Izhaja v Trstu M jetet tb 5. jo*
Rokopisi se ne vra-č^jo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo ia ljrmiStro
ul- del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-87.
Posamezne štev. te prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre y širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodnu delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev*
Slovenski delavci mesta in okolice!
Pudra ženje stanarine pritiska vedno Jjbjše na vse sloje t žaškega prebivalstva, "o velja v posebni meri za vas, delavci! Izročeni ste na milost in nemilost monopolu hišnih gospodarjev, ki liki pijavke izsesavajo iz vas zadnji novč č krvavo za-tfužene plače.
V	zadnjih dneh so hišni kapitalisti Priredili naskok na Vaše ži ljenske interese. Protestirajmo odločni proti temu 'n odbijmo z združenimi močmi ta utentat.
Podpisana „Nar. del. organizacija11 Priredi v ta namen v nedeljo, dne 20. februarja jl9IO točno ob IO. uri Predpoldne veliki
protestni shod
v gledališki dvorani „Nar. doma“ v Trstu s sledečim dnevnim redom:
bajte nam cenih stanovanj!
SLOVENSKI DELAVCI iz mesta in °kolice ! Do vas je, da izpregovorite odločno,
J Seno in glasno !
TRST, dne 17. februarja 1910.
ODBOR
„Nar. del. organizacije".
Spomenica o prosti
V	nedeljo, dne 13. t. m., se je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma“ v Trstu prav dobro obiskan shod delavstva Proste luk<\ Navzočih je bilo do 300 oseb, v veliki večini članov N. D. O, prišlo pa •je na shod ludi par soeii lnih demokratov, kateri pa so bili popolnoma tihi in mirni,
se tudi nihče cd njih ni oglasil k besedi.
Shod je otvoril predsednik skupine N. D. O. delavstva proste luke, tovariš Kranjc, ki je poudarjal, da je namen shodu dvojen :	razprava o razmerah v
Prosti luki sploh in pa o odgovoru na znano spomenico.
V	nadaljnem je podal kratek pregled celega gibanja v tej zadevi. Delavstvo si le želelo zooljšanja plače. Izvolilo je de-Putacijo, ki je šla k upravi javnih skladišč in namestniku. Namestnik je poudarjal, da 86 je pred par leti zboljšal položaj delavca, češ ker je država žrtvovala v ta na-^en 200000 K. Kar je mogoče, bo tudi 8ndaj storil, da se razmere zboljšajo. Go-vornik je t*»da| pripomnil napram namestniku, da so se življenske razmere odtedaj 8>lno izpreinenile, draginja je postala ne-'Rosna. In tedaj se je položaj zboljšal le za •^katere delavce, za druge pa ne. In če 8edaj ne morejo izhajati tisti, katerim so 8.6 tedaj zboljšale plače, kako naj izhajajo listi, katerim se plače niso izboljšale.
Razmere v prosti luki so naravnost škandalozne. Pogledati je treba le n. pr. volarje. Od I. 1898. sem je pri njih v ostalo vse pri starem. Plačo dobivajo na na dan, a delo imajo le po zimi, ko pa Pride polet e, jih pa vržejo na cesto. Zato 1® naša glavna zahteva, da se volarji namestijo stalno. Pravice zahtevamo, n® pa, da bi se vrš.le proti delavstvu take 8leparije.
Govornik je že pred enajstimi leti Posedal v lice svetniku Minasu, kake sle-P.arije se vrše pri nameščanju delavstva in 8’Cer. Ako delavec ni po licu komu „vi-^httiu-, pa ne avanzira, če še tako strogo Jspolnuje svoje dolžnosti, dočim pa drugi, 1 so po licu temu ali onemu, avanzirajo jakega pol leta. Zlasti pri tem trpe slo-en*ki delavci, dočim se Italijani proteži-a)o na vse mogiče načine.
Ko so nekateri hoteli uvesti pravičnejše razmere, so jim socialni demokrati 'tro očitali pristranost in jih začeli najedati v „Lavoratoru“, dasiravno so bili , °tičoiki ravno tako pravični Italijanom, akor Slovencem.
Zlasti je vsegn. obsojanja vredno nameščanje čuvaj r, kateri so navadno upokojeni finančni ■ iražniki, ki itak že dobivajo 120 do 160 K mesečne pokojnine. Če mora delavec izhajati s 100 K mesečne plače, zakaj ne bi mogel tak človek i ha-jati s svojo pen ijo! Koliko je med delavstvom pohabljenih ljudi, ki so se pohabili pri svojem delu v prosti luki, te ljudi bi bilo treba namestiti za čuvaje! Če pa oni penzioniranci ne morejo i hajari s svojo penzijo, naj pa država skrbi zanje, naj jim dižava zviša penzijo, da bodo mogli živeti! (Burno odobravanje !)
Ravno tako je tudi z raznimi pisarji, za katere nameščajo ljudi, ki imajo že it .k visoke penzije, kakor Petek, Pon-tooi in drugi, delavstvo pa, ki je leta in leta delalo v prosti luki, pa mečejo na cesto. Taki ljudje potem trgajo revežem delavcem kruh iz ust. Govornik pozna uboge delavce, ki so morali prodati zadnji košček obl ke, da so, vrženi na cesto, mogli preživiti sebe in svojo družino, dočim je v prosti luki okrog 30 čuvajskih mest, katere bi mogli zasesti delavci, ki niso z nožni za težko delo.
Narodna delavska organizacija hoče storiti vse, da se izpremene te neznosne sramotne razmere. Zato naj se je pa delavstvo le krepko oklene. Nič se bati, ne uradnikov, ne Minasa! Če so oni ki nosijo križce, smeli hoditi pod zastavo „G i n n a s t i k e“, smemo tudi mi slovenski delavci stopati pod našo plavo zastavo! (Živahno odobravanje in živio-klici!)
Delajmo pošteno, živimo pošteno, pa naj se vpišemo, kamor se hočemo, nihče nam ne more nič zato! (Burno odobravanje in živio-klici!)
Nato podeli predsednik besedo tov. dr. Josipu Mandiču, da poroča o uspehih dosedanjega posredovanja pri upravi javnih skladišč. Danes poročamo o njegovih izvajanjih le na kratko prihodnjič priobčimo govor v celoti.
Poročevalec poudarja, da se že 10 1 t sem neprestano čuje klic po izboljšanju razmer v prosti luki, zlasti pa so se ti klici pomnožili v zadnjih časih. Vse se pa osredotočuje v eni točki : v javnih skladiščih naj se vzpostavijo take razmere, kakoršne vladajo v drugih javnih podjet ih. Sedanje razmere n - odgovarjajo modernemu času in njegovim potrebam. Mezde so naravnost smešne naravnost sramotne za upravo javnih skladišč. Trst se širi z grozničavo hitrostjo, draginja raste, a plače nikakor ne rastejo v istem razmerju.
V nadaljnem poda govornik zgodovino gibanja za zboljšanje razmer v javnih skladiščih. Ostro graja postopanje socialnih demokratov, ki so v svoji ošabnoeti zavrnili skupni nastop delavstva proste luke, vsled česar hodi sedaj N. D. O. svojo lastno pot.
Dne 20. septembra 1. 1. se je vršil shod v Narodnem domu, ki je sklenil predložiti odločilnim faktorjem spomenico o razmerah v prosti luki. Dne 24. oktobra se je odobrila spomenica, katero je dne 12. novembfa uročila deputacija namestniku, ki je obljubil odgovor do 1. februarja t. 1. Ta odgovor je sedaj tudi dospel.
Po kratkem pregledu zahtev, obseženih v spomenici, poda govornik poročilo o d o-seženih uspehih.
Z hteva, da se poviša tedenska plača vsem uslužbencem, brez razlike kategorije, stalnim in dninarjem, za 20°/0, je padla popolnoma v vodo, to pa zato, ker so državne finance v tako žalostnem položaju, da ni za tako povišanje denarja v državni blagajni. Da ni denarja v državnih blagajnah, ni vzrok morda to, da je morebiti država ustanovila Slovencem v Trstu slovensko šolo, ali da je stregla željam Slovencev in Hrvatov v Istri na šolskem pol u, ne morda zato, da je država napravila kake potrebne korake na polju socijalne zakonodaje, tem
več le zato, ker se je zljubilo baronu Aerentualu po fiepotr. bnemu anektirati Bosno in Hercegovino. Kadar vojaška uprava rabi milijone, tedaj je denarja vedno dovoli, nikdar ga pa ni, kedar b i bilo delavstvu treba dati kar mu gre! (Živahno pritrjevanje!)
Govorn k noče vzbujati nikakih neo-snovanih upov, ali vzlic t-ruu se je nadejati, da bo delavstvo prodrlo prej ali slej tudi s to svojo zahtevo, Č6 ne danes, pa vendar v d glednera času. Saj je vendar upati, da baronu Aerenthalu ne bo zopet padla v glavo ženialna misel, da bi bilo treba anektirati morda Sroijo, Bolgarsko in bogve kaj še vse.
Lojalno prizna, da torej temu neuspehu niso krivi socialni demokrati, niti ni kriva N. D. O., temveč le nepremišljena akcija barona Aerentbala ter drugih visokih in najvišjih krogov.
Odbor bo vsekako, naj današnji shod sklene, kar hoče, nadaljeval svoje delo v tej smeri in ne bo odnehal tako dolgo, dokler ne doseže, kar je zahteval.
Zahteva po stanovanjski dokladi 15°/0 na plačo se je odklonila iz is ih vzrokov.
Dosegla se bo pomnožitev štiriletnic od treh na štiri.
Glede pokoinine se je doseglo, da ne bodete za podlago odmerjenja pokojnin samo dve tretjini plače, kakor I je bilo doslej, temveč cela plača. Cela pokojnina se da že po 35 letih službe, ne pa šele po 40 letih, kakor je bilo do-sedaj. Sorazmerno se zboljša tudi pokojnina vdovam in otrokom.
Glede plače za slučaj bolezni — zahtevala se je plača za celi čas bolezni, ako bolezen ne traja več kot eno leto — se ni ugodilo tej zahtevi iz zgoraj navedenega vzroka — ni denarja.
V	zadevi letnega dopusta, katerega je zahtevala spomenica za vse delavstvo enako po 15 dni, se je dosegel lep uspeh : pri-seženi delovodje dobe 15 dni dopusta, preddelavci po 8 dni, vsi ostali delavci pa po 5 dni dopusta na leto.
Zahtevi v zadevi plačila za nadurno delo se ni ugodilo — ni denarja. Odpadla pa je točka glede doklade 2 K delavstvu, ki bi se določilo za delo v novi prosti luki pri Sv. Andreju.
Položene kavcije se vrnejo onim, ki jih zahtevajo. Seveda potem zato odpadejo predujmi.
Glede nameščenja osobja je uprava javnih skladišč obljubila strogo nepristranost. Odpravi se vsak fa-vorizem in nepotizem. Tako bodo postrižena krila raznim Pollakom in drugim.
Zahtevi, da se delavci vseh kategorij po štiriletni službi namestijo stalno, se ni ugodilo.
Pometačem se dovol te, če je potrebno, po dve barvasti obleki na leto.
Delavci, nameščeni pri delu v kleteh, pa dobe na leto eno obleko.
V	zadevi volarjev se m sprejela zahteva, da se po štirih letih službe namestijo stalno. Pač pa se je zagotovilo, da dobe, če bo le mogoče, po enem letu službe delo vsak dan. Vsi volarji dobe po enem letu službe po en par škornj na leto. Plačo dobivajo ne več na dan, temveč na teden, vendar pa ostanejo provizorični. Uprava skladišč je obljubila, da dobe volarji, ki postanejo nesposobni za svoje težko delo, laž j a dela. Vsak volar dobi delavni red, ki ga ima vedno pri sebi, kakor železničarji. Volarji imajo pravico do pokojnine od dneva, ko se namestijo stalno.
Glede ugoduosti pri vožnji po železnici ne mora uprava skladišč ničesar ukre niti, treba se je v tej zadevi obrniti na železnico samo.
Kakor rečeno, se je zvišanje plač naravnost odreklo zaradi slabili državnih financ. Vendar pa je uprava javnih skla-
dišč pripravljena na drug način vsaj nekoliko odpomoči dosedan im slabim mezdnim razmeram in sic r na ta način, da bo okrog 150 delavcev ali aranžiralo ali pa postalo stalno nameščenih.
Ta poboljšek se razdeli takole:
pn m* haničnem oddelku bo avanziralo 33 delavcev, pri ostalih, izvzemši volarje se pomnoži število stali ih namešč ncev od 332 na 400, pri vola j h pa od 10 na 40.
Tako se zboljša položaj vsaj nekaterim delavcem.
Sedaj nastane vprašanje, kako Btališče naj zavzame delavstvo napram temu odgovoru ?
Delavstvo naj samo odloči! Kakor rečeno, da bo v to izvoljeni odbor, pa naj bo današnji sklep kakršenkoli, delal toliko časa, da se dosežejo vse v spomenici izraž ne zahteve, dokler ne bo zmage na celi črti.
V nadaljnem je govornik ostro grajal socialn demokrate, ki so se v „Lavora-toru“ že bahavo širokoustili, da bodo zmagali na celi črti, in to laž izrabljali proti našemu delavstvu, dočim v resnici niso dosegli skoraj ničesar. „De mortuis nil nisi bene — o mrtvih ne gre govoriti slabo — ali socialni demokrati, ki so postavljali N. D. O. na pranger, češ da bodo oni dosegli vse mi pa nič, niti oddaleč niso dosegli tega, kar smo mi. Perez ia drugi, ki so se bahali, da kake spomenice sploh ni treba, da bo uprava javnih skladišč kar trepetala pred njihovim nastopom, so na svojem lastnem shodu v četrtek komaj zapirali usta svojih lastnih pristašev, ki so hoteli protestirati proti njihovemu nastopu. Socialni demokrati se niso zadovoljili z odgovorom in so sklenili še počakati z definitivnim odgovorom ter so prepustili stvar popolnoma akcijskemu odboru, da stori nadaljne korake. Toda to nas popolnoma nič ne briga, kaj sklepajo socialni demokrati, vi slovenski delavci odgovorite le, kaj je nam treba sedaj storiti.
Slišali ste, kaj se je doseglo in kaj se ni doseglo. Vi sklenite, kaj naj se stori, in N. D. O. bo izvršila vaš sklep.
Eno pa se je jasno pokazalo pri tej celi stvari, da nikakor ni potrebno, da bi delavstvo moralo prisegati na evangelij kakega Pereza ali Pittonija, da kaj doseže,
N.	D. O. je pokazala, da more sama v polni meri braniti in varovati koristi svojih članov. Zato naj pa se narodno delavstvo le krepko oklene Narodne delavske orga nizacije, in kmalu bo prišel čas, ko bo doseglo uresničenje svojih želja in zahtev po Narodni delavski organizaciji!
Burno, dolgotrajno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem.
Ko je tov. Kreševič še poudarjal, da se je doseglo res nekaj, a kar se še ni, da je pač upanje, da se doseže v bodoče, da je N. D. O. storila napram delavstvu v polni meri svojo dolžnost, dočim socialni demokrati delajo le z namenom, da bi njihovi generali dobili visoke kape in sablje, za delavske potrebe jim pa nič ni, ter zaključil s klicem : »živila N. D.
O.	!* je vprašal tov. Sajovic, kdaj stopijo ta zboljšanja v ve-1 j a v o.
Tov. dr. Mandič pojasni naf to vprašanje, da so to predlogi uprave javnih skladišč, katere bo Minas s priporočilom predložil finančnemu ministrstvu na Dunaju.
Mogoče bi bilo, da bi se ministrstvo ne strinjalo s temi predlogi, a gotovo je da Minas in finančni minister nista tako oddaljena, da ne bi se izvršilo to, kar predlaga in priporoča Minas. V dveh, treh mesecih, morda pa tudi že prej, stopijo gotovo te izpremembe v veljavo in tedaj dobimo tudi pismen odgovor.
Tov. Saj o v i c pripomni, da pride v ponedeljek minister ogledat si novo prosto luko, in bi bilo dobro, da gre k njemu deputacija, ki bi mu priporočila uresničenje teli obljub.
Na predlog tov. dr. Mandiča se sklene, da gre k ministru deputacija treh oseb. V deputacijo so izvolili navzoči tov. S a-j o v i c a poleg predsednika skupine tov. K r a n i c a, enega odposlanca pa imenuje N. D. O.
Na predlog tov. Jeranka se vzame nato poročilo o stanju cele zadeve nazna-nje, a dne 12. septembra izvoljeni odbor se pooblasti, da stori vse nadaljne korake v svrho dosege vseh zahtev. Predlog je bil sprejet soglasno, brez ugovora.
Nato je strokovni tajnik tov. Ekar zavrnil očitanje nasprotnikov narodnega delavstva, da slovensko delavstvo ne postopa kolegialno napram tovarišem delavcem, ako zahteva predvsem zase zaslužka na domačih tleh, saj ima slovensko delavstvo prav zato, ker je tu domače, pravico do zaslužka na svojih domačih, rodnih tleh. Ravno tako brezmiselno pa je tudi hujskanje proti N. D. O., češ da ničesar ne more doseči za svoje članstvo, zlasti menda zato, kar se tako rado očita, češ ker nima niti programa. Ravno danes se je pokazalo, kaj je delala in kaj je dosegla N. D. O. Ako ne bi imela drugega, je ravno v tem delu v korist slovenskega delavstva njen program. Kaj pomagajo najlepši programi na papirju, ako ostanejo na papirju, N. D. O. je program njeno delo v blagor delavstva.
Zato naj se pa slovensko delavstvo le krepko oklene organizacije, ki bo vedno z vsemi svojimi močmi delovala v korist delavstvu.
Novoustanovljeno strokovno tajništvo bo delavstvu vedno na razpolago. Delovalo bo zlasti na to, da se obstoječe organizacije čim bolj utrdijo in da se ustanove nove, kjer jih še ni. Za to svoje delo pa pričakuje tudi vsestranske podpore s strani delavstva samega. Eden za vse, vsi za enega, skupno delo bo gotovo dovedlo do zaželenega cilja ! (Odobravanje !)
Predsednik tov. Kranj c je nato še poživljal delavstvo k odličnemu nastopu. Posebno sedaj, ko se otvori delo v novi prosti luki, naj slovenski delavci brez strahu, pogumno zahtevajo dela. Korajža velja, le nikogar se ustrašiti! Bog vas živi!
Nato zaključi ta velepomembni shod.
• ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Stanovanjsko vprašanje.
zjž. — Vprašanje v zadevi stanovanj in stanarine se vleče pri nas železničarjih v Trstu že leta in leta kakor nit brez konca in kraja in se bode še vleklo, ako ne stopimo na popolnoma drug tir. Sicer se je hotelo izkazati c. kr. železniško ministrstvo nasproti železničarjem nekako naklonjeno s tem, da je dovolilo doklado za Kras, a pri tem bržkone ni pomislilo, da ostanemo mi v vprašanju stanovanj in stanarine še vedno nasproti drugim krajem na starem stališču.
Odločilo se je torej c. kr. železniško ministrstvo za zidavo personalnih hiš z menda 240 stanovanji v Trstu in menda stem hotelo odpomoči stanovanjski mizeriji pri železničarjih ! (?) Ali čim bolj se vglo-bimo v te personalne hiše, bolj nejasno postaja, kako hoče c. kr, železniška uprava stem odstraniti neznanske žrtve, ki jih imajo ostali tisoči železničarjev, ko si morajo krajšati svoj vsakdanji kruh, da doplačujejo krvavo na svojo jim odmerjeno stanarino, m to posebno nižji uslužbenci.
In kaj šele delavci! Ti siromaki, katerim železniška uprava niti ne privošči poštene dnevne plače ! In ako slišiš mnenje kakega preobjedenega višjega uradnika, ti bo še prav oblastno zabrusil v obraz: kaj pa manjka delavcem, kaj pa hočejo še vtč, naj bodo veseli, da jih ne odpuste. In pri tem pa pozabi, da tudi on uživa svojo dobro plačo od njihovih žuljev.
Vrnimo se k personalnim hišam. Kakor smo že omeoili, da se ne morejo zadovoljiti s temi 240 stanovanji ostali železničarji, treba nam je še posebej omeniti, da tudi ti stanovalci v personalnih hišah pošteno dokladajo na svojo stanarino, kar priča, da tudi železniški upravi ni mogoče nuditi svojim uslužbencem stanovanja za stanarino, katero nam odmeri c. kr. železniško ministrstvo, našemu stanu primerno. Da tega ne more nuditi, je umevno, ker se je rabil kapital od pro-vizijskega fonda in ta se mora obrestovati, ako noče železniška uprava spraviti v nevarnost uslužbencem pripadajoče pokojnine.
V tej zadevi bo treba, da pričnejo železničarji sami zopet premišljevati, na kak način bi se zboljšale stanovanjske razmere za železničarje, ker od c. kr. ministrstva ali pa celo še od c. kr. ravna e ljstva v Trstu kaj takega gotovo ni pri-
čakovati, ker gospodje pri zeleni mizi ne vedo, kaj se pravi trpljenje in pomanjkanje.
Na noben način pa se ne sme pustiti iz vidika zahteva po zvišanju stanarine za Trst, in ako bi bilo c. kr. železniško ministrstvo še tako trdovratno. In posebno zdaj bo naša dolžnost, da opomnimo c. k. ministrstvo na dolžnosti napram uslužbencem.
Občutil je morda že marsikdo, in kdor še ni, pa šele bo, da so pritisnili hišni posestniki zdaj meseca februarja ob polletnem plačilnem roku svoje stranke zopet s povišanjem stanarine in to ne samo morda za kakih 10 odsto, ne. za 40, da celo 50 odsto se je zvišala strankam letna najemnina za stanovanje. In mi ? Mi železničarji pa vživamo isto stanarino', ko se je najemnina stanovanj povišala medtem morda že 3 krat. In ne samo t<y, mi uslužbenci, kar je nas od uradnika navzdol, srno med tem časom morali še mirno gledati, ko je c. kr. žel. ministrstvo povišalo leta 1907 uradnikom stanarino splošno za 20 odsto. Gotovo jim to privoščimo, ali prašamo tukaj visoko c. kr. ministrstvo, ali dela pri nas tudi pri uradovanju in naših službenih opravilih kako izjemo. Mi trdimo nasprotno, naklada se nam vedno več dela, odškodnine pa primeroma vedno manj.
Na stanovanjske razmere pa se hočemo povrniti še v drugi številki.
zjž— Čudno ravnateljstvo. C. kr. ravnatelj sto drž. železnic v Trstu mora imeti res čudno vodstvo, tako v celoti, kakor pri posameznih resortih. Kakor slišimo, se namerava odpustiti cela vrsta pomožnih moči, pisarjev in risarjev. Ti so bili sprejeti pred enim in celo pred dvema letoma, menda po potrebi! Sicer je to jako dvomljivo, ker se človeku zdi, da merodajni faktorji sploh ne vedo, kaj delajo, in bi marsikateri nižji uradnik boljše zadel ureditev službe. Zdaj, ko so se vsi ti pomožni delavci več ali manj zibali v sladki nadi, da se po tolikem času nameste definitivno, dobe namesto namestitve — brco. In vzroki ? C. kr. železniško mini strstvo je menda zasledilo, da se potrosi preveč denarja za pomožne moči, in je skrčilo kredit za te vrste uslužbencev na precej nižjo letno svoto. In tukaj si zna c. kr. ravnateljstvo izvrstno pomagati. Ne da bi preiskalo, ali je eni ali drugi morda vendar še neobhodno potreben, odpove p o svojem okusu raznim takim uslužbencem službo. Kako imenitno je pošto palo pri odpovedbi in kako lepo je izbralo ravnateljstvo prizadete, izpregovorimo drugo pot. Jasno je pokazalo, kam pes taco moli. In pri vsem tem, da se eden ali drugi res krvavo potrebuje, ne pomaga nič.
Zdaj pa poglejmo, kako je s kreditom. Čudno je to, da se ravno zopet le pri c. kr. železniškem ravnateljstvu v Trstu zniža ta kredit. V Pragi in Inomostu se je menda celo povišal za 10.000’— oziroma 6.000-— kron za leto 1910 iu se sliši, da pri teh ravnateljstvih celo še sprejmejo na novo pomožne moči. To dejstvo kaže, da uravnavajo pri raznih ravnateljstvih c. kr. državnih železnic svoje posle z glavo, pri drugem pa brez glave, ker drugače bi se take stvari ne mogle dogoditi. Tukaj prideta v poštev le dve točki: ali sprejmem le toliko osobja, posebno pa pomožnega, kar potrebujem neobhodno, potem mi tudi ni mogoče odpustiti, in to tudi ne na pritisk ministrstva, nobene uradne moči, ali pa sem delal brezbrižno oa željo posameznikov, potem sem prisiljen se ukloniti višjemu pritisku in sem si dal stem le slabo spričevalo.
Delo je v tiru, zmanjšalo se menda ni, posebno tega ni pričakovati zdaj v spomladnem in letnem času. Kdo pa pri tem potem trpi, bi lahko povedala marsikatera slabo, da, beraško plačana moč ali nižji uslužbenec.
zjž. — Skrbno ravnateljstvo. Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic res zelo skrbi za svoje uslužbence. V Pistjanu na Ogrskem se nahaja zdravilišče z blatnimi ko-peljmi. Tako zdravljenje v po naravi toplem blatu se kaže posebno uspešno za skrnino (revmatizem). Uslužbenci c. kr. drž. železnice dobijo tam potom železniške uprave nekaj olajšave v denarnem oziru, imajo namreč znižane cene. Taki bolniki se pa morajo oglasiti pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic že do 10. februarja. In to se naznanja potom uradnega lista od c. kr. ravnateljstva drž. železnice šele dne 6. februarja, in uradni list dobijo pristojna mesta v roke, ako dobro gre, po treh do štirih dneh. In ko izvedo to uslužbenci pišemo že 16. in morda 20. februarja.
Drugokrat bi prosili malo več točnosti pri humanitarnih zadevah.
zjž. — Delavske razmere. — (Ri-henberg). Naše vreče trpljenja so napolnjene do vrha in hočemo si malo olajšati naše breme stem, da damo vsaj duška našemu trpljenju. Radi bi izpraznili te vreče trpljenja in si želimo, da bi morda vendar prišel čas, da bi mogli položiti v nje kaj boljšega. Poglejmo na primer le, kako se razlikujejo plače nas delavcev na deželi od onih v mestu in bližnji okolici mest. Mi jim gotovo ne zavidamo njihovega boljšega položaja, pač pa se moramo zgražati nad merodajnimi faktorji, ki od merjajo nam beraške plače in delajo z nami toliko razlike, akoravno služimo istemu podjetju, to je c. kr. železniški upravi. Prosili bi c. kr. železniško ravnateljstvo, da bi nam vendar enkrat uravnalo plače, ker mora upoštevati dejstvo, da postaja tudi na deželi in to budi v naših krajih vsled železnice vse dražje, ker se izvažajo vsi domači pridelki v mesto, bodisi v Trst ali Gorico, in se moramo mi zadovoljiti za drag denar z najnavadnejšimi živili, da, samo kruh nam še ostane in še ta postane v 24 urah tak, da ga tudi voz parizar ne zdrobi, ako bi ga prevozil, pa še takega kruha nam včasih zmanjka. Stanovama postajajo vedno dražja. In pri tem, da so plače prožnih delavcev tako nizke, da, človek komaj in komaj zasluži za svojo hrano, nam še otežuje naš zaslužek c. kr. sekcija za vzdrževanje železnice po železniškem mojstru, ker se nam ne pusti delati ob deževnem vremenu. In tudi tukaj bi nam šla c. kr. sekcija za vzdrževanje proge lahko na roko, ako bi nas hotela pustiti delati v predorih ob slabem vremenu. In ako bi tudi v predorih ne bilo dela, bi delali lahko lesene cveke, kakor jih delajo drugi železniški delavci, ker se jih rabi veliko pri železniškem delu. Mi visimo z našim zaslužkom, kakor pajek na svoji pajčevini. Medtem ko drugi železniški delavci delajo lahko tudi ob slabem vremenu, si sušimo mi prazne želodce in stiskamo okolu pasa jermen, da nam ne zdrkne z nas Take so razmere pri nas ubogih delavcih, kčr vsak posamezni predpostavljeni deli delavcem pravico po svojem, in bog ne daj, da bi ti dišala taka oseba po nemškem kožuhu.
Herpelje. Dne 19. februarja se vrši ustanovni shod podružnice Herpelje in okolica „Zveze jugoslovanskih železničarjev11 v Kozini, v hotelu „Adrija“ ob 9. uri zvečer. Vsak mora imeti vabilo.
DOMAČE VESTI.
d— Pozor člani! Opozarjamo člane, ki zaostajajo s članarino in prispevki za podporni zaklad, da s tem izgube vso pravico do podpore.
d.— Trgovinski minister dr. Weiss-kirchner je v torek, dne 15. t. m., ob poludveh popoludne sprejel v avdijenci de putacijo. ki se je v smislu sklepa nedeljskega shoda delavstva proste luke oglasila pri njem. V deputaciji so bili tovariši dr. Mandič, Kranjc, Sajovec in strokovni tajnik Ekar. Prav ugoden vtis je napravilo na deputacijo dejstvo, da je minister sprejemal brez ozira na stan in družabno stališče priglašencev po času priglasitve za avdijenco. Ekscelenca je bil zelo prijazen in poudarjal, da ga veseli, da je prišla deputacija k njemu Tov. dr. Mandič je najprej predstavil ministru člane deputa-cije in mu potem v kratkih besedah pojasnil željo in zahteve delavstva v prosti luki, kakor so izražene v znani spomenici. Poudarjal je, da je dvorni svetnik Minas priznal upravičenost zahtev, da je obljubil, da bo priporočil izpolnitev nekaterih, a glavno, zvišanje plač in dovolitev stanovanjske ‘doklade, da je nemogoče vsled neugodnih državnih finančnih razmer. Dr. Mandič je izrekel željo, naj hi se vsaj dovolila stanovanjska doklada, ako se že ne zvišajo plače, kajti stanovanjske razmere so v Trstu od časa do časa vedno ne-znosnejše. Minister je izjavil nato, da obžaluje, da ni vedel prej, da pride deputacija k njemu v tej zadevi, sicer bi se bil dal natančnejše informirati. Memorandum da mu ni še bil predložen. Ko se to zgodi, ga hoče natančno proučiti in poskrbeti, da se kolikor mogoče ustreže izraženim željam. Glede zvišanja plače, oziroma stanovanjske doklade je rekel, da bi bilo pač vse eno, ali se na ta ali oni način reši stvar, glavno bi bilo pač, da delavstvo kaj dobi. Minister si je zabeležil zadevo spomenice. Nato je dr. Mandič opozoril ministra na nujno potrebo, da se zagotovi domačemu delavstvu kruh pri državnih podjetjih, katerega mu zlasti izpodjedajo podaniki italijanskega kraljestva. Na vprašanje ministrovo, koliko je približno italijanskih podanikov v Trstu, je odgovoril
dr. Mandič, da približno klicih 30.000 1° da so to večinoma delavci. Socialnim demokratom je seveda vseeno, ali so to tuji podaniki ali ne. Minister: To jim ni ve®' eno, ker niso volilci. Dr. Mandič: To s®' veda ne, ali z njihovega mednarodnega stališča. Minister je priznal, da je tu stališče vlade precej težavno, pripomnil, d* mestna občina v svojih podjetjih zelo rad* sprejema uslužbence iz Italije — dr. M*n' dič: v mestni plinarni je uslužbenih do 300 italijanskih podanikov — vsekako pa bo vlada poskrbela zato, da bodo imeli v javnih skl*' diščih prednost domačini. Dr’ Mandič je nato še izrazil željo, naj bi s® poskrbelo za Lloydovo delavstvo, da ne bi prišlo ob zaslužek. Minister je nato odgO' voril, da je za to že poskrbljeno. Stabili' mento technico se znatno razširi, prostor* bo za približno tisoč delavcev, vojna mornarica bo izvršila več novih gradenj, Llofd sam bo še vedno imel zaposlenih kakib 400 delavcev. Za onemoglo delavstvo p* je minister tudi poskrbel, da bo dobivalo pokojnino. Ko je minister nato še enkrat zagotovil deputac jo, da bo po svoji moči skušal ustreči izraženim željam, je bil* avdijenca končana. Trajala je avdijenc* približno 10 minut. — Obljube so torej tu, videli pa* bomo, kako se bodo tudi *Z' polnile. Mislimo pač, da smemo z vso gotovostjo pričakovati, ako je ne bodo drugi* da bo vsaj minister držal dano besedo. Zabeležimo naj še to, da smo iz razgovora z ministrom dobili vtis, da je bil® naše delavstvo edino, ki se je oglasilo pr* ministru v tej zadevi. Ako bo torej uspeha, seveda uspeha za vse delavstvo v javnih skladiščih, bo to torej zasluga edino N.
d.— Otvoritev nove proste luke
se je izvršila na slovesen način v ponedeljek, dne 14. t. m., v navzočnosti trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja in drugih odličnjakov. Kot glasilo delavstva nas ta slavnostna otvoritev pač ne zanima dosti, pač pa nas zanima nekaj drugega-Tg,ko le za „špas“ so namreč hoteli pokazati, kako se naklada in izklada blago, da vidi minister to čudo božje. V to svrho j0 bilo seveda treba delavcev, in te delavce so vzeli iz stare proste luke. In ker i0 bi'o vsai za ta slučaj pričakovati, se tudi sedaj ni zgodilo, namreč, da bi bili vsaj ti delavci sami domačini. Celo v pričo c. kr. avstrijskega trgovinskega ministra in drugih visokih državnih funkcionarjev so bili pri slavnostnem delu zaposleni trije r e g n i k o 1 i* med njimi celo eden, kateremu sili „odre-šena neodrešenost11 na naravnos* izzivalen način iz vsake luknjice njegove kože. Al* se je morda hotelo s tem na očividen način pokazati, da bo tudi nova prosta luka torišče raznih izven- in protiavstrij škili italijanskih zagrizencev, da bodo tudi tu tui* privandranci trgali kruh domačinom izpred ust? Naj pazijo gospodje, ki imajo tu odločilno besedo, da lonec ne prevre ! Sp«; minjajo naj se svojih obljub, kajti sicer bi jih morali smatrati za ljudi, ki ne drže sVoje besede, morali bi jim vreči v obraz priimek, ki gre človeku, ki prelomi dano besedo ! Torej le častno in le pošteno !
d— Delavstvo v prosti lutyi zasluži pač res po vseh božjih in človeških postavah, da pr.de po svoji smrti kar toplo v nebesa, saj v življenju ima tako-in tako le pekel, in to pošteno zakurjen pekel, v katerem nalagajo polena naogmj* Da katerem se cvre naše delavstvo, p01' najrazličnejši poklicani in nepoklicani pe' klenski kurjači. Kaj pravite, ali ni naravnost škandal, da je za časa vladanja Njegoš-Vel. cesarja Frana Josipa I, v blaženem 20. stoletju, stoletju vsestranskega najmodernejšega napredka mogoč ta-le slučaj-’ Delivec, ki se je trudil in mučil celih 1.2 let pri težkem delu v prosti luki in si je pri tem delu nakopal neozdravljivo bolezem ne ve danes, kaj najdene jutri sam s cel° s voj o družino v usta. Penzije mu ne dajo* za delo ni sposoben, lahkega dela je dovolj, toda to opravljajo ljudje, ki itak ž0 vtikajo vsak mesec prav lepe penzije ' svoj žep, uboga para delavec trpin pa dob* po par dnevnin na teden, da bi mogel 2*' veti, premalo, da bi mogel poginiti, preveč-. Zgodilo se je, da je moral mož prodat* svojo edino nedeljsko obleko, ki jo je it*14 že nosil leta in leta, od svoje poroke, tke*1 si druge ni mogel nabaviti, samo, da 1 mogel utolažiti lakoto sebi in svojim uho gim otročičem ! In take stvari se dogajaj® v prosti luki pod — cesarsko k i’ a ljevo upravo! Na take sramot*1 razmere pač ne gre nič drugega kakor fej! trikrat fej l	^
d.— Socialni demokrati zopet f" I pogoreli. Socialni demokrati v Zagori®! Trbovljah, Ojstrem in Hrastniku so vlož-1
Pfed kratkim prošnjo na trboveljsko pre-^egokopno družbo za zboljšanje plače rudokopom. Družba jim je sedaj poslala °dgovor, ki kratkomalo odreka *8 a k o, tudi najmanjše zboljšanje. A to še ni vse. V odgovoru družbe tudi čitati, priznamo, naravnost nesramno očitanje, da bi delavstvo lahko jtoelo boljši zaslužek, ako bi bilo manj l®Qo. ■— Tak je torej odgovor na socialnodemokratsko prošnjo. Socialni demokrati *®v®da sedaj tarnajo in javkajo, češ da družba ni upoštevala njihove prošnje in Pm povrhu dala še tako pod nos, ali ne P°maga pač nič, kar je, to je. Ne da se P&č zbrisati, da se družba na prošnje socialnih demokratov ne ozira prav 'nič. Mi-®iil bi pač kdo, da bo sedaj kar gromelo P° socialističnih listih in shodih, ali nič,
Pa nič. Strašansko ponižni so postali ti Patentirani »reševalci" delavstva in predajo le — sodbo javnosti. No, delavko bo imelo od te .sodbe javnosti", pa Paj že bo kakoršnakoli, pač prokleto malo Sikniti v usta. In odkod vse to ? Stvar ! |® toliko umljiva, če se ve, da se „vodite-delavstva a la Čobal družijo in bratijo ? kapitalisti. Odkod bodo pa potem dobili r^ajže, povedati sovražnikom delavstva,
Jar jim gre. Delavstvo, ki se je ža dovolj c&®a dalo voditi za nos, naj vendar izpozna ®»krat, kam pes taco moli, in obrne hrbet ‘Jndem, katerim je resnična korist delavca deveta briga. Kdor ima kaj pameti v ?v°ji glavi, bo pustil razne (Jobale, naj si, '"kor že hočejo, nabirajo tisočake, in °Prijel se bo Narodne delavske organizacije, ki bo vedno in vselej, brez ozira na "®8no in levo, storila v polni meri svojo a°lžnost napram svojim članom. Nepobitna linica je, da je zaslužek v teh premogovih naravnost nesramno slab, da človek k°maj zasluži po U50 K na dan, da je ^ino potrebno, da se te neznosne raz ltl®re izboljšajo, a ravno tako nepobitna ^nica je, da socialni demokrati ob svoji ^oreznosti ne bodo dosegli ničesar. Zato delavstvo, proč od n ih in v našo N.
U. 0.!
d— Debatni tečaji. Da izobrazi evQrje člane v praktičnem duhu in preskrbi Osebno za agitacijo sposobnim članom Sevanje vseli socijalna politična vprašanja 1 Odevajočih stvaH, se je N. D. O. odločila ®tvoriti posebne debatne tečaje. V teh te Ojih se bo v poljudni in popolnoma ne Prisiljeni obliki razpravljalo o najrazličnejši1 in najaktuelnejših problemih. To ne “°do nikaka stroga in dolga predavanja, jOrveč izvajanje nekoliko misli, katerim 1° sledila preprosta debata. Vsak se bo a®ko priglasil k besedi, stavil razna vpra-
Sa itd.
, Prva taka debata se bo vršila pri-pnji ponedeljek ob 8. uri zvečer v dvojki N. D. O. ul. Lavatoio št. 1.
, Debato bo vodd strokovni 8 j n i k tov. Ekar, in sicer bo debata Sijala zanimivemu predmetu:	pregled
e t o v n i h delavskih organizacij, opozarjamo vse delavce, posebno člane, S se udeležujejo redno in v velikem Ste-v!la teh debatnih tečajev. Le na ta način l komo zagotovili naraščaj agitatorjev in b°fiteljev N. D. O.
. d— Predavanje. V torek, dne 22. j "e. zvečer ob 8. uri se vrši v Sokolovi ,Qrani Narodnega doma v Trstu predahe o jako zanimivem p.e lmetu : Čari-^,ad, Predavanje bo pojašnje^alo 120 |,'°ptičoih slik. Slovensko delavstvo va-So, da se v obilnem številu udeleži tega ^iuuivegs predavanja.
„ d— Rudarski senat pri Ijubljan-kem deželnem sodišču. Justično mini-'Ltvo je imerovalo sporazumno z mini-za javna dela kot prisednika pri farskem senatu ljubljanskega dež lnega ,°oišča Frana B o u š k o, c. k. rudniškega ^oskrbnika v Idriji, in Ferdinanda 'fbullerj a, upokojenega rudniškega av^atelja v Liubljani. Vinko Strgar, ^dstojnik ljubljanskega rndarskega urada, ^ bil že dostdaj prisednik rudarskega
6 d— Krajevna skupina N. D. O. jj. bedenj4 je imela prošlo soboto v pro-■>.r'h »Gospodarskega društva" v Skednju
r° obiskan društveni sestanek. Otvoril
e« ■
p Jo predsednik krajevne skupine tov. i f ® n Pečnik ter podal besedo tov. in‘ Mandiču, da poroča 6 ureditvi raz-všl' v plavžih. Tov. dr. Mandič je pred predstavil navzočim zastopnika kon dj^Oe zadruge v Trstu, njenega predsed-H tov. Možeta in odbornika tov. Bolo-
niča ter strokovnega tajnika tov. Ekarja.
V nadaljnem poroča o uspehih konference, ki se je vršila med odposlanstvom delavstva z voditeljem podjetja Mayerjem. Vodstvo podjetja je deloma ugodilo zahte-vam delavstva. Doseglo se je, da sme odpuščeni delavec še 14 dni po izstopu iz službe bivati v svojem stanovanju. Mayer je izpočetka nastopil silno ošabno proti odposlancem, a ko so mu ti odločno pojasnili, da naj jih smatra za odposlance delavstva, ne pa za zasebnike, je postal hitro prijazen. Glede 14 dnevne odpovedi so odposlanci poudarjali, da se je morala tej zahtevi ukloniti celo ošabna železnica, da ima delavstvo povsod 14 dnevno odpoved. Mayer je poudarjal, da delavstvo samo ne respektira 14 dnevne odpovedi, češ, če najde boljšo službo, pa odide brez odpovedi. Sicer pa da bi priznanje 14 dnevne odpovedi značilo kapitulacijo vodstva podjetja pred delavstvom, kar da bi bilo sramotno. Odposlanci so nato predlagali, da naj se torej za sedaj ne prekliče novi službeni red, pač pa naj se za dobo dveh mesecev suspendira določba glede prenehanja službenega razmerja. Oe bo med tem časom delavstvo respektiralo 14 dnevno odpoved, naj jo respektira tudi vodstvo in potem naj stopi namesto novega § 14 stara določba s 14 dnevno odpovedjo. Mayer je nato izjavil, da ne nasprotuje temu, pač pa je končna rešitev zadeve odvisna od generalnega ravnateljstva na Jeseniceh, ki je zahtevalo resolucijo delavstva. Obljubil je nato, da bo priporočal ravnateljstvu, da ostane v tej zadevi stvar pri starem. Upati je torej, da pride rešitev še tekom tega mes^a. Mayer je obljubil, da obvesti N. D. O. v odgovoru, in tedaj se skliče zopet sestanek, na katerem se bo pojasnil ta odgovor. — V nadaljnem je govornik kazal na lep napre dek N. D. O. v Skednju. Število članov se množi od dne do dae, stem . pa tudi raste odgovornost za organizacijo. Člani naj nikar ne mislijo, da je organizacija pijavka, ki hoče delavstvo izsesavati, ne, organizacija ima le namen braniti interese delavstva. Medsebojnega zaupanja je treba. Ob vsaki priliki veste, kje je treba trkati — pri N. D. O , in teli prilik bo dovolj, saj je vsakomur očividno, da vodja podjetja naravnost sovraži slovensko delavstvo. Bahal se je, da je 10 let tu, pa ne govori niti bespdice slovensko. Rekel je, da ima med delavstvom svoje špione, ki mu donašajo vse na ušesa. Slovensko delavstvo bi rajrajši zamenil z Nemci. Ker Mava-torej ne sovraži delavcev samo zato, ker so delavci, temveč tudi zato, ker so Slovenci, pač ni kaj dobrega pričakovati od njega. Zato naj se pa delavstvo tudi čim tesneje oklene N. D. O., kjer bo vedno našlo stalne opore. Pa naj potem le lažejo in obrekujejo socialisti, kakor hočejo, saj vemo, da delajo to le zato, ker so dotlej, dokler ni bilo N. D. O., lahko delali z delavstvom, kar so hoteli, sedaj pa ne več. Le zapomni naj si vsak, da se je smatralo delavstvo, dokler ni bilo N. D. O. za pse, ki so samo lajali, ali sedaj bodo pa ti „psi4 tudi grizli! Ravno tako sovraži tudi Mayer N. D. O., ker ne more delati z delavstvom, kakor bi se mu zljubilo, ker mu N. D. O. gleda na prste. Zato pa je treba, da se organizacija razširi in okrepi. Ko bodo vsi ti tisoči slovenskega delavstva organiz rani, potem bo tudi k nec današnjim razmeram in začelo se bo boljše življenje v Trstu. — Po živahnem odobravanju, ki je sledilo govornikovim besedam, je predsednik konsumne zadruge v Trstu tov. Može govoril o razmerah konsumne zadruge. Želel je, da bi se izrekle eientuelue pritožbe, da se vidi, ali so upravičene, in želje da se jim ugodi, kolikor je le mogoče. Pritožeb ni biio ni-kakih. Govornik je p-e llagal, d* navzoči člani konsumne zadruge v Skednju izvolijo v zadružni odbor enega ali dva člana, ki bodita popolnoma ne ristranska in naj sporočata ž-lje članov odboru. Na predlog tov. dr. Mandiča se je izvolil na tem sestanku samo eden zastopnik, Josip B a-tošek, na drugan sestanku izvoli druga partija drugega zastopnika. Ko je nato tov. Može še poudaril potrebo medsebojnega zaupanja ter izkliučitev vseli osebnosti in je strokovni tajnik v kratkem razvil načrt svojega delovanja ter poživljal k sku memu de u, je predsednik zaključil sestanek.
d — Družinski večer N. D. O. Va-
jenška skupina N. D. O. v Ljubljani ponovi v ponedeljek, dne 21. t. m , ob pol 8. zvečer v ljubljanskem Mestnem domu.
Ob tej priliki se ponovi tudi pri prvem družinskem večeru tako imenitno uspela igra »Divji lovec". Del čistega dobička je namenjen naši prepotrebni šolski družbi. Z veseljem pozdravljamo ta korak vajenške skupine in ji želimo iz vsega srca popolnega uspeha. Od narodnega občinstva pa pričakujemo najobilnejše udeležbe pri tem večeru. — Eno željo pa imamo : Ljubljana in Trst nista tako hudo oddaljena, da ne bile mogoče ožje zveze. Zakaj ne bi. prišla vajenška skupina ljubljanska enkrat v Trst? Prepričani smo, da bi bila gledališka dvorana v tržaškem Narodnem domu nabito polna. Gledali bomo torej, da se ta želja izpolni takoj, ko poteče letošnja gledališka sezona, in tedaj bomo gotovo z največjim veseljem sprejeli v Trstu nadebudno našo mladino ljubljansko.
d— Mamzelle Nitouche (Santa-rellina). To krasno opereto, ki je pri pre-miieri dosegla velik uspeh, ponovi Šentjakobska Čitalnica prihodnjo nedeljo, dne
20.	t. m., na splošno zahtevanje v gledal, dvorani „Nar. doma". Začetek točno ob 3 in pol pop. Vstopnice za organizirane delavce se dobe v našem uradu. Tovariši • Udeležite se te krasne predstave v velikem številu.
d— Češko narodno socialno delavstvo se prav živo zanima za razvoj naše N. D. O. v Trstu in sploh med južnimi Slovani. Smichovska »Neodvislost" je priobčila v svoji zadnji številki s prav toplim umevanjem našega položaja nadali-nj en vest o sijajnem našem shodu dne
21.	prosinca, katerega sta se udeležila tudi predsednik osrednjega izvrševalnega odbora češke narodno-socialne stranke tov. Klečak in tov. Kral. List se izraža zelo ugodno o nameravani zvezi čeških in jugoslovanskih strokovnih organizacij ter pravi : „To bo slovanska internacionala. Cela vrsta zadev je tu skupnih: name-
(Dalje na četrti strani.)
Književne novosti:
GREGOR /ič: Poezije, zv. IV. ... K 2-211
vezano „ 3.‘j0
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja1,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„ 2 80
„ Štiri ruske slike", povesti ....	„ —-60
BENES: »Brodskovskl odvetnik" .	„	1-50
Kip Gregorčiča.............. n 4-_
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
HoKItl zn dvorane In vrte pri :: zabavah ::
▼ belo-modro-rndečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
loiomkl knjigarni in pnplrnlcl
Josip Gorenjec
TltST. — Ulica Valdirivo 40.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai Iratelli dalmati“ ulici Zudecche štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Slova ni!	Tovariši !
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera veccbia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIMI
s spoštovanjem Miroslav Kovačič,
brivec.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
:: žganjarno ::
ulica Petronlo številka 1.
________________________A. B
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, no go vic itd.
je odprl naš rojak
g K. CWENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojim’
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najilnejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D 0. so znižane cene.
udani
Alojz Povh, uran.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slndščičnrno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
AUSTROAMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južpo Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:	•
5. marca parnik , Argentina’ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
3 marca parnik ,C)lumtlia“ v Buenos-Aires via Almeria-L is Pal mas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molla Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Člani „N. D. O." 1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v obča BELVEDERE Št 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Tolefon št 699.	Telefon št. 699.
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADClČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Doki se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
PMia zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Miramare
III.	v Škednju.
čuti dobiček tega Vašega prvega go-j apodarakega podjetja |e namenjen lej Vam In Vaši avetl atvari I
Sčanje delavstva, potna podpora, vzajemna pomoč pri velikih stavk»h in izključitvah, ustanovitev skupnega osred jega obr- rnb-nega zaklada za te boje, izdajanje stri kovnega lista v večih slovanskih jezikih itd. Začetek je narejm, le h tr' na delo 1“ Tako pravi, .Neodvislost" m ravno tbko pr i vi mo tudi mi: Le hitro na delo !“ g— Naše gledališče. V nedeljo, tli 21. t. m. ob 7 in pol •'večer — Otok in struga', po znanem dcuučem dramatičnem umetniku Borštniku dramatiziran roman našeg i rijatelja dr. Ivane Tavčarja. G tu 3 g. Danilo iz Ljubljane.
Organizacijske zadeve.
o— (Odbor skupine N. D. O. „Lloyd“ ima svojo sejo v soboto, dne 19. t. m., ob 8. zvečer v društvenih pro štorih pri sv. Jakobu.
o— Odbor skupine N D. O. — „linoleum“ ima svojo sejo v torek dne 22. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
o— Skupna seja vseh skupinskih odborov, pripadajočih krajevni skupini Sv. Jakob, se vrši v soboto, dne 26. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
Strokovni tajnik.
o— Društveni sestanek krajevne skupine N. D. O. wŠKedenj" se vrši v soboto, dne 19. t. m. v prostorih „Gospodarskega društva* v Skednju. Med drugimi je na dnevnem redu volitev drugega odposlanca v odbor konsumne za druge. Člani, udeležite se tega sestanka v čim najobilnejšem številu.
o— Združena skupina sv. Marka in „Štrudolfa'. Podpisani vabim tem potom vse tovariše — odbornike in njih namestnike za v soboto 19. t. m. točno ob 7 in pol uri zvečer v prostore N. D. O. (Čampo S. Giacomo 5, I.) na jako važno posvetovanje. —
Tovariš ! Udeležite se polnoštevilno, kajti sobutno posvetovanje imelo bo jako važnih stvari in dnevnem redu.
Prosim naj nihče ne manjka.
Predsednik.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. — (Socijalna demokracija in kapitalisti). Vodja tukajšnje socialne demokracije oče Čobal, kateri je pa vse drugo poprej, kakor to, kar mu je njegov poklic, in njegov adjutant Repovž, sta svojo barvo popolnoma premenila. Prvi se tako vedno druži z rudniško gospodo, in drugi mu seveda verno sekundira. Pokazala sta to že pri občinskih volitvah, kakor tudi sedaj pri volitvah v krajni šolski svet. Mož, seve sam kapitalist, se ne briga za delavce, katerih zaščitnik naj bi bil. Razpolagati s tujim denarjem je lahko, kaj ne „šef“ konsumnega društva, bolje rečeno gospodar svoje trgovine? Vprašati te hočemo: „Miha, kdo ima ključe od konsumnega premoženja?" Kaj ne ti in tvoja rejenka. To je življenje : tebi 160 kron, tvoji rt-jenki pa 60 kron. Lahko se trdi, da se ti godi kot paši: Prvič lepa plača, drugič lepo stanovanje v taki palači, to niso mačkine solze, ampak so solze in grenko zasluženi novci ubogih trpinov. To so žulji tistih, katere bi imel braniti pred izkori-ščevanjem. Pa ti jih niti več nočeš spoznati, da si jim oče, da si jim bil pred leti dobra opora. Sedaj ko si si pa žepe precej napolnil, mesto da braniš delavstvo, bo pa družiš s tistimi, ki delavstvo le iz-sesujejo, ker si tudi sam jim postal enak. Pokazalo se je to dne 5. t. m., ko so imeli steklarski mojstri plesno veselico v rudniški restavraciji. Bile so povabljene same boljše rodbine. Bil je pa tudi tu slučaj, da so bili povabljeni samo nemškutarji. Seveda jih je v Zagorju le malo : Schweiger, Intihar, Rossi in pa tisti, ki je pnvandral iz „nemškega“ spodnjega štajerskega Št. Pavla pri Preboldu. V dvorani, kjer Se je vršila zabava, so bili videti napisi: „Heil deutsche Arbeiterschaft
von Nordpol bis zum Adriastrand. Heil und Sieg" i. t. d. Tudi se je neki Lun izjavil proti steklarskim pomočnikom, da se ne smejo udeležiti veselice ta večer, ker pridejo samo „bessere Herrschaften". Da si ravno so se udeležili v istini nemškutarji polnošt vilno, je bilo vseeno še polno praznote. Rudniški ravnatelj je bil prav dobro razpoložen za ples, ne vem ali je bil Miha tudi. Kij ne, kako se časi menjajo, pred leti je bil dober tobak, če ga je bilo le za čik, sedaj pa se lahko udeležuješ zabav, kjer se kade samo fiue smotke.	•
V ponedeljek dne 7. t. so imeli pa steklarski in steklobruški pomočniki svojo plesno veselico v Dolenji vasi pri Robavsu. Bila je udeležba tolika, da ni bilo možno plesati, bilo je še izven salona v gostilni polno udeležencev. Tu ni bilo videti onih finih nemškutarjev, kakor tudi ne tistega, ki je nekdaj le slovensko rad govoril, ko ni druzega znal. Kje bi bila udeležba za te Miha bolj primerna, ali pri kapitalistih, ali pri ubogih delavcih ? Po moji pameti bi se moral vodja delavcev pokazati kot tak, ne pa da bi se izogibal delavstva. Da bi se le kmalu zasvitalo in bi se ubogi delavec zbudil iz zimskega spanja ter bi izpoznal, kdo je tista pijavka, ki ga izsesava do zadnje kaplje krvi.
Pa kaj bodemo to Mihu očitali, on je sedaj kapitalist in mu ni mnogo na tem ako danes ali jutri mora odstopiti vso stvar komu drugemu. Ko bi le delavstvo hotelo izpregledati, pognalo bi takoj Čohala, kateri izdaja delavstvo neinškutar-skemu kapitalizmu, mesto da bi ga varoval.
Delavstvo naj sodi v tej stvari samo in potem naj zakliče soglasno : proč s Č o b a 1 o m ! Poglejte malo nazaj do leta 1889, ko še nismo imeli socijalno demokratične stranke v Zagorju. Bil je štrajk, ki so ga uprizorili delavci sami in so tudi dosegii, kar so zahtevali. Sedaj, ko je dosegla beda ubogega ljudstva vrhunec, se ne doseže nič, akoravno je čobal v Zagorju. Samo ob sebi je umevno, da človek, kateri je podoben nožu, ki reže na obe strani, ne more zadostiti svoji dolžnosti napram delavstvu. Ako je kapitalist, ostane pač delavec na strani. In ako ustreza kapitalistu, ne more ustreči tudi delavcu. Proč torej z vašo pijavko Čoba-lom, naj gre h kapitalistom, katerim se sedaj klanja.
Zagorski narodni delavec.
darovi.
d.— Za „Naiodnega Delavca" je
daroval Fran Zmet 3 K, ker je našel na plesu N. D. O. izgubljeno zimsko suknjo. Hvala!
K plesu N. D. O. v Skednju sta
še darovala: Sedej I. K 2*—, Slokovič N. 40 stot.
Pri pustnem plesu Z. J. Ž. v Kanalu se je nabralo za štrajkujoče v Puli svota K 8-70, katero sta nabrala tovariša Rustija in Bizjak. Posnemajte jih !
Tov. Bras je daroval, ker se ni mogel udeležiti pustnega velikega plesa N. D. O.
K 1*10. -
Pri veselici pevskega društva „Danica“ v Kozini je nabral tov. Sosič j med kolegi 21 kron za „Nar. Delavca* f ker se mso mogli udeležiti plesa N. D. O. v Trstu. — Najprisrčnejša hvala !
Za srečolov na plesu N. D. O. so darovali: g. Mankoč, lesni trgovec I vazo, , 1 sliko in 1 škatljo biškotov, g. Antončič botiljko tropinovca in botiljko vina, gostilna članov N. D. O. 8 botiljk vina, Neimenovan pa več igrač. Hvala darovalcem !
Preplačali so vstopnino pri velikem plesu na pustni toiek : Miler, Žiberna, Golič, I. I., Modic po 1 krono. Dr. Mandič, Prijatelj I. P. po 10 kron. Železnik, dr. Siavik, Bizjak, vodja kons. zadr. N. D. O. po 2 kroni. Prof. Mandič 3 K. Mar. Ambrožič 40 st. Frančiška Pož c 20 st.
Obenem se pa tudi zahvaljujemo sl. rojanski godbi za njeno neumorno sviranje,
ki je mnogo doprineslo k lepšemu uspehu cele prireditve.
Skupina N. D. O v prosti luki je
priredila svoj ples dne 23. m. m. Ob tej priliki sh je med t lani veseličnega odbora* ko se je 1 Spala plesna dvorana v Rojanu, nabralo za ^Narodnega D. lavca' K 2 82. Od čistega dobička, ki ga je d prinesel ples, se je darovala h pa svota K 1 P30. Darovali so : Mezgec 60 st., Gustinčič M. n0 stot., Skriniar 40 st., Bonefačič 60 st., Mavrič 1 K, Neimenovan 60 st , Princ 40 st., Kr> b lj 40 st., Ravbar 20 st., Turk J stsr. 40 stot., Jelušič l K, La r- nčič 1 K, | Feriuga 20 st., Branko 1 K, Žnidaršič 2 K, Luin 1 K. — Vsem darovateljem naj-prisrčuejša hvala in da bi našli čim največ posnemovalcev!
Liistniea uredništi/a.
Opozarjam ponovno vse dopisnike, naj pošiljajo dopise tako da iih dobimo zadnji čas v četrtek zjutraj, če pa le mogoče, pa že prej, ker jih moramo »iuer odloži,i do prihodnje številke.
Pula, Ljubljana: Zakaj nikake vesti? Ali je vse pomrlo ?
Urednik.
(Maovorni urednik: STEFAN KOS.
Lastnica ln Izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Zadružna gostilna (lanov N. P. 0.
TRST, vogal ul. Ghtga-Carradori.
(B izu južnega kol dvora.)
Toči izvrstno istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino (opolo) ter kraški teran. Pivo budjejeviško. Kuhinja domača- Priporočamo tovarišem članom in cenjenemu občinstvu.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Soban
TRST, - ulica delTIstria št 12. - TRST
t0
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdeli**^ veliko izbero Viako"s ne m ke ti mando1"1 najbolje vrste Svež krnh 3-kr»t na dao.
Postrežba na dom .
—::— Pekarna 1 sladšfičarna
Josip Pahor - Trsi
ulica Madonnina št. 39.
i|D
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat n» 0
«ve* kruh lastnega izdelka, vsakovrstno siadsčice la Izdelale najboljše
svež kruh
raznovrstne
Sprejema naročita za torte, pince, p1 4, Telefon št. l‘w'
kite.
itd., ter postr že na dom.
Josip Štolf >.
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarsna
. ✓
Podpisani priporoča sl občinstvu ia nom „N. D. O.* svojo
Pekarno, sladkamo in tov. biškotov
v uliei del Belvedere št. S7. kjer ima na razpolago
Pf* vedno svež kruh "li
raznovrstne sladščlce in najfinejše likerje-Sprejema tudi naročila za torte, p°^lCr pince itd.	Udani
________________LOVRENC REBULA. ^
Na novo urejena
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. * TRS'
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, ve«*®!) vrstne slad&6ioe, čokolado itd., kakor 40 najfinejše likerje.
11=
VELIKA IZBIRA
raznovrstnih oblek
Bohinec & C©.
Via delle Tcrri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne oene .	—
POZOR! člani N. D O. dobijo poseben popust.
•• Osi Slovenci v slovensko trgovino! *'
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. (viosui) Carducci II (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo vel ko zal°^ blaga, odločil sem se
0tT vse cene zelo znižati.
1
Obleke za moške in dečke, suknje: Palt0f Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sa0' chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnj0 hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice it0'
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 16,
in 20. :::: Častna krojačnica.
____ Govori se slovensko,
i*
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VKED^OSTflE PAPIHJE
(RENTt, JBL.IGH.Clde, ZHSTflVNH pisjvih, PRUoRITETE, DEUN1CE, SREČRE i. t. d.)
____VALUTE W DEVIZE------------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
— Uradne ure ; 9 — 12., 2-30
fisbnut menic in Maso, km naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA« - Trat. — Telefon : 1463 in 973.
VLOGE NA KNJIŽICE
a — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJ0 SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : r STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----