ooV\es glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXV, 22. aprila 1988, številka 4 J Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Šnidaršič, Tatjana Soško, Jože Novinec. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1987 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. _____________________/ Ob prazniku dela in OF iskrene čestitke Samoupravni organi poslovodni organi družbenopolitične organizacije uredništvo VESTI 8. 4. 1988 smo gostili delegate delavskega sveta Uniles. Na tej 52. seji je delavski svet Unilesa razpravljal o poslovanju SOZD-a Uniles v I. 1987, o spremembah in dopolnitvah SaS o združitvi v SOZD, statuta SOZD ter o SaS o združevanju dela in sredstev v IB Lesnina Ljubljana. Nadalje so delegati razpravljali o kadrovskih zadevah (razpis del in nalog predsednika SOZD Uniles), o vlaganjih v manjrazvite republike in o razpisu o podelitvi plaket SOZD Uniles in nagrad inovatorjem leta. Delegati so si ob tej priliki ogledali del proizvodnje v Straži. Lepljenje lesa in razvoj lepljencev v TD P-ju Na TOZD-u TDP lahko trdimo, da imamo z lepljenjem lesa bogate izkušnje, saj smo že davno ugotovili, da brez tega tehnološkega postopka ni kvalitetne in dovolj »poceni« proizvodnje. Generacije, ki so izvajale pionirsko delo na tem področju so bile uspešne, in nam danes dale možnost in obvezo za razvoj, kajti lepljen les predstavlja vse zanimivejši proizvodnji program, saj omogoča povečevanje izkoristka predelane lesne mase, daje možnost izločevanja napak (grče, razpoke itd.), in ob pravilni konstrukciji se element iz lepljenega lesa bolje »obnaša« kot nelepljen element. Seveda je tu prisotno še estetsko vprašanje, kajti v ljudeh je zakoreninjen pomislek, saj ni iz enega kosa, vendar lahko ob posrečeni sestavi lesa v lepljenec estetski videz celo izboljšamo. Kaj sploh pri nas razumemo pod lepljenje lesa? Na kratko in preprosto lahko rečem, da je to tehnološki postopek pri katerem les manjših dimenzij, s tehnologijo lepljenja, spajamo v večje naši proizvodnji ugodnejše dimenzije. Pojavljajo se različne kombinacije lepljenja: — širinsko (klasično in visokofrekvenčno) — širinsko — debelinsko — dolžinsko — dolžinsko — širinsko in — dolžinsko — širinsko — debelinsko. Ostali prozvodnji fazi: brušenje oziroma kalibriranje in groba strojna obdelava (priprava surovine za lepljenje), pa sta v funkciji različnih kombinacij lepljenja. Mesarske mizice Novoles porabi za svoj proizvodnji program mesečno 1800 do 2000 mr decimiranega lesa, od tega pa gre 60 % preko lepljenja, in to največ preko širin-skega. Lepljenje je pri nas veli-koseriska, linijsko organizirana prozvodnja, vendar pa zelo fleksibilna. Žal pa je organizirana na dveh ločenih lokacijah, kar zelo ovira uspešnejšo organizacijo in koordinacijo dela, in nenazadne tudi kakovost dela, saj je še posebno prostor v »stari hali« klimatsko zelo neustrezen. Primerna klima pa je pri lepljenju eden osnovnih pogojev za kakovostno delo. Vsa ta spoznanja in pa potreba po vedno večjem številu lepljenih plošč, sta nas silila v analizo teh problemov. Ugotovitev, da ob drugačni prostorski razporeditvi in organiziranosti linij lahko povečamo proizvodnjo za 50 % (velja samo za širinsko lepljenje), bo morda dovolj, da se bodo našla potrebna finančna sredstva. Poleg tehnologije pa razmišljamo tudi o programu lepljencev, za kar je na TDP-ju dolgoletna pobuda. Razvojni svet za lesno področje pa je poleg ostalih imenovanih tudi programski team polizdelki, kamor spadajo tudi lepljenci, z nalogo poiskati primeren program. Team je nalogo začel s »polno paro« in v kratkem bodo trgu ponuđeni izdelki iz lepljenega lesa kot stopnice, delavne deske, kuhinjski pulti, mesarske mizice, delovne kuhinjske mizice in še kaj. Računamo na ugoden odziv tržišča, saj takih izdelkov primanjkuje, vseeno pa mislim da se tudi mi pojavljamo z zamudo. Priloga: slika — mesarska mizica — delovne deske Bine Jaklič Preusmerjanje na evropski trg a. proizvodnja miznega programa v tozdu Bor V Novolesu je bila spričo že znanih problemov z dolarsko valuto sprejeta generalna odločitev, da se preusmerimo s svojimi izdelki tudi na evropsko tržišče. Temu prizadevanju se je priključil tudi TOZD BOR s svojimi izdelki — mizami. Sredi decembra lanskega leta so se skupaj z našimi komercialisti začeli-pogo-vori s predstavniki Eksportdrva o možnosti plasmaja jedilniških miz na evropski trg. V ta namen je bilo treba obstoječi mizni program nekoliko modificirati in ga prilagoditi zahtevam evropskega trga. Do sedaj smo ta mizni pro- gram prodajali izključno na ameirškem trgu in delno na domačem trgu. Za potrebe evropskega trga so morali v BOR-u narediti določene spremembe, montirati so morali jeklena vodila raztegljivih miz in temu prilagoditi raztegljivi vložek, ki pri tem programu ostaja (če je miza zložena) skrit pod mizno ploščo. Dodatno smo morali prilagoditi tudi dimenzije (manjše dimenzije) miz evropskemu okusu. Prvi dve taki mizo so poslali v januarju 88 sejmu v Koln. Trenutno je že izgotovljenih 100 miz (iz vsakega programa po 50), t. i. nulte serije, ki jo je naročil kupec iz ZRN. Tovrstne mize so razstavljene tudi na Zgrebškem sejmu. Te iste mize bodo razstavljene tudi na sejmu v Londonu in dodatno še jedilne mize v različnih jedilniških ambientih: v kompletu jedilnice 500, v garnituri Barbara, Quinn Ann in Nostalgija. V juniju mesecu bo ta komplet raz-tavljen tudi na sjemu v Lyonu. (A. Š.) b. komercialni vidik miznega programa Trenutna' situacija v ZDA glede prodaje teh miz ni najboljša, zato se poskušamo vsaj delno (do nedavnega smo prodali v ZDA skoraj 100 % našega izvoza) preusmeriti na evropski trg. To nam je do neke mere že uspelo na angleškem trgu, kjer imamo kupce, ki naše mize kupujejo po zelo za nas ugodnih cenah. Trudimo se da bi naše mize s kvaliteto in izdelano tehnologijo pridobile sloves tudi pri ostalih kupcih iz drugih držav. Predvsem zaradi pohval, ki smo jih deležni ob že obstoječih kupcih in že utiramo pot tudi v ZRN in Francijo. Mislimo, da smo zmožni osvojiti tudi taka tržišča, vendar z marljivim delom in z zavestjo vseh ljudi v TOZD, predvsem pa si ne smemo privoščiti nobenih napak ne v kvaliteti ne v rokih izdobav, kar pa bo v situaciji v kateri živimo zahtevalo še malce več naporov od ljudi, ki si želimo uresničiti te realne možnosti, ki nam jih ponujajo ta tržišča. Kornere, za BOR: Janez Opara Kaj ponuja Zavarovalna skupnost Triglav? Kolektivno kasko zavarovanje Po novih pogojih za avto kasko zavarovanje AK-87 je možno skleniti kolektivno zavarovanje motornih vozil lastnikov. ki združujejo delo v posamezni TOZD. Zavarovanje je za zavarovance ugodno zato, ker omogoča obročno odplačevanje (10 obrokov), zavarovancem pa nudi tudi 10 % popusta zaradi sklenitve takega zavarovanja. Osnovni pogoj je, da se v določeni TOZD združi najmanj šest zavarovalnih kandidatov in se zavarovanje lahko sklene. Vsi potencialni kandidati, ki bi želeli skleniti tako zavarovanje med letom, lahko to storijo ne glede na to kdaj je bila sklenjena skupinska polica. Pogoji so za te kandidate enaki kot za zavarovance, ki so to obliko že sklenili. Zavarovanje se sklepa za eno leto in se potem lahko obnavlja. Vsi interesenti se lahko oglasijo na ZS Triglav kjer jim bodo pogoji in celotni postopek sklepanja tega zavarovanja pojasnjeni. B. B. VESTI Jedilnica Barbara je dobila na sejmu v Skopju plaketo. To pomeni lep prispevek za naše pohištvo, saj dokazuje, da znamo delati lepo in kvalitetno pohištvo. Upajmo, da inu bodo tudi kupci dali priznanje in kupovali naše izdelke bolj kot do sedaj. VESTI V sredo, 30. 3. 1988 je bilo organizirano predavanje za vodstvene in strokovne delavce. Predaval je dr. Štefan Ivanjko, profesor na VEKŠ-u v Mariboru. Tema je bila »Organizacija in vpliv dobre organizacije na uspešnost DO«. Vsebina predavanja sicer ni bila nova, saj so bile te zadeve večini poslušalcev bolj ali manj znane, vendar je učinkoviti oz. celo zaviralni. Drugič, če pogledamo strukturo vabljenega poslušalstva, se ne moremo znebiti vtisa, da so vabila za tovrstna predavanja razposlana na pamet. Med vabljenimi je vrsta strokovnih profilov (npr. oblikovalci ipd.), ki vsaj direktno nimajo nikakršne zveze s problematiko organiziranja. Niso pa vabljeni ljudje oz. bila tematika aktualna zato, ker se Novoles pripravlja na reorganizacijo. Reorganizacije OZD v lesarstvu so trenutno pogost pojav. V reorganizaciji je Meblo, Marles jo je že izvedel, drugi se na to še pripravljajo. Ob predavanju tov. Ivanjka, ki je svojo nalogo izpeljal brezhibno, velja pripomniti dvoje. Prvič, vsi ti organizacijski prijemi, načini in modeli organiziranja so, kot že rečeno, že dolgo poznani. V svetu so tudi izpro-bani in v skladu z zahtevami sodobnega razvoja tudi ustrezno modificirani. Mi pa kar naprej govorimo, kako so nekatere organizacijske oblike »fajn«, kako je to potrebno uporabiti tudi pri nas, storimo pa ne v tem smislu skoraj nič. Kot pijanec plota se držimo »že izprobanih« načinov organiziranja, od katerih so nekateri že zdavnaj ne- delavci, ki se vsakodnevno življenjsko ukvarjajo s problematiko, ki direktno izvira iz organizacije. Tako niso bili vabljeni sekretarji tozdov in ekonomisti. Vprašanje nastopi ali so tovrstna predavanja »larpurlartizem« ali je njihov namen pragmatičen, konkreten?! Postavimo si primerjavo: komu bolj koristi znanje o organizaciji, sekretarju tozda ali oblikovalcu? Odgovor je seveda jasen: obema (vsaj škodilo ne bo). Vendar je v tej primerjavi to znanje daleč bolj potrebno sekretarjem tozdov kot oblikovalcem. Ista primerjava velja za ekonomiste. Da ne bo napačnega razumevanja, izobraževanje je potrebno vsem, vendar je le treba paziti na to, da bodo. glede na vsebino najprej vključeni predvsem tisti, ki jih to najbolj tangira!! A. Šterbenc Hode, bode (traktor na tozdu TI)P) Reorganizacija DO SAMOUPRAVNE VESTI V mesecu marcu smo imeli v Novolesu precej samoupravnega zatišja. Imeli pa smo le nekaj sej delavskih svetov po tozdih, katerih pregled vam podajamo. TOZD TP1 15. redna seja delavskega sveta je bila 11. 3. 1988. Na seji so bile obravnavane teme: — sprememba VED — imenovanje razpisne komisije in sklep o razpisu del in nalog vodja splošnega oddelka TOZD — imenovanje člana v odbor za stanovanjske zadeve — prošnja KUD Zarja — poročilo strokovne komisije o stanju nekurantnih zalog izdelkov in embalaže, ter ocenitev teh zalog. BOR 60. redna seja delavskega sveta TOZD BOR je bila 9. 3. 1988. Obravnavane so bile teme: — povečanje VED —_ inventura — nedovršene proizvodnje — opis del in nalog in akonta-tivna ocena — dela in naloge vodje proizvodnje površinske obdelave — lestvica in merila doseganja plana proizvodnje — razno TPP Delavski svet TOZD se je sestal v mesecu marcu kar dvakrat in sicer 9. 3. in 29. 3. 1988. 9. 3. je delavski svet obravnaval predlog povečanja VED ter zmanjšanje obsega proizvodnje. Pod slednjo točko je bilo s strani direktorja TOZD, dana obrazložitev vzrokov za izgubo TOZD TPP Tov. Kolarič je predlagal tri variante za zmanjšanje izgube in sicer: 1. varianta: Delegati po obstoječem programu Ta varianta predstavlja 42 milijard izgube 2. varianta: ustaviti proizvodnjo Ta varianta predstavlja 45 milijard izgube 3. varianta: v TOZD-u ostane 50 delavcev. Proizvajajo samo dohodkovni program, v tem času pa se intenzivno išče dohodkovne programe, ki bi zapolnili proizvodnjo. V prvi fazi bo TOZD kljub napovedanim ukrepom še vedno posloval z 33 milijardami izgube. Podrobno je obrazložil vse tri variante še tov. Fink Jože in povedal, da v kolikor se ne odločimo za tretjo varianto, TOZD-u grozi likvidacija. Na vprašanje delegata iz strojne, kdo je kriv za tako izgubo v TOZD TPP je tov. Pečar Mirko priznal svoj del krivde, ker razvoj ni našel ustreznega programa, tov. Fink pa je priznal, da so svoje naredile tudi interne cene, ki »skubijo« finalista. Tov. Srebrnjak je povedal, da smo v skladu s 147. oz. 148. členom SaS o združitvi v DO poverili vse posle v pravnem prometu DSSS ter nakup in prodajo surovin in repromateriala in izdelkov na domačem in tujem trgu TOZD-a BLP, torej ostane odgovornost in možnost vpliva TOZD-a TPP zgolj za čisto proizvodnjo, kot je tudi opredeljeno v citiranem samoupravnem sporazumu. Odgovornost in vpliv TOZD-a je le, če se ne doseže cen na trgu zaradi neustrezne kvalitete izdelkov, če prekoračimo dogovorjene standarde porabe materialov in dela oz, če ne izkoriščamo kapacitet zaradi organizacijskih pomanjkljivosti. Tov. Čolnar je poudaril, da se naj ne ugotavlja krivde, temveč je predlagal, da naj DS imenuje sanacijsko upravo, ta pa naj ima nalogo skrbeti za zmanjšanje proizvodnje na vseh nedohod-kovnih programih in išče dohodkovne programe, ki bi jih začeli proizvajati v TOZD TPP. Predlagal je tudi, da se DS odloči za tretjo varianto, torej, da se v dohodkovnejše TOZD DO Novoles prerazporedijo delavci TOZD TPP, tako da v TOZD-u ostane 50 delavcev, ki bodo delali smo na programih, ki so dohodkovni. Povedal je, da v kolikor člani DS predlaganih sklepov ne sprejmejo, sledi likvidacija TOZD-a. Sprejeti so bili sledeči sklepi: 1. Imenuje se sanacijska uprava v sestavi: Čolnar Milan — predsednik Kolarič Josič - član Gorjup Tomo — član Vidmar Slavko — član 2. Sprejme se samoupravni sporazum o začasni prerazporeditvi delavcev TOZD TPP v produktivnejše TOZD-e DO Novo-les za kar se zadolži sanacijsko upravo. Razporeditev bo opravljena do 31. 3. 1988. 3. v TOZD TPP ostane 50 delavcev od tega 15 režija in 35 norma. V TOZD ostanejo tudi vsi delavci, ki imajo zdravstvene oz. socialne omejitve, OD za te delavce solidarnostno pokriva DSSS. 4. Obveznosti do DSSS se zmanjša na 25 % od letnega plana. 5. Sanacijska uprava do 30. 3. 1988 pripravi ostale ukrepe (do-hodkovnost programa, prodaja, nabava itd.) 17. redna seja je bila 29. 3. 1988. Na dnevnem redu so bile obravnavane sledeče teme: — sanacijski ukrepi, ki so bili po predlogu programa sanacijskega odbora sprejeti — prestavitev delovne sobote z 2.4. na 16. 4. 1988 — imenovanje Zajc Zdravka v odbor za stanovanjske zadeve — informacija o pokrivanju izgube po zaključnem računu za leto 1987 — pritožba tov. Turk Antona, zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki jo je delavski svet zavrgel, ker so bila že izčrpana vsa pravna sredstva. — prošnje TSP 13. redna seja del. sveta je bila 11.3. 1988. Obravnavano je bilo povečanje VED, ter pristop k SaS o temeljih plana SiS za preskrbo in pospeševanje proizvodnje hrane. V odbor za stanovanjske zadeve je bil imenovan tov. Ber-kopec Franci. Delavski svet je na seji odločil, da se najame pogodba z KZ Krka Novo mesto za skladišče pohištva v Zalogu prekine. SIGMAT Delavski svet se je sestal 22. 3. 1988 na svoji 17. seji. Obravnaval je in sklepal o — pravilniku o uporabi in vzdrževanju službenih osebnih avtomobilov — SaS o združevanju dela in., sredstev z interno banko DO Lesnina Ljubljana — predlog spremembe pravilnika o sredstvih in opremi in službenih oblekah — potrditev opisa del in nalog v razvidu — podaljšanje absolventskega staleža — imenovanje enote civilne zaščite —'upravitelj obrambnih načrtov — analize izrabe delovnega časa — poročilo o bolezninah in nezgodah ŽAGA Delavski svet se je sestal v mesecu marcu in sicer na dveh izrednih sejah. Na I. izredni seji dne 11.3. 1988 je DS obravnaval: - gospodarjenje v DO Novo-les in TOZD Žaga - poročilo o bolezninah in nezgodah v letu 1987 - razpis za vodjo splošnega oddelka - imenovanje člana v odbor za stanovanjske zadeve - tekoče zadeve Na 2. izredni seji delavskega sveta pa je bilo obravnavano združevanje sredstev za TOZD TGD in SaS o razporeditvi delavcev iz TOZD TPP na TOZD Žaga za določen čas 6 mesecev in nakup dveh osnovnih sredstev. TPE Na 5 izredni seji delavskega sveta TOZD TPE z dne 8. 3. 1988 je bila oravnavana problematika osebnih dohodkov, razpis stanovanja ter kadrovske zadeve. Predlog plana za II. tromesečje 1988 Plan proizvodnje: Plansko obdobje april-junij obsega 64 delovnih dni, kar predstavlja 24,1 % letnega fonda delovnih dni. Zaradi zmanjševanja proizvodnje ploskovnega pohištva in iz tega izvirajočega prerazporejanja delavcev, so temu ustrezne tudi korekcije planiranih norma ur proti letnemu planu po posameznih TOZD, vendar pa smo pri sestavi plana za II. kvartal sledili z letnim planom zastavljeni dinamiki proizvodnje na zaposlenega delavca, oziroma jo na TOZD TSP in TPP še zaostrili. V planu za II. kv. je tudi upoštevana korekcija letnega plana za TOZD TAP, ki je povečal plan norma ur za cca 11 %. Ker pa je že sam fond delovnih dni manjši od četrtine letnega plana za Pregled proizvodnje v planiranih norma urah INDEKSI TOZD dej. pro. za II. kv. 1987 1/4. let. plana 1988 plan pro. za II. kv. 1988 pl. II. kv pl. II. kv. 1988/dej 1988/1/4 II.kv.87 let. plan TVP 96630 88955 87715 90,77 98,61 ŽAGA 43670 40000 38641 88,48 96,60 TP1 25750 22508 23363 90,73 103,80 BOR 39440 40000 38641 97,97 96,60 SIGMAT 27430 27075 26234 95,64 96,89 TPE 22380 23250 21335 95,33 91,76 TD P 143000 132650 138122 96,59 104,13 TSP 122300 115750 102860 84,10 88,86 TPP 40400 54338 36864 91,25 67,84 LIPA 41670 43838 42349 101,63 96,60 TAP 30820 36801 36216 117,51 98,41 TKO-M 45120 51750 49991 110,80 96,60 TKO-R 11190 11250 10868 97,12 96,60 TGD 49600 38325 37023 74,64 96,60 Novoles 739400 726490 690222 93,35 95,01 3,4 % in upoštevanja korekcijskega faktorja 0,7 za prerazporejene delavce je plan proizvodnje za II. kvartal manjši od čeb rtine let. plana za cca 5 %. Indeks planirane proizvodnje za II. kvartal 1988 proti II. kvartal 1987 izkazuje za 7 % nižji plan ob sicer enemu delovnemu dnevu več vendar je potrebno upoštevati naslednje podatke: Da smo realizirali navedeno proizvodnjo v II. kvartalu 1987 smo opravili na proizvodnih TOZD kar 56600 nadur ter imeli v povprečju kvartala 170 delavcev več kar pa zopet predstavlja nadaljnjih 51600 ur. Iz teh podatkov pa sledi, da če bi predstojeći plan proizvodnje realizirali z obstoječimi delavci in brez nadurnega dela bi dosegli indeks produktivnosti za DO 107. Fizični kazalci plana prodaje na domačem trgu po plan. cenah 1988 v 000 din TOZD dej. prod. II. kv. 87 1/4. let. pl. pro. 88 plan prod. za II. kv. 1988 pl. II. kv. /d. p. II. kv. 87 pl. II. kv. /1/4.1. pl. 88 TVP 3327900 3050300 2995300 90,01 98,20 ŽAGA 1292500 550000 484300 37,47 88,05 TPI 4073500 3733700 3506200 86,07 93,91 BOR 130200 100000 SIGMAT 2473200 1946500 1956700 79,12 100.52 TPE TD P 24600 122000 100000 406,50 81,97 TSP 2660500 1625000 3471500 130,48 213,63 TPP 8670000 1056000 740000 85,35 70,08 LIPA 140000 180000 128,57 TAP 3260000 3230000 3220000 98,77 99,69 TKO 6177200 6783000 7842200 126.95 115,62 TGD 73600 112000 0,00 Novoles 24360200 22448500 24496200 100,56 109,12 Plan izvoza za II. kvartal 1988 v $ dej. izv. 1/4 let. pl. izv. pl. II. kv. pl. II. kv. 11. kv. 87 pl. 1988 II. kv. 88 88/dej. II. 88/1/4 TOZD kv. 87 1 Pl TVP 510570 596250 650000 127,31 109,01 ŽAGA 85740 67500 43400 50,62 64,30 TPI BOR 715880 671750 647200 90,41 96,35 SIGMAT 108130 116750 38700 35,79 33,15 TPE TDP 2160780 2800000 3300000 152,72 117,86 TSP 623260 1175000 696400 111,74 59,27 TPP 628980 633750 680250 108,15 107,34 LIPA 20440 62250 TAP 12500 TKO-M 495900 357250 207140 169,30 57,98 TKO-R 646000 632440 97,90 TGD 748220 475000 460350 61,53 96,92 Novoles 6097900 7614000 7355880 120,63 96,61 Plan dohodka: Plan dohodka, ki je razviden iz priložene preglednice plana dohodka po TOZD je izračunan na osnovi navedenega plana prodaje na domačem trgu, izvoza in interne realizacije ob navedenem upoštevanju povečanja prodajnih cen na domačem trgu ter tečaja $-ja 1550 din. Eksterne devizne stimulacije in tečajne razlike so izračunane po trenutno veljavnih predpisih in poznanih plačilnih rokih. V interni realizaciji je upoštevana 10 % rast int. prodajnih cen, morebitne večje rasti vhodnih cen pa bodo morale TOZD pokrivati z' boljšim gospodarjenjem. Pri TOZD TPE pa je upoštevano 10 % znižanje materialnih stroškov, ter le to preneseno na TOZD ploskovne proizvodnje. Na TOZD TPE je z obstoječim planom proizvodnje zasedenih le cca 60 % z letno dinamiko vsklajenih norma ur. Jedilnica Bordcaux Ker smo v izračunu dohodka ovrednotili materialne stroške po planskih cenah in izkazali predvidena pozitivna odstopanja pri nabavi je s tem zajeta tudi revalorizacija porabe. Vendar pa moramo poudariti dejstvo, da smo z letnim planom za prvo polletje predvideli 6 % mesečno inflacijsko stopnjo, težko pa napovemo kakšna bo v naslednjem planskem obdobju glede na iztek obdobja »zamrznitve«, BESEDILO Realizacija domači trg Realizacija izvoz st. dev. stimulacija Devizna stim. + teč. raz. Interna realizacija Sprejete obresti Ostali prihodki CELOTNI PRIHODEK MS Prenos odstopanj Plan. prihra. pri NMS Revalor. porab, sredstev IS Amortizacija Revaloriz. amortizacija Obveznosti do DSSS t. dev. komp. Revaloriz. stroški Ostali stroški Skupaj por. sredstva DOHODEK Obveznosti do DSSS Obresti od kreditov Zavarovalne premije Obveznosti iz dohodka SKUPAJ OBVEZNOSTI ČISTI DOHODEK OSEBNI DOH. Reze. sklad NETTO OSTANEK smo v plan vgradili 20 % povprečno rast vhodnih cen na dosežene cene ob koncu februarja meseca ter s tem zadolžili nabavo, da mora realizirati vsaj 10 % zaostajanje nabavnih cen za rastjo dejanske inflacije, ki jo beležimo cca 10 % mesečno ter ugotavljamo večanje cenovnega razkoraka med vhodom in izhodom, le ta po izračunih za prva dva meseca znaša cca 26 % na škodo eksterne realizacije. NOVOLES 15.980.170 11.401.630 350.000 3.240.910 13.094.348 343.300 1.953.300 46.363.658 33.613.140 (7.262.100) (1.292.000) 0 6.021.163 1.133.000 283.250 386.491 350.000 3.089.500 0 36.322.444 10.041.214 751.387 743.400 227.875 1.195.623 2.918.285 7.122.929 7.122.600 0 329 AOP Plan dohodka za II. kvartal 1988 Predstava »Novilona« in druge iniinerske plastike v okviru 14. mednarodnega sejma plastike in gume »PLASTEX 88« v Zagrebu od 7. 3. do 11. 3. 1988 Mednarodni sejem plastike in gume »Plastex« poteka vsako drugo leto v Zagrebu, v okviru zagrebškega velesejma. To je specializirana razstava proizvajalcev in predelovalcev plastičnih materialov in gume. NA FOTOGRAFIJI: z leve na desno MILAN PAVIČ — predsednik privredne komore Jugoslavije UUBIŠA PLAV JANIČ - predsednik poslovne zajednice »PETROKEM« Zagreb in predsednik organizacijskega odbora »PLASTEA-a 88« FEDOR REŠČEC - gen. direktor IN A—PETRO—KEMIJE -Omišalj, Han organizacijskega odbora »PLASTEX-a 88« ANDREJ KOSEC - vodja razvoja kemije Novoles — DSSS — razvojni center »Plastex 88« se je odvijal na 4000 m2 površine v prisotnosti okrog 100 razstavljalcev; od tega 20 tujih. Istočasno je tekel bogat strokovni program v organizaciji »Društva plastičara i gumara« iz Zagreba. Pripravili so tri posvetovanja in deset tečajev na katerih se je zbralo okrog 800 strokovnjakov iz domovine in tujine. »Novoles« je na tej manifestaciji letos prvič razstavljal in sicer svoj program konstrukcijskih plastomerov (inžinerske plastike) - Novilon - liti poliamid (razstavljeni so bili polproizvodi in končni strojni deli), Novoglas - akrilne plošče, Akrilna galanterija. »Novoles je bil poleg tega tudi pokrovitelj enega izmed posvetovanj z naslovom »Konstrukcijski plastomer - konstruiranje s polimeri« v okviru katerega je JANEZ FILAK — prodaja NOVILONA Novoles - TOZD BLP MILAN PAVIČ — predsednik privredne komore Jugoslavije LUCIJA BARBARIČ - vodja projekta NOVILON Novoles, DSSS, Razvojni center, razvoj kemije član organizacijskega odbora »PLASTEX-a 88« ŠODAN VERA — generalni direktor ZV SLA VICA SIMIČ - vodja sejma »PLASTEX 88« na tehnično — komercialnem predavanju predstavljen »Novilon«. Kot pokrovitelji smo imeli pravico brezplačne udeležbe za pet udeležencev na tem posvetovanju. Posvetovanja smo se udeležili: J. Grganovič — TOZD TAP Trebnje J. Simončič - Razvojni center A. Knafelj - TOZD TES J. Hrovat - TOZD TES Razvoj kemije — tehnologi, izmenično — odvisno od teme. Poslovni del predstavljanja in zastopanja »Novolesa« (dežurstvo na razstavnem prostoru) so vodili: A. Kosec — vodja razvoja kemije J. Filak — prodaja Novilona — TOZD BLP L. Barbarič — vodja projekta Novilon — razvoj kemije Ob pravočasni in temeljiti pripravi za predstavitev konstrukcijskih plastomerov na Plastex-u 88 (za Novilon izdelani prospekti, asortiman, cenik, animiranje potencialnih potrošnikov iz najbolj zastopanih panog), je bil posloven učinek izredno dober. Zanimanje za akrilne plošče in galanterijo je bilo tudi zelo veliko. Ker je ta proizvodnja z dobrim delom že lepo utečena, so bili novi potencialni kupci za podrobnejše informacije napoteni na TOZD BLP, TOZD-e proizvajalce teh artiklov in na razvojnega tehnologa, za to področje. se Novilon uporabljal kot material za izdelavo strojnih delov in naprav. — 33 predstavniki firme, ki bi Novilon uporabljale za rezervne dele v rednem vzdrževanju obstoječih postrojenj. — 10 predstavniki male proizvodnje (obrtniki), ki bi Novilon uporabljali v različne namene, od izdelave zobnikov do raznih enostavnejših izdelkov, predvsem v kovinski stroki. od kooperantov, do trgovskih hiš, ki bi prodajale Novilon. 15 predstavniki drugih vej; ponudnikov surovin, raznih Novilon polproizvodi in končni izdelki so zahtevali specifičen tretman. Z vsakim zainteresiranim obiskovalcem je potekal razgovor o lastnostih našega novega proizvoda, možnostih in mestu uporabe, postopku konstruiranja, možnostih mehanične obdelave in drugih tehničnih podatkih. Poleg tega pa vsekakor tudi o mestih prodaje, prodajnih pogojih, rokih dobave, itd. V času sejma so za Novilon potekali razgovori s: - 50 predstavniki firme iz področja strojegradnje, kjer bi Ko bo stekla redna proizvodnja, bo potrebno vse interesente obvestiti. Del interesentov pričakuje naš obisk, drugi del pa nas bo obiskal s pripravljeno dokumentacijo. Lahko rečemo, da je bila predstavitev Novilona na zagrebškem sejmu »PLASTEX« izredno uspešna in dolgoročno gledano je tak način predstavljanja novih proizvodov tudi prava pot do dobrih rezultatov. Razvoj kemije Lucija Barbarič, dipl. ing. kemije INTERVJU Kaj se dogaja v Tovarni ploskovnega pohištva? Tovarna ploskovnega pohištva ali TPP, kot jo najraje poimenujemo, deluje že vrsto let. Razvila se je iz nekdanjih občinskih mizarskih delavnic, ki so izdelovale različne proizvode po naročilu. Po osamosvojitvi in predvsem od I. 1955 je ta tovarna v okviru Lesnine začela proizvajati ploskovno pohištvo, predvsem za izvoz. Leta 1970 se je tovarna pripojila k Novolesu, od tedaj naprej jo poznamo kot TPP. TPP-jeva proizvodnja so bili še nadalje elementi za izvoz, proizvajali pa so tudi pohištvo (jedilnice, splanice in dnevne sobe) za domači trg. Vsa leta je TPP shajal dosti solidno. V tehnološko skorajda nemogočih razmerah je proizvajal sila zahtevne elemente, katerih kvaliteto je priznavalo tudi zahtevno ameriško tržišče. Na tozd so se črni oblaki zgrnili v letu 1986. Čeprav so bile v tozdu v zadnjih letih izvedene določene tehnološke spremembe, zgrajena je bila tudi nova lakirnica, se je finančna situacija TOZD-a nenadoma močno poslabšala. Za vse zaposlene je dela zmanjkalo, tako da so bili mnogi razporejeni v druge tozde v okivru Novolesa. Namen pričujočega intervjuja s tov. Kolaričem, direktorjem TPP-ja je, da zvemo, kaj se dogaja s TPP-jem in kakšne so perspektive tozda. sicer: v lakirnico (zgradili smo popolnoma novo), kotlovnico in v strojni park. To nam je prav gotovo olajšalo delo, vendar imamo še zmeraj proizvodne težave v montaži in skladišču. Še sedaj namreč nakladamo naše pohištvo ročno zaradi neprimernega prostora, za katerega ne moremo reči, da bi bilo skladišče. Posebnost tega našega skladišča je tudi ta, da jo nalivi spremenijo v poplavljeno področje. Ob takih prilikah se morajo angažirati dežurni vodstveni delavci, da pokrivajo izdelke in polizdelke s PVC folijo, da preprečijo najhujše.' Tako smo ob deževju presrečni, če imamo skladišče prazno in malo nedovršene proizvodnje. Pomanjkanje v opremi in prostorih nadomeščamo s prizadevnostjo in konec koncev z iznajdljivostjo. Na ta način nam, sicer s težavo, le nekako uspeva dosegati zahtevani nivo v kvaliteti. Omenili smo, da je tozd dolga leta posloval relativno dobro. V zadnjih dveh letih se je znašel v znatnih izgubah. Glede na to, da so bila izvedena nekatera investicijska vlaganja v posodobitev in tehnološko izpopolnitev tozda, bi pričakovali boljše rezultate. Kaj se je zgodilo? ter iz nikakršnega vpliva na obračanje sredstev. V skladu s 147. in 148. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi ter v skladu s 5. členom spremembe in dopolitve Samupravnega sporazuma o združitvi v DO smo Izguba v TOZD-u TPP je sad kompleksnih vzrokov. Ti izhajajo iz TOZD-a samega, v večji meri pa iz interne kooperacije, visokih stroškov DSSS in BLP Tov. Kolarič, predstavite nam proizvodni program TPP-ja, da bodo naši delavci vedeli, kaj proizvajate v tem tozdu. Naš proizvodni program je heterogen in usmerjen na domači in zunanji trg. Za domači trg proizvajamo: spalnice Manon, Doha, vitrine za dnevne sobe ter jedilnico Skand. Za izvoz, torej za tuji trg, predvsem za ameriški trg, proizvajamo regale, vitrine in različne vrste stereo kabinetov. Moram reči, da so to zelo zahtevni programi, ki zahtevajo veliko znanja. Povedali ste nam, da so vaši programi proizvodno zelo zahtevni. To vam radi verjamemo, saj večina teh programov poznamo in jih tudi občudujemo. Obrazložite nam, kako vam to uspeva? Kot je že v uvodu povedano, je naš tozd dolga leta proizvajal na zastareli tehnologiji. Čeprav nam je uspevalo zagotavljati zahtevano kvaliteto, je bilo jasno, da se moramo tehnološko posodobiti. Pred nekaj leti smo tako izvedli nekaj investicij it) poverili vse posle v pravnem prometu DSSS ter nakup surovin, repromateriala na domačem in tujem trgu TOZD-u BLP, torej ostane odgovornost in možnost vpliva le na čisto proizvodnjo v TOZD-u. Naša je torej odgovornost le, če se ne doseže cen na trgu zaradi neustrezne kvalitete izdelkov, če prekoračimo dogovorjene standarde porabe materialov in dela oz. če ne izkoriščamo kapacitet zaradi organizacijskih pomanjkljivosti. Kaj torej iz navedenega izhaja? Pripraviti je potrebno za TOZD bilanco in plan, ki izhaja iz določil sporazuma, na DO Novoles pa bilanco in plan, ki bo zajemal skupno poverjene naloge, kajti nemogoče je imeti vpliv na ekonomiko proizvodov, ko v proizvodni verigi nastajajo pri internih cenah sledeči lapsusi: 4 noge za Q. ANN VCR plačamo po internih cenah 37 $, povprečen stol pa prodamo za 25 $. Želim povedati sledeče, da je TOZD TPP v stari obliki dohodkovne organizacije bil bolj dohodkoven. Situacija se je slabšala, ko smo začeli razvijati interno kooperacijo, to pa zaradi tega, ker je vsak TOZD kooperativni element prodal finalistu za lastno ceno ne glede, kako je ta sestavljena. Tako, če bi šli delit proizvodnjo na 7 odd. ali obratov, verjetno za sedme- ga; zadnjega v verigi ne ostane' ničesar. Tudi nestrokovnjak lahko ugotovi, kaj se na internih cenah dogaja. Sicer pa so interne cene uveljavljene nezakonito, saj še danes velja Samoupravni sporazum o združitvi v DO, kjer smo dohodkovne odnose v DO uveljavili na skupnem dohodku in prihodku. Večkrat sem tudi opozarjal, da za konkreten program 4505 z tremi fazami obdelave v interni kooperaciji stanejo elem. 20 % več kot v eksterni kooperaciji. Opozarjam tudi, da je nerealno postavljati kalkulacije, ker čisto preprost verjetnostni račun pokaže, da tudi če bi imeli popolnoma robotizirano proizvodnjo, prihaja do določenega škarta. To je dokazala tudi praksa. V naši proizvodnji pa gre element povprečno skozi 10 faz obdelave in nemogoče je, da ne bi prišlo tudi do vsaj minimalnega izmet. Pa tudi če z 100 % kvaliteto prihranimo recimo 3 % na NMS, pomeni to 20 starih milijard. To pa v primerjavi z ostalimi stroški (obresti, revolo-rizacija itd.), ki so nesorazmerno večji in na katere TOZD nima nikakršnega vpliva, ne pomeni veliko. Večkrat pavšalno govorimo o slabo dohodkovnem programu ploskovnega pohištva, da bi pa kdaj kdo opravil analizo, za kaj je ta program slabo dohodkoven, pa ne. Če analizo pripravi TOZD sam, se je ne upošteva. Nalijmo si čistega vina in stopimo na pot skupnega prihodka, ki je do danes mimo internih cen edini pravno veljavni obračun med TOZD-i, pa se bo slika dohod-kovnosti bistveno obrnila. Če pa to ni'možno, predlagam določeno osamosvojitev TOZD-a in sicer, da sam obdeluje elemente od začetka do konca ali pa si poišče cenejše kooperante. V kolikor pa bo večina dela, ki bi ga v skladu s 147. in 148. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO Novoles morala opraviti DSSS oz. BLP, opravljala TOZD sama, naj se tudi za to področje uredijo interne cene tako, da bomo usluge plačevali po opravljenem delu konkretne službe, oz. jih bomo v skladu s 134. členom prej navedenega sporazuma poverjali drugim cenejšim organizacijam oz. skupnostim. Želimo sodelovanje po reku: čisti računi dobri prijatelji; ne pa, da se na nas vrši vse vrste pritiskov zaradi nedohodkovno-sti, za katero smo v manjši meri krivi ravno sami. Kaj je bilo narejenega, da bi se neugodne razmere v tozdu izboljšale? Tako nam v tozdu kot vodstvu Novolesa (KPO-ju) je jasno, da taka situacija ne more trajati v nedogled. Res je, da tozd ohranja novolesova solidarnost, vendar tudi ta ne more in ne sme trajati v nedogled. Vodstvo Novolesa je z vso odgovornostjo pristopilo k sanaciji tozda. Imenovana je bila sanacijska komisija v sestavi: Milan Čolnar, predsednik, Gorjup Tomo, član, Vidmar Slavko, član in jaz kot član. Namen te komisije ni, da bi pač o nečemu razpravljala, pač pa okrevanje tozda do te mere, da bi že letos tozd posloval z pozitivnim rezultatom. Da bi ta cilj dosegli, moramo brezkompromisno uresničiti naslednje: — povečanje proizvodnje na zaposlenega — radikalno zmanjšanje režijskega dela delavcev — absolutno zmanjšanje zaposlenosti po predloženi kadrovski projekciji - povečanje kakovosti in zmanjšanje škarta - zmanjšanje stroškov proizvodnje na enoto proizvoda — intenzivno vključevanje strokovnih služb DSSS, BLP in TE v posamezne segmente dela, - zmanjšanje deleža obveznosti do DSSS, BLP in TES glede na obseg proizvodnje - intenziviranje , izvajanja posebnih ukrepov (pri uvozu itd.) , K izvajanju ukrepov smo že pristopili. Število zaposlenih smo iz dosedanjih 157 zmanjšali na 90 delavcev. Plan preračunan na zaposlenega v enem dnevu smo povečali iz 5,20 na 6,40. To pomeni, da smo plan na zaposlenega povečali za 23,8 %. Poleg tega ukrepa smo izvedli še korekcijo normativov in sicer za 10 %. Prerazporeditev delavcev iz režije na proizvodnjo nam bo prineslo še dodatne rezultate. Seveda pri skrbi za povečanje storilnosti še -zdaleč ne mislimo zanemariti kakovosti. To bo še nadalje naša velika skrb. Ali menite, da bo to zadostovalo, da dosežete zastavljeni cilj? Seveda ne. Omenil sem le tiste parametre, za katere mi v tozdu lahko vplivamo. Menim, da bi že ti ukrepi, Če bi jih dosledno izvedli v vseh tozdih, s katerimi smo povezani z repro-verigo, omogočili željeno konkurenčnost in pozitivno dohod-kavnost poslovanja. Vzporedno s temi ukrepi pa tečejo aktivnosti na področju pridobivanja ustreznejših proizvodnih programov, na področju trženja in drugo. Že sedaj skupaj z razvojem intenzivno. pripravljamo nove programe, ki bi zagotavljali stabilnejšo proizvodnjo in boljšo dohodkovnost. Na področju trženja iščemo najcenejše poti trženja tako na domačem t{gu kot tudi na tujih trgih, trudimo se, da zagotavljamo kupce ostalim odvzemom, opravljajo se analize trga o novih proizvodih itd. Kot vidite, smo pristopili k vrsti aktivnosti, katerih namen je uresničitev cilja, to je, okrevanje tozda. Videli smo, da ste podvzeli vrsto ukrepov. Nekateri med njimi so tudi take narave, da drastično posegajo v kadrovske zadeve: zmanjševanje zaposlenih, prerazporejanje po tozdih, povečevanje storilnosti, prerazporejanje režijcev v proizvodnjo, povečanje discipline itd., kako so delavci to sprejeli? Prav gotovo ne z.veseljem! Menim, da je bil to za vse nas zelo boleč korak. Prepričan sem, da se je marsikateremu utrnila celo solza. Verjemite, ni lahko zapustiti delovno mesto, na katerem si delal leta in leta, niti ni prijetno zapustiti delovne sredine, kolegov, s katerimi si bil leta tesno povezan... Prepričan pa sem, da so naši delavci zasto-pili, da so bili ti ukrepi nujni in da drugače ne gre več naprej. Vsi se tolažimo z mislijo, da je to stanje samo začasnega, prehodnega značaja. Če se bodo naše napovedi uresničile bo to že ob koncu leta. Žal pa v sedanjih gospodarskih razmerah nobena napoved ni zanesljiva. Na gospodarjenje našega tozda vpliva še vrsta zunanjih faktorjev, na katere pa mi v Novoiesu ne moremo niti približno vplivati. Zato nam ostane oprijemljiva točka le ta: storimo, kar lahko sami storiti moremo in upajmo, da bomo uspeli! A. Sterbenc INTERVJU BA VDEK JANEZ, naš upokojenec, med NOV J borec XV. divizije Letos praznujemo 45-letnico ustanovitve XV. divizije NOVJ. V ta namen se že vrstijo raznovrstne aktivnosti, katerih namen je obeležiti praznovanje 45 obletnice ustanovitve XV. divizije NOVJ. V program praznovanj, ki bodo dosegla višek 18. junija, se vključujemo tudi mi z našim glasilom. To pot objavljamo intervju s tov. Bavdek Janezom, našim upokojencem, ki je bil aktivni udeleženec NOVJ v enotah Gubčeve brigade, ki je bila sestavni del XV. divizije. Bavdek Janez se je rodil I. 1908 v Jurki vasi. Že pred vojno se je zaposlil na žagi in pozneje, ko je postala žaga integralni del Novolesa, v Novoiesu. Sedaj je v pokoju, vendar kot Novolesov sosed trajno ohranja stike s svojo matično delovno organizacijo. Za pričujoči intervju smo ga izbrali zato, da nam kot aktiven udeležene NOVJ, kjer je opravljal tudi odgovorne funkcije, izpove, kako je sam doživljal NOVJ. Tov. Bavdek, kako in kdaj sle stopili v partizane? V NOVJ sem se aktivno vključil 15. maja 1942. Tedaj sem bil star 34 let. Doma sem iz Jurke vasi, delal sem pa na žagi v Straži. Domača vas kot tudi žaga sta bili v tistih časih za partizane zelo pomembni. Vas se nahaja na obrobju gozdov, zato so jo partizani v času italijanske okupacije večkrat obiskovali tako ponoči kot tudi podnevi. Žaga s svojo dejavnostjo je pa bila prav tako za partizane zelo pomembna, ker je za okupatorjeve potrebe razžagovala prepotrebni les. Tako sem postal za parti- PROSLAVA ob 45-letniciustanovitve XV. udarne divizije NOVJ INFORMATIVNI BILTEN organizacijski in operativni odbor zane zelo zanimiv. Uporabili so me predvsem za obveščevalno delo na terenu pa tudi za zahtevnejša dela: zavarovanje partizanskih komisij, za prevoz živil in izvajanje rekvizicij. Delo ni bilo niti najmanj lahko, saj smo vse to opravljali pred nosom Italijanov, ki so biii stacionirani v Vavti vasi in v Straži. Ali se iz tega obdobja še posebej spominjate kakšnih dogodkov ali akcij? Za mene je bila v tem obdobju pomembna predvsem naslednja akcija. Naša žaga v Straži, ki smo jo vsi, ki smo bili na njej zaposleni, spoštovali, je postala za italijanskega okupatorja zelo donosna. Žagala je les, ki se je s pridom uporabljal za vojaške namene. To pa partizanom seveda ni ugajalo. V začetku maja tako dobi takratni vodja žage Stok, ki je pred Italijani pribežal v naše kraje iz Primorske, sporočilo, da se mora javiti v Podturnu pri tov. Kidriču. Štok si je za to nevarno pot izbral za spremljevalca mene. Na pot sva se odpravila 8. maja 1942. Ubirati sva morala stranske poti in steze, da sva se neopazno pretihotapila mimo italijanskih patrulj in drugih izdajalcev do Podturna. Tam je tov. Kidrič ukazal, da se mora žaga v Straži ustaviti, ali pa jo bodo partizani razstrelili. Mi smo se odločili, da bomo žago onemogočili tako, da jo bomo poškodovali, vendar tako, da se jo bo ob priliki dalo ponovno usposobiti. Tako smo storili in žaga nekaj časa ni delala. INOVATOR Postopek predlaganja, vložitve in uveljavitve inventivnega predloga Mnogokrat se dogaja, da za delavce, katerih inventivni predlogi so doživeli realizacijo in prispevali k povečanju prihrankov v delovni organizaciji, niso izvedeni ustrezni postopki nagraditve dotičnih inovatorjev. Da bi inovatorjem in njihovim nadrejenim delavcem olajšali težave, ki jih postopki zahtevajo, bomo v današnji rubriki opisali postopek, kakršen je predpisan s pravilnikom o inventivni dejavnosti DO Novoles. V 21. členu Novolesovega pravilnika je navedeno, da inventivni predlog priglasi avtor, skupina avtorjev ali od avtorja oz. skupine pooblaščena oseba delavskemu svetu TOZD. Prijava predloga mora vsebovati poleg osebnih podatkov avtorja in prijavitelja popis predloga, skico, načrte, predvsem pa izračun ali ocena koristnosti predloga. Če je pri oblikovanju predloga sodelovalo več avtorjev, mora biti iz prijave razvidna udeležba vsakega soavtorja, za katero pa so se avtorji dolžni sami sporazumeti. predlog izdelal. Strokovna komisija pa ugotovi oz. oceni vse stroške temeljne organizacije, ki so že ali bodo ob realizaciji predloga nastali in predstavljajo odbitek pri izračunih čiste gospodarske koristi. Tako pripravljen predlog predloži strokovna komisija v dokončno odločitev delavskemu svetu temeljne organizacije v kateri je predlog nastal. Tako se postopek konča z izplačilom nagrade avtorju predloga. Inovator s tozd sklene pogodbo, s katero se uredijo vzajemne pravice med avtorjem Ali so v Italijani tolerirali ustavitev Žage? Seveda ne, vendar je brez nas delavcev sami niso mogli usposobiti. Zaradi groženj z zapori in celo z ustrelitvami smo bili primorani, da smo v juniju zopet delali na žagi. Meni osebno so trije italijanski t. i. vojaški gozdni policisti zagrozili z verigami (zaporom), če ne bomo šli delat na žago. Čeprav smo prišli na žago delat, ni nikoli delala s »polno paro«. Vedno smo naredili kako okvaro, samo da je bilo treba popravljati in tako žaga veliko časa ni obratovala. Kdaj ste se aktivno vključili v partizanske enote? V partizanske enote sem se vključil ob kapitulaciji Italije 1. 1943. Razporejen sem bil na Bazo 20 v ekonomat oz. intenda-turo. Tu sem bil do jesenske nemške ofenzive. Ob tej priliki sem videl, koliko zlega so nam naredili nekdanji Kočevarji, ki so se izselili na plodna Krška polja. Ti so bili vodiči nemškim enotam in ker so zelo dobro poznali Rog, so odkrili marsikatero našo skrivno zalogo oz. postojanko. V prijetnejšem spominu mi je pa ostal naslednji dogodek. Ob kapitulaciji Italije so se italijanske enote umikale iz Novega mesta in Bele krajine skozi Stražo proti Ljubljani. Ob tej priliki sva se s tov. Kašček Jakatom ponovno srečala z istimi vojaškimi gozdnimi policisti, ki so nam grozili ob ustavitvi žage. Razorožila sva jih in pri tem zaplenila mitraljez in 2 »šnelfajerici«. Kako je bilo po ofenzivi? Po končani ofenzivi smo bili razporejeni v brigade. Jaz sem bil 4. januarja 1944 razporejen v Gubčevo brigado, ki je bila v sklopu XV. divizije. Od skupnih akcij te divizije se spominjam napada na Stanpetov most, napada na Ribnico, na Ljubljano in vrsto akcij izgona sovra-žika iz Štajerske po kapitulaciji Nemčije. Gubčeva brigada je bojevala vrsto bojev in se v njih močno prekalila. Rad se spominjam napada na Žužemberk, kjer smo zelo uspešno sodelovali v napadu z našo artilerijo. Spominjam se tudi, kako smo morali z hitrim maršem priti na pomoč iz Suhe krajine v Belo krajino, kjer smo na položajih zamenjali izmučeno Kordunsko brigado in branili Metliko pred nemškimi napadi. Živo mi je ostal v spominu tudi pohod naše brigade v Kordun v Pisarovino. Tja smo peljali naše ranjence in dobili nove obleke ter opravili cepljenje proti tifusu. Menili smo, da bomo vsaj malo počivali, pa nas je čakal pohod nazaj na Dolenjsko. Prekoračili smo Ljuben in se znašli v hosti pred mojo rojstno Jurko vasjo. Ko sem videl, da smo v meni znanih krajih, sem vprašal komandanta, kam gremo. Odgovoril je, da v Jurko vas. Povedal sem mu, da sem tu domačin. Uporabil me je za vodiča, tako da smo razmestili naše vode na ustrezna mesta in se tako zavarovali pred nenadnimi napadi sovražnika. Ob tej priliki se je zgodil dogodek, ki bi lahko bil za mene življenjsko usoden. Ko smo postavljali stražo nad Kočmanom na Raj n vrhu, sem dal vodniku svojo angleško »šnelfajerico«, da bi imel vod večjo ognjeno moč, on mi je pa dal svojo kratko italijansko puško. Medtem so naši z orožjem užgali proti vasem, kjer je svetila luč. Nemci so odgovorili s streljanjem iz lahkega tanka. Krogle so zadele tovariša ob meni v nogo, jaz pa sem čutil le lahek udarec, vendar brez bolečin. Ko pa smo pregledovali puške, mi je komandant zaklical, kaj neki sem delal s puško. Italijanski izstrelek me je namreč zadel, vendar na mojo sečo v puškino ležišče naboja. Tu se je zaustavil in poškodoval puško. Če puške ne bi imel, bi me zagotovo ubilo. Ali ste dosegli napredovanje v partizanih? Kot sem že rekel, sem začel s terenskim delom. Ko sem stopil v brigado, sem najprej imel lahki minobacač, nato sem bil v četi pomočnik pri težki bredi. Kmalu sem postal tudi politdele-gat v vodu. Septembra 1944 sem bil poslan na politični tečaj v Suho krajino. Po končanem tečaju sem postal pomočnik komisarja II. čete Gubčeve brigade. Ko sem se vračal iz tečaja, smo zvedeli, da je Beograd osvobojen. Morala mi je tako zrasla, da sem sklenil, da stopim domov. Ko sem v zgodnjih jutranjih urah prišel domov, se je žena močno prestrašila in mi povedala, da je še polno belogardistov, ki prihajajo v vas. Spoznal sem, da s padcem Beograda vojna še zdaleč ni končana. Mislili smo, da bomo korakali v Nemčijo, zato sem prej še hotel obiskati domačo hišo, vendar je bilo še veliko bojev in žrtev, predno smo si priborili svobodo. Ko sem prišel iz vojske domov, sem dobil čin kapetana. A. Šterbenc Seveda so primeri ko avtor ne more izdelati fočnega opisa predloga, načrta, skic ali izračuna oziroma ocene koristnosti. V takih primerih delavski svet temeljne organizacije, v kateri je predlog ustvarjen pooblasti direktorja da ta določi strokovnjake ali skupino strokovnjakov, ki opravi celotno prijavo po zamisli avtorja. Prav tako delavski svet temeljne organizacije, v kateri je predlog ustvarjen, pooblasti direktorja* da imenuje posebno strokovno komisijo, ki opravi pismeno oceno predloga. Člani strokovne komisije so lahko strokovnjaki iz temeljne organizacije v kateri je predlog ustvarjen, iz drugih temeljnih organizacij in delovne skupnosti strokovih služb delovne organizacije Novoles, ali iz druge delovne organizacije in strokovne institucije. Pismena ocena predloga, ki jo opravi strokovna komisija ob pomoči in sodelovanju avtorja predloga mora vsebovati pomen uporabe, zvrst prihrankov in okoliščine v katerih je avtor svoj in temeljno organizacijo. V postopku so določeni roki v katerih morajo pristojni organi izpeljati zadeve in sicer, direktor TOZD mora najkasneje v 1 mesecu od datuma imenovati strokovno komisijo, ta pa mora najkasneje v 3 mesecih od imenovanja izdelati pismeno oceno predloga. Postopek izgleda silno zapleten, vendar naj bodoče inovatorje to ne moti, saj zato obstojajo strokovne službe, ki to po svoji dolžnosti opravijo. Dogaja pa se, da so v sredini, kjer je predlog nastal zaradi zavisti odpori zoper izpeljavo postopka, v katerem naj bi avtor dobil nagrado. Da se to ne bi dogajalo, obstaja v Novolesu strokovna služba, ki skrbi za inovatorje in jim pomaga pri njihovem delu. Zato vsem inovatorjerh in njihovim sodelavcem sporočamo, da se v vseh primerih, ko gre za izpeljavo postopka predhodno informirajo na int. tel. 324 (DSSS), kjer boste dobili ustrezno strokovno pomoč. Janez Doltar Zlom čelne kosti Riše in piše Ivan Balog Že nekaj dni imam voden* izcedek iz nosa, predvsem, ko dvignem glavo. j/ )i .. /''Ste mogoče pred\| /kratkim udarili kam z ( glavo in si jo j V Poškodovali? - m Rt- MWJ Pred nekaj dnevi sem udarila ob steklena vrata, ki jih nisem videla. Bodičke Kako skrbijo za minimalne zaloge materiala v Novolesu, vidimo v TOZD-u TSP: Na zalogi imajo 9640 M-kom (M-kom=1000 kom) dekorativnih žebljičkov Fi 9,7 (potrebnih pri izdelavi stolov) v skupni vrednosti 220.515.000,000 din. Kljub mali porabi in opozorilom skladiščnika ne ukrenejo odgovorni ničesar za zmanjšanje zaloge. »SM« Sprejemaj mirno vse, pohvale in klevete, in pusti s tepci vsak Pri prebiranju našega glasila Novoles, sem opazil sestavek v rubriki VROČA TEMA, dokaj po mojem mnenju enostransko neodgovorno in verjetno v marsičem tudi daleč od resnice, precej »strokovno« obdelano pisanje, ki govori o remontu drobilca in še o marsičem nasploh. Avtor (podpisan z M.M.) se ima za nekakšnega strokovnjaka na raznih področjih, saj s svojim pisanjem strokovno ocenjuje sam potek popravila drobilca, koliko to in še kaj na splošno stane, preko nekakšnega iskanja malomarnosti in odgovornosti takšnih in takšnih TES-ovih delavcev in konča pri direktorjih, ki s svojimi podpisi računov plačajo po njegovem slabo in malomarno delo TES-a nasploh. Menim, da tako na splošno napisan sestavek nima nobene osnove in da za tako cinično pisanje o strokovnjakih tov. M. M. ni usposobljen. Tak način, kot si ga je izbral, v celoti razvrednoti tudi dobro delo, ki je že bilo opravljeno konkretno za omenjeni drobilec in na splošno katerega pa je verjetno tudi še nekaj v TES-u in Novolesu nasploh. Pri vsem tem bi se marsikaj dalo doreči, ali pa je že dorečenega na določenih nivojih, tako da so določene bojazni avtorja odveč, morebitno slabo in malomarno delo pa imajo direktorji (avtor jih verjetno pozna) skozi račun možnost zavrniti oz. kako drugače doreči, ne da bi bilo takšno natolcevanje v časopisu sploh potrebno. Pri postavljanju računov in pometanju pred tujim in svojim pragom bi tov. M. M. z malo 'samokritičnosti lahko navsezadnje tudi za sebe, kljub temu da je strokovnjak s posebnimi pooblastili, izračunal, koliko stane obisk gostilne s službenim avtomobilom med delovnim časom in na tem področju postal vzgled delavcem. Z zadnjimi vrsticami nimam namena karkoli pogrevati in s tem vplivati na odnose med TOZD TES in TOZD ŽAGA. Fink Tone Ne vemo na čigavem zelnikti (ali v čigavem vinogradu) je vzcvetela cvetica, da delavci Novolesa koristijo funkcionalno izobraževanje za spomladanska dela v vinogradih. Ce je tako, se dolenjskemu vinogradništvu dobro piše, saj je funkcionalno izobraževanje po sklepu KPO ena izmed pomembnih nalog v razvoju naše DO. Menimo, da se je zaradi uvedbe stimulacije zmanjšalo število vinogradnikov na račun bolniškega staleža, gotovo pa še vedno obstajajo taki, ki jim »strokovna izpopolnjevanja« niso dovolj, ampak za »delo in postanke v vinogradih« izkoristijo tudi krajše službene poti. Mogoče avtor meni, da bi bilo potrebno sprejeti sklep, da se strokovnega izpopolnjevanja lahko udeleži le tisti, ki v kadrovsko službo dostavi potrdilo Zemljiške knjige, da ne poseduje vinograda! Kadrovsko-socialna služba KAR TAKO — Pri pouku teorije o cestno prometnih predpisih: No, Slavko, kaj boste storili preden boste prevozili križišče z rdečo lučjo na semaforju? Kupil si bom avto... — No, pa mi naštejte bistvene dele avtomobila, spodbuja inštruktor bodočo voznico... Ona malo pomisli in našteje: kolesa, luči, ročna, legenzici... »S M« Pomen kakovosti izdelkov v strategiji trženja Kakovosti izdelkov ne moremo obravnavati absolutno, torej glede na nacionalne ali internacionalne standarde, marveč le glede na to, kako zadovoljujejo potrebe potrošnikov v okviru postavljene strategije na določenem trgu. Določanje strategije pomeni iskanje možnosti na trgu, ugotavljanje potreb potrošnikov, njihovih želja, preferenc in ustrezno prilagajanje poslovanja organizacije, da bi čimbolj zadovoljila njihove potrebe. Strategija trženja za posamezni izdelek ali skupino izdelkov pomeni izbiro ciljnega segmenta trga in določitev trženjskega spleta za pridobitev tega trga: a) Izbira ciljnega segmenta trga pomeni opredelitev homogene skupine potrošnikov, katerim želi organizacija ponuditi svoje izdelke in zadovoljiti njihove potrebe. b) Določitev trženjskega spleta pomeni opredeljevanje značilnosti vseh elementov trženja (marketinški miks), ki jih namerava organizacija vključiti v svojo ponudbo, da bi zadovoljila te potrebe. Izdelek, distribucija, promocija in cena so znani elementi trženja, ki jih mora organizacija upoštevati pri oblikovanju svoje strategije. Kakovost izdelka postaja v konkurenčnih razmerah gospodarjenja vedno bolj temeljna sestavina sodobnega trženja in jo morajo naše organizacije upoštevati na tujih trgih in tudi na domačem. To pa ni vedno enostavno, saj je treba upoštevati kakovost v širšem smislu, tako kot jo razumejo potrošniki, ne pa tako, kot jo vidijo proizvajalci. Kakovosti torej ne moremo obravnavati le s proizvodnega stališča, marveč predvsem s tržnega. TUJE IZKUŠNJE IN MI Po svetu namenjajo proučevanju izboljšanja kakovosti vedno več pozornosti. Objavljene so številne študije, ki govorijo o tem, zakaj so posamezna podjetja ali celo države uspešni na svetovnem trgu, drugi pa ne. Navajamo nekaj ugotovitev iz študije o uspešnosti metod trženja britanskih, ameriških in japonskih podjetij, ki jo je izdala skupina britanskih ekonomistov z univerze v Warwicku (GV, 7. avgusta 1987). Iz študije je razvidno, da številna britanska in ameriška podjetja nimajo izdelane jasne marketinške strategije in da njihovi izdelki pogosto nimajo nobene konkurenčne prednosti, zato jim ostanejo le nizki cenovni tržni segmenti. Njihovi izdelki niso prilagojeni svetovnemu trgu in ne morejo ustrezno tekmovati z Japonci, ki poudarjajo svojo večjo kakovost in zanesljivost. Prednost japonskih podjetij je v dobrem poznavanju tržnih segmentov ter kupčevih zahtev in želja. Iz študije je razvidno, da je kar tri četrtine japonskih podjetij organiziranih po proizvodih. To jim omogoča, da se lahko posvetijo izboljšanju kakovosti potencialno najbolj zanimivih izdelkov. Kakšen pomen ima kakovost za nadaljnji razvoj posamezne države, smo ugotovili tudi pri nas. Iz poročila sveta za kakovost pri GZS avgusta je razvidno, da je skupščina SR Slovenije obravnavala problematiko kakovosti že novembra 1985. Spre- l.ovska soba Otva knjigo tega uglednega strokovnjaka in izločili 24 njegovih misli, ki so vredne vse pozornosti, še posebno pri nas: 1. Obvladovanje kakovosti se začne z izobraževanjem in se konča z njim. 2. Za obvladovanje kakovosti je treba izobraziti vse delavce, od glavnega direktorja do delavca pri montažnem traku. 3. Prvi korak pri obvladovanju kakovosti je spoznati Zahteve potrošnikov, naslednji pa ugotoviti, kaj hoče kupiti. 4. Kakovosti izdelkov ne moremo ugotavljati s tem, ali ustrezajo nacionalnim standardom, marveč le po tem, ali zadovoljujejo potrebe potrošnikov. Potrošniki morda niso zadovoljni z izdelki, ki ustrezajo standardom, poleg tega se njihove zahteve iz leta v leto spreminjajo. 5. Ce standardni predpisi niso bili dopolnjeni v 6-ih mesecih, je to dokaz, da jih nihče ne uporablja resno. 6. Kakovosti ne moremo obvladovati, če ne upoštevamo cene, stroškov in dobička. 7. Cena izdelka ni določena s stroški, marveč z različno vrednostjo kakovosti. 8. Razvrstiti napake in hibe v razrede (kritična napaka, velika napaka, majhna napaka) in jim posvetiti ustrezno pozornost. 9. Ljudje, ki se jim zdi, da je vse v redu in da sploh ni nobenih težav, so ljudje, ki so zadovoljni s trenutnim stanjem in nc razumejo pomembnih reči. jela je izhodišča za celostno usmerjanje izboljševanja kakovosti poslovanja na vseh področjih dejavnosti. S svojimi sklepi je med drugim naložila poslovodnim delavcem izdelavo programov za izboljšanje kakovosti. V prihodnje bo treba nameniti več pozornosti usposabljanju delavcev, standardizaciji, primerjalnemu ocenjevanju izdelkov in izdelavi sistema informacij o kakovosti izdelkov. Po mnenju avtorja tega prispevka bo treba za izboljšanje kakovosti pri nas največ storiti v organizacijah združenega dela, in to na področju trženja. V preteklih letih je bil zanemarjen tržni koncept gospodarjenja, s tem pa tudi skrb za kakovost. Raziskava trga, preučevanje potrošnikov in njihovih potreb, sistematično spremljanje konkurence, izdelava strateških operativnih planov trženja ter večje upoštevanje zahtev, zaposlenih v prodaji na domačem trgu in v izvozu, lahko veliko pripomorejo k večji kakovosti in k večji učinkovitosti našega gospodarjenja. JAPONSKA POT Odgovor na to, kako v celoti obvladovati kakovost, lahko poiščemo tudi pri tistih, pri katerih se lahko zgledujemo — pri Japoncih. Poglejmo si, kaj o tem meni Kaoru Ishikavva, avtor knjige Kako celovito obvladati kakovost — Japonska pot (Tehniška založba Slovenije, 1987). S stališča trženja smo analizirali 10. Opazuj kakovost statistično! 11. Osnova obvladovanja kakovosti je preprečevanje ponavljanja napak. 12. Zagotavljanje kakovosti se je na Japonskem časovno razvijalo od stopnje kontrole do obvladovanja procesa in ne nazadnje s poudarkom na razvoju novega izdelka. 13. Pridobiti informacije o reklamacijah in jih objaviti. 14. Udeležba vseh zaposlenih pri obvladovanju kakovosti. 15. Najvišje vodstvo pogosto ne pozna dejanskega stanja v organizaciji, zato se je treba povezati navzdol. 16. Pri celostnem obvladanju kakovosti je treba upoštevati potrošnikovo in ne proizvodno usmerjenost. 17. Skrajno neodgovorno je stališče tistih načrtovalcev, ki se ne potrudijo izvedeti, kako potrošniki uporabljajo njihove izdelke. 18. Kdor ne zna voditi svojih podrejenih, je samo pol tako dober, kot bi moral biti. Če je sposoben usmerjati svoje nadrejene, ga lahko štejemo za popolno osebnost. 19. Za izboljšanje kakovosti je treba uvesti krožke majhnih skupin, ki prostovoljno in redno izvajajo aktivnosti za obvladovanje kakovosti v istem delovnem okolju. 20. Trženje je vhod in izhod za obvladovanje kakovosti. 21. Sektor trženja mora imeti osrednjo vlogo pri celostnem obvladovanju kakovosti. 22. Na splošno se ljudje v sektorjih trženja in servisiranja nagibajo k mnenju, da sodi obvladovanje kakovosti proizvajalcem in ljudem, ki delajo v proizvodnih sektorjih. Ta podmena je napačna. Dokler taka oseba prodaja blago, mora biti odgovorna za kakovost. 23. Sektor trženja mora spremljati gibanja in odkrivati sedanje in prihodnje potrebe potrošnikov pred tekmeci. 24. Te potrebe mora vključevati v nove ideje in potem zavestno sodelovati pri načrtovanju in razvoju novih izdelkov. Iz navedenega je razvidno, da je kakovost tista temelja sestavina, na podlagi katere lahko oblikujemo strategijo trženja. Obvladovanje kakovosti v celoti je imperativ za učinkovito gospodarjenje in prihodnji razvoj našega združenega dela. Vir: Media Marketing, št. (mag. Peter Tomšič) Strokovna knjižnica Novoles Seznam domačih in tujih revij naročenih v letu 1988 1. Aklimatizacija,- grijanje, hlađenje 2. Byte 3. Chip — sammelbox 4. Chemical Engineering 5. Computerworld 6. Datamation 7. Design from Scandinavia 8. Delo in varnost 9. Delavska enotnost 10. Drvna industrija - Zg. 11. Delegatski obveščevalec 12. Drvarski glasnik, Bg. 13. Delo 14. Die katle und klimatechnik, Stuttgart 15. Dolenjski list 16. Direktor 17. Ekonomska revija 18. Electronics, New York 19. Elektrotehniški vestnik 20. Financial Times 21. Furniture today, New York 22. Gospodarski vestnik 23. Gozdarski vestnik 24. Glasnik 25. Holz und Kunststoffverar-beitung, Stuttgart 26. Hemijska industrija, Bg. 27. Interni, Milano 28. Investicije 29. Journal of coatings techno-logy, Philadelphia 30. Kemija u industriji. Zg. 31. Kvaliteta i pouzdanost 32. Komunist 33. Konststoffe german plastic 34. Les 35. Modern plastics internati-onal 36. Mesečni statistični pregled SR Slovenije 37. Moj mikro 38. Naš dom 39. Obramba 40. Občan 41. Obvestila 42. Organizacija in kadri 43. Polimeri, Zg. 44. Patentni glasnik 45. Pravnik 46. PB. revija za planiranje 47. Pravna praksa 48. Preporod 49. Procesna tehnika 50. Privrednik 51. Rapra abstraets, Oxford 52. Revija rada 53. Raziskovalec 54. Revija za razvoj 55. Sinteza 56. Sanitar — Heizungs und Klimatechnik, Stuttgart 57. Speciality Chemicals 58. Sinteza 59. Sudska praksa 60. Strojniški vestnik 61. Statistički godišnjak 62. The Economist, London 63. Uradni list 64. Zaščita rada 65. Življenje in tehnika 66. Wohnen, Flamburg 67. Warme Technik, Stuttgart A. G. Ste pripravljeni z darovanjem katerega svojih organov rešiti življenje sočloveku? IZKAZNICA DAROVALCA V PRIMERU SVOJE SMRTI PODARJAM ORGANE SVOJEGA TELESA, DA BI POMAGAL BOLNIM PREŽIVETI IN JIM POVRNITI ZDRAVJE DAROVANJE ORGANOV REŠUJE ŽIVLJENJA! Podpis darovalca: Datum: Izkaznico imejte vedno pri sebi. S sprejetjem Zakona o presajanju delov človeškega telesa v zdravstvene namene je tudi v Sloveniji pravno urejen nadaljni razvoj tega področja zdravstvenega varstva. S tem je dana možnost, da se ljudje že za življenje sami odločijo in dovolijo, da po smrti dele njihovega telesa uporabijo za preživetje oziroma povrnitev zdravja svojcu, sorodniku ali sočloveku. Uspešnemu presajanju krvi, ki se je začelo pred več kot sto leti, so sledila nova medicinska spoznanja, ki omogočajo presajati dele kože, ožilja, kostnega tkiva, očesno roženico, ledvice, jetra, trebušno slinavko, pljuča in srce. Medicinski znanosti je prav tako uspelo rešiti probleme, ki nastajajo pri presajanju organov zdravega človeka bolniku iz najožje družine in tiste ob odvzemu organa po smrti darovalca in presaditvi tega organa obolelemu človeku. Najdlje je v praktičnih možnostih presajanja organov prišla medicinska znanost pri presajanju ledvic, saj je bolnikov, ki jim iz najrazličnejših vzrokov dokončno odpovejo ledvice, veliko. Zdravljenje je možno le z dializo, ki bolniku sicer pomaga živeti, vendar ga dokaj omejuje in celo izpostavlja dodatnim nevarnostim. Za nekatere bolnike je presaditev organa edina možnost za preživetje, za druge je možnost daljšega in bistveno kvalitetnejšega življenja. V naši samoupravni družbi smo že v marsikateri stiski dejavno dokazovali solidarnost in plemenitost do ogroženega sočloveka. Zato se bo marsikdo gotovo odločal tudi za to plemenito dejanje in dovolil, da po smrti uporabijo dele njegovega telesa za zdravje sočloveka. Če se boste odločili za tako dejanje, boste prejeli izkaznico, ki jo pazljivo preberite, izpolnite, podpišite in jo imejte vedno pri sebi. Ta izkaznica bo dokazilo vaše odločitve in hkrati podlaga za izpolnitev vaše volje. Svojo odločitev lahko izrazite katerikoli organizaciji Rdečega križa Slovenije, morda takrat, ko se boste udeležili krvodajalske akcije ali ko boste pri zdravniku. Lahko pa to storite tudi v svoji krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela. Za plemenitost se vam v imenu bolnikov - prejemnikov iskreno zahvaljujemo in vam zagotavljamo, da bo vaša odločitev izpolnjena v skladu z etičnimi, medicinskimi in pravnimi načeli. Predsedstvo Skupščine Rdečega križa Slovenije V letu olimpiade — na Olimp Planinci, izletniki, rekreativci, POZOR! PS ŠD NOVOLES, organizira izlete na tri vrhove: OLIMP 2911 GRČIJA PERISTEL 2600 (BABA) SR MAKEDONIJA TURČIN 2748 (ŠARA) SR MAKEDONIJA spotoma pa si lahko ogledamo še: - NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI IN EVROPSKI MOZAIK V TOPOLI - ČELE KULO V NIŠU RIMSKO MESTO PRI ĐEVĐELIJI - GRŠKA MESTA - TRIKA-LA, KALAMBAKA, KOZANJ - METEORO, EDIN- STVENO SAMOSTANSKO NASELBINO - HERAKLEJO PRI BITOLI - PRESPANSKO IN OHRIDSKO JEZERO - MAVROVO - TETOVO - SAMOSTAN JOVANA BIGORSKEGA - POPOVO ŠAPKO IN ŠE, KAJ Potovanje bo predvidoma trajalo 10 dni. Datum odhoda bomo določili naknadno, predvidevamo pa, da bo nekje med 30. 9. 1988 in 15. 10. 1988. PREVOZ! I. VARIANTA: Prevozno sredstvo avtobus BIVANJE V: koči, šotoru, avtobusu, motelu ali hotelu — odvisno od okoliščin in zmogljivosti posameznikov II. VARIANTA: Prevoz kombiniran Prevoz z letalom do Skopja in dalje z avtobusom preko Grčije nazaj v Skopje. Vrnitev iz Skopja z letalom. Predprijave sprejema Kosmina Gorazd v KSS do 20. 5. 1988. Število izletnikov je omejeno na 45.- Novolesovi delavci imajo prednost pred ostalimi. Če bo dovolj predprijav, bomo sklicali sestanek interesentov do 30. 5. 1988. Cena izleta bo odvisna od izbire variante, oziroma od oktobrskega cenika uslug prevoznih sredstev. Predvidevamo okoli 150.000 din. PLANINSKI POZDRAV! PS NOVOLES Vzpon na Porezen 1988 Spominskega zimskega vzpona na Porezen, k spomeniku marca 1945 padlim partizanom, smo se skupaj z mladimi planinci PD Novo mesto udeležili: Stopar Ivan, Pureber Marija, Miklavčič Janez, Mikolič Milan, Fink Slavko, Gregorič Janez in Nahtigal Zdenka. Organizacija izleta je bila dobra, vreme lepo. Z avtobusoom smo se peljali do Petrovega brda. Od tu dalje pa smo pešačili skoraj vso pot po snegu. Vzpon je trajal okoli štiri ure. Na vrhu je že bila množica pohodnikov, ki je skupaj z nami uživala lepote, v ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH Ciklus rednih, mesečnih, šahovskih turnirjev DO Novo-les, se počasi končuje. Udeležba je še vedno razveseljiva, saj na nobenem izmed šestih izvedenih turnirjev ni bilo manj kot 14 udeležencev. Posebej nas veseli dejstvo, da se povabilu na turnirje radi odzovejo tudi šahisti iz drugih DO. Tudi razplet tekmovanja bo izredno zanimiv. Zmagovalec bo znan šele po zadnjem turnirju. kandidata za prvo mesto pa sta le dva in sicer Novak Zmago iz razvoja in Muhič Jure iz žage. Bolj zapletena pa je borba za tretjo pozicijo, za katero konkurira kar šest kandidatov. Omeniti velja, da za končno uvrstitev šteje le šest najboljših rezultatov. Rezultati po šestih turnirjih: tabela Med šahovskimi novicami pa Rezultati in uvrstitve po šestih turnirjih ŠAH velja omeniti tudi udeležbo Muhič Jureta iz žage na naj večjem, letošnjem, šahovskem turnirju v Sloveniji - odprtemu turnirju na Bledu. V močni konkurenci (nastopilo jc tudi nekaj velemojstrov) je Muhič, ki je sicer prvokategornik, v devetih kolih po švicarskem sistemu, osvojil 4,5 točke. Do naziva mojstrskega kandidata mu je tako manjkala le točka. Čestitamo! November December Januar Februar Marec April Najsi. Mesto Ime in priimek DO f=2,35 f=2,44 f=2,63 f=2,21 f=42,56 f=2,73 Skup. rezul. Razi. 1. Zmago Novak DSSS 37 33,7 34,7 34,1 35,5 22,7 197,7 22.7 175 2. Jure Muhič Žaga 21.3 37.4 40,3 - 38,6 40,3 177,9 - 177 3. Jože Fortuna Iskra 31,3 20,2 27,9 12,6 15,7 35,6 143,3 12,6 130 4. Gorazd Kosmina DSSS 8.9 30,5 18,5 23 19,2 30,8 130,9 8,9 122 5. Mladen Majster Žaga 24,1 14,8 31 20,1 9 19,4 118,4 9 109 6. Ciril Kosmina OŠ - 26,1 25,3 26,8 22,3 13 113,5 - 113 7. Sandi Černač Iskra - - 21.7 29,9 32 25,4 109 - 109 8. Slavko Medved Bl.l* 27,5 23,7 15,9 ~ 28,4 8,7 105 - 105 9. Janez Turk IPP 9.4 17,3 9.6 15,3 25,4 16,2 93,2 9,4 83 10. Dragan Kužat DSSS 18,9 9,4 7,1 10,4 7,6 6,7 60,1 6.7 53 11. Jure Muhič GG - 34.2 12,4 7,6 - - 54,2 “ 54 12. Veljko Vujič OŠ 16,6 5,9 8,6 6,2 9,6 5,7 52,6 5,7 46 13. Jernej Muhič TPI 13,7 8.4 12,3 7,2 - 41,6 41 14. Alojz Šašek TPP 7.4 - 6,6 17,6 5 2,7 39,3 39 15. Šajni Mitrovič Kraka - - - 28,1 28,1 28 16. Mehdija Ta raniš TSP - 8.9 - 6,2 12,6 27,7 _ 27 17. Franc Zadravc Žaga 6,9 3.9 4,6 ~ 5.6 5,7 26,7 26 18. Ciril Dajčman Žaga 7.4 8,6 7,7 - 23,7 ~ 23 19. Borut Pečenko Sigmat 10,9 9.4 — — — — 20,3 - 20 20. Brane Virant Krka - - - - 2,6 7,7 10,3 - 10 21. Janez Pasar Iskra - - - 3,2 7 10,2 10 snegu odete gorske narave. V koči smo dobili porezensko izkaznico, tisti ki pa so se pohoda udeležili že večkrat pa lepo spominsko značko. Zaradi mladih smo morali malo bolj pohiteti, tako da smo bili proti večeru že v Novem mestu. Vzpon je na naše skupno zadovoljstvo popolnoma uspel. Od starejših pohodnikov iz Novega mesta je bilo največ Novolesovcev. Škoda, da nas ni bilo še več, kajti res je lepo in ne preveč zahtevno. Pa drugič! Pozdrav vsem Novolesarjem — posebno še planincem! Nasvidenje v maju na Golici ali pa junija na Kleku! PS Novoles Kegljanje med TOZD 19. 3. 1988 je kegljaška sekcija ŠD Novoles izvedla medto-zdovsko tekmovanje v kegljanju — borbene igre. Tekmovanje je bilo na kegljišču Doma JNA, udeležba pa ne najštevilnejša. Mogoče je temu botrovalo slovo Bojana Križaja od smučarskih strmin, ki je bilo tudi tega dne, skromno število devetih ekip pa je za novolesovo kegljanje občutno premalo. Rezultati: L TKO - 208 podrtih kegljev 2. TD P - 203 3. DSSS - 196 4. TAP - 180 5. SIGMAT - 165 6. BLP 143 7. Žaga - 118 8. TGD -97 9. TES - 56 V tekmovanju za najuspešnejši športni tozd pa je trenutna razvrstitev naslednja: 1. TKO - 49 točk 2. Žaga — 42 točk 3. TD P - 39 točk 4. TSP - 37 točk 5. TES - 35 točk 6. DSSS - 33 točk 7. BLP - 32 točk 8. TGD - 30 točk 9. TPE - 28 točk 10. SIGMAT - 18 točk 11. I PP - 15 točk 12. TAP - 15 točk 13. BOR - 6 točk 14. TV P - 4 točke 15. T Pl - 4 točke 16. Lipa — 2 točki Do konca tekmovanja moramo izvesti še streljanje in žali. Še vedno pa sc sprašujemo , zakaj se nekatere TOZD nikakor ne odzovejo. Nagradna križanka, rešitve pošljite do 10. 5. 1988 DOPISUJ V QL*$)LO NOv I SRO fftORvrci BcSjbst J*0LE2En ^VtNS« TRTE REPBR LR 00 KlMSKf vcKko -VOPJR mesto O 8 volci Žensko IME severni JELENI M2UCA/F> S »MO-6L*shik() SIRVRR JPkiič TPfJTft L ftmnp- ihn JftMBR- STVO n iččotic RF) EK O SPORR IRIDIJ CUNff tol ON kationi EVROPSKA Rfkr MRS& »RM/JR EOSPOR O SE«T8Vtt SlftVfcc RCOVPP PR&VOSZ. DVHOW/K tretji Ton N0VCIE5 CTfiNE SEVER HRIROvie v evRppt mr? T07J) ZlflHTNl LES IT PERlKF CECNflfc ERRNc SLOVE N. SlIfcfiR f ffbJTPN} M. IME PRTRVR V SRE- do?emoo *FK» v SIBIRIJI SLOV. DMurrnt TUJ PVOCLBS DRŽAVA v APRIEI morcki 2RLJV flRVOPUc 2B JEDI INDVS. RfKUINR IME Z H TEMPU IN MESTO V JCRU2RLEMU hCZcL- JRVO«T otok in PkiflVR O« EKVATORJU JttMPVR RuDR ZRIIMEK UK TIMOM KRRJfVNA SKUPNOST 2CCD -NOSt VEZNIK OfcR.ŽR RR VIKA KRE"N 2. IME ZOK. FIN Ivrni iTfll. OENARNA eF/OTR TUJE 7. IMF 2g.Cgtfl mo«ome7: 2VE7A KI E S TO V *P etri flNICR KRANJC 2VRCT, sto c fRECOVOg RlMCKft PVR PiRciiM sredstvo ITRl. T*LE - v t SitA KOSIR JO?E fcipt pijacrst. SlOVMCV SRuMNR ivdijam. piemem h2o NBS OTOK KluB 17 CFtOVCR č.Tciv BMC. SVETLO PIVO SLOV. OPERNA PEVKA ECI P. BOC SONCR DUŠIK PMPER IVKŠIČ RNICfl V uspešnih podjetjih McKinsev 1. Kdor ne dela od sedmih do dvajsetih zvesto našemit podjetju, kdor ne ceni strokovnega usposabljanja ob vikendih in prostih dnevih, kdor bolj spoštuje družino kot podjetje, ne sodi v firmo McKinsey. 2. Moralni kodeks: naročnik je prvi, McKinsey drugi, svetovalec tretji (za vsako sve-tovalčevo napakico, med katere sodi pritožba naročnika, ki nima nobenega vpliva na svetovalčevo delo, mu pri McKinseyu pokažejo vrata). - Tovota Pravila dela: 1. Ne odkrivaj skrivnosti naučenih pri delu. 2. Z vso močjo se trudi povečati učinkovitost in produktivnost. 3. Drži se pravil svojega delovnega mesta. Pravila obnašanja: 1. Rano lezi v posteljo, rano vstani in bodi vesel. 2. Bodi pravilno in urejeno oblečen. 3. Hitro se spoznaj z okolico. 4. Pazi na varnost in spoštuj naloge in pravila. 5. Če ti kaj ni jasno, vprašaj nekoga pred začetkom dela. Pravila za odpustitev: — če delavec ni več potreben, — če ima delavec fizične probleme, — če je delavec odsoten več kot 20 dni zaradi nesreče izven dela, — če je delavec odsoten več kot 15 dni iz osebnih razlogov, — če je delavec odsoten več kot 4 zaporedne dni brez dovoljenja. Dolenjski muzej Novo mesto vas vabi na otvoritev razstave slikarja Janka Orača v prostorih Dolenjske galerije v petek, 22. aprila 1988 ob 19. uri. Avtorjevo delo bo predstavil Janez Mesesnel. V spremljajočim programu bodo nastopili Dolenjski oktet in recitatorki z izborom pesmi Ivana Zorana. Kar tako — V vaše življenje bo kmalu stopil mlad moški, pravi vedeževal-ka. Koliko pa bo star? Nič dni, tehtal pa bo okoli tri kilograme. — Kdo pa je že videl, da se hodi ob treh zjutraj domov? Celo noč nisem spala! vpije žena na moža. Misliš, da sem jaz? skuša pomiriti mož zadevo. — Ali veš, da se soseda ločuje? Ne, nisem vedel. Kdo pa je kriv? On. On? To si pa ne bi mislil... Da, da, s službenega potovanja je prišel en dan prezgodaj... — Je res, da ste spali z ženo tega človeka, ki vas toži? Ni res, tovariš sodnik. Niti očesa nisem zatisnil. — Po poročni noči je Tone vstal in skuhal kavo. Nežno je prebudil ženo in ji jo ponudil. Oh, revček, tudi kave ne znaš skuhati! je dejala po prvem požirku. .,, , Slovenski reki April - mali traven Aprilski dež mrtvo seje (Domžale.) Če češminje brhko cvete, rž rada bogato daje. Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če je Jurija [24. j dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša. Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. Če je na Jurija lepo, vina dosti bo. Če je Tiburcija [10., 14. j polje zeleno, dobra bo letina, zrnje jekleno.0 Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji." Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanuje.° Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Če se o Jurjevem krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni dosti cepcev razbije." Če sušca sneg kazi, malega travna sneg gnoji." Jurij kaže duri. Jurij zakuri in odpre nam duri. Jurij podkuri. Jurij še pred mlajem da malo sena [sušo]. (Lom pri Tržiču.) Kadar je o mlaju Jurij, ni krme skozi duri. Kadar murva brsti, slane se več bati ni. Kolikor dni so žabe pred Jurijem ali Markom [25.) regljale, toliko dni bodo potem molčale, nehale. Na jurija dan je pravi čas, da nam rž pokaže prvi klas. Ob šentjurski luži pa suši ob kresu se bo kmet na dobro letino zanesel. Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna. ' Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.1 Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni. ■ V dežju drevo cvete — sadja ne daje.1 Za april velja, da je še vedno veter bril.1 Za prvi in zadnji april nas■ bi vsakdo rad nabril.1 Maj - veliki traven Ako Trijakov dan [1.] dežuje, dobro letino oznanjuje. Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je dan. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno." Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.1 Če maj se z vročino začenja, mraz še po Urbanu rad ne jenja.' Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče." Če se Urbanu sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče. Če Urban greje [25:] zelo, trgatev dobra bo. Če Urban suši in Vid mokri, bo prav za žejne ljudi. Če Zofija [15.] zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.1 Dež ob vnebohodu za košnjo ni pogodu. Filip napija, Zofija popija. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena." Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v koči kaj. Kakor je vreme Urbana, tako' bo tudi malosrpana. Kdor nima o Filipu in Jakobu [3.] še voza krme, naj še gospodar preobrne." Kocjan gobe seje in v zemljo da, Primož pa pobrana." Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. O Trjacih mora biti še voz slame in voz mrve. Po sv. Servati ni mraza se bati.0 Cene in lesni odpadki