Poštnina v državi SHS pavšalirana. M-v i&jl^ --¦. . » \s je V Ktuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 46 Vsem naročnikom! > • '•••••••••••¦•¦¦¦••••••••••••¦•••-•••••¦•••¦•>•¦••••»•••»¦¦¦¦ Vsled vedno bolj naraščajoče draginje smo prisiljeni, zvišati naročnino lista na 12 dinarjev = 48 K letno 6 dinarjev = 24 K polletno 3 dinarjev = 12 K četrtletno 1 dinar = 4 K mesečno. Vendar ostanemo še vedno cenejše, ka-Kor drugi listi. Posamezna številka stane 30 para = K 1-20. Upravništvo. i ¦ \ Lepa naša domovina! i •...........................................................* Še predno smo se ujedinili v skupno Jugoslavijo, glasila se je znanam nam hrvaška pesem ,,Lepa naša domovina" ne samo po Hrvatskem nego tudi po Sloveniji. Odkar pa smo ujedinjeni, je ta pesem sprejeta med naše narodne himne ter se kot taka prepeva ob slavnostih. Zanimiv je postanek, razvoj in uspeh te naše narodne himne. V četrtek, 8. decembra je minilo 100 let, odkar se je rodil mož, ki je uglasbil Lepo našo domovino, Josip Runjanin. Bratje Hrvatje so proslavili svečano in ponosno to stoletnico. Njim se pridružimo tudi mi Slovenci! Kdo je bil Josip Runjanin ? Ko je složil 1. 1846 napev naši pesmi, je bil vojni kadet v Glini na Hrvaškem. Rodil pa se je 8. dec. 1821 v Vinkovcih od pravoslavnih roditeljev. Tudi njegov oče je bil vojak, stavbni kapetan, mati pa hči kapetanova. Zato ni čuda, da je sam postal vojak, kakor mnogo hrvaških sinov v tedanji vojaški granici. Stari Pcetovio. Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. Nadaljevanje. Politično življenje je bilo sploh mnogo bolj razvito, kakor dandanes. Vsak meščan je smatral za svojo dolžnost se ga udeleževati. Tudi je bilo le tako mogoče priti do vplivnih državnih služb. Vsak, ki se je le mogel, se je skušal prikupiti ljudstvu, daje kot kandidat ali kot uradnik na lastne stroške zidal in popravljal svetišča, kopeli, telovadnice itd. ali pa vprizarjal igre. Ob času po Dioklecijanu so morali uradniki upravljati svoje službe pretežno v interesu države. S tem pa je začel propad mestnih uprav. Kar je bilo nekoč čast, postalo je za vsakega posameznika neznosno breme. Nihče ni hotel več opravljati teh služb, vsled česar so postale te službe dedne. Slednjič so ti uradi izgubili ves svoj ugled in vpliv. Istotako kakor politično življenje je bilo tudi versko življenje zelo razvito. Rimljani so bili pobožen in veren narod. Darovati bogovom predpisane daritve je bila ena najvažnejših državljanskih dolžnosti, kajti Josip Runjanin je bil živahen mladenič, ki se je rad zabaval v družbi, zlasti pa izvrstno popeval. V Glini, kjer je služil, je bilo takrat nekoliko navdušenih mladih rodoljubov. V njihovem kolu je bil tudi Runjanin. Učil se je glasbe in je znal po notah peti. Kot izvrsten pevec pa je tudi sam zložil melodijo marsikateri pesmi. Pesem Lepo našo domovino je zložil Anton Mihanovič ter je bila natisnjena že 1. 1835 v Danici. Mladega in ognjevitega kadeta je ta pesem tako navdušila, da je skušal sam najti napev za pesem, ko dotlej ni noben hrvaški glasbenik tega storil. Ker je ljubil svojo hrvaško domovino z vsem žarem svoje duše, je mislil, da je prvi pogoj za narod, ki hrepeni po svobodi, da ljubi in poveličuje svojo domovino. Poveličeval pa je svojo rodno zemljo Anton Mihanovič z omenjeno pesmijo. A čitana ne napravi pesem iz daleka ne tistega utise, kakor če pesem zapojo navdušena grla. Zato je sestavil Jos. Runjanin pesmi napev. Napev je prišel še isto leto v Zagreb. Ali glasbeniki v Zagrebu pvsui niso hoteli proglasiti za narodno himno. Ali hrvaški mladini je pesem ugajala. Prepevali so jo na svojih sestankih, začela se je širiti med narodom, kamor so jo zanesli zlasti dijaki. Ko pa je bila 1. 1891 v Zagrebu razstava, ki so si jo ogledali Hrvati iz vseh stiani, so proglasili ,,Lepo našo domovino" za hrvaško narodno himno. Ko so 1. 1893 hrvaški pevci pohiteli v Dubrovnik k odkritju Gunduliče-vega spomenika, je žela to pesem velikanski uspeh. Kjer in kadar so pevci zapeli ta pesem, kar se je zgodilo sto in stokrat, je napolnila narod s silnim navdušenjem. Ne proslavlja ta himna sicer vladarjeve osebe, proslavlja pa zemljo samo. In zemlja, domovina je ona navduševalka vsakega rojaka, ki ostane in se ne spreminja. Ljudje se izpreminjajo, ginejo, se med seboj celo bogovi so čuvali in hranili državo. Kdor je torej božanstva tajil ali žalil, je bil veleiz-dajalec, ker je rušil temelje države. Umevno je torej, da so bili ravno najboljši rimski vladarji strastni sovražniki kristjanov, ker so tajili božanstva in priznavali samo enega neznanega Boga. Omenimo le plemenitega Trajana, modrega Marka Aurela, čigar nauki se mnogokrat čudovito ujemajo z nauki krščanstva, „stara Rimljani" Septimia Severa in Decija ter ženijalnega Dioklecijana. Sicer pa so bili Rimljani glede vere strpljivi ter so radi sprejemali bogove podjarmljcnih narodov ter jih častili, kakor svoje lastne. Ker je imelo razen običajnih bogov skoraj vsako mesto, vsaka reka, vsak poklic, celo vsaka hiša svojega boga zaščitnika in ker so tudi članom cesarske rodbine, posebno že pokojnim izkazovali božjo čast, je bilo seveda tudi v Poe-tovijo vse polno svetišč, kapelic in sob božanstev. Pravzaprav je bilo vsako poslopje ob enem že svetišče. Kakor povsod v državi so častili stari Ptujčani predvsem najvišjega in najboljšega Jupitra, zaščitnik a rimske države, čigar svetišče se je nahajalo, kakor že omenjeno, na Panoramskem griču, vsled česar je imel bog priimek Culminatus. Izmed ostalih grško-rimskih sovražijo, domača gruda pa s svojo krasoto in s svojim bogatstvom človeka le navdušuje k dobremu in lepemu. Gospodarstvo. • • %..........................................................„• Cuvajmo naše pomočnice — pike pred gladom! Kadar zima potrka na vrata, je razmeroma malo število naših drobnih ptičic pri nas. Velka večina zapusti pod jesen svojo domovino in se izseli v topleje kraje, da se izogne gladu in mrazu. Tembolj pa moramo ceniti in upoštevati one zveste in naj koristneje čuvarice naših kulturnih rastlin, ki jim je narava določila kljubovati J pri nas neprilikam po zimi in ki tudi pozimi pobirajo in uničujejo škodljivi mrčes po naših poljanah, livadah in vrtih, posebno pa po sadovnjakih in šumah, Če jim to vremenske prilike dopuščajo. So to razne siničice, rdečerepke, palčki, strnadi, brglezi, žolne i. dr., ki iščejo hrano v razkopah drevesne skorje, v listnih zavitkih na drevju, v zemskih luknjah, kotih in duplih ter v sličnih skrivališčih škodljivih žuželk, njih ličink in jajčic. V mili zimi najdejo tudi hrane dovolj in prezimijo z lahkoto brez posebne pomoči od naše strani. Ali druga jim prede v hudi zimi, kadar zalije led razpoke drevesno skorje in kadar zakrije sneg tudi ostale vire hrane. Ker te male ptičice naglo prebavljajo, jim je treba mnogo živeža; zato je pa tudi v hudi zimi, ko jim odtegujejo vremenske neprilike možnost zadostne prehrane, nevarnost velika, da jih pogine vsled gladu veliko število. Sedaj je umestno, da se spomni kmetovalec neprecenljivih zaslug, ki so mu jih izkazale ptičice čez poletje, in jim priskoči na pomoč s primerno hrano ter jih tako obvaruje gladu in pogina. Hrano je nastaviti božanstev so se v Poetoviju posebno častili boginja lepote Venera, bog ognja Vulkan, bog trgovcev Merkur, bog vina Bakhus, bog vojne Mars, čudodelnika in božanstva zdravilstva Higijeja in Eskulap, sosebno v času, ko je krščanstvo napredovalo kot nekaka protiutež proti Kristusu, boginja vprežne živine Epona, božanstva žetve in rodbinske sreče Nutrices, Herkules, Silvanus itd. Radi so se obračali na stalno srečo (Portuna sta-bilis). Na važnih mejah v mestu in okolici so stali mali kipi boga meje (Pelix terminus) na cestnih križiščih pa številne kapelice dobrih duhov. V vsaki hišifso se častili lari in penati, na grobnih kamnih pa so napisovali božanstva smrti (diimanes Hecuba itd.) Izmed ilirsko-keltskih bogov so se priporočali sosebno Martu Marmogiju imenovanemu tudi Teutales, Dinates in Mogetius. V predrimskem času so mu mogoče kakor v Galiji tudi v Poetoviju žrtvovali ljudi, spoštovali so tudi dobrotljive norijske matere (matres Noricn). Trgovci, vojaki in sužni so zanesli v Poetovio razne orientalske bogove in s češ-čenjem združene verske obrede, kakor Sera-pisa, Osirisa, Isisa in inaloazijske kabire. Najbolj priljubljen pri vseh slojih pa je pustijo naši kmetovalci „plavižu predolgo teči, ker je boleta predraga. Žganje, ki se dobi iz tega plaviža, Se ne plača irgubljenih dragih ur. Prežgane in posušene tropine so dobro krmilo za svinje, goved in celo za konje. Posebno letos, ko primanjkuje krme, se naj porabijo za živalsko hrano. V Nemčiji stane kilogram suhih tropin 30—40 v. Vroči podliv, to je tekočina, s katero so se zalile tropine, da se ne pri-smode, vlivajo mnogi nemški vinogradniki, ki izkoriščajo vsako gospodarsko snov do zadnjega, v odprte polovnjake aii kadi, v katere so na gosto vtaknili brezove vejice in šibice. Ko se ta podliv ohladeva, se izkristalizira iz vroče tekočine na šibicah vinski kamen (Weinstein), ki je dandanes precej v ceni. Kilogram stane 20—25 K. Šibice se potem z lesenim kladivom potolčejo, da spravimo od njih vinski kamen. Umni in skrbni gospodarji pazijo na vsak vinar, da ne gre v izgubo. Letošnje tropine je vredno žgati, ker dajo od kotla 3—4 / žganja. Cona tropinskemu žganju je 70—90 K za 1 liter. tako, da je veter ne odpiše in je dež in sneg ne zmočita, da je torej ob priliki sile, to je v ledovitih in sneženih časih ptičicam vedno na razpolago. Kot prikladna hrana so olje vsebujoča semena, kakor bučnice, solnč-nice, konopljeno in laneno seme ter mak, kot pridatek pa tudi oves in proso, če mogoče tudi kak košček neslanega loja ali slične maščobe. Repično seme jim ne prija. Lovci store dobro, če obesijo tu in tam ob obronkih host kos od trte, seveda nezastrupljene lisice ali kake drugo za človeško prehrano nepozabne, mastne, nezastrupljene divjačine. Kos take divjačine, prikrit z vejevjem tako, da nimata dež in sneg pristopa, zadostuje za prehranitev ptičič na ploskvi, obsežni par sto oralov. Z malim trudom torej in s neznatnimi pripomočki lahko plačuje kmetovalec svoje najzvestejše pomočnike v boju proti raznim škodljivcem. Kakor kaže pričetek letošnje zime, zna biti zima dolgotrajna in huda. Zatorej naj nikdo ne zamudi pravočasno nuditi našim krilatcem svojo pomoč, če bodo ti prepuščeni samim sebi, jih bode poginilo nebroj in razni mrčes se bo neovirano razpasel tako, kakor se je pred leti. Če se prav spominjam, je poginilo v zimi od 1902 na 1903 mnogo ptičic, posebno v raveni in potem se je tod pojavilo par let zaporedoma toliko gosenic, da je bilo drevje oglodano do golega. Ko se je po letih število ptičic zopet spopolnilo in so jim ugodne zime dopuščale napraviti red v naravi, je goseničji pojav prenehal. Ptičice so takorekoč policisti v prirodi, zatorej — čuvajmo jih ! Okrajni ekonom J. Zupane. * * * Zakaj se vporabijo dohodki razredne loterije. Peta sekcija zakonodajnega^odbora J3 pretresala naredbo o razredni loteriji. Do sedaj so sprejete sledeče večje izmene : Narodni poslanci ne morejo biti člani uprave razredne loterije, ker kot člani loterije spadajo pod kontrolo ministra za poljedelstvo, v skupščini pa morajo oni ministra kontrolirati Odrejeno je, da nagrada za člane uprave te loterije ne sme znašati več kot 2 odstotka, a tantijeme uradnikov ne več kot 3 odstotke čistega dobička. Od čistega dobička vsakega kola srečk se votira 10 odstotkov rezervnemu zakladu. Iz tega zaklada se sme vzeti potrebno svoto za zidanje nove zgradbe razredne loterije in za zidavo hiše za uradnike razredne loterije in uradnike ministrstva poljedelstva in vod. Nadaljnih 40 odstotkov čistego dobička gre za povzdigo kmetijstva in živinoreje, 20 odstotkov za pomoč kmetijskih zadrug, 15 odstotkov za povzdigo rokodelstva in nadaljnih 15 odstotkov malim poljedelcem m domači industriji, katera služi kmetijstvu bil perzijski bog solnca Mitras. Njegov kult je vpeljal v Poetoviju okoli 1. 150 po Kr. grški državni suženj Hvacint. Posobno je pripomoglo, da se je bog tako častil, dejstvo, da so se nahajale v Ptuju čete, ki so prišle iz solnčnate Mezopotamije, med tem ko je bilo podnebje v starem Poetoviju bolj megleno kakor sedaj.Vteku časa je postalMitras istoveten z ilirsko-keltskim bogom Belenom. V starem Poetoviju so mu bila posvečena 4 svetišča, več svetišč in žrtvenikov mu je bilo posvečenih v bližnji okolici, posebno na Donaški gori, v Modriču na Pohorju in v Rušah. Skrivnostni obredi v pestro okičenih duplinah, različne stopinje spoznavalcev, razni izpiti, ki so jih morali polagati častilci, predvsem pa koprnenje po odrešenju in želja združiti se v blaženstvu z večnim bogom svetlobe, so vplivali z mogočno silo, posebno na nižje sloje, kakor vojake in sužnje, pozneje na častnike in uradnike in slednjič na vladarje, ki so se smatrali učlovečenim Mitrom. Tako so bili poznejši rimski cesarji, posebno ilirskega pokolenja vneti častilci boga. To razvito češčenje Mitre je bilo tudi vzrok, da se je krščanstvo v Poetoviju le počasi in še le v poznem času pojavilo. Ko je slednjič po 300-letni borbi zma- in živinoreji v prospeh. Ostanek se porabi za posojilo in pomoč poljedeljcem in obrtnikom. Plačevanje davkov. Na seji zakonodajnega odbora je predložil tinančni minister pregled vplačanih neposrednjih davkov. Po tem pregledu sta imela Srbija in Črna gora plačati od dne 1. januarja 1919. do dne 31. oktobra 1921. 149,137.010 dinarjev. Vplačali pa sta 155,113.000 dinarjev. Za ostalo dežele je navedel minister tele številke : Slovenija je plačala 97,407.250 (plačala naj bi 145,909.750), Hrvatska in Slavonija 139,879.500 (namesto 167,420.000), Bosna in Hercegovina 89,528.500 (namesto 134,020.000), Dalmacija 9,602.500 (namesto 9,042 820), Vojvodina 143,544.750 (namesto 160,000.000). V vsem se je plačalo 635,135.500 namesto 606,036.189 dinarjev. Finančni uspeh je torej ugoden. Vseeno pa kažejo navedene številke, da je Slovenija sorazmerno silno obrememjena z davki, primeroma najmanj pa da sta obremenjeni Bosna in Hercegovina. Taksa za pošiljanje paketov v inozemstvo se zaračunava izza dne 1. decembra po razmerju, da je en 1 frank enak 10 dinarjem. Poštno ravnateljstvo utemeljuje to odredbo s padcem našega denarja. Faktično bi morala biti ta vsota z ozirom na švicarski frank še večja. Iz naše države se pošilja sedaj okoli 3000 paketov, dočim jih pošilja tujina v našo državo okoli 42.000. Tudi znak naše trgovinske pasivnosti. Taksa na Vžigalice. Monopolska uprava je odredila, da 'se v bodoče plačuje taksa na vžigalice tako-le: 1. Na velike švedske vžigalice (60 do 65 vžigalic) za škatlico 15 par; 2. na švedske vžigalice 50 do 55 vžigalic) za škatlico 10 par; 3. na parafinske vžigalice v mehkih papirnatih škatlicah (100 do 110 vžigalic) 15 par; 4. na žveplene vžigalice v mehkih papirnatih škatlicah (100 do 130 vžigalic) 15 par. Vžigalične etikete bodo morale imeti državno oznako, napis v latinici in cirilici in ime dotične tvornice. Do sedaj že izvršene etikete se morejo še uporabiti. Žganje iz tropin, četudi so grozdje 3e tako dobro izpreša, ostane še vendar nekaj sladkorja v tropinah, ki začne vreti in se pretvarjati v alkohol. Da se ta alkohol ne izgubi, denejo naši kmetovalci tropine takoj po prešanju v polovnjake ali v kako drugo posodo (tudi v cementne jame), koder se dobro poteptajo in naphejo in potem zavečijo, da ne more alkohol izpuhtevati. Mnogi pokrijejo tudi tropine s papirjem ali trsnim listjem in še zamažejo z debelo plastjo ilovice. Pri tem je treba paziti, da se špranje, ki nastajajo vsled sušenja ilovice in radi pritiska odhajajoče oglenčeve kisline, zopet dobro zamašijo. Alkoholno vrenje tropin je končano po preteku 6—8 tednov in tropine so zrele za žganje. Kako se žge, ve vsak, omenili bi samo, da ni posebno koristno, ako galo krščanstvo nad poganstvom,so kristjani z istim sovraštvom, kakor nekoč pogani, zatirali staro vero ter porušili sosebno za časa Teodosija Velikega stara poganska svetišča. Kljub temu se je stara vera ohranila še dolgo. Ne samo neuki kmet, temveč marsikateri izobražen meščan, ki je bil navidez kristjan, je skrivaj daroval starim bogovom, ki so se mu zdeli polni poezije in lepote, medtem ko mu je krščanstvo obetalo le neko blaženstvo po smrti, ki ga ni mogel ume ti. Izobraženi sloji sicer niso verovali v ne-številna božanstva, temveč so smatrali bogove za to, kar so bili v resnici; za poosebljene naravne sile in človeške lastnosti, vero so jim nadomestovali razni modroslovni nauki posebno — ob koncu starega veka — Plotinov novi platonizem. Iskali so vzrok vsega v enem samom bitju in tako ni bila vera v enega samega boga lastna samo kr-šanstvu in židovstvu, temveč mnogim poganskim izobražencem, naj so se imenovali božanstvo neznanega boga. svetovni razum ali Helija. Za časa Konstantina Velikega je bilo ono boštvo že priznano oficijelno, četudi se ni ta edini bog imenoval kršanski. Kristusov nauk se je razširil v Poetovio iz Ogleja in Svrrnije, kjer so obstajale cerk- Dopisi. Svečana promocija msgr. Fran Bulica. V soboto 3. t. m. je bil svetovnoznani arheo.'.og msgr. Fran Bulic, ravnatelj državnega arheološkega muzeja v Splitu, promoviran za častnega doktorja (ilizotiie |na zagrebškem vseučilišču. Svečanosti so se udeležili odposlanci iz Dalmacije, Beograda (vseuč. prof. dr. Vulič), Ljubljane (muzejski ravnatelj dr. Mantuani) in zastopnici ptujskega muzejskega društva, ki je slavljenca izvolilo za svojega častnega člana. Ptujska deputacija se je udeležila tudi slavnostnega obeda pri nadškofu dr. Bauerju, drugi dan pa seje jugoslovanskih arheologov, kjer so se storili važni sklepi o nadaljevanju arheološkega znanstvenega dela. Udeležba ptujskega muzejskega društva je tudi praktičnega in gospodarskega pomena za mesto Ptuj, ker budi zanimanja za Ptuj in dviga promet v mestu. Sodna imenovanja. Minister pravde je imenoval zs sodnike v Ptuju dr. Janka Košana, Adolta Hudnika (bila sta že sedaj v Ptuju), dr. Josipa Dolničarja in Feliksa Verbiča; dr. Mile Jenko je premeščen iz Ptuja v Litijo. Dalje so imenovani za sodnike dr. Slavko Šumenjak za Šmarje, Štefan Vodošek za Slov. Bistrico, dr. Jos. Čemer in dr. Fr. Tavželj za Sv. Lenart in Tilen Leveč za Konjice. Nenadna Smrt. V nedeljo je nenadoma umrla v Ptuju gdč. Presker, učiteljica iz Ormoža. Prišla je bila v Ptuj k svoji sestri, vdovi po dr. Geršaku, da se poveseli miklav-ževke s svojimi nečaki in nečakinjami. Stara je bila komaj 29 let. Pokojnica je bila duša vene občine že v I. stoletju. Že pred Kri-stom je bila želja po veri, ki naj bi zadostila srcu in razumu, splošno razširjena. Pri-prosti, pa tako vzvišeni nauki Zveličarja, posebno, da so si vsi ljudje bratje, čudeži, ki jih pripisuje sv. pismo Kristusu, njegovim apostolom in učencem, vzgledi mučenikov, ki so rado voljo dali življenje za novi nauk, I dejstvo, da so prevzeli kristjani stare svete I knjige Izraelcev, izvrstne organizacije cerkvenih občin, red in mir v državi in izvrsten komunikacije so bili vzrok, da se je nova vera hitro širila. Vsled tega je mogoče, da so se nahajali posebno med vojaki in sužnji tudi v Poetoviju že v I. in II. stoletju poedi-ni kristjani. Cerkvene občine pa pred I. po- I lovico 3. stoletja v Poetoviju gotovo ni bilo. I Kakor povsod, so bili tudi v Poetoviju prvi I oznanjevalci evangelija nižji sloji, kakor vo- I jaki, sužnji in trgovci. Preganjanje pod De- I cijem je zahtevalo gotovo tudi v Poetoviju posamezne žrtve. Imena teh mučencev pa se nam niso ohranila. Krščanskih izkopnin iz Poetovija nimamo. Ohranila sta se nam 2 Kristusove monograma (Andrejev križ) naj-brže od neke bronaste svetilke, kakor tudi neka ilovnata svetilka s Kristusovim imenom, VSa iz 4. Stoletja. (Dalje prihodnjih narodnega življenja v Ormožu. Zato so se Ormožani tudi v častnem Številu udeležili njenega sprevoda v sredo. Za Dijaško kuhinjo v Ptuju je nabral na gostiji Vinka Prapotnika z Marjeto Sočičevo v Lačavesi pri Sv. Bolfenku pri Središču mladinski prijatelj g. Jos.^Breznik 350 kron. Dijaška kuhinja se za ta dar iskreno zahvaljuje zlasti v sedanjih časih velike potrebe in si želi dosti posnemovalcev. Za Jugoslovansko Matico je nabral gosp. nadučitelj Josip Groriup v deški osuovni šoli v Ptuju in sicer v II. razredu 15 din., v III. 1933 din., v IV. 1005 din., v V. 16 din., v VI. 1177 dm., skupaj 72* 15 din., za kar izreka vsem podružnica Jug. Matice v Ptuju najgorkejšo zahvalo. Muzejsko društvo V Ptuju priredi v petek, dne 16. decembra ob pol 6. ari zvečer v mestnem gledališču predavanje s skioptičnimi slikarni. Predava g. M. Abramič, ravnatelj državnega muzeja v Splitu o Dioklecijanovi palači v Splitu. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi. Kmetijska podružnica v Ptuju priredi v nedeljo, dne 18. decembra t. 1. v Ptuju v dvorani gospe Zupančič poučno zborovanje. Predaval bode živinorejski nadzornik Zidan-šek o pospeševanju živinoreje z ozirom na državni proračun. Začetek ob 9. uri predpol-dne. Ob enem se bode sprejemala udnina za 1922. K obilni udeležbi vabi odbor. Predavanje o neodrešeni domovini. Na rojstni dan kralja Aleksandra, t. j. v soboto, dne 17. t. m. priredi Jugoslov. Matica, podružnica Ptuj, v mestnem gledališču predavanje o neodrešeni domovini s skioptičnimi slikami. Predavatelj pride iz Ljubljane. Začetek oŠ 20. uri. Cene znižane. Predprodaja vstopnic pri društvenem blagajniku g. nad-upravitelju Sormanu. Za šolsko mladino se bo vršilo isto predavanje dopoldne. Odbor. Sv. Marko, zgodovinsko predavanje. Na zgornjem koncu vasi Bukovci je stal spominski kužni kamen iz 1. 1668. Pred 3 leti se je ta kamen podrl. Muzejsko društvo v Ptuju je posiedo-valo pri državnem spomeniškem uradu, da se je kamen zopet postavil. Da bi ljudje vedeli ceniti takšne zgodovinske spomenike, je tajnik muzejskega društva, g. prof. Mlaker, v četrtek 8. t. m. po večernicah v šoli pri Sv. Marku predaval o kugi na Ptujsem polju in o kužnih spomenikih. Poslušalcev je prišlo malo, dasiravno je predavanje bilo oznanjeno v cerkvi in pred cerkvijo in je seveda bilo brezplačno. Zlasti smo se čudili, da je večina mladine korakala mimo šole, dočim je nekaj starejših mož potrpežljivo čakalo na predavanje. Ti so zelo pazljivo in hvaležno poslušali ter se smejali čez krastače in druga babje-verska sredstva zoper kugo. Končno je g nadučitelj Marinič pozval navzoče, naj varujejo zgodovinske spomenike, listine, staro slike in knjige ; zgodovinske spomine naj izročijo šoli ali muzejskemu društvu v shrambo. Kino. V nedeljo 11. t. m. se predstavlja „Osveta Brahmana", doživljaji ainerikanske čnsopisne kraljice v 5 dejanjih. Vsebina: Posebna izdaja največjega časopisa sveta, New-Yorškega Timesa naznanja, da je mladi milijarder Edvard Astor neznano kam izginil. V pristanišču so našli njegovo jahto, vso posadko Jpomorjeno, a o Edvardu ni nobenega sledu. Mlada, lepa Ellnior Grlyn, lastnica Timesa, se razgovarja vsa razburjena z očetom Edvarda, starim Astorjem. Ta ji pripoveduje o izgubljenem sinu. Pred tremi leti se je Edvard odpeljal, poln lepih nad v svet. Pred kratkim se je vrnil, žalosten, mračnega obličja. S seboj je pripeljal samo enega sluga — Indijca. Nemogoče je bilo uvesti Edvarda po povratku v družbo. Najljubše so mu bile osamljene vožnje, daljni izleti z jahto. Iz poslednjega izleta se ni več vrnil, on in njegov sluga sta izginila. Stari Astor pokaže sliko sina, Ellnior se zamisli . . . Spomni se, kako se je z Edvardom seznanila. Nekoč se je z motornim Čolnom odpeljala na odprto morje, burja ji je zabranila povratok v pristanišče. Sprejeta je bila na Edvardovo jahto. Mnogo je z mladim Astorjem govorila, radovedna ga vpraša za sliko, katera je predstav- ljala krasno žensko. Edvard je že hotel odgovoriti, toda sropi pogled sluge je to preprečil. Rekel je samo: „Ta žena je moja usoda." Večkrat sta se po tem dogodku še sestala. Pri poslednjem sestanku je od Astorja prejela zavojček. V tem se je nahajal prstan s čudnim kamenom in pa listič z napisom „Vzemite ta prstan od onega, kateri Vas ne sme srečno ljubiti." Od tega dne Ellniora nesrečneža ni več videla. V spomin na njega vedno nosi na roki podarjeni prstan. Kratko po pogovoru s starim Astorjem napadejo Ellinor štirje ljudje. Napad se ponesreči. Enega izmed napadalcev, nekega Indijca policija ujame. Noče spregovoriti nikake besede. Ko pa zagleda prstan, pade na kolena in pravi: „Oprosti, gospodarica, oprosti! Samo Ti moreš rešiti belega izdajalca. Dne četrtega v mesecu Ramsu bo žrtvovan v svetišču na Bijapurn osveti Bognije. Noči četrtega Ramasana ne bo preživel.'1 Ničesar drugega ni izpovedal. Torej v Bijapurn, na s snegom pokriti Himalaji! Pomoč je nujna. Naglo ae odpravi Ellnior na pot. Potuje z zrakoplovom, železnico, ladjo, katera se med med vožnjo vsled eksplozije kotla potopi. Srečno se reši na indijsko obal. Po mnogih mukah dospe še o pravem času v Bijapur. Mnogo je k temu pripomogel prstan 8 čudnim kamenom. Ellnior pride v svetišče. Pred tipom boginje leže trije belokožci, med njimi Astor. Ravno privzdiguje vrhovni svečenik, nekdanji sluga Astorjev, paližo in kaže na oči bivšega gospodarja ter pravi: „Velika boginja Kali, tu ti žrtvujem oči, radi katerih je naša gospodarica umrla. V strahu Ellnior visoko privzdigne prstan. Glej čudo ! Vsi Indijci padejo pred njena kolena. Ellnior in Edvard pobegneta skozi kip boginje v podzemeljski hodnik, tam z veliko težavo premagata vrhovnega svečenika in prideta na prosto. Slikovita obal leži pred njima — Astor je rešen. — Dejanje je polno zanimivih doživljajev. Posebno dogodba, kako je Astor pridobil čuda-delni prstan, je zelo zanimiva. Vpleteni so krasni posnetki po naravi, slike iz indijskega harema, ,ceremonije v svetišču na Himalaji. Slike so razstavljene v kavarni Evropa. Ptujska gora. Tukaj je umri g. Janko Segula, brat meščanskega šolskega učitelja Franca Šegula v Ptuju in Josipa Šegula, učitelja v Mariboru. Podlegel je zavratni bolezni jetiki. Naše sožalje ! Domova pri Ptuju. Dne 26. decembra ti. priredi prostovoljno gasilno društvo v Dor-navi veselico s tombolo, katere dobiček se odločuje za nabavo orodja. Omenjeno prireditev se vrši v prostorih gosp- Antona Zagor-šeka. Začetek ob 15 uri. Na obilno udeležbo vabi odbor. .*...................................•......................% ¦ ¦ Politične vesti. Vlada Od8topila. Radi nesoglasja v radikalnem klubu, ki neopravično spreminja svoje sklepe, ni vladi preostalo drugo, nego da je odstopila. S tem so stranke prisiljene, da čimprej sestavijo novo vlado. Dosedanjemu ministrskemu predsedniku Pašiču je vladar poveril nalogo, da sestavi tudi novo vlado. Pašič se je že začel razgovarjati z voditelji raznih strank in sicer najprej z voditelji opozicionalnih strank. Ako te stranke odbijejo sodelovanje pri vladi, bodo dosedanje vladne stranke morale tudi zanaprej prevzeti vlado. Nova vlada naj bi na podlagi vidovdanske ustave sklenila pred vsem zakone, ki se tičejo notranje ureditve naše države. Vzporedno s tem naj bi rešila proračun in še nekaj perečih zakonskih predlog. Dokler se ne sestavi nova vlada, počiva parlamentarno delo. Upravna razdelitev Slovenije. V kratkem se ima odločiti, kako se naj Slovenija razdeli v dve upravni oblasti. Poleg vladne predloge, ki smo jo že priobčili, sta še dve drugi. Ena hoče imeti za mejo od Zagorja do Brežic reko Savo, druga bi pa rada priključila ljubljanski oblasti vse obvodje reke Save, torej razen brežiškega tudi celjski okraj. Razen tega pa se še javljajo glasovi, naj bi tvorila Slovenija samo eno upravno oblast s središčem Ljubljano. S tem načrtom pa večinoma niso , zadovoljni prebivalci nekdanje Štajerske, češ da je mnogo laže upravljati manjše enote nego prevelike. Zato zahtevajo za se mariborsko oblast, kakršna je tudi v vladni predlogi. Reči moramo, da je vladna predloga z dvema oblastima v Sloveniji najbolj ugodila željam prebivalstva, ki hoče rajši manjšo, pa pregledno upravo. Sporazum med Anglijo in Irsko. Dolgoleten boj so bojevali Irci, večinoma katoliško vere, da dosežejo proti Britaniji neko samostalnost. Prišlo je med njimi večkrat do ostrih nasprotij, do pregajanj in prelivanja krvi. Te dni so dosegli Irci, da dobe isti položaj kakor Kanada, Avstralija, Nova : Zelandija in Južna Afrika. Imenovala se bo „Svobodna irska država." Zvestoba svobodne irske države proti državni skupnosti in kralju Jurju se bo jasno in nedvoumno izrazila v ustavi irske države. Proti itatijanski vladi. Italijanska poslanska zbornica je z veliko večino izrekla zaupnico j sedanji italijanski Bonomijevi vladi. Jugoslovanski poslanci pa so glasovali proti njej, ker ni zaščitila jugoslovanskega prebivalstva v nobenem ozirn, niti pri šolstvu niti pri gospodarstvu niti v upravi. • ¦ Razno. Plača ljubljanskega župana. V seji ljubljanskega občinskega sveta je bila določena letna plača županu na 120.000 K, ; med tem ko je dosedaj dobival župan le i 57.600 K. Demokratom se očita slabo občinsko gospodarstvo, ki ga hočejo novi gospodarji zboljšati. Ali pa bo tako zvišanje osebnih prejemkov tudi ljubljansko prebivalstvo štelo med zboljšanje svojih mestnih plačil, je seveda druga stvar. Volkovi v zagrebški okolici so se pojavili radi hude zime. Ko sta šla dva seljaka v Zagreb, so ju napadli lačni volkovi, da sta se jih komaj ubranila. Volkovi na železniški progi blizu Sarajeva. Policijka patrulja, ki je vršila v nekem selu svojo službo, je opazila na železniški progi dva volka, ki sta se bližala policistom. Eden izmed policistov je ustrelil, nakar sta volkova ! izginila v temi. Aretacija velike tatinske družbe v Mariboru. Mariborska policija je izsledila zopet veliko tatinsko družbo, ki ima na vesti celo vrsto j drznih tatvin in vlomov ne samo v Maribo- j ru, ampak tudi v Celju, Ljubljani in Zagre- : bu. Zlikovci so imeli svoje shajališče v ka- , varni Neger na Glavnem trgu. i Končna ureditev delavnega časa. Odsek zakonodajnega odbora je v torek ponovno razpravljal o delovnem času ter sprejel sle- i deči predlog: Za ureditev delovnega časa se j razdele podjetja v tri vrste. V prvo vrsto j spadajo rudniška in industrijska podjetja, v \ kterih je zaposlenih najmanj 15 delavcev. j V tej vrsti ostane osemurni delavnik. V dru- ! go vrsto spadajo obrtniška podjetja z manj J nego 15 delavci. Ko normalni delovni čas j velja osem-, devet- ali deseturno delo, ki ga I določi minister za socialno politiko v spora- i zumu z ministrom trgovine in po zaslišanju j trgovskih in delavskih zbornic. Merodajna je težina dela. V tretjo vrsto spadajo prometni delavci, za ktere se bo določil delovni čas s posebno naredbo ministrstva saobračaja. Draginjski izgredi na Dunaju. Velika je pri nas draginja, a pa drugod ni boljše, večkrat še hujše. To velja zlasti za Avstrijo. Čeprav naši neprijatelji pritiskajo na vrednost našega denarja, dobiš za tri do štiri naše krone sto avstrijskih, to se pravi, da avstrijski denar že nima nikake vrednosti več. Ljudje ne morejo za svoj denar dobiti potrebnih življenskih potrebščin. To. je prignalo dunaj-i ske ljudske mase do jako obupnih činov. De-I lavstvo se je zbralo, prišlo pred parlament, S da zahteva od vlade izboljšanje neznosnih | razmer, iz sile pa se obrnilo tudi dejansko ; proti verižnikom in borznim špekulantom. tldrli so v velike kavarne, trgovine in hotele, _ 4 — razbijali po njih pa si lastili blago, ki so ga tam našli. Škoda, ki so jo napravili, znaša na milijone. Resno svarilo je to za ljudske pijavke pa tudi vlado, da naj ne tirajo prebivalstva z draginjo v obupnost. Nove 20 dinarske bankovce nam je poslala Amerika in sicer 100.000 komadov. Komisija, ki je prevzela te bankovce, se je izrazila, da so zelo dobro izdelani. Nove nov-Čanice bodo kmalu predane prometu. Književnost. Dr. Fr. Ilešič, Vežbenica hrvatskega jezika za srednje in njim slične dole. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921, 287 strani. Cena mehko vezani knjigi Din. 1850, po poŠti 1 Din. več. Ilesičeva knjiga ni samo slovnica, marveč tudi vežbenica obenem. Ne navaja samo pravil, ampak za vsako pravilo tudi veliko število vaj in nalog. Poleg tiskanih cirilskih tekstov ji je pridejano tudi celo vrsto pisanih in sicer v različni pisavi. Na ta način se najlažje vadimo v pismeni cirilici. Knjiga bo izvrstno služila tudi samoukom. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Poslano. Sv. Barbara v Halozah. Šolske oblasti opozarjamo, da je naš lokalni višji šolski nadzornik jako agilen mož in vreden vsega priznanja. Pred dnevi je nadzoroval Ia. razred tukajšnje šole skozi okno. Podrobnosti poročamo v slučaju potrebe. Čast, komur čast! Vabilo na naročbo. Kdor želi, da se mu redno pošilja „Ptuj-ski list", naj prijavi svoj naslov upravništvu v Ptuj, Slovenski trg (stari rotovž) štev. 3. Potni kožuh za gospode, dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava lista. Singer cilinder stroj za čevljarje v dobrem stanu se proda. Kje, pove uprava lista. delniška družba vino gradnikov v PTUJU kupuje in prodaja najboljša domača vina. Naznanilo. Objavljam ceni. občinstvo, da sem se preselil iz Ormoža v Ptuj in ot-voril v lastni hiši, Vrazov trg Z mizarstvo za pohištvo in stavbo prodajam najfinejše lastno izdelano pohištvo, ter izdelujem vsa naročila solidno in točno po najnižjih dnevnih cenah. — Cenj. odjemalcem in naročnikom se priporočam. S spoštovanjem JOSIP SAGADIN miz. mojster za pohištvo in stavbo. (P ii h ii= ie===ai=at===ai ii—=ti lu^5jl Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju f f* 3Cdt k Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. =» —irr^v Cene nizke, postrežba točna. 31 =31 lt=3E= 3E starega in novega cinka ter cin-kove pločevine kupujejo v vsaki množini Kranjske tovarne železne, ključavničarske in ko vinske robe „TITAN" d. d. Kamnik pri Ljubljani a %wimm *^5t JJ I? posestvo kupiti Ti ali prodati, naj LK se oglasi v uwifi upravništvu „Ptujskega lista." Fina terpentinska krema za elegantni svet. Proizvaja : »SIiAVIA PV* Dobiva se povsod. ii tvornica kemičnih proizvodov d. d. ZAGREB, Hica 213. .-. kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. se takoj v trajno delo sprejmeta pri g. A„ Majcenu, klepar v Ptuju. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: VBlanke v Ptuju.