NO. 11
Ameriška Domovina
7w /1/1' EU €/lf l%i— HO il/l g«
AMERICAN IN SRIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, O.. MONDAY MORNING, JANUARY 17, 1955
ŠTEV. LV — VOL. LV
Sovjefija hote deliti ž ostalim svetom svoja atomska dognanja
Tudi ona je za mirnodobno
uporabo atomske energije Sflede katere si lasti prvo mesto.
MOSKVA — Sovjetska zveza je pretekli teden izjavila, da bo delila s svetom svoja odkritja v operaciji industrijskih naprav, ki bodo obratovane z a-tomsko energijo.
Sovjetska zveza je dalje izjavila, da so njene, z atomsko e-nergijo obratovane tovarne, prve na svetu.
Dalje je izjavlia, da bo danoi poročilo o obratovanju teh tovarn na konferenci za mimo^ idobno uporabo atomske energije, katera konferenca bo pod pokroviteljstvom Združenih narodov.
V	naznanilu je rečeno, da je Sovjetska zveza podvzela ta korak v “kontribucijo ali prispevanje k razvoju mednarodnega sodelovanja” na polju mirnodobnega razvoja atomske energije.
sovjetOa¥ raj
PISATELJEV!
V	MOSKVI se je vršil nedavno Kongres komun, pisateljev, na katerem so se pisatelji obtožili svojih grehov. Iz poteka in zakljjučkov tega Kongresa je razvidno, da biti pisatelj v sovjetskem paradižu, ni zavidanja vredna stvar!
Če pisatelj ne injekcira dovolj komunistične propagande v svoja dela, utegne biti obtožen dekadence, filistrstva ali pomanjkanja idealizma. Če pa, na drugi strani, njegova dela vsebujejo preveč komunistične propagande, tedaj je kriv soci-ologizma, levičarstva ali primitivizma.
Pisatelj utegne postati kriv kozmopolitamizma ali nihilizma, če njegova dela ne poudarjajo dovolj ruskega patriotizma, toda če je preveč patriotičen in izključuje druge rase v Sovjetski zvezi, je kriv buržujskega nacionalizma.
Če pisatelj slika življenje v Sovjetiji preveč enolično in mrko, je kriv naturalizma in formalizma, če pa, na drugi strani, prikazuje to življenje tako idilično, da mu ne bo nihče verjel, tedaj je zagrešil greh pomanjkanja smisla za konflikcije.
Med vsemi smrtnimi grehi pa ni bilo imenovanega enega greha, ki je res smrtni — greh de-viacionizma, kar pomeni zablodo na stranpota od partijske linije. Kdor je obtožen tega smrt-nega greha, se navadno znajde pred puškami strelcev.
-------o------
Odobritev formoškega pakta
POVRATEK TAJNIKA ZN IZ KITAJSKE
h tistega, cesar ni povedal, je razvidno, da hoče Kitajska v zameno za oprostitev letalcev, Formozo in sedež pri Združenih narodih.
ZDR. NARODI, N. Y. — Tajnik Združenih narodov, Ham-marskjold, ki se je te dni vrnil iz Peipinga, je pretekli teden izjavil, da ni bilo v njegovih razgovorih s premierjem Čou En-lajem sugerirane ali sklenjene nobene “barantije” za oprostitev 11 ameriških letalcev, ki so bili obsojeni kot vohuni v Rdeči Kitajski.
O bistvu svojih 13 ur in pol trajajočih razgovorov s Čou En-lajem tajnik Združenih narodov ni govoril, in na vprašanje časnikarjev, oe je bila njegova misija uspešna, je odgovoril:
“Če mislite z besedo ‘uspešna’ to, da sem v letalu pripeljal, nazaj v Združene države obsojene in zaprte letalce, tedaj ni bila uspešna, ičie pa mislite, da sem dosegel to kar sem upal doseči, tedaj je bila uspešna.” (V prostem prevodu se ta odgovor glasi: Če bo dež, ne bo lepega vremena, če bo lepo vreme, pa dežja ne bo. Ured.).
Toliko pa je dal razumeti, da sta v “izmenjavi vidikov” govorila tudi o vprašanju FOR-MOŽE, o grožnjah napram komunistični Kitajski ter o možnosti sedeža Rdeče Kitajske pri Združenih narodih.
WASHINGTON. — Predsednikova prošnja na Kongres, naj bi izvajal vzdržnost in potrpljenje, je malo zalegla in ni mogla preprečiti izbruha grenkobe zakonodajalcev nad poročilom tajnika Zdr. narodov o svoji misiji v Rdeči Kitajski. Senatorji in kongresniki se zavedajo, da: ne morejo nobene lepo postav- | Ijene besede, niti ne one, ki nisot bile še izgovorjene, spremeniti dejstva* da je cena Rdeče Kitajske za oprostitev zaprtih letalcev najbrž njen pristop v organizacijo Združenih narodov in verjetno tudi pravica do Formo-ze.
-----o-----
Prodaja avtov v Bolga-• • • nji
LONDON. — v Sofiji na Bolgarskem so odprli prvo prodajalno avtomobiov. Vozila, ki so tu v prodaji, so izdelana na Poljskem, v Češkoslovaški in Vzhodni Nemčiji.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. —' Iz San Antonio, Tex., so odletela proti Costa Rici štiri ameriška bojna letala, ki bodo tvorila vso zračno silo Costa Rice.
TAIPEH, Formoza. — Nacionalistična Kitajska je odobrila obrambno pogodbo, ki je bila sklenjena med Formozo in Zdr. državami.
7 remenski prerok pravi:

Danes naletavanje snega in malo bolj mrzlo.
DAMASK, Sirija. — Tukaj je bilo ranjenih 32 policistov in 50 demonstrantov, ki so hoteli prodreti do governerjeve palače ter jo zažgati. Ko se’ jim je policija zoperstavila, je nastal med njo in izgredniki boj, v katerem jte bilo zaznamovati gornje izgube.
PANAMA. — Za odkritje morilca ali morilcev panamskega predsednika Remona pripisujejo velike zasluge neki osemnajst let stari mladenki, prijateljici nekega kadeta. Njeno ime je Gladys Vives in je hčerka nekega panamskega tajnega policista.
Tito in Franco hočeta vsak dan več za svoje sodeio z Zapadom
Njuna zadnja cena je 600 milijonov dolarjev. — Oba
držita v rokah močne karte. —
NEW YORK. — Newyorški dnevnik New York Post je objavil nekatera dejstva s primernimi komentarji svojega wash-ingtonskega poročevalca Roberta S. AUena. — List ugotavlja, da maršal Tito in generalisim Franco vsak dan podražujeta ceno za svoje sodelovanje z A-meriko. Njuna zadnja cena znaša 600 milijonov dolarjev.
“Tekoči proračun predvideva 240 milijonov dolarjev pomoči komunistični Jugoslaviji in 159, 200,000 falangistični Španiji. — Poleg tega bomo potrošili na-daljnih $48,145,000 za izgraditev letališč in vojaških oporišč v Španiji.
Zdaj zahtevata Tito in Franco v enaki viširti 300 milijonov dolarjev. Med obema zahtevama je velika razika. Franco zahteva polovico za oboroževanje in polovico za gospodarstvo, Tito pa večino za oborožitev in le majhen de za stroje in druge potrebe.
Oba razpolagata z močnimi trumfi. Tito ne skriva, da ga laskavo snubijo iz Kremlja in da bi bil on nazadnje pripravljen temu snubljenju se odzvati, ako mu Amerka ne dg na razpolago gotovih milijohov in vsega, kar potrebuje, da pokrije vse večje potrebe svoje države.
Ne smemo pozabiti — pravi list, — da so ameriški vojaški krogi odločno za to, da! obdržimo Jugoslavijo kot svojega zaveznika.. V svojem poročilu senatnemu odboru za zun. zadeve, je Pentagon konstatiral: “Neodvisnost Jugoslavije od Sovjetov je važna z vojaško - strateškega in propagandnega stališča.” --------------o—.....-
Drzni roparji so oropali banko za $23,000
CLEVELAND. — Neki 12 let stari deček, raznašalec časopisov, je bil edini, ki je v petek videl tri nemaskirane roparje, kako so bruhnili iz neke banke, skočili v čakajoči jih avtomobil ter se odpeljali z ukradenim ■denarjem v vsoti ,$23,000.
Rop je bil izvršen v petek v podružnici Cleveland Trust Co. na W. 101 St. in Detroit Ave. — Roparji so ustrahovali 54 oseb v banki, med katerimi je bilo 40 ljudi, ki so prišli tja po poslih, z dvocevko na šibre in z dvema 45-kalibrskima avtomatičnima pištolama.
Roparji so bili skrajno previdni ter so vzeli samo stare bankovce in nič novih, da bi se jih ne moglo izslediti s pomočjo serijskih številk.
Roparji so pobegnil cd banke v avtomobilu Oldsmobil znamke iz leta 1951, toda en blok dalje so imeli pripravljen Chevrolet avto, v katerega so presedli ter se odpeljali.
------o-----
Sovjeti spet ponujajo mir in prijateljstvo
MOSKVA. — Sovjetija je ponovila svoje zahteve po seji štirih držav za združitev Nemčije ter obljubila “normalizirati” od-nošaje z Zajpadno Nemčijo, toda pod pogojem, da odkloni zavezniški načrt za njeno o£>oroži-
Aretacija predsednika Paname
I\avi grobovi
Joseph Mlachak
V petek zjutraj je po dolgi bolezni, tekom katere je bil o-periran na pljučih, umrl v Mt. Sinai bolnišnici Jos. Mlachak, ki je stanoval na 833 E. 222 St. Star je bil 60 let in rojen v Malem vrhu, odkoder je prišel šemi leta 1913. Bil je strojnik in je delal nad 19 let pri Chase Brass Co. Zapušča ženo Frances, roj. Geohell, in osem otrok: Evelyn, Gordon, Harvey,! Norman, ki je učitelj časnikarstva v St. Bonaventure College v Olean, N. York, Myron, štabni narednik pri marinih v North Čarobni, Dennis; Sister Christine frančiškanskega reda in učiteljico v St. Mary’s šoli v Jolietu, Gerald, ki je mornar , in Constance. Zapušča tudi osem vnukov. Dalje brata Johra in Georgea. Bil je član društva sv. Cirila in. Metoda št. 191 KSKJ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob 9 in od tam na Kalvarijo.
James Wehrmeyer
Ko je bil na potu domov na dopuust, je v petek popoldne ob 2:30 zadel vlak v Mount Holly. N. J., clevelandskega mornarja 3rd Class Commissary Stewarda Jamesa Wehrmeyer, ki je bil star 20 let in je stanoval na 9103 Laisy A.'"5. V mornarici Je bil od larikKega junnija. Bil je član društva Sv. Imena. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Patricijo, roj. Zbikowski, — starše James in Josephine Wehrmeyer. Mati je iz dobro poznane Cerckove družine. Zapušča tudi več sorodnikov. — Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek popoldne. Pogreb bo iz Ferfolijevega zavoda v četrtek ob 8:30 v cerkev svetega Lovrenca cb devetih in od. tam na Kalvarijo.
Louis Roytz
Po daljšem rahlem zdravju je umrl na svojem domu na 822 E 157 St., Louis Roytz (Rojc)
st., ki bi ravno danes dopolnil 87 let. Tukaj zapušča soproga Mary, roj. Gerbec, doma iz vasi in fare Hrib pri Loškem potoku. Poročena sta bila nad 60 let in zapuščata še 5 otrok: Joseph, Louis, Anthony, Frank in Mary, enega vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil v Retjah, fara Loški potok, kjer zapušča sestro Mary. Tukaj je bil 57 let Zadnjih 20 let je bil upokojen. Po poklicu je bil pleskar. Bil je član društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ, pri kateri organizaciji je bil še med ustanovitelji v Minnesoti, društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St v cerkev Ma-< rije Vnebovzetje ob 9:30 in od tam na Kalvarijo.
Alice Tano
Včeraj je umbla v Euclid-Glenvfille bolnišnici Alice Tano, rojena Pucel, 1981 E. 126 St. Pokojna zapušča moža Anthony, hčerko Alice in sestro. Bila je hčerka Mr. in Mrs. Antona in Angele Pucel.
-----O— ---
Japonska vežba letalce
TOKIO. — V ameriški pomorski letalski bazi v Atsguri so se zdaj pričeli vežbati japonski pomorski letalci.
Nov berlinski župan
BERLIN. — Za župana v za-padnem Berlinu je bil izvoljen socialist, 60-letni Otto Suhr.
K zaroto umora predsednika Remona je bil zapleten prvi podpredsednik Paname, ki je postal po umora predsednika njegov naslednik. - Preds. Remona je ubil odvetnik Miro, kateremu je bil obljubljen v nagrado položaj ministra pravosodja. -	_____
Vse skupaj se bere kot fantastična, nemogoča zgodba, kakršne so menda možne samo v central-no-ameriških republikah.
PANAMA. — Narodna skupščina je v soboto odredila aretacijo in obtožbo Jcse Ramona Guizada, predsednika Paname, ko je neki panamski odvetnik priznal atentat in umor preds. Jose Antonio Remona, ki je bil 2. januarja ubit s strojnico na nekem dirkališču v Panami. — Odvetnik je zapletel v to zaroto in atentat tudi sedanjega a-retiranega predsednika,.
Parlament je odredil aretacijo predsednika, ko je slišal priznanje odvetnika Rubena Mira, ki je ubil predsednika s strojnico. To priznanje oziroma izpoved je prebral v parlamentu tajnik zbornice.
Kot predsednik je bil potem zaprisežen Ricardo Arias Espinosa, d'rugi podpredsednik in zunanji minister Paname.
Odvetnik Miro je izjavi v svoji izpovedi, da je bil atentat zasnovan ob vednosti Guizada in njegovega trgovskega partnerja Rodolfo Saint Malo. V zaroti za uboj predsednika je bil tudi Guizadov sin, Jose Ramon.
Obljubljen ministrski položaj
Guizado mlajši, Saint Malo in Thomas Nieves Perez so bili aretirani v petek.
Odvetnik Miro, ki je član od-,
lične panamske družine, je dejal, da mu je bil obljubljen položaj ministra za pravosodje kot njegova nagrada za uboj predsednika Remona Dejal je, da denar ni igral pri zaroti in atentatu nikake vloge.
Rekel je tudi, da je umor on sam izvršil.
Predsenik Guizado, naslednik umorjenega predsednika, — (pri kateri zaroti je sam sode-loval), je želel od parlamenta dopust dokler se zadeva ne izčisti. Toda parlament je bil drugačnega mnenja: odredil je njegovo ostavko in aretacijo.
Guizadov dom, ki stoji v najlepšem mestnem delu, stražijo policisti v polni bojni opremi.
Guizado izšolan v Z. državah
Guizado, ki je študiral na Vanderbilt univerzi v Nashville Tenn., je imel pod umorjenim predsednikom položaj prvega 1 podpredsednika in županjega ministra. Po smrti predsednika Remona je on avtomatično postal predsednik.
Kakor smo že poročali, je bil predsednik Remon ubit s strojnico dne 2. janu. t. 1., ko se je na dirkališču po končanih dirkah r^govarjal s svojimi prija-tSiji. ' ''j	/
OGROMNA M0C SOVJETSKE OBOROŽENE SILE V EVROPI
Satelitske armade v Evropi so dobro izvežbane in zadostno oborožene. — Na prvem mestu je armada Bolgarije.— Oboroževanje Vzhodne Nemčije se je pričelo pred šti-
rimi leti.
DUNAJ. — C L. Sulzberger, lastnik in urednik lista The N. Y. Times, ki potuje zdaj po Evropi, poroča z Dunaja tole:
Ce analiziramo sovjetske vojaške ustanove v Eropi, nam bo jasno, zakaj se je Zapad odločil oborožiti Zapadno Nemčijo. — Sovjetske vojaške ustanove v Evropi vključujejo trideset divizij: 22 v Vzhodni Nemčiji, pol dve pa v Avstriji, Madžarski, Poljski in Romuniji. — Dalje vključuje tamkajšnja sovjetska moč približno 82 satelitskih divizij, od katerih je osemnajst oklepnih. Oprema satelitskih edinic v Evropi je sovjetska — ni najmodernejša, toda dobra in zadostna. Oborožene sile teh lutkarskih držav se čedalje bolj motorizirajo. V Madžarski je proces motoriziranja oboroženih sil že dejansko končan, v Bolgariji, češkoslovaški in Vzhodni Nemmčiji pa gre naglo izpod) rok.
Bolgarska armada najboljša
Najboljša satelitska armada je bolgarska, ki je izredno dobro izvežbana in njena morala je odlična. Pred petimi leti je pričela Sofija po dvakrat ali ce-o trikrat na leto klicati rezerviste k vojaškim manevrom. Bolgarski mobilizacijski načrti so dobro pripravljeni in na razpolago je več vojaških letnikov, ki
lahko okrepe dvanajst sedaj obstoječih pehotnih in dvoje oklenili divizij. Za Bolgarijo imata najboljši armadi Madžarska in Češkoslovaška. — Poljska oborožena sila je še vedno zelo pomanjkljiva. V Poljski zavzemajo sovjetski častniki vse visoke in važne položaje v vojnem ministrstvu kakor tudi v gen. gl. stanu. Drugod po satelitskem svetu moskovske vojaške misije nadzirajo, toda ne izvajajo aktivne komande nad vojnimi silami.
Za armadami stoji sovj. sila
Te armade, za katerimi stoji ogromina sovjetska vojaška moč ki je že razpostavljena zapadno od sovjetske meje, ogrožajo svobodni svet. Madžari in Bolgari so že zdaj sposobni — v kolikor se tiče njihove izvežbano-sti, morale in opreme — ofenzivnih operacij. Ostale satelitske sile bi se mogle uporabiti v1 defenzivne ali obrambne namene ali pa bi se jih pomešalo med, sovjetske vojaške zbore. Samo romunske in alban. divizije so še večinoma neuporabne.
Učinek vzJhodnega NATO-a
Satelitski oficirski zbori so doslej omejeni na častnike, ki so lojalni Moskvi. Mnogi poveljniki so bivši partizanski veterani ali borci v španskih mednarodnih brigadah. Le-ti se ne-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Razprodaja—
A. Brofman Dept. Store na 6806 St. Clair Ave. ima razprodajo ženskih oblek. Več v ogla-
su.
Osma obletnica—
V	torek ob 7:45 bo v cerkvi
sv.	Vida sv. maša za pokojnega Anthony Champa v spomin 8. obletnice smrti.
Zdravstveno predavanje—
Dr. J. Kralik iz Marymount bolnišnice bo predaval v Newton - Baker Health Forum v sredo ob osmih zvečer o boleznih srca. Vsi vabljeni. Vstop prost!
Zlata poroka—
V	nedeljo, 23 januarja bosta bosta Mr. in Mrs. Joseph in Antonia Turk z 850 E. 256 St., Euclid, 0„ praznovala svojo zlato poroko. Prijatelji in znanci jima čestitajo in kličejo: še na mnoga leta!
Lepa udeležba—
Pri lepo zasedeni dvorani v SND je včeraj Slov cder z Lipa-hovo igro “Glavni dobitek” pripravil gledalcem dosti zabave in smeha. Podrobnejše poročilo v četrtek.
Asesment—
Nocoj od 6. do 7. ure bo tajnica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v šoli sv. Vida, soba št. 4 pobirala asesment.
------o-----
Poizvedovalni fcolifek
Marija Gregorčič, 165 Balsam St., Timmins, Out., Canada, želi zvedeti za naslov Antona Kastelica, s katerim so bili doma .sosedje, bili potem skupaj v taborišču, sedaj pa živi nekje v Clevelandu.
TITO V RANGOONU
RANGOON, Burma. — Po e-notedenskem potovanju po Burmi se je jugoslovanski predsednik Tito dne 15. jan. zopet vrnil v glavno mesto Rangoon.
prestane vežbajo v sovjetsših vojaških šolah. Sateliti imajo skupno taktično zračno silo, ki obstoji iz 2500 letal, večinoma) sovjetskih MIGov. Ta letala izdelujejo zdaj tudi na Češkoslovaškem. V Vzhodni Evropi je bilo zgrajenih približno 100 prvovrstnih letališč.
To oboroženo silo so zgradili in izvežbali sovjetski častniki, dočim so se sovjetski diplomati istočasno na vsa usta drli proti oboroževanju Zapada. Ako se Moskva odloči ustanoviti svojo lastno obrambno organizacija kot protiutež NATO-u, ne bi i-mela ta poteza razen propagandne nobene druge veljave. Vse armade namreč že obstojajo; — vse so političho in vojaško koordinirane s Sovjetsko zvezo; — vse njihovo orožje in vodstvo je standardizirano.
Vse že davno zasnovano
Ta silnua rdeča vojaška moč je že dolgo v razvoju. Nobena diplomatska, skrivnost ni, da se je Vzhodna Nemčija pričela obo-roževati že pred štirimi leti, — Madžarska, Romunija in Bolgarija so pa že takoj po zaključku druge svetovne vojne pričele po ukazih Moskve nesramno kršiti določbe prepovedi njihovega o-boroževanja. Edina presenetljiva stvar je, da je bila zavezniška propaganda neprestano v defenzivi, ko je šlo za oborožitev Nemčije, mesto da bi svetu prikazala resnično stanje stvari.
ttm yuiER
Ameriška Domovina
•117-St Clair At«.
».■%>»■ ■/!(-/% )%j—■■ O r%ti
HEnderson 1>0628
CleTeland 8, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July
General Manager and Editor: Mary Debevec
________
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za ietrt leta $4.00.	«
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 (or S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for S months.
Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878.
No. 11	Mon., Jan. 17, 1955
Kaj se dogaja v Boliviji
Latinska Amerika je poleg arabskega sveta in Jugovzhodne Azije najnemirnejši predel sveta. Če slišimo o nemirih ali uporih v Srednji in Južni Ameriki, se po navadi ne vznemirimo prehudo. To so tam skoraj “vsakdanje” stvari. V zadnjih letih si je svetovni komunizem izbral prav ra predel sveta za svojo podjetnost. Poseg v Guatemalo se mu je vsaj za enkrat ponesrečil, prav tako ni uspel v Britanski Gvajni in v Čile, kjer je vlada zaradi nemirov proglasila obsedno stanje, toda svojih naporov ni opustil. Poročila o naraščajočem komunističnem delovanju v Latinski Ameriki so vse bolj in bolj pogosta.
Ena izmed teh dežel je Bolivija v sredi Južne Amerike. Dežela preživlja velike spremembe, ki povzročajo dosti vznemirjenja doma in v svetu.
Nasprotniki vlade trdijo, da je ta pod vplivom komunistov, da preganja vero ter da drži v ječi preko 6,000 oseb samo zato, ker so nasprotni njeni politiki. Združene države svare, da pomagajo graditi trojanskega konja, s pomočjo katerega bo komunizem spremenil Bolivijo v središče svojega dela v vsej Latinski Ameriki. Bolivijski begunci in politični izgnanci širijo protivladno propagando vneto po Združenih državah, pa tudi drugod po svobodnem svetu, toda uradni Washington gre dalje svojo pot.
Poročevalec “U. S. News & World Report” je šel razmere proučit) v deželo samo. Po njegovem poročilu je namen reformnega dela vlade spremeniti Bolivijo iz napol fevdalne dežele, ki je živela največ od cinka, v moderno socialno državo, ki bo lahko hranila sama svoje prebivalstvo. Reformno delo je včasih trdo in stopi tu in tam na poti k postavljenim ciljem komu na prste.
Reforme uvaja vlada “Nacionalnega revolucionarnega gibanja,” ki se je polastila oblasti pred dvemi leti in pol. Podpirajo jo delavci, kmetje, del srednjega stanu in celo nekateri redki bogatini. Toda ne smemo pozabiti, da je od štirih milijonov prebivalcev države nad polovico čistih Indijancev, dobro tretjino mešancev in le ostanek belci. De nedavnega so imeli vso oblast in bogastvo dežele pod nadzof* stvom belci. Sedanja vlada pa se zavzema v veliki meri za zboljšanje položaja in za napredek Indijancev ip mešancev, ki oboji njeno delo podpirajo, med tem ko ji t^li naseljenci nasprotujejo.
Voditelji vlade in reformnega dela so Ijfldjc srednjih let, ki so v precejšnem številu končali visoke šole. Predsednik V. Estenssoro je po poklicu profesor. Vsi ti ljudje so ognjeviti narodnjaki, ki nimajo niti najmanjše volje, da bi poslušali kako tujo silo. Predani svojemu načrtu delajo tudi po 18 ur na dan in več, da bi storili, kar bi moralo biti opravljeno že pred 50 leti.
Nova vlada je kmalu po svojem nastopu podržavila vse cinkove rudnike in si s tem nakopala hudega sovražnika v bogatih in vplivnih rudarskih družbah. Zašla je v silno gospodarsko stisko, iz katere jo je rešil Washington, ko se j© obvezal odkupovati del cinka po stalni ceni.
Agrarna reforma je bil drugi glavni cilj vlade. V deželi, ki je dvakrat večja od Texasa, je imela peščica ljudi vso zemljo v lasti. Veleposestva so obsega do 12 milijonov akrov, med tem ko Indijanci, ki so to zemljo obdelovali, niso imeli svoje zemlje često niti toliko, da bi na njej mogli postaviti borno kočo. Novi načrt je začel ta veleposestva drol biti v farme, ki obsegajo od 25 do 2,000 akrov, kakršna je pač vrsta obdelovalne zemlje.
Pri izvajanju tega načrta je dosti težav. Zgodilo se je, da so se kmetje zemlje polastili s silo, pri čemer je prišlo včasih do spopadov med lastniki zemlje in kmeti, pa tudi med kmeti samimi.
Vse te zmede so povzročile, da se je pridelek zmanjšal in dežela, ki je bila kljub obilici rodovitne zemlje vezana že preje na uvoz živeža, je morala zopet izdajati pičla sredstva za nakup živeža v tujini. Bivši lastniki zemlje so sr pri tem meli roke češ, saj bo tako vse propadlo.
Minister za poljedelstvo dr. Nuflo Chavez je načrt agrarne reforme ameriškemu časnikarju tolmačil takole: “Predno smo napravili zakon, smo vse vprašanje s pomočjo strokovnjakov Združenih narodov temeljito proučili, ker smo se hoteli izogniti napakam, storjenim v Mehiki in Gvatemali ... V Mehiki so dobili kmetje zemljo v obdelavo, toda ne v lastništvo. V Gvatemali je postala vlada zemljiški gospodar. Pri nas postane lastnik zemlje kmet razen, kjer se kaka skupina Indijancev odloči za skupno lastništvo! Nekateri trdijo, da sem komunist, toda jaz nisem komunist, jaz sem Bolivijec!”
Če bo sedanji vladi uspelo rešiti težavno agrarno vprašanje in poskrbeti za primerno vzgojo prebivalstva, bo Bolivija v dveh ali treh desetletjih v resnici lahko postala vzgled napredka sosgdom, če pa se; bodo njeni napori izjalovili, pa utegne .postati središče nemira, ki kaj lahko zajame vso Latinsko Ameriko.
!• BESEDA IZ NARODA ::
Pismo Vrhenikega
"""O
bo vzdržala. In da so vse posto-ijanke več ali manj nepomenlji-i ve. Tako Lindberg.
Seversky, ki je rodom Rus in ' je že v prvi svetovni vojni napravil 57 vojnih poletov in sestrelil 13 sovražnih letal v bojih med Rusi in Nemci, in leta 1918 pa prispel v Ameriko in to postal izpraševalec in preskuševa-lec pilotov, ter aeronautični inženir v ameriškem letalskem koni. V zadnji drugi svetovni vojni je bil eden najvažnejših
Waukegan, Ul. — Raznih debat in prerekanj je v dnevnem tisku in na radio oddajah vedno
vse polno. Ko je pa toliko za-, , ,	,	,	, v.
dev pred javnostjo sleherni dan,l^n;h svetoval<:?v 'TrT?? da vseh sploh ni mogoče pro-! IelS‘va ‘n učiti. Dosti zadev je pa tudi ta,!'6 b'>	^»topn* vojnega
ko težko zamotanih, da jih na- depa.rt”enta Pn, P«‘*kusevalm vaden povprečni lajični človek razstrelbl ato>"ske	T°-
težko doume, kako naj potem o |reJ Pr.,2l““	* ™b
njih razpravlja in govori. Tak!M*va tako glede
čaka o takih zadevah pojasnil rJegovf udarne’kfkortuil od lakih, ki take zadeve razu-fve p*1™”1™ ^ Ta P« mejo in proučujejo. Mi navadni	Senerala L‘"d-
plebcjci iščemo pouk o takih ^ berfk zavraoa' Seversky Pravi,
raznih zadevah v tisku, ali v po-' ^lndberg ae T pred ^ f
ti m se moti danes. Nemška
zračna sila ni bila nepremagljiva, kakor je trdil tedaj. Zlomila jo je ameriško-angleška zračna sila Tudi glede brambe se moti. Proti vsakemu napadu se najde gotova obramba. Atomske in vodikove bombe so res prava peklenska sila, toda treba jih je ponesti nad sovražnikovo deželo, nad njena mesta, tovarne, itd. in jih tam vreči na določene cilje. To pa ni tako lahko. Mi ne bomo držali rok križem, kakor hitro bi straže s svojim iznajdbami odkrile, da se bliža sovražna zračna sila proti nam. Imamo brza letala, učinkovite izstrelke — krogle, vodene k cilju od automatičnih ra* darskih naprav, ki ne zgrešijo cilja. Ti izstrelki letijo s svojo strelsko brzino za letalom, dokler ga ne dobite in zadenejo in tedaj ga razstrelba uniči. Morda bi nekatera letala dosegla svoj cilj, a menim, *'a večino bi zadelo uničenje, predno bi prišla na svoj cilj. To bi poskrbelo naše letalstvo, ki je razkropljeno po raznih strategičnih delih sveta in lahko učinkovito in br-zo udari iz bližine na vsak sovražni napad.
Zelo zanimiva razprava. Seversky ima po mojem mnenju bolj prav. Upanja ne smemo zgubiti in to najmanj kar v naprej. Iz vsake nevarnosti je neki izhod. Treba je le prisotnosti duha, močnega zaupanja v samega sebe in polovico zmage je že v tem. Seveda je težko za one, ki v globoke študije moderne tehnike in njenih možnosti se nismo nikdar poglabljali. Nam vse to, kot radarske kontrole, ki vodijo izstrelke in letala, potem nepojmljiva brzina letal in drugo je nerazumljivo, prav tako kakor je bilo nerazumljivo nekdanjim rakitniškim “furmanom,” ki so pred 50 leti in več vozili les z živino, bilo razumljivo vozarjenje z automobilom in zdaj z letalom po zraku. A kljub vsemu temu sta se auto-mobil in letalo uveljavila. Tako se bo tudi obramba proti atomski in vodikovi sili. Človekov um, ki je odkril ti sili, bo odkril tudi obrambo, proti njima. Le zaupajmo v to.
— Še kaj o drugih zadevah.
— Pravijo, da je dandanes na svetu vse zmešano. Marsikaj je res zmešana — “da je vse,” se jaz ne upam poudariti. William Larsen, ki biva na 1001 Porter St. v našem mestu, je pa tik pred božičem našel na svojem vrtu racveten regrat, med kupčki snega. On in sosedi so- se čudili temu pojavu na njegovem vrtu in nekateri so šli v koledar gledat, če morda nismo že v rožniku, mesto v grudnu in pro-sneu. Veselje, da so pomladni meseci že tu je prerano. Zima se dobr še začela ni. Počakajte kaj bo nam povedal sv. Anton in drugi prošinčevi patroni Meni se zdi, da bodo nam še take godli okrog vogalov, da se bomo stiskali okrog peči, kakor še nikoli.
učnih predavanjih in tako bogatimo svoje skromno znanje. Vse kar se naučiš, to ti enkrat prav pride. To je razlog, da jaz rad stilkam in voham po knjigah, odkar se me je prijel nasvet pokojnega Brisbana, ki je nekoč zapisal: “Vsaka knjiga te nekaj pouči, če jo trezno čitaš in razumeš. Pouči te, da je dobra, ali pa, da je slaba!” In kmalu za tem je še poudaril: “Ob nobeni knjigi naj ti ne bo žal, da si jo čital. Ako si se iz nje kaj dobrega naučil, kar še nisi vedel do tedaj, bodi vesel. Ako pa nisi od knjige ničesar dobil, to je kakega koristnega pouka, tedaj pa bodi ponosen, da sam več znaš, kakor pa oni, ki je knjigo napisal. Vsaka knjiga te tako nekaj pouči.”
Brisbane je mnogo čital, pa tudi pisal. Mnogokrat prav dobro pisal. Na njegove besede, ki so se mi utiSnile v spomin, se vsakokrat spomin, ko primem kako knjigo v roke, ali kako publikacijo.
Pred nedolgim sem v sobotni prilogi lista “Daily News” v ta-koimenovanem “This Week Magazine” čital zanimivo razlago letalskega majorja Aleksandra Seversky a, ki odgovarja generalu Charlesu Lindbergu, slovitemu ameriškemu letalcu, ki je prvi preletel v letalu Atlantsko morje v dnevih 20. in 21. maja 1927. Vzelo mu je 33 ur in 30 minut časa. Lindbergh je brez-dvomno izvrsten pilot. V letanju ima bogate izkušnje in kar se tiče pilotiranja, kako je treba voditi letala ob raznem vremenu in še za marsikaj drugega je Lindberg priznan kot auto-riteta. O vsem tem. predava v oficirskem letalskem koru v Pentagonu. Toda kak vojaški prerok pa Lindberg ni in na kako strategijo se menda najbolje ne razume, dasi nekaj se. Se vedno je neke one vrste “strateg”’ kakoršen je bil leta 1937 in potem leta 1941. V obeh slučajih se je motil. Prvič je ogledal v Evropi vojaško letalsko silo več držav, kot Francije, Nemčije, Sovjetske Rusije in Anglije. O Nemcih je nato govoril, da so v zraku nepremagljivi. Rusi pa so ga baje potegnili,-letalstva novejšega tipa mu niso pokazali, pač le neka zastarela letala. Ko se je vrnil, je omenjal, da Rusi imajo le kup zastarelih škatelj. Povabili so ga pred kongres leta 1941, da je povedal svoje mnenje, je li možno računati, da bi Amerika in Angi-ja skupaj porazile Nemčijo. Naj-brže te možnosti ni, je dejal.; Trdil je, da po njegovem mnenju .fe nemška zračna sila nepremagljiva. V obeh slučajih se je motil. Pred nedolgim pa je zdaj objavil drugače zanimiv spis o sedanjih strategičnih postojankah ameriškega letalstva po raznih delih sveta. V spisu “Our Best Chance To Survive”' izraza svoje mnenje, da zdaj v nastali novi dobi atomske in ,vc-; dikove sile, nobena obramba ne
— Božične praznike smo v naši slovenski fari Matere Božje zelo lepo obhajali. S polnočnico vred smo imeli na Božič kar deset sv. maš, ki so se vrstile: prva polnočnica, potem pa od 5:30 zjutraj do 11:15 dopoldne. Cerkveni pevski zbor je pod vodstvom našega organista Johna Kovačiča začel prepevati lepe slovenske božične pesmi že ob 11:30 zvečer na sveti večer. Cerkev je bila polno nabita. Vse se je izvršilo v naj lepšem redu.
— Zdaj smo pa že v predpustnem času. To je doba, ko “gospodje” s kanclov ljudi “mečejo.” Včasih je bilo predpustom dosti ženitev. To je bilo takrat, Iko smo se še “stari” parili in ženili. Tu rojena mladina je pa tudi v tem oziru v ameriških običajih. Ameriškim nevestam je najbolj priljubljen mesec junij. Takrat je dosti cvetja in neveste so rade v cvetju. Bog jim ga blagoslovi!
— Vsem čitateljem tople pozdrave in z Bogom kliče,
Vrhenšk Tine.
------o------
Slovensko semenišče in dijaški zavod dobrotnikom
Adrogue, Argentina. — Za Brezmadežno smo srečo zaključili šolsko leto 1954 Semenišče je imelo to leto deset bogoslovcev; za novo leto pričakujemo dva nova. Ordinacije so bile 5. decembra. Novomašnika letos ni nobenega ampak bosta dva posvečena sredi prihodnjega leta, v juliju ali avgustu.
Dijaški zavod je imel letos 24 gojencev. V šoli so bili razdeljeni takole: gimnazijcev 15 (3 v 4. razr., 7 v 2. razr., 5 v 1-raz.), Ijudskošolcev 9 (7 v 6. razredu, ki preidejo sedaj na gimnazijo; 2 v 5. razr.).
Dela in skrbi je bilo obilo, pa tudi mnogo dobre volje in kar presenetljivega zdravja. Za konec smo1 pfed razhodom na počitnice še vsi skupaj, kot je navada, za dolžno zahvalo poromali k Mariji v Lujan. Počitnice bodo dolge, tja do konca marca za dijake. Tako bomo tem či-lejši spet zastavili, ko pride novo šolsko leto.
Če štejemo še profesorje, nas je letos bilo v zavodu okoli 40. Kar dovolj dela je bilo za dve kuharici. Da pa sta kaj imeli deti v lonec, je zasluga naših tolikih in tako velikodušnih dobrotnikov.
Tem svojim dobrotnikom in vsem našim prijateljem po svetu se za pomoč iskreno zahvaljujemo in jim želimo novo leto res srečno in v vsem bogato blagoslovljeno.
------o------
Slovenska šola pri Sv. Vidu
Cleveland, O. — Po božičnih praznikih je-Slovenska sobotna šola pri Sv. Vidu zopet začela z rednim poukom. Začeli smo tudi krasiti in urejevati slovenske učne sobe in naročati slovenske mladinske knjige. K vsemu temu nam je pripomogla igra “Slehernik,” oziroma požrtvovalni igralci, ki so dali čisti dobiček igre Slovenski šoli.
V imenu učiteljstva in učencev Slovenske šole se na tem mestu prav iskreno zahvajujem vsem, ki so kakbrkoli pripomogli k moralnemu in finančnemu uspehu igre. Hvala igralcem, ki so žrtvovali toliko ur za vaje in pripravo in tako dovršeno odigrali svoje vlogo. Hvala g. Borštniku za krasno scenerijo. Posebno zahvalo pa izrekamo g.-J. Dovjaku, ki je igro režiral in igral glavno vlogo.
Sijajen uspeh igre in splošno mnenje, da je bila to ena najbolj dovršenih iger, ki so bile kedaj odigrane na clevelandskem odru, naj mu bo v zadoščenje za' vse skrbi in trud, ki ga je moral položiti v tako lepo odigrano igro. Obenem naj mu bo to splošno priznanje gledal-' cev v vzpodbudo in opomin, da
Bogomir Ničla:
Finžgarjeva velezanimiva knjiga
župnik in pisatelj Franc Šaleški Finžgar je star 84 let. še zmerom pisateljuje. Še zmerom piše in objavlja.
Takoj se vsiljuje dvoje vprašanj : Kaj piše ta mož v teh letih in kaj piše ta mož v današnjih okoliščinah, ki vladajo v Sloveniji? Da se izrazimo v današnjem duhu, recimo tako: Kaj piše Finžgar v sedanji slovenski “stvarnosti?” Finžgarjeva knji-‘ga MIRNA POTA je izšla žd pred tremi ali dvema leti. Kot 103. zvezek Slovenskih Večernic Družbe sv. Mohorja v Celju. Za leto 1952. To ni celovška Mohorjeva. Izdanja celjske Druž-| be ne pridejo v Ameriko na debelo kot pridejo ona iz Celovca. Zato naj se nihče ne čudi, če nisem bral te knjige takoj, ko je izšla. Bral sem jo šele te dni. In bral sem jo z velikim zanimanjem.
Takoj naj povem: Če bom komu s temi vrsticami zbudil zanimanje za to knjigo, jo lahko dobi na naslovu: Zdravko Novak, 18406 Neff Road, Cleveland 19, Ohio.
Stane en dolar in pol.
Knjiga MIRNA POTA je povest. Preden začneš brati povest, imaš pred očmi pisateljev predgovor, čeprav nima tega napisa. Tam bereš izpod Finž-garjevega peresa:
“Po poti skozi življenje sem srečal dokaj začuda mirnih in plemenitih src. Takih ni v večini človeštva. Toda bila so in so danes in bodo na vekomaj. Takih src, pravičnih in plemenitih, močnih pod bremenom nesreče, v družinah povezanih z zvesto1-bo ljubezni, nikoli strogih sodnikov izgubljenih sobratov, da, takih src sem mnogo srečal. Srečal sem jih povsod: v preprostih družinah na kmetih, med meščani, pri neukih in izobraženih. Pred takimi srci sem se ustavil in vselej ali dejansko ali v duhu v globokem spoštovanju sklonil glavo pred njimi. Taka plemenitost, ožarjena s pravim krščanstvom, je skrivnosten dar. To je moje trdno prepričanje.
“Kakor življenjski ukaz se mi je zdelo, naj s svojim ostarelim peresom poskusim opisati nekaj takih ljudi. V množici raz-viharjenih človekov so taki
svojih talentov ne bo zakopal, ampak clevelandskim Slovencem še mnogokrat dal priložnost videti tako lepo pripravljene igre.
Father Varga.
—...-o------
Naročnika pišeta
No. Chicago, 111. — Dragi urednik! Vas in vse ostale sodelavce lista prav lepo pozdravljava in Vam želiva dosti uspeha pri delu. Prilagava naročnino za prihodnje leto.
List nama je zelo všeč. in bi ga ne mogla pogrešiti. Piše vse po pravici in resnici in lepo razloži domače in tuje razmere. Vsak dan ga težko pričakujeva. Naj bi “Ameriška Domovina” še dolgo obiskovala slovenske domove po Ameriki, Kanadi in drugod!
Frank in Jenine Osenek.
—	, ,o-----
Odpira zakrknjena srca
Massilon, O. — V prilogi pošiljam naročnino za prihodnje leto. Z listom sem zelo zadovoljen, ker piše nepristransko in odpira po komunizmu zaslepljenim zarkrknjcna srca. Dal Bog, da bi že spregledali nevarnost, ki jim preti od teh trinogov v človeški podobi!
Samo neizprosno naprej in ne popustiti niti za las — to je želja nas, ki smo na svoji koži čutili “bratsko svobodo,” to naj ho v spomin padlim junakom!
Mnogo usipena in novih naročnikov v novem letu ter lep pozdrav uredniku!
Alojz Sečnik.
morda res izjema. Toda taki so bili, taki so še danes in bodo do konca dni.” Tako Finžgar.
Vsaka misel, vsaik stavek v tem predgovoru, ti še bolj podčrta že zgoraj postavljeno vprašanje: Kaj piše in kako piše Finžgar v teh letih in v teh okoliščinah, ki jih je ustvarila okoli njega današnja “stvarnost”? Kakšne ljudi hoče opisati, oziroma kaj na njih se mu zdi vredno opisovanja, da bo zadostil tistemu “življenjskemu ukazu,” ki ga priganja k pisanju?
Predgovor vsekalko veliko obeta. Zato tudi veliko pričakuješ. Ko boš bral povest samo, ali se bo vseskozi “opisovanje oseb” ujemalo z napovedjo v predgovoru?
Ko listaš skozi povest — pisatelj ji pravi “tri novelice,” pa je vendar v resnici le ena sama, čeprav v treh delih — začneš spoznavati, kaj je bilo pisatelju v mislih. Končni zaključek boš pa seveda napravil šele, ko za-preš knjigo po prebrani zadnji strani, ki nosi številko 190.
Ne bo ti treba riniti skozi mnogo strani, iko se boš zavedel: Iz vsega pisanja se jasno kaže Finžgarjevo domotožje po časih, ki so bili, pa jih ni več. Takrat je bilo več plemenitih src kot jih najdeš v sedanjih “razviharjenih človekih.” Sicer namiguje pisatelj v predgovoru, da utegnejo biti taki ljudje le bolj izjeme. Toda v povesti MIRNA POTA naletiš na celo človeško družbo, na nekak kolektiv takih ljudi. Je že res, da ne srečuješ v povesti samih plemenitih src, vendar jih najdeš toliko, da moraš imeti vtis: Takrat plemenitost med ljudmi ni mogla biti le izjema.
Vtis imam, da je Finžgar napisal to knjigo v opomin sedanjim “razviharjenim človekom,” obenem pa v spodbudo tistim, ki jih srčna plemenitost nagiba, da bi kljub “novi stvarnosti” še naprej' živeli po stgrih načelih in šli skozi življenje po “mirnih potih.”
Še več! Kar očitno zveni iz povesti, da je Finžgar napisal to knjigo naravnost v protest zoper marsikaj, kar vidi okoli sebe. Protest nima tega naslova in ni izražen v takih besedah. Zavit je pač v povest, ki kot celota in na poedinih straneh slika svet, človekov zunanji in notranji svet, v takih barvah, ki “sodobni stvarnosti” niso pogodu. Mislim celo, da bi zlepa ne bilo dovoljeno komu drugemu objaviti take povesti v današnji Sloveniji. Samo kak Finžgar vživa toliko rešpekta, da je smela njegova knjiga med ljudi. In je bila natisnjena v 60,000 izvodih. Morala je pomeniti zelo dobrodošel oddih “plemenitim srcem,” pa gotovo tudi kamen spotike vladajočemu svetu.
Dvojna misel se vleče skozi vse tri dele te povesti. Dvojna misel, ki jo komunizem načelno odločno odklanja:
1.	Človekova vrednost je v njem samem, v pedincu, ne šele v kolektivu. Če hočeš biti vreden član družbe, ti ni treba izginiti v skupnosti. Sam ostani močan, v sebi dober, pa boš lahko mnogo storil za družbo, če se sam nisi prikopal do neke mere plemenitosti, vključitev v družbo, v skupnost, te sama od sebe ne bo poplemenitila!
2.	Veljavo, ki jo imaš kot po-edinec, kot človek, si zagotoviš le tako, da gledaš v sebi kristjana. Kot kristjan veš, da si stvar božja. Veš, da nisi padel na svet kar tako slučajno, ampak te je sem postavil Bog. Vsak tvoj korak skozi življenje je v rokah božjih — ne tvojih in ne v rokah nekega kolektiva, ki ga pridiga komunizem! Otrok božji si!
Da podprem to svojo analizo povesti, bom v teku te razpravice opozori na posamezna mesta v knjigi. Zde še mi namreč močno zanimiva,
(Dalje prihodnjič.)
Dr. Josip Mul:
Zgodovina slovenskega naroda
Veliki francoski prevrat in slovenske dežele
9. ŠOLSTVO
Preustroj pouka pod Francozi
Do vseh teh nevšečnosti pa je moglo priti zato, ker se <še niso izvedla določila dekreta generalnega guvernerja z dne 4. julija 1810 radi nove uredbe i-lirskega šolstva. Ako je Avstrija vsaj deloma prispevala k stroškom za vzdrževanje šol, so morale pod francosko oblastjo prevzeti občine to breme same na svoje rame. Ker pa merije še niso imele natančno odkaza-nih lastnih dohodkov in je moral guverner potrditi vse njihove proračune, ki so bili gotovo da le izjemoma pravočasno sestavljeni, zaradi tega so prišle občinske blagajne pogosto v zadrego, ako bi morale izvršiti izplačila, pa ni bilo zanje denarnih virov.
Maršal Marmont je z omenjenim dekretom položil temelj prenovljenemu šolstvu Ilirskih provinc. Kakor si je Napoleon prisvojil v Franciji zaključen vpliv in nadzorstvo nad šolami, ki naj 'bi mu vojaško vzgajale in vežbale le poslušne in vdane uradnice, podobno so hoteli tudi pri nas preosnovati celokup' no šolstvo popolnoma po francoskem vzorcu. Bilo je tu in tam isto stopnjevanje in isti obseg, rabile so se enake knjige in isti katekizem naj bi nove podložnike učil ne le verskih resnic, marveč tudi iste pokornosti do cesarja, ki so v njej vzagajali francosko mladino.
Po tem novem načrtu naj bi dobila vsaka občina lastno osno-novno (primarno) šolo za dečke, glavni kraj vsakega kantona pa tudi eno za deklice. Od nižjih šol naj bi se v Ljubljani in v Zadru osnovala še po ena ume-tno-obrtna šola z mjizaijskim, stavbarskim in ključavničar' skim tečajem. Kolegijev ali nižjih gimnazij je določal načrt za vso Ilirijo 25, od katerih bi bili na slovenskem ozemlju, odnosno ob njegovih mejah naslednji zavodi: v Ljubljani, Kranju, Novem mestu Postojni, Idriji, Beljaku, Gorici, Trstu, v furlanskem Tržiču, v Kopru, Rovinju in na Reki. Licejev ali neke vrste višjih gimnazij bi bilo v Iliriji 9, med drugim tudi v Ljub Ijani, Trstu, Gorici, Beljaku Kopru in na Reki. Ljubljan ski in zadrski licej bi se orga nizirala kot centralni šoli, kjer bi mogli dijaki ostalih gimnazij in licejev dovršiti svojo iz obrazbo. Pri vsaki od obeh centralnih šol se ustanovi poskusna delavnica za botaniko, fiziko in kemijo ter botanični
-—

KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
vrt, ki ga je v Ljubljani 1.
1810 uredil Idrijčan prof. Fr.
Hladnik in ga je pozneje Kmetijska družba razširila.
V ljudskih šolah naj se poučuje v deželnem, t. j. sloven-skem jeziku, tudi v gimnaziji 29- ~ Drustvo Knstusoa
JANUAR
22.—Društvo Ložžka dolina priredi ples v Slov. nar. dmou na St. Clair Ave.
ZAPRTNICA
Mnogi, ki trpe vsled zaprtnice vedo, da po elcdira tega večkrat vključuje: nervoznost, glavobol, vzdiganje želodca, ncprcbavnost, zgubo spanca in apetita, plina in zabasa-nosti. Mogoče ste že poskusili mnoge druge zmest z raznim uspehom,— sedaj si nabavite steklenico dolgočasno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena zmes iz naravnih korenin, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt-nico in pomagala nje simptonom. Nabavite si še danes steklenico tega preskuše-nega Trinerjevcga odvajalca za vas. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevcga vina v vaši bližnji prodajalni, tedaj pošljite S 1.75 z naslovom vašega prodajalca na naslov: .los. Trincr Corp., 4085 W I'illmore, Chicago, in vaša 18 oz velika steklenica vam bo odposlana poštnine prosto.)
Trinerjevo Grenko Vino
G TKINERS j IMiniCAN
BlITflWIKE ,
Si
w»««I VIS')
so poučevali v deželnem jeziku francosčiitq|, italijanščino, latinščino, aritmetiko in katekizem. Na licejih in centralnih šolah pa je bil učni jezik francoski in italijanski, odnosno, ako se je zdelo potrebno, tudi (latinski; deželni jezik se učnem načrtu licejev ne o-menja več. Marmont, ki je prišel iz Dalmacije za guvernerja v Ljubljano, se je vnemal vSprva za to, da bi se uvedla tudi pri nas hrvaščina v šole. Praktični Vodnik pa ga pripravil od tega ter postavil vse šolstvo na domačo pod-ago. Sila razmer je našega pesnika dvignila nad malen-tostne vsakdanjosti 'in ga vrgla v sredino praktičnega de— a, tako da je postal eden naših najtreznejših in najzaslužnejših kulturnih delavcev.
Ena glavnih ovir in eden prvih pomislekov proti slovenskemu pouku je bil očitek, da ni slovenfekih učnih knjig.
u pa se je zopet obnesel Vodnik, ki je že 1. 1806 prevzel in izvršil zgodovinski opis Kranjske in Primorja. Daši je oprvadjal posle ravnatelja na gimnaziji in obrtni šoli ter bil nadzornik ljubljanskih (ljudskih šol, je vendar v dobi niti dveh let napisal nič manj ko pet šolskih knjig; za ljudske šole “Pismenost ali gramatiko”, “Abecedo za prve šole” iii) pozneje še “Abecedo ali Azbuko”; za gimnazije pa je po neki francoski knjigi priredil svoj “Početek gramatike ;o je pismenosti francoske” podobno tudi “Krščanski nauk za Ilirske dežele.” V svojem veselju nad tem, da so Francozi dali veljavo v javnosti tudi slovenskemu jeziku, je priložil svoji slovnici “Pismenost” navdušen slavospev “Ilirija oživljena”, kjer poveličuje Napoleona, ki je te narode zbudil k novemu življenju, tako da “en zarod poganja prerojen ves nov.”
Slovensko se je poučevalo toliko predmetih, za kolikor je bil Vodnik napisal učbenikov. Za ostale predmete pa je biU> treba rabiti prejšnje knjige in z njimi nemški jezik dokler bi ne dobili novih knjig bodisi slovenskih, bodisi da ilirski dijaki mogli rabiti knjige, pisane v francoščini in la ščjimi, ki sta sprva močno Za čeli izpodrivati nemščino. Končno pa je po vztrajnem Vodnikovem delu obveljala le slovenščina in se je priznala radi njene zgodovinske ukoreninjenosti tudi neka večja veljavnost nemščine. Avstrijski Nemci so sicer pozneje očitali francosko - ilirski šoli, da je daj alia preveč prednosti francoščini na škodo ostalih predmetov, zlasti verouka, česar pa Francozi niti prikrivali niso. Izjavljali so, da hočejo dati ilirskim meščanom prilike, da se naučijo francoskega jezika.
(Dalje prihodnjič.)
prireja v SND na St. Clair Ave. ples.
FEBRUAR 5.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi ples v SND na St. Claic Ave.
— Pevski zbor “ILIRIJA” priredi koncert Ivan Zorma-
Matija škerbec:
novih pesmi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti.
9.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima ples v SND na St. Clair Ave.
13.—Društvo Lilija ima pustno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave-
20. — Predpustna zabava v cerkveni dvorani sv. Vida. Priredijo skupne farne organizacije.
Krivda rdeče fronte
Zadnja leta nas je že kar jezilo, ker se ni nihče našel, ki bi pobil laži, ki sta jih nagrmadili knjigi: Louis Adamič “The Eagle and the Roots” in Franček Saje “Belogardizem” ter brošura Staneta Lenardiča “Sv. Urh.” Knjiga “Krivda rdeče fronte’ je tej splošni želji v do-Dri meri ustregla. Obenem je razgalila vso revščino in nareje-nost “morale,” s katero je Edvard Kocbek skušal opravičiti zverinske komunistične umore med okupacijo, odnosno revolucijo v knjigi “Tovarišija.”
Pisec, ki ga poznamo že iz drugih del te vrste, pravi, da je za pričujočo knjigo izbral in objektivno prikazal zadržanje prizadetih in dogajanja med okupacijo in komunistično revolucijo v onih krajih, o katerih so pisci zgoraj navedenih del zagrešili majhujše laži in naj-
sko stanje in dokaže, da so komunisti izdali narod in državo; bili SO' razkrojevalci morale jugoslovanske vojske, propagandisti za naciste in preprečevalci narodnega odpora proti okupatorju. Revolucijo so začeli z zverinskimi umori protikomunistov, ki so trajali 8 mesecev in so šli v tisoče, predno je od komunistov za njihove klavnice določena večina naroda posegla postopoma po upravičeni samobram-bi (“Vaške straže,” “Slov. domobranstvo.”) Te objektivne ugotovitve postavljajci na glavo ves komunistični propagandni nestvor o beli gardi, ničmanj kot dokaz, da so komunisti umazano sodelovali z okupatorjema in jima pomagali pri pobijanju protikomunističnih Slovencev na naj ogabne j še načine celo po predhodnih dogovorih z njimi.
Koncem splošnega dela je
pertu, Prečni in okolici, v Žu- [ sko hišo. žemberku in okolici (Dolenjsko) Avtorjeva delavnost, ideali-ter v Kamniku in Tuhinjski do- zem in požrtvovalnost za skup-lini (Gorenjsko). V posebnem no stvar zasluži priznanje.
Dodlejša obrekovanja. Postavi j e-j kratek oris veljavnega medna->
ni smoter je pisec odlično dosegel. S prepričevalnostjo, ki temelji na dokazilih, katerim ne bo mogoče oporekati;-podira pisec laž za lažjo in dokaže na številnih primerih, da prej imenovana komunistična dela kot zgodovinski doprinos niti piškavega oreha niso vredna; so Id zbirke zavestno potvorjenih dejstev, laži in natolcevanj — prava komunistična propaganda, drugačna za domače ljudstvo, drugačna za nepoučene Ameri-kance, katerim je bila posebno namenjena. Kratkovidnim in ne zlonamernim ameriškim Slovencem bo ta del vsebine knjige služil kot odlična očala, skozi katera bodo z lahkoto ločili zrno od plev. To je prva odlika knjige.
Knjiga zasluži tudi vso pozornost, ker je znaten zgodovinski doprinos k dogajanjem med vojno, okupacijo in revolucijo.
V uvodu in pregledu podaja pisec zgoščeno, a pregledno delovanje komunistov in O. F. pred in med vojno, med okupacijo in komunistično revolucijo. Po izjavah neposrednih prič in na podlagi tuje, neprizadete literature prikaže resnično dejan-
rodnega vojnega prava (po konvencijah v Haagu) z dodatkom mnenj znamenitih, mednarodno! priznanih učenjakov — komentatorjev mednarodnega prava. Na tej 'osnovi daje pisec pravno kvalifikacijo vsem uniformiranim formacijam, ki so delovale med okupacijo v Sloveniji: Kr. jugoslovanski vojski v domovini, “Vaškim stražam,” “Slov. domobranstvu” in Titovim partizanom. Po razmotrivanju o pravnem pojmu upravičene samoobrambe (silobrana), ki izključuje vsako krivdo na strani protipravno napadenega, če jo v primernih mejah vrši, ugotavlja avtor, da so bile “Vaške straže” in “Slov. domobranstvo” dopustne ustanove v smislu mednarodnega prava, ki jih je še posebej ščitila krivdo-izklju-čujoča določba mednarodnega, prava o upravičeni samoobram bi.
V posebnem delu knjige so izčrpno in ločeno prikazani izpričani dogodki med vojno, okupacijo in revolucijo pri Sv. Urhu, v Pleterjah, Dobrepoljah, Višnji gori in okolici in v župniji Rob. Po zapisnikih prič sledimo dalje dogodkom v Št. Ru-
poglavju, ki je nekako dopolnilo k dogodkom pri Sv. Urhu, je opisano mučenje in pokolj družine Jakoba Kukavice iz D. M. v Polju pri Ljubljani.
Piščeva najmočnejša dokazila so pričevanja preživelih prič, ki žive tu deloma med nami, deloma drugod in jih sami poznamo kot zanesljive in verodostojne. Te priče so nastopile s polnimi imeni in podali pred tukajšnim javnim notarjem za^ prisežene izjave, ali pa so svoje izjave podpisale s polnim imenom. Drugi so pričali radi sorodnikov v starem kraju s privzetimi imeni. Važno je, da so vsi pripravljeni dane izjave pod prisego potrditi pred pristojnimi ameriškimi oblastmi. Knjiga ima zato dokumentari-čno vrednost.
Mimogrede je pisec izpolnil še drugo važno nalogo. Spomine, ki so ponekod začeli bledeti, je ponovno oživel, saj bo branje slehernega prisililo na razmišljanje o grozotah in žrtvah, ki jih je slovenskemu narodu povzročila komunistična revolucija. Za doraščujočo mladino bo knjiga opomin, da je treba spomin na žrtve ponosno nositi skozi rodove kot narodno svetinjo.
Izdaja knjige te vrste in obsega ni lahka stvar. Mnogo drobnega in potrpežljivega dela je izvršil pisec, kajti mnogo truda in dopisovanja je potrebno, da se zbero podatki in dokazila, ki so razmetana po vsem svetu, pa tudi stroškov. Nabava in študij tuje literature vzame čas in denar. Za povrh je knjiga izšla v piščevi samozaložbi, kot nadaljevanje dela, priobčenega v brošurah “Rdeča zver, pijana krvi’ in z oznako I. del. Velik piščev idealizem ipričujejo ta dejstva! Ali ni greh vsega slov. protikom. zamejskega življa, da mora še danes izhajati za vse
Knjigo, ki se dobi v Slovenski pisarni ali pri avtorju na 6019 Glass Ave., Cleveland, O., toplo priporočam.
J. Vabnik.
The Ohio Bell
Cleveland, O. — The Ohio’ Bell namerava porabiti v velikem Clevelandu za razširjenje in izboljšanje telefonske mreže blizu 14 milijonov dolarjev. Med najvažnejšimi izpopolnitvami bo gotovo uvedba direktne zveze med Clevelandom in 70 drugimi mesti Sev. Ohia 20. marca.
Na clevelandskem področju je sedaj okoli 700,000 telefonskih priključkov. V preteklem letu je bilo poleg več tisoč novih naročnikov tudi dosti takih, ki so hoteli imeti svojo lastno, linijo
-----o-----
The Cleveland Electric Illuminating Co.
noet! Samo pomislimo na deset-tisoče, ki so jih titovci postrelili med revolucijo in v prvih mesecih po njej, pomislimo na deset-tisoče onih, ki so umrli v ječah in na vse one, ki še danes sede v njih, čeprav nimajo drugega greha, kot da odklanjajo komunizem! Titovska hinavščina res ne pozna nobene meje!
Podpora Beograda koroškim Slovencem?
Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškovič je na eni izmed decembrskih tiskovnih konferenc opozoril, da bi vsako enostransko ukrepanje v zvezi z dvoježičnimi šolami na Koroškem utegnilo ovirati ugoden razvoj jugosWansko-avstrijskih odnosov. — Beograjska vlada se doslej za usodo koroških Slovencev ni posebno zanimala, da se ni sedaj slučajno spomnila, da bi bila to ena njenih prvih dolžnosti do Slovencev?
Cleveland, O. — Direktorji družbe so sklenili priporočiti letnemu zboru delničarjev razdelitev vsake sedanje delnice v dve, katerih vsaka naj bi bila vredna $15. Namen predloga je bil povečati ti’g za družbine delnice med njenimi uslužbenci in strankami.
Od konca druge svetovne vojne je Cleveland Electric Illuminating Co. porabila za povečanje naprav 238 milijonov dolarjev in predvideva, da jih bci morala v naslednjih letih porabiti najmanj še 160 milijonov, če bo hotela zadostiti vsem potrebam področja.
Družba ima trenutno, 3,346,-401 delnic, čeprav je odobreno število 5 milijonov. Nobeden lastnik nima več kot pol odstotka vseh delnic. Delničarji so raz-
slovenstvo važna knjigja v samo- treseni po vseh državah Zdru-
20 tujih deže-
založbi posaihežnika?
Tisk in čedno opremo knjige je oskrbela tiskarna Mohorjeve družbe. Knjiga bi bila pregled nejša, če bi bila poglavja vidnejše ločena, za tisk pa porab-jene malo večje črke. Ta le*-potna hiba zajetne knjige na 133 straneh bistveno ne kvari. Jezik je dober. Cena broširani knjigi je $1.00, po pošti 10c več, kar je prava malenkost glede na potrošen trud, delo in stroške.
Prepričan sem, da bo knjiga, ki je po mojem mnenju najboljše piščevo delo te vrste, našla radi zanimivosti in aktualnosti'
Ženih držav in v lah.
-------o-
Vesli iz Slovenije
Bruna v svojem očesu ne vidijo
O nedavnih ukrepih italijanske vlade proti komunistom piše “Ljubljanski Dnevnik” sledeče: “Italijanska vlada je te dni (v začetku dec. lani) sprejela vrsto ukrepov ‘za zaščito demokracije.’ Kominformističnima strankama Togliattijev! komunistični in Nennijevi socialistični — ter
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Zenske dobijo delo
Delo za dekle
Dekle dobi delo, da bi pošiljala račune, nekaj knjigovodstva, odgovarjala na telefon in splošno delo, in ki ima dve leti izkušnje. Samo ena v uradu. Nič stenografije. INDUSTRIAL ENGINE PARTS, Inc.
1053 E. 61st St.
1 EN 1-2095
(14)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Blizu Lake Shore Bulvarja, lepa izbira novih hiš z 2, 3 ali 4 spalnicami, ki bodo skoro dovršene, v najbolj prijetni okolici Euclida, nekatere z dvemi kopalnicami, priključena garaža. Vse so polno podkletene in vse s plinsko kurjavo.
Tudi zamenjava je možna!
KOVAČ REALTY 960 East 185 St. KE 1-5030'
(15)
Iščejo stanovanjc
Mlad par brez otrok išče 4 ali 5 sob. Kličite EX 1-7787. (13)
Soba se odda
Ena opremljena soba se odda moškemu, čisto in gorko. Oglasite se zadaj na 15021 Thames Ave.	(11)
Pohištvo naprodaj
Proda se ipohištvo za spal
o.v«vs4.	T V« V* ***	v v*«*-«*	. lu CiUliJ CV1 S U G X d H d L i G U1 — LC1. I '	1
kupcev in bralcev tako med be- jnjunim pomožnim organizacijam \n^c0> v dobrem stanju, po zmer-
gunci, kakor med slov. Ameri-kanci, katerih prenekateri so nepoučeni jemali za zlato laži, ki so jih trosili v svet razni Ada>-miči, Sajeti, Lenardiči in podobna tovarišija. Če pravi kitajski pregovor, da obrede laž že cel svet, ko si resnica komaj čevlje obuva, potem moramo pribiti, da je s pričujočo knjigo resnica ne samo obuta, temveč kar lepo 'napravljena in naj gre samoza vestno v svet in v vsako sloven-
Nov most čez Sočo v Kanalu
Ker so Angleži med drugo svetovno vojno porušili stari most preko Soče v Kanalu, so po vojni zgradili začasni most, ki so ga pa koncem lanskega leta nadomestili z novim, enim najlepših v vseh Sloveniji. Novi most je stal okoli 150 milijonov dinarjev in je bil zgrajen po načrtu inž. Friderika Vrečka.
bodo z zakonskimi določili odvzeli materialna sredstva, razpustili bodo nekatera društva, ki simpatizirajo s kominfo.rmisti, iz upravnega aparata bodo odstranili vse, ki ‘niso ideološko zanesljivi’ — podzavestna primerjava z makartizmom je skoraj neizbežna — podjetja, ki šo podpirala kominformistično propagando, pa bodo likvidirana aH omejena v svojem poslovanju.” — Titovci obsojajo ukrfepe italijanske vlade proti komunistom, toda ti ukrepi so v primeri s tem, kar so sami storili in še delajo s svojimi političnimi protiv-niki, gola nedložnost in vljud-
ni ceni. Na 7219 Myron Ave.
(H)
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita
ta do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Suppllai Vogal St. Clair Ava in E. M St.
NAJVEČJA BOLNIŠNICA V J. AME RIKI — Slika nam kaže nedavno otvorjeno univerzitetno kliniko v Caracasu, prestolnici Venezuele. Gradnja 11-nadstropne stavbe, v kateri je prostora za 1,115 bolnikov, je sta la 33 milijonov dularjev.
n
pv
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsakovrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Use O ur Lay-a-Way Plan
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVan.hoe X-8788	16305 Waterloo Road
Si'OHL HOURS: Monday, Thursday. Friday- - 9 A.M. to 9 P.M. Tuesday Saiorday 9 A.M. to B P.M. — Wednesday 9 A M to 12 N
Sax Rohmer i

SKRIVNOST DR. FU MANCUJA
Kaj za božjo voljo neki je?’ — sem poskočil, da bi odpahnil vrata. Trkanje je prenehalo. Vse je bilo cisto tiho. Slišal sem Mary — njegovo vdovo — ki je zgoraj ihtela, nič drugega. Polagoma sem odprl vrata.” Spet se je ustavil, se odkaš-Ijal in potem nadaljeval.
“Bila je jasna noč in nikjer ni bilo žive duše. Toda nekje spodaj od drevoredu sem začul neko strašno stokanje! Postajalo je čedalje slabotnejše. Potem pa — lahko bi bil prisegel, sem slišal nekoga, ki se je smejal! Živci so se mi do skrajnosti napeli in spet sem zaprl vrata.” Pripovedovanje tega čudnega doživljaja je v njem iznova zbudilo nekoliko naravnega strahu, ki ga je pristal. Z nemirno, tresočo se roko je dvignil kozarec k ustom in ga izpraznil.
)(K^XXX=>o
njišča in jo začel iznova polniti.
“Ne smem ti povedati, na kaj upam, Petrie,” je odvrnil — “niti ne, česa se bojim.”
Tisti, ki je trkal
Mrak je naju zagrinjal, ko sva stopala proti Maple Cottageu, Smith je očitno kazal veliko zanimanje za pokrajino. Visok, starinski zid je mejil cesto, po kateri sva precej časa hodila. Nazadnje je prešel zid v razpadajočo ograjo. Ko sva prispela do neke odprtine v ograji, je prijatelj pogledal skoznjo.
“Tu je zelo obsežno zemljišče,” je pojasnjeval, “na eni
strani je poraslo z drevjem, medtem ko je niže doli videti neki ribnik.” Cesta je bila tiha in razločno sva zaslišala korake — brez dvoma — bližajočega se Smith si je ponovno prižgal stražnika. Smith je še vedno pipo. Spet je jel korakati po kukal skozi okno v	d°-
sobi. Oči so mu kar gorele. |kler m Pnsel do naju redar- P°-“Ali bi bilo možno spraviti teI^ J® vprašal.
Mrs. Weymouthovo ven iz hiše še pred nočjo? Na primer k
Ali jsfe to zemljišče raz-‘prostira do vasi?” Stražnik
vam?” je vprašal nenadoma.
Weymouth ga je začudeno pogledal.
“Videti je, da je zelo slaba,” je odgovoril. Ozrl se je vame. “Morda bi doktor Petrie izrazil svoje mišljenje.”
“Pridem in si jo ogledam,” rekel. “Toda, kaj misliš ti, g. Smith?”	•	»
“Jaz hočem slišati tisto trkanje!” je rekel odločno. “Vendar ne bi hotel, da bi me kakor koli ovirala prisotnost bolnice, če bi se mi zdelo primerno, kaj u-kreniti.”
“V vsakem primeru nam bo njeno stanje dopustilo, da ji dam uspavalno sredstvo,” sem predlagal. “To bi nam pomagalo iz zagate.”
“Dobro!” je zaklical Smith. Bil je močno razburjen. “Zanesem se nate, Petrie, da kaj u-kreneš. Mr. Weymouth” — obrnil se je k najinemu gostu — “drevi pridem k vam, najpozneje opolnoči.”
Weymouthu je bilo videti, da si je zelo oddahnil. Rekel sem mu, naj počaka, dokler ne pripravim pijače za bolnico. Ko je odšel, sem dejal:
“Kaj po tvojem mnenju, Smith, pomeni tisto trkanje?’ Potrkaj je s pipo ob mrežo og-
ffig
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE HČERKE
Mary Zupančič
ki je umrla 16. januarja 1954
Že leto dni v jamici, truplo tvoje mirno spi, duša pa pri Bogu se v nebesih veseli.
Pri Bogu zdaj se ti raduješ, k nam na zemljo pogleduješ, prosi za nas Jezusa, da raj nebeški vsem nam da.
Tvoji žalujoči:
MATI, BRATA in SESTRA Cleveland, Ohio, 17. jan. 1955.
se je takoj ustavil in je bil videti pripravljen za pomenek; s palci za svojim opasačem je stal pred nama.
“Da, sir. Pravijo, da bodo tu skoz speljali tri nove ceste med tem mestom in onim gričem.”
“Tu mora biti kaj primerno lovišče za postopače?”
“Videl sem sumljive nepri diprave. Toda po mraku lahko spravite noter vso armado, pa ne bodo nikogar našli.”
‘“Ali so v hišah tam zadaj kaj pogosti vlomi?”
“Ah ne. V teh krajih se najrajši zabavajo s tem, da izmikajo hlebce kruha in steklenice z mlekom, ko jih dona-šalci prinesejo. Prav v zadnjem času je bilo dosti takih primerov. Moj tovariš, ki me zamenja, je dobil posebna povelja, da z vso pozornostjo zjutraj straži!” Mož se je zarežal. “iSicer pa ne bi bilo kaj prida, tudi če bi koga u-jel!”
“Ne,” je rekel Smith raztreseno, “mogoče ne. Vaša služba mora biti precej topla v tem letnem času, kajne! Lahko noč!”
“Lahko noč, sir,” je odgovoril stražnik, ki je stisnil sprejeti napitek v žep, “pa lepa hvala!” Smith je nekaj časa gledal za njim in 'se zamišljeno vlekel na uhelj.
“Morda bi pa bilo kaj prida, navsezadnje,” je zamrmral. “Pojdiva, Petrie!” Nobene besede ni več izpregovo-ril, dokler nisva obstala pri durih v Maple Cottageu. Tam je stal moški v navadni obleki, ki je očitno pričakoval Smitha. Dotaknil se je klobuka Ali ste našli kako primerno skrivališče?” je nemudoma vprašal moj prijatelj.
“Da, sir,” je bil odgovor.
Moj tovariš Kent je zdaj tam. Opazili boste, da ga ni moči od tod videti.”
Res je,” je pritrdil Smith, ko se je ozrl naokrog. “Kje pa je?”
“Zadaj za razbitim zidom,” je pojasnil mož in pokazal z roko. “Skozi tistile bršljan se dobro vidijo hišna vrata.”
V redu. Bodite budni! Ako pride kak sel zame, ga ne zadržujte, razumete? Nihče nas ne sme motiti. Sla boeite že spoznali, ker bo eden izmed vaših tovarišev. Ko pride, sko-viknite trikrat močno ko sova!” Odšla sva do praga hi-
še. Na Smithovo zvonjenje se je pojavil James Weymouth in mu je bilo videti, da mu je najin prihod odvalil kamen s srca.
“Najprej,” je dejal prijatelj kratko, “je najbolje, da skočiš gor in si pogledaš bolnico.” šel sem torej za Wey-mouthom po stopnicah in njegova žena me je peljala v majhno, čedno spalnico, kjer je ležala bleda, od boli strta ženska.
“Ali ste ji dali pijačo, kakor sem naročil?” sem vprašal.
Žena Jamesa Weymoutha je prikimala. Bila je videti prijazna ženska, ki ji je bojazen prav tako zrla iz rjavih oči kakor njenemu možu iz modrih. Bolnica je trdno spala. šepetaje sem dal nekaj
navodil zvesti strežnici In se potem podal v sprejemnico. Bila je topla noč in Weymouth je sedel ob oknu ter kadil. Slaba svetloba svetilke, ki je bila na mizi, ga je napravila skoraj /neverjetno bratu podobnega — za hipec sem obstal ob vznožju stopnic in skoraj nisem mogel verjeti. Potem je obličje v celoti okrenil proti meni in privid je zginil.
“Ali menite, gospod doktor, da se lahko prebudi?” je vprašal.
“Mislim, da ne,” sem odgovoril.
Nayland Smith je stal na preprogi pred ognjiščem in v svoji živčni nemirnosti stopical z ene noge na drugo. Vsa soba je bila polna dima, zakaj tudi on je kadil. Kajenje je nalezljivo in tako sem
si tudi jaz prižgal cigareto, ko sem se usedel v naslanjač. Za to pusto, nočno stražo sem se bil pripravil s svežnjem raznih beležk, zvezkom in nalivnim peresom. Uredil sem si vse, da nadaljujem svoje poročilo o Fu-Mančuju.
Tišina se je razprostrla o-koli Maple Cottagea. Razen lahnega šelestenja ceder zunaj in Smithovega večnega prižiganja vžigalic me ni nič motilo pri delu. Vendar pa sem slabo napredoval. Ko je Smith že devetič' ali desetič izpraznil svojo pipo na ognjišče, se je v kuhinji oglasila ura s kukavico.
“Dve,” je dejal James Weymouth.
(Dalje prihodnjič)
------o-----
Oglašajte v “Amer. Domovini”
PRODAJALNA NA KOLESIH — Pariški kramarji so postali moderni. Stojnice imajo, kot kaže slika, kar na kolesih. Če ne gre trgovina dobro na enem kraju, gredo lahko naglo drugam. Kolesa jim pa pridejo pra v tudi, kadar jim je za petami policija.
m M M
Ogromna vrednostna
RAZPRODAJA
(ene znižane več kot za polovico pri oblekah, krilih, bluzah, steznikih, jopicah, nogavicah in pri jporinih oblačilih sploh
KUPUJTE SEDAJ IH HRANITE
VELIKO ŽENSKIH OBLEK,	a AA
po samo .................I ■wU
ŽENSKE BOLJŠE OBLEKE,	j aa
vredne 8.98, sedaj samo..«J»wW
NOVA POŠILJKA ŽENSKIH PRALNIH OBLEK VSEH BARV. Mere a aa 12 do 52Ve ..............  1,70
VELIKO ŽENSKIH BLUZ	4 AA
v vrednosti 3.98, sedaj..	1 »WW
VELIKA IZBIRA MODRČKOV aTI vseh mer, sedaj samo.......
ŽENSKE DOMAČE HALJE,	a aa
vredne 5.98, sedaj po.....A«#0
ŽENSKE RUTE,	f a-
vredne 1.00, sedaj samo.. ^17»
DEŠKE in DEKLIŠKE JOPICE, 4 AA vredne do 2.98, sedaj...... liUU
OTROŠKE 2-DELNE ZIMSKE #Af “UNION” OBLEKE, prej 1.29.. 071 VELIKO MOŠKIH JOPIC in 4 /A
SRAJC, vredne 3.98, sedaj.Ii^l7
VELIKA IZBIRA RJUH,	4 aa
izredno poceni! Sedaj dalje od-.'l«*7 DEKLIŠKE OBLEKE, vredne 4 /A
3.98 in 2.98, sedaj po....1«a7
ŽENSKE NYLON NOGAVICE, aa-
v vseh merah, par......... 17%
VELIKA IZBIRA ŽENSKIH in #a-OTROŠKIH ROKAVIC, sedaj.. H7i ŽENSKE RAYON KOMBINEŽE, 4 AA vredne 3.98, na razprodaji.1 iUU
A. Brofinan Dept. Store
6806 Sl. Glair Avenue
MI DAJEMO RDEČE TRADING ZNAMKE
600 dinarjev za en dolar!
Vlada Jugoslavije je izdala 28. decembra odločbo o izplačilu posebne nagrade za vsak dolar, ki pride KOT DARILO IZ TUJINE.
Gospodarskih težav, pomanjkanja in draginje v stari domovini še ni konec. Ameriška vlada bo poslala tja velike količine žita in drugih potrebščin, toda s tem še ni rečeno vse, POMAGATI MORAMO TUDI MI!
Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom doma bo pa veliko pomagano!
Za vsote do $100 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je zato primeren zlasti KOT POMOČ V SILI.
Ne pozabite tudi na PAKETE. Prenekatero blago je tam še vedno zelo drago in ga ni lahko dobiti. Tega pošljite od tu. Mi Vam bomo pri tem radi pomagali!
Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, ki imate za letos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto na LADJI ali LETALU. Mi Vam bomo šli radi v vsem na roko!
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	HE 1-4148
"BARAGOVA PRATIKA"
(štirinajsti letnik)
Za leto 1955
je poučljiva in zanimiva slovenska letna knjiga za vsakega Slovenca in Slovenko.
Letos jo krasijo številne slike iz naše lepe slovenske domovine, kar mora slehernega slovenskega človeka zanimati. Naročite si jo dokler traja zaloga!
Slane s poštnino $1.25
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini (znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo). Naročilo naslovite na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street	Berwyn, Illinois

1906
1947
|l|§P§j
V blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA MOŽA, OČETA, SINA IN BRATA
Anthony A. Champa
ki je zaspal v Gospodu dne 16. januarja 1947
Osem dolgih let je že minilo, V tihem grobu zdaj počivaš, odkar Tebe ni več med živimi, in tiho, smrtno spanje spiš, nam vsem je težko pri srcu, ne mile prošnje, ne solze, ker bil si nam ljub in drag. Te iz tega spanja ne zbude.
Sladko spavaj v tihem grobu, v kraju večnega miru; pa na nas nikar ne žabi, v kraju tam, nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
MARY CHAMPA, soproga ANTHONY in EDWARD, sinova ANTON in FRANČIŠKA CHAMPA, starši BRAT in SESTRA Cleveland, Ohio, 17. januarja 1955
S «