Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE PROBLEME ŠOLSTVA, ZDRAVSTVA IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI JE TREBA ČIMPREJ JlEŠITI Razgovor z Milanom šepetavcem, predsednikom skupščine občine Brežice je potekal v istem dinamič- nem ritmu, kot je dinamično živ- ljenje, ki ga kot predsednik živi. — tovariš predsednik, ce bi imeli cas, kot ga nimate, kaj bi z njim? # Kako lepo bi bilo namakati tr- nek v Krko ali Savo in premišljati o tistem delu spominov iz borbe, ki jih še vedno nisem uspel napisati. Želel bi poleg tega še otrokom in ženi posvetiti vsaj toliko časa, da bi lahko do konca v stanovanju in ne med vrati reševal tekoče probleme družine. — katrgera od problemov bi kot »poglavar« dveh družin, od katerih zahteva ena levji delež, zase naj- raje odložili? # Nobenega! Nasprotno, uspešna rešitev problema še tako skromne- ga človeka navdaja z notranjim za- dovoljstvom. Ce bi me to vprašali čez leto, ko bo delno rešeno vpraša- nje šolstva, zdravstva in komunal-^ nih naprav, bi vam navedel vse te tri. Kajti izgradnja novega in adap- tacija starega trakta gimnazije in s tem pridobitev verifikacije, bo sve- čan trenutek, ki ga ne bo smelo kr- niti dejstvo, da smo morali zaradi pomanjkanja prostorov na osemlet- ki v Veliki dolini, kjer poučujejo v štirih učilnicah 320 učencev, prese- liti dva razreda v hleve Mokriškega gradu in jih izpostaviti nenehnemu fotografiranju tujcev; niti dejstvo, da že sedaj zaradi pomanjkanja prostorov 47 učencev obiskuje hr- vaške šole. Tako mi pa odprto gradbišče v Veliki Dolini in zagotovljena sred- stva za gimnazijb ter osnovno šolo v Brežicah vliva zaupanje, da bo pri- hodnje leto stanje le jasnejše. Tu je še vprašanje šol v Artičah, na Bi- zeljskem, v Dobovi in Cerkljah; vprašanje bolnišnice, ki pokriva po- trebe treh hrvaških in treh sloven- skih občin, in ki ima razen novega polikliničnega trakta isto število po- stelj kot je imela ob ustanovitvi ter vprašanje brežiškega vodovoda, iz katerega se od zajetja pa do zbirne- ga stolpa izgubi 43 odstotkov vode. — brežice iz dneva v dan dobivajo drug videz, kako vpliva ta na obča- ne? # Ne bi želel biti neskromen, vendar bi to zadovoljstvo bilo ver- jetno še popolnejše, če bi bila v tem zunanjem videzu zajeta tudi asfalt- na cestišča v novem naselju, ulična razsvetljava, otroška igrišča, pred- vsem pa, da bi bilo teh drugih vide- zov še več po vsej občini. — se vam zdi, da ste zaradi teh ali onih vzrokov morda določene stvari zanemarili? Ф Ce bi bil zelo skromen, mislim da bi prav rekel, da sem zanemaril več tega, predvsem »drobnejše« pro- bleme, kot so pomoč pri raznih ko- munalnih dejavnostih na vasi, po- pravilu mostov, cest in podobnem. Zdi se mi, da smo reševanje teh »drobnejših« problemov le preveč- krat prepuščali dobri volji krajev- nih odborov ali pa celo entuziazmu posameznikov. — kaj mislite o tem, nekoliko ab- straktnem vprašanju: v cem je so- rodnost mi:d vašima »družinama«? Ф z dovoljenjem bi poskusil od- govoriti enako, nekoliko abstraktno, namreč v odnosih. Kajti doma ni- mam časa za otroke, ženo, tu pa ni- mam časa kljub temu, da bi bilo to nujno, do razgovorov z občani, ne mislim na tiste občane, ki prihaja- jo sem, temveč na one, ki imajo svo- je probleme, pa jih ni sem. Zato po- gosto naši odloki ne dosegajo ciljev. — cesa kot predsednik ne bi že- leli? # Da bi padel pod vpliv občinske uprave, predvsem pa pod vpliv po- sameznikov, ki poskušajo uveljaviti preko splošne politike svoje osebne interese. J. Sever GOSTJE IZ SRBIJE NA OBISKU V CELJSKEM OKRAJU SPREJELI STE NAS Z ODPRTIMI ROKAMI IN SRCI v ponedeljek so preko maribora, slovenj gradca, velenja in žalca pripotovali v celje dragi gostje iz srbije. na svojem nekaj- dnevnem obisku v mariborskem in celjskem okraju so predstav- niki bratskih občin in okrajev iz srbije po ogledu gospodarskih organizacij, kulturnoumetnostnih spomenikov in večjih krajev izrazili veliko zadovoljstvo ob gospodarskem napredku naših občin in naglasili, da je potrebno s konkretnimi predlogi poglo- biti širše sodelovanje med občinami in\ okraji na skoraj vseh področjih. \ V Velenju so goste sprejeli in po- zdravili med drugim tudi predstav- niki občinskih skupščin celjskega okraja, sekretar okrajnega komiteja ZK Celje ANDREJ MARING, pod- predsednica skupščine okraja MI- SLENA ŠTIFTAR, predsednik okraj- nega odbora združenj borcev NOV Celje JOŽE JOŠT in drugi. Po izra- ženi dobrodošlici in ogledu mesta so predstдvniki srbskih okrajev in občin v ' spremstvu predstavnikov družbenopolitičnega življenja celj- skega okraja in komun odpotovali v Žalec, kjer so si ogledali Agrokom- binat. V večernih urah so v Celju obiska- li muzej revolucije. Delegacijo je pozdravil direktor muzeja CVETO PELKO, po muzeju pa jih je vodil pisatelj FRAN ROš. Po ogledu mu- zeja so odpotovali v Dobrno, kjer jih je pozdravil predsednik skupšči- ne okraja Celje PETER ŠPRAJC. Po večerji pred odhodom iz Dobrne je predsednik okrajne skupščine Tito- vo Užice CRETAN CVIJOVIC govo- ril o dosedanjih vtisih pri nas. »Sprejeli ste nas z odprtimi srci,« je dejal. »To smo občutili na vsa- kem koraku. Vaš prispevek v NOB nam je bil znan, vendar to^ kar smo danes videli v vaših dveH muzejih (v Slovenjem Gradcu in Celju) je pred nas razgrnilo vso veličastnost vaše borbe. Rezultati, ki ste jih do- segli, so naredili na nas močan vtis. Morda smo včasih imeli o tem pri nas različne poglede. Današnji obisk nam je nudil spoznanje, kako je v resnici.« Predsednik skupščine občine Ćup- rija MIROSLAV MARKOVIC je po krajšem sprehodu s predstavniki celjske občine v Celju med drugirn dejal: »Dane^ sem obiskal nekaj celjskih tovarn. Nesreča, ki je prir zadela mesto zaradi poplav, je veli- ka. Sledovi t^ga pustošenja bodo še dolgo, vidni. Tudi v Ćupriji nas je doletela že podobna nesreča. Me- nim pa, da okraj sam vsega ne bo zmogel pri čimprejšnji normalizaci- ji življenja, morali bosta pomagati tudi republika in zveza. , V torek so bili predstavnijii srb- skih okrajev in komun v gosteh v nekaterih občinah celjskega in ma- riborskega okraja. Laška komuna je imela v gosteh predstavnike obči- ne Vrnjačka banja in Trstenika, s katerimi imajo že dalj časa vsako- letne stike. Gostje iz Srbije so se za- nimali za probleme in uspehe zdra- viliškega turizma, s predstavniki družbeno političnega življenja so si nato ogledali Pohorje in Koroško. Predsednik občinske skupščine Krško je bil gostitelj predstavnikov iz Titovih Užic in Milanovca. Gostje so obiskali Kostanjevico, kjer so si ogledali Formo vivo, Gorjupovo ga- lerijo ter se s predstavniki kmetij- ske organizacije in krškimi gospo- darstveniki dalj časa zadržali v po- govoru o uspehih kooperacije in kmetijskih organizacij v.Posavju. V Krškem so si ogledali zdravstveni dom, kjer so izrazili presenečenje nad dobro organizacijo dela. Nato so obiskali kolektiv tovarne rotopa- pirja, kjer so si ogledali ob nedavni poplavi nastalo škodo, s predstavnir ki samoupravnih organov pa so iz- menjali mnenja o gospodarskih do- sežkih. Konjiško komuno pa so obiskali predstavniki iz Titovih Užic, Cjipri- je in. Smedereva. Med ogledom us- njarskega kombinata Konus, Kp- stroja, plantažnih nasadov sadnega drevja v Škalcah in tovarne kovane- ga orodja v Zrečah, so gostje izrazi- li, da je škoda, da ni več časa, da bi lahko podrobneje izmenjali izkuš- nje o gospodarskih problemih in uspehih v konjiški občini. »Po tem, kar mno videli,« so po- udarili, »spada konjiška komuna med dobro razvite občine.« Po ogle- du gospodarskih organizacij so s predstavniki konjiškega družbeno- političnega življenja izmenjali mne- nja o uspehih v kmetijstvu, kjer so se predvsem zanimali za uspehe v kooperaciji z individualnimi kmeto- Vjalci in o uspehih plantažnih nasa- dov. V torek popoldne so dragi gostje iz Srbije zapustili celjski okraj. j. s. dr. ivan ribar Častni obCan brežiške občine Na svečani seji skupščine občine Brežice so odborniki imenovali za častnega občana brežiške občine dok- torja Ivana ^Ribarja. Osnovno šolo Brežice I. pa v šolo >^Bratov Ribar- jev«. ^ > V muzeju nob. je goste pozdravil direktor muzeja Cveto Pelko. DO VRHA NAPOLNJENA SAVINJA, kakor jo je »videla« kamera in mnogi prebiv^ei v nedeljo dopoldne. Kaj bi bU», če ne bi bila regulirana, si lahko samo mislimo. (Več o poplavi na 2. strani) Foto: Einfalt KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH Občinsko združenje borcev NOV ter občinski odbor SZDL Celje bost^ ob Dnevu mrtvih organizirala skup- no s političnimi organizacijami veli* ke kjmemoracijskc svečanosti v veë^ jih krajin c:ljske občine. Tako bodo v Vojniku, Dobrni, Strmcu in Štorah krajevne organizsa* cije Zveze borcev NOV organizirale komemoracijske proslave in polaga- nje vencev na grobove padlih. ♦v nedeljo, prvega novembra ob de- seti uri bo na Golovcu pri grobnici A^elika komemorativna svečanost, ki jo bo organizirala krajevna organi- zacija ZB »Franja Vrunča« Dolgo polje in ZB NOV GabeVje. Uro pozne- je bo na Šlandrovem trgu ob grobni- ci herojev centralna komemoracija. Na komemoraciji bodo sodelovali re- citatorji, člani celjskega gledališča, učiteljišča in mešani pevski zbor ter godba na pihala >^France Prešeren«. Pri vseh komemoracijah bodo svojci, kraje-vne, občinske in okrajne politič- ne organizacije položile vence. Občani, počastimo s svojo prisot- nostjo na svečanosti spomin padlihi S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V ŽALCU / SPREMEMBE DRUŽBENEGA PLANA Na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu so obravnavali rebalans druž- benega plana in proračuna občine. Rebalans je postal nujnost zaradi ne- realnih planskih predvidevanj v le- tošnjem letu, ki temeljijo na prav ta- .ko nerealni oceni za leto 1963. Tako bo po rebalansu družbenega plana žalske občine VTednost fizičnega ob- sega proizvodnje večja za 20 odstot- kov, narodni dohodek pa za 7 odstot- kov. Rebalans družbenega plana te- melji na realizaciji za leto 1963, ki je bila dokaj večja od predvidevanj in ocen, katere so služile kot osnova za 1964. leto. Tako se bo spremenil odstotek raz- voja proizvodnje od 13,8. na 27,3 od- stotkov, prav tako pa narodni doho- dek od 16,1 na 20,5 odstotkov. Zmanjšal se bo pritok novoz^posle- nih v korist neto produkta. Vrednost družbenega bruto pro- dukta bo večja za dobre 4 milijarde, narodni dohodek pa za okrog 800 mi- lijonov. Zanhjiivo je, da je bila le zasebna obri previsoko planirana in se bo sedaj znižala. Za uskladitev ne- sorazmerja med investicijsko in oseb- no potrošnjo pa se z rebalansom zni- ža prvotni plan investicij za dobrih 500 milijonov. Na znižanje vpliva tu- di to, da so rekonstrukcije v tekstilni industriji in keramični v Libojah v glavnem zaključene. Izvoz se bo z rebalansom dvignil za 1 odstotek. IVIedtem ko bo tovarna no- gavic v Polzeli povečala izvoz za 15 odstotkov, je le ta z rebalansom za kar 54 odstotkov zmanjšan pri Mon- tani. Bistvene spremembe bodo z reba- lansom občutne v šoistvu pri gradnji stanovanj iz sklada za šolstvo, saj predvidevajo gradnjo dveh družin- skih stanovanj v Grižah, štiri v Vran- skem, dve v Žalcu in eno v Petrov- čah, prav tako pa bo urejeno ^vpraša- nje brezplačnega prevoza šoloobvez- nih otrok. ŠTABU ZA OBRAMBO PRED ELEMENTARNIMI NESREČAMI V ZAGREBU Skupščina okraja Ce^je izra- ža ob katastrofalni poplavi so- lidarnost z glavnim mestom bratske republike in njegovim prebivalstvom. Zavedamo se ogrc.nnih napo- rov, ki jih vlagate v borbi zo- per razdiralnost vodne stihije in pri odpravi posledic. Z ena- kimi problemi in težavami se namreč srečujemo tudi v na- šem okraju, katerega teritorij je bil med prvimi na udaru naraščajočih voda. Prejmite iskrene želje, da bi se stanje v Vašem lepem mestu čimprej normaliziralo. Predsednik Skupščine okraja Celje Peter Šprajc Od 30. 10 do 5. 11. Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Proti kon- cu tedna postopno izboljšanje. Hlad- neje bo. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 43 — 30. oktobra 1964 Pogled po svetu MARJAN RAVNIKAR Neverjetna politična razgibanost Je podobo situacije, ki je 'vladala v prejšnjem tednu. Volitvena mrzlica v ZDA gre h kon- cu. Kot smo predvidevali, Goldwat- her pridno izkorišča novonastalo si- tuacijo v Sovjetski zvezi. Obtožuje Johnsona za nerealnost in naivnost, ki se lahko maščuje. Johnson pa mu ne ostaja dolžan ter opozarja Ame- ričane na nevarnost, ki bi nastala, če bi Baryja izvolili, kajti on da bi prej ali slej Ameriko pripeljal v vojno. Članki v časopisih in televizijske od- daje poročajo v tem smislu in če jim dodamo še komentarje, ki obravnava- jo spremembe v Sovjetski zvezi, je novic v Ameriki več kot dovolj. Pov- prečen Američan je s tem zadovoljen, za ostalo problematiko pa se dosti ne zanima. V komentarjih sprememb v Sovjetski ,zvezi. so vsi več ali manj enotni in precej logični. Čudijo se pač, da Sovjetska propaganda ves te- den govori o velikih uspehih, ki jih je dosegla, v gospodarstvu, o poglob- ljenem mednarodnem sodelovanju, o borbi za svetovni mir, ko pa je bil prav zaradi slabega gospodarjenja Hruščovi odstavljen! V nel:aj dneh se res ne da zavoženo gospodarstvo pri- peljati do uspehov. Preveč se je tudi povezoval z nr^komunističnim svetom,: prav to pa napoveduje novo vodstvo. Ni čudno, da se sprašujejo Američa- ni,.čemu\je bilo potem sploh potrebno Hruščeva odstraniti? Počakati bo tre- ba — in to po vsej priliki precej ča- sa — preden bo vse jasno. V Moskvo potujejo delegacije ko- munističnili partij kar ena za drug). Vic pa zahtevajo podrobna pojasnU". Ali jih bodo dobile? V Angliji so laburisti le zmagali. Sicer precej skromno, le s štirimi po- slanci razlike, toda to jih ne nioti, da ne bi takoj in zelo ostro ukrepali o uvozni in izvozni politiki. Deficit pre- ko 2 milijard dolarjev, ki je nastat v plhčilni bilanci Anglije, želi novi predsednik Wilson odpraviti z zelo energičnimi ukrepi. V ^eh naporih, kot vse kaže, ga podpira tudi kon- zervativna opozicija. Člani Common- voealtha so v tej situaciji v boljšem položaju, kajti odstotek uvoznega koeficienta se njim najmanj poveča. Komaj za 25 odstotkov. Ostalim, tj. zahodnoevropskim partrnerjem in ZDA pa od 40-do 60 odstotkov. V ko- likor bo tudi zunanja politika nove angleške vlade tako odločna in prai vična, predvsem do še neosvobojenih narodov, bomo lahko zapisali, da je bil res zadnji čas odhoda konzerva- tivne vlade. Ultimat, ki ga je postavil De Gaulle. zahodnoevropskemu skupnemu trgu, je naperjen predvsem proti Zahodni ■ Nemčiji. Težka situacija francoskega kmeta sili francosko vlado, da zah- teva iste cene kmetijskih pridelkov za vse članice skupnega trga. To bi moč- no prizadelo Zahodno Nemčijo in je ta zaradi tega odločno proti. Kakšen bo konec in kdo bo zmagal, je težko reči. Vsekakor pa je De Gaulle v stanju svet ponovno presenetiti z, ak- cijami in potezami, katere še nihče ne pozna. V Japonski smo pred sprememba- mi in to kadrovskimi v samem vrhu. Sedanji predsednik Ikeda je podal ostavko (je težko bolan), za novega pa se ni lahko odločiti. V štirih letih predsedovanja Ikede je Janponska doživela velili gospodarski napredek. Tako odličnega gospodarstvenika in treznega politika bo težko najti. Zato je Japonska v te-.ki dilemi, jugo- vzhodna Azija pa pred problemom so- delovanja ali nesodelovanja z novo japonsko vlado. V Južnem Vietnamu še vedno pro- vocirajo mirno Kambodža z neupra- vičenimi napadi. Žrtve in protesti se kopičijo, toda ne pomagajo. Ali je tO mirjenje pulsa kitajskih namenov v tem delu sveta, je težko reči. Takšno početje Južnega Vdetnama pa gotovo dokazuje prisotnost velikega šepetal- . ca. . Kitajska: atomska le ni bila tako primitivna, kot smo mislili. Ameriški in ijapqnski strokovnjaki so namreč dognali, ko so proučevali radioaktiv- nost po eksploziji, da ni bil plutonij osnova, pač pa uranij 235. To pa po- meni, da so znanstveno-tehnično Ki- tajci dlje, kot se je pričakovalo. Tudi daleč naprej od stanja, v katerem so bili Američani., ka so >^reizkusili:-' svojo prvo bombo' nad Hirošimo. Ta je bila plutonijska. Vse to je vnçslo nove momente v mednarodne odnose. Torej samo teh nekoliko vrstic je dokaz izredne razgibanosti v svetov- nem merilu, tako na političnem, eko- nomskem in vojaškem področju. Vezadržno čez bregove strug... ČETRTA KATASTROFALNA POPLAVA V ZADNJIH 40. LETIH VELIKE POPLAVE NA PODROČJU CELJSKE OBČINE IN OKRAJA SO POVZRO- ČILE OGROMNO GMOTNO ŠKODO. POLEG TEGA, DA JE BILO POPLAVLJENIH OKROG PET TISOČ HEKTAROV ZEMLJIŠČ, JE V MESTU VODA ZALILA SKORAJ VSA PRI- ZEMNA STANOVANJA IN KLETNE PROSTORE. UNIČENE OZIMNICE IN KURJAVA, PREMOŽENJE, PRIZADETE TOVARNE, POŠKODOVANE ŽELEZNIŠKE PROGE IN CE- STE - TO JE BILANCA OPUSTOŠENJ PODIVJANIH REK, KI SO SE V NOCI OD SO- BOTE NA NEDELJO RAZLILE PREKO SVOJIH STRUG, SKORAJ TAKO KOT PRED DOBRIMI DESETIMI LETI. V BOJU Z VODNO STIHIJO JE BILA MED PRVIMI NA MESTU CELJSKA CI- VILNA ZAŠČITA, KI JE TUDI PRVA OBJAVILA POZIV PREBIVALCEM GLEDE UPO- RABE PITNE VODE IN RAVNANJA Z ELEKTRIČNIMI NAPRAVAMI; FORMIRALA JE KOMISIJO Z PRVO POMOČ IN KOMISIJO ZA HIGIENSKO EPIDEMIOLOŠKO SULŽBO/ HKRATI SO PRISKOČILI NA POMOČ NAJBOLJ OGREŽENIM PODROČJEM GASILCI IN PRIPADNIKI CEUSKE GARNIZIJE JLA TER EKIPE TNZ. NJIHOVA NESEBIČNA PRI- ZADEVANJA SO SKUPAJ S PRIZADEVANJI POSAMEZNIH DELOVNIH KOLEKTIVOV PREPREČILA SE VEČJO ŠKODO. CELJSKI RADIO, KI JE ZARADI PREKINJENIH TELEFONSKIH ZVEZ LAHKO EDINI VZDRŽEVAL KONTAKT S PREBIVALCI, JE V SVOJEM NEOBIČAJNEM PRO- GRAMU SPOROČIL PRVO VEST O POPLAVI V NEDELJO ŽE OB 4.38. TEGA DNE JE DO 18. URE \i RAZLIČNIH ČASOVNIH PRESLEDKIH POSREDOVAL ZA 75 MINUT PO- ROČIL IN OBVESTIL, S CIMER JE OPRAVIL IZREDNO POMEMBNO DELO. V PONEDELJEK JE SAMO NA PODROČJU MESTA DELALO 40 POKLICNIH GA- SILSKIH EKIP (OKROG 600 GASILCEV), OD TEGA 6 EKIP IZ LJUBLJANE, NJIM PA SE JE PRIDRUŽILO ŠE 16 PROSTOVOLJNIH EKIP IZ VRST DELOVNIH ORGANIZACIJ. KOLIČINE VDDE 1.100 KUBIKOV NA SEKUNDO V zgodnjih jutranjih urah sta bila formirana tudi okrajni in občinski štab za borbo proti elementarnim nesrečam. Spričo dežja, ki je v pre- sledkih padal 17 dni, neprekinjeno pa zadnjih 5 do 6 dni, so bile vodne razmere dokaj kritične. Že v soboto So ekipe Vodite skupnosti ugotavlja- le, da Savinja s pritoki (Sušnico, Koprivnico, Hudinjo in Vogla j no) narašča ter da postaja pološaj vse bolj resen. Organi TÑZ in pripadni- ki JLA so bili V pripravljenosti. Poz- no popoldne se je položaj poslabšal. Vode so se zaradi močnih padavin v Savinjskih Alpah in celotni Savinj- ski kotlini VSO hitreje dvigale. Prva poroči'a, posredovana ob 16. uri, so govorila o področju Štor, kjer je vo- du r>«iroža1a obrate Železarne. Ekine gasilcev so vztrajno črpale vodo, člani kcjektiya pa so demontirali elektromotorje in vse ostale napi-a- ve, da bi preprečili večjo škodo. Po- noči ob 21.30 se je položaj še poslab- šal; Ob 1.45 je Celjane prebudilo predirljivo zavijanje siren, ki so opozarjale na nevarnost poplave. Nekai ur zatem (ob 6. uri zjutraj) je bilo področje med Savinjo in Ljubljansko cesto že pod vodo. Sa- vinja se je dvignila za okroc 2 met- ra nad nórmalo, skupaj z Voglajno pa je količina vode znašala 1.100 ku- bikov ali milijon 100 tisoč litrov na sekundo, kar ie ustrezalo poplavam leta 1926 in 1933, medtem, ko je bilo za 200.kubikov manj od .adnje ka-, tastrofalnc ponlave 1954. ^od vodo se je znašlo Gaberje, Ska' -»a klet, Cret. Zavodna, PoKile, Lisce, í'-^l Dol- geria polja in Nove vasi, del kofje vasi, Ostrožno, Ložnica, Mc 4og, Dečkovo naselje, Babno in drnga področja, ki jih je voda prepla'^ 'la v A'išini od 20 do 40 centimetrov. Na nekaterih ulicah je dosegla pol met- ra. - EVAKUACIJA PREBIVALCEV štab za borbo proti elementarnim nezgodam je takoj formiral sanitet- no ekipo, ki naj bi analizirala pitno vodo ter preprečila morebitno epi- demijo. Bila je namreč možnost, da je talna voda zalila črpalko v Med- logu in jo okužila. Informiranje jav- nosti o položaju je prevzel celjski radio, vtem ko so si ekipe TNZ vso noč prizadevale, da bi preprečile večjo gmotno škodo. V ta namen so bili vsi člani kolektivov obveščeni o ustreznih ukrepih. Gasilci in pripadniki JLA so že po- noči priskočili na pomoč najbolj ogroženim področjem. Treba je bilo takoj evakuirati družine. Prostor zanje so pripravili v kasarni in tret- ii osnovni šoli. Prav tako so evaku- irali delavce Ingrada in Cinkarne iz barak v tretjo osnovno šolo. Skupno so iz Kersnikove, Tovarniške in Cin- karniške ulice evakuirali 15 družin in 80 otrok, ki so jih kasneje name- stili v Domu Tončke Čečeve. Po zad- njih nodatkih je bilo onesnnsobl je- mo 100 stanovanj, od tega 80 samo na področju Gaberja. Poleg tega ie Zavod za upravljanje z nepremični- nami uredil začasno prebivališče 100 delavcem Gradisa v prostorih OF doma. Da bi lahko pouk na IIL os- novni šoli potekal normalno, je Cin- karna Doskrbela za družine sezon- skih delavcev in jih namestila v ho- telu Celeia, nekaj pa v Dobrni in Velenju. Tako je 80 otrok in 4 ma- tere trenutno v oskrbi občine. Pri tem sta imela polne roke dela tudi center za socialno delo občinske skupščine in občinski odbor Rdeče- ga križa, kd sta poplavljehcem nudi- la predvsem pomoč v obleki. POPLAVLJENE TOVARNE Hkrati z reševanjem ogroženih . prebivalcev so ekipe delovnih kolek- tivov skupaj z gasilci in pripadniki JLA reševale, kar se je rešiti dalo. V večini delovnih organizacij je s hitrimi ukrepi in nesebično požrtvo- valnostjo uspelo preprečiti vodni stihiji, da bi povzročila večjo škodo. Od pekam je bila najbolj priza- deta pekarna »Mlakar« na Dolgem polju, kjer je voda prizadela spod- nje plasti mlevskih izdelkov; prav tako je bilo v Mlekarni onemogoče- no polnjenje steklenic z mlekom. Občinski štab je poskrbel za nemo- teno oskrbo z obema artikloma iz Maribora. Okrog 3. ure je voda vdrla v skladišče Veležitarja, od ko- der pa je uspelo spraviti vse blago v višja nadstropja. Tudi |z pritlič- nih prostorov Agroprometa so pra- vočasno pospravili blago. Okrog de- vete ure dopoldne je voda zalila kletne prostore Samopostrežne re- stavracije v Gaberju in onemogočila obratovanje parne kurjave. Zvečer so v Cinkarni po dolgi borbi klonile vse črpalke. O polnoči so bili prisi- ljeni ustaviti dve topilniški peči, ob pol šestih zjutraj pa še dve, ki jih je' kasneje zalila voda. Voda je ne- zadržno vdrla tudi v obrate štorske Železarne, kjer so ponoči demonti- rali elektromotorje. Prizadet je bil Toper, kjer je voda v skladišču uni- čila del blaga; prizadeta je bila To- varna emajlirane posode, kjer so bi- la preplavljena podnožja stiskalnic, a so pravočasno izklopili plinske ge- neratorje, električne konti peči za emajliranje kakor kotle v росЗпко- valnici. V Metki je voda zalila skla-^ dišče surovin. Poplavljen je bil ob-' rat za proizvodnjo pohištva LIP Sa- vinja, poplavljena Žična in Etol, del- no Ifa in Klima. Reševalci niso pozabili niti na ju- goslovanski cirkus ADRIA, ki je go- stoval za Glazijo: ob 1. uri zjutraj so s prostora, kjer je kasneje voda dosegla meter in pol, evakuirali pre- bivalce (z živalmi vred) na višje le- žečo Ljubljansko cesto. PRETRGANE ZVEZE Katastrofalna poplava, ki bi vse- kakor , presegla vodno stihijo leta 1954, če Savinja ne bi bila regulira- na, ,^e kljub vsemu , povzročila ogromno gmotno škodo. Odplavlje- nih ali porušenih je bilo več mostov, poškodovanih več cestnih odsekov in železniških tirov. Tako je razbesne- / la Savinja porušila most v Polulah ter onesposobila most v Zabukovci. Porušen je most v Nazarju in one- sposobljen most v Levcu, porušeno je še več drugih mostov. Grobe ce- nitve znašajo samo na mostovih okrog 120 milijonov dinarjev. Voda je poškodovala obrežja vodotokov, podvodne zidove in škarpe ter pri- zadela cestišča, tako da je bil pro- met prekinjen. Približne cenitve škode: 200 milijonov. KoHkšna je škoda, ki jo je poplava prizadela gospodarstvu, še ni znano. To ugo- tavljajo posebne komisije. Narasle vode so prav tako pre- plavile nižinske predele drugih ob- čin v okraju, kot Šešče, Vrbje, Pe- trovce ter uničile posevke in nepo- spravljene pridelke. V mozirski ob- čini je bilo preplavljeno skladišče kož v tovarni usnja v Rečici, v Sev- nici Jugotanin, v Krškem kletni pro- stori hotela »Sremič« in tovarna ce- luloze »Djuro Salaj«, v Laškem klet- ni prostori Zdravilišča, v Šentjurju skladišče rezanega lesa podjetja »Bohor« itd. Tako beleži v poplavah, ki so pri- zadele vso Slovenijo in Hrvatsko, celjsko področje že četrto katastro- fo od leta 1926. D. HRIBAR Na Ipavčevi ulici, ki je bila prva preplavljena, je voda dosegla trideset centimetrov. Fotolik Cirkus ADRIA, potem ko so evakuira li prebivalce Fotolik Med najbolj žalostnimi prizori, ki so se v nedeljo v dopoldanskih urah nudili živemu očesu ali lečam kamere, ^ je bil gotovo tale prizor, posnet s stolpnice v Gaberju: Cret, vsa bližnja in daljna okolica pod vodo. Ч Foto: Einfalt St. 43 — 30. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 POJASNILO CELJSKE KOMUNALNE BANKE K ČLANKU NEZAKONITE BANČNE MAHIMCIJE-»DAJDAM« VLOGA POSLOVNIH BANK V DOSEDANJEM PROCESU RAZŠIRJENE RE- PRODUKCIJE IN POLOŽAJ TEH BANK V SEDANJEM IN PREDSTOJEĆEM OB- DOBJU, KI BO JVOSILO OBELEŽJE ZMANJŠANE INVESTICIJSKE POTROŠNJE, JE V ČLANKU POD NASLOVOM »DAJ—DAM« OBJAVUENEM V CEUSKEM TED- NIKU V ŠTEVILKI 42 Z DNE 23. OKTOBRA LETOS PRIKAZANO V DOKAJ PO- MANJKLJIVI OBLIKI. V INTERESU OBJEKTIVNEGA IN BOU VSESTRANSKE- GA OBVEŠČANJA JAVNOSTI DOPOLNJUJEMO NAVEDBE V OMENJENEM CLAN- KU Z NEKATERIMI DEJSTVI, KI SPREMUAJO VSE OMENJANE PROBLEME. Celjska Komunalna banka je ves čas obstoja pa do danes ostala lik- vidna za svoje sprejete tekoče posle in to v skladu s-svojimi poslovnimi obvezami do svojih komitentov. Tu- di delovanje zadnjih restrikcijskih' ukrepov zveznih organov zaenkrat naše banke ni postavilo v položaj nelikvidnosti. Likvidne banke si prav gotovo vsi želimo in menimo, da je položaj pri nas takšen pred- vsem zaradi relativno umerjene in realne politike upravnega odbora pri plasiranju investicijskega in ob- ratnega kSpitala. S tem v zvezi si ne znamo tolmačiti ugotovitve v član- ku — da je Komunalna banka Celje zašla v položaj, ko ne more izpolnjcj > vati svojih pogodbenih obveznosti in da je k temu v znatni nieri pri- pomoglo oročavanje sredstev. Oročevanje sredstev, to je proste- ga, obračunanega in za oročitev spo- sobnega dinarja ostaja slej kot prej eden izmed glavnih elenientov delo- vanja poslovnih bank. Komunalna banka Celje je v dve- letnem obdobju, odkar oročevanje sredstev spada v njeno poslovno de- javnost, oročila iz poslovnih skla- dov gospodarskih organizacij okoli 2,600 milijonov. Tu pa je treba takoj povedati, da znaša obveznost Komu- nalne banke Celje v obliki osemlet- nega kredita za izgradnjo elektro- \ energetskih objektov v Sloveniji v letihÌ964—1966 3,3 milijarde din. Oročitve iz sredstev, katera niso za to zrela in za to namenjena. Ko- munalna banka Celje v načelu in praviloma ni-sprejemala. To dejstvo potrjuje tudi ugotovitve rednih in iz- rednih kontrolno-inšpekcijskih pre- gledov v banki, ki so se opravili v zadnjem času in pri katerih je bila angažirana tudi Služba druži)encga knjigovodstva Celje. Oročevanje sredstev iz prostega dela poslovnega sklada gospodar- skih organizacij in eventuelna nado- mestitev oročenih sredstev s krat- koročnimi obratnimi krediti je bila do sedaj tolerirana in z zakonitimi predpisi nikjer prepovedana praksa, katera se je uporabljala na celem, ne samo v slovenskem, temveč tudi jugoslovanskem merilu. Takšnih na- domestitev je bilo na našem pod^ ■ ročju relativno malo. Ravno tako bil povsod splošno uveljavljen princip »daj—dam« kre- ditov; to je, da gospodarska organi- zacija, ki ima za investicije sposob- na sredstva, ta oroči v eni izmed bank, banka pa kreditira investicije v tej delovni organizaciji, če so te investicije družbeno-ekonomsko ute- meljene in se je delovna organizaci- ja odločila zanje. Menimo, da zaen- krat takšen način edino kolikor to- liko stimulira načelo varčevanja in- vesticijskega dinarja gospodarskih organizacij oziroma omogoča preko poslovne banke izvršitev hitrejše in bolj ekonomične razširjene repro- dukcije.'Znano je, da predčasno in dolgotrajno izvrševanje vsake inve- sticije — npr. v nizu let z lastnimi sredstvi — ni za nobeno gospodar- sko organizacijo ekonomsko uteme- ljeno. Največja razlika v obrestni meri med oročenimi in plasiranimi sred- stvi znaša pri Komunalni banki Celje Г odstotek. Dosti aranžmajev je banka skleni- la, kjer ni nobene razlike v obrestih ali je pa ta samo 0,5 odstotka. Kakšna jé sedanja neizkorišče- nost proizvodnih kapacitet v jugo- slovanskem merilu, nam ni zn^no. Vemo pa, da je izrabljenost osnov- nih sredstev na celjskem področju zelo visoka in da to predstavlja na- sproti zahtevam tržišča problem nujnega izboljšanja substance ka- pitala oziroma sredstev za delo. . Sklep upravnega odbora banke o ustavitvi oziroma odložitvi nekate- rih investicij je-predvsem izraz nuj- ne pripravljenosti prispevati k skup- nim prizadevanjem umiritve investi- cijske potrošnje. Deficitarnosti in- vesticijskega kapitala banke povzro- čena izkliučno z delovanjem znanih restrikcijskih ukrepov, je sicer tudi en razlog, vendar sekundarnega po- mena. Za vse ustavitve oziroma odložitve investicij je bil predhodno dosežen sporazum z investitorji. Komunalna banka Celje je potem, ko je na pod- lagi kreditnega aranžmaja s tovar- no Aero pokrila nabavo strojne opreme za to tovarno v vrednosti preko 300 milijonov din, -začasno ustavila izvrševanje kreditnega aranžmaja za gradbena dela, ker Acro nima za to še urejene vse teh- nične dokumentacije in nima za gradnje še gradbenega dovoljenja. Lisca Sevnica bo kljub nekaterim odložitvam izvrševala normalno svoj proizv^odni in tudi zahtevni iz- vozni program. Kadar govorimo o pravno-eko- noinski^negotovosti poslov, menimo, da si je Komunalna banka Celje do- sedaj prizadevala, da k omenjene- mu problemu ne bi doprinašala svo- jega deleža, čeravno se je sama zna- šla v dokaj težkem položaju potem, ko je v sredini letošnjega Jeta na podlagi čvrste bilance sredstev šla v kreditne aranžmaje; sredstva ban- ke so se pa v dragi polivici leta za- radi restrikcijskih ukrepov, ki so ve- ljali za nazaj, znatno zmanjšala. Ko govorimo o sporazumni usta- vitvi oziroma odložitvi nekaterih in- vesticij, ne mislimo tudi na investi- cije v Energokemokombinat Vele- nje in Železarne štore, ker v kredit- nem odnosu za ti dve investiciji sto- ji oziroma je stala republiška Go- spodarska banka. Ob koncu še vprašanje — ali leži- jo vsi ali pa glavni vzroki za predi- menzionirano investicijsko potroš- njo na poslovnih bankah — kot se to zadnje čase tu in tam zelo rado sprašuje? Odgovor je dokaj enosta- ven ob dejstvu, da so vse poslovne banke v Sloveniji (Komunalne ban- ke in Splošna gospodarska banka) v letošnjem letu soudeležene pri kreditiranju investicij iz vseh svojih bančnih sredstev (iz bančnih kredit- nih skladov in iz oročenih sredstev) samo s 17 odstotki, medtem ko je preostalih 83 odstotkov sredstev za investicije iz virov izven poslovnih bank. Komunalna banka Celje je z vsemi svojimi sredstvi letos soude- ležena pri invsticijah na svojem po- dročju s komaj 15 odstotki. Izključni namen teh dopolnitev k članku ,»Daj—dam« je v želji, da bi seznanili javnost z nekoliko širšimi dejstvi; skratka s stanjem, kakršno je. Komunalna banka Celje IZSILJEVANJE CEN USTAVILI SO PROIZVODNJO M ESNIH IZDELKOV POSLEDICA: VIŠJA CENA Pred kratkim je v analizi o giba- nju in založenosti tržuača Zavod za cene ugotovil, da so se blagovne za- loge v septembru povečale za 6 od- stotkov in da je pnomet v tem ob- dobju nairasel za 20 odstotkov v me- šani stroki in kar za 32 odstotìcov v tekstilni in ostalih tehničnih stro- kah. Zanimivo je, da je kljub temu še vedno opaziti pomanjkanje gradbe- nega materiala, avtomobilov, mope- dov iltd. Najbolj pa je zatajila oslkrba z mesnimi izdelki. Podjetja so ustavi- la proizvodnjo mesnih iždellkiav, očit- no z nameniom, da bi izsilila višjo ceno. Večini je to tudi uspelo. Toda zanimivo je, kolikšna so odstopanja pri posameznih proizivajalcih mesnih izdelkov. Tako je najdražja Emona Ljublja- na, ki je za 180 do 220 dinarjev dra- žja od Mesnine Celje in KK Šent- jur. Kilogram letne salame izideleik Mesnine in Šenitjurja 880 dinarjev (Emona 1.400), kg prekajene šunke — Mesnina in Šentjur 980 dinarjev (Emona 1.200) in kg vratovi ne — Mesnina in Šentjur 1000—1230 di- narjev, (Emona 1.410). Občutno je pomanjkanje izdelkov motorne industrije, saj imajo pri podjetju AVTOMOTOR v Celju 1100 prediplačndkov za Fiat 750 in 400 predplačnikov za Fiat 1300. Primanj- kuje patentnih kozarcev za vlaga- nje ter keramičnih izdelkov. ZaiLoženost s sadjem je bila razen z jabodkami i dokaj zadovodjiiva. Se vedlno ipa primeri idiirektnega òdku- ipovanja pri proizvajalcih vplivajo цг^ rast cen. Prav v zadnjih dneh, to Џ sredi oktobra, so se občutno dvignile cene nekaterih proizvodov: tako jé po- rasla cena za zimsko žensko perilo za 10-12 odstotkov, nogavic za 2 od- stotka, gospodinjskih ipotrebšoin za 10-15 odstotkov; konfekoiijskih de- lo vndb ótílék za 5-10 odstotkov, mes.- nih izdelkov pa za 10-30 odstotikov. Najobčutljivejše so ponovno nove cene za meso in sicer je predlog predložil kmetijski kombinat Šent- jur. Ta stalna rast cen mesa preveč bremeni potrošnika, zato je Zavod za cene predložal vsem občinskim skupščinam v obravnavo osnutek od- loka o načinu prodaje svežega me- sa na drobno, da bi onemiogočiH mož- nost izkoriščanja in zagotovili ena- ke pogoje nakupa. ASFALTNA PREVLEKA TRENUTNA REŠITEV Stanje naših cest postaja v pogojih sodob- nega prometa že skorajda nevzdržno. Tudi v celjski občini ni nič boljše; pose- bej »mačehovski« je odnos do cest IV. reda. Te ceste so v oskrbi komunalnega podjetja, ki ima sloipno 145 milijonov iz cestnega skla- da In občinskega proračuna za vzdrževanje cest, razsvetljavo, čiščenje ulic in trgov ter za prispevrfc Zavodu za napredek gospodarst- va in izdelavo ne preveč cenenih načrtov. Pri tem ostane za ceste borih 47 milijonov, ki so letos že za četrtino prekoračeni. Pre- potrebna investicija vodovoda je prikrajšala ceste za rednejše vzdrževanje. O problemih vzdrževanja cest IV. reda je na zadnji seji razpravljal svet za gradbene komunalne in stanovanjske zadeve ter, dal pobudo, da bi namesto rednega vzdrževanja začeli z asfaltno prevleko teh cest, kar bi vsaj za nekaj let prihranilo stroške za vzdr- ževanje ter tako akumuliralo sredstva za bistvenejše posege v modernizacijo občin- ske cestne mreže. vatjati osnovno nalogo: USPOSOBI- TI SLEHERNEGA ZAPOSLENEGA ZA AKTIVNO DELO V SAMO- UPRAVNIH ORGANIH! J. S. Ivan Zivič DELO je odraz kadrovske politike Delo sindikalne organizacije, v ko- lektivu je jasno začrtano, vendar se kljub temu prepogosto dogaja, da se sindikalne podružnice v svojem delu izigubljajio med delom samoupravnih crganiov in delom drugih družbeno- poli tli črnih organizacij. Pred nedav- nim smo obisikal-i predsednika občin- skega siindlilkailnega sveta v Breži- cah, tovariša IVANA ZIVICA in ga zaiprosi'M, da nam kaj več pove o de- lu sindikalnih podruznic v brežiški <-)böi.m. — Večkrat še dogaja, da simdiikal- ne pfudružniice nimajo jasne pred- stave o vlogi in o vsebini svojega dola, namreč ob delu samoupravnih organov in drugih družbenopolitič- nih orgainizacij. Kolikor nam je zna- no, je ta ipojav opaziti tudi v bre- zi âfci občini. Kaj mislite vi o tem? — Osnovna slabost za to, da sin- dikat v brežiški ^občini nima tiste vloge kot bi mu v sedanjem obdob- ju splošnega gospodarskega razvoja pripadala, je v premajhni kadrovski skrbi v preteklih letih. Da bi to rešili, i e prav gotovo ]X>- trebno tako v občinskih vodstvih, občinskem sindikalnem svetu in v občinskem odixö-u sindiLkata delav- cev družbenih dejavnosti in odboru stcriltvenih dejavnositt čirniprej i'z:vr- .ši fi dcilcčene kadrovske spremembe. Sele takrat bo delo teh organov lah- ko zaživelo. . — Občinsiki odbor sindikata druž- benih dajaivnoisti bo moral reševati vrsto problemov. Ali smatrate, da se da kateri izd'vojiti? — Scilstvo, ijosebej še glede na specifični položaj naše komune. Šolstvo in način kreditiranja. Prob- lem, gledan skozi delo sindikalnih podnužniic, izhaja iz dosedanjega na- čina financiranja posameznih šol in samega dela upravnih od.borov. Pred plenumom, ki ga pripravlja- mo za mesec november, moramo skli- cati vse prosvetne delavce, da z nji- mi raizčiatiimic) vlogo sindikata in pro- bleme samoupravljanj a v šolstvu. Kritično je potrebno obdelatji delo upravnega od't)ora sklada za šolstvo, predvsem pa vlogo in nalogfe, ki bi jih morad v bodoče iizvrševati. — Kaj tri morali urediti že pred izvolitvijo samou^pravnih organov v šolah? — Vprašanje materialne samostoj- nosti. To je predpogoi njihove uve- Ijaiviijtve in življenja. Vsekakor pa iz- V COMETU SO ZACELI »SAMOUPRAVLJATI« - PRVI USPEH JE »TRIKRAT NOR DIREKTOR« KDO JE REKEL? KJE? NEKDO, NEKOC, NEKOMU, NEKJE Delavski svet zreškega podjetja za proizvodnjo umetnih brusov in nekovin je na željo petdesetih članov koIcKtiva (vseh zaposlenih je nekaj več kot 60) na izredni seji izglasoval nezaupnico direktor- ju, »ker direktor čestokrat precenjuje proizvodne možnosti, ker so postali notranji odnosi (zaradi njega!) neznosni, ker so se po priho- du novega direktorja bistveno poslabšali odnosi s poslovnimi part- nerji in ker je po potrjenih vesteh pripravljal fuzijo, ker je ..., ker.« Komisija za volitve in imenova- nje skupščine Slovenske Konjice je sklenila, da se prošnji za razrešitev direktorja ne ugodi, občinska skup- ščina pa predlagala skupino odbor- nikov iz zbora delovnih skupnosti, ki naj stvar raziščejo in ugotovijo, kaj se v resnici dogaja v Cometu. Raziskava v podjetju, med člani kolektiva je pokazala neverjetno sli- ko tega, po proizvodnih uspehih do- brega kolektiva. Namreč: skupina petih demagogov (to jç. edini ustre- zen izraz), je poskusila zajeti v za- kup organe samoupravljanja s tem, da je hotela in poskusila iz oseb- nih interesov onemogočiti direktor- ja pred kolektivom. Za ilustracijo bi navedli samo ne- kaj potez te skupine, ki se je skri- vala za kolektivom, razpravljala in zahtevala v imenu kolektiva, ki je njihove predloge celo s podpisom sprejel za svoje, ne da bi vedel za dejansko stanje. Naprimer: podpi- sani člani kolektiva predlagamo de- lavskemu svetu podjetja v končno odločitev vprašanja še nadaljnjega vodenja podjetja od strani doseda- njega direktorja tov. Leskoška Franceta, (po zapisniku DS, op. pisca). In v resnici? člani kolektiva so dobili malo pred odhodom iz podjetja (celo med vrati!) v pod- pis polo, da soglašajo s tem, da di- rektor ne ustreza. Zakaj direktor ne iistreza, je najbistvenejše vpra- šanje. Delavski svet je utemeljil svoj sklep s štirimi že uvodoma zapisanimi utemeljitvami. Da bo stvar jasnejša, bi jo na kratko pri- kazali tako, kot je ugotovila skupi- na odbornikov, ki je po vseh štirih obtožbah stvari raziskala. Prva obtožba pravi, da so se po prihodu novega direktorja bistve- no(!) poslabšali odnosi s poslovni- mi partnerji, konkretno s poslov-^ nim združenjem »Brus« iz Maribo- ra in drugimi. V zapisniku zadnje seje omenjenega poslovnega zdru- ženja je citirana kritična pripom- ba direktorja, da se uvoženi ref)ro- dukcijski materiali ne razdeljujejo med poslovne partnerje pravilno. Podjetje Comet namreč ni bilo kot enakovreden poslovni partner ude- leženo pri delitvi. Po pripombi in razpravi, ki je sledila, je podjetje dobilo omenjene materiale. Torej je direktor zastopal pravice podjet- ja pravilno! (Omenjeno združenje jc poslalo izjavo, da so odnosi zelo dobri in da obtožba ne drži). Ko- lektivu je bilo prikazano napačno. Druga obtožba pravi, da so po- stali notranji odnosi neznosni. Po- glejmo pobUže kaj je ugotovila komisija. Obtožba pravi, da med drugim negira predpise, oziroma od- ločitve organov samoupravljanja, da krati pravice članov kolektiva, da je do podrejenih nekorekten itd, itd. Takoj moramo naglasiti, da je bila komisija postavljena pred te- žavno nalogo, ker so podpisniki iz- jav, izjave negirali in spreminjali. Direktor je negiral predpise s tem, da ni hotel podpisati naloga za šti- pendiranje _ (kar je v pristojnosti upravnih organov), temveč je zah- teval, da naj o tem prej razpravlja delavski svet, ni hotel sprejeti ce- lotne plače, ker je trdil, da tolikšne ne zasluži, (po obstoječih instru- mentih je zaradi izredne proizvod nje v obračunskem mesecu višina osebnih dohodkov izredno porasla, direktor je zahteval dopolnitev ob- računskega sistema), da krati pra- vice članov kolektiva, ker je opozo- ril delavko, ki si je v prostem času poškodovala nogo, da ne more do- biti odškodnine; da je do podreje- nih nekorekten, ker se ni strinjal s tem, da je predsednik delavskega sveta samovoljno skliceval operati- vo podjetja; da je glasneje naročil delavcu, naj shrani zaboje v skla- dišču itd. Najzanimivejša je obtožba, da če- stokrat precenjuje proizvodne zmo- žnosti. V podjetju imajo namreč kolektivne norme, direktor je pa zatrjeval, da s prehodom na indi- vidualne norme in izboljšanjem teh- nološkega procesa ter z boljšo or- ganizacijo dela dosežejo večji pro- izvodni učinek. Poskusna proizvod- nja je pokazala, da je bil predlog utemeljen, sa je bila proizvodnja v porastu, vse dokler je ni operativni kader namerno (s slabo organizaci- jo dela) zaviral. Kolektiv je najbolj vznemirila parola, da se bodo zdru- žili s steklarno »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. To vest je prine- sel (v zapisniku piše: po potrjenih vesteh!) inženir Hajšek, ki je nekoč potoval z direktorjem steklarne v Italijo. Baje mu je direktor Steklar- ne, (ki pa zanika) omenil združitev s Cometom. S takimi in podobnimi parola- mi je skuipina vodilnih uslužbencev vznemirjala kolektiv in ga pripra- vila tako daleč, da ga je lahko iz- koristila za kritje svojih intrig, ki bi jim naj služile za oprivičilo svo- jega neznanja, premajhne aktivno- sti in osebnega okoriščanja, kajti namesto, da bi spremenili ključ iz- plačevanja osebnih dohodkov, (s tem, da bi pHDvečali dotok sredstev v sklade, ali pa kar se v našem go- spodarstvu redko prakticira — zni- žali prodajno ceno proizvodov ter si s tem ustvarjali prednosti na tr- žišču), so izrazili bojazen, da pre- več proizvajajo tej tako ustvarjajo zaloge. Pri tem pa niso pomišljali na raziskavo domačega in tujega tržišča, ki potrebuje tovrstne pro- izvode (primer brusnih trakov, ki jih uvažajo steklarne in katerih po- izkusna proizvodnja je pokazala do- ločene uspehe), ne, šli so v drugo skrajnost in zahtevali zamenjavo direktorja! Neverjetno kako je lah- ko bil celoten delavski svet, (da ne .govorimo o kolektivu) pristaš ne- verjetno primitivnih demagoških pa- rol, ki so onečaščale delavsko sa- moupravljanje, vlogo samouprav- nih organov in vnesle v kolektiv, ki je s svojo proizvodnjo in osebnimi dohodki bil zastavonoša med pod- jetji (snažilka je imela enako plačo kot kvalificiram kovač v sosednji tovarni kovanega orodja!) take raz- mere, ki danes po dvanajstih letih delavskega samoupravljanja zvenijo neverjetno in predstavljajo žalostno dejstvo nezdravih razmer. strap,'4^., CELJSKI TEDNIK št. 43 ~ 30. oktobra 1964 TELESNI KULTURI V KRŠKI OBČINI ŠE OBETAJO LEPŠI CASI Na pobude Okrajne zveze za telesno kulturo Celje ter Občinskega odbora SZDL v Krškem je bil v ponedeljek razgovor o problemih telesne kulture v krški, občini, kate- ,re¿a.\40 se poleg najvidnejših PSetì^teynikov obeh pobudni- kp'Y udeležili še zastopniki te- lesn(^v/'.§[o¿nih in drugih druž- benopolitičnih organizacij v ob'čini.. Sestanek je uspeF zlasti še zć^radi tega, ker je kritično ooenil sedanje stanje, ki ni zadovoljivo in nakazal pot nijdaljnjegja.dela. Povod za ta razgovor je pravzaprav dala n|^,^|ayçpgt občinske zveze za telesno kulturo. Od uspelega občnega zbora v spomladan- skih mesecih letošnjega leta pa doslej se občinska zveza sploh ni uveljavila. Pa še več, v tem času niso mogli najti niti predsednika! Ko so sku- šali analizirati vzroke za tak- šno stanje, so poudarili pred- vsem dvoje dejstev: premajh- na materialna sredstva ter podcenjevanje dela amater- skih delavcev. Zlasti boleča je slednja ugotovitev, saj so pri- povedovali, kako so io dejav- nost zapuščali tovariši, ki so dolga leta žrtvovali veliko sil in prostega časa za delo v njih, pa v tem času niso našli opore pri nikomer, niti dobili družbeno priznanje. Da ta ža- lostna ugotovitev drži, se vidi tudi po tem, da nikogar ni motilo, da je občinska zveza nekaj mesecev brez predsed- nika in da sploh ne dela! Več kot žalostna- in nenavadna hkrati pa je še ugotovitev, da se tudi svet za telesno vzgojo pri občinski skupščini v Kr- škem sploh ni sestal! Nena- vadno je to predvsem zavoljo tega, ker bi vendarle tudi svet vsaj enkrat na leto moral po- ročati občinski skupščini o delu in problemih. Toda, kot vse kaže, so na to zakonito pravilo pozabili vsi (tudi ti- sti, ki bi ne smeli) in pustili vso zadevo pri miru. Takšna je zgodovina. In perspektive? Ce bodo realizi- rali sklepe, ki so jih sprejeli na razgovoru in če se bo za to problematiko zavzela zla- sti organizacija Socialistične zveze, potem kaže, da se obe- tajo lepši časi. Veliko priča- kujejo od sklada za telesno vzgojo, ki ga je ustanovila ob- činska skupščina. Pravijo, da bodo lahko zbrali okoli šest milijonov dinarjev na leto, torej več, kot imajo sredstev za to dejavnost v žalski in ve- lenjski občini. To je razvese- ljivo. Razen tega se bodo zla- sti politične silnice v občini zavzele, da bo čim prej prišlo do konstituiranja občinske zveze za telesno kulturo. Več skrbi bodo posvetili vzgoji strokovnih in organizacijskih delavcev ter se hkrati zavzeli, da bodo vsi zaslužni in dolgo- letni delavci dobili ustrezno družbeno priznanje in da jih bodo v prihodnje obravnavali kot družbene in politične ak- tiviste, saj drugega tudi niso! Veliko si lahko obetamo tudi od razprave o problemih te- lesne vzgoje, ki jo bo spi-ožil občinski odbor Socialistične zveze na svojem plenumu. -mb Brežice vse hitreje spreminjajo svoj zunanji videz. Stis- njen trg dobiva iz leta v leto modernejšega soseda: novo sta- novanjsko naselje, v katerem gradijo z izrednim tempom. Z novim naseljem postajajo Brežice lepo mesto, ki ga krnijo zaenkrat še neurejena okolja okrog blokov, slaba razsvetljava in slabe ceste. Posnetka prikazujeta stari del mesta, v katerem je kljub padajočemu dežju vrvenje po ulicah, in del novega naselja. IZ KONJIC priprave na letno konferenco Razprave o spremembah in dopolnitvah statuta ZKJ so v konjiški občini konča- ne in sedaj se pripravljajo na redne letne konference ospovnih organizacij Pri tem nujno povezuje- jo dvoje obdobij, in sicer v prvi bodo člani ZKS nà sestankih obravnavali dose- danje delo ter uredili za- ostale organizacijske zadeve ter izvolili člane, ki naj pri- pravijo analizo o delu os- novne organizacije Posebno pozornost pa bo- do posvetili kadrovskim vprašanjem. Tako meni vod- stvo občinskega komiteja, da je funkcija sekretarja osnovne organizacije toliko zahtevna in odgovorna, da poleg nje ni možno uspešno vršiti še druge družbene na- loge. Zato bodo razčistili številne primere preobre- menjenih članov ter streme- li, da bo v novih vodstvih čim več ljudi. Prav tako bo- do postavili večje » število kandidatov, da bo izbira res samostojna. Obenem pa bo- do na sestankih osnovnih organizacij razpravljali tudi o kandidatih za občinski ko- mite. Na občinskem komiteju domnevajo, da bodo letne konference zaključili v dru- gi polovici novembra. Obe- nem bodo v 23 osnovnih or- ganizacijah konjiške občine volili 78 delegatov za občin- sko konferenco ZKS, tako da bo vsakih pet članov za- stopal en kandidat. POPLAVE V OKRAJI DOPISNIKI SO NAM SPOROČILI RAZDIVJANE VODE SO PRESTOPILE BREGOVE IN PUSTOŠILE. IN KOT VEDNO SE' NAM JE TUDI TOKRAT MAŠČEVALA PO- LITIKA LOKALNIH REŠEVANJ REGULACIJ POPLAVNIH REK, KAJTI V MNOGIH PI^IMERIH IMAMO REKE REGULIRANE V ZGORNJIH TOKIH, TAKO DA POVEČAMO ODTOK IN S TEM PRAVZAPRAV POVECAMIP DOTOK V NIŽJE LEŽEČE PREDELE, ■%тк SE NI IZVRŠENA REGULACIJA. TAKO UGOTAVLJAMO LE OEJSTVa, DA NOSIJO NAŠE NAPAKE OBELEŽJE IZKUŠENJ — UPAJMO, DA OB MOREBITNI PONOVNI POPLAVI NE-BOMO VEČ UGOTAVLJALI ENAKIH NAPAK. ! "ROGAŠKA^ SLATINA. V soboto olcróg pol pete po- i^oldne je ,Sotla s svojimi pritoki prestopila bregove. Ponoči je voda zalila pro- store hotela »Trst« ter klet- ne prostore posestnika Jur- ja Anderliča. Zemeljski plaz v Gaberniku pa je pretrgal vodovod. Prav tako se je utrgal na cesti Rogatec-Sto- parce-Ptuj zemeljski plaz. Sotla je močno poškodo- vâlai. 's|)ódnji sloj žclezni- skèl'pfciêè. saj so v nedeljo popravljali cel dan, da so рш^Р, /znova usposobili za regiji pîomet. Ш^рЛ1С E, Sa va, Krfca, in Srjila so prestopile bregove. Najbolj so prizateda naselja M<^MßC', Mihalovac, Loče, Ri- . gonce in tudi Rakovec. Sot- la ^rie..pri Rakovcu odnesla mQ5{,.4Pripadniki JLA, Ijud- sk«i I ìTìilica, gasilci in občani bus^áéfce. občine, vsi so ne- umorno priskočili na pomoč ogroženim krajem. Ogrože- na pa so bila naselja Trnje, Krška vas, Vrbino in pred- mes]f j* Brcžiif:'- ^ LOKA PRÏ ZIDANEM MOSTU, že v petek je hu- dournik, ;; iz Dobrave popla- vil; cesto v Loki in jo hudo га7,ф2\аЛ, S9j je na nekaterih mçeèjh napravil celo do pol metca globoke zajede. To je sicßr;,Jteio.s Že Četrti primer diyjajijiiAudournika, za kar paiígfíinihce ne zmeni. Obča- ni :>žq, dlJÊ časa govore o tem, dav, bi ;;bÜo, nujno menjati kanaHz;acijske cevi s širši- mi, kajti v nasprotnem pri- meru je sleherno vloženo del^e-'zat obhovo ceste za- stoj еАОДСЕ. Pod radeškim mo«storn- ge voda narasla za 2,5 -nictra nad nórmalo. V nečicijo, je zalila prostore hotela »Jadi:an«, preplavila cesto od Loke proti Sevnici. Tudi železniški promet je utrpel dokajšnjo škodo. 'Za- radi utrgane skale nad pre- dorom pri T^dvljali so imeli vsi vlaki -Večurne za- mude. SLOVENSKE KONJICE. Narasli potoki so napravili dokajšnjo škodo na območ- ju ko дј i ške občine. Razdiv- jana voda je odnesla s se- boj, precej lesa in drugega materiala ter povzročila manjše in večje plazove. Vc^jo škodo je napravila Dráyjhja'v okolici Loč, Zbe-, lovcga; Tepanja in Draže va- si." Nekatere hiš& v Zbelo- vem so bile dobesedno od- rezane od sveta in je bil do- stóp-^ do njih možen le s čolni. ' : ' \r hribovitih predelih pa so ^ pustošili plazovi, največ na. obinočju Klokočovnika, Dolgih gore ifi Suhadola. šte- vilne kikaíñe ceste so bile zasute. ' ' ZGORAJ: Cesta Rogatec— Stoparce—Ptuj se je spreme- nila v reko Foto: A. Slokar V SREDINI: Gasilci v Ločah so bili takoj pripravljeni na reševanje SPODAJ: Most čez Savinjo, ki upamo, da je vendarle že zadnji posnetek. Dan pred poplavo nam je fotografijo s tekstom poslal Franc Jurač. Vsebina njegovega prispevka se je nanašala na vprašanje, ali pristojni činitelji ne čutijo nobene odgovornosti za var- nost prebivalcev, ki tod ho- dijo vsak dan čez Savinjo. No, to pot je še vzdržal. Kdo pa bi bil odgovoren, če bi z mo- stom vred odnesla narasla Savinja tudi ljudi, ki bi lah- ko bili tisti hip ua mostu? KRŠITVE DELOVNIH ftAZMEIMJ Čeprav so mdrsikateri delovni kolektivi posvetili v zadnjem času vprašanju kadrovske socialne službe do- kajšen poudarek, še vedno ugotavljamo številne pri- mere kršitev pravic delavcev. Prav zato smo povprašafi inšpektorja za delo pri okrajni skupščini Celje, tovariša Franja Kleca, kje vidi vzroke teli kršitev. — Prepričan sem, da se tu srečujemo s premajhnim interesom uslužbencev kadrovske službe in s pestro za- konodajo iz delovnih razmerij, ki nikakor ne poeno- stavlja zadeve. V številnih delovnih organizacijah se še vedno srečujemo z nizko strokovnostjo in pomanjkljivo izobrazbo uslužbencev kadrovsko socialne službe. Po- sledica pa so nezakoniti akti v zvezi z odpovedmi de- lovnega razmerja, pri razpisih delovnih mest in po- dobno. — Koliko primerov je bilo v lanskem letu? — Pri nas smo reševali ali posredovali v 537 pri- merih. To pa nikakor ne ustrezaN dejanskemu stanju.' Prepričan sem, da le vsak četrti ali peti slučaj zaradi teže pride do nas. Torej skupaj gotovo okrog 2.500 pri- merov. — Kaj prednjači pri pritožbah? — Na prvem mestu so odpovedi delovnih razmerij, prav tako pa so pereče vpraTšanje osebni dohodki, tudi nadurno delo je dokaj pogost vzrok pritožb. Ne izostaja vprašanje dopusta, vprašanje sprejema na delo in po- dobno. — V kateri panogi pa je največ prekrškov? — Največ kršitev delovnih razmerij imamo v ter- ciarnih službah, torej v obrtništvu. Ne zaostajata pa trgovina in p^>Xaj si želimo, pa nima- mo?« se je začudila Slapniko- va Anica, predsednica občin-, skega komiteja ZMS v Šent- jurju. >>Odprto je vprašanje organiziranega dela v klubih. Sole za življenje bi toplo po- zdravili, ker se naši mladi skoraj povsod zanimajo za kmetijske šole, gospodinjske tečaje in iščejo iskrene odgo- vore na mnoga vprašanja, ki izvirajo iz neposrednih poja- vov našega družbenega in za- sebnega življenja.« »■In česar nimamo, pa bi lahko imeli? Urejeno klubsko življenje vsaj v Šentjurju, Ponikvi in Slivnici, kjer so prostori.« Občinska konferenca je pred vrati. Upam, da ne bo . tako, kot zadnjič, ko smo jo niorali preložiti. Iz Dramclj in Ponikve ni bilo prevo^.a. Do- govorili smo se, da noji? kom-, bi po delegate. Z'-)vr][ ;■ to se in dve uri čakali, da т ; Ijjo. Strahovito me je sk-o -Ij, če so se ponesrečili. КопГо-опсо smo preložili, Dramoljč'ii so čakali, šofer kombija t.i je doma mirno spal, ker ni imel naloga. Da bi konferenca uspela. POLITIČNA ŠOLA Večerpa politična šola v Slov. Konjicah uspešno de- luje že nekaj let, saj jo je doslej obiskovalo že nad 100 članov ZKS. Letošnji prog- ram oddelka bo letos neko- liko si^remenjen, saj daje več poudarka zunanjepoli- tičnim dogodkom in pred- kongresni dejavnosti ter gospodarstvu. Tako imajo namen, da gospodinjstvo ob- ravnavajo kar v konkretnih primerih na območju konji- ške komune. Ideja o politični šoli dru- ge stopnje je'Zaenkrat odlo- žena in jo bodo nadomestili z občasnimi predavanji iz različnih področij za člane ZKS, ki so že obiskovali pr- vo stopnjo. Podobno kot lani bodo tu- di letos združili sorodno te- matiko v cikluse, ki bodo trajali po 5 do 6 dni. Zaradi velike oddaljenosti je po- poldanski pouk nemogoč in se obnese le sistem celo- dnevnih predavanj. št. 43 - 30. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stra» S Prikupna otroška predstava v svoji drugi letošnji premieri nam je celjsko gledališče prikazalo dve mladinski igrici: Pojočo skrinji- co japonskega avtorja Nakamure Šinkičija in dramatizacijo Anderse- nove pravljice Cesarjeva nova obla- čila. Igrici sta predstavljali tako po vsebini kot po obliki bipolarnost gledališkega izrazja. Prva — s svojo zadržano gestikulacijo, razmeroma majhno zunanjo učinkovitostjo in usmerjenostjo v človekovo notra- njojst, druga — z zunanjim bliščem, pestrim dogajanjem in sproščeno zabavnostjo. Pri tem je seveda tre- ba omeniti, da je na otroke pred- vsem delovala druga, medtem ko so prvo težko sledili. Poetično filozof- ska Pojoča skrinjica nakazuje nič manj kot občutljivi problem relativ- nosti dobrega in zla. Dobra slepa deklica se znajde med razbojnikom — nepravim stricem, ki se izkaže čutečega, požrtvovalnega, praktično — dobrega, in pravim stricem, ki je mrzel, neobčutljiv, praktično — slab človek. Ker slavi zmago pravi stric, ko ubije razbojnika, pomeni konec pravzaprav odločitev v korist neob- čutljivosti, krutosti, zla, saj spreme- nitev dobrega razbojnika v'zvezdo predstavlja lahko le zasilno tolažbo bodisi za slepo deklico ali za občin- stvo. Med igralci je bila zelo simpa- tična Metka Leskovškovd kot slepa deklica, prav dobra pa tudi Bermež kot razbojnik in Krošl kot stric. Razgibana zgodba pravljice Cesar-: jeva nova oblačila je gledališko res zaživela. Zaplet in glavne misli so otroci neposredno in lahko dojemali in tako z zanimanjem sodelovali pri prßdstavi. Poudarjena komika posa- meznih likov je prišla dobro do iz- raza, pač pa je bila vloga Spelee, ki predsta\>lja glas odkrite resnice in preproste zdrave pameti, preveč za- strta ali celo zatrta. Preprosto nam- reč — premalo pride do besede. Medtem ko sleparja uspeta in cesar z dvorjani še vedno visokostno na- stopa in nikakor ni osramočen, pa je Spelea po prvem vzkliku praktič- no utišana (mati ji tišči usta). Tako zlasti zaključna misel prav- ljice v dramatizaciji ni najbolje iz- peljana. Primerjajmo zadnji odlo- mek pravljice — citiram: »Pa saj nima ničesar na sebi!« je nazadnje vzkliknil neki otrok. »Ljubi bog, čujte glas nedolžnega!« je dejal oče in drug za drugim so si prišepeta- vali na uho, kaj je otrok dejal. »Pa saj nima ničesar na sebi!« je na- zadnje vzkliknilo vse ljudstvo. To je cesarja ganilo, zakaj zdelo se mu je, da imajo prav, toda sam pri sebi je mislil: »Zdaj moram procesijo zdr- žati.« — Odnos med otrokom in oče- tom v pravljici je dokaj različen, celo nasproten odnosu matere in Spelee v igri. Odnos med otrokom in ljudstvom je v igri primernejši. Ker na odru ljudstvo ne nastopi, ga praktično nadomešča otroško ob- činstvo, ki se dokaj odkrito in glas- no izjavlja za resnico: saj cesar ni- ma obleke. Cesarjevo samospozna- nje v igri ni nakazano, vendar je končno to manjšega pomena. Med igralci v Cesarjevih novih ob- lačilih sta bila v ospredju predvsem oba sleparja (Peer in Bermež), ce- sar (Drago Kastelic) in njegovi dvorjani so bili ustrezni tako po maski kot po komedijantskem na- stopu, tudi Naglušni gospod (Gru- bar) in Stražar (Volf) sta lepo do- polnila ubrano predstavo. Režiser Kislinger je predstavo do- bro izpeljal v celoti in v večini po- drobnosti. Tu pa tam bi lahko oči- tali nepotrebne podobnosti posa- meznih elementov iz letošnje prve premiere (Stražan: živio cesar). Lep delež ima pri predstavi pqnovno tu- di scenograf Avgust Lavrenčič. Pri- kupna predstava bo našla vsekakor veliko hvaležnega otroškega občin- stva, a tudi starejši bodo imeli lah- ko ob njej dovolj užitka in zadovolj- stva. Andrijan LAH^ Bt)GAT OBRACIFN Velenjska delavska univerza je v svojem petletnem obstoju opravila izredno pomembno delo, saj je v tem obdobju izobraževala nad 32 ti- soč občanov. Tako kažejo podatki, da je v petletnem obdobju šlo skozi 243 intenzivnih oblik izobraževanja (šol, tečajev in seminarjev) okrog 7 tisoč slušateljev, ki so prisostvo- vali 23.291 uram predavanj, medtem ko so ekstenzivno oblike zajele nad 25 tisoč občanov na 575 predavanjih. Med intenzivnimi oblikami je na prvem mestu strokovno izobraževa- nje, ki je v 106 seminarjih in teča- jih zajelo nad 2.500 proizvajalcev, ki so si na ta način pridobili polkvali- fikaoijo aH kvalifikacijo. Na drugem mestu pa je družbeno izobraževa- nje. Prograrh za novo sezono 1964/65 zajema večerno politično šolo v Ve- lenju in Šoštanju, družbeno politič- na predavanja na terenu, seminarje za politična vodstva, družbeno eko- nomske seminarje za organe samo- upravljanja v delovnih in drugih or- ganizacijah, šolo za starše, šolo za življenje in obrambno vzgojo prebi- valstva. Prav tako nudijo za sploš- no in strokovno izobraževanje do- volj možnosti vsem, saj imajo v pro- gramu knjigovodski tečaj III. stop- nje, tečaje tujih jezikov ter tečaje za pridobitev usposobitve na posa- meznih delovnih mestih in tečaje za kmetijce. PROSVETNO DRUŠTVO »ZARJA« MED NAJBOLJ PRIZADEVNIMI Pred nedavnim je imelo prosvet- no društvo Zarja iz Trbovelj svoj redni letni občni zbor. Društvo, ki bo prihodnje leto slavilo že 20-letni- co obstoja, beleži v zadnji sezoni vrsto pomembnih uspehov. Tako je kljub težavam, ki spremljajo skoraj vsa prosvetna društva, uspelo ohra- niti tradicijo in začrtati trdnejše perspektive. Igralska družina je pod vodstvom Štefana 2vižeja sodelovala tudi na občinski in okrajni dramski reviji, kjer je požela mnogo priznanja. Z Darilom Dedka Mraza in Mišjo pastjo je zabeležila rekordno število gostovanj — v Ljubnem, Kokarjih, šmartnem ob Dreti, škofji vasi, Po- nikvi, Šentjurju, Vojniku in Šem- petru. Dve instrumentalni skupini, ki ju vodita Leon Podlinšek in Martin Za- gožen, sta skrbeli za kvalitetno so- dobno in narodnozabavno glasbo in sta poželi nepopisno navdušenje na gostovanju v Slatini Radencih. Prosvetno društvo Zarja pa ima tudi svoj klub. Ta je ena izmed os- rednjih oblik, ki* posreduje ljubite- ljem tako kulturno zabavne kot družbenopolitične aktualnosti. V ok- viru kluba prireja klubska sekcija večere s predavanji, razgovori, zu- nanjepolitičnimi pregledi, filmsko tematiko in recitacijami itd. V teh večerih so našle svojo udeležbo tako rekoč vse terenske organizacije, to pa je skoraj v celoti zagotovilo uspešno delo. Seveda tudi tu ne gre brez težav, ki so predvsem materi- alne narave. Kakor so poudarili na občnem zboru, je materialno vzdr- ževanje kluba stvar vseh terenskih organizacij, zlasti krajevne skupno- sti. Tudi delo odbora prosvetnega društva je bilo v pretekli sezoni uspešno, čeprav so se v zadnjem času porajali določeni kadrovski problemi. V splošnem bi mogli reči, da se je vrednotenje prizadevanj društva, ki šteje 240 aktivnih članov, odrazilo v materialni pomoči s stra- ni občinskega sveta Zvçze kulturno^ prosvetnih organizacij, kakor tudi v pomoči, ki jo je nudil občinski odbor SZDL Celje, občinski komite ZMS Celje ter druge organizacije. Na občnem zboru so razen tega govorili tudi o programu dejavnosti društva v tekoči sezoni. Tako name- ravajo uprizoriti tri dramska dela, utrditi klubski program ter priredi- ti dvoje celovečernih sporedov in- strumentalnih skupin. Za realizacijo programa bi potrebovali nekaj čez 800 tisoč dinarjev. dhr PRIPOROČILO DELOVNIM ORGANIZACUAM V zvezi s poplavo priporoča Okrajni sindikalni svet v Cela jih veliikicfcrat ne najdejo. Mi pa smo zelo alergični, kadarkoli nam citirajo naše lastne spo- drsljaje. V takih primerih obi- čajino reagiramo tako, da jim vzamemo pravico do diskusi- je. Ali ne dušimo s tem naj- bolj pravilno pot do resnice? Ali ne odvračamo mladino od sebe? Strahovit problem je urediti dober klub, zelo lahko pa je postaviti na repertoar slab film. Propaganda za no- gometne tekme i^e našla mesto v vseh časopisih, reklame za lepo glasbo, balet, dobro knji- go ni. Je res knjiga draga? Ne, nd draga. Samo ne vemo zanjo, niti je prodajalci v knjigar- nah ne poznajo. Zakaj bi tako slabo vrednotili delo izobra- ženca, pisatelja? Ali ni to vsaj enakovredno ostalim deijav- njoatim? Je v liter vina res vloženo več dela kot v dobro brošuro? Ne. Le mesto, M ga ima vino, je vsem veliko bliž- je in dostopnejše od knjige. Menda za to ne nosi krivde kinjiiga ali avtor, pač ipa ml vsi, ki trdamo, da smo kultur- ni, pa v tej komercialni eri nimamo časa za knjigo ter mi- nevajo meseci, ko ne prečita- mo niti staA^ka, ка\ј šele, da bi knjigo kupili. Čuden bi bil ta naš socializem, ko bi šlo to ta- 'ko dalje. Imeli bi le še čas za branje naslovov po časopisih. Le aktivistično bi se udejstivo- vali in še to po direiktivah z višjih forumov. Kje bi bilv^ resno, kontinuirano delo, štu- dij, ki je nujen, če hočemo upravtóiti sistem v katerem ži- vimo in za kalterega so mnogi živeli?! Za uresničitev vsega tega ■pa je potrebno uvrstiti duhov- ne potrebe v isti rang kot vse ositale. Ta zvrst življenja se lahko odvija p>o klubih, v ka- teriihkodi družbenih 'ppastorih, v knjižnici in domovih iitd. Ce bi to dosegli, se ne bi bilo tre- ba bati opozicije pri debatah na teh sestankih, zlasti ne pni mladini. Kakšna bi bila demo- kracija brez opozicije? Zakaj ne bi upoštevali vsa mnenja in na koncu izluščili kot napo- tilo najboljša? Ce bomo tako gledali, se ne bo treba balta resnične hereze. Mladi iščejo, imajo nešteto vprašanj, mi pa nastopamo kot apologeti in udarjamo po mizi. Ce tega ne bi bilo, bi mladina že zdav- naj našla boljši kontakt z na- mi, pa tuidi nii z njo. Več bi je bilo pni knjigi, na koncer- tih, ob lepi sliki, v gledališču ali drugod. Samo: vse to naj bo resnično otiipljávo in kritič- no. SLABE ЋМШШ RAZMERE A ZADOVOLJIVI USPEHI V šmartnem ob Paki že vrsto let uspešno dela prosvetno društvo Jo- žeta Letonje — Kmeta. Društvo je od majhne družme, formirane pred devetnajstimi leti, do danes postalo močno društvo. Delo je seveda te- žavno, ker so prizadevni člani zapo- sleni in vezani na opravljanje različ- nih drugih funkcij, za plačilo pa je vse, kar dobijo, aplavz občinstva. V okviru društva delujejo 4 sek- cije: dramska, glasbena, šahovska in lutkovna. Vse štiri sekcije so bile v pretekli sezoni dokaj uspešne; ob- činstvo je njihov program sprejelo z zadovoljstvom. Tako so lutkarji odigrali 4 predstave, od katerih so dve ponavljah, sodelovali pa so tudi na oddaji Pokaži kaj znaš. Društvo je razen tega priredilo dva vesela večera, na katerih so sodelovali hu- moristi, pevci in kvintet »Srnica«, vtem ko je dramska sekcija uprizo- rila Heroico, za katero je prejela pohvalo članov občinske zveze, ob- činstvo pa jo je navdušeno sprejelo, ter režiser tov. Steblovnik menita, ter rešiser tov. Steblovnik menita, da beležijo uspehe le zaradi izred- nega veselja članov do amaterskega udejstvovanja in vztrajnih prizade- vanj. Kritične pa so zlasti material- ne razmere, saj se društvo vzdržuje v glavnem s članarino in dohodki od prireditev. F. K. najbolje; v rogatcu Predsedstvo zveze kultumo-pro- svetnih organizacij občine Šmarje aktivno pripravlja program zveze v sklopu s programi vseh prosvetnih društev in svobod občine, ker bi ho- teli predračun, ki ga bodo predlo- žili občinski skupščini, utemeljiti s konkretnim programom. Program bo zajemal dejavnost društev in de- javnost zveze. Tako hočejo vskladiti predračun in program. S tem bi bila olajšana delitev sredstev društvom, saj nameravajo pomagati predvsem tistim društvom, ki si zastavijo pro- gram in ga tudi izvajajo. Upajo tu- di, da jim bodo tako zagotovljena sredstva pri občinski skupščini. Da bi program čim hitreje izdela- li, so ustanovili posebno komisijo, ki obiskuje prosvetna društva in svobode na terenu. Obiskali so že vsa društva, vendar bodo morali ne- kaj sestankov ponoviti, ker je bila na njih preslaba udeležba ali pa ni- so imeli pripravljenega programa. Najbolj se je izkazal Rogatec, kjer so imeli lepo pripravljen sestanek in že tudi izdelan program dela. Isti dan pa je komisija po prijetnem presenečenju v Rogatcu doživela mnogo neprijetneje presenečenje v Rogaški Slatini, kjer na skhcani se- stanek ni bilo nikogar. Program nekaterih društev je pre- cej pester, tako da bo delo na tere- nu pozimi poživljeno. Ljudje imajo voljo in kljub neznatnim material- nim sredstvom si znajo urediti kul- turno življenje kar bogato. Pri tem prednjačijo dramske skupine, pa tu- di pevci in lutkarji so aktivni. Razmerja ne ustrezajo Zavod za prosvetno pedagoško služ- bo v Celju je za današnjo sejo okraj- ne skupščine pripravil obsežno poro- čilo o stanju, delu in temeljnih pro- blemih vzgojno izobraževalnih usta- nov v preteklem šolskem letu. Čeprav so vsa vprašanja, ki jih poročilo ob- ravnava, enako pomembna, povze- mamo tokrat nekaj ugotovitev, ki se nanašajo na učno osebje na šolah oziroma na razmerje med predmetni- mi in razrednimi učitelji. Piimerjave med številom predmet- nih in razrednih učiteljev danes in pred petimi leti kažejo, da imamo učnega kadra s srednjo izobrazbo do- volj. Zasluga za to gre predvsem si- stematičnemu štipendiranju kakor celjskemu učiteljišču, ki je kljub tež- kim pogojem delalo s povečano zmog- ljivostjo. Spričo tega, da zajemajo osnovne šole vse več učencev in da se je po- večalo tudi število učencev na višji stopnji, pa je v zadnjem času občutno pomanjkanje predmetnih učiteljev. Vzrok je iskati v tem, ker tega vpra- šanja nismo reševali v sklopu celotne reorganizacije kot njenega bistvenega sestavnega, dela. V enaki meri je k temu pripomogla že znana neugodna stimulacija pedagoškega dela, ki je slabo vplivala na absolvente srednjih šol, da bi nadaljevali študij na VPS ali filozofski fakulteti. Tako so mo- rali predmetne učitelje naidomeščaiti učitelji s srednjo izobrazbo, kar ima seveda mnoge negativne posledice. Kvalifikacijska struktura-je zlasti ne- ugodna na šolah, ki so se šele v zad- njih letih razvile v popolne, medtem ko je nekoliko boljša na šolah v več- jih središčih, kjer so bile nekoč nižje gimnazije, na katerih so pretežno po- učevali predmetni učitelji. Kvalifika- cijska struktura je naposled odvisna tudi od tega, ali šole ustreznim ka- drom lahko nudijo stanovanja. Razmerje med predmetnimi in raz- rednimi učitelji bi moralo biti 1 :1,7, vendar nikjer razen v Velenju (1 :1,8) ni doseženo. Tako znaša v Mozirju in Slovenskih Konjicah 1 : 2,1, v Celju 1 : 2,4, medtem ko je najbolj kritično v Sevnici 1 : 7,3, v Žalcu I : 7 in Šmar- ju 1 : 5,5. v Da bi se približali idealnemu raz- merju, bi bilo treba zlasti načrtno štipendirati redne slušatelje višjih šol ter usmerjati učitelje v dokvaliñka- cije z izrednim študijem. Ti bi morali uživati vso materialno in moralno pomoč. Hkrati bi bilo seveda nenehno treba krepiti pri šolah stanovanjski fond, saj bi si lahko šole le tako za- gotovile potreben kader. Stran 61 CELJSKI tednik: št. 43 — 30. oktobra 1964 petdeseta žrtev prometa v celjskem okraju MINULI TEDEN JE v CELJSKI BOLNIŠNICI ZARADI TEŽKIH TE- LESNIH POSKODB, DOBLJENIH v PROMETNI NESREČI, KI SE JE PRED NEDAVNIM PRIPETILA NA DVORifeCU NALIVALNICE V ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATI- NA, UMRL FRANC KUNSTEK; PETDESETA ŽRTEV PROMETA V CELJSKEM OKRAJrU.! NEPAZLJIV OTROK POD MOTORJEM Osemletni Ivan PRELOŽNIK je v Vojniku prečkal cesto ne da bi se prepričal, če je prosta. Iz smeri Fran- kolovo je pripeljal motorist Anton BOZiC, ki ni uspel nesreče prepre- čiti kljub zmerni hitrosti in zavira- nju. Poškodovanega otroka so pre- peljali v celjsko bolnišnico. Z UKRADENIM AVTOM SE JE ZALETE|j Voznik amater Jože LOMSEK, do- ma iz Spodnje Rečice je brez dovo- ljenja vzel tovorni avtomobil, last Spedtransa iz Maribora in se odpe- ljal z dvorišča tovarne usnja v na- selje, kjer se je zaradi neizkušenosti zaletel v gasilski dom. Povzročil je škodo za 300.000 dinarjeiv. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI NA STREHO Pozno ponoči minulo nedeljo se je pripetila prometna nesreča, ko je voznik o^bnega avtomobila Drago KLUKA iz Celja zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil v obcestni jarek. Vozilo se je prevrnilo na stre- ho. Pri tem je na vozilu nastalo za 500.000 dinarjev škode. Voznik je po nesreCi vožnjo nadaljeval, ne da bi pri tem obvestil varnostne organe. Sele pozneje so ga izsledili. PREVRNJEN AVTOMOBIL — ŠKODE ZA MILIJON DINARJEV V ponedeljek se je na cesti druge- ga reda Mestinje—^Pristava dogodila prometna nesreča^ ki je terjala veli- ko materialno škodo. Vozniku Jožetu LOPATiCU so se med vožnjo na tovornjaku zlomile prednje vzmeti, zaradi česar se je z vinom naloženo vozilo prevrnilo. Sko- da znaša 1,000.000 dinarjev. Sovoznik Stipe BUZUK pa je bil lažje telesno poškodovan. Dom upokojencev y Šaleški dolini V društvu upokojencev v Velenju je bil pred dnevi se- , stanekr ki so se gá udeležili predstavniki družbenopolitič-' nega življenja občine, okraja ' in republike in na katerem je predsednik šoštanjske podruž- nice tov. Stanovšek poročal o . dosedanjem delu in bodoćiii nalogah društvd. Nagni gospo- darski 'rdzvoj Šaleške' doline narekuje tudi povečano druž- beno skrb za stare občane, od katerih jih je na področju ob- čine 1.990 članov druslya upo- kojencev. Na posvetovanju so za ,ure- ditev razmer upokojencev formulirali nekaj predlogov. Tako naj bi 4'-odstotni prispe- vek od pokojnin, ki ga komu- nalni zavod za socialno zava- rovanje odvaja v sklad sta- novanjske i:žgraanje, izločili iz tega sklada ter ga namen- sko uporabili predvsem za gradnjo večjega doma upoko- jencev v Šaleški dolini. Ob - Upoštevanju urbanističnega načrta naj bi takoj določili ustrezno lokacijo ter preskr- beli potrebna sredstva za pri- četek gradnje. Dom naj bi bil odprtega tipa s samskimi so- bami \ц nekaj 'drtižinskimi sti^ ndvan.^ ter ostalimi prostbi^ za servise, klubsko in drugo dejavnost. V ta namen naj bi^4 zainteresirali upokojence, ,da bi tudi sami vlagali srodstva za etažna stanovanja. ^Dokler ne bi pričeli z gradnjo doma, naj bi društvo upokojencev v Velenju, Šoštanju in Šmart- nem ob Paki nudilo več po- moči svojim članom pri ure- janju njihovih življenjskih* razmer: za uspešnejše delo bi bilo treba urediti pisarniške in klubske prostore, kjer bi se upokojenci lahko shajali ■ in • delovali. S tem v zvezi je predstavni- ca republiške organizacije Olga Kraigherjeva v daljši razpravi posredovala nekaj predlogov za rešitev tega pe- rečega problema, kakor tudi podrobnosti glede notranje ureditve doma upokojencev. Dom naj bi imel najmanj 30 samskih sob. Predstavnik okrajne Skupščine tov. Sorn pa je poudarli, da bi pristopili h gradnji v perspektivi do leta 1980 ter zgradili večji dom, ki , naj bi služil tudi ostalim osta- relim občanom velenjskega področja. Dom bi moral vse- - kakor stati v središču mesta. V razpravi je'sodeloval tudi predsednik velenjske občine ing. Ludvik Mali, ki je pozdra- vil pobudo društva upokojen- cev ter izrekel pripravljenost, da bi občinska skupščina pri- zadevanja materialno podpr- la. Društvo upokojencev naj bi še to jesen poskrbelo za ustrezen elaborat s podrob- nejšimi predlogi, da bi lahko občinska skupščina s-tem ra- čunala pri sestavljanju pro- računa za prihodnje leto.'Ve- lenjski upokojenci upajo, da pomeni to posvetovanje prvi > korak k izgradnji prepotreb- nega objekta. F. S. EDINSTVENO ODKRITJE V VELENJU NEDAVNO ODKRITJE OKOSTJA MASTODONTA (PREDHODNIKA MAMUTA) V VELENJU JE SVETOVNE- GA POMENA, SAJ JE TO ZA- ENkRÀT PRVO TOVRSTNO ODKRITJE. KOT KAŽE, SO . SKALE PRI VELENJU PRE- KO NOCI POSTALE IZRED- NO BOGATO TANTEOLOSKO PODROČJE, KI SE NI RAZ- ISKANO. NA TEM OBMOČJU SO ŽE PRED NEDAVNIM 3DKRILI TUDI OKOSTJE TA- PIRJA, PREDHODNIKA KO- NJA. V ponedeljek popoldne je za- čela ekipa geološkega odseka ljubljanske univerze za nara- .voslovje z izkopavanjem oko- stja mastodonta, ki je živel pred 2 do 6 milijoni let, tj. pred ledenimi obdobji. Okostje so slučajno odkrili, ker bivši hrib Skale plavijo v drugo jezero, katerega zasipavajo., Že pred dvomi meseci so naleteli na ne- kaj zob mastodonta. Zal je pri delih z buldožerjem prišlo do škode, saj je del okostja zdrob-' Ijen. Sedaj.^adaljujejo izkopa- vanj a, iz^ifio ore vidno. _^ ^ Razprava o vlogi in nalogah krajevnih skupnosti Pred nedavnim so na občinskem pleminm občinskega odbora Socia- listične zveze občine Zaiec, ki se je vršil v prostorih žalskega kmetij- skega kombinata razpravljali p o- ^kvii-n(!tri osnutku statutov krajev- nih, skupnosti, v razpravi so razči- stili* nekatere nejasnosti pri sestav- ljanju sitatiutov in s .tem wnogocili krajevnim skiipnoslim. liitreje in kpmpleksjuîje pripravijo statute svojih krajevnih skupnosti. Z ozirom na specifične možnosti in same ¡pagiaje dela, v katerih se kraj¿vne skupnositi trenutno naha- jajo in glede na njihov perspektiv- ni razvoj je nujno, da s konstnik- i i vaimi razpravami čimpreje do- prinesemo k reševanju nejasnosti, ki se pojavljajo pri sestavljanju statutov. O razpravi bomo pisali j naslednji številki. Teden praznovanj zaključen Minulo sredo so bile v Brežicah končane jjrireditve, ki so bile orga- nizirane v sklopu praznovanj občin- skega praznika. V prvem delu praz- novanj so bile v glavnem športne prireditve v rokometu, motocrossu za prvenstvo Slovenije in dvoboj Hrva- ška—Slovenija, v šahu, streljanju in v rokometu ženskih ekip. V soboto so v Zakotu otvorili elek- tro razdelilno trafo postajo, ki bo skr- bela za oskrbovanje z električno ener- gijo celotne brežiške komune name- sto dosedanjih transformatorjev. V ponedeljek je DPD Svoboda »■"Bratov Milavcev« uprizorilo kome- dijo Eduarda de Silite Filumena Mar- turanov. V torek so na Bizeljskem otvorili poslovne prostore LM in no- ve bencinske črpalke. V brežiškem prosvetnem domu pa je bila zvečer svečana akademija. V sredo so zmagovalnim ekipam razdelili pokale in priznanja, ob de- vetih pa je bila svečana seja skup- ščine občine Brežice v prostorih pro- svetnega doma. Istega dne predpold- ne je bila proslava ob preimenovanju Osnovne šole Brežice I. v osnovno šolo »^Bratov Ribar«. KRONIKA NESREÊJ — Veljko Radojčič iz Pečovnika si je zlo- mil nogo. — Franc Cencen iz Matk pri Preboldu si je pri padcu zlomil nogo. — Marija Kopše iz Lubnice pri Vitanju se je zbodla v nogo. — Husejn Emerčič, zaposlen pri Ingradu, je padel z odra četrtega nadstropja. Poško- doval si je glavo in prsni koš. — Vinko Skale iz Celja si je poškodoval nogo, pri padcu. — Silvu Poglabiču Iz Spodnjega Doliča je slamoreznica poškodovala roko. — Ivan Skok iz Podloga pri Šempetru si je pri delu poškodoval nogo. — Mihael Stingi Iz Ljubečne je padel z le- stve. Dobil je poäkodbe ira giavl. V BREŽICAH PRIMANJKUJE HLADILNIKOV ' Zanjmivo je, da so v pro- daji gospodinjskih potreb- ščin y Brežicah na prvem mestu hladilniki. V le- tošnjih devetih mesecih so jih prodali nad 200. Založe- nost sicer ni najboljša, saj primanjkuje večjih hladil- nikov in se ljudje morajo zadovoljevati z malimi. Pra- vijo, da je tudi te težko do- biti in da bo stanje boljše šele, ko bo tovarna HIMOS dobila občutnega konkuren- ta v novem proizvajalcu »Gorenje« Velenje. NI DIMNIKARJEV Dimnikarski poklic ni la- hek in v zadnjem času je vse bolj opazno pomanjka- nje dimnikarjev. Tako nam sporočajo iz Podgorja ter Zabukovja pri Sevnici, da pri njih že leto dni ni bilo dimnikarjev na spregled. Za- to je razumljivo, .da ljudje negodujejo. Bojijo, se poža- rov, ki kaj radi nastanejo ob vnetju saj v dimnikih. 42-URNI TEDNIK rezultat vsestranskih analiz Na zadnjem posvetovanju pri okraj nem sindikalnem svetu v Celju, o če- mer smo že poročali, je bila na dnev- nem redu razprava o 42-urnem de- lovnem tedniku. Kakor je bilo ugo- tovljeno, se nekatera podjetja ne gle- de na to, da zakona še ni, že prešla na skrajšani delovni tednik, vtem ko se druga nanj pripravljajo. Vsekakor je pri tem poglavitno, da podjetja iz- hajajo s stališča produktivnosti dela. To pomeni, da niso važni zgolj fi- nančni in drugi pokazatelji, pač pa je poleg tehnoloških in organizacijskih analiz upoštevati še sociološke in bio- loške vidike, ki pogojujejo boljše de- lovne rezultate. Zato morajo biti s širšimi obrazložitvami in določenimi pripravami se^anjeni vsi člani ne- kega kolektiva, da bi njihove pobude doprinesle h kvalitetnim premikom v gospodarjenju. Na področju našega okraja je 42- urni tednik uvedlo že 9 podjetij. Ana- lize kažejo ugodne rezultate, kar je predvsem posledica solidnih priprav. Tako se je v tovarni »Djuro Salaj« v Vidmu Krškem v prvem polletju letos povečal osebni dohodek v pri- merjavi z istim obdobjem lani, ko še niso delali s skrajšanim delovnim ča- som, ža 11 odstotkov, celotni dohodek na zaposlenega pa za 34 odstotkov. V tovarni Juteks v Žalcu se je dohodek podjetja povečal za 4,5, število zapo- slenih se je znižalo za 13, dohodek na zaposlenega pa se je povečal za 12 odstotkov. Prav tako je tovarna Aero povečala celotni dohodek v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani za 28 odstotkov, doho- dek na zaposlenega pa za 28 odstot- kov. Podobno je tudi v drugih de- lovnih organizacijah. Razen teh pa je v okraju še nekaj podjetij, ki bi že- lela uvesti 42-urni tednik, vendar imajo pri tem določene težave. Tako Termoelektrarna Šoštanj, ki bi mo- rala, če bi hotela skrajšati delovni čas, uvesti četrto izmeno, kar prak- tično ni mogoče. Tako tudi Termo- elektrarna v Brestanici, ki je vrhu vsega še zastarela in nima mehanizi- ranega transporta premoga kakor tv- di ne dovolj premoga iz bližnjega s^- novškega rudnika. V po'dobnih neu- godnih pogojih sta velenjski in se- novški rudnik, saj jima primanjkuje delovne sile. Tudi v štorski železarni možnosti za skrajšanje delovnega ča- sa niso najboljše (rekonstrukcija^ te- žave z delovno silo in preskrbo elek- trične energije itd.). Pač pa rekon- strukcija Cinkarne predvideva tudi skrajšani delovni čas, ker se bo spro- stilo nekaj delovne sile, ki jo bodo iz pomožnih obratov usmerili drugam. Nekatera druga podjetja, kot Tovar- na emajlirane posode, LIK Savinja, KONUS uvajajo postopno skrajšani delovni čas. Pri vsem tem velja omeniti pripo- ročila, ki so jih udeleženci posveto- vanja posredovali občinskim komisi- jam in gospodarski zbornici. Tako bi bilo treba najprej omogočiti prehod na skrajšani delovni čas osnovnim de- lovnim enotam ter ugotoviti, ali go- spodarska organizacija dosega časov- no in tehnično izkoriščenost. Delovne organizacije terciarnih dejavnosti naj s prehodom na skrajšani delovni čas uvajajo večizmensko delo. Dobro organizirana, predvsem pa hitra intervencija reševalnih ekip je so- botno katastrofo omilila. Reševalci in gasilci so neumorno delali celo noč. Vode so se polagoma umirile, vendar se je delo nadaljevalo. Veliko števi- lo stanovanj je bilo poplavljenih, kletni prostori zaliti, vodo je bilo treba črpati, da bi se življenje čimprej normaliziralo in škoda zmanjšala. Posnetek prikazuje gasilce, ki so v večernih urah črpali vodo iz kletnih prostorov Ljudskega magazina. GIBANJE PREBIVALSTVA CEUE Od 17. oktobra do 24. oktobra se je rodilo 29 deklic in 23 dečkov. POROČILI SO SE: Rudolf Friškovec, predilec in Stanislava Kranja, deservirka, oba iz Celja. Josip Jurak, delavec iz Celja in Matilda Mlinaric, delavka iz Trnovelj pri Celju. Ivan Vidrajs, elektro- monter iz Ojstriške vasi in Marija, Miroslava Lukner, uslužbenka iz Griž. Ivan Bervar, predmetni učitelj in Davorina Kolenik, pred- metna učiteljica, oba iz Celja. Anton Dušan, predmetni učitelj in Margareta, Ema Gobec,' učiteljica, oba iz Tratne pri Dobrni. Franc Dolžan, študent strojništva iz Dobriše vasi in Milica Leban, uslužbenka iz Kompol. An- ton Blaži, zidar iz Celja in Rozalija Sket, ši- vilja iz Vrh. Ludvik Rebevš^, brivski pomoč- nik iz Žalca in Ivana Golear, frizerska po- močnica iz Celja. Silvester Mastnak, mizar in Hedvika Pangerl, pletilja, oba iz Začreta. Franc, Rudolf Kenda, avtomehanik iz Celja in Antonija Lapomik, poljedelka iz Lahom- ška. Emil Koprive, trgovski uslužbenec iz Celja in Ana Potočnik, uslužbenka iz Celja. Izidor Žirovec, kovač iz Bednje — Varaždin in Justina Kenda, delavka iz Celja. Vido He- ^ič, učitelj iz Hrastnika in Marija Hartman, učiteljica iz Zidanega mosta. Konrad Vok, kmetovalec iz Trnovlja in Miirija Skutnik, delavka iz Bukovžlaka. Stefan Luževič, mo- delni mizar iz Teharja in Marjeta Jevšinek, krojačica iz Stor. Ivan Polak, strojni klju- čavničar iz Žalca in Zofija Naraks, tkalka iz Ložnice. Slavko Klopotan, klepar iz Celja in Andjelka Lovrovič, delavka iz Premuda — Split. UMRLI SO: Avgust Becko, uslužbenec iz Spodnjih Sečo- velj (50). Andrej Kopinšek, upokojenec iz Celje (93). Marija Glavač, gospodinja iz Tr- novelj (65). Vladimir Krivec, kmetovalec iz Martiše vasi (44). Viktor, Anton Cmajne, upo- kojenec iz Celja (59). Franc Kunštek, dela- vec iz Rogaške Slatine (50). Marija Brečko, družinska upokojenka iz Celja (73). Martin Einsidier, upokojenec iz Trnovelj (83). BREŽICE ud 10. oktobra do 24. oktobra se je rodilo 9 deklic in ^f dečkov. POROČILI SO SE: Franc Savnik delavec in Ivana Rihtar, de- lavka, oba iz Brezine. Jožef Cernoš, uslužbe- nec iz Črnca in Grozdina Brigita, uslužbenka iz Brežic. Novak Ivan, metalostrugar iz sent- lenarta in Rozalija Glogušek, šivilja iz Miha> lovca. UMRLI SO: Stjepan Pernat, kmetovalec iz Sv. Križa (67). Josip Supan, kmetovalec iz Cesarske vasi (56). Anton Kubeš, socialni podpiranec iz Ardra/(50). Andrej Straser, kmetovalec iz Bizeljskcga (72). Terezija Golič, šivilja iz Crn- ca (50). ŠENTJUR PRI CELJU v preteklem tednu sta bili rojeni dve dek- lici in en deček. POROČILI SO SE: Ervin Cmok, zidar iz Tratne in Marija Rom, trgovska pomočnica iz Razdelja pri Vojniku. Pavel Erjavec, kmetovalec in Jožefa šelih, kmetovalka, oba iz Marija Dobja. Kari Artiček, delavec iz Grobelc in Veronika Vr- liovšek, poljedelka iz Hrastja. Ivan Mihelak; 'delavec iz Slitine pri Ponikvi in Ida Tamše, kmetovalka iz Ostrožnega pri Ponikvi. Jurij Ocvirk, delavec iz Podgrada in Valburga Jan- čič, uslužbenka iz Sotenskega. UMRLI SO: Afia Golež, preužitkarica iz Vodul (75). Ana Novak, kmetovalka ii^Grušc (75). Franc Ob- rez, poljedelec iz Sel (76). Marija Brilej, go- spodinja iz Podvin (68). Marija Kozole iz Podloga pod Bohorjem (61). CELJE, 30. OKTOBRA 19 64 Št. 43 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI LEâNiK Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje >Celjski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči Tačun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500. četrtletna 250 din. looiiíinetTO 9400. St. 43 — 30. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... • CENJENE NAROČNIKE PROSIMO, NAJ OB SPRE- MEMBI NASLOVA JAVIJO UPRAVI TEDNIKA POLEG NOVEGA TUDI STAR NA- SLOV. • KADAR NAROČATE LIST ZA SORODNIKE ALI ZNAN- CE, MORATE NAVESTI TUDI NASLOV PLAČNIKA, KA- DAR PA NAROČNINO ZA SORODNIKE ALI ZNANCE PLAČUJETE, MORATE NA- VESTI NASLOV PREJEMNI- KA ČASOPISA. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST — BENETKE — dvodnevni avto- busni izlet za delovne kolektive in organiza- cije. 2. Sedemdnevno potovanje v RIM za praz- nik Republike. Prijave do 5. novembra. 3. VARŠAVA — KRAKOW — osemdnevni avtobusni izlet za dan republike. Prijave do 2. novembra. 4. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. .S. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 6. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 7. PLITVIČKA .lEZERA — CRIKVENICA — RIJE.KA — dvodnevni avtobusni izlut. 8. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 9. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 10. PO GORENJSKI PREKO VRSICA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 11. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. 12. •Sprejemamo predprijave za ogled гплпс drsalne revije v Celovcu, ki bo v času od 23. februarja do 3. marca 1965. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne fn rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS ;CELJE posreduje prodajo vseh vrst voTOvnic za železniški, letalski'in pomor- ski promet. KOMPAS posreduje v najkrajšem času na- bave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednic, zemljevidov, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča! KOMPAS CELJE Tomšičev trg I Telefon: 23-50 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 31. 10. 1964 do 7. 11. 1964 bo dežurni veterinar CERNE JANEZ Kajuliova II-II. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 30. oktobra 1964 ob 16.30: Nakamura Šlnkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za IV. osnovno šolo Celje. Torek, 3. novembra 1964 ob 15.30: Velimir Luklč: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. V. šolski abonma in izven. Sreda, 4. novembra 1964 ob 19. uri: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. IV. šol- ski abonma in izven. Četrtek, 5. novembra 1964 ob 19.30: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Gostovanje v Mestnem gleda- lišču v Ljubljani. Petek, 6. novembra 1964 ob 15.30: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. I. šolski abonma in izven. PRESENETITE SORODNIKE — IZSELJENCE — NAROČITE JIM celjski tednik PREBIVALCEM POPLAVUENIH PODROČIJ Zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bo- lezni na poplavnem področju, daje Zavod za zdravstveno varstvo Celje naslednja navodila: Poplavna voda je okužena z vodo iz kana- lizacije In greznic 1er so zaradi tega okuženi tUdI vsi predmeti in prostori, ki jih je ta voda zalila. Pred uporabo je treba vse te prostore In predmete razkužiti na sledeči način: I. RAZKUŽEVANJE VODE. 1. Vodnjaki: a) Izčrpamo vso vodo In nato iz njih oči- stimo blato; b ) Stene vodnjaka operemo z raztopino klo- rovega apna, ki jo pripravimo tako, da damo na 10 litrov vode 0,5 kg klorovega apna; c) Pustimo, da se nateče nova voda, ki je že uporabna za kuhanje in gospodinjske na- mene. Za pitje le, če nima premočnega vonja po kloru; d) Naslednji dan vodo ponovno kloriramo z raztopino klorovega apna, ki jo pripravi- mo tako, da damo 5 gramov (1 žličko) klo- rovega apna na 1 m' vode v vodnjaku. 2. Kloriranje vode v vodnjakih, ki jih ni zalila površinska voda in izčrpanje vode ni potrebno: ^ V 1 litru vode razetopimo 2 žlički klorove- ga apna, premešamo in pustimo stati 30 mi- nut, nato precedimo skozi tanko krpo v vod- njak. Ta količina zadostuje za 1 m' vode v vod- njaku. Ce je vode v vodnjaku več, je potreb- no poveöatl količino klorovega apna tako, da damo na vsak I m* vode 2 žlički klorovega apna. 3. Voda iz vseh vodovodov na področju ob- čine Celje se lahko uporablja za pitje in osta- le potrebe brez kloriranja. II. RAZKUŽEVANJE PROSTOROV. 1. Očiščena tla in stene umijemo z razto- pino klorovega apna, ki jo pripravimo tako, da damo na 10 litrov vode 1 kg klorovega apna. Za razkuževanje sten lahko uporablja- mo apncno mleko, ki ga napravimo tako, da raztopino 2 kg gašenega apna na 10 litrov vode. III. RAZKUŽEVANJE SADJA IN ZELE- NJAVE (in slično). Namočimo v raztopino klorovega apna (na 10 litrov vode damo 2 žlički klorovega apna) in pustimo v t4j raztopini 30 minut. Obri- švmo in osušimo. Klorirano sočivje in zele- njavo čimprej porabiti! Vse raztopine klorovega apna pripravimo najIcpSe iako, da odmerjeno količino kloro- vega apna raztoplino v 0,5 litra vode in nato procediólo skozi tanko krpo v pripravljeno koMčlno - vode. Zavod za zdravstveno varstvo Higiensko epidemiološki oddelek Celje, Gregorčičeva ulica 5 IZLETNIK CELJE vam nudi vse turistične usluge: IZLETNIK organizira izlete In potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi tii- rlstičnimi avtobusi; v sodelovanju s PUTNIK- om. IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah obalne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih na vseh progah Jž in v inozemstvu ter prodaja vozovnic za pomorski in letalski promet. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. IZLETNIK daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, prodaja razglednice, turistične publikacije (zemljevide, turistične vodiče idr.). IZLETNIK organizira stalne večdnevne av- tobusne izlete v Trst in Benetke, po Koroški in v druga turistična mesta tujih dežel. IZLEfPNIK organizira v času državnega praznika 29. novembera 1964 eno ali dvodnev- ne avtobusne izlete v zgodovinske kraje NOB po naročilu kolektivov. Vabimo kolektive, da zahtevajo podrobnejše informacije v poslovil- nici IZLETNIK Celje. Udeležujte se IZLETNIKOVIH kvalitetnih potovanj, na katerih se boste seznanili z za- nimivostmi naše lepe domovine in drugih ev- ropskih držav. Poslužujte se vseh naših turi- stičnih uslug. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 Telefon: 28-41 •ZAHVALE Iskreno se zahvaljujemo GASILSKEMU DRUŠTVU STRMEC PRI VOJNIKU za požrt- vovalno delo, ki so nas v težkih urah popla- ve reševali. Posebno se zahvaljujemo tistim članom, ki so bili dežurni celo noč in reše- vali razne predmete. Posebna zahvala je še namenjena predsed- niku gasilskega društva tov. JEZERNIK IVA- nu, ter požrtvovalnim članom Hladin Ivanu, Marjanu in Dokler Viktorju. Zahvaljujejo se: Kline Angela, Avgust ter Pušnik Ivanka in Mihael # PRODAM Zidanico in nekaj zemlje v Rečici pri Laškcpi prodam. Naslov v upravi lista. Prodam Štedilnik »Gorenje«. Kosova 27, Celje — Cret. Prodam čisto novo sobno peč, kupljeno v tr- govini. Vprašati pri DEŽNIKARSTVO — Anton Magdič, Celje — Miklošičeva ulica 2. Zaradi selitve ugodno prodam klavir Dunaj- ske znamke, štiridelno spalnico — orehov furnir, kuhinjsko pohištvo in kavč. Naslov v upravi lista. Prodam štedilnik TOBI (zelene barve) malo rabljen za 15.(XK), malo sobno pečko za 3.500 in 4 cevni radio aparat FILIPS za 20.000 din. Vrečar Alojz, Celje — Ipavčeva ulica 16. Dva: globoka italijanska otroška vozička pro- dam, enega na visokih kolesih. Cesta na grad 11. Prodam nov polavtomatski šivalni stroj znam- ke IDEAL AVTOMATIK z vsem priborom, magnetofon PHILIPS in moped TOMOS PUCH. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam hišo v Vojniku št. 54. Prodam pohištvo za spalnico in kuhinjo. Na- slov v upravi lista. • KUPIM Kupkn rabljen šivalni stroj. Naslov v upravi lista. Posestvo do 2 ha blizu Celja kupim. Ponud- be na upravo lista pod šifro »Takoj vse- Ijivo«. • STANOVANJA Sobo išče uslužbenka. Naslov v upravi lista. Iščemo prazno ali opremljeno sobo za našo strokovno učiteljico. Usimene ponudbe pri »SLNGER« Celje — Tomšičev trg 14. V bližini mesta iščem sobo. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Šivilja išče opremljeno sobo. Naslov v upra- vi lista. KONCERTNA POSLOVALNICA PRI GLASBENI SOLI V CELJU, Slomškov trg 10. — Tel. 27-12, razpisuje koncertni abonma za sezono 1964/65 ABONMAJSKI KONCERTI 1. Komorni orkester San Pietro a Majella iz Neapla. 2. Violončelist Vladimir Orlov (Bukarešta). 3. Simfonični orkester Slovenski filttarmo- rtlje. 4. Slovenski oktet. 5. Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak. 6. Komorni ansambel — Marijan Lipovšek. 7. Violinist Igor Ozim — pianist Marijan Lipovšek. 8. Ansambel za zgodnjo glasbo (München- ski trubadurji). IZVEN ABONMAJA J. S. Bach, Velika maša h-mol. Zbor in orkester Slovenske filharmonije. CENE ABONMAJA 1. prostor — 1.800 din (3 X 600) 2. prostor — 1.500 din (3 X 500) 3. prostor — 1.200 din (3 X 400) VPISOVANJE ABONMAJA Sprejemanje abonentov bo v Glasbeni šoli dnevno od 9. do 11. in od 16. do 18. ure po naslednjem redu: 2.— 7. novembra za lanske abonente, 9.—11. novembra za nove abonente. POTROŠNIKI! Ce želite kupiti kvalitetne kovčke, potovalne torbe, aktovke, ženske torbice ali ostale galanterijske po- trebščine — obiščite poslovalnice »JUGOPLASTIKE«, kjer boste našli vse iskane proizvode v največji iz- biri. Zaradi likvidacije podjetja proda- mo naslednja osnovna sredstva: 1. varilni aparat, avtogen s pri- ključki. 2. delovno mizo 3. stroj za vlivanje svinčenih plomb z elektro pečjo. Razen tega razprodajamo razni elektromaterial, lak žico, ploščice in separatorje za akumulatorje in drugo. Ogled in nakup je mogoč vsako soboto dopoldne do kraja meseca novembra 1964. Elektrotehnična obrt Mozirje v likvidaciji Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Žalec in Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje sporočata žalostno vest, da je dne 25. 10. 11964 preminil njun dolgoletni član FRANC KOŠAK upokojenec iz Migojnic Pokojnega člana bomo ohranili v trajnem spominu Celje, dne 27. 10. 1964 Skupščina Komunalne skupnosti Žalec Komunalni zavod za socialno - zavarovanje Celje •SLUŽBE Finančni analitik z večletno prakso želi za- poslitev v Celju zaradi preselitve. Stanova- nja ne potrebuje. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Analitik«. Kot strojepiska ali administratoka se želim zaposliti redno ali honorarno. Ponudbe pod »strojepisje«. Ogrevano sobo in zajtrk oddam pošteni za- posleni ženski, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Naslov v upravi lista. Grem 3-krat tedensko jjospravljati. Naslov v upravi lista. • RAZNO Čevljar srednjih let želi spoznati žensko od 30 let dalje za skupno gospodinjstvo. Zaže- lena je zaposlena ali pa šivilja. Naslov v upravi lista. Oddam garažo. Naslov v upravi lista. Oddam garažo. Naslov v upravi lista. POZOR! Cen je stranke obveščam, da sem odprl т Petrovčah št. 95 SPLOŠNO KUUCAVNICA^- SKO OBRT. Se priporoča ZAVERLA IVAN • TURIZEM CEUSKA TURISTIČNA ZVEZA NASLEDNJA ŠTEVILKA ČASOPISA LEPO MESTO. Olepševalno In turistično druStvo sporoča, da bo Izila naslednja Številka časopisa LEPO MESTO okoli 20. novembra. Uredništvo spre- jema članke, objave In oglase samo še dO 27. oktobra. LETOS V CEUU OPERNA GOSTOVANJA. Olepievalno In turistično društvo sporoča, da bo lahko letos s pomočjo Občinske skup- ščine spet organiziralo gostovanja mariborske opere. V teku so razgovori za tri predstave. Predvidoma bomo videli v decembru opero »Štirje grobjani«, meseca marca pa »Carmen« In »CebNelico Majo«, čudovito mladinsko ope- ro. • OBVESTILA ZDRAVSTVENI DOM CELJE obvešča občane mesta Celja, da bodo zaradi strokovnega izpopolnjevanja zdravnikov v Ljubljani ambulant^ Zdravstvenega doma poslovale v ča- su od 3. do vključno 6. 11. 1964 v omejenem obsegu in prosimo za ra- zumevanje Komunalna banka Celje objavlja izid III. nagradnega žrebanja za vezane hranilne vloge, vložene v času od 1. julija do 30. septembra 1964 pri Komunalni banki Celje in njenih poslovnih enotah: Celjski mestni hranilnici, ekspoziturah v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Sevnici, Krškem in Brežicah. / Izžrebane so bile naslednje številke poslovnih enot z naslednjimi nagradami: KB Celje ekspozitura Laško — štev. 2276: radio aparat KB Celje ekspozitura Brežice — štev. 2371: moško kolo KB Celje ekspozitura Krško — štev. 2532: moško kolo KB Celje ekspozitura Šentjur — štev. 450: moško kolo Celjska mestna hranilnica — štev. 109049: žensko kolo Celjska mestna hranilnica — štev. 106144: žensko kolo KB Celje ekspozitura Slov. Konjice — štev. 2853: žensko kolo Celjska mestna hranilnica — štev. 102917: tranzistor Komunalna banka Celje — štev. 14106: tranzistor Komunalna banka Celje — štev. 12782: el. pekač KiB Celje ekspozitura Šmarje pri Jelšah — štev. 2395: jedilni pribor KB Celje ekspozitura Mozirje — štev. 2296: infra peč Celjska mestna hranilnica — štev. 105040: el. likalnik Komunalna banka Celje — štev. 13784: el. likalnik KB Celje ekspozitura Žalec — štev. 5613: el. likalnik Dobitniki nagrad naj se osebno zglase v poslovnih enotah Komunal- ne banke Celje KOMUNALNA BANKA CELJE Komisija za sklepanje delovnega razmerja pri obrtnem centru »tZARJA) Žalec razpisuje zasedbo naslednjih prostih delovnih mest: 1. STJROJNEGA TEHNIKA 2. SKLADIŠČNIKA ZA KOVINSKI MATERIAL 3. VEC MIZARSKIH POMOČNIKOV Osebni dohodek po dogovoru. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Ponudbe poslati na OBC »Zarja« Žalec. Razpis velja do zasedbe delovnih mest Razpisna komisija pri Komunalnem podjetju Ljubno ob Savinji razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA Pogoji: gradbeni tehnik s triletno prakso, ali VK delavec s petletno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu. . Prijave sprejema razpisna komisija pri Komunalnem podjetju Ljub- no. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje ni za- gotovljeno NOV DELOVNI CAS PRI POŠTAH V zvezi z novimi predpisi poštnega poslovanja, ki bodo veljali od 1. novembra dalje, se pri nekaterih poštah spremeni tudi delovni čas. Od tega dne dalje bodo spodaj navedene pošte za ptt uporabnike poslovale dnevno od 8. do 15. ure. Te pošte so Braslovče, Dobrna, Frankolovo, Griže, Kozje, Loče pri Poljčanah, Luče ob Savinji, Pod- četrtek in Solčava. Od 8 do 12. ure pa bodo odprte pošte Grobelno, Podsreda, Smratno v Rožni dolini in Šmartno ob Dreti. Pri pošti Šmartno v Rožni dolini se uvede redna dostava pošiljk, kar bodo občani z veseljem pozdravili stras 8 CELJSKI TEDNIK Št. 43 — 30. oktobra 1964 ŽIČNICA ŠE LETOS — DA ALI NE? # DELA ZA GRADITEV ZIMSKO ŠPORTNEGA IN TURISTlC- # NEGA CENTRA PRI CELJSKI KOCi SO V POLNEM RAZMA- • HU. POSEKALI SO 6 HA GOZDA IN SEDAJ JE EDINA SKRB e ŽIČNICA. V NASLEDNJI FAZI TUDI SEDEŽNICA. VSE TO IN 9 šE MARSIKAJ SMO IZVEDELI V RAZGOVORU S PREDSED- 9 NIKOM PD CELJE TER ČLANOM ODBORA ZA IZGRADNJO Ф REKREACIJSKEGA CENTRA PRI CELJSKI KOCi, TOV. DU- • ŠANOM GRx\DIŠNIKOM. Kaj je dalo povod za izgradnjo in kdaj so se začela prva dela na iz- gradnji turističnega centra? Športna in turi'sitični delaivoi so' že dalj časa preipiričevaJli rnerodajne, da bi zgradili nelialušen občanski zimsko športni in turiiisitični center. Vzrok za dkjloči'tev li'Zgraidinje pri Ce- ljski koči je znan. Idealna lega ân od- lični pogcijii za smučanje. V minuli zimi se je to še (posebej izkazalo, saj SÖ se hodili na te terene smučat za- rada p)omanjkanja sinega celo turistli iz Mariibora in Ljubljane. Takoj se je opazilo, da je provizorična žičnica v diolžLni kakiih dvesito metrov pre- malo za razvoj ituriizma pri Celjski kočii. Zaradi vsega tega je bil pri ObLO fonmiran odbor za izgradnjo rekre- aaijskih centrov, ki pa je obenem pirevzel tudi izgraidnjo višinskega re- kreacijskega centra. Zamisel izgrad- nje je izdelal ing. Kcpitar in ^ро tem načrtu so se začela dei a meseca jiu- išija.. Najiprej so moralii iposökaiti 6 ha gozda ter splanirati traso za žučn.ieo ter smučarsike proge. V teku so pa deila za elektiriflikacijo. Delo vršita Gocadno gospodarstvo Celje, ki s tem vrši tudi eksplotacijo gozda, ter Elektro Celje. Pravo gotovo so pri izgradnji na- stali tudi kakšni problemi. Kaj vas trenutno^ajbolj skrbi? Finančna .sredstva so skromna in so glavna ovira za hitrejšo gradnjo. Poved atì moram, da je precejšen delež za žičn^po priispeval Občinski sindikalni svet. Toda zataknilo pa se je pri sami žičnici. Naročena je preko Kompasa i>ri avstrijskii firmi Stemag. Napeljana bi bila od koče pa do sedila pod Tovsitom v dolziini 300 metrov s kapaciteto 150 na uro. Devizna sredstva so zagotovljena, ve- liko vprašanje pa je, če bo ЈгЈео- banka dovolila uvoz. Jugobanka namreč ne dovoli uvoza, če koriisit- nost tega ni samo ipogojena ampak tudi dokazana. Kako bodo izpeljana smučišča? Z ureditvijo terena s iposekom in planirairtjem smo priidoibili lidealna smučišča za začetniško, rekreacijsko in tekmavailno smučanje. Na teh te-' ranih se b'odo lahko ргатејМа tudi zahtevnejša tekmovanja in bodo smučišča siigurno priznana vsaj za mednarodna mladinska tekmovanja. Kaj pa je predvideno v naslednji fazi izgradnje? Ce bcimo letos uspeli z žičnico in ostallim, bo že sama situacija nare- kovala adaptacijo in tudi povečanje obsitojočega objekta, s čiimer bi se naj še izlboljšal ne samo aimski, am- palk tudii letni turizem. Sicer pa je predvidena izgradnja ces'te db kme- ta Trobiša ter v nasQednljem letu vsaj priprave za izgradnjo sedežni- ce od ceste do koče. Lewta bi obra- tovala skozi vse leto in ne samo v zimi. Upajmo, da bomo kmailu lahko tako kot Mariborčani na svoje Po- horje — iponosna na srvoj zimski center v neiposrednd bližini našega mesfta. E. G. PETNAJSTLETNICA SLOVENSKEGA HOKEJA NA TRAVI V Ljubljani je bila minulo nedeljo prosla- V3i 15-letnice hokeja na ttavi v Sloveniji. To je športna panoga, ki v naši republiki nima dosti pristašev. 2e več let pa v tem športu prevladujejo predvsem celjski hokejisti, ki so bili še pred letom dni tudi med najbolj- šimi v državi. Ravno na tej proslavi pa so Celjani doživeli neprijetno presenečenje. V prvi tekmi so igrali z novoustanovljenim ' hokejskim klubom Slovan iz Ljubljane m izgubili srečanje s tesnim rezultatom 1:0. V borbi za tretje mesto pa so morali podleči tudi zagrebški Trešnjevki z 2:1 ter so tako zavzeli na tem spominskem turnirju četrto mesto. Tokrat so celjski hokejisti že na- stopili pod imenom Partizan Gaberje, ki jih je pred nekaj tedni prevzel v svoje okrilje. ŠKODA NA ŠPORTNIH OBJEKTIH PRECEJŠNJA Minula poplava je v nemajhni me- ri oškodovala tudi naše športne ko- lektive. V nedeljo sta bili v celem celjskem okraju odigrani le dve no- gometni tekmi okrajne lige. Voda je poplavila skoraj vsa igrišča med njimi tudi Glazijo, stadion Borisa Kidriča, igrišče na Skalni kleti, na Olimpu itd. Ponekod jc voda segala celo do garderobe in tam povzročila precejšnjo škodo. Posebno močno je bilo prizadeto kegljišče Ingrada. Poročil o škodi na posameznih ob- jektih še niso poslali na občinsko oziroma okrajno zvezo, lahko pa sklepamo, da bo v teh poročilih go- tovo govora o večmilijonskih števil- kah. To pa je zelo prizadelo že itak ne preveč rožnato finančno stanje naših športnih in telesno vzgojnih društev. Goršič Stadion Borisa Kidriča je bil videti kot pripravljen za plavalne tekme Va iičrleljišču športno društvo Pred dnevi je imelo športno dru- štvo na učiteljišču svoj redni letni občni zbor. Poleg članov društva so se ga udeležili tudi predstavniki okrajne in občinske zveze za telesno kulturo. Na zboru so, pregledali de- lo v šolskem letu 1963/64. Iz poročil smo lahko razbrali, da je bila šport- na dejavnost na učiteljišču precejš- nja, saj so imeli celo vrsto priredi- tev in tekmovanj. Med drugim so priredili ob Dnevu mladosti športno srečanje slovenskih učiteljišč. Pre- cejšen del njihovega športnega živ- ljenja odpade na športna srečanja z mladino celjskih delovnih kolekti- vov. Glavni panogi sta rokomet in košarka, poleg tega pa še namizni tenis, odbojka in orodna telovadba. Seveda imajo največ zaslug za uspešno delo na športnem področju dijaki sami, ki bodo morda v na- slednjih letih, ko bodo odšli v služ- be, glavni polDudniki in organizator- ji športnega življenja na vasi. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti omeniti njihove profesorje, ki jim z razumevanjem omogočajo tudi de- lovanje na športnem področju ter tudi občinsko in okrajno zvezo za njuno pomoč pri delu. J. IC. MŠI OLIMPIja DOMA v torek zvečer so se vrnili naši olimpijci — atleti, ki so za- stopali našo državo na letošnjih Olimpijskih igrah v Tokiu. Takoj smo poiskali vodjo naše atletske odprave, predsednika in trenerja AD Kladivar tov. Fedorja Gradišnika, da nam pove nekaj o vtisih iz tega sestanka športnikov vsega sveta. Ob zvokih glasbe z japon- skih plošč je tov. Gradišnik takole pripovedoval: »Potovanje na Japonsko je bilo ob lepem vremenu in mirnem letu iz- redno prijetno. Lateli smo na viši- ni 10 do 12 tisoč metrov preko se- vernega magnetnega pola, pristali le v Ancoraggu na Alaski, nato pa v večernih urah pristali v Tokiu. Takoj drugi dan smo pričeli s tre- ningi in seveda tudi z aklimatiza- cijo. Med vsemi člani jugoslovanske športne ekipe je vladalo prisrčno tovarištvo, čeprav so se nekateri še- le v Tokiu spoznali. Sama otvoritev iger je bila fanta- stična. Kdor ni bil sredi tega doga- janja si le težko predstavlja vso le- poto in veličastnost otvoritvene sve- čanosti. Tudi televizija je pre- skromno sredstvo za prikaz váega tega, za prikaz pisane množice barv, japonske organizatorske sposobno- sti in japonske discipline. Uspehi in neuspehi naših Šport- nikov so znani. Pripomnil bi le to, da so bili vaterpolisti res ogoljufa- ni, košarkarji so bili v precejšnji meri tudi žrtev tekmovalnega siste- ma nogometaši so igrali le za kolaj- ne in ne za denar, rokoborci pa so kljub izredni smoli po mojem mne- nju bili najboljši. Kar zadeva atle- te, so razen treh izpolnili pričako- vanja, med njimi tudi vsi predstav- niki našega kluba, ki so bili ob koncu pohvaljeni od celokupnega vodstva naše ekipe. Rezultati so bi- li v veliki meri odvisni od taktike in zato je recimo Cervan kljub razmeroma |labemu času zasedel odlično deseto mesto. Važič je bil med vsemi atleti najbolje priprav- ljen. Toda kot se to v takih prime- rih večkrat dogaja, je jiostal žrtev psihične obremenjenosti in v odlo- čilnih trenutkih ni našel samega sebe. Mislim pa. da je že z rezul- tatom na 1.500 metrov izpolnil svo- je poslanstvo. Tekmovanje v skoku s palico je trajalo 10 ur in Lešek je bil štirinajsti. Toda s tem je pre- malo povedano. Za njim sta bila namreč balkanski prvak Hleharov in bivši svetovni rekorder Nikula, toliko kot Lešek pa je skočil tudi svetovni rekorder Ai!u;ričan Pennel. Stamejčičeva jc bila naša najbolj- ša članica. Toda že v prvi discipli- ni peteroboja se je jjoškodovala in s poškodbo zasedla peto mesto nato pa še sedmo v teku na 80 m čez ovire. Ves čas tekmovanja je trpe- la bolečine y kolenu in zdravili smo jo.z injekcijami, ki jih je dal av- stralski zdravnik, ker je »moral« biti naš zdravnik preveč zaposlen z nogometaši. Kot že rečeno, so vsi celjski atleti oh koncu dobili po- hvalo vodstva, češ da je to odraz kolektivnega in kvalitetnega dela v društvu. Športnih vtisov je bilo zame pre- več. Težko sem vse dojemal. Poču- (til sem se prav majhnega ob vseh tistih borbah in rezultatih. Nekaj pa je. česar ne bom jjozabil in če- sar pri nas ni. To je disciplina Ja- jioiicev, odnosi in vljudnost do lju- di. Maraton je na primer gledalo 10 milijonov ljudi. Toda vsi so ga videli. Prva vrsta ob cesti je sedela, druga čepela, klečala, vmes spre- daj otroci in šele zatlnji so 'stali. Res. preveč vtisov, da bi lahko vse naenkrat nanizal. Morda drugič še kaj več!v Hvala lepa tovariš Gra- dišnik! E. G. KOMENTAR PIRAN : CELJE 5:9 Rokometašl Celja so v nedello do- ..îgli novo zmago v gosteh. Tokrat so se v Piranu srečali z domačo eki- I w o, ki prav tako kot Celjani letos prvič nastopa v elitnem slovenskem rokometnem tekmovanju. V prejšnjih kolih so bili Pirančani uspešna ekipa in v lestvici stalno pred moštvom Celja. V medsebojnem srečanju, ki je potekalo v Izredno slabem vreme- nu z nalivom in burjo so bili naši igralci precej boljši. V slabih pogo- jih je prišla do izraza njihova boljša tehnika, v kateri so nasprotnika pov- sem nadigrali. Tekma sicer ni bila na kdovekakšni ravni in je bila za gledalce zanimiva le zaradi Izredne obrambe celjskega vratarja Presinger- ja, ki je tokrat ponovno zaigral v polni formi. Po tej zmagi so se rokometašl Celja spet povzpeli za eno mesto višje v lestvici in so sedaj na tretjem, vsega dve točki za vodilnima ekipama. Zad- nje kolo bo na sporedu drugo nede- ljo, ko bomo celjske igralce lahko po več kot mesecu dni zopet gledali v Celju. V goste bodo prišli igralci mariborskega Branika, ki ravno v zadnjem času prihajajo v formo In bodo skušali na vsak način popra- viti slab vtis iz začetka tekmovanja, ko so doživljali same poraze. V pri- mem zmage bodo celjski rokometašl izpolnili svoj plan, to jc ostati pri vrhu slovenskih rokometnih moštev. E. G. OB SEJI IZVRŠNEGA ODBORA ÒO SZDL CELJE POSPEŠITI AKTIVNO SKRB ZA BORCE Dosedanja . praksa kaže, da so zadeve okoli življenjskih razmer borcev NOV največkrat obravna- vale le njihove organizacije, čeprav bi pristojne službe morale izvajati operativne naloge. Občine bodo mo- rale utrc^iti potrebno službo, ki bo trajno spremljala to problematiko in tako prispevala h kompleksnenui reševanju zadev, ki se tičejo naših občanov, zlasti pa še nekdanjih borcev. iNi prav, če bi «e med borci uevljavljala zavest, da morajo od neke družbe pred njimi terjati njen dolg. ker so oni sami del družbe, ki so jo s svojimi revolucionarnimi napori pomagali ustvarjati. Obrat- no, sredi te družbe je borcem po- trebno omogočiti, da se uveljavlja- jo v organih samoupravljanja, na svojih delovnih mestih in navse- zadnje ne gre pomoč, o kateri go- vorimo, vsem borcem, temveč tistim borcem, ki pomoči potrebni. Teh pa ni večina. Res je, da bo potreb- no zag(rtoviti dosti več sredstev za priznavalnine in tudi večjemu šte- vilu to dajati, ker je to najbolj ne- posredno učinkovita pomoč, toda probleme o življenjskih razmerah nekdanjih borcev je potrebno re- ševati celostno. Tu gre za gradnjo in urejevanje stanovanj. Ni ravno nujno, da s sredstvi za reševanje stanovanjska vprašanja gradimo samo nova stanovanja, ki jih spremljajo visoke najemnine, tem- več bi bilo prav, da bi pomagali urejevati še esitala stanovanja. Ne- dvomno je pravilno, da kmečki borci, ki jih je veliko prav tam, kamor sega ,1V. ocenjevalni razred, ne bodo imeli več prispevkov in da bi takim področjem bilo poma- gano tudi z razvojem tiirizma. Na drugi strani pa prav obrobne_ ob- čine, kot so mozirska, šmarska, s^vniška in podobne, najtežje re- šujejo to problematiko. Mnogi otroci iz obrobnih področij" se ne morejo vključevati v uk in v šole, ker so te v središčih, kjer je težko dobiti stanovanje in je vzdr- ževanje drago. Med temi je tudi do- sti otrok naših borcev. Ce to re- šujemo, je tudi prispevek k ure- janju življenjskih razmer nekda- njih borcev. Jasno je, da teh vprašanj ne mo- remo reševati le na podlagi nekih togih predpisov zgoraj, temveč jih je treba reševati sredi življenja, v neposrednem stiku s človekom, pa čeprav živi še tako odmaknjen. To pomeni, da so občine tiste, ki bodo prve morale reševati zadeve, za kar pa jim je potrebno dati tudi ustrezno materia no osnovo. Na seji Izvršnega odbora OO SZDL sita so- delovala tudi predstavnika repub- liškega odbora Majda Gaspari in Slavko Kovačič. Z zaključki so ta- koj seznanili okrajno skupščino, ki zaseda prav danes. O njenih skle- pih vas bomo obvestili prihodnjič. Ir. / ŠPORT NA DROBNO Ф Občinska zveza za telesno kul- turo bo v tej zimski sezoni priredila več športnih šol. Za šport navduše- na mladina, ki pa kaže dobre uspe- he tudi v rednem šolanju, se bo lah- ko udejstvovala v zimski šoli za at- letiko, telovadbo, košarko in roko- met. Slednja — rokometna šola je že začela z delom. Vsekakor bo ta šo- la v naslednjih letih pripomogla k še večjim uspehom posameznih športnih panog. Ф Naslednji mesec bodo celjski (okometaši proslavili 15-letnico ro-» kometa v Celju. Rokomet ima v Ce- lju precejšnjo tradicijo. Spomnimo se le na prve povojne uspehe, ko so bili Celjani v velikem rokometu ne- nadkriljivi v celi državi. V počasti- tev te obletnice bodo v Celju prire- dili kvaliteten rokometni turnir z mednarodno udeležbo. Џ Košarkarji Celja, ki so v letoš- nji sezoni nastopali v drugi slovenski ligi v precej nestalni formi, so te dni že pričeli z rednimi treningi pod vodstvom igralca in trenerja Mileta Cepina. V Crna gradnja manj Pred dnevi je občinska gradbena inšpekcija zopet i^risilno odstranila začeto črno gradnjo na Teharski ce- sti, last električarja, zaposlenega pri »Metki« v Celju. Irhenovani je zgradil že 3 hiše brez gradbenega in lokacijskega do voljenja. To bi bila že četrta, če ne bi njegovih načrtov ' prekrižali in- špekcijski organi, katerih dolžnost je, da preganjajo vsa nedopustna dejanja. Škrjanc je bil zaradi črnih gra- denj že trikrat kaznovan z zneski 15, 20, in 23.000 din, ob vsaki taki priliki je Јфгеје1 odločbo, da mora prenehati z gradbenimi deli, vendar tega ni upošteval, temveč je zgrad- be dogradil do vselitve. Celo, ko so ga inšpekcijski organi opozorili za zadnjo črno gradnjo, je izjavil, da bo raje plačal kazen, kot podrl za- početo gradnjo. Menil je, da je ka- zen še vedno veliko manjša, kot če bi plačal vse dajatve, ki so vezane z izdajanjem lokacijskega in grad- benega dovoljenja. Vendar tokrat se je uštel. Na njegove stroške so mu delavci komunalnega podjetja za ceste in kanalizacije porušili za- četo .stanovanjsko Hišo v izmeri 8x4 kvadratnih metrov (kletne prostore in zidove do oken). Ker je bil Škrjanc pravi »vzor« za črne gradnje, saj je bila porušena hiša že četrta, ki jo je na črno zgra- dil, je gradbena inšpekcija izbrala prav njegovo nezakonito gradnjo. Upati je, da bo ta primer vplival na ostale, ki so začeli ali pa še na- meravajo graditi na črno, da se kaj takega ne izplača tvegati; znaki, da bodo nezakonite gradnje kmalu po v^em izostale, kaže primer Ivanke Zupane, ki je v neposredni bližini začela tudi graditi, pa je po tem" pri- meru započeto. gradnjo sama Od stranila, želeti bi bilo, da temu zgle- du sledijo tudi ostali, ki so začeli na črno graditi, da bi si tako prihranili stroške in denarno kazen. S tem primerom je občinska grad- bena inšpekcija odstranila 3 črne gradnje — 2 nasilno, 1 pa je lastni- ca sama odstranila. V kolikor bodo ti primeri resno vplivali na to, da se končno zajezi pot črnim gradnjam, potem inšpekcijski organi ne bodo več posegali po teh nesimpatičnih, a vendar nujnih nkrepih. Ce pa tudi to opozorilo ne bo zaleglo, bo mora- la »pasti« še marsikatera črna grad- nja. (Informacije) RADIO C ELJ E v tednu od 2. do vključno 8. novembra bo celjska kronika vsak delavnik na sporedu (srednji val 202 metra) ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob .17.35 ter zabavna glasba in reklame ob 17.45. Razen tega se bodo zvrstile šc naslednje oddaje: Ponedeljek, 2. novembra: 17.15 — covvboj- ske pesmi, 17.25 — športni pregled; Torek, 3. novembra: 17.15 — mladinska od- daja; Sreda, 4. novembra: 17.15 — operna glas- ba; četrtek, 5. novembra: -17.15 — hrvatske po- pevke, 17.25 — radijska univerza; Petek, 6. novembra: 17.15 — poje Stanka Kovačič, 17.25 — v galeriji kulturnih in zgo- dovinskih spomenikov: Lojze Bolta — Ilirsko halistatske naselbine in način življenja pri njih; Sobota, 7. novembra: 17.15 — za prijeten konec tedna; Nedelja, 8. novembra: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila, 12.15 — naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 — ro- manske popevke in reklame, 12.48 — Valter Dvoršek: Na lovskih izpitih. št. 43 — 30. oktobra 1964; CEÈJSKI TEDNIK Stran 9^ ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA Tolažba v srcu Afrike DOSEDANJA VSEBINA: Elisabeth Bowne je doputovala v Liberijo, da bi se prepričala o resnici, kako je njen mož, pilot letalske družbe, ob nesreči izgubil življenje. Mladi vdovi, ki je po smrti moža rodila sinčka, slutnja, da Franck ni kriv za nesrečo, ni dala miru. Prišla je v af- riški pragozd in se prebijala od ene misionske postaje do druge. Nazadnje je bila na poti pro- ti kraju nesreče, Sanoyeji, v družbi šestnajstih črncev, ki so nosili tovor in. seveda tudi nosil- nico z belo potnico. Elisabeth, ki je bila v Ame- riki vzgojena na farmi s črnimi sužnji, se je v takem okolju počutila zelo neprijetno. Vsak do- tik s črncem, tudi kadar ji je kdo hotel poma- gati čez kako nevarno oviro, se ji je zdel od- Missy, ti ne vedeti hoditi po hlod!, je opo- zarjal. ^ — Seveda znam, sem se pretvarjala in stopi- la. Toda že po prvih korakih sem omahovala. Big Boy je bredel potok na moji strani, da bi me, če bi bilo treba, prestregel. Ujela sgm se za njegovo rame in sklonjena plezala po deblu do kJonca. Big Boy je bil edini, ki je bredel vodo. Da je moral zaradi moje muhavosti, mi ni bilo dosti mar. In tako smo potovali naprej, če smo mo- rali čez kak potok ali navkreber v strm hrib, sem hodila peš, drugače pa so me nosili. Ko . smo ob taki priložnosti spet zmagovali strmi- no, sem bila tako šibka in utrujena, da me je vodič. Big Boy, potiskal od zadaj kot kak tovor. Zatrdno sem sklenila, da bom pri naslednji strmini dokazala, kako zmorem hojo po pra- gozdu. In res sem jo zmogla. Kobalila sem se čez skale, se oprijemala vej in trave ter med- lela od onemoglosti. Ko smo bili na vrhu hriba, sem se ■ s^sedla v kašljajoč, preznojen in izne- mogel kupček nesreče. Lovila sem sapo in če- pela tam, ^jer so mi odpovedale noge. — Missy zdaj nositi, je prigovarjal Big Boy. — Ne, saj lahko hodim. Res lahko hodim, serp se upirala in trmoglavila. — Missy nositi! je z4aj ukazal z glasom, ki ni dovoljeval nobenega ugovora več. Sesedla sem se v nosilnico in zaprla oči. — Guina, guina guina ... — so uspavajoče peli črnci okoli mene. Takö^smo bili na poti ure in ure. Ko so bili nosači utrujeni, so jih za- menjali novi, četvorka za četvorko ... Naposled je postala ritmična pesem glasnej- 'ša, hitrejša in živahnejša. Slišala sem enako- merno ploskanje. Odprla sem oči. Crni fantje so poplesavali po stezi, se vrteli s tovori na glavah in z visoko dvignjenimi dlanmi tolkli enakomeren takt. Celo tisti, ki so nosili mojo nosilnico, so poplesavali in pri tem niso izgu- bili vsklajenega koraka. Čemu to, §em se vpraševala? S težavo sem dvignila glavo. Nedaleč spredaj je bila ob vznožju hriba vasica. — Guina, guina, guina... Pesem je postala še glasnejša; priklicala je vaščane iz njihovih koč. Nosači so se pomešali med domače in vsa vas se je spremenila v ple- sišče. Dve ženski sta me pričakali. Ena je bila vi- soka in sivolasa z obrazom malaričnega bolnika. — Jaz sem gospodična Otto, trenutno pred- stojnica misijona, se je predstavila. Potem me je seznanila še z mlajšo kolegico, ki je bila precej zaobljena in ji je bilo ime Mariana Bun- ger. Bila je predstojnica zdravstvene postaje v Sanoyeji. Ko je 'Ottova izplačala nosače, me je čisto resno vprašala: — No, gospa Bowne, vam niso vaščani pri- redili pravi kraljevski sprejem? Bila sem presenečena, da bi utegnili ta ples in pevski nastop pripraviti ravno zame. Kar je bilo najvažnejše, bila sem na cilju — v Sanoyeji. Sanoyejski misionar je bil z družino na po- čitnicah v Ameriki in obe ženski sta IjiM edini beli bitji v vasi, poleg mene seveda. Prt mizi sta vedno pripovedovali o razmerah v'kraju, toda o zadevah, zaradi katerih sem prišla tako daleč od doma, nikoli niti besede. Sestra Ma- riana baje ob nesreči sploh ni bila v Sanoyeji, medtem ko se je sestra Otto izogibala pogo- vora o tej strašni nesreči. Nekega večera, ko smo sedele na odprti ve- randi ill ko je okoli nas pragozd odmeval v .svoji skrivnostni in grozljivi govorici, sem sestri prosila, naj mi povesta vse, kar jima je znane- ga o nesreči. Končno je Ottova začela. Letalo je tistega usodnega dne ob tretji uri petnaj^ minut preletelo vas. Ottova je bila tîudna. Ker je. bil otrok njihove hišne bolan. Šum letala se ji je zdel čuden, nenavaden. O nesreči, sami pa je slišala šele naslednji dan, ko ji je neki domačin prinesel slikp belega otroka in trdil, da je našel sliko onstran hriba; — Jaz to pobrati zadaj za hrib, kier ognje- na žoga pasti na zemljo in čisto zanič. Katastrofa je prinesla v misijon velik ne- mir. Prišli so zastopniki letalske družbe, zdrav- niki s sosednje plantaže za kaučuk. Vçliko skr- bi je bilo, kako te ljudi prenočiti in nahraniti. Pičle zaloge rezanega lesa so pošle pri izdelavi krst, poleg tega pa je bilo vse polno težav z do- mačini. — Vaški poglavar ni katoličan, je pripom- nila Ottova z obžalovanjem. Poglavar moli k duhovom in ie mnenja, da so se duhovi morali hudo razjeziti, da so ubili toliko ljudi naenkrat. Strah ga je obšel in zato se je uprl, da bi po- magal pri prenosu ponesrečenih žrtev. S pre- križanimi rokami na prsih se je postavil pred gospoda Lindemanna, našega misionar j a in kri- čal: — Ti nositi trupla. Moji ljudje nič poma- gati. Tako se je uprl in ponosno odšel v svojo kočo. Po čudnem naključju so nekateri vaščani vendar ostali in pomagali reševalni ekipi nositi ostanke ponesrečenih v vas. Drugi so noč in dan kopali grobove in žrtve pokopali, preden se je mogla razširiti kakšna bolezen. — Gotovo boste hoteli videti grob, gospa Bowne, je zaključila svojo pripoved Ottova. — Jutri vas bom peljala tja. Sonce je v vsej svoji prclestni svetlobi vzha- jalo, ko sva naslednje jutro z Ottovo stopali mimo vaških koč. Šli sva mimo nizke barake, iz katere so prihajali za ves svet značilni gla- sovi. Bila je šola. — Tu začenjamo s poukom zelo zgodaj, je pojasnjevala gospa Ottova, kajti dnevi so zelo vroči in otroci bi se v vročini težko učili. Stopali sva po stezi še mimo treh pravo- kotnih stavb iz tesanega lesa. To so bile spal- nice za dečke, spalnice za deklice, silno pre- prosta in siromašna zdravstvena postaja, nekje zadaj pa je morala biti še ena taka stavba — sirotišnica. Ko je bilo naselje za nami, se je steza zožila in zavila v gosto grmovje. Naen- krat pa steze ni bilo več. Pred nami je bila ozka dolga jasa, nekako zasilno pristajališče za športna letala, čisto zadaj pa prostor, ki je bil obdan s kamni, položenimi v pravokotnik. Na eni od ožjih stranic pravokotnika je bil preprost križ. Dva kola povezana z jermeni in nič drugega. To je bilo zadnje počivališče žrtev letalske nesreče in med temi trupli je bilo tudi truplo mojega Francka. Ko sem se počasi približevala gomili, me je^ obšel neki posvečen občutek in zdelo se mi je, da mi Franck šepeče v uho: — Veseli me, da si prišla. — Tiho sem obstala in "se trudila, da bi občutila še več. Toda topla pragozdna sapa je zavela čez jascJ in občutek je izginil. Sedla sem na velik kamen. Šele zdaj so me oblile solze. Prizor pred menoj, pravokotnik iz ka- menja in preprost križ, vse to je utonilo v za- litih očeh. Dolgo sem sedela tam v pripeki, toda občutek, da mi je Franck čisto blizu, se ni po- novil. Z Ottovo sva se vračali brez sleherne bese- dice. Mislila sem na svoje dolgo potovanje, na širino oceana in puščav, na brezkrajnost pra- gozda in na brezciljnost ter brezsmiselnost mo- jega življenja. Zakaj sem sploh tukaj? Ko sem takole vrtala z vprašanji po svojih mislih, me je naenkrat obšlo ... Hrib ... Morda najdem odgovor na hribu. Moram, moram priti na hrib in na kraj, kjer je Franck umrl. Minila sta dva tedna, preden so našli neko- ga, ki je bil pripravljen, da bi me opoldneva, ko so v misijonu vsi legli k opoldanskemu počitku in ko sem rav- no zaprla pismo svoji sestri, sem odšla po dob- ro znani stezi h grobu. Na verandi male hišice na robu vasi sem videla staro žensko, ki se je leno zibala na gugalnem stolu in mi mahala z roko. Nisem si mogla misliti, kaj bi stara črnka želela od mene. Obotavljajoče sem odpr- la vrata vrtne ograje in vstppila. — Jaz vidim, ti vsak dan iti mimo____Jaz vedno čakati, kdaj mene obiskati. Jaz Ma, vsi mene tako klicati. V zadregi in z rahlim odporom sem sedla in vprašala: — Ali vedno živite v tej vasi? — Da, jaz tukaj rojena. Mi vsi Kpelle. — Ni nikogar tu, ki bi bil doma ob obali velikega morja? / Starka je odkimala: — Mi drugo pleme. Ne tisti, ki živeti v Mon- roviji. Tisti tam pri morju vedno pripovedovati da biti boljši ljudje kot mi v pragozd. Jaz Je- ga ne razumeti. Nekateri ljudje pridni, drugi leni, nekateri dobri, nekateri hudobni. Jaz ved- no praviti, ljudje in ljudje povsod isti. Kaj mi- sliti ti? Civilni pogreb Ljudje so ra/nesli govorico: Umrl je Anten Trpin, upokojenec, star petinosemdcsct let, samski in brez svojcev. Uradnik krajevnega odbora je pri- Jiel na kraj dogodka in pobrskal po dokumentih pokojnika. Našel je li- stič, na katerem je pisalo: OPORO- KA. Uradnik bere: Podpisani Anton Trpin, rojen le- ta 1889, pišem oporoko pri polni za- vesti; prič nisem klical, naj zado- stuje moja častna beseda. Izhajam iz delavske družine. Ko- maj sem se rodil, že sem moral po svetu s trebuhom za kruhom. Bil sem pastir, hlapec in nazadnje ru- dar. 2ena mi je v petdesetem letu za- kona umrla; otrok nisva imela in tudi drugih svojcev nimam. Življenje sem daroval delavske- mu razredu. Bil sem v prvih vrstah delavskih sindikatov; bil sem več- krat zaprt in celo tepli so me. Jaz nisem klonil. Sem komunist z dušo in srcem. Imam nekaj prihrankov. Po moji smrii jih razdelite med najrevnejše v kraju. Skromen sem bil vse življe- nje in zato me skromno'tudi pokop- Ijite; pokopljite pa me civilno, zakaj, z bogom sem skregan že iza mladih dni. Uradnik se je počehljal za ušesom: kaj sedaj? Stopil ,ie k sekretarju ZK. »Tovariš sekretar, umrl je upoko- jenec Anton Trpin.« »In?« »Bil je komunist.« »Pa kaj bi radi?« »Pokopali ga bomo cilvino.« »Prav, pa ga pokopljite civilno.« »Treba bo ob grobu spregovoriti nekaj besed ...« »Kdo? Jaz? Spet ena sitnost. Nje- govi osnovni podatki?« »Anton Trpin, upokojenec, sindi- kalni delavec, večkrat zaprt, pošte- njak, star petinosemdeset let, brez .svojcev...« »Dovolj. Upam, da bom utegnil. Stopite še k predsedniku SZDL!« Tudi predsednik SZDL je bil ne- jevoljen. Vprašal je. »Ima kaj denarja?« »Ima.« »Naročite tri vence: enega pokla- nja ZK, drugega SZDL in tretjega krajevni odbor. Zdaj pa stopite še k predsedniku fabriškega sindikata!« Predsednik sindikata je zahteval osnovne podatke, obljubil nekaj po- slovilnih besed in venec. Prišel je čas pogreba. Pred hišo žalosti je stalo nekaj ljudi. Uradnik KO je gledal na levo in desno, kje bo ugledal funkcionarje; ni jih bilo. Prav, morda pridejo na pokopališče. Sprevod krene izpred hiše žalosti. Toplo jesensko sonce je objelo kr- sto z zlatimi žarki. Prišli so na pokopališče. Spustili so krsto v izkopan grob; na svežo zeml,io so položili tri vence. Uradnik KO je begal med množi- co in iskal obljubljene funkcionarje; nikogar ni bilo. Sklenil je, da sam pove nekaj poslovilnih besed, toliko, da bodo ljudje vedeli, koga so za- grebli. Prehitel ga je prileten možak. Sto- pil je pred grob, se ozrl na vse stra- ni in začel z globokim glasom. »Dragi Tone!« Nekdo je šepnil: »Župnik iz so- sednje fare, v civilu!« Uradnik KO mu je hotel vskočiti v besedo, toda župnik se ni dal mo- titi. Počasi in razločno je začel: »Zvedel sem, da si umrl, pa sem pri.šcl. Bila sva sošolca in dobro sem poznal tvoje srce. Nemirno je bilo in uporno. Pri gospodi si bil vedno la))» zapisan. Tuđi z žandarji si mrl opravka. Toda ti nisi klonil, ^/ivljenjc si žrtvoval na ultar delav- kcsra razreda. Toda bil si med tisti- mi, ki so gradili temelje novemu ča- su.. Ce bi vedeli, kdo si, potem bi ti v spomenik vklesali besedo ,človek' 7. velikimi črkami. Skoda, da so de- janja na zemlji tako hitro porablje- na. Zase vem, da te ne bom nikoli pozabil, čeprav so bila najina pota pcvsem različna.« Množica se ,je tiho razšla, uradnik KO pa se ugriznil v jezik. »Spet ena polomi.ia!« Drago Kumer Razvitost in vreme Ob svečanosti tia Flosarskom ha- lu je deževalo. Ko so novinarji po- harali predsednika mozirskc skup- ščine inženirja Korbcrja — kako je zadovoljen s pripravami in prire- ditvijo je odvrnil: »Kot vidite. Slabše razvite občine še vreme zanemarja« Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFM.\N RIŠE:.PETER KRIVEC Stran 10 celjski TEDNIK Št. 43 — 30. oktobra 1964 RED JE VAŽEN Pride novinar v neko podjetje. »Rad bi vedel...« »2aì, direktorja ni doma!« »Razumem, toda, rad bi...« »Nemogoče. Menite, da je pri nas kar tako. Le direktor lahko da po- datke!« »Razumem, toda z delavci bi rad ...« »Nehajte že; res je vaš poklic,ra- dovednost, a red bi lahko spoštova- li. Delavci ne smejo dajati nikakrš- nih izjav.!« »Da, toda .. .« »Nič toda! Mi imamo že skušnje z novinarji!« »Ali je to sklep delavskega sveta!« »Le zakaj? Važen je red!« MISLIL JE RESNO Sekretar osnovne organizacije je razdeljeval dolžnosti članom. »Torej, Jože, ti greš na sestanek Svobode, Marjan, ti boš odšel na konferenco krajevnega odbora SZDL itd ... Ko pa je prišel do to- variša fizkulturnika in je že zmanj- kalo zadolžitev, se je zamislil in čez čas resno dejal: »Francelj, ti pa do prihodnjih olimpijskih iger vzgojiš štiri kandidate!« ТЖОВЕ GAŠPERJA PEDANTNIKA »Tovariši!« je dejal upokojeni Ga- šper Pedantnik in vstal. Posmrknil je in nadaljeval. »Vsi veste, da sem v svojem živ- ljenju vedno upošteval predpise. To mi je v krvi. Tako je bilo tudi zdaj, ko je redukcija električnega toka. Mimo priporočila za redukcijo me je k temu prisilila tudi cena, ki je vedno prej na veji kot moja pokoj- ninica. Odločil sem se, da pričnem svetiti s treskami. Tako so svetili včasih in je bilo dobro, zakaj bi ne bilo tudi zame. Najprej sem seveda pomislil na petrolejko. Žal sem pa moral zaradi dezim^estiranosti od- stopiti od te misli. Tudi sveče niso prišle v poštev. Ljudje bi mislili, da jih nosim v cerkev. Ostale so mi to rej treske.« Spet je posmrknil. Ker s tem ni dosegel svojega namena, je s po- časno kretnjo potegnil iz žepa rob- ček in vanj zatrobil kot slon. Vse to je počel preudarno in zbrano, saj je potreboval minuto predaha. To- liko kot danes ni včasih govoril v celem letu skupaj. Robček je po- zorno zložen spravil v žep. »To je bilo vse, kar bi lahko redu- ciral. Nimam ne električnega štedil- nika, nimam radia, nimam električ- ne pečke. Reduciral bom pač tisto, kar imam. In to je ena sto svečna žarnica.« i »Pri Kurivu so mi dejali, da drv iSploh nimajo, naj se raje" naročim na premog. In še tega, so dejali, je treba naročiti zgodaj spomladi. Obre nil sem se na nekega kmeta. Hja, je dejal, preskrbite sečno dovolje- nje: Ña občini so se mi smejali. De- jali so, da niso še nikoli izdali seč- nega dovoljenja zaradi razsvetljave. Pravijo, da je to silno smešno. Vi- dite, tovariši, nekateri se mojemu I prizadevanju* smejejo. Smejejo' se temu, če si prizadevam reducirati električni tok ...« Pogledal je po prisotnih: »Jaz sem nad vsem obupal. Vse, kar sem lahko storil je, da sem za- menjal sto svečno žarnico s petin- dvajset svečno. Cc mislite, da sem napravil premalo, mc grajajte. Mo- ja ve.st je čista.« Začetek je važen KAKŠEN JE DANAŠNJI CELJAN TRMAST — zaradi trme bo doča- kal celo vodovod. DAREŽLJIV — v drugi zvezni ligi vzdržuje kopico nog. DUHOVIT — pravi, da bi bilo naj- bolje gostinske prenočitvene kapaci- tete izvažati. POTRPEŽLJIV — jto velja zlasti za upokojence). RAZDRAŽLJIV če mu omenite gospodarski razvoj Kranja, pobesni. SMEŠEN — ker upa, da bo v Celju kdaj kruh boljši. PEDANTEN — vsak dan vdihuje le cinltarniški plin. RAZTRESEN — vsako leto znova sprašuje, če je »Celeia« aktivna«. ZDRAV — saj bolan tako ne pride na vrsto pri specialistih. POZABLJIV — če je izvoljen, ta- koj pozabi na obljube občanom. PONOSEN — saj se tujci vozijo slîozi Celje — gledat Velenje. GOSTOLJUBEN — če dvigalo ne deluje, vas vabi na obisk. DOMIŠLJAV — tudi on misli, da jc fičko že avto. NEINFORMIRAN — v javnih stra- niščih je le toaletni papir ali še tega ni. PREDLOG ZA NOV NACIN OGREVANJA PREDLOG ZA NOV NACiN ČIŠČENJA — Ce se boš držal kot klada, te vržem v peč! A. P. CEHOV: POŽAR Stažar гга požarnem opazovalnem stolpu kriči: »Hej, pri žagi gori! Udari alarm!« Stražar pod stolpom odgovarja: »Šele zdaj si opazil? Ljudje že pol ure divjajo semintja, a ti, lenuh za- spani, vidiš šele zdaj?« (Po kratkem premišljevanju): »če takšen tepec stoji zgoraj ali ^podaj, je pravza- prav vseeno.« (Bije alarm). (Tri minute pozneje se prikaže gasilski načelnik ob oknu svojega stanovanja, ravno nasproti požar- nega stolpa. Je le deloma oblečen 'in ima zaspane oči.) Načelnik: »Kje pa gori, Denis?« Stražar spodaj se postavi vojaško in s s prsti dotakne čepice: »Pri ža- gi gori, vaše preblagorodje.« Načelnik maje z glavo: »Za božjo voljo! Saj je vetrovno in tqko suho vreme ...« ( Dvigne roko brezupno v zrak.) »Bog se usmili! Strašne so takšne nesreče!« (Potem ko je roko potegnil nekajkrat po obrazu): »Veš kaj, Denis? Povej jim vendar, moj ljubi, naj naprežejo in se kar sami peljejo tja; jaz bom takoj — kma- lu pridem za njimi. Moram se ven- dar malo obleči...« Stražar spodaj: »Kdo pa naj se pelje, vaše preblagorodje? Vsi so odšli;, soino Andrej je doma.» Načelnik (s strahom): »Kje pa so svinje?« Stražar spodaj: »Makar je pod- platu par škornjev in jih nesel dia- konu v predmestje. Mihajla ste, va- še preblagorodje, sami poslali, da proda oves. Jegor vozi s konji po- žarne brambe svakinjo policijskega nadzornika čez reko. Nikita je pi- jan.« Načelnik: »Kaj pa Aleksej?« Stražar spodaj: »Aleksej je šel rake lovit. Sami ste mu ukazali in rekli, da boste imeli goste jutri pri obedu.« Načelnik (maje glavo z zaničeva- njem): »In s takšnim ' ljudstvom naj opravljam službo! Surovi, ne- olikani, zapiti ljudje! Če bi tujci to videli, lepo bi nam posvetili v ino- zemskih časopisih! Tam, v Parizu na primer, vozijo požarne brambe vedno po cestah semintja; če je po- žar ali če ni, divjajo semintja in še celo ljudi povozijo včasih! Tu pa gori lesno skladišče pri žagi, nevar- nost je strašna — pa ni nikogar doma, kakor da bi bil vrag vse po- žrl! No, še prav daleč smo od ev- ropske kulture!« Okrene glavo nazaj v sobo in re- če v mehkem tonu: »Masen j ka, ma- lo ini naravnaj uniformo!« (prevedel F. R.) Pravljica za odrasle »Nekoč je živel delavski svet, ki je imel direktorja...« je začel Na- ce pri malici, a ga je prekinil Pepe. »Jok! Tega pa šc nisem slišal!« »Pa -povej ti, Pepe!« se je užalje- no obregnil Nace. »No, nekoč je ?ivel direktor, ki je imel delavski svet...« Ni razlike Stari budistični svečenik v Tibetu jc bil na smrtni postelji. Njegova zadnja že- lja je bila, da bi videl, kako je ustvarjena ženska. Pripeljali so mu jo. Stari svečenik jo je pozorno opa- zoval, potem pa se je obrnil proti steni in z zadnjimi be- sedamii rekel: — Škoda tolikih besed! MADEMOISELLE DOCTEUR 12 Ko je leta 1918 spomladanska ofenziva zlomi- la zahodno fronto, se je položaj moccio poslab- šal. Podatki iz Francije so postajali iedno Iwlj pomanjkljivi. Nemška vrhovna koma^ula ni ve- dela, kaj pripravljajo Francozi. Takrat se je Aimemarie odpravila na .'ivojo poslednjo pot. Ko se je poslovila od Mattliesiu- sa— 5/ovo ga je globoko pretreslo — je odpoto- vala najpr'ej v Španijo. Dandanes jc skoro ne- mogoče potrdili domneve, da jo je do španskili obal pripeljala podmornica. Nihče ne ve, kako je prispela v Španijo. Gotovo je, da se je poja- vila v Barceloni v pozni pomladi 1918. Navezala je slike s španskim rdečim križem in se pred- stavila za ženo bogatega posestnika plantaž v .Južni Ameriki. S sabo je prinesla precej denar- ja, da hi pomagala celiti rane, ki jih je človeštvu prizadela svetovna vojna. Pregovorila je nekaj barcelonskih dam, da so sestavile delegacijo Rdečega križa za poljske bolnišnice francoslce armade. V delegaciji naj bi bile samo ženske. Nekaj časa je kazalo, da načrta ne bo mogla iz- vesti, končno pa je prišlo dovoljenje, da lahko Španke odpotujejo .v Francijo. Z Annemarie je odšlo še sedem dam, nobena od njih pa še od daleč ni slutila, kdo je v resnici ta bogata, ne- navadna Američanka in kaj je končni namen te' misije. Živila, cigarete, obleko, konjak in vino so naložili na dva tovorna avtomobila, dame pa so sedle v težke limuzine. Kolona je potovala vzdolž vse zahodne fronte od ene poljske bolnišnice do druge. Francoski oficirji so po svojih močeh zabavali usrhiljene španske dame. Annemarie Lesser je izkoristila sleherno priložnost in inarljivo zbirala ptidatke. Ko se je kolona že vračala, so prispeli neke- ga večera sredi avgusta v poljsko bolnišnico na Mami. Oficirji in bolničarke so krstili to bolniš- nico »Saint Marie de Notre Coeur«. Prav tega dne so v bolnišnico pripeljali šte- vilne ranjence s fronte. Lazaret je -bil prenatr- pan. Ena od španskih dam je vprašala zdravni- ka, kako bi jim mogle pomogati, ta pa ji je la- konska odvrnil: »Lotite se dela!« Dame so se preoblekle in bolničarke so do- bile nenadejano pomoč. Annemarie je bila do- deljena najstarejši bolničarki. Njena dolžnost jc bila, spravljati ranjence iz operacijske dvora- ne v veliki bolniški šotor, kjer je bilo več kot sto postelj. Ko je spravljala v posteljo nekega belgijske- ga poročnika, dodeljenega francoskim enotam, jo je poprosil, naj mu prižge cigareto. Ko mu je približala prižgano vžigalico, sta oba preble- dela. r>Ordonanc! Tovariši! To jc nemška vohunka Neki francoski kapetan ga je začudeno vpra: šal: »Kje je?« Belgijec je pokazal na Annernarie Lesser, ta joa je rekla: »Ne bodite snješni. Jaz sem članica španskega Rdečega križa, prišla pa sem iz Juž- ne Amerike.« Pri teh besedah se je prijazno na- smehnila. »Najbrž ste veliko pretrpeli, poroč- nik.« Belgijski poročnik ni bil nihče drug kot René Austin, ici jo je nekoč vodil po Beverlloju. Ni se dal prevarati. Sedel je v postelji in tako glasno kričal, da se je zbralo nekaj bolničarjev in zdravnikov. »Prav zagotovo se'ne motim. To je Mademo- iselle docteur!« Položaj je bil kočljiv. Annemarie ni dolgo po- mišljala. Sicočila je k stolu, na katerem je visel poročnikov revolver. Vsi so onemeli. Potem je planila k izhodu, skočila čez ograjo in izginila v temi. »Primite špijonko!« Nekaj krogel je zažvižgalo nad njeno glavo. Tekla je proti gozdu. Ko'je bila med debli se je usmerila proti topovskemu grmenju, ki je pri- hajalo iz daljave. Za sabo je slišala topotanje nog. Tekla je več kot uro. Ko je stala vsa zadi- hana na drugem robu gozdiča, je bila že trda t-ema. Kako se je prebila tiste noči čez fronto, ne ve nihče. Dejstvo je, da je bilo za tako pot tre- ba človeka in pol, icer se je prebila v pasu, ki je bil pod stalnim topovskim ognjem. Ujela jo je neka nemška patrola. Vodil jo je dovolj bistroumen poročnik, ki je nemško vo Imnko, takoj ko mu je^ povedala, kdo je, spravil do .svojega poveljnika, ki je ujcazal, naj jo takoj prepeljejo v armadni štab. št. 43 — 30. oktobra 1964: GEftJSKI TEDNIK Stran 11 ZA MNOŽIČNO TELESNO KULTURO NI DENARJA! • IZREDNO KRITIČEN FINANČNI POLOŽAJ CELJSKE OBČINSKE ZVEVE ZA TELESNO KULTURO RESNO OGROŽA NADALJNJI OBSTOJ DRUŠTEV. • ZA 11 MILIJONOV NEPOKRITIH RACUNOV. O FINANCIRANJE TEKMOVANJ IZ ŽEPOV FUNKCIONARJEV. • NERAZUMEVANJE NA VSEJ CRTI. V okviru celjske občinske zveze za telesno vzgojo deluje tudi 15 šolskih športnih društev. Ta društva imajo še najbqlj neurejene pogoje za uspešno delo. Na sliki: dijaki v telovadnici celjske gimnazije. Razmere, v kakršne je zašla celj- ska občinska zveza za telesno kultu- ro, so po izjavah njihovih predstav- nikov nevzdržne. Kot je mogoče sklepati, gre za očitno neskladnost med besedami in dejanji: vtem ko teoretično priznavamo pomen in po- trebo množične telesne vzgoje, ji v praksi nismo sposobni zagotoviti os- novnih materialnih pogojev. Takšen zaključek potrjujejo dejstva. Pred- račun vseh društev za letošnje leto je znašal 84 milijonov 395 tisoč dinar- jev, v kar je všteta udeležba druš- tev na vseh tekmovanjih kakor več- je in manjše investicije v športne objekte, zlasti šolska igrrišča. Vtem ko je bilo s strani občine planirano 30 milijonov dinarjev dotacij, je ob- činska zveza za telesno kulturo do- bila le 21 milijonov 900 tisoč. Tako so društva letos dobila od 25 do 27, lani pa celo 41 odstotkov planiranih sredstev. Primanjkljaj znaša 11 mi- lijonov dinarjev. VES TRUD NI NIC USPEHA DAL Da bi rešila kritičen položaj, je bi J že spomladi sestanek s predstavniki obične, na katerem so ugotO'vdli, da množična telesna vzgoja sredsitva po- trebuje. Izdelali so nekaj konkret- nih predlogov, med drugam, naj bi z gospodarskimi organizacijami na- vezali osebne stike, za tako imeno- vani vrhunski šipoirt pa naij bi sred- stva zagotovili z rekilamamii podje- tij, ki bi jih namestili ob obeh sia- dionih. Del sredstev naj bi dobili z oglasi, objaiviljeinimi v biiltenih ob- óiniske zveze in na lepakih. Toda iz vsega itega nii bilo nič; zlasti niso pp- kaizalla zadostnega raizumevanja pod- jetja, kjer je prevladiavala ugotovi- tev, da za šport ni denanja. Občin- ska zveza je zato poslala delovnim organizacijam okrožnice, v katerih jih je opozoiriila na težaven finančni položaj društev in jiih hkrati prosi- la za potmoč. To'da dobila je^le štiri odgovore, od katerih sita bila samo diva pozitivna. Taiko je dejainsko tu- di lo prizadevanje padlo v vodo. Znova je pri|šlo do ses,tain;kov in raz- govorov. Po zadnjem sklepu naj bi skušal problem rešiti v okvioni delov- nih orgainizaoii občimisiki podi.tiični aktiv, pri čemer občinsika zveza ra- čuna, da bo s tem zagotovljen ustre- zen uspeh ter da bcdio delovne orga- nizacije uvideile potrebo in prispe- vale del sredstev za množično teles- no kulturo. V nasiprotnem primeru bo resno ogirožen nadaljnji obstoj športnih organizacij, saj jih bodo morali kratkomalo razpustiti. Kaj bi to pomenilo, si lahko mislimo. Ne gre samo za 17 društev in 8 klubov oziroma za okrog 9 tisoč aktiivnih športnikov, vključno šolsko mladino, ki se tudi športno udejstvuje. Gre še za vse kaj drugega. Čeprav česa takega bržkone ne bo- mo dopustili, je treba opozoriti na odgovornost pri financiranju telesne vzgoje. Trenutne razmere so take, da bi občiinska zveza potrebovala vsaj 25 milijonov dinarjev, če bt hotela finančno kriti vse potrebe. Kajití po- leg omenjenih 11 miliijomov deficita 'ima samo AD Kladivar 17 milijonov nepokritih računov. Tako ni liič čudno, če se je dogajalo, da so za različna tekmovanja prispevali de- nar iz svojih žepov funkcionarji društva in če. so v te namene šle tudi štipendije. (Seveda so denar samo založili). MED NAJSLABŠIMI? Občinska zveza menii, da imajo za telesno kulturo drugod dositi več ra- zumevanja kot v Celju. Tako je na primer letos jeseniška žeHezama pri- spevala za razvoj športa v občini 25 milijonov dinarjev, vtem ko odvaja- jo v drugih občinah v te namene 1 promilo od brutoproduikta. V finanč- nem pogledu pomeni letošnje leto za celjsko množiično kudtuiro najslabše leto. Posilediice pa so seveda občut- ne: igrišča in telovadnii domovti pro- padajo, saj niso' letos v- popravila vložili niti dinanjal V domu Partiizan v Gaberju na primer sipuišča streha, in medtem, ko bi bila takojšnja po- pravila še dokaj poceni, bodo kasnej- še invesiticáje veljale milijone! K taksniim razmeram priisipeva sVoj delež tudi celjski zdirastvená dom, ki računa običajra zdravnišlki pregled 2.100 ddmarjev, preglede športnikov za mednarodne nasto'pe pa celo 3.000 din, kar je ipo mnenju občinske zveze edinstven primer v Sloveniji. Drugod imajO seveda ure- jene športne ambulante in so zato stroški dosti manjši. Ce upoštevamo, da je 4.766 aktivnih športnikov vsaj dvakrat letno zdravniško pregleda- no, veljajo samo pregledi skupaj 10 milijonov 8.600 dinarjev. Tudi, kar zadeva prispevka za honorarje in- štruktorjev, vodnikov in drugih stro- kovnih delavcev, močno bremenijo izdatke, saj so se povzpeli od 17 na 104 odstotke. KJE SO REŠITVE? Ф Predvsem in samo v dejanske- mu razumevanju množične telesne kulture. Ф Da Se ne bi ponovil letošnji fi- nančni položaj, bo občinska zveza skupaj z družbenopolitičnimi organi- zacijama skušala že v začetku pri- hodnjega leta zagotoviti potrebna sredstva ter na tej osnovi izdelati program športnih tekmovanj. # Delovne organizacije naj bi že ob sprejemanju planov vnesle vanje tudi prispevek za množično telesno vzgojo. Medtem ko bo treba vrhunski šport financirati iz virov večjih de-, lovnih organizacij v okraju, naj bi vsa ostala športna društva financira- li i'z'dotaoii občinske skupščine. Ф Celjska občinska zveza je edina v Sloveniji, ki ima svoj knjigovodski servis, preko katerega gredo vsa sredstva. Njegovo ¡poslovanje je pov- sem zakonito, kar potrjujejo tudi ugotovitve finančne inšpekcije; zato nd bajazni, da bi sredstva, ki jih de- jansko p.rispeva družba, trosili V kakšne drugačne namene od tistih, za katere so predvidena. PISMO ZA ROKA KARLO DOBOVISEK Velikanski črki »S« podobna se vije po zeleni dolini reka, vzpored- no z njo pa, kot da sta na njo pri- klenjeni, hitita cesta in železnica. Stisnjeni med strme bregove se kot ogromna razigrana »trojka« poga- njajo skozi vso dolino naprej na jug- Takšno je videl mali Rok pod se- boj dolino, kadar je doma gledal skozi okno. Ljubil je reko. V njej se je v poletnih dneh kopal, lovil ribe in se ob njej v senci košatih topolov skrival pred pekočimi žarki julijskega sonca. Tudi cesto je imel rad. Po njej so vedno mrgoleli ljud- je, peš ali pa na vseh mogočih vo- zilih, ona pa je, kot orjaški suženj, vse to vdano 1er potrpežljivo pre- našala. Najbolj pri srcu od vsega pa je bil Roku kraj, kjer sta se tik ob poslopju železniške postaje kri- žala cesta in železnica. Tam je bilo vedno dovolj zanimivega za Roko- ve radovedne oči. Četudi stq, ga do- ma bratec in sestrica vabila naj se igra z njima je on največkrat rajši pohitel dòli k progi. Tu je opazoval starega železniškega čuvaja, kadar je vrteč veliko črno kljuko, spuščal ter vzdigoval rdeče-belo popleskane zapornice. Ljudje so hiteli sem in tja, se pozdravljali, si podajali roke, postajali v gručah ter se med se- boj pogovarjali. Nekateri so bili vi- deti resni, drugi spet veseli in na- smejani. Tisti, ki so kupili vozne listke so se potem venomer ozirali tja v tisto smer, od koder so priča- kovali svoj vlak, ki jih bo pripeljal v zaželeni kraj. Tisti, ki so po cesti prečkali progo, so to storili vedno z neko posebno ihto. Obnašali so se, kot da se jim nekam zelo mudi ali pa jim je nekaj' zlega za petami. Ne- kateri mladi objestneži pa so v svo- jo zabavo ter v veliko jezo starega čuvaja, plezali in skakali čez spuš- čene zapornice. Vse to je Rok opazoval le bolj površno. Tisto, kar ga je pravza- prav zanimalo, so bili vlaki. Poseb- no lep se mu je zdel pisani motorni. Pa tudi resni, potniški vlak, ki je vedno tako hrupno pripeljal na po- stajo in obstal kot razpenjen konj, da so se mu izpod koles vsipale is- kre, tudi ta mu je bil všeč. Najbolj pa so ga privlačili dolgi tovorni vla- ki, ki so težko naloženi, zaviti v ob- lake dima in pare, kot grom bob- neli mimo. Kadar je prigrmel mi- mo vlak s tisto temno, še posebno težko lokomotivo je Rok vedno po^ mahal v pozdrav pri oknu lokomo- tive stoječemu strojevodji. Ta pa rnu je odzdravil tako, da je dvig- nil roko k ščitu svoje strojniške če- pice. Roku se je zdelo to še prav posebno imenitno. Bili so že kar dobri znanci, morda celo prijatelji. Toda v Rokovem drobnem otroš- kem srcu se je le kljub vsemu po- rajala majhna zavist- ob pogledu nanje. Zavidal jim je, da so na teh mogočnih jeklenih konjih tako ime- nitno drveli mimo njega tja daleč v neznane kraje, on pa je stal tu in ni mogel z njimi. Oh, kako .močna in goreča je bila želja, ki"se je bila kdo ve kdaj porodila v Rokovem srcu, postati vsaj črni kurjač, če ne morda celo strojevodja! Potem bi lahko tudi sam takole, kot oni, po- nosno hitel tja v nepoznane dalja- ve. V mislih si je skušal ustvariti podobo o morju in o lepih krajih ob njem, kjer železna kača baje konča 3v0jo dolgo pot. Vedno nove, še neslutene lepote je odkrivalo Rokovo oko na izletih po dolini ob progi. (Oalje prihodnjič) Stran 12 BE&JSKX TBĐNIS št. 43 — 30. oktobra 1964 KOLEDAR ZA HIPOHONDRE SE PREBUJATE PONOĆI 1Ñ PRISLUŠKUJETE BITJU SRCA? SUMITE MORDA V USODNO BOLEZEN, KADAR SE VAM ZDI, DA STE MALCE BLEDI? CE JE TAKO, STE HIPOHONDER. ZA HI- POHONDRE PA OBSTOJI TUDI KOLEDAR, V KATEREM SI VSAK HIPOHONDER LAHKO IZBERE SVOJO BOLEZEN. JANUAR: Mesec velikih epidemij gripe. Noben hipo- honder se ne more upre- ti- okoliščini, da ne bi vsaj za teden dni legel v posteljo. Rahlo smrčanje se lahko sprevrže v rhinopharyngitis mutilans. FEBRUAR: Za gripo ste lahko bolni do srede mese- ca, kar je strašno. Poskušaj- te biti zaskrbljeni zaradi parenchymatous tonsillitisa. To so sicer samo bolečine v grlu, toda zaskrbljenost zastran komplikacij vam po- maga, da dočakate sezono bronhitisa. MAREC: Zima popušča. Ugotovite lahko znamenja perniciozne anemije. Po manjkanje vitamina B ena lahko povzroči beriberi poly- neuritis. APRIL: Na pomlad prično težave s krvjo. Posledice so lahko brachial synovitis. To je bolečina v roki, ki nasta- ne, kadar pogosto uporab- ljamo komolce. MAJ: Povsod se budi živ- ljenje — razen v hipohon- dru. Vonj cvetja ga namreč sili, da kiha in se solzi. Vonj sena povzroči senjski na- hod, kar neugodno vpliva na zdravje. JUNIJ: Sonce in toplota ustvarjata vitamin D ... to- da zato kvarita hrano, pa lahko pride do promaino- toxizma (zastrupitev s hra- no). JULIJ: Skrbeti je treba za marsikaj. Recimo za — co- ryzo. To je poletna mrzlica, zelo nevarna, celo bolj ne- varna od zimske. AVGUST: Cel kup nepri- jetnosti. Colis, colitis, colo nalgia ali splošno — gastra- sthenia. Slive in vse drugo leži v želodcu hipohondra kot neeksplodirane atom- ske bombe. Nevarno je biti tudi na soncu (Zaradi vrto glavice). SEPTEMBER: Astenia. Posledica stika s tujimi ste- nicanii, če ste bili slučajno v inozemstvu. OKTOBER: Prvi prehladi. Vlažna jutra prinašajo pneu- monije. Težave z dihanjfem in pritoževanje nad dispna- eumijo. Vsako nedolžno ki- hanje lahko povzroči pneu- monijo. NOVEMBER: V kosteh prične skeleti. Reumatizem? Osteoarthritis? Paralitična poškodba acetabuluma? Mo- žno je vse. DECEMBER: Mesec, ki najbolj vznemirja. Sneg in poledice so vedno nevarne. Hladen zrak slabo vpliva na grlo in povzroča tonsilitis in laryngitis. Bruhanje ob pre- obilni hrani ob novem letu je gotovo znamenje hepati- tisa. Nato pride januar in zopet gripa ... Obstoji neka bolezen, ki jo le redko imajo hipohon- dri. A to je torticolhs spa- stica, bolečina v glavi, ki jo dobivajo njihovi zdravniki. JIURČEK- VELIKAN Letošnje vreme, kot kaže, je bilo naklonjeno gobarjem. Toda to, da rasejo gobe pow^ dežju, še ne pomeni, da lah- ko gobarji tudi vedno najde- jo gobe. Vsekakor mora ime- ti posebno srečo, kdor najde gobo, kakršno prikazuje na« ša slika. To niti ni več jur- ček, ampak že kar jur. Pa recite, če ni res?! iz albuma svetovnega popotnika »NOGOMET« PRED 2.000 LETI Običajno mislimo, da je nogomet, naš najbolj popularen šport, nastal v Angliji To je seveda ztnota. Nogomet so v posebni obliki poznali v Ameriki ie davno prej, preden se je kateremukoli Evropejcu sa- njalo, da je kje na svetu snov, iz katere je mogoče narediti prožno žogo. Indijanci Maya, ki so živeli v Srednji Ameriki, šo že pred dva tisoč leti igrali igro, ki presenetljivo spo- minja na današnji nogomet. O tem pričajo značilna igrišča pa tudi zapisi takratnih kronistov, ki so v svojih spisih ohranili številne podrobnosti te zanimi- ve igre. Igrišče, ki ga prikazuje naša slika, se nahaja v Kopami, v državi Honduras. Mesto Kopan je bilo po- membno kulturno središče mayevske države. Igrišče je bilo dolgo 30 metrov, široko pa komaj 8. Vzdolž daljših stranic sta bili dve poševni, tlako- vani plošči, nagnjeni proti igrišču, ker sta bila »gola« — ka-ne"ii!a prstana, kamor je bilo treba spraviti ž.o- 'in, napravlie.no iz surove gume. Igralci so bili okra- šeni s pisanim perjem in dragim Icamenjeni. Tekmovali so v prisotnosti mestnega vladarja, ki je obiskal vsako tekmo z vsemi svojimi dostojanst- veniki. Po pravilih'' se ni smel nobeden od igralcev do- takniti žoge ne z rokof ne z glavo pa tudi z — nogo ne. igralci.so se zvijali, ko da plešejo twist in s kolki odrivali žogo v nasprotnikov gol. To nikakor ni bilo lahko, zato pa je bil tudi »gol« precej redek dogodek. Če pa je kateremu od igralcev uspelo »zabiti gol« — po tem se davno izwnrli narod ni prav nič razli- koval od nas — je postal oboževana zvezda in je bil deležen izjemnih privilegijev. Skupina, ki je, zmaga- la, je smela premagancem odvzeti ves dragoceni na- kit — pri tej proceduri tudi »navijači« niso_ bili iz- vzeti. (Pri nas bi bilo pod istimi pogoji najbrž pre- cej manj ljubiteljev in navijačev.) Ker so bili gledal- ci običajno najbogatejši in najuglednejši meščani, so se zmagovalci vrgli nanje. Kdor je mogel, je zbežal, zmagovalci pa niso bili leni in so preganjali begunce, dokler ji Ji ni so ujeli. Tibor Sekelj TELEVIZORJI Л ZA SLEPE V Švici je bil nedavno mednarodni simpozij, na katerem so razpravljali o bodočnosti televizije. Po mnenjih strokonjakov ni izključeno, da bodo televizi- jo v bodočnosti lahko »gle- gah« tudi slepi: televizijski signali bodo neposredno de- lovali na živčna vlakna mož- gan. UČINKOVIT POUK V New Yorku je twist prodrl celo v pedagogiko. Tvrdka Motivation Records je dala v prodajo posebne gramofonske plošče, na ka- terih so poleg ritma twista tudi teksti iz fizike, kemije in geografije. Ko pride pre- davatelj v razred, položi na gramofon takšno ploščo in dijaki plešejo in hkrati po- jejo določene predmete. Še ena norost^ več! Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je švedska Kraljevska akademija podelila ameriškemu črnskemu voditelju dr. M. L. Kingu. Nagrado, ki znaša 273.000 dolarjev, mu bodo izročili na Nobelov rojstni dan 16. decembra. King je znana osebnc^t v ameriškem političnem življenju in ima velike zasluge v boju ameriških črncev za državljanske pravice. Na sliki: King s svojo družino. DREVESA V CVETLICMIH LONÍKIH Japonci so znani tudi kot spretni poljedelci, a še pose- bej kot potrpežljivi vrtnarji. Na Japonskem slavijo letno na desetine različnih prazni- kov cvetja. Zlasti velike uspehe so ja- ponski vrtnarji dosegli z go- jenjem mimaturnega drevja. Ko so Evropejci zagledali hrasit, star petdeset leit, a vi- sok komaj 20 centimeitrov, so ostrmeli. Se bo^- so bili za- čudeni ob stoletnem boru, bogato razvejanem, ki nI bil višji od 30 centimetrov. Posamezni vrtnarji so go- j.iM v Toki'ju najraizličnejše vrste veMiklih goi23dnih dreves v cvetličnih lonoih. To so bili pravi miniaturni gozdo- vi, v katerih bi se celo palč- ki iz piravljic počutili kot ve- liOtani. Seveda je tujce zani- mala skrivnost, ki so jo Ja- ponoi ljubosumno čuvali in jo prenašaild iz roda v rod* Prizaidevali so si odkriti na- čin, ki preprečuje rast drev- ja, vendar zaman. Japonci So sicer prodajah drevesa v cvetličnih loncih, ki so jih na veliko kupovali evropski dvori in ameriški magnati, toda skrivnost gojenja ^е še napre.i ostala skrivnost. Na- zadnje se je pokazalo, da je s/tvar ,zelo pre.pros:ta in da lahko priitiikavo drevje goji vsakdo, ki je potrpežljiv. Najvažnejše pri tem je, da gozdnemu drevesu stalno apodrezujemo korenine. Ve- je je treba nenehno kontro- lirati in jih v primeru, da ne rasejo v pravo smer, ve- zaiii z bakreno žico, ki jo na- zadnje odstranimo. Pritlika- vo drevje zalivamo z malima količinami vode, toda pogo- sto. Za gojenje so nausitirejznej- še sadike dt> 30 centimetrov višine, ki jim je treba talko j spodrezati korenine, da pre- prečimo rast, in jih zasaditi v cvetlični lonec. Gojenje pritlikavega drevja se je močno uveljavilo v mnogih evropskiVi, državah, kot An- gliji, Italiji in Franciji. Tu že dolgo prirejajo razstave in podeljujejo nagrade. Seveda pa zahteva gojitev vseeno mnogo truda in mnogo let, da dosežemo rezultate, kakr- šne so dosegli Japonci. POGRERNA KRIZA Naglo povečanje 'števila prebivalcev je povzročilo, da so v Rimu poleg stanovanj- sike krize zabeležili taidi po- grebno krizo. Pet tisoč po- kojnikov niso mogli pokopa- ti, ampak so jih začasno na- mestili v mrtvašnice oziro- ma v nedokončane grobnice. Od 45 pokojnikov, koüjilkor jih dnevno priipeljejo na rimsko pokapailišče mrtvaški vozovi (zimiskio 'povprečje 65), jiih lahko takoj polkop-^ Ijejo samo pet ali šest. Ko je kakšen grob prost, ne pripa- de tistemu, ki že čaka tako rekoč v vrsti, pač pa največ- krat komu drugemu ki »ima zveze«. Diireifetor ¡pokopaliisca se pritožuje, da rimska oibči- na mirna razumevanja za po- " koipavanje mrtvih, čeprav je pogrebni urad edino aktivno podjetje v Rimu. Pravi, da bi iza mrliče pač lahko bolje ipO'Sikrbelli. ZVEZDE ORIENTA (Nadaljevanje in konec) CE NI POLJUBOV ... V indijskih filmih so prepo- vedani poljubi, zato je ples in pesem edini način, da izrazijo erotična čustva. V teh filmih morajo biti tudi burleskne scene, ker hoce povprečen in- dijski gledalec videti vsega po malo. Scen nasilja in fi- zične grobosti v teh filmih ni. Prizori, v katerih se človek spremeni v kamen z običaj- i. nim filmskim trikom, izzivajo v dv(Wanah krike groze. Ce karkoli publiko vznemiri, ploska ne glede na tekst, pa je lako na primer ploskala tudi ob predvajanju žurnala o Kennedyjevem pogrebu. NI VSE V PRETEPIH Primerjava samurajskih fil- mov z ameriškimi vesterni Je povsem na mestu. Toda ni vse v pretepih. V vsakem takem filmu mora biti tudi komika, glavni junak pa ima slugo, ki je običajno komična figura. Ko sem gledal snemanje ne- kaj nenavadno realističnih pretepov za film Trideset mo- rilcev, sem vprašal, če se do- gajajo tudi kakšne- nezgode. Režiser filma je pritrdil. In v resnici se je v slabi uri sne- manja glavni junak zrušil pod udarcem lesene slabije, nje- gov nasprotnik, ki ga je uda- ril po glavi, pa je kasneje ostal brez enega prsta na roki. Samurajski filmi so polni scen, ki prikazmiejo nasilje in ki so celo sadistične. Scene kastri- ranja in podobnih perverzno- sti štejejo za docela naravne. SYDNEJSKA OPERA, DELO ZNANEGA DANSKEGA ARHITEKTA JOERMA UTZONA, NI SAMO NAJVEČJA, AMPAK TUDI NAJDRAŽ- JA OPERA NA SVETU. AVSTRALCI BODO ZANJO V CELOTI NAŠTELI 14 MILIJONOV PET STO TISOČ DOLARJEV. GRADI- TI SO JO PRIČELI LETA 1959. IMENUJEJO JO »ČUDO AVSTRA- LIJE«, VELJA PA ZA ARHITEKTONSKI UMOTVOR, »KI JE V POPOLNEM SOGLASJU Z OKOLICO«. STOJI NAMREČ V SYDNEJ- SKEM PRISTANIŠČU: NJENE KUPOLE SO PODOBNE NAPETIM JADROM ALI ŠKOLJKAM. NASKOK NA ILLIAMPU (Nadaljevanje in konec) Končno sva si na vrhu srečno stisnila roke. Naš trud je bil poplačan, naša srčna želja uresničena. Sestopala sva v hudem sne- ženem metežu, posebno pre- ko ledene stene bi bil sestop lahko tvegan. Ko sva prišla do tja, je sneg ponehal, po- sijalo je sončev naju pa sta na sedlu čakala tovariša Sandi in Franci, ki sta pri- pravila vrvi in kline za spust proko stene. Pozno zvečer smo se vsi vrnili v taborišče na lede- nik. Dan počitka se nam je prilegel. Ivo, Lojz in Doli- vi janee Edo so tega dne zle- zli na vrh Pico Schulze 5930 metrov višine. Eda smo vze- li s sabo zato, da nam je bil včasih za tolmača v glav- nem pa zato, ker Bolivijanci nič kaj radi ne verjamejo, če česar ne vidijo. Pfannu in Ertlu ne priznavajo vzpo- na na vrh, mi smo se proti takšnem nesporazumu zava- rovaH. Po dnevu počitka smo se v troie povzpeli na vrh Pico del Norte 6030 metrov vi.sok naš zadnji vrh v Kraljevski Kordiljeri. Naš tretji še.st- tisočak. Cas našega bivanja v Boliviji je bil pri kraju, čas naših dopustov že davno prekoračen in toHko je osta- lo gora na katere se nismo utegnili povzpeli. Vsi si želi- mo le eno — na svidenje be- le poljane Cordillère. Lojze Golob