IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VIII, september 2015, str. 44 HORUS 2015 str. 4 str. 7 Industrijska konoplja Priložnost za slovensko kmetijstvo str. 13 Zaupanje v ekono-mijo v casu krize str. 25 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/ VIII September 2015 MOZAIK IRDO Katharina Gangl in Sara Tement Razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus LidlSlovenija Dobro razvit koncept DO v podjetju Lidl Slovenija Pogovor s Tino Cipot Primerjalna analiza med Slovenijo in Avstrijo Rok za prijavo je 25. 9. 2015 Vir: www.slovenia.info; Avtor: Tomo Jesenicnik Pogovor z Lino Habjanic, Konopko MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Cvetko Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORS 2015 7 Lidl Slovenija Podjetje z dobro razvitim konceptom družbene odgovornosti 13 Intervju: Lina Habjanic Industrijska konoplja kot priložnost za slovensko kmetijstvo 16 Intervju: Tatjana Fink in Matic Treven Slovenska prucka - zapisana v preteklosti, z utripom sedanjosti 18 Intervju: Nina Rakuša O.sem, trgovina z drugacnimi stvarmi 20 Intervju: Luka in Klemen Zupancic Easycarb - štetje ogljikovih hidratov je preprosto 22 V branje: Social Responsibility: Beyond Neoliberalism and Charity 24 Mreža za podeželje 25 Zaupanje v ekonomijo v casu krize: Primerjava med Slovenijo in Avstrijo 27 DO sodelovanje podjetja Saubermac- her - Komunala in Doma starejših obcanov Dosor Radenci 29 DO v Sloveniji 33 DO v Evropi in po svetu 35 Dogodki, konference 38 Razpisi in priložnosti 40 Prejeli smo Pa smo nazaj, veseli, da vam lahko poš-ljemo nekoliko daljšo septembrsko šte-vilko Mozaika. V številki preberite, kako so se družbene odgovornosti lotili v trgovskem podjetju Lidl Slovenija. Verjemite, da bodo aktivnosti, ki jih izvajajo, na vas naredile vtis. Enako velja za podjetje Saubermacher - Komunala in Dom starejših obcanov Dosor Radenci, ki sta združila svoje moci v skupnem prizadevanju za lepše bivanje starejših obcanov. Upamo, da vam bodo vse tri organizacije tudi v vzgled, kako biti družbeno odgovoren. O uporabi industrijske konoplje smo se pogovarjali s soustanoviteljico zadruge Konopko Lino Habjanic. Konoplja je vsestranska in bi lahko bila izjemna priložnost za slovensko kmetijstvo. Tatjana Fink in oblikovalec Matic Tre-ven sta nam predstavila 'srcno' in funk-cionalno Slovensko prucko. Ta je izde-lana iz masivnega hrastovega lesa, je lepa na pogled, uporabimo pa jo lahko tudi kot delovno podlago za prenosni racunalnik, zato je domiselno in okus-no zasebno in poslovno darilo. Posebej smo ponosni na udeleženko IRDO programa Model M 2014, Nino Rakuša, ki je odprla svojo trgovino, kjer prodaja predvsem drugacne stvari za dom in pisarno. Pokukajte v njeno trgovino na Ptuju, ne bo vam žal. Vemo, da število obolelih za sladkorno boleznijo narašca. Ne vemo pa, kako je prehranjevanje obolelih pravzaprav zamudno: tehtati morajo živila, iskati kaloricne vrednosti v tabelah, preracu-navati kalorije. Z bratoma Luko in Kle-mnom Zupancicem smo se pogovarjali o aplikaciji Easycarb, ki zgoraj našteto naredi sama. Dokaj domiselno, kajne?! Posebej bi izpostavili tudi izid cetrtega zvezka zbirke Social Responsibility, Beyond Neoliberalism and Charity, katere odgovorni urednik je prof. ddr. Matjaž Mulej ter primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo na temo zau-panja v ekonomijo v casu krize. Prijet-no branje! Clani uredništva revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani! Družbena odgovornost v Lidl Slovenija str. 7 Družbena odgovornost niso le donacije in sponzorstva, cesar se v podjetju Lidl Slovenija zavedajo. Razvili so vrsto aktivnosti, s katerimi naslavljajo DO na podrocju odnosa do zaposlenih, okolja in skupnosti. Slovenska prucka str. 16 Prucka je nepogrešljiv predmet v slovenskem domu. Pa veste od kod izvira? Slovenska prucka ni le prucka, na katero lahko sedemo, ampak je vecstranska, nudi ugodje in delovni prostor. Zaupanje v ekonomijo v casu krize str. 25 Raziskava, izvedena leta 2014, je preucevala zaznave ekonomske kri-ze v Sloveniji in Avstriji ter povezave teh zaznav s politicnim in eko-nomskim udejstvovanjem. Preprosto štetje OH z Easycarbom str. 20 Easycarb je prva celovita rešitev za enostavno upravljanje ogljikovih hidratov in vsebuje aplikacijo za pametne telefone in bluetooth teht-nico. Namenjena je vsem sladkornim bolnikom in tudi ostalim, ki želi-jo nadzorovati svoje ogljikove hidrate. O.sem -trgovina z drugacnimi stvarmi str. 18 Izdelki v trgovini O.sem pravijo Odlicen.sem, Originalen.sem, Otroš-ki.sem, Osvajalski.sem, Oseben.sem. Trgovina z res drugacnimi stvar-mi za pisarno in dom. Le še nekaj dni za prijavo na razpis za nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2015 Rok za prijavo: 25.9.2015 Spoštovani, kdor družbene odgovornosti še nima vkljucene v svojo strategijo, zaostaja za sodobnim napredkom in konkurencnostjo. Sodoben cas namrec od pravnih oseb vse bolj zahteva, da se zavedajo vplivov, ki jih imajo na okolje in družbo ter vplivov, ki jih okolje in družba povzrocata nanje. O tej soodvisnosti in celovitosti družbe govori koncept družbene odgovornosti (DO), ki se v uspešnih podjetjih in organiza-cijah ter zavodih vse bolj uveljavlja, o njih pa govorijo tudi pomembnejši evropski dokumenti in usme-ritve. ZAKAJ? Ker so v svetovnem merilu zlasti podjetja prepoznala, da jim družbeno odgovorno delovanje prinaša številne koristi, kot npr.: . vecja prepoznavnost in ugled v medijih, pri splošni javnosti, kupcih, dobaviteljih, poslovnih part-nerjih, . vecja motivacija zaposlenih za delo, vecja lojalnost zaposlenih, manj absentizma in fluktuacije, . vec predlogov za inoviranje, izboljšave poslovanja, delovanja, . pridobitev novih poslov s strankami, dobavitelji, vec nakupov in vecja lojalnost potrošnikov, . racionalnejša raba virov in s tem zmanjšanje stroškov, . vec dobicka ob izteku leta. Vabimo vas, da se prijavite na razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2015. Razpis je namenjen podjetjem (mikro, majhnim, srednje velikim, velikim, socialnim pod-jetjem) in zavodom, podjetnikom s slovenskimi koreninami, ki poslujejo v tujini, novinarjem ter ostalim organizacijam in posameznikom, ki delujejo družbeno odgovorno. Išcemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Razpis so 15. junija 2015 v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno-interesnimi organizacijami objavili IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnos-tmi in SPIRIT Slovenija, javna agencija. Castni pokrovitelj Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015 je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. KAJ S SODELOVANJEM NA RAZPISU KOT PRAVNA OSEBA PRIDOBITE? . S specializiranim vprašalnikom, usklajenim s smernicami ISO26000 in drugimi aktualnimi dokumen-ti o DO, vam bomo pomagali analizirati vaše stanje DO ter pripraviti porocilo o tem za neodvisne ocenjevalce. . Dodatno 2 uri brezplacnega svetovanja organizatorja za prijavo na razpis in/ali uveljavljanje, vzpos-tavitev ali prenovo strategije družbene odgovornosti v vašem podjetju, zavodu, organizaciji. . Posredno izobraževanje kljucnega kadra o družbeni odgovornosti, spoznanja dobrih praks drugih podjetij, zavodov za izboljšanje vašega poslovanja. . Vec objav o vaši organizaciji v medijih. . Možnost prejema nagrade Horus 2015 in/ali priznanja Finalist Horus 2015 ter s tem brezplacno uporabo logotipa Horus 2015, povecan ugled vaše pravne osebe v javnosti, med zaposlenimi, pot-rošniki, poslovnimi partnerji. . Brezplacno udeležbo na seminarju Horus 2015 (8.9.2015), kjer boste spoznali vse bistvene informa-cije o uveljavljanju družbene odgovornosti v vašem poslovnem okolju. . 20 % popust pri prijavnini, ce ste clani organizatorjev in podpornih partnerjev projekta. Koga vabimo k prijavi na razpis? . podjetja (klasicna, socialna) in zavode, . slovenske podjetniške organizacije/podjetnike v zamejstvu in po svetu, . novinarje ter . družbeno odgovorne posameznike in organizacije. Vabimo vas, da v projektu sodelujete z vašim primerom dobre prakse in delujete z zgledom! Razpisno dokumentacijo za leto 2015 najdete tukaj. Vlogo oddajte do 25. septembra 2015. Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, GSM: 031 344 883, e-pošta: nagrada.horus@irdo.si Veselimo se vašega sodelovanja na tem natecaju in promocije vašega primera dobre prakse v slo-venski javnosti! S spoštovanjem, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade in Anita Hrast, direktorica, koordinatorica projekta Horus. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Potekala je delavnica za prijavitelje na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2015 Organizatorji so doslej prejeli že 13 prijav pravnih oseb, razpis za nagrado Horus 2015 je odprt do 25. septembra 2015. (Ljubljana, 7. september 2015) V torek, 8. septembra 2015, je v Ljubljani v NLB Centru inovativnega podjet-ništva od 10. do 13. ure potekala delavnica z naslovom »Prijava na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost - Horus 2015 in priprava strategije družbene odgovornosti pravnih oseb«. Organizatorji so letos prejeli že 13 prijav za sodelovanje na natecaju, razpis za nagrado Horus 2015 pa je odprt do 25. septembra 2015. Doslej se je prijavilo eno mikro podjetje, štiri majhna, tri srednje velika, eno veliko podjetje ter štirje zavodi. Organizatorji do izteka razpisa pricakujejo še nekaj prijav. Za nagrado HORUS 2015 se lahko potegujejo: podjetja (mikro, majhna, srednje velika, velika in socialna) ter zavodi. Objavljeni so še trije razpisi za posebna priznanja: posebno priznanje posamezniku oz. organizaciji, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti, posebno priznanje novinarju/ki ter v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu razpis za posebno priznanje Slovencem v zamejstvu in po svetu. Razpis za vse kategorije je odprt do 25. septembra 2015. Slovenska in tuja uspešna podjetja se zavedajo, da so soodvisna od svojih zaposlenih, poslovnih partnerjev, okolja, skupnosti in dobrega vodenja. Ko imajo to usklajeno, dosegajo vrhunske rezultate. Tudi v Sloveniji je vse vec podjetij, zavodov in organizacij, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti kot odgovornosti za svo-je vplive na družbo, upoštevanje soodvisnosti in trud za celovitost ter uravnoteženega poslovanja na vseh kljuc-nih podrocjih in funkcijah podjetja ali zavoda. Tem slovenski organizatorji omogocajo, da se predstavijo s svoji-mi dobrimi praksami in da za takšno delovanje navdušijo še druge. Na delavnici so predstavili vseslovensko akcijo »Podjetno do družbenih ucinkov 2015«, najboljše prakse sloven-skih družbeno odgovornih podjetij – dosedanjih nagrajencev Horus (2009 - 2014) ter kako ucinkovito pristopiti k družbeno odgovornim aktivnostim v podjetju, zavodu na razlicnih podrocjih (zaposleni, okolje, dobavitelji in kupci, skupnost, vodenje), usklajeno s smernicami standarda za družbeno odgovornost ISO26000). Govorili so o novostih s podrocja družbene odgovornosti in razpisu za nagrado HORUS 2015 ter kako se nanj prijaviti. Delav-nice so se udeležili predstavnike podjetij, zavodov in posamezniki, ki bi želeli izboljšati strategijo družbene odgovornosti v svoji organizaciji, in tisti, ki imajo namen kandidirati za nagrado Horus 2015. Organizatorja dela-vnice sta IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in SPIRIT Slovenija, javna agencija v sodelovanju s Centrom inovativnega podjetništva NLB d.d., Ljubljana, in podpornimi partnerji projekta Horus 2015. Razpis za nagrado Horus je tokrat objavljen sedmic, z njim pa želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti. Slovensko nagrado za družbeno odgovor-nost Horus 2015 podeljujejo IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, SPIRIT Slovenija, javna agencija, in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Castni pokrovitelj nagrade je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dosedanji prejemniki priznanj in nagrad Horus iz preteklih let so junija 2015 ustanovili Poslovni klub Horus, ki združuje do sedaj prijavljene kandidate za nagrado Horus, omogoca izmenjavo znanja, izkušenj ter dobrih praks in tako povezuje slovenska družbeno odgovorna podjetja. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Pozdravljeni ga. Tina Cipot. V podjetju Lidl Slovenija d.o.o. k.d. ste zaposleni v službi Odnosov z javnostmi. Kakšen sta danes odnos in mnenje Slovencev do trgovine Lidl? Kakšni so bili izzivi Lidla ko je prišel na slovenski trg? Se je od takrat do danes kaj spremenilo? Naj vam najprej na kratko predstavim naše pod-jetje. Lidl Slovenija je del Poslovne skupine Lidl, ki je s svojo prodajno mrežo vec kot 10.000 trgovin, prisoten v vec kot 25 državah po Evro-pi. V Sloveniji smo prisotni od leta 2007, kjer imamo trenutno 46 trgovin in zaposlujemo prib-ližno 1300 sodelavk in sodelavcev. Ko me sprašujete o odnosu Slovencev do Lidla, moram reci, da se je spremenilo marsikaj. Lidl Slovenija spada v segment tako imenovanih dis-kontnih trgovcev in odnos slovenskih kupcev do njih je bil ob njihovem prihodu na trg res malce nezaupljiv. Z vztrajnostjo, stalno odlicno ponud-bo, tudi priznanji o kakovosti iz tujine in doma, nam uspeva prepricati vse vec kupcev. Ponosni smo, da število kupcev v naših trgovinah stalno raste, predvsem se povecuje število tistih, ki se k nam vracajo. V ospredju našega prodajnega programa ostajajo lastne blagovne znamke z veckrat preverjeno kakovostjo izdelkov. V naši ponudbi sta poudarjeni kakovost in svežina, tako pri ponudbi sadja in zelenjave, kruha in pekovskih izdelkov kot tudi pri ponudbi mesa in mlecnih izdelkov. Za vsa živila zagotavljamo popolno sledljivost vse do prodajnih polic. Od dobaviteljev, ki proizvajajo za Lidlove blagovne znamke, zahtevamo certifikat IFS Standard, ki združuje zahteve sistema HACCP, pravila dobre proizvodne, poslovne in higienske prakse, sled-ljivosti in oznacevanja živil, obenem kot edini trgovec v Sloveniji tudi sami izvajamo redne in obsežne nenapovedane presoje v proizvodnih obratih, kjer se proizvajajo izdelki naših blagov-nih znamk. Izdelki morajo stalno ustrezati vsem kemijskim, mikrobiološkim in senzoricnim krite-rijem, kar nadzorujemo in preverjamo z rednimi analizami v neodvisnih inštitutih. Stalno nadzo-rovana kakovost in varnost ter seveda ugodna cena pa sta temelj zaupanja kupcev naši ponud-bi. Morda bi bilo dobro, da na zacetku razjasni-va namigovanja, obtožbe o odnosu podjetja Lidl do svojih zaposlenih. Za kaj gre? Kak-šne so v resnici delovne razmere v trgovi-ni? Najraje bi vam rekla – pridite pogledat! V Lidlu Slovenija se zavedamo, da so zadovoljni zaposle-ni temelj dobrega poslovanja. Zato zanje in sku-paj z njimi oblikujemo številne projekte, ki so usmerjeni v oblikovanje še prijetnejšega delov-nega okolja in dobrih medsebojnih odnosov. Redno izvajamo raziskavo o zadovoljstvu in rada vam zaupam, da naše sodelavke in sodelavci kažejo nadpovprecno zadovoljstvo in pripadnost podjetju. Na njihovo pobudo smo se lani prijavili tudi na razpis za najboljše delodajalce Zlata nit. Ne manjka namrec trenutkov, ko se sami želijo pohvaliti, v kakšnem podjetju delajo. Po njihovi zaslugi oziroma zaradi njihovih odgovorov v razi-skavi med zaposlenimi, smo se uvrstili v finale med sedem najboljših v kategoriji velikih podje-tij. Imamo tudi razlicne programe za razvoj mladih in talentiranih sodelavcev, obenem pa s progra-mom Trainee nudimo možnost razvoja tudi mla-dim diplomantom, ki še nimajo izkušenj na svo-jem strokovnem podrocju. Lani smo se lotili sicer mednarodnega Lidlovega projekta opolnomoce-nja naših poslovodij, ki smo ga poimenovali Poslovodja˛ (na kvadrat). Namenjen je našim vodjem poslovnih enot in je strateški inovativni program, ki temelji na intenzivni nadgradnji vod-stvenih, podjetniških, socialnih in osebnostnih kompetenc. Tudi sicer za sodelavke in sodelavce vseskozi izvajamo razlicna strokovna izobraževa-nja, timske vaje, delavnice s podrocja bolj zdra-vega nacina življenja … V sklopu fleksibilne ureditve delovnega casa smo uvedli tudi službeni odklop, ki omogoca tistim, ki so pri nas zaposleni vec kot pet let, da so dlje (do tri mesece) odsotni z delovnega mesta. To je v Sloveniji precej redka praksa. Ne smem pozabiti na paket za novorojencke, vsakoletno božicno obdarovanje, tako naših zaposlenih, kot tudi nji-hovih otrok in seveda tradicionalno druženje zaposlenih na pikniku prvo nedeljo v juniju. Letos smo prvic na ta dan tudi zaprli vse trgovine in tako omogocili prav vsem Lidlovkam in Lidlov-cem, da se udeležijo piknika. Zbralo se nas je vec kot 800! Morda se vseeno dotaknem ocitkov, ki ste jih navedli v vprašanju. Šlo je za ocitek oziroma nerazumevanje dejstva, da so številni sodelavci in sodelavke pri nas zaposleni za krajši in ne polni delovni cas. Res je, takih je približno 70 odstot-kov, pri cemer sem sicer vkljucujemo tudi tiste zaposlene, ki so za krajši delovni cas zaposleni zaradi invalidskega statusa ali na podlagi zakona o starševskem varstvu. Konkretno, naši prodajalci delajo po 25 ur na teden, najvec pet dni na teden. Naj najprej poudarim, da je naš zaposlit-veni model povsem usklajen z veljavno zakono-dajo in je tak zato, ker nam omogoca nujno flek-sibilnost pri organizaciji dela. S tem se pri obliko-vanju delovnih timov lažje prilagajamo ritmu obi-skanosti naših trgovin v posameznih dnevih in urah. O svojem nacrtovanem urniku so sodelavke in sodelavci obvešceni dva tedna vnaprej, o modelu zaposlitve pa kandidate seznanjamo že v zaposlitvenem oglasu in postopku pred zaposlit-vijo. Naj izpostavim, da naše sodelavke in sode-lavci, zaposleni za krajši delovni cas, dobijo polni regres in božicnico, kot zaposleni za polni delov-ni cas. Pomembno nam je, da imajo naši proda-jalci, zaposleni za 25 ur na teden, enako ali višje placilo kot prodajalci, ki so zaposleni pri konku-renci za 40 ur na teden, v odsevu gospodarskega stanja v Sloveniji pa gotovo ni zanemarljivo tudi dejstvo, da lahko zaradi tovrstne organizacije dela na delovno mesto prodajalca zaposlujemo približno 40 % vec ljudi, kot bi jih, ce bi bili naši prodajalci zaposleni za polni delovni cas. Ste tudi prejemnik Certifikata Družini prijaz-no podjetje. Kakšne ukrepe za lažje usklaje-vanje poklicnega in družinskega življenja ste že uvedli. Kakšni so odzivi zaposlenih. V sklopu osnovnega Certifikata Družini prijazno podjetja bomo v treh letih uvedli 17 ukrepov s podrocja organizacije dela, politike informiranja in komuniciranja, razvoja kadrov, vodstvenih vešcin in organizacije dogodkov tudi za družin-ske clane zaposlenih. Lahko vam povem, da smo jih deset že uvedli – med njimi: za naše zaposle-ne oziroma njihove družinske clane smo pripra-vili družinski dan, pošiljamo darilne pakete za novorojence naših sodelavcev, uvedli smo prost prvi šolski dan za starše prvošolcev, UNICEF var-ne tocke, ki smo jih v prvih petih prodajalnah vpeljali že pred letom dni, v naslednjih tednih pa jih bomo uvedli še v preostalih in v upravi. Odzivi zaposlenih so odlicni, kar je enkratna motivacija za nove projekte in nadgradnjo obstojecih. Lidl Slovenija je nagrajenec Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2014 v kategoriji velikih podjetij. Kaj za vaše podjetje pomeni takšna nagrada? Pomeni predvsem potrditev, da gremo v pravo smer, da je naša zaveza kupcem, da jim omogo-camo kakovostne izdelke po ugodni ceni, prijaz-no nakupovalno izkušnjo, naš trud v smeri obli-kovanja še boljših in privlacnejših delovnih mest in številnih razvojnih projektov za naše zaposle-ne, redna placila dobaviteljem v casu, ko to na žalost ni vedno samo po sebi umevno, številnih družbeno odgovornih projektov, ki pritegnejo tudi vse vecje število udeležencev tako v interni kot eksterni javnosti, prava smer. Obenem je to seveda tudi izziv, da išcemo in raziskujemo nap-rej, da na podrocjih, kjer je še prostor za izbolj-šave, najdemo družbeno odgovorne rešitve in jih uveljavimo v svojem poslovanju. In verjemi-te, še veliko zanimivih projektov se nam mota po glavi. Kaj vse pocnete na podrocju soustvarjanja kakovosti življenja v lokalnem in širšem okolju, ki je eden od vidikov družbene odgo-vornosti v podjetju? Predvsem se kot veliko podjetje zavedamo naše odgovornosti do lokalnega okolja, zavedamo se vpliva, ki ga imamo in seveda tudi priložnosti, kjer lahko pomagamo, vrnemo nazaj v okolje, dosežemo spremembe v sodelovanju z zunanji-mi deležniki. Lidlov trajnostni koncept »Ustvarimo boljši svet« je nastal junija 2013, od takrat naprej ga nadgrajujemo s številnimi aktiv-nostmi, tako na podrocju trajnostnega poslova-nja, zmanjševanja ogljicnega odtisa našega pod-jetja, humanitarnih projektov, pa tudi projektov na podrocju razvoja kadrov, skrbi za zaposlene, njihovih družin in podobno. Vse naše korake k boljšemu svetu lahko sprem-ljate na spletni strani www.boljsi-svet.si in pre-ko našega Facebook ali Twitter profila. Naš trajnostni koncept Ustvarimo boljši svet smo letos sistematizirali in ga vkljucili v kon-tekst družbene odgovornosti na ravni celotne Skupine Lidl, kar nam bo omogocalo bolj jasno dolocanje ciljev, spremljanje kazalnikov in nenazadnje še bolj transparentno interno ter dolgorocno tudi eksterno porocanje o procesih in projektih na podrocju trajnostnega poslovan-ja. Sicer pa je naš koncept družbene odgovor-nosti razdeljen na pet stebrov – ponudba, zaposleni, družba, okolje in poslovni partnerji. V sklopu ponudbe je v prvi vrsti naša zaveza usmerjena k stalnemu zagotavljanju kakovosti za naše kupce. Vsi dobavitelji, katerih izdelke ponujamo v sklopu Lidlovih blagovnih znamk morajo za svoje izdelke pridobiti tako imenova-ni IFS (International Food Standard), ki zagotav-lja varnost in kakovost izdelkov na visoki ravni ter združuje zahteve sistema HACCP, poleg tega pa še pravila dobre poslovne in dobre higi-enske prakse, sledljivosti ter oznacevanja živil. Številni naši izdelki so opremljeni s certifikati trajnostne pridelave oziroma predelave, deni-mo cokolade z oznako UTZ, kar oznacuje vseb-nost trajnostno pridelanega kakava, potem oznako Rainforrest Alliance, naše konzerve tune imajo oznako Safe, kar oznacuje, da je bila tuna odlovljena na delfinom prijazen nacin, šte-vilni ribji izdelki nosijo oznako MSC, kar pome-ni, da so bili pri ribolovu spoštovani standardi trajnostnega ribolova. Kakovost izdelkov spre-mljamo vse od proizvodnje do koncnega kupca, redno opravljamo interne preglede in tesno sodelujemo z neodvisnimi inštitucijami. Pred casom sem slišala napol šaljiv komentar enega od naših dobaviteljev, da smo resnicno zelo zahtevna stranka, ampak da odkar sodeluje z nami, tudi preverjeno ve, da dela dobro in kakovostno blago. Družbena odgovornost do dobaviteljev in poslovnih partnerjev nasploh pomeni tudi, da se držimo danih dogovorov, rokov placila, s poslovnimi partnerji ob sklenitvi pogodbe sklenemo tudi tako imenovani kodeks poslovanja, s katerim se tudi poslovni partner zaveže, da bo pri nastanku izdelkov spoštovan vidik clovekovih pravic, prepovedi otroškega dela, da bodo njegovi delavci ali podizvajalci pri-merno in pravocasno placani itd. O sklopu družbene odgovornosti do zaposlenih sem že veliko povedala prej, morda omenim tukaj še naš projekt Promocija zdravja, v kate-rem ne le sledimo zahtevam slovenske zakono-daje, pac pa smo se odlocili, da naredimo veliko vec. Promocija zdravja je postala nacin spodbu-janja zdravega nacina življenja, spodbujanja pozitivnih odlocitev tako na delovnem mestu kot tudi doma – pripravljamo razlicne delavnice, od tistih za zmanjševanje stresa do tistih, ki pomagajo opušcati kajenje, vsak mesec imamo tako imenovani sadni dan, ko imamo vsi zapos-leni na voljo brezplacno sadje, dvakrat letno pa dan zdravja, ko si skupaj privošcimo zdrav zaj-trk. Zaposleni in njihovi družinski clani imajo tudi možnost brezplacnega cepljenja proti gripi, jese-ni pripravljamo še nekaj projektov na temo pre-ventive za moške in ženske, ampak o tem pod-robnosti še ne morem razkriti. Promocijo zdrav-ja tudi redno komuniciramo v našem mesecnem casopisu Štacunar, ki je izredno priljubljen in bran. Sporocila projekta Promocije zdravja med naše zaposlene, ki so razpršeni po poslovalni-cah po celi Sloveniji, prenašajo »ambasadorji zdravja«, posamezniki, s katerimi se nekajkrat letno srecamo na posvetu in jim tudi nudimo vso podporo in informacije, da zdrav nacin živ-ljenja promovirajo med svojimi sodelavkami in sodelavci. Izkušnje so zelo zanimive, nekatere ekipe redno hodijo skupaj v hribe, spet druge na kolesarske izlete itd. Promocija zdravja ne vpliva torej le na odnos do zdravja pri posamez-nikih, ampak združuje tudi ekipe, krepi timski duh. Okolje je prav tako izredno pomembno za vse nas in tudi v naši družbeni odgovornosti ne pozabljamo nanj. Skrbimo za zeleno logistiko, saj je narocanje blaga za poslovalnice sistem-sko, prav tako skrbimo, da je izkorišcenost naših transportnih vozil vedno maksimalna. Z 99 % izkorišcenostjo transportnih vozil smo visoko nad povprecjem v Evropi. Od maja 2015 v sodelovanju z Ekošolo izvajamo projekt »Hrana ni za tjavendan«. V akcijo ozavešcanja za zmanjševanje in preprecevanje nastanka zavržene hrane se je že prvo leto vkljucilo 22 osnovnih šol, 7 vrtcev in 6 srednjih šol. Ravno zdaj je v nastajanju tudi Reciklirana kuharija – zbirka receptov, s katerimi porabimo ostanke hrane, da ne gredo v smeti. Izvajamo tudi projekt »Zelena poslovalnica« - leta 2013 smo v vecini poslovalnic obstojece sisteme za ogrevanje in hlajenje zamenjali z najsodobnejši-mi toplotnimi crpalkami “zrak-zrak”. Ti sistemi so postali standard za vse novozgraje-ne Lidlove trgovine v Sloveniji. Od leta 2013 v vseh novozgrajenih poslovalnicah vgrajujemo zunanjo razsvetljavo v LED tehnologiji, od leta 2014 pa je tudi celotna notranja razsvetljava izvedena v varcnejši LED tehnologiji. Ves cas skr-bimo za transparentno ravnanje z odpadki pri naših procesih in v poslovalnicah. Z doslednim varcevanjem smo v logisticnem centru v letu 2014 v primerjavi z letom poprej, zmanjšali koli-cino mešanih komunalnih odpadkov za 26 %. Ne smem pozabiti še na en pomemben segment našega koncepta Ustvarimo boljši svet – družbe. Poleg sponzorstev in donacij, ki so stalnica v našem podjetju, saj podpiramo od razlicnih športnih in humanitarnih aktivnosti; recimo Maraton Komenda, Srce Sloveniji, do organiza-cij, kot so Rdeci križ, Zveza prijateljev mladine, razlicna društva za zašcito živali; smo aktivni tudi kot prostovoljci. Vsako leto se nas vse vec odpravi v otroško letovišce Pacug, ki ga vodi Zveza prijateljev mladine Vic Rudnik in pomaga-mo obnavljati ta neizmerno lep in dragocen koticek na slovenski obali, kjer marsikateri slo-venski otrok prvic vidi morje. Odziv naših zapos-lenih je izreden, ekipe so predane in delovne ter komaj cakajo na naslednjo akcijo. S Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in z Univerzo v Novi Gorici ste organizirali natecaj Lidlov mladi vinar 2014. Nam lahko opišete pro-jekt. Z veseljem lahko povem, da smo letos k sodelo-vanju pritegnili še Univerzo v Ljubljani oziroma Biotehniško fakulteto. Lidlov mladi vinar je usmerjen v spodbujanje študentov vinarstva oziroma vinogradništva, da znanje, pridobljeno v casu študija, preverijo in nadgradijo s praktic-nimi izkušnjami. Ekipe posameznih fakultet se pomerijo v izdelavi vina izbrane sorte v šolskem vinogradu – mariborski študenti pridelujejo sauvignon, ljubljanski rebulo, študenti Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici pa sorte zelen. Pridelano vino se strokovno oceni in izbere najboljše. V preteklih letih so ekipe zgolj tekmovale med seboj na ravni fakultet oziroma po posameznih sortah vina, letos pa smo natecaju dodali še trženjski vidik. Vsaka ekipa mora poleg odlicnega vina pripraviti še koncept, kako bi ga ponudila na trgu, kako bi ga poimenovala, komu bi ga namenila ipd. Pri tem smo se letos povezali še s poslovnim partnerjem, vinsko kletjo P&F Wineries Jeruzalem Ormož, ki bo prispevala svoje izkušnje in znanje na posebnih strokovnih delavnicah za študente, clani zmagovalne ekipe pa bodo poleg ekipne nagrade 1000 EUR, ki jo bo podelil Lidl Slovenija, deležni še enomesec-ne placane prakse v podjetju P&F Wineries Jeruzalem Ormož. Za naslov najboljšega mlade-ga vinarja se potegujejo štiri ekipe, svoje dogo-divšcine sproti zapisujejo tudi na blog mladivi-nar.si, zakljucek letošnjega projekta pa bo na Slovenskem festivalu vina, kjer bomo razglasili, kdo je najboljši mladi vinar za leto 2015. Vaš moto je »Z majhnimi koraki do velikih sprememb«. Kakšne spremembe želite doseci na podrocju družbene odgovornosti podjetja? Naš osnovni cilj je aktivacija družbe, ki izhaja iz našega prepricanja, da je lahko družbeno odgo-voren prav vsak in da lahko prav vsak s še tako majhnim korakom naredi nekaj za izboljšanje sveta okoli njega. Tudi mi kot podjetje pocnemo prav to, v svojem delovanju po svojih najboljših moceh sistematicno skrbimo za zmanjševanje ali celo odpravljanje morebitnih negativnih ter krepimo, nadgrajujemo in ustvarjamo pozitivne družbene ucinke. Ker se zavedamo, kako pomembno je rasti in obenem na svoji poti poskrbeti, da v družbi, okolju in pri svojih zaposlenih pustiš pozitivni pecat, sem prepricana, da je pred nami še veliko družbeno odgovornih projektov. Kot dobitnik priznanja Horus, smo se pridružili tudi iniciativi ustanovitve kluba Horus znotraj Inštituta za raz-voj družbene odgovornosti. Pobuda izvira iz žel-je, da bi postala družbena odgovornost nelocljiv del »genetskega zapisa« podjetij v Sloveniji, da bi presegli zgolj razmišljanje o družbeni odgo-vornosti kot dejanjih, pac pa kot nacinu življenja in seveda poslovanja. Družbena odgovornost je mnogo vec kot le humanitarna gesta, je zaveda-nje podjetja o svojih ucinkih na okolje in družbo, v kateri deluje, ter njegova zaveza k ustvarjanju boljšega sveta. Lidl Slovenija vabi, da se s svojim projektom pri-družite pri ustvarjanju lepše prihodnosti. Intervju: TINA CIPOT, Odnosi z javnostmi, Lidl Slovenija d.o.o., k.d. Lidl Slovenija -podjetje z dobro razvitim konceptom družbene odgovornosti Pripravila: Darija Lorbek, foto: Lidl Slovenija, d.o.o., k.d. Tina Cipot Ob rojstvu otroka vsakemu zaposlenemu Lidl Slovenija podari darilni paket. Vsak mesec izhaja interni casopis Štacunar, v katerem lah-ko sodelujejo vsi zaposleni. Casopis prejmejo tudi zaposle-ni, ki so dalj casa odsotni. Promocija zdravja v Lidlu. Zdravko Lidl je ambasador zdravja za interno in eksterno javnost. Prostovoljna prenova prostorov in donacija za nakup grad-benega materiala za Otroško letovišce Pacug. Lina, kaj je zadruga Konopko in s cim se zadruga ukvarja? Zadruga Konopko je socialno podjetje, ki je bilo ustanovljeno z namenom povezovanja pridelo-valcev, predelovalcev, koncnih porabnikov konoplje ter drugih interesnih skupin, kot so raziskovalci, druga podjetja, študenti. Trenutno obstajamo malo manj kot eno leto, ustanovni akt je bil potrjen oktobra 2014, in v tem casu smo storili kar precej, kar zadeva samo prepoz-navnost zadruge in s tem konoplje. Skupaj z drugimi organizacijami smo dosegli, da se je sta-tus izdelkov iz konoplje malenkost bolje uredil, med svoje vrste smo dobili že kar veliko število clanov. Za dva izmed najvecjih uspehov prete-klega leta pa štejem zmago na okoljskem tek-movanju Climate Launchpad, kjer smo se sedaj uvrstili na mednarodno tekmovanje v Amster-dam, tam pa se potegujemo za skupno glavno nagrado v višini 10.000 evrov. Zmagali smo (v sodelovanju z Visoko šolo za tehnologijo poli-merov in podjetjem Plastika Skaza d.o.o.) z ino-vacijo popolnoma biorazgradljive konopljine bioplastike. Kot drug vecji dosežek pa bi pouda-rila soorganizatorstvo Svetovnega kongresa konoplje 2015, ki se je to leto odvijal v sklopu kmetijskega sejma AGRA v Gornji Radgoni od 22. - 28. 8. 2015. To je trenutno na sporedu, v kratkem pa bomo zagnali še crowdfunding (množicno financiranje) projekt, s katerim upa mo na pridobitev zadostne kolicine sredstev za nakup prepotrebne kmetijske in predelovalne mehanizacije. Kakšna je razlika med indijsko in industrijsko konopljo? Zame osebno je to ena in ista rastlina – razlike so zgolj v vsebnosti dolocenih komponent (v tem pri- meru THC), ki pa privedejo do tega, da je ena prepovedana, druga pa ne. Nastane pa težava, ko npr. v primeru t.i. industrijske konoplje ni dovoljeno gojiti niti tistih sort, ki so na našem podrocju tradicionalne in avtohtone, primer Novosadske konoplje, ki ima vsebnost THC-ja nad mejo, ki je zakonsko dolocena. Na tem mes-tu ne bi izpostavljala zdravju prijaznih lastnosti konoplje (bodisi indijske ali industrijske). Zadruga Konopko se ukvarja s pridelavo in predelavo industrijske konoplje. Zakaj vse je industrijska konoplja uporabna? Za kaj ni? Torej zacniva pri Homeri, z ladjami. Še zmeraj veljajo konopljina vlakna za izredno moc-na in se zato uporabljajo pri izdelavi mocnih vrvi, pri izdelavi notranjih delov v avtomobilih, za oblacila, za vrece. Nadalje, iz sredice konopljine-ga stebla lahko zidamo gradbene objekte z dokaj nizkimi gradbenimi stroški (v kolikor imaš še svo-jo njivo konoplje, toliko bolje), tudi omet lahko napravimo iz mešanice konoplje. Tudi kurjava je lahko na konopljo, saj ima višjo gorilno vrednost od lesa in še veliko hitreje raste. Še okna bi lahko naredili iz konopljine plastike. Višji deli rastline (v kolikor govorimo le o industrijski) se uporab-ljajo predvsem v prehrambene in kozmeticne namene, npr. cvetove lahko zmeljemo v olje, pri cemer dobimo stranski produkt, ki je t.i. pogaca, in je odlicen vir beljakovin. Pri predelavi delov rastlin v etericno olje, ki ima že samo po sebi veliko pozitivnih ucinkov, dobimo še hidrolat, ki preverjeno zelo blagodejno vpliva na obcutljivo kožo. Iz rastline lahko tudi izlocimo posamicno sestavino imenovano CBD (kanabinodiol), za katero pa velja, da pozitivno vpliva na zmanjšan-je simptomov diabetesa (tip 1 in 2). Pri tem še obstaja težava, namrec trenutno še ni zakonske podlage za izdelavo CBD-ja. Še in še in še bi lah- ko naštevala uporabnost konoplje. Je revija Mozaik prekratka za vse konopljine izdelke. S koncem maja letos je gojenje industrijske konoplje za prehrano dovoljeno, pri cemer odstotek THC ne sme presegati 0,2 %, ven-dar pa za gojenje ne smemo uporabljati avtohtonih semen. Zakaj je temu tako? V bistvu je bilo gojenje konoplje že prej dovolje-no za »hrano«, ampak je bilo pravilo omejeno zgolj na gojenje semen. Certificiranih slovenskih semen ni. Avtohtone sorte pa so na našo veliko žalost prepovedane, ker presegajo minimalni prag vsebnosti THC-ja, ostalo pa, uvažamo. Vedno vec je slišati o uporabi konoplje v medicinske namene in o samozdravljenju npr. raka s konopljo. Kakšno je stališce zad-ruge Konopko o uporabi konoplje z vsebno-stjoTHCvmedicinskenamene? Naše stališce je, da moramo v Sloveniji zadeve najprej zakonsko doreci, šele nato lahko podjet-je, kot takšno, poda svoje uradno stališce. Nekaj naših clanov je ravno zaradi nezakonitosti kono-plje, ki vsebuje višji odstotek THC-ja, proti poe-notenju konoplje kot enovite rastline in zato, razumljivo, vztrajajo na delitvi na industrijsko in indijsko. Moje osebno mnenje pa je, da bi morali absolutno dovoliti uporabo konoplje v medicin-ske namene. Koliko casa ste podporniki pridelave in pre-delave industrijske konoplje potrebovali, da ste osvestili ljudi o visoki uporabnosti indu-strijskekonoplje? V bistvu se konoplja skorajda sama prodaja, je bil 'teren' že prej dodobra pripravljen (vsaj na podrocju osnovnih prehranskih živil in kozmeti-ke) in smo tako ljudi ozavešcali predvsem o tistih lastnostih konoplje, ki niso bila toliko poznana – od gradnje, tekstila, izdelovanja nakita, papirja, ter prehranskih izdelkov z dodano vrednostjo. V bistvu pa gre za proces, ki traja in bo še trajal, tako da ne gre govoriti v pretekliku. Se je zaupanje ljudi do varne uporabe indus-trijske konoplje kaj zmanjšalo po incidentu z zastrupitvijo z indijsko konopljo v Bio parku Nivo v bližini Žalca, ki se je zgodil junija letos? Sploh ne. V bistvu je bila medijska farsa tako temeljita, da je vecina ljudi spregledala osnovni problem in je omemba dogodka ob vec priložno-stih zgolj sprožala salve smeha. Velikokrat z dodanim: »Zakaj pa ne porocajo tako napihnje-no vsakic, ko se dva zastrupita z alkoholom?«. Si predstavljate kako bi bili mediji potem zasiceni s porocanjem? Kaj je namen zadruge Konopko, kaj še poc-nete? Namen zadruge je trajno izvajanje socialno pod-jetniških dejavnosti in delovanje na podrocju pravicne trgovine. To je trgovina, ki zagotavlja prodajo pridelkov in proizvodov majhnih in sred-njih pridelovalcev in proizvajalcev na temelju eticnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med pridelovalci in proizvajalci ter trgo-vci, usmerjenih predvsem v zagotavljanje pravic-nega placila pridelovalcem in proizvajalcem. Zadruga Konopko spodbuja in podpira svoje cla-ne v obliki izmenjave znanja in razlicnih pripo-mockov ter strojev za pridelavo in predelavo konoplje, jim pomaga pri preusmeritvah v ekolo-ško pridelavo in predelavo konoplje. Na ta nacin ohranjamo kulturne, tehnicne in naravne dediš-cine s podrocja konopljarstva in kmetijstva in razvoj lokalne oziroma vseslovenske konopljar-ske skupnosti. Želimo pa tudi vzpostaviti stan-dard kakovosti za izdelke iz konoplje. Zakaj med vsemi pravnimi oblikami izbrali prav zadrugo? Zadrugo smo izbrali, ker gre za demokraticno upravljanje podjetja, pri kateri ima vsak clan en glas, ne glede na vložen delež, velikost kmetij-skega gospodarstva, kot je bilo vcasih (in pri kmetijskih zadrugah, ki so naslednice starih kmetijskih zadrug še zmeraj je). To pa predstav-lja velik problem, saj so veliki kmetje sprejemali vse odlocitve. Npr. nisi mogel biti izvoljen v upravni odbor, ce nisi imel v lasti doloceno veli-kost zemlje. Zadruga omogoca vsakemu clanu možnost upravljanja, vsi upravljamo, torej so-upravljamo podjetje. Ker pa soupravljamo, tudi moramo zagotoviti, da so clani pouceni o princi-pih delovanja zadruge. Iz tega razloga mora vsak nov clan, preden pridobi glasovalno pravico, opraviti obvezno zadružno izobraževanje, kjer se mu predstavijo principi delovanja zadruge. Zadruge so tudi edine, ki jih zadnja ekonomska kriza ni prizadela do te mere kot klasicna podje-tja. Sicer pa Slovenija ima bogato zadružno pre-teklost, morda smo pa le tradicionalni. Kako ste zadovoljni s Svetovnim kongre-som konoplje, ki je potekal letos med 22. in 27. avgustom? Zadruga Konopko je bila prisotna na kongresu kot ena izmed organizatorjev, v sklopu dogajan-ja na AGRI pa smo se predstavili skozi razlicne aktivnosti - gradili smo savno iz konoplje, pletli konopljino vrv na tradicionalen nacin, v sodelo-vanju s študenti Univerze v Mariboru smo prire-dili manjšo modno revijo, prav tako pa smo izvajali vsakodnevne delavnice, ki so predstav-ljale uporabo konoplje v vsakdanjem življenju (prehrana, kozmetika ipd.) S kongresom smo zadovoljni! Informacije o zadrugi Konopko lahko preberete na spletni strani Konopko.si, ali FB strani. Pišete lahko na lina.habjanic@konopko.si in info@konopko.si . Intervju: LINA HABJANIC, soustanoviteljica zadruge Konopko Industrijska konoplja kot priložnost za slovensko kmetijstvo Lina Habjanic, udeleženka programa Model M 2014, nas je takoj ocarala s svojo živahno naravo in komunikativnostjo. Povedala nam je, da je soustanoviteljica zadruge Konopko in ker je podrocje konoplje že nekaj casa zelo aktualno, smo se odlocili, da nekatere odgovore izvemo iz prve roke. Pripravila: Darija Lorbek. foto: zadruga Konopko Lina Habjanic Foto: Peter Griffin Foto: Konopko.si Foto: Konopko.si Kerje prucka tako razširjena v slovenskih domovih, vecina ljudi napacno sklepa, da gre za avtohtoni slovenski izdelek. Pa temu ni tako. Od kod izvira prucka? Prijetno sem bila presenecena, ko sem ugotovi-la, da so prucko poznali že v starem Egiptu in kako zelo pomembno vlogo je imela. Prisotna je bila tako v domovih kot v svetišcih. Verjeli so namrec, da na prucki pociva duša. Prucke za vladarje so imele vrezane razlicne simbole, ki so pripovedovali zgodbe o posamezni družini ali o preteklih dogodkih. Bile so družinska dragoce-nost in so prehajale iz roda v rod. Kako je nastala ideja o Slovenski prucki? Ideja o prucki je nastala kot posledica razmišljanja o originalnem slovenskem darilu. Poslovno in pri-vatno sem velikokrat iskala lep, sodoben in origi-nalen slovenski izdelek. Zelo dobro vem, da veliko takih izdelkov ni bilo na razpolago. Preblisk za ide-jo pa se je pojavil, ko sem bila na sprehodu v nara-vi, v gozdu, kjer je bilo veliko dreves na tleh zaradi neurja. Narava je tako neposredno pomagala pri iskanju prave ideje. Ko se je ideja rodila, sem iska-la nekoga, ki dobro pozna les in ima obcutek za lepo in moderno. In našla sem nadobudnega obli-kovalca Matica Trevna. Prucka je del kulturne dedišcine in je v domu nepogrešljiva. Po cem se vaša prucka razlikuje od drugih? Kot ste rekli, je prucka v slovenskih domovih res nepogrešljiv predmet. Spominja nas na mnoge prijetne dogodke že od otroštva naprej. Okrog prucke so se od nekdaj spletale zelo zanimive zgodbe. Sama se spomnim, kako nepogrešljiva je bila, ko je bilo treba splezati do omare z bombo-ni, ali pa ko sem petletna želela pokazati sorod- nikom, kako velika sem že postala. Je tudi zelo prirocna za sedež zaljubljencev in oporo starej-šim. Nova sodobna Slovenska prucka pa je pose-bna, ker je ujela utrip sodobnega casa, ki je pruc-ki odprl nove možnosti uporabe v povezavi z sodobnimi pametnimi napravami. Slovenska pru-cka se danes uporablja kot mizica ali podloga za racunalnike in druge naprave tudi ko smo udob-no namešceni v domacem fotelju ali na kavcu. Iz katerega lesa je prucka izdelana? Prucka je izdelana iz masivnega hrastovega lesa. Tako prinašamo energijo narave v naše domove. Prucka resnicno prepleta tradicijo in sodo-ben dizajn. Cudovita je! Kaj je bil navdih pri oblikovanju prucke? Matic Treven: Navdih je bila narava, ki je prepro-sta in harmonicna. Iz tega izhaja minimalisticen design prucke, ki se cudovito vklopi v ambient vsakega doma. Prav prepletanje tradicije s sodo-bnim dizajnom oz. funkcijo je bil pri prucki najve-cji zastavljeni izziv. Glavni dekorativen element, ki hkrati služi kot spojna vez, je motiv srca, ki se je v naši umetnostni obrti pojavljal skozi vso zgo-dovino. Spojna vez poznana pod imenom rogel je bila prav tako nepogrešljiva vez pri vecini pred-metov izdelanih izkljucno iz lesa. Pri snovanju izdelka sem poleg oblike dal veliko veljavo funkci-ji. Z uporabo Slovenske prucke v kombinaciji s pametnimi napravami, sem skušal našo tradicio-nalno prucko oživeti in ji dati svoje mesto v sodo-bnem prostoru. Vec o Slovenski prucki si preberite na spletni strani www.prucka.si, kje lahko prucko tudi naro-cite; novosti pa spremljate na Facebook strani. Oglejte si predstavitveni video o nastajanju in uporabi Slovenske prucke. Intervju: TATJANA FINK in MATIC TREVEN Slovenskaprucka -zapisana v preteklosti, z utripom sedanjo-sti Prucka: majhna nizka klop: sesti, stopiti na prucko; držati noge na prucki (SSKJ). Zložljiva prucka. Prucka za otroke. Prucka iz lesa. Prucka kot nepogrešljiv predmet v družini. Vsi poznamo prucko. Nanjo smo prvic stopili, ko smo kot majhni otroci umivali zobe. Nanjo usedemo, ko obuvamo cevlje ali moramo doseci kaj z vrhnje police. Pogled na leseno prucko pri mnogih obudi lepe spomine. In daje obcutek topline in stika za naravo, ko nanjo položimo svoj namizni racunalnik. O Slovenski pru-cki smo se pogovarjali s Tatjano Fink, idejno vodjo in oblikovalcem prucke Maticem Trevnom. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Boštjan Colaric Oblikovalec prucke: Matic Treven. Izdelana je iz slo-venskega lesa, v mizarski delavnici Florjancic. Idejna vodja Tatjana Fink in oblikovalec Matic Treven. Nina, pojasni nam od kod ime trgovine O.sem? Ime je nastalo cisto spontano, je pa v bistvu kombinacija vec faktorjev. Eden teh je številka 8, ki pomeni mesec avgust, ki mi je zelo všec. Hkrati na kratko povzame znacilnosti izdelkov, ki jih pri nas nudimo. Naši izdelki namrec pravi-jo Odlicen sem, Originalen sem, Otroški sem, Osvajalski sem, Oseben sem in tako dalje. Pa še dobro zveni ime O.sem, kajne?! Kakšne izdelke ponuja trgovina? Izdelki, ki jih ponujamo, so predvsem zabavni. Popestrijo stanovanja in pisarne. Gre za pisane predmete zabavnih oblik in barv, ki pa so istoca-sno funkcionalni. Kot taki so zelo primerni za razna darila. Ce išcete kako darilo, pridite do mene in skupaj bomo zagotovo našli kaj primer-nega. Izdelki so primerni tudi za turiste, ki želijo domov odnesti tudi kaj bolj prakticnega, kot so klasicni spominki, na katerih se kasneje nabira prah. Kako se je porodila ideja, da bi prodajala prav takšne izdelke? Verjetno takrat, ko sem jih prvic zagledala. V podobne izdelke sem že nekaj casa prav zaljub-ljena in sem si jih zmeraj želela. Ko sem se pred par leti iz Ljubljane vrnila v domaci Ptuj, pa sem ugotovila, da takih izdelkov tu nihce ne ponuja, zato sem se odlocila, da jih bom jaz. Kaj zate pomeni imeti svoje podjetje, svojo trgovino? Je vse, kar si pricakovala? Zaenkrat je to predvsem obilica dela, a pri tem uživam. Z veseljem urejam svojo trgovino, najbolj pa sem seveda vesela, ko pridejo stranke in jim potem razlagam, cemu je posamezen izdelek tudi namenjen. Dela je pricakovano dosti, a me veseli, da ga delam zase in ne za koga drugega. Lepo je biti sam svoj šef. Udeležila si se programa Inštituta IRDO –Model M 2014. Je program pripomogel k temu, da si uresnicila svojo poslovno idejo? Z željo imeti tako trgovino sem že šla na sam program, tam pa sem se dodatno ogromno nau-cila o tem, kako se pripraviti na odprtje in vode-nje trgovine. Skupaj smo pripravili poslovni nacrt, hkrati pa so mi organizatorji in podjetniki z izkušnjami svetovali in me opozorili na "drobne" pasti, ki se jih prej nisem zavedala. Delo v skupini mi je vlilo samozavest, predvsem pri nastopu pred ljudmi. Kako vidiš razvoj svoje trgovine? Se morda obeta tudi spletna oblika trgovine O.sem? Izdelki, ki jih ponujam, pridejo precej bolj do izra-za, ko jih nekdo vidi v živo in prime v roke, saj vcasih niti ni takoj jasno, cemu so namenjeni. Spletna trgovina te izkušnje ne ponuja. Je pa spletna trgovina zagotovo ogromen projekt za prihodnost, predvsem bo namenjena temu, da bodo kupci narocili izdelke, ki jih že poznajo. Tre-nutno takim strankam nudimo pošiljanje po poš-ti, a upam, da bo nekoc na naši spletni strani www.osemptuj.com tudi spletna trgovina. Vec o trgovini in domiselnih izdelkih preberite na spletni strani www.osemptuj.com ali obišcite Facebook stran. Intervju: NINA RAKUŠA, lastnica trgovine O.sem Ptuj O.sem -trgovina z drugacnimi stvarmi Nina je že kot študentka delala v razlicnih trgovinah z oblacili in tako spoznavala svetle in manj svet-le plati trgovske dejavnosti. Zadnja leta pa se ji je porodila želja in ideja o svoji trgovini, v kateri bi strankam ponudila nekaj novega, nekaj drugacnega od tega, kar smo vajeni od množicne ponudbe trgovcev. Želela si je samostojnega dela in dela z ljudmi ter izzivov, ki pri tem nastanejo. Nina ima sedaj v središcu Ptuja svojo trgovino z imenom O.sem, ki ponuja številne domiselne izdelke za dom in pisarno. Pravi, da izdelke skrbno izbere in v svojem delu uživa. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Jerneja Podhostnik Nina Rakuša Kaj je easycarb in komu je namenjen? Easycarb je prva celovita rešitev za enostavno upravljanje ogljikovih hidratov in vsebuje apli-kacijo za pametne telefone in bluetooth tehtni-co. Namenjena je vsem sladkornim bolnikom in tudi ostalim, ki želijo nadzorovati svoje ogljiko-ve hidrate. Kako sta prišla na idejo za easycarb? Oba sva raziskovalca na podrocju biomedicine in sva se tekom najine študijske in poklicne poti pogosto srecevala s sladkorno boleznijo. Kmalu sva ugotovila, da je trenutni nacin za nadzor ogljikovih hidratov zelo neucinkovit in zamuden in da ga vecina diabetikov ne izvaja kot bi bilo potrebno. Dejstvo pa ostaja, da je natancno in dosledno upravljanje ogljikovih hidratov kljucno za dolgorocno in kratkorocno zdravje sladkornih bolnikov, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj vseh zdravstvenih komplikacij za vec kot petde-set odstotkov. Zato sva se odlocila, da moderni- zirava cel proces in na tem podrocju prispevava k prijaznejšemu in enostavnemu nacinu štetja oglji-kovih hidratov, ne le doma ampak kjerkoli smo. Kako deluje easycarb? Easycarb združuje aplikacijo za pametne naprave ter majhno brezžicno prenosno tehtnico, ki skupaj hitro in natancno dolocita število ogljikovih hidra-tov v pripravljenem obroku. Deluje tako, da upo-rabnik položi željen tip hrane na tehtnico, ta poš-lje informacijo o masi brezžicno pametni napravi, ki nato prek obsežne integrirane baze hrane natancno in hitro preracuna kolicino ogljikovih hidratov v danem obroku. Ce uporabniki v aplika-ciji predhodno navedejo tudi svoj profil obcutlji-vosti na inzulin, le-ta uporabniku celo sama pred-laga priporocen odmerek. Aplikacija vse podatke tudi samodejno beleži in omogoca hiter izpis vseh aktivnosti v obliki PDF porocila, uporabno na pri-mer za posredovanje zdravnikom. Zdi se mi, da bo aplikacija privlacna tudi drugim, ne samo sladkornim bolnikom. Morda tudi tistim, ki morajo zmanjšati vnos ogljikovih hidratov zaradi prevelike telesne teže. Vsekakor, aplikacija bo v pomoc vsem, ki želijo natancno upravljati s kolicino zaužitih ogljikovih hidratov, predvsem aktivnim športnikom in lju-dem, ki jim grozi pojav sladkorne bolezni tipa 2 ter seveda tudi vsem ostalim. Najprej smo se z aplikacijo osredotocili na sladkorne bolnike, da jim olajšamo vsakodnevni zamuden proces zbi-ranja podatkov, kasneje pa nacrtujemo tudi raz-voj bolj splošne oblike aplikacije. Jeseni boste lansirali Indiegogo Crowdfunding kampanjo. Kaj si obetate od kampanje. S pomocjo Indiegogo kampanje želimo predsta-viti naš projekt globalni javnosti in zbrati dovolj podpornikov ter financnih sredstev, da zakljuci-mo razvoj produkta. Predstavlja nam tudi odsko-cno desko do uporabnikov po celem svetu, ki iz dneva v dan vse bolj išcejo prijazno rešitev za nadzor zaužitih ogljikovih hidratov. Easycarb ekipa vabi vse zainteresirane, da sprem-ljate Easycarb spletno stran, Facebook stran Easycarb in Twitter Easycarb, kjer lahko podate svoje pobude, predloge in vprašanja. Vabljeni, da si ogledate tudi njihovo kratko video predstavi-tev. Intervju: LUKA ZUPANCIC in dr. KLEMEN ZUPANCIC Easycarb -štetje ogljikovih hidratov je preprosto Za sladkorno boleznijo trpi že skoraj štiristo milijonov ljudi oz. vsaka deseta odrasla oseba na svetu. Dolgorocno na razvoj bolezni kljucno vpliva štetje zaužitih ogljikovih hidratov v vsakem obroku, kar pa je vse prej kot enostavno. Bolniki za natancno doziranje potrebujejo ob sebi manjšo torbo pripo-mockov – kalkulator, tehtnica, knjiga z razlicnimi vrstami hrane, beležka za beleženje obrokov ter krvnega sladkorja in mnogo vec. Zamudno in zahtevno, kajne? Zaradi neprijetnosti tega opravila ni presenetljivo, da se ga vecina sladkornih bolnikov ne poslužuje, kar posledicno vodi v bistveno hit-rejši razvoj zdravstvenih komplikacij. Brata Luka in Klemen Zupancic sta našla rešitev z aplikacijo Easycarb. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Easycarb Brata Klemen in Luka Zupancic Štetje ogljikovih hidratov s pomocjo tabele, racunalnika, racunanja. Štetje kalorij s pomocjo easycarba. Nic vec iskanja po tabelah in preracunavanja vrednosti ogljikovih hidratov v obroku in zapisovanja številk. Vse to za vas naredi aplikacija Easycarb. Izšla je še zadnja, cetrta knjiga iz e-zbirke knjig Social Responsibility: Beyond Neoliberalism and Charity, katere glavni urednik je zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in prof. dr. Robert Dyck. Prva knjiga: Social Responsibility - A Non-Technological Innovation Process izpostavlja socialno - ekonomske vidike družbene odgo-vornosti kot odgovornosti vsakega posameznika za svoj vpliv na ljudi (družbo) in naravo. Poglavja v knjigi: 1. Matjaž Mulej and Robert G. Dyck: Radical In-novation of Values, Culture, Ethics, and Norms Required for Social Responsibility 2. Matjaž Mulej and Anita Hrast: Human and Or-ganizational Social Responsibility 3. John Raven: Crisis? What Crisis? 4. Gergely Toth: Towards a New Economic Para-digm: The Parallel History of Economic Thought and the Way Forward Druga knjiga: Social Responsibility - Range of Perspectives per Topics and Countries kaže, kako imajno vsi deli clovekovega življenja koristi, ce smo družbeno odgovorni. Poglavja v knjigi: 1. Štefka Gorenak: Responsible Corporate Man-agement and Community Involvement 2. Breda Mulec: Social Responsibility and the Rule of Law 3. Simona Šarotar Žižek: Well-Being as the Basic Aim of Social Responsibility 4. Gerhard Chroust, Günther Ossimitz, Markus Roth, Nadine Sturm and Peter Ziehesberger: First Responders in Regional Disasters: A Case of So-cial Responsibility 5. Teodora Ivanuša, Matjaž Mulej, Iztok Pod-bregar and Bojan Rosi: Requisite Holism of Be- havior When Facing Complexity of Pandemic Diseases – New Trends in Healthcare Infor-mation System (HIS) 6. Matjaž Mulej, Tatiana A. Medvedeva, Vojko Potocan, Zdenka Ženko, Simona Šarotar Žižek, Anita Hrast and Tjaša Štrukelj: Innovation of Managerial Attributes to Incorporate a More Systemic World-View 7. José G. Vargas-Hernández: The Economic and Environmental Decline of Atenquique, Mexico, Associated with Socially Irresponsible Corporate Ownership 8. Zhanna S. Belyaeva and Alberto G. Canen: So-cially Responsible Business in the “BRICS” Econ-omies: The Way to a Sustainable Future Tretja knjiga: Social Responsibility - Sustainabil-ity, Education and Management povezuje družbeno odgovornost, trajnost, izobraževanje in upravljanje. Poglavja v knjigi: 1. John Kidd: Avoiding a Global Transport Crisis Following the Depletion of Oil and Gas Supplies: A Crucial Case of Social Responsibility 2. Emira Becic and Jadranka Švarc: The Role of Indicators and Scientific Research in the Sustain-able Development of Croatia: An Overview 3. Ana Vovk Korže and Mojca Kokot Krajnc: So-cial Responsibility Promotion by a Learning Re-gion for Sustainable Development: A Case from Slovenia 4. Jan W. Dobrowolski: University Education on Sustainable Development as a Contribution to the Shared Responsibility of Experts and Knowledge-Based Society 5. Saša Jazbec, Branka Cagran and Alja Lipavic Oštir: Performance Levels of Roma Pupils in Foreign Language Learning: Social Responsibility in School 6. Tjaša Štrukelj: Can Strategic Management Show the way out from the Current Crisis towards Social Responsibility? 7. Mojca Duh and Jernej Belak: Family and Non-Family Enterprises: Differences in Core Values, Culture and Ethical Climate as Signs of Social Responsibility 8. Nina Tomazevic: Socially Responsible Management in Public Administration Cetrta knjiga: Social Responsibility - Methods, Dilemmas and Hopes omogoca vpogled v metode uporabe družbene odgovornosti in s tem povezane dileme ter možnosti. Poglavja v knjigi: 1. Matjaž Mulej and Nastja Mulej: Support to Ethics of Interdependence and Holism by Edward de Bono’s Methods of Thinking 2. Vesna Cancer and Matjaž Mulej: Capabil-ity of New Systems Theories to Help Es-cape the Crisis 3. Denis Trcek: Trust Management by Com-puter Simulation: Towards a Fair, Respon-sible and Sustainable Economy 4. Robert G. Dyck: A New Fractal Metric for Social Responsibility 5. Matjaž Mulej, Kazimierz Turkiewicz and Domenika B. Turkiewicz: The Syntax of Autocratic Systems and the Cybernetic Alternative of Systems Based on Social Responsibility 6. Siniša Petrovic: Use of System Theory through Corporate Social Responsibility in the International Company Novartis and its Sandoz Generic Division 7. Mihaela Brumen, Branka Cagran and Fanika Fras Berro: More Social Responsi-bility by Learning Foreign Language and Culture: Case of Slovenian Pre-Primary Education 8. Helmut K. Loeckenhoff: Justice, Justness: How to ACT Right: Pivot of the Ethics of Interdependence 9. Grazyna O’Sullivan: Implementation of Corporate Social Responsibility: Can we manage to Save Our World in Time? 10. Robert G. Dyck: A New Economy and So-cial Responsibility 11. Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven, Dan-ica Svetec and Vesna Cancer: Self-Determination and Self-Esteem of Employ-ees as Factors of Managers' and Employ-ees' Social Responsibility 12. Simona Šarotar Žižek; Zdenka Ženko and Sonja Treven: Requisite Personal Holism as a Basis of Social Responsibility 13. Pierre Bricage: Living Networks of Net-works: The Societal and Environmental Re-sponsibility of Humanity in the Fight be-tween Humans and the Wild Skupni imenovalec vseh knjig je misel, da je preživetje cloveštva odvisna od družbene odgo-vornosti vplivnih posameznikov, skupin in or-ganizacij. Izdaja in narocilo knjig: Bentham Science Publishers Executive Suite Y – 2, PO Box 7917, Saif Zone, Sharjah, U.A.E P.O. Box 446 Oak Park, IL 60301-0446, USA. P.O. Box 294 1400 AG Bussum, The Netherlands. subscriptions@benthamscience.org V branje: Social Responsibility: Beyond Neoliberalism and Charity V okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 (PRP 2014-2020) deluje Mreža za podeželje, ki med drugim združuje organizacije in uprave, ki sodelujejo pri razvoju podeželja. Del Mreže za podeželje je tudi part-nerstvo iz 5. clena Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih dolocbah evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Kljucno pri povezovanju partnerstva v okviru Mreže za podeželje je medsebojno informiranje in komuniciranje ter sodelovanje partnerjev v pripravah, izvajanju, spremljanju in vrednotenju PRP 2014-2020. Zastavljeni cilji Mreže za podeželje so: - Obvešcenost širše javnosti in upravicencev o politiki razvoja podeželja in možnostih financira-nja. - Kakovostno izvajanje PRP 2014-2020. - Vkljucenost deležnikov/partnerjev v izvajanje politike razvoja podeželja. - Spodbujanje inovacij v kmetijstvu, proizvodnji hrane, gozdarstvu in na podeželskih obmocjih. Mreža ima vzpostavljeno bazo clanov Mreže za podeželje, ki omogoca vsem zainteresiranim brezplacno registracijo. Zainteresirani za sodelo-vanje v Mreži za podeželje se lahko vkljucite v bazo Mreže za podeželje. Tako vkljuceni clani redno dobivate aktualne novice v zvezi z dogod- ki, objavo javnih razpisov in druge informacije, lahko pa se tudi sami aktivno vkljucite v sodelo-vanje preko posredovanja aktualnih novic in pre-dlogov v zvezi z razvojem podeželja, ki jih objavi-mo na spletni strani ali v novicah PRePlet ter s posredovanjem informacij, ki ji prejmete od nas, vašim clanom oziroma morebitnim drugim zain-teresiranim. S posredovanjem predlogov za izvedbo doloce-ne aktivnosti, posredovanjem razlicnih informa-cij itd. pa prispevate k soustvarjanju in izvajanju politike razvoja podeželja in ste tako aktivno vkljuceni v proces sodelovanja in informiranja, ki je glavna usmeritev Mreže za podeželje. Vse predloge nam lahko posredujete na e-naslov mreza-podezelje.mkgp@gov.si. Clanstvo v mreži je prostovoljno in odprto za vse organizacije in posameznike. Za sodelovanje v aktivnostih Mreže za podeželje ali zgolj z name-nom prejemanja elektronskih novic Mreže za podeželje PRePlet se lahko registrirate v Bazo Mreže za podeželje. Vljudno vabljeni, da se regi-strirate v našo bazo ali pa nam le posredujete vaše predloge! Povezovanje na družabnih omrežjih Facebook. Vec informacij o PRP na spletni strani www.program-podezelja.si. Mreža za podeželje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tel: 01 478 9393 (Martina) tel: 01 478 9136 (Matej) faks: 01 478 9021 mreza-podezelje.mkgp@gov.si www.program-podezelja.si Mreža za podeželje Program razvoja podeželja Vir slike: www.slovenia.info; Avtor: Dunaj Wedam Raziskava, ki je bila izvedena leta 2014, se je osredotocala na zaznave ekonomske krize v Sloveniji in Avstriji ter na povezave teh zaznav s politicnim in ekonomskim udejstvovanjem. Rezultati na avstrijskem vzorcu so pokazali, da posamezniki vzroke za krizo vidijo v neeticnem postopanju nekaterih kljucnih ekonomskih in politicnih deležnikov. Tovrstne zaznave so v Avstriji bile povezane z vecjo verjetnostjo vklju-cenosti v proteste. V Sloveniji so zaznani vzroki za krizo podobni, vendar ne prispevajo k vecji verjetnosti za demonstracije, hkrati pa so pove-zani z znižanim osebnim interesom za vkljuce-nost v politicno dogajanje. Za kaj pravzaprav gre? Svetovna gospodarska kriza leta 2008 je za mno-ge bila predvsem kriza zaupanja. Kar se je zacelo kot financna kriza v ZDA, je kmalu postala sveto-vna gospodarska kriza z narašcajoco stopnjo brezposelnosti. Omenjeno stanje je nekatere evropske države pripeljalo na rob stecaja. Potek krize je spominjal na zacarani krog, v katerem je zaupanje v boljšo prihodnost in v gospodarske ter politicne deležnike še naprej padalo, kar pa je ponovno predstavljajo »gorivo« za dodatno gospodarsko poslabšanje. Brez zaupanja v boljšo prihodnost na podrocju gospodarstva državljani, ki predstavljajo potencialne potrošnike, zmanj-šujejo svoje naložbe, pripravljenost za nakupe in poraba storitev pa prav tako upadata. Posledic-no se znižuje dobicek podjetij, ki so nezmožna vracati posojila ali pa jih pridobivati za prihodnje investicije, kar ponovno vodi do nižjega zaupanja v gospodarske in politicne deležnike ter omejuje gospodarsko rast. Prav zaradi prepleta realne financne situacije v posameznih državah z ravna-njem potrošnikov in njihovim zaupanjem, eko-nomska kriza predstavlja zanimiv raziskovalni problem tudi za podrocje psihologije. S podrob-nim razumevanjem psiholoških procesov je mogoce osvetliti, kako lahko tovrstno zaupanje ponovno izgradimo in kako lahko okrepimo poli-ticno in gospodarsko udejstvovanje državljanov. Pricujoca študija je usmerjena na primerjavo med Avstrijci in Slovenci v zaznavah ekonomske krize ter na povezave teh zaznav s politicnim in eko-nomskim udejstvovanjem. Sosednji državi je kriza razlicno prizadela. Na primer, leta 2013 je bil jav-nofinancni primanjkljaj v Avstriji 1,5 %, medtem ko je bil v Sloveniji 14,3 %. Omenjeno stanje je privedlo do resnejših varcevalnih ukrepov v Slo-veniji, medtem ko Avstrija ukrepov ni cutila do takšne mere. Osnovna predpostavka študije je bila, da se bo razlicno ekonomsko izhodišce držav poznalo na zaupanju v gospodarske in politicne deležnike ter na udejstvovanju državljanov v raz-licnih sferah delovanja. Kdo je sodeloval? V raziskavi, ki je bila izvedena leta 2014, je sode-lovalo 305 avstrijskih (15,0 % žensk; povprecna starost 41,0 let) in 165 slovenskih državljanov (72,1 % žensk; povprecna starost 40,7 let). Splet-ni vprašalnik je vkljuceval 28 pojmov, za katere so udeleženci lahko ocenili, ali jih spontano pove-zujejo z gospodarsko in financno krizo. Dodatno so udeleženci odgovarjali tudi na vprašanja o njihovi pripravljenosti za politicno (npr., priprav-ljenost na protest, udeležba na naslednjih volit-vah) in ekonomsko udejstvovanje (npr. priprav-ljenost za ustanovitev podjetja, izogibanje place-vanju davkov). Udeleženci so v zakljucku vprašal-nika izrazili tudi zaupanje v gospodarstvo, v menedžerje in v politiko. Kaj se je pokazalo? Avstrijci s krizo najpogosteje povezujejo pojme financni trgi, egoizem/pohlep in goljufija/prevara/korupcija. Omenjeni pojmi so bili pove-zani s povecano pripravljenostjo za sodelovanje v protestih. Pojma goljufija/korupcija sta med Avstrijci bila povezana z vecjo verjetnostjo davc-ne utaje. V Sloveniji so bile tri najpogostejše aso-ciacije na temo krize: goljufija/prevara/korupcija, socialni problemi in egoizem/pohlep. V nasprotju z Avstrijo omenjeni pojmi niso bili povezali s povecano pripravljenostjo za sodelo-vanje v protestih. Pokazala se je celo nasprotna povezanost. Pojmi goljufija/prevara/korupcija in socialni problemi so zmanjšali pripravljenost za sodelovanje v politiki. Poleg tega se je pojem socialni problemi negativno povezoval s priprav-ljenostjo za vkljucitev v nadaljnje izobraževanje, pojem egoizem/pohlep pa celo z nižjo pripravlje-nostjo za zagon lastnega posla. Avstrija in Slovenija se nista razlikovali glede povezave zaupanja s politicnim in ekonomskim udejstvovanjem. V obeh državah zaupanje v gos-podarstvo in v menedžerje zmanjšuje pripravlje-nost za protest ter povecuje pripravljenost za zagon lastnega podjetja. Zaupanje v politiko v obeh državah povecuje pripravljenost za udelež-bo na naslednjih volitvah in verjetnost za lastno udejstvovanje v politiki. Zaupanje v menedžerje in v politiko med Avstrijci tudi povecuje davcno poštenost. V Sloveniji pa je zaupanje v gospodar-stvo povezano z vecjo pripravljenostjo za zace-tek novega izobraževanja ali vkljucitvijo v dodat-no izpopolnjevanje. Kako naprej? Pojavi, ki jih povezujemo s krizo in zaupanjem v gospodarstvo, politiko in vodilne, imajo kljucno vlogo pri ravnanju. Zanimivo je, da se zaznave med Avstrijci in Slovenci bistveno ne razlikujejo, ceprav je slednje kriza mnogo bolj prizadela. Tako v Avstriji kot Sloveniji udeleženci raziskave ekonomsko krizo povezujejo predvsem z neetic-nim postopanjem posameznikov (goljufija/prevara/korupcija). V Avstriji se kriza povezuje še s »psihološko bolj oddaljenimi« financnimi trgi, v Sloveniji pa s pojmom socialni problemi, ki se lah-ko ljudi tudi osebno dotaknejo, vsekakor pa je asociacija v psihološkem smislu bližja. Iz tega raz-loga lahko omenjena razlika kaže na razlicno raven osebne prizadetosti. Vecina Avstrijcev je o krizi brala zgolj v casopisih, Slovenci pa so jo doži-veli veliko bolj neposredno. Prav osebna prizade-tost lahko razloži dinamiko politicnega in eko-nomskega udejstvovanja. V Avstriji, kjer so ljudje manj osebno prizadeti zaradi krize, je verjetnost za aktivno vkljucenost vecja, v Sloveniji pa manj-ša. Omenjeno velja zlasti za proteste in vkljuce-nost v politicno dogajanje. Ocitno ob povecani osebni prizadetosti motivacija za protest, upor in pozitivne spremembe upade, kar je v nasprotju z zdravorazumskimi pricakovanji. Kaže se, da se veca predvsem apatija in resignacija. V primeru manjše osebne prizadetosti pa ljudje ocitno še posedujejo dovolj samozaupanja in motivacije za ekonomsko in politicno udejstvovanje. S takšnim ravnanjem so mogoce spremembe od »spodaj-navzgor« od državljanov k politiki in drugim kljuc-nim deležnikom. Ce je osebna prizadetost vecja, je povrnitev zaupanja in z njo povezano politicno in gospodarsko udejstvovanje najverjetneje mogoce s spremembami in pobudami od »zgoraj-navzdol« od politikov in vodilnih k državljanom. Rezultate in interpretacije je vsekakor potrebno razumeti v luci nekaterih pomanjkljivosti raziska-ve. Zaznave ekonomske krize, zaupanje v institu-cije ter politicno in ekonomsko udejstvovanje imajo doloceno casovno dinamiko, ki je študija ni zajela, saj predstavlja zgolj trenutni posnetek sta-nja. Dodatno bi bilo potrebno prouciti psihološke mehanizme, ki krepijo odpornost na negativne ucinke krize ter ohranjajo raven udejstvovanja in zaupanja. Nadaljevanje pricujoce študije in razši-ritev na druge bolj in manj prizadete države je kljucnega pomena za podrobno razumevanje »psihologije ekonomske krize«. Zaupanje v ekonomijo v casu krize: Primerjava med Slovenijo in Avstrijo Katharina Gangl1 & Sara Tement2 1 Zeppelin University Leadership Excellence Institute Zeppelin | LEIZ Economic Psychology and Leader-ship Ethics E-mail: Katharina.Gangl@zu.de 2 Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo E-mail: sara.tement@um.si *Raziskava je bila izvedena v casu, ko je dr. Katharina Gangl bila zaposlena na Fakulteti za psihologijo Univerze na Dunaju. O družbeni odgovornosti je v zadnjem casu veli-ko govora in ceprav gre za mehki vidik poslovan-ja, katerega ucinke lahko izmerimo šele na daljši rok, je vedno vec podjetij, ki se pomena le-te zavedajo. Zavedajo se, da družbena odgovornost ni le pomoc organizacijam in društvom v okolju, v katerem podjetje deluje, ampak je mnogo vec. Je primeren odnos do kupcev, zaposlenih, držav-nih institucij in vseh v ožjem in širšem okolju, kjer podjetje posluje. Tega se dobro zavedamo tudi v podjetju Saubermacher – Komunala Mur-ska Sobota d.o.o. in Domu starejših obcanov d.o.o. Radenci (v nadaljevanju DOSOR d.o.o.), kar je prepoznala tudi strokovna javnost, saj smo oboji za svoja družbeno odgovorna ravnanja v letu 2014 prejeli Nagrado za družbeno odgovor-nost HORUS, prvi v kategoriji majhnih, drugi pa v kategoriji srednje velikih podjetij. Tako kot smo ponosni na sam naziv zmagovalca te v Sloveniji sedaj že dobro prepoznane nagra-de, smo hkrati ponosni na to, da tudi na ta nacin lahko širimo svoje dobre prakse na druge sode-lujoce organizacije in širšo javnost ter tudi sami pridobivamo izkušnje in se naucimo vedno kaj novega. Dokaz za to je tudi sodelovanje našega podjetja z radenskim DOSORjem na podrocju korporativnega prostovoljstva, za kar se je poro- dila ideja ravno na lanski razglasitvi rezultatov Nagrade Horus 2014. Beseda je meso postala in tako smo februarju letos zaceli naše aktivno sodelovanje, sad katerega sta že dve srecanji zaposlenih našega podjetja in zaposlenih ter sta-novalcev DOSORJA, nova prijateljstva, nova sode-lovanja in tudi skupna udeležba na izobraževanjih ter dogodkih Inštituta IRDO. Zavedamo se, da skupaj zmoremo vec in ponosni smo, da lahko v lokalnem okolju na obeh bregovih reke Mure širi-mo miselnost in dobre prakse na podrocju druž-bene odgovornosti. DOSOR d.o.o. v okviru dvoje družbene odgovor-nosti že dalj casa izvaja tudi tako imenovano kor-porativno prostovoljstvo. Kot smo že zgoraj zapi-sali, so konec lanskega leta k sodelovanju povabi-li tudi naše podjetje in povabilu na druženje z nji-hovimi stanovalci in zaposlenimi, ob igranju razli-cnih družabnih iger, smo se z veseljem odzvali. Tako smo se prvic srecali meseca februarja letos, ko se nas je 6 zaposlenih vkljucno z direktorjem odpravilo v Radence, kjer so nas že nestrpno pri-cakovali stanovalci DOSORJA in zaposleni, ki na tak ali drugacen nacin preživljajo dneve z njimi. Uvodnemu pozdravu in spoznavanju je sledila kratka predstavitev doma, nato pa smo se razde- lili na naše igralske pozicije – tisti, ki so se odloci-li za metanje pikada, so se odpravili v telovadni-co, ostali, ki smo stanovalcem želeli polepšati to hladno zimsko dopoldne, pa smo se ob igranju šnopsa in taroka ter iger Clovek ne jezi se, Domi-no in Spomin družili v knjižnici in ucilnici. Kot da ura ta dan ne bi imela 60 minut, sta se iztekli dve uri, namenjeni našemu druženju, cemur je sledi-la spominska fotografija vseh udeležencev, ki smo tokrat znova spoznali in se morda malo bolj kot prej zaceli zavedati, kako malo je potrebno, da osreciš druge in pri tem, ne da bi se sploh zavedal, osreciš in z neko nevidno energijo napolniš še sebe. Druženje ob malici in kavici je bilo priložnost za to, da smo se dogovorili za datum naslednjega srecanja in šele takrat je sle-dilo slovo. V pricakovanju naslednjega srecanja smo se zaposleni v podjetju Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. razveselili tudi obiska manjše skupine zaposlenih in stanovalk DOSOR-JA, ko so se potepali v Murski Soboti. Novo srecanje ob igranju družabnih iger je bilo na vrsti v mesecu maju, ko smo k sodelovanju prite-gnili nove sodelavce, ki jim ni bilo žal, da so del svojega delovnega casa preživeli s stanovalci DOSORJA in si v sprošcenem okolju napolnili baterije za nove delovne izzive. Nekateri stanujo-ci v DOSORJU so se razveselili ponovitve prijetne-ga druženja, tisti novi pa so bili veseli, da so spoz-nali nove, srcne ljudi, v družbi katerih so vsaj za nekaj casa pozabili na vsakdanje tegobe, ki jih prinašata starost in bolezen. Našega sodelovanja s tem seveda še ni konec. Naslednje srecanje nacrtujemo v jesenskem casu, ko bo morda na srecanju zadišalo po pecenih kostanjih. Medtem pa se zaposleni podjetja Sau-bermacher - Komunala in DOSORJA prijetno dru-žimo na razlicnih izobraževanjih in srecanjih, si pomagamo ter rastemo v svojem družbeno odgo-vornem delovanju z izmenjavo izkušenj in znanj. Oboji pa se strinjamo z naslednjo mislijo Voltaira: »Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tis-to, cesar ne delamo«, zato se bomo še naprej trudili delati dobro zase in za okolje, v katerem poslujemo. Družbeno odgovorno sodelovanje podjetja Saubermacher -Komunala in Doma starejših obcanov Dosor Radenci Aleksandra Vogrincic Saubermacher – Komunala Murska Sobota d.o.o. *Raziskava je bila izvedena v casu, ko je dr. Katharina Gangl bila zaposlena na Fakulteti za psihologijo Univerze na Dunaju. Glasniki boljše hrane Zavod za boljše življenje Viva je ob financni podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo katalog Živa lista boljše hrane, s katero opo-zarja na pomembnost samooskrbe s hrano v Slo-veniji. Slovenija je dežela, ki s svojimi naravnimi danostmi omogoca zadost-no pridelavo hrane za potrebe domacega prebi-valstva, kljub temu pa je stopnja samooskrbe na najnižji tocki v naši zgodovini. Katalog predstavlja 91 primerov trajnostnih zgodb oz. primerov dob-rih praks na podrocju odgovornega pridelovanja, predelovanja, prodaje, kupovanja in porabe lokalne hrane. Katlog je razdeljen v 4 sklope: 1. Boljša hrana v naši skupnosti in na domaci mizi, 2. Boljša hrana je okusen posel, 3. Boljša hrana v javnih inštitucijah, 4. Boljša hrana na delovnem mestu. Vec. O projektu na spletni strani glasni-ki.si. Vir: Zavod Viva Vlada je podaljšala Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji za dve leti Vlada je junija dolocila besedilo Predloga Zakona o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 ter ga pos-lala Državnemu zboru RS v obravnavo in sprejem po rednem postopku. Vlada je naložila Ministrs-tvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da do konca leta 2015 pristopi k pripravi ukrepov raz-vojne podpore in programa spodbujanja konku-rencnosti Pomurske regije do leta 2023, skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalne-ga razvoja. Vec. Vir: podjetniski-portal.si Katalog trajnostnih skupnostnih praks Umanotera je izdala Katalog dobrih trajnostnih skupnostnih praks 2015. Ponavadi gre za družbe-ne inovacije, ki delujejo po principu »razmišljaj globalno – deluj lokalno« in pri tem upoštevajo vodilo »dobro za vse – zame, za skupnost in za planet«. Takšne inovacije prispevajo k varovanju okolja in narave, vzpostavljanju lokalnega krož-nega gospodarstva, pozitivnim vplivom na druž-bo. V katalogu najdete številne dobre prakse oskrbe z materialnimi in nematerialnimi dobri-nami. Na primer Knjižnica RECI je neprofitna izposojevalnica najrazlicnejših predmetov za prosti cas, ki deluje po vzorcu klasicne knjižnicne izposoje, gibanje Zelemenjava omogoca izmen-javo vrtnih pridelkov, ZOOPI omogoca izmenjavo igrac. Izpostavili smo samo nekatere, v katalogu preberite še o številnih drugih, preseneceni boste, da so nekatere v vaši bližini, pa zanje niste vedeli. Katalog. Vir: Umanotera Stvarni stroški zavržene hrane V preteklih mesecih so Ekologi brez meja v sklo-pu projekta »Volk sit, koza cela« veckrat omenili stroške, ki nastanejo z zavrženo hrano. Ocena je, da povprecno slovensko gospodinjstvo v povpre-cju zavrže za okoli 100-150 € hrane na leto. V slovenskih vrtcih in šolah se na letni ravni porabi vec milijonov evrov samo za odvoz zavržene hra-ne, zato bi morali vsi delati na zmanjšanju in preprecevanju nastajanja zavržene hrane. Pri zavrženi hrani je potrebno upoštevati vrednost oz. strošek samega živila in še vse z živilom povezane stroške: stroški nabave hrane, stroški vložene energije in vode za prevoz, shranjevan-je, obdelavo in spiranje živila, strošek dela za pripravo hrane in nazadnje strošek odstranjeva-nja zavržene hrane. Vec. Vir: Ekologi brez meja Slovenski startup pometel s konku-renco Na spletnem portalu Tech Crunch v Budimpešti, na katerem so se predstavila zagonska podjetja iz vzhodne, južne in srednje Evrope, je slovensko podjetje Smart Futuristic osvojilo drugo mesto. To je razvilo spletno platformo Wellyo, preko katere lahko proizvajalci živil odprodajo kriticno zalogo živil pred iztekom roka. Rešitev je nastala iz ideje o preprecevanju metanja hrane v smeti - »zero waste« - še preden ta sploh pride iz tovar-ne na naše krožnike. Vec. Vir: Delo.si Želite pomagati kot prostovoljec? Potem pokukajte v posredovalnico prostovoljskih del na spletni strani prostovoljstvo.org. Na splet-ni strani lahko izbirate prostovoljska dela po regi-ji, kraju ali vnesete naziv dela. Vec. Vir: Slovenska filantropija Odziv Evropske komisije na nadgraje-no Strategijo pametne specializacije Slovenska strategija pametne specializacije (SPS) bo strateško usmerjena v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inovi-ranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko teh-noloških rešitev na nišnih podrocjih. Kljucni cilji SPS so dvig dodane vrednosti na zaposlenega, izvoz visokotehnološko intenzivnih proizvodov ter storitev z visokim deležem znanja ter dvig podjetniške aktivnosti. Cilji so razdelani za vsako od devetih prioritet, kjer so tudi jasno opredelje-na fokusna podrocja in tehnologije, kjer ima Slo-venija konkurencne prednosti. Na teh podrocjih bo Slovenija prešla od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov. Ta podrocja so zdravo bivalno in delovno okolje, naravni in tradicionalni viri za prihodnost, industrija. Vec. Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Placilo dijaka/študenta na obvezni praksi Delodajalci pogosto ne vedo, kakšne so obvezno-sti podjetja do dijakov ali študentov, ki v podjetju opravljajo obvezno prakso. Preberite, na kaj ne smete pozabiti. Vec. Vir: podjetniski-portal.si Plasticne vrecke 3. julija 2015 je potekala obeležitev mednarod-nega dne brez plasticnih vreck. Slovenci na leto porabimo med 130 in 150 plasticnih vreck, veci-na jih konca med mešanimi odpadki, kjer se raz-krajajo do 1000 let. Okolju in denarnici bolj prija-zne so vrecke za veckratno uporabo. Vec. Vir: Ekologi brez meja Podjetništvo in lokalno pridelana hra-na Tomaž Stritar (podjetnik, socialni delavec, direk-tor socialnega inkubatorja) je na dogodku #3 Vdihnimo Navdih, v organizaciji zavoda Studio 12, predstavil podjetniški pogled na lokalno hra-no: kaj so poslovne bolecine oz. izzivi prideloval-cev in potrošnikov ter kaj lahko naredimo, da med njimi sklenemo trajnostni krog pridelave in prodaje kvalitetne lokalno pridelane hrane. Video. Vir: Studio 12 Zakaj jesti lokalno? Marija Merljak (uni.dipl.ing. živilski tehnolog, svetovalka za zdravo prehrano) je na dogodku #3 Vdihnimo Navdih, v organizaciji zavoda Studi-o 12, odgovarjala na vprašanje: »Zakaj je dobro in bolje jesti lokalno?«. Hrana predstavlja osnov-no gorivo in energijo za naše telo, zato je izred-nega pomena, kakšno hrano vnašamo vase, od kod izvira in kako je pripravljena. Poleg tega pa moramo biti tudi ozavešceni kakšno hrano kom-biniramo, da bo ta imela najboljši možen vpliv na naše zdravje in blagostanje. Video. Vir: Zavod Studio 12 O eticnem bancništvu Na spletni strani casnika Delo preberite intervju z Zvonetom Malnarjem na temo eticnega banc-ništva. Zvone Malnar je predsednik novonastale financne zadruge Kooperativa Zebra, ki se je loti- la ustanavljanja eticne banke v Sloveniji. Vec. Clanek na temo eticnih bank. Vir: Delo.si Naucimo se postati samooskrbni Izobraževalni film »Naucimo se postati samoos-krbni« je projekt, ki ga je pripravila avtorica ddr. Ana Vovk Korže, pod okriljem IPVO—Inštituta za promocijo varstva okolja, financiralo pa Ministrs-tvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Namenjen je vsem generacijam. Filmska izvedba TV Videoprodukcija Prehar (snemalec Roman Prehar, montaža in uresnicitev: Angelina Prem-dehar) - film je prenesen na Youtube v v visoki HD locljivosti (zato je potrebna nastavitev ogleda na najvišjo možnost). Vir: IPVO Akcija Ocistimo kolesarnice Mariborska kolesarska zveza organizira veliko jesensko cišcenje kolesarnic. V okviru projekta »Sklenimo krog« so v preteklih mesecih rešili že veliko zavrženih koles, jih reciklirali in z njimi raz-veselili nove lastnike. Tokrat pozivajo prebivalce Maribora in okolice, da pokukate v najbolj temen kot svoje kolesarnice in jim sporocite, ce se tam nahaja kakšno kolo, ki ga nihce vec ne uporablja. Organizirali bodo brezplacen odvoz koles, vi bos-te sprostili kolesarnice za vaše nove pridobitve, MKZ pa bo stara kolesa obnovil in jih ponovno spravil na kolesarske steze. Vec. Vir: MKZ ABC pospeševalnik išce najboljše "startup-e" v regiji! Na ABC pospeševalniku zacenjajo z že drugo generacijo programa pospeševanja, ki bo pokri-vala tehnološko podrocje Smart Living & Health. Trenutno zacenjajo s postopkom selekcije star-tup podjetij, za katerega so objavili Razpis za startup-e. Povezava na razpis. Vsako izbrano startup podjetje bo s sprejemom v program dobilo: udeležbo v programu, ki bo trajal 3 + 3 mesece, 15.000 EUR kapitalske investicije in vec kot 310.000 EUR brezplacnih storitev, mentor-sko mrežo z vec kot 100 mentorji, priložnost predstavitve najboljšim regionalnim investitor-jem – vec kot 70 se jih je udeležilo Demo Dneva, pisarniške prostore v BTC City – idealnem test-nem podrocju z vec kot 4500 podjetji in 21 mili-joni letnih obiskovalcev. Vec o temi Smart Living & Health. Lotric Meroslovje premierno predsta-vilo novi pametni nadzorni sistem za spremljanje ugodja bivanja ljudi Podjetje Lotric meroslovje se je udeležilo svetov-ne razstave EXPO, kjer je 27. 8. 2015 premierno predstavilo novi pametni nadzorni sistem za spremljanje ugodja bivanja ljudi, optimalnosti pridelave hrane, ustreznosti pogojev skladišcen-ja in monitoring procesnih parametrov. Njihova napredna rešitev omogoca ucinkovito spremlja-nje temperature, vlage, tlaka, osvetljenosti, kon-centracije CO2 in drugih merljivih parametrov. Vec. Vir: Lotric Meroslovje Prirocnik Model 6 Vkljuci.vse V okviru projekta Vklju-ci.vse, financiranega iz evropskih sredstev Pro-gress, je nastal Prirocnik Model 6 VKljuci.vse, ki vsebuje model šestih ukrepov. Slednji s približ-no 100 aktivnostmi pripo-more k vecji spolni urav-noteženosti v manage-mentu in v procesu eko-nomskega odlocanja nasploh. Vredno ga je vzeti v roke in prebrati! Prirocnik brezplacno naložite tukaj. Protestno pismo zaradi neustreznih financnih pogojev delovanja okolj-skihNVO Preberite protestno pismo Alpe Adria Green – mednarodnega društva za zašcito okolja in nara-ve ter iniciative Plana B, ki je naslovljeno na predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, ministri-co za okolje in prostor Ireno Majcen, Vlado RS, na Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja pros-tovljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Protestno pismo govori o macehovskem odnosu države do okoljskih organizacij, ki so od vseh NVO financno najbolj osiromašene, kar povzroca kadrovsko podhranjenost, odtekanje znanj in nezmožnost zagotavljanja kontinuitete vsebin-skega dela. V znak protesta, bo Aple Adria Green trenutno zamrznila svoje dejavnosti, v kolikor se do 1. oktobra financni položaj ne bo izboljšal, pa bodo ukinili vse brezplacne usluge posamezni-kom, civilnim iniciativam in društvom. Vec. Vir: Aple Adria Green Londonski strokovnjaki prepoznali visok nivo storitev podjetja Press Clipping iz Maribora Ob nedavnem obisku podjetja Westco, ki je v lasti mestnega sveta Westminster iz Londo-na, je podjetje Press Clipping iz Maribora svoje kljucne storitve predstavilo uglednim in izkuše-nim PR strokovnjakom, Cormacu Smithu, izvršne-mu direktorju podjetja Westco, Ianu Farrowu, direktorju podjetja ter vodji projektov v družbi Westco, Georgini Conde. Gostom so med drugim predstavili spletno orodje eClipLIVE ter jim poka-zali, kako in v kakšnem casu pridejo do informacij in kar je najpomembneje, kako hitro lahko te informacije posredujejo svojim uporabnikom. V ozadju orodja eClipLIVE deluje zanesljiv, hiter in ucinkovit mehanizem, ki ga je razvilo podjetje Press Clippping. Podjetje je pokazalo in dokazalo, da so kakovosten partner na tem podrocju in da dobro razumejo potrebe svojih najpogostejših uporabnikov, PR službe, s svojim razvojem in nadgradnjami sistema pa se trudijo to uporabniš-ko izkušnjo vsakodnevno še izboljšati in poenos-taviti. Cormac Smith je po srecanju dejal: »Bil sem izredno navdušen nad spletnim sistemom za management medijskih objav podjetja Press clipping. Zadevo vidim zelo napredno predvsem v integraciji tehnologije in spletni izvedbi platfor-me, saj uporabnikom omogoca natancen in pod-roben analiticni pregled medijskih objav na zelo odziven nacin, z dostavo medijskih objav naroc-niku že v desetih minutah po objavi.« Vir: Press Clipping Najboljše novice iz sveta tudi v Slove-niji Slovenija se v Evropskem letu za razvoj prvic pri-družuje projektu »Najboljše novice iz sve-ta« (World’s Best News). 11. 9. 2015 bo s pomo-cjo 300 prostovoljcev v 39 krajih po vsej Sloveniji razdeljenih 12.500 izvodov casopisa, ki bo s pozi-tivnimi zgodbami iz držav v razvoju pokazal, da lahko ustavimo globalno revšcino. Vec. Vir: Slo-venska filantropija Varne tocke za otroke UNICEF in varuhinja clovekovih pravic RS pozivata otroke, da o svojih stiskah spregovorijo v Var nih tockah, ki jih je v Sloveniji že 566, v njih pa sodeluje vec kot 1.200 srcnih ljudi, ki prostovoljno pomagajo otrokom v stiski. V zadnjem letu sta se mreži Varnih tock pridružili tudi poslovalnici Lidl Slovenija in Hofer, ki s svojo družbeno odgo-vornostjo pogumno stopata naproti otrokom v stiski. V preteklem letu je bilo v UNICEF-ovih Varnih tockah 63 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah in je bilo potrebno posredova-nje strokovnih služb. Stiske otrok so razlicne: medvrstniško nasilje, družinske stiske, nadlego-vanja, manjše poškodbe, ki jih lahko rešimo z obližem, pogovor ali pomoc pri nalogi ipd. V zad-njem casu pa beležijo porast obiskov tako zaradi socialnih stisk, zanemarjanja, kot tudi spletnega ustrahovanja. Vec. Vir: Unicef Slovenija DO v Sloveniji Foto: Infrastruktura Bled Bicycles in Amsterdam Najboljse_novice_sveta Norveška banka hrane -Matsentralen V razlicnih državah obstajajo razlicni modeli podeljevanja hrane pomoci potrebnim. V Slove-niji poznamo primere ljudskih kuhinj, razdelilnic pripravljene hrane in živilskih paketov, s katerimi v vecini primerov upravljajo humanitarne nevlad-ne organizacije. Norveška banka hrane Matsen-tralen temelji na hladilnih in zamrzovalnih kapa-citetah banke, kar omogoca ucinkovitejši pre-vzem in redistribucijo in predelavo vecjih kolicin živil in živilskih proizvodov. Zelo pomembno je ravnanje s svežimi embaliranimi mesnimi proiz-vodi, kot so mleto meso, zrezki in podobno reza-no meso. Da bi se izognili zavrženju, dva do tri dni pred potekom roka trgovec tovrstne proizvo-de globoko zamrzne, jih pripelje v Matsentralen, kjer vsak proizvod oznacijo z datumom zamrznit-ve. Zato tako globoko zamrznjene izdelke brez težav predajo clovekoljubnim organizacijam za nadaljnjo uporabo. Vec. Vir: Ekologi brez meja Uspešna podjetja se zavedajo vredno-stisvojeintelektualnelastnine 2. študija OHIM in EU Observatorija o prispevku intelektualne lastnine v EU - tokrat na ravni pod-jetij: Podjetja v EU, ki varujejo svoje pravice inte-lektualne lastnine, imajo na splošno za 29 % vec-je prihodke na zaposlenega, približno 6-krat vec zaposlenih in do 20 % višje place od podjetij brez pravic intelektualne lastnine. Podjetja, ki so last-niki pravic intelektualne lastnine, so torej gospo-darsko uspešnejša od konkurentov brez pravic intelektualne lastnine, potrjuje študija Pravice intelektualne lastnine in uspešnost podjetij v Evropi: ekonomska analiza, ki jo je narocil Evrop-ski opazovalni urad za kršitve pravic intelektual-ne lastnine (EU Observatorij), ki deluje pri OHIM - Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli). Vec. Vir: Enterprise Europe Network UNICEF –s higieno nad epidemijo ebo-le Zaradi epidemije ebole so bile šole v Liberiji, Gvi-neji in Sierri Leone lani vec mesecev zaprte in milijoni otrok so bili prisiljeni prekiniti izobraže-vanje. Ob vnovicnem odprtju šol v zacetku letoš-njega leta so bili uvedeni strogi higienski ukrepi, njihovo dosledno izvajanje pa je prispevalo k temu, da se odtlej ni pojavil noben nov primer okužbe z ebolo. Priprava in vzpostavitev higien-skih protokolov v šolah je trajala vec mesecev. UNICEF si prizadeva, da se bo dosledno izvajanje strogih higienskih ukrepov nadaljevalo tudi po pocitnicah. Hkrati si prizadeva za vecjo vkljuce-nost otrok v šole, boljšo usposobljenost ucitel-jev, opremljenost šol s pitno vodo in sanitarijami ter za izobraževalni sistem, ki bo bolj odporen in pripravljen na morebitne vnovicne epidemije bolezni. Vec. Vir: Unicef Evropski parlament nakazal pot v krožno gospodarstvo Na plenarnem zasedanju 9. junija 2015 je Evrop-ski parlament v Starsbourgu potrdil porocilo o Ucinkoviti raba virov: prehod v krožno gospodar-stvo. Ceprav porocilo ni zavezujoce, nosi mocno politicno sporocilo: Evropski parlament ponovno opominja komisarja Timmermansa na obljubo, da bo predlagal ambiciozen in celovit sveženj o krožnem gospodarstvu ter poziva Komisijo, naj temu primerno tudi ravna. Evropski parlament med drugim poziva k družbi brez odpadkov (zero waste) in predlaga zavezujoce cilje preprecevan-ja njihovega nastajanja do 2025, cilj 70 % recikli-ranja komunalnih odpadkov do 2030 in 80 % recikliranja embalaže do 2030. Drugi cilji, ki jih predlaga, zajemajo še 50 % manj odpadkov v morjih do leta 2025 glede na stanje leta 2014 ter cilj zniževanja zavržene hrane za 30 % do leta 2025. Drugi predlogi gredo v smeri boljšega upravljanja in nadzora izvajanja EU politik, kot na primer enotna in jasna definicija komunalnih odpadkov ter metodologija za izracun recikliranja in priprave na ponovno uporabo. Vec. Vir: Ekolo-gi brez meja Komisija zacenja s strategijo EU za alpsko regijo Komisija je s koncem julija zacela z izvajanjem strategije EU za alpsko regijo, cetrte makroregio-nalne strategije EU. Ta bo vec kot 70 milijonom državljanom omogocila, da bodo uživali koristi tesnejšega sodelovanja med regijami in državami na podrocju raziskav in inovacij, podpore malim in srednjim podjetjem (MSP), mobilnosti, turiz-ma, varstva okolja in upravljanja energetskih virov. Strategija bo osredotocena na naslednja kljucna podrocja politike in bi lahko podpirala razvoj naslednjih okvirnih projektov: 1. Gospo-darska rast in inovacije, na primer razvoj razisko-valnih dejavnosti za proizvode in storitve, znacil-ne za alpsko regijo. 2. Povezljivost in mobilnost, z izboljšanjem cestnih in železniških poti ter razširi-tvijo satelitskih povezav na oddaljenih obmocjih. 3. Okolje in energija, z združevanjem skupnih sredstev za ohranjanje okolja in spodbujanje energetske ucinkovitosti v regiji. Vec. Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Kako nekatere otroke pripravljamo za fakulteto-nekatere pa za zapor V Združenih državah sta 2 instituciji, ki vodita najstnike na poti v odraslost: fakulteta in zapor. Sociologinja Alice Goffman je preživela 6 let v težavni soseski v Filadelfiji in na lastni koži doži-vela, kako otroci afriško-ameriškega in latino ozadja drvijo po poti v zapor - zacenši z zelo maj-hnimi kršitvami. V cutnem govoru se vpraša tudi: »Zakaj ponujamo samo lisice in zaporno kazen?« Video. Vir: www.ted.com Nenavadne a poucne domace naloge za dijake v casu poletnih pocitnic V Italiji, kjer poletne pocitnice trajajo polne tri mesece, dijaki pri dolocenih predmetih dobijo domace naloge, da ne bi v tem casu pozabili, kaj so se med letom ucili. Vendar je gimnazijski pro-fesor Cesare Catŕ ucencem dal prav posebno nalogo: obicajne naloge je nadomestil z življenj-skimi nasveti, kot so sprehodi ob obali, razmiš-ljanje o sebi, ucenje in uporaba novih besed, branje knjig ipd. Nekateri od nasvetov glasijo: »Vsaj enkrat vstanite zgodaj in poglejte jutranjo zarjo. Dihajte v tišini. Zaprite oci in bodite hvale-žni«, »Ne govorite grdih besed, bodite prijazni in kulturni«, »Potrudite se uporabljati nove besede in besede, ki ste se jih naucili v šoli« itd. Tukaj preberite vse »naloge«, ki so jih dobili dijaki. Vir: zastarse.si Trajnostno zadolževanje Igra, trajajoca 70 let, je umazana. Formula za velik profit je preprosta: dati posojilom takim državam, ki so dovolj revne, da ga ne morejo odplacati hitro, hkrati pa premalo revne, da ga odplacujejo leta in leta. Da lahko država odpla-cuje prvo posojilo, zaprosi za drugo, tretje itd., vse dokler se ne zadolži trajnostno, kar jo vedno bolj izcrpava. Avtor clanka med drugim opisuje tudi razne »koruptivne manerve in politike« s katerimi se poslužujejo Kitajska, Rusija in druge države, da bi elita, ki vlada, pridobila cim vec. Clanek. Avtor: Johan Galtung, Vir: Transended Media Services, 17. 8. 2015 Inclusive Entrepreneurship in Europe: Creating Sustainable Employment and Growth Poiskati nacin, kako trajnostno ustvarjati delov-na mesta in ekonomsko rast, je prednostna naloga EU. Po podatkih Evropske komisije je ustanavljanje majhnih in srednje velikih podjetij prineslo 85 % vseh novih delovnih mest. Majhna in srednje velika podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zato igrajo osrednjo vlogo pri prehodu k rasti, konkurencnosti in razvoju. Pomembno vlogo v tem procesu imajo podjetni-ki, saj so ti tisti, ki ta podjetja vodijo. Direktorat EK za notranji trg in industrijo vabi podjetja na simpozij o podjetništvu v Evropi, s katerim želijo preuciti sedanje prakse podjetništva ter izmenja- vo najboljših praks na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Simpozij bo potekal v cetrtek, 24. 9. 2015 v Bruslju. Vec. Vir: Public Policy Exchange DO v Evropi in po svetu Oslo Matsentralen2 Foto: Urša Zgojznik Tretja mednarodna konferenca o družbeni odgovornosti in komunici-ranju Med 17. in 19. septembrom 2015 bo v Ljubljani na Ljubljanskem gradu potekala tretja med-narodna konferenca o družbeni odgovornosti in komuniciranju. V vec kot petnajstih sekcijah bo okoli 70 udeležencev predstavljajo referate in razpravljalo o temah, ki zadevajo komu-nikacijske vidike družbene odgovornosti. Med drugim bo govora o komuniciranju družbene odgovornosti razlicnim deležnikom, strateški vlogi komuniciranja družbene odgovornosti, izzi-vih, ki jih prinašajo novi mediji, o porocanju družbene odgovornosti ipd. Vabljena govorca na konferenci sta profesorica poslovne etike z londonske uni-verze Royal Holloway, Laura Spence, in profesor organizacijskega komuniciranja z uni-verze v Texasu, Timothy Coombs. Prof. Spence bo spregovorila o vprašanjih družbene odgo-vornosti in komuniciranja v malih in srednjih podjetijh, prof. Coombs pa o vlogi družbenih medijev in družbeni odgovornosti. Na konferenci bo organiziran tudi panel praktikov, ki ga bo vodila Alenka Jakomin, višja svetovalka v družbi Pristop. Na njem bodo pred-stavniki treh podjetij, BTC d.d., Snaga Javno podjetje d.o.o. in Coca Cola HBC, predstavili kako se v praksi spopadajo z izzivi na podrocju družbene odgovornosti in komuniciranja. Za konec bodo udeleženci konference na okrogli mizi razpravljali še o integraciji družbene odgo-vornosti v delovanje podjetja, tako z menedžerskega kot komunikacijskega vidika. Dogodek poteka v organizaciji mednarod-nega odbora profesorjev treh evropskih univerz – univerze v Amsterdamu, univerze v Aarhusu in ljubljanske univerze. Clanom IRDO pri placilu kotizacije nudijo 20-odstotni popust (kotizacija s popustom velja pri placilu prek bancnega nakazila). Za vse do-datne lahko obišcete spletno mesto konference http://csr-com.org ali pišete na: info@csr-com.org. Ljubljana Forum Med 8. in 9. oktobrom 2015 bo v Ljubljani pote-kal Ljubljana Forum, kjer se bo govorilo o razvoju pametnih mest, o prednostih spodbujanja aktiv-nejšega vkljucevanja in sodelovanja prebivalcev pri odlocanju ter predstavilo že obstojece dobre prakse pametnih mest. Vec. Vir: GBC Slovenija LUPA 2015: bazar CNVOS vabi na 14. tradicionalni bazar nevladnih organizacij, ki poteka v okviru festivala LUPA, ki bo 24. 9. 2015, od 11. do 20. ure, na Prešernovem trgu v Ljubljani. Vloga nevladnih organizacij je v moderni družbi nepogrešljiva, saj so prav slednje pogosto zadnje zatocišce za ljudi, živali in nenazadnje tudi za okolje. Vse nevladne organizacije, ki želijo sode-lovati na bazaru, organizatorji naprošajo, da se cim prej prijavijo. Vec. Vir: CNVOS Strokovni posvet o varstvu podnebja na lokalni ravni v Alpah CIPRA bo z mrežama Alpsko mesto leta in Pove-zanost v Alpah organizirala strokovni posvet, ki bo posvecen prav varstvu podnebja na lokalni ravni v Alpah. Strokovni posvet bo potekal 29. in 30. 10. 2015 na Centru za okolje in kulturo (Zentrum für Umwelt und Kultur) v Benediktbeu-ern v Nemciji. Vec. Vir: GBC Slovenija Konferenca Greenbuild V Veroni bo od 14. – 16. 10. 2015 potekala kon-ferenca Greenbuild, ki bo posvecena trajnostni gradnji. Konferenca bo na izobraževanjih, preda-vanjih, seminarjih in drugih dogodkih združila strokovnjake s podrocja gradbeništva iz celega sveta. Vec. Vir: GBC Slovenija Konferenca EKOTEHNO V sklopu 8. mednarodnega sejma ekotehnologi-je, zašcite okolja in komunalne opreme, bo 18. 9. 2015 potekala mednarodana konferenca Ekoteh-no. Vec. Vir: GBC Slovenija Mednarodno poslovno srecanje -»SEE MEET Pomurje«, Radenci Dvodnevno poslovno srecanje bo potekalo od 11. – 12. 11. 2015 v Hotelu Radin v Radencih. Udeleženci poslovnega srecanja SEE MEET Pomurje 2015, se bodo lahko v samo dveh dneh na do 15 vnaprej dogovorjenih sestankih, na enem mestu srecali s potencialnimi poslovnimi partnerji, poleg tega pa bodo na voljo še števil-ne neformalne možnosti za pogovore. S pomocjo kataloga prijavljenih podjetij, bodo pred srecanjem lahko poiskali tista podjetja, ki se jim zdijo zanimiva in so izrazila željo po sestanku. Vec. Vir: podjetniski-portal.si Konferenca o nevroznanosti in zavze-tosti Slovensko društvo za odnose z javnostmi in Slo-venska kadrovska zveza ter KOKA organizirajo konferenco o nevroznanosti in zavzetosti v Slo-veniji, ki bo potekala 30. 9. 2015 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na konferenci boste izvedeli, kako lahko nevroznanost prispeva k dvigu zavzetosti sodelavcev, kakšni so novi izsledki kognitivne znanosti, izhodišca delovanja cloveških možganov, ki vodijo h globljemu razu-mevanju doživljanja cloveka – v vlogi sodelavca v podjetju. Udeležba na konferenci je brezplac-na. Vec. Vir: PRSS Akademija zdravja, mladinska izmen-java Zruženje EPEKA bo kot partnerska organizacija sodelovala pri vecstranski mladinski izmenjavi Health Academy oziroma Akademija zdravja, ki bo potekala v mestu Herdeslev na Danskem od 7. – 16. 10. 2015. Projekt bo v okviru programa Erasmus + spodbujal zdrav nacin življenja. Vklju-ceval bo 5 mladih iz vsake od sodelujocih držav: Romunije, Grcije, Poljske, Slovenije in Danske. Glavni namen mladinske izmenjave je širjenje zavesti o temah povezanih z zdravjem in osebni doprinos udeležencev k rezultatom projekta. V okviru aktivnosti bodo udeleženci razvili kuhar-sko knjigo v zvezi z zdravo prehrano in zdravim nacinom življenja. Vec. Vir: Epeka 24. letna konferenca SZKO 2015 -CELOVITO PRESTRUKTURIRANJE? ODGOVOR SO LJUDJE! Slovensko združenje za kakovost in odlicnost pri-pravljajo 24. letno konferenco z naslovom »Celovito prestrukturiranje? Odgovor je kako-vost!«, ki bo potekala od 12. – 13. 11. 2015 v GH Bernardin v Portorožu. Tudi letošnja konferenca se bo posvetila problematiki prestrukturiranja, saj je naloga vseh, ki se ukvarjamo s kakovostjo, omogociti uspešnost prestrukturiranja sloven-skega gospodarstva in javnega sektorja z upora-bo nacel kakovosti, pristopov in orodij. Pri tem bodo v ospredje postavili ljudi, zaposlene v pod-jetjih in organizacijah, brez katerih še tako dober voditelj ne more dosegati vizije in udejanjati pos-lanstva. Na konferenci bodo podelili tudi nagrade in priznanja Slovenskega združenja za kakovost in odlicnost. Vec. Vir: SZKO Usposabljanje za vodje kakovosti QM -vkljucena tveganja Slovensko združenje za kakovost in odlicnost obvešca, da so prenovili vsebino predavanj QM usposabljanja. Vsi predavatelji so v svoje vsebine vkljucili nove smernice standarda ISO 9001:2015. Nova predavateljica, dr. Nadja Zorko, direktorica financ v koncernu ETI Izlake bo v okviru predava-nja financ in racunovodstva vkljucila tudi obvla-dovanje tveganj v podjetjih. Vabljeni k prijavi na usposabljanje. Vec. Vir: SZOTK Inovacija Energetike '15 7. tradicionalno srecanje o poslovnih in tehnološ-kih inovacijah v energetiki bo potekalo 7. 10. 2015 na Brdu pri Kranju. Castni pokrovitelj letoš-njega srecanja je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Na srecanju pa bo vec kot 25 govorcev, ki vas bo seznanilo z inovativni-mi poslovnimi in tehnološkimi rešitvami, srecali boste kljucne energetske odlocevalce in strokov-njake iz drugih v energetiko vkljucenih panog ter nosilce razvoja! Vec. Vir: Prosperia Dogodki, konference Inovativna Slovenija: 12 dejavnikov inoviranja, sept. 2015 -feb. 2016 Ce sodite med tiste, ki želite spremeniti sebe, da bi spremenili svet – ali pa vsaj svojo organizaci-jo, ste vabljeni na tri uspešnice iz cikla Kreativ-nost in vodenje, ki bodo vsak petek od 11. 9. 2015 do 12. 2. 2016: Potekalo bo 20 aktivnih, navdihujocih srecanj; od 8.10 do 9.50 v prosto-rih Gospodarske zbornice v Sloveniji. Na vsakem od 20-ih srecanj se boste ukvarjali z dejavniki, ki predstavljajo vire inoviranja: talent, energija in metoda. Spoznali boste dejavnike, ki tvorijo strukturo inoviranja: posameznik, tim, cilj in sis-tem. Ter se pogovarjali o dejavnikih, ki so kljucni za kulturo inoviranja: ideje, svoboda, zavzetost, humor in tveganje. Vse to na interaktiven, igrifi-kacijski nacin, ki povezuje najnovejšo teorijo s svežo prakso. Sprejmejo najvec 20 udeležencev. Voditeljici izobraževanj sta licencirani trenerki Nastja Mulej in Janja Rebolj. Vec. Vir: GZS Tržnica zaposlitvenih priložnosti za ženske Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma in eim, Center razvoja cloveških virov, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje vabi-jo na »Tržnico zaposlitvenih priložnosti za žen-ske«, ki bo v cetrtek, 24. 9. 2015, med 10. in 16.30 uro v prostorih Tkalke, Tkalski prehod 4 v Mariboru. Dogodek je priložnost za mreženje zaposlovalcev, izobraževalcev in potencialnih novih sodelavk in ponuja vrsto brezplacnih akti-vnosti in možnosti za aktivno sodelovanje. Pod-jetja se lahko predstavijo kot razstavljavec na stojnici, spoznajo potencialne sodelavke in z nji-mi opravijo razgovor. Hkrati bo potekala okrogla miza z naslovom "Potrebe po kompetencah na trgu dela – kakšne so in kako se nanje odziva-mo?", kjer bodo v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, izobraževalci in drugimi podporni-mi organizacijami na trgu dela iskali možnosti povezovanja in sodelovanja za zagotavljanje ustrezno usposobljenega kadra v skladu z vašimi pricakovanji. Okrogla miza je tudi priložnost za oblikovanje pobud za pripravo in izvajanje pro- gramov prekvalifikacij in usposabljanj, ki bi na eni strani brezposelnim ženskam omogocili zaposli-tev, na drugi strani pa vam delodajalcem ustre-zen kader. Dogodek je brezplacen. Udeležbo je potrebno potrditi do petka, 11. 9. 2015. Pro-gram, prijava za podjetja in za iskalke zaposlitve na tej spletni strani. Vir: Fundacija Prizma Education for Sustainability Conferen-ce Od 21. do 23. 10. 2015 bo v Karlsuhe, v Nemciji potekala 3-dnevna konferenca z naslovom »Education for Sustainability«. Teme razprav bodo: Izobraževanje v 21. stoletju: Priložnosti, izzi in perspektive; inovacije v izobraževanju, vkljucevanje podrocja trajnosti v ucni program, ucne materiale, upravljanje in delovanje izobra-ževalnih institucij. Dogodek bo tako obravnaval nacine, kako naj izobraževanje naslavlja okoljske, družbene in ekonomske izzive. Za prijavo na dogodek, pišite na e-naslov: mail@eosd.org ali sustainability@etechgermany.ne. Vec. Vir: Euro-pean Organization for Sustainable Development Forum Premikajmo skupaj Na dan otvoritve Celjskega sejma, 8. 9., ob 12. uri vabljeni na forum PREMIKAJMO SKUPAJ! V Mreži MEMA so pripravili pester program z zanimivimi govornicami, ki bodo z vami delile svoje dragoce-ne misli: Uvod s prof. dr. Lucko Kajfež Boga-taj, Natalie C. Postružnik bo spregovorila o Kav-lju 22, mag. Nastja Mulej v zvezi s pozitivno revo-lucijo, mag. Amadea Dobovišek o mednarodni poslovni sceni, županja o tem, kako in zakaj pos-tati županja. Na forumu bodo prvic javno pred-stavljeni tudi rezultati raziskave Mreže MEMA o prispevku žensk k ekonomskemu bogastvu v slo-venskih regijah. Dogodek je brezplacen. Vec in prijave. Vir: Nikrmana Razpisi in priložnosti Revidirani Programi sodelovanja INTERREG V-A med Slovenijo in Avs-trijo ter Hrvaško in Madžarsko V drugi polovici meseca julija so bili Evropski komisij posredovani revidirani Programi sodelo-vanja INTERREG V-A; in sicer Program sodelova-nja INTERREG V-A Slovenija-Avstrija za program-sko obdobje 2014-2020, Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška za programsko obdobje 2014-2020 in Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska. Pripombe EK, ki so jih programi prejeli v mesecu juniju, so države clanice skrbno preucile ter jih smiselno upoštevale pri pripravi revidiranih dokumentov. Potrditev Programov sodelovanja je pricakovati konec meseca septembra 2015, ki jim bo predvi-doma konec leta 2015 sledila objava razpisa. Vec. Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Horizon 2020: EU Prize for Women Innovators EK je v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 objavila razpis za nagrade EU za inovatorke 2015. Razpis je odprt za vse ženske, ki so ustanovile ali soustanovile podjetje in kadarkoli v svoji karieri že izkoristile sredstva EU za raziskave in inovacije. Rok za prijavo je 20. 10. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info LIFE razpis (LIFE Grants) Evropska komisija je objavila razpis LIFE Action Grants 2015, na katerega se lahko prijavijo pod-jetja, nevladne organizacije in državna telesa, registrirana oz. ustanovljena v EU. Za program na podrocju okolja in podnebja bodo v poštev prišli »tradicionalni« projekti, pripravljalni projek-ti – projekti v zacetni fazi, integracijski projekti, projekti tehnicne podpore in razvojni projekti. Ker gre za zelo kompleksen razpis z vec podrocji, je priporocljivo, da prijavitelji pred prijavo pregle-dajo dokument o smernicah razpisa (Life Orienta-tion Document). Vec. Vir: Evropska komisija Nepovratne financne spodbude prav-nim osebam za nakup elektricnih vozil Predmet razpisa so nepovratna financna sredstva v obliki financne pomoci za nove naložbe okolju prijaznejših vozil. Upravicenci so: samostojni podjetniki posamezniki ter gospodarske družbe, ki imajo v trenutku placila pomoci poslovno eno-to ali podružnico v RS. Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev. Vec. Vir: Eko Sklad. Fast track to Innovation Pilot Projekti »Fast track to Innovation Pilot«, ki se bodo spodbujali, morajo biti blizu prototipa, teh-nologija, ki je predmet projekta, mora biti že tes-tirana v ustreznem okolju. To pomeni, da se ne morejo prijaviti podjetja, ki imajo samo idejo, niso pa še preverila, kako bi bila uspešna na trgu. Najvecjo moc pri ocenjevanju bodo imeli ucinki projekta, kot so: hiter razvoj; poslovni prevzem in uvajanje trajnostnih inovativnih rešitev (izdelkov, procesov, storitev, poslovnih modelov...); reševa-nje družbenih izzivov; hiter prodor na trg - najpozneje v treh letih po zacetku projekta; novost na trgu; poudarek na specificnih znacilno-stih dolocene panoge; vecja konkurencnost in rast poslovnih partnerjev v konzorciju v smislu povecanja prodaje, števila zaposlenih; vecja ude-ležba industrije, predvsem malih in srednjih pod-jetij. Višina subvencije je 3 milijone EUR. Financi-rani bodo konzorciji z najmanj tremi partnerji iz treh razlicnih držav in najvec pet partnerjev. Rok za oddajo vlog je 1. 12. 2015. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Sofinanciranje manjših zacetnih naložb na podrocju Podravja in Koroš-ke Predmet razpisa je sofinanciranje (nepovratna sredstva) manjših zacetnih investicij v mikro, malih in srednje velikih podjetjih iz upravicenega obmocja, ki bodo predhodno pridobila garancije za bancne kredite. Garancije bosta podelili Mari-borska razvojna agencija in RRA Koroška v sode-lovanju z izbranimi komercialnimi bankami na podlagi razpisov v okviru Regijske garancijske sheme za Podravje in za Koroško regijo. Na voljo je skupnih sredstev v vrednosti 607.142 EUR. Investicija mora biti zakljucena najkasneje do 23. 10. 2015. Vec. Vir: Vinibis d.o.o. 3rd Health Programme: Call for Pro-posals for Projects 2015 V okviru tretjega programa za ukrepe Unije na podrocju zdravja (2014–2020) je objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za dodelitev financ-nega prispevka za dolocene ukrepe v obliki nepovratnih sredstev za projekte za leto 2015. Nepovratna sredstva se lahko dodelijo zakonito ustanovljenim organizacijam, vkljucno z javnimi organi in organi javnega sektorja, zlasti razisko-valnim in zdravstvenim ustanovam, univerzam, visokošolskim ustanovam in nevladnim organiza-cijam. Te organizacije lahko predložijo predlog projekta kot koordinatorji ali sodelujejo kot dru-gi upravicenci. Rok za prijavo je 15. 9. 2015. Vec. Vir: Razpisi. Info (Cnvos). Prvi razpis v okviru transnacionalne-ga programa Mediteran Objavljen je prvi razpis v okviru transnacionalne-ga programa Mediteran, v okviru katerega lahko prijavite transnacionalne projekte na naslednjih treh podrocjih: 1.Krepitev inovacijskih zmožnosti za pametno in trajnostno rast; 2.Nizko-ogljicne strategije in energijska ucinikovitost; 3. Varovan-je in ohranjanje mediteranskih naravnih in kul-turnih virov. Vrednost razpisa je 84,25 milijona evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in 3,39 milijona evrov sredstev IPA Rok za prijavo je 2. 11. 2015. Vec. Razpisi.info. Javno narocilo: Študija v smeri vzpos-tavitve enotnega in inovativnega evropskega prometnega sistema Generalni direktorat Evropske komisije za mobil-nost in promet je objavil javno narocilo za izdela-vo študije, katere cilj je analizirati ovire, ki prep-recujejo razvoj in uvedbo inovativnih tehnoloških rešitev, ki izboljšujejo integracijo prometnega sistema, ter predlagati niz ukrepov, ki lahko sku-paj pripomorejo k pospešitvi napredka. Rok za prijavo je 20. 10. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje znans-tvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Turci-jo Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in turških raziskoval-cev, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2016-2018 na vseh podrocjih zna-nosti. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskoval-ne organizacije in zasebni raziskovalci. Rok za pri-javo je 23. 10. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info Horizon 2020: Bio based Industries Joint Undertaking -Biogospodarstvo V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis za sofinanciranje skupnih projektov na podrocju biogospodarstva. Rok za prijavo je 3. 12. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis za izvedbo programov na podrocju medsektorskega vlaganja v zdravje in zmanjševanja neenakosti v zdravju Predmet razpisa so programi na podrocju medse-ktorskega vlaganja v zdravje in zmanjševanja neenakosti v zdravju za leti 2015 in 2016. Cilj raz-pisa je podpora Ministrstvu za zdravje pri uresni-cevanju družbene skrbi za zdravje, s ciljem zma-njševanja razlik v zdravju med posameznimi regi-jami in skupinami prebivalstva RS ter prenos dob-rih praks v mednarodno okolje in iz mednarodne-ga okolja. Vec. Vir: Razpisi.info INTERREG MED Zasl. prof. Ddr. Matjaž Mulej: "V neki kadrovski igri - kandidatov za neko direktorsko mesto - so se pojavile take pristranskosti, da sem poslal opozorilo na to mestnim svetnikom. Dobil sem odgo-vore nekaterih, med drugimi tudi takega, da naj ne lobiram za nekega konkretnega cloveka. Odzval sem se z naslednjim zapi-som, na katerega doslej ni bilo nobenega vsebinskega odziva." NE GRE ZA LOBIRANJE ZA CLO-VEKA, GRE ZA CELOVITOST … hvala tistim, ki ste se vsaj odzvali. Vsem pa moram povedati, da se že vec kot deset let tru-dim kot pripadnik IRDO - Inštituta za razvoj druž-bene odgovornosti - in precej vec kot štirideset let KOT PROFESOR ZA TEORIJO SISTEMOV IN INOVACIJ, da bi uveljavili pri odlocanju in dru-gem delovanju celovitost namesto enostransko-sti. Iz enostranskosti pac prihajajo spregledi namesto vpogledov in pregledov in zato napake vse do svetovnih vojn. V ISO 26000 o družbeni odgovornosti, ki je glo-balno sprejet dokument in ga Evropska unija šte-je za pot iz sedanje krize, je vseh sedem temelj-nih vsebin povezanih s pojmoma SOODVISNOST in CELOVITOST. Skrajen ta hip aktualen primer, kaj napravi enos-transkost, je zelo hud: - od vojne napovedi terorizmu tece 3. svetovna vojna, le da ta hip še ne pri nas v Evropi razen enega dela Ukrajine; - konkretnih vojnih žarišc je po javnih podatkih okoli 60, - beguncev je ta hip po javnih podatkih skoraj 60 milijonov, kar je vec od žrtev 2. svetovne vojne (med katere je spadal tudi moj oce), - samo 15 % cloveštva ima vsaj šest dolarjev pre-jemka na dan, - v davcnih oazah je skritega, ker ga lastniki ne potrebujejo, ne znajo in ne zmorejo aktivirati v korist cloveštva in sebe, toliko denarja, da bi z njim, po javnih podatkih, zlahka rešili vse proble-me Afrike in Evrope; - bancni in zavarovalniški direktorji v Sloveniji, ki ne proizvajajo nicesar, imajo deset krat vecje pla-ce od direktorjev podjetij, državna placa rednega profesorja slovenske univerze (z doktoratom, mednarodnimi objavami in pred upokojitvijo) je deset evrov neto na uro, torej še manj (da ne govorim o še bolj nesmiselno visokih placah podobnih direktorjev na Zahodu in še kje), - NASA napoveduje, da bo zaradi tako povzroce-nih nemirov, begunstva in unicenja narave cez najvec 20 let preostalo samo še deset odstotkov cloveštva; itd. Skratka: Premislite, ALI STE DOVOLJ CELOVITI PRI SVOJIH ODLOCITVAH IN DEJANJIH TER DOVOLJ ODGOVORNI DO LJUDI IN NARAVE. Upam, da vas smem za to prositi kot obcan Mari-bora, Slovenije in sveta, oce in dedek z upanjem, da bom pradedek in bodo mladi živeli v zdravi družbi in naravi. Zasl. prof. Ddr. Matjaž Mulej 30. avgust 2015 Prejeli smo ... Foto: Mediaspeed VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu