letnik 6, številka 4, december 2000 Kako kmetijstvo vpliva na ptice Zimsko hranjenje ptic Veliki detel - Ptica leta 2001 ISSN: 1580-3600 revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS » Iii rd! - ? — r c /2; C -- c ■— o ~ ^ — f^i c i >£i i izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenija ),p. p. 2722,1001 Ljubljana naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9,1000 Ljubljana, tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: doppsf^dopps-društvo.si glavna urednica: Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak@>gue5t.arnes.si uredniški odbor; Luka Božič, Damijan Denac, Leon Kebe, Borut Rubinič, dr. DavonnTome in Al Vrezec. lektoriranje: Henrik Ciglič oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Abakos grafični studio tisk; Abakos / KVM Grafika naklada: 2000 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. Člani DOPPS prejmejo revijo berzplačno. Revijo sofinancirajo daižba Mobitel. Ministrstvo za okolje in prostor RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722, 1001 Ljubljana ali na elektronski naslov andreja.ramsaki®guest.arnes.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE DOPPS-BirdLife Slovenia Naslov: p.p. 2722.1001 Ljubljana. Društveni proston: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30. fax: 01 544 1235 e-mail:dopps@dopps-drustvo.si Predsednik: dr. PeterTrontelj Podpredsednik: Tomaž Jančar Blagajnik: Nataša Adlešič Barba Izvršilni odbor: E. Bračko, D. Denac, K. Denac. mag. F.Janžekovič,T. Jančar, L. Kebe, I). Klenovšek, M. Perušek, A. Ramšak, B. Rubinič,J.Smole. B.Surina, D. Vengusc, A. Vrezec Nadzorni odbor: B. Kočevar, A. Hudoklin, dr. T. Trilar (predsednik) žiro račun: 50100-620-13.3-05-101S116-2385287 Direktor: Andrej tiibu DOPPS je slovenski partnersvetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. Borut Štumberger fuerteventura ornitološka predstraža evrope.......... 4 c MOTEL P.D. Slovenian Museum ol Natural Hucorjr revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 6, številka 4, december 2000 ISSN: 1580-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 UVODNIK Spoštovani člani in članice! Zima je tukaj. Pa vendar nas tokratni ornitološki potopis vabi v tople kraje - na Kanarske otoke. V ornitološki paradiž Fuerteventuro - stran od turističnega vrveža, ki pticam povzroči veliko nevšečnosti. Koliko nevšečnosti in težav povzroči pticam intenzivno kmetijstvo nas seznanja prispevek Andreja Bibiča. V Veliki Britaniji so številčno močno upadle vrste, ki so bile donedavna še pogoste. Tistim vrstam, ki so vezane na tradicionalen način kmetovanja že grozi izginotje. Ali bomo tudi mi prehodili isto pot kot Britanci? Ne, ni nam treba na ta križev pot. Če kmet kmetuje naravi prijazno in ohranja naravno bogastvo terbiotsko pestrost, je upravičen do plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe. Zimsko vzdušje daje reviji predstavitev zimske race, ki pri nas na celini prezimuje na Ormoškem in Ptujskem jezeru. Kako in kam postaviti krmilno hišico in kakšne vrste hrano izbrati boste izvedeli v prispevku Dominika Bombeka. Če zima ne bo preveč snežena se lahko podate na ornitološki izlet na Begunjščico ali Stol. Tokratna zima bo delovna. Najprej Vas vabimo, da se udeležite januarskega štetja vodnih ptic, ki bo letos potekalo v soboto 13. in vnedeljo 14. januarja 2001 .Januarsko štetje vodnih pticvletu 2001 bo že štirinajsto. Koordinatorštetja Borut Štumberger z veseljem ugotavlja, da se akcije udeleži vsako leto več ljudi. Lansko leto so udeleženci akcije prešteli rekordnih 47 172 vodnih ptic 55 različnih vrst. Vabimo Vas k sodelovanju pri akciji popisovanja trstišč. Prosim sporočite nam kje vse so trstišča. Tako bomo lahko skupaj ohranili življensko okolje precejšnjega števila ptic, med njimi so tudi vrste, ki so zelo ogrožene. K sodelovanju Vas vabimo še pri akciji Ptica leta 2001. Tokrat smo za ptico leta izbrali velikega detla. Srečali ga bomo v gozdu, parkih, sadovnjakih in verjetno še kje. V DOPPS-u čakamo, da nam sporočite kje vse ste ga videli. V prihodnjem letu si želimo veliko vašega sodelovanja. Pišite nam kaj Vam je všeč v reviji in kaj pogrešate. Z veseljem bomo prisluhnili Vašim željam, saj je revija namenjena Vam članom. Vedno smo zelo veseli vsakega prispevka, ki nam ga pošljete. Veseli smo, da nam tako pridno pišejo mladi ornitologi. Želimo si, da bi ostali naši bralci tudi naslednje leto. Ornitološkemu potopisu bomo dodali še poljuden članek. Prepričana sem, da boste našli še več koristnih napotkov v reviji. V letu 2001 Vam želimo obilo uspeha in da bi še naprej skupaj sodelovali v dobro narave in seveda v dobro ptic. Andreja Ramšak ^ GOMERA CyValraile IIIERRO V Rüquc del Es I Isla de l,cbos Puerto del Rosario FUERTEVENTURA / Cape Juby GRAN CANARIA 0 milj 50 Kanarski otoki SZ Afrika Cape Uojador Položaj Kanarskih otokov (Prirejeno po Clarke in Collins, 1996) Za botanika so otoki pravcati raj. Med več kot 2000 rastlinskimi vrstami je čez 500 endemičnih! Posebnega pomena so številne endemične mesnate rastline, zlasti mlečki, in gozdovi lovorja Laurus azorica. Med živalmi velja omeniti geografsko omejene dnevne in nočne metulje, kačje pastirje in številne endemične plazilce. Sesalci, razen netopirjev in morskih sesalcev, so bili na otoke prineseni. Edina izjema je endemična kanarska rovka Crocidura canadensis. Kanarske otoke lahko opišemo kot subtropske, vsaj v nižjih legah je klima mila in brez zimske zmrzali. Poleti so zaradi vpliva morja razmeroma hladni. Iz vseh otokov se dvigujejo gore in najvišja območja so subalpinskega značaja s stalnim snegom in ledom. Ekološko Kanarske otoke razdelimo na dve skupini. Vzhodna skupina ( Fuerteventura, Lanzarote in več manjših otokov) je bolj položna z vrhovi do 800 metrov. Ta del arhipelaga je zelo suh z bolj ali manj enolično polpuščavsko vegetacijo. Gozdov tu ni in gozdne vrste, značilne za zahodno skupino otokov z vrhovi do 3700 metrov (Gran Canaria, Tenerife. La Palma, La Gomera in El Hiero), bomo tod zaman iskali. Na zahodni skupini otokov se razprostirajo endemični zimzeleni lovorjevi gozdovi in gozdovi kanarskega bora Pinus canadensis. Največji otok je Tenerife, drugi največji pa Fuerteventura (1731 km-'). Z geološkega vidika so otoki dokaj mladi. Vzhodna skupina otokov je stara 16 do 20 miljonov let. Proti zahodu so vedno mlajši in El Hiero je star vsega 2 do 3 miljone let. Otoki verjetno niso bili naseljeni pred rimskimi časi, izvor prazgodovinskih prebivalcev Guančev pa ni pojasnjen. Najverjetneje izvirajo iz severnoafriških berberskih plemen. Pojasnjeno tudi ni ime Kanarski otoki. Plinij starejši (23-79 n.š.) je poimenoval »Canaria« današnjo Gran Canario po psih, ki bi naj živeli na otoku (lat. canis = pes). V rimski mitologiji so Rimljani enačili otočje s kraljestvom smrti za katero so verjeli, da leži na zahodu. Umrlega je v podzemlje po njihovem verovanju popeljal prav pes. Kakor koli. danes upravno-politično sodijo k Španiji. w Čeprav je otoke večne pomladi po vseh pisanih pravilih treba obiskati pomladi ali poleti, pa prav nič ne škoduje, če se za to odločimo sredi zime. Po možnosti izberemo otoke, kijih vodiči ne priporočajo, in tam. kjer niso raziskani. Za takšen ornitološki cilj nam ostaneta na voljo samo El Hiero (pogojno La Gomera) in Fuerteventura. Sam sem se odločil za polotok Jandio na skrajnem jugu Fuertcventure v decembru. Pravi kraj. kjer se konča hotelska plastika, je Morro Jable. Dlje od njega so samo še makadamske ceste in resnično divje gore. v katerih zaman iščemo turiste. Pa tudi valovi Atlantika so tod tako veliki, da onemogočajo varno kopanje. Križev ob obali je na pretek in od tod naprej ni ovir za nemoteno opazovanje narave. Ob adrenalina željnjih in zdolgočasenih Evropejcev velja omeniti tudi prijetno dejstvo, daje večina otoških ptic v nasprotju s staro celino presenetljivo zaupljivih. Vzrok je jasen: ptice nimajo slabih izkušenj z lovom. Ornitolog na Fuerteventuri hote ali nehote suhoparno opazovanje ptic v loro: Borgt Starnberger Kanarska repaljščica Saxicola dacotiae dacotiae je endemična in najbolj znana vrsta ptice na Feurteventuri trenutku spremeni v kulturno in estetsko resnično dovršeno opravilo. Na peščenih in kamnitih obalah ga z gracioznostjo navdušujejo morske ptice, v kultiviranih vrtovih še bolj nežni in eksotični pevci, v kamnitih in peščenih puščavah se spoprime s povsem neznanim ptičjim svetom toplih zemeljskih tonov in neverjetne barvne skladnosti, v gorah s kraljevskimi prikaznimi in ob novodobni otoški pritiklini - zadrževalnikih in napajališčih - lahko ornitološke utrinke združi v žlahten venec nepozabnih doživetij. Vse v popolni tišini narave in z razdalje nekaj metrov. N ajbolj znan predstavnik otoške avifavne Fuerteventure z enim najmanjših arealov razširjenosti med pticami zahodne Palearktike je kanarska repaljščica Saxicola dacotiae dacotiae. Trenutno je omejena izključno na ta otok. Podvrsta 5. d. nuiriclae, ki je svojčas gnezdila na sto kilometrov oddaljeni Alegranzi, je namreč žc izumrla. Precej plaha kanarska repaljščica naseljuje razgibane kamnite doline in njihova pobočja, imenovane "barranco". vse od obale do najvišjih vrhov. Naseljuje tudi neprehodna polja lave in položne klilc, običajno na najbolj divjih območjih otoka. Populacija kanarske repaljščice je ocenjena na vsega 880 parov. Enigmatična ptica spominja po obnašanju in lovu na našega prosnika Saxicola torquata. Zaupljiva je. ko se spusti do umetnih napajališč, in tam jo lahko opazujemo iz neposredne bližine. V decembru so samci kanarskih repaljščic tik pod najvišjim vrhom Pico de Jandia (807 m) v območju temperaturnega obrata žc označevali svoje teritorje in preganjali vrstnike. Prve rastline so se tod v rosi oblakov že pripravljale na cvet. Ob obali pa še pomlad ni nastopila. Narobe svet za evropskega alpinocentričnega opazovalca! Kanarski rcpaljščici so ob ostenjih delali družbo puščavski sokol 1'alco pelegrinoides. krožeča otoška podvrsta kanje Buteo buteo insularum in drseči egiptovski jastreb Neophron pcrcnopterus. I uertevenluro naseljujejo številne (pol)puščavske ptice in ena najzanimivejših je ovratničarska droplja Chlamydotis undulala luerteventurae. Vrsta bi naj bila tod pogostejša kot na katerem drugem primerljivem območju na svetu. Žal pa puščavo na ožini polotoka Jandia. ki je navidezno žc otok sam po sebi. vedno bolj oblegajo trume turistov iz bližnjih hotelskih silosov in duhamornih počitniških naselij. V najboljšem primeru vidimo v pesku iz polžjih hišic odtise dropljinih nog. V puščavi z imenom Istmo de la Pared sojo bolje odnesli puščavski tckalci Cursorius cursor bannermani. foro: Horu! ŠtumlOTgLT Puščavski teUalec Cursorius cursor bannermani v puščavi pri Costa Calmi Otoška podvrsta postovke Falco tinnunfulus dacotiae v nasprotju z našimi postovkami pred človekom ne kaže posebnega sirahu V skupinah tekajo med brazdami džipov in ostanki nepoteptanega puščavskega rastlinja. Skupine tekalcev se držijo svojih območij in med eno in drugo je nevtralno območje. Tu se v zapihih s semeni prehranjujejo skupine repnikov Acanthis canabinna meadewaldoi, na redkih grmičih pa s suhimi bilkami v kljunu prepevajo južni veliki srakoperji Lanius meridionalis. Črna stepska kokoška Pterocles orientalis, trobcnlar Bucanctcs githagineus in prlivka Burchinus ocdicnemus insularum lahko v puščavi hitro pobegnejo dosegu skritih ornitoloških želja. Najbolj vsakdanja vrsta ptice na Fucrtcvenluri je kanarska cipa Anthus bcrthelolii. Tega makaronezijskega endemita srečamo na plaži, na najvišjem otoškem vrhu in obcestnem parkirišču, kjer stika za hrano. Izogiba se le strnjenih naselij. Za cipo je izredno sloka in elegantna in videti je. da nadomešča kontinentalne bele pastiricc Motacilla alba. Po trebuhu je, odvisno od barve tal habitant, lahko siva, bela in celo rjavo-rožnata. Sploh je Fuerteventura otok s paleto najbolj nemogočih in čudnih barv. Magmatske kamnine so lahko rdeče. črne. zelene, oranžne, rumene, skoraj bele, sive in zclcno-modre. V nasprotju s peščenimi obrežji, žrtvovanimi turistični industriji, so pravo bogastvo otoka položne kamnite obale. Ena krajših, a zaradi lege na skrajnem južnem rtu otoka ornitološko in energetsko nabila, je ob Punta dc Jandia. Med sprehodom se pobrežniki pred obiskovalcem umikajo za borih nekaj metrov in komaj odletijo - kot v zahvalo za u HJEIŽTEVENTURA ORNITOLOŠKA PKKUSTRAŽA EVROPr preteklo delo. kojih človek kot bedak lovi po kontinentu z najmočnejšimi teleskopi in jih nikoli pravne vidi. Posebno dorečeni pri razkazovanju perja so v bibavičnem pasu številni kamenjanji Arenaria interpres in komatni deževniki Charadrius hiaticula. Slednji se v velikih skupinah ob plimi umaknejo v bližnje polpuščave, skupaj z beločelinii deževniki Charadrius alexandrinus. Medtem, ko več sto peščencev Calidrisalba podnevi počiva na skalnih policah in se ponoči prehranjuje na peščenih obalah, ki jih podnevi zasedajo turisti. Resnično navdušujoče je opazovati črne prosenke Pluvialis squatarola, male škurhe Numenius phaeopus, rdečenoge martince Tringu totanus ipd. Pobrežnikom so delale družbo nenormalno zaupljive in nepričakovane žličarke Platalea leucorodia in na bližnjih čereh skupine kričavih čiger Sterna sandvicensis. Te so bile še v družinskih navezah in so lovile plen za prvoletne mladiče vzdolž orjaških valov, preden se ti na obali prelomijo. Šokantne atlantske podvrste rumenonogega galeba Larus cachinnans atlantisbomo na obalah videli za vzorec. Stotine, tisoči teh ptic se zadržujejo v družbi s posameznimi kravjimi čapljami Bubulcus ibis v notranjosti otoka, najraje okoli kozjih in kameljih farm ter smetišč. Sivina hrbta in peruti, na katero smo vajeni iz Sredozemlja, se je pri atlantski podvrsti spremenila domala v črnino. Priporočljivo je. dokler si ne naberemo dovolj določevalnih izkušenj, da rumenonoge galebe na obali opazujemo skupaj z rjavimi galebi Larus ruscus. In še sen vsakega ornitologa: endemična kanarska školjkarica Haematopus meadewaldoi še vedno razburja posameznike, ki potrošijo mnogo denarja in prostega časa, da bi jo ponovno odkrili. Gnezdila je na Fuerteventuri in Lanzarotu. Od leta 1913 ni več nobenih podatkov o tej kot oglje črni vrsti. Opazovanja iz zahodne skupine otokov in bližnje afriške obale v 60-ih, 70-ih in začetku 80-ih let pa dvigujejo vrelišče in netijo strasti ponovnega odkritja. Če pogledamo na gosto pozidane obale Lanzarota in vzhodne Fuerteventurc. lahko hitro ugotovimo, daje malo verjetnosti, da bi tu šc lahko obstala. lin za konec še o lokalni kulturi in pticah vrtov. Prva je komaj preživela. Domačini so porazno propadli. Zgodovinskih zgradb in naselij je komaj za vzorec in na otoku vetra in mlinov na veter jc preživelo v turistične namene borih nekaj vetrnic. Z novodobno turistično realnostjo so pridobile tujerodne vrste ptic. Tako po vrtovih opazujemo vreščeče kolonije metliških papig Myopsitta monachus. različne astrilde Estrilda sp.. medosese Nectariniidae in vgnojničnih mlakah, prav neverjetno, svete ibise Threskiomis aet/n'op/cus. Na drugi strani so vrtovi magnet za nekatere domače vrste. V njih ne bo manjkalo travniških vrabcev Passer hispaniolensis, smrdokaver Upupa epops in otoških posebnosti, naprimer podvrste postovke tn;n iiiur Sr,intielj.t/1- Meniške papige Myopsitta monachus gnezdijo v kolonijah sredi naselij; turiste razveseljujejo, l 1. ,'..nit |inl.1i|.. prvv.iuvuv.ii.ii- -Nr.liviicmii nt m i. / IIMIW Ivl.n, V'V I.. 111,1) |,.||||J j«,.k ll.lv /til., \uilt..'. .mi ..I,"..' i ./i..n\t|i:;. i |i,ij hi .......Ii 11.1 k-iiiiiiii.uk ■ I fitiiimil I .i i-.....11-■■ il i i», liil.il, Muk Hiiiimi u Jiiivtv;. linn ii.li I .ivr... /„. ..;>.!/.>i.u,|r 1-1 I u.Vi .ui(i p|k I H >)'!•'■> i. i I'll'."*.!!',''.'!! . iti m I, ,1,1..: i.i. -.Illlll.t ! Ill 111,11.1'. , /I I.k'l.llv , llvlllli 1P'l , /.III.11 .j,I nI ij,\ 1 I u......... in Ivii. 1-ii.tII, k I .lu-.il u*' t pi i, i,n, k 1 .1,; u z l».l| i,./ki. - h" i u i.iki l.i ti ili .In . I,-1 , ./ Ill-l nil >|IViH|<.lil /.I I« "Ii " n 11 I I' Itf II I I-!, "kl'll I JI'I llv.....Illl.ll'i 111'* It.lV tl. / i||>I.|li '.tll|,' I / ■ j -1, • if lljmKi i I i A il" .n'.llii i -j,n ' ".jlV VI, M. , lit i ... II,-1,1 , ll'.||';|-,|l| IllJIti III |tl|- iL III I'll'! /II'.-!>.I 111 I 1.1, .1, ■ IIV.I II. V' l".J.| ITI.H 111'. Tnushn. n Odstrel krokarjev preložen do razrešitve pritožbe Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 3. oktobra 2000 sprejelo odločbo, s katero je odredilo odstrel 20 krokarjev v loviščih Lovskih družin Jesenice, Stol, Begun jščica in Dobrča. V odločbi je pobijanje utemeljeno s škodo, ki naj bi jo krokar povzročal na poljih, sadovnjakih in pravkar poleženih jagnjetih. Pri tem dokument ne navaja konkretnih podatkov o škodi, ampak uporablja čustveno obarvane izraze (npr. »...vrsta je prava nadloga v dolinah...«) in neresnice (»... da ne pride do izpada pridelka, morajo kmetje koruzo, žito ponovno saditi...«). To pa v dokument, ki bi ga MKGP kot ena najvišjih državnih institucij moral strokovno dobro utemeljiti, seveda ne sodi. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic ni bilo uradno seznanjeno z nastankom odločbe in se je zoper njo pritožilo na Upravno sodišče RS. loje S. novembra 2000 izdalo odločbo, s katero je do pravnomočne sodne odločitve zadržalo izvajanje odločbe. Pri vsej zadevi si ne morem kaj. da se ne bi zgrozil nad primitivnostjo razmišljanja, ki veje iz odločbe. Krokarje bil pri nas zaradi lova že zelo redek in je potreboval zakonsko zaščito, da sije spet opomogel. Zdaj. koje njegova populacija spet stabilna, pa jo očitno lahko spel zdesetkamo. O škodi, ki naj bi jo povzročal, je seveda nesmiselno govoriti: po tej logiki lahko zaradi nekaj pojedenega zrnja z njive postrelimo vse vrane in golobe. Vsemu navkljub ima naš najmogočnejši vran na državni ravni srednjeveški status hudega škodljivca. morda celo hudiča. , . . Jakob Smole preizkušena kakovost - nizka cena SPEKTIVI Norconia 12-36x50 zoom cena 36.000 SIT + poštnina Nudimo veliko izbiro lovskih spektivov: Norconia 12-36x50 zoom. Norconia 15,30x80 - menjava okularjev, BSA 20x40, BSA 20-40x40 zoom, BSA 15- 45x50 zoom. BSA 20-60x60 zoom ZRT 30,60x70 preklop, ZT 15-60x66 zoom. Vsi spektivi so v kompletu s stojalom. BELUGA d.o.o., Slovenska c. 8,1000 Ljubljana, 01/ 25 10 880,041 72 60 U " » Veliki detel PTICA LETA 2001 Leon Kebe in Tomaž Mihelič Z akcijo Ptica leta želimo predstaviti izbrano vrsto ptice najširšemu krogu ljudi. Opozoriti hočemo na vzroke za njeno ogrožanje in posredovati predloge, da vrsto karseda zaščitimo. Samo s sodelovanjem najširšega kroga članov lahko pridobimo čimveč natančnih podatkov o določeni vrsti, ki so ključni za uspešno varstvo. Pri izbiri ptice leta pazimo, da je vrsta v Sloveniji kar najbolj razširjena in prepoznavna, kar seveda omogoča vključevanje vseh članov. Za ptico leta 2001 smo izbrali velikega detla Dendrocopos major. Njegov življenjski prostor obsega gozdni prostor od arktične tajge prek borealnih in zmernih gozdov do alpskega in mediteranskega gozdnega prostora. Velikega detla lahko najdemo tam. kjer so drevesa dovolj debela, da si v njih naredi gnezdo. Posamezna drevesa ali skupine dreves v parkih, vrtovih, sadovnjakih so lahko primerno mesto. Če je v bližini gozd. si bo dom raje poiskal v njem. Gnezdi v drevesnem duplu, ki si ga izteše v deblo. Če je duplo primerno, ga uporablja več let zapored, če ni, si napravi novega. Skupaj z drugimi primarnimi duplarji tako omogoča gnezdenje še drugim vrstam, ki se kasneje naselijo v duplo. Kljub temu. da veliki detel velja za razširjeno in številno Leon Kebe se je rodil jeseni 1967 v Postojni. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je končal univerzitetni študij gozdarstva. Zaposlen je na DOPPS-u kot projektni koordinator. Zanima ga vse kar je povezano z gozdom in življenjem v njem. Tomaž Mihelič seje rodil jeseni 1974 v Ljubljani. Je absolvent gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V ornitološke vode je zabredel zaradi naravovarstva, kije tudi vodilo v njegovem življenju. frni> Mirim Pc/uvrk Veliki detel Dendrocopos major vrsto, je ogrožen. Intenzivna sečnja v gozdovih mu jemlje trhla in nagnita drevesa, kjer se prehranjuje in gnezdi. Kljub temu, da velja za primarnega duplarja, si praviloma izkoplje duplo v že nekoliko zmehčan les. Prav tako mu gnezdišč primanjkuje okrog naselij, saj stari sadovnjaki, v katerih gnezdi, počasi in vztrajno izginjajo. Kot vsako leto bo tudi letos Ptica leta glavna tema fotografskega natečaja, ki ga skupaj prirejata naše društvo in družba Mobitel. V zvezi s tem le majhen namig. Pozimi, ko v naravi navadno primanjkuje hrane, se veliki detel rad ustavi na kosilu v okolici človekovega bivališča. Še posebej se razveseli dobre lojene pogače. To pa je izvrstna priložnost za dober posnetek, kakršnih vedno primanjkuje. Akcija Ptica leta poteka letos že četrtič. Do sedaj seje že dobro prijela. Tako vas tudi letos vabiva, da se te naravovarstvene akcije udeležite v čim večjem številu. Prav vsak podatek o velikem detlu bo prispeval k njegovemu boljšemu poznavanju in s tem k njegovi uspešnejši zaščiti. K sodelovanju pri akciji Ptica leta ste vabljeni prav vsi! revija Druživa td opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS Zimska raca Zimska raca je ena izmed najmanjših rac. Od večine svojih so rod nie se loči po nekaterih značilnostih, ki so predvsem posledica prilagoditev morskemu načinu življenja. Lu ka Odrasel samec zimske race Cfangttla hyemalis v svatovskem liža se zima. torej tisti letni čas, ko se podoba naših krajev najbolj spremeni. M noge vrste ptic zapustijo svoja gnezdišča, k nam pa priletijo druge iz severno ležečih dežel. Te se bodisi pri nas ustavljajo le na selitvi bodisi tukaj prezimujejo. Med njimi so zelo številne tudi različne vodne ptice, zalo je pozimi pozornost opazovalcev ptic pogosto usmerjena na vodna telesa. Na odprtih vodnih površinah se lahko zbere veliko število prezimujočih ptic. kar omogoča razmeroma preprosto, nenaporno in zanimivo opazovanje tudi ornitologom začetnikom. Vse. kar potrebujemo pri takšnem opazovanju, sta primeren daljnogled in dober terenski priročnik, na večjih jezerih pa žal ne gre brez teleskopa. Najbolj pomembne lokalitete za vodne ptice pri nas so Sečoveljske soline. Cerkniško jezero in številna akumulacijska jezera na rekah, med katerimi imata posebno mesto Ormoško in Ptujsko jezero. Največji delež med vodnimi pticami sestavljajo različne vrste rac in z eno izmed njih se bomo podrobneje seznanili v tem prispevku. imska raca Clanguki hyemalis spada tako kol vse druge vrste rac v družino plovcev Anatidae. kije tudi edina družina obsežnega reda plojkokljunov Anseriformes v Evropi. V to skupino uvrščamo med drugim tudi gosi in labode. Zimska raca sodi skupaj z belolisko Melanitta fusca, črno raco Melanitta nigra in gago Somateria mollissima v množico pretežno morskih vrst rac, ki se v notranjosti celine le redko po javljajo. Navezanost na morsko okolje je zelo izrazita pri zimski raci. tako da ni čudno, da sojo različni zgodovinski avtorji (npr. Reiser) iz naših krajev imeli za naključnega 16 EVROPSKI DAN OPAZOVANJA PTIC 200U Božič I gosta skorajda neprimerljive redkosti. Tako je ostalo vse do zgodnjih osemdesetih let, ko je bilo prvič v Sloveniji ugotovljeno prezimovanje na Ptujskem jezeru. V letih, ki so sledila, smo ugotovili, da je zimska raca predvsem v severovzhodni Sloveniji reden zimski gost. v nekaterih zimah pa tudi prezimovalec. Najdaljše zadrževanje skupine teh rac pri nas je bilo zabeleženo v zimi 1995/96. V tem času so štirje osebki na Ptujskem jezeru preživeli skoraj pol leta - med koncem oktobra 1995 in koncem marca 1996. V naslednjih letih so opazovanja zimskih rac začuda ponovno postala zelo redka, tako da o njenem resničnem statusu pri nas lahko le ugibamo. Res je. da je zimska raca redna prezimovalka na nekaterih velikih jezerih evropske celine, na primer v Švici. asprotno pa je populacija zimske race v svetovnem merilu zelo velika, čeprav se številčne ocene o njej močno razlikujejo. Zadrževanje velikih jat daleč na odprtem morju v zimskem času onemogoča natančen cenzus vrsle. Raca je cirkumpolarno razširjena, saj se njen gnezditveni areal razteza neprekinjeno od Beringovega preliva na vzhodu, prek skrajnega severnega dela azijske celine in Evrope, obal Grenlandije ter arktičnega dela Kanade do Aljaske na zahodu. V Evropi gnezdi okoli 10.000 parov, kar je razmeroma nepomembno število v primerjavi s približno desetmilijonsko svetovno populacijo. Zimska raca gnezdi v bližini manjših vodnih površin in močvirij, obdanih s tundrsko vegetacijo, redkeje pa tudi na manjših otočkih v morju in vzdolž fjordov. V območjih visokega severa je ena izmed najznačilnejših vodnih ptic, ki prične z gnezditvijo. takoj, ko nastopi prva odjuga in se začne taliti led. Pogosto gnezdi znotraj kolonij polarnih čiger Sterna paradisea. Kmalu po pričetku gnezditve samci zapustijo valeče samice in odletijo na odprlo morje, kjer se golijo skupaj z negnezdečimi oziroma spolno nezrelimi osebki. Samice tako same skrbijo za mladiče, pri čemer pogosto ena samica vodi mladiče iz več legel. Konec poletja se pričnejo zimske race zbirati v velike jate. ki nato odletijo na prezimovališča. Predvidevajo, da je veliko prezimovališč te vrste še nepoznanih oziroma tudi ni jasno, od kod izvirajo pticc s posameznih prezimovališč. Najpomembnejše takšno območje v Evropi jc Baltiško morje, kjer se zadržuje 90 odstotkov evropske prezimujoče populacije. itnska raca je ena izmed najmanjših rac. Od večine svojih sorodnic se loči po nekaterih značilnostih, ki so predvsem posledica prilagoditev morskemu načinu življenja. Je izvrstna potapljavka, saj išče hrano tudi na globini deset metrov in več. Njeno okostje je prilagojeno visokemu pritisku v večjih globinah, ki je v nasprotju z večino ptic manj porozno. Pri potapljanju si zimska raca pomaga s perutmi. Čas. ki ga preživi pod vodno gladino, je lahko zelo dolg. Na Ptujskem jezeru na primer je znašala najdaljša dolžina enega potopa celo minuto. Prehranjuje se predvsem s školjkami in polži, ponekod sestavljajo pomemben delež prehrane tudi majhni raki in ličinke žuželk. Na Ormoškem in Ptujskem jezeru, od koder izvira tudi največ naših opazovanj, je verjetno najpomembnejša hrana zimske race školjka trikotničarka Drcisscnu polymorpha. ki se je v zadnjem desetletju močno razširila. Podobno velja tudi za druge vrste morskih rac, ki se ustavijo na Ptujskem in Ormoškem jezeru.(npr. beloliska). ako kot velika večina rac ima tudi zimska močno izraženo spolno dvoličnost. Ta se pri zimski raci ohranja tudi sezonsko, saj poznamo pri obeh spolih kar štiri različne stadije, ki so posledica treh golitev. Po dve takšni obliki ustrezata sVatovskemu (pozimi in spomladi) oziroma eklipsnemu perju (poleti) drugih vrst rac. Seveda se tudi pri tej vrsti večkrat na leto golijo le nekatera peresa (npr. značilna podaljšana skapulama ali ramenska peresa pri samcu), medtem ko se letalna, repna in nekatera peresa trupa golijo le enkrat letno. Da bi bila zmeda še večja, se tudi prvoletni osebki razlikujejo od odraslih. Ta razlika je lepo vidna v prvem zimskem perju, v prvem poletnem pa je že težko zaznavna. V praksi je posledica tega pogosto razmeroma težka opredelitev opazovanih zimskih rac glede spola in starosti, sama vrsta pa je zavoljo edinstvenega barvnega vzorca skoraj nezamenljiva. Tukaj moram dodati, da se pri določanju ne kaže zanašati na samčeva dolga repna peresa, saj jih pogosto vleče za seboj po vodni gladini in tako niso vselej vidna. Za samca je v vseh starostih in letnih časih značilna rožnata lisa na kljunu, ki pa jo z večje razdalje težko opazimo. ljub svoji številnosti in velikim populacijam je zimska raca vendarle ranljiva vrsta. Ogrožajo jo razlitja nafte iz tankerjev in pretiran ribolov. Zimska raca se na morju združuje v velike, tudi več desettisočglave jate. Znanih je kar nekaj množičnih poginov te vrste zaradi razlitij nafte iz tankerjev v severnih morjih. Prevelik izlov rib pomeni pomanjkanje hrane za velike jate zimskih rac. Takšne tesno povezane agregacijc. ki oblikujejo tudi razmeroma velik delež celotne populacije, so zelo dovzetne za različne motnje v okolju. Čeprav je bil na nekaterih delih njenega areala že zabeležen močan upad prezimujočih ali gnezdečih populacij, zimska raca globalno gledano še ne sodi med ogrožene vrste. Kakorkoli že, ornitologi smo vselej veseli pogleda na to očarljivo popotnico s severa, ki nam ob mrzlih terenskih dneh dopolni zimsko idilo, ali pa nas v pozni jeseni opomni, da se ta letni čas dokončno poslavlja. Begunjščica in Stol Borut Rubinič |,u . Borut 'Rul< nk Pogled na vzhodni del Karavank s Stola Opis območja Nekoliko razširjeno območje Begunjščice z najvišjim vrhom - Velikim vrhom (2060 m.n.v.) - obsega precej strm, visok in razpotegnjen gorski greben ter nižje planotasto območje, ki se razteza med Ljubeljem in Begunjami v Karavankah. Naprej proti zahodu se gorski svet Karavank še bolj dvigne in doseže svojo najvišjo točko na vrhu Stola (2236 m.n.v.). V splošnem lahko svet srednjih Karavank označimo s strmimi pobočji, ki se spuščajo v ozke doline in grape, kjer ležijo v viharjih in neurjih iztrgana in nametana debla. Sredi teh dolin in grap neredko tečejo hudourniški potoki. Pod gozdno mejo se raztezajo obsežni, večinoma prijetno z mahom prekriti mešani in iglasti gozdovi, kjer prevladujejo smreka, jelka, bukev in gorski javor. Nad gozdno mejo srečamo pas ruševja, še više gruščnato in skalnato pokrajino, kije značilna za gorski in visokogorski svet. Na mnogih delih, kjer se gozd umika ruševju in postopno prehaja v travnate zaplate, se razprostirajo visokogorski pašniki, kjer se pasejo krave, obenem je to tudi gnezdišče mnogih gorskih vrst ptic. Poleg Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp lahko le še v Karavankah opazujemo nekatere tipične gorske vrste ptic. ki poseljujejo skalnata visokogorska območja nad gozdno mejo in jih navadno lahko označimo kot ostalino minulih ledenih dob ali ledenodobne relikte. V nasprotju s temi popolnoma visokogorskimi vrstami pa lahko v niže ležečih predelih, npr. v soteski Drage in na Sv. Petru nad Begunjami, poraslih z mešanim gozdom, najdemo povsem druge, večinoma gozdne vrste ptic. Dostop Begunje ležijo le nekaj kilometrov od hitre, za motorna vozila rezervirane ceste med Ljubljano in Jesenicami. Tja lahko zavijemo na več mestih pred Radovljico in za njo ter za Lescami. Iz Begunj se lahko proti Begunjščici odpravimo po dveh poteh. Prva vodi skozi Drago in Preval do Roblekove koče pod Srednjim vrhom (1979 m.n.v.), druga pa prek Sv. Petra in Polške planine, ravno tako do Roblekove koće. Če imamo več časa in se odločimo, da bomo eno ali več noči prespali v planinskih kočah, ki jih je sicer v tem delu Karavank v obilju, se z Begunjščice lahko odpravimo proti Stolu ali še naprej proti zahodu. Tja spel vodi več poli. npr. mimo Tinčkove koče proti Zabreški in Žirovniški planini ter Valvasorjevemu domu. ali pa čez Zelenico, mimo Šije proti Prešernovi koči tik pod Stolom. Velika večina pešpoti je lepo označenih, na križpotjih so tudi smerokazi. Gnezditev Kot rečeno, je vrstna sestava gnezdilk na omenjenem območju zelo odvisna od nadmorske višine in posledično rastja. Tako v nižjih predelih, kijih obrašča mešan in nekoliko više iglast gozd, gnezdijo tipične montanske gozdne vrste, kakršne so menišček Parus ater. čopasta Pa rus eristatus in gorska sinica Pa rus monlanus, dolgoprsti plezalček Certhia tamiliaris, carar Tardus viscivorus, komatar Turdus torquatus. ob gorskih potokih pa siva pastirica MotaciUa cinerea in stržek troglodytes troglodytes. Pogosti so čižek Carduclis spinas. kalin Pyrrhula pyrrhula. krivokljun Loxin curvirostra, krokar Corvus corax, krekovt Nucifraga caryocatactes in črna žolna Dryocopus martius. V pasu ruševja srečamo mlinarčka Sylvia curruca in ruševca Lyrurus tetrix. Na odprtih delih visokogorja, ki jih preraščajo skromna trava, nizko šašjc in lišaji. ter na visoko ležečih planinskih pašnikih srečamo vriskarico Antluis spinoletta. kupčarja Ocnanthe oenanthe in planinsko pevko Prunella collaris, najvišje v skalah pa šmamico Phoenicurus oehruros, planinsko kavko Pyrrhocoraxgraculus in belko Lagopus mutus. Od ujed tu srečamo kanjo Dutco butco in skobca Accipiternisusv nižjih predelih ter postovko l alco tinnunculusin planinskega orla Aquila chrysaetosv višjih legah. Najasah. obdanih z mladim smrečjem, lahko, če imamo srečo, opazujemo tudi našo najmanjšo sovo. malega skovika Glaucidium passerinum. Prezimovanje in prelet Zimski čas v tako goratem območju je za ptice še posebno neprijazen, saj so zaloge hrane izjemno omejene. Večina ptic se premakne v nižje ležeče kraje, kjer je zimska odeja tanjša in hrana dostopnejša, na najvišjih delih vztrajajo le belke in maloštevilne planinske kavke. Sinice. brglezi. plezalčki in kraljički se združujejo v jate. saj so le tako varnejši pred plenilci, kakršna sta skobec in mali skovik. Nekoliko zanimivejši od zimskega časa je čas preleta, ko te kraje obiskujejo gostje s severa, kakršne so pinože Fringilla montilringilla 'm vinski drozgi Turdus iliacus. Druge zanimive živali Med večjimi sesalci lahko na območju Begunjščice in osrednjih Karavank opazujemo gamsa Rupicapra rupicapra. kozoroga Capra ibex in planinskega zajca Lepus timidus. Med plazilci in dvoživkami vgozovih naletimo na živorodno kuščarico Lacerta vivipara in planinskega močerada Salamandra atra. na bolj skalnatih, sončnih legah pa lahko vidimo gada Viper;i berus. ■ ■ ■ taro. Borui Rubinu Planinska kavka Pyrrhocorax graculus živi na najvišjih delih Karavank - poročilo / društvenega izleta Franc Bračko ■mmm, foto franc Branko Udeleženci izleta v Mursko šumo Lepšega vremena za izlet, kot je bilo v nedeljo 21. maja 2000. si nismo mogli izbrati. Po dvodnevnem dežju je bilo v hladnem nedeljskem jutru nebo kristalno čisto in sonce je 12 udeležencev izleta dobesedno vabilo v naš skrajno vzhodni konec dežele. Najprej smo našo ornitološko radovednost potešili pri Petišovskem jezeru. Kobilar. rakar, slavec, listni cvrčalec. trstni strnad in številne bičje trstnice so prepevali in se izpostavljali toplemu soncu ter našim pogledom skozi teleskope. Ob prihodu v Mursko šumo so nas že po nekaj korakih s petjem pozdravili belovrati muharji. ki so se spreletavali visoko v krošnjah dreves. Veliki detli so hranili glasno oglašajoče se mladiče. Žal nekaterih ptic ni bilo moč videti, ampak le slišati, na primer: srednjega in malega detla, kratkoprstega piezalčka. cikovta in stržka. Med številne glasove črnoglavk, ščinkavcev, rumenih strnadov in taščic so se mešali klici speljanih brglezov in različnih sini č j i h družin. Seveda moram omeniti tudi tisto neprijetno plat bivanja v Murski šumi. kajti vso pot so nas oblegali in pikali roji komarjev. Paša za oči se je pričela šele na planem med travniki in polji pred mrtvico Muriša. Pa tudi komarje smo pustili v gozdu. V zraku kanje, bela štorklja, sršenar. škrjančarji in postovka. Na tleh rjavi srakoper. rjava penica. močvirska in bičja trstnica. rečni cvrčalec in kobiličar. Že skoraj preveč, da bi si vse lahko ogledali po vrstnem redu. Ob Muriši nas je prevzel čudovit prizor modrine neba in vode ter belih lokvanjev med rumenimi cvetovi blatnika. Nad vodno površino pa so švigali številni kačji pastirji. Tukaj gnezdijo liske, čapljica. mali ponirki, mlakarice. rakarji. bičje in močvirske trstnice in trstni strnadi. Nekje za našimi hrbti seje oglasila prepelica, poljski škrjanec pa je neutrudno drobil svojo kitico. Med vračanjem smo opazovali še divjo grlico, si ogledali logarnieo tukajšnjih gozdarjev in zanimive gnezdilnice. obešene na pročelju zgradbe. Pogledali smo tudi v bližnjo petišovsko gramoznico, kjer smo opazovali plašico pri graditvi gnezda. v Čeprav je bil izlet zaključen sredi popoldneva, smo se na poti domov ustavili šc ob Ormoškem jezeru, kjer običajno ne manjka zanimivosti in presenečenj. Na jezeru smo videli zapoznelega samca zvonca, v lagunah črno štorkljo, regije, črne in belolične čigre, zcienonoge in močvirske martince. pikastega martinca ter jato togotnikov, med katerimi sta bila tudi dva Temminckova prodnika. Na obeh splavih za čigre so sledn je že mirno valile, rečni galebi pa so svoja gnezda mojstrsko namestili kar na plavajoče rastline in odpadke v laguni. ■ ■ ■ Delovna akcija v Vrbovskih talih Tomažjančar olgoročni načrt je, da DOPPS na Ljubljanskem barju ustanovi velik ornitološki rezervat. Da bi si nabrali upravljavske izkušnje, smo pred leti od sklada kmetijskih zemljišč najeli nekaj zaraščajočih se travnikov v skupni velikosti približno tri hektarje. Parcele so v Vrbovskih talih. kakšna dva kilometra severno od Bresta. a parceli in v okolici je lani podrobno popisal ptiče Dare Fekonja. Izkazalo se je. da v starem grmovju, ki porašča osrednji del parcel, gnezdi le malo ptičev. Zato smo se odločili, da vsaj del starega grmovja odstranimo. S popisom v naslednjem letu bomo ugotovili, kako je odstranitev grmovja vplivala na združbo gnezdilk. elovno akcijo, ki se je je udeležilo 17 članov DOPPS-a. smo izvedli v soboto 21. oktobra 2000. Uspelo nanije otrebiti kakšnih 700 nr vrbovega grmovja, na koncu nagrmadenega v tri gromozansko velike kupe vejevja. Z rezultatom smo bili kar zadovoljni, čeprav je večino grmovja ostalo še za naslednjo delovno akcijo. Akcijo smo zaključili s prijetnim piknikom ob tabornem ognju. PREDAVANJA IN IZLETI februar 2001 Izleti 10. februar 2001 (sobota) - Ormoško jezero (Jakob Smole) zborno mesto ob 7.uri na železniški postaji v Ormožu. Ormoško jezero je edino slovensko prezimovališče gosi. Izlet prirejamo tradicionalno za vse tiste, ki želite doživeti panonski sončni vzhod in jate gosi ob vzletu proti prekmurskim ravninam. Ponuja se priložnost za opazovanje beločelih in njivskih gosi ter vrst rac. ki na jezeru prezimujejo. Ogledali si boste lahko tudi največjo ornitološko opazovalnico pri nas. 18. februar 2001 (nedelja)-Tivoli (Dare Fekonja) zborno mesto pri podhodu na promenadi proti Cekinovem gradu ob 9.30 uri. Izlet v Tivoli je namenjen vsem tistim, ki se želite seznanili s pticami okolice naših domov, vrtov in parkov. Presenečeni boste nad zanimivostjo ornitofavne tivolskega parka in Rožnika. Obisk izleta priporočamo za najmlajše. Priložnosti za opazovanje sinic, zelencev, velikih detlov, dleskov ... ne bo manjkalo. Predavanja kraj: Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška cesta 160, 2000 Maribor predavalnica: 0.80 termin: prvo sredo v mesecu čas: ob 18. uri 7. feb. 2001 dr. Peter Sackl: Delta Volge in stepe južne Rusije Volga je največja evropska reka s posledično največjim sistemom pritokov. Njena delta pokriva 19.000 knr površine, v zaledju pa se nahajajo stepe in polpuščave s slanimi jezeri. Svoje izkušnje in izjemna opazovanja bo delil z nami poklicni ornitolog iz sosednje Avstrije. kraj: Hotel Holiday Inn, Miklošičeva 1, 1000 Ljubljan, termin: četrtki čas: ob 19. uri 1. feb 2001 Katarina Denac: Ljubljansko barje Kljub množici uničevalnih posegov, ki so Barje že prizadeli je to še vedno naše najpomembnejše gnezdišče travniških ptic. Obsežni močvirni travniki so njegovo največje naravno bogastvo v mednarodnem in državnem merilu. Na predavanju bo tekla beseda o tem naravnem bogastvu, kot tudi o vzrokih za njihovo ogrožanje. 22. feb. 2001 Franc Bračko: Mura Mura - edina večja slovenska reka. ki znotraj visokovodnih nasipov redno poplavlja in obdajajoči poplavni gozdovi - loke z živimi vodnimi rokavi in mrtvicami predstavljajo neponovljiv življenjski prostor živalskih in rastlinskih vrst. ki so v osrednji Evropi že na pragu izumrtja. Ornitološke zanimivosti: črno štorkljo, srednjega detla, rumenega vrtnika, čebelarja.... kol tudi drugo favno in floro ter območje samo nam bo ob odličnih diapozitivih predstavil izvrstni poznavalec tega območja in njegove ornitofavne g. Franc Bračko. kraj: gimnazija Koper, Cankarjeva ulica 2, 6000 Koper termin: četrtki čas: ob 18. uri 1. feb 2001 Slavko Polak: Mednarodno pomembna območja za ptice - IBA Mnogim ogroženim vrstam ptic lahko zagotovimo preživetje tako. da ohranimo njihova bivališča. Temu je namenjen svetovni program varstva - Mednarodno pomembna območja za ptice - IBA v katerega je vključena tudi Slovenija preko DOPPS. Namen in podrobnejšo predstavitev projekta vključno s predstavitvijo slovenskih IBA območij nam bo predstavil slovenski koordinator projekta. kraj: dvorana pod Ljubljansko banko v Cerknici, Cesta 4. maja 16, 1380 Cerknica termin: tretji četrtki v mesecu čas: ob 19. uri 15. feb. 2001 Al Vrezec: Malezija - opazovanje ptic v obalnem območju (koralni grebeni, mangrove) Predavatelj bo predstavil drugi del opazovanja ptic v tropski Maleziji. Kot se lahko spomnite je opazovanje ptic v tropskem deževnem gozdu Malezije že predstavil v prvi letošnji številki Sveta ptic. Tokrat bo beseda tekla o obalnih območjih, kjer bo poudarek na koralnih grebenih in mangrovah. zanimivem habitatu zlasti selečih se ptic in tudi nekaterih specialistov, kot je prelestna mangrovska pita Pitta megarhynchos. Popravek V prejšnji številki Sveta Ptic nam jo je tiskarski škrat zagodel pri datumu predavanja Ala Vrezca o kozači, lesni sovi in koconogem čuku. Predavanje ne bo 10. januarja 2001, kol se nam je zapisalo, ampak v četrtek 11. januarja 2001. Vse druge informacije so pravilne. Prosimo za razumevanje. Svoboden kot ptica letos že četrtič Tomaž Mihelič Fotografija je eden pomembnejših pripomočkov pri varovanju narave. Ko nam realno predstavi grobe posege v prostor, nam hkrati slikovito in privlačno približa objekt varovanja, naravo. Ptice so le del lepot, ki nas obdajajo - tiste, ki jih moramo nenehno varovati pred uničujočim potrošništvom. Skupaj z družbo Mobitel smo v začetku novembra tega leta odprli razstavo Svoboden kot ptica. Na njej se z 42 fotografijami predstavlja devet slovenskih in devet tujih fotografov, z risbami pa še pet osnovnošolcev, ki razstavo pestro dopolnjujejo. Glavna tema natečaja je bila kavka Corvus moneclula, ki ste jo zaman iskali na fotografijah. Številne živobarvne ptice so odtegnile pozornost fotografov od temne kavke, kije kljub temu da domuje v naši neposredni bližini, ostala prezrla. Nekdaj številna vrsta nas postopoma, brez opozarjanja, zapušča. Zaradi obnove starih hiš in cerkva ter opuščanja ekstenzivnega kmetovanja izgublja ustrezna roio: Pecer Buchner Glavna nagrada: Velika bela caplja Egretta alba gnezdišča in prehranjevališča. človeške oči pa praviloma lega ne opazijo. Upanje so nam vlili otroci, ki so se na razstavi predstavili s čudovitimi slikami teh ptic. Znali so jih narisati okrog hiš. kjer gnezdijo. Ujeli so jih na žarečem večernem nebu. ko se na drevesih zbirajo k počitku. Niso se jim izmuznile na travnikih, kjer se hranijo, in tudi ne pri akrobacijah v zraku, kijih tako rade delajo. Natečaja seje z risbami udeležilo 271 otrok. Želja, da z razstavo vzbudimo zanimanje za ptice in naravo in da obenem opozorimo na dejavnike, ki jo ogrožajo, očitno rojeva sadove. Poleg velikega števila udeležencev, ki jih jc bilo letos že 55. seje razlila tudi v mednarodne vode. Tuji fotografi niso prispevali toliko k številnosti kot h kvaliteti številnih likovno dovršenih, obenem pa tehnično popolnih in čistih posnetkov. v Se enkrat hvala vsem sodelujočim in čestitke nagrajencem. Šesto srečanje mladih ornitologov Slovenije Damijan Denac Srečanje mladih ornitologov Slovenije je projekt, ki ima že večletno tradicijo. Prvič je bil izveden leta 1995. Idejni vodja in dolgoletni koordinator projekta Andrej Šorgoje naredil na področju dodatnega izobraževanja učiteljev biologije in posredne ter neposredne animacije mnogih generacij učencev epohalno delo. Do letošnjega 6. srečanja je skupno sodelovalo 53 šol, od tega 48 osnovnih in pet srednjih. Glavni namen projekta je vzpodbujali raziskovalno delo učencev, razvijanje njihove ustvarjalnosti in odnosa do opazovanja, preučevanja ter varstva ptic. Na letošnji razpis smo prejeli 16 raziskovalnih nalog, ki jih je izdelalo 13 osnovnih šol. Skupno število avtorjev raziskovalnih nalog jc bilo 61, skupno število mentorjev je bilo 17. Izvedbo letošnjega projekta so omogočili družba Mobitel, Ministrstvo za okolje in prostor. Urad za mladino RS ter Pedagoška fakulteta v Mariboru. Raziskovalne naloge je pred srečanjem pregledala in po usklajenih kriterijih ocenila komisija v sestavi: predsednik komisije Al Vrezec in člana Luka Božič ter doc. dr. Peter Trontelj. Zadnji dogodek projekta "Srečanje" jc potekal 18. novembra 2000 na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Udeležilo se gaje 68 udeležencev. Na srečanju so imeli avtorji nalog na voljo deset minut za predstavitev svojega dela. Komisija seje na podlagi recenzije pisnega dela, ustnega zagovora avtorjev in odgovorov avtorjev na njihova vprašanja odločila za najboljše raziskovalne naloge. Predsednik komisije in vodja projekta sta razglasila najboljše raziskovalne naloge in avtorjem podelila nagrade (strokovno ornitološko literaturo, zgoščenke Ljubljansko barje skrivnostni svet živalskega oglašanja in enoletno članarino DOPPS) ter posebna priznanja. Simbolične nagrade (majico, knjižici Pticc Slovenije - mali priročnik in Vodnik po mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) v Sloveniji) ter priznanja za udeležbo so prejeli prav vsi avtorji raziskovalnih nalog in njihovi mentorji. Nagrajene naloge na 6. srečanju mladih ornitologov Slovenije Naslov naloge: Kavka, ptica leta 2000 Šola: OŠ Neznanih talcev Dravograd Mentorica: Vida Jaušovec Avtorji: Eni Bačac, Simona Gologranc, Kristina Gracej, Bernarda Hribernik. Katarina Jovič. Mateja Lasič, Blažka Merkac, Lucija Mori, Klavdija Pešl. Mirjana Pešl, Blanka Pušnik, DenisSahernik, Martina Strmćnik in Natalija Sušeč Naslov naloge: Ptice okoli našega doma Šola: OŠ Božidarja Jakca, Podružnična šola Hrušica Mentorica: Marjanca Agrež Avtorji: Mojca Bricelj. Daniela Perdih in Peter Pogačar fTK "Vliffili 'ŽIŽ*1 ^nffi Žil i^liii^^Mi^ilMM Naslov naloge: Kolonija sive čaplje Ardea cinerea v Bišu Šola: OŠ Trnovska vas Mantorica: Angela Fras Avtorji". Benjamin Vršič. Simon Polič, Aleksandra Fras in David Pukšič foro: Jakob Smolo Utrinek s šestega srečanja mladih ornitologov Slovenije Naslov naloge: Ptice v okolici mojega doma Šola: OŠ Center Mentorica: Marinka Kastelic Avtorica: Jana Dular Naslov naloge: Ptice ornitološkega rezervata Gaj in njegove okolice v Brezju pri Mariboru Šola: OŠ Tone Cufar Mentorica: Tatjana Koren Prav vsi avtorji raziskovalnih nalog si zaslužijo priznanje za trud in vztrajnost. Ob tej priložnosti jim še enkat čestitamo! 2-1 ŠESTO SREČANJI: MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE Evropski dan ptic V soboto zjutraj smo šli na izlet. Ker je bil to Evropski dan opazovanja ptic, smo se z avtom odpeljali na Cerkniško jezero. Vodil nas je gospod Leon Kebe. Kljub temu daje bilo slabo vreme, smo videli čapljo, kosa, raco, kanjo, taščico, rečne galebe, belo pastirico in še veliko drugih ptic. Videli smo tudi, kako se obročkajo ptice. Všeč so mi bile čaplje, zato sem jih tudi narisala. Maruša Mlakar, 3. razred Opazovanja Spet imam kup novic za vas. Dne 30. julija 2000 sem opazoval brgleza, kratkoprstega plezalčka in cikovta. Poslal sem vam tri opise ptic. Spet sem odkril gnezdo zelene žolne. Zelo si želim videti smrdokavro. Vsako drevo v bližini sem pregledal, a smrdokavre ni bilo na njem. Je ena mojih najljubših ptic. Videl sem tudi tri kanje, ki so krožile nad menoj. Imel sem tudi bližnje srečanje z mlado srno. To bi bilo za zdaj vse. Alen Ploj Razpis za nagrado Zlati legat DOPPS na podlagi »Pravil nagrade Zlati legat« objavlja poziv za zbiranje del. »Zlati legat« je nagrada, ki jo DOPPS vsako leto podeljuje slovenskim ornitologom za najboljše delo s področja ornitologije objavljeno v preteklem koledarskem letu, doma ali na tujem. Nagrajeno delo poleg priznanja prejme denarno nagrado v višini 50.000 SIT Žirija v sestavi Luka Božič. akad. prof. dr. Matija Gogala, Slavko Polak in dr. Tomi Trilar bo pregledala: vsa dela. ki jih je izdal ali pripravil DOPPS, vsa dela objavljena v revijah Acrocephalus, Falco in Annales ter dela, ki bodo prijavljena na razpis. Avtorje, ki so v letu 2000 objavili svoja dela drugje, pozivamo, da kopije svojih del pošljejo do 30. januarja 2001 na naslov DOPPS s pripisom »Za razpis Zlati legat«. Nagrada bo podeljena na skupščini DOPPS. Tudi letos je sredstva za nagrado prispevalo podjetje BIOTEH d.o.o. iz Ljubljane, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Dr. Tomi Trilar, Predsednik žirije Zlati legat 2000 LJUBLJANSKO BARJE skrivnostni svet živalskega oglašanja Posnel in napisal Tomi Trilar; zgoščenka z 90. posnetki živalskih oglašanj (celotna dolžina posnetkov: 73'47") in spremljevalna knjižica s 16. stranmi komentarja. Izdal: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 1999. Al Vrezec Prirod od oy«Äw it fe^^^fJ^J^F , K ončno smo tudi Slovenci dobili dolgo pričakovano zgoščenko s posnetki živalskih oglašanj, ki bo prišla prav vsakemu ljubitelju narave in življenja v njej. Pri opazovanju v naravi nam pri dojemanju stvari in dogajanj ne pomaga le vidna informacija, pač pa tudi slušna, kije včasih lahko zelo pomembna. Nekatere metode v ornitologiji skoraj izključno temeljijo na slušni informaciji in težko bi si dandanes predstavljali kak resen popis ptic brez poznavanja ptičjega petja in oglašanj. Gotovo so prav ptice tiste, ki v naših krajih zvočno prevladujejo nad vsemi ostalimi živimi bitji v naravi, zato niti ne preseneča, da je največji del zgoščenke posvečen prav tej skupini živali, ki jih je predstavljenih kar 82 vrst. kar je večina vseh na Ljubljanskem barju poznanih gnezdilk (106 vrst). Med njimi je tudi nekaj zavidanja vrednih posnetkov kot je svarilno oglašanje fazana Pbasianus colchicusv letu. ali pa petje samca pri nas redkih pegaste sove Tyto alba in škrlatca Carpodacus crythrinus. Gotovo najzanimivejši pa je posnetek območnega sprelctavanja in meketajočega oglašanja kozice Gallinago gallinago. ki ga povzroča z vibriranjem repnih peres v zraku, kar pri nas ni prav pogost pojav, saj se s kozico v gnezditvenem obdobju v Sloveniji le redko srečamo, še redkeje pa jo lahko opazujemo pri njenem svatovanju. ki jc žc kar izjemni dogodek za vsakega opazovalca ptic na terenu. Seveda pa ne smemo prezreti tudi drugih dragocenih posnetkov žuželk in dvoživk, ki nam jih prinaša ta zgoščenka. Oglašanje samca poljskega murna Gryllus campestris gotovo pozna vsak. manj znano pa je oglašanje bramorja Gryllotalpagryllotalpa in močvirskega murenčka Pteronemobius heydenii, na katere bomo po poslušanju teh posnetkov prav gotovo bolj pozorni, razjasnili pa si bomo tudi marsikatero znano, vendar glede na pevca neznano oglašanje, ki prihaja iz mlak ali iz odvodnih kanalov, s katerimi je prepredeno Ljubljansko barje. Na zgoščenki bomo namreč našli kar 4 vrste naših najpogostejših žab. ki se pojavljajo tudi na tem območju. Kar nekaj vrst. sicer popolnoma različnih živali, se oglaša s podobnim brnečim zvokom in z natančnim poslušanjem posnetkov bomo lahko na terenu veliko lažje razlikovali bramorja od zelene krastače Bulo viridis, ali pa močvirskega murenčka od kobiličarja Locustclla ncavia ali drugih cvrčalcev Locustelia. Sesalci so na zgoščenki sicer skromneje zastopani z le eno vrsto, vendar nam bo prav lajež srnjaka Capreolus capreolus, ki ga lahko na Barju pogosto slišimo, dal vedeti, daje strah, nekje sredi enega od barjanskih gozdičkov, pred podivjanimi psmi povsem odveč. Večina posnetkov, ki so predstavljeni na zgoščenki je bila posneta v Sloveniji (največ na Ljubljanskem barju. Cerkniškem jezeru, v Krakovskem gozdu, na Gorjancih, v Julijskih Alpah, Slovenskih Goricah in v okolici Kranja ter Ljubljane) nekaj pa tudi na Hrvaškem in sicer pri Vrsarju v Istri. Zaradi stiske s prostorom avtor v spremljevalni knjižici lokalitet in datumov snemanja posameznih posnetkov ne podaja, pač pa si jih lahko ogledamo na spletni strani, za katero najdemo naslov v knjižici. ^ spremljevalni knjižici bomo poleg nekaj uvodnih besed o nastanku in pripravi zgoščenke našli tudi pregled posnetkov in vrst. ki so predstavljeni na zgoščenki. Ob vsaki vrsti nam avtor poleg slovenskega, latinskega in angleškega imena ter časa trajanja posnetka, podaja tudi kratek komentar. Zlasti pri pticah najdemo celo vrsto različnih tipov oglašanj, saj se le te oglašajo ob svatovanju, čemur najpogosteje pravimo petje, pri sporazumevanju s partnerjem ali z drugimi istovrstnimi osebki, pri čemer lahko spel uporabljajo petje ali druge klice, ob nevarnosti svarilno oglašanje, in še bi lahko naštevali. Komentar ob imenu vrste nam tako obrazloži, kateri tip oglašanja je na posnetku. Poleg lega pa nam avtor v komentarju našteva tudi druge glasove in zvoke, kijih lahko še slišimo na posnetku. Le redko se zgodi, da bi se živali v naravi oglašale same. zato je avtorjeva odločitev, da nam predstavi tudi oglašanja "iz ozadja" nadvse dobrodošla. Avtor je snemal živalska oglašanja v okviru Centra za naravoslovno avdio in vizualno dokumentacijo Slovenije (NAV1S) v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je shranjeno tudi gradivo za to zgoščenko. Zgoščenka LJUBLJANSKO BARJE - skrivnostni svet živalskega oglašanja jc zelo dragocen prispevek k slovenski naravoslovni literaturi in bo gotovo marsikomu v veliko pomoč pri srečevanju z živalskimi glasovi v naravi ne le na Ljubljanskem barju, pač pa tudi drugod po Sloveniji. Upam, da bomo tudi s to zgoščenko bolje prisluhnili zvokom narave in se bomo morda še bolj zavedali, kako človek s svojo dejavnostjo tudi zvočno onesnažuje naravo, kot je zapisal avtor v uvodu spremljevalne knjižice. Zgoščenko LJUBLJANSKO BARJE - skrivnostni svet živalskega oglašanja je mogoče kupiti na blagajni Prirodoslovnega muzeja Slovenije (tel. 01 / 241-09-40), naročite pa jo lahko tudi v prodajnem katalogu DOPPS-a. Popis trstišč v Sloveniji Leon Kebe rstišča so za veliko število vrst ptic edino bivališče in pribežališče. S tega vidika so prav gotovo izjemnega pomena. Razširjena so po vsej Evropi, Aziji, Avstraliji in Severni Ameriki. reviadujoča rastlinska vrsta v sestojih trstičja je navadni trst Phragmites australis, visoka trajnica iz družine trav. Vezana je na občasno poplavljena območja, prenese celo stalno poplavljenost, vendar voda ne sme biti globlja od 30 cm. V Sloveniji najdemo trstišča predvsem ob bregovih potokov, rek in jezer. Trst lahko raste tudi na mestih, kjer površinske vode sploh ni, a je podtalnica dovol j visoka, da druge rastline tam ne morejo uspevati. rstišča so edini dom več vrstam ptic. Naj naštejem samo nekatere: čapljica Ixobrychus minutus, bobnarica Bolaurus stellaris. srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus, trstni cvrčalec Locustella luscinioides. Vse naštete vrste so deležne evropske varstvene pozornosti (SPEC), ker so v Evropi ogrožene. Mreža trstišč, ki se razprostira po vsej Evropi, ima izreden pomen tudi za seleče se ptice. Nekatere vrste, kot so nekatere trstnice Acrocephalus sp.. plašica Remi/ pendulums, modra taščica Luscinia sveci ca, uporabljajo trstišča kot vmesne postaje na svoji poti v južne kraje. aradi pospeševanje kmetijstva so trstišča postala pogosta tarča hidromelioracijskih posegov. Tako želijo "izboljšati" po njihovem ničvredne površine, porasle s trstom, in s tem povečati njihovo ekonomsko vrednost. Ljubitelji ptic poznamo pomen in vrednost trstišč za ptičji svet. Seveda želimo trstišča tudi obvarovati pred uničenjem, zato smo v DOPPS-u pripravili projekt za zaščito trstišč. Najprej jih bomo popisali in tako natančno izvedeli, kje vse v Sloveniji sploh so. Potem ko bomo dobili podatke o lokalitetah trstišč, se bomo lahko lotili dodatnih raziskav. Naš končni cilj je varstvo in zavarovanje trstišč v Sloveniji. Zato na tem mestu pozivam prav vse člane našega društva, naj se nam pridružijo pri uresničevanju tega pomembnega projekta. Vsi tisti, ki se boste odločili za sodelovanje, lahko dobite dodatne informacije na sedežu društva v Ljubljani ali po telefonu 01/544-12-30 in na elektronskem naslovu leon.kebe@guest.arnes.si EVROPSKI DAN opazovanja ptic 2000 Luka Božič U ne 30. septembra in 1. oktobra 2000 smo drugič doslej organizirali Evropski dan opazovanja ptic. Letošnjo prireditev, kije istočasno potekala v 31 državah po Evropi, je koordiniral finski partner BirdLife International. V okviru tega dogodka smo organizirali osem ornitoloških izletov, tri izmed njih na mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji (Cerkniškojezero. Sečoveljske soline. Ljubljansko barje). Prav na teh mednarodno pomembnih območjih jc bil poudarek letošnjega Evropskega dneva opazovanja ptic. saj se to leto časovno ujema z izidom monumentalne knjige, v kateri je opisanih več kot 3600 najpomembnejših območij za ptice v Evropi. V njej jc svoje mesto s 14 mednarodno pomembnimi območji našla tudi Slovenija. Čeprav nam jo je nekoliko zagodlo slabo vreme, v Cerknici poleg lega še povsem suho jezero, je bila udeležba na izletih kar zadovoljiva. Skupno 71 udeležencev jc imelo priložnost opazovati od 17 do 51 vrst ptic. pač odvisno ocl lokalitete. Skupno število opazovanih ptičje nekaj čez 9000 osebkov, pri čemer je vodni zadrževalnik Medvedce prispeval slabo polovico vrst. Med zanimivejšimi vrstami velja omeniti pepelastega lunja Circus cyaneus, kvakača Nycticorax nyclicorax in velikega škurha Numenius arquata. Najpogosteje opazovani vrsti sla bili mlakarica Anas platyrhynchos in škorec Sturmis vulgaris, ki jima nato sledijo mro Ja&ob Smole Stojnica DOPPS za evropski dan opazovanja ptic v Mariboru grivar Columba palumbus, oba vrabca in druge v tem času povsod običajne vrste. Ti podatki se tudi ujemajo z opazovanji iz drugih držav Srednje Evrope. osebej moram seveda omeniti ornitološko stojnico, ki smo jo organizirali v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic. Postavili smo jo v soboto dopoldne na Trgu svobode v Mariboru. Na stojnici smo razstavili različno gradivo DOPPS. Mimoidočim smo razdeljevali zloženke o različnih društvenih projektih, vodnike po naših mednarodno pomembnih območjih in male priročnike Ptice Slovenije. Še posebej dobro je šla v promet društvena revija Svet ptic. Nekaterim smo tudi odgovorili na vprašanja, ki so jih imeli v zvezi s pticami. Na koncu smo zadovoljni ugotovili, da nas je obiskalo prek 100 ljudi. celoti lahko rečemo, daje Evropski dan opazovanja ptic uspešna akcija, v kateri se lahko uspešno pokažemo domačim ljudem in številnim partnerjem BirdLife v Evropi. To tradicijo moramo vsekakor nadaljevati, upajmo, da drugo leto v lepšem vremenu. Še to: natančnejše rezultate Evropskega dneva opazovanja ptic 2000 si lahko ogledate na spletni strani http://www.birdlife.fi/eng/ 28 AKCIJE SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA ztekel seje drugi, predzadnji krog tekmovanja Skrivnostna fotografija. Uganka v prejšnji številki Sveta ptic je bila za mnoge očitno pretrd oreh, saj je le šest članov poslalo dopisnice z odgovori - trije med njimi so bili tudi povsem pravilni (z obema pravilnima odgovoroma). Pri tem seje kot težavna izkazala predvsem prva fotografija. Kaj lahko k vsemu temu dodamo? Nedvomno sta bili obe fotografiji iz prejšnjega kroga tekmovanja nekoliko težji, torej nad osnovnim nivojem poznavanja ptic. To je tisti nivo, ki poleg poznavanja določevalnih znakov zahteva tudi nekaj občutka in predvsem izkušenj. Po odzivu sodeč kljub dokaj številnemu članstvu v našem društvu premoremo le malo takšnih ljudi. To naj seveda ne zveni kot kritika, ampak predvsem izziv tistim bolj znanim in uveljavljenim ornitologom, ki bi lahko sodelovali, pa niso. Skrivnostne fotografije te težavnostne stopnje navsezadnje med vrsticami vabijo tudi njih. Kar koli, še vsi redno sodelujoči imajo možnost, da dobijo glavno nagrado, tako da bo zmagovalca najverjetneje odločil šele ta, zadnji krog. Kot boste videli, sta obe fotografiji tokrat precej lažji kot prej. Zmagovalca tekmovanja Skrivnostna fotografija bomo torej objavili v prvi številki prihodnjega letnika Sveta ptic. ko se bo začel tudi novi krog tekmovanja z nekaterimi spremembami. A o tem več čez slabe tri mesece, do takrat pa na svidenje, izžrebani dobitnik društvene majice za minuli krog tekmovanja je Matjaž Kcrčck. Čestitamo. Obrazložitev skrivnostne fotografije iz prejšnje številke rva skrivnostna fotografija iz prejšnje številke nedvomno prikazuje enega izmed sokolov. Glede tega so si bili edini najbrž vsi, ki so si ogledali omenjeni posnetek. Tukaj se zadeva kar precej zaplete. Resnici na ljubo moram dodati, daje k temu žal precej pripomogla tudi nekoliko slabša reprodukcija diapozitiva. Na originalu je ptica namreč precej svetlejša, kot je videti v reviji. To dejstvo je lahko v našem primeru celo nekoliko zavajajoče, kljub temu lahko ob pozornem ogledu fotografije izluščimo nekaj za prepoznavo uporabnih značilnosti. Fotografija prikazuje sokola z razmeroma dolgimi perutmi, dolgim in ozkim repom in izrazitimi »brki« v letu. Te na prvi pogled opazne značilnosti nikakor niso nepomembne pri končni odločitvi glede vrste. Poleg tega vzbuja pozornost za večino sokolov nenavadna obarvanost spodnje strani trupa. Vidimo lahko, daje sokol po prsih bolj ali manj enotne svetle barve, ki proti zadnjemu delu prehaja v nekoliko temnejšo. Dobro vidne proge oziroma lise so le na bokih. Ta lastnost nam lahko kar precej zoži spekter možnih vrst. Tako lahko takoj izločimo vse postovke (ki ne pridejo v poštev že zaradi izrazitih brkov, drugačne progavosti repa itd.), tako odraslega kot mladega škrjančarja Falco subbuteo. malega sokola Falco columbarius (prav tako nima izrazitih brkov), svetlo obliko sredozemskega sokola Falco eleonorac in mladega sajastega sokola Falco concolor. Arktični sokol Falco rusticolus nikdar nima tako izrazitih brkov. Tako nam ostanejo še štiri vrste sokolov, ki so si ob pogledu od spodaj zelo podobni. To so sokol plenilec Falco cberrug, južni sokol Falco biarmicus, sokol selec Falco peregrinus in puščavski sokol Falco pelegrinoides. Na podlagi gornje ugotovitve lahko prav tako izločimo mladostne osebke vseh štirih vrst. Ti so namreč po spodnji strani trupa izrazito vzdolžno progasti. Ko postavimo pod drobnogled odrasle predstavnike teh vrst, vidimo, da je navedeno zmanjšanje progavosti značilno predvsem za južnega in puščavskega sokola, kar je pri prvem odvisno tudi od podvrstne pripadnosti. Poleg tega ima odrasel sokol plenilec posteriorne podperutne krovce navadno temnejše od sprednjih, kar daje vtis »dvobarvnosti« spodnje strani. Res je, da podobno obarvanost opazimo tudi pri nekaterih oblikah južnega sokola. Čeprav je rep na fotografiji nekoliko temen, je dobro vidna njegova razločna progavost. Taje pri sokolu plenilcu običajno manj izrazita. Tudi brk je pri odraslih osebkih te vrste manj poudarjen. Konci peruti so temni, kar je prav tako značilno za južnega sokola ter izključuje selca in puščavskega sokola. Upoštevajoč vse podvrste sokola selca v zahodni Palearktiki, je ta sokol opazno prečno progast vsaj po zadnjem delu trupa (ssp. calidus), običajno pa precej bolj. Puščavski sokol je po spodnji strani peruti bolj drobno progast od južnega, predvsem se loči od njega po telesnih proporcih. Tako imata puščavski sokol in sokol selec razmeroma krajši in bistveno širši rep ter krajše in bolj zašiljene peruti. Slednja značilnost se kaže v podobi razmeroma krajšega drugega primarnega peresa v primerjavi s tretjim in jo je na fotografiji zelo dobro videti. Res je. da nanjo od znanih terenskih priročnikov opozarja le MacMillanov Birder's guide (Harris. Shirihai in Christie, 1996). Tako nam od vseh možnosti na koncu z največjo verjetnostjo ostane južni sokol, kar je tudi pravilna rešitev prve skrivnostne fotografije. Ptica je bila fotografirana februarja 1998 v pogorju Simien na severu Etiopije. udi za drugo fotografijo velja, daje verjetno malo tistih, ki v skrivnostni ptici niso prepoznali spolno nezrelega osebka ene izmed »velikih« vrst galebov. Galebi nasplošno pri večini ornitologov niso najbolj priljubljeni, predvsem zavoljo težavne in pri nekaterih taksonih šc precej nedorečene identifikacije. Da bi bila mera polna, je galeb na fotografiji tudi v nekoliko nenavadnem položaju, namreč z glavo obrnjen stran. Dodati pa moram, da to ne vpliva bistveno na razrešitev oziroma težavnost naloge. Obseg pregledovanja literature si lahko precej zožimo tako. da najprej poskusimo ugotovili starost našega galeba. Vsa krovna peresa peruti in skapularna peresa so grahasta. brez kakršnihkoli vmesnih sivih ali enotno temnih peres. Glava in ves spodnji del trupa sla svetla in z drugimi deli telesa dajeta izrazit kontrast. Sklepamo lahko torej, da je pred nami prvoletna ptica, ki se je že pregolila iz mladostnega perja. Krovno perje in skapularji so videti sveži in nezbledeli. tako da lahko dokaj zanesljivo trdimo, da imamo opravka s prvoletnim galebom v zimskem perju. Na podlagi barve nog foto: Luka Božič Katera vrsta je to? lahko izločimo dve vrsti podobne starosti, na kateri bi lahko pomislili ob površnem pogledu, to sla črnoglavi Larus melanocephalus in sredozemski galeb Larus audouinii (imata črne noge). Mladostni sivi galeb Larus canus in njemu zelo podobni progastokljuni galeb Larus delawarensis imata vsaj velike krovce sive in brez vzorca, kar velja tudi za ribjega galeba Larus ichthyaetus. Seveda se vse naštele vrste ločijo od galeba na fotografiji tudi po drugih značilnostih, ki jih tukaj ne bom navajal. V poštev ne prideta tudi ledni galeb Larus liypcrboreus in polarni galeb Larusglaucoides. in sicer zaradi svetlih primarnih peres. Po vsem tem nam ostane le še nekaj nekoliko resnejših kandidatov. To so srebrni Larus argentatus. rjavi Larus fuscus, rumenonogi Larus cachinanns in veliki galeb Larus marinus. Tukaj se moramo pri končni odločitvi zateči h kombinaciji barvnih značilnosti ptice ter njegove oblike oziroma telesnih proporcev. Že uvodoma smo omenili svetlo barvo glave in trupa, na podlagi česar se velja osredotočili predvsem na slednja dva. Videti jc, kol da ima galeb na fotografiji v primerjavi z repom razmeroma kratke peruti in izrazit »skok«, ki ga tvorijo terciarna peresa (angleško »tertial step«). Ta detajl, ki je v nasprotju z značilnostmi rumenonogega galeba, je sicer odvisen od položaja galeba in ne more rabiti kot samostojen razločevalni znak. Vendar lahko temu dodamo še skoraj v celoti svetle konce terciarnih peres, ki na njih tvorijo nekakšen bel rob. To pa je značilno le za velikega galeba. Ob pozorni primerjavi bi lahko isto trdili tudi za zapleteni vzorec skapularnih peres. Zelo natančni opazovalci bodo morda postali pozorni celo na sicer povečini skrit, vendar kljub temu zaznavno močan kljun. Na njegovi konici lahko slutimo svetlo piko. kar se pogosto pojavlja prav pri prvolclnem velikem galebu. In če vse ugotovitve strnemo v celoto, je želena rešitev tu: pred nami je veliki galeb. Fotografiran je bil konec septembra na otoku Helgolandu (Nemčija) v Severnem morju. Luka Božič foto: Andrej Bibič Katera vrsta je to? 30 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA Grand Hotel. Union d.d. Mikloširrni I. l./nhl/iimi. S/ureni/a NOVO v restavraciji Smrekarjev hram! Nova izvirna ponudba jedi Širok izbor vin Prijeten ambient Možna rezervacija separe j ev Restavracija, je idealna za POSLOVNA KOSILA, kar je še en razlog več, da pridete in se pustite razvajati našim odličnim kuharskim mojstrom. Za vse večerne ptice pa smo pripravili pestro izbiro VEČERIJ. Odprto od ponedeljka do petka, Restavracija Smrekarjev hram od 12>Q0 do 2300 ur£_ Nazorjeva ulica 2,1000 Ljubljana Informacije in rezervacije: Tel: 01 308 1975, fax: 01 308 1015 Vljudno vabljeni! »v " Svoboden ^^ kot ptica. Za predanost gre. Za znanje, bogastvo izkušenj. smelost odkrivanja novih možnosti. sposobnost komuniciranja. Spretno osvobajanje ustvarjalnih sil. Sprejemanje pravih odločitev v trenutku. Prihodnost je na strani odločnih. Svobodni kot ptica. VdBDDEN KOT PTICA WWW.MOBITEL.SI likmsMharnik HI