelkov pa pomeni tudi več zaslužka in del tega zaslužka (najbrž celo pretežni del) je bil uporabljen za dvig plač. Sporočajo namreč, da ni tako malo podjetij, ki so decembra izplačala za 40 odst. večje plače kot mesec poprej. Takšnim odločitvam za boljše plače pa je šlo na roko še nekaj drugih okoliščin. Prav v ti- stem času (čas, ko so sprejemali družbene in gospodarske načrte za letošnje leto) so se tako v sindikatih kot v partiji kar vrstile razprave, s katerimi so dokazovali, da ne moremo več dopustiti, da bi delavčev standard padel. Igrali so na tisto struno, ki naj bi jo bilo slišati šele letos: v letu 1985 je treba doseči, da bodo delavci dobivali bistveno boljše plače, če bodo več naredili; kdor bo gospodarnejši, temu naj se ta gospodarnost pozna tudi pri plačah. Toda ta struna je zazvenela že proti koncu minulega leta. Podjetja so naredila več, zato so izplačala tudi večje plače. Plače pa so si izboljšali tudi tam, kjer za to niso imeli podlage v večji proizvodnji. Ti so ravnali po stari, preizkušeni navadi, ki jo gospodarska politika še ne zna kaznovati. Plače so si dvignili zato, ker so podražili svoje izdelke. To je pospešilo inflacijo, ker pa se je povečala tudi kupna moč, se razmere na trgu niso toliko spremenile, da bi taka podjetja kaznoval sam trg. Pri vsem tem je treba upoštevati še nekakšne psihološke zakonitosti. Takih pa je veliko. Zaradi prejšnjih izkušenj v podjetjih premišljujejo takole: če bomo že decembra popravili plače, bomo imeli ugodno startno osnovo za prihodnje leto, kajti lahko se zgodi (ukrepi gospodarske politike so nepredvidljivi), da bodo prihodnje leto za plače veljale kakšne omejitve. Podobno premišljujejo tudi o cenah: draginja se je spet povzpela, ukrepov, ki so jih napovedali s protiinflacijskim programom, pa še ni, torej se lahko zgodi (ukrepi gospodarske politike so v Jugoslaviji pač nepredvidljivi), da bodo cene zamrznili. Zakaj bi torej zmrzovali v srajci, če so si drugi že oblekli plašč? Podražimo svoje izdelke, saj jih lahko kasneje tudi pocenimo, če jih ne bomo mogli prodati. Podobni psihološki pogledi so prisotni tudi pri kupcih: dobil sem izplačane obresti, ki jih moram takoj zamenjati za blago, kajti če bom čakal, bom za obresti dobil bistveno manj kot sedaj, ker se bodo izdelki podražili. Žal takšna premišljevanja bistveno krojijo gospodarske tokove, v Jugoslaviji. Seveda zato, ker nanje gospodarska politika ni znala nikoli vplivati s premišljenimi ali vsaj posrečenimi ukrepi. Zdaj bi morala gospodarska politika najti možnosti in načine, da bi se podjetjem bolje splačalo znižati cene in izprazniti skladišča, kot pa povečati cene in obdržati polna skladišča. To poskuša: kreditov za zaloge naj ne bi dajali več: tisti, ki bo pretirano dvigrnl cene, kreditov tudi za tekoče poslovanje ne bo mogel dobiti. Napoveduje pa tudi druge ukrepe, ki naj bi jih sprejeli do 15. februarja. Do takrat pa se bo tudi zdajšnja nakupna vročica zanesljivo precej ohladila. JOŽE PETROVČIČ Cej v Divači DIVAČA — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 18. uri v krajevni knjižnici Divača otvoritev razstave najnovejših del Demetrija Ceja. V knjižnico pa so povabili tudi znana gledališka in filmska igralca Milo Kačič in Aleksandra Valiča. Oba igralca sta znana ne le iz neštetih vlog, ki sta jih igrala v ljubljanski Drami in drugih gledaliških hišah, temveč iz mnogih vlog slovenskih filmov. Pogosto pa se z njima srečujemo tudi na televizijskih ekranih. Oba igralca pa sta tudi pisatelja. Mila Kačičeva je avtorica dveh pesniških zbirk: Neodposlana pisma, Letni čas in Spomin. Aleksander Valič pa je napisal knjigo, ki nosi naslov Frontndki, kjer opisuje svoje spomine in doživetja ter pripoveduje o vlogi gledališča v najtežjih časih narodnoosvobodilne borbe. Razstava slik Demetrija Ceja bo v Divači na ogled do 11. februarja. Prireditev je organizirala Kosovelova knjižnica Sežana. (A.N.) Deželni odborniki za zdravstvo zbrani v Vidmu VIDEM — V Vidmu se je včeraj začelo tridnevno zasedanje deželnih odbornikov za zdravstvo; predseduje mu odbornik za. higieno in zdravstvo Furlanije-Julijske krajine Renzulli, odvija pa se na temo »Leta zdravstvene reforme«. Razprava se odvija predvsem okrog štirih točk: odnos med krajevnimi zdrav-stvenimki enotami in krajevnimi avtonomijami, problematika, ki je povezana s finančnim zakonom 1985 ter normativni aspekti, ki zadevajo odvisno in konvencionalno osebje. TONE SVETINA Med nebom in peMom 359. vam, da razmišljate, zakaj je tako. Gre za Vaj^ /v zakon, ki ga še niste doumeli. No, drugič tej Co 0n} razložil, če zdaj pobijete vse Slovence v Pov2dm ?n še Italijane, ki so rdeče obarvani, bo to terp ; predvsem mojo slavo, ne vaše. Vidite, v vek a- srnisel, da v hierarhiji poveljujočih stoji člo-Jgn više.«. Toda fv?Ie imate popolnoma prav, gospod general, tujiij eKaj pozabljate. Jaz sem se rodil za izvajalca Uživam v delu, ki ga nihče ne mara. ^ičeSa ]udi je takih, čim več jim daš, tem več požro. klepe brez kompromisa. Če mi verjamete ali ne, je eseH samo uničevanje. Največja nagrada za-8rajen Pavica sodelovati pri rušenju. Kako bom na-„I ’ I^le ne zanima.« ■ le ? , svoi° logiko, ki je brez gramatike. Stran- '6 zpvara a Okoristiti to vašo lastnost. Pred vami se °vaIa tako, da vas je pustila na relativno niz- kem položaju. Dali smo vam proste roke v državi, kjer praviloma ni svobode. Pridobili ste si popolno zaupanje v sistemu, ki načeloma ne zaupa nikomur. To so privilegiji za ljudi vašega slovesa, ki jih nima nihče drug. Med drugim ste direktor tovarne smrti. Veseli me, da ta proizvodna enota deluje brezhibno, hitro, solidno in poceni. Nihče v tej pokrajini — tudi jaz ne — nima praktično toliko moči nad ljudmi in njihovimi usodami kot vi, Wirth, in tudi ne toliko nevidnega vpliva na poveljdjoče. Saj se vas bojijo vsi razen mene.« »To me zabava in zadovoljuje hkrati. Napravil bom vse, da bom uresničil vaše želje, ne samo povelj.« Odšla sta na kosilo. Postregli so jima s pršutom in sirom pa s pečenimi ribami in sladico. Ta pogovor je bil hkrati načrt za vojaško in politično akcijo, pa sta ga zalila s kraškim teranom. Trkala sta in vzklikala: »Naj živi vojna, Christian!« »Smrt vsem, ki so za mir, gospod general!« XXVI Dan po pogovoru z generalom se je major Wirth takoj po zajtrku odpravil na svoj običajni pregled postojank ob skrbno varovani cesti Trst - Reka. Namenjen je bil k policijskim enotam, ki naj bi v na- slednjih dneh izvedle z vojsko kombiniran napad na istrsko brigado Vladimira Gortana in izvedle čiščenje v predelih, kjer ne bi za njimi ostalo nič živega — samo kri, ruševine, pepel, solze in strah... Šofer Genk ga je spoštljivo pozdravil in mu uslužno odprl vrata črne limuzine. Za njim je stopil v avto njegov osebni stražar Nikolaj, po rodu Ukrajinec, človek nevarnega videza s padalsko brzostrelko MP-44 v rokah. Spremljal ga je zvesto kot pes, bil je za njim kakor senca — kot svojčas na Poljskem. Po potrebi je bil tudi poklicni ubijalec. Wirth je sedel k šoferju, Nikolaj pa se je z brzostrelko v naročju usedel na zadnji sedež. Major se je pošalil s šoferjem in z nekaj besedami spodbudil Nikolaja k budnosti. Zapeljali so se skozi vrveče mestne ulice, stran od morja, ki se je lesketalo sveže in modro, med zelenje kraških gričev. Wirth se je zagledal v pokrajino in se pogreznil vase. Noč je prebil pri mladi plesalki italijanske narodnosti. Bila je nora na grobega plavolasega Tevtona, ki je imel drugačne predstave o ljubljenju kot gostoleči Italijani. Zdelal jo je, da se je kar opotekala in čutila potrebo, da bi do kosila spala in si nabrala novih moči, ko mu bo zvečer padla spočita kot nevarna igračka v objem. Zanj je bila božansko bitje. Vijugasta nežnost, pa tudi nevarnost... Pošteno mu je izvotlila kosti in ožela možgane. Devinsko-nabrežinski svet razpravljal o novi urbanistični ureditvi Koalicijske stranke (in tudi KD) soglašajo o pomembnosti novega regulacijskega načrta Devinsko - nabrežinski občinski svet, ki je pozno sinoči glasoval o varianti regulacijskega načrta (delo artitektov Giorgettija, Kokorovca in Rebustellija) ter o novih predlogih za turistični razvoj obalnega pasu, je posvetil četrtkovo sejo skoraj izključno oceni urbanističnega razvoja občine in to v luči ponedeljkovega poročila odbornika za urbanistiko Brezigarja. V razpravo, ki je bila vseskozi na dostojni kvalitetni ravni, so posegli predstavniki vseh političnih skupin v občinski skupščini, ki so iz različnih zornih kotov ocenili Brezigarjevo poročilo. Slišati je bilo tudi nekaj polemik (ne samo med večino in opozicijo, ampak tudi med samimi zavezniki), ki pa so na sejah, na katerih teče debata o tako važnih problemih, povsem neizogibne, zlasti če pomislimo, da se bližajo volitve. Vsi so se vsekakor strinjali, da je nov regulacijski načrt življenjskega pomena za občino. Podžupan Caldi (PSI) je izrazil podporo novemu regulacijskemu načrtu ter podčrtal, da je nova naselitvena meja (13 tisoč prebivalcev) trezna in objektivna, v skladu z zmogljivostmi uprave in teritorija. Načrt je usmerjen v turistične in produktivne dejavnosti (kmetijstvo in obrtništvo) ter upošteva tudi stanovanjske potrebe občanov. Ob tem je podžupan izrazil zadovoljstvo, da bo občina dala na razpolago svoje zemljišče v bližini nabrežinske telovadnice za ljudske gradnje ter obžaloval, da tega ni storila tudi za jusarska zemljišča pri Šempolaju. Zlasti obrtnikom nudimo dobre možnosti razvoja, isto velja tudi za zasebne turistične operaterje, ki so doslej tarnali, da igra uprava zaviralno vlogo. Caldi je dal tudi nekaj tehničnih pripomb k načrtu ter zaključil svoj poseg z mislijo na bivšega župana Škerka, ki se je vedno vneto zavzemal za novo urbanistično ureditev občine, za kar si še enkrat zasluži priznanje. Odbornica za kulturo Terčonova (SSk) je bila mnenja, da je ta načrt za SSk sprejemljiv in da odraža nekatera načela, ki jih stranka od vsega začetka zagovarja. To velja zlasti za turistični in gospodarski razvoj občine, Id pa ga bo treba v kratkem razširiti tud na Krasu, kjer bodo morali upravitelji vzeti v poštev tudi gostinstvo, saj te gospodarske panoge ne gre nikakor podcenjevati. Terčonova je pohvalila ustanovitev obrtniške cone, Id je privlačna zlasti za mlade generacije, glede turizma pa je podčrtala, da Sesljanskega zaliva ne gre vzeti kot nekak »otok bogastva«, ampak, da se mora turizem kolikor je mogoče enakomemo razviti po vsem občinskem ozemlju. Naselitvene možnosti, ki jih predvideva nov načrt, odražajo dejansko stanje v občini ter ne omejujejo naravnega demografskega razvoja. Tudi Terčonova je podobno kot Caldi napovedala da bo SSk vložila nekaj tehničnih pripomb k temu načrtu. Tudi načelnik svetovalske skupine KPI Širca je napovedal, da bodo komunisti z zadovoljstvom podprli va-riento, za katero so si prizadevali vse od časa manjšinskega odbora KPI - PSI. Podčrtal je zlasti velike novosti na področju turizma (zakaj tudi tržaška občina ne zaščiti in o-vrednoti obale kot dela in bo še dalje delala nabrežinska uprava?), obžaloval pa je dejstvo, da je bilo Brezigarjevo poročilo, ki bi moralo biti izraz uprave, vse preveč osebno in enostransko, ponekod pa čisto predvolilno. KPI je za tvorno in enakopravno sodelovanje med zavezniki ter zato ne sprejema nobenih vsiljevanj in podobnih manevrov. Širca se tako ni strinjal kako je odbornik za urbanistiko obravnaval vprdšanje parkov (njihova izključitev ni velika zmaga kraškega prebivalstva) in dodal, da ima Kras po eni strani potrebo po gospodarskem razvoju, po drugi pa potrebo po naravni zaščiti. S tem v zvezi in tudi v zvezi z odnosi med komponentama v občini, Slovenci ne potrebujemo vitimizma, ker je vitimi-zem odraz šibkosti. Zato KPI zavrača tudi vsako politiko etničnega ravnotežja, ker je treba stremeti po tem, da vsi občani kulturno dozorijo, tako, da se bo vsaka komponenta v občini čutila povsem enakopravna napram drugi. Zaščita slovenske manjšine predpostavlja tudi zaščito teritorija, je še naglasil Širca, ki je bil tudi mnenja, da je Brezigar nekajkrat polemiziral z društvi in ustanovami, ki si prizadevajo za zaščito okolja. Na koncu pa je načelnik KPI dejal, da se je pri ovrednotenju in načrtovanju obale pozabilo na morje. V razpravo, o kateri bomo še poročali, se je oglasila tudi opozicija. V tem okviru sta vzbudila pozornost posega Lenarduzzija in Paseja (KD), ki sta bila kritična do variante, a ne v taki meri kot je bilo pričakovati. (st) Skupno proslavljanje na Kolonkovcu Prejšnji teden so se v prostorih KP Ivan Grbec v Skednju sestali zastoj niki štirih krajevnih kulturnih org& nizacij. Odborniki KD Ivan Grbec, jv ma Jakoba Ukmarja, KD Rovte- K0-lonkovec in PD Kolonkovec - Ženjaf' so sklenili, da bi skupno proslav111 »Dan slovenske kulture«. ,, Proslava naj bi bila v nedeljo, 2 ■ februarja na Kolonkovcu v društven1 gostilni (ex soci). Poleg skupne organizacije, bo vsa ko društvo, po svojih močeh posnel vaio tudi kulturni program, saj je ^ Ija vseh, da bi ta osrednja proslav res dobro uspela. , Omenjena društva so, na pobudo bora za postavitev spomenika, sMj no že sodelovala 1. novembra lani® začasnem spomeniku padlih v iz Skednja, Kolonkovca in od Sv. Ker je manifestacija dobro uspel3’ se odločili za ponovni skupni kor7. Mnenja smo, da so take pob11^ prav v sedanjem momentu velike® pomena, saj končno združujejo vs® Slovence ne glede na njih politic3 prepričanje in svetovni nazor. , Do omenjenega datuma je torej 5 kar precej časa, zato želimo vsem delujočim, da bi čimbolj uspeli P tem skupnem delu. M • Tržaški občinski svet se bo sest v torek, 5. 2., ob 18.30 z zelo bog3", dnevnim redom. Skupščina bo oče13 la tudi nekatere resolucije. Tržaška delegacija Italjug o lanski izmenjavi preko meje Ves februar popusti v Tržaški knjigarni Tudi Tržaška knjigama se konkretno vključuje v praznovanje Dneva slovenske kulture. Dan slovenske kulture pade na 8. februar, ki je obletnica Prešernove smrti in zato je pobuda TK toliko bolj smotrna in vredna pozornosti, saj je bil Prešeren konec koncev književnik in to velikega formata. Za kaj pravzaprav gre? Vodstvo Tržaške knjigarne se je odločilo, da s prihodnjim tednom pa vse do konca meseca uvede poseben popust ob nakupu izvirnega slovenskega leposlovja. Naj gre za slovenske klasike ali pa najnovejšo sodobno literaturo, vse knjige bodo prodajali z 10-odstotnim popustom. • Rajonski svet za Kolonjo in Škor-kljo se bo sestal v sredo, 6. 2., ob 19. uri. V preteklih dneh se je sestal odbor tržaške delegacije mešane Itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ki je analiziral razmere na področju blagovne menjave mod državama po generalnem in avtonomnem računu. Bistvena ugotovitev navzočih je bila, da je izmenjava tudi v lanskem letu predstavljala pomemben delež v tržaškem gospodarstvu, predvsem zahvaljujoč rednim in utečenim stikom, ki jih tržaški gospodarstveniki že leta v prijateljskem ozračju vzdržujejo z jugoslovanskimi partnerji. Kljub omejitvam, ki jih je jugoslovanska stran uvedla zaradi svojih notranjih gospodarskih težav, zlasti v drugem polletju lani, sta tako izmenjava po generalnem kot po avtonom-nem računu, dosegli občuten porast. Italijansko - jugoslovanska blagovna menjava po avtonomnem računu je v letu 1984 dosegla skupen znesek 599 milijard lir in se je z ozirom na leto 1983 povečala za. 19,66 odstotka. Jugoslavija je po tem računu izvozila v Italijo za 317 milijard lir blaga in povečala svoj izvoz za 27 odstotkov, medtem ko je Italija izvozila za 282 milijard lir blaga in povečala izvoz za 12 odstotkov z ozirom na leto prej. Avtonomni račun je 31. decembra 1984 imel v dobrem še 50 milijard lir, kar je posledica omenjenih omejevanj, ki so zavrla nekatere že sklenjene posle. Odbor tržaške delegacije Italjuga je izrazil previdno zadovoljstvo ob delni sprostitvi nekaterih omejevalnih ukrepov, vendar je hkrati obnovil svoja pričakovanja za čimprejšnjo po polno odstranitev ovir za poslovanje po avtonomnem računu, ki se je izkazal za izredno koristnega ne samo za obmejna območja, temveč za vse gospodarstvo obeh sosednih držav. Na sestanku so govorili tudi o nujnosti čimprejšnje odobritve uvoznih kontingentov za razstavljalce na bližnjem ljubljanskem sejmu Alpe-Adria in na drugih jugoslovanskih sejemskih prireditvah. Prijaviti škodo v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava poziva občane, naj čimprej prijavijo na županstvu škodo, ki so jo utrpeli na strukturah kmečkih ali obrtniških o-bratov ob nedavni vremenski ujmi. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZttD OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE in evropskem letu glasbe KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA RTV LJUBLJANA Dirigent: Stojan Kuret Solisti: Iztok Kodrič, Peter Filipčič, Ingrid Silič, Eva Noušak - Houška Slavnostni govornik: Miran Košuta ŽIVLJENJSKO DELO MILKA BAMBIČA Razstava ob avtorjevi 80-letnici KULTURNI DOM — TRST v soboto, 9. 2. 1985, ob 18.30 in 20. uri »Linea« obvešča cenjene stranke? da je v teku RAZPRODAJA moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80^ ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188 - TRSI Obv. občini 5/12/^ Praznično vzdušje v studiu edine slovenske zasebne radijske postaje Radio Opčine bo danes upihnil svojo drugo svečko Radio Opčine (prva in doslej edina zamejska zasebna radijska postaja) bo upihnil danes svojo drugo svečko. Dve leti je namreč minilo odkar je začel oddajati svoje prve, še povsem plahe glasove v eter. Takrat, pred dvema letoma, so ga lahko slišali od Narodne ulice le tja do openske cerkve, zatem pa je pobudnik radia Zoran Malalan tudi na prigovarjanje svojega sina povečal oddajno jakost svoji postaji, tako da je postal Radio Opčine v nekaj mesecih znan po vsem Krasu. Od takrat je prehodil Radio Opčine veliko poti. Povečal je krog svojih požrtvovalnih sodelavcev, uredil programe in tudi zvišal kakovost oddajanja. Sedaj oddaja na treh valovnih dolžinah, in sicer na 99,1 MgHz za vzhodni in del zahodnega Krasa, na 89,9 MgHz za zahodno Kras in na 90,6 za Trst in Istro. Njegov glas pa seže še dlje. Slišati ga je namreč do Ljubljane, v dobršnem delu Istre vse tja do Matajurja. Ta »prostor« na valovnih dolžinah si je moral Radio Opčine krepko priboriti. Često so namreč njegovo oddajanje motile nekatere druge radijske postaje (predvsem iz Furlanije), ki so sprva omalovaževalno odgovarjale na pozive vodstva radia naj se -držijo lastnih dolžin in naj se ne po- služujejo valovne dolžine, ki jo je pošta dodelila Radiu Opčine. Šele obravnava na procesih je končno umirila te »nadležne« postaje. Poleg potenciranja oddajnikov je bila v zadnjem letu za Radio Opčine pomembna tudi ureditev lastnega studija z režijo. Na ta način je lahko začel radio bolje pripravljati svoje programe. Le-teh je s časom vse več. Med najbolj priljubljene in tudi najbolj poslušane sodi vsekakor Športna sobota z neposrednim prenosom Jadranovih tekem in posredovanjem drugih športnih rezultatov. Navdušeni sodelavci Radia Opčine so ob tem pripravili tudi tekmovanje za najboljšega športnika letošnje sezone, ki ga bodo, seveda ob koncu športne sezone, tudi nagradili. Tudi druge oddaje žanjejo uspehe, kar je opaziti po odzivu poslušalcev. Pri tem sodelavci radia z zadovoljstvom ugotavljajo, da poslušajo Radio Opčine tudi Italijani, oziroma Slovenci, ki so v »italijanskem morju« pozabili na slovenski jezik. Mnogo takih telefonira na radio in skuša, čeprav s težavo, kar po slovensko vzpostaviti stik z vodji oddaj. Že od vsega nastanka radia so sodelavci Radia Opčine najavljali, da je radio odprt vsem, ki bi z njim ra- di sodelovali. To ponavljajo tudi ob drugi obletnici radijske postaje, pri čemer še posebej poudarjajo pomen sodelovanja z našimi kulturnimi in športnimi društvi. Obletnica seveda ne bi bila obletnica, če je ne bi primerno proslavili. Tako je storil Radio Opčine lani v tem času, in tako bo storil tudi letos. Letošnji jubilejni program se pričenja danes, ob 9. uri, trajal pa bo vse do 5. ure jutri zjutraj. Uvod v proslavo 2. obletnice bo oddaja »Revival«, ki jo vodita Tatjana in Davorin. Sledila bo kulturna oddaja o gledališču, ki jo pripravljajo Franko, Alda in Alenka. Opoldne se obeta poslušalcem »skrivnostna« oddaja Jadranke. Takoj za tem pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji knjig : x »Knjige, knjige za vse« je namre j,a. slov oddaji, ki jo v okviru SK" ■ fro bor vodi Drago Gorup. Ob 14- u $g-na sporedu »Glasba po željah« s,rej bino, Katjo in Ireno, Igor in bosta nato pripravila oddajo z Zujir vom »Od . . . do«, v katero sta 3 jz čila vse najpomembnejše posnet,.^ radijskega arhiva. Po oddaji VitW Ozbiča »Listam po časopisih« vrsti otroška oddaja »V svetu 1 zije«, ki jo pripravlja Roža, o],ob0-ure dalje pa bo stekla »športna Kalota«, ki jo pripravlja radio v s<^e9a vanju s športno redakcijo dnevnika. Gost oddaje bo kao® jje skupina 1999 iz Boršta, ob njej po Tina in Urša (znani sta predaš /d/-* 1 'i V,^ f» 7a7 -it oddaji »Za vsak problem je r.kazdt v kateri sta se že večkrat jz kot izvrstni »rešiteljici« & nih problemov). Vmes bosta Sonja raznežili vzdušje s svojo fgj jo »Forever young«, da bo sobo »naelektrena« pa bo poskrbela ska telefonska ruleta, ki obeta te nagrade. ,ce« simpatična Oliver in ca' d, ^ol' sta, vsaj po napovedih organ jev, vztrajala vse do jutra te zarano popeljala Radio Opčine je leto svojega delovanja. Opolnoči bosta začela na valu Radia Opčine svoj '»tour «UJ ce« simpatična Oliver in Čarl^^t Z > Sinoči na Pomorski postaji ZAKLJUČENA OBČINSKA KONFERENCA O ŠPORTU Suiogj se je na Pomorski postaji v stu končala prva občinska konfeta o športu, ki naj bi prinesla od-^ y°re na vprašanja, kaj se v tr-n skem športu predvideva za nasled-stiri leta na področju zdravstve- varstva, šolske telesne kulture, novih aktivnosti in grad- nega ^jeva^T J6 novih oziroma vzdrževanja že ob-J®cih športnih objektov, hh iT Hon^erence je potekalo v šti-Va, ^awisijah, ki so ločeno obravna-ni«6 Področja in na sinočnjem zad-k];11}, Usedanju tudi podale svoje za-bili»; ^ vsebujejo predloge, ki so vahnj Podani v uvodnih referatih in ži- Tako razpravi. v . - se je na področju zdravstva Po 'lPQrtu pokazaila velika potreba boljši preventivni zdravstveni o- kj ^ vseh, ki se ukvarjajo s športom ŠDriiH skl°PU tega potreba po novih bi h?0 Inedicinskih centrih, ki naj r1jaDlP sestavni del športnega življe-p. irstu. šolstva si je bila konferenca da je področje telesne kultu-Za t |S°k čredno zanemarjeno in da star^° s*anje nosijo1 krivdo vsi od bini^r’ vzS°jiteljev pa do upravnih nim= J-ev’ ne kažejo pravega za-Vspm a’ bi športna aktivnost pred-bolj na osnovnih šolah in v vrtcih e zaživela. Poleg nerazumevanja Prim6 V. ®oiah kronično pomanjkanje siau ernih objektov, obstoječi pa se šport Vzdrzujcjo. Komisija za šolski Povit Je Predlagala, da bi se usta-stavif .Posebna komisija, ki bi jo se-v3tel ■ 1 zdravniki, psihologi, preda-Upji* telesne vzgoje in člani javnih bi imela za nalogo, da te-šj0 vzgojo v šoTah vzdigne na vi-o rwVen bi Prepriča šolske oblasti otf^^efnbnosti telesne aktivnosti od ta^bolj boleča točka tržaškega špor-stani Prav 8°tovo objekti. Da bi se kotJa--na tem področju izboljšalo je n° |j^'1a za objekte izdelala prednost-°bjekt Po kateri naj bi gradili nove ječe oziroma prenovili že obsto-ki m bednost so dobili ti ški oktet; slednji bo izvajal po eno Vodopivčevo, Otovo, Harejevo, Mali: čevo, Vrabčevo in Merkùjevo pesem ter najnovejšo skladbo Gianpaola Corata, posvečeno Tržaškemu oktetu. Revija, ki se bo odvijala pod naslovom Omaggio ad autori triestini (Poklon tržaškim skladateljem) bo v Avditoriju v ponedeljek, 4. jebruarja, ob 20.30. Izkupiček prostovoljnih prispevkov so organizatorji namenili skladu za varstvo narave (WW.F). Novo tajništvo združenja Italija-SZ Izvršni odbor Združenja Italija -ZSS/l, ki je izšel iz nedavnega občnega zbora, je na svoji prvi seji izvo-lil novo tajništvo. Za tajnico je bila potrjena Megi Pepeu, tajništvo sestavljajo še Mario Casson, Vojko Cesar in Piero Ren Kaiser, v nadzornem odboru pa so Edda Gorella, Giuseppe Maligoj in M. Luigia Timoteo. V ponedeljek v mali dvorani Kulturnega doma Predstavitev zbornika Trst v slovenski poeziji V ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri, bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predstavitev pesniškega zbornika Trsta v slovenski poeziji, ki ga je uredil in mu napisal spremni esej literarni zgodovinar in teoretik France Bernik. Knjiga je sad založniških naporov domače založbe ZTT in Založbe Lipa iz Kopra. Gre za pomembno literarno delo, v katerem so zbrani vtisi o Trstu in njegovi okolici, prečiščeni skozi pesniško občutljivost velikih osebnosti slovenske književnosti iz preteklih obdobij in literarnih ustvarjalcev mlajšega rodu, ki gledajo na problematiko Trsta skozi kompleksnejše oči današnjega nemirnega časa. Mnogi avtorji, ki so zastopani v izboru, so še v polnem ustvarjalnem zagonu, ali pa še iščejo in preverjajo smernice svojega poetološke-ga iskateljstva. Organizacijo predstavitvenega večera, na katerem bosta sodelovala tudi gledališka igralca Bogdana Bratuž in Tone Gogala, ki nam bosta približala pesmi živečih pesnikov, ki bodo tudi prisotni na večeru, sta si naprtila Založništvo tržaškega tiska in Slavistično društvo iz Trsta. Slednje, kot znano, se prebija iz svoje dolgoletne nedejavnosti in želi pokazati novo, svežo tvornost prav ob tej izjemni priložnosti, saj bo prav literarni zbornik Trst v slovenski poeziji v veliki meri služil prav šolnikom pri oblikovanju literarnega znanja mladih slovenskih razumnikov, tako na tej kot na oni strani meje. »Gledališki tečaj« v tržaškem zaporu Novembra 1983 se je pod okriljem' kulturnega krožka Franco Basaglia ustanovil »Laboratorij gledališke obrti«, katerega pobudnik je bil Claudio Misculin, ki temu krožku še danes načeljuje. Laboratorij je bil ustanovljen z namenom, da združi pod isti imenovalec gledališče in »norost«, vendar s ciljem, da bi bila pobuda tudi družbeno koristna, in sicer, da bd zagotavljala boljšo kakovost življenja vsem tistim, ki so kakorkoli prizadeti oziroma odmaknjeni od normalnega življenjskega poteka. Ena izmed pobud »laboratorija« bo stekla tudi v ponedeljek v tržaškem zaporu Coroneo, ko bo Claudio Misculin začel z nekakšnim gledališkim tečajem, ki naj bi privedel do realizacije in uprizoritve projekta »Gledališče notri«, kjer bi nastopili sami zaporniki. Tečaj bo trajal šest tednov. Gre torej za obračanje k osebam, ki so izgubile svobodo, gre za ljudi, katerim je močno otežkočena realizacija njihove osebnosti. Tem ljudem ostaja samo še en zaklad, ena lastnina; to je njihovo telo. Zaradi tega si bo Misculin prizadeval valorizirati prav telo, potom katerega naj bi skušali iztrgati alienaciji tak vsakdan, ki poteka za rešetkami. Vendar zakaj prav preko teatra? Gledališče ima po MLsculinovem mnenju to prednost, da lahko sanje spremeni v resničnost in izumlja tisto kar ne eksistira. Ni rečeno, da bo pobuda uspela. Vendar pa se splača poskusiti in vse bo odvisno od tega, kako bodo naslovniki sprejeli Misculinovo ponudbo. kj V rednost so dobili tisti načrti, ta j rajo biti realizirani v teku le-ritUi3 bi iako v Trstu lahko ohranili o športe Cvern ohranili Dosti besed je bilo rett. nogometnem stadionu, o kave i,- Pa se še vedno natančno ne N-čf bo stal. ^Cev°n*o je bil prvi cilj konfe-l°ten ’ bo zbere na enem1 prostoru ce-sef- Bratino in čiJfOka Sergija Lipovca. ~\ien0 ' 80 nat° pričeli po-! 'JvaWIrrOZPravo glede vloge raz-Pr0vo odbora v inštitutu. Raz-oobor še nadaljeval, pred in strnil vše možne rzpor^ , st-'->vetu °§e h, -Pa še zbral Prispevke k tej diskusiji. problemom o možnem stekp,0 ,z omenjenim n____010 ie bil odobren pravilnik štipendij »Karel šiškovič«. Cilj te štipendije je v podpiranju družboslovnih raziskav, ki so za našo manjšino zanimive in v vzpodbujanju mladih študentov, da zaključujejo študij s tezami, ki v večji meri odgovarjajo njunim problemom naše skupnosti. Poimenovana pa je bila v spomin na prezgodaj preminulega ustanovitelja in ravnatelja SLORI, družboslovca, ki v svoji mnogostranski aktivnosti ni nikoli zanemarjal tega pogleda, nasprotno, skušal je s stalnim mentorskim delom spodbujati čim več študirajoče mladine k raziskovalni dejavnosti. Govorili bodo o vlogi Trsta v deželi Polemike pred ponedeljkovo skupščino tržaških socialistov RAZPIS ^»venski raziskovalni inštitut — SLORI razpisuje letno štipendijo artI Šiškovič«. Rudija je namenjena univerzitetnim študentom, ki pripravljajo °h1sko nalogo na temo, ki spada v delokrog inštituta. ;j[ ^ondidati morajo predložiti prošnjo komisiji SLORI najkasneje do višina štipendije za izbrano in uspešno zaključeno diplom-nal°So znaša 3.000.000 lir. ta v J'O'iioik štipendije je posameznikom na razpolago na sedežu inštitutu, Ul. G. Gallina 5/IV, telefon 61183. V ponedeljek ob 18. uri bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini skupščina tržaških socialistov, na kateri bodo razpravljali o predlogih in pobudah tržaške federacije za družbeno gospodarski zagon mesta, tudi v luči nedavne razprave v tržaškem občinskem svetu, ki so jo sprožili prav socialisti. Uvodno poročilo bosta imela pokrajinski tajnik Seghene in deželni svetovalec Carbone. Gre za pobudo, kot je rečeno v tiskovni noti, ki se uokvirja v akcijo socialistov za razjasnitev odnosov med Trstom in deželo in za politiko ustvarjanja novega ravnovesja, ki naj zagotovi Julijski krajini bolj pravično dodelitev finančnih sredstev, kar bi lahko dosegb z deželnim zakonom, ki naj upošteva posebne potrebe tržaške pokrajine. S svojo tiskovno noto pa se je včeraj oglasil tudi bivši deželni svetovalec Pittoni, ki v stranki vodi notranjo opozicijo. Pittoni izraža veliko zaskrbljenost, ker je po njegovem PSI v Trstu čedalje bolj osamljena, kot se je pokazalo tudi v že omenjeni razpravi v občinskem svetu, kjer so za socialistično resolucijo O vlogi Trsta v deželi glasovali le predstavniki PSI, medtem ko so se vse druge skupine vzdržale glasovanja. Po Pit-tonijevem mnenju to pomeni, da je PSI zgubila svojo tradicionalno vlo- go povezovalca in posrednika med različnimi stališči. V takšni osamljenosti, zaključuje Pittoni, si ni mogoče obetati kakšnega volilnega uspeha, prav zato je treba napraviti konec zmedi, ki vlada danes v tržaški federaciji PSI. Usodni korak zapriseženega stražnika Policijski agenti, ki so včeraj navsezgodaj opravili svoj običajni kontrolni obhod, so ob cesti v Bošketu opazili parkirani avtomobil znamke slmca. Ko so se mu približali, so na vozniškem sedežu zagledali moškega s prestreljeno glavo. Že prvi pregled ni pustil nobenega dvoma, da je šlo za samomor, ki ga je žrtev izvedla s pištolo schmidt kalibra 38. Samomorilec je namreč 48-letni zapriseženi stražnik Leonardo Panariti, ki je torej imel veljavno dovoljenje za nošnjo orožja. Njegovo truplo só prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na voljo sodnim oblastem. Znanci pa so tragičnemu koraku na rob povedali, da je bil moški v zadnjem času hudo skrušen zaradi žene, ki trpi za hudo boleznijo živcev. stu kakih deset modelov avtomobilov formule ena. Organizatorji računajo za nedeljo tudi na velik obisk vseh ljubiteljev motorjev, saj je tokrat v paviljonih tržaškega velesejma razstavljeno veliko modelov najnovejših motorjev, tako italijanskih, predvsem, pa japonskih in drugih znamk. Veliko pozornost vzbuja v paviljonu, kjer so razstavljeni motorji, poseben kompjuter, ki lahko, s pomočjo nekaterih podatkov, pove kakšen motor odgovarja zainteresiranemu. Filmi, prikazovanje diapozitivov in še razne stojnice /z raznimi proizvodi za avtomobiliste in motoriste, izpopolnjujejo bogato ponudbo letošnje razstave. Drevi kongres nabrežinske KPI Danes ob 18. uri bo v Nabrežini kongres devinsko - nabrežinske sekcije KPI »E. Berlinguer«. Uvodno poročilo bo prebral tajnik Depangher, zaključke kongresa pa bo povzel Ugo Poli, tajnik tržaške komunistične federacije. Devinsko - nabrežinski komunisti bodo na kongresu obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, nedvomno pa bodo v središču pozornosti ocene dosedanjega dela občinske koalicije KPI -SSk - PSI ter zlasti priprave na bližnje občinske volitve. • V ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 bodo danes ob 17.30 na pobudo sekcije KPI »Zol« vrteli film o Ber-linguerjevem pogrebu z naslovom »Berbnguer addio«. Vstop je prost. Miklavčev »Pomarančnih« na Radiu Trst A Dramsko uredništvo Radia Trst A je v svoji nocojšnji spored ob 18. uri uvrstilo imenitno monodramo znanega slovenskega igralca in avtorja Branka Miklavca »Romarančnik«, ki se s tem delom prvič predstavi tržaškemu poslušalstvu. Avtor je »Pomarančnikm vrsto let sam igral na številnih slovenskih odrih in z njim dosegel lepe odmeve tako pri gledalcih kot pri kritiki. Sicer pa sodi Miklavčevo besedilo v sklop prizadevanj dramskega uredništva naše radijske postaje, da bi v program prišlo kar največ slovenskih tekstov, saj le-ti krojijo izrazno podobo sporeda. »Pomarančnika«. izvaja Vladimir Jurc. Režija Jože Babič. ZAHVALA Ob hudi izgubi naše predrage Marije Grgič vd. Kralj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu in so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodoma župnikoma Živcu in Angolu Kosmaču ter dr. Hrovatinu za skrbno nego. SVOJCI Padriče, Lonjer, Trebče, 2. februarja 1985 ^MSK0 *>'GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM A. T. LINHART Ta veseli dan ali Matiček se ženi danes, 2. februarja ob 19. uri. PIERO CHIARA Delitev v ponedeljek, 4. t. m, ob 10. uri Prost vstop za upokojence SLOVENSKO -STALNO^. GLEDALIŠČE V TRSTU LUIGI PIRANDELLO Človek s cvetom v ustih in Cecè enodejanki Režija: SERGEJ VERČ (izven abonmaja) jutri, 3. februarja, ob 17.00 v SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12. v torek, 5. februarja, ob 20.30 v dvorani I. GRUDEN v Nabrežini gledališča VERDI Operna sezona 1984 - 85. V petek, 8. t. m., ob 20. uri (red A/B) premiera Donizettijeve opere »Lucia di Lamer-moor«. Dirigent Oleg Caetani, režiser Carlo Maetrini. ROSSETTI Danes, 2. februarja, ob 20.30 — red II. sobota — bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. 5. in 6. februarja bo Teatro Canzone predstavilo Ombretto Colli v glasbeni komediji »Una donna tutta sbagliata«. Režiser: Giorgio Gaber. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. Za abonente 20 od sto popusta. Od 8. do 10. t. m., bo Franco Fontana predstavil »Oba, oba«, brazilski varietejski recital. TEATRO CRISTALLO Danes, 2. t. m., ob 20.30 WITZ orkester v »Badalamenti«. Predprodaja vstopnic pri UTAT. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30: Matthias Eisenberg, Leipzig, orgelski koncert. Mala dvorana Danes, 2. februarja, ob 10. uri »Skrivnost starega podstrešja«, otroški znanstvenofantastični film. Velika sprejemna dvorana Danes, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana. Okrogla dvorana V petek, 8. Ljn., ob 10. uri: »Šel bom med visoke majske trave«. Recital Marjana Benedičiča. koncerti Jutri, 3. februarja, ob 11. uri bo v gledališču Verdi — mala dvorana — na sporedu prvi koncert iz cikla »Nedeljski koncerti«. Komorni orkester gledališča Verdi bo izvajal skladbe Giuba Viozzija. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 bo v gledabšču Rossetti koncert pianista RICHARDA GOODEA. Glasbena matica — Trst, sezona 1984/ 85, 5. abonmajski koncert, v sredo, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE. Darko Linarič, Romeo Drucker - viobni, Cveto Demšar - viola, Miloš Mlejnik - violončelo. (Mozart, Filippenko in Borodin). Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. razstave Slikar Bruno Mevlja - Amelio razstavlja od danes, 2. t. m. do 15. t. m. v galeriji Gruppo 5 - Centro d’arte,. Ul, Tevere 5, v Mestrah. V soboto, 9. t. m., ob 17.30 bo srečanje in debata z avtorjem v isti galeriji. V galeriji Cartesius bodo danes, 2. februarja, ob 18. uri odprb razstavo slikarja Adolfa Penocchia iz Brescie. Od danes do 18. februarja razstavlja v galeriji Torbandena kipar Giuliano Vangi. SKD SLAVEC IZ RICMANJ prireja 2. SREČANJE OKTETOV PRIMORSKE jutri, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Riicmanjih Založništvo tržaškega tiska Slavistično društvo v Trstu Vljudno vas vabimo na srečanje ob izidu knjige Trst v slovenski poeziji ki sta jo v teh dneh izdali Založništvo tržaškega tiska in založba Lipa. O knjigi bo govoril avtor izbora in spremnega eseja FRANCE BERNIK, pesniška besedila pa bosta brala igralca SSG BOGDANA BRATUŽ in TONE GOGALA. Predstavitev bo tudi priložnost za »prešernovsko« srečanje z enajstimi še živečimi avtorji, ki so v antološkem izboru zastopani. Predstavitveno srečanje bo v mah dvorani Kulturnega doma v Trstu v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/II v torek, 5. februarja, ob 20.30 VEČER KOSMAČEVE BESEDE ob 5. obletnici pisateljeve smrti Založništvo tržaškega tiska predstavlja prvič objavljeno pravljično knjigo KAMEN IN NJIVA V sodelovanju s Slovenskim stalniin gledališčem nastop igralca Jurija Sončka z BALADO O TROBENTI IN OBLAKU SLOVENSKO STALNO „ "GLEDALIŠČE V TRSTU IZuT kino Ariston 16.30 — 22.00 »Una domenica in campagna«. Bertrand Tavernier. Eden 15.30 — 22.15 »Occasioni... car-nali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi in R. Benigni. Excelsior 16.0fr— 22.15 »Phenomena«. Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Giochi stellari«. Dvorana št. 2 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Storia infinita«. Dvorana št. 3 16.30—22.00 »Gremlins«. Mignon 17.00 — 22.15 »II ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi. Grattacielo 16.00 — 22.10 »Alba rossa«. Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder. Capitol 16.30 — 22.00 »Domani mi sposo«. Jerry Cala. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »II console onorario«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »La fuga di mezzanotte«. Brad Davis. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 — 21.30 »Fantasy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »La guerra del fuoco«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom v sodelovanju s SSG, v petek, 8. t. m., ob 20.30 DAN SLOVENSKE KULTURE. Uvodna beseda Olga Lupine. Ciril Kosmač — BALADA O TROBENTI IN OBLAKU. Izvaja Jurij Souček. Vabljeni! KD I. Cankar vabi prostovoljce na čiščenje novih prostorov v Ul. Giuliani danes, 2. t. m., od 9. ure dalje. Odbor SKD L Gruden in ŠD Sokol vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v društveni dvorani I. Gruden v Nabrežini v petek, 15. t. m., ob 19. uri in ob 20. uri v drugem skbeanju. Jutri, 3. t. m., ob 17. uri v KD J. Rapotec - Prebeneg »Beseda 84 - Mali tabor starih«, režija Drago Gorup, pri klavirju Cveto Grgič. Toplo vabljeni! DZL sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. KD Primorsko - Mačkolje vabi jutri, 3. februarja, ob 17. uri v Srenj-sko hišo v Mačkoljah na Prešernovo proslavo. Nastopata moški pevski zbor Janko Premrl - Vojko iz Dvorov nad Izolo in dramska skupina KUD iz Izole. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Občina Dolina, KD F. Prešeren iz Boljunca, PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, KD Krasno polje iz Gročane vabijo danes, 2. t. m., ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Bo-Ijuncu na predstavitev ZNANSTVENE ŠTUDIJE PROF. P. MERKUJA O KRAJEVNEM IMENOSLOVJU OBČINE DOLINA izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet k Severinu v Veliki Dol na Krasu. Postregli vas bomo za pustno nedeljo, 17. februarja, z domačo klobaso in zeljem. Tudi poskočne glasbe ne bo manjkalo. Vpisovanje vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 ah po 20. uri po telefonu na št. 732-858. menjalnica 1. 2. 1985 Ameriški dolar................. 1.945.— Kanadski dolar................. 1.460,— švicarski frank.................. 724.— Danska krona..................... 170,— Norveška krona ...... 211.— švedska krona.................... 214.— Holandski florint............. 543.— Francoski frank................ 199,50 Belgijski frank................. 29,— Funt šterling...................2.190.— Irski šterling . ............. 1300.— Nemška marka..................... 614.— Avstrijski šiling ...... 87.— Portugalski eskudo................ 11,— Japonski jen....................... 6,— Španska pezeta.................... 10.— Avstralski dolar.............. 1.500 — Grška drahma.................. 15.— Debeli dinar...................... 7,30 Drobni dinar 7,— BANC£ Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F.-FILZMO - (S 61-44B Igrača je otroku resna stvar O R VIS I zanj ima najlepši dar TRST — UL. PONCHIELLI 3 včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. februarja SVEČNICA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.12 — Dolžina dneva 9.47 — Luna vzide ob 13.28 in zatone ob 5.12. Vreme včeraj: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1018,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,1 stopinje. Jutri, NEDELJA, 3. februarja BLAŽ ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Cristiano Santuhn, Alessia Zugna, Andrea Lovo, Donato Clun, Katia Brugnolo. UMRLI SO: 2 dni stara Emanuela Bassanese, 74-letni Angelo Novel, 53-let-ni Licerlo Benvenuti, 78-letna Ada Ar-neri por. Gentile, 76-letni Costantino Carene, 84-letna Maria Bandel vd. Cecchet-ti, 62-letna Giovanna Del Treppo por. Fomasar, 75-letni Giuseppe Brandolin, 77-letna Lea Latzel, 73-letni Pietro Sva-gelj, 98-letna Antonija Dodich vd. Volk, 97-letna Giuseppina Godina, 76-letni Giovanni Carrara, 54-letni Bruno Varini, 72-letna Giustina Urbani vd. Vodopivec, 63-letna Bianca Tucar vd. Balbo. OKLICI: inštalater Alessandro Pettirosso in uradnica Andreina Canozzi, šofer Walter Colateti in uradnica Cristina Barozzi, univerzitetni docent Renato Gennaro in biologinja Lucilla Dolžani, zapriseženi stražnik Dionisio Zecchi in gospodinja Annamaria Gregori, delavec Oreste Manzi in gospodinja Eda Rumil-da Dican Bonilla, inštalater Ennio Ba-bich in čistilka Patrizia Giunta, uradnik Mauro Malalan in uradnica Mira Stor, prodajalec Adriano Vedmar in prodajalka Cristina Caris, delavec Giuliano Sbrocchi in uradnica Lorella Frontali, uradnik Paolo Benedetti in učiteljica Ornella Franchi, karabinjer Giovanni Battista Pez in dninarka Maria Mammoli-ti, delavec Giubano Burlo in prodajalka Katia Santagati, finančni stražnik Michele Costa in prodajalka Vesna Žajdela, Richard Georg Heisel in Irma Sergia Lidia Fazzini - Giorgi, študent You-nes Zareipour Moghadan in učiteljica Giuseppina Baldissera, uradnik Antonio Roberto Gianfranco Strazzera in uradnica Giovanna Maria Venza, finančni stražnik Pasquale Merli in prodajalka Maria Montemurro, univerzitetni raziskovalec Giovanni Ramponi in solnica Marina Del Fabbro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Ul. Alpi Giube 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Uh. Dante 7, Ul. dellTstria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. čestitke Jutri bo praznoval svoj 60. rojstni dan MARIO ŠKERL (Stela). Iskreno mu čestitajo in mu kličejo še na mnoga zdrava leta brat Alojz, Bruna, Erika, Igor, Bogdan in Nastja. Danes praznuje 50 let SERGIO ZAM-PIERI, predsednik KD Rovte - Kolonko-vec. Iskreno mu čestitajo sodelavci in prijatelji. mali oglasi OSMICO je odprl Anton Gombač, Lonjer 291. Toči belo in črno vino. MIZAR opravlja razna popravila in obnavlja pohištvo. Tel. 040/228183. KUZMIČ IVAN - Prebeneg 37 je odprl osmico. Toči belo in čmo vino. V GROPADI se je izgubil belgijski ovčar, velik s čmo dolgo dlako. Odgovarja na ime Volf. Pes je cepljen in ni nevaren. Tel. 226300 ali 744497. POMOČ ponuja ostarelim ali otrokom kot negovalka, po potrebi tudi medicinska sestra. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drev. XXIV. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Priložnost«. OBRTNIK prevzame zidarska dela v Istri v mesecu februarju in marcu. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Hočevar Aleš, 61000 Ljubljana. Krožna pot 13 ali na tel. 003861/ 444062 -tov. Frančič Franjo. OSMICO ima Robert Pipan v Mavhinjah. PRODAM ZASEBNIKU stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon in dvigalo v bližini Trga Garibaldi. Tel. v večernih urah na št. 274995. JOSIP LOVRIHA, Dolina št. 45, je odprl osmico. Toči belo in čmo vino. OSMICO ima Anton Bole pri Piščancih. PRODAM leseno dnevno sobo po ugodni ceni, tudi na obroke. Tel 040 / 741670. PRODAM akacijeve kole za trte. David Černič, Vrh 22, tel. 0481/ 882222. MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušen profesor. Tel. 003865/21972. SPREJMEM k sebi stalno hišno pomočnico. Interesenti naj pišejo na Upravo Primorskega dnevnika, Ulica XXIV. maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«. IZREDNA PRILOŽNOST. Zaradi selitve prodam stanovanje pri Sv. Ivanu: 3 sobe, kuhinja, balkon, 2 shrambi, box. Tel. 567-939. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči čmo in belo vino. darovi in prispevki] liviera Candottija daruje Milo z dru® no 15.000 lir za moški pevski z0a Namesto cvetja na grob prijatelja ® viera —M io 15.( Vesna. V spomin na Avguština Gregorci daruje družina Rudež 10.000 lir za P jaško matico. V spomin na Marijo Grgič vd. Kra daruje Carla Kralj 10.000 lir za & kev sv. Cirila in Metoda na Padricaij; V spomin na Marijo Grgič vd. KraJ| damjeta Karlo in Marija Hrovatin tisoč lir za 'cerkev sv. Cirila in M61" da na Padričah. V spomin na drago gospo Melito FL| gare damjeta Majda in Jožica lir za Dijaško matico in 25.000 lir KD Kolonkovec. . ,, V spomin na Emo Perdec daruj® Nada in Pepi Peršič 50.000 lir ža Pe ski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob pok. na Ušaja darujejo za SKD I. Grud. in za ŠD Sokol: Martin Petelin 20.^; lir, Aleš 20.000 lir, Damjan 20.000 Nevenko 20.000 lir. Karlo 20.000 Ur, gij 20.000 lir, Robi 20.000 Ur, Peter ^ barija 20.000 lir, David in Marinka." tisoč lir, Orlando 20.000 Ur, Mani® 20.000 Ur, Antek 20.000 Ur, Ivan br celj 10.000 Ur, Ivo Kralj 10.000 Ur, OL 10.000 Ur, Zvonko 10.000 Ur, Dolfo lir, Evgen 10.000 lir, Jože 10.000 S' Linko 10.000 Ur, Drejc 10.000 Ur, 10.000 Ur, Poldo 10.000 lir, Bojan 1 tisoč Ur, Danilo 10.000 Ur, Renato ^ Ur, Adriano 10.000 Ur ter Mario ll,u^ V spomin na sestro Izidoro daruje J?, nilo Glavina 25.000 Ur za VZPI - A. j Boršt - Zabrežec in 25.000 lir za Skl M. čuk. {e Namesto cvetja na grob tete Glavine darujeta Neva in Fabrizio T° masini 100.000 Ur za Sklad M. Čuk- V spomin na Ferdinanda Križrtia daruje hči Irma 50.000 Ur za ŠD h tovel. Namesto cvetja na grob Kocmana darujeta družini Viđali in 5 vio 40.000 lir za zadrugo Ban. :e V spomin na Albino Malalan daruj Danica Krevatin 20.000 lir za zadruB Ban. V isti namen daruje Fabjo Kre tin 20.000 Ur za zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob Karla MuJ darujejo Anica in Milko Širca 5.000 ' Marija in Anita Furlan 10.000 Ur Zalka in Berto Bogateč 10.000 Ur Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Antona Ušaja daruj®« Mario in Ivan Ušaj 50.000 Ur za Sokol in 50.000 Ur za SKD I. Gruden... Namesto cvetja na grob Marije vd. Kralj darujejo družina Meula lir, družina Pellegrini 10.000 Ur in S tina Meula 10.000 lir za Dijaški .^0I?rli- V spomin na Enza Budo daruj® f1* žina Meula 10.000 lir za Dijaški do V spomin na svoje drage dam j® An Gombač 15.000 Ur za Sklad M. Čuk- , V počastitev spomina Eme Adami® . Škrlj in vseh ostalih pokojnih članov s dr. L. Sancina daruje Anica Goflio 15.000 lir za Dijaško matico. .,u0. Namesto cvetja na grob Anice Mn - vič vd. Ščuka daruje Anica GomD 10.000 Ur za zavod A. Rittmeyer. Namesto cvetja na grob pok- de Sedmak daruje Zora Vidoni l®-lir za Kriški mladinski krožek. Namesto cvetja na grob pok. Olivi7 Candottija daruje družina Sedmak 306) 20.000 Ur za ŠD Vesna. ^ V spomin na drago sestro Marijo gič vd. Kralj in na Borisa Grgiča ruje Milka z družino 20.000 Ur za L * kev sv. Cirila in Metoda na Padri.« in 10.000 lir za vzdrževanje spom®11 padUm v NOB na Padričah. V spomin na Marijo Grgič vd. darujeta družini Gombač - Kuret V Ur za vzdrževanje spomenika padun NOB v Lonjerju. ,-aIi- Namesto cvetja na grob Oliviera dottija darujeta Luciana in Ančko ce 20.000 lir za ŠD Vesna. jeta V spomin na Majdo Sedmak dari Lp Savica in Ottavio 10.000 Ur za Vesna. uje V spomin na Ivanko Sedmak dm f. Anica Gombač 10.000 Ur za KD kov! je. uje V spomin na Pjerino Sulčič da® ^ Danila Košuta (Križ 352) 10.000 m ŠD Mladina. :eja V spomin na Melito Pregare darUJtef Danica in Radovan Šemec 10.000 k® Ivanka Colja 10.000 lir za postavit®® ^0. menika padlim v NOB iz Skednja, s lonkovca in od Sv. Ane. ^aj. V počastitev spomina prijatelji®6 jeI)-de Settimo por. Bogateč darujeta / -iJ ka in Tatjana 20.000 lir za Mia61 krožek iz Križa. Ob plačilu članarine darujeta in Nella Hrovatin 6.000 Ur za D®u slovenskih upokojencev. . ja V spomin na Borisa Grgiča z* Marta in Rafael Kocijan 10.000 Skupnost družina Opčine. g|(a- Namesto cvetja na grob bar darujeta Tončka in Maja pa-20.000 Ur za vzdrževanje spornem „e® dlim v NOB na Proseku. V isti vZ(jr-daruje Anica Kralj 10.000 lir O3 ževanje spomenika padlim v f'1 V spomin na Silvo Škabar da$V Lojzka Cijak in Zala Regent ® za vzdrževanje spomenika Paa' NOB na Proseku in 10.000 Ur 2 turni dom Prosek - Kontovel. ^alJ V spomin na Marijo Grgič vo-daruje družina Sivitz 20.000 Ur za M. čuk. . gizf' Namesto cvetja na grobove P0li' „p j11 le Kralj vd. Vidau, Ivanke RoZ r jdb* Marije Grgič vd. Kralj daruj® v Aiv Pellegrini 30.000 lir za cerkev sv-dreja v Trebčah. star^ Ob obletnici smrti nepozabni!} jp OH® darujeta Neva in Sonja Kerjanci® cev-lir za Društvo slovenskih upok J V spomin na drago nono An Dodič vd. Volk daruje Lucijan , ^gt žino 100.000 Ur za Mladinski pevslu Glasbene matice. film - film - film ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu Tarzan John Derek. Glavne vloge: „J* Derek, Richard Harris, Miles "Keefe. RAI 1, v ponedeljek, 4. 'ebruarja, ob 20.3Ó. ane odpotuje iz Londona v divjo ra?* i’ ^er j® izginil njen mož. Med „Ip^^avarni pa naleti na kralja džun-mitičnega Tarzana. Moža potem fi gi^jdejo, vendar... Dogodivščina v bja'^i almosferi tropskega podne-J je v tem filmu le pretveza za dru-(j ®° ambientacijo, kjer so bistvo uf Janja nekateri ljubezenski prizori, prof ®*avTlega junaka je ravno tako le ''aza za prikazovanje mišičastega ki prej odgovarja fotogenič-2jt Pnlnsbam, kot pa igralskim rekvi-,j-Vnano je, da prav nič sramež-r; a “O Derek skrbno izbira partne-H, ,sv°jib filmov: v njentfm zadnjem . topu, v filmu Bolero extasy (te fil na sporedu v Trstu), je prisilila iriteri Patinsnja A- Occhipintija na rji.,- consko urjenje v posebni telovad Šel 115 k* izboljšal mišično ogrodje, ^am za**m j« lahko nastopil pred le er°- O filmu Tarzan smo pisali pa tj;: atf. da privrželnci tega žanra viso p0®1-32 še 38. igralca, ki nosi vlo-Urroughsovega junaka. jk Ritratto di jennie - »Por- ,,ait.or Jennie« - »Portret Jennie« >eaia: William Dieterle. Igrajo: »«ifer Jones, Joseph Cotten, E-el Barrymore. Canale 5, v torek, y 'ebruarja, ob 23.30. njp stavbi, kjer ima majhno stanova-br, s 'kar, živi dekletce; ki je ostalo n0v staršev, čez nekaj let, ko jo popa 0 sreča, ji naredi portret. Ne ve ^ ona v resnici umrla že tri le-ba j Surrealistično obarvana zgod-mcJe ,leP čmo-bel film iz leta 1949; J T uobro igralsko zasedbo izstopa rja 0rits: ki je bila že prejela oska-za film Bernadette leta '43. desiree ju®ZIia: Henry Koster. Glavne vloge: le ni?n B*’3'1 j°» Jean Simmons, Mer- hr. beron- Canale 5, v sredo, G. fe-bruarja, ob 24.00 stavlciklusu filmskih biografij pred-tpekJa Borlusconijeva postaja odlo-ko j,,1? življenja Napoleona. V času štva c- Perspektivi«! general topni-Sp y Marseillu, je Napoleon ca, j»'1 Desiree, hčerko nekega trgov-V pariSe vanjo zaljubil. Ob povratku nostinn k3. 56 j® iz politične priklad-nimai r°Čil z h rugo žensko. Kogar zato, (]J zgodovinske teme opozarja-Ijub]-a j® v četrtek na sporedu po aacJai : HSW televiziji ob 21.00 peti del filmaJevanke kudwig, Viscontijevega lju ; 0 Paranoičnem bavarskem kra-njegovi skrivnostni smrti. ei^-^DjVI V VRTU - »Demonios en ^ J ar din« Igr»*-3’ ^IanucI Guttierez Aragon. J0‘ Angela Molina, Ana Belen, sehi^I1'1 I*350, Imanol Arias, Butto n, i zaro’ Alvaro Sanchez - Pie-*>• f,.i. ,’ruS‘- TV Ljubljana, v sredo, ŠpanirUarja’ ftb 20-45-ta pa leto 1952. Družina trgovcev ga sina0" m U Praznuje poroko mlajše-gata 7 svatbo pa se brata skre- Pricnnil8 T.razl'čnega političnega pre-v sln^i,- Deset let kasneje: Juan je d orna v in stalno proč od ho, jj trgovini je življenje težav-videl »„inov °trok odrašča in bi rad 'k’hgaèn avnega« očeta. Resnica pa je generai.f' oae je res v osebni službi Potnetnb’ amPak kot natakar. Druga, ^ha An03- 'ka v Db1111 sta Juanova a m Angela, mati Juanovega sina. Razplet tega trojnega odnosa pa je prepuščen izbiri malega otroka. Zapletena zgodba filma prikazuje povojno Španijo skozi oči otroka, kakor lahko otrok vidi in doživlja takratno ozračje. Pri tem je mladi igralec prijetno presenečenje, sproščen in prepričljiv v zahtevni vlogi. Ravno tako Angela Molina v vlogi osrednje ženske figure. Ambiciozna režija Manuela Aragona se opira predvsem na dirigiranje igralcev. Poskus poustvarjanja atmosfere francoske Španije v izkustvu družinskega okolja pa je, uspel sodeč po številnih mednarodnih nagradah in priznanjih, kar uvršča Aragona v skupino dobrih španskih režiserjev, zraven Bunuela in Sauro. SAYONARA Režija: Josbua Logan. Igrajo: Marion Brando, Patricia Owens, Red Buttons, Miyoshi Umeki. Rete 4, v petek, 8. februarja, ob 22.50. Ameriškega polkovnika pošljejo v japonsko mesto Kobe. Tja gre skupaj z zaročenko, s katero pa postaja odnos iz dneva v dan težavnejši, nemogoč. Ločita se in kasneje on spozna japonsko plesalko, v katero se zaljubi. Takšen odnos pa je v nasprotju z vojaškim pravilnikom... Logan prikazuje v tem filmu povojno japonsko življenje, ki odraža občutek poraženega naroda, po drugi strani pa u-tesnjemo vzdušje ameriškega polkovnika, ki bi rad pozabil na preteklost. Lika obeh deklet naj bi predstavljala nekakšno utež, na kateri nihajo polkovnikove izbire. Čeprav občasno izpade banalno v tematski obdelavi je film prijetna in spektakularna komedija v slogu boljših del eklektičnega Joshue Logana. v kinodvoranah GIOCHI STELLARI - »Starfighter« Režija: Nick Castle. Scenarii: Jonathan Betuel. Igrajo: Lance Guest, Catherine Mary Stewart, Robert Preston, Barbara Bosson, Dan 0’J Herlihy. Lucas - Spielbergov »žanr« dobiva vedno več privržencev, režiserjev, ki snemajo t.i. filme fantasy. Odveč je pripomniti, da so mastni zaslužki a-meriške dvojice preslepili marsikoga. Nick Castle je eden od teh, njegov film pa sodi v sklop tistih, ki jih Lucas - Spielberg nista posnela. V smislu, da če bi ona dva posnela ta film, bi bil zelo verjetno uspešnica, medtem ko je Castle s tem filmom dokazal le to, da sta Lucas - Spielberg e-dina dostojna in uspešna producenta -režiserja tega žanra. Castlova zgodba pripoveduje o fantu, ki mojstrsko obvlada video igre. Gostje iz vesolja pa vidijo v njem nevarnega nasprotnika za morebitno invazijo. Video igra postane tako resnična vesoljska bitka, v kateri osamljen junak brani zemljo pred napadom. Zmaga Zemljana je neizbežna; ne predstavlja pa samo osvoboditve planeta, temveč tudi revanš nad prijatelji, ki so osuplo spremljali zanje neverjetno, izmišljeno, dogodivščino. Zgodba je pusta in dolgočasna, čemur prispeva tudi scenografija, nabita z astro - igračami vseh vrst, kar je bolj primerno reklamnemu vložku kot pa celovečernemu filmu. Bolje bi bilo potrositi denar od vstopnice za bolj ekonomično igro v video-baru, kjer se lahko neposredno vključimo v vesoljsko bitko in sami rešimo Zemljo in človeštvo pred napadalci. Lunghi, ki bo jutri nastopila v oddaji »Discoring« ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Le avventure di Ciuffettino 1. nadaljevanje 11.00 Skrivnosti spanja 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Colpo al cuore - TV film 12.30 Check-up - Oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Prisma - Varietejski tednik 14.30 Posebna oddaja iz parlamenta 15.00 Športna sobota Svetovno prvenstvo v smučanju Rugby: Turnir petih držav 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 II sabato dello Zecchino 18.40 II gioco dei mestieri - 1. oddaja 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 II tastomatto - 4. nadaljevanje 22.00 Dnevnik 22.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 Bejrut: od našega poročevalca 23.20 Častna beseda - TV film 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Evropski dnevi 10.30 Napoved programov 10.45 II valzer del defunto signor Giobatta - TV priredba 11.55 Svetovno prvenstvo v smučanju 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Buccia di banana - film 16.15 Sereno variabile 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Sereno variabile - 2. del 17.50 »N« 10. - tedenska nogometna rubrika 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.40 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Rocco e i suoi fratelli film - 1. del 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.05 Rocco e i suoi fratelli 2. del filma 23.25 Polčas košarkarske tekme 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.30 Pescara: vaterpolo Pescara - Civitavecchia 15.45 Šolska vzgoja 16.15 Šola in vzgoja: Okolje in človek 16.45 II bacio della morte - film 18.25 II Pollice programi tretje TV mreže 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo: pustolovščine in raziskave 20.15 Napoved programov 20.30 Pittronica 21.30 Bormio ’85 - intervjuji 21.45 Dnevnik 3 22.20 Miss - TV film 23.15 Jazz club ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Mammy fa per tutti - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.30 Maude - TV film 10.00 Quando toma l’inverno - film 11.55 Nonsolomoda - ponovitev 12.50 II pranzo è servito - kviz 13.30 I vitelloni - film Igrata: Franco Interlenghi in Leonora Ruffo 15.30 Cafè Chantant - film 17.00 TV film 18.00 Record - športna rubrika 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Gran galà per Reagan Gostje večera: Frank Sinatra, Dean Martin in Ray Charles 22.30 Napoved programov 23.30 Abbandonati nello spazio - film RETEQUATTRO 8.30 Papà, caro papà - TV film 8.50 Brillante - TV novela 9.40 Alla ricerca di un sogno TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Lov na 13 14.15 Brillante - TV novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorellino 15.30 L’uccellino azzurro - risanke 16.00 Papà, caro papà - TV film 16.20 I giorni di Brian - TV film 17.15 Delphi Bureau - TV film 18.05 Febbre d’amore - TV film 18.55 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.30 I cannoni di San Sebastian film 22 30 Lanigan - TV film 23.50 Savana violenta - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 II grande amore di Elisabetta Barrett - film 11:30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Angeli volanti - TV film 14.00 Športna oddaja 16.00 Bim Bum Barn Chappy - Lalabel - Lucy May risanke 17.45 Musica è - vodi M. Seymandi 19.50 II giro del mondo di Willy Fog risanke 20.30 Automan - TV film 21.30 Hazzard - TV film 22.30 II principe delle stelle TV film 23.30 Deejay Television Video music non stop TELEPADOVA 11.15 Arrivano le spose - TV film 12.00 Petrocelli - TV film 13.00 Šport: catch 14.00 Doppio gioco a San Francisco TV film 15.00 Dottor Slump e Arale - risanke 15.30 Yattaman - risanke 16.00 Firehouse Squadra 23 - TV film 17.00 Isidoro - risanke 18.00 Rocky Joe - risanke 19.00 Lupin III. - risanke 19.20 Illusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.20 Perfetti gentiluomini - film 22.30 Eurocalcio TRIVENETA 9.30 Divja narava - dokumentarec 10.00 La famiglia Stoddard - film 11.30 Q.P. Coupon 14.00 Le ragazze di Blansky - TV film 16.45 Filmski spored 20.30 L’ambasciatrice film TELEFRIULI 16.50 Jenny & Jeremy - risanke 17.40 Gianni e Pinotto - risanke 18.30 Divji živalski svet 20.00 Regione verde 20.30 Polvere di stelle - TV film 21.40 Smučanje 22.30 Corte marziale - film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Zagreb 7.55 Teletekst RTV Ljubljana 8.55 TV v šoli 8.10 Poročila 11.55 Svetovno prvenstvo v smučanju 8.15 Domišljija je povsod doma 15.45 Kritična točka 8.30 A. Ingolič: Udarna brigada 16.15 Narodna glasba lutkovna nadaljevanka 16.45 Poročila 8.45 Digitalni pas: 17.00 Košarka: Bosna - Zadar Deklica v deželi stripa 18.30 Medtem - kulturna oddaja 9.10 Miti in legende: 19.30 Dnevnik Zgodba o Ehnatonu 20.00 Črni sin - ameriški film 9.25 Otroška televizija: • 21.45 Dnevnik Črna oddaja - nanizanka 22.00 Za konec tedna 9.50 Čudeži narave: Bog bizon 11.10 Obiskujmo slovenske muzeje in Koper galerije 14.00 TV novice 11.55 S. Caterina: SP v smučanju 14.05 Visok piitisk - glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.05 Non stop 15.35 Gumijasti Tarzan 16.15 Svetovno prvenstvo v smučanju mladinski film 17.00 Košarka - jug. prvenstvo 17.00 PJ v košarki: Bosna - Zadar 18.30 Manjšine, bogastvo Evrope 18.30 Boj za obstanek: 19.00 Rezervirano za znanost Mrtvi ali živi - dok. serija rubrika 19.00 Risanka 19.30 Stičišče 19.24 TV in radio nocoj 19.50 Helzacomic - rubrika 19.26 Zrno do zrna 20.25 Svetnikova dogodivščina - film 19.30 Dnevnik in Vreme 22.15 TV Ef - Vse danes 20.00 Sherlock Holmes v New Yorku 22.25 Pogled na svet film 23.00 Baileyeve dogodivščine 21.45 Zrcalo tedna TV film 22.05 Thommy’s pop show - 3. oddaja 23.35 Zdravnik in pacient 23.05 Poročila medicinska oddaja RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki, ponovitev; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert simfonikov RTV Ljubljana; 11.30 Beležka; Glasbeni pot-puri; 12.00 Glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Igrajmo se pravljice«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Z Gershwinom od popevke do opere; 15.20 Glasbeni Usti; 16.00 Naša šolska obzorja; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: 3. mednarodno vioUnsko tekmovanje; »Rodolfo Lipizer« v Gorici; 18.00 Dramska vetrovnica: Branko Miklavec: »Pomarančnik«; Monodrama; 18.30 Glasbena priloga; RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 0.00 - 4.30 Nočni program 'Radia Koper; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Pesem tedna; 17:00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro; Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dvojni tir; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; Popoldanski spored; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni week-end; 16.55 Pismo iz. . .; 20.00 Zaključek; RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 7.15 Tukaj govori Jug; 9.00 Week-end -radijski variete; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbeno sreačnje z Ornello Vanoni; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.25 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 14.27 Maurice Chevalier »il ragazzo di Parigi« - 4. epizoda; 15.03 Varietejski spored; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Musicalmente volley - športna oddaja; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Tudi mi smo tukaj; 20.00 Black-out; 20.40 Lo spettatore assurdo; 21.03 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj s sestrama Fendi; 22.27 Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.40, 19.30 Poročda; 6.00 Kino pripoveduje; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.10 Napoved programov; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 SpazioUbero: programi pristopanja; 9.32 I verdi giardini della memoria; 10.00 Posebna oddaja o motorjih; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 15.00 George Gershwin: kratke ameriške sanje; 15.30 Evropski parlament; 15.50 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 II benessere - komedija; 19.10 Glasba za vse okuse; 19.50 in 22.50 Eri forte papà - popevke; 21.00 Ljudska simfonična sezona 84-85. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14jOO, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Primorski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00, Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15 00 Radio danes, radio jutri; 15.10 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanje-pohtični magazin; 18.00 Škatlica z glasbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu; Domovina je ena, Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. Stranke sestavljajo svoje programe Povečana dejavnost političnih strank v času, ko se bližajo upravne volitve Občinske volitve so blizu in to seveda skrbi vodstva političnih strank. Zaradi tega opažamo večjo dejavnost strank, kar se odraža tudi v tem, da dobimo na našo novinarsko delovno mizo skoro vsak dan razna poročila, medtem ko je prej kar precej časa bila s tem prava suša. Vsakdo -si hoče seveda pridobiti naklonjenost volivcev tudi s tem, da skuša na druge zvrniti odgovornost za stvari, ki niso bile izpeljane ugodno. V Gorici je še vedno živ spomin na nesposobnost občinskih služb, oziroma občinskega vodstva, da bi se ulice očistile snega. O tem je bilo že veliko protestov v javnosti, o tem je tekla tudi dolga razprava na zadnji seji občinskega sveta. Stvar je najbrž zaskrbela demokristjane, ki so, na sestanku med novim pokrajinskim tajnikom Criscijem in županom ter odborniki te stranke, govorili o stanju raznih služb v občinski upravi. Čeprav ni tega v tiskovnem poročilu izrecno omenjenega, so brez dvoma govorili tudi o tem, saj so bili ljudje, torej volivci, precej razburjeni. Na istem sestanku pa so govorili tudi o ureditvi staleža občinskega ' osebja, tudi v luči poenotenja služb v pokrajinskih upravah in najbolj pomembnih mestih naše dežele. S tem v zvezd je tudi višja klasifikacija go-riške občine, kar bi pomenilo da bi bili dohodki za uradnike enaki v vseh večjih upravah dežele. Istočasno pa ta govor sledi tudi sindikalnim polemikam proti občinski upravi, češ da zavira ureditev položaja občinskih u- službencev. Tu pa ni dobro razumeti ali letijo sindikalni napadi na vodilne funkcionarje, na ves odbor zdi na odbornika za osebje, socialdemokrata Gentileja. Prav v zvezi s tem odbornikom se je vnel nov, že drugi spor, v presledku komaj nekaj mesecev. Na zadnji seji občinskega sveta je prišlo na dan, da je odbornik Gentile že v drugo v odboru glasoval proti večini in to svoje stališče je potrdil tudi z glasovanjem v občinskem svetu. Poleg besedne polemike v tem organu so se sedaj oglasili tudi koalicijski partnerji, republikanci, ki ostro grajajo tak način »sodelovanja« v odboru. Zahtevajo razščiščenje. Oglasil se je tudi podžupan Del Ben, socialist, ki je prav tako javno grajal Gentileja. Za socialdemokrate pa problem sploh ne obstoja. Vroče je tudi v socialistični stranki, kjer je kar precej veliko članov nezadovoljnih z vodenjem sekcije in njene politike v zadnjem času, kot tudi ne z načinom sodelovanja v občinski upravi. Pod resolucijo, ki hoče prenovitev, je bilo zbranih kar precej podpisov članov socialistične stranke in danes popoldne bo na sedežu PSI v Ulici 9. avgusta izredna skupščina članov, na kateri bodo prenovili odbor. Gre za pravi izredni kongres mestne sekcije. Baje so bile predložene tri resolucije. Predvidevajo, da bo razprava žeto vroča. Seveda bo imel izid glasovanja svoje posledice tudi v pripravi volivne kampanje in sestavi kandidatne liste. Tudi komunisti so se že lotili predvolilne priprave. Na dveh sestankih so preučili krajevno problematiko. KPI meni, da bo treba dati prednost krajevnim problemom. Ni moč namreč dopustiti, da se bodo volivci o-predeljevali poslušajoč vsedržavno propagando raznih strank ali da bodo prvenstveno sledili ideologijam. Komunisti bodo volivcem predočili tukajšnje probleme, tako kar se tiče splošnega razvoja goriške občine kot tudi razvoja posameznih rajonov. Po njihovem mnenju so pričeli rajonski sveti delovati. To je pozitivno, vendar ni dovolj. Na županstvu so namreč nekateri, ki skušajo ovirati delovanje rajonskih svetov in jim kratijo pristojnosti ter avtonomijo. Na obeh sestankih je v razpravi sodeloval o trideset ljudi. V Gorici pričakujejo, da se bosta pojavili, poleg tradicionalnih, še dve dodatni listi. Furlansko gibanje je namreč sklenilo, da predstavi svoje kandidate v vseh večjih občinah, torej pri nas tudi v Gorici, Krminu in Gradišču ob Soči. Precej pa je govora tudi o morebitni listi zelenih, ki naj bi se povezali z radikalci. Zeleni so namreč pred dvema letoma dobili po enega svetovalca v Tržiču in v Gradežu. V Gorici, kjer'je na prejšnjih volitvah kar precej mladih volilo za radikalce, bi najbrž taka lista imela tudi uspeh in bi lahko poslala ne samo enega, marveč vsaj nekaj ljudi v občinski svet. Proti tej nevarnosti pa se borijo še zlasti stranke na levici. S seje pokrajinskega sveta Cumpeta: Gospodarska vprašanja se rešujejo z veliko zamudo Tudi zadnja seja pokrajinskega sveta v Gorici je bila skoraj v celoti namenjena obravnavi vprašanj, ki so tako ali drugače povezana s pripravo proračuna, oziroma vezana na točno določene roke. To zadeva predvsem pripravo in, predstavitev prošenj na deželo za dodelitev prispevkov na različnih področjih. Na seji so tako odobrili predložitev prošenj in okvirni načrt stroškov za posege v smislu dež. zakona št. 68 (za krepitev kulturnih dejavnosti), št. 73/82 za raziskave na področju krajevne zgodovine, predstavljeni pa sta bili dve dodatni prošnji za posega na šolskem področju, poleg tistih, ki so bili odobreni že na prejšnji seji. V smislu dež. zakona 37/84 naj bi si pokrajina zagotovila prispevek dežele za ureditev šolskih prostorov industrijskega tehničnega zavoda v Tržiču in trg. tehničnega zavoda v Krminu. V uvodnem delu seje, ki se je, tako kakor je sicer že običaj, pričela z enourno zamudo, ob zelo visoki odsotnosti svetovalcev, je predsednik CUmpeta podal daljšo oceno o poteku srečanja z odborom senatne komisije za ustavna vprašanja. Ocena je vsekakor pozitivna. V nadaljevanju svojega posega pa je Cumpeta opozoril na ponovno zaostrovanje problematike na gospodarskem področju (zamude glede dodelitve naročil ladjedelnici v Tržiču) in napovedal vrsto stikov in srečanj, ki bodo v prihodnjih tednih s predstavniki u-stanove IRI in nekaterih podjetij, ki delujejo v okviru tega zavoda. Cumpeta je tudi napovedal, da bo 8. februarja seja pokrajinske komisije za gospodarska vprašanja, na kateri bodo razpravljali o zapadlosti in ob- Prešernova proslava 10. februarja v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Gorici bo prihodnjo nedeljo, 10. februarja, Zveza slovenskih kulturnih društev priredila Prešernovo proslavo. Prireditev ob dnevu slovenske kulture se bo pričela ob 16.30. Slavnostni govornik bo književnik Ciril Zlobec. V foje-rju Kulturnega doma bodo odprli razstavo likovnikov Soveme Primorske. Nastopil bo tudi komorni orkester RTV iz-. Ljubljane pod vodstvom Stojana Kureta. Na to pomembno prireditev opozarjamo že danes. Prireditev drevi v Gabrjah V Gabrjah bo drevi, v društvenem prostoru, nastopila dramska skupina z Opčin z veseloigro Mali tabor starih - Beseda 84. Gre za zabavno igro s katero so Openci dosegli precej uspeha doma in tudi drugod. Nocojšnje gostovanje prireja kulturno društvo Skala. Pričetek ob 20. uri. razna obvestila Kulturno društvo Sovodnje vabi jutri, v nedeljo, 3. februarja, ob 10. uri na pripravljalno sejo o letošnjih pustnih prireditvah v vasi. Seja bo v Kulturnem domu. Na zadnji občinski seji v Števerjanu Po nesoglasju o podporah društvom so nekateri zapustili sejno dvorano Na osnovi predloženega dnevnega reda sodeč, bi marala četrtkova seja občinskega sveta v Števerjanu potekati brez velikih razprav, sporov ali drugačnih pretresov. Na dnevnem redu zasedanja so bila namreč v glavnem vprašanja tako imenovane redne administracije: poleg ratifikacije šestnajstih sklepov ožjega odbora, še štiri druge točke, o katerih bomo poročali Naknadno. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, kajti že v prvem delu seje se je ozračje naelektrilo, na dan so spet prišla stara nesoglasja in trenja, ki že več kakor leto dni hromijo dejavnost občinske uprave. Zataknilo se je med razpravo za ratifikacijo sklepa ožjega odbora štev. 126 z dne 5. decembra 1984 o razde-litvi prispevka kulturnim društvom, sklep, ki so ga na seji prebrah, je bil v ožjem odboru sprejet z glasovoma dveh efektivnih odbornikov in nasprotnim glasom župana. Na osnovi omenjenega sklepa, naj bi društvo Sedej iz preostanka sklada za kulturne dejavnosti dobilo en milijon Ur, dekliškemu pevskemu zboru pa naj bi dali 187.000 lir. »Zgodilo se je prvič v zgodovini naše občine, da za sklep o-žjega odbora nismo glasovah soglasno«, je na četrtkovi soji povedal župan Klanjšček, ki je tudi pojasnil, da je v odboru on predlagal drugačno razdelitev, ker da obstaja in deluje v občini poleg Sedeja tudi drugo društvo. 1.187.000 Ur naj bi torej porazdelili tako: po 500.000 Ur društvoma Sedej in Briški grič, 187.000 Ur pa de-Idiškemu pevskemu zboru. Ta županov predlog je točno omenjen tudi v obrazložitvi sklepa ožjega odbora, ki naj bi ga svet sprejel v celoti, zavrnil, aU pa popravil. Beseda da besedo. Tako je odbornik Ciril Terpin pojasnil, da na seji ožjega odbora, ko so razpravljah o po-razdeUtvi preostalih sredstev iz omer njenega sklada, so imeU samo dve prošnji (tisto društva Sedej in dekU-škega zbora), ki so ju pač upoštevali. Polemično je odgovoril župan, ki je1 dejal, da vsi dobro vedo, koliko in katera so društva v Števerjanu. Razprava se je zatem nekoliko razširila, saj je svetovalec Ivan Mi-kluš zahteval pojasnilo, v katere namene je bil porabljen prvotno namenjen denar na skladu (skupaj pet mi-Ujonov Ur). Dobil je odgovor, da je šla približno petina (nekaj nad 800 tisoč Ur) za poseg na socioasistencial-nean področju, dva miUjona Ur so iz tega sklada namenih za spomenik pa-dhma partizanoma na Jazbinah, en milijon Ur pa za organizacijo festivala narodnozabavne glasbe, ki sta ga priredila ansambel Lojzeta Blede- ta in društvo Sedej in kjer je pokrovitelj občina (in kjer kmalu ne bi pustili pozdraviti niti županu, kot je bilo sUšati na četrtkovi seji). Po trditvah Hadrijana Corsija, društvo Briški grič ne bi smelo imeti pravic do prispevka, ker so itak dva miUjona Ur že nameniU sekciji ANPI-VZPI za spomenik na Jazbinah. Take trditve je ogorčeno zavrnil svetovalec Uste občinske enotnosti, ki je dejal, da ni mogoče istovetiti kulturnega društva z borčevsko organizacijo. Bilo je zatem še nekaj krajših besednih spopadov, nakar je župan predlagal v ratifikacijo deloma spremenjeni sklop ožjega odbora, s tem da se prispevek porazdeU med tri društva. Sklep je bil odobren z devetimi glasovi, pet svetovalcev pa je glasovalo proti. Takoj zatem je Hadrijan Corsi dal kratko izjavo in napovedal, da svetovalci Slovenske skupnosti zapuščajo sejo. Sejo je zatem dejansko zapustilo pet svetovalcev, od teh tudi dva efektivna odbornika. Iz sejne dvorane so odšh Ciril Terpin, Hadrijan Corsi, Simon Komjanc, Boris Hladnik in Alojz Mužič. Zasedanje občinskega sveta se je po burni razpravi, ki ji je sledilo okrog 20 občanov, nadaljevalo povsem umirjeno. V pretres so vzeU še nekaj drugih vprašanj, o katerih bomo še poročali. Priprave na letošnji pust Tudi letos sprevod v Gorici Pust je pred vrati. Nanj se pripravljajo v. marsikaterem društvu, tudi v slovenskem okolju. Nanj se pripravljajo vneti oboževalci pusta v naših vaseh, kjer bodo pustovali po starem običaju s pohodi skozi vas. Pripravljajo pa se nanj tudi v krajih, kjer bodo večje pustne prireditve, tako v Tržiču, v Doberdobu, v Miljah. V marsikateri skriti lopi se skupine pripravljajo na pustne sprevode in pripravljajo vozove s katerimi bodo nastopali in skušali doseči tudi uspeh. Take uspehe so v prejšnjih letih dosegli tako Gabrci kot Števerjanci in še kdo drug, da o Lo-vretovem pogrebu v. Doberdobu niti ne govorimo, saj je ta izven vsake konkurence. Na pust se seveda pripravljajo tudi v Gorici. Tu je pobudo za pustni sprevod že pred nekaj leti vzel v svojo režijo odbor za mladi pust, ki ima svoj sedež v Podturnu. Pustni sprevod prirejajo v sodelovanju z goriško občinsko upravo in turistično ustanovo. Pustni sprevod bo v Gorici v nedeljo, 17. februarja, od 14. ure dalje. V glavnem bodo pustni vozovi in maske šli po istih ulicah kot lani. Nagrajevanja bodo po zaključenem sprevodu v Podturnu. Tudi letos bodo udeležence razdelili v dve kategoriji, t.j. v vozove ter v skupine mask (najmanj osem udeležencev). Vpisujejo pa v župnišču v Podturnu v Ulici Vernerò 1 (tel. 83418) od 16. do 19. ure ter v pisarni avtošole Mi-chelo v Ul. Giustiniani 1 (tel. 85537) od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. izključno v dneh od ponedeljka 4. do vključno petka 8. februarja. Pomemben je hiter vpis, kajti pravilnik določa, da če pride do enakega točkovanja zmaga tisti, ki se je prvi vpisal. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, telefon 72-701. Dva obsojena in eden oproščen zaradi izsiljevanja trgovca Z dvema obsodbama ter eno oprostitvijo se je včeraj pred goriškim o-krožnim sodiščem zaključil proces proti skupini, ki je bila obtožena poskusa izsiljevanja, posesti ukradenega blaga in nekaterih drugih kaznivih dejanj. Gino Grava je bil obsojen na tri leta zapora in plačilo enega miUjona 200 tisoč Ur kazni za obe kaznivi dejanji. Njegov brat Vittorino Grava je bil obsojen na eno leto in 4 mesece zapora in 500 tisoč Ur kazni za poskus izsiljevanja, oproščen pa obtožbe posesti ukradenega blaga. Karabinjerski marešalo Luciano Toti pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe poskusa izsiljevanja ter ker ni zakrivil kaznivega dejanja v zadevi prekupčevanja. Medtem ko so sodniki Vittorina Gravo spustih na svobodo, je Gino Gava ostal v zaporu. Dogodki, ki so brata Gina in Vittorina Gravo ter podoficirja karabinjerjev Luciana Totija spraviU pred sodišče, so se dlogodiU v začetku lanske- ga novembra, ko so trojico tudi areti-rah v stanovanjih zakoncev Perma v Gradežu, žrtvi poskusa izsiljevanja. Proces se je začel v petek, 25. januarja, ko je sodišče zashšalo vse obtožence ter tudi priče. Na včerajšnjem zasedanju je bila na vrsti razprava s posegom javnega tožilca, ki je za glavnega obtoženca, Gina Gravo predlagal 5 let in 4 mesece zapora ter globo v višini 1.200.000 Ur, za Vittorina Gravo 2 Ihti in 4 mesece zapora ter 900 tisoč lir kazni ter oprostitev obtožbe posesti ukradenega blaga. Isto kazen je javni tožilec predlagal tudi za Luciana Totija. Zatem so v razpravo posegli še zagovorniki, odvetniki Ma-lettia in Perreza za Gina Gravo, Malattia za Vittorina Gravo in Nanut za Luciana Totija. Brata Grava sta procesu siedila v priporu medtem ko je bila Totiju dodeljena začasna prostost. novitvi zakona o prosti coni. _ Pozitivno oceno o poteku srečanj s senatno komisijo je izrekel turi komunist Poletto, (čeprav bi bilo m°' goče srečanje organizirati tudi drU' gače). Poletto je pokrajinskemu on boru naslovil dve vprašanji: PrV. glede organizacije zdravstvene sluz be na teritoriju. KZE je sprejela 0° ločitev o ustanovitvi zdravstvenih U' krožij, ne da- bi sUšala za mneW pokrajine. Drugo vprašanje, z daljs utemeljitvijo, se nanaša na težav®, ki so se pojavile v zvezi s prekini vijo prometa na državni cesti št. zaradi zaprtja mosta na Vipavi P Rupi. Poletto je opozoril zlasti n točno izjavo pokrajinskega odd01^ ka za javna dela Bressana, češ u se občini Doberdob in Sovodnje ^ nista dokončno izrekU o pred le izdelanem načrtu za posodobitev ureditev omenjene ceste. O težavah v cestnem omrežju, ^ sti zaradi pogostih poplav, je gov0. n svetovalec CisiUn (KD), med teni ^ je komunist Blasutto predložil d dokumenta na zelo aktualno P°.;e no tematiko (zadeva Reder, srečam De MicheUs - Scalzone) in piri11® vprašanje glede namenov pokrajin-^ uprave na področju rehabilitacij^ umsko in fizično prizadetih oseb. . razpravi so sodelovaU še nekat®1 drugi svetovalci. Spomin na NOB danes v Rovni pri Komnu V Rovni pri Komnu bo danes zjU' traj proslava napada, ki so ga 2. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Viha S. Giusto, Corso Italia 344, tel. 83-538. bruarja 1944, torej pred 41 Icb. _ vedli borci Južnoprimorskega 011 y da na nemško poUcijsko kolono-takratnih bojih je bila ta motori rana kolona popolnoma razbita, _u. tih je bilo kar 76 Nemcev in nov. Le dvema je uspelo zbeza ' Partizani so imeU takrat sedem P dlih. Nemci so se hudo maščeva. saj so nekaj dni pozneje požgaU b men in Rihemberk, prebivalstvo P odgnaU v internacijo. ^ Na današnji slovesnosti, ki ^ pričela ob 10.30, se bodo zbraU b® ci Južnoprimorskega odreda. Na P^ žig domače vasi pa se bodo spe niU v obeh krajih 15. februarja G3 imajo občinski praznik). V Ri*16 . berku bodo imeU tudi kulturno P reditev. Prometna nesreča včeraj v Rupi S pridržano prognozo so vC,^co zvečer sprejeli v videmsko bolms 70-letnega upokojenca Ljudimira ^ ka, doma s Peči, UUca Rismondo Volk se je namreč včeraj pof®1 pi, svojim mopedom po R f ■ vozil S svujmi mopcuum i’’-' pitani pa ga je podrl s svojim avtom ._ lom 38-letni zdravnik Giuseppe ca cotra, doma iz Gorice, UUca H ^ d’Aosta 50. Ponesrečenega V°lka najprej prepeljali v goriško bm'ga co, zaradi hudega stanja pa s0It]o' takoj odpeljah v Videm, kjer ga ^ rajo tudi točneje pregledati, ima lo hude poškodbe na glavi. razstave 3 im« Z V galeriji II Torchio v meU v Gorici odprejo danes, ^ 18.30 razstavo slikarjev Fulvia e nettija, Roberta Mischisa, b^in' Porsche, Giannija Purina, Carl® tanija in Carla Viole. Odprta b° 15. februarja. . ,a3a V galeriji Paolo Diacono v ^vjrtje bo danes zvečer, ob 18. uri, p^gga razstave slikarjev Antonia Dev in Remigia Gabellinija. Odprt® (a/ do 17. februarja. Antonio De je Goričan. V V galeriji Lojzeta Spazzap®® g. Gradišču ob Soči je še vedno ^e\ gled antološka razstava povojni sUkarja Pizzinata. kino Club«- Gorica VERDI 17.30—22.00 »Cotton ^‘^0 VITTORIA 17.30-22.00 »AAA P"^ agenzia«. Prepovedan mladim 18. letom. hini®' CORSO 17.45—22.00 »I due carao ri«. Tržič COMUNALE 18.00—22.00 »Myster® 'jp EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vacane America«. Nova Gorica in okoUca SOČA 18.00-20.00 »Volkovi«. SVOBODA 20.00 »Vroča Cecini®*-DESKLE 19.30 »Jaz porota«. Pogovor s sovodenjskim županom Vidom Primožičem ■v Se pred iztekom petletnega mandata revizija regulacijskega nacrta v Sovodnjah Od leta 1980 je župan sovodenjske p?lne; V mislih imamo seveda Vida i^nožiča, znanega gostilničarja v , Evoredii 20. septembra v Gorici, oma i2 Gabrij, ki mu bo čez nekaj osecev iztekel petletni županov man-s j Že prej je bil za občinskega Qi..ovalca, vedno izvoljen na listi j ^Hske enotnosti, in sicer kar v ^ mandatnih dobah, od leta 1965 tiv i Poznamo pa ga tudi kot ak-bi]116/3 Prosvetnega delavca, saj je tur d°l6o vrsto let predsednik kul-tlJdneSa društva Skala v Gabrjah in * v vodstvu Slovenske prosvetne ler tudi drugače družbeno an i2v’t!an- Tudi od njega smo hoteli dori*' kaJ se j® v zadnjem petletju ltoSajal° v sovodenjski občini, potem že srn° se za podobno problematiko r,a ^°zammali pri doberdobskem žu-fi u dr. Mariu Lavrenčiču in števe-skem županu Stanislavu Klanj- h>, V občinskem svetu ste že š(ia - 4 let. 0(1 1965 dl* 1915. Kak-t0v .1® razlika med občinskim sve-ski p1?’ pa čeprav pripada večin-'Sb, in odgovornostmi župana? • ^°4 svetovalec seveda nisem žu Ustih odgovornosti, ki jih ima (j.j n- Resnici na ljubo moram reči, ''serri*1 s4 n*sem predstavljal s čem Prvih .L mora žuPan ubadati. Že v tla t županovanja sem spoznal, v' rriy. funkcija ni lahka, še posebej leta občini. Vrh vsega pa smo trjl i ,. 9 kar precej prenovili in po-Zi j. občinski svet in s tem v zve- nit • občinski odbor. Le en odbor-se o6 ostal od prejšnjih. Tako smo iz^ .Poprijeli, brez velikih upravnih ^Uko j 2 Za nas disi0 novo proble- ^Pr.: Kaj pa ({aneS) p0 petjh letih? *: Drznil bi si reči, da smo se st; o4 Pošteno vpeljali. Do podrobno-uPravi0 spoznali problematiko javne ska ®'w Urečo imamo, edina sloven-tajnik oina na Goriškem, da imamo Prev a Slovenca. Tako nam ni treba ščino iz našega jezika v italijan- utud>; je pozitivno, pozitivno pa let;-', da je tajnik pri nas že sedem Pròbi p ° I.abko dobro pozna vso našo Ve tur]na*;*ko' Drugod pa imajo teža-gost Ul s tem, da jim oblast prepo-menja tajnike. da je ’ Najbrž se je zgodilo prvič, • Pil m na čelo sovodenjske občine sto-v ob('i)2’ k' n’ b'l Iz največje vasi bilo s, ”l’ to je iz Sovodenj. Kako je s tem? s°vode' ?es je, da je bil na čelu Vendar ke °bčine vedno Sovodenjc. tud; ? Pa so bili v odboru vedno krat as4aPniki drugih vasi, mnogo- sem namre^ našel podatek, bo podžupan sovodenjske ob- stoletjP°džupani. Tudi v prejšnjem •tientib Je bilo tako. V starih doku- činej' sto igjjav J*2 Gabrij, to pa točno pred vprašan- ^*cer Pa mislim, da ni to hiajbf.- danes bistveno. Živimo v znamo* obdini, vsi se med seboj po-So tak0 m Prrmasamo. Na županstvu je etiat ko4 se skrbeh za razvoj vse podal ’ ne .Pr1 ene ab druge vasi. župar, n bl k temu še nekaj. Biti j?vno Ur.e P°meni samo- skrbeti za i di, , Prav°- Skrbno moraš poslušati ki tj n r *z vseh vasi naše občine, 0sebnih r*tX)vedujej° tudi o njihovih Prìskoòi5Zabevab- Marsikdaj jim tudi rešiti na Pomoč in tudi pomagaš Ste ajihova vprašanja. Še zlasti ko T •** 2^ - « pjudj0 ^ razne razmejitve posestev. Za razr3., radi obračajo do župana Se pr; ,SItev njihovih zadev. Seveda čini *? .P° ’ tehnikov i Pri tp ujmovih zadev. Levec °bčihi ti? .P°služujem sodelavcev v in številnih drugih. Vpr • Vašega J^akšen je obračun petih let 0d banovanja? Mi m mfogram Liste občinske enot-1° Pomen-a I4®9 smo v celoti izvedli. Sestavi j J a’ da ni bil volivni program Mal bj domagoško. Bil je realen. k°t je v.’ da smo celo napravili več 80 Pastai0 V Programu, tudi zato ker hoh;r n°ve Potrebe in tudi ker ■ a- Šel k- uslrezna finančna sred-Izvajat-b* kar P® vrsti. Pričel se t*rej sm,,* načrt za kanahzacijo. Naj-^ (Wn f l0tili Rope in Peči. Iz , vajala raiev bosta dva kanala .fcda bom Padne v°de v Vipavo. Sembravi m oredili tudi dve čistilni .kem s’ rav v torek smo v občin-acijo v p pdobrih načrt za kanah-. Pasiram ..^orjal). Na vrsto prideta 9je' Del j* letih tudi Vrh in Sovod-Oz*romenarja smo dobili od vlade deželne srno el1 uprave, nekaj pa Posojila. Kar se tiče cest. . sevfh ,j a' se uce cest, morte in ( a delno upoštevajoč tudi b,midi Park!ln*ame Prejšnje uprave, i Jah, asf , n.sce pred tovarno v Ru-^ež ob l»; cesto Stradalta-Štan-tahsču, razširih cesto na Vrh, uredili vrsto stranskih poti v Sovodnjah, zlasti v Škrljah, potem tudi na Vrhu. Pri ■ tem smo, poleg druge, dobili tudi pomoč Kraške gorske skupnosti. Obnovili smo stavbi vrtca in osnovne šole v Rupi, stavbo vrtca v Sovodnjah, pred kratkim pa smo sprejeli sklep, da popravimo nekdanjo1 šolsko stavi» v Gabrjah. Stavbo bomo uporabih kot skladišče, morda pa bo našla kako drugo uporabo. Popravili smo tudi stavbo županstva. Na Vrhu smo namestili centralno kurjavo v tamkajšnjem šolskem poslopju. Ojačili smo tudi javno razsvetljavo in tudi prepleskali stare drogove. V načrtu imamo sedaj novo javno razsvetljavo na cesti Rubije-Peč ter še kje drugje. Na cestnih križiščih smo že postavili rumena svetila. To bomo v kratkem napravili tudi na križišču čez državno cesto v Rupi. Vpr.: Precej opravka ste imeli s telovadnico. Odg.: S tem vprašanjem se naša občinska uprava ukvarja že dolgo vrsto let in končno upam, da smo pred zaključkom. Uspelo nam je uresničiti sen naših občinskih mož in predvsem mladih prebivalcev, tako da smo pred dvema letoma končno odprh telovadnico. Takrat smo imeli zares veliko slovesnost. Vendar pa so tisti, ki bi bili morali dati uporabno dovoljenje, našli nekaj kar ni odgovarjalo predpisom. Ugodih smo njihovim zahtevam, nazadnje prav v zadnjih tednih. Upamo, da bomo kmalu dobili to dovoljenje. Sicer pa je telovadnica uporabna za športna društva in šolsko mladino že dobro leto in pol, xe tekem nimamo še v njej. V načrtu imamo tudi ureditev prostora pred tem objektom in parkirišča. Vpr. :Govor je bil o reviziji regulacijskega načrta. Kaj pripravljate? Odg.: Mislim da smo v zaključni fazi razprave. Prav je, da se vsakih nekaj let revidira regulacijski načrt, saj nastajajo nove potrebe. Sprejeli smo zahteve prebivalcev, preučili smo jih, precej smo jih tudi ponašili. Prav pred dnevi smo še enkrat pregledali predlagane variante in kmalu pride do razprave v občinskem svetu. Gre v glavnem za razne popravke v naseljih, kjer bi si ljudje radi razširili stanovanjske ter druge zgradbe. Iz prejšnjega načrta bomo odpravih cesto paralelno glavni sovodenjski ulici, tisto ki je bila predvidena, da bi potekala od Škrlji za naseljem vzdolž železnice do Vipave. Vpr.: Kaj pa druge ceste o katerih je govor, da bi bile speljane po ozemlju vaše občine? Odg.: Ne soglašamo s predlogi tehnikov državne uprave oziroma pokrajine, ki bi hoteli speljati čisto novo cesto čez rupensko in pečansko zemljo pod letališčem do železnice. Pot je nepotrebna, proti takemu načrtu se bomo upirali. Strinjamo pa se s predlogom o razširitvi glavne državne ceste po Krasu. OV/oznica namreč nima smisla. Naj bi še povedal pa da se razširitvi ceste po Krasu upira deželni zavod za krajevno zgodovino, ker da bi tako morali odstraniti ciprese: te pa naj bi pomenile zgodovinsko znamenitost!? Prvenstvena skrb državne uprave pa bi bila morala biti, da uredi na tak ali drugačen način promet po mostu čez Vipavo, saj že p» nekaj dneh prepovedi opažamo prevelik promet skozi Sovodnje in Gabrje. Vpr.: Pri vas se v zadnjem času gradi. Zakaj? Odg.: Medtem ko so ljudje v prejšnjih letih gradili veliko, se je stanovanjska gradnja v zadnjem času umirila. V glavnem prebivalci naše občine posodabljajo svoje hiše. Le malo je novih gradenj, tudi zato, ker je gradnja hiš danes zelo draga. Sicer pa imamo pri nas zelo malo priseljevanja od drugod. Vpr.: To pomeni, da se prebivalci italijanske narodnosti ne selijo v so-vodenjsko občino? Odg.: Tega priseljevanja nimamo. Upam si trditi, da imamo, od vseh treh slovenskih občin, pri nas sorazmerno najmanj Habjanov. In še to so v precejšnji meri primeri mešanih zakonov. Vpr.: Pri vas ni opaziti krize, imate tudi vrsto obrtnikov, kar pomeni, da so se ljudje iz kmetov prelevili v obrtnike. V zadnjem času je bilo nekaj polemik o ureditvi obrtne cone. Odg.: Pri nas je nad petdeset obrtnikov. Nekateri so si uredili že kar lepe delavnice. Obrtno cono je naša občinska uprava programirala že pred leti, to je bilo še v času prejšnje uprave. Načrtovali smo jo celo večjo, sedanjo lokacijo nam je svetovala deželna uprava. Stvar je torej v redu. Nekatere polemike v časopisju nam seveda ne prijajo, pa če- prav niso niti najmanj osnovane. O-čitno se nekateri prizadeti lastniki ne strinjajo s sklepom občinskega odbora. Vendar pa ni moč upirati se na tak način. Kar so pisah pa ni res. Postopah bomo drugače. Naša uprava se je zaradi teh trditev v časopisju obrnila do odvetnikov. Stvar hočemo razčistiti. Res pa je tudi, da si je marsikateri obrtnik, ki je čakal na zemljišče v tej coni, poskrbel drugače, vendar sem prepričan, da bo dovolj prosilcev, ko bo zemljišče urejeno in opremljeno. Sicer pa je prav, da si naši prizadevni ljudje uredijo samostojno delo in s tem se izognejo gospodarski krizi. Vpr.: že pred leti se je v Sovodnjah govorilo, da bi nameravali urediti tudi nek center raznih uradov, ki so sedaj v tej ali drugi stavbi. Odg!: Gre za to, čemur mi pravimo socialni center, pa čeprav ne mislim, da je izraz najpravilnejši. V stavbi županstva imamo sedaj pošto, knjižnico, ambulanto. Vemo, da namerava poštna uprava zgraditi svojo lastno stavbo. Mi p« smo name-ravab zgraditi novo stavbo nekje v bližini posojilnice ter igrišča. V njej bi uredih knjižnico, ambulanto in še kaj drugega. Stavbo županstva namreč potrebujemo v celoti, kajti občinski uradi so precej na tesnem. Seveda bo to stvar bodoče občinske uprave. Vpr:: Uporabili ste besedo »socialni«. Kaj pa s socialnim vprašanjem v občini. Odg.: Razširili smo socialno pomoč na tak način, da smo uvedli pomoč V Splošni bolnici »Dr. Franc Derganc« je začel delovati računalniški sistem, ki naj bi omogočil znižanje stroškov in racionalizacijo poslovanja v tej osrednji zdravstveni u-stanovi na Goriškem. Gre za računalniški sistem Iskra - Delta 4850 in drugo spremljevalno opremo, ki ju je nabavila specializirana delovna organizacija iz Ljubljane. Priprave na računalniško zbiranje in obdelavo podatkov, ki izhajajo od pacientov in so tudi njim zlasti namenjeni, so trajale dve leti. Treba je bilo u-sposobiti programerje in druge strokovne delavce, ki jih na Goriškem ni bilo. Sedaj snujejo tako imenovano Banko podatkov uporabnikov zdravstvenega varstva, zavezancev za prispevke in izvajalcev storitev. Bolnišnica je edina zdravstvena ustanova v Sloveniji, ki je z uporabo in ppmoč-jo računalnika že povezala zdravstveni informacijski sistem, ki nastaja s sprejemom v bolnišnico, z registrom prebivalstva, ki ga vodijo po občinah. Uporabo računalnika so razširih tudi na Lekarno v Novi Go- ostarebm na njihovem domu. Občina plačuje žensko, ki obišče na do mu starejše ljudi in ugotavlja, kaj vse potrebujejo ter jim seveda pomaga. Vpr. : Kako pa je pri vas z melanom? Odg.: Pri CAFO, kjer so pred leti izdelali načrt metanovodske mreže niso vključih naše občine. Prizadevab pa si bomo, da bi tudi to dosegli. Vpr.: Kaj pa s pitno vodo? Odg.: Primarno bo za nas urediti stvar tako, da bomo imeb vedno čisto vodo. Večkrat prihaja do onesnaženja vode, to zaradi zbiralnika v Petovljah. Lani smo imeb še kar precej nevšečnosti. Vpr.: V tej mandatni dobi ste nekaj uredib v zvezi z dolgoletnim bojem vaše občine za poimenovanje ulic po slovenskih možeh. Odg.: Naša občina si je taka imenovanja ukc prizadevala že od vsega svojega začetka v petdesetih letih. Vedno je naletela na gluha ušesa. Uspelo nam je pred nekaj leti dati nekaj domačih in slovenskih imen. Prizadevab si bomo, da bomo vendarle uspeli tudi v nekaj drgih primerih. Vpr.: Kakšni so pri vas odnosi med večinsko listo občinske enotnosti in opozicijo Slovenske skupnosti? Odg.: V začetku mandata sem pričakoval, da bo mnogo bolj konkretnega sodelovanja opozicije z večino in odborom. Zmotil sem se. 0-pozicija se ni izkazala. Vodi enosmerno pot opozicije s pikolovskim gledanjem na razna vprašanja. Netočno polemizirajo in ta netočnost prihaja do izraza tudi z objavami v časopisih. Zares, od opozicije iste narodnosti sem pričakoval, pričakovah smo, več sodelovanja, ne pa takega nasprotovanja delu našega odbora. Vpr.: Kakšni pa so odnosi z go-riško občino? Odg.: Takšni kot s kolegi drugih občin. Pred dvema letoma smo imeb v gosteh goriškega župana in odbor. Pogovorbi smo se o skupnih problemih, marsikaterega tudi rešbi. Govorili smo o dobavi vode v obrtni coni na Tržaški cesti ob letabšču, o upepeljevalniku, o čistbnih napravah, ki so na meji, o morebitni povezavi z goriškim metanovodskim o-mrežjem. Imamo pa še nesoglasje o meji z goriško občino. Gorica zahteva vse ozemlje nekdanje katastrske občine Štandrež. V odloku takratnega itakjansk£Sa predsednika Einaudija pa je to zemljišče vključeno v sovo-denjsko občino. Gre za precej veliko prostora med pokrajinsko cesto in železnico, med škrljami in Štandre-žem. Upirab se bomo odvzemu tega zemljišča. Vpr.: Kakšni so odnosi s slovenskimi občinami? Odg.: Odgovoril bom kot druga dva župana. Lahko bi bib boljši, točneje povedano bolj pogosti. Sestab smo se nekajkrat, vendar pa bi bilo prav, da bi skupno programirab marsikaj, kar nas vse tare. Ne gre namreč le za deklaracije oziroma skupna šolska vprašanja. Veže nas še ricd na področje poslovanja z recepti. Takšen projekt naj bi kmalu uporabljab tudi v Lekarni v Ajdovščini. Celotna naložba v računalniški sistem in v ureditev prostorov zanj je veljala okrog 6 milijard starih dinarjev. Sredstva so zbrale zdravstvene organizacije v okviru Medobčinske zdravstvene skupnosti v Novi Gorici. Ob vsem tem pa bržkone velja poudariti neskladje med računalniškim sistemom, ki zahteva enotna merda za zbiranje in uporabo podatkov, in razdrobljenostjo zdravstvene službe na Goriškem. Na območju novogoriške, tolminske in ajdovske občine so namreč različne in med seboj pogosto slabo povezane zdravstvene organizacije. Bolnišnica je samostojna organizacija, ob njej pa imajo Združeni zdravstveni dom v Šempetru z delovnimi enotami v Ajdovščini in Tolminu. V Novi Gorici je nadalje samostojno podjetje Lekarna, spet samostojno podjetje pa je Lekarna v Ajdovščini. Zlasti potrebe pacientov bi bržkone zahtevale združitev vseh teh podjetij oziroma organizacij v veliko zdravstveno or- marsikaj. Vsi se moramo v tem potruditi. Vpr.: Kaj pa odnosi z Novo Gorico? Odg.: Tudi ti so dobri. Imamo vsakoletne stike. Kar se tiče naše občine smo skupno uredib vprašanje regulacije Vipave. Novogoričani so na našo prošnjo vendarle uredib nasip na Vipavi, tik pred Rupo, tako da voda sedaj ne poplavlja več nekaterih naših hiš. Pred leti smo se dogovorih tudi glede odtočnih potokov iz Rupe v Vipavo, sedaj pa smo stvari ureihli sami, drugače. Imamo pa tudi kulturne in druge stike z Novo Gorico. Vpr.: Pobrateni ste s Škofjo Loko. Odg.: S to gorenjsko občino smo pobrateni že več let. Vsako leto se z društvi pogovorimo kako bo potekalo sodelovanje med občinama. K nam prihajajo kulturne in športne ter druge skupine, prav tako gredo naše k njim v goste. Sodelovanje je zelo pozitivno in razvejano. Vpr.: Vaša občina sodi v Kraško gorsko skupnost. Kaj imate od tega? Odg.: Sodelujemo v tej ustanovi od vsega začetka. Naši kmetje in tudi obrtniki so nekaj dobib od tega. Pomoč obrtnikom je prišla iz akcije Kras, ki jo je izvedla deželna ustanova za obrt. Pred leti je prišla pomoč KGS za zadružni hlev na Peči. Lani je KGS dala denar za gradnjo športno-rekreacijskega centra na Vrhu. Sedaj pa bo naša glavna skrb, da bo KGS pomagala urediti vodovod, ki je kot sem že prej dejal, nujno potreben popravil. Pred leti je namreč KGS dala na voljo denar za ureditev vodovoda v Doberdobu, sedaj smo na vrsti mi. Vpr.: Kakšni so vaši odnosi z društvi? Odg.: Naša občina posveča že vrsto let pozornost kulturi, tudi s tem, da daje raznim društvom denarne podpore. Lani, ko smo imeli nekaj več denarja na razpolago, smo porazde-bli osem mihjonov lir. Naša društva sodelujejo tudi na občinskem prazniku konec junija in želeb bi, da bi organizacijo praznika vsako leto prevzelo drugo društvo. Lani smo priredili tudi skupno Prešernovo proslavo, leto prej pa so pevci vseh društev iz občine peb na slovesnosti o-tvoritve telovadnice. Vpr.: Kak je odnos občinske uprave do prebivalstva, kako upoštevate mnenje občanov? Odg. : Večkrat se {»svetujemo z ljudmi na tako imenovanih vaških posvetih. Tu razložimo kako je s tem ab drugim problemom. Ljudje pa nam potožijo svoje probleme, dajo nam marsikatero idejo. Tako smo v splošno zadovoljstvo rešbi marsikaj. Naj omenimo samo nekaj primerov. Razširitev pokopabšča na Vrhu. Prevoz otrok s šolskim avtobusom. Še bi lahko naštevab. Prepričan pa sem, je najboljša in tudi najbolj demokratična. Pa čeprav je treba upoštevati zakonska določba in razpoložljivost občinskega proračuna. ganizacijo, toda vsi predlogi in pobude za to (pa tudi stroški za delovanje raznih komisij, ki so preučevale integracijo), niso dali sadov. Morda bo računalniški sistem sedaj spet vzpodbudil težnje za združitev zdravstva na Goriškem. Slednja bi bba kpristna v sedanjih časih finač-nih težav, saj je znano, da na primer samo stroški za vzdrževanje obstoječega neučinkovitega informacijskega sistema v slovenskem zdravstvu (goriška regija pa je del tega zdravstva), znašajo pribbžno 15 odst. vseh stroškov zdravstvenega varstva v republiki. Iz omenjenih razlogov je najbrž pomembno tudi določilo vsebovano v samoupravnem sporazumu o razvoju, organiziranju in delovanju zdravstveno informacijskega sistema na območju Medobčinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica, ki poudarja »da si Medobčinska zdravstvena skupnost zadržuje pravico, da bo v skladu z organiziranjem in zruževanjem zdravstva v regiji ponovno odločala o organizaciji zdravstveno informacijskega centra«. MARJAN DROBEŽ Razgovor zapisal MARKO WALTR1TSCH V bolnišnici Franca Derganca v Šempetru uvajajo poslovanje z računalnikom Na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah (30. 1.-10. 2.) v Valtellini Zurbriggen začel v velikem slogu BRANKO LAKOVIČ Valtellina '85 BORMIO — »To pa je zares feno-nomen. Le pred tedni je še ležal na operacijski mizi, sedaj pa »namaže vse najboljše«. Tako je direktor smučarskih reprezentanc Jugoslavije Tone Vogrinec komentiral včerajšnjo zmago v smuku za kombinacijo Švicarja Pirmina Zurbriggna, ki je seveda v kombinaciji tudi glavni favorit za zlato kolajno. Tudi komentarji večine prisotnih na cilju so bili polni začudenja in obenem zadovoljstva. Polemike v zvezi z Girardellijem so že zamorile tu prisotne in verjetno tudi večino ljubiteljev smučanja, ki so jo te dni vse mogoči mediji »bombardirali« s tem primerom. Tvegalo se je namreč, da bi postal »Luksemburžan« glavni protagonist tega SP, čeprav bi na njem niti ne nastopil. V ospredje je tako stopil sijajni švicarski smučar, 22-letni Pirmin Zurbriggen, skromen fant. Skoraj nihče ne dvomi, da bo on glavna figura Valtelline 85. »Z današnjo zmago sem seveda zadovoljen. Na kombinacijo sedaj pa sploh ne mislim. Močno si želim prvo kolajno in zato sedaj mislim le na nedeljski smuk. S kolenom nisem imel nikakršnih težav. Moram pa priznati, da sem bil pred startom nekoliko živčen. Nato pa je šlo vse O.K.« je takoj po zmagovitem teku dejal švicarski as. Prvi se je podal na sicer za kombinacijo zelo zahtevno progo Italijan Sbardellotto, ki je doma iz Valdisot-ta in je bil zato deležen izrednega navijanja. Imel pa jo smolo, ker je s tarlai kot prvi. Da ni smučal najbolje, je bilo takoj jasno, saj je po vsakem prihodu naslednjega tekmovalca drsel navzdoi na skupni razvrstitvi. Veliko navdušenje je nato vladalo ža nastop drugega' Italijana, Ma-irja. Najboljši italijanski smukač je odlično opravil zgornji del proge (dosegel je tudi vrtoglavo hitrost 133 km na uro), nakar pa je napravil grobo napako, ki ga je drago stala. Prehiteli so ga namreč Kanadčan Broo-ker, Zahodni Nemec Wasmaier, Švicar Liischor in seveda Pirmin Zurbriggen. Olimpijski zmagovalec iz Sarajeva v smuku Američan Johnson je bil le 13., boljši od njega je bjl njegov rojak Lewis. Nekaj več je bilo pričakovati tudi od Steinerja. Kdo so torej favoriti za kombinacijo (slalom bo 5. 2. v Bormiu)? Seveda tu je v prvi vrsti Zurbriggen, v boju za kolajne sta še Steiner in Wen-zel (ki sicer zaostaja za 3’T6, ima pa velike možnosti v slalomu), brez možnosti ni tudi Liischer, čeprav je sam izjavil, da je slalom bolj slabo treniral. In še to: včerajšnji zadnjeuvrščeni, Portugalec Marquos, je za prvim zaostal kar 20 sekund. Tudi na svetovnih prvenstvih torej velja pravilo: Glavno je sodelovati... Vrstni red 1. Zurbriggen (Švi.) 2’00”36; 2. Lii-scher (Švi.) 2’00”56; 3. Wasmaier (Z RN) 2’01”59; 4. Brooker (Kan.) 2’ 01”76; 5. Mair (It.) 2'01”81; 6. Lewis (ZDA) 2’02”04; 7. Piccard (Fr.) 2’ 02”50; 8. Steiner (Av.) 2’02”56; 9. Vemeret (Fr.) in Lee (Avstral.) 2’ 02”60; 11. Marxer (Liecht.) 2’02”79; 12. Wildgruber (ZRN) 2’02”81; 13. Johnson (ZDA) 2’02”98; 14. Gatter-mann (ZRN) 2’03”12; 15: Skaardal (Nor.) in Alphand (Fr.) 2’03”50. Valtellina 1985 •I Pirmin o Girardelliju BORMIO — Na tiskovni konferenci po smuku je bil seveda v središču pozornosti Pirmin Zurbriggen. Med številnimi vprašanji je bjlo seveda tudi to, kaj misli o zadevi Girardelli. »Zadovoljen bom, če bo Girardelli nastopal na tem svetovnem prvenstvu, čeprav se zavedam, da je Marc izredno nevaren tekmec. Za vse nas bo njegov nastop gotovo motivacija več.« »Marsikdo tudi meni, da boste Naši košarkarji jutri ob 17.30 v Fidensi Eno odločilnih gostovanj Jadrana Jadran bo jutri opravil svoje najzahtevnejše gostovanje povratnega dela lige. Basket' Fidenza je letos največje presenečenje prvenstva in zaseda 5. mesto na razpredelnici z i-stim številom točk kot Virtus Padova. V preteklih sezonah je bila Fidenza (lani Farabolli) vedno povprečno moštvo, brez strahu pred izpadom in brez večjih ambicij. V letošnjem prvenstvu pa so košarkarji Fi-denze že v uvodnih sfečanjih dokazali, da so kakovostno boljši in taktično bolj zreli kot v preteklih sezonah. Žagarjeva ekipa preživlja glede forme in prikazane igre optimalni trenutek. Fantje so to dokazali na zadnji prvenstveni tekmi, ko so vseskozi imeli srečanje pod kontrolo, ne da bi se pri tem kdovekako naprezali. Med tednom se je izboljšalo tudi zdravstveno stanje Klavdija Starca, ki je pokazal zadovoljivo formo že na prijateljski tekmi s Ste-fanelom. Prav v srečanju s tržaškim prvoligašem so Žagarjevi varovanci dokazali, da so trenutno zmožni prikazati zelo lepo, atraktivno in tudi učinkovito igro, tako v obrambi kot v napadu. To bo bržkone tudi glavni dejavnik, ki bo vplival na potek srečanja v Fidenzi. Dober skok, razvijanje hitrih protinapadov, preden bodo domačini uspeli postaviti obrambo in natančnost pri metu na koš, to bi moralo zadostovati zato, da uspe Jadran pospraviti nov par prvenstvenih točk. Naj še poudarimo, da so v prvem srečanju, ko so doma proti istemu nasprotniku nerodno izgubili, odigrali svojo letošnjo najslabšo tekmo v napadu in mislimo, da se tak črn dan Jadranovih košarkarjev v napadu ne bo več ponovil. Srečanje med Jadranom in moštvom Basket Fidenza bo jutri v Fidenzi s pričetkom ob 17.30. (Cancia) V nedeljo, 10. t.m., 10 »Trnovski maraton« Tradicionalni, tokrat 10. jubilejni »Trnovski maraton« bo v nedeljo, 10. februarja s startom ob 9.30 v Črnem vrhu nad Idrijo. Znane množične smučarske tekaške prireditve se lahko udeleži kdorkoli. Tekmovalo se bo na krajši 21-kdlometrski progi in daljši 42-kilometrski progi, udeleženci pa se še med tekom lahko odločijo, ali bodo tekli na 21 km ali pa 42 km, pač glede na počutje. Po preteku 200% časa, ki ga je pri prehodu na 21 km porabil prvi tekač, bo organizator zaprl progo za maraton 42 km, tako da bodo morali vsi ostali tekači v cilj na 21 km. Prvi trije uvrščeni — ločeno moški in ženske — prejmejo kolajne. Start bo hkraten za vse udeležence, prvih 300 uvrščenih tekačev na zadnjem maratonu pa startajo v prednostni skupini. Ob maratonih za člane prirejajo tudi 8-kilometrski maraton za pionirje, se pravi fante in dekleta rojeni leta 1970 in mlajši. Za informacije in vpisovanje se je moč obrniti na sedež ZSŠDI, tel. 767304. Killy letošnjega svetovnega P1"1161}, stva. To pomeni, da lahko zmag®, kar v vseh disciplinah,« je nekdo 00 prisotnih namignil. »Zelo počaščen sem, da me priuier, jate s tem slavnim asom,« je dej" skromni Švicar, »sicer pa moram ^ či, da je tu konkurenca izredna " da brez športne sreče tudi uspe11 ni.« Mario Cotelli: »Smo pripravljeni^ Srečali smo nekdanjega direktorij italijanske smučarske reprezentan in enega glavnih pobudnikov, da j Valtellina dobila organizacijo teS svetovnega prvenstva, Maria CotelM • »Ste doslej s potekom prvensWa zadovoljni?« »Čeprav je za nami le nekaj prvenstva, pa sem zelo zadovolje -Vse poteka v najboljšem redu. Že dG stvo, da kljub odjugi, ki bi 3Pr^?k v težave tudi organizatorje verL prireditev, so proge odlično vzdržal ' kaže, da smo se na to manifesta jo dobro pripravili.« - »Kateri bodo protagonisti' tega P venstva?« »Eden glavnih protagonistov bo & tovo današnji zmagovalec Pirmin Za briggen. To je fenomenalni atlet, nekaj dni po operaciji in že je gai. Mar ni to skoraj čudež?« , »Kot dober poznavalec mednarod ga smučanja kaj menite o jug°s vanski reprezentanci?« u »Imam vtis, da so se Jugoslov nekoliko »usedli«. Sicer pa Rugosi vija lahko računa tudi na nekaj lo dobrih posameznikov. Tu bi v PL vi vrsti omenil Bojana Kržiaja. lahko poseže v boj za kolajne.« Danes ženski smuk . t Danes bodo podelili prvi komP kolajn. Na sporedu bo namreč ze ski smuk, v katerem je pričako)! oster boj med Švicarkama Figi®J® in Walliserjevo (2. in 1. na OI v ^ rajevu). Jutri bo na vrsti moški sm Končan 53. rally Monte Carlo Polfinale ženske namiznoteniške A lige Finec Vatanen najhitrejši MONTE CARLO — Finec Ari Vatanen, s sovoznikom Angležem Harry-manom, na peugeotu 205 turbo je zmagovalec 53. rallyja Monte Carlo, ki je obenem veljal kot prva preizkušnja za svetovno prvenstvo voznikov in avtomobilskih hiš za leto 1985. Svojega najnevarnejšega tekmeca Nemca Rohrla na audiju 4 je prehitel za več kot pet minut. Med italijanskimi avtomobili je finski par Toivonen - Piironen z martinijem lancio 037 zasedel šesto mesto z zaostankom več kot 22 minut za zmagovalcem. Na rallyju je startalo 117 ekip, od katerih jih je do konca prišlo le 68. Kot zanimivost naj na koncu dodamo še to, da je bil med ženskami najboljše uvrščen francoski par Fresquest -Valette, ki je na autobianchiju 112 zasedel 58. mesto in tako osvojil »pokal za dame«. KONČNI VRSTNI RED: 1. Vatanen - Harryman (Fin./VB) - peugeot 205 v času 10.20’49”; 2. Rohrl Geistdorfer (ZRN) - audi 4 po 5’17”; 3. Salonen - Harrjanne (Fin.) - peugeot 205 po 10’05”; 4. Blomqvist -Cedeberg (šve.) - audi 4 po 19’22” itd. Med Karpovom in Kasparovom Odložili 48. partijo V Moskvi so včeraj odložili na ponedeljek 48. partijo šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Kasparovom. V uradni utemeljitvi je rečeno, da so partijo odložili iz tehničnih razlogov. Kaže, da bosta šahista odslej merila moči v moskovskem hotelu »Sport«, ne pa več v tako imenovani »dvorani stebrov«, ki jo ponavadi namenjajo velikim kulturnim ali glasbenim prireditvam in je hkrati tudi mrtvašnica kremeljskih voditeljev. Po 47. partijah vodi Karpov s 5:2. Krasovke v okrnjeni postavi Jutri ob 10. uri bodo Krasove namiznoteniške igralke v kraju Pozzo di Cotto pri Messini odigrale povratno polfinalno srečanje A lige proti solidni ekipi Barcellone. Po gladki zmagi v prvem srečanju v Repnu našim igralkam zadostuje, da osvojijo en sem dvoboj, kar seveda še zdaleč ni vprašljivo, tako da lahko rečemo, da je jutrišnji nastop le gola formalnost in boljši trening pred finalnim nastopom. Proti Barcelloni bodo krasovke nastopile v postavi Damjana Sedmak, Marina Cergol in Sonja Doljak. Miličeva bo tokrat odsotna zaradi služ-ženih obveznosti. Zamenjala jo bo Doljakova. vendarle samo »na papirju«. Doljakova je namreč še zmeraj poškodovana in po vsej verjetnosti je zanjo letošnja sezona že končana, saj je poškodba hujša, kot je kazalo na prvi pogled. Jutri bo torej v postavi, vendar ne bo stopila za zeleno mizo, se pravi, da startajo domačinke s tremi točkami prednosti. Kljub temu bodo skušale krasovke doseči prestižno zmago in ni rečeno, da jim to ne bo uspelo. Moška C liga Drevi ob 18. uri bodo krasovci gostovali v Pordenonu pri prvouvršče-ni Ederi, kateri so v prvem delu prvenstva klonili s 5:3. Žal bo tokrat odsoten Bole, ki je službeno zadržan, tako da bo njihova naloga še težja, da ne rečemo brezupna. Boleja bo zamenjal Robert Milič, poleg njega pa bosta nastopila še Boris Štoka in Igor Colja. Turnir v Nabrežini Jutri bo v nabrežinski telovadnici deželni namiznoteniški turnir za vse mladinske kategorije, ki bo istočasno veljal kot kvalifikacija za skupni državni turnir. Zaradi prostorske stiske bodo v moški konkurenci nastopile le dvojice, ženski razpored pa bo polen. Krasova udeležba bo lzreJjio številna, saj bo za zeleno mizo st°P kar 32 igralcev in igralk. Atletska šola . la. Atletsko društvo Bor ustanavlja ^ stno atletsko šolo. Njen namen j® 6 primeren' način posredovati veSčfM kraljice športov mladim na pr®*1 t(y z osnovne na nižjo srednjo šolo. , rej generacij iz petih razredov op^je ne in prvih razredov nižje srTueli šole, takim, kd bi se kasneje ^ ^ vključiti v redno in načrtno vad<" ^ tletsko, pa tudi takim, ki bi ^0-drugih razlogov radi utrdili v v ^ nah, kot so hitrost, spretnost, ^ in vzdržljivost. Atletsko šolo b0^p£r dil za tako dejavnost primerno ^ sobljen strokovnjak iz matične o 0[j vine vsak torek ob 16. in v Pe’^Lstu-18. uri na stadionu 1. maj p yr Prvič bo vadba na sporedu že 1 rek, 5. februarja. (Ab) Nagrajena tudi 8. Kokorovec in D. Štoka Samo Kokorovec in Danilo Štoka sta ob zaključku konference o športu v Trstu prejela posebno priznanje tržaške občinske uprave za izredne dosežke v letu 1984. Kokorovec je priznanje dobil kot kadetski evropski prvak v kotalkanju, Danilo Štoka pa za osvojeni italijanski naslov v motociklizmu v razredu TT 1000 ccm. Poleg obeh slov venskih športnikov je občinska uprava nagradila še tržaške športnike, ki so se udeležili olimpijskih iger, nosilce medalj z evropskih prvenstev in italijanske državneprvake. Med temi je v sklopu rokometne ekipe Cividina posebno priznanje prejel tudi Ivan Pušpan iz Pirana Mednarodni odbojkarski turnir v Štandrežu Goriški derbi Olympii Terpin Olympia Terpin — Val 2:0 (15:8, 17:15) TRAJANJE SETOV: 15, 29 minut. OLYMPIA TERPIN: L, M. in S. Cotič, A., S. in D Terpin, Spazzapan, Prinčič, Dornik, Kuštrin. VAL: Plesničar, Černič, Faganel, Juren, Lavrenčič, Orel, Vogrič, Za-vadlal, Devetak, Prinčič, Boškin. Današnji derbi med Olympio Terpin ih Valom, v okviru mednarodnega turnirja, ki ga organizira goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z goriško turistično ustanovo, se je končal z zmago Goričanov. Prvi set se je začel v znamenju izenačenosti do stanja 8:6 za Olympio, nakar je le ta izvedla nekaj dobrih akcij in je tudi s pomočjo napak, ki so jih delali odbojkarji Vala zaključila set v svojo korist. Drugi set je bil dosti bolj izenačen kot prvi. Ekipi sta se stalno menjavali kori8.*' v vodstvu do stanja 12:11 v Vala. Odbojkarji Vala so nato ^li krat zapravili možnost, da bi P.^ v odločilno vodstvo, kar je °!Ltila' Olympiina obramba dobro 0 jo Začela se je borba za vsako to® 0-na koncu se je sreča nasmehm lympii Terpin, ki je tako zRL;Inpia set in tekmo v svojo korist. O y za Terpin bo v soboto zvečer 'IT cari' prvo mesto z ekipo Brigata ro j paca Gorizia, medtem ko se bo rsi^1 meril za tretje mesto z odbojka^ klubom Tmjani. Izjava igralca Olympie Spa* tona: »Zelo sem vesel, da je Oto ja ko množičen in to je dokaz v ’ za na Goriškem narašča zanima J ^ odbojko. Mislim, da je turnir tu .j. risten, ker izpopolni vrzel ob P nitvi prvenstva C-2 lige.« _ -„jJ - IZID DRUGE TEKME: TrnJ.n.iS, R-toata meccanica Gorizia P* 15:8, 14:16). (Lero) (12 ri5. Po pettedenski prekinitvi spet živahno na naših nogometnih igriščih Osrednja tekma bo tokrat prav gotovo v Križu I^Hiaterska nogometna prvenstva se .odo jutri končno nadaljevala. Po pe-nedeljah prisiljenega počitka (dve ‘aradi praznikov in kar tri zaradi 1 hr ga vrernena) bndo nogometaši anko ponovno tekmovali za točke. Ta-o dolge prekinitve, vsaj na Tržaškem, .e Pomnijo že trideset let. Priznati pa j6 '■neba, da je bila letošnja prtikini-v Povsem utemeljena in neizogibna, je bilo vreme izredno slabo in za-adi tega tudi trcfflingi niso potekali v ^ajboljšem redu. Da vse to ne bi bilo s|0v°'j, je prišlo še do vrste okvar v acilnicahi kjer so zmrznile in počile k Vl. radiatorji, ogrevalniki itd. Skrat-a' mraz je tokrat res prizadel no-g0Inetni ambient. , 2. AMATERSKA LIGA VESNA — OPICINA Eniško igrišče bo prizorišče osred-nit e'er*c, Dornik, Delai. Petp 01 °bbojkarji Olympie so v krst-iz TrtnaStopu Premagali Italcantieri Pia prvem setu je bila tek- štvi „, °l izenačena, saj sta se mo-ktjučn'h0 menjavali v vodstvu. V kor hil1 *;renutkih, tako prvega ka-^^gega seta, pa so »olympijci« zaigrali bolj zbrano in si zagotovili zmago. (Rudi Pavšič) DEČKI Naš prapor — Torriana 0:3 (3:15, 8:15, 14:16) NAŠ PRAPOR: Sošol, Klanjšček, Damjan Pintar, Rudi Pintar, Cibi-ni, Štekar. Ekipa Našega prapora je doma gladko izgubila proti ekipi Torriane iz Gradišča. Kljub porazu so naši fantje dokazali viden napredek. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — CUS Trst 3:0 (15:3, 15:9, 17:15) TRAJANJE SETOV: 13, 18 in 25 minut. SOKOL: I. Radetič, B. Perdec, A. Pizziga, M. Rudež, I. Jazbec, E. Le-giša, T. Masten, K. Legiša. Odbojkarice Sokola so v pičlih treh setih strle odpor nasprotnic predvsem z dobrim servisom in zelo dobro o-brambno igro. (Savo Ušaj) domači šport Danes SOBOTA, 2. februarja 1985 P košarka '9.30 b?CIJSK0 PRVENSTVO bor o Y Trstu, šola Caprin: Santos 'krnejv, ; 19.00 v goriškem Ku bomu: Dom - Polisontina. 17.30* MLADINCI ^ Sh„ a bTos°ku : Kontovel Electn bop B - Ferroviario. 15.45 , DEČKI “Osco <• Trstu, Istrska ulica: Do o oko1; 15.30 v Trstu, na »: Bor - Ferroviario. ( 15 «O v - .PROPAGANDA ^as - Sokol U’ Vrdelska cesta: Libei J7.00 Rokomet Moška d liga v Nabrežini: Kras - Musestr Namizni tenis 18 oo * ^I0ŠKA c LIGA Pordenonu: Edera - Kra , ODBOJKA 18.30 '-Moška divizija J9-30 v * drežu: Soča - Torrian; b6 Volpj stu’ stadion »1. maj«: Bor ,18.00 vHNl?E.R 15 ŽENSKE ,.“■00 v rp -bbcniku: Mossa - Sovodnj« n. ,■ štadion »1. maj«: Bor s, b*- Za*,j v Trstu, telovadnic °ga g bonai : DMA Linea Vogue 15.30 15 MOŠKI 'ga dom-. telovadnica Kultu • Naš prapor - Jami je. N Jutri RlA, 3. februarja 1985 KOŠARKA 17-30 v p.°,SKA C-l LIGA ImrJ®121 : Fidenza - Jadral i bROMcwT2' ' Fidenza vMSseo PRVEN MLADINCI 11.00 v Repnu: Polet - Scoglietto: 15.00 v Trstu, na »1. maju«: Bor - Kontovel Electronic Shop A KADETI 11.30 v Trstu, na »1. maju«: Jadran Parco - Saba. NARAŠČAJNIKI 9.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Liber-tas - Bor; 11.00 na Opčinah: Polet -Santos. PROPAGANDA 8.30 v Trstu, na »1. maju«: Bor -Don Bosco B. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Opicina; 15.00 v Bazovici: Zarja - Isonzo. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - Chiarbola; 14.30 na Padričah: Gaja - Supercaffè; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Nazario; 14.30 na Proseku: Primorje -Staranzano: 14.30 v Repnu: Kras -Romana; 14.30 v Doberdobu: Mladost-Italcantieri; 14.30 v Štandrežu: Ju ventina - San Lorenzo; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Audax. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Domio; 10.00 v Dolini: Breg - San Luigi; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Vesna. NAJMLAJŠI 10.30 v Miljah: Fortitudo - Breg; 13.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Ser-vola - Kras. NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Barcelloni: TT Barcellona -Kras. MOŠKO PROMOC. PRVENSTVO 10.00 v Tržiču, Ul. Canaletto: Italcantieri A - Mladina; 10.00 v Vidmu: Ranger s - Kras. ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu,-telovadnica Monte Cen-gio- CUS Trst - Breg; 9.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Prevenire. Minuli teden se je končal prvi del deželnih odbojkarskih prvenstev. V moških in ženskih C-2 in D ligah se je za uvrstitev v skupino za napredovanje potegovalo tudi enajst slovenskih šesterk, sedmim od teh pa se je uvrstitev tudi posrečila. O ženskih ekipah prihodnjič, tokrat smo za mnenje vprašali trenerje moških ekip. Zastavili smo jim naslednje vprašanje: Kako ocenjujete pot svoje ekipe v prvem delu in kaj pričakujete od drugega dela? Moška C 2 liga Guido Neubauer (Olympia Terpin) S tem, da smo se uvrstili v skupino za napredovanje, smo si zagotovili obstanek v ligi, s čimer smo izpolnili letošnji cilj. V drugem delu prvenstva bomo priložnost dah v glavnem mladim igralcem, saj le z igranjem lahko pridobijo na izkušenosti. To pa je za Olympio nujno potrebno, saj bomo nekateri starejši člani v bodoče prenehali z aktivnim igranjem in mladi morajo prevzeti vajeti v svoje roke, ker edino tako bo poskrbljeno za še boljše uspehe društva. V drugem delu si torej ne postavljamo visokih ciljev, čeprav menim, da bo boj med šesterico izredno zanimiv, saj po mojem mnenju ni izrazitega favorita. TAKO OLYMPIA TERPIN V 1. DELU: Volley Bali UD - Olympia Terpin 2:3, 1:3; Olympia Terpin - Bor JIK banka 3:2, 3:1; Olympia Terpin -Nuova Pallavolo TS 3:2, 1:3; CUS TS - Olympia Terpin 3:1, 3:2; Olympia Terpin - Gasilci PN 3:2, 3:1. KONČNA LESTVICA 10 8 2 27:18 16 10 6 4 23:18 12 10 6 4 23:22 12 10 5 5 22:20 10 10 4 6 19:21 8 10 1 9 13:28 2 Prvi del prvenstva je bil za nas zelo težaven, saj je bila prav vsaka tekma odločilna za končno uvrstitev. Mislim, da je bilo pozitivno to dejstvo, da nam je uspelo spreobrniti situacijo na lestvici, ki je bila s tremi začetnimi zaporednimi porazi za nas katastrofalna, v uspeh in uvrstitev v skupino boljših. Edino z malo več športne sreče bi lahko bila končna u-vrstitev tudi boljša. TAKO VAL V 1. DELU: Rozzol -Val 3:0, 0:3; ASFJR Čedad - Val.3:1, 1:3; Val - Friuli - Povoletto 2:3, 0:3; Italcantieri Tržič - Val 2:3, 2:3. KONČNA LESTVICA ASFJR Čedad 8 6 2 20:10 12 Friuli Povoletto 8 6 2 19:12 12 Val Štandrež 8 4 4 15:17 8 Italcantieri Tržič 8 2 6 13:19 4 Rozzol Trst 8 2 6 10:19 4 CUS Trst Bor JIK banka Olympia T. GO NPT Miramare Volley Bali Videm Gasilci Pordenon Ivan Markič (OK Val) Božič Grilanc (Bor JIK banka) Glade na to, da sem prvič nastopal v tej ligi, sem bil pred startom prepričan, da ne bo tako kakovostna in zahtevna. Osvojitev drugega mesta na končni lestvici po prvem delu je za nas dober u-speh. V nadaljevanju prvenstva bi se morala pokazati podobna situacija. Če bodo fantje še naprej igrali, kot sedaj in če ne bo prišlo do poškodb, mislim, da je tretje mesto za nas povsem de>segljiv cilj, pod pogojem, da izboljšamo igro v obrambi. V naši podskupini je zmagal tržaški CUS, a ni pokazal nič posebnega in je bržkone premagljiv, za Friuli iz Povoletta in ASFJR iz Čedada pa ne morem nič reči, saj njune moči ne poznam. Drugi del bo verjetno veliko bolj izenačen TAKO BOR JIK BANKA V 1. DELU: Bor JIK banka - Nuova Pallavolo 3:2, 3:2; Olympia Terpin - Bor JIK banka 3:2, 3:1; Bor JIK banka -CUS Trst 1:3, 1:3; Gasilci PN - Bor JIK banka 1:3, 0:3; Bor JIK banka -Volley Bali UD 3:0, 3:1. Moška D liga Danilo Berdon (Naš prapor) Prav gotovo smo lahko z dosedanjimi izidi povsem zadovoljni, saj smo predčasno dosegli obstanek v ligi. E-kipa je dokazala, da upravičeno sodi v to ligo, obenem pa sem prepričan, da imamo še precej rezerv. Zasluga za dosedanje uspehe gre pripisati vsem: organizacijskemu štabu društva, igralcem ter nenazadnje gledalcem, ki nas zvesto spremljajo. Glede drugega deda se dobro zavedamo, da pred nami ni lahkih nastopov. Vseeno sem prepričan, da ne bomo opravili podrejene vloge, ampak bomo nevaren tekmec za slehernega nasprotnika, še posebej na domačih tleh, kjer smo še nepremagani. TAKO NAŠ PRAPOR V 1. DELU: Naš prapor - Volley Duke 80 3:0, 0:3; Gretta - Naš prapor 1:3, 2:3; Naš prapor - Jami je Sobema 3:2, 3:2; Inter 1904 - Naš prapor 3:0, 2:3; Naš prapor - S. Sergio 3:1, 3:2. Bernard Soban (Jamlje Sobema) Po prvih nastopih smo bili optimisti, toda po porazu v derbiju z Našim praporjem smo zašli v krizo. Pri tem so gotovo odločilno besedo imele poškodbe, ki so dobesedno zdesetkale moštvo. Razlogi za neuspeh so tudi v pomanjkanju trenerja in za dostnega števila treningov. Za naprej je treba gledati dolgoročno. Članska ekipa si je kot cilj zadala obstanek, pri tem pa bi želel, da bi se vsi igralci resneje angažirali. Brez poškodb Ferfoglie, Devetaka, Cotiča in tudi moje, ki me je verjetno dokončno odstranila od igrišča, bi bil vrstni red drugačen TAKO JAMLJE SOBEMA V 1. DE- LU: Inter 1904 - Jamlje Sobema 3:0, 3:0, Jamlje Sobema - S. Sergio 3:1, 0:3; Naš-prapor - Jamlje Sobema 3:2, 3:2; Jamlje Sobema - Gretta 3:1, 0:3; Volley Duke 80 - Jamlje Sobema 3:0, 3:1. KONČNA LESTVICA hiter 1904 Trst Volley Duke 80 Naš prapor S. Sergio Jamlje SOBEMA 10 8 2 28:12 16 10 8 2 26:13 16 10 8 2 24:18 16 10 3 7 18:21 6 10 2 8 12:26 2 10 1 9 9:27 2 Gretta TS (Jamlje SOBEMA minus 2 točki). Peter De Walderstein Dosedanji potek je bjl za nas pričakovan. Naša ekipa je zelo mlada in smo se v tem delu pravzaprav le pripravljali na drugo fazo. V prvih desetih nastopih smo se morili z mnogo bolj izkušenimi nasprotniki, ki pa so le v ključnih trenutkih tekem uveljavljali svojo premoč, drugače s tehničnega vidika razlika ni bila tako velika. Na papirju imamo možnost, da se v drugem delu obdržimo v ligi, saj je bila verjetno konkurenca v naši podskupini močnejša. Odslej bomo domače tekme igrali ob nedeljah zjutraj, tako da nam bo s klopi pomagal trener Drasič, kar bo meni omogočilo, da sam igram. Na domačih tekmah nam bo verjetno kot igralec odslej pomagal tudi Bruno Milič, ki nam bo predvsem koristen s svojo izkušenostjo. TAKO SLOGA V 1. DELU: Italcantieri - Sloga 3:1, 3:1; Sloga - Pastificio Crisci GO 0:3, 0:3; Torriana -Sloga 3:1, 3:0; Sloga - Mariano 2:3, 0:3; Turriaco - Sloga 3:0, 3:0. KONČNA LESTVICA Past. Crisci GO 10 8 2 25:10 16 Italcantieri Tržič 10 8 2 26:13 16 Torriana Gradišče 10 7 3 21:17 14 Libertas Turjak 10 5 5 21:17 10 Intrepida Mariano 10 2 8 15:26 4 Sloga 10 0 10 5:30 0 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ .številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih, trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja" po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TJx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JZTT m tiska F" ^Trst 6mk***«k* rv*z* iMOp**' zjjoZnfcov FlEG 2. februarja 1985 Nemčija in Francija pobudnici krepitve evropske enotnosti DAVOS (Švica) — Kancler Zvezne republike Nemčije Helmut Kohl je izjavil, da bosta s predsednikom Francije Mitterrandom še v tem letu pobudila okrepitev politične enotnosti Evrope. Izjavo so zabeležili na shodu uglednih evropskih političnih, gospodarskih in bančnih osebnosti skupno kakšnih 800 oseb, ki so se pogovarjale o odnosih v Evropi, usodi dolarja in razvoju stikov Vzhod — Zahod in Sever — Jug. Ob tej priložnosti je Kohl poudaril potrebo po okrepitvi politične moči evropske deseterice, hkrati pa je obžaloval, ker vse članice niso pripravljene uresničevati takšen načrt. Te napovedi je Kohl sporočil na posvetu, ki ga je v Davosu v vzhodnu Švici organiziral »Svetovni gospodarski forum«. BONN — Predsednik upravnega sveta zahod-nonemškega podjetja Motor und Turbinen Union (MTU) je včeraj dopoldne postal žrtev morilskega napada. V njegovo stanovanje v okolici Miinchna sta vdrli dve oboroženi ženski in mu v glavo pognali kroglo. Zimmermanova žena, ki je bila priča krvavemu dogodku, je povedala, da sta se ženski prikradli v stanovanje z zvijačo. Protimafijska akcija v Turinu in Palermu PALERMO —- Turinski sodniki so zasledili tajno organizacijo, ki je iz arhivov kasacijskega sodišča izmikala dosjeje o nevarnih zlikovcih, in brž zaukazali bliskovito protimajijsko akcijo: zganili so se tudi orožniki v Palermu ter v prvem zamahu prestregli 51-letnega Serafina Lattuco, bivšega majorja finančne straže. Aretirali so ga pod obtožbo združevanja v. zločinske namene. Njegovo stanovanje je obiskoval njegov milanski sodelavec advokat Lino Marinelli, ki je v sicilskem glavnem mestu opravljal podkupovalne posle. Nak, vojaške službe pa ne! HELSINKI — Tako je skupina vojaških oporečnikov pred vladno palačo izrazila svoje stališče glede novega zakonskega predloga o nadomestni vojaški službi za tiste, ki jim je puška pretežka Porast rasizma in fašizma v Evropi RIM — Evropski parlament v Strasbourgu je izrazil svojo zaskrbljenost ob nenadni zaostritvi rasističnih in neofašističnih teženj v evropskih državah in bo zahteval jasen vpogled v to smodnišnico skrajnodesničarskih pobud. To je ob koncu svojega prvega javnega zasedanja v Bruslju sporočila preiskovalna komisija, ki se ukvarja s temi vprašanji. Vodi jo angleški laburistični poslanec Ford, ki je ob koncu šestmesečnega dela izjavil, da se je treba upreti na videz nedolžnim pobudam »nostalgikov«, pa tudi dvoumnemu besednjaku tkim. nove desnice. Preiskovalna komisija bo v prihodnje zaslišala člane italijanskih pristojnih parlamentarnih komisij, v precep pa bo vzela tudi nedavni nezaslišani siavnostni sprejem vojnega zločinca Rederja v Avstriji. »Tople grede« za ovce v Avstraliji SYDNEY — Vse višje cene najboljše volne so avstralske ovčerejce privedle do tega, da so si zamislili »tople grede« za svojo volnato živinico. Zgradili so pokrite montažne farme in ovce podredili strogo nadzorovani dieti, da bi na ta način brez težav prišli do čiste volne brez primesi. V takih sodobnih hlevih je prostora za 500 ovac in čeprav se je doslej za novotarijo odločil le neznaten odstotek rejcev, je vse več takih, ki si privoščijo drago, a donosno naložbo. Posamezna volnena vlakna ovc, ki so jih vzredili na zaprtem, merijo v debelino le 17,5 tisočinke milimetra (mikrona), kar pomeni najboljšo in najmehkejšo volno, ki ima na trgu najvišjo ceno. Ovce, ki so jih vzredili na pašnikih, dajejo ponavadi slabšo volno, katere vlakna so debela 19 do 30 mikronov in je tudi do desetkrat cenejša od one »iz toplih gred«. Kdo jih je videl? LOS ANGELES — Nasmejana lička pogrešanih otrok J sedaj moč videti tudi na papirnatih vrečkah za nakup*'-Tako je kalifornijsko združenje trgovcev sklenilo P01® gati obupanim staršem in zmedenim policajem Kaplan umrl zaradi AIDS LONDON — Zdravniški pregled za vseh 460 jetnikih dveh angleških zaporov, ker je njihov kaplan umrl zaran* AIDS. Kot je znano proti tej bolezni, ki se širi med J* moseksualci, ni zdravila. »Ne verjamem, da bi se kap* do takšne mere spozabil pri opravljanju svoje službe,« L rekel primarij bolnišnice in dodal, da je kaplan, 38-le Avstralec, bolezen lahko dobil tudi izven zaporov. M. Muster: 3. CIKAGO PALERMO — Osnovnošolska in srednješolska mladina je sklenila živo verigo v mestni četrti Settecannoli, kjer je 0,9 fi ja v preteklosti zagrešila številne zločine Libanonsko gospodarstvo na kolenih BEJRUT — Kadar poznavalci Libanona analizirajo njegov položaj po 10-letni državljanski vojni in kar dveh izraelskih agresijah v štirih letih, nimajo drugega odgovora, kot da je zares pravi »čudež«, če je gospodarsko še nekako preživel. Prilagajanje libanonskega gospodarstva izrednim razmeram je bilo možno zaradi »prožnosti«, ki so jo pokazali njegovi gospodarstveniki. Toda po zadnjih podatkih vse kaže, da tako »čudež« kakor tudi »prožnosti« v tej državi končujeta. Libanon, nekdanja Švica Bližnjega vzhoda, kjer se je zbiral mednarodni kapital, kjer so bogati šejki po bejrutskih gričih zgradili palače spominjajoče na pravljice »iz tisoč in ene noči« in zapravljali denar po igralnicah, ta Libanon je postal kronični bolnik Bližnjega vzhoda, ki bi že zdavnaj moral v sobo za intenzivno nego, da bi mu dali »denarni krvni obtok«, seveda pod pogojem, da je to »sklerozno« telo še pripravljeno sprejemati »denarne« transfuzije. Državljanska vojna, politična nestabilnost, pomanjkanje enotnega delovanja vlade sestavljene iz različnih političnih, narodnih in verskih predstavnikov sprtih do smrti so Libanonu »pridelale« 100-odstotno inflacijo, »tiho« razvrednotenje njihove valute, zunanjetrgovinski deficit v višini ene milijarde dolarjev, prav tolikšen proračunski primanjkljaj, zastoj vseh gospodarskih dejavnosti, izvoz »na ničli« ter slovo od vsakega upanja, da bi vzcveteli mala in srednja trgovina. »Libanon je postal mršava krava z izsušenim vim-nom, iz katerega ni mogoče namolzli niti kapljice mleka,« je v prispodobi dejal minister za izobraževanje in delo dr: Selim Moš, ko je podal ostavko na svoj položaj in zamajal vlado v temeljih. Finančni minister Kami j Šamun pa je izjavil, da je katastrofa države neizbežna, če ne sprejmejo drastič- nih ukrepov za ozdravitev državnega gospodarstva. P p po njegovi izjavi je libanonski funk doživel zgodovV1 padec v razmerju z dolarjem. Predsednik vlade PfPg Džemajel pa ob takšnih razmerah povsem upravio napoveduje socialno revolucijo in upor lačnih. _ j. Vlada stalno zaseda in si prizadeva sprejeti izr ne ukrepe. Pri tem mora izhajati iz dejstva, da zn g lanski plačilni primanjkljaj 2.2 milijarde dolarjev’ ef. tekočem letu pa se bo povečal za 1.5 milijarde. ^uV^i, ner narodne banke pravi, da je stanje mogoče z^T^oria ne pa ozdraviti. Svoje besede oslanja na 9.2 mM unč zlata in dve milijarde deviznih rezerv. :0. Z izrednimi ukrepi namerava vlada sanirati na u-nalno gospodarstvo. Prihodke kane povečati s carni mi dajatvami, državnimi pristojbinami za uvoz, s čevanjem elektrike, vode in ogrevanja. Zlatih reZtllje se ne bodo dotaknili, predstavljale bodo jamstvo za ^0 kredite za pospeševanje razvoja gospodarstva. Pova ^ so strokovnjake Mednarodnega denarnega sklada, preučijo položaj in predlagajo -rešitve. Libanon VT kuje, da bo letos prejel 2.8 milijarde lir kreditov. ^ Državniki si bodo prizadevali, da bodo od ^r.jveh držav prejeli 1979. leta obljubljeni denar v višini bratov doslej prejel samo 400 milijonov. Da bi P0 e(j,-denar čimbolj poceni, bodo libanonske banke nep°s no poslovale z nacionalno banko. _ je »Vse to, kar sedaj počenjamo, je Blažev ze9en’ ra' tako, kot da bi rakavemu bolniku dajali aspirine,«- P^t vijo poznavalci Libanona in dodajajo, da je za to državo v stabilnosti, se pravi v prenehanju o sprejemanju političnih dogovorov in reform, ki zagotovile mir v državi. Vsega tega pa še ni vide11 obzorju, ugotavlja ugledni libanonski list As So/ir.