2022 R A S T O Č I S L O V A R J I SSlovar slovenskega knjižnega jezika Slovar slovenskega knjižnega jezika ORCID: https://orcid.org/0000-0001-5734-9180 2022 Marko Snoj ORCID: https://orcid.org/0000-0002-3172-1463 Mladen Uhlik Zbirka: Rastoči slovarji ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4635-9273 ISSN 2536-2968 Andreja Žele Urednik zbirke: Andrej Perdih ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race avtorji slovarskih sestavkov Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Aleksandra Bizjak Končar, Duša Divjak Race, Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: Dejan Gabrovšek, Nataša Gliha Komac, Nataša https://doi.org/10.3986/9789610507208 Jakop (frazeologija), Janoš Ježovnik, Boris Kern, Simona Klemenčič (etimologija), Domen Glavni uredniki Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc (frazeo- Aleksandra Bizjak Končar logija), Mija Michelizza, Tanja Mirtič (izgovor, pregibnostno-naglasni vzorci), Andrej Perdih, ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4054-3758 Špela Petric Žižić, Maja Rotter (etimologija), Manca Černivec Marko Snoj, Andreja Žele ORCID: https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 Duša Divjak Race ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3338-9270 uredniški svet Dejan Gabrovšek Kozma Ahačič, Milena Mileva Blažić, Helena ORCID: https://orcid.org/0000-0002-4995-1814 Dobrovoljc, Janez Dular, Marjeta Humar, Nataša Gliha Komac Nataša Jakop, Drago Jančar, Marko Jesenšek, ORCID: https://orcid.org/0000-0001-9762-0676 Marta Kocjan Barle, † Tomo Korošec, Miran Nataša Jakop Košuta, Erika Kržišnik, Nina Ledinek, Matija Ogrin, Irena Orel, Janez Orešnik, Andrej Perdih, ORCID: https://orcid.org/0000-0002-4575-272X Nataša Purkat, Miro Romih, Andrej E. Skubic, Janoš Ježovnik Vera Smole, Marko Snoj, Irena Stramljič ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6642-9833 Breznik, Matej Šekli, Alenka Šivic-Dular, Jožica Boris Kern Škofic, Saška Štumberger, Hotimir Tivadar, ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7733-5755 Ada Vidovič Muha, Dušanka Zabukovec, Simona Klemenčič † Zinka Zorko, Mojca Žagar Karer, Andreja ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7772-7871 Žele, Jerneja Žganec Gros Domen Krvina ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2276-1156 t Nina Ledinek erminološki svetovalci ORCID: https://orcid.org/0000-0003-1068-3856 Simon Atelšek (čebelarstvo), Dejan Bordjan Matej Meterc (zoologija), Nina Ditmajer (literarna veda), ORCID: https://orcid.org/0000-0002-0198-3745 Klemen Grabnar (muzikologija), Matjaž Mija Michelizza Gregorič (zoologija), Vladimir Habjan ORCID: https://orcid.org/0000-0001-9741-600X (planinstvo), Antonija Holcman (živinoreja), Tanja Mirtič Aleksander Horvat (geologija), Vesna ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2098-011X Huber (plesna umetnost), Metka Hudina Matic Pavlič (agronomija), Kristjan Jarni (botanika), ORCID: https://orcid.org/0000-0001-8248-8860 Slavko Jerič (šport), Marko Juvan (literarna Andrej Perdih veda), Gorazd Karer (elektrotehnika), Tomaž ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2248-9666 Katrašnik (strojništvo), Katarina Keber Špela Petric Žižić (zgodovina), Blaž Komac (geografija), Mojca ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 Kovač Šebart (pedagogika), Monika Kropej Maja Rotter Telban (etnologija), Erna Krošelj (grafično oblikovanje), Radovan Kumar (enologija), Jože Aleš Pogačnik Kutin (strojništvo), Vasja Leban (gozdarstvo), Igor Lengar (fizika), Simon Malmenvall Ljubljana 2023 (teologija), Lucija Mandić (literarna veda), Ljubica Marjanovič Umek (psihologija), Matej Michelizza (računalništvo in informatika), Publikacija je nastala v okviru programa Matevž Mihelič (gozdarstvo), Ana Motnikar P6-0038, (tekstilstvo), Boštjan Napotnik (gastronomija), ki ga financira ARRS, in programa Naravna in Aleš Novak (pravo), Aleš Obreza (farmacija), kulturna Franc Perdih (kemija), Katarina Podbevšek dediščina slovenskega naroda, ki ga financira (gledališka umetnost), Tomo Podstenšek SAZU. (literarna veda), Anton Poje (gozdarstvo), Miha Preinfalk (zgodovina), Nataša Rogelja Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Caf (ribištvo), Helena Seražin (umetnostna Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. zgodovina), Mojca Simčič (živinoreja), Igor COBISS.SI-ID 142241283 Smolej (gozdarstvo), Aleš Smrekar (geografija), ISBN 978-961-05-0720-8 (PDF) Janez Snoj (avtomobilizem), Dušica Šibav (enologija), Danilo Škulj (gozdarstvo), Urša Šmid Božičević (ekonomija), Katarina Šter (muzikologija), Blaž Torkar (vojska), Franc Verovnik (medicina), Damjan Vrenčur (matematika), Branko Vreš (biologija), Janja Žagar (etnologija), Silvester Žgur (živinoreja) tehnološka podpora Janoš Ježovnik, Andrej Perdih oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naslovnice Brane Vidmar izdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanju Peter Štih in Kozma Ahačič Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 Uvod Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022 v 489 slovarskih sestavkih prinaša sodoben jezikovni opis izseka večplastne in kompleksne jezikovne realnosti slovenskega jezika. Za lažje razumevanje slovarskih sestavkov so v nadaljevanju predstavljena osnovna pojasnila. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU. Izrazni del slovarskega sestavka Slovarski sestavek uvaja jakostno onaglašena iztočnica v osnovni obliki, ki ji sledita zapis prve stranske oblike in besednovrstna opredelitev. Izgovor iztočnice je naveden v oglatem oklepaju v poenostavljeni slovarski transkripciji, imenovani Riglerjeva transkripcija. To je tradicionalna slovenska slovarska transkripcija, ki je uporabljena že v prejšnjih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu 2001. Razdelek Izgovor in oblike prikazuje izgovor iztočnice v Riglerjevi transkripciji in v mednarodni fonetični abecedi IPA. Zapis izgovora je onaglašen tako jakostno kot tonemsko. Izpisan je izgovor osnovne oblike. Izgovor prve stranske oblike je naveden, kadar v izglasju osnovne prihaja do premene po zvenečnosti (npr. predlog jakostno [prêdlok predlóga] / tonemsko [prédlok predlọ́ga]) ali položajnih sprememb fonema v ali l (npr. bikov jakostno [bíkou̯ bíkova bíkovo] / tonemsko [bíkou̯ bíkova bíkovo]). Pregibnostno-naglasni vzorci so prikazani pri vseh pregibnih besednih vrstah in so onaglašeni tako jakostno kot tonemsko. Navedene so vse sistemsko mogoče oblike. Nepredvidljive in zato zahtevnejše oblike (npr. rodilnik dvojine in množine pri samostalniku smrdokavra) so v pregibnostno-naglasnih vzorcih dodatno izpostavljene. Pri nepregibnih besednih vrstah je v razdelku Izgovor in oblike praviloma naveden le izgovor v obeh transkripcijah. Pri prislovih so prikazane tudi stopnjevane oblike. Jakostni naglas je na dolgih samoglasnikih i, a in u, dolgih ozkih e in o ter na r označen z ostrivcem (ˊ), na dolgih širokih e in o s strešico (ˆ) in na kratkih samoglasnikih i, e, a, o, u in polglasniku s krativcem (ˋ). Pri tonemskem naglaševanju se nizki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma visok) na dolgih samoglasnikih in na r označuje z akutom (ˊ), visoki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma nizek) pa s cirkumfleksom ( ̑). Na kratkih samoglasnikih in polglasniku je nizki ton označen z gravisom (ˋ), visoki ton pa z dvojnim gravisom (). Ozka e in o sta označena s piko pod črko ( ẹ, ọ), široka nista posebej zaznamovana. 5 Pomenski del slovarskega sestavka Iztočnicam oziroma njihovim večbesednim leksikalnim enotam (pomensko neprozornim stalnim besednim zvezam in frazeološkim enotam) je pripisan vsaj en pomen. Na prvem mestu je po navadi najsplošnejši pomen, ki načeloma ni označen s kvalifikatorjem ali kvalifikatorskim pojasnilom in iz katerega je praviloma mogoče izpeljati vse ostale pomene. Manjši pomenski premiki so uvrščeni v podpomene, večji pomenski premiki pa so obravnavani kot samostojni pomeni. Pomeni in podpomeni so označeni s številkami. Pri frazeoloških enotah so pomeni, podpomeni in pomenski odtenki ločeni s podpičjem. Razlagalni del vedno vključuje razlago, ki jo lahko uvajajo slovarske oznake in pojasnila, pri iztočnicah, ki poimenujejo živa bitja, pa razlago praviloma dopolnjuje taksonomsko ime (npr. tip členonožec primerjaj lat. Arthropoda). Pri navajanju taksonomskih imen gre zgolj za informativni, orientacijski podatek, ki ga je treba za rabo v strokovnih in znanstvenih besedilih preveriti v ustrezni strokovni literaturi. Zaradi razlik v rabi poimenovanj za živa bitja v splošnem in strokovnem jeziku ter načina obravnave tovrstnega besedja v splošnem slovarju so namreč nekatere poenostavitve pri navajanju taksonomskih imen neizogibne (prim. močerad : navadni močerad). Taksonomska imena so tudi ob morebitni drugačni rabi v strokovnih besedilih vedno v celoti izpisana ležeče, iztočnice ali večbesedne leksikalne enote pa so navedene v ednini, tudi ko je to v nasprotju z uveljavljenimi taksonomskimi imeni. Pri posameznih pomenih in podpomenih so navedeni sinonimi dveh tipov. Kot sinonimi so med seboj povezane besede in stalne besedne zveze z enako razlago (npr. amortizacija – amortiziranje, hudobec – hudobni duh, beli močeril – človeška ribica), poleg tega so ob bolj zaznamovanih besedah prikazani njihovi nevtralni sinonimi (npr. kakec – iztrebek). Ponazarjalno gradivo vključuje skladenjske vzorce, kolokacije in stavčne zglede. V slovarskih sestavkih služi za ponazoritev razlage posameznega pomena ali podpomena in predstavlja rabo iztočnice v tipičnem besedilnem okolju. Skladenjski vzorci, ki so v slovarskem sestavku označeni z znakom ►, ponazarjajo tipično skladenjsko okolje iztočnice. Navedeni so pri pomenih in podpomenih iztočnice, pri katerih se prikazane skladenjske strukture v gradivu pojavljajo dovolj pogosto in statistično značilno. Pri slovničnih in modifikacijskih besednih vrstah skladenjskih vzorcev praviloma ne navajamo. Skladenjski vzorci so predstavljeni z zapisom besednih vrst v ustreznih oblikah, pri čemer je tisti del vzorca, ki ponazarja iztočnico, poudarjen, npr. samostalniška beseda + samostalniška beseda v rodilniku za strukture tipa čreda bikov ali glagol + glagol v nedoločniku za strukture tipa začeti pesniti. Vezniki in predlogi, redkeje tudi druge besedne vrste, so v vzorcih navedeni eksplicitno, npr. samostalnik + z/s + samostalnik v orodniku za strukture tipa džin s tonikom. Formulacije tipa samostalniška beseda, pridevniška beseda opisujejo tako enobesedne kot besednozvezne uresničitve. V slovarju prikazane kolokacije so tipične sopojavitve iztočnice in vsaj še ene besede. Slovar navaja tiste kolokacije, ki so v gradivu prepoznane kot dovolj pogoste in statistično značilne. Kolokacije so navedene pri ustreznih skladenjskih vzorcih, glede na pomensko sorodnost pa so uvrščene v pomenske nize. Stavčni zgledi so kot avtentični primeri jezikovne rabe vzeti iz besedilnih korpusov. Ker so iztrgani iz siceršnjega besedilnega konteksta, so v nekaterih primerih za slovarsko rabo ustrezno prilagojeni, pri čemer se teži k čim manjši modifikaciji izvornega gradiva. Stavčni zgledi so prikazani pri ustreznih skladenjskih vzorcih, nastopajo pa tudi samostojno. V tem primeru so glede na druge stavčne zglede umaknjeni v levo. Vsak skladenjski vzorec, pomen ali podpomen je ponazorjen z najmanj enim stavčnim zgledom. 6 Večbesedne leksikalne enote V slovarju so stalne besedne zveze in frazeološke enote v pomenskem delu obravnavane praviloma na enak način kot enobesedne iztočnice. Imajo svojo slovarsko razlago in ponazarjalno gradivo, lahko pa tudi stilno-zvrstne podatke in pojasnila v zvezi z normativnostjo. V razdelku Stalne besedne zveze so predstavljene stalne besedne zveze, ki so pomensko neprozorne in nefrazeološke (npr. frigijska čepica, morski ježek, črni bor, egiptovski bombaž). Razdelek Frazeologija prinaša prikaz frazeoloških in paremioloških enot, ki imajo v svoji zgradbi katero od iztočničnih besed, njihove ustaljene variante in nekatere tipe frazeoloških pretvorb. Prikazane so v osnovni obliki, ki je v gradivskih virih praviloma tudi najpogostejša. Variantne oblike so razporejene po frekvenčnem merilu od najpogostejše navzdol. Variantne besednozvezne frazeološke enote so prikazane tudi v strnjenem shematskem zapisu (npr. biti oh in sploh|biti oh in ah|biti ah in oh, postriči/ostriči koga na ježka, biti (povsem/ čisto/popolnoma) na psu). V tem zapisu poševnica (/) prikazuje sestavinske variante (največ tri), pokončnica (|) označuje skladenjske in druge variante, pri katerih bi bil zapis s poševnico lahko manj razumljiv, v navadnih oklepajih () pa so prikazane neobvezne sestavine frazeoloških enot. Podatek o lastnostih levega udeleženca (v smislu +/– človeško) je razviden posredno iz stavčnih zgledov. Pragmatični frazemi (npr. Čuj ti!, Jebela cesta! ) in paremiološke enote (Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno., Še pes ima rad mir pri jedi. ) so v osnovni obliki in variantah zapisani z veliko začetnico in končnim ločilom, ki označuje njihov značilni skladenjski naklon. Stavčni zgledi prikazujejo tipično besedilno realizacijo frazeoloških in paremioloških enot ter njihovih variant. Frazeološke in paremiološke enote imajo v jeziku ekspresivno stilno vrednost, kar prikazuje že njihova umestitev v frazeološki razdelek. Osnovna oblika in njihove variante so lahko označene s socialnozvrstnimi ali ekspresivnimi kvalifikatorji, ki natančneje določajo njihovo stilno-zvrstno vrednost (npr. slabšalno). Pri glagolskih frazemih je s slovničnim pojasnilom v dovršni obliki oziroma v nedovršni obliki opozorjeno na vidske variante frazema (rasti/zrasti/množiti se ipd. kot gobe (po dežju)). Slovarske oznake in pojasnila Slovarske oznake in pojasnila na ravni slovarske iztočnice, pomenov ali podpomenov eno- in večbesednih leksikalnih enot prinašajo slovnične, zvrstne, slogovne in pragmatične opredelitve slovarskih enot v razmerju do knjižnojezikovne norme. Slovnične oznake in slovnična pojasnila opredeljujejo besedno vrsto, slovnične lastnosti ter nekatere druge slovnične posebnosti in omejitve obravnavanih iztočnic, kot jih izkazuje jezikovno gradivo. Kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila natančneje opredeljujejo zvrstno pripadnost in slogovno učinkovanje iztočnic v okviru socialne zvrstnosti (npr. neknjižno pogovorno, narečno, vulgarno), funkcijske členjenosti (npr. terminološki kvalifikatorji, ki opredeljujejo področja, s katerih prihaja delno determinologizirana leksika, in kvalifikatorska pojasnila s podrobnejšim opisom funkcijskih zvrsti, besedilnih tipov in značilnih konverzacijskih obrazcev). Opredeljujejo tudi časovno in krajevno zaznamovanost in slogovno raznolikost njihove rabe (npr. ekspresivni kvalifikatorji, ki odražajo vrednotenjski odnos do poimenovanega – ekspresivno, ironično, slabšalno itd.). Razmerja med dvojnicami označujejo posebni normativni kvalifikatorji (in, glej, tudi). 7 Normativnost Normativni podatki so v slovarju prikazani s hierarhijo navajanja in vrednotenja dvojnic, s kvalifikatorji in kvalifikatorskimi pojasnili. Dvojnice so lahko pisne (npr. agility – agiliti, glamour – glamur), izgovorne (npr. ahá – ahà, bôksarka – bóksarka, jájčevəc – jȃjčevəc), oblikoslovne (npr. glamuróznostma – glamuróznostima) in druge. Uvaja jih normativni kvalifikator. Lahko so prednostne (kvalifikator glej), neprednostne (kvalifikator tudi) ali enakovredne (kvalifikator in). Pisne dvojnice so celostno obravnavane v samostojnih slovarskih sestavkih. Na obstoj dvojničnega razmerja je uporabnik opozorjen tudi pri stalnih besednih zvezah. Besedotvorje V razdelku Besedotvorje so prikazani feminativi, maskulinativi (drsalec – drsalka), manjšalnice (polh – polhek) in svojilni pridevniki (puran – puranov), ki se v analiziranem gradivu pojavljajo dovolj pogosto. Termina feminativ in maskulinativ sta rabljena v širšem smislu in zajemata tudi primere vzporedne tvorbe (poet – poetesa, poetinja). Feminativi, svojilni pridevniki in manjšalnice so navedeni pri parnih samostalnikih moškega spola, ne pa tudi obratno. V razdelku so tudi pari, pri katerih je zaradi družbenih razmer kot prvi obstajal ženski par. V teh primerih so parni samostalniki navedeni tako pri samostalnikih moškega kot ženskega spola. Etimologija Etimološki razdelek prinaša etimološke osvetlitve, tj. strnjene informacije o izvoru besed. Zasnovane so po načelu kontinuitete navedbe jezika in pomena. To pomeni, da ležeče prikazano besedno gradivo, ki ni pomensko razloženo, pomeni isto kot prva ležeče prikazana beseda ali besedna zveza na njegovi levi, in da besedno gradivo, ki ni opredeljeno glede na jezik, pripada istemu jeziku kot besedno gradivo pred njim. Če prva ležeče prikazana beseda etimološke osvetlitve ni pomensko razložena, je njen pomen enak ali vsaj zelo podoben pomenu slovarske iztočnice. Če jezik ni posebej opredeljen, je slovenski. Kotnik v levo (<) pomeni, da je to, kar stoji na njegovi levi strani, nastalo v rednem jezikovnem razvoju iz tistega, kar stoji na njegovi desni, enojna narekovaja na začetku in koncu besede (ʽ ʼ) sta navednici za pomen, zvezdica (*) stoji pred neizpričano, rekonstruirano besedo, njenim delom ali pomenom. Enačaj (=) pomeni, da ima to, kar stoji na njegovi levi, isti izvor kot to, kar stoji na njegovi desni, vezaj (-) je znak za morfemsko mejo, znak plus (+) uvaja v zlaganje ali sestavo. Etimološke osvetlitve v slovarju so sklicevalne (sklic na besedo, ki je obravnavana na drugem mestu v slovarju) in polne. Sklicevalne etimološke osvetlitve vsebujejo navedbo motivirajočega leksema, tj. besede ali njenega dela, iz katerega je tvorjena dana beseda. Nadaljnja pojasnila o izvoru dane besede ali njenega dela torej najdemo pri besedi, na katero kaže sklic. Če je potrebno, je sklicu dodano pojasnilo. Iz starejših jezikovnih plasti podedovane besede imajo polne etimološke osvetlitve, ki segajo do izvora, vendar najdlje do indoevropskega prajezika. V primerih, pri katerih etimološka osvetlitev brez dodatnih podatkov za razumevanje nastanka besede ne bi zadoščala, so besedilu dodana enciklopedična pojasnila. 8 Slovar ábrakadábra medmet Izgovor In oblIke [ábrakadábra] jakostno Pomen [agíliti] 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da ipa: [aˈgiːliti] kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni ednina ▪ » Abrakadabra, hokus pokus, ena, dve, tri, naj hišica ImenovalnIk: agíliti se raztopi!« je rekla in zamahnila s paličico. rodIlnIk: agílitija ▪ Če bi bil čarovnik, bi zdaj rekel: Abrakadabra, naj se dajalnIk: agílitiju vaša postelja spremeni v kopel. tožilnik: agíliti ▪ Nenadoma, kot da je nekdo neslišno oznanil mestnIk: pri agílitiju abrakadabra, sonce spet pomežikne. orodnIk: z agílitijem 2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje dvojina ali spremembo česa ImenovalnIk: agílitija ▪ Abrakadabra in v hipu se neopazni valj »začara« v rodIlnIk: agílitijev super praktičen lepotni kotiček. ▪ Pravniki moramo biti velikokrat pravi čarodeji. Čeprav dajalnIk: agílitijema nasprotne stranke ne moreš abrakadabra odstraniti tožilnik: agílitija iz sodne dvorane, pa lahko z dobro igro dosežeš mestnIk: pri agílitijih marsikaj. orodnIk: z agílitijema 3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis množina čudeža ImenovalnIk: agílitiji ▪ Ne, ne gre za nikakršen abrakadabra, ampak za rodIlnIk: agílitijev čisto pozitivno energijo. dajalnIk: agílitijem ▪ En poteg vzvoda, pa se vse zloži. Prava tožilnik: agílitije abrakadabra! mestnIk: pri agílitijih 3.1. kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec orodnIk: z agílitiji ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti tonemsko ▪ Vsa ta abrakadabra se seveda nadaljuje, ne glede [agȋliti] na to, da njen pisec morda sploh še ni slišal za ipa: [agíːlìti] razlikovanje med razumom in umom. ednina ImenovalnIk: agȋliti Izgovor In oblIke rodIlnIk: agȋlitija jakostno dajalnIk: agȋlitiju [ábrakadábra] tožilnik: agȋliti ipa: [ˈaːbɾakaˈdaːbɾa] mestnIk: pri agȋlitiju orodnIk: z agȋlitijem tonemsko dvojina [ȃbrakadȃbra] ImenovalnIk: agȋlitija ipa: [áːbɾàkadáːbɾà] rodIlnIk: agȋlitijev dajalnIk: agȋlitijema Izvor tožilnik: agȋlitija prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra mestnIk: pri agȋlitijih neznanega izvora orodnIk: z agȋlitijema množina agíliti agílitija; glej agility samostalnik moškega spola ImenovalnIk: agȋlitiji [agíliti] rodIlnIk: agȋlitijev Pomen dajalnIk: agȋlitijem rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri tožilnik: agȋlitije vodnik vodi psa prek postavljenih ovir mestnIk: pri agȋlitijih ▪ Za popestritev prireditve je kinološko društvo orodnIk: z agȋlitiji pripravilo prikaz vadbe šolanih psov in tekmovanje v agilitiju. Izvor ▪ Agiliti je igra in rekreacija za vodnika in psa. ↑agility 10 agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola tožilnik: [agȋlitija] [agíliti] mestnIk: [pri agȋlitijih] Pomen orodnIk: [z agȋlitijema] rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri množina vodnik vodi psa prek postavljenih ovir ImenovalnIk: [agȋlitiji] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku rodIlnIk: [agȋlitijev] prvenstvo, tekma, tekmovanje v agilityju dajalnIk: [agȋlitijem] ▪ V Sloveniji je vedno več tekmovanj v agilityju. tožilnik: [agȋlitije] ▪▪▪ mestnIk: [pri agȋlitijih] ▪ Mladega kužka lahko začnemo učiti osnov agilityja orodnIk: [z agȋlitiji] že zelo zgodaj, vendar moramo paziti, da z vajami ne pretiravamo. Izvor prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, Izgovor In oblIke gibčnost, živahnost, delavnost’ jakostno [agíliti] àh medmet ipa: [aˈgiːliti] Pomen ednina 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj ImenovalnIk: [agíliti] ▪ Ah, kako mi je hudo! rodIlnIk: [agílitija] ▪ » Ah, vse skupaj je ena sama nesreča,« je nazadnje dajalnIk: [agílitiju] potožil stric. tožilnik: [agíliti] ▪ Ah, ko bi le lahko vrnili čas nazaj in ne bi storili te mestnIk: [pri agílitiju] napake! orodnIk: [z agílitijem] 1.1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, dvojina negoduje, navadno očitajoče ImenovalnIk: [agílitija] ▪ Ah, ali sem te tako učila? rodIlnIk: [agílitijev] ▪ Ah, moški, moški, pravi mati v svoje lonce na dajalnIk: [agílitijema] štedilniku. tožilnik: [agílitija] 2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen mestnIk: [pri agílitijih] izrečenega orodnIk: [z agílitijema] ▪ Ah, porečete, še ena novotarija z druge strani luže. množina ▪ Ah, to ni bil hud spor, le izmenjava različnih misli. ImenovalnIk: [agílitiji] 3. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, rodIlnIk: [agílitijev] radost dajalnIk: [agílitijem] ▪ Ah, kako sem vesel, da te spet vidim! tožilnik: [agílitije] ▪ Ah, kakšna radost! Ukvarjati se z umetnostjo! mestnIk: [pri agílitijih] 3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost orodnIk: [z agílitiji] ▪ Romi so peli srbske pesmi, orientalska čutnost in slovanska žalost, ah, slovanska duša! tonemsko ▪ Pred hiško terasa z ležalniki, do plaže pa le nekaj [agȋliti] korakov po mehkem belem pesku. Ah, tropski raj! ipa: [agíːlìti] 3.2. izraža, da govorec občuti nostalgijo ednina ▪ Ah, kako je sijalo sonce, kako so cvetele moje rože! Dolgo je že od tega. ImenovalnIk: [agȋliti] ▪ Ah, kje so tisti časi ... rodIlnIk: [agȋlitija] 3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po dajalnIk: [agȋlitiju] tem, kar je vsebina naslednjega stavka tožilnik: [agȋliti] ▪ Zadnje tedne marca smo pogosto pomislili: ah, ko bi mestnIk: [pri agȋlitiju] sedaj končno posijalo pomladansko sonce! orodnIk: [z agȋlitijem] ▪ Ah, ko bi še mene tako čakal, medtem ko bi dvojina zapravljala po trgovinah! ImenovalnIk: [agȋlitija] 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, rodIlnIk: [agȋlitijev] spozna kaj dajalnIk: [agȋlitijema] ▪ » Ah, na to pa nisem mislila,« pravi smeje se. 11 ▪ Ah, skoraj sem pozabila, da so te dali v moj razred. ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, 5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a izjavo ▪ Ah, prosim, pustite naju noter. Nikomur ne bova v ahá1 in ahà členek nadlego. Pomen ▪ Ah, ne da se mi več razlagati. 1. knjižno pogovorno, tudi ponovljeno izraža, da govorec ▪ Ah, dajte no, saj znam brati. pritrjuje, soglaša 5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja ▪ Aha, razumem, imate prav. svoje pritrjevanje ali zanikovanje ▪ Aha, aha, se spominjam, vi ste njegov literarni ▪ Strinjal se je z mano: » Ah da. Prav imaš, da.« kolega ali kaj. ▪ Odlično govorite slovensko! Ah ne, ne, se še učim. ▪ Aha! Aha! Aha! je hitro prikimaval in se smehljal ▪ Tekmovalnost? Ah, kje pa. Nisem tekmovalna. predse. 2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec FrazeologIja ne verjame predhodno navedeni izjavi ▪ Potem ji je rekel, da bo vse naredil zastonj ( aha!), a biti oh in sploh | biti oh in ah | biti ah in oh je odklonila. biti oh in sploh ▪ Šah bo rešil kriminalni primer, aha, dobro, da res! biti oh in ah ▪ Ko so rekli, da bodo naredili pet milijonov čevljev, biti ah in oh sem si mislil, aha, ziher. biti najboljši, popoln 2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, neknjižno pogovorno, ironično ▪ Olimpijske igre so bile oh in sploh. izraža, da govorec razume koga in mu navidezno ▪ Če je sporazum oh in ah, zakaj ne povedo prednosti pritrjuje oziroma kaj bomo s tem dobili. ▪ Aha, zdaj moramo en kos pogače odrezati še ▪ V paradižu se menda vedno cedita mleko in med, vse tistemu, ki že nekaj časa ni nič dobil. je ah in oh. Izvor oh in sploh | oh in ah | ah in oh = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. oh in sploh aha, češ. ahà, verjetno iz * a + * ha oh in ah ah in oh ahá2 in ahà medmet ah in sploh Pomen 1. najboljši, popoln 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj ▪ Naše bralce, poslušalce in gledalce smo vzgojili tako, spozna, prikliče iz spomina, najde da si želijo senzacionalističnih, bombastičnih in oh in ▪ Aha, potem pa to dvoje seštejem. sploh novic. ▪ Ne povedo nam, kdo so kupci teh ah in oh parcel, na ▪ Kdaj je že bilo? – Aha, predlansko leto, kajne? katerih bodo nekoč stale ah in oh vile z bazeni. ▪ Aha, zdaj vaju imam, ptičici! ▪ Za bolezen elektronskih igračk gre. Za to, kdo bo 1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec imel lepši in uporabnejši in ah in sploh telefon. zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne 2. poudarja visoko stopnjo lastnosti more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen ▪ Zadeva je zanimiva in oh in sploh super. ▪ Pokoj? Kaj je to? Aha, to je obdobje, ko nimaš za nobeno reč časa. ▪ Večji pridelovalec iz Slovenije (Kje že? Aha, Ah ja. Bratislava!) z 10 hektari ne bo nikoli dovolj tržno izraža, da je govorec sprijaznjen z danimi zanimiv, da bi se lahko kosal s konkurenco v najvišjih okoliščinami; izraža, da se govorec nenadoma kakovostno-cenovnih razredih. česa domisli, spozna kaj ▪ Ampak kaj naj s temle gipsom? Okorna sem kot želva. Pa še brez službe sem. Ah ja, življenje je včasih stalne zveze čisto po nepotrebnem zakomplicirano. ▪ »Ali se ne spomnite, da ste bili ranjeni?« »Ja, samo aha efekt to, da sem se peljal z motorjem, ah ja, neki moški so nenadno spoznanje, razsvetljenje me gledali, kako letim.« ▪ »Prav to je največja draž, ko do konca ne veš, kaj bo nastalo, potem ko skulptura stoji, pa nastane aha efekt I ,« je povedal kipar. zvor = hrv., srb. ȁh, rus. áx, češ. ach; imitativna beseda, 12 Izvor verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha ajá2 medmet Pomen àj medmet 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe Pomen česa spomniti, navadno nenadoma 1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega ▪ Kako ti je že ime, aja, Jernej ... ▪ Aj, hudiča, na to zver sem pa popolnoma pozabil. ▪ Aja, to sem že povedal. 1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa ▪ Aja, pa še en podatek. neprijetnega občuti obžalovanje 1.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a izraža, ▪ Aj, žal sem na tem področju »mrzla« – ne poznam da je govorec presenečen, kaj sprejema z nobenega recepta. začudenjem ▪ » Aj, aj, aj!« je včeraj vzklikal uradni napovedovalec ▪ Še celo nekaterim gradbincem je bilo le navidez tekem v smučarskih tekih, ko se je ena glavnih jasno, v čem je trik, ko pa so reč videli, so začudeno favoritinj že v četrtfinalu poslovila od svetovnega rekli: aja, to se premika. prvenstva. 1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa 2. izraža, da je govorec prijetno presenečen domisli, spozna kaj ▪ Stopil sem k njemu in ga pozdravil. » Aj, vi ste,« me ▪ Aja, oprosti, saj sploh ne bi smel komentirati in pisati je ogovoril. »Prisedite.« v tole temo. 3. uporablja se, ko govorec želi pritegniti ▪ Aja, aja, že razumem. Ni problema. pozornost 1.3. ironično izraža, da se govorec zaradi ▪ Aj, hvala za vse informacije. pritegovanja pozornosti česa navidez ne more ▪ Ona! Držite jo! Ona! Aj- aj- aj! Držite jo! spomniti, dojeti ali je navidez presenečen 4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost ▪ Zakaj je pa tako dramatičen naslov? Aja, saj res, da ▪ Aj, je bilo lepo leta 1991, ko smo se osamosvojili. ljudje berejo. 5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje ▪ Če že tako poročate o tem, bi lahko vsaj video zlogov besedila v refrenu pokazali zraven ... Aja, žal ga nimate. ▪ Marko skače, Marko skače po zeleni trati. Aj, aj, aj aj aj, po zeleni trati. Izvor ▪ Prepluli smo vsa morja! Aj- aj- aj. Premagali neurja! verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, 5.1. zlasti v uspavankah uporablja se, ko govorec želi prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ uspavati otroka ▪ Lunica ziblje, aja, aj, aj, spanček se smeje, aja, aj, ája3 medmet aj. Pomen zlasti v uspavankah uporablja se, ko govorec želi uspavati Izvor otroka imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih ▪ Aja aja, dete naše. ▪ S prozorno pajčevino sem zibko privezala na sončni predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. žarek zlat, ki sije prav do naših vrat – spančkaj, sinek, ay aja, aj! ▪ Lunica ziblje, aja, aj, aj, spanček se smeje, aja, aj, ája1 členek aj. Pomen izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom Izvor uporablja se, ko govorec poudarja svoje imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz pritrjevanje ali zanikovanje nem. heia ▪ Nekaj ženskega je v vas, pravite? Aja, ne. ▪ Ti to ne smrdi po korupciji? Aja, ne, kje pa, saj to so ájaj in ájáj; tudi ájêj medmet vendar »naši«. Pomen ▪ Še preveč se zavedajo svojih pravic, o svojih tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec dolžnostih pa ne vedo nič oz. vedo, da jih boste naivni obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno starši itak zagovarjali. Ne, naš pa ni tak. Aja, kje pa. doleti koga drugega ▪ Ajaj, eni ljudje se še premalo zavedajo spolno Izvor prenosljivih bolezni. verjetno iz ↑aj + ↑ja ▪ Ajaj, naši pravosodniki zdravijo posledice, namesto 13 da bi odpravljali vzroke. ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti ▪ Končno so zunaj spet človeku prijazne temperature. ▪ Ajs, vroče! Dokler ne bo pasje vroče. Pa res nismo nikoli ▪ Mucek je skoraj brcnil v čudno bodičasto kepo. Ajs! zadovoljni. Ajajaj. Komaj se je razločil gobček med bodicami. ▪ Ajs! Res ostro. Kot britev. Izvor 1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj ↑aj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega ▪ Kot bi se vrnili v rosna mladostna leta, ko so nam àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi hàjde medmet starši žugali » ajs ... tega ne smeš ... ne tega ... pusti P to ...«. omen 1. ▪ Ne govorite z dojenčki po dojenčkasto. Se pravi, ne neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati, naj hodi, gre » ajs«, ampak »vroče«, ne »boš papico«, ampak »ali boš jedel« in podobno. ▪ Ajdi, naslednji, kdo je na vrsti? ▪ Ajdi, ajdi, brž na sanke. 2. Izvor neknjižno pogovorno izraža, da opisanemu dejanju starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno ▪ Taki naliti tipi sedejo za volan pa ajdi na Dolenjsko. prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ ▪ Ker sva imela bencin in avto zastonj, sva oddivjala na avtocesto, proti Nanosu, pa ajdi proti zahodu, v Vipavo. akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol 3. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec ob [akceptírati] slovesu koga pozdravi, zlasti znanca Pomen ▪ Ajdi, lep dan. sprejeti ▪ Ajdi, drži se. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 4. kot členek, neknjižno pogovorno izraža dopuščanje, načelno ▪ Državni zbor je pobude akceptiral in jih dal v strinjanje parlamentarno proceduro. ▪ Pa ajdi, v redu. ▪ V tožbi opozarja, da je okrajno sodišče v celoti akceptiralo navedbe tožeče stranke in ugodilo I njenemu ugovoru. zvor ↑hajdi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Mislim, da bi bilo dobro ta amandma akceptirati. ájêj ▪ Jeseni sem določene stvari akceptiral, spomladi pa in ájej in ajêj; glej ájaj medmet istih gotovo ne bom. Pomen ▪▪▪ 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)ej izraža, da govorec ▪ Tega res ne morem akceptirati, ker so nekateri česa ne odobrava, negoduje nad čim argumenti šli preko meja. ▪ Ajej, kako je to eno scrkljano bitje! ▪ Ajej, saj se sploh ni čuditi, kam gre ta svet. Izgovor In oblIke 1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)ej izraža, da govorec jakostno obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno [akceptírati] doleti koga drugega ipa: [akʦɛpˈtiːɾati] ▪ Ajej, kaj si je ta ženska naredila s plastičnimi nedoločnik: akceptírati operacijami! namenIlnIk: akceptírat ▪ Prihajata po stopnicah navzgor. Ajej, jaz pa v sedanjik spodnjem perilu. ednina ▪ Ajejej! Njene dosedanje izkušnje so pa res strašne. 1. oseba: akceptíram 2. oseba: akceptíraš Izvor 3. ↑ajaj oseba: akceptíra dvojina 1. oseba: akceptírava àjs medmet 2. oseba: akceptírata Pomen 3. oseba: akceptírata 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti množina bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, 1. oseba: akceptíramo 14 2. oseba: akceptírate tožilnik: akceptirajóčo 3. oseba: akceptírajo mestnIk: pri akceptirajóči velelnik orodnIk: z akceptirajóčo ednina dvojina 2. oseba: akceptíraj ImenovalnIk: akceptirajóči dvojina rodIlnIk: akceptirajóčih 1. oseba: akceptírajva dajalnIk: akceptirajóčima 2. oseba: akceptírajta tožilnik: akceptirajóči množina mestnIk: pri akceptirajóčih 1. oseba: akceptírajmo orodnIk: z akceptirajóčima 2. oseba: akceptírajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: akceptirajóče moški spol rodIlnIk: akceptirajóčih ednIna: akceptíral dajalnIk: akceptirajóčim dvojIna: akceptírala tožilnik: akceptirajóče množina: akceptírali mestnIk: pri akceptirajóčih ženski spol orodnIk: z akceptirajóčimi ednIna: akceptírala srednji spol dvojIna: akceptírali ednina množina: akceptírale ImenovalnIk: akceptirajóče srednji spol rodIlnIk: akceptirajóčega ednIna: akceptíralo dajalnIk: akceptirajóčemu dvojIna: akceptírali tožilnik: akceptirajóče množina: akceptírala mestnIk: pri akceptirajóčem deležnik na -č orodnIk: z akceptirajóčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: akceptirajóči ImenovalnIk: akceptirajóč rodIlnIk: akceptirajóčih rodIlnIk: akceptirajóčega dajalnIk: akceptirajóčima dajalnIk: akceptirajóčemu tožilnik: akceptirajóči tožilnik: akceptirajóč mestnIk: pri akceptirajóčih živo akceptirajóčega orodnIk: z akceptirajóčima mestnIk: pri akceptirajóčem množina orodnIk: z akceptirajóčim ImenovalnIk: akceptirajóča dvojina rodIlnIk: akceptirajóčih ImenovalnIk: akceptirajóča dajalnIk: akceptirajóčim rodIlnIk: akceptirajóčih tožilnik: akceptirajóča dajalnIk: akceptirajóčima mestnIk: pri akceptirajóčih tožilnik: akceptirajóča orodnIk: z akceptirajóčimi mestnIk: pri akceptirajóčih deležnik na -n orodnIk: z akceptirajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: akceptirajóči ImenovalnIk: akceptíran rodIlnIk: akceptirajóčih rodIlnIk: akceptíranega dajalnIk: akceptirajóčim dajalnIk: akceptíranemu tožilnik: akceptirajóče tožilnik: akceptíran mestnIk: pri akceptirajóčih živo akceptíranega orodnIk: z akceptirajóčimi mestnIk: pri akceptíranem ženski spol orodnIk: z akceptíranim ednina dvojina ImenovalnIk: akceptirajóča ImenovalnIk: akceptírana rodIlnIk: akceptirajóče rodIlnIk: akceptíranih dajalnIk: akceptirajóči dajalnIk: akceptíranima 15 tožilnik: akceptírana orodnIk: z akceptíranimi mestnIk: pri akceptíranih glagolnik orodnIk: z akceptíranima ednina množina ImenovalnIk: akceptíranje ImenovalnIk: akceptírani rodIlnIk: akceptíranja rodIlnIk: akceptíranih dajalnIk: akceptíranju dajalnIk: akceptíranim tožilnik: akceptíranje tožilnik: akceptírane mestnIk: pri akceptíranju mestnIk: pri akceptíranih orodnIk: z akceptíranjem orodnIk: z akceptíranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: akceptíranji ednina rodIlnIk: akceptíranj ImenovalnIk: akceptírana dajalnIk: akceptíranjema rodIlnIk: akceptírane tožilnik: akceptíranji dajalnIk: akceptírani mestnIk: pri akceptíranjih tožilnik: akceptírano orodnIk: z akceptíranjema mestnIk: pri akceptírani množina orodnIk: z akceptírano ImenovalnIk: akceptíranja dvojina rodIlnIk: akceptíranj ImenovalnIk: akceptírani dajalnIk: akceptíranjem rodIlnIk: akceptíranih tožilnik: akceptíranja dajalnIk: akceptíranima mestnIk: pri akceptíranjih tožilnik: akceptírani orodnIk: z akceptíranji mestnIk: pri akceptíranih orodnIk: z akceptíranima tonemsko množina [akceptȋrati] ImenovalnIk: akceptírane ipa: [akʦɛptíːɾàti] rodIlnIk: akceptíranih nedoločnik: akceptȋrati dajalnIk: akceptíranim namenIlnIk: akceptȋrat tožilnik: akceptírane sedanjik mestnIk: pri akceptíranih ednina orodnIk: z akceptíranimi 1. oseba: akceptȋram srednji spol 2. oseba: akceptȋraš ednina 3. oseba: akceptȋra ImenovalnIk: akceptírano dvojina rodIlnIk: akceptíranega 1. oseba: akceptȋrava dajalnIk: akceptíranemu 2. oseba: akceptȋrata tožilnik: akceptírano 3. oseba: akceptȋrata mestnIk: pri akceptíranem množina orodnIk: z akceptíranim 1. oseba: akceptȋramo dvojina 2. oseba: akceptȋrate ImenovalnIk: akceptírani 3. oseba: akceptȋrajo rodIlnIk: akceptíranih velelnik dajalnIk: akceptíranima ednina tožilnik: akceptírani 2. oseba: akceptȋraj mestnIk: pri akceptíranih dvojina orodnIk: z akceptíranima 1. oseba: akceptȋrajva množina 2. oseba: akceptȋrajta ImenovalnIk: akceptírana množina rodIlnIk: akceptíranih 1. oseba: akceptȋrajmo dajalnIk: akceptíranim 2. oseba: akceptȋrajte tožilnik: akceptírana deležnik na -l mestnIk: pri akceptíranih moški spol 16 ednIna: akceptȋral dajalnIk: akceptirajčim dvojIna: akceptȋrala tožilnik: akceptirajče množina: akceptȋrali mestnIk: pri akceptirajčih ženski spol orodnIk: z akceptirajčimi ednIna: akceptȋrala srednji spol dvojIna: akceptȋrali ednina množina: akceptȋrale ImenovalnIk: akceptirajče srednji spol rodIlnIk: akceptirajčega ednIna: akceptȋralo dajalnIk: akceptirajčemu dvojIna: akceptȋrali tožilnik: akceptirajče množina: akceptȋrala mestnIk: pri akceptirajčem deležnik na -č orodnIk: z akceptirajčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: akceptirajči ImenovalnIk: akceptirajč tudi akceptirajč rodIlnIk: akceptirajčih rodIlnIk: akceptirajčega dajalnIk: akceptirajčima dajalnIk: akceptirajčemu tožilnik: akceptirajči tožilnik: akceptirajč mestnIk: pri akceptirajčih živo akceptirajčega orodnIk: z akceptirajčima mestnIk: pri akceptirajčem množina orodnIk: z akceptirajčim ImenovalnIk: akceptirajča dvojina rodIlnIk: akceptirajčih ImenovalnIk: akceptirajča dajalnIk: akceptirajčim rodIlnIk: akceptirajčih tožilnik: akceptirajča dajalnIk: akceptirajčima mestnIk: pri akceptirajčih tožilnik: akceptirajča orodnIk: z akceptirajčimi mestnIk: pri akceptirajčih deležnik na -n orodnIk: z akceptirajčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: akceptirajči ImenovalnIk: akceptȋran rodIlnIk: akceptirajčih rodIlnIk: akceptȋranega dajalnIk: akceptirajčim dajalnIk: akceptȋranemu tožilnik: akceptirajče tožilnik: akceptȋran mestnIk: pri akceptirajčih živo akceptȋranega orodnIk: z akceptirajčimi mestnIk: pri akceptȋranem ženski spol orodnIk: z akceptȋranim ednina dvojina ImenovalnIk: akceptirajča ImenovalnIk: akceptȋrana rodIlnIk: akceptirajče rodIlnIk: akceptȋranih dajalnIk: akceptirajči dajalnIk: akceptȋranima tožilnik: akceptirajčo tožilnik: akceptȋrana mestnIk: pri akceptirajči mestnIk: pri akceptȋranih orodnIk: z akceptirajčo orodnIk: z akceptȋranima dvojina množina ImenovalnIk: akceptirajči ImenovalnIk: akceptȋrani rodIlnIk: akceptirajčih rodIlnIk: akceptȋranih dajalnIk: akceptirajčima dajalnIk: akceptȋranim tožilnik: akceptirajči tožilnik: akceptȋrane mestnIk: pri akceptirajčih mestnIk: pri akceptȋranih orodnIk: z akceptirajčima orodnIk: z akceptȋranimi množina ženski spol ImenovalnIk: akceptirajče ednina rodIlnIk: akceptirajčih ImenovalnIk: akceptȋrana 17 rodIlnIk: akceptȋrane tožilnik: akceptȋranji dajalnIk: akceptȋrani mestnIk: pri akceptȋranjih tožilnik: akceptȋrano orodnIk: z akceptȋranjema mestnIk: pri akceptȋrani množina orodnIk: z akceptȋrano ImenovalnIk: akceptȋranja dvojina rodIlnIk: akceptȋranj ImenovalnIk: akceptȋrani dajalnIk: akceptȋranjem rodIlnIk: akceptȋranih tožilnik: akceptȋranja dajalnIk: akceptȋranima mestnIk: pri akceptȋranjih tožilnik: akceptȋrani orodnIk: z akceptȋranji mestnIk: pri akceptȋranih orodnIk: z akceptȋranima Izvor množina prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz ImenovalnIk: akceptȋrane lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, rodIlnIk: akceptȋranih vzeti’ dajalnIk: akceptȋranim tožilnik: akceptȋrane akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik mestnIk: pri akceptȋranih [akcéptni] orodnIk: z akceptȋranimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: akceptȋrano [akcéptni] rodIlnIk: akceptȋranega ipa: [akˈʦeːptni] dajalnIk: akceptȋranemu osnovnIk tožilnik: akceptȋrano moški spol mestnIk: pri akceptȋranem ednina orodnIk: z akceptȋranim ImenovalnIk: akcéptni dvojina rodIlnIk: akcéptnega ImenovalnIk: akceptȋrani dajalnIk: akcéptnemu rodIlnIk: akceptȋranih tožilnik: akcéptni dajalnIk: akceptȋranima živo akcéptnega tožilnik: akceptȋrani mestnIk: pri akcéptnem mestnIk: pri akceptȋranih orodnIk: z akcéptnim orodnIk: z akceptȋranima dvojina množina ImenovalnIk: akcéptna ImenovalnIk: akceptȋrana rodIlnIk: akcéptnih rodIlnIk: akceptȋranih dajalnIk: akcéptnima dajalnIk: akceptȋranim tožilnik: akcéptna tožilnik: akceptȋrana mestnIk: pri akcéptnih mestnIk: pri akceptȋranih orodnIk: z akcéptnima orodnIk: z akceptȋranimi množina glagolnik ImenovalnIk: akcéptni ednina rodIlnIk: akcéptnih ImenovalnIk: akceptȋranje dajalnIk: akcéptnim rodIlnIk: akceptȋranja tožilnik: akcéptne dajalnIk: akceptȋranju mestnIk: pri akcéptnih tožilnik: akceptȋranje orodnIk: z akcéptnimi mestnIk: pri akceptȋranju ženski spol orodnIk: z akceptȋranjem ednina dvojina ImenovalnIk: akcéptna ImenovalnIk: akceptȋranji rodIlnIk: akcéptne rodIlnIk: akceptȋranj dajalnIk: akcéptni dajalnIk: akceptȋranjema tožilnik: akcéptno 18 mestnIk: pri akcéptni ImenovalnIk: akcptna orodnIk: z akcéptno rodIlnIk: akcptnih dvojina dajalnIk: akcptnima ImenovalnIk: akcéptni tožilnik: akcptna rodIlnIk: akcéptnih mestnIk: pri akcptnih dajalnIk: akcéptnima orodnIk: z akcptnima tožilnik: akcéptni množina mestnIk: pri akcéptnih ImenovalnIk: akcptni orodnIk: z akcéptnima rodIlnIk: akcptnih množina dajalnIk: akcptnim ImenovalnIk: akcéptne tožilnik: akcptne rodIlnIk: akcéptnih mestnIk: pri akcptnih dajalnIk: akcéptnim orodnIk: z akcptnimi tožilnik: akcéptne ženski spol mestnIk: pri akcéptnih ednina orodnIk: z akcéptnimi ImenovalnIk: akcptna srednji spol rodIlnIk: akcptne ednina dajalnIk: akcptni ImenovalnIk: akcéptno tožilnik: akcptno rodIlnIk: akcéptnega mestnIk: pri akcptni dajalnIk: akcéptnemu orodnIk: z akcptno tožilnik: akcéptno dvojina mestnIk: pri akcéptnem ImenovalnIk: akcptni orodnIk: z akcéptnim rodIlnIk: akcptnih dvojina dajalnIk: akcptnima ImenovalnIk: akcéptni tožilnik: akcptni rodIlnIk: akcéptnih mestnIk: pri akcptnih dajalnIk: akcéptnima orodnIk: z akcptnima tožilnik: akcéptni množina mestnIk: pri akcéptnih ImenovalnIk: akcptne orodnIk: z akcéptnima rodIlnIk: akcptnih množina dajalnIk: akcptnim ImenovalnIk: akcéptna tožilnik: akcptne rodIlnIk: akcéptnih mestnIk: pri akcptnih dajalnIk: akcéptnim orodnIk: z akcptnimi tožilnik: akcéptna srednji spol mestnIk: pri akcéptnih ednina orodnIk: z akcéptnimi ImenovalnIk: akcptno rodIlnIk: akcptnega tonemsko dajalnIk: akcptnemu [akcptni] tožilnik: akcptno ipa: [akʦéːptnì] mestnIk: pri akcptnem osnovnIk orodnIk: z akcptnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: akcptni ImenovalnIk: akcptni rodIlnIk: akcptnih rodIlnIk: akcptnega dajalnIk: akcptnima dajalnIk: akcptnemu tožilnik: akcptni tožilnik: akcptni mestnIk: pri akcptnih živo akcptnega orodnIk: z akcptnima mestnIk: pri akcptnem množina orodnIk: z akcptnim ImenovalnIk: akcptna dvojina rodIlnIk: akcptnih 19 dajalnIk: akcptnim tožilnik: aktinídijo tožilnik: akcptna mestnIk: pri aktinídiji mestnIk: pri akcptnih orodnIk: z aktinídijo orodnIk: z akcptnimi dvojina ImenovalnIk: aktinídiji stalne zveze rodIlnIk: aktinídij dajalnIk: aktinídijama akceptni nalog tožilnik: aktinídiji iz ekonomije, iz prava nalog, ki ga upnik da organizaciji za mestnIk: pri aktinídijah izvajanje plačilnega prometa, da prenese sredstva orodnIk: z aktinídijama z dolžnikovega na upnikov račun množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: aktinídije izdati, unovčiti akceptni nalog rodIlnIk: aktinídij ▪ Za zavarovanje avansa je občina izdala akceptni dajalnIk: aktinídijam nalog. tožilnik: aktinídije ▪ Ko smo poskušali unovčiti akceptni nalog, smo ugotovili, da to ni mogoče, saj ima podjetje zablokiran mestnIk: pri aktinídijah račun. orodnIk: z aktinídijami ▪▪▪ ▪ Vračilo posojila je bilo zavarovano z menicami tonemsko podjetja in osebnimi menicami ter akceptnimi nalogi. [aktinídija] ipa: [aktinìːdíja] I ednina zvor prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni ImenovalnIk: aktinídija (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz rodIlnIk: aktinídije lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, dajalnIk: aktinídiji vzeti’ tožilnik: aktinídijo mestnIk: pri aktinídiji aktinídija aktinídije orodnIk: z aktinȋdijo samostalnik ženskega spola dvojina [aktinídija] ImenovalnIk: aktinídiji Pomen rodIlnIk: aktinȋdij iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in dlakavimi rjavimi plodovi; dajalnIk: aktinídijama primerjaj lat. Actinidia; sin.: kitajska kosmulja tožilnik: aktinídiji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri aktinídijah ▪ Prosim za nasvet o cepljenju aktinidije, vzgojene iz orodnIk: z aktinídijama semena. množina ▪ Najprimernejša temperatura za rast aktinidije je od ImenovalnIk: aktinídije 5 do 25 °C. rodIlnIk: aktinȋdij ▪▪▪ dajalnIk: aktinídijam ▪ Aktinidija prenaša delno senco, še raje ima sončno tožilnik: aktinídije rastišče, kjer se vzpenja ob opori. mestnIk: pri aktinídijah ▪ Na bolj mrzlih področjih ne moremo pričakovati orodnIk: z aktinídijami uspešnega gojenja toploljubnih rastlin, kot sta kaki in aktinidija. in [aktinȋdija] Izgovor In oblIke ipa: [aktiníːdìja] jakostno [aktinídija] (tonemska dvojnica) ipa: [aktiˈniːdija] ednina ednina ImenovalnIk: aktinȋdija ImenovalnIk: aktinídija rodIlnIk: aktinȋdije rodIlnIk: aktinídije dajalnIk: aktinȋdiji dajalnIk: aktinídiji tožilnik: aktinȋdijo 20 mestnIk: pri aktinȋdiji ImenovalnIk: alépska orodnIk: z aktinȋdijo rodIlnIk: alépske dvojina dajalnIk: alépski ImenovalnIk: aktinȋdiji tožilnik: alépsko rodIlnIk: aktinȋdij mestnIk: pri alépski dajalnIk: aktinȋdijama orodnIk: z alépsko tožilnik: aktinȋdiji dvojina mestnIk: pri aktinȋdijah ImenovalnIk: alépski orodnIk: z aktinȋdijama rodIlnIk: alépskih množina dajalnIk: alépskima ImenovalnIk: aktinȋdije tožilnik: alépski rodIlnIk: aktinȋdij mestnIk: pri alépskih dajalnIk: aktinȋdijam orodnIk: z alépskima tožilnik: aktinȋdije množina mestnIk: pri aktinȋdijah ImenovalnIk: alépske orodnIk: z aktinȋdijami rodIlnIk: alépskih dajalnIk: alépskim Izvor tožilnik: alépske prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. akts ‛žarek’ mestnIk: pri alépskih orodnIk: z alépskimi alépski alépska alépsko pridevnik srednji spol [alépski] ednina ImenovalnIk: alépsko Izgovor In oblIke rodIlnIk: alépskega jakostno dajalnIk: alépskemu [alépski] tožilnik: alépsko ipa: [aˈleːpski] mestnIk: pri alépskem osnovnIk orodnIk: z alépskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: alépski ImenovalnIk: alépski rodIlnIk: alépskih rodIlnIk: alépskega dajalnIk: alépskima dajalnIk: alépskemu tožilnik: alépski tožilnik: alépski mestnIk: pri alépskih živo alépskega orodnIk: z alépskima mestnIk: pri alépskem množina orodnIk: z alépskim ImenovalnIk: alépska dvojina rodIlnIk: alépskih ImenovalnIk: alépska dajalnIk: alépskim rodIlnIk: alépskih tožilnik: alépska dajalnIk: alépskima mestnIk: pri alépskih tožilnik: alépska orodnIk: z alépskimi mestnIk: pri alépskih orodnIk: z alépskima tonemsko množina [alpski] ImenovalnIk: alépski ipa: [aléːpskì] rodIlnIk: alépskih osnovnIk dajalnIk: alépskim moški spol tožilnik: alépske ednina mestnIk: pri alépskih ImenovalnIk: alpski orodnIk: z alépskimi rodIlnIk: alpskega ženski spol dajalnIk: alpskemu ednina tožilnik: alpski 21 živo alpskega orodnIk: z alpskima mestnIk: pri alpskem množina orodnIk: z alpskim ImenovalnIk: alpska dvojina rodIlnIk: alpskih ImenovalnIk: alpska dajalnIk: alpskim rodIlnIk: alpskih tožilnik: alpska dajalnIk: alpskima mestnIk: pri alpskih tožilnik: alpska orodnIk: z alpskimi mestnIk: pri alpskih orodnIk: z alpskima stalne zveze množina ImenovalnIk: alpski alepski bor rodIlnIk: alpskih iz botanike bor s svetlo zelenimi iglicami in oranžno dajalnIk: alpskim rdečkastim lubjem; primerjaj lat. Pinus halepensis tožilnik: alpske ▪ Ob obali je gozd večinoma sestavljen iz alepskih mestnIk: pri alpskih borov, pinij in hrastov plutovcev. ▪ orodnIk: z alpskimi V delu parka ob drevoredu je nasad alepskega bora, ženski spol pinij in fikusov. ednina ImenovalnIk: alpska Izvor po mestu Alep v Siriji rodIlnIk: alpske dajalnIk: alpski tožilnik: alpsko amazónka amazónke samostalnik ženskega spola mestnIk: pri alpski [amazónka] orodnIk: z alpsko Pomen dvojina 1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in ImenovalnIk: alpski navadno privlačna rodIlnIk: alpskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: alpskima ▪ Grafična oblikovalka se iz plašne uslužbenke tožilnik: alpski spremeni v neustrašno amazonko z mačjimi mestnIk: pri alpskih sposobnostmi. ▪ Da je sodobna amazonka, požiralka moških, orodnIk: z alpskima izzivalna, provokativna – vse to označuje mlado množina glasbenico, če poslušate njen album. ImenovalnIk: alpske 2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi rodIlnIk: alpskih ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po dajalnIk: alpskim izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; tožilnik: alpske primerjaj lat. Amazona mestnIk: pri alpskih ▪ Doma vzgojene so tudi nekatere velike papige, kot je orodnIk: z alpskimi ara, amazonka, sivi jako, aleksander. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: alpsko jakostno rodIlnIk: alpskega [amazónka] dajalnIk: alpskemu ipa: [amaˈzoːŋka] tožilnik: alpsko ednina mestnIk: pri alpskem ImenovalnIk: amazónka orodnIk: z alpskim rodIlnIk: amazónke dvojina dajalnIk: amazónki ImenovalnIk: alpski tožilnik: amazónko rodIlnIk: alpskih mestnIk: pri amazónki dajalnIk: alpskima orodnIk: z amazónko tožilnik: alpski dvojina mestnIk: pri alpskih ImenovalnIk: amazónki 22 rodIlnIk: amazónk gost, pri njem običajno brez eee, aaa in ammm. dajalnIk: amazónkama ▪ Od enominutnega prispevka pol minute poslušamo tožilnik: amazónki samo mašila, najbolj moteč je prav aaammm. mestnIk: pri amazónkah orodnIk: z amazónkama Izvor množina imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot ImenovalnIk: amazónke angl. um rodIlnIk: amazónk dajalnIk: amazónkam amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola tožilnik: amazónke [amortizácija] mestnIk: pri amazónkah Pomen orodnIk: z amazónkami 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; sin.: amortiziranje tonemsko ▪ Ker ni nobene amortizacije tresljajev, zelo hitro pride [amaznka] do poškodb hrustanca v kolenih in predvsem kolkih. ipa: [amazóːŋkà] ▪ Doma bomo delali kart, s katerim se nameravamo ednina voziti po travi in pesku ter asfaltu. Zaradi velikih ImenovalnIk: amaznka tresljajev moramo narediti amortizacijo. ▪ Igralec lahko z rahlo amortizacijo zapestja ublaži rodIlnIk: amaznke močne udarce nasprotnikovih napadalcev. dajalnIk: amaznki 2. iz ekonomije postopno zmanjševanje vrednosti tožilnik: amaznko osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; sin.: mestnIk: pri amaznki iz ekonomije amortiziranje orodnIk: z amaznko dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku sredstva amortizacije | stroški, znesek amortizacije | ImenovalnIk: amaznki upoštevanje amortizacije rodIlnIk: amaznk ▪ Dokler cena pokriva tekoče stroške prireje, nam dajalnIk: amaznkama razlika omogoči delno pokrivanje stroškov amortizacije tožilnik: amaznki in stroškov dela. mestnIk: pri amaznkah ▪ Pomemben del izgube je posledica visokih stroškov orodnIk: z amaznkama amortizacije in stroškov financiranja, ki so zaradi množina investicije zelo narasli in že presegajo planirani ImenovalnIk: amaznke dobiček. rodIlnIk: amaznk ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: amaznkam pokriti amortizacijo ▪ tožilnik: amaznke Za letošnje leto načrtujejo še boljše rezultate, saj naj mestnIk: pri amaznkah bi pokrili že tudi vso amortizacijo. ▪ Kot pravi državni sekretar, je treba upoštevati orodnIk: z amaznkami amortizacijo položenih kablov. I ▪▪▪ zvor prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. ▪ Pri amortizaciji objekta njegova vrednost z leti hitro Amadzṓn, nejasnega izvora pada. 2.1. iz ekonomije postopno odpisovanje vrednosti ámm osnovnih sredstev; sin.: iz ekonomije amortiziranje ; in êmm medmet ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Pomen obračun, obračunavanje, odpis amortizacije | stopnja, 1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se višina amortizacije govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru ▪ Z različnim obračunavanjem amortizacije podjetje ▪ Če bi morala ocenjevati od ena do deset ... amm ..., lahko bistveno poveča svojo uradno izgubo ali dobiček. bi dala pet. ▪ Zadolženost firme je pregledna in je nižja od ▪ Za vsako sejo si plačan, ammm, 18 € na uro. predvidene višine amortizacije. ▪ Aaaam, zdi se mi bolj zanimivo v teoriji, kot mislim, ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku da je v praksi. obračunati, obračunavati amortizacijo | odšteti, 2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz vključevati amortizacijo premora, zadrege ▪ Podjetja večinoma obračunavajo časovno ▪ Mogoče nam to kdaj razloži kak psiholog, večerni amortizacijo glede na ocenjeno življenjsko dobo 23 delovnega sredstva, ki ni odvisna od obsega ImenovalnIk: amortizácija proizvodnje. rodIlnIk: amortizácije ▪ Primerjava temelji na cenah iz leta 2012, pri čemer dajalnIk: amortizáciji so odšteli amortizacijo, vse, kar je ostalo, pa so tožilnik: amortizácijo obratovalni stroški. mestnIk: pri amortizáciji ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z amortizȃcijo obračunana amortizacija | povečana amortizacija dvojina ▪ Davčni organ mora upoštevati strošek obračunane amortizacije, če se sredstvo uporablja za opravljanje ImenovalnIk: amortizáciji dejavnosti. rodIlnIk: amortizȃcij ▪ V prvih šestih mesecih letos je skupina povečala dajalnIk: amortizácijama prihodke od prodaje za petino, zaradi povečane tožilnik: amortizáciji amortizacije in dolgov pa je družba poslovala z izgubo. mestnIk: pri amortizácijah 3. iz ekonomije postopno manjšanje deleža obresti in orodnIk: z amortizácijama večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila množina ▪ Najbolj pogosto hipotekarno posojilo, ki ga odobri ImenovalnIk: amortizácije hipotekarna banka, je posojilo z odplačilno dobo od rodIlnIk: amortizȃcij 25 do 30 let, s stalno mesečno stopnjo amortizacije dajalnIk: amortizácijam dolga. tožilnik: amortizácije ▪ Obračunane obresti so bile večje od tistih, ki so bile mestnIk: pri amortizácijah plačane v posameznih anuitetah. Tako je nastala t. i. negativna amortizacija, za katero je posojilojemalec orodnIk: z amortizácijami običajno izvedel šele dolgo po sklenitvi posojilne pogodbe. stalne zveze I biološka amortizacija zgovor In oblIke del prihodka, pridobljen z izkoriščanjem gozda, ki jakostno [amortizácija] se namenja za vzdrževanje gozda in infrastrukture v njem ipa: [amɔɾtiˈzaːʦija] ▪ Iz biološke amortizacije so se financirala gojitvena in ednina varstvena dela v gozdovih. ImenovalnIk: amortizácija ▪ Od vsakega posekanega metra lesa se je odvedlo rodIlnIk: amortizácije 18 oziroma 32 odstotkov sredstev od prodajne cene dajalnIk: amortizáciji lesa za biološko amortizacijo. tožilnik: amortizácijo mestnIk: pri amortizáciji Izvor orodnIk: z amortizácijo prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz dvojina ↑amortizirati ImenovalnIk: amortizáciji rodIlnIk: amortizácij amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in dajalnIk: amortizácijama amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik tožilnik: amortizáciji [amortizáciski] in [amortizacíski] mestnIk: pri amortizácijah Pomen orodnIk: z amortizácijama 1. ki je v zvezi z amortizacijo 2. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: amortizácije amortizacijski stroški | amortizacijska doba | rodIlnIk: amortizácij amortizacijska sredstva dajalnIk: amortizácijam ▪ Zaradi majhnosti kmetij in težavnega terena so tožilnik: amortizácije amortizacijski stroški mehanizacije izredno visoki. mestnIk: pri amortizácijah ▪ Izvedba mora biti tehnično in krajinsko brezhibna, orodnIk: z amortizácijami ob izredno dolgi amortizacijski dobi pa predstavlja investicija glavno breme. tonemsko ▪ Investicijo bodo plačali občina, ministrstvo za zdravje [amortizácija] in zdravstveni dom, ki bo prispeval amortizacijska ipa: [amɔɾtizàːʦíja] sredstva. ednina 1.1. ki je v zvezi z amortizacijo 2.1. 24 ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri amortizácijski amortizacijski popravek | amortizacijska stopnja orodnIk: z amortizácijsko ▪ Investicijsko-vzdrževalna dela povečujejo dobo dvojina koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, za ImenovalnIk: amortizácijski nastale stroške pa se zmanjša do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti oziroma se rodIlnIk: amortizácijskih poveča nabavna vrednost. dajalnIk: amortizácijskima ▪ Amortizacijske stopnje za posamezne vrste osnovnih tožilnik: amortizácijski sredstev je vodstvo znižalo in tako upoštevalo mestnIk: pri amortizácijskih priporočila računskega sodišča. orodnIk: z amortizácijskima ▪ Vlaganja se evidentirajo kot povečanje nabavne množina vrednosti že obstoječega osnovnega sredstva in od ImenovalnIk: amortizácijske tako določene nove, višje amortizacijske osnove se rodIlnIk: amortizácijskih potem obračunava amortizacija. dajalnIk: amortizácijskim 2. ki je v zvezi z amortizacijo 3. tožilnik: amortizácijske ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri amortizácijskih amortizacijski načrt orodnIk: z amortizácijskimi ▪ Izdajatelj obveznice natančno določi terminski načrt srednji spol vračila glavnice in pripadajočih obresti. Vlagatelj tako ednina že vnaprej pozna amortizacijski načrt vračila denarja. ImenovalnIk: amortizácijsko rodIlnIk: amortizácijskega Izgovor In oblIke dajalnIk: amortizácijskemu jakostno [amortizáciski] tožilnik: amortizácijsko mestnIk: pri amortizácijskem ipa: [amɔɾtiˈzaːʦiski] orodnIk: z amortizácijskim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: amortizácijski ednina rodIlnIk: amortizácijskih ImenovalnIk: amortizácijski dajalnIk: amortizácijskima rodIlnIk: amortizácijskega tožilnik: amortizácijski dajalnIk: amortizácijskemu mestnIk: pri amortizácijskih tožilnik: amortizácijski orodnIk: z amortizácijskima živo amortizácijskega množina mestnIk: pri amortizácijskem ImenovalnIk: amortizácijska orodnIk: z amortizácijskim rodIlnIk: amortizácijskih dvojina dajalnIk: amortizácijskim ImenovalnIk: amortizácijska tožilnik: amortizácijska rodIlnIk: amortizácijskih mestnIk: pri amortizácijskih dajalnIk: amortizácijskima orodnIk: z amortizácijskimi tožilnik: amortizácijska mestnIk: pri amortizácijskih in orodnIk: z amortizácijskima [amortizacíski] množina ipa: [amɔɾtizaˈʦiːski] ImenovalnIk: amortizácijski rodIlnIk: amortizácijskih osnovnIk dajalnIk: amortizácijskim moški spol tožilnik: amortizácijske ednina mestnIk: pri amortizácijskih ImenovalnIk: amortizacíjski orodnIk: z amortizácijskimi rodIlnIk: amortizacíjskega ženski spol dajalnIk: amortizacíjskemu ednina tožilnik: amortizacíjski ImenovalnIk: amortizácijska živo amortizacíjskega rodIlnIk: amortizácijske mestnIk: pri amortizacíjskem dajalnIk: amortizácijski orodnIk: z amortizacíjskim tožilnik: amortizácijsko 25 dvojina rodIlnIk: amortizacíjskih ImenovalnIk: amortizacíjska dajalnIk: amortizacíjskim rodIlnIk: amortizacíjskih tožilnik: amortizacíjska dajalnIk: amortizacíjskima mestnIk: pri amortizacíjskih tožilnik: amortizacíjska orodnIk: z amortizacíjskimi mestnIk: pri amortizacíjskih orodnIk: z amortizacíjskima tonemsko množina [amortizáciski] ImenovalnIk: amortizacíjski ipa: [amɔɾtizàːʦíski] rodIlnIk: amortizacíjskih osnovnIk dajalnIk: amortizacíjskim moški spol tožilnik: amortizacíjske ednina mestnIk: pri amortizacíjskih ImenovalnIk: amortizácijski orodnIk: z amortizacíjskimi rodIlnIk: amortizácijskega ženski spol dajalnIk: amortizácijskemu ednina tožilnik: amortizácijski ImenovalnIk: amortizacíjska živo amortizácijskega rodIlnIk: amortizacíjske mestnIk: pri amortizácijskem dajalnIk: amortizacíjski orodnIk: z amortizácijskim tožilnik: amortizacíjsko dvojina mestnIk: pri amortizacíjski ImenovalnIk: amortizácijska orodnIk: z amortizacíjsko rodIlnIk: amortizácijskih dvojina dajalnIk: amortizácijskima ImenovalnIk: amortizacíjski tožilnik: amortizácijska rodIlnIk: amortizacíjskih mestnIk: pri amortizácijskih dajalnIk: amortizacíjskima orodnIk: z amortizácijskima tožilnik: amortizacíjski množina mestnIk: pri amortizacíjskih ImenovalnIk: amortizácijski orodnIk: z amortizacíjskima rodIlnIk: amortizácijskih množina dajalnIk: amortizácijskim ImenovalnIk: amortizacíjske tožilnik: amortizácijske rodIlnIk: amortizacíjskih mestnIk: pri amortizácijskih dajalnIk: amortizacíjskim orodnIk: z amortizácijskimi tožilnik: amortizacíjske ženski spol mestnIk: pri amortizacíjskih ednina orodnIk: z amortizacíjskimi ImenovalnIk: amortizácijska srednji spol rodIlnIk: amortizácijske ednina dajalnIk: amortizácijski ImenovalnIk: amortizacíjsko tožilnik: amortizácijsko rodIlnIk: amortizacíjskega mestnIk: pri amortizácijski dajalnIk: amortizacíjskemu orodnIk: z amortizácijsko tožilnik: amortizacíjsko dvojina mestnIk: pri amortizacíjskem ImenovalnIk: amortizácijski orodnIk: z amortizacíjskim rodIlnIk: amortizácijskih dvojina dajalnIk: amortizácijskima ImenovalnIk: amortizacíjski tožilnik: amortizácijski rodIlnIk: amortizacíjskih mestnIk: pri amortizácijskih dajalnIk: amortizacíjskima orodnIk: z amortizácijskima tožilnik: amortizacíjski množina mestnIk: pri amortizacíjskih ImenovalnIk: amortizácijske orodnIk: z amortizacíjskima rodIlnIk: amortizácijskih množina dajalnIk: amortizácijskim ImenovalnIk: amortizacíjska tožilnik: amortizácijske 26 mestnIk: pri amortizácijskih ženski spol orodnIk: z amortizácijskimi ednina srednji spol ImenovalnIk: amortizacȋjska ednina rodIlnIk: amortizacȋjske ImenovalnIk: amortizácijsko dajalnIk: amortizacȋjski rodIlnIk: amortizácijskega tožilnik: amortizacȋjsko dajalnIk: amortizácijskemu mestnIk: pri amortizacȋjski tožilnik: amortizácijsko orodnIk: z amortizacȋjsko mestnIk: pri amortizácijskem dvojina orodnIk: z amortizácijskim ImenovalnIk: amortizacȋjski dvojina rodIlnIk: amortizacȋjskih ImenovalnIk: amortizácijski dajalnIk: amortizacȋjskima rodIlnIk: amortizácijskih tožilnik: amortizacȋjski dajalnIk: amortizácijskima mestnIk: pri amortizacȋjskih tožilnik: amortizácijski orodnIk: z amortizacȋjskima mestnIk: pri amortizácijskih množina orodnIk: z amortizácijskima ImenovalnIk: amortizacȋjske množina rodIlnIk: amortizacȋjskih ImenovalnIk: amortizácijska dajalnIk: amortizacȋjskim rodIlnIk: amortizácijskih tožilnik: amortizacȋjske dajalnIk: amortizácijskim mestnIk: pri amortizacȋjskih tožilnik: amortizácijska orodnIk: z amortizacȋjskimi mestnIk: pri amortizácijskih srednji spol orodnIk: z amortizácijskimi ednina ImenovalnIk: amortizacȋjsko in rodIlnIk: amortizacȋjskega [amortizacȋski] dajalnIk: amortizacȋjskemu ipa: [amɔɾtizaʦíːskì] tožilnik: amortizacȋjsko mestnIk: pri amortizacȋjskem osnovnIk orodnIk: z amortizacȋjskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: amortizacȋjski ImenovalnIk: amortizacȋjski rodIlnIk: amortizacȋjskih rodIlnIk: amortizacȋjskega dajalnIk: amortizacȋjskima dajalnIk: amortizacȋjskemu tožilnik: amortizacȋjski tožilnik: amortizacȋjski mestnIk: pri amortizacȋjskih živo amortizacȋjskega orodnIk: z amortizacȋjskima mestnIk: pri amortizacȋjskem množina orodnIk: z amortizacȋjskim ImenovalnIk: amortizacȋjska dvojina rodIlnIk: amortizacȋjskih ImenovalnIk: amortizacȋjska dajalnIk: amortizacȋjskim rodIlnIk: amortizacȋjskih tožilnik: amortizacȋjska dajalnIk: amortizacȋjskima mestnIk: pri amortizacȋjskih tožilnik: amortizacȋjska orodnIk: z amortizacȋjskimi mestnIk: pri amortizacȋjskih orodnIk: z amortizacȋjskima Izvor množina ↑amortizacija ImenovalnIk: amortizacȋjski rodIlnIk: amortizacȋjskih amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola dajalnIk: amortizacȋjskim [amortizêr] tožilnik: amortizacȋjske Pomen mestnIk: pri amortizacȋjskih 1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju orodnIk: z amortizacȋjskimi česa 27 ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri amortizêrjih hidravlični amortizer orodnIk: z amortizêrji ▪ Paziti moramo, ker sta sprednja amortizerja na videz enaka kot zadnja, imata pa drugačen koeficient tonemsko dušenja. [amortizȇr] ▪ Pogon bo usmerjen preko šeststopenjskega avtomatskega menjalnika, novo pa bo tudi aktivno ipa: [amɔɾtizːɾ] vzmetenje z variabilnimi amortizerji. ednina ⏵ glag. + kot + sam. beseda v imenovalniku ImenovalnIk: amortizȇr delovati kot amortizer rodIlnIk: amortizȇrja ▪ Ker so kolesa polnjena z zrakom, delujejo tudi kot dajalnIk: amortizȇrju amortizerji, zato je vožnja udobna brez pretiranih tožilnik: amortizȇr tresljajev. mestnIk: pri amortizȇrju ▪▪▪ orodnIk: z amortizȇrjem ▪ Na specialki bo zamenjal amortizerje, ker si z novimi dvojina obeta veliko lažjo in hitrejšo vožnjo. ImenovalnIk: amortizȇrja ▪ Posebni gumijasti elementi na vzmeteh in rodIlnIk: amortizȇrjev amortizerjih preprečujejo, da bi se ropot s traktorja dajalnIk: amortizȇrjema prenašal na kabino. tožilnik: amortizȇrja 2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice mestnIk: pri amortizȇrjih neprijetne situacije orodnIk: z amortizȇrjema ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina socialni amortizer ImenovalnIk: amortizȇrji ▪ Poznavalci opozarjajo, da v državi ni stalnih socialnih rodIlnIk: amortizȇrjev amortizerjev. dajalnIk: amortizȇrjem ▪ Mami je bila vedno tisti trpežni amortizer na obe tožilnik: amortizȇrje strani, ki oba razume in miri. mestnIk: pri amortizȇrjih ▪▪▪ ▪ Bančne delnice v portfeljih vlagateljev na razvitih orodnIk: z amortizȇrji kapitalskih trgih predstavljajo amortizer drugim nihanjem na trgu. Izvor po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati I zgovor In oblIke jakostno amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizêr] [amortizíranje] ipa: [amɔɾtiˈzɛːɾ] Pomen ednina 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; ImenovalnIk: amortizêr sin.: amortizacija rodIlnIk: amortizêrja ▪ Dobro obvlada, kot pravimo v boksu, amortiziranje udarcev, ki so bili zato manj hudi, kot se je morda dajalnIk: amortizêrju zdelo. tožilnik: amortizêr 2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne mestnIk: pri amortizêrju situacije orodnIk: z amortizêrjem dvojina ▪ Najprej je treba kratkoročno poskrbeti za socialo in amortiziranje posledic recesije, razvojni ukrepi pridejo ImenovalnIk: amortizêrja kasneje. rodIlnIk: amortizêrjev 3. iz ekonomije postopno zmanjševanje vrednosti dajalnIk: amortizêrjema osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; sin.: tožilnik: amortizêrja iz ekonomije amortizacija mestnIk: pri amortizêrjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z amortizêrjema doba, obdobje amortiziranja množina ▪ Najvišja možna davčno priznana stopnja v višini ImenovalnIk: amortizêrji pet odstotkov je v celotni dobi amortiziranja ostala rodIlnIk: amortizêrjev nespremenjena, saj se dejavniki, ki so vplivali na dajalnIk: amortizêrjem prvotno oceno dobe koristnosti nepremičnine, v tem tožilnik: amortizêrje času niso bistveno spremenili. 28 3.1. iz ekonomije postopno odpisovanje vrednosti tožilnik: amortizȋranje osnovnih sredstev; sin.: iz ekonomije amortizacija mestnIk: pri amortizȋranju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z amortizȋranjem metoda amortiziranja dvojina ▪ Podjetje lahko v okviru predpisov samostojno določi ImenovalnIk: amortizȋranji metodo amortiziranja, letne amortizacijske stopnje rodIlnIk: amortizȋranj ter razporeditev letne amortizacije na posamezna dajalnIk: amortizȋranjema obračunska obdobja. ▪ Neopredmeteno sredstvo je predmet amortiziranja, tožilnik: amortizȋranji če je njegovo nabavno vrednost mogoče zanesljivo mestnIk: pri amortizȋranjih izmeriti in če ima končno dobo koristnosti. orodnIk: z amortizȋranjema ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina dokončno amortiziranje | enakomerno časovno ImenovalnIk: amortizȋranja amortiziranje rodIlnIk: amortizȋranj ▪ Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo, za dajalnIk: amortizȋranjem katero je izkoristil davčno olajšavo, pred dokončnim tožilnik: amortizȋranja amortiziranjem, mora za znesek izkoriščene davčne mestnIk: pri amortizȋranjih olajšave povečati davčno osnovo. orodnIk: z amortizȋranji ▪ Amortizacija sredstev se bo obračunavala po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z letno Izvor stopnjo amortizacije 20 %. ↑amortizirati Izgovor In oblIke amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol jakostno [amortizíranje] [amortizírati] P ipa: [amɔɾtiˈziːɾanjɛ] omen ednina 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: amortizíranje amortizirati udarec rodIlnIk: amortizíranja ▪ Določeni avti pri hitrosti 60 km/h odlično amortizirajo dajalnIk: amortizíranju udarec. tožilnik: amortizíranje ▪ Za rekreacijo moramo biti primerno opremljeni, mestnIk: pri amortizíranju saj pravilna obutev amortizira udarce, ki škodujejo orodnIk: z amortizíranjem sklepom na spodnjih okončinah in hrbtenici. dvojina 2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne ImenovalnIk: amortizíranji situacije rodIlnIk: amortizíranj ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: amortizíranjema ▪ V primeru večjih premikov cene nafte je vlada tista, tožilnik: amortizíranji ki odloči, koliko želi in zmore amortizirati takšen šok. mestnIk: pri amortizíranjih ▪ Po osnutku predloga plačne politike bi v naslednjih orodnIk: z amortizíranjema letih uvedli štiri varovalke, ki naj bi v celoti množina amortizirale morebitne negativne učinke davka na dodano vrednost. ImenovalnIk: amortizíranja ▪▪▪ rodIlnIk: amortizíranj ▪ Vsi drugi govorijo neumnosti, zahtevajo neumnosti in dajalnIk: amortizíranjem počnejo neumnosti. Jaz pa moram vse to amortizirati tožilnik: amortizíranja in na koncu reševati. mestnIk: pri amortizíranjih 3. iz ekonomije postopno zmanjševati vrednost orodnIk: z amortizíranji osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemsko ▪ Kolikor bolj globalno deluje nek proizvajalec, toliko [amortizȋranje] hitreje lahko amortizira stroške razvoja in dosega ipa: [amɔɾtizíːɾànjɛ] povezovalne učinke v logistiki in storitvah. ednina ▪ Dnevno lahko segrejemo 400–500 litrov vode, kar ImenovalnIk: amortizȋranje inovacijo amortizira v enem letu. rodIlnIk: amortizȋranja ▪▪▪ dajalnIk: amortizȋranju ▪ Hitre spremembe v naši dejavnosti narekujejo 29 previdnost pri vlaganju v poslovne prostore in novo ednIna: amortizíral opremo, saj je težko predvideti, ali jo boš lahko sploh dvojIna: amortizírala v celoti amortiziral. množina: amortizírali 3.1. iz ekonomije postopno odpisovati vrednost ženski spol osnovnih sredstev ednIna: amortizírala ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku dvojIna: amortizírali amortizirati po kolIkšnI stopnji množina: amortizírale ▪ Če zgradbo amortizira po petodstotni letni stopnji, srednji spol vsako leto obračuna okoli 950 tisoč evrov amortizacije. ednIna: amortizíralo ▪ Za davčni namen je celotno nabavno vrednost sredstva odpisal kot nabavno vrednost drobnega dvojIna: amortizírali inventarja, za računovodski namen pa sredstvo množina: amortizírala amortizira po stopnji 20 %. deležnik na -č ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku moški spol ▪ Podjetja praviloma rada zadeve amortizirajo čim ednina prej, torej neko naložbo čim prej spravijo v stroške, ImenovalnIk: amortizirajóč ker jim to kratkoročno niža davčno osnovo. rodIlnIk: amortizirajóčega 4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki dajalnIk: amortizirajóčemu nadomesti strošek investicije tožilnik: amortizirajóč ▪ Prepričan je, da se bo tehnologija amortizirala v živo amortizirajóčega 15 letih. mestnIk: pri amortizirajóčem ▪ Glede na višanje cen energentov se bodo v bližnji orodnIk: z amortizirajóčim prihodnosti stroški obnove cestne razsvetljave še dvojina bistveno hitreje amortizirali. ImenovalnIk: amortizirajóča rodIlnIk: amortizirajóčih Izgovor In oblIke dajalnIk: amortizirajóčima jakostno tožilnik: amortizirajóča [amortizírati] mestnIk: pri amortizirajóčih ipa: [amɔɾtiˈziːɾati] orodnIk: z amortizirajóčima nedoločnik: amortizírati množina namenIlnIk: amortizírat ImenovalnIk: amortizirajóči sedanjik rodIlnIk: amortizirajóčih ednina dajalnIk: amortizirajóčim 1. oseba: amortizíram tožilnik: amortizirajóče 2. oseba: amortizíraš mestnIk: pri amortizirajóčih 3. oseba: amortizíra orodnIk: z amortizirajóčimi dvojina ženski spol 1. oseba: amortizírava ednina 2. oseba: amortizírata ImenovalnIk: amortizirajóča 3. oseba: amortizírata rodIlnIk: amortizirajóče množina dajalnIk: amortizirajóči 1. oseba: amortizíramo tožilnik: amortizirajóčo 2. oseba: amortizírate mestnIk: pri amortizirajóči 3. oseba: amortizírajo orodnIk: z amortizirajóčo velelnik dvojina ednina ImenovalnIk: amortizirajóči 2. oseba: amortizíraj rodIlnIk: amortizirajóčih dvojina dajalnIk: amortizirajóčima 1. oseba: amortizírajva tožilnik: amortizirajóči 2. oseba: amortizírajta mestnIk: pri amortizirajóčih množina orodnIk: z amortizirajóčima 1. oseba: amortizírajmo množina 2. oseba: amortizírajte ImenovalnIk: amortizirajóče deležnik na -l rodIlnIk: amortizirajóčih moški spol 30 dajalnIk: amortizirajóčim rodIlnIk: amortizírane tožilnik: amortizirajóče dajalnIk: amortizírani mestnIk: pri amortizirajóčih tožilnik: amortizírano orodnIk: z amortizirajóčimi mestnIk: pri amortizírani srednji spol orodnIk: z amortizírano ednina dvojina ImenovalnIk: amortizirajóče ImenovalnIk: amortizírani rodIlnIk: amortizirajóčega rodIlnIk: amortizíranih dajalnIk: amortizirajóčemu dajalnIk: amortizíranima tožilnik: amortizirajóče tožilnik: amortizírani mestnIk: pri amortizirajóčem mestnIk: pri amortizíranih orodnIk: z amortizirajóčim orodnIk: z amortizíranima dvojina množina ImenovalnIk: amortizirajóči ImenovalnIk: amortizírane rodIlnIk: amortizirajóčih rodIlnIk: amortizíranih dajalnIk: amortizirajóčima dajalnIk: amortizíranim tožilnik: amortizirajóči tožilnik: amortizírane mestnIk: pri amortizirajóčih mestnIk: pri amortizíranih orodnIk: z amortizirajóčima orodnIk: z amortizíranimi množina srednji spol ImenovalnIk: amortizirajóča ednina rodIlnIk: amortizirajóčih ImenovalnIk: amortizírano dajalnIk: amortizirajóčim rodIlnIk: amortizíranega tožilnik: amortizirajóča dajalnIk: amortizíranemu mestnIk: pri amortizirajóčih tožilnik: amortizírano orodnIk: z amortizirajóčimi mestnIk: pri amortizíranem deležnik na -n orodnIk: z amortizíranim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: amortizírani ImenovalnIk: amortizíran rodIlnIk: amortizíranih rodIlnIk: amortizíranega dajalnIk: amortizíranima dajalnIk: amortizíranemu tožilnik: amortizírani tožilnik: amortizíran mestnIk: pri amortizíranih živo amortizíranega orodnIk: z amortizíranima mestnIk: pri amortizíranem množina orodnIk: z amortizíranim ImenovalnIk: amortizírana dvojina rodIlnIk: amortizíranih ImenovalnIk: amortizírana dajalnIk: amortizíranim rodIlnIk: amortizíranih tožilnik: amortizírana dajalnIk: amortizíranima mestnIk: pri amortizíranih tožilnik: amortizírana orodnIk: z amortizíranimi mestnIk: pri amortizíranih glagolnik orodnIk: z amortizíranima ednina množina ImenovalnIk: amortizíranje ImenovalnIk: amortizírani rodIlnIk: amortizíranja rodIlnIk: amortizíranih dajalnIk: amortizíranju dajalnIk: amortizíranim tožilnik: amortizíranje tožilnik: amortizírane mestnIk: pri amortizíranju mestnIk: pri amortizíranih orodnIk: z amortizíranjem orodnIk: z amortizíranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: amortizíranji ednina rodIlnIk: amortizíranj ImenovalnIk: amortizírana dajalnIk: amortizíranjema 31 tožilnik: amortizíranji ednina mestnIk: pri amortizíranjih ImenovalnIk: amortizirajč tudi amortizirajč orodnIk: z amortizíranjema rodIlnIk: amortizirajčega množina dajalnIk: amortizirajčemu ImenovalnIk: amortizíranja tožilnik: amortizirajč rodIlnIk: amortizíranj živo amortizirajčega dajalnIk: amortizíranjem mestnIk: pri amortizirajčem tožilnik: amortizíranja orodnIk: z amortizirajčim mestnIk: pri amortizíranjih dvojina orodnIk: z amortizíranji ImenovalnIk: amortizirajča rodIlnIk: amortizirajčih tonemsko dajalnIk: amortizirajčima [amortizȋrati] tožilnik: amortizirajča ipa: [amɔɾtizíːɾàti] mestnIk: pri amortizirajčih nedoločnik: amortizȋrati orodnIk: z amortizirajčima namenIlnIk: amortizȋrat množina sedanjik ImenovalnIk: amortizirajči ednina rodIlnIk: amortizirajčih 1. oseba: amortizȋram dajalnIk: amortizirajčim 2. oseba: amortizȋraš tožilnik: amortizirajče 3. oseba: amortizȋra mestnIk: pri amortizirajčih dvojina orodnIk: z amortizirajčimi 1. oseba: amortizȋrava ženski spol 2. oseba: amortizȋrata ednina 3. oseba: amortizȋrata ImenovalnIk: amortizirajča množina rodIlnIk: amortizirajče 1. oseba: amortizȋramo dajalnIk: amortizirajči 2. oseba: amortizȋrate tožilnik: amortizirajčo 3. oseba: amortizȋrajo mestnIk: pri amortizirajči velelnik orodnIk: z amortizirajčo ednina dvojina 2. oseba: amortizȋraj ImenovalnIk: amortizirajči dvojina rodIlnIk: amortizirajčih 1. oseba: amortizȋrajva dajalnIk: amortizirajčima 2. oseba: amortizȋrajta tožilnik: amortizirajči množina mestnIk: pri amortizirajčih 1. oseba: amortizȋrajmo orodnIk: z amortizirajčima 2. oseba: amortizȋrajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: amortizirajče moški spol rodIlnIk: amortizirajčih ednIna: amortizȋral dajalnIk: amortizirajčim dvojIna: amortizȋrala tožilnik: amortizirajče množina: amortizȋrali mestnIk: pri amortizirajčih ženski spol orodnIk: z amortizirajčimi ednIna: amortizȋrala srednji spol dvojIna: amortizȋrali ednina množina: amortizȋrale ImenovalnIk: amortizirajče srednji spol rodIlnIk: amortizirajčega ednIna: amortizȋralo dajalnIk: amortizirajčemu dvojIna: amortizȋrali tožilnik: amortizirajče množina: amortizȋrala mestnIk: pri amortizirajčem deležnik na -č orodnIk: z amortizirajčim moški spol dvojina 32 ImenovalnIk: amortizirajči ImenovalnIk: amortizȋrane rodIlnIk: amortizirajčih rodIlnIk: amortizȋranih dajalnIk: amortizirajčima dajalnIk: amortizȋranim tožilnik: amortizirajči tožilnik: amortizȋrane mestnIk: pri amortizirajčih mestnIk: pri amortizȋranih orodnIk: z amortizirajčima orodnIk: z amortizȋranimi množina srednji spol ImenovalnIk: amortizirajča ednina rodIlnIk: amortizirajčih ImenovalnIk: amortizȋrano dajalnIk: amortizirajčim rodIlnIk: amortizȋranega tožilnik: amortizirajča dajalnIk: amortizȋranemu mestnIk: pri amortizirajčih tožilnik: amortizȋrano orodnIk: z amortizirajčimi mestnIk: pri amortizȋranem deležnik na -n orodnIk: z amortizȋranim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: amortizȋrani ImenovalnIk: amortizȋran rodIlnIk: amortizȋranih rodIlnIk: amortizȋranega dajalnIk: amortizȋranima dajalnIk: amortizȋranemu tožilnik: amortizȋrani tožilnik: amortizȋran mestnIk: pri amortizȋranih živo amortizȋranega orodnIk: z amortizȋranima mestnIk: pri amortizȋranem množina orodnIk: z amortizȋranim ImenovalnIk: amortizȋrana dvojina rodIlnIk: amortizȋranih ImenovalnIk: amortizȋrana dajalnIk: amortizȋranim rodIlnIk: amortizȋranih tožilnik: amortizȋrana dajalnIk: amortizȋranima mestnIk: pri amortizȋranih tožilnik: amortizȋrana orodnIk: z amortizȋranimi mestnIk: pri amortizȋranih glagolnik orodnIk: z amortizȋranima ednina množina ImenovalnIk: amortizȋranje ImenovalnIk: amortizȋrani rodIlnIk: amortizȋranja rodIlnIk: amortizȋranih dajalnIk: amortizȋranju dajalnIk: amortizȋranim tožilnik: amortizȋranje tožilnik: amortizȋrane mestnIk: pri amortizȋranju mestnIk: pri amortizȋranih orodnIk: z amortizȋranjem orodnIk: z amortizȋranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: amortizȋranji ednina rodIlnIk: amortizȋranj ImenovalnIk: amortizȋrana dajalnIk: amortizȋranjema rodIlnIk: amortizȋrane tožilnik: amortizȋranji dajalnIk: amortizȋrani mestnIk: pri amortizȋranjih tožilnik: amortizȋrano orodnIk: z amortizȋranjema mestnIk: pri amortizȋrani množina orodnIk: z amortizȋrano ImenovalnIk: amortizȋranja dvojina rodIlnIk: amortizȋranj ImenovalnIk: amortizȋrani dajalnIk: amortizȋranjem rodIlnIk: amortizȋranih tožilnik: amortizȋranja dajalnIk: amortizȋranima mestnIk: pri amortizȋranjih tožilnik: amortizȋrani orodnIk: z amortizȋranji mestnIk: pri amortizȋranih orodnIk: z amortizȋranima Izvor množina prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, 33 prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. * admortīre iz lat. mors ▪ Zbirateljska izdaja bo ob izidu stala 730 evrov. Auč! ‛smrt’ ▪ »Ta suknjič je stal tisoč čukov!« – »Ja, auč.« áu in àu; tudi áv medmet Izvor P prevzeto prek angl. ouch iz nem. autsch, verjetno iz omen 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti nem. au bolečino, navadno telesno ▪ Au, pusti me, boli! áuva in àuva; tudi áua medmet ▪ Au, zob. Joj, kako me boli! Pomen ▪ Au! je kriknila. Očitno se je udarila v strop. 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti 2. kot samostalnik občutek bolečine, nezadovoljstva bolečino, navadno telesno ▪ Prijateljičin vau je lahko vaš au. ▪ Auva, moja noga! Joj, kako boli! ▪ Naj posnamem in pošljem svoj au, joj, jej, uuuu. ▪ Auva, raje vam ne povem, kje vse me buba. ▪ Auva! Pičil sem se! Au, kako to boli! Izvor 2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine = polj. au, češ. ou, au, mak. of, imitativna beseda, ▪ Karkoli ji dam gor, vse je auva in ajsi ... še pižama jo v enakem pomenu znana tudi v drugih jezikih, npr., boli. nem. au, lat. au ▪ Kaj pa če duda dela auva in bi jo dali stran? áua in àua; glej áuva medmet Izvor P ↑au omen izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno áv in àv; glej áu medmet ▪ Aua, uuu, aua, to pa še bolj boli kot vrtanje po Pomen zobeh. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti ▪ Au, aua, au, boli! Boli, dedi, pihaj! bolečino, navadno telesno ▪ Ne, ne, aua, nehaj! ▪ Moj zob av, av. Boli me! ▪ Av, boli, boli, umrl bom, ojoj, av, av! Izvor ▪ Av, boli in peče takšno nezaupanje. ↑auva Izvor áuč medmet ↑au P omen 1. izraža, da govorec začuti bolečino, zlasti ávba ávbe samostalnik ženskega spola nenadno [ába] ▪ Auč. Začutil sem bolečino v četrtem in petem rebru in Pomen zagledal kolo v dveh delih. žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim ▪ » Auč, pazi, kod voziš!« sem se zadrla za neprevidnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne kolesarjem, ki se je vozil po mojem delu pločnika in noše me podrl. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ » Auč!« sem izdavil in odskočil. gorenjska avba 1.1. izraža telesno ali duševno bolečino, ki jo ▪ Zlato vezene avbe so bile priljubljeno praznično in občuti kdo drug prestižno pokrivalo bogatejših kmetic v okolici mest in ▪ Kar se tiče operacije, auč. To bo bolelo. trgov na Kranjskem od približno 30. let 19. stoletja. ▪ Saj ga nobeden ni silil, da se poroči. Potem se je pa ▪ Mnogi imajo še vedno v spominu čokolado s podobo zbudil. Auč. ženske z gorenjsko avbo na glavi. 2. izraža, da govorec občuti nelagodje, ▪▪▪ neprijetnost ▪ Narodno nošo in avbo sem si vedno z veseljem ▪ Auč, testno vprašanje, napačen odgovor. nadela. ▪ Dan pred najinim poletom je tam strmoglavilo letalo. ▪ Avbe plemkinj so bile izdelane iz svile in platna in Uf. Joj. Auč. okrašene z zlatimi nitkami. ▪ Povedal je, da smo v primerjavi z Novozelandci – auč – hladni in ozkogledi. 3. izraža, da se zdi govorcu kaj zelo drago 34 Izgovor In oblIke kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ jakostno [ába] balerína baleríne samostalnik ženskega spola ipa: [ˈaːba] [balerína] ednina Pomen ImenovalnIk: ávba 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; sin.: rodIlnIk: ávbe baletka dajalnIk: ávbi ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: ávbo klasična balerina | nekdanja balerina | slavna, uspešna, mestnIk: pri ávbi znamenita balerina orodnIk: z ávbo ▪ Ena najuspešnejših mladih balerin se zaveda, da se dvojina njena poklicna pot zaradi ene same večje poškodbe ImenovalnIk: ávbi lahko nepričakovano konča. rodIlnIk: ávb ▪ Londonska hiša je od leta 1974 spominski muzej, dajalnIk: ávbama posvečen slavni balerini. ⏵ tožilnik: ávbi sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri ávbah portret balerine | vloga balerine ▪ Kot majhna punčka je sanjala o karieri balerine in orodnIk: z ávbama množina pozneje res pristala na odrskih deskah. ▪ Samodisciplina balerine ji pomaga zdržati hude ImenovalnIk: ávbe napore, ambicioznost pa jo spodbuja k temu, da rodIlnIk: ávb vztraja. dajalnIk: ávbam ▪▪▪ tožilnik: ávbe ▪ Njena hčerkica si je želela postati balerina. mestnIk: pri ávbah 1.1. ženska, ki pleše balet; sin.: baletka orodnIk: z ávbami ▪ Mlade balerine so doslej vadile v vrtcu in osnovni šoli, kjer pa za vadbo niso imele najboljših pogojev. tonemsko ▪ Prvo leto se je društvu pridružilo 25 malih balerin in [ȃba] baletnikov, zdaj jih v društvu pleše kar 120. ipa: [áːbà] ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: ȃvba jakostno rodIlnIk: ȃvbe [balerína] dajalnIk: ȃvbi ipa: [balɛˈɾiːna] tožilnik: ȃvbo ednina mestnIk: pri ȃvbi ImenovalnIk: balerína orodnIk: z ȃvbo rodIlnIk: baleríne dvojina dajalnIk: baleríni ImenovalnIk: ȃvbi tožilnik: baleríno rodIlnIk: ȃvb mestnIk: pri baleríni dajalnIk: ȃvbama orodnIk: z baleríno tožilnik: ȃvbi dvojina mestnIk: pri ȃvbah ImenovalnIk: baleríni orodnIk: z ȃvbama rodIlnIk: balerín množina dajalnIk: balerínama ImenovalnIk: ȃvbe tožilnik: baleríni rodIlnIk: ȃvb mestnIk: pri balerínah dajalnIk: ȃvbam orodnIk: z balerínama tožilnik: ȃvbe množina mestnIk: pri ȃvbah ImenovalnIk: baleríne orodnIk: z ȃvbami rodIlnIk: balerín dajalnIk: balerínam Izvor tožilnik: baleríne prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. mestnIk: pri balerínah 35 orodnIk: z balerínami balerina ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko nekdanja baletka | uspešna baletka [balerȋna] ▪ Nekdanja baletka še zdaj vsak dan pleše. ipa: [balɛɾíːnà] ▪ Vodstvo vadbe so prevzele poklicne baletke in ednina plesalke z Broadwayja. ImenovalnIk: balerȋna ▪ Polno plesišče se je razvnelo, ko so se ekipi na odru rodIlnIk: balerȋne pridružile profesionalne baletke. dajalnIk: balerȋni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: balerȋno ▪ Že od malih nog se pripravlja na kariero baletke. mestnIk: pri balerȋni ▪▪▪ orodnIk: z balerȋno ▪ Kariero je začela kot baletka in manekenka. dvojina 1.1. ženska, ki pleše balet; sin.: balerina ImenovalnIk: balerȋni ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Nedavno se je pridružila malim baletkam in rodIlnIk: balerȋn baletnikom na generalki. dajalnIk: balerȋnama ▪ Organizator prireditve je del denarja od prodanih tožilnik: balerȋni vstopnic namenil mladi in nadarjeni baletki za njeno mestnIk: pri balerȋnah nadaljnje baletno šolanje. orodnIk: z balerȋnama ▪▪▪ množina ▪ V baletnem krožku je 21 baletk, starih od štiri do ImenovalnIk: balerȋne 17 let. rodIlnIk: balerȋn ▪ Krilca baletk so iz nežnih, prosojnih tančic, okrog dajalnIk: balerȋnam pasu imajo privezane velike pentlje. tožilnik: balerȋne mestnIk: pri balerȋnah Izgovor In oblIke orodnIk: z balerȋnami jakostno [balétka] FrazeologIja ipa: [baˈleːtka] ednina kot balerina/baletka/baletnik ImenovalnIk: balétka kot balerina rodIlnIk: balétke kot baletka dajalnIk: balétki kot baletnik tožilnik: balétko takó, da kdo ali kaj daje vtis, da se giblje mestnIk: pri balétki elegantno, spretno, lahkotno orodnIk: z balétko ▪ Tolče kot konj, ima toliko kondicije kakor maratonec, dvojina v ringu pa poplesava kot balerina. ▪ Politiki se kar naprej kot balerine vrtijo med problemi, ImenovalnIk: balétki namesto da bi jih reševali. rodIlnIk: balétk ▪ Jahta pluje po vodi kot baletka, z veliko elegance in dajalnIk: balétkama brez pretirane izgube hitrosti v ostrih zavojih. tožilnik: balétki ▪ Starejši ljudje nismo več tako gibčni, da bi lahko kot mestnIk: pri balétkah baletke skakali pred avtomobili. orodnIk: z balétkama ▪ Odlično se znajde povsod, kjer je veliko ljudi, po množina trgovskih centrih se vrti kot baletnik. ImenovalnIk: balétke rodIlnIk: balétk Izvor dajalnIk: balétkam prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina tožilnik: balétke ‛plesalka’, glej ↑balet mestnIk: pri balétkah orodnIk: z balétkami balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] tonemsko P [baltka] omen 1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; sin.: ipa: [baléːtkà] 36 ednina ▪ V oddaji bodo nastopili znani slovenski baletniki in ImenovalnIk: baltka člani najboljših skupin plesnih šol. rodIlnIk: baltke ▪ Antologijska predstavitev nas popelje od pionirjev dajalnIk: baltki baleta na Slovenskem iz začetka 20. stoletja do tožilnik: baltko sodobnih baletnikov. ⏵ mestnIk: pri baltki sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Vseskozi se je zavedal, da njegova pot baletnika ne orodnIk: z baltko dvojina bo pretirano dolga. ▪ Življenje baletnika ni enostavno, saj je delovnik ImenovalnIk: baltki precej drugačen od navadnih poklicev. rodIlnIk: baltk ▪▪▪ dajalnIk: baltkama ▪ Navdušuje se nad lepimi umetnostmi in kot baletnik tožilnik: baltki nastopa v operi. mestnIk: pri baltkah ▪ Oblikoval je plesne kostume za baletnike, ki so orodnIk: z baltkama nastopili na praznovanju 60. obletnice vladanja kraljice množina Elizabete II. ImenovalnIk: baltke ▪ Rusija je do 19. stoletja že imela uspešne baletne rodIlnIk: baltk šole, iz katerih so prihajali odlično šolani baletniki in dajalnIk: baltkam balerine. tožilnik: baltke 1.1. kdor pleše balet mestnIk: pri baltkah ▪ Naš cilj je, da bi mladi baletniki konec leta lahko orodnIk: z baltkami delali izpite na nižji baletni šoli. FrazeologIja Izgovor In oblIke jakostno kot balerina/baletka/baletnik [balétnik] kot balerina ipa: [baˈleːtnik] kot baletka ednina kot baletnik ImenovalnIk: balétnik takó, da kdo ali kaj daje vtis, da se giblje rodIlnIk: balétnika elegantno, spretno, lahkotno dajalnIk: balétniku ▪ Tolče kot konj, ima toliko kondicije kakor maratonec, tožilnik: balétnika v ringu pa poplesava kot balerina. mestnIk: pri balétniku ▪ Politiki se kar naprej kot balerine vrtijo med problemi, orodnIk: z balétnikom namesto da bi jih reševali. dvojina ▪ Jahta pluje po vodi kot baletka, z veliko elegance in ImenovalnIk: balétnika brez pretirane izgube hitrosti v ostrih zavojih. rodIlnIk: balétnikov ▪ Starejši ljudje nismo več tako gibčni, da bi lahko kot dajalnIk: balétnikoma baletke skakali pred avtomobili. ▪ tožilnik: balétnika Odlično se znajde povsod, kjer je veliko ljudi, po mestnIk: pri balétnikih trgovskih centrih se vrti kot baletnik. orodnIk: z balétnikoma množina Izvor ↑balet ImenovalnIk: balétniki rodIlnIk: balétnikov balétnik dajalnIk: balétnikom balétnika samostalnik moškega spola tožilnik: balétnike [balétnik] mestnIk: pri balétnikih Pomen orodnIk: z balétniki 1. plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko klasični baletnik | legendaren, priznan, slaven, vrhunski, [baltnik] znan baletnik | nekdanji baletnik | postaven baletnik | ipa: [baléːtnìk] profesionalni baletnik ▪ Klasični baletniki svoja telesa do popolnosti izurijo ednina kot orodje, ki ga uporabljajo za ples. ImenovalnIk: baltnik rodIlnIk: baltnika 37 dajalnIk: baltniku ▪ Kar najbolj loči vojaško baretko od drugih, je znak tožilnik: baltnika na frontalni strani, ki je oblikovan na podlagi tradicije mestnIk: pri baltniku določene vojske in mora izražati vojakovo pripadnost orodnIk: z baltnikom enoti, službi, rodu in navsezadnje državi. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nadeti, sneti (si) baretko | nositi baretko | povezniti (si) ImenovalnIk: baltnika baretko na glavo rodIlnIk: baltnikov ▪ Mrzla jutra so prijetnejša, če si na glavo poveznemo dajalnIk: baltnikoma toplo baretko in si okrog vratu ovijemo šal. tožilnik: baltnika ▪ Na glavi je nosil skrbno izdelano baretko, ki so jo mestnIk: pri baltnikih sešili samo zanj. orodnIk: z baltnikoma ▪ Sname baretko in razkrije grivo štrlečih las. množina ▪▪▪ ImenovalnIk: baltniki ▪ V modi so okrašene baretke in klobuki. rodIlnIk: baltnikov dajalnIk: baltnikom Izgovor In oblIke tožilnik: baltnike jakostno mestnIk: pri baltnikih [barétka] orodnIk: z baltniki ipa: [baˈɾeːtka] ednina FrazeologIja ImenovalnIk: barétka rodIlnIk: barétke kot balerina/baletka/baletnik dajalnIk: barétki kot balerina tožilnik: barétko kot baletka mestnIk: pri barétki kot baletnik takó, da kdo ali kaj daje vtis, da se giblje orodnIk: z barétko dvojina elegantno, spretno, lahkotno ▪ Tolče kot konj, ima toliko kondicije kakor maratonec, ImenovalnIk: barétki v ringu pa poplesava kot balerina. rodIlnIk: barétk ▪ Politiki se kar naprej kot balerine vrtijo med problemi, dajalnIk: barétkama namesto da bi jih reševali. tožilnik: barétki ▪ Jahta pluje po vodi kot baletka, z veliko elegance in mestnIk: pri barétkah brez pretirane izgube hitrosti v ostrih zavojih. orodnIk: z barétkama ▪ Starejši ljudje nismo več tako gibčni, da bi lahko kot množina baletke skakali pred avtomobili. ImenovalnIk: barétke ▪ Odlično se znajde povsod, kjer je veliko ljudi, po rodIlnIk: barétk trgovskih centrih se vrti kot baletnik. dajalnIk: barétkam tožilnik: barétke besedotvorje mestnIk: pri barétkah ženski spol: baletka orodnIk: z barétkami Izvor tonemsko ↑balet [bartka] ipa: [baɾéːtkà] barétka barétke samostalnik ženskega spola ednina [barétka] ImenovalnIk: bartka Pomen rodIlnIk: bartke čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki dajalnIk: bartki se navadno povezne na eno stran tožilnik: bartko ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri bartki bela, črna, rjava baretka | pletena baretka | vojaška orodnIk: z bartko baretka dvojina ▪ Po novem naj bi vsi nosili črne baretke, s kakršnimi ImenovalnIk: bartki so se doslej ponašali le pripadniki elitnih enot. rodIlnIk: bartk 38 dajalnIk: bartkama tožilnik: bárvarja tožilnik: bartki mestnIk: pri bárvarjih mestnIk: pri bartkah orodnIk: z bárvarjema orodnIk: z bartkama množina množina ImenovalnIk: bárvarji ImenovalnIk: bartke rodIlnIk: bárvarjev rodIlnIk: bartk dajalnIk: bárvarjem dajalnIk: bartkam tožilnik: bárvarje tožilnik: bartke mestnIk: pri bárvarjih mestnIk: pri bartkah orodnIk: z bárvarji orodnIk: z bartkami tonemsko Izvor [bȃrvar] prevzeto prek nem. Barett ali it. berretta iz srlat. ipa: [báːɾʋàɾ] bereta, birretum ‛vrsta ploščate čepice’, iz lat. birrus ednina ‛kratek plašč s kapuco’ ImenovalnIk: bȃrvar rodIlnIk: bȃrvarja bárvar bárvarja samostalnik moškega spola dajalnIk: bȃrvarju [bárvar] tožilnik: bȃrvarja Pomen mestnIk: pri bȃrvarju 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti orodnIk: z bȃrvarjem tekstila, in pripravo, mešanjem barv dvojina ▪ Znanje o pripravi barv in barvanju je bilo zelo čislano ImenovalnIk: bȃrvarja in mojstri barvarji so uživali posebno spoštovanje. rodIlnIk: bȃrvarjev ▪ Prejci, barvarji in tkalci so imeli združenja, podobna dajalnIk: bȃrvarjema srednjeveškim cehom, ki so jih vodili mojstri. tožilnik: bȃrvarja ▪ Prej sem delal kot barvar v tekstilni tovarni, potem mestnIk: pri bȃrvarjih pa sem prek javnih del obiral sadje po okoliških orodnIk: z bȃrvarjema sadovnjakih. množina 2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, ImenovalnIk: bȃrvarji izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi rodIlnIk: bȃrvarjev po krvni sledi ▪ Slovenski lovci imajo približno 400 barvarjev, dajalnIk: bȃrvarjem nekoliko več je hannovrskih kot bavarskih. tožilnik: bȃrvarje ▪ Lovsko kinološko društvo je minulo soboto pripravilo mestnIk: pri bȃrvarjih telesno ocenjevanje šarivcev, jamarjev, barvarjev in orodnIk: z bȃrvarji goničev. ▪ Barvarji so specialisti za izsleditev zastreljene divjadi. stalne zveze I bavarski barvar zgovor In oblIke velik kratkodlak pes rjavkaste barve s temnejšo jakostno [bárvar] dlako po glavi in daljšimi povešenimi uhlji ▪ Bavarski barvar je nemška pasma, ki so jo vzgojili v ipa: [ˈbaːɾʋaɾ] ednina 19. stoletju za potrebe lova. ▪ Bavarski barvar potrebuje odločno, nikoli grobo, ImenovalnIk: bárvar predvsem pa potrpežljivo vzgojo. rodIlnIk: bárvarja ▪ Bavarski barvar je nekoliko lažji od hanovrskega, dajalnIk: bárvarju namenjen je za lov v višjih, gorskih predelih. tožilnik: bárvarja mestnIk: pri bárvarju Izvor orodnIk: z bárvarjem ↑barva dvojina ImenovalnIk: bárvarja rodIlnIk: bárvarjev dajalnIk: bárvarjema 39 barvárna barvárne samostalnik ženskega spola rodIlnIk: barvȃrn [barvárna] dajalnIk: barvȃrnama Pomen tožilnik: barvȃrni 1. obrat, oddelek za barvanje v tovarni mestnIk: pri barvȃrnah ▪ Za razširitev in posodobitev barvarne, novo orodnIk: z barvȃrnama laboratorijsko opremo in druge investicije je podjetje v množina zadnjih letih namenilo skoraj 3,5 milijonov evrov. ImenovalnIk: barvȃrne ▪ V drugi polovici leta načrtujejo večjo naložbo v rodIlnIk: barvȃrn posodobitev barvarne metražnih tkanin. dajalnIk: barvȃrnam 2. nekdaj delavnica za barvanje, zlasti tekstila, in tožilnik: barvȃrne pripravo, mešanje barv mestnIk: pri barvȃrnah ▪ Zgodovinar navaja, da je bila skoraj vsaka druga hiša orodnIk: z barvȃrnami na levi strani Ljubljanice usnjarna ali barvarna. ▪ Pirčeva barvarna v Kranju z muzejsko sobo ohranja I spomin na obrt, ki je že dolgo ni več. zvor ↑barvar Izgovor In oblIke bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik jakostno [barvárna] [bárvarski] ipa: [baɾˈʋaːɾna] Pomen ednina 1. ki je v zvezi z barvarji 1. ali barvarstvom ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: barvárna barvarska delavnica | barvarska industrija, obrt rodIlnIk: barvárne ▪ V srednjem veku se je barvarska dejavnost močno dajalnIk: barvárni razmahnila. tožilnik: barvárno ▪ Med razstavljenimi napravami je tudi monga, mestnIk: pri barvárni likalna naprava za blago, ki je bila sestavni del vsake orodnIk: z barvárno barvarske delavnice. dvojina ▪ Platnarstvo je skupaj z barvarsko obrtjo izumrlo v ImenovalnIk: barvárni začetku prejšnjega stoletja. rodIlnIk: barvárn 1.1. ki je namenjen za barvarje 1., se uporablja dajalnIk: barvárnama pri barvarstvu tožilnik: barvárni ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri barvárnah ▪ Barvarski ceh je bil v srednjem veku eden najbolj orodnIk: z barvárnama cenjenih. množina ▪ Voda je vdrla v spodnje prostore muzeja in ogrozila ImenovalnIk: barvárne tamkajšnje muzejske eksponate, med drugim rodIlnIk: barvárn strojarske, tekstilne in barvarske lesene predmete. dajalnIk: barvárnam tožilnik: barvárne Izgovor In oblIke mestnIk: pri barvárnah jakostno orodnIk: z barvárnami [bárvarski] ipa: [ˈbaːɾʋaɾski] tonemsko osnovnIk [barvȃrna] moški spol ipa: [baɾʋáːɾnà] ednina ednina ImenovalnIk: bárvarski ImenovalnIk: barvȃrna rodIlnIk: bárvarskega rodIlnIk: barvȃrne dajalnIk: bárvarskemu dajalnIk: barvȃrni tožilnik: bárvarski tožilnik: barvȃrno živo bárvarskega mestnIk: pri barvȃrni mestnIk: pri bárvarskem orodnIk: z barvȃrno orodnIk: z bárvarskim dvojina dvojina ImenovalnIk: barvȃrni ImenovalnIk: bárvarska 40 rodIlnIk: bárvarskih tožilnik: bárvarska dajalnIk: bárvarskima mestnIk: pri bárvarskih tožilnik: bárvarska orodnIk: z bárvarskimi mestnIk: pri bárvarskih orodnIk: z bárvarskima tonemsko množina [bȃrvarski] ImenovalnIk: bárvarski ipa: [báːɾʋàɾski] rodIlnIk: bárvarskih osnovnIk dajalnIk: bárvarskim moški spol tožilnik: bárvarske ednina mestnIk: pri bárvarskih ImenovalnIk: bȃrvarski orodnIk: z bárvarskimi rodIlnIk: bȃrvarskega ženski spol dajalnIk: bȃrvarskemu ednina tožilnik: bȃrvarski ImenovalnIk: bárvarska živo bȃrvarskega rodIlnIk: bárvarske mestnIk: pri bȃrvarskem dajalnIk: bárvarski orodnIk: z bȃrvarskim tožilnik: bárvarsko dvojina mestnIk: pri bárvarski ImenovalnIk: bȃrvarska orodnIk: z bárvarsko rodIlnIk: bȃrvarskih dvojina dajalnIk: bȃrvarskima ImenovalnIk: bárvarski tožilnik: bȃrvarska rodIlnIk: bárvarskih mestnIk: pri bȃrvarskih dajalnIk: bárvarskima orodnIk: z bȃrvarskima tožilnik: bárvarski množina mestnIk: pri bárvarskih ImenovalnIk: bȃrvarski orodnIk: z bárvarskima rodIlnIk: bȃrvarskih množina dajalnIk: bȃrvarskim ImenovalnIk: bárvarske tožilnik: bȃrvarske rodIlnIk: bárvarskih mestnIk: pri bȃrvarskih dajalnIk: bárvarskim orodnIk: z bȃrvarskimi tožilnik: bárvarske ženski spol mestnIk: pri bárvarskih ednina orodnIk: z bárvarskimi ImenovalnIk: bȃrvarska srednji spol rodIlnIk: bȃrvarske ednina dajalnIk: bȃrvarski ImenovalnIk: bárvarsko tožilnik: bȃrvarsko rodIlnIk: bárvarskega mestnIk: pri bȃrvarski dajalnIk: bárvarskemu orodnIk: z bȃrvarsko tožilnik: bárvarsko dvojina mestnIk: pri bárvarskem ImenovalnIk: bȃrvarski orodnIk: z bárvarskim rodIlnIk: bȃrvarskih dvojina dajalnIk: bȃrvarskima ImenovalnIk: bárvarski tožilnik: bȃrvarski rodIlnIk: bárvarskih mestnIk: pri bȃrvarskih dajalnIk: bárvarskima orodnIk: z bȃrvarskima tožilnik: bárvarski množina mestnIk: pri bárvarskih ImenovalnIk: bȃrvarske orodnIk: z bárvarskima rodIlnIk: bȃrvarskih množina dajalnIk: bȃrvarskim ImenovalnIk: bárvarska tožilnik: bȃrvarske rodIlnIk: bárvarskih mestnIk: pri bȃrvarskih dajalnIk: bárvarskim orodnIk: z bȃrvarskimi 41 srednji spol tožilnik: bárvarstvi ednina mestnIk: pri bárvarstvih ImenovalnIk: bȃrvarsko orodnIk: z bárvarstvoma rodIlnIk: bȃrvarskega množina dajalnIk: bȃrvarskemu ImenovalnIk: bárvarstva tožilnik: bȃrvarsko rodIlnIk: bárvarstev mestnIk: pri bȃrvarskem dajalnIk: bárvarstvom orodnIk: z bȃrvarskim tožilnik: bárvarstva dvojina mestnIk: pri bárvarstvih ImenovalnIk: bȃrvarski orodnIk: z bárvarstvi rodIlnIk: bȃrvarskih dajalnIk: bȃrvarskima tonemsko tožilnik: bȃrvarski [bȃrvarstvo] mestnIk: pri bȃrvarskih ipa: [báːɾʋàɾstʋɔ] orodnIk: z bȃrvarskima ednina množina ImenovalnIk: bȃrvarstvo ImenovalnIk: bȃrvarska rodIlnIk: bȃrvarstva rodIlnIk: bȃrvarskih dajalnIk: bȃrvarstvu dajalnIk: bȃrvarskim tožilnik: bȃrvarstvo tožilnik: bȃrvarska mestnIk: pri bȃrvarstvu mestnIk: pri bȃrvarskih orodnIk: z bȃrvarstvom orodnIk: z bȃrvarskimi dvojina ImenovalnIk: bȃrvarstvi Izvor rodIlnIk: bȃrvarstev ↑barvar dajalnIk: bȃrvarstvoma tožilnik: bȃrvarstvi bárvarstvo bárvarstva samostalnik srednjega spola mestnIk: pri bȃrvarstvih [bárvarstvo] orodnIk: z bȃrvarstvoma Pomen množina dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti ImenovalnIk: bȃrvarstva tekstila, in pripravo, mešanjem barv rodIlnIk: bȃrvarstev ▪ V naši deželi je bila razširjena tradicija barvarstva, ki dajalnIk: bȃrvarstvom je pričela usihati v drugi polovici 19. stoletja z iznajdbo tožilnik: bȃrvarstva umetnih barvil. mestnIk: pri bȃrvarstvih ▪ Otroci si bodo v muzeju ogledali zbirko o barvarstvu, orodnIk: z bȃrvarstvi nato pa se tudi sami preskusili v barvanju blaga. ▪ Barvarstvo, ki je vključevalo zelo občutljive postopke, Izvor je bila strupena in negotova panoga. ↑barvar Izgovor In oblIke baržún baržúna samostalnik moškega spola jakostno [bárvarstvo] [baržún] Pomen ipa: [ˈbaːɾʋaɾstʋɔ] ednina 1. privzdignjeno tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; sin.: žamet ImenovalnIk: bárvarstvo ▪ V časniku so navdušujoče pisali o balkonu, ki je rodIlnIk: bárvarstva ozaljšan z lepo narejenim baldahinom iz rdečega dajalnIk: bárvarstvu baržuna s krono na vrhu. tožilnik: bárvarstvo ▪ Krojači so začeli izdelovati oblačila iz svile in baržuna. mestnIk: pri bárvarstvu ▪ Ob stenah se nahajajo mehka in udobna ležišča in orodnIk: z bárvarstvom sedeži iz baržuna. dvojina 1.1. privzdignjeno oblačilo, izdelek iz tega blaga ImenovalnIk: bárvarstvi ▪ Da bi ji izrazil svojo ljubezen, jo obleče v baržun in rodIlnIk: bárvarstev svilo. dajalnIk: bárvarstvoma 42 Izgovor In oblIke jakostno baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržún] [baržúnast] ipa: [baɾˈʒuːn] Pomen ednina 1. privzdignjeno ki je iz baržuna 1. ali vsebuje baržun ImenovalnIk: baržún 1.; sin.: žametast, žameten rodIlnIk: baržúna ▪ Baržunaste zavese naj bodo dovolj razkošne in naj dajalnIk: baržúnu segajo do tal. tožilnik: baržún 2. privzdignjeno ki spominja na baržun 1. ali je tak kot mestnIk: pri baržúnu pri baržunu 1.; sin.: žametast, žameten orodnIk: z baržúnom ▪ Užival je v lepoti njenega telesa, v dotiku baržunaste dvojina kože. ImenovalnIk: baržúna 3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; rodIlnIk: baržúnov sin.: ekspresivno žameten dajalnIk: baržúnoma ▪ Je odlična pevka, njen baržunasti in mogočni alt prav tožilnik: baržúna zadoni v prostor. mestnIk: pri baržúnih orodnIk: z baržúnoma Izgovor In oblIke množina jakostno ImenovalnIk: baržúni [baržúnast] rodIlnIk: baržúnov ipa: [baɾˈʒuːnast] dajalnIk: baržúnom osnovnIk tožilnik: baržúne moški spol mestnIk: pri baržúnih ednina orodnIk: z baržúni ImenovalnIk: baržúnast določno baržúnasti tonemsko rodIlnIk: baržúnastega [baržȗn] dajalnIk: baržúnastemu ipa: [baɾʒúːn] tožilnik: baržúnast ednina določno baržúnasti ImenovalnIk: baržȗn živo baržúnastega rodIlnIk: baržȗna mestnIk: pri baržúnastem dajalnIk: baržȗnu orodnIk: z baržúnastim tožilnik: baržȗn dvojina mestnIk: pri baržȗnu ImenovalnIk: baržúnasta orodnIk: z baržȗnom rodIlnIk: baržúnastih dvojina dajalnIk: baržúnastima ImenovalnIk: baržȗna tožilnik: baržúnasta rodIlnIk: baržȗnov mestnIk: pri baržúnastih dajalnIk: baržȗnoma orodnIk: z baržúnastima tožilnik: baržȗna množina mestnIk: pri baržȗnih ImenovalnIk: baržúnasti orodnIk: z baržȗnoma rodIlnIk: baržúnastih množina dajalnIk: baržúnastim ImenovalnIk: baržȗni tožilnik: baržúnaste rodIlnIk: baržȗnov mestnIk: pri baržúnastih dajalnIk: baržȗnom orodnIk: z baržúnastimi tožilnik: baržȗne ženski spol mestnIk: pri baržȗnih ednina orodnIk: z baržȗni ImenovalnIk: baržúnasta rodIlnIk: baržúnaste Izvor dajalnIk: baržúnasti prevzeto prek madž. bársony iz neke tur. predloge tožilnik: baržúnasto mestnIk: pri baržúnasti 43 orodnIk: z baržúnasto dvojina dvojina ImenovalnIk: baržȗnasta ImenovalnIk: baržúnasti rodIlnIk: baržȗnastih rodIlnIk: baržúnastih dajalnIk: baržȗnastima dajalnIk: baržúnastima tožilnik: baržȗnasta tožilnik: baržúnasti mestnIk: pri baržȗnastih mestnIk: pri baržúnastih orodnIk: z baržȗnastima orodnIk: z baržúnastima množina množina ImenovalnIk: baržȗnasti ImenovalnIk: baržúnaste rodIlnIk: baržȗnastih rodIlnIk: baržúnastih dajalnIk: baržȗnastim dajalnIk: baržúnastim tožilnik: baržȗnaste tožilnik: baržúnaste mestnIk: pri baržȗnastih mestnIk: pri baržúnastih orodnIk: z baržȗnastimi orodnIk: z baržúnastimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: baržȗnasta ImenovalnIk: baržúnasto rodIlnIk: baržȗnaste rodIlnIk: baržúnastega dajalnIk: baržȗnasti dajalnIk: baržúnastemu tožilnik: baržȗnasto tožilnik: baržúnasto mestnIk: pri baržȗnasti mestnIk: pri baržúnastem orodnIk: z baržȗnasto orodnIk: z baržúnastim dvojina dvojina ImenovalnIk: baržȗnasti ImenovalnIk: baržúnasti rodIlnIk: baržȗnastih rodIlnIk: baržúnastih dajalnIk: baržȗnastima dajalnIk: baržúnastima tožilnik: baržȗnasti tožilnik: baržúnasti mestnIk: pri baržȗnastih mestnIk: pri baržúnastih orodnIk: z baržȗnastima orodnIk: z baržúnastima množina množina ImenovalnIk: baržȗnaste ImenovalnIk: baržúnasta rodIlnIk: baržȗnastih rodIlnIk: baržúnastih dajalnIk: baržȗnastim dajalnIk: baržúnastim tožilnik: baržȗnaste tožilnik: baržúnasta mestnIk: pri baržȗnastih mestnIk: pri baržúnastih orodnIk: z baržȗnastimi orodnIk: z baržúnastimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: baržȗnasto [baržȗnast] rodIlnIk: baržȗnastega ipa: [baɾʒúːnàst] dajalnIk: baržȗnastemu osnovnIk tožilnik: baržȗnasto moški spol mestnIk: pri baržȗnastem ednina orodnIk: z baržȗnastim ImenovalnIk: baržȗnast dvojina določno baržȗnasti ImenovalnIk: baržȗnasti rodIlnIk: baržȗnastega rodIlnIk: baržȗnastih dajalnIk: baržȗnastemu dajalnIk: baržȗnastima tožilnik: baržȗnast tožilnik: baržȗnasti določno baržȗnasti mestnIk: pri baržȗnastih živo baržȗnastega orodnIk: z baržȗnastima mestnIk: pri baržȗnastem množina orodnIk: z baržȗnastim ImenovalnIk: baržȗnasta 44 rodIlnIk: baržȗnastih 2. oseba: béjžite dajalnIk: baržȗnastim tožilnik: baržȗnasta in mestnIk: pri baržȗnastih [bȇjži] orodnIk: z baržȗnastimi ipa: [bːjʒì] stalne zveze (tonemska dvojnica) ednina baržunasti oslez 2. oseba: bȇjži iz botanike rastlina z rumenimi cvetovi, debelejšim dvojina steblom in srčastimi listi; primerjaj lat. Abutilon 2. oseba: bȇjžita theophrasti množina ▪ Baržunasti oslez najlažje razmnožujemo s 2. oseba: bȇjžite potaknjenci. ▪ Za zatiranje baržunastega osleza, ki povzroča I velike probleme pri pridelavi sladkorne pese, lahko zvor ↑beži uporabimo herbicid v odmerku od 30 do 40 g/ha. I berívka berívke zvor samostalnik ženskega spola ↑baržun [beríka] Pomen bêjži bêjžite; 1. hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri glej béži medmet [bêjži] se listi pobirajo mladi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Pomen 1. sejati berivko tudi podvojeno, knjižno pogovorno izraža, da govorec zavrača sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi ▪ Berivko sejemo na sončnem in toplem delu vrta. ▪ Na topli, zavetni legi pridelajo berivko in zelenjavne nesprejemljiva, neumna, neverjetna sadike. ▪ Ma bejži no, a se ti je popolnoma utrgalo? ▪▪▪ ▪ Bejži bejži, daj, kdo sploh verjame tej anketi! ▪ V drugi polovici avgusta sejemo kitajsko zelje in ▪ Eh, bejži bejži, sploh ne drži; od kod le ti to. različne solate berivke. 1.1. knjižno pogovorno izraža, da je govorec začuden ▪ Rimsko solato, ki jo gojimo kot berivko za rezanje, nad sogovorčevo izjavo porežemo, ko je visoka 13 cm. ▪ A bejži, mali, resno? Ponoči malo razmisli o tem. 1.1. listi te solate kot hrana, jed ▪ A bejžite ga no lomit, tega pač nismo vedeli. ▪ Nežno berivko in motovilec prelijemo s kislo smetano ali jogurtom in zelo malo solimo. Izgovor In oblIke ▪ Kosilo je bilo skorajda razkošno: svinjska zrezka z jakostno veliko skledo berivke. [bêjži] ▪ V plitvo skledo zložimo krompir, dodamo umito in ipa: [ˈbɛːjʒi] osušeno berivko. ednina 2. oseba: bêjži Izgovor In oblIke dvojina jakostno 2. [beríka] oseba: bêjžita množina ipa: [bɛˈɾiːka] 2. oseba: bêjžite ednina ImenovalnIk: berívka tonemsko rodIlnIk: berívke [béjži] dajalnIk: berívki ipa: [bːjʒí] tožilnik: berívko ednina mestnIk: pri berívki 2. oseba: béjži orodnIk: z berívko dvojina dvojina 2. oseba: béjžita ImenovalnIk: berívki množina rodIlnIk: berívk 45 dajalnIk: berívkama ▪ »Kati je prinesel prstan.« » Beži, prstan?« tožilnik: berívki mestnIk: pri berívkah Izgovor In oblIke orodnIk: z berívkama jakostno množina [béži] ImenovalnIk: berívke ipa: [ˈbeːʒi] rodIlnIk: berívk ednina dajalnIk: berívkam 2. oseba: béži tožilnik: berívke dvojina mestnIk: pri berívkah 2. oseba: béžita orodnIk: z berívkami množina 2. oseba: béžite tonemsko [berȋka] tonemsko ipa: [bɛɾíːkà] [bži] ednina ipa: [bèːʒí] ImenovalnIk: berȋvka ednina rodIlnIk: berȋvke 2. oseba: bži dajalnIk: berȋvki dvojina tožilnik: berȋvko 2. oseba: bžita mestnIk: pri berȋvki množina orodnIk: z berȋvko 2. oseba: bžite dvojina ImenovalnIk: berȋvki in rodIlnIk: berȋvk [bži] dajalnIk: berȋvkama ipa: [béːʒì] tožilnik: berȋvki mestnIk: pri berȋvkah (tonemska dvojnica) orodnIk: z berȋvkama ednina množina 2. oseba: bži ImenovalnIk: berȋvke dvojina rodIlnIk: berȋvk 2. oseba: bžita dajalnIk: berȋvkam množina tožilnik: berȋvke 2. oseba: bžite mestnIk: pri berȋvkah orodnIk: z berȋvkami Izvor iz velelnika glagola ↑bežati Izvor ↑brati bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] béži béžite; tudi bêjži medmet Pomen [béži] 1. odrasel samec goveda Pomen ⏵ prid. beseda + sam. beseda 1. tudi podvojeno izraža, da govorec zavrača n-kilogramski, n kilogramov težek bik | mlad, star bik | sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi nesprejemljiva, plemenski bik | podivjan, razjarjen bik neumna, neverjetna ▪ Sedaj imajo na kmetiji dva mlada bika. ▪ Beži no! Kdo pa še verjame v pravljice? ▪ Petnajst krav in telic je vse leto na paši, med njimi ▪ Bežite no! Kakšne pa klatite? pa se pase tudi plemenski bik, ki poskrbi za naravne ▪ » Beži beži!« ga je prestregla mati. »Kaj nas strašiš oploditve. brez potrebe.« ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 1.1. izraža, da je govorec začuden nad čreda bikov | meso bika | pitanje bikov | reja, vzreja sogovorčevo izjavo bikov | rejec bikov ▪ » Beži no!« se je začudila. ▪ Z rejo bikov na pašniku je znatno manj dela kot v hlevu. 46 ▪ Skoraj vsak drugi Španec se zavzema za ukinitev dvojina krvavega običaja ubijanja bikov na bikoborbah. ImenovalnIk: bíka ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: bíkov kupiti, prodati bika | rediti bika | ubiti, zaklati bika dajalnIk: bíkoma ▪ Za domače potrebe redijo dva bika in prašiče. tožilnik: bíka ▪ Od leta 1928 je na Portugalskem prepovedano ubiti mestnIk: pri bíkih bika pred očmi gledalcev. orodnIk: z bíkoma ▪▪▪ množina ▪ Kmetija je usmerjena v rejo plemenskih bikov pasme ImenovalnIk: bíki limuzin. rodIlnIk: bíkov ▪ V Pamploni na severu Španije se je pričel festival, ki ga zaradi Hemingwaya in za mnoge spornega teka dajalnIk: bíkom pred biki poznajo po vsem svetu. tožilnik: bíke 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom mestnIk: pri bíkih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z bíki znak, znamenje bika ▪ Veseli se maja in dojenčka, ki bo rojen v znamenju tonemsko bika. [bȉk] ▪ Vaše lastnosti so povezane z znaki bika, device in ipa: [bík] kozoroga, ki vam dajejo realen pogled na svet. ednina ▪▪▪ ImenovalnIk: bȉk ▪ Moški, rojen v biku, devici ali kozorogu, je poln rodIlnIk: bíka nasprotij. dajalnIk: bíku 2.1. kdor je rojen v tem znamenju tožilnik: bíka ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri bíku tudi pri bȋku bik uživa v čem orodnIk: z bíkom ▪ Poročeni biki bodo uživali v družbi partnerja in otrok. dvojina ▪ Biki imajo ponavadi močno potrebo po varnosti. ImenovalnIk: bíka ▪ Samski biki se utegnejo zaljubiti v osebo, ki bo zelo rodIlnIk: bíkov in bȋkov nenavadna, a zanimiva. dajalnIk: bíkoma ▪▪▪ tožilnik: bíka ▪ Manj priljubljena lastnost bikov je, da tistim, ki so jim mestnIk: pri bíkih in pri bȋkih blizu, ne pustijo ravno veliko svobode. orodnIk: z bíkoma ▪ Sem bik po horoskopu, žena je kozorog in oba sva množina zelo trmasta ter pripravljena trdo delati. ImenovalnIk: bíki 3. ekspresivno zelo velik in močen moški rodIlnIk: bíkov in bȋkov ▪ Za bradljo ni treba biti ne vem kako močan. Tisti na dajalnIk: bíkom krogih so pravi biki. 4. tožilnik: bíke slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje mestnIk: pri bíkih in pri bȋkih ▪ Mislijo, da si navaden bik, če ne boš naučil svojega orodnIk: z bíki in z bȋki otroka doma snovi za šolo in ves dan preždel z njim pri knjigi. stalne zveze I morski bik zgovor In oblIke iz zoologije morski pes s čokatim telesom in širokim jakostno [bìk] gobcem, ki živi v tropskih in subtropskih priobalnih območjih, rekah in jezerih; primerjaj lat. ipa: [ˈbik] Carcharhinus leucas ednina ▪ Največkrat človeka napade beli morski volk, sledita ImenovalnIk: bìk mu morski tiger in morski bik. rodIlnIk: bíka ▪ Plaval je med piranhami, krokodili, morskimi biki in dajalnIk: bíku drugimi krvoločneži. tožilnik: bíka mestnIk: pri bíku orodnIk: z bíkom 47 FrazeologIja * bykъ, verjetno kot litov. bkas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, močan/močen kot bik hrumeč’ močan kot bik močen kot bik bíkec bíkca samostalnik moškega spola izjemno močen [bíkəc] ▪ Sam sem prepričan, da posebne tehnike nima, je pa P močan kot bik in mu tekmeci zato niso kos. omen nedorasel samec goveda ▪ Bojevala se je kot levinja in bila je močna kot bik. ⏵ prid. beseda + sam. beseda mlad bikec | n tednov star bikec trenirati kot žival/bik ▪ Kmet se je preživljal z rejo mladih bikcev. trenirati kot žival ▪ Igrala sem se z malim črno-belim bikcem. trenirati kot bik vztrajno, trdo trenirati ▪▪▪ ▪ »Želel sem postati profesionalec, zato sem treniral ▪ Na sejmišče niso pripeljali nobenega bikca. ▪ Zdaj nima kdo molsti, v hlevu pa samujeta bikec in kot žival,« se spominja otroških dni. ▪ Pred dnevi se je dokončno odločil, da bo še štiri telička. leta treniral kot bik, saj bi rad ob bronasti in srebrni ▪ V ponudbi sta bili dve teleti, in sicer bikca lisaste olimpijski kolajni imel tudi zlato. pasme, težka od 100 do 140 kilogramov. trmast kot bik Izgovor In oblIke izjemno trmast, vztrajen jakostno ▪ Milijon vzrokov je bilo, da bi šel ven, ampak nisem [bíkəc] hotel. Hotel sem vztrajati do konca, ker sem trmast ipa: [ˈbiːkəʦ] kot bik. ednina ImenovalnIk: bíkec zgrabiti/zagrabiti/prijeti bika za roge rodIlnIk: bíkca zgrabiti bika za roge dajalnIk: bíkcu zagrabiti bika za roge tožilnik: bíkca prijeti bika za roge mestnIk: pri bíkcu odločno se lotiti reševanja težave orodnIk: z bíkcem ▪ Bolje bi bilo, če bi država zgrabila bika za roge tam, dvojina kjer je treba. ImenovalnIk: bíkca ▪ Strokovnjaki svetujejo, da zgrabite bika za roge in se rodIlnIk: bíkcev spopadete z negativnimi občutki. dajalnIk: bíkcema ▪ Nova vlada bo zagrabila bika za roge. tožilnik: bíkca ▪ Globoko sem zajel sapo in se odločil, da bom prijel mestnIk: pri bíkcih bika za roge. orodnIk: z bíkcema množina Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ImenovalnIk: bíkci knjižno pogovorno Kamor gre bik, naj gre še štrik. rodIlnIk: bíkcev knjižno pogovorno Če je šel bik, naj gre še štrik. dajalnIk: bíkcem knjižno pogovorno Kamor je šel bik, naj gre pa še štrik. tožilnik: bíkce knjižno pogovorno izraža, da je smiselno kaj uporabiti, mestnIk: pri bíkcih izkoristiti do konca, v polni meri orodnIk: z bíkci ▪ Seveda si bova privoščila še desert. Kamor je šel bik, naj gre še štrik, pravi slovenski pregovor, in midva se ga bova držala. tonemsko [bȋkəc] ipa: [bíːkʦ] besedotvorje ednina manjšalnica: bikec svojilni pridevnik: bikov ImenovalnIk: bȋkec rodIlnIk: bȋkca I dajalnIk: bȋkcu zvor = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. tožilnik: bȋkca 48 mestnIk: pri bȋkcu papirjev dlje časa naraščajo orodnIk: z bȋkcem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina bikov trend ImenovalnIk: bȋkca ▪ Bikov trend se je nadaljeval tudi včeraj, saj je večina rodIlnIk: bȋkcev delnic kljub skromnemu prometu pridobila vrednost. dajalnIk: bȋkcema tožilnik: bȋkca Izgovor In oblIke mestnIk: pri bȋkcih jakostno orodnIk: z bȋkcema [bíko bíkova bíkovo] množina ipa: [ˈbiːkɔ ˈbiːkɔʋa ˈbiːkɔʋɔ] ImenovalnIk: bȋkci osnovnIk rodIlnIk: bȋkcev moški spol dajalnIk: bȋkcem ednina tožilnik: bȋkce ImenovalnIk: bíkov mestnIk: pri bȋkcih določno bíkovi orodnIk: z bȋkci rodIlnIk: bíkovega dajalnIk: bíkovemu Izvor tožilnik: bíkov ↑bik določno bíkovi živo bíkovega bíkov bíkova bíkovo pridevnik mestnIk: pri bíkovem [bíko bíkova bíkovo] orodnIk: z bíkovim P dvojina omen 1. ki je v zvezi z bikom 1., biki 1. ImenovalnIk: bíkova ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: bíkovih bikova kri, sperma | bikovo seme dajalnIk: bíkovima ▪ Od časa do časa se je od reke zaslišalo bikovo tožilnik: bíkova hripavo rjovenje. mestnIk: pri bíkovih ▪ Ukvarja se s selekcijskim delom na področju orodnIk: z bíkovima govedoreje, prašičereje ter proizvodnjo bikovega in množina merjaščevega semena. ImenovalnIk: bíkovi 1.1. ki je del telesa bika 1., bikov 1. rodIlnIk: bíkovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: bíkovim bikov hrbet, rep | bikovi rogovi | bikova glava | bikova tožilnik: bíkove ušesa mestnIk: pri bíkovih ▪ Na stenah palače je odkril številne freske, ki prikazujejo mlade fante in dekleta, kako delajo salte orodnIk: z bíkovimi ženski spol prek bikovega hrbta. ▪ Vrhovno božanstvo vedno upodabljajo sedeče, z ednina bikovimi rogovi, ki simbolizirajo moč. ImenovalnIk: bíkova 1.2. ki je iz mesa bika 1., vsebuje meso bika rodIlnIk: bíkove 1. kot hrano, jed dajalnIk: bíkovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: bíkovo bikovi prašniki | bikova jajca mestnIk: pri bíkovi ▪ Ena od glavnih jedi, s katerimi navdušuje goste, so orodnIk: z bíkovo bikovi prašniki. dvojina ▪ Pri nas jemo bikova jajca običajno ocvrta. ImenovalnIk: bíkovi 1.3. ki spominja na bika 1. ali je tak kot pri biku rodIlnIk: bíkovih 1. ali se mu to pripisuje dajalnIk: bíkovima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: bíkovi bikova glava mestnIk: pri bíkovih ▪ Eden od njih, z veliko bikovo glavo in žveplenim orodnIk: z bíkovima pogledom, je očitno vodja bande. množina 2. knjižno pogovorno pri katerem tečaji vrednostnih ImenovalnIk: bíkove 49 rodIlnIk: bíkovih dajalnIk: bíkovim dajalnIk: bíkovim tožilnik: bíkove tožilnik: bíkove mestnIk: pri bíkovih mestnIk: pri bíkovih orodnIk: z bíkovimi orodnIk: z bíkovimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: bíkova ImenovalnIk: bíkovo rodIlnIk: bíkove rodIlnIk: bíkovega dajalnIk: bíkovi dajalnIk: bíkovemu tožilnik: bíkovo tožilnik: bíkovo mestnIk: pri bíkovi mestnIk: pri bíkovem orodnIk: z bíkovo orodnIk: z bíkovim dvojina dvojina ImenovalnIk: bíkovi ImenovalnIk: bíkovi rodIlnIk: bíkovih rodIlnIk: bíkovih dajalnIk: bíkovima dajalnIk: bíkovima tožilnik: bíkovi tožilnik: bíkovi mestnIk: pri bíkovih mestnIk: pri bíkovih orodnIk: z bíkovima orodnIk: z bíkovima množina množina ImenovalnIk: bíkove ImenovalnIk: bíkova rodIlnIk: bíkovih rodIlnIk: bíkovih dajalnIk: bíkovim dajalnIk: bíkovim tožilnik: bíkove tožilnik: bíkova mestnIk: pri bíkovih mestnIk: pri bíkovih orodnIk: z bíkovimi orodnIk: z bíkovimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: bíkovo [bíko bíkova bíkovo] rodIlnIk: bíkovega ipa: [bìːk bìːkʋa bìːkʋɔ] dajalnIk: bíkovemu osnovnIk tožilnik: bíkovo moški spol mestnIk: pri bíkovem ednina orodnIk: z bíkovim ImenovalnIk: bíkov dvojina določno bíkovi ImenovalnIk: bíkovi rodIlnIk: bíkovega rodIlnIk: bíkovih dajalnIk: bíkovemu dajalnIk: bíkovima tožilnik: bíkov tožilnik: bíkovi določno bíkovi mestnIk: pri bíkovih živo bíkovega orodnIk: z bíkovima mestnIk: pri bíkovem množina orodnIk: z bíkovim ImenovalnIk: bíkova dvojina rodIlnIk: bíkovih ImenovalnIk: bíkova dajalnIk: bíkovim rodIlnIk: bíkovih tožilnik: bíkova dajalnIk: bíkovima mestnIk: pri bíkovih tožilnik: bíkova orodnIk: z bíkovimi mestnIk: pri bíkovih orodnIk: z bíkovima stalne zveze množina ImenovalnIk: bíkovi bikova kri rodIlnIk: bíkovih rdeče vino iz različnih sort grozdja, navadno 50 caberneta, modrega pinota, merlota, po izvoru iz ▪ Delal sem marsikaj, bil sem celo profesionalni boksar. Madžarske ▪ Predstavnik produkcije je izjavil, da je pogodba o ▪ Poskusili so madžarsko hrano in bikaver, znamenito sodelovanju s slavnim boksarjem že podpisana. vino bikova kri. ▪ V nedeljo je spet pokazal, da je izjemno nadarjen ▪ Skoraj 130 km od Budimpešte proti vzhodu leži Eger, boksar. kjer zorijo znana madžarska vina, kakršno je npr. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. bikova kri. boksar nastopi kje | boksar osvoji, ubrani kaj | boksar se pomeri s kom, v čem Izvor ▪ Oba boksarja sta na državnem prvenstvu osvojila ↑bik srebrni medalji. ▪ Boksar je uspešno ubranil naslov evropskega prvaka bís v težki kategoriji. medmet ▪ Mladi boksarji se bodo pomerili v dvobojih na Pomen izločanje. 1. navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku po zaključku glasbenega nastopa poziva boksar v nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe katerI kategoriji ▪ Velja za enega najboljših boksarjev v težki kategoriji ▪ Publika je bila navdušena in mu je aplavdirala: bis, vseh časov. bis! ▪ Istočasna postavitev obeh legend v ring prinaša vsaj ▪ Iz občinstva se zasliši » bis!«, torej poziv k delno razrešitev vprašanja, kdo od njiju je največji ponavljanju. boksar v zgodovini. 2. kot samostalnik poziv občinstva po zaključku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj vloga boksarja še eno skladbo ▪ Zacvetel je nekaj let kasneje v vlogi boksarja. ▪ Dober nastop so navdušeni obiskovalci koncerta ▪ Film je posnet po resnični življenjski zgodbi boksarja, nagradili z dvakratnim bisom. ki je izgubil slavo in z njo skoraj družino, a mu je ▪ Po enem ne preveč glasnem bisu so končali nastop. uspelo oboje spet najti. 2.1. kot samostalnik izvedba vsaj še ene skladbe, 2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča ki jo nastopajoči na poziv občinstva izvede po učinek udarca s pestjo; sin.: bokser zaključku glasbenega nastopa ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Publika je po izčrpnem nastopu zahtevala bis, kovinski boksar na katerega so nastopajoči odgovorili s še dvema ▪ Obrnil se je in v hipu je proti desni strani njegove skladbama. brade švistnil nazobčan kovinski boksar v stisnjeni ▪ Filharmoniki so igrali bis za bisom. pesti. ▪▪▪ stalne zveze ▪ Cariniki pri potnikih odkrivajo teleskopske palice, boksarje in nože. bis člen iz prava, v nekaterih romanskih državah nov člen normativnega Izgovor In oblIke dela že sprejetega pravnega akta jakostno ▪ Po 12. členu se doda novi 12. bis člen. [bôksar] ▪ Skupščina je sprejela protokol z novim 3. bis členom. ipa: [ˈbɔːksaɾ] ednina Izvor ImenovalnIk: bôksar prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ rodIlnIk: bôksarja dajalnIk: bôksarju bôksar bôksarja tudi bóksar bóksarja samostalnik moškega tožilnik: živo bôksarja spola neživo bôksar [bôksar] tudi [bóksar] mestnIk: pri bôksarju Pomen orodnIk: z bôksarjem 1. športnik, ki se ukvarja z boksom dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: bôksarja amaterski, poklicni, profesionalni boksar | kontroverzen, rodIlnIk: bôksarjev razvpit boksar | legendaren, slaven, slovit boksar | dajalnIk: bôksarjema nadarjen, obetaven, perspektiven boksar tožilnik: bôksarja 51 mestnIk: pri bôksarjih mestnIk: pri bóksarjih in pri bȏksarjih orodnIk: z bôksarjema orodnIk: z bóksarjema množina množina ImenovalnIk: bôksarji ImenovalnIk: bóksarji rodIlnIk: bôksarjev rodIlnIk: bóksarjev in bȏksarjev dajalnIk: bôksarjem dajalnIk: bóksarjem tožilnik: bôksarje tožilnik: bóksarje mestnIk: pri bôksarjih mestnIk: pri bóksarjih in pri bȏksarjih orodnIk: z bôksarji orodnIk: z bóksarji in z bȏksarji tudi tudi [bóksar] [bksar] ipa: [ˈboːksaɾ] ipa: [bóːksàɾ] ednina ednina ImenovalnIk: bóksar ImenovalnIk: bksar rodIlnIk: bóksarja rodIlnIk: bksarja dajalnIk: bóksarju dajalnIk: bksarju tožilnik: živo bóksarja tožilnik: živo bksarja neživo bóksar neživo bksar mestnIk: pri bóksarju mestnIk: pri bksarju orodnIk: z bóksarjem orodnIk: z bksarjem dvojina dvojina ImenovalnIk: bóksarja ImenovalnIk: bksarja rodIlnIk: bóksarjev rodIlnIk: bksarjev dajalnIk: bóksarjema dajalnIk: bksarjema tožilnik: bóksarja tožilnik: bksarja mestnIk: pri bóksarjih mestnIk: pri bksarjih orodnIk: z bóksarjema orodnIk: z bksarjema množina množina ImenovalnIk: bóksarji ImenovalnIk: bksarji rodIlnIk: bóksarjev rodIlnIk: bksarjev dajalnIk: bóksarjem dajalnIk: bksarjem tožilnik: bóksarje tožilnik: bksarje mestnIk: pri bóksarjih mestnIk: pri bksarjih orodnIk: z bóksarji orodnIk: z bksarji tonemsko Izvor [bóksar] ↑boks ipa: [bːksáɾ] ednina bôksarice bôksaric množinski samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: bóksar [bôksarice] rodIlnIk: bóksarja Pomen dajalnIk: bóksarju 1. spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; sin.: tožilnik: živo bóksarja boksarka neživo bóksar ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri bóksarju tudi pri bȏksarju moške boksarice | oprijete boksarice orodnIk: z bóksarjem ▪ Tesne spodnjice me vežejo, navadne boksarice pa so dvojina preveč ohlapne. ImenovalnIk: bóksarja ▪ Ozke boksarice nosijo frajerji: elastika ponavadi rodIlnIk: bóksarjev in bȏksarjev gleda iz kavbojk. dajalnIk: bóksarjema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: bóksarja nositi boksarice 52 ▪ Podnevi nosi tangice, ponoči boksarice. oziroma boksarkah. 1.1. krajše kratke hlače; sin.: boksarka 2.1. v množini krajše kratke hlače; sin.: boksarice ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Če preživite veliko časa v fitnesu, so nekoliko krajše ▪ Pri moških še zmeraj prevladujejo oprijete boksarke. boksarice odlična izbira. 2.2. v množini kopalke s kratkimi hlačnicami; sin.: 1.2. kopalke s kratkimi hlačnicami; sin.: boksarka boksarice ▪ Izbira je pestra tudi med kroji, ki segajo od krajših in ▪ Opažam, da se dosti moških letos odloča za kopalke daljših boksaric do različno spodrezanih kopalk. vojaškega stila, tako klasične kot boksarke. Izgovor In oblIke Izgovor In oblIke jakostno jakostno [bôksarice] [bôksarka] ipa: [ˈbɔːksaɾiʦɛ] ipa: [ˈbɔːksaɾka] množina ednina ImenovalnIk: bôksarice ImenovalnIk: bôksarka rodIlnIk: bôksaric rodIlnIk: bôksarke dajalnIk: bôksaricam dajalnIk: bôksarki tožilnik: bôksarice tožilnik: bôksarko mestnIk: pri bôksaricah mestnIk: pri bôksarki orodnIk: z bôksaricami orodnIk: z bôksarko dvojina tonemsko ImenovalnIk: bôksarki [bóksarice] rodIlnIk: bôksark ipa: [bːksáɾiʦɛ] dajalnIk: bôksarkama množina tožilnik: bôksarki ImenovalnIk: bóksarice mestnIk: pri bôksarkah rodIlnIk: bȏksaric orodnIk: z bôksarkama dajalnIk: bóksaricam množina tožilnik: bóksarice ImenovalnIk: bôksarke mestnIk: pri bóksaricah rodIlnIk: bôksark orodnIk: z bóksaricami dajalnIk: bôksarkam tožilnik: bôksarke Izvor mestnIk: pri bôksarkah po zgledu angl. boxers poenobesedeno iz boxer orodnIk: z bôksarkami shorts ‛boksarske kratke hlače’ tudi bôksarka bôksarke tudi bóksarka bóksarke samostalnik [bóksarka] ženskega spola ipa: [ˈboːksaɾka] [bôksarka] tudi [bóksarka] Pomen ednina 1. športnica, ki se ukvarja z boksom ImenovalnIk: bóksarka ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: bóksarke poklicna boksarka dajalnIk: bóksarki ▪ Za mlado slovensko boksarko se izteka sanjsko leto, tožilnik: bóksarko v katerem si je izbojevala tri šampionske pasove. mestnIk: pri bóksarki ▪ Vrsto let je dosegala zavidljive rezultate na amaterski orodnIk: z bóksarko ravni, pred dobrim letom pa je stopila na pot dvojina profesionalne boksarke. ImenovalnIk: bóksarki ▪▪▪ rodIlnIk: bóksark ▪ V ring je stopilo 70 boksarjev in sedem boksark. dajalnIk: bóksarkama 2. v množini spodnje hlače s kratkimi hlačnicami; sin.: tožilnik: bóksarki boksarice mestnIk: pri bóksarkah ▪ Ali nosi spodnjice ali boksarke, ni hotel zaupati. orodnIk: z bóksarkama ▪ Veliko je povpraševanja po hlačkah s hlačnicami množina 53 ImenovalnIk: bóksarke dajalnIk: bksarkam rodIlnIk: bóksark tožilnik: bksarke dajalnIk: bóksarkam mestnIk: pri bksarkah tožilnik: bóksarke orodnIk: z bksarkami mestnIk: pri bóksarkah orodnIk: z bóksarkami Izvor ↑boksar, v drugem pomenu po zgledu angl. boxers tonemsko poenobesedeno iz boxer shorts ‛boksarske kratke [bóksarka] hlače’ ipa: [bːksáɾka] ednina bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega ImenovalnIk: bóksarka spola rodIlnIk: bóksarke [bôkser] tudi [bókser] dajalnIk: bóksarki Pomen tožilnik: bóksarko 1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom mestnIk: pri bóksarki rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z orodnIk: z bȏksarko tudi z bóksarko belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim dvojina črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot ImenovalnIk: bóksarki zgornjo; sin.: nemški bokser rodIlnIk: bȏksark ▪ Imam tri leta starega bokserja in leto in pol staro dajalnIk: bóksarkama nemško ovčarko. tožilnik: bóksarki ▪ Poleg priznanih psov čuvajev, kot so nemški ovčar, bokser mestnIk: pri bóksarkah , veliki šnavcer, doberman, obstajajo še druge orodnIk: z bóksarkama pasme izvrstnih čuvajev. množina ▪ Bokserji so v Sloveniji še vedno razmeroma priljubljeni psi, v rodovno knjigo vsako leto vpišemo ImenovalnIk: bóksarke približno 70 mladičev. rodIlnIk: bȏksark 2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča dajalnIk: bóksarkam učinek udarca s pestjo; sin.: boksar tožilnik: bóksarke ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri bóksarkah kovinski bokser orodnIk: z bóksarkami ▪ Lastniku lokala je grozil s kovinskim bokserjem. ▪▪▪ tudi [ ▪ Pri njem so našli prepovedano hladno orožje bokser bksarka] in mu ga odvzeli. ipa: [bóːksàɾka] 3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ednina ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja ImenovalnIk: bksarka vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; rodIlnIk: bksarke sin.: iz strojništva bokser motor dajalnIk: bksarki ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: bksarko bencinski, dizelski bokser | dvolitrski, trilitrski bokser | mestnIk: pri bksarki dvovaljni, šestvaljni, štirivaljni bokser orodnIk: z bksarko ▪ Prostorni avtomobil poganja dvolitrski bokser, na dvojina voljo je tudi s samodejnim menjalnikom. ImenovalnIk: bksarki ▪ Oba motorja sta bencinska štirivaljna bokserja z rodIlnIk: bksark delovno prostornino dveh litrov, razlikujeta pa se po dajalnIk: bksarkama številu ventilov in načinu polnjenja z zrakom. tožilnik: bksarki mestnIk: pri bksarkah Izgovor In oblIke orodnIk: z bksarkama jakostno množina [bôkser] ImenovalnIk: bksarke ipa: [ˈbɔːksɛɾ] rodIlnIk: bksark ednina ImenovalnIk: bôkser 54 rodIlnIk: bôkserja rodIlnIk: bȏkserja dajalnIk: bôkserju dajalnIk: bȏkserju tožilnik: živo bôkserja tožilnik: živo bȏkserja neživo bôkser neživo bȏkser mestnIk: pri bôkserju mestnIk: pri bȏkserju orodnIk: z bôkserjem orodnIk: z bȏkserjem dvojina dvojina ImenovalnIk: bôkserja ImenovalnIk: bȏkserja rodIlnIk: bôkserjev rodIlnIk: bȏkserjev dajalnIk: bôkserjema dajalnIk: bȏkserjema tožilnik: bôkserja tožilnik: bȏkserja mestnIk: pri bôkserjih mestnIk: pri bȏkserjih orodnIk: z bôkserjema orodnIk: z bȏkserjema množina množina ImenovalnIk: bôkserji ImenovalnIk: bȏkserji rodIlnIk: bôkserjev rodIlnIk: bȏkserjev dajalnIk: bôkserjem dajalnIk: bȏkserjem tožilnik: bôkserje tožilnik: bȏkserje mestnIk: pri bôkserjih mestnIk: pri bȏkserjih orodnIk: z bôkserji orodnIk: z bȏkserji tudi tudi [bókser] [bkser] ipa: [ˈboːksɛɾ] ipa: [bóːksɾ] ednina ednina ImenovalnIk: bókser ImenovalnIk: bkser rodIlnIk: bókserja rodIlnIk: bkserja dajalnIk: bókserju dajalnIk: bkserju tožilnik: živo bókserja tožilnik: živo bkserja neživo bókser neživo bkser mestnIk: pri bókserju mestnIk: pri bkserju orodnIk: z bókserjem orodnIk: z bkserjem dvojina dvojina ImenovalnIk: bókserja ImenovalnIk: bkserja rodIlnIk: bókserjev rodIlnIk: bkserjev dajalnIk: bókserjema dajalnIk: bkserjema tožilnik: bókserja tožilnik: bkserja mestnIk: pri bókserjih mestnIk: pri bkserjih orodnIk: z bókserjema orodnIk: z bkserjema množina množina ImenovalnIk: bókserji ImenovalnIk: bkserji rodIlnIk: bókserjev rodIlnIk: bkserjev dajalnIk: bókserjem dajalnIk: bkserjem tožilnik: bókserje tožilnik: bkserje mestnIk: pri bókserjih mestnIk: pri bkserjih orodnIk: z bókserji orodnIk: z bkserji tonemsko stalne zveze [bȏkser] ipa: [bːksɾ] bokser motor ednina iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri ImenovalnIk: bȏkser katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja 55 vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; orodnIk: z bôkserskim sin.: iz strojništva bokser dvojina ▪ Na tržišču lahko pričakujemo povsem nov model, ImenovalnIk: bôkserska ponovno s pogonom na vsa štiri kolesa in že rodIlnIk: bôkserskih uveljavljenim bokser motorjem. dajalnIk: bôkserskima ▪ Avto poganja štirivaljni bokser motor z dvema litroma tožilnik: bôkserska prostornine, ki razvije 195 kW in 343 Nm navora. mestnIk: pri bôkserskih orodnIk: z bôkserskima nemški bokser množina velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z ImenovalnIk: bôkserski belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim rodIlnIk: bôkserskih črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot dajalnIk: bôkserskim zgornjo; sin.: bokser tožilnik: bôkserske ▪ Ljubiteljem dolgih sprehodov priporočamo mestnIk: pri bôkserskih borderskega ovčarja, malinoisa, dobermana, nemškega orodnIk: z bôkserskimi bokserja ali nemškega ovčarja. ženski spol ▪ Dobermani, nemški bokserji in nemške doge običajno ednina bivajo v stanovanju. ImenovalnIk: bôkserska ▪ Od pasemskih kratkodlakih in srednje velikih psov so rodIlnIk: bôkserske za življenje v družini z manjšimi otroki primerni nemški dajalnIk: bôkserski bokser, šiba inu ali labradorec. tožilnik: bôksersko mestnIk: pri bôkserski besedotvorje orodnIk: z bôksersko ženski spol: bokserka dvojina ImenovalnIk: bôkserski Izvor rodIlnIk: bôkserskih prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati dajalnIk: bôkserskima tožilnik: bôkserski bôkserski bôkserska bôksersko pridevnik mestnIk: pri bôkserskih [bôkserski] orodnIk: z bôkserskima Pomen množina ki je v zvezi z bokserjem 3. ImenovalnIk: bôkserske ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: bôkserskih bokserski agregat, motor | bokserski dvovaljnik, dajalnIk: bôkserskim šestvaljnik, štirivaljnik | bokserska zasnova tožilnik: bôkserske ▪ Vozilo odlikuje 3,4-litrski bokserski motor z mestnIk: pri bôkserskih 295 konjskimi močmi in pospeškom od 0 do 100 km/h orodnIk: z bôkserskimi v 5,4 sekunde. srednji spol ▪ Jeseni bo proizvajalec predstavil svoj dizelski motor, ednina prvi dizelski agregat z boksersko zasnovo na svetu. ImenovalnIk: bôksersko rodIlnIk: bôkserskega Izgovor In oblIke dajalnIk: bôkserskemu jakostno [bôkserski] tožilnik: bôksersko mestnIk: pri bôkserskem ipa: [ˈbɔːksɛɾski] orodnIk: z bôkserskim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: bôkserski ednina rodIlnIk: bôkserskih ImenovalnIk: bôkserski dajalnIk: bôkserskima rodIlnIk: bôkserskega tožilnik: bôkserski dajalnIk: bôkserskemu mestnIk: pri bôkserskih tožilnik: bôkserski orodnIk: z bôkserskima živo bôkserskega množina mestnIk: pri bôkserskem 56 ImenovalnIk: bôkserska tožilnik: bȏkserske rodIlnIk: bôkserskih mestnIk: pri bȏkserskih dajalnIk: bôkserskim orodnIk: z bȏkserskimi tožilnik: bôkserska srednji spol mestnIk: pri bôkserskih ednina orodnIk: z bôkserskimi ImenovalnIk: bȏksersko rodIlnIk: bȏkserskega tonemsko dajalnIk: bȏkserskemu [bȏkserski] tožilnik: bȏksersko ipa: [bːksɾski] mestnIk: pri bȏkserskem osnovnIk orodnIk: z bȏkserskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: bȏkserski ImenovalnIk: bȏkserski rodIlnIk: bȏkserskih rodIlnIk: bȏkserskega dajalnIk: bȏkserskima dajalnIk: bȏkserskemu tožilnik: bȏkserski tožilnik: bȏkserski mestnIk: pri bȏkserskih živo bȏkserskega orodnIk: z bȏkserskima mestnIk: pri bȏkserskem množina orodnIk: z bȏkserskim ImenovalnIk: bȏkserska dvojina rodIlnIk: bȏkserskih ImenovalnIk: bȏkserska dajalnIk: bȏkserskim rodIlnIk: bȏkserskih tožilnik: bȏkserska dajalnIk: bȏkserskima mestnIk: pri bȏkserskih tožilnik: bȏkserska orodnIk: z bȏkserskimi mestnIk: pri bȏkserskih orodnIk: z bȏkserskima Izvor množina ↑bokser ImenovalnIk: bȏkserski rodIlnIk: bȏkserskih bombáž bombáža samostalnik moškega spola dajalnIk: bȏkserskim [bombáš bombáža] tožilnik: bȏkserske Pomen mestnIk: pri bȏkserskih 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi orodnIk: z bȏkserskimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ženski spol ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. ednina Gossypium; sin.: bombaževec ImenovalnIk: bȏkserska ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: bȏkserske gojenje, pridelava, pridelovanje bombaža | nasadi, dajalnIk: bȏkserski plantaža, polja bombaža | pridelek, pridelovalci tožilnik: bȏksersko bombaža mestnIk: pri bȏkserski ▪ Pri ekološki pridelavi bombaža se ne uporablja orodnIk: z bȏksersko nikakršnih pesticidov, herbicidov in ostalih toksinov. dvojina ▪ Gospodarstvo je temeljilo na velikih plantažah bombaža, trsnega sladkorja in tobaka. ImenovalnIk: bȏkserski ▪ Vata so laski, ki obdajajo semena bombaža, in jo rodIlnIk: bȏkserskih sestavlja skoraj čista celuloza. dajalnIk: bȏkserskima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: bȏkserski gojiti, pridelovati bombaž mestnIk: pri bȏkserskih ▪ Na vroči in zelo namočeni obalni ravnici gojijo orodnIk: z bȏkserskima bombaž in sladkorni trs, na gozdnatih pobočjih v množina notranjosti kavo. ImenovalnIk: bȏkserske ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: bȏkserskih ekološko, organsko pridelan bombaž dajalnIk: bȏkserskim ▪ Ekološko pridelan bombaž raste v zemlji, ki je bila 57 vsaj tri zaporedna leta brez vsebnosti sintetičnih bombaž in viskoza, bombaž in volna pesticidov, in je bil obdelan samo z naravnimi, ▪ Blago je na otip zelo prijetno in spominja na lan ali organskimi gnojili. bombaž. ▪▪▪ ▪ Najraje nosijo oblačila iz naravnih materialov, kot sta ▪ Bombaž z belimi vlakni uspeva v krajih, kjer je dovolj bombaž in volna. padavin. ▪▪▪ 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina ▪ Bombaž se danes uporablja za izdelavo vseh vrst za blago modnih oblačil, najpogosteje za spodnje perilo. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Bombaž sprejme do 8,5 odstotka vlage, ne da bi obiralec, obiralka bombaža | predelava, proizvodnja čutili, da je moker. bombaža | predilnica bombaža ▪ Po več sušnih obdobjih je kot obiralec bombaža Izgovor In oblIke moral poiskati drugo službo, zato se je preselil v Los jakostno Angeles. [bombáš bombáža] ▪ Vzgajali so ga kot enega izmed sedmih otrok v ipa: [bɔmˈbaːʃ bɔmˈbaːʒa] najemniški stavbi, namenjeni delavcem predilnice ednina bombaža. ⏵ ImenovalnIk: bombáž glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: bombáža obirati bombaž | uporabljati bombaž dajalnIk: bombážu ▪ Sprva so bombaž obirali ročno. ▪ Za izdelavo vrednostnih papirjev uporabljajo bombaž, tožilnik: bombáž za ostale vrste papirja pa lesno celulozo. mestnIk: pri bombážu ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z bombážem česan bombaž | organski, ekološko, organsko pridelan dvojina bombaž | surov bombaž ImenovalnIk: bombáža ▪ Čistilna skrinja služi za čiščenje surovega bombaža, rodIlnIk: bombážev pred njo pa je nameščen senzor iskrenja, ki v primeru dajalnIk: bombážema iskre proizvodnjo takoj ustavi. tožilnik: bombáža ▪ Obran bombaž s tovornjaki odpeljejo v čistilnico. mestnIk: pri bombážih Stroj odstrani nečistoče in semena, nato vlakna očisti orodnIk: z bombážema in posuši. množina 1.2. blago iz vlaken te rastline ImenovalnIk: bombáži ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: bombážev fin, mehek, tanek bombaž | stoodstotni bombaž | kako dajalnIk: bombážem tkan bombaž tožilnik: bombáže ▪ Prevleke so izdelane iz stoodstotnega bombaža, mestnIk: pri bombážih polnilo pa je iz umetnega materiala. ▪ Najbolj priporočljivi so naravni materiali, kot sta orodnIk: z bombáži redko tkani bombaž in lan, ki sta zračna. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku tonemsko hlače, izdelki, oblačila, obleka iz bombaža | majica, [bombȃš bombȃža] srajca iz kakšnega bombaža | nogavice, perilo, ipa: [bɔmbáːʃ bɔmbáːʒà] posteljnina iz kakšnega bombaža ednina ▪ Hlače iz bombaža so bile zmečkane, poliestrske pa ImenovalnIk: bombȃž skorajda brez gub in ste jih lahko oblekli kar brez rodIlnIk: bombȃža likanja. dajalnIk: bombȃžu ▪ Poleti nosi oblačila iz bombaža. tožilnik: bombȃž ▪ S prihodom pomladi bo debelo pletenino zamenjala mestnIk: pri bombȃžu majica iz mehkega in tankega bombaža. orodnIk: z bombȃžem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina bala bombaža | kombinacija, mešanica bombaža in česa ImenovalnIk: bombȃža ▪ Postopek barvanja temelji na tem, da bale bombaža rodIlnIk: bombȃžev večkrat potopijo v velike posode z barvo. dajalnIk: bombȃžema ▪ Oba dela kompleta sta iz mešanice bombaža in svile. tožilnik: bombȃža ⏵ priredna zveza mestnIk: pri bombȃžih bombaž in lan, bombaž in poliester, bombaž in svila, orodnIk: z bombȃžema 58 množina 2. v obliki bombažni ki je v zvezi z bombažem 1., ImenovalnIk: bombȃži 1.1. rodIlnIk: bombȃžev ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: bombȃžem bombažna predilnica | bombažno polje | bombažna tožilnik: bombȃže vlakna mestnIk: pri bombȃžih ▪ Lastniki so podlegli krizi tekstilne industrije in leta orodnIk: z bombȃži 1968 dokončno zaprli vrata bombažne predilnice. ▪ Bombažna polja so ogromna, skoraj jim ni videti s konca. talne zveze egiptovski bombaž Izgovor In oblIke bombaž z rahlimi dolgimi vlakni ali tkano blago iz jakostno vlaken te rastline [bombážən] ▪ Najfinejši egiptovski bombaž obdelajo tako, da je ipa: [bɔmˈbaːʒən] pletivo še mehkejše in prijetnejše na otip in udobnejše osnovnIk za nošnjo. moški spol ▪ Brisače so izdelane iz visoko kakovostnega ednina egiptovskega bombaža. ImenovalnIk: bombážen ▪ Oče je trgoval z egiptovskim bombažem, ki je bil določno bombážni zaradi dolgih vlaken najbolj cenjen bombaž na svetu. rodIlnIk: bombážnega dajalnIk: bombážnemu strelni bombaž tožilnik: bombážen iz kemije eksplozivna spojina, ki nastane z nitriranjem določno bombážni celuloze in se uporablja zlasti kot močno živo bombážnega razstrelivo ▪ Dve leti po odkritju strelnega bombaža je italijanski mestnIk: pri bombážnem kemik Ascanio Sobrero odkril še en nov eksploziv. orodnIk: z bombážnim ▪ V mnogih državah je zrasla industrija za izdelovanje dvojina strelnega bombaža, toda kmalu so to proizvodnjo ImenovalnIk: bombážna zaradi vrste eksplozij opustili. rodIlnIk: bombážnih dajalnIk: bombážnima Izvor tožilnik: bombážna prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < mestnIk: pri bombážnih poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks orodnIk: z bombážnima iz srperz. pambak množina ImenovalnIk: bombážni bombážen bombážna bombážno rodIlnIk: bombážnih pridevnik [bombážən] dajalnIk: bombážnim P tožilnik: bombážne omen 1. mestnIk: pri bombážnih v nekaterih zvezah v obliki bombažni ki je iz bombaža 1.1., 1.2. ali vsebuje bombaž 1.1., 1.2. orodnIk: z bombážnimi ⏵ ženski spol prid. beseda + sam. beseda bombažna majica, rokavica, srajca | bombažna preja | ednina bombažne hlače, nogavice, rokavice | bombažno blago, ImenovalnIk: bombážna platno | bombažno perilo rodIlnIk: bombážne ▪ Barviti motivi poživijo še tako dolgočasno bombažno dajalnIk: bombážni majico ali pulover. tožilnik: bombážno ▪ Mehke bombažne nogavice vas bodo obvarovale mestnIk: pri bombážni pred nastankom žuljev in otiščancev. orodnIk: z bombážno ⏵ priredna zveza dvojina bombažen in lanen, bombažen in platnen ImenovalnIk: bombážni ▪ Topli obkladki iz kuhanih zrn, zavitih v bombažno ali rodIlnIk: bombážnih laneno tkanino, zmanjšujejo otekline. dajalnIk: bombážnima ▪ Za pranje bombažnih in sintetičnih zaves tožilnik: bombážni uporabljajmo le posebna pralna sredstva za zavese. mestnIk: pri bombážnih 59 orodnIk: z bombážnima množina množina ImenovalnIk: bombȃžni ImenovalnIk: bombážne rodIlnIk: bombȃžnih rodIlnIk: bombážnih dajalnIk: bombȃžnim dajalnIk: bombážnim tožilnik: bombȃžne tožilnik: bombážne mestnIk: pri bombȃžnih mestnIk: pri bombážnih orodnIk: z bombȃžnimi orodnIk: z bombážnimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: bombȃžna ImenovalnIk: bombážno rodIlnIk: bombȃžne rodIlnIk: bombážnega dajalnIk: bombȃžni dajalnIk: bombážnemu tožilnik: bombȃžno tožilnik: bombážno mestnIk: pri bombȃžni mestnIk: pri bombážnem orodnIk: z bombȃžno orodnIk: z bombážnim dvojina dvojina ImenovalnIk: bombȃžni ImenovalnIk: bombážni rodIlnIk: bombȃžnih rodIlnIk: bombážnih dajalnIk: bombȃžnima dajalnIk: bombážnima tožilnik: bombȃžni tožilnik: bombážni mestnIk: pri bombȃžnih mestnIk: pri bombážnih orodnIk: z bombȃžnima orodnIk: z bombážnima množina množina ImenovalnIk: bombȃžne ImenovalnIk: bombážna rodIlnIk: bombȃžnih rodIlnIk: bombážnih dajalnIk: bombȃžnim dajalnIk: bombážnim tožilnik: bombȃžne tožilnik: bombážna mestnIk: pri bombȃžnih mestnIk: pri bombážnih orodnIk: z bombȃžnimi orodnIk: z bombážnimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: bombȃžno [bombȃžən] rodIlnIk: bombȃžnega ipa: [bɔmbáːʒn] dajalnIk: bombȃžnemu osnovnIk tožilnik: bombȃžno moški spol mestnIk: pri bombȃžnem ednina orodnIk: z bombȃžnim ImenovalnIk: bombȃžen dvojina določno bombȃžni ImenovalnIk: bombȃžni rodIlnIk: bombȃžnega rodIlnIk: bombȃžnih dajalnIk: bombȃžnemu dajalnIk: bombȃžnima tožilnik: bombȃžen tožilnik: bombȃžni določno bombȃžni mestnIk: pri bombȃžnih živo bombȃžnega orodnIk: z bombȃžnima mestnIk: pri bombȃžnem množina orodnIk: z bombȃžnim ImenovalnIk: bombȃžna dvojina rodIlnIk: bombȃžnih ImenovalnIk: bombȃžna dajalnIk: bombȃžnim rodIlnIk: bombȃžnih tožilnik: bombȃžna dajalnIk: bombȃžnima mestnIk: pri bombȃžnih tožilnik: bombȃžna orodnIk: z bombȃžnimi mestnIk: pri bombȃžnih orodnIk: z bombȃžnima 60 Izvor tožilnik: bombȃževec ↑bombaž mestnIk: pri bombȃževcu orodnIk: z bombȃževcem bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola dvojina [bombáževəc] ImenovalnIk: bombȃževca Pomen rodIlnIk: bombȃževcev kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi dajalnIk: bombȃževcema cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, tožilnik: bombȃževca ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. mestnIk: pri bombȃževcih Gossypium; sin.: bombaž orodnIk: z bombȃževcema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina semena bombaževca ImenovalnIk: bombȃževci ▪ Bombažne tkanine izdelujejo iz mehkih dlačic, ki rodIlnIk: bombȃževcev obdajajo semena bombaževca. dajalnIk: bombȃževcem ▪▪▪ tožilnik: bombȃževce ▪ Prve mesece rasti zahteva bombaževec veliko vlage mestnIk: pri bombȃževcih in sonca, sence drugih rastlin ne prenese. orodnIk: z bombȃževci ▪ Bombaževec je zašel tudi v naše kraje, kot majhno okrasno grmovnico si ga lahko zasadimo tudi v Izvor domačem vrtu. ↑bombaž Izgovor In oblIke bòr1 bôra samostalnik moškega spola jakostno [bombáževəc] [bòr] ipa: [bɔmˈbaːʒɛʋəʦ] Pomen ednina 1. iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; sin.: borovec ImenovalnIk: bombáževec ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: bombáževca cvetni prah bora | eterično olje bora | les, veja bora | dajalnIk: bombáževcu vrsta bora tožilnik: bombáževec ▪ Število iglic v šopu nam zelo pomaga pri ločevanju mestnIk: pri bombáževcu posameznih vrst borov. orodnIk: z bombáževcem ▪ V kopel za energijo dodajte eterično olje bora ali dvojina limone. ImenovalnIk: bombáževca ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: bombáževcev bor prevladuje, raste, uspeva kje dajalnIk: bombáževcema ▪ Bor najlepše uspeva na soncu, saj potrebuje veliko tožilnik: bombáževca svetlobe. mestnIk: pri bombáževcih ▪ Bor je za vzgojo nezahtevno in odporno drevo. orodnIk: z bombáževcema ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina kraški, polarni bor | star, stoleten bor ImenovalnIk: bombáževci ▪ Stari bori imajo kratke, mladi pa po več decimetrov rodIlnIk: bombáževcov dolge pokončne, tenke sivo zelene mladike. dajalnIk: bombáževcem ▪▪▪ tožilnik: bombáževce ▪ Pred šolo so posadili bor in brezo. mestnIk: pri bombáževcih 1.1. les tega drevesa orodnIk: z bombáževci ▪ Arhitekt je za osnovo izbral preprosto oblikovano in praktično pohištvo iz masivnega bora. tonemsko ▪ Za izdelavo orgel večinoma uporabljajo smreko, bor [bombȃževəc] in hrast. ipa: [bɔmbáːʒʋəʦ] ▪ Modele najrazličnejših ladij je izdeloval po izvirnih ednina načrtih in iz naravnih materialov, kot sta hrast in bor. ImenovalnIk: bombȃževec rodIlnIk: bombȃževca dajalnIk: bombȃževcu 61 Izgovor In oblIke alepski bor jakostno iz botanike bor s svetlo zelenimi iglicami in oranžno [bòr] rdečkastim lubjem; primerjaj lat. Pinus halepensis ipa: [ˈbɔɾ] ▪ Ob obali je gozd večinoma sestavljen iz alepskih ednina borov, pinij in hrastov plutovcev. ▪ ImenovalnIk: bòr V delu parka ob drevoredu je nasad alepskega bora, rodIlnIk: bôra pinij in fikusov. dajalnIk: bôru črni bor tožilnik: bòr iz botanike bor z debelejšimi iglicami, večjimi storži in mestnIk: pri bôru temno sivim lubjem; primerjaj lat. Pinus nigra orodnIk: z bôrom dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku gozd, nasad črnega bora ImenovalnIk: bôra ▪ Počivališče pri Kobjeglavi je umeščeno v enega lepših rodIlnIk: bôrov naravnih ambientov skoraj stoletnega nasada črnega dajalnIk: bôroma bora. tožilnik: bôra ▪ V gozdu ob Črnem jezeru rastejo več kot 50 metrov mestnIk: pri bôrih visoka drevesa črnega bora. orodnIk: z bôroma ▪▪▪ množina ▪ Kras so nekdaj na veliko pogozdovali s črnim borom. ImenovalnIk: bôri rodIlnIk: bôrov gorski bor dajalnIk: bôrom iz botanike grmičast bor, ki raste v višjih legah, tožilnik: bôre navadno nad zgornjo gozdno mejo; primerjaj lat. Pinus mestnIk: pri bôrih mugo; sin.: pritlikavi borovec, iz botanike pritlikavi bor orodnIk: z bôri ▪ Ob robu planote je rasel osamljen gorski bor. ▪ Za oblikovanje bonsaja lahko med iglavci uporabimo tonemsko gorski bor oziroma ruševje, rdeči bor, macesen in [bȍr] druge. ipa: [bɾ] ednina korejski bor ImenovalnIk: bȍr iz botanike bor z daljšimi svetlo zelenimi iglicami, ki rodIlnIk: bóra raste v severovzhodni Aziji; primerjaj lat. Pinus koraiensis dajalnIk: bóru ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: bȍr pinjola korejskega bora mestnIk: pri bóru ▪ Pinjole korejskega bora uporabljajo kmetje, da lahko orodnIk: z bórom ves dan delajo na polju. dvojina ▪▪▪ ▪ Korejski bor raste na Japonskem, Kitajskem, v Koreji ImenovalnIk: bóra in Sibiriji. rodIlnIk: bórov dajalnIk: bóroma primorski bor tožilnik: bóra iz botanike bor z oranžno rdečkastim lubjem, ki raste mestnIk: pri bórih ob obali, zlasti v Sredozemlju; primerjaj lat. Pinus orodnIk: z bóroma množina pinaster ▪ Območje ponuja popolno sliko sredozemske narave, ImenovalnIk: bóri pokrite s številnimi vrstami sredozemske makije, rodIlnIk: bórov rožmarina, brina in širnimi nasadi primorskega bora. dajalnIk: bórom tožilnik: bóre pritlikavi bor mestnIk: pri bórih iz botanike grmičast bor, ki raste v višjih legah, orodnIk: z bóri navadno nad zgornjo gozdno mejo; primerjaj lat. Pinus mugo; sin.: pritlikavi borovec, iz botanike gorski bor stalne zveze ▪ Površino zelenice so preuredili tako, da jo sedaj preraščajo pritlikavi bori in brini. 62 ▪ V korita lahko posadimo pritlikavi bor, smreko, rodIlnIk: bôra cipreso, pušpan, bršljan ali druge zimzelene rastline. dajalnIk: bôru tožilnik: bôr rdeči bor mestnIk: pri bôru 1. iz botanike visok bor z manjšimi storži in orodnIk: z bôrom rdečkastim ali temno rjavim lubjem; primerjaj lat. Pinus dvojina sylvestris ImenovalnIk: bôra ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: bôrov ▪ Gozdovi rdečega bora uspevajo na plitvih tleh, kjer dajalnIk: bôroma primanjkuje rudninskih snovi. tožilnik: bôra ▪▪▪ mestnIk: pri bôrih ▪ Rdeči bor lahko do 30 leta starosti raste s prirastkom orodnIk: z bôroma od 60 do 90 cm na leto. množina 1.1. les tega bora ▪ Rdeči bor ima podobne mehanske lastnosti kot ImenovalnIk: bôri smreka, le da je njegov les nekoliko trdnejši. rodIlnIk: bôrov dajalnIk: bôrom zeleni bor tožilnik: bôre mestnIk: pri bôrih iz botanike bor z dolgimi iglicami, dolgimi ozkimi visečimi storži in sivim lubjem; orodnIk: z bôri primerjaj lat. Pinus strobus ▪ Zeleni bor potrebuje za rast zelo skromne razmere. tudi ▪ Okrepljen veter je naredil ogromno škode v nasadih [bór] smreke in zelenega bora. ipa: [ˈboːɾ] I ednina zvor = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, ImenovalnIk: bór češ. bor < pslov. * borъ iz ide. * bharu- ‛iglasto rodIlnIk: bóra drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu dajalnIk: bóru ‛gozd, grmičevje’, iz ide. * bhar- ‛nekaj ostrega, tožilnik: bór drevesna iglica, resa’ mestnIk: pri bóru orodnIk: z bórom bôr2 bôra dvojina tudi bór bóra samostalnik moškega spola [bôr] ImenovalnIk: bóra tudi [bór] rodIlnIk: bórov Pomen element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali dajalnIk: bóroma sivega prahu, kemijski element [B] tožilnik: bóra ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri bórih pomanjkanje bora orodnIk: z bóroma ▪ Znamenja pomanjkanja bora najprej opazimo na množina listih in listnih pecljih. ImenovalnIk: bóri ⏵ priredna zveza rodIlnIk: bórov bor in kalcij, bor in magnezij, bor in železo dajalnIk: bórom ▪ Gnojimo z mineralnimi gnojili, ki imajo dodatek tožilnik: bóre magnezija in bora. mestnIk: pri bórih ▪ Listno gnojenje je učinkovito ob pomanjkanju orodnIk: z bóri katerega izmed hranil, kot so železo, magnezij in bor. tonemsko Izgovor In oblIke [bȏr] jakostno ipa: [bːɾ] [bôr] ednina ipa: [ˈbɔːɾ] ImenovalnIk: bȏr ednina rodIlnIk: bȏra ImenovalnIk: bôr dajalnIk: bȏru 63 tožilnik: bȏr bórderski bórderska bórdersko pridevnik mestnIk: pri bȏru [bórderski] orodnIk: z bȏrom dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: bȏra jakostno rodIlnIk: bȏrov [bórderski] dajalnIk: bȏroma ipa: [ˈboːɾdɛɾski] tožilnik: bȏra osnovnIk mestnIk: pri bȏrih moški spol orodnIk: z bȏroma ednina množina ImenovalnIk: bórderski ImenovalnIk: bȏri rodIlnIk: bórderskega rodIlnIk: bȏrov dajalnIk: bórderskemu dajalnIk: bȏrom tožilnik: bórderski tožilnik: bȏre živo bórderskega mestnIk: pri bȏrih mestnIk: pri bórderskem orodnIk: z bȏri orodnIk: z bórderskim dvojina tudi ImenovalnIk: bórderska [br] rodIlnIk: bórderskih ipa: [bóːɾ] dajalnIk: bórderskima tožilnik: bórderska ednina mestnIk: pri bórderskih ImenovalnIk: br orodnIk: z bórderskima rodIlnIk: bra množina dajalnIk: bru ImenovalnIk: bórderski tožilnik: br rodIlnIk: bórderskih mestnIk: pri bru dajalnIk: bórderskim orodnIk: z brom tožilnik: bórderske dvojina mestnIk: pri bórderskih ImenovalnIk: bra orodnIk: z bórderskimi rodIlnIk: brov ženski spol dajalnIk: broma ednina tožilnik: bra ImenovalnIk: bórderska mestnIk: pri brih rodIlnIk: bórderske orodnIk: z broma dajalnIk: bórderski množina tožilnik: bórdersko ImenovalnIk: bri mestnIk: pri bórderski rodIlnIk: brov orodnIk: z bórdersko dajalnIk: brom dvojina tožilnik: bre ImenovalnIk: bórderski mestnIk: pri brih rodIlnIk: bórderskih orodnIk: z bri dajalnIk: bórderskima tožilnik: bórderski Izvor mestnIk: pri bórderskih prevzeto iz nem. Bor, okrnjeno iz Borax ‛natrijev orodnIk: z bórderskima borat’, prevzeto prek srlat. borax in arab. bawraq iz množina perz. būrah ImenovalnIk: bórderske rodIlnIk: bórderskih dajalnIk: bórderskim tožilnik: bórderske mestnIk: pri bórderskih orodnIk: z bórderskimi 64 srednji spol rodIlnIk: brderske ednina dajalnIk: brderski ImenovalnIk: bórdersko tožilnik: brdersko rodIlnIk: bórderskega mestnIk: pri brderski dajalnIk: bórderskemu orodnIk: z brdersko tožilnik: bórdersko dvojina mestnIk: pri bórderskem ImenovalnIk: brderski orodnIk: z bórderskim rodIlnIk: brderskih dvojina dajalnIk: brderskima ImenovalnIk: bórderski tožilnik: brderski rodIlnIk: bórderskih mestnIk: pri brderskih dajalnIk: bórderskima orodnIk: z brderskima tožilnik: bórderski množina mestnIk: pri bórderskih ImenovalnIk: brderske orodnIk: z bórderskima rodIlnIk: brderskih množina dajalnIk: brderskim ImenovalnIk: bórderska tožilnik: brderske rodIlnIk: bórderskih mestnIk: pri brderskih dajalnIk: bórderskim orodnIk: z brderskimi tožilnik: bórderska srednji spol mestnIk: pri bórderskih ednina orodnIk: z bórderskimi ImenovalnIk: brdersko rodIlnIk: brderskega tonemsko dajalnIk: brderskemu [brderski] tožilnik: brdersko ipa: [bóːɾdɾski] mestnIk: pri brderskem osnovnIk orodnIk: z brderskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: brderski ImenovalnIk: brderski rodIlnIk: brderskih rodIlnIk: brderskega dajalnIk: brderskima dajalnIk: brderskemu tožilnik: brderski tožilnik: brderski mestnIk: pri brderskih živo brderskega orodnIk: z brderskima mestnIk: pri brderskem množina orodnIk: z brderskim ImenovalnIk: brderska dvojina rodIlnIk: brderskih ImenovalnIk: brderska dajalnIk: brderskim rodIlnIk: brderskih tožilnik: brderska dajalnIk: brderskima mestnIk: pri brderskih tožilnik: brderska orodnIk: z brderskimi mestnIk: pri brderskih orodnIk: z brderskima stalne zveze množina ImenovalnIk: brderski borderski ovčar rodIlnIk: brderskih srednje velik pes z gosto srednje dolgo dlako, dajalnIk: brderskim navadno črne in bele barve, ter pokončnimi ali tožilnik: brderske privihanimi uhlji; sin.: mejni ovčar, mejni škotski ovčar mestnIk: pri brderskih ▪ Borderski ovčar je poslušen, gibčen, inteligenten in predvsem izjemno vzdržljiv pes, ki vsekakor ni orodnIk: z brderskimi ženski spol primeren za lastnike, ki nimajo veliko časa in energije. ednina ▪ Borderski ovčarji so znani po svoji inteligenci in učljivosti, zato nas nemalokrat presenetijo z izvirnimi ImenovalnIk: brderska trikci, ki jih naučijo njihovi lastniki. 65 ImenovalnIk: brátenja Izvor rodIlnIk: brátenj prevzeto iz angl. border ‛meja’, po mejnem področju dajalnIk: brátenjem med Anglijo in Škotsko tožilnik: brátenja mestnIk: pri brátenjih brátenje brátenja samostalnik srednjega spola orodnIk: z brátenji [brátenje] Pomen tonemsko 1. izkazovanje povezanosti, medsebojne [brátenje] naklonjenosti, zlasti z druženjem ipa: [bɾàːtnjɛ] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ednina ▪ S kakšnim navdušenjem se spominja svojih prvih ImenovalnIk: brátenje argentinskih let in bratenj z neukrotljivimi mornarji v rodIlnIk: brátenja Buenos Airesu. dajalnIk: brátenju ▪ Stanovski kolegi mu očitajo, da s svojim bratenjem z tožilnik: brátenje dijaki ruši že tako trhlo učiteljsko avtoriteto. mestnIk: pri brátenju ▪▪▪ orodnIk: z brátenjem ▪ Ni sposoben veselega bratenja in popivanja z dvojina ljudstvom po vaških veselicah. ImenovalnIk: brátenji in brȃtenji 1.1. ekspresivno stanje, ko je kdo s kom v tesnih, rodIlnIk: brȃtenj pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja dajalnIk: brátenjema in brȃtenjema ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tožilnik: brátenji in brȃtenji ▪ Očitali so mu bratenje z mafijo in veliko skesanih mestnIk: pri brȃtenjih mafijcev je pričalo proti njemu. ▪ Ne glede na njegovo nemalokrat sporno ravnanje orodnIk: z brátenjema in z brȃtenjema in predvsem bratenje s politiko, ki se ne poda množina vojaku, njegova zgodba pove marsikaj o dogajanju v ImenovalnIk: brȃtenja devetdesetih letih. rodIlnIk: brȃtenj 2. ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim dajalnIk: brȃtenjem drugim in ga vsebinsko dopolnjuje tožilnik: brȃtenja ▪ V fragmentih nam odpira še druge vidike sveta, ki je mestnIk: pri brȃtenjih bil doslej znan predvsem zaradi nenehnega bratenja s orodnIk: z brȃtenji smrtjo. ▪ Začudeno smo gledali dotlej nepredstavljivo bratenje Izvor med peno oceanov in penastimi gobci. ↑bratiti Izgovor In oblIke brokát brokáta samostalnik moškega spola jakostno [brokát] [brátenje] Pomen ipa: [ˈbɾaːtɛnjɛ] 1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih ednina vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali ImenovalnIk: brátenje srebrnimi nitmi rodIlnIk: brátenja ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: brátenju svilen brokat | težak brokat | zlat brokat tožilnik: brátenje ▪ Oblačila bogatih slojev so bila iz dragocenih tkanin: mestnIk: pri brátenju svile, svilenega brokata, žameta, finega bombažnega orodnIk: z brátenjem platna. dvojina ▪ Otroka, odetega v oblačilo iz zlatega brokata, so ImenovalnIk: brátenji krstili v sikstinski kapeli. rodIlnIk: brátenj ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: brátenjema obleka iz brokata tožilnik: brátenji ▪ Oblečena je bila v novo obleko iz modro srebrnega mestnIk: pri brátenjih brokata. orodnIk: z brátenjema ▪▪▪ množina ▪ Najine sobe so bile lepo urejene: vse pohištvo je 66 bilo iz lakiranega lesa, oblazinjeno z žametom ali mestnIk: pri brokȃtih brokatom. orodnIk: z brokȃti 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga ▪ Naročil je portret v naravni velikosti, na katerem je Izvor portretiranec ovit v dragocen brokat in razkošen nakit. prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ Izgovor In oblIke jakostno brokáten brokátna brokátno [brokát] pridevnik [brokátən] ipa: [bɾɔˈkaːt] Pomen ednina ki je iz brokata 1. ali vsebuje brokat 1. ImenovalnIk: brokát ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: brokáta brokatna obleka | brokatne zavese dajalnIk: brokátu ▪ Stala je pri oknu v svoji zatemnjeni sobi in odmaknila tožilnik: brokát debele brokatne zavese. mestnIk: pri brokátu ▪ Svilen, satenast ali brokaten predpasnik, obrobljen s orodnIk: z brokátom čipkami, je poudarjal prazničnost oprave in izkazoval dvojina soliden premoženjski položaj. ImenovalnIk: brokáta rodIlnIk: brokátov Izgovor In oblIke dajalnIk: brokátoma jakostno tožilnik: brokáta [brokátən] mestnIk: pri brokátih ipa: [bɾɔˈkaːtən] orodnIk: z brokátoma osnovnIk množina moški spol ImenovalnIk: brokáti ednina rodIlnIk: brokátov ImenovalnIk: brokáten dajalnIk: brokátom določno brokátni tožilnik: brokáte rodIlnIk: brokátnega mestnIk: pri brokátih dajalnIk: brokátnemu orodnIk: z brokáti tožilnik: brokáten določno brokátni tonemsko živo brokátnega [brokȃt] mestnIk: pri brokátnem ipa: [bɾɔkáːt] orodnIk: z brokátnim ednina dvojina ImenovalnIk: brokȃt ImenovalnIk: brokátna rodIlnIk: brokȃta rodIlnIk: brokátnih dajalnIk: brokȃtu dajalnIk: brokátnima tožilnik: brokȃt tožilnik: brokátna mestnIk: pri brokȃtu mestnIk: pri brokátnih orodnIk: z brokȃtom orodnIk: z brokátnima dvojina množina ImenovalnIk: brokȃta ImenovalnIk: brokátni rodIlnIk: brokȃtov rodIlnIk: brokátnih dajalnIk: brokȃtoma dajalnIk: brokátnim tožilnik: brokȃta tožilnik: brokátne mestnIk: pri brokȃtih mestnIk: pri brokátnih orodnIk: z brokȃtoma orodnIk: z brokátnimi množina ženski spol ImenovalnIk: brokȃti ednina rodIlnIk: brokȃtov ImenovalnIk: brokátna dajalnIk: brokȃtom rodIlnIk: brokátne tožilnik: brokȃte dajalnIk: brokátni 67 tožilnik: brokátno mestnIk: pri brokȃtnem mestnIk: pri brokátni orodnIk: z brokȃtnim orodnIk: z brokátno dvojina dvojina ImenovalnIk: brokȃtna ImenovalnIk: brokátni rodIlnIk: brokȃtnih rodIlnIk: brokátnih dajalnIk: brokȃtnima dajalnIk: brokátnima tožilnik: brokȃtna tožilnik: brokátni mestnIk: pri brokȃtnih mestnIk: pri brokátnih orodnIk: z brokȃtnima orodnIk: z brokátnima množina množina ImenovalnIk: brokȃtni ImenovalnIk: brokátne rodIlnIk: brokȃtnih rodIlnIk: brokátnih dajalnIk: brokȃtnim dajalnIk: brokátnim tožilnik: brokȃtne tožilnik: brokátne mestnIk: pri brokȃtnih mestnIk: pri brokátnih orodnIk: z brokȃtnimi orodnIk: z brokátnimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: brokȃtna ImenovalnIk: brokátno rodIlnIk: brokȃtne rodIlnIk: brokátnega dajalnIk: brokȃtni dajalnIk: brokátnemu tožilnik: brokȃtno tožilnik: brokátno mestnIk: pri brokȃtni mestnIk: pri brokátnem orodnIk: z brokȃtno orodnIk: z brokátnim dvojina dvojina ImenovalnIk: brokȃtni ImenovalnIk: brokátni rodIlnIk: brokȃtnih rodIlnIk: brokátnih dajalnIk: brokȃtnima dajalnIk: brokátnima tožilnik: brokȃtni tožilnik: brokátni mestnIk: pri brokȃtnih mestnIk: pri brokátnih orodnIk: z brokȃtnima orodnIk: z brokátnima množina množina ImenovalnIk: brokȃtne ImenovalnIk: brokátna rodIlnIk: brokȃtnih rodIlnIk: brokátnih dajalnIk: brokȃtnim dajalnIk: brokátnim tožilnik: brokȃtne tožilnik: brokátna mestnIk: pri brokȃtnih mestnIk: pri brokátnih orodnIk: z brokȃtnimi orodnIk: z brokátnimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: brokȃtno [brokȃtən] rodIlnIk: brokȃtnega ipa: [bɾɔkáːtn] dajalnIk: brokȃtnemu osnovnIk tožilnik: brokȃtno moški spol mestnIk: pri brokȃtnem ednina orodnIk: z brokȃtnim ImenovalnIk: brokȃten dvojina določno brokȃtni ImenovalnIk: brokȃtni rodIlnIk: brokȃtnega rodIlnIk: brokȃtnih dajalnIk: brokȃtnemu dajalnIk: brokȃtnima tožilnik: brokȃten tožilnik: brokȃtni določno brokȃtni mestnIk: pri brokȃtnih živo brokȃtnega orodnIk: z brokȃtnima 68 množina cilínder cilíndra samostalnik moškega spola ImenovalnIk: brokȃtna [cilíndər] rodIlnIk: brokȃtnih Pomen dajalnIk: brokȃtnim 1. glavni del batnega stroja v obliki valja tožilnik: brokȃtna ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri brokȃtnih hidravlični cilinder | zavorni cilinder orodnIk: z brokȃtnimi ▪ Dvig zadnjega dela prikolice opravita dva hidravlična cilindra. Izvor ▪ Vsako kolo ima svoje zavorne cilindre, sprednje in ↑brokat zadnje vzmetenje pa sta med seboj neodvisna. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola motor s kolIko cilindri P ▪ Pri nemškem avtomobilskem gigantu so razvili nove omen 1. dizelske motorje s štirimi cilindri. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku otrokom bat v cilindru ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Zamisel gibljivega bata v cilindru so v 18. stol. uporabili pri parnih strojih in ti so sčasoma dosegli dajati, delati buc visoko stopnjo zanesljivosti. ▪ Vesela je, ko ga vidi, in mu daje buc z glavo. ▪▪▪ ▪ Daje buce z glavo in uživa v božanju. ▪ Bate in cilindre lahko mehanik zamenja, ne da bi 2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja razdrl blok motorja. se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja 2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom; sin.: ▪ Cilindrična ključavnica je sestavljena iz telesa, buci vrtljivega cilindra, valjastih zatičev in vzmeti. ▪ Požgečkajva ga. Buc, buc, buc. ▪ Priporočamo predvsem cilindre, pri katerih ▪ Buci buci buc, oh, kako si srčkan. potrebujete za kopiranje ključev dokazilo o lastništvu; 2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno to so cilindri z varnostno kartico. glave, v kaj trdega ▪ Nekdo je razpršil pločevinko freona v varnostno ▪ » Buc!« pravi, če zadene ob kak rob in to je ključavnico, nato pa udaril po ključavnici s hladnim pogostokrat. dletom, da je razbil cilinder. 3. valj I ▪ zvor Pas med L1 in L2 zvijemo ter zlepimo premici L1 in = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in L2 tako, da točki A in O sovpadata. Na ta način dobimo medmet ob trku glave z dojenčkom, iz * butьcati iz neskončni graf v obliki cilindra, ki ga označimo s HT. * butati 3.1. kar po obliki spominja na valj ⏵ prid. beseda + sam. beseda búci ▪ Vse znamenitosti so se mi zdele fantastične, toda medmet najbolj so me presunili visoki cilindri sredi cest, Pomen bruhajoči velike oblake pare, kot da se prikazuje duh. ponovljeno, pogosto v zvezi z buc uporablja se, ko govorec ▪ Plinske napeljave v sobi ni bilo, tako da sta jo naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, osvetljevali le dve petrolejki z razpokanima in navadno hkrati z dotikom sajastima cilindroma. ▪ Buci, buci, buci. Joj, kako sladkega otročička imaš. ▪ Prva faza rasti traja tri leta in lasna korenina v tem ▪ Tudi meni ne bi bilo prijetno, če bi vame rinil nek času spodbuja rast čebulice in lasnega cilindra, dela gigant in se drl » buci buc«, zato želim svojemu otroku lasu, ki ga vidimo na lasišču. zagotoviti mir. ▪ 700 svetlobnih senzorjev je nameščenih v tisoč ▪ Nežno ga požgečkajte in zraven recite: » Buci buci metrov visokem cilindru. buc, trebušček«. ▪▪▪ ▪ Nekomu je uspelo čez noč ukrasti in predelati cilinder Izvor z rulete. ↑buc 4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda črn cilinder | visok cilinder | zložljiv cilinder ▪ Gospod Jožef je nosil paradno obleko in imel na glavi visok cilinder. 69 ▪ Gosposka obleka – črn frak, bela srajca in bele orodnIk: s cilíndrom hlače, pisana samoveznica in črn cilinder že desetletja dvojina predstavljajo pustno uniformo. ImenovalnIk: cilíndra ▪ Otroke najbolj navduši, ko iz praznega črnega rodIlnIk: cilíndrov tudi cilȋndrov cilindra pričara belega zajčka ali ptico. dajalnIk: cilíndroma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: cilíndra nositi cilinder mestnIk: pri cilíndrih tudi pri cilȋndrih ▪ V nekaterih ložah nosijo cilinder vsi člani, v drugih orodnIk: s cilíndroma samo častniki. ⏵ množina sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ImenovalnIk: cilíndri cilinder na glavi ▪ Oblečeni so bili skrajno slovesno, v črnih oblekah, rodIlnIk: cilíndrov tudi cilȋndrov belih rokavicah, s cilindrom na glavi. dajalnIk: cilíndrom ▪▪▪ tožilnik: cilíndre ▪ Čevlji, nogavice, hlače, frak, rokavice in cilinder – vse mestnIk: pri cilíndrih tudi pri cilȋndrih je bilo snežno belo. orodnIk: s cilíndri tudi s cilȋndri ▪ Kočijaži v cilindrih na strmem klancu pridržujejo konje. Izvor prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. I kýlindros ‛valj’ zgovor In oblIke jakostno [cilíndər] cmòk cmôka samostalnik moškega spola ipa: [ʦiˈliːndəɾ] [cmòk] ednina Pomen ImenovalnIk: cilínder 1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, rodIlnIk: cilíndra navadno močnata, z nadevom dajalnIk: cilíndru ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: cilínder češpljevi, marelični, slivovi cmoki | krompirjevi, kruhovi, mestnIk: pri cilíndru mesni, zdrobovi cmoki orodnIk: s cilíndrom ▪ Poleg ponudite krompirjeve cmoke in majhne kisle dvojina kumarice. ▪ Zelo rad kuham, največkrat pa so na jedilniku slivovi ImenovalnIk: cilíndra cmoki s kompotom. rodIlnIk: cilíndrov ▪ Moja specialiteta so skutni cmoki, češpljevi ali dajalnIk: cilíndroma marelični. tožilnik: cilíndra ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri cilíndrih delati, narediti, oblikovati cmoke | jesti, ponuditi cmoke orodnIk: s cilíndroma | kuhati, odcediti, zabeliti cmoke množina ▪ Z mokrimi rokami oblikujemo cmoke in jih damo v ImenovalnIk: cilíndri vrelo slano vodo. rodIlnIk: cilíndrov ▪ Pokrijemo kozico in kuhamo cmoke na šibkem ognju dajalnIk: cilíndrom osem minut. tožilnik: cilíndre ▪ Zraven ponudimo kruhove cmoke, lahko pa tudi mestnIk: pri cilíndrih široke rezance. orodnIk: s cilíndri 2. ekspresivno glasen poljub ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemsko pritisniti cmok [cilíndər] ▪ Nenadoma jo je objel in ji pritisnil gromki cmok. ipa: [ʦilìːndɾ] ▪ Cilka je vesela in Cenetu na levo in desno lice pritisne ednina cmok. ImenovalnIk: cilínder ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: cilíndra cmok na lice, lička, roko dajalnIk: cilíndru ▪ Razmrši ji skodrane lase in jo poljubi; toda tokrat je tožilnik: cilínder to le drobcen cmok na lice. ▪ Vsi so dobili topel objem, tu in tam je padel tudi mestnIk: pri cilíndru kakšen cmok na lička. 70 3. moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje ImenovalnIk: cmóki ▪ Imam že kar nekaj časa težave z grlom. Kar naprej rodIlnIk: cmókov imam cmok ali pa pekoče grlo. dajalnIk: cmókom ▪ Imam apetit, ampak ta cmok me zelo moti. tožilnik: cmóke 4. kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega mestnIk: pri cmókih redko pri cmkih poljuba orodnIk: s cmóki redko s cmki ▪ On jo je poljubljal na glas. Neprenehoma sem slišala: Cmok! Cmok! FrazeologIja ▪ Zdravo, cmok, cmok, zmenjena sem, pa pa. cmok v grlu Izgovor In oblIke neprijeten občutek, ki otežuje, zavira sproščeno jakostno komunikacijo, ravnanje [cmòk] ▪ »Ej, kako patetično zveni,« rečem. »Manjkajo mi ipa: [ˈʦmɔk] samo še solzne oči in tisti cmok v grlu!« ednina ▪ Ne meneč se za cmok v grlu sem začela obujati ImenovalnIk: cmòk spomine na potovanje. rodIlnIk: cmôka dajalnIk: cmôku cmok v grlu se naredi komu tožilnik: cmôk izraža, da obide koga neprijeten občutek, ki mestnIk: pri cmôku otežuje, zavira sproščeno komunikacijo, ravnanje orodnIk: s cmôkom ▪ Brž ko sem zagledala voz in mlado žensko na njem, dvojina se mi je naredil cmok v grlu. ImenovalnIk: cmôka rodIlnIk: cmôkov imeti/začutiti/čutiti cmok v grlu dajalnIk: cmôkoma imeti cmok v grlu tožilnik: cmôka začutiti cmok v grlu mestnIk: pri cmôkih čutiti cmok v grlu imeti, dobiti neprijeten občutek, ki otežuje, zavira orodnIk: s cmôkoma množina sproščeno komunikacijo, ravnanje ▪ Samo oblekla sem se in že smo šli na pot. Seveda ImenovalnIk: cmôki sem imela cmok v grlu in razmišljala sem, kaj mu bom rodIlnIk: cmôkov rekla. dajalnIk: cmôkom ▪ Vseskozi sem mu bila v oporo, ko sem se pogovarjala tožilnik: cmôke z njim. Niti za trenutek mu nisem dala slutiti, da v kaj mestnIk: pri cmôkih dvomim. Vendar ko odložiš telefon, imaš cmok v grlu. orodnIk: s cmôki ▪ Začutil je cmok v grlu. Nič ni rekel, samo čakal je, kaj bo še povedala. tonemsko [cmȍk] pogoltniti/požreti cmok (v grlu) ipa: [ʦmk] pogoltniti cmok v grlu ednina pogoltniti cmok ImenovalnIk: cmȍk požreti cmok v grlu rodIlnIk: cmóka požreti cmok dajalnIk: cmóku soočiti se z neprijetnim občutkom, ki otežuje, tožilnik: cmóka zavira sproščeno komunikacijo, ravnanje mestnIk: pri cmóku redko pri cmku ▪ »Se sploh zavedaš, kakšen dan sem preživela, ko si orodnIk: s cmókom me vrgel iz pisarne?« je izdavila in pogoltnila cmok v dvojina grlu. ▪ Povejte, kolikokrat ste se že »ugriznili v jezik«, ko ste ImenovalnIk: cmóka hoteli povedati kaj kritičnega o tem, kako se počutite v rodIlnIk: cmókov vajini zvezi, a ste raje pogoltnili cmok in si rekli: »Saj dajalnIk: cmókoma … sicer je pa dober, krasen, prijazen … zato bom raje tožilnik: cmóka tiho!« mestnIk: pri cmókih redko pri cmkih ▪ Hotela je jokati, vendar je cmok v grlu požrla in ga orodnIk: s cmókoma raje poklicala. množina ▪ Požrem cmok, pogledam, vidim, da publika čaka, 71 počakam še trenutek, da bo učinek kar največji, potem glavi. pa vzamem iz žepa Poezije in začnem recitirati. 2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice ⏵ prid. beseda + sam. beseda s cmokom v grlu/ustih ▪ Samec sive žolne ima na glavi lepo rdečo čepico. s cmokom v grlu ▪ Plavček je sinička z modro čepico, modrimi perutmi in s cmokom v ustih modrim repom, zato je dobila takšno ime. takó, da ima kdo neprijeten občutek, ki otežuje, zavira sproščeno komunikacijo, ravnanje Izgovor In oblIke ▪ Še preden se s cmokom v grlu in tesnobo v prsih jakostno odpraviš v predavalnico, je seveda treba preživeti tisti [čépica] »dan pred«. ipa: [ˈʧeːpiʦa] ▪ Na silo je pregnal poželenje po njej in s cmokom v ednina ustih rekel: »Spravi se že pokonci!« ImenovalnIk: čépica rodIlnIk: čépice Izvor = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ dajalnIk: čépici iz ↑cmokati tožilnik: čépico mestnIk: pri čépici orodnIk: s čépico čépica čépice samostalnik ženskega spola dvojina [čépica] ImenovalnIk: čépici Pomen rodIlnIk: čépic 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko dajalnIk: čépicama ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: čépici črna, modra, zelena čepica | delavska, pionirska, mestnIk: pri čépicah športna čepica | mornarska, kapitanska, vojaška čepica | nočna čepica | okrogla čepica | platnena, pletena, orodnIk: s čépicama množina usnjena čepica ▪ Njen obrazek obkrožajo svetli lasje, na glavi pa ima ImenovalnIk: čépice pleteno čepico z dvema cofkoma. rodIlnIk: čépic ▪ Če je bila zima ali je pihalo, sem imela na glavi dajalnIk: čépicam usnjeno čepico. tožilnik: čépice ▪ Fant z rdečo čepico ji pomaha, češ naj že enkrat mestnIk: pri čépicah prinese žogo. orodnIk: s čépicami ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nadeti, natakniti, sneti (si) čepico | nositi čepico | tonemsko povezniti si čepico na glavo [čpica] ▪ V zaprtih prostorih snamemo čepico z glave. ipa: [ʧèːpíʦa] ▪ Ob lepem vremenu je vedno nosil čepico, tako da je ednina bil njegov obraz v senci. ImenovalnIk: čpica ▪ Nadel si je čepico in očala ter povabil prijatelje v avto rodIlnIk: čpice s premično streho. dajalnIk: čpici ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tožilnik: čpico čepica s cofom | čepica z napisom | čepica s senčnikom, mestnIk: pri čpici ščitkom, ščitnikom ▪ Namažemo se s kremo, na glavo si poveznemo orodnIk: s čpico čepico s ščitnikom ali klobuček in oblečemo ohlapno dvojina majico. ImenovalnIk: čpici ▪ Na glavi je imel poveznjeno nizko čepico s cofom, v rodIlnIk: čpic žepu pa mu je tičala pipa. dajalnIk: čpicama ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku tožilnik: čpici čepica na glavi mestnIk: pri čpicah ▪ Gladko obrit, s krzneno čepico na glavi in purpurno orodnIk: s čpicama svileno tuniko pod plaščem je naposled prispel v množina cesarsko mesto. ImenovalnIk: čpice ▪ V nasprotju z drugimi ni nosil tradicionalne olivno rodIlnIk: čpic zelene, ampak zeleno tigrasto uniformo in čepico na dajalnIk: čpicam 72 tožilnik: čpice čepice. mestnIk: pri čpicah orodnIk: s čpicami Izvor verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec in ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. * čepica, [čpica] * čepa, * čepьcь, iz ide. korena * (s)kep- ‛pokriti’, ipa: [ʧéːpìʦa] tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ (tonemska dvojnica) číračára; in číra čára medmet ednina [číračára] ImenovalnIk: čpica Pomen rodIlnIk: čpice 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da dajalnIk: čpici kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni tožilnik: čpico ▪ Čiračara, hokuspokus in rutica izgine! mestnIk: pri čpici ▪ Ko si je zaželela štedilnik, je vzela čarobno paličico iz orodnIk: s čpico omare, rekla čiračara – binkole bankole in že je dobila dvojina štedilnik. ImenovalnIk: čpici 2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje rodIlnIk: čpic ali spremembo česa dajalnIk: čpicama ▪ Čiračara, glej ga rdečega zajčka, kako skoči iz črnega tožilnik: čpici klobuka. mestnIk: pri čpicah 3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža orodnIk: s čpicama ▪ Res je, da ves ta čiračara človeka zelo zaposli, kar je množina vsekakor pomembno. ▪ Na skrajnem jugu vstopajo v novo leto brez ImenovalnIk: čpice čarovniških čiračar lokalnih vračev, torej povsem rodIlnIk: čpic običajno, na zabavah. dajalnIk: čpicam ▪ Čeprav ne ena ne druga ne verjameva v čirečare, sva tožilnik: čpice bili nad najinim vedeževalcem navdušeni. mestnIk: pri čpicah 3.1. kot samostalnik, ekspresivno neučinkovito, navadno orodnIk: s čpicami etično, zakonsko sporno dejanje za hitro izboljšanje slabih, neugodnih razmer stalne zveze ▪ Zakonodajni čiračara je temeljil le na dveh potezah. ▪ Ob tem si je vlada izmislila še eno proračunsko baseballska čepica; tudi bejzbolska čepica čiračaro. čepica s ščitnikom 4. kot samostalnik, navadno v množini, ekspresivno neenakomerna ▪ Na glavi je imela črno baseballsko čepico. kriva črta ▪ Vrata hiše so se na stežaj odprla in ven je stopil mlad ▪ Kazalec je pomakal v razlito vino in risal po mizi moški, oblečen v kavbojke in z baseballsko čepico. čudne čirečare. ▪ Vhoda za čolne ni bilo, sonce pa je že takrat slikalo bejzbolska čepica; glej baseballska čepica svoje fantastične modre čirečare skozi sifon. čepica s ščitnikom 5. kot pridevnik, ekspresivno ki se mu pripisuje čudežna ▪ Nadela si je sončna očala in si popravila bejzbolsko moč, a mu je govorec ne priznava čepico. ▪ Čeprav smo v imenu zdravnikov prosili, naj ne kličejo ▪ Pred paparaci se navadno skriva z bejzbolsko čepico ljudje, ki bi ponujali čiračara rešitve, je bilo žal prav in sončnimi očali, a ga vseeno marsikje najdejo. takih največ. ▪ Največ obiskovalcev smo opazili pri zeliščarici, kjer so frigijska čepica jih zanimale predvsem stekleničke s čiračara vsebino. čepica stožčaste oblike z naprej povešeno konico, zlasti kot simbol svobode v francoski revoluciji Izgovor In oblIke ▪ Na francoskih rednih znamkah se je kot poosebitev, jakostno simbol francoske republike, takoj po drugi svetovni [číračára] vojni kot osrednji motiv začela pojavljati Marianne ipa: [ˈʧiːɾaˈʧaːɾa] (ženska v antičnih oblačilih s frigijsko čepico). ▪ V karolinški dobi so v srednji Evropi nosili frigijske 73 tonemsko (tonemska dvojnica) [čȋračára] ipa: [ʧíːɾàʧàːɾá] Izvor ↑čiračara in [čȋračȃra] člének člénka samostalnik moškega spola ipa: [ʧíːɾàʧáːɾà] [člénək] Pomen (tonemska dvojnica) 1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih Izvor ⏵ prid. beseda + sam. beseda iz ↑čarati po zgledu žigažaga iz ↑žagati končni, srednji, zadnji členek | prstni členek ▪ Previdno zmasirajte končni členek palca. číra čára; in číračára medmet ▪ Slika prikazuje roko z grčastimi prstnimi členki. [číra čára] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku Pomen členek mezinca, palca | členek prsta 1. uporablja se, ko govorec čara in naredi, da ▪ Strmi v televizijo in v rokah stiska kasete, tako da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni ima členke prstov čisto bele. ▪ Čira čara, ti si zdaj žaba. ▪ Na levi roki ima amputiran zadnji členek mezinca. ▪ Rekel sem čira čara škarjice, zdaj pa režite. In ▪▪▪ škarjice so začele rezati. ▪ Padla je iz postelje in si zlomila členek na nogi. 2. ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ▪ Za trenutek se je zagledala v zaslon, potem pa s ali spremembo česa členkom potrkala po mizi. ▪ Kosme vate pomočite v kis in jih položite na mesta, 2. del, ki se z drugimi veže v celoto kjer je apnenec. Pustite čez noč in naslednji dan ▪ Ogrlice in verižice so bile narejene iz kovinskih obrišite. Čira čara! Apnenec je izginil, ko ste vi spali. členkov in členkov iz okrasnega kamenja ali stekla v ▪ Hokus pokus, čira čara in iz bednega klošarja brez različnih kombinacijah. prebite pare vas ustrežljivi bančniki že v naslednjem ▪ Mežiška dolina se konča s Peco, ki je zadnji členek trenutku transformirajo v največjo faco v soseski. verige Karavank. 3. kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža 3. del stebla med dvema kolencema ▪ Ne gre za noben čira čara. Človeku se pomaga s ▪ Osnovo vsakega potaknjenca odrežemo z ostrim hipnozo in ni tega, da boste potem vse bolj vitke. nožem tik pod členkom in odstranimo liste s spodnje ▪ Pomoč ni nobena čira čara, ni alternativa: tretjine. vzdrževanje dobrega vida je prej kurativa. ▪ Rastline skrbno izberemo, pozorni smo na ▪ Ni treba nobenih drugih čira čara. enakomerno temno zelene liste brez deformacij in 3.1. kot samostalnik, ekspresivno etično, zakonsko vprašljivo razvite stranske poganjke s kratkimi členki. ali le navidezno dejanje za hitro izboljšanje slabih, ▪ Cepljenje na zeleno, zlasti če je opravljeno na členku, neugodnih razmer omogoča popolno zaraščanje cepljenega mesta in s ▪ Seznam avtorjev tega programa vključuje tudi tem bistveno boljši pretok hranil. zahvalo osebi, ki je odgovorna za pravni čira čara. 4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva I dela sporočila v pomensko celoto in tako delno zgovor In oblIke spreminja osnovno sporočilo jakostno [číra čára] ▪ Členki so bili pri nas kot samostojna besedna vrsta opredeljeni pozno in zato še danes povzročajo težave ipa: [ˈʧiːɾa ˈʧaːɾa] pri določanju. ▪ Med drugim in poltretjim letom otrokov besedni tonemsko zaklad obsega približno štiristo besed, med katerimi se [čȋra čára] pogosto pojavijo vezniki, predlogi in členki. ipa: [ʧíːɾà ʧàːɾá] ▪ Členki so teoretsko najbolje obdelani v nemškem jezikoslovnem prostoru. in 4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti [čȋra čȃra] ▪ V besedilu je deset primerov členka »namreč«. ipa: [ʧíːɾà ʧáːɾà] ▪ Kako bi pretvoril povedi, da bi bile bolj jedrnate in žive? Pomagaj si s členki »še«, »baje«, »le« in »tudi«. 74 Izvor Izgovor In oblIke ↑člen jakostno [člénək] členkôvni členkôvna členkôvno pridevnik ipa: [ˈʧleːnək] [členkôni] ednina Pomen ImenovalnIk: člének ki je v zvezi s členkom 4., 4.1. rodIlnIk: člénka ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: člénku ▪ V 16. stoletju je »in« evidentiran zgolj kot veznik. V tožilnik: člének obravnavanem gradivu sem ga v členkovni rabi prvič mestnIk: pri člénku zasledila konec 18. stoletja pri Linhartu. orodnIk: s člénkom ▪ Slovar navaja več členkovnih vlog besede »a«, ki je dvojina konvertirana iz veznika »a« v pomenu ‹pa, toda›. ImenovalnIk: člénka ▪ Členkovna zveza »le-ta« je nepotrebna, če je v povedi en sam samostalnik, ki ga v nadaljevanju rodIlnIk: člénkov nadomestimo z zaimkom. dajalnIk: člénkoma tožilnik: člénka Izgovor In oblIke mestnIk: pri člénkih jakostno orodnIk: s člénkoma množina [členkôni] ipa: [ʧlɛnˈkɔːni] ImenovalnIk: člénki osnovnIk rodIlnIk: člénkov moški spol dajalnIk: člénkom ednina tožilnik: člénke ImenovalnIk: členkôvni mestnIk: pri člénkih rodIlnIk: členkôvnega orodnIk: s člénki dajalnIk: členkôvnemu tožilnik: členkôvni tonemsko [člnək] živo členkôvnega ipa: [ʧléːnk] mestnIk: pri členkôvnem ednina orodnIk: s členkôvnim dvojina ImenovalnIk: člnek ImenovalnIk: členkôvna rodIlnIk: člnka rodIlnIk: členkôvnih dajalnIk: člnku dajalnIk: členkôvnima tožilnik: člnek tožilnik: členkôvna mestnIk: pri člnku mestnIk: pri členkôvnih orodnIk: s člnkom dvojina orodnIk: s členkôvnima množina ImenovalnIk: člnka ImenovalnIk: členkôvni rodIlnIk: člnkov rodIlnIk: členkôvnih dajalnIk: člnkoma dajalnIk: členkôvnim tožilnik: člnka tožilnik: členkôvne mestnIk: pri člnkih mestnIk: pri členkôvnih orodnIk: s člnkoma množina orodnIk: s členkôvnimi ženski spol ImenovalnIk: člnki ednina rodIlnIk: člnkov ImenovalnIk: členkôvna dajalnIk: člnkom rodIlnIk: členkôvne tožilnik: člnke dajalnIk: členkôvni mestnIk: pri člnkih tožilnik: členkôvno orodnIk: s člnki mestnIk: pri členkôvni orodnIk: s členkôvno dvojina 75 ImenovalnIk: členkôvni tožilnik: členkȏvna rodIlnIk: členkôvnih mestnIk: pri členkȏvnih dajalnIk: členkôvnima orodnIk: s členkȏvnima tožilnik: členkôvni množina mestnIk: pri členkôvnih ImenovalnIk: členkȏvni orodnIk: s členkôvnima rodIlnIk: členkȏvnih množina dajalnIk: členkȏvnim ImenovalnIk: členkôvne tožilnik: členkȏvne rodIlnIk: členkôvnih mestnIk: pri členkȏvnih dajalnIk: členkôvnim orodnIk: s členkȏvnimi tožilnik: členkôvne ženski spol mestnIk: pri členkôvnih ednina orodnIk: s členkôvnimi ImenovalnIk: členkȏvna srednji spol rodIlnIk: členkȏvne ednina dajalnIk: členkȏvni ImenovalnIk: členkôvno tožilnik: členkȏvno rodIlnIk: členkôvnega mestnIk: pri členkȏvni dajalnIk: členkôvnemu orodnIk: s členkȏvno tožilnik: členkôvno dvojina mestnIk: pri členkôvnem ImenovalnIk: členkȏvni orodnIk: s členkôvnim rodIlnIk: členkȏvnih dvojina dajalnIk: členkȏvnima ImenovalnIk: členkôvni tožilnik: členkȏvni rodIlnIk: členkôvnih mestnIk: pri členkȏvnih dajalnIk: členkôvnima orodnIk: s členkȏvnima tožilnik: členkôvni množina mestnIk: pri členkôvnih ImenovalnIk: členkȏvne orodnIk: s členkôvnima rodIlnIk: členkȏvnih množina dajalnIk: členkȏvnim ImenovalnIk: členkôvna tožilnik: členkȏvne rodIlnIk: členkôvnih mestnIk: pri členkȏvnih dajalnIk: členkôvnim orodnIk: s členkȏvnimi tožilnik: členkôvna srednji spol mestnIk: pri členkôvnih ednina orodnIk: s členkôvnimi ImenovalnIk: členkȏvno rodIlnIk: členkȏvnega tonemsko dajalnIk: členkȏvnemu [členkȏni] tožilnik: členkȏvno ipa: [ʧlɛnkːnì] mestnIk: pri členkȏvnem osnovnIk orodnIk: s členkȏvnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: členkȏvni ImenovalnIk: členkȏvni rodIlnIk: členkȏvnih rodIlnIk: členkȏvnega dajalnIk: členkȏvnima dajalnIk: členkȏvnemu tožilnik: členkȏvni tožilnik: členkȏvni mestnIk: pri členkȏvnih živo členkȏvnega orodnIk: s členkȏvnima mestnIk: pri členkȏvnem množina orodnIk: s členkȏvnim ImenovalnIk: členkȏvna dvojina rodIlnIk: členkȏvnih ImenovalnIk: členkȏvna dajalnIk: členkȏvnim rodIlnIk: členkȏvnih tožilnik: členkȏvna dajalnIk: členkȏvnima mestnIk: pri členkȏvnih 76 orodnIk: s členkȏvnimi orodnIk: s členonóžci Izvor tonemsko ↑členek [členonžəc] ipa: [ʧlɛnɔnóːʒʦ] členonóžec členonóžca samostalnik moškega spola ednina [členonóžəc] ImenovalnIk: členonžec Pomen rodIlnIk: členonžca iz zoologije manjša žival s členastim telesom in dajalnIk: členonžcu členastimi nogami; primerjaj lat. Arthropoda tožilnik: členonžca ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri členonžcu ▪ Členonožci s preprostimi očmi vidijo svetlobo in temo orodnIk: s členonžcem ter v nekaterih primerih gibanje. dvojina ▪ Nekateri členonožci imajo tudi notranje ogrodje, ki ImenovalnIk: členonžca nastane z uvihavanjem zunanjega ogrodja v notranjost rodIlnIk: členonžcev telesa. dajalnIk: členonžcema ▪ Največji do zdaj odkriti členonožec je znanstvenike pripeljal do zaključka, da so bili starodavni pajki, tožilnik: členonžca škorpijoni in raki veliko večji, kot smo mislili. mestnIk: pri členonžcih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s členonžcema ▪ Danes poznamo štiri velike skupine členonožcev: množina rake, pajkovce, stonoge in žuželke. ImenovalnIk: členonžci ▪ Majhnost večini vrst členonožcev omogoča, da rodIlnIk: členonžcev naselijo zelo majhne prostore med rastlinjem, v dajalnIk: členonžcem špranjah ali v zemlji. tožilnik: členonžce ▪▪▪ mestnIk: pri členonžcih ▪ Raki so po videzu zelo raznoliki členonožci, vsi pa orodnIk: s členonžci imajo po dva para členkastih tipalnic, ki so iz številnih kratkih členkov. Izvor iz členonog iz ↑člen + ↑noga Izgovor In oblIke jakostno čúj čújte medmet [členonóžəc] [čúj] ipa: [ʧlɛnɔˈnoːʒəʦ] Pomen ednina 1. narečno štajersko uporablja se, ko govorec želi ImenovalnIk: členonóžec pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k rodIlnIk: členonóžca čemu dajalnIk: členonóžcu ▪ » Čujte, spoštovani gospod,« je rekel odsekano, »ali tožilnik: členonóžca ne poznate reda?« mestnIk: pri členonóžcu ▪ Čuj, Mica, pobirajo za gasilski avto, a boš kaj dala? orodnIk: s členonóžcem 2. kot členek, narečno štajersko uporablja se, ko govorec dvojina poudarja svojo izjavo ImenovalnIk: členonóžca ▪ Čuj, nimam besed, pa to je noro! Imamo zlato rodIlnIk: členonóžcev medaljo! dajalnIk: členonóžcema ▪ Čujte, samo od kmetijstva se v teh krajih ne da več tožilnik: členonóžca živeti. mestnIk: pri členonóžcih 3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, orodnIk: s členonóžcema poudarjanje izrečenega, značilen za govorce množina štajerskih narečij ▪ ImenovalnIk: členonóžci Na vsakem koraku okrog podkorenske steze je rodIlnIk: členonóžcev namesto gorenjskega »ejga« slišati štajerski » čuj«. dajalnIk: členonóžcem tožilnik: členonóžce Izgovor In oblIke mestnIk: pri členonóžcih jakostno [čúj] 77 ipa: [ˈʧuː] ipa: [dɛʒˈniːʧək] in [dəʒˈniːʧək] ednina ednina 2. oseba: čúj ImenovalnIk: dežníček dvojina rodIlnIk: dežníčka 2. oseba: čújta dajalnIk: dežníčku množina tožilnik: dežníček 2. oseba: čújte mestnIk: pri dežníčku orodnIk: z dežníčkom tonemsko dvojina [čȗj] ImenovalnIk: dežníčka ipa: [ʧúː] rodIlnIk: dežníčkov ednina dajalnIk: dežníčkoma 2. oseba: čȗj tožilnik: dežníčka dvojina mestnIk: pri dežníčkih 2. oseba: čȗjta orodnIk: z dežníčkoma množina množina 2. oseba: čȗjte ImenovalnIk: dežníčki rodIlnIk: dežníčkov FrazeologIja dajalnIk: dežníčkom tožilnik: dežníčke Čuj ti! mestnIk: pri dežníčkih narečno štajersko Čujte vi! orodnIk: z dežníčki narečno štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu; tonemsko uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da [dežníčək] in [dəžníčək] kaj ni prav, da česa ne odobrava ipa: [dɛʒnìːʧk] in [dəʒnìːʧk] ▪ Sredi puščave policist na kameli ustavi poštarja na ednina kolesu in ga vpraša: » Čuj ti, poštar, kam pa tako divjaš ImenovalnIk: dežníček v tej vročini?« ▪ Čujte vi, prenehajte onesnaževati Slovenijo s svojimi rodIlnIk: dežníčka grafiti, katerih barva je polna strupov, kemikalij. dajalnIk: dežníčku tožilnik: dežníček I mestnIk: pri dežníčku zvor iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, orodnIk: z dežníčkom bedeti’ dvojina ImenovalnIk: dežníčka dežníček rodIlnIk: dežníčkov tudi dežnȋčkov dežníčka samostalnik moškega spola dajalnIk: dežníčkoma [dežníčək] in [dəžníčək] tožilnik: dežníčka Pomen mestnIk: pri dežníčkih tudi pri dežnȋčkih 1. navadno ekspresivno dežnik, zlasti manjši orodnIk: z dežníčkoma ▪ Dežniček zlahka shranite v svoji ročni torbici ali množina poslovnem kovčku. 2. kar spominja na manjši dežnik ImenovalnIk: dežníčki ▪ Zdravnik skozi žilo uvede poseben kateter, ki ima na rodIlnIk: dežníčkov tudi dežnȋčkov koncu nekakšen dežniček, ki zatesni odprtino. dajalnIk: dežníčkom 3. okrasek v obliki dežnika, zlasti na sadnih, tožilnik: dežníčke sladolednih kupah mestnIk: pri dežníčkih tudi pri dežnȋčkih ▪ Tu in tam je bilo nekaj turistov, ki so jedli sladoled iz orodnIk: z dežníčki tudi z dežnȋčki čaš, okrašenih z miniaturnimi dežnički iz nagubanega papirja. in [dežnȋčək] in [dəžnȋčək] Izgovor In oblIke ipa: [dɛʒníːʧk] in [dəʒníːʧk] jakostno [dežníčək] in [dəžníčək] 78 (tonemska dvojnica) med ogledom filma gnetlo pod dežniki in manjšim ednina šotorom. ImenovalnIk: dežnȋček 2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto rodIlnIk: dežnȋčka trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. dajalnIk: dežnȋčku Macrolepiota procera; sin.: dežnikarica, iz biologije orjaški tožilnik: dežnȋček dežnik mestnIk: pri dežnȋčku ▪ Za užiten dežnik je značilen obroček, ki se lahko orodnIk: z dežnȋčkom pomika. dvojina ▪ Po poti je marsikdo nabiral gobe, posebno dežnike, ki so nam jih kuharice ocvrle za večerjo. ImenovalnIk: dežnȋčka 2.1. ta goba kot hrana, jed rodIlnIk: dežnȋčkov ▪ Dežniki so odlični panirani. dajalnIk: dežnȋčkoma ▪ Panirane dežnike damo v vroče olje naravnost iz tožilnik: dežnȋčka zamrzovalnika. mestnIk: pri dežnȋčkih 3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz orodnIk: z dežnȋčkoma množina zraka ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: dežnȋčki jedrski, raketni dežnik | protibalistični, protijedrski, rodIlnIk: dežnȋčkov protiraketni dežnik dajalnIk: dežnȋčkom ▪ Začeli bodo graditi protiraketni dežnik nad svojim tožilnik: dežnȋčke ozemljem. mestnIk: pri dežnȋčkih ▪ Mnogi so jezni, ker vlada zavrača možnost, da bi o orodnIk: z dežnȋčki protijedrskem dežniku odločali na referendumu. 4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine Izvor s skupnimi cilji zlasti zaradi težnje po večji ↑dežnik usklajenosti, učinkovitosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda dežník dežníka samostalnik moškega spola ▪ V Nemčiji se omenja ideja o skupnem dežniku za vso [dežník] in [dəžník] avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v krizi. P ▪ Letošnji program zaznamujeta dva programska omen 1. priprava z ročajem in zložljivim nepremočljivim dežnika. platnom za zaščito pred padavinami ▪▪▪ ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Po dvodnevnem spektaklu v Ligi prvakov je napočil moker dežnik | pisan dežnik | polomljen dežnik | zložljiv čas za po moči in odmevnosti drugo tekmovanje pod dežnikom dežnik Uefe. ▪ Kolona otrok s pisanimi dežniki se vije po zasneženi 5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik poti. ▪ Novinarji morajo imeti svobodo, da lahko delajo, zato jaz kot urednik pritiske ublažim, sem dežnik nad ▪ Ljudje so predstavo gledali izpod razprtih dežnikov. ▪ Prvomajski prazniki so večkrat mokri in zložljivi novinarji. dežniki so prišli vedno prav. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Izgovor In oblIke držati, nositi dežnik | odpreti, zapreti dežnik | pozabiti jakostno dežnik | vzeti (s seboj) dežnik [dežník] in [dəžník] ▪ Nad glavo si je držala dežnik in ga vrtela tudi, ko ni ipa: [dɛʒˈniːk] in [dəʒˈniːk] več deževalo. ednina ▪ Vzemi dežnik, ker se na nebu zbirajo temni oblaki. ImenovalnIk: dežník ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: dežníka konica, ročaj dežnika | oblika dežnika dajalnIk: dežníku ▪ Strela je udarila v kovinsko konico dežnika. tožilnik: dežník ▪ Mimo je prišel moški in ga po nesreči zbodel s konico mestnIk: pri dežníku dežnika. orodnIk: z dežníkom ▪▪▪ dvojina ▪ Končno se je le prikazala z dežnikom v roki. ImenovalnIk: dežníka ▪ Kljub dežju se je brez dežnika odpravil dalje. rodIlnIk: dežníkov ▪ Zaradi mrzlega dežja se je lepo število povabljenih dajalnIk: dežníkoma 79 tožilnik: dežníka mestnIk: pri dežníkih besedotvorje orodnIk: z dežníkoma manjšalnica: dežniček množina ImenovalnIk: dežníki Izvor rodIlnIk: dežníkov ↑dež dajalnIk: dežníkom tožilnik: dežníke díngo dínga samostalnik moškega spola mestnIk: pri dežníkih [díngo] orodnIk: z dežníki Pomen divji pes s kratko rumenkasto ali rdečkasto rjavo tonemsko dlako, ki živi v Avstraliji in jugovzhodni Aziji; primerjaj [dežník] in [dəžník] lat. Canis lupus dingo ipa: [dɛʒnìːk] in [dəʒnìːk] ▪ Dingo je bližnji sorodnik volkov in psov ter ednina najmočnejši plenilec na avstralski celini. ImenovalnIk: dežník ▪ Dingi ne lajajo, pač pa cvileče bevskajo in otožno rodIlnIk: dežníka zavijajo. dajalnIk: dežníku ▪ Kljunati ježki nimajo veliko naravnih sovražnikov, tožilnik: dežník ogrožajo jih le domači psi in dingi. mestnIk: pri dežníku orodnIk: z dežníkom Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: dežníka [díngo] rodIlnIk: dežníkov ipa: [ˈdiːngɔ] dajalnIk: dežníkoma ednina tožilnik: dežníka ImenovalnIk: díngo mestnIk: pri dežníkih rodIlnIk: dínga orodnIk: z dežníkoma dajalnIk: díngu množina tožilnik: dínga ImenovalnIk: dežníki mestnIk: pri díngu rodIlnIk: dežníkov orodnIk: z díngom dajalnIk: dežníkom dvojina tožilnik: dežníke ImenovalnIk: dínga mestnIk: pri dežníkih rodIlnIk: díngov orodnIk: z dežníki dajalnIk: díngoma tožilnik: dínga stalne zveze mestnIk: pri díngih orodnIk: z díngoma orjaški dežnik množina 1. iz biologije užitna goba z večjim klobukom z ImenovalnIk: díngi rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; rodIlnIk: díngov primerjaj lat. Macrolepiota procera; sin.: dežnik, dežnikarica dajalnIk: díngom ▪ Če ste na lovu za orjaškimi dežniki, jih poiščite na tožilnik: dínge gozdnih jasah, pogosto rastejo tudi ob robovih v travi mestnIk: pri díngih in v gozdovih brez podrastja. orodnIk: z díngi ▪ Orjaški dežnik zraste do pol metra v višino, odraslim primerkom pa klobuk zraste do premera tonemsko 30 centimetrov. [dȋngo] 1.1. ta goba kot hrana, jed ▪ Orjaške dežnike ipa: [díːng] očistimo in grobo sesekljamo, ednina manjše gobe le razpolovimo po dolgem. ▪ Orjaške dežnike in travniške kukmake pred ImenovalnIk: dȋngo zamrzovanjem obdamo s panado (moka, jajce, rodIlnIk: dȋnga drobtine). Takšni so primerni za cvrenje. dajalnIk: dȋngu tožilnik: dȋnga 80 mestnIk: pri dȋngu rodIlnIk: drsálca orodnIk: z dȋngom dajalnIk: drsálcu dvojina tožilnik: drsálca ImenovalnIk: dȋnga mestnIk: pri drsálcu rodIlnIk: dȋngov orodnIk: z drsálcem dajalnIk: dȋngoma dvojina tožilnik: dȋnga ImenovalnIk: drsálca mestnIk: pri dȋngih rodIlnIk: drsálcev orodnIk: z dȋngoma dajalnIk: drsálcema množina tožilnik: drsálca ImenovalnIk: dȋngi mestnIk: pri drsálcih rodIlnIk: dȋngov orodnIk: z drsálcema dajalnIk: dȋngom množina tožilnik: dȋnge ImenovalnIk: drsálci mestnIk: pri dȋngih rodIlnIk: drsálcev orodnIk: z dȋngi dajalnIk: drsálcem tožilnik: drsálce Izvor mestnIk: pri drsálcih prevzeto prek (nem. Dingo in) angl. dingo iz orodnIk: z drsálci avstralskega jezika dharug diŋgu tonemsko drsálec drsálca samostalnik moškega spola [drsȃləc drsȃlca] in [drsȃləc drsȃca] [drsáləc drsálca] in [drsáləc drsáca] ipa: [dəɾsáːlʦ dəɾsáːlʦà] in [dəɾsáːlʦ dəɾsáːʦà] Pomen ednina 1. športnik, ki se ukvarja z drsanjem ImenovalnIk: drsȃlec ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: drsȃlca dober drsalec | hitrostni, umetnostni drsalec | mlad dajalnIk: drsȃlcu drsalec tožilnik: drsȃlca ▪ V popoldanskih in večernih urah bomo lahko mestnIk: pri drsȃlcu spremljali več kot sto mladih drsalcev, ki nam bodo orodnIk: z drsȃlcem prikazali prave mojstrovine na ledu. dvojina ▪ Kljub 193 centimetrom in 100 kilogramom velja za ImenovalnIk: drsȃlca izjemno hitrega drsalca, ob tem pa je zelo učinkovit rodIlnIk: drsȃlcev tudi v napadalnih nalogah. ▪ Na ledeni ploskvi v Podmežakli se je zvrstilo dajalnIk: drsȃlcema 73 odličnih drsalcev iz 15 držav Evrope, ZDA in Južne tožilnik: drsȃlca Koreje. mestnIk: pri drsȃlcih ▪▪▪ orodnIk: z drsȃlcema ▪ Želim priti v finale, nato pa se uvrstiti med dvajset množina najboljših drsalcev. ImenovalnIk: drsȃlci ▪ Decembra bodo gostili mlade drsalce na finalu rodIlnIk: drsȃlcev svetovnega pokala. dajalnIk: drsȃlcem 1.1. kdor drsa, se z drsanjem ukvarja tožilnik: drsȃlce rekreativno, ljubiteljsko mestnIk: pri drsȃlcih ▪ Napotil sem se proti jezercu, kamor so pozimi hodili orodnIk: z drsȃlci drsalci. ▪ Kljub vse gostejšemu mraku je na ledeni ploskvi stalne zveze vztrajalo še veliko drsalcev. vodni drsalec Izgovor In oblIke iz zoologije majhna žuželka z dolgimi nogami, jakostno pokritimi z drobnimi dlačicami, ki drsi po vodni [drsáləc drsálca] in [drsáləc drsáca] gladini; primerjaj lat. Gerridae ipa: [dəɾˈsaːləʦ dəɾˈsaːlʦa] in [dəɾˈsaːləʦ dəɾˈsaːʦa] ▪ Na vodni gladini mlak in ribnikov pogosto kar mrgoli ednina vodnih drsalcev. ImenovalnIk: drsálec ▪ Noge vodnega drsalca imajo zunanjo plast iz snovi, ki 81 je voda ne omoči, zato lahko hodi po vodni gladini. Izgovor In oblIke jakostno Izvor [drsáka] in [drsálka] ↑drsati ipa: [dɾˈsaːka] in [dɾˈsaːlka] ednina drsálka drsálke samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: drsálka [drsáka] in [drsálka] rodIlnIk: drsálke Pomen dajalnIk: drsálki 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s tožilnik: drsálko pritrjenim rezilom za drsanje mestnIk: pri drsálki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z drsálko izposoditi, sposoditi si drsalke | nadeti, natakniti, obuti dvojina (si) drsalke ImenovalnIk: drsálki ▪ Na priljubljenem zimskem zbirališču si lahko rodIlnIk: drsálk obiskovalci sposodijo drsalke, ki so na voljo v vseh dajalnIk: drsálkama številkah. tožilnik: drsálki ▪ Kot mladenič je rad obul drsalke in se podal na mestnIk: pri drsálkah ledeno ploskev v boj za plošček. orodnIk: z drsálkama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina brušenje drsalk | izposoja drsalk | par drsalk | rezilo ImenovalnIk: drsálke drsalk rodIlnIk: drsálk ▪ Drsanje je brezplačno, možna je tudi izposoja drsalk. ▪ Skrb za svoj par drsalk je ena prvih lekcij, ki jih dajalnIk: drsálkam usvojijo mladi drsalci. tožilnik: drsálke ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri drsálkah hokejske drsalke orodnIk: z drsálkami ▪ Imam nov par hokejskih drsalk. ▪ Predstavljamo vam zelo elegantne in lahke dekliške [drsálka] drsalke, ki jih lahko enostavno nastavite. ipa: [dɾˈsaːlka] ▪▪▪ ednina ▪ Otroci so se na drsališču skozi igro učili začetnih ImenovalnIk: drsálka korakov na drsalkah. rodIlnIk: drsálke 2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem dajalnIk: drsálki ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: drsálko hitrostna, umetnostna drsalka | nadarjena drsalka | mestnIk: pri drsálki nekdanja drsalka orodnIk: z drsálko ▪ Bila je ena najbolj nadarjenih drsalk na svetu in dvojina edina ženska, ki je izvedla triinpolkraten aksel. ImenovalnIk: drsálki ▪ Z dobrimi nastopi so nase opozorile mlajše jeseniške rodIlnIk: drsálk drsalke. dajalnIk: drsálkama ⏵ priredna zveza tožilnik: drsálki drsalci in drsalke mestnIk: pri drsálkah ▪ Nastopilo je 86 drsalcev in drsalk iz 29 držav. orodnIk: z drsálkama ▪▪▪ množina ▪ Namigi o koncu kariere 39-letne drsalke so se ImenovalnIk: drsálke v zadnjem času pojavili kar nekajkrat, a jih je rodIlnIk: drsálk tekmovalka vedno znova zavrnila. 2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja dajalnIk: drsálkam rekreativno, ljubiteljsko tožilnik: drsálke ▪ »Res si dobra drsalka,« jo je pohvalil in veselo se je mestnIk: pri drsálkah zasmejala. orodnIk: z drsálkami ▪ Deklica je navdušena drsalka in težko čaka, da gresta z očkom drsat. tonemsko [drsȃka] in [drsȃlka] ipa: [dɾsáːkà] in [dɾsáːlkà] 82 ednina stati na drsalkah ImenovalnIk: drsȃlka ukvarjati se z drsanjem, drsati se rodIlnIk: drsȃlke ▪ Drsati je začela pri petih letih in potem je stala na dajalnIk: drsȃlki drsalkah celih osemnajst let. tožilnik: drsȃlko ▪ Ob prvem obisku drsališča smo imeli še kar nekaj mestnIk: pri drsȃlki strahu, saj so nekateri učenci prvič stali na drsalkah. orodnIk: z drsȃlko dvojina stopiti na drsalke ImenovalnIk: drsȃlki začeti se ukvarjati z drsanjem, drsati se ▪ Na drsalke sem stopil relativno pozno, šele pred rodIlnIk: drsȃlk tremi leti. dajalnIk: drsȃlkama ▪ Ure drsanja so omogočili tudi otrokom iz socialno tožilnik: drsȃlki šibkejših družin, ki sicer nikoli ne bi stopili na drsalke. mestnIk: pri drsȃlkah ▪ Tri leta kasneje se srečata in po spletu nenavadnih orodnIk: z drsȃlkama okoliščin odločita, da bosta znova stopila na drsalke, množina vendar morata zaradi kazni to storiti kot prvi moško- ImenovalnIk: drsȃlke moški drsalni par v zgodovini tega športa. rodIlnIk: drsȃlk dajalnIk: drsȃlkam Izvor tožilnik: drsȃlke v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz mestnIk: pri drsȃlkah ↑drsati orodnIk: z drsȃlkami džín1 džína; [ in gin samostalnik moškega spola drsȃlka] [džín] ipa: [dɾsáːlkà] Pomen ednina 1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč ImenovalnIk: drsȃlka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: drsȃlke steklenica džina dajalnIk: drsȃlki ▪ Odprl je steklenico džina in nam natočil. tožilnik: drsȃlko ▪ V kozarec je stresel več kock ledu, si natočil mestnIk: pri drsȃlki velikodušno mero džina in skromno količino tonika. orodnIk: z drsȃlko ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dvojina džin s tonikom ImenovalnIk: drsȃlki ▪ Naročila je džin s tonikom in predlagala, da bi se rodIlnIk: drsȃlk umaknili k mizi ob oknu. dajalnIk: drsȃlkama ▪ K pogrinjku so ji prinesli kozarec vode in džin s suhim tožilnik: drsȃlki martinijem. mestnIk: pri drsȃlkah ▪▪▪ orodnIk: z drsȃlkama ▪ Stopila je k omarici in si natočila džin. množina 2. kot pridevnik ki je v zvezi z džinom1 1. ImenovalnIk: drsȃlke ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda rodIlnIk: drsȃlk džin tonik dajalnIk: drsȃlkam ▪ Naročila si je džin tonik. tožilnik: drsȃlke mestnIk: pri drsȃlkah Izgovor In oblIke orodnIk: z drsȃlkami jakostno [džín] FrazeologIja ipa: [ˈdʒiːn] ednina postaviti koga na drsalke ImenovalnIk: džín omogočiti komu, da se začne ukvarjati z drsanjem rodIlnIk: džína ▪ Pri treh letih sta jo njena očka in mama postavila dajalnIk: džínu na drsalke, pri osmih ima že devet pokalov in deset tožilnik: džína medalj. mestnIk: pri džínu 83 orodnIk: z džínom ▪ Po islamski mitologiji je Šejtan eden od hudobnih in dvojina nevernih džinov. ImenovalnIk: džína ▪▪▪ rodIlnIk: džínov ▪ Za magičen konec romana poskrbi tetka, ki s dajalnIk: džínoma pomočjo džina razkrije mračno skrivnost svoje družine tožilnik: džína ter se zanjo maščuje. mestnIk: pri džínih orodnIk: z džínoma Izgovor In oblIke množina jakostno [džín] ImenovalnIk: džíni rodIlnIk: džínov ipa: [ˈdʒiːn] dajalnIk: džínom ednina tožilnik: džíne ImenovalnIk: džín mestnIk: pri džínih rodIlnIk: džína orodnIk: z džíni dajalnIk: džínu tožilnik: džína tonemsko mestnIk: pri džínu [džȋn] orodnIk: z džínom ipa: [dʒíːn] dvojina ednina ImenovalnIk: džína ImenovalnIk: džȋn rodIlnIk: džínov rodIlnIk: džȋna dajalnIk: džínoma dajalnIk: džȋnu tožilnik: džína tožilnik: džȋna mestnIk: pri džínih mestnIk: pri džȋnu orodnIk: z džínoma orodnIk: z džȋnom množina dvojina ImenovalnIk: džíni ImenovalnIk: džȋna rodIlnIk: džínov rodIlnIk: džȋnov dajalnIk: džínom dajalnIk: džȋnoma tožilnik: džíne tožilnik: džȋna mestnIk: pri džínih mestnIk: pri džȋnih orodnIk: z džíni orodnIk: z džȋnoma množina tonemsko [džȋn] ImenovalnIk: džȋni rodIlnIk: džȋnov ipa: [dʒíːn] dajalnIk: džȋnom ednina tožilnik: džȋne ImenovalnIk: džȋn mestnIk: pri džȋnih rodIlnIk: džȋna orodnIk: z džȋni dajalnIk: džȋnu tožilnik: džȋna Izvor mestnIk: pri džȋnu ↑gin orodnIk: z džȋnom dvojina džín2 džína ImenovalnIk: džȋna samostalnik moškega spola [džín] rodIlnIk: džȋnov P dajalnIk: džȋnoma omen arabsko mitološko bitje, ki lahko spreminja tožilnik: džȋna podobo, je navadno nevidno in podvrženo mestnIk: pri džȋnih izpolnjevanju magičnih ukazov orodnIk: z džȋnoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Po nekaterih zgodbah je črna mačka zloben džin, ki ImenovalnIk: džȋni ga je treba pozdraviti, če ponoči stopi v sobo. rodIlnIk: džȋnov dajalnIk: džȋnom 84 tožilnik: džȋne ▪ Ovid je eden velikih rimskih elegičnih pesnikov. mestnIk: pri džȋnih ▪ V skladu z duhom razsvetljenstva je pisal filozofske orodnIk: z džȋni elegične pesnitve, komične epe in parodije. 2. v obliki elegičen ki vzbuja, povzroča otožnost, ža-Izvor lost prevzeto prek hrv., srb. džȉn in tur. cin iz arab. džinn ⏵ prid. beseda + sam. beseda ‛demon’, iz džanna ‛pokriti, skriti’ elegičen ton ▪ Zbirka je uvedla intimno čustvovanje in êjga sentimentalna razpoloženja, izpovedana pogosto v medmet elegičnih [ tonih. êjga] ▪ Epilog romana se konča v elegičnem podtonu. Pomen 1. ▪ Za njeno prozo je značilno elegično vzdušje. narečno gorenjsko uporablja se, ko govorec želi ⏵ pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku ▪ Film je ambiciozen, vizualno privlačen, temačen, čemu elegičen in dolg. ▪ Ejga! Ustavi se! Ustavi se! ▪ Pesem mu je postala spodbudni govor, vendar ni ▪ Ejga, ti tam notri, ugasni že to luč, presneto! tako akcijska kot Kajuhova in Borova, ampak je bolj ▪ Ejga, pazi, to so moja vrata! elegična. 2. kot členek, narečno gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo Izgovor In oblIke ▪ Ejga, to je dopust! Jaz se utapljam v hladnem pivu, jakostno žena pa v topli vodi! [elégični] ▪ Sodelujte, ejga, se splača! ipa: [ɛˈleːgiʧni] ▪ »Cveto?! Veš da te nisem spoznal, ejga. Zredil si se,« osnovnIk rečem presenečeno. moški spol 2.1. kot členek, narečno gorenjsko uvaja v izjavo ednina ▪ » Ejga,« rečem. »Poletje je, saj veš ... poleti se zna človeku utrgati.« ImenovalnIk: elégični ▪ Ejga, tule nekdo dobro kuha. rodIlnIk: elégičnega 3. dajalnIk: elégičnemu kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce tožilnik: elégični gorenjskih narečij živo elégičnega ▪ Jeseničana spoznaš prav po obveznem » ejga«, s mestnIk: pri elégičnem katerim začne vsak drugi stavek. orodnIk: z elégičnim ▪ Mehka dolenjščina se meša z ljubljanskim narečjem, dvojina slišati je tudi kakšen » ejga«. ImenovalnIk: elégična rodIlnIk: elégičnih Izgovor In oblIke dajalnIk: elégičnima jakostno tožilnik: elégična [êjga] mestnIk: pri elégičnih ipa: [ˈɛːjga] orodnIk: z elégičnima množina tonemsko ImenovalnIk: elégični [ȇjga] rodIlnIk: elégičnih ipa: [ːjgà] dajalnIk: elégičnim tožilnik: elégične Izvor mestnIk: pri elégičnih = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ↑ej + orodnIk: z elégičnimi poudarjalna členica -ga ženski spol ednina elégični elégična elégično ImenovalnIk: elégična pridevnik [elégični] rodIlnIk: elégične P dajalnIk: elégični omen 1. ki je v zvezi z elegijo 1., 2. tožilnik: elégično ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri elégični 85 orodnIk: z elégično rodIlnIk: elgičnih dvojina dajalnIk: elgičnima ImenovalnIk: elégični tožilnik: elgična rodIlnIk: elégičnih mestnIk: pri elgičnih dajalnIk: elégičnima orodnIk: z elgičnima tožilnik: elégični množina mestnIk: pri elégičnih ImenovalnIk: elgični orodnIk: z elégičnima rodIlnIk: elgičnih množina dajalnIk: elgičnim ImenovalnIk: elégične tožilnik: elgične rodIlnIk: elégičnih mestnIk: pri elgičnih dajalnIk: elégičnim orodnIk: z elgičnimi tožilnik: elégične ženski spol mestnIk: pri elégičnih ednina orodnIk: z elégičnimi ImenovalnIk: elgična srednji spol rodIlnIk: elgične ednina dajalnIk: elgični ImenovalnIk: elégično tožilnik: elgično rodIlnIk: elégičnega mestnIk: pri elgični dajalnIk: elégičnemu orodnIk: z elgično tožilnik: elégično dvojina mestnIk: pri elégičnem ImenovalnIk: elgični orodnIk: z elégičnim rodIlnIk: elgičnih dvojina dajalnIk: elgičnima ImenovalnIk: elégični tožilnik: elgični rodIlnIk: elégičnih mestnIk: pri elgičnih dajalnIk: elégičnima orodnIk: z elgičnima tožilnik: elégični množina mestnIk: pri elégičnih ImenovalnIk: elgične orodnIk: z elégičnima rodIlnIk: elgičnih množina dajalnIk: elgičnim ImenovalnIk: elégična tožilnik: elgične rodIlnIk: elégičnih mestnIk: pri elgičnih dajalnIk: elégičnim orodnIk: z elgičnimi tožilnik: elégična srednji spol mestnIk: pri elégičnih ednina orodnIk: z elégičnimi ImenovalnIk: elgično rodIlnIk: elgičnega tonemsko dajalnIk: elgičnemu [elgični] tožilnik: elgično ipa: [ɛlèːgíʧni] mestnIk: pri elgičnem osnovnIk orodnIk: z elgičnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: elgični ImenovalnIk: elgični rodIlnIk: elgičnih rodIlnIk: elgičnega dajalnIk: elgičnima dajalnIk: elgičnemu tožilnik: elgični tožilnik: elgični mestnIk: pri elgičnih živo elgičnega orodnIk: z elgičnima mestnIk: pri elgičnem množina orodnIk: z elgičnim ImenovalnIk: elgična dvojina rodIlnIk: elgičnih ImenovalnIk: elgična dajalnIk: elgičnim 86 tožilnik: elgična oziroma izgubljenemu otroštvu. mestnIk: pri elgičnih ▪▪▪ orodnIk: z elgičnimi ▪ Multimedijska predstavitev je elegija sejalcu, spomin na elementarna opravila, ki so jih izvajali naši očetje. stalne zveze Izgovor In oblIke elegični distih jakostno iz literarne vede distih, sestavljen iz heksametra in [elegíja] pentametra ipa: [ɛlɛˈgiːja] ▪ Elegični distih je v slovenščini preizkusil France ednina Prešeren v pesmi V spomin Matija Čopa. ImenovalnIk: elegíja ▪ Umetnost ljubezni, pisana v elegičnih distihih, je neke rodIlnIk: elegíje vrste ljubezenski priročnik. dajalnIk: elegíji tožilnik: elegíjo Izvor mestnIk: pri elegíji prevzeto iz nem. elegisch iz ↑elegija orodnIk: z elegíjo dvojina elegíja elegíje samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: elegíji [elegíja] rodIlnIk: elegíj Pomen dajalnIk: elegíjama 1. iz literarne vede, zlasti v antični literaturi pesem, napisana v tožilnik: elegíji elegičnem distihu mestnIk: pri elegíjah ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z elegíjama ljubezenska elegija množina ▪ Njegovo pesništvo obsega tri zbirke ljubezenskih ImenovalnIk: elegíje elegij, v izgnanstvu pa je napisal še znamenite rodIlnIk: elegíj Žalostinke in Pontska pisma. dajalnIk: elegíjam ▪ Umetnost ljubezni, ena od treh Ovidovih zbirk erotičnih elegij, ki so nastale na začetku našega štetja, tožilnik: elegíje je zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem mestnIk: pri elegíjah zapeljevanju. orodnIk: z elegíjami ▪▪▪ ▪ Solon iz Aten je pisal elegije z namenom, da bi tonemsko politično vzgajal Atence. [elegȋja] 2. pesem z otožno, žalostno vsebino ipa: [ɛlɛgíːjà] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ V izjemni zbirki sodobnih elegij pesnik objokuje smrt ImenovalnIk: elegȋja svoje žene. rodIlnIk: elegȋje ▪ Leta 1986 je objavil mešanico spominov na samotni dajalnIk: elegȋji otok in trpke elegije o Angliji, ki je ni več. tožilnik: elegȋjo ▪▪▪ mestnIk: pri elegȋji ▪ Z objavo elegije Slovo od mladosti leta 1830 v orodnIk: z elegȋjo Krajnski čbelici je Prešeren začel slovensko literarno dvojina romantiko. ImenovalnIk: elegȋji 3. skladba otožnega, žalostnega značaja rodIlnIk: elegȋj ▪ Napisal je devet simfonij, več koncertov, elegij in dajalnIk: elegȋjama serenad ter dva baleta. ▪ Znan je po elegiji, ki jo je napisal ob smrti skladatelja tožilnik: elegȋji Johannesa Ockeghema. mestnIk: pri elegȋjah 4. orodnIk: z elegȋjama ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: elegȋje ▪ Radijski šov je bil lepa elegija za izgubljenimi časi in rodIlnIk: elegȋj spomin na dolgo popularni radijski oddaji. dajalnIk: elegȋjam ▪ Njihove izpovedi so nekakšne elegije ukradenemu tožilnik: elegȋje mestnIk: pri elegȋjah 87 orodnIk: z elegȋjami 1.1. listi te solate kot hrana, jed ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Izvor narezati endivijo | očistiti, oprati, otrebiti, umiti endivijo prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. ▪ Endivijo narežete na pol centimetra široke trakove, elegeía ‛žalostinka’ pri treviškem radiču pustite liste cele. ▪ Endivijo otrebimo, operemo in liste narežemo. êmm; in ámm medmet ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku P glava, glavica endivije | listi endivije omen 1. tudi z večkrat ponovljeno črko e ali m uporablja se, ko ▪ Pol glavice endivije dobro operite, osušite in narežite. govorec želi zapolniti premor v govoru ▪ Kruhke prerežemo, na vsakega damo list endivije, na ▪ Emm ... ali lahko, emm ... pojasnite, emm ... pavze to položimo pečen burger. ... v vaši zaposlitvi? ▪▪▪ ▪ » Emmm … Ne, ne … Ne vem,« sem izdavil. ▪ Večerjali smo endivijo s krompirjem. ▪ Torej, eeem, mislim, da sem smučala dobro. ▪ Lahko si za kakšen obrok pripravite le skledo solate iz 2. endivije in paradižnika. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko e ali m izraz premora, zadrege ▪ Brez hmm, emm, heh, hah, ummm in ostalih bedarij, Izgovor In oblIke ki jih mečem ven iz sebe, medtem ko iščem novo jakostno bedarijo za obdelavo. [endívija] ▪ Ko prosiš za obrazložitev, od intelektualca čuješ ipa: [ɛnˈdiːʋija] mašila emmm, emmm, ne vem ... eeeeem, to se mi ne ednina zdi v redu ... emmmm ... ne vem, no. ImenovalnIk: endívija rodIlnIk: endívije Izvor dajalnIk: endíviji imitativna beseda za zapolnjevanje premora tožilnik: endívijo mestnIk: pri endíviji endívija endívije samostalnik ženskega spola orodnIk: z endívijo [endívija] dvojina Pomen ImenovalnIk: endíviji 1. glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z rodIlnIk: endívij nazobčanim robom dajalnIk: endívijama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: endíviji pobirati endivijo | posaditi, presajati, sejati endivijo mestnIk: pri endívijah ▪ Endivijo lahko začnemo pobirati približno sedem orodnIk: z endívijama tednov po sejanju, odvisno od sorte in letnega časa. množina ▪ Endivijo sejemo ali presajamo po zgodnjem ImenovalnIk: endívije krompirju, grahu, fižolu, česnu in čebuli. rodIlnIk: endívij ▪ Radič in endivijo, ki ju presadimo do 20. avgusta, v dajalnIk: endívijam jeseni pokrijemo s folijo v tunelu. tožilnik: endívije ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri endívijah kodrasta, kodrolistna, skodrana endivija | zimska orodnIk: z endívijami endivija ▪ Sorte kodraste endivije večinoma pobiramo poleti, sorte s širokimi listi pa so odporne proti boleznim in tonemsko dobro uspevajo tudi pozimi. [endívija] ▪ Zimsko endivijo je najbolje saditi od srede julija ipa: [ɛndìːʋíja] naprej. ednina ⏵ priredna zveza ImenovalnIk: endívija endivija in radič rodIlnIk: endívije ▪ Če se endivija in radič slabo razvijata, nad gredo dajalnIk: endíviji postavimo tunel in ga pokrijemo, ob sončnih dneh pa tožilnik: endívijo tunele zračimo. mestnIk: pri endíviji ▪▪▪ orodnIk: z endȋvijo ▪ Izbira je pestra, kljub temu pa sadik endivije in radiča dvojina še ni naprodaj. ImenovalnIk: endíviji 88 rodIlnIk: endȋvij skrčilo obtožnico. dajalnIk: endívijama ▪ Politična kriza se sprevrača v svojevrstno farso. tožilnik: endíviji ▪▪▪ mestnIk: pri endívijah ▪ Opozicija je volitve označila za farso. orodnIk: z endívijama ▪ Ves postopek izbiranja vodilnega v upravi meji na množina farso. ImenovalnIk: endívije rodIlnIk: endȋvij Izgovor In oblIke dajalnIk: endívijam jakostno tožilnik: endívije [fársa] mestnIk: pri endívijah ipa: [ˈfaːɾsa] orodnIk: z endívijami ednina ImenovalnIk: fársa Izvor rodIlnIk: fárse prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. dajalnIk: fársi entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika tožilnik: fárso mestnIk: pri fársi fársa fárse samostalnik ženskega spola orodnIk: s fárso [fársa] dvojina P ImenovalnIk: fársi omen 1. iz literarne vede, iz teatrologije komedija z izrazito, grobo rodIlnIk: fárs komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, dajalnIk: fársama absurdnimi elementi tožilnik: fársi ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri fársah duhovita farsa | groteskna, tragična farsa | odrska farsa orodnIk: s fársama | srednjeveška farsa množina ▪ Igro odlikuje živ dialog, ki je poglavitni nosilec ImenovalnIk: fárse duhovite farse na temo odnosa med družbo in rodIlnIk: fárs umetnostjo. dajalnIk: fársam ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: fárse uprizoriti farso mestnIk: pri fársah ▪ V gledališču bodo premierno uprizorili farso. orodnIk: s fársami ▪ Ansambel gledališča je odigral Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski. tonemsko ▪▪▪ [fȃrsa] ▪ V farsah in burkah je oseba Norca, Prismode ali ipa: [fáːɾsà] Burkeža postajala vse pomembnejša. ednina 2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; sin.: ekspresivno ImenovalnIk: fȃrsa parodija ⏵ rodIlnIk: fȃrse prid. beseda + sam. beseda čista, navadna, popolna farsa dajalnIk: fȃrsi | prvovrstna, svojevrstna farsa tožilnik: fȃrso | sodna, sodniška farsa | zrežirana farsa ▪ Ta zakon je navadna farsa in pesek v oči. mestnIk: pri fȃrsi ▪ Propad podjetja je bila očitno zrežirana farsa, ki je orodnIk: s fȃrso nekomu prinesla ogromno denarja. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ImenovalnIk: fȃrsi farsa se dogaja, zgodi | farsa se nadaljuje, začne rodIlnIk: fȃrs ▪ Farsa se lahko konča samo s takojšnjo odstavitvijo dajalnIk: fȃrsama samovšečnega genija. tožilnik: fȃrsi ▪ Farsa se nadaljuje zaradi finančnih mahinacij in mestnIk: pri fȃrsah zlorab. orodnIk: s fȃrsama ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku množina spremeniti, spreminjati, sprevračati, sprevreči se v ImenovalnIk: fȃrse farso rodIlnIk: fȃrs ▪ Proces se spreminja v farso, saj je sodišče že močno dajalnIk: fȃrsam 89 tožilnik: fȃrse dajalnIk: fársičnima mestnIk: pri fȃrsah tožilnik: fársična orodnIk: s fȃrsami mestnIk: pri fársičnih orodnIk: s fársičnima Izvor množina prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, ImenovalnIk: fársični prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir rodIlnIk: fársičnih ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno dajalnIk: fársičnim ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) tožilnik: fársične besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ mestnIk: pri fársičnih orodnIk: s fársičnimi fársičen fársična fársično pridevnik ženski spol [fársičən] ednina Pomen ImenovalnIk: fársična 1. ki spominja na farso 1. ali je tak kot pri farsi 1. rodIlnIk: fársične ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: fársični ▪ Film je farsična, posmehljiva parabola o tem, da je tožilnik: fársično mesto angelov vse prej kot to. mestnIk: pri fársični ▪ Režiser postavitve Revizorja se je osredotočil na orodnIk: s fársično satirične, farsične, celo absurdne podtone dramske dvojina predloge. ImenovalnIk: fársični ▪ Zlobni, strahopetni, grobi, pompozno kruti in odkrito rodIlnIk: fársičnih amoralni oče Ubu je farsičen prototip poznejšega dajalnIk: fársičnima antijunaka 20. stoletja. 2. tožilnik: fársični slabšalno ki je absurden, nesmiseln ⏵ mestnIk: pri fársičnih prid. beseda + sam. beseda ▪ Bitka med nasprotniki in zagovorniki evolucijskega orodnIk: s fársičnima nauka občasno dobi prav farsične dimenzije. množina ▪ Dogajanje v društvu dobiva tako farsične razsežnosti, ImenovalnIk: fársične da je za to skoraj škoda časopisnega papirja. rodIlnIk: fársičnih ▪▪▪ dajalnIk: fársičnim ▪ Igre in igrice v zvezi z založbo so bile včasih že prav tožilnik: fársične farsične, direktorji so se menjavali kot po tekočem mestnIk: pri fársičnih traku. orodnIk: s fársičnimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: fársično [fársičən] rodIlnIk: fársičnega ipa: [ˈfaːɾsiʧən] dajalnIk: fársičnemu osnovnIk tožilnik: fársično moški spol mestnIk: pri fársičnem ednina orodnIk: s fársičnim ImenovalnIk: fársičen dvojina določno fársični ImenovalnIk: fársični rodIlnIk: fársičnega rodIlnIk: fársičnih dajalnIk: fársičnemu dajalnIk: fársičnima tožilnik: fársičen tožilnik: fársični določno fársični mestnIk: pri fársičnih živo fársičnega orodnIk: s fársičnima mestnIk: pri fársičnem množina orodnIk: s fársičnim ImenovalnIk: fársična dvojina rodIlnIk: fársičnih ImenovalnIk: fársična dajalnIk: fársičnim rodIlnIk: fársičnih tožilnik: fársična 90 mestnIk: pri fársičnih orodnIk: s fársično orodnIk: s fársičnimi dvojina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje ImenovalnIk: fársični moški spol rodIlnIk: fársičnih ednIna: bòlj fársičen dajalnIk: fársičnima ženski spol tožilnik: fársični ednIna: bòlj fársična mestnIk: pri fársičnih srednji spol orodnIk: s fársičnima ednIna: bòlj fársično množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: fársične moški spol rodIlnIk: fársičnih ednIna: nàjbolj in nájbolj fársičen dajalnIk: fársičnim ženski spol tožilnik: fársične ednIna: nàjbolj in nájbolj fársična mestnIk: pri fársičnih srednji spol orodnIk: s fársičnimi ednIna: nàjbolj in nájbolj fársično srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: fársično [fársičən] rodIlnIk: fársičnega ipa: [fàːɾsíʧən] dajalnIk: fársičnemu osnovnIk tožilnik: fársično moški spol mestnIk: pri fársičnem ednina orodnIk: s fársičnim ImenovalnIk: fársičen dvojina določno fársični ImenovalnIk: fársični rodIlnIk: fársičnega rodIlnIk: fársičnih dajalnIk: fársičnemu dajalnIk: fársičnima tožilnik: fársičen tožilnik: fársični določno fársični mestnIk: pri fársičnih živo fársičnega orodnIk: s fársičnima mestnIk: pri fársičnem množina orodnIk: s fársičnim ImenovalnIk: fársična dvojina rodIlnIk: fársičnih ImenovalnIk: fársična dajalnIk: fársičnim rodIlnIk: fársičnih tožilnik: fársična dajalnIk: fársičnima mestnIk: pri fársičnih tožilnik: fársična orodnIk: s fársičnimi mestnIk: pri fársičnih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s fársičnima moški spol množina ednIna: bȍlj fársičen ImenovalnIk: fársični ženski spol rodIlnIk: fársičnih ednIna: bȍlj fársična dajalnIk: fársičnim srednji spol tožilnik: fársične ednIna: bȍlj fársično mestnIk: pri fársičnih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s fársičnimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj fársičen ednina ženski spol ImenovalnIk: fársična ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj fársična rodIlnIk: fársične srednji spol dajalnIk: fársični ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj fársično tožilnik: fársično mestnIk: pri fársični 91 Izvor ImenovalnIk: flamȋngovca ↑farsa rodIlnIk: flamȋngovcev dajalnIk: flamȋngovcema flamíngovec flamíngovca samostalnik moškega spola tožilnik: flamȋngovca [flamíngovəc] mestnIk: pri flamȋngovcih Pomen orodnIk: s flamȋngovcema okrasna rastlina s srčastimi listi in podolgovatim množina rumenkastim izrastkom, ki je obdan z velikim ImenovalnIk: flamȋngovci navadno rdečim listom; primerjaj lat. Anthurium; sin.: rodIlnIk: flamȋngovcev flamingo dajalnIk: flamȋngovcem ▪ Cvet flamingovca nas s svojo barvitostjo razveseljuje tožilnik: flamȋngovce od pomladi do srede jeseni. mestnIk: pri flamȋngovcih ▪ V presuhem zraku ali na premočni sončni svetlobi se orodnIk: s flamȋngovci začnejo flamingovcem zvijati listi. ▪ Flamingovci in marante dobro uspevajo pri Izvor temperaturah, višjih od 20 °C. ↑flamingo Izgovor In oblIke flanéla flanéle samostalnik ženskega spola jakostno [flamíngovəc] [flanéla] Pomen ipa: [flaˈmiːngɔʋəʦ] 1. ednina mehko, kosmato tkano blago, navadno za vsakdanja oblačila, posteljnino ImenovalnIk: flamíngovec ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: flamíngovca mehka flanela dajalnIk: flamíngovcu ▪ Od vaših želja je odvisno, ali boste izbrali svilo ali tožilnik: flamíngovca mehko flanelo. mestnIk: pri flamíngovcu ▪ Hlače in jakna so sešite iz mehke volnene flanele. orodnIk: s flamíngovcem ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku dvojina srajca, telovnik iz flanele ImenovalnIk: flamíngovca ▪ Ob koncu 19. stoletja je bil telovnik iz flanele med rodIlnIk: flamíngovcev redkimi oblačili iz manufakturnega blaga, ki se je dajalnIk: flamíngovcema znašlo v družbi iz domačega platna in sukna sešitih tožilnik: flamíngovca moških oblačil. mestnIk: pri flamíngovcih ▪ Ponujajo prešite odeje, posteljnino iz flanele, orodnIk: s flamíngovcema pregrinjala. množina ▪▪▪ ImenovalnIk: flamíngovci ▪ Like iz papirja smo najprej pobarvali, potem pa na rodIlnIk: flamíngovcev zadnji strani nalepili flanelo, da bi se dobro prijeli. ▪ Kapice in kratke srajčke iz tankega domačega dajalnIk: flamíngovcem platna, med svetovnima vojnama pa iz industrijskega tožilnik: flamíngovce bombažnega platna ali flanele, so sestavljale opremo mestnIk: pri flamíngovcih enoletnikov. orodnIk: s flamíngovci 2. kot pridevnik ki je v zvezi s flanelo 1. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda tonemsko [ flanela srajca flamȋngovəc] ▪ Mladina je čez noč zavrgla flanela srajce in si oblačila ipa: [flamíːngʋəʦ] le še majice s kratkimi rokavi. ednina ImenovalnIk: flamȋngovec Izgovor In oblIke rodIlnIk: flamȋngovca jakostno dajalnIk: flamȋngovcu [flanéla] tožilnik: flamȋngovca ipa: [flaˈneːla] mestnIk: pri flamȋngovcu ednina orodnIk: s flamȋngovcem ImenovalnIk: flanéla dvojina 92 rodIlnIk: flanéle flanélast flanélasta flanélasto pridevnik dajalnIk: flanéli [flanélast] tožilnik: flanélo Pomen mestnIk: pri flanéli ki je iz flanele 1. ali vsebuje flanelo 1. orodnIk: s flanélo ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina flanelasta obleka, pižama, srajca | flanelasta rjuha | ImenovalnIk: flanéli flanelaste hlače rodIlnIk: flanél ▪ Njegova garderobna omara je polna flanelastih srajc. dajalnIk: flanélama ▪ Na sebi sem imel svojo pražnjo obleko – modri tožilnik: flanéli blazer, belo srajco in sive flanelaste hlače. mestnIk: pri flanélah orodnIk: s flanélama Izgovor In oblIke množina jakostno ImenovalnIk: flanéle [flanélast] rodIlnIk: flanél ipa: [flaˈneːlast] dajalnIk: flanélam osnovnIk tožilnik: flanéle moški spol mestnIk: pri flanélah ednina orodnIk: s flanélami ImenovalnIk: flanélast določno flanélasti tonemsko rodIlnIk: flanélastega [flanla] dajalnIk: flanélastemu ipa: [flanéːlà] tožilnik: flanélast ednina določno flanélasti ImenovalnIk: flanla živo flanélastega rodIlnIk: flanle mestnIk: pri flanélastem dajalnIk: flanli orodnIk: s flanélastim tožilnik: flanlo dvojina mestnIk: pri flanli ImenovalnIk: flanélasta orodnIk: s flanlo rodIlnIk: flanélastih dvojina dajalnIk: flanélastima ImenovalnIk: flanli tožilnik: flanélasta rodIlnIk: flanl mestnIk: pri flanélastih dajalnIk: flanlama orodnIk: s flanélastima tožilnik: flanli množina mestnIk: pri flanlah ImenovalnIk: flanélasti orodnIk: s flanlama rodIlnIk: flanélastih množina dajalnIk: flanélastim ImenovalnIk: flanle tožilnik: flanélaste rodIlnIk: flanl mestnIk: pri flanélastih dajalnIk: flanlam orodnIk: s flanélastimi tožilnik: flanle ženski spol mestnIk: pri flanlah ednina orodnIk: s flanlami ImenovalnIk: flanélasta rodIlnIk: flanélaste Izvor dajalnIk: flanélasti prevzeto (prek nem. Flanell in frc. flanelle) iz angl. tožilnik: flanélasto flannel, nejasnega izvora, morda prevzeto iz valiž. mestnIk: pri flanélasti gwlanen ‛kos volnene tkanine’, iz gwlân ‛volna’ orodnIk: s flanélasto dvojina ImenovalnIk: flanélasti rodIlnIk: flanélastih dajalnIk: flanélastima 93 tožilnik: flanélasti mestnIk: pri flanlastih mestnIk: pri flanélastih orodnIk: s flanlastima orodnIk: s flanélastima množina množina ImenovalnIk: flanlasti ImenovalnIk: flanélaste rodIlnIk: flanlastih rodIlnIk: flanélastih dajalnIk: flanlastim dajalnIk: flanélastim tožilnik: flanlaste tožilnik: flanélaste mestnIk: pri flanlastih mestnIk: pri flanélastih orodnIk: s flanlastimi orodnIk: s flanélastimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: flanlasta ImenovalnIk: flanélasto rodIlnIk: flanlaste rodIlnIk: flanélastega dajalnIk: flanlasti dajalnIk: flanélastemu tožilnik: flanlasto tožilnik: flanélasto mestnIk: pri flanlasti mestnIk: pri flanélastem orodnIk: s flanlasto orodnIk: s flanélastim dvojina dvojina ImenovalnIk: flanlasti ImenovalnIk: flanélasti rodIlnIk: flanlastih rodIlnIk: flanélastih dajalnIk: flanlastima dajalnIk: flanélastima tožilnik: flanlasti tožilnik: flanélasti mestnIk: pri flanlastih mestnIk: pri flanélastih orodnIk: s flanlastima orodnIk: s flanélastima množina množina ImenovalnIk: flanlaste ImenovalnIk: flanélasta rodIlnIk: flanlastih rodIlnIk: flanélastih dajalnIk: flanlastim dajalnIk: flanélastim tožilnik: flanlaste tožilnik: flanélasta mestnIk: pri flanlastih mestnIk: pri flanélastih orodnIk: s flanlastimi orodnIk: s flanélastimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: flanlasto [flanlast] rodIlnIk: flanlastega ipa: [flanéːlàst] dajalnIk: flanlastemu osnovnIk tožilnik: flanlasto moški spol mestnIk: pri flanlastem ednina orodnIk: s flanlastim ImenovalnIk: flanlast dvojina določno flanlasti ImenovalnIk: flanlasti rodIlnIk: flanlastega rodIlnIk: flanlastih dajalnIk: flanlastemu dajalnIk: flanlastima tožilnik: flanlast tožilnik: flanlasti določno flanlasti mestnIk: pri flanlastih živo flanlastega orodnIk: s flanlastima mestnIk: pri flanlastem množina orodnIk: s flanlastim ImenovalnIk: flanlasta dvojina rodIlnIk: flanlastih ImenovalnIk: flanlasta dajalnIk: flanlastim rodIlnIk: flanlastih tožilnik: flanlasta dajalnIk: flanlastima mestnIk: pri flanlastih tožilnik: flanlasta orodnIk: s flanlastimi 94 živo formatíranega Izvor mestnIk: pri formatíranem ↑flanela orodnIk: s formatíranim dvojina formatíran formatírana formatírano pridevnik ImenovalnIk: formatírana [formatíran] rodIlnIk: formatíranih Pomen dajalnIk: formatíranima 1. pri katerem je datotečni sistem nosilca tožilnik: formatírana podatkov spremenjen, ponastavljen, obstoječe mestnIk: pri formatíranih datoteke pa izbrisane orodnIk: s formatíranima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina formatiran disk ImenovalnIk: formatírani ▪ Priporočajo vnovično namestitev operacijskega rodIlnIk: formatíranih sistema in programov na formatiran disk. dajalnIk: formatíranim ▪ Med preizkušene programe smo ga uvrstili, ker tožilnik: formatírane vračanje brisanih datotek in podatkov s formatiranih mestnIk: pri formatíranih nosilcev poteka zelo hitro. orodnIk: s formatíranimi ▪▪▪ ženski spol ▪ Disk je že formatiran s sistemom FAT32, lahko pa ga ednina po želji pretvorimo v NTFS. 2. ImenovalnIk: formatírana pri katerem so postavitev, oblikovne in rodIlnIk: formatírane strukturne lastnosti besedila določene v kakem dajalnIk: formatírani programu, programskem jeziku ⏵ tožilnik: formatírano prid. beseda + sam. beseda ▪ Program je hiter in preprost, kljub vsemu pa mestnIk: pri formatírani omogoča vnos in izpis formatiranega teksta. orodnIk: s formatírano ▪ Večinoma je prikaz drugje formatiranih strani dvojina pravilen, razen če koda ni pretirano zapletena ali celo ImenovalnIk: formatírani napačna. rodIlnIk: formatíranih 3. ki ima določeno obliko, je oblikovan, zasnovan dajalnIk: formatíranima takó, da ima določene značilnosti tožilnik: formatírani ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri formatíranih ▪ Prispevek je množica enako formatiranih oglasov, orodnIk: s formatíranima izvirno verjetno objavljenih predvsem v specializiranih množina revijah. ImenovalnIk: formatírane ▪ Likovne forme vseh provenienc in kompleksnosti je rodIlnIk: formatíranih vedno imel za legitimne izraze človeka v določenem dajalnIk: formatíranim historično formatiranem družbenem okolju. tožilnik: formatírane ▪▪▪ mestnIk: pri formatíranih ▪ Letošnja podelitev oskarjev je bila že vnaprej orodnIk: s formatíranimi formatirana kot protivojna manifestacija. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: formatírano jakostno [formatíran] rodIlnIk: formatíranega dajalnIk: formatíranemu ipa: [fɔɾmaˈtiːɾan] tožilnik: formatírano osnovnIk mestnIk: pri formatíranem moški spol orodnIk: s formatíranim ednina dvojina ImenovalnIk: formatíran ImenovalnIk: formatírani določno formatírani rodIlnIk: formatíranih rodIlnIk: formatíranega dajalnIk: formatíranima dajalnIk: formatíranemu tožilnik: formatírani tožilnik: formatíran mestnIk: pri formatíranih določno formatírani 95 orodnIk: s formatíranima množina množina ImenovalnIk: formatȋrane ImenovalnIk: formatírana rodIlnIk: formatȋranih rodIlnIk: formatíranih dajalnIk: formatȋranim dajalnIk: formatíranim tožilnik: formatȋrane tožilnik: formatírana mestnIk: pri formatȋranih mestnIk: pri formatíranih orodnIk: s formatȋranimi orodnIk: s formatíranimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: formatȋrano [formatȋran] rodIlnIk: formatȋranega ipa: [fɔɾmatíːɾàn] dajalnIk: formatȋranemu osnovnIk tožilnik: formatȋrano moški spol mestnIk: pri formatȋranem ednina orodnIk: s formatȋranim ImenovalnIk: formatȋran dvojina določno formatȋrani ImenovalnIk: formatȋrani rodIlnIk: formatȋranega rodIlnIk: formatȋranih dajalnIk: formatȋranemu dajalnIk: formatȋranima tožilnik: formatȋran tožilnik: formatȋrani določno formatȋrani mestnIk: pri formatȋranih živo formatȋranega orodnIk: s formatȋranima mestnIk: pri formatȋranem množina orodnIk: s formatȋranim ImenovalnIk: formatȋrana dvojina rodIlnIk: formatȋranih ImenovalnIk: formatȋrana dajalnIk: formatȋranim rodIlnIk: formatȋranih tožilnik: formatȋrana dajalnIk: formatȋranima mestnIk: pri formatȋranih tožilnik: formatȋrana orodnIk: s formatȋranimi mestnIk: pri formatȋranih orodnIk: s formatȋranima Izvor množina ↑formatirati ImenovalnIk: formatȋrani rodIlnIk: formatȋranih formatíranje formatíranja samostalnik srednjega spola dajalnIk: formatȋranim [formatíranje] tožilnik: formatȋrane Pomen mestnIk: pri formatȋranih 1. iz računalništva spreminjanje, ponastavljanje orodnIk: s formatȋranimi datotečnega sistema nosilca podatkov, pri čemer ženski spol se obstoječe datoteke izbrišejo ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: formatȋrana formatiranje diska rodIlnIk: formatȋrane ▪ Priporočamo formatiranje diska, ponovno naložitev dajalnIk: formatȋrani operacijskega sistema ter takojšnjo namestitev vseh tožilnik: formatȋrano popravkov. mestnIk: pri formatȋrani ▪ Če boste digitalno potrdilo hranili le na disku, je orodnIk: s formatȋrano priporočljivo ustvariti vsaj varnostno kopijo, saj ga dvojina boste ob formatiranju računalnika izgubili. ▪▪▪ ImenovalnIk: formatȋrani ▪ rodIlnIk: formatȋranih Stare podatke ob formatiranju praviloma izgubimo. 2. določanje postavitve, oblikovnih in dajalnIk: formatȋranima strukturnih lastnosti besedila v kakem programu, tožilnik: formatȋrani programskem jeziku mestnIk: pri formatȋranih ▪ Aplikacije, ki se ukvarjajo s formatiranjem teksta ali orodnIk: s formatȋranima grafike, ponavadi omogočajo spreminjanje barv. 96 ▪ Izboljšali so funkciji, ki omogočata samodejno tožilnik: formatȋranji formatiranje besedila med tipkanjem in popravljanje mestnIk: pri formatȋranjih najpogostejših tipkarskih napak. orodnIk: s formatȋranjema 3. dajanje določene oblike, oblikovanje, zasnova množina česa tako, da dobi določene značilnosti ImenovalnIk: formatȋranja ▪ Obliko sredinskega formatiranja verzov sem uporabil, rodIlnIk: formatȋranj saj sem hotel tem pesmim dati nekakšen ironični dajalnIk: formatȋranjem pridih. 4. tožilnik: formatȋranja knjižno pogovorno povzročanje, da kaj nima več stare vsebine ali dobi novo mestnIk: pri formatȋranjih ▪ Država je zavožena, to je dejstvo, potrebna je ne orodnIk: s formatȋranji samo politična amputacija, temveč kar resetiranje celotne države – ali pa kar formatiranje. Izvor ↑formatirati I zgovor In oblIke jakostno formatírati formatíram nedovršni in dovršni glagol [formatíranje] [formatírati] ipa: [fɔɾmaˈtiːɾanjɛ] Pomen ednina 1. iz računalništva spremeniti, ponastaviti datotečni ImenovalnIk: formatíranje sistem nosilca podatkov, pri čemer se obstoječe rodIlnIk: formatíranja datoteke izbrišejo dajalnIk: formatíranju ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: formatíranje formatirati (trdi) disk mestnIk: pri formatíranju ▪ Namestitveni postopek po želji formatira disk v orodnIk: s formatíranjem izbrani datotečni sistem, ki je lahko FAT ali NTFS. dvojina ▪ Uspešno sem formatiral USB ključek v NTFS datotečnem sistemu in nato nanj posnel film. ImenovalnIk: formatíranji ⏵ prisl. + glag. rodIlnIk: formatíranj ▪ Ker je mnogo programov prekopiral z interneta, je dajalnIk: formatíranjema moral približno vsake pol leta ponovno formatirati trdi tožilnik: formatíranji disk. mestnIk: pri formatíranjih ▪ Naredil sem neumnost, pomotoma sem formatiral orodnIk: s formatíranjema napačno particijo. množina ▪▪▪ ImenovalnIk: formatíranja ▪ Diska ni bilo mogoče formatirati, ker je bil fizično rodIlnIk: formatíranj uničen in ga niti BIOS ni uspel zaznati. dajalnIk: formatíranjem 2. knjižno pogovorno narediti, povzročiti, da kaj nima več tožilnik: formatíranja stare vsebine ali dobi novo mestnIk: pri formatíranjih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: s formatíranji ▪ Nekaj spesni skupaj, da narediš izpit, po tem pa lahko formatiraš možgane. tonemsko ▪ Učinek je edinstven, pravo potovanje – kakor da bi [formatȋranje] na novo formatiral svojo glavo: prihodnji dan si kot ipa: [fɔɾmatíːɾànjɛ] prerojen. ednina ▪▪▪ ▪ Slovensko narodno in narodno-zabavno glasbo so ImenovalnIk: formatȋranje preobrazili in formatirali v sodobno urbano turbo rodIlnIk: formatȋranja glasbo. dajalnIk: formatȋranju tožilnik: formatȋranje Izgovor In oblIke mestnIk: pri formatȋranju jakostno orodnIk: s formatȋranjem [formatírati] dvojina ipa: [fɔɾmaˈtiːɾati] ImenovalnIk: formatȋranji nedoločnik: formatírati rodIlnIk: formatȋranj namenIlnIk: formatírat dajalnIk: formatȋranjema sedanjik 97 ednina rodIlnIk: formatirajóčih 1. oseba: formatíram dajalnIk: formatirajóčim 2. oseba: formatíraš tožilnik: formatirajóče 3. oseba: formatíra mestnIk: pri formatirajóčih dvojina orodnIk: s formatirajóčimi 1. oseba: formatírava ženski spol 2. oseba: formatírata ednina 3. oseba: formatírata ImenovalnIk: formatirajóča množina rodIlnIk: formatirajóče 1. oseba: formatíramo dajalnIk: formatirajóči 2. oseba: formatírate tožilnik: formatirajóčo 3. oseba: formatírajo mestnIk: pri formatirajóči velelnik orodnIk: s formatirajóčo ednina dvojina 2. oseba: formatíraj ImenovalnIk: formatirajóči dvojina rodIlnIk: formatirajóčih 1. oseba: formatírajva dajalnIk: formatirajóčima 2. oseba: formatírajta tožilnik: formatirajóči množina mestnIk: pri formatirajóčih 1. oseba: formatírajmo orodnIk: s formatirajóčima 2. oseba: formatírajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: formatirajóče moški spol rodIlnIk: formatirajóčih ednIna: formatíral dajalnIk: formatirajóčim dvojIna: formatírala tožilnik: formatirajóče množina: formatírali mestnIk: pri formatirajóčih ženski spol orodnIk: s formatirajóčimi ednIna: formatírala srednji spol dvojIna: formatírali ednina množina: formatírale ImenovalnIk: formatirajóče srednji spol rodIlnIk: formatirajóčega ednIna: formatíralo dajalnIk: formatirajóčemu dvojIna: formatírali tožilnik: formatirajóče množina: formatírala mestnIk: pri formatirajóčem deležnik na -č orodnIk: s formatirajóčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: formatirajóči ImenovalnIk: formatirajóč rodIlnIk: formatirajóčih rodIlnIk: formatirajóčega dajalnIk: formatirajóčima dajalnIk: formatirajóčemu tožilnik: formatirajóči tožilnik: formatirajóč mestnIk: pri formatirajóčih živo formatirajóčega orodnIk: s formatirajóčima mestnIk: pri formatirajóčem množina orodnIk: s formatirajóčim ImenovalnIk: formatirajóča dvojina rodIlnIk: formatirajóčih ImenovalnIk: formatirajóča dajalnIk: formatirajóčim rodIlnIk: formatirajóčih tožilnik: formatirajóča dajalnIk: formatirajóčima mestnIk: pri formatirajóčih tožilnik: formatirajóča orodnIk: s formatirajóčimi mestnIk: pri formatirajóčih deležnik na -n orodnIk: s formatirajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: formatirajóči ImenovalnIk: formatíran 98 rodIlnIk: formatíranega dajalnIk: formatíranima dajalnIk: formatíranemu tožilnik: formatírani tožilnik: formatíran mestnIk: pri formatíranih živo formatíranega orodnIk: s formatíranima mestnIk: pri formatíranem množina orodnIk: s formatíranim ImenovalnIk: formatírana dvojina rodIlnIk: formatíranih ImenovalnIk: formatírana dajalnIk: formatíranim rodIlnIk: formatíranih tožilnik: formatírana dajalnIk: formatíranima mestnIk: pri formatíranih tožilnik: formatírana orodnIk: s formatíranimi mestnIk: pri formatíranih glagolnik orodnIk: s formatíranima ednina množina ImenovalnIk: formatíranje ImenovalnIk: formatírani rodIlnIk: formatíranja rodIlnIk: formatíranih dajalnIk: formatíranju dajalnIk: formatíranim tožilnik: formatíranje tožilnik: formatírane mestnIk: pri formatíranju mestnIk: pri formatíranih orodnIk: s formatíranjem orodnIk: s formatíranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: formatíranji ednina rodIlnIk: formatíranj ImenovalnIk: formatírana dajalnIk: formatíranjema rodIlnIk: formatírane tožilnik: formatíranji dajalnIk: formatírani mestnIk: pri formatíranjih tožilnik: formatírano orodnIk: s formatíranjema mestnIk: pri formatírani množina orodnIk: s formatírano ImenovalnIk: formatíranja dvojina rodIlnIk: formatíranj ImenovalnIk: formatírani dajalnIk: formatíranjem rodIlnIk: formatíranih tožilnik: formatíranja dajalnIk: formatíranima mestnIk: pri formatíranjih tožilnik: formatírani orodnIk: s formatíranji mestnIk: pri formatíranih orodnIk: s formatíranima tonemsko množina [formatȋrati] ImenovalnIk: formatírane ipa: [fɔɾmatíːɾàti] rodIlnIk: formatíranih nedoločnik: formatȋrati dajalnIk: formatíranim namenIlnIk: formatȋrat tožilnik: formatírane sedanjik mestnIk: pri formatíranih ednina orodnIk: s formatíranimi 1. oseba: formatȋram srednji spol 2. oseba: formatȋraš ednina 3. oseba: formatȋra ImenovalnIk: formatírano dvojina rodIlnIk: formatíranega 1. oseba: formatȋrava dajalnIk: formatíranemu 2. oseba: formatȋrata tožilnik: formatírano 3. oseba: formatȋrata mestnIk: pri formatíranem množina orodnIk: s formatíranim 1. oseba: formatȋramo dvojina 2. oseba: formatȋrate ImenovalnIk: formatírani 3. oseba: formatȋrajo rodIlnIk: formatíranih velelnik 99 ednina dvojina 2. oseba: formatȋraj ImenovalnIk: formatirajči dvojina rodIlnIk: formatirajčih 1. oseba: formatȋrajva dajalnIk: formatirajčima 2. oseba: formatȋrajta tožilnik: formatirajči množina mestnIk: pri formatirajčih 1. oseba: formatȋrajmo orodnIk: s formatirajčima 2. oseba: formatȋrajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: formatirajče moški spol rodIlnIk: formatirajčih ednIna: formatȋral dajalnIk: formatirajčim dvojIna: formatȋrala tožilnik: formatirajče množina: formatȋrali mestnIk: pri formatirajčih ženski spol orodnIk: s formatirajčimi ednIna: formatȋrala srednji spol dvojIna: formatȋrali ednina množina: formatȋrale ImenovalnIk: formatirajče srednji spol rodIlnIk: formatirajčega ednIna: formatȋralo dajalnIk: formatirajčemu dvojIna: formatȋrali tožilnik: formatirajče množina: formatȋrala mestnIk: pri formatirajčem deležnik na -č orodnIk: s formatirajčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: formatirajči ImenovalnIk: formatirajč tudi formatirajč rodIlnIk: formatirajčih rodIlnIk: formatirajčega dajalnIk: formatirajčima dajalnIk: formatirajčemu tožilnik: formatirajči tožilnik: formatirajč mestnIk: pri formatirajčih živo formatirajčega orodnIk: s formatirajčima mestnIk: pri formatirajčem množina orodnIk: s formatirajčim ImenovalnIk: formatirajča dvojina rodIlnIk: formatirajčih ImenovalnIk: formatirajča dajalnIk: formatirajčim rodIlnIk: formatirajčih tožilnik: formatirajča dajalnIk: formatirajčima mestnIk: pri formatirajčih tožilnik: formatirajča orodnIk: s formatirajčimi mestnIk: pri formatirajčih deležnik na -n orodnIk: s formatirajčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: formatirajči ImenovalnIk: formatȋran rodIlnIk: formatirajčih rodIlnIk: formatȋranega dajalnIk: formatirajčim dajalnIk: formatȋranemu tožilnik: formatirajče tožilnik: formatȋran mestnIk: pri formatirajčih živo formatȋranega orodnIk: s formatirajčimi mestnIk: pri formatȋranem ženski spol orodnIk: s formatȋranim ednina dvojina ImenovalnIk: formatirajča ImenovalnIk: formatȋrana rodIlnIk: formatirajče rodIlnIk: formatȋranih dajalnIk: formatirajči dajalnIk: formatȋranima tožilnik: formatirajčo tožilnik: formatȋrana mestnIk: pri formatirajči mestnIk: pri formatȋranih orodnIk: s formatirajčo orodnIk: s formatȋranima 100 množina ImenovalnIk: formatȋranje ImenovalnIk: formatȋrani rodIlnIk: formatȋranja rodIlnIk: formatȋranih dajalnIk: formatȋranju dajalnIk: formatȋranim tožilnik: formatȋranje tožilnik: formatȋrane mestnIk: pri formatȋranju mestnIk: pri formatȋranih orodnIk: s formatȋranjem orodnIk: s formatȋranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: formatȋranji ednina rodIlnIk: formatȋranj ImenovalnIk: formatȋrana dajalnIk: formatȋranjema rodIlnIk: formatȋrane tožilnik: formatȋranji dajalnIk: formatȋrani mestnIk: pri formatȋranjih tožilnik: formatȋrano orodnIk: s formatȋranjema mestnIk: pri formatȋrani množina orodnIk: s formatȋrano ImenovalnIk: formatȋranja dvojina rodIlnIk: formatȋranj ImenovalnIk: formatȋrani dajalnIk: formatȋranjem rodIlnIk: formatȋranih tožilnik: formatȋranja dajalnIk: formatȋranima mestnIk: pri formatȋranjih tožilnik: formatȋrani orodnIk: s formatȋranji mestnIk: pri formatȋranih orodnIk: s formatȋranima Izvor množina prevzeto iz angl. format, glej ↑format ImenovalnIk: formatȋrane rodIlnIk: formatȋranih genealogíja genealogíje samostalnik ženskega spola dajalnIk: formatȋranim [genealogíja] tožilnik: formatȋrane Pomen mestnIk: pri formatȋranih 1. veda, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom orodnIk: s formatȋranimi rodov, sorodstvenih povezav; sin.: rodoslovje srednji spol ▪ Za plemstvo je bila pomembna genealogija ali ednina rodoslovje, ki je postala pomožna zgodovinska veda. ImenovalnIk: formatȋrano ▪ Ker genealogiji na otoku pripisujejo velik pomen, rodIlnIk: formatȋranega je mogoče številne bolezni zasledovati tudi skozi več dajalnIk: formatȋranemu generacij. tožilnik: formatȋrano 1.1. podatki o kakem rodu, sorodstvenih mestnIk: pri formatȋranem povezavah; sin.: rodoslovje orodnIk: s formatȋranim ▪ Plemiške družine so se prepoznale po svojih dvojina genealogijah in vsakdo je poznal starše drugega. ▪ Saraceni najprej nastopijo v bibličnih genealogijah ImenovalnIk: formatȋrani kot vzhodnjaško ljudstvo z lastnim jezikom. rodIlnIk: formatȋranih 2. podatki o izvoru česa sploh; sin.: rodoslovje dajalnIk: formatȋranima ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: formatȋrani ▪ Genealogija albuma je dokaj zanimiva. mestnIk: pri formatȋranih ▪ Knjiga predstavlja genealogijo filozofove misli v orodnIk: s formatȋranima množina njegovem najplodnejšem obdobju. ▪ Vsaj petdeset piscev predstavlja genealogijo ImenovalnIk: formatȋrana slovenskega alpinizma. rodIlnIk: formatȋranih dajalnIk: formatȋranim Izgovor In oblIke tožilnik: formatȋrana jakostno mestnIk: pri formatȋranih [genealogíja] orodnIk: s formatȋranimi glagolnik ipa: [gɛnɛalɔˈgiːja] ednina ednina ImenovalnIk: genealogíja 101 rodIlnIk: genealogíje genealóški genealóška genealóško pridevnik dajalnIk: genealogíji [genealóški] tožilnik: genealogíjo Pomen mestnIk: pri genealogíji 1. ki je v zvezi z genealogi ali genealogijo 1.; sin.: orodnIk: z genealogíjo rodoslovni dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: genealogíji ▪ Je aktiven član genealoškega društva. rodIlnIk: genealogíj ▪ Valvazor je genealoške knjige o kranjskem plemstvu dajalnIk: genealogíjama uporabil za svojo Slavo vojvodine Kranjske. tožilnik: genealogíji 1.1. ki izhaja iz genealogije 1., temelji na mestnIk: pri genealogíjah genealogiji 1.; sin.: rodoslovni orodnIk: z genealogíjama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina genealoška raziskava ImenovalnIk: genealogíje ▪ Vse več ljudi s pomočjo genealoških raziskav išče rodIlnIk: genealogíj svoje korenine, tudi za več stoletij nazaj. dajalnIk: genealogíjam ▪ Avtorjeve ugotovitve glede genealoške podobe tožilnik: genealogíje Turjaških, ki temeljijo predvsem na arhivskem gradivu, prinašajo povsem drugačno sliko od do zdaj mestnIk: pri genealogíjah uveljavljene. orodnIk: z genealogíjami 2. ki je v zvezi z genealogijo 1.1.; sin.: rodoslovni ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko [genealogȋja] genealoško drevo ▪ Avtorja sta izdelala barvne ilustracije genealoških ipa: [gɛnɛalɔgíːjà] dreves. ednina ▪ Z več kot 900 gesli in nekaj genealoškimi ImenovalnIk: genealogȋja preglednicami nam slovar ponuja bogat pregled imen rodIlnIk: genealogȋje in pojmov iz grške in rimske mitologije. dajalnIk: genealogȋji 3. ki je v zvezi genealogijo 2.; sin.: rodoslovni tožilnik: genealogȋjo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri genealogȋji ▪ Srečevanje pustnih likov z različnih koncev Evrope je orodnIk: z genealogȋjo začelo razpletati genealoško deblo kurenta. dvojina ImenovalnIk: genealogȋji Izgovor In oblIke rodIlnIk: genealogȋj jakostno dajalnIk: genealogȋjama [genealóški] tožilnik: genealogȋji ipa: [gɛnɛaˈloːʃki] mestnIk: pri genealogȋjah osnovnIk orodnIk: z genealogȋjama moški spol množina ednina ImenovalnIk: genealogȋje ImenovalnIk: genealóški rodIlnIk: genealogȋj rodIlnIk: genealóškega dajalnIk: genealogȋjam dajalnIk: genealóškemu tožilnik: genealogȋje tožilnik: genealóški mestnIk: pri genealogȋjah živo genealóškega orodnIk: z genealogȋjami mestnIk: pri genealóškem orodnIk: z genealóškim Izvor dvojina prevzeto prek (nem. Genealogie, angl. genealogy, ImenovalnIk: genealóška frc. généalogie in) lat. geneālogia iz gr. geneālogía rodIlnIk: genealóških ‛rodopis, rodovnik’ iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + dajalnIk: genealóškima gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ tožilnik: genealóška mestnIk: pri genealóških orodnIk: z genealóškima množina 102 ImenovalnIk: genealóški ipa: [gɛnɛalóːʃkì] rodIlnIk: genealóških osnovnIk dajalnIk: genealóškim moški spol tožilnik: genealóške ednina mestnIk: pri genealóških ImenovalnIk: genealški orodnIk: z genealóškimi rodIlnIk: genealškega ženski spol dajalnIk: genealškemu ednina tožilnik: genealški ImenovalnIk: genealóška živo genealškega rodIlnIk: genealóške mestnIk: pri genealškem dajalnIk: genealóški orodnIk: z genealškim tožilnik: genealóško dvojina mestnIk: pri genealóški ImenovalnIk: genealška orodnIk: z genealóško rodIlnIk: genealških dvojina dajalnIk: genealškima ImenovalnIk: genealóški tožilnik: genealška rodIlnIk: genealóških mestnIk: pri genealških dajalnIk: genealóškima orodnIk: z genealškima tožilnik: genealóški množina mestnIk: pri genealóških ImenovalnIk: genealški orodnIk: z genealóškima rodIlnIk: genealških množina dajalnIk: genealškim ImenovalnIk: genealóške tožilnik: genealške rodIlnIk: genealóških mestnIk: pri genealških dajalnIk: genealóškim orodnIk: z genealškimi tožilnik: genealóške ženski spol mestnIk: pri genealóških ednina orodnIk: z genealóškimi ImenovalnIk: genealška srednji spol rodIlnIk: genealške ednina dajalnIk: genealški ImenovalnIk: genealóško tožilnik: genealško rodIlnIk: genealóškega mestnIk: pri genealški dajalnIk: genealóškemu orodnIk: z genealško tožilnik: genealóško dvojina mestnIk: pri genealóškem ImenovalnIk: genealški orodnIk: z genealóškim rodIlnIk: genealških dvojina dajalnIk: genealškima ImenovalnIk: genealóški tožilnik: genealški rodIlnIk: genealóških mestnIk: pri genealških dajalnIk: genealóškima orodnIk: z genealškima tožilnik: genealóški množina mestnIk: pri genealóških ImenovalnIk: genealške orodnIk: z genealóškima rodIlnIk: genealških množina dajalnIk: genealškim ImenovalnIk: genealóška tožilnik: genealške rodIlnIk: genealóških mestnIk: pri genealških dajalnIk: genealóškim orodnIk: z genealškimi tožilnik: genealóška srednji spol mestnIk: pri genealóških ednina orodnIk: z genealóškimi ImenovalnIk: genealško rodIlnIk: genealškega tonemsko dajalnIk: genealškemu [genealški] tožilnik: genealško 103 mestnIk: pri genealškem orodnIk: [z džínom] orodnIk: z genealškim dvojina dvojina ImenovalnIk: [džína] ImenovalnIk: genealški rodIlnIk: [džínov] rodIlnIk: genealških dajalnIk: [džínoma] dajalnIk: genealškima tožilnik: [džína] tožilnik: genealški mestnIk: [pri džínih] mestnIk: pri genealških orodnIk: [z džínoma] orodnIk: z genealškima množina množina ImenovalnIk: [džíni] ImenovalnIk: genealška rodIlnIk: [džínov] rodIlnIk: genealških dajalnIk: [džínom] dajalnIk: genealškim tožilnik: [džíne] tožilnik: genealška mestnIk: [pri džínih] mestnIk: pri genealških orodnIk: [z džíni] orodnIk: z genealškimi tonemsko Izvor [džȋn] ↑genealogija ipa: [dʒíːn] ednina gin gina; in džín samostalnik moškega spola ImenovalnIk: [džȋn] [džín] rodIlnIk: [džȋna] Pomen dajalnIk: [džȋnu] 1. žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč tožilnik: [džȋna] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: [pri džȋnu] steklenica gina orodnIk: [z džȋnom] ▪ Stopila je do omare in iz nje je vzela skoraj polno dvojina steklenico gina. ImenovalnIk: [džȋna] ▪ Spila je velik kozarec gina in tonika. rodIlnIk: [džȋnov] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dajalnIk: [džȋnoma] gin s tonikom tožilnik: [džȋna] ▪ Pred večerjo si je privoščil gin s tonikom ali whisky. mestnIk: [pri džȋnih] ▪ Natočila si je gin z martinijem. orodnIk: [z džȋnoma] ▪▪▪ množina ▪ Na oder je stopila mlada ženska, ki je dotlej sedela in ImenovalnIk: [džȋni] srkala gin. rodIlnIk: [džȋnov] ▪ Divjačinsko omako prevremo z brinovimi jagodami, dajalnIk: [džȋnom] brusnicami in malo gina. tožilnik: [džȋne] 2. kot pridevnik ki je v zvezi z ginom 1. mestnIk: [pri džȋnih] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda orodnIk: [z džȋni] gin tonik ▪ Najraje sedim v senci s kozarcem gin tonika pred Izvor sabo. prevzeto iz angl. gin, srajšano iz genever ‛nizozemski gin’, prevzeto prek niz. genever iz stfrc. Izgovor In oblIke genevre ‛brin’ < vulglat. * ieniperus (lat. iūniperus) jakostno [džín] glamour glamourja; glej glamúr samostalnik moškega spola ipa: [ˈdʒiːn] [glamúr] ednina Pomen ImenovalnIk: [džín] kar je elegantno, razkošno, zlasti zaradi rodIlnIk: [džína] izbranosti, posvečanja podrobnostim dajalnIk: [džínu] ▪ Verjame, da je to njena velika priložnost za preboj v tožilnik: [džína] svet slave in estradnega glamourja. mestnIk: [pri džínu] 104 ▪ Izbor fotografij ni tematski, temveč sem se odločil za kombinacijo glamourja oziroma modnih fotografij ter Izvor podob subkulture. prevzeto prek frc. glamour in angl. glamour ‛slepilo, čar, zapeljiva lepota’ iz škot. angl. gramarye Izgovor In oblIke ‛čarovnija, urok’, to prevzeto iz angl. grammar jakostno ‛slovnica’, v srednjem veku tudi ‛vsakršna učenost, [glamúr] posebej okultna’ ipa: [glaˈmuːɾ] ednina glamúr glamúrja; tudi glamour samostalnik moškega spola ImenovalnIk: [glamúr] [glamúr] rodIlnIk: [glamúrja] Pomen dajalnIk: [glamȗrju] kar je elegantno, razkošno, zlasti zaradi tožilnik: [glamúr] izbranosti, posvečanja podrobnostim mestnIk: [pri glamúrju] ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: [z glamúrjem] bleščeč glamur | hollywoodski glamur | modni glamur | dvojina večerni glamur | zvezdniški glamur ImenovalnIk: [glamúrja] ▪ V zlatih časih hollywoodskega glamurja se je na rodIlnIk: [glamúrje] platnu pojavljala brez vseh ličil, ni marala intervjujev in dajalnIk: [glamúrjema] se je sploh otepala vsega zvezdniškega prahu. tožilnik: [glamúrja] ▪ Velja za pionirko sodobnega urbanega glamurja, ki mestnIk: [pri glamúrjih] temelji na načelu prepletanja slogov. orodnIk: [z glamúrjema] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina kanček, ščepec glamurja | pridih glamurja | svet ImenovalnIk: [glamúrji] glamurja ▪ Lansko jakno z novimi gumbi popestrimo, s svetlečimi rodIlnIk: [glamúrje] našitki pa ji vdahnemo kanček glamurja. dajalnIk: [glamúrjem] ▪ Pri šestnajstih je zapustila dom, da bi se preizkusila v tožilnik: [glamúrje] svetu glamurja. mestnIk: [pri glamúrjih] ▪▪▪ orodnIk: [z glamúrji] ▪ Navdušuje se nad modo in glamurjem. tonemsko [glamȗr] Izgovor In oblIke jakostno ipa: [glamúːɾ] [glamúr] ednina ipa: [glaˈmuːɾ] ImenovalnIk: [glamȗr] ednina rodIlnIk: [glamȗrja] ImenovalnIk: glamúr dajalnIk: [glamúrju] rodIlnIk: glamúrja tožilnik: [glamȗr] dajalnIk: glamúrju mestnIk: [pri glamȗrju] tožilnik: glamúr orodnIk: [z glamȗrjem] dvojina mestnIk: pri glamúrju orodnIk: z glamúrjem ImenovalnIk: [glamȗrja] dvojina rodIlnIk: [glamȗrje] ImenovalnIk: glamúrja dajalnIk: [glamȗrjema] rodIlnIk: glamúrjev tožilnik: [glamȗrja] dajalnIk: glamúrjema mestnIk: [pri glamȗrjih] tožilnik: glamúrja orodnIk: [z glamȗrjema] množina mestnIk: pri glamúrjih orodnIk: z glamúrjema ImenovalnIk: [glamȗrji] množina rodIlnIk: [glamȗrje] ImenovalnIk: glamúrji dajalnIk: [glamȗrjem] rodIlnIk: glamúrjev tožilnik: [glamȗrje] dajalnIk: glamúrjem mestnIk: [pri glamȗrjih] tožilnik: glamúrje orodnIk: [z glamȗrji] 105 mestnIk: pri glamúrjih 2. ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje orodnIk: z glamúrji ▪ Lahko se zgodi, da je mraz, veliko dežuje, tako da se pogosto znajdeš popolnoma premočen. Res nič kaj tonemsko preveč glamurozno! [glamȗr] ▪ V medijskem prostoru imamo nekaj neodvisnih spletnih medijev, ki sicer niso glamurozne poslovne ipa: [glamúːɾ] uspešnice, ampak zelo dobro delujejo v svojih ednina uporabniških skupnostih. ImenovalnIk: glamȗr rodIlnIk: glamȗrja Izgovor In oblIke dajalnIk: glamȗrju jakostno tožilnik: glamȗr [glamurózən] mestnIk: pri glamȗrju ipa: [glamuˈɾoːzən] orodnIk: z glamȗrjem dvojina osnovnIk moški spol ImenovalnIk: glamȗrja ednina rodIlnIk: glamȗrjev ImenovalnIk: glamurózen dajalnIk: glamȗrjema določno glamurózni tožilnik: glamȗrja rodIlnIk: glamuróznega mestnIk: pri glamȗrjih dajalnIk: glamuróznemu orodnIk: z glamȗrjema množina tožilnik: glamurózen določno glamurózni ImenovalnIk: glamȗrji živo glamuróznega rodIlnIk: glamȗrjev mestnIk: pri glamuróznem dajalnIk: glamȗrjem orodnIk: z glamuróznim tožilnik: glamȗrje dvojina mestnIk: pri glamȗrjih ImenovalnIk: glamurózna orodnIk: z glamȗrji rodIlnIk: glamuróznih I dajalnIk: glamuróznima zvor ↑glamour tožilnik: glamurózna mestnIk: pri glamuróznih glamurózen orodnIk: z glamuróznima glamurózna glamurózno pridevnik množina [glamurózən] ImenovalnIk: glamurózni Pomen rodIlnIk: glamuróznih 1. ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi dajalnIk: glamuróznim izbranosti, posvečanja podrobnostim tožilnik: glamurózne ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri glamuróznih glamurozen dogodek, spektakel | glamurozen slog, stil, videz | glamurozna diva, lepotica, zvezdnica | orodnIk: z glamuróznimi glamurozna obleka, pričeska, toaleta | glamurozna ženski spol poroka, prireditev, zabava ednina ▪ Čedalje več ljudi si želi najdaljšo noč v letu preživeti v ImenovalnIk: glamurózna glamurozni večerni obleki. rodIlnIk: glamurózne ▪ To sezono se glamurozne dive odločajo za temnejše dajalnIk: glamurózni barve, seveda z ustreznim sijajem. tožilnik: glamurózno ▪ Izberite čudovito večerno obleko v stilu velikih mestnIk: pri glamurózni filmskih div, visoke pete in glamurozen nakit. orodnIk: z glamurózno ⏵ prisl. + prid. beseda dvojina ▪ Verjamem, da se vam ne dogaja prav pogosto, da bi ImenovalnIk: glamurózni hodili po rdeči preprogi, vseeno pa to še ne pomeni, rodIlnIk: glamuróznih da se vam za slovesne priložnosti ni treba obleči v dajalnIk: glamuróznima nekoliko bolj glamurozne večerne toalete. ▪ Slovenska popevka je minila v precej manj tožilnik: glamurózni glamuroznem vzdušju kot prejšnja leta. mestnIk: pri glamuróznih orodnIk: z glamuróznima 106 množina ženski spol ImenovalnIk: glamurózne ednina rodIlnIk: glamuróznih ImenovalnIk: glamuróznejša dajalnIk: glamuróznim rodIlnIk: glamuróznejše tožilnik: glamurózne dajalnIk: glamuróznejši mestnIk: pri glamuróznih tožilnik: glamuróznejšo orodnIk: z glamuróznimi mestnIk: pri glamuróznejši srednji spol orodnIk: z glamuróznejšo ednina dvojina ImenovalnIk: glamurózno ImenovalnIk: glamuróznejši rodIlnIk: glamuróznega rodIlnIk: glamuróznejših dajalnIk: glamuróznemu dajalnIk: glamuróznejšima tožilnik: glamurózno tožilnik: glamuróznejši mestnIk: pri glamuróznem mestnIk: pri glamuróznejših orodnIk: z glamuróznim orodnIk: z glamuróznejšima dvojina množina ImenovalnIk: glamurózni ImenovalnIk: glamuróznejše rodIlnIk: glamuróznih rodIlnIk: glamuróznejših dajalnIk: glamuróznima dajalnIk: glamuróznejšim tožilnik: glamurózni tožilnik: glamuróznejše mestnIk: pri glamuróznih mestnIk: pri glamuróznejših orodnIk: z glamuróznima orodnIk: z glamuróznejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: glamurózna ednina rodIlnIk: glamuróznih ImenovalnIk: glamuróznejše dajalnIk: glamuróznim rodIlnIk: glamuróznejšega tožilnik: glamurózna dajalnIk: glamuróznejšemu mestnIk: pri glamuróznih tožilnik: glamuróznejše orodnIk: z glamuróznimi mestnIk: pri glamuróznejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z glamuróznejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: glamuróznejši ImenovalnIk: glamuróznejši rodIlnIk: glamuróznejših rodIlnIk: glamuróznejšega dajalnIk: glamuróznejšima dajalnIk: glamuróznejšemu tožilnik: glamuróznejši tožilnik: glamuróznejši mestnIk: pri glamuróznejših živo glamuróznejšega orodnIk: z glamuróznejšima mestnIk: pri glamuróznejšem množina orodnIk: z glamuróznejšim ImenovalnIk: glamuróznejša dvojina rodIlnIk: glamuróznejših ImenovalnIk: glamuróznejša dajalnIk: glamuróznejšim rodIlnIk: glamuróznejših tožilnik: glamuróznejša dajalnIk: glamuróznejšima mestnIk: pri glamuróznejših tožilnik: glamuróznejša orodnIk: z glamuróznejšimi mestnIk: pri glamuróznejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z glamuróznejšima moški spol množina ednIna: bòlj glamurózen ImenovalnIk: glamuróznejši ženski spol rodIlnIk: glamuróznejših ednIna: bòlj glamurózna dajalnIk: glamuróznejšim srednji spol tožilnik: glamuróznejše ednIna: bòlj glamurózno mestnIk: pri glamuróznejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z glamuróznejšimi moški spol 107 ednina orodnIk: z nàjglamuróznejšim in z nájglamuróznejšim ImenovalnIk: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši dvojina rodIlnIk: nàjglamuróznejšega in nájglamuróznejšega ImenovalnIk: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši dajalnIk: nàjglamuróznejšemu in nájglamuróznejšemu rodIlnIk: nàjglamuróznejših in nájglamuróznejših tožilnik: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši dajalnIk: nàjglamuróznejšima in nájglamuróznejšima živo nàjglamuróznejšega in nájglamuróznejšega tožilnik: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši mestnIk: pri nàjglamuróznejšem in pri nájglamuróznej- mestnIk: pri nàjglamuróznejših in pri nájglamuróznejših šem orodnIk: z nàjglamuróznejšima in z nájglamuróznejšima orodnIk: z nàjglamuróznejšim in z nájglamuróznejšim množina dvojina ImenovalnIk: nàjglamuróznejša in nájglamuróznejša ImenovalnIk: nàjglamuróznejša in nájglamuróznejša rodIlnIk: nàjglamuróznejših in nájglamuróznejših rodIlnIk: nàjglamuróznejših in nájglamuróznejših dajalnIk: nàjglamuróznejšim in nájglamuróznejšim dajalnIk: nàjglamuróznejšima in nájglamuróznejšima tožilnik: nàjglamuróznejša in nájglamuróznejša tožilnik: nàjglamuróznejša in nájglamuróznejša mestnIk: pri nàjglamuróznejših in pri nájglamuróznejših mestnIk: pri nàjglamuróznejših in pri nájglamuróznejših orodnIk: z nàjglamuróznejšimi in z nájglamuróznejšimi orodnIk: z nàjglamuróznejšima in z nájglamuróznejšima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši ednIna: nàjbolj in nájbolj glamurózen rodIlnIk: nàjglamuróznejših in nájglamuróznejših ženski spol dajalnIk: nàjglamuróznejšim in nájglamuróznejšim ednIna: nàjbolj in nájbolj glamurózna tožilnik: nàjglamuróznejše in nájglamuróznejše srednji spol mestnIk: pri nàjglamuróznejših in pri nájglamuróznejših ednIna: nàjbolj in nájbolj glamurózno orodnIk: z nàjglamuróznejšimi in z nájglamuróznejšimi ženski spol tonemsko ednina [glamurzən] ImenovalnIk: nàjglamuróznejša in nájglamuróznejša ipa: [glamuɾóːzn] rodIlnIk: nàjglamuróznejše in nájglamuróznejše osnovnIk dajalnIk: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši moški spol tožilnik: nàjglamuróznejšo in nájglamuróznejšo ednina mestnIk: pri nàjglamuróznejši in pri nájglamuróznejši ImenovalnIk: glamurzen orodnIk: z nàjglamuróznejšo in z nájglamuróznejšo določno glamurzni dvojina rodIlnIk: glamurznega ImenovalnIk: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši dajalnIk: glamurznemu rodIlnIk: nàjglamuróznejših in nájglamuróznejših tožilnik: glamurzen dajalnIk: nàjglamuróznejšima in nájglamuróznejšima določno glamurzni tožilnik: nàjglamuróznejši in nájglamuróznejši živo glamurznega mestnIk: pri nàjglamuróznejših in pri nájglamuróznejših mestnIk: pri glamurznem orodnIk: z nàjglamuróznejšima in z nájglamuróznejšima orodnIk: z glamurznim množina dvojina ImenovalnIk: nàjglamuróznejše in nájglamuróznejše ImenovalnIk: glamurzna rodIlnIk: nàjglamuróznejših in nájglamuróznejših rodIlnIk: glamurznih dajalnIk: nàjglamuróznejšim in nájglamuróznejšim dajalnIk: glamurznima tožilnik: nàjglamuróznejše in nájglamuróznejše tožilnik: glamurzna mestnIk: pri nàjglamuróznejših in pri nájglamuróznejših mestnIk: pri glamurznih orodnIk: z nàjglamuróznejšimi in z nájglamuróznejšimi orodnIk: z glamurznima srednji spol množina ednina ImenovalnIk: glamurzni ImenovalnIk: nàjglamuróznejše in nájglamuróznejše rodIlnIk: glamurznih rodIlnIk: nàjglamuróznejšega in nájglamuróznejšega dajalnIk: glamurznim dajalnIk: nàjglamuróznejšemu in nájglamuróznejšemu tožilnik: glamurzne tožilnik: nàjglamuróznejše in nájglamuróznejše mestnIk: pri glamurznih mestnIk: pri nàjglamuróznejšem in pri nájglamuróznej- orodnIk: z glamurznimi šem ženski spol 108 ednina dvojina ImenovalnIk: glamurzna ImenovalnIk: glamurznejša rodIlnIk: glamurzne rodIlnIk: glamurznejših dajalnIk: glamurzni dajalnIk: glamurznejšima tožilnik: glamurzno tožilnik: glamurznejša mestnIk: pri glamurzni mestnIk: pri glamurznejših orodnIk: z glamurzno orodnIk: z glamurznejšima dvojina množina ImenovalnIk: glamurzni ImenovalnIk: glamurznejši rodIlnIk: glamurznih rodIlnIk: glamurznejših dajalnIk: glamurznima dajalnIk: glamurznejšim tožilnik: glamurzni tožilnik: glamurznejše mestnIk: pri glamurznih mestnIk: pri glamurznejših orodnIk: z glamurznima orodnIk: z glamurznejšimi množina ženski spol ImenovalnIk: glamurzne ednina rodIlnIk: glamurznih ImenovalnIk: glamurznejša dajalnIk: glamurznim rodIlnIk: glamurznejše tožilnik: glamurzne dajalnIk: glamurznejši mestnIk: pri glamurznih tožilnik: glamurznejšo orodnIk: z glamurznimi mestnIk: pri glamurznejši srednji spol orodnIk: z glamurznejšo ednina dvojina ImenovalnIk: glamurzno ImenovalnIk: glamurznejši rodIlnIk: glamurznega rodIlnIk: glamurznejših dajalnIk: glamurznemu dajalnIk: glamurznejšima tožilnik: glamurzno tožilnik: glamurznejši mestnIk: pri glamurznem mestnIk: pri glamurznejših orodnIk: z glamurznim orodnIk: z glamurznejšima dvojina množina ImenovalnIk: glamurzni ImenovalnIk: glamurznejše rodIlnIk: glamurznih rodIlnIk: glamurznejših dajalnIk: glamurznima dajalnIk: glamurznejšim tožilnik: glamurzni tožilnik: glamurznejše mestnIk: pri glamurznih mestnIk: pri glamurznejših orodnIk: z glamurznima orodnIk: z glamurznejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: glamurzna ednina rodIlnIk: glamurznih ImenovalnIk: glamurznejše dajalnIk: glamurznim rodIlnIk: glamurznejšega tožilnik: glamurzna dajalnIk: glamurznejšemu mestnIk: pri glamurznih tožilnik: glamurznejše orodnIk: z glamurznimi mestnIk: pri glamurznejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z glamurznejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: glamurznejši ImenovalnIk: glamurznejši rodIlnIk: glamurznejših rodIlnIk: glamurznejšega dajalnIk: glamurznejšima dajalnIk: glamurznejšemu tožilnik: glamurznejši tožilnik: glamurznejši mestnIk: pri glamurznejših živo glamurznejšega orodnIk: z glamurznejšima mestnIk: pri glamurznejšem množina orodnIk: z glamurznejšim ImenovalnIk: glamurznejša 109 rodIlnIk: glamurznejših ImenovalnIk: nȁjglamurznejše in nȃjglamurznejše dajalnIk: glamurznejšim rodIlnIk: nȁjglamurznejših in nȃjglamurznejših tožilnik: glamurznejša dajalnIk: nȁjglamurznejšim in nȃjglamurznejšim mestnIk: pri glamurznejših tožilnik: nȁjglamurznejše in nȃjglamurznejše orodnIk: z glamurznejšimi mestnIk: pri nȁjglamurznejših in pri nȃjglamurznejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z nȁjglamurznejšimi in z nȃjglamurznejšimi moški spol srednji spol ednIna: bȍlj glamurzen ednina ženski spol ImenovalnIk: nȁjglamurznejše in nȃjglamurznejše ednIna: bȍlj glamurzna rodIlnIk: nȁjglamurznejšega in nȃjglamurznejšega srednji spol dajalnIk: nȁjglamurznejšemu in nȃjglamurznejšemu ednIna: bȍlj glamurzno tožilnik: nȁjglamurznejše in nȃjglamurznejše presežnik – priponsko stopnjevanje mestnIk: pri nȁjglamurznejšem in pri nȃjglamurznej- moški spol šem ednina orodnIk: z nȁjglamurznejšim in z nȃjglamurznejšim ImenovalnIk: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši dvojina rodIlnIk: nȁjglamurznejšega in nȃjglamurznejšega ImenovalnIk: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši dajalnIk: nȁjglamurznejšemu in nȃjglamurznejšemu rodIlnIk: nȁjglamurznejših in nȃjglamurznejših tožilnik: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši dajalnIk: nȁjglamurznejšima in nȃjglamurznejšima živo nȁjglamurznejšega in nȃjglamurznejšega tožilnik: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši mestnIk: pri nȁjglamurznejšem in pri nȃjglamurznej- mestnIk: pri nȁjglamurznejših in pri nȃjglamurznejših šem orodnIk: z nȁjglamurznejšima in z nȃjglamurznejšima orodnIk: z nȁjglamurznejšim in z nȃjglamurznejšim množina dvojina ImenovalnIk: nȁjglamurznejša in nȃjglamurznejša ImenovalnIk: nȁjglamurznejša in nȃjglamurznejša rodIlnIk: nȁjglamurznejših in nȃjglamurznejših rodIlnIk: nȁjglamurznejših in nȃjglamurznejših dajalnIk: nȁjglamurznejšim in nȃjglamurznejšim dajalnIk: nȁjglamurznejšima in nȃjglamurznejšima tožilnik: nȁjglamurznejša in nȃjglamurznejša tožilnik: nȁjglamurznejša in nȃjglamurznejša mestnIk: pri nȁjglamurznejših in pri nȃjglamurznejših mestnIk: pri nȁjglamurznejših in pri nȃjglamurznejših orodnIk: z nȁjglamurznejšimi in z nȃjglamurznejšimi orodnIk: z nȁjglamurznejšima in z nȃjglamurznejšima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj glamurzen rodIlnIk: nȁjglamurznejših in nȃjglamurznejših ženski spol dajalnIk: nȁjglamurznejšim in nȃjglamurznejšim ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj glamurzna tožilnik: nȁjglamurznejše in nȃjglamurznejše srednji spol mestnIk: pri nȁjglamurznejših in pri nȃjglamurznejših ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj glamurzno orodnIk: z nȁjglamurznêjšimi in z nȃjglamurznejšimi ženski spol Izvor ednina prevzeto prek nem. glamourös iz angl. glamorous iz ImenovalnIk: nȁjglamurznejša in nȃjglamurznejša ↑glamur rodIlnIk: nȁjglamurznejše in nȃjglamurznejše dajalnIk: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši glamurózno prislov tožilnik: nȁjglamurznejšo in nȃjglamurznejšo [glamurózno] mestnIk: pri nȁjglamurznejši in pri nȃjglamurznejši Pomen orodnIk: z nȁjglamurznejšo in z nȃjglamurznejšo 1. takó, da je zlasti zaradi izbranosti, posvečanja dvojina podrobnostim eleganten, razkošen ImenovalnIk: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši ⏵ prisl. + glag. rodIlnIk: nȁjglamurznejših in nȃjglamurznejših ▪ Kupite lep prt in nanj položite še nadprt, da bo vse dajalnIk: nȁjglamurznejšima in nȃjglamurznejšima skupaj izgledalo bolj glamurozno. tožilnik: nȁjglamurznejši in nȃjglamurznejši ▪ Moja mama je bolj ekstravagantna od mene, oblači mestnIk: pri nȁjglamurznejših in pri nȃjglamurznejših se bolj glamurozno, v bolj žive barve. orodnIk: z nȁjglamurznejšima in z nȃjglamurznejšima ⏵ prisl. + prid. beseda množina ▪ Združite športna oblačila z glamurozno elegantnimi. ▪ Pravi učinek glamurozno poudarjenih ustnic boste 110 dosegli z uporabo mat šminke. Izgovor In oblIke 2. ekspresivno takó, da vzbuja pozornost, jakostno občudovanje [glamuróznost] ▪ V novi seriji je želela razkriti realnost policijskega ipa: [glamuˈɾoːznɔst] dela, ki je na televiziji pogosto prikazano pretirano ednina glamurozno. ImenovalnIk: glamuróznost ▪ Naslednjih nekaj podelitev smo izvedli manj rodIlnIk: glamuróznosti glamurozno: selili smo se po ljubljanskih diskotekah. dajalnIk: glamuróznosti tožilnik: glamuróznost Izgovor In oblIke mestnIk: pri glamuróznosti jakostno [glamurózno] orodnIk: z glamuróznostjo dvojina ipa: [glamuˈɾoːznɔ] ImenovalnIk: glamuróznosti osnovnIk: glamurózno rodIlnIk: glamuróznosti PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj glamurózno dajalnIk: glamuróznostma tudi glamuróznostima PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: glamurózneje in glamu- róznejše tožilnik: glamuróznosti mestnIk: pri glamuróznostih presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj glamu- rózno orodnIk: z glamuróznostma tudi z glamuróznostima množina presežnik – priponsko stopnjevanje: nàjglamurózneje in nájglamurózneje ImenovalnIk: glamuróznosti in nàjglamuróznejše in nájglamuróznej- še rodIlnIk: glamuróznosti dajalnIk: glamuróznostim tožilnik: glamuróznosti tonemsko [glamurzno] mestnIk: pri glamuróznostih orodnIk: z glamuróznostmi ipa: [glamuɾóːzn] osnovnIk: glamurzno tonemsko PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj glamurzno [glamurznost] PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: glamurzneje in gla- murznejše ipa: [glamuɾóːznst] ednina presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj gla- murzno ImenovalnIk: glamurznost rodIlnIk: glamurznosti presežnik – priponsko stopnjevanje: nȁjglamurzneje in nȃjglamurzneje dajalnIk: glamurznosti in nȁjglamurznejše in nȃjglamurznej- še tožilnik: glamurznost mestnIk: pri glamurznosti orodnIk: z glamurznostjo Izvor ↑glamurozen dvojina ImenovalnIk: glamurznosti glamuróznost rodIlnIk: glamurznosti glamuróznosti samostalnik ženskega spola dajalnIk: glamurznostma tudi glamurznostima [glamuróznost] tožilnik: glamurznosti Pomen mestnIk: pri glamurznostih 1. lastnost koga, česa, da je eleganten, razkošen, orodnIk: z glamurznostma tudi z glamurznostima zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim množina ▪ Pridih glamuroznosti lahko pričarajo modni dodatki. ImenovalnIk: glamurznosti ▪ Navdihuje se pri glamuroznosti filmskih div iz rodIlnIk: glamurznosti petdesetih let. dajalnIk: glamurznostim 2. ekspresivno lastnost česa, da vzbuja pozornost, tožilnik: glamurznosti občudovanje mestnIk: pri glamurznostih ▪ Materinstvo in nosečnost v zadnjem času pridobivata orodnIk: z glamurznostmi glamuroznost. ▪ Včasih je kajenje pomagalo ustvarjati podobo glamuroznosti. Izvor ↑glamurozen 111 ImenovalnIk: glíve glíva glíve samostalnik ženskega spola rodIlnIk: glív [glíva] dajalnIk: glívam Pomen tožilnik: glíve 1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, mestnIk: pri glívah sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; orodnIk: z glívami primerjaj lat. Fungi; sin.: goba ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko patogene, škodljive glive | talne glive [glíva] ▪ Ostanki starega substrata so prepojeni s patogenimi ipa: [glìːʋá] glivami, bakterijami, jajčeci, larvami ali celo odraslimi ednina žuželkami. ImenovalnIk: glíva ▪ V preveč mokrih tleh se rade pojavijo talne glive, ki rodIlnIk: glíve povzročajo gnitje korenin. dajalnIk: glívi ▪ Čemur mi pravimo goba, je večinoma zunanji, vidni tožilnik: glívo del rastoče glive. ⏵ mestnIk: pri glívi sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: z glȋvo glive povzročajo kaj dvojina ▪ V naših rastnih razmerah bolezni storža najpogosteje povzročajo glive iz rodu Fusarium. ImenovalnIk: glívi ▪ Mnoge glive rastejo v obliki mikroskopskih niti, rodIlnIk: glȋv imenovanih hife, ki se ekstenzivno prepletajo v micelij. dajalnIk: glívama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: glívi varstvo, zaščita gliv mestnIk: pri glívah ▪ Izdali so osem odločb zaradi kršitve uredbe o varstvu orodnIk: z glívama samoniklih gliv. množina 1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s ImenovalnIk: glíve klobukom in betom; sin.: goba rodIlnIk: glȋv ▪ Ljudje pogosto nabirajo tudi zaščitene glive, ki jih dajalnIk: glívam večkrat vidimo na tržnicah. tožilnik: glíve ▪ Vodstvo gobarskega društva se zaveda, kako mestnIk: pri glívah pomembno je seznanjanje ljudi z raznovrstnostjo sveta orodnIk: z glívami gliv za pravilno nabiranje in uživanje teh darov narave. ▪ Z ličinkami napadena drevesa so bolj občutljiva na stalne zveze bolezni in okužbe z glivami. lesna gliva Izgovor In oblIke navadno v množini, iz biologije gliva, ki se prehranjuje z jakostno lesom in ga pri tem razkraja; sin.: lesna goba [glíva] ▪ Nižja ravnovesna vlažnost modificiranega lesa izboljša ipa: [ˈgliːʋa] odpornost proti lesnim glivam. ednina ▪ Ker je apno močno bazično, lesnim glivam pa ustreza ImenovalnIk: glíva bolj kislo okolje, je preprečevalo trohnenje lesa. rodIlnIk: glíve dajalnIk: glívi Izvor tožilnik: glívo = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, mestnIk: pri glívi češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. * gliva ‛goba’, orodnIk: z glívo prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. dvojina korena * gleH- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali ImenovalnIk: glívi lepljiv’ rodIlnIk: glív dajalnIk: glívama tožilnik: glívi mestnIk: pri glívah orodnIk: z glívama množina 112 glívec glívca samostalnik moškega spola stalne zveze [glívəc] borov glivec Izgovor In oblIke iz biologije kodrasta, cvetači podobna užitna goba, ki jakostno raste na borovih koreninah; primerjaj lat. Clavaria crispa [glívəc] ▪ Borove glivce lahko najdemo pozno poleti in jeseni ob ipa: [ˈgliːʋəʦ] deblih in koreninah borov. ednina ▪ Borov glivec je zelo okusen, njegov okus spominja na orehe, meso pa je belo. ImenovalnIk: glívec rodIlnIk: glívca Izvor dajalnIk: glívcu ↑gliva tožilnik: glívec mestnIk: pri glívcu glívni glívna glívno orodnIk: z glívcem pridevnik dvojina [glíni] ImenovalnIk: glívca Pomen rodIlnIk: glívcev 1. ki je v zvezi z glivami 1. ▪ Glivni rod Cladosporium obsega približno 500 vrst in dajalnIk: glívcema nekatere od njih naseljujejo tudi soline. tožilnik: glívca 1.1. ki je del glive 1. mestnIk: pri glívcih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z glívcema množina glivna hifa ▪ Glivne hife prodrejo v les in pri dnu debla razvijejo ImenovalnIk: glívci rjave skupke. rodIlnIk: glívcev ▪ Zaradi sive jagodne plesni sadeži gnijejo in se dajalnIk: glívcem prekrijejo s sivorjavo plesnivo prevleko glivnih trosov. tožilnik: glívce 1.2. ki ga povzročajo glive 1. mestnIk: pri glívcih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z glívci glivna okužba ▪ Z okuženega drevesa se glivna okužba ne more tonemsko prenesti na sosednje zdravo drevo, ne da bi bilo to [glȋvəc] poškodovano. ipa: [glíːʋʦ] ▪ Vsaka poškodba kostanja je priložnost za vdor glivnih ednina obolenj in drugih škodljivcev. ImenovalnIk: glȋvec rodIlnIk: glȋvca Izgovor In oblIke dajalnIk: glȋvcu jakostno tožilnik: glȋvec [glíni] mestnIk: pri glȋvcu ipa: [ˈgliːni] orodnIk: z glȋvcem osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: glȋvca ednina rodIlnIk: glȋvcev ImenovalnIk: glívni dajalnIk: glȋvcema rodIlnIk: glívnega tožilnik: glȋvca dajalnIk: glívnemu mestnIk: pri glȋvcih tožilnik: glívni orodnIk: z glȋvcema živo glívnega množina mestnIk: pri glívnem ImenovalnIk: glȋvci orodnIk: z glívnim rodIlnIk: glȋvcev dvojina dajalnIk: glȋvcem ImenovalnIk: glívna tožilnik: glȋvce rodIlnIk: glívnih mestnIk: pri glȋvcih dajalnIk: glívnima orodnIk: z glȋvci tožilnik: glívna 113 mestnIk: pri glívnih orodnIk: z glívnima tonemsko množina [glȋni] ImenovalnIk: glívni ipa: [glíːnì] rodIlnIk: glívnih osnovnIk dajalnIk: glívnim moški spol tožilnik: glívne ednina mestnIk: pri glívnih ImenovalnIk: glȋvni orodnIk: z glívnimi rodIlnIk: glȋvnega ženski spol dajalnIk: glȋvnemu ednina tožilnik: glȋvni ImenovalnIk: glívna živo glȋvnega rodIlnIk: glívne mestnIk: pri glȋvnem dajalnIk: glívni orodnIk: z glȋvnim tožilnik: glívno dvojina mestnIk: pri glívni ImenovalnIk: glȋvna orodnIk: z glívno rodIlnIk: glȋvnih dvojina dajalnIk: glȋvnima ImenovalnIk: glívni tožilnik: glȋvna rodIlnIk: glívnih mestnIk: pri glȋvnih dajalnIk: glívnima orodnIk: z glȋvnima tožilnik: glívni množina mestnIk: pri glívnih ImenovalnIk: glȋvni orodnIk: z glívnima rodIlnIk: glȋvnih množina dajalnIk: glȋvnim ImenovalnIk: glívne tožilnik: glȋvne rodIlnIk: glívnih mestnIk: pri glȋvnih dajalnIk: glívnim orodnIk: z glȋvnimi tožilnik: glívne ženski spol mestnIk: pri glívnih ednina orodnIk: z glívnimi ImenovalnIk: glȋvna srednji spol rodIlnIk: glȋvne ednina dajalnIk: glȋvni ImenovalnIk: glívno tožilnik: glȋvno rodIlnIk: glívnega mestnIk: pri glȋvni dajalnIk: glívnemu orodnIk: z glȋvno tožilnik: glívno dvojina mestnIk: pri glívnem ImenovalnIk: glȋvni orodnIk: z glívnim rodIlnIk: glȋvnih dvojina dajalnIk: glȋvnima ImenovalnIk: glívni tožilnik: glȋvni rodIlnIk: glívnih mestnIk: pri glȋvnih dajalnIk: glívnima orodnIk: z glȋvnima tožilnik: glívni množina mestnIk: pri glívnih ImenovalnIk: glȋvne orodnIk: z glívnima rodIlnIk: glȋvnih množina dajalnIk: glȋvnim ImenovalnIk: glívna tožilnik: glȋvne rodIlnIk: glívnih mestnIk: pri glȋvnih dajalnIk: glívnim orodnIk: z glȋvnimi tožilnik: glívna srednji spol mestnIk: pri glívnih ednina orodnIk: z glívnimi ImenovalnIk: glȋvno 114 rodIlnIk: glȋvnega nabirati gobe dajalnIk: glȋvnemu ▪ Njen mož je nabiral gobe in jih kuhal kot čaj. tožilnik: glȋvno 1.1. ta del organizma kot hrana, jed mestnIk: pri glȋvnem ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z glȋvnim dobre, okusne gobe | dušene, prepražene gobe | mlade, dvojina stare, sveže gobe | namočene, posušene, suhe gobe | ImenovalnIk: glȋvni vložene, zamrznjene gobe ▪ Črne trobente so okusne gobe, ki po okusu rodIlnIk: glȋvnih spominjajo na svoje lepše sorodnice lisičke, vendar je dajalnIk: glȋvnima njihovo meso nekoliko žilavo. tožilnik: glȋvni ▪ Gobovi kremni juhi dodamo prepražene gobe, mestnIk: pri glȋvnih peteršilj in kislo smetano. orodnIk: z glȋvnima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina dodati gobe | jesti gobe | narezati gobe | očistiti gobe ImenovalnIk: glȋvna ▪ Gobe očistite in jih hitro operete, da ne vpijejo vode. rodIlnIk: glȋvnih ▪ Na olju spražimo čebulo, dodamo gobe, sol, poper, dajalnIk: glȋvnim česen in timijan. tožilnik: glȋvna ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku mestnIk: pri glȋvnih ajdova kaša, rižota z gobami | zastrupitev z gobami orodnIk: z glȋvnimi ▪ Ajdovo kašo z gobami in zelenjavo postrezite kot prilogo ali kot samostojno jed, ki ji obvezno dodajte Izvor svežo solato. ↑gliva ▪ Največ zastrupitev z gobami je v vrhuncu gobarske sezone, septembra in oktobra. góba góbe ⏵ samostalnik ženskega spola sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [góba] uživanje gob P ▪ Prekomerno in prepogosto uživanje gob je lahko omen 1. nadzemni, vidni del organizma brez zdravju škodljivo. sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in ▪ Najboljši okus gob dobimo, če jih pražimo na betom surovem maslu ali drugi maščobi. ; sin.: gliva ⏵ ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v prid. beseda + sam. beseda divje, gojene, gozdne gobe | halucinogene gobe | rodilniku kitajske gobe n | nabrane gobe | strupene, užitne gobe dag, n g gob ▪ Med gojenimi gobami je najbolj znan in razširjen ▪ Skupaj s 100 g gob bo solata imela zgolj 68 kalorij. gojitveni kukmak ali šampinjon. ▪▪▪ ▪ Nabirajmo le tiste užitne gobe, ki jih zanesljivo ▪ Goba vsebuje veliko beljakovin z vsemi esencialnimi poznamo, ostale pa pustimo pri miru, da opravijo svojo aminokislinami, lipide, vitamine in minerale. funkcijo v gozdnem ekosistemu. 1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma ▪ Nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku kamnita goba gojenje, nabiranje gob | gojitelji, ljubitelji, nabiralci, ▪ Po stezi se vzpnemo do kamnite gobe, slikovite poznavalci gob | rast, sezona gob | razstava gob | vrste skalne tvorbe, ki je ostanek ledeniškega nanosa. gob ▪ Tovornjak je poletel visoko v zrak in za sabo pustil ▪ Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh dimno gobo, detonacijo pa so lahko slišali tri kilometre priprav, ki lahko poškodujejo rastišče. od kraja eksplozije. ▪ Za prave ljubitelje gob gobarska sezona traja vse ▪ Tri, štiri metre pod gladino stojijo prve koralne leto. tvorbe, podobne orjaškim, dvometrskim gobam. Med ▪ V Sloveniji je prepovedano namerno uničevanje velikimi koralnimi gobami švigajo drobne ribice. gob in podgobja ter nabiranje podgobja vseh vrst 2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, samoniklih gliv, še posebej pa redkih ali ogroženih. sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. primerjaj lat. Fungi; sin.: gliva gobe rastejo ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Goba lahko zraste tudi do pet in več centimetrov kitajske gobe | medicinske, zdravilne gobe v premeru, še zlasti kadar se pojavi na spodnji, bolj ▪ Svetlikava pološčenka je najbolj raziskana medicinska vlažni in nevidni strani trohnečega debla. goba. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Prepovedano je nabiranje podgobja vseh samoniklih 115 gob. ipa: [gòːbá] ▪▪▪ ednina ▪ Podgobje koreninske gobe v štoru je sposobno ImenovalnIk: gba okužiti sosednje drevo tudi šestdeset let po poseku. rodIlnIk: gbe 3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za dajalnIk: gbi brisanje tožilnik: gbo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri gbi penasta goba | mehka goba orodnIk: z gbo ▪ Z mehko krpo ali penasto gobo obrišite površino dvojina avtomobila, dokler ne odstranite mrčesa. ImenovalnIk: gbi ▪ Čistilno mleko odstranite z blazinico vate ali z mehko rodIlnIk: gb gobo. ▪ Vedno naj bosta pri roki dve večji gobi, ena za fino dajalnIk: gbama čiščenje in druga za umazanijo. tožilnik: gbi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri gbah ▪ Stopila sem k umivalniku, kjer sem ožela gobo pod orodnIk: z gbama curkom vroče vode. množina ▪ Stopila je s stola, da bi pomočila gobo v vedro, ki ga ImenovalnIk: gbe je imela na mizi. rodIlnIk: gb ▪▪▪ dajalnIk: gbam ▪ Če je goba stalno mokra, slabo vpija dodatno vodo. tožilnik: gbe 4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, mestnIk: pri gbah shranjevanja velike količine stvari, podatkov orodnIk: z gbami ▪ Novorojenčkovi možgani so goba, ki osupljivo hitro vsrkava informacije. stalne zveze Izgovor In oblIke atomska goba jakostno velik oblak dima, ki nastane po eksploziji atomske [góba] bombe in po obliki spominja na gobo ipa: [ˈgoːba] ▪ Udarni val je bilo čutiti do 160 kilometrov daleč. ednina Atomska goba je segla dvanajst kilometrov v višino. ▪ Nekaj tisoč oseb je bilo žrtev radioaktivnih delcev, ki ImenovalnIk: góba so padali iz atomske gobe. rodIlnIk: góbe dajalnIk: góbi cvetličarska goba tožilnik: góbo peni podobna vpojna umetna masa, v katero se mestnIk: pri góbi vbada cvetje, okrasje orodnIk: z góbo ⏵ dvojina glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Cvetlični aranžma je izdelan v keramični okrogli ImenovalnIk: góbi posodi. Za osnovo so vanjo postavili cvetličarsko gobo, rodIlnIk: gób ki so jo dobro napojili z vodo. dajalnIk: góbama ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku tožilnik: góbi ▪ Venček je narejen tako, da so v cvetličarsko gobo mestnIk: pri góbah zapičili smrekove veje in nanje z žico pritrdili zvezdice, orodnIk: z góbama izrezane iz belega stiropora. množina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ImenovalnIk: góbe ▪ Cvetličarsko gobo v obliki venca napojimo z vodo in rodIlnIk: gób prekrijemo z mahom, nanj z žičko pritrdimo brezovo dajalnIk: góbam lubje. tožilnik: góbe mestnIk: pri góbah čajna goba orodnIk: z góbami želatinasta tvorba iz ocetnokislinskih bakterij in kvasovk, namenjena za pripravo čajnega napitka ▪ Kombuča je pijača, ki jo pripravimo s fermentacijo tonemsko [gba] mešanice sladkorja, čaja in čajne gobe. ▪ Ugotovili so, da čajna goba vsebuje teomicin, ki krepi 116 nadledvični žlezi ter pospešuje izločanje hormona jurjevke. kortizona. morska goba hišna goba 1. morska žival brez pravih tkiv in organov, ki gliva, ki razkraja, uničuje les v domovih skozi številne telesne luknje preceja vodo; primerjaj lat. ▪ Hišna goba za stanovalce ni neposredno strupena, Spongia, Porifera lahko pa škoduje njihovemu zdravju, saj onesnažuje ▪ Prve zelene alge so se rodile pred tremi milijardami zrak in ga dela še bolj vlažnega. let, pred 800 milijoni let so jim sledile prve večcelične ▪ Zavarovanje ne krije škode zaradi hišne gobe živali: črvi, morske gobe, meduze in živali z mehkimi in plesni, izgube vode, pomanjkljive zaščite pred telesi. zmrzovanjem ipd. ▪ Domačini z glasbo, plesom v domačih nošah med potrkavanjem zvonov pospremijo čolne, ki odhajajo po kresilna goba morske gobe. neužitna lesna goba, ki raste zlasti na bukvah, 1.1. prožen, zelo vpojen pripomoček s številnimi brezah; primerjaj lat. Fomes fomentarius; sin.: iz biologije bu-luknjicami iz telesa te živali, zlasti za brisanje kova kresilka ▪ Zaradi velike uporabne vrednosti morskih gob je ⏵ priredna zveza bilo na egejskih otokih spužvarstvo že v starem veku kresilne gobe in brusi donosna obrt. ▪ S seboj sta pozabila vzeti kresilo in kresilno gobo, ▪ Morske gobe ponujajo trgovinam na otoku, da bi jih zato sta morala ponoči spati brez ognja. prodajali turistom. ▪ Krpan z Vrha pri Sv. Trojici se je samemu cesarju v brado zlagal, da tovori bruse in kresilno gobo. nora goba ▪▪▪ v množini, knjižno pogovorno mamilo iz halucinogenih gob ▪ Vrhnji, sterilni del kresilne gobe ni vedno temno siv. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Često je svetlo siv, že skoraj belkast ali pa skoraj črn, jesti nore gobe zopet drugič rjavkast. ▪ Obtožili so me, ker sem s šamani jedel nore gobe. ▪ Med antičnimi olimpijskimi igrami v Grčiji so lesna goba tekmovalci v želji, da bi bili močnejši in hitrejši, uživali navadno v množini gliva, ki se prehranjuje z lesom in ga nore gobe. pri tem razkraja; sin.: iz biologije lesna gliva ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Obtožili so ga, da je trgovec z opojnimi snovmi, saj trdomesnate lesne gobe so na krmilu njegovega kolesa našli celo vrečko norih ▪ Veliko enoletnih lesnih gob do zime propade, gob. nekatere pa se ohranijo tja do pomladi ali še celo več ▪▪▪ let. ▪ Nizozemski trgovci z norimi gobami se bodo z ▪ Našli so nekaj deset najpogostejših trdomesnatih nadzorovano prodajo skušali izogniti popolni prepovedi lesnih gob in nekaj redkejših. prodaje teh izdelkov. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vrste lesnih gob FrazeologIja ▪ Pri nas raste nekaj vrst lesnih gob, ki imajo trosovnico v obliki labirinta. iti po gobe ▪▪▪ knjižno pogovorno propasti, nehati delovati ▪ Če nekdo pravi, da gre iskat lesne gobe, ima v mislih ▪ Po gobe je šel še en zgleden hollywoodski zakon. bukove kresilke. ▪ Obstaja več načinov, kako določiti verjetnost, kdaj bo trdi disk šel po gobe. lističasta goba iz biologije goba, ki ima v trosovnici lističe, na katerih jesti nore gobe nastajajo trosi; primerjaj lat. Agaricales ne biti priseben, nerazumno se vesti ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Pa kaj je tej naši vladi, a so nore gobe jedli? ▪ Podrobnosti, kot je na primer način priraslosti lističev ▪ A naj se vsi v Ljubljano preselimo? Vi ste res nore na bet ali nepriraslost na bet, so zelo pomembni znaki, gobe jedli! ko skušamo med seboj ločiti različne vrste lističastih gob. piti kot goba ▪▪▪ veliko piti, biti pogosto pijan ▪ Nekateri nedeljski gobarji vsem lističastim gobam, ▪ Ko se je poročil z vami, je pil kot goba. ki zrastejo aprila ali maja zunaj gozda, pravijo kar ▪ Tudi zasebno je rad hodil po gostilnah. Pil je 117 kot goba, gobezdal je in izzival, zato se je seveda najprimernejši užitni gobani (predvsem poletni in velikokrat bolj ali manj uspešno stepel. jesenski jurčki). ▪ V bregu nad Horjulom je našel kar 1,70 kilograma rasti/zrasti/množiti se ipd. kot gobe (po dežju) težkega gobana s premerom klobuka 32 centimetrov. rasti kot gobe po dežju ▪ Vražji goban sicer ni tako nevaren, kot bi lahko v dovršni obliki zrasti kot gobe po dežju sklepali po imenu, vendar je edini zares strupen množiti se kot gobe po dežju goban. poganjati kot gobe po dežju ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku pojavljati se kot gobe po dežju najti gobana rasti kot gobe ▪ Ob gozdni poti se mu je nasmehnila sreča in našel je gobana nastajati kot gobe po dežju , težkega osemdeset dekagramov. pojavljati se, pojaviti se, nastajati, nastati v ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku kratkem času v velikem številu, veliki količini vrste gobanov ▪ Knjigovodski servisi rastejo kot gobe po dežju, vendar ▪ Kar nekaj vrst gobanov ne mara hladnih in mračnih gozdov, ampak jim bolj prijajo sončne lege, svetli niso vsi dobri. ▪ Na travnikih primestja so kot gobe po dežju zrasli gozdovi in travnata obrobja gozdov. različni centri zabave in nakupa. 1.1. ta goba kot hrana, jed ▪ Javnomnenjske ankete, ki se zadnje dni množijo kot ▪ Kislo zelje z gobani je primerno kot samostojna jed gobe po dežju, kažejo različne projekcije. ali kot priloga k mesu. ▪ Goban je zelo cenjen, saj ga lahko uporabimo za vse ▪ Lokali še vedno rastejo kot gobe. vrste jedi. vpijati/srkati/vsrkavati ipd. kaj kot goba I vpijati kaj kot goba zgovor In oblIke srkati kaj kot goba jakostno [gobán] vsrkavati kaj kot goba ipa: [gɔˈbaːn] piti kaj kot goba močno, hitro, v veliki meri vpijati, vsrkavati kaj, ednina sprejemati kaj vase ImenovalnIk: gobán ▪ Pri cvrenju bodite varčni z oljem, saj jajčevci vpijajo rodIlnIk: gobána olje kot goba. dajalnIk: gobánu ▪ Nenehno je bil babici za petami in kot goba vpijal tožilnik: gobána njeno neizčrpno znanje o cvetju in zdravilnih rastlinah. mestnIk: pri gobánu ▪ Netopne vlaknine uravnavajo delovanje črevesja. Ko orodnIk: z gobánom se pomikajo po prebavni cevi, kot goba srkajo vodo. dvojina ▪ Moja koža vsrkava kremo kot goba. ImenovalnIk: gobána ▪ Nekateri ne kažejo želje in volje po dodatnem rodIlnIk: gobánov pridobivanju znanj ali sprejemanju novosti, drugi pa dajalnIk: gobánoma kot goba pijejo nova znanja, spoznanja, izkušnje in tožilnik: gobána imajo veliko zamisli. mestnIk: pri gobánih orodnIk: z gobánoma Izvor množina = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. ImenovalnIk: gobáni houba < pslov. * gǫba, tako kot nar. latv. guba rodIlnIk: gobánov ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena * g(h)ebh- ‛kriviti, dajalnIk: gobánom bočiti, dvigovati nad površje’ tožilnik: gobáne mestnIk: pri gobánih gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola orodnIk: z gobáni [gobán] in [gobàn] Pomen in 1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim [gobàn] betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni ipa: [gɔˈban] in pozeleni; primerjaj lat. Boletus ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina užitni gobani ImenovalnIk: gobàn ▪ Zaradi velikosti, kvalitete in čvrstosti so za sušenje 118 rodIlnIk: gobána tožilnik: gobána dajalnIk: gobánu mestnIk: pri gobánu tudi pri gobȃnu tožilnik: gobána orodnIk: z gobánom mestnIk: pri gobánu dvojina orodnIk: z gobánom ImenovalnIk: gobána dvojina rodIlnIk: gobánov in gobȃnov ImenovalnIk: gobána dajalnIk: gobánoma rodIlnIk: gobánov tožilnik: gobána dajalnIk: gobánoma mestnIk: pri gobánih in pri gobȃnih tožilnik: gobána orodnIk: z gobánoma mestnIk: pri gobánih množina orodnIk: z gobánoma ImenovalnIk: gobáni množina rodIlnIk: gobánov in gobȃnov ImenovalnIk: gobáni dajalnIk: gobánom rodIlnIk: gobánov tožilnik: gobáne dajalnIk: gobánom mestnIk: pri gobánih in pri gobȃnih tožilnik: gobáne orodnIk: z gobáni in z gobȃni mestnIk: pri gobánih orodnIk: z gobáni stalne zveze tonemsko borov goban [gobȃn] iz biologije užiten goban z rdeče rjavim rahlo ipa: [gɔbáːn] nagubanim klobukom in trdim, sočnim mesom, ednina ki raste pod bori in bukvami; primerjaj lat. Boletus ImenovalnIk: gobȃn pinophilus rodIlnIk: gobȃna ▪ V sušnem času je borov goban navadno precej dajalnIk: gobȃnu navrtan od ličink žuželk. ▪ Na kakšnih tisočih kvadratnih metrih pomešano tožilnik: gobȃna rastejo poletni gobani, jesenski gobani in borovi mestnIk: pri gobȃnu gobani. orodnIk: z gobȃnom dvojina črni goban ImenovalnIk: gobȃna iz biologije užiten goban s črnim ali temno rjavim rodIlnIk: gobȃnov žametastim klobukom, ki raste zlasti pod hrasti in dajalnIk: gobȃnoma kostanji; primerjaj lat. Boletus aereus tožilnik: gobȃna ▪ Po pripovedovanju se črni goban ali ajdovček najraje mestnIk: pri gobȃnih pojavlja takrat, ko zori ajda, to pa je konec septembra orodnIk: z gobȃnoma in v oktobru, čeprav lahko zraste tudi že maja. množina ▪ Najbolj aromatična sta poletni in borov goban, ImenovalnIk: gobȃni najbolj čvrst in cenjen je črni goban, najbolj pogost pa rodIlnIk: gobȃnov je jesenski goban. dajalnIk: gobȃnom tožilnik: gobȃne jesenski goban mestnIk: pri gobȃnih 1. iz biologije užiten goban s temno rjavim lepljivim orodnIk: z gobȃni klobukom s svetlejšo obrobo, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus edulis; sin.: jesenski jurček in ▪ V više ležečih iglastih gozdovih se jesenski goban [gobȁn] masovno pojavi že julija, v nižinah pa šele septembra. ipa: [gɔbán] ▪ Jesenski goban je ena najbolj iskanih užitnih gob. 1.1. ta goba kot hrana, jed ednina ▪ Za marsikoga je jesenski goban najokusnejši goban. ▪ Jesenski goban je posebno plemenita goba izrazitega ImenovalnIk: gobȁn okusa in ga ne smemo prekriti s premočnimi okusi rodIlnIk: gobána drugih sestavin. dajalnIk: gobánu 119 kraljevi goban belim gladkim klobukom, rdečim betom in rumeno iz biologije užiten goban z rožnatim ali rdečkasto zeleno trosovnico, ki z zorenjem rdeči; primerjaj lat. rjavim klobukom, živo rumeno trosovnico in Rubroboletus satanas betom, ki raste pod listavci na apnenčastih tleh; ▪ Znamenja zastrupitve z volčjim gobanom naj bi bila primerjaj lat. Boletus regius podobna kakor pri zastrupitvi z vražjim gobanom, ▪ Na močno osončenih rastiščih kožica klobuka vendar pa je tovrstnih zastrupitev malo. kraljevega gobana močno obledi, le tu in tam je še ▪ Strupene gobe so vražji goban, zelena in rdeča videti njeno osnovno barvo. mušnica. ▪ Čeprav je kraljevi goban užiten in zelo okusen, ga zaradi ogroženosti pustimo pri miru. žametasti goban iz biologije goban z rdeče rjavim klobukom, lepi goban rumenkasto rdečim betom in rumenim mesom, ki iz biologije užiten goban z rdeče rjavim klobukom, na prerezu pomodri; primerjaj lat. Neoboletus erythropus rumeno trosovnico in rumenim betom, ki je pri ▪ Žametasti goban raste od junija do oktobra v listnatih zemlji rdeč, ter mesom, ki na dotik in na prerezu in iglastih gozdovih, posebej pod bukvami, hrasti in pomodri; primerjaj lat. Butyriboletus pseudoregius smrekami. ▪ Lepi goban raste posamič ali v manjših skupinah v ▪ Meso žametastega gobana je čvrsto in kompaktno. bližini listnatega drevja, najraje pod hrasti. Ko gobo prekuhamo, kar je vsekakor potrebno, saj je ▪ Razstavljeni so bili jesenski in poletni goban, rumeni pogojno užitna, se meso obarva lepo rumeno. goban, lepi goban in drugi. Izvor leponogi goban ↑goba iz biologije neužiten goban s sivkastim ali rjavkastim klobukom, rdečkastim betom, rumeno trosovnico góbarica góbarice samostalnik ženskega spola in mesom z zelo grenkim okusom; primerjaj lat. [góbarica] Caloboletus calopus P ▪ Leponogi goban zavoljo svojega izredno grenkega omen okusa ni užiten, pravijo pa, da povzroča tudi želodčne 1. ženska, ki se ukvarja z nabiranjem in zlasti in črevesne težave. ljubiteljskim proučevanjem gob; sin.: gobarka ▪ Srečali smo gobarico, ki se je pohvalila, da je našla tri čudovite čvrste golobice. poletni goban 2. kratkoživa mušica temne barve, ki prenaša iz biologije užiten goban s svetlo rjavim žametastim klobukom in mehkejšim mesom, ki raste poleti in gobje trose, njene ličinke pa se prehranjujejo z jeseni pod listavci glivami ; ; primerjaj lat. Mycetophilidae primerjaj lat. Boletus reticulatus; sin.: ▪ Ličinke gobaric nimajo nog in žive na vlažnih mestih, poletni jurček ▪ Poletni gobani rastejo s krajšimi presledki že vse kjer se hranijo s hifami gliv. od prvih dni junija, vmes pa se najde tudi kak borov ▪ Če je zemlja preveč prepojena z vodo, se lahko na rastlini pojavijo mušice gobarice, za njimi pa se v prsti goban, ki naj bi v nižinah rasel le spomladi in jeseni. ▪ Čvrste borovnike z rjavo rdečimi klobuki gobarji na razvijejo majcene ličinke. splošno bolj cenijo kot mehke in največkrat črvive poletne gobane. Izgovor In oblIke jakostno rumeni goban [góbarica] iz biologije užiten goban z rumeno trosovnico in ipa: [ˈgoːbaɾiʦa] rumenkastim betom, ki raste pod listavci; primerjaj lat. ednina Butyriboletus appendiculatus ImenovalnIk: góbarica ▪ Marsikateri ljubitelj gob je že ostrmel, ko je v vročih rodIlnIk: góbarice julijskih ali avgustovskih dneh, ko v gozdu ni bilo dajalnIk: góbarici ničesar več, našel orjaške rumene gobane s premerom tožilnik: góbarico klobuka tudi do 30 ali celo več centimetrov. mestnIk: pri góbarici ▪ Rumenemu gobanu korenasti, čvrsti in globoko orodnIk: z góbarico vkopani bet omogoča, da se dokoplje do potrebne dvojina vlage v tleh tudi v sušnih dneh. ImenovalnIk: góbarici rodIlnIk: góbaric vražji goban dajalnIk: góbaricama iz biologije strupen goban z zelenkastim ali sivkasto tožilnik: góbarici 120 mestnIk: pri góbaricah gobarstvu orodnIk: z góbaricama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina gobarski priročnik | gobarska družina, zveza | gobarska ImenovalnIk: góbarice knjiga, literatura | gobarsko društvo rodIlnIk: góbaric ▪ Lani so člani slovenskih gobarskih društev pripravili deset razstav gob, na katerih so razstavili 3488 vrst dajalnIk: góbaricam gob. tožilnik: góbarice ▪ S seboj vzela gobarski priročnik in tako spoznavala mestnIk: pri góbaricah nove vrste gob. orodnIk: z góbaricami Izgovor In oblIke tonemsko [gbarica] jakostno [góbarski] ipa: [góːbàɾiʦa] ednina ipa: [ˈgoːbaɾski] osnovnIk ImenovalnIk: gbarica moški spol rodIlnIk: gbarice ednina dajalnIk: gbarici ImenovalnIk: góbarski tožilnik: gbarico rodIlnIk: góbarskega mestnIk: pri gbarici dajalnIk: góbarskemu orodnIk: z gbarico dvojina tožilnik: góbarski živo góbarskega ImenovalnIk: gbarici mestnIk: pri góbarskem rodIlnIk: gbaric orodnIk: z góbarskim dajalnIk: gbaricama dvojina tožilnik: gbarici ImenovalnIk: góbarska mestnIk: pri gbaricah rodIlnIk: góbarskih orodnIk: z gbaricama množina dajalnIk: góbarskima tožilnik: góbarska ImenovalnIk: gbarice mestnIk: pri góbarskih rodIlnIk: gbaric orodnIk: z góbarskima dajalnIk: gbaricam množina tožilnik: gbarice ImenovalnIk: góbarski mestnIk: pri gbaricah rodIlnIk: góbarskih orodnIk: z gbaricami dajalnIk: góbarskim I tožilnik: góbarske zvor ↑gobar mestnIk: pri góbarskih orodnIk: z góbarskimi góbarski ženski spol góbarska góbarsko pridevnik ednina [góbarski] ImenovalnIk: góbarska Pomen rodIlnIk: góbarske 1. ki je v zvezi z gobarji ali gobarstvom dajalnIk: góbarski ⏵ prid. beseda + sam. beseda gobarski izlet, piknik, večer tožilnik: góbarsko | gobarski navdušenec, sladokusec, strokovnjak | gobarski rajon | gobarska mestnIk: pri góbarski letina, sezona | gobarska sreča, strast orodnIk: z góbarsko ▪ Za prave ljubitelje gob gobarska sezona traja kar vse dvojina leto, ne glede na vreme. ImenovalnIk: góbarski ▪ Obiskovalci gobarske razstave si najraje ogledujejo rodIlnIk: góbarskih jurčke in karžlje, gobarji pa jih opozarjajo na številne dajalnIk: góbarskima vrste strupenih gob. tožilnik: góbarski ▪ Srečanje so nadaljevali z gobarskim piknikom, na mestnIk: pri góbarskih katerem so uživali ob raznih gobjih jedeh. orodnIk: z góbarskima 1.1. ki je namenjen za gobarje, se uporablja pri množina 121 ImenovalnIk: góbarske tožilnik: gbarske rodIlnIk: góbarskih mestnIk: pri gbarskih dajalnIk: góbarskim orodnIk: z gbarskimi tožilnik: góbarske ženski spol mestnIk: pri góbarskih ednina orodnIk: z góbarskimi ImenovalnIk: gbarska srednji spol rodIlnIk: gbarske ednina dajalnIk: gbarski ImenovalnIk: góbarsko tožilnik: gbarsko rodIlnIk: góbarskega mestnIk: pri gbarski dajalnIk: góbarskemu orodnIk: z gbarsko tožilnik: góbarsko dvojina mestnIk: pri góbarskem ImenovalnIk: gbarski orodnIk: z góbarskim rodIlnIk: gbarskih dvojina dajalnIk: gbarskima ImenovalnIk: góbarski tožilnik: gbarski rodIlnIk: góbarskih mestnIk: pri gbarskih dajalnIk: góbarskima orodnIk: z gbarskima tožilnik: góbarski množina mestnIk: pri góbarskih ImenovalnIk: gbarske orodnIk: z góbarskima rodIlnIk: gbarskih množina dajalnIk: gbarskim ImenovalnIk: góbarska tožilnik: gbarske rodIlnIk: góbarskih mestnIk: pri gbarskih dajalnIk: góbarskim orodnIk: z gbarskimi tožilnik: góbarska srednji spol mestnIk: pri góbarskih ednina orodnIk: z góbarskimi ImenovalnIk: gbarsko rodIlnIk: gbarskega tonemsko dajalnIk: gbarskemu [gbarski] tožilnik: gbarsko ipa: [góːbàɾski] mestnIk: pri gbarskem osnovnIk orodnIk: z gbarskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: gbarski ImenovalnIk: gbarski rodIlnIk: gbarskih rodIlnIk: gbarskega dajalnIk: gbarskima dajalnIk: gbarskemu tožilnik: gbarski tožilnik: gbarski mestnIk: pri gbarskih živo gbarskega orodnIk: z gbarskima mestnIk: pri gbarskem množina orodnIk: z gbarskim ImenovalnIk: gbarska dvojina rodIlnIk: gbarskih ImenovalnIk: gbarska dajalnIk: gbarskim rodIlnIk: gbarskih tožilnik: gbarska dajalnIk: gbarskima mestnIk: pri gbarskih tožilnik: gbarska orodnIk: z gbarskimi mestnIk: pri gbarskih orodnIk: z gbarskima Izvor množina ↑gobar ImenovalnIk: gbarski rodIlnIk: gbarskih góbast góbasta góbasto pridevnik dajalnIk: gbarskim [góbast] 122 Pomen tožilnik: góbasta 1. ki spominja na gobo 1. ali je tak kot pri gobi mestnIk: pri góbastih 1.; sin.: gobav orodnIk: z góbastima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina gobast oblak | gobasta oblika ImenovalnIk: góbasti ▪ Po eksploziji se je nad tovarno dvignil visok gobast rodIlnIk: góbastih oblak. dajalnIk: góbastim ▪ Varnostni ventil je običajno gobaste oblike, podoben tožilnik: góbaste ventilu, ki se uporablja pri motorju z notranjim mestnIk: pri góbastih zgorevanjem. ▪ Posušene gobe, zmlete v prah, se dobro zgostijo, orodnIk: z góbastimi dodajo pa gobast okus. ženski spol 2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, ednina zrak ImenovalnIk: góbasta ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: góbaste gobasta krpa | gobasta struktura | gobasto tkivo dajalnIk: góbasti ▪ Ogrci majskega hrošča se hranijo s koreninami trav, tožilnik: góbasto zato trava rumeni in veni, pri hoji pa čutimo gobasto mestnIk: pri góbasti strukturo tal. orodnIk: z góbasto ▪ Gobasta mešanica prsti in rastlinskih ostankov dvojina vsebuje veliko vode in tako malo kisika, da organski ImenovalnIk: góbasti ostanki razpadajo zelo počasi. rodIlnIk: góbastih ▪ Morska spužva je iz gobastega tkiva iz neštetih dajalnIk: góbastima drobnih kanalov, v katere doteka voda, in iz drobnih tožilnik: góbasti bičkov, ki poganjajo vodo do večjih luknjic izmetalk, ki mestnIk: pri góbastih prečiščeno vodo mečejo ven. 3. orodnIk: z góbastima v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tki- množina vo z luknjicami, vdolbinicami ⏵ ImenovalnIk: góbaste prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: góbastih gobasta kost ▪ Gobasta kost ni trdna, ampak ima obliko koščenega dajalnIk: góbastim satovja z votlinicami, zapolnjenimi s kostnim mozgom. tožilnik: góbaste ▪ Znotraj cevaste kosti je gobasta kostnina z mestnIk: pri góbastih mozgovnimi votlinicami. orodnIk: z góbastimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke ImenovalnIk: góbasto jakostno [góbast] rodIlnIk: góbastega ipa: [ˈgoːbast] dajalnIk: góbastemu tožilnik: góbasto osnovnIk moški spol mestnIk: pri góbastem ednina orodnIk: z góbastim dvojina ImenovalnIk: góbast določno góbasti ImenovalnIk: góbasti rodIlnIk: góbastih rodIlnIk: góbastega dajalnIk: góbastima dajalnIk: góbastemu tožilnik: góbasti tožilnik: góbast določno góbasti mestnIk: pri góbastih živo góbastega orodnIk: z góbastima množina mestnIk: pri góbastem ImenovalnIk: góbasta orodnIk: z góbastim dvojina rodIlnIk: góbastih dajalnIk: góbastim ImenovalnIk: góbasta tožilnik: góbasta rodIlnIk: góbastih mestnIk: pri góbastih dajalnIk: góbastima 123 orodnIk: z góbastimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: gbasto [gbast] rodIlnIk: gbastega ipa: [gòːbást] dajalnIk: gbastemu osnovnIk tožilnik: gbasto moški spol mestnIk: pri gbastem ednina orodnIk: z gbastim ImenovalnIk: gbast dvojina določno gbasti ImenovalnIk: gbasti rodIlnIk: gbastega rodIlnIk: gbastih dajalnIk: gbastemu dajalnIk: gbastima tožilnik: gbast tožilnik: gbasti določno gbasti mestnIk: pri gbastih živo gbastega orodnIk: z gbastima mestnIk: pri gbastem množina orodnIk: z gbastim ImenovalnIk: gbasta dvojina rodIlnIk: gbastih ImenovalnIk: gbasta dajalnIk: gbastim rodIlnIk: gbastih tožilnik: gbasta dajalnIk: gbastima mestnIk: pri gbastih tožilnik: gbasta orodnIk: z gbastimi mestnIk: pri gbastih orodnIk: z gbastima Izvor množina ↑goba ImenovalnIk: gbasti rodIlnIk: gbastih góbav góbava góbavo pridevnik dajalnIk: gbastim [góba] tožilnik: gbaste Pomen mestnIk: pri gbastih 1. ki ima gobavost, kaže znake gobavosti orodnIk: z gbastimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol gobav bolnik ednina ▪ Redovnice skrbijo za hiše z bolnimi in umirajočimi, ImenovalnIk: gbasta vodijo centre za gobave bolnike in bolnike, okužene z rodIlnIk: gbaste aidsom. dajalnIk: gbasti ▪▪▪ tožilnik: gbasto ▪ Vsi so me čudno gledali, kakor da sem gobava. mestnIk: pri gbasti 2. ki spominja na gobo 1. ali je tak kot pri gobi orodnIk: z gbasto 1.; sin.: gobast dvojina ▪ Za trenutek je obstal in napravil korak nazaj … Vonj ImenovalnIk: gbasti po vlagi in gobavi zatohlosti ga je presenetil. rodIlnIk: gbastih dajalnIk: gbastima Izgovor In oblIke tožilnik: gbasti jakostno mestnIk: pri gbastih [góba] orodnIk: z gbastima ipa: [ˈgoːba] množina osnovnIk ImenovalnIk: gbaste moški spol rodIlnIk: gbastih ednina dajalnIk: gbastim ImenovalnIk: góbav tožilnik: gbaste določno góbavi mestnIk: pri gbastih rodIlnIk: góbavega orodnIk: z gbastimi dajalnIk: góbavemu tožilnik: góbav 124 določno góbavi mestnIk: pri góbavih živo góbavega orodnIk: z góbavima mestnIk: pri góbavem množina orodnIk: z góbavim ImenovalnIk: góbava dvojina rodIlnIk: góbavih ImenovalnIk: góbava dajalnIk: góbavim rodIlnIk: góbavih tožilnik: góbava dajalnIk: góbavima mestnIk: pri góbavih tožilnik: góbava orodnIk: z góbavimi mestnIk: pri góbavih orodnIk: z góbavima tonemsko množina [gba] ImenovalnIk: góbavi ipa: [gòːbá] rodIlnIk: góbavih osnovnIk dajalnIk: góbavim moški spol tožilnik: góbave ednina mestnIk: pri góbavih ImenovalnIk: gbav orodnIk: z góbavimi določno gbavi ženski spol rodIlnIk: gbavega ednina dajalnIk: gbavemu ImenovalnIk: góbava tožilnik: gbav rodIlnIk: góbave določno gbavi dajalnIk: góbavi živo gbavega tožilnik: góbavo mestnIk: pri gbavem mestnIk: pri góbavi orodnIk: z gbavim orodnIk: z góbavo dvojina dvojina ImenovalnIk: gbava ImenovalnIk: góbavi rodIlnIk: gbavih rodIlnIk: góbavih dajalnIk: gbavima dajalnIk: góbavima tožilnik: gbava tožilnik: góbavi mestnIk: pri gbavih mestnIk: pri góbavih orodnIk: z gbavima orodnIk: z góbavima množina množina ImenovalnIk: gbavi ImenovalnIk: góbave rodIlnIk: gbavih rodIlnIk: góbavih dajalnIk: gbavim dajalnIk: góbavim tožilnik: gbave tožilnik: góbave mestnIk: pri gbavih mestnIk: pri góbavih orodnIk: z gbavimi orodnIk: z góbavimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: gbava ImenovalnIk: góbavo rodIlnIk: gbave rodIlnIk: góbavega dajalnIk: gbavi dajalnIk: góbavemu tožilnik: gbavo tožilnik: góbavo mestnIk: pri gbavi mestnIk: pri góbavem orodnIk: z gbavo orodnIk: z góbavim dvojina dvojina ImenovalnIk: gbavi ImenovalnIk: góbavi rodIlnIk: gbavih rodIlnIk: góbavih dajalnIk: gbavima dajalnIk: góbavima tožilnik: gbavi tožilnik: góbavi mestnIk: pri gbavih 125 orodnIk: z gbavima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina dodati gobice ImenovalnIk: gbave ▪ Na kuhanem maslu zarumenimo čebulo, dodamo gobice rodIlnIk: gbavih , poper, curry, majaron in dušimo toliko časa, da dajalnIk: gbavim gobe spustijo malo vode. ▪ Gobice nataknite na nabodalca in ta razmestite po tožilnik: gbave rešetkah v pečici. mestnIk: pri gbavih ▪▪▪ orodnIk: z gbavimi ▪ Povabila bi vas na puranji zrezek z gobicami v srednji spol ednina smetanovi omaki. 2. kar po obliki spominja na manjšo gobo ImenovalnIk: gbavo ▪ Iz drobno naribanega sira naredimo majhne gobice, rodIlnIk: gbavega klobuke jim obarvamo s papriko v prahu. dajalnIk: gbavemu 2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti tožilnik: gbavo gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na mestnIk: pri gbavem gobo orodnIk: z gbavim ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina grelna gobica ImenovalnIk: gbavi ▪ Grelne gobice morajo biti uporabljene na prostem ali rodIlnIk: gbavih v prostorih, kjer je zagotovljena neprestana ventilacija dajalnIk: gbavima oziroma zadostno prezračevanje. tožilnik: gbavi ▪ Lanskega septembra je dal v najem okoli 200 plinskih mestnIk: pri gbavih gobic. orodnIk: z gbavima ▪▪▪ množina ▪ Gostinci imajo običajno v najemu eno gobico na tri ImenovalnIk: gbava mize. rodIlnIk: gbavih 3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za dajalnIk: gbavim brisanje, nanašanje tožilnik: gbava ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri gbavih čistilna, pomivalna gobica | kozmetična gobica | orodnIk: z gbavimi kuhinjska gobica | mokra, suha, vlažna gobica ▪ Poličke zdrgnemo z grobim delom kuhinjske gobice. I ▪ Puder lahko nanašate s prsti, še bolje pa je, da zvor ↑goba uporabite mokro gobico. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku góbica gobica za nanašanje, pomivanje | gobica za prhanje góbice samostalnik ženskega spola ▪ Med pripomočke za ličenje spada gobica za [góbica] nanašanje pudra, tekočega ali v kamnu. Pomen ▪ Gobice za pomivanje imamo ponavadi v pomivalnem 1. navadno ekspresivno goba, zlasti manjša koritu, kjer je vedno vlažno, zato je to odlično gojišče ⏵ prid. beseda + sam. beseda bakterij. drobne gobice ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ V vlažnem vremenu imajo mlade gobice rjavordeče nanašati z gobico klobučke z značilnimi vodenastimi pasovi na robovih. ▪ Senčila za veke lahko nanašamo z majhno gobico ali ▪ Pri spoznavanju majhnih gobic pride prav z majhnim čopičem. povečevalno steklo. ▪▪▪ ▪▪▪ ▪ Mastne madeže odstranite z gumijasto ščetko ali ▪ Gobice so zvečine rastle šopasto, največje pa so gobico iz penaste gume. imele klobučke premera tudi do pet centimetrov. 1.1. navadno v množini taka goba kot hrana, jed Izgovor In oblIke ⏵ prid. beseda + sam. beseda jakostno kisle, vložene gobice | narezane gobice [góbica] ▪ Naložil ji je krompir, meso, omako, vložene gobice in ipa: [ˈgoːbiʦa] solato. ednina ▪ Iz krompirja skuhamo gosto dišečo juho, v kateri ImenovalnIk: góbica plavajo na lističe narezane gobice. 126 rodIlnIk: góbice ▪ Nočem, da me postrižejo na gobico. dajalnIk: góbici ▪ Najprej si je pustil dolge lase, pozneje se je ostrigel tožilnik: góbico na gobico in si pustil le daljši čopek. mestnIk: pri góbici orodnIk: z góbico postrižen/ostrižen na gobico dvojina postrižen na gobico ImenovalnIk: góbici ostrižen na gobico rodIlnIk: góbic ki ima, nosi pričesko, pri kateri so lasje postriženi dajalnIk: góbicama tako, da spominja na klobuk pri gobi tožilnik: góbici ▪ Svetle lase ima postrižene na gobico. ▪ mestnIk: pri góbicah Fantje so stari okoli 18 let, vsi so atletskih postav, eden ima črne kratke lase, druga dva pa temne lase, orodnIk: z góbicama množina ostrižene na gobico. ImenovalnIk: góbice Izvor rodIlnIk: góbic ↑goba dajalnIk: góbicam tožilnik: góbice mestnIk: pri góbicah góbji góbja góbje pridevnik orodnIk: z góbicami [góbji] Pomen tonemsko 1. ki je v zvezi z gobami 1. [gbica] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ipa: [gòːbíʦa] gobja bera, letina, sezona | gobje vrste | gobje bogastvo ednina ▪ Pri nabiranju gob moramo upoštevati nekaj pravil, da ImenovalnIk: gbica bomo ohranjali gobje bogastvo naših gozdov. ▪ Veliko gobjih vrst smo uničili z gnojenjem travnih rodIlnIk: gbice površin, na katerih so rasle. dajalnIk: gbici ▪ Inšpektor je preveril gobjo bero 40 nabiralcev. tožilnik: gbico 1.1. ki je del gobe 1. mestnIk: pri gbici ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z gbico dvojina gobji klobuk ▪ Gobje klobuke narežemo na rezine in jih zlato rjavo ImenovalnIk: gbici spečemo na maslu. rodIlnIk: gbic ▪ V ponev stresemo sesekljano šalotko, naribano bučko dajalnIk: gbicama in sesekljane gobje bete. tožilnik: gbici 2. ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; sin.: gobov mestnIk: pri gbicah ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z gbicama gobji golaž, nadev, ragu | gobji obrok | gobja juha, množina omaka | gobje jedi, specialitete ImenovalnIk: gbice ▪ Skuhal bo gobji golaž iz gob, ki jih lahko kupite ali rodIlnIk: gbic naberete v Sloveniji. dajalnIk: gbicam ▪ Gobe zamrzujejo, jih vlagajo v kis ali pa jih sušijo tožilnik: gbice za mrzle zimske dni, ko tako prija vroča, aromatična mestnIk: pri gbicah gobja juha. ▪ orodnIk: z gbicami Začimbe je pri gobjih jedeh treba uporabljati previdno, saj bi bilo škoda, če bi prevladale nad F okusom gob. razeologIja postriči/ostriči koga na gobico Izgovor In oblIke postriči koga na gobico jakostno ostriči koga na gobico [góbji] primerjaj še: postrižen na gobico ipa: [ˈgoːbji] postriči lase tako, da oblika pričeske spominja na osnovnIk klobuk pri gobi moški spol ednina 127 ImenovalnIk: góbji rodIlnIk: góbjih rodIlnIk: góbjega dajalnIk: góbjima dajalnIk: góbjemu tožilnik: góbji tožilnik: góbji mestnIk: pri góbjih živo góbjega orodnIk: z góbjima mestnIk: pri góbjem množina orodnIk: z góbjim ImenovalnIk: góbja dvojina rodIlnIk: góbjih ImenovalnIk: góbja dajalnIk: góbjim rodIlnIk: góbjih tožilnik: góbja dajalnIk: góbjima mestnIk: pri góbjih tožilnik: góbja orodnIk: z góbjimi mestnIk: pri góbjih orodnIk: z góbjima tonemsko množina [gbji] ImenovalnIk: góbji ipa: [góːbjì] rodIlnIk: góbjih osnovnIk dajalnIk: góbjim moški spol tožilnik: góbje ednina mestnIk: pri góbjih ImenovalnIk: gbji orodnIk: z góbjimi rodIlnIk: gbjega ženski spol dajalnIk: gbjemu ednina tožilnik: gbji ImenovalnIk: góbja živo gbjega rodIlnIk: góbje mestnIk: pri gbjem dajalnIk: góbji orodnIk: z gbjim tožilnik: góbjo dvojina mestnIk: pri góbji ImenovalnIk: gbja orodnIk: z góbjo rodIlnIk: gbjih dvojina dajalnIk: gbjima ImenovalnIk: góbji tožilnik: gbja rodIlnIk: góbjih mestnIk: pri gbjih dajalnIk: góbjima orodnIk: z gbjima tožilnik: góbji množina mestnIk: pri góbjih ImenovalnIk: gbji orodnIk: z góbjima rodIlnIk: gbjih množina dajalnIk: gbjim ImenovalnIk: góbje tožilnik: gbje rodIlnIk: góbjih mestnIk: pri gbjih dajalnIk: góbjim orodnIk: z gbjimi tožilnik: góbje ženski spol mestnIk: pri góbjih ednina orodnIk: z góbjimi ImenovalnIk: gbja srednji spol rodIlnIk: gbje ednina dajalnIk: gbji ImenovalnIk: góbje tožilnik: gbjo rodIlnIk: góbjega mestnIk: pri gbji dajalnIk: góbjemu orodnIk: z gbjo tožilnik: góbje dvojina mestnIk: pri góbjem ImenovalnIk: gbji orodnIk: z góbjim rodIlnIk: gbjih dvojina dajalnIk: gbjima ImenovalnIk: góbji tožilnik: gbji 128 mestnIk: pri gbjih osnovnIk orodnIk: z gbjima moški spol množina ednina ImenovalnIk: gbje ImenovalnIk: góbov rodIlnIk: gbjih rodIlnIk: góbovega dajalnIk: gbjim dajalnIk: góbovemu tožilnik: gbje tožilnik: góbov mestnIk: pri gbjih živo góbovega orodnIk: z gbjimi mestnIk: pri góbovem srednji spol orodnIk: z góbovim ednina dvojina ImenovalnIk: gbje ImenovalnIk: góbova rodIlnIk: gbjega rodIlnIk: góbovih dajalnIk: gbjemu dajalnIk: góbovima tožilnik: gbje tožilnik: góbova mestnIk: pri gbjem mestnIk: pri góbovih orodnIk: z gbjim orodnIk: z góbovima dvojina množina ImenovalnIk: gbji ImenovalnIk: góbovi rodIlnIk: gbjih rodIlnIk: góbovih dajalnIk: gbjima dajalnIk: góbovim tožilnik: gbji tožilnik: góbove mestnIk: pri gbjih mestnIk: pri góbovih orodnIk: z gbjima orodnIk: z góbovimi množina ženski spol ImenovalnIk: gbja ednina rodIlnIk: gbjih ImenovalnIk: góbova dajalnIk: gbjim rodIlnIk: góbove tožilnik: gbja dajalnIk: góbovi mestnIk: pri gbjih tožilnik: góbovo orodnIk: z gbjimi mestnIk: pri góbovi orodnIk: z góbovo Izvor dvojina ↑goba ImenovalnIk: góbovi rodIlnIk: góbovih góbov góbova góbovo pridevnik dajalnIk: góbovima [góbo] tožilnik: góbovi Pomen mestnIk: pri góbovih ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; sin.: gobji orodnIk: z góbovima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina gobov golaž, nadev, ragu | gobova juha, omaka, rižota ImenovalnIk: góbove | gobove jedi rodIlnIk: góbovih ▪ Vstal sem, zakuril v peči, olupil krompir in skuhal dajalnIk: góbovim kislo gobovo juho. tožilnik: góbove ▪ Za glavno jed jim bom pripravil z gobami napolnjene mestnIk: pri góbovih svinjske zrezke v gobovi omaki in pražen krompir. orodnIk: z góbovimi ▪ Za pripravo gobovih jedi lahko uporabljamo surove srednji spol ali toplotno obdelane gobe. ednina ImenovalnIk: góbovo Izgovor In oblIke rodIlnIk: góbovega jakostno dajalnIk: góbovemu [góbo] tožilnik: góbovo ipa: [ˈgoːbɔ] mestnIk: pri góbovem 129 orodnIk: z góbovim rodIlnIk: gbovih dvojina dajalnIk: gbovima ImenovalnIk: góbovi tožilnik: gbovi rodIlnIk: góbovih mestnIk: pri gbovih dajalnIk: góbovima orodnIk: z gbovima tožilnik: góbovi množina mestnIk: pri góbovih ImenovalnIk: gbove orodnIk: z góbovima rodIlnIk: gbovih množina dajalnIk: gbovim ImenovalnIk: góbova tožilnik: gbove rodIlnIk: góbovih mestnIk: pri gbovih dajalnIk: góbovim orodnIk: z gbovimi tožilnik: góbova srednji spol mestnIk: pri góbovih ednina orodnIk: z góbovimi ImenovalnIk: gbovo rodIlnIk: gbovega tonemsko dajalnIk: gbovemu [gbo] tožilnik: gbovo ipa: [gòːb] mestnIk: pri gbovem osnovnIk orodnIk: z gbovim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: gbovi ImenovalnIk: gbov rodIlnIk: gbovih rodIlnIk: gbovega dajalnIk: gbovima dajalnIk: gbovemu tožilnik: gbovi tožilnik: gbov mestnIk: pri gbovih živo gbovega orodnIk: z gbovima mestnIk: pri gbovem množina orodnIk: z gbovim ImenovalnIk: gbova dvojina rodIlnIk: gbovih ImenovalnIk: gbova dajalnIk: gbovim rodIlnIk: gbovih tožilnik: gbova dajalnIk: gbovima mestnIk: pri gbovih tožilnik: gbova orodnIk: z gbovimi mestnIk: pri gbovih orodnIk: z gbovima Izvor množina ↑goba ImenovalnIk: gbovi rodIlnIk: gbovih gólem gólema samostalnik moškega spola dajalnIk: gbovim [gólem] tožilnik: gbove Pomen mestnIk: pri gbovih človeku podobno mitološko bitje, narejeno zlasti iz orodnIk: z gbovimi blata ali gline, ki oživljeno opravlja ročna, težaška ženski spol dela za gospodarja ednina ▪ Na bregovih reke je nabral glino in iz nje naredil ImenovalnIk: gbova pošastnega golema ter ga oživil. rodIlnIk: gbove ▪ V srednjem veku so golema opisovali kot služabnika dajalnIk: gbovi brez lastne volje, ki je izpolnjeval ukaze svojega tožilnik: gbovo gospodarja. mestnIk: pri gbovi orodnIk: z gbovo Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: gbovi [gólem] ipa: [ˈgoːlɛm] 130 ednina gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola ImenovalnIk: gólem [gonjáč] rodIlnIk: gólema Pomen dajalnIk: gólemu 1. kdor goni, vodi živino; sin.: gonič tožilnik: gólema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri gólemu gonjač kamel, mul | gonjač živine orodnIk: z gólemom ▪ Po očetovi smrti je z enajstimi leti zapustil dom in dvojina delal kot gonjač živine. ImenovalnIk: gólema ▪▪▪ rodIlnIk: gólemov ▪ Osemnajst glav govedi so štirje gonjači že ob sedmih dajalnIk: gólemoma zjutraj začeli priganjati s planine Šije, kjer so bile čez tožilnik: gólema poletje na paši. mestnIk: pri gólemih 2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri orodnIk: z gólemoma skupnem lovu množina ▪ Lajež psov in rogovi gonjačev so dvorni družbi naznanjali, da je divjad v pogonu. ImenovalnIk: gólemi ▪ Na lovih, ko gonjači brez psov naganjajo divjad proti rodIlnIk: gólemov čakajočim lovcem, se odstreljujejo predvsem ženska dajalnIk: gólemom divjad in mladiči parkljaste divjadi. tožilnik: góleme 3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili mestnIk: pri gólemih h kaki dejavnosti orodnIk: z gólemi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Gonjači sužnjev na plantažah v Virginiji so bili tonemsko obsojeni zaradi vzgajanja in prodaje lastnih otrok. [glem] ▪▪▪ ipa: [góːlm] ▪ Čuvaja oziroma gonjača pri svojem delu res ne ednina potrebujem, od malih nog sem vajena trdo trenirati in ImenovalnIk: glem sem zelo trmasta. rodIlnIk: glema 4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem dajalnIk: glemu in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na tožilnik: glema divjad; sin.: brak, gonič mestnIk: pri glemu ⏵ sam. beseda + sam. beseda orodnIk: z glemom pes gonjač dvojina ▪ Medtem ko je v Nemčiji lov na živo divjad zakonsko ImenovalnIk: glema prepovedan, v Veliki Britaniji, na Irskem in v Franciji še rodIlnIk: glemov danes gonijo divjad s psi gonjači. dajalnIk: glemoma ▪ Dohiteli so ga lovci s psi gonjači. tožilnik: glema mestnIk: pri glemih Izgovor In oblIke orodnIk: z glemoma jakostno množina [gonjáč] ImenovalnIk: glemi ipa: [gɔnˈjaːʧ] rodIlnIk: glemov ednina dajalnIk: glemom ImenovalnIk: gonjáč tožilnik: gleme rodIlnIk: gonjáča mestnIk: pri glemih dajalnIk: gonjáču orodnIk: z glemi tožilnik: gonjáča mestnIk: pri gonjáču Izvor orodnIk: z gonjáčem prevzeto prek nem. Golem iz hebr. gōlem, prvotneje dvojina ‛okoren človek’, prvotno ‛brezoblična gmota’ ImenovalnIk: gonjáča rodIlnIk: gonjáčev dajalnIk: gonjáčema tožilnik: gonjáča mestnIk: pri gonjáčih 131 orodnIk: z gonjáčema grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola množina [grenčína] ImenovalnIk: gonjáči Pomen rodIlnIk: gonjáčev 1. grenka snov v rastlinah, ki ima zdravilne učinke dajalnIk: gonjáčem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: gonjáče grenčine pospešujejo, spodbujajo kaj mestnIk: pri gonjáčih ▪ Grenčine v rastlini pospešujejo izločanje prebavnih orodnIk: z gonjáči sokov in povečujejo apetit, hkrati pomirjajo črevesne krče in napenjanje. tonemsko ▪ Pri driski učinkovito delujejo grenčine iz borovnic, [gonjáč] hrastovega lubja ali semen rožiča. ipa: [gɔnjàːʧ] ⏵ priredna zveza ednina grenčine in čreslovine ▪ ImenovalnIk: gonjáč Majaron in origano sta bogata z eteričnimi olji, grenčinami in čreslovinami, ki dobro vplivajo na rodIlnIk: gonjáča delovanje žolča in jeter ter na prebavo maščob. dajalnIk: gonjáču ▪▪▪ tožilnik: gonjáča ▪ Zeleni čaj vsebuje številne grenčine, ki neposredno mestnIk: pri gonjáču spodbujajo center za tek v možganih. orodnIk: z gonjáčem ▪ Zdravilne rastline z grenčinami vsebujejo kemijsko dvojina zelo različne snovi. ImenovalnIk: gonjáča 2. grenak okus ali priokus, zlasti pijače rodIlnIk: gonjáčev tudi gonjȃčev ▪ Rebula je bogata kot samostojen kozarec, hkrati pa dajalnIk: gonjáčema zaradi prijetne grenčine imenitna kot spremljava več tožilnik: gonjáča jedi. mestnIk: pri gonjáčih tudi pri gonjȃčih orodnIk: z gonjáčema Izgovor In oblIke množina jakostno ImenovalnIk: gonjáči [grenčína] rodIlnIk: gonjáčev tudi gonjȃčev ipa: [gɾɛnˈʧiːna] dajalnIk: gonjáčem ednina tožilnik: gonjáče ImenovalnIk: grenčína mestnIk: pri gonjáčih tudi pri gonjȃčih rodIlnIk: grenčíne orodnIk: z gonjáči tudi z gonjȃči dajalnIk: grenčíni tožilnik: grenčíno FrazeologIja mestnIk: pri grenčíni orodnIk: z grenčíno gonjač sužnjev dvojina kdor svoje varovance, podrejene neprizanesljivo ImenovalnIk: grenčíni priganja, pretirano sili k dejavnosti, ki jo vodi, rodIlnIk: grenčín usmerja, koordinira dajalnIk: grenčínama ▪ Na vrhunskem nivoju mora trener nuditi tekmovalcem strokovno podporo, ne pa biti gonjač tožilnik: grenčíni sužnjev. mestnIk: pri grenčínah ▪ Trend večanja razlik v delitvi dohodkov se dogaja orodnIk: z grenčínama tudi v manj razvitih državah, kjer močnejši igrajo množina vlogo » gonjačev sužnjev« in pri tem relativno uspešno ImenovalnIk: grenčíne poskrbijo zase, konkurenčnost svojih podjetij pa rodIlnIk: grenčín primarno gradijo na naravnih virih in na ceneni delovni dajalnIk: grenčínam sili. tožilnik: grenčíne mestnIk: pri grenčínah Izvor orodnIk: z grenčínami ↑goniti tonemsko [grenčína] 132 ipa: [gɾɛnʧìːná] orodnIk: z grifónom ednina dvojina ImenovalnIk: grenčína ImenovalnIk: grifóna rodIlnIk: grenčíne rodIlnIk: grifónov dajalnIk: grenčíni dajalnIk: grifónoma tožilnik: grenčíno tožilnik: grifóna mestnIk: pri grenčíni mestnIk: pri grifónih orodnIk: z grenčȋno orodnIk: z grifónoma dvojina množina ImenovalnIk: grenčíni ImenovalnIk: grifóni rodIlnIk: grenčȋn rodIlnIk: grifónov dajalnIk: grenčínama dajalnIk: grifónom tožilnik: grenčíni tožilnik: grifóne mestnIk: pri grenčínah mestnIk: pri grifónih orodnIk: z grenčínama orodnIk: z grifóni množina ImenovalnIk: grenčíne tonemsko rodIlnIk: grenčȋn [grifn] dajalnIk: grenčínam ipa: [gɾifóːn] tožilnik: grenčíne ednina mestnIk: pri grenčínah ImenovalnIk: grifn orodnIk: z grenčínami rodIlnIk: grifna dajalnIk: grifnu Izvor tožilnik: grifna ↑grenek mestnIk: pri grifnu orodnIk: z grifnom grifón grifóna samostalnik moškega spola dvojina [grifón] ImenovalnIk: grifna Pomen rodIlnIk: grifnov 1. mitološko bitje z levjim trupom in orlovo glavo dajalnIk: grifnoma ter perutmi tožilnik: grifna ▪ Stari Grki in Egipčani so hibridna mitološka bitja, kot mestnIk: pri grifnih so samorog, minotaver, grifon ter sfinga, smiselno orodnIk: z grifnoma vključevali v svoj panteon. množina ▪ Grifon, sveta žival, ima orlovsko glavo (simbol verske ImenovalnIk: grifni oblasti) in levji trup (simbol politične oblasti), rep pa rodIlnIk: grifnov označuje oblast nad svetom mrtvih. dajalnIk: grifnom 2. pes s srednje dolgo resasto dlako, neizrazitim tožilnik: grifne čelom in povešenimi ali privihanimi uhlji mestnIk: pri grifnih ▪ Pred kratkim se je v Sloveniji skotilo prvo leglo orodnIk: z grifni grifonov. ▪ Je dve leti star križanec med labradorcem in grifonom. stalne zveze I bruseljski grifon zgovor In oblIke zelo majhen grifon rdečkasto rjave barve, s jakostno [grifón] krajšim gobcem, privihanimi uhlji in daljšo dlako po glavi, ki spominja na brado, brke in obrvi ipa: [gɾiˈfoːn] ▪ Za družine z majhnimi otroki so primernejši manjši, ednina po naravi prijazni psi: čivava, koder, bruseljski grifon. ImenovalnIk: grifón ▪ Bruseljski grifoni živijo okoli 15 let. rodIlnIk: grifóna dajalnIk: grifónu Izvor tožilnik: grifóna prevzeto prek (nem. Griffon, angl. gryphon, griffon mestnIk: pri grifónu in) frc. griffon iz stfrc. grif, prevzeto iz lat. grȳphus, 133 iz grȳps, prevzeto iz gr. grýps Izgovor In oblIke jakostno grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska] [grotéska] ipa: [gɾɔˈteːska] Pomen ednina 1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem ImenovalnIk: grotéska tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na rodIlnIk: grotéske grozljiv, popačen način dajalnIk: grotéski ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: grotésko ▪ Literarna veda opredeljuje Preobrazbo tudi kot mestnIk: pri grotéski moderno pripovedno grotesko. orodnIk: z grotésko ▪ Gledališče bo predstavilo satirično grotesko. dvojina ▪▪▪ ImenovalnIk: grotéski ▪ Teksti so po zvrsti različni, od komedije do groteske. rodIlnIk: grotésk ▪ Gre za zbirko povesti, grotesk, satir, parabol, polemik dajalnIk: grotéskama in avtobiografskih zapisov. tožilnik: grotéski 1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen mestnIk: pri grotéskah način, zlasti s povezovanjem tragičnega in orodnIk: z grotéskama komičnega množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: grotéske ▪ Zmes groteske in realnosti se mu je odlično posrečila, rodIlnIk: grotésk pa tudi igralci so v svojih interpretacijah zadeli pravo dajalnIk: grotéskam mero v oblikovanju svojih sprevrženih likov. tožilnik: grotéske ▪▪▪ ▪ Njen slog odlikujeta večplastnost, ki med vrsticami mestnIk: pri grotéskah pušča veliko prvovrstne snovi za pozorne bralce, ter orodnIk: z grotéskami poseben tip humorja, ki meji na grotesko. ▪ Bil je eden najplodovitejših bolgarskih pisateljev z tonemsko nagnjenjem k paradoksu in groteski, tenkočutnemu [grotska] posmehu ter mešanju magičnega in realnega. ipa: [gɾɔtéːskà] 1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, ednina popačen način ImenovalnIk: grotska ▪ Občutil je Pariz kot celoto, od grotesk na gotskih rodIlnIk: grotske cerkvah do grobosti časopisnih karikatur. dajalnIk: grotski ▪ Risal je groteske in karikature, posebno kadar je tožilnik: grotsko ustvarjal spektakelske like, kot so divji možje in razne mestnIk: pri grotski pošasti. orodnIk: z grotsko ▪ Z očmi je sledil ukrivljenim stenam iz svetlega dvojina kamna, kipom, ki so predstavljali groteske, demone, pošasti in trpeče človeške obraze. ImenovalnIk: grotski 2. rodIlnIk: grotsk ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da dajalnIk: grotskama se zdi neresnično tožilnik: grotski ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri grotskah politična groteska orodnIk: z grotskama ▪ Parlamentarne politične groteske ob sprejemanju množina reforme razdvajajo državo. ImenovalnIk: grotske ▪ Prava groteska pravne ureditve je zgodba morskega rodIlnIk: grotsk ribiškega inšpektorja, ki nima čolna, s katerim bi lahko dajalnIk: grotskam po vodi učinkovito nadzoroval lovljenje rib. tožilnik: grotske ▪ Brazgotina je usta raztegnila v kruto grotesko mestnIk: pri grotskah smehljaja. orodnIk: z grotskami Izvor prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, 134 prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično osnovnIk rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami moški spol meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, ednina prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ ImenovalnIk: grotéskni rodIlnIk: grotésknega grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik dajalnIk: grotésknemu [grotéskni] tožilnik: grotéskni Pomen živo grotésknega 1. ki je v zvezi z grotesko 1. mestnIk: pri grotésknem ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z grotésknim groteskna farsa, parodija dvojina ▪ Posebej so ga privlačila dela z grotesknimi in ImenovalnIk: grotéskna nadrealističnimi prvinami. rodIlnIk: grotésknih ▪ Absurd sledi absurdu, v ozadju pa poslušalec zasluti dajalnIk: grotésknima groteskno parodijo na totalitarne režime. tožilnik: grotéskna ▪ Avtor je zapisal, da je čisto resno razmišljal o mestnIk: pri grotésknih operetnem libretu, o groteskni farsi ali vsaj huronski orodnIk: z grotésknima burki. množina 1.1. ki spominja na grotesko 1. ali je tak kot pri ImenovalnIk: grotéskni groteski 1. rodIlnIk: grotésknih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: grotésknim groteskni humor | groteskni lik | groteskni prizor | tožilnik: grotéskne groteskna figura, lutka, maska | groteskna prvina ▪ Film je prežet s črnim, včasih grotesknim humorjem, mestnIk: pri grotésknih politična korektnost je črtana s seznama obveznih orodnIk: z grotésknimi vsebin. ženski spol ▪ Predstava je polna grotesknih prizorov, divje ednina ekspresivnih podob, šokantnosti in drastičnosti. ImenovalnIk: grotéskna 2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, rodIlnIk: grotéskne grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen dajalnIk: grotéskni ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: grotéskno grotesken lik | grotesken prizor | groteskna figura, mestnIk: pri grotéskni karikatura, podoba, pojava | groteskna razsežnost | orodnIk: z grotéskno groteskno pretiravanje dvojina ▪ Postal je groteskna karikatura samega sebe, ImenovalnIk: grotéskni odpovedoval je koncerte in dostikrat ostal ves dan v rodIlnIk: grotésknih postelji. dajalnIk: grotésknima ▪ Sprehod po plaži ponuja grotesken prizor. tožilnik: grotéskni ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku mestnIk: pri grotésknih ▪ Stvar je na videz precej groteskna. orodnIk: z grotésknima ▪ Razpoloženje je postajalo že groteskno. množina 3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem ImenovalnIk: grotéskne tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen na- rodIlnIk: grotésknih čin prikazuje resničnost ▪ Pojmom tragično, komično in groteskno je posvečeno dajalnIk: grotésknim predzadnje poglavje. tožilnik: grotéskne 4. mestnIk: pri grotésknih kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično orodnIk: z grotésknimi ▪ Mene je groteskno vedno privlačilo, ker je del srednji spol domišljije in dela stvari, ki jih v naravi ni. ednina ImenovalnIk: grotéskno I rodIlnIk: grotésknega zgovor In oblIke dajalnIk: grotésknemu jakostno [grotéskni] tožilnik: grotéskno mestnIk: pri grotésknem ipa: [gɾɔˈteːskni] 135 orodnIk: z grotésknim orodnIk: z grotésknejšima dvojina množina ImenovalnIk: grotéskni ImenovalnIk: grotésknejše rodIlnIk: grotésknih rodIlnIk: grotésknejših dajalnIk: grotésknima dajalnIk: grotésknejšim tožilnik: grotéskni tožilnik: grotésknejše mestnIk: pri grotésknih mestnIk: pri grotésknejših orodnIk: z grotésknima orodnIk: z grotésknejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: grotéskna ednina rodIlnIk: grotésknih ImenovalnIk: grotésknejše dajalnIk: grotésknim rodIlnIk: grotésknejšega tožilnik: grotéskna dajalnIk: grotésknejšemu mestnIk: pri grotésknih tožilnik: grotésknejše orodnIk: z grotésknimi mestnIk: pri grotésknejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z grotésknejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: grotésknejši ImenovalnIk: grotésknejši rodIlnIk: grotésknejših rodIlnIk: grotésknejšega dajalnIk: grotésknejšima dajalnIk: grotésknejšemu tožilnik: grotésknejši tožilnik: grotésknejši mestnIk: pri grotésknejših živo grotésknejšega orodnIk: z grotésknejšima mestnIk: pri grotésknejšem množina orodnIk: z grotésknejšim ImenovalnIk: grotésknejša dvojina rodIlnIk: grotésknejših ImenovalnIk: grotésknejša dajalnIk: grotésknejšim rodIlnIk: grotésknejših tožilnik: grotésknejša dajalnIk: grotésknejšima mestnIk: pri grotésknejših tožilnik: grotésknejša orodnIk: z grotésknejšimi mestnIk: pri grotésknejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z grotésknejšima moški spol množina ednIna: bòlj grotésken ImenovalnIk: grotésknejši ženski spol rodIlnIk: grotésknejših ednIna: bòlj grotéskna dajalnIk: grotésknejšim srednji spol tožilnik: grotésknejše ednIna: bòlj grotéskno mestnIk: pri grotésknejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z grotésknejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši ImenovalnIk: grotésknejša rodIlnIk: nȁjgrotésknejšega in nȃjgrotésknejšega rodIlnIk: grotésknejše dajalnIk: nȁjgrotésknejšemu in nȃjgrotésknejšemu dajalnIk: grotésknejši tožilnik: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši tožilnik: grotésknejšo živo nȁjgrotésknejšega in nȃjgrotésknejšega mestnIk: pri grotésknejši mestnIk: pri nȁjgrotésknejšem in pri nȃjgrotésknejšem orodnIk: z grotésknejšo orodnIk: z nȁjgrotésknejšim in z nȃjgrotésknejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: grotésknejši ImenovalnIk: nȁjgrotésknejša in nȃjgrotésknejša rodIlnIk: grotésknejših rodIlnIk: nȁjgrotésknejših in nȃjgrotésknejših dajalnIk: grotésknejšima dajalnIk: nȁjgrotésknejšima in nȃjgrotésknejšima tožilnik: grotésknejši tožilnik: nȁjgrotésknejša in nȃjgrotésknejša mestnIk: pri grotésknejših mestnIk: pri nȁjgrotésknejših in pri nȃjgrotésknejših 136 orodnIk: z nȁjgrotésknejšima in z nȃjgrotésknejšima moški spol množina ednIna: nàjbolj in nájbolj grotésken ImenovalnIk: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši ženski spol rodIlnIk: nȁjgrotésknejših in nȃjgrotésknejših ednIna: nàjbolj in nájbolj grotéskna dajalnIk: nȁjgrotésknejšim in nȃjgrotésknejšim srednji spol tožilnik: nȁjgrotésknejše in nȃjgrotésknejše ednIna: nàjbolj in nájbolj grotéskno mestnIk: pri nȁjgrotésknejših in pri nȃjgrotésknejših orodnIk: z nȁjgrotésknejšimi in z nȃjgrotésknejšimi tonemsko ženski spol [grotskni] ednina ipa: [gɾɔtéːsknì] ImenovalnIk: nȁjgrotésknejša in nȃjgrotésknejša osnovnIk rodIlnIk: nȁjgrotésknejše in nȃjgrotésknejše moški spol dajalnIk: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši ednina tožilnik: nȁjgrotésknejšo in nȃjgrotésknejšo ImenovalnIk: grotskni mestnIk: pri nȁjgrotésknejši in pri nȃjgrotésknejši rodIlnIk: grotsknega orodnIk: z nȁjgrotésknejšo in z nȃjgrotésknejšo dajalnIk: grotsknemu dvojina tožilnik: grotskni ImenovalnIk: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši živo grotsknega rodIlnIk: nȁjgrotésknejših in nȃjgrotésknejših mestnIk: pri grotsknem dajalnIk: nȁjgrotésknejšima in nȃjgrotésknejšima orodnIk: z grotsknim tožilnik: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši dvojina mestnIk: pri nȁjgrotésknejših in pri nȃjgrotésknejših ImenovalnIk: grotskna orodnIk: z nȁjgrotésknejšima in z nȃjgrotésknejšima rodIlnIk: grotsknih množina dajalnIk: grotsknima ImenovalnIk: nȁjgrotésknejše in nȃjgrotésknejše tožilnik: grotskna rodIlnIk: nȁjgrotésknejših in nȃjgrotésknejših mestnIk: pri grotsknih dajalnIk: nȁjgrotésknejšim in nȃjgrotésknejšim orodnIk: z grotsknima tožilnik: nȁjgrotésknejše in nȃjgrotésknejše množina mestnIk: pri nȁjgrotésknejših in pri nȃjgrotésknejših ImenovalnIk: grotskni orodnIk: z nȁjgrotésknejšimi in z nȃjgrotésknejšimi rodIlnIk: grotsknih srednji spol dajalnIk: grotsknim ednina tožilnik: grotskne ImenovalnIk: nȁjgrotésknejše in nȃjgrotésknejše mestnIk: pri grotsknih rodIlnIk: nȁjgrotésknejšega in nȃjgrotésknejšega orodnIk: z grotsknimi dajalnIk: nȁjgrotésknejšemu in nȃjgrotésknejšemu ženski spol tožilnik: nȁjgrotésknejše in nȃjgrotésknejše ednina mestnIk: pri nȁjgrotésknejšem in pri nȃjgrotésknejšem ImenovalnIk: grotskna orodnIk: z nȁjgrotésknejšim in z nȃjgrotésknejšim rodIlnIk: grotskne dvojina dajalnIk: grotskni ImenovalnIk: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši tožilnik: grotskno rodIlnIk: nȁjgrotésknejših in nȃjgrotésknejših mestnIk: pri grotskni dajalnIk: nȁjgrotésknejšima in nȃjgrotésknejšima orodnIk: z grotskno tožilnik: nȁjgrotésknejši in nȃjgrotésknejši dvojina mestnIk: pri nȁjgrotésknejših in pri nȃjgrotésknejših ImenovalnIk: grotskni orodnIk: z nȁjgrotésknejšima in z nȃjgrotésknejšima rodIlnIk: grotsknih množina dajalnIk: grotsknima ImenovalnIk: nȁjgrotésknejša in nȃjgrotésknejša tožilnik: grotskni rodIlnIk: nȁjgrotésknejših in nȃjgrotésknejših mestnIk: pri grotsknih dajalnIk: nȁjgrotésknejšim in nȃjgrotésknejšim orodnIk: z grotsknima tožilnik: nȁjgrotésknejša in nȃjgrotésknejša množina mestnIk: pri nȁjgrotésknejših in pri nȃjgrotésknejših ImenovalnIk: grotskne orodnIk: z nȁjgrotésknejšimi in z nȃjgrotésknejšimi rodIlnIk: grotsknih presežnik – opisno stopnjevanje dajalnIk: grotsknim 137 tožilnik: grotskne dajalnIk: grotsknejši mestnIk: pri grotsknih tožilnik: grotsknejšo orodnIk: z grotsknimi mestnIk: pri grotsknejši srednji spol orodnIk: z grotsknejšo ednina dvojina ImenovalnIk: grotskno ImenovalnIk: grotsknejši rodIlnIk: grotsknega rodIlnIk: grotsknejših dajalnIk: grotsknemu dajalnIk: grotsknejšima tožilnik: grotskno tožilnik: grotsknejši mestnIk: pri grotsknem mestnIk: pri grotsknejših orodnIk: z grotsknim orodnIk: z grotsknejšima dvojina množina ImenovalnIk: grotskni ImenovalnIk: grotsknejše rodIlnIk: grotsknih rodIlnIk: grotsknejših dajalnIk: grotsknima dajalnIk: grotsknejšim tožilnik: grotskni tožilnik: grotsknejše mestnIk: pri grotsknih mestnIk: pri grotsknejših orodnIk: z grotsknima orodnIk: z grotsknejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: grotskna ednina rodIlnIk: grotsknih ImenovalnIk: grotsknejše dajalnIk: grotsknim rodIlnIk: grotsknejšega tožilnik: grotskna dajalnIk: grotsknejšemu mestnIk: pri grotsknih tožilnik: grotsknejše orodnIk: z grotsknimi mestnIk: pri grotsknejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z grotsknejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: grotsknejši ImenovalnIk: grotsknejši rodIlnIk: grotsknejših rodIlnIk: grotsknejšega dajalnIk: grotsknejšima dajalnIk: grotsknejšemu tožilnik: grotsknejši tožilnik: grotsknejši mestnIk: pri grotsknejših živo grotsknejšega orodnIk: z grotsknejšima mestnIk: pri grotsknejšem množina orodnIk: z grotsknejšim ImenovalnIk: grotsknejša dvojina rodIlnIk: grotsknejših ImenovalnIk: grotsknejša dajalnIk: grotsknejšim rodIlnIk: grotsknejših tožilnik: grotsknejša dajalnIk: grotsknejšima mestnIk: pri grotsknejših tožilnik: grotsknejša orodnIk: z grotsknejšimi mestnIk: pri grotsknejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z grotsknejšima moški spol množina ednIna: bȍlj grotsken ImenovalnIk: grotsknejši ženski spol rodIlnIk: grotsknejših ednIna: bȍlj grotskna dajalnIk: grotsknejšim srednji spol tožilnik: grotsknejše ednIna: bȍlj grotskno mestnIk: pri grotsknejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z grotsknejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši ImenovalnIk: grotsknejša rodIlnIk: nȁjgrotsknejšega in nȃjgrotsknejšega rodIlnIk: grotsknejše dajalnIk: nȁjgrotsknejšemu in nȃjgrotsknejšemu 138 tožilnik: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši mestnIk: pri nȁjgrotsknejših in pri nȃjgrotsknejših živo nȁjgrotsknejšega in nȃjgrotsknejšega orodnIk: z nȁjgrotsknejšima in z nȃjgrotsknejšima mestnIk: pri nȁjgrotsknejšem in pri nȃjgrotsknejšem množina orodnIk: z nȁjgrotsknejšim in z nȃjgrotsknejšim ImenovalnIk: nȁjgrotsknejša in nȃjgrotsknejša dvojina rodIlnIk: nȁjgrotsknejših in nȃjgrotsknejših ImenovalnIk: nȁjgrotsknejša in nȃjgrotsknejša dajalnIk: nȁjgrotsknejšim in nȃjgrotsknejšim rodIlnIk: nȁjgrotsknejših in nȃjgrotsknejših tožilnik: nȁjgrotsknejša in nȃjgrotsknejša dajalnIk: nȁjgrotsknejšima in nȃjgrotsknejšima mestnIk: pri nȁjgrotsknejših in pri nȃjgrotsknejših tožilnik: nȁjgrotsknejša in nȃjgrotsknejša orodnIk: z nȁjgrotsknejšimi in z nȃjgrotsknejšimi mestnIk: pri nȁjgrotsknejših in pri nȃjgrotsknejših presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z nȁjgrotsknejšima in z nȃjgrotsknejšima moški spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj grotsken ImenovalnIk: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši ženski spol rodIlnIk: nȁjgrotsknejših in nȃjgrotsknejših ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj grotskna dajalnIk: nȁjgrotsknejšim in nȃjgrotsknejšim srednji spol tožilnik: nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj grotskno mestnIk: pri nȁjgrotsknejših in pri nȃjgrotsknejših orodnIk: z nȁjgrotsknejšimi in z nȃjgrotsknejšimi Izvor ženski spol ↑groteska ednina ImenovalnIk: nȁjgrotsknejša in nȃjgrotsknejša grotéskno prislov rodIlnIk: nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše [grotéskno] dajalnIk: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši Pomen tožilnik: nȁjgrotsknejšo in nȃjgrotsknejšo 1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in mestnIk: pri nȁjgrotsknejši in pri nȃjgrotsknejši komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, orodnIk: z nȁjgrotsknejšo in z nȃjgrotsknejšo popačen način dvojina ▪ Medtem ko prvi del predstave prikazuje žalostno ImenovalnIk: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši gledališko realnost, pa je drugi del napisan groteskno, rodIlnIk: nȁjgrotsknejših in nȃjgrotsknejših z dokaj zahtevnim koncem. dajalnIk: nȁjgrotsknejšima in nȃjgrotsknejšima ▪ Njegovo najbolj znano delo je groteskno fantastična tožilnik: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši pripoved Mojster in Margareta. ▪ mestnIk: pri nȁjgrotsknejših in pri nȃjgrotsknejših Avtorja groteskno stilizirano uprizarjata dramatično razgibano zakonsko razmerje med izobražencema orodnIk: z nȁjgrotsknejšima in z nȃjgrotsknejšima množina srednjih let. 2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, ImenovalnIk: nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše popačeno do mere, da se zdi neresnično rodIlnIk: nȁjgrotsknejših in nȃjgrotsknejših ⏵ prisl. + glag. dajalnIk: nȁjgrotsknejšim in nȃjgrotsknejšim ▪ Oblačil se je groteskno, toda njegova oblačila so bila tožilnik: nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše draga in skrbno sešita. mestnIk: pri nȁjgrotsknejših in pri nȃjgrotsknejših ▪ Njen nasmeh je deloval skrajno groteskno, kot da se orodnIk: z nȁjgrotsknejšimi in z nȃjgrotsknejšimi ni nasmejala že celo večnost. srednji spol ⏵ prisl. + prid. beseda ednina ▪ Število groteskno debelih otrok se je po šestdesetih ImenovalnIk: nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše letih prejšnjega stoletja potrojilo. rodIlnIk: nȁjgrotsknejšega in nȃjgrotsknejšega ▪ Ta država je imela groteskno preveliko vojsko. dajalnIk: nȁjgrotsknejšemu in nȃjgrotsknejšemu tožilnik: nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše Izgovor In oblIke mestnIk: pri nȁjgrotsknejšem in pri nȃjgrotsknejšem jakostno orodnIk: z nȁjgrotsknejšim in z nȃjgrotsknejšim [grotéskno] dvojina ipa: [gɾɔˈteːsknɔ] ImenovalnIk: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši osnovnIk: grotéskno rodIlnIk: nȁjgrotsknejših in nȃjgrotsknejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj grotéskno dajalnIk: nȁjgrotsknejšima in nȃjgrotsknejšima PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: grotéskneje in groté- tožilnik: nȁjgrotsknejši in nȃjgrotsknejši sknejše 139 presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj groté- rodIlnIk: grotésknosti skno dajalnIk: grotésknostma tudi grotésknostima presežnik – priponsko stopnjevanje: nàjgrotéskneje in tožilnik: grotésknosti nájgrotéskneje in nàjgrotésknejše in nájgrotésknejše mestnIk: pri grotésknostih orodnIk: z grotésknostma tudi z grotésknostima tonemsko množina [grotskno] ImenovalnIk: grotésknosti ipa: [gɾɔtéːskn] rodIlnIk: grotésknosti osnovnIk: grotskno dajalnIk: grotésknostim PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj grotskno tožilnik: grotésknosti PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: grotskneje in mestnIk: pri grotésknostih grotsknejše orodnIk: z grotésknostmi presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj grotskno tonemsko presežnik – priponsko stopnjevanje: nȁjgrotskneje in [grotsknost] nȃjgrotskneje in nȁjgrotsknejše in nȃjgrotsknejše ipa: [gɾɔtéːsknst] ednina Izvor ImenovalnIk: grotsknost ↑groteskni rodIlnIk: grotsknosti dajalnIk: grotsknosti grotésknost grotésknosti samostalnik ženskega spola tožilnik: grotsknost [grotésknost] mestnIk: pri grotsknosti Pomen orodnIk: z grotsknostjo 1. elementi, struktura groteske dvojina ▪ V zbirki pesmi je povzel svoj opus, za katerega sta ImenovalnIk: grotsknosti značilni grotesknost in hkratna nežna osebnost. rodIlnIk: grotsknosti ▪ Podajanje zgodbe o plašču, ki je vstopil v bedno dajalnIk: grotsknostma tudi grotsknostima uradniško življenje Akakija Akakijeviča, je odeto v tožilnik: grotsknosti vrhunsko grotesknost, terja pa živo odzivanje publike. mestnIk: pri grotsknostih ▪ Poudarek je na grotesknosti likov, vsaka replika je orodnIk: z grotsknostma tudi z grotsknostima izrečena iz natančno določenega čustva in z jasnim množina namenom. 2. ImenovalnIk: grotsknosti ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se rodIlnIk: grotsknosti zdi neresnično dajalnIk: grotsknostim ▪ Zapletli smo se v začarani krog do grotesknosti tožilnik: grotsknosti prignanega kulta avtomobila. mestnIk: pri grotsknostih ▪ Časopisi poročajo o grotesknosti sojenja zoper orodnIk: z grotsknostmi moškega, katerega ime je povezano s tihotapljenjem ljudi prek meja. Izvor ↑groteskni Izgovor In oblIke jakostno há1 in hà; in háhá; tudi há-há medmet [grotésknost] Pomen ipa: [gɾɔtˈeːsknɔst] 1. navadno ponovljeno posnema glas pri smejanju, ednina navadno glasnem ImenovalnIk: grotésknost ▪ » Ha!« se je zasmejal kratko, kakor da se mu je rodIlnIk: grotésknosti zaletela kost. dajalnIk: grotésknosti ▪ » Ha ha, kako smešno,« se je zasmejal. tožilnik: grotésknost ▪ » Ha ha ha,« se je nenadoma zakrohotal na ves glas. mestnIk: pri grotésknosti 1.1. ponovljeno izraža, da se govorec posmehuje orodnIk: z grotésknostjo ▪ Vem, da si ti spreten na smučeh kot jaz v dvojina podvodnem nogometu. Ha ha ha! ImenovalnIk: grotésknosti ▪ » Ha ha,« se mu je rogal, »jaz da bi tebe poslušal!« 140 ▪ Ne boj se, zaljubil se ne bom, ha ha! ▪ Ha, kaj pa zdaj, si mislim. 2. kot samostalnik, ponovljeno glas, ki nastane pri smejanju, 3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu navadno glasnem ▪ » Ha!« je kričal grozoviti vodnik divje trope, ki je nosil ▪ Potem se pa zasliši njen gromki: »Ho ho ha ha! Ha baklo, » ha, zdaj te imam!« ha ha!« ▪ » Ha, slepar!« je kričal in izdrl svoj meč, »zakaj imaš orožje na strani? Bôri se, brani se!« Izvor 4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, govorec poudarja svojo izjavo tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha ha, lat. (ha) ▪ Kot se za šefa spodobi, je odšel v službo k hahae, hrv., srb. hȁ-hȁ, rus. ha-há, nem. haha, angl. največjemu mobilnemu operaterju (in ne le k tretjemu, ha ha, ha-ha ha), kjer bo deloval na področju vsebin. ▪ » Ha, to bo pa dobro, imenitno«, sem dejal. hà ▪ 2 Večji od tebe? Od mene? Ha! Kaj od mene, večji od medmet avtomobilov, večji od hiš, od mesta, glavo je imel tam Pomen pod oblaki. 1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec 4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec nejevoljen, jezen poudarja vprašanje ▪ Zasukal je klobuk, mahnil z roko, kakor bi podil ▪ Sem prebrisana, ha? spomine, in rekel: » Ha!« ▪ Zakaj bi si je tudi sam ne izbiral? Ha? ▪ Ha, mi pravijo, pa kdaj se boš naveličal ždeti v tistem kotičku zakajene krčme ter mirno žuliti ono svoje pivo. ▪ »Gosenica! Ha! Vi sami ste gosenica, ki grize in Izvor imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. izpodjeda državno drevo!« se je zadrl. 1.1. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana ha ▪ Priznal je tudi, da ga je osebno obglavil, pa četudi ga na sojenju ni bilo niti med osumljenci. Ha! ha3 simbol 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti Pomen zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval simbol za enoto hektar prav ▪ Za en kilometer avtomobilske ceste je treba žrtvovati ▪ Od nekdaj sem si želel biti pop zvezdnik. Ha, pa mi je 10 ha zemlje, največkrat obdelovalne. uspelo. ▪ Imajo 27 ha površin, od tega se 22 ha večkrat kosi. ▪ Ha, kako ste takrat novinarji pisali, da se septembra ▪ Vztrajanje na zemljiškem maksimumu 10 ha je bila lipe sploh ne sadijo, da to ni prava sezona. Pa ena največjih napak bivšega sistema. poglejte, kako je lepa tale! ▪ Na lepem dahne: » Ha, prav sem imel!« Izvor 2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za vznesenost ↑hektar ▪ Drugačen zrak je tam. Ha, kako se tam vse giblje! In vse je blizu, vse je dosežno. haiku haikuja samostalnik moškega spola ▪ Ha, to vam je bilo življenje! [hajkú] tudi [hájku] ▪ Ha, lepo pa tudi hudo je bilo takrat. 3. Pomen izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec priduša, 1. si vliva pogum iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem ▪ »Kaj bi se bala!« » Ha! Naj le pride, kdor hoče: midva in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, sva dva.« zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske ▪ Ha, res sem si prvič v življenju sama kupila kar tri ⏵ prid. beseda + sam. beseda oblekice do kolen in – ha, res si upam pokazati noge dober haiku | japonski haiku | klasični, sodobni haiku | soncu (in drugim), in ha, nič več jih ne skrivam pod neobjavljen haiku dolgimi krili do gležnjev! ▪ Klasični japonski haiku je predvsem poezija letnih 3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, časov, torej poezija o naravi. je neodločen, negotov ▪ Strokovna žirija bo izbrala najboljše haikuje in ▪ »Pravijo, da smrt ne pride prepozno.« » Ha! Mislite?« podelila več nagrad. je razposajeno odbil Peter. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ »Ali vam gre pisanje hitro izpod rok?« » Ha! Včasih izbor, knjiga, zbirka haikujev | mojster, pesnik, pisec gre, včasih ne gre,« je zmignil z rameni. haikujev | oblika haikuja | pisanje haikujev ▪ Pisci haikujev pravijo, da je ustvarjanje haikujev neke 141 vrste zenovska meditacija. rodIlnIk: [hájkujev] ▪ Zbirka haikujev se strogo drži klasičnega japonskega dajalnIk: [hájkujema] vzora. tožilnik: [hájkuja] ▪▪▪ mestnIk: [pri hájkujih] ▪ Avtorji so brali svojo prozo, haikuje in pesmi. orodnIk: [s hájkujema] ▪ V skupnem ovitku je izšlo pet drobnih zbirk, množina posvečenih tradicionalni japonski pesniški obliki haiku. ImenovalnIk: [hájkuji] 2. kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1. rodIlnIk: [hájkujev] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda dajalnIk: [hájkujem] haiku pesem | haiku pesnik | haiku poezija tožilnik: [hájkuje] ▪ Tematike haiku poezije že dalj časa ne povezujemo mestnIk: [pri hájkujih] izključno z naravo. ▪ Na mednarodnem haiku taboru je sodelovalo orodnIk: [s hájkuji] 27 haiku pesnikov. tonemsko [hajkȗ] Izgovor In oblIke ipa: [xajkúː] jakostno [hajkú] ednina ImenovalnIk: [hajkȗ] ipa: [xajˈkuː] ednina rodIlnIk: [hajkȗja] dajalnIk: [hajkȗju] ImenovalnIk: [hajkú] tožilnik: [hajkȗ] rodIlnIk: [hajkúja] mestnIk: [pri hajkȗju] dajalnIk: [hajkúju] orodnIk: [s hajkȗjem] tožilnik: [hajkú] dvojina mestnIk: [pri hajkúju] ImenovalnIk: [hajkȗja] orodnIk: [s hajkújem] dvojina rodIlnIk: [hajkȗjev] dajalnIk: [hajkȗjema] ImenovalnIk: [hajkúja] tožilnik: [hajkȗja] rodIlnIk: [hajkújev] mestnIk: [pri hajkȗjih] dajalnIk: [hajkújema] orodnIk: [s hajkȗjema] tožilnik: [hajkúja] množina mestnIk: [pri hajkújih] ImenovalnIk: [hajkȗji] orodnIk: [s hajkújema] množina rodIlnIk: [hajkȗjev] dajalnIk: [hajkȗjem] ImenovalnIk: [hajkúji] tožilnik: [hajkȗje] rodIlnIk: [hajkújev] mestnIk: [pri hajkȗjih] dajalnIk: [hajkújem] orodnIk: [s hajkȗji] tožilnik: [hajkúje] mestnIk: [pri hajkújih] tudi orodnIk: [s hajkúji] [hȃjku] ipa: [xáːjkù] tudi [hájku] ednina ipa: [ˈxaːjku] ImenovalnIk: [hȃjku] ednina rodIlnIk: [hȃjkuja] dajalnIk: [hȃjkuju] ImenovalnIk: [hájku] tožilnik: [hȃjku] rodIlnIk: [hájkuja] mestnIk: [pri hȃjkuju] dajalnIk: [hájkuju] orodnIk: [s hȃjkujem] tožilnik: [hájku] dvojina mestnIk: [pri hájkuju] ImenovalnIk: [hȃjkuja] orodnIk: [s hájkujem] dvojina rodIlnIk: [hȃjkujev] dajalnIk: [hȃjkujema] ImenovalnIk: [hájkuja] 142 tožilnik: [hȃjkuja] mestnIk: [pri hȃjkujih] Izvor orodnIk: [s hȃjkujema] prevzeto prek hrv., srb. (h)àjde ‛pojdi’ iz tur. hayde množina ‛pojdimo, kvišku, naprej’ ImenovalnIk: [hȃjkuji] rodIlnIk: [hȃjkujev] hàjdi; in àjd; in àjdi; in hàjd; tudi hàjde medmet dajalnIk: [hȃjkujem] Pomen tožilnik: [hȃjkuje] 1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga mestnIk: [pri hȃjkujih] spodbuditi, pozvati, naj hodi, gre orodnIk: [s hȃjkuji] ▪ Hajdi za menoj, pokažem ti takšno skrivališče! ▪ Koraki so se vrnili, vrata so se odprla, ječar je Izvor pomignil: » Hajdi!« in šla sta po stopnicah. prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap. ▪ Ti boš najin najboljši pomagač, ker si tako majhen. Hajdi z nama! hàjd in hájd; in àjd; in àjdi; in hàjdi; tudi hàjde medmet 1.1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi Pomen koga pozvati, naj se odstrani 1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga ▪ Hajdi, tukaj nimaš ničesar opraviti! spodbuditi, pozvati, naj hodi, gre ▪ Hajdi, poberi se mi izpred oči! ▪ »No,« si mislim, »če si že na cesti, pa hajd!« ▪ Hajdi k vragu! ▪ Stisni se k meni, deklè ... hajd na voz! 2. neknjižno pogovorno izraža, da opisanemu dejanju 1.1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod koga spodbuditi, pozvati, naj odide ▪ Tukaj si odpočijem in potem hajdi v breg. ▪ Zaprite škatlo in hajd domov! ▪ Naložila je na kolo po deset, petnajst žegnov in hajdi 2. neknjižno pogovorno izraža, da opisanemu dejanju z njimi v sosednjo vas. neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod ▪ Po receptu naših mam mu s kisom zbijemo Izvor temperaturo in hajd k zdravniku. prevzeto iz nem. heidi, ki ponazarja hiter premik, ▪ Brez skrbi vzemite v roko popotno palico pa hajd z odhod, iz medmeta hei za izražanje veselja, njo preko Kolpe žvižgaje in prepevaje. živahnega gibanja, pri nas pomešano s ↑hajde ▪ Ne pišeš prej, ne sporočiš, kar prideš v noč pa hajd z menoj! hárpija hárpije tudi harpíja harpíje samostalnik ženskega 3. kot členek, neknjižno pogovorno izraža dopuščanje, načelno spola strinjanje [hárpija] tudi [harpíja] ▪ Hajd, dobro, kakšno vročo, svežo ribo že še pojem. Pomen 1. grško mitološko bitje s ptičjim trupom, perutmi, Izvor žensko glavo in neprijetnim glasom sovpadlo iz ↑hajdi in ↑hajde ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Družbo dušam umrlih delajo le krvoločne harpije. hàjde; glej àjd; glej àjdi; glej hàjd; glej hàjdi medmet ▪ Fineja so bogovi kaznovali tako, da so mu vreščeče Pomen harpije kradle hrano od ust in zasmrajale vso okolico. 1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi koga ▪▪▪ spodbuditi, pozvati, naj hodi, gre ▪ Zamenjavo siren s harpijami je lahko razumeti, saj ▪ Dovolj, sem rekel. To je bilo samo opozorilo. Hajde, so jim harpije zelo podobne. gremo! ▪ Nekateri pisci poročajo, da tako sirene kot harpije ▪ » Hajde! Zgani se!« je stražar porinil senco v krog raztrgajo človeka, ki se jim preveč približa. svetlobe. 2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s ptičjim 1.1. neknjižno pogovorno uporablja se, ko govorec želi trupom, perutmi, žensko glavo in neprijetnim koga spodbuditi h kakemu dejanju sploh glasom ▪ Hajde, raja! Guncajmo vagon, da bo vlada še naprej ▪ Sirene in harpije lahko najdemo izklesane na antičnih mislila, da se vlak pelje naprej! nagrobnikih, čeprav so harpije precej pogostejše. 2. neknjižno pogovorno izraža, da opisanemu dejanju ▪ Nad mestnimi vrati je stala velikanska harpija, bila je neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod iz pečene rdeče gline in se je že opazno krušila. ▪ Samo še 40.000 podpisov morajo zbrati in hajde na 3. iz zoologije velika ujeda s sivim trupom in perutmi, volišča. črnkasto perjanico ter dolgimi kremplji, ki živi 143 v gozdovih Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. dajalnIk: harpíjama Harpya harpya tožilnik: harpíji ▪ Mogočna harpija je lahko visoka tudi več kot 1 m; mestnIk: pri harpíjah velja za odličnega lovca, saj izsledi plen tudi v gostih orodnIk: s harpíjama krošnjah. množina ▪ V Južni Ameriki je le malo vrst orlov, največja pa je ImenovalnIk: harpíje harpija. 4. rodIlnIk: harpíj slabšalno kdor je nemoralen, zloben, pohlepen ali se mu to pripisuje dajalnIk: harpíjam ▪ Dokler bodo taki osebki na položajih, se nam nič tožilnik: harpíje dobrega ne piše. To so harpije, ki nam vsem pijejo mestnIk: pri harpíjah denar, kri in živce. orodnIk: s harpíjami ▪ Kar oglej si, kaj si naredila, ti harpija. tonemsko I [hárpija] zgovor In oblIke ipa: [xàːɾpíja] jakostno [hárpija] ednina ipa: [ˈxaːɾpija] ImenovalnIk: hárpija ednina rodIlnIk: hárpije dajalnIk: hárpiji ImenovalnIk: hárpija tožilnik: hárpijo rodIlnIk: hárpije mestnIk: pri hárpiji dajalnIk: hárpiji orodnIk: s hȃrpijo tožilnik: hárpijo dvojina mestnIk: pri hárpiji ImenovalnIk: hárpiji orodnIk: s hárpijo dvojina rodIlnIk: hȃrpij dajalnIk: hárpijama ImenovalnIk: hárpiji tožilnik: hárpiji rodIlnIk: hárpij mestnIk: pri hárpijah dajalnIk: hárpijama orodnIk: s hárpijama tožilnik: hárpiji množina mestnIk: pri hárpijah ImenovalnIk: hárpije orodnIk: s hárpijama množina rodIlnIk: hȃrpij dajalnIk: hárpijam ImenovalnIk: hárpije tožilnik: hárpije rodIlnIk: hárpij mestnIk: pri hárpijah dajalnIk: hárpijam orodnIk: s hárpijami tožilnik: hárpije mestnIk: pri hárpijah tudi orodnIk: s hárpijami [harpȋja] ipa: [xaɾpíːjà] tudi [harpíja] ednina ipa: [xaɾˈpiːja] ImenovalnIk: harpȋja ednina rodIlnIk: harpȋje dajalnIk: harpȋji ImenovalnIk: harpíja tožilnik: harpȋjo rodIlnIk: harpíje mestnIk: pri harpȋji dajalnIk: harpíji orodnIk: s harpȋjo tožilnik: harpíjo dvojina mestnIk: pri harpíji ImenovalnIk: harpȋji orodnIk: s harpíjo dvojina rodIlnIk: harpȋj dajalnIk: harpȋjama ImenovalnIk: harpíji tožilnik: harpȋji rodIlnIk: harpíj 144 mestnIk: pri harpȋjah tožilnik: hávbi orodnIk: s harpȋjama mestnIk: pri hávbah množina orodnIk: s hávbama ImenovalnIk: harpȋje množina rodIlnIk: harpȋj ImenovalnIk: hávbe dajalnIk: harpȋjam rodIlnIk: hávb tožilnik: harpȋje dajalnIk: hávbam mestnIk: pri harpȋjah tožilnik: hávbe orodnIk: s harpȋjami mestnIk: pri hávbah orodnIk: s hávbami Izvor prevzeto prek (nem. Harpyie in) lat. Harpyia iz gr. tonemsko Harpyia [hȃba] ipa: [xáːbà] hávba hávbe samostalnik ženskega spola ednina [hába] ImenovalnIk: hȃvba Pomen rodIlnIk: hȃvbe 1. knjižno pogovorno del avtomobila, pritrjen na dajalnIk: hȃvbi karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor tožilnik: hȃvbo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri hȃvbi odprta havba orodnIk: s hȃvbo ▪ Na precej strmem vzponu je opazil avto z odprto dvojina sprednjo havbo, ob njem pa dva moška, ki sta mu ImenovalnIk: hȃvbi mahala. rodIlnIk: hȃvb ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: hȃvbama havba avtomobila tožilnik: hȃvbi ▪ Odprla je havbo avtomobila in izpod nje se je mestnIk: pri hȃvbah pokadilo kot iz kakšnega starega zatohlega dimnika. orodnIk: s hȃvbama ▪▪▪ množina ▪ Odpriva havbo in poglejva, kaj je narobe. ImenovalnIk: hȃvbe ▪ Moral je iz avta in se nasloniti na havbo, da so ga rodIlnIk: hȃvb lahko pretipali. dajalnIk: hȃvbam 2. knjižno pogovorno večjemu pokrivalu podobna tožilnik: hȃvbe električna priprava za sušenje las mestnIk: pri hȃvbah ▪ Na oprane lase so ji navili navijalke in jo za pol ure orodnIk: s hȃvbami posedli pod havbo, da so se lasje v celoti posušili. ▪ Na boljšem sejmu je našla stare havbe, ki so jih v večini ljubljanskih salonov že pred časom odstranili. Izvor prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ Izgovor In oblIke jakostno [hába] hí1 in hì; in híhí; tudi hí-hí medmet ipa: [ˈxaːba] Pomen ednina 1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas ImenovalnIk: hávba pri veselem smejanju, navadno ženske, otroka rodIlnIk: hávbe ▪ » Hi hi,« se je nasmejala žena. dajalnIk: hávbi ▪ Hi hi, kako hecna slika! ▪ » Hi hi hi,« se je oglasil od zgoraj prisrčni materin tožilnik: hávbo smeh. mestnIk: pri hávbi 1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je orodnIk: s hávbo dvojina govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi ImenovalnIk: hávbi ▪ Sem morda lepa ... hi hi, se morda njemu, belemu rodIlnIk: hávb starcu s sivo brado, zdim lepa? dajalnIk: hávbama ▪ A prsi bi radi zavarovali? Hi hi. Trenutek. Se bom 145 pozanimala. ▪ Na lom in poleganje odpornejši hibridi imajo ▪ Mama, ta fant je tako lep! Všeč mi je, hi hi hi! močnejše steblo. 2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno izraža, ▪ V primeru intenzivne reje ne bi izbirali med pasmami da se govorec posmehuje, je ironičen rac, temveč med selekcioniranimi pasemskimi hibridi. ▪ Hi, končno bo tudi naša občina deležna brezplačne ▪ Žlahtnitelji so vzgojili različne hibride, ki so zaradi kolonije bacilov! svoje barvitosti v prodaji predvsem v zimskem času. ▪ Zadnjič sem si ogledala tretji polčas hokejske tekme, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku hi hi. hibrid koruze ▪ Moj mož je sposoben, v življenju je kar nekaj denarja ▪ Poželi bodo enajst različnih hibridov koruze za zrnje, potegnil iz proračuna. Naredil pa ni kaj dosti, hi hi. jih stehtali in primerjali rezultate. 2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec ▪ Hibridi zelja za svežo uporabo imajo običajno manjše posmehljivo ugotavlja pri kom kaj slabega, mu to in lažje glave, saj je tržna teža do 2 kilograma. privošči ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Barbara ni več zaprisežena vegetarijanka, ampak izbira, izbor hibrida mesojedka, hi hi hi. ▪ Namen proizvodnih preizkusov je testiranje hibridov ▪ Že na treningu so pokazali svojo plahost, hi hi hi hi. in priporočila za izbor hibrida. 3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se, ▪ Za tržno pridelavo korenja priporočamo setev ko govorec poudari šaljivost, hudomušnost svoje hibridov. predhodne izjave ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Imamo košarko enkrat na teden, ki se je jaz ne izbrati hibride | vzgojiti hibride udeležujem, hi hi. ▪ Izberite hibride, ki so po dolžini rastne dobe primerni za toplotne razmere vašega pridelovalnega območja. I ▪ S križanjem tradicionalnih sort sadja in zelenjave so zvor imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, vzgojili hibride, ki so bolj živih barv in vsebujejo še več tako kot npr. hrv., srb. hȉ, rus. hi, nem. hi hranljivih snovi. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. hí ▪ Hibridi se bolje razvijajo in cvetijo, toda iz njihovih 2 medmet semen vzgojene rastline so slabše. Pomen ▪ Hibridi so namenjeni za intenzivno rejo rac za jajca, 1. uporablja se, ko govorec ukaže konju, naj hodi, meso ali za oboje. začne hoditi naprej 2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij ▪ Sedel je na voz in pognal: » Hi!« dveh ali več različnih stvari ▪ Vsa družba je bila tudi že skupaj in Maruša je ⏵ prid. beseda + sam. beseda zaklicala: » Hi, Sivček!« glasbeni hibrid | žanrski hibrid ▪ Vihtel je bič in kričal: » Hi, kobila, da te ne bo noč ▪ Aparat je hibrid mobilnega telefona in radijskega lovila!« predvajalnika. 2. kot samostalnik ukaz konju, naj hodi, začne hoditi ▪ Njegove knjige so nekakšni žanrski hibridi naprej med dokumentarnim beleženjem dogodkov, ▪ Tonček je važno sedel na vozu, samozavestno je zgodovinopisjem in literarnimi prijemi. vladal vprežni par s » hi« in »bistahor«. ▪ Je mojster težko opredeljivega glasbenega hibrida, ki ▪ Ni treba njegovih bistahor in hi, konj sam ve za je na kratko povezava elektronske glasbe s praktično opravila in postanke, sam določa dolžino čakanja. katerim koli drugim žanrom. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Izvor ustvariti hibrid prevzeto iz nem. hü, hüh, hüja, redko tudi hi ▪ S svojim leposlovnim prvencem je ustvarila svojevrsten hibrid med literaturo in mitologijo. hibríd hibrída ▪ Pravi, da je v dobi globalizacije treba arhitekturo samostalnik moškega spola preplesti z drugimi disciplinami in tako ustvariti nove [hibrít hibrída] hibride. Pomen ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku 1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s ▪ Razstavišče deluje kot nekakšen hibrid med spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z nakupovalnim središčem, razstavo in zabaviščnim različno dedno osnovo parkom. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Aparat bo neke vrste hibrid med pametnim koruzni hibridi | odporni hibridi | pozni, zgodnji hibridi | telefonom in igralno konzolo. velikocvetni hibrid ▪ Posnel je čudaški hibrid med dokumentarcem in 146 znanstvenofantastično sago. orodnIk: s hibrídom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina ▪ Hibrid ima dve kameri in izjemno hiter prenos ImenovalnIk: hibrída podatkov. rodIlnIk: hibrídov ▪▪▪ dajalnIk: hibrídoma ▪ Moje petje je bilo hibrid popa in klasične glasbe. tožilnik: hibrída ▪ Iz obeh civilizacij in kultur je nastal hibrid mestnIk: pri hibrídih nekakšnega čudnega indijansko-evropskega orodnIk: s hibrídoma krščanstva. 3. množina vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja ImenovalnIk: hibrídi ⏵ rodIlnIk: hibrídov prid. beseda + sam. beseda dizelski, električni hibrid | pravi hibrid | okolju prijazen dajalnIk: hibrídom hibrid | serijski hibrid tožilnik: hibríde ▪ Vozili se bodo lahko z dizelskim hibridom ali povsem mestnIk: pri hibrídih na električni pogon. orodnIk: s hibrídi ▪ Ker je avtomobil pravi hibrid, ga lahko poganja samo bencinski motor, samo elektromotor ali oba hkrati. tonemsko ▪ Odločili so se, da bodo taksisti vozili zgolj okolju [hibrȋt hibrȋda] prijazne hibride. ipa: [xibɾíːt xibɾíːdà] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina prodaja hibridov ImenovalnIk: hibrȋd ▪ Podjetje je predstavilo nov model, s katerim želi rodIlnIk: hibrȋda dvigniti prodajo hibridov. dajalnIk: hibrȋdu ▪ Prednosti hibridov pridejo do izraza pri mestni vožnji. tožilnik: neživo hibrȋd 3.1. električni motor takega vozila živo hibrȋda ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri hibrȋdu ▪ Hibrid bencinskemu motorju dodaja moč. orodnIk: s hibrȋdom 4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz dvojina obveznice v delnico ali kapital ImenovalnIk: hibrȋda ▪ Na podlagi direktive se bo izboljšala kvaliteta rodIlnIk: hibrȋdov kapitala bank preko opredelitve lastnosti, ki jih morajo dajalnIk: hibrȋdoma izpolnjevati hibridi in drugi instrumenti za vključitev v tožilnik: hibrȋda temeljni kapital bank. 5. mestnIk: pri hibrȋdih slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti orodnIk: s hibrȋdoma zaradi lastnih koristi množina ; sin.: ekspresivno hermafrodit ▪ Skrajno agresivni oglaševalski strategiji se je ImenovalnIk: hibrȋdi pridružila še merkantilistična skupina militantnih rodIlnIk: hibrȋdov mirovnikov. »Za mir se je treba boriti,« pravijo taki dajalnIk: hibrȋdom hibridi. tožilnik: hibrȋde ▪ Hibridi na vsakem koraku trdijo, da je treba režim mestnIk: pri hibrȋdih zrušiti, ker je izgubil kompas. orodnIk: s hibrȋdi Izgovor In oblIke stalne zveze jakostno [hibrít hibrída] mehki hibrid ipa: [xiˈbɾiːt xiˈbɾiːda] iz avtomobilizma vozilo z električnim motorjem, ki se ednina vključi pri speljevanju in pospeševanju ter polni ImenovalnIk: hibríd pri zaviranju ▪ rodIlnIk: hibrída Na trgu je veliko mehkih hibridov, ki elektriko proizvajajo z regeneracijo zavorne sile in jo nato dajalnIk: hibrídu uporabijo za pogon električnih sistemov. tožilnik: neživo hibríd živo hibrída priključni hibrid mestnIk: pri hibrídu iz avtomobilizma vozilo z električnim motorjem, ki se 147 polni s priklopom v električno omrežje mestnIk: pri hídrah ▪ Avtomobil bo po zasnovi priključni hibrid, kar orodnIk: s hídrama pomeni, da bo njegov osnovni pogonski motor množina električni, vir energije pa bo baterija iz litijevih ionov. ImenovalnIk: hídre ▪ Pripravljajo priključni hibrid z zmogljivo litijevo rodIlnIk: híder baterijo. dajalnIk: hídram tožilnik: hídre Izvor prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida mestnIk: pri hídrah ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, orodnIk: s hídrami svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ tonemsko [hȋdra] ipa: [xíːdɾà] hídra hídre samostalnik ženskega spola ednina [hídra] ImenovalnIk: hȋdra Pomen rodIlnIk: hȋdre 1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in dajalnIk: hȋdri navadno devetimi glavami, ki posekane znova tožilnik: hȋdro zrastejo mestnIk: pri hȋdri ▪ Iz dveh bitk je dobil ščit, ki ga ni mogla prebosti orodnIk: s hȋdro nobena puščica, in veliko gorjačo iz debla divje oljke, dvojina ki jo je izruval za boj s hidro. 2. ImenovalnIk: hȋdri iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago rodIlnIk: hȋder in živi v simbiozi z algami; dajalnIk: hȋdrama primerjaj lat. Chlorohydra viridissima tožilnik: hȋdri ▪ Tipalke ob robu hidri omogočajo, da se premika mestnIk: pri hȋdrah po vodi in lovi druge živali, ki jih použije in prebavi z orodnIk: s hȋdrama izločanjem prebavnih sokov. množina ▪ Uspešno je obranil disertacijo o živčnem sistemu ImenovalnIk: hȋdre hidre. rodIlnIk: hȋder 3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub dajalnIk: hȋdram nasprotnim prizadevanjem neuničljivo tožilnik: hȋdre ▪ Več kot trideset let zastonjkarskega ukvarjanja s to mestnIk: pri hȋdrah problematiko, ki je rodilo zelo skromne rezultate, se orodnIk: s hȋdrami zdi včasih tragikomični boj s hidrami. ▪ S periferije gledajo razraščajočo se hidro politične in Izvor gospodarske moči. prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’ Izgovor In oblIke jakostno HK [hídra] HK in HK-ja samostalnik moškega spola [hk] ipa: [ˈxiːdɾa] P ednina omen kratica hokejski klub ImenovalnIk: hídra ▪ Hvala mu za vse, kar je naredil za HK Jesenice. rodIlnIk: hídre ▪ Organizatorji HK Bled si zaslužijo vse čestitke za dajalnIk: hídri izvrstno organiziran turnir. tožilnik: hídro mestnIk: pri hídri Izgovor In oblIke orodnIk: s hídro jakostno dvojina [hk] ImenovalnIk: hídri ipa: [ˈxəˈkə] rodIlnIk: híder ednina dajalnIk: hídrama ImenovalnIk: [hk] tožilnik: hídri 148 rodIlnIk: [hk] tožilnik: [hk] dajalnIk: [hk] mestnIk: [hk] tožilnik: [hk] orodnIk: [hk] mestnIk: [hk] dvojina orodnIk: [hk] ImenovalnIk: [hk] dvojina rodIlnIk: [hk] ImenovalnIk: [hk] dajalnIk: [hk] rodIlnIk: [hk] tožilnik: [hk] dajalnIk: [hk] mestnIk: [hk] tožilnik: [hk] orodnIk: [hk] mestnIk: [hk] množina orodnIk: [hk] ImenovalnIk: [hk] množina rodIlnIk: [hk] ImenovalnIk: [hk] dajalnIk: [hk] rodIlnIk: [hk] tožilnik: [hk] dajalnIk: [hk] mestnIk: [hk] tožilnik: [hk] orodnIk: [hk] mestnIk: [hk] orodnIk: [hk] in [hk] in ipa: [xk] [hk] ipa: [ˈxəˈkə] ednina ImenovalnIk: [hk] ednina rodIlnIk: [hkja] ImenovalnIk: [hk] dajalnIk: [hkju] rodIlnIk: [hkja] tožilnik: [hk] dajalnIk: [hkju] mestnIk: [pri hkju] tožilnik: [hk] orodnIk: [s hkjem] mestnIk: [pri hkju] dvojina orodnIk: [s hkjem] ImenovalnIk: [hkja] dvojina rodIlnIk: [hkje] ImenovalnIk: [hkja] dajalnIk: [hkjema] rodIlnIk: [hkje] tožilnik: [hkja] dajalnIk: [hkjema] mestnIk: [pri hkjih] tožilnik: [hkja] orodnIk: [s hkjema] mestnIk: [pri hkjih] množina orodnIk: [s hkjema] ImenovalnIk: [hkji] množina rodIlnIk: [hkje] ImenovalnIk: [hkji] dajalnIk: [hkjem] rodIlnIk: [hkje] tožilnik: [hkje] dajalnIk: [hkjem] mestnIk: [pri hkjih] tožilnik: [hkje] orodnIk: [s hkji] mestnIk: [pri hkjih] orodnIk: [s hkji] Izvor kratica za hokejski klub tonemsko [hk] hḿ in h; in ḿhm̀; tudi ḿh̀ medmet ipa: [xk] Pomen ednina 1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, ImenovalnIk: [hk] se obotavlja spregovoriti rodIlnIk: [hk] ▪ Kaj pravzaprav iščejo vaši junaki? Hm, če bi rekla, da dajalnIk: [hk] iščejo sami sebe, bi to zvenelo klišejsko, pa vendar ... 149 ▪ Hm, si je ata zamrmral v brado, predlog je vreden » Ho ho ho!« razmisleka. 5. kot samostalnik, ponovljeno glas, ki nastane pri glasnem ▪ Že res, da vemo, kaj pomeni beseda konkurenca, smejanju, krohotanju toda to naše vedenje je, hmm, kako bi rekel, bolj ▪ Najglasnejši je Matjaž, ki se smeje z globokim » ho ho enciklopedično. ho«. 1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna ▪ Potem se pa zasliši njen gromki: » Ho ho ha ha! Ha odgovoriti ha ha!« ▪ Hm, kaj naj rečem na to vprašanje? To je namreč vprašanje za milijon dolarjev. Izvor ▪ Začela bom delati seminarsko za … bom morala imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, pogledati, kako se že reče temu predmetu, hmm. zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. 1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho obzirnem nasprotovanju ▪ Hm, dragi bralec, ne vem, če se bova po vsem tem razumela. hôhô in hòhò; in hô tudi hô-hô medmet ▪ Hmm, ne bi rekla. Pomen 2. 1. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo glasnem smejanju, krohotanju besedo ▪ » Hoho, vi tudi tukaj?« se zakrohoče. ▪ Da se spustiš po zaletišču skakalnice, moraš imeti ▪ » Hohoho,« se je smejal vojak. ogromna ... Hm, saj veste, kaj. ▪ » Hohoho,« se je krohotala sestra. ▪ Še največkrat politike slišimo, da rešujejo Slovenijo. 1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec Ta je, se mi zdi, rešena za sto let naprej, toliko se jih šali, posmehuje je že hvalilo, da ji bodo pomagali iz, hm, veste česa. ▪ » Hoho,« se je dobrodušno zasmejal debeli sosed, »za silo nekateri še vodo pijó!« Izvor ▪ In vendar se ni hotel v tebe zaljubiti, hoho! ↑mhm 1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega hô ▪ Hoho, ko se sesujejo banke, bo vsakemu ostalo in hò; in hôhô tudi hô-hô medmet P samo to, kar ve in zna narediti. omen 1. ▪ Hohoho, od hitrosti so mu izpadli lasje! ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju 2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s ▪ Poglej starega, prebrisan je kot podlasica, ho ho. posmehom zanikuje, zavrača sogovorčevo izjavo ▪ »Za sekiro je tvoja roka premehka.« » Hoho! Bolj je ▪ Smeji se in se tolče po trebuhu. Ho ho ho! 1.1. močna kakor tvoja!« ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje ▪ »Ti si se tudi ženil pri njej.« – » Hoho,« se reži Blaž, ▪ » Ho ho ho, kaj pa ti tukaj, ali nisi v grobu?« je » hoho, jaz ženil pri njej; kaj pa misliš?« duhovičil in segel prijatelju v roke. 2. 3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho, ekspresivno izraža, da je ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanikuje, zavrača sogovorčevo izjavo govorec presenečen ▪ Zamenjali so se ustavni, vrhovni in računski sodniki, ▪ » Ho ho, po gobe!« se je zakrohotal. »Zdaj ni pravo zamenjal se je ombudsman in, hohoho, zamenjal se je vreme, da bi bilo kaj gob.« celo nadškof. ▪ Mislim, da za kaj takega nisem dovolj izobražen … Ho ▪ Sklonil se je h Kosobrinu, ki je ležal na tleh in se ho ho, kaj vendar govoriš! ni več ganil. – » Hoho, kaj pa je to?« je zamrmral 3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen Bedanec. »Kaj je nemara mrtev?« ▪ Potem pa se spomnim, da ima ta avto čudežni gumb, 3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec ki menjalnik mehansko poveže še s prednjimi kolesi. česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen Ho ho ho, to je pa povsem druga zgodba. ▪ »Kar je, je, hohoho,« je zabrundal, stisnil ramena in 4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi šegavo zakrilil s krepkimi rokami po zraku. ali ko ga kdo posnema ▪ »Dragi ljudje, ho ho ho ho, Božiček vam nosi I darove,« je glasno oznanjal. zvor ▪ Ho ho ho … se bo prismejal Božiček in nam prinesel ↑ho kaj s seznama želja, ki smo mu ga zaupali. ▪ Z belo brado in v rdečem oblačilu bi bil sveti Miklavž zares lahko bolj mršava različica Božička. Ni pa govoril 150 hòpla medmet ▪ Tule primimo, ukaže, in dvignimo na horuk. Pomen 2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja 1. uporablja se, ko govorec spodbuja koga k izvršitev navadno nedomišljene zamisli skoku, hitremu premikanju ▪ Neki tovariš si je nalogo pač zamislil, tovariši pod ▪ Hopla, dajmo, zmigajmo nogice! Teci! njim so pritisnili na tovariše pod sabo in tako naprej ▪ Ja, kar za mano ljubice, kar za mano, hopla … do dejanskih izvajalcev, ki so rekli » horuk« ter plan gremo, gremo. izpolnili. 1.1. uporablja se, ko govorec ponazori skok, hiter 3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero premik so značilni hitrost, močna volja in navadno ▪ Počepnimo in nato hopla! nepremišljenost, nezadostne priprave ▪ Malo v hrib, nato ob strugi potoka in še hopla čez ▪ Ne dovolite si novega horuka in prehitrih odločitev, ki potok! v tem primeru ne bi zadevale samo dveh oseb. ▪ Vse preveč stvari kaže, da so bila naša pričakovanja ▪ Tako smo, hopla, skočili do Madrida. naivna in da je bilo nekoliko prijaznejše obdobje le čas 2. izraža, da govorec opozarja na kaj priprav na nove horuke. nenavadnega, nepričakovanega 4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi ▪ Hopla, sem pomislil, sredi vročega dopoldneva se bo na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, ulilo! brez zadostnih priprav ▪ Hopla, kaj pa je zdaj to?! Zakaj je to drugače? ▪ Od kod torej nenadoma ta horuk akcija, ta novi veliki ▪ » Hopla, pa ga imam!« je sama pri sebi razigrano met primitivizma, ko brez opozorila pridejo ob petih vzkliknila. zjutraj z bagerjem popravljat streho? 3. izraža, da govorec želi koga ustaviti, mu ▪ Čakajo nas horuk seminarji in kratki kurzi ter sporočiti, da način njegovega razmišljanja, zmešnjava vseh mogočih učiteljskih profilov. govorjenja, delovanja ni sprejemljiv, dober ▪ S takim horuk vračanjem premoženja v treh mesecih ▪ Hopla, ti pa ne spadaš sem. se ne morem strinjati. ▪ Hopla, to pa so že resne stvari. Takšne trditve je 5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, treba podpreti z dokazi. položaj na hitro, navadno na vprašljiv način 4. ironično ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali ▪ V tej določbi se zgošča esenca kapitalske logike, o spremembo česa kateri sanjajo tudi naši horuk kapitalisti. ▪ Širi se lahko vsak: vzameš kredit ali pa si najdeš ▪ Za večino takih horuk direktorjev je pomembno, da soinvestitorja in hopla, že je rast 300-odstotna! njim nič ne manjka, zato izsesajo podjetje, ga zavozijo ▪ Malo spremeniš melodijo, dodaš drugo besedilo in in gredo spet kam za direktorja. hopla, nova uspešnica je rojena. FrazeologIja Izvor prevzeto iz nem. hoppla, ojačenega velelnika od na horuk hoppeln ‛skakljati, poskakovati’, glej ↑hop nepremišljeno hitro, prenagljeno, brez predhodnega načrta, priprave hôrùk in horùk medmet ▪ Takrat se nisem mogel odločiti kar tako na horuk. P ▪ Ojoj, jaz si pri takih stvareh vzamem čas in omen 1. uporablja se, ko govorec pozove koga k pogledam, kaj piše na steklenički. Ne pa kar na horuk. sočasnemu dvigu, premiku česa težkega ▪ » Horuk, dajmo...,« so rekli in zavrteli prešo. Izvor ▪ »Gremo, horuk!« Veliko vozilo so malodane na rokah prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za spet vzdignili na cesto. sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck 1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev ‛sunek’ hitre zamisli ▪ V spregi z delavci upravne enote so si v začetku hudôba hudôbe samostalnik ženskega spola junija omislili zapornico. Horuk! In je bila postavljena [hudôba] rampa na dobršnem delu parkirišča okoli stavbe. Pomen 2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, česa težkega povzroča hudo, zlo, slabo; sin.: hudobija, hudobnost ▪ Uskladila sta gibe in jo ob glasnem » horuk« prislonila ▪ Očitno hudoba ljudi ne pozna meja. ob nagnjeno deblo. ▪ To presega celo njihovo neizmerno hudobo. ▪ Napeli so vrv, izdavili svoj horuk in prestavili traktor. ▪ Ta teden se je na blogu baje dogajala neka podla 151 intriga, polna zlobe in hudobe. dajalnIk: hudôbam 2. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, tožilnik: hudôbe slabo; sin.: ekspresivno hudobec mestnIk: pri hudôbah ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku orodnIk: s hudôbami biti hudoba ▪ Ona je samo videti prijazna, v resnici pa je prava tonemsko hudoba. [hudóba] ▪ Tip je hudoba v vsej svoji esenci. ipa: [xudːbá] ▪ O snahi brez zadržkov pravi, da je živa hudoba, in ne ednina dvomi o tem, da je umorila njenega sina. ImenovalnIk: hudóba ▪▪▪ rodIlnIk: hudóbe ▪ Prekleta hudoba sebična! dajalnIk: hudóbi 3. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; sin.: tožilnik: hudóbo ekspresivno hudobec mestnIk: pri hudóbi ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s hudȏbo tudi s hudóbo ▪ Zaradi nočnih hudob in pošasti sem se sredi noči dvojina zbujala vsa premočena in trepetajoča od strahu. ▪ Česen varuje tudi pred različnimi hudobami, na ImenovalnIk: hudóbi primer vampirjem in zlimi duhovi. rodIlnIk: hudȏb ▪▪▪ dajalnIk: hudóbama ▪ Stari oče je bil pravi ljudski pravljičar, saj nam je v tožilnik: hudóbi dolgih zimskih večerih pripovedoval zgodbe o hudobah mestnIk: pri hudóbah iz našega močvirja, da so se nam kar ježili lasje. orodnIk: s hudóbama 3.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki množina pooseblja hudo, zlo; sin.: evfemistično hudobec, evfemistično ImenovalnIk: hudóbe hudobni duh rodIlnIk: hudȏb ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: hudóbam ▪ Nekdaj so na Koroškem verovali, da hudoba beži tožilnik: hudóbe tako daleč, kolikor se sliši glas aleluje, in dlje kot greš, mestnIk: pri hudóbah bolj jo podiš od hiš. orodnIk: s hudóbami ▪▪▪ ▪ Sveti Socerb je še pravi čas opazil hudobo in ji rekel, Izvor naj zapusti jamo. ↑hud Izgovor In oblIke hudôbec hudôbca samostalnik moškega spola jakostno [hudôbec] [hudôba] Pomen ipa: [xuˈdɔːba] 1. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, ednina slabo; sin.: ekspresivno hudoba ImenovalnIk: hudôba ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: hudôbe ▪ Sedemdesetletnik, ki je igral pretkanega hudobca dajalnIk: hudôbi v filmu, je bil razjarjen, ker ga ustvarjalci filma niso tožilnik: hudôbo povprašali za mnenje. mestnIk: pri hudôbi ▪ Paranoična mati je prepričana, da so fanta poskusili orodnIk: s hudôbo umoriti politični hudobci. dvojina ▪▪▪ ImenovalnIk: hudôbi ▪ Zločinec je za nas hudobec, dokler ne izvemo cele rodIlnIk: hudôb zgodbe. dajalnIk: hudôbama ▪ Takšen junak je edino jamstvo, da v svetu, ki mu tožilnik: hudôbi sicer vladajo hudobci, kdaj zmaga pravica. mestnIk: pri hudôbah 2. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; sin.: orodnIk: s hudôbama ekspresivno hudoba množina ▪ Po otroški fantaziji pogosto žvižgajo razni zlobci in hudobci, ki malčkom v očeh slikajo najbolj nenavadne ImenovalnIk: hudôbe prizore. rodIlnIk: hudôb 152 ▪ Vsak od snubčevih pomočnikov enkrat reši zakleto ImenovalnIk: hudóbci princeso iz čarovnikove pasti in obenem odvzame rodIlnIk: hudóbcev in hudȏbcev hudobcu tretjino njegove moči. dajalnIk: hudóbcem 2.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki tožilnik: hudóbce pooseblja hudo, zlo; sin.: evfemistično hudoba, evfemistično mestnIk: pri hudóbcih in pri hudȏbcih hudobni duh orodnIk: s hudóbci in s hudȏbci ▪ Če je hudobec, se ne bojte, saj nas bo Marija rešila. ▪ Ali je tudi njega hudobec kdaj skušal, tega ni nikoli Izvor nikomur dal vedeti. ↑hudoba Izgovor In oblIke hudôben hudôbna hudôbno pridevnik jakostno [hudôbec] [hudôbən hudôbna hudôbno] Pomen ipa: [xuˈdɔːbəʦ] ednina 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzro- ča hudo, zlo, slabo ImenovalnIk: hudôbec ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: hudôbca hudoben/hudobni čarovnik, graščak | hudoben/hudobni dajalnIk: hudôbcu škrat, volk, zmaj | hudobna čarovnica, graščakinja, tožilnik: hudôbca mačeha | hudobno bitje | hudobni ljudje mestnIk: pri hudôbcu ▪ Med princesami izbere najlepšo, a obenem tudi edino orodnIk: s hudôbcem zakleto, ki jo varuje hudobni čarovnik. dvojina ▪ Preveč zaupljivi in naivni lahko postanete plen ImenovalnIk: hudôbca hudobnih ljudi, ki vas bodo samo izkoristili. rodIlnIk: hudôbcev ▪ Na platnu le redko vidiš tako do dna hudoben lik. dajalnIk: hudôbcema ⏵ prisl. + prid. beseda tožilnik: hudôbca malce, malo hudoben | bolj, najbolj, zelo hudoben mestnIk: pri hudôbcih ▪ Obnašanje predsednika se mi zdi kot obnašanje orodnIk: s hudôbcema ihtavega in po malo hudobnega otroka. množina ▪ Najbolj hudobnega prevaranta čaka dosmrtna ječa. ImenovalnIk: hudôbci ▪▪▪ rodIlnIk: hudôbcev ▪ Nihče čez noč ne postane hudoben, sebičen in krut. dajalnIk: hudôbcem ▪ Nekateri so bili hudobni, da je bilo joj, bili pa so med tožilnik: hudôbce njimi tudi dobri. mestnIk: pri hudôbcih 1.1. ki kaže, izraža tako željo ⏵ orodnIk: s hudôbci prid. beseda + sam. beseda hudoben naklep, namen | hudobna misel, pripomba ▪ Sodišče je sodbo razveljavilo, ko je ocenilo, da nisem tonemsko [hudóbec] pisal iz hudobnih namenov, ampak v vlogi političnega kritika. ipa: [xudːbʦ] ednina ▪ Za lepimi besedami se skrivajo hudobne misli. 2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje člove-ImenovalnIk: hudóbec ka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; sin.: rodIlnIk: hudóbca hudoba, hudobija, hudobnost dajalnIk: hudóbcu ⏵ glagol + sam. beseda v tožilniku tožilnik: hudóbca ▪ Kot nekakšen sodoben Robin Hood potepta vse mestnIk: pri hudóbcu tudi pri hudȏbcu hudobno, kar mu stopi na pot. orodnIk: s hudóbcem ▪ V ljudski pravljici se liki in motivi ponavljajo, konec dvojina je običajno srečen ter nagradi dobroto, hudobno pa ImenovalnIk: hudóbca kaznuje. rodIlnIk: hudóbcev in hudȏbcev ▪▪▪ dajalnIk: hudóbcema ▪ Mar ni pravljica prav zato uporabna, ker je v njej tožilnik: hudóbca hudobno in dobro v nekem ravnovesju? mestnIk: pri hudóbcih in pri hudȏbcih orodnIk: s hudóbcema množina 153 Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: hudôbno [hudôbən hudôbna hudôbno] rodIlnIk: hudôbnega ipa: [xuˈdɔːbən xuˈdɔːbna xuˈdɔːbnɔ] dajalnIk: hudôbnemu osnovnIk tožilnik: hudôbno moški spol mestnIk: pri hudôbnem ednina orodnIk: s hudôbnim ImenovalnIk: hudôben dvojina določno hudôbni ImenovalnIk: hudôbni rodIlnIk: hudôbnega rodIlnIk: hudôbnih dajalnIk: hudôbnemu dajalnIk: hudôbnima tožilnik: hudôben tožilnik: hudôbni določno hudôbni mestnIk: pri hudôbnih živo hudôbnega orodnIk: s hudôbnima mestnIk: pri hudôbnem množina orodnIk: s hudôbnim ImenovalnIk: hudôbna dvojina rodIlnIk: hudôbnih ImenovalnIk: hudôbna dajalnIk: hudôbnim rodIlnIk: hudôbnih tožilnik: hudôbna dajalnIk: hudôbnima mestnIk: pri hudôbnih tožilnik: hudôbna orodnIk: s hudôbnimi mestnIk: pri hudôbnih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: s hudôbnima moški spol množina ednina ImenovalnIk: hudôbni ImenovalnIk: hudôbnejši rodIlnIk: hudôbnih rodIlnIk: hudôbnejšega dajalnIk: hudôbnim dajalnIk: hudôbnejšemu tožilnik: hudôbne tožilnik: hudôbnejši mestnIk: pri hudôbnih živo hudôbnejšega orodnIk: s hudôbnimi mestnIk: pri hudôbnejšem ženski spol orodnIk: s hudôbnejšim ednina dvojina ImenovalnIk: hudôbna ImenovalnIk: hudôbnejša rodIlnIk: hudôbne rodIlnIk: hudôbnejših dajalnIk: hudôbni dajalnIk: hudôbnejšima tožilnik: hudôbno tožilnik: hudôbnejša mestnIk: pri hudôbni mestnIk: pri hudôbnejših orodnIk: s hudôbno orodnIk: s hudôbnejšima dvojina množina ImenovalnIk: hudôbni ImenovalnIk: hudôbnejši rodIlnIk: hudôbnih rodIlnIk: hudôbnejših dajalnIk: hudôbnima dajalnIk: hudôbnejšim tožilnik: hudôbni tožilnik: hudôbnejši mestnIk: pri hudôbnih mestnIk: pri hudôbnejših orodnIk: s hudôbnima orodnIk: s hudôbnejšimi množina ženski spol ImenovalnIk: hudôbne ednina rodIlnIk: hudôbnih ImenovalnIk: hudôbnejša dajalnIk: hudôbnim rodIlnIk: hudôbnejše tožilnik: hudôbne dajalnIk: hudôbnejši mestnIk: pri hudôbnih tožilnik: hudôbnejšo orodnIk: s hudôbnimi mestnIk: pri hudôbnejši srednji spol orodnIk: s hudôbnejšo 154 dvojina dvojina ImenovalnIk: hudôbnejši ImenovalnIk: nàjhudôbnejša in nájhudôbnejša rodIlnIk: hudôbnejših rodIlnIk: nàjhudôbnejših in nájhudôbnejših dajalnIk: hudôbnejšima dajalnIk: nàjhudôbnejšima in nájhudôbnejšima tožilnik: hudôbnejši tožilnik: nàjhudôbnejša in nájhudôbnejša mestnIk: pri hudôbnejših mestnIk: pri nàjhudôbnejših in pri nájhudôbnejših orodnIk: s hudôbnejšima orodnIk: z nàjhudôbnejšima in z nájhudôbnejšima množina množina ImenovalnIk: hudôbnejše ImenovalnIk: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši rodIlnIk: hudôbnejših rodIlnIk: nàjhudôbnejših in nájhudôbnejših dajalnIk: hudôbnejšim dajalnIk: nàjhudôbnejšim in nájhudôbnejšim tožilnik: hudôbnejše tožilnik: nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše mestnIk: pri hudôbnejših mestnIk: pri nàjhudôbnejših in pri nájhudôbnejših orodnIk: s hudôbnejšimi orodnIk: z nàjhudôbnejšimi in z nájhudôbnejšimi srednji spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: hudôbnejše ImenovalnIk: nàjhudôbnejša in nájhudôbnejša rodIlnIk: hudôbnejšega rodIlnIk: nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše dajalnIk: hudôbnejšemu dajalnIk: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši tožilnik: hudôbnejše tožilnik: nàjhudôbnejšo in nájhudôbnejšo mestnIk: pri hudôbnejšem mestnIk: pri nàjhudôbnejši in pri nájhudôbnejši orodnIk: s hudôbnejšim orodnIk: z nàjhudôbnejšo in z nájhudôbnejšo dvojina dvojina ImenovalnIk: hudôbnejši ImenovalnIk: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši rodIlnIk: hudôbnejših rodIlnIk: nàjhudôbnejših in nájhudôbnejših dajalnIk: hudôbnejšima dajalnIk: nàjhudôbnejšima in nájhudôbnejšima tožilnik: hudôbnejši tožilnik: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši mestnIk: pri hudôbnejših mestnIk: pri nàjhudôbnejših in pri nájhudôbnejših orodnIk: s hudôbnejšima orodnIk: z nàjhudôbnejšima in z nájhudôbnejšima množina množina ImenovalnIk: hudôbnejša ImenovalnIk: nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše rodIlnIk: hudôbnejšega rodIlnIk: nàjhudôbnejših in nájhudôbnejših dajalnIk: hudôbnejšemu dajalnIk: nàjhudôbnejšim in nájhudôbnejšim tožilnik: hudôbnejša tožilnik: nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše mestnIk: pri hudôbnejših mestnIk: pri nàjhudôbnejših in pri nájhudôbnejših orodnIk: s hudôbnejšimi orodnIk: z nàjhudôbnejšimi in z nájhudôbnejšimi PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje srednji spol moški spol ednina ednIna: bòlj hudôben ImenovalnIk: nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše ženski spol rodIlnIk: nàjhudôbnejšega in nájhudôbnejšega ednIna: bòlj hudôbna dajalnIk: nàjhudôbnejšemu in nájhudôbnejšemu srednji spol tožilnik: nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše ednIna: bòlj hudôbno mestnIk: pri nàjhudôbnejšem in pri nájhudôbnejšem presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z nàjhudôbnejšim in z nájhudôbnejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši ImenovalnIk: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši rodIlnIk: nàjhudôbnejših in nájhudôbnejših rodIlnIk: nàjhudôbnejšega in nájhudôbnejšega dajalnIk: nàjhudôbnejšima in nájhudôbnejšima dajalnIk: nàjhudôbnejšemu in nájhudôbnejšemu tožilnik: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši tožilnik: nàjhudôbnejši in nájhudôbnejši mestnIk: pri nàjhudôbnejših in pri nájhudôbnejših živo nàjhudôbnejšega in nájhudôbnejšega orodnIk: z nàjhudôbnejšima in z nájhudôbnejšima mestnIk: pri nàjhudôbnejšem in pri nájhudôbnejšem množina orodnIk: z nàjhudôbnejšim in z nájhudôbnejšim ImenovalnIk: nàjhudôbnejša in nájhudôbnejša 155 rodIlnIk: nàjhudôbnejših in nájhudôbnejših dajalnIk: hudóbnima dajalnIk: nàjhudôbnejšim in nájhudôbnejšim tožilnik: hudóbni tožilnik: nàjhudôbnejša in nájhudôbnejša mestnIk: pri hudóbnih mestnIk: pri nàjhudôbnejših in pri nájhudôbnejših orodnIk: s hudóbnima orodnIk: z nàjhudôbnejšimi in z nájhudôbnejšimi množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: hudóbne moški spol rodIlnIk: hudóbnih ednIna: nàjbolj tudi nájbolj hudôben dajalnIk: hudóbnim ženski spol tožilnik: hudóbne ednIna: nàjbolj in nájbolj hudôbna mestnIk: pri hudóbnih srednji spol orodnIk: s hudóbnimi ednIna: nàjbolj in nájbolj hudôbno srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: hudóbno [hudóbən hudóbna hudóbno] rodIlnIk: hudóbnega ipa: [xudːbn xudːbná xudːbn] dajalnIk: hudóbnemu osnovnIk tožilnik: hudóbno moški spol mestnIk: pri hudóbnem ednina orodnIk: s hudóbnim ImenovalnIk: hudóben dvojina določno hudóbni ImenovalnIk: hudóbni rodIlnIk: hudóbnega rodIlnIk: hudóbnih dajalnIk: hudóbnemu dajalnIk: hudóbnima tožilnik: hudóben tožilnik: hudóbni določno hudóbni mestnIk: pri hudóbnih živo hudóbnega orodnIk: s hudóbnima mestnIk: pri hudóbnem množina orodnIk: s hudóbnim ImenovalnIk: hudóbna dvojina rodIlnIk: hudóbnih ImenovalnIk: hudóbna dajalnIk: hudóbnim rodIlnIk: hudóbnih tožilnik: hudóbna dajalnIk: hudóbnima mestnIk: pri hudóbnih tožilnik: hudóbna orodnIk: s hudóbnimi mestnIk: pri hudóbnih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: s hudóbnima moški spol množina ednina ImenovalnIk: hudóbni ImenovalnIk: hudóbnejši rodIlnIk: hudóbnih rodIlnIk: hudóbnejšega dajalnIk: hudóbnim dajalnIk: hudóbnejšemu tožilnik: hudóbne tožilnik: hudóbnejši mestnIk: pri hudóbnih živo hudóbnejšega orodnIk: s hudóbnimi mestnIk: pri hudóbnejšem ženski spol orodnIk: s hudóbnejšim ednina dvojina ImenovalnIk: hudóbna ImenovalnIk: hudóbnejša rodIlnIk: hudóbne rodIlnIk: hudóbnejših dajalnIk: hudóbni dajalnIk: hudóbnejšima tožilnik: hudóbno tožilnik: hudóbnejša mestnIk: pri hudóbni mestnIk: pri hudóbnejših orodnIk: s hudóbno orodnIk: s hudóbnejšima dvojina množina ImenovalnIk: hudóbni ImenovalnIk: hudóbnejši rodIlnIk: hudóbnih rodIlnIk: hudóbnejših 156 dajalnIk: hudóbnejšim srednji spol tožilnik: hudóbnejši ednIna: bȍlj hudóbno mestnIk: pri hudóbnejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: s hudóbnejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši ImenovalnIk: hudóbnejša rodIlnIk: nȁjhudóbnejšega in nȃjhudóbnejšega rodIlnIk: hudóbnejše dajalnIk: nȁjhudóbnejšemu in nȃjhudóbnejšemu dajalnIk: hudóbnejši tožilnik: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši tožilnik: hudóbnejšo živo nȁjhudóbnejšega in nȃjhudóbnejšega mestnIk: pri hudóbnejši mestnIk: pri nȁjhudóbnejšem in pri nȃjhudóbnejšem orodnIk: s hudóbnejšo orodnIk: z nȁjhudóbnejšim in z nȃjhudóbnejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: hudóbnejši ImenovalnIk: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša rodIlnIk: hudóbnejših rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšima dajalnIk: nȁjhudóbnejšima in nȃjhudóbnejšima tožilnik: hudóbnejši tožilnik: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša mestnIk: pri hudóbnejših mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših orodnIk: s hudóbnejšima orodnIk: z nȁjhudóbnejšima in z nȃjhudóbnejšima množina množina ImenovalnIk: hudóbnejše ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši rodIlnIk: hudóbnejših rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšim dajalnIk: nȁjhudóbnejšim in nȃjhudóbnejšim tožilnik: hudóbnejše tožilnik: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše mestnIk: pri hudóbnejših mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših orodnIk: s hudóbnejšimi orodnIk: z nȁjhudóbnêjšimi in z nȃjhudóbnejšimi srednji spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: hudóbnejše ImenovalnIk: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša rodIlnIk: hudóbnejšega rodIlnIk: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše dajalnIk: hudóbnejšemu dajalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši tožilnik: hudóbnejše tožilnik: nȁjhudóbnejšo in nȃjhudóbnejšo mestnIk: pri hudóbnejšem mestnIk: pri nȁjhudóbnejši in pri nȃjhudóbnejši orodnIk: s hudóbnejšim orodnIk: z nȁjhudóbnejšo in z nȃjhudóbnejšo dvojina dvojina ImenovalnIk: hudóbnejši ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši rodIlnIk: hudóbnejših rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšima dajalnIk: nȁjhudóbnejšima in nȃjhudóbnejšima tožilnik: hudóbnejši tožilnik: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši mestnIk: pri hudóbnejših mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših orodnIk: s hudóbnejšima orodnIk: z nȁjhudóbnejšima in z nȃjhudóbnejšima množina množina ImenovalnIk: hudóbnejša ImenovalnIk: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše rodIlnIk: hudóbnejšega rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšemu dajalnIk: nȁjhudóbnejšim in nȃjhudóbnejšim tožilnik: hudóbnejša tožilnik: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše mestnIk: pri hudóbnejših mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših orodnIk: s hudóbnejšimi orodnIk: z nȁjhudóbnejšimi in z nȃjhudóbnejšimi PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje srednji spol moški spol ednina ednIna: bȍlj hudóben ImenovalnIk: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše ženski spol rodIlnIk: nȁjhudóbnejšega in nȃjhudóbnejšega ednIna: bȍlj hudóbna dajalnIk: nȁjhudóbnejšemu in nȃjhudóbnejšemu 157 tožilnik: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše tožilnik: hudóbne mestnIk: pri nȁjhudóbnejšem in pri nȃjhudóbnejšem mestnIk: pri hudóbnih orodnIk: z nȁjhudóbnejšim in z nȃjhudóbnejšim orodnIk: s hudóbnimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši ednina rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših ImenovalnIk: hudȏbna dajalnIk: nȁjhudóbnejšima in nȃjhudóbnejšima rodIlnIk: hudóbne tudi hudȏbne tožilnik: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši dajalnIk: hudóbni tudi hudȏbni mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših tožilnik: hudóbno tudi hudȏbno orodnIk: z nȁjhudóbnejšima in z nȃjhudóbnejšima mestnIk: pri hudóbni tudi pri hudȏbni množina orodnIk: s hudóbno tudi s hudȏbno ImenovalnIk: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša dvojina rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših ImenovalnIk: hudóbni dajalnIk: nȁjhudóbnejšim in nȃjhudóbnejšim rodIlnIk: hudóbnih tožilnik: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša dajalnIk: hudóbnima mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših tožilnik: hudóbni orodnIk: z nȁjhudóbnejšimi in z nȃjhudóbnejšimi mestnIk: pri hudóbnih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s hudóbnima moški spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj hudóben ImenovalnIk: hudóbne ženski spol rodIlnIk: hudóbnih ednIna: nȁjbolj tudi nȃjbolj hudóbna dajalnIk: hudóbnim srednji spol tožilnik: hudóbne ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj hudóbno mestnIk: pri hudóbnih orodnIk: s hudóbnimi in srednji spol [hudóbən hudȏbna hudóbno] ednina ipa: [xudːbn xudːbnà xudːbn] ImenovalnIk: hudóbno rodIlnIk: hudóbnega (tonemska dvojnica) dajalnIk: hudóbnemu osnovnIk tožilnik: hudóbno moški spol mestnIk: pri hudóbnem ednina orodnIk: s hudóbnim ImenovalnIk: hudóben dvojina določno hudóbni ImenovalnIk: hudóbni rodIlnIk: hudóbnega rodIlnIk: hudóbnih dajalnIk: hudóbnemu dajalnIk: hudóbnima tožilnik: hudóben tožilnik: hudóbni določno hudóbni mestnIk: pri hudóbnih živo hudóbnega orodnIk: s hudóbnima mestnIk: pri hudóbnem množina orodnIk: s hudóbnim ImenovalnIk: hudóbna dvojina rodIlnIk: hudóbnih ImenovalnIk: hudóbna dajalnIk: hudóbnim rodIlnIk: hudóbnih tožilnik: hudóbna dajalnIk: hudóbnima mestnIk: pri hudóbnih tožilnik: hudóbna orodnIk: s hudóbnimi mestnIk: pri hudóbnih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: s hudóbnima moški spol množina ednina ImenovalnIk: hudóbni ImenovalnIk: hudóbnejši rodIlnIk: hudóbnih rodIlnIk: hudóbnejšega dajalnIk: hudóbnim dajalnIk: hudóbnejšemu 158 tožilnik: hudóbnejši mestnIk: pri hudóbnejših živo hudóbnejšega orodnIk: s hudóbnejšima mestnIk: pri hudóbnejšem množina orodnIk: s hudóbnejšim ImenovalnIk: hudóbnejša dvojina rodIlnIk: hudóbnejšega ImenovalnIk: hudóbnejša dajalnIk: hudóbnejšemu rodIlnIk: hudóbnejših tožilnik: hudóbnejša dajalnIk: hudóbnejšima mestnIk: pri hudóbnejših tožilnik: hudóbnejša orodnIk: s hudóbnejšimi mestnIk: pri hudóbnejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s hudóbnejšima moški spol množina ednIna: bȍlj hudóben ImenovalnIk: hudóbnejši ženski spol rodIlnIk: hudóbnejših ednIna: bȍlj hudȏbna dajalnIk: hudóbnejšim srednji spol tožilnik: hudóbnejši ednIna: bȍlj hudóbno mestnIk: pri hudóbnejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: s hudóbnejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši ImenovalnIk: hudóbnejša rodIlnIk: nȁjhudóbnejšega in nȃjhudóbnejšega rodIlnIk: hudóbnejše dajalnIk: nȁjhudóbnejšemu in nȃjhudóbnejšemu dajalnIk: hudóbnejši tožilnik: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši tožilnik: hudóbnejšo živo nȁjhudóbnejšega in nȃjhudóbnejšega mestnIk: pri hudóbnejši mestnIk: pri nȁjhudóbnejšem in pri nȃjhudóbnejšem orodnIk: s hudóbnejšo orodnIk: z nȁjhudóbnejšim in z nȃjhudóbnejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: hudóbnejši ImenovalnIk: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša rodIlnIk: hudóbnejših rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšima dajalnIk: nȁjhudóbnejšima in nȃjhudóbnejšima tožilnik: hudóbnejši tožilnik: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša mestnIk: pri hudóbnejših mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših orodnIk: s hudóbnejšima orodnIk: z nȁjhudóbnejšima in z nȃjhudóbnejšima množina množina ImenovalnIk: hudóbnejše ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši rodIlnIk: hudóbnejših rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšim dajalnIk: nȁjhudóbnejšim in nȃjhudóbnejšim tožilnik: hudóbnejše tožilnik: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše mestnIk: pri hudóbnejših mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših orodnIk: s hudóbnejšimi orodnIk: z nȁjhudóbnêjšimi in z nȃjhudóbnejšimi srednji spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: hudóbnejše ImenovalnIk: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša rodIlnIk: hudóbnejšega rodIlnIk: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše dajalnIk: hudóbnejšemu dajalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši tožilnik: hudóbnejše tožilnik: nȁjhudóbnejšo in nȃjhudóbnejšo mestnIk: pri hudóbnejšem mestnIk: pri nȁjhudóbnejši in pri nȃjhudóbnejši orodnIk: s hudóbnejšim orodnIk: z nȁjhudóbnejšo in z nȃjhudóbnejšo dvojina dvojina ImenovalnIk: hudóbnejši ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši rodIlnIk: hudóbnejših rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših dajalnIk: hudóbnejšima dajalnIk: nȁjhudóbnejšima in nȃjhudóbnejšima tožilnik: hudóbnejši tožilnik: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši 159 mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših FrazeologIja orodnIk: z nȁjhudóbnejšima in z nȃjhudóbnejšima množina zlobni/hudobni/zli jezik ImenovalnIk: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše zlobni jezik rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših hudobni jezik dajalnIk: nȁjhudóbnejšim in nȃjhudóbnejšim zli jezik tožilnik: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše navadno v množini kdor širi zlonamerne, navadno mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših neresnične govorice; opravljivec orodnIk: z nȁjhudóbnejšimi in z nȃjhudóbnejšimi ▪ Opera naj bi bila uradno končana do jeseni drugega srednji spol leta, zlobni jeziki pa pravijo, da se bo to zgodilo šele ednina leto pozneje. ▪ ImenovalnIk: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše Z zmago je utišal vse zlobne jezike. ▪ Izkazalo se je, kaj lahko stori en sam hudobni jezik, rodIlnIk: nȁjhudóbnejšega in nȃjhudóbnejšega kajti iz povsem normalnega človeka so ustvarili beštijo, dajalnIk: nȁjhudóbnejšemu in nȃjhudóbnejšemu ki je sredi noči na mojem vrtu lomila drevje in me s tožilnik: nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše tem hudo oškodovala. mestnIk: pri nȁjhudóbnejšem in pri nȃjhudóbnejšem ▪ Obstajajo tudi zli jeziki, ki so prepričani, da se je šel orodnIk: z nȁjhudóbnejšim in z nȃjhudóbnejšim nepošteno igro in do zmag prišel po zaslugi jemanja dvojina nedovoljenih poživil. ImenovalnIk: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših Izvor dajalnIk: nȁjhudóbnejšima in nȃjhudóbnejšima ↑hudoba tožilnik: nȁjhudóbnejši in nȃjhudóbnejši mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših hudobíja hudobíje samostalnik ženskega spola orodnIk: z nȁjhudóbnejšima in z nȃjhudóbnejšima [hudobíja] množina Pomen ImenovalnIk: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, rodIlnIk: nȁjhudóbnejših in nȃjhudóbnejših povzroča hudo, zlo, slabo; sin.: hudoba, hudoben, dajalnIk: nȁjhudóbnejšim in nȃjhudóbnejšim hudobnost tožilnik: nȁjhudóbnejša in nȃjhudóbnejša ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri nȁjhudóbnejših in pri nȃjhudóbnejših čista hudobija | človeška hudobija orodnIk: z nȁjhudóbnejšimi in z nȃjhudóbnejšimi ▪ To, kar sedaj govoriš, je iz čiste hudobije in presežnik – opisno stopnjevanje zaničevanja drugače mislečih. moški spol ▪ Njihova hudobija presega vse meje; ne zavzemajo se ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj hudóben za pravico, in vendar uspevajo! ženski spol ▪ Iz nje je govorila grenka, zavistna hudobija. ednIna: nȁjbolj tudi nȃjbolj hudȏbna ▪▪▪ srednji spol ▪ Polni so laži in hudobije, kar ljudem ni všeč. ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj hudóbno ▪ Nasprotje hudobije je dobrota in samo dobrota dela čudeže. stalne zveze 1.1. dejanje, ki kaže, izraža tako lastnost, stanje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku hudobni duh ▪ Niso se mogli upreti skušnjavi in so bivšim sosedom evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja zakuhali še eno hudobijo. hudo, zlo; sin.: evfemistično hudoba, evfemistično hudobec ▪ Očitajo mu vse mogoče hudobije, med drugim tudi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku davčne utaje desetine milijonov mark. izganjati, odganjati hudobne duhove ▪▪▪ ▪ Ozdravljal je bolnike in izganjal hudobne duhove. ▪ Njihov edini hobi so drobne hudobije in sovražnosti ▪ Z zvončkom naj bi sveti puščavnik odganjal hudobne do bližnjega. duhove, ki so ga skušali. ▪▪▪ Izgovor In oblIke ▪ Hudobni duh ali satan je mogočen angel, ki jakostno prostovoljno ni hotel služiti Bogu. [hudobíja] ipa: [xudɔˈbiːja] 160 ednina hudôbno prislov ImenovalnIk: hudobíja [hudôbno] rodIlnIk: hudobíje Pomen dajalnIk: hudobíji 1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti tožilnik: hudobíjo hudo, zlo, slabo mestnIk: pri hudobíji ⏵ prisl. + glag. orodnIk: s hudobíjo ▪ Namenoma, hladno, hudobno ga je ustrelil. dvojina ▪ Povsod sem videla rdeče žareče oči, ki so me ImenovalnIk: hudobíji hudobno gledale. rodIlnIk: hudobíj ▪ S kritiki sem obračunal zelo eksplicitno, hudobno, dajalnIk: hudobíjama govoril sem o njih s pravimi imeni, spustil sem se še tožilnik: hudobíji kar nizko. mestnIk: pri hudobíjah 1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu orodnIk: s hudobíjama neprijetnosti, težave množina ⏵ prisl. + glag. ImenovalnIk: hudobíje ▪ Od nekdaj je rad hudobno dražil. rodIlnIk: hudobíj ▪▪▪ ▪ dajalnIk: hudobíjam Ker sem danes posebej hudobno razpoložen, naj nadrobim nekaj dobrodušnih anekdot o predsedniku. tožilnik: hudobíje ▪ Pravzaprav je, hudobno rečeno, zaenkrat jasno mestnIk: pri hudobíjah samo, da bodo na prometnici pobirali cestnino, vse orodnIk: s hudobíjami ostalo je še precej v oblakih. tonemsko [hudobȋja] Izgovor In oblIke jakostno ipa: [xudɔbíːjà] [hudôbno] ednina ipa: [xuˈdɔːbnɔ] ImenovalnIk: hudobȋja osnovnIk: hudôbno rodIlnIk: hudobȋje PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: hudôbneje in hudôbnej- dajalnIk: hudobȋji še tožilnik: hudobȋjo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj hudôbno mestnIk: pri hudobȋji presežnik – priponsko stopnjevanje: nàjhudôbneje in náj- orodnIk: s hudobȋjo hudôbneje in nàjhudôbnejše in nájhudôbnejše dvojina presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj hudôbno ImenovalnIk: hudobȋji rodIlnIk: hudobȋj tonemsko dajalnIk: hudobȋjama [hudóbno] tožilnik: hudobȋji ipa: [xudːbn] mestnIk: pri hudobȋjah osnovnIk: hudóbno orodnIk: s hudobȋjama množina PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: hudóbneje in hudóbnej- še ImenovalnIk: hudobȋje PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj hudóbno rodIlnIk: hudobȋj presežnik – priponsko stopnjevanje: nȁjhudóbneje in nȃjhu- dajalnIk: hudobȋjam dóbneje in nȁjhudóbnejše in nȃjhudóbnejše tožilnik: hudobȋje presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj hudóbno mestnIk: pri hudobȋjah orodnIk: s hudobȋjami Izvor ↑hudoben Izvor ↑hudoba hudôbnost hudôbnosti samostalnik ženskega spola [hudôbnost] Pomen 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; sin.: hudoba, hudoben, 161 hudobija dajalnIk: hudóbnostma tudi hudóbnostima ▪ Če človek ne bi natančno poznal hudobnosti tožilnik: hudóbnosti govornika in tistih čudnih ljudi, bi lahko celo zmotno mestnIk: pri hudóbnostih mislil, da se s proslave širi pozitivna energija. orodnIk: s hudóbnostma tudi s hudóbnostima ▪ Z jedko ironijo in satiro je bičal nasilje, korupcijo, množina pokvarjenost, hudobnost, fanatizem in praznoverje. 1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost ImenovalnIk: hudóbnosti ▪ Morda se vam zdijo to malenkosti, a iz majhnih rodIlnIk: hudóbnosti hudobnosti se lahko skuha velika hudobija. dajalnIk: hudóbnostim ▪ V njegovih besedah je bilo preveč posmehljivosti in tožilnik: hudóbnosti hudobnosti. mestnIk: pri hudóbnostih ▪ Če si privoščim malo hudobnosti, e-država lahko orodnIk: s hudóbnostmi učinkovito nadzoruje svoje državljane na en cent ali stotin natančno. Izvor ↑hudoben Izgovor In oblIke jakostno iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [hudôbnost] [iznajdljí iznajdljíva iznajdljívo] ipa: [xuˈdɔːbnɔst] Pomen ednina 1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju ImenovalnIk: hudôbnost primerno rešitev rodIlnIk: hudôbnosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: hudôbnosti iznajdljiv odvetnik, podjetnik, poslovnež, trgovec tožilnik: hudôbnost | iznajdljiv posameznik | iznajdljiv tat | iznajdljiva mestnIk: pri hudôbnosti gospodinja orodnIk: s hudôbnostjo ▪ Iznajdljivi posamezniki in podjetja izkoriščajo dvojina uveljavljene tehnike in postopke ter jim dodajajo nove zamisli oziroma izboljšane metode. ImenovalnIk: hudôbnosti ▪ Iznajdljivi tat se je skozi stranišče v letalu pritihotapil rodIlnIk: hudôbnosti do prostorov za prtljago, kjer so hranili 1,2 milijona dajalnIk: hudôbnostma tudi hudôbnostima evrov. tožilnik: hudôbnosti ▪ Zaslovel je kot marljiv, iznajdljiv in podjeten, a mestnIk: pri hudôbnostih pošten trgovec. orodnIk: s hudôbnostma tudi s hudôbnostima ⏵ prisl. + prid. beseda množina dovolj, precej iznajdljiv | izredno, nadvse, neverjetno, ImenovalnIk: hudôbnosti zelo iznajdljiv rodIlnIk: hudôbnosti ▪ Prav nič me ne skrbi zanjo, saj je zelo iznajdljiva. dajalnIk: hudôbnostim ▪ Reševalci, gasilci in policisti morajo biti precej tožilnik: hudôbnosti iznajdljivi, saj so proste intervencijske poti prej izjema mestnIk: pri hudôbnostih kot pravilo. orodnIk: s hudôbnostmi 1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko iznajdljiv način | iznajdljiva poteza, rešitev [hudóbnost] ▪ Dvojica se je domislila iznajdljivega načina, kako neopazno krasti oblačila po konfekcijskih trgovinah, ne ipa: [xudːbnst] ednina da bi ju pri tem motil zaščitni alarm. ▪ Iz leta v leto je na ogled vedno več ponudbe, izbire ImenovalnIk: hudóbnost in iznajdljivih rešitev. rodIlnIk: hudóbnosti ▪▪▪ dajalnIk: hudóbnosti ▪ Njegov um je bil hiter in iznajdljiv. tožilnik: hudóbnost mestnIk: pri hudóbnosti Izgovor In oblIke orodnIk: s hudóbnostjo dvojina jakostno [iznajdljí iznajdljíva iznajdljívo] ImenovalnIk: hudóbnosti ipa: [iznajdˈljiː iznajdˈljiːʋa iznajdˈljiːʋɔ] rodIlnIk: hudóbnosti 162 osnovnIk tožilnik: iznajdljívo moški spol mestnIk: pri iznajdljívem ednina orodnIk: z iznajdljívim ImenovalnIk: iznajdljív dvojina določno iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívi rodIlnIk: iznajdljívega rodIlnIk: iznajdljívih dajalnIk: iznajdljívemu dajalnIk: iznajdljívima tožilnik: iznajdljív tožilnik: iznajdljívi določno iznajdljívi mestnIk: pri iznajdljívih živo iznajdljívega orodnIk: z iznajdljívima mestnIk: pri iznajdljívem množina orodnIk: z iznajdljívim ImenovalnIk: iznajdljíva dvojina rodIlnIk: iznajdljívih ImenovalnIk: iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívim rodIlnIk: iznajdljívih tožilnik: iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívima mestnIk: pri iznajdljívih tožilnik: iznajdljíva orodnIk: z iznajdljívimi mestnIk: pri iznajdljívih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z iznajdljívima moški spol množina ednina ImenovalnIk: iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívih rodIlnIk: iznajdljívejšega dajalnIk: iznajdljívim dajalnIk: iznajdljívejšemu tožilnik: iznajdljíve tožilnik: iznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívih živo iznajdljívejšega orodnIk: z iznajdljívimi mestnIk: pri iznajdljívejšem ženski spol orodnIk: z iznajdljívejšim ednina dvojina ImenovalnIk: iznajdljíva ImenovalnIk: iznajdljívejša rodIlnIk: iznajdljíve rodIlnIk: iznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívi dajalnIk: iznajdljívejšima tožilnik: iznajdljívo tožilnik: iznajdljívejša mestnIk: pri iznajdljívi mestnIk: pri iznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívo orodnIk: z iznajdljívejšima dvojina množina ImenovalnIk: iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívih rodIlnIk: iznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívima dajalnIk: iznajdljívejšim tožilnik: iznajdljívi tožilnik: iznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívih mestnIk: pri iznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívima orodnIk: z iznajdljívejšimi množina ženski spol ImenovalnIk: iznajdljíve ednina rodIlnIk: iznajdljívih ImenovalnIk: iznajdljívejša dajalnIk: iznajdljívim rodIlnIk: iznajdljívejše tožilnik: iznajdljíve dajalnIk: iznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívih tožilnik: iznajdljívejšo orodnIk: z iznajdljívimi mestnIk: pri iznajdljívejši srednji spol orodnIk: z iznajdljívejšo ednina dvojina ImenovalnIk: iznajdljívo ImenovalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívega rodIlnIk: iznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívemu dajalnIk: iznajdljívejšima 163 tožilnik: iznajdljívejši tožilnik: nàjiznajdljívejša in nájiznajdljívejša mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nàjiznajdljívejših in pri nájiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšima orodnIk: z nàjiznajdljívejšima in z nájiznajdljívejšima množina množina ImenovalnIk: iznajdljívejše ImenovalnIk: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívejših rodIlnIk: nàjiznajdljívejših in nájiznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívejšim dajalnIk: nàjiznajdljívejšim in nájiznajdljívejšim tožilnik: iznajdljívejše tožilnik: nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nàjiznajdljívejših in pri nájiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšimi orodnIk: z nàjiznajdljívejšimi in z nájiznajdljívejšimi srednji spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: iznajdljívejše ImenovalnIk: nàjiznajdljívejša in nájiznajdljívejša rodIlnIk: iznajdljívejšega rodIlnIk: nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše dajalnIk: iznajdljívejšemu dajalnIk: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši tožilnik: iznajdljívejše tožilnik: nàjiznajdljívejšo in nájiznajdljívejšo mestnIk: pri iznajdljívejšem mestnIk: pri nàjiznajdljívejši in pri nájiznajdljívejši orodnIk: z iznajdljívejšim orodnIk: z nàjiznajdljívejšo in z nájiznajdljívejšo dvojina dvojina ImenovalnIk: iznajdljívejši ImenovalnIk: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívejših rodIlnIk: nàjiznajdljívejših in nájiznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívejšima dajalnIk: nàjiznajdljívejšima in nájiznajdljívejšima tožilnik: iznajdljívejši tožilnik: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nàjiznajdljívejših in pri nájiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšima orodnIk: z nàjiznajdljívejšima in z nájiznajdljívejšima množina množina ImenovalnIk: iznajdljívejša ImenovalnIk: nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše rodIlnIk: iznajdljívejšega rodIlnIk: nàjiznajdljívejših in nájiznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívejšemu dajalnIk: nàjiznajdljívejšim in nájiznajdljívejšim tožilnik: iznajdljívejša tožilnik: nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nàjiznajdljívejših in pri nájiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšimi orodnIk: z nàjiznajdljívejšimi in z nájiznajdljívejšimi PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje srednji spol moški spol ednina ednIna: bòlj iznajdljív ImenovalnIk: nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše ženski spol rodIlnIk: nàjiznajdljívejšega in nájiznajdljívejšega ednIna: bòlj iznajdljíva dajalnIk: nàjiznajdljívejšemu in nájiznajdljívejšemu srednji spol tožilnik: nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše ednIna: bòlj iznajdljívo mestnIk: pri nàjiznajdljívejšem in pri nájiznajdljívejšem presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z nàjiznajdljívejšim in z nájiznajdljívejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši ImenovalnIk: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši rodIlnIk: nàjiznajdljívejših in nájiznajdljívejših rodIlnIk: nàjiznajdljívejšega in nájiznajdljívejšega dajalnIk: nàjiznajdljívejšima in nájiznajdljívejšima dajalnIk: nàjiznajdljívejšemu in nájiznajdljívejšemu tožilnik: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši tožilnik: nàjiznajdljívejši in nájiznajdljívejši mestnIk: pri nàjiznajdljívejših in pri nájiznajdljívejših živo nàjiznajdljívejšega in nájiznajdljívejšega orodnIk: z nàjiznajdljívejšima in z nájiznajdljívejšima mestnIk: pri nàjiznajdljívejšem in pri nájiznajdljívejšem množina orodnIk: z nàjiznajdljívejšim in z nájiznajdljívejšim ImenovalnIk: nàjiznajdljívejša in nájiznajdljívejša dvojina rodIlnIk: nàjiznajdljívejših in nájiznajdljívejših ImenovalnIk: nàjiznajdljívejša in nájiznajdljívejša dajalnIk: nàjiznajdljívejšim in nájiznajdljívejšim rodIlnIk: nàjiznajdljívejših in nájiznajdljívejših tožilnik: nàjiznajdljívejša in nájiznajdljívejša dajalnIk: nàjiznajdljívejšima in nájiznajdljívejšima mestnIk: pri nàjiznajdljívejših in pri nájiznajdljívejših 164 orodnIk: z nàjiznajdljívejšimi in z nájiznajdljívejšimi množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: iznajdljíve moški spol rodIlnIk: iznajdljívih ednIna: nàjbolj in nájbolj iznajdljív dajalnIk: iznajdljívim ženski spol tožilnik: iznajdljíve ednIna: nàjbolj in nájbolj iznajdljíva mestnIk: pri iznajdljívih srednji spol orodnIk: z iznajdljívimi ednIna: nàjbolj in nájbolj iznajdljívo srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: iznajdljívo [iznajdljí iznajdljíva iznajdljívo] rodIlnIk: iznajdljívega ipa: [iznajdljìː iznajdljìːʋá iznajdljìːʋ] dajalnIk: iznajdljívemu osnovnIk tožilnik: iznajdljívo moški spol mestnIk: pri iznajdljívem ednina orodnIk: z iznajdljívim ImenovalnIk: iznajdljív dvojina določno iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívi rodIlnIk: iznajdljívega rodIlnIk: iznajdljívih dajalnIk: iznajdljívemu dajalnIk: iznajdljívima tožilnik: iznajdljív tožilnik: iznajdljívi določno iznajdljívi mestnIk: pri iznajdljívih živo iznajdljívega orodnIk: z iznajdljívima mestnIk: pri iznajdljívem množina orodnIk: z iznajdljívim ImenovalnIk: iznajdljíva dvojina rodIlnIk: iznajdljívih ImenovalnIk: iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívim rodIlnIk: iznajdljívih tožilnik: iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívima mestnIk: pri iznajdljívih tožilnik: iznajdljíva orodnIk: z iznajdljívimi mestnIk: pri iznajdljívih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z iznajdljívima moški spol množina ednina ImenovalnIk: iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívih rodIlnIk: iznajdljívejšega dajalnIk: iznajdljívim dajalnIk: iznajdljívejšemu tožilnik: iznajdljíve tožilnik: iznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívih živo iznajdljívejšega orodnIk: z iznajdljívimi mestnIk: pri iznajdljívejšem ženski spol orodnIk: z iznajdljívejšim ednina dvojina ImenovalnIk: iznajdljíva ImenovalnIk: iznajdljívejša rodIlnIk: iznajdljíve rodIlnIk: iznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívi dajalnIk: iznajdljívejšima tožilnik: iznajdljívo tožilnik: iznajdljívejša mestnIk: pri iznajdljívi mestnIk: pri iznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívo orodnIk: z iznajdljívejšima dvojina množina ImenovalnIk: iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívih rodIlnIk: iznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívima dajalnIk: iznajdljívejšim tožilnik: iznajdljívi tožilnik: iznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívih mestnIk: pri iznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívima orodnIk: z iznajdljívejšimi 165 ženski spol presežnik – priponsko stopnjevanje ednina moški spol ImenovalnIk: iznajdljívejša ednina rodIlnIk: iznajdljívejše ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši dajalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: nȁjiznajdljívejšega in nȃjiznajdljívejšega tožilnik: iznajdljívejšo dajalnIk: nȁjiznajdljívejšemu in nȃjiznajdljívejšemu mestnIk: pri iznajdljívejši tožilnik: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši orodnIk: z iznajdljívejšo živo nȁjiznajdljívejšega in nȃjiznajdljívejšega dvojina mestnIk: pri nȁjiznajdljívejšem in pri nȃjiznajdljívejšem ImenovalnIk: iznajdljívejši orodnIk: z nȁjiznajdljívejšim in z nȃjiznajdljívejšim rodIlnIk: iznajdljívejših dvojina dajalnIk: iznajdljívejšima ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša tožilnik: iznajdljívejši rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših mestnIk: pri iznajdljívejših dajalnIk: nȁjiznajdljívejšima in nȃjiznajdljívejšima orodnIk: z iznajdljívejšima tožilnik: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša množina mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših ImenovalnIk: iznajdljívejše orodnIk: z nȁjiznajdljívejšima in z nȃjiznajdljívejšima rodIlnIk: iznajdljívejših množina dajalnIk: iznajdljívejšim ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši tožilnik: iznajdljívejše rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših mestnIk: pri iznajdljívejših dajalnIk: nȁjiznajdljívejšim in nȃjiznajdljívejšim orodnIk: z iznajdljívejšimi tožilnik: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše srednji spol mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših ednina orodnIk: z nȁjiznajdljívejšimi in z nȃjiznajdljívejšimi ImenovalnIk: iznajdljívejše ženski spol rodIlnIk: iznajdljívejšega ednina dajalnIk: iznajdljívejšemu ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša tožilnik: iznajdljívejše rodIlnIk: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše mestnIk: pri iznajdljívejšem dajalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši orodnIk: z iznajdljívejšim tožilnik: nȁjiznajdljívejšo in nȃjiznajdljívejšo dvojina mestnIk: pri nȁjiznajdljívejši in pri nȃjiznajdljívejši ImenovalnIk: iznajdljívejši orodnIk: z nȁjiznajdljívejšo in z nȃjiznajdljívejšo rodIlnIk: iznajdljívejših dvojina dajalnIk: iznajdljívejšima ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši tožilnik: iznajdljívejši rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših mestnIk: pri iznajdljívejših dajalnIk: nȁjiznajdljívejšima in nȃjiznajdljívejšima orodnIk: z iznajdljívejšima tožilnik: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši množina mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših ImenovalnIk: iznajdljívejša orodnIk: z nȁjiznajdljívejšima in z nȃjiznajdljívejšima rodIlnIk: iznajdljívejšega množina dajalnIk: iznajdljívejšemu ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše tožilnik: iznajdljívejša rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših mestnIk: pri iznajdljívejših dajalnIk: nȁjiznajdljívejšim in nȃjiznajdljívejšim orodnIk: z iznajdljívejšimi tožilnik: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših moški spol orodnIk: z nȁjiznajdljívejšimi in z nȃjiznajdljívejšimi ednIna: bȍlj iznajdljív srednji spol ženski spol ednina ednIna: bȍlj iznajdljíva ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše srednji spol rodIlnIk: nȁjiznajdljívejšega in nȃjiznajdljívejšega ednIna: bȍlj iznajdljívo dajalnIk: nȁjiznajdljívejšemu in nȃjiznajdljívejšemu tožilnik: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše mestnIk: pri nȁjiznajdljívejšem in pri nȃjiznajdljívejšem 166 orodnIk: z nȁjiznajdljívejšim in z nȃjiznajdljívejšim orodnIk: z iznajdljívimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši ednina rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših ImenovalnIk: iznajdljíva dajalnIk: nȁjiznajdljívejšima in nȃjiznajdljívejšima rodIlnIk: iznajdljíve tožilnik: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši dajalnIk: iznajdljívi mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših tožilnik: iznajdljívo orodnIk: z nȁjiznajdljívejšima in z nȃjiznajdljívejšima mestnIk: pri iznajdljívi množina orodnIk: z iznajdljívo ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša dvojina rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših ImenovalnIk: iznajdljívi dajalnIk: nȁjiznajdljívejšim in nȃjiznajdljívejšim rodIlnIk: iznajdljívih tožilnik: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša dajalnIk: iznajdljívima mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših tožilnik: iznajdljívi orodnIk: z nȁjiznajdljívejšimi in z nȃjiznajdljívejšimi mestnIk: pri iznajdljívih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z iznajdljívima moški spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdljív ImenovalnIk: iznajdljíve ženski spol rodIlnIk: iznajdljívih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívim srednji spol tožilnik: iznajdljíve ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdljívo mestnIk: pri iznajdljívih orodnIk: z iznajdljívimi in srednji spol [iznajdljȋ iznajdljíva iznajdljívo] ednina ipa: [iznajdljíː iznajdljìːʋá iznajdljìːʋ] ImenovalnIk: iznajdljívo rodIlnIk: iznajdljívega (tonemska dvojnica) dajalnIk: iznajdljívemu osnovnIk tožilnik: iznajdljívo moški spol mestnIk: pri iznajdljívem ednina orodnIk: z iznajdljívim ImenovalnIk: iznajdljȋv dvojina določno iznajdljȋvi ImenovalnIk: iznajdljívi rodIlnIk: iznajdljívega rodIlnIk: iznajdljívih dajalnIk: iznajdljívemu dajalnIk: iznajdljívima tožilnik: iznajdljȋv tožilnik: iznajdljívi določno iznajdljȋvi mestnIk: pri iznajdljívih živo iznajdljívega orodnIk: z iznajdljívima mestnIk: pri iznajdljívem množina orodnIk: z iznajdljívim ImenovalnIk: iznajdljíva dvojina rodIlnIk: iznajdljívih ImenovalnIk: iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívim rodIlnIk: iznajdljívih tožilnik: iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívima mestnIk: pri iznajdljívih tožilnik: iznajdljíva orodnIk: z iznajdljívimi mestnIk: pri iznajdljívih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z iznajdljívima moški spol množina ednina ImenovalnIk: iznajdljívi ImenovalnIk: iznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívih rodIlnIk: iznajdljívejšega dajalnIk: iznajdljívim dajalnIk: iznajdljívejšemu tožilnik: iznajdljíve tožilnik: iznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívih živo iznajdljívejšega 167 mestnIk: pri iznajdljívejšem množina orodnIk: z iznajdljívejšim ImenovalnIk: iznajdljívejša dvojina rodIlnIk: iznajdljívejšega ImenovalnIk: iznajdljívejša dajalnIk: iznajdljívejšemu rodIlnIk: iznajdljívejših tožilnik: iznajdljívejša dajalnIk: iznajdljívejšima mestnIk: pri iznajdljívejših tožilnik: iznajdljívejša orodnIk: z iznajdljívejšimi mestnIk: pri iznajdljívejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z iznajdljívejšima moški spol množina ednIna: bȍlj iznajdljȋv ImenovalnIk: iznajdljívejši ženski spol rodIlnIk: iznajdljívejših ednIna: bȍlj iznajdljíva dajalnIk: iznajdljívejšim srednji spol tožilnik: iznajdljívejši ednIna: bȍlj iznajdljívo mestnIk: pri iznajdljívejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z iznajdljívejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši ImenovalnIk: iznajdljívejša rodIlnIk: nȁjiznajdljívejšega in nȃjiznajdljívejšega rodIlnIk: iznajdljívejše dajalnIk: nȁjiznajdljívejšemu in nȃjiznajdljívejšemu dajalnIk: iznajdljívejši tožilnik: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši tožilnik: iznajdljívejšo živo nȁjiznajdljívejšega in nȃjiznajdljívejšega mestnIk: pri iznajdljívejši mestnIk: pri nȁjiznajdljívejšem in pri nȃjiznajdljívejšem orodnIk: z iznajdljívejšo orodnIk: z nȁjiznajdljívejšim in z nȃjiznajdljívejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: iznajdljívejši ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša rodIlnIk: iznajdljívejših rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívejšima dajalnIk: nȁjiznajdljívejšima in nȃjiznajdljívejšima tožilnik: iznajdljívejši tožilnik: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšima orodnIk: z nȁjiznajdljívejšima in z nȃjiznajdljívejšima množina množina ImenovalnIk: iznajdljívejše ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívejših rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívejšim dajalnIk: nȁjiznajdljívejšim in nȃjiznajdljívejšim tožilnik: iznajdljívejše tožilnik: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšimi orodnIk: z nȁjiznajdljívejšimi in z nȃjiznajdljívejšimi srednji spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: iznajdljívejše ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša rodIlnIk: iznajdljívejšega rodIlnIk: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše dajalnIk: iznajdljívejšemu dajalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši tožilnik: iznajdljívejše tožilnik: nȁjiznajdljívejšo in nȃjiznajdljívejšo mestnIk: pri iznajdljívejšem mestnIk: pri nȁjiznajdljívejši in pri nȃjiznajdljívejši orodnIk: z iznajdljívejšim orodnIk: z nȁjiznajdljívejšo in z nȃjiznajdljívejšo dvojina dvojina ImenovalnIk: iznajdljívejši ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši rodIlnIk: iznajdljívejših rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših dajalnIk: iznajdljívejšima dajalnIk: nȁjiznajdljívejšima in nȃjiznajdljívejšima tožilnik: iznajdljívejši tožilnik: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši mestnIk: pri iznajdljívejših mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših orodnIk: z iznajdljívejšima orodnIk: z nȁjiznajdljívejšima in z nȃjiznajdljívejšima 168 množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše jakostno rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših [iznajdljívo] dajalnIk: nȁjiznajdljívejšim in nȃjiznajdljívejšim ipa: [iznadˈljiːʋɔ] tožilnik: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše osnovnIk: iznajdljívo mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: iznajdljíveje in iznajdl-orodnIk: z nȁjiznajdljívejšimi in z nȃjiznajdljívejšimi jívejše srednji spol PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj iznajdljívo ednina presežnik – priponsko stopnjevanje: nàjiznajdljíveje in ná- ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše jiznajdljíveje in nàjiznajdljívejše in nájiznajdljívejše rodIlnIk: nȁjiznajdljívejšega in nȃjiznajdljívejšega presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj iznajdl- dajalnIk: nȁjiznajdljívejšemu in nȃjiznajdljívejšemu jívo tožilnik: nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše mestnIk: pri nȁjiznajdljívejšem in pri nȃjiznajdljívejšem tonemsko orodnIk: z nȁjiznajdljívejšim in z nȃjiznajdljívejšim [iznajdljívo] dvojina ipa: [iznadljìːʋ] ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši osnovnIk: iznajdljívo rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: iznajdljíveje in iznajdl- dajalnIk: nȁjiznajdljívejšima in nȃjiznajdljívejšima jívejše tožilnik: nȁjiznajdljívejši in nȃjiznajdljívejši PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj iznajdljívo mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših presežnik – priponsko stopnjevanje: nȁjiznajdljíveje in nȃ- orodnIk: z nȁjiznajdljívejšima in z nȃjiznajdljívejšima jiznajdljíveje in nȁjiznajdljívejše in nȃjiznajdljívejše množina presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdl- ImenovalnIk: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša jívo rodIlnIk: nȁjiznajdljívejših in nȃjiznajdljívejših dajalnIk: nȁjiznajdljívejšim in nȃjiznajdljívejšim Izvor tožilnik: nȁjiznajdljívejša in nȃjiznajdljívejša ↑iznajdljiv mestnIk: pri nȁjiznajdljívejših in pri nȃjiznajdljívejših orodnIk: z nȁjiznajdljívejšimi in z nȃjiznajdljívejšimi iznajdljívost iznajdljívosti samostalnik ženskega spola presežnik – opisno stopnjevanje [iznajdljívost] moški spol Pomen ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdljȋv lastnost koga, da hitro najde ustrezno, stanju ženski spol primerno rešitev ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdljíva ⏵ prid. beseda + sam. beseda srednji spol človeška, lastna, ljudska iznajdljivost | izjemna, ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj iznajdljívo neverjetna iznajdljivost | podjetniška, poslovna iznajdljivost Izvor ▪ Takoj ko izležene želvice zapustijo gnezdo, so ↑iznajti prepuščene lastni iznajdljivosti in trdoživosti. ▪ Včasih smo bili pri nabavi literature in plošč odvisni iznajdljívo od dobre volje in poslovne iznajdljivosti uvoznikov. prislov [ ⏵ iznajdljívo] prisl. + sam. beseda v rodilniku malce, malo, nekaj iznajdljivosti | manj, več Pomen iznajdljivosti | precej, veliko iznajdljivosti takó, da se hitro najde ustrezna, stanju primerna ▪ Najzahtevnejši je vzpon s škrbine na vrh, ki pa ga z rešitev malo iznajdljivosti lahko opravimo brez plezanja. ⏵ prisl. + glag. ▪ Za dobre fotografije je treba veliko iznajdljivosti in ▪ Iznajdljivo, zvito in grobo je zagotovil kraljevo improvizacije. prevlado nad plemstvom. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Uslužbenka je iznajdljivo odgovarjala na vprašanje ceniti, občudovati iznajdljivost | kazati, pokazati novinarke. iznajdljivost | spodbujati, zahtevati iznajdljivost | ⏵ prisl. + prid. beseda uporabiti iznajdljivost ▪ Spretno in iznajdljivo narejen dokumentarni prikaz je ▪ Tisti, ki se znajdejo za rešetkami, pri načrtovanju bil za gledalce zelo zanimiv. bega pokažejo izjemno iznajdljivost, upornost in organiziranost. 169 ▪ Poklic policista zahteva iznajdljivost v vsaki situaciji. dajalnIk: iznajdljívostim ▪▪▪ tožilnik: iznajdljívosti ▪ Takoj po vojni je bilo zelo težko in potrebna je bila mestnIk: pri iznajdljívostih precejšnja mera iznajdljivosti. orodnIk: z iznajdljívostmi ▪ Najboljši strelec reprezentance je z iznajdljivostjo uspel prebiti trdno obrambo in tlakoval pot v osmino Izvor finala. ↑iznajdljiv Izgovor In oblIke izpodrínjen izpodrínjena izpodrínjeno pridevnik jakostno [iznajdljívost] [ispodrínjen] ipa: [iznadˈljiːʋɔst] Pomen ednina 1. ki ga s svojo prostornino odstrani kaj, kar zavzame isti prostor ImenovalnIk: iznajdljívost ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: iznajdljívosti izpodrinjen zrak | izpodrinjena tekočina, voda dajalnIk: iznajdljívosti ▪ Balon lebdi v zraku, če ni težji od izpodrinjenega tožilnik: iznajdljívost zraka. mestnIk: pri iznajdljívosti ▪ Telo se potopi ravno za toliko, da je njegova teža orodnIk: z iznajdljívostjo enaka teži izpodrinjene vode. dvojina 2. ki se začne uporabljati, pojavljati namesto česa ImenovalnIk: iznajdljívosti drugega, prej uveljavljenega rodIlnIk: iznajdljívosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: iznajdljívostma tudi iznajdljívostima ▪ Odkupili in restavrirali bodo vse stare, z novimi tožilnik: iznajdljívosti izpodrinjene traktorje in gasilske avtomobile. mestnIk: pri iznajdljívostih ▪ Cerkvi je šla na roko podobnost slovenskih imen, in orodnIk: z iznajdljívostma tudi z iznajdljívostima sicer izpodrinjenega bajeslovnega sončnega božanstva množina in junaka Kresnika, ki ga je nadomestil sv. Janez ImenovalnIk: iznajdljívosti Krstnik. rodIlnIk: iznajdljívosti dajalnIk: iznajdljívostim Izgovor In oblIke tožilnik: iznajdljívosti jakostno mestnIk: pri iznajdljívostih [ispodrínjen] orodnIk: z iznajdljívostmi ipa: [ispɔdˈɾiːnjɛn] osnovnIk tonemsko moški spol [iznajdljívost] ednina ipa: [iznadljìːʋst] ImenovalnIk: izpodrínjen ednina določno izpodrínjeni ImenovalnIk: iznajdljívost rodIlnIk: izpodrínjenega rodIlnIk: iznajdljívosti dajalnIk: izpodrínjenemu dajalnIk: iznajdljívosti tožilnik: izpodrínjen tožilnik: iznajdljívost določno izpodrínjeni mestnIk: pri iznajdljívosti živo izpodrínjenega orodnIk: z iznajdljívostjo mestnIk: pri izpodrínjenem dvojina orodnIk: z izpodrínjenim ImenovalnIk: iznajdljívosti dvojina rodIlnIk: iznajdljívosti ImenovalnIk: izpodrínjena dajalnIk: iznajdljívostma tudi iznajdljívostima rodIlnIk: izpodrínjenih tožilnik: iznajdljívosti dajalnIk: izpodrínjenima mestnIk: pri iznajdljívostih tožilnik: izpodrínjena orodnIk: z iznajdljívostma tudi z iznajdljívostima mestnIk: pri izpodrínjenih množina orodnIk: z izpodrínjenima ImenovalnIk: iznajdljívosti množina rodIlnIk: iznajdljívosti ImenovalnIk: izpodrínjeni 170 rodIlnIk: izpodrínjenih osnovnIk dajalnIk: izpodrínjenim moški spol tožilnik: izpodrínjene ednina mestnIk: pri izpodrínjenih ImenovalnIk: izpodrȋnjen orodnIk: z izpodrínjenimi določno izpodrȋnjeni ženski spol rodIlnIk: izpodrȋnjenega ednina dajalnIk: izpodrȋnjenemu ImenovalnIk: izpodrínjena tožilnik: izpodrȋnjen rodIlnIk: izpodrínjene določno izpodrȋnjeni dajalnIk: izpodrínjeni živo izpodrȋnjenega tožilnik: izpodrínjeno mestnIk: pri izpodrȋnjenem mestnIk: pri izpodrínjeni orodnIk: z izpodrȋnjenim orodnIk: z izpodrínjeno dvojina dvojina ImenovalnIk: izpodrȋnjena ImenovalnIk: izpodrínjeni rodIlnIk: izpodrȋnjenih rodIlnIk: izpodrínjenih dajalnIk: izpodrȋnjenima dajalnIk: izpodrínjenima tožilnik: izpodrȋnjena tožilnik: izpodrínjeni mestnIk: pri izpodrȋnjenih mestnIk: pri izpodrínjenih orodnIk: z izpodrȋnjenima orodnIk: z izpodrínjenima množina množina ImenovalnIk: izpodrȋnjeni ImenovalnIk: izpodrínjene rodIlnIk: izpodrȋnjenih rodIlnIk: izpodrínjenih dajalnIk: izpodrȋnjenim dajalnIk: izpodrínjenim tožilnik: izpodrȋnjene tožilnik: izpodrínjene mestnIk: pri izpodrȋnjenih mestnIk: pri izpodrínjenih orodnIk: z izpodrȋnjenimi orodnIk: z izpodrínjenimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: izpodrȋnjena ImenovalnIk: izpodrínjeno rodIlnIk: izpodrȋnjene rodIlnIk: izpodrínjenega dajalnIk: izpodrȋnjeni dajalnIk: izpodrínjenemu tožilnik: izpodrȋnjeno tožilnik: izpodrínjeno mestnIk: pri izpodrȋnjeni mestnIk: pri izpodrínjenem orodnIk: z izpodrȋnjeno orodnIk: z izpodrínjenim dvojina dvojina ImenovalnIk: izpodrȋnjeni ImenovalnIk: izpodrínjeni rodIlnIk: izpodrȋnjenih rodIlnIk: izpodrínjenih dajalnIk: izpodrȋnjenima dajalnIk: izpodrínjenima tožilnik: izpodrȋnjeni tožilnik: izpodrínjeni mestnIk: pri izpodrȋnjenih mestnIk: pri izpodrínjenih orodnIk: z izpodrȋnjenima orodnIk: z izpodrínjenima množina množina ImenovalnIk: izpodrȋnjene ImenovalnIk: izpodrínjena rodIlnIk: izpodrȋnjenih rodIlnIk: izpodrínjenih dajalnIk: izpodrȋnjenim dajalnIk: izpodrínjenim tožilnik: izpodrȋnjene tožilnik: izpodrínjena mestnIk: pri izpodrȋnjenih mestnIk: pri izpodrínjenih orodnIk: z izpodrȋnjenimi orodnIk: z izpodrínjenimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: izpodrȋnjeno [ispodrȋnjen] rodIlnIk: izpodrȋnjenega ipa: [ispɔdɾíːnjn] dajalnIk: izpodrȋnjenemu 171 tožilnik: izpodrȋnjeno polja vselej prihaja do določenih izpodrivanj in mestnIk: pri izpodrȋnjenem sprememb, ki puščajo prosto pot ustreznejšim oblikam orodnIk: z izpodrȋnjenim izražanja v določenem času. dvojina ImenovalnIk: izpodrȋnjeni Izgovor In oblIke rodIlnIk: izpodrȋnjenih jakostno dajalnIk: izpodrȋnjenima [ispodrívanje] tožilnik: izpodrȋnjeni ipa: [ispɔdˈɾiːʋanjɛ] mestnIk: pri izpodrȋnjenih ednina orodnIk: z izpodrȋnjenima ImenovalnIk: izpodrívanje množina rodIlnIk: izpodrívanja ImenovalnIk: izpodrȋnjena dajalnIk: izpodrívanju rodIlnIk: izpodrȋnjenih tožilnik: izpodrívanje dajalnIk: izpodrȋnjenim mestnIk: pri izpodrívanju tožilnik: izpodrȋnjena orodnIk: z izpodrívanjem mestnIk: pri izpodrȋnjenih dvojina orodnIk: z izpodrȋnjenimi ImenovalnIk: izpodrívanji rodIlnIk: izpodrívanj Izvor dajalnIk: izpodrívanjema ↑izpodriniti tožilnik: izpodrívanji mestnIk: pri izpodrívanjih izpodrívanje izpodrívanja samostalnik srednjega spola orodnIk: z izpodrívanjema [ispodrívanje] množina P ImenovalnIk: izpodrívanja omen 1. proces, pri katerem kaj s svojo prostornino rodIlnIk: izpodrívanj odstranjuje zlasti tekočino in zavzema isti prostor dajalnIk: izpodrívanjem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: izpodrívanja izpodrivanje vode mestnIk: pri izpodrívanjih ▪ 2500 vrtljajev v minuti je zadostovalo za 15 vozlov, orodnIk: z izpodrívanji kar je meja med glisiranjem in izpodrivanjem vode. ▪ Namesto ogljikovega dioksida se zdaj za gašenje tonemsko precej uporabljajo tudi argon in drugi žlahtni plini, ki [ispodrívanje] delujejo na načelu izpodrivanja kisika in ne več toliko ipa: [ispɔdɾìːʋánjɛ] na ohlajanju prostora. ednina 2. ekspresivno proces, pri katerem kdo z dosežki, ImenovalnIk: izpodrívanje zvijačo, silo spravlja koga z določenega mesta, rodIlnIk: izpodrívanja položaja in ga sam zaseda dajalnIk: izpodrívanju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: izpodrívanje ▪ Podjetje posluje z dobičkom, a bolj zaradi mestnIk: pri izpodrívanju izpodrivanja konkurence in pridobivanja tržnega orodnIk: z izpodrívanjem deleža. dvojina ▪▪▪ ▪ Koncern upa, da mu bo zveza s podjetjem zagotovila ImenovalnIk: izpodrívanji in izpodrȋvanji boljši položaj v svetovnem tekmovanju izpodrivanja rodIlnIk: izpodrȋvanj med avtomobilskimi koncerni. dajalnIk: izpodrívanjema in izpodrȋvanjema 3. proces, pri katerem se kaj začne uporabljati, tožilnik: izpodrívanji in izpodrȋvanji pojavljati namesto česa drugega, prej mestnIk: pri izpodrȋvanjih uveljavljenega orodnIk: z izpodrívanjema in z izpodrȋvanjema ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Ko se je začela akcija za izpodrivanje verouka v ImenovalnIk: izpodrȋvanja slovenščini iz šol, je podprl svojo duhovščino, ki je rodIlnIk: izpodrȋvanj sklenila, da v italijanščini ne bo poučevala, temveč je dajalnIk: izpodrȋvanjem raje prenesla pouk verouka v cerkev. tožilnik: izpodrȋvanja ▪▪▪ mestnIk: pri izpodrȋvanjih ▪ Z razvojem in prehajanjem umetnosti v nova izrazna orodnIk: z izpodrȋvanji 172 ▪ V ponvi segrejemo olje in položimo vanj rezine Izvor jajčevcev. ↑izpodrivati ▪ V model zlagamo plast jajčevcev, plast paradižnikov, plast sira in potresemo z origanom. jájčevec jájčevca ⏵ priredna zveza samostalnik moškega spola [jájčevəc] jajčevci in bučke ▪ P V ponvi segrejemo olivno olje in po obeh straneh omen 1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi zlato rjavo zapečemo rezine jajčevcev in bučk. ▪ Grška različica musake vsebuje plasti zmlete in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi jagnjetine, jajčevcev in paradižnika. ; primerjaj lat. Solanum melongena; ▪▪▪ sin.: melancan, melancana ▪ Za kosilo si je pripravila veliko skledo solate in ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku jajčevce na žaru. presajati jajčevce | pridelovati jajčevce ▪ Iz jajčevcev delamo musake in prikuhe, ocvrte pa ▪ Mnogi menijo, da različni ovoji iz folije ali ponudimo kot tople predjedi. agrokoprene omogočajo, da jajčevce presajamo na prosto že v začetku ali v sredini aprila. I ▪ Poleg ostalih vrtnin prideluje tudi jajčevce. zgovor In oblIke ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. jakostno [jájčevəc] jajčevec sodi, spada kam ▪ V skupino razhudnikov sodijo paradižnik, paprika, ipa: [ˈjaːjʧɛʋəʦ] jajčevec in krompir. ednina ▪ Jajčevci najbolje uspevajo na sončnem zavarovanem ImenovalnIk: jájčevec prostoru v rodovitni in odcedni prsti. rodIlnIk: jájčevca ⏵ priredna zveza dajalnIk: jájčevcu jajčevci in paprika, jajčevci in paradižnik tožilnik: jájčevec ▪ Paradižniki in kapusnice zahtevajo več zračenja kot mestnIk: pri jájčevcu solata, paprika in jajčevci. orodnIk: z jájčevcem ▪ Kumare potrebujejo med rastjo precej toplote, dvojina podobno kot paradižniki in jajčevci. ImenovalnIk: jájčevca ▪▪▪ rodIlnIk: jájčevcev ▪ Značilnost te sorte so temni listi barve jajčevca, ki z dajalnIk: jájčevcema rdečim cvetom tvorijo privlačno barvno nasprotje. tožilnik: jájčevca 1.1. plod te rastline kot hrana, jed; sin.: melancan, mestnIk: pri jájčevcih melancana orodnIk: z jájčevcema ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina dušeni, ocvrti, pečeni, popečeni jajčevci | nadevani, ImenovalnIk: jájčevci polnjeni jajčevci | narezani, zrezani jajčevci rodIlnIk: jájčevcev ▪ Za prilogo so ponudili dušene jajčevce, ki so bili videti dajalnIk: jájčevcem kot nekakšna marmelada. ▪ Omako damo v nepregorno posodo, zložimo vanjo tožilnik: jájčevce polnjene jajčevce, obložimo jih s paradižniki. mestnIk: pri jájčevcih ▪ V ponvi segrejemo olje in na hitro popečemo orodnIk: z jájčevci narezane jajčevce. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tonemsko očistiti, oprati, osušiti, umiti jajčevce | olupiti, narezati, [jájčevəc] prerezati jajčevce | opeči, popeči jajčevce ipa: [jàːjʧʋəʦ] ▪ Srednje debele jajčevce operemo in osušimo, nato jih ednina damo v vrelo vodo, da prevrejo. ImenovalnIk: jájčevec ▪ Jajčevce narežemo na približno pol centimetra debela rodIlnIk: jájčevca kolesca, posolimo in pustimo stati približno pol ure, da dajalnIk: jájčevcu izteče grenak sok. tožilnik: jájčevec ▪ V ohlajeno maso vmešajte origano in parmezan ter z mestnIk: pri jájčevcu njo napolnite jajčevce. orodnIk: z jájčevcem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina kolobarji, rezine jajčevcev | plast jajčevcev ImenovalnIk: jájčevca 173 rodIlnIk: jájčevcev tudi jȃjčevcev pokrajini in iščejo primerno pašo. dajalnIk: jájčevcema ▪ To tradicionalno pot s svojimi karavanami jakov tožilnik: jájčevca uporabljajo tibetanski trgovci še danes. mestnIk: pri jájčevcih tudi pri jȃjčevcih ▪ Gonjači jakov včasih raztovorijo svoje živali veliko nižje od mesta za bazni tabor, kar lahko odpravi podre orodnIk: z jájčevcema množina vso logistiko vzpona na goro. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: jájčevci ▪ Ena izmed osrednjih znamenitosti naselja je čreda rodIlnIk: jájčevcev tudi jȃjčevcev tibetanskih jakov, ki jih je iz Himalaje pripeljal sloviti dajalnIk: jájčevcem alpinist. tožilnik: jájčevce ▪ Kljub ekstremnemu podnebju v Tibetu najdemo mestnIk: pri jájčevcih tudi pri jȃjčevcih kar 21 ogroženih živalskih vrst, vključno s tibetansko orodnIk: z jájčevci tudi z jȃjčevci antilopo, divjim jakom in tibetanskim divjim oslom. ▪▪▪ in ▪ Selijo se s pomočjo konj, kamel ali jakov, ki so poleg [jȃjčevəc] ovc in koz zaščitni znak Mongolije. ipa: [jáːjʧʋəʦ] Izgovor In oblIke (tonemska dvojnica) jakostno ednina [ják] ImenovalnIk: jȃjčevec ipa: [ˈjaːk] rodIlnIk: jȃjčevca ednina dajalnIk: jȃjčevcu ImenovalnIk: ják tožilnik: jȃjčevec rodIlnIk: jáka mestnIk: pri jȃjčevcu dajalnIk: jáku orodnIk: z jȃjčevcem tožilnik: jáka dvojina mestnIk: pri jáku ImenovalnIk: jȃjčevca orodnIk: z jákom rodIlnIk: jȃjčevcev dvojina dajalnIk: jȃjčevcema ImenovalnIk: jáka tožilnik: jȃjčevca rodIlnIk: jákov mestnIk: pri jȃjčevcih dajalnIk: jákoma orodnIk: z jȃjčevcema tožilnik: jáka množina mestnIk: pri jákih ImenovalnIk: jȃjčevci orodnIk: z jákoma rodIlnIk: jȃjčevcev množina dajalnIk: jȃjčevcem ImenovalnIk: jáki tožilnik: jȃjčevce rodIlnIk: jákov mestnIk: pri jȃjčevcih dajalnIk: jákom orodnIk: z jȃjčevci tožilnik: jáke mestnIk: pri jákih Izvor orodnIk: z jáki ↑jajce tonemsko ják jáka samostalnik moškega spola [jȃk] [ják] ipa: [jáːk] Pomen ednina divje ali udomačeno govedo z dolgo dlako in ImenovalnIk: jȃk daljšimi ukrivljenimi rogovi, ki živi na širšem rodIlnIk: jȃka območju Himalaje in v Mongoliji; primerjaj lat. Bos dajalnIk: jȃku mutus, Bos grunniens tožilnik: jȃka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri jȃku čreda jakov | karavana jakov orodnIk: z jȃkom ▪ S svojo čredo jakov se tibetanski nomadi selijo po dvojina 174 ImenovalnIk: jȃka rodIlnIk: jákovih rodIlnIk: jȃkov dajalnIk: jákovima dajalnIk: jȃkoma tožilnik: jákova tožilnik: jȃka mestnIk: pri jákovih mestnIk: pri jȃkih orodnIk: z jákovima orodnIk: z jȃkoma množina množina ImenovalnIk: jákovi ImenovalnIk: jȃki rodIlnIk: jákovih rodIlnIk: jȃkov dajalnIk: jákovim dajalnIk: jȃkom tožilnik: jákove tožilnik: jȃke mestnIk: pri jákovih mestnIk: pri jȃkih orodnIk: z jákovimi orodnIk: z jȃki ženski spol ednina Izvor ImenovalnIk: jákova prevzeto prek nem. Jak in angl. yak iz tibet. gyak rodIlnIk: jákove ‛govedo’ dajalnIk: jákovi tožilnik: jákovo jákov jákova jákovo pridevnik mestnIk: pri jákovi [jáko jákova jákovo] orodnIk: z jákovo Pomen dvojina 1. ki je z zvezi z jakom, jaki ImenovalnIk: jákovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: jákovih jakovi iztrebki | jakovo maslo, mleko dajalnIk: jákovima ▪ Pozimi se vaščani se stisnejo okrog ognja, na tožilnik: jákovi katerem kurijo poleti nabrane jakove iztrebke. mestnIk: pri jákovih ▪ Napitek je poleg čajnih listov vseboval še kose orodnIk: z jákovima jakovega masla in sol. množina 1.1. ki je del telesa jaka, jakov ali se pridobiva s ImenovalnIk: jákove telesa jaka, jakov rodIlnIk: jákovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: jákovim jakova dlaka, koža, volna | jakovo meso tožilnik: jákove ▪ Lamaizem prepoveduje uživanje jakovega mesa v mestnIk: pri jákovih vseh letnih časih, razen pozimi, ko so razmere trde in orodnIk: z jákovimi je meso nujno za preživetje. srednji spol ▪ Ko se nomadi premikajo po deželi, vse svoje skromno ednina imetje navežejo na jakova pleča. ImenovalnIk: jákovo rodIlnIk: jákovega Izgovor In oblIke dajalnIk: jákovemu jakostno [jáko jákova jákovo] tožilnik: jákovo mestnIk: pri jákovem ipa: [ˈjaːkɔ ˈjaːkɔʋa ˈjaːkɔʋɔ] orodnIk: z jákovim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: jákovi ednina rodIlnIk: jákovih ImenovalnIk: jákov dajalnIk: jákovima rodIlnIk: jákovega tožilnik: jákovi dajalnIk: jákovemu mestnIk: pri jákovih tožilnik: jákov orodnIk: z jákovima živo jákovega množina mestnIk: pri jákovem ImenovalnIk: jákova orodnIk: z jákovim rodIlnIk: jákovih dvojina dajalnIk: jákovim ImenovalnIk: jákova 175 tožilnik: jákova srednji spol mestnIk: pri jákovih ednina orodnIk: z jákovimi ImenovalnIk: jȃkovo rodIlnIk: jȃkovega tonemsko dajalnIk: jȃkovemu [jȃko jȃkova jȃkovo] tožilnik: jȃkovo ipa: [jáːk jáːkʋa jáːkʋɔ] mestnIk: pri jȃkovem osnovnIk orodnIk: z jȃkovim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: jȃkovi ImenovalnIk: jȃkov rodIlnIk: jȃkovih rodIlnIk: jȃkovega dajalnIk: jȃkovima dajalnIk: jȃkovemu tožilnik: jȃkovi tožilnik: jȃkov mestnIk: pri jȃkovih živo jȃkovega orodnIk: z jȃkovima mestnIk: pri jȃkovem množina orodnIk: z jȃkovim ImenovalnIk: jȃkova dvojina rodIlnIk: jȃkovih ImenovalnIk: jȃkova dajalnIk: jȃkovim rodIlnIk: jȃkovih tožilnik: jȃkova dajalnIk: jȃkovima mestnIk: pri jȃkovih tožilnik: jȃkova orodnIk: z jȃkovimi mestnIk: pri jȃkovih orodnIk: z jȃkovima Izvor množina ↑jak ImenovalnIk: jȃkovi rodIlnIk: jȃkovih jebêla in jebéla medmet dajalnIk: jȃkovim [jebêla] in [jebéla] tožilnik: jȃkove Pomen mestnIk: pri jȃkovih 1. neknjižno pogovorno izraža, da govorec občuti zadrego orodnIk: z jȃkovimi ▪ Jebela, kje imam avto? ženski spol ▪ Jebela, skoraj bi pozabil. ednina 2. neknjižno pogovorno izraža, da je govorec presenečen ImenovalnIk: jȃkova ▪ Jebela, ta mala, ti imaš pa res srečo! rodIlnIk: jȃkove ▪ Jebela, so te pa res zasuli s ponudbami! dajalnIk: jȃkovi 3. neknjižno pogovorno izraža, da je govorec nejevoljen, tožilnik: jȃkovo jezen mestnIk: pri jȃkovi ▪ Jebela, kdo sploh dovoli njemu, pokvarjencu, da se orodnIk: z jȃkovo meša v nogomet! dvojina ▪ O jebela, tebi se je res skisalo. ImenovalnIk: jȃkovi rodIlnIk: jȃkovih Izgovor In oblIke dajalnIk: jȃkovima jakostno tožilnik: jȃkovi [jebêla] mestnIk: pri jȃkovih ipa: [jɛˈbɛːla] orodnIk: z jȃkovima množina in ImenovalnIk: jȃkove [jebéla] rodIlnIk: jȃkovih ipa: [jɛˈbeːla] dajalnIk: jȃkovim tožilnik: jȃkove tonemsko mestnIk: pri jȃkovih [jebȇla] orodnIk: z jȃkovimi ipa: [jɛbːlà] 176 in Jêrnej Jernêja in Jernêj Jernêja samostalnik moškega spola [jebla] [jêrnej] in [jernêj] ipa: [jɛbéːlà] Izgovor In oblIke FrazeologIja jakostno [jêrnej] Jebela cesta! ipa: [ˈjɛːɾnɛ] knjižno pogovorno, evfemistično izraža, da govorec poudarja ednina svoje nezadovoljstvo, svojo jezo; izraža, da ImenovalnIk: Jêrnej govorec občuti zadrego; izraža, da govorec občuti rodIlnIk: Jernêja presenečenje dajalnIk: Jernêju ▪ Prosim, pustite ga pri miru. Jebela cesta! ▪ Jebela cesta, fanta! Kaj za vraga pa počneta, saj je tožilnik: Jernêja vse pod vodo! mestnIk: pri Jernêju ▪ Jebela cesta, nič nimamo v hladilniku. orodnIk: z Jernêjem ▪ Filmski turizem? Jebela cesta, priznam, da sem že dvojina marsikaj slišal, vendar o tem turizmu pač še ne. ImenovalnIk: Jernêja rodIlnIk: Jernêjev I dajalnIk: Jernêjema zvor evfemistično iz ↑jebenti tožilnik: Jernêja mestnIk: pri Jernêjih jêj orodnIk: z Jernêjema in jèj medmet množina Pomen 1. ImenovalnIk: Jernêji navadno ponovljeno izraža, da je govorec čustveno rodIlnIk: Jernêjev vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje dajalnIk: Jernêjem ▪ »Kaj pa ti delaš tukaj?« » Jej,« se ga je ustrašila. ▪ » Jej, jej, jej, Kekec, jej, jej, kaj bova pa zdaj?« je tožilnik: Jernêje zvijal roke Kosobrin. mestnIk: pri Jernêjih ▪ » Jej, Bog se usmili, da morajo ljudje ponoči zbolevati orodnIk: z Jernêji in umirati,« je godrnjal hlapec. 1.1. in navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj očita [jernêj] ▪ Jej, jej, kako smo pametni! Verjetno imaš podedovan ipa: [jɛɾˈnɛː] vikend ob morju in zdaj pametuješ. ▪ Jej, jej, Janez! Matilda se že pripravlja, hitro zmoli ednina kesanje in pokoro. ImenovalnIk: Jernêj ▪ Jej, jej, da se le more tako spozabiti! rodIlnIk: Jernêja 2. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, dajalnIk: Jernêju spozna tožilnik: Jernêja ▪ » Jej, saj bi skoraj pozabil, brž moram k mamici,« se mestnIk: pri Jernêju je spomnil. orodnIk: z Jernêjem ▪ Jej, saj to je naša rodna vas! dvojina 3. podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, ImenovalnIk: Jernêja obžaluje kaj rodIlnIk: Jernêjev ▪ Jej, jej, zdaj vidim, da sem tudi jaz kriv. dajalnIk: Jernêjema ▪ Jej, jej, škoda, da že niste šli. tožilnik: Jernêja 4. izraža, da govorec občuti veselje, radost mestnIk: pri Jernêjih ▪ » Jej, je lepa,« se je začudila. orodnIk: z Jernêjema ▪ Jej, kako se vse lesketa! množina ImenovalnIk: Jernêji Izvor rodIlnIk: Jernêjev ↑joj dajalnIk: Jernêjem tožilnik: Jernêje mestnIk: pri Jernêjih 177 orodnIk: z Jernêji FrazeologIja tonemsko kot hlapec Jernej [jérnej] takó, da se kdo vede, ravna pretirano uslužno, ipa: [jːɾn] ponižno, a vztrajno, odločno ednina ▪ Kot hlapec Jernej sem iskala svojo pravico, da zaživim ImenovalnIk: Jérnej v njihovi državi, oni pa so me pošiljali z urada na urad. rodIlnIk: Jernéja dajalnIk: Jernéju Izvor tožilnik: Jernéja mestnIk: pri Jernéju tudi pri Jernȇju jéžek jéžka samostalnik moškega spola orodnIk: z Jernéjem [jéžək] dvojina Pomen ImenovalnIk: Jernéja 1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši rodIlnIk: Jernéjev in Jernȇjev ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: Jernéjema majhen ježek tožilnik: Jernéja ▪ Bodičastega ježka najlažje srečamo ponoči, saj se mestnIk: pri Jernéjih in pri Jernȇjih odpravi na potep šele, ko se spusti mrak. orodnIk: z Jernéjema ▪ Proti večeru se je gozdni ježek odpravil po množina vsakodnevnih opravkih. ImenovalnIk: Jernéji ▪▪▪ ▪ rodIlnIk: Jernéjev in Jernȇjev Če ste razmišljali, da bi ježka, ki obiskuje vaš vrt, dajalnIk: Jernéjem udomačili, namero raje opustite, saj je divja žival. ▪ Takoj ko so se ježki z rumeno sivimi bodicami tožilnik: Jernéje skobacali iz kletke, so pričeli vohljati po gozdnih tleh in mestnIk: pri Jernéjih in pri Jernȇjih iskati hrano. orodnIk: z Jernéji in z Jernȇji 2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; in [jernéj] primerjaj lat. Echinoidea; sin.: iz zoologije morski ježek ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku ipa: [jɛɾnː] stopiti na ježka ▪ Da ne boste stopili na ježka in se zbodli, si nadenite ednina balerinke iz prozorne gume. ImenovalnIk: Jernéj 3. kar po obliki spominja na manjšega ježa rodIlnIk: Jernéja ▪ Z masažnim ježkom lahko razrahljate otrdele predele dajalnIk: Jernéju telesa. tožilnik: Jernéja ▪ Na bodičast cvetličarski ježek, ki bo deloval kot utež, mestnIk: pri Jernéju tudi pri Jernȇju najprej zapičite liste perunike, saj se urejanje ikebane orodnIk: z Jernéjem začne pri prvem dopolnilnem elementu. dvojina ▪ Otroci so izdelovali ježke iz buč, tortice iz slanega ImenovalnIk: Jernéja testa in z zavezanimi očmi iskali bučo med semeni. rodIlnIk: Jernéjev in Jernȇjev 3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami ▪ Ježke postavimo v hladilnik za eno uro oziroma dokler dajalnIk: Jernéjema se krema ne strdi. tožilnik: Jernéja ▪ Vsi se spomnimo okusnih malih čokoladnih ježkov, ki mestnIk: pri Jernéjih in pri Jernȇjih smo jih s slino v ustih opazovali in zanje prosili starše. orodnIk: z Jernéjema množina 4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve ImenovalnIk: Jernéji ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku rodIlnIk: Jernéjev in Jernȇjev ▪ Izpostavljene dele telesa je mogoče še dodatno dajalnIk: Jernéjem zaščititi s ščitniki, ki jih pritrdimo z ježkom. tožilnik: Jernéje ▪ Za najmlajše boste kupili plenice, ki se zapirajo z mestnIk: pri Jernéjih in pri Jernȇjih ježkom, za malo starejše pa plenice z elastiko. orodnIk: z Jernéji in z Jernȇji ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Za kable in miško ponujajo tudi posebno torbico z 178 zapiranjem na ježka na vrhu. mestnIk: pri jžkih tudi pri jžkih ▪ Večina majhnih otrok lažje obvlada čevlje na ježke orodnIk: z jžki tudi z jžki kot tiste z vezalkami. in Izgovor In oblIke [jžək] jakostno ipa: [jéːʒk] [jéžək] ipa: [ˈjeːʒək] (tonemska dvojnica) ednina ednina ImenovalnIk: jéžek ImenovalnIk: jžek rodIlnIk: jéžka rodIlnIk: jžka dajalnIk: jéžku dajalnIk: jžku tožilnik: neživo jéžek tožilnik: neživo jžek živo jéžka živo jžka mestnIk: pri jéžku mestnIk: pri jžku orodnIk: z jéžkom orodnIk: z jžkom dvojina dvojina ImenovalnIk: jéžka ImenovalnIk: jžka rodIlnIk: jéžkov rodIlnIk: jžkov dajalnIk: jéžkoma dajalnIk: jžkoma tožilnik: jéžka tožilnik: jžka mestnIk: pri jéžkih mestnIk: pri jžkih orodnIk: z jéžkoma orodnIk: z jžkoma množina množina ImenovalnIk: jéžki ImenovalnIk: jžki rodIlnIk: jéžkov rodIlnIk: jžkov dajalnIk: jéžkom dajalnIk: jžkom tožilnik: jéžke tožilnik: jžke mestnIk: pri jéžkih mestnIk: pri jžkih orodnIk: z jéžki orodnIk: z jžki tonemsko stalne zveze [jžək] ipa: [jèːʒk] aragonitni ježek ednina navadno v množini, iz geologije kristali aragonita igličaste ImenovalnIk: jžek oblike v kraških jamah rodIlnIk: jžka ▪ Znamenitost jame so tudi bodičasti aragonitni ježki, dajalnIk: jžku krhke snežno bele kristalne iglice. tožilnik: neživo jžek ▪ Posebnost Kamniške jame so zaključna prelomna živo jžka ravna stena in aragonitni ježki, ki jih najdemo le še v mestnIk: pri jžku dveh drugih slovenskih jamah. orodnIk: z jžkom dvojina jamski ježek iz zoologije manjši rak, ki se v nevarnosti zvije v ImenovalnIk: jžka kroglico in živi zlasti v jamah; primerjaj lat. Monolistra rodIlnIk: jžkov tudi jžkov ▪ Ob kamnih in skalah so potapljači v podzemskih rovih dajalnIk: jžkoma in dvoranah odkrili tudi nekaj živalic: jamsko kozico, tožilnik: jžka jamskega ježka in proteusa. mestnIk: pri jžkih tudi pri jžkih ▪ Vodna podzemeljska okolja poseljujejo razne vrste orodnIk: z jžkoma jamskih rakcev, kot so jamski ježki, jamski vodni oslički množina in jamske kozice. ImenovalnIk: jžki rodIlnIk: jžkov tudi jžkov kljunati ježek dajalnIk: jžkom iz zoologije sesalec z bodicami po zgornjem delu tožilnik: jžke 179 telesa, podolgovatim smrčkom in dolgim lepljivim postrižen/ostrižen na ježka jezikom, ki leže jajca ter živi v Avstraliji in na Novi postrižen na ježka Gvineji; primerjaj lat. Tachyglossidae ostrižen na ježka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ki ima, nosi pričesko, ki spominja na ježa ▪ V jugovzhodni Avstraliji nastopi sezona parjenja ▪ Tri centimetre je višji od mene in postrižen na ježka. kljunatih ježkov v obdobju med junijem in ▪ Tat je po njegovem star 20 let, 185 centimetrov septembrom. visok, močnejše postave, na ježka ostrižen in svetlo ▪ Kot pri vseh sesalcih, ki se hranijo z mravljami, so pobarvan. tudi čeljusti kljunatih ježkov šibke in brezzobe. ▪▪▪ Izvor ▪ Kadar kljunate ježke prestrašimo, se po navadi ↑jež nagonsko zvijejo v klopčič. jósta jóste morski ježek samostalnik ženskega spola [jósta] iz zoologije žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; Pomen 1. grm z užitnimi navadno vijoličasto rdečimi primerjaj lat. Echinoidea; sin.: ježek ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku plodovi, križanec med ribezom in kosmuljo; primerjaj ▪ V morskih akvarijih pogosto srečamo razne vrste lat. Ribes×nidigrolaria morskih ježkov z bolj ali manj pisanimi in ostrimi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku bodicami. ▪ Rdeči ribez, josto in kosmuljo obrezujemo tako, da ▪ Morske kumare so v sorodstvu z morskimi ježki in redčimo veje in enoletne poganjke skrajšamo. morskimi zvezdami. ▪ Če ne želimo postavljati ogrodja, ob meji lahko ▪▪▪ posadimo tudi josto, ki zraste v lep in razvejan grm. ▪ Na prvi pogled nedolžna poškodba je, če stopimo na ▪▪▪ morskega ježka. ▪ Za svojo rast josta potrebuje zelo veliko prostora, tudi do 4 kvadratne metre. rumeni ježek ▪ Grm joste je visok do 2,5 m in po bujnosti presega črni ribez in kosmuljo. iz biologije užitna poznopoletna, jesenska goba z rumeno rožnatim klobukom nepravilne oblike in 1.1. plodovi te rastline kot hrana, jed trosovnico, polno mehkih bodic; ▪ Okus joste je še najbolj podoben borovnici in črnemu primerjaj lat. Hydnum repandum ribezu. ▪ Rumeni ježek ima rumenkasto belo čvrsto meso; ▪ Jagode joste so debelejše kot pri črnem ribezu in imajo več soka, zato je josta zelo uporabna za pripravo najbolje se poda k enolončnicam in juham. ▪ Mladi rumeni ježki so kepasti, kasneje pa postanejo sokov. nepravilno zavihani s čokatim obstransko zraščenim ▪ Joste, pri kateri poznamo poreklo, ponavadi ne betom. peremo, razen če so jagode umazane od zemlje. F Izgovor In oblIke razeologIja jakostno [jósta] postriči/ostriči koga na ježka postriči koga na ježka ipa: [ˈjoːsta] ostriči koga na ježka ednina primerjaj še: postrižen na ježka ImenovalnIk: jósta postriči lase na kratko tako, da oblika pričeske rodIlnIk: jóste spominja na ježa dajalnIk: jósti ▪ Dvakrat na leto sem izsilila, da so me postrigli na tožilnik: jósto ježka in sem potem nestrpno pričakovala, da mi bodo mestnIk: pri jósti zrasli čisto drugačni lasje. orodnIk: z jósto ▪ Priljubljena in dolgolasa voditeljica bi se v teh dvojina poletnih mesecih rada postrigla na ježka. ImenovalnIk: jósti ▪ Naslednje jutro sem se ostrigla na ježka. rodIlnIk: jóst dajalnIk: jóstama tožilnik: jósti mestnIk: pri jóstah 180 orodnIk: z jóstama od časa do časa je izustil divji » jupi«. množina ImenovalnIk: jóste Izvor rodIlnIk: jóst kakor hrv. jupi, verjetno prevzeto iz amer. angl. dajalnIk: jóstam yippie in naslonjeno na blagovno znamko oranžade tožilnik: jóste Jupi, iz ju(goslovanska) pi(jača), ki jo je v mestnIk: pri jóstah sedemdesetih letih 20. stoletja začela proizvajati orodnIk: z jóstami Kolinska Ljubljana, ter na medmet ↑juhu tonemsko júr júrja samostalnik moškega spola [jsta] [júr] ipa: [jóːstà] Pomen ednina 1. knjižno pogovorno vrednost 1000 denarnih enot; sin.: ImenovalnIk: jsta knjižno pogovorno jurček rodIlnIk: jste ⏵ števnik + količinski sam. dajalnIk: jsti n jurjev tožilnik: jsto ▪ Razpisnih 20.000 evrov zadošča za eno plačo. A teh mestnIk: pri jsti 20 jurjev ne smeš uporabiti za plače, niso upravičeni orodnIk: z jsto strošek. dvojina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: jsti n jurjev evrov rodIlnIk: jst ▪ Dvignil je prihranke, nekaj manj kot dva jurja evrov dajalnIk: jstama in krenil proti Otoku. tožilnik: jsti ▪ Podjetje je po javno dostopnih podatkih leta 2014 ustvarilo 8,35 milijona prihodkov in dobrih sto mestnIk: pri jstah jurjev dobička. orodnIk: z jstama množina ⏵ merni prisl. + količinski sam. v rodilniku nekaj, par jurjev ImenovalnIk: jste ▪ Iz maminega zavarovanja smo dobili nekaj jurjev. rodIlnIk: jst ▪▪▪ dajalnIk: jstam ▪ Zaslužijo si tistega jurja ali jurja in pol, kolikor ga tožilnik: jste dobijo na mesec. mestnIk: pri jstah ▪ Sedel je v avtu za par sto jurjev. orodnIk: z jstami 2. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus Izvor prevzeto iz nem. Josta iz Jo(hannisbeer) ‛ribez’ + reticulatus, Boletus edulis; sin.: jurček ▪ Goba je imela klobuk s premerom 43 cm, težka je Sta(chelbeer) ‛kosmulja’ bila 3 kg in visoka 25 cm. V Koprivniku, kjer je jurja našel na gozdni poti, raste takih bolj malo. júpi medmet Pomen Izgovor In oblIke 1. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje jakostno ▪ » Jupi!« je zavriskal in planil iz postelje. Njegov pes se [júr] je pri priči nalezel veselja. ipa: [ˈjuːɾ] ▪ Danes nismo imeli šole. Jupi! ednina ▪ Prvi letošnji sneg. Jupi! Smučanje, sankanje ali pa ImenovalnIk: júr kopanje v snegu. rodIlnIk: júrja 1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je dajalnIk: júrju nezadovoljen s čim tožilnik: júrja ▪ Teden se je dobro začel, ni kaj. Verjetno v nadaljevanju lahko pričakujem neuspešno opravljen mestnIk: pri júrju izpit, vsaj eno maratonsko sejo in kakšno migreno ali orodnIk: z júrjem dve. Jupi! dvojina 2. kot samostalnik izraz veselja, navdušenja ImenovalnIk: júrja ▪ Plesal je z mnogo nepotrebnimi koraki in poskoki; in rodIlnIk: júrjev 181 dajalnIk: júrjema dvajset lepih, zdravih jurčkov. tožilnik: júrja ▪ Med kostanjem sem opazila velikega jurčka. mestnIk: pri júrjih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z júrjema nabirati jurčke | najti jurčke množina ▪ Ponavadi nabiram jurčke, marele, štorovke in ImenovalnIk: júrji golobice, vendar jih sam ne pripravljam. rodIlnIk: júrjev ▪ V oplotniških gozdovih sta našla kar dva jurčka dajalnIk: júrjem velikana. tožilnik: júrje ▪ Na tržnici je mogoče kupiti predvsem jurčke in lisičke. ⏵ mestnIk: pri júrjih sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z júrji košara jurčkov | sezona jurčkov ▪ Sosed je iz gozda prinesel polno košaro jurčkov. ▪ Pred sezono jurčkov in lisičk ponujajo šitake in tonemsko [júr] ostrigarje. ipa: [jùːɾ] ▪▪▪ ednina ▪ Poznamo veliko vrst užitnih gob, najraje pa nabiramo jurčke in lisičke, za katere pravi gobarji pravijo, da niso ImenovalnIk: júr med najboljšimi. rodIlnIk: júrja ▪ Jurčki rastejo od maja pa vse do konca oktobra na dajalnIk: júrju jasah, med grmovjem, v listnatih gozdovih pa tudi med tožilnik: júrja iglavci. mestnIk: pri júrju 1.1. ta goba kot hrana, jed orodnIk: z júrjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina namočeni, narezani jurčki | popečeni, praženi jurčki | ImenovalnIk: júrja posušeni, sveži, zamrznjeni jurčki rodIlnIk: júrjev tudi jȗrjev ▪ Krompir skuhamo v slani vodi, dodamo kuhane, na dajalnIk: júrjema lističe narezane jurčke, lovor in peteršilj. tožilnik: júrja ▪ Iz vloženih jurčkov, zelja, olivnega olja in kisa mestnIk: pri júrjih tudi pri jȗrjih pripravimo solato. ▪ Če uporabimo suhe jurčke, jih namočimo v 2 dl orodnIk: z júrjema množina mlačne vode, da se zmehčajo. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ImenovalnIk: júrji ajdova kaša, rižota z jurčki | juha z jurčki | njoki, rezanci rodIlnIk: júrjev tudi jȗrjev z jurčki | polenta z jurčki dajalnIk: júrjem ▪ V slovenskih gostilnah je zelo popularna ajdova kaša tožilnik: júrje z jurčki. mestnIk: pri júrjih tudi pri jȗrjih ▪ Izkušeni kuharji so se odpravili na potovanje po orodnIk: z júrji tudi z jȗrji slovenskih restavracijah in preizkušali tipične slovenske juhe, kot sta gobova juha z jurčki in fižolova juha. Izvor ▪ Na krožniku so bili široki rezanci z jurčki, škampi in v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na tartufi. bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno namočiti jurčke | narezati, očistiti jurčke | prepražiti nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično jurčke ime ▪ Očiščene in oprane (ali zmrznjene) jurčke narežemo na rezine. júrček1 ▪ Jurčke očistimo, obrišemo z mokro krpo, jim populimo júrčka samostalnik moškega spola [ bete in jih drobno sesekljamo. júrčək] ▪ Na čebuli prepražimo sveže jurčke, zalijemo z juhico, Pomen dodamo začimbe, dobro pretresemo in kuhamo 1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim 30 minut. klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku reticulatus, Boletus edulis; sin.: jur juha iz jurčkov | omaka iz jurčkov ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Juhe iz svežih jurčkov so jeseni stalnica v naši lepi, zdravi jurčki | majhni jurčki kuhinji. ▪ V gozdu je našel več lisičk in pet jurčkov, dan prej pa ▪ Na mizo je postavila polento z omako iz jurčkov, ki je 182 bila včasih pogosto na jedilniku, le da je bilo v skledi mestnIk: pri jȗrčkih veliko polente in malo gob. orodnIk: z jȗrčkoma ▪▪▪ množina ▪ Jurčki na žaru z jajci kot topla predjed so bili glede ImenovalnIk: jȗrčki na to, da je šlo še za lanske zamrznjene zaloge, čisto rodIlnIk: jȗrčkov solidni. dajalnIk: jȗrčkom ▪ Uredba o zavarovanju samoniklih gliv dovoljuje nabrati gobarjem do dva kilograma jurčkov (na osebo) tožilnik: jȗrčke na dan. mestnIk: pri jȗrčkih 1.2. kar spominja na to gobo orodnIk: z jȗrčki ▪ Čokoladni jurček je nekakšen sufle (tekoča čokolada v pečenem temnem biskvitu). stalne zveze I jesenski jurček zgovor In oblIke jurček s temno rjavim lepljivim klobukom s jakostno [júrčək] svetlejšo obrobo, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus edulis; sin.: iz biologije jesenski goban ipa: [ˈjuːɾʧək] ▪ Poletne gobe, jurčki, rastejo raje v bolj mešanih ednina gozdovih, medtem ko je jesenskih jurčkov več v temnih ImenovalnIk: júrček jelovih ali smrekovih gozdovih. rodIlnIk: júrčka dajalnIk: júrčku poletni jurček tožilnik: júrčka jurček s svetlo rjavim žametastim klobukom in mestnIk: pri júrčku mehkejšim mesom, ki raste poleti in jeseni pod orodnIk: z júrčkom listavci; primerjaj lat. Boletus reticulatus; sin.: iz biologije polet-dvojina ni goban ImenovalnIk: júrčka ▪ Prvi poletni jurčki so se pojavili zadnje dni maja in rodIlnIk: júrčkov prve dni junija. dajalnIk: júrčkoma ▪ Poletni jurčki se razlikujejo od jesenskih po barvi, tožilnik: júrčka obliki klobučka in beta. mestnIk: pri júrčkih orodnIk: z júrčkoma Izvor množina = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena ImenovalnIk: júrčki Jurij rodIlnIk: júrčkov dajalnIk: júrčkom júrček2 júrčka samostalnik moškega spola tožilnik: júrčke [júrčək] mestnIk: pri júrčkih Pomen orodnIk: z júrčki knjižno pogovorno vrednost 1000 denarnih enot; sin.: knjižno pogovorno jur tonemsko ⏵ merni prisl. + količinski sam. v rodilniku [jȗrčək] ▪ Odpoved tradicionalne novoletne zabave je vzel za ipa: [júːɾʧk] dobro. Bodo privarčevali nekaj jurčkov. ednina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: jȗrček ▪ Odštel je več kot 3 jurčke evrov za kvadratni meter. rodIlnIk: jȗrčka dajalnIk: jȗrčku Izgovor In oblIke tožilnik: jȗrčka jakostno mestnIk: pri jȗrčku [júrčək] orodnIk: z jȗrčkom ipa: [ˈjuːɾʧək] dvojina ednina ImenovalnIk: jȗrčka ImenovalnIk: júrček rodIlnIk: jȗrčkov rodIlnIk: júrčka dajalnIk: jȗrčkoma dajalnIk: júrčku tožilnik: jȗrčka tožilnik: júrčka 183 mestnIk: pri júrčku ▪ Gobova juha je ponudila recepturo, v kateri je poleg orodnIk: z júrčkom močnih jurčkovih arom šetraj zaokroževal okuse in jim dvojina dodajal prijetno svežino. ImenovalnIk: júrčka 1.1. ki je del jurčka1 1. rodIlnIk: júrčkov ▪ V ognjevarno posodo vlijemo malo olja, naložimo jurčkove dajalnIk: júrčkoma klobuke in jih nadevamo. 2. tožilnik: júrčka ki je iz jurčkov1 1. ali vsebuje jurčke1 1. ⏵ mestnIk: pri júrčkih prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z júrčkoma jurčkova juha | jurčkova omaka množina ▪ Poleg goveje in jurčkove juhe naročajo domače koline, pečenice in krvavice. ImenovalnIk: júrčki ▪ Goveji file s slanino na koncu oblijemo z jurčkovo rodIlnIk: júrčkov omako. dajalnIk: júrčkom tožilnik: júrčke Izgovor In oblIke mestnIk: pri júrčkih jakostno orodnIk: z júrčki [júrčko júrčkova júrčkovo] ipa: [ˈjuːɾʧkɔ ˈjuːɾʧkɔʋa ˈjuːɾʧkɔʋɔ] tonemsko [jȗrčək] osnovnIk moški spol ipa: [júːɾʧk] ednina ednina ImenovalnIk: júrčkov ImenovalnIk: jȗrček rodIlnIk: júrčkovega rodIlnIk: jȗrčka dajalnIk: júrčkovemu dajalnIk: jȗrčku tožilnik: júrčkov tožilnik: jȗrčka živo júrčkovega mestnIk: pri jȗrčku mestnIk: pri júrčkovem orodnIk: z jȗrčkom dvojina orodnIk: z júrčkovim dvojina ImenovalnIk: jȗrčka ImenovalnIk: júrčkova rodIlnIk: jȗrčkov rodIlnIk: júrčkovih dajalnIk: jȗrčkoma dajalnIk: júrčkovima tožilnik: jȗrčka tožilnik: júrčkova mestnIk: pri jȗrčkih mestnIk: pri júrčkovih orodnIk: z jȗrčkoma množina orodnIk: z júrčkovima množina ImenovalnIk: jȗrčki ImenovalnIk: júrčkovi rodIlnIk: jȗrčkov rodIlnIk: júrčkovih dajalnIk: jȗrčkom dajalnIk: júrčkovim tožilnik: jȗrčke tožilnik: júrčkove mestnIk: pri jȗrčkih mestnIk: pri júrčkovih orodnIk: z jȗrčki orodnIk: z júrčkovimi I ženski spol zvor iz jur po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu ednina za tisoč dinarjev, ki je bil dan v obtok v času ImenovalnIk: júrčkova Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev rodIlnIk: júrčkove dajalnIk: júrčkovi júrčkov tožilnik: júrčkovo júrčkova júrčkovo pridevnik mestnIk: pri júrčkovi [júrčko júrčkova júrčkovo] orodnIk: z júrčkovo Pomen dvojina 1. ki je v zvezi z jurčkom1 1., jurčki1 1. ImenovalnIk: júrčkovi ▪ Omaka je vsebovala vse preveč škroba in premalo rodIlnIk: júrčkovih jurčkovega okusa. dajalnIk: júrčkovima 184 tožilnik: júrčkovi množina mestnIk: pri júrčkovih ImenovalnIk: jȗrčkovi orodnIk: z júrčkovima rodIlnIk: jȗrčkovih množina dajalnIk: jȗrčkovim ImenovalnIk: júrčkove tožilnik: jȗrčkove rodIlnIk: júrčkovih mestnIk: pri jȗrčkovih dajalnIk: júrčkovim orodnIk: z jȗrčkovimi tožilnik: júrčkove ženski spol mestnIk: pri júrčkovih ednina orodnIk: z júrčkovimi ImenovalnIk: jȗrčkova srednji spol rodIlnIk: jȗrčkove ednina dajalnIk: jȗrčkovi ImenovalnIk: júrčkovo tožilnik: jȗrčkovo rodIlnIk: júrčkovega mestnIk: pri jȗrčkovi dajalnIk: júrčkovemu orodnIk: z jȗrčkovo tožilnik: júrčkovo dvojina mestnIk: pri júrčkovem ImenovalnIk: jȗrčkovi orodnIk: z júrčkovim rodIlnIk: jȗrčkovih dvojina dajalnIk: jȗrčkovima ImenovalnIk: júrčkovi tožilnik: jȗrčkovi rodIlnIk: júrčkovih mestnIk: pri jȗrčkovih dajalnIk: júrčkovima orodnIk: z jȗrčkovima tožilnik: júrčkovi množina mestnIk: pri júrčkovih ImenovalnIk: jȗrčkove orodnIk: z júrčkovima rodIlnIk: jȗrčkovih množina dajalnIk: jȗrčkovim ImenovalnIk: júrčkova tožilnik: jȗrčkove rodIlnIk: júrčkovih mestnIk: pri jȗrčkovih dajalnIk: júrčkovim orodnIk: z jȗrčkovimi tožilnik: júrčkova srednji spol mestnIk: pri júrčkovih ednina orodnIk: z júrčkovimi ImenovalnIk: jȗrčkovo rodIlnIk: jȗrčkovega tonemsko dajalnIk: jȗrčkovemu [jȗrčko jȗrčkova jȗrčkovo] tožilnik: jȗrčkovo ipa: [júːɾʧk júːɾʧkʋa júːɾʧkʋɔ] mestnIk: pri jȗrčkovem osnovnIk orodnIk: z jȗrčkovim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: jȗrčkovi ImenovalnIk: jȗrčkov rodIlnIk: jȗrčkovih rodIlnIk: jȗrčkovega dajalnIk: jȗrčkovima dajalnIk: jȗrčkovemu tožilnik: jȗrčkovi tožilnik: jȗrčkov mestnIk: pri jȗrčkovih živo jȗrčkovega orodnIk: z jȗrčkovima mestnIk: pri jȗrčkovem množina orodnIk: z jȗrčkovim ImenovalnIk: jȗrčkova dvojina rodIlnIk: jȗrčkovih ImenovalnIk: jȗrčkova dajalnIk: jȗrčkovim rodIlnIk: jȗrčkovih tožilnik: jȗrčkova dajalnIk: jȗrčkovima mestnIk: pri jȗrčkovih tožilnik: jȗrčkova orodnIk: z jȗrčkovimi mestnIk: pri jȗrčkovih orodnIk: z jȗrčkovima Izvor 185 ↑jurček 2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh júriš júriša samostalnik moškega spola ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku [júriš] juriš na medije | juriš na oblast, vlado P ▪ Predstavniki združenja vztrajno molčijo, menda pa so omen 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, pripravljeni – če ne bo posluha za njihove predloge – zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev tudi na nov juriš na medije. ⏵ ▪ Po spodletelem strmoglavljenju vlade konec prid. beseda + sam. beseda prejšnjega tedna je oznanil rojstvo nove stranke in brezglav juriš napovedal novi juriš na oblast. ▪ Okupator ni več ponovil brezglavega juriša v zasneženo strmino, ki ga je stal skoraj trideset ⏵ prid. beseda + sam. beseda vojakov. množičen juriš ▪ Sredi leta 1793 je s silovitim štiridnevnim jurišem ▪ Smisel avantgarde je bil, da pripravi teren za poznejši izsilil pogajanja in vdajo utrjenega mesta na levem množični juriš, v katerem bo resna osvobajajoča bregu Rena. umetnost na koncu zmagala. ⏵ ▪ Steklarna se kot manjša vedno težje meri z glag. + v + sam. beseda v mestniku agresivnimi proizvajalci s ceneno delovno silo, ki ▪ Prvih 40 komandosov naj bi najprej uničilo položaje strojničarjev na skali, potem pa v jurišu zavzelo uprizarjajo v zadnjih letih pravi juriš na svetovni trg. zgradbo, v kateri je okoli 100 vojakov, ki varujejo 3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga naprave. spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz ▪ Uničujemo bunkerje, poveljniška mesta in topništvo, neposredne bližine sodelujemo v masovnih juriših na utrjene obrambne ▪ V vojski sem se naučil, da je zelo dobro vedeti, da črte. gre vojska za teboj, ko zavpiješ juriš, in se ne obrne v ▪▪▪ nasprotno smer. ▪ Vojake so nadrejeni v množicah pošiljali na smrtni juriš pred sovražnikove puške. Izgovor In oblIke 2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju jakostno za zmago, osvojitev točk v športu [júriš] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ipa: [ˈjuːɾiʃ] brezglav, divji, pogumen juriš | odločen, pravi, silovit ednina juriš | odločilen, sijajen, zmagovit juriš ImenovalnIk: júriš ▪ V nadaljevanju so v silovitem jurišu na hitro opravili s rodIlnIk: júriša tekmeci, ki so le še ublažili visok poraz. dajalnIk: júrišu ▪ Le z deseterico aktivnih igralcev reprezentanca v tožilnik: júriš zadnjih petih minutah ni mogla uprizoriti zmagovitega mestnIk: pri júrišu juriša. orodnIk: z júrišem ▪ V prvi četrtini so krenili v peklenski juriš, ki jim je dvojina prinesel vodstvo z 22 : 15. ⏵ ImenovalnIk: júriša sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku juriš na gol, rodIlnIk: júrišev čigava vrata | juriš na kolajno, lovoriko, zmago dajalnIk: júrišema ▪ Nisem zaukazal počasne igre, ampak juriš na gol. tožilnik: júriša ▪ Trenerju zmanjkuje predvsem igralcev v obrambi, a mestnIk: pri júriših samozavestno napoveduje juriš na zmago. orodnIk: z júrišema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina napovedovati, pričakovati juriš | uprizoriti, začeti juriš | ImenovalnIk: júriši zaustaviti juriš rodIlnIk: júrišev ▪ Gostje se tudi po 0 : 2 niso vdali in na koncu dajalnIk: júrišem uprizorili pravi juriš. tožilnik: júriše ▪ Nekdanji evropski prvak je bil res trd tekmec, toda ne mestnIk: pri júriših dovolj močan, da bi zaustavil silovit juriš nasprotnika. orodnIk: z júriši ▪▪▪ ▪ S sijajnim jurišem na drugi progi si je priboril tonemsko 3. mesto in se povzpel na stopničke. [jȗriš] ▪ V drugem polčasu je sledil juriš proti gostujočim ipa: [júːɾìʃ] vratom, vendar je vratar odlično reagiral. ednina 186 ImenovalnIk: jȗriš delovanju, ravnanju rodIlnIk: jȗriša ▪ Zdaj spet drug o drugem pripovedujejo vse najlepše, dajalnIk: jȗrišu obljubljajo si zvestobo in skupaj vpijejo na juriš. tožilnik: jȗriš ▪ Je eden od tistih, ki so vpili na juriš, preden se je mestnIk: pri jȗrišu bitka začela. orodnIk: z jȗrišem dvojina Izvor ImenovalnIk: jȗriša prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz rodIlnIk: jȗrišev yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ dajalnIk: jȗrišema tožilnik: jȗriša júrišati júrišam nedovršni glagol mestnIk: pri jȗriših [júrišati] orodnIk: z jȗrišema Pomen množina 1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne ImenovalnIk: jȗriši bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje rodIlnIk: jȗrišev položajev dajalnIk: jȗrišem ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku tožilnik: jȗriše jurišati na čigave položaje mestnIk: pri jȗriših ▪ V prvi svetovni vojni so italijanski in avstro-ogrski orodnIk: z jȗriši pešaki na soški fronti zelo hitro zvedeli, kdaj bodo morali jurišati na nasprotnikove položaje. F ▪ Bil je med pešaki, ki so jurišali na grad. Tekli so razeologIja 10 metrov narazen, če pade granata, da jih ne bi iti na juriš zadela več hkrati. igrati napadalno; delovati, ravnati hitro, ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku napadalno, silovito; delovati, ravnati prenagljeno, ▪ Jurišali so z nasajenimi bajoneti. nepremišljeno ▪ Na sovražnikove utrjene postojanke, ki so bile pogosto zaščitene z minskim poljem in žico, so ▪ Že v prvi tretjini bomo morali iti na juriš, čeprav ne partizani jurišali s puškami in bombami. brezglavo. ▪▪▪ ▪ Pozabite na vse, kar sem vas naučila. Gremo na juriš. ▪ Večkrat so silovito jurišali na most. Mitraljezci ▪ Zagotovo ne bomo šli na juriš, taktična disciplina bo in bombaši so z ostalimi borci odbili vse juriše, da morala biti prisotna, iz nekakšne elastične obrambe pa sovražnik ni mogel priti čez most. želimo priti tudi do nasprotnega gola. ▪ Jurišali so v breg in v izpostavljene položaje, njim je bila pretežno namenjena vloga tistega, ki se izpostavlja juriš na nebo in zapušča zaklone. napadalno, silovito delovanje, ravnanje; 2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prenagljeno, nepremišljeno delovanje, ravnanje prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu ▪ Izkušnje iz minulega stoletja nas učijo, da tovrstni ⏵ juriši na nebo na dolgi rok skoraj nikomur ne prinesejo glag. + na + sam. beseda v tožilniku jurišati na gol, vrata | jurišati na katero mesto, naslov nič dobrega. ▪ V obdobju razcveta zgodnjekrščanske gnoze v prvih prvaka, vrh, zmago stoletjih po Kristusu bi težko našli kak bolj nedvoumen ▪ V drugem delu so domači nogometaši znova jurišali primer, ki bi pokazal, da se je gnostik v svojem jurišu na vrata nasprotnika. na nebo navsezadnje odpovedal aktu poslednje milosti ▪ Slovenci so jurišali na zmago, bili v drugem polčasu združitve z Božanskim. blizu zadetka, ko je prečko zatresel kapetan, a nato po eni izmed prekinitev prejeli gol. ⏵ na juriš glag. + proti + sam. beseda v dajalniku zelo hitro, napadalno, silovito; prenagljeno, jurišati proti golu, vratom ▪ nepremišljeno Trener mi je rekel, da naj v prvi vrsti držim svoj položaj in ne jurišam proti nasprotnemu golu, če za to ▪ Na juriš se kaj dosti ne da storiti. ne bo lepe priložnosti. ▪ V vzhodnem Londonu je z družino ustanovil podjetje ⏵ prisl. + glag. in na juriš osvojil oblačilno industrijo. brezglavo, pogumno jurišati | nezadržno, silovito jurišati ▪ Gostitelji so silovito jurišali proti vratom gostov, gol vpiti na juriš je visel v zraku, padel pa na nasprotni strani. pozivati k hitremu, napadalnemu, odločnemu ▪▪▪ 187 ▪ Ni popustil, kljub hudemu pritisku je igral taktično in deležnik na -č strateško pravilno in potem z lažjim srcem jurišal vse moški spol do konca. ednina 2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v ImenovalnIk: jurišajóč prizadevanju za kaj sploh rodIlnIk: jurišajóčega ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: jurišajóčemu ▪ Številni finančni podjetniki so jurišali na podjetja, tožilnik: jurišajóč katerih domnevno uspavana vodstva svojim lastnikom niso dajala toliko, kolikor so bila ta podjetja sposobna živo jurišajóčega doseči. mestnIk: pri jurišajóčem ▪ Nerodno je, da opozicija prav zdaj juriša na oblast s orodnIk: z jurišajóčim štirih različnih, med seboj izključujočih se strani. dvojina ImenovalnIk: jurišajóča Izgovor In oblIke rodIlnIk: jurišajóčih jakostno dajalnIk: jurišajóčima [júrišati] tožilnik: jurišajóča ipa: [ˈjuːɾiʃati] mestnIk: pri jurišajóčih nedoločnik: júrišati orodnIk: z jurišajóčima množina namenIlnIk: júrišat sedanjik ImenovalnIk: jurišajóči ednina rodIlnIk: jurišajóčih 1. oseba: júrišam dajalnIk: jurišajóčim 2. oseba: júrišaš tožilnik: jurišajóče 3. oseba: júriša mestnIk: pri jurišajóčih dvojina orodnIk: z jurišajóčimi 1. ženski spol oseba: júrišava 2. ednina oseba: júrišata 3. oseba: júrišata ImenovalnIk: jurišajóča množina rodIlnIk: jurišajóče 1. oseba: júrišamo dajalnIk: jurišajóči 2. oseba: júrišate tožilnik: jurišajóčo 3. oseba: júrišajo mestnIk: pri jurišajóči velelnik orodnIk: z jurišajóčo ednina dvojina 2. oseba: júrišaj ImenovalnIk: jurišajóči dvojina rodIlnIk: jurišajóčih 1. oseba: júrišajva dajalnIk: jurišajóčima 2. oseba: júrišajta tožilnik: jurišajóči množina mestnIk: pri jurišajóčih 1. oseba: júrišajmo orodnIk: z jurišajóčima 2. množina oseba: júrišajte deležnik na -l ImenovalnIk: jurišajóče moški spol rodIlnIk: jurišajóčih ednIna: júrišal dajalnIk: jurišajóčim dvojIna: júrišala tožilnik: jurišajóče množina: júrišali mestnIk: pri jurišajóčih ženski spol orodnIk: z jurišajóčimi srednji spol ednIna: júrišala ednina dvojIna: júrišali množina: júrišale ImenovalnIk: jurišajóče srednji spol rodIlnIk: jurišajóčega ednIna: júrišalo dajalnIk: jurišajóčemu dvojIna: júrišali tožilnik: jurišajóče množina: júrišala mestnIk: pri jurišajóčem 188 orodnIk: z jurišajóčim množina dvojina 1. oseba: jȗrišamo ImenovalnIk: jurišajóči 2. oseba: jȗrišate rodIlnIk: jurišajóčih 3. oseba: jȗrišajo dajalnIk: jurišajóčima velelnik tožilnik: jurišajóči ednina mestnIk: pri jurišajóčih 2. oseba: jȗrišaj orodnIk: z jurišajóčima dvojina množina 1. oseba: jȗrišajva ImenovalnIk: jurišajóča 2. oseba: jȗrišajta rodIlnIk: jurišajóčih množina dajalnIk: jurišajóčim 1. oseba: jȗrišajmo tožilnik: jurišajóča 2. oseba: jȗrišajte mestnIk: pri jurišajóčih deležnik na -l orodnIk: z jurišajóčimi moški spol deležje na -aje: jurišáje ednIna: jȗrišal glagolnik dvojIna: jȗrišala ednina množina: jȗrišali ImenovalnIk: júrišanje ženski spol rodIlnIk: júrišanja ednIna: jȗrišala dajalnIk: júrišanju dvojIna: jȗrišali tožilnik: júrišanje množina: jȗrišale mestnIk: pri júrišanju srednji spol orodnIk: z júrišanjem ednIna: jȗrišalo dvojina dvojIna: jȗrišali ImenovalnIk: júrišanji množina: jȗrišala rodIlnIk: júrišanj deležnik na -č dajalnIk: júrišanjema moški spol tožilnik: júrišanji ednina mestnIk: pri júrišanjih ImenovalnIk: jurišajč tudi jurišajč orodnIk: z júrišanjema rodIlnIk: jurišajčega množina dajalnIk: jurišajčemu ImenovalnIk: júrišanja tožilnik: jurišajč tudi jurišajč rodIlnIk: júrišanj živo jurišajčega dajalnIk: júrišanjem mestnIk: pri jurišajčem tožilnik: júrišanja orodnIk: z jurišajčim mestnIk: pri júrišanjih dvojina orodnIk: z júrišanji ImenovalnIk: jurišajča rodIlnIk: jurišajčih tonemsko dajalnIk: jurišajčima [jȗrišati] tožilnik: jurišajča ipa: [júːɾìʃati] mestnIk: pri jurišajčih nedoločnik: jȗrišati orodnIk: z jurišajčima namenIlnIk: jȗrišat množina sedanjik ImenovalnIk: jurišajči ednina rodIlnIk: jurišajčih 1. oseba: jȗrišam dajalnIk: jurišajčim 2. oseba: jȗrišaš tožilnik: jurišajče 3. oseba: jȗriša mestnIk: pri jurišajčih dvojina orodnIk: z jurišajčimi 1. oseba: jȗrišava ženski spol 2. oseba: jȗrišata ednina 3. oseba: jȗrišata ImenovalnIk: jurišajča 189 rodIlnIk: jurišajče dajalnIk: jȗrišanjema dajalnIk: jurišajči tožilnik: jȗrišanji tožilnik: jurišajčo mestnIk: pri jȗrišanjih mestnIk: pri jurišajči orodnIk: z jȗrišanjema orodnIk: z jurišajčo množina dvojina ImenovalnIk: jȗrišanja ImenovalnIk: jurišajči rodIlnIk: jȗrišanj rodIlnIk: jurišajčih dajalnIk: jȗrišanjem dajalnIk: jurišajčima tožilnik: jȗrišanja tožilnik: jurišajči mestnIk: pri jȗrišanjih mestnIk: pri jurišajčih orodnIk: z jȗrišanji orodnIk: z jurišajčima množina FrazeologIja ImenovalnIk: jurišajče rodIlnIk: jurišajčih jurišati na nebo dajalnIk: jurišajčim delovati, ravnati napadalno, silovito; delovati, tožilnik: jurišajče ravnati prenagljeno, nepremišljeno mestnIk: pri jurišajčih ▪ Kdor v mladih letih ni jurišal na nebo, bo v svojem orodnIk: z jurišajčimi zrelem obdobju kvečjemu povprečen birokrat. srednji spol ▪ Sprejem tega zakona in glasovalna afera nakazujeta, ednina da imamo v delu parlamenta opraviti s specifičnim pogledom na svet, ki verjame, da lahko juriša na ImenovalnIk: jurišajče nebo, če ima le dovolj močno voljo. rodIlnIk: jurišajčega dajalnIk: jurišajčemu Izvor tožilnik: jurišajče ↑juriš mestnIk: pri jurišajčem orodnIk: z jurišajčim dvojina júrišni júrišna júrišno pridevnik [júrišni] ImenovalnIk: jurišajči rodIlnIk: jurišajčih Pomen 1. ki je v zvezi z jurišem 1. dajalnIk: jurišajčima ⏵ prid. beseda tožilnik: jurišajči + sam. beseda jurišni bataljon, oddelek, odred | jurišni napad | jurišna mestnIk: pri jurišajčih akcija | jurišna brigada, četa, enota, skupina orodnIk: z jurišajčima ▪ Vsak polk je poslal kot jurišni odred naprej po sto množina mož. ImenovalnIk: jurišajča ▪ Rangerje so ustanovili med drugo svetovno vojno, ko rodIlnIk: jurišajčih so jih uporabljali predvsem za jurišne akcije, v katerih dajalnIk: jurišajčim je bilo ogromno žrtev. tožilnik: jurišajča ▪ Po pričevanjih naj bi samo jurišna četa mornariške mestnIk: pri jurišajčih pehote v začetni moči 225 mož imela kar 127 mrtvih in orodnIk: z jurišajčimi ranjenih. deležje na -aje: jurišȃje 1.1. ki se uporablja pri jurišu 1. glagolnik ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina jurišni čoln, helikopter | jurišni top | jurišna podmornica | ImenovalnIk: jȗrišanje jurišna puška | jurišno letalo ▪ rodIlnIk: jȗrišanja Delovanje čete bodo krili jurišni helikopterji, ki ji dajalnIk: jȗrišanju bodo v pomoč, če bo naletela na odpor. ▪ Jurišni topovi so v celoti oklepljeni, ker napredujejo tožilnik: jȗrišanje skupaj s pehoto in mora njihov oklep prenesti tudi mestnIk: pri jȗrišanju zadetke protioklepnih izstrelkov manjšega kalibra. orodnIk: z jȗrišanjem ▪ Sodobne jurišne puške v minuti izstrelijo na stotine dvojina krogel, strelec pa lahko v zelo kratkem času pobije na ImenovalnIk: jȗrišanji desetine ali celo stotine ljudi. rodIlnIk: jȗrišanj 2. v obliki jurišen, ekspresivno ki je v prizadevanju za kaj 190 silovit, odločen mestnIk: pri júrišnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z júrišnimi ▪ V tem krogu, kjer je konkurenca čedalje močnejša, srednji spol se trga ne da osvojiti z jurišnimi akcijami, to se na ednina dolgi rok ne izkaže za dobro. ImenovalnIk: júrišno rodIlnIk: júrišnega Izgovor In oblIke dajalnIk: júrišnemu jakostno tožilnik: júrišno [júrišni] mestnIk: pri júrišnem ipa: [ˈjuːɾiʃni] orodnIk: z júrišnim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: júrišni ednina rodIlnIk: júrišnih ImenovalnIk: júrišni dajalnIk: júrišnima rodIlnIk: júrišnega tožilnik: júrišni dajalnIk: júrišnemu mestnIk: pri júrišnih tožilnik: júrišni orodnIk: z júrišnima živo júrišnega množina mestnIk: pri júrišnem ImenovalnIk: júrišna orodnIk: z júrišnim rodIlnIk: júrišnih dvojina dajalnIk: júrišnim ImenovalnIk: júrišna tožilnik: júrišna rodIlnIk: júrišnih mestnIk: pri júrišnih dajalnIk: júrišnima orodnIk: z júrišnimi tožilnik: júrišna mestnIk: pri júrišnih tonemsko orodnIk: z júrišnima [jȗrišni] množina ipa: [júːɾìʃni] ImenovalnIk: júrišni osnovnIk rodIlnIk: júrišnih moški spol dajalnIk: júrišnim ednina tožilnik: júrišne ImenovalnIk: jȗrišni mestnIk: pri júrišnih rodIlnIk: jȗrišnega orodnIk: z júrišnimi dajalnIk: jȗrišnemu ženski spol tožilnik: jȗrišni ednina živo jȗrišnega ImenovalnIk: júrišna mestnIk: pri jȗrišnem rodIlnIk: júrišne orodnIk: z jȗrišnim dajalnIk: júrišni dvojina tožilnik: júrišno ImenovalnIk: jȗrišna mestnIk: pri júrišni rodIlnIk: jȗrišnih orodnIk: z júrišno dajalnIk: jȗrišnima dvojina tožilnik: jȗrišna ImenovalnIk: júrišni mestnIk: pri jȗrišnih rodIlnIk: júrišnih orodnIk: z jȗrišnima dajalnIk: júrišnima množina tožilnik: júrišni ImenovalnIk: jȗrišni mestnIk: pri júrišnih rodIlnIk: jȗrišnih orodnIk: z júrišnima dajalnIk: jȗrišnim množina tožilnik: jȗrišne ImenovalnIk: júrišne mestnIk: pri jȗrišnih rodIlnIk: júrišnih orodnIk: z jȗrišnimi dajalnIk: júrišnim ženski spol tožilnik: júrišne 191 ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: jȗrišna ▪ Trojanci so konja prepeljali v notranjost utrjenega rodIlnIk: jȗrišne mesta, iz konja so planili grški jurišniki in odprli dajalnIk: jȗrišni mestna vrata. ▪ Skrili smo se v grmovje, opravili zadnje priprave na tožilnik: jȗrišno napad in krenili. V strelcih, kot pravi jurišniki. mestnIk: pri jȗrišni ▪▪▪ orodnIk: z jȗrišno dvojina ▪ Ker bombe ni mogel vreči v rov pred seboj, kamor so se približevali jurišniki, jo je v paniki vrgel proti ImenovalnIk: jȗrišni zgradbi. rodIlnIk: jȗrišnih 2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za dajalnIk: jȗrišnima silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro tožilnik: jȗrišni uničevanje, osvajanje položajev mestnIk: pri jȗrišnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z jȗrišnima ▪ Lovski jurišnik, namenjen napadom v nizkem letu, je množina glasno letalo. ImenovalnIk: jȗrišne ▪ Poleg nalog lahkega jurišnika je bila ena od prvotnih rodIlnIk: jȗrišnih kraguljevih nalog boj proti helikopterskim desantom. dajalnIk: jȗrišnim ▪▪▪ tožilnik: jȗrišne ▪ Raketa je priletela v amfibijski jurišnik pod takim mestnIk: pri jȗrišnih kotom, da se je odbila od koluta bodeče žice na njem orodnIk: z jȗrišnimi in odletela v prazno. srednji spol 3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen ednina napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk ImenovalnIk: jȗrišno ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ rodIlnIk: jȗrišnega Favorite gre iskati predvsem med slovenskimi legionarji, preseneti pa lahko tudi kdo od obeh mladih dajalnIk: jȗrišnemu novomeških jurišnikov. tožilnik: jȗrišno ▪ Njegovi jurišniki so kot ose napadali domače mestnIk: pri jȗrišnem nogometaše in jim delali preglavice že na svoji orodnIk: z jȗrišnim polovici, v napadalne akcije so vložili veliko tekanja, dvojina menjanja igralnih mest, kratkih podaj. ImenovalnIk: jȗrišni 4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga rodIlnIk: jȗrišnih silovito, odločno bori proti nasprotni strani po dajalnIk: jȗrišnima njegovih navodilih tožilnik: jȗrišni ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri jȗrišnih Hitlerjevi, nacistični jurišniki | mladi jurišniki | rdeči orodnIk: z jȗrišnima jurišniki | strankarski jurišniki množina ▪ Pred trgovinami judovskih lastnikov so se pojavili ImenovalnIk: jȗrišna nacistični jurišniki in prepričevali ljudi, naj pri Judih ne rodIlnIk: jȗrišnih kupujejo. ▪ Na najbolj strateške pozicije je nastavil svoje najtrše dajalnIk: jȗrišnim jurišnike. tožilnik: jȗrišna ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri jȗrišnih ustaviti jurišnike orodnIk: z jȗrišnimi ▪ Družba je na nov problem povsem nepripravljena, I nikogar ni, ki bi lahko ustavil te prepotentne jurišnike. zvor ↑jurišati ▪▪▪ ▪ V pravni državi ne gre, da jurišniki takole jemljejo júrišnik pravico v svoje roke. júrišnika samostalnik moškega spola ▪ Ne varčuje s kritikami na račun premierja, ki očitno [júrišnik] vse bolj postaja žrtev jurišnikov iz koalicijskih strank. Pomen 1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz Izgovor In oblIke neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, jakostno osvajanje položajev [júrišnik] 192 ipa: [ˈjuːɾiʃnik] kákec kákca samostalnik moškega spola ednina [kákəc] ImenovalnIk: júrišnik Pomen rodIlnIk: júrišnika ekspresivno iztrebek dajalnIk: júrišniku ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: júrišnika golobji, mišji, mušji, pasji, ptičji kakec mestnIk: pri júrišniku ▪ Pred pragom je bilo cel kup mačjih in ptičjih kakcev. orodnIk: z júrišnikom ▪ Stopil je na velik pasji kakec. dvojina ▪ Opazoval sem lepoto nekaterih porumenelih ImenovalnIk: júrišnika časopisnih kolažev (z nekaj mušjimi kakci na njih). rodIlnIk: júrišnikov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: júrišnikoma pobirati kakce tožilnik: júrišnika ▪ Imam kužka in za njim vestno pobiram kakce. mestnIk: pri júrišnikih ▪▪▪ orodnIk: z júrišnikoma ▪ Po zgledu nekaterih krajev so se pojavila pasja množina stranišča, v katerih lastniki štirinožnih prijateljev lahko ImenovalnIk: júrišniki dobijo vrečke za pasje kakce in v katera vrečke tudi odvržejo. rodIlnIk: júrišnikov dajalnIk: júrišnikom tožilnik: júrišnike Izgovor In oblIke mestnIk: pri júrišnikih jakostno [kákəc] orodnIk: z júrišniki ipa: [ˈkaːkəʦ] tonemsko ednina [jȗrišnik] ImenovalnIk: kákec ipa: [júːɾìʃnik] rodIlnIk: kákca ednina dajalnIk: kákcu ImenovalnIk: jȗrišnik tožilnik: kákec rodIlnIk: jȗrišnika mestnIk: pri kákcu dajalnIk: jȗrišniku orodnIk: s kákcem tožilnik: jȗrišnika dvojina mestnIk: pri jȗrišniku ImenovalnIk: kákca orodnIk: z jȗrišnikom rodIlnIk: kákcev dvojina dajalnIk: kákcema ImenovalnIk: jȗrišnika tožilnik: kákca rodIlnIk: jȗrišnikov mestnIk: pri kákcih dajalnIk: jȗrišnikoma orodnIk: s kákcema tožilnik: jȗrišnika množina mestnIk: pri jȗrišnikih ImenovalnIk: kákci orodnIk: z jȗrišnikoma rodIlnIk: kákcev množina dajalnIk: kákcem ImenovalnIk: jȗrišniki tožilnik: kákce rodIlnIk: jȗrišnikov mestnIk: pri kákcih dajalnIk: jȗrišnikom orodnIk: s kákci tožilnik: jȗrišnike mestnIk: pri jȗrišnikih tonemsko [kȃkəc] orodnIk: z jȗrišniki ipa: [káːkʦ] Izvor ednina ↑jurišni ImenovalnIk: kȃkec rodIlnIk: kȃkca dajalnIk: kȃkcu tožilnik: kȃkec mestnIk: pri kȃkcu 193 orodnIk: s kȃkcem osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: kȃkca ednina rodIlnIk: kȃkcev ImenovalnIk: kaméleonski dajalnIk: kȃkcema rodIlnIk: kaméleonskega tožilnik: kȃkca dajalnIk: kaméleonskemu mestnIk: pri kȃkcih tožilnik: kaméleonski orodnIk: s kȃkcema živo kaméleonskega množina mestnIk: pri kaméleonskem ImenovalnIk: kȃkci orodnIk: s kaméleonskim rodIlnIk: kȃkcev dvojina dajalnIk: kȃkcem ImenovalnIk: kaméleonska tožilnik: kȃkce rodIlnIk: kaméleonskih mestnIk: pri kȃkcih dajalnIk: kaméleonskima orodnIk: s kȃkci tožilnik: kaméleonska mestnIk: pri kaméleonskih Izvor orodnIk: s kaméleonskima ↑kakati množina ImenovalnIk: kaméleonski kaméleonski kaméleonska kaméleonsko in kame- rodIlnIk: kaméleonskih leónski kameleónska kameleónsko pridevnik dajalnIk: kaméleonskim [kaméleọnski] in [kameleónski] tožilnik: kaméleonske Pomen mestnIk: pri kaméleonskih 1. ki je v zvezi s kameleoni 1. orodnIk: s kaméleonskimi ▪ Kameleonske oči budno opazujejo. ženski spol 1.1. ki spominja na kameleona 1., je tak kot pri ednina kameleonu 1. ImenovalnIk: kaméleonska ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: kaméleonske ▪ Ves čas je z izbuljenimi kameleonskimi očmi besno dajalnIk: kaméleonski preiskoval, kam je skrila svoj denar. tožilnik: kaméleonsko ▪ Vijolična se morda izkaže za najbolj kameleonsko mestnIk: pri kaméleonski barvo te sezone, saj poudari intenziteto vseh barv oči. orodnIk: s kaméleonsko 2. ekspresivno ki pri svojem delovanju hitro dvojina spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način ImenovalnIk: kaméleonski delovanja ali kaže, izraža tako prilagajanje rodIlnIk: kaméleonskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: kaméleonskima kameleonska preobrazba | kameleonske sposobnosti | tožilnik: kaméleonski kameleonsko spreminjanje mestnIk: pri kaméleonskih ▪ Po prepričanju mnogih so nekdanji uporniki uspeli osvojiti politično oblast ne le zaradi kameleonske orodnIk: s kaméleonskima preobrazbe v stiku z oblastjo, ampak tudi v množina mešetarjenju s starejšo elito. ImenovalnIk: kaméleonske ▪ Na glasbeni sceni je znan ne samo po kameleonskem rodIlnIk: kaméleonskih spreminjanju svoje podobe, ampak tudi kot glasbeni dajalnIk: kaméleonskim inovator, ki vedno poskuša nove zvoke in zamisli. tožilnik: kaméleonske ▪▪▪ mestnIk: pri kaméleonskih ▪ Kako kameleonski je, pove tudi to, da vseskozi orodnIk: s kaméleonskimi govori nekaj povsem drugega, ima tudi neverjetno srednji spol sposobnost novinarjem lagati v obraz. ednina ImenovalnIk: kaméleonsko Izgovor In oblIke rodIlnIk: kaméleonskega jakostno dajalnIk: kaméleonskemu [kaméleọnski] tožilnik: kaméleonsko ipa: [kaˈmeːlɛonski] mestnIk: pri kaméleonskem 194 orodnIk: s kaméleonskim ImenovalnIk: kameleónski dvojina rodIlnIk: kameleónskih ImenovalnIk: kaméleonski dajalnIk: kameleónskima rodIlnIk: kaméleonskih tožilnik: kameleónski dajalnIk: kaméleonskima mestnIk: pri kameleónskih tožilnik: kaméleonski orodnIk: s kameleónskima mestnIk: pri kaméleonskih množina orodnIk: s kaméleonskima ImenovalnIk: kameleónske množina rodIlnIk: kameleónskih ImenovalnIk: kaméleonska dajalnIk: kameleónskim rodIlnIk: kaméleonskih tožilnik: kameleónske dajalnIk: kaméleonskim mestnIk: pri kameleónskih tožilnik: kaméleonska orodnIk: s kameleónskimi mestnIk: pri kaméleonskih srednji spol orodnIk: s kaméleonskimi ednina ImenovalnIk: kameleónsko in rodIlnIk: kameleónskega [kameleónski] dajalnIk: kameleónskemu ipa: [kamɛlɛˈoːnski] tožilnik: kameleónsko mestnIk: pri kameleónskem osnovnIk orodnIk: s kameleónskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: kameleónski ImenovalnIk: kameleónski rodIlnIk: kameleónskih rodIlnIk: kameleónskega dajalnIk: kameleónskima dajalnIk: kameleónskemu tožilnik: kameleónski tožilnik: kameleónski mestnIk: pri kameleónskih živo kameleónskega orodnIk: s kameleónskima mestnIk: pri kameleónskem množina orodnIk: s kameleónskim ImenovalnIk: kameleónska dvojina rodIlnIk: kameleónskih ImenovalnIk: kameleónska dajalnIk: kameleónskim rodIlnIk: kameleónskih tožilnik: kameleónska dajalnIk: kameleónskima mestnIk: pri kameleónskih tožilnik: kameleónska orodnIk: s kameleónskimi mestnIk: pri kameleónskih orodnIk: s kameleónskima tonemsko množina [kamleọnski] ImenovalnIk: kameleónski ipa: [kaméːlonski] rodIlnIk: kameleónskih osnovnIk dajalnIk: kameleónskim moški spol tožilnik: kameleónske ednina mestnIk: pri kameleónskih ImenovalnIk: kamleonski orodnIk: s kameleónskimi rodIlnIk: kamleonskega ženski spol dajalnIk: kamleonskemu ednina tožilnik: kamleonski ImenovalnIk: kameleónska živo kamleonskega rodIlnIk: kameleónske mestnIk: pri kamleonskem dajalnIk: kameleónski orodnIk: s kamleonskim tožilnik: kameleónsko dvojina mestnIk: pri kameleónski ImenovalnIk: kamleonska orodnIk: s kameleónsko rodIlnIk: kamleonskih dvojina dajalnIk: kamleonskima 195 tožilnik: kamleonska orodnIk: s kamleonskimi mestnIk: pri kamleonskih orodnIk: s kamleonskima in množina [kamelenski] ImenovalnIk: kamleonski ipa: [kamɛlɛóːnskì] rodIlnIk: kamleonskih dajalnIk: kamleonskim osnovnIk tožilnik: kamleonske moški spol mestnIk: pri kamleonskih ednina orodnIk: s kamleonskimi ImenovalnIk: kamelenski ženski spol rodIlnIk: kamelenskega ednina dajalnIk: kamelenskemu ImenovalnIk: kamleonska tožilnik: kamelenski rodIlnIk: kamleonske živo kamelenskega dajalnIk: kamleonski mestnIk: pri kamelenskem tožilnik: kamleonsko orodnIk: s kamelenskim mestnIk: pri kamleonski dvojina orodnIk: s kamleonsko ImenovalnIk: kamelenska dvojina rodIlnIk: kamelenskih ImenovalnIk: kamleonski dajalnIk: kamelenskima rodIlnIk: kamleonskih tožilnik: kamelenska dajalnIk: kamleonskima mestnIk: pri kamelenskih tožilnik: kamleonski orodnIk: s kamelenskima mestnIk: pri kamleonskih množina orodnIk: s kamleonskima ImenovalnIk: kamelenski množina rodIlnIk: kamelenskih ImenovalnIk: kamleonske dajalnIk: kamelenskim rodIlnIk: kamleonskih tožilnik: kamelenske dajalnIk: kamleonskim mestnIk: pri kamelenskih tožilnik: kamleonske orodnIk: s kamelenskimi mestnIk: pri kamleonskih ženski spol orodnIk: s kamleonskimi ednina srednji spol ImenovalnIk: kamelenska ednina rodIlnIk: kamelenske ImenovalnIk: kamleonsko dajalnIk: kamelenski rodIlnIk: kamleonskega tožilnik: kamelensko dajalnIk: kamleonskemu mestnIk: pri kamelenski tožilnik: kamleonsko orodnIk: s kamelensko mestnIk: pri kamleonskem dvojina orodnIk: s kamleonskim ImenovalnIk: kamelenski dvojina rodIlnIk: kamelenskih ImenovalnIk: kamleonski dajalnIk: kamelenskima rodIlnIk: kamleonskih tožilnik: kamelenski dajalnIk: kamleonskima mestnIk: pri kamelenskih tožilnik: kamleonski orodnIk: s kamelenskima mestnIk: pri kamleonskih množina orodnIk: s kamleonskima ImenovalnIk: kamelenske množina rodIlnIk: kamelenskih ImenovalnIk: kamleonska dajalnIk: kamelenskim rodIlnIk: kamleonskih tožilnik: kamelenske dajalnIk: kamleonskim mestnIk: pri kamelenskih tožilnik: kamleonska orodnIk: s kamelenskimi mestnIk: pri kamleonskih srednji spol 196 ednina ImenovalnIk: kamelensko Izgovor In oblIke rodIlnIk: kamelenskega jakostno dajalnIk: kamelenskemu [kapúca] tožilnik: kamelensko ipa: [kaˈpuːʦa] mestnIk: pri kamelenskem ednina orodnIk: s kamelenskim ImenovalnIk: kapúca dvojina rodIlnIk: kapúce ImenovalnIk: kamelenski dajalnIk: kapúci rodIlnIk: kamelenskih tožilnik: kapúco dajalnIk: kamelenskima mestnIk: pri kapúci tožilnik: kamelenski orodnIk: s kapúco mestnIk: pri kamelenskih dvojina orodnIk: s kamelenskima ImenovalnIk: kapúci množina rodIlnIk: kapúc ImenovalnIk: kamelenska dajalnIk: kapúcama rodIlnIk: kamelenskih tožilnik: kapúci dajalnIk: kamelenskim mestnIk: pri kapúcah tožilnik: kamelenska orodnIk: s kapúcama mestnIk: pri kamelenskih množina orodnIk: s kamelenskimi ImenovalnIk: kapúce rodIlnIk: kapúc Izvor dajalnIk: kapúcam ↑kameleon tožilnik: kapúce mestnIk: pri kapúcah kapúca kapúce samostalnik ženskega spola orodnIk: s kapúcami [kapúca] Pomen tonemsko prišit ali pripet del zgornjega oblačila za [kapȗca] pokrivanje glave ipa: [kapúːʦà] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina nadeti, natakniti (si) kapuco | nositi kapuco | potegniti, ImenovalnIk: kapȗca povezniti (si) kapuco na glavo | sneti (si) kapuco rodIlnIk: kapȗce ▪ Tina si je čez glavo poveznila kapuco in nadela dajalnIk: kapȗci sončna očala. tožilnik: kapȗco ▪ Ko temperature padejo, začnemo ljudje nositi kape, mestnIk: pri kapȗci kapuce in druga pokrivala. orodnIk: s kapȗco ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina bela, črna kapuca | poveznjena kapuca | snemljiva ImenovalnIk: kapȗci kapuca rodIlnIk: kapȗc ▪ Nad kapo je imel še belo kapuco vetrovke. ▪ Podaljšan jopič iz bombaža s podlogo in polnilom iz dajalnIk: kapȗcama umetnih materialov ima snemljivo kapuco, podloženo z tožilnik: kapȗci umetnim krznom. mestnIk: pri kapȗcah ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku orodnIk: s kapȗcama pokriti se s kapuco množina ▪ Pokrijem se s kapuco in nemoteno nadaljujem. ImenovalnIk: kapȗce ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku rodIlnIk: kapȗc kapuca na glavi dajalnIk: kapȗcam ▪ S kapuco na glavi je tipkala na svoj mobilni telefon in tožilnik: kapȗce ni bila pretirano razpoložena za izjave. mestnIk: pri kapȗcah ▪▪▪ orodnIk: s kapȗcami ▪ Nekaj preglavic nama je povzročal veter, a sva ga odganjala s kapami in kapucami. 197 Izvor ednina prevzeto prek nem. Kapuze iz it. cappuccio, iz cappa ImenovalnIk: kardinálna ‛plašč (s kapuco), kuta’ rodIlnIk: kardinálne dajalnIk: kardinálni kardinálen kardinálna kardinálno pridevnik tožilnik: kardinálno [kardinálən] mestnIk: pri kardinálni Pomen orodnIk: s kardinálno 1. ekspresivno ki je glavni, bistven dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kardinálni kardinalno vprašanje rodIlnIk: kardinálnih ▪ Kardinalno vprašanje političnega trenutka je dajalnIk: kardinálnima vprašanje avtonomije. tožilnik: kardinálni ▪ V današnji Ameriki je tekmovalnost kardinalna vrlina mestnIk: pri kardinálnih in tekmovanje vzorec odnosa, ki preveva ameriški orodnIk: s kardinálnima način življenja in družbo. množina 2. ekspresivno ki je zelo velik, očiten ImenovalnIk: kardinálne ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: kardinálnih kardinalna napaka dajalnIk: kardinálnim ▪ Vlada je pred desetimi leti napravila kardinalno tožilnik: kardinálne napako, iz katere izhajajo vse današnje težave. mestnIk: pri kardinálnih ▪ V končnici smo naredili kardinalne napake, ki se tako orodnIk: s kardinálnimi izkušenim rokometašem ne bi smele pripetiti. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: kardinálno jakostno [kardinálən] rodIlnIk: kardinálnega dajalnIk: kardinálnemu ipa: [kaɾdiˈnaːlən] tožilnik: kardinálno osnovnIk mestnIk: pri kardinálnem moški spol orodnIk: s kardinálnim ednina dvojina ImenovalnIk: kardinálen ImenovalnIk: kardinálni določno kardinálni rodIlnIk: kardinálnih rodIlnIk: kardinálnega dajalnIk: kardinálnima dajalnIk: kardinálnemu tožilnik: kardinálni tožilnik: kardinálen mestnIk: pri kardinálnih določno kardinálni orodnIk: s kardinálnima živo kardinálnega množina mestnIk: pri kardinálnem ImenovalnIk: kardinálna orodnIk: s kardinálnim rodIlnIk: kardinálnih dvojina dajalnIk: kardinálnim ImenovalnIk: kardinálna tožilnik: kardinálna rodIlnIk: kardinálnih mestnIk: pri kardinálnih dajalnIk: kardinálnima orodnIk: s kardinálnimi tožilnik: kardinálna mestnIk: pri kardinálnih tonemsko orodnIk: s kardinálnima [kardinȃlən] množina ipa: [kaɾdináːln] ImenovalnIk: kardinálni osnovnIk rodIlnIk: kardinálnih moški spol dajalnIk: kardinálnim ednina tožilnik: kardinálne ImenovalnIk: kardinȃlen mestnIk: pri kardinálnih določno kardinȃlni orodnIk: s kardinálnimi rodIlnIk: kardinȃlnega ženski spol 198 dajalnIk: kardinȃlnemu dajalnIk: kardinȃlnima tožilnik: kardinȃlen tožilnik: kardinȃlni določno kardinȃlni mestnIk: pri kardinȃlnih živo kardinȃlnega orodnIk: s kardinȃlnima mestnIk: pri kardinȃlnem množina orodnIk: s kardinȃlnim ImenovalnIk: kardinȃlna dvojina rodIlnIk: kardinȃlnih ImenovalnIk: kardinȃlna dajalnIk: kardinȃlnim rodIlnIk: kardinȃlnih tožilnik: kardinȃlna dajalnIk: kardinȃlnima mestnIk: pri kardinȃlnih tožilnik: kardinȃlna orodnIk: s kardinȃlnimi mestnIk: pri kardinȃlnih orodnIk: s kardinȃlnima stalne zveze množina ImenovalnIk: kardinȃlni kardinalno znamenje rodIlnIk: kardinȃlnih 1. znamenje horoskopa, ki se mu pripisuje dajalnIk: kardinȃlnim odločnost, inovativnost, ekstrovertiranost tožilnik: kardinȃlne ▪ Kardinalna znamenja so: oven, rak, tehtnica in mestnIk: pri kardinȃlnih kozorog. orodnIk: s kardinȃlnimi ▪ Zodiak se deli na kardinalna, fiksna in spremenljiva ženski spol znamenja. ednina 1.1. kdor je rojen v tem znamenju ▪ Simbolično velja: kar kardinalna znamenja pričnejo, ImenovalnIk: kardinȃlna fiksna utrdijo. rodIlnIk: kardinȃlne dajalnIk: kardinȃlni Izvor tožilnik: kardinȃlno prevzeto (prek nem. Kardinal-) iz lat. cardinālis mestnIk: pri kardinȃlni ‛glavni’ iz cardō ‛tečaj (pri vratih)’ orodnIk: s kardinȃlno dvojina ImenovalnIk: kardinȃlni karízma karízme samostalnik ženskega spola rodIlnIk: kardinȃlnih [karízma] dajalnIk: kardinȃlnima Pomen tožilnik: kardinȃlni 1. sposobnost za zavzeto delovanje in mestnIk: pri kardinȃlnih prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih orodnIk: s kardinȃlnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina igralska, odrska, voditeljska, zvezdniška karizma | izjemna, močna karizma | nesporna, neverjetna, ImenovalnIk: kardinȃlne posebna karizma | osebna karizma rodIlnIk: kardinȃlnih ▪ Ljudi z močno karizmo vedno obkroža množica dajalnIk: kardinȃlnim prijateljev. tožilnik: kardinȃlne ▪ V moderni politiki je osebna karizma predsednika mestnIk: pri kardinȃlnih stranke izjemno pomembna. orodnIk: s kardinȃlnimi ▪ S posebno karizmo, ki jo oddajate, boste dosegli to, srednji spol kar si želite. ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: kardinȃlno imeti, izžarevati, premoči karizmo | izgubiti karizmo | rodIlnIk: kardinȃlnega potrebovati karizmo dajalnIk: kardinȃlnemu ▪ Poleg tega, da moraš znati igrati, peti in plesati, tožilnik: kardinȃlno moraš imeti tudi karizmo. mestnIk: pri kardinȃlnem ▪ Gre za rojenega govornika, ki naravnost orodnIk: s kardinȃlnim profesionalno izžareva karizmo in energijo. dvojina ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ImenovalnIk: kardinȃlni človek, moški, ženska s karizmo | igralec s karizmo | rodIlnIk: kardinȃlnih oseba, osebnost s karizmo | politik s karizmo ▪ Videl sem ga čisto od blizu in lahko rečem, da je 199 človek z neizmerno karizmo. rodIlnIk: karȋzme ▪ Veljal je za osebo s karizmo, ki sta ga odlikovala dajalnIk: karȋzmi prijazno izražanje in moralna avtoriteta. tožilnik: karȋzmo ▪▪▪ mestnIk: pri karȋzmi ▪ Zamerijo mu pomanjkanje karizme, tako da v koaliciji orodnIk: s karȋzmo razmišljajo, da bi ga zamenjali z drugim kandidatom. dvojina 2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za ImenovalnIk: karȋzmi posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v rodIlnIk: karȋzem krščanstvu ⏵ dajalnIk: karȋzmama prid. beseda + sam. beseda tožilnik: karȋzmi redovniška karizma ▪ Redovnik in redovnica sta obdarovana s posebno mestnIk: pri karȋzmah redovniško karizmo, ki ju še posebej usmerja v orodnIk: s karȋzmama služenje. množina ▪ Prejel je posebne karizme (darove Svetega Duha) in ImenovalnIk: karȋzme postal karizmatični pridigar. rodIlnIk: karȋzem ▪▪▪ dajalnIk: karȋzmam ▪ V skladu s karizmo ustanove je treba tudi živeti. Le tožilnik: karȋzme tako bomo Cerkvi prinašali kar največ koristi in bomo mestnIk: pri karȋzmah Boga najbolj proslavili. orodnIk: s karȋzmami ▪ Sv. Pavel govori o karizmi apostolov, prerokov, evangelistov, učiteljev, predstojnikov itd. Izvor prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma Izgovor In oblIke ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, jakostno milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ [karízma] ipa: [kaˈɾiːzma] karizmátičen karizmátična karizmátično pridevnik ednina [karizmátičən] ImenovalnIk: karízma Pomen rodIlnIk: karízme 1. ki ima sposobnost za zavzeto delovanje in dajalnIk: karízmi prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih tožilnik: karízmo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri karízmi karizmatičen dirigent, frontman, pevec | karizmatičen orodnIk: s karízmo šef, vodja, voditelj | karizmatičen trener | karizmatična dvojina figura, oseba, osebnost | karizmatična pevka ImenovalnIk: karízmi ▪ Med pomembnimi elementi uspešnosti stranke je rodIlnIk: karízem vsekakor karizmatičen voditelj. dajalnIk: karízmama ▪ Velikokrat se med nami zgodijo bistveni ustvarjalni preskoki, za kar ima zasluge zanos karizmatičnih tožilnik: karízmi dirigentov. mestnIk: pri karízmah ⏵ prisl. + prid. beseda orodnIk: s karízmama množina izjemno, izredno, neverjetno karizmatičen | premalo, preveč karizmatičen | zelo karizmatičen ImenovalnIk: karízme ▪ Naš sogovornik je bil ena izmed najbolj karizmatičnih rodIlnIk: karízem osebnosti v slovenski košarki. dajalnIk: karízmam ▪ Vsi člani so izjemno karizmatični in prinašajo svežino, tožilnik: karízme prebujajo navdih. mestnIk: pri karízmah ▪▪▪ orodnIk: s karízmami ▪ Izžareva moč, je duhovit in karizmatičen. 1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda [karȋzma] karizmatičen vokal ipa: [kaɾíːzmà] ▪ Glasbeniki na čelu s karizmatičnim prvim vokalom ednina pevke so iz občinstva izvabljali gromke aplavze. ImenovalnIk: karȋzma ▪ Kritika je roman ocenila za najbolj karizmatično 200 knjigo literarne generacije osemdesetih let. orodnIk: s karizmátičnima 2. v obliki karizmatični ki je v zvezi s karizmo 2. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: karizmátične karizmatična duhovnost | karizmatično gibanje rodIlnIk: karizmátičnih ▪ Na shodu o molitvah in ozdravitvah bo sodelovalo dajalnIk: karizmátičnim kakih sto karizmatičnih gibanj in papeški svet za laike. tožilnik: karizmátične ▪ Posebna vsebina karizmatične duhovnosti ima svoje mestnIk: pri karizmátičnih poudarke na Božji navzočnosti, na izkustvu Boga orodnIk: s karizmátičnimi samega in na osebnem odnosu z Njim. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: karizmátično jakostno [karizmátičən] rodIlnIk: karizmátičnega dajalnIk: karizmátičnemu ipa: [kaɾizˈmaːtiʧən] tožilnik: karizmátično osnovnIk mestnIk: pri karizmátičnem moški spol orodnIk: s karizmátičnim ednina dvojina ImenovalnIk: karizmátičen ImenovalnIk: karizmátični določno karizmátični rodIlnIk: karizmátičnih rodIlnIk: karizmátičnega dajalnIk: karizmátičnima dajalnIk: karizmátičnemu tožilnik: karizmátični tožilnik: karizmátičen mestnIk: pri karizmátičnih določno karizmátični orodnIk: s karizmátičnima živo karizmátičnega množina mestnIk: pri karizmátičnem ImenovalnIk: karizmátična orodnIk: s karizmátičnim rodIlnIk: karizmátičnih dvojina dajalnIk: karizmátičnim ImenovalnIk: karizmátična tožilnik: karizmátična rodIlnIk: karizmátičnih mestnIk: pri karizmátičnih dajalnIk: karizmátičnima orodnIk: s karizmátičnimi tožilnik: karizmátična PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje mestnIk: pri karizmátičnih moški spol orodnIk: s karizmátičnima ednIna: bòlj karizmátičen množina ženski spol ImenovalnIk: karizmátični ednIna: bòlj karizmátična rodIlnIk: karizmátičnih srednji spol dajalnIk: karizmátičnim ednIna: bòlj karizmátično tožilnik: karizmátične presežnik – opisno stopnjevanje mestnIk: pri karizmátičnih moški spol orodnIk: s karizmátičnimi ednIna: nàjbolj in nájbolj karizmátičen ženski spol ženski spol ednina ednIna: nàjbolj in nájbolj karizmátična ImenovalnIk: karizmátična srednji spol rodIlnIk: karizmátične ednIna: nàjbolj in nájbolj karizmátično dajalnIk: karizmátični tožilnik: karizmátično tonemsko mestnIk: pri karizmátični [karizmátičən] orodnIk: s karizmátično ipa: [kaɾizmàːtíʧən] dvojina osnovnIk ImenovalnIk: karizmátični moški spol rodIlnIk: karizmátičnih ednina dajalnIk: karizmátičnima ImenovalnIk: karizmátičen tožilnik: karizmátični določno karizmátični mestnIk: pri karizmátičnih 201 rodIlnIk: karizmátičnega rodIlnIk: karizmátičnih dajalnIk: karizmátičnemu dajalnIk: karizmátičnima tožilnik: karizmátičen tožilnik: karizmátični določno karizmátični mestnIk: pri karizmátičnih živo karizmátičnega orodnIk: s karizmátičnima mestnIk: pri karizmátičnem množina orodnIk: s karizmátičnim ImenovalnIk: karizmátična dvojina rodIlnIk: karizmátičnih ImenovalnIk: karizmátična dajalnIk: karizmátičnim rodIlnIk: karizmátičnih tožilnik: karizmátična dajalnIk: karizmátičnima mestnIk: pri karizmátičnih tožilnik: karizmátična orodnIk: s karizmátičnimi mestnIk: pri karizmátičnih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s karizmátičnima moški spol množina ednIna: bȍlj karizmátičen ImenovalnIk: karizmátični ženski spol rodIlnIk: karizmátičnih ednIna: bȍlj karizmátična dajalnIk: karizmátičnim srednji spol tožilnik: karizmátične ednIna: bȍlj karizmátično mestnIk: pri karizmátičnih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s karizmátičnimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj karizmátičen ednina ženski spol ImenovalnIk: karizmátična ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj karizmátična rodIlnIk: karizmátične srednji spol dajalnIk: karizmátični ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj karizmátično tožilnik: karizmátično mestnIk: pri karizmátični Izvor orodnIk: s karizmátično prevzeto iz nem. charismatisch, angl. charismatic, iz dvojina ↑karizma ImenovalnIk: karizmátični rodIlnIk: karizmátičnih karizmátičnost karizmátičnosti samostalnik ženskega spola dajalnIk: karizmátičnima [karizmátičnost] tožilnik: karizmátični Pomen mestnIk: pri karizmátičnih lastnost koga ali česa, da ima sposobnost za orodnIk: s karizmátičnima zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, množina vodenje drugih ImenovalnIk: karizmátične ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: karizmátičnih ▪ Glasbeniku, pesniku in pisatelju je uspelo vzdrževati dajalnIk: karizmátičnim svojo karizmatičnost ne samo s svojimi glasbenimi tožilnik: karizmátične projekti, pesniškimi zbirkami in romani, temveč s mestnIk: pri karizmátičnih celotno svojo osebnostjo. ▪ Poudarili so karizmatičnost glasbe kot povezovalne orodnIk: s karizmátičnimi srednji spol niti med ljudmi. ednina ▪▪▪ ▪ Zaradi velike karizmatičnosti in optimističnih obljub ImenovalnIk: karizmátično je dobil veliko podpore doma in po svetu. rodIlnIk: karizmátičnega dajalnIk: karizmátičnemu Izgovor In oblIke tožilnik: karizmátično jakostno mestnIk: pri karizmátičnem [karizmátičnost] orodnIk: s karizmátičnim dvojina ipa: [kaɾizˈmaːtiʧnɔst] ednina ImenovalnIk: karizmátični ImenovalnIk: karizmátičnost 202 rodIlnIk: karizmátičnosti pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v dajalnIk: karizmátičnosti umetniškem delu, zlasti tragediji tožilnik: karizmátičnost ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri karizmátičnosti doživeti katarzo orodnIk: s karizmátičnostjo ▪ Gogolj je želel, da bi gledalci ob nemi in negibni dvojina sliki, ki naj bi trajala poldrugo minuto, doživeli moralni ImenovalnIk: karizmátičnosti pretres in katarzo. ▪ Knjiga se morda zdi zajetna, a na koncu branja, ko rodIlnIk: karizmátičnosti bomo verjetno doživeli katarzo, morda celo jokali, nam dajalnIk: karizmátičnostma tudi karizmátičnostima bo žal, da strani ni še več. tožilnik: karizmátičnosti ▪▪▪ mestnIk: pri karizmátičnostih ▪ Z nesrečno usodo glavnega lika tragedije je povezana orodnIk: s karizmátičnostma tudi s karizmátičnostima katarza: s sočustvovanjem se gledalci očiščujejo tistih množina strasti, ki so spremljale junaka v njegov propad. ImenovalnIk: karizmátičnosti ▪ Reakcija na film je bila kolektivna katarza gledalcev rodIlnIk: karizmátičnosti in svojcev ter osvoboditev od strahu. dajalnIk: karizmátičnostim 2. ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev tožilnik: karizmátičnosti čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, mestnIk: pri karizmátičnostih pretresljivo dogajanje, dogodek orodnIk: s karizmátičnostmi ⏵ prid. beseda + sam. beseda čustvena katarza | kolektivna, osebna, skupinska tonemsko katarza | nacionalna katarza | popolna, prava katarza | [karizmátičnost] potrebna katarza ipa: [kaɾizmàːtíʧnɔst] ▪ Pot do nacionalne katarze bo dolga, do sprave s ednina sosedi pa še daljša. ▪ Ko smo že ravno pomislili, da je nogometna klubska ImenovalnIk: karizmátičnost scena doživela popolno katarzo in se začela prebijati z rodIlnIk: karizmátičnosti evropskega dna, smo doživeli hud udarec. dajalnIk: karizmátičnosti ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: karizmátičnost doseči katarzo | doživeti katarzo | potrebovati katarzo mestnIk: pri karizmátičnosti ▪ Soočenje s spominom pomeni zanj katarzo. orodnIk: s karizmátičnostjo ▪ Če gre verjeti smelim napovedim, je slovenska dvojina izbrana vrsta doživela potrebno katarzo za vnovičen ImenovalnIk: karizmátičnosti pohod proti vrhu. rodIlnIk: karizmátičnosti ▪▪▪ dajalnIk: karizmátičnostma tudi karizmátičnostima ▪ Katarza se bo zgodila, samo če se bo javno mnenje tožilnik: karizmátičnosti soočilo samo s seboj. mestnIk: pri karizmátičnostih ▪ Samo jasno priznanje preteklega dogajanja bo lahko orodnIk: s karizmátičnostma tudi s karizmátičnostima pripeljalo do katarze sistema. množina ImenovalnIk: karizmátičnosti Izgovor In oblIke rodIlnIk: karizmátičnosti jakostno dajalnIk: karizmátičnostim [katárza] tožilnik: karizmátičnosti ipa: [kaˈtaːɾza] mestnIk: pri karizmátičnostih ednina orodnIk: s karizmátičnostmi ImenovalnIk: katárza rodIlnIk: katárze Izvor dajalnIk: katárzi ↑karizmatičen tožilnik: katárzo mestnIk: pri katárzi katárza katárze samostalnik ženskega spola orodnIk: s katárzo [katárza] dvojina Pomen ImenovalnIk: katárzi 1. iz literarne vede, iz teatrologije notranje očiščenje, rodIlnIk: katárz sprostitev čustvene napetosti kot odziv na dajalnIk: katárzama 203 tožilnik: katárzi tranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti mestnIk: pri katárzah ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, orodnIk: s katárzama dogodku množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: katárze katarzičen konec | katarzičen trenutek | katarzičen rodIlnIk: katárz učinek dajalnIk: katárzam ▪ Soočanje s preteklostjo mora prestati katarzičen trenutek, po katerem bo narod sposoben popraviti tožilnik: katárze nekdanje storjene krivice. mestnIk: pri katárzah ▪ Smeh ima katarzično funkcijo, ljudje se med orodnIk: s katárzami smejanjem sprostimo in izživimo potlačene impulze. 2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža no-tonemsko [katȃrza] tranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, ipa: [katáːɾzà] dogodku ednina ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku ImenovalnIk: katȃrza ▪ Jok ni katarzičen le za tistega, ki joče, ampak tudi za rodIlnIk: katȃrze opazovalce. dajalnIk: katȃrzi ▪ Soočenje z zlom je bilo šokantno in skorajda tožilnik: katȃrzo katarzično. mestnIk: pri katȃrzi ▪ Silovitost najboljšega filma letošnjega festivala filma orodnIk: s katȃrzo je katarzična. dvojina ▪▪▪ ImenovalnIk: katȃrzi ▪ Z vseh strani se je zaslišalo bučno, evforično, rodIlnIk: katȃrz katarzično navijanje. dajalnIk: katȃrzama tožilnik: katȃrzi Izgovor In oblIke mestnIk: pri katȃrzah jakostno orodnIk: s katȃrzama [katárzični] množina ipa: [kaˈtaːɾziʧni] ImenovalnIk: katȃrze osnovnIk rodIlnIk: katȃrz moški spol dajalnIk: katȃrzam ednina tožilnik: katȃrze ImenovalnIk: katárzični mestnIk: pri katȃrzah rodIlnIk: katárzičnega orodnIk: s katȃrzami dajalnIk: katárzičnemu tožilnik: katárzični Izvor živo katárzičnega prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in mestnIk: pri katárzičnem lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō orodnIk: s katárzičnim ‛čistim’ iz katharós ‛čist’ dvojina ImenovalnIk: katárzična katárzični katárzična katárzično pridevnik rodIlnIk: katárzičnih [katárzični] dajalnIk: katárzičnima Pomen tožilnik: katárzična 1. ki je v zvezi s katarzo 1. mestnIk: pri katárzičnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s katárzičnima ▪ V starogrški tragediji je zapletu, ki mu ni bilo videti množina konca, sledil katarzični razplet. ImenovalnIk: katárzični ▪ Že od Aristotelove Poetike naprej vemo, da je prav rodIlnIk: katárzičnih umetnost nekoč ponujala odličen prostor za katarzično dajalnIk: katárzičnim očiščevanje čustev. tožilnik: katárzične ▪ Predstava vabi gledalca v katarzične zgodbe in mite, mestnIk: pri katárzičnih ki zrcalijo arhetipsko podobo sodobnega človeka. orodnIk: s katárzičnimi 2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči no-204 ženski spol dajalnIk: katárzičnemu ednina tožilnik: katárzični ImenovalnIk: katárzična živo katárzičnega rodIlnIk: katárzične mestnIk: pri katárzičnem dajalnIk: katárzični orodnIk: s katárzičnim tožilnik: katárzično dvojina mestnIk: pri katárzični ImenovalnIk: katárzična orodnIk: s katárzično rodIlnIk: katárzičnih dvojina dajalnIk: katárzičnima ImenovalnIk: katárzični tožilnik: katárzična rodIlnIk: katárzičnih mestnIk: pri katárzičnih dajalnIk: katárzičnima orodnIk: s katárzičnima tožilnik: katárzični množina mestnIk: pri katárzičnih ImenovalnIk: katárzični orodnIk: s katárzičnima rodIlnIk: katárzičnih množina dajalnIk: katárzičnim ImenovalnIk: katárzične tožilnik: katárzične rodIlnIk: katárzičnih mestnIk: pri katárzičnih dajalnIk: katárzičnim orodnIk: s katárzičnimi tožilnik: katárzične ženski spol mestnIk: pri katárzičnih ednina orodnIk: s katárzičnimi ImenovalnIk: katárzična srednji spol rodIlnIk: katárzične ednina dajalnIk: katárzični ImenovalnIk: katárzično tožilnik: katárzično rodIlnIk: katárzičnega mestnIk: pri katárzični dajalnIk: katárzičnemu orodnIk: s katárzično tožilnik: katárzično dvojina mestnIk: pri katárzičnem ImenovalnIk: katárzični orodnIk: s katárzičnim rodIlnIk: katárzičnih dvojina dajalnIk: katárzičnima ImenovalnIk: katárzični tožilnik: katárzični rodIlnIk: katárzičnih mestnIk: pri katárzičnih dajalnIk: katárzičnima orodnIk: s katárzičnima tožilnik: katárzični množina mestnIk: pri katárzičnih ImenovalnIk: katárzične orodnIk: s katárzičnima rodIlnIk: katárzičnih množina dajalnIk: katárzičnim ImenovalnIk: katárzična tožilnik: katárzične rodIlnIk: katárzičnih mestnIk: pri katárzičnih dajalnIk: katárzičnim orodnIk: s katárzičnimi tožilnik: katárzična srednji spol mestnIk: pri katárzičnih ednina orodnIk: s katárzičnimi ImenovalnIk: katárzično rodIlnIk: katárzičnega tonemsko dajalnIk: katárzičnemu [katárzični] tožilnik: katárzično ipa: [katàːɾzíʧni] mestnIk: pri katárzičnem osnovnIk orodnIk: s katárzičnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: katárzični ImenovalnIk: katárzični rodIlnIk: katárzičnih rodIlnIk: katárzičnega dajalnIk: katárzičnima 205 tožilnik: katárzični ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri katárzičnih ▪ Modri kentaver Hiron je bil izjemen poznavalec orodnIk: s katárzičnima zdravilnih veščin in je poučeval Asklepija, Tezeja in množina Ahila. ▪ Kentavri so imeli moč in hitrost konja ter pamet in ImenovalnIk: katárzična spretnost človeka. rodIlnIk: katárzičnih ▪▪▪ dajalnIk: katárzičnim ▪ Mitoloških živali je veliko, od ptičev do samorogov in tožilnik: katárzična kentavrov, najrazličnejših kač in zmajev. mestnIk: pri katárzičnih ▪ Na Bledu pri nekdanji vasi Grad so našli upodobitev orodnIk: s katárzičnimi kentavra na okrogli zaponki, izdelani v 8. stoletju. 2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje z Izvor zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza nogami konja ▪ Srednjeveška umetnost pozna klasični tip kentavra, katárzično prislov ki ima telo konja, iz katerega namesto vratu raste [katárzično] dopasna moška figura. Pomen 1. takó, da je prisotna, izražena katarza Izgovor In oblIke ⏵ prisl. + glag. jakostno ▪ Režiser pravi, da besedilo deluje katarzično. [kentávər] ▪▪▪ ipa: [kɛnˈtaːʋəɾ] ▪ Predstava je izjemno intenzivna, verjetna, avtentična ednina in katarzično presunljiva igra o nemoči ljubezni. ImenovalnIk: kentáver 2. ekspresivno takó, da je prisotna, izražena notranja rodIlnIk: kentávra preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot dajalnIk: kentávru odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, tožilnik: kentávra dogodek mestnIk: pri kentávru ⏵ prisl. + glag. orodnIk: s kentávrom ▪ Čeprav se morda sliši komaj verjetno, je prav študij dvojina name vplival katarzično. ImenovalnIk: kentávra ▪ S športnico smo trpeli, trepetali, si grizli nohte, ob olimpijski bronasti kolajni katarzično oddahnili in jo rodIlnIk: kentávrov navdušeno pozdravili v domovini. dajalnIk: kentávroma tožilnik: kentávra I mestnIk: pri kentávrih zgovor In oblIke orodnIk: s kentávroma jakostno [katárzično] množina ImenovalnIk: kentávri ipa: [kaˈtaːɾziʧnɔ] rodIlnIk: kentávrov osnovnIk: katárzično dajalnIk: kentávrom tožilnik: kentávre tonemsko [katárzično] mestnIk: pri kentávrih orodnIk: s kentávri ipa: [katàːɾzíʧnɔ] osnovnIk: katárzično tonemsko [kentávər] Izvor ↑katarzičen ipa: [kɛntàːʋɾ] ednina kentáver ImenovalnIk: kentáver kentávra samostalnik moškega spola rodIlnIk: kentávra [kentávər] dajalnIk: kentávru Pomen tožilnik: kentávra 1. grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa mestnIk: pri kentávru človeka ter s trupom in nogami konja orodnIk: s kentávrom 206 dvojina majskih dni, ko je bil direktor na, khmm, že dlje časa ImenovalnIk: kentávra planiranem dopustu. rodIlnIk: kentávrov tudi kentȃvrov 3. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz dajalnIk: kentávroma pomisleka, opozorila tožilnik: kentávra ▪ Strezni me šele Florjanov opozorilni khmm. mestnIk: pri kentávrih tudi pri kentȃvrih ▪ Ko smo se na uredniškem sestanku odločali za to, ali orodnIk: s kentávroma opravimo pogovor z njim ali ne, je bilo kar nekaj khm, množina khmjev. ImenovalnIk: kentávri rodIlnIk: kentávrov tudi kentȃvrov Izvor z vzglasnim zapornikom okrepljeno ↑mhm dajalnIk: kentávrom tožilnik: kentávre mestnIk: pri kentávrih tudi pri kentȃvrih kíkbôksar kíkbôksarja samostalnik moškega spola orodnIk: s kentávri tudi s kentȃvri [kígbôksar] Pomen Izvor športnik, ki se ukvarja s kikboksom prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. ⏵ prid. beseda + sam. beseda kéntauros, nejasnega izvora ▪ Osvojil je naslov svetovnega prvaka med profesionalnimi kikboksarji. khḿ ▪▪▪ in kh medmet ▪ P Tekvondoisti in kikboksarji so predstavili svoja borilna omen 1. športa. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti Izgovor In oblIke ▪ » Khm,« sem se odkašljala. »Peter, to je Luka. Luka, jakostno to je moj ...« težko mi je šlo z jezika, »fant Peter.« [kígbôksar] ▪ Na glas sem se odkašljala: » Khm, hm, hm,« vendar ipa: [ˈkiːgˈbɔːksaɾ] me nista slišala. ednina ▪ » Khmm,« je samozavestno rekel Grega. »No, zakaj ImenovalnIk: kíkbôksar ne bi vseeno poskusila?« rodIlnIk: kíkbôksarja 2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja dajalnIk: kíkbôksarju spregovoriti tožilnik: kíkbôksarja ▪ Khm, no ja, ne prehitevajva. Poroka je še tako daleč. mestnIk: pri kíkbôksarju ▪ Khm … kam pa smem odložiti klobuk? orodnIk: s kíkbôksarjem ▪ » Khm,« je zapihal skozi nos, »nič dobrega ne bo, dvojina prav nič dobrega!« ImenovalnIk: kíkbôksarja 2.1. izraža, da ima govorec pomisleke rodIlnIk: kíkbôksarjev ▪ Khm, smo si rekli: ljudem očitno ni všeč, če cena dajalnIk: kíkbôksarjema enkratne uporabe stranišča znaša en evro. tožilnik: kíkbôksarja 2.2. ekspresivno uporablja se, ko govorec za mestnIk: pri kíkbôksarjih pritegovanje pozornosti, izražanje posmeha, orodnIk: s kíkbôksarjema kritike takoj popravi svojo namerno napako množina ▪ Zdaj pa trenutek resnice, tako na štiri, khm, šest oči: ImenovalnIk: kíkbôksarji je to, kar počneta, pornografija ali umetnost? ▪ Za tiste, ki so mahnjeni na vodo, je še dovolj časa za rodIlnIk: kíkbôksarjev kopanje v Bohinjskem jezeru, drugi pa lahko gredo na dajalnIk: kíkbôksarjem pivo, khm, pardon, limonado. tožilnik: kíkbôksarje 2.3. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden mestnIk: pri kíkbôksarjih govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo orodnIk: s kíkbôksarji misel ▪ Ali ni to tisti, s katerim sta se na dopustu ob morju tonemsko takole, khm, pobliže spoznavala, bi rekel. [kȋgbóksar] ▪ V petek je uživala v ženskem večeru in pokazala ipa: [kíːgbːksáɾ] svojo novo, khm, precej zanimivo barvo las. ednina ▪ Bilo je minuli teden, na enega tistih čudovito lepih ImenovalnIk: kȋkbóksar 207 rodIlnIk: kȋkbóksarja množina dajalnIk: kȋkbóksarju ImenovalnIk: kíkbôksarke tožilnik: kȋkbóksarja rodIlnIk: kíkbôksark mestnIk: pri kȋkbóksarju tudi pri kȋkbȏksarju dajalnIk: kíkbôksarkam orodnIk: s kȋkbóksarjem tožilnik: kíkbôksarke dvojina mestnIk: pri kíkbôksarkah ImenovalnIk: kȋkbóksarja orodnIk: s kíkbôksarkami rodIlnIk: kȋkbóksarjev in kȋkbȏksarjev dajalnIk: kȋkbóksarjema tonemsko tožilnik: kȋkbóksarja [kȋgbóksarka] mestnIk: pri kȋkbóksarjih in pri kȋkbȏksarjih ipa: [kíːgbːksáɾka] orodnIk: s kȋkbóksarjema ednina množina ImenovalnIk: kȋkbóksarka ImenovalnIk: kȋkbóksarji rodIlnIk: kȋkbóksarke rodIlnIk: kȋkbóksarjev in kȋkbȏksarjev dajalnIk: kȋkbóksarki dajalnIk: kȋkbóksarjem tožilnik: kȋkbóksarko tožilnik: kȋkbóksarje mestnIk: pri kȋkbóksarki mestnIk: pri kȋkbóksarjih in pri kȋkbȏksarjih orodnIk: s kȋkbȏksarko tudi s kȋkbóksarko orodnIk: s kȋkbóksarji in s kȋkbȏksarji dvojina ImenovalnIk: kȋkbóksarki besedotvorje rodIlnIk: kȋkbȏksark ženski spol: kikboksarka dajalnIk: kȋkbóksarkama tožilnik: kȋkbóksarki Izvor mestnIk: pri kȋkbóksarkah ↑kickboksar orodnIk: s kȋkbóksarkama množina kíkbôksarka kíkbôksarke samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: kȋkbóksarke [kígbôksarka] rodIlnIk: kȋkbȏksark Pomen dajalnIk: kȋkbóksarkam športnica, ki se ukvarja s kikboksom tožilnik: kȋkbóksarke ▪ Mladenka je bila nadarjena kikboksarka in mestnIk: pri kȋkbóksarkah glasbenica. orodnIk: s kȋkbóksarkami ▪ V športni oddaji si boste lahko ogledali intervju z mlado kikboksarko in njenim trenerjem. Izvor ↑kikboksar Izgovor In oblIke jakostno kinológ kinológa samostalnik moškega spola [kígbôksarka] [kinolók kinológa] ipa: [ˈkiːgˈbɔːksaɾka] Pomen ednina strokovnjak za kinologijo ImenovalnIk: kíkbôksarka ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: kíkbôksarke izkušen, priznan, ugleden kinolog dajalnIk: kíkbôksarki ▪ Znani kinolog, ki je na tekmovanju sodeloval kot tožilnik: kíkbôksarko sodnik, je povedal, da je uspeh slovenskih psov močno mestnIk: pri kíkbôksarki odmeval med kinologi iz drugih evropskih držav. orodnIk: s kíkbôksarko ▪ Želja lovskih kinologov je, da bi imel sleherni lovec dvojina svojega psa. ImenovalnIk: kíkbôksarki ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: kíkbôksark kinolog pravi dajalnIk: kíkbôksarkama ▪ »Kakršen je lastnik, tak je tudi pes,« pravi o kulturi tožilnik: kíkbôksarki skrbnikov psov priznani kinolog. ▪ Kinologi lastnike opozarjajo, naj psa nikoli ne pustijo mestnIk: pri kíkbôksarkah v zaprtem avtu na soncu, saj lahko dobi toplotni udar. orodnIk: s kíkbôksarkama 208 Izgovor In oblIke jakostno Izvor [kinolók kinológa] prevzeto iz nem. Kynologe, glej ↑kinologija ipa: [kinɔˈloːk kinɔˈloːga] ednina kinologíja kinologíje samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: kinológ [kinologíja] rodIlnIk: kinológa Pomen dajalnIk: kinológu dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, šolanjem in tožilnik: kinológa vzrejo psov, ali nauk o tej dejavnosti mestnIk: pri kinológu ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s kinológom lovska, športna kinologija dvojina ▪ Organizirali so prireditev, s katero so želeli predstavili ImenovalnIk: kinológa športno kinologijo ter uporabnost psa v vojski in rodIlnIk: kinológov policiji. dajalnIk: kinológoma ▪ V lovski družini z divjadjo načrtno gospodarijo, tožilnik: kinológa razvijajo pa tudi lovsko kinologijo in skrbijo za mestnIk: pri kinológih izobraževanje ter negovanje lovske etike in kulture. ▪ Agiliti je razmeroma mlada panoga športne orodnIk: s kinológoma množina kinologije. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: kinológi področje kinologije rodIlnIk: kinológov ▪ Tako imenovane nevarne pasme psov v javnosti dajalnIk: kinológom vzbujajo vedno več pozornosti, a strokovnjaki s tožilnik: kinológe področja kinologije opozarjajo, da takšnih pasem v mestnIk: pri kinológih resnici ni. orodnIk: s kinológi ▪▪▪ ▪ V kinologiji že vrsto let govorimo o vzgoji in šolanju tonemsko brez prisile, pri tem pa sta mišljeni tako psihična kot [kinolk kinolga] fizična prisila. ipa: [kinɔlóːk kinɔlóːgà] ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: kinolg jakostno rodIlnIk: kinolga [kinologíja] dajalnIk: kinolgu ipa: [kinɔlɔˈgiːja] tožilnik: kinolga ednina mestnIk: pri kinolgu ImenovalnIk: kinologíja orodnIk: s kinolgom rodIlnIk: kinologíje dvojina dajalnIk: kinologíji ImenovalnIk: kinolga tožilnik: kinologíjo rodIlnIk: kinolgov mestnIk: pri kinologíji dajalnIk: kinolgoma orodnIk: s kinologíjo tožilnik: kinolga dvojina mestnIk: pri kinolgih ImenovalnIk: kinologíji orodnIk: s kinolgoma rodIlnIk: kinologíj množina dajalnIk: kinologíjama ImenovalnIk: kinolgi tožilnik: kinologíji rodIlnIk: kinolgov mestnIk: pri kinologíjah dajalnIk: kinolgom orodnIk: s kinologíjama tožilnik: kinolge množina mestnIk: pri kinolgih ImenovalnIk: kinologíje orodnIk: s kinolgi rodIlnIk: kinologíj dajalnIk: kinologíjam besedotvorje tožilnik: kinologíje ženski spol: kinologinja mestnIk: pri kinologíjah 209 orodnIk: s kinologíjami dvojina ImenovalnIk: kinológinji tonemsko rodIlnIk: kinológinj [kinologȋja] dajalnIk: kinológinjama ipa: [kinɔlɔgíːjà] tožilnik: kinológinji ednina mestnIk: pri kinológinjah ImenovalnIk: kinologȋja orodnIk: s kinológinjama rodIlnIk: kinologȋje množina dajalnIk: kinologȋji ImenovalnIk: kinológinje tožilnik: kinologȋjo rodIlnIk: kinológinj mestnIk: pri kinologȋji dajalnIk: kinológinjam orodnIk: s kinologȋjo tožilnik: kinológinje dvojina mestnIk: pri kinológinjah ImenovalnIk: kinologȋji orodnIk: s kinológinjami rodIlnIk: kinologȋj dajalnIk: kinologȋjama tonemsko tožilnik: kinologȋji [kinolginja] mestnIk: pri kinologȋjah ipa: [kinɔlóːgìnja] orodnIk: s kinologȋjama ednina množina ImenovalnIk: kinolginja ImenovalnIk: kinologȋje rodIlnIk: kinolginje rodIlnIk: kinologȋj dajalnIk: kinolginji dajalnIk: kinologȋjam tožilnik: kinolginjo tožilnik: kinologȋje mestnIk: pri kinolginji mestnIk: pri kinologȋjah orodnIk: s kinolginjo orodnIk: s kinologȋjami dvojina ImenovalnIk: kinolginji Izvor rodIlnIk: kinolginj prevzeto iz nem. Kynologie, frc. cynologie, angl. dajalnIk: kinolginjama cynology, iz gr. kýōn ‛pes’ + gr. ..logía iz lógos tožilnik: kinolginji ‛beseda, govor’ mestnIk: pri kinolginjah orodnIk: s kinolginjama kinológinja kinológinje samostalnik ženskega spola množina [kinológinja] ImenovalnIk: kinolginje Pomen rodIlnIk: kinolginj strokovnjakinja za kinologijo dajalnIk: kinolginjam ▪ Je izkušena kinologinja, ki že vrsto let šola pse za tožilnik: kinolginje pomoč ljudem s posebnimi potrebami in zdravstvenimi mestnIk: pri kinolginjah težavami. orodnIk: s kinolginjami ▪ Kinologinja se je z otroki pogovorila o tem, kako skrbimo za psa in kako se obnašamo, ko srečamo psa Izvor brez lastnika. ↑kinolog Izgovor In oblIke kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik jakostno [kinológinja] [kinolóški] Pomen ipa: [kinɔˈloːginja] 1. ednina ki je v zvezi s kinologi ali kinologijo ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kinológinja kinološki sodnik, strokovnjak | kinološka disciplina | rodIlnIk: kinológinje kinološka sodnica dajalnIk: kinológinji ▪ Kinološka strokovnjaka se ukvarjata z vzrejo psov tožilnik: kinológinjo velikih pasem in šolanjem psov. mestnIk: pri kinológinji ▪ Je kinološka sodnica, inštruktorica in strokovnjakinja, orodnIk: s kinológinjo ki izšola psa za slepega človeka ali človeka na 210 invalidskem vozičku. mestnIk: pri kinolóški ▪ Agiliti je ena redkih kinoloških športnih disciplin, v orodnIk: s kinolóško kateri lahko sodelujejo vsi psi, ne glede na poreklo in dvojina velikost. ImenovalnIk: kinolóški 1.1. ki temelji na kinologiji, izhaja iz kinologije rodIlnIk: kinolóških ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: kinolóškima kinološko znanje tožilnik: kinolóški ▪ Vsem ljubiteljem psov predlagamo, da se z mladim psom udeležijo tečaja splošne ubogljivosti psa in si mestnIk: pri kinolóških tako pridobijo potrebno kinološko znanje. orodnIk: s kinolóškima 1.2. ki je namenjen za kinologe množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kinolóške kinološka organizacija, zveza | kinološka prireditev | rodIlnIk: kinolóških kinološko društvo dajalnIk: kinolóškim ▪ Preden se odločite, kje boste kupili novega tožilnik: kinolóške družinskega člana, povprašajte na kinološko zvezo, mestnIk: pri kinolóških kjer vam bodo svetovali. orodnIk: s kinolóškimi ▪ Za udeležbo na kinološki prireditvi mora biti pes srednji spol dobro vzgojen. ednina ImenovalnIk: kinolóško Izgovor In oblIke rodIlnIk: kinolóškega jakostno dajalnIk: kinolóškemu [kinolóški] tožilnik: kinolóško ipa: [kinɔˈloːʃki] mestnIk: pri kinolóškem osnovnIk orodnIk: s kinolóškim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: kinolóški ImenovalnIk: kinolóški rodIlnIk: kinolóških rodIlnIk: kinolóškega dajalnIk: kinolóškima dajalnIk: kinolóškemu tožilnik: kinolóški tožilnik: kinolóški mestnIk: pri kinolóških živo kinolóškega orodnIk: s kinolóškima mestnIk: pri kinolóškem množina orodnIk: s kinolóškim ImenovalnIk: kinolóška dvojina rodIlnIk: kinolóških ImenovalnIk: kinolóška dajalnIk: kinolóškim rodIlnIk: kinolóških tožilnik: kinolóška dajalnIk: kinolóškima mestnIk: pri kinolóških tožilnik: kinolóška orodnIk: s kinolóškimi mestnIk: pri kinolóških orodnIk: s kinolóškima tonemsko množina [kinolški] ImenovalnIk: kinolóški ipa: [kinɔlóːʃkì] rodIlnIk: kinolóških osnovnIk dajalnIk: kinolóškim moški spol tožilnik: kinolóške ednina mestnIk: pri kinolóških ImenovalnIk: kinolški orodnIk: s kinolóškimi rodIlnIk: kinolškega ženski spol dajalnIk: kinolškemu ednina tožilnik: kinolški ImenovalnIk: kinolóška živo kinolškega rodIlnIk: kinolóške mestnIk: pri kinolškem dajalnIk: kinolóški orodnIk: s kinolškim tožilnik: kinolóško dvojina 211 ImenovalnIk: kinolška dajalnIk: kinolškim rodIlnIk: kinolških tožilnik: kinolška dajalnIk: kinolškima mestnIk: pri kinolških tožilnik: kinolška orodnIk: s kinolškimi mestnIk: pri kinolških orodnIk: s kinolškima Izvor množina ↑kinologija ImenovalnIk: kinolški rodIlnIk: kinolških klopotáča klopotáče samostalnik ženskega spola dajalnIk: kinolškim [klopotáča] tožilnik: kinolške Pomen mestnIk: pri kinolških strupena kača z roževinastimi obročki na koncu orodnIk: s kinolškimi repa, ki živi v Severni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. ženski spol Crotalus, Sistrurus ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ImenovalnIk: kinolška klopotača ugrizne koga rodIlnIk: kinolške ▪ Ropotulja ima svarilno vlogo, klopotača z ropotanjem dajalnIk: kinolški opozori nase, kar jo obvaruje pred tem, da bi jo večje tožilnik: kinolško živali pomendrale. mestnIk: pri kinolški ▪ Ko ga je v ameriški zvezni državi Teksas med orodnIk: s kinolško sprehajanjem ugriznila klopotača, ni izgubil glave. dvojina ▪▪▪ ImenovalnIk: kinolški ▪ V Kaliforniji živi več vrst klopotač. rodIlnIk: kinolških dajalnIk: kinolškima Izgovor In oblIke tožilnik: kinolški jakostno mestnIk: pri kinolških [klopotáča] orodnIk: s kinolškima ipa: [klɔpɔˈtaːʧa] množina ednina ImenovalnIk: kinolške ImenovalnIk: klopotáča rodIlnIk: kinolških rodIlnIk: klopotáče dajalnIk: kinolškim dajalnIk: klopotáči tožilnik: kinolške tožilnik: klopotáčo mestnIk: pri kinolških mestnIk: pri klopotáči orodnIk: s kinolškimi orodnIk: s klopotáčo srednji spol dvojina ednina ImenovalnIk: klopotáči ImenovalnIk: kinolško rodIlnIk: klopotáč rodIlnIk: kinolškega dajalnIk: klopotáčama dajalnIk: kinolškemu tožilnik: klopotáči tožilnik: kinolško mestnIk: pri klopotáčah mestnIk: pri kinolškem orodnIk: s klopotáčama orodnIk: s kinolškim množina dvojina ImenovalnIk: klopotáče ImenovalnIk: kinolški rodIlnIk: klopotáč rodIlnIk: kinolških dajalnIk: klopotáčam dajalnIk: kinolškima tožilnik: klopotáče tožilnik: kinolški mestnIk: pri klopotáčah mestnIk: pri kinolških orodnIk: s klopotáčami orodnIk: s kinolškima množina tonemsko ImenovalnIk: kinolška [klopotáča] rodIlnIk: kinolških ipa: [klɔpɔtàːʧá] 212 ednina ednina ImenovalnIk: klopotáča ImenovalnIk: kocén rodIlnIk: klopotáče rodIlnIk: kocéna dajalnIk: klopotáči dajalnIk: kocénu tožilnik: klopotáčo tožilnik: kocén mestnIk: pri klopotáči mestnIk: pri kocénu orodnIk: s klopotȃčo orodnIk: s kocénom dvojina dvojina ImenovalnIk: klopotáči ImenovalnIk: kocéna rodIlnIk: klopotȃč rodIlnIk: kocénov dajalnIk: klopotáčama dajalnIk: kocénoma tožilnik: klopotáči tožilnik: kocéna mestnIk: pri klopotáčah mestnIk: pri kocénih orodnIk: s klopotáčama orodnIk: s kocénoma množina množina ImenovalnIk: klopotáče ImenovalnIk: kocéni rodIlnIk: klopotȃč rodIlnIk: kocénov dajalnIk: klopotáčam dajalnIk: kocénom tožilnik: klopotáče tožilnik: kocéne mestnIk: pri klopotáčah mestnIk: pri kocénih orodnIk: s klopotáčami orodnIk: s kocéni Izvor tonemsko po zgledu nem. Klappschlange iz ↑klopotati [kocn] ipa: [kɔʦéːn] kocén kocéna samostalnik moškega spola ednina [kocén] ImenovalnIk: kocn Pomen rodIlnIk: kocna 1. debelejše mesnato steblo, zlasti pri zelju, dajalnIk: kocnu cvetači, ohrovtu tožilnik: kocn ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri kocnu izrezati, odrezati kocen | odstraniti kocen orodnIk: s kocnom ▪ Ohrovtovo glavo narežemo na četrtine, kocen dvojina izrežemo in zavržemo. ImenovalnIk: kocna ▪ Gomolj koprca operemo, odstranimo kocen in ga na rodIlnIk: kocnov drobno narežemo. dajalnIk: kocnoma ▪▪▪ tožilnik: kocna ▪ V zrelosti ima rastlina zelja glavo, vehe, vreteno, mestnIk: pri kocnih kocen in korenine. orodnIk: s kocnoma ▪ Sarme v lonec zložimo v obliki kroga, na sredino množina vložimo zeljni kocen in vse skupaj prekrijemo z ImenovalnIk: kocni ostankom kislega zelja. 2. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu rodIlnIk: kocnov klobuk dajalnIk: kocnom ; sin.: bet ⏵ tožilnik: kocne glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri kocnih odrezati kocene orodnIk: s kocni ▪ Gobe dobro operemo in jim odrežemo kocene. ▪ Klobuke zrežemo po dolgem, kocene pa na tanke rezine. Izvor = hrv., srb. kòcen, sorodno še rus. kóčenь, kočán ‛zeljnata glava z betom’, morda sorodno s ↑čok Izgovor In oblIke jakostno [kocén] ipa: [kɔˈʦeːn] 213 kokóš kokóši samostalnik ženskega spola ⏵ prid. beseda + sam. beseda [kokóš] okrasna kokoš P ▪ Na vrhu košare kraljuje lesena okrasna kokoš rumene omen 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim barve. trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. to pripisuje; sin.: slabšalno kokoška kokoši se gibljejo, pasejo, sprehajajo | kokoši kljuvajo ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Že tukaj dokazuješ, da si topoglava zafrustrirana kaj | kokoši kokodakajo | kokoši nesejo, valijo jajca ▪ Ker se kokoši pasejo zunaj, so tudi njihova jajca kokoš. precej boljša. ▪ Kokoši kljuvajo nastil, se v njem kopajo in brskajo. Izgovor In oblIke ▪ Prišel sem na dvorišče, kjer so kokodakale kokoši. jakostno ⏵ prid. beseda + sam. beseda [kokóš] črne, grahaste, rjave kokoši | pasemske kokoši | pitane ipa: [kɔˈkoːʃ] kokoši | sosedove kokoši ednina ▪ O barvi lupine odločajo geni in načeloma imajo ImenovalnIk: kokóš bele kokoši jajca z belo lupino, rjave kokoši z rjavo, rodIlnIk: kokóši grahaste pa nekje vmes. dajalnIk: kokóši ▪ Prodam več vrst pasemskih kokoši. tožilnik: kokóš ▪ Dobro hranjene kokoši se bodo zadrževale na dvorišču, vendar moramo vrt vseeno zavarovati z mestnIk: pri kokóši zaščitno ograjo. orodnIk: s kokóšjo ⏵ dvojina sam. beseda + sam. beseda v rodilniku farma kokoši | jajca kokoši | jata kokoši | kokodakanje ImenovalnIk: kokóši kokoši | pasme kokoši | reja, rejci, vzreja kokoši rodIlnIk: kokóši ▪ Imam manjšo jato kokoši ekstenzivne reje. dajalnIk: kokóšma tudi kokóšima ▪ Goji okoli 10 različnih pasem kokoši. tožilnik: kokóši ▪ Za ekološko rejo kokoši obstaja pravilo: kokoši mestnIk: pri kokóših morajo biti vsaj dve tretjini dneva na prostem. orodnIk: s kokóšma tudi s kokóšima ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina gojiti, rediti kokoši ImenovalnIk: kokóši ▪ Obdelovali so majhne vrtove in redili kokoši, da so se rodIlnIk: kokóši preživljali. dajalnIk: kokóšim ▪ Če le imate možnost, predlagamo, da krmite kokoši z tožilnik: kokóši različnimi sestavinami. mestnIk: pri kokóših ▪▪▪ orodnIk: s kokóšmi ▪ Hči je skrbela za kokoši, jaz pa za prodajo jajc. ▪ Za krmljenje smo v začetku uporabljali krmo za tonemsko kokoši nesnice, vendar se je izkazalo, da ima premalo [kokš] beljakovin. ipa: [kɔkóːʃ] 1.1. meso te živali kot hrana, jed ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kokš nadevana, polnjena kokoš | očiščena kokoš | pečena rodIlnIk: kokši kokoš ▪ Očiščeno kokoš nasolimo in skuhamo z jušno dajalnIk: kokši zelenjavo. tožilnik: kokš ▪ Na kilogram teže računamo 20 minut peke, zato mestnIk: pri kokši polnjeno kokoš prej stehtamo. orodnIk: s kokšjo ▪ Naročajo klasična kosila z domačo juho, govedino, dvojina pečenko, domačo pečeno kokošjo in prilogami. ImenovalnIk: kokši ▪▪▪ rodIlnIk: kokši ▪ Obiskovalce vabimo na zimski piknik, na katerem dajalnIk: kokšma tudi kokšima vam bodo ponudili pečeno kokoš z vročimi mlinci. tožilnik: kokši 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim mestnIk: pri kokših vratom in krepkim trupom orodnIk: s kokšma tudi s kokšima množina 214 ImenovalnIk: kokši kot kura/kokoš brez glave rodIlnIk: kokši kot kura brez glave dajalnIk: kokšim kot kokoš brez glave tožilnik: kokši takó, da kdo daje vtis velike raztresenosti, mestnIk: pri kokših zmedenosti, zbeganosti; panično orodnIk: s kokšmi ▪ Bodite previdnejši voznik in ne divjajte po ulicah kot kura brez glave. s ▪ talne zveze Stala je sredi kuhinje in opazovala brata. Obnašal se je kot kura brez glave in zapiral vse žaluzije. štajerska kokoš ▪ Postajamo tako raztreseni in pozabljivi, da kot kure kokoš lisasto rjavkaste ali bele barve, katere brez glave tekamo sem ter tja, saj ne moremo slediti samica ima na glavi manjši čop neusmiljenemu tempu, ki nam ga narekuje življenje. ▪ Na prireditvi so se predstavili rejci štajerskih kokoši, ▪ Nasprotniki so se na izziv odzvali kot popolni začetniki in takoj prejeli dva zadetka ter nato do konca polčasa ki so ustanovili klub gojiteljev te pasme. ▪ Štajerska kokoš je namenjena pridobivanju jajc, napadali kot kokoš brez glave. ▪ Ko se politiki zmedejo in začnejo tekati kot kokoši možna pa je tudi ljubiteljska reja. brez glave sem ter tja, razpustijo vlado in parlament, ▪ V seriji Živalstvo predstavljajo avtohtone slovenske pasme, med drugim so na znamkah upodobljeni se nam zdi, da se nam sesuva življenje. krškopoljski prašič, štajerska kokoš, jezersko-solčavska ovca in cikasto govedo. zlata kokoš/gos/kokoška zlata kokoš F zlata gos razeologIja zlata kokoška hoditi/iti s kurami/kokošmi spat kar je dober vir dobička, zaslužka hoditi s kurami spat ▪ Omenjena elektrarna velja za zlato kokoš slovenske iti s kurami spat energetike. hoditi s kokošmi spat ▪ Igralnice so zlata gos za državni proračun. ▪ Podjetje, ki je veljalo za zlato kokoško, kupcem ni zelo zgodaj hoditi spat ▪ Pred izumom žarnice in industrijsko revolucijo so prineslo pričakovanega dobička. hodili spat s kurami in vstajali ob prvem petelinjem petju. Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ▪ Kdor gre s kurami spat, lahko zjutraj pravočasno Kaj je bilo prej, kura ali jajce? vstane. Kaj je bilo prej, jajce ali kokoš? ▪ Poleti smo hodili spat s kokošmi, ko se zunaj še ni Kaj je bilo prej, jajce ali kura? niti dobro zmračilo. opisuje situacijo, v kateri je težko, nemogoče ali nesmiselno določati, katera od dveh primerjanih kokoš/kura, ki nese/nosi zlata jajca| kokoš/kura z zlatimi jajci stvari je bila po nastanku prva in je vplivala na kokoš, ki nese zlata jajca nastanek druge kura, ki nese zlata jajca ▪ Vse skupaj me spominja na vprašanje: kaj je bilo kokoš, ki nosi zlata jajca prej, kokoš ali jajce? kura, ki nosi zlata jajca ▪ V nedogled lahko razpravljamo, kaj je bilo prej, kura ali jajce kokoš z zlatimi jajci . ▪ Kaj je bilo prej, jajce ali kokoš? Prav tako nemogoče kura z zlatimi jajci je odgovoriti, ali se je prej razvila sposobnost kar je dober vir dobička, zaslužka disociacije ali iracionalna verovanja. ▪ Ko se je elektronika naselila povsod, je bilo videti, ▪ Ko to nekaterim omenimo, pobesnijo in začnejo kot da je evropskim družbam še manjkrat uspelo naštevati vse mogoče ugovore in končno ob pogovoru spremeniti svojo pogosto občudovanja vredno pridemo do tiste modrostne razgovorne prvine, ki je tehnologijo v kokoš, ki nese zlata jajca. podobna modrovanju: Kaj je bilo prej – jajce ali kura? ▪ Ali je nuklearka res kokoš, ki nosi zlata jajca? ▪ »Zakaj bi direktor uničil kuro, ki nese zlata jajca,« se Izvor je spraševal tožilec. = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ▪ Založniki po vsem svetu so naenkrat ugotovili, da je mladinska in otroška književnost še vedno lahko kura z ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. * kokošь iz zlatimi jajci. onomatopeje * koko, ki posnema kokodakanje 215 kokóšji kokóšja kokóšje pridevnik množina [kokóšji] ImenovalnIk: kokóšji Pomen rodIlnIk: kokóšjih 1. ki je v zvezi s kokošmi 1. ali gojenjem kokoši 1. dajalnIk: kokóšjim ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: kokóšje kokošji gnoj | kokošji iztrebki | kokošji mladič | kokošja mestnIk: pri kokóšjih farma | kokošje jajce orodnIk: z kokóšjimi ▪ Kokošja jajca se med seboj ločijo po barvi lupine in ženski spol velikosti. ednina ▪ Uporabimo lahko tudi kompost iz kokošjega gnoja, ImenovalnIk: kokóšja ker vsebuje veliko pomembnih hranil. rodIlnIk: kokóšje ▪ Nove možnosti saniranja odpadkov s prašičjih in kokošjih farm so se odprle, ko je podjetje začelo dajalnIk: kokóšji predelovati tekočo gnojevko. tožilnik: kokóšjo 1.1. ki je del telesa kokoši 1. ali se pridobiva s mestnIk: pri kokóšji telesa kokoši 1. orodnIk: z kokóšjo ⏵ dvojina prid. beseda + sam. beseda kokošje kosti ImenovalnIk: kokóšji | kokošje meso | kokošje perje ▪ Doslej so virus odkrili le v kokošjem mesu in v hitri rodIlnIk: kokóšjih prehrani. dajalnIk: kokóšjima ▪ Znanstveniki so odkrili, da so deli kokošjega perja tožilnik: kokóšji zelo vpojni. mestnIk: pri kokóšjih 1.2. ki je iz mesa kokoši 1., vsebuje meso kokoši orodnIk: z kokóšjima 1. kot hrano, jed množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kokóšje kokošji golaž | kokošja juha, obara | kokošja jušna rodIlnIk: kokóšjih kocka | kokošja pašteta | kokošje prsi dajalnIk: kokóšjim ▪ Mešamo, da vino nekoliko povre, nato dodamo tožilnik: kokóšje kokošjo juho in zavremo. mestnIk: pri kokóšjih ▪ Kokošje prsi potolčemo in jih v ponvi na stopljenem orodnIk: z kokóšjimi maslu zlato rumeno spečemo. srednji spol ▪ Kuhamo približno 20 minut, nato dodamo manjšo ednina pločevinko graha in eno ali dve kokošji jušni kocki. ImenovalnIk: kokóšje rodIlnIk: kokóšjega Izgovor In oblIke dajalnIk: kokóšjemu jakostno tožilnik: kokóšje [kokóšji] mestnIk: pri kokóšjem ipa: [kɔˈkoːʃji] orodnIk: z kokóšjim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: kokóšji ednina rodIlnIk: kokóšjih ImenovalnIk: kokóšji dajalnIk: kokóšjima rodIlnIk: kokóšjega tožilnik: kokóšji dajalnIk: kokóšjemu mestnIk: pri kokóšjih tožilnik: kokóšji orodnIk: z kokóšjima živo kokóšjega množina mestnIk: pri kokóšjem ImenovalnIk: kokóšja orodnIk: z kokóšjim rodIlnIk: kokóšjih dvojina dajalnIk: kokóšjim ImenovalnIk: kokóšja tožilnik: kokóšja rodIlnIk: kokóšjih mestnIk: pri kokóšjih dajalnIk: kokóšjima orodnIk: z kokóšjimi tožilnik: kokóšja mestnIk: pri kokóšjih orodnIk: z kokóšjima 216 tonemsko dajalnIk: kokšjemu [kokšji] tožilnik: kokšje ipa: [kɔkóːʃjì] mestnIk: pri kokšjem osnovnIk orodnIk: z kokšjim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: kokšji ImenovalnIk: kokšji rodIlnIk: kokšjih rodIlnIk: kokšjega dajalnIk: kokšjima dajalnIk: kokšjemu tožilnik: kokšji tožilnik: kokšji mestnIk: pri kokšjih živo kokšjega orodnIk: z kokšjima mestnIk: pri kokšjem množina orodnIk: z kokšjim ImenovalnIk: kokšja dvojina rodIlnIk: kokšjih ImenovalnIk: kokšja dajalnIk: kokšjim rodIlnIk: kokšjih tožilnik: kokšja dajalnIk: kokšjima mestnIk: pri kokšjih tožilnik: kokšja orodnIk: z kokšjimi mestnIk: pri kokšjih orodnIk: z kokšjima stalne zveze množina ImenovalnIk: kokšji kokošja kuga rodIlnIk: kokšjih iz veterine nalezljiva virusna bolezen perutnine, ki dajalnIk: kokšjim povzroča vnetje dihal in prebavil tožilnik: kokšje ▪ Nekatere živalske bolezni, kot so svinjska kuga in kokošja kuga mestnIk: pri kokšjih , se vedno znova pojavljajo v živinorejsko orodnIk: z kokšjimi najbolj razvitih državah. ženski spol ▪ V sosednji državi je kokošja kuga preskočila iz pokrajine, kjer so našteli največ primerov bolezni, in se ednina nevarno približuje obmejnim kmetijam. ImenovalnIk: kokšja rodIlnIk: kokšje Izvor dajalnIk: kokšji ↑kokoš tožilnik: kokšjo mestnIk: pri kokšji kokóška kokóške orodnIk: z kokšjo samostalnik ženskega spola dvojina [kokóška] ImenovalnIk: kokšji Pomen 1. rodIlnIk: kokšjih ekspresivno kokoš ⏵ sam. beseda v imenovalniku dajalnIk: kokšjima + glag. tožilnik: kokšji kokoška nese jajca, znese n jajc ▪ Kokoške v povprečju znesejo kakšnih 250 jajc na mestnIk: pri kokšjih dan, na vrhuncu sezone lahko tudi precej več. orodnIk: z kokšjima ▪ Kokoška sedi na jajcih in jih greje, dokler se iz njih množina po treh tednih ne izležejo piščančki. ImenovalnIk: kokšje ▪▪▪ rodIlnIk: kokšjih ▪ Zelo rad ima kmetijo, na kateri živi, posebno pa so dajalnIk: kokšjim mu pri srcu ovčke v hlevu, kokoške in zajčki. tožilnik: kokšje 2. podoba, ki predstavlja kokoš mestnIk: pri kokšjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z kokšjimi ▪ Velikonočni čas na mizi oznanja tudi okrasna srednji spol keramična kokoška s piščančki. ednina ▪ V glineno kokoško, ki poudarja simboliko velikonočnih ImenovalnIk: kokšje praznikov, postavimo pirh in ga okrasimo z modrimi rodIlnIk: kokšjega cvetovi trobentice. 217 ▪▪▪ mestnIk: pri kokškah ▪ Slaščičarsko vrečko za okraševanje s tenkim orodnIk: s kokškama nastavkom napolnimo s stopljeno jedilno čokolado in z množina njo narišemo osnovne poteze kokoške. ImenovalnIk: kokške ▪ Kokoški narišemo obraz, perutnice in oblačilo z rodIlnIk: kokšk vzorcem. 3. dajalnIk: kokškam slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje tožilnik: kokške ; sin.: slabšalno kokoš ▪ Mediji njene takratne vloge »neumne kokoške«, kot mestnIk: pri kokškah so jo radi opisovali, niso sprejeli z odobravanjem. orodnIk: s kokškami ▪ Bilo je ogromno kokodakanja, sedaj pa je vse utihnilo, saj so se zaprli kljuni neumnih kokošk. FrazeologIja I zlata kokoš/gos/kokoška zgovor In oblIke zlata kokoš jakostno [kokóška] zlata gos ipa: [kɔˈkoːʃka] zlata kokoška ednina kar je dober vir dobička, zaslužka ▪ Omenjena elektrarna velja za zlato kokoš slovenske ImenovalnIk: kokóška energetike. rodIlnIk: kokóške ▪ Igralnice so zlata gos za državni proračun. dajalnIk: kokóški ▪ Podjetje, ki je veljalo za zlato kokoško, kupcem ni tožilnik: kokóško prineslo pričakovanega dobička. mestnIk: pri kokóški orodnIk: s kokóško Izvor dvojina ↑kokoš ImenovalnIk: kokóški rodIlnIk: kokóšk kokošnják kokošnjáka samostalnik moškega spola dajalnIk: kokóškama [kokošnják] tožilnik: kokóški Pomen mestnIk: pri kokóškah 1. prostor za bivanje, gojenje kokoši orodnIk: s kokóškama množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Odsunila je vrata kokošnjaka in vrgla pred kokoši dve ImenovalnIk: kokóške pesti mešanega zrnja. rodIlnIk: kokóšk ▪ Uredba določa primerno temperaturo, osvetlitev in dajalnIk: kokóškam zračenje kokošnjakov. tožilnik: kokóške ▪▪▪ mestnIk: pri kokóškah ▪ Podaril nam je košarico svežih jajc, ki so jih znesle orodnIk: s kokóškami njegove kokoši v kokošnjaku za hišo. ▪ Redijo eno ali dve kravi, imajo kokošnjak, na vrtu pa tonemsko pridelujejo lastno zelenjavo. [kokška] 2. slabšalno stavba, prostor, kjer biva, se zadržuje ipa: [kɔkóːʃkà] več ljudi tesno skupaj, ali neurejen, hrupen ednina prostor sploh ImenovalnIk: kokška ▪ Študentsko naselje so na hitro postavili v ihti, da bi rodIlnIk: kokške čim več bistrih glav spravili pod streho. Zato so gradili dajalnIk: kokški nekakšne kokošnjake, ki nikomur niso več v ponos. ▪ tožilnik: kokško Vsak dan nov letak, katalog, prospekt o tako imenovanih sanjskih počitnicah po privlačnih cenah. mestnIk: pri kokški V resnici gre za polnjenje kokošnjakov, uniformiranih orodnIk: s kokško hotelskih kompleksov. dvojina 3. slabšalno glasno, kaotično dogajanje ali skupina ImenovalnIk: kokški ljudi, ki tako dogajanje povzroča rodIlnIk: kokšk ▪ Dajte kup ljudi v pisarno ali pa na vodilne položaje, dajalnIk: kokškama boste videli, kakšen kokošnjak bo nastal. tožilnik: kokški ▪ Če nima pristojnosti, jih ima verjetno nekdo drug, a 218 ta se nikoli ne oglasi, da bi ljudstvo lahko izvedelo, kdo je zadolžen za redarsko službo v tem kokošnjaku. Izvor ↑kokoš Izgovor In oblIke jakostno komédijsko prislov [kokošnják] [komédisko] ipa: [kɔkɔʃˈnjaːk] Pomen ednina 1. glede na komedijo ImenovalnIk: kokošnják ▪ Ne gre prezreti, da na odru stojijo komedijsko vešči rodIlnIk: kokošnjáka igralci. dajalnIk: kokošnjáku 2. takó, da je prisotna, izražena komedija tožilnik: kokošnják ▪ Program bo še naprej usmerjen predvsem mestnIk: pri kokošnjáku komedijsko, poudarek bo na modernih problemih. orodnIk: s kokošnjákom ▪ Tik pred koncem so v komedijsko obarvani sezoni dvojina uprizorili Župančičevo Veroniko Deseniško. ImenovalnIk: kokošnjáka rodIlnIk: kokošnjákov Izgovor In oblIke dajalnIk: kokošnjákoma jakostno tožilnik: kokošnjáka [komédisko] mestnIk: pri kokošnjákih ipa: [kɔˈmeːdiskɔ] orodnIk: s kokošnjákoma osnovnIk: komédijsko množina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj komédijsko ImenovalnIk: kokošnjáki presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj komédij- rodIlnIk: kokošnjákov sko dajalnIk: kokošnjákom tožilnik: kokošnjáke tonemsko mestnIk: pri kokošnjákih [komdisko] orodnIk: s kokošnjáki ipa: [kɔmèːdískɔ] osnovnIk: komdijsko tonemsko PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj komdijsko [kokošnják] presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj komdij- ipa: [kɔkɔʃnjàːk] sko ednina ImenovalnIk: kokošnják Izvor rodIlnIk: kokošnjáka ↑komedijski dajalnIk: kokošnjáku tožilnik: kokošnják komediográf komediográfa samostalnik moškega spola mestnIk: pri kokošnjáku [komedijográf] orodnIk: s kokošnjákom Pomen dvojina kdor se ukvarja s pisanjem komedij ImenovalnIk: kokošnjáka ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: kokošnjákov tudi kokošnjȃkov priljubljen, slovit, znamenit, znan komediograf | dajalnIk: kokošnjákoma sodobni komediograf tožilnik: kokošnjáka ▪ Svoj jubilej so proslavili s komedijo francoskega mestnIk: pri kokošnjákih tudi pri kokošnjȃkih komediografa. orodnIk: s kokošnjákoma ▪ Tekst je zapisal znameniti srbski komediograf. množina ▪ Slovenski komediograf in avtor sedemdesetih knjižnih ImenovalnIk: kokošnjáki izdaj je prisotnim predstavljal svoja dela. rodIlnIk: kokošnjákov tudi kokošnjȃkov ▪▪▪ ▪ Molière je kot komediograf, igralec in režiser zastopal dajalnIk: kokošnjákom stališče, naj človek ostane v mejah prirojene zdrave tožilnik: kokošnjáke pameti. mestnIk: pri kokošnjákih tudi pri kokošnjȃkih ▪ Komedijant in komediograf je v svojih delih orodnIk: s kokošnjáki tudi s kokošnjȃki izoblikoval vrsto likov, posebnežev rimskih ulic, ki 219 vedno znova izzivajo igralske interprete. besedotvorje ženski spol: komediografka Izgovor In oblIke jakostno Izvor [komedijográf] prevzeto iz it. commediògrafo < poznolat. ipa: [kɔmɛdijɔˈgɾaːf] comoediographus, iz gr. kōmōidiographos, glej ednina ↑komediografija ImenovalnIk: komediográf rodIlnIk: komediográfa komediografíja komediografíje samostalnik ženskega dajalnIk: komediográfu spola tožilnik: komediográfa [komedijografíja] mestnIk: pri komediográfu Pomen orodnIk: s komediográfom 1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je dvojina komedija ImenovalnIk: komediográfa ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: komediográfov ▪ Zmagoslavje ljubezni, ki ga je pred dobrimi dvesto dajalnIk: komediográfoma petdesetimi leti napisal Pierre Carlet de Chamblain de tožilnik: komediográfa Marivaux, je tipičen proizvod francoske komediografije mestnIk: pri komediográfih 18. stoletja. orodnIk: s komediográfoma ▪ Avtor je nova zvezda angleške komediografije, saj množina so njegove igre prevedene v sedemnajst jezikov in jih uprizarjajo po vseh celinah. ImenovalnIk: komediográfi ▪▪▪ rodIlnIk: komediográfov ▪ Kot se je pokazalo, je mogoče uspešno privabljati dajalnIk: komediográfom občinstvo in redno polniti dokaj velik avditorij le s tožilnik: komediográfe preverjenimi besedili mojstrov komediografije. mestnIk: pri komediográfih 1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja orodnIk: s komediográfi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Režiser je nadaljeval svoje ukvarjanje z Linhartovo tonemsko komediografijo. [komedijogrȃf] ▪ V osmih sezonah so uprizorili štiri dela sodobne ipa: [kɔmɛdijɔgɾáːf] slovenske komediografije. ednina ▪ Molièrova igra o svetohlinstvu sodi v vrh svetovne ImenovalnIk: komediogrȃf komediografije. rodIlnIk: komediogrȃfa 2. oblikovna, estetska načela, značilna za dajalnIk: komediogrȃfu uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v tožilnik: komediogrȃfa različnih teorijah, obdobjih mestnIk: pri komediogrȃfu ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s komediogrȃfom ▪ Besedilo je napisal v primorskem narečju in v maniri dvojina Molièrove komediografije. ▪ ImenovalnIk: komediogrȃfa Problema se raje loteva z mesenejše kot bridkejše strani, pri čemer se močno naslanja na preverjene rodIlnIk: komediogrȃfov obrazce gledališke komediografije. dajalnIk: komediogrȃfoma 2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za tožilnik: komediogrȃfa glasbena dela komičnega značaja pri različnih mestnIk: pri komediogrȃfih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih orodnIk: s komediogrȃfoma ▪ Postajalo je jasno, kako Haydnova komediografija množina zvoka omogoča tako različne in na pogled čisto ImenovalnIk: komediogrȃfi drugačne stvari, kot sta jih ustvarjala Beethoven in rodIlnIk: komediogrȃfov Šostakovič. dajalnIk: komediogrȃfom ▪ Humperdinck je nemško snov ljudskih pesmi tožilnik: komediogrȃfe svoje opere res spretno razrahljal, kot komponist mestnIk: pri komediogrȃfih še vedno pripoveduje, kako je vešč svojega posla, komediografija njegovega stavka se giblje z lahkoto, orodnIk: s komediogrȃfi prehodi in sopotja motivike resnično tečejo. 220 Izgovor In oblIke graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, jakostno slikam, vklešem, vrežem’ [komedijografíja] ipa: [kɔmɛdijɔgɾaˈfiːja] komediográfka komediográfke samostalnik ženskega ednina spola ImenovalnIk: komediografíja [komedijográfka] rodIlnIk: komediografíje Pomen dajalnIk: komediografíji ženska, ki se ukvarja s pisanjem komedij tožilnik: komediografíjo ▪ Portugalska igralka, pevka, plesalka, komediografka mestnIk: pri komediografíji in predvsem umetnica z neskončno gledališko orodnIk: s komediografíjo domišljijo je sodelovala z različnimi koreografi. dvojina ImenovalnIk: komediografíji Izgovor In oblIke rodIlnIk: komediografíj jakostno dajalnIk: komediografíjama [komedijográfka] tožilnik: komediografíji ipa: [kɔmɛdijɔˈgɾaːfka] mestnIk: pri komediografíjah ednina orodnIk: s komediografíjama ImenovalnIk: komediográfka množina rodIlnIk: komediográfke ImenovalnIk: komediografíje dajalnIk: komediográfki rodIlnIk: komediografíj tožilnik: komediográfko dajalnIk: komediografíjam mestnIk: pri komediográfki tožilnik: komediografíje orodnIk: s komediográfko mestnIk: pri komediografíjah dvojina orodnIk: s komediografíjami ImenovalnIk: komediográfki rodIlnIk: komediográfk tonemsko dajalnIk: komediográfkama [komedijografȋja] tožilnik: komediográfki ipa: [kɔmɛdijɔgɾafíːjà] mestnIk: pri komediográfkah ednina orodnIk: s komediográfkama ImenovalnIk: komediografȋja množina rodIlnIk: komediografȋje ImenovalnIk: komediográfke dajalnIk: komediografȋji rodIlnIk: komediográfk tožilnik: komediografȋjo dajalnIk: komediográfkam mestnIk: pri komediografȋji tožilnik: komediográfke orodnIk: s komediografȋjo mestnIk: pri komediográfkah dvojina orodnIk: s komediográfkami ImenovalnIk: komediografȋji rodIlnIk: komediografȋj tonemsko dajalnIk: komediografȋjama [komedijogrȃfka] tožilnik: komediografȋji ipa: [kɔmɛdijɔgɾáːfkà] mestnIk: pri komediografȋjah ednina orodnIk: s komediografȋjama ImenovalnIk: komediogrȃfka množina rodIlnIk: komediogrȃfke ImenovalnIk: komediografȋje dajalnIk: komediogrȃfki rodIlnIk: komediografȋj tožilnik: komediogrȃfko dajalnIk: komediografȋjam mestnIk: pri komediogrȃfki tožilnik: komediografȋje orodnIk: s komediogrȃfko mestnIk: pri komediografȋjah dvojina orodnIk: s komediografȋjami ImenovalnIk: komediogrȃfki rodIlnIk: komediogrȃfk Izvor dajalnIk: komediogrȃfkama prevzeto iz it. commediografia, iz ↑komedija + gr. tožilnik: komediogrȃfki 221 mestnIk: pri komediogrȃfkah orodnIk: s komediogrȃfkama tonemsko množina [konjár] ImenovalnIk: komediogrȃfke ipa: [kɔnjàːɾ] rodIlnIk: komediogrȃfk ednina dajalnIk: komediogrȃfkam ImenovalnIk: konjár tožilnik: komediogrȃfke rodIlnIk: konjárja mestnIk: pri komediogrȃfkah dajalnIk: konjárju orodnIk: s komediogrȃfkami tožilnik: konjárja mestnIk: pri konjárju Izvor orodnIk: s konjárjem ↑komediograf dvojina ImenovalnIk: konjárja konjár konjárja samostalnik moškega spola rodIlnIk: konjárjev tudi konjȃrjev [konjár] dajalnIk: konjárjema Pomen tožilnik: konjárja kdor se ukvarja z oskrbovanjem, urjenjem konj, mestnIk: pri konjárjih tudi pri konjȃrjih navadno poklicno orodnIk: s konjárjema ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Iz sence je stopal konjar in vodil sijočega belega ImenovalnIk: konjárji konja. rodIlnIk: konjárjev tudi konjȃrjev ▪ Žegnanja se udeležijo konjarji, ki pripeljejo lepo dajalnIk: konjárjem urejene konje. tožilnik: konjárje ▪▪▪ mestnIk: pri konjárjih tudi pri konjȃrjih ▪ Z možem, ki je bil konjar, sta bivala v grajskem orodnIk: s konjárji tudi s konjȃrji kompleksu. ▪ Gospodar kobilarne in konjarji imajo trenutno največ Izvor dela in veselja z letošnjimi žrebički. ↑konj Izgovor In oblIke konjeník konjeníka samostalnik moškega spola jakostno [konjár] [konjeník] Pomen ipa: [kɔnˈjaːɾ] ednina 1. vojak, policist, ki za premikanje, opravljanje nalog uporablja konja ImenovalnIk: konjár ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: konjárja lahki, težki konjeniki | mongolski, rimski, turški dajalnIk: konjárju konjeniki | lahko, težko oboroženi konjeniki | sovražni tožilnik: konjárja konjeniki mestnIk: pri konjárju ▪ Imel je okoli 3000 težkih konjenikov in 500 lahkih orodnIk: s konjárjem konjenikov za izvidniške in podobne naloge. dvojina ▪ V varovanje prireditve so ob policistih posebne enote ImenovalnIk: konjárja vključeni tudi policijski konjeniki. rodIlnIk: konjárjev ▪▪▪ dajalnIk: konjárjema ▪ Kopje je bilo orožje konjenikov. V njem je bila tožilnik: konjárja združena sila konja in konjenika v zaletu. mestnIk: pri konjárjih ▪ Policista konjenika sta med rednim obhodom ustavila orodnIk: s konjárjema sumljivega fanta. množina 2. kdor jezdi konja ImenovalnIk: konjárji ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. konjeniki jezdijo | konjeniki se pridružijo rodIlnIk: konjárjev komu, spremljajo dajalnIk: konjárjem koga | konjeniki se udeležijo česa, zberejo ▪ Na dan sv. Štefana se v Šentjerneju zberejo tožilnik: konjárje konjeniki, ki v slavnostni procesiji jezdijo do cerkve. mestnIk: pri konjárjih ▪ Konjeniki so vse tri dni jezdili od desete ure zjutraj pa orodnIk: s konjárji 222 vse do mraka, med njimi je bilo veliko mladih. množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: konjeníki pohod, povorka, sprevod konjenikov | skupina rodIlnIk: konjeníkov tudi konjenȋkov konjenikov | spremstvo konjenikov | srečanje, zbor dajalnIk: konjeníkom konjenikov tožilnik: konjeníke ▪ Običaje po starem bo popestril sprevod konjenikov in mestnIk: pri konjeníkih tudi pri konjenȋkih razstava čebelarskih izdelkov. ▪ Udeležili so se srečanja konjenikov na Veliki planini orodnIk: s konjeníki tudi s konjenȋki na Kisovcu, pripravili pa so tudi srečanje konjenikov štajerske in kranjske dežele. Izvor ↑konj I zgovor In oblIke jakostno konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeník] [konjeníški] ipa: [kɔnjɛˈniːk] Pomen ednina 1. ki je v zvezi s konjeniki 1. ImenovalnIk: konjeník ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: konjeníka konjeniški častnik, stotnik | konjeniški kip, spomenik | dajalnIk: konjeníku konjeniška policija ▪ S 26. leti je postal konjeniški stotnik in dobil visoko tožilnik: konjeníka indijsko odlikovanje. mestnIk: pri konjeníku ▪ Najodmevnejši pri nas je konjeniški spomenik orodnIk: s konjeníkom Rudolfa Maistra, ki od leta 1999 stoji ob ljubljanski dvojina avtobusni postaji. ImenovalnIk: konjeníka ▪ Skupaj s pripadniki mornarice in konjeniške policije rodIlnIk: konjeníkov še vedno iščejo morebitne potnike, čeprav je zelo malo dajalnIk: konjeníkoma verjetno, da je kdo preživel nesrečo. tožilnik: konjeníka 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo konjeniki 1. mestnIk: pri konjeníkih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s konjeníkoma konjeniški korpus, regiment, polk | konjeniška brigada, množina četa, divizija ImenovalnIk: konjeníki ▪ Dva ali več konjeniških polkov je sestavljalo rodIlnIk: konjeníkov konjeniško brigado, dve brigadi konjeniško divizijo. dajalnIk: konjeníkom 2. ki je v zvezi s konjeniki 2. ali konjeništvom tožilnik: konjeníke ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri konjeníkih konjeniški šport | konjeniške discipline | konjeniške poti | orodnIk: s konjeníki konjeniška tekmovanja ▪ Turistična ponudba naj bi se z razširitvijo konjeniškega športa dodobra okrepila in razširila. tonemsko [konjeník] ▪ Dresura je temelj vseh konjeniških disciplin, saj je njeno bistvo sinhronizacija med jahačem in konjem. ipa: [kɔnjɛnìːk] 2.1. ednina ki je namenjen za konjenike 2. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: konjeník konjeniški center, klub | konjeniški sejem | konjeniško rodIlnIk: konjeníka društvo dajalnIk: konjeníku ▪ Posestvo je eden največjih in najsodobnejših tožilnik: konjeníka konjeniških centrov v tem delu Evrope. mestnIk: pri konjeníku ▪ V sklopu tekmovanja se je zvrstilo šest turnirjev, na orodnIk: s konjeníkom katerih je sodelovalo okrog 80 tekmovalcev iz številnih dvojina slovenskih konjeniških klubov. ImenovalnIk: konjeníka ▪ Ko bo tradicionalna žetev oziroma kmečki dan, bodo rodIlnIk: konjeníkov tudi konjenȋkov člani konjeniškega društva vpregli konje v vozove in se dajalnIk: konjeníkoma v sprevodu popeljali skozi kraj. tožilnik: konjeníka mestnIk: pri konjeníkih tudi pri konjenȋkih orodnIk: s konjeníkoma 223 Izgovor In oblIke rodIlnIk: konjeníškega jakostno dajalnIk: konjeníškemu [konjeníški] tožilnik: konjeníško ipa: [kɔnjɛˈniːʃki] mestnIk: pri konjeníškem osnovnIk orodnIk: s konjeníškim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: konjeníški ImenovalnIk: konjeníški rodIlnIk: konjeníških rodIlnIk: konjeníškega dajalnIk: konjeníškima dajalnIk: konjeníškemu tožilnik: konjeníški tožilnik: konjeníški mestnIk: pri konjeníških živo konjeníškega orodnIk: s konjeníškima mestnIk: pri konjeníškem množina orodnIk: s konjeníškim ImenovalnIk: konjeníška dvojina rodIlnIk: konjeníških ImenovalnIk: konjeníška dajalnIk: konjeníškim rodIlnIk: konjeníških tožilnik: konjeníška dajalnIk: konjeníškima mestnIk: pri konjeníških tožilnik: konjeníška orodnIk: s konjeníškimi mestnIk: pri konjeníških orodnIk: s konjeníškima tonemsko množina [konjenȋški] ImenovalnIk: konjeníški ipa: [kɔnjɛníːʃkì] rodIlnIk: konjeníških osnovnIk dajalnIk: konjeníškim moški spol tožilnik: konjeníške ednina mestnIk: pri konjeníških ImenovalnIk: konjenȋški orodnIk: s konjeníškimi rodIlnIk: konjenȋškega ženski spol dajalnIk: konjenȋškemu ednina tožilnik: konjenȋški ImenovalnIk: konjeníška živo konjenȋškega rodIlnIk: konjeníške mestnIk: pri konjenȋškem dajalnIk: konjeníški orodnIk: s konjenȋškim tožilnik: konjeníško dvojina mestnIk: pri konjeníški ImenovalnIk: konjenȋška orodnIk: s konjeníško rodIlnIk: konjenȋških dvojina dajalnIk: konjenȋškima ImenovalnIk: konjeníški tožilnik: konjenȋška rodIlnIk: konjeníških mestnIk: pri konjenȋških dajalnIk: konjeníškima orodnIk: s konjenȋškima tožilnik: konjeníški množina mestnIk: pri konjeníških ImenovalnIk: konjenȋški orodnIk: s konjeníškima rodIlnIk: konjenȋških množina dajalnIk: konjenȋškim ImenovalnIk: konjeníške tožilnik: konjenȋške rodIlnIk: konjeníških mestnIk: pri konjenȋških dajalnIk: konjeníškim orodnIk: s konjenȋškimi tožilnik: konjeníške ženski spol mestnIk: pri konjeníških ednina orodnIk: s konjeníškimi ImenovalnIk: konjenȋška srednji spol rodIlnIk: konjenȋške ednina dajalnIk: konjenȋški ImenovalnIk: konjeníško tožilnik: konjenȋško 224 mestnIk: pri konjenȋški 1947, ko je gasilsko društvo priredilo prve dirke. orodnIk: s konjenȋško ▪▪▪ dvojina ▪ Konjereja in konjeništvo sta primerna tudi za manjše ImenovalnIk: konjenȋški kmetije, ki ponujajo zemljo za krmo konj, površine za rodIlnIk: konjenȋških tekališče in storitveno oskrbo konj. dajalnIk: konjenȋškima 1.1. šport, pri katerem se tekmuje s konji ⏵ tožilnik: konjenȋški sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri konjenȋških ljubitelji konjeništva ▪ Ljubitelji konjeništva pričakujejo največ od nastopa orodnIk: s konjenȋškima množina domačih kasačev, ki se vedno bolj uveljavljajo. ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ImenovalnIk: konjenȋške ▪ V Lipici bo od 15. do 20. avgusta veliko tekmovanje v rodIlnIk: konjenȋških konjeništvu. dajalnIk: konjenȋškim ▪ Vsaka državna reprezentanca v konjeništvu pripelje tožilnik: konjenȋške na prizorišče iger svoje konje, za katere skrbi številno mestnIk: pri konjenȋških pomožno osebje. orodnIk: s konjenȋškimi ▪▪▪ srednji spol ▪ Zanimanje za konjeništvo narašča, v klubu imamo ednina člane, stare od osem do petdeset let. ImenovalnIk: konjenȋško ▪ Poleg konjeništva se bodo zvrstili še turnirji v malem rodIlnIk: konjenȋškega nogometu, košarki, odbojki na mivki. dajalnIk: konjenȋškemu tožilnik: konjenȋško Izgovor In oblIke mestnIk: pri konjenȋškem jakostno orodnIk: s konjenȋškim [konjeníštvo] dvojina ipa: [kɔnjɛˈniːʃtʋɔ] ImenovalnIk: konjenȋški ednina rodIlnIk: konjenȋških ImenovalnIk: konjeníštvo dajalnIk: konjenȋškima rodIlnIk: konjeníštva tožilnik: konjenȋški dajalnIk: konjeníštvu mestnIk: pri konjenȋških tožilnik: konjeníštvo orodnIk: s konjenȋškima mestnIk: pri konjeníštvu množina orodnIk: s konjeníštvom ImenovalnIk: konjenȋška dvojina rodIlnIk: konjenȋških ImenovalnIk: konjeníštvi dajalnIk: konjenȋškim rodIlnIk: konjeníštev tožilnik: konjenȋška dajalnIk: konjeníštvoma mestnIk: pri konjenȋških tožilnik: konjeníštvi orodnIk: s konjenȋškimi mestnIk: pri konjeníštvih orodnIk: s konjeníštvoma Izvor množina ↑konjenik ImenovalnIk: konjeníštva rodIlnIk: konjeníštev konjeníštvo konjeníštva samostalnik srednjega spola dajalnIk: konjeníštvom [konjeníštvo] tožilnik: konjeníštva Pomen mestnIk: pri konjeníštvih 1. dejavnost, ki se ukvarja z rejo in dresuro konj, orodnIk: s konjeníštvi urjenjem jezdecev, organizacijo tekmovanj s konji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemsko področje konjeništva | razvoj konjeništva [konjenȋštvo] ▪ Policista konjenika se izbere na podlagi internega ipa: [kɔnjɛníːʃtʋ] razpisa, ki poleg ustrezne izobrazbe od kandidata ednina zahteva veselje do konj, zaželeno pa je tudi ImenovalnIk: konjenȋštvo predznanje s področja konjeništva. rodIlnIk: konjenȋštva ▪ Ideja o razvoju konjeništva se je porodila že leta 225 dajalnIk: konjenȋštvu dvojina tožilnik: konjenȋštvo ImenovalnIk: konjerêji mestnIk: pri konjenȋštvu rodIlnIk: konjerêj orodnIk: s konjenȋštvom dajalnIk: konjerêjama dvojina tožilnik: konjerêji ImenovalnIk: konjenȋštvi mestnIk: pri konjerêjah rodIlnIk: konjenȋštev orodnIk: z konjerêjama dajalnIk: konjenȋštvoma množina tožilnik: konjenȋštvi ImenovalnIk: konjerêje mestnIk: pri konjenȋštvih rodIlnIk: konjerêj orodnIk: s konjenȋštvoma dajalnIk: konjerêjam množina tožilnik: konjerêje ImenovalnIk: konjenȋštva mestnIk: pri konjerêjah rodIlnIk: konjenȋštev orodnIk: z konjerêjami dajalnIk: konjenȋštvom tožilnik: konjenȋštva tonemsko mestnIk: pri konjenȋštvih [konjerȇja] orodnIk: s konjenȋštvi ipa: [kɔnjɛɾέːjà] ednina Izvor ImenovalnIk: konjerȇja ↑konjenik rodIlnIk: konjerȇje dajalnIk: konjerȇji konjerêja konjerêje samostalnik ženskega spola tožilnik: konjerȇjo [konjerêja] mestnIk: pri konjerȇji Pomen orodnIk: z konjerȇjo dejavnost, ki se ukvarja z rejo konj dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: konjerȇji področje konjereje | razvoj konjereje rodIlnIk: konjerȇj ▪ Predstavil je predlog strategije razvoja konjereje in dajalnIk: konjerȇjama konjeniškega športa. tožilnik: konjerȇji ▪ V društvu najmanj enkrat letno organizirajo mestnIk: pri konjerȇjah strokovno predavanje in ekskurzijo s področja orodnIk: z konjerȇjama konjereje. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ImenovalnIk: konjerȇje ▪ Na kmetijah v Posavju se konjereja razvija predvsem rodIlnIk: konjerȇj kot dopolnilna dejavnost, ki je močno povezana s dajalnIk: konjerȇjam turizmom. tožilnik: konjerȇje ▪▪▪ ▪ Na ocenjevanju so strokovnjaki za konjerejo ocenili mestnIk: pri konjerȇjah vse živali in izbrali najboljše med njimi. orodnIk: z konjerȇjami ▪ Nekaj vaščanov se ukvarja s konjerejo in govedorejo kot dopolnilno dejavnostjo. Izvor ↑konj + ↑reja I zgovor In oblIke jakostno konjerêjec konjerêjca samostalnik moškega spola [konjerêja] [konjerêjəc] ipa: [kɔnjɛˈɾɛːja] Pomen ednina kdor se ukvarja z rejo konj, navadno poklicno ImenovalnIk: konjerêja ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: konjerêje srečanje konjerejcev dajalnIk: konjerêji ▪ Za štefanovo organiziramo blagoslov konj, poleti pripravimo srečanje konjerejcev in turno jahanje na tožilnik: konjerêjo Menini. mestnIk: pri konjerêji ▪ Na pobudo krajevnega društva konjerejcev so orodnIk: z konjerêjo organizirali srečanje, ki se je odvijalo v Ovčji vasi in 226 dolini Zajzere. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: konjerȇjci znan konjerejec rodIlnIk: konjerȇjcev ▪ Ker so bili nekdaj znani konjerejci, oče pa dolgo dajalnIk: konjerȇjcem tudi furman, so se odločili, da na domačiji obnovijo tožilnik: konjerȇjce tradicijo. mestnIk: pri konjerȇjcih ▪▪▪ orodnIk: z konjerȇjci ▪ Društvo bo konjerejce povezalo, poskušalo vplivati na selekcijo in vzgojo konj ter skrbelo za izobraževanje njihovih rejcev. Izvor ↑konjereja Izgovor In oblIke konjerêjski konjerêjska konjerêjsko jakostno pridevnik [konjerêjəc] [konjerêjski] ipa: [kɔnjɛˈɾɛːjəʦ] Pomen ednina 1. ki je v zvezi s konjerejci ali konjerejo ⏵ ImenovalnIk: konjerêjec prid. beseda + sam. beseda konjerejska kmetija | konjerejska tradicija | konjerejski rodIlnIk: konjerêjca strokovnjaki | konjerejske prireditve dajalnIk: konjerêjcu ▪ Ogledali so si nekaj uspešnih konjerejskih kmetij, ki tožilnik: konjerêjca se ukvarjajo pretežno z vzgojo avtohtonih noričanov, mestnIk: pri konjerêjcu konjev hladnokrvne pasme. orodnIk: z konjerêjcem ▪ V skladu s staro konjerejsko tradicijo vemo, da so dvojina začetniki linij žrebci različnih pasem, različni po izvoru. ImenovalnIk: konjerêjca 1.1. ki je namenjen za konjerejce rodIlnIk: konjerêjcev ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: konjerêjcema konjerejski dan | konjerejski center | konjerejsko tožilnik: konjerêjca društvo mestnIk: pri konjerêjcih ▪ Člani domačega konjerejskega društva bodo pripravili orodnIk: z konjerêjcema konjerejski dan. množina ▪ Diplomirala sem iz teme prehrana športnih konj v ImenovalnIk: konjerêjci konjerejskih centrih Slovenije. rodIlnIk: konjerêjcev dajalnIk: konjerêjcem Izgovor In oblIke tožilnik: konjerêjce jakostno mestnIk: pri konjerêjcih [konjerêjski] orodnIk: z konjerêjci ipa: [kɔnjɛˈɾɛːski] osnovnIk tonemsko moški spol [konjerȇjəc] ednina ipa: [kɔnjɛɾːjʦ] ImenovalnIk: konjerêjski ednina rodIlnIk: konjerêjskega ImenovalnIk: konjerȇjec dajalnIk: konjerêjskemu rodIlnIk: konjerȇjca tožilnik: konjerêjski dajalnIk: konjerȇjcu živo konjerêjskega tožilnik: konjerȇjca mestnIk: pri konjerêjskem mestnIk: pri konjerȇjcu orodnIk: z konjerêjskim orodnIk: z konjerȇjcem dvojina dvojina ImenovalnIk: konjerêjska ImenovalnIk: konjerȇjca rodIlnIk: konjerêjskih rodIlnIk: konjerȇjcev dajalnIk: konjerêjskima dajalnIk: konjerȇjcema tožilnik: konjerêjska tožilnik: konjerȇjca mestnIk: pri konjerêjskih mestnIk: pri konjerȇjcih orodnIk: z konjerêjskima orodnIk: z konjerȇjcema 227 množina tonemsko ImenovalnIk: konjerêjski [konjerȇjski] rodIlnIk: konjerêjskih ipa: [kɔnjɛɾːskì] dajalnIk: konjerêjskim osnovnIk tožilnik: konjerêjske moški spol mestnIk: pri konjerêjskih ednina orodnIk: z konjerêjskimi ImenovalnIk: konjerȇjski ženski spol rodIlnIk: konjerȇjskega ednina dajalnIk: konjerȇjskemu ImenovalnIk: konjerêjska tožilnik: konjerȇjski rodIlnIk: konjerêjske živo konjerȇjskega dajalnIk: konjerêjski mestnIk: pri konjerȇjskem tožilnik: konjerêjsko orodnIk: z konjerȇjskim mestnIk: pri konjerêjski dvojina orodnIk: z konjerêjsko ImenovalnIk: konjerȇjska dvojina rodIlnIk: konjerȇjskih ImenovalnIk: konjerêjski dajalnIk: konjerȇjskima rodIlnIk: konjerêjskih tožilnik: konjerȇjska dajalnIk: konjerêjskima mestnIk: pri konjerȇjskih tožilnik: konjerêjski orodnIk: z konjerȇjskima mestnIk: pri konjerêjskih množina orodnIk: z konjerêjskima ImenovalnIk: konjerȇjski množina rodIlnIk: konjerȇjskih ImenovalnIk: konjerêjske dajalnIk: konjerȇjskim rodIlnIk: konjerêjskih tožilnik: konjerȇjske dajalnIk: konjerêjskim mestnIk: pri konjerȇjskih tožilnik: konjerêjske orodnIk: z konjerȇjskimi mestnIk: pri konjerêjskih ženski spol orodnIk: z konjerêjskimi ednina srednji spol ImenovalnIk: konjerȇjska ednina rodIlnIk: konjerȇjske ImenovalnIk: konjerêjsko dajalnIk: konjerȇjski rodIlnIk: konjerêjskega tožilnik: konjerȇjsko dajalnIk: konjerêjskemu mestnIk: pri konjerȇjski tožilnik: konjerêjsko orodnIk: z konjerȇjsko mestnIk: pri konjerêjskem dvojina orodnIk: z konjerêjskim ImenovalnIk: konjerȇjski dvojina rodIlnIk: konjerȇjskih ImenovalnIk: konjerêjski dajalnIk: konjerȇjskima rodIlnIk: konjerêjskih tožilnik: konjerȇjski dajalnIk: konjerêjskima mestnIk: pri konjerȇjskih tožilnik: konjerêjski orodnIk: z konjerȇjskima mestnIk: pri konjerêjskih množina orodnIk: z konjerêjskima ImenovalnIk: konjerȇjske množina rodIlnIk: konjerȇjskih ImenovalnIk: konjerêjska dajalnIk: konjerȇjskim rodIlnIk: konjerêjskih tožilnik: konjerȇjske dajalnIk: konjerêjskim mestnIk: pri konjerȇjskih tožilnik: konjerêjska orodnIk: z konjerȇjskimi mestnIk: pri konjerêjskih srednji spol orodnIk: z konjerêjskimi ednina ImenovalnIk: konjerȇjsko rodIlnIk: konjerȇjskega 228 dajalnIk: konjerȇjskemu koprnênje koprnênja samostalnik srednjega spola tožilnik: konjerȇjsko [kopərnênje] mestnIk: pri konjerȇjskem Pomen orodnIk: z konjerȇjskim doživljanje občutkov, pri katerih si kdo zelo, dvojina nezadržno želi koga, česa ImenovalnIk: konjerȇjski ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: konjerȇjskih ▪ Iz otroštva mi je ostal zelo živ spomin na nenehno dajalnIk: konjerȇjskima koprnenje po čokoladi, ki je tedaj ni bilo. tožilnik: konjerȇjski ▪ Zapustil sem svojo domovino z neskončnim mestnIk: pri konjerȇjskih koprnenjem, da bi se nekoč vrnil vanjo. orodnIk: z konjerȇjskima ▪▪▪ množina ▪ Upam, da bo človečnost v vsakem od nas premagala ImenovalnIk: konjerȇjska koprnenje po slavi in bogastvu. rodIlnIk: konjerȇjskih dajalnIk: konjerȇjskim Izgovor In oblIke tožilnik: konjerȇjska jakostno mestnIk: pri konjerȇjskih [kopərnênje] orodnIk: z konjerȇjskimi ipa: [kɔpəɾˈnɛːnjɛ] ednina Izvor ImenovalnIk: koprnênje ↑konjereja rodIlnIk: koprnênja dajalnIk: koprnênju koprnéče tožilnik: koprnênje prislov [koprnéče] mestnIk: pri koprnênju P orodnIk: s koprnênjem omen takó, da je izražena velika, nezadržna želja po dvojina kom, čem ImenovalnIk: koprnênji ⏵ prisl. + glag. rodIlnIk: koprnênj ▪ Koprneče je gledala za njim, ko je odšel mimo dajalnIk: koprnênjema zatemnjenih oken v pritličju. tožilnik: koprnênji ▪ Odločila se je, da se nastani v gostišču; koprneče je mestnIk: pri koprnênjih pomislila na vročo prho. orodnIk: s koprnênjema ▪ Tu in tam smo žalostno sedeli skupaj in koprneče množina pripovedovali o svojih starih poklicih in uspehih. ImenovalnIk: koprnênja rodIlnIk: koprnênj Izgovor In oblIke dajalnIk: koprnênjem jakostno tožilnik: koprnênja [koprnéče] mestnIk: pri koprnênjih ipa: [kɔpɾˈneːʧɛ] orodnIk: s koprnênji osnovnIk: koprnéče PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj koprnéče tonemsko presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj koprnéče [kopərnénje] ipa: [kɔpɾnːnj] tonemsko ednina [koprnče] ImenovalnIk: koprnénje ipa: [kɔpɾnèːʧ] rodIlnIk: koprnénja osnovnIk: koprnče dajalnIk: koprnénju PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj koprnče tožilnik: koprnénje presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj koprnče mestnIk: pri koprnénju orodnIk: s koprnénjem Izvor dvojina ↑koprneč ImenovalnIk: koprnénji in koprnȇnji rodIlnIk: koprnȇnj dajalnIk: koprnénjema in koprnȇnjema 229 tožilnik: koprnénji in koprnȇnji ednina mestnIk: pri koprnénjih tudi pri koprnȇnjih 2. oseba: kopŕni tudi koprnì orodnIk: s koprnénjema in s koprnȇnjema dvojina množina 1. oseba: koprníva ImenovalnIk: koprnénja tudi koprnȇnja 2. oseba: koprníta rodIlnIk: koprnȇnj množina dajalnIk: koprnénjem tudi koprnȇnjem 1. oseba: koprnímo tožilnik: koprnénja tudi koprnȇnja 2. oseba: koprníte mestnIk: pri koprnénjih tudi pri koprnȇnjih deležnik na -l orodnIk: s koprnénji tudi s koprnȇnji moški spol ednIna: koprnèl in koprnél Izvor dvojIna: koprnéla ↑koprneti množina: koprnéli ženski spol koprnéti koprním dovršni glagol ednIna: koprnéla [kopərnéti] dvojIna: koprnéli Pomen množina: koprnéle 1. zelo, nezadržno si želeti koga, česa srednji spol ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku ednIna: koprnélo ▪ Ponoči je bedela in koprnela po njem. dvojIna: koprnéli ▪ Zdelo se je, da kar koprni po tem, da bi jo kdo držal množina: koprnéla za roko. deležnik na -č ▪ Podnevi ti je tako vroče, da koprniš po hladu in moški spol sanjaš o sladoledu. ednina ▪▪▪ ImenovalnIk: koprnèč ▪ Aristotel je trdil, da je sreča edina stvar, po kateri rodIlnIk: koprnéčega ljudje koprnijo zaradi nje same. dajalnIk: koprnéčemu 1.1. ekspresivno doživljati močno, izrazito občutje, tožilnik: koprnèč zlasti negotovost, strah živo koprnéčega ▪ Ljudje bodo koprneli v strahu in pričakovanju tistega, mestnIk: pri koprnéčem kar bo prišlo nad ves svet. orodnIk: s koprnéčim ▪ Župan kar koprni od vseh problemov, s katerimi ga dvojina zasipajo volilci in ustanove. ImenovalnIk: koprnéča rodIlnIk: koprnéčih Izgovor In oblIke dajalnIk: koprnéčima jakostno [kopərnéti] tožilnik: koprnéča mestnIk: pri koprnéčih ipa: [kɔpəɾˈneːti] orodnIk: s koprnéčima nedoločnik: koprnéti množina namenIlnIk: koprnèt in koprnét sedanjik ImenovalnIk: koprnéči rodIlnIk: koprnéčih ednina dajalnIk: koprnéčim 1. oseba: koprním tožilnik: koprnéče 2. oseba: koprníš mestnIk: pri koprnéčih 3. oseba: koprní orodnIk: s koprnéčimi dvojina ženski spol 1. oseba: koprníva ednina 2. oseba: koprníta ImenovalnIk: koprnéča 3. oseba: koprníta rodIlnIk: koprnéče množina dajalnIk: koprnéči 1. oseba: koprnímo tožilnik: koprnéčo 2. oseba: koprníte mestnIk: pri koprnéči 3. oseba: koprníjo velelnik orodnIk: s koprnéčo 230 dvojina rodIlnIk: koprnênj ImenovalnIk: koprnéči dajalnIk: koprnênjem rodIlnIk: koprnéčih tožilnik: koprnênja dajalnIk: koprnéčima mestnIk: pri koprnênjih tožilnik: koprnéči orodnIk: s koprnênji mestnIk: pri koprnéčih orodnIk: s koprnéčima tonemsko množina [kopərnti] ImenovalnIk: koprnéče ipa: [kɔpəɾnèːtí] rodIlnIk: koprnéčih nedoločnik: koprnti dajalnIk: koprnéčim namenIlnIk: koprnȅt in koprnt tožilnik: koprnéče sedanjik mestnIk: pri koprnéčih ednina orodnIk: s koprnéčimi 1. oseba: koprním srednji spol 2. oseba: koprníš ednina 3. oseba: koprní ImenovalnIk: koprnéče dvojina rodIlnIk: koprnéčega 1. oseba: koprníva dajalnIk: koprnéčemu 2. oseba: koprníta tožilnik: koprnéče 3. oseba: koprníta mestnIk: pri koprnéčem množina orodnIk: s koprnéčim 1. oseba: koprnímo dvojina 2. oseba: koprníte ImenovalnIk: koprnéči 3. oseba: koprníjo rodIlnIk: koprnéčih velelnik dajalnIk: koprnéčima ednina tožilnik: koprnéči 2. oseba: kopŕni tudi koprnȉ mestnIk: pri koprnéčih dvojina orodnIk: s koprnéčima 1. oseba: koprnȋva množina 2. oseba: koprnȋta ImenovalnIk: koprnéča množina rodIlnIk: koprnéčih 1. oseba: koprnȋmo dajalnIk: koprnéčim 2. oseba: koprnȋte tožilnik: koprnéča deležnik na -l mestnIk: pri koprnéčih moški spol orodnIk: s koprnéčimi ednIna: koprnȅl in koprnl glagolnik dvojIna: koprnla ednina množina: koprnli ImenovalnIk: koprnênje ženski spol rodIlnIk: koprnênja ednIna: koprnla in koprnla dajalnIk: koprnênju dvojIna: koprnli tožilnik: koprnênje množina: koprnle mestnIk: pri koprnênju srednji spol orodnIk: s koprnênjem ednIna: koprnlo dvojina dvojIna: koprnli ImenovalnIk: koprnênji množina: koprnla rodIlnIk: koprnênj deležnik na -č dajalnIk: koprnênjema moški spol tožilnik: koprnênji ednina mestnIk: pri koprnênjih ImenovalnIk: koprnȅč orodnIk: s koprnênjema rodIlnIk: koprnčega množina dajalnIk: koprnčemu ImenovalnIk: koprnênja tožilnik: koprnȅč 231 živo koprnčega orodnIk: s koprnčima mestnIk: pri koprnčem množina orodnIk: s koprnčim ImenovalnIk: koprnča dvojina rodIlnIk: koprnčih ImenovalnIk: koprnča dajalnIk: koprnčim rodIlnIk: koprnčih tožilnik: koprnča dajalnIk: koprnčima mestnIk: pri koprnčih tožilnik: koprnča orodnIk: s koprnčimi mestnIk: pri koprnčih glagolnik orodnIk: s koprnčima ednina množina ImenovalnIk: koprnénje ImenovalnIk: koprnči rodIlnIk: koprnénja rodIlnIk: koprnčih dajalnIk: koprnénju dajalnIk: koprnčim tožilnik: koprnénje tožilnik: koprnče mestnIk: pri koprnénju mestnIk: pri koprnčih orodnIk: s koprnénjem orodnIk: s koprnčimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: koprnénji in koprnȇnji ednina rodIlnIk: koprnȇnj ImenovalnIk: koprnča dajalnIk: koprnénjema in koprnȇnjema rodIlnIk: koprnče tožilnik: koprnénji in koprnȇnji dajalnIk: koprnči mestnIk: pri koprnénjih tudi pri koprnȇnjih tožilnik: koprnčo orodnIk: s koprnénjema in s koprnȇnjema mestnIk: pri koprnči množina orodnIk: s koprnčo ImenovalnIk: koprnénja tudi koprnȇnja dvojina rodIlnIk: koprnȇnj ImenovalnIk: koprnči dajalnIk: koprnénjem tudi koprnȇnjem rodIlnIk: koprnčih tožilnik: koprnénja tudi koprnȇnja dajalnIk: koprnčima mestnIk: pri koprnénjih tudi pri koprnȇnjih tožilnik: koprnči orodnIk: s koprnénji tudi s koprnȇnji mestnIk: pri koprnčih orodnIk: s koprnčima Izvor množina = češ. koprnět ‛dreveneti, otrdevati’, morda sorodno ImenovalnIk: koprnče s ↑kopneti rodIlnIk: koprnčih dajalnIk: koprnčim kozáča kozáče samostalnik ženskega spola tožilnik: koprnče [kozáča] mestnIk: pri koprnčih Pomen orodnIk: s koprnčimi iz zoologije velika sova s sivkastim perjem z rjavimi srednji spol progami in daljšim repom, ki živi v Evropi in Aziji; ednina primerjaj lat. Strix uralensis ImenovalnIk: koprnče ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: koprnčega ▪ Najboljši poznavalec kozače v Sloveniji nam bo dajalnIk: koprnčemu predstavil svoja spoznanja o ekologiji ene naših tožilnik: koprnče največjih sov. mestnIk: pri koprnčem ▪ Zavod za varstvo narave želi s postavitvijo gnezdilnic izboljšati pogoje za razmnoževanje kozače orodnIk: s koprnčim dvojina in koconogega čuka in jim omogočiti preživetje v jelovških gozdovih. ImenovalnIk: koprnči ▪▪▪ rodIlnIk: koprnčih ▪ Kadar kozača ne gnezdi, je zelo plašna in se hitro dajalnIk: koprnčima umakne. tožilnik: koprnči ▪ Močnejša kozača izrine lesno sovo iz sklenjenega mestnIk: pri koprnčih gozda na gozdni rob in v bližino naselij, kjer zanjo tip 232 gozda ni več primeren. Izvor ↑koza Izgovor In oblIke jakostno kozjerêja kozjerêje samostalnik ženskega spola [kozáča] [kozjerêja] ipa: [kɔˈzaːʧa] Pomen ednina dejavnost, ki se ukvarja z rejo koz ImenovalnIk: kozáča ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: kozáče ▪ Razlog več za razvoj kozjereje je, da koza daje vedno dajalnIk: kozáči bolj iskano mleko. tožilnik: kozáčo ⏵ priredna zveza mestnIk: pri kozáči kozjereja in ovčereja orodnIk: s kozáčo ▪ Medtem ko še pred nekaj leti ovčereje ali kozjereje dvojina tukaj sploh ni bilo, se v zadnjem času reja drobnice ImenovalnIk: kozáči širi. rodIlnIk: kozáč ▪▪▪ dajalnIk: kozáčama ▪ Intenzivno se s kozjerejo ukvarjajo zadnjih deset let, tožilnik: kozáči redijo 65 molznih koz. ▪ Zaradi skalnatega površja je na otoku največ mestnIk: pri kozáčah priložnosti za kozjerejo. orodnIk: s kozáčama množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: kozáče jakostno rodIlnIk: kozáč [kozjerêja] dajalnIk: kozáčam ipa: [kɔzjɛˈɾɛːja] tožilnik: kozáče ednina mestnIk: pri kozáčah ImenovalnIk: kozjerêja orodnIk: s kozáčami rodIlnIk: kozjerêje dajalnIk: kozjerêji tonemsko [kozáča] tožilnik: kozjerêjo ipa: [kɔzàːʧá] mestnIk: pri kozjerêji ednina orodnIk: z kozjerêjo dvojina ImenovalnIk: kozáča ImenovalnIk: kozjerêji rodIlnIk: kozáče rodIlnIk: kozjerêj dajalnIk: kozáči dajalnIk: kozjerêjama tožilnik: kozáčo tožilnik: kozjerêji mestnIk: pri kozáči mestnIk: pri kozjerêjah orodnIk: s kozȃčo dvojina orodnIk: z kozjerêjama množina ImenovalnIk: kozáči ImenovalnIk: kozjerêje rodIlnIk: kozȃč rodIlnIk: kozjerêj dajalnIk: kozáčama dajalnIk: kozjerêjam tožilnik: kozáči tožilnik: kozjerêje mestnIk: pri kozáčah mestnIk: pri kozjerêjah orodnIk: s kozáčama množina orodnIk: z kozjerêjami ImenovalnIk: kozáče tonemsko rodIlnIk: kozȃč [kozjerȇja] dajalnIk: kozáčam ipa: [kɔzjɛɾːjà] tožilnik: kozáče ednina mestnIk: pri kozáčah ImenovalnIk: kozjerȇja orodnIk: s kozáčami rodIlnIk: kozjerȇje dajalnIk: kozjerȇji 233 tožilnik: kozjerȇjo orodnIk: z kozjerêjcema mestnIk: pri kozjerȇji množina orodnIk: z kozjerȇjo ImenovalnIk: kozjerêjci dvojina rodIlnIk: kozjerêjcev ImenovalnIk: kozjerȇji dajalnIk: kozjerêjcem rodIlnIk: kozjerȇj tožilnik: kozjerêjce dajalnIk: kozjerȇjama mestnIk: pri kozjerêjcih tožilnik: kozjerȇji orodnIk: z kozjerêjci mestnIk: pri kozjerȇjah orodnIk: z kozjerȇjama tonemsko množina [kozjerȇjəc] ImenovalnIk: kozjerȇje ipa: [kɔzjɛɾːjʦ] rodIlnIk: kozjerȇj ednina dajalnIk: kozjerȇjam ImenovalnIk: kozjerȇjec tožilnik: kozjerȇje rodIlnIk: kozjerȇjca mestnIk: pri kozjerȇjah dajalnIk: kozjerȇjcu orodnIk: z kozjerȇjami tožilnik: kozjerȇjca mestnIk: pri kozjerȇjcu Izvor orodnIk: z kozjerȇjcem ↑kozji + ↑reja dvojina ImenovalnIk: kozjerȇjca kozjerêjec kozjerêjca samostalnik moškega spola rodIlnIk: kozjerȇjcev [kozjerêjəc] dajalnIk: kozjerȇjcema Pomen tožilnik: kozjerȇjca kdor se ukvarja z rejo koz, navadno poklicno mestnIk: pri kozjerȇjcih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: z kozjerȇjcema ▪ Kozjerejci so sodelovali na državni razstavi koz in pri množina ocenjevanju dosegli lepe rezultate. ImenovalnIk: kozjerȇjci ▪ Pri nas kozjerejci mleko večinoma porabijo doma, rodIlnIk: kozjerȇjcev prodajo na bližnjem trgu ali predelajo v sire. dajalnIk: kozjerȇjcem ▪▪▪ tožilnik: kozjerȇjce ▪ Zavzeli so se za skupno krovno zvezo z dvema mestnIk: pri kozjerȇjcih sekcijama, kjer bi bili kozjerejci in ovčerejci orodnIk: z kozjerȇjci enakovredni. ▪ Ukrepi vodstva, potrjeni na organih upravljanja, so Izvor prizadeli tudi kozjerejce. ↑kozjereja Izgovor In oblIke kozjerêjski kozjerêjska kozjerêjsko pridevnik jakostno [kozjerêjəc] [kozjerêjski] ipa: [kɔzjɛˈɾɛːjəʦ] Pomen ednina 1. ki je v zvezi s kozjerejci ali kozjerejo ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kozjerêjec kozjerejska kmetija rodIlnIk: kozjerêjca ▪ Ogledali smo si v prirejo mleka ter prodajo kozjih dajalnIk: kozjerêjcu mlečnih izdelkov usmerjeno kozjerejsko kmetijo. tožilnik: kozjerêjca ▪ Poleg ogleda živali bodo obiskovalci lahko pokusili mestnIk: pri kozjerêjcu kozji sir in druge kozjerejske proizvode. orodnIk: z kozjerêjcem 1.1. ki je namenjen za kozjerejce dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: kozjerêjca kozjerejska zadruga | kozjerejsko društvo rodIlnIk: kozjerêjcev ▪ Dobrodošlo bi bilo sodelovanje med kozjerejskimi dajalnIk: kozjerêjcema društvi in društvi rejcev drobnice, saj je med njimi tožilnik: kozjerêjca veliko rejcev, ki poleg ovac redijo tudi koze. mestnIk: pri kozjerêjcih ▪ Že nekaj časa je v zraku ideja o ustanovitvi 234 kozjerejske zadruge. Tako bi kozjerejci sami prevzeli srednji spol predelavo mleka in prodajo izdelkov. ednina ImenovalnIk: kozjerêjsko Izgovor In oblIke rodIlnIk: kozjerêjskega jakostno dajalnIk: kozjerêjskemu [kozjerêjski] tožilnik: kozjerêjsko ipa: [kɔzjɛˈɾɛːski] mestnIk: pri kozjerêjskem osnovnIk orodnIk: z kozjerêjskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: kozjerêjski ImenovalnIk: kozjerêjski rodIlnIk: kozjerêjskih rodIlnIk: kozjerêjskega dajalnIk: kozjerêjskima dajalnIk: kozjerêjskemu tožilnik: kozjerêjski tožilnik: kozjerêjski mestnIk: pri kozjerêjskih živo kozjerêjskega orodnIk: z kozjerêjskima mestnIk: pri kozjerêjskem množina orodnIk: z kozjerêjskim ImenovalnIk: kozjerêjska dvojina rodIlnIk: kozjerêjskih ImenovalnIk: kozjerêjska dajalnIk: kozjerêjskim rodIlnIk: kozjerêjskih tožilnik: kozjerêjska dajalnIk: kozjerêjskima mestnIk: pri kozjerêjskih tožilnik: kozjerêjska orodnIk: z kozjerêjskimi mestnIk: pri kozjerêjskih orodnIk: z kozjerêjskima tonemsko množina [kozjerȇjski] ImenovalnIk: kozjerêjski ipa: [kɔzjɛɾːskì] rodIlnIk: kozjerêjskih osnovnIk dajalnIk: kozjerêjskim moški spol tožilnik: kozjerêjske ednina mestnIk: pri kozjerêjskih ImenovalnIk: kozjerȇjski orodnIk: z kozjerêjskimi rodIlnIk: kozjerȇjskega ženski spol dajalnIk: kozjerȇjskemu ednina tožilnik: kozjerȇjski ImenovalnIk: kozjerêjska živo kozjerȇjskega rodIlnIk: kozjerêjske mestnIk: pri kozjerȇjskem dajalnIk: kozjerêjski orodnIk: z kozjerȇjskim tožilnik: kozjerêjsko dvojina mestnIk: pri kozjerêjski ImenovalnIk: kozjerȇjska orodnIk: z kozjerêjsko rodIlnIk: kozjerȇjskih dvojina dajalnIk: kozjerȇjskima ImenovalnIk: kozjerêjski tožilnik: kozjerȇjska rodIlnIk: kozjerêjskih mestnIk: pri kozjerȇjskih dajalnIk: kozjerêjskima orodnIk: z kozjerȇjskima tožilnik: kozjerêjski množina mestnIk: pri kozjerêjskih ImenovalnIk: kozjerȇjski orodnIk: z kozjerêjskima rodIlnIk: kozjerȇjskih množina dajalnIk: kozjerȇjskim ImenovalnIk: kozjerêjske tožilnik: kozjerȇjske rodIlnIk: kozjerêjskih mestnIk: pri kozjerȇjskih dajalnIk: kozjerêjskim orodnIk: z kozjerȇjskimi tožilnik: kozjerêjske ženski spol mestnIk: pri kozjerêjskih ednina orodnIk: z kozjerêjskimi ImenovalnIk: kozjerȇjska 235 rodIlnIk: kozjerȇjske Izvor dajalnIk: kozjerȇjski imitativna beseda, ki posnema oglašanje vrane, tožilnik: kozjerȇjsko krokarja, tako kot nem. krah, glej ↑krakati mestnIk: pri kozjerȇjski orodnIk: z kozjerȇjsko kresiláča kresiláče samostalnik ženskega spola dvojina [kresiláča] ImenovalnIk: kozjerȇjski rodIlnIk: kozjerȇjskih Izgovor In oblIke dajalnIk: kozjerȇjskima jakostno tožilnik: kozjerȇjski [kresiláča] mestnIk: pri kozjerȇjskih ipa: [kɾɛsiˈlaːʧa] orodnIk: z kozjerȇjskima ednina množina ImenovalnIk: kresiláča ImenovalnIk: kozjerȇjske rodIlnIk: kresiláče rodIlnIk: kozjerȇjskih dajalnIk: kresiláči dajalnIk: kozjerȇjskim tožilnik: kresiláčo tožilnik: kozjerȇjske mestnIk: pri kresiláči mestnIk: pri kozjerȇjskih orodnIk: s kresiláčo orodnIk: z kozjerȇjskimi dvojina srednji spol ImenovalnIk: kresiláči ednina rodIlnIk: kresiláč ImenovalnIk: kozjerȇjsko dajalnIk: kresiláčama rodIlnIk: kozjerȇjskega tožilnik: kresiláči dajalnIk: kozjerȇjskemu mestnIk: pri kresiláčah tožilnik: kozjerȇjsko orodnIk: s kresiláčama mestnIk: pri kozjerȇjskem množina orodnIk: z kozjerȇjskim ImenovalnIk: kresiláče dvojina rodIlnIk: kresiláč ImenovalnIk: kozjerȇjski dajalnIk: kresiláčam rodIlnIk: kozjerȇjskih tožilnik: kresiláče dajalnIk: kozjerȇjskima mestnIk: pri kresiláčah tožilnik: kozjerȇjski orodnIk: s kresiláčami mestnIk: pri kozjerȇjskih orodnIk: z kozjerȇjskima tonemsko množina [kresiláča] ImenovalnIk: kozjerȇjska ipa: [kɾɛsilàːʧá] rodIlnIk: kozjerȇjskih ednina dajalnIk: kozjerȇjskim ImenovalnIk: kresiláča tožilnik: kozjerȇjska rodIlnIk: kresiláče mestnIk: pri kozjerȇjskih dajalnIk: kresiláči orodnIk: z kozjerȇjskimi tožilnik: kresiláčo mestnIk: pri kresiláči Izvor orodnIk: s kresilȃčo ↑kozjereja dvojina ImenovalnIk: kresiláči krá medmet rodIlnIk: kresilȃč Pomen dajalnIk: kresiláčama navadno ponovljeno posnema glas vrane, krokarja tožilnik: kresiláči ▪ Vrana kraka: kra kra kra. mestnIk: pri kresiláčah ▪ Le kratek čas je negibno ležala, ko se vrh oreha orodnIk: s kresiláčama oglasi vrana: kra, kra, kra. množina ImenovalnIk: kresiláče rodIlnIk: kresilȃč 236 dajalnIk: kresiláčam rodIlnIk: kresȋlke tožilnik: kresiláče dajalnIk: kresȋlki mestnIk: pri kresiláčah tožilnik: kresȋlko orodnIk: s kresiláčami mestnIk: pri kresȋlki orodnIk: s kresȋlko stalne zveze dvojina ImenovalnIk: kresȋlki smrekova kresilača rodIlnIk: kresȋlk iz biologije neužitna lesna goba s progastim klobukom dajalnIk: kresȋlkama belkaste, rumene in rjave barve, ki raste zlasti na tožilnik: kresȋlki iglavcih; primerjaj lat. Fomitopsis pinicola mestnIk: pri kresȋlkah ▪ V premeru ima lahko smrekova kresilača orodnIk: s kresȋlkama 30 centimetrov in več, tehta lahko nekaj kilogramov. množina ▪ V gozdu ima smrekova kresilača vlogo nekakšnega čistilca, saj počasi razgrajuje bolna in poškodovana ImenovalnIk: kresȋlke drevesa ter stare štore. rodIlnIk: kresȋlk dajalnIk: kresȋlkam I tožilnik: kresȋlke zvor ↑kresilo mestnIk: pri kresȋlkah orodnIk: s kresȋlkami kresílka kresílke samostalnik ženskega spola stalne zveze [kresílka] bukova kresilka Izgovor In oblIke iz biologije neužitna lesna goba, ki raste zlasti na jakostno bukvah, brezah; primerjaj lat. Fomes fomentarius; sin.: [kresílka] kresilna goba ipa: [kɾɛˈsiːlka] ▪ Bukova kresilka na drevju povzroča belo trohnobo, ednina smrekova kresilača pa rjavo. ImenovalnIk: kresílka ▪ Trdo, poličasto bukovo kresilko nekateri uporabljajo rodIlnIk: kresílke kot poličko za lončnice ali zgolj v okras, nekoč pa so iz dajalnIk: kresílki nje izdelovali kresila za puške. tožilnik: kresílko mestnIk: pri kresílki Izvor ↑kresilo orodnIk: s kresílko dvojina ImenovalnIk: kresílki kristálka kristálke samostalnik ženskega spola rodIlnIk: kresílk [kristálka] dajalnIk: kresílkama Pomen tožilnik: kresílki 1. glavnata solata z izrazito krhkimi in hrustljavimi mestnIk: pri kresílkah listi orodnIk: s kresílkama ⏵ sam. beseda + sam. beseda množina solata kristalka ImenovalnIk: kresílke ▪ Povečano povpraševanje je povzročilo podražitev rodIlnIk: kresílk blitve in vseh vrst solat, še najbolj domače solate kristalke dajalnIk: kresílkam . ▪ V plastenjakih je sredi februarja v najboljših pogojih tožilnik: kresílke dozorela solata kristalka. mestnIk: pri kresílkah 1.1. listi te solate kot hrana, jed orodnIk: s kresílkami ▪ Omleto postrežemo s spomladansko solato, najbolje s kristalko. tonemsko [ ▪ Ker imajo doma toplo gredo, je ves čas na krožniku kresȋlka] kristalka ali berivka. ipa: [kɾɛsíːlkà] ▪ Solato pripravite iz narezanih listov kristalke in tankih ednina rezin primerno zrele hruške. ImenovalnIk: kresȋlka 237 Izgovor In oblIke jakostno krompírjevec krompírjevca samostalnik moškega spola [kristálka] [krompírjevəc] ipa: [kɾisˈtaːlka] Pomen ednina 1. zeleni, nadzemni del krompirja; sin.: krompirjevka ImenovalnIk: kristálka ▪ Pripravljal je njivo, kjer bodo pobirali krompir, a je rodIlnIk: kristálke bilo treba prej pokositi krompirjevec. dajalnIk: kristálki ▪ Vsako pomlad in vsako jesen se dvigajo iz doline tožilnik: kristálko gosti svetli stebri dima, ko ljudje kurijo kupe listja, mestnIk: pri kristálki krompirjevec, posekano grmovje. orodnIk: s kristálko 2. ekspresivno kdor (rad) jé krompir dvojina ▪ Pri naši hiši smo veliki krompirjevci. ImenovalnIk: kristálki ▪ Odojki, ki so se vrteli na ražnju, so bili zaželena rodIlnIk: kristálk pojedina tudi pri najbolj vnetih krompirjevcih. dajalnIk: kristálkama tožilnik: kristálki Izgovor In oblIke mestnIk: pri kristálkah jakostno [krompírjevəc] orodnIk: s kristálkama množina ipa: [kɾɔmˈpiːɾjɛʋəʦ] ImenovalnIk: kristálke ednina rodIlnIk: kristálk ImenovalnIk: krompírjevec dajalnIk: kristálkam rodIlnIk: krompírjevca tožilnik: kristálke dajalnIk: krompírjevcu mestnIk: pri kristálkah tožilnik: neživo krompírjevec orodnIk: s kristálkami živo krompírjevca mestnIk: pri krompírjevcu tonemsko orodnIk: s krompírjevcem [kristȃlka] dvojina ipa: [kɾistáːlkà] ImenovalnIk: krompírjevca ednina rodIlnIk: krompírjevcev ImenovalnIk: kristȃlka dajalnIk: krompírjevcema rodIlnIk: kristȃlke tožilnik: krompírjevca dajalnIk: kristȃlki mestnIk: pri krompírjevcih tožilnik: kristȃlko orodnIk: s krompírjevcema mestnIk: pri kristȃlki množina orodnIk: s kristȃlko ImenovalnIk: krompírjevci dvojina rodIlnIk: krompírjevcev ImenovalnIk: kristȃlki dajalnIk: krompírjevcem rodIlnIk: kristȃlk tožilnik: krompírjevce dajalnIk: kristȃlkama mestnIk: pri krompírjevcih tožilnik: kristȃlki orodnIk: s krompírjevci mestnIk: pri kristȃlkah orodnIk: s kristȃlkama tonemsko množina [krompírjevəc] ImenovalnIk: kristȃlke ipa: [kɾɔmpìːɾjʋəʦ] rodIlnIk: kristȃlk ednina dajalnIk: kristȃlkam ImenovalnIk: krompírjevec tožilnik: kristȃlke rodIlnIk: krompírjevca mestnIk: pri kristȃlkah dajalnIk: krompírjevcu orodnIk: s kristȃlkami tožilnik: neživo krompírjevec živo krompírjevca Izvor mestnIk: pri krompírjevcu ↑kristal orodnIk: s krompírjevcem dvojina 238 ImenovalnIk: krompírjevca gomoljev pred spravilom utrdi. rodIlnIk: krompírjevcev tudi krompȋrjevcev ▪ Velika količina dodanega kalija spodbuja ohranjanje dajalnIk: krompírjevcema krompirjevke ob koncu rasti. tožilnik: krompírjevca ▪▪▪ mestnIk: pri krompírjevcih tudi pri krompȋrjevcih ▪ Plesen se je z okužene krompirjevke razširila na orodnIk: s krompírjevcema mlade gomolje v tleh. množina 2. voda, v kateri se je kuhal krompir ▪ Za kruh lahko najprej pripravimo krompirjev kvasec iz ImenovalnIk: krompírjevci pretlačenega krompirja, prilite krompirjevke, kvasa in rodIlnIk: krompírjevcev tudi krompȋrjevcev malo moke. dajalnIk: krompírjevcem 3. juha s krompirjem tožilnik: krompírjevce ▪ Krompirjevko jemo s kruhom, za posladek pa mestnIk: pri krompírjevcih tudi pri krompȋrjevcih postrežemo še sadni krožnik s skuto. orodnIk: s krompírjevci tudi s krompȋrjevci 4. okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z in rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; [krompȋrjevəc] primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; ipa: [kɾɔmpíːɾjʋəʦ] sin.: iz botanike rantonetijeva krompirjevka ▪ Zelo lepa je pokončno rastoča krompirjevka, ki zraste (tonemska dvojnica) v bujen grmiček, lahko pa jo vzgojimo tudi na deblu. ednina ▪ Krompirjevko postavite tja, kjer vam druge rože ne ImenovalnIk: krompȋrjevec rastejo. rodIlnIk: krompȋrjevca 5. neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo dajalnIk: krompȋrjevcu ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; tožilnik: neživo krompȋrjevec primerjaj lat. Scleroderma citrinum živo krompȋrjevca ▪ Pojedla je blago strupeno gobo krompirjevko. mestnIk: pri krompȋrjevcu orodnIk: s krompȋrjevcem Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: krompȋrjevca [krompírjeka] rodIlnIk: krompȋrjevcev ipa: [kɾɔmˈpiːɾjɛka] dajalnIk: krompȋrjevcema ednina tožilnik: krompȋrjevca ImenovalnIk: krompírjevka mestnIk: pri krompȋrjevcih rodIlnIk: krompírjevke orodnIk: s krompȋrjevcema dajalnIk: krompírjevki množina tožilnik: krompírjevko ImenovalnIk: krompȋrjevci mestnIk: pri krompírjevki rodIlnIk: krompȋrjevcev orodnIk: s krompírjevko dajalnIk: krompȋrjevcem dvojina tožilnik: krompȋrjevce ImenovalnIk: krompírjevki mestnIk: pri krompȋrjevcih rodIlnIk: krompírjevk orodnIk: s krompȋrjevci dajalnIk: krompírjevkama tožilnik: krompírjevki Izvor mestnIk: pri krompírjevkah ↑krompirjev orodnIk: s krompírjevkama množina krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: krompírjevke [krompírjeka] rodIlnIk: krompírjevk P dajalnIk: krompírjevkam omen 1. zeleni, nadzemni del krompirja; sin.: krompirjevec tožilnik: krompírjevke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri krompírjevkah uničenje krompirjevke orodnIk: s krompírjevkami ▪ Spravilo pridelka se začne z uničenjem krompirjevke, ki je lahko kemično ali mehansko, da se kožica tonemsko [krompírjeka] 239 ipa: [kɾɔmpìːɾjka] stalne zveze ednina ImenovalnIk: krompírjevka rantonetijeva krompirjevka rodIlnIk: krompírjevke iz botanike okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi dajalnIk: krompírjevki listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z tožilnik: krompírjevko rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; mestnIk: pri krompírjevki primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; orodnIk: s krompȋrjevko sin.: krompirjevka dvojina ▪ V posodah zraste rantonetijeva krompirjevka ali nočna senca do dva metra visoko. ImenovalnIk: krompírjevki ▪ Daturi lahko odstranimo večino poganjkov, pri rodIlnIk: krompȋrjevk rantonetijevi krompirjevki pa to ni priporočljivo, sicer dajalnIk: krompírjevkama rastlina drugo leto pozno zacveti. tožilnik: krompírjevki mestnIk: pri krompírjevkah Izvor orodnIk: s krompírjevkama ↑krompir množina ImenovalnIk: krompírjevke króta króte samostalnik ženskega spola rodIlnIk: krompȋrjevk [króta] dajalnIk: krompírjevkam Pomen tožilnik: krompírjevke 1. neknjižno pogovorno, ekspresivno krastača, žaba mestnIk: pri krompírjevkah ▪ Sestra je premajhna in se ustraši vsega na stezici: kaj orodnIk: s krompírjevkami bi se šele zgodilo, če bi otipala podgano ali kroto. 2. neknjižno pogovorno, slabšalno kdor je grd, neprijetnega in [krompȋrjeka] videza; sin.: slabšalno krastača ▪ Poglej si tole brhko mladenko in to špehato kroto od ipa: [kɾɔmpíːɾjka] moškega. 3. neknjižno pogovorno, slabšalno kdor je neprijeten, (tonemska dvojnica) aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; sin.: ednina slabšalno krastača ImenovalnIk: krompȋrjevka ▪ Čez par let bo spet dobiček, ko se znebijo plenilskih rodIlnIk: krompȋrjevke krot, ki uničujejo podjetje. dajalnIk: krompȋrjevki ▪ Kako se ta gizdava krota obnaša do prominentnih tožilnik: krompȋrjevko gostov v studiu, pa nima nobene mere! mestnIk: pri krompȋrjevki orodnIk: s krompȋrjevko Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: krompȋrjevki [króta] rodIlnIk: krompȋrjevk ipa: [ˈkɾoːta] dajalnIk: krompȋrjevkama ednina tožilnik: krompȋrjevki ImenovalnIk: króta mestnIk: pri krompȋrjevkah rodIlnIk: króte orodnIk: s krompȋrjevkama dajalnIk: króti množina tožilnik: króto ImenovalnIk: krompȋrjevke mestnIk: pri króti rodIlnIk: krompȋrjevk orodnIk: s króto dajalnIk: krompȋrjevkam dvojina tožilnik: krompȋrjevke ImenovalnIk: króti mestnIk: pri krompȋrjevkah rodIlnIk: krót orodnIk: s krompȋrjevkami dajalnIk: krótama tožilnik: króti mestnIk: pri krótah orodnIk: s krótama množina 240 ImenovalnIk: króte kvartet in kvintet harmonik ter harmonikarski orkester rodIlnIk: krót glasbene šole. dajalnIk: krótam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: króte kvintet harmonik mestnIk: pri krótah ▪ Med poslušalci je prijetno razpoloženje dvignil tudi orodnIk: s krótami kvintet harmonik, nato pa še komorna skupina trobil. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tonemsko član, pevec, vodja kvinteta | koncert, nastop kvinteta [krta] ▪ V Kranju lahko na gradu Khislstein prisluhnete ipa: [kɾòːtá] koncertu kvinteta trobil. ednina 1.1. skladba za to zasedbo ▪ Johannes Brahms je svoj kvintet za klarinet in godalni ImenovalnIk: krta kvartet napisal v zadnjih letih življenja. rodIlnIk: krte 2. skupina petih oseb, ki pri čem sodelujejo, dajalnIk: krti imajo skupno vlogo, cilj tožilnik: krto ▪ Predstava je zadnji del njune odrske trilogije in v njej mestnIk: pri krti z igralskim kvintetom tako rekoč na praznem prizorišču orodnIk: s krto dramatizirata resnično življenje povprečne meščanske dvojina družine. ImenovalnIk: krti rodIlnIk: krt Izgovor In oblIke dajalnIk: krtama jakostno tožilnik: krti [kvintét] mestnIk: pri krtah ipa: [kʋinˈteːt] orodnIk: s krtama ednina množina ImenovalnIk: kvintét ImenovalnIk: krte rodIlnIk: kvintéta rodIlnIk: krt dajalnIk: kvintétu dajalnIk: krtam tožilnik: kvintét tožilnik: krte mestnIk: pri kvintétu mestnIk: pri krtah orodnIk: s kvintétom orodnIk: s krtami dvojina ImenovalnIk: kvintéta Izvor rodIlnIk: kvintétov prevzeto iz srvnem. krot(t)e, stvnem. krota, sorodno dajalnIk: kvintétoma z nem. Kröte, verjetno sorodno z gr. brótakhos tožilnik: kvintéta ‛žaba’ mestnIk: pri kvintétih orodnIk: s kvintétoma kvintét kvintéta samostalnik moškega spola množina [kvintét] ImenovalnIk: kvintéti Pomen rodIlnIk: kvintétov 1. glasbena zasedba, sestavljena iz petih dajalnIk: kvintétom instrumentalistov ali pevcev tožilnik: kvintéte ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri kvintétih dekliški, fantovski, moški, ženski kvintet | dober kvintet orodnIk: s kvintéti | harmonikarski, instrumentalni, pevski, vokalni kvintet | mlad kvintet tonemsko ▪ Večer bo popestril moški kvintet domačega društva. [kvintt] ▪ Kot gost je nastopil ženski vokalni kvintet. ipa: [kʋintéːt] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina kvintet deluje, praznuje | kvintet nastopi, zaigra, zapoje ImenovalnIk: kvintt | kvintet popestri kaj, poskrbi za kaj ▪ Kot gost je nastopil ženski vokalni kvintet Spev iz rodIlnIk: kvintta Mirne Peči. dajalnIk: kvinttu ▪ Obiskovalcem so se v prvem delu koncerta predstavili tožilnik: kvintt 241 mestnIk: pri kvinttu trobilni kvintet orodnIk: s kvinttom iz glasbe kvintet, sestavljen navadno iz dveh trobent, dvojina roga, pozavne in tube; sin.: iz glasbe kvintet trobil ImenovalnIk: kvintta ▪ Pred gradom Tivoli bosta nastopila trobilni kvintet in rodIlnIk: kvinttov kvartet pozavn. ▪ dajalnIk: kvinttoma Na ploščadi pred kulturnim domom bo nastopil trobilni kvintet tožilnik: kvintta orkestra Slovenske vojske. ▪ V grajski dvorani je bil koncert trobilnega kvinteta mestnIk: pri kvinttih srednje glasbene in baletne šole iz Maribora. orodnIk: s kvinttoma množina Izvor ImenovalnIk: kvintti prevzeto (prek nem. Quintett) iz it. quintetto, prvotno rodIlnIk: kvinttov ‛peterica’, izpeljano iz quinto ‛peti, petina’ < lat. dajalnIk: kvinttom quintus tožilnik: kvintte mestnIk: pri kvinttih orodnIk: s kvintti labiríntnica labiríntnice samostalnik ženskega spola [labiríntnica] stalne zveze Izgovor In oblIke godalni kvintet jakostno 1. iz glasbe kvintet, sestavljen iz dveh violin, viole, [labiríntnica] violončela in še enega godala ipa: [labiˈɾiːntniʦa] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina nastop godalnega kvinteta ImenovalnIk: labiríntnica ▪ Pozdravnemu nagovoru je sledil nastop godalnega rodIlnIk: labiríntnice kvinteta. dajalnIk: labiríntnici ▪▪▪ tožilnik: labiríntnico ▪ Na recitalu bo nastopil tudi godalni kvintet. mestnIk: pri labiríntnici 1.1. iz glasbe skladba za to zasedbo orodnIk: z labiríntnico ▪ Napisal je 15 godalnih kvartetov, godalni kvintet, dvojina oktet, klavirski kvintet v A-duru in dva klavirska tria. ImenovalnIk: labiríntnici rodIlnIk: labiríntnic klavirski kvintet dajalnIk: labiríntnicama 1. iz glasbe kvintet, sestavljen navadno iz klavirja in tožilnik: labiríntnici godalnega kvarteta mestnIk: pri labiríntnicah ▪ V dvorani glasbene šole se bo ob 19.30 začel koncert orodnIk: z labiríntnicama akademskega klavirskega kvinteta. množina 1.1. iz glasbe skladba za to zasedbo ImenovalnIk: labiríntnice ▪ Koncert se bo sklenil prav z Brahmsovim delom, njegovim edinim klavirskim kvintetom, začel pa se bo z rodIlnIk: labiríntnic Mozartovim godalnim kvartetom, nastalim leta 1783. dajalnIk: labiríntnicam tožilnik: labiríntnice kvintet trobil mestnIk: pri labiríntnicah orodnIk: z labiríntnicami iz glasbe kvintet, sestavljen navadno iz dveh trobent, roga, pozavne in tube ; sin.: iz glasbe trobilni kvintet ▪ Kvintet trobil je s himno napovedal svečano tonemsko dogajanje. [labirȋntnica] ipa: [labiɾíːntnìʦa] pihalni kvintet ednina iz glasbe kvintet, sestavljen iz flavte, oboe, klarineta, ImenovalnIk: labirȋntnica fagota in roga rodIlnIk: labirȋntnice ▪ Na koncertu bomo lahko slišali klasična dela za dajalnIk: labirȋntnici pihalni kvintet. tožilnik: labirȋntnico mestnIk: pri labirȋntnici orodnIk: z labirȋntnico 242 dvojina orodnIk: z lantáno ImenovalnIk: labirȋntnici dvojina rodIlnIk: labirȋntnic ImenovalnIk: lantáni dajalnIk: labirȋntnicama rodIlnIk: lantán tožilnik: labirȋntnici dajalnIk: lantánama mestnIk: pri labirȋntnicah tožilnik: lantáni orodnIk: z labirȋntnicama mestnIk: pri lantánah množina orodnIk: z lantánama ImenovalnIk: labirȋntnice množina rodIlnIk: labirȋntnic ImenovalnIk: lantáne dajalnIk: labirȋntnicam rodIlnIk: lantán tožilnik: labirȋntnice dajalnIk: lantánam mestnIk: pri labirȋntnicah tožilnik: lantáne orodnIk: z labirȋntnicami mestnIk: pri lantánah orodnIk: z lantánami stalne zveze tonemsko hrastova labirintnica [lantȃna] iz biologije neužitna lesna goba okraste barve z ipa: [lantáːnà] žlebičasto trosovnico, ki raste zlasti na hrastu; ednina primerjaj lat. Daedalea quercina ImenovalnIk: lantȃna ▪ Če hrastovo labirintnico odrežemo, se na istem rodIlnIk: lantȃne mestu že naslednje leto pojavi druga in tako naprej, dajalnIk: lantȃni vse dokler gostitelj povsem ne propade. ▪ Precej podobna hrastovi labirintnici je sredozemska tožilnik: lantȃno lenzovka, ki ima lamelasto trosovnico, raste pa le v mestnIk: pri lantȃni toplih krajih. orodnIk: z lantȃno dvojina I ImenovalnIk: lantȃni zvor ↑labirint rodIlnIk: lantȃn dajalnIk: lantȃnama lantána lantáne tožilnik: lantȃni samostalnik ženskega spola [lantána] mestnIk: pri lantȃnah orodnIk: z lantȃnama Pomen množina grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cvetovi v glavicah, po izvoru iz Srednje in Južne Amerike; ImenovalnIk: lantȃne rodIlnIk: lantȃn primerjaj lat. Lantana camara ▪ Lantana lahko dočaka visoko starost, a le na legah, dajalnIk: lantȃnam zaščitenih pred burjo. tožilnik: lantȃne ▪ Imam cvetlice lantane, ki so odporne proti dežju in mestnIk: pri lantȃnah jih nič ne poškoduje. orodnIk: z lantȃnami ▪ Vaše lantane so napadle bele mušice ali rastlinjakove ščitaste uši. Izvor prevzeto iz nlat. lantana Izgovor In oblIke jakostno látvica látvice samostalnik ženskega spola [lantána] [látvica] ipa: [lanˈtaːna] Pomen ednina 1. skleda z dulcem, navadno za mleko ImenovalnIk: lantána ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: lantáne lončena latvica dajalnIk: lantáni ▪ Velikonočno ozračje poudarjajo rdeči pirhi in tožilnik: lantáno belokranjske pisanice, ki so jih naložili v lončeno mestnIk: pri lantáni latvico s prtičkom z belokranjsko vezenino. ▪ Štruklje serviramo v glinasti latvici ali na večjem 243 lesenem krožniku in zabelimo z domačim maslom. rodIlnIk: látvice ▪▪▪ dajalnIk: látvici ▪ Sta lončarja in izdelujeta latvice, piskre, golide in še tožilnik: látvico vse mogoče druge lončene izdelke. mestnIk: pri látvici ▪ Štruklje so postregli delavcem ob žetvi ali mlačvi, ko orodnIk: z lȃtvico so potrebovali nasitno kosilo ali večerjo, kuhali pa so dvojina jih v latvici v krušni peči. 1.1. količina, ki ustreza taki posodi ImenovalnIk: látvici ⏵ rodIlnIk: lȃtvic sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Ko se je občasno prebujal, je spil latvico mleka, dajalnIk: látvicama odsotno pogledal in zaspal nazaj. tožilnik: látvici ▪ Za večerjo je pojedla krompir in latvico kislega mestnIk: pri látvicah mleka. orodnIk: z látvicama 2. morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi množina na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod ImenovalnIk: látvice ▪ V bibavičnem pasu lahko med plimo in oseko rodIlnIk: lȃtvic opazujemo polža latvico. Ob oseki se latvica z nogo dajalnIk: látvicam trdno prisesa na podlago. tožilnik: látvice ▪ Potopim se pod barko in odstranim še zadnje latvice. mestnIk: pri látvicah Sedaj je barka lepo čista. orodnIk: z látvicami ▪ Raki vitičnjaki, latvice in klapavice, zaprti v svoje oklepe, uspešno kljubujejo nekajurni suši in poletni Izvor vročini. iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. * laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz Izgovor In oblIke izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ jakostno [látvica] ledeník ledeníka samostalnik moškega spola ipa: [ˈlaːtʋiʦa] [ledeník] ednina Pomen ImenovalnIk: látvica iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi rodIlnIk: látvice navzdol dajalnIk: látvici ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: látvico arktični ledenik | avstrijski, bohinjski, tirolski ledenik mestnIk: pri látvici | dolinski ledenik | mogočen, prostran ledenik | razbit, orodnIk: z látvico taleč se, umikajoč se ledenik dvojina ▪ Arktični ledeniki se že dve zimi zapored niso obnovili ImenovalnIk: látvici do pričakovane mere. rodIlnIk: látvic ▪ Slovenske ekipe nadaljujejo s treningi po avstrijskih dajalnIk: látvicama ledenikih. tožilnik: látvici ▪ Pred desettisočletji je izpod Tosca proti jugu drsel mestnIk: pri látvicah mogočen ledenik. orodnIk: z látvicama ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ledenik izdolbe, izoblikuje, preoblikuje kaj | ledenik izginja, se krči, umika | ledenik pokriva, prekriva kaj | ImenovalnIk: látvice ledenik se spušča, tali, topi rodIlnIk: látvic ▪ Ledeniki so preoblikovali in zniževali površje ter dajalnIk: látvicam izoblikovali velik del današnjih dolin. tožilnik: látvice ▪ Na mnogih visokih gorah se talijo ledeniki, kar velja mestnIk: pri látvicah tudi za oba zemeljska pola. orodnIk: z látvicami ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku izginjanje, krčenje, umik, umikanje ledenika | obseg, tonemsko pobočje, površina ledenika | rob, vznožje ledenika | [látvica] tajanje, taljenje, topljenje ledenikov ipa: [làːtʋíʦa] ▪ Po umiku ledenikov, katerih ledene mase so se ednina stalile, so v krnicah in kotanjah nastala jezera. ImenovalnIk: látvica ▪ V prejšnjem stoletju se je morska gladina zaradi 244 taljenja ledenikov dvignila za dvajset centimetrov. dajalnIk: ledeníkom ▪▪▪ tožilnik: ledeníke ▪ Pod ledenikom, pa tudi skozi rove oziroma jaške v mestnIk: pri ledeníkih tudi pri ledenȋkih njem, je tekla voda, ki nastaja pri taljenju ledu. orodnIk: z ledeníki tudi z ledenȋki ▪ Ko po Antarktiki divjajo snežni viharji, se pingvini odpravijo na dolgo potovanje čez ledenike proti kraju, stalne zveze kjer bodo odložili jajca. celinski ledenik Izgovor In oblIke iz geografije velik ledenik, ki je ostanek poledenitve, ki jakostno je v pleistocenu pokrivala večje dele kopnega [ledeník] ▪ Osrednji del Grenlandije ostaja uklenjen pod velikim ipa: [lɛdɛˈniːk] celinskim ledenikom in na stotine kilometrov daleč ne ednina najdemo ne travnate bilke ne cvetlice. ImenovalnIk: ledeník ▪ Celinske ledenike najdemo danes samo na Antarktiki rodIlnIk: ledeníka in Grenlandiji, v pleistocenu pa so pokrivali obširna dajalnIk: ledeníku področja. tožilnik: ledeník mestnIk: pri ledeníku jezik ledenika orodnIk: z ledeníkom spodnji del ledenika, kjer se led tali; sin.: iz geografije dvojina ledeniški jezik ▪ Jeziki ledenikov ImenovalnIk: ledeníka se raztezajo v doline do nadmorskih rodIlnIk: ledeníkov višin 4600 metrov. dajalnIk: ledeníkoma tožilnik: ledeníka Izvor ↑leden mestnIk: pri ledeníkih orodnIk: z ledeníkoma množina ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik ImenovalnIk: ledeníki [ledeníški] rodIlnIk: ledeníkov Pomen dajalnIk: ledeníkom 1. ki je v zvezi z ledenikom tožilnik: ledeníke ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri ledeníkih ledeniški nastanek | ledeniški ognjenik, vulkan | orodnIk: z ledeníki ledeniška erozija | ledeniško delovanje | ledeniško smučišče ▪ tonemsko Logarska dolina je ledeniškega nastanka. [ledeník] ▪ Ledeniška erozija je dolino nekoliko poglobila, zgladila stene in izdolbla kotanje za ledeniška jezera. ipa: [lɛdɛnìːk] ▪ Med poletnimi počitnicami načrtujemo vadbo na ednina ledeniških smučiščih v bližnji Avstriji. ImenovalnIk: ledeník 1.1. ki sestavlja, tvori ledenik rodIlnIk: ledeníka ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: ledeníku ledeniški led | ledeniška razpoka tožilnik: ledeník ▪ Za nastanek metra ledeniškega ledu je potrebno mestnIk: pri ledeníku sedem metrov snega in pet do sedem let časa. orodnIk: z ledeníkom ▪ Ledeniške razpoke so običajno skoraj navpične, zelo dvojina globoke in zelo dolge. ImenovalnIk: ledeníka 1.2. ki nastane pri delovanju ledenika rodIlnIk: ledeníkov tudi ledenȋkov ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: ledeníkoma ledeniški balvan, drobir, nanos | ledeniška dolina | tožilnik: ledeníka ledeniška groblja, morena | ledeniška krnica, reka | mestnIk: pri ledeníkih tudi pri ledenȋkih ledeniško jezero orodnIk: z ledeníkoma ▪ Nastali grušč, ki ga je ledenik prenašal, se je zbiral v množina ledeniških grobljah ob njegovih robovih. ▪ ImenovalnIk: ledeníki Planina Krnica leži na skalnem pomolu tik pod rodIlnIk: ledeníkov tudi ledenȋkov gozdnim robom sredi ledeniške doline. 245 1.3. ki poteka na ledeniku rodIlnIk: ledeníških ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: ledeníškim ledeniški uvod | ledeniški veleslalom | ledeniška tožilnik: ledeníške premiera, uvertura mestnIk: pri ledeníških ▪ Na uvodnem ledeniškem veleslalomu je bila osma in orodnIk: z ledeníškimi je s tem tudi presegla pričakovanja. srednji spol ▪ Po ledeniški premieri v reprezentanci kakšnega ednina posebnega zadovoljstva ni bilo zaznati. ImenovalnIk: ledeníško rodIlnIk: ledeníškega Izgovor In oblIke dajalnIk: ledeníškemu jakostno [ tožilnik: ledeníško ledeníški] mestnIk: pri ledeníškem ipa: [lɛdɛˈniːʃki] orodnIk: z ledeníškim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: ledeníški ednina rodIlnIk: ledeníških ImenovalnIk: ledeníški dajalnIk: ledeníškima rodIlnIk: ledeníškega tožilnik: ledeníški dajalnIk: ledeníškemu mestnIk: pri ledeníških tožilnik: ledeníški orodnIk: z ledeníškima živo ledeníškega množina mestnIk: pri ledeníškem ImenovalnIk: ledeníška orodnIk: z ledeníškim rodIlnIk: ledeníških dvojina dajalnIk: ledeníškim ImenovalnIk: ledeníška tožilnik: ledeníška rodIlnIk: ledeníških mestnIk: pri ledeníških dajalnIk: ledeníškima orodnIk: z ledeníškimi tožilnik: ledeníška mestnIk: pri ledeníških tonemsko orodnIk: z ledeníškima [ledenȋški] množina ipa: [lɛdɛníːʃkì] ImenovalnIk: ledeníški osnovnIk rodIlnIk: ledeníških moški spol dajalnIk: ledeníškim ednina tožilnik: ledeníške ImenovalnIk: ledenȋški mestnIk: pri ledeníških rodIlnIk: ledenȋškega orodnIk: z ledeníškimi dajalnIk: ledenȋškemu ženski spol tožilnik: ledenȋški ednina živo ledenȋškega ImenovalnIk: ledeníška mestnIk: pri ledenȋškem rodIlnIk: ledeníške orodnIk: z ledenȋškim dajalnIk: ledeníški dvojina tožilnik: ledeníško ImenovalnIk: ledenȋška mestnIk: pri ledeníški rodIlnIk: ledenȋških orodnIk: z ledeníško dajalnIk: ledenȋškima dvojina tožilnik: ledenȋška ImenovalnIk: ledeníški mestnIk: pri ledenȋških rodIlnIk: ledeníških orodnIk: z ledenȋškima dajalnIk: ledeníškima množina tožilnik: ledeníški ImenovalnIk: ledenȋški mestnIk: pri ledeníških rodIlnIk: ledenȋških orodnIk: z ledeníškima dajalnIk: ledenȋškim množina tožilnik: ledenȋške ImenovalnIk: ledeníške 246 mestnIk: pri ledenȋških orodnIk: z ledenȋškimi Izvor ženski spol ↑ledenik ednina ImenovalnIk: ledenȋška ledénka ledénke samostalnik ženskega spola rodIlnIk: ledenȋške [ledénka] dajalnIk: ledenȋški Pomen tožilnik: ledenȋško 1. glavnata solata s krhkimi, navadno valovitimi mestnIk: pri ledenȋški listi, ki raste zlasti pozno pomladi in poleti orodnIk: z ledenȋško ⏵ sam. beseda + sam. beseda dvojina solata ledenka ImenovalnIk: ledenȋški ▪ Sadike solate ledenke, ki smo jih kupili in posadili pod rodIlnIk: ledenȋških polivinil, so se lepo prijele. dajalnIk: ledenȋškima ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: ledenȋški glava, glavica ledenke mestnIk: pri ledenȋških ▪ Vsaka glava ledenke je bila očiščena in pakirana v orodnIk: z ledenȋškima posebno folijo. množina ▪▪▪ ImenovalnIk: ledenȋške ▪ Na gredico posejemo solato različnih sort: od berivke, rodIlnIk: ledenȋških zgodnje ledenke, ameriške rjavke do kasnejših sort. dajalnIk: ledenȋškim 1.1. listi te solate kot hrana, jed tožilnik: ledenȋške ▪ Očistite ledenko in rukolo, ju operite in natrgajte na mestnIk: pri ledenȋških grižljaj velike koščke. orodnIk: z ledenȋškimi ▪ Imela je polna usta hrustljave ledenke. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: ledenȋško jakostno [ledénka] rodIlnIk: ledenȋškega dajalnIk: ledenȋškemu ipa: [lɛˈdeːnka] tožilnik: ledenȋško ednina mestnIk: pri ledenȋškem ImenovalnIk: ledénka orodnIk: z ledenȋškim rodIlnIk: ledénke dvojina dajalnIk: ledénki ImenovalnIk: ledenȋški tožilnik: ledénko rodIlnIk: ledenȋških mestnIk: pri ledénki dajalnIk: ledenȋškima orodnIk: z ledénko tožilnik: ledenȋški dvojina mestnIk: pri ledenȋških ImenovalnIk: ledénki orodnIk: z ledenȋškima rodIlnIk: ledénk množina dajalnIk: ledénkama ImenovalnIk: ledenȋška tožilnik: ledénki rodIlnIk: ledenȋških mestnIk: pri ledénkah dajalnIk: ledenȋškim orodnIk: z ledénkama tožilnik: ledenȋška množina mestnIk: pri ledenȋških ImenovalnIk: ledénke orodnIk: z ledenȋškimi rodIlnIk: ledénk dajalnIk: ledénkam stalne zveze tožilnik: ledénke mestnIk: pri ledénkah ledeniški jezik orodnIk: z ledénkami iz geografije spodnji del ledenika, kjer se led tali; sin.: jezik ledenika tonemsko ▪ Eden od največjih ledeniških jezikov Grenlandije [lednka] pripada ledeniku Petermann na severnem delu otoka. ipa: [lɛdèːnká] 247 ednina Ljubljane in okolice ImenovalnIk: lednka ▪ Zaradi ohladitev se bo zakasnilo pobiranje ljubljanske rodIlnIk: lednke ledenke, ki jo pričakujemo šele po veliki noči. dajalnIk: lednki ▪ Veliko zanimanje je za rozetaste solate, ki jih lahko obiramo ali režemo skozi celo leto, vendar po tožilnik: lednko priljubljenosti še vedno vodi ljubljanska ledenka. mestnIk: pri lednki orodnIk: z lednko dvojina Izvor ↑leden ImenovalnIk: lednki rodIlnIk: lednk dajalnIk: lednkama lesenjáča lesenjáče samostalnik ženskega spola tožilnik: lednki [lesenjáča] mestnIk: pri lednkah Pomen orodnIk: z lednkama 1. lesena stavba, hiša množina ▪ Biva v prijateljevi lesenjači ob jezeru. ImenovalnIk: lednke ▪ Stare lesenjače, iz katere so se preselili tik pred rodIlnIk: lednk hudim mrazom, ne mislijo podreti. ▪ Četrtina družin živi v revščini, obiralci sadja vegetirajo dajalnIk: lednkam v lesenjačah, mnogi se selijo na ulico. tožilnik: lednke 2. lesena ladja mestnIk: pri lednkah ▪ Enaindvajsetmetrska lesenjača, nekdaj ribiška ladja, orodnIk: z lednkami je sprejela 14 potapljaških gostov. ▪ Prenapolnjena lesenjača ni prenesla visokih valov, in [lednka] zato je voda kmalu začela vdirati vanjo. ipa: [lɛdéːnkà] Izgovor In oblIke jakostno (tonemska dvojnica) [lesenjáča] ednina ipa: [lɛsɛnˈjaːʧa] ImenovalnIk: lednka ednina rodIlnIk: lednke ImenovalnIk: lesenjáča dajalnIk: lednki rodIlnIk: lesenjáče tožilnik: lednko dajalnIk: lesenjáči mestnIk: pri lednki tožilnik: lesenjáčo orodnIk: z lednko dvojina mestnIk: pri lesenjáči orodnIk: z lesenjáčo ImenovalnIk: lednki dvojina rodIlnIk: lednk ImenovalnIk: lesenjáči dajalnIk: lednkama rodIlnIk: lesenjáč tožilnik: lednki dajalnIk: lesenjáčama mestnIk: pri lednkah tožilnik: lesenjáči orodnIk: z lednkama množina mestnIk: pri lesenjáčah orodnIk: z lesenjáčama ImenovalnIk: lednke množina rodIlnIk: lednk ImenovalnIk: lesenjáče dajalnIk: lednkam rodIlnIk: lesenjáč tožilnik: lednke dajalnIk: lesenjáčam mestnIk: pri lednkah tožilnik: lesenjáče orodnIk: z lednkami mestnIk: pri lesenjáčah s orodnIk: z lesenjáčami talne zveze ljubljanska ledenka tonemsko [lesenjáča] ledenka z rumenkasto zelenimi listi, po izvoru iz ipa: [lɛsɛnjàːʧá] 248 ednina mestnIk: pri lijákastem ImenovalnIk: lesenjáča orodnIk: z lijákastim rodIlnIk: lesenjáče dvojina dajalnIk: lesenjáči ImenovalnIk: lijákasta tožilnik: lesenjáčo rodIlnIk: lijákastih mestnIk: pri lesenjáči dajalnIk: lijákastima orodnIk: z lesenjȃčo tožilnik: lijákasta dvojina mestnIk: pri lijákastih ImenovalnIk: lesenjáči orodnIk: z lijákastima rodIlnIk: lesenjȃč množina dajalnIk: lesenjáčama ImenovalnIk: lijákasti tožilnik: lesenjáči rodIlnIk: lijákastih mestnIk: pri lesenjáčah dajalnIk: lijákastim orodnIk: z lesenjáčama tožilnik: lijákaste množina mestnIk: pri lijákastih ImenovalnIk: lesenjáče orodnIk: z lijákastimi rodIlnIk: lesenjȃč ženski spol dajalnIk: lesenjáčam ednina tožilnik: lesenjáče ImenovalnIk: lijákasta mestnIk: pri lesenjáčah rodIlnIk: lijákaste orodnIk: z lesenjáčami dajalnIk: lijákasti tožilnik: lijákasto Izvor mestnIk: pri lijákasti ↑lesen orodnIk: z lijákasto dvojina lijákast lijákasta lijákasto pridevnik ImenovalnIk: lijákasti [lijákast] rodIlnIk: lijákastih Pomen dajalnIk: lijákastima ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; sin.: tožilnik: lijákasti lijast mestnIk: pri lijákastih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z lijákastima lijakasti cvetovi množina ▪ Lijakasti cvetovi kitajskega jegliča imajo napihnjeno ImenovalnIk: lijákaste čašo in se od februarja do maja razcvetajo v kobulastih rodIlnIk: lijákastih ali vretenčastih socvetjih. dajalnIk: lijákastim ▪ Številne reke, ki se izlivajo v Atlantski ocean, imajo tožilnik: lijákaste lijakasta ustja. mestnIk: pri lijákastih ▪ Vrtače so skledaste ali lijakaste kotanje, ki jih je orodnIk: z lijákastimi oblikovala voda ponikalnica. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: lijákasto jakostno [ rodIlnIk: lijákastega lijákast] dajalnIk: lijákastemu ipa: [liˈjaːkast] tožilnik: lijákasto osnovnIk mestnIk: pri lijákastem moški spol orodnIk: z lijákastim ednina dvojina ImenovalnIk: lijákast ImenovalnIk: lijákasti določno lijákasti rodIlnIk: lijákastih rodIlnIk: lijákastega dajalnIk: lijákastima dajalnIk: lijákastemu tožilnik: lijákasti tožilnik: lijákast mestnIk: pri lijákastih določno lijákasti orodnIk: z lijákastima živo lijákastega 249 množina ImenovalnIk: lijákasta ImenovalnIk: lijákasta rodIlnIk: lijákaste rodIlnIk: lijákastih dajalnIk: lijákasti dajalnIk: lijákastim tožilnik: lijákasto tožilnik: lijákasta mestnIk: pri lijákasti mestnIk: pri lijákastih orodnIk: z lijákasto orodnIk: z lijákastimi dvojina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje ImenovalnIk: lijákasti moški spol rodIlnIk: lijákastih ednIna: bòlj lijákast dajalnIk: lijákastima ženski spol tožilnik: lijákasti ednIna: bòlj lijákasta mestnIk: pri lijákastih srednji spol orodnIk: z lijákastima ednIna: bòlj lijákasto množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: lijákaste moški spol rodIlnIk: lijákastih ednIna: nàjbolj in nájbolj lijákast dajalnIk: lijákastim ženski spol tožilnik: lijákaste ednIna: nàjbolj in nájbolj lijákasta mestnIk: pri lijákastih srednji spol orodnIk: z lijákastimi ednIna: nàjbolj in nájbolj lijákasto srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: lijákasto [lijákast] rodIlnIk: lijákastega ipa: [lijàːkást] dajalnIk: lijákastemu osnovnIk tožilnik: lijákasto moški spol mestnIk: pri lijákastem ednina orodnIk: z lijákastim ImenovalnIk: lijákast dvojina določno lijákasti ImenovalnIk: lijákasti rodIlnIk: lijákastega rodIlnIk: lijákastih dajalnIk: lijákastemu dajalnIk: lijákastima tožilnik: lijákast tožilnik: lijákasti določno lijákasti mestnIk: pri lijákastih živo lijákastega orodnIk: z lijákastima mestnIk: pri lijákastem množina orodnIk: z lijákastim ImenovalnIk: lijákasta dvojina rodIlnIk: lijákastih ImenovalnIk: lijákasta dajalnIk: lijákastim rodIlnIk: lijákastih tožilnik: lijákasta dajalnIk: lijákastima mestnIk: pri lijákastih tožilnik: lijákasta orodnIk: z lijákastimi mestnIk: pri lijákastih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z lijákastima moški spol množina ednIna: bȍlj lijákast ImenovalnIk: lijákasti ženski spol rodIlnIk: lijákastih ednIna: bȍlj lijákasta dajalnIk: lijákastim srednji spol tožilnik: lijákaste ednIna: bȍlj lijákasto mestnIk: pri lijákastih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z lijákastimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj lijákast ednina ženski spol 250 ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj lijákasta rodIlnIk: líjaste srednji spol dajalnIk: líjasti ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj lijákasto tožilnik: líjasto mestnIk: pri líjasti Izvor orodnIk: z líjasto ↑lijak dvojina ImenovalnIk: líjasti líjast líjasta líjasto pridevnik rodIlnIk: líjastih [líjast] dajalnIk: líjastima Pomen tožilnik: líjasti ki spominja na lij ali je tak kot pri liju; sin.: lijakast mestnIk: pri líjastih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z líjastima lijasti cvetovi | lijasta oblika množina ▪ Vitezove zvezde so priljubljene zaradi velikih lijastih ImenovalnIk: líjaste cvetov, ki jih lahko pripravimo do cvetenja decembra rodIlnIk: líjastih in kasneje. dajalnIk: líjastim ▪ Lisička ima lijasto obliko in prijeten, nežen vonj. tožilnik: líjaste ▪▪▪ mestnIk: pri líjastih ▪ Zvonasto lijasti rumeni cvetovi se odpirajo od sredine orodnIk: z líjastimi maja do začetka poletja. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: líjasto jakostno rodIlnIk: líjastega [líjast] dajalnIk: líjastemu ipa: [ˈliːjast] tožilnik: líjasto osnovnIk mestnIk: pri líjastem moški spol orodnIk: z líjastim ednina dvojina ImenovalnIk: líjast ImenovalnIk: líjasti določno líjasti rodIlnIk: líjastih rodIlnIk: líjastega dajalnIk: líjastima dajalnIk: líjastemu tožilnik: líjasti tožilnik: líjast mestnIk: pri líjastih določno líjasti orodnIk: z líjastima živo líjastega množina mestnIk: pri líjastem ImenovalnIk: líjasta orodnIk: z líjastim rodIlnIk: líjastih dvojina dajalnIk: líjastim ImenovalnIk: líjasta tožilnik: líjasta rodIlnIk: líjastih mestnIk: pri líjastih dajalnIk: líjastima orodnIk: z líjastimi tožilnik: líjasta PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje mestnIk: pri líjastih moški spol orodnIk: z líjastima ednIna: bòlj líjast množina ženski spol ImenovalnIk: líjasti ednIna: bòlj líjasta rodIlnIk: líjastih srednji spol dajalnIk: líjastim ednIna: bòlj líjasto tožilnik: líjaste presežnik – opisno stopnjevanje mestnIk: pri líjastih moški spol orodnIk: z líjastimi ednIna: nàjbolj in nájbolj líjast ženski spol ženski spol ednina ednIna: nàjbolj in nájbolj líjasta ImenovalnIk: líjasta 251 srednji spol orodnIk: z lȋjastimi ednIna: nàjbolj in nájbolj líjasto srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: lȋjasto [lȋjast] rodIlnIk: lȋjastega ipa: [líːjàst] dajalnIk: lȋjastemu osnovnIk tožilnik: lȋjasto moški spol mestnIk: pri lȋjastem ednina orodnIk: z lȋjastim ImenovalnIk: lȋjast dvojina določno lȋjasti ImenovalnIk: lȋjasti rodIlnIk: lȋjastega rodIlnIk: lȋjastih dajalnIk: lȋjastemu dajalnIk: lȋjastima tožilnik: lȋjast tožilnik: lȋjasti določno lȋjasti mestnIk: pri lȋjastih živo lȋjastega orodnIk: z lȋjastima mestnIk: pri lȋjastem množina orodnIk: z lȋjastim ImenovalnIk: lȋjasta dvojina rodIlnIk: lȋjastih ImenovalnIk: lȋjasta dajalnIk: lȋjastim rodIlnIk: lȋjastih tožilnik: lȋjasta dajalnIk: lȋjastima mestnIk: pri lȋjastih tožilnik: lȋjasta orodnIk: z lȋjastimi mestnIk: pri lȋjastih orodnIk: z lȋjastima stalne zveze množina ImenovalnIk: lȋjasti lijasta lisička rodIlnIk: lȋjastih iz biologije lisička s temno rjavim ali sivo rumenim dajalnIk: lȋjastim klobukom, sivkasto trosovnico in rumenim betom; tožilnik: lȋjaste primerjaj lat. Cantharellus tubaeformis mestnIk: pri lȋjastih ▪ Lijaste lisičke se največkrat pojavljajo v mahovnatih smrekovih ali borovih gozdovih, včasih pa jih lahko orodnIk: z lȋjastimi ženski spol najdemo tudi na štorih pravih kostanjev. ednina ▪ Če lijaste lisičke za dan ali dva prekrije sneg, se na videz ne spremenijo kaj dosti. ImenovalnIk: lȋjasta rodIlnIk: lȋjaste Izvor dajalnIk: lȋjasti ↑lij tožilnik: lȋjasto mestnIk: pri lȋjasti lisíčji orodnIk: z lȋjasto lisíčja lisíčje pridevnik dvojina [lisíčji] ImenovalnIk: lȋjasti Pomen rodIlnIk: lȋjastih 1. ki je v zvezi z lisicami 1. dajalnIk: lȋjastima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: lȋjasti lisičji brlog | lisičja hišica, luknja ▪ V gozdu so lisičji brlogi, po katerih je dobila dolina mestnIk: pri lȋjastih Lisičnica svoje ime. orodnIk: z lȋjastima množina ▪ Otroci so se podili po vseh hostah, vedeli za ptičja gnezda in lisičje luknje. ImenovalnIk: lȋjaste 1.1. ki je del telesa lisic 1. ali se pridobiva s rodIlnIk: lȋjastih telesa lisic 1. dajalnIk: lȋjastim ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: lȋjaste lisičji kožuh | lisičje krzno mestnIk: pri lȋjastih ▪ Skoraj 80 odstotkov lisičjega in kunjega krzna prihaja 252 s farm. tožilnik: lisíčje ▪ Katarina Medičejska je imela muf iz lisičjega kožuha. mestnIk: pri lisíčjih 1.2. ki ga sestavljajo, tvorijo lisice 1. orodnIk: z lisíčjimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol lisičja populacija ednina ▪ Z vabami naj bi aktivno imunizirali lisičjo populacijo v ImenovalnIk: lisíčja slovenskih gozdovih in tako preprečili širjenje bolezni. rodIlnIk: lisíčje 1.3. ki spominja na lisico 1. ali je tak kot pri lisici dajalnIk: lisíčji 1. tožilnik: lisíčjo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri lisíčji lisičja barva orodnIk: z lisíčjo ▪ Torbice bodo najbolj opazne v lisičji ali rjavi barvi – dvojina oziroma v vseh njenih odtenkih. ImenovalnIk: lisíčji ▪ Največji lemurji so lisičje velikosti, najmanjši pa rodIlnIk: lisíčjih merijo komaj 10 cm. 2. dajalnIk: lisíčjima ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid tožilnik: lisíčji ⏵ mestnIk: pri lisíčjih prid. beseda + sam. beseda ▪ Do vstopnic je nemogoče priti, saj se jih vnaprej orodnIk: z lisíčjima polastijo lisičji preprodajalci in jih ponesejo v množina astronomske višave. ImenovalnIk: lisíčje 2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, rodIlnIk: lisíčjih sposobnost dajalnIk: lisíčjim ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: lisíčje ▪ V svojem mandatu je moral pokazati veliko lisičjih mestnIk: pri lisíčjih spretnosti. orodnIk: z lisíčjimi ▪ Da premagaš preizkušnje, je potrebno znanje srednji spol številnih lisičjih ukan. ednina ImenovalnIk: lisíčje Izgovor In oblIke rodIlnIk: lisíčjega jakostno dajalnIk: lisíčjemu [lisíčji] tožilnik: lisíčje ipa: [liˈsiːʧji] mestnIk: pri lisíčjem osnovnIk orodnIk: z lisíčjim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: lisíčji ImenovalnIk: lisíčji rodIlnIk: lisíčjih rodIlnIk: lisíčjega dajalnIk: lisíčjima dajalnIk: lisíčjemu tožilnik: lisíčji tožilnik: lisíčji mestnIk: pri lisíčjih živo lisíčjega orodnIk: z lisíčjima mestnIk: pri lisíčjem množina orodnIk: z lisíčjim ImenovalnIk: lisíčja dvojina rodIlnIk: lisíčjih ImenovalnIk: lisíčja dajalnIk: lisíčjim rodIlnIk: lisíčjih tožilnik: lisíčja dajalnIk: lisíčjima mestnIk: pri lisíčjih tožilnik: lisíčja orodnIk: z lisíčjimi mestnIk: pri lisíčjih orodnIk: z lisíčjima tonemsko množina [lisȋčji] ImenovalnIk: lisíčji ipa: [lisíːʧjì] rodIlnIk: lisíčjih osnovnIk dajalnIk: lisíčjim moški spol 253 ednina ImenovalnIk: lisȋčji ImenovalnIk: lisȋčji rodIlnIk: lisȋčjih rodIlnIk: lisȋčjega dajalnIk: lisȋčjima dajalnIk: lisȋčjemu tožilnik: lisȋčji tožilnik: lisȋčji mestnIk: pri lisȋčjih živo lisȋčjega orodnIk: z lisȋčjima mestnIk: pri lisȋčjem množina orodnIk: z lisȋčjim ImenovalnIk: lisȋčja dvojina rodIlnIk: lisȋčjih ImenovalnIk: lisȋčja dajalnIk: lisȋčjim rodIlnIk: lisȋčjih tožilnik: lisȋčja dajalnIk: lisȋčjima mestnIk: pri lisȋčjih tožilnik: lisȋčja orodnIk: z lisȋčjimi mestnIk: pri lisȋčjih orodnIk: z lisȋčjima stalne zveze množina ImenovalnIk: lisȋčji lisičji rep rodIlnIk: lisȋčjih 1. ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki dajalnIk: lisȋčjim se proti koncu zožuje tožilnik: lisȋčje ▪ Pri delu uporabljamo vejnik ali dvoročne škarje, mestnIk: pri lisȋčjih primerna je tudi enoročna žaga lisičji rep. orodnIk: z lisȋčjimi ▪ Zarišemo mesto reza na sredini, kroglo vpnemo v ženski spol primež in jo prežagamo s finim lisičjim repom. ednina 2. iz botanike v šopih rastoča trava s košatimi jajčastimi, ovalnimi ali podolgovatimi socvetji ImenovalnIk: lisȋčja ; rodIlnIk: lisȋčje primerjaj lat. Alopecurus ▪ Na seznamu alergenov so navadno naslednje trave: dajalnIk: lisȋčji lisičji rep, boljka, pahovka, pasji rep, bilnica, ljuljka, tožilnik: lisȋčjo mačji rep in latovka. mestnIk: pri lisȋčji orodnIk: z lisȋčjo njivski lisičji rep dvojina iz botanike lisičji rep z ovalnimi rumeno zelenimi klasi ImenovalnIk: lisȋčji s številnimi semeni, ki raste zlasti med pšenico, rodIlnIk: lisȋčjih ječmenom; primerjaj lat. Alopecurus myosuroides dajalnIk: lisȋčjima ▪ Na našem območju sta od plevelov najbolj razširjena tožilnik: lisȋčji srakoperec in njivski lisičji rep. mestnIk: pri lisȋčjih ▪ Herbicid deluje preko korenin in preprečuje vznik orodnIk: z lisȋčjima plevelov. Zelo dobro zatira njivski lisičji rep in plevele iz množina rodu jetičnikov. ImenovalnIk: lisȋčje rodIlnIk: lisȋčjih Izvor dajalnIk: lisȋčjim ↑lisica tožilnik: lisȋčje mestnIk: pri lisȋčjih lístičast lístičasta lístičasto pridevnik orodnIk: z lisȋčjimi [lístičast] srednji spol Pomen ednina ki spominja na lističe ali je tak kot pri lističih ImenovalnIk: lisȋčje ▪ Sestavni delci gline so manjši od bakterij in virusov rodIlnIk: lisȋčjega ter razporejeni v lističasto strukturo. dajalnIk: lisȋčjemu tožilnik: lisȋčje Izgovor In oblIke mestnIk: pri lisȋčjem jakostno orodnIk: z lisȋčjim [lístičast] dvojina ipa: [ˈliːstiʧast] 254 osnovnIk tožilnik: lístičasto moški spol mestnIk: pri lístičastem ednina orodnIk: z lístičastim ImenovalnIk: lístičast dvojina določno lístičasti ImenovalnIk: lístičasti rodIlnIk: lístičastega rodIlnIk: lístičastih dajalnIk: lístičastemu dajalnIk: lístičastima tožilnik: lístičast tožilnik: lístičasti določno lístičasti mestnIk: pri lístičastih živo lístičastega orodnIk: z lístičastima mestnIk: pri lístičastem množina orodnIk: z lístičastim ImenovalnIk: lístičasta dvojina rodIlnIk: lístičastih ImenovalnIk: lístičasta dajalnIk: lístičastim rodIlnIk: lístičastih tožilnik: lístičasta dajalnIk: lístičastima mestnIk: pri lístičastih tožilnik: lístičasta orodnIk: z lístičastimi mestnIk: pri lístičastih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z lístičastima moški spol množina ednIna: bòlj lístičast ImenovalnIk: lístičasti ženski spol rodIlnIk: lístičastih ednIna: bòlj lístičasta dajalnIk: lístičastim srednji spol tožilnik: lístičaste ednIna: bòlj lístičasto mestnIk: pri lístičastih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z lístičastimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj lístičast ednina ženski spol ImenovalnIk: lístičasta ednIna: nàjbolj in nájbolj lístičasta rodIlnIk: lístičaste srednji spol dajalnIk: lístičasti ednIna: nàjbolj in nájbolj lístičasto tožilnik: lístičasto mestnIk: pri lístičasti tonemsko orodnIk: z lístičasto [lȋstičast] dvojina ipa: [líːstìʧast] ImenovalnIk: lístičasti osnovnIk rodIlnIk: lístičastih moški spol dajalnIk: lístičastima ednina tožilnik: lístičasti ImenovalnIk: lȋstičast mestnIk: pri lístičastih določno lȋstičasti orodnIk: z lístičastima rodIlnIk: lȋstičastega množina dajalnIk: lȋstičastemu ImenovalnIk: lístičaste tožilnik: lȋstičast rodIlnIk: lístičastih določno lȋstičasti dajalnIk: lístičastim živo lȋstičastega tožilnik: lístičaste mestnIk: pri lȋstičastem mestnIk: pri lístičastih orodnIk: z lȋstičastim orodnIk: z lístičastimi dvojina srednji spol ImenovalnIk: lȋstičasta ednina rodIlnIk: lȋstičastih ImenovalnIk: lístičasto dajalnIk: lȋstičastima rodIlnIk: lístičastega tožilnik: lȋstičasta dajalnIk: lístičastemu mestnIk: pri lȋstičastih 255 orodnIk: z lȋstičastima moški spol množina ednIna: bȍlj lȋstičast ImenovalnIk: lȋstičasti ženski spol rodIlnIk: lȋstičastih ednIna: bȍlj lȋstičasta dajalnIk: lȋstičastim srednji spol tožilnik: lȋstičaste ednIna: bȍlj lȋstičasto mestnIk: pri lȋstičastih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z lȋstičastimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj lȋstičast ednina ženski spol ImenovalnIk: lȋstičasta ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj lȋstičasta rodIlnIk: lȋstičaste srednji spol dajalnIk: lȋstičasti ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj lȋstičasto tožilnik: lȋstičasto mestnIk: pri lȋstičasti stalne zveze orodnIk: z lȋstičasto dvojina lističasta goba ImenovalnIk: lȋstičasti iz biologije goba, ki ima v trosovnici lističe, na katerih rodIlnIk: lȋstičastih nastajajo trosi; primerjaj lat. Agaricales dajalnIk: lȋstičastima ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: lȋstičasti ▪ Podrobnosti, kot je na primer način priraslosti lističev mestnIk: pri lȋstičastih na bet ali nepriraslost na bet, so zelo pomembni znaki, ko skušamo med seboj ločiti različne vrste lističastih orodnIk: z lȋstičastima množina gob. ▪▪▪ ImenovalnIk: lȋstičaste ▪ Nekateri nedeljski gobarji vsem lističastim gobam, rodIlnIk: lȋstičastih ki zrastejo aprila ali maja zunaj gozda, pravijo kar dajalnIk: lȋstičastim jurjevke. tožilnik: lȋstičaste mestnIk: pri lȋstičastih Izvor orodnIk: z lȋstičastimi ↑listič srednji spol ednina literarizíran literarizírana literarizírano pridevnik ImenovalnIk: lȋstičasto [literarizíran] rodIlnIk: lȋstičastega Pomen dajalnIk: lȋstičastemu ki je napisan kot literarno delo ali vključuje tožilnik: lȋstičasto literarne prvine mestnIk: pri lȋstičastem ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z lȋstičastim dvojina literarizirana avtobiografija, biografija ▪ Ob pisateljičini osemdesetletnici so izdali njen novi ImenovalnIk: lȋstičasti roman, ki je neke vrste literarizirana avtobiografija. rodIlnIk: lȋstičastih ▪ S tem ko sem pisal za revije in časopise bolj dajalnIk: lȋstičastima literarizirane reportaže, sem ohranjal veščino pisanja tožilnik: lȋstičasti pri življenju. mestnIk: pri lȋstičastih ▪ Knjiga ni klasična avtobiografija, temveč orodnIk: z lȋstičastima literarizirano pričevanje o avtorjevih življenjskih množina izkušnjah. ImenovalnIk: lȋstičasta ▪▪▪ rodIlnIk: lȋstičastih ▪ Duhovit literariziran avtobiografski zapis bo mnoge dajalnIk: lȋstičastim bralce gotovo nasmejal. tožilnik: lȋstičasta mestnIk: pri lȋstičastih Izgovor In oblIke orodnIk: z lȋstičastimi jakostno PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje [literarizíran] ipa: [litɛɾaɾiˈziːɾan] 256 osnovnIk tožilnik: literarizírano moški spol mestnIk: pri literarizíranem ednina orodnIk: z literarizíranim ImenovalnIk: literarizíran dvojina določno literarizírani ImenovalnIk: literarizírani rodIlnIk: literarizíranega rodIlnIk: literarizíranih dajalnIk: literarizíranemu dajalnIk: literarizíranima tožilnik: literarizíran tožilnik: literarizírani določno literarizírani mestnIk: pri literarizíranih živo literarizíranega orodnIk: z literarizíranima mestnIk: pri literarizíranem množina orodnIk: z literarizíranim ImenovalnIk: literarizírana dvojina rodIlnIk: literarizíranih ImenovalnIk: literarizírana dajalnIk: literarizíranim rodIlnIk: literarizíranih tožilnik: literarizírana dajalnIk: literarizíranima mestnIk: pri literarizíranih tožilnik: literarizírana orodnIk: z literarizíranimi mestnIk: pri literarizíranih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z literarizíranima moški spol množina ednIna: bòlj literarizíran ImenovalnIk: literarizírani ženski spol rodIlnIk: literarizíranih ednIna: bòlj literarizírana dajalnIk: literarizíranim srednji spol tožilnik: literarizírane ednIna: bòlj literarizírano mestnIk: pri literarizíranih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z literarizíranimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj literarizíran ednina ženski spol ImenovalnIk: literarizírana ednIna: nàjbolj in nájbolj literarizírana rodIlnIk: literarizírane srednji spol dajalnIk: literarizírani ednIna: nàjbolj in nájbolj literarizírano tožilnik: literarizírano mestnIk: pri literarizírani tonemsko orodnIk: z literarizírano [literarizȋran] dvojina ipa: [litɛɾaɾizíːɾàn] ImenovalnIk: literarizírani osnovnIk rodIlnIk: literarizíranih moški spol dajalnIk: literarizíranima ednina tožilnik: literarizírani ImenovalnIk: literarizȋran mestnIk: pri literarizíranih določno literarizȋrani orodnIk: z literarizíranima rodIlnIk: literarizȋranega množina dajalnIk: literarizȋranemu ImenovalnIk: literarizírane tožilnik: literarizȋran rodIlnIk: literarizíranih določno literarizȋrani dajalnIk: literarizíranim živo literarizȋranega tožilnik: literarizírane mestnIk: pri literarizȋranem mestnIk: pri literarizíranih orodnIk: z literarizȋranim orodnIk: z literarizíranimi dvojina srednji spol ImenovalnIk: literarizȋrana ednina rodIlnIk: literarizȋranih ImenovalnIk: literarizírano dajalnIk: literarizȋranima rodIlnIk: literarizíranega tožilnik: literarizȋrana dajalnIk: literarizíranemu mestnIk: pri literarizȋranih 257 orodnIk: z literarizȋranima moški spol množina ednIna: bȍlj literarizȋran ImenovalnIk: literarizȋrani ženski spol rodIlnIk: literarizȋranih ednIna: bȍlj literarizȋrana dajalnIk: literarizȋranim srednji spol tožilnik: literarizȋrane ednIna: bȍlj literarizȋrano mestnIk: pri literarizȋranih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z literarizȋranimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj literarizȋran ednina ženski spol ImenovalnIk: literarizȋrana ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj literarizȋrana rodIlnIk: literarizȋrane srednji spol dajalnIk: literarizȋrani ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj literarizȋrano tožilnik: literarizȋrano mestnIk: pri literarizȋrani Izvor orodnIk: z literarizȋrano ↑literarizirati dvojina ImenovalnIk: literarizȋrani literarizírati literarizíram dovršni in nedovršni glagol rodIlnIk: literarizȋranih [literarizírati] dajalnIk: literarizȋranima Pomen tožilnik: literarizȋrani napisati kot literarno delo ali vključevati literarne mestnIk: pri literarizȋranih prvine orodnIk: z literarizȋranima ▪ Njeno pisanje se pretežno napaja iz avtobiografske množina izkušnje, ki jo avtorica prepričljivo literarizira. ImenovalnIk: literarizȋrane ▪ Filozofijo skuša literarizirati in jo približati bralcem. rodIlnIk: literarizȋranih ▪ Knjiga vsebuje številne dokumentarne elemente, dajalnIk: literarizȋranim vendar je avtorica dokumentarno gradivo literarizirala. tožilnik: literarizȋrane mestnIk: pri literarizȋranih Izgovor In oblIke orodnIk: z literarizȋranimi jakostno srednji spol [literarizírati] ednina ipa: [litɛɾaɾiˈziːɾati] ImenovalnIk: literarizȋrano nedoločnik: literarizírati rodIlnIk: literarizȋranega namenIlnIk: literarizírat dajalnIk: literarizȋranemu sedanjik tožilnik: literarizȋrano ednina mestnIk: pri literarizȋranem 1. oseba: literarizíram orodnIk: z literarizȋranim 2. oseba: literarizíraš dvojina 3. oseba: literarizíra ImenovalnIk: literarizȋrani dvojina rodIlnIk: literarizȋranih 1. oseba: literarizírava dajalnIk: literarizȋranima 2. oseba: literarizírata tožilnik: literarizȋrani 3. oseba: literarizírata mestnIk: pri literarizȋranih množina orodnIk: z literarizȋranima 1. oseba: literarizíramo množina 2. oseba: literarizírate ImenovalnIk: literarizȋrana 3. oseba: literarizírajo rodIlnIk: literarizȋranih velelnik dajalnIk: literarizȋranim ednina tožilnik: literarizȋrana 2. oseba: literarizíraj mestnIk: pri literarizȋranih dvojina orodnIk: z literarizȋranimi 1. oseba: literarizírajva PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje 2. oseba: literarizírajta 258 množina mestnIk: pri literarizirajóčih 1. oseba: literarizírajmo orodnIk: z literarizirajóčima 2. oseba: literarizírajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: literarizirajóče moški spol rodIlnIk: literarizirajóčih ednIna: literarizíral dajalnIk: literarizirajóčim dvojIna: literarizírala tožilnik: literarizirajóče množina: literarizírali mestnIk: pri literarizirajóčih ženski spol orodnIk: z literarizirajóčimi ednIna: literarizírala srednji spol dvojIna: literarizírali ednina množina: literarizírale ImenovalnIk: literarizirajóče srednji spol rodIlnIk: literarizirajóčega ednIna: literarizíralo dajalnIk: literarizirajóčemu dvojIna: literarizírali tožilnik: literarizirajóče množina: literarizírala mestnIk: pri literarizirajóčem deležnik na -č orodnIk: z literarizirajóčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: literarizirajóči ImenovalnIk: literarizirajóč rodIlnIk: literarizirajóčih rodIlnIk: literarizirajóčega dajalnIk: literarizirajóčima dajalnIk: literarizirajóčemu tožilnik: literarizirajóči tožilnik: literarizirajóč mestnIk: pri literarizirajóčih živo literarizirajóčega orodnIk: z literarizirajóčima mestnIk: pri literarizirajóčem množina orodnIk: z literarizirajóčim ImenovalnIk: literarizirajóča dvojina rodIlnIk: literarizirajóčih ImenovalnIk: literarizirajóča dajalnIk: literarizirajóčim rodIlnIk: literarizirajóčih tožilnik: literarizirajóča dajalnIk: literarizirajóčima mestnIk: pri literarizirajóčih tožilnik: literarizirajóča orodnIk: z literarizirajóčimi mestnIk: pri literarizirajóčih deležnik na -n orodnIk: z literarizirajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: literarizirajóči ImenovalnIk: literarizíran rodIlnIk: literarizirajóčih rodIlnIk: literarizíranega dajalnIk: literarizirajóčim dajalnIk: literarizíranemu tožilnik: literarizirajóče tožilnik: literarizíran mestnIk: pri literarizirajóčih živo literarizíranega orodnIk: z literarizirajóčimi mestnIk: pri literarizíranem ženski spol orodnIk: z literarizíranim ednina dvojina ImenovalnIk: literarizirajóča ImenovalnIk: literarizírana rodIlnIk: literarizirajóče rodIlnIk: literarizíranih dajalnIk: literarizirajóči dajalnIk: literarizíranima tožilnik: literarizirajóčo tožilnik: literarizírana mestnIk: pri literarizirajóči mestnIk: pri literarizíranih orodnIk: z literarizirajóčo orodnIk: z literarizíranima dvojina množina ImenovalnIk: literarizirajóči ImenovalnIk: literarizírani rodIlnIk: literarizirajóčih rodIlnIk: literarizíranih dajalnIk: literarizirajóčima dajalnIk: literarizíranim tožilnik: literarizirajóči tožilnik: literarizírane 259 mestnIk: pri literarizíranih mestnIk: pri literarizíranju orodnIk: z literarizíranimi orodnIk: z literarizíranjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: literarizíranji ImenovalnIk: literarizírana rodIlnIk: literarizíranj rodIlnIk: literarizírane dajalnIk: literarizíranjema dajalnIk: literarizírani tožilnik: literarizíranji tožilnik: literarizírano mestnIk: pri literarizíranjih mestnIk: pri literarizírani orodnIk: z literarizíranjema orodnIk: z literarizírano množina dvojina ImenovalnIk: literarizíranja ImenovalnIk: literarizírani rodIlnIk: literarizíranj rodIlnIk: literarizíranih dajalnIk: literarizíranjem dajalnIk: literarizíranima tožilnik: literarizíranja tožilnik: literarizírani mestnIk: pri literarizíranjih mestnIk: pri literarizíranih orodnIk: z literarizíranji orodnIk: z literarizíranima množina tonemsko ImenovalnIk: literarizírane [literarizȋrati] rodIlnIk: literarizíranih ipa: [litɛɾaɾizíːɾàti] dajalnIk: literarizíranim nedoločnik: literarizȋrati tožilnik: literarizírane namenIlnIk: literarizȋrat mestnIk: pri literarizíranih sedanjik orodnIk: z literarizíranimi ednina srednji spol 1. oseba: literarizȋram ednina 2. oseba: literarizȋraš ImenovalnIk: literarizírano 3. oseba: literarizȋra rodIlnIk: literarizíranega dvojina dajalnIk: literarizíranemu 1. oseba: literarizȋrava tožilnik: literarizírano 2. oseba: literarizȋrata mestnIk: pri literarizíranem 3. oseba: literarizȋrata orodnIk: z literarizíranim množina dvojina 1. oseba: literarizȋramo ImenovalnIk: literarizírani 2. oseba: literarizȋrate rodIlnIk: literarizíranih 3. oseba: literarizȋrajo dajalnIk: literarizíranima velelnik tožilnik: literarizírani ednina mestnIk: pri literarizíranih 2. oseba: literarizȋraj orodnIk: z literarizíranima dvojina množina 1. oseba: literarizȋrajva ImenovalnIk: literarizírana 2. oseba: literarizȋrajta rodIlnIk: literarizíranih množina dajalnIk: literarizíranim 1. oseba: literarizȋrajmo tožilnik: literarizírana 2. oseba: literarizȋrajte mestnIk: pri literarizíranih deležnik na -l orodnIk: z literarizíranimi moški spol deležje na -aje: literariziráje ednIna: literarizȋral glagolnik dvojIna: literarizȋrala ednina množina: literarizȋrali ImenovalnIk: literarizíranje ženski spol rodIlnIk: literarizíranja ednIna: literarizȋrala dajalnIk: literarizíranju dvojIna: literarizȋrali tožilnik: literarizíranje množina: literarizȋrale 260 srednji spol rodIlnIk: literarizirajčega ednIna: literarizȋralo dajalnIk: literarizirajčemu dvojIna: literarizȋrali tožilnik: literarizirajče množina: literarizȋrala mestnIk: pri literarizirajčem deležnik na -č orodnIk: z literarizirajčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: literarizirajči ImenovalnIk: literarizirajč tudi literarizirajč rodIlnIk: literarizirajčih rodIlnIk: literarizirajčega dajalnIk: literarizirajčima dajalnIk: literarizirajčemu tožilnik: literarizirajči tožilnik: literarizirajč tudi literarizirajč mestnIk: pri literarizirajčih živo literarizirajčega orodnIk: z literarizirajčima mestnIk: pri literarizirajčem množina orodnIk: z literarizirajčim ImenovalnIk: literarizirajča dvojina rodIlnIk: literarizirajčih ImenovalnIk: literarizirajča dajalnIk: literarizirajčim rodIlnIk: literarizirajčih tožilnik: literarizirajča dajalnIk: literarizirajčima mestnIk: pri literarizirajčih tožilnik: literarizirajča orodnIk: z literarizirajčimi mestnIk: pri literarizirajčih deležnik na -n orodnIk: z literarizirajčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: literarizirajči ImenovalnIk: literarizȋran rodIlnIk: literarizirajčih rodIlnIk: literarizȋranega dajalnIk: literarizirajčim dajalnIk: literarizȋranemu tožilnik: literarizirajče tožilnik: literarizȋran mestnIk: pri literarizirajčih živo literarizȋranega orodnIk: z literarizirajčimi mestnIk: pri literarizȋranem ženski spol orodnIk: z literarizȋranim ednina dvojina ImenovalnIk: literarizirajča ImenovalnIk: literarizȋrana rodIlnIk: literarizirajče rodIlnIk: literarizȋranih dajalnIk: literarizirajči dajalnIk: literarizȋranima tožilnik: literarizirajčo tožilnik: literarizȋrana mestnIk: pri literarizirajči mestnIk: pri literarizȋranih orodnIk: z literarizirajčo orodnIk: z literarizȋranima dvojina množina ImenovalnIk: literarizirajči ImenovalnIk: literarizȋrani rodIlnIk: literarizirajčih rodIlnIk: literarizȋranih dajalnIk: literarizirajčima dajalnIk: literarizȋranim tožilnik: literarizirajči tožilnik: literarizȋrane mestnIk: pri literarizirajčih mestnIk: pri literarizȋranih orodnIk: z literarizirajčima orodnIk: z literarizȋranimi množina ženski spol ImenovalnIk: literarizirajče ednina rodIlnIk: literarizirajčih ImenovalnIk: literarizȋrana dajalnIk: literarizirajčim rodIlnIk: literarizȋrane tožilnik: literarizirajče dajalnIk: literarizȋrani mestnIk: pri literarizirajčih tožilnik: literarizȋrano orodnIk: z literarizirajčimi mestnIk: pri literarizȋrani srednji spol orodnIk: z literarizȋrano ednina dvojina ImenovalnIk: literarizirajče ImenovalnIk: literarizȋrani 261 rodIlnIk: literarizȋranih dajalnIk: literarizȋranjem dajalnIk: literarizȋranima tožilnik: literarizȋranja tožilnik: literarizȋrani mestnIk: pri literarizȋranjih mestnIk: pri literarizȋranih orodnIk: z literarizȋranji orodnIk: z literarizȋranima množina Izvor ImenovalnIk: literarizȋrane prevzeto iz nem. literarisieren iz ↑literarni rodIlnIk: literarizȋranih dajalnIk: literarizȋranim literárno prislov tožilnik: literarizȋrane [literárno] mestnIk: pri literarizȋranih Pomen orodnIk: z literarizȋranimi 1. glede na literaturo srednji spol ⏵ prisl. + prid. beseda ednina literarno izobražen | literarno nadarjen, navdahnjen ImenovalnIk: literarizȋrano ▪ Je literarno nadarjen, zato lahko postane uspešen rodIlnIk: literarizȋranega pesnik, romanopisec, jezikoslovec ali scenarist. dajalnIk: literarizȋranemu 2. takó, da je prisotna, izražena literatura tožilnik: literarizȋrano ⏵ prisl. + prid. beseda mestnIk: pri literarizȋranem literarno obarvan, obdelan orodnIk: z literarizȋranim ▪ Gre za romansiran, dobro literarno obdelan potopis. dvojina ⏵ prisl. + glag. ImenovalnIk: literarizȋrani literarno obdelati, ustvarjati rodIlnIk: literarizȋranih ▪ Literarno je začela ustvarjati že pred vojno, objavljati dajalnIk: literarizȋranima šele po njej. tožilnik: literarizȋrani ▪ Njen pristop je celosten in bralca nagovarja tako mestnIk: pri literarizȋranih likovno kot literarno. orodnIk: z literarizȋranima množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: literarizȋrana jakostno rodIlnIk: literarizȋranih [literárno] dajalnIk: literarizȋranim ipa: [litɛˈɾaːɾnɔ] tožilnik: literarizȋrana osnovnIk: literárno mestnIk: pri literarizȋranih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj literárno orodnIk: z literarizȋranimi presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj literárno deležje na -aje: literarizirȃje glagolnik tonemsko ednina [literȃrno] ImenovalnIk: literarizȋranje ipa: [litɛɾáːɾn] rodIlnIk: literarizȋranja osnovnIk: literȃrno dajalnIk: literarizȋranju PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj literȃrno tožilnik: literarizȋranje presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj literȃrno mestnIk: pri literarizȋranju orodnIk: z literarizȋranjem Izvor dvojina ↑literarni ImenovalnIk: literarizȋranji rodIlnIk: literarizȋranj literárnost literárnosti samostalnik ženskega spola dajalnIk: literarizȋranjema [literárnost] tožilnik: literarizȋranji Pomen mestnIk: pri literarizȋranjih 1. elementi, struktura literature orodnIk: z literarizȋranjema ▪ Bralci bodo kljub literarnosti opazili, da je atmosfera množina ubesedenega prepojena s sovraštvom do mučiteljev. ImenovalnIk: literarizȋranja ▪ Posveča se predvsem literarnosti besedil posameznih rodIlnIk: literarizȋranj avtorjev. 2. lastnost česa, da ima elemente, strukturo 262 literature orodnIk: z literȃrnostmi ▪ Poleg pripovedne kompozicije zagotavljajo literarnost pisanju tudi lep, metaforičen jezik ter humornost in Izvor duhovitost. ↑literarni Izgovor In oblIke literárnoteorétski literárnoteorétska literárnoteo- jakostno [literárnost] rétsko pridevnik [literárnoteorétski] ipa: [litɛˈɾaːɾnɔst] P ednina omen ki je v zvezi z literarno teorijo ImenovalnIk: literárnost ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: literárnosti literarnoteoretski pojem dajalnIk: literárnosti ▪ Učbenik se konča s preglednico književnih obdobij in tožilnik: literárnost avtorjev ter s preglednico literarnoteoretskih pojmov. mestnIk: pri literárnosti ▪ Spremljal sem njegovo literarnoteoretsko delo. orodnIk: z literárnostjo ▪ Novejši literarnoteoretski pristopi so odstrli bogastvo dvojina pomenskih mrež, ki se prepletajo v njeni prozi. ImenovalnIk: literárnosti rodIlnIk: literárnosti Izgovor In oblIke dajalnIk: literárnostma tudi literárnostima jakostno tožilnik: literárnosti [literárnoteorétski] mestnIk: pri literárnostih ipa: [litɛˈɾaːɾnɔtɛɔˈɾeːtski] orodnIk: z literárnostma tudi z literárnostima osnovnIk množina moški spol ImenovalnIk: literárnosti ednina rodIlnIk: literárnosti ImenovalnIk: literárnoteorétski dajalnIk: literárnostim rodIlnIk: literárnoteorétskega tožilnik: literárnosti dajalnIk: literárnoteorétskemu mestnIk: pri literárnostih tožilnik: literárnoteorétski orodnIk: z literárnostmi živo literárnoteorétskega mestnIk: pri literárnoteorétskem tonemsko orodnIk: z literárnoteorétskim [literȃrnost] dvojina ipa: [litɛɾáːɾnst] ImenovalnIk: literárnoteorétska ednina rodIlnIk: literárnoteorétskih ImenovalnIk: literȃrnost dajalnIk: literárnoteorétskima rodIlnIk: literȃrnosti tožilnik: literárnoteorétska dajalnIk: literȃrnosti mestnIk: pri literárnoteorétskih tožilnik: literȃrnost orodnIk: z literárnoteorétskima mestnIk: pri literȃrnosti množina orodnIk: z literȃrnostjo ImenovalnIk: literárnoteorétski dvojina rodIlnIk: literárnoteorétskih ImenovalnIk: literȃrnosti dajalnIk: literárnoteorétskim rodIlnIk: literȃrnosti tožilnik: literárnoteorétske dajalnIk: literȃrnostma tudi literȃrnostima mestnIk: pri literárnoteorétskih tožilnik: literȃrnosti orodnIk: z literárnoteorétskimi mestnIk: pri literȃrnostih ženski spol orodnIk: z literȃrnostma tudi z literȃrnostima ednina množina ImenovalnIk: literárnoteorétska ImenovalnIk: literȃrnosti rodIlnIk: literárnoteorétske rodIlnIk: literȃrnosti dajalnIk: literárnoteorétski dajalnIk: literȃrnostim tožilnik: literárnoteorétsko tožilnik: literȃrnosti mestnIk: pri literárnoteorétski mestnIk: pri literȃrnostih 263 orodnIk: z literárnoteorétsko rodIlnIk: literȃrnoteortskih dvojina dajalnIk: literȃrnoteortskima ImenovalnIk: literárnoteorétski tožilnik: literȃrnoteortska rodIlnIk: literárnoteorétskih mestnIk: pri literȃrnoteortskih dajalnIk: literárnoteorétskima orodnIk: z literȃrnoteortskima tožilnik: literárnoteorétski množina mestnIk: pri literárnoteorétskih ImenovalnIk: literȃrnoteortski orodnIk: z literárnoteorétskima rodIlnIk: literȃrnoteortskih množina dajalnIk: literȃrnoteortskim ImenovalnIk: literárnoteorétske tožilnik: literȃrnoteortske rodIlnIk: literárnoteorétskih mestnIk: pri literȃrnoteortskih dajalnIk: literárnoteorétskim orodnIk: z literȃrnoteortskimi tožilnik: literárnoteorétske ženski spol mestnIk: pri literárnoteorétskih ednina orodnIk: z literárnoteorétskimi ImenovalnIk: literȃrnoteortska srednji spol rodIlnIk: literȃrnoteortske ednina dajalnIk: literȃrnoteortski ImenovalnIk: literárnoteorétsko tožilnik: literȃrnoteortsko rodIlnIk: literárnoteorétskega mestnIk: pri literȃrnoteortski dajalnIk: literárnoteorétskemu orodnIk: z literȃrnoteortsko tožilnik: literárnoteorétsko dvojina mestnIk: pri literárnoteorétskem ImenovalnIk: literȃrnoteortski orodnIk: z literárnoteorétskim rodIlnIk: literȃrnoteortskih dvojina dajalnIk: literȃrnoteortskima ImenovalnIk: literárnoteorétski tožilnik: literȃrnoteortski rodIlnIk: literárnoteorétskih mestnIk: pri literȃrnoteortskih dajalnIk: literárnoteorétskima orodnIk: z literȃrnoteortskima tožilnik: literárnoteorétski množina mestnIk: pri literárnoteorétskih ImenovalnIk: literȃrnoteortske orodnIk: z literárnoteorétskima rodIlnIk: literȃrnoteortskih množina dajalnIk: literȃrnoteortskim ImenovalnIk: literárnoteorétska tožilnik: literȃrnoteortske rodIlnIk: literárnoteorétskih mestnIk: pri literȃrnoteortskih dajalnIk: literárnoteorétskim orodnIk: z literȃrnoteortskimi tožilnik: literárnoteorétska srednji spol mestnIk: pri literárnoteorétskih ednina orodnIk: z literárnoteorétskimi ImenovalnIk: literȃrnoteortsko rodIlnIk: literȃrnoteortskega tonemsko dajalnIk: literȃrnoteortskemu [literȃrnoteortski] tožilnik: literȃrnoteortsko ipa: [litɛɾáːɾntɛɔɾéːtskì] mestnIk: pri literȃrnoteortskem osnovnIk orodnIk: z literȃrnoteortskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: literȃrnoteortski ImenovalnIk: literȃrnoteortski rodIlnIk: literȃrnoteortskih rodIlnIk: literȃrnoteortskega dajalnIk: literȃrnoteortskima dajalnIk: literȃrnoteortskemu tožilnik: literȃrnoteortski tožilnik: literȃrnoteortski mestnIk: pri literȃrnoteortskih živo literȃrnoteortskega orodnIk: z literȃrnoteortskima mestnIk: pri literȃrnoteortskem množina orodnIk: z literȃrnoteortskim ImenovalnIk: literȃrnoteortska dvojina rodIlnIk: literȃrnoteortskih ImenovalnIk: literȃrnoteortska dajalnIk: literȃrnoteortskim 264 tožilnik: literȃrnoteortska ImenovalnIk: literárnovédna mestnIk: pri literȃrnoteortskih rodIlnIk: literárnovédne orodnIk: z literȃrnoteortskimi dajalnIk: literárnovédni tožilnik: literárnovédno Izvor mestnIk: pri literárnovédni iz ↑literarna ↑teorija orodnIk: z literárnovédno dvojina literárnovédni literárnovédna literárnovédno pridev- ImenovalnIk: literárnovédni nik rodIlnIk: literárnovédnih [literárnovédni] dajalnIk: literárnovédnima Pomen tožilnik: literárnovédni ki je v zvezi z literarno vedo mestnIk: pri literárnovédnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z literárnovédnima literarnovedni pojem | literarnovedno znanje množina ▪ Kot odličen praktik je svoje literarnovedno znanje ImenovalnIk: literárnovédne in proučevanje znal strokovno suvereno in didaktično rodIlnIk: literárnovédnih primerno prenesti v podobo beril. dajalnIk: literárnovédnim ▪ Premike v pojmovanju otroštva poleg avtopoetik tožilnik: literárnovédne zasledimo tudi v literarnovednem in kritiškem mestnIk: pri literárnovédnih vrednotenju mladinske književnosti. orodnIk: z literárnovédnimi ▪▪▪ srednji spol ▪ Revija ni le ozko literarnovedna, ampak je v ednina pomembnem deležu tudi literarnokritiška. ImenovalnIk: literárnovédno rodIlnIk: literárnovédnega Izgovor In oblIke dajalnIk: literárnovédnemu jakostno [literárnovédni] tožilnik: literárnovédno mestnIk: pri literárnovédnem ipa: [litɛˈɾaːɾnɔˈʋeːdni] orodnIk: z literárnovédnim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: literárnovédni ednina rodIlnIk: literárnovédnih ImenovalnIk: literárnovédni dajalnIk: literárnovédnima rodIlnIk: literárnovédnega tožilnik: literárnovédni dajalnIk: literárnovédnemu mestnIk: pri literárnovédnih tožilnik: literárnovédni orodnIk: z literárnovédnima živo literárnovédnega množina mestnIk: pri literárnovédnem ImenovalnIk: literárnovédna orodnIk: z literárnovédnim rodIlnIk: literárnovédnih dvojina dajalnIk: literárnovédnim ImenovalnIk: literárnovédna tožilnik: literárnovédna rodIlnIk: literárnovédnih mestnIk: pri literárnovédnih dajalnIk: literárnovédnima orodnIk: z literárnovédnimi tožilnik: literárnovédna mestnIk: pri literárnovédnih tonemsko orodnIk: z literárnovédnima [literȃrnovdni] množina ipa: [litɛɾáːɾnʋéːdnì] ImenovalnIk: literárnovédni osnovnIk rodIlnIk: literárnovédnih moški spol dajalnIk: literárnovédnim ednina tožilnik: literárnovédne ImenovalnIk: literȃrnovdni mestnIk: pri literárnovédnih rodIlnIk: literȃrnovdnega orodnIk: z literárnovédnimi dajalnIk: literȃrnovdnemu ženski spol tožilnik: literȃrnovdni ednina 265 živo literȃrnovdnega orodnIk: z literȃrnovdnima mestnIk: pri literȃrnovdnem množina orodnIk: z literȃrnovdnim ImenovalnIk: literȃrnovdna dvojina rodIlnIk: literȃrnovdnih ImenovalnIk: literȃrnovdna dajalnIk: literȃrnovdnim rodIlnIk: literȃrnovdnih tožilnik: literȃrnovdna dajalnIk: literȃrnovdnima mestnIk: pri literȃrnovdnih tožilnik: literȃrnovdna orodnIk: z literȃrnovdnimi mestnIk: pri literȃrnovdnih orodnIk: z literȃrnovdnima Izvor množina iz ↑literarna ↑veda ImenovalnIk: literȃrnovdni rodIlnIk: literȃrnovdnih literárnozgodovínski literárnozgodovínska lite- dajalnIk: literȃrnovdnim rárnozgodovínsko pridevnik tožilnik: literȃrnovdne [literárnozgodovínski] mestnIk: pri literȃrnovdnih Pomen orodnIk: z literȃrnovdnimi ki je v zvezi z literarno zgodovino ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina literarnozgodovinski pregled | literarnozgodovinski ImenovalnIk: literȃrnovdna vidik | literarnozgodovinska obravnava, raziskava, rodIlnIk: literȃrnovdne študija | literarnozgodovinska veda, znanost | dajalnIk: literȃrnovdni literarnozgodovinsko raziskovanje tožilnik: literȃrnovdno ▪ Literarnozgodovinski pregled Cankarjevega dela upošteva kontekst časa in prostora, literarno dogajanje mestnIk: pri literȃrnovdni in odmeve v slovenski publicistični javnosti. orodnIk: z literȃrnovdno dvojina ▪ Pesmim so dodani temeljita literarnozgodovinska študija ter kratki življenjepisi in opombe. ImenovalnIk: literȃrnovdni ▪ Ob esejistiki se je intenzivno posvečal rodIlnIk: literȃrnovdnih literarnozgodovinskemu raziskovanju. dajalnIk: literȃrnovdnima tožilnik: literȃrnovdni Izgovor In oblIke mestnIk: pri literȃrnovdnih jakostno orodnIk: z literȃrnovdnima [literárnozgodovínski] množina ipa: [litɛˈɾaːɾnɔzgɔdɔˈʋiːnski] ImenovalnIk: literȃrnovdne osnovnIk rodIlnIk: literȃrnovdnih moški spol dajalnIk: literȃrnovdnim ednina tožilnik: literȃrnovdne ImenovalnIk: literárnozgodovínski mestnIk: pri literȃrnovdnih rodIlnIk: literárnozgodovínskega orodnIk: z literȃrnovdnimi dajalnIk: literárnozgodovínskemu srednji spol tožilnik: literárnozgodovínski ednina živo literárnozgodovínskega ImenovalnIk: literȃrnovdno mestnIk: pri literárnozgodovínskem rodIlnIk: literȃrnovdnega orodnIk: z literárnozgodovínskim dajalnIk: literȃrnovdnemu dvojina tožilnik: literȃrnovdno ImenovalnIk: literárnozgodovínska mestnIk: pri literȃrnovdnem rodIlnIk: literárnozgodovínskih orodnIk: z literȃrnovdnim dajalnIk: literárnozgodovínskima dvojina tožilnik: literárnozgodovínska ImenovalnIk: literȃrnovdni mestnIk: pri literárnozgodovínskih rodIlnIk: literȃrnovdnih orodnIk: z literárnozgodovínskima dajalnIk: literȃrnovdnima množina tožilnik: literȃrnovdni ImenovalnIk: literárnozgodovínski mestnIk: pri literȃrnovdnih rodIlnIk: literárnozgodovínskih 266 dajalnIk: literárnozgodovínskim osnovnIk tožilnik: literárnozgodovínske moški spol mestnIk: pri literárnozgodovínskih ednina orodnIk: z literárnozgodovínskimi ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnski ženski spol rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskega ednina dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskemu ImenovalnIk: literárnozgodovínska tožilnik: literȃrnozgodovȋnski rodIlnIk: literárnozgodovínske živo literȃrnozgodovȋnskega dajalnIk: literárnozgodovínski mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskem tožilnik: literárnozgodovínsko orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskim mestnIk: pri literárnozgodovínski dvojina orodnIk: z literárnozgodovínsko ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnska dvojina rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskih ImenovalnIk: literárnozgodovínski dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskima rodIlnIk: literárnozgodovínskih tožilnik: literȃrnozgodovȋnska dajalnIk: literárnozgodovínskima mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskih tožilnik: literárnozgodovínski orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskima mestnIk: pri literárnozgodovínskih množina orodnIk: z literárnozgodovínskima ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnski množina rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskih ImenovalnIk: literárnozgodovínske dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskim rodIlnIk: literárnozgodovínskih tožilnik: literȃrnozgodovȋnske dajalnIk: literárnozgodovínskim mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskih tožilnik: literárnozgodovínske orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskimi mestnIk: pri literárnozgodovínskih ženski spol orodnIk: z literárnozgodovínskimi ednina srednji spol ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnska ednina rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnske ImenovalnIk: literárnozgodovínsko dajalnIk: literȃrnozgodovȋnski rodIlnIk: literárnozgodovínskega tožilnik: literȃrnozgodovȋnsko dajalnIk: literárnozgodovínskemu mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnski tožilnik: literárnozgodovínsko orodnIk: z literȃrnozgodovȋnsko mestnIk: pri literárnozgodovínskem dvojina orodnIk: z literárnozgodovínskim ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnski dvojina rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskih ImenovalnIk: literárnozgodovínski dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskima rodIlnIk: literárnozgodovínskih tožilnik: literȃrnozgodovȋnski dajalnIk: literárnozgodovínskima mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskih tožilnik: literárnozgodovínski orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskima mestnIk: pri literárnozgodovínskih množina orodnIk: z literárnozgodovínskima ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnske množina rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskih ImenovalnIk: literárnozgodovínska dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskim rodIlnIk: literárnozgodovínskih tožilnik: literȃrnozgodovȋnske dajalnIk: literárnozgodovínskim mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskih tožilnik: literárnozgodovínska orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskimi mestnIk: pri literárnozgodovínskih srednji spol orodnIk: z literárnozgodovínskimi ednina ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnsko tonemsko rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskega [literȃrnozgodovȋnski] dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskemu ipa: [litɛɾáːɾnzgɔdɔʋíːnskì] tožilnik: literȃrnozgodovȋnsko mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskem 267 orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskim Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnski [literát] rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskih ipa: [litɛˈɾaːt] dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskima ednina tožilnik: literȃrnozgodovȋnski ImenovalnIk: literát mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskih rodIlnIk: literáta orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskima dajalnIk: literátu množina tožilnik: literáta ImenovalnIk: literȃrnozgodovȋnska mestnIk: pri literátu rodIlnIk: literȃrnozgodovȋnskih orodnIk: z literátom dajalnIk: literȃrnozgodovȋnskim dvojina tožilnik: literȃrnozgodovȋnska ImenovalnIk: literáta mestnIk: pri literȃrnozgodovȋnskih rodIlnIk: literátov orodnIk: z literȃrnozgodovȋnskimi dajalnIk: literátoma tožilnik: literáta Izvor mestnIk: pri literátih iz ↑literarna ↑zgodovina orodnIk: z literátoma množina literát literáta samostalnik moškega spola ImenovalnIk: literáti [literát] rodIlnIk: literátov Pomen dajalnIk: literátom 1. kdor se ukvarja s pisanjem literarnih del tožilnik: literáte ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri literátih mlad literat | priznan, uveljavljen literat orodnIk: z literáti ▪ Pisatelj bralcu razkrije svoja zgodnja pisma, ki jih je pisal priznanim slovenskim literatom. tonemsko ▪ V zadnjih letih so veseli sodelovanja mlajših literatov [literȃt] iz šolskih okolij in že uveljavljenih literatov iz Slovenije. ipa: [litɛɾáːt] ▪ Velja za najglasnejšega baskovskega literata in ednina enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. ImenovalnIk: literȃt ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: literȃta literat bere kaj, se predstavi | literati nastopijo, dajalnIk: literȃtu sodelujejo, se zbirajo | literati pišejo, ustvarjajo tožilnik: literȃta ▪ Literati so brali svoja dela na več mestih, literarnih in mestnIk: pri literȃtu džez klubih ter v prostorih društva pisateljev. ▪ V delavnici se bodo predstavili najboljši mladi literati orodnIk: z literȃtom s posameznih šol. dvojina ▪ Nekateri literati pišejo raje zvečer, drugi zjutraj. ImenovalnIk: literȃta ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: literȃtov nastop, srečanje literatov dajalnIk: literȃtoma ▪ Vse prireditve se bodo začele ob osmih zvečer, tožilnik: literȃta nastope literatov pa bodo pospremili glasbeniki. mestnIk: pri literȃtih ▪ Jubilejno srečanje literatov je namenjeno orodnIk: z literȃtoma strokovnemu druženju tistih, ki sooblikujejo podobo množina slovenske književnosti za otroke in mladino. ImenovalnIk: literȃti ▪▪▪ rodIlnIk: literȃtov ▪ Za prihodnji mesec načrtujejo srečanje z literati iz dajalnIk: literȃtom Beograda. tožilnik: literȃte 1.1. literarno delo, dela te osebe mestnIk: pri literȃtih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z literȃti ▪ Tuji študenti prevajajo naše literate. ▪ Iz madžarščine v slovenščino je prevajal številne besedotvorje slovenske in madžarske literate. ženski spol: literatinja 268 ženski spol: literatka dajalnIk: literȃtinjama tožilnik: literȃtinji Izvor mestnIk: pri literȃtinjah prevzeto iz nem. Literat, iz lat. litterātus ‛pismen, orodnIk: z literȃtinjama učen’, iz littera ‛črka’ množina ImenovalnIk: literȃtinje literátinja literátinje samostalnik ženskega spola rodIlnIk: literȃtinj [literátinja] dajalnIk: literȃtinjam Pomen tožilnik: literȃtinje ženska, ki se ukvarja s pisanjem literarnih del; sin.: mestnIk: pri literȃtinjah literatka orodnIk: z literȃtinjami ▪ Roman je bil večkrat nagrajen, kar je nedvomno velik uspeh za mlado literatinjo. Izvor ↑literat Izgovor In oblIke jakostno literátka literátke samostalnik ženskega spola [literátinja] [literátka] ipa: [litɛˈɾaːtinja] Pomen ednina ženska, ki se ukvarja s pisanjem literarnih del; sin.: ImenovalnIk: literátinja literatinja rodIlnIk: literátinje ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: literátinji ▪ Zadnja leta se je izkazala kot vsestranska literatka. tožilnik: literátinjo ▪▪▪ mestnIk: pri literátinji ▪ Literatke so se predstavile s svojimi pesmimi in orodnIk: z literátinjo prozo. dvojina ▪ Literarni večer so v prvem delu posvetili literatki, ImenovalnIk: literátinji publicistki in prevajalki Mimi Malenšek. rodIlnIk: literátinj dajalnIk: literátinjama Izgovor In oblIke tožilnik: literátinji jakostno mestnIk: pri literátinjah [literátka] orodnIk: z literátinjama ipa: [litɛˈɾaːtka] množina ednina ImenovalnIk: literátinje ImenovalnIk: literátka rodIlnIk: literátinj rodIlnIk: literátke dajalnIk: literátinjam dajalnIk: literátki tožilnik: literátinje tožilnik: literátko mestnIk: pri literátinjah mestnIk: pri literátki orodnIk: z literátinjami orodnIk: z literátko dvojina tonemsko ImenovalnIk: literátki [literȃtinja] rodIlnIk: literátk ipa: [litɛɾáːtìnja] dajalnIk: literátkama ednina tožilnik: literátki ImenovalnIk: literȃtinja mestnIk: pri literátkah rodIlnIk: literȃtinje orodnIk: z literátkama dajalnIk: literȃtinji množina tožilnik: literȃtinjo ImenovalnIk: literátke mestnIk: pri literȃtinji rodIlnIk: literátk orodnIk: z literȃtinjo dajalnIk: literátkam dvojina tožilnik: literátke ImenovalnIk: literȃtinji mestnIk: pri literátkah rodIlnIk: literȃtinj orodnIk: z literátkami 269 dvojina tonemsko ImenovalnIk: lívki [literȃtka] rodIlnIk: lívk ipa: [litɛɾáːtkà] dajalnIk: lívkama ednina tožilnik: lívki ImenovalnIk: literȃtka mestnIk: pri lívkah rodIlnIk: literȃtke orodnIk: z lívkama dajalnIk: literȃtki množina tožilnik: literȃtko ImenovalnIk: lívke mestnIk: pri literȃtki rodIlnIk: lívk orodnIk: z literȃtko dajalnIk: lívkam dvojina tožilnik: lívke ImenovalnIk: literȃtki mestnIk: pri lívkah rodIlnIk: literȃtk orodnIk: z lívkami dajalnIk: literȃtkama tožilnik: literȃtki tonemsko mestnIk: pri literȃtkah [lȋka] orodnIk: z literȃtkama ipa: [líːkà] množina ednina ImenovalnIk: literȃtke ImenovalnIk: lȋvka rodIlnIk: literȃtk rodIlnIk: lȋvke dajalnIk: literȃtkam dajalnIk: lȋvki tožilnik: literȃtke tožilnik: lȋvko mestnIk: pri literȃtkah mestnIk: pri lȋvki orodnIk: z literȃtkami orodnIk: z lȋvko dvojina Izvor ImenovalnIk: lȋvki ↑literat rodIlnIk: lȋvk dajalnIk: lȋvkama lívka lívke samostalnik ženskega spola tožilnik: lȋvki [líka] mestnIk: pri lȋvkah Pomen orodnIk: z lȋvkama iz biologije goba z lijastim klobukom in trosovnico z množina gostejšimi lističi, ki delno poraščajo bet; primerjaj lat. ImenovalnIk: lȋvke Clitocybe rodIlnIk: lȋvk ▪ V košari nepazljivih nabiralcev mokaric, nizkih dajalnIk: lȋvkam lističastih gobic z izrazitim vonjem po moki, se kaj tožilnik: lȋvke lahko znajde tudi kaka strupena livka podobne oblike mestnIk: pri lȋvkah in barve. orodnIk: z lȋvkami ▪ Tanki beli lističi poprhnjenih livk so, kar je značilno za rod livk, usločeno prirasli na debel, a prhek bet svetlo s sive barve. talne zveze poprhnjena livka Izgovor In oblIke iz biologije večja livka s klobukom sivkaste ali sivo jakostno rjavkaste barve, ki proti robu bledi, ter mesom s [líka] kiselkastim vonjem in okusom; primerjaj lat. Clitocybe ipa: [ˈliːka] nebularis ednina ▪ Poprhnjene livke rastejo v večjih ali manjših skupinah ImenovalnIk: lívka pod listavci in jih zavoljo velikosti in sive barve lahko rodIlnIk: lívke opazimo že na daleč. dajalnIk: lívki ▪ V poznojesenskem času se na travnikih in v svetlih tožilnik: lívko gozdovih pogosto pojavlja poprhnjena livka. mestnIk: pri lívki orodnIk: z lívko 270 Izvor orodnIk: z ldnom iz liv v pomenu ‛lijak’ iz ↑liti dvojina ImenovalnIk: ldna lóden lódna samostalnik moškega spola rodIlnIk: ldnov tudi ldnov [lódən] dajalnIk: ldnoma Pomen tožilnik: ldna trpežno tkano blago iz volne, zlasti za plašče, mestnIk: pri ldnih tudi pri ldnih lovska oblačila, po izvoru iz Tirolske orodnIk: z ldnoma ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku množina hlače, suknja iz lodna ImenovalnIk: ldni ▪ Nosil je belo suknjo iz lodna in enake hlače. rodIlnIk: ldnov tudi ldnov ▪▪▪ dajalnIk: ldnom ▪ Do kolen in lahko tudi dlje segajoče vrhnje oblačilo tožilnik: ldne iz belega sukna ali lodna so nosile poleg moških tudi mestnIk: pri ldnih tudi pri ldnih ženske. orodnIk: z ldni tudi z ldni ▪ Dolge hlače iz domačega platna so se po blagu in kroju razločevale od prav tako dolgo krojenih zimskih Izvor hlač iz lodna. prevzeto iz nem. Loden, nejasnega izvora Izgovor In oblIke luskínar luskínarja samostalnik moškega spola jakostno [lódən] [luskínar] Pomen ipa: [ˈloːdən] ednina 1. gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami ⏵ sam. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: lóden krap luskinar rodIlnIk: lódna ▪ Z bratom sva na suho potegnila krapa luskinarja. dajalnIk: lódnu ▪▪▪ tožilnik: lóden ▪ Tretji dan sem zgodaj zjutraj ujel luskinarja. mestnIk: pri lódnu ▪ Na preži je bilo kar deset ribičev, vendar je le njemu orodnIk: z lódnom uspel ulov izjemnega luskinarja. dvojina 2. iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, ImenovalnIk: lódna navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj rodIlnIk: lódnov lat. Pholiota dajalnIk: lódnoma ▪ Vsi luskinarji veljajo za neužitne. tožilnik: lódna ▪ Luskinarji imajo rjav trosni prah različnih odtenkov, mestnIk: pri lódnih medtem ko je trosni prah pri vseh vrstah mraznic bel. orodnIk: z lódnoma množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: lódni jakostno rodIlnIk: lódnov [luskínar] dajalnIk: lódnom ipa: [luˈskiːnaɾ] tožilnik: lódne ednina mestnIk: pri lódnih ImenovalnIk: luskínar orodnIk: z lódni rodIlnIk: luskínarja dajalnIk: luskínarju tonemsko tožilnik: luskínarja [ldən] mestnIk: pri luskínarju ipa: [lòːdn] orodnIk: z luskínarjem ednina dvojina ImenovalnIk: lden ImenovalnIk: luskínarja rodIlnIk: ldna rodIlnIk: luskínarjev dajalnIk: ldnu dajalnIk: luskínarjema tožilnik: lden tožilnik: luskínarja mestnIk: pri ldnu 271 mestnIk: pri luskínarjih ▪ Veter se je umiril, zadišalo je po makiji in valovi so orodnIk: z luskínarjema ostali za rtom. množina ImenovalnIk: luskínarji Izgovor In oblIke rodIlnIk: luskínarjev jakostno dajalnIk: luskínarjem [mákija] tožilnik: luskínarje ipa: [ˈmaːkija] mestnIk: pri luskínarjih ednina orodnIk: z luskínarji ImenovalnIk: mákija rodIlnIk: mákije tonemsko dajalnIk: mákiji [luskȋnar] tožilnik: mákijo ipa: [luskíːnàɾ] mestnIk: pri mákiji ednina orodnIk: z mákijo ImenovalnIk: luskȋnar dvojina rodIlnIk: luskȋnarja ImenovalnIk: mákiji dajalnIk: luskȋnarju rodIlnIk: mákij tožilnik: luskȋnarja dajalnIk: mákijama mestnIk: pri luskȋnarju tožilnik: mákiji orodnIk: z luskȋnarjem mestnIk: pri mákijah dvojina orodnIk: z mákijama ImenovalnIk: luskȋnarja množina rodIlnIk: luskȋnarjev ImenovalnIk: mákije dajalnIk: luskȋnarjema rodIlnIk: mákij tožilnik: luskȋnarja dajalnIk: mákijam mestnIk: pri luskȋnarjih tožilnik: mákije orodnIk: z luskȋnarjema mestnIk: pri mákijah množina orodnIk: z mákijami ImenovalnIk: luskȋnarji rodIlnIk: luskȋnarjev tonemsko dajalnIk: luskȋnarjem [mákija] tožilnik: luskȋnarje ipa: [màːkíja] mestnIk: pri luskȋnarjih ednina orodnIk: z luskȋnarji ImenovalnIk: mákija rodIlnIk: mákije Izvor dajalnIk: mákiji ↑luskina tožilnik: mákijo mestnIk: pri mákiji mákija mákije samostalnik ženskega spola orodnIk: z mȃkijo [mákija] dvojina Pomen ImenovalnIk: mákiji zimzeleno grmičasto rastje, ki strnjeno porašča rodIlnIk: mȃkij suha, kamnita tla v Sredozemlju dajalnIk: mákijama ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: mákiji sredozemska makija mestnIk: pri mákijah ▪ Na rtiču Ronek pri Strunjanu rastejo rastline, kot orodnIk: z mákijama sta mirta in jagodičnica, ki so značilne predstavnice množina sredozemske makije. ImenovalnIk: mákije ▪ Visoke čeri in skalnati griči, porasli z neprehodno rodIlnIk: mȃkij makijo, ter predvsem bleščeče morje ga je prevzelo. dajalnIk: mákijam ▪▪▪ tožilnik: mákije ▪ Po neuradnih ocenah je požar na težko dostopnem mestnIk: pri mákijah območju zajel približno 600 hektarjev makije, nizkega orodnIk: z mákijami rastlinja in borovega gozda. 272 [mákoka] Izvor ipa: [màːkka] prevzeto iz it. macchia, prvotno ‛lisa, madež’ < lat. ednina macula, ker skupina grmov v pusti, kamniti okolici ImenovalnIk: mákovka izgleda kot lisa rodIlnIk: mákovke dajalnIk: mákovki mákovka mákovke samostalnik ženskega spola tožilnik: mákovko [mákoka] mestnIk: pri mákovki Pomen orodnIk: z mȃkovko 1. knjižno pogovorno štručka, posuta z makovimi semeni dvojina ▪ Ko je testo vzhajano, ga peki oblikujejo v želeno ImenovalnIk: mákovki obliko, kruh, rogljiče in makovke. rodIlnIk: mȃkovk ▪ Makovke so pletene in imajo več slastne hrustljave dajalnIk: mákovkama skorjice. tožilnik: mákovki ▪ Na vlaku sem jedel sladke makovke. mestnIk: pri mákovkah 2. iz botanike cvetoča rastlina s številnimi drobnimi orodnIk: z mákovkama semeni, ki izloča mleček; primerjaj lat. Papaveraceae množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: mákovke družina makovk rodIlnIk: mȃkovk ▪ Mak je enoletnica, dvoletnica ali zelnata trajnica iz dajalnIk: mákovkam družine makovk. tožilnik: mákovke ▪ Rumena ceduljka, dvoletnica iz sorodstva makovk, na mestnIk: pri mákovkah sipinah dobro uspeva. orodnIk: z mákovkami ▪▪▪ ▪ Med makovke sodijo še rodovi zlati mak, ceduljka in in mehiški mak. [mȃkoka] ipa: [máːkka] Izgovor In oblIke jakostno [ (tonemska dvojnica) mákoka] ednina ipa: [ˈmaːkɔka] ImenovalnIk: mȃkovka ednina rodIlnIk: mȃkovke ImenovalnIk: mákovka dajalnIk: mȃkovki rodIlnIk: mákovke tožilnik: mȃkovko dajalnIk: mákovki mestnIk: pri mȃkovki tožilnik: mákovko orodnIk: z mȃkovko mestnIk: pri mákovki dvojina orodnIk: z mákovko ImenovalnIk: mȃkovki dvojina rodIlnIk: mȃkovk ImenovalnIk: mákovki dajalnIk: mȃkovkama rodIlnIk: mákovk tožilnik: mȃkovki dajalnIk: mákovkama mestnIk: pri mȃkovkah tožilnik: mákovki orodnIk: z mȃkovkama mestnIk: pri mákovkah množina orodnIk: z mákovkama ImenovalnIk: mȃkovke množina rodIlnIk: mȃkovk ImenovalnIk: mákovke dajalnIk: mȃkovkam rodIlnIk: mákovk tožilnik: mȃkovke dajalnIk: mákovkam mestnIk: pri mȃkovkah tožilnik: mákovke orodnIk: z mȃkovkami mestnIk: pri mákovkah orodnIk: z mákovkami Izvor ↑makov tonemsko 273 sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; sin.: iz manšéta manšéte samostalnik ženskega spola medicine rotatorna manšeta [manšéta] ▪ Verjetno bo potreben rentgenski pregled hrbtenice, P morda tudi ultrazvočni pregled ramenske manšete, omen 1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, torej mehkih tkiv ramena. ▪ bluzi Če je manšeta šibka, se lahko zgodi, da se pri pogostem dviganju roke začne drgniti ob zunanji rob ⏵ prid. beseda + sam. beseda lopatice. srajčna manšeta | širša manšeta ▪ Rokav obleke mora segati do zapestja, rob srajčne I manšete pa še približno centimeter in pol nižje. zgovor In oblIke ▪ Rokavi so bili široko krojeni, v ramenskem delu jakostno [manšéta] nabrani, v zapestju pa stisnjeni s širšo manšeto. ⏵ priredna zveza ipa: [manˈʃeːta] manšete in ovratnik ednina ▪ Nosila je rožnat tvidast kostim z ovratnikom in ImenovalnIk: manšéta manšetami. rodIlnIk: manšéte ▪▪▪ dajalnIk: manšéti ▪ Na njegovih manšetah so se zasvetili diamantni tožilnik: manšéto gumbi. mestnIk: pri manšéti ▪ Večkrat uporablja belo srajco z dvojno manšeto brez orodnIk: z manšéto kravate. dvojina 1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, ImenovalnIk: manšéti navadno v obliki traku rodIlnIk: manšét ▪ Široka manšeta skrbi, da se rokavica dobro prilega dajalnIk: manšétama zapestju in se ne snema z roke. tožilnik: manšéti ▪ Manšete okoli zapestij in vratu preprečujejo vdor mestnIk: pri manšétah vode. Z neoprenskimi manšetami so običajno opremljene le neoprenske obleke, ostale so opremljene orodnIk: z manšétama množina z manšetami iz lateksa. 2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, ImenovalnIk: manšéte zaščito pred zunanjimi vplivi rodIlnIk: manšét ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: manšétam gumijasta manšeta tožilnik: manšéte ▪ Posebnost sistema tesnjenja je gumijasta manšeta, mestnIk: pri manšétah ki dopušča večja nihanja osi. orodnIk: z manšétami ▪ Za snetje kolesa naj bi bila kriva netesna gumijasta manšeta, skozi katero prodira voda in povzroča tonemsko rjavenje. [manšta] ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ipa: [manʃéːtà] ▪ Manšeta za meča in goleno zagotavlja čvrsto, ednina udobno kompresijo, s čimer lajša bolečino in neugodje ImenovalnIk: manšta pri vnetju pokostnice. rodIlnIk: manšte ▪ Kompresijska neoprenska manšeta za gleženj dajalnIk: manšti omogoča optimalno gibanje poškodovanih ali bolečih tožilnik: manšto gležnjev. mestnIk: pri manšti ▪▪▪ ▪ Kirurgi so pri odstranitvi bolnega srca pustili orodnIk: z manšto dvojina preddvore in nanje prišili umetne manšete. 3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ImenovalnIk: manšti ovije okrog nadlahti rodIlnIk: manšt ▪ Ročni merilniki za merjenje krvnega tlaka imajo dajalnIk: manštama stetoskop (slušalko), napihljivo manšeto in tožilnik: manšti prikazovalnik krvnega tlaka. mestnIk: pri manštah ▪ Za merjenje krvnega tlaka uporabljamo merilnik z orodnIk: z manštama manšeto, ki ustreza obsegu preiskovančeve nadlahti. množina 4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem ImenovalnIk: manšte 274 rodIlnIk: manšt ImenovalnIk: manšétna dajalnIk: manštam rodIlnIk: manšétnih tožilnik: manšte dajalnIk: manšétnima mestnIk: pri manštah tožilnik: manšétna orodnIk: z manštami mestnIk: pri manšétnih orodnIk: z manšétnima stalne zveze množina ImenovalnIk: manšétni rotatorna manšeta rodIlnIk: manšétnih iz medicine skupina mišic in njihovih kit v ramenskem dajalnIk: manšétnim sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; sin.: tožilnik: manšétne manšeta mestnIk: pri manšétnih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z manšétnimi ▪ Okvare rotatorne manšete se pogosto sčasoma ženski spol pozdravijo same od sebe, ponavadi v približno dveh ednina letih. ImenovalnIk: manšétna ▪▪▪ ▪ Rotatorno manšeto sestavljajo štiri mišice, ki izhajajo rodIlnIk: manšétne iz lopatice in se s kitami priraščajo v zgornjem delu dajalnIk: manšétni nadlahtnice. tožilnik: manšétno mestnIk: pri manšétni I orodnIk: z manšétno zvor prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz dvojina manche ‛rokav’ ImenovalnIk: manšétni rodIlnIk: manšétnih manšétni manšétna manšétno dajalnIk: manšétnima pridevnik [manšétni] tožilnik: manšétni mestnIk: pri manšétnih Pomen 1. orodnIk: z manšétnima ki je v zvezi z manšeto 1. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: manšétne manšetni gumb ▪ Rokavi srajce morajo kukati iz rokava suknjiča vsaj rodIlnIk: manšétnih za dva do tri centimetre, le tako bodo manšetni gumbi dajalnIk: manšétnim lepo opazni. tožilnik: manšétne ▪ Oblečem si belo manšetno srajco in temno obleko. mestnIk: pri manšétnih 2. ki je v zvezi z manšeto 2. orodnIk: z manšétnimi ▪ Če so elektrode ovite okrog živca, govorimo o srednji spol manšetnih elektrodah. ednina ImenovalnIk: manšétno Izgovor In oblIke rodIlnIk: manšétnega jakostno dajalnIk: manšétnemu [manšétni] tožilnik: manšétno ipa: [manˈʃeːtni] mestnIk: pri manšétnem osnovnIk orodnIk: z manšétnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: manšétni ImenovalnIk: manšétni rodIlnIk: manšétnih rodIlnIk: manšétnega dajalnIk: manšétnima dajalnIk: manšétnemu tožilnik: manšétni tožilnik: manšétni mestnIk: pri manšétnih živo manšétnega orodnIk: z manšétnima mestnIk: pri manšétnem množina orodnIk: z manšétnim ImenovalnIk: manšétna dvojina rodIlnIk: manšétnih 275 dajalnIk: manšétnim orodnIk: z manštnimi tožilnik: manšétna srednji spol mestnIk: pri manšétnih ednina orodnIk: z manšétnimi ImenovalnIk: manštno rodIlnIk: manštnega tonemsko dajalnIk: manštnemu [manštni] tožilnik: manštno ipa: [manʃéːtnì] mestnIk: pri manštnem osnovnIk orodnIk: z manštnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: manštni ImenovalnIk: manštni rodIlnIk: manštnih rodIlnIk: manštnega dajalnIk: manštnima dajalnIk: manštnemu tožilnik: manštni tožilnik: manštni mestnIk: pri manštnih živo manštnega orodnIk: z manštnima mestnIk: pri manštnem množina orodnIk: z manštnim ImenovalnIk: manštna dvojina rodIlnIk: manštnih ImenovalnIk: manštna dajalnIk: manštnim rodIlnIk: manštnih tožilnik: manštna dajalnIk: manštnima mestnIk: pri manštnih tožilnik: manštna orodnIk: z manštnimi mestnIk: pri manštnih orodnIk: z manštnima Izvor množina ↑manšeta ImenovalnIk: manštni rodIlnIk: manštnih márčnica márčnice samostalnik ženskega spola dajalnIk: manštnim [márčnica] tožilnik: manštne Pomen mestnIk: pri manštnih 1. užitna goba s sivkastim klobukom in debelim, orodnIk: z manštnimi krhkim mesom, ki raste spomladi; primerjaj lat. ženski spol Hygrophorus marzuolus; sin.: iz biologije marčna polževka ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: manštna rast marčnic rodIlnIk: manštne ▪ Suša je povsem ustavila rast marčnic. dajalnIk: manštni ▪ Meso marčnic je belo, dokler ne pride v stik z tožilnik: manštno zrakom. mestnIk: pri manštni ⏵ priredna zveza orodnIk: z manštno marčnica ali marčna polževka dvojina ▪ Marčna polževka ali marčnica je ena prvih užitnih ImenovalnIk: manštni gob v sezoni, zato ne preseneča, da smo lahko že rodIlnIk: manštnih marca srečevali gobarje s košarami. dajalnIk: manštnima ▪▪▪ ▪ tožilnik: manštni Poleg gobarjev opreza za marčnicami tudi divjad, še mestnIk: pri manštnih zlasti srne. 1.1. ta goba kot hrana, jed orodnIk: z manštnima množina ▪ Opečene medaljone zložite na pekač, jih posujte s prepraženimi marčnicami, obložite z rezinami ImenovalnIk: manštne gorgonzole in jih postavite v pečico. rodIlnIk: manštnih ▪ Na olju prepražite očiščene marčnice, čemaž in dajalnIk: manštnim peteršilj. tožilnik: manštne mestnIk: pri manštnih Izgovor In oblIke 276 jakostno [márčnica] (tonemska dvojnica) ipa: [ˈmaːɾʧniʦa] ednina ednina ImenovalnIk: mȃrčnica ImenovalnIk: márčnica rodIlnIk: mȃrčnice rodIlnIk: márčnice dajalnIk: mȃrčnici dajalnIk: márčnici tožilnik: mȃrčnico tožilnik: márčnico mestnIk: pri mȃrčnici mestnIk: pri márčnici orodnIk: z mȃrčnico orodnIk: z márčnico dvojina dvojina ImenovalnIk: mȃrčnici ImenovalnIk: márčnici rodIlnIk: mȃrčnic rodIlnIk: márčnic dajalnIk: mȃrčnicama dajalnIk: márčnicama tožilnik: mȃrčnici tožilnik: márčnici mestnIk: pri mȃrčnicah mestnIk: pri márčnicah orodnIk: z mȃrčnicama orodnIk: z márčnicama množina množina ImenovalnIk: mȃrčnice ImenovalnIk: márčnice rodIlnIk: mȃrčnic rodIlnIk: márčnic dajalnIk: mȃrčnicam dajalnIk: márčnicam tožilnik: mȃrčnice tožilnik: márčnice mestnIk: pri mȃrčnicah mestnIk: pri márčnicah orodnIk: z mȃrčnicami orodnIk: z márčnicami Izvor tonemsko ↑marec [márčnica] ipa: [màːɾʧníʦa] mávrah mávraha samostalnik moškega spola ednina [márah] ImenovalnIk: márčnica Pomen rodIlnIk: márčnice 1. užitna, spomladi rastoča votla goba s svetlo dajalnIk: márčnici rjavim podolgovatim klobukom, ki spominja na tožilnik: márčnico satje; primerjaj lat. Morchella esculenta mestnIk: pri márčnici ▪ Mavrahi najraje rastejo v bližini potokov in rek, na orodnIk: z mȃrčnico pogoriščih, v sadovnjakih, logih, vrtovih pa tudi v dvojina grmovju. ImenovalnIk: márčnici 1.1. ta goba kot hrana, jed rodIlnIk: mȃrčnic ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: márčnicama posušeni mavrahi tožilnik: márčnici ▪ Očiščene in poparjene mavrahe odcedimo ter mestnIk: pri márčnicah prepražimo na maslu s peteršiljem. orodnIk: z márčnicama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina namakati mavrahe ▪ ImenovalnIk: márčnice Posušene mavrahe namakamo pol ure v čim manjši rodIlnIk: mȃrčnic količini vode. ▪▪▪ dajalnIk: márčnicam ▪ Za glavno jed smo si omislili pljučni file v marinadi z tožilnik: márčnice mavrahi. mestnIk: pri márčnicah 2. votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in orodnIk: z márčnicami trosovnico na površini klobuka; primerjaj lat. Morchella ▪ Ljubitelji smrčkov ali mavrahov te dni že pregledujejo in svoja rastišča, toda tisti, ki teh gob ne poznajo dobro, [mȃrčnica] naj bodo previdni. ipa: [máːɾʧnìʦa] 277 Izgovor In oblIke maurache, morda prevzeto iz roman. * mauricula v jakostno pomenu ‛Mavrčica’ iz Maurus ‛Maver’ po temnejši [márah] barvi klobuka ipa: [ˈmaːɾax] ednina mávrahovec mávrahovca samostalnik moškega spola ImenovalnIk: mávrah [márahovəc] rodIlnIk: mávraha dajalnIk: mávrahu Izgovor In oblIke tožilnik: mávrah jakostno mestnIk: pri mávrahu [márahovəc] orodnIk: z mávrahom ipa: [ˈmaːɾaxɔʋəʦ] dvojina ednina ImenovalnIk: mávraha ImenovalnIk: mávrahovec rodIlnIk: mávrahov rodIlnIk: mávrahovca dajalnIk: mávrahoma dajalnIk: mávrahovcu tožilnik: mávraha tožilnik: mávrahovec mestnIk: pri mávrahih mestnIk: pri mávrahovcu orodnIk: z mávrahoma orodnIk: z mávrahovcom množina dvojina ImenovalnIk: mávrahi ImenovalnIk: mávrahovca rodIlnIk: mávrahov rodIlnIk: mávrahovcov dajalnIk: mávrahom dajalnIk: mávrahovcoma tožilnik: mávrahe tožilnik: mávrahovca mestnIk: pri mávrahih mestnIk: pri mávrahovcih orodnIk: z mávrahi orodnIk: z mávrahovcoma množina tonemsko ImenovalnIk: mávrahovci [mȃrah] rodIlnIk: mávrahovcov ipa: [máːɾàx] dajalnIk: mávrahovcom ednina tožilnik: mávrahovce ImenovalnIk: mȃvrah mestnIk: pri mávrahovcih rodIlnIk: mȃvraha orodnIk: z mávrahovci dajalnIk: mȃvrahu tožilnik: mȃvrah tonemsko mestnIk: pri mȃvrahu [mȃrahovəc] orodnIk: z mȃvrahom ipa: [máːɾàxɔʋəʦ] dvojina ednina ImenovalnIk: mȃvraha ImenovalnIk: mȃvrahovec rodIlnIk: mȃvrahov rodIlnIk: mȃvrahovca dajalnIk: mȃvrahoma dajalnIk: mȃvrahovcu tožilnik: mȃvraha tožilnik: mȃvrahovec mestnIk: pri mȃvrahih mestnIk: pri mȃvrahovcu orodnIk: z mȃvrahoma orodnIk: z mȃvrahovcom množina dvojina ImenovalnIk: mȃvrahi ImenovalnIk: mȃvrahovca rodIlnIk: mȃvrahov rodIlnIk: mȃvrahovcov dajalnIk: mȃvrahom dajalnIk: mȃvrahovcoma tožilnik: mȃvrahe tožilnik: mȃvrahovca mestnIk: pri mȃvrahih mestnIk: pri mȃvrahovcih orodnIk: z mȃvrahi orodnIk: z mȃvrahovcoma množina Izvor ImenovalnIk: mȃvrahovci prevzeto iz avstr. nem. Maurache ali srvnem. rodIlnIk: mȃvrahovcov 278 dajalnIk: mȃvrahovcom tožilnik: mȃvrahovce Izgovor In oblIke mestnIk: pri mȃvrahovcih jakostno orodnIk: z mȃvrahovci [medênje] ipa: [mɛˈdɛːnjɛ] stalne zveze ednina ImenovalnIk: medênje smrdljivi mavrahovec rodIlnIk: medênja iz biologije goba z manjšim rebrastim klobukom na dajalnIk: medênju debelejšem betu in zelo neprijetnim vonjem; primerjaj tožilnik: medênje lat. Phallus impudicus mestnIk: pri medênju ▪ Smrdljivi mavrahovec je pri nas dokaj pogosta goba. orodnIk: z medênjem ▪ Smrdljivega mavrahovca zavohamo že od daleč. dvojina ImenovalnIk: medênji Izvor rodIlnIk: medênj ↑mavrah dajalnIk: medênjema tožilnik: medênji medênje medênja samostalnik srednjega spola mestnIk: pri medênjih [medênje] orodnIk: z medênjema Pomen množina 1. izločanje snovi, iz katere čebele delajo med ImenovalnIk: medênja ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: medênj gozdno medenje | izdatno medenje dajalnIk: medênjem ▪ Ob izdatnem medenju lahko ena sama čebelja tožilnik: medênja družina nabere 80 kg medu in več. mestnIk: pri medênjih ▪ Letos so odlični pogoji za večino povzročiteljev orodnIk: z medênji gozdnega medenja in čebelarji lahko pričakujejo obilno letino gozdnega medu. tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [medênje] čas medenja | napoved medenja ipa: [mɛdːnj] ▪ Da lahko medenja s pridom izkoristimo, je potrebna ednina velika skrb za čebelje družine v času medenja glavnih vrst rastlin. ImenovalnIk: medénje ▪ Kataster čebelje paše ter program spremljanja in rodIlnIk: medénja napovedi medenja sta sestavni del rejskega programa dajalnIk: medénju za kranjsko čebelo. tožilnik: medénje ▪▪▪ mestnIk: pri medénju ▪ Na medenje močno vplivajo vremenske razmere. orodnIk: z medénjem ▪ V večini predelov Slovenije imamo glavno pašo v dvojina juniju; v nekaterih letih je združena z medenjem ImenovalnIk: medénji in medȇnji smreke. rodIlnIk: medȇnj 2. proces, med katerim sadje z zorenjem doseže dajalnIk: medénjema in medȇnjema želeno mehkost, sladkost tožilnik: medénji in medȇnji ▪ Nezrele banane so zelene in imajo sprva trdo in s mestnIk: pri medȇnjih škrobom bogato meso, ki postane med medenjem orodnIk: z medénjema in z mejȇnjema mehko in sladko, lupina pa porumeni. množina ▪ V primerne prostore za medenje shranimo tudi kakije. ImenovalnIk: medȇnja 3. ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, rodIlnIk: medȇnj postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj dajalnIk: medȇnjem kakovostno tožilnik: medȇnja ▪ Od prvega brezžičnega prenosa zvočnih signalov sta morali preteči dve desetletji medenja, preden se je mestnIk: pri medȇnjih radio preselil v dnevne sobe meščanov. orodnIk: z medȇnji ▪ Meditacija je medenje in zorenje zavesti meditirajočega. 279 Izvor je, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani ↑mediti meri; sin.: ekspresivno cediti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. medíti medím nedovršni glagol ▪ Času in funkciji primerno se je politik še bolj izdatno [medíti] medil svojim volivcem, ki so prispevali veliko svojega P denarja in žuljev za cesto. omen 1. ▪ izločati snov, iz katere čebele delajo med Umetnostni zgodovinarji se kar naprej medijo ob ⏵ umetnikovih vrhuncih. prisl. + glag. ▪▪▪ dobro mediti ▪ Vse se je dobro izteklo in po tekmi se je kar medil od ▪ Čebelarji so se lotili sajenja rastlin, ki dobro medijo, saj tako zagotovijo pašo za čebele in druge veselja. opraševalce. ▪ Ko je lipa najbolj medila, so nabirali cvetje za čaj, da Izgovor In oblIke je bil sladek. jakostno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. [medíti] ▪ Ajda medi, ko je lepo, sončno in zmerno toplo vreme. ipa: [mɛˈdiːti] ▪ Čebelarji vozijo čebele na pašo, ko medijo lipa, nedoločnik: medíti kostanj, akacija, smreka, jelka. namenIlnIk: medít in medìt ▪▪▪ sedanjik ▪ Čebelarji so v razpravi menili, da bi morali gozdarji ednina bolj ščititi gozdna drevesa, ki medijo. 1. oseba: medím ▪ Medilo je ves julij in avgust, tja do sredine 2. oseba: medíš septembra. 3. oseba: medí 2. v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno dvojina mehkost, sladkost 1. oseba: medíva ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 2. oseba: medíta ▪ Okus se izboljša potem, ko se nabrani plodovi nekaj 3. oseba: medíta dni medijo v košarici ali skledi. množina ▪ Drnulje so ena najokusnejših vrst divjega sadja, 1. vendar le takrat, ko se že nekaj časa medijo pod oseba: medímo 2. grmom ali nabrane v košari. oseba: medíte 3. 3. oseba: medíjo ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno velelnik dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno ⏵ ednina glag. + sam. beseda v tožilniku 2. ▪ Imel je idejo, skiciral je scenarij in ga medil. oseba: mêdi 4. dvojina v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten 1. oseba: medíva ⏵ 2. sam. beseda v imenovalniku + glag. oseba: medíta množina ▪ Zamisel se medi že nekaj časa. 1. ▪▪▪ oseba: medímo ▪ Na albumu, ki se je medil dolga štiri leta, je pokazal, 2. oseba: medíte kaj se je naučil sam. deležnik na -l ▪ Vzemimo si nekaj dni časa za razmislek, zadevo moški spol prespimo, pustimo, da se medi, in šele nato stopimo v ednIna: medíl akcijo. dvojIna: medíla 4.1. v obliki mediti se, ekspresivno čakati na dopolnitev, množina: medíli izpopolnitev, nadaljnjo obravnavo ženski spol ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednIna: medíla ▪ Odločitev za nakup se je medila osem tednov. dvojIna: medíli ▪ Uradna informacija, ki pojasnjuje, zakaj je bil množina: medíle zamenjan predstojnik varnostne službe, se je medila srednji spol cela dva meseca. ednIna: medílo ▪ Obljube o gradnji telovadnice so se celih dvajset let dvojIna: medíli medile v občinskih predalih. množina: medíla 5. v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občut- deležnik na -č 280 moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: medéči ImenovalnIk: medèč rodIlnIk: medéčih rodIlnIk: medéčega dajalnIk: medéčima dajalnIk: medéčemu tožilnik: medéči tožilnik: medèč mestnIk: pri medéčih živo medéčega orodnIk: z medéčima mestnIk: pri medéčem množina orodnIk: z medéčim ImenovalnIk: medéča dvojina rodIlnIk: medéčih ImenovalnIk: medéča dajalnIk: medéčim rodIlnIk: medéčih tožilnik: medéča dajalnIk: medéčima mestnIk: pri medéčih tožilnik: medéča orodnIk: z medéčimi mestnIk: pri medéčih deležnik na -n orodnIk: z medéčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: medéči ImenovalnIk: medèn rodIlnIk: medéčih rodIlnIk: medênega dajalnIk: medéčim dajalnIk: medênemu tožilnik: medéče tožilnik: medèn mestnIk: pri medéčih živo medênega orodnIk: z medéčimi mestnIk: pri medênem ženski spol orodnIk: z medênim ednina dvojina ImenovalnIk: medéča ImenovalnIk: medêna rodIlnIk: medéče rodIlnIk: medênih dajalnIk: medéči dajalnIk: medênima tožilnik: medéčo tožilnik: medêna mestnIk: pri medéči mestnIk: pri medênih orodnIk: z medéčo orodnIk: z medênima dvojina množina ImenovalnIk: medéči ImenovalnIk: medêni rodIlnIk: medéčih rodIlnIk: medênih dajalnIk: medéčima dajalnIk: medênim tožilnik: medéči tožilnik: medêne mestnIk: pri medéčih mestnIk: pri medênih orodnIk: z medéčima orodnIk: z medênimi množina ženski spol ImenovalnIk: medéče ednina rodIlnIk: medéčih ImenovalnIk: medêna dajalnIk: medéčim rodIlnIk: medêne tožilnik: medéče dajalnIk: medêni mestnIk: pri medéčih tožilnik: medêno orodnIk: z medéčimi mestnIk: pri medêni srednji spol orodnIk: z medêno ednina dvojina ImenovalnIk: medéče ImenovalnIk: medêni rodIlnIk: medéčega rodIlnIk: medênih dajalnIk: medéčemu dajalnIk: medênima tožilnik: medéče tožilnik: medêni mestnIk: pri medéčem mestnIk: pri medênih orodnIk: z medéčim orodnIk: z medênima 281 množina tonemsko ImenovalnIk: medêne [medíti] tudi [medȋti] rodIlnIk: medênih ipa: [mɛdìːtí] tudi [mɛdíːtì] dajalnIk: medênim nedoločnik: medíti tudi medȋti tožilnik: medêne namenIlnIk: medȋt in snežȉt mestnIk: pri medênih sedanjik orodnIk: z medênimi ednina srednji spol 1. oseba: medím ednina 2. oseba: medíš ImenovalnIk: medêno 3. oseba: medí rodIlnIk: medênega dvojina dajalnIk: medênemu 1. oseba: medíva tožilnik: medêno 2. oseba: medíta mestnIk: pri medênem 3. oseba: medíta orodnIk: z medênim množina dvojina 1. oseba: medímo ImenovalnIk: medêni 2. oseba: medíte rodIlnIk: medênih 3. oseba: medíjo dajalnIk: medênima velelnik tožilnik: medêni ednina mestnIk: pri medênih 2. oseba: médi orodnIk: z medênima dvojina množina 1. oseba: medíva ImenovalnIk: medêna 2. oseba: medíta rodIlnIk: medênih množina dajalnIk: medênim 1. oseba: medímo tožilnik: medêna 2. oseba: medíte mestnIk: pri medênih deležnik na -l orodnIk: z medênimi moški spol glagolnik ednIna: medȋl ednina dvojIna: medȋla ImenovalnIk: medênje množina: medȋli rodIlnIk: medênja ženski spol dajalnIk: medênju ednIna: medíla tožilnik: medênje dvojIna: medȋli mestnIk: pri medênju množina: medȋle orodnIk: z medênjem srednji spol dvojina ednIna: medȋlo ImenovalnIk: medênji dvojIna: medȋli rodIlnIk: medênj množina: medȋla dajalnIk: medênjema deležnik na -č tožilnik: medênji moški spol mestnIk: pri medênjih ednina orodnIk: z medênjema ImenovalnIk: medȅč množina rodIlnIk: medčega ImenovalnIk: medênja dajalnIk: medčemu rodIlnIk: medênj tožilnik: medȅč dajalnIk: medênjem živo medčega tožilnik: medênja mestnIk: pri medčem mestnIk: pri medênjih orodnIk: z medčim orodnIk: z medênji dvojina ImenovalnIk: medča rodIlnIk: medčih 282 dajalnIk: medčima mestnIk: pri medčih tožilnik: medča orodnIk: z medčimi mestnIk: pri medčih deležnik na -n orodnIk: z medčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: medči ImenovalnIk: medȅn rodIlnIk: medčih rodIlnIk: medénega dajalnIk: medčim dajalnIk: medénemu tožilnik: medče tožilnik: medȅn mestnIk: pri medčih živo medénega orodnIk: z medčimi mestnIk: pri medénem ženski spol orodnIk: z medénim ednina dvojina ImenovalnIk: medča ImenovalnIk: medéna rodIlnIk: medče rodIlnIk: medénih dajalnIk: medči dajalnIk: medénima tožilnik: medčo tožilnik: medéna mestnIk: pri medči mestnIk: pri medénih orodnIk: z medčo orodnIk: z medénima dvojina množina ImenovalnIk: medči ImenovalnIk: medéni rodIlnIk: medčih rodIlnIk: medénih dajalnIk: medčima dajalnIk: medénim tožilnik: medči tožilnik: medéne mestnIk: pri medčih mestnIk: pri medénih orodnIk: z medčima orodnIk: z medénimi množina ženski spol ImenovalnIk: medče ednina rodIlnIk: medčih ImenovalnIk: medéna dajalnIk: medčim rodIlnIk: medéne tožilnik: medče dajalnIk: medéni mestnIk: pri medčih tožilnik: medéno orodnIk: z medčimi mestnIk: pri medéni srednji spol orodnIk: z medéno ednina dvojina ImenovalnIk: medče ImenovalnIk: medéni rodIlnIk: medčega rodIlnIk: medénih dajalnIk: medčemu dajalnIk: medénima tožilnik: medče tožilnik: medéni mestnIk: pri medčem mestnIk: pri medénih orodnIk: z medčim orodnIk: z medénima dvojina množina ImenovalnIk: medči ImenovalnIk: medéne rodIlnIk: medčih rodIlnIk: medénih dajalnIk: medčima dajalnIk: medénim tožilnik: medči tožilnik: medéne mestnIk: pri medčih mestnIk: pri medénih orodnIk: z medčima orodnIk: z medénimi množina srednji spol ImenovalnIk: medča ednina rodIlnIk: medčih ImenovalnIk: medéno dajalnIk: medčim rodIlnIk: medénega tožilnik: medča dajalnIk: medénemu 283 tožilnik: medéno mêdmet medméta samostalnik moškega spola mestnIk: pri medénem [mêdmet medméta] orodnIk: z medénim Pomen dvojina 1. iz jezikoslovja navadno nepregibna besedna vrsta, ImenovalnIk: medéni ki je lahko že sama samostojno sporočilo in izraža rodIlnIk: medénih razpoloženje, spodbuja k dejanju, posnema dajalnIk: medénima zvoke, glasove tožilnik: medéni ▪ Členke in medmete povezuje dejstvo, da sta mestnIk: pri medénih nestavčnočlenski besedni vrsti. orodnIk: z medénima ▪ V diplomskem delu se osredotočam na členek in množina medmet, ki spadata med nepregibne besedne vrste. ImenovalnIk: medéna ▪ Medmet je podan z definicijo in je ponazorjen s rodIlnIk: medénih primeri. dajalnIk: medénim 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti ⏵ tožilnik: medéna prid. beseda + sam. beseda ▪ S svojimi modrovanji je nadaljeval še na olimpijski mestnIk: pri medénih tekmi in vse skupaj začinjal s svojim najljubšim orodnIk: z medénimi glagolnik medmetom »uf«. ▪ Raziskujejo, kako pogosto moški in ženske ednina uporabljajo mašilna medmeta »oh« ali »ojej«. ImenovalnIk: medénje ▪▪▪ rodIlnIk: medénja ▪ Medmeti, kot so na primer »av«, »ov«, »uv« in dajalnIk: medénju podobno, izražajo nekaj neprijetnega. tožilnik: medénje ▪ Skozi celotno besedilo, po vsakem verzu, se vrstita mestnIk: pri medénju medmeta »puh« in »šum«, ki imitirata zvok vlaka. orodnIk: z medénjem dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: medénji in medȇnji jakostno rodIlnIk: medȇnj [mêdmet medméta] dajalnIk: medénjema in medȇnjema ipa: [ˈmɛːdmɛt mɛdˈmeːta] tožilnik: medénji in medȇnji ednina mestnIk: pri medȇnjih ImenovalnIk: mêdmet orodnIk: z medénjema in z mejȇnjema rodIlnIk: medméta množina dajalnIk: medmétu ImenovalnIk: medȇnja tožilnik: mêdmet rodIlnIk: medȇnj mestnIk: pri medmétu dajalnIk: medȇnjem orodnIk: z medmétom tožilnik: medȇnja dvojina mestnIk: pri medȇnjih ImenovalnIk: medméta orodnIk: z medȇnji rodIlnIk: medmétov dajalnIk: medmétoma FrazeologIja tožilnik: medméta mestnIk: pri medmétih Naj medi! orodnIk: z medmétoma uporablja se kot pozdrav med čebelarji množina ▪ »Lepo je biti Slovenec, še lepše je biti slovenski ImenovalnIk: medméti čebelar. Naj medi! « je še dejal. rodIlnIk: medmétov dajalnIk: medmétom Izvor tožilnik: medméte ↑med mestnIk: pri medmétih orodnIk: z medméti tonemsko [médmet medmta] 284 ipa: [mːdmt mɛdmèːtá] mestnIk: pri medmétnem ednina orodnIk: z medmétnim ImenovalnIk: médmet dvojina rodIlnIk: medmta ImenovalnIk: medmétna dajalnIk: medmtu rodIlnIk: medmétnih tožilnik: médmet dajalnIk: medmétnima mestnIk: pri medmtu tudi pri medmtu tožilnik: medmétna orodnIk: z medmtom mestnIk: pri medmétnih dvojina orodnIk: z medmétnima ImenovalnIk: medmta množina rodIlnIk: medmtov in medmtov ImenovalnIk: medmétni dajalnIk: medmtoma rodIlnIk: medmétnih tožilnik: medmta dajalnIk: medmétnim mestnIk: pri medmtih in pri medmtih tožilnik: medmétne orodnIk: z medmtoma mestnIk: pri medmétnih množina orodnIk: z medmétnimi ImenovalnIk: medmti ženski spol rodIlnIk: medmtov in medmtov ednina dajalnIk: medmtom ImenovalnIk: medmétna tožilnik: medmte rodIlnIk: medmétne mestnIk: pri medmtih in pri medmtih dajalnIk: medmétni orodnIk: z medmti in z medmti tožilnik: medmétno mestnIk: pri medmétni Izvor orodnIk: z medmétno po zgledu lat. interjectiō iz ↑med + ↑met, prvotno dvojina ‛kar je vmes vrženo, kar se nahaja vmes’ ImenovalnIk: medmétni rodIlnIk: medmétnih medmétni medmétna medmétno pridevnik dajalnIk: medmétnima [medmétni] tožilnik: medmétni Pomen mestnIk: pri medmétnih ki je v zvezi z medmetom orodnIk: z medmétnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina medmetna raba ImenovalnIk: medmétne ▪ Frazem »tristo kosmatih medvedov« se uporablja rodIlnIk: medmétnih v medmetni rabi kot kletvica in izraža podkrepitev dajalnIk: medmétnim trditve. tožilnik: medmétne ▪ Medmetni vzklik »joj, prejoj« izraža tarnanje in mestnIk: pri medmétnih obupanost nad nečim. orodnIk: z medmétnimi ▪ Zvočno plat stila pesnik popestri še z medmetnim srednji spol izražanjem, elementi jezika iz otroške igre in izštevank ednina ter z glasovnimi preigravanji. ImenovalnIk: medmétno rodIlnIk: medmétnega Izgovor In oblIke dajalnIk: medmétnemu jakostno [medmétni] tožilnik: medmétno mestnIk: pri medmétnem ipa: [mɛdˈmeːtni] orodnIk: z medmétnim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: medmétni ednina rodIlnIk: medmétnih ImenovalnIk: medmétni dajalnIk: medmétnima rodIlnIk: medmétnega tožilnik: medmétni dajalnIk: medmétnemu mestnIk: pri medmétnih tožilnik: medmétni orodnIk: z medmétnima živo medmétnega 285 množina dajalnIk: medmtnim ImenovalnIk: medmétna tožilnik: medmtne rodIlnIk: medmétnih mestnIk: pri medmtnih dajalnIk: medmétnim orodnIk: z medmtnimi tožilnik: medmétna srednji spol mestnIk: pri medmétnih ednina orodnIk: z medmétnimi ImenovalnIk: medmtno rodIlnIk: medmtnega tonemsko dajalnIk: medmtnemu [medmtni] tožilnik: medmtno ipa: [mɛdméːtnì] mestnIk: pri medmtnem osnovnIk orodnIk: z medmtnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: medmtni ImenovalnIk: medmtni rodIlnIk: medmtnih rodIlnIk: medmtnega dajalnIk: medmtnima dajalnIk: medmtnemu tožilnik: medmtni tožilnik: medmtni mestnIk: pri medmtnih živo medmtnega orodnIk: z medmtnima mestnIk: pri medmtnem množina orodnIk: z medmtnim ImenovalnIk: medmtna dvojina rodIlnIk: medmtnih ImenovalnIk: medmtna dajalnIk: medmtnim rodIlnIk: medmtnih tožilnik: medmtna dajalnIk: medmtnima mestnIk: pri medmtnih tožilnik: medmtna orodnIk: z medmtnimi mestnIk: pri medmtnih orodnIk: z medmtnima Izvor množina ↑medmet ImenovalnIk: medmtni rodIlnIk: medmtnih mehkodláki mehkodláka mehkodláko pridevnik dajalnIk: medmtnim [mehkodláki] tožilnik: medmtne mestnIk: pri medmtnih Izgovor In oblIke orodnIk: z medmtnimi jakostno ženski spol [mehkodláki] ednina ipa: [mɛxkɔˈdlaːki] ImenovalnIk: medmtna osnovnIk rodIlnIk: medmtne moški spol dajalnIk: medmtni ednina tožilnik: medmtno ImenovalnIk: mehkodláki mestnIk: pri medmtni rodIlnIk: mehkodlákega orodnIk: z medmtno dajalnIk: mehkodlákemu dvojina tožilnik: mehkodláki ImenovalnIk: medmtni živo mehkodlákega rodIlnIk: medmtnih mestnIk: pri mehkodlákem dajalnIk: medmtnima orodnIk: z mehkodlákim tožilnik: medmtni dvojina mestnIk: pri medmtnih ImenovalnIk: mehkodláka orodnIk: z medmtnima rodIlnIk: mehkodlákih množina dajalnIk: mehkodlákima ImenovalnIk: medmtne tožilnik: mehkodláka rodIlnIk: medmtnih mestnIk: pri mehkodlákih 286 orodnIk: z mehkodlákima tonemsko množina [mehkodlȃki] ImenovalnIk: mehkodláki ipa: [mɛxkɔdláːkì] rodIlnIk: mehkodlákih osnovnIk dajalnIk: mehkodlákim moški spol tožilnik: mehkodláke ednina mestnIk: pri mehkodlákih ImenovalnIk: mehkodlȃki orodnIk: z mehkodlákimi rodIlnIk: mehkodlȃkega ženski spol dajalnIk: mehkodlȃkemu ednina tožilnik: mehkodlȃki ImenovalnIk: mehkodláka živo mehkodlȃkega rodIlnIk: mehkodláke mestnIk: pri mehkodlȃkem dajalnIk: mehkodláki orodnIk: z mehkodlȃkim tožilnik: mehkodláko dvojina mestnIk: pri mehkodláki ImenovalnIk: mehkodlȃka orodnIk: z mehkodláko rodIlnIk: mehkodlȃkih dvojina dajalnIk: mehkodlȃkima ImenovalnIk: mehkodláki tožilnik: mehkodlȃka rodIlnIk: mehkodlákih mestnIk: pri mehkodlȃkih dajalnIk: mehkodlákima orodnIk: z mehkodlȃkima tožilnik: mehkodláki množina mestnIk: pri mehkodlákih ImenovalnIk: mehkodlȃki orodnIk: z mehkodlákima rodIlnIk: mehkodlȃkih množina dajalnIk: mehkodlȃkim ImenovalnIk: mehkodláke tožilnik: mehkodlȃke rodIlnIk: mehkodlákih mestnIk: pri mehkodlȃkih dajalnIk: mehkodlákim orodnIk: z mehkodlȃkimi tožilnik: mehkodláke ženski spol mestnIk: pri mehkodlákih ednina orodnIk: z mehkodlákimi ImenovalnIk: mehkodlȃka srednji spol rodIlnIk: mehkodlȃke ednina dajalnIk: mehkodlȃki ImenovalnIk: mehkodláko tožilnik: mehkodlȃko rodIlnIk: mehkodlákega mestnIk: pri mehkodlȃki dajalnIk: mehkodlákemu orodnIk: z mehkodlȃko tožilnik: mehkodláko dvojina mestnIk: pri mehkodlákem ImenovalnIk: mehkodlȃki orodnIk: z mehkodlákim rodIlnIk: mehkodlȃkih dvojina dajalnIk: mehkodlȃkima ImenovalnIk: mehkodláki tožilnik: mehkodlȃki rodIlnIk: mehkodlákih mestnIk: pri mehkodlȃkih dajalnIk: mehkodlákima orodnIk: z mehkodlȃkima tožilnik: mehkodláki množina mestnIk: pri mehkodlákih ImenovalnIk: mehkodlȃke orodnIk: z mehkodlákima rodIlnIk: mehkodlȃkih množina dajalnIk: mehkodlȃkim ImenovalnIk: mehkodláka tožilnik: mehkodlȃke rodIlnIk: mehkodlákih mestnIk: pri mehkodlȃkih dajalnIk: mehkodlákim orodnIk: z mehkodlȃkimi tožilnik: mehkodláka srednji spol mestnIk: pri mehkodlákih ednina orodnIk: z mehkodlákimi ImenovalnIk: mehkodlȃko rodIlnIk: mehkodlȃkega 287 dajalnIk: mehkodlȃkemu ipa: [mikɔˈɾiːzni] tožilnik: mehkodlȃko osnovnIk mestnIk: pri mehkodlȃkem moški spol orodnIk: z mehkodlȃkim ednina dvojina ImenovalnIk: mikorízni ImenovalnIk: mehkodlȃki rodIlnIk: mikoríznega rodIlnIk: mehkodlȃkih dajalnIk: mikoríznemu dajalnIk: mehkodlȃkima tožilnik: mikorízni tožilnik: mehkodlȃki živo mikoríznega mestnIk: pri mehkodlȃkih mestnIk: pri mikoríznem orodnIk: z mehkodlȃkima orodnIk: z mikoríznim množina dvojina ImenovalnIk: mehkodlȃka ImenovalnIk: mikorízna rodIlnIk: mehkodlȃkih rodIlnIk: mikoríznih dajalnIk: mehkodlȃkim dajalnIk: mikoríznima tožilnik: mehkodlȃka tožilnik: mikorízna mestnIk: pri mehkodlȃkih mestnIk: pri mikoríznih orodnIk: z mehkodlȃkimi orodnIk: z mikoríznima množina stalne zveze ImenovalnIk: mikorízni rodIlnIk: mikoríznih irski mehkodlaki pšenični terier dajalnIk: mikoríznim srednje velik dolgodlak pes bež ali rumenkasto tožilnik: mikorízne rjave barve, s podolgovato glavo, privihanimi uhlji mestnIk: pri mikoríznih in daljšo dlako na glavi, ki spominja na brado, orodnIk: z mikoríznimi brke in obrvi ženski spol ▪ Irski mehkodlaki pšenični terier nima ostre dlake, ki ednina je sicer skorajda zaščitni znak večine terierjev, temveč ImenovalnIk: mikorízna ima mehko in svileno dlako brez podlanke. ▪ Nekatere izmed sposobnosti irskega mehkodlakega rodIlnIk: mikorízne pšeničnega terierja so lov, straženje hiše, iztrebljanje dajalnIk: mikorízni glodavcev in varovanje živine. tožilnik: mikorízno mestnIk: pri mikorízni I orodnIk: z mikorízno zvor iz mehka dlaka dvojina ImenovalnIk: mikorízni mikorízni mikorízna mikorízno rodIlnIk: mikoríznih pridevnik [mikorízni] dajalnIk: mikoríznima tožilnik: mikorízni Pomen ki je v zvezi z mikorizo mestnIk: pri mikoríznih ⏵ orodnIk: z mikoríznima prid. beseda + sam. beseda množina mikorizni partner | mikorizna gliva, goba ▪ Jurčki niso izbirčni glede mikoriznega partnerja ImenovalnIk: mikorízne (rastejo pod smrekami, jelkami, bori, hrasti, bukvami rodIlnIk: mikoríznih in kostanji) in sestave tal. dajalnIk: mikoríznim ▪ Izginjanje mikoriznih gliv vpliva na slabšo rast in tožilnik: mikorízne izginotje posameznih rastlinskih vrst, s katerimi te mestnIk: pri mikoríznih živijo v sožitju. orodnIk: z mikoríznimi ▪ Okrog 97 odstotkov kopenskih rastlin živi z glivami v srednji spol mikorizni simbiozi. ednina ImenovalnIk: mikorízno Izgovor In oblIke rodIlnIk: mikoríznega jakostno dajalnIk: mikoríznemu [mikorízni] tožilnik: mikorízno 288 mestnIk: pri mikoríznem ImenovalnIk: mikorȋzni orodnIk: z mikoríznim rodIlnIk: mikorȋznih dvojina dajalnIk: mikorȋznima ImenovalnIk: mikorízni tožilnik: mikorȋzni rodIlnIk: mikoríznih mestnIk: pri mikorȋznih dajalnIk: mikoríznima orodnIk: z mikorȋznima tožilnik: mikorízni množina mestnIk: pri mikoríznih ImenovalnIk: mikorȋzne orodnIk: z mikoríznima rodIlnIk: mikorȋznih množina dajalnIk: mikorȋznim ImenovalnIk: mikorízna tožilnik: mikorȋzne rodIlnIk: mikoríznih mestnIk: pri mikorȋznih dajalnIk: mikoríznim orodnIk: z mikorȋznimi tožilnik: mikorízna srednji spol mestnIk: pri mikoríznih ednina orodnIk: z mikoríznimi ImenovalnIk: mikorȋzno rodIlnIk: mikorȋznega tonemsko dajalnIk: mikorȋznemu [mikorȋzni] tožilnik: mikorȋzno ipa: [mikɔɾíːznì] mestnIk: pri mikorȋznem osnovnIk orodnIk: z mikorȋznim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: mikorȋzni ImenovalnIk: mikorȋzni rodIlnIk: mikorȋznih rodIlnIk: mikorȋznega dajalnIk: mikorȋznima dajalnIk: mikorȋznemu tožilnik: mikorȋzni tožilnik: mikorȋzni mestnIk: pri mikorȋznih živo mikorȋznega orodnIk: z mikorȋznima mestnIk: pri mikorȋznem množina orodnIk: z mikorȋznim ImenovalnIk: mikorȋzna dvojina rodIlnIk: mikorȋznih ImenovalnIk: mikorȋzna dajalnIk: mikorȋznim rodIlnIk: mikorȋznih tožilnik: mikorȋzna dajalnIk: mikorȋznima mestnIk: pri mikorȋznih tožilnik: mikorȋzna orodnIk: z mikorȋznimi mestnIk: pri mikorȋznih orodnIk: z mikorȋznima Izvor množina ↑mikoriza ImenovalnIk: mikorȋzni rodIlnIk: mikorȋznih mítra mítre samostalnik ženskega spola dajalnIk: mikorȋznim [mítra] tožilnik: mikorȋzne Pomen mestnIk: pri mikorȋznih obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, orodnIk: z mikorȋznimi zlasti škofov, z visokim oglavjem iz dveh rogljev ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina škofovska mitra ImenovalnIk: mikorȋzna ▪ Križ s tremi prečkami je postal simbol cerkvene rodIlnIk: mikorȋzne hierarhije, kajti ustreza papeški tiari, kardinalskemu dajalnIk: mikorȋzni klobuku in škofovski mitri. tožilnik: mikorȋzno ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku mestnIk: pri mikorȋzni mitra na glavi orodnIk: z mikorȋzno ▪ Poglavar Rimskokatoliške cerkve je, oblečen v zlata dvojina oblačila in z mitro na glavi, na trg prišel v papamobilu. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 289 nositi mitro orodnIk: z mȋtrama ▪ Na glavi nosi mitro, v eni roki škofovsko palico, v množina drugi pa knjigo, v kateri z zlatimi črkami piše, kaj ImenovalnIk: mȋtre so delali pridni otroci, s črnimi pa so zapisani grehi rodIlnIk: mȋtr porednih. dajalnIk: mȋtram ▪▪▪ ▪ Posebno slovesen je bil obred, med katerim so mu tožilnik: mȋtre podelili škofovska znamenja (prstan, mitro in palico) mestnIk: pri mȋtrah ter simbolična darila. orodnIk: z mȋtrami ▪ Po poslovilni procesiji je papež z mitro in škofovsko palico šel v baziliko. Izvor prevzeto prek lat. mitra iz gr. mítra ‛načelek, turban, I duhovniško pokrivalo, povoj’ zgovor In oblIke jakostno [mítra] mléčnica mléčnice samostalnik ženskega spola ipa: [ˈmiːtɾa] [mléčnica] ednina Pomen ImenovalnIk: mítra lističasta goba, ki izloča mleček; primerjaj lat. Lactarius rodIlnIk: mítre ▪ Letošnja gobarska sezona nam je postregla s kar dajalnIk: mítri nekaj vrstami mlečnic. tožilnik: mítro ▪ Pri nas kratkobetne mlečnice zavoljo pekočega okusa nihče ne uživa, ponekod v tujini pa jo cenijo, tako kot mestnIk: pri mítri vse pekoče mlečnice. orodnIk: z mítro dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: mítri jakostno rodIlnIk: mítr [mléčnica] dajalnIk: mítrama ipa: [ˈmleːʧniʦa] tožilnik: mítri ednina mestnIk: pri mítrah ImenovalnIk: mléčnica orodnIk: z mítrama množina rodIlnIk: mléčnice dajalnIk: mléčnici ImenovalnIk: mítre tožilnik: mléčnico rodIlnIk: mítr mestnIk: pri mléčnici dajalnIk: mítram orodnIk: z mléčnico tožilnik: mítre dvojina mestnIk: pri mítrah ImenovalnIk: mléčnici orodnIk: z mítrami rodIlnIk: mléčnic dajalnIk: mléčnicama tonemsko [mȋtra] tožilnik: mléčnici ipa: [míːtɾà] mestnIk: pri mléčnicah ednina orodnIk: z mléčnicama množina ImenovalnIk: mȋtra ImenovalnIk: mléčnice rodIlnIk: mȋtre rodIlnIk: mléčnic dajalnIk: mȋtri dajalnIk: mléčnicam tožilnik: mȋtro tožilnik: mléčnice mestnIk: pri mȋtri mestnIk: pri mléčnicah orodnIk: z mȋtro dvojina orodnIk: z mléčnicami ImenovalnIk: mȋtri tonemsko rodIlnIk: mȋtr [mlčnica] dajalnIk: mȋtrama ipa: [mlèːʧníʦa] tožilnik: mȋtri ednina mestnIk: pri mȋtrah ImenovalnIk: mlčnica 290 rodIlnIk: mlčnice zaloga druge hrane. dajalnIk: mlčnici ▪ Poprovo mlečnico lahko srečate na robu vlažnih dolin tožilnik: mlčnico sredi najbolj vročega poletja. mestnIk: pri mlčnici orodnIk: z mlčnico sočna mlečnica dvojina iz biologije užitna oranžno rumena mlečnica z lepljivim ImenovalnIk: mlčnici mlečkom z vonjem po ribah; primerjaj lat. Lactifluus rodIlnIk: mlčnic volemus ▪ Sočne mlečnice še najlaže najdemo na kislih tleh pod dajalnIk: mlčnicama listavci, zrastejo pa tudi pod iglavci. tožilnik: mlčnici ▪ Kljub nekoliko neprijetnemu vonju, ki nekatere mestnIk: pri mlčnicah spominja na slanike, so pečeni klobuki sočnih mlečnic orodnIk: z mlčnicama okusni. množina ▪ Med prvimi mlečnicami, ki se pojavljajo zgodaj poleti, ImenovalnIk: mlčnice je tudi sočna mlečnica. rodIlnIk: mlčnic dajalnIk: mlčnicam Izvor tožilnik: mlčnice ↑mlečen mestnIk: pri mlčnicah orodnIk: z mlčnicami mljásk in mljàsk medmet Pomen in [mlčnica] 1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim ▪ Ravno prav hrustljavi so, mljask, mljask. ipa: [mléːʧnìʦa] ▪ » Mljask!« je veselo vzkliknil in pospravil krožnik do čistega. (tonemska dvojnica) ▪ »O, mljask, mljask!« je rekla in si obliznila ustnice. ednina 1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju ImenovalnIk: mlčnica ▪ In ko pridem, hop!, položi sprednji taci na moja rodIlnIk: mlčnice ramena in me oblizne z jezikom, velikim kot brisača – dajalnIk: mlčnici mljask čez usta, nos, oči in lica. tožilnik: mlčnico ▪ » Mljask, mljask,« se je oblizovala. mestnIk: pri mlčnici 1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj orodnIk: z mlčnico okusnega, si to predstavlja dvojina ▪ Najraje imam tropske sadeže. Mljask! ImenovalnIk: mlčnici ▪ Sledili so divjačinski medaljončki, mljask, z rodIlnIk: mlčnic brusnicami in v kostanjevi omaki. dajalnIk: mlčnicama ▪ Postrežemo s sirom, paradižniki, kumarami, papriko, tožilnik: mlčnici zeleno solato, majonezo in kečapom. Mljask. Mljask. mestnIk: pri mlčnicah In še enkrat mljask. orodnIk: z mlčnicama 2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno množina privlačen ▪ In tam je bil on. Nekje mojih let. Skodranih temnih ImenovalnIk: mlčnice las. Visok. Lep. Mljask. rodIlnIk: mlčnic ▪ On pa je, mljask, nadvse čeden mladenič toplega dajalnIk: mlčnicam pogleda. tožilnik: mlčnice 3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten mestnIk: pri mlčnicah ▪ Zdaj grem k mami, potem pa na mljask kosilo. orodnIk: z mlčnicami ▪ Škoda, da zamuja vso to mljask, mljask hrano. stalne zveze Izvor poprova mlečnica prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati iz biologije bela mlečnica z gostimi lističi in mlečkom z okusom po popru; primerjaj lat. Lactifluus piperatus ▪ Severnoameriške rdeče veverice spravljajo suhe poprove mlečnice za mrzle zimske dni, če jim poide 291 ḿḿḿ1 medmet ▪ Vsako pomlad se žabe, krastače, pupki in močeradi P odpravijo na zahtevno pot k vodi, kjer bodo poskrbeli omen 1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, za svoje potomstvo. da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to ▪▪▪ predstavlja ▪ V sloju podrasti živijo različne žuželke, ki jih lovijo ▪ Žemljica z maslom in medom? Mmm! žabe, močeradi, rovke in ježi. ▪ Gozdna tla, luže in gozdni potoki ponujajo močeradu ▪ Mmm, kako slastno diši. in hribskemu urhu bivališče in hrano. ▪ Mmmm, dobro sem skuhal! 1.1. 2. iz zoologije dvoživka z manjšo glavo, daljšim tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec čuti, zaznava kaj lepega, prijetnega, telesom, štirimi enako velikimi nogami in daljšim se počuti dobro, prijetno okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra ▪ Močeradi spadajo skupaj s pupki in človeško ribico ▪ Mmm, kakšen lep jumbo plakat. med repate dvoživke. ▪ Mmm, to je bil pa zelo prijeten večer. ▪ Številne skupine dvoživk, kot so krastače, močeradi ▪ Mmmmm, opojni vonj soli, morja, sonca, vetra je in podrevnice, izločajo strup skozi kožo. vedno bolj v meni. ▪ Močeradi so dvoživke, kar pomeni, da je njihov 2. kot pridevnik, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno ki je okusen, razvojni krog povezan z vodo. slasten ▪ Danes sem si zaželela eno dobro, domačo kravjo I juhico, vsem znano kot goveja ... in seveda je nastalo zgovor In oblIke mmm kosilo. jakostno [močeràt močeráda] ▪ Danes sem dodala še malo bučk in je še bolj mmm. ipa: [mɔʧɛˈɾat mɔʧɛˈɾaːda] ednina Izvor imitativna beseda, ki ponazarja uživanje z zaprtimi ImenovalnIk: močeràd polnimi usti hrane rodIlnIk: močeráda dajalnIk: močerádu ḿḿḿ2 tožilnik: močeráda medmet mestnIk: pri močerádu Pomen orodnIk: z močerádom 1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja dvojina spregovoriti ImenovalnIk: močeráda ▪ Kakšno je tvoje sanjsko stanovanje? Kje bi bilo? rodIlnIk: močerádov Mmm, to je težko vprašanje. dajalnIk: močerádoma ▪ Mmm, tega pa ne izdam. Naj ostane skrivnost. 2. tožilnik: močeráda kot členek izraža pritrjevanje ▪ » Mmm,« je zamišljeno pritrdila mojemu tako rekoč mestnIk: pri močerádih retoričnemu vprašanju. orodnIk: z močerádoma množina I ImenovalnIk: močerádi zvor imitativna beseda za zapolnjevanje premora, v rodIlnIk: močerádov drugem pomenu verjetno iz mhm z ohlapno izreko dajalnIk: močerádom tožilnik: močeráde močeràd mestnIk: pri močerádih močeráda samostalnik moškega spola orodnIk: z močerádi [močeràt močeráda] Pomen tonemsko 1. dvoživka črne barve z rumenimi lisami, manjšo [močerȁt močeráda] glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim ipa: [mɔʧɛɾát mɔʧɛɾàːdá] okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra salamandra; ednina sin.: iz zoologije navadni močerad ImenovalnIk: močerȁd ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: močeráda ličinka močerada ▪ dajalnIk: močerádu Ličinke močerada se hranijo s postranicami in tožilnik: močeráda ličinkami različnih žuželk. ⏵ mestnIk: pri močerádu tudi pri močerȃdu priredna zveza orodnIk: z močerádom močerad in pupek 292 dvojina ▪ Močeril je največja jamska žival na svetu. ImenovalnIk: močeráda ▪ Samice in samca človeške ribice ali močerila na rodIlnIk: močerádov in močerȃdov pogled ni mogoče razlikovati, ker ni zunanjih znakov, dajalnIk: močerádoma ki bi ju ločevali. tožilnik: močeráda mestnIk: pri močerádih in pri močerȃdih Izgovor In oblIke orodnIk: z močerádoma jakostno množina [močeríl] tudi [močerí močeríla] ImenovalnIk: močerádi ipa: [mɔʧɛˈɾiːl] tudi [mɔʧɛˈɾiː mɔʧɛˈɾiːla] rodIlnIk: močerádov in močerȃdov ednina dajalnIk: močerádom ImenovalnIk: močeríl tožilnik: močeráde rodIlnIk: močeríla mestnIk: pri močerádih in pri močerȃdih dajalnIk: močerílu orodnIk: z močerádi in z močerȃdi tožilnik: močeríla mestnIk: pri močerílu stalne zveze orodnIk: z močerílom dvojina navadni močerad ImenovalnIk: močeríla iz zoologije dvoživka črne barve z rumenimi lisami, rodIlnIk: močerílov manjšo glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim dajalnIk: močeríloma okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra salamandra; tožilnik: močeríla sin.: močerad mestnIk: pri močerílih ▪ Navadni močerad živi v listnatih in mešanih orodnIk: z močeríloma gozdovih, v bližini gozdnih potokov. množina ▪ Telo navadnih močeradov je črno z rumenimi ImenovalnIk: močeríli znamenji, ki so lahko majhne pike, velike lise, črte ali rodIlnIk: močerílov celo pasovi čez vse telo. dajalnIk: močerílom ▪ Povsod v gozdu je veliko rjavih žab, krastač in navadnih močeradov, ki že na daleč nase opozarjajo z tožilnik: močeríle živo rumeno barvo. mestnIk: pri močerílih orodnIk: z močeríli planinski močerad tonemsko iz zoologije močerad črne barve, ki živi zlasti v gorskem svetu [ ; močerȋl] tudi [močerȋ močerȋla] primerjaj lat. Salamandra atra ▪ Planinski močerad živi v visokogorju, kjer je ipa: [mɔʧɛɾíːl] tudi [mɔʧɛɾíː mɔʧɛɾíːlà] hladneje, ni površinske vode in so poletja kratka. ednina ▪ Pri nas poznamo dve vrsti močeradov: navadne ali ImenovalnIk: močerȋl pisane ter planinske močerade. rodIlnIk: močerȋla dajalnIk: močerȋlu Izvor tožilnik: močerȋla = hrv., srb. mȍčerad < slovan. * močeradь, nejasno, mestnIk: pri močerȋlu morda iz * močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ + orodnIk: z močerȋlom izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ dvojina ImenovalnIk: močerȋla močeríl močeríla rodIlnIk: močerȋlov tudi močerȋlov samostalnik moškega spola [močeríl] dajalnIk: močerȋloma tudi [močerí močeríla] P tožilnik: močerȋla omen iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim mestnIk: pri močerȋlih tudi pri močerȋlih repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi orodnIk: z močerȋloma in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah množina dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; sin.: iz ImenovalnIk: močerȋli zoologije beli močeril, iz zoologije proteus rodIlnIk: močerȋlov tudi močerȋlov ▪ Močeril živi globoko v podzemskem svetu in lahko dajalnIk: močerȋlom doseže visoko starost. tožilnik: močerȋle mestnIk: pri močerȋlih tudi pri močerȋlih 293 orodnIk: z močerȋli tudi z močerȋli mestnIk: pri mólih orodnIk: z móloma stalne zveze množina ImenovalnIk: móli beli močeril rodIlnIk: mólov iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim dajalnIk: mólom repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi tožilnik: móle in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah mestnIk: pri mólih dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; sin.: iz orodnIk: z móli zoologije močeril, iz zoologije proteus ▪ Beli močeril je repata dvoživka in z dolžino od 20 do tonemsko 30 cm največji jamski vretenčar na svetu. [ml] ▪ Beli močeril kaže izrazite morfološke prilagoditve na ipa: [móːl] jamsko okolje. ednina črni močeril ImenovalnIk: ml rodIlnIk: mla iz zoologije močeril s črnkastim telesom in razmeroma dobro razvitimi očmi, ki živi v podzemnih vodah dajalnIk: mlu Bele krajine; tožilnik: ml primerjaj lat. Proteus anguinus parkelj; sin.: iz mestnIk: pri mlu zoologije črni proteus ▪ Izvir Jelševnik je edino mesto, kjer lahko črnega orodnIk: z mlom močerila znanstveno proučujemo v naravnem okolju. dvojina ▪ Črni močerili živijo le v naši domovini in nikjer drugje ImenovalnIk: mla na svetu. rodIlnIk: mlov dajalnIk: mloma Izvor tožilnik: mla iz slovan. * močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ iz mestnIk: pri mlih ↑močiti orodnIk: z mloma množina mól1 móla ImenovalnIk: mli samostalnik moškega spola [mól] rodIlnIk: mlov P dajalnIk: mlom omen iz kemije osnovna merska enota za izražanje množine tožilnik: mle snovi [mol] mestnIk: pri mlih ▪ Približna prostorninska sestava zraka znaša 79 % orodnIk: z mli N in 21 % O , tako imamo za vsak mol O v zraku 2 2 2 79/21 = 3,76 mola N . Izvor 2 prevzeto iz nem. Mol, angl., frc. mole, okrnjeno iz Izgovor In oblIke ↑molekula jakostno [mól] mòl2 môla samostalnik moškega spola ipa: [ˈmoːl] [mȍl] ednina Pomen ImenovalnIk: mól morska riba s tremi, med seboj ločenimi hrbtnimi rodIlnIk: móla plavutmi, svetlejše sive, na zgornji strani zeleno dajalnIk: mólu modre ali sivo rjave barve; primerjaj lat. Merlangius tožilnik: mól merlangus mestnIk: pri mólu ▪ Ulov, v katerem so prevladovale zlasti polenovke, več orodnIk: z mólom vrst listov, molov in pišmolov, se je precej povečal. dvojina ImenovalnIk: móla Izgovor In oblIke rodIlnIk: mólov jakostno dajalnIk: móloma [mȍl] tožilnik: móla ipa: [ˈmɔl] 294 ednina ▪ Pri reakciji je nastalo 0,5 mol železovega sulfida. ImenovalnIk: mòl rodIlnIk: môla Izvor dajalnIk: môlu ↑mol tožilnik: môla mestnIk: pri môlu mónokomédija mónokomédije samostalnik ženskega orodnIk: z môlom spola dvojina [mónokomédija] ImenovalnIk: môla Pomen rodIlnIk: môlov komedija, namenjena enemu nastopajočemu dajalnIk: môloma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: môla odigrati, uprizoriti monokomedijo | ogledati si mestnIk: pri môlih monokomedijo orodnIk: z môloma ▪ V kulturnem domu si danes lahko ogledate množina monokomedijo. ImenovalnIk: môli ▪ Prejšnjo soboto je premierno uprizoril rodIlnIk: môlov monokomedijo. dajalnIk: môlom ▪ Monokomedijo si je želelo ogledati toliko obiskovalcev, da so morali mnogi ostati zunaj tožilnik: môle prizorišča. mestnIk: pri môlih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z môli ogled monokomedije | ponovitev, premiera, uprizoritev monokomedije tonemsko [ ▪ Vsebina monokomedije bo zagotovo privabila številne mȍl] gledalce. ipa: [ml] ▪▪▪ ednina ▪ Ta monokomedija te bo nasmejala do solz! ImenovalnIk: mȍl ▪ V programu so žanrsko različni večeri: od zabavne, rodIlnIk: móla resne glasbe, monokomedije, do pogovora s satirikom. dajalnIk: mólu tožilnik: móla Izgovor In oblIke mestnIk: pri mólu jakostno orodnIk: z mólom [mónokomédija] dvojina ipa: [ˈmoːnɔkɔˈmeːdija] ImenovalnIk: móla ednina rodIlnIk: mólov ImenovalnIk: mónokomédija dajalnIk: móloma rodIlnIk: mónokomédije tožilnik: móla dajalnIk: mónokomédiji mestnIk: pri mólih tožilnik: mónokomédijo orodnIk: z móloma mestnIk: pri mónokomédiji množina orodnIk: z mónokomédijo ImenovalnIk: móli dvojina rodIlnIk: mólov ImenovalnIk: mónokomédiji dajalnIk: mólom rodIlnIk: mónokomédij tožilnik: móle dajalnIk: mónokomédijama mestnIk: pri mólih tožilnik: mónokomédiji orodnIk: z móli mestnIk: pri mónokomédijah orodnIk: z mónokomédijama Izvor množina prevzeto iz ben. it. molo < lat. mūlus ‛mula’ ImenovalnIk: mónokomédije rodIlnIk: mónokomédij mol3 simbol dajalnIk: mónokomédijam Pomen tožilnik: mónokomédije simbol za enoto mol mestnIk: pri mónokomédijah 295 orodnIk: z mónokomédijami osnovnIk moški spol tonemsko ednina [mnokomdija] ImenovalnIk: Mórsejev ipa: [móːnkɔmèːdíja] rodIlnIk: Mórsejevega ednina dajalnIk: Mórsejevemu ImenovalnIk: mnokomdija tožilnik: Mórsejev rodIlnIk: mnokomdije živo Mórsejevega dajalnIk: mnokomdiji mestnIk: pri Mórsejevem tožilnik: mnokomdijo orodnIk: z Mórsejevim mestnIk: pri mnokomdiji dvojina orodnIk: z mnokomdijo ImenovalnIk: Mórsejeva dvojina rodIlnIk: Mórsejevih ImenovalnIk: mnokomdiji dajalnIk: Mórsejevima rodIlnIk: mnokomdij tožilnik: Mórsejeva dajalnIk: mnokomdijama mestnIk: pri Mórsejevih tožilnik: mnokomdiji orodnIk: z Mórsejevima mestnIk: pri mnokomdijah množina orodnIk: z mnokomdijama ImenovalnIk: Mórsejevi množina rodIlnIk: Mórsejevih ImenovalnIk: mnokomdije dajalnIk: Mórsejevim rodIlnIk: mnokomdij tožilnik: Mórsejeve dajalnIk: mnokomdijam mestnIk: pri Mórsejevih tožilnik: mnokomdije orodnIk: z Mórsejevimi mestnIk: pri mnokomdijah ženski spol orodnIk: z mnokomdijami ednina ImenovalnIk: Mórsejeva Izvor rodIlnIk: Mórsejeve (prevzeto iz nem. Monokomödie, frc. monocomédie) dajalnIk: Mórsejevi iz novoklas. mono.. ‛eno.., samo..’ iz gr. mónos tožilnik: Mórsejevo ‛sam, edini’ + ↑komedija mestnIk: pri Mórsejevi orodnIk: z Mórsejevo Mórsejev Mórsejeva Mórsejevo pridevnik dvojina [mórseje mórsejeva mórsejevo] ImenovalnIk: Mórsejevi Pomen rodIlnIk: Mórsejevih ki je v zvezi z Morsejevo abecedo dajalnIk: Mórsejevima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: Mórsejevi Morsejev znak mestnIk: pri Mórsejevih ▪ Večina bi z Morsejevimi znaki zmogla poklicati le orodnIk: z Mórsejevima SOS. množina ▪ Potreba po radiotelegrafski opremi in skupnem ImenovalnIk: Mórsejeve kanalu za uporabo Morsejevih klicev v nevarnosti se je rodIlnIk: Mórsejevih pokazala po Titanikovem brodolomu. dajalnIk: Mórsejevim ▪ Skoraj vsi tehnični eksponati v muzeju delujejo, in to tožilnik: Mórsejeve od Morsejevega telegrafa, prve ljubljanske avtomatske telefonske centrale iz leta 1927, pa vse do najnovejših mestnIk: pri Mórsejevih posrednikov informacij. orodnIk: z Mórsejevimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke ImenovalnIk: Mórsejevo jakostno [mórseje mórsejeva mórsejevo] rodIlnIk: Mórsejevega dajalnIk: Mórsejevemu ipa: [ˈmoːɾsɛjɛ ˈmoːɾsɛjɛʋa ˈmoːɾsɛjɛʋɔ] tožilnik: Mórsejevo mestnIk: pri Mórsejevem 296 orodnIk: z Mórsejevim rodIlnIk: Mrsejevih dvojina dajalnIk: Mrsejevima ImenovalnIk: Mórsejevi tožilnik: Mrsejevi rodIlnIk: Mórsejevih mestnIk: pri Mrsejevih dajalnIk: Mórsejevima orodnIk: z Mrsejevima tožilnik: Mórsejevi množina mestnIk: pri Mórsejevih ImenovalnIk: Mrsejeve orodnIk: z Mórsejevima rodIlnIk: Mrsejevih množina dajalnIk: Mrsejevim ImenovalnIk: Mórsejeva tožilnik: Mrsejeve rodIlnIk: Mórsejevih mestnIk: pri Mrsejevih dajalnIk: Mórsejevim orodnIk: z Mrsejevimi tožilnik: Mórsejeva srednji spol mestnIk: pri Mórsejevih ednina orodnIk: z Mórsejevimi ImenovalnIk: Mrsejevo rodIlnIk: Mrsejevega tonemsko dajalnIk: Mrsejevemu [mrseje mrsejeva mrsejevo] tožilnik: Mrsejevo ipa: [móːɾsjɛ móːɾsjɛʋa móːɾsjɛʋɔ] mestnIk: pri Mrsejevem osnovnIk orodnIk: z Mrsejevim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: Mrsejevi ImenovalnIk: Mrsejev rodIlnIk: Mrsejevih rodIlnIk: Mrsejevega dajalnIk: Mrsejevima dajalnIk: Mrsejevemu tožilnik: Mrsejevi tožilnik: Mrsejev mestnIk: pri Mrsejevih živo Mrsejevega orodnIk: z Mrsejevima mestnIk: pri Mrsejevem množina orodnIk: z Mrsejevim ImenovalnIk: Mrsejeva dvojina rodIlnIk: Mrsejevih ImenovalnIk: Mrsejeva dajalnIk: Mrsejevim rodIlnIk: Mrsejevih tožilnik: Mrsejeva dajalnIk: Mrsejevima mestnIk: pri Mrsejevih tožilnik: Mrsejeva orodnIk: z Mrsejevimi mestnIk: pri Mrsejevih orodnIk: z Mrsejevima stalne zveze množina ImenovalnIk: Mrsejevi Morsejeva abeceda rodIlnIk: Mrsejevih nabor črk, števk, ločil, pri katerem je vsak od teh dajalnIk: Mrsejevim znakov izražen s kombinacijo pik in črt v zapisu, tožilnik: Mrsejeve kratkih in daljših zvočnih signalov ali svetlobnih mestnIk: pri Mrsejevih utripov orodnIk: z Mrsejevimi ▪ V začetku 20. stoletja se glasu še ni dalo prenašati z ženski spol radijskimi valovi, zato so mornarji za sporazumevanje ednina uporabljali Morsejevo abecedo. ▪ Še dobro, da smo znali Morsejevo abecedo in smo se ImenovalnIk: Mrsejeva z bobnanjem prstov lahko pogovarjali. rodIlnIk: Mrsejeve ▪ Odprl je omaro, iz nje vzel oddajnik in v Morsejevi dajalnIk: Mrsejevi abecedi oddal sporočilo. tožilnik: Mrsejevo mestnIk: pri Mrsejevi Izvor orodnIk: z Mrsejevo po ameriškem izumitelju in slikarju Samuelu Finleyu dvojina Breesu Morsu (1791–1872), enem od avtorjev ImenovalnIk: Mrsejevi Morsejeve abecede 297 ImenovalnIk: motovílca motovílec motovílca samostalnik moškega spola rodIlnIk: motovílcov [motovíləc motovíca] dajalnIk: motovílcoma Pomen tožilnik: motovílca 1. vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi mestnIk: pri motovílcih ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti orodnIk: z motovílcoma kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: motovílci pridelovanje motovilca | seme motovilca rodIlnIk: motovílcov ▪ Za pridelovanje motovilca so najprimernejša apnena, dajalnIk: motovílcom lahka ilovnata tla, bogata s humusom. tožilnik: motovílce ▪ Za hitrejše kaljenje seme motovilca za nekaj časa mestnIk: pri motovílcih zamrznemo, potem pa potresemo po gredici. orodnIk: z motovílci ▪ Za tržno pridelavo motovilca uporabimo običajno kupljeno seme, ki je dodelano. tonemsko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. [motovȋləc motovȋca] motovilec raste, uspeva kje ipa: [mɔtɔʋíːlʦ mɔtɔʋíːʦà] ▪ Motovilec raste v naravi na travnikih, žitnih poljih in ednina ob poteh. ▪ V naših podnebnih razmerah motovilec zelo dobro ImenovalnIk: motovȋlec uspeva, saj je tu njegova pradomovina. rodIlnIk: motovȋlca ▪▪▪ dajalnIk: motovȋlcu ▪ Špinačo in motovilec sejemo v senco paradižnika ali tožilnik: motovȋlec paprike. mestnIk: pri motovȋlcu ▪ Septembra posejan motovilec je namenjen zgodnjim orodnIk: z motovȋlcom spomladanskim solatam. dvojina 1.1. listi te rastline kot hrana, jed ImenovalnIk: motovȋlca ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: motovȋlcov očiščen, opran motovilec dajalnIk: motovȋlcoma ▪ Očiščen in opran motovilec razdelimo na krožnike in tožilnik: motovȋlca prelijemo s solatnim prelivom. mestnIk: pri motovȋlcih ▪ Škampove repke in školjke so popekli na žaru in jih orodnIk: z motovȋlcoma položili na svež motovilec. množina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ImenovalnIk: motovȋlci motovilec v solati rodIlnIk: motovȋlcov ▪ Za večerjo si privoščimo pečeno postrv z motovilcem dajalnIk: motovȋlcom v solati. tožilnik: motovȋlce ▪▪▪ mestnIk: pri motovȋlcih ▪ Pripravila je žrebička z bučkami, motovilec z bučnim orodnIk: z motovȋlci oljem in sladico z melono. ▪ Granatna jabolka se dobro obnesejo v solati iz stalne zveze motovilca in kot dodatek k pečenim jabolkom. holandski motovilec Izgovor In oblIke motovilec s širokimi rahlo dlakavimi listi rumeno jakostno zelene barve [motovíləc motovíca] ▪ Holandski motovilec ima debelejše seme in razvije ipa: [mɔtɔˈʋiːləʦ mɔtɔˈʋiːʦa] večjo, bolj bujno rozeto. ednina ▪ Lističe ljubljanskega in holandskega motovilca ter ImenovalnIk: motovílec žličarja lahko uživamo vso zimo. rodIlnIk: motovílca dajalnIk: motovílcu ljubljanski motovilec tožilnik: motovílec motovilec z ozkimi gladkimi listi svetlo zelene mestnIk: pri motovílcu barve orodnIk: z motovílcom ▪ Ljubljanski motovilec ima drobnejše seme in je bolj dvojina odporen na nizke temperature zraka. 298 ▪ Za pozimi sta najboljši avtohtoni sorti motovilec žličar rodIlnIk: mrcín in zlasti ljubljanski motovilec. dajalnIk: mrcínama tožilnik: mrcíni Izvor mestnIk: pri mrcínah ↑motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto orodnIk: z mrcínama razcepljena in spominja na obliko motovila množina ImenovalnIk: mrcíne mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola rodIlnIk: mrcín [mərcína] dajalnIk: mrcínam Pomen tožilnik: mrcíne 1. ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko mestnIk: pri mrcínah nevarna, zlasti pes, medved orodnIk: z mrcínami ⏵ prid. beseda + sam. beseda pasja mrcina | velika mrcina tonemsko ▪ Nekoč mali kužek vam bo kot velika mrcina z [mərcína] veseljem izkazoval vso naklonjenost in ljubezen, če ipa: [məɾʦìːná] boste enako počeli tudi vi. ednina ▪ Srečala sva dva ali tri zagnance, ki so se vračali v ImenovalnIk: mrcína dolino skupaj s svojimi pasjimi mrcinami. rodIlnIk: mrcíne ▪▪▪ dajalnIk: mrcíni ▪ Za zdaj so ljudje medvedom še dokaj naklonjeni, a če tožilnik: mrcíno bodo mrcine še naprej na veliko uničevale sadovnjake, mestnIk: pri mrcíni ne bo več dolgo tako. orodnIk: z mrcȋno ▪ Mrcina je ves čas grozeče renčala. 2. dvojina ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo ▪ Štirivaljnik s prostornino 1157 cm3 zmore zavidljivih ImenovalnIk: mrcíni 167 KM in kar 248 kg težko mrcino požene do rodIlnIk: mrcȋn 300 km/h. dajalnIk: mrcínama ▪ Slabih petdeset centimetrov dolga mrcina je tožilnik: mrcíni namenjena nadomeščanju namiznih računalnikov, mestnIk: pri mrcínah velikosti primerne pa so tudi njene zmogljivosti. orodnIk: z mrcínama ▪ 150 kg težka mrcina je snemala digitalni signal brez množina stiskanja v maksimalni kvaliteti. ImenovalnIk: mrcíne 3. slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali rodIlnIk: mrcȋn se mu to pripisuje dajalnIk: mrcínam ▪ Mrcine so zaščitene in vsemogočne zato, ker vsi tožilnik: mrcíne verjamemo, da so lastniki nečesa večjega, boljšega, mestnIk: pri mrcínah nam nedosegljivega. orodnIk: z mrcínami ▪ Redki se najbrž obremenjujejo s sumničenji, da je berač morda mrcina, ki ima v svoji žimnici spravljene milijone. FrazeologIja I jeklena mrcina/zverina/zver zgovor In oblIke jeklena mrcina jakostno [mərcína] jeklena zverina jeklena zver ipa: [məɾˈʦiːna] ednina zelo zmogljivo, prestižno vozilo, zlasti avtomobil ▪ Obožuje kakovostne jeklene mrcine in hitro vožnjo. ImenovalnIk: mrcína ▪ Ko v roke prime jekleno mrcino – pa naj bo to ferrari rodIlnIk: mrcíne ali njen motor – v njej zavre vroča kri in takrat je nihče dajalnIk: mrcíni ne more ustaviti. tožilnik: mrcíno ▪ Motorji oklepnikov in tankov so besno zahrumeli mestnIk: pri mrcíni in težke jeklene zverine so se začele premikati po že orodnIk: z mrcíno močno razritem poligonu s skoraj osupljivo hitrostjo. dvojina ▪ Pograbil je priložnost in svojim šefom priskrbel ImenovalnIk: mrcíni 63 jeklenih zveri v podobah fordov, beemvejev, 299 nissanov. velelnik ednina Izvor 2. oseba: nacêdi tudi nacédi = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mcina dvojina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec 1. oseba: nacedíva 2. oseba: nacedíta nacedíti nacedím dovršni glagol množina [nacedíti] 1. oseba: nacedímo Pomen 2. oseba: nacedíte 1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi deležnik na -l in v manjših količinah moški spol ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednIna: nacédil in nacedíl ▪ Spomladi nacedimo sok breze, ki je zelo dober za dvojIna: nacedíla odpravljanje ledvičnih težav. množina: nacedíli ▪ Z vilicami odstranite manjši, temni del ostrige, nato ženski spol z žličko zajemite vsebino, nacedite limonin sok in ednIna: nacedíla srknite. dvojIna: nacedíli 2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi množina: nacedíle in v manjših količinah srednji spol ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku ednIna: nacedílo ▪ Od časa do časa posnamemo iz pekača maščobo, ki dvojIna: nacedíli se je nacedila iz gosi. množina: nacedíla ▪ Najbolj zanesljivo se ugotovi stanje medu iz vzorca, deležnik na -n ki se nacedi iz pokrovčkov. moški spol ▪▪▪ ▪ Kozarec imamo na toplem, dokler se v njem ne ednina nacedi skoraj črn sirup. ImenovalnIk: nacejèn ▪ S kolovoza ob hiši, ki se je ponoči spremenil v potok, rodIlnIk: nacejênega se je v klet nacedilo za dva prsta vode. dajalnIk: nacejênemu 3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino tožilnik: nacejèn alkoholne pijače živo nacejênega ▪ Pri kosilu se je preveč nacedil piva. mestnIk: pri nacejênem ▪ Maček bo kot pokora, kar mora biti, saj drugače se orodnIk: z nacejênim nima nobenega smisla malo nacediti. dvojina ImenovalnIk: nacejêna Izgovor In oblIke rodIlnIk: nacejênih jakostno dajalnIk: nacejênima [nacedíti] tožilnik: nacejêna ipa: [naʦɛˈdiːti] mestnIk: pri nacejênih nedoločnik: nacedíti orodnIk: z nacejênima namenIlnIk: nacedít množina sedanjik ImenovalnIk: nacejêni ednina rodIlnIk: nacejênih 1. oseba: nacedím dajalnIk: nacejênim 2. oseba: nacedíš tožilnik: nacejêne 3. oseba: nacedí mestnIk: pri nacejênih dvojina orodnIk: z nacejênimi 1. oseba: nacedíva ženski spol 2. oseba: nacedíta ednina 3. oseba: nacedíta ImenovalnIk: nacejêna množina rodIlnIk: nacejêne 1. oseba: nacedímo dajalnIk: nacejêni 2. oseba: nacedíte tožilnik: nacejêno 3. oseba: nacedíjo mestnIk: pri nacejêni 300 orodnIk: z nacejêno množina dvojina ImenovalnIk: nacejênja ImenovalnIk: nacejêni rodIlnIk: nacejênj rodIlnIk: nacejênih dajalnIk: nacejênjem dajalnIk: nacejênima tožilnik: nacejênja tožilnik: nacejêni mestnIk: pri nacejênjih mestnIk: pri nacejênih orodnIk: z nacejênji orodnIk: z nacejênima množina [nacedíti se] ImenovalnIk: nacejêne ipa: [naʦɛˈdiːti sɛ] rodIlnIk: nacejênih nedoločnik: nacedíti se dajalnIk: nacejênim namenIlnIk: nacedít se tožilnik: nacejêne sedanjik mestnIk: pri nacejênih ednina orodnIk: z nacejênimi 1. oseba: nacedím se srednji spol 2. oseba: nacedíš se ednina 3. oseba: nacedí se ImenovalnIk: nacejêno dvojina rodIlnIk: nacejênega 1. oseba: nacedíva se dajalnIk: nacejênemu 2. oseba: nacedíta se tožilnik: nacejêno 3. oseba: nacedíta se mestnIk: pri nacejênem množina orodnIk: z nacejênim 1. oseba: nacedímo se dvojina 2. oseba: nacedíte se ImenovalnIk: nacejêni 3. oseba: nacedíjo se rodIlnIk: nacejênih velelnik dajalnIk: nacejênima ednina tožilnik: nacejêni 2. oseba: nacêdi se tudi nacédi se mestnIk: pri nacejênih dvojina orodnIk: z nacejênima 1. oseba: nacedíva se množina 2. oseba: nacedíta se ImenovalnIk: nacejêna množina rodIlnIk: nacejênih 1. oseba: nacedímo se dajalnIk: nacejênim 2. oseba: nacedíte se tožilnik: nacejêna deležnik na -l mestnIk: pri nacejênih moški spol orodnIk: z nacejênimi ednIna: nacédil se in nacedíl se deležje na -vši: nacedívši dvojIna: nacedíla se glagolnik množina: nacedíli se ednina ženski spol ImenovalnIk: nacejênje ednIna: nacedíla se rodIlnIk: nacejênja dvojIna: nacedíli se dajalnIk: nacejênju množina: nacedíle se tožilnik: nacejênje srednji spol mestnIk: pri nacejênju ednIna: nacedílo se orodnIk: z nacejênjem dvojIna: nacedíli se dvojina množina: nacedíla se ImenovalnIk: nacejênji deležnik na -n rodIlnIk: nacejênj moški spol dajalnIk: nacejênjema ednina tožilnik: nacejênji ImenovalnIk: nacejèn mestnIk: pri nacejênjih rodIlnIk: nacejênega orodnIk: z nacejênjema dajalnIk: nacejênemu 301 tožilnik: nacejèn mestnIk: pri nacejênih živo nacejênega orodnIk: z nacejênima mestnIk: pri nacejênem množina orodnIk: z nacejênim ImenovalnIk: nacejêna dvojina rodIlnIk: nacejênih ImenovalnIk: nacejêna dajalnIk: nacejênim rodIlnIk: nacejênih tožilnik: nacejêna dajalnIk: nacejênima mestnIk: pri nacejênih tožilnik: nacejêna orodnIk: z nacejênimi mestnIk: pri nacejênih deležje na -vši: nacedívši se orodnIk: z nacejênima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: nacejêni ImenovalnIk: nacejênje rodIlnIk: nacejênih rodIlnIk: nacejênja dajalnIk: nacejênim dajalnIk: nacejênju tožilnik: nacejêne tožilnik: nacejênje mestnIk: pri nacejênih mestnIk: pri nacejênju orodnIk: z nacejênimi orodnIk: z nacejênjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: nacejênji ImenovalnIk: nacejêna rodIlnIk: nacejênj rodIlnIk: nacejêne dajalnIk: nacejênjema dajalnIk: nacejêni tožilnik: nacejênji tožilnik: nacejêno mestnIk: pri nacejênjih mestnIk: pri nacejêni orodnIk: z nacejênjema orodnIk: z nacejêno množina dvojina ImenovalnIk: nacejênja ImenovalnIk: nacejêni rodIlnIk: nacejênj rodIlnIk: nacejênih dajalnIk: nacejênjem dajalnIk: nacejênima tožilnik: nacejênja tožilnik: nacejêni mestnIk: pri nacejênjih mestnIk: pri nacejênih orodnIk: z nacejênji orodnIk: z nacejênima množina tonemsko ImenovalnIk: nacejêne [nacedíti] tudi [nacedȋti] rodIlnIk: nacejênih ipa: [naʦɛdìːtí] tudi [naʦɛdíːtì] dajalnIk: nacejênim nedoločnik: nacedíti tudi nacedȋti tožilnik: nacejêne namenIlnIk: nacedȋt mestnIk: pri nacejênih sedanjik orodnIk: z nacejênimi ednina srednji spol 1. oseba: nacedím ednina 2. oseba: nacedíš ImenovalnIk: nacejêno 3. oseba: nacedí rodIlnIk: nacejênega dvojina dajalnIk: nacejênemu 1. oseba: nacedíva tožilnik: nacejêno 2. oseba: nacedíta mestnIk: pri nacejênem 3. oseba: nacedíta orodnIk: z nacejênim množina dvojina 1. oseba: nacedímo ImenovalnIk: nacejêni 2. oseba: nacedíte rodIlnIk: nacejênih 3. oseba: nacedíjo dajalnIk: nacejênima velelnik tožilnik: nacejêni ednina 302 2. oseba: nacédi tudi nacdi ImenovalnIk: nacejéni dvojina rodIlnIk: nacejénih 1. oseba: nacedȋva dajalnIk: nacejénima 2. oseba: nacedȋta tožilnik: nacejéni množina mestnIk: pri nacejénih 1. oseba: nacedȋmo orodnIk: z nacejénima 2. oseba: nacedȋte množina deležnik na -l ImenovalnIk: nacejéne moški spol rodIlnIk: nacejénih ednIna: nacdil in nacedȋl dajalnIk: nacejénim dvojIna: nacedȋla tožilnik: nacejéne množina: nacedȋli mestnIk: pri nacejénih ženski spol orodnIk: z nacejénimi ednIna: nacedíla srednji spol dvojIna: nacedȋli ednina množina: nacedȋle ImenovalnIk: nacejéno srednji spol rodIlnIk: nacejénega ednIna: nacedȋlo dajalnIk: nacejénemu dvojIna: nacedȋli tožilnik: nacejéno množina: nacedȋla mestnIk: pri nacejénem deležnik na -n orodnIk: z nacejénim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: nacejéni ImenovalnIk: nacejȅn rodIlnIk: nacejénih rodIlnIk: nacejénega dajalnIk: nacejénima dajalnIk: nacejénemu tožilnik: nacejéni tožilnik: nacejȅn mestnIk: pri nacejénih živo nacejénega orodnIk: z nacejénima mestnIk: pri nacejénem množina orodnIk: z nacejénim ImenovalnIk: nacejéna dvojina rodIlnIk: nacejénih ImenovalnIk: nacejéna dajalnIk: nacejénim rodIlnIk: nacejénih tožilnik: nacejéna dajalnIk: nacejénima mestnIk: pri nacejénih tožilnik: nacejéna orodnIk: z nacejénimi mestnIk: pri nacejénih deležje na -vši: nacedȋvši orodnIk: z nacejénima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: nacejéni ImenovalnIk: nacejénje rodIlnIk: nacejénih rodIlnIk: nacejénja dajalnIk: nacejénim dajalnIk: nacejénju tožilnik: nacejéne tožilnik: nacejénje mestnIk: pri nacejénih mestnIk: pri nacejénju orodnIk: z nacejénimi orodnIk: z nacejénjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: nacejénji in nacejȇnji ImenovalnIk: nacejéna rodIlnIk: nacejȇnj rodIlnIk: nacejéne dajalnIk: nacejénjema in nacejȇnjema dajalnIk: nacejéni tožilnik: nacejénji in nacejȇnji tožilnik: nacejéno mestnIk: pri nacejénjih tudi pri nacejȇnjih mestnIk: pri nacejéni orodnIk: z nacejénjema in z nacejȇnjema orodnIk: z nacejéno množina dvojina ImenovalnIk: nacejénja tudi nacejȇnja 303 rodIlnIk: nacejȇnj mestnIk: pri nacejénem dajalnIk: nacejénjem tudi nacejȇnjem orodnIk: z nacejénim tožilnik: nacejénja tudi nacejȇnja dvojina mestnIk: pri nacejénjih tudi pri nacejȇnjih ImenovalnIk: nacejéna orodnIk: z nacejénji tudi z nacejȇnji rodIlnIk: nacejénih dajalnIk: nacejénima [nacedíti se] tudi [nacedȋti se] tožilnik: nacejéna ipa: [naʦɛdìːtí sɛ] tudi [naʦɛdíːtì sɛ] mestnIk: pri nacejénih nedoločnik: nacedíti se tudi nacedȋti se orodnIk: z nacejénima namenIlnIk: nacedȋt se množina sedanjik ImenovalnIk: nacejéni ednina rodIlnIk: nacejénih 1. oseba: nacedím se dajalnIk: nacejénim 2. oseba: nacedíš se tožilnik: nacejéne 3. oseba: nacedí se mestnIk: pri nacejénih dvojina orodnIk: z nacejénimi 1. oseba: nacedíva se ženski spol 2. oseba: nacedíta se ednina 3. oseba: nacedíta se ImenovalnIk: nacejéna množina rodIlnIk: nacejéne 1. oseba: nacedímo se dajalnIk: nacejéni 2. oseba: nacedíte se tožilnik: nacejéno 3. oseba: nacedíjo se mestnIk: pri nacejéni velelnik orodnIk: z nacejéno ednina dvojina 2. oseba: nacédi se tudi nacdi se ImenovalnIk: nacejéni dvojina rodIlnIk: nacejénih 1. oseba: nacedȋva se dajalnIk: nacejénima 2. oseba: nacedȋta se tožilnik: nacejéni množina mestnIk: pri nacejénih 1. oseba: nacedȋmo se orodnIk: z nacejénima 2. oseba: nacedȋte se množina deležnik na -l ImenovalnIk: nacejéne moški spol rodIlnIk: nacejénih ednIna: nacdil se in nacedȋl se dajalnIk: nacejénim dvojIna: nacedȋla se tožilnik: nacejéne množina: nacedȋli se mestnIk: pri nacejénih ženski spol orodnIk: z nacejénimi ednIna: nacedíla se srednji spol dvojIna: nacedȋli se ednina množina: nacedȋle se ImenovalnIk: nacejéno srednji spol rodIlnIk: nacejénega ednIna: nacedȋlo se dajalnIk: nacejénemu dvojIna: nacedȋli se tožilnik: nacejéno množina: nacedȋla se mestnIk: pri nacejénem deležnik na -n orodnIk: z nacejénim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: nacejéni ImenovalnIk: nacejȅn rodIlnIk: nacejénih rodIlnIk: nacejénega dajalnIk: nacejénima dajalnIk: nacejénemu tožilnik: nacejéni tožilnik: nacejȅn mestnIk: pri nacejénih živo nacejénega orodnIk: z nacejénima 304 množina 2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne ImenovalnIk: nacejéna pijače rodIlnIk: nacejénih ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku dajalnIk: nacejénim nacejati se z alkoholom | nacejati se s pivom, vinom tožilnik: nacejéna ▪ V kakšnem bifeju se naceja s pivom ali z džinom, še mestnIk: pri nacejénih bolj se ga bo nalezel in pozabil bo, kaj je naredil. orodnIk: z nacejénimi ▪ Vse bolj se naceja z alkoholom, vsaj enkrat na teden deležje na -vši: nacedȋvši se gre v nočni bar, kjer se napije do onemoglosti. glagolnik ▪ Medtem ko se nacejam z najrazličnejšimi čaji, si ednina dneve krajšam z branjem knjig. ImenovalnIk: nacejénje I rodIlnIk: nacejénja zgovor In oblIke dajalnIk: nacejénju jakostno [nacêjati se] tožilnik: nacejénje ipa: [naˈʦɛːjati sɛ] mestnIk: pri nacejénju orodnIk: z nacejénjem nedoločnik: nacêjati se dvojina namenIlnIk: nacêjat se sedanjik ImenovalnIk: nacejénji in nacejȇnji ednina rodIlnIk: nacejȇnj 1. dajalnIk: nacejénjema in nacejȇnjema oseba: nacêjam se 2. tožilnik: nacejénji in nacejȇnji oseba: nacêjaš se 3. mestnIk: pri nacejénjih tudi pri nacejȇnjih oseba: nacêja se dvojina orodnIk: z nacejénjema in z nacejȇnjema množina 1. oseba: nacêjava se 2. ImenovalnIk: nacejénja tudi nacejȇnja oseba: nacêjata se 3. rodIlnIk: nacejȇnj oseba: nacêjata se množina dajalnIk: nacejénjem tudi nacejȇnjem 1. tožilnik: nacejénja tudi nacejȇnja oseba: nacêjamo se 2. mestnIk: pri nacejénjih tudi pri nacejȇnjih oseba: nacêjate se 3. orodnIk: z nacejénji tudi z nacejȇnji oseba: nacêjajo se velelnik F ednina razeologIja 2. oseba: nacêjaj se nacediti/nacejati se ga dvojina nacediti se ga 1. oseba: nacêjajva se v nedovršni obliki nacejati se ga 2. oseba: nacêjajta se spiti, piti večjo količino alkoholne pijače množina ▪ Okajena gosta, ki sta se ga nacedila v nekem 1. oseba: nacêjajmo se koprskem lokalu, sta bila še kar žejna. 2. oseba: nacêjajte se ▪ Nekateri ljudje se ga nacejajo, ne da bi se tega deležnik na -l zavedali, pri drugih, zlasti študentih in navijačih, pa gre moški spol za ritual z namenom, in sicer, da se ga človek napije. ednIna: nacêjal se dvojIna: nacêjala se Izvor množina: nacêjali se ↑cediti ženski spol ednIna: nacêjala se nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol dvojIna: nacêjali se [nacêjati se] množina: nacêjale se Pomen srednji spol 1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših ednIna: nacêjalo se količinah dvojIna: nacêjali se ▪ Spomladi zvrtajo v brezovo deblo nekaj centimetrov množina: nacêjala se globoko luknjo in vanjo vtaknejo cevko. Skoznjo se sok deležnik na -č potem naceja v podstavljeno posodo. moški spol 305 ednina ImenovalnIk: nacejajóči se ImenovalnIk: nacejajóč se rodIlnIk: nacejajóčih se rodIlnIk: nacejajóčega se dajalnIk: nacejajóčima se dajalnIk: nacejajóčemu se tožilnik: nacejajóči se tožilnik: nacejajóč se mestnIk: pri nacejajóčih se živo nacejajóčega se orodnIk: z nacejajóčima se mestnIk: pri nacejajóčem se množina orodnIk: z nacejajóčim se ImenovalnIk: nacejajóča se dvojina rodIlnIk: nacejajóčih se ImenovalnIk: nacejajóča se dajalnIk: nacejajóčim se rodIlnIk: nacejajóčih se tožilnik: nacejajóča se dajalnIk: nacejajóčima se mestnIk: pri nacejajóčih se tožilnik: nacejajóča se orodnIk: z nacejajóčimi se mestnIk: pri nacejajóčih se deležnik na -n orodnIk: z nacejajóčima se moški spol množina ednina ImenovalnIk: nacejajóči se ImenovalnIk: nacêjan rodIlnIk: nacejajóčih se rodIlnIk: nacêjanega dajalnIk: nacejajóčim se dajalnIk: nacêjanemu tožilnik: nacejajóče se tožilnik: nacêjan mestnIk: pri nacejajóčih se živo nacêjanega orodnIk: z nacejajóčimi se mestnIk: pri nacêjanem ženski spol orodnIk: z nacêjanim ednina dvojina ImenovalnIk: nacejajóča se ImenovalnIk: nacêjana rodIlnIk: nacejajóče se rodIlnIk: nacêjanih dajalnIk: nacejajóči se dajalnIk: nacêjanima tožilnik: nacejajóčo se tožilnik: nacêjana mestnIk: pri nacejajóči se mestnIk: pri nacêjanih orodnIk: z nacejajóčo se orodnIk: z nacêjanima dvojina množina ImenovalnIk: nacejajóči se ImenovalnIk: nacêjani rodIlnIk: nacejajóčih se rodIlnIk: nacêjanih dajalnIk: nacejajóčima se dajalnIk: nacêjanim tožilnik: nacejajóči se tožilnik: nacêjane mestnIk: pri nacejajóčih se mestnIk: pri nacêjanih orodnIk: z nacejajóčima se orodnIk: z nacêjanimi množina ženski spol ImenovalnIk: nacejajóče se ednina rodIlnIk: nacejajóčih se ImenovalnIk: nacêjana dajalnIk: nacejajóčim se rodIlnIk: nacêjane tožilnik: nacejajóče se dajalnIk: nacêjani mestnIk: pri nacejajóčih se tožilnik: nacêjano orodnIk: z nacejajóčimi se mestnIk: pri nacêjani srednji spol orodnIk: z nacêjano ednina dvojina ImenovalnIk: nacejajóče se ImenovalnIk: nacêjani rodIlnIk: nacejajóčega se rodIlnIk: nacêjanih dajalnIk: nacejajóčemu se dajalnIk: nacêjanima tožilnik: nacejajóče se tožilnik: nacêjani mestnIk: pri nacejajóčem se mestnIk: pri nacêjanih orodnIk: z nacejajóčim se orodnIk: z nacêjanima dvojina množina 306 ImenovalnIk: nacêjane tonemsko rodIlnIk: nacêjanih [nacéjati se] dajalnIk: nacêjanim ipa: [naʦːjáti sɛ] tožilnik: nacêjane nedoločnik: nacéjati se mestnIk: pri nacêjanih namenIlnIk: nacéjat se orodnIk: z nacêjanimi sedanjik srednji spol ednina ednina 1. oseba: nacéjam se ImenovalnIk: nacêjano 2. oseba: nacéjaš se rodIlnIk: nacêjanega 3. oseba: nacéja se dajalnIk: nacêjanemu dvojina tožilnik: nacêjano 1. oseba: nacéjava se mestnIk: pri nacêjanem 2. oseba: nacéjata se orodnIk: z nacêjanim 3. oseba: nacéjata se dvojina množina ImenovalnIk: nacêjani 1. oseba: nacéjamo se rodIlnIk: nacêjanih 2. oseba: nacéjate se dajalnIk: nacêjanima 3. oseba: nacéjajo se tožilnik: nacêjani velelnik mestnIk: pri nacêjanih ednina orodnIk: z nacêjanima 2. oseba: nacéjaj se množina dvojina ImenovalnIk: nacêjana 1. oseba: nacéjajva se rodIlnIk: nacêjanih 2. oseba: nacéjajta se dajalnIk: nacêjanim množina tožilnik: nacêjana 1. oseba: nacéjajmo se mestnIk: pri nacêjanih 2. oseba: nacéjajte se orodnIk: z nacêjanimi deležnik na -l deležje na -aje: nacejáje se moški spol glagolnik ednIna: nacéjal se ednina dvojIna: nacéjala se ImenovalnIk: nacêjanje množina: nacéjali se rodIlnIk: nacêjanja ženski spol dajalnIk: nacêjanju ednIna: nacéjala se in nacȇjala se tožilnik: nacêjanje dvojIna: nacéjali se mestnIk: pri nacêjanju množina: nacéjale se orodnIk: z nacêjanjem srednji spol dvojina ednIna: nacéjalo se ImenovalnIk: nacêjanji dvojIna: nacéjali se rodIlnIk: nacêjanj množina: nacéjala se dajalnIk: nacêjanjema deležnik na -č tožilnik: nacêjanji moški spol mestnIk: pri nacêjanjih ednina orodnIk: z nacêjanjema ImenovalnIk: nacejajč se tudi nacejajč se množina rodIlnIk: nacejajčega se ImenovalnIk: nacêjanja dajalnIk: nacejajčemu se rodIlnIk: nacêjanj tožilnik: nacejajč se tudi nacejajč se dajalnIk: nacêjanjem živo nacejajčega se tožilnik: nacêjanja mestnIk: pri nacejajčem se mestnIk: pri nacêjanjih orodnIk: z nacejajčim se orodnIk: z nacêjanji dvojina ImenovalnIk: nacejajča se rodIlnIk: nacejajčih se 307 dajalnIk: nacejajčima se mestnIk: pri nacejajčih se tožilnik: nacejajča se orodnIk: z nacejajčimi se mestnIk: pri nacejajčih se deležnik na -n orodnIk: z nacejajčima se moški spol množina ednina ImenovalnIk: nacejajči se ImenovalnIk: nacéjan rodIlnIk: nacejajčih se rodIlnIk: nacéjanega dajalnIk: nacejajčim se dajalnIk: nacéjanemu tožilnik: nacejajče se tožilnik: nacéjan mestnIk: pri nacejajčih se živo nacéjanega orodnIk: z nacejajčimi se mestnIk: pri nacéjanem ženski spol orodnIk: z nacéjanim ednina dvojina ImenovalnIk: nacejajča se ImenovalnIk: nacéjana rodIlnIk: nacejajče se rodIlnIk: nacéjanih dajalnIk: nacejajči se dajalnIk: nacéjanima tožilnik: nacejajčo se tožilnik: nacéjana mestnIk: pri nacejajči se mestnIk: pri nacéjanih orodnIk: z nacejajčo se orodnIk: z nacéjanima dvojina množina ImenovalnIk: nacejajči se ImenovalnIk: nacéjani rodIlnIk: nacejajčih se rodIlnIk: nacéjanih dajalnIk: nacejajčima se dajalnIk: nacéjanim tožilnik: nacejajči se tožilnik: nacéjane mestnIk: pri nacejajčih se mestnIk: pri nacéjanih orodnIk: z nacejajčima se orodnIk: z nacéjanimi množina ženski spol ImenovalnIk: nacejajče se ednina rodIlnIk: nacejajčih se ImenovalnIk: nacéjana dajalnIk: nacejajčim se rodIlnIk: nacéjane tožilnik: nacejajče se dajalnIk: nacéjani mestnIk: pri nacejajčih se tožilnik: nacéjano orodnIk: z nacejajčimi se mestnIk: pri nacéjani srednji spol orodnIk: z nacéjano ednina dvojina ImenovalnIk: nacejajče se ImenovalnIk: nacéjani rodIlnIk: nacejajčega se rodIlnIk: nacéjanih dajalnIk: nacejajčemu se dajalnIk: nacéjanima tožilnik: nacejajče se tožilnik: nacéjani mestnIk: pri nacejajčem se mestnIk: pri nacéjanih orodnIk: z nacejajčim se orodnIk: z nacéjanima dvojina množina ImenovalnIk: nacejajči se ImenovalnIk: nacéjane rodIlnIk: nacejajčih se rodIlnIk: nacéjanih dajalnIk: nacejajčima se dajalnIk: nacéjanim tožilnik: nacejajči se tožilnik: nacéjane mestnIk: pri nacejajčih se mestnIk: pri nacéjanih orodnIk: z nacejajčima se orodnIk: z nacéjanimi množina srednji spol ImenovalnIk: nacejajča se ednina rodIlnIk: nacejajčih se ImenovalnIk: nacéjano dajalnIk: nacejajčim se rodIlnIk: nacéjanega tožilnik: nacejajča se dajalnIk: nacéjanemu 308 tožilnik: nacéjano Izvor mestnIk: pri nacéjanem ↑nacediti orodnIk: z nacéjanim dvojina nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola ImenovalnIk: nacéjani [nagópčnik] rodIlnIk: nacéjanih Pomen dajalnIk: nacéjanima priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, tožilnik: nacéjani da ne more gristi mestnIk: pri nacéjanih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z nacéjanima imeti, nositi nagobčnik | natakniti nagobčnik množina ▪ Zagledala sva psa, ki je imel nagobčnik. ImenovalnIk: nacéjana ▪ Če vodimo s seboj psa in se znajdemo med drugimi rodIlnIk: nacéjanih planinci, smo dolžni psu nadeti nagobčnik. dajalnIk: nacéjanim ⏵ sam. beseda + brez + sam. beseda v rodilniku tožilnik: nacéjana pes brez nagobčnika mestnIk: pri nacéjanih ▪ Sredi dvorišča je stal pes brez nagobčnika in vrvice. orodnIk: z nacéjanimi ▪▪▪ deležje na -aje: nacejȃje se ▪ Za potencialno nevarne pasme je obvezen glagolnik nagobčnik. ednina ImenovalnIk: nacéjanje Izgovor In oblIke rodIlnIk: nacéjanja jakostno dajalnIk: nacéjanju [nagópčnik] tožilnik: nacéjanje ipa: [naˈgoːpʧnik] mestnIk: pri nacéjanju ednina orodnIk: z nacéjanjem ImenovalnIk: nagóbčnik dvojina rodIlnIk: nagóbčnika ImenovalnIk: nacéjanji in nacȇjanji dajalnIk: nagóbčniku rodIlnIk: nacȇjanj tožilnik: nagóbčnik dajalnIk: nacéjanjema in nacȇjanjema mestnIk: pri nagóbčniku tožilnik: nacéjanji in nacȇjanji orodnIk: z nagóbčnikom mestnIk: pri nacȇjanjih dvojina orodnIk: z nacéjanjema in z nacȇjanjema ImenovalnIk: nagóbčnika množina rodIlnIk: nagóbčnikov ImenovalnIk: nacȇjanja dajalnIk: nagóbčnikoma rodIlnIk: nacȇjanj tožilnik: nagóbčnika dajalnIk: nacȇjanjem mestnIk: pri nagóbčnikih tožilnik: nacȇjanja orodnIk: z nagóbčnikoma mestnIk: pri nacȇjanjih množina orodnIk: z nacȇjanji ImenovalnIk: nagóbčniki rodIlnIk: nagóbčnikov FrazeologIja dajalnIk: nagóbčnikom tožilnik: nagóbčnike nacediti/nacejati se ga mestnIk: pri nagóbčnikih nacediti se ga orodnIk: z nagóbčniki v nedovršni obliki nacejati se ga spiti, piti večjo količino alkoholne pijače tonemsko ▪ Okajena gosta, ki sta se ga nacedila v nekem [nagpčnik] koprskem lokalu, sta bila še kar žejna. ipa: [nagóːpʧnìk] ▪ Nekateri ljudje se ga nacejajo, ne da bi se tega ednina zavedali, pri drugih, zlasti študentih in navijačih, pa gre ImenovalnIk: nagbčnik za ritual z namenom, in sicer, da se ga človek napije. rodIlnIk: nagbčnika dajalnIk: nagbčniku 309 tožilnik: nagbčnik mestnIk: pri nagbčniku nazóbčanec nazóbčanca samostalnik moškega spola orodnIk: z nagbčnikom [nazópčanəc] dvojina ImenovalnIk: nagbčnika Izgovor In oblIke rodIlnIk: nagbčnikov jakostno dajalnIk: nagbčnikoma [nazópčanəc] tožilnik: nagbčnika ipa: [naˈzoːpʧanəʦ] mestnIk: pri nagbčnikih ednina orodnIk: z nagbčnikoma ImenovalnIk: nazóbčanec množina rodIlnIk: nazóbčanca ImenovalnIk: nagbčniki dajalnIk: nazóbčancu rodIlnIk: nagbčnikov tožilnik: nazóbčanec dajalnIk: nagbčnikom mestnIk: pri nazóbčancu tožilnik: nagbčnike orodnIk: z nazóbčancem mestnIk: pri nagbčnikih dvojina orodnIk: z nagbčniki ImenovalnIk: nazóbčanca rodIlnIk: nazóbčancev FrazeologIja dajalnIk: nazóbčancema tožilnik: nazóbčanca natakniti/nadeti/natikati nagobčnik/nagobčnike komu mestnIk: pri nazóbčancih natakniti nagobčnik komu orodnIk: z nazóbčancema natakniti nagobčnike komu množina nadeti nagobčnik komu ImenovalnIk: nazóbčanci v nedovršni obliki natikati nagobčnike komu rodIlnIk: nazóbčancev v nedovršni obliki natikati nagobčnik komu dajalnIk: nazóbčancem primerjaj še: natikanje nagobčnika (komu) tožilnik: nazóbčance preprečiti, preprečevati komu svobodno javno mestnIk: pri nazóbčancih izražanje misli, mnenj orodnIk: z nazóbčanci ▪ Vlada nam hoče natakniti nagobčnik. ▪ Če namerava oblast novinarjem nagobčnike natakniti vsakokrat, ko bomo hoteli pisati o čem, kar komu od tonemsko akterjev ne bi bilo všeč, potem se lahko poslovimo od [nazpčanəc] svobode tiska in govora. ipa: [nazòːpʧánəʦ] ▪ Ali bo režimu s tem politično montiranim procesom ednina uspelo opoziciji nadeti nagobčnik, je vprašljivo. ImenovalnIk: nazbčanec ▪ Na oblast pogosto letijo očitki, da natika nagobčnike rodIlnIk: nazbčanca političnim oporečnikom in neodvisnim medijem. dajalnIk: nazbčancu ▪ Država je relativno znosna samo, kadar nikomur ne tožilnik: nazbčanec natika nagobčnika. mestnIk: pri nazbčancu orodnIk: z nazbčancem natikanje nagobčnika/nagobčnikov (komu) dvojina natikanje nagobčnika (komu) ImenovalnIk: nazbčanca natikanje nagobčnikov (komu) rodIlnIk: nazbčancev tudi nazbčancev preprečevanje svobodnega javnega izražanja dajalnIk: nazbčancema misli, mnenj tožilnik: nazbčanca ▪ Zdi se, da so bili strahovi in obtožbe o natikanju mestnIk: pri nazbčancih tudi pri nazbčancih nagobčnika poslancem opozicije ob sprejemanju orodnIk: z nazbčancema novega poslovnika povsem odveč. množina ▪ Prav groteskno je, da poskusi natikanja nagobčnikov prek kazenskih ovadb jemljejo dragoceni čas pristojnim ImenovalnIk: nazbčanci organom. rodIlnIk: nazbčancev tudi nazbčancev dajalnIk: nazbčancem I tožilnik: nazbčance zvor iz na gobcu mestnIk: pri nazbčancih tudi pri nazbčancih 310 orodnIk: z nazbčanci tudi z nazbčanci ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Uporabljajte javni prevoz, saj so tramvaji zelo poceni, in taksisti pa neiznajdljive turiste kaj hitro opetnajstijo. [nazpčanəc] ▪▪▪ ipa: [nazóːpʧànəʦ] ▪ Pri nakupovanju daril je zelo neiznajdljiv, zato mu pomagajte s svojimi predlogi. (tonemska dvojnica) ▪ Nogometna ekipa je bila počasna, nedomiselna, neiznajdljiva ednina ; na prav vsakem koraku je kazala, da v njej praktično nič ni tako, kot mora biti. ImenovalnIk: nazbčanec 1.1. ki kaže, izraža tako nesposobnost rodIlnIk: nazbčanca ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: nazbčancu ▪ Njeno neiznajdljivo mencanje in upravičevanje tožilnik: nazbčanec povišanja provizij je bilo zapakirano v veliko strokovnih mestnIk: pri nazbčancu besed, ki na koncu niso povedale nič oprijemljivega. orodnIk: z nazbčancem ▪ Nekoliko neposrečena plat se mi je zdela dvojina neiznajdljiva rešitev proizvajalca, da priloženo pisalo ImenovalnIk: nazbčanca ves čas neuporabe aparata binglja na tanki vrvici. rodIlnIk: nazbčancev dajalnIk: nazbčancema Izgovor In oblIke tožilnik: nazbčanca jakostno mestnIk: pri nazbčancih [nèiznajdljí nèiznajdljíva nèiznajdljívo] orodnIk: z nazbčancema ipa: [ˈnɛiznajdˈljiː ˈnɛiznajdˈljiːʋa ˈnɛiznajdˈljiːʋɔ] množina osnovnIk ImenovalnIk: nazbčanci moški spol rodIlnIk: nazbčancev ednina dajalnIk: nazbčancem ImenovalnIk: nèiznajdljív tožilnik: nazbčance določno nèiznajdljívi mestnIk: pri nazbčancih rodIlnIk: nèiznajdljívega orodnIk: z nazbčanci dajalnIk: nèiznajdljívemu tožilnik: nèiznajdljív stalne zveze določno nèiznajdljívi živo nèiznajdljívega užitni nazobčanec mestnIk: pri nèiznajdljívem 1. iz biologije užitna lesna goba z nazobčanimi orodnIk: z nèiznajdljívim luskami na rjavem klobuku in svetlejšem betu, po dvojina izvoru iz vzhodne Azije; primerjaj lat. Lentinula edodes; ImenovalnIk: nèiznajdljíva sin.: šitaka rodIlnIk: nèiznajdljívih ▪ Cena užitnega nazobčanca je veliko višja od cen dajalnIk: nèiznajdljívima ostalih gojenih gob. tožilnik: nèiznajdljíva ▪ Priporočajo uživanje obogatenih izvlečkov užitnega nazobčanca oziroma primerne pripravke, ki vsebujejo mestnIk: pri nèiznajdljívih zmesi še drugih zdravilnih gob. orodnIk: z nèiznajdljívima 1.1. ta goba kot hrana, jed množina ▪ Jed, pripravljena z užitnim nazobčancem, bo imela ImenovalnIk: nèiznajdljívi precej bogatejšo, prijetnejšo aromo. rodIlnIk: nèiznajdljívih dajalnIk: nèiznajdljívim I tožilnik: nèiznajdljíve zvor ↑nazobčan mestnIk: pri nèiznajdljívih orodnIk: z nèiznajdljívimi nèiznajdljív ženski spol nèiznajdljíva nèiznajdljívo pridevnik ednina [nèiznajdljí nèiznajdljíva nèiznajdljívo] ImenovalnIk: nèiznajdljíva Pomen 1. rodIlnIk: nèiznajdljíve ki ni sposoben hitro najti ustrezne, stanju dajalnIk: nèiznajdljívi primerne rešitve tožilnik: nèiznajdljívo 311 mestnIk: pri nèiznajdljívi mestnIk: pri nèiznajdljívejših orodnIk: z nèiznajdljívo orodnIk: z nèiznajdljívejšima dvojina množina ImenovalnIk: nèiznajdljívi ImenovalnIk: nèiznajdljívejši rodIlnIk: nèiznajdljívih rodIlnIk: nèiznajdljívejših dajalnIk: nèiznajdljívima dajalnIk: nèiznajdljívejšim tožilnik: nèiznajdljívi tožilnik: nèiznajdljívejši mestnIk: pri nèiznajdljívih mestnIk: pri nèiznajdljívejših orodnIk: z nèiznajdljívima orodnIk: z nèiznajdljívejšimi množina ženski spol ImenovalnIk: nèiznajdljíve ednina rodIlnIk: nèiznajdljívih ImenovalnIk: nèiznajdljívejša dajalnIk: nèiznajdljívim rodIlnIk: nèiznajdljívejše tožilnik: nèiznajdljíve dajalnIk: nèiznajdljívejši mestnIk: pri nèiznajdljívih tožilnik: nèiznajdljívejšo orodnIk: z nèiznajdljívimi mestnIk: pri nèiznajdljívejši srednji spol orodnIk: z nèiznajdljívejšo ednina dvojina ImenovalnIk: nèiznajdljívo ImenovalnIk: nèiznajdljívejši rodIlnIk: nèiznajdljívega rodIlnIk: nèiznajdljívejših dajalnIk: nèiznajdljívemu dajalnIk: nèiznajdljívejšima tožilnik: nèiznajdljívo tožilnik: nèiznajdljívejši mestnIk: pri nèiznajdljívem mestnIk: pri nèiznajdljívejših orodnIk: z nèiznajdljívim orodnIk: z nèiznajdljívejšima dvojina množina ImenovalnIk: nèiznajdljívi ImenovalnIk: nèiznajdljívejše rodIlnIk: nèiznajdljívih rodIlnIk: nèiznajdljívejših dajalnIk: nèiznajdljívima dajalnIk: nèiznajdljívejšim tožilnik: nèiznajdljívi tožilnik: nèiznajdljívejše mestnIk: pri nèiznajdljívih mestnIk: pri nèiznajdljívejših orodnIk: z nèiznajdljívima orodnIk: z nèiznajdljívejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: nèiznajdljíva ednina rodIlnIk: nèiznajdljívih ImenovalnIk: nèiznajdljívejše dajalnIk: nèiznajdljívim rodIlnIk: nèiznajdljívejšega tožilnik: nèiznajdljíva dajalnIk: nèiznajdljívejšemu mestnIk: pri nèiznajdljívih tožilnik: nèiznajdljívejše orodnIk: z nèiznajdljívimi mestnIk: pri nèiznajdljívejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z nèiznajdljívejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: nèiznajdljívejši ImenovalnIk: nèiznajdljívejši rodIlnIk: nèiznajdljívejših rodIlnIk: nèiznajdljívejšega dajalnIk: nèiznajdljívejšima dajalnIk: nèiznajdljívejšemu tožilnik: nèiznajdljívejši tožilnik: nèiznajdljívejši mestnIk: pri nèiznajdljívejših živo nèiznajdljívejšega orodnIk: z nèiznajdljívejšima mestnIk: pri nèiznajdljívejšem množina orodnIk: z nèiznajdljívejšim ImenovalnIk: nèiznajdljívejša dvojina rodIlnIk: nèiznajdljívejšega ImenovalnIk: nèiznajdljívejša dajalnIk: nèiznajdljívejšemu rodIlnIk: nèiznajdljívejših tožilnik: nèiznajdljívejša dajalnIk: nèiznajdljívejšima mestnIk: pri nèiznajdljívejših tožilnik: nèiznajdljívejša orodnIk: z nèiznajdljívejšimi 312 PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejše in nájnèiznajdljívejše ednIna: bòlj nèiznajdljív rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejših in nájnèiznajdljívejših ženski spol dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšim in nájnèiznajdljívejšim ednIna: bòlj nèiznajdljíva tožilnik: nàjnèiznajdljívejše in nájnèiznajdljívejše srednji spol mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejših in pri nájnèiznajdljívej-ednIna: bòlj nèiznajdljívo ših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšimi in z nájnèiznajdljívejši-moški spol mi ednina srednji spol ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši ednina rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejšega in nájnèiznajdljívejšega ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejše in nájnèiznajdljívejše dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšemu in nájnèiznajdljívejšemu rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejšega in nájnèiznajdljívejšega tožilnik: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšemu in nájnèiznajdljívejšemu živo nàjnèiznajdljívejšega in nájnèiznajdljívejšega tožilnik: nàjnèiznajdljívejše in nájnèiznajdljívejše mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejšem in pri nájnèiznajdljívej-mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejšem in pri nájnèiznajdljívej- šem šem orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšim in z nájnèiznajdljívejšim orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšim in z nájnèiznajdljívejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejša in nájnèiznajdljívejša ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejših in nájnèiznajdljívejših rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejših in nájnèiznajdljívejših dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšima in nájnèiznajdljívejšima dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšima in nájnèiznajdljívejšima tožilnik: nàjnèiznajdljívejša in nájnèiznajdljívejša tožilnik: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejših in pri nájnèiznajdljívej-mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejših in pri nájnèiznajdljívej- ših ših orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšima in z nájnèiznajdljívejši-orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšima in z nájnèiznajdljívejši-ma ma množina množina ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejša in nájnèiznajdljívejša rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejših in nájnèiznajdljívejših rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejših in nájnèiznajdljívejših dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšim in nájnèiznajdljívejšim dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšim in nájnèiznajdljívejšim tožilnik: nàjnèiznajdljívejše in nájnèiznajdljívejše tožilnik: nàjnèiznajdljívejša in nájnèiznajdljívejša mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejših in pri nájnèiznajdljívej-mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejših in pri nájnèiznajdljívej- ših ših orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšimi in z nájnèiznajdljívejši-orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšimi in z nájnèiznajdljívejši-mi mi ženski spol presežnik – opisno stopnjevanje ednina moški spol ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejša in nájnèiznajdljívejša ednIna: nàjbolj in nájbolj nèiznajdljív rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejše in nájnèiznajdljívejše ženski spol dajalnIk: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši ednIna: nàjbolj in nájbolj nèiznajdljíva tožilnik: nàjnèiznajdljívejšo in nájnèiznajdljívejšo srednji spol mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejši in pri nájnèiznajdljívejši ednIna: nàjbolj in nájbolj nèiznajdljívo orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšo in z nájnèiznajdljívejšo dvojina tonemsko ImenovalnIk: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši [nȅiznajdljí nȅiznajdljíva nȅiznajdljívo] rodIlnIk: nàjnèiznajdljívejših in nájnèiznajdljívejših ipa: [nέìznajdljìː nέìznajdljìːʋá nέìznajdljìːʋ] dajalnIk: nàjnèiznajdljívejšima in nájnèiznajdljívejšima osnovnIk tožilnik: nàjnèiznajdljívejši in nájnèiznajdljívejši moški spol mestnIk: pri nàjnèiznajdljívejših in pri nájnèiznajdljívej-ednina ših ImenovalnIk: nȅiznajdljív orodnIk: z nàjnèiznajdljívejšima in z nájnèiznajdljívejši-določno nȅiznajdljívi ma rodIlnIk: nȅiznajdljívega 313 dajalnIk: nȅiznajdljívemu dajalnIk: nȅiznajdljívima tožilnik: nȅiznajdljív tožilnik: nȅiznajdljívi določno nȅiznajdljívi mestnIk: pri nȅiznajdljívih živo nȅiznajdljívega orodnIk: z nȅiznajdljívima mestnIk: pri nȅiznajdljívem množina orodnIk: z nȅiznajdljívim ImenovalnIk: nȅiznajdljíva dvojina rodIlnIk: nȅiznajdljívih ImenovalnIk: nȅiznajdljíva dajalnIk: nȅiznajdljívim rodIlnIk: nȅiznajdljívih tožilnik: nȅiznajdljíva dajalnIk: nȅiznajdljívima mestnIk: pri nȅiznajdljívih tožilnik: nȅiznajdljíva orodnIk: z nȅiznajdljívimi mestnIk: pri nȅiznajdljívih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z nȅiznajdljívima moški spol množina ednina ImenovalnIk: nȅiznajdljívi ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȅiznajdljívih rodIlnIk: nȅiznajdljívejšega dajalnIk: nȅiznajdljívim dajalnIk: nȅiznajdljívejšemu tožilnik: nȅiznajdljíve tožilnik: nȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívih živo nȅiznajdljívejšega orodnIk: z nȅiznajdljívimi mestnIk: pri nȅiznajdljívejšem ženski spol orodnIk: z nȅiznajdljívejšim ednina dvojina ImenovalnIk: nȅiznajdljíva ImenovalnIk: nȅiznajdljívejša rodIlnIk: nȅiznajdljíve rodIlnIk: nȅiznajdljívejših dajalnIk: nȅiznajdljívi dajalnIk: nȅiznajdljívejšima tožilnik: nȅiznajdljívo tožilnik: nȅiznajdljívejša mestnIk: pri nȅiznajdljívi mestnIk: pri nȅiznajdljívejših orodnIk: z nȅiznajdljívo orodnIk: z nȅiznajdljívejšima dvojina množina ImenovalnIk: nȅiznajdljívi ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȅiznajdljívih rodIlnIk: nȅiznajdljívejših dajalnIk: nȅiznajdljívima dajalnIk: nȅiznajdljívejšim tožilnik: nȅiznajdljívi tožilnik: nȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívih mestnIk: pri nȅiznajdljívejših orodnIk: z nȅiznajdljívima orodnIk: z nȅiznajdljívejšimi množina ženski spol ImenovalnIk: nȅiznajdljíve ednina rodIlnIk: nȅiznajdljívih ImenovalnIk: nȅiznajdljívejša dajalnIk: nȅiznajdljívim rodIlnIk: nȅiznajdljívejše tožilnik: nȅiznajdljíve dajalnIk: nȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívih tožilnik: nȅiznajdljívejšo orodnIk: z nȅiznajdljívimi mestnIk: pri nȅiznajdljívejši srednji spol orodnIk: z nȅiznajdljívejšo ednina dvojina ImenovalnIk: nȅiznajdljívo ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȅiznajdljívega rodIlnIk: nȅiznajdljívejših dajalnIk: nȅiznajdljívemu dajalnIk: nȅiznajdljívejšima tožilnik: nȅiznajdljívo tožilnik: nȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívem mestnIk: pri nȅiznajdljívejših orodnIk: z nȅiznajdljívim orodnIk: z nȅiznajdljívejšima dvojina množina ImenovalnIk: nȅiznajdljívi ImenovalnIk: nȅiznajdljívejše rodIlnIk: nȅiznajdljívih rodIlnIk: nȅiznajdljívejših 314 dajalnIk: nȅiznajdljívejšim množina tožilnik: nȅiznajdljívejše ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívejših rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših orodnIk: z nȅiznajdljívejšimi dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšim in nȃjnȅiznajdljívejšim srednji spol tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ednina mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-ImenovalnIk: nȅiznajdljívejše ših rodIlnIk: nȅiznajdljívejšega orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšimi in z nȃjnȅiznajdljívejši-dajalnIk: nȅiznajdljívejšemu mi tožilnik: nȅiznajdljívejše ženski spol mestnIk: pri nȅiznajdljívejšem ednina orodnIk: z nȅiznajdljívejšim ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša dvojina rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȅiznajdljívejših tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejšo in nȃjnȅiznajdljívejšo dajalnIk: nȅiznajdljívejšima mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejši in pri nȃjnȅiznajdljívejši tožilnik: nȅiznajdljívejši orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšo in z nȃjnȅiznajdljívejšo mestnIk: pri nȅiznajdljívejših dvojina orodnIk: z nȅiznajdljívejšima ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši množina rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših ImenovalnIk: nȅiznajdljívejša dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšima in nȃjnȅiznajdljívejšima rodIlnIk: nȅiznajdljívejšega tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši dajalnIk: nȅiznajdljívejšemu mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-tožilnik: nȅiznajdljívejša ših mestnIk: pri nȅiznajdljívejših orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšima in z nȃjnȅiznajdljívejši-orodnIk: z nȅiznajdljívejšimi ma PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ednIna: bȍlj nȅiznajdljív rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših ženski spol dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšim in nȃjnȅiznajdljívejšim ednIna: bȍlj nȅiznajdljíva tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše srednji spol mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-ednIna: bȍlj nȅiznajdljívo ših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšimi in z nȃjnȅiznajdljívejši-moški spol mi ednina srednji spol ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši ednina rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejšega in nȃjnȅiznajdljívejšega ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšemu in nȃjnȅiznajdljívejšemu rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejšega in nȃjnȅiznajdljívejšega tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšemu in nȃjnȅiznajdljívejšemu živo nȁjnȅiznajdljívejšega in nȃjnȅiznajdljívejšega tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejšem in pri nȃjnȅiznajdljívej-mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejšem in pri nȃjnȅiznajdljívej- šem šem orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšim in z nȃjnȅiznajdljívejšim orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšim in z nȃjnȅiznajdljívejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšima in nȃjnȅiznajdljívejšima dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšima in nȃjnȅiznajdljívejšima tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej- ših ših orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšima in z nȃjnȅiznajdljívejši-orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšima in z nȃjnȅiznajdljívejši-ma ma 315 množina tožilnik: nȅiznajdljívo ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša mestnIk: pri nȅiznajdljívi rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših orodnIk: z nȅiznajdljívo dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšim in nȃjnȅiznajdljívejšim dvojina tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša ImenovalnIk: nȅiznajdljívi mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-rodIlnIk: nȅiznajdljívih ših dajalnIk: nȅiznajdljívima orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšimi in z nȃjnȅiznajdljívejši-tožilnik: nȅiznajdljívi mi mestnIk: pri nȅiznajdljívih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z nȅiznajdljívima moški spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nȅiznajdljív ImenovalnIk: nȅiznajdljíve ženski spol rodIlnIk: nȅiznajdljívih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nȅiznajdljíva dajalnIk: nȅiznajdljívim srednji spol tožilnik: nȅiznajdljíve ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nȅiznajdljívo mestnIk: pri nȅiznajdljívih orodnIk: z nȅiznajdljívimi in srednji spol [nȅiznajdljȋ nȅiznajdljíva nȅiznajdljívo] ednina ipa: [nέìznàjdljíː nέìznajdljìːʋá nέìznajdljìːʋ] ImenovalnIk: nȅiznajdljívo rodIlnIk: nȅiznajdljívega (tonemska dvojnica) dajalnIk: nȅiznajdljívemu osnovnIk tožilnik: nȅiznajdljívo moški spol mestnIk: pri nȅiznajdljívem ednina orodnIk: z nȅiznajdljívim ImenovalnIk: nȅiznajdljȋv dvojina določno nȅiznajdljȋvi ImenovalnIk: nȅiznajdljívi rodIlnIk: nȅiznajdljívega rodIlnIk: nȅiznajdljívih dajalnIk: nȅiznajdljívemu dajalnIk: nȅiznajdljívima tožilnik: nȅiznajdljȋv tožilnik: nȅiznajdljívi določno nȅiznajdljȋvi mestnIk: pri nȅiznajdljívih živo nȅiznajdljívega orodnIk: z nȅiznajdljívima mestnIk: pri nȅiznajdljívem množina orodnIk: z nȅiznajdljívim ImenovalnIk: nȅiznajdljíva dvojina rodIlnIk: nȅiznajdljívih ImenovalnIk: nȅiznajdljíva dajalnIk: nȅiznajdljívim rodIlnIk: nȅiznajdljívih tožilnik: nȅiznajdljíva dajalnIk: nȅiznajdljívima mestnIk: pri nȅiznajdljívih tožilnik: nȅiznajdljíva orodnIk: z nȅiznajdljívimi mestnIk: pri nȅiznajdljívih PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: z nȅiznajdljívima moški spol množina ednina ImenovalnIk: nȅiznajdljívi ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȅiznajdljívih rodIlnIk: nȅiznajdljívejšega dajalnIk: nȅiznajdljívim dajalnIk: nȅiznajdljívejšemu tožilnik: nȅiznajdljíve tožilnik: nȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívih živo nȅiznajdljívejšega orodnIk: z nȅiznajdljívimi mestnIk: pri nȅiznajdljívejšem ženski spol orodnIk: z nȅiznajdljívejšim ednina dvojina ImenovalnIk: nȅiznajdljíva ImenovalnIk: nȅiznajdljívejša rodIlnIk: nȅiznajdljíve rodIlnIk: nȅiznajdljívejših dajalnIk: nȅiznajdljívi dajalnIk: nȅiznajdljívejšima 316 tožilnik: nȅiznajdljívejša orodnIk: z nȅiznajdljívejšimi mestnIk: pri nȅiznajdljívejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z nȅiznajdljívejšima moški spol množina ednIna: bȍlj nȅiznajdljȋv ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši ženski spol rodIlnIk: nȅiznajdljívejših ednIna: bȍlj nȅiznajdljíva dajalnIk: nȅiznajdljívejšim srednji spol tožilnik: nȅiznajdljívejši ednIna: bȍlj nȅiznajdljívo mestnIk: pri nȅiznajdljívejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: z nȅiznajdljívejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši ImenovalnIk: nȅiznajdljívejša rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejšega in nȃjnȅiznajdljívejšega rodIlnIk: nȅiznajdljívejše dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšemu in nȃjnȅiznajdljívejšemu dajalnIk: nȅiznajdljívejši tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši tožilnik: nȅiznajdljívejšo živo nȁjnȅiznajdljívejšega in nȃjnȅiznajdljívejšega mestnIk: pri nȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejšem in pri nȃjnȅiznajdljívej-orodnIk: z nȅiznajdljívejšo šem dvojina orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšim in z nȃjnȅiznajdljívejšim ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši dvojina rodIlnIk: nȅiznajdljívejših ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša dajalnIk: nȅiznajdljívejšima rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših tožilnik: nȅiznajdljívejši dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšima in nȃjnȅiznajdljívejšima mestnIk: pri nȅiznajdljívejših tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša orodnIk: z nȅiznajdljívejšima mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-množina ših ImenovalnIk: nȅiznajdljívejše orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšima in z nȃjnȅiznajdljívejši-rodIlnIk: nȅiznajdljívejših ma dajalnIk: nȅiznajdljívejšim množina tožilnik: nȅiznajdljívejše ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši mestnIk: pri nȅiznajdljívejših rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših orodnIk: z nȅiznajdljívejšimi dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšim in nȃjnȅiznajdljívejšim srednji spol tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ednina mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-ImenovalnIk: nȅiznajdljívejše ših rodIlnIk: nȅiznajdljívejšega orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšimi in z nȃjnȅiznajdljívejši-dajalnIk: nȅiznajdljívejšemu mi tožilnik: nȅiznajdljívejše ženski spol mestnIk: pri nȅiznajdljívejšem ednina orodnIk: z nȅiznajdljívejšim ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša dvojina rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ImenovalnIk: nȅiznajdljívejši dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši rodIlnIk: nȅiznajdljívejših tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejšo in nȃjnȅiznajdljívejšo dajalnIk: nȅiznajdljívejšima mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejši in pri nȃjnȅiznajdljívejši tožilnik: nȅiznajdljívejši orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšo in z nȃjnȅiznajdljívejšo mestnIk: pri nȅiznajdljívejših dvojina orodnIk: z nȅiznajdljívejšima ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši množina rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših ImenovalnIk: nȅiznajdljívejša dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšima in nȃjnȅiznajdljívejšima rodIlnIk: nȅiznajdljívejšega tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši dajalnIk: nȅiznajdljívejšemu mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-tožilnik: nȅiznajdljívejša ših mestnIk: pri nȅiznajdljívejših orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšima in z nȃjnȅiznajdljívejši-317 ma toplotno izolacijo in se uporablja zlasti za izdelavo množina plavalnih, potapljaških oblačil ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših n-milimetrski neopren dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšim in nȃjnȅiznajdljívejšim ▪ Obleka iz trimilimetrskega neoprena je lahko tudi tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše poleti premrzla. mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej- ▪ Nahrbtnik za prenosnike je izdelan iz lahkega ših neoprena in zračne penaste mase. orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšimi in z nȃjnȅiznajdljívejši- ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku mi obleka iz neoprena srednji spol ▪ Za plavalni del na tekmah, na katerih je temperatura ednina vode nižja od 21 stopinj, pride v poštev obleka iz neoprena. ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše ▪ Zgornji del škornja je iz neoprena, ki s tesnim rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejšega in nȃjnȅiznajdljívejšega objemom noge preprečuje vdor vode. dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšemu in nȃjnȅiznajdljívejšemu 1.1. knjižno pogovorno plavalna, potapljaška oblačila, tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejše in nȃjnȅiznajdljívejše oprema iz tega materiala mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejšem in pri nȃjnȅiznajdljívej- ⏵ šem prid. beseda + sam. beseda ▪ Poleti zalivski tok ogreje vodo na približno osem orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšim in z nȃjnȅiznajdljívejšim stopinj, kar je preveč za sedemmilimetrski neopren. dvojina ▪ Pod polprepustnim neoprenom se nabere hladna ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši voda, ki jo telo hitro segreje, tako da deluje kot rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših izolator. dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšima in nȃjnȅiznajdljívejšima ▪▪▪ tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejši in nȃjnȅiznajdljívejši ▪ Na Bledu je voda imela manj kot 20 stopinj, zato smo mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-plavali v neoprenu. ših orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšima in z nȃjnȅiznajdljívejši-Izgovor In oblIke ma jakostno množina [neoprén] ImenovalnIk: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša ipa: [nɛɔˈpɾeːn] rodIlnIk: nȁjnȅiznajdljívejših in nȃjnȅiznajdljívejših ednina dajalnIk: nȁjnȅiznajdljívejšim in nȃjnȅiznajdljívejšim ImenovalnIk: neoprén tožilnik: nȁjnȅiznajdljívejša in nȃjnȅiznajdljívejša rodIlnIk: neopréna mestnIk: pri nȁjnȅiznajdljívejših in pri nȃjnȅiznajdljívej-dajalnIk: neoprénu ših tožilnik: neopréna orodnIk: z nȁjnȅiznajdljívejšimi in z nȃjnȅiznajdljívejši-mestnIk: pri neoprénu mi orodnIk: z neoprénom presežnik – opisno stopnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: neopréna ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nȅiznajdljȋv rodIlnIk: neoprénov ženski spol dajalnIk: neoprénoma ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nȅiznajdljíva tožilnik: neopréna srednji spol mestnIk: pri neoprénih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nȅiznajdljívo orodnIk: z neoprénoma množina Izvor ImenovalnIk: neopréni ↑ne + ↑iznajdljiv rodIlnIk: neoprénov dajalnIk: neoprénom neoprén neopréna tudi néoprẹn néoprẹna samostalnik tožilnik: neopréne moškega spola mestnIk: pri neoprénih [neoprén] tudi [néoprẹn] orodnIk: z neopréni P omen 1. raztegljiv sintetični material, ki omogoča 318 tudi ipa: [néːpɾen] [néoprẹn] ipa: [ˈneːɔpɾen] ednina ImenovalnIk: noprẹn ednina rodIlnIk: noprẹna ImenovalnIk: néoprẹn dajalnIk: noprẹnu rodIlnIk: néoprẹna tožilnik: noprẹna dajalnIk: néoprẹnu mestnIk: pri noprẹnu tožilnik: néoprẹna orodnIk: z noprẹnom mestnIk: pri néoprẹnu dvojina orodnIk: z néoprẹnom ImenovalnIk: noprẹna dvojina rodIlnIk: noprẹnov ImenovalnIk: néoprẹna dajalnIk: noprẹnoma rodIlnIk: néoprẹnov tožilnik: noprẹna dajalnIk: néoprẹnoma mestnIk: pri noprẹnih tožilnik: néoprẹna orodnIk: z noprẹnoma mestnIk: pri néoprẹnih množina orodnIk: z néoprẹnoma ImenovalnIk: noprẹni množina rodIlnIk: noprẹnov ImenovalnIk: néoprẹni dajalnIk: noprẹnom rodIlnIk: néoprẹnov tožilnik: noprẹne dajalnIk: néoprẹnom mestnIk: pri noprẹnih tožilnik: néoprẹne orodnIk: z noprẹni mestnIk: pri néoprẹnih orodnIk: z néoprẹni Izvor prevzeto iz nem. Neopren, it., angl. neoprene, frc. tonemsko néoprène, iz novoklas. neo.. ‛nov’ iz gr. néos + [neoprn] (kloro)pren ipa: [nɛɔpɾéːn] ednina neoprénski neoprénska neoprénsko tudi néoprẹn- ImenovalnIk: neoprn ski néoprẹnska néoprẹnsko pridevnik rodIlnIk: neoprna [neoprénski] tudi [néoprẹnski] dajalnIk: neoprnu Pomen tožilnik: neoprna ki je iz neoprena 1. ali vsebuje neopren 1. mestnIk: pri neoprnu ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z neoprnom neoprenski čevelj | neoprenska obleka | neoprenske dvojina hlače, kopalke, nogavice, rokavice | neoprensko ImenovalnIk: neoprna oblačilo rodIlnIk: neoprnov ▪ Neoprenske obleke so stisljive, na površini so bolj dajalnIk: neoprnoma plovne in bolje izolirajo kot v globini, mehansko pa so tožilnik: neoprna manj odporne. ▪ Neoprenske rokavice in nogavice vas bodo zaščitile mestnIk: pri neoprnih pred podhladitvijo. orodnIk: z neoprnoma množina ▪ Včasih je bila najbolj pomembna karakteristika pri mladem plavalcu plovnost, kar danes ob neoprenskih ImenovalnIk: neoprni kopalkah ni več pomembno. rodIlnIk: neoprnov dajalnIk: neoprnom Izgovor In oblIke tožilnik: neoprne jakostno mestnIk: pri neoprnih [neoprénski] orodnIk: z neoprni ipa: [nɛɔˈpɾeːnski] tudi [noprẹn] 319 osnovnIk orodnIk: z neoprénskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: neoprénski ImenovalnIk: neoprénski rodIlnIk: neoprénskih rodIlnIk: neoprénskega dajalnIk: neoprénskima dajalnIk: neoprénskemu tožilnik: neoprénski tožilnik: neoprénski mestnIk: pri neoprénskih živo neoprénskega orodnIk: z neoprénskima mestnIk: pri neoprénskem množina orodnIk: z neoprénskim ImenovalnIk: neoprénska dvojina rodIlnIk: neoprénskih ImenovalnIk: neoprénska dajalnIk: neoprénskim rodIlnIk: neoprénskih tožilnik: neoprénska dajalnIk: neoprénskima mestnIk: pri neoprénskih tožilnik: neoprénska orodnIk: z neoprénskimi mestnIk: pri neoprénskih orodnIk: z neoprénskima tudi množina [néoprẹnski] ImenovalnIk: neoprénski ipa: [ˈneːɔpɾenski] rodIlnIk: neoprénskih dajalnIk: neoprénskim osnovnIk tožilnik: neoprénske moški spol mestnIk: pri neoprénskih ednina orodnIk: z neoprénskimi ImenovalnIk: néoprẹnski ženski spol rodIlnIk: néoprẹnskega ednina dajalnIk: néoprẹnskemu ImenovalnIk: neoprénska tožilnik: néoprẹnski rodIlnIk: neoprénske živo néoprẹnskega dajalnIk: neoprénski mestnIk: pri néoprẹnskem tožilnik: neoprénsko orodnIk: z néoprẹnskim mestnIk: pri neoprénski dvojina orodnIk: z neoprénsko ImenovalnIk: néoprẹnska dvojina rodIlnIk: néoprẹnskih ImenovalnIk: neoprénski dajalnIk: néoprẹnskima rodIlnIk: neoprénskih tožilnik: néoprẹnska dajalnIk: neoprénskima mestnIk: pri néoprẹnskih tožilnik: neoprénski orodnIk: z néoprẹnskima mestnIk: pri neoprénskih množina orodnIk: z neoprénskima ImenovalnIk: néoprẹnski množina rodIlnIk: néoprẹnskih ImenovalnIk: neoprénske dajalnIk: néoprẹnskim rodIlnIk: neoprénskih tožilnik: néoprẹnske dajalnIk: neoprénskim mestnIk: pri néoprẹnskih tožilnik: neoprénske orodnIk: z néoprẹnskimi mestnIk: pri neoprénskih ženski spol orodnIk: z neoprénskimi ednina srednji spol ImenovalnIk: néoprẹnska ednina rodIlnIk: néoprẹnske ImenovalnIk: neoprénsko dajalnIk: néoprẹnski rodIlnIk: neoprénskega tožilnik: néoprẹnsko dajalnIk: neoprénskemu mestnIk: pri néoprẹnski tožilnik: neoprénsko orodnIk: z néoprẹnsko mestnIk: pri neoprénskem 320 dvojina dajalnIk: neoprnskima ImenovalnIk: néoprẹnski tožilnik: neoprnska rodIlnIk: néoprẹnskih mestnIk: pri neoprnskih dajalnIk: néoprẹnskima orodnIk: z neoprnskima tožilnik: néoprẹnski množina mestnIk: pri néoprẹnskih ImenovalnIk: neoprnski orodnIk: z néoprẹnskima rodIlnIk: neoprnskih množina dajalnIk: neoprnskim ImenovalnIk: néoprẹnske tožilnik: neoprnske rodIlnIk: néoprẹnskih mestnIk: pri neoprnskih dajalnIk: néoprẹnskim orodnIk: z neoprnskimi tožilnik: néoprẹnske ženski spol mestnIk: pri néoprẹnskih ednina orodnIk: z néoprẹnskimi ImenovalnIk: neoprnska srednji spol rodIlnIk: neoprnske ednina dajalnIk: neoprnski ImenovalnIk: néoprẹnsko tožilnik: neoprnsko rodIlnIk: néoprẹnskega mestnIk: pri neoprnski dajalnIk: néoprẹnskemu orodnIk: z neoprnsko tožilnik: néoprẹnsko dvojina mestnIk: pri néoprẹnskem ImenovalnIk: neoprnski orodnIk: z néoprẹnskim rodIlnIk: neoprnskih dvojina dajalnIk: neoprnskima ImenovalnIk: néoprẹnski tožilnik: neoprnski rodIlnIk: néoprẹnskih mestnIk: pri neoprnskih dajalnIk: néoprẹnskima orodnIk: z neoprnskima tožilnik: néoprẹnski množina mestnIk: pri néoprẹnskih ImenovalnIk: neoprnske orodnIk: z néoprẹnskima rodIlnIk: neoprnskih množina dajalnIk: neoprnskim ImenovalnIk: néoprẹnska tožilnik: neoprnske rodIlnIk: néoprẹnskih mestnIk: pri neoprnskih dajalnIk: néoprẹnskim orodnIk: z neoprnskimi tožilnik: néoprẹnska srednji spol mestnIk: pri néoprẹnskih ednina orodnIk: z néoprẹnskimi ImenovalnIk: neoprnsko rodIlnIk: neoprnskega tonemsko dajalnIk: neoprnskemu [neoprnski] tožilnik: neoprnsko ipa: [nɛɔpɾéːnskì] mestnIk: pri neoprnskem osnovnIk orodnIk: z neoprnskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: neoprnski ImenovalnIk: neoprnski rodIlnIk: neoprnskih rodIlnIk: neoprnskega dajalnIk: neoprnskima dajalnIk: neoprnskemu tožilnik: neoprnski tožilnik: neoprnski mestnIk: pri neoprnskih živo neoprnskega orodnIk: z neoprnskima mestnIk: pri neoprnskem množina orodnIk: z neoprnskim ImenovalnIk: neoprnska dvojina rodIlnIk: neoprnskih ImenovalnIk: neoprnska dajalnIk: neoprnskim rodIlnIk: neoprnskih tožilnik: neoprnska 321 mestnIk: pri neoprnskih srednji spol orodnIk: z neoprnskimi ednina ImenovalnIk: noprẹnsko tudi rodIlnIk: noprẹnskega [noprẹnski] dajalnIk: noprẹnskemu ipa: [néːpɾenski] tožilnik: noprẹnsko mestnIk: pri noprẹnskem osnovnIk orodnIk: z noprẹnskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: noprẹnski ImenovalnIk: noprẹnski rodIlnIk: noprẹnskih rodIlnIk: noprẹnskega dajalnIk: noprẹnskima dajalnIk: noprẹnskemu tožilnik: noprẹnski tožilnik: noprẹnski mestnIk: pri noprẹnskih živo noprẹnskega orodnIk: z noprẹnskima mestnIk: pri noprẹnskem množina orodnIk: z noprẹnskim ImenovalnIk: noprẹnska dvojina rodIlnIk: noprẹnskih ImenovalnIk: noprẹnska dajalnIk: noprẹnskim rodIlnIk: noprẹnskih tožilnik: noprẹnska dajalnIk: noprẹnskima mestnIk: pri noprẹnskih tožilnik: noprẹnska orodnIk: z noprẹnskimi mestnIk: pri noprẹnskih orodnIk: z noprẹnskima Izvor množina ↑neopren ImenovalnIk: noprẹnski rodIlnIk: noprẹnskih nèzamisljív nèzamisljíva nèzamisljívo pridevnik dajalnIk: noprẹnskim [nèzamisljí nèzamisljíva nèzamisljívo] tožilnik: noprẹnske Pomen mestnIk: pri noprẹnskih 1. ki si ga ni mogoče zamisliti orodnIk: z noprẹnskimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol ▪ Ta izjemna knjiga je iz tisočih izjav, misli, intervjujev, ednina spominov preživelih in živo ponazarja nezamisljive ImenovalnIk: noprẹnska medčloveške odnose. rodIlnIk: noprẹnske ▪▪▪ dajalnIk: noprẹnski ▪ Svet brez knjige je zame nezamisljiv. tožilnik: noprẹnsko 2. ekspresivno ki obstaja v veliki meri mestnIk: pri noprẹnski ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z noprẹnsko ▪ V zadnjih desetih letih smo zbrali nezamisljivo dvojina količino podatkov o vesolju. ImenovalnIk: noprẹnski ▪ Banke ne dajejo posojil, ampak si brez kritja sposojajo denar davkoplačevalcev v nezamisljivih rodIlnIk: noprẹnskih milijardah. dajalnIk: noprẹnskima tožilnik: noprẹnski Izgovor In oblIke mestnIk: pri noprẹnskih jakostno orodnIk: z noprẹnskima množina [nèzamisljí nèzamisljíva nèzamisljívo] ipa: [ˈnɛzamisˈljiː ˈnɛzamisˈljiːʋa ˈnɛzamisˈljiːʋɔ] ImenovalnIk: noprẹnske osnovnIk rodIlnIk: noprẹnskih moški spol dajalnIk: noprẹnskim ednina tožilnik: noprẹnske ImenovalnIk: nèzamisljív mestnIk: pri noprẹnskih določno nèzamisljívi orodnIk: z noprẹnskimi rodIlnIk: nèzamisljívega 322 dajalnIk: nèzamisljívemu dajalnIk: nèzamisljívima tožilnik: nèzamisljív tožilnik: nèzamisljívi določno nèzamisljívi mestnIk: pri nèzamisljívih živo nèzamisljívega orodnIk: z nèzamisljívima mestnIk: pri nèzamisljívem množina orodnIk: z nèzamisljívim ImenovalnIk: nèzamisljíva dvojina rodIlnIk: nèzamisljívih ImenovalnIk: nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívim rodIlnIk: nèzamisljívih tožilnik: nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívima mestnIk: pri nèzamisljívih tožilnik: nèzamisljíva orodnIk: z nèzamisljívimi mestnIk: pri nèzamisljívih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z nèzamisljívima moški spol množina ednIna: bòlj nèzamisljív ImenovalnIk: nèzamisljívi ženski spol rodIlnIk: nèzamisljívih ednIna: bòlj nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívim srednji spol tožilnik: nèzamisljíve ednIna: bòlj nèzamisljívo mestnIk: pri nèzamisljívih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z nèzamisljívimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj nèzamisljív ednina ženski spol ImenovalnIk: nèzamisljíva ednIna: nàjbolj in nájbolj nèzamisljíva rodIlnIk: nèzamisljíve srednji spol dajalnIk: nèzamisljívi ednIna: nàjbolj in nájbolj nèzamisljívo tožilnik: nèzamisljívo mestnIk: pri nèzamisljívi tonemsko orodnIk: z nèzamisljívo [nȅzamisljí nȅzamisljíva nȅzamisljívo] dvojina ipa: [nzàmisljìː nzàmisljìːʋá nzàmisljìːʋ] ImenovalnIk: nèzamisljívi osnovnIk rodIlnIk: nèzamisljívih moški spol dajalnIk: nèzamisljívima ednina tožilnik: nèzamisljívi ImenovalnIk: nèzamisljív mestnIk: pri nèzamisljívih določno nèzamisljívi orodnIk: z nèzamisljívima rodIlnIk: nèzamisljívega množina dajalnIk: nèzamisljívemu ImenovalnIk: nèzamisljíve tožilnik: nèzamisljív rodIlnIk: nèzamisljívih določno nèzamisljívi dajalnIk: nèzamisljívim živo nèzamisljívega tožilnik: nèzamisljíve mestnIk: pri nèzamisljívem mestnIk: pri nèzamisljívih orodnIk: z nèzamisljívim orodnIk: z nèzamisljívimi dvojina srednji spol ImenovalnIk: nèzamisljíva ednina rodIlnIk: nèzamisljívih ImenovalnIk: nèzamisljívo dajalnIk: nèzamisljívima rodIlnIk: nèzamisljívega tožilnik: nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívemu mestnIk: pri nèzamisljívih tožilnik: nèzamisljívo orodnIk: z nèzamisljívima mestnIk: pri nèzamisljívem množina orodnIk: z nèzamisljívim ImenovalnIk: nèzamisljívi dvojina rodIlnIk: nèzamisljívih ImenovalnIk: nèzamisljívi dajalnIk: nèzamisljívim rodIlnIk: nèzamisljívih tožilnik: nèzamisljíve 323 mestnIk: pri nèzamisljívih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z nèzamisljívimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nèzamisljív ednina ženski spol ImenovalnIk: nèzamisljíva ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nèzamisljíva rodIlnIk: nèzamisljíve srednji spol dajalnIk: nèzamisljívi ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nèzamisljívo tožilnik: nèzamisljívo mestnIk: pri nèzamisljívi in orodnIk: z nèzamisljívo [nèzamisljȋ nèzamisljíva nèzamisljívo] dvojina ipa: [nzàmisljíː nzàmisljìːʋá nzàmisljìːʋ] ImenovalnIk: nèzamisljívi rodIlnIk: nèzamisljívih (tonemska dvojnica) dajalnIk: nèzamisljívima osnovnIk tožilnik: nèzamisljívi moški spol mestnIk: pri nèzamisljívih ednina orodnIk: z nèzamisljívima ImenovalnIk: nèzamisljȋv množina določno nèzamisljívi ImenovalnIk: nèzamisljíve rodIlnIk: nèzamisljívega rodIlnIk: nèzamisljívih dajalnIk: nèzamisljívemu dajalnIk: nèzamisljívim tožilnik: nèzamisljȋv tožilnik: nèzamisljíve določno nèzamisljívi mestnIk: pri nèzamisljívih živo nèzamisljívega orodnIk: z nèzamisljívimi mestnIk: pri nèzamisljívem srednji spol orodnIk: z nèzamisljívim ednina dvojina ImenovalnIk: nèzamisljívo ImenovalnIk: nèzamisljíva rodIlnIk: nèzamisljívega rodIlnIk: nèzamisljívih dajalnIk: nèzamisljívemu dajalnIk: nèzamisljívima tožilnik: nèzamisljívo tožilnik: nèzamisljíva mestnIk: pri nèzamisljívem mestnIk: pri nèzamisljívih orodnIk: z nèzamisljívim orodnIk: z nèzamisljívima dvojina množina ImenovalnIk: nèzamisljívi ImenovalnIk: nèzamisljívi rodIlnIk: nèzamisljívih rodIlnIk: nèzamisljívih dajalnIk: nèzamisljívima dajalnIk: nèzamisljívim tožilnik: nèzamisljívi tožilnik: nèzamisljíve mestnIk: pri nèzamisljívih mestnIk: pri nèzamisljívih orodnIk: z nèzamisljívima orodnIk: z nèzamisljívimi množina ženski spol ImenovalnIk: nèzamisljíva ednina rodIlnIk: nèzamisljívih ImenovalnIk: nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívim rodIlnIk: nèzamisljíve tožilnik: nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívi mestnIk: pri nèzamisljívih tožilnik: nèzamisljívo orodnIk: z nèzamisljívimi mestnIk: pri nèzamisljívi PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z nèzamisljívo moški spol dvojina ednIna: bȍlj nèzamisljív ImenovalnIk: nèzamisljívi ženski spol rodIlnIk: nèzamisljívih ednIna: bȍlj nèzamisljíva dajalnIk: nèzamisljívima srednji spol tožilnik: nèzamisljívi ednIna: bȍlj nèzamisljívo mestnIk: pri nèzamisljívih 324 orodnIk: z nèzamisljívima ▪ Pokusi malo, njam, njam. množina 1.1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj ImenovalnIk: nèzamisljíve okusnega, si to predstavlja rodIlnIk: nèzamisljívih ▪ Komaj čakam, poobedek, njam! dajalnIk: nèzamisljívim ▪ Njam, bananina torta. Le kdo bi se ji uprl? tožilnik: nèzamisljíve ▪ Njam, tale pica pa diši! mestnIk: pri nèzamisljívih 2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno orodnIk: z nèzamisljívimi privlačen srednji spol ▪ Rada imam potetovirane seks bogove. Njam. ednina ▪ Ful je atraktivna, vulkansko vroča in angelsko lepa! ImenovalnIk: nèzamisljívo Njami njami njam. rodIlnIk: nèzamisljívega 3. kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana dajalnIk: nèzamisljívemu ▪ Če primešamo še sezonsko sveže sadje, bo na koncu tožilnik: nèzamisljívo en velik njam. ▪ Želim, da dojenček še naprej prejema zdrav in mestnIk: pri nèzamisljívem okusen njam. orodnIk: z nèzamisljívim dvojina 4. kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten ▪ Izbrali so slovenske najbolj njam njam zgodbe na ImenovalnIk: nèzamisljívi krožniku. rodIlnIk: nèzamisljívih ▪ Punčka reče o sirupu: Najprej je blek, potem pa je dajalnIk: nèzamisljívima njam. tožilnik: nèzamisljívi 5. kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno mestnIk: pri nèzamisljívih privlačen orodnIk: z nèzamisljívima ▪ Obline so same po sebi njam njam – ne pretiravajte množina torej z modnimi dodatki oziroma kratko malo ne ImenovalnIk: nèzamisljíva pretiravajte. rodIlnIk: nèzamisljívih ▪ Meni je on tako ... njam. dajalnIk: nèzamisljívim tožilnik: nèzamisljíva Izvor mestnIk: pri nèzamisljívih imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale orodnIk: z nèzamisljívimi zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje moški spol grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, ednIna: bȍlj nèzamisljív am, ama ženski spol ednIna: bȍlj nèzamisljíva novéla novéle samostalnik ženskega spola srednji spol [novéla] ednIna: bȍlj nèzamisljívo Pomen presežnik – opisno stopnjevanje 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali moški spol dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nèzamisljív moči ženski spol ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nèzamisljíva izglasovati, podpreti, potrditi, sprejeti novelo | srednji spol obravnavati novelo | podpirati novelo | predlagati, vložiti ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj nèzamisljívo novelo | pripravljati novelo | umakniti, zavrniti novelo ▪ Po besedah ministra naj bi državni zbor novelo Izvor obravnaval že na majski seji. ↑ne + zamisljiv iz ↑zamisliti ▪ Vlada je na dopisni seji predlagala novelo zakona o dohodnini. njàm ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. medmet novela določa, ureja P kaj | novela odpravlja, ukinja kaj omen | novela posega v 1. kaj | novela predvideva kaj | novela posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim prinaša, uvaja ▪ » Njam,« se je obliznila Nika. »Dobra je! Notri so kaj ▪ Novela zakona predvideva novost, ki bo omogočila koščki pomaranče ali nekaj podobnega.« občinam, da bodo lahko izboljšale zunanjo podobo 325 svojega kraja. nastopajočih likov; sin.: telenovela, neknjižno pogovorno žaj- ▪ Novela prinaša nekatere rešitve in spremembe na fa, neknjižno pogovorno žajfasta opera, neknjižno pogovorno žajfnica področjih, kjer jih odločba ustavnega sodišča ne ⏵ prid. beseda + sam. beseda predvideva. televizijska novela ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Televizijske novele so me vedno navduševale. novela odloka, pravilnika, uredbe | novela poslovnika | ▪▪▪ novela zakona ▪ Novela je nastajala pretežno v studiih španske ▪ Poslanci so soglasno sprejeli novelo zakona o nacionalne televizije. preprečevanju pranja denarja. ▪ Igralka skorajda brez prestanka snema novelo za ▪ Z novelo uredbe, ki določa cestnine, se spreminjajo novelo. cene vinjet. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku besedilo, člen, določba, osnutek novele | cilj novele Izgovor In oblIke | obravnava, predlog, priprava novele | sprejetje, jakostno uveljavitev novele [novéla] ▪ Vlada je prejšnji teden predstavila predlog novele ipa: [nɔˈʋeːla] zakona o financiranju občin. ednina ▪ Pravosodni minister je napovedal, da bodo predlagali ImenovalnIk: novéla sprejem novele zakona po nujnem postopku. rodIlnIk: novéle ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: novéli obravnavana, sprejeta novela | predlagana novela | tožilnik: novélo sporna novela | vladna novela | zakonska novela mestnIk: pri novéli ▪ Pred dokončnim sprejetjem zakonske novele je orodnIk: z novélo parlamentarna večina v predložene rešitve vnesla dvojina nekaj sprememb in dopolnitev. ▪ Namen sprejete novele je uskladitev organizacije in ImenovalnIk: novéli delovnega področja ministrstev z zakonom o vladi. rodIlnIk: novél ▪▪▪ dajalnIk: novélama ▪ Razprava o noveli se bo v glavnem vrtela okoli tožilnik: novéli starševskih plačil. mestnIk: pri novélah 2. krajše pripovedno delo z manjšim številom orodnIk: z novélama oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno množina presenetljivim preobratom, navadno v prozi ImenovalnIk: novéle ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: novél dramatizacija novele | izbor, knjiga, zbirka novel | pisec dajalnIk: novélam novel tožilnik: novéle ▪ Knjiga novel obeta pisatelja, ki bo moral še zoreti, mestnIk: pri novélah a njegov talent je tako prepričljiv, da lahko kmalu orodnIk: z novélami pričakujemo njegovo udarno knjigo. ▪ Z zbirko novel Dekameron je utemeljil italijansko tonemsko novelo in ji določil umetniško obliko. [novla] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ipa: [nɔʋéːlà] brati novelo | napisati novelo | objaviti novelo ednina ▪ Nisem gledal filma, sem pa prebral novelo in vem, ImenovalnIk: novla kaj se bo zgodilo. rodIlnIk: novle ▪ Okrog 1787 naj bi začela pisati pesmi, novele in igre dajalnIk: novli za lastno veselje in uprizarjanje pred družino. ⏵ tožilnik: novlo priredna zveza novela in črtica, novela in kratka zgodba, novela in mestnIk: pri novli povest, novela in roman orodnIk: z novlo ▪ Njene knjige poezije, esejev, novel in kratkih zgodb dvojina so prevedene v več kot 20 različnih jezikov. ImenovalnIk: novli ▪ Poleg novel in romanov je pisal tudi drame. rodIlnIk: novl 3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim dajalnIk: novlama številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni tožilnik: novli medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje mestnIk: pri novlah orodnIk: z novlama 326 množina rodIlnIk: novelíranih ImenovalnIk: novle dajalnIk: novelíranim rodIlnIk: novl tožilnik: novelírane dajalnIk: novlam mestnIk: pri novelíranih tožilnik: novle orodnIk: z novelíranimi mestnIk: pri novlah ženski spol orodnIk: z novlami ednina ImenovalnIk: novelírana Izvor rodIlnIk: novelírane prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, dajalnIk: novelírani novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ tožilnik: novelírano iz novus ‛nov’ mestnIk: pri novelírani orodnIk: z novelírano novelíran novelírana novelírano pridevnik dvojina [novelíran] ImenovalnIk: novelírani Pomen rodIlnIk: novelíranih ki je spremenjen, dopolnjen z novelo 1. dajalnIk: novelíranima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: novelírani noveliran člen, zakon | noveliran program | novelirana mestnIk: pri novelíranih uredba, ureditev, zakonodaja orodnIk: z novelíranima ▪ Veljati je začela novelirana uredba o načinu množina poslovanja organov javne uprave s strankami. ImenovalnIk: novelírane ▪ Za obrtno zbornico prinaša noveliran zakon rodIlnIk: novelíranih precejšnje spremembe, saj na novo postavlja dajalnIk: novelíranim obrtnozbornični sistem. tožilnik: novelírane ▪ Ministrstvu za gospodarstvo je vlada naložila, da v šestih mesecih predloži noveliran srednjeročni mestnIk: pri novelíranih program zapiranja rudnika. orodnIk: z novelíranimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke ImenovalnIk: novelírano jakostno [novelíran] rodIlnIk: novelíranega dajalnIk: novelíranemu ipa: [nɔʋɛˈliːɾan] tožilnik: novelírano osnovnIk mestnIk: pri novelíranem moški spol ednina orodnIk: z novelíranim dvojina ImenovalnIk: novelíran določno novelírani ImenovalnIk: novelírani rodIlnIk: novelíranih rodIlnIk: novelíranega dajalnIk: novelíranima dajalnIk: novelíranemu tožilnik: novelírani tožilnik: novelíran določno novelírani mestnIk: pri novelíranih živo novelíranega orodnIk: z novelíranima množina mestnIk: pri novelíranem ImenovalnIk: novelírana orodnIk: z novelíranim dvojina rodIlnIk: novelíranih dajalnIk: novelíranim ImenovalnIk: novelírana tožilnik: novelírana rodIlnIk: novelíranih mestnIk: pri novelíranih dajalnIk: novelíranima orodnIk: z novelíranimi tožilnik: novelírana mestnIk: pri novelíranih tonemsko orodnIk: z novelíranima [novelȋran] množina ipa: [nɔʋɛlíːɾàn] ImenovalnIk: novelírani 327 osnovnIk tožilnik: novelȋrano moški spol mestnIk: pri novelȋranem ednina orodnIk: z novelȋranim ImenovalnIk: novelȋran dvojina določno novelȋrani ImenovalnIk: novelȋrani rodIlnIk: novelȋranega rodIlnIk: novelȋranih dajalnIk: novelȋranemu dajalnIk: novelȋranima tožilnik: novelȋran tožilnik: novelȋrani določno novelȋrani mestnIk: pri novelȋranih živo novelȋranega orodnIk: z novelȋranima mestnIk: pri novelȋranem množina orodnIk: z novelȋranim ImenovalnIk: novelȋrana dvojina rodIlnIk: novelȋranih ImenovalnIk: novelȋrana dajalnIk: novelȋranim rodIlnIk: novelȋranih tožilnik: novelȋrana dajalnIk: novelȋranima mestnIk: pri novelȋranih tožilnik: novelȋrana orodnIk: z novelȋranimi mestnIk: pri novelȋranih orodnIk: z novelȋranima Izvor množina ↑novelirati ImenovalnIk: novelȋrani rodIlnIk: novelȋranih novelíranje novelíranja samostalnik moškega spola dajalnIk: novelȋranim [novelíranje] tožilnik: novelȋrane Pomen mestnIk: pri novelȋranih 1. sprememba, dopolnitev veljavnega pravnega orodnIk: z novelȋranimi akta z novelo ženski spol ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina noveliranje poslovnika, zakona ImenovalnIk: novelȋrana ▪ Noveliranje poslovnika naj bi bilo po hitrem postopku rodIlnIk: novelȋrane opravljeno že na februarski plenarni seji. dajalnIk: novelȋrani ▪ Na dodatni predlog vlade je kolegij na dnevni red tožilnik: novelȋrano uvrstil predlog za noveliranje zakona o minimalni plači. mestnIk: pri novelȋrani ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z novelȋrano predlog za noveliranje česa dvojina ▪ V zakonodajni postopek je bil vložen predlog za ImenovalnIk: novelȋrani noveliranje zakona o varnosti v cestnem prometu. rodIlnIk: novelȋranih ▪▪▪ dajalnIk: novelȋranima ▪ Svetniki menijo, da postopek noveliranja zakona ni bil voden pravilno in da niso bile upoštevane pripombe tožilnik: novelȋrani civilne družbe. mestnIk: pri novelȋranih ▪ Predlagano noveliranje se nanaša na tri sklope orodnIk: z novelȋranima množina zakona. 1.1. dopolnitev, prenova, izboljšanje česa sploh ImenovalnIk: novelȋrane ▪ Podjetja so bila tik pred zaključkom leta prisiljena v rodIlnIk: novelȋranih noveliranje svojih letnih načrtov. dajalnIk: novelȋranim tožilnik: novelȋrane Izgovor In oblIke mestnIk: pri novelȋranih jakostno orodnIk: z novelȋranimi [novelíranje] srednji spol ipa: [nɔʋɛˈliːɾanjɛ] ednina ednina ImenovalnIk: novelȋrano ImenovalnIk: novelíranje rodIlnIk: novelȋranega rodIlnIk: novelíranja dajalnIk: novelȋranemu dajalnIk: novelíranju 328 tožilnik: novelíranje ▪ Vlada je novelirala zakon o graditvi objektov, s mestnIk: pri novelíranju katerim bo poenostavila in pospešila postopke. orodnIk: z novelíranjem ⏵ glag. + glag. v nedoločniku dvojina ▪ Veljavni zakon je treba novelirati zaradi potrebe po ImenovalnIk: novelíranji odpravi nekaterih nejasnosti v besedilu. rodIlnIk: novelíranj ▪▪▪ dajalnIk: novelíranjema ▪ Zakon novelira sedanje pogoje za obveščanje in tožilnik: novelíranji oglaševanje ob državnih cestah. 1.1. mestnIk: pri novelíranjih dopolniti, prenoviti, izboljšati kaj sploh ⏵ orodnIk: z novelíranjema glag. + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Novelirali naj bi ves operativni program gospodarjenja z odpadki. ImenovalnIk: novelíranja ▪ Treba bi bilo novelirati strategijo razvoja kmetijstva v rodIlnIk: novelíranj občini. dajalnIk: novelíranjem ▪ Projekti javno-zasebnega partnerstva bodo v praksi tožilnik: novelíranja zaživeli, če in ko bomo modernizirali in novelirali javni mestnIk: pri novelíranjih sektor, predvsem pa spremenili razmišljanje. orodnIk: z novelíranji ▪▪▪ ▪ Država se zaveda, da je sedanji sistem rejništva tonemsko treba novelirati. [novelȋranje] ipa: [nɔʋɛlíːɾànjɛ] Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: novelȋranje [novelírati] rodIlnIk: novelȋranja ipa: [nɔʋɛˈliːɾati] dajalnIk: novelȋranju nedoločnik: novelírati tožilnik: novelȋranje namenIlnIk: novelírat mestnIk: pri novelȋranju sedanjik orodnIk: z novelȋranjem ednina dvojina 1. oseba: novelíram ImenovalnIk: novelȋranji 2. oseba: novelíraš rodIlnIk: novelȋranj 3. oseba: novelíra dajalnIk: novelȋranjema dvojina tožilnik: novelȋranji 1. oseba: novelírava mestnIk: pri novelȋranjih 2. oseba: novelírata orodnIk: z novelȋranjema 3. oseba: novelírata množina množina ImenovalnIk: novelȋranja 1. oseba: novelíramo rodIlnIk: novelȋranj 2. oseba: novelírate dajalnIk: novelȋranjem 3. oseba: novelírajo tožilnik: novelȋranja velelnik mestnIk: pri novelȋranjih ednina orodnIk: z novelȋranji 2. oseba: novelíraj dvojina Izvor 1. oseba: novelírajva ↑novelirati 2. oseba: novelírajta množina novelírati novelíram dovršni in nedovršni glagol 1. oseba: novelírajmo [novelírati] 2. oseba: novelírajte Pomen deležnik na -l 1. spremeniti, dopolniti veljavni pravni akt z moški spol novelo ednIna: novelíral ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojIna: novelírala novelirati zakon množina: novelírali 329 ženski spol orodnIk: z novelirajóčimi ednIna: novelírala srednji spol dvojIna: novelírali ednina množina: novelírale ImenovalnIk: novelirajóče srednji spol rodIlnIk: novelirajóčega ednIna: novelíralo dajalnIk: novelirajóčemu dvojIna: novelírali tožilnik: novelirajóče množina: novelírala mestnIk: pri novelirajóčem deležnik na -č orodnIk: z novelirajóčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: novelirajóči ImenovalnIk: novelirajóč rodIlnIk: novelirajóčih rodIlnIk: novelirajóčega dajalnIk: novelirajóčima dajalnIk: novelirajóčemu tožilnik: novelirajóči tožilnik: novelirajóč mestnIk: pri novelirajóčih živo novelirajóčega orodnIk: z novelirajóčima mestnIk: pri novelirajóčem množina orodnIk: z novelirajóčim ImenovalnIk: novelirajóča dvojina rodIlnIk: novelirajóčih ImenovalnIk: novelirajóča dajalnIk: novelirajóčim rodIlnIk: novelirajóčih tožilnik: novelirajóča dajalnIk: novelirajóčima mestnIk: pri novelirajóčih tožilnik: novelirajóča orodnIk: z novelirajóčimi mestnIk: pri novelirajóčih deležnik na -n orodnIk: z novelirajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: novelirajóči ImenovalnIk: novelíran rodIlnIk: novelirajóčih rodIlnIk: novelíranega dajalnIk: novelirajóčim dajalnIk: novelíranemu tožilnik: novelirajóče tožilnik: novelíran mestnIk: pri novelirajóčih živo novelíranega orodnIk: z novelirajóčimi mestnIk: pri novelíranem ženski spol orodnIk: z novelíranim ednina dvojina ImenovalnIk: novelirajóča ImenovalnIk: novelírana rodIlnIk: novelirajóče rodIlnIk: novelíranih dajalnIk: novelirajóči dajalnIk: novelíranima tožilnik: novelirajóčo tožilnik: novelírana mestnIk: pri novelirajóči mestnIk: pri novelíranih orodnIk: z novelirajóčo orodnIk: z novelíranima dvojina množina ImenovalnIk: novelirajóči ImenovalnIk: novelírani rodIlnIk: novelirajóčih rodIlnIk: novelíranih dajalnIk: novelirajóčima dajalnIk: novelíranim tožilnik: novelirajóči tožilnik: novelírane mestnIk: pri novelirajóčih mestnIk: pri novelíranih orodnIk: z novelirajóčima orodnIk: z novelíranimi množina ženski spol ImenovalnIk: novelirajóče ednina rodIlnIk: novelirajóčih ImenovalnIk: novelírana dajalnIk: novelirajóčim rodIlnIk: novelírane tožilnik: novelirajóče dajalnIk: novelírani mestnIk: pri novelirajóčih tožilnik: novelírano 330 mestnIk: pri novelírani množina orodnIk: z novelírano ImenovalnIk: novelíranja dvojina rodIlnIk: novelíranj ImenovalnIk: novelírani dajalnIk: novelíranjem rodIlnIk: novelíranih tožilnik: novelíranja dajalnIk: novelíranima mestnIk: pri novelíranjih tožilnik: novelírani orodnIk: z novelíranji mestnIk: pri novelíranih orodnIk: z novelíranima tonemsko množina [novelȋrati] ImenovalnIk: novelírane ipa: [nɔʋɛlíːɾàti] rodIlnIk: novelíranih nedoločnik: novelȋrati dajalnIk: novelíranim namenIlnIk: novelȋrat tožilnik: novelírane sedanjik mestnIk: pri novelíranih ednina orodnIk: z novelíranimi 1. oseba: novelȋram srednji spol 2. oseba: novelȋraš ednina 3. oseba: novelȋra ImenovalnIk: novelírano dvojina rodIlnIk: novelíranega 1. oseba: novelȋrava dajalnIk: novelíranemu 2. oseba: novelȋrata tožilnik: novelírano 3. oseba: novelȋrata mestnIk: pri novelíranem množina orodnIk: z novelíranim 1. oseba: novelȋramo dvojina 2. oseba: novelȋrate ImenovalnIk: novelírani 3. oseba: novelȋrajo rodIlnIk: novelíranih velelnik dajalnIk: novelíranima ednina tožilnik: novelírani 2. oseba: novelȋraj mestnIk: pri novelíranih dvojina orodnIk: z novelíranima 1. oseba: novelȋrajva množina 2. oseba: novelȋrajta ImenovalnIk: novelírana množina rodIlnIk: novelíranih 1. oseba: novelȋrajmo dajalnIk: novelíranim 2. oseba: novelȋrajte tožilnik: novelírana deležnik na -l mestnIk: pri novelíranih moški spol orodnIk: z novelíranimi ednIna: novelȋral glagolnik dvojIna: novelȋrala ednina množina: novelȋrali ImenovalnIk: novelíranje ženski spol rodIlnIk: novelíranja ednIna: novelȋrala dajalnIk: novelíranju dvojIna: novelȋrali tožilnik: novelíranje množina: novelȋrale mestnIk: pri novelíranju srednji spol orodnIk: z novelíranjem ednIna: novelȋralo dvojina dvojIna: novelȋrali ImenovalnIk: novelíranji množina: novelȋrala rodIlnIk: novelíranj deležnik na -č dajalnIk: novelíranjema moški spol tožilnik: novelíranji ednina mestnIk: pri novelíranjih ImenovalnIk: novelirajč tudi novelirajč orodnIk: z novelíranjema rodIlnIk: novelirajčega 331 dajalnIk: novelirajčemu tožilnik: novelirajči tožilnik: novelirajč tudi novelirajč mestnIk: pri novelirajčih živo novelirajčega orodnIk: z novelirajčima mestnIk: pri novelirajčem množina orodnIk: z novelirajčim ImenovalnIk: novelirajča dvojina rodIlnIk: novelirajčih ImenovalnIk: novelirajča dajalnIk: novelirajčim rodIlnIk: novelirajčih tožilnik: novelirajča dajalnIk: novelirajčima mestnIk: pri novelirajčih tožilnik: novelirajča orodnIk: z novelirajčimi mestnIk: pri novelirajčih deležnik na -n orodnIk: z novelirajčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: novelirajči ImenovalnIk: novelȋran rodIlnIk: novelirajčih rodIlnIk: novelȋranega dajalnIk: novelirajčim dajalnIk: novelȋranemu tožilnik: novelirajče tožilnik: novelȋran mestnIk: pri novelirajčih živo novelȋranega orodnIk: z novelirajčimi mestnIk: pri novelȋranem ženski spol orodnIk: z novelȋranim ednina dvojina ImenovalnIk: novelirajča ImenovalnIk: novelȋrana rodIlnIk: novelirajče rodIlnIk: novelȋranih dajalnIk: novelirajči dajalnIk: novelȋranima tožilnik: novelirajčo tožilnik: novelȋrana mestnIk: pri novelirajči mestnIk: pri novelȋranih orodnIk: z novelirajčo orodnIk: z novelȋranima dvojina množina ImenovalnIk: novelirajči ImenovalnIk: novelȋrani rodIlnIk: novelirajčih rodIlnIk: novelȋranih dajalnIk: novelirajčima dajalnIk: novelȋranim tožilnik: novelirajči tožilnik: novelȋrane mestnIk: pri novelirajčih mestnIk: pri novelȋranih orodnIk: z novelirajčima orodnIk: z novelȋranimi množina ženski spol ImenovalnIk: novelirajče ednina rodIlnIk: novelirajčih ImenovalnIk: novelȋrana dajalnIk: novelirajčim rodIlnIk: novelȋrane tožilnik: novelirajče dajalnIk: novelȋrani mestnIk: pri novelirajčih tožilnik: novelȋrano orodnIk: z novelirajčimi mestnIk: pri novelȋrani srednji spol orodnIk: z novelȋrano ednina dvojina ImenovalnIk: novelirajče ImenovalnIk: novelȋrani rodIlnIk: novelirajčega rodIlnIk: novelȋranih dajalnIk: novelirajčemu dajalnIk: novelȋranima tožilnik: novelirajče tožilnik: novelȋrani mestnIk: pri novelirajčem mestnIk: pri novelȋranih orodnIk: z novelirajčim orodnIk: z novelȋranima dvojina množina ImenovalnIk: novelirajči ImenovalnIk: novelȋrane rodIlnIk: novelirajčih rodIlnIk: novelȋranih dajalnIk: novelirajčima dajalnIk: novelȋranim 332 tožilnik: novelȋrane novelíst novelísta samostalnik moškega spola mestnIk: pri novelȋranih [novelíst] orodnIk: z novelȋranimi Pomen srednji spol kdor se ukvarja s pisanjem novel ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: novelȋrano ▪ Čehov je poleg Maupassanta najpomembnejši rodIlnIk: novelȋranega novelist evropskega realizma. dajalnIk: novelȋranemu ▪ Moderni novelisti so snov razširili na vsa življenjska tožilnik: novelȋrano področja. mestnIk: pri novelȋranem ▪▪▪ orodnIk: z novelȋranim ▪ Anton Pavlovič Čehov, dramatik in novelist, je eno dvojina največjih imen ruske književnosti in eden tistih, ki so močno vplivali na oblikovanje sodobne dramatike. ImenovalnIk: novelȋrani ▪ Novelisti rodIlnIk: novelȋranih so največkrat tudi izredni mojstri sloga. dajalnIk: novelȋranima tožilnik: novelȋrani Izgovor In oblIke mestnIk: pri novelȋranih jakostno [novelíst] orodnIk: z novelȋranima množina ipa: [nɔʋɛˈliːst] ImenovalnIk: novelȋrana ednina rodIlnIk: novelȋranih ImenovalnIk: novelíst dajalnIk: novelȋranim rodIlnIk: novelísta tožilnik: novelȋrana dajalnIk: novelístu mestnIk: pri novelȋranih tožilnik: novelísta orodnIk: z novelȋranimi mestnIk: pri novelístu glagolnik orodnIk: z novelístom ednina dvojina ImenovalnIk: novelȋranje ImenovalnIk: novelísta rodIlnIk: novelȋranja rodIlnIk: novelístov dajalnIk: novelȋranju dajalnIk: novelístoma tožilnik: novelȋranje tožilnik: novelísta mestnIk: pri novelȋranju mestnIk: pri novelístih orodnIk: z novelȋranjem orodnIk: z novelístoma dvojina množina ImenovalnIk: novelȋranji ImenovalnIk: novelísti rodIlnIk: novelȋranj rodIlnIk: novelístov dajalnIk: novelȋranjema dajalnIk: novelístom tožilnik: novelȋranji tožilnik: novelíste mestnIk: pri novelȋranjih mestnIk: pri novelístih orodnIk: z novelȋranjema orodnIk: z novelísti množina ImenovalnIk: novelȋranja tonemsko [novelȋst] rodIlnIk: novelȋranj dajalnIk: novelȋranjem ipa: [nɔʋɛlíːst] tožilnik: novelȋranja ednina mestnIk: pri novelȋranjih ImenovalnIk: novelȋst orodnIk: z novelȋranji rodIlnIk: novelȋsta dajalnIk: novelȋstu Izvor tožilnik: novelȋsta prevzeto iz nem. novellieren, iz ↑novela mestnIk: pri novelȋstu orodnIk: z novelȋstom dvojina ImenovalnIk: novelȋsta rodIlnIk: novelȋstov 333 dajalnIk: novelȋstoma tožilnik: novelȋsta tonemsko mestnIk: pri novelȋstih [novelȋstka] orodnIk: z novelȋstoma ipa: [nɔʋɛlíːstkà] množina ednina ImenovalnIk: novelȋsti ImenovalnIk: novelȋstka rodIlnIk: novelȋstov rodIlnIk: novelȋstke dajalnIk: novelȋstom dajalnIk: novelȋstki tožilnik: novelȋste tožilnik: novelȋstko mestnIk: pri novelȋstih mestnIk: pri novelȋstki orodnIk: z novelȋsti orodnIk: z novelȋstko dvojina besedotvorje ImenovalnIk: novelȋstki ženski spol: novelistka rodIlnIk: novelȋstk dajalnIk: novelȋstkama Izvor tožilnik: novelȋstki prevzeto iz nem. Novellist, it. novellista, iz ↑novela mestnIk: pri novelȋstkah orodnIk: z novelȋstkama novelístka novelístke samostalnik ženskega spola množina [novelístka] ImenovalnIk: novelȋstke Pomen rodIlnIk: novelȋstk ženska, ki se ukvarja s pisanjem novel dajalnIk: novelȋstkam ▪ Zgodnje pisateljske ambicije je uresničevala kot tožilnik: novelȋstke novelistka v literarnih revijah. mestnIk: pri novelȋstkah ▪ Je novelistka, esejistka, napisala je zelo znana orodnIk: z novelȋstkami besedila o bolezni, kiču in fotografiji. ▪ Zgodba o tem, kako in zakaj je začela pisati, je Izvor neverjetna in vredna novelistke starega kova. ↑novelist Izgovor In oblIke odcéden odcédna odcédno pridevnik jakostno [otcédən] [novelístka] Pomen ipa: [nɔʋɛˈliːstka] 1. pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: novelístka odcedna prst, zemlja | odcedno rastišče | odcedna tla rodIlnIk: novelístke ▪ Beluši najbolje uspevajo na sončnem in zavarovanem dajalnIk: novelístki prostoru v odcednih tleh. tožilnik: novelístko ▪ Za vse rastline v zasaditvi velja, da imajo rade mestnIk: pri novelístki sončno lego in odcedno prst. orodnIk: z novelístko ⏵ prisl. + prid. beseda dvojina dobro, slabo odceden ImenovalnIk: novelístki ▪ Tla, kamor sadimo rastline, naj bodo prepustna in rodIlnIk: novelístk dobro odcedna. dajalnIk: novelístkama ▪ Običajno se v težkih in slabo odcednih tleh izkoplje tožilnik: novelístki nekoliko globljo sadilno jamo, da se pripravi ustrezno mestnIk: pri novelístkah drenažo in doda ustrezen substrat. orodnIk: z novelístkama ▪▪▪ množina ▪ Tla morajo biti srednje težka, odcedna, humozna, nevtralna do blago bazična. ImenovalnIk: novelístke 2. v obliki odcedni ki se uporablja pri odcejanju 2., rodIlnIk: novelístk 2.1. dajalnIk: novelístkam ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: novelístke odcedna luknja mestnIk: pri novelístkah ▪ Posoda naj ima odcedne luknje, na katere nasujemo orodnIk: z novelístkami 334 plast proda ali črepinje, da preprečimo zastajanje dajalnIk: odcédnim vode. tožilnik: odcédne ▪ Če vrtnice sadimo v cvetlična korita, betonske vaze mestnIk: pri odcédnih ali čebre, ne smemo pozabiti na odcedne odprtine na orodnIk: z odcédnimi dnu posod, skozi katere bo lahko odtekala voda. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: odcédno jakostno rodIlnIk: odcédnega [otcédən] dajalnIk: odcédnemu ipa: [ɔtˈʦeːdən] tožilnik: odcédno osnovnIk mestnIk: pri odcédnem moški spol orodnIk: z odcédnim ednina dvojina ImenovalnIk: odcéden ImenovalnIk: odcédni določno odcédni rodIlnIk: odcédnih rodIlnIk: odcédnega dajalnIk: odcédnima dajalnIk: odcédnemu tožilnik: odcédni tožilnik: odcéden mestnIk: pri odcédnih določno odcédni orodnIk: z odcédnima živo odcédnega množina mestnIk: pri odcédnem ImenovalnIk: odcédna orodnIk: z odcédnim rodIlnIk: odcédnih dvojina dajalnIk: odcédnim ImenovalnIk: odcédna tožilnik: odcédna rodIlnIk: odcédnih mestnIk: pri odcédnih dajalnIk: odcédnima orodnIk: z odcédnimi tožilnik: odcédna mestnIk: pri odcédnih tonemsko orodnIk: z odcédnima [otcdən] množina ipa: [ɔtʦéːdn] ImenovalnIk: odcédni osnovnIk rodIlnIk: odcédnih moški spol dajalnIk: odcédnim ednina tožilnik: odcédne ImenovalnIk: odcden mestnIk: pri odcédnih določno odcdni orodnIk: z odcédnimi rodIlnIk: odcdnega ženski spol dajalnIk: odcdnemu ednina tožilnik: odcden ImenovalnIk: odcédna določno odcdni rodIlnIk: odcédne živo odcdnega dajalnIk: odcédni mestnIk: pri odcdnem tožilnik: odcédno orodnIk: z odcdnim mestnIk: pri odcédni dvojina orodnIk: z odcédno ImenovalnIk: odcdna dvojina rodIlnIk: odcdnih ImenovalnIk: odcédni dajalnIk: odcdnima rodIlnIk: odcédnih tožilnik: odcdna dajalnIk: odcédnima mestnIk: pri odcdnih tožilnik: odcédni orodnIk: z odcdnima mestnIk: pri odcédnih množina orodnIk: z odcédnima ImenovalnIk: odcdni množina rodIlnIk: odcdnih ImenovalnIk: odcédne dajalnIk: odcdnim rodIlnIk: odcédnih 335 tožilnik: odcdne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri odcdnih ▪ Čistilna naprava bo omogočila čiščenje odcednih vod orodnIk: z odcdnimi iz deponije. ženski spol ▪ Ob deponijah nastajajo lagune odpadnih odcednih ednina vod, ki se iztekajo iz neurejene deponije in so resna nevarnost za onesnaženje podtalnice. ImenovalnIk: odcdna ▪▪▪ rodIlnIk: odcdne ▪ Odcedna voda mora biti speljana v ustrezen odvodni dajalnIk: odcdni sistem, ki ji onemogoča odtok na okoliška zemljišča. tožilnik: odcdno mestnIk: pri odcdni odcedni sok orodnIk: z odcdno dvojina iz agronomije tekočina, ki nastane pri siliranju ▪ Pri siliranju neovele trave se v silosu pojavlja odcedni ImenovalnIk: odcdni sok, ki je zelo nevaren za okolje, zato moramo rodIlnIk: odcdnih preprečiti njegovo odtekanje. dajalnIk: odcdnima tožilnik: odcdni Izvor mestnIk: pri odcdnih ↑odcediti orodnIk: z odcdnima množina odcedíti odcedím dovršni glagol ImenovalnIk: odcdne [otcedíti] rodIlnIk: odcdnih Pomen dajalnIk: odcdnim 1. odliti počasi in navadno v manjših količinah tožilnik: odcdne ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri odcdnih odcediti juho, tekočino, vodo | odcediti sok orodnIk: z odcdnimi ▪ Vodo odcedimo, zrna speremo in pustimo dan ali srednji spol dva, da začnejo kaliti. ednina ▪ Ostrige pustite počivati 15 minut, nato pa odcedite ImenovalnIk: odcdno sok, ki ga izpustijo. rodIlnIk: odcdnega 1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa dajalnIk: odcdnemu ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: odcdno odcediti breskve, marelice | odcediti koruzo, krompir, mestnIk: pri odcdnem paradižnik, riž | odcediti mocarelo, tunino | odcediti orodnIk: z odcdnim rezance, špagete, testenine | odcediti zelenjavo dvojina ▪ Breskve odcedite, jih narežite na grižljaj velike krhlje ImenovalnIk: odcdni in položite v kozarce na kosmiče. rodIlnIk: odcdnih ▪ Testenine odcedite in prihranite polovico skodelice dajalnIk: odcdnima vode, v kateri so se kuhale. ⏵ tožilnik: odcdni glag. + na + sam. beseda v mestniku odcediti na papirnati brisački, brisači | odcediti na cedilu mestnIk: pri odcdnih | odcediti na katerem papirju orodnIk: z odcdnima množina ▪ Kuhane cmoke poberemo iz vode in odcedimo na cedilu. ImenovalnIk: odcdna ▪ Sir poberite iz maščobe in na kuhinjskem papirju rodIlnIk: odcdnih odcedite. dajalnIk: odcdnim ⏵ prisl. + glag. tožilnik: odcdna dobro, dodobra, temeljito odcediti mestnIk: pri odcdnih ▪ Zelenjavo v cedilu temeljito odcedimo, tekočino pa orodnIk: z odcdnimi prihranimo. ▪ Testenine skuhamo v veliki količini slane vode in jih stalne zveze dobro odcedimo. ▪▪▪ odcedna voda ▪ Očiščeno in oprano zelenjavo skuhamo v manjši voda po uporabi v gospodinjstvih, industrijskih količini vode, jo odcedimo, ožmemo in sesekljamo. obratih, kmetijstvu, ki navadno onesnažuje okolje 2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših koli-336 činah dvojIna: odcedíli ▪ V zemlji je veliko železa in kamenja, zato se voda ne množina: odcedíla odcedi tako hitro in imajo drevesa vedno dovolj vlage. deležnik na -n ▪ Koprivne vršičke ocvremo v vročem olju, nato jih moški spol položimo na papirnato brisačo, da se olje odcedi. ednina 2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati ImenovalnIk: odcejèn suh rodIlnIk: odcejênega ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: odcejênemu ▪ Fižol stresite v cedilo in pustite, da se odcedi. tožilnik: odcejèn ▪▪▪ živo odcejênega ▪ Kose jajčevcev posolimo in damo za najmanj mestnIk: pri odcejênem 30 minut v cedilo, da se odcedijo. ▪ Oblačila ni potrebno likati, ampak ga le obesimo, da orodnIk: z odcejênim se dvojina odcedi in posuši. ImenovalnIk: odcejêna I rodIlnIk: odcejênih zgovor In oblIke dajalnIk: odcejênima jakostno [otcedíti] tožilnik: odcejêna mestnIk: pri odcejênih ipa: [ɔtʦɛˈdiːti] orodnIk: z odcejênima nedoločnik: odcedíti množina namenIlnIk: odcedít sedanjik ImenovalnIk: odcejêni ednina rodIlnIk: odcejênih 1. dajalnIk: odcejênim oseba: odcedím 2. tožilnik: odcejêne oseba: odcedíš 3. mestnIk: pri odcejênih oseba: odcedí dvojina orodnIk: z odcejênimi 1. ženski spol oseba: odcedíva ednina 2. oseba: odcedíta 3. ImenovalnIk: odcejêna oseba: odcedíta množina rodIlnIk: odcejêne 1. dajalnIk: odcejêni oseba: odcedímo 2. tožilnik: odcejêno oseba: odcedíte 3. mestnIk: pri odcejêni oseba: odcedíjo velelnik orodnIk: z odcejêno dvojina ednina 2. ImenovalnIk: odcejêni oseba: odcêdi tudi odcédi dvojina rodIlnIk: odcejênih 1. dajalnIk: odcejênima oseba: odcedíva 2. tožilnik: odcejêni oseba: odcedíta množina mestnIk: pri odcejênih 1. orodnIk: z odcejênima oseba: odcedímo množina 2. oseba: odcedíte deležnik na -l ImenovalnIk: odcejêne rodIlnIk: odcejênih moški spol dajalnIk: odcejênim ednIna: odcédil in odcedíl tožilnik: odcejêne dvojIna: odcedíla mestnIk: pri odcejênih množina: odcedíli orodnIk: z odcejênimi ženski spol srednji spol ednIna: odcedíla ednina dvojIna: odcedíli ImenovalnIk: odcejêno množina: odcedíle rodIlnIk: odcejênega srednji spol dajalnIk: odcejênemu ednIna: odcedílo 337 tožilnik: odcejêno 2. oseba: odcedíta mestnIk: pri odcejênem 3. oseba: odcedíta orodnIk: z odcejênim množina dvojina 1. oseba: odcedímo ImenovalnIk: odcejêni 2. oseba: odcedíte rodIlnIk: odcejênih 3. oseba: odcedíjo dajalnIk: odcejênima velelnik tožilnik: odcejêni ednina mestnIk: pri odcejênih 2. oseba: odcédi tudi odcdi orodnIk: z odcejênima dvojina množina 1. oseba: odcedȋva ImenovalnIk: odcejêna 2. oseba: odcedȋta rodIlnIk: odcejênih množina dajalnIk: odcejênim 1. oseba: odcedȋmo tožilnik: odcejêna 2. oseba: odcedȋte mestnIk: pri odcejênih deležnik na -l orodnIk: z odcejênimi moški spol deležje na -vši: odcedívši ednIna: odcdil in odcedȋl glagolnik dvojIna: odcedȋla ednina množina: odcedȋli ImenovalnIk: odcejênje ženski spol rodIlnIk: odcejênja ednIna: odcedíla dajalnIk: odcejênju dvojIna: odcedȋli tožilnik: odcejênje množina: odcedȋle mestnIk: pri odcejênju srednji spol orodnIk: z odcejênjem ednIna: odcedȋlo dvojina dvojIna: odcedȋli ImenovalnIk: odcejênji množina: odcedȋla rodIlnIk: odcejênj deležnik na -n dajalnIk: odcejênjema moški spol tožilnik: odcejênji ednina mestnIk: pri odcejênjih ImenovalnIk: odcejȅn orodnIk: z odcejênjema rodIlnIk: odcejénega množina dajalnIk: odcejénemu ImenovalnIk: odcejênja tožilnik: odcejȅn rodIlnIk: odcejênj živo odcejénega dajalnIk: odcejênjem mestnIk: pri odcejénem tožilnik: odcejênja orodnIk: z odcejénim mestnIk: pri odcejênjih dvojina orodnIk: z odcejênji ImenovalnIk: odcejéna rodIlnIk: odcejénih tonemsko dajalnIk: odcejénima [otcedíti] tudi [otcedȋti] tožilnik: odcejéna ipa: [ɔtʦɛdìːtí] tudi [ɔtʦɛdíːtì] mestnIk: pri odcejénih nedoločnik: odcedíti tudi odcedȋti orodnIk: z odcejénima namenIlnIk: odcedȋt množina sedanjik ImenovalnIk: odcejéni ednina rodIlnIk: odcejénih 1. oseba: odcedím dajalnIk: odcejénim 2. oseba: odcedíš tožilnik: odcejéne 3. oseba: odcedí mestnIk: pri odcejénih dvojina orodnIk: z odcejénimi 1. oseba: odcedíva ženski spol 338 ednina ImenovalnIk: odcejénji in odcejȇnji ImenovalnIk: odcejéna rodIlnIk: odcejȇnj rodIlnIk: odcejéne dajalnIk: odcejénjema in odcejȇnjema dajalnIk: odcejéni tožilnik: odcejénji in odcejȇnji tožilnik: odcejéno mestnIk: pri odcejénjih tudi pri odcejȇnjih mestnIk: pri odcejéni orodnIk: z odcejénjema in z odcejȇnjema orodnIk: z odcejéno množina dvojina ImenovalnIk: odcejénja tudi odcejȇnja ImenovalnIk: odcejéni rodIlnIk: odcejȇnj rodIlnIk: odcejénih dajalnIk: odcejénjem tudi odcejȇnjem dajalnIk: odcejénima tožilnik: odcejénja tudi odcejȇnja tožilnik: odcejéni mestnIk: pri odcejénjih tudi pri odcejȇnjih mestnIk: pri odcejénih orodnIk: z odcejénji tudi z odcejȇnji orodnIk: z odcejénima množina Izvor ImenovalnIk: odcejéne ↑cediti rodIlnIk: odcejénih dajalnIk: odcejénim odcédnost odcédnosti samostalnik ženskega spola tožilnik: odcejéne [otcédnost] mestnIk: pri odcejénih Pomen orodnIk: z odcejénimi lastnost česa, da omogoča odcejanje odvečne srednji spol tekočine ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: odcejéno odcednost tal rodIlnIk: odcejénega ▪ Na ravnem delu je še posebno pomembno, da dajalnIk: odcejénemu poskrbimo za odcednost tal. tožilnik: odcejéno ▪ Na vrtu, kjer prevladuje glinena prst, je logarice mestnIk: pri odcejénem najbolje posaditi na dvignjene grede, saj bomo tako orodnIk: z odcejénim zagotovili potrebno odcednost rastišča. dvojina ▪▪▪ ▪ ImenovalnIk: odcejéni Velika vrednost deževnikov je v njihovi sposobnosti, rodIlnIk: odcejénih da izboljšajo zgradbo zemlje in njeno odcednost. ▪ Rastline vodo črpajo brez težav, vendar se prst zaradi dajalnIk: odcejénima dobre odcednosti hitro izsuši. tožilnik: odcejéni mestnIk: pri odcejénih Izgovor In oblIke orodnIk: z odcejénima množina jakostno [otcédnost] ImenovalnIk: odcejéna ipa: [ɔtˈʦeːdnɔst] rodIlnIk: odcejénih ednina dajalnIk: odcejénim ImenovalnIk: odcédnost tožilnik: odcejéna rodIlnIk: odcédnosti mestnIk: pri odcejénih dajalnIk: odcédnosti orodnIk: z odcejénimi tožilnik: odcédnost deležje na -vši: odcedȋvši glagolnik mestnIk: pri odcédnosti ednina orodnIk: z odcédnostjo dvojina ImenovalnIk: odcejénje ImenovalnIk: odcédnosti rodIlnIk: odcejénja rodIlnIk: odcédnosti dajalnIk: odcejénju dajalnIk: odcédnostma tudi odcédnostima tožilnik: odcejénje tožilnik: odcédnosti mestnIk: pri odcejénju mestnIk: pri odcédnostih orodnIk: z odcejénjem dvojina orodnIk: z odcédnostma tudi z odcédnostima množina 339 ImenovalnIk: odcédnosti 1.1. luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje rodIlnIk: odcédnosti trdne snovi od tekoče s pretakanjem; sin.: cedilo dajalnIk: odcédnostim ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku tožilnik: odcédnosti ▪ Rezine naložimo na odcejalnik, da se temeljito mestnIk: pri odcédnostih odtečejo, potem jih osušimo s kuhinjskim papirjem. orodnIk: z odcédnostmi ▪ Malo večje ohrovtove liste prevremo v slani vodi in jih zložimo na odcejalnik, da se dobro odcedijo. tonemsko ▪▪▪ [otcdnost] ▪ Oprano zelenjavo lupite nad odcejalnikom, da se ipa: [ɔtʦéːdnst] odtok ne bo zamašil. ednina 1.2. mrežasta priprava za sušenje pomite posode ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: odcdnost ▪ Mini kuhinja ima kuhalno ploščo, odcejalnik, rodIlnIk: odcdnosti vgrajen hladilnik in prostor za shranjevanje posode in dajalnIk: odcdnosti kozarcev. tožilnik: odcdnost ▪ Kozarce osušite in jih odstranite, preden začnete mestnIk: pri odcdnosti pomivati drugo posodo, zlasti če imate majhen orodnIk: z odcdnostjo odcejalnik. dvojina ▪▪▪ ImenovalnIk: odcdnosti ▪ Umazano posodo odložimo v pomivalno korito, ko jo rodIlnIk: odcdnosti umijemo, pa še v odcejalnik. dajalnIk: odcdnostma tudi odcdnostima tožilnik: odcdnosti Izgovor In oblIke mestnIk: pri odcdnostih jakostno orodnIk: z odcdnostma tudi z odcdnostima [otcejálnik] množina ipa: [ɔtʦɛˈjaːlnik] ImenovalnIk: odcdnosti ednina rodIlnIk: odcdnosti ImenovalnIk: odcejálnik dajalnIk: odcdnostim rodIlnIk: odcejálnika tožilnik: odcdnosti dajalnIk: odcejálniku mestnIk: pri odcdnostih tožilnik: odcejálnik orodnIk: z odcdnostmi mestnIk: pri odcejálniku orodnIk: z odcejálnikom Izvor dvojina ↑odceden ImenovalnIk: odcejálnika rodIlnIk: odcejálnikov odcejálnik odcejálnika samostalnik moškega spola dajalnIk: odcejálnikoma [otcejálnik] tožilnik: odcejálnika Pomen mestnIk: pri odcejálnikih 1. luknjičasta, mrežasta priprava za orodnIk: z odcejálnikoma odstranjevanje odvečne tekočine množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: odcejálniki ▪ Za olja, emulzije in galvanske tekočine so vgradili rodIlnIk: odcejálnikov odcejalnike in lovilne posode z rešetkami, ki tem dajalnIk: odcejálnikom tekočinam preprečujejo izlivanje. tožilnik: odcejálnike ▪ Prek polmetrske plasti gline na deponijskem dnu mestnIk: pri odcejálnikih namestijo polivinilasto folijo in zaščitno mrežo, odcejalnike za deponijske vode in zračnike za orodnIk: z odcejálniki deponijski plin. ▪▪▪ tonemsko ▪ Utor z odcejalnikom je namenjen odcejanju mokrih [otcejȃlnik] jadralnih oblek. ipa: [ɔtʦɛjáːlnìk] ▪ V naslon levih zadnjih vrat avtomobila so dali predal z ednina odcejalnikom vode: sem potisnete zložljiv dežnik, da je ImenovalnIk: odcejȃlnik zmeraj pri roki. rodIlnIk: odcejȃlnika 340 dajalnIk: odcejȃlniku Izgovor In oblIke tožilnik: odcejȃlnik jakostno mestnIk: pri odcejȃlniku [otcêjanje] orodnIk: z odcejȃlnikom ipa: [ɔtˈʦɛːjanjɛ] dvojina ednina ImenovalnIk: odcejȃlnika ImenovalnIk: odcêjanje rodIlnIk: odcejȃlnikov rodIlnIk: odcêjanja dajalnIk: odcejȃlnikoma dajalnIk: odcêjanju tožilnik: odcejȃlnika tožilnik: odcêjanje mestnIk: pri odcejȃlnikih mestnIk: pri odcêjanju orodnIk: z odcejȃlnikoma orodnIk: z odcêjanjem množina dvojina ImenovalnIk: odcejȃlniki ImenovalnIk: odcêjanji rodIlnIk: odcejȃlnikov rodIlnIk: odcêjanj dajalnIk: odcejȃlnikom dajalnIk: odcêjanjema tožilnik: odcejȃlnike tožilnik: odcêjanji mestnIk: pri odcejȃlnikih mestnIk: pri odcêjanjih orodnIk: z odcejȃlniki orodnIk: z odcêjanjema množina Izvor ImenovalnIk: odcêjanja ↑odcejati rodIlnIk: odcêjanj dajalnIk: odcêjanjem odcêjanje odcêjanja samostalnik srednjega spola tožilnik: odcêjanja [otcêjanje] mestnIk: pri odcêjanjih Pomen orodnIk: z odcêjanji 1. odstranjevanje tekočine z odlivanjem počasi in v manjših količinah tonemsko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [otcéjanje] ▪ Osnovni posodi za vodo je priložena posoda s ipa: [ɔtʦːjánjɛ] cedilom, ki olajša odcejanje testenin. ednina ▪ Mrežica je namenjena predvsem odcejanju zelenjave ImenovalnIk: odcéjanje ali gob po cvrenju. rodIlnIk: odcéjanja 2. odtekanje tekočine počasi in v majhnih dajalnIk: odcéjanju količinah tožilnik: odcéjanje ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri odcéjanju odcejanje vode orodnIk: z odcéjanjem ▪ Okužbo z glivicami najučinkoviteje preprečimo z dvojina dobrim odcejanjem odvečne vode iz prsti. ImenovalnIk: odcéjanji in odcȇjanji ▪ Poskrbimo za odcejanje vode, saj je prevelika rodIlnIk: odcȇjanj namočenost lahko usodna za rastlino. dajalnIk: odcéjanjema in odcȇjanjema ▪▪▪ tožilnik: odcéjanji in odcȇjanji ▪ Dobro odcejanje je bistvenega pomena; če je prst mestnIk: pri odcéjanjih tudi pri odcȇjanjih premokra, začne dno rastline gniti. 2.1. odstranjevanje odvečne tekočine s takim orodnIk: z odcéjanjema in z odcȇjanjema množina odtekanjem ▪ Vlakna, ki ne privlačijo vodnih delcev močno, se ImenovalnIk: odcéjanja tudi odcȇjanja zlahka posušijo že z odcejanjem. rodIlnIk: odcȇjanj ▪ Utor ob vhodu z odcejalnikom je namenjen odcejanju dajalnIk: odcéjanjem tudi odcȇjanjem mokrih jadralnih oblek. tožilnik: odcéjanja tudi odcȇjanja ▪ Krožne police so večnamenske – za sedenje, mestnIk: pri odcéjanjih tudi pri odcȇjanjih odlaganje in celo odcejanje dežnikov. orodnIk: z odcéjanji tudi z odcȇjanji Izvor ↑odcejati 341 1. oseba: odcêjajva odcêjati odcêjam nedovršni glagol 2. oseba: odcêjajta [otcêjati] množina Pomen 1. oseba: odcêjajmo 1. odlivati počasi in v manjših količinah 2. oseba: odcêjajte ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku deležnik na -l ▪ Poleg kozarca potrebujemo še elastiko in kos gaze moški spol ali redke tkanine, s pomočjo katere odcejamo vodo pri ednIna: odcêjal spiranju kalčkov. dvojIna: odcêjala ▪▪▪ množina: odcêjali ▪ Mlečno mešanico zlijemo v cedilo in pustimo odcejati ženski spol eno uro ali dokler ne neha kapljati. ednIna: odcêjala 2. odstranjevati odvečno tekočino s počasnim dvojIna: odcêjali odtekanjem množina: odcêjale ▪ Pletenin nikoli ne odcejamo, ne ožemamo in ne srednji spol ovijamo, ker se razvlečejo. ednIna: odcêjalo ▪ Potok odceja zamočvirjene travnike pod Preddvorom. dvojIna: odcêjali 3. v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših množina: odcêjala količinah deležnik na -č ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. moški spol voda se odceja ednina ▪ Če rastlino preveč zalivamo ali če se voda ne odceja, ImenovalnIk: odcejajóč se na rastlini pojavi siva plesen. ▪ Mlade sadike posadimo v posodo, kamor smo na dno rodIlnIk: odcejajóčega natresli malo drobnega komposta in listja, da se voda dajalnIk: odcejajóčemu odceja. tožilnik: odcejajóč 3.1. živo odcejajóčega v obliki odcejati se s takim odtekanjem postajati suh mestnIk: pri odcejajóčem ▪ Kumarice operemo in na debelo naribamo, posolimo orodnIk: z odcejajóčim in damo v cedilo, kjer naj se dve uri odcejajo. dvojina ImenovalnIk: odcejajóča Izgovor In oblIke rodIlnIk: odcejajóčih jakostno dajalnIk: odcejajóčima [otcêjati] tožilnik: odcejajóča ipa: [ɔtˈʦɛːjati] mestnIk: pri odcejajóčih nedoločnik: odcêjati orodnIk: z odcejajóčima namenIlnIk: odcêjat množina sedanjik ImenovalnIk: odcejajóči ednina rodIlnIk: odcejajóčih 1. oseba: odcêjam dajalnIk: odcejajóčim 2. oseba: odcêjaš tožilnik: odcejajóče 3. oseba: odcêja mestnIk: pri odcejajóčih dvojina orodnIk: z odcejajóčimi 1. oseba: odcêjava ženski spol 2. oseba: odcêjata ednina 3. oseba: odcêjata ImenovalnIk: odcejajóča množina rodIlnIk: odcejajóče 1. oseba: odcêjamo dajalnIk: odcejajóči 2. oseba: odcêjate tožilnik: odcejajóčo 3. oseba: odcêjajo mestnIk: pri odcejajóči velelnik orodnIk: z odcejajóčo ednina dvojina 2. oseba: odcêjaj ImenovalnIk: odcejajóči dvojina rodIlnIk: odcejajóčih 342 dajalnIk: odcejajóčima dajalnIk: odcêjanim tožilnik: odcejajóči tožilnik: odcêjane mestnIk: pri odcejajóčih mestnIk: pri odcêjanih orodnIk: z odcejajóčima orodnIk: z odcêjanimi množina ženski spol ImenovalnIk: odcejajóče ednina rodIlnIk: odcejajóčih ImenovalnIk: odcêjana dajalnIk: odcejajóčim rodIlnIk: odcêjane tožilnik: odcejajóče dajalnIk: odcêjani mestnIk: pri odcejajóčih tožilnik: odcêjano orodnIk: z odcejajóčimi mestnIk: pri odcêjani srednji spol orodnIk: z odcêjano ednina dvojina ImenovalnIk: odcejajóče ImenovalnIk: odcêjani rodIlnIk: odcejajóčega rodIlnIk: odcêjanih dajalnIk: odcejajóčemu dajalnIk: odcêjanima tožilnik: odcejajóče tožilnik: odcêjani mestnIk: pri odcejajóčem mestnIk: pri odcêjanih orodnIk: z odcejajóčim orodnIk: z odcêjanima dvojina množina ImenovalnIk: odcejajóči ImenovalnIk: odcêjane rodIlnIk: odcejajóčih rodIlnIk: odcêjanih dajalnIk: odcejajóčima dajalnIk: odcêjanim tožilnik: odcejajóči tožilnik: odcêjane mestnIk: pri odcejajóčih mestnIk: pri odcêjanih orodnIk: z odcejajóčima orodnIk: z odcêjanimi množina srednji spol ImenovalnIk: odcejajóča ednina rodIlnIk: odcejajóčih ImenovalnIk: odcêjano dajalnIk: odcejajóčim rodIlnIk: odcêjanega tožilnik: odcejajóča dajalnIk: odcêjanemu mestnIk: pri odcejajóčih tožilnik: odcêjano orodnIk: z odcejajóčimi mestnIk: pri odcêjanem deležnik na -n orodnIk: z odcêjanim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: odcêjani ImenovalnIk: odcêjan rodIlnIk: odcêjanih rodIlnIk: odcêjanega dajalnIk: odcêjanima dajalnIk: odcêjanemu tožilnik: odcêjani tožilnik: odcêjan mestnIk: pri odcêjanih živo odcêjanega orodnIk: z odcêjanima mestnIk: pri odcêjanem množina orodnIk: z odcêjanim ImenovalnIk: odcêjana dvojina rodIlnIk: odcêjanih ImenovalnIk: odcêjana dajalnIk: odcêjanim rodIlnIk: odcêjanih tožilnik: odcêjana dajalnIk: odcêjanima mestnIk: pri odcêjanih tožilnik: odcêjana orodnIk: z odcêjanimi mestnIk: pri odcêjanih deležje na -aje: odcejáje orodnIk: z odcêjanima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: odcêjani ImenovalnIk: odcêjanje rodIlnIk: odcêjanih rodIlnIk: odcêjanja 343 dajalnIk: odcêjanju dvojIna: odcéjali tožilnik: odcêjanje množina: odcéjale mestnIk: pri odcêjanju srednji spol orodnIk: z odcêjanjem ednIna: odcéjalo dvojina dvojIna: odcéjali ImenovalnIk: odcêjanji množina: odcéjala rodIlnIk: odcêjanj deležnik na -č dajalnIk: odcêjanjema moški spol tožilnik: odcêjanji ednina mestnIk: pri odcêjanjih ImenovalnIk: odcejajč tudi odcejajč orodnIk: z odcêjanjema rodIlnIk: odcejajčega množina dajalnIk: odcejajčemu ImenovalnIk: odcêjanja tožilnik: odcejajč tudi odcejajč rodIlnIk: odcêjanj živo odcejajčega dajalnIk: odcêjanjem mestnIk: pri odcejajčem tožilnik: odcêjanja orodnIk: z odcejajčim mestnIk: pri odcêjanjih dvojina orodnIk: z odcêjanji ImenovalnIk: odcejajča rodIlnIk: odcejajčih tonemsko dajalnIk: odcejajčima [otcéjati] tožilnik: odcejajča ipa: [ɔtʦːjáti] mestnIk: pri odcejajčih nedoločnik: odcéjati orodnIk: z odcejajčima namenIlnIk: odcéjat množina sedanjik ImenovalnIk: odcejajči ednina rodIlnIk: odcejajčih 1. oseba: odcéjam dajalnIk: odcejajčim 2. oseba: odcéjaš tožilnik: odcejajče 3. oseba: odcéja mestnIk: pri odcejajčih dvojina orodnIk: z odcejajčimi 1. oseba: odcéjava ženski spol 2. oseba: odcéjata ednina 3. oseba: odcéjata ImenovalnIk: odcejajča množina rodIlnIk: odcejajče 1. oseba: odcéjamo dajalnIk: odcejajči 2. oseba: odcéjate tožilnik: odcejajčo 3. oseba: odcéjajo mestnIk: pri odcejajči velelnik orodnIk: z odcejajčo ednina dvojina 2. oseba: odcéjaj ImenovalnIk: odcejajči dvojina rodIlnIk: odcejajčih 1. oseba: odcéjajva dajalnIk: odcejajčima 2. oseba: odcéjajta tožilnik: odcejajči množina mestnIk: pri odcejajčih 1. oseba: odcéjajmo orodnIk: z odcejajčima 2. oseba: odcéjajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: odcejajče moški spol rodIlnIk: odcejajčih ednIna: odcéjal dajalnIk: odcejajčim dvojIna: odcéjala tožilnik: odcejajče množina: odcéjali mestnIk: pri odcejajčih ženski spol orodnIk: z odcejajčimi ednIna: odcéjala in odcȇjala srednji spol 344 ednina dvojina ImenovalnIk: odcejajče ImenovalnIk: odcéjani rodIlnIk: odcejajčega rodIlnIk: odcéjanih dajalnIk: odcejajčemu dajalnIk: odcéjanima tožilnik: odcejajče tožilnik: odcéjani mestnIk: pri odcejajčem mestnIk: pri odcéjanih orodnIk: z odcejajčim orodnIk: z odcéjanima dvojina množina ImenovalnIk: odcejajči ImenovalnIk: odcéjane rodIlnIk: odcejajčih rodIlnIk: odcéjanih dajalnIk: odcejajčima dajalnIk: odcéjanim tožilnik: odcejajči tožilnik: odcéjane mestnIk: pri odcejajčih mestnIk: pri odcéjanih orodnIk: z odcejajčima orodnIk: z odcéjanimi množina srednji spol ImenovalnIk: odcejajča ednina rodIlnIk: odcejajčih ImenovalnIk: odcéjano dajalnIk: odcejajčim rodIlnIk: odcéjanega tožilnik: odcejajča dajalnIk: odcéjanemu mestnIk: pri odcejajčih tožilnik: odcéjano orodnIk: z odcejajčimi mestnIk: pri odcéjanem deležnik na -n orodnIk: z odcéjanim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: odcéjani ImenovalnIk: odcéjan rodIlnIk: odcéjanih rodIlnIk: odcéjanega dajalnIk: odcéjanima dajalnIk: odcéjanemu tožilnik: odcéjani tožilnik: odcéjan mestnIk: pri odcéjanih živo odcéjanega orodnIk: z odcéjanima mestnIk: pri odcéjanem množina orodnIk: z odcéjanim ImenovalnIk: odcéjana dvojina rodIlnIk: odcéjanih ImenovalnIk: odcéjana dajalnIk: odcéjanim rodIlnIk: odcéjanih tožilnik: odcéjana dajalnIk: odcéjanima mestnIk: pri odcéjanih tožilnik: odcéjana orodnIk: z odcéjanimi mestnIk: pri odcéjanih deležje na -aje: odcejȃje orodnIk: z odcéjanima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: odcéjani ImenovalnIk: odcéjanje rodIlnIk: odcéjanih rodIlnIk: odcéjanja dajalnIk: odcéjanim dajalnIk: odcéjanju tožilnik: odcéjane tožilnik: odcéjanje mestnIk: pri odcéjanih mestnIk: pri odcéjanju orodnIk: z odcéjanimi orodnIk: z odcéjanjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: odcéjanji in odcȇjanji ImenovalnIk: odcéjana rodIlnIk: odcȇjanj rodIlnIk: odcéjane dajalnIk: odcéjanjema in odcȇjanjema dajalnIk: odcéjani tožilnik: odcéjanji in odcȇjanji tožilnik: odcéjano mestnIk: pri odcȇjanjih mestnIk: pri odcéjani orodnIk: z odcéjanjema in z odcȇjanjema orodnIk: z odcéjano množina 345 ImenovalnIk: odcȇjanja tožilnik: odcejêna rodIlnIk: odcȇjanj mestnIk: pri odcejênih dajalnIk: odcȇjanjem orodnIk: s odcejênima tožilnik: odcȇjanja množina mestnIk: pri odcȇjanjih ImenovalnIk: odcejêni orodnIk: z odcȇjanji rodIlnIk: odcejênih dajalnIk: odcejênim Izvor tožilnik: odcejêne ↑odcediti mestnIk: pri odcejênih orodnIk: s odcejênimi odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik ženski spol [otcejèn] ednina Pomen ImenovalnIk: odcejêna pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem rodIlnIk: odcejêne počasi in v manjših količinah dajalnIk: odcejêni ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: odcejêno odcejen fižol, paradižnik, riž | odcejena skuta, tunina | mestnIk: pri odcejêni odcejeni rezanci, špageti | odcejene testenine orodnIk: s odcejêno ▪ Enolončnico po okusu solimo in popramo, dodamo dvojina odcejen fižol in kuhamo še pet minut. ImenovalnIk: odcejêni ▪ Testo razgrnemo tako, da se lista prekrivata, na rodIlnIk: odcejênih sredino damo odcejeno špinačo in potresemo s dajalnIk: odcejênima parmezanom. ▪ Z mešalnikom zmešamo odcejene višnje, 80 gramov tožilnik: odcejêni sladkorja in višnjev džem. mestnIk: pri odcejênih ⏵ prisl. + prid. beseda orodnIk: s odcejênima množina dobro, temeljito odcejen ▪ V zmes zamešamo vloženo, dobro odcejeno sadje. ImenovalnIk: odcejêne ▪ Temeljito odcejene rezine zelene povaljamo najprej v rodIlnIk: odcejênih jajcu in potem v mešanici sezama in drobtin. dajalnIk: odcejênim ▪▪▪ tožilnik: odcejêne ▪ Očiščene jagode oprhajte s hladnim tušem, tako mestnIk: pri odcejênih bodo odcejene ostale čvrste in sočne. orodnIk: s odcejênimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke jakostno ImenovalnIk: odcejêno [otcejèn] rodIlnIk: odcejênega ipa: [ɔtʦɛˈjɛn] dajalnIk: odcejênemu osnovnIk tožilnik: odcejêno moški spol mestnIk: pri odcejênem ednina orodnIk: s odcejênim dvojina ImenovalnIk: odcejèn določno odcejêni ImenovalnIk: odcejêni rodIlnIk: odcejênega rodIlnIk: odcejênih dajalnIk: odcejênemu dajalnIk: odcejênima tožilnik: odcejèn tožilnik: odcejêni določno odcejêni mestnIk: pri odcejênih živo odcejênega orodnIk: s odcejênima množina mestnIk: pri odcejênem orodnIk: s odcejênim ImenovalnIk: odcejêna dvojina rodIlnIk: odcejênih ImenovalnIk: odcejêna dajalnIk: odcejênim rodIlnIk: odcejênih tožilnik: odcejêna dajalnIk: odcejênima mestnIk: pri odcejênih 346 orodnIk: s odcejênimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: odcejéno [otcejȅn] rodIlnIk: odcejénega ipa: [ɔtʦɛjn] dajalnIk: odcejénemu osnovnIk tožilnik: odcejéno moški spol mestnIk: pri odcejénem ednina orodnIk: s odcejénim ImenovalnIk: odcejȅn dvojina določno odcejéni ImenovalnIk: odcejéni rodIlnIk: odcejénega rodIlnIk: odcejénih dajalnIk: odcejénemu dajalnIk: odcejénima tožilnik: odcejȅn tožilnik: odcejéni določno odcejéni mestnIk: pri odcejénih živo odcejénega orodnIk: s odcejénima mestnIk: pri odcejénem množina orodnIk: s odcejénim ImenovalnIk: odcejéna dvojina rodIlnIk: odcejénih ImenovalnIk: odcejéna dajalnIk: odcejénim rodIlnIk: odcejénih tožilnik: odcejéna dajalnIk: odcejénima mestnIk: pri odcejénih tožilnik: odcejéna orodnIk: s odcejénimi mestnIk: pri odcejénih orodnIk: s odcejénima Izvor množina ↑odcediti ImenovalnIk: odcejéni rodIlnIk: odcejénih ôjêj in ôjej in ojêj medmet dajalnIk: odcejénim Pomen tožilnik: odcejéne 1. izraža, da je govorec čustveno vznemirjen, mestnIk: pri odcejénih zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi orodnIk: s odcejénimi ▪ Ojej, kako je mogoče, da je stanje na mojem računu ženski spol skoraj na ničli. Nemogoče! ednina ▪ Ojej, ostal je madež strojnega olja. ImenovalnIk: odcejéna ▪ Nisem vajen takih svečanosti, še manj pa, da sem rodIlnIk: odcejéne tam v središču pozornosti. In metuljčka bom moral dajalnIk: odcejéni imeti, ojej. tožilnik: odcejéno 1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa mestnIk: pri odcejéni spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem orodnIk: s odcejéno ▪ Ojej, mleko sem pa pozabil. Pa ravno po mleko sem dvojina šel. ▪ » Ojej,« je odvrnil skladatelj. »Če moja glasba samo ImenovalnIk: odcejéni zabava, se ji moram čim prej odpovedati!« rodIlnIk: odcejénih ▪ Ojej, očala sem pozabil doma. dajalnIk: odcejénima tožilnik: odcejéni Izvor mestnIk: pri odcejénih sovpadlo iz ↑o + ↑jej, ↑ojoj in prevzeto iz nem. o jeh orodnIk: s odcejénima množina ImenovalnIk: odcejéne okupíran okupírana okupírano pridevnik rodIlnIk: odcejénih [okupíran] dajalnIk: odcejénim Pomen tožilnik: odcejéne 1. ki je kot ozemlje tuje države zaseden mestnIk: pri odcejénih enostransko, protipravno, navadno z vojsko orodnIk: s odcejénimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda okupiran teritorij | okupirana dežela, domovina | 347 okupirano ozemlje dajalnIk: okupíranima ▪ V mirovnem procesu so videli le pogajalski tožilnik: okupírana kompromis, ki ne pelje v brezpogojni umik z mestnIk: pri okupíranih okupiranih teritorijev. orodnIk: z okupíranima ▪ Problem mobilizacije prebivalstva okupiranih ozemelj je po drugi svetovni vojni opredeljevala 4. ženevska množina konvencija o zaščiti civilnega prebivalstva med vojno. ImenovalnIk: okupírani ⏵ prisl. + prid. beseda rodIlnIk: okupíranih ▪ Niso nikakršne razseljene osebe, ampak avtohtoni dajalnIk: okupíranim prebivalci nekdaj okupirane dežele, iz katere so bili tožilnik: okupírane prisilno izgnani. mestnIk: pri okupíranih ▪ Država, ki je delno okupirana, delno razrušena, orodnIk: z okupíranimi delno pa se bojuje, ni stabilna država. ženski spol 2. ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno ednina v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo ImenovalnIk: okupírana komu drugemu rodIlnIk: okupírane ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dajalnIk: okupírani okupiran s turisti tožilnik: okupírano ▪ Žal pogosto izkaže, da je tisto, kar je v katalogu mestnIk: pri okupírani videti sanjsko, okupirano s turisti. orodnIk: z okupírano 3. ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, dvojina prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, ImenovalnIk: okupírani dejavnostih rodIlnIk: okupíranih ⏵ prid. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dajalnIk: okupíranima okupiran z delom tožilnik: okupírani ▪ Preprosto nimam časa spoznavati novih ljudi, saj sem mestnIk: pri okupíranih nenehno okupiran z delom. orodnIk: z okupíranima ▪ Zadnje čase je popolnoma okupiran s pripravami na množina maturo. ⏵ ImenovalnIk: okupírane prisl. + prid. beseda rodIlnIk: okupíranih popolnoma, povsem, preveč okupiran ▪ Novi selektor slovenske nogometne reprezentance je dajalnIk: okupíranim v teh dneh povsem okupiran z nogometom. tožilnik: okupírane ▪ Trenutno sem preveč okupiran s tenisom, da bi se mestnIk: pri okupíranih posvečal šolskim obveznostim. orodnIk: z okupíranimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke ImenovalnIk: okupírano jakostno [okupíran] rodIlnIk: okupíranega ipa: [ɔkuˈpiːɾan] dajalnIk: okupíranemu tožilnik: okupírano osnovnIk moški spol mestnIk: pri okupíranem ednina orodnIk: z okupíranim dvojina ImenovalnIk: okupíran določno okupírani ImenovalnIk: okupírani rodIlnIk: okupíranih rodIlnIk: okupíranega dajalnIk: okupíranima dajalnIk: okupíranemu tožilnik: okupírani tožilnik: okupíran določno okupírani mestnIk: pri okupíranih živo okupíranega orodnIk: z okupíranima množina mestnIk: pri okupíranem ImenovalnIk: okupírana orodnIk: z okupíranim dvojina rodIlnIk: okupíranih dajalnIk: okupíranim ImenovalnIk: okupírana tožilnik: okupírana rodIlnIk: okupíranih 348 mestnIk: pri okupíranih orodnIk: z okupȋrano orodnIk: z okupíranimi dvojina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje ImenovalnIk: okupȋrani moški spol rodIlnIk: okupȋranih ednIna: bòlj okupíran dajalnIk: okupȋranima ženski spol tožilnik: okupȋrani ednIna: bòlj okupírana mestnIk: pri okupȋranih srednji spol orodnIk: z okupȋranima ednIna: bòlj okupírano množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: okupȋrane moški spol rodIlnIk: okupȋranih ednIna: nàjbolj in nájbolj okupíran dajalnIk: okupȋranim ženski spol tožilnik: okupȋrane ednIna: nàjbolj in nájbolj okupírana mestnIk: pri okupȋranih srednji spol orodnIk: z okupȋranimi ednIna: nàjbolj in nájbolj okupírano srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: okupȋrano [okupȋran] rodIlnIk: okupȋranega ipa: [ɔkupíːɾàn] dajalnIk: okupȋranemu osnovnIk tožilnik: okupȋrano moški spol mestnIk: pri okupȋranem ednina orodnIk: z okupȋranim ImenovalnIk: okupȋran dvojina določno okupȋrani ImenovalnIk: okupȋrani rodIlnIk: okupȋranega rodIlnIk: okupȋranih dajalnIk: okupȋranemu dajalnIk: okupȋranima tožilnik: okupȋran tožilnik: okupȋrani določno okupȋrani mestnIk: pri okupȋranih živo okupȋranega orodnIk: z okupȋranima mestnIk: pri okupȋranem množina orodnIk: z okupȋranim ImenovalnIk: okupȋrana dvojina rodIlnIk: okupȋranih ImenovalnIk: okupȋrana dajalnIk: okupȋranim rodIlnIk: okupȋranih tožilnik: okupȋrana dajalnIk: okupȋranima mestnIk: pri okupȋranih tožilnik: okupȋrana orodnIk: z okupȋranimi mestnIk: pri okupȋranih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z okupȋranima moški spol množina ednIna: bȍlj okupȋran ImenovalnIk: okupȋrani ženski spol rodIlnIk: okupȋranih ednIna: bȍlj okupȋrana dajalnIk: okupȋranim srednji spol tožilnik: okupȋrane ednIna: bȍlj okupȋrano mestnIk: pri okupȋranih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z okupȋranimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj okupȋran ednina ženski spol ImenovalnIk: okupȋrana ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj okupȋrana rodIlnIk: okupȋrane srednji spol dajalnIk: okupȋrani ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj okupȋrano tožilnik: okupȋrano mestnIk: pri okupȋrani 349 Izvor popolnoma, povsem, preveč okupirati | trenutno ↑okupirati okupirati ▪ V času priprav in snemanja sem živela samo za okupírati okupíram projekt, saj me je celodnevno delo popolnoma dovršni in nedovršni glagol [okupírati] okupiralo. ▪ Odrasli smo naučeni, da ne pokažemo vsakomur Pomen vsega, kar nas miselno in čustveno okupira. 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje ▪▪▪ države, navadno z vojsko ▪ V zunanjem svetu je veliko zanimivih stvari, ki vas ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku pritegnejo, okupirajo vaše čute in misli. okupirati deželo, čigavo domovino, državo, prestolnico | ▪ Veste, otroci vas okupirajo za štiriindvajset ur na okupirati otok, ozemlje, predel, teritorij, katero zemljo | dan. okupirati prestolnico ▪ Ko so francosko prestolnico okupirali Nemci, se je zatekel v nezasedeni Marseille. Izgovor In oblIke ▪ Ozemlje so okupirali in brez sile se ne bodo umaknili. jakostno ▪ Po bosensko-hercegovski vstaji je Avstrija na [okupírati] berlinskem kongresu 1878. leta dobila dovoljenje, da ti ipa: [ɔkuˈpiːɾati] dve deželi okupira. nedoločnik: okupírati ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. namenIlnIk: okupírat sile so okupirale sedanjik kaj | vojska okupira kaj ▪ Naše ozemlje so okupirale nacistično-fašistične sile, ednina ga razkosale in delno anektirale. 1. oseba: okupíram ▪ Nekateri v njegovi stranki so zahtevali, da vojska 2. oseba: okupíraš okupira jug in tam nastavi svojo oblast. 3. oseba: okupíra ▪▪▪ dvojina ▪ Mimo mednarodne zakonodaje so napadli in okupirali 1. oseba: okupírava državo ter z vojaško silo odstavili tamkajšnjo oblast. 2. oseba: okupírata ▪ V deželi je bilo okoli pol milijona vojakov, pa države 3. oseba: okupírata še zdaleč niso v celoti okupirali. množina 2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v 1. oseba: okupíramo večjem številu, in s tem onemogočati uporabo 2. oseba: okupírate komu drugemu 3. oseba: okupírajo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. velelnik turisti okupirajo kaj ednina ▪ Z mnogo manj denarja lahko obiščemo nič manj sanjske otoške destinacije, ki jih turisti še niso 2. oseba: okupíraj množično okupirali. dvojina ▪ Najbolj vneti navijači so okupirali okolico stadiona, ki 1. oseba: okupírajva sicer sprejme 40.000 gledalcev. 2. oseba: okupírajta ⏵ prisl. + glag. množina množično okupirati 1. oseba: okupírajmo ▪ Ko jih je začelo zvijati v trebuhih, so popolnoma 2. oseba: okupírajte okupirale stranišče. deležnik na -l ▪▪▪ moški spol ▪ Dogaja se, da samo en komitent okupira okence za ednIna: okupíral trideset in več minut. dvojIna: okupírala 3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v množina: okupírali mislih, zaznavah, dejavnostih ženski spol ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednIna: okupírala misli okupirajo koga | tema okupira koga dvojIna: okupírali ▪ Zelo vas bodo okupirale misli o odnosih z ljudmi in množina: okupírale lastni življenjski poti. srednji spol ▪ Televizijci največkrat pravijo, da jih televizija čisto ednIna: okupíralo okupira in da nimajo veliko prostega časa. dvojIna: okupírali ⏵ prisl. + glag. množina: okupírala 350 deležnik na -č orodnIk: z okupirajóčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: okupirajóči ImenovalnIk: okupirajóč rodIlnIk: okupirajóčih rodIlnIk: okupirajóčega dajalnIk: okupirajóčima dajalnIk: okupirajóčemu tožilnik: okupirajóči tožilnik: okupirajóč mestnIk: pri okupirajóčih živo okupirajóčega orodnIk: z okupirajóčima mestnIk: pri okupirajóčem množina orodnIk: z okupirajóčim ImenovalnIk: okupirajóča dvojina rodIlnIk: okupirajóčih ImenovalnIk: okupirajóča dajalnIk: okupirajóčim rodIlnIk: okupirajóčih tožilnik: okupirajóča dajalnIk: okupirajóčima mestnIk: pri okupirajóčih tožilnik: okupirajóča orodnIk: z okupirajóčimi mestnIk: pri okupirajóčih deležnik na -n orodnIk: z okupirajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: okupirajóči ImenovalnIk: okupíran rodIlnIk: okupirajóčih rodIlnIk: okupíranega dajalnIk: okupirajóčim dajalnIk: okupíranemu tožilnik: okupirajóče tožilnik: okupíran mestnIk: pri okupirajóčih živo okupíranega orodnIk: z okupirajóčimi mestnIk: pri okupíranem ženski spol orodnIk: z okupíranim ednina dvojina ImenovalnIk: okupirajóča ImenovalnIk: okupírana rodIlnIk: okupirajóče rodIlnIk: okupíranih dajalnIk: okupirajóči dajalnIk: okupíranima tožilnik: okupirajóčo tožilnik: okupírana mestnIk: pri okupirajóči mestnIk: pri okupíranih orodnIk: z okupirajóčo orodnIk: z okupíranima dvojina množina ImenovalnIk: okupirajóči ImenovalnIk: okupírani rodIlnIk: okupirajóčih rodIlnIk: okupíranih dajalnIk: okupirajóčima dajalnIk: okupíranim tožilnik: okupirajóči tožilnik: okupírane mestnIk: pri okupirajóčih mestnIk: pri okupíranih orodnIk: z okupirajóčima orodnIk: z okupíranimi množina ženski spol ImenovalnIk: okupirajóče ednina rodIlnIk: okupirajóčih ImenovalnIk: okupírana dajalnIk: okupirajóčim rodIlnIk: okupírane tožilnik: okupirajóče dajalnIk: okupírani mestnIk: pri okupirajóčih tožilnik: okupírano orodnIk: z okupirajóčimi mestnIk: pri okupírani srednji spol orodnIk: z okupírano ednina dvojina ImenovalnIk: okupirajóče ImenovalnIk: okupírani rodIlnIk: okupirajóčega rodIlnIk: okupíranih dajalnIk: okupirajóčemu dajalnIk: okupíranima tožilnik: okupirajóče tožilnik: okupírani mestnIk: pri okupirajóčem mestnIk: pri okupíranih 351 orodnIk: z okupíranima množina tonemsko ImenovalnIk: okupírane [okupȋrati] rodIlnIk: okupíranih ipa: [ɔkupíːɾàti] dajalnIk: okupíranim nedoločnik: okupȋrati tožilnik: okupírane namenIlnIk: okupȋrat mestnIk: pri okupíranih sedanjik orodnIk: z okupíranimi ednina srednji spol 1. oseba: okupȋram ednina 2. oseba: okupȋraš ImenovalnIk: okupírano 3. oseba: okupȋra rodIlnIk: okupíranega dvojina dajalnIk: okupíranemu 1. oseba: okupȋrava tožilnik: okupírano 2. oseba: okupȋrata mestnIk: pri okupíranem 3. oseba: okupȋrata orodnIk: z okupíranim množina dvojina 1. oseba: okupȋramo ImenovalnIk: okupírani 2. oseba: okupȋrate rodIlnIk: okupíranih 3. oseba: okupȋrajo dajalnIk: okupíranima velelnik tožilnik: okupírani ednina mestnIk: pri okupíranih 2. oseba: okupȋraj orodnIk: z okupíranima dvojina množina 1. oseba: okupȋrajva ImenovalnIk: okupírana 2. oseba: okupȋrajta rodIlnIk: okupíranih množina dajalnIk: okupíranim 1. oseba: okupȋrajmo tožilnik: okupírana 2. oseba: okupȋrajte mestnIk: pri okupíranih deležnik na -l orodnIk: z okupíranimi moški spol deležje na -aje: okupiráje ednIna: okupȋral glagolnik dvojIna: okupȋrala ednina množina: okupȋrali ImenovalnIk: okupíranje ženski spol rodIlnIk: okupíranja ednIna: okupȋrala dajalnIk: okupíranju dvojIna: okupȋrali tožilnik: okupíranje množina: okupȋrale mestnIk: pri okupíranju srednji spol orodnIk: z okupíranjem ednIna: okupȋralo dvojina dvojIna: okupȋrali ImenovalnIk: okupíranji množina: okupȋrala rodIlnIk: okupíranj deležnik na -č dajalnIk: okupíranjema moški spol tožilnik: okupíranji ednina mestnIk: pri okupíranjih ImenovalnIk: okupirajč tudi okupirajč orodnIk: z okupíranjema rodIlnIk: okupirajčega množina dajalnIk: okupirajčemu ImenovalnIk: okupíranja tožilnik: okupirajč tudi okupirajč rodIlnIk: okupíranj živo okupirajčega dajalnIk: okupíranjem mestnIk: pri okupirajčem tožilnik: okupíranja orodnIk: z okupirajčim mestnIk: pri okupíranjih dvojina orodnIk: z okupíranji ImenovalnIk: okupirajča 352 rodIlnIk: okupirajčih tožilnik: okupirajča dajalnIk: okupirajčima mestnIk: pri okupirajčih tožilnik: okupirajča orodnIk: z okupirajčimi mestnIk: pri okupirajčih deležnik na -n orodnIk: z okupirajčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: okupirajči ImenovalnIk: okupȋran rodIlnIk: okupirajčih rodIlnIk: okupȋranega dajalnIk: okupirajčim dajalnIk: okupȋranemu tožilnik: okupirajče tožilnik: okupȋran mestnIk: pri okupirajčih živo okupȋranega orodnIk: z okupirajčimi mestnIk: pri okupȋranem ženski spol orodnIk: z okupȋranim ednina dvojina ImenovalnIk: okupirajča ImenovalnIk: okupȋrana rodIlnIk: okupirajče rodIlnIk: okupȋranih dajalnIk: okupirajči dajalnIk: okupȋranima tožilnik: okupirajčo tožilnik: okupȋrana mestnIk: pri okupirajči mestnIk: pri okupȋranih orodnIk: z okupirajčo orodnIk: z okupȋranima dvojina množina ImenovalnIk: okupirajči ImenovalnIk: okupȋrani rodIlnIk: okupirajčih rodIlnIk: okupȋranih dajalnIk: okupirajčima dajalnIk: okupȋranim tožilnik: okupirajči tožilnik: okupȋrane mestnIk: pri okupirajčih mestnIk: pri okupȋranih orodnIk: z okupirajčima orodnIk: z okupȋranimi množina ženski spol ImenovalnIk: okupirajče ednina rodIlnIk: okupirajčih ImenovalnIk: okupȋrana dajalnIk: okupirajčim rodIlnIk: okupȋrane tožilnik: okupirajče dajalnIk: okupȋrani mestnIk: pri okupirajčih tožilnik: okupȋrano orodnIk: z okupirajčimi mestnIk: pri okupȋrani srednji spol orodnIk: z okupȋrano ednina dvojina ImenovalnIk: okupirajče ImenovalnIk: okupȋrani rodIlnIk: okupirajčega rodIlnIk: okupȋranih dajalnIk: okupirajčemu dajalnIk: okupȋranima tožilnik: okupirajče tožilnik: okupȋrani mestnIk: pri okupirajčem mestnIk: pri okupȋranih orodnIk: z okupirajčim orodnIk: z okupȋranima dvojina množina ImenovalnIk: okupirajči ImenovalnIk: okupȋrane rodIlnIk: okupirajčih rodIlnIk: okupȋranih dajalnIk: okupirajčima dajalnIk: okupȋranim tožilnik: okupirajči tožilnik: okupȋrane mestnIk: pri okupirajčih mestnIk: pri okupȋranih orodnIk: z okupirajčima orodnIk: z okupȋranimi množina srednji spol ImenovalnIk: okupirajča ednina rodIlnIk: okupirajčih ImenovalnIk: okupȋrano dajalnIk: okupirajčim rodIlnIk: okupȋranega 353 dajalnIk: okupȋranemu ▪ Vse živali v gozdnem opadu imenujemo potrošniki, tožilnik: okupȋrano ker se hranijo z živimi in odmrlimi rastlinskimi deli, mestnIk: pri okupȋranem druge pa z mrtvimi ali živimi živalmi. orodnIk: z okupȋranim ▪ Gniloživke dobijo organsko hrano iz ostankov odmrlih dvojina rastlin in živali tako, da razkrajajo listni opad, les odmrlih dreves in trupla živali. ImenovalnIk: okupȋrani ▪▪▪ rodIlnIk: okupȋranih ▪ Pri talnem požaru gorijo opad (suho listje, veje), dajalnIk: okupȋranima zeliščni sloj in mladje ter podrast v gozdu. tožilnik: okupȋrani ▪ Z odvzemanjem opada iz gozda se siromašijo gozdna mestnIk: pri okupȋranih tla, saj je opad bogat vir rastlinske prehrane. orodnIk: z okupȋranima množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: okupȋrana jakostno rodIlnIk: okupȋranih [opàt opáda] dajalnIk: okupȋranim ipa: [ɔˈpat ɔˈpaːda] tožilnik: okupȋrana ednina mestnIk: pri okupȋranih ImenovalnIk: opàd orodnIk: z okupȋranimi rodIlnIk: opáda deležje na -aje: okupirȃje glagolnik dajalnIk: opádu tožilnik: opáda ednina mestnIk: pri opádu ImenovalnIk: okupȋranje orodnIk: z opádom rodIlnIk: okupȋranja dvojina dajalnIk: okupȋranju ImenovalnIk: opáda tožilnik: okupȋranje rodIlnIk: opádov mestnIk: pri okupȋranju dajalnIk: opádoma orodnIk: z okupȋranjem tožilnik: opáda dvojina mestnIk: pri opádih ImenovalnIk: okupȋranji orodnIk: z opádoma rodIlnIk: okupȋranj množina dajalnIk: okupȋranjema ImenovalnIk: opádi tožilnik: okupȋranji rodIlnIk: opádov mestnIk: pri okupȋranjih dajalnIk: opádom orodnIk: z okupȋranjema tožilnik: opáde množina mestnIk: pri opádih ImenovalnIk: okupȋranja orodnIk: z opádi rodIlnIk: okupȋranj dajalnIk: okupȋranjem tonemsko tožilnik: okupȋranja [opȁt opáda] mestnIk: pri okupȋranjih ipa: [ɔpát ɔpàːdá] orodnIk: z okupȋranji ednina ImenovalnIk: opȁd Izvor prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. rodIlnIk: opáda occupāre ‛zasesti, napasti’ dajalnIk: opádu tožilnik: opáda opàd mestnIk: pri opádu tudi pri opȃdu opáda samostalnik moškega spola orodnIk: z opádom [opàt opáda] dvojina Pomen ImenovalnIk: opáda organski ostanki, zlasti rastlinski, ki tvorijo rodIlnIk: opádov in opȃdov površinsko plast navadno gozdnih tal dajalnIk: opádoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: opáda gozdni opad | listni opad mestnIk: pri opádih in pri opȃdih 354 orodnIk: z opádoma dajalnIk: osivélemu množina tožilnik: osivél ImenovalnIk: opádi določno osivéli rodIlnIk: opádov in opȃdov živo osivélega dajalnIk: opádom mestnIk: pri osivélem tožilnik: opáde orodnIk: z osivélim mestnIk: pri opádih in pri opȃdih dvojina orodnIk: z opádi in z opȃdi ImenovalnIk: osivéla rodIlnIk: osivélih Izvor dajalnIk: osivélima iz opadati iz ↑padati tožilnik: osivéla mestnIk: pri osivélih osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridev- orodnIk: z osivélima nik množina [osivé osivéla osivélo] tudi [osivè osivéla osivélo] ImenovalnIk: osivéli Pomen rodIlnIk: osivélih 1. ki je postal siv; sin.: posivel dajalnIk: osivélim ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: osivéle osivela brada | osiveli lasje mestnIk: pri osivélih ▪ Imel je šele dobrih štirideset let, toda s svojo osivelo orodnIk: z osivélimi brado in očali je bil videti precej starejši. ženski spol ▪ Z roko si je pogladila osivele lase. ednina ⏵ prisl. + prid. beseda ImenovalnIk: osivéla delno, nekoliko, rahlo osivel | prezgodaj osivel rodIlnIk: osivéle ▪ Imela je rjasto rjave lase, že malo osivele in spete v dajalnIk: osivéli čop. tožilnik: osivélo ▪ Ko se je sklonil, je svetilka osvetlila njegove mestnIk: pri osivéli prezgodaj osivele lase. orodnIk: z osivélo 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; sin.: posivel dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: osivéli osivel gospod, mož, možakar | osivel starec | osivela rodIlnIk: osivélih glava | osivela gospa dajalnIk: osivélima ▪ Med najinim pregovarjanjem je k nama pristopil tožilnik: osivéli osiveli gospod z belimi brki. ▪ Stari vaški zdravnik je zamišljeno kimal z osivelo mestnIk: pri osivélih glavo. orodnIk: z osivélima ⏵ prisl. + prid. beseda množina malce, nekoliko, rahlo osivel | prezgodaj, zgodaj osivel ImenovalnIk: osivéle ▪ Malce osiveli in postarani roker je izdal svojo rodIlnIk: osivélih identiteto šele, ko je na dan spravil svoj hripavi, dajalnIk: osivélim globoki glas. tožilnik: osivéle ▪ Zdelana, prezgodaj osivela ženska petdesetih let je mestnIk: pri osivélih sedela za pisalno mizo. orodnIk: z osivélimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: osivélo [osivé osivéla osivélo] rodIlnIk: osivélega ipa: [ɔsiˈʋeː ɔsiˈʋeːla ɔsiˈʋeːlɔ] dajalnIk: osivélemu osnovnIk tožilnik: osivélo moški spol mestnIk: pri osivélem ednina orodnIk: z osivélim ImenovalnIk: osivél dvojina določno osivéli ImenovalnIk: osivéli rodIlnIk: osivélega rodIlnIk: osivélih 355 dajalnIk: osivélima tožilnik: osivéle tožilnik: osivéli mestnIk: pri osivélih mestnIk: pri osivélih orodnIk: z osivélimi orodnIk: z osivélima ženski spol množina ednina ImenovalnIk: osivéla ImenovalnIk: osivéla rodIlnIk: osivélih rodIlnIk: osivéle dajalnIk: osivélim dajalnIk: osivéli tožilnik: osivéla tožilnik: osivélo mestnIk: pri osivélih mestnIk: pri osivéli orodnIk: z osivélimi orodnIk: z osivélo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: osivéli ednIna: bòlj osivél rodIlnIk: osivélih ženski spol dajalnIk: osivélima ednIna: bòlj osivéla tožilnik: osivéli srednji spol mestnIk: pri osivélih ednIna: bòlj osivélo orodnIk: z osivélima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: osivéle ednIna: nàjbolj in nájbolj osivél rodIlnIk: osivélih ženski spol dajalnIk: osivélim ednIna: nàjbolj in nájbolj osivéla tožilnik: osivéle srednji spol mestnIk: pri osivélih ednIna: nàjbolj in nájbolj osivélo orodnIk: z osivélimi srednji spol tudi ednina [osivè osivéla osivélo] ImenovalnIk: osivélo ipa: [ɔsiˈʋɛ ɔsiˈʋeːla ɔsiˈʋeːlɔ] rodIlnIk: osivélega dajalnIk: osivélemu osnovnIk tožilnik: osivélo moški spol mestnIk: pri osivélem ednina orodnIk: z osivélim ImenovalnIk: osivèl dvojina določno osivéli ImenovalnIk: osivéli rodIlnIk: osivélega rodIlnIk: osivélih dajalnIk: osivélemu dajalnIk: osivélima tožilnik: osivèl tožilnik: osivéli določno osivéli mestnIk: pri osivélih živo osivélega orodnIk: z osivélima mestnIk: pri osivélem množina orodnIk: z osivélim ImenovalnIk: osivéla dvojina rodIlnIk: osivélih ImenovalnIk: osivéla dajalnIk: osivélim rodIlnIk: osivélih tožilnik: osivéla dajalnIk: osivélima mestnIk: pri osivélih tožilnik: osivéla orodnIk: z osivélimi mestnIk: pri osivélih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z osivélima moški spol množina ednIna: bòlj osivèl ImenovalnIk: osivéli ženski spol rodIlnIk: osivélih ednIna: bòlj osivéla dajalnIk: osivélim srednji spol 356 ednIna: bòlj osivélo množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: osivle moški spol rodIlnIk: osivlih ednIna: nàjbolj in nájbolj osivèl dajalnIk: osivlim ženski spol tožilnik: osivle ednIna: nàjbolj in nájbolj osivéla mestnIk: pri osivlih srednji spol orodnIk: z osivlimi ednIna: nàjbolj in nájbolj osivélo srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: osivlo [osiv osivla osivlo] rodIlnIk: osivlega ipa: [ɔsiʋèː ɔsiʋèːlá ɔsiʋèːl] dajalnIk: osivlemu osnovnIk tožilnik: osivlo moški spol mestnIk: pri osivlem ednina orodnIk: z osivlim ImenovalnIk: osivl dvojina določno osivli ImenovalnIk: osivli rodIlnIk: osivlega rodIlnIk: osivlih dajalnIk: osivlemu dajalnIk: osivlima tožilnik: osivl tožilnik: osivli določno osivli mestnIk: pri osivlih živo osivlega orodnIk: z osivlima mestnIk: pri osivlem množina orodnIk: z osivlim ImenovalnIk: osivla dvojina rodIlnIk: osivlih ImenovalnIk: osivla dajalnIk: osivlim rodIlnIk: osivlih tožilnik: osivla dajalnIk: osivlima mestnIk: pri osivlih tožilnik: osivla orodnIk: z osivlimi mestnIk: pri osivlih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z osivlima moški spol množina ednIna: bȍlj osivl ImenovalnIk: osivli ženski spol rodIlnIk: osivlih ednIna: bȍlj osivla dajalnIk: osivlim srednji spol tožilnik: osivle ednIna: bȍlj osivlo mestnIk: pri osivlih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z osivlimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj osivl ednina ženski spol ImenovalnIk: osivla ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj osivla rodIlnIk: osivle srednji spol dajalnIk: osivli ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj osivlo tožilnik: osivlo mestnIk: pri osivli tudi orodnIk: z osivlo [osivȅ osivla osivlo] dvojina ipa: [ɔsiʋ ɔsiʋèːlá ɔsiʋèːl] ImenovalnIk: osivli rodIlnIk: osivlih osnovnIk dajalnIk: osivlima moški spol tožilnik: osivli ednina mestnIk: pri osivlih ImenovalnIk: osivȅl orodnIk: z osivlima določno osivli 357 rodIlnIk: osivlega rodIlnIk: osivlih dajalnIk: osivlemu dajalnIk: osivlima tožilnik: osivȅl tožilnik: osivli določno osivli mestnIk: pri osivlih živo osivlega orodnIk: z osivlima mestnIk: pri osivlem množina orodnIk: z osivlim ImenovalnIk: osivla dvojina rodIlnIk: osivlih ImenovalnIk: osivla dajalnIk: osivlim rodIlnIk: osivlih tožilnik: osivla dajalnIk: osivlima mestnIk: pri osivlih tožilnik: osivla orodnIk: z osivlimi mestnIk: pri osivlih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z osivlima moški spol množina ednIna: bȍlj osivȅl ImenovalnIk: osivli ženski spol rodIlnIk: osivlih ednIna: bȍlj osivla dajalnIk: osivlim srednji spol tožilnik: osivle ednIna: bȍlj osivlo mestnIk: pri osivlih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z osivlimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj osivȅl ednina ženski spol ImenovalnIk: osivla ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj osivla rodIlnIk: osivle srednji spol dajalnIk: osivli ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj osivlo tožilnik: osivlo mestnIk: pri osivli FrazeologIja orodnIk: z osivlo dvojina siva/osivela glava ImenovalnIk: osivli siva glava rodIlnIk: osivlih osivela glava dajalnIk: osivlima star, starejši človek tožilnik: osivli ▪ Razumljivo sicer večinoma prevladujejo sive glave, mestnIk: pri osivlih nos pa vseeno pride pomolit tudi kak mlad firbec. orodnIk: z osivlima ▪ Njene stranke so vodilni ljudje iz gospodarstva množina in politike, in to ne samo osivele glave, ampak tudi predstavniki mlajše generacije. ImenovalnIk: osivle rodIlnIk: osivlih Izvor dajalnIk: osivlim ↑osiveti tožilnik: osivle mestnIk: pri osivlih orodnIk: z osivlimi ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola srednji spol [ostrígar] ednina Pomen ImenovalnIk: osivlo 1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki rodIlnIk: osivlega navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; dajalnIk: osivlemu primerjaj lat. Pleurotus tožilnik: osivlo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri osivlem gojenje ostrigarjev ▪ orodnIk: z osivlim Kot substrat za gojenje ostrigarjev, šitak in topolovk dvojina uporabljajo žagovino listavcev. ▪ Kar nekaj vrst ostrigarjev uspeva tudi v naravi in v ImenovalnIk: osivli zimskem času, če zima le ni prehuda. 358 ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z ostrȋgarjema ▪ Naprodaj so gojeni ostrigarji ter beli šampinjoni. množina ▪ Odrasli ostrigarji znajo biti nekoliko trdi, zato pazimo ImenovalnIk: ostrȋgarji na pravi čas pobiranja. rodIlnIk: ostrȋgarjev 1.1. ta goba kot hrana, jed dajalnIk: ostrȋgarjem ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: ostrȋgarje ▪ Ostrigarje očistimo, odstranimo trde bete in klobuke mestnIk: pri ostrȋgarjih narežemo na četrtine. orodnIk: z ostrȋgarji ▪▪▪ ▪ Solato potresite s pečenimi ostrigarji in parmezanom, stalne zveze ki ste ga nastrgali na večje kose. bukov ostrigar Izgovor In oblIke 1. iz biologije ostrigar s sivkastim klobukom, ki raste jakostno zlasti jeseni na bukvah [ ; primerjaj lat. Pleurotus ostreatus ostrígar] ▪ V zimskem času bukovega ostrigarja ni moč ipa: [ɔˈstɾiːgaɾ] zamenjati z nobeno drugo gobo, poleti in jeseni pa ednina ga zlahka zamenjamo s poletnim ostrigarjem, ki je ImenovalnIk: ostrígar mehkejši in svetlejši. rodIlnIk: ostrígarja ▪ Daljše zimske odjuge nadvse ugajajo bukovemu dajalnIk: ostrígarju ostrigarju. tožilnik: ostrígarja 1.1. ta goba kot hrana, jed mestnIk: pri ostrígarju ▪ Pečeno ribo serviramo skupaj s pečenimi bukovimi ostrigarji orodnIk: z ostrígarjem in slanim krompirjem. dvojina ▪ Juho iz bukovih ostrigarjev okrasimo s peteršiljem. ImenovalnIk: ostrígarja rodIlnIk: ostrígarjev Izvor ↑ostriga dajalnIk: ostrígarjema tožilnik: ostrígarja mestnIk: pri ostrígarjih otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo orodnIk: z ostrígarjema pridevnik množina [otopé otopéla otopélo] tudi [otopè otopéla otopélo] ImenovalnIk: ostrígarji Pomen rodIlnIk: ostrígarjev 1. ki ne reže, ne seka več dobro dajalnIk: ostrígarjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: ostrígarje ▪ Sloj aluminijaste folije preložite in večkrat razrežite z mestnIk: pri ostrígarjih otopelimi škarjami. orodnIk: z ostrígarji 2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; sin.: top tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda [ostrȋgar] ▪ Čustveno otopel človek ni zmožen veliko doseči na ipa: [ɔstɾíːgàɾ] nobenem področju. ednina ▪ Njen otopeli duh se je umikal pred vsem, domišljija je zamrla, srce se je izpraznilo. ImenovalnIk: ostrȋgar ▪▪▪ rodIlnIk: ostrȋgarja ▪ Mesto je bilo kakor otopelo po dogodkih prejšnjega dajalnIk: ostrȋgarju dne. tožilnik: ostrȋgarja 2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, mestnIk: pri ostrȋgarju brezvoljnost; sin.: top orodnIk: z ostrȋgarjem ⏵ dvojina prid. beseda + sam. beseda ▪ Pogreznila se je v otopelo žalost in le še joče. ImenovalnIk: ostrȋgarja ▪ Pogledala jo je z utrujenimi in otopelimi očmi in rodIlnIk: ostrȋgarjev molče prikimala. dajalnIk: ostrȋgarjema ▪▪▪ tožilnik: ostrȋgarja ▪ Vsi njegovi čuti so bili otopeli in njegove misli so bile mestnIk: pri ostrȋgarjih počasne in zmedene. 359 3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit rodIlnIk: otopélih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: otopélim ▪ Začela se je pritoževati, da ima otopele noge. tožilnik: otopéle ▪ Kolo ali plavanje bo prava rekreacija za vaše otopele mestnIk: pri otopélih ude. orodnIk: z otopélimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: otopélo [otopé otopéla otopélo] rodIlnIk: otopélega ipa: [ɔtɔˈpeː ɔtɔˈpeːla ɔtɔˈpeːlɔ] dajalnIk: otopélemu osnovnIk tožilnik: otopélo moški spol mestnIk: pri otopélem ednina orodnIk: z otopélim ImenovalnIk: otopél dvojina določno otopéli ImenovalnIk: otopéli rodIlnIk: otopélega rodIlnIk: otopélih dajalnIk: otopélemu dajalnIk: otopélima tožilnik: otopél tožilnik: otopéli določno otopéli mestnIk: pri otopélih živo otopélega orodnIk: z otopélima mestnIk: pri otopélem množina orodnIk: z otopélim ImenovalnIk: otopéla dvojina rodIlnIk: otopélih ImenovalnIk: otopéla dajalnIk: otopélim rodIlnIk: otopélih tožilnik: otopéla dajalnIk: otopélima mestnIk: pri otopélih tožilnik: otopéla orodnIk: z otopélimi mestnIk: pri otopélih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z otopélima moški spol množina ednIna: bòlj otopél ImenovalnIk: otopéli ženski spol rodIlnIk: otopélih ednIna: bòlj otopéla dajalnIk: otopélim srednji spol tožilnik: otopéle ednIna: bòlj otopélo mestnIk: pri otopélih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z otopélimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj otopél ednina ženski spol ImenovalnIk: otopéla ednIna: nàjbolj in nájbolj otopéla rodIlnIk: otopéle srednji spol dajalnIk: otopéli ednIna: nàjbolj in nájbolj otopélo tožilnik: otopélo mestnIk: pri otopéli tudi orodnIk: z otopélo [otopè otopéla otopélo] dvojina ipa: [ɔtɔˈpɛ ɔtɔˈpeːla ɔtɔˈpeːlɔ] ImenovalnIk: otopéli rodIlnIk: otopélih osnovnIk dajalnIk: otopélima moški spol tožilnik: otopéli ednina mestnIk: pri otopélih ImenovalnIk: otopèl orodnIk: z otopélima določno otopéli množina rodIlnIk: otopélega ImenovalnIk: otopéle dajalnIk: otopélemu 360 tožilnik: otopèl tožilnik: otopéli določno otopéli mestnIk: pri otopélih živo otopélega orodnIk: z otopélima mestnIk: pri otopélem množina orodnIk: z otopélim ImenovalnIk: otopéla dvojina rodIlnIk: otopélih ImenovalnIk: otopéla dajalnIk: otopélim rodIlnIk: otopélih tožilnik: otopéla dajalnIk: otopélima mestnIk: pri otopélih tožilnik: otopéla orodnIk: z otopélimi mestnIk: pri otopélih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z otopélima moški spol množina ednIna: bòlj otopèl ImenovalnIk: otopéli ženski spol rodIlnIk: otopélih ednIna: bòlj otopéla dajalnIk: otopélim srednji spol tožilnik: otopéle ednIna: bòlj otopélo mestnIk: pri otopélih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z otopélimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj otopèl ednina ženski spol ImenovalnIk: otopéla ednIna: nàjbolj in nájbolj otopéla rodIlnIk: otopéle srednji spol dajalnIk: otopéli ednIna: nàjbolj in nájbolj otopélo tožilnik: otopélo mestnIk: pri otopéli tonemsko orodnIk: z otopélo [otop otopla otoplo] dvojina ipa: [ɔtɔpéː ɔtɔpèːlá ɔtɔpèːl] ImenovalnIk: otopéli osnovnIk rodIlnIk: otopélih moški spol dajalnIk: otopélima ednina tožilnik: otopéli ImenovalnIk: otopl mestnIk: pri otopélih določno otopli orodnIk: z otopélima rodIlnIk: otoplega množina dajalnIk: otoplemu ImenovalnIk: otopéle tožilnik: otopl rodIlnIk: otopélih določno otopli dajalnIk: otopélim živo otoplega tožilnik: otopéle mestnIk: pri otoplem mestnIk: pri otopélih orodnIk: z otoplim orodnIk: z otopélimi dvojina srednji spol ImenovalnIk: otopla ednina rodIlnIk: otoplih ImenovalnIk: otopélo dajalnIk: otoplima rodIlnIk: otopélega tožilnik: otopla dajalnIk: otopélemu mestnIk: pri otoplih tožilnik: otopélo orodnIk: z otoplima mestnIk: pri otopélem množina orodnIk: z otopélim ImenovalnIk: otopli dvojina rodIlnIk: otoplih ImenovalnIk: otopéli dajalnIk: otoplim rodIlnIk: otopélih tožilnik: otople dajalnIk: otopélima mestnIk: pri otoplih 361 orodnIk: z otoplimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj otopl ednina ženski spol ImenovalnIk: otopla ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj otopla rodIlnIk: otople srednji spol dajalnIk: otopli ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj otoplo tožilnik: otoplo mestnIk: pri otopli tudi orodnIk: z otoplo [otopȅ otopla otoplo] dvojina ipa: [ɔtɔp ɔtɔpèːlá ɔtɔpèːl] ImenovalnIk: otopli rodIlnIk: otoplih osnovnIk dajalnIk: otoplima moški spol tožilnik: otopli ednina mestnIk: pri otoplih ImenovalnIk: otopȅl orodnIk: z otoplima določno otopli množina rodIlnIk: otoplega ImenovalnIk: otople dajalnIk: otoplemu rodIlnIk: otoplih tožilnik: otopȅl dajalnIk: otoplim določno otopli tožilnik: otople živo otoplega mestnIk: pri otoplih mestnIk: pri otoplem orodnIk: z otoplimi orodnIk: z otoplim srednji spol dvojina ednina ImenovalnIk: otopla ImenovalnIk: otoplo rodIlnIk: otoplih rodIlnIk: otoplega dajalnIk: otoplima dajalnIk: otoplemu tožilnik: otopla tožilnik: otoplo mestnIk: pri otoplih mestnIk: pri otoplem orodnIk: z otoplima orodnIk: z otoplim množina dvojina ImenovalnIk: otopli ImenovalnIk: otopli rodIlnIk: otoplih rodIlnIk: otoplih dajalnIk: otoplim dajalnIk: otoplima tožilnik: otople tožilnik: otopli mestnIk: pri otoplih mestnIk: pri otoplih orodnIk: z otoplimi orodnIk: z otoplima ženski spol množina ednina ImenovalnIk: otopla ImenovalnIk: otopla rodIlnIk: otoplih rodIlnIk: otople dajalnIk: otoplim dajalnIk: otopli tožilnik: otopla tožilnik: otoplo mestnIk: pri otoplih mestnIk: pri otopli orodnIk: z otoplimi orodnIk: z otoplo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: otopli ednIna: bȍlj otopl rodIlnIk: otoplih ženski spol dajalnIk: otoplima ednIna: bȍlj otopla tožilnik: otopli srednji spol mestnIk: pri otoplih ednIna: bȍlj otoplo orodnIk: z otoplima presežnik – opisno stopnjevanje množina 362 ImenovalnIk: otople ▪ Dijaki so zdolgočaseno pisali v zvezke ali pa samo rodIlnIk: otoplih otopelo gledali skozi okno. dajalnIk: otoplim ▪ Za trenutek sem se otopelo zastrmel vanj. tožilnik: otople ▪▪▪ mestnIk: pri otoplih ▪ Vse skupaj mi je odveč, nekam bi rada pobegnila, a orodnIk: z otoplimi ostajam otopelo nemočna. srednji spol ▪ Jokala je, a ne od sreče, ampak čudno otopelo. ednina ImenovalnIk: otoplo Izgovor In oblIke rodIlnIk: otoplega jakostno dajalnIk: otoplemu [otopélo] tožilnik: otoplo ipa: [ɔtɔˈpeːlɔ] mestnIk: pri otoplem osnovnIk: otopélo orodnIk: z otoplim PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj otopélo dvojina presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj otopélo ImenovalnIk: otopli rodIlnIk: otoplih tonemsko dajalnIk: otoplima [otoplo] tožilnik: otopli ipa: [ɔtɔpèːl] mestnIk: pri otoplih osnovnIk: otoplo orodnIk: z otoplima PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj otoplo množina presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj otoplo ImenovalnIk: otopla rodIlnIk: otoplih Izvor dajalnIk: otoplim ↑otopel tožilnik: otopla mestnIk: pri otoplih otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola orodnIk: z otoplimi [otopélost] PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje Pomen moški spol 1. stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje ednIna: bȍlj otopȅl dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednIna: bȍlj otopla čustvena, duhovna, duševna otopelost | popolna srednji spol otopelost | zimska otopelost ednIna: bȍlj otoplo ▪ Zabredla je v popolno čustveno otopelost. presežnik – opisno stopnjevanje ▪ Šport mnogim pomaga iz duševne otopelosti. moški spol ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj otopȅl prebuditi, predramiti, zbuditi, zdramiti (se) iz otopelosti ženski spol ▪ S svojimi idejami je iz naravovarstvene otopelosti ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj otopla zdramil številne ljudi. srednji spol ▪ Topli sončni žarki in prebujajoča se narava nas vsako ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj otoplo leto znova prebudijo iz zimske otopelosti. ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku Izvor zapasti v otopelost ↑otopeti ▪ Sedla je za kuhinjsko mizo in padla v zamolklo otopelost. otopélo ▪ Ohranjati moramo socialne stike, brati časopise prislov in spremljati spletne strani, da ohranjamo delovne [otopélo] navade in ne zapademo v otopelost. Pomen ▪▪▪ takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne ▪ V prvi fazi je žalujoči v šoku zaradi nenadne večje kaže volje, zavzetosti za kaj; sin.: topo izgube, kar povzroči otopelost, saj žalujoči ne more ⏵ prisl. + glag. ustrezno obdelati vseh informacij o dogodku. otopelo gledati ▪ Zdravilo proti otopelosti je, da si dovolite čutiti in 363 ubesediti svoja občutja. dajalnIk: otoplostma tudi otoplostima 2. stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj tožilnik: otoplosti učinkovito mestnIk: pri otoplostih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z otoplostma tudi z otoplostima občutek otopelosti množina ▪ Značilna znamenja bolezni so: odsekan govor, ImenovalnIk: otoplosti tresavica, občutek otopelosti v nogah, omotičnost, rodIlnIk: otoplosti ohromitev očesnih mišic itd. dajalnIk: otoplostim ▪ Po ležanju na takšni vzmetnici ima človek lahko občutek otopelosti, saj trda vzmetnica ne daje opore tožilnik: otoplosti usločenemu delu hrbta in mišicam v tem predelu. mestnIk: pri otoplostih ▪▪▪ orodnIk: z otoplostmi ▪ Visoka nadmorska višina pri ljudeh povzroča utrujenost, zaspanost, otopelost in oteklost udov. Izvor ↑otopel I zgovor In oblIke jakostno otopéti otopím dovršni glagol [otopélost] [otopéti] ipa: [ɔtɔˈpeːlɔst] Pomen ednina 1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro ImenovalnIk: otopélost ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: otopélosti nož, rezilo otopi dajalnIk: otopélosti ▪ Rezila nožev po daljši rabi otopijo, zato so potrebni tožilnik: otopélost pripomočki za ostrenje. ▪ Ne dovolj trd nož med uporabo hitro otopi in njegova mestnIk: pri otopélosti nabrušena ostrina se skrivi. orodnIk: z otopélostjo dvojina ⏵ prisl. + glag. hitro otopeti ImenovalnIk: otopélosti ▪ Plošče iz brusilnega papirja, ki jih uporabljamo na rodIlnIk: otopélosti kotnih brusilkah, pogosto hitro otopijo in izgubijo svojo dajalnIk: otopélostma tudi otopélostima brusilno sposobnost. tožilnik: otopélosti ▪ Ostriži imajo zelo koščena usta in konica trnka hitro mestnIk: pri otopélostih otopi, če je trnek povprečne kakovosti. orodnIk: z otopélostma tudi z otopélostima 2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, množina prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj ImenovalnIk: otopélosti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: otopélosti človek otopi | čustva otopijo dajalnIk: otopélostim ▪ Človek ob istem vsakodnevnem delu sčasoma otopi. tožilnik: otopélosti ▪ Moja čustva so popolnoma otopela. mestnIk: pri otopélostih ⏵ prisl. + glag. orodnIk: z otopélostmi čisto, popolnoma, povsem otopeti | čustveno otopeti | nekako otopeti | nekoliko, malce, malo otopeti | precej tonemsko otopeti [otoplost] ▪ Zasvojeni so zelo zmedeni, se ne znajdejo, čustveno ipa: [ɔtɔpèːlst] otopijo in se niso zmožni osredotočiti. ednina ▪ Se vas stiske in tragedije dotaknejo ali pa boste ImenovalnIk: otoplost sčasoma popolnoma otopeli? rodIlnIk: otoplosti 3. postati slabo odziven, manj učinkovit ▪ Jezik mu je otopel, zaradi česar se pogosto ugrizne dajalnIk: otoplosti vanj in se mu pri dolgotrajnem govoru zapleta. tožilnik: otoplost ▪ Imunski sistem je že skoraj otopel spričo nenehnega mestnIk: pri otoplosti obremenjevanja, zato ne reagira na akutno stresno orodnIk: z otoplostjo situacijo. dvojina 4. postati manj intenziven, izrazit; sin.: otopiti ImenovalnIk: otoplosti ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: otoplosti bolečina otopi 364 ▪ Razbijajoča bolečina v glavi je otopela in se tožilnik: otopèč spremenila v skoraj že znosen pritisk. živo otopéčega ▪ Po premoru je pri gostiteljih otopela konica napada. mestnIk: pri otopéčem ▪ Z zgodovinsko distanco otopi tudi naša zgroženost orodnIk: z otopéčim nad posameznimi dejanji, tako da se sčasoma dvojina spremenijo v romantične zgodbe. ImenovalnIk: otopéča rodIlnIk: otopéčih Izgovor In oblIke dajalnIk: otopéčima jakostno tožilnik: otopéča [otopéti] mestnIk: pri otopéčih ipa: [ɔtɔˈpeːti] orodnIk: z otopéčima nedoločnik: otopéti množina namenIlnIk: otopèt in otopét ImenovalnIk: otopéči sedanjik rodIlnIk: otopéčih ednina dajalnIk: otopéčim 1. oseba: otopím tožilnik: otopéče 2. oseba: otopíš mestnIk: pri otopéčih 3. oseba: otopí orodnIk: z otopéčimi dvojina ženski spol 1. oseba: otopíva ednina 2. oseba: otopíta ImenovalnIk: otopéča 3. oseba: otopíta rodIlnIk: otopéče množina dajalnIk: otopéči 1. oseba: otopímo tožilnik: otopéčo 2. oseba: otopíte mestnIk: pri otopéči 3. oseba: otopíjo orodnIk: z otopéčo velelnik dvojina ednina ImenovalnIk: otopéči 2. oseba: otôpi rodIlnIk: otopéčih dvojina dajalnIk: otopéčima 1. oseba: otopíva tožilnik: otopéči 2. oseba: otopíta mestnIk: pri otopéčih množina orodnIk: z otopéčima 1. oseba: otopímo množina 2. oseba: otopíte ImenovalnIk: otopéče deležnik na -l rodIlnIk: otopéčih moški spol dajalnIk: otopéčim ednIna: otopèl in otopél tožilnik: otopéče dvojIna: otopéla mestnIk: pri otopéčih množina: otopéli orodnIk: z otopéčimi ženski spol srednji spol ednIna: otopéla ednina dvojIna: otopéli ImenovalnIk: otopéče množina: otopéle rodIlnIk: otopéčega srednji spol dajalnIk: otopéčemu ednIna: otopélo tožilnik: otopéče dvojIna: otopéli mestnIk: pri otopéčem množina: otopéla orodnIk: z otopéčim deležnik na -č dvojina moški spol ImenovalnIk: otopéči ednina rodIlnIk: otopéčih ImenovalnIk: otopèč dajalnIk: otopéčima rodIlnIk: otopéčega tožilnik: otopéči dajalnIk: otopéčemu 365 mestnIk: pri otopéčih 2. oseba: otópi orodnIk: z otopéčima dvojina množina 1. oseba: otopȋva ImenovalnIk: otopéča 2. oseba: otopȋta rodIlnIk: otopéčih množina dajalnIk: otopéčim 1. oseba: otopȋmo tožilnik: otopéča 2. oseba: otopȋte mestnIk: pri otopéčih deležnik na -l orodnIk: z otopéčimi moški spol deležje na -e: otopé ednIna: otopȅl in otopl glagolnik dvojIna: otopla ednina množina: otopli ImenovalnIk: otopênje ženski spol rodIlnIk: otopênja ednIna: otopla in otopla dajalnIk: otopênju dvojIna: otopli tožilnik: otopênje množina: otople mestnIk: pri otopênju srednji spol orodnIk: z otopênjem ednIna: otoplo dvojina dvojIna: otopli ImenovalnIk: otopênji množina: otopla rodIlnIk: otopênj deležnik na -č dajalnIk: otopênjema moški spol tožilnik: otopênji ednina mestnIk: pri otopênjih ImenovalnIk: otopȅč orodnIk: z otopênjema rodIlnIk: otopčega množina dajalnIk: otopčemu ImenovalnIk: otopênja tožilnik: otopȅč rodIlnIk: otopênj živo otopčega dajalnIk: otopênjem mestnIk: pri otopčem tožilnik: otopênja orodnIk: z otopčim mestnIk: pri otopênjih dvojina orodnIk: z otopênji ImenovalnIk: otopča rodIlnIk: otopčih tonemsko dajalnIk: otopčima [otopti] tožilnik: otopča ipa: [ɔtɔpèːtí] mestnIk: pri otopčih nedoločnik: otopti orodnIk: z otopčima namenIlnIk: otopȅt in otopt množina sedanjik ImenovalnIk: otopči ednina rodIlnIk: otopčih 1. oseba: otopím dajalnIk: otopčim 2. oseba: otopíš tožilnik: otopče 3. oseba: otopí mestnIk: pri otopčih dvojina orodnIk: z otopčimi 1. oseba: otopíva ženski spol 2. oseba: otopíta ednina 3. oseba: otopíta ImenovalnIk: otopča množina rodIlnIk: otopče 1. oseba: otopímo dajalnIk: otopči 2. oseba: otopíte tožilnik: otopčo 3. oseba: otopíjo mestnIk: pri otopči velelnik orodnIk: z otopčo ednina dvojina 366 ImenovalnIk: otopči rodIlnIk: otopȇnj rodIlnIk: otopčih dajalnIk: otopénjem tudi otopȇnjem dajalnIk: otopčima tožilnik: otopénja tudi otopȇnja tožilnik: otopči mestnIk: pri otopénjih tudi pri otopȇnjih mestnIk: pri otopčih orodnIk: z otopénji tudi z otopȇnji orodnIk: z otopčima množina Izvor ImenovalnIk: otopče iz topeti iz ↑top rodIlnIk: otopčih dajalnIk: otopčim otopíti otopím dovršni glagol tožilnik: otopče [otopíti] mestnIk: pri otopčih Pomen orodnIk: z otopčimi 1. povzročiti, da kdo ali kaj postane neobčutljivo srednji spol za zunanje dražljaje, preneha kazati voljo, ednina zavzetost za kaj ImenovalnIk: otopče ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: otopčega otopiti čustva, čute dajalnIk: otopčemu ▪ Preveč pijače mu je otopilo čute. tožilnik: otopče ▪ Občutja samozadostnosti so bila kot droga, ki so mestnIk: pri otopčem otopila moje čute. orodnIk: z otopčim ▪ Neskončna ravnina nama je otopila pozornost. dvojina 2. narediti, povzročiti, da kaj postane manj ImenovalnIk: otopči intenzivno, izrazito rodIlnIk: otopčih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: otopčima otopiti igro | otopiti napad | otopiti ost, ostrino tožilnik: otopči ▪ Sprememba slovenske obrambe je povsem otopila mestnIk: pri otopčih napad petkratnih afriških prvakov. orodnIk: z otopčima ▪ Oblast je uprizorila vrsto manevrov, da bi se revije množina polastila ali vsaj otopila njeno ost. ▪ ImenovalnIk: otopča Množično odklonilno stališče do jedrskih elektrarn je otopilo rodIlnIk: otopčih moč atomskega lobija. 3. dajalnIk: otopčim v obliki otopiti se postati manj intenziven, izrazit; sin.: otopeti tožilnik: otopča ▪ mestnIk: pri otopčih Rokovska ortodoksnost se je z leti otopila. orodnIk: z otopčimi deležje na -e: otop in otop Izgovor In oblIke glagolnik jakostno ednina [otopíti] ImenovalnIk: otopénje ipa: [ɔtɔˈpiːti] rodIlnIk: otopénja nedoločnik: otopíti dajalnIk: otopénju namenIlnIk: otopít in otopìt sedanjik tožilnik: otopénje mestnIk: pri otopénju ednina orodnIk: z otopénjem 1. oseba: otopím dvojina 2. oseba: otopíš ImenovalnIk: otopénji in otopȇnji 3. oseba: otopí rodIlnIk: otopȇnj dvojina dajalnIk: otopénjema in otopȇnjema 1. oseba: otopíva tožilnik: otopénji in otopȇnji 2. oseba: otopíta mestnIk: pri otopénjih tudi pri otopȇnjih 3. oseba: otopíta orodnIk: z otopénjema in z otopȇnjema množina množina 1. oseba: otopímo ImenovalnIk: otopénja tudi otopȇnja 2. oseba: otopíte 3. oseba: otopíjo 367 velelnik orodnIk: z otopljêno ednina dvojina 2. oseba: otôpi ImenovalnIk: otopljêni dvojina rodIlnIk: otopljênih 1. oseba: otopíva dajalnIk: otopljênima 2. oseba: otopíta tožilnik: otopljêni množina mestnIk: pri otopljênih 1. oseba: otopímo orodnIk: z otopljênima 2. oseba: otopíte množina deležnik na -l ImenovalnIk: otopljêne moški spol rodIlnIk: otopljênih ednIna: otópil dajalnIk: otopljênim dvojIna: otopíla tožilnik: otopljêne množina: otopíli mestnIk: pri otopljênih ženski spol orodnIk: z otopljênimi ednIna: otopíla srednji spol dvojIna: otopíli ednina množina: otopíle ImenovalnIk: otopljêno srednji spol rodIlnIk: otopljênega ednIna: otopílo dajalnIk: otopljênemu dvojIna: otopíli tožilnik: otopljêno množina: otopíla mestnIk: pri otopljênem deležnik na -n orodnIk: z otopljênim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: otopljêni ImenovalnIk: otopljèn rodIlnIk: otopljênih rodIlnIk: otopljênega dajalnIk: otopljênima dajalnIk: otopljênemu tožilnik: otopljêni tožilnik: otopljèn mestnIk: pri otopljênih živo otopljênega orodnIk: z otopljênima mestnIk: pri otopljênem množina orodnIk: z otopljênim ImenovalnIk: otopljêna dvojina rodIlnIk: otopljênih ImenovalnIk: otopljêna dajalnIk: otopljênim rodIlnIk: otopljênih tožilnik: otopljêna dajalnIk: otopljênima mestnIk: pri otopljênih tožilnik: otopljêna orodnIk: z otopljênimi mestnIk: pri otopljênih deležje na -vši: otopívši orodnIk: z otopljênima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: otopljêni ImenovalnIk: otopljênje rodIlnIk: otopljênih rodIlnIk: otopljênja dajalnIk: otopljênim dajalnIk: otopljênju tožilnik: otopljêne tožilnik: otopljênje mestnIk: pri otopljênih mestnIk: pri otopljênju orodnIk: z otopljênimi orodnIk: z otopljênjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: otopljênji ImenovalnIk: otopljêna rodIlnIk: otopljênj rodIlnIk: otopljêne dajalnIk: otopljênjema dajalnIk: otopljêni tožilnik: otopljênji tožilnik: otopljêno mestnIk: pri otopljênjih mestnIk: pri otopljêni orodnIk: z otopljênjema 368 množina dajalnIk: otopljénemu ImenovalnIk: otopljênja tožilnik: otopljȅn rodIlnIk: otopljênj živo otopljénega dajalnIk: otopljênjem mestnIk: pri otopljénem tožilnik: otopljênja orodnIk: z otopljénim mestnIk: pri otopljênjih dvojina orodnIk: z otopljênji ImenovalnIk: otopljéna rodIlnIk: otopljénih tonemsko dajalnIk: otopljénima [otopíti] tudi [otopȋti] tožilnik: otopljéna ipa: [ɔtɔpìːtí] tudi [ɔtɔpíːtì] mestnIk: pri otopljénih nedoločnik: otopíti tudi otopȋti orodnIk: z otopljénima namenIlnIk: otopȋt in otopȉt množina sedanjik ImenovalnIk: otopljéni ednina rodIlnIk: otopljénih 1. oseba: otopím dajalnIk: otopljénim 2. oseba: otopíš tožilnik: otopljéne 3. oseba: otopí mestnIk: pri otopljénih dvojina orodnIk: z otopljénimi 1. oseba: otopíva ženski spol 2. oseba: otopíta ednina 3. oseba: otopíta ImenovalnIk: otopljéna množina rodIlnIk: otopljéne 1. oseba: otopímo dajalnIk: otopljéni 2. oseba: otopíte tožilnik: otopljéno 3. oseba: otopíjo mestnIk: pri otopljéni velelnik orodnIk: z otopljéno ednina dvojina 2. oseba: otópi ImenovalnIk: otopljéni dvojina rodIlnIk: otopljénih 1. oseba: otopȋva dajalnIk: otopljénima 2. oseba: otopȋta tožilnik: otopljéni množina mestnIk: pri otopljénih 1. oseba: otopȋmo orodnIk: z otopljénima 2. oseba: otopȋte množina deležnik na -l ImenovalnIk: otopljéne moški spol rodIlnIk: otopljénih ednIna: otpil dajalnIk: otopljénim dvojIna: otopȋla tožilnik: otopljéne množina: otopȋli mestnIk: pri otopljénih ženski spol orodnIk: z otopljénimi ednIna: otopíla srednji spol dvojIna: otopȋli ednina množina: otopȋle ImenovalnIk: otopljéno srednji spol rodIlnIk: otopljénega ednIna: otopȋlo dajalnIk: otopljénemu dvojIna: otopȋli tožilnik: otopljéno množina: otopȋla mestnIk: pri otopljénem deležnik na -n orodnIk: z otopljénim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: otopljéni ImenovalnIk: otopljȅn rodIlnIk: otopljénih rodIlnIk: otopljénega dajalnIk: otopljénima 369 tožilnik: otopljéni tožilnik: ovčárstvo mestnIk: pri otopljénih mestnIk: pri ovčárstvu orodnIk: z otopljénima orodnIk: z ovčárstvom množina dvojina ImenovalnIk: otopljéna ImenovalnIk: ovčárstvi rodIlnIk: otopljénih rodIlnIk: ovčárstev dajalnIk: otopljénim dajalnIk: ovčárstvoma tožilnik: otopljéna tožilnik: ovčárstvi mestnIk: pri otopljénih mestnIk: pri ovčárstvih orodnIk: z otopljénimi orodnIk: z ovčárstvoma deležje na -vši: otopȋvši množina glagolnik ImenovalnIk: ovčárstva ednina rodIlnIk: ovčárstev ImenovalnIk: otopljénje dajalnIk: ovčárstvom rodIlnIk: otopljénja tožilnik: ovčárstva dajalnIk: otopljénju mestnIk: pri ovčárstvih tožilnik: otopljénje orodnIk: z ovčárstvi mestnIk: pri otopljénju orodnIk: z otopljénjem tonemsko dvojina [očȃrstvo] ImenovalnIk: otopljénji in otopljȇnji ipa: [ɔʧáːɾstʋ] rodIlnIk: otopljȇnj ednina dajalnIk: otopljénjema in otopljȇnjema ImenovalnIk: ovčȃrstvo tožilnik: otopljénji in otopljȇnji rodIlnIk: ovčȃrstva mestnIk: pri otopljénjih tudi pri otopljȇnjih dajalnIk: ovčȃrstvu orodnIk: z otopljénjema in z otopljȇnjema tožilnik: ovčȃrstvo množina mestnIk: pri ovčȃrstvu ImenovalnIk: otopljénja tudi otopljȇnja orodnIk: z ovčȃrstvom rodIlnIk: otopljȇnj dvojina dajalnIk: otopljénjem tudi otopljȇnjem ImenovalnIk: ovčȃrstvi tožilnik: otopljénja tudi otopljȇnja rodIlnIk: ovčȃrstev mestnIk: pri otopljénjih tudi pri otopljȇnjih dajalnIk: ovčȃrstvoma orodnIk: z otopljénji tudi z otopljȇnji tožilnik: ovčȃrstvi mestnIk: pri ovčȃrstvih Izvor orodnIk: z ovčȃrstvoma iz topiti iz ↑top množina ImenovalnIk: ovčȃrstva ovčárstvo ovčárstva samostalnik srednjega spola rodIlnIk: ovčȃrstev [očárstvo] dajalnIk: ovčȃrstvom Pomen tožilnik: ovčȃrstva dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc; sin.: ovčereja mestnIk: pri ovčȃrstvih ▪ Njegova družina se z ovčarstvom ukvarja že sto let. orodnIk: z ovčȃrstvi ▪ V dolini skrbi vsak gospodar sam za svoje ovce, planinsko ovčarstvo pa ima kolektivno osnovo. Izvor ↑ovčar Izgovor In oblIke jakostno ovčerêja ovčerêje samostalnik ženskega spola [očárstvo] [očerêja] ipa: [ɔˈʧaːɾstʋɔ] Pomen ednina dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc; sin.: ovčarstvo ImenovalnIk: ovčárstvo ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku rodIlnIk: ovčárstva ukvarjati se z ovčerejo dajalnIk: ovčárstvu ▪ Z ovčerejo se ukvarja že nekaj let in pravi, da se da s 370 čredo 200 ovac kar spodobno preživeti. tožilnik: ovčerȇji ▪ V glavnem so se preživljali z ovčerejo in s tem, kar so mestnIk: pri ovčerȇjah pridelali na pusti zemlji. orodnIk: z ovčerȇjama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina razvoj ovčereje ImenovalnIk: ovčerȇje ▪ Prejel je nepovratna sredstva za razvoj ovčereje. rodIlnIk: ovčerȇj ▪ Predstavil je svoja kmetijska prizadevanja in uspehe dajalnIk: ovčerȇjam na področju ovčereje. tožilnik: ovčerȇje ▪▪▪ mestnIk: pri ovčerȇjah ▪ V zadnjih letih se hitro razvija ovčereja. orodnIk: z ovčerȇjami ▪ Ko so pred stoletjem opustili ovčerejo, so se na travnatih pobočjih razrasli mladi orehovi in brezovi gozdovi. Izvor ↑ovca + ↑reja Izgovor In oblIke ovčerêjec ovčerêjca jakostno samostalnik moškega spola [očerêja] [očerêjəc] ipa: [ɔʧɛˈɾɛːja] Pomen ednina kdor se ukvarja z rejo ovc, navadno poklicno ⏵ ImenovalnIk: ovčerêja sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ V Sloveniji ovčerejci gojijo v glavnem le ovce rodIlnIk: ovčerêje merinke, ne dolgoresastih. dajalnIk: ovčerêji ▪ Ovčerejci, ki pasejo drobnico na prostem, živali tožilnik: ovčerêjo ponoči zapirajo v hleve. mestnIk: pri ovčerêji ▪ Številni ovčerejci si že nekaj časa prizadevajo, da bi orodnIk: z ovčerêjo ohranili avtohtono jezersko-solčavsko pasmo ovce, ki dvojina je bila registrirana leta 1892. ImenovalnIk: ovčerêji rodIlnIk: ovčerêj Izgovor In oblIke dajalnIk: ovčerêjama jakostno tožilnik: ovčerêji [očerêjəc] mestnIk: pri ovčerêjah ipa: [ɔʧɛˈɾɛːjəʦ] orodnIk: z ovčerêjama ednina množina ImenovalnIk: ovčerêjec ImenovalnIk: ovčerêje rodIlnIk: ovčerêjca rodIlnIk: ovčerêj dajalnIk: ovčerêjcu dajalnIk: ovčerêjam tožilnik: ovčerêjca tožilnik: ovčerêje mestnIk: pri ovčerêjcu mestnIk: pri ovčerêjah orodnIk: z ovčerêjcem orodnIk: z ovčerêjami dvojina ImenovalnIk: ovčerêjca tonemsko rodIlnIk: ovčerêjcev [ovčerȇja] dajalnIk: ovčerêjcema ipa: [ɔʧɛɾːjà] tožilnik: ovčerêjca ednina mestnIk: pri ovčerêjcih ImenovalnIk: ovčerȇja orodnIk: z ovčerêjcema rodIlnIk: ovčerȇje množina dajalnIk: ovčerȇji ImenovalnIk: ovčerêjci tožilnik: ovčerȇjo rodIlnIk: ovčerêjcev mestnIk: pri ovčerȇji dajalnIk: ovčerêjcem orodnIk: z ovčerȇjo tožilnik: ovčerêjce dvojina mestnIk: pri ovčerêjcih ImenovalnIk: ovčerȇji orodnIk: z ovčerêjci rodIlnIk: ovčerȇj dajalnIk: ovčerȇjama 371 tonemsko ednina [očerȇjəc] ImenovalnIk: ozébnik ipa: [ɔʧɛɾːjʦ] rodIlnIk: ozébnika ednina dajalnIk: ozébniku ImenovalnIk: ovčerȇjec tožilnik: ozébnik rodIlnIk: ovčerȇjca mestnIk: pri ozébniku dajalnIk: ovčerȇjcu orodnIk: z ozébnikom tožilnik: ovčerȇjca dvojina mestnIk: pri ovčerȇjcu ImenovalnIk: ozébnika orodnIk: z ovčerȇjcem rodIlnIk: ozébnikov dvojina dajalnIk: ozébnikoma ImenovalnIk: ovčerȇjca tožilnik: ozébnika rodIlnIk: ovčerȇjcev mestnIk: pri ozébnikih dajalnIk: ovčerȇjcema orodnIk: z ozébnikoma tožilnik: ovčerȇjca množina mestnIk: pri ovčerȇjcih ImenovalnIk: ozébniki orodnIk: z ovčerȇjcema rodIlnIk: ozébnikov množina dajalnIk: ozébnikom ImenovalnIk: ovčerȇjci tožilnik: ozébnike rodIlnIk: ovčerȇjcev mestnIk: pri ozébnikih dajalnIk: ovčerȇjcem orodnIk: z ozébniki tožilnik: ovčerȇjce mestnIk: pri ovčerȇjcih tonemsko orodnIk: z ovčerȇjci [ozbnik] ipa: [ɔzéːbnìk] Izvor ednina ↑ovčereja ImenovalnIk: ozbnik rodIlnIk: ozbnika ozébnik ozébnika samostalnik moškega spola dajalnIk: ozbniku [ozébnik] tožilnik: ozbnik Pomen mestnIk: pri ozbniku iz geografije ozek, strm prehod, žleb med skalnima orodnIk: z ozbnikom stenama, ki je večji del leta ali stalno napolnjen s dvojina snegom, ledom ImenovalnIk: ozbnika ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: ozbnikov ▪ V izteku ozebnika se oprimemo jeklenice in je ne dajalnIk: ozbnikoma spustimo do izstopa na grebenu tik pod vrhom gore. tožilnik: ozbnika ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri ozbnikih ▪ Andi ne dosegajo himalajskih višin, zato pa številne orodnIk: z ozbnikoma stene in vrhovi ponujajo mnogo zanimivega in množina tehnično zahtevnega plezanja, od granitnih plošč in ImenovalnIk: ozbniki previsov do strmih ledenih ozebnikov. ▪ Alpinistična trojica se je odpravila v osrednji ozebnik rodIlnIk: ozbnikov 5928 m visoke gore. dajalnIk: ozbnikom ▪▪▪ tožilnik: ozbnike ▪ Za aklimatizacijo so preplezali prvenstveno smer po mestnIk: pri ozbnikih ozebniku med vrhovoma Bagirati II in IV (6200 m). orodnIk: z ozbniki ▪ Sestop skozi ozebnik ni prijeten in zahteva plezanje v snegu, pozno poleti tudi v ledu. Izvor ↑ozebsti I zgovor In oblIke jakostno [ozébnik] ipa: [ɔˈzeːbnik] 372 paličnják paličnjáka samostalnik moškega spola ImenovalnIk: paličnjáka [paličnják] rodIlnIk: paličnjákov tudi paličnjȃkov Pomen dajalnIk: paličnjákoma žuželka s podolgovatim telesom, ki spominja na tožilnik: paličnjáka del rastline, zlasti vejico, list; primerjaj lat. Phasmatodea, mestnIk: pri paličnjákih tudi pri paličnjȃkih Phylliidae orodnIk: s paličnjákoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ▪ Samica paličnjaka svoja jajčeca raztrese po gozdnih ImenovalnIk: paličnjáki tleh. rodIlnIk: paličnjákov tudi paličnjȃkov ▪ Telo paličnjakov posnema vejice in ima varovalno dajalnIk: paličnjákom barvo. tožilnik: paličnjáke ▪▪▪ mestnIk: pri paličnjákih tudi pri paličnjȃkih ▪ Paličnjaki potrebujejo prostor tako za gibanje kot za orodnIk: s paličnjáki tudi s paličnjȃki levitev. ▪ V razredu imamo akvarij z ribicami in paličnjake, za Izvor katere pridno skrbimo. ↑palica Izgovor In oblIke pánjevka pánjevke samostalnik ženskega spola jakostno [paličnják] [pánjeka] ipa: [paliʧˈnjaːk] ednina Izgovor In oblIke jakostno ImenovalnIk: paličnják [pánjeka] rodIlnIk: paličnjáka ipa: [ˈpaːnjɛka] dajalnIk: paličnjáku ednina tožilnik: paličnjáka ImenovalnIk: pánjevka mestnIk: pri paličnjáku rodIlnIk: pánjevke orodnIk: s paličnjákom dvojina dajalnIk: pánjevki tožilnik: pánjevko ImenovalnIk: paličnjáka mestnIk: pri pánjevki rodIlnIk: paličnjákov orodnIk: s pánjevko dajalnIk: paličnjákoma dvojina tožilnik: paličnjáka ImenovalnIk: pánjevki mestnIk: pri paličnjákih rodIlnIk: pánjevk orodnIk: s paličnjákoma množina dajalnIk: pánjevkama tožilnik: pánjevki ImenovalnIk: paličnjáki mestnIk: pri pánjevkah rodIlnIk: paličnjákov orodnIk: s pánjevkama dajalnIk: paličnjákom množina tožilnik: paličnjáke ImenovalnIk: pánjevke mestnIk: pri paličnjákih rodIlnIk: pánjevk orodnIk: s paličnjáki dajalnIk: pánjevkam tožilnik: pánjevke tonemsko [paličnják] mestnIk: pri pánjevkah ipa: [paliʧnjàːk] orodnIk: s pánjevkami ednina tonemsko ImenovalnIk: paličnják [pȃnjeka] rodIlnIk: paličnjáka ipa: [páːnjka] dajalnIk: paličnjáku ednina tožilnik: paličnjáka ImenovalnIk: pȃnjevka mestnIk: pri paličnjáku rodIlnIk: pȃnjevke orodnIk: s paličnjákom dvojina dajalnIk: pȃnjevki 373 tožilnik: pȃnjevko potegne ven, konj pa pod kopitom ustvari brezzračni mestnIk: pri pȃnjevki prostor, zato se zelo težko izkoplje iz blata. orodnIk: s pȃnjevko ▪ Ris lovi predvsem parkljarje, ki so do 4-krat večji od dvojina njega (jelene, koze, ovce), zadovolji pa se tudi z zajci. ImenovalnIk: pȃnjevki rodIlnIk: pȃnjevk Izgovor In oblIke dajalnIk: pȃnjevkama jakostno tožilnik: pȃnjevki [párkljar párkljarja] mestnIk: pri pȃnjevkah ipa: [ˈpaːɾkljaɾ ˈpaːɾkljaɾja] orodnIk: s pȃnjevkama ednina množina ImenovalnIk: párkljar ImenovalnIk: pȃnjevke rodIlnIk: párkljarja rodIlnIk: pȃnjevk dajalnIk: párkljarju dajalnIk: pȃnjevkam tožilnik: párkljarja tožilnik: pȃnjevke mestnIk: pri párkljarju mestnIk: pri pȃnjevkah orodnIk: s párkljarjem orodnIk: s pȃnjevkami dvojina ImenovalnIk: párkljarja stalne zveze rodIlnIk: párkljarjev dajalnIk: párkljarjema zimska panjevka tožilnik: párkljarja iz biologije užitna lističasta goba okraste barve, ki mestnIk: pri párkljarjih pozimi raste v šopih na panjih in odmrlih listavcih; orodnIk: s párkljarjema primerjaj lat. Flammulina velutipes množina ▪ Na trohnečem listnatem drevju in po vejah na tleh ImenovalnIk: párkljarji so pognale zimske panjevke, ki so sicer običajne ob rodIlnIk: párkljarjev daljših zimskih odjugah in v milih zimah. dajalnIk: párkljarjem ▪ Klobučki zimskih panjevk so užitni in okusni, primerni tožilnik: párkljarje za najrazličnejše gobje jedi. mestnIk: pri párkljarjih orodnIk: s párkljarji Izvor ↑panj tonemsko [pȃrkljar pȃrkljarja] párkljar párkljarja samostalnik moškega spola ipa: [páːɾkljàɾ páːɾkljàɾja] [párkljar párkljarja] ednina Pomen ImenovalnIk: pȃrkljar iz zoologije kopitar s sodim številom prstov; primerjaj lat. rodIlnIk: pȃrkljarja Artiodactyla dajalnIk: pȃrkljarju ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: pȃrkljarja divji, domači parkljarji mestnIk: pri pȃrkljarju ▪ Volk je plenilec velikih parkljarjev, hrani se tudi z orodnIk: s pȃrkljarjem mrhovino, občasno pa napada domače živali. dvojina ▪ Večurno razpravo so strnili v nekaj sklepov, v katerih zahtevajo takojšnjo prepoved uvoza živih parkljarjev, ImenovalnIk: pȃrkljarja mesa in mesnih izdelkov. rodIlnIk: pȃrkljarjev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: pȃrkljarjema meso parkljarjev | prevoz, uvoz parkljarjev tožilnik: pȃrkljarja ▪ Slinavka in parkljevka sta akutni, vročinski in izjemno mestnIk: pri pȃrkljarjih nalezljivi bolezni parkljarjev – predvsem goveda, orodnIk: s pȃrkljarjema drobnice in prašičev. množina ▪ Začasno je prepovedan promet, tranzit in uvoz ImenovalnIk: pȃrkljarji parkljarjev iz vseh evropskih držav, s katerimi rodIlnIk: pȃrkljarjev Slovenija trguje. dajalnIk: pȃrkljarjem ▪▪▪ tožilnik: pȃrkljarje ▪ Parkljar pri hoji po blatu razkreči parklje in jih zlahka mestnIk: pri pȃrkljarjih 374 orodnIk: s pȃrkljarji dajalnIk: paródičnim tožilnik: paródične Izvor mestnIk: pri paródičnih ↑parkelj orodnIk: s paródičnimi ženski spol paródičen paródična paródično pridevnik ednina [paródičən] ImenovalnIk: paródična Pomen rodIlnIk: paródične 1. ki je v zvezi s parodijo 1., 1.1., 1.2. dajalnIk: paródični ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: paródično ▪ Dobro mu gredo od rok parodične in komične pesmi, mestnIk: pri paródični pravljice in komedije za otroke in odrasle. orodnIk: s paródično ▪ V gledališču 12. stoletja se je hudič pojavljal v dvojina parodičnih ali čisto komičnih vlogah, bližji človeku kot ImenovalnIk: paródični kakšni nadnaravni sili. rodIlnIk: paródičnih ▪ Drama za opisovanje sedanjosti uporablja groteskne, dajalnIk: paródičnima parodične in sorodne prijeme. tožilnik: paródični 2. v obliki parodičen ki je tak kot pri parodiji 1., 1.1., mestnIk: pri paródičnih 1.2. ali spominja na parodijo 1., 1.1., 1.2. orodnIk: s paródičnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina parodičen način ImenovalnIk: paródične ▪ Ulična predstava se na parodičen način loteva rodIlnIk: paródičnih človeških odnosov. ▪ Usodo znane osebnosti nam prikaže s povsem dajalnIk: paródičnim novega, poudarjeno subjektivnega vidika, obenem pa tožilnik: paródične tudi na videz naivno, tako da imamo opraviti z rahlo mestnIk: pri paródičnih parodičnim podtonom. orodnIk: s paródičnimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: paródično [paródičən] rodIlnIk: paródičnega ipa: [paˈɾoːdiʧən] dajalnIk: paródičnemu osnovnIk tožilnik: paródično moški spol mestnIk: pri paródičnem ednina orodnIk: s paródičnim ImenovalnIk: paródičen dvojina določno paródični ImenovalnIk: paródični rodIlnIk: paródičnega rodIlnIk: paródičnih dajalnIk: paródičnemu dajalnIk: paródičnima tožilnik: paródičen tožilnik: paródični določno paródični mestnIk: pri paródičnih živo paródičnega orodnIk: s paródičnima mestnIk: pri paródičnem množina orodnIk: s paródičnim ImenovalnIk: paródična dvojina rodIlnIk: paródičnih ImenovalnIk: paródična dajalnIk: paródičnim rodIlnIk: paródičnih tožilnik: paródična dajalnIk: paródičnima mestnIk: pri paródičnih tožilnik: paródična orodnIk: s paródičnimi mestnIk: pri paródičnih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s paródičnima moški spol množina ednIna: bòlj paródičen ImenovalnIk: paródični ženski spol rodIlnIk: paródičnih ednIna: bòlj paródična 375 srednji spol orodnIk: s pardičnima ednIna: bòlj paródično množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: pardične moški spol rodIlnIk: pardičnih ednIna: nàjbolj in nájbolj paródičen dajalnIk: pardičnim ženski spol tožilnik: pardične ednIna: nàjbolj in nájbolj paródična mestnIk: pri pardičnih srednji spol orodnIk: s pardičnimi ednIna: nàjbolj in nájbolj paródično srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: pardično [pardičən] rodIlnIk: pardičnega ipa: [paɾòːdíʧən] dajalnIk: pardičnemu osnovnIk tožilnik: pardično moški spol mestnIk: pri pardičnem ednina orodnIk: s pardičnim ImenovalnIk: pardičen dvojina določno pardični ImenovalnIk: pardični rodIlnIk: pardičnega rodIlnIk: pardičnih dajalnIk: pardičnemu dajalnIk: pardičnima tožilnik: pardičen tožilnik: pardični določno pardični mestnIk: pri pardičnih živo pardičnega orodnIk: s pardičnima mestnIk: pri pardičnem množina orodnIk: s pardičnim ImenovalnIk: pardična dvojina rodIlnIk: pardičnih ImenovalnIk: pardična dajalnIk: pardičnim rodIlnIk: pardičnih tožilnik: pardična dajalnIk: pardičnima mestnIk: pri pardičnih tožilnik: pardična orodnIk: s pardičnimi mestnIk: pri pardičnih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s pardičnima moški spol množina ednIna: bȍlj pardičen ImenovalnIk: pardični ženski spol rodIlnIk: pardičnih ednIna: bȍlj pardična dajalnIk: pardičnim srednji spol tožilnik: pardične ednIna: bȍlj pardično mestnIk: pri pardičnih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s pardičnimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj pardičen ednina ženski spol ImenovalnIk: pardična ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj pardična rodIlnIk: pardične srednji spol dajalnIk: pardični ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj pardično tožilnik: pardično mestnIk: pri pardični Izvor orodnIk: s pardično prevzeto iz nem. parodisch, frc. parodique, glej dvojina ↑parodija ImenovalnIk: pardični rodIlnIk: pardičnih parodíja parodíje samostalnik ženskega spola dajalnIk: pardičnima [parodíja] tožilnik: pardični Pomen mestnIk: pri pardičnih 1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, 376 satiričen način posnema drugo, navadno znano, ipa: [paɾɔˈdiːja] pomembno umetniško delo, žanr ednina ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: parodíja parodija na film, grozljivko | parodija na pesem | rodIlnIk: parodíje parodija na uspešnico dajalnIk: parodíji ▪ Producenti so si zamislili film kot diskretno parodijo tožilnik: parodíjo na pustolovski film, ki je bil zelo priljubljen žanr. mestnIk: pri parodíji ▪ Zabavna komedija je parodija na različne nanizanke, ki s svojimi očarljivimi zdravniki in prikupnimi sestrami orodnIk: s parodíjo dvojina navdušujejo najširši krog televizijskega občinstva. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: parodíji duhovita, zabavna parodija | filmska, glasbena parodija rodIlnIk: parodíj | groteskna, komična, satirična parodija | svojevrstna dajalnIk: parodíjama parodija tožilnik: parodíji ▪ Ivan Rob je zaslovel z duhovitimi parodijami mestnIk: pri parodíjah slovenskih pesnikov. orodnIk: s parodíjama ▪ Kot vedo povedati ustvarjalci filmskih parodij, množina izvirnost ni vedno edina pot do uspešnega filma. ImenovalnIk: parodíje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: parodíj napisati, posneti, pripraviti parodijo dajalnIk: parodíjam ▪ Napisala je parodijo na pustolovski roman. tožilnik: parodíje ▪ Dva mojstra filmskih parodij sta posnela parodijo o mestnIk: pri parodíjah fantazijskih spektaklih in superherojih. orodnIk: s parodíjami ▪▪▪ ▪ Pesem Šmarna gora je za nekatere literarne tonemsko zgodovinarje predvsem parodija in travestija [parodȋja] romarskih pesmi. ▪ Pesem se da brati kot parodijo vzorca slovenske ipa: [paɾɔdíːjà] ednina vzgojne verzifikacije. 1.1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, ImenovalnIk: parodȋja satiričen način posnema pojave v družbi rodIlnIk: parodȋje ▪ Predstave so večinoma parodije na dogajanje v dajalnIk: parodȋji gimnaziji, pa tudi v širšem okolju. tožilnik: parodȋjo ▪ Drama Revizor ostaja klasična in vedno sveža mestnIk: pri parodȋji parodija vzhodnjaškega sveta. orodnIk: s parodȋjo 1.2. kar na posmehljiv, ironičen, satiričen način dvojina posnema pojave v družbi ImenovalnIk: parodȋji ⏵ vezni glag. + prid. beseda + kot + sam. beseda v rodIlnIk: parodȋj imenovalniku dajalnIk: parodȋjama ▪ Lik je zamišljen kot parodija na starlete, ki s svojim tožilnik: parodȋji stasom, z vpadljivim oblačenjem in besednimi vložki mestnIk: pri parodȋjah asistirajo voditelju. orodnIk: s parodȋjama ▪ Projekt je bil mišljen kot zafrkantska parodija. množina ▪▪▪ ImenovalnIk: parodȋje ▪ Velikanski vklesani obrazi na spomeniku so postali rodIlnIk: parodȋj tarča številnih parodij. dajalnIk: parodȋjam 2. ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; sin.: slabšalno tožilnik: parodȋje farsa mestnIk: pri parodȋjah ▪ Tokrat bomo, kakor stvari kažejo, priče parodiji orodnIk: s parodȋjami demokracije. ▪ Največja parodija je bila v tem, da je bila knjiga celo Izvor nagrajena. prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, Izgovor In oblIke iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, jakostno pesem, pesnitev’ [parodíja] 377 rodIlnIk: parodȋranja parodíranje parodíranja samostalnik srednjega spola dajalnIk: parodȋranju [parodíranje] tožilnik: parodȋranje Pomen mestnIk: pri parodȋranju 1. posnemanje drugega, navadno znanega, orodnIk: s parodȋranjem pomembnega umetniškega dela, žanra na dvojina posmehljiv, ironičen, satiričen način ImenovalnIk: parodȋranji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: parodȋranj ▪ Parodiranje filmov je postalo industrija. dajalnIk: parodȋranjema ▪ Usmeril se je v parodiranje del nekaterih starejših tožilnik: parodȋranji slikarjev, denimo Dürerja, Velázqueza, Davida ali mestnIk: pri parodȋranjih Bonnarda. orodnIk: s parodȋranjema ▪▪▪ množina ▪ Da Vincijev portret Mone Lize je bil skozi zgodovino ImenovalnIk: parodȋranja umetnosti deležen največje pozornosti, preučevanja, rodIlnIk: parodȋranj mitologiziranja, pa tudi parodiranja. 1.1. dajalnIk: parodȋranjem posnemanje pojavov v družbi na posmehljiv, tožilnik: parodȋranja ironičen, satiričen način ⏵ mestnIk: pri parodȋranjih sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s parodȋranji ▪ Ukvarja se s parodiranjem domačijskih stereotipov. ▪ Komedija je polna nesporazumov in parodiranja I rasizma, tajne službe in mačizma. zvor ↑parodirati Izgovor In oblIke parodírati parodíram nedovršni in dovršni glagol jakostno [parodíranje] [parodírati] ipa: [paɾɔˈdiːɾanjɛ] Pomen ednina 1. na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnemati drugo, navadno znano, pomembno ImenovalnIk: parodíranje umetniško delo, žanr rodIlnIk: parodíranja ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: parodíranju film, komedija parodira kaj tožilnik: parodíranje ▪ Namesto tragičnih usod mitoloških junakov, ki jih je mestnIk: pri parodíranju prikazovala tragedija, je komedija mitološke zgodbe orodnIk: s parodíranjem parodirala. dvojina ▪ Roman briljantno parodira stil španskih kronik, pa ImenovalnIk: parodíranji tudi klasično špansko pripovedništvo: Don Kihota, rodIlnIk: parodíranj Celestino in Don Juana. dajalnIk: parodíranjema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: parodíranji parodirati film mestnIk: pri parodíranjih ▪ Opraviti imamo s komedijo, ki parodira klišeje orodnIk: s parodíranjema piratskega žanra, pravljice, grozljivke, pustolovskega množina filma, akcijskega spektakla in še česa. ImenovalnIk: parodíranja ▪ Novodobni ustvarjalci ne le da neselektivno parodirajo vse filme, ki smo jih gledali v preteklih rodIlnIk: parodíranj nekaj mesecih, temveč parodirajo tudi filme, ki so dajalnIk: parodíranjem parodije že sami po sebi. tožilnik: parodíranja ▪▪▪ mestnIk: pri parodíranjih ▪ Pod različnimi psevdonimi je napisal vrsto glasbenih orodnIk: s parodíranji del, v katerih duhovito parodira dela in kompozicijski slog velikih skladateljev preteklosti. tonemsko 1.1. na posmehljiv, ironičen, satiričen način [parodȋranje] posnemati pojave v družbi ipa: [paɾɔdíːɾànjɛ] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina ▪ Film parodira tako kadilsko obsedenost kot ImenovalnIk: parodȋranje protikadilsko evforijo. 378 ▪ Parodiral je rodoljubne fraze ter prikazoval prostaški dajalnIk: parodirajóčemu jezik in nizko besedje izobražencev. tožilnik: parodirajóč ▪▪▪ živo parodirajóčega ▪ Film do skrajnih meja parodira majhne in mestnIk: pri parodirajóčem nepomembne ljudi, ki se namesto z lastnimi težavami orodnIk: s parodirajóčim ukvarjajo s svetovno politiko in neutrudno iščejo svojo dvojina vlogo v njej. ImenovalnIk: parodirajóča rodIlnIk: parodirajóčih Izgovor In oblIke dajalnIk: parodirajóčima jakostno [parodírati] tožilnik: parodirajóča mestnIk: pri parodirajóčih ipa: [paɾɔˈdiːɾati] orodnIk: s parodirajóčima nedoločnik: parodírati množina namenIlnIk: parodírat sedanjik ImenovalnIk: parodirajóči rodIlnIk: parodirajóčih ednina dajalnIk: parodirajóčim 1. oseba: parodíram tožilnik: parodirajóče 2. oseba: parodíraš mestnIk: pri parodirajóčih 3. oseba: parodíra orodnIk: s parodirajóčimi dvojina ženski spol 1. oseba: parodírava ednina 2. oseba: parodírata ImenovalnIk: parodirajóča 3. oseba: parodírata rodIlnIk: parodirajóče množina dajalnIk: parodirajóči 1. oseba: parodíramo tožilnik: parodirajóčo 2. oseba: parodírate mestnIk: pri parodirajóči 3. oseba: parodírajo velelnik orodnIk: s parodirajóčo dvojina ednina ImenovalnIk: parodirajóči 2. oseba: parodíraj rodIlnIk: parodirajóčih dvojina dajalnIk: parodirajóčima 1. oseba: parodírajva tožilnik: parodirajóči 2. oseba: parodírajta mestnIk: pri parodirajóčih množina orodnIk: s parodirajóčima 1. oseba: parodírajmo množina 2. oseba: parodírajte deležnik na -l ImenovalnIk: parodirajóče rodIlnIk: parodirajóčih moški spol dajalnIk: parodirajóčim ednIna: parodíral tožilnik: parodirajóče dvojIna: parodírala mestnIk: pri parodirajóčih množina: parodírali orodnIk: s parodirajóčimi ženski spol srednji spol ednIna: parodírala ednina dvojIna: parodírali ImenovalnIk: parodirajóče množina: parodírale rodIlnIk: parodirajóčega srednji spol dajalnIk: parodirajóčemu ednIna: parodíralo tožilnik: parodirajóče dvojIna: parodírali mestnIk: pri parodirajóčem množina: parodírala deležnik na -č orodnIk: s parodirajóčim dvojina moški spol ImenovalnIk: parodirajóči ednina rodIlnIk: parodirajóčih ImenovalnIk: parodirajóč dajalnIk: parodirajóčima rodIlnIk: parodirajóčega 379 tožilnik: parodirajóči tožilnik: parodírane mestnIk: pri parodirajóčih mestnIk: pri parodíranih orodnIk: s parodirajóčima orodnIk: s parodíranimi množina srednji spol ImenovalnIk: parodirajóča ednina rodIlnIk: parodirajóčih ImenovalnIk: parodírano dajalnIk: parodirajóčim rodIlnIk: parodíranega tožilnik: parodirajóča dajalnIk: parodíranemu mestnIk: pri parodirajóčih tožilnik: parodírano orodnIk: s parodirajóčimi mestnIk: pri parodíranem deležnik na -n orodnIk: s parodíranim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: parodírani ImenovalnIk: parodíran rodIlnIk: parodíranih rodIlnIk: parodíranega dajalnIk: parodíranima dajalnIk: parodíranemu tožilnik: parodírani tožilnik: parodíran mestnIk: pri parodíranih živo parodíranega orodnIk: s parodíranima mestnIk: pri parodíranem množina orodnIk: s parodíranim ImenovalnIk: parodírana dvojina rodIlnIk: parodíranih ImenovalnIk: parodírana dajalnIk: parodíranim rodIlnIk: parodíranih tožilnik: parodírana dajalnIk: parodíranima mestnIk: pri parodíranih tožilnik: parodírana orodnIk: s parodíranimi mestnIk: pri parodíranih glagolnik orodnIk: s parodíranima ednina množina ImenovalnIk: parodíranje ImenovalnIk: parodírani rodIlnIk: parodíranja rodIlnIk: parodíranih dajalnIk: parodíranju dajalnIk: parodíranim tožilnik: parodíranje tožilnik: parodírane mestnIk: pri parodíranju mestnIk: pri parodíranih orodnIk: s parodíranjem orodnIk: s parodíranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: parodíranji ednina rodIlnIk: parodíranj ImenovalnIk: parodírana dajalnIk: parodíranjema rodIlnIk: parodírane tožilnik: parodíranji dajalnIk: parodírani mestnIk: pri parodíranjih tožilnik: parodírano orodnIk: s parodíranjema mestnIk: pri parodírani množina orodnIk: s parodírano ImenovalnIk: parodíranja dvojina rodIlnIk: parodíranj ImenovalnIk: parodírani dajalnIk: parodíranjem rodIlnIk: parodíranih tožilnik: parodíranja dajalnIk: parodíranima mestnIk: pri parodíranjih tožilnik: parodírani orodnIk: s parodíranji mestnIk: pri parodíranih orodnIk: s parodíranima tonemsko množina [parodȋrati] ImenovalnIk: parodírane ipa: [paɾɔdíːɾàti] rodIlnIk: parodíranih nedoločnik: parodȋrati dajalnIk: parodíranim namenIlnIk: parodȋrat 380 sedanjik ImenovalnIk: parodirajči ednina rodIlnIk: parodirajčih 1. oseba: parodȋram dajalnIk: parodirajčim 2. oseba: parodȋraš tožilnik: parodirajče 3. oseba: parodȋra mestnIk: pri parodirajčih dvojina orodnIk: s parodirajčimi 1. oseba: parodȋrava ženski spol 2. oseba: parodȋrata ednina 3. oseba: parodȋrata ImenovalnIk: parodirajča množina rodIlnIk: parodirajče 1. oseba: parodȋramo dajalnIk: parodirajči 2. oseba: parodȋrate tožilnik: parodirajčo 3. oseba: parodȋrajo mestnIk: pri parodirajči velelnik orodnIk: s parodirajčo ednina dvojina 2. oseba: parodȋraj ImenovalnIk: parodirajči dvojina rodIlnIk: parodirajčih 1. oseba: parodȋrajva dajalnIk: parodirajčima 2. oseba: parodȋrajta tožilnik: parodirajči množina mestnIk: pri parodirajčih 1. oseba: parodȋrajmo orodnIk: s parodirajčima 2. oseba: parodȋrajte množina deležnik na -l ImenovalnIk: parodirajče moški spol rodIlnIk: parodirajčih ednIna: parodȋral dajalnIk: parodirajčim dvojIna: parodȋrala tožilnik: parodirajče množina: parodȋrali mestnIk: pri parodirajčih ženski spol orodnIk: s parodirajčimi ednIna: parodȋrala srednji spol dvojIna: parodȋrali ednina množina: parodȋrale ImenovalnIk: parodirajče srednji spol rodIlnIk: parodirajčega ednIna: parodȋralo dajalnIk: parodirajčemu dvojIna: parodȋrali tožilnik: parodirajče množina: parodȋrala mestnIk: pri parodirajčem deležnik na -č orodnIk: s parodirajčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: parodirajči ImenovalnIk: parodirajč tudi parodirajč rodIlnIk: parodirajčih rodIlnIk: parodirajčega dajalnIk: parodirajčima dajalnIk: parodirajčemu tožilnik: parodirajči tožilnik: parodirajč mestnIk: pri parodirajčih živo parodirajčega orodnIk: s parodirajčima mestnIk: pri parodirajčem množina orodnIk: s parodirajčim ImenovalnIk: parodirajča dvojina rodIlnIk: parodirajčih ImenovalnIk: parodirajča dajalnIk: parodirajčim rodIlnIk: parodirajčih tožilnik: parodirajča dajalnIk: parodirajčima mestnIk: pri parodirajčih tožilnik: parodirajča orodnIk: s parodirajčimi mestnIk: pri parodirajčih orodnIk: s parodirajčima množina 381 deležnik na -n orodnIk: s parodȋranim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: parodȋrani ImenovalnIk: parodȋran rodIlnIk: parodȋranih rodIlnIk: parodȋranega dajalnIk: parodȋranima dajalnIk: parodȋranemu tožilnik: parodȋrani tožilnik: parodȋran mestnIk: pri parodȋranih živo parodȋranega orodnIk: s parodȋranima mestnIk: pri parodȋranem množina orodnIk: s parodȋranim ImenovalnIk: parodȋrana dvojina rodIlnIk: parodȋranih ImenovalnIk: parodȋrana dajalnIk: parodȋranim rodIlnIk: parodȋranih tožilnik: parodȋrana dajalnIk: parodȋranima mestnIk: pri parodȋranih tožilnik: parodȋrana orodnIk: s parodȋranimi mestnIk: pri parodȋranih glagolnik orodnIk: s parodȋranima ednina množina ImenovalnIk: parodȋranje ImenovalnIk: parodȋrani rodIlnIk: parodȋranja rodIlnIk: parodȋranih dajalnIk: parodȋranju dajalnIk: parodȋranim tožilnik: parodȋranje tožilnik: parodȋrane mestnIk: pri parodȋranju mestnIk: pri parodȋranih orodnIk: s parodȋranjem orodnIk: s parodȋranimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: parodȋranji ednina rodIlnIk: parodȋranj ImenovalnIk: parodȋrana dajalnIk: parodȋranjema rodIlnIk: parodȋrane tožilnik: parodȋranji dajalnIk: parodȋrani mestnIk: pri parodȋranjih tožilnik: parodȋrano orodnIk: s parodȋranjema mestnIk: pri parodȋrani množina orodnIk: s parodȋrano ImenovalnIk: parodȋranja dvojina rodIlnIk: parodȋranj ImenovalnIk: parodȋrani dajalnIk: parodȋranjem rodIlnIk: parodȋranih tožilnik: parodȋranja dajalnIk: parodȋranima mestnIk: pri parodȋranjih tožilnik: parodȋrani orodnIk: s parodȋranji mestnIk: pri parodȋranih orodnIk: s parodȋranima Izvor množina prevzeto prek nem. parodieren iz frc. parodier, glej ImenovalnIk: parodȋrane ↑parodija rodIlnIk: parodȋranih dajalnIk: parodȋranim pasjeljúbec pasjeljúbca samostalnik moškega spola tožilnik: parodȋrane [pasjeljúbəc] mestnIk: pri parodȋranih Pomen orodnIk: s parodȋranimi kdor ima rad pse srednji spol ▪ Vesela sem, če kakšnemu mlademu pasjeljubcu lahko ednina pomagam pri vzgoji psa. ImenovalnIk: parodȋrano ▪ Da ni nič lepšega od navdušenega pozdrava rodIlnIk: parodȋranega kosmatinca, ko prideš domov utrujen ali slabe volje, dajalnIk: parodȋranemu vedo samo pasjeljubci. ▪ tožilnik: parodȋrano Starša sta velika pasjeljubca, vendar nama dolgo nista zaupala, da bi lahko sprejela tako veliko mestnIk: pri parodȋranem odgovornost, kot je pes. 382 besedotvorje Izgovor In oblIke ženski spol: pasjeljubka jakostno [pasjeljúbəc] Izvor ipa: [pasjɛˈljuːbəʦ] iz ljubec psov ‛ljubitelj psov’ ednina ImenovalnIk: pasjeljúbec pasjeljúbka pasjeljúbke samostalnik ženskega spola rodIlnIk: pasjeljúbca [pasjeljúpka] dajalnIk: pasjeljúbcu Pomen tožilnik: pasjeljúbca ženska, ki ima rada pse mestnIk: pri pasjeljúbcu ▪ Pravi, da je zaprisežena pasjeljubka, muce ji niso orodnIk: s pasjeljúbcem preveč pri srcu. dvojina ▪ »Ne vem, kako bi preživela čas epidemije, če ne bi ImenovalnIk: pasjeljúbca imela psa,« je pripovedovala pasjeljubka iz Ljubljane. rodIlnIk: pasjeljúbcev dajalnIk: pasjeljúbcema Izgovor In oblIke tožilnik: pasjeljúbca jakostno mestnIk: pri pasjeljúbcih [pasjeljúpka] orodnIk: s pasjeljúbcema ipa: [pasjɛˈljuːpka] množina ednina ImenovalnIk: pasjeljúbci ImenovalnIk: pasjeljúbka rodIlnIk: pasjeljúbcev rodIlnIk: pasjeljúbke dajalnIk: pasjeljúbcem dajalnIk: pasjeljúbki tožilnik: pasjeljúbce tožilnik: pasjeljúbko mestnIk: pri pasjeljúbcih mestnIk: pri pasjeljúbki orodnIk: s pasjeljúbci orodnIk: s pasjeljúbko dvojina tonemsko ImenovalnIk: pasjeljúbki [pasjeljȗbəc] rodIlnIk: pasjeljúbk ipa: [pasjɛljúːbʦ] dajalnIk: pasjeljúbkama ednina tožilnik: pasjeljúbki ImenovalnIk: pasjeljȗbec mestnIk: pri pasjeljúbkah rodIlnIk: pasjeljȗbca orodnIk: s pasjeljúbkama dajalnIk: pasjeljȗbcu množina tožilnik: pasjeljȗbca ImenovalnIk: pasjeljúbke mestnIk: pri pasjeljȗbcu rodIlnIk: pasjeljúbk orodnIk: s pasjeljȗbcem dajalnIk: pasjeljúbkam dvojina tožilnik: pasjeljúbke ImenovalnIk: pasjeljȗbca mestnIk: pri pasjeljúbkah rodIlnIk: pasjeljȗbcev orodnIk: s pasjeljúbkami dajalnIk: pasjeljȗbcema tožilnik: pasjeljȗbca tonemsko mestnIk: pri pasjeljȗbcih [pasjeljȗpka] orodnIk: s pasjeljȗbcema ipa: [pasjɛljúːpkà] množina ednina ImenovalnIk: pasjeljȗbci ImenovalnIk: pasjeljȗbka rodIlnIk: pasjeljȗbcev rodIlnIk: pasjeljȗbke dajalnIk: pasjeljȗbcem dajalnIk: pasjeljȗbki tožilnik: pasjeljȗbce tožilnik: pasjeljȗbko mestnIk: pri pasjeljȗbcih mestnIk: pri pasjeljȗbki orodnIk: s pasjeljȗbci orodnIk: s pasjeljȗbko dvojina ImenovalnIk: pasjeljȗbki 383 rodIlnIk: pasjeljȗbk krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju dajalnIk: pasjeljȗbkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: pasjeljȗbki jeruzalemski patriarh | latinski patriarh mestnIk: pri pasjeljȗbkah ▪ Jeruzalemski patriarh je krščansko manjšino v orodnIk: s pasjeljȗbkama Palestini pozval, naj ostane odločna in neomajna in naj množina ne beži stran od svojih težav. ▪ Korenine verskih sporov ležijo v določilu koncilov ImenovalnIk: pasjeljȗbke 4. in 5. stoletja o najvišjem primatu rimskega škofa rodIlnIk: pasjeljȗbk pred carigrajskim, jeruzalemskim, aleksandrijskim ter dajalnIk: pasjeljȗbkam antiohijskim patriarhom. tožilnik: pasjeljȗbke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri pasjeljȗbkah ▪ V 9. st., pod oblastjo patriarha Maksencija, sta orodnIk: s pasjeljȗbkami nastali dve krili, ki sta dali značilno križast tloris bazilike. Izvor ▪ Novi bizantinski cesar Vasilij Makedonski je na mesto ↑pasjeljubec patriarha spet postavil Ignacija. 2.1. nekdaj predstojnik pomembnejše nadškofije v patriárh patriárha samostalnik moškega spola Rimskokatoliški cerkvi [patrijárh] ⏵ prid. beseda + sam. beseda Pomen beneški, oglejski patriarh 1. najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne ▪ Prvi lastniki gradu so bili oglejski patriarhi, nato je upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v postal last Habsburžanov, od leta 1478 pa je bil v okviru narodne, politične skupnosti na kakem fevdu Erazma Predjamskega. območju ▪▪▪ ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Patriarh je leta 1379 dal gospoščino v zakup Čedadu, carigrajski, konstantinopelski, moskovski patriarh nato so bili gospodarji goriški grofje, ki so leta | ekumenski patriarh | grški, ruski, srbski patriarh | 1430 podelili Tolmin grofom Dornbergom. pravoslavni patriarh 3. ekspresivno vodja kake skupnosti ▪ Škofi, ki se jim tokrat prvič pridružujejo judovski ⏵ prid. beseda + sam. beseda rabin, pravoslavni patriarh in številni visoki družinski patriarh dostojanstveniki Protestantske in Anglikanske ▪ Družinski patriarh je tako kot njegov strogi oče cerkve, bodo razpravljali o božji besedi v življenju in popolnoma predan ideji o družinski tradiciji. poslanstvu Cerkve. ▪ Če bi obveljala zgolj volilna aritmetika, je ▪ Estonska Pravoslavna cerkev se je priključila predsednikov naslednik izzivalec politično ekumenskemu patriarhu in se odvrnila od obnemoglega patriarha. moskovskega. ▪▪▪ ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Po očetovi smrti se je proti svoji volji znašel v vlogi patriarh daruje kaj | patriarh sprejme koga | patriarh vodi patriarha, kar ni lahka naloga za človeka, ki se je boril kaj proti zakoličenim mejam. ▪ Slovesno mašo v moskovski katedrali Kristusa ▪ Najbolj konservativna od sredinskih strank vztraja pri odrešenika je daroval patriarh ruske Pravoslavne starem družinskem modelu očeta patriarha, matere cerkve. gospodinje in naraščaja. ▪ Srbski patriarh je vodil spominsko slovesnost ob 610. obletnici kosovske bitke. Izgovor In oblIke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku jakostno sedež patriarha [patrijárh] ▪ Do leta 1988 je bil v tem samostanu sedež patriarha ipa: [patɾiˈjaːɾx] ruske Pravoslavne cerkve. ednina ▪ Pred pravoslavno cerkvijo v Ljubljani se je zaradi ImenovalnIk: patriárh obiska patriarha srbske Pravoslavne cerkve zbralo rodIlnIk: patriárha nekaj tisoč ljudi. dajalnIk: patriárhu ▪▪▪ ▪ Med papeži in patriarhi so se postopoma začela tožilnik: patriárha pojavljati verska nesoglasja, ki so jih spodbujale mestnIk: pri patriárhu kulturne, jezikovne in politične razlike. orodnIk: s patriárhom 2. iz zgodovine predstojnik pomembnejše prvotne dvojina ImenovalnIk: patriárha 384 rodIlnIk: patriárhov ▪ Sociologinja družine je dejala, da ideja o tem, da je dajalnIk: patriárhoma tradicionalna patriarhalna družina tista prava, izginja. tožilnik: patriárha ▪ Oblike družin z močno patriarhalno tradicijo, ki so mestnIk: pri patriárhih bile značilne za obdobje, ko se je v družinah rodilo orodnIk: s patriárhoma veliko otrok, počasi izginjajo. množina ▪ Znotraj patriarhalnega okolja ji je uspelo ustvariti avtonomen ženski poklic. ImenovalnIk: patriárhi ⏵ prisl. + prid. beseda rodIlnIk: patriárhov globoko, izrazito, strogo patriarhalen | manj dajalnIk: patriárhom patriarhalen tožilnik: patriárhe ▪ Danes mnoge ženske delajo kariero, toda družbeni mestnIk: pri patriárhih red je še vedno globoko patriarhalen. orodnIk: s patriárhi ▪ V strogo patriarhalni kmečki družini je načeloval stari oče, stara mati pa ni imela nobene besede. tonemsko ▪ Boji se, da bi izgubila identiteto v izrazito [patrijȃrh] patriarhalnem zakonu. ipa: [patɾijáːɾx] ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku ednina biti patriarhalen ImenovalnIk: patriȃrh ▪ Življenje na podeželju je bilo patriarhalno. rodIlnIk: patriȃrha ▪ So polnomadsko ljudstvo, živijo v klanih, njihova dajalnIk: patriȃrhu družba je patriarhalna. tožilnik: patriȃrha 1.1. v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni ki kaže, izraža mestnIk: pri patriȃrhu miselnost, nazor, da imajo vodilno vlogo moški orodnIk: s patriȃrhom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina patriarhalni odnos | patriarhalna ideologija, kultura, ImenovalnIk: patriȃrha miselnost | patriarhalne vrednote | patriarhalna vzgoja rodIlnIk: patriȃrhov ▪ Patriarhalni odnos je zgodovinsko pogojen in je še dajalnIk: patriȃrhoma viden v družbi. ▪ Po vojni se je dogodila deruralizacija, prodor ljudi z tožilnik: patriȃrha dežele v mesto, izguba patriarhalnih vrednot. mestnIk: pri patriȃrhih orodnIk: s patriȃrhoma množina Izgovor In oblIke jakostno ImenovalnIk: patriȃrhi [patrijarhálni] rodIlnIk: patriȃrhov ipa: [patɾijaɾˈxaːlni] dajalnIk: patriȃrhom osnovnIk tožilnik: patriȃrhe moški spol mestnIk: pri patriȃrhih ednina orodnIk: s patriȃrhi ImenovalnIk: patriarhálni I rodIlnIk: patriarhálnega zvor prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz dajalnIk: patriarhálnemu gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, tožilnik: patriarhálni ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ živo patriarhálnega mestnIk: pri patriarhálnem patriarhálni patriarhálna patriarhálno orodnIk: s patriarhálnim pridevnik dvojina [patrijarhálni] ImenovalnIk: patriarhálna Pomen 1. rodIlnIk: patriarhálnih v nekaterih zvezah v obliki patriarhalni v katerem imajo vodilno vlogo moški dajalnIk: patriarhálnima ⏵ tožilnik: patriarhálna prid. beseda + sam. beseda patriarhalni model, red, sistem, vzorec | patriarhalni mestnIk: pri patriarhálnih svet | patriarhalna družba, družina | patriarhalna orodnIk: s patriarhálnima struktura, tradicija, ureditev | patriarhalno okolje množina ▪ Zgodba kaže zapletene in hkrati enostavne odnose v ImenovalnIk: patriarhálni vaški skupnosti, v kateri vlada patriarhalen red. rodIlnIk: patriarhálnih 385 dajalnIk: patriarhálnim moški spol tožilnik: patriarhálne ednina mestnIk: pri patriarhálnih ImenovalnIk: patriarhȃlni orodnIk: s patriarhálnimi rodIlnIk: patriarhȃlnega ženski spol dajalnIk: patriarhȃlnemu ednina tožilnik: patriarhȃlni ImenovalnIk: patriarhálna živo patriarhȃlnega rodIlnIk: patriarhálne mestnIk: pri patriarhȃlnem dajalnIk: patriarhálni orodnIk: s patriarhȃlnim tožilnik: patriarhálno dvojina mestnIk: pri patriarhálni ImenovalnIk: patriarhȃlna orodnIk: s patriarhálno rodIlnIk: patriarhȃlnih dvojina dajalnIk: patriarhȃlnima ImenovalnIk: patriarhálni tožilnik: patriarhȃlna rodIlnIk: patriarhálnih mestnIk: pri patriarhȃlnih dajalnIk: patriarhálnima orodnIk: s patriarhȃlnima tožilnik: patriarhálni množina mestnIk: pri patriarhálnih ImenovalnIk: patriarhȃlni orodnIk: s patriarhálnima rodIlnIk: patriarhȃlnih množina dajalnIk: patriarhȃlnim ImenovalnIk: patriarhálne tožilnik: patriarhȃlne rodIlnIk: patriarhálnih mestnIk: pri patriarhȃlnih dajalnIk: patriarhálnim orodnIk: s patriarhȃlnimi tožilnik: patriarhálne ženski spol mestnIk: pri patriarhálnih ednina orodnIk: s patriarhálnimi ImenovalnIk: patriarhȃlna srednji spol rodIlnIk: patriarhȃlne ednina dajalnIk: patriarhȃlni ImenovalnIk: patriarhálno tožilnik: patriarhȃlno rodIlnIk: patriarhálnega mestnIk: pri patriarhȃlni dajalnIk: patriarhálnemu orodnIk: s patriarhȃlno tožilnik: patriarhálno dvojina mestnIk: pri patriarhálnem ImenovalnIk: patriarhȃlni orodnIk: s patriarhálnim rodIlnIk: patriarhȃlnih dvojina dajalnIk: patriarhȃlnima ImenovalnIk: patriarhálni tožilnik: patriarhȃlni rodIlnIk: patriarhálnih mestnIk: pri patriarhȃlnih dajalnIk: patriarhálnima orodnIk: s patriarhȃlnima tožilnik: patriarhálni množina mestnIk: pri patriarhálnih ImenovalnIk: patriarhȃlne orodnIk: s patriarhálnima rodIlnIk: patriarhȃlnih množina dajalnIk: patriarhȃlnim ImenovalnIk: patriarhálna tožilnik: patriarhȃlne rodIlnIk: patriarhálnih mestnIk: pri patriarhȃlnih dajalnIk: patriarhálnim orodnIk: s patriarhȃlnimi tožilnik: patriarhálna srednji spol mestnIk: pri patriarhálnih ednina orodnIk: s patriarhálnimi ImenovalnIk: patriarhȃlno rodIlnIk: patriarhȃlnega tonemsko dajalnIk: patriarhȃlnemu [patrijarhȃlni] tožilnik: patriarhȃlno ipa: [patɾijaɾxáːlnì] mestnIk: pri patriarhȃlnem osnovnIk orodnIk: s patriarhȃlnim 386 dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: patriarhȃlni jakostno rodIlnIk: patriarhȃlnih [péhtran] dajalnIk: patriarhȃlnima ipa: [ˈpeːxtɾan] tožilnik: patriarhȃlni ednina mestnIk: pri patriarhȃlnih ImenovalnIk: péhtran orodnIk: s patriarhȃlnima rodIlnIk: péhtrana množina dajalnIk: péhtranu ImenovalnIk: patriarhȃlna tožilnik: péhtran rodIlnIk: patriarhȃlnih mestnIk: pri péhtranu dajalnIk: patriarhȃlnim orodnIk: s péhtranom tožilnik: patriarhȃlna dvojina mestnIk: pri patriarhȃlnih ImenovalnIk: péhtrana orodnIk: s patriarhȃlnimi rodIlnIk: péhtranov dajalnIk: péhtranoma Izvor tožilnik: péhtrana prevzeto prek nem., angl. patriarchal iz srlat. mestnIk: pri péhtranih patriarchalis, iz ↑patriarh orodnIk: s péhtranoma množina péhtran péhtrana samostalnik moškega spola ImenovalnIk: péhtrani [péhtran] rodIlnIk: péhtranov Pomen dajalnIk: péhtranom grmičasta začimbna rastlina z dolgimi suličastimi tožilnik: péhtrane listi izrazitega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. mestnIk: pri péhtranih Artemisia dracunculus orodnIk: s péhtrani ⏵ prid. beseda + sam. beseda narezan, nasekljan, sesekljan pehtran | posušen, suh, tonemsko svež pehtran [phtran] ▪ Tri žlice sesekljanega pehtrana bodo dovolj. ipa: [pèːxtɾán] ▪ Pred uporabo namočite posušen pehtran v toplo ednina vodo, ker bo tako bolj dišal. ImenovalnIk: phtran ▪ Kadar nimamo svežega pehtrana, je dober tudi rodIlnIk: phtrana zamrznjen ali posušen. dajalnIk: phtranu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: phtran listič, vejica pehtrana | šopek pehtrana | vršiček mestnIk: pri phtranu pehtrana ▪ Testo namažemo z nadevom in potrosimo z lističi orodnIk: s phtranom dvojina pehtrana. ▪ Primerno količino majhnih jabolk in šopek pehtrana ImenovalnIk: phtrana nadevamo v gos, jo zašijemo in spečemo. rodIlnIk: phtranov tudi phtranov ▪ Ohlajena jajca prelijemo z omako in okrasimo z dajalnIk: phtranoma vršički svežega pehtrana. tožilnik: phtrana ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri phtranih tudi pri phtranih dodati, primešati, vmešati pehtran | oplakniti pehtran orodnIk: s phtranoma ▪ Ko vlagamo kumarice in korenje, jim dodajmo množina pehtran, saj bodo tako še okusnejši. ImenovalnIk: phtrani ▪ Pehtran oplaknemo, osušimo in listke sesekljamo. rodIlnIk: phtranov tudi phtranov ▪▪▪ dajalnIk: phtranom ▪ Testo namažemo z maslenim namazom in potresemo tožilnik: phtrane s pehtranom. mestnIk: pri phtranih tudi pri phtranih ▪ Na poroki so nam postregli štruklje iz vlečenega testa orodnIk: s phtrani tudi s phtrani z nadevom iz skute in pehtrana. 387 stalne zveze dajalnIk: pepsínom tožilnik: pepsíne francoski pehtran mestnIk: pri pepsínih pehtran s slajšim okusom, ki spominja na janež; orodnIk: s pepsíni primerjaj lat. Artemisia dracunculus var. sativus ▪ Francoski pehtran je pri nas dobro poznan v tonemsko pehtranovi potici, sicer pa je zaradi aromatičnega [pepsȋn] janeževega okusa uporaben pri pripravi rib ali različnih ipa: [pɛpsíːn] omak. ▪ Francoski pehtran je kakovostnejši, njegova slaba ednina stran pa je, da ga je težko razmnoževati. ImenovalnIk: pepsȋn rodIlnIk: pepsȋna I dajalnIk: pepsȋnu zvor prevzeto iz nar. nem. Perchtram < stvnem. tožilnik: pepsȋn perhtram, prevzeto prek lat. pyrēthrum iz gr. mestnIk: pri pepsȋnu pýrethron ‛rastlina maroška bertramka’, iz pȳr orodnIk: s pepsȋnom ‛ogenj’ dvojina ImenovalnIk: pepsȋna pepsín rodIlnIk: pepsȋnov pepsína samostalnik moškega spola [ dajalnIk: pepsȋnoma pepsín] tožilnik: pepsȋna Pomen mestnIk: pri pepsȋnih iz biologije, iz kemije encim, ki v želodcu razgrajuje orodnIk: s pepsȋnoma beljakovine množina ▪ Zdravilo nevtralizira kislino, zavira delovanje pepsina in žolčnih kislin, ki pri refluksu prehajajo iz ImenovalnIk: pepsȋni dvanajstnika v želodec in tako škodujejo želodčni rodIlnIk: pepsȋnov sluznici. dajalnIk: pepsȋnom ▪ V želodcu se hrana meša s solno kislino in pepsinom, tožilnik: pepsȋne ki ga proizvaja želodčna sluznica. mestnIk: pri pepsȋnih ▪ Za delovanje pepsina je odgovoren vitamin B6, ki orodnIk: s pepsȋni se nahaja v semenih sončnic, zrnju fižola, ječmenu, brokoliju in cvetači. Izvor prevzeto iz nem. Pepsin, iz gr. pépsis ‛prebava’ iz Izgovor In oblIke péssō v pomenu ‛prebavljam’ jakostno [pepsín] péptični péptična péptično pridevnik ipa: [pɛpˈsiːn] [péptični] ednina Pomen ImenovalnIk: pepsín ki je v zvezi s pepsinom rodIlnIk: pepsína ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: pepsínu peptični ulkus | peptična razjeda tožilnik: pepsín ▪ Peptični ulkus ni kronično obolenje, marveč bolezen, mestnIk: pri pepsínu ki jo je mogoče pozdraviti s terapijo z antibiotiki in orodnIk: s pepsínom zdravili za zaviranje izločanja želodčne kisline. dvojina ▪ Peptična razjeda pogosto povzroča obdobja bolečin v ImenovalnIk: pepsína trebuhu, bruhanja in izgube teka. rodIlnIk: pepsínov ▪ Žlezne celice v sluznici želodca izločajo želodčno dajalnIk: pepsínoma kislino in peptične encime, snovi, ki razgrajujejo tožilnik: pepsína beljakovine. mestnIk: pri pepsínih orodnIk: s pepsínoma Izgovor In oblIke množina jakostno [péptični] ImenovalnIk: pepsíni rodIlnIk: pepsínov ipa: [ˈpeːptiʧni] 388 osnovnIk orodnIk: s péptičnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: péptični ImenovalnIk: péptični rodIlnIk: péptičnih rodIlnIk: péptičnega dajalnIk: péptičnima dajalnIk: péptičnemu tožilnik: péptični tožilnik: péptični mestnIk: pri péptičnih živo péptičnega orodnIk: s péptičnima mestnIk: pri péptičnem množina orodnIk: s péptičnim ImenovalnIk: péptična dvojina rodIlnIk: péptičnih ImenovalnIk: péptična dajalnIk: péptičnim rodIlnIk: péptičnih tožilnik: péptična dajalnIk: péptičnima mestnIk: pri péptičnih tožilnik: péptična orodnIk: s péptičnimi mestnIk: pri péptičnih orodnIk: s péptičnima tonemsko množina [pptični] ImenovalnIk: péptični ipa: [pèːptíʧni] rodIlnIk: péptičnih osnovnIk dajalnIk: péptičnim moški spol tožilnik: péptične ednina mestnIk: pri péptičnih ImenovalnIk: pptični orodnIk: s péptičnimi rodIlnIk: pptičnega ženski spol dajalnIk: pptičnemu ednina tožilnik: pptični ImenovalnIk: péptična živo pptičnega rodIlnIk: péptične mestnIk: pri pptičnem dajalnIk: péptični orodnIk: s pptičnim tožilnik: péptično dvojina mestnIk: pri péptični ImenovalnIk: pptična orodnIk: s péptično rodIlnIk: pptičnih dvojina dajalnIk: pptičnima ImenovalnIk: péptični tožilnik: pptična rodIlnIk: péptičnih mestnIk: pri pptičnih dajalnIk: péptičnima orodnIk: s pptičnima tožilnik: péptični množina mestnIk: pri péptičnih ImenovalnIk: pptični orodnIk: s péptičnima rodIlnIk: pptičnih množina dajalnIk: pptičnim ImenovalnIk: péptične tožilnik: pptične rodIlnIk: péptičnih mestnIk: pri pptičnih dajalnIk: péptičnim orodnIk: s pptičnimi tožilnik: péptične ženski spol mestnIk: pri péptičnih ednina orodnIk: s péptičnimi ImenovalnIk: pptična srednji spol rodIlnIk: pptične ednina dajalnIk: pptični ImenovalnIk: péptično tožilnik: pptično rodIlnIk: péptičnega mestnIk: pri pptični dajalnIk: péptičnemu orodnIk: s pptično tožilnik: péptično dvojina mestnIk: pri péptičnem ImenovalnIk: pptični 389 rodIlnIk: pptičnih potem pa pritekel k njej, da bi jo pozdravil. dajalnIk: pptičnima ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: pptični pes napade, ugrizne koga | pes potrebuje kaj | pes se mestnIk: pri pptičnih sprehaja | pes zalaja | pes zavoha kaj orodnIk: s pptičnima ▪ Ko pes zavoha razstrelivo, naredi poseben gib, ki ga množina razpozna njegov vodnik. ImenovalnIk: pptične ▪ Zjutraj jo je zbudil pes, ki je lajal pod njenim oknom. ▪ Po mestu se še vedno sprehajajo veliki psi, ki niso na rodIlnIk: pptičnih vrvici. dajalnIk: pptičnim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: pptične lastnik, ljubitelj, skrbnik, vodnik psov | pasma psov | mestnIk: pri pptičnih razstava psov | šolanje, vzgoja, vzreja psov | vedenje orodnIk: s pptičnimi psov srednji spol ▪ Vzgoja psa je zapleten proces, ki terja precej časa, ednina znanja, vztrajnosti in doslednosti. ImenovalnIk: pptično ▪ Sprehajanje psa je preprosta in zabavna dejavnost, rodIlnIk: pptičnega ki jo otroci zlahka sprejmejo, obenem pa je nadvse dajalnIk: pptičnemu koristna za otrokovo zdravje. tožilnik: pptično ▪ Učenje vaj za boljšo vodljivost omogoča lažje mestnIk: pri pptičnem sporazumevanje in boljši nadzor nad vedenjem psa v orodnIk: s pptičnim različnih življenjskih situacijah. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku cepiti psa | naučiti kaj, šolati psa | peljati psa kam | ImenovalnIk: pptični sprehajati psa | usmrtiti, ustreliti psa rodIlnIk: pptičnih ▪ V tej akciji šolajo pse spremljevalce za pomoč ljudem dajalnIk: pptičnima s posebnimi potrebami. tožilnik: pptični ▪ Je velika ljubiteljica živali, zelo rada sprehaja pse iz mestnIk: pri pptičnih zavetišča. orodnIk: s pptičnima ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina policist, reševalec, vodnik s psom | sprehod s psom | ImenovalnIk: pptična terapija s psom rodIlnIk: pptičnih ▪ V prostem času rola in hodi na sprehode s svojim dajalnIk: pptičnim psom. tožilnik: pptična ▪ Terapijo s psom priporoča predvsem otrokom z mestnIk: pri pptičnih različnimi boleznimi živčevja ali fizičnimi obolenji. orodnIk: s pptičnimi ▪ Na mesto nesreče so takoj prihiteli reševalci z reševalnimi psi, ljudi pa so skušali izkopati tudi Izvor prebivalci s svojimi rokami. prevzeto iz nem. peptisch, frc. peptique, glej ↑pepsin 1.1. samec te živali ⏵ priredna zveza pès psà pes in psica samostalnik moškega spola [ ▪ Priporočam kastracijo in sterilizacijo za vse pse in ps] psice, če jih ne nameravamo uporabljati za rejo. Pomen ▪ Obožuje pasjo družbo, pa naj gre za psičko ali psa, 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji majhnega kosmatinca ali ogromnega štirinožca … za družbo, varovanje lastnine, lov 2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom ⏵ prid. beseda + sam. beseda in prašičem čistokrven, pasemski, rodovniški pes | divji pes | družni, lavinski, lovski, policijski, reševalni, vlečni pes ▪ Po kitajskem horoskopu je letos leto psa. | izurjen, šolan pes | mlad, star pes | klateški, potepuški, zapuščen, zavržen pes Izgovor In oblIke ▪ Kot vodnika šolanega delovnega psa ga znanci in jakostno prijatelji večkrat prosijo za nasvet. [ps] ▪ V zadnjem času so med reševalnimi psi pogosto ipa: [ˈpəs] labradorci in zlati prinašalci, nekoliko manj je nemških ednina ovčarjev. ImenovalnIk: pès ▪ Ko se je približala vhodu, je družinski pes zalajal, rodIlnIk: psà 390 dajalnIk: psù ▪ Beli morski psi so edini, ki lahko skočijo iz vode, da bi tožilnik: psà ulovili svoj plen. mestnIk: pri psù ▪ Prvo uradno štetje belih morskih psov v kalifornijskih orodnIk: s psòm vodah je pokazalo, da je vrsta precej bolj ogrožena, dvojina kot so okoljevarstveniki predvidevali. ImenovalnIk: psà rodIlnIk: psòv in psôv bernski planšarski pes velik dolgodlak pes črne barve s simetričnimi dajalnIk: psôma rjavimi in belimi lisami, s krepkim telesom ter tožilnik: psà povešenimi uhlji; sin.: bernski planšarski ovčar mestnIk: pri psìh ▪ Bernski planšarski pes ni značilen čuvaj, saj so ga v orodnIk: s psôma njegovi domovini Švici nekoč uporabljali predvsem kot množina psa za vleko tovora. ImenovalnIk: psì ▪ Povprečna življenjska doba priljubljenih bernskih rodIlnIk: psòv in psôv planšarskih psov je manj kot devet let. dajalnIk: psòm ▪ Nekateri psi, kot so aljaški malamut, samojed, tožilnik: psè bernski planšarski pes, imajo zelo dolgo in gosto mestnIk: pri psìh dlako, ki jih ščiti pred mrazom. orodnIk: s psì grenlandski pes tonemsko velik pes z gosto srednje dolgo dlako, krepkim [ps] telesom, pokončnimi uhlji in košatim zavitim ipa: [ps] repom ednina ▪ Ker je grenlandski pes od nekdaj delal in živel v ImenovalnIk: pȅs krdelu, se dobro ujame z ostalimi psi. ▪ Grenlandski pes ima dvojno dlako, zunanja dlaka rodIlnIk: psȁ je zelo gosta, podlanka pa volnena, kar mu omogoča dajalnIk: psȕ preživetje v najhujših vremenskih razmerah. tožilnik: psȁ ▪ Grenlandski pes zahteva veliko aktivnosti in nenehno mestnIk: pri psȕ zaposlitev, saj je že od nekdaj veljal za vlečnega psa in orodnIk: s psȍm dnevno premagoval ogromne razdalje. dvojina ImenovalnIk: psȁ hijenski pes rodIlnIk: psȍv in psóv iz zoologije zver s kratko rjavkasto dlako s črnimi in dajalnIk: psóma belimi lisami, manjšo glavo in večjimi zaobljenimi tožilnik: psȁ uhlji, ki živi v podsaharski Afriki; primerjaj lat. Lycaon mestnIk: pri psȉh pictus orodnIk: s psóma ▪ Ker hijenski psi pri lovu med seboj sodelujejo in množina se izmenjujejo v pogonu, lahko uplenijo tudi velike ImenovalnIk: psȉ kopitarje. rodIlnIk: psȍv in psóv ▪ Krdelo hijenskih psov lahko požre celo antilopo v dajalnIk: psȍm pičlih 10 minutah. ▪ Glavni sovražniki gnujev so levi, gepardi, hijene in tožilnik: psȅ hijenski psi. mestnIk: pri psȉh orodnIk: s psȉ kitajski goli pes s zelo majhen pes z večjimi pokončnimi uhlji in talne zveze dlako le po glavi ter na koncu tac in repa beli morski pes ▪ Kitajski goli psi so primerni za življenje v stanovanju, velik morski pes s temno sivim hrbtom, belim saj so majhne rasti in brez dlake po telesu, čopasto so trebuhom, koničastim gobcem in velikimi poraščeni le predeli okoli glave, ušesa, repa in nog. trikotnimi zobmi, ki živi zlasti ob obalah toplih ▪ Kitajski goli pes je primeren tudi za astmatike. in zmerno toplih morij ▪ Poleti so zlasti kitajski goli psi občutljivi na sončne ; primerjaj lat. Carcharodon carcharias; žarke. sin.: veliki beli morski pes ▪ Čeprav beli morski psi občasno napadejo človeka, ta običajno ni njihov plen. 391 leteči pes morski pes orjak iz zoologije velik rastlinojedi netopir z glavo, podobno iz zoologije zelo velik morski pes z velikim kljunastim pasji, ki živi v subtropskih in tropskih krajih Afrike, gobcem in velikimi škržnimi režami, ki se hrani Azije in Avstralije; primerjaj lat. Pteropodidae; sin.: iz s planktonom; primerjaj lat. Cetorhinus maximus; sin.: zoologije leteča lisica orjaški morski pes ▪ V nasprotju z na videz podobnimi netopirji, ki se ▪ Morski pes orjak zraste do 15 metrov. hranijo z žuželkami, se leteči psi prehranjujejo s ▪ Ribič je v slovenskem morju, približno 50 metrov od sadjem. obale, v mrežo ujel nekaj več kot dva metra dolgega mladiča morskega psa orjaka. mehiški goli pes ▪ Morski pes orjak, ki je druga največja riba na svetu, majhen ali srednje velik pes brez dlake z vitkim večino časa plava po morju s široko odprtimi usti in telesom sivkaste, rjavkaste ali črnkaste barve, skozi škržne grablje preceja na tisoče litrov vode. navadno s pegami, in večjimi pokončnimi uhlji ▪ Mehiški goli pes je zelo učljiv, vendar potrebuje orjaški morski pes izkušenega, dominantnega in odločnega trenerja. zelo velik morski pes z velikim kljunastim gobcem in velikimi škržnimi režami, ki se hrani morski pes s planktonom; primerjaj lat. Cetorhinus maximus; sin.: iz velika morska riba s skeletom iz hrustanca, zoologije morski pes orjak več škržnimi režami na vsaki strani glave in ▪ Z dolžino več kakor deset metrov je orjaški morski močnimi čeljustmi z več nizi ostrih zob; primerjaj lat. pes druga največja riba na svetu. Selachimorpha ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ovčarski pes morski pes napade, ugrizne koga | morski pes plava kje, 1. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje priplava kam ovc, goveda; sin.: ovčar ▪ Morski psi, ki plavajo v Jadranskem morju, po navadi ▪ Pri naganjanju ovc v obore in v kočo za striženje so dosežejo velikost do dveh metrov in niso nevarni za ovčarski psi pasme kelpi nepogrešljivi. človeka. ▪ Ovčarski psi so tisti, ki čredo zganjajo skupaj oziroma ▪ Po vsem svetu morski psi napadejo manj kot jo premikajo z enega na drug pašnik. 100 ljudi na leto. 2. pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, ▪ Nekateri menijo, da morski psi v vode severnega goveda; sin.: ovčar, pastirski pes Jadrana najverjetneje priplavajo za velikimi tovornimi ▪ Ovce ponoči zapira, podnevi pa jih čuvajo trije ladjami. ovčarski psi. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Na pašnikih nikoli ne pustijo drobnice same, vedno nenevaren morski pes sta prisotna vsaj dva pastirja in trije ovčarski psi. ▪ V podvodnem svetu je moč opazovati tropske ribe nenavadnih barv in oblik, sem in tja pa se v bližino pastirski pes prikrade tudi kakšen manjši in nenevaren morski pes, pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, goveda; skat ali želva. ⏵ sin.: ovčar, ovčarski pes glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Kraški ovčar spada med pastirske pse, ki so jih loviti, ujeti morskega psa | opaziti, videti morskega psa nekdaj uporabljali zlasti tam, kjer so bile velike zveri; | privabiti morske pse psi so jih z laježem odganjali stran od čred. ▪ Vrtinčenje in kipenje vode, bogate s hranili, privabi ▪ Pravi pastirski pes je samozavesten, dominanten velike jate rib, te pa privabijo morske pse in druge in pogumen, saj je moral čuvati čredo, za razliko od plenilce. ovčarskega psa, ki je čredo pasel. ▪ Domačini radi lovijo morske pse, saj znajo njihovo meso zelo dobro pripraviti. ⏵ perujski goli pes sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku pes brez dlake z vitkim telesom in večjimi potapljanje z morskimi psi | srečanje z morskim psom ▪ Ljudje se odločajo za raznovrstne oblike nevarnih pokončnimi uhlji podvigov, od prostega plezanja do potapljanja z ▪ Med najbolj zanimive pse, ki jih pri nas sicer ne morskimi psi. vidimo na ulicah, zagotovo sodi perujski goli pes. ▪ Zaradi adrenalina ob srečanju z morskimi psi ▪ Perujskega golega psa so bržkone poznali že Inki, je potapljanje primerno za izkušene in umirjene ocenjujejo, da je pasma stara približno 600 let. potapljače. portugalski vodni pes srednje velik pes s srednje dolgo ali dolgo kodrasto dlako in povešenimi uhlji 392 ▪ Portugalski vodni pes je vodljiv, ubogljiv in carcharias; sin.: beli morski pes inteligenten. ▪ Možnost, da človeka napade veliki beli morski pes, je ▪ Portugalskega vodnega psa so v njegovi domovini minimalna. uporabljali predvsem kot pomočnika ribičem. ▪ Veliki beli morski pes je med najbolj ogroženimi ▪ Portugalski vodni psi imajo ogromno energije in se vrstami in je v več državah z zakonom zaščiten. radi igrajo. ▪ Veliki beli morski pes je tako uspešen lovec zaradi izjemnega nabora čutil. prerijski pes iz zoologije večji glodalec rdečkasto rjave barve, ki veliki švicarski planšarski pes živi v osrednjem delu Severne Amerike; primerjaj lat. zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi Cynomys belimi in rjavimi lisami, s krepkim telesom ter ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku povešenimi uhlji; sin.: švicarski planšarski pes ▪ Glavni sovražniki prerijskih psov so orli, kojoti, lisice ▪ Veliki švicarski planšarski psi so zelo učljivi in vodljivi, in prerijski dihur. a potrebna sta zgodnje šolanje in socializacija. ▪ Znanih je pet vrst prerijskih psov, najbolj razširjena ▪ Veliki švicarski planšarski pes je zelo vdan in črnorepa vrsta naseljuje planjave Severne Amerike na zaščitniški, a neagresiven. nadmorski višini od 1300 do 2000 m. ▪▪▪ FrazeologIja ▪ Pred nekaj več kot sto leti naj bi v prostranih prerijah v zahodnih državah Severne Amerike živelo kar biti (povsem/čisto/popolnoma) na psu 5 milijard prerijskih psov. biti na psu biti povsem na psu sinji morski pes biti čisto na psu iz zoologije vitek morski pes z modrim hrbtom, belim biti popolnoma na psu trebuhom, koničastim gobcem in dolgimi prsnimi biti v zelo slabem stanju, položaju, zlasti plavutmi, ki živi v toplih in zmerno toplih odprtih psihičnem, materialnem morjih; primerjaj lat. Prionace glauca ▪ Psihično sem bil na psu, tudi drugače sem se počutil ▪ Sinji morski pes se pogosto zadržuje v severnem slabo. Jadranu. ▪ Sinji morski psi so krožili okrog njega in čakali na ▪ Morala in etika sta na psu. hrano, nenadoma pa se je pojavil morski pes vrste ▪ Promet s stanovanji je povsem na psu. mako. ▪ Finančno je naše društvo čisto na psu. ▪ Po osamosvojitvi je bila zdravstvena dejavnost popolnoma na psu švicarski planšarski pes . zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi belimi in rjavimi lisami, s krepkim telesom ter brezzobi tiger/lev/pes povešenimi uhlji; sin.: veliki švicarski planšarski pes brezzobi tiger ▪ Že dobri dve leti mu dela družbo švicarski planšarski brezzobi lev pes, velik pes resnega značaja, prijazen in inteligenten. brezzobi pes kdor je samo na videz nevaren, grozeč ali kar je tigrasti morski pes samo na videz nevarno, grozeče ▪ Do zdaj je veljalo, da je urad brezzobi tiger. Ali iz zoologije velik morski pes s sivkastim hrbtom s temnejšimi progami, rumenkasto belim trebuhom to drži oziroma ali mu bo spremenjena zakonodaja in veliko glavo, ki živi zlasti ob obalah tropskih in omogočila, da to ne bo več? subtropskih morij ▪ Samo če delodajalci in vlada vedo, da sindikati niso ; primerjaj lat. Galeocerdo cuvier ▪ Tigrasti morski psi se pogosto hranijo z želvami, saj brezzobi levi, so pripravljeni popuščati. ▪ Policija bi bila brez ustreznih zakonskih pooblastil so prilagojeni lovu nanje. brezzobi pes, to pa bi bilo načeloma za državljane in ▪ Med nevarne morske pse sodijo veliki beli morski pes, morski bik, ki lahko zaplava tudi v sladke vode, njihovo varnost zelo slabo. ter tigrasti morski pes. čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost veliki beli morski pes biti zelo neučakan, vznemirjen zaradi česa, kar se velik morski pes s temno sivim hrbtom, belim bo zgodilo; biti v nestrpnem pričakovanju trebuhom, koničastim gobcem in velikimi ▪ Kdo so člani društva, ni hotel izdati, ker nekateri na trikotnimi zobmi, ki živi zlasti ob obalah toplih to informacijo že čakajo kot pes na kost. in zmerno toplih morij ▪ Vlado blati na vse pretege, da naj odstopi, čaka pa ; primerjaj lat. Carcharodon 393 kot pes na kost, da bi kandidiral za predsednika vlade. kot pes na povodcu/verigi kot pes na povodcu garjav pes kot pes na verigi slabšalno kdor je deležen zaničevanja, zavračanja, takó, da kdo daje vtis odvisnega, nesvobodnega izogibanja človeka ▪ V sanje je zavito, ta najin privid. Nisi vedela, takrat, ▪ Skupini je sledil kot pes na povodcu. ko si me sprejela, garjavega psa. ▪ Nihče me ne sliši, tisti, ki so mi storili krivico, me ne kot pretepen pes vidijo, mimo mene hodijo, kot da sem garjav pes. takó, da kdo daje vtis potrtega, ponižnega, podrejenega človeka gledati se/prepirati se kot pes in mačka | biti kot pes in mačka ▪ Po stopnicah se je odvlekel kot pretepen pes, gledati se kot pes in mačka poklapan, obupan. biti kot pes in mačka ▪ Niti pogledal je ni, le sključenih ramen je odšel noter. prepirati se kot pes in mačka Tako se je zadnje čase držal, kadar sta bila sama. Kot nenehno se prepirati; biti v slabih, sovražnih pretepen pes. odnosih ▪ Ta večer smo stali v dveh vrstah kot pretepeni psi. ▪ Od vsega začetka sva se gledala kot pes in mačka. Pa me je vseeno nezadržno vleklo k njej. kot psa ▪ Domačini domnevajo, da se to vandalstvo dogaja, izraža, poudarja veliko mero neprimernega, ker se že od nekdaj gledajo kot pes in mačka. neugodnega, težkega dejanja, stanja ▪ Starša sta ločena in se prepirata kot pes in mačka. ▪ Ko si je čez dva tedna našla drugega, me je zavrgla ▪ Čeprav sta bila z bratom kot pes in mačka, si zdaj kot psa. vedno pomagata. ▪ Če sem odkrit, bi inšpektorja nagnal kot psa, če bi mi ▪ Da vrana vrani ne izkljuje oči, je znano, a le takrat, težil v mojem gozdu. kadar imajo skupnega zunanjega sovražnika, sicer pa ▪ Lahko me pretepeš kot psa, ampak ubiti me ne so kot psi in mačke. moreš. ▪ Grozil mu je, da ga bo ustrelil kot psa, in groženj se kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal je močno prestrašil. vulgarno izraža, da je kdo popolnoma ničvreden, ▪ Ob uradnih urah velikokrat ni nikogar na delovnem nekoristen ali da je kaj popolnoma ničvredno, mestu, če jih človek kaj povpraša po telefonu, pa ga nekakovostno naderejo kot psa in odložijo slušalko. ▪ Takemu človeku so včasih rekli le to, da ni vreden, da ▪ Preiskovalcem je povedal, da ga je bilo kot psa strah bi ga pes poscal. za življenje. ▪ Ta projekt ni vreden, da bi ga pes poscal. ▪ Kljub kaloričnemu obroku naju je vso noč zeblo kot ▪ Sploh ne vem, zakaj sem tako jezen. Res niso vredni, psa. da bi jih pes poscal! kot stekel pes kot pes 1. zelo napadalno, nasilno, jezno izraža, poudarja veliko mero neprijetnega, ▪ Strahovito se je razjezil. V vrata je besno metal vse, neugodnega, težkega dejanja, dogajanja, stanja kar mu je prišlo pod roke. Popenil je in divjal kot stekel ▪ Garam kot pes, a kar dobro zaslužim. pes. ▪ Štiri leta sem trpel kot pes, prav tako moja družina, ▪ Ne bom ponavljal svoje življenjske zgodbe, povem lahko le to, da me še vedno preganjata kot steklega moji otroci, čeprav nisem ničesar naredil narobe. ▪ Že naslednji dan me je začelo boleti kot pes. Zato psa. sem dobival tablete za lajšanje bolečin. 2. zelo napadalen, nasilen, jezen ▪ Nisem se prepoznal, ne vem, kaj se je zgodilo. Bil ▪ Po tem delu sem bil crknjen kot pes. ▪ Ko smo že pri hitri prehrani, se vam moram sem kot stekel pes, povsem sem znorel. opravičiti, da si tako nekulturno trpam sendviče v usta, ▪ Ste kot stekli psi, ki napadate vsakega drugače ampak lačen sem kot pes. mislečega. ▪ Bil sem jezen kot pes. ▪ Tako sem se, od dela in napetosti utrujen kot pes, ob lagati, kot pes (teče) petih odpravil domov. lagati kot pes lagati, kot pes teče vztrajno, pogosto, brez zadržkov lagati ▪ Zakaj bi lagal, saj vsi vedo. Boljše je, da priznam, sicer bi rekli, da lažem kot pes. 394 ▪ Lagali ste, kot pes teče. Kredit vam je zavaroval izraža, da je kdo popolnoma nezanimiv, lokalni podjetnik, ker ste ga sami tako prosili. ničvreden, nekoristen ▪ Ne, mi nikoli ne lažemo, drugi pa lažejo kot pes teče ▪ »Za koga pa naj se ličim in dičim, ko me še pes ne in tega se niti malo ne sramujejo, prej nasprotno! povoha?« se je pridušala sama pri sebi. ▪ Človek je na tleh, zavozil je, niti pes ga ne povoha, lajati kot pes zato jezo na vse strani stresa. slabšalno veliko, glasno govoriti, se razburjati ▪ Nahujskani primitivci, lajajo kot psi, lajajo, pa ne vedeti/videti/ugotoviti, kam pes taco moli | biti jasno (komu), kam pes vedo, zakaj! taco moli ▪ Kdor stalno gobca in laja kot pes, ta pameti nima, vedeti, kam pes taco moli verjemi mi, je res! biti jasno (komu), kam pes taco moli videti, kam pes taco moli pes čuvaj v dovršni obliki ugotoviti, kam pes taco moli kdor sistematično spremlja, nadzoruje potek, poznati, spoznati prave, skrite razloge za razvoj česa, zlasti določene dejavnosti govorjenje, ravnanje koga; spoznati smer, tok ▪ Naše delo nikakor ni omejeno zgolj na vlogo psa dogajanja česa čuvaja, ko gre za politike, gospodarstvenike ali katere ▪ Čeprav upam, da sem tako bister, da vem, kam pes druge vplivneže, ki krojijo naš vsakdan. taco moli, bi vseeno rad postavil vprašanje. ▪ Na začetku druge tretjine je bilo že jasno, kam pes pokazati/povedati, kam pes taco moli taco moli, do konca 60 minut pa so nato gostitelji pokazati, kam pes taco moli zabili še pet zadetkov. povedati, kam pes taco moli ▪ Res ste slepi tisti, ki ne vidite, kam pes taco moli. razkriti prave, skrite razloge za govorjenje, ▪ Kar hitro boste ugotovili, kam pes taco moli, in ravnanje koga; razkriti smer, tok dogajanja česa naredili tisto, kar je najbolj prav, čeprav vas bo stalo ▪ Nič kaj preveč ne hodim okoli ovinkov. Kmalu kar nekaj živcev. pokažem, kam pes taco moli, in če je odziv, nadaljujem v tej isti smeri. zelen pes ▪ Imaš pravico, da zveš, kaj se dogaja, oziroma da ti kar ne obstaja povedo, kam pes taco moli. ▪ Na pilotke še vedno gledajo kot na zelenega psa. priti na psa zvest kot pes propasti, zlasti finančno, materialno; priti v zelo popolnoma, brezpogojno zvest, vdan slab položaj, zlasti finančen, materialen ▪ Fant mi je bil hvaležen, ker sem ga po prihodu iz ▪ Denar ga je tako skrbel in vznemirjal, da bi človek zapora sprejel v službo. Nisem ga niti vprašal, zakaj so mislil, da je prišel povsem na psa. ga zaprli. Postal mi je zvest kot pes. ▪ Pamet in napredek, znanost in tehnika, z vsem tem je ▪ V kratkem zakonu sem bila zvesta kot pes, kajti to mi svet vendar prišel na psa! ogromno pomeni. ravnati s kom kot s psom živeti kot pes zelo slabo, nečloveško ravnati s kom živeti v zelo slabih pogojih ▪ »Z menoj so ravnali kot s psom,« je povedala o ▪ Seveda živiš kot pes, ampak ne po moji zaslugi. odnosu upornikov do nje. ▪ Ne vem, zakaj bi gospodinja morala prenašati, da z Kakršen gospodar, takšen pes. njo ravnajo kot s psom. Kakršen lastnik, takšen pes. izraža, da sta si pes in njegov lastnik v čem spraviti koga, kaj na psa podobna povzročiti, da kdo ali kaj finančno, materialno ▪ Obožujem ta repek, ki tako vneto začne mahati, ko propade; spraviti koga ali kaj v zelo slab, težek, mu omenim hrano. Eh, ja, kakršen gospodar, takšen neprijeten položaj pes. Res bo treba shujšati. ▪ Zdaj ko je stranko in državo spravil na psa, imamo neko možnost, da se ga rešimo. Pes, ki laja, ne grize. izraža, da kdo, ki veliko govori, grozi, ni tako še/niti pes ne povoha koga nevaren, grozeč, težaven, kot se zdi še pes ne povoha koga ▪ Tudi jaz sem prejela nekaj pisem tega človeka na niti pes ne povoha koga svojo spletno stran in zdi se mi, da ima človek le 395 preveč časa. Pes, ki laja, ne grize. ne prinese pričakovanih rezultatov ▪ Posvaril je pred sodelovanjem, češ da v španoviji še Pes ima kosmata ušesa. pes crkne. Vsak pes ima kosmata ušesa. izraža, da je vedenje psa lahko nepredvidljivo, besedotvorje nezanesljivo ženski spol: psica ▪ Ljudje pravijo, da ima pes » kosmata ušesa«, zato niti manjšalnica: psiček njegov gospodar ali gospodarica ne moreta biti nikoli stoodstotno prepričana v njegovo nrav. Izvor = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < Pes je človekov najboljši prijatelj. pslov. * pьsъ iz ide. * pik›ó-, tako kot stind. piśá- izraža, da je pes za človeka posebnega pomena; ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena * pek›- ‛rezljati, izraža, da sta pes in človek lahko močno navezana risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta drug na drugega žival, lisko, piko’ ▪ Dokazano je, da človeku druženje z živaljo koristi. Že star rek pravi, da je pes človekov najboljši prijatelj. Božanje psa, mačke, celo kokoši, pomirja. pesmaríca pesmaríce tudi pésmarica pésmarice sa- mostalnik ženskega spola Psi lajajo, karavana gre dalje. [pesmaríca] tudi [pésmarica] Psi lajajo, karavana gre naprej. Pomen Psi lajajo, karavana pa gre dalje. zbirka pesmi za petje, navadno z dodanimi Psi lajajo, karavana pa gre naprej. notami, oznakami akordov opisuje situacijo, ko kaj kočljivega, ⏵ prid. beseda + sam. beseda problematičnega mine brez opaznejših posledic cerkvena, protestantska pesmarica | rokopisna ali se nadaljuje kljub opozorilom, nestrinjanju, pesmarica | slovenska pesmarica | stara pesmarica razburjanju koga ▪ Natisnjenih je bilo osem slovenskih protestantskih ▪ Stanje gotovo demoralizira opozicijo. Karkoli že pesmaric, skupno pa imajo kar 76 napevov. naredijo, tako in tako nima praktično nobenih učinkov. ▪ Slovenci imamo razmeroma bogato bero cerkvenih Psi lajajo, karavana gre dalje. pesmaric. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Starega psa ne moreš naučiti novih trikov. izdati pesmarico | predstaviti pesmarico izraža, da se starejši, odrasel, izkušen človek ▪ Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel je izdal težko uči novih stvari, spreminja svoje navade prvo slovensko posvetno pesmarico z melodijami. ▪ Kdor zna voziti, zna. Kdor ne, ne. Je res tako ▪ V Kostelu so predstavili narečno pesmarico. preprosto. Starega psa ne moreš naučiti novih trikov. ▪▪▪ ▪ Zgoščenki je priložena pesmarica z besedili in notami Še pes ima rad mir pri jedi. stotih slovenskih napitnic in zdravic. izraža, da ni zaželeno, vljudno, sprejemljivo motiti ▪ Porodila se je ideja, da bi zbrane ljudske pesmi strnili človeka med jedjo v pesmarico. ▪ Stopil je do paparaca in mu dejal, naj prisede, če si jih hoče od blizu ogledati, drugače pa naj da mir, saj Izgovor In oblIke ima še pes rad mir pri jedi. jakostno [pesmaríca] Vsak izgovor je dober. ipa: [pɛsmaˈɾiːʦa] Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. ednina izraža, da ni težko najti izgovora iz želje po ImenovalnIk: pesmaríca opravičevanju česa kočljivega, spornega; opisuje rodIlnIk: pesmaríce situacijo, ko je čigav izgovor slab dajalnIk: pesmaríci ▪ So vam znane izjave, kot so: »Vsak grižljaj se me tožilnik: pesmaríco prime«, »Če se odrečem še hrani, kaj mi bo sploh mestnIk: pri pesmaríci ostalo v življenju?« Vsak izgovor je dober … orodnIk: s pesmaríco dvojina V španoviji še pes crkne. ImenovalnIk: pesmaríci neknjižno pogovorno izraža da se sodelovanje, skupinsko rodIlnIk: pesmaríc delo, družabništvo lahko za koga ne konča dobro, dajalnIk: pesmarícama 396 tožilnik: pesmaríci orodnIk: s pesmarícama mestnIk: pri pesmarícah množina orodnIk: s pesmarícama ImenovalnIk: pesmaríce množina rodIlnIk: pesmarȋc ImenovalnIk: pesmaríce dajalnIk: pesmarícam rodIlnIk: pesmaríc tožilnik: pesmaríce dajalnIk: pesmarícam mestnIk: pri pesmarícah tožilnik: pesmaríce orodnIk: s pesmarícami mestnIk: pri pesmarícah orodnIk: s pesmarícami tudi [psmarica] tudi ipa: [péːsmàɾiʦa] [pésmarica] ipa: [ˈpeːsmaɾiʦa] ednina ImenovalnIk: psmarica ednina rodIlnIk: psmarice ImenovalnIk: pésmarica dajalnIk: psmarici rodIlnIk: pésmarice tožilnik: psmarico dajalnIk: pésmarici mestnIk: pri psmarici tožilnik: pésmarico orodnIk: s psmarico mestnIk: pri pésmarici dvojina orodnIk: s pésmarico ImenovalnIk: psmarici dvojina rodIlnIk: psmaric ImenovalnIk: pésmarici dajalnIk: psmaricama rodIlnIk: pésmaric tožilnik: psmarici dajalnIk: pésmaricama mestnIk: pri psmaricah tožilnik: pésmarici orodnIk: s psmaricama mestnIk: pri pésmaricah množina orodnIk: s pésmaricama ImenovalnIk: psmarice množina rodIlnIk: psmaric ImenovalnIk: pésmarice dajalnIk: psmaricam rodIlnIk: pésmaric tožilnik: psmarice dajalnIk: pésmaricam mestnIk: pri psmaricah tožilnik: pésmarice orodnIk: s psmaricami mestnIk: pri pésmaricah orodnIk: s pésmaricami Izvor iz pesmar iz ↑pesem tonemsko [pesmaríca] pésnica pésnice samostalnik ženskega spola ipa: [pɛsmaɾìːʦá] [pésnica] ednina Pomen ImenovalnIk: pesmaríca 1. ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; sin.: rodIlnIk: pesmaríce poetinja, ozkoknjižno poetesa dajalnIk: pesmaríci ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: pesmaríco ameriška, ruska, slovenska pesnica | ljudska, sodobna mestnIk: pri pesmaríci pesnica | mlada pesnica | nadarjena, priznana, orodnIk: s pesmarȋco uveljavljena, znana pesnica dvojina ▪ Sodobna slovenska pesnica in pisateljica v vsako ImenovalnIk: pesmaríci svojo knjigo vnese bogat jezik. rodIlnIk: pesmarȋc ▪ Festivala se je udeležilo dvaindvajset sicer mladih, a dajalnIk: pesmarícama v svojih državah že uveljavljenih pesnic in pesnikov. ⏵ tožilnik: pesmaríci sam. beseda v imenovalniku + glag. pesnica izda, objavi, predstavi kaj | pesnica napiše kaj mestnIk: pri pesmarícah | pesnica prejme kaj | pesnica se predstavi | pesnica se 397 rodi, umre, živi kje dajalnIk: psnici ▪ Pesnica piše pesmi za otroke, te so doslej izšle že v tožilnik: psnico štirinajstih knjižicah. mestnIk: pri psnici ▪ Na prireditvi se bodo predstavili pesniki in pesnice orodnIk: s psnico mlajše in srednje generacije. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: psnici delo pesnice | nastop pesnice | pesem, poezija pesnice | rodIlnIk: psnic zbirka pesnice | življenje pesnice ▪ Delo pesnice in pisateljice so osvetlili z zelo različnih dajalnIk: psnicama zornih kotov. tožilnik: psnici ▪ Zbirke pesnic so pogosto izhajale po več desetletij mestnIk: pri psnicah prepozno ali pa so njihove objave vse do zdaj ostale orodnIk: s psnicama raztresene po revijah. množina ▪▪▪ ImenovalnIk: psnice ▪ Na pesniškem večeru so predstavili pozabljeno rodIlnIk: psnic pesnico. dajalnIk: psnicam 1.1. pesem, pesmi te osebe tožilnik: psnice ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri psnicah ▪ Trenutno bere neko sila zanimivo pesnico. orodnIk: s psnicami ▪ Berem sirsko pesnico in se spominjam časa, ki sem ga preživela v njenem otroškem mestu Damasku. Izvor ↑pesnik Izgovor In oblIke jakostno pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnica] [pésnik] ipa: [ˈpeːsniʦa] Pomen ednina 1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; sin.: poet ImenovalnIk: pésnica ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: pésnice angleški, francoski, slovenski pesnik | dvorni, ljudski, dajalnIk: pésnici renesančni, romantični pesnik | epski pesnik | grški, tožilnik: pésnico rimski, perzijski, starogrški pesnik | mlad, sodoben mestnIk: pri pésnici pesnik | priznan, slaven, uveljavljen, znan pesnik orodnIk: s pésnico ▪ Srečko Kosovel velja za enega najboljših slovenskih dvojina pesnikov. ▪ Edmund Spenser je bil angleški pesnik, ki je ustvarjal ImenovalnIk: pésnici pod vplivom rimskega pesnika Vergilija ter italijanskih rodIlnIk: pésnic pesnikov 15. stoletja. dajalnIk: pésnicama ▪ Največji perzijski pesnik iz 14. stoletja je bil tožilnik: pésnici slovenskim bralcem in ljubiteljem poezije dolgo let mestnIk: pri pésnicah znan samo po nekaj prevedenih pesmih v zbirki orodnIk: s pésnicama svetovne književnosti. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ImenovalnIk: pésnice pesnik bere, prebira kaj | pesnik izda, objavi, predstavi rodIlnIk: pésnic kaj | pesnik izpoveduje, opisuje, pripoveduje kaj | pesnik dajalnIk: pésnicam izraža, opeva kaj | pesnik piše, ustvarja kaj | pesnik se tožilnik: pésnice rodi, umre, živi kje ▪ Pesniki dostikrat opisujejo ljubezen kot čustvo, ki ga mestnIk: pri pésnicah ne moremo obvladovati, saj presega logiko in zdravo orodnIk: s pésnicami pamet. ▪ Ko pesnik ustvarja pesem, živi v svojem sanjskem tonemsko [ svetu. psnica] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ipa: [péːsnìʦa] besedilo, verzi pesnika | domačija, hiša pesnika | kip ednina pesnika | pesem, poezija pesnika | rojstvo, smrt pesnika ImenovalnIk: psnica | srečanje pesnikov rodIlnIk: psnice ▪ Na zgoščenki so skladbe z besedili pesnikov Srečka 398 Kosovela, Jožeta Udoviča in Daneta Zajca. dajalnIk: psniku ▪ Besedilo naše himne je del pesmi pesnika dr. tožilnik: psnika Franceta Prešerna. mestnIk: pri psniku ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: s psnikom ceniti pesnika | gostiti, povabiti pesnika | navdihovati dvojina pesnika | spoznati pesnika ImenovalnIk: psnika ▪ Festival gosti domače in tuje pesnike z vsega sveta. rodIlnIk: psnikov ▪ Zgodba o lepi Vidi je navdihovala številne slovenske pesnike in pisatelje v vseh fazah slovenske književnosti dajalnIk: psnikoma od obdobja romantike naprej. tožilnik: psnika 1.1. pesem, pesmi te osebe; sin.: poet mestnIk: pri psnikih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: s psnikoma brati, prebirati, prevajati pesnika množina ▪ Navdušeno je bral Byrona in nemške pesnike. ImenovalnIk: psniki ▪ Poleg romantikov je prevajala tudi moderne pesnike rodIlnIk: psnikov in pesnice. dajalnIk: psnikom ▪▪▪ tožilnik: psnike ▪ Posvečam se prevajanju tujih pesnikov. mestnIk: pri psnikih ▪ Ko je obiskoval sedmi gimnazijski razred, je že segal orodnIk: s psniki po svetovnih pesnikih, še posebej ga je privlačila češka in ruska lirika. besedotvorje ženski spol: pesnica Izgovor In oblIke jakostno Izvor [pésnik] iz pesen ‛pesem’ < pslov. * pěsnь iz ↑peti ipa: [ˈpeːsnik] ednina pesnikovánje pesnikovánja samostalnik srednjega spola ImenovalnIk: pésnik [pesnikovánje] rodIlnIk: pésnika Pomen dajalnIk: pésniku pisanje pesmi; sin.: pesnjenje tožilnik: pésnika ▪ Po upokojitvi se je posvečala pesnikovanju in mestnIk: pri pésniku prevajanju iz španščine, nemščine, italijanščine in orodnIk: s pésnikom francoščine. dvojina ▪ Prvo pesem je objavil leta 1866 ter s pesnikovanjem nadaljeval kot študent, hkrati pa je začel pisati ImenovalnIk: pésnika feljtone. rodIlnIk: pésnikov ▪ Pesnik se je vrnil k realističnemu tipu pesnikovanja, dajalnIk: pésnikoma ki je imelo pri nas zaradi izrazitega povojnega tožilnik: pésnika pesniškega modernizma zadnja desetletja relativno mestnIk: pri pésnikih neslišno vlogo. orodnIk: s pésnikoma množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: pésniki jakostno rodIlnIk: pésnikov [pesnikovánje] dajalnIk: pésnikom ipa: [pɛsnikɔˈʋaːnjɛ] tožilnik: pésnike ednina mestnIk: pri pésnikih ImenovalnIk: pesnikovánje orodnIk: s pésniki rodIlnIk: pesnikovánja dajalnIk: pesnikovánju tonemsko tožilnik: pesnikovánje [psnik] mestnIk: pri pesnikovánju ipa: [péːsnìk] orodnIk: s pesnikovánjem ednina dvojina ImenovalnIk: psnik ImenovalnIk: pesnikovánji rodIlnIk: psnika rodIlnIk: pesnikovánj 399 dajalnIk: pesnikovánjema ▪ Že v gimnaziji pesnikuje in postane urednik tožilnik: pesnikovánji rokopisnega šolskega časopisa. mestnIk: pri pesnikovánjih 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj orodnIk: s pesnikovánjema nepremišljenega, vsebinsko praznega, množina nesmiselnega; sin.: slabšalno pesniti ImenovalnIk: pesnikovánja ▪ Zanosno je gestikuliral in pesnikoval o bodočih rodIlnIk: pesnikovánj projektih. ▪ Važno je, da si tam, »pod velikimi, lepimi orglami«, dajalnIk: pesnikovánjem kot je v torek zvečer vzhičeno pesnikovala pevka. tožilnik: pesnikovánja mestnIk: pri pesnikovánjih I orodnIk: s pesnikovánji zgovor In oblIke jakostno [pesnikováti] tonemsko [pesnikovȃnje] ipa: [pɛsnikɔˈʋaːti] ipa: [pɛsnikɔʋáːnj] nedoločnik: pesnikováti ednina namenIlnIk: pesnikovàt sedanjik ImenovalnIk: pesnikovȃnje ednina rodIlnIk: pesnikovȃnja 1. dajalnIk: pesnikovȃnju oseba: pesnikújem 2. tožilnik: pesnikovȃnje oseba: pesnikúješ 3. mestnIk: pri pesnikovȃnju oseba: pesnikúje dvojina orodnIk: s pesnikovȃnjem dvojina 1. oseba: pesnikújeva 2. ImenovalnIk: pesnikovȃnji oseba: pesnikújeta 3. rodIlnIk: pesnikovȃnj oseba: pesnikújeta množina dajalnIk: pesnikovȃnjema 1. tožilnik: pesnikovȃnji oseba: pesnikújemo 2. mestnIk: pri pesnikovȃnjih oseba: pesnikújete 3. orodnIk: s pesnikovȃnjema oseba: pesnikújejo množina velelnik ednina ImenovalnIk: pesnikovȃnja 2. rodIlnIk: pesnikovȃnj oseba: pesnikúj dvojina dajalnIk: pesnikovȃnjem 1. tožilnik: pesnikovȃnja oseba: pesnikújva 2. mestnIk: pri pesnikovȃnjih oseba: pesnikújta množina orodnIk: s pesnikovȃnji 1. oseba: pesnikújmo I 2. zvor oseba: pesnikújte ↑pesnikovati deležnik na -l moški spol pesnikováti pesnikújem ednIna: pesnikovàl nedovršni glagol [pesnikováti] dvojIna: pesnikovála P množina: pesnikováli omen 1. pisati pesmi ženski spol ; sin.: pesniti ⏵ glag. + glag. v nedoločniku ednIna: pesnikovála začeti pesnikovati dvojIna: pesnikováli ▪ Kersnik je začel pesnikovati v nemščini, vendar množina: pesnikovále je to pod Levčevim vplivom kmalu opustil in pisal v srednji spol slovenščini. ednIna: pesnikoválo ▪ Pesnikovati je začel kot koprski dijak in potem dvojIna: pesnikováli študent primerjalne književnosti v Ljubljani. množina: pesnikovála ▪▪▪ deležnik na -č ▪ Pesnikoval je petinšestdeset let, vendar število moški spol izdanih knjig ni prav veliko. ednina 400 ImenovalnIk: pesnikujóč rodIlnIk: pesnikujóčih rodIlnIk: pesnikujóčega dajalnIk: pesnikujóčima dajalnIk: pesnikujóčemu tožilnik: pesnikujóči tožilnik: pesnikujóč mestnIk: pri pesnikujóčih živo pesnikujóčega orodnIk: s pesnikujóčima mestnIk: pri pesnikujóčem množina orodnIk: s pesnikujóčim ImenovalnIk: pesnikujóča dvojina rodIlnIk: pesnikujóčih ImenovalnIk: pesnikujóča dajalnIk: pesnikujóčim rodIlnIk: pesnikujóčih tožilnik: pesnikujóča dajalnIk: pesnikujóčima mestnIk: pri pesnikujóčih tožilnik: pesnikujóča orodnIk: s pesnikujóčimi mestnIk: pri pesnikujóčih deležje na -aje: pesnikováje orodnIk: s pesnikujóčima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: pesnikujóči ImenovalnIk: pesnikovánje rodIlnIk: pesnikujóčih rodIlnIk: pesnikovánja dajalnIk: pesnikujóčim dajalnIk: pesnikovánju tožilnik: pesnikujóče tožilnik: pesnikovánje mestnIk: pri pesnikujóčih mestnIk: pri pesnikovánju orodnIk: s pesnikujóčimi orodnIk: s pesnikovánjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: pesnikovánji ImenovalnIk: pesnikujóča rodIlnIk: pesnikovánj rodIlnIk: pesnikujóče dajalnIk: pesnikovánjema dajalnIk: pesnikujóči tožilnik: pesnikovánji tožilnik: pesnikujóčo mestnIk: pri pesnikovánjih mestnIk: pri pesnikujóči orodnIk: s pesnikovánjema orodnIk: s pesnikujóčo množina dvojina ImenovalnIk: pesnikovánja ImenovalnIk: pesnikujóči rodIlnIk: pesnikovánj rodIlnIk: pesnikujóčih dajalnIk: pesnikovánjem dajalnIk: pesnikujóčima tožilnik: pesnikovánja tožilnik: pesnikujóči mestnIk: pri pesnikovánjih mestnIk: pri pesnikujóčih orodnIk: s pesnikovánji orodnIk: s pesnikujóčima množina tonemsko ImenovalnIk: pesnikujóče [pesnikováti] rodIlnIk: pesnikujóčih ipa: [pɛsnikɔʋàːtí] dajalnIk: pesnikujóčim nedoločnik: pesnikováti tožilnik: pesnikujóče namenIlnIk: pesnikovȁt mestnIk: pri pesnikujóčih sedanjik orodnIk: s pesnikujóčimi ednina srednji spol 1. oseba: pesnikȗjem ednina 2. oseba: pesnikȗješ ImenovalnIk: pesnikujóče 3. oseba: pesnikȗje rodIlnIk: pesnikujóčega dvojina dajalnIk: pesnikujóčemu 1. oseba: pesnikȗjeva tožilnik: pesnikujóče 2. oseba: pesnikȗjeta mestnIk: pri pesnikujóčem 3. oseba: pesnikȗjeta orodnIk: s pesnikujóčim množina dvojina 1. oseba: pesnikȗjemo ImenovalnIk: pesnikujóči 2. oseba: pesnikȗjete 401 3. oseba: pesnikȗjejo mestnIk: pri pesnikujči velelnik orodnIk: s pesnikujčo ednina dvojina 2. oseba: pesnikȗj ImenovalnIk: pesnikujči dvojina rodIlnIk: pesnikujčih 1. oseba: pesnikȗjva dajalnIk: pesnikujčima 2. oseba: pesnikȗjta tožilnik: pesnikujči množina mestnIk: pri pesnikujčih 1. oseba: pesnikȗjmo orodnIk: s pesnikujčima 2. oseba: pesnikȗjte množina deležnik na -l ImenovalnIk: pesnikujče moški spol rodIlnIk: pesnikujčih ednIna: pesnikovȁl dajalnIk: pesnikujčim dvojIna: pesnikovála tožilnik: pesnikujče množina: pesnikováli mestnIk: pri pesnikujčih ženski spol orodnIk: s pesnikujčimi ednIna: pesnikovȃla srednji spol dvojIna: pesnikováli ednina množina: pesnikovále ImenovalnIk: pesnikujče srednji spol rodIlnIk: pesnikujčega ednIna: pesnikoválo dajalnIk: pesnikujčemu dvojIna: pesnikováli tožilnik: pesnikujče množina: pesnikovála mestnIk: pri pesnikujčem deležnik na -č orodnIk: s pesnikujčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pesnikujči ImenovalnIk: pesnikujč tudi pesnikujč rodIlnIk: pesnikujčih rodIlnIk: pesnikujčega dajalnIk: pesnikujčima dajalnIk: pesnikujčemu tožilnik: pesnikujči tožilnik: pesnikujč tudi pesnikujč mestnIk: pri pesnikujčih živo pesnikujčega orodnIk: s pesnikujčima mestnIk: pri pesnikujčem množina orodnIk: s pesnikujčim ImenovalnIk: pesnikujča dvojina rodIlnIk: pesnikujčih ImenovalnIk: pesnikujča dajalnIk: pesnikujčim rodIlnIk: pesnikujčih tožilnik: pesnikujča dajalnIk: pesnikujčima mestnIk: pri pesnikujčih tožilnik: pesnikujča orodnIk: s pesnikujčimi mestnIk: pri pesnikujčih deležje na -aje: pesnikovȃje orodnIk: s pesnikujčima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: pesnikujči ImenovalnIk: pesnikovȃnje rodIlnIk: pesnikujčih rodIlnIk: pesnikovȃnja dajalnIk: pesnikujčim dajalnIk: pesnikovȃnju tožilnik: pesnikujče tožilnik: pesnikovȃnje mestnIk: pri pesnikujčih mestnIk: pri pesnikovȃnju orodnIk: s pesnikujčimi orodnIk: s pesnikovȃnjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: pesnikovȃnji ImenovalnIk: pesnikujča rodIlnIk: pesnikovȃnj rodIlnIk: pesnikujče dajalnIk: pesnikovȃnjema dajalnIk: pesnikujči tožilnik: pesnikovȃnji tožilnik: pesnikujčo mestnIk: pri pesnikovȃnjih 402 orodnIk: s pesnikovȃnjema izjemnosti, kvaliteti, oblikovanosti množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: pesnikovȃnja ▪ Veliki filmski ustvarjalec je o filmu laskavo govoril kot rodIlnIk: pesnikovȃnj o mojstrski pesnitvi in večkrat poudaril, da ga ima za dajalnIk: pesnikovȃnjem eno največjih mojstrovin svetovne filmske umetnosti. ▪ Vse to je bilo izklesano sredi petnajstega stoletja, tožilnik: pesnikovȃnja ko so si mojstri kiparjenja vzeli čas, da so rezljali mestnIk: pri pesnikovȃnjih čipkaste dekoracije in ustvarjali epske pesnitve v belino orodnIk: s pesnikovȃnji marmorja. ▪ Lutkovna predstava je oda tesnobi in strahu, srhljiva Izvor pesnitev o ranljivosti človeškega jaza. ↑pesnik ▪▪▪ ▪ Dokumentarni film je pesnitev o žlahtnosti naravnega pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola kamna, njegovi uporabnosti in prepletanju uporabe [pesnítə pesnítve] kamnitih izdelkov skozi človekov vsakdan. Pomen 5. ekspresivno pretirano dolgo, vsebinsko prazno 1. iz literarne vede daljša, navadno pripovedna pesem govorjenje, pisanje ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Res prijetno presenečenje, da v odgovoru na alegorična, satirična pesnitev | Aškerčeva, Dantejeva, moj zapis ni razbrati gneva in žalitev. Le mnenje, Prešernova, Župančičeva pesnitev | epska, epsko- podkrepljeno z argumenti in brez epskih pesnitev. lirska, lirična, pripovedna pesnitev | homerska, junaška ▪ Spoštujmo poslovnik, vse drugo so pesnitve. pesnitev | romantična pesnitev ▪ Homerjeva epska pesnitev Iliada, v kateri je Izgovor In oblIke domnevno slepi grški pesnik opeval fantastično vojno jakostno za mesto Troja, še skoraj tri tisočletja po nastanku [pesnítə pesnítve] razvnema domišljijo bralcev. ipa: [pɛsˈniːtə pɛsˈniːtʋɛ] ▪ V mladosti je Byron pisal lirsko poezijo, pozneje pa ednina epsko-lirske pesnitve in epske satirične pesnitve. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: pesnítev brati pesnitev | izdati, predstaviti pesnitev | napisati, rodIlnIk: pesnítve pisati pesnitev | prevesti pesnitev dajalnIk: pesnítvi ▪ Leta 1532 je veliki renesančni satirik, pesnik Ludovico tožilnik: pesnítev Ariosto, napisal nenavadno pesnitev Besneči Orlando. mestnIk: pri pesnítvi ▪▪▪ orodnIk: s pesnítvijo ▪ Pesnitve starih Sumercev, Akadcev, Babiloncev in dvojina Asircev so polne pravljičnih motivov. ImenovalnIk: pesnítvi ▪ V posebni knjižici s posvetilom Matiji Čopu je leta rodIlnIk: pesnítev 1836 prvič izšla Prešernova pesnitev Krst pri Savici, dajalnIk: pesnítvama spesnjena zaradi nesrečne ljubezni in prijateljeve tožilnik: pesnítvi smrti. mestnIk: pri pesnítvah 2. orkestralna skladba, ki temelji na motivih orodnIk: s pesnítvama drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; sin.: množina iz glasbe simfonična pesnitev ImenovalnIk: pesnítve ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: pesnítev ▪ Orkester bo koncert začel s skladbo Memento mori Blaža Arniča in ga sklenil s Straussovo pesnitvijo dajalnIk: pesnítvam Junakovo življenje. tožilnik: pesnítve ▪ Občinstvu se je predstavila v izvedbah dela Carmina mestnIk: pri pesnítvah Burana, Mendelssohnovi pesnitvi Sen kresne noči in v orodnIk: s pesnítvami Kitajskih miniaturah M. Kozine. 3. daljša plesna koreografija, predstava tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda [pesnȋtə pesnȋtve] ▪ Med gostujočimi predstavami bo oder Kulturnega ipa: [pɛsníːt pɛsníːtʋ] doma sprejel plesno pesnitev SNG Baleta iz Maribora. ednina ▪ V plesni pesnitvi je bil tako prepričljivo arhaičen, ImenovalnIk: pesnȋtev prvinski, da ga tisti, ki so ga videli, niso nikoli pozabili. rodIlnIk: pesnȋtve 4. ekspresivno umetniško delo, ki izstopa po svoji dajalnIk: pesnȋtvi 403 tožilnik: pesnȋtev ▪ Gutsman in Jarnik sta ljudstvu pesnila, pisala povesti, mestnIk: pri pesnȋtvi ga učila in izobraževala. orodnIk: s pesnȋtvijo ⏵ glag. + glag. v nedoločniku dvojina začeti pesniti ImenovalnIk: pesnȋtvi ▪ Čeprav je začela pesniti šele pri dvainpetdesetih rodIlnIk: pesnȋtev letih, ima bogat opus, saj je to že njena šesta pesniška dajalnIk: pesnȋtvama zbirka. tožilnik: pesnȋtvi ▪ Njena želja je bila pesniti do smrti. mestnIk: pri pesnȋtvah ▪▪▪ ▪ Ker je pesnil s preprostimi pesniškimi sredstvi, so orodnIk: s pesnȋtvama množina nekatere njegove pesmi skoraj ponarodele. ▪ Pesnila je v staromodni obliki francoskega stiha. ImenovalnIk: pesnȋtve 1.1. opisovati, obravnavati kaj v pesmih rodIlnIk: pesnȋtev ⏵ glag. + o + sam. beseda v mestniku dajalnIk: pesnȋtvam ▪ V zadnjih letih je pesnil o minljivosti življenja. tožilnik: pesnȋtve ▪ Pesnik je vseskozi pesnil o lastnem otroštvu. mestnIk: pri pesnȋtvah ▪▪▪ orodnIk: s pesnȋtvami ▪ Pesnik pesni svoja stanja kot skrben znanstvenik. s 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj talne zveze nepremišljenega, vsebinsko praznega, dramska pesnitev nesmiselnega; sin.: slabšalno pesnikovati ⏵ glag. + o + sam. beseda v mestniku iz literarne vede, iz teatrologije daljša drama v verzih z lirskimi ali epskimi prvinami ▪ Lepo prosim, naj mi nihče ne pesni o ravnovesju ▪ Škofjeloški pasijon, baročna dramska pesnitev, je različnih gospodarskih in socialnih interesov. nastal leta 1721 na pobudo barona Antona Eckerja, ▪ Nadzorniki seveda niso pesniki, da bi pesnili o roki, ki pater Romuald Marušič pa je procesijo vodil in besedilo roko umije, ali čem podobnem, zato kaže počakati na zapisal. kakšne izčrpnejše izsledke. ▪ Skladatelja je sredi devetnajstega stoletja navdihnila Goethejeva dramska pesnitev Faust. Izgovor In oblIke jakostno simfonična pesnitev [pésniti] iz glasbe orkestralna skladba, ki temelji na motivih ipa: [ˈpeːsniti] drugega umetniškega dela, zlasti literarnega; sin.: nedoločnik: pésniti pesnitev namenIlnIk: pésnit ⏵ prid. beseda + sam. beseda sedanjik ▪ Izvedbeni vrhunec večera je bila interpretacija ednina koreografske simfonične pesnitve La Valse Mauricea 1. oseba: pésnim Ravela. 2. oseba: pésniš ▪ Izvedba Straussove simfonične pesnitve Junakovo 3. oseba: pésni življenje ni tako preprosta; čeri ležijo v ritmični dvojina koordinaciji in še bolj v zvočnih razmerjih. 1. oseba: pésniva ▪▪▪ 2. ▪ Na sporedu bodo simfonična pesnitev Jana Sibeliusa oseba: pésnita Finlandija op. 26, Koncert za flavto in orkester FS 3. oseba: pésnita 119 Carla Nielsna in Simfonija št. 4 Gustava Mahlerja. množina 1. oseba: pésnimo I 2. oseba: pésnite zvor ↑pesniti 3. oseba: pésnijo velelnik pésniti ednina pésnim nedovršni glagol 2. [ oseba: pésni pésniti] dvojina Pomen 1. 1. oseba: pésniva pisati pesmi; sin.: pesnikovati 2. ⏵ oseba: pésnita sam. beseda v imenovalniku + glag. množina pesnik pesni 404 1. oseba: pésnimo orodnIk: s pesnéčima 2. oseba: pésnite množina deležnik na -l ImenovalnIk: pesnéče moški spol rodIlnIk: pesnéčih ednIna: pésnil dajalnIk: pesnéčim dvojIna: pésnila tožilnik: pesnéče množina: pésnili mestnIk: pri pesnéčih ženski spol orodnIk: s pesnéčimi ednIna: pésnila srednji spol dvojIna: pésnili ednina množina: pésnile ImenovalnIk: pesnéče srednji spol rodIlnIk: pesnéčega ednIna: pésnilo dajalnIk: pesnéčemu dvojIna: pésnili tožilnik: pesnéče množina: pésnila mestnIk: pri pesnéčem deležnik na -č orodnIk: s pesnéčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pesnéči ImenovalnIk: pesnèč rodIlnIk: pesnéčih rodIlnIk: pesnéčega dajalnIk: pesnéčima dajalnIk: pesnéčemu tožilnik: pesnéči tožilnik: pesnèč mestnIk: pri pesnéčih živo pesnéčega orodnIk: s pesnéčima mestnIk: pri pesnéčem množina orodnIk: s pesnéčim ImenovalnIk: pesnéča dvojina rodIlnIk: pesnéčih ImenovalnIk: pesnéča dajalnIk: pesnéčim rodIlnIk: pesnéčih tožilnik: pesnéča dajalnIk: pesnéčima mestnIk: pri pesnéčih tožilnik: pesnéča orodnIk: s pesnéčimi mestnIk: pri pesnéčih deležnik na -n orodnIk: s pesnéčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: pesnéči ImenovalnIk: pésnjen rodIlnIk: pesnéčih rodIlnIk: pésnjenega dajalnIk: pesnéčim dajalnIk: pésnjenemu tožilnik: pesnéče tožilnik: pésnjen mestnIk: pri pesnéčih živo pésnjenega orodnIk: s pesnéčimi mestnIk: pri pésnjenem ženski spol orodnIk: s pésnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: pesnéča ImenovalnIk: pésnjena rodIlnIk: pesnéče rodIlnIk: pésnjenih dajalnIk: pesnéči dajalnIk: pésnjenima tožilnik: pesnéčo tožilnik: pésnjena mestnIk: pri pesnéči mestnIk: pri pésnjenih orodnIk: s pesnéčo orodnIk: s pésnjenima dvojina množina ImenovalnIk: pesnéči ImenovalnIk: pésnjeni rodIlnIk: pesnéčih rodIlnIk: pésnjenih dajalnIk: pesnéčima dajalnIk: pésnjenim tožilnik: pesnéči tožilnik: pésnjene mestnIk: pri pesnéčih mestnIk: pri pésnjenih 405 orodnIk: s pésnjenimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: pésnjenji ednina rodIlnIk: pésnjenj ImenovalnIk: pésnjena dajalnIk: pésnjenjema rodIlnIk: pésnjene tožilnik: pésnjenji dajalnIk: pésnjeni mestnIk: pri pésnjenjih tožilnik: pésnjeno orodnIk: s pésnjenjema mestnIk: pri pésnjeni množina orodnIk: s pésnjeno ImenovalnIk: pésnjenja dvojina rodIlnIk: pésnjenj ImenovalnIk: pésnjeni dajalnIk: pésnjenjem rodIlnIk: pésnjenih tožilnik: pésnjenja dajalnIk: pésnjenima mestnIk: pri pésnjenjih tožilnik: pésnjeni orodnIk: s pésnjenji mestnIk: pri pésnjenih orodnIk: s pésnjenima tonemsko množina [psniti] ImenovalnIk: pésnjene ipa: [péːsnìti] rodIlnIk: pésnjenih nedoločnik: psniti dajalnIk: pésnjenim namenIlnIk: psnit tožilnik: pésnjene sedanjik mestnIk: pri pésnjenih ednina orodnIk: s pésnjenimi 1. oseba: psnim srednji spol 2. oseba: psniš ednina 3. oseba: psni ImenovalnIk: pésnjeno dvojina rodIlnIk: pésnjenega 1. oseba: psniva dajalnIk: pésnjenemu 2. oseba: psnita tožilnik: pésnjeno 3. oseba: psnita mestnIk: pri pésnjenem množina orodnIk: s pésnjenim 1. oseba: psnimo dvojina 2. oseba: psnite ImenovalnIk: pésnjeni 3. oseba: psnijo rodIlnIk: pésnjenih velelnik dajalnIk: pésnjenima ednina tožilnik: pésnjeni 2. oseba: psni mestnIk: pri pésnjenih dvojina orodnIk: s pésnjenima 1. oseba: psniva množina 2. oseba: psnita ImenovalnIk: pésnjena množina rodIlnIk: pésnjenih 1. oseba: psnimo dajalnIk: pésnjenim 2. oseba: psnite tožilnik: pésnjena deležnik na -l mestnIk: pri pésnjenih moški spol orodnIk: s pésnjenimi ednIna: psnil glagolnik dvojIna: psnila ednina množina: psnili ImenovalnIk: pésnjenje ženski spol rodIlnIk: pésnjenja ednIna: psnila dajalnIk: pésnjenju dvojIna: psnili tožilnik: pésnjenje množina: psnile mestnIk: pri pésnjenju srednji spol orodnIk: s pésnjenjem ednIna: psnilo 406 dvojIna: psnili tožilnik: pesnče množina: psnila mestnIk: pri pesnčem deležnik na -č orodnIk: s pesnčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pesnči ImenovalnIk: pesnȅč rodIlnIk: pesnčih rodIlnIk: pesnčega dajalnIk: pesnčima dajalnIk: pesnčemu tožilnik: pesnči tožilnik: pesnȅč mestnIk: pri pesnčih živo pesnčega orodnIk: s pesnčima mestnIk: pri pesnčem množina orodnIk: s pesnčim ImenovalnIk: pesnča dvojina rodIlnIk: pesnčih ImenovalnIk: pesnča dajalnIk: pesnčim rodIlnIk: pesnčih tožilnik: pesnča dajalnIk: pesnčima mestnIk: pri pesnčih tožilnik: pesnča orodnIk: s pesnčimi mestnIk: pri pesnčih deležnik na -n orodnIk: s pesnčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: pesnči ImenovalnIk: psnjen rodIlnIk: pesnčih rodIlnIk: psnjenega dajalnIk: pesnčim dajalnIk: psnjenemu tožilnik: pesnče tožilnik: psnjen mestnIk: pri pesnčih živo psnjenega orodnIk: s pesnčimi mestnIk: pri psnjenem ženski spol orodnIk: s psnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: pesnča ImenovalnIk: psnjena rodIlnIk: pesnče rodIlnIk: psnjenih dajalnIk: pesnči dajalnIk: psnjenima tožilnik: pesnčo tožilnik: psnjena mestnIk: pri pesnči mestnIk: pri psnjenih orodnIk: s pesnčo orodnIk: s psnjenima dvojina množina ImenovalnIk: pesnči ImenovalnIk: psnjeni rodIlnIk: pesnčih rodIlnIk: psnjenih dajalnIk: pesnčima dajalnIk: psnjenim tožilnik: pesnči tožilnik: psnjene mestnIk: pri pesnčih mestnIk: pri psnjenih orodnIk: s pesnčima orodnIk: s psnjenimi množina ženski spol ImenovalnIk: pesnče ednina rodIlnIk: pesnčih ImenovalnIk: psnjena dajalnIk: pesnčim rodIlnIk: psnjene tožilnik: pesnče dajalnIk: psnjeni mestnIk: pri pesnčih tožilnik: psnjeno orodnIk: s pesnčimi mestnIk: pri psnjeni srednji spol orodnIk: s psnjeno ednina dvojina ImenovalnIk: pesnče ImenovalnIk: psnjeni rodIlnIk: pesnčega rodIlnIk: psnjenih dajalnIk: pesnčemu dajalnIk: psnjenima 407 tožilnik: psnjeni orodnIk: s psnjenji mestnIk: pri psnjenih orodnIk: s psnjenima Izvor množina iz pesen ‛pesem’ < pslov. * pěsnь iz ↑peti ImenovalnIk: psnjene rodIlnIk: psnjenih pésnjenje pésnjenja samostalnik srednjega spola dajalnIk: psnjenim [pésnjenje] tožilnik: psnjene Pomen mestnIk: pri psnjenih pisanje pesmi; sin.: pesnikovanje orodnIk: s psnjenimi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku srednji spol način pesnjenja ednina ▪ Sonet je oblika pesnjenja, ki očitno še ne bo ImenovalnIk: psnjeno opuščena. rodIlnIk: psnjenega ▪ Urejenim metričnim oblikam spet narašča ugled in dajalnIk: psnjenemu so tako po svoji priljubljenosti kot po svojih izraznih tožilnik: psnjeno zmožnostih vsaj enakovreden protipol svobodnejšim mestnIk: pri psnjenem načinom pesnjenja. ⏵ orodnIk: s psnjenim prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Od zgodnjega begunskega pesnjenja se je radikalno preusmeril v sodobne svetovne tokove. ImenovalnIk: psnjeni ▪ Tematika pesmi je različna, tako da dobivamo rodIlnIk: psnjenih v slovenščini bogat izbor avstralskega pesnjenja dajalnIk: psnjenima prejšnjega stoletja. tožilnik: psnjeni ▪▪▪ mestnIk: pri psnjenih ▪ Poskušal se je v pesnjenju, predvsem prigodnic in orodnIk: s psnjenima ljubezenskih pesmi. množina ImenovalnIk: psnjena Izgovor In oblIke rodIlnIk: psnjenih jakostno dajalnIk: psnjenim [pésnjenje] tožilnik: psnjena ipa: [ˈpeːsnjɛnjɛ] mestnIk: pri psnjenih ednina orodnIk: s psnjenimi ImenovalnIk: pésnjenje glagolnik rodIlnIk: pésnjenja ednina dajalnIk: pésnjenju ImenovalnIk: psnjenje tožilnik: pésnjenje rodIlnIk: psnjenja mestnIk: pri pésnjenju dajalnIk: psnjenju orodnIk: s pésnjenjem tožilnik: psnjenje dvojina mestnIk: pri psnjenju ImenovalnIk: pésnjenji orodnIk: s psnjenjem rodIlnIk: pésnjenj dvojina dajalnIk: pésnjenjema ImenovalnIk: psnjenji tožilnik: pésnjenji rodIlnIk: psnjenj mestnIk: pri pésnjenjih dajalnIk: psnjenjema orodnIk: s pésnjenjema tožilnik: psnjenji množina mestnIk: pri psnjenjih ImenovalnIk: pésnjenja orodnIk: s psnjenjema rodIlnIk: pésnjenj množina dajalnIk: pésnjenjem ImenovalnIk: psnjenja tožilnik: pésnjenja rodIlnIk: psnjenj mestnIk: pri pésnjenjih dajalnIk: psnjenjem orodnIk: s pésnjenji tožilnik: psnjenja mestnIk: pri psnjenjih 408 tonemsko ImenovalnIk: pikaréskni [psnjenje] rodIlnIk: pikarésknih ipa: [péːsnjnjɛ] dajalnIk: pikarésknim ednina tožilnik: pikaréskne ImenovalnIk: psnjenje mestnIk: pri pikarésknih rodIlnIk: psnjenja orodnIk: s pikarésknimi dajalnIk: psnjenju ženski spol tožilnik: psnjenje ednina mestnIk: pri psnjenju ImenovalnIk: pikaréskna orodnIk: s psnjenjem rodIlnIk: pikaréskne dvojina dajalnIk: pikaréskni ImenovalnIk: psnjenji tožilnik: pikaréskno rodIlnIk: psnjenj mestnIk: pri pikaréskni dajalnIk: psnjenjema orodnIk: s pikaréskno tožilnik: psnjenji dvojina mestnIk: pri psnjenjih ImenovalnIk: pikaréskni orodnIk: s psnjenjema rodIlnIk: pikarésknih množina dajalnIk: pikarésknima ImenovalnIk: psnjenja tožilnik: pikaréskni rodIlnIk: psnjenj mestnIk: pri pikarésknih dajalnIk: psnjenjem orodnIk: s pikarésknima tožilnik: psnjenja množina mestnIk: pri psnjenjih ImenovalnIk: pikaréskne orodnIk: s psnjenji rodIlnIk: pikarésknih dajalnIk: pikarésknim Izvor tožilnik: pikaréskne ↑pesniti mestnIk: pri pikarésknih orodnIk: s pikarésknimi pikaréskni pikaréskna pikaréskno pridevnik srednji spol [pikaréskni] ednina ImenovalnIk: pikaréskno Izgovor In oblIke rodIlnIk: pikarésknega jakostno dajalnIk: pikarésknemu [pikaréskni] tožilnik: pikaréskno ipa: [pikaˈɾeːskni] mestnIk: pri pikarésknem osnovnIk orodnIk: s pikarésknim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pikaréskni ImenovalnIk: pikaréskni rodIlnIk: pikarésknih rodIlnIk: pikarésknega dajalnIk: pikarésknima dajalnIk: pikarésknemu tožilnik: pikaréskni tožilnik: pikaréskni mestnIk: pri pikarésknih živo pikarésknega orodnIk: s pikarésknima mestnIk: pri pikarésknem množina orodnIk: s pikarésknim ImenovalnIk: pikaréskna dvojina rodIlnIk: pikarésknih ImenovalnIk: pikaréskna dajalnIk: pikarésknim rodIlnIk: pikarésknih tožilnik: pikaréskna dajalnIk: pikarésknima mestnIk: pri pikarésknih tožilnik: pikaréskna orodnIk: s pikarésknimi mestnIk: pri pikarésknih orodnIk: s pikarésknima tonemsko množina [pikarskni] 409 ipa: [pikaɾéːsknì] mestnIk: pri pikarsknem osnovnIk orodnIk: s pikarsknim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pikarskni ImenovalnIk: pikarskni rodIlnIk: pikarsknih rodIlnIk: pikarsknega dajalnIk: pikarsknima dajalnIk: pikarsknemu tožilnik: pikarskni tožilnik: pikarskni mestnIk: pri pikarsknih živo pikarsknega orodnIk: s pikarsknima mestnIk: pri pikarsknem množina orodnIk: s pikarsknim ImenovalnIk: pikarskna dvojina rodIlnIk: pikarsknih ImenovalnIk: pikarskna dajalnIk: pikarsknim rodIlnIk: pikarsknih tožilnik: pikarskna dajalnIk: pikarsknima mestnIk: pri pikarsknih tožilnik: pikarskna orodnIk: s pikarsknimi mestnIk: pri pikarsknih orodnIk: s pikarsknima stalne zveze množina ImenovalnIk: pikarskni pikareskni roman rodIlnIk: pikarsknih iz literarne vede roman, ki prikazuje življenje potepuha, dajalnIk: pikarsknim navadno s satirično, družbenokritično vsebino tožilnik: pikarskne ▪ V svojih delih je združeval vplive pikaresknega romana mestnIk: pri pikarsknih in naturalistične moderne ter v njih skušal orodnIk: s pikarsknimi prikazati temnejše plati življenja. ženski spol ▪ Roman je pisan v tipični tradiciji nenavadnega španskega humorja, ki je prisoten denimo v ednina pikaresknem romanu. ImenovalnIk: pikarskna rodIlnIk: pikarskne Izvor dajalnIk: pikarskni prevzeto prek nem. pikaresk, frc. picaresque iz špan. tožilnik: pikarskno picaresco iz pícaro ‛prebrisanec, falot’ mestnIk: pri pikarskni orodnIk: s pikarskno dvojina plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka] ImenovalnIk: pikarskni rodIlnIk: pikarsknih Pomen 1. okrasna zimzelena rastlina s številnimi dajalnIk: pikarsknima petdelnimi cvetovi v socvetjih živih barv; primerjaj lat. tožilnik: pikarskni Phlox mestnIk: pri pikarsknih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s pikarsknima množina rožnata plamenka ▪ Cvetovi trajne plamenke so čudoviti, medtem ko ImenovalnIk: pikarskne njena gola stebla niso prav nič lepa. rodIlnIk: pikarsknih ▪ Perjanka nežno zastira rožnato plamenko. dajalnIk: pikarsknim ▪▪▪ tožilnik: pikarskne ▪ K plamenki barvno pristajajo bele in vijoličaste ter mestnIk: pri pikarsknih svetlo rumene cvetlice. orodnIk: s pikarsknimi 2. riba z raznobarvnimi progami po telesu, srednji spol izrazitimi deljenimi plavutmi in strupenimi ednina bodicami, ki živi zlasti v odprtih tropskih morjih; ImenovalnIk: pikarskno primerjaj lat. Pterois rodIlnIk: pikarsknega ▪ Plamenke sicer živijo v Indijskem oceanu in Pacifiku, dajalnIk: pikarsknemu a so se zdaj naselile tudi ob obalah vzhodnih ZDA in na tožilnik: pikarskno Karibih. 410 ▪ Ribe iz rodu plamenk in kamene ribe imajo zelo dajalnIk: plamnkam strupene bodice, ki so lahko nevarne tudi za človeka. tožilnik: plamnke ▪ Plamenka skriva strupene bodice, ki povzročijo hude mestnIk: pri plamnkah bolečine. orodnIk: s plamnkami 3. ročni gorilnik za spajkanje ▪ V plamenkah je prvotno gorel uparjeni parafin, danes in pa se uporabljajo plamenke na utekočinjen plin. [plamnka] ipa: [plaméːnkà] Izgovor In oblIke jakostno (tonemska dvojnica) [plaménka] ednina ipa: [plaˈmeːnka] ImenovalnIk: plamnka ednina rodIlnIk: plamnke ImenovalnIk: plaménka dajalnIk: plamnki rodIlnIk: plaménke tožilnik: plamnko dajalnIk: plaménki mestnIk: pri plamnki tožilnik: plaménko orodnIk: s plamnko mestnIk: pri plaménki dvojina orodnIk: s plaménko ImenovalnIk: plamnki dvojina rodIlnIk: plamnk ImenovalnIk: plaménki dajalnIk: plamnkama rodIlnIk: plaménk tožilnik: plamnki dajalnIk: plaménkama mestnIk: pri plamnkah tožilnik: plaménki orodnIk: s plamnkama mestnIk: pri plaménkah množina orodnIk: s plaménkama ImenovalnIk: plamnke množina rodIlnIk: plamnk ImenovalnIk: plaménke dajalnIk: plamnkam rodIlnIk: plaménk tožilnik: plamnke dajalnIk: plaménkam mestnIk: pri plamnkah tožilnik: plaménke orodnIk: s plamnkami mestnIk: pri plaménkah orodnIk: s plaménkami stalne zveze tonemsko grozdasta plamenka [plamnka] iz botanike plamenka višje rasti z rožnatimi, ipa: [plamèːnká] vijoličastimi, belimi cvetovi v grozdastih socvetjih ednina na tankih steblih; primerjaj lat. Phlox paniculata; sin.: iz ImenovalnIk: plamnka botanike latnata plamenka rodIlnIk: plamnke ▪ Proti koncu julija po vrtovih začnejo cveteti grozdaste dajalnIk: plamnki plamenke. tožilnik: plamnko ▪ Grozdaste plamenke so razširjene po vrtovih širom mestnIk: pri plamnki Slovenije, poletnih šopkov brez njih si skorajda ne orodnIk: s plamnko moremo predstavljati. dvojina ImenovalnIk: plamnki iglasta plamenka rodIlnIk: plamnk iz botanike grmičasta, blazinasta plamenka nižje rasti z rožnatimi, vijoličastimi, modrimi cvetovi; primerjaj lat. dajalnIk: plamnkama Phlox subulata tožilnik: plamnki ▪ Blazinaste iglaste plamenke bodo aprila oživile mestnIk: pri plamnkah številne slovenske gredice, skalnjake, predvrtove in orodnIk: s plamnkama korita. množina ▪ Iglaste plamenke je po cvetenju dobro porezati, ker ImenovalnIk: plamnke rade semenijo in se sejejo po vrtu. rodIlnIk: plamnk 411 dajalnIk: plátini latnata plamenka tožilnik: plátino iz botanike plamenka višje rasti z rožnatimi, mestnIk: pri plátini vijoličastimi, belimi cvetovi v grozdastih socvetjih orodnIk: s plátino na tankih steblih; primerjaj lat. Phlox paniculata; sin.: iz dvojina botanike grozdasta plamenka ImenovalnIk: plátini ▪ Latnate plamenke, ki v različnih odtenkih poleti rodIlnIk: plátin krasijo naše vrtove, so zanimive tudi jeseni. dajalnIk: plátinama tožilnik: plátini viseča plamenka mestnIk: pri plátinah iz botanike enoletna plamenka z maloštevilnimi, orodnIk: s plátinama navadno rdečkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. množina Phlox drummondii ▪ V koritih z vodno rezervo se z visečo plamenko ImenovalnIk: plátine čudovito barvno skladajo polnjena in drobnocvetna rodIlnIk: plátin viseča petunija ter lantana. dajalnIk: plátinam ▪ Če visečo plamenko posadimo na pripekajočo lego, tožilnik: plátine izpostavljeno dežju in vetru, je veliko verjetnosti, da mestnIk: pri plátinah bo do jeseni ostala zdrava. orodnIk: s plátinami Izvor tonemsko ↑plamen [plȃtina] ipa: [pláːtìna] plátina plátine ednina samostalnik ženskega spola [plátina] ImenovalnIk: plȃtina P rodIlnIk: plȃtine omen težka žlahtna kovina sivkasto bele barve, kemijski dajalnIk: plȃtini element [Pt] tožilnik: plȃtino ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri plȃtini cena platine | proizvajalec platine | unča platine | zlitina orodnIk: s plȃtino platine in česa dvojina ▪ Za slaba dva odstotka se je maja podražilo srebro, ImenovalnIk: plȃtini cena platine pa je približno enaka kot konec aprila. rodIlnIk: plȃtin ▪ Med pogosto uporabljene elektrodne materiala dajalnIk: plȃtinama spadajo zlitine platine in iridija, eligoj ter pirolitsko tožilnik: plȃtini oglje, naneseno na osnovo iz titana ali grafita. mestnIk: pri plȃtinah ⏵ priredna zveza orodnIk: s plȃtinama platina in paladij množina ▪ Belo zlato se pridobiva z mešanjem zlata z drugo ImenovalnIk: plȃtine kovino, največkrat platino, paladijem ali nikljem. rodIlnIk: plȃtin ▪ Platina in njene zlitine se uporabljajo za izdelovanje različnih pripomočkov, kot so posode za korozivne dajalnIk: plȃtinam tekočine in pline, reakcijske posode, cevi, ventile in tožilnik: plȃtine druge laboratorijske pripomočke. mestnIk: pri plȃtinah ▪▪▪ orodnIk: s plȃtinami ▪ Ker s trakov avtomobilskih tovarn prihaja čedalje manj vozil, tudi povpraševanje po platini precej upada. Izvor prevzeto prek star. nem. Platina, frc. platine iz špan. I platino iz plata ‛srebro’ zgovor In oblIke jakostno [plátina] plazílec plazílca samostalnik moškega spola ipa: [ˈplaːtina] [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíca] ednina Pomen ImenovalnIk: plátina 1. mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki se pri rodIlnIk: plátine premikanju s trebuhom dotika ali je blizu tal in 412 navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia mestnIk: pri plazílcih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s plazílcema hladnokrvni plazilci | izumrli plazilci | kopenski, leteči, množina morski plazilci | orjaški, velikanski plazilci | strupeni ImenovalnIk: plazílci plazilci rodIlnIk: plazílcev ▪ Ko so izginili dinozavri, so izumrli tudi orjaški morski dajalnIk: plazílcem plazilci. ▪ Na območju arktičnega morja so našli fosilne tožilnik: plazílce ostanke listov tropskih rastlin in krokodilom podobnih mestnIk: pri plazílcih hladnokrvnih plazilcev, kar je nakazovalo toplejšo orodnIk: s plazílci zgodovino tega območja. ▪ Ima se za ljubitelja kač in v svojih terarijih goji celo tonemsko vrsto strupenih plazilcev. [plazȋləc plazȋlca] in [plazȋləc plazȋca] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ipa: [plazíːlʦ plazíːlʦà] in [plazíːlʦ plazíːʦà] koža plazilcev | razstava plazilcev | razširjenost plazilcev ednina | skupina, vrsta plazilcev ImenovalnIk: plazȋlec ▪ Koža plazilcev je neenakomerno debela in prekrita z rodIlnIk: plazȋlca roženimi ploščicami, nima veliko žlez in zato izgublja dajalnIk: plazȋlcu malo vode. tožilnik: plazȋlca ▪ Namen dela je na podlagi zgodovinskih in sodobnih podatkov predstaviti razširjenost plazilcev v Sloveniji in mestnIk: pri plazȋlcu postaviti temelje za njihovo načrtno kartiranje. orodnIk: s plazȋlcem ⏵ dvojina priredna zveza plazilci in dvoživke, plazilci in sesalci, plazilci in žuželke ImenovalnIk: plazȋlca ▪ Kot mrzlokrvne živali, ki niso sposobne obdržati rodIlnIk: plazȋlcev svoje telesne temperature, so plazilci in dvoživke zelo dajalnIk: plazȋlcema odvisni od sončne toplote. tožilnik: plazȋlca ▪ V nižinskem potoku živi več vretenčarjev, več vrst rib, mestnIk: pri plazȋlcih poleg dvoživk in ptic tudi plazilci in sesalci. orodnIk: s plazȋlcema ▪▪▪ množina ▪ Če človek zna ločevati med strupenjačo in ImenovalnIk: plazȋlci nenevarnimi kačami, srečanje s temi plazilci ne bo več rodIlnIk: plazȋlcev pretresljiv dogodek, ampak zanimivo doživetje. dajalnIk: plazȋlcem ▪ Krokodile bodo strokovnjaki za plazilce namestili tožilnik: plazȋlce nazaj v rezervat. mestnIk: pri plazȋlcih 2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; orodnIk: s plazȋlci sin.: slabšalno hlapček, slabšalno hlapec ▪ Biti moraš povprečnež in plazilec, pa se povsod Izvor dobro zrineš. ↑plaziti Izgovor In oblIke plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola jakostno [plazíləc plazílca] [plodíšče] in [plazíləc plazíca] P ipa: [plaˈziːləʦ plaˈziːlʦa] in [plaˈziːləʦ plaˈziːʦa] omen ednina 1. prostor, območje, kjer se živali plodijo ▪ Zlatovčice se drstijo v jezeru oktobra in novembra, ImenovalnIk: plazílec največje plodišče pa je pod slapom Govic. rodIlnIk: plazílca ▪ V parku so na obeh straneh ceste postavili posebno dajalnIk: plazílcu zaščitno ograjo, ob njej pa imajo posebna vedra, tožilnik: plazílca v katera se zatečejo žabe. Vedra potem delavci mestnIk: pri plazílcu prenašajo čez cesto, v plodišča in nazaj. orodnIk: s plazílcem 2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati dvojina ▪ Nekatera majhna podjetja so glavni vir zaposlovanja ImenovalnIk: plazílca in plodišče prodornih poslovnih idej. rodIlnIk: plazílcev 3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko dajalnIk: plazílcema podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen tožilnik: plazílca razmnoževanju; sin.: iz biologije trosnjak 413 ▪ Bukova kresilka je znana lesna goba, katere micelij mestnIk: pri plodȋščih zajeda debla rastočih in podrtih dreves, plodišče pa je orodnIk: s plodíščema in s plodȋščema vidno kot konzola, ki raste na deblu. množina ▪ Ob vsakem pojavu dolgotrajnejših in obilnejših ImenovalnIk: plodȋšča padavin lahko pričakujemo izbruhe spor iz plodišč in rodIlnIk: plodȋšč primarne okužbe jablan in hrušk s škrlupom. 4. dajalnIk: plodȋščem iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego tožilnik: plodȋšča ▪ Ko odpre panj, se čebele vznemirijo; zgoraj je mestnIk: pri plodȋščih medišče, spodaj plodišče, ločena sta z mrežico. orodnIk: s plodȋšči ▪ Panji morajo imeti pri prezimovanju v plodišču od 12 do 15 kg hrane. Izvor ↑plod I zgovor In oblIke jakostno plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plodíšče] [plutáč] ipa: [plɔˈdiːʃʧɛ] Pomen ednina neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; ImenovalnIk: plodíšče primerjaj lat. Phellinus rodIlnIk: plodíšča ▪ Na seznamu gliv Slovenije je okrog dvajset vrst plutačev; večina jih uspeva tudi v Severni Ameriki, dajalnIk: plodíšču čeprav na drugem drevju. tožilnik: plodíšče ▪ Poleg skorjastih gob trepetlike često napadejo tudi mestnIk: pri plodíšču razne gobe luknjarke, od ploskocevk do plutačev. orodnIk: s plodíščem dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: plodíšči jakostno rodIlnIk: plodíšč [plutáč] dajalnIk: plodíščema ipa: [pluˈtaːʧ] tožilnik: plodíšči ednina mestnIk: pri plodíščih ImenovalnIk: plutáč orodnIk: s plodíščema množina rodIlnIk: plutáča dajalnIk: plutáču ImenovalnIk: plodíšča tožilnik: plutáča rodIlnIk: plodíšč mestnIk: pri plutáču dajalnIk: plodíščem orodnIk: s plutáčem tožilnik: plodíšča dvojina mestnIk: pri plodíščih ImenovalnIk: plutáča orodnIk: s plodíšči rodIlnIk: plutáčev dajalnIk: plutáčema tonemsko [plodíšče] tožilnik: plutáča mestnIk: pri plutáčih ipa: [plɔdìːʃʧ] ednina orodnIk: s plutáčema množina ImenovalnIk: plodíšče ImenovalnIk: plutáči rodIlnIk: plodíšča rodIlnIk: plutáčev dajalnIk: plodíšču dajalnIk: plutáčem tožilnik: plodíšče tožilnik: plutáče mestnIk: pri plodíšču mestnIk: pri plutáčih orodnIk: s plodíščem dvojina orodnIk: s plutáči ImenovalnIk: plodíšči in plodȋšči tonemsko rodIlnIk: plodȋšč [plutáč] dajalnIk: plodíščema in plodȋščema ipa: [plutàːʧ] tožilnik: plodíšči in plodȋšči 414 ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: plutáč jakostno rodIlnIk: plutáča [podlánka] dajalnIk: plutáču ipa: [pɔdˈlaːnka] tožilnik: plutáča ednina mestnIk: pri plutáču ImenovalnIk: podlánka orodnIk: s plutáčem rodIlnIk: podlánke dvojina dajalnIk: podlánki ImenovalnIk: plutáča tožilnik: podlánko rodIlnIk: plutáčev tudi plutȃčev mestnIk: pri podlánki dajalnIk: plutáčema orodnIk: s podlánko tožilnik: plutáča dvojina mestnIk: pri plutáčih tudi pri plutȃčih ImenovalnIk: podlánki orodnIk: s plutáčema rodIlnIk: podlánk množina dajalnIk: podlánkama ImenovalnIk: plutáči tožilnik: podlánki rodIlnIk: plutáčev tudi plutȃčev mestnIk: pri podlánkah dajalnIk: plutáčem orodnIk: s podlánkama tožilnik: plutáče množina mestnIk: pri plutáčih tudi pri plutȃčih ImenovalnIk: podlánke orodnIk: s plutáči tudi s plutȃči rodIlnIk: podlánk dajalnIk: podlánkam stalne zveze tožilnik: podlánke mestnIk: pri podlánkah sadni plutač orodnIk: s podlánkami iz biologije plutač okraste barve, ki raste zlasti na sadnih drevesih; primerjaj lat. Phellinus pomaceus tonemsko ▪ Kot vsi plutači tudi sadni plutač ni primeren za [podlȃnka] uživanje, saj je njegovo meso pretrdo, povrhu pa je še ipa: [pɔdláːnkà] grenkobno. ednina ▪ Sadnega plutača večina ljudi niti ne opazi. ImenovalnIk: podlȃnka rodIlnIk: podlȃnke Izvor ↑pluta dajalnIk: podlȃnki tožilnik: podlȃnko mestnIk: pri podlȃnki podlánka podlánke samostalnik ženskega spola orodnIk: s podlȃnko [podlánka] dvojina Pomen ImenovalnIk: podlȃnki iz zoologije mehkejša krajša dlaka, ki je pod zgornjo rodIlnIk: podlȃnk tršo dlako in zadržuje toploto dajalnIk: podlȃnkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: podlȃnki gosta, mehka podlanka mestnIk: pri podlȃnkah ▪ Pasje pasme, ki imajo puhasto podlanko in dolgo orodnIk: s podlȃnkama krovno dlako, so dobro opremljene za hladno vreme. množina ▪ Dolgodlaki škotski ovčar in shetlandski ovčar imata ImenovalnIk: podlȃnke dolgo krovno dlako in gosto, čvrsto zaščitno podlanko. rodIlnIk: podlȃnk ▪▪▪ ▪ Sesalci se s podlanko, spodnjo gostejšo dlako, dajalnIk: podlȃnkam zaščitijo pred mrazom, ptice pa dobijo več puha. tožilnik: podlȃnke ▪ Zajci imajo resasto dlako in podlanko, kunci pa samo mestnIk: pri podlȃnkah podlanko. orodnIk: s podlȃnkami Izvor morda iz * poddlaka iz ↑pod + ↑dlaka 415 orodnIk: s podléskoma podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik množina moškega spola ImenovalnIk: podléski [podlésək] in [podlêsək] rodIlnIk: podléskov Pomen dajalnIk: podléskom 1. strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo tožilnik: podléske vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni mestnIk: pri podléskih poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; orodnIk: s podléski sin.: iz botanike jesenski podlesek ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. in podlesek cveti [podlêsək] ▪ Podlesek cveti jeseni, cvetovi so rožnati, na prvi ipa: [pɔdˈlɛːsək] pogled podobni žafranu, ki pa cveti spomladi. ▪ Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, ednina rastlina pa je bolj toga in raste navpično. ImenovalnIk: podlêsek 2. rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi rodIlnIk: podlêska cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. dajalnIk: podlêsku Crocus vernus tožilnik: podlêsek ▪ Na vrtovih že v začetku februarja poganjajo zvončki, mestnIk: pri podlêsku podleski in prve narcise. orodnIk: s podlêskom ▪ Na prehodu zime v pomlad se rumeni cvetovi jarice lepo dopolnjujejo z belimi cvetovi mnogoštevilnih dvojina zvončkov in vijoličnega spomladanskega podleska. ImenovalnIk: podlêska 3. rodIlnIk: podlêskov iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim dajalnIk: podlêskoma repom; tožilnik: podlêska primerjaj lat. Muscardinus avellanarius ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri podlêskih ▪ Podlesek živi od britanskega otočja prek ozemlja orodnIk: s podlêskoma nekdanje Sovjetske zveze do severnih delov Male množina Azije. ImenovalnIk: podlêski ▪ K zimskemu počitku se podlesek odpravi običajno rodIlnIk: podlêskov meseca oktobra. dajalnIk: podlêskom ▪▪▪ tožilnik: podlêske ▪ Podleska plenijo različne živali, od zveri, kot so mestnIk: pri podlêskih podlasice, kune, lisice, do kač in sov ter ujed. orodnIk: s podlêski ▪ Navadni polh je ena od štirih vrst polhov, ki živijo v Sloveniji; najmanjši je podlesek. tonemsko [podlsək] Izgovor In oblIke ipa: [pɔdléːsk] jakostno ednina [podlésək] ImenovalnIk: podlsek ipa: [pɔdˈleːsək] rodIlnIk: podlska ednina dajalnIk: podlsku ImenovalnIk: podlések tožilnik: podlsek rodIlnIk: podléska mestnIk: pri podlsku dajalnIk: podlésku orodnIk: s podlskom tožilnik: podlések dvojina mestnIk: pri podlésku ImenovalnIk: podlska orodnIk: s podléskom rodIlnIk: podlskov tudi podlskov dvojina dajalnIk: podlskoma ImenovalnIk: podléska tožilnik: podlska rodIlnIk: podléskov mestnIk: pri podlskih tudi pri podlskih dajalnIk: podléskoma orodnIk: s podlskoma tožilnik: podléska mestnIk: pri podléskih 416 množina poét poéta samostalnik moškega spola ImenovalnIk: podlski [poét] rodIlnIk: podlskov tudi podlskov Pomen dajalnIk: podlskom 1. kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; sin.: pesnik tožilnik: podlske ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri podlskih tudi pri podlskih belokranjski, kraški, prekmurski poet | dvorni, urbani orodnIk: s podlski tudi s podlski poet | francoski, kanadski, slovenski poet | mlad, priznan, velik poet in ▪ Na pesniškem festivalu se bodo predstavili mladi [podlésək] poeti. ipa: [pɔdlːsk] ▪ Rodil se je kmalu po letu 700, bil je dvorni poet, pozneje pa boem in potepuh. ednina ▪ Župančič je mojster slovenskega jezika, velik poet, ki je prenovil pesniško besedo, ji odprl nove izrazne ImenovalnIk: podlések možnosti, jo ubesedil v nove pesniške oblike in ji rodIlnIk: podléska izvabil nove pomenske odtenke. dajalnIk: podlésku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: podlések poet napiše, piše kaj | poet pravi kaj, se predstavi | poet mestnIk: pri podlésku tudi pri podlȇsku živi kje orodnIk: s podléskom ▪ Poet bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko. dvojina ▪ Slikarji s čopiči in paleto barv na platno slikajo, kot ImenovalnIk: podléska poeti pišejo skrivnost narave. rodIlnIk: podléskov in podlȇskov ▪▪▪ dajalnIk: podléskoma ▪ Veljal je za poeta, kakršnih ni veliko. tožilnik: podléska 1.1. pesem, pesmi te osebe; sin.: pesnik mestnIk: pri podléskih in pri podlȇskih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: s podléskoma ▪ Bral je zgodovinarje in poete. množina ▪ Znova in znova je prebiral slovenskega poeta in ImenovalnIk: podléski povsem spontano, prevzet od neposrednosti in veličine rodIlnIk: podléskov in podlȇskov verzov, poezijo spremenil v glasbo. dajalnIk: podléskom 2. ekspresivno kdor kaj ustvarja, oblikuje na estetsko tožilnik: podléske dovršen, izviren način mestnIk: pri podléskih in pri podlȇskih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ orodnIk: s podléski in s podlȇski Mehiški arhitekt, dizajner in krajinar je poet lepote, čustev in transformacij. s ▪ Živela je v senci velikega umetnika, poeta barv, očeta talne zveze slovenske grafike, filmarja in fotografa ter svetovnega popotnika, akademskega slikarja. jesenski podlesek ▪▪▪ iz botanike strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni ▪ Pogosto so ga označevali za slikarskega poeta poženejo iz gomolja Notranjske. ; primerjaj lat. Colchicum autumnale; ▪ Poročno darilo je oblikoval kraški oblikovalski poet sin.: podlesek Oskar Kogoj, iz prekmurske žgane gline pa so ga ▪ Semena jesenskega podleska imajo lepljiv prirastek, izdelali mojstri umetne obrti iz Murske Sobote. kar pomaga, da ga različne živali razširjajo na daljše razdalje. ▪ Ogledali si bodo rastišče čemaža in jesenskega Izgovor In oblIke podleska ter se seznanili z nevarnostjo njune jakostno zamenjave. [poét] ipa: [pɔˈeːt] Izvor ednina iz * podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, ImenovalnIk: poét torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ rodIlnIk: poéta dajalnIk: poétu tožilnik: poéta mestnIk: pri poétu 417 orodnIk: s poétom poetésa poetése samostalnik ženskega spola dvojina [poetésa] ImenovalnIk: poéta Pomen rodIlnIk: poétov ozkoknjižno ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; dajalnIk: poétoma sin.: pesnica, poetinja tožilnik: poéta ▪ Pesniško-umetniški festival je namenjen mladim mestnIk: pri poétih poetesam in poetom. orodnIk: s poétoma ▪ Na odprtju razstave je nastopila kot plesalka in množina poetesa. ImenovalnIk: poéti rodIlnIk: poétov Izgovor In oblIke dajalnIk: poétom jakostno tožilnik: poéte [poetésa] mestnIk: pri poétih ipa: [pɔɛˈteːsa] orodnIk: s poéti ednina ImenovalnIk: poetésa tonemsko rodIlnIk: poetése [pot] dajalnIk: poetési ipa: [pɔéːt] tožilnik: poetéso ednina mestnIk: pri poetési ImenovalnIk: pot orodnIk: s poetéso rodIlnIk: pota dvojina dajalnIk: potu ImenovalnIk: poetési tožilnik: pota rodIlnIk: poetés mestnIk: pri potu dajalnIk: poetésama orodnIk: s potom tožilnik: poetési dvojina mestnIk: pri poetésah ImenovalnIk: pota orodnIk: s poetésama rodIlnIk: potov množina dajalnIk: potoma ImenovalnIk: poetése tožilnik: pota rodIlnIk: poetés mestnIk: pri potih dajalnIk: poetésam orodnIk: s potoma tožilnik: poetése množina mestnIk: pri poetésah ImenovalnIk: poti orodnIk: s poetésami rodIlnIk: potov dajalnIk: potom tonemsko tožilnik: pote [poetsa] mestnIk: pri potih ipa: [pɔɛtéːsà] orodnIk: s poti ednina ImenovalnIk: poetsa besedotvorje rodIlnIk: poetse ženski spol: poetesa dajalnIk: poetsi ženski spol: poetinja tožilnik: poetso mestnIk: pri poetsi Izvor orodnIk: s poetso prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto dvojina prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, ImenovalnIk: poetsi stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, rodIlnIk: poets prvotneje ‛delam, ustvarjam’ dajalnIk: poetsama tožilnik: poetsi mestnIk: pri poetsah orodnIk: s poetsama 418 množina dajalnIk: potinji ImenovalnIk: poetse tožilnik: potinjo rodIlnIk: poets mestnIk: pri potinji dajalnIk: poetsam orodnIk: s potinjo tožilnik: poetse dvojina mestnIk: pri poetsah ImenovalnIk: potinji orodnIk: s poetsami rodIlnIk: potinj dajalnIk: potinjama Izvor tožilnik: potinji prevzeto iz it. poetessa, frc. poétesse, iz ↑poet mestnIk: pri potinjah orodnIk: s potinjama poétinja poétinje samostalnik ženskega spola množina [poétinja] ImenovalnIk: potinje Pomen rodIlnIk: potinj ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; sin.: dajalnIk: potinjam pesnica, ozkoknjižno poetesa tožilnik: potinje ▪ Obiskovalci so napolnili kavarno in pozorno prisluhnili mestnIk: pri potinjah izpovednim verzom obeh poetinj. orodnIk: s potinjami ▪ Kot poetinja, slikarka, novinarka, pevka, feministka in politična aktivistka je sredi sedemdesetih let aktivirala Izvor punk in novi val ter jima dajala intelektualno noto. ↑poet Izgovor In oblIke pôlh pôlha samostalnik moškega spola jakostno [ [ pôh] poétinja] Pomen ipa: [pɔˈeːtinja] 1. manjši glodalec sive barve z belim trebuhom ednina in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; sin.: sivi polh, iz ImenovalnIk: poétinja zoologije navadni polh rodIlnIk: poétinje ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: poétinji polhi se naselijo kje tožilnik: poétinjo ▪ Zimo zares prespita le jež in polh, medved pa ne. mestnIk: pri poétinji ▪ Lani so se na podstrešju naselili polhi, ki zvečer in orodnIk: s poétinjo zjutraj povzročajo zelo moteč ropot. dvojina ▪ Kjer je bukovih gozdov malo, so polhi skoraj že ImenovalnIk: poétinji izumrli. rodIlnIk: poétinj ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: poétinjama majhen polh | mlad polh tožilnik: poétinji ▪ Mladi polhi, ki se konec avgusta in v začetku mestnIk: pri poétinjah septembra začno odpravljati na samostojne potepe, orodnIk: s poétinjama tehtajo približno 50 g. množina ▪ Ujete polhe spustijo v oddaljene gozdove. ImenovalnIk: poétinje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: poétinj loviti polhe dajalnIk: poétinjam ▪ Polhe intenzivno preučuje od leta 1999. tožilnik: poétinje 1.1. meso te živali kot hrana, jed mestnIk: pri poétinjah ▪ Pečene polhe so pripravljali v juhi, v obarah, v rižoti orodnIk: s poétinjami ali kot golaž. 2. iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih tonemsko ; primerjaj lat. [potinja] Gliridae ipa: [pɔéːtìnja] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina družina polhov | vrsta polha ▪ Navadni polh je glodalec iz družine polhov, v kateri je ImenovalnIk: potinja več deset vrst, ki živijo po vsej Evropi, Aziji in Afriki. rodIlnIk: potinje 419 ▪ Od štirih vrst polha so tri stalno zaščitene, to so tožilnik: pólhe drevesni in vrtni polh ter podlesek, najmanjši polh mestnIk: pri pólhih in pri pȏlhih sploh. orodnIk: s pólhi in s pȏlhi ▪▪▪ ▪ V živi meji se naselijo ptice in morda si v njej dom stalne zveze poišče celo podlesek, naš najmanjši polh. afriški polh Izgovor In oblIke iz zoologije manjši polh z večjimi očmi, ki živi v južni in jakostno vzhodni Afriki; primerjaj lat. Graphiurus [pôh] ▪ Afriški polhi, ki živijo južno od Sahare, ostajajo še ipa: [ˈpɔːx] naprej slabo znani in skrivnostni. ednina ▪ Afriški polhi lahko preidejo v mirovanje, ki je ImenovalnIk: pôlh podobno zimskemu spanju naših polhov. rodIlnIk: pôlha dajalnIk: pôlhu drevesni polh tožilnik: pôlha iz zoologije polh s črnima progama od smrčka do ušes mestnIk: pri pôlhu in manj košatim repom; primerjaj lat. Dryomys nitedula orodnIk: s pôlhom ▪ Drevesni polh živi v Alpah in Dinarskem gorstvu. dvojina ▪ Tri vrste polhov, ki živijo v Sloveniji – podlesek, drevesni polh in navadni polh – se po videzu precej ImenovalnIk: pôlha razlikujejo. rodIlnIk: pôlhov ▪ Navadni in vrtni polh kotita le enkrat na leto, dajalnIk: pôlhoma podlesek in drevesni polh pa imata po 3 legla. tožilnik: pôlha mestnIk: pri pôlhih navadni polh orodnIk: s pôlhoma množina iz zoologije manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; sin.: ImenovalnIk: pôlhi polh, sivi polh rodIlnIk: pôlhov ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: pôlhom navadni polh živi kje tožilnik: pôlhe ▪ Navadni polh živi tam, kjer je narava poskrbela za mestnIk: pri pôlhih globoke kraške luknje v zemlji, kjer lahko te živali orodnIk: s pôlhi zaradi stalne temperature prezimujejo. ▪ Navadni polh in podlesek sta izrazito rastlinojeda. tonemsko [pȏh póha] sivi polh ipa: [pːx pːxá] manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in ednina košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; sin.: polh, iz zoologije ImenovalnIk: pȏlh navadni polh rodIlnIk: pólha ▪ Sivi polh je podoben veverici. dajalnIk: pólhu ▪ Navadni ali sivi polh je naš največji polh. tožilnik: pólha mestnIk: pri pólhu tudi pri pȏlhu vrtni polh orodnIk: s pólhom iz zoologije polh z večjimi uhlji in črno dlako okoli oči; dvojina primerjaj lat. Eliomys quercinus ImenovalnIk: pólha ▪ V Sloveniji živijo navadni polh, podlesek, dokaj redek rodIlnIk: pólhov in pȏlhov drevesni polh in vrtni polh, ki je bil v Sloveniji najden dajalnIk: pólhoma samo enkrat. tožilnik: pólha ▪ Vrtni polh ponekod v srednji Evropi hitro izginja, mestnIk: pri pólhih in pri pȏlhih razlogi za to pa niso znani. ▪ Tako sivi kot tudi vrtni polh imata na leto le eno orodnIk: s pólhoma množina leglo, druge vrste polhov pa do tri legla. ImenovalnIk: pólhi rodIlnIk: pólhov in pȏlhov dajalnIk: pólhom 420 FrazeologIja dajalnIk: pôlhanjem tožilnik: pôlhanja spati/zaspati kot polh/polhek mestnIk: pri pôlhanjih spati kot polh orodnIk: s pôlhanji v dovršni obliki zaspati kot polh ljubkovalno spati kot polhek tonemsko trdno spati, zaspati [pȏhanje] ▪ Redno je hodila spat opolnoči in vso noč spala kot ipa: [pːxànjɛ] polh. ednina ▪ Tisti večer nismo imeli domotožja, saj smo vsi zaspali ImenovalnIk: pȏlhanje kot polhi. rodIlnIk: pȏlhanja ▪ Otroci so spali kot polhki in so se zjutraj zbudili dajalnIk: pȏlhanju naspani in razigrani. tožilnik: pȏlhanje mestnIk: pri pȏlhanju besedotvorje orodnIk: s pȏlhanjem manjšalnica: polhek dvojina ImenovalnIk: pȏlhanji Izvor = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. rodIlnIk: pȏlhanj * pьlxъ iz ide. korena * pel- ‛siv, svetel’ tako kot dajalnIk: pȏlhanjema litov. pel ‛miš’ tožilnik: pȏlhanji mestnIk: pri pȏlhanjih pôlhanje orodnIk: s pȏlhanjema pôlhanja samostalnik srednjega spola množina [pôhanje] ImenovalnIk: pȏlhanja Pomen rodIlnIk: pȏlhanj lovljenje polhov; sin.: knjižno pogovorno polharija dajalnIk: pȏlhanjem ▪ Polhanje že dolgo ni več lov za preživetje in edini tožilnik: pȏlhanja način, kako si lahko siromašni kmet popestri jedilnik z mestnIk: pri pȏlhanjih beljakovinami in mastjo. ▪ Tradicija polhanja je izredno močna, a če bi ljudem orodnIk: s pȏlhanji ponudili druge vsebine, povezane s polhom, bi to dolgoročno imelo pozitivne učinke. Izvor iz polhati iz ↑polh I zgovor In oblIke jakostno pôlhar pôlharja samostalnik moškega spola [pôhanje] [pôhar] ipa: [ˈpɔːxanjɛ] Pomen ednina kdor lovi polhe zaradi mesa in kožuha ImenovalnIk: pôlhanje ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: pôlhanja izkušen polhar dajalnIk: pôlhanju ▪ Kot pravijo izkušeni polharji, ob polni luni polhi ne tožilnik: pôlhanje gredo na drevesa, ker se bojijo sov. mestnIk: pri pôlhanju ▪▪▪ ▪ Polharji nastavljajo pasti visoko na veje določenih orodnIk: s pôlhanjem dvojina vrst dreves: bukve, gabra in hrasta. ▪ Medvedi zaradi številnih gobarjev in polharjev nimajo ImenovalnIk: pôlhanji več miru, zato se umikajo. rodIlnIk: pôlhanj dajalnIk: pôlhanjema Izgovor In oblIke tožilnik: pôlhanji jakostno mestnIk: pri pôlhanjih [pôhar] orodnIk: s pôlhanjema množina ipa: [ˈpɔːxaɾ] ednina ImenovalnIk: pôlhanja ImenovalnIk: pôlhar rodIlnIk: pôlhanj rodIlnIk: pôlharja 421 dajalnIk: pôlharju ▪ Prepričani so, da bo polharija čez nekaj let tožilnik: pôlharja prepovedana tudi v naših gozdovih. mestnIk: pri pôlharju 1.1. knjižno pogovorno dogodek, na katerem se lovi orodnIk: s pôlharjem polhe dvojina ▪ Pozno obvestilo o premiku lovne dobe na 1. oktober ImenovalnIk: pôlharja je izzvalo precej jeze med organizatorji polharije. rodIlnIk: pôlharjev ▪ Na polhariji starejši polharji pripovedujejo o dajalnIk: pôlharjema doživetjih s polhi. tožilnik: pôlharja mestnIk: pri pôlharjih Izgovor In oblIke orodnIk: s pôlharjema jakostno množina [poharíja] ImenovalnIk: pôlharji ipa: [pɔxaˈɾiːja] rodIlnIk: pôlharjev ednina dajalnIk: pôlharjem ImenovalnIk: polharíja tožilnik: pôlharje rodIlnIk: polharíje mestnIk: pri pôlharjih dajalnIk: polharíji orodnIk: s pôlharji tožilnik: polharíjo mestnIk: pri polharíji tonemsko orodnIk: s polharíjo [pȏhar] dvojina ipa: [pːxàɾ] ImenovalnIk: polharíji ednina rodIlnIk: polharíj ImenovalnIk: pȏlhar dajalnIk: polharíjama rodIlnIk: pȏlharja tožilnik: polharíji dajalnIk: pȏlharju mestnIk: pri polharíjah tožilnik: pȏlharja orodnIk: s polharíjama mestnIk: pri pȏlharju množina orodnIk: s pȏlharjem ImenovalnIk: polharíje dvojina rodIlnIk: polharíj ImenovalnIk: pȏlharja dajalnIk: polharíjam rodIlnIk: pȏlharjev tožilnik: polharíje dajalnIk: pȏlharjema mestnIk: pri polharíjah tožilnik: pȏlharja orodnIk: s polharíjami mestnIk: pri pȏlharjih orodnIk: s pȏlharjema tonemsko množina [poharȋja] ImenovalnIk: pȏlharji ipa: [pɔxaɾíːjà] rodIlnIk: pȏlharjev ednina dajalnIk: pȏlharjem ImenovalnIk: polharȋja tožilnik: pȏlharje rodIlnIk: polharȋje mestnIk: pri pȏlharjih dajalnIk: polharȋji orodnIk: s pȏlharji tožilnik: polharȋjo mestnIk: pri polharȋji Izvor orodnIk: s polharȋjo ↑polh dvojina ImenovalnIk: polharȋji polharíja polharíje rodIlnIk: polharȋj samostalnik ženskega spola [poharíja] dajalnIk: polharȋjama P tožilnik: polharȋji omen 1. mestnIk: pri polharȋjah knjižno pogovorno lovljenje polhov; sin.: polhanje ▪ Na Notranjskem in Kočevskem je polharija stara orodnIk: s polharȋjama skoraj toliko kot tamkajšnje vasi in zaselki. množina ImenovalnIk: polharȋje 422 rodIlnIk: polharȋj mestnIk: pri pôlharskih dajalnIk: polharȋjam orodnIk: s pôlharskima tožilnik: polharȋje množina mestnIk: pri polharȋjah ImenovalnIk: pôlharski orodnIk: s polharȋjami rodIlnIk: pôlharskih dajalnIk: pôlharskim Izvor tožilnik: pôlharske ↑polhar mestnIk: pri pôlharskih orodnIk: s pôlharskimi pôlharski pôlharska pôlharsko pridevnik ženski spol [pôharski] ednina Pomen ImenovalnIk: pôlharska 1. ki je v zvezi s polharji ali polhanjem rodIlnIk: pôlharske ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: pôlharski polharski muzej | polharska noč | polharska pot | tožilnik: pôlharsko polharska zbirka mestnIk: pri pôlharski ▪ Poskušala je ugotoviti, kaj se s polharsko tradicijo orodnIk: s pôlharsko dogaja v času, ko polhanje ni več potrebno z dvojina gospodarskega vidika. ImenovalnIk: pôlharski ▪ V grajski pristavi je zbirka gozdnih živali in polharski rodIlnIk: pôlharskih muzej. dajalnIk: pôlharskima ▪ Vsako leto se tradicionalno družijo in zabavajo na tožilnik: pôlharski polharski noči. 1.1. ki je namenjen za polharje, se uporablja pri mestnIk: pri pôlharskih polhanju orodnIk: s pôlharskima ⏵ množina prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: pôlharske polharski dom | polharsko društvo rodIlnIk: pôlharskih ▪ Društvo polharjev ima svoj polharski dom. ▪ Potekajo dogovori, da naj bi država izdajala dajalnIk: pôlharskim dovoljenje organiziranim polharjem, torej članom tožilnik: pôlharske polharskih društev. mestnIk: pri pôlharskih ▪ Druščina polharjev bo nadaljevala s pripravami na orodnIk: s pôlharskimi polharijo, ko se bo zbrala in šla nastavljat polharske srednji spol pasti. ednina ImenovalnIk: pôlharsko Izgovor In oblIke rodIlnIk: pôlharskega jakostno dajalnIk: pôlharskemu [pôharski] tožilnik: pôlharsko ipa: [ˈpɔːxaɾski] mestnIk: pri pôlharskem osnovnIk orodnIk: s pôlharskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pôlharski ImenovalnIk: pôlharski rodIlnIk: pôlharskih rodIlnIk: pôlharskega dajalnIk: pôlharskima dajalnIk: pôlharskemu tožilnik: pôlharski tožilnik: pôlharski mestnIk: pri pôlharskih živo pôlharskega orodnIk: s pôlharskima mestnIk: pri pôlharskem množina orodnIk: s pôlharskim ImenovalnIk: pôlharska dvojina rodIlnIk: pôlharskih ImenovalnIk: pôlharska dajalnIk: pôlharskim rodIlnIk: pôlharskih tožilnik: pôlharska dajalnIk: pôlharskima mestnIk: pri pôlharskih tožilnik: pôlharska orodnIk: s pôlharskimi 423 rodIlnIk: pȏlharskega tonemsko dajalnIk: pȏlharskemu [pȏharski] tožilnik: pȏlharsko ipa: [pːxàɾski] mestnIk: pri pȏlharskem osnovnIk orodnIk: s pȏlharskim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: pȏlharski ImenovalnIk: pȏlharski rodIlnIk: pȏlharskih rodIlnIk: pȏlharskega dajalnIk: pȏlharskima dajalnIk: pȏlharskemu tožilnik: pȏlharski tožilnik: pȏlharski mestnIk: pri pȏlharskih živo pȏlharskega orodnIk: s pȏlharskima mestnIk: pri pȏlharskem množina orodnIk: s pȏlharskim ImenovalnIk: pȏlharska dvojina rodIlnIk: pȏlharskih ImenovalnIk: pȏlharska dajalnIk: pȏlharskim rodIlnIk: pȏlharskih tožilnik: pȏlharska dajalnIk: pȏlharskima mestnIk: pri pȏlharskih tožilnik: pȏlharska orodnIk: s pȏlharskimi mestnIk: pri pȏlharskih orodnIk: s pȏlharskima Izvor množina ↑polhar ImenovalnIk: pȏlharski rodIlnIk: pȏlharskih pôlhek pôlhka samostalnik moškega spola dajalnIk: pȏlharskim [pôhək] tožilnik: pȏlharske Pomen mestnIk: pri pȏlharskih navadno ekspresivno polh, zlasti mladič orodnIk: s pȏlharskimi ▪ V naravi in pri vas doma se polhki lahko predramijo ženski spol za kratek čas in pospravijo dobrote, ki so si jih jeseni ednina pripravili. ImenovalnIk: pȏlharska ▪ Pri polharjih ni možno in ne dopustno dobiti mladih polhkov rodIlnIk: pȏlharske , kajti zakonsko so zaščiteni obe vrsti polhov in dajalnIk: pȏlharski podlesek. tožilnik: pȏlharsko mestnIk: pri pȏlharski Izgovor In oblIke orodnIk: s pȏlharsko jakostno dvojina [pôhək] ImenovalnIk: pȏlharski ipa: [ˈpɔːxək] rodIlnIk: pȏlharskih ednina dajalnIk: pȏlharskima ImenovalnIk: pôlhek tožilnik: pȏlharski rodIlnIk: pôlhka mestnIk: pri pȏlharskih dajalnIk: pôlhku orodnIk: s pȏlharskima tožilnik: pôlhka množina mestnIk: pri pôlhku ImenovalnIk: pȏlharske orodnIk: s pôlhkom rodIlnIk: pȏlharskih dvojina dajalnIk: pȏlharskim ImenovalnIk: pôlhka tožilnik: pȏlharske rodIlnIk: pôlhkov mestnIk: pri pȏlharskih dajalnIk: pôlhkoma orodnIk: s pȏlharskimi tožilnik: pôlhka srednji spol mestnIk: pri pôlhkih ednina orodnIk: s pôlhkoma ImenovalnIk: pȏlharsko množina ImenovalnIk: pôlhki 424 rodIlnIk: pôlhkov dajalnIk: pȏlhkom dajalnIk: pôlhkom tožilnik: pȏlhke tožilnik: pôlhke mestnIk: pri pȏlhkih mestnIk: pri pôlhkih orodnIk: s pȏlhki orodnIk: s pôlhki FrazeologIja tonemsko [póhək] spati/zaspati kot polh/polhek ipa: [pːxk] spati kot polh ednina v dovršni obliki zaspati kot polh ImenovalnIk: pólhek ljubkovalno spati kot polhek rodIlnIk: pólhka trdno spati, zaspati dajalnIk: pólhku ▪ Redno je hodila spat opolnoči in vso noč spala kot tožilnik: pólhka polh. mestnIk: pri pólhku tudi pri pȏlhku ▪ Tisti večer nismo imeli domotožja, saj smo vsi zaspali kot polhi orodnIk: s pólhkom . dvojina ▪ Otroci so spali kot polhki in so se zjutraj zbudili naspani in razigrani. ImenovalnIk: pólhka rodIlnIk: pólhkov in pȏlhkov Izvor dajalnIk: pólhkoma ↑polh tožilnik: pólhka mestnIk: pri pólhkih in pri pȏlhkih orodnIk: s pólhkoma pôlhovka pôlhovke samostalnik ženskega spola množina [pôhoka] ImenovalnIk: pólhki Pomen rodIlnIk: pólhkov in pȏlhkov kučma iz polhovega krzna dajalnIk: pólhkom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: pólhke ▪ Kože sem nesel k nekemu obrtniku, ki je z ženo pred mestnIk: pri pólhkih in pri pȏlhkih leti izdeloval polhovke. ▪ Oba sta v hudem mrazu, ko je kar škripalo pod orodnIk: s pólhki in s pȏlhki nogami, nosila polhovko. in ▪▪▪ [póhək] ▪ Včasih je bilo oblačenje odvisno od dobrih rokodelcev: klobučarjev, izdelovalcev polhovk, ipa: [pːxk] krojačev, šivilj in čevljarjev. ▪ Ena od razglednic predstavlja portret dedka Mraza – (tonemska dvojnica) njegovo glavo s polhovko in pipo v ustih. ednina ImenovalnIk: pȏlhek Izgovor In oblIke rodIlnIk: pȏlhka jakostno dajalnIk: pȏlhku [pôhoka] tožilnik: pȏlhka ipa: [ˈpɔːxɔka] mestnIk: pri pȏlhku ednina orodnIk: s pȏlhkom ImenovalnIk: pôlhovka dvojina rodIlnIk: pôlhovke ImenovalnIk: pȏlhka dajalnIk: pôlhovki rodIlnIk: pȏlhkov tožilnik: pôlhovko dajalnIk: pȏlhkoma mestnIk: pri pôlhovki tožilnik: pȏlhka orodnIk: s pôlhovko mestnIk: pri pȏlhkih dvojina orodnIk: s pȏlhkoma ImenovalnIk: pôlhovki množina rodIlnIk: pôlhovk ImenovalnIk: pȏlhki dajalnIk: pôlhovkama rodIlnIk: pȏlhkov tožilnik: pôlhovki 425 mestnIk: pri pôlhovkah rodIlnIk: polóščenke orodnIk: s pôlhovkama dajalnIk: polóščenki množina tožilnik: polóščenko ImenovalnIk: pôlhovke mestnIk: pri polóščenki rodIlnIk: pôlhovk orodnIk: s polóščenko dajalnIk: pôlhovkam dvojina tožilnik: pôlhovke ImenovalnIk: polóščenki mestnIk: pri pôlhovkah rodIlnIk: polóščenk orodnIk: s pôlhovkami dajalnIk: polóščenkama tožilnik: polóščenki tonemsko mestnIk: pri polóščenkah [póhoka] orodnIk: s polóščenkama ipa: [pːxka] množina ednina ImenovalnIk: polóščenke ImenovalnIk: pólhovka rodIlnIk: polóščenk rodIlnIk: pólhovke dajalnIk: polóščenkam dajalnIk: pólhovki tožilnik: polóščenke tožilnik: pólhovko mestnIk: pri polóščenkah mestnIk: pri pólhovki orodnIk: s polóščenkami orodnIk: s pȏlhovko dvojina tonemsko ImenovalnIk: pólhovki [polščenka] rodIlnIk: pȏlhovk ipa: [pɔlòːʃʧnka] dajalnIk: pólhovkama ednina tožilnik: pólhovki ImenovalnIk: polščenka mestnIk: pri pólhovkah rodIlnIk: polščenke orodnIk: s pólhovkama dajalnIk: polščenki množina tožilnik: polščenko ImenovalnIk: pólhovke mestnIk: pri polščenki rodIlnIk: pȏlhovk orodnIk: s polščenko dajalnIk: pólhovkam dvojina tožilnik: pólhovke ImenovalnIk: polščenki mestnIk: pri pólhovkah rodIlnIk: polščenk orodnIk: s pólhovkami dajalnIk: polščenkama tožilnik: polščenki Izvor mestnIk: pri polščenkah ↑polhov orodnIk: s polščenkama množina polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: polščenke [polóščenka] rodIlnIk: polščenk Pomen dajalnIk: polščenkam neužitna lesna goba z lesketajočim se klobukom; tožilnik: polščenke primerjaj lat. Ganoderma mestnIk: pri polščenkah ▪ Za pološčenke je vse več zanimanja. Največ orodnIk: s polščenkami pozornosti vzbuja svetlikava pološčenka, iz katere izdelujejo zdravila, druge pa so povečini le v okras. in [polščenka] Izgovor In oblIke ipa: [pɔlóːʃʧnka] jakostno [polóščenka] (tonemska dvojnica) ipa: [pɔˈloːʃʧɛnka] ednina ednina ImenovalnIk: polščenka ImenovalnIk: polóščenka rodIlnIk: polščenke 426 dajalnIk: polščenki ▪ V gozdu ni prav veliko gob, najdejo pa se kakšne tožilnik: polščenko manjše kolonije polževk. mestnIk: pri polščenki orodnIk: s polščenko Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: polščenki [pôžeka] rodIlnIk: polščenk ipa: [ˈpɔːʒɛka] dajalnIk: polščenkama ednina tožilnik: polščenki ImenovalnIk: pôlževka mestnIk: pri polščenkah rodIlnIk: pôlževke orodnIk: s polščenkama dajalnIk: pôlževki množina tožilnik: pôlževko ImenovalnIk: polščenke mestnIk: pri pôlževki rodIlnIk: polščenk orodnIk: s pôlževko dajalnIk: polščenkam dvojina tožilnik: polščenke ImenovalnIk: pôlževki mestnIk: pri polščenkah rodIlnIk: pôlževk orodnIk: s polščenkami dajalnIk: pôlževkama tožilnik: pôlževki stalne zveze mestnIk: pri pôlževkah orodnIk: s pôlževkama sploščena pološčenka množina iz biologije svetlo rjava pološčenka s polkrožnim ImenovalnIk: pôlževke klobukom z belim robom, priraščenim na leseno rodIlnIk: pôlževk podlago; primerjaj lat. Ganoderma applanatum dajalnIk: pôlževkam ▪ Sploščeno pološčenko najlaže prepoznamo po tožilnik: pôlževke poličasti obliki, belkasti luknjičasti trosovnici na spodnji mestnIk: pri pôlževkah strani in po nagubani površini na gornji strani. ▪ Učinkovine v sploščeni pološčenki naj bi zvečevale orodnIk: s pôlževkami odpornost in izboljševale prebavo. tonemsko [póžeka] svetlikava pološčenka 1. ipa: [pːʒka] iz biologije rjava ali rdeče rjava pološčenka, ki raste iz preperelih štorov listavcev; ednina primerjaj lat. Ganoderma lucidum ImenovalnIk: pólževka ▪ Svetlikavo pološčenko gojijo umetno, v naravnem rodIlnIk: pólževke okolju ni prav pogosta; raste le ponekod v obalnem dajalnIk: pólževki pasu in na Dolenjskem. tožilnik: pólževko ▪ Korejski znanstveniki so raziskovali učinkovanje mestnIk: pri pólževki alkoholnega izvlečka iz svetlikave pološčenke. orodnIk: s pȏlževko 1.1. zdravilni pripravek iz podgobja te dvojina pološčenke, navadno v obliki prahu ImenovalnIk: pólževki ▪ Vse več strokovnjakov ugotavlja, da svetlikava rodIlnIk: pȏlževk pološčenka krepi imunski sistem. dajalnIk: pólževkama tožilnik: pólževki Izvor mestnIk: pri pólževkah iz pološčiti iz ↑loščiti orodnIk: s pólževkama množina pôlževka pôlževke samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: pólževke [pôžeka] rodIlnIk: pȏlževk Pomen dajalnIk: pólževkam lističasta goba, navadno s sluzastim klobukom in tožilnik: pólževke betom; primerjaj lat. Hygrophorus mestnIk: pri pólževkah ▪ Med polževkami in tratnicami ni strupenih vrst. orodnIk: s pólževkami 427 orodnIk: s poniglávim stalne zveze dvojina ImenovalnIk: ponigláva marčna polževka rodIlnIk: poniglávih iz biologije užitna goba s sivkastim klobukom in dajalnIk: poniglávima debelim, krhkim mesom, ki raste spomladi; primerjaj tožilnik: ponigláva lat. Hygrophorus marzuolus; sin.: marčnica mestnIk: pri poniglávih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: s poniglávima ▪ Ob toplih zadnjih zimskih mesecih se marčne množina polževke tu in tam včasih pojavijo že konec februarja, ImenovalnIk: poniglávi sicer pa šele marca ali celo aprila. ⏵ rodIlnIk: poniglávih priredna zveza dajalnIk: poniglávim marčna polževka ali marčnica ▪ Marčna polževka ali marčnica se pojavi še pred tožilnik: ponigláve vegetacijo v bukovih gozdovih s primešano smreko ali mestnIk: pri poniglávih borom. orodnIk: s poniglávimi ▪▪▪ ženski spol ▪ Marčne polževke imajo močan vonj, zato jih moramo ednina večkrat oprati, da ga izgubijo. ImenovalnIk: ponigláva rodIlnIk: ponigláve Izvor dajalnIk: poniglávi ↑polž tožilnik: poniglávo mestnIk: pri poniglávi poniglàv ponigláva poniglávo orodnIk: s poniglávo tudi ponigláv poniglá- va poniglávo dvojina tudi poníglav poníglava poníglavo pridevnik [poniglà ponigláva poniglávo] ImenovalnIk: poniglávi tudi [poniglá ponigláva poniglávo] rodIlnIk: poniglávih tudi [ponígla poníglava poníglavo] P dajalnIk: poniglávima omen 1. tožilnik: poniglávi slabšalno ki kaj prikriva, naklepa ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri poniglávih ▪ Vaš oče je bil poniglav ovaduh in tudi vi niste boljši! orodnIk: s poniglávima 1.1. množina slabšalno ki kaže, izraža tako prikrivanje, naklepanje ImenovalnIk: ponigláve ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: poniglávih ▪ Poniglave laži in manipulacijo zavračamo. dajalnIk: poniglávim 2. tožilnik: ponigláve ekspresivno ki je nagajiv, navihan ▪ »Od nekdaj je poniglavo dete,« se je opravičevala mestnIk: pri poniglávih njena sestra. orodnIk: s poniglávimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke ImenovalnIk: poniglávo jakostno [poniglà ponigláva poniglávo] rodIlnIk: poniglávega ipa: [pɔniˈgla pɔniˈglaːʋa pɔniˈglaːʋɔ] dajalnIk: poniglávemu tožilnik: poniglávo osnovnIk moški spol mestnIk: pri poniglávem ednina orodnIk: s poniglávim dvojina ImenovalnIk: poniglàv določno poniglávi ImenovalnIk: poniglávi rodIlnIk: poniglávih rodIlnIk: poniglávega dajalnIk: poniglávima dajalnIk: poniglávemu tožilnik: poniglávi tožilnik: poniglàv določno poniglávi mestnIk: pri poniglávih živo poniglávega orodnIk: s poniglávima mestnIk: pri poniglávem 428 množina ednina ImenovalnIk: ponigláva ImenovalnIk: ponigláva rodIlnIk: poniglávih rodIlnIk: ponigláve dajalnIk: poniglávim dajalnIk: poniglávi tožilnik: ponigláva tožilnik: poniglávo mestnIk: pri poniglávih mestnIk: pri poniglávi orodnIk: s poniglávimi orodnIk: s poniglávo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: poniglávi ednIna: bòlj poniglàv rodIlnIk: poniglávih ženski spol dajalnIk: poniglávima ednIna: bòlj ponigláva tožilnik: poniglávi srednji spol mestnIk: pri poniglávih ednIna: bòlj poniglávo orodnIk: s poniglávima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: ponigláve ednIna: nàjbolj in nájbolj poniglàv rodIlnIk: poniglávih ženski spol dajalnIk: poniglávim ednIna: nàjbolj in nájbolj ponigláva tožilnik: ponigláve srednji spol mestnIk: pri poniglávih ednIna: nàjbolj in nájbolj poniglávo orodnIk: s poniglávimi srednji spol tudi ednina [poniglá ponigláva poniglávo] ImenovalnIk: poniglávo ipa: [pɔniˈglaː pɔniˈglaːʋa pɔniˈglaːʋɔ] rodIlnIk: poniglávega dajalnIk: poniglávemu osnovnIk tožilnik: poniglávo moški spol mestnIk: pri poniglávem ednina orodnIk: s poniglávim ImenovalnIk: ponigláv dvojina določno poniglávi ImenovalnIk: poniglávi rodIlnIk: poniglávega rodIlnIk: poniglávih dajalnIk: poniglávemu dajalnIk: poniglávima tožilnik: ponigláv tožilnik: poniglávi določno poniglávi mestnIk: pri poniglávih živo poniglávega orodnIk: s poniglávima mestnIk: pri poniglávem množina orodnIk: s poniglávim ImenovalnIk: ponigláva dvojina rodIlnIk: poniglávih ImenovalnIk: ponigláva dajalnIk: poniglávim rodIlnIk: poniglávih tožilnik: ponigláva dajalnIk: poniglávima mestnIk: pri poniglávih tožilnik: ponigláva orodnIk: s poniglávimi mestnIk: pri poniglávih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s poniglávima moški spol množina ednIna: bòlj ponigláv ImenovalnIk: poniglávi ženski spol rodIlnIk: poniglávih ednIna: bòlj ponigláva dajalnIk: poniglávim srednji spol tožilnik: ponigláve ednIna: bòlj poniglávo mestnIk: pri poniglávih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s poniglávimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj ponigláv 429 ženski spol dajalnIk: poníglavim ednIna: nàjbolj in nájbolj ponigláva tožilnik: poníglave srednji spol mestnIk: pri poníglavih ednIna: nàjbolj in nájbolj poniglávo orodnIk: s poníglavimi srednji spol tudi ednina [ponígla poníglava poníglavo] ImenovalnIk: poníglavo ipa: [pɔˈniːgla pɔˈniːglaʋa pɔˈniːglaʋɔ] rodIlnIk: poníglavega dajalnIk: poníglavemu osnovnIk tožilnik: poníglavo moški spol mestnIk: pri poníglavem ednina orodnIk: s poníglavim ImenovalnIk: poníglav dvojina določno poníglavi ImenovalnIk: poníglavi rodIlnIk: poníglavega rodIlnIk: poníglavih dajalnIk: poníglavemu dajalnIk: poníglavima tožilnik: poníglav tožilnik: poníglavi določno poníglavi mestnIk: pri poníglavih živo poníglavega orodnIk: s poníglavima mestnIk: pri poníglavem množina orodnIk: s poníglavim ImenovalnIk: poníglava dvojina rodIlnIk: poníglavih ImenovalnIk: poníglava dajalnIk: poníglavim rodIlnIk: poníglavih tožilnik: poníglava dajalnIk: poníglavima mestnIk: pri poníglavih tožilnik: poníglava orodnIk: s poníglavimi mestnIk: pri poníglavih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s poníglavima moški spol množina ednIna: bòlj poníglav ImenovalnIk: poníglavi ženski spol rodIlnIk: poníglavih ednIna: bòlj poníglava dajalnIk: poníglavim srednji spol tožilnik: poníglave ednIna: bòlj poníglavo mestnIk: pri poníglavih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s poníglavimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj poníglav ednina ženski spol ImenovalnIk: poníglava ednIna: nàjbolj in nájbolj poníglava rodIlnIk: poníglave srednji spol dajalnIk: poníglavi ednIna: nàjbolj in nájbolj poníglavo tožilnik: poníglavo mestnIk: pri poníglavi tonemsko orodnIk: s poníglavo [poniglȁ ponigláva poniglávo] dvojina ipa: [pɔniglá pɔniglàːʋá pɔniglàːʋ] ImenovalnIk: poníglavi osnovnIk rodIlnIk: poníglavih moški spol dajalnIk: poníglavima ednina tožilnik: poníglavi ImenovalnIk: poniglȁv mestnIk: pri poníglavih določno poniglávi orodnIk: s poníglavima rodIlnIk: poniglávega množina dajalnIk: poniglávemu ImenovalnIk: poníglave tožilnik: poniglȁv rodIlnIk: poníglavih določno poniglávi 430 živo poniglávega orodnIk: s poniglávima mestnIk: pri poniglávem množina orodnIk: s poniglávim ImenovalnIk: ponigláva dvojina rodIlnIk: poniglávih ImenovalnIk: ponigláva dajalnIk: poniglávim rodIlnIk: poniglávih tožilnik: ponigláva dajalnIk: poniglávima mestnIk: pri poniglávih tožilnik: ponigláva orodnIk: s poniglávimi mestnIk: pri poniglávih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s poniglávima moški spol množina ednIna: bȍlj poniglȁv ImenovalnIk: poniglávi ženski spol rodIlnIk: poniglávih ednIna: bȍlj ponigláva dajalnIk: poniglávim srednji spol tožilnik: ponigláve ednIna: bȍlj poniglávo mestnIk: pri poniglávih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s poniglávimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poniglȁv ednina ženski spol ImenovalnIk: ponigláva ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj ponigláva rodIlnIk: ponigláve srednji spol dajalnIk: poniglávi ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poniglávo tožilnik: poniglávo mestnIk: pri poniglávi tudi orodnIk: s poniglávo [poniglȃ poniglȃva poniglȃvo] dvojina ipa: [pɔnigláː pɔnigláːʋà pɔnigláːʋ] ImenovalnIk: poniglávi rodIlnIk: poniglávih osnovnIk dajalnIk: poniglávima moški spol tožilnik: poniglávi ednina mestnIk: pri poniglávih ImenovalnIk: poniglȃv orodnIk: s poniglávima določno poniglȃvi množina rodIlnIk: poniglȃvega ImenovalnIk: ponigláve dajalnIk: poniglȃvemu rodIlnIk: poniglávih tožilnik: poniglȃv dajalnIk: poniglávim določno poniglȃvi tožilnik: ponigláve živo poniglȃvega mestnIk: pri poniglávih mestnIk: pri poniglȃvem orodnIk: s poniglávimi orodnIk: s poniglȃvim srednji spol dvojina ednina ImenovalnIk: poniglȃva ImenovalnIk: poniglávo rodIlnIk: poniglȃvih rodIlnIk: poniglávega dajalnIk: poniglȃvima dajalnIk: poniglávemu tožilnik: poniglȃva tožilnik: poniglávo mestnIk: pri poniglȃvih mestnIk: pri poniglávem orodnIk: s poniglȃvima orodnIk: s poniglávim množina dvojina ImenovalnIk: poniglȃvi ImenovalnIk: poniglávi rodIlnIk: poniglȃvih rodIlnIk: poniglávih dajalnIk: poniglȃvim dajalnIk: poniglávima tožilnik: poniglȃve tožilnik: poniglávi mestnIk: pri poniglȃvih mestnIk: pri poniglávih orodnIk: s poniglȃvimi 431 ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poniglȃv ednina ženski spol ImenovalnIk: poniglȃva ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poniglȃva rodIlnIk: poniglȃve srednji spol dajalnIk: poniglȃvi ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poniglȃvo tožilnik: poniglȃvo mestnIk: pri poniglȃvi tudi orodnIk: s poniglȃvo [ponígla poníglava poníglavo] dvojina ipa: [pɔnìːglá pɔnìːgláʋa pɔnìːgláʋɔ] ImenovalnIk: poniglȃvi rodIlnIk: poniglȃvih osnovnIk dajalnIk: poniglȃvima moški spol tožilnik: poniglȃvi ednina mestnIk: pri poniglȃvih ImenovalnIk: poníglav orodnIk: s poniglȃvima določno poníglavi množina rodIlnIk: poníglavega ImenovalnIk: poniglȃve dajalnIk: poníglavemu rodIlnIk: poniglȃvih tožilnik: poníglav dajalnIk: poniglȃvim določno poníglavi tožilnik: poniglȃve živo poníglavega mestnIk: pri poniglȃvih mestnIk: pri poníglavem orodnIk: s poniglȃvimi orodnIk: s poníglavim srednji spol dvojina ednina ImenovalnIk: poníglava ImenovalnIk: poniglȃvo rodIlnIk: poníglavih rodIlnIk: poniglȃvega dajalnIk: poníglavima dajalnIk: poniglȃvemu tožilnik: poníglava tožilnik: poniglȃvo mestnIk: pri poníglavih mestnIk: pri poniglȃvem orodnIk: s poníglavima orodnIk: s poniglȃvim množina dvojina ImenovalnIk: poníglavi ImenovalnIk: poniglȃvi rodIlnIk: poníglavih rodIlnIk: poniglȃvih dajalnIk: poníglavim dajalnIk: poniglȃvima tožilnik: poníglave tožilnik: poniglȃvi mestnIk: pri poníglavih mestnIk: pri poniglȃvih orodnIk: s poníglavimi orodnIk: s poniglȃvima ženski spol množina ednina ImenovalnIk: poniglȃva ImenovalnIk: poníglava rodIlnIk: poniglȃvih rodIlnIk: poníglave dajalnIk: poniglȃvim dajalnIk: poníglavi tožilnik: poniglȃva tožilnik: poníglavo mestnIk: pri poniglȃvih mestnIk: pri poníglavi orodnIk: s poniglȃvimi orodnIk: s poníglavo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: poníglavi ednIna: bȍlj poniglȃv rodIlnIk: poníglavih ženski spol dajalnIk: poníglavima ednIna: bȍlj poniglȃva tožilnik: poníglavi srednji spol mestnIk: pri poníglavih ednIna: bȍlj poniglȃvo orodnIk: s poníglavima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: poníglave 432 rodIlnIk: poníglavih dajalnIk: ponȋglavemu dajalnIk: poníglavim tožilnik: ponȋglav tožilnik: poníglave določno ponȋglavi mestnIk: pri poníglavih živo ponȋglavega orodnIk: s poníglavimi mestnIk: pri ponȋglavem srednji spol orodnIk: s ponȋglavim ednina dvojina ImenovalnIk: poníglavo ImenovalnIk: ponȋglava rodIlnIk: poníglavega rodIlnIk: ponȋglavih dajalnIk: poníglavemu dajalnIk: ponȋglavima tožilnik: poníglavo tožilnik: ponȋglava mestnIk: pri poníglavem mestnIk: pri ponȋglavih orodnIk: s poníglavim orodnIk: s ponȋglavima dvojina množina ImenovalnIk: poníglavi ImenovalnIk: ponȋglavi rodIlnIk: poníglavih rodIlnIk: ponȋglavih dajalnIk: poníglavima dajalnIk: ponȋglavim tožilnik: poníglavi tožilnik: ponȋglave mestnIk: pri poníglavih mestnIk: pri ponȋglavih orodnIk: s poníglavima orodnIk: s ponȋglavimi množina ženski spol ImenovalnIk: poníglava ednina rodIlnIk: poníglavih ImenovalnIk: ponȋglava dajalnIk: poníglavim rodIlnIk: ponȋglave tožilnik: poníglava dajalnIk: ponȋglavi mestnIk: pri poníglavih tožilnik: ponȋglavo orodnIk: s poníglavimi mestnIk: pri ponȋglavi PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s ponȋglavo moški spol dvojina ednIna: bȍlj poníglav ImenovalnIk: ponȋglavi ženski spol rodIlnIk: ponȋglavih ednIna: bȍlj poníglava dajalnIk: ponȋglavima srednji spol tožilnik: ponȋglavi ednIna: bȍlj poníglavo mestnIk: pri ponȋglavih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s ponȋglavima moški spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poníglav ImenovalnIk: ponȋglave ženski spol rodIlnIk: ponȋglavih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poníglava dajalnIk: ponȋglavim srednji spol tožilnik: ponȋglave ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj poníglavo mestnIk: pri ponȋglavih orodnIk: s ponȋglavimi in srednji spol [ponȋgla ponȋglava ponȋglavo] ednina ipa: [pɔníːglà pɔníːglàʋa pɔníːglàʋɔ] ImenovalnIk: ponȋglavo rodIlnIk: ponȋglavega (tonemska dvojnica) dajalnIk: ponȋglavemu osnovnIk tožilnik: ponȋglavo moški spol mestnIk: pri ponȋglavem ednina orodnIk: s ponȋglavim ImenovalnIk: ponȋglav dvojina določno ponȋglavi ImenovalnIk: ponȋglavi rodIlnIk: ponȋglavega rodIlnIk: ponȋglavih 433 dajalnIk: ponȋglavima ednina tožilnik: ponȋglavi ImenovalnIk: poniglávec mestnIk: pri ponȋglavih rodIlnIk: poniglávca orodnIk: s ponȋglavima dajalnIk: poniglávcu množina tožilnik: poniglávca ImenovalnIk: ponȋglava mestnIk: pri poniglávcu rodIlnIk: ponȋglavih orodnIk: s poniglávcem dajalnIk: ponȋglavim dvojina tožilnik: ponȋglava ImenovalnIk: poniglávca mestnIk: pri ponȋglavih rodIlnIk: poniglávcev orodnIk: s ponȋglavimi dajalnIk: poniglávcema PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje tožilnik: poniglávca moški spol mestnIk: pri poniglávcih ednIna: bȍlj ponȋglav orodnIk: s poniglávcema ženski spol množina ednIna: bȍlj ponȋglava ImenovalnIk: poniglávci srednji spol rodIlnIk: poniglávcev ednIna: bȍlj ponȋglavo dajalnIk: poniglávcem presežnik – opisno stopnjevanje tožilnik: poniglávce moški spol mestnIk: pri poniglávcih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj ponȋglav orodnIk: s poniglávci ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj ponȋglava tudi srednji spol [poníglavəc] ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj ponȋglavo ipa: [pɔnìːgláʋəʦ] Izvor ednina verjetno < * ponikloglav, iz ↑ponikniti + ↑glava, ImenovalnIk: poníglavec prvotno torej *‛takšen, ki gleda dol, v tla’ rodIlnIk: poníglavca dajalnIk: poníglavcu poniglávec poniglávca tudi poníglavec poníglavca tožilnik: poníglavca samostalnik moškega spola mestnIk: pri poníglavcu [poniglávəc] tudi [poníglavəc] orodnIk: s poníglavcem Pomen dvojina slabšalno kdor kaj prikriva, naklepa ImenovalnIk: poníglavca ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: poníglavcev ▪ Nihče vas ne pozna in ne ve, kakšni pritlehni dajalnIk: poníglavcema poniglavci ste. tožilnik: poníglavca ▪ Kje v ustavi piše, da je treba upoštevati praznoglave mestnIk: pri poníglavcih poniglavce? orodnIk: s poníglavcema ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Neverjetno, kako poniglavci slepo sledijo svojemu ImenovalnIk: poníglavci vodji. rodIlnIk: poníglavcev ▪▪▪ dajalnIk: poníglavcem ▪ Ravno te zadnje zablode so slovenski javnosti tožilnik: poníglavce predstavile poniglavca v pravi – lažnivi luči. mestnIk: pri poníglavcih ▪ Tako kot ostali poniglavci zakona nisi niti pogledal, orodnIk: s poníglavci kaj šele prebral. tonemsko Izgovor In oblIke [poniglȃvəc] jakostno [poniglávəc] ipa: [pɔnigláːʋʦ] ednina ipa: [pɔnigˈlaːʋəʦ] ImenovalnIk: poniglȃvec 434 rodIlnIk: poniglȃvca rodIlnIk: ponȋglavca dajalnIk: poniglȃvcu dajalnIk: ponȋglavcu tožilnik: poniglȃvca tožilnik: ponȋglavca mestnIk: pri poniglȃvcu mestnIk: pri ponȋglavcu orodnIk: s poniglȃvcem orodnIk: s ponȋglavcem dvojina dvojina ImenovalnIk: poniglȃvca ImenovalnIk: ponȋglavca rodIlnIk: poniglȃvcev rodIlnIk: ponȋglavcev dajalnIk: poniglȃvcema dajalnIk: ponȋglavcema tožilnik: poniglȃvca tožilnik: ponȋglavca mestnIk: pri poniglȃvcih mestnIk: pri ponȋglavcih orodnIk: s poniglȃvcema orodnIk: s ponȋglavcema množina množina ImenovalnIk: poniglȃvci ImenovalnIk: ponȋglavci rodIlnIk: poniglȃvcev rodIlnIk: ponȋglavcev dajalnIk: poniglȃvcem dajalnIk: ponȋglavcem tožilnik: poniglȃvce tožilnik: ponȋglavce mestnIk: pri poniglȃvcih mestnIk: pri ponȋglavcih orodnIk: s poniglȃvci orodnIk: s ponȋglavci tudi besedotvorje [poníglavəc] ženski spol: poniglavka ipa: [pɔnìːgláʋəʦ] Izvor ednina ↑poniglav ImenovalnIk: poníglavec rodIlnIk: poníglavca poniglávost poniglávosti tudi poníglavost ponígla-dajalnIk: poníglavcu vosti samostalnik ženskega spola tožilnik: poníglavca [poniglávost] tudi [poníglavost] mestnIk: pri poníglavcu Pomen orodnIk: s poníglavcem 1. slabšalno lastnost koga, da kaj prikriva, naklepa dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: poníglavca ▪ Na vso hudobijo in zadrto poniglavost sveta je rodIlnIk: poníglavcev tudi ponȋglavcev mogoče pozabiti le ob zares velikih dogodkih. dajalnIk: poníglavcema ▪▪▪ tožilnik: poníglavca ▪ Ekonomist vladi očita abotnost in poniglavost. mestnIk: pri poníglavcih tudi pri ponȋglavcih ▪ Današnja Slovenija je polna poniglavosti, skrajne orodnIk: s poníglavcema brezobzirnosti in mrtvo hladne preračunljivosti. množina 1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako stanje, lastnost ImenovalnIk: poníglavci ▪ Ravnanje slovenskih organov bi tudi v tem primeru rodIlnIk: poníglavcev tudi ponȋglavcev težko označil drugače kot poniglavost. dajalnIk: poníglavcem 2. ekspresivno kar kaže, izraža nagajivost, navihanost tožilnik: poníglavce ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri poníglavcih tudi pri ponȋglavcih ▪ Meja med mladostniškimi poniglavostmi in resnimi orodnIk: s poníglavci tudi s ponȋglavci problemi je tanka in včasih zabrisana, vendar obstaja. ▪ Na praznik čarovnic se otroci oblačijo v nenavadna oblačila, se igrajo čarovnice in povzročajo drobne in [ponȋglavəc] poniglavosti svojim sosedom in prijateljem. ipa: [pɔníːglàʋəʦ] Izgovor In oblIke jakostno (tonemska dvojnica) [poniglávost] ednina ipa: [pɔniˈglaːʋɔst] ImenovalnIk: ponȋglavec 435 ednina rodIlnIk: poniglȃvosti ImenovalnIk: poniglávost dajalnIk: poniglȃvosti rodIlnIk: poniglávosti tožilnik: poniglȃvost dajalnIk: poniglávosti mestnIk: pri poniglȃvosti tožilnik: poniglávost orodnIk: s poniglȃvostjo mestnIk: pri poniglávosti dvojina orodnIk: s poniglávostjo ImenovalnIk: poniglȃvosti dvojina rodIlnIk: poniglȃvosti ImenovalnIk: poniglávosti dajalnIk: poniglȃvostma tudi poniglȃvostima rodIlnIk: poniglávosti tožilnik: poniglȃvosti dajalnIk: poniglávostma tudi poniglávostima mestnIk: pri poniglȃvostih tožilnik: poniglávosti orodnIk: s poniglȃvostma tudi s poniglȃvostima mestnIk: pri poniglávostih množina orodnIk: s poniglávostma tudi s poniglávostima ImenovalnIk: poniglȃvosti množina rodIlnIk: poniglȃvosti ImenovalnIk: poniglávosti dajalnIk: poniglȃvostim rodIlnIk: poniglávosti tožilnik: poniglȃvosti dajalnIk: poniglávostim mestnIk: pri poniglȃvostih tožilnik: poniglávosti orodnIk: s poniglȃvostmi mestnIk: pri poniglávostih orodnIk: s poniglávostmi tudi [poníglavost] tudi ipa: [pɔnìːgláʋɔst] [poníglavost] ipa: [pɔˈniːglaʋɔst] ednina ImenovalnIk: poníglavost ednina rodIlnIk: poníglavosti ImenovalnIk: poníglavost dajalnIk: poníglavosti rodIlnIk: poníglavosti tožilnik: poníglavost dajalnIk: poníglavosti mestnIk: pri poníglavosti tožilnik: poníglavost orodnIk: s poníglavostjo mestnIk: pri poníglavosti dvojina orodnIk: s poníglavostjo ImenovalnIk: poníglavosti dvojina rodIlnIk: poníglavosti ImenovalnIk: poníglavosti dajalnIk: poníglavostma tudi poníglavostima rodIlnIk: poníglavosti tožilnik: poníglavosti dajalnIk: poníglavostma tudi poníglavostima mestnIk: pri poníglavostih tožilnik: poníglavosti orodnIk: s poníglavostma tudi s poníglavostima mestnIk: pri poníglavostih množina orodnIk: s poníglavostma tudi s poníglavostima ImenovalnIk: poníglavosti množina rodIlnIk: poníglavosti ImenovalnIk: poníglavosti dajalnIk: poníglavostim rodIlnIk: poníglavosti tožilnik: poníglavosti dajalnIk: poníglavostim mestnIk: pri poníglavostih tožilnik: poníglavosti orodnIk: s poníglavostmi mestnIk: pri poníglavostih orodnIk: s poníglavostmi in [ponȋglavost] tonemsko ipa: [pɔníːglàʋɔst] [poniglȃvost] ipa: [pɔnigláːʋst] (tonemska dvojnica) ednina ednina ImenovalnIk: poniglȃvost ImenovalnIk: ponȋglavost 436 rodIlnIk: ponȋglavosti netransparentno porabo javnega denarja; sin.: dajalnIk: ponȋglavosti ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica tožilnik: ponȋglavost ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri ponȋglavosti ponor denarja orodnIk: s ponȋglavostjo ▪ Treba je najti in zamašiti največje ponore denarja v dvojina sistemu. ImenovalnIk: ponȋglavosti ▪ Državi vlada vojaško-industrijski kompleks, ki je velik rodIlnIk: ponȋglavosti ponor davkoplačevalskega denarja. dajalnIk: ponȋglavostma tudi ponȋglavostima 4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem tožilnik: ponȋglavosti se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni mestnIk: pri ponȋglavostih plini ⏵ orodnIk: s ponȋglavostma tudi s ponȋglavostima sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina ponor ogljika, ogljikovega dioksida ▪ Gozdovi imajo neprecenljiv vpliv na ponor ogljika in ImenovalnIk: ponȋglavosti tako omogočajo večjo kakovost življenja. rodIlnIk: ponȋglavosti ▪ Izkazalo se je, da ozon vpliva na kapacitete ponora dajalnIk: ponȋglavostim ogljika v bukovem gozdu, kljub temu da odrasla bukev tožilnik: ponȋglavosti ne sodi med zelo občutljive vrste na ozon. mestnIk: pri ponȋglavostih ▪ Gozdovi veliko prispevajo k ponoru ogljikovega orodnIk: s ponȋglavostmi dioksida, ampak pod gozdnimi tlemi poteka tudi nasproten proces, ki še ni do kraja raziskan. Izvor 4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces ↑poniglav ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ponor ogljika ponòr ponôra samostalnik moškega spola ▪ Čeprav so oceani trenutno največji ponor ogljika, [ponòr] pa imajo tudi kopenski ponori pomembno vlogo pri P zadrževanju izpustov ogljika v ozračje. omen 1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika ▪ Razmeroma mlajši gozd je načelno učinkovitejši ponor ogljika s kvalitetnejšim lesom, ki ga laže voda, zlasti reka predelamo v lesene izdelke z veliko dodane vrednosti, ⏵ prid. beseda + sam. beseda ki še dolgo skladiščijo ogljik. kraški ponor ▪ Upad učinkovitosti naravnih ponorov ogljika (oceanov ▪ Nad udornico so našli nekaj kraških ponorov, ki naj bi in rastlinja) povzročata zasičenost oceanske gladine s bili povezani z jezerom. tem plinom in zmanjšanje rastlinskega prirastka zaradi ▪ Številni ponori in požiralniki omogočajo podzemeljsko suš. odtekanje jezerske vode in s tem presihanje jezera. 5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku kanal ponor potoka, reke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Pred ponorom reke v jamo je bilo nekdaj nekaj ▪ Kanal deluje kot prevodna pot za elektrone, vhod se mlinov. imenuje izvor, izhod pa ponor elektronov. ▪▪▪ ▪▪▪ ▪ Del voda ponikne v ponorih ter teče pod Cerkniščico ▪ Pri priključitvi napetosti med ponorom in izvorom v izvire Bistre pri Vrhniki. teče tok ID. ▪ Okoli vasi je en sam kras: vrtače, jame, brezna, ▪ Majhna napetost na vratih deluje tako, da »stisne« udornice, ponori, suhi doli, škraplje in škavnice. elektrone in naredi kanal ožji, s tem oteži pot med ▪ Ko ponori ne zmorejo več požirati vse vode, Unica izvorom in ponorom. prestopi bregove in se razlije po travnikih. 2. ekspresivno izginotje, upad Izgovor In oblIke ▪ Že ponor enega samega organizma lahko sproži jakostno niz nadaljnjih sprememb. Recimo, osvetljeni zvoniki, [ponòr] kraške in druge jame, skalovje, kjer so nekoč gnezdile različne ujede ali so našli svoj mir in počitek netopirji, ipa: [pɔˈnɔɾ] za te organizme niso več primerni. ednina ▪ Z optimizmom nas lahko navdaja tudi podatek, da je, ImenovalnIk: ponòr prvič po začetku drugega »recesijskega ponora« leta rodIlnIk: ponôra 2012, rasla tudi zasebna potrošnja gospodinjstev. dajalnIk: ponôru 3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, tožilnik: ponòr 437 mestnIk: pri ponôru Pomen orodnIk: s ponôrom 1. ki je postal siv; sin.: osivel dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: ponôra posiveli lasje rodIlnIk: ponôrov ▪ Videl je mršavega moža s posivelimi lasmi, ozkim, dajalnIk: ponôroma strogim obrazom in temnimi očmi. tožilnik: ponôra ▪ Policistove ustnice pod krtačastimi posivelimi brki so mestnIk: pri ponôrih se ob vsaki izjavi stisnile. ▪ V gozdu poiščite staro, posivelo korenino zanimive orodnIk: s ponôroma množina oblike in jo položite na mah. ⏵ prisl. + prid. beseda ImenovalnIk: ponôri rahlo posivel rodIlnIk: ponôrov ▪ Rahlo posivele lase ima počesane nazaj. dajalnIk: ponôrom 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; sin.: osivel tožilnik: ponôre ▪ Desno je ležal rahlo posivel petdesetletnik. mestnIk: pri ponôrih ▪ Naši jubilanti so ponosno dvigali skozi četrt stoletja orodnIk: s ponôri že posivele glave. tonemsko [ponȍr] Izgovor In oblIke jakostno ipa: [pɔnɾ] [posivé posivéla posivélo] ednina ipa: [pɔsiˈʋeː pɔsiˈʋeːla pɔsiˈʋeːlɔ] ImenovalnIk: ponȍr osnovnIk rodIlnIk: ponóra moški spol dajalnIk: ponóru ednina tožilnik: ponȍr ImenovalnIk: posivél mestnIk: pri ponóru tudi pri ponȏru določno posivéli orodnIk: s ponórom dvojina rodIlnIk: posivélega dajalnIk: posivélemu ImenovalnIk: ponóra tožilnik: posivél rodIlnIk: ponórov in ponȏrov določno posivéli dajalnIk: ponóroma živo posivélega tožilnik: ponóra mestnIk: pri posivélem mestnIk: pri ponórih in pri ponȏrih orodnIk: s posivélim orodnIk: s ponóroma množina dvojina ImenovalnIk: posivéla ImenovalnIk: ponóri rodIlnIk: posivélih rodIlnIk: ponórov in ponȏrov dajalnIk: posivélima dajalnIk: ponórom tožilnik: posivéla tožilnik: ponóre mestnIk: pri posivélih mestnIk: pri ponórih in pri ponȏrih orodnIk: s posivélima orodnIk: s ponóri in s ponȏri množina I ImenovalnIk: posivéli zvor = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor rodIlnIk: posivélih ‛pogrezanje’ < pslov. * ponorъ iz * ponerti ‛potopiti dajalnIk: posivélim se, pogrezniti se’ iz * nerti ‛potapljati se’ iz ide. tožilnik: posivéle * nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ mestnIk: pri posivélih orodnIk: s posivélimi posivél ženski spol posivéla posivélo tudi posivèl posivéla posi- ednina vélo pridevnik ImenovalnIk: posivéla [posivé posivéla posivélo] tudi [posivȅ posivéla rodIlnIk: posivéle posivélo] dajalnIk: posivéli tožilnik: posivélo 438 mestnIk: pri posivéli tudi orodnIk: s posivélo [posivȅ posivéla posivélo] dvojina ipa: [pɔsiˈʋɛ pɔsiˈʋeːla pɔsiˈʋeːlɔ] ImenovalnIk: posivéli rodIlnIk: posivélih osnovnIk dajalnIk: posivélima moški spol tožilnik: posivéli ednina mestnIk: pri posivélih ImenovalnIk: posivèl orodnIk: s posivélima določno posivéli množina rodIlnIk: posivélega ImenovalnIk: posivéle dajalnIk: posivélemu rodIlnIk: posivélih tožilnik: posivèl dajalnIk: posivélim določno posivéli tožilnik: posivéle živo posivélega mestnIk: pri posivélih mestnIk: pri posivélem orodnIk: s posivélimi orodnIk: s posivélim srednji spol dvojina ednina ImenovalnIk: posivéla ImenovalnIk: posivélo rodIlnIk: posivélih rodIlnIk: posivélega dajalnIk: posivélima dajalnIk: posivélemu tožilnik: posivéla tožilnik: posivélo mestnIk: pri posivélih mestnIk: pri posivélem orodnIk: s posivélima orodnIk: s posivélim množina dvojina ImenovalnIk: posivéli ImenovalnIk: posivéli rodIlnIk: posivélih rodIlnIk: posivélih dajalnIk: posivélim dajalnIk: posivélima tožilnik: posivéle tožilnik: posivéli mestnIk: pri posivélih mestnIk: pri posivélih orodnIk: s posivélimi orodnIk: s posivélima ženski spol množina ednina ImenovalnIk: posivéla ImenovalnIk: posivéla rodIlnIk: posivélih rodIlnIk: posivéle dajalnIk: posivélim dajalnIk: posivéli tožilnik: posivéla tožilnik: posivélo mestnIk: pri posivélih mestnIk: pri posivéli orodnIk: s posivélimi orodnIk: s posivélo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: posivéli ednIna: bòlj posivél rodIlnIk: posivélih ženski spol dajalnIk: posivélima ednIna: bòlj posivéla tožilnik: posivéli srednji spol mestnIk: pri posivélih ednIna: bòlj posivélo orodnIk: s posivélima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: posivéle ednIna: nàjbolj in nájbolj posivél rodIlnIk: posivélih ženski spol dajalnIk: posivélim ednIna: nàjbolj in nájbolj posivéla tožilnik: posivéle srednji spol mestnIk: pri posivélih ednIna: nàjbolj in nájbolj posivélo orodnIk: s posivélimi srednji spol 439 ednina rodIlnIk: posivlih ImenovalnIk: posivélo dajalnIk: posivlima rodIlnIk: posivélega tožilnik: posivla dajalnIk: posivélemu mestnIk: pri posivlih tožilnik: posivélo orodnIk: s posivlima mestnIk: pri posivélem množina orodnIk: s posivélim ImenovalnIk: posivli dvojina rodIlnIk: posivlih ImenovalnIk: posivéli dajalnIk: posivlim rodIlnIk: posivélih tožilnik: posivle dajalnIk: posivélima mestnIk: pri posivlih tožilnik: posivéli orodnIk: s posivlimi mestnIk: pri posivélih ženski spol orodnIk: s posivélima ednina množina ImenovalnIk: posivla ImenovalnIk: posivéla rodIlnIk: posivle rodIlnIk: posivélih dajalnIk: posivli dajalnIk: posivélim tožilnik: posivlo tožilnik: posivéla mestnIk: pri posivli mestnIk: pri posivélih orodnIk: s posivlo orodnIk: s posivélimi dvojina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje ImenovalnIk: posivli moški spol rodIlnIk: posivlih ednIna: bòlj posivèl dajalnIk: posivlima ženski spol tožilnik: posivli ednIna: bòlj posivéla mestnIk: pri posivlih srednji spol orodnIk: s posivlima ednIna: bòlj posivélo množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: posivle moški spol rodIlnIk: posivlih ednIna: nàjbolj in nájbolj posivèl dajalnIk: posivlim ženski spol tožilnik: posivle ednIna: nàjbolj in nájbolj posivéla mestnIk: pri posivlih srednji spol orodnIk: s posivlimi ednIna: nàjbolj in nájbolj posivélo srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: posivlo [posiv posivla posivlo] rodIlnIk: posivlega ipa: [pɔsiʋèː pɔsiʋèːlá pɔsiʋèːl] dajalnIk: posivlemu osnovnIk tožilnik: posivlo moški spol mestnIk: pri posivlem ednina orodnIk: s posivlim ImenovalnIk: posivl dvojina določno posivli ImenovalnIk: posivli rodIlnIk: posivlega rodIlnIk: posivlih dajalnIk: posivlemu dajalnIk: posivlima tožilnik: posivl tožilnik: posivli določno posivli mestnIk: pri posivlih živo posivlega orodnIk: s posivlima mestnIk: pri posivlem množina orodnIk: s posivlim ImenovalnIk: posivla dvojina rodIlnIk: posivlih ImenovalnIk: posivla dajalnIk: posivlim 440 tožilnik: posivla tožilnik: posivlo mestnIk: pri posivlih mestnIk: pri posivli orodnIk: s posivlimi orodnIk: s posivlo PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: posivli ednIna: bȍlj posivl rodIlnIk: posivlih ženski spol dajalnIk: posivlima ednIna: bȍlj posivla tožilnik: posivli srednji spol mestnIk: pri posivlih ednIna: bȍlj posivlo orodnIk: s posivlima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: posivle ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj posivl rodIlnIk: posivlih ženski spol dajalnIk: posivlim ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj posivla tožilnik: posivle srednji spol mestnIk: pri posivlih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj posivlo orodnIk: s posivlimi srednji spol tudi ednina [posivȅ posivla posivlo] ImenovalnIk: posivlo ipa: [pɔsiʋ pɔsiʋèːlá pɔsiʋèːl] rodIlnIk: posivlega dajalnIk: posivlemu osnovnIk tožilnik: posivlo moški spol mestnIk: pri posivlem ednina orodnIk: s posivlim ImenovalnIk: posivȅl dvojina določno posivli ImenovalnIk: posivli rodIlnIk: posivlega rodIlnIk: posivlih dajalnIk: posivlemu dajalnIk: posivlima tožilnik: posivȅl tožilnik: posivli določno posivli mestnIk: pri posivlih živo posivlega orodnIk: s posivlima mestnIk: pri posivlem množina orodnIk: s posivlim ImenovalnIk: posivla dvojina rodIlnIk: posivlih ImenovalnIk: posivla dajalnIk: posivlim rodIlnIk: posivlih tožilnik: posivla dajalnIk: posivlima mestnIk: pri posivlih tožilnik: posivla orodnIk: s posivlimi mestnIk: pri posivlih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s posivlima moški spol množina ednIna: bȍlj posivȅl ImenovalnIk: posivli ženski spol rodIlnIk: posivlih ednIna: bȍlj posivla dajalnIk: posivlim srednji spol tožilnik: posivle ednIna: bȍlj posivlo mestnIk: pri posivlih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s posivlimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj posivȅl ednina ženski spol ImenovalnIk: posivla ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj posivla rodIlnIk: posivle srednji spol dajalnIk: posivli ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj posivlo 441 rodIlnIk: povdkovnikov Izvor dajalnIk: povdkovnikoma ↑posiveti tožilnik: povdkovnika mestnIk: pri povdkovnikih povédkovnik povédkovnika samostalnik moškega spola orodnIk: s povdkovnikoma [povétkonik] množina Pomen ImenovalnIk: povdkovniki iz jezikoslovja beseda, ki je v stavku ob pomožnem ali rodIlnIk: povdkovnikov pomensko oslabljenem glagolu in izraža aktualno dajalnIk: povdkovnikom lastnost tožilnik: povdkovnike ▪ Termin povedkovnik označuje posamezne besede v mestnIk: pri povdkovnikih funkciji povedkovih določil. orodnIk: s povdkovniki ▪ Povedkovnik ima kategorijo osebe nakazano z obliko pomožnika. Izvor iz povedkov iz ↑povedek Izgovor In oblIke jakostno povešàv povešáva povešávo pridevnik [povétkonik] [povešà povešáva povešávo] ipa: [pɔˈʋeːtkɔnik] Pomen ednina ki se pri rasti upogiba, usmerja navzdol ImenovalnIk: povédkovnik ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: povédkovnika povešava rast | povešava rastlina, sorta | povešava veja dajalnIk: povédkovniku ▪ Povešave rastline sadimo kot posamična drevesa v tožilnik: povédkovnika grede ali večje posode. mestnIk: pri povédkovniku ▪ Relika je grmovnica, ki ima tanke povešave veje, orodnIk: s povédkovnikom prekrite s številnimi metuljastimi cvetovi. dvojina ▪ Največ je zimzelenih iglavcev, družbo pa jim delata ImenovalnIk: povédkovnika magnolija in povešavi japonski javor. rodIlnIk: povédkovnikov dajalnIk: povédkovnikoma Izgovor In oblIke tožilnik: povédkovnika jakostno mestnIk: pri povédkovnikih [povešà povešáva povešávo] orodnIk: s povédkovnikoma ipa: [pɔʋɛˈʃa pɔʋɛˈʃaːʋa pɔʋɛˈʃaːʋɔ] množina osnovnIk ImenovalnIk: povédkovniki moški spol rodIlnIk: povédkovnikov ednina dajalnIk: povédkovnikom ImenovalnIk: povešàv tožilnik: povédkovnike določno povešávi mestnIk: pri povédkovnikih rodIlnIk: povešávega orodnIk: s povédkovniki dajalnIk: povešávemu tožilnik: povešàv tonemsko določno povešávi [povtkonik] živo povešávega ipa: [pɔʋéːtknik] mestnIk: pri povešávem ednina orodnIk: s povešávim ImenovalnIk: povdkovnik dvojina rodIlnIk: povdkovnika ImenovalnIk: povešáva dajalnIk: povdkovniku rodIlnIk: povešávih tožilnik: povdkovnika dajalnIk: povešávima mestnIk: pri povdkovniku tožilnik: povešáva orodnIk: s povdkovnikom mestnIk: pri povešávih dvojina orodnIk: s povešávima ImenovalnIk: povdkovnika množina ImenovalnIk: povešávi 442 rodIlnIk: povešávih ednIna: bòlj povešáva dajalnIk: povešávim srednji spol tožilnik: povešáve ednIna: bòlj povešávo mestnIk: pri povešávih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: s povešávimi moški spol ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj povešàv ednina ženski spol ImenovalnIk: povešáva ednIna: nàjbolj in nájbolj povešáva rodIlnIk: povešáve srednji spol dajalnIk: povešávi ednIna: nàjbolj in nájbolj povešávo tožilnik: povešávo mestnIk: pri povešávi tonemsko orodnIk: s povešávo [povešȁ povešáva povešávo] dvojina ipa: [pɔʋɛʃá pɔʋɛʃàːʋá pɔʋɛʃàːʋ] ImenovalnIk: povešávi osnovnIk rodIlnIk: povešávih moški spol dajalnIk: povešávima ednina tožilnik: povešávi ImenovalnIk: povešàv mestnIk: pri povešávih določno povešávi orodnIk: s povešávima rodIlnIk: povešávega množina dajalnIk: povešávemu ImenovalnIk: povešáve tožilnik: povešàv rodIlnIk: povešávih določno povešávi dajalnIk: povešávim živo povešávega tožilnik: povešáve mestnIk: pri povešávem mestnIk: pri povešávih orodnIk: s povešávim orodnIk: s povešávimi dvojina srednji spol ImenovalnIk: povešáva ednina rodIlnIk: povešávih ImenovalnIk: povešávo dajalnIk: povešávima rodIlnIk: povešávega tožilnik: povešáva dajalnIk: povešávemu mestnIk: pri povešávih tožilnik: povešávo orodnIk: s povešávima mestnIk: pri povešávem množina orodnIk: s povešávim ImenovalnIk: povešávi dvojina rodIlnIk: povešávih ImenovalnIk: povešávi dajalnIk: povešávim rodIlnIk: povešávih tožilnik: povešáve dajalnIk: povešávima mestnIk: pri povešávih tožilnik: povešávi orodnIk: s povešávimi mestnIk: pri povešávih ženski spol orodnIk: s povešávima ednina množina ImenovalnIk: povešáva ImenovalnIk: povešáva rodIlnIk: povešáve rodIlnIk: povešávih dajalnIk: povešávi dajalnIk: povešávim tožilnik: povešávo tožilnik: povešáva mestnIk: pri povešávi mestnIk: pri povešávih orodnIk: s povešávo orodnIk: s povešávimi dvojina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje ImenovalnIk: povešávi moški spol rodIlnIk: povešávih ednIna: bòlj povešàv dajalnIk: povešávima ženski spol tožilnik: povešávi 443 mestnIk: pri povešávih ki vsebuje zrna peloda orodnIk: s povešávima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Vresovko z velikimi zvonastimi cvetovi in izrazitimi ImenovalnIk: povešáve rjavimi prašnicami imenujemo zimska resa. rodIlnIk: povešávih ▪▪▪ dajalnIk: povešávim ▪ Nad čašnimi in venčnimi listi je krona iz prašničnih tožilnik: povešáve niti in prašnic. ▪ Zaradi intenzivno rdeče barve so cvetovi zelo vpadljivi mestnIk: pri povešávih in dekorativni, prašnice rumene barve pa so kot orodnIk: s povešávimi majhne pike in spominjajo na vžigalice. srednji spol ednina 2. zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; ImenovalnIk: povešávo sin.: orjaška prašnica rodIlnIk: povešávega ▪ Čeprav se pogosto odpravi v gozd, še nikoli ni našel dajalnIk: povešávemu kar 1,75 kilograma težke prašnice s 30-centimetrskim tožilnik: povešávo premerom. mestnIk: pri povešávem 3. iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali orodnIk: s povešávim hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku dvojina spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon ImenovalnIk: povešávi ▪ Če udariš po zreli prašnici, se na vrhu pokadi iz nje rodIlnIk: povešávih bel oblak. dajalnIk: povešávima ▪ Z dedkom sta se večkrat sprehodila po turjaškem tožilnik: povešávi gozdu in nabirala golobice, prašnice. mestnIk: pri povešávih orodnIk: s povešávima Izgovor In oblIke množina jakostno ImenovalnIk: povešáva [prášnica] rodIlnIk: povešávih ipa: [ˈpɾaːʃniʦa] dajalnIk: povešávim ednina tožilnik: povešáva ImenovalnIk: prášnica mestnIk: pri povešávih rodIlnIk: prášnice orodnIk: s povešávimi dajalnIk: prášnici PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje tožilnik: prášnico moški spol mestnIk: pri prášnici ednIna: bȍlj povešàv orodnIk: s prášnico ženski spol dvojina ednIna: bȍlj povešáva ImenovalnIk: prášnici srednji spol rodIlnIk: prášnic ednIna: bȍlj povešávo dajalnIk: prášnicama presežnik – opisno stopnjevanje tožilnik: prášnici moški spol mestnIk: pri prášnicah ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj povešàv orodnIk: s prášnicama ženski spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj povešáva ImenovalnIk: prášnice srednji spol rodIlnIk: prášnic ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj povešávo dajalnIk: prášnicam tožilnik: prášnice Izvor mestnIk: pri prášnicah ↑povešati orodnIk: s prášnicami prášnica prášnice samostalnik ženskega spola tonemsko [prášnica] [prȃšnica] Pomen ipa: [pɾáːʃnìʦa] 1. iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, 444 ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: prȃšnica izdelati, oblikovati, pripraviti predlog | obravnavati, rodIlnIk: prȃšnice predstaviti, upoštevati predlog | podati, predložiti, vložiti predlog | podpreti, potrditi, sprejeti predlog | dajalnIk: prȃšnici umakniti, zavrniti predlog tožilnik: prȃšnico ▪ Svetniki so sprejeli predlog proračuna. mestnIk: pri prȃšnici ▪ Predstavniki vlade bodo na ponedeljkovem sestanku orodnIk: s prȃšnico predstavili predlog nove uredbe za povračilo cestnih dvojina taks. ImenovalnIk: prȃšnici ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: prȃšnic dober, konkreten, nov predlog | dopolnjen, pripravljen, dajalnIk: prȃšnicama usklajen predlog | nasproten, različen predlog | podan, tožilnik: prȃšnici sprejet, vložen predlog | vladni, zakonski predlog mestnIk: pri prȃšnicah ▪ Odbor za zdravstvo je za obravnavo v državnem orodnIk: s prȃšnicama zboru pripravil dopolnjen predlog zakona o zdravilstvu. množina ▪ Skupina ekspertov je predlagala reformo, evropska ImenovalnIk: prȃšnice komisija pa je priporočila prelila v konkreten predlog. rodIlnIk: prȃšnic ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: prȃšnicam predlog za poravnavo | predlog za pregon | predlog za tožilnik: prȃšnice spremembo | predlog za uvedbo, začetek postopka ▪ Predmete so policisti zasegli in podali predlog za mestnIk: pri prȃšnicah uvedbo postopka zaradi carinskega prekrška. orodnIk: s prȃšnicami ▪ Policija preišče le štirideset odstotkov kaznivih dejanj, s za katera je bil podan predlog za pregon. talne zveze ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku dopolniti s predlogom | presenetiti, uspeti s predlogom orjaška prašnica | sodelovati s predlogom | soglašati, strinjati se s zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste predlogom oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; ▪ Zazidalni načrt bodo dopolnili s predlogom za sin.: prašnica ureditev prometnega režima na obravnavanem ▪ Naletela je na orjaško prašnico, veliko kot območju. nogometna žoga. ▪ Ko vas nekdo preseneti z zanimivim predlogom, ▪ Orjaška prašnica je užitna, mogoče jo je cvreti, peči, poglejte v koledar, kdaj bo izvedljiv, zapišite si termin pripraviti v juhi ipd. in se ga držite. ▪ Tožilstvo se je z obema predlogoma strinjalo, Izvor obramba pa jima je nasprotovala. ↑prah ▪▪▪ ▪ Tukaj je nekaj predlogov, kako lahko zaščitite prêdlog predlóga zunanje cvetlice. samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga] ▪ Tistim, ki imate raje brezmesne jedi, ponujamo dva predloga za hitro kosilo. Pomen ▪ Dodatnih pripomb in predlogov v zvezi z 1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, obravnavanim dokumentom ni bilo. upošteva, se za to odloči 2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vzpostavljanjem podrednega razmerja med predlog amandmaja, novele, zakona | predlog ministra, poslanca, predsednika besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri | predlog ministrstva, uprave, vlade tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok | predlog odloka, sklepa, uredbe ▪ Po poslovniku ima prednost pri obravnavi predlog ▪ Podrobno so obdelane besedne vrste: veznik, predlog poslancev. in medmet. ▪ Če odbor soglaša s predlogom vlade o imenovanju ▪ Veznik je, kakor prislov ali predlog, nepregibna vodje misije, pošlje vlada svoj predlog predsedniku besedna vrsta. republike, ki po zakonu vodje misij imenuje in ▪ Slovenski termin predlog je uvedel Valentin Vodnik odpokliče. leta 1811. ▪ Po predlogu ministrice naj bi se varstveni dodatki 2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti usklajevali skupaj s pokojninami. ▪ Če pred določenim samostalnikom rabimo predlog »v«, moramo rabiti tudi njegov par »iz«. ▪ Dopolni naslednjo poved s predlogom »k/h«. 445 Izvor Izgovor In oblIke prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz jakostno ↑predložiti [prêdlok predlóga] ipa: [ˈpɾɛːdlɔk pɾɛdˈloːga] predlóžni predlóžna predlóžno pridevnik ednina [predlóžni] ImenovalnIk: prêdlog Pomen rodIlnIk: predlóga ki je v zvezi s predlogom 2., 2.1. dajalnIk: predlógu ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: prêdlog ▪ Uporaba predlogov ustreza knjižni normi, saj je mestnIk: pri predlógu ustrezno rabljen predložni par »na – s«. orodnIk: s predlógom ▪ Pohlin je namesto dotedanjega grafema ſ uvedel dvojina grafem s, ki ga je skoraj dosledno zapisoval v vzglasju, ImenovalnIk: predlóga izglasju in v predložni rabi. rodIlnIk: predlógov dajalnIk: predlógoma Izgovor In oblIke tožilnik: predlóga jakostno mestnIk: pri predlógih [predlóžni] orodnIk: s predlógoma ipa: [pɾɛdˈloːʒni] množina osnovnIk ImenovalnIk: predlógi moški spol rodIlnIk: predlógov ednina dajalnIk: predlógom ImenovalnIk: predlóžni tožilnik: predlóge rodIlnIk: predlóžnega mestnIk: pri predlógih dajalnIk: predlóžnemu orodnIk: s predlógi tožilnik: predlóžni živo predlóžnega tonemsko mestnIk: pri predlóžnem [prédlok predlóga] orodnIk: s predlóžnim ipa: [pɾːdlk pɾɛdlòːgá] dvojina ednina ImenovalnIk: predlóžna ImenovalnIk: prédlog rodIlnIk: predlóžnih rodIlnIk: predlga dajalnIk: predlóžnima dajalnIk: predlgu tožilnik: predlóžna tožilnik: prédlog mestnIk: pri predlóžnih mestnIk: pri predlgu tudi pri predlgu orodnIk: s predlóžnima orodnIk: s predlgom množina dvojina ImenovalnIk: predlóžni ImenovalnIk: predlga rodIlnIk: predlóžnih rodIlnIk: predlgov in predlgov dajalnIk: predlóžnim dajalnIk: predlgoma tožilnik: predlóžne tožilnik: predlga mestnIk: pri predlóžnih mestnIk: pri predlgih in pri predlgih orodnIk: s predlóžnimi orodnIk: s predlgoma ženski spol množina ednina ImenovalnIk: predlgi ImenovalnIk: predlóžna rodIlnIk: predlgov in predlgov rodIlnIk: predlóžne dajalnIk: predlgom dajalnIk: predlóžni tožilnik: predlge tožilnik: predlóžno mestnIk: pri predlgih in pri predlgih mestnIk: pri predlóžni orodnIk: s predlgi in s predlgi orodnIk: s predlóžno dvojina ImenovalnIk: predlóžni rodIlnIk: predlóžnih 446 dajalnIk: predlóžnima orodnIk: s predlžnima tožilnik: predlóžni množina mestnIk: pri predlóžnih ImenovalnIk: predlžni orodnIk: s predlóžnima rodIlnIk: predlžnih množina dajalnIk: predlžnim ImenovalnIk: predlóžne tožilnik: predlžne rodIlnIk: predlóžnih mestnIk: pri predlžnih dajalnIk: predlóžnim orodnIk: s predlžnimi tožilnik: predlóžne ženski spol mestnIk: pri predlóžnih ednina orodnIk: s predlóžnimi ImenovalnIk: predlžna srednji spol rodIlnIk: predlžne ednina dajalnIk: predlžni ImenovalnIk: predlóžno tožilnik: predlžno rodIlnIk: predlóžnega mestnIk: pri predlžni dajalnIk: predlóžnemu orodnIk: s predlžno tožilnik: predlóžno dvojina mestnIk: pri predlóžnem ImenovalnIk: predlžni orodnIk: s predlóžnim rodIlnIk: predlžnih dvojina dajalnIk: predlžnima ImenovalnIk: predlóžni tožilnik: predlžni rodIlnIk: predlóžnih mestnIk: pri predlžnih dajalnIk: predlóžnima orodnIk: s predlžnima tožilnik: predlóžni množina mestnIk: pri predlóžnih ImenovalnIk: predlžne orodnIk: s predlóžnima rodIlnIk: predlžnih množina dajalnIk: predlžnim ImenovalnIk: predlóžna tožilnik: predlžne rodIlnIk: predlóžnih mestnIk: pri predlžnih dajalnIk: predlóžnim orodnIk: s predlžnimi tožilnik: predlóžna srednji spol mestnIk: pri predlóžnih ednina orodnIk: s predlóžnimi ImenovalnIk: predlžno rodIlnIk: predlžnega tonemsko dajalnIk: predlžnemu [predlžni] tožilnik: predlžno ipa: [pɾɛdlóːʒnì] mestnIk: pri predlžnem osnovnIk orodnIk: s predlžnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: predlžni ImenovalnIk: predlžni rodIlnIk: predlžnih rodIlnIk: predlžnega dajalnIk: predlžnima dajalnIk: predlžnemu tožilnik: predlžni tožilnik: predlžni mestnIk: pri predlžnih živo predlžnega orodnIk: s predlžnima mestnIk: pri predlžnem množina orodnIk: s predlžnim ImenovalnIk: predlžna dvojina rodIlnIk: predlžnih ImenovalnIk: predlžna dajalnIk: predlžnim rodIlnIk: predlžnih tožilnik: predlžna dajalnIk: predlžnima mestnIk: pri predlžnih tožilnik: predlžna orodnIk: s predlžnimi mestnIk: pri predlžnih 447 Izvor orodnIk: s prepesnítvama ↑predlog množina ImenovalnIk: prepesnítve prepesnítev prepesnítve samostalnik ženskega spola rodIlnIk: prepesnítev [prepesnítə prepesnítve] dajalnIk: prepesnítvam Pomen tožilnik: prepesnítve 1. umetniško, soustvarjalno prevajanje, prevod mestnIk: pri prepesnítvah dela v verzih orodnIk: s prepesnítvami ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Prvič v življenju je doživela prepesnitev svoje poezije. tonemsko ▪ Med njenimi največjimi prevajalskimi dosežki je bila [prepesnȋtə prepesnȋtve] prepesnitev romantičnega epa Gospod Tadej. ipa: [pɾɛpɛsníːt pɾɛpɛsníːtʋ] ▪ Pri izboru pesmi bi se dalo vključiti Prešernovo ednina prepesnitev Bürgerjeve Leonore. ImenovalnIk: prepesnȋtev ▪▪▪ rodIlnIk: prepesnȋtve ▪ Ko prevajam kakega pesnika, me s svojo osebno dajalnIk: prepesnȋtvi poetiko prevzame do te mere, da prevod res uspe kot tožilnik: prepesnȋtev prevod ali bolje rečeno prepesnitev. mestnIk: pri prepesnȋtvi 2. besedilo, literarno delo, nastalo z delnim orodnIk: s prepesnȋtvijo preoblikovanjem že obstoječega besedila, motiva, dvojina teme, navadno literarnega dela ⏵ ImenovalnIk: prepesnȋtvi sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ V zbirki so pesmi razvrščene tematsko, dodane pa so rodIlnIk: prepesnȋtev jim prepesnitve ljudskih pesmi. dajalnIk: prepesnȋtvama ▪ Uprizoritev pričara vse bistvene razsežnosti temačne tožilnik: prepesnȋtvi in vendar srhljivo poetične dramske prepesnitve mestnIk: pri prepesnȋtvah svetopisemske prilike. orodnIk: s prepesnȋtvama 3. preoblikovanje, aktualizacija umetniškega dela, množina pri katerih se novo delo upodablja, izraža z drugo ImenovalnIk: prepesnȋtve umetniško zvrstjo rodIlnIk: prepesnȋtev ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: prepesnȋtvam ▪ Odlomki iz baleta so mojstrska prepesnitev ljudskih tožilnik: prepesnȋtve pravljičnih motivov. mestnIk: pri prepesnȋtvah ▪ Umetnostni zgodovinar ima štirinajst vežic za orodnIk: s prepesnȋtvami svobodno prepesnitev zgodovinskih nagrobnih arhitektur. Izvor ↑prepesniti Izgovor In oblIke jakostno prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepesnítə prepesnítve] [prepésniti] ipa: [pɾɛpɛsˈniːtə pɾɛpɛsˈniːtʋɛ] Pomen ednina 1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih ImenovalnIk: prepesnítev ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: prepesnítve prepesniti v slovenščino dajalnIk: prepesnítvi ▪ Zares mojstrsko je v slovenščino prepesnil mnoge tožilnik: prepesnítev velikane svetovne poezije. mestnIk: pri prepesnítvi ▪ Eden vrhunskih slovenskih pesnikov dvajsetega orodnIk: s prepesnítvijo stoletja je nemško dramo uspešno, nemara kar dvojina izvirniku enakovredno prepesnil v naš jezik. ImenovalnIk: prepesnítvi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: prepesnítev ▪ Lenoro je prepesnil France Prešeren in njegov prevod dajalnIk: prepesnítvama je prvič izšel leta 1830 v Kranjski čbelci. tožilnik: prepesnítvi ▪▪▪ ▪ mestnIk: pri prepesnítvah Enakovredno pesniškemu ustvarjanju je njegovo prevajalsko delo, saj je z izrednim mojstrstvom 448 prepesnil več kot 50 del iz svetovnega slovstva. 1. oseba: prepésniva 2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno 2. oseba: prepésnita literarnega dela tako, da nastane oblikovno, množina vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno 1. oseba: prepésnimo delo 2. oseba: prepésnite ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku deležnik na -l ▪ Kot majhna deklica sem brala neko pesem o moški spol prijatelju in nikakor se nisem mogla sprijazniti z njenim ednIna: prepésnil zaključkom. Seveda sem jo prepesnila po svoje. ▪ Besedila pesmi, za katera se mi zdi, da za otroke ne dvojIna: prepésnila bi bila primerna, malce prepesnim. množina: prepésnili ▪ Domala vso medicino je prepesnil v ženski spol poljudnoznanstvene knjige. ednIna: prepésnila ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojIna: prepésnili ▪ Pesnik je na samosvoj način prepesnil star ljudski množina: prepésnile motiv in v verze skril svojo in narodovo bolečino iz srednji spol časa italijanskega fašizma na Primorskem. ednIna: prepésnilo ▪ Župančič in Novačan sta zgodovinsko snov iz dvojIna: prepésnili 15. stoletja prepesnila tako, da sta jo napolnila množina: prepésnila z nacionalno simboliko, sedanjost polepšala z deležnik na -č državnopolitično preteklostjo in usojenostjo. moški spol 2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo ednina tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo ImenovalnIk: prepesnèč umetniško zvrstjo rodIlnIk: prepesnéčega ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: prepesnéčemu ▪ Na razstavi slikar predstavlja risbe, ki so prepesnile tožilnik: prepesnèč cikel poezij v likovni jezik. živo prepesnéčega ▪▪▪ ▪ Skozi fotografski objektiv mu je uspelo prepesniti mestnIk: pri prepesnéčem keramično poetiko stvaritev kiparja in ji kljub odvzeti orodnIk: s prepesnéčim dimenziji dati novo razsežnost. dvojina ImenovalnIk: prepesnéča I rodIlnIk: prepesnéčih zgovor In oblIke dajalnIk: prepesnéčima jakostno [prepésniti] tožilnik: prepesnéča ipa: [pɾɛˈpeːsniti] mestnIk: pri prepesnéčih orodnIk: s prepesnéčima nedoločnik: prepésniti množina namenIlnIk: prepésnit sedanjik ImenovalnIk: prepesnéči ednina rodIlnIk: prepesnéčih 1. dajalnIk: prepesnéčim oseba: prepésnim 2. tožilnik: prepesnéče oseba: prepésniš 3. mestnIk: pri prepesnéčih oseba: prepésni dvojina orodnIk: s prepesnéčimi 1. ženski spol oseba: prepésniva 2. ednina oseba: prepésnita 3. ImenovalnIk: prepesnéča oseba: prepésnita množina rodIlnIk: prepesnéče 1. dajalnIk: prepesnéči oseba: prepésnimo 2. tožilnik: prepesnéčo oseba: prepésnite 3. mestnIk: pri prepesnéči oseba: prepésnijo velelnik orodnIk: s prepesnéčo ednina dvojina 2. ImenovalnIk: prepesnéči oseba: prepésni dvojina rodIlnIk: prepesnéčih 449 dajalnIk: prepesnéčima dajalnIk: prepésnjenim tožilnik: prepesnéči tožilnik: prepésnjene mestnIk: pri prepesnéčih mestnIk: pri prepésnjenih orodnIk: s prepesnéčima orodnIk: s prepésnjenimi množina ženski spol ImenovalnIk: prepesnéče ednina rodIlnIk: prepesnéčih ImenovalnIk: prepésnjena dajalnIk: prepesnéčim rodIlnIk: prepésnjene tožilnik: prepesnéče dajalnIk: prepésnjeni mestnIk: pri prepesnéčih tožilnik: prepésnjeno orodnIk: s prepesnéčimi mestnIk: pri prepésnjeni srednji spol orodnIk: s prepésnjeno ednina dvojina ImenovalnIk: prepesnéče ImenovalnIk: prepésnjeni rodIlnIk: prepesnéčega rodIlnIk: prepésnjenih dajalnIk: prepesnéčemu dajalnIk: prepésnjenima tožilnik: prepesnéče tožilnik: prepésnjeni mestnIk: pri prepesnéčem mestnIk: pri prepésnjenih orodnIk: s prepesnéčim orodnIk: s prepésnjenima dvojina množina ImenovalnIk: prepesnéči ImenovalnIk: prepésnjene rodIlnIk: prepesnéčih rodIlnIk: prepésnjenih dajalnIk: prepesnéčima dajalnIk: prepésnjenim tožilnik: prepesnéči tožilnik: prepésnjene mestnIk: pri prepesnéčih mestnIk: pri prepésnjenih orodnIk: s prepesnéčima orodnIk: s prepésnjenimi množina srednji spol ImenovalnIk: prepesnéča ednina rodIlnIk: prepesnéčih ImenovalnIk: prepésnjeno dajalnIk: prepesnéčim rodIlnIk: prepésnjenega tožilnik: prepesnéča dajalnIk: prepésnjenemu mestnIk: pri prepesnéčih tožilnik: prepésnjeno orodnIk: s prepesnéčimi mestnIk: pri prepésnjenem deležnik na -n orodnIk: s prepésnjenim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: prepésnjeni ImenovalnIk: prepésnjen rodIlnIk: prepésnjenih rodIlnIk: prepésnjenega dajalnIk: prepésnjenima dajalnIk: prepésnjenemu tožilnik: prepésnjeni tožilnik: prepésnjen mestnIk: pri prepésnjenih živo prepésnjenega orodnIk: s prepésnjenima mestnIk: pri prepésnjenem množina orodnIk: s prepésnjenim ImenovalnIk: prepésnjena dvojina rodIlnIk: prepésnjenih ImenovalnIk: prepésnjena dajalnIk: prepésnjenim rodIlnIk: prepésnjenih tožilnik: prepésnjena dajalnIk: prepésnjenima mestnIk: pri prepésnjenih tožilnik: prepésnjena orodnIk: s prepésnjenimi mestnIk: pri prepésnjenih glagolnik orodnIk: s prepésnjenima ednina množina ImenovalnIk: prepésnjenje ImenovalnIk: prepésnjeni rodIlnIk: prepésnjenja rodIlnIk: prepésnjenih dajalnIk: prepésnjenju 450 tožilnik: prepésnjenje množina: prepsnile mestnIk: pri prepésnjenju srednji spol orodnIk: s prepésnjenjem ednIna: prepsnilo dvojina dvojIna: prepsnili ImenovalnIk: prepésnjenji množina: prepsnila rodIlnIk: prepésnjenj deležnik na -č dajalnIk: prepésnjenjema moški spol tožilnik: prepésnjenji ednina mestnIk: pri prepésnjenjih ImenovalnIk: prepesnȅč orodnIk: s prepésnjenjema rodIlnIk: prepesnčega množina dajalnIk: prepesnčemu ImenovalnIk: prepésnjenja tožilnik: prepesnȅč rodIlnIk: prepésnjenj živo prepesnčega dajalnIk: prepésnjenjem mestnIk: pri prepesnčem tožilnik: prepésnjenja orodnIk: s prepesnčim mestnIk: pri prepésnjenjih dvojina orodnIk: s prepésnjenji ImenovalnIk: prepesnča rodIlnIk: prepesnčih tonemsko dajalnIk: prepesnčima [prepsniti] tožilnik: prepesnča ipa: [pɾɛpéːsnìti] mestnIk: pri prepesnčih nedoločnik: prepsniti orodnIk: s prepesnčima namenIlnIk: prepsnit množina sedanjik ImenovalnIk: prepesnči ednina rodIlnIk: prepesnčih 1. oseba: prepsnim dajalnIk: prepesnčim 2. oseba: prepsniš tožilnik: prepesnče 3. oseba: prepsni mestnIk: pri prepesnčih dvojina orodnIk: s prepesnčimi 1. oseba: prepsniva ženski spol 2. oseba: prepsnita ednina 3. oseba: prepsnita ImenovalnIk: prepesnča množina rodIlnIk: prepesnče 1. oseba: prepsnimo dajalnIk: prepesnči 2. oseba: prepsnite tožilnik: prepesnčo 3. oseba: prepsnijo mestnIk: pri prepesnči velelnik orodnIk: s prepesnčo ednina dvojina 2. oseba: prepsni ImenovalnIk: prepesnči dvojina rodIlnIk: prepesnčih 1. oseba: prepsniva dajalnIk: prepesnčima 2. oseba: prepsnita tožilnik: prepesnči množina mestnIk: pri prepesnčih 1. oseba: prepsnimo orodnIk: s prepesnčima 2. oseba: prepsnite množina deležnik na -l ImenovalnIk: prepesnče moški spol rodIlnIk: prepesnčih ednIna: prepsnil dajalnIk: prepesnčim dvojIna: prepsnila tožilnik: prepesnče množina: prepsnili mestnIk: pri prepesnčih ženski spol orodnIk: s prepesnčimi ednIna: prepsnila srednji spol dvojIna: prepsnili ednina 451 ImenovalnIk: prepesnče dvojina rodIlnIk: prepesnčega ImenovalnIk: prepsnjeni dajalnIk: prepesnčemu rodIlnIk: prepsnjenih tožilnik: prepesnče dajalnIk: prepsnjenima mestnIk: pri prepesnčem tožilnik: prepsnjeni orodnIk: s prepesnčim mestnIk: pri prepsnjenih dvojina orodnIk: s prepsnjenima ImenovalnIk: prepesnči množina rodIlnIk: prepesnčih ImenovalnIk: prepsnjene dajalnIk: prepesnčima rodIlnIk: prepsnjenih tožilnik: prepesnči dajalnIk: prepsnjenim mestnIk: pri prepesnčih tožilnik: prepsnjene orodnIk: s prepesnčima mestnIk: pri prepsnjenih množina orodnIk: s prepsnjenimi ImenovalnIk: prepesnča srednji spol rodIlnIk: prepesnčih ednina dajalnIk: prepesnčim ImenovalnIk: prepsnjeno tožilnik: prepesnča rodIlnIk: prepsnjenega mestnIk: pri prepesnčih dajalnIk: prepsnjenemu orodnIk: s prepesnčimi tožilnik: prepsnjeno deležnik na -n mestnIk: pri prepsnjenem moški spol orodnIk: s prepsnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: prepsnjen ImenovalnIk: prepsnjeni rodIlnIk: prepsnjenega rodIlnIk: prepsnjenih dajalnIk: prepsnjenemu dajalnIk: prepsnjenima tožilnik: prepsnjen tožilnik: prepsnjeni živo prepsnjenega mestnIk: pri prepsnjenih mestnIk: pri prepsnjenem orodnIk: s prepsnjenima orodnIk: s prepsnjenim množina dvojina ImenovalnIk: prepsnjena ImenovalnIk: prepsnjena rodIlnIk: prepsnjenih rodIlnIk: prepsnjenih dajalnIk: prepsnjenim dajalnIk: prepsnjenima tožilnik: prepsnjena tožilnik: prepsnjena mestnIk: pri prepsnjenih mestnIk: pri prepsnjenih orodnIk: s prepsnjenimi orodnIk: s prepsnjenima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: prepsnjeni ImenovalnIk: prepsnjenje rodIlnIk: prepsnjenih rodIlnIk: prepsnjenja dajalnIk: prepsnjenim dajalnIk: prepsnjenju tožilnik: prepsnjene tožilnik: prepsnjenje mestnIk: pri prepsnjenih mestnIk: pri prepsnjenju orodnIk: s prepsnjenimi orodnIk: s prepsnjenjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: prepsnjenji ImenovalnIk: prepsnjena rodIlnIk: prepsnjenj rodIlnIk: prepsnjene dajalnIk: prepsnjenjema dajalnIk: prepsnjeni tožilnik: prepsnjenji tožilnik: prepsnjeno mestnIk: pri prepsnjenjih mestnIk: pri prepsnjeni orodnIk: s prepsnjenjema orodnIk: s prepsnjeno množina ImenovalnIk: prepsnjenja 452 rodIlnIk: prepsnjenj tonemsko dajalnIk: prepsnjenjem [prteus] tožilnik: prepsnjenja ipa: [pɾóːtus] mestnIk: pri prepsnjenjih ednina orodnIk: s prepsnjenji ImenovalnIk: prteus rodIlnIk: prteusa Izvor dajalnIk: prteusu ↑pesniti tožilnik: prteusa mestnIk: pri prteusu próteus próteusa samostalnik moškega spola orodnIk: s prteusom [próteus] dvojina Pomen ImenovalnIk: prteusa iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim rodIlnIk: prteusov repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi dajalnIk: prteusoma in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah tožilnik: prteusa dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; sin.: iz mestnIk: pri prteusih zoologije beli močeril, iz zoologije močeril orodnIk: s prteusoma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina proteus živi kje ImenovalnIk: prteusi ▪ Zanimale so naju predvsem jame, kjer živijo proteusi rodIlnIk: prteusov in druge redke živali. dajalnIk: prteusom ▪▪▪ tožilnik: prteuse ▪ Avgusta 2013 se je prvič zgodilo, da so bili v turistični mestnIk: pri prteusih jami priča izleganju jajčec proteusa, ki sicer velja za orodnIk: s prteusi eno izmed najbolj skrivnostnih bitij podzemlja. ▪ Jama je znana po bogatem podzemeljskem živalstvu, s zlasti drobnih vodnih rakcih, pogost je tudi proteus. talne zveze črni proteus Izgovor In oblIke iz zoologije proteus s črnkastim telesom in razmeroma jakostno dobro razvitimi očmi, ki živi v podzemnih vodah [próteus] Bele krajine; primerjaj lat. Proteus anguinus parkelj; sin.: iz ipa: [ˈpɾoːtɛus] zoologije črni močeril ednina ▪ Črni proteusi včasih pridejo ponoči na površje. ImenovalnIk: próteus ▪ Sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa so črnega rodIlnIk: próteusa proteusa odkrili pri Črnomlju. dajalnIk: próteusu tožilnik: próteusa Izvor mestnIk: pri próteusu prevzeto iz nlat. proteus, po imenu morskega orodnIk: s próteusom božanstva s spreminjajočo se podobo, gr. Prōteús dvojina ‛Protej’ ImenovalnIk: próteusa rodIlnIk: próteusov prvésnica prvésnice samostalnik ženskega spola dajalnIk: próteusoma [pərvésnica] tožilnik: próteusa Pomen mestnIk: pri próteusih 1. iz medicine ženska, ki prvič rodi orodnIk: s próteusoma ▪ Knjiga je namenjena predvsem prvesnicam, saj jih množina na poljuden način vodi od rojstva otroka do njegovega ImenovalnIk: próteusi prvega leta. rodIlnIk: próteusov ▪ Poporodna depresija predstavlja za prvesnico in dajalnIk: próteusom njeno družino resen problem. tožilnik: próteuse 2. iz veterine samica, ki prvič skoti mestnIk: pri próteusih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s próteusi ▪ Indeks za telesne lastnosti združuje več plemenskih vrednosti, napovedanih na podatkih opisovanja, 453 ocenjevanja in telesnih mer prvesnic. tožilnik: prvsnice ▪▪▪ mestnIk: pri prvsnicah ▪ Znano je, da imajo prvesnice mlezivo slabše orodnIk: s prvsnicami kakovosti kot starejše ovce. ▪ Pri rejcu sivk smo kupili tri breje telice in kravi Izvor prvesnici. ↑prvi Izgovor In oblIke psárna psárne samostalnik ženskega spola jakostno [pərvésnica] [psárna] Pomen ipa: [pəɾˈʋeːsniʦa] ednina podjetje, ki se ukvarja z vzrejo rodovniških psov ▪ Na svojega psička sta morala čakati nekaj mesecev, ImenovalnIk: prvésnica saj v Sloveniji ni veliko psarn z irskimi setri, ki bi imele rodIlnIk: prvésnice vedno na voljo mladičke. dajalnIk: prvésnici ▪ Ima psarno nemških bokserjev. tožilnik: prvésnico ▪ V Sloveniji je registrirana le ena psarna gladkodlakih mestnIk: pri prvésnici prinašalcev. orodnIk: s prvésnico dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: prvésnici jakostno rodIlnIk: prvésnic [psárna] dajalnIk: prvésnicama ipa: [ˈpsaːɾna] tožilnik: prvésnici ednina mestnIk: pri prvésnicah ImenovalnIk: psárna orodnIk: s prvésnicama rodIlnIk: psárne množina dajalnIk: psárni ImenovalnIk: prvésnice tožilnik: psárno rodIlnIk: prvésnic mestnIk: pri psárni dajalnIk: prvésnicam orodnIk: s psárno tožilnik: prvésnice dvojina mestnIk: pri prvésnicah ImenovalnIk: psárni orodnIk: s prvésnicami rodIlnIk: psárn dajalnIk: psárnama tonemsko tožilnik: psárni [pərvsnica] mestnIk: pri psárnah ipa: [pəɾʋéːsnìʦa] orodnIk: s psárnama ednina množina ImenovalnIk: prvsnica ImenovalnIk: psárne rodIlnIk: prvsnice rodIlnIk: psárn dajalnIk: prvsnici dajalnIk: psárnam tožilnik: prvsnico tožilnik: psárne mestnIk: pri prvsnici mestnIk: pri psárnah orodnIk: s prvsnico orodnIk: s psárnami dvojina ImenovalnIk: prvsnici tonemsko rodIlnIk: prvsnic [psȃrna] dajalnIk: prvsnicama ipa: [psáːɾnà] tožilnik: prvsnici ednina mestnIk: pri prvsnicah ImenovalnIk: psȃrna orodnIk: s prvsnicama rodIlnIk: psȃrne množina dajalnIk: psȃrni ImenovalnIk: prvsnice tožilnik: psȃrno rodIlnIk: prvsnic mestnIk: pri psȃrni dajalnIk: prvsnicam orodnIk: s psȃrno 454 dvojina rodIlnIk: psíc ImenovalnIk: psȃrni dajalnIk: psícama rodIlnIk: psȃrn tožilnik: psíci dajalnIk: psȃrnama mestnIk: pri psícah tožilnik: psȃrni orodnIk: s psícama mestnIk: pri psȃrnah množina orodnIk: s psȃrnama ImenovalnIk: psíce množina rodIlnIk: psíc ImenovalnIk: psȃrne dajalnIk: psícam rodIlnIk: psȃrn tožilnik: psíce dajalnIk: psȃrnam mestnIk: pri psícah tožilnik: psȃrne orodnIk: s psícami mestnIk: pri psȃrnah orodnIk: s psȃrnami tonemsko [psíca] Izvor ipa: [psìːʦá] ↑pes ednina ImenovalnIk: psíca psíca psíce samostalnik ženskega spola rodIlnIk: psíce [psíca] dajalnIk: psíci Pomen tožilnik: psíco 1. samica psa mestnIk: pri psíci ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s psȋco breja, goneča se psica | lovska psica | nesterilizirana, dvojina sterilizirana psica | n let stara psica ImenovalnIk: psíci ▪ Imel je lovsko psico, ki je bila izredno ubogljiva in rodIlnIk: psȋc učljiva, zato si je želel njenih potomcev. dajalnIk: psícama ▪ V zavetišče mnogokrat pridejo breje psice, ki lahko tožilnik: psíci tukaj mirno vzgojijo svoj naraščaj, zaradi katerega so mestnIk: pri psícah se pravzaprav znašle na cesti. orodnIk: s psícama ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Ponoči sem slišal, da naša psica glasno laja. ImenovalnIk: psíce ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: psȋc ▪ Ljudje večinoma sterilizirajo le psice in mačke, medtem ko se za kastracijo psov in mačkov ne dajalnIk: psícam odločajo tako množično. tožilnik: psíce 2. mestnIk: pri psícah slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se ji to pripisuje orodnIk: s psícami ▪ Neko kritično novinarko naj bi v intervjuju ozmerjal s psico, za kar se je kasneje opravičil. Izvor ↑pes I zgovor In oblIke jakostno Pt simbol [psíca] Pomen ipa: [ˈpsiːʦa] simbol za kemijski element platina ednina ▪ Žlahtne kovine, kot so Ru, Pt, Pd in Rh, so zelo aktivni katalizatorji za reakcije redukcije ali ImenovalnIk: psíca hidrogeniranja organskih spojin. rodIlnIk: psíce dajalnIk: psíci Izvor tožilnik: psíco prevzeto iz nlat. Pt, simbola za element ↑platina mestnIk: pri psíci orodnIk: s psíco dvojina ImenovalnIk: psíci 455 ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptȋčar] [ptíčar] ipa: [ptíːʧàɾ] Pomen ednina 1. pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako ImenovalnIk: ptȋčar in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na rodIlnIk: ptȋčarja perjad dajalnIk: ptȋčarju ▪ Seter je lovski pes ptičar, ki ga lovci uporabljajo zlasti tožilnik: ptȋčarja za nakazovanje in prinašanje pernate divjadi. mestnIk: pri ptȋčarju ▪ Za ptičarje je značilno, da so precej samostojni in da orodnIk: s ptȋčarjem se med sprehodom tudi po sto metrov in več oddaljijo dvojina od skrbnika. ImenovalnIk: ptȋčarja 2. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; rodIlnIk: ptȋčarjev sin.: ornitolog dajalnIk: ptȋčarjema ▪ Ptičarji so opazovali 59 vrst ptic in ugotovili, da je z tožilnik: ptȋčarja ornitološkega vidika območje slabo raziskano. ▪ V Sloveniji naj bi živelo od petsto do šeststo koscev, mestnIk: pri ptȋčarjih a ptičarji opozarjajo, da njihovo število iz leta v leto orodnIk: s ptȋčarjema niha. množina ▪ Jeseni se še posebno veselijo ptičarji – takrat priletijo ImenovalnIk: ptȋčarji k nam prezimovat selivke s severa, drevje pa odvrže rodIlnIk: ptȋčarjev liste, kar še olajša opazovanje. dajalnIk: ptȋčarjem 3. nekdaj kdor lovi, prodaja ptice tožilnik: ptȋčarje ▪ Mestni stražniki so pazili na ptičarje, ki se zakona mestnIk: pri ptȋčarjih niso držali in so lovili brez dovoljenja. orodnIk: s ptȋčarji ▪ Kdo bi si mislil, da je glasna in vsem dobro znana ptica, ki so jo nekdaj ptičarji tako radi lovili na stalne zveze limanice, kriva za selitev nekaterih drevesnih vrst? nemški kratkodlaki ptičar Izgovor In oblIke velik kratkodlak pes rjave ali črne barve, navadno jakostno z belimi pikami ali lisami, ter daljšimi povešenimi [ptíčar] uhlji; sin.: nemški ptičar ipa: [ˈptiːʧaɾ] ▪ Za iskanje minskoeksplozivnih sredstev in ednina prepovedanih drog uporabljajo predvsem nemške ImenovalnIk: ptíčar kratkodlake ptičarje in belgijske ovčarje. rodIlnIk: ptíčarja dajalnIk: ptíčarju nemški ptičar tožilnik: ptíčarja velik kratkodlak pes rjave ali črne barve, navadno mestnIk: pri ptíčarju z belimi pikami ali lisami, ter daljšimi povešenimi orodnIk: s ptíčarjem uhlji; sin.: nemški kratkodlaki ptičar dvojina ▪ Nemške ptičarje najdemo v policiji in vojski, med reševalci, so celo pomočniki slepih in invalidov. ImenovalnIk: ptíčarja ▪ Nemški ptičarji so odlični prinašalci, zanesljivi so pri rodIlnIk: ptíčarjev delu v vodi, učinkoviti in nepopustljivi na krvni sledi. dajalnIk: ptíčarjema ▪ Za vsestranskost nemških ptičarjev je »kriv« njihov tožilnik: ptíčarja značaj in dejstvo, da so že kar pregovorno privrženi mestnIk: pri ptíčarjih človeku, s katerim radi sodelujejo, poleg tega so učljivi orodnIk: s ptíčarjema in inteligentni. množina ImenovalnIk: ptíčarji besedotvorje rodIlnIk: ptíčarjev ženski spol: ptičarka dajalnIk: ptíčarjem tožilnik: ptíčarje Izvor mestnIk: pri ptíčarjih ↑ptič orodnIk: s ptíčarji tonemsko 456 ptíčarka ptíčarke samostalnik ženskega spola dvojina [ptíčarka] ImenovalnIk: ptȋčarki Pomen rodIlnIk: ptȋčark 1. samica ptičarja dajalnIk: ptȋčarkama ▪ S ptičarko imava opravljene nacionalne in tožilnik: ptȋčarki mednarodne izpite za reševalnega psa najvišjih mestnIk: pri ptȋčarkah stopenj. orodnIk: s ptȋčarkama ▪ Ena najuspešnejših slovenskih prevzgojiteljic psov množina ima tri argentinske doge, ptičarko, dobermana in ImenovalnIk: ptȋčarke bostonskega terierja. ▪ Pred tremi leti se je odločil za ptičarko, z njo opravil rodIlnIk: ptȋčark šolanje in nabral novih izkušenj kot lovec kinolog. dajalnIk: ptȋčarkam 2. ženska, ki zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje tožilnik: ptȋčarke ptice; sin.: ornitologinja mestnIk: pri ptȋčarkah ▪ Na mostu nas je čakala ptičarka in poznavalka ptic s orodnIk: s ptȋčarkami Cerkniškega jezera, ki nam je pričarala svet ptičev, ki preživljajo svoje življenje na jezeru. stalne zveze I nemška kratkodlaka ptičarka zgovor In oblIke samica nemškega kratkodlakega ptičarja jakostno [ptíčarka] ▪ Pred slabima dvema letoma sem pričela s šolanjem svoje nemške kratkodlake ptičarke. ipa: [ˈptiːʧaɾka] ▪ Policisti so se odločili, da bodo njegov tovornjak ednina temeljito pregledali, pri čemer jim je pomagal vodnik ImenovalnIk: ptíčarka službenega psa z dveletno nemško kratkodlako rodIlnIk: ptíčarke ptičarko, ki je izurjena za odkrivanje prepovedanih dajalnIk: ptíčarki drog. tožilnik: ptíčarko mestnIk: pri ptíčarki Izvor orodnIk: s ptíčarko ↑ptičar dvojina ImenovalnIk: ptíčarki púpek púpka samostalnik moškega spola rodIlnIk: ptíčark [púpək] dajalnIk: ptíčarkama Pomen tožilnik: ptíčarki dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, mestnIk: pri ptíčarkah štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob orodnIk: s ptíčarkama straneh sploščenim repom; primerjaj lat. Pleurodelinae množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: ptíčarke vrsta pupka rodIlnIk: ptíčark ▪ V obeh jezerih so naseljene ribe iztrebile endemno dajalnIk: ptíčarkam vrsto pupka in številne druge vodne organizme. tožilnik: ptíčarke ⏵ priredna zveza mestnIk: pri ptíčarkah pupek in krastača, pupek in močerad, pupek in žaba orodnIk: s ptíčarkami ▪ V začetku marca bodo žabe, krastače in pupki ponovno pričeli svojo vsakoletno selitev iz tonemsko prezimovališč v mrestišča. [ptȋčarka] ▪ Med vzponom otroke pritegnejo zanimive mlake, kjer ipa: [ptíːʧàɾka] lahko opazujejo paglavce, žabe in pupke. ednina ▪▪▪ ▪ Manj znani prebivalci mlak so pupki, ki jih prav tako ImenovalnIk: ptȋčarka kot žabe in močerade prištevamo med dvoživke, saj rodIlnIk: ptȋčarke preživijo vsaj del življenja v vodi. dajalnIk: ptȋčarki tožilnik: ptȋčarko Izgovor In oblIke mestnIk: pri ptȋčarki jakostno orodnIk: s ptȋčarko [púpək] 457 ipa: [ˈpuːpək] alpestris; sin.: iz zoologije planinski pupek ednina ▪ Jezera dajejo zavetje rastlinskim in živalskim ImenovalnIk: púpek vrstam: med rastlinami tukaj najdemo rožmarinko, okroglolistno rosiko in makovico, med živalmi pa je rodIlnIk: púpka najbolj znan alpski pupek. dajalnIk: púpku ▪ Pred tremi leti je bil na tem območju odkrit alpski tožilnik: púpka pupek. mestnIk: pri púpku orodnIk: s púpkom dvojina navadni pupek iz zoologije manjši pupek rjavkaste barve s temnimi ImenovalnIk: púpka lisami, rožnatim spodnjim delom vratu in rodIlnIk: púpkov oranžnim trebuhom s temnimi lisami; primerjaj lat. dajalnIk: púpkoma Lissotriton vulgaris tožilnik: púpka ▪ V plitvini ribnika med rogozom spomladi opazimo mestnIk: pri púpkih navadnega pupka. orodnIk: s púpkoma ▪ Navadni pupek spada med manjše repate dvoživke. množina ImenovalnIk: púpki planinski pupek rodIlnIk: púpkov iz zoologije pupek temno sive, temno modre ali dajalnIk: púpkom črnkaste barve s temnimi lisami, oranžno rdečim tožilnik: púpke trebuhom in krajšim repom; primerjaj lat. Ichthyosaura mestnIk: pri púpkih alpestris; sin.: iz zoologije alpski pupek orodnIk: s púpki ▪ Za ohranjanje hribskega urha, velikega, malega in planinskega pupka so pomembne stoječe vode, v tonemsko katerih ni rib. [pȗpek] ▪ Planinski pupek je razširjen po vsej Sloveniji, zato ga ipa: [púːpk] najdemo tudi na Barju. ednina ▪ V okolici jezerc živita ptici ruševec in močvirski martinec, če pa bomo dovolj potrpežljivi, bomo v ImenovalnIk: pȗpek jezercih videli dvoživko planinskega pupka. rodIlnIk: pȗpka dajalnIk: pȗpku veliki pupek tožilnik: pȗpka iz zoologije večji pupek rjavkaste ali sivkaste barve s mestnIk: pri pȗpku temnimi lisami, temnejšim spodnjim delom vratu orodnIk: s pȗpkom z belimi pikami in rumeno oranžnim trebuhom s dvojina temnimi lisami; primerjaj lat. Triturus carnifex ImenovalnIk: pȗpka ▪ V času paritve so samci živahnejših barv, pri velikem rodIlnIk: pȗpkov pupku in nekaterih drugih vrstah pupkov pa se vzdolž dajalnIk: pȗpkoma hrbta in repa razvije kožnat greben. tožilnik: pȗpka ▪ Poleg redkih hroščev in metuljev je na Pohorju tudi mestnIk: pri pȗpkih veliko dvoživk, med najzanimivejšimi je gotovo veliki orodnIk: s pȗpkoma pupek. množina ImenovalnIk: pȗpki Izvor rodIlnIk: pȗpkov nejasno, morda sorodno s ↑pupa dajalnIk: pȗpkom tožilnik: pȗpke purán purána samostalnik moškega spola mestnIk: pri pȗpkih [purán] orodnIk: s pȗpki Pomen 1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in stalne zveze golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; sin.: pura alpski pupek ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku iz zoologije pupek temno sive, temno modre ali farma puranov | reja, vzreja puranov | rejec puranov črnkaste barve s temnimi lisami, oranžno rdečim ▪ Reja puranov na kmečkih dvoriščih na našem trebuhom in krajšim repom; primerjaj lat. Ichthyosaura 458 podeželju ni preveč razvita. tonemsko ▪ Prebivalce vasi moti smrad, ki se širi z bližnje farme [purȃn] puranov. ipa: [puɾáːn] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina gojiti, rediti purana ImenovalnIk: purȃn ▪ Redi race, purane in kokoši. rodIlnIk: purȃna ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: purȃnu ▪ Mladi purani so se ravnokar izvalili. tožilnik: purȃna 1.1. meso te živali kot hrana, jed; sin.: pura mestnIk: pri purȃnu ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s purȃnom božični puran | nadevan, ocvrt, pečen, polnjen, dvojina prekajen puran ImenovalnIk: purȃna ▪ Pečenega purana vzemite iz pečice, prekrijte s folijo rodIlnIk: purȃnov in pustite stati še trideset minut. ▪ Puranove prsi ali kos celega purana nekoliko ovarimo dajalnIk: purȃnoma v vreli slani vodi, nato pa ga v pečici spečemo. tožilnik: purȃna ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri purȃnih jesti purana | peči purana | pripraviti purana orodnIk: s purȃnoma ▪ Pripravite purana s prilogo iz pora in korenja. množina ▪ Velikokrat si privoščijo purana s prilogo, klobase, ImenovalnIk: purȃni zelje in juho. rodIlnIk: purȃnov ▪ V ZDA za zahvalni dan tradicionalno jedo purane. dajalnIk: purȃnom ▪▪▪ tožilnik: purȃne ▪ Solati lahko dodate tudi popečene tanke rezine mestnIk: pri purȃnih purana. orodnIk: s purȃni ▪ Sendvič s puranom vsebuje veliko kalorij. FrazeologIja I zgovor In oblIke jakostno rdeč kot puran [purán] močno zardel; zaripel od jeze, razburjenja, sramu ipa: [puˈɾaːn] ▪ Ko je vstopil v dvorano in me videl, kje sedim, je v ednina glavo postal rdeč kot puran. ▪ Planila je pokonci in rdeča kot puran odbrzela iz ImenovalnIk: purán razreda ob spremljavi huronskega krohotanja. rodIlnIk: purána dajalnIk: puránu besedotvorje tožilnik: purána svojilni pridevnik: puranov mestnIk: pri puránu orodnIk: s puránom dvojina Izvor ↑pura ImenovalnIk: purána rodIlnIk: puránov puránji puránja puránje dajalnIk: puránoma pridevnik [puránji] tožilnik: purána mestnIk: pri puránih Pomen orodnIk: s puránoma 1. ki je v zvezi s purani 1. ali gojenjem puranov 1. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: puráni puranja farma ▪ Na petih puranjih farmah gojijo od 50.000 do rodIlnIk: puránov 60.000 puranov in piščancev. dajalnIk: puránom 1.1. ki je del telesa puranov 1. ali se pridobiva s tožilnik: puráne telesa puranov 1. mestnIk: pri puránih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s puráni puranje meso ▪ Belo piščančje in puranje meso brez kože, kunec in svinjska ribica imajo zaradi manjše količine maščob 459 manj kalorij, hkrati pa veliko visokokakovostnih dvojina beljakovin. ImenovalnIk: puránji ▪ Mački sem dal njeno priljubljeno poslastico, puranje rodIlnIk: puránjih srčke. dajalnIk: puránjima 1.2. ki je iz mesa purana 1., vsebuje meso tožilnik: puránji purana 1. kot hrano, jed; sin.: puranov mestnIk: pri puránjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s puránjima puranji file, medaljon, zrezek, zvitek | puranja pašteta, množina salama, šunka | puranja pečenka, rulada | puranje prsi | ImenovalnIk: puránje puranje bedro, stegno ▪ Puranje zrezke položite na delovno površino, jih rahlo rodIlnIk: puránjih potolcite in premažite s pestom. dajalnIk: puránjim ▪ Zvito puranjo pečenko razrežite in postrezite z tožilnik: puránje zelenjavo in omako. mestnIk: pri puránjih ▪ Pečene puranje prsi narežite na rezine in postrezite orodnIk: s puránjimi na vinskem zelju. srednji spol ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: puránje jakostno rodIlnIk: puránjega [puránji] dajalnIk: puránjemu ipa: [puˈɾaːnji] tožilnik: puránje osnovnIk mestnIk: pri puránjem moški spol orodnIk: s puránjim ednina dvojina ImenovalnIk: puránji ImenovalnIk: puránji rodIlnIk: puránjega rodIlnIk: puránjih dajalnIk: puránjemu dajalnIk: puránjima tožilnik: puránji tožilnik: puránji živo puránjega mestnIk: pri puránjih mestnIk: pri puránjem orodnIk: s puránjima orodnIk: s puránjim množina dvojina ImenovalnIk: puránja ImenovalnIk: puránja rodIlnIk: puránjih rodIlnIk: puránjih dajalnIk: puránjim dajalnIk: puránjima tožilnik: puránja tožilnik: puránja mestnIk: pri puránjih mestnIk: pri puránjih orodnIk: s puránjimi orodnIk: s puránjima množina tonemsko [ ImenovalnIk: puránji purȃnji] rodIlnIk: puránjih ipa: [puɾáːnjì] dajalnIk: puránjim osnovnIk tožilnik: puránje moški spol mestnIk: pri puránjih ednina orodnIk: s puránjimi ImenovalnIk: purȃnji ženski spol rodIlnIk: purȃnjega ednina dajalnIk: purȃnjemu ImenovalnIk: puránja tožilnik: purȃnji rodIlnIk: puránje živo purȃnjega dajalnIk: puránji mestnIk: pri purȃnjem tožilnik: puránjo orodnIk: s purȃnjim mestnIk: pri puránji dvojina orodnIk: s puránjo ImenovalnIk: purȃnja rodIlnIk: purȃnjih 460 dajalnIk: purȃnjima mestnIk: pri purȃnjih tožilnik: purȃnja orodnIk: s purȃnjimi mestnIk: pri purȃnjih orodnIk: s purȃnjima Izvor množina ↑puran ImenovalnIk: purȃnji rodIlnIk: purȃnjih puránov puránova puránovo pridevnik dajalnIk: purȃnjim [puráno puránova puránovo] tožilnik: purȃnje Pomen mestnIk: pri purȃnjih 1. ki je v zvezi s puranom 1., purani 1. orodnIk: s purȃnjimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol puranovo meso ednina ▪ Puranovo meso poznamo v Evropi šele od ImenovalnIk: purȃnja 16. stoletja naprej, takrat so ga namreč pomorščaki in rodIlnIk: purȃnje raziskovalci prepeljali iz Amerike. dajalnIk: purȃnji 1.1. ki je iz mesa purana 1., vsebuje meso tožilnik: purȃnjo purana 1. kot hrano, jed; sin.: puranji mestnIk: pri purȃnji ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s purȃnjo puranov file, medaljon, zrezek, zvitek | puranova dvojina pečenka, rolada, rulada | puranove prsi | puranovo ImenovalnIk: purȃnji bedro, stegno rodIlnIk: purȃnjih ▪ Naročil si je puranov zrezek z gobami in rižem. ▪ Obredna jed je bila večinoma gosja ali puranova dajalnIk: purȃnjima pečenka, ki jo na mizi poznamo še dandanes. tožilnik: purȃnji ▪ Puranove prsi vam pripravijo v naravni omaki ali z mestnIk: pri purȃnjih gorgonzolo. orodnIk: s purȃnjima množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: purȃnje jakostno rodIlnIk: purȃnjih [puráno puránova puránovo] dajalnIk: purȃnjim ipa: [puˈɾaːnɔ puˈɾaːnɔʋa puˈɾaːnɔʋɔ] tožilnik: purȃnje osnovnIk mestnIk: pri purȃnjih moški spol orodnIk: s purȃnjimi ednina srednji spol ednina ImenovalnIk: puránov rodIlnIk: puránovega ImenovalnIk: purȃnje dajalnIk: puránovemu rodIlnIk: purȃnjega tožilnik: puránov dajalnIk: purȃnjemu živo puránovega tožilnik: purȃnje mestnIk: pri puránovem mestnIk: pri purȃnjem orodnIk: s puránovim orodnIk: s purȃnjim dvojina dvojina ImenovalnIk: puránova ImenovalnIk: purȃnji rodIlnIk: puránovih rodIlnIk: purȃnjih dajalnIk: puránovima dajalnIk: purȃnjima tožilnik: puránova tožilnik: purȃnji mestnIk: pri puránovih mestnIk: pri purȃnjih orodnIk: s puránovima orodnIk: s purȃnjima množina množina ImenovalnIk: puránovi ImenovalnIk: purȃnja rodIlnIk: puránovih rodIlnIk: purȃnjih dajalnIk: puránovim dajalnIk: purȃnjim tožilnik: puránove tožilnik: purȃnja mestnIk: pri puránovih 461 orodnIk: s puránovimi rodIlnIk: purȃnovega ženski spol dajalnIk: purȃnovemu ednina tožilnik: purȃnov ImenovalnIk: puránova živo purȃnovega rodIlnIk: puránove mestnIk: pri purȃnovem dajalnIk: puránovi orodnIk: s purȃnovim tožilnik: puránovo dvojina mestnIk: pri puránovi ImenovalnIk: purȃnova orodnIk: s puránovo rodIlnIk: purȃnovih dvojina dajalnIk: purȃnovima ImenovalnIk: puránovi tožilnik: purȃnova rodIlnIk: puránovih mestnIk: pri purȃnovih dajalnIk: puránovima orodnIk: s purȃnovima tožilnik: puránovi množina mestnIk: pri puránovih ImenovalnIk: purȃnovi orodnIk: s puránovima rodIlnIk: purȃnovih množina dajalnIk: purȃnovim ImenovalnIk: puránove tožilnik: purȃnove rodIlnIk: puránovih mestnIk: pri purȃnovih dajalnIk: puránovim orodnIk: s purȃnovimi tožilnik: puránove ženski spol mestnIk: pri puránovih ednina orodnIk: s puránovimi ImenovalnIk: purȃnova srednji spol rodIlnIk: purȃnove ednina dajalnIk: purȃnovi ImenovalnIk: puránovo tožilnik: purȃnovo rodIlnIk: puránovega mestnIk: pri purȃnovi dajalnIk: puránovemu orodnIk: s purȃnovo tožilnik: puránovo dvojina mestnIk: pri puránovem ImenovalnIk: purȃnovi orodnIk: s puránovim rodIlnIk: purȃnovih dvojina dajalnIk: purȃnovima ImenovalnIk: puránovi tožilnik: purȃnovi rodIlnIk: puránovih mestnIk: pri purȃnovih dajalnIk: puránovima orodnIk: s purȃnovima tožilnik: puránovi množina mestnIk: pri puránovih ImenovalnIk: purȃnove orodnIk: s puránovima rodIlnIk: purȃnovih množina dajalnIk: purȃnovim ImenovalnIk: puránova tožilnik: purȃnove rodIlnIk: puránovih mestnIk: pri purȃnovih dajalnIk: puránovim orodnIk: s purȃnovimi tožilnik: puránova srednji spol mestnIk: pri puránovih ednina orodnIk: s puránovimi ImenovalnIk: purȃnovo rodIlnIk: purȃnovega tonemsko dajalnIk: purȃnovemu [purȃno purȃnova purȃnovo] tožilnik: purȃnovo ipa: [puɾáːn puɾáːnʋa puɾáːnʋɔ] mestnIk: pri purȃnovem osnovnIk orodnIk: s purȃnovim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: purȃnovi ImenovalnIk: purȃnov rodIlnIk: purȃnovih 462 dajalnIk: purȃnovima dajalnIk: ranocélnikom tožilnik: purȃnovi tožilnik: ranocélnike mestnIk: pri purȃnovih mestnIk: pri ranocélnikih orodnIk: s purȃnovima orodnIk: z ranocélniki množina ImenovalnIk: purȃnova tonemsko rodIlnIk: purȃnovih [ranoclnik] dajalnIk: purȃnovim ipa: [ɾanɔʦéːlnìk] tožilnik: purȃnova ednina mestnIk: pri purȃnovih ImenovalnIk: ranoclnik orodnIk: s purȃnovimi rodIlnIk: ranoclnika dajalnIk: ranoclniku Izvor tožilnik: ranoclnika ↑puran mestnIk: pri ranoclniku orodnIk: z ranoclnikom ranocélnik ranocélnika samostalnik moškega spola dvojina [ranocélnik] ImenovalnIk: ranoclnika Pomen rodIlnIk: ranoclnikov nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in dajalnIk: ranoclnikoma operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo tožilnik: ranoclnika ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri ranoclnikih ▪ Ocenjujemo, da so prvi ranocelniki prišli v Gornji orodnIk: z ranoclnikoma Grad in Mozirje ob koncu 18. stoletja, doktorji množina medicine pa šele v 19. stoletju. ImenovalnIk: ranoclniki ▪ Zeliščarji in ranocelniki so že od antike poznali rodIlnIk: ranoclnikov zdravilno delovanje zelišč in začimb, kot so origano, dajalnIk: ranoclnikom lovor in majaron. tožilnik: ranoclnike ▪▪▪ ▪ Nekoč je bilo puščanje krvi običajna praksa mestnIk: pri ranoclnikih ranocelnikov, ki so pri tem radi uporabljali pijavke. orodnIk: z ranoclniki ▪ Po opravljenih izpitih je bil leta 1836 proglašen za ranocelnika in porodničarja. Izvor ↑rana + celnik iz ↑celiti Izgovor In oblIke rdečelístka jakostno rdečelístke samostalnik ženskega spola [ranocélnik] [rdečelístka] ipa: [ɾanɔˈʦeːlnik] Pomen ednina lističasta goba s tanjšim betom in trosovnico, ki se ImenovalnIk: ranocélnik z zorenjem obarva rožnato; primerjaj lat. Entoloma ⏵ rodIlnIk: ranocélnika prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: ranocélniku spomladanske rdečelistke ▪ Vse spomladanske rdečelistke, ki rastejo v bližini tožilnik: ranocélnika sadnega drevja in dišijo po moki, so užitne. mestnIk: pri ranocélniku ▪ Najnevarnejša je zloglasna velika rdečelistka, ki je orodnIk: z ranocélnikom dvojina največja med strupenimi rdečelistkami. ▪▪▪ ImenovalnIk: ranocélnika ▪ Vse gobe z rdečkastimi lističi ne sodijo med rodIlnIk: ranocélnikov rdečelistke, temveč pripadajo rodu ščitovk. dajalnIk: ranocélnikoma tožilnik: ranocélnika Izgovor In oblIke mestnIk: pri ranocélnikih jakostno orodnIk: z ranocélnikoma [rdečelístka] množina ipa: [ɾdɛʧɛˈliːstka] ImenovalnIk: ranocélniki ednina rodIlnIk: ranocélnikov ImenovalnIk: rdečelístka 463 rodIlnIk: rdečelístke prekuhati. dajalnIk: rdečelístki tožilnik: rdečelístko Izvor mestnIk: pri rdečelístki poenobesedeno iz rdečelistna goba orodnIk: z rdečelístko dvojina repík repíka samostalnik moškega spola ImenovalnIk: rdečelístki [repík] rodIlnIk: rdečelístk Pomen dajalnIk: rdečelístkama 1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in tožilnik: rdečelístki rumenimi cvetovi v klasastem socvetju ali del te mestnIk: pri rdečelístkah rastline; primerjaj lat. Agrimonia eupatoria; sin.: iz botanike orodnIk: z rdečelístkama navadni repik množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: rdečelístke ▪ Pevci in govorniki negujejo svoj glas s čajem repika, rodIlnIk: rdečelístk ki mu dodajo med. dajalnIk: rdečelístkam ▪▪▪ tožilnik: rdečelístke ▪ Repik cveti od junija do avgusta in raste po suhih mestnIk: pri rdečelístkah pustih travnikih, gozdnih obronkih, živih mejah itn. orodnIk: z rdečelístkami 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tonemsko ▪ Repik pomaga blažiti draženje v črevesju, ki ga [rdečelȋstka] povzročijo alergeni, in celiti prizadete sluznice. ipa: [ɾdɛʧɛlíːstkà] ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: rdečelȋstka jakostno rodIlnIk: rdečelȋstke [repík] dajalnIk: rdečelȋstki ipa: [ɾɛˈpiːk] tožilnik: rdečelȋstko ednina mestnIk: pri rdečelȋstki ImenovalnIk: repík orodnIk: z rdečelȋstko rodIlnIk: repíka dvojina dajalnIk: repíku ImenovalnIk: rdečelȋstki tožilnik: repík rodIlnIk: rdečelȋstk mestnIk: pri repíku dajalnIk: rdečelȋstkama orodnIk: z repíkom tožilnik: rdečelȋstki dvojina mestnIk: pri rdečelȋstkah ImenovalnIk: repíka orodnIk: z rdečelȋstkama rodIlnIk: repíkov množina dajalnIk: repíkoma ImenovalnIk: rdečelȋstke tožilnik: repíka rodIlnIk: rdečelȋstk mestnIk: pri repíkih dajalnIk: rdečelȋstkam orodnIk: z repíkoma tožilnik: rdečelȋstke množina mestnIk: pri rdečelȋstkah ImenovalnIk: repíki orodnIk: z rdečelȋstkami rodIlnIk: repíkov dajalnIk: repíkom stalne zveze tožilnik: repíke mestnIk: pri repíkih užitna rdečelistka orodnIk: z repíki iz biologije bledo rjavkasta rdečelistka z vodenastim klobukom, ki spomladi raste pod sadnim drevjem; tonemsko primerjaj lat. Entoloma clypeatum [repȋk] ▪ Užitna rdečelistka raste spomladi pod hruškami in ipa: [ɾɛpíːk] češpljami. ednina ▪ Užitno rdečelistko moramo pred uživanjem temeljito ImenovalnIk: repȋk 464 rodIlnIk: repȋka namenIlnIk: révsknit dajalnIk: repȋku sedanjik tožilnik: repȋk ednina mestnIk: pri repȋku 1. oseba: révsknem orodnIk: z repȋkom 2. oseba: révskneš dvojina 3. oseba: révskne ImenovalnIk: repȋka dvojina rodIlnIk: repȋkov 1. oseba: révskneva dajalnIk: repȋkoma 2. oseba: révskneta tožilnik: repȋka 3. oseba: révskneta mestnIk: pri repȋkih množina orodnIk: z repȋkoma 1. oseba: révsknemo množina 2. oseba: révsknete ImenovalnIk: repȋki 3. oseba: révsknejo rodIlnIk: repȋkov velelnik dajalnIk: repȋkom ednina tožilnik: repȋke 2. oseba: révskni mestnIk: pri repȋkih dvojina orodnIk: z repȋki 1. oseba: révskniva 2. oseba: révsknita stalne zveze množina 1. oseba: révsknimo navadni repik 2. oseba: révsknite iz botanike zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in deležnik na -l rumenimi cvetovi v klasastem socvetju ali del te moški spol rastline; primerjaj lat. Agrimonia eupatoria; sin.: repik ednIna: révsknil ▪ Navadni repik spada v družino rožnic. dvojIna: révsknila ▪ Privoščite si čaj iz navadnega repika ali preslice, ali množina: révsknili pa pijte tinkturo iz njiju. ženski spol ednIna: révsknila Izvor dvojIna: révsknili = češ. řepík iz pslov. * rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi množina: révsknile oprijemajočih se plodov srednji spol ednIna: révsknilo révskniti révsknem in rêvskniti rêvsknem dovršni glagol dvojIna: révsknili [réskniti] in [rêskniti] množina: révsknila Pomen deležnik na -n 1. oglasiti se s kratkim odrezanim, ostrim glasom moški spol ▪ Počakal je pravi trenutek, pomeril in ustrelil. Volk je ednina boleče revsknil, se zavrtel v krogu in negibno obležal. ImenovalnIk: révsknjen 1.1. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim rodIlnIk: révsknjenega glasom dajalnIk: révsknjenemu ⏵ glag. , ki uvaja premi govor tožilnik: révsknjen ▪ »Ni ju doma!« je revsknila in hotela zapreti vrata. živo révsknjenega ▪ »Ali si bila pijana, ali kaj?« sem revsknila vanjo. mestnIk: pri révsknjenem ▪▪▪ orodnIk: z révsknjenim ▪ Naročila sem pivo in možakar je revsknil, da mu dvojina moram pokazati vozniško dovoljenje. ImenovalnIk: révsknjena rodIlnIk: révsknjenih Izgovor In oblIke dajalnIk: révsknjenima jakostno tožilnik: révsknjena [réskniti] mestnIk: pri révsknjenih ipa: [ˈɾeːskniti] orodnIk: z révsknjenima nedoločnik: révskniti 465 množina glagolnik ImenovalnIk: révsknjeni ednina rodIlnIk: révsknjenih ImenovalnIk: révsknjenje dajalnIk: révsknjenim rodIlnIk: révsknjenja tožilnik: révsknjene dajalnIk: révsknjenju mestnIk: pri révsknjenih tožilnik: révsknjenje orodnIk: z révsknjenimi mestnIk: pri révsknjenju ženski spol orodnIk: z révsknjenjem ednina dvojina ImenovalnIk: révsknjena ImenovalnIk: révsknjenji rodIlnIk: révsknjene rodIlnIk: révsknjenj dajalnIk: révsknjeni dajalnIk: révsknjenjema tožilnik: révsknjeno tožilnik: révsknjenji mestnIk: pri révsknjeni mestnIk: pri révsknjenjih orodnIk: z révsknjeno orodnIk: z révsknjenjema dvojina množina ImenovalnIk: révsknjeni ImenovalnIk: révsknjenja rodIlnIk: révsknjenih rodIlnIk: révsknjenj dajalnIk: révsknjenima dajalnIk: révsknjenjem tožilnik: révsknjeni tožilnik: révsknjenja mestnIk: pri révsknjenih mestnIk: pri révsknjenjih orodnIk: z révsknjenima orodnIk: z révsknjenji množina ImenovalnIk: révsknjene in rodIlnIk: révsknjenih [rêskniti] dajalnIk: révsknjenim ipa: [ˈɾɛːskniti] tožilnik: révsknjene mestnIk: pri révsknjenih nedoločnik: rêvskniti orodnIk: z révsknjenimi namenIlnIk: rêvsknit srednji spol sedanjik ednina ednina ImenovalnIk: révsknjeno 1. oseba: rêvsknem rodIlnIk: révsknjenega 2. oseba: rêvskneš dajalnIk: révsknjenemu 3. oseba: rêvskne tožilnik: révsknjeno dvojina mestnIk: pri révsknjenem 1. oseba: rêvskneva orodnIk: z révsknjenim 2. oseba: rêvskneta dvojina 3. oseba: rêvskneta ImenovalnIk: révsknjeni množina rodIlnIk: révsknjenih 1. oseba: rêvsknemo dajalnIk: révsknjenima 2. oseba: rêvsknete tožilnik: révsknjeni 3. oseba: rêvsknejo mestnIk: pri révsknjenih velelnik orodnIk: z révsknjenima ednina množina 2. oseba: rêvskni ImenovalnIk: révsknjena dvojina rodIlnIk: révsknjenih 1. oseba: rêvskniva dajalnIk: révsknjenim 2. oseba: rêvsknita tožilnik: révsknjena množina mestnIk: pri révsknjenih 1. oseba: rêvsknimo orodnIk: z révsknjenimi 2. oseba: rêvsknite deležje na -vši: revsknívši 466 deležnik na -l množina moški spol ImenovalnIk: rêvsknjene ednIna: rêvsknil rodIlnIk: rêvsknjenih dvojIna: rêvsknila dajalnIk: rêvsknjenim množina: rêvsknili tožilnik: rêvsknjene ženski spol mestnIk: pri rêvsknjenih ednIna: rêvsknila orodnIk: z rêvsknjenimi dvojIna: rêvsknili srednji spol množina: rêvsknile ednina srednji spol ImenovalnIk: rêvsknjeno ednIna: rêvsknilo rodIlnIk: rêvsknjenega dvojIna: rêvsknili dajalnIk: rêvsknjenemu množina: rêvsknila tožilnik: rêvsknjeno deležnik na -n mestnIk: pri rêvsknjenem moški spol orodnIk: z rêvsknjenim ednina dvojina ImenovalnIk: rêvsknjen ImenovalnIk: rêvsknjeni rodIlnIk: rêvsknjenega rodIlnIk: rêvsknjenih dajalnIk: rêvsknjenemu dajalnIk: rêvsknjenima tožilnik: rêvsknjen tožilnik: rêvsknjeni živo rêvsknjenega mestnIk: pri rêvsknjenih mestnIk: pri rêvsknjenem orodnIk: z rêvsknjenima orodnIk: z rêvsknjenim množina dvojina ImenovalnIk: rêvsknjena ImenovalnIk: rêvsknjena rodIlnIk: rêvsknjenih rodIlnIk: rêvsknjenih dajalnIk: rêvsknjenim dajalnIk: rêvsknjenima tožilnik: rêvsknjena tožilnik: rêvsknjena mestnIk: pri rêvsknjenih mestnIk: pri rêvsknjenih orodnIk: z rêvsknjenimi orodnIk: z rêvsknjenima deležje na -vši: revsknívši množina glagolnik ImenovalnIk: rêvsknjeni ednina rodIlnIk: rêvsknjenih ImenovalnIk: rêvsknjenje dajalnIk: rêvsknjenim rodIlnIk: rêvsknjenja tožilnik: rêvsknjene dajalnIk: rêvsknjenju mestnIk: pri rêvsknjenih tožilnik: rêvsknjenje orodnIk: z rêvsknjenimi mestnIk: pri rêvsknjenju ženski spol orodnIk: z rêvsknjenjem ednina dvojina ImenovalnIk: rêvsknjena ImenovalnIk: rêvsknjenji rodIlnIk: rêvsknjene rodIlnIk: rêvsknjenj dajalnIk: rêvsknjeni dajalnIk: rêvsknjenjema tožilnik: rêvsknjeno tožilnik: rêvsknjenji mestnIk: pri rêvsknjeni mestnIk: pri rêvsknjenjih orodnIk: z rêvsknjeno orodnIk: z rêvsknjenjema dvojina množina ImenovalnIk: rêvsknjeni ImenovalnIk: rêvsknjenja rodIlnIk: rêvsknjenih rodIlnIk: rêvsknjenj dajalnIk: rêvsknjenima dajalnIk: rêvsknjenjem tožilnik: rêvsknjeni tožilnik: rêvsknjenja mestnIk: pri rêvsknjenih mestnIk: pri rêvsknjenjih orodnIk: z rêvsknjenima orodnIk: z rêvsknjenji 467 tonemsko dajalnIk: rvsknjenima [rskniti] tožilnik: rvsknjena ipa: [ɾèːskníti] mestnIk: pri rvsknjenih nedoločnik: rvskniti orodnIk: z rvsknjenima namenIlnIk: rvsknit množina sedanjik ImenovalnIk: rvsknjeni ednina rodIlnIk: rvsknjenih 1. oseba: rvsknem dajalnIk: rvsknjenim 2. oseba: rvskneš tožilnik: rvsknjene 3. oseba: rvskne mestnIk: pri rvsknjenih dvojina orodnIk: z rvsknjenimi 1. oseba: rvskneva ženski spol 2. oseba: rvskneta ednina 3. oseba: rvskneta ImenovalnIk: rvsknjena množina rodIlnIk: rvsknjene 1. oseba: rvsknemo dajalnIk: rvsknjeni 2. oseba: rvsknete tožilnik: rvsknjeno 3. oseba: rvsknejo mestnIk: pri rvsknjeni velelnik orodnIk: z rvsknjeno ednina dvojina 2. oseba: rvskni ImenovalnIk: rvsknjeni dvojina rodIlnIk: rvsknjenih 1. oseba: rvskniva dajalnIk: rvsknjenima 2. oseba: rvsknita tožilnik: rvsknjeni množina mestnIk: pri rvsknjenih 1. oseba: rvsknimo orodnIk: z rvsknjenima 2. oseba: rvsknite množina deležnik na -l ImenovalnIk: rvsknjene moški spol rodIlnIk: rvsknjenih ednIna: rvsknil dajalnIk: rvsknjenim dvojIna: rvsknila tožilnik: rvsknjene množina: rvsknili mestnIk: pri rvsknjenih ženski spol orodnIk: z rvsknjenimi ednIna: rvsknila in rvsknila srednji spol dvojIna: rvsknili ednina množina: rvsknile ImenovalnIk: rvsknjeno srednji spol rodIlnIk: rvsknjenega ednIna: rvsknilo dajalnIk: rvsknjenemu dvojIna: rvsknili tožilnik: rvsknjeno množina: rvsknila mestnIk: pri rvsknjenem deležnik na -n orodnIk: z rvsknjenim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: rvsknjeni ImenovalnIk: rvsknjen rodIlnIk: rvsknjenih rodIlnIk: rvsknjenega dajalnIk: rvsknjenima dajalnIk: rvsknjenemu tožilnik: rvsknjeni tožilnik: rvsknjen mestnIk: pri rvsknjenih živo rvsknjenega orodnIk: z rvsknjenima mestnIk: pri rvsknjenem množina orodnIk: z rvsknjenim ImenovalnIk: rvsknjena dvojina rodIlnIk: rvsknjenih ImenovalnIk: rvsknjena dajalnIk: rvsknjenim rodIlnIk: rvsknjenih tožilnik: rvsknjena 468 mestnIk: pri rvsknjenih 2. oseba: révsknite orodnIk: z rvsknjenimi deležnik na -l deležje na -vši: revsknȋvši moški spol glagolnik ednIna: révsknil ednina dvojIna: révsknila ImenovalnIk: rvsknjenje množina: révsknili rodIlnIk: rvsknjenja ženski spol dajalnIk: rvsknjenju ednIna: révsknila in rȇvsknila tožilnik: rvsknjenje dvojIna: révsknili mestnIk: pri rvsknjenju množina: révsknile orodnIk: z rvsknjenjem srednji spol dvojina ednIna: révsknilo ImenovalnIk: rvsknjenji in rvsknjenji dvojIna: révsknili rodIlnIk: rvsknjenj množina: révsknila dajalnIk: rvsknjenjema in rvsknjenjema deležnik na -n tožilnik: rvsknjenji in rvsknjenji moški spol mestnIk: pri rvsknjenjih ednina orodnIk: z rvsknjenjema in z rvsknjenjema ImenovalnIk: rȇvsknjen množina rodIlnIk: rȇvsknjenega ImenovalnIk: rvsknjenja dajalnIk: rȇvsknjenemu rodIlnIk: rvsknjenj tožilnik: rȇvsknjen dajalnIk: rvsknjenjem živo rȇvsknjenega tožilnik: rvsknjenja mestnIk: pri rȇvsknjenem mestnIk: pri rvsknjenjih orodnIk: z rȇvsknjenim orodnIk: z rvsknjenji dvojina ImenovalnIk: rȇvsknjena in rodIlnIk: rȇvsknjenih [réskniti] dajalnIk: rȇvsknjenima ipa: [ɾːskníti] tožilnik: rȇvsknjena mestnIk: pri rȇvsknjenih nedoločnik: révskniti orodnIk: z rȇvsknjenima namenIlnIk: révsknit množina sedanjik ImenovalnIk: rȇvsknjeni ednina rodIlnIk: rȇvsknjenih 1. oseba: rȇvsknem dajalnIk: rȇvsknjenim 2. oseba: rȇvskneš tožilnik: rȇvsknjene 3. oseba: rȇvskne mestnIk: pri rȇvsknjenih dvojina orodnIk: z rȇvsknjenimi 1. oseba: rȇvskneva ženski spol 2. oseba: rȇvskneta ednina 3. oseba: rȇvskneta ImenovalnIk: rȇvsknjena množina rodIlnIk: rȇvsknjene 1. oseba: rȇvsknemo dajalnIk: rȇvsknjeni 2. oseba: rȇvsknete tožilnik: rȇvsknjeno 3. oseba: rȇvsknejo mestnIk: pri rȇvsknjeni velelnik orodnIk: z rȇvsknjeno ednina dvojina 2. oseba: révskni ImenovalnIk: rȇvsknjeni dvojina rodIlnIk: rȇvsknjenih 1. oseba: révskniva dajalnIk: rȇvsknjenima 2. oseba: révsknita tožilnik: rȇvsknjeni množina mestnIk: pri rȇvsknjenih 1. oseba: révsknimo orodnIk: z rȇvsknjenima 469 množina Izvor ImenovalnIk: rȇvsknjene iz imitativne besede revsk rodIlnIk: rȇvsknjenih dajalnIk: rȇvsknjenim rímanje rímanja samostalnik srednjega spola tožilnik: rȇvsknjene [rímanje] mestnIk: pri rȇvsknjenih Pomen orodnIk: z rȇvsknjenimi 1. povezovanje, povezanost besed tako, da srednji spol tvorijo rimo ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: rȇvsknjeno ▪ Posebna odlika zbirke je njena zvočna podoba, rodIlnIk: rȇvsknjenega predvsem ritem, tekoče, presenetljivo rimanje in dajalnIk: rȇvsknjenemu odlično izpeljane aliteracije. tožilnik: rȇvsknjeno ▪ Ambicijo po kultiviranem nadnarečnem jeziku mestnIk: pri rȇvsknjenem očarljivo poudarja dramski verz z izrazitim rimanjem. orodnIk: z rȇvsknjenim ▪▪▪ dvojina ▪ Običajna je zunanja, končna rima, to je rimanje ImenovalnIk: rȇvsknjeni besed na koncu verza. rodIlnIk: rȇvsknjenih 2. ustvarjanje, izvajanje raperskih, hiphopovskih dajalnIk: rȇvsknjenima besedil, glasbe ▪ 33-letnemu raperju je rimanje prineslo več kot tožilnik: rȇvsknjeni 15 milijonov prodanih zgoščenk. mestnIk: pri rȇvsknjenih ▪ Raperski freestyle je rapersko rimanje brez vnaprej orodnIk: z rȇvsknjenima množina napisanega besedila. ImenovalnIk: rȇvsknjena Izgovor In oblIke rodIlnIk: rȇvsknjenih jakostno dajalnIk: rȇvsknjenim [rímanje] tožilnik: rȇvsknjena ipa: [ˈɾiːmanjɛ] mestnIk: pri rȇvsknjenih ednina orodnIk: z rȇvsknjenimi ImenovalnIk: rímanje deležje na -vši: revsknȋvši glagolnik rodIlnIk: rímanja ednina dajalnIk: rímanju tožilnik: rímanje ImenovalnIk: révsknjenje mestnIk: pri rímanju rodIlnIk: révsknjenja orodnIk: z rímanjem dajalnIk: révsknjenju dvojina tožilnik: révsknjenje ImenovalnIk: rímanji mestnIk: pri révsknjenju rodIlnIk: rímanj orodnIk: z révsknjenjem dvojina dajalnIk: rímanjema tožilnik: rímanji ImenovalnIk: révsknjenji in rȇvsknjenji mestnIk: pri rímanjih rodIlnIk: rȇvsknjenj orodnIk: z rímanjema dajalnIk: révsknjenjema in rȇvsknjenjema množina tožilnik: révsknjenji in rȇvsknjenji ImenovalnIk: rímanja mestnIk: pri révsknjenjih tudi pri rȇvsknjenjih rodIlnIk: rímanj orodnIk: z révsknjenjema in z rȇvsknjenjema množina dajalnIk: rímanjem tožilnik: rímanja ImenovalnIk: révsknjenja tudi rȇvsknjenja mestnIk: pri rímanjih rodIlnIk: rȇvsknjenj orodnIk: z rímanji dajalnIk: révsknjenjem tudi rȇvsknjenjem tožilnik: révsknjenja tudi rȇvsknjenja tonemsko mestnIk: pri révsknjenjih tudi pri rȇvsknjenjih [rȋmanje] orodnIk: z révsknjenji tudi z rȇvsknjenji ipa: [ɾíːmànjɛ] 470 ednina ▪ Pri rapu obstaja veliko različnih zvrsti, kjer lahko ImenovalnIk: rȋmanje vsakdo najde nekaj zase. Plus vsak lahko rima, če si to rodIlnIk: rȋmanja zaželi! dajalnIk: rȋmanju ▪ Greš v klub, tam je zabava in tam lahko rimaš. Klub tožilnik: rȋmanje je naravni prostor za tako glasbo in rapanje. mestnIk: pri rȋmanju orodnIk: z rȋmanjem Izgovor In oblIke dvojina jakostno [rímati] ImenovalnIk: rȋmanji rodIlnIk: rȋmanj ipa: [ˈɾiːmati] dajalnIk: rȋmanjema nedoločnik: rímati tožilnik: rȋmanji namenIlnIk: rímat sedanjik mestnIk: pri rȋmanjih orodnIk: z rȋmanjema ednina množina 1. oseba: rímam ImenovalnIk: rȋmanja 2. oseba: rímaš rodIlnIk: rȋmanj 3. oseba: ríma dajalnIk: rȋmanjem dvojina tožilnik: rȋmanja 1. oseba: rímava mestnIk: pri rȋmanjih 2. oseba: rímata orodnIk: z rȋmanji 3. oseba: rímata množina Izvor 1. oseba: rímamo ↑rimati 2. oseba: rímate 3. oseba: rímajo rímati rímam velelnik samostalnik moškega spola [rímati] ednina P 2. oseba: rímaj omen 1. povezovati besede tako, da tvorijo rimo dvojina ▪ Najlažje je rimati, kar se konča na samoglasnike. 1. oseba: rímajva ▪ »Lenega čaka strgan rokav, palica beraška, prazen 2. oseba: rímajta bokal,« je rimal Valentin Vodnik. množina 2. 1. v obliki rimati se biti povezan z rimo oseba: rímajmo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. 2. oseba: rímajte besede se rimajo deležnik na -l ▪ Pesnikovi verzi so kratki, se rimajo, besede so moški spol preproste. ednIna: rímal ▪ Pri notranji rimi se rimajo besede znotraj verza. dvojIna: rímala 3. v obliki rimati se, ekspresivno ujemati se, dobro se do- množina: rímali polnjevati s čim ženski spol ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ednIna: rímala ▪ Hazarderske finančne špekulacije so se dobro rimale dvojIna: rímali z osemdesetimi. množina: rímale ▪ Demenca in bizarnost se v filmu rimata s krvavo srednji spol metaforičnostjo. ednIna: rímalo ▪▪▪ dvojIna: rímali ▪ Zdi se, da se pojma »rušenje« in »demokracija« ne množina: rímala rimata najbolje. deležnik na -č ▪ Gre za osebne pesmi, ki se ne rimajo na politično moški spol angažiranost. ednina 4. knjižno pogovorno ustvarjati, izvajati raperska, ImenovalnIk: rimajóč hiphopovska besedila, glasbo rodIlnIk: rimajóčega ▪ Kdaj ste začeli s hiphopom, kako to, da rimate v dajalnIk: rimajóčemu angleščini? tožilnik: rimajóč 471 živo rimajóčega orodnIk: z rimajóčima mestnIk: pri rimajóčem množina orodnIk: z rimajóčim ImenovalnIk: rimajóča dvojina rodIlnIk: rimajóčih ImenovalnIk: rimajóča dajalnIk: rimajóčim rodIlnIk: rimajóčih tožilnik: rimajóča dajalnIk: rimajóčima mestnIk: pri rimajóčih tožilnik: rimajóča orodnIk: z rimajóčimi mestnIk: pri rimajóčih deležnik na -n orodnIk: z rimajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: rimajóči ImenovalnIk: ríman rodIlnIk: rimajóčih rodIlnIk: rímanega dajalnIk: rimajóčim dajalnIk: rímanemu tožilnik: rimajóče tožilnik: ríman mestnIk: pri rimajóčih živo rímanega orodnIk: z rimajóčimi mestnIk: pri rímanem ženski spol orodnIk: z rímanim ednina dvojina ImenovalnIk: rimajóča ImenovalnIk: rímana rodIlnIk: rimajóče rodIlnIk: rímanih dajalnIk: rimajóči dajalnIk: rímanima tožilnik: rimajóčo tožilnik: rímana mestnIk: pri rimajóči mestnIk: pri rímanih orodnIk: z rimajóčo orodnIk: z rímanima dvojina množina ImenovalnIk: rimajóči ImenovalnIk: rímani rodIlnIk: rimajóčih rodIlnIk: rímanih dajalnIk: rimajóčima dajalnIk: rímanim tožilnik: rimajóči tožilnik: rímane mestnIk: pri rimajóčih mestnIk: pri rímanih orodnIk: z rimajóčima orodnIk: z rímanimi množina ženski spol ImenovalnIk: rimajóče ednina rodIlnIk: rimajóčih ImenovalnIk: rímana dajalnIk: rimajóčim rodIlnIk: rímane tožilnik: rimajóče dajalnIk: rímani mestnIk: pri rimajóčih tožilnik: rímano orodnIk: z rimajóčimi mestnIk: pri rímani srednji spol orodnIk: z rímano ednina dvojina ImenovalnIk: rimajóče ImenovalnIk: rímani rodIlnIk: rimajóčega rodIlnIk: rímanih dajalnIk: rimajóčemu dajalnIk: rímanima tožilnik: rimajóče tožilnik: rímani mestnIk: pri rimajóčem mestnIk: pri rímanih orodnIk: z rimajóčim orodnIk: z rímanima dvojina množina ImenovalnIk: rimajóči ImenovalnIk: rímane rodIlnIk: rimajóčih rodIlnIk: rímanih dajalnIk: rimajóčima dajalnIk: rímanim tožilnik: rimajóči tožilnik: rímane mestnIk: pri rimajóčih mestnIk: pri rímanih 472 orodnIk: z rímanimi sedanjik srednji spol ednina ednina 1. oseba: rȋmam ImenovalnIk: rímano 2. oseba: rȋmaš rodIlnIk: rímanega 3. oseba: rȋma dajalnIk: rímanemu dvojina tožilnik: rímano 1. oseba: rȋmava mestnIk: pri rímanem 2. oseba: rȋmata orodnIk: z rímanim 3. oseba: rȋmata dvojina množina ImenovalnIk: rímani 1. oseba: rȋmamo rodIlnIk: rímanih 2. oseba: rȋmate dajalnIk: rímanima 3. oseba: rȋmajo tožilnik: rímani velelnik mestnIk: pri rímanih ednina orodnIk: z rímanima 2. oseba: rȋmaj množina dvojina ImenovalnIk: rímana 1. oseba: rȋmajva rodIlnIk: rímanih 2. oseba: rȋmajta dajalnIk: rímanim množina tožilnik: rímana 1. oseba: rȋmajmo mestnIk: pri rímanih 2. oseba: rȋmajte orodnIk: z rímanimi deležnik na -l deležje na -aje: rimáje moški spol glagolnik ednIna: rȋmal ednina dvojIna: rȋmala ImenovalnIk: rímanje množina: rȋmali rodIlnIk: rímanja ženski spol dajalnIk: rímanju ednIna: rȋmala tožilnik: rímanje dvojIna: rȋmali mestnIk: pri rímanju množina: rȋmale orodnIk: z rímanjem srednji spol dvojina ednIna: rȋmalo ImenovalnIk: rímanji dvojIna: rȋmali rodIlnIk: rímanj množina: rȋmala dajalnIk: rímanjema deležnik na -č tožilnik: rímanji moški spol mestnIk: pri rímanjih ednina orodnIk: z rímanjema ImenovalnIk: rimajč tudi rimajč množina rodIlnIk: rimajčega ImenovalnIk: rímanja dajalnIk: rimajčemu rodIlnIk: rímanj tožilnik: rimajč tudi rimajč dajalnIk: rímanjem živo rimajčega tožilnik: rímanja mestnIk: pri rimajčem mestnIk: pri rímanjih orodnIk: z rimajčim orodnIk: z rímanji dvojina ImenovalnIk: rimajča tonemsko rodIlnIk: rimajčih [rȋmati] dajalnIk: rimajčima ipa: [ɾíːmàti] tožilnik: rimajča nedoločnik: rȋmati mestnIk: pri rimajčih namenIlnIk: rȋmat orodnIk: z rimajčima 473 množina ednina ImenovalnIk: rimajči ImenovalnIk: rȋman rodIlnIk: rimajčih rodIlnIk: rȋmanega dajalnIk: rimajčim dajalnIk: rȋmanemu tožilnik: rimajče tožilnik: rȋman mestnIk: pri rimajčih živo rȋmanega orodnIk: z rimajčimi mestnIk: pri rȋmanem ženski spol orodnIk: z rȋmanim ednina dvojina ImenovalnIk: rimajča ImenovalnIk: rȋmana rodIlnIk: rimajče rodIlnIk: rȋmanih dajalnIk: rimajči dajalnIk: rȋmanima tožilnik: rimajčo tožilnik: rȋmana mestnIk: pri rimajči mestnIk: pri rȋmanih orodnIk: z rimajčo orodnIk: z rȋmanima dvojina množina ImenovalnIk: rimajči ImenovalnIk: rȋmani rodIlnIk: rimajčih rodIlnIk: rȋmanih dajalnIk: rimajčima dajalnIk: rȋmanim tožilnik: rimajči tožilnik: rȋmane mestnIk: pri rimajčih mestnIk: pri rȋmanih orodnIk: z rimajčima orodnIk: z rȋmanimi množina ženski spol ImenovalnIk: rimajče ednina rodIlnIk: rimajčih ImenovalnIk: rȋmana dajalnIk: rimajčim rodIlnIk: rȋmane tožilnik: rimajče dajalnIk: rȋmani mestnIk: pri rimajčih tožilnik: rȋmano orodnIk: z rimajčimi mestnIk: pri rȋmani srednji spol orodnIk: z rȋmano ednina dvojina ImenovalnIk: rimajče ImenovalnIk: rȋmani rodIlnIk: rimajčega rodIlnIk: rȋmanih dajalnIk: rimajčemu dajalnIk: rȋmanima tožilnik: rimajče tožilnik: rȋmani mestnIk: pri rimajčem mestnIk: pri rȋmanih orodnIk: z rimajčim orodnIk: z rȋmanima dvojina množina ImenovalnIk: rimajči ImenovalnIk: rȋmane rodIlnIk: rimajčih rodIlnIk: rȋmanih dajalnIk: rimajčima dajalnIk: rȋmanim tožilnik: rimajči tožilnik: rȋmane mestnIk: pri rimajčih mestnIk: pri rȋmanih orodnIk: z rimajčima orodnIk: z rȋmanimi množina srednji spol ImenovalnIk: rimajča ednina rodIlnIk: rimajčih ImenovalnIk: rȋmano dajalnIk: rimajčim rodIlnIk: rȋmanega tožilnik: rimajča dajalnIk: rȋmanemu mestnIk: pri rimajčih tožilnik: rȋmano orodnIk: z rimajčimi mestnIk: pri rȋmanem deležnik na -n orodnIk: z rȋmanim moški spol 474 dvojina ipa: [ɾɔdɔˈslɔːʋəʦ] ImenovalnIk: rȋmani ednina rodIlnIk: rȋmanih ImenovalnIk: rodoslôvec dajalnIk: rȋmanima rodIlnIk: rodoslôvca tožilnik: rȋmani dajalnIk: rodoslôvcu mestnIk: pri rȋmanih tožilnik: rodoslôvca orodnIk: z rȋmanima mestnIk: pri rodoslôvcu množina orodnIk: z rodoslôvcem ImenovalnIk: rȋmana dvojina rodIlnIk: rȋmanih ImenovalnIk: rodoslôvca dajalnIk: rȋmanim rodIlnIk: rodoslôvcev tožilnik: rȋmana dajalnIk: rodoslôvcema mestnIk: pri rȋmanih tožilnik: rodoslôvca orodnIk: z rȋmanimi mestnIk: pri rodoslôvcih deležje na -aje: rimȃje orodnIk: z rodoslôvcema glagolnik množina ednina ImenovalnIk: rodoslôvci ImenovalnIk: rȋmanje rodIlnIk: rodoslôvcev rodIlnIk: rȋmanja dajalnIk: rodoslôvcem dajalnIk: rȋmanju tožilnik: rodoslôvce tožilnik: rȋmanje mestnIk: pri rodoslôvcih mestnIk: pri rȋmanju orodnIk: z rodoslôvci orodnIk: z rȋmanjem dvojina tonemsko ImenovalnIk: rȋmanji [rodoslȏvəc] rodIlnIk: rȋmanj ipa: [ɾɔdɔslːʋʦ] dajalnIk: rȋmanjema ednina tožilnik: rȋmanji ImenovalnIk: rodoslȏvec mestnIk: pri rȋmanjih rodIlnIk: rodoslȏvca orodnIk: z rȋmanjema dajalnIk: rodoslȏvcu množina tožilnik: rodoslȏvca ImenovalnIk: rȋmanja mestnIk: pri rodoslȏvcu rodIlnIk: rȋmanj orodnIk: z rodoslȏvcem dajalnIk: rȋmanjem dvojina tožilnik: rȋmanja ImenovalnIk: rodoslȏvca mestnIk: pri rȋmanjih rodIlnIk: rodoslȏvcev orodnIk: z rȋmanji dajalnIk: rodoslȏvcema tožilnik: rodoslȏvca Izvor mestnIk: pri rodoslȏvcih ↑rima orodnIk: z rodoslȏvcema množina rodoslôvec rodoslôvca samostalnik moškega spola ImenovalnIk: rodoslȏvci [rodoslôvəc] rodIlnIk: rodoslȏvcev Pomen dajalnIk: rodoslȏvcem kdor se ukvarja z rodoslovjem tožilnik: rodoslȏvce ▪ Pomožni viri za ljubiteljskega rodoslovca so mestnIk: pri rodoslȏvcih nagrobniki, šolske kronike, pričevanje sorodnikov ipd. orodnIk: z rodoslȏvci ▪ Korenine jo tako zanimajo, da ima zaposlenega osebnega rodoslovca. besedotvorje ženski spol: rodoslovka Izgovor In oblIke jakostno Izvor [rodoslôvəc] ↑rodoslovje 475 ednina rodoslôvje rodoslôvja samostalnik srednjega spola ImenovalnIk: rodoslȏvje [rodoslôje] rodIlnIk: rodoslȏvja Pomen dajalnIk: rodoslȏvju 1. veda, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom tožilnik: rodoslȏvje rodov, sorodstvenih povezav; sin.: genealogija mestnIk: pri rodoslȏvju ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku orodnIk: z rodoslȏvjem ▪ Z rodoslovjem se na Slovenskem ukvarja čedalje več dvojina ljudi. ImenovalnIk: rodoslȏvji ▪ Večina se začne ukvarjati z rodoslovjem zaradi rodIlnIk: rodoslȏvij radovednosti. dajalnIk: rodoslȏvjema ▪▪▪ tožilnik: rodoslȏvji ▪ Za zgodovinske raziskave je rodoslovje pogosto edini mestnIk: pri rodoslȏvjih ključ, ki nam pomaga razvozlati zapletene situacije – orodnIk: z rodoslȏvjema npr. glede dedovanja in podobno. množina 1.1. podatki o kakem rodu, sorodstvenih ImenovalnIk: rodoslȏvja povezavah; sin.: genealogija rodIlnIk: rodoslȏvij ▪ Natančno proučevanje rodoslovja je pripeljalo do dajalnIk: rodoslȏvjem dvajsete generacije živih potomcev po Barbari Celjski. ▪ V Zahodni Evropi skuša vsak peti človek razkriti svoje tožilnik: rodoslȏvja rodoslovje čim več generacij nazaj. mestnIk: pri rodoslȏvjih 2. podatki o izvoru česa sploh; sin.: genealogija orodnIk: z rodoslȏvji ▪ Rodoslovje psov iz zavetišča ni natanko znano. ▪ Tudi rodoslovje maslenic je zanimivo področje. Izvor ↑rod + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’ Izgovor In oblIke rodoslôvka rodoslôvke jakostno samostalnik ženskega spola [rodoslôje] [rodoslôka] ipa: [ɾɔdɔˈslɔːjɛ] Pomen ednina ženska, ki se ukvarja z rodoslovjem ImenovalnIk: rodoslôvje ▪ Rodoslovka je izsledila svojo prapraprababico. ▪ Ljubiteljska rodoslovka se ne pritožuje, če v arhivu rodIlnIk: rodoslôvja preživi celotno dopoldne in išče podatke. dajalnIk: rodoslôvju tožilnik: rodoslôvje Izgovor In oblIke mestnIk: pri rodoslôvju jakostno orodnIk: z rodoslôvjem dvojina [rodoslôka] ipa: [ɾɔdɔˈslɔːka] ImenovalnIk: rodoslôvji ednina rodIlnIk: rodoslôvij ImenovalnIk: rodoslôvka dajalnIk: rodoslôvjema rodIlnIk: rodoslôvke tožilnik: rodoslôvji dajalnIk: rodoslôvki mestnIk: pri rodoslôvjih tožilnik: rodoslôvko orodnIk: z rodoslôvjema množina mestnIk: pri rodoslôvki orodnIk: z rodoslôvko ImenovalnIk: rodoslôvja dvojina rodIlnIk: rodoslôvij ImenovalnIk: rodoslôvki dajalnIk: rodoslôvjem rodIlnIk: rodoslôvk tožilnik: rodoslôvja dajalnIk: rodoslôvkama mestnIk: pri rodoslôvjih tožilnik: rodoslôvki orodnIk: z rodoslôvji mestnIk: pri rodoslôvkah orodnIk: z rodoslôvkama tonemsko [rodoslȏje] množina ipa: [ɾɔdɔslːj] ImenovalnIk: rodoslôvke 476 rodIlnIk: rodoslôvk zgodovino. dajalnIk: rodoslôvkam 3. ki je v zvezi z rodoslovjem 2.; sin.: genealoški tožilnik: rodoslôvke ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri rodoslôvkah ▪ Znanstveniki so potrebovali več kot sto let, da so orodnIk: z rodoslôvkami kljunate ježke pravilno uvrstili v rodoslovno deblo. ▪ Novozelandski tuatara je plazilec, na videz podoben mnogim kuščarjem, v rodoslovnem pogledu pa je tonemsko [rodoslȏka] osamljen. ipa: [ɾɔdɔslːkà] ednina Izgovor In oblIke jakostno ImenovalnIk: rodoslȏvka [rodoslôni] rodIlnIk: rodoslȏvke ipa: [ɾɔdɔsˈlɔːni] dajalnIk: rodoslȏvki osnovnIk tožilnik: rodoslȏvko moški spol mestnIk: pri rodoslȏvki ednina orodnIk: z rodoslȏvko dvojina ImenovalnIk: rodoslôvni rodIlnIk: rodoslôvnega ImenovalnIk: rodoslȏvki dajalnIk: rodoslôvnemu rodIlnIk: rodoslȏvk tožilnik: rodoslôvni dajalnIk: rodoslȏvkama živo rodoslôvnega tožilnik: rodoslȏvki mestnIk: pri rodoslôvnem mestnIk: pri rodoslȏvkah orodnIk: z rodoslôvnim orodnIk: z rodoslȏvkama množina dvojina ImenovalnIk: rodoslôvna ImenovalnIk: rodoslȏvke rodIlnIk: rodoslôvnih rodIlnIk: rodoslȏvk dajalnIk: rodoslôvnima dajalnIk: rodoslȏvkam tožilnik: rodoslôvna tožilnik: rodoslȏvke mestnIk: pri rodoslôvnih mestnIk: pri rodoslȏvkah orodnIk: z rodoslôvnima orodnIk: z rodoslȏvkami množina I ImenovalnIk: rodoslôvni zvor ↑rodoslovec rodIlnIk: rodoslôvnih dajalnIk: rodoslôvnim rodoslôvni rodoslôvna rodoslôvno tožilnik: rodoslôvne pridevnik [rodoslôni] mestnIk: pri rodoslôvnih orodnIk: z rodoslôvnimi Pomen 1. ženski spol ki je v zvezi z rodoslovci ali rodoslovjem 1.; sin.: ednina genealoški ⏵ ImenovalnIk: rodoslôvna prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: rodoslôvne rodoslovno društvo ▪ Imena pokojnih sorodnikov odkrivajo v sodobnih dajalnIk: rodoslôvni rodoslovnih središčih po svetu. tožilnik: rodoslôvno 1.1. ki izhaja iz rodoslovja 1., temelji na mestnIk: pri rodoslôvni rodoslovju 1.; sin.: genealoški orodnIk: z rodoslôvno ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina rodoslovne raziskave ImenovalnIk: rodoslôvni ▪ Za rodoslovne raziskave so pomembne rojstne, rodIlnIk: rodoslôvnih krstne in poročne matične knjige ter knjige umrlih. dajalnIk: rodoslôvnima 2. ki je v zvezi z rodoslovjem 1.1.; sin.: genealoški tožilnik: rodoslôvni ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri rodoslôvnih rodoslovni podatki | rodoslovno deblo, drevo orodnIk: z rodoslôvnima ▪ Vneto zbira rodoslovne podatke. množina ▪ Njeno rodoslovno deblo sega več stoletij v ImenovalnIk: rodoslôvne 477 rodIlnIk: rodoslôvnih mestnIk: pri rodoslȏvnih dajalnIk: rodoslôvnim orodnIk: z rodoslȏvnimi tožilnik: rodoslôvne ženski spol mestnIk: pri rodoslôvnih ednina orodnIk: z rodoslôvnimi ImenovalnIk: rodoslȏvna srednji spol rodIlnIk: rodoslȏvne ednina dajalnIk: rodoslȏvni ImenovalnIk: rodoslôvno tožilnik: rodoslȏvno rodIlnIk: rodoslôvnega mestnIk: pri rodoslȏvni dajalnIk: rodoslôvnemu orodnIk: z rodoslȏvno tožilnik: rodoslôvno dvojina mestnIk: pri rodoslôvnem ImenovalnIk: rodoslȏvni orodnIk: z rodoslôvnim rodIlnIk: rodoslȏvnih dvojina dajalnIk: rodoslȏvnima ImenovalnIk: rodoslôvni tožilnik: rodoslȏvni rodIlnIk: rodoslôvnih mestnIk: pri rodoslȏvnih dajalnIk: rodoslôvnima orodnIk: z rodoslȏvnima tožilnik: rodoslôvni množina mestnIk: pri rodoslôvnih ImenovalnIk: rodoslȏvne orodnIk: z rodoslôvnima rodIlnIk: rodoslȏvnih množina dajalnIk: rodoslȏvnim ImenovalnIk: rodoslôvna tožilnik: rodoslȏvne rodIlnIk: rodoslôvnih mestnIk: pri rodoslȏvnih dajalnIk: rodoslôvnim orodnIk: z rodoslȏvnimi tožilnik: rodoslôvna srednji spol mestnIk: pri rodoslôvnih ednina orodnIk: z rodoslôvnimi ImenovalnIk: rodoslȏvno rodIlnIk: rodoslȏvnega tonemsko dajalnIk: rodoslȏvnemu [rodoslȏni] tožilnik: rodoslȏvno ipa: [ɾɔdɔslːnì] mestnIk: pri rodoslȏvnem osnovnIk orodnIk: z rodoslȏvnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: rodoslȏvni ImenovalnIk: rodoslȏvni rodIlnIk: rodoslȏvnih rodIlnIk: rodoslȏvnega dajalnIk: rodoslȏvnima dajalnIk: rodoslȏvnemu tožilnik: rodoslȏvni tožilnik: rodoslȏvni mestnIk: pri rodoslȏvnih živo rodoslȏvnega orodnIk: z rodoslȏvnima mestnIk: pri rodoslȏvnem množina orodnIk: z rodoslȏvnim ImenovalnIk: rodoslȏvna dvojina rodIlnIk: rodoslȏvnih ImenovalnIk: rodoslȏvna dajalnIk: rodoslȏvnim rodIlnIk: rodoslȏvnih tožilnik: rodoslȏvna dajalnIk: rodoslȏvnima mestnIk: pri rodoslȏvnih tožilnik: rodoslȏvna orodnIk: z rodoslȏvnimi mestnIk: pri rodoslȏvnih orodnIk: z rodoslȏvnima Izvor množina ↑rodoslovje ImenovalnIk: rodoslȏvni rodIlnIk: rodoslȏvnih dajalnIk: rodoslȏvnim tožilnik: rodoslȏvne 478 rólar rólarja samostalnik moškega spola rodIlnIk: rólarjev [rólar] dajalnIk: rólarjema Pomen tožilnik: rólarja 1. športnik, ki se ukvarja z rolanjem mestnIk: pri rólarjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z rólarjema hitrostni rolar množina ▪ Hitrostni rolarji se počutijo domače tako na mestnih ImenovalnIk: rólarji ulicah kot na pistah. rodIlnIk: rólarjev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: rólarjem tekmovanje rolarjev tožilnik: rólarje ▪ Lanskega tekmovanja rolarjev se je udeležilo mestnIk: pri rólarjih 150 udeležencev, starih od deset do šestdeset let. orodnIk: z rólarji ▪▪▪ ▪ V sklopu parka bo šolski poligon za učenje vožnje, tonemsko večnamenska ploščad za rolarje, kotalkarje in skaterje [rlar] ter dom tehnične kulture. ipa: [ɾòːláɾ] 1.1. kdor rola, se z rolanjem ukvarja rekreativno, ednina ljubiteljsko ⏵ ImenovalnIk: rlar prid. beseda + sam. beseda izkušeni, navdušeni rolarji rodIlnIk: rlarja | nespreten, ponesrečen, poškodovan rolar dajalnIk: rlarju ▪ Pod nadzorom izšolanih učiteljev potekajo deseturni tožilnik: živo rlarja tečaji v majhnih skupinah tako za popolne začetnike živo rlar kot za izkušene rolarje. mestnIk: pri rlarju ▪▪▪ orodnIk: z rlarjem ▪ Deževno vreme je z ulic pregnalo rolarje. dvojina ▪ Topli pomladni dnevi terjajo vedno več poškodb ImenovalnIk: rlarja rolarjev in kolesarjev. rodIlnIk: rlarjev tudi rlarjev 2. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s dajalnIk: rlarjema pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; sin.: rolarka, tožilnik: rlarja roler mestnIk: pri rlarjih tudi pri rlarjih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z rlarjema ▪ Pogosto igramo košarko in odbojko, s seboj pa na množina dopust vzamemo tudi kolo in rolarje. ImenovalnIk: rlarji ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku rodIlnIk: rlarjev tudi rlarjev ▪ Motorist brez čelade se je zaletel v otroka na rolarjih. dajalnIk: rlarjem ▪▪▪ tožilnik: rlarje ▪ Mladi so se lahko pomerili v vlečenju vrvi, kegljanju s mestnIk: pri rlarjih tudi pri rlarjih poleni in slalomu z rolarji. orodnIk: z rlarji tudi z rlarji Izgovor In oblIke Izvor jakostno ↑rolati [rólar] ipa: [ˈɾoːlaɾ] rólarka rólarke samostalnik ženskega spola ednina [rólarka] ImenovalnIk: rólar Pomen rodIlnIk: rólarja 1. športnica, ki se ukvarja z rolanjem dajalnIk: rólarju ▪ Prvi so se po poligonu zapeljali mladi kolesarji in tožilnik: živo rólarja rolarke. neživo rólar ▪ Skoraj vse so kategorizirane športnice: tekačice, mestnIk: pri rólarju rolarke, plesalke. orodnIk: z rólarjem 1.1. ženska, ki rola, se z rolanjem ukvarja dvojina rekreativno, ljubiteljsko ImenovalnIk: rólarja ▪ Je navdušena rolarka. 479 ▪ Rolarka ni pravočasno opazila luknje v asfaltu. dajalnIk: rlarkama 2. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s tožilnik: rlarki pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; sin.: rolar, mestnIk: pri rlarkah roler orodnIk: z rlarkama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina vožnja z rolarkami ImenovalnIk: rlarke ▪ Na Kongresnem trgu se bo ob 11.15 začela vožnja z rodIlnIk: rlark rolarkami na šest kilometrov dolgi progi. dajalnIk: rlarkam ▪▪▪ tožilnik: rlarke ▪ Začne se na kotalkah in s potolčenimi koleni, nadaljuje na pravih rolarkah s štirimi zaporednimi mestnIk: pri rlarkah kolesci, hitrostno rolanje pa že zahteva pet kolesc. orodnIk: z rlarkami ▪ V šolo, po opravkih ali kar tako se vozijo s kolesi ali hitijo z rolarkami. Izvor ↑rolar Izgovor In oblIke róler jakostno rólerja samostalnik moškega spola [rólarka] [róler] ipa: [ˈɾoːlaɾka] Pomen ednina 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s ImenovalnIk: rólarka pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; sin.: rolar, rodIlnIk: rólarke rolarka ⏵ dajalnIk: rólarki sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku dekle, otrok na rolerjih | policist na rolerjih | slalom, tek tožilnik: rólarko na rolerjih | tekma, tekmovanje na rolerjih | tekmovalec mestnIk: pri rólarki na rolerjih orodnIk: z rólarko dvojina ▪ Pred blokom je bilo nekaj otrok na rolerjih. ▪ Včeraj dopoldne sta se po mestnih ulicah zapeljala ImenovalnIk: rólarki prva policista na rolerjih. rodIlnIk: rólark ▪ Mednarodni dan brez avtomobila bodo zaznamovali dajalnIk: rólarkama s tekmovanjem na rolerjih, s tekmami ulične košarke, tožilnik: rólarki sejmom rabljene kolesarske opreme ipd. mestnIk: pri rólarkah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z rólarkama kupiti, prodati rolerje | nadeti (si), natakniti, obuti množina rolerje ImenovalnIk: rólarke ▪ Večina najprej kupi le rolerje, ko prvič padejo in se rodIlnIk: rólark potolčejo, pa pridejo še po ščitnike. dajalnIk: rólarkam ▪ Po ogrevanju si otrok najprej obleče zaščitno opremo tožilnik: rólarke in šele nato obuje rolerje. ⏵ mestnIk: pri rólarkah sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tek, vožnja z rolerji | tekmovanje z rolerji | tekmovalci z orodnIk: z rólarkami rolerji ▪ Ortoped mi je priporočil vožnjo z rolerji, plavanje in tonemsko [rlarka] igre z žogo. ▪ Za fante je bilo najbolj zanimivo tekmovanje z rolerji ipa: [ɾòːláɾka] in gorskimi kolesi. ednina ▪▪▪ ImenovalnIk: rlarka ▪ Za otroke pride prav nakup rolerjev, ki imajo rodIlnIk: rlarke nastavljivo številko. dajalnIk: rlarki ▪ Lani smo snemali reportažo o rolkanju in od takrat se tožilnik: rlarko po mestu vozim z rolerji. mestnIk: pri rlarki 2. kemičnemu svinčniku podobno kroglično pisalo orodnIk: z rlarko s črnilom dvojina ▪ Pisala na osnovi tehnologije razdelimo na kemične in ImenovalnIk: rlarki tehnične svinčnike, rolerje, markerje in nalivnike. rodIlnIk: rlark ▪ Roler je cenejše nadomestilo za nalivnik. 480 3. valju podoben pripomoček za masažo, krepitev rodIlnIk: rlerjev tudi rlerjev mišic dajalnIk: rlerjema ▪ Pomagate si lahko z masažo s posebnim rolerjem tožilnik: rlerja proti bolečinam. mestnIk: pri rlerjih tudi pri rlerjih ▪ Vadba z rolerjem je primerna za tiste, ki so zelo orodnIk: z rlerjema športno aktivni. množina 4. iz športa zasuk telesa ob obrambi ali reševanju ImenovalnIk: rlerji žoge pri odbojki, po katerem se igralec, igralka rodIlnIk: rlerjev tudi rlerjev postavi nazaj v prvotni položaj dajalnIk: rlerjem ▪ Ni pomembno, kako je roler izveden, pomembneje je, da je začetni odriv dovolj močan, da se zaključna tožilnik: rlerje faza rolerja (vrtenje ali preval prek ramena) sploh mestnIk: pri rlerjih tudi pri rlerjih lahko izvede. orodnIk: z rlerji tudi z rlerji ▪ Ko trenerji zahtevajo določen tip rolerja v natančno določeni coni, je primernejši roler čez ramena. stalne zveze Izgovor In oblIke hitrostni roler navadno v množini nekoliko nižji, navadno tik nad gleženj jakostno [róler] segajoč roler za hitrostno rolanje ▪ Večji ko je premer koleščkov, hitrejši so rolerji ipa: [ˈɾoːlɛɾ] ( hitrostni rolerji imajo koleščke s premerom do ednina 82 mm). ImenovalnIk: róler ▪ Hitrostni rolerji so posebne oblike, saj je čevelj rodIlnIk: rólerja nekoliko nižji. dajalnIk: rólerju tožilnik: rólerja hokejist na rolerjih mestnIk: pri rólerju športnik, ki se ukvarja s hokejem na rolerjih orodnIk: z rólerjem ▪ Hokejisti na rolerjih so odigrali tretji turnir državnega dvojina prvenstva. ImenovalnIk: rólerja ▪ Z devetim turnirjem se je zaključil predtekmovalni del rodIlnIk: rólerjev državnega prvenstva hokejistov na rolerjih. dajalnIk: rólerjema tožilnik: rólerja hokej na rolerjih mestnIk: pri rólerjih hokej, ki se igra v rolerjih na betonski, plastični orodnIk: z rólerjema površini množina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ImenovalnIk: rólerji prvenstvo, turnir v hokeju na rolerjih | reprezentanca v rodIlnIk: rólerjev hokeju na rolerjih dajalnIk: rólerjem ▪ Upajo, da se bodo uvrstili v finale državnega tožilnik: rólerje prvenstva v hokeju na rolerjih. ▪ Na svetovno prvenstvo se je uvrstila tudi članska mestnIk: pri rólerjih reprezentanca v hokeju na rolerjih. orodnIk: z rólerji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku igrati hokej na rolerjih tonemsko [rler] ▪ Oba fanta tudi doma igrata hokej na rolerjih. ipa: [ɾòːlɾ] ▪▪▪ ednina ▪ Namesto navadnega paka se pri hokeju na rolerjih uporablja poseben pak s koleščki, pri neravnih ImenovalnIk: rler površinah pa tudi žogica. rodIlnIk: rlerja dajalnIk: rlerju Izvor tožilnik: rlerja prevzeto iz angl. roller, okrajšano iz roller skate, iz mestnIk: pri rlerju roller ‛valj’ in skate ‛drsalka’ orodnIk: z rlerjem dvojina ImenovalnIk: rlerja 481 rólka rólke samostalnik ženskega spola mestnIk: pri rólki [rólka] orodnIk: z rólko Pomen dvojina 1. podolgovata deska za vožnjo stoje s po dvema ImenovalnIk: rólki koleščkoma spredaj in zadaj, navadno na nožni rodIlnIk: rólk pogon dajalnIk: rólkama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tožilnik: rólki vožnja z rolko mestnIk: pri rólkah ▪ Vožnja z rolko po ograji je včasih veljala za eno bolj orodnIk: z rólkama elitnih skejterskih mojstrovin. množina ▪ Dve leti sta se mu po nesrečnem padcu z rolko zdeli ImenovalnIk: rólke ravno prav za okrevanje. rodIlnIk: rólk ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku dajalnIk: rólkam voziti se z rolko tožilnik: rólke ▪ Seveda bi mu dovolil, da se gre vozit z rolko. Toda mestnIk: pri rólkah rekel bi mu, naj bo previden. orodnIk: z rólkami ▪ Devetintridesetletnik je odrasel z rolko in hip hopom. ▪▪▪ tonemsko ▪ Na ploščadi pred Cankarjevim domom se zbirajo in [rlka] izvajajo vragolije na rolki. ▪ Električna rolka sodi med posebna prevozna ipa: [ɾóːlkà] sredstva, s katerimi se lahko vozimo po pločnikih, ednina poteh za pešce in kolesarskih poteh. ImenovalnIk: rlka 1.1. v množini taka deska z enim koleščkom spredaj, rodIlnIk: rlke drugim zadaj, na katero se pritrdi obuvalo; sin.: dajalnIk: rlki tekaška rolka tožilnik: rlko ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku mestnIk: pri rlki sprint, tek na rolkah | tekač na rolkah | tekma, orodnIk: z rlko tekmovanje na rolkah | trening na rolkah dvojina ▪ Bil je triatlonec, je odličen tekač na rolkah in izredno ImenovalnIk: rlki discipliniran športnik. rodIlnIk: rlk ▪ V soboto bo reprezentanca nastopila na tekmovanju dajalnIk: rlkama na rolkah. tožilnik: rlki ▪ Tek na rolkah bo izkoristila tudi za druženje z mestnIk: pri rlkah mlajšimi tekmovalkami. orodnIk: z rlkama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina tek z rolkami ImenovalnIk: rlke ▪ Doma, le kakšnih 40 minut vožnje severno od Osla, rodIlnIk: rlk imam idealne razmere za trening prek poletja. Tudi za dajalnIk: rlkam tek z rolkami. ▪ Na asfaltni cesti smo srečali tekače na treningu z tožilnik: rlke rolkami. mestnIk: pri rlkah ▪▪▪ orodnIk: z rlkami ▪ Ekipa je veliko kolesarila, se pripravljala na rolkah in opravila vzdržljivostne treninge. stalne zveze I tekaška rolka zgovor In oblIke v množini rolka z enim koleščkom spredaj, drugim jakostno [rólka] zadaj, na katero se pritrdi obuvalo; sin.: rolka ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ipa: [ˈɾoːlka] pokal na tekaških rolkah | tek, tekma, tekmovanje na ednina tekaških rolkah | tekač na tekaških rolkah | trening na ImenovalnIk: rólka tekaških rolkah rodIlnIk: rólke ▪ Treningi in tekme na tekaških rolkah so najbližji dajalnIk: rólki zimskemu teku na smučeh. tožilnik: rólko ▪ V soboto dopoldne bo veliko mednarodno 482 tekmovanje na tekaških rolkah. orodnIk: z rólkarjema ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina tekmovanje s tekaškimi rolkami ImenovalnIk: rólkarji ▪ Šuštarska nedelja in sedmo mednarodno tekmovanje rodIlnIk: rólkarjev s tekaškimi rolkami bosta konec tedna zaznamovala dajalnIk: rólkarjem Tržič in okolico. tožilnik: rólkarje ▪ Finale letnega pokala s tekaškimi rolkami bo v mestnIk: pri rólkarjih nedeljo v Dolu pri Ljubljani. orodnIk: z rólkarji ▪▪▪ ▪ Med pripravami na novo sezono je največ časa preživela na tekaških rolkah in gorskem kolesu. tonemsko ▪ Proizvajajo tekaške rolke za poletni trening smučarjev [rlkar] tekačev. ipa: [ɾóːlkàɾ] ednina I ImenovalnIk: rlkar zvor ↑rolati rodIlnIk: rlkarja dajalnIk: rlkarju rólkar rólkarja tožilnik: rlkarja samostalnik moškega spola [rólkar] mestnIk: pri rlkarju orodnIk: z rlkarjem Pomen dvojina kdor rolka, se ukvarja z rolkanjem ⏵ ImenovalnIk: rlkarja prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: rlkarjev poškodovan rolkar ▪ Približno 40 mladih rolkarjev se je promocijsko dajalnIk: rlkarjema zapeljalo po ulicah obeh mest. tožilnik: rlkarja ▪ Zdravniško pomoč je potrebovalo šest poškodovanih mestnIk: pri rlkarjih rolkarjev in dva kolesarja. orodnIk: z rlkarjema ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku množina ▪ Načrtujejo preureditev zunanjih površin, na katerih ImenovalnIk: rlkarji bi bili športna ploščad s parkom za rolkarje, trimsteza, rodIlnIk: rlkarjev balinišče in otroško igrišče. dajalnIk: rlkarjem ▪ Vsebine stavbe hitro menjajo: najprej so bile v tožilnik: rlkarje zgradbi trgovine, zdaj je lokalček z glasbo, vmes sta mestnIk: pri rlkarjih bila v pritličju velodrom in pista za rolkarje. orodnIk: z rlkarji ▪▪▪ ▪ Letošnje poletje so v veliko zadovoljstvo rolkarjev in Izvor uličnih košarkarjev odprli lepo urejeno igrišče. ↑rolkati Izgovor In oblIke románček románčka samostalnik moškega spola jakostno [rólkar] [románčək] Pomen ipa: [ˈɾoːlkaɾ] ednina ekspresivno roman brez umetniške vrednosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: rólkar ▪ Lahki romančki gredo velikokrat kar sami s knjižnih rodIlnIk: rólkarja polic. dajalnIk: rólkarju ▪ Zelo dobro gredo v promet v stripovski obliki tožilnik: rólkarja objavljeni ljubezenski romančki. mestnIk: pri rólkarju ▪▪▪ orodnIk: z rólkarjem ▪ Pred mnogimi leti je napisal romanček o znanstveni dvojina ekspediciji, ki na nekem oddaljenem, eksotičnem ImenovalnIk: rólkarja teritoriju pade v žrelo srhljivih predzgodovinskih bitij. rodIlnIk: rólkarjev dajalnIk: rólkarjema Izgovor In oblIke tožilnik: rólkarja jakostno mestnIk: pri rólkarjih [románčək] 483 ipa: [ɾɔˈmaːnʧək] romanopísec romanopísca samostalnik moškega spola ednina [romanopísəc] ImenovalnIk: románček Pomen rodIlnIk: románčka 1. kdor se ukvarja s pisanjem romanov dajalnIk: románčku ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: románček ameriški, britanski, francoski, ruski romanopisec | mestnIk: pri románčku priznan, slaven, uspešen, znan romanopisec | sodoben orodnIk: z románčkom romanopisec | vodilen romanopisec dvojina ▪ Roman Gospa Bovary je najpomembnejše delo ImenovalnIk: románčka francoskega romanopisca Gustava Flauberta. rodIlnIk: románčkov ▪ Stendhal je eden vodilnih romanopiscev 19. stoletja. dajalnIk: románčkoma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: románčka romanopisec napiše, piše kaj | romanopisec se je rodil, je umrl mestnIk: pri románčkih kdaj ▪ Češki humorist in romanopisec Hašek je napisal orodnIk: z románčkoma enega izmed največjih protivojnih romanov Dobri vojak množina Švejk. ImenovalnIk: románčki ▪ V trilogiji romanopisec pripoveduje zgodbo bivšega rodIlnIk: románčkov taboriščnika in delavke. dajalnIk: románčkom ▪▪▪ tožilnik: románčke ▪ Pisatelj James Joyce sodi med najpomembnejše mestnIk: pri románčkih romanopisce 20. stoletja. orodnIk: z románčki ▪ Uveljavil se je kot pesnik, romanopisec, novinar in esejist, pa tudi kot predavatelj na raznih univerzah po tonemsko svetu. [romȃnčək] 1.1. roman, romani te osebe ipa: [ɾɔmáːnʧk] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina ▪ Odkril je Spinozo, Darwina in Nietzscheja, najraje ImenovalnIk: romȃnček pa je prebiral francoskega romanopisca Gustava Flauberta. rodIlnIk: romȃnčka ▪ dajalnIk: romȃnčku Posluša Chopina in bere velike romanopisce. tožilnik: romȃnček mestnIk: pri romȃnčku Izgovor In oblIke orodnIk: z romȃnčkom jakostno dvojina [romanopísəc] ImenovalnIk: romȃnčka ipa: [ɾɔmanɔˈpiːsəʦ] rodIlnIk: romȃnčkov ednina dajalnIk: romȃnčkoma ImenovalnIk: romanopísec tožilnik: romȃnčka rodIlnIk: romanopísca mestnIk: pri romȃnčkih dajalnIk: romanopíscu orodnIk: z romȃnčkoma tožilnik: romanopísca množina mestnIk: pri romanopíscu ImenovalnIk: romȃnčki orodnIk: z romanopíscem rodIlnIk: romȃnčkov dvojina dajalnIk: romȃnčkom ImenovalnIk: romanopísca tožilnik: romȃnčke rodIlnIk: romanopíscev mestnIk: pri romȃnčkih dajalnIk: romanopíscema orodnIk: z romȃnčki tožilnik: romanopísca mestnIk: pri romanopíscih Izvor orodnIk: z romanopíscema ↑roman množina ImenovalnIk: romanopísci rodIlnIk: romanopíscev dajalnIk: romanopíscem tožilnik: romanopísce 484 mestnIk: pri romanopíscih ednina orodnIk: z romanopísci ImenovalnIk: romanopíska rodIlnIk: romanopíske tonemsko dajalnIk: romanopíski [romanopȋsəc] tožilnik: romanopísko ipa: [ɾɔmanɔpíːsʦ] mestnIk: pri romanopíski ednina orodnIk: z romanopísko ImenovalnIk: romanopȋsec dvojina rodIlnIk: romanopȋsca ImenovalnIk: romanopíski dajalnIk: romanopȋscu rodIlnIk: romanopísk tožilnik: romanopȋsca dajalnIk: romanopískama mestnIk: pri romanopȋscu tožilnik: romanopíski orodnIk: z romanopȋscem mestnIk: pri romanopískah dvojina orodnIk: z romanopískama ImenovalnIk: romanopȋsca množina rodIlnIk: romanopȋscev ImenovalnIk: romanopíske dajalnIk: romanopȋscema rodIlnIk: romanopísk tožilnik: romanopȋsca dajalnIk: romanopískam mestnIk: pri romanopȋscih tožilnik: romanopíske orodnIk: z romanopȋscema mestnIk: pri romanopískah množina orodnIk: z romanopískami ImenovalnIk: romanopȋsci rodIlnIk: romanopȋscev tonemsko dajalnIk: romanopȋscem [romanopȋska] tožilnik: romanopȋsce ipa: [ɾɔmanɔpíːskà] mestnIk: pri romanopȋscih ednina orodnIk: z romanopȋsci ImenovalnIk: romanopȋska rodIlnIk: romanopȋske besedotvorje dajalnIk: romanopȋski ženski spol: romanopiska tožilnik: romanopȋsko mestnIk: pri romanopȋski Izvor orodnIk: z romanopȋsko ↑roman + ↑pisati dvojina ImenovalnIk: romanopȋski romanopíska romanopíske samostalnik ženskega spola rodIlnIk: romanopȋsk [romanopíska] dajalnIk: romanopȋskama Pomen tožilnik: romanopȋski ženska, ki se ukvarja s pisanjem romanov mestnIk: pri romanopȋskah ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z romanopȋskama ▪ Avtorica je impresivna romanopiska, o kateri se bo množina še veliko slišalo. ImenovalnIk: romanopȋske ▪ Pisala je v slogu poetičnega realizma in se poskušala rodIlnIk: romanopȋsk uveljaviti kot prva romanopiska. dajalnIk: romanopȋskam ▪▪▪ tožilnik: romanopȋske ▪ Kariero romanopiske je s svojim prvim romanom mestnIk: pri romanopȋskah pričela pri tridesetih. orodnIk: z romanopȋskami ▪ Kot romanopiska se je poskušala vživeti v like, jih razumeti ter jih interpretirati. Izvor ↑romanopisec Izgovor In oblIke jakostno [romanopíska] ipa: [ɾɔmanɔˈpiːska] 485 romansíran romansírana romansírano pridevnik orodnIk: z romansírano [romansíran] dvojina Pomen ImenovalnIk: romansírani ki je napisan v obliki romana ali vključuje prvine rodIlnIk: romansíranih romana dajalnIk: romansíranima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: romansírani romansirana biografija, kronika mestnIk: pri romansíranih ▪ Najbolj znan je po romansiranih biografijah velikih orodnIk: z romansíranima književnikov. množina ▪ Gre za nekakšno avtobiografsko romansirano ImenovalnIk: romansírane kroniko, ki ni le suhoparno opisovanje dogodkov, rodIlnIk: romansíranih ampak literatura v vsej svoji žlahtnosti. dajalnIk: romansíranim ▪ Nekatere dogodivščine se zdijo tako nenavadne, kot da bi si jih vešči pisatelj izmislil, spet druge se berejo tožilnik: romansírane kot romansirani dobrohotni nasveti, ki naj bi jih bralec mestnIk: pri romansíranih upošteval. orodnIk: z romansíranimi srednji spol I ednina zgovor In oblIke ImenovalnIk: romansírano jakostno [romansíran] rodIlnIk: romansíranega ipa: [ɾɔmanˈsiːɾan] dajalnIk: romansíranemu tožilnik: romansírano osnovnIk moški spol mestnIk: pri romansíranem ednina orodnIk: z romansíranim dvojina ImenovalnIk: romansíran določno romansírani ImenovalnIk: romansírani rodIlnIk: romansíranih rodIlnIk: romansíranega dajalnIk: romansíranima dajalnIk: romansíranemu tožilnik: romansírani tožilnik: romansíran določno romansírani mestnIk: pri romansíranih živo romansíranega orodnIk: z romansíranima množina mestnIk: pri romansíranem ImenovalnIk: romansírana orodnIk: z romansíranim dvojina rodIlnIk: romansíranih dajalnIk: romansíranim ImenovalnIk: romansírana tožilnik: romansírana rodIlnIk: romansíranih mestnIk: pri romansíranih dajalnIk: romansíranima orodnIk: z romansíranimi tožilnik: romansírana PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje mestnIk: pri romansíranih moški spol orodnIk: z romansíranima množina ednIna: bòlj romansíran ženski spol ImenovalnIk: romansírani ednIna: bòlj romansírana rodIlnIk: romansíranih srednji spol dajalnIk: romansíranim ednIna: bòlj romansírano tožilnik: romansírane presežnik – opisno stopnjevanje mestnIk: pri romansíranih moški spol orodnIk: z romansíranimi ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj romansíran ednina ženski spol ednIna: nàjbolj in nájbolj romansírana ImenovalnIk: romansírana srednji spol rodIlnIk: romansírane ednIna: nàjbolj in nájbolj romansírano dajalnIk: romansírani tožilnik: romansírano mestnIk: pri romansírani 486 tonemsko ImenovalnIk: romansȋrano [romansȋran] rodIlnIk: romansȋranega ipa: [ɾɔmansíːɾàn] dajalnIk: romansȋranemu osnovnIk tožilnik: romansȋrano moški spol mestnIk: pri romansȋranem ednina orodnIk: z romansȋranim ImenovalnIk: romansȋran dvojina določno romansȋrani ImenovalnIk: romansȋrani rodIlnIk: romansȋranega rodIlnIk: romansȋranih dajalnIk: romansȋranemu dajalnIk: romansȋranima tožilnik: romansȋran tožilnik: romansȋrani določno romansȋrani mestnIk: pri romansȋranih živo romansȋranega orodnIk: z romansȋranima mestnIk: pri romansȋranem množina orodnIk: z romansȋranim ImenovalnIk: romansȋrana dvojina rodIlnIk: romansȋranih ImenovalnIk: romansȋrana dajalnIk: romansȋranim rodIlnIk: romansȋranih tožilnik: romansȋrana dajalnIk: romansȋranima mestnIk: pri romansȋranih tožilnik: romansȋrana orodnIk: z romansȋranimi mestnIk: pri romansȋranih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z romansȋranima moški spol množina ednIna: bȍlj romansȋran ImenovalnIk: romansȋrani ženski spol rodIlnIk: romansȋranih ednIna: bȍlj romansȋrana dajalnIk: romansȋranim srednji spol tožilnik: romansȋrane ednIna: bȍlj romansȋrano mestnIk: pri romansȋranih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z romansȋranimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj romansȋran ednina ženski spol ImenovalnIk: romansȋrana ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj romansȋrana rodIlnIk: romansȋrane srednji spol dajalnIk: romansȋrani ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj romansȋrano tožilnik: romansȋrano mestnIk: pri romansȋrani Izvor orodnIk: z romansȋrano iz romansirati, prevzeto iz frc. romancer, iz ↑roman dvojina ImenovalnIk: romansȋrani rotatórni rotatórna rotatórno samostalnik moškega spola rodIlnIk: romansȋranih [rotatórni] dajalnIk: romansȋranima tožilnik: romansȋrani Izgovor In oblIke mestnIk: pri romansȋranih jakostno orodnIk: z romansȋranima [rotatórni] množina ipa: [ɾɔtaˈtoːɾni] ImenovalnIk: romansȋrane osnovnIk rodIlnIk: romansȋranih moški spol dajalnIk: romansȋranim ednina tožilnik: romansȋrane ImenovalnIk: rotatórni mestnIk: pri romansȋranih rodIlnIk: rotatórnega orodnIk: z romansȋranimi dajalnIk: rotatórnemu srednji spol tožilnik: rotatórni ednina živo rotatórnega 487 mestnIk: pri rotatórnem množina orodnIk: z rotatórnim ImenovalnIk: rotatórna dvojina rodIlnIk: rotatórnih ImenovalnIk: rotatórna dajalnIk: rotatórnim rodIlnIk: rotatórnih tožilnik: rotatórna dajalnIk: rotatórnima mestnIk: pri rotatórnih tožilnik: rotatórna orodnIk: z rotatórnimi mestnIk: pri rotatórnih orodnIk: z rotatórnima tonemsko množina [rotatrni] ImenovalnIk: rotatórni ipa: [ɾɔtatóːɾnì] rodIlnIk: rotatórnih osnovnIk dajalnIk: rotatórnim moški spol tožilnik: rotatórne ednina mestnIk: pri rotatórnih ImenovalnIk: rotatrni orodnIk: z rotatórnimi rodIlnIk: rotatrnega ženski spol dajalnIk: rotatrnemu ednina tožilnik: rotatrni ImenovalnIk: rotatórna živo rotatrnega rodIlnIk: rotatórne mestnIk: pri rotatrnem dajalnIk: rotatórni orodnIk: z rotatrnim tožilnik: rotatórno dvojina mestnIk: pri rotatórni ImenovalnIk: rotatrna orodnIk: z rotatórno rodIlnIk: rotatrnih dvojina dajalnIk: rotatrnima ImenovalnIk: rotatórni tožilnik: rotatrna rodIlnIk: rotatórnih mestnIk: pri rotatrnih dajalnIk: rotatórnima orodnIk: z rotatrnima tožilnik: rotatórni množina mestnIk: pri rotatórnih ImenovalnIk: rotatrni orodnIk: z rotatórnima rodIlnIk: rotatrnih množina dajalnIk: rotatrnim ImenovalnIk: rotatórne tožilnik: rotatrne rodIlnIk: rotatórnih mestnIk: pri rotatrnih dajalnIk: rotatórnim orodnIk: z rotatrnimi tožilnik: rotatórne ženski spol mestnIk: pri rotatórnih ednina orodnIk: z rotatórnimi ImenovalnIk: rotatrna srednji spol rodIlnIk: rotatrne ednina dajalnIk: rotatrni ImenovalnIk: rotatórno tožilnik: rotatrno rodIlnIk: rotatórnega mestnIk: pri rotatrni dajalnIk: rotatórnemu orodnIk: z rotatrno tožilnik: rotatórno dvojina mestnIk: pri rotatórnem ImenovalnIk: rotatrni orodnIk: z rotatórnim rodIlnIk: rotatrnih dvojina dajalnIk: rotatrnima ImenovalnIk: rotatórni tožilnik: rotatrni rodIlnIk: rotatórnih mestnIk: pri rotatrnih dajalnIk: rotatórnima orodnIk: z rotatrnima tožilnik: rotatórni množina mestnIk: pri rotatórnih ImenovalnIk: rotatrne orodnIk: z rotatórnima rodIlnIk: rotatrnih 488 dajalnIk: rotatrnim ▪ Žival, ki jo sadist muči, svoje vloge ne sprejema niti tožilnik: rotatrne se ne more pritožiti. mestnIk: pri rotatrnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z rotatrnimi ▪ Bil je eden najbolj krvavih evropskih tiranov in hud srednji spol sadist. ednina ▪ Spremenil se je v narcisoidnega sadista. ImenovalnIk: rotatrno ▪▪▪ rodIlnIk: rotatrnega ▪ Kar nekajkrat v življenju je dokazal, da je sadist. dajalnIk: rotatrnemu tožilnik: rotatrno Izgovor In oblIke mestnIk: pri rotatrnem jakostno orodnIk: z rotatrnim [sadíst] dvojina ipa: [saˈdiːst] ImenovalnIk: rotatrni ednina rodIlnIk: rotatrnih ImenovalnIk: sadíst dajalnIk: rotatrnima rodIlnIk: sadísta tožilnik: rotatrni dajalnIk: sadístu mestnIk: pri rotatrnih tožilnik: sadísta orodnIk: z rotatrnima mestnIk: pri sadístu množina orodnIk: s sadístom ImenovalnIk: rotatrna dvojina rodIlnIk: rotatrnih ImenovalnIk: sadísta dajalnIk: rotatrnim rodIlnIk: sadístov tožilnik: rotatrna dajalnIk: sadístoma mestnIk: pri rotatrnih tožilnik: sadísta orodnIk: z rotatrnimi mestnIk: pri sadístih orodnIk: s sadístoma stalne zveze množina ImenovalnIk: sadísti rotatorna manšeta rodIlnIk: sadístov iz medicine skupina mišic in njihovih kit v ramenskem dajalnIk: sadístom sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; sin.: tožilnik: sadíste manšeta mestnIk: pri sadístih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s sadísti ▪ Okvare rotatorne manšete se pogosto sčasoma pozdravijo same od sebe, ponavadi v približno dveh tonemsko letih. [sadȋst] ▪▪▪ ipa: [sadíːst] ▪ Rotatorno manšeto sestavljajo štiri mišice, ki izhajajo ednina iz lopatice in se s kitami priraščajo v zgornjem delu nadlahtnice. ImenovalnIk: sadȋst rodIlnIk: sadȋsta I dajalnIk: sadȋstu zvor iz rotator ‛obračalec, obračalka’, prevzeto prek nem. tožilnik: sadȋsta Rotator iz poznolat. rotātor iz lat. rotāre ‛vrteti’ mestnIk: pri sadȋstu orodnIk: s sadȋstom sadíst dvojina sadísta samostalnik moškega spola ImenovalnIk: sadȋsta [sadíst] rodIlnIk: sadȋstov Pomen dajalnIk: sadȋstoma kdor doživlja užitek ob povzročanju bolečine, tožilnik: sadȋsta trpljenja drugemu, poniževanju drugega mestnIk: pri sadȋstih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: s sadȋstoma ▪ V filmu jo sadist zadržuje v kletni celici, kjer jo množina zastrašuje in muči. ImenovalnIk: sadȋsti 489 rodIlnIk: sadȋstov ednina dajalnIk: sadȋstom ImenovalnIk: sadístičen tožilnik: sadȋste določno sadístični mestnIk: pri sadȋstih rodIlnIk: sadístičnega orodnIk: s sadȋsti dajalnIk: sadístičnemu tožilnik: sadístičen besedotvorje določno sadístični ženski spol: sadistka živo sadístičnega mestnIk: pri sadístičnem Izvor orodnIk: s sadístičnim prevzeto iz nem. Sadist iz ↑sadizem dvojina ImenovalnIk: sadístična sadístičen sadístična sadístično pridevnik rodIlnIk: sadístičnih [sadístičən] dajalnIk: sadístičnima Pomen tožilnik: sadístična 1. ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, mestnIk: pri sadístičnih trpljenja drugemu, poniževanju drugega orodnIk: s sadístičnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina sadističen morilec, mučitelj | sadističen očim | sadističen ImenovalnIk: sadístični terorist rodIlnIk: sadístičnih ▪ Sadistični očim ga je trpinčil. dajalnIk: sadístičnim ▪ Bili so brezmočno negibljivi, a živi, ko se je nad njimi tožilnik: sadístične izživljal sadistični mučitelj. mestnIk: pri sadístičnih ▪▪▪ orodnIk: s sadístičnimi ▪ Črnolasi polizanec je bil še posebej krut in sadističen ženski spol do nje. ednina 1.1. ki kaže, izraža doživljanje takega užitka ali ImenovalnIk: sadístična željo po njem rodIlnIk: sadístične ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: sadístični sadističen umor | sadističen užitek | sadistične fantazije tožilnik: sadístično | sadistično izživljanje, mučenje, ravnanje | sadistična mestnIk: pri sadístični nagnjenja ▪ Čeprav v društvu prejmejo nemalo prijav o mučenju orodnIk: s sadístično živali, tako sadističnega ravnanja ne pomnijo. dvojina ▪ Film vsebuje sadistične, krvave prizore mučenja in ImenovalnIk: sadístični pohabljanja. rodIlnIk: sadístičnih 2. ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen dajalnIk: sadístičnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: sadístični ▪ Spet je snežilo in sadističen veter se je zaganjal v mestnIk: pri sadístičnih vse, kar mu je stalo napoti. orodnIk: s sadístičnima ▪ Lahko bi sklepali, da gre za zelo sadistično religijo, ki množina je nenehno žrtvovala. ImenovalnIk: sadístične ▪▪▪ rodIlnIk: sadístičnih ▪ Bojazen je sicer na mestu, vendar so lahko ukrepi dajalnIk: sadístičnim drugačni, manj sadistični. tožilnik: sadístične ▪ Na vsak način je imel čut za humor, morda malo črn, mestnIk: pri sadístičnih sadističen. orodnIk: s sadístičnimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: sadístično [sadístičən] rodIlnIk: sadístičnega ipa: [saˈdiːstiʧən] dajalnIk: sadístičnemu osnovnIk tožilnik: sadístično moški spol mestnIk: pri sadístičnem 490 orodnIk: s sadístičnim množina dvojina ImenovalnIk: sadístični ImenovalnIk: sadístični rodIlnIk: sadístičnih rodIlnIk: sadístičnih dajalnIk: sadístičnim dajalnIk: sadístičnima tožilnik: sadístične tožilnik: sadístični mestnIk: pri sadístičnih mestnIk: pri sadístičnih orodnIk: s sadístičnimi orodnIk: s sadístičnima ženski spol množina ednina ImenovalnIk: sadístična ImenovalnIk: sadístična rodIlnIk: sadístičnih rodIlnIk: sadístične dajalnIk: sadístičnim dajalnIk: sadístični tožilnik: sadístična tožilnik: sadístično mestnIk: pri sadístičnih mestnIk: pri sadístični orodnIk: s sadístičnimi orodnIk: s sadístično PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dvojina moški spol ImenovalnIk: sadístični ednIna: bòlj sadístičen rodIlnIk: sadístičnih ženski spol dajalnIk: sadístičnima ednIna: bòlj sadístična tožilnik: sadístični srednji spol mestnIk: pri sadístičnih ednIna: bòlj sadístično orodnIk: s sadístičnima presežnik – opisno stopnjevanje množina moški spol ImenovalnIk: sadístične ednIna: nàjbolj in nájbolj sadístičen rodIlnIk: sadístičnih ženski spol dajalnIk: sadístičnim ednIna: nàjbolj in nájbolj sadístična tožilnik: sadístične srednji spol mestnIk: pri sadístičnih ednIna: nàjbolj in nájbolj sadístično orodnIk: s sadístičnimi srednji spol tonemsko ednina [sadístičən] ImenovalnIk: sadístično ipa: [sadìːstíʧən] rodIlnIk: sadístičnega osnovnIk dajalnIk: sadístičnemu moški spol tožilnik: sadístično ednina mestnIk: pri sadístičnem ImenovalnIk: sadístičen orodnIk: s sadístičnim določno sadístični dvojina rodIlnIk: sadístičnega ImenovalnIk: sadístični dajalnIk: sadístičnemu rodIlnIk: sadístičnih tožilnik: sadístičen dajalnIk: sadístičnima določno sadístični tožilnik: sadístični živo sadístičnega mestnIk: pri sadístičnih mestnIk: pri sadístičnem orodnIk: s sadístičnima orodnIk: s sadístičnim množina dvojina ImenovalnIk: sadístična ImenovalnIk: sadístična rodIlnIk: sadístičnih rodIlnIk: sadístičnih dajalnIk: sadístičnim dajalnIk: sadístičnima tožilnik: sadístična tožilnik: sadístična mestnIk: pri sadístičnih mestnIk: pri sadístičnih orodnIk: s sadístičnimi orodnIk: s sadístičnima PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje moški spol 491 ednIna: bȍlj sadístičen sadístka sadístke samostalnik ženskega spola ženski spol [sadístka] ednIna: bȍlj sadístična Pomen srednji spol ženska, ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, ednIna: bȍlj sadístično trpljenja drugemu, poniževanju drugega presežnik – opisno stopnjevanje ▪ Razvila se je v sadistko in prav sadizem včasih moški spol nekontrolirano plane iz nje, kadar se ponudi priložnost, ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj sadístičen da zada udarec. ženski spol ▪ Neusmiljena tiranka in sadistka je iz služabnic naredila sužnji, ju pretepala, kaznovala z neverjetno ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj sadístična srednji spol krutimi fizičnimi in drugimi kaznimi. ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj sadístično Izgovor In oblIke Izvor jakostno prevzeto iz nem. sadistisch, glej ↑sadizem [sadístka] ipa: [saˈdiːstka] sadístično ednina prislov [sadístično] ImenovalnIk: sadístka P rodIlnIk: sadístke omen 1. takó, da je prisoten užitek ob povzročanju dajalnIk: sadístki bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega tožilnik: sadístko ⏵ prisl. + glag. mestnIk: pri sadístki sadistično se izživljati, mučiti orodnIk: s sadístko | sadistično uživati ▪ Sadistično se izživljajo nad žrtvami, vendar jih ne dvojina ubijejo, ampak jih le hudo ranijo in jih nato pustijo, da ImenovalnIk: sadístki izkrvavijo. rodIlnIk: sadístk ▪ Večkrat naj bi jo posilil in jo sadistično mučil. dajalnIk: sadístkama ▪▪▪ tožilnik: sadístki ▪ Tepejo jih z vso silo, prav sadistično. mestnIk: pri sadístkah 2. ekspresivno takó, da je neprizanesljivo, neusmiljeno orodnIk: s sadístkama ▪ Kroji niso več tako sadistično oprijeti kot sredi množina sedemdesetih let. ImenovalnIk: sadístke ▪ Sadistično se naslajajo, češ da film nima gledalcev. rodIlnIk: sadístk dajalnIk: sadístkam Izgovor In oblIke tožilnik: sadístke jakostno mestnIk: pri sadístkah [sadístično] orodnIk: s sadístkami ipa: [saˈdiːstiʧnɔ] osnovnIk: sadístično tonemsko PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj sadístično [sadȋstka] presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj sadístič- ipa: [sadíːstkà] no ednina ImenovalnIk: sadȋstka tonemsko rodIlnIk: sadȋstke [sadístično] dajalnIk: sadȋstki ipa: [sadìːstíʧnɔ] tožilnik: sadȋstko osnovnIk: sadístično mestnIk: pri sadȋstki PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj sadístično orodnIk: s sadȋstko presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj sadístič- dvojina no ImenovalnIk: sadȋstki rodIlnIk: sadȋstk Izvor dajalnIk: sadȋstkama ↑sadističen tožilnik: sadȋstki mestnIk: pri sadȋstkah 492 orodnIk: s sadȋstkama rodIlnIk: sadízmov množina dajalnIk: sadízmom ImenovalnIk: sadȋstke tožilnik: sadízme rodIlnIk: sadȋstk mestnIk: pri sadízmih dajalnIk: sadȋstkam orodnIk: s sadízmi tožilnik: sadȋstke mestnIk: pri sadȋstkah tonemsko orodnIk: s sadȋstkami [sadízəm] ipa: [sadìːzm] Izvor ednina ↑sadist ImenovalnIk: sadízem rodIlnIk: sadízma sadízem sadízma samostalnik moškega spola dajalnIk: sadízmu [sadízəm] tožilnik: sadízem Pomen mestnIk: pri sadízmu 1. doživljanje užitka ob povzročanju bolečine, orodnIk: s sadízmom trpljenja drugemu, poniževanju drugega dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: sadízma latentni sadizem rodIlnIk: sadízmov tudi sadȋzmov ▪ Obvladuje jih latentni sadizem, ljubijo moč in oblast. dajalnIk: sadízmoma ▪ Iz čistega sadizma mu je ugašala cigarete na roki. tožilnik: sadízma ▪▪▪ mestnIk: pri sadízmih tudi pri sadȋzmih ▪ Zdi se, da se sadizem in mazohizem mešata in zlivata orodnIk: s sadízmoma s sladostrastjem. množina ▪ Za vsako malenkost jih kaznujejo, kazni pa mejijo na ImenovalnIk: sadízmi sadizem. rodIlnIk: sadízmov tudi sadȋzmov 2. ekspresivno neprizanesljivost, neusmiljenost pri dajalnIk: sadízmom delovanju, odnosih tožilnik: sadízme ▪ Morda bo tabloidni sadizem do pravega izraza prišel mestnIk: pri sadízmih tudi pri sadȋzmih šele letos. orodnIk: s sadízmi tudi s sadȋzmi ▪ Oblasti si privoščijo krutost in sadizem pri ravnanju z zaporniki, česar ne morejo pokriti z nobenim členom Izvor ustave. prevzeto (prek nem. Sadismus) iz frc. sadisme, po francoskem pisatelju markizu Donatienu-Alphonsu Izgovor In oblIke Françoisu de Sadu (1740–1814) jakostno [sadízəm] satíričarka satíričarke ipa: [saˈdiːzəm] samostalnik ženskega spola ednina [satíričarka] Pomen ImenovalnIk: sadízem ženska, ki se ukvarja s pisanjem satir rodIlnIk: sadízma ▪ Satiričarka je seznamu pokvarjenih in nesposobnih dajalnIk: sadízmu politikov ta teden dodala še seznam pokvarjenih in tožilnik: sadízem nesposobnih novinarjev. mestnIk: pri sadízmu ▪ Časopis kali najboljše politične satirike in satiričarke. orodnIk: s sadízmom dvojina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: sadízma jakostno rodIlnIk: sadízmov [satíričarka] dajalnIk: sadízmoma ipa: [saˈtiːɾiʧaɾka] tožilnik: sadízma ednina mestnIk: pri sadízmih ImenovalnIk: satíričarka orodnIk: s sadízmoma rodIlnIk: satíričarke množina dajalnIk: satíričarki ImenovalnIk: sadízmi 493 tožilnik: satíričarko basen z naslovom Lev, ki smo jo lahko poslušali tudi mestnIk: pri satíričarki na valovih slovenskega radia. orodnIk: s satíričarko ▪ Poznan je bil predvsem kot politični in družbeni dvojina satirik. ImenovalnIk: satíričarki ⏵ priredna zveza rodIlnIk: satíričark satirik in humorist dajalnIk: satíričarkama ▪ Kot izvrsten humorist in satirik je Alešovec v svojih spisih obdeloval predvsem nemškutarje, seveda pa se tožilnik: satíričarki želu niso ognili tudi drugi. mestnIk: pri satíričarkah ▪ Satirik in aforist je bil znan kot izjemen egocentrik in orodnIk: s satíričarkama množina samovšečnež. ▪▪▪ ImenovalnIk: satíričarke ▪ Rdeča soba, ki velja za prvi švedski moderni roman, rodIlnIk: satíričark je Strindberga proslavil kot satirika in bleščečega dajalnIk: satíričarkam proznega stilista. tožilnik: satíričarke ▪ Ugled satirika si je prislužil s petimi knjigami, ki jih je mestnIk: pri satíričarkah uvedlo delo Popoldanski moški, v katerem je prikazal orodnIk: s satíričarkami zanemarjen del londonske četrti užitkov. tonemsko Izgovor In oblIke [satíričarka] jakostno ipa: [satìːɾíʧaɾka] [satírik] ednina ipa: [saˈtiːɾik] ImenovalnIk: satíričarka ednina rodIlnIk: satíričarke ImenovalnIk: satírik dajalnIk: satíričarki rodIlnIk: satírika tožilnik: satíričarko dajalnIk: satíriku mestnIk: pri satíričarki tožilnik: satírika orodnIk: s satȋričarko mestnIk: pri satíriku dvojina orodnIk: s satírikom ImenovalnIk: satíričarki dvojina rodIlnIk: satȋričark ImenovalnIk: satírika dajalnIk: satíričarkama rodIlnIk: satírikov tožilnik: satíričarki dajalnIk: satírikoma mestnIk: pri satíričarkah tožilnik: satírika orodnIk: s satíričarkama mestnIk: pri satírikih množina orodnIk: s satírikoma ImenovalnIk: satíričarke množina rodIlnIk: satȋričark ImenovalnIk: satíriki dajalnIk: satíričarkam rodIlnIk: satírikov tožilnik: satíričarke dajalnIk: satírikom mestnIk: pri satíričarkah tožilnik: satírike orodnIk: s satíričarkami mestnIk: pri satírikih orodnIk: s satíriki Izvor ↑satirik tonemsko [satírik] satírik satírika samostalnik moškega spola ipa: [satìːɾík] [satírik] ednina Pomen ImenovalnIk: satírik kdor se ukvarja s pisanjem satir rodIlnIk: satírika ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: satíriku ameriški, poljski satirik | politični satirik | znan satirik tožilnik: satírika ▪ Poljski satirik in dramatik je napisal kratko satirično mestnIk: pri satíriku 494 orodnIk: s satírikom Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: satírika [sekstét] rodIlnIk: satírikov tudi satȋrikov ipa: [sɛksˈteːt] dajalnIk: satírikoma ednina tožilnik: satírika ImenovalnIk: sekstét mestnIk: pri satírikih tudi pri satȋrikih rodIlnIk: sekstéta orodnIk: s satírikoma dajalnIk: sekstétu množina tožilnik: sekstét ImenovalnIk: satíriki mestnIk: pri sekstétu rodIlnIk: satírikov tudi satȋrikov orodnIk: s sekstétom dajalnIk: satírikom dvojina tožilnik: satírike ImenovalnIk: sekstéta mestnIk: pri satírikih tudi pri satȋrikih rodIlnIk: sekstétov orodnIk: s satíriki tudi s satȋriki dajalnIk: sekstétoma tožilnik: sekstéta besedotvorje mestnIk: pri sekstétih ženski spol: satiričarka orodnIk: s sekstétoma množina Izvor ImenovalnIk: sekstéti prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz rodIlnIk: sekstétov ↑satira dajalnIk: sekstétom tožilnik: sekstéte sekstét sekstéta samostalnik moškega spola mestnIk: pri sekstétih [sekstét] orodnIk: s sekstéti P omen 1. glasbena zasedba, sestavljena iz šestih tonemsko instrumentalistov ali pevcev [sekstt] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ipa: [sɛkstéːt] dekliški, ženski sekstet | godalni, trobilni sekstet | ednina pevski, vokalni sekstet ImenovalnIk: sekstt ▪ Nastopili bodo mešani pevski zbor, ženski sekstet in rodIlnIk: sekstta ženski zbor. dajalnIk: seksttu ▪ Vokalni ansambel bo ob izidu svojega novega albuma tožilnik: sekstt prvič na slovenskih odrih gostil enega najboljših a mestnIk: pri seksttu cappella jazzovskih sekstetov na svetu. orodnIk: s seksttom ▪ Vzhodnonemški sekstet igra mešanico metala, dvojina industrijske glasbe, tehna in klasične glasbe. ⏵ ImenovalnIk: sekstta sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: seksttov sekstet klarinetov ▪ Danes bo matineja za osnovnošolce, na kateri bo dajalnIk: seksttoma nastopil sekstet klarinetov glasbene šole. tožilnik: sekstta ▪▪▪ mestnIk: pri seksttih ▪ Sekstet je s svojo kompleksnejšo glasbeno idejo orodnIk: s seksttoma navdušil. množina 1.1. skladba za to zasedbo ImenovalnIk: sekstti ▪ Sekstet za klarinet, rog, godalni trio in klavir je nastal rodIlnIk: seksttov v skladateljevem drugem ustvarjalnem obdobju. dajalnIk: seksttom 2. skupina šestih oseb, ki pri čem sodelujejo, tožilnik: sekstte imajo skupno vlogo, cilj mestnIk: pri seksttih ▪ Kot utemeljuje žirija, izjemen igralski sekstet orodnIk: s sekstti virtuozno in s preprostimi izpovednimi gledališkimi in igralskimi sredstvi animira, zabava in začara občinstvo. 495 stalne zveze prezgodnje sivenje ▪ Novejše študije poudarjajo, da je eden izmed godalni sekstet razlogov za prezgodnje sivenje stres. 1. iz glasbe sekstet, sestavljen navadno iz dveh ▪ Prehitro sivenje je posledica pomanjkanja vitamina B violin, dveh viol in dveh violončel in magnezija. ▪ Posebno pozornost so posvetili ustanovitvi orkestrskih ▪▪▪ ansamblov: godalnega seksteta in godalnega orkestra. ▪ Če les prepustimo naravnemu procesu sivenja, redno 1.1. iz glasbe skladba za to zasedbo vzdrževanje površin ni potrebno. ▪ Skladbo Spomin na Firence, op. 70, je Peter Iljič Čajkovski napisal kot godalni sekstet. Izgovor In oblIke jakostno Izvor [sivênje] prevzeto prek nem. Sextett iz it. sestetto iz sesto ipa: [siˈʋɛːnjɛ] ‛šesti’, umetno prilagojeno lat. sextus ednina ImenovalnIk: sivênje sìc členek rodIlnIk: sivênja [sìk] dajalnIk: sivênju P tožilnik: sivênje omen uporablja se v zapisanih besedilih, ko govorec želi mestnIk: pri sivênju posebej opozoriti na neposredno predhodni del orodnIk: s sivênjem izjave dvojina ▪ Kot nenasilnega protestnika me je šest ( sic!) ImenovalnIk: sivênji policistov vklenilo v lisice, vrglo v marico, razbilo očala rodIlnIk: sivênj in me preteplo s pendrekom. dajalnIk: sivênjema ▪ Danes govorimo tudi o partizanstvu samo še tožilnik: sivênji politično, samo še s strankarsko logiko, zgodovinarji mestnIk: pri sivênjih oportunistično ( sic!) molčijo. orodnIk: s sivênjema množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: sivênja jakostno rodIlnIk: sivênj [sìk] dajalnIk: sivênjem ipa: [ˈsik] tožilnik: sivênja mestnIk: pri sivênjih tonemsko orodnIk: s sivênji [sȉk] ipa: [sík] tonemsko [sivénje] Izvor ipa: [siʋːnj] prevzeto iz lat. sic ‛tako’ ednina ImenovalnIk: sivénje sivênje sivênja samostalnik srednjega spola rodIlnIk: sivénja [sivênje] dajalnIk: sivénju Pomen tožilnik: sivénje proces, pri katerem kaj postaja sivo mestnIk: pri sivénju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s sivénjem sivenje las dvojina ▪ Sivenje las je povezano s postopnim izgubljanjem ImenovalnIk: sivénji in sivȇnji melanina v lasnih mešičkih. rodIlnIk: sivȇnj ▪ Zunanje spremembe zaradi staranja, na primer dajalnIk: sivénjema in sivȇnjema sivenje dlake ali izpadanje zob, se pri nekaterih psih tožilnik: sivénji in sivȇnji pojavijo dosti prej kot pri drugih. ▪ Preveč gnojenja z dušikom in pomanjkanje kalcija mestnIk: pri sivénjih tudi pri sivȇnjih povzročata sivenje gomoljev v času skladiščenja. orodnIk: s sivénjema in s sivȇnjema ⏵ množina prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: sivénja tudi sivȇnja 496 rodIlnIk: sivȇnj množina dajalnIk: sivénjem tudi sivȇnjem ImenovalnIk: [skájki] tožilnik: sivénja tudi sivȇnja rodIlnIk: [skájkov] mestnIk: pri sivénjih tudi pri sivȇnjih dajalnIk: [skájkom] orodnIk: s sivénji tudi s sivȇnji tožilnik: [skájke] mestnIk: [pri skájkih] Izvor orodnIk: [s skájki] ↑siveti tonemsko skike skika samostalnik moškega spola [skȃjk] [skájk] ipa: [skáːk] Pomen ednina 1. tekaški rolki podoben pripomoček, ki se pritrdi ImenovalnIk: [skȃjk] na obuvalo s pasovi rodIlnIk: [skȃjka] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: [skȃjku] ▪ Skike lahko uporabljamo na vseh utrjenih poteh, kot tožilnik: [skȃjk] so makadam, gozdne poti, kolovozi in seveda asfalt. mestnIk: [pri skȃjku] ▪▪▪ orodnIk: [s skȃjkom] ▪ Kdor kupi skike, ne potrebuje več tekaških rolk, poleg dvojina tega pa je skike veliko varnejši, ker ima odlične zavore. ImenovalnIk: [skȃjka] ▪ Za skike je možno uporabljati vsak navaden čevelj rodIlnIk: [skȃjkov] oziroma športni copat. dajalnIk: [skȃjkoma] 1.1. vadba, gibanje s takim pripomočkom in tožilnik: [skȃjka] palicami mestnIk: [pri skȃjkih] ▪ Trenerji skika toplo priporočajo obisk začetnega orodnIk: [s skȃjkoma] tečaja, saj boste z njim hitreje in bolj varno množina napredovali pri pravilnem izvajanju tehnike. ▪ Skike je primeren tako za rekreativno vadbo kot za ImenovalnIk: [skȃjki] vrhunske tekače. rodIlnIk: [skȃjkov] 2. dajalnIk: [skȃjkom] kot pridevnik ki je v zvezi s skikom 1., 1.1. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda tožilnik: [skȃjke] skike rolka mestnIk: [pri skȃjkih] ▪ Paziti moramo, da ne pride do prevelike hitrosti, orodnIk: [s skȃjki] ker potem skike rolk ne obvladamo več in je padec neizogiben. Izvor prevzeto iz angl. skike, iz sk(ate) ‛drsalka’ + (b)ike I ‛kolo’ zgovor In oblIke jakostno [skájk] skomíg skomíga samostalnik moškega spola ipa: [ˈskaːk] [skomík skomíga] ednina Pomen ImenovalnIk: [skájk] 1. gib z rameni navzgor in navzdol rodIlnIk: [skájka] ▪ Trening boste končali z lahkimi skomigi. dajalnIk: [skájku] ▪ Vsakič, ko izvajam vajo skomig z rameni, si tožilnik: [skájk] pretegnem vratne mišice. mestnIk: [pri skájku] 2. ekspresivno izražanje nevednosti, dvoma ali orodnIk: [s skájkom] sprijaznjenosti, navadno z gibom z rameni dvojina navzgor in navzdol ImenovalnIk: [skájka] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku rodIlnIk: [skájkov] skomig z rameni ▪ dajalnIk: [skájkoma] V odgovor sem dobila le začuden pogled in skomig z tožilnik: [skájka] rameni. ▪ Utemeljevanje, da bo krogla predrla hrbtne ploščice v mestnIk: [pri skájkih] jopiču, je naletelo le na zdolgočasen skomig z rameni. orodnIk: [s skájkoma] ▪▪▪ 497 ▪ Stik z uradnimi oblastmi se je že davno spremenil v permisiven skomig: če je taka vaša želja, izvolite. Izvor ↑skomigati Izgovor In oblIke jakostno skúter skúterja samostalnik moškega spola [skomík skomíga] [skúter] ipa: [skɔˈmiːk skɔˈmiːga] Pomen ednina motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom ImenovalnIk: skomíg za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, rodIlnIk: skomíga navadno za vožnjo po mestu dajalnIk: skomígu ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: skomíg električni skuter | maksi, n-kubični skuter | sedeči, mestnIk: pri skomígu stoječi skuter | trikolesni, velikokolesni skuter orodnIk: s skomígom ▪ V občini imajo električna polnilna mesta, prevažajo se dvojina z električnimi skuterji in električnimi kolesi. ImenovalnIk: skomíga ▪ Na videz je 50-kubični skuter podoben svojemu predhodniku, a po zagotovilih tovarne bogateje rodIlnIk: skomígov opremljen. dajalnIk: skomígoma ▪ Ponudba sega od rekreativnih do visoko zmogljivih tožilnik: skomíga sedečih skuterjev in vrhunskega tekmovalnega mestnIk: pri skomígih stoječega modela. orodnIk: s skomígoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina model skuterja | proizvajalec skuterjev | voznik skuterja ImenovalnIk: skomígi | vožnja skuterja rodIlnIk: skomígov ▪ Prava mala revolucija je bila, ko je tovarna dajalnIk: skomígom predstavila model skuterja s kompresorskim tožilnik: skomíge polnilnikom. mestnIk: pri skomígih ▪ Zaostrena konkurenca je proizvajalce skuterjev orodnIk: s skomígi prisilila v iskanje tržnih niš, ki bi jih lahko zapolnili s tehnološkimi izboljšavami klasičnih skuterjev. ▪ Prikazali bodo nekatere vaje in pravila vožnje s tonemsko [skomȋk skomȋga] skuterji ter opozorili na nevarnosti, ki v prometu prežijo na voznike skuterjev. ipa: [skɔmíːk skɔmíːgà] ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku izdelovati skuterje | kupiti, najeti skuter | predstaviti ImenovalnIk: skomȋg skuter | voziti skuter rodIlnIk: skomȋga ▪ Po otoku redno vozi avtobus, mogoče pa je najeti dajalnIk: skomȋgu skuter ali kolo. tožilnik: skomȋg ▪ Predstavili so skuter precej nenavadnega videza, ki mestnIk: pri skomȋgu naj bi služil kot taksi. orodnIk: s skomȋgom ▪▪▪ dvojina ▪ Nekateri se vozijo s skuterji, drugi z avtomobili. ImenovalnIk: skomȋga rodIlnIk: skomȋgov Izgovor In oblIke dajalnIk: skomȋgoma jakostno tožilnik: skomȋga [skúter] mestnIk: pri skomȋgih ipa: [ˈskuːtɛɾ] orodnIk: s skomȋgoma ednina množina ImenovalnIk: skúter ImenovalnIk: skomȋgi rodIlnIk: skúterja rodIlnIk: skomȋgov dajalnIk: skúterju dajalnIk: skomȋgom tožilnik: skúter tožilnik: skomȋge mestnIk: pri skúterju mestnIk: pri skomȋgih orodnIk: s skúterjem orodnIk: s skomȋgi dvojina 498 ImenovalnIk: skúterja rodIlnIk: skȗterjev rodIlnIk: skúterjev dajalnIk: skȗterjema dajalnIk: skúterjema tožilnik: skȗterja tožilnik: skúterja mestnIk: pri skȗterjih mestnIk: pri skúterjih orodnIk: s skȗterjema orodnIk: s skúterjema množina množina ImenovalnIk: skȗterji ImenovalnIk: skúterji rodIlnIk: skȗterjev rodIlnIk: skúterjev dajalnIk: skȗterjem dajalnIk: skúterjem tožilnik: skȗterje tožilnik: skúterje mestnIk: pri skȗterjih mestnIk: pri skúterjih orodnIk: s skȗterji orodnIk: s skúterji stalne zveze tonemsko [skúter] podvodni skuter ipa: [skùːtɾ] električna naprava z ročaji za hitrejše premikanje ednina pod vodo ImenovalnIk: skúter ▪ Zaradi relativno močnega vodnega toka v jami si rodIlnIk: skúterja je pomagal s podvodnim skuterjem, ki izgleda kot dajalnIk: skúterju torpedo. ▪ Pri potopu si je pomagal s podvodnim skuterjem in tožilnik: skúter tako prihranil čas in energijo, saj je največjo globino mestnIk: pri skúterju dosegel šele po dobrem kilometru sifona. orodnIk: s skúterjem dvojina vodni skuter ImenovalnIk: skúterja motornemu kolesu podobno plovilo z nizkim rodIlnIk: skúterjev tudi skȗterjev sediščem in prostorom za noge na sredini dajalnIk: skúterjema ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tožilnik: skúterja tekmovanje z vodnimi skuterji | vožnja z vodnim mestnIk: pri skúterjih tudi pri skȗterjih skuterjem orodnIk: s skúterjema ▪ V nedeljo bo državno prvenstvo z vodnimi skuterji. množina ▪ Poletje je preživela na morju, adrenalin pa si je ImenovalnIk: skúterji dvigovala z dirkanjem z vodnimi skuterji. rodIlnIk: skúterjev tudi skȗterjev ▪ Je eden redkih smučarjev, ki je nizal uspehe tudi v dajalnIk: skúterjem tekmovanjih z vodnimi skuterji. tožilnik: skúterje ▪▪▪ mestnIk: pri skúterjih tudi pri skȗterjih ▪ Dekleti sta uživali na plaži, se zabavali s prijatelji, orodnIk: s skúterji tudi s skȗterji čofotali po morju in se vozili z vodnimi skuterji. in Izvor [skȗter] prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’ ipa: [skúːtɾ] smrdljívka smrdljívke samostalnik ženskega spola (tonemska dvojnica) [smərdljíka] ednina Pomen ImenovalnIk: skȗter 1. rastlina, zlasti okrasna cvetlica, z neprijetnim rodIlnIk: skȗterja vonjem dajalnIk: skȗterju ▪ Med okrasnimi rastlinami ne smemo pozabiti na tožilnik: skȗter smrdljivke, ki s svojim vonjem odganjajo celo vrsto mestnIk: pri skȗterju škodljivih žuželk, tudi koloradskega hrošča in komarje. orodnIk: s skȗterjem ▪ Kljub čudoviti zunanjosti je smrdljivka neprijetna dvojina zaradi vonja po razpadajočem mesu, s katerim privlači žuželke, ki jo oprašijo. ImenovalnIk: skȗterja 2. regratu podobna rastlina z blagim vonjem po 499 krompirju, ki raste v listnatih gozdovih, ali njen rodIlnIk: smrdljívk del; primerjaj lat. Aposeris foetida dajalnIk: smrdljívkam ▪ Smrdljivka ima okus po krompirju in je odlična v tožilnik: smrdljívke solati. mestnIk: pri smrdljívkah ▪ O vsebnosti hranil v listih smrdljivke ni veliko orodnIk: s smrdljívkami znanega. ▪ Smrdljivka raste v gozdovih, najpogosteje v bukovih. tonemsko 3. neužitna ali strupena goba neprijetnega vonja [smərdljȋka] ▪ Skrbno sem pregledal vse smrdljivke, ki sem jih ipa: [sməɾdljíːkà] našel, in med njimi ni bilo niti ene smrdljive golobice. ▪ ednina V sušnem, vročem vremenu postajajo klobuki smrdljivk vse manj sluzasti in lepljivi, dokler na ImenovalnIk: smrdljȋvka povrhnjici ne ostane le še lesk. rodIlnIk: smrdljȋvke 4. grozdje trte izabele z večjimi temno vijoličnimi dajalnIk: smrdljȋvki grozdi s tršim ovojem tožilnik: smrdljȋvko ▪ Ponudba kraške kulinarike je zelo zanimiva: teranova mestnIk: pri smrdljȋvki torta, jota iz repe, kruh z dodatkom lupin smrdljivke. orodnIk: s smrdljȋvko ▪ Grajska posebnost je tudi kruh s smrdljivko. dvojina 5. večja rastlinojeda ali plenilska stenica s ImenovalnIk: smrdljȋvki telesom v obliki ščita in petdelnimi tipalkami, ki rodIlnIk: smrdljȋvk se brani z izločkom neprijetnega vonja; primerjaj lat. dajalnIk: smrdljȋvkama Pentatomidae tožilnik: smrdljȋvki ▪ Ko se izležejo mlade smrdljivke, se združijo v gruče, mestnIk: pri smrdljȋvkah z glavami navznoter, in mahajo s svojimi nogami in orodnIk: s smrdljȋvkama tipalkami naokoli. množina ▪ Ščitastim stenicam zaradi vonja, s katerim se branijo ImenovalnIk: smrdljȋvke pred plenilci, pravimo tudi smrdljivke. rodIlnIk: smrdljȋvk 6. slabšalno ženska, ki oddaja neprijeten vonj dajalnIk: smrdljȋvkam ▪ Smrdljivk, ki smrdijo po starem švicu, ki ga prekrivajo tožilnik: smrdljȋvke z dišavicami, sem se vedno izogibal. 7. mestnIk: pri smrdljȋvkah slabšalno ženska, ki se ji pripisuje nemoralnost, orodnIk: s smrdljȋvkami ničvrednost ▪ Če bi imela smrdljivka čisto vest, ne bi plačevali s mesečno na tisoče evrov za njeno varovanje. talne zveze zelena smrdljivka Izgovor In oblIke iz zoologije stenica zelene barve, ki srka sokove iz jakostno plodov kulturnih rastlin, zlasti stročnic; primerjaj lat. [smərdljíka] Nezara viridula ipa: [sməɾdlˈjiːka] ▪ Zaradi barvnega kontrasta zeleno smrdljivko najlažje ednina in najprej opazimo na paradižniku. ImenovalnIk: smrdljívka ▪ Zelena smrdljivka se je iz Sredozemlja, ki je po rodIlnIk: smrdljívke predvidevanju njena prvotna domovina, po svetu dajalnIk: smrdljívki razširila s trgovanjem šele v zadnjih dveh stoletjih. tožilnik: smrdljívko mestnIk: pri smrdljívki Izvor orodnIk: s smrdljívko ↑smrdljiv dvojina ImenovalnIk: smrdljívki smrdokávra smrdokávre samostalnik ženskega spola rodIlnIk: smrdljívk [smərdokára] dajalnIk: smrdljívkama Pomen tožilnik: smrdljívki ptica s perjanico, rdečkasto rjavim trupom, mestnIk: pri smrdljívkah črno-belimi progastimi perutmi in dolgim, rahlo orodnIk: s smrdljívkama ukrivljenim koničastim kljunom; primerjaj lat. Upupa množina epops ImenovalnIk: smrdljívke 500 ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: s smrdokȃvrama ▪ Smrdokavra živi v velikem delu Afrike, Evrope in množina jugovzhodne Azije. ImenovalnIk: smrdokȃvre ▪ Poleg vodomca, čebelarja in zlatovranke spada rodIlnIk: smrdokȃver smrdokavra med naše najlepše in najzanimivejše dajalnIk: smrdokȃvram ptice. tožilnik: smrdokȃvre ▪▪▪ ▪ Če bo sadovnjak zaznamovalo pašništvo, katerega mestnIk: pri smrdokȃvrah spremljevalci so tudi velike žuželke, bomo morda uzrli orodnIk: s smrdokȃvrami smrdokavro, ki bo pobirala velike kobilice, bramorje in hrošče govnače. Izvor ↑smrdeti + kavra ‛vrana’, po ljudskem prepričanju, I da ima ta ptica nečisto gnezdo zgovor In oblIke jakostno [smərdokára] snéžka snéžke samostalnik ženskega spola ipa: [sməɾdɔˈkaːɾa] [snéška] ednina Pomen ImenovalnIk: smrdokávra 1. navadno v množini podloženo zimsko obuvalo z rodIlnIk: smrdokávre debelim rebrastim podplatom, ki sega največ do dajalnIk: smrdokávri kolena tožilnik: smrdokávro ▪ V tem času je najraje v toplih športnih oblačilih in mestnIk: pri smrdokávri snežkah, ki jo grejejo tudi v noge. ▪ orodnIk: s smrdokávro Ne pozabite na tople nepremočljive snežke, nato pa dvojina se zapodite v zimski dan! 2. ImenovalnIk: smrdokávri navadno v množini, nekdaj krajša lesena smučka ▪ Snežke so pri svojem delu hitro prevzeli lovci in rodIlnIk: smrdokáver gozdarji. dajalnIk: smrdokávrama ▪ Bloški smučarji so imeli snežke, dolge komaj več kot tožilnik: smrdokávri meter, in kol, okrog katerega so obračali. mestnIk: pri smrdokávrah ▪ V novejšem času oldtimerji s festivali na snegu orodnIk: s smrdokávrama obujajo smučarsko tradicijo na doma narejenih množina snežkah. ImenovalnIk: smrdokávre 3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim rodIlnIk: smrdokáver sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj dajalnIk: smrdokávram lat. Tricholoma portentosum; sin.: sivka, iz biologije zimska tožilnik: smrdokávre kolobarnica mestnIk: pri smrdokávrah ▪ Kljub temu da smo sredi zime, je včeraj na osrednji orodnIk: s smrdokávrami tržnici branjevka prodajala gobe snežke. tonemsko Izgovor In oblIke [smərdokȃra] jakostno ipa: [sməɾdɔkáːɾà] [snéška] ednina ipa: [ˈsneːʃka] ImenovalnIk: smrdokȃvra ednina rodIlnIk: smrdokȃvre ImenovalnIk: snéžka dajalnIk: smrdokȃvri rodIlnIk: snéžke tožilnik: smrdokȃvro dajalnIk: snéžki mestnIk: pri smrdokȃvri tožilnik: snéžko orodnIk: s smrdokȃvro mestnIk: pri snéžki dvojina orodnIk: s snéžko ImenovalnIk: smrdokȃvri dvojina rodIlnIk: smrdokȃver ImenovalnIk: snéžki dajalnIk: smrdokȃvrama rodIlnIk: snéžk tožilnik: smrdokȃvri dajalnIk: snéžkama mestnIk: pri smrdokȃvrah tožilnik: snéžki 501 mestnIk: pri snéžkah ▪ Če novinar spesni slab članek, mora kritiko sprejeti. orodnIk: s snéžkama ⏵ glag. + o + sam. beseda v mestniku množina ▪ Nov model avtomobila smo v uredništvu že vozili in ImenovalnIk: snéžke o njem spesnili štiri strani, zato ne bomo ponavljali že rodIlnIk: snéžk napisanega. dajalnIk: snéžkam tožilnik: snéžke Izgovor In oblIke mestnIk: pri snéžkah jakostno [spésniti] orodnIk: s snéžkami ipa: [ˈspeːsniti] tonemsko nedoločnik: spésniti [snška] namenIlnIk: spésnit ipa: [snéːʃkà] sedanjik ednina ednina ImenovalnIk: snžka 1. oseba: spésnim rodIlnIk: snžke 2. oseba: spésniš dajalnIk: snžki 3. oseba: spésni tožilnik: snžko dvojina mestnIk: pri snžki 1. oseba: spésniva orodnIk: s snžko 2. oseba: spésnita dvojina 3. oseba: spésnita ImenovalnIk: snžki množina rodIlnIk: snžk 1. oseba: spésnimo dajalnIk: snžkama 2. oseba: spésnite tožilnik: snžki 3. oseba: spésnijo mestnIk: pri snžkah velelnik orodnIk: s snžkama ednina množina 2. oseba: spésni ImenovalnIk: snžke dvojina rodIlnIk: snžk 1. oseba: spésniva dajalnIk: snžkam 2. oseba: spésnita tožilnik: snžke množina mestnIk: pri snžkah 1. oseba: spésnimo orodnIk: s snžkami 2. oseba: spésnite deležnik na -l Izvor moški spol ↑sneg ednIna: spésnil dvojIna: spésnila spésniti spésnim množina: spésnili dovršni glagol [spésniti] ženski spol P ednIna: spésnila omen 1. napisati pesem dvojIna: spésnili ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina: spésnile spesniti himno | spesniti pesem, pesmico | spesniti verze srednji spol ▪ Spesnil je pesem, dolgo kar sedem kitic. ednIna: spésnilo ▪ Prve verze je spesnila v prvem razredu osnovne šole. dvojIna: spésnili ▪▪▪ množina: spésnila deležnik na ▪ -č Za glasbenike je spesnil preko dva tisoč besedil. 2. moški spol slabšalno reči, napisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: spesnèč ▪ Izjavo je spesnil in medijem poslal nekdo, ki je z rodIlnIk: spesnéčega ministrom sploh ni uskladil. dajalnIk: spesnéčemu tožilnik: spesnèč 502 živo spesnéčega orodnIk: s spesnéčima mestnIk: pri spesnéčem množina orodnIk: s spesnéčim ImenovalnIk: spesnéča dvojina rodIlnIk: spesnéčih ImenovalnIk: spesnéča dajalnIk: spesnéčim rodIlnIk: spesnéčih tožilnik: spesnéča dajalnIk: spesnéčima mestnIk: pri spesnéčih tožilnik: spesnéča orodnIk: s spesnéčimi mestnIk: pri spesnéčih deležnik na -n orodnIk: s spesnéčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: spesnéči ImenovalnIk: spésnjen rodIlnIk: spesnéčih rodIlnIk: spésnjenega dajalnIk: spesnéčim dajalnIk: spésnjenemu tožilnik: spesnéče tožilnik: spésnjen mestnIk: pri spesnéčih živo spésnjenega orodnIk: s spesnéčimi mestnIk: pri spésnjenem ženski spol orodnIk: s spésnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: spesnéča ImenovalnIk: spésnjena rodIlnIk: spesnéče rodIlnIk: spésnjenih dajalnIk: spesnéči dajalnIk: spésnjenima tožilnik: spesnéčo tožilnik: spésnjena mestnIk: pri spesnéči mestnIk: pri spésnjenih orodnIk: s spesnéčo orodnIk: s spésnjenima dvojina množina ImenovalnIk: spesnéči ImenovalnIk: spésnjeni rodIlnIk: spesnéčih rodIlnIk: spésnjenih dajalnIk: spesnéčima dajalnIk: spésnjenim tožilnik: spesnéči tožilnik: spésnjene mestnIk: pri spesnéčih mestnIk: pri spésnjenih orodnIk: s spesnéčima orodnIk: s spésnjenimi množina ženski spol ImenovalnIk: spesnéče ednina rodIlnIk: spesnéčih ImenovalnIk: spésnjena dajalnIk: spesnéčim rodIlnIk: spésnjene tožilnik: spesnéče dajalnIk: spésnjeni mestnIk: pri spesnéčih tožilnik: spésnjeno orodnIk: s spesnéčimi mestnIk: pri spésnjeni srednji spol orodnIk: s spésnjeno ednina dvojina ImenovalnIk: spesnéče ImenovalnIk: spésnjeni rodIlnIk: spesnéčega rodIlnIk: spésnjenih dajalnIk: spesnéčemu dajalnIk: spésnjenima tožilnik: spesnéče tožilnik: spésnjeni mestnIk: pri spesnéčem mestnIk: pri spésnjenih orodnIk: s spesnéčim orodnIk: s spésnjenima dvojina množina ImenovalnIk: spesnéči ImenovalnIk: spésnjene rodIlnIk: spesnéčih rodIlnIk: spésnjenih dajalnIk: spesnéčima dajalnIk: spésnjenim tožilnik: spesnéči tožilnik: spésnjene mestnIk: pri spesnéčih mestnIk: pri spésnjenih 503 orodnIk: s spésnjenimi 1. oseba: spsnim srednji spol 2. oseba: spsniš ednina 3. oseba: spsni ImenovalnIk: spésnjeno dvojina rodIlnIk: spésnjenega 1. oseba: spsniva dajalnIk: spésnjenemu 2. oseba: spsnita tožilnik: spésnjeno 3. oseba: spsnita mestnIk: pri spésnjenem množina orodnIk: s spésnjenim 1. oseba: spsnimo dvojina 2. oseba: spsnite ImenovalnIk: spésnjeni 3. oseba: spsnijo rodIlnIk: spésnjenih velelnik dajalnIk: spésnjenima ednina tožilnik: spésnjeni 2. oseba: spsni mestnIk: pri spésnjenih dvojina orodnIk: s spésnjenima 1. oseba: spsniva množina 2. oseba: spsnita ImenovalnIk: spésnjena množina rodIlnIk: spésnjenih 1. oseba: spsnimo dajalnIk: spésnjenim 2. oseba: spsnite tožilnik: spésnjena deležnik na -l mestnIk: pri spésnjenih moški spol orodnIk: s spésnjenimi ednIna: spsnil glagolnik dvojIna: spsnila ednina množina: spsnili ImenovalnIk: spésnjenje ženski spol rodIlnIk: spésnjenja ednIna: spsnila dajalnIk: spésnjenju dvojIna: spsnili tožilnik: spésnjenje množina: spsnile mestnIk: pri spésnjenju srednji spol orodnIk: s spésnjenjem ednIna: spsnilo dvojina dvojIna: spsnili ImenovalnIk: spésnjenji množina: spsnila rodIlnIk: spésnjenj deležnik na -č dajalnIk: spésnjenjema moški spol tožilnik: spésnjenji ednina mestnIk: pri spésnjenjih ImenovalnIk: spesnȅč orodnIk: s spésnjenjema rodIlnIk: spesnčega množina dajalnIk: spesnčemu ImenovalnIk: spésnjenja tožilnik: spesnȅč rodIlnIk: spésnjenj živo spesnčega dajalnIk: spésnjenjem mestnIk: pri spesnčem tožilnik: spésnjenja orodnIk: s spesnčim mestnIk: pri spésnjenjih dvojina orodnIk: s spésnjenji ImenovalnIk: spesnča rodIlnIk: spesnčih tonemsko dajalnIk: spesnčima [spsniti] tožilnik: spesnča ipa: [spéːsnìti] mestnIk: pri spesnčih nedoločnik: spsniti orodnIk: s spesnčima namenIlnIk: spsnit množina sedanjik ImenovalnIk: spesnči ednina rodIlnIk: spesnčih 504 dajalnIk: spesnčim dajalnIk: spsnjenemu tožilnik: spesnče tožilnik: spsnjen mestnIk: pri spesnčih živo spsnjenega orodnIk: s spesnčimi mestnIk: pri spsnjenem ženski spol orodnIk: s spsnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: spesnča ImenovalnIk: spsnjena rodIlnIk: spesnče rodIlnIk: spsnjenih dajalnIk: spesnči dajalnIk: spsnjenima tožilnik: spesnčo tožilnik: spsnjena mestnIk: pri spesnči mestnIk: pri spsnjenih orodnIk: s spesnčo orodnIk: s spsnjenima dvojina množina ImenovalnIk: spesnči ImenovalnIk: spsnjeni rodIlnIk: spesnčih rodIlnIk: spsnjenih dajalnIk: spesnčima dajalnIk: spsnjenim tožilnik: spesnči tožilnik: spsnjene mestnIk: pri spesnčih mestnIk: pri spsnjenih orodnIk: s spesnčima orodnIk: s spsnjenimi množina ženski spol ImenovalnIk: spesnče ednina rodIlnIk: spesnčih ImenovalnIk: spsnjena dajalnIk: spesnčim rodIlnIk: spsnjene tožilnik: spesnče dajalnIk: spsnjeni mestnIk: pri spesnčih tožilnik: spsnjeno orodnIk: s spesnčimi mestnIk: pri spsnjeni srednji spol orodnIk: s spsnjeno ednina dvojina ImenovalnIk: spesnče ImenovalnIk: spsnjeni rodIlnIk: spesnčega rodIlnIk: spsnjenih dajalnIk: spesnčemu dajalnIk: spsnjenima tožilnik: spesnče tožilnik: spsnjeni mestnIk: pri spesnčem mestnIk: pri spsnjenih orodnIk: s spesnčim orodnIk: s spsnjenima dvojina množina ImenovalnIk: spesnči ImenovalnIk: spsnjene rodIlnIk: spesnčih rodIlnIk: spsnjenih dajalnIk: spesnčima dajalnIk: spsnjenim tožilnik: spesnči tožilnik: spsnjene mestnIk: pri spesnčih mestnIk: pri spsnjenih orodnIk: s spesnčima orodnIk: s spsnjenimi množina srednji spol ImenovalnIk: spesnča ednina rodIlnIk: spesnčih ImenovalnIk: spsnjeno dajalnIk: spesnčim rodIlnIk: spsnjenega tožilnik: spesnča dajalnIk: spsnjenemu mestnIk: pri spesnčih tožilnik: spsnjeno orodnIk: s spesnčimi mestnIk: pri spsnjenem deležnik na -n orodnIk: s spsnjenim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: spsnjeni ImenovalnIk: spsnjen rodIlnIk: spsnjenih rodIlnIk: spsnjenega dajalnIk: spsnjenima 505 tožilnik: spsnjeni ▪ Vpisala se je na tečaj stand up komedije in začela mestnIk: pri spsnjenih nastopati po manjših londonskih klubih. orodnIk: s spsnjenima ▪ V svojih stand up nastopih se ne ustraši nobene množina teme. ImenovalnIk: spsnjena ▪ Naloga stand up komika je, da opazuje svet okoli sebe in vidi stvari malo drugače, na način, kot ga rodIlnIk: spsnjenih večina ne. dajalnIk: spsnjenim tožilnik: spsnjena Izgovor In oblIke mestnIk: pri spsnjenih jakostno orodnIk: s spsnjenimi glagolnik [stêndap] ednina ipa: [ˈstɛːndap] ednina ImenovalnIk: spsnjenje ImenovalnIk: [stêndap] rodIlnIk: spsnjenja rodIlnIk: [stêndapa] dajalnIk: spsnjenju dajalnIk: [stêndapu] tožilnik: spsnjenje tožilnik: [stêndap] mestnIk: pri spsnjenju mestnIk: [pri stêndapu] orodnIk: s spsnjenjem dvojina orodnIk: [s stêndapom] dvojina ImenovalnIk: spsnjenji ImenovalnIk: [stêndapa] rodIlnIk: spsnjenj rodIlnIk: [stêndapov] dajalnIk: spsnjenjema dajalnIk: [stêndapoma] tožilnik: spsnjenji tožilnik: [stêndapa] mestnIk: pri spsnjenjih mestnIk: [pri stêndapih] orodnIk: s spsnjenjema množina orodnIk: [s stêndapoma] množina ImenovalnIk: spsnjenja ImenovalnIk: [stêndapi] rodIlnIk: spsnjenj rodIlnIk: [stêndapov] dajalnIk: spsnjenjem dajalnIk: [stêndapom] tožilnik: spsnjenja tožilnik: [stêndape] mestnIk: pri spsnjenjih mestnIk: [pri stêndapih] orodnIk: s spsnjenji orodnIk: [s stêndapi] I zvor ↑pesniti tonemsko [stȇndap] stand up ipa: [stːndàp] stand upa; in stand-up samostalnik moškega spola ednina [stêndap] ImenovalnIk: [stȇndap] Pomen 1. nastopanje z zabavanjem občinstva s rodIlnIk: [stȇndapa] pripovedovanjem šal dajalnIk: [stȇndapu] ▪ V gledališču je pogrešala neposreden stik z tožilnik: [stȇndap] občinstvom, zato se je začela spogledovati s stand mestnIk: [pri stȇndapu] upom. orodnIk: [s stȇndapom] ▪ Velik del mojih stand upov je že od začetka dvojina samoironija. ImenovalnIk: [stȇndapa] ▪ V zadnjih treh letih je stand up postal popularen po rodIlnIk: [stȇndapov] vsej Sloveniji, ljudje pričakujejo vse več in ne marajo dajalnIk: [stȇndapoma] poceni humorja. tožilnik: [stȇndapa] 2. kot pridevnik ki je v zvezi s stand upom 1. mestnIk: [pri stȇndapih] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda orodnIk: [s stȇndapoma] stand up komedija, komika | stand up komičarka, množina komedijantka, komik | stand up nastop, predstava, ImenovalnIk: [stȇndapi] večer rodIlnIk: [stȇndapov] 506 dajalnIk: [stȇndapom] dajalnIk: [stêndapom] tožilnik: [stȇndape] tožilnik: [stêndape] mestnIk: [pri stȇndapih] mestnIk: [pri stêndapih] orodnIk: [s stȇndapi] orodnIk: [s stêndapi] Izvor tonemsko ↑stand-up [stȇndap] ipa: [stːndàp] stand-up stand-upa; in stand up samostalnik moškega spola ednina [stêndap] ImenovalnIk: [stȇndap] Pomen rodIlnIk: [stȇndapa] 1. nastopanje z zabavanjem občinstva s dajalnIk: [stȇndapu] pripovedovanjem šal tožilnik: [stȇndap] ▪ Klasične predstave imajo igralce, rekvizite, sceno in mestnIk: [pri stȇndapu] režiserja, za stand-up potrebuješ le idejo, mikrofon in orodnIk: [s stȇndapom] publiko. dvojina ▪ Od malega sem oboževal stand-up. Zato sem se ImenovalnIk: [stȇndapa] odločil, da postanem komik. rodIlnIk: [stȇndapov] ▪ Za stand-up je značilno tudi to, da točka končno dajalnIk: [stȇndapoma] obliko dobi šele skozi nastope, kvaliteten material pa tožilnik: [stȇndapa] nastaja zelo počasi. 2. mestnIk: [pri stȇndapih] kot pridevnik ki je v zvezi s stand-upom 1. ⏵ orodnIk: [s stȇndapoma] sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda stand-up komičarka, komedijantka, komik množina | stand-up komedija, komika | stand-up nastop, predstava, večer ImenovalnIk: [stȇndapi] ▪ Več mesecev sem hodila na delavnice stand-up rodIlnIk: [stȇndapov] komedije. dajalnIk: [stȇndapom] ▪ Da Slovenci obožujemo stand-up nastope, pričajo tožilnik: [stȇndape] vedno dobro obiskane predstave tako domačih kot tudi mestnIk: [pri stȇndapih] tujih komikov. orodnIk: [s stȇndapi] ▪ Komedijant je s svojim stand-up vložkom nasmejal prisotne. Izvor prevzeto iz amer. angl. stand-up (comedy) iz stand Izgovor In oblIke up ‛stati pokonci’ jakostno [stêndap] stíh stíha samostalnik moškega spola ipa: [ˈstɛːndap] [stíh] ednina Pomen ImenovalnIk: [stêndap] 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in rodIlnIk: [stêndapa] pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno dajalnIk: [stêndapu] vrstico; sin.: verz tožilnik: [stêndap] ▪ Prešernov stih »Ne vrag, le sosed bo mejak« je mestnIk: [pri stêndapu] aktualen tudi dandanes. orodnIk: [s stêndapom] ▪ Vso grenkobo, ki jo do tega mesta nosiš v sebi, si zlil dvojina v stihe pesmi. ImenovalnIk: [stêndapa] 1.1. v množini pesem iz teh enot; sin.: verz rodIlnIk: [stêndapov] ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: [stêndapoma] ljubezenski stihi | pesniški stihi | Prešernovi stihi tožilnik: [stêndapa] ▪ Najbolj priljubljena so bila srca z različnimi mestnIk: [pri stêndapih] ljubezenskimi stihi, ki so si jih podarjali zaljubljenci. ▪ orodnIk: [s stêndapoma] Udeleženci mednarodne literarne prireditve so brali množina pesniške stihe. ⏵ ImenovalnIk: [stêndapi] glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: [stêndapov] brati stihe | kovati, pisati stihe ▪ Piše in pesni prelepe stihe, posvečene zlasti morju in 507 Kornatom. dajalnIk: stȋhoma ▪ Prve stihe je napisala kmalu zatem, ko se je naučila tožilnik: stȋha pisati. mestnIk: pri stȋhih ▪▪▪ orodnIk: s stȋhoma ▪ Poleg stihov, ki so razkrivali idejno osnovo zbirke, so množina Pisanice prinašale še drugačna pesniška besedila. ImenovalnIk: stȋhi 2. posamezna, navadno oštevilčena enota rodIlnIk: stȋhov besedila v verskih knjigah; sin.: verz dajalnIk: stȋhom ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku tožilnik: stȋhe ▪ Duhovniki v rumenih kutah čepijo pred svojimi celicami v peščeni steni nasproti cerkve in deklamirajo mestnIk: pri stȋhih stihe iz Svetega pisma. orodnIk: s stȋhi ▪ V prostoru so stene okrašene z zelenimi zastavami in stihi iz Korana. Izvor prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna I vrsta, vrstica, verz’ zgovor In oblIke jakostno [stíh] stôrževka stôrževke samostalnik ženskega spola ipa: [ˈstiːx] [stôržeka] ednina ImenovalnIk: stíh Izgovor In oblIke rodIlnIk: stíha jakostno dajalnIk: stíhu [stôržeka] tožilnik: stíh ipa: [ˈstɔːɾʒɛka] mestnIk: pri stíhu ednina orodnIk: s stíhom ImenovalnIk: stôrževka dvojina rodIlnIk: stôrževke ImenovalnIk: stíha dajalnIk: stôrževki rodIlnIk: stíhov tožilnik: stôrževko dajalnIk: stíhoma mestnIk: pri stôrževki tožilnik: stíha orodnIk: s stôrževko mestnIk: pri stíhih dvojina orodnIk: s stíhoma ImenovalnIk: stôrževki množina rodIlnIk: stôrževk ImenovalnIk: stíhi dajalnIk: stôrževkama rodIlnIk: stíhov tožilnik: stôrževki dajalnIk: stíhom mestnIk: pri stôrževkah tožilnik: stíhe orodnIk: s stôrževkama mestnIk: pri stíhih množina orodnIk: s stíhi ImenovalnIk: stôrževke rodIlnIk: stôrževk tonemsko dajalnIk: stôrževkam [stȋh] tožilnik: stôrževke ipa: [stíːx] mestnIk: pri stôrževkah ednina orodnIk: s stôrževkami ImenovalnIk: stȋh rodIlnIk: stȋha tonemsko dajalnIk: stȋhu [stóržeka] tožilnik: stȋh ipa: [stːɾʒka] mestnIk: pri stȋhu ednina orodnIk: s stȋhom ImenovalnIk: stórževka dvojina rodIlnIk: stórževke ImenovalnIk: stȋha dajalnIk: stórževki rodIlnIk: stȋhov tožilnik: stórževko 508 mestnIk: pri stórževki dajalnIk: strígi orodnIk: s stȏrževko tudi s stórževko tožilnik: strígo dvojina mestnIk: pri strígi ImenovalnIk: stórževki orodnIk: s strígo rodIlnIk: stȏrževk dvojina dajalnIk: stórževkama ImenovalnIk: strígi tožilnik: stórževki rodIlnIk: stríg mestnIk: pri stórževkah dajalnIk: strígama orodnIk: s stórževkama tožilnik: strígi množina mestnIk: pri strígah ImenovalnIk: stórževke orodnIk: s strígama rodIlnIk: stȏrževk množina dajalnIk: stórževkam ImenovalnIk: stríge tožilnik: stórževke rodIlnIk: stríg mestnIk: pri stórževkah dajalnIk: strígam orodnIk: s stórževkami tožilnik: stríge mestnIk: pri strígah stalne zveze orodnIk: s strígami smrekova storževka tonemsko iz biologije užitna lističasta goba z dolgim tankim [stríga] betom, ki raste iz smrekovega storža; primerjaj lat. ipa: [stɾìːgá] Strobilurus esculentus ednina ▪ Smrekove storževke so v naših gozdovih pogoste ImenovalnIk: stríga gobe, ki pa jih zaradi majhnosti največkrat ne rodIlnIk: stríge opazimo. ▪ Od marca do maja bomo našli smrekovo storževko na dajalnIk: strígi smrekovih storžih, ki so deloma ali v celoti zakopani v tožilnik: strígo zemljo in prekriti z iglicami, listjem in vejicami. mestnIk: pri strígi orodnIk: s strȋgo I dvojina zvor ↑storž ImenovalnIk: strígi rodIlnIk: strȋg stríga stríge dajalnIk: strígama samostalnik ženskega spola [stríga] tožilnik: strígi mestnIk: pri strígah Pomen orodnIk: s strígama iz zoologije členonožec z daljšim telesom, parom nog na vsakem členu in navadno močnimi čeljustmi s množina strupnimi žlezami; ImenovalnIk: stríge primerjaj lat. Chilopoda ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: strȋg ▪ Striga se hrani s polži, pa tudi z ličinkami muh in dajalnIk: strígam hroščev. tožilnik: stríge ▪ Strige se gibljejo veliko hitreje kot železne kačice. mestnIk: pri strígah ▪▪▪ orodnIk: s strígami ▪ Naučiti se moramo razlikovati med strigami in kačicami. in [strȋga] I ipa: [stɾíːgà] zgovor In oblIke jakostno [stríga] (tonemska dvojnica) ipa: [ˈstɾiːga] ednina ednina ImenovalnIk: strȋga ImenovalnIk: stríga rodIlnIk: strȋge rodIlnIk: stríge dajalnIk: strȋgi 509 tožilnik: strȋgo dajalnIk: strugárjema mestnIk: pri strȋgi tožilnik: strugárja orodnIk: s strȋgo mestnIk: pri strugárjih dvojina orodnIk: s strugárjema ImenovalnIk: strȋgi množina rodIlnIk: strȋg ImenovalnIk: strugárji dajalnIk: strȋgama rodIlnIk: strugárjev tožilnik: strȋgi dajalnIk: strugárjem mestnIk: pri strȋgah tožilnik: strugárje orodnIk: s strȋgama mestnIk: pri strugárjih množina orodnIk: s strugárji ImenovalnIk: strȋge rodIlnIk: strȋg tonemsko dajalnIk: strȋgam [strugár] tožilnik: strȋge ipa: [stɾugàːɾ] mestnIk: pri strȋgah ednina orodnIk: s strȋgami ImenovalnIk: strugár rodIlnIk: strugárja Izvor dajalnIk: strugárju ↑striči tožilnik: strugárja mestnIk: pri strugárju strugár strugárja samostalnik moškega spola orodnIk: s strugárjem [strugár] dvojina Pomen ImenovalnIk: strugárja kdor se ukvarja s struženjem, navadno poklicno rodIlnIk: strugárjev tudi strugȃrjev ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: strugárjema izučiti se za strugarja tožilnik: strugárja ▪ Izučil se je za strugarja in zatem še za strojnega mestnIk: pri strugárjih tudi pri strugȃrjih tehnika. orodnIk: s strugárjema ▪ Odločil se je za prekvalifikacijo in se v tovarni množina avtomobilov priučil za strugarja. ImenovalnIk: strugárji ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: strugárjev tudi strugȃrjev ▪ Vmesnik je mogoče kupiti, lahko pa vam ga po dajalnIk: strugárjem navodilih izdela strugar. tožilnik: strugárje ▪ Stole so izdelovali tako kmečki tesarji in strugarji kot mestnIk: pri strugárjih tudi pri strugȃrjih svetovno znani mizarji. orodnIk: s strugárji tudi s strugȃrji ▪▪▪ ▪ 26 let je delal kot strugar, potem pa si je moral besedotvorje zaradi okvare hrbtenice poiskati drugo delo. ženski spol: strugarka Izgovor In oblIke Izvor jakostno ↑strugati [strugár] ipa: [stɾuˈgaːɾ] ednina strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča] ImenovalnIk: strugár Pomen rodIlnIk: strugárja 1. strupena kača dajalnIk: strugárju ⏵ sam. beseda + sam. beseda tožilnik: strugárja kača strupenjača mestnIk: pri strugárju ▪ Še posebej zanimive se jim zdijo najhujše kače orodnIk: s strugárjem strupenjače na svetu, denimo vitka napadalna afriška dvojina mamba, ameriška klopotača z roženim obročkom na ImenovalnIk: strugárja repu in velika afriška kobra. rodIlnIk: strugárjev 510 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: strupenjáče ugriz strupenjače rodIlnIk: strupenjáč ▪ Prvo pravilo ob ugrizu strupenjače je, ostanite zbrani dajalnIk: strupenjáčam in naj vas ne zajame panika. tožilnik: strupenjáče ▪▪▪ mestnIk: pri strupenjáčah ▪ V Sloveniji živita le dve vrsti človeku nevarnih orodnIk: s strupenjáčami strupenjač, modras in gad. ▪ Že večkrat so s protistrupi reševali življenja ljubiteljev tonemsko kač, ki so jih doma ugriznile strupenjače. [strupenjáča] 2. strupena goba ▪ Ker bo nevarnih strupenjač v prihodnjih dneh vse več ipa: [stɾupɛnjàːʧá] in več, gobarje opozarjamo na previdnost. ednina ▪ Velja biti previden, kajti sem in tja vas bo privabila ImenovalnIk: strupenjáča tudi kakšna goba strupenjača. rodIlnIk: strupenjáče 3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to dajalnIk: strupenjáči pripisuje tožilnik: strupenjáčo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri strupenjáči ▪ Od vsega, kar slišim, me najbolj presune tisto, kar mi orodnIk: s strupenjȃčo razlaga o tej zviti, nevarni, mnogolični strupenjači, ki dvojina je toliko časa vodila vse za nos. ImenovalnIk: strupenjáči ▪ S svojo nepretenciozno, diskretno režijo potegne rodIlnIk: strupenjȃč najboljše iz igralske zasedbe, v kateri izstopa znana dajalnIk: strupenjáčama igralka kot dežurna strupenjača. tožilnik: strupenjáči ▪▪▪ mestnIk: pri strupenjáčah ▪ Tudi če se skrije, bo izvedela, da se je vrnil, in orodnIk: s strupenjáčama naredila vse, da mu zagreni življenje. Takšna pač je, množina strupenjača. 4. ImenovalnIk: strupenjáče knjižno pogovorno, ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti rodIlnIk: strupenjȃč zmogljivostjo, okretnostjo dajalnIk: strupenjáčam ▪ Da bo raven adrenalina v krvi prerasla dosedanja tožilnik: strupenjáče doživetja, je bilo jasno že ob prvem pogledu na cestno mestnIk: pri strupenjáčah strupenjačo – izjemno dirkaško razpoloženo različico. orodnIk: s strupenjáčami ▪ Dober, vendar ne poceni malček je zadnja Hondina skuterska strupenjača. Izvor ↑strupen Izgovor In oblIke jakostno strúžen strúžena strúženo pridevnik [strupenjáča] [strúžen] ipa: [stɾupɛnˈjaːʧa] Pomen ednina v nekaterih zvezah v obliki struženi ki je pri vrtenju obliko-ImenovalnIk: strupenjáča van z odrezovanjem tankih plasti rodIlnIk: strupenjáče ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: strupenjáči stružene noge tožilnik: strupenjáčo ▪ Stol stoji na struženih nogah in ima stružene mestnIk: pri strupenjáči mednožne vezne letve. orodnIk: s strupenjáčo ▪ Les je zelo primeren za stružene in rezbarske izdelke dvojina ter glasbila. ImenovalnIk: strupenjáči ⏵ prisl. + prid. beseda rodIlnIk: strupenjáč ▪ Ročaji so največkrat struženi. dajalnIk: strupenjáčama ▪ Letve imajo različno stružene okrasne zaključke. tožilnik: strupenjáči mestnIk: pri strupenjáčah Izgovor In oblIke orodnIk: s strupenjáčama jakostno množina [strúžen] 511 ipa: [ˈstɾuːʒɛn] dajalnIk: strúženemu osnovnIk tožilnik: strúženo moški spol mestnIk: pri strúženem ednina orodnIk: s strúženim ImenovalnIk: strúžen dvojina določno strúženi ImenovalnIk: strúženi rodIlnIk: strúženega rodIlnIk: strúženih dajalnIk: strúženemu dajalnIk: strúženima tožilnik: strúžen tožilnik: strúženi določno strúženi mestnIk: pri strúženih živo strúženega orodnIk: s strúženima mestnIk: pri strúženem množina orodnIk: s strúženim ImenovalnIk: strúžena dvojina rodIlnIk: strúženih ImenovalnIk: strúžena dajalnIk: strúženim rodIlnIk: strúženih tožilnik: strúžena dajalnIk: strúženima mestnIk: pri strúženih tožilnik: strúžena orodnIk: s strúženimi mestnIk: pri strúženih orodnIk: s strúženima tonemsko množina [strúžen] ImenovalnIk: strúženi ipa: [stɾùːʒn] rodIlnIk: strúženih osnovnIk dajalnIk: strúženim moški spol tožilnik: strúžene ednina mestnIk: pri strúženih ImenovalnIk: strúžen orodnIk: s strúženimi določno strúženi ženski spol rodIlnIk: strúženega ednina dajalnIk: strúženemu ImenovalnIk: strúžena tožilnik: strúžen rodIlnIk: strúžene določno strúženi dajalnIk: strúženi živo strúženega tožilnik: strúženo mestnIk: pri strúženem mestnIk: pri strúženi orodnIk: s strúženim orodnIk: s strúženo dvojina dvojina ImenovalnIk: strúžena ImenovalnIk: strúženi rodIlnIk: strúženih rodIlnIk: strúženih dajalnIk: strúženima dajalnIk: strúženima tožilnik: strúžena tožilnik: strúženi mestnIk: pri strúženih mestnIk: pri strúženih orodnIk: s strúženima orodnIk: s strúženima množina množina ImenovalnIk: strúženi ImenovalnIk: strúžene rodIlnIk: strúženih rodIlnIk: strúženih dajalnIk: strúženim dajalnIk: strúženim tožilnik: strúžene tožilnik: strúžene mestnIk: pri strúženih mestnIk: pri strúženih orodnIk: s strúženimi orodnIk: s strúženimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: strúžena ImenovalnIk: strúženo rodIlnIk: strúžene rodIlnIk: strúženega dajalnIk: strúženi 512 tožilnik: strúženo jih pozneje poriše z ornamenti. mestnIk: pri strúženi ▪▪▪ orodnIk: s strúženo ▪ Les je trd, žilav in vzdržljiv. Zelo dobro se da dvojina oblikovati, primeren je za struženje in rezbarjenje. ImenovalnIk: strúženi ▪ Žaganje, struženje in druge obdelave so v izhodišču enostavni postopki, ki omogočajo, da se tudi sami rodIlnIk: strúženih lahko lotimo izdelave lesenega pohištva, v rokah dajalnIk: strúženima izurjenih mojstrov pa nastajajo prave mojstrovine. tožilnik: strúženi 1.1. ravnanje česa z odrezovanjem tankih plasti mestnIk: pri strúženih ▪ Struženje grbin, ki so jih dvignile korenine pinij in orodnIk: s strúženima so bile nevarne zlasti za motoriste, je del rednega množina vzdrževanja državnih cest. ImenovalnIk: strúžene ▪ Cenjene stranke obveščam, da nudim kvalitetno rodIlnIk: strúženih struženje in lakiranje parketov in vseh vrst ladijskih dajalnIk: strúženim podov. tožilnik: strúžene 1.2. drgnjenje česa, da se obrablja, navadno ob mestnIk: pri strúženih oddajanju glasnega zvoka orodnIk: s strúženimi ▪ Barja so se razvila na silikatnem pesku, ki je nastal srednji spol po mehaničnem struženju ledenikov. ednina 2. neknjižno pogovorno igranje, predvajanje zelo glasne ImenovalnIk: strúženo glasbe rodIlnIk: strúženega ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: strúženemu ▪ Ob bobnenju in struženju kitar najdeta prostor tako tožilnik: strúženo saksofon kot gong. mestnIk: pri strúženem ▪▪▪ ▪ V njeni glasbi se mešajo ritmi hiphopa, funka, soula, orodnIk: s strúženim dvojina kitarskega struženja z ritmi južnoameriške ljudske glasbe. ImenovalnIk: strúženi ▪ V basih je bilo slišati struženje, v zgornjem registru rodIlnIk: strúženih šumljanje. dajalnIk: strúženima 2.1. ekspresivno oddajanje glasnega zvoka tožilnik: strúženi ▪ V Ankaranu se človek prebudi ob struženju škržatov. mestnIk: pri strúženih orodnIk: s strúženima Izgovor In oblIke množina jakostno ImenovalnIk: strúžena [strúženje] rodIlnIk: strúženih ipa: [ˈstɾuːʒɛnjɛ] dajalnIk: strúženim ednina tožilnik: strúžena ImenovalnIk: strúženje mestnIk: pri strúženih rodIlnIk: strúženja orodnIk: s strúženimi dajalnIk: strúženju tožilnik: strúženje Izvor ↑stružiti mestnIk: pri strúženju orodnIk: s strúženjem dvojina strúženje strúženja samostalnik srednjega spola ImenovalnIk: strúženji [strúženje] rodIlnIk: strúženj Pomen dajalnIk: strúženjema 1. oblikovanje vrtečega se predmeta z tožilnik: strúženji odrezovanjem tankih plasti mestnIk: pri strúženjih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s strúženjema struženje lesa množina ▪ Za struženje lesa so se stružnice povsem ImenovalnIk: strúženja nespremenjene ohranile vse do 19. stoletja. rodIlnIk: strúženj ▪ Posebej pogosto se loteva struženja lesenih pirhov, ki dajalnIk: strúženjem 513 tožilnik: strúženja v prestavo. mestnIk: pri strúženjih 2. neknjižno pogovorno igrati, predvajati zelo glasno orodnIk: s strúženji glasbo ▪ Na festivalu bodo stružili hard core. tonemsko ▪ V klubu je stružilo kar enajst domačih, hrvaških, [strúženje] poljskih, nemških in ameriških didžejev. ipa: [stɾùːʒnjɛ] 2.1. ekspresivno oddajati glasen zvok ednina ▪ Zunaj je žagal in stružil veter. ImenovalnIk: strúženje rodIlnIk: strúženja Izgovor In oblIke dajalnIk: strúženju jakostno tožilnik: strúženje [strúžiti] mestnIk: pri strúženju ipa: [ˈstɾuːʒiti] orodnIk: s strúženjem nedoločnik: strúžiti dvojina namenIlnIk: strúžit ImenovalnIk: strúženji in strȗženji sedanjik rodIlnIk: strȗženj ednina dajalnIk: strúženjema in strȗženjema 1. oseba: strúžim tožilnik: strúženji in strȗženji 2. oseba: strúžiš mestnIk: pri strȗženjih 3. oseba: strúži orodnIk: s strúženjema in s strȗženjema dvojina množina 1. oseba: strúživa ImenovalnIk: strȗženja 2. oseba: strúžita rodIlnIk: strȗženj 3. oseba: strúžita dajalnIk: strȗženjem množina tožilnik: strȗženja 1. oseba: strúžimo mestnIk: pri strȗženjih 2. oseba: strúžite orodnIk: s strȗženji 3. oseba: strúžijo velelnik Izvor ednina ↑stružiti 2. oseba: strúži dvojina strúžiti strúžim nedovršni glagol 1. oseba: strúživa [strúžiti] 2. oseba: strúžita P množina omen 1. oblikovati vrteči se predmet z odrezovanjem 1. oseba: strúžimo tankih plasti 2. oseba: strúžite ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku deležnik na -l ▪ V tovarni je stružil motorne gredi za večtonske moški spol črpalke. ednIna: strúžil ▪ Stružil je velika kolesa za vagone in lokomotive dvojIna: strúžila na stružnici, ki jo danes razstavljajo kot muzejski množina: strúžili predmet. ženski spol ▪▪▪ ednIna: strúžila ▪ Kot lesni strugar je veliko stružil in skrbel predvsem dvojIna: strúžili za okraske na predmetih. množina: strúžile 1.1. ravnati kaj z odrezovanjem tankih plasti srednji spol ▪ Začeli so stružiti grbine na cesti od Strunjana proti ednIna: strúžilo Valeti. dvojIna: strúžili 1.2. drgniti kaj, da se obrablja, navadno ob množina: strúžila oddajanju glasnega zvoka deležnik na -č ▪ V motorju avtobusa najprej cvileče struži in nato moški spol hreščeče poči. ▪ Gume so cvilile pod mano, ko sem stružil iz prestave ednina ImenovalnIk: stružèč 514 rodIlnIk: stružéčega dajalnIk: stružéčima dajalnIk: stružéčemu tožilnik: stružéči tožilnik: stružèč mestnIk: pri stružéčih živo stružéčega orodnIk: s stružéčima mestnIk: pri stružéčem množina orodnIk: s stružéčim ImenovalnIk: stružéča dvojina rodIlnIk: stružéčih ImenovalnIk: stružéča dajalnIk: stružéčim rodIlnIk: stružéčih tožilnik: stružéča dajalnIk: stružéčima mestnIk: pri stružéčih tožilnik: stružéča orodnIk: s stružéčimi mestnIk: pri stružéčih deležnik na -n orodnIk: s stružéčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: stružéči ImenovalnIk: strúžen rodIlnIk: stružéčih rodIlnIk: strúženega dajalnIk: stružéčim dajalnIk: strúženemu tožilnik: stružéče tožilnik: strúžen mestnIk: pri stružéčih živo strúženega orodnIk: s stružéčimi mestnIk: pri strúženem ženski spol orodnIk: s strúženim ednina dvojina ImenovalnIk: stružéča ImenovalnIk: strúžena rodIlnIk: stružéče rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružéči dajalnIk: strúženima tožilnik: stružéčo tožilnik: strúžena mestnIk: pri stružéči mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružéčo orodnIk: s strúženima dvojina množina ImenovalnIk: stružéči ImenovalnIk: strúženi rodIlnIk: stružéčih rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružéčima dajalnIk: strúženim tožilnik: stružéči tožilnik: strúžene mestnIk: pri stružéčih mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružéčima orodnIk: s strúženimi množina ženski spol ImenovalnIk: stružéče ednina rodIlnIk: stružéčih ImenovalnIk: strúžena dajalnIk: stružéčim rodIlnIk: strúžene tožilnik: stružéče dajalnIk: strúženi mestnIk: pri stružéčih tožilnik: strúženo orodnIk: s stružéčimi mestnIk: pri strúženi srednji spol orodnIk: s strúženo ednina dvojina ImenovalnIk: stružéče ImenovalnIk: strúženi rodIlnIk: stružéčega rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružéčemu dajalnIk: strúženima tožilnik: stružéče tožilnik: strúženi mestnIk: pri stružéčem mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružéčim orodnIk: s strúženima dvojina množina ImenovalnIk: stružéči ImenovalnIk: strúžene rodIlnIk: stružéčih rodIlnIk: strúženih 515 dajalnIk: strúženim namenIlnIk: strúžit tožilnik: strúžene sedanjik mestnIk: pri strúženih ednina orodnIk: s strúženimi 1. oseba: strúžim srednji spol 2. oseba: strúžiš ednina 3. oseba: strúži ImenovalnIk: strúženo dvojina rodIlnIk: strúženega 1. oseba: strúživa dajalnIk: strúženemu 2. oseba: strúžita tožilnik: strúženo 3. oseba: strúžita mestnIk: pri strúženem množina orodnIk: s strúženim 1. oseba: strúžimo dvojina 2. oseba: strúžite ImenovalnIk: strúženi 3. oseba: strúžijo rodIlnIk: strúženih velelnik dajalnIk: strúženima ednina tožilnik: strúženi 2. oseba: strúži mestnIk: pri strúženih dvojina orodnIk: s strúženima 1. oseba: strúživa množina 2. oseba: strúžita ImenovalnIk: strúžena množina rodIlnIk: strúženih 1. oseba: strúžimo dajalnIk: strúženim 2. oseba: strúžite tožilnik: strúžena deležnik na -l mestnIk: pri strúženih moški spol orodnIk: s strúženimi ednIna: strúžil glagolnik dvojIna: strúžila ednina množina: strúžili ImenovalnIk: strúženje ženski spol rodIlnIk: strúženja ednIna: strúžila dajalnIk: strúženju dvojIna: strúžili tožilnik: strúženje množina: strúžile mestnIk: pri strúženju srednji spol orodnIk: s strúženjem ednIna: strúžilo dvojina dvojIna: strúžili ImenovalnIk: strúženji množina: strúžila rodIlnIk: strúženj deležnik na -č dajalnIk: strúženjema moški spol tožilnik: strúženji ednina mestnIk: pri strúženjih ImenovalnIk: stružȅč orodnIk: s strúženjema rodIlnIk: stružčega množina dajalnIk: stružčemu ImenovalnIk: strúženja tožilnik: stružȅč rodIlnIk: strúženj živo stružčega dajalnIk: strúženjem mestnIk: pri stružčem tožilnik: strúženja orodnIk: s stružčim mestnIk: pri strúženjih dvojina orodnIk: s strúženji ImenovalnIk: stružča rodIlnIk: stružčih tonemsko dajalnIk: stružčima [strúžiti] tožilnik: stružča ipa: [stɾùːʒíti] mestnIk: pri stružčih nedoločnik: strúžiti orodnIk: s stružčima 516 množina ednina ImenovalnIk: stružči ImenovalnIk: strúžen rodIlnIk: stružčih rodIlnIk: strúženega dajalnIk: stružčim dajalnIk: strúženemu tožilnik: stružče tožilnik: strúžen mestnIk: pri stružčih živo strúženega orodnIk: s stružčimi mestnIk: pri strúženem ženski spol orodnIk: s strúženim ednina dvojina ImenovalnIk: stružča ImenovalnIk: strúžena rodIlnIk: stružče rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružči dajalnIk: strúženima tožilnik: stružčo tožilnik: strúžena mestnIk: pri stružči mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružčo orodnIk: s strúženima dvojina množina ImenovalnIk: stružči ImenovalnIk: strúženi rodIlnIk: stružčih rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružčima dajalnIk: strúženim tožilnik: stružči tožilnik: strúžene mestnIk: pri stružčih mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružčima orodnIk: s strúženimi množina ženski spol ImenovalnIk: stružče ednina rodIlnIk: stružčih ImenovalnIk: strúžena dajalnIk: stružčim rodIlnIk: strúžene tožilnik: stružče dajalnIk: strúženi mestnIk: pri stružčih tožilnik: strúženo orodnIk: s stružčimi mestnIk: pri strúženi srednji spol orodnIk: s strúženo ednina dvojina ImenovalnIk: stružče ImenovalnIk: strúženi rodIlnIk: stružčega rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružčemu dajalnIk: strúženima tožilnik: stružče tožilnik: strúženi mestnIk: pri stružčem mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružčim orodnIk: s strúženima dvojina množina ImenovalnIk: stružči ImenovalnIk: strúžene rodIlnIk: stružčih rodIlnIk: strúženih dajalnIk: stružčima dajalnIk: strúženim tožilnik: stružči tožilnik: strúžene mestnIk: pri stružčih mestnIk: pri strúženih orodnIk: s stružčima orodnIk: s strúženimi množina srednji spol ImenovalnIk: stružča ednina rodIlnIk: stružčih ImenovalnIk: strúženo dajalnIk: stružčim rodIlnIk: strúženega tožilnik: stružča dajalnIk: strúženemu mestnIk: pri stružčih tožilnik: strúženo orodnIk: s stružčimi mestnIk: pri strúženem deležnik na -n orodnIk: s strúženim moški spol dvojina 517 ImenovalnIk: strúženi ▪ Stružni nož, ki se vrti s hitrostjo 5000 obratov v rodIlnIk: strúženih minuti, je zadel delavko v desno roko ter ji huje dajalnIk: strúženima poškodoval prste in dlan. tožilnik: strúženi mestnIk: pri strúženih Izgovor In oblIke orodnIk: s strúženima jakostno množina [strúžni] ImenovalnIk: strúžena ipa: [ˈstɾuːʒni] rodIlnIk: strúženih osnovnIk dajalnIk: strúženim moški spol tožilnik: strúžena ednina mestnIk: pri strúženih ImenovalnIk: strúžni orodnIk: s strúženimi rodIlnIk: strúžnega glagolnik dajalnIk: strúžnemu ednina tožilnik: strúžni ImenovalnIk: strúženje živo strúžnega rodIlnIk: strúženja mestnIk: pri strúžnem dajalnIk: strúženju orodnIk: s strúžnim tožilnik: strúženje dvojina mestnIk: pri strúženju ImenovalnIk: strúžna orodnIk: s strúženjem rodIlnIk: strúžnih dvojina dajalnIk: strúžnima ImenovalnIk: strúženji in strȗženji tožilnik: strúžna rodIlnIk: strȗženj mestnIk: pri strúžnih dajalnIk: strúženjema in strȗženjema orodnIk: s strúžnima tožilnik: strúženji in strȗženji množina mestnIk: pri strȗženjih ImenovalnIk: strúžni orodnIk: s strúženjema in s strȗženjema rodIlnIk: strúžnih množina dajalnIk: strúžnim ImenovalnIk: strȗženja tožilnik: strúžne rodIlnIk: strȗženj mestnIk: pri strúžnih dajalnIk: strȗženjem orodnIk: s strúžnimi tožilnik: strȗženja ženski spol mestnIk: pri strȗženjih ednina orodnIk: s strȗženji ImenovalnIk: strúžna rodIlnIk: strúžne Izvor dajalnIk: strúžni = cslov. stružiti, rus. stružítь < pslov. * stružiti iz tožilnik: strúžno * strugъ ‛strgalo’ iz ide. korena * streg- ‛drgniti, mestnIk: pri strúžni gladiti, narediti hitro potezo’ orodnIk: s strúžno dvojina strúžni strúžna strúžno pridevnik ImenovalnIk: strúžni [strúžni] rodIlnIk: strúžnih P dajalnIk: strúžnima omen 1. ki je v zvezi s struženjem 1. tožilnik: strúžni ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri strúžnih stružni del orodnIk: s strúžnima ▪ Podjetje se ukvarja s proizvodnjo stružnih delov. množina 1.1. ki se uporablja pri struženju 1. ImenovalnIk: strúžne ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: strúžnih stružni avtomat, polavtomat | stružni nož dajalnIk: strúžnim ▪ Do leta 1985 je proizvodnjo razširil na sedem tožilnik: strúžne zaposlenih in 14 stružnih avtomatov. mestnIk: pri strúžnih orodnIk: s strúžnimi 518 srednji spol rodIlnIk: strúžne ednina dajalnIk: strúžni ImenovalnIk: strúžno tožilnik: strúžno rodIlnIk: strúžnega mestnIk: pri strúžni dajalnIk: strúžnemu orodnIk: s strúžno tožilnik: strúžno dvojina mestnIk: pri strúžnem ImenovalnIk: strúžni orodnIk: s strúžnim rodIlnIk: strúžnih dvojina dajalnIk: strúžnima ImenovalnIk: strúžni tožilnik: strúžni rodIlnIk: strúžnih mestnIk: pri strúžnih dajalnIk: strúžnima orodnIk: s strúžnima tožilnik: strúžni množina mestnIk: pri strúžnih ImenovalnIk: strúžne orodnIk: s strúžnima rodIlnIk: strúžnih množina dajalnIk: strúžnim ImenovalnIk: strúžna tožilnik: strúžne rodIlnIk: strúžnih mestnIk: pri strúžnih dajalnIk: strúžnim orodnIk: s strúžnimi tožilnik: strúžna srednji spol mestnIk: pri strúžnih ednina orodnIk: s strúžnimi ImenovalnIk: strúžno rodIlnIk: strúžnega tonemsko dajalnIk: strúžnemu [strúžni] tožilnik: strúžno ipa: [stɾùːʒní] mestnIk: pri strúžnem osnovnIk orodnIk: s strúžnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: strúžni ImenovalnIk: strúžni rodIlnIk: strúžnih rodIlnIk: strúžnega dajalnIk: strúžnima dajalnIk: strúžnemu tožilnik: strúžni tožilnik: strúžni mestnIk: pri strúžnih živo strúžnega orodnIk: s strúžnima mestnIk: pri strúžnem množina orodnIk: s strúžnim ImenovalnIk: strúžna dvojina rodIlnIk: strúžnih ImenovalnIk: strúžna dajalnIk: strúžnim rodIlnIk: strúžnih tožilnik: strúžna dajalnIk: strúžnima mestnIk: pri strúžnih tožilnik: strúžna orodnIk: s strúžnimi mestnIk: pri strúžnih orodnIk: s strúžnima in množina [strȗžni] ImenovalnIk: strúžni ipa: [stɾúːʒnì] rodIlnIk: strúžnih dajalnIk: strúžnim (tonemska dvojnica) tožilnik: strúžne osnovnIk mestnIk: pri strúžnih moški spol orodnIk: s strúžnimi ednina ženski spol ImenovalnIk: strȗžni ednina rodIlnIk: strȗžnega ImenovalnIk: strúžna dajalnIk: strȗžnemu 519 tožilnik: strȗžni mestnIk: pri strȗžnih živo strȗžnega orodnIk: s strȗžnima mestnIk: pri strȗžnem množina orodnIk: s strȗžnim ImenovalnIk: strȗžna dvojina rodIlnIk: strȗžnih ImenovalnIk: strȗžna dajalnIk: strȗžnim rodIlnIk: strȗžnih tožilnik: strȗžna dajalnIk: strȗžnima mestnIk: pri strȗžnih tožilnik: strȗžna orodnIk: s strȗžnimi mestnIk: pri strȗžnih orodnIk: s strȗžnima Izvor množina ↑stružiti ImenovalnIk: strȗžni rodIlnIk: strȗžnih strúžnica strúžnice samostalnik ženskega spola dajalnIk: strȗžnim [strúžnica] tožilnik: strȗžne Pomen mestnIk: pri strȗžnih naprava za struženje orodnIk: s strȗžnimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol avtomatska stružnica | lesna stružnica | stara stružnica ednina ▪ Najprimernejše orodje za izdelavo nastavka je lesna ImenovalnIk: strȗžna stružnica. rodIlnIk: strȗžne ▪ Na precizni urarski stružnici se je dele ure izdelovalo dajalnIk: strȗžni v delavnici, za kar je bilo potrebno pravo mojstrstvo. tožilnik: strȗžno ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri strȗžni ▪ Stružnice za serijsko rezanje navojev so se pojavile orodnIk: s strȗžno okrog leta 1800. dvojina ▪ Staro odsluženo stružnico za obdelavo kovin je ImenovalnIk: strȗžni preuredil za obdelavo kamna. rodIlnIk: strȗžnih ▪▪▪ ▪ Na liniji stružnic so izdelovali sestavne dele za pogon dajalnIk: strȗžnima letalskih propelerjev. tožilnik: strȗžni mestnIk: pri strȗžnih Izgovor In oblIke orodnIk: s strȗžnima množina jakostno [strúžnica] ImenovalnIk: strȗžne ipa: [ˈstɾuːʒniʦa] rodIlnIk: strȗžnih ednina dajalnIk: strȗžnim ImenovalnIk: strúžnica tožilnik: strȗžne rodIlnIk: strúžnice mestnIk: pri strȗžnih dajalnIk: strúžnici orodnIk: s strȗžnimi srednji spol tožilnik: strúžnico ednina mestnIk: pri strúžnici orodnIk: s strúžnico ImenovalnIk: strȗžno dvojina rodIlnIk: strȗžnega ImenovalnIk: strúžnici dajalnIk: strȗžnemu rodIlnIk: strúžnic tožilnik: strȗžno dajalnIk: strúžnicama mestnIk: pri strȗžnem tožilnik: strúžnici orodnIk: s strȗžnim dvojina mestnIk: pri strúžnicah orodnIk: s strúžnicama ImenovalnIk: strȗžni množina rodIlnIk: strȗžnih ImenovalnIk: strúžnice dajalnIk: strȗžnima rodIlnIk: strúžnic tožilnik: strȗžni dajalnIk: strúžnicam 520 tožilnik: strúžnice 1.1. ta goba kot hrana, jed; sin.: kukmak mestnIk: pri strúžnicah ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s strúžnicami nadevani, pečeni, vloženi šampinjoni | narezani, očiščeni, sesekljani šampinjoni | sveži šampinjoni tonemsko ▪ Pripravila je eno od predjedi, biftek s pečenimi [strȗžnica] šampinjoni. ipa: [stɾúːʒnìʦa] ▪ Pekli sta si zrezke z jajci in jedli vložene šampinjone. ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: strȗžnica narezati, očistiti šampinjone ▪ Mavrahe in šampinjone očistite, operite in narežite rodIlnIk: strȗžnice na kolobarje. dajalnIk: strȗžnici ▪ Če uporabimo šampinjone v kombinaciji s suhimi tožilnik: strȗžnico jurčki, suhe jurčke namočimo v malo mlačne vode, da mestnIk: pri strȗžnici se napnejo. orodnIk: s strȗžnico ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dvojina ▪ Pri nas najpogosteje pripravimo omako s šampinjoni. ImenovalnIk: strȗžnici ▪▪▪ rodIlnIk: strȗžnic ▪ Najboljši so šampinjoni na žaru, preliti z rahlo dajalnIk: strȗžnicama premočno tržaško omako. tožilnik: strȗžnici mestnIk: pri strȗžnicah Izgovor In oblIke orodnIk: s strȗžnicama jakostno množina [šampinjón] ImenovalnIk: strȗžnice ipa: [ʃampinˈjoːn] rodIlnIk: strȗžnic ednina dajalnIk: strȗžnicam ImenovalnIk: šampinjón tožilnik: strȗžnice rodIlnIk: šampinjóna mestnIk: pri strȗžnicah dajalnIk: šampinjónu orodnIk: s strȗžnicami tožilnik: neživo šampinjón mestnIk: pri šampinjónu Izvor ↑stružiti orodnIk: s šampinjónom dvojina ImenovalnIk: šampinjóna šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola rodIlnIk: šampinjónov [šampinjón] dajalnIk: šampinjónoma Pomen tožilnik: šampinjóna 1. lističasta goba z navadno gladkim belim ali mestnIk: pri šampinjónih rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem orodnIk: s šampinjónoma temni; primerjaj lat. Agaricus; sin.: iz biologije kukmak množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: šampinjóni beli, rjavi šampinjoni | gojeni šampinjoni rodIlnIk: šampinjónov ▪ Najbolj iskani so beli šampinjoni s premerom klobuka dajalnIk: šampinjónom od 2 do 3 centimetre. tožilnik: šampinjóne ▪ Poleg gob, ki jih najdemo v gozdu, na tržnicah navadno ponujajo gojene sveže šampinjone, bukove mestnIk: pri šampinjónih ostrigarje in v zadnjem času tudi šitake. orodnIk: s šampinjóni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku gojenje šampinjonov tonemsko ▪ Sem strasten gobar, zato se bom gojenja [šampinjn] šampinjonov lotil s toliko večjim užitkom. ipa: [ʃampinjóːn] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina gojiti šampinjone ImenovalnIk: šampinjn ▪ Podali smo se v eno od številnih podzemnih kleti, kjer rodIlnIk: šampinjna v vrečah, napolnjenih s substratom, pridelujejo rjave dajalnIk: šampinjnu šampinjone. tožilnik: neživo šampinjn 521 mestnIk: pri šampinjnu Izgovor In oblIke orodnIk: s šampinjnom jakostno dvojina [šentjánže šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánže ImenovalnIk: šampinjna šəntjánževa šəntjánževo] rodIlnIk: šampinjnov ipa: [ʃɛntˈjaːnʒɛ ʃɛntˈjaːnʒɛʋa ʃɛntˈjaːnʒɛʋɔ] in dajalnIk: šampinjnoma [ʃəntˈjaːnʒɛ ʃəntˈjaːnʒɛʋa ʃəntˈjaːnʒɛʋɔ] tožilnik: šampinjna osnovnIk mestnIk: pri šampinjnih moški spol orodnIk: s šampinjnoma ednina množina ImenovalnIk: šentjánžev ImenovalnIk: šampinjni rodIlnIk: šentjánževega rodIlnIk: šampinjnov dajalnIk: šentjánževemu dajalnIk: šampinjnom tožilnik: šentjánžev tožilnik: šampinjne živo šentjánževega mestnIk: pri šampinjnih mestnIk: pri šentjánževem orodnIk: s šampinjni orodnIk: s šentjánževim dvojina Izvor ImenovalnIk: šentjánževa prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon rodIlnIk: šentjánževih ‛goba’ dajalnIk: šentjánževima tožilnik: šentjánževa šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik mestnIk: pri šentjánževih [šentjánže šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánže orodnIk: s šentjánževima šəntjánževa šəntjánževo] množina Pomen ImenovalnIk: šentjánževi 1. ki je v zvezi z godovanjem sv. Janeza Krstnika rodIlnIk: šentjánževih 24. junija dajalnIk: šentjánževim ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: šentjánževe ▪ V arhivu so skrbno shranjene šege ob veliki noči, mestnIk: pri šentjánževih božiču in šentjanževem kresovanju. orodnIk: s šentjánževimi ▪ Nagrado je poimenoval po slovenskem sončnem ženski spol božanstvu, ki se slavi na šentjanžev ali ivanjski večer, ednina po solsticiju. ImenovalnIk: šentjánževa ▪▪▪ rodIlnIk: šentjánževe ▪ Slavja poznega pomladnega in poletnega časa so dajalnIk: šentjánževi vezana na cerkvene praznike (urbanovo, telovo, tožilnik: šentjánževo ivanje, šentjanževo ali kres). 2. ki je v zvezi s šentjanževko 1. mestnIk: pri šentjánževi ⏵ orodnIk: s šentjánževo prid. beseda + sam. beseda ▪ Enkrat na teden uporabim oljčno olje, v katerem so dvojina se namakali šentjanževi cvetovi. ImenovalnIk: šentjánževi ▪ Šentjanževo cvetje damo v primerno stekleno posodo rodIlnIk: šentjánževih in prelijemo s štirikratno količino olivnega olja. dajalnIk: šentjánževima 2.1. ki je iz šentjanževke 1. ali vsebuje tožilnik: šentjánževi šentjanževko 1. mestnIk: pri šentjánževih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: s šentjánževima šentjanžev čaj | šentjanževa tinktura | šentjanževo olje množina ▪ Priporoča se, da se ob daljšem uživanju ImenovalnIk: šentjánževe šentjanževega čaja ali olja izogibamo soncu, ker koža rodIlnIk: šentjánževih postane preobčutljiva za sončno svetlobo. dajalnIk: šentjánževim ▪ Šentjanževa tinktura je uporabna za lajšanje revme, tožilnik: šentjánževe naredimo pa jo tako, da dve pesti svežih listov za tri mestnIk: pri šentjánževih tedne namočimo v liter žganja. orodnIk: s šentjánževimi srednji spol 522 ednina ImenovalnIk: šentjánževa ImenovalnIk: šentjánževo rodIlnIk: šentjánževe rodIlnIk: šentjánževega dajalnIk: šentjánževi dajalnIk: šentjánževemu tožilnik: šentjánževo tožilnik: šentjánževo mestnIk: pri šentjánževi mestnIk: pri šentjánževem orodnIk: s šentjánževo orodnIk: s šentjánževim dvojina dvojina ImenovalnIk: šentjánževi ImenovalnIk: šentjánževi rodIlnIk: šentjánževih rodIlnIk: šentjánževih dajalnIk: šentjánževima dajalnIk: šentjánževima tožilnik: šentjánževi tožilnik: šentjánževi mestnIk: pri šentjánževih mestnIk: pri šentjánževih orodnIk: s šentjánževima orodnIk: s šentjánževima množina množina ImenovalnIk: šentjánževe ImenovalnIk: šentjánževa rodIlnIk: šentjánževih rodIlnIk: šentjánževih dajalnIk: šentjánževim dajalnIk: šentjánževim tožilnik: šentjánževe tožilnik: šentjánževa mestnIk: pri šentjánževih mestnIk: pri šentjánževih orodnIk: s šentjánževimi orodnIk: s šentjánževimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: šentjánževo [šentjánže šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánže rodIlnIk: šentjánževega šəntjánževa šəntjánževo] dajalnIk: šentjánževemu ipa: [ʃɛntjàːnʒ ʃɛntjàːnʒʋa ʃɛntjàːnʒʋɔ] in tožilnik: šentjánževo [ʃəntjàːnʒ ʃəntjàːnʒʋa ʃəntjàːnʒʋɔ] mestnIk: pri šentjánževem osnovnIk orodnIk: s šentjánževim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: šentjánževi ImenovalnIk: šentjánžev rodIlnIk: šentjánževih rodIlnIk: šentjánževega dajalnIk: šentjánževima dajalnIk: šentjánževemu tožilnik: šentjánževi tožilnik: šentjánžev mestnIk: pri šentjánževih živo šentjánževega orodnIk: s šentjánževima mestnIk: pri šentjánževem množina orodnIk: s šentjánževim ImenovalnIk: šentjánževa dvojina rodIlnIk: šentjánževih ImenovalnIk: šentjánževa dajalnIk: šentjánževim rodIlnIk: šentjánževih tožilnik: šentjánževa dajalnIk: šentjánževima mestnIk: pri šentjánževih tožilnik: šentjánževa orodnIk: s šentjánževimi mestnIk: pri šentjánževih orodnIk: s šentjánževima stalne zveze množina ImenovalnIk: šentjánževi šentjanževa roža rodIlnIk: šentjánževih zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi dajalnIk: šentjánževim listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali tožilnik: šentjánževe del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; sin.: mestnIk: pri šentjánževih šentjanževka orodnIk: s šentjánževimi ▪ Ob cesti in skalnatih robovih spomladi cveti volčin, ženski spol julija in avgusta šentjanževe rože, robide in maline. ednina ▪ V žganje pogosto namakajo borovnice, pa tudi zdravilna zelišča, na primer arniko in šentjanževe rože. 523 ▪ Izvleček šentjanževih rož v olju uporabljamo za zdravilo za rane in kožna vnetja. zdravljenje opeklin, ran in tvorov, pa tudi bolečin v ▪▪▪ križu. ▪ V ljudskem zdravilstvu uporabljajo šentjanževko pri boleznih žolčnika in jeter, nočnem tiščanju na vodo in Izvor močenju postelje pri otrocih. iz šent Janž ‛sveti Janez’ ▪ Učinkovine v šentjanževki povečajo delovanje encimov, ki razgrajujejo zdravila v našem organizmu. šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeka] Izgovor In oblIke in [šəntjánžeka] P jakostno omen 1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, [šentjánžeka] in [šəntjánžeka] pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi ipa: [ʃɛntˈjaːnʒɛka] in [ʃəntˈjaːnʒɛka] v socvetjih ali del te rastline; ednina primerjaj lat. Hypericum perforatum; sin.: šentjanževa roža ImenovalnIk: šentjánževka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: šentjánževke cvetovi šentjanževke | ekstrakt, izvleček, olje dajalnIk: šentjánževki šentjanževke | zel šentjanževke tožilnik: šentjánževko ▪ V sončnem dnevu naberemo cvetove šentjanževke, mestnIk: pri šentjánževki jih damo v steklenico in zalijemo z oljčnim oljem. orodnIk: s šentjánževko ▪ V nekaterih specializiranih prodajalnah lahko najdete dvojina suhe izvlečke šentjanževke tudi v kapsulah. ImenovalnIk: šentjánževki ▪ Učinkovine v zeli šentjanževke imajo protivnetno, rodIlnIk: šentjánževk protibakterijsko in protiglivično delovanje. dajalnIk: šentjánževkama ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: šentjánževki šentjanževka cveti | šentjanževka raste kje | mestnIk: pri šentjánževkah šentjanževka vsebuje kaj orodnIk: s šentjánževkama ▪ Ime je verjetno posledica dejstva, da šentjanževka množina cveti okrog godu sv. Janeza Krstnika (24. junij). ▪ Od sredine poletja do konca septembra na toplih ImenovalnIk: šentjánževke legah in ob gozdnih robovih raste grmičasto razrasla rodIlnIk: šentjánževk šentjanževka z mnogimi rumenimi cvetovi. dajalnIk: šentjánževkam ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku tožilnik: šentjánževke čaj iz šentjanževke | izvlečki, pripravki iz šentjanževke mestnIk: pri šentjánževkah ▪ Simptome lažje oblike depresije lahko lajšamo orodnIk: s šentjánževkami s čajem iz šentjanževke, ki deluje proti depresiji, potrtosti, nespečnosti itd. tonemsko ▪ Pripravki iz šentjanževke za notranjo uporabo rahlo [šentjánžeka] in [šəntjánžeka] pomirjajo, spodbujajo prebavo in krepijo krvni obtok. ipa: [ʃɛntjàːnʒka] in [ʃəntjàːnʒka] ▪▪▪ ednina ▪ Šentjanževko nabiramo od junija, ko začenja cveteti, ImenovalnIk: šentjánževka do konca avgusta. rodIlnIk: šentjánževke 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline dajalnIk: šentjánževki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: šentjánževko jemanje, uporaba, uživanje šentjanževke | učinek mestnIk: pri šentjánževki šentjanževke orodnIk: s šentjȃnževko ▪ Pametno se je posvetovati z zdravnikom, ker jemanje dvojina šentjanževke lahko zmanjša učinke drugih zdravil. ▪ Koristne učinke šentjanževke pri srednje močni in ImenovalnIk: šentjánževki blagi obliki depresije so raziskovali mnogi znanstveniki. rodIlnIk: šentjȃnževk ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: šentjánževkama šentjanževka deluje, učinkuje tožilnik: šentjánževki kako | šentjanževka pomaga, pomirja mestnIk: pri šentjánževkah ▪ Šentjanževka lajša glavobole in migrene ter deluje orodnIk: s šentjánževkama protidepresivno. množina ▪ Če vam je bliže naravno zdravljenje, vam bo ImenovalnIk: šentjánževke pomagala šentjanževka, ki je tradicionalno rastlinsko rodIlnIk: šentjȃnževk 524 dajalnIk: šentjánževkam tožilnik: škórenjc tožilnik: šentjánževke mestnIk: pri škórenjcu mestnIk: pri šentjánževkah orodnIk: s škórenjcem orodnIk: s šentjánževkami dvojina ImenovalnIk: škórenjca Izvor rodIlnIk: škórenjcev ↑šentjanžev dajalnIk: škórenjcema tožilnik: škórenjca škórenjc škórenjca samostalnik moškega spola mestnIk: pri škórenjcih [škórənjc] orodnIk: s škórenjcema Pomen množina 1. navadno v množini, ekspresivno škorenj ImenovalnIk: škórenjci ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: škórenjcev gumijasti, usnjeni škorenjci | rdeči škorenjci dajalnIk: škórenjcem ▪ Gumijasti škorenjci se nosijo k čisto vsemu in so tožilnik: škórenjce dobrodošli pri vseh generacijah. mestnIk: pri škórenjcih ▪ Če so zunaj kljub sončku še luže od včerajšnjega orodnIk: s škórenjci naliva, se mala princesa ne jezi, temveč preprosto skoči v ljubke nepremočljive škorenjce. tonemsko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [škrənc] ▪ Če si omislimo škorenjce, nam dež res ne bo mogel ipa: [ʃkóːɾnʦ] do živega. ednina ▪ Na nogah je imela lahke škorenjce z visokimi petami. ImenovalnIk: škrenjc ▪▪▪ rodIlnIk: škrenjca ▪ Otroci so v šolo prišli v škorenjcih, dežnih plaščih in z dajalnIk: škrenjcu dežniki. 1.1. tožilnik: škrenjc navadno v množini škornju podobno obuvalo za živali mestnIk: pri škrenjcu ; sin.: škorenjček ▪ Tačke ustrezno zaščitijo, višji škorenjci pa tudi orodnIk: s škrenjcem preprečijo nastajanje snežnih kep na dlakah tačk. dvojina ▪ Če ima naš kuža težave s tačkami, so prava rešitev ImenovalnIk: škrenjca posebni čeveljci oziroma škorenjci. rodIlnIk: škrenjcev 2. kar po obliki spominja na škorenj, zlasti dajalnIk: škrenjcema okrasne vreče, okraski; sin.: škorenjček tožilnik: škrenjca ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri škrenjcih ▪ Darila oštevilčimo, iste številke pa napišemo na orodnIk: s škrenjcema barvne lističe, ki jih potisnemo v darilni škorenjc ali množina klobuk. ImenovalnIk: škrenjci ▪ Otroci v zahodnih državah še danes na Miklavžev rodIlnIk: škrenjcev večer obešajo pisane škorenjce iz blaga in čakajo, da dajalnIk: škrenjcem bo vanje Miklavž natrosil darila. tožilnik: škrenjce ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri škrenjcih ▪ Napolnite škorenjce s sladkimi dobrotami, sadjem in orodnIk: s škrenjci drugim. ▪▪▪ Izvor ▪ Vsekakor je lahko škorenjc unikaten okras. ↑škorenj Izgovor In oblIke škórenjček škórenjčka samostalnik moškega spola jakostno [škórənjc] [škórənčək] Pomen ipa: [ˈʃkoːɾənʦ] 1. ednina navadno v množini, navadno ekspresivno škorenj, zlasti manjši ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: škórenjc rdeči škorenjčki rodIlnIk: škórenjca ▪ Deklica si je izbrala gumijaste škorenjčke s pisanimi dajalnIk: škórenjcu 525 cvetovi. mestnIk: pri škórenjčkih ▪ Visokim petam se raje izognite in jih zamenjajte z orodnIk: s škórenjčki modnim športnim copatom ali usnjenim škorenjčkom brez pete. tonemsko ▪ Zmanjkalo je denarja, da bi tvoji mami, ki je imela [škrənčək] takrat štiri leta, kupila majhne rdeče škorenjčke. ⏵ ipa: [ʃkóːɾnjʧək] glag. + sam. beseda v tožilniku ednina kupiti škorenjčke ▪ Kadar dežuje, otroci radi obujejo škorenjčke in ImenovalnIk: škrenjček čofotajo po lužah. rodIlnIk: škrenjčka ▪▪▪ dajalnIk: škrenjčku ▪ Čofotanje po luži in sprehod v dežju s škorenjčki in tožilnik: škrenjček pelerino je doživetje. mestnIk: pri škrenjčku 1.1. navadno v množini škornju podobno obuvalo za orodnIk: s škrenjčkom živali; sin.: škorenjc dvojina ▪ Britanski policijski psi bodo nosili škorenjčke, ki naj bi ImenovalnIk: škrenjčka preprečevali poškodovanje njihovih tac. rodIlnIk: škrenjčkov 2. kar po obliki spominja na škorenj, zlasti dajalnIk: škrenjčkoma okrasne vreče, okraski; sin.: škorenjc tožilnik: škrenjčka ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri škrenjčkih božični škorenjček orodnIk: s škrenjčkoma ▪ Okraski, dišeče sveče, božični škorenjčki dobrot, vse množina to je del prazničnega vzdušja. ImenovalnIk: škrenjčki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: škrenjčkov ▪ V pekač damo papir za peko in nanj položimo dajalnIk: škrenjčkom škorenjčke. tožilnik: škrenjčke ▪ Na Miklavžev večer nastavljamo škorenjčke, da bi mestnIk: pri škrenjčkih vanje dobili darila. orodnIk: s škrenjčki ▪▪▪ ▪ Male nogavičke in škorenjčke obrnemo, napolnimo s Izvor polnilom, vstavimo obesno zanko in zašijemo na roko. ↑škorenj Izgovor In oblIke šlamástika šlamástike samostalnik ženskega spola jakostno [škórənčək] [šlamástika] Pomen ipa: [ˈʃkoːɾənjʧək] 1. ednina slabšalno neumno, površno, sramotno dejanje, ravnanje ImenovalnIk: škórenjček ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: škórenjčka ▪ Organizacija in vodenje procesa pogajanj je bila dajalnIk: škórenjčku svojevrstna šlamastika, če že ne diletantizem. tožilnik: škórenjček ▪ Vse skupaj je bila prava novinarska šlamastika. S mestnIk: pri škórenjčku posnetki se pač ne dela tako. orodnIk: s škórenjčkom ▪▪▪ dvojina ▪ »Vsekakor gre za šlamastiko, za katero so odgovorni ImenovalnIk: škórenjčka tako vlada kot poslanci, člani komisije, ki predloga niso rodIlnIk: škórenjčkov pripravili pravočasno,« meni. dajalnIk: škórenjčkoma 1.1. slabšalno kar je narejeno, zasnovano slabo, tožilnik: škórenjčka površno mestnIk: pri škórenjčkih ▪ Kako te ni sram objaviti take šlamastike na portalu? orodnIk: s škórenjčkoma ▪ Največja šlamastika filma je predpostavka, da množina bi lahko nepismeni evropski kovač postal super ImenovalnIk: škórenjčki mečevalec. rodIlnIk: škórenjčkov 2. slabšalno neprijeten, zapleten položaj, navadno zaradi neumnega, površnega, sramotnega dajalnIk: škórenjčkom ravnanja tožilnik: škórenjčke 526 ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: šlamástikam ▪ Nekaj tednov so uživali slavo neustrašnih borcev proti tožilnik: šlamástike finančnim malverzacijam, potem pa so se znašli v hudi mestnIk: pri šlamástikah šlamastiki. orodnIk: s šlamástikami ▪ Za nastalo šlamastiko je kriva predvsem sama in če se s tem dejstvom ne zna soočiti, izgublja čut za realnost. Izvor prevzeto prek avstr. nem. Schlammastik iz jidiš schlamasel ‛nesreča, smola’, prevzeto iz nem. Izgovor In oblIke schlimasl iz schlimm ‛slab’ + jidiš masl ‛usoda, jakostno [šlamástika] sreča’ ipa: [ʃlaˈmaːstika] ednina šofíranje šofíranja samostalnik srednjega spola [šofíranje] ImenovalnIk: šlamástika rodIlnIk: šlamástike Pomen dajalnIk: šlamástiki knjižno pogovorno upravljanje cestnega motornega vozila ⏵ tožilnik: šlamástiko sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ V več kot trideset letih šofiranja nisem nikoli imel mestnIk: pri šlamástiki prometne nesreče. orodnIk: s šlamástiko dvojina ▪ Prav je, da ga boli prepoved šofiranja, saj tako, upajmo, nikoli ne bo več sedel pijan za krmilo. ImenovalnIk: šlamástiki ▪▪▪ rodIlnIk: šlamástik ▪ Zaradi pomirjevalnega učinka se med jemanjem dajalnIk: šlamástikama antihistaminikov izogibajte šofiranju in upravljanju tožilnik: šlamástiki nevarnih strojev. mestnIk: pri šlamástikah orodnIk: s šlamástikama Izgovor In oblIke množina jakostno ImenovalnIk: šlamástike [šofíranje] rodIlnIk: šlamástik ipa: [ʃɔˈfiːɾanjɛ] dajalnIk: šlamástikam ednina tožilnik: šlamástike ImenovalnIk: šofíranje mestnIk: pri šlamástikah rodIlnIk: šofíranja orodnIk: s šlamástikami dajalnIk: šofíranju tožilnik: šofíranje tonemsko mestnIk: pri šofíranju [šlamástika] orodnIk: s šofíranjem ipa: [ʃlamàːstiká] dvojina ednina ImenovalnIk: šofíranji ImenovalnIk: šlamástika rodIlnIk: šofíranj rodIlnIk: šlamástike dajalnIk: šofíranjema dajalnIk: šlamástiki tožilnik: šofíranji tožilnik: šlamástiko mestnIk: pri šofíranjih mestnIk: pri šlamástiki orodnIk: s šofíranjema orodnIk: s šlamȃstiko množina dvojina ImenovalnIk: šofíranja ImenovalnIk: šlamástiki rodIlnIk: šofíranj rodIlnIk: šlamȃstik dajalnIk: šofíranjem dajalnIk: šlamástikama tožilnik: šofíranja tožilnik: šlamástiki mestnIk: pri šofíranjih mestnIk: pri šlamástikah orodnIk: s šofíranji orodnIk: s šlamástikama množina tonemsko ImenovalnIk: šlamástike [šofȋranje] rodIlnIk: šlamȃstik ipa: [ʃɔfíːɾànjɛ] 527 ednina orodnIk: s šólnom ImenovalnIk: šofȋranje dvojina rodIlnIk: šofȋranja ImenovalnIk: šólna dajalnIk: šofȋranju rodIlnIk: šólnov tožilnik: šofȋranje dajalnIk: šólnoma mestnIk: pri šofȋranju tožilnik: šólna orodnIk: s šofȋranjem mestnIk: pri šólnih dvojina orodnIk: s šólnoma ImenovalnIk: šofȋranji množina rodIlnIk: šofȋranj ImenovalnIk: šólni dajalnIk: šofȋranjema rodIlnIk: šólnov tožilnik: šofȋranji dajalnIk: šólnom mestnIk: pri šofȋranjih tožilnik: šólne orodnIk: s šofȋranjema mestnIk: pri šólnih množina orodnIk: s šólni ImenovalnIk: šofȋranja rodIlnIk: šofȋranj tonemsko dajalnIk: šofȋranjem [šlən] tožilnik: šofȋranja ipa: [ʃóːln] mestnIk: pri šofȋranjih ednina orodnIk: s šofȋranji ImenovalnIk: šlen rodIlnIk: šlna Izvor dajalnIk: šlnu ↑šofirati tožilnik: šlen mestnIk: pri šlnu šólen šólna samostalnik moškega spola orodnIk: s šlnom [šólən] dvojina Pomen ImenovalnIk: šlna navadno v množini, neknjižno pogovorno nizko obuvalo s čvrstim rodIlnIk: šlnov podplatom dajalnIk: šlnoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: šlna lakasti šolni mestnIk: pri šlnih ▪ Oblečena je bila v temno siv kostim z lakastimi šolni orodnIk: s šlnoma s paskom in srednje visokimi petami. množina ▪ Presenečeno je strmel v par elegantnih belih šolnov. ImenovalnIk: šlni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: šlnov ▪ Sezul sem si šolne in nogavice. dajalnIk: šlnom ▪ Previdno je zlezla na zofo, si očistila šolne in se zvila tožilnik: šlne v klobčič. mestnIk: pri šlnih ▪▪▪ orodnIk: s šlni ▪ Nič ni bolj tečnega od šolna, ki tišči. ▪ O pravih šolnih sem lahko le sanjal. Izvor prevzeto iz srvnem. schuochlīn ‛čeveljček’, iz Izgovor In oblIke schuo(ch) ‛čevelj’ jakostno [šólən] šprínger španjél šprínger španjéla samostalnik moškega ipa: [ˈʃoːlən] spola ednina [šprínger španjél] ImenovalnIk: šólen Pomen rodIlnIk: šólna srednje velik pes s srednje dolgo dlako temno dajalnIk: šólnu rjave in bele barve ali črne in bele barve ter tožilnik: šólen daljšimi povešenimi uhlji mestnIk: pri šólnu ▪ Špringer španjel med angleškimi lovskimi pasmami 528 slovi kot eden najbolj vodljivih psov. tožilnik: šprínger španjle ▪ Pri nas sta najbolj znana šarivca koker španjel mestnIk: pri šprínger španjlih in špringer španjel, od prepeličarjev pa nemški orodnIk: s šprínger španjli prepeličar. ▪ Špringer španjel je krepak lovski pes, družaben, in živahen, odličen tovariš ter zelo priljubljen. [šprȋnger španjl] ipa: [ʃpɾíːngɾ ʃpanjéːl] Izgovor In oblIke jakostno [ (tonemska dvojnica) šprínger španjél] ednina ipa: [ˈʃpɾiːngɛɾ ʃpanˈjeːl] ImenovalnIk: šprȋnger španjl ednina rodIlnIk: šprȋnger španjla ImenovalnIk: šprínger španjél dajalnIk: šprȋnger španjlu rodIlnIk: šprínger španjéla tožilnik: šprȋnger španjla dajalnIk: šprínger španjélu mestnIk: pri šprȋnger španjlu tožilnik: šprínger španjéla orodnIk: s šprȋnger španjlom mestnIk: pri šprínger španjélu dvojina orodnIk: s šprínger španjélom ImenovalnIk: šprȋnger španjla dvojina rodIlnIk: šprȋnger španjlov ImenovalnIk: šprínger španjéla dajalnIk: šprȋnger španjloma rodIlnIk: šprínger španjélov tožilnik: šprȋnger španjla dajalnIk: šprínger španjéloma mestnIk: pri šprȋnger španjlih tožilnik: šprínger španjéla orodnIk: s šprȋnger španjloma mestnIk: pri šprínger španjélih množina orodnIk: s šprínger španjéloma ImenovalnIk: šprȋnger španjli množina rodIlnIk: šprȋnger španjlov ImenovalnIk: šprínger španjéli dajalnIk: šprȋnger španjlom rodIlnIk: šprínger španjélov tožilnik: šprȋnger španjle dajalnIk: šprínger španjélom mestnIk: pri šprȋnger španjlih tožilnik: šprínger španjéle orodnIk: s šprȋnger španjli mestnIk: pri šprínger španjélih orodnIk: s šprínger španjéli Izvor prevzeto prek nem. Springer Spaniel iz angl. tonemsko springer spaniel, iz springer ‛skakač’ (iz spring [šprínger španjl] ‛skočiti’) in ↑španjel ipa: [ʃpɾìːngɾ ʃpanjéːl] ednina štévnik štévnika samostalnik moškega spola ImenovalnIk: šprínger španjl [šténik] rodIlnIk: šprínger španjla Pomen dajalnIk: šprínger španjlu 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje tožilnik: šprínger španjla količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi mestnIk: pri šprínger španjlu prilastek ali povedkovo določilo orodnIk: s šprínger španjlom ▪ Čeprav sta pridevnik in števnik obravnavana v dvojina samostojnem delovnem zvezku za šesti razred, sta ImenovalnIk: šprínger španjla besedni vrsti ponovno predstavljeni tudi v sedmem rodIlnIk: šprínger španjlov razredu. dajalnIk: šprínger španjloma ▪ Števniki se sklanjajo z glasovnimi ali ničtimi tožilnik: šprínger španjla končnicami. mestnIk: pri šprínger španjlih ▪ V prvem delu slovarja je nekaj besed namenjenih orodnIk: s šprínger španjloma temeljnim značilnostim italijanskega jezika: izgovarjavi množina črk, naglaševanju, spolu, pravilnim in nepravilnim ImenovalnIk: šprínger španjli glagolom ter števnikom. 1.1. rodIlnIk: šprínger španjlov iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti ▪ Števnikov je več vrst, npr. dva – drugi – dvoje/dvoji – dajalnIk: šprínger španjlom 529 dvojen. mestnIk: pri štvnikih ▪ Števnik »sto« ima kar močno besedno družino, na orodnIk: s štvniki primer stotak, stotni, stoteren, stokrat ... ▪ Za lažje razumevanje je dodano besedilo, v katerem stalne zveze so podčrtani vsi števniki. glavni števnik Izgovor In oblIke iz jezikoslovja števnik, ki označuje količino česa, kar se jakostno šteje [šténik] ▪ Glavni števnik štiri označuje štiri osebe, stvari ali ipa: [ˈʃteːnik] predmete. ednina ▪ Otrok se glavnih števnikov nauči prej kot vrstilnih. ImenovalnIk: štévnik rodIlnIk: štévnika ločilni števnik dajalnIk: štévniku iz jezikoslovja števnik, ki označuje različnost in tožilnik: štévnik skupinskost štete stvari mestnIk: pri štévniku ▪ Ločilne števnike lahko uporabljamo, če mislimo na orodnIk: s štévnikom predmete, povezane v celoto. dvojina ▪ Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj: ImenovalnIk: štévnika stodvanajsti, stotisočer, petkraten. ▪ Uporaba ustreznih ločilnih števnikov je odvisna od rodIlnIk: štévnikov samostalniške besede. dajalnIk: štévnikoma tožilnik: štévnika množilni števnik mestnIk: pri štévnikih iz jezikoslovja števnik, ki označuje, koliko pojavitev ima orodnIk: s štévnikoma množina stvar ali koliko vrst je te stvari ▪ Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj: ImenovalnIk: štévniki stodvanajsti, stotisočer, petkraten. rodIlnIk: štévnikov ▪ Govor pozna predvsem glavne in vrstilne števnike, dajalnIk: štévnikom ločilnih in množilnih števnikov je malo. tožilnik: štévnike mestnIk: pri štévnikih nedoločni števnik orodnIk: s štévniki iz jezikoslovja števnik, ki označuje nedoločeno količino štetega tonemsko ▪ V knjižnem jeziku se nedoločni števniki ne sklanjajo. [štnik] ▪ Besede je rad premaknil iz stvarnosti v pojmovnost, ipa: [ʃtéːnìk] jih opremljal s poljubnimi predponami in priponami in ednina povečeval z nedoločnim števnikom »vse«. ImenovalnIk: štvnik rodIlnIk: štvnika vrstilni števnik dajalnIk: štvniku iz jezikoslovja števnik, ki označuje zaporedno mesto v tožilnik: štvnik številski vrsti mestnIk: pri štvniku ▪ Po vrstilnih števnikih se vprašamo z vprašalnico orodnIk: s štvnikom »kateri«. dvojina ▪ Za vrstilnimi števniki v datumih se piše pika, za ImenovalnIk: štvnika katero je presledek. ▪ Učni list vsebuje veliko primerov uporabe vrstilnih rodIlnIk: štvnikov števnikov v vsakdanjem življenju. dajalnIk: štvnikoma tožilnik: štvnika I mestnIk: pri štvnikih zvor ↑števen orodnIk: s štvnikoma množina ImenovalnIk: štvniki štévniški štévniška štévniško pridevnik rodIlnIk: štvnikov [šténiški] dajalnIk: štvnikom Pomen tožilnik: štvnike ki je v zvezi s števnikom 530 ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Števniška sestavina »tristo« pridaja frazemu ImenovalnIk: štévniške »tristo kosmatih« pomen poudarjanja in izjemnega rodIlnIk: štévniških čustvenega stanja. dajalnIk: štévniškim ▪ Med pridevniškimi zloženkami se pojavlja veliko število zloženk s števniško podstavo v prvem delu tožilnik: štévniške (enobajtni, enočipni). mestnIk: pri štévniških ▪ Med prvimi desetimi najdaljšimi besedami v orodnIk: s štévniškimi romanu jih je sedem števniškega izvora, dve pa sta srednji spol stopnjevana pridevnika. ednina ImenovalnIk: štévniško Izgovor In oblIke rodIlnIk: štévniškega jakostno dajalnIk: štévniškemu [šténiški] tožilnik: štévniško ipa: [ˈʃteːniʃki] mestnIk: pri štévniškem osnovnIk orodnIk: s štévniškim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: štévniški ImenovalnIk: štévniški rodIlnIk: štévniških rodIlnIk: štévniškega dajalnIk: štévniškima dajalnIk: štévniškemu tožilnik: štévniški tožilnik: štévniški mestnIk: pri štévniških živo štévniškega orodnIk: s štévniškima mestnIk: pri štévniškem množina orodnIk: s štévniškim ImenovalnIk: štévniška dvojina rodIlnIk: štévniških ImenovalnIk: štévniška dajalnIk: štévniškim rodIlnIk: štévniških tožilnik: štévniška dajalnIk: štévniškima mestnIk: pri štévniških tožilnik: štévniška orodnIk: s štévniškimi mestnIk: pri štévniških orodnIk: s štévniškima tonemsko množina [štniški] ImenovalnIk: štévniški ipa: [ʃtéːnìʃki] rodIlnIk: štévniških osnovnIk dajalnIk: štévniškim moški spol tožilnik: štévniške ednina mestnIk: pri štévniških ImenovalnIk: štvniški orodnIk: s štévniškimi rodIlnIk: štvniškega ženski spol dajalnIk: štvniškemu ednina tožilnik: štvniški ImenovalnIk: štévniška živo štvniškega rodIlnIk: štévniške mestnIk: pri štvniškem dajalnIk: štévniški orodnIk: s štvniškim tožilnik: štévniško dvojina mestnIk: pri štévniški ImenovalnIk: štvniška orodnIk: s štévniško rodIlnIk: štvniških dvojina dajalnIk: štvniškima ImenovalnIk: štévniški tožilnik: štvniška rodIlnIk: štévniških mestnIk: pri štvniških dajalnIk: štévniškima orodnIk: s štvniškima tožilnik: štévniški množina mestnIk: pri štévniških ImenovalnIk: štvniški orodnIk: s štévniškima rodIlnIk: štvniških 531 dajalnIk: štvniškim tagétes tagétesa samostalnik moškega spola tožilnik: štvniške [tagétes] mestnIk: pri štvniških Pomen orodnIk: s štvniškimi okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali ženski spol oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi ednina listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; sin.: ImenovalnIk: štvniška žametnica rodIlnIk: štvniške ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: štvniški posaditi tagetes tožilnik: štvniško ▪ Za zaščito pred škodljivci, predvsem pred ušmi, med mestnIk: pri štvniški trajnice ali v vrstico pred njimi kot obrobo posadimo orodnIk: s štvniško tagetes. dvojina ▪ Za okras lahko okoli gredic in sadnega drevja nasadimo narcise, cesarske tulipane ter posejemo ImenovalnIk: štvniški tagetes. rodIlnIk: štvniških ▪▪▪ dajalnIk: štvniškima ▪ V maju bodo po gredicah po mestu zasadili blizu tožilnik: štvniški 10 tisoč sadik tagetesa, begonij in salvij, to so vrste mestnIk: pri štvniških rož, ki dobro prenašajo sušo. orodnIk: s štvniškima ▪ Talnim škodljivcem zelo smrdijo korenine žametnice množina ali tagetesa. ImenovalnIk: štvniške rodIlnIk: štvniških Izgovor In oblIke dajalnIk: štvniškim jakostno tožilnik: štvniške [tagétes] mestnIk: pri štvniških ipa: [tagéːts] orodnIk: s štvniškimi ednina srednji spol ImenovalnIk: tagétes ednina rodIlnIk: tagétesa ImenovalnIk: štvniško dajalnIk: tagétesu rodIlnIk: štvniškega tožilnik: tagétes dajalnIk: štvniškemu mestnIk: pri tagétesu tožilnik: štvniško orodnIk: s tagétesom mestnIk: pri štvniškem dvojina orodnIk: s štvniškim ImenovalnIk: tagétesa dvojina rodIlnIk: tagétesov ImenovalnIk: štvniški dajalnIk: tagétesoma rodIlnIk: štvniških tožilnik: tagétesa dajalnIk: štvniškima mestnIk: pri tagétesih tožilnik: štvniški orodnIk: s tagétesoma mestnIk: pri štvniških množina orodnIk: s štvniškima ImenovalnIk: tagétesi množina rodIlnIk: tagétesov ImenovalnIk: štvniška dajalnIk: tagétesom rodIlnIk: štvniških tožilnik: tagétese dajalnIk: štvniškim mestnIk: pri tagétesih tožilnik: štvniška orodnIk: s tagétesi mestnIk: pri štvniških orodnIk: s štvniškimi tonemsko [tagtes] Izvor ipa: [taˈgeːtɛs] ↑števnik ednina ImenovalnIk: tagtes rodIlnIk: tagtesa 532 dajalnIk: tagtesu tartufi | njoki, rižota s tartufi | sir s tartufi tožilnik: tagtes ▪ Jedla sta biftek s tartufi in pila vino. mestnIk: pri tagtesu ▪ Fuži s tartufi so tipična istrska jed. orodnIk: s tagtesom ▪ Ena najboljših istrskih gostiln slovi po jedeh s tartufi. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: tagtesa nariban tartuf | sveži tartufi rodIlnIk: tagtesov ▪ V ponvi segrejemo malo oljčnega olja in popražimo dajalnIk: tagtesoma naribani tartuf. tožilnik: tagtesa ▪ Testenine prelijemo s smetanovo omako in po vrhu mestnIk: pri tagtesih potresemo s svežimi tartufi in parmezanom. ⏵ orodnIk: s tagtesoma glag. + sam. beseda v tožilniku množina dodati tartufe | naribati, nastrgati tartuf ▪ Zavremo sladko smetano, dodamo tartufe in olje ImenovalnIk: tagtesi tartufov. rodIlnIk: tagtesov ▪ Na pripravljeno jed naribamo svež tartuf. dajalnIk: tagtesom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: tagtese okus tartufov | rezine tartufa mestnIk: pri tagtesih ▪ Aromatičen okus tartufov, naj bo s posredovanjem orodnIk: s tagtesi olja, v katerem so se namakali, ali z dodatkom sveže naribanih gomoljik, je blizu sredozemski kuhinji. Izvor ▪ Nežne, a ravno prav čvrste njoke so prekrivale tanke prevzeto iz nlat. tagetes, po imenu etruščanskega rezine tartufa. božanstva Tages ▪▪▪ ▪ Sirovim raviolom dodamo okusno omako iz tartufov tartúf tartúfa samostalnik moškega spola in orehov. [tartúf] ▪ V najdražjih svetovnih restavracijah bi lahko deset Pomen kilogramov tartufov zamenjali za šest kilogramov zlata. 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, 2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; sin.: gomoljika grenkim kakavovim prahom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ prid. beseda + sam. beseda gojenje tartufov | iskanje, nabiranje tartufov | sezona čokoladni tartuf tartufov ▪ Dobro gredo v promet praline in čokoladni tartufi. ▪ Za iskanje tartufov uporabljajo posebej dresirane ▪ Lešnikov krokant zdrobimo v kuhinjskem strojčku; pse, ki lahko zavohajo zrel tartuf tudi na razdalji temeljito ga umešamo v kremo za čokoladne tartufe. 50 metrov in več. ▪▪▪ ▪ V državah, kjer je nabiranje tartufov zakonito, se ▪ V vitrini mora biti vse od torte do rogljička, med njimi sezona začne 15. oktobra in traja približno do konca pa elegantno razporejene praline, tartufi in čokolada. januarja. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku Izgovor In oblIke iskati, nabirati tartufe | najti tartufe jakostno ▪ Včasih so Istrani tartufe nabirali s prašiči, danes jih s [tartúf] psi, ki so za to posebej zdresirani. ipa: [taɾˈtuːf] ▪ Večkrat sem našel kak tartuf, ki je imel pol ednina kilograma. ⏵ ImenovalnIk: tartúf sam. beseda v imenovalniku + glag. rodIlnIk: tartúfa tartuf raste, uspeva kje ▪ Tartuf pod zemljo raste v simbiozi z rastlino, to je dajalnIk: tartúfu lahko grm ali drevo, in od te je odvisen vonj gomoljike. tožilnik: tartúf ▪ Poleti zrastejo tartufi zelo hitro, vendar takoj zgnijejo mestnIk: pri tartúfu in so tako rekoč za seme pravim zimskim tartufom. orodnIk: s tartúfom ▪▪▪ dvojina ▪ Zelo verjetno je, da bomo ob sezoni srečali kakega ImenovalnIk: tartúfa domačina s psi, ki se vrača z lova na tartufe. rodIlnIk: tartúfov 1.1. ta goba kot hrana, jed; sin.: gomoljika dajalnIk: tartúfoma ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tožilnik: tartúfa biftek s tartufi | fuži, rezanci, testenine s tartufi | jedi s mestnIk: pri tartúfih 533 orodnIk: s tartúfoma površino; primerjaj lat. Tuber melanosporum; sin.: iz biologije množina črna gomoljika, iz biologije perigordska gomoljika ImenovalnIk: tartúfi ▪ V primerjavi z bolj cenjenim belim primerkom črni rodIlnIk: tartúfov tartuf raste bliže površju. dajalnIk: tartúfom ▪ Čeprav je sezona nabiranja črnih tartufov na tožilnik: tartúfe vrhuncu, je suša naredila svoje. mestnIk: pri tartúfih 1.1. ta goba kot hrana, jed; sin.: črna gomoljika ▪ Kot vrhunec je sledil file kovača na žafranovi rižoti s orodnIk: s tartúfi črnimi tartufi in zelenimi šparglji. ▪ Na pire položimo repke, dodamo omako in nanje tonemsko [tartȗf] naribamo sveže črne tartufe. ▪ Ljubiteljem tartufov je poleg tartufate z belim in ipa: [taɾtúːf] črnim tartufom na voljo tudi oljčno olje in cvetlični ednina med z belim tartufom. ImenovalnIk: tartȗf rodIlnIk: tartȗfa Izvor dajalnIk: tartȗfu prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae tožilnik: tartȗf *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. mestnIk: pri tartȗfu ali umbr. * tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, orodnIk: s tartȗfom goba’ dvojina ImenovalnIk: tartȗfa tást tásta samostalnik moškega spola rodIlnIk: tartȗfov [tást] dajalnIk: tartȗfoma Pomen tožilnik: tartȗfa oče zakonske ali zunajzakonske partnerice ali mestnIk: pri tartȗfih partnerja orodnIk: s tartȗfoma ⏵ množina sam. beseda v imenovalniku + glag. tast pomaga komu ImenovalnIk: tartȗfi ▪ Pri varstvu otrok nama veliko pomagata tast in tašča. rodIlnIk: tartȗfov ▪ Imam srečo, da moj tast rad in dobro kuha. dajalnIk: tartȗfom ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: tartȗfe bodoči, nekdanji tast | nesojeni tast mestnIk: pri tartȗfih ▪ Na vso moč se trudi, da bi na bodočega tasta naredil orodnIk: s tartȗfi dober vtis. ▪ S svojo preprostostjo se je priljubil novopečenemu stalne zveze tastu. ⏵ priredna zveza beli tartuf tast in tašča 1. tartuf rumenkasto rjave ali sivkasto zelene ▪ Pohvali se, da ima krasnega svaka, tasta in taščo, ki barve z gladko površino; primerjaj lat. Tuber magnatum; mimogrede vskočijo na pomoč tudi kot varuške. sin.: iz biologije bela gomoljika ▪▪▪ ▪ Oktobra se začne sezona nabiranja belih tartufov. ▪ Tastu je podarila ročno uro. ▪ Glinasta, težka zemlja v vlažnem motovunskem ▪ Kmalu bo postal tast, saj se je njegova hči zaročila z gozdu in blaga klima brez velikih temperaturnih razlik dolgoletnim fantom. pomenita idealne razmere za rast belih tartufov. 1.1. ta goba kot hrana, jed; sin.: bela gomoljika I ▪ Ko je meso pečeno, ga položimo na čebulico, čez pa zgovor In oblIke naribamo še sveže bele tartufe. jakostno [ ▪ tást] Pripravil je mehko belo polento z žafranovo in račjo omako s peno iz belih tartufov. ipa: [ˈtaːst] ▪ V pire nastrgajte približno 10 gramov belih tartufov ednina in zmes dobro penasto umešajte. ImenovalnIk: tást rodIlnIk: tásta črni tartuf dajalnIk: tástu 1. tartuf temno rjave ali črnkaste barve z zrnato tožilnik: tásta 534 mestnIk: pri tástu tástov tástova tástovo pridevnik orodnIk: s tástom [tásto tástova tástovo] dvojina Pomen ImenovalnIk: tásta 1. ki je v zvezi s tastom, pripada tastu rodIlnIk: tástov ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: tástoma tastov vrt | tastovo darilo tožilnik: tásta ▪ Sadje na tastovem vrtu je obilno obrodilo. mestnIk: pri tástih ▪ Prosti čas rad preživlja na tastovi kmetiji blizu Celja. orodnIk: s tástoma 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju s množina tastom ImenovalnIk: tásti ▪ Tastov brat je bil pred leti kandidat za predsednika rodIlnIk: tástov države. dajalnIk: tástom ▪ Tastov odvetnik bi moral poskrbeti, da pride lastnina tožilnik: táste v prave roke. mestnIk: pri tástih orodnIk: s tásti Izgovor In oblIke jakostno tonemsko [tásto tástova tástovo] [tȃst] ipa: [ˈtaːstɔ ˈtaːstɔva ˈtaːstɔvɔ] ipa: [táːst] osnovnIk ednina moški spol ImenovalnIk: tȃst ednina rodIlnIk: tȃsta ImenovalnIk: tástov dajalnIk: tȃstu rodIlnIk: tástovega tožilnik: tȃsta dajalnIk: tástovemu mestnIk: pri tȃstu tožilnik: tástov orodnIk: s tȃstom živo tástovega dvojina mestnIk: pri tástovem ImenovalnIk: tȃsta orodnIk: s tástovim rodIlnIk: tȃstov dvojina dajalnIk: tȃstoma ImenovalnIk: tástova tožilnik: tȃsta rodIlnIk: tástovih mestnIk: pri tȃstih dajalnIk: tástovima orodnIk: s tȃstoma tožilnik: tástova množina mestnIk: pri tástovih ImenovalnIk: tȃsti orodnIk: s tástovima rodIlnIk: tȃstov množina dajalnIk: tȃstom ImenovalnIk: tástovi tožilnik: tȃste rodIlnIk: tástovih mestnIk: pri tȃstih dajalnIk: tástovim orodnIk: s tȃsti tožilnik: tástove mestnIk: pri tástovih besedotvorje orodnIk: s tástovimi svojilni pridevnik: tastov ženski spol ženski spol: tašča ednina ImenovalnIk: tástova Izvor rodIlnIk: tástove = stcslov. tьstь, hrv., srb. tȁst, rus. téstь, star. češ. dajalnIk: tástovi test < pslov. * tьstь, dalje sorodno s stprus. tisties, tožilnik: tástovo morda sorodno s ↑teta mestnIk: pri tástovi orodnIk: s tástovo dvojina ImenovalnIk: tástovi 535 rodIlnIk: tástovih mestnIk: pri tástovih dajalnIk: tástovima orodnIk: s tástovima tožilnik: tástovi množina mestnIk: pri tástovih ImenovalnIk: tástovi orodnIk: s tástovima rodIlnIk: tástovih množina dajalnIk: tástovim ImenovalnIk: tástove tožilnik: tástove rodIlnIk: tástovih mestnIk: pri tástovih dajalnIk: tástovim orodnIk: s tástovimi tožilnik: tástove ženski spol mestnIk: pri tástovih ednina orodnIk: s tástovimi ImenovalnIk: tástova srednji spol rodIlnIk: tástove ednina dajalnIk: tástovi ImenovalnIk: tástovo tožilnik: tástovo rodIlnIk: tástovega mestnIk: pri tástovi dajalnIk: tástovemu orodnIk: s tástovo tožilnik: tástovo dvojina mestnIk: pri tástovem ImenovalnIk: tástovi orodnIk: s tástovim rodIlnIk: tástovih dvojina dajalnIk: tástovima ImenovalnIk: tástovi tožilnik: tástovi rodIlnIk: tástovih mestnIk: pri tástovih dajalnIk: tástovima orodnIk: s tástovima tožilnik: tástovi množina mestnIk: pri tástovih ImenovalnIk: tástove orodnIk: s tástovima rodIlnIk: tástovih množina dajalnIk: tástovim ImenovalnIk: tástova tožilnik: tástove rodIlnIk: tástovih mestnIk: pri tástovih dajalnIk: tástovim orodnIk: s tástovimi tožilnik: tástova srednji spol mestnIk: pri tástovih ednina orodnIk: s tástovimi ImenovalnIk: tástovo rodIlnIk: tástovega tonemsko dajalnIk: tástovemu [tásto tástova tástovo] tožilnik: tástovo ipa: [tàːst tàːstva tàːstvɔ] mestnIk: pri tástovem osnovnIk orodnIk: s tástovim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: tástovi ImenovalnIk: tástov rodIlnIk: tástovih rodIlnIk: tástovega dajalnIk: tástovima dajalnIk: tástovemu tožilnik: tástovi tožilnik: tástov mestnIk: pri tástovih živo tástovega orodnIk: s tástovima mestnIk: pri tástovem množina orodnIk: s tástovim ImenovalnIk: tástova dvojina rodIlnIk: tástovih ImenovalnIk: tástova dajalnIk: tástovim rodIlnIk: tástovih tožilnik: tástova dajalnIk: tástovima mestnIk: pri tástovih tožilnik: tástova orodnIk: s tástovimi 536 orodnIk: s táščami Izvor ↑tast tonemsko [tášča] tášča tášče samostalnik ženskega spola ipa: [tàːʃʧá] [tášča] ednina Pomen ImenovalnIk: tášča mama zakonske ali zunajzakonske partnerice ali rodIlnIk: tášče partnerja dajalnIk: tášči ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: táščo tašča pazi koga | tašča priskoči na pomoč mestnIk: pri tášči ▪ Z možem imava svoj večer v tednu, ko tašča in tast orodnIk: s tȃščo pazita na najino punčko, midva pa jo mahneva po dvojina svoje in se praviloma ne pogovarjava o otroku. ImenovalnIk: tášči ▪ Na pomoč nam je priskočila naša zlata tašča. rodIlnIk: tȃšč ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: táščama bodoča tašča | nesojena tašča tožilnik: tášči ▪ Običajno so prva srečanja z bodočo taščo nekakšna mestnIk: pri táščah mešanica občutkov spoštovanja, nerodnosti in želje po orodnIk: s táščama ugajanju. množina ▪ Pri mizi so sedeli sestrin mož, sestrina tašča in brat mojega svaka. ImenovalnIk: tášče ⏵ priredna zveza rodIlnIk: tȃšč tašča in tast dajalnIk: táščam ▪ Lepo je priti k njim na obisk, ker tast in tašča med tožilnik: tášče drugim tudi dobro kuhata. mestnIk: pri táščah ▪▪▪ orodnIk: s táščami ▪ Zdrav odnos s taščo je lahko še kako pomemben, če želite ohraniti srečen zakon oziroma srečno razmerje. besedotvorje svojilni pridevnik: taščin I zgovor In oblIke I jakostno zvor [tášča] ↑tast ipa: [ˈtaːʃʧa] ednina táščin táščina táščino pridevnik ImenovalnIk: tášča [táščin] rodIlnIk: tášče Pomen dajalnIk: tášči 1. ki je v zvezi s taščo, pripada tašči tožilnik: táščo ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri tášči taščin vikend | taščina hiša orodnIk: s táščo ▪ Počitnikovali smo v taščinem vikendu v Istri. dvojina ▪ Več ur sta uživala v taščinih kulinaričnih ImenovalnIk: tášči eksperimentih. rodIlnIk: tášč 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju s dajalnIk: táščama taščo ▪ Snaha se je med vojno ujmo umaknila s sinom in tožilnik: tášči hčerko k taščinim sorodnikom. mestnIk: pri táščah orodnIk: s táščama množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: tášče jakostno [táščin] rodIlnIk: tášč ipa: [ˈtaːʃʧin] dajalnIk: táščam tožilnik: tášče osnovnIk moški spol mestnIk: pri táščah 537 ednina ImenovalnIk: táščini ImenovalnIk: táščin rodIlnIk: táščinih rodIlnIk: táščinega dajalnIk: táščinima dajalnIk: táščinemu tožilnik: táščini tožilnik: táščin mestnIk: pri táščinih živo táščinega orodnIk: s táščinima mestnIk: pri táščinem množina orodnIk: s táščinim ImenovalnIk: táščina dvojina rodIlnIk: táščinih ImenovalnIk: táščina dajalnIk: táščinim rodIlnIk: táščinih tožilnik: táščina dajalnIk: táščinima mestnIk: pri táščinih tožilnik: táščina orodnIk: s táščinimi mestnIk: pri táščinih orodnIk: s táščinima tonemsko množina [táščin] ImenovalnIk: táščini ipa: [tàːʃʧín] rodIlnIk: táščinih osnovnIk dajalnIk: táščinim moški spol tožilnik: táščine ednina mestnIk: pri táščinih ImenovalnIk: táščin orodnIk: s táščinimi rodIlnIk: táščinega ženski spol dajalnIk: táščinemu ednina tožilnik: táščin ImenovalnIk: táščina živo táščinega rodIlnIk: táščine mestnIk: pri táščinem dajalnIk: táščini orodnIk: s táščinim tožilnik: táščino dvojina mestnIk: pri táščini ImenovalnIk: táščina orodnIk: s táščino rodIlnIk: táščinih dvojina dajalnIk: táščinima ImenovalnIk: táščini tožilnik: táščina rodIlnIk: táščinih mestnIk: pri táščinih dajalnIk: táščinima orodnIk: s táščinima tožilnik: táščini množina mestnIk: pri táščinih ImenovalnIk: táščini orodnIk: s táščinima rodIlnIk: táščinih množina dajalnIk: táščinim ImenovalnIk: táščine tožilnik: táščine rodIlnIk: táščinih mestnIk: pri táščinih dajalnIk: táščinim orodnIk: s táščinimi tožilnik: táščine ženski spol mestnIk: pri táščinih ednina orodnIk: s táščinimi ImenovalnIk: táščina srednji spol rodIlnIk: táščine ednina dajalnIk: táščini ImenovalnIk: táščino tožilnik: táščino rodIlnIk: táščinega mestnIk: pri táščini dajalnIk: táščinemu orodnIk: s táščino tožilnik: táščino dvojina mestnIk: pri táščinem ImenovalnIk: táščini orodnIk: s táščinim rodIlnIk: táščinih dvojina dajalnIk: táščinima 538 tožilnik: táščini mestnIk: pri tȃščinih mestnIk: pri táščinih orodnIk: s tȃščinima orodnIk: s táščinima množina množina ImenovalnIk: tȃščini ImenovalnIk: táščine rodIlnIk: tȃščinih rodIlnIk: táščinih dajalnIk: tȃščinim dajalnIk: táščinim tožilnik: tȃščine tožilnik: táščine mestnIk: pri tȃščinih mestnIk: pri táščinih orodnIk: s tȃščinimi orodnIk: s táščinimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: tȃščina ImenovalnIk: táščino rodIlnIk: tȃščine rodIlnIk: táščinega dajalnIk: tȃščini dajalnIk: táščinemu tožilnik: tȃščino tožilnik: táščino mestnIk: pri tȃščini mestnIk: pri táščinem orodnIk: s tȃščino orodnIk: s táščinim dvojina dvojina ImenovalnIk: tȃščini ImenovalnIk: táščini rodIlnIk: tȃščinih rodIlnIk: táščinih dajalnIk: tȃščinima dajalnIk: táščinima tožilnik: tȃščini tožilnik: táščini mestnIk: pri tȃščinih mestnIk: pri táščinih orodnIk: s tȃščinima orodnIk: s táščinima množina množina ImenovalnIk: tȃščine ImenovalnIk: táščina rodIlnIk: tȃščinih rodIlnIk: táščinih dajalnIk: tȃščinim dajalnIk: táščinim tožilnik: tȃščine tožilnik: táščina mestnIk: pri tȃščinih mestnIk: pri táščinih orodnIk: s tȃščinimi orodnIk: s táščinimi srednji spol ednina in ImenovalnIk: tȃščino [tȃščin] rodIlnIk: tȃščinega ipa: [táːʃʧìn] dajalnIk: tȃščinemu (tonemska dvojnica) tožilnik: tȃščino mestnIk: pri tȃščinem osnovnIk orodnIk: s tȃščinim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: tȃščini ImenovalnIk: tȃščin rodIlnIk: tȃščinih rodIlnIk: tȃščinega dajalnIk: tȃščinima dajalnIk: tȃščinemu tožilnik: tȃščini tožilnik: tȃščin mestnIk: pri tȃščinih živo tȃščinega orodnIk: s tȃščinima mestnIk: pri tȃščinem množina orodnIk: s tȃščinim ImenovalnIk: tȃščina dvojina rodIlnIk: tȃščinih ImenovalnIk: tȃščina dajalnIk: tȃščinim rodIlnIk: tȃščinih tožilnik: tȃščina dajalnIk: tȃščinima mestnIk: pri tȃščinih tožilnik: tȃščina orodnIk: s tȃščinimi 539 odpravijo na izlet, ta pa se spremeni v tragedijo. stalne zveze Izgovor In oblIke taščin jezik jakostno sobna rastlina z dolgimi in mesnatimi pokončnimi [telenovéla] listi suličaste oblike; primerjaj lat. Sansevieria ipa: [tɛlɛnɔˈʋeːla] ▪ Taščin jezik slovi po trdoživosti in dolgem življenju. ednina ▪ Pri nakupu taščinih jezikov preverite, da na listih ImenovalnIk: telenovéla ni madežev odmrlega tkiva in da listni robovi niso rodIlnIk: telenovéle poškodovani. dajalnIk: telenovéli tožilnik: telenovélo Izvor ↑tašča mestnIk: pri telenovéli orodnIk: s telenovélo dvojina telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle ImenovalnIk: telenovéli samostalnik ženskega spola rodIlnIk: telenovél [telenovéla] tudi [télenovéla] dajalnIk: telenovélama Pomen tožilnik: telenovéli televizijska nadaljevanka, navadno z velikim mestnIk: pri telenovélah številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni orodnIk: s telenovélama medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje množina nastopajočih likov; sin.: novela, neknjižno pogovorno žajfa, ImenovalnIk: telenovéle neknjižno pogovorno žajfasta opera, neknjižno pogovorno žajfnica rodIlnIk: telenovél ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: telenovélam gledana, uspešna, znana telenovela | mladinska, romantična telenovela tožilnik: telenovéle | nova telenovela | odlična, slovita telenovela mestnIk: pri telenovélah | popularna, priljubljena telenovela ▪ Na televiziji je nastopal v izjemno gledani telenoveli. orodnIk: s telenovélami ▪ Julija bo začela snemati novo telenovelo. ▪ Od leta 1981 je odigrala 41 vlog, med drugim v tudi [ številnih telenovelah. télenovéla] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ipa: [ˈteːlɛnɔˈʋeːla] epizoda, zgodba telenovele | gledalec, gledalka, oboževalec telenovele | igralka, junak, junakinja, ednina zvezdnica telenovele | predvajanje, snemanje ImenovalnIk: télenovéla telenovele | producent, producentka, ustvarjalec rodIlnIk: télenovéle telenovele dajalnIk: télenovéli ▪ Sto odličnih in žalostnih epizod telenovele še danes tožilnik: télenovélo vzbuja veliko pozornosti. mestnIk: pri télenovéli ▪ Glavni junaki telenovele se spopadajo z najstniškimi orodnIk: s télenovélo problemi. dvojina ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku igrati, nastopati v telenoveli ImenovalnIk: télenovéli | gledati, spremljati, videti rodIlnIk: télenovél koga v telenoveli | pojaviti se v telenoveli | zaigrati v telenoveli dajalnIk: télenovélama ▪ Televizijski gledalci so ga vzljubili še posebno potem, tožilnik: télenovéli ko se je leta 1995 prvič pojavil v neki telenoveli. mestnIk: pri télenovélah ▪ Nastopala je v številnih uspešnih telenovelah. orodnIk: s télenovélama ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku množina igralec, igralka v telenoveli | igranje, nastop v telenoveli ImenovalnIk: télenovéle | lik, vloga v telenoveli rodIlnIk: télenovél ▪ Za igranje v telenovelah se je pripravljal na vse dajalnIk: télenovélam mogoče načine. tožilnik: télenovéle ▪▪▪ mestnIk: pri télenovélah ▪ Telenovela pripoveduje o skupini prijateljev, ki se orodnIk: s télenovélami 540 Izvor tonemsko prevzeto iz špan. telenovela iz ↑tele(vizija) + novela [telenovla] ‛roman’, prim. ↑novela ipa: [tɛlɛnɔʋéːlà] ednina Ti simbol ImenovalnIk: telenovla Pomen rodIlnIk: telenovle simbol za kemijski element titan dajalnIk: telenovli ▪ Kadar sta pomembna teža in vzdržljivost, je najbolj tožilnik: telenovlo primeren material vsekakor titan ( Ti). mestnIk: pri telenovli orodnIk: s telenovlo Izvor dvojina prevzeto iz nlat. Ti, simbola za element ↑titan ImenovalnIk: telenovli rodIlnIk: telenovl titán1 titána samostalnik moškega spola dajalnIk: telenovlama [titán] tožilnik: telenovli Pomen mestnIk: pri telenovlah 1. ekspresivno kdor ali kar je na svojem področju zelo orodnIk: s telenovlama uveljavljen, uspešen množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: telenovle boj, dvoboj titanov rodIlnIk: telenovl ▪ To je bil pravi boj titanov, v katerem so slovenski dajalnIk: telenovlam veslači uresničili svoj načrt z dvema odličjema. tožilnik: telenovle ▪ Namesto velikih dvobojev titanov gledamo kopico mestnIk: pri telenovlah manjših »derbijev« z vse manjšim tekmovalnim orodnIk: s telenovlami nabojem. ▪▪▪ tudi ▪ Industrija iger je skozi leta zrasla v milijardnega [tlenovla] titana, ki se po prometu kosa s filmskim in glasbenim. ipa: [téːlnɔʋéːlà] 2. zelo veliko človeku podobno grško mitološko bitje z navadno enim parom rok ednina ▪ Ko mu je Leonidas začel pripovedovati zgodbe o bogovih in ljudeh, zgodbe o nastanku sveta, o borbah ImenovalnIk: tlenovla med titani in bogovi, je poslušal kot uročen. rodIlnIk: tlenovle ▪ Bolezen je poimenoval po Atlasu, titanu iz grške dajalnIk: tlenovli mitologije, ki ga je Zevs prisilil, da podpira nebesni tožilnik: tlenovlo svod. mestnIk: pri tlenovli orodnIk: s tlenovlo Izgovor In oblIke dvojina jakostno ImenovalnIk: tlenovli [titán] rodIlnIk: tlenovl ipa: [tiˈtaːn] dajalnIk: tlenovlama ednina tožilnik: tlenovli ImenovalnIk: titán mestnIk: pri tlenovlah rodIlnIk: titána orodnIk: s tlenovlama dajalnIk: titánu množina tožilnik: titána ImenovalnIk: tlenovle mestnIk: pri titánu rodIlnIk: tlenovl orodnIk: s titánom dajalnIk: tlenovlam dvojina tožilnik: tlenovle ImenovalnIk: titána mestnIk: pri tlenovlah rodIlnIk: titánov orodnIk: s tlenovlami dajalnIk: titánoma tožilnik: titána mestnIk: pri titánih 541 orodnIk: s titánoma titan in aluminij, titan in jeklo množina ▪ Letala večinoma izdelujejo iz nerjavečih snovi, ImenovalnIk: titáni kakršni sta aluminij in titan. rodIlnIk: titánov ▪ Za izdelavo potapljaških ur zlato ni tako primerno kot jeklo ali titan, saj je pri zlatih ohišjih teže doseči dajalnIk: titánom ustrezno tesnjenje. tožilnik: titáne mestnIk: pri titánih Izgovor In oblIke orodnIk: s titáni jakostno [titán] tonemsko [titȃn] ipa: [tiˈtaːn] ipa: [titáːn] ednina ednina ImenovalnIk: titán rodIlnIk: titána ImenovalnIk: titȃn dajalnIk: titánu rodIlnIk: titȃna tožilnik: titán dajalnIk: titȃnu mestnIk: pri titánu tožilnik: titȃna orodnIk: s titánom mestnIk: pri titȃnu dvojina orodnIk: s titȃnom dvojina ImenovalnIk: titána rodIlnIk: titánov ImenovalnIk: titȃna dajalnIk: titánoma rodIlnIk: titȃnov tožilnik: titána dajalnIk: titȃnoma mestnIk: pri titánih tožilnik: titȃna orodnIk: s titánoma mestnIk: pri titȃnih množina orodnIk: s titȃnoma množina ImenovalnIk: titáni rodIlnIk: titánov ImenovalnIk: titȃni dajalnIk: titánom rodIlnIk: titȃnov tožilnik: titáne dajalnIk: titȃnom mestnIk: pri titánih tožilnik: titȃne orodnIk: s titáni mestnIk: pri titȃnih orodnIk: s titȃni tonemsko I [titȃn] zvor prevzeto prek lat. Titān iz gr. Titán ipa: [titáːn] ednina titán2 titána ImenovalnIk: titȃn samostalnik moškega spola [titán] rodIlnIk: titȃna dajalnIk: titȃnu Pomen pogosta trda lahka kovina sive barve, kemijski tožilnik: titȃn element [Ti] mestnIk: pri titȃnu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s titȃnom dvojina barva titana | uporaba titana | zlitina titana ▪ Po zaslugi znatne uporabe titana je bila raketa ImenovalnIk: titȃna tehnološko pred svojim časom. rodIlnIk: titȃnov ▪ Zunanjost dopolnjujejo zavorne čeljusti v barvi dajalnIk: titȃnoma titana. tožilnik: titȃna ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri titȃnih izpušni sistem, ohišje, ventil iz titana orodnIk: s titȃnoma ▪ Z izpušnim sistemom iz titana in zavornimi koluti množina iz ogljikovih vlaken in keramike avto tehta le ImenovalnIk: titȃni 1.440 kilogramov. rodIlnIk: titȃnov ⏵ priredna zveza dajalnIk: titȃnom 542 tožilnik: titȃne mestnIk: pri topôlih mestnIk: pri titȃnih orodnIk: s topôloma orodnIk: s titȃni množina ImenovalnIk: topôli Izvor rodIlnIk: topôlov prevzeto prek nem. Titan in Titanium iz nlat. dajalnIk: topôlom titanium, po Saturnovi luni Titan tožilnik: topôle mestnIk: pri topôlih tôpol topôla samostalnik moškega spola orodnIk: s topôli [tôpol] Pomen tonemsko 1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, [tópol] kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi ipa: [tːpl] gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: tópol visok, vitek topol rodIlnIk: topóla ▪ V dolinah rastejo vitki topoli, srebrno svetlikajoče se dajalnIk: topólu jelše in razraščene vrbe. tožilnik: tópol ▪ Veter je podrl 20 metrov visok topol, ki ga bi težko mestnIk: pri topólu tudi pri topȏlu objeli trije ljudje. orodnIk: s topólom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina cvetni prah topola | nasad topola | vrsta topola ImenovalnIk: topóla ▪ Cvetni prah topola, bresta, tise in vrbe alergikom le rodIlnIk: topólov in topȏlov redko povzroča težave. dajalnIk: topóloma ▪ V vetrovnih področjih lahko opazimo cele nasade tožilnik: topóla topola, ki učinkovito blaži močan veter. mestnIk: pri topólih in pri topȏlih ▪▪▪ ▪ Prebivalci so se vsako zimo pritoževali zaradi kopice orodnIk: s topóloma polomljenih vej, saj topoli hitro rastejo in so zato zelo množina krhki. ImenovalnIk: topóli 1.1. les tega drevesa rodIlnIk: topólov in topȏlov ▪ Pripravite ogenj ter okoli posujte veliko dračja (dobro dajalnIk: topólom gorijo kostanj, vrba, topol). tožilnik: topóle ▪ Domnevali so, da je plovilo narejeno iz lipe oziroma mestnIk: pri topólih in pri topȏlih topola, kar so poznejše raziskave ovrgle. V morju in orodnIk: s topóli in s topȏli na soncu se namreč lipa ali topol ne bi ohranila tako dolgo. stalne zveze Izgovor In oblIke beli topol jakostno iz botanike topol z nazobčanimi svetlimi listi, ki so [tôpol] na spodnji strani pokriti z belim puhom; primerjaj lat. ipa: [ˈtɔːpɔl] Populus alba ednina ▪ Največje debeline in največje višine dosegajo beli topoli ImenovalnIk: tôpol pod Zdraviliškim parkom, ki presegajo rodIlnIk: topôla 35 metrov. ▪ Beli topol je lahko sodobno terapevtsko drevo v dajalnIk: topôlu mestih, saj njegovi puhasti listi vežejo nase veliko tožilnik: tôpol količino prahu. mestnIk: pri topôlu orodnIk: s topôlom črni topol dvojina iz botanike topol s temnejšimi trikotnimi ali rombastimi ImenovalnIk: topôla listi; primerjaj lat. Populus nigra rodIlnIk: topôlov ▪ Po naši deželi je najbolj razširjen črni topol. dajalnIk: topôloma ▪ Mazilo iz črnega topola so uporabljali za tožilnik: topôla preprečevanje vnetij in celjenje ran. 543 ImenovalnIk: topôlova Izvor rodIlnIk: topôlove = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. dajalnIk: topôlovi topol < pslov. * topolь, morda prevzeto iz neke tožilnik: topôlovo roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ mestnIk: pri topôlovi orodnIk: s topôlovo topôlov topôlova topôlovo pridevnik dvojina [topôlo topôlova topôlovo] ImenovalnIk: topôlovi Pomen rodIlnIk: topôlovih 1. ki je v zvezi s topoli 1. dajalnIk: topôlovima ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: topôlovi topolov drevored | topolov les | topolova vezana plošča mestnIk: pri topôlovih ▪ Iz lahkega topolovega lesa so izdelovali cokle. orodnIk: s topôlovima ▪ Vse dele z načrta prerišemo na topolovo vezano množina ploščo debeline 3 mm. ImenovalnIk: topôlove ▪ Rokav obdaja topolov gozd. rodIlnIk: topôlovih 1.1. ki je del topola 1. dajalnIk: topôlovim ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: topôlove topolov popek mestnIk: pri topôlovih ▪ Domače mazilo iz topolovih popkov si lahko orodnIk: s topôlovimi pripravimo tudi sami. srednji spol ▪ Zlomila se mu je topolova veja, za katero se je držal. ednina ImenovalnIk: topôlovo Izgovor In oblIke rodIlnIk: topôlovega jakostno dajalnIk: topôlovemu [topôlo topôlova topôlovo] tožilnik: topôlovo ipa: [tɔˈpɔːlɔ tɔˈpɔːlɔʋa tɔˈpɔːlɔʋɔ] mestnIk: pri topôlovem osnovnIk orodnIk: s topôlovim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: topôlovi ImenovalnIk: topôlov rodIlnIk: topôlovih rodIlnIk: topôlovega dajalnIk: topôlovima dajalnIk: topôlovemu tožilnik: topôlovi tožilnik: topôlov mestnIk: pri topôlovih živo topôlovega orodnIk: s topôlovima mestnIk: pri topôlovem množina orodnIk: s topôlovim ImenovalnIk: topôlova dvojina rodIlnIk: topôlovih ImenovalnIk: topôlova dajalnIk: topôlovim rodIlnIk: topôlovih tožilnik: topôlova dajalnIk: topôlovima mestnIk: pri topôlovih tožilnik: topôlova orodnIk: s topôlovimi mestnIk: pri topôlovih orodnIk: s topôlovima tonemsko množina [topólo topólova topólovo] ImenovalnIk: topôlovi ipa: [tɔpːl tɔpːlʋa tɔpːlʋɔ] rodIlnIk: topôlovih osnovnIk dajalnIk: topôlovim moški spol tožilnik: topôlove ednina mestnIk: pri topôlovih ImenovalnIk: topólov orodnIk: s topôlovimi rodIlnIk: topólovega ženski spol dajalnIk: topólovemu ednina tožilnik: topólov 544 živo topólovega orodnIk: s topólovima mestnIk: pri topólovem množina orodnIk: s topólovim ImenovalnIk: topólova dvojina rodIlnIk: topólovih ImenovalnIk: topólova dajalnIk: topólovim rodIlnIk: topólovih tožilnik: topólova dajalnIk: topólovima mestnIk: pri topólovih tožilnik: topólova orodnIk: s topólovimi mestnIk: pri topólovih orodnIk: s topólovima Izvor množina ↑topol ImenovalnIk: topólovi rodIlnIk: topólovih tragédija tragédije samostalnik ženskega spola dajalnIk: topólovim [tragédija] tožilnik: topólove Pomen mestnIk: pri topólovih 1. drama, v kateri glavni junak zaradi orodnIk: s topólovimi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi ženski spol silami propade, je poražen; sin.: žaloigra ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: topólova antična, grška, klasična, starogrška tragedija | rodIlnIk: topólove Ajshilova, Evripidova, Sofoklova tragedija | elizabetinska dajalnIk: topólovi tragedija | Racinova, Schillerjeva, Shakespearova tožilnik: topólovo tragedija | zgodovinska tragedija ▪ mestnIk: pri topólovi Grška tragedija je črpala svoje like iz bogate orodnIk: s topólovo zakladnice mitov. dvojina ▪ V Sofoklovi tragediji se dogajalna napetost stopnjuje do vrha in se razplete v katastrofo, saj sta poleg ImenovalnIk: topólovi Antigone mrtva tudi Kreontova žena in sin, nasilni kralj rodIlnIk: topólovih pa v svojem trpljenju doživi notranje očiščenje. dajalnIk: topólovima ▪ Elizabetinska tragedija je poznala zelo sunkovite in tožilnik: topólovi nenavadne peripetije. mestnIk: pri topólovih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s topólovima junak tragedije | pisec tragedij | premiera, uprizoritev množina tragedije ImenovalnIk: topólove ▪ Ajshil, najstarejši tragiški pesnik, je že v antiki veljal rodIlnIk: topólovih za izumitelja tragedije, občudovali so njegov vzvišen dajalnIk: topólovim pesniški slog in globoko teološko misel. ▪ tožilnik: topólove Pri uprizoritvi tragedije je imela pomembno vlogo mestnIk: pri topólovih glasba. ▪▪▪ orodnIk: s topólovimi srednji spol ▪ Pred 2.500 leti je Sofoklej napisal tragedijo Antigona. ednina ▪ Sprva je nameraval napisati tragedijo v trohejskem verzu, nato pa se je odločil za prozno obliko in jo ImenovalnIk: topólovo dokončal leta 1875. rodIlnIk: topólovega 2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja dajalnIk: topólovemu vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, tožilnik: topólovo sočutja; sin.: ekspresivno žaloigra mestnIk: pri topólovem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: s topólovim tragedija se dogaja, pripeti, zgodi | tragedija doleti koga dvojina | tragedija se ponavlja | tragedija pretrese, prizadene, ImenovalnIk: topólovi zaznamuje koga rodIlnIk: topólovih ▪ Ko je čisto na dnu, ga prizadene še druga tragedija, dajalnIk: topólovima saj mu nenadoma umre oče. tožilnik: topólovi ▪ V urejeni hiši sredi mirne vaške ulice se je dogajala mestnIk: pri topólovih tragedija, ki je pretresla državo. 545 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina človeška, osebna tragedija | družinska tragedija | ImenovalnIk: tragdija grozljiva, huda, strahotna, strašna tragedija | krvava rodIlnIk: tragdije tragedija | nacionalna tragedija dajalnIk: tragdiji ▪ Kot so preiskovalci doslej ugotovili, naj bi bil vzrok za tožilnik: tragdijo krvavo tragedijo ljubosumje. ▪ Na kraju grozljive tragedije so kriminalisti našli mestnIk: pri tragdiji obtoženčeve sledi, storilcu pa so zasegli tudi morilski orodnIk: s tragdijo nož. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: tragdiji kraj, prizorišče tragedije | okoliščine, ozadje tragedije | rodIlnIk: tragdij povzročitelj, priča, žrtev tragedije | preiskava tragedije | dajalnIk: tragdijama vzrok tragedije tožilnik: tragdiji ▪ Na prizorišče tragedije je takoj prispela policija. mestnIk: pri tragdijah ▪ Z minuto molka so počastili spomin na žrtve orodnIk: s tragdijama tragedije. množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: tragdije doživljati tragedijo | povzročiti, zakriviti tragedijo | rodIlnIk: tragdij preprečiti tragedijo dajalnIk: tragdijam ▪ Policija je odkrila več kot 200 kilogramov eksplozivnih tožilnik: tragdije sredstev, ki so jih nato pirotehniki po hitrem postopku mestnIk: pri tragdijah odstranili in preprečili morebitno veliko tragedijo. orodnIk: s tragdijami ▪▪▪ ▪ Na prvenstveni tekmi je prišlo do tragedije, ko so zaradi zadušitve umrli štirje ljudje. stalne zveze I moderna tragedija zgovor In oblIke iz literarne vede, iz teatrologije tragedija, ki v ospredje jakostno [tragédija] postavlja običajne ljudi in etična vprašanja ter ukinja enotnost časa in prostora ipa: [tɾaˈgeːdija] ▪ Gledališka skupina bo premierno uprizorila moderno ednina tragedijo. ImenovalnIk: tragédija ▪ S svojo dramatiko je poskušal ustvariti moderno rodIlnIk: tragédije tragedijo, ki naj bi temeljila predvsem na strastnem dajalnIk: tragédiji iskanju etične utemeljitve človeških dejanj. tožilnik: tragédijo mestnIk: pri tragédiji Izvor orodnIk: s tragédijo prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. dvojina tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz ImenovalnIk: tragédiji trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ rodIlnIk: tragédij dajalnIk: tragédijama trágični trágična trágično pridevnik tožilnik: tragédiji [trágični] mestnIk: pri tragédijah Pomen orodnIk: s tragédijama 1. ki je v zvezi s tragedijo 1. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: tragédije tragični heroj, junak | tragična farsa, komedija | tragična rodIlnIk: tragédij junakinja dajalnIk: tragédijam ▪ Ko se občinstvo sooči s tragičnimi heroji, ki izkusijo tožilnik: tragédije grozljivo mučeništvo, se tragedija dotakne občutljivega mestnIk: pri tragédijah bistva gledalcev. orodnIk: s tragédijami ▪ S premiero tragične komedije so uspešno odprli novo gledališko sezono. tonemsko ▪ Kot igralka si je želela igrati tragične like. [tragdija] 2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne ipa: [tɾagèːdíja] občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, 546 nepopravljive posledice dajalnIk: trágičnemu ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: trágični tragičen dogodek, izid, konec, razplet | tragičen napad živo trágičnega | tragična izguba, posledica | tragična napaka, nesreča, mestnIk: pri trágičnem smrt, zmota | tragična novica, zgodba | tragično dejanje orodnIk: s trágičnim ▪ Sobotno sneženje je bilo povod za tragično nesrečo. dvojina ▪ Njuna burna zveza se je končala s tragično igralkino ImenovalnIk: trágična smrtjo, ki še do danes ni pojasnjena. ▪ Osumljenec je po tragičnem dejanju poklical rodIlnIk: trágičnih reševalce, ki žal niso mogli več pomagati. dajalnIk: trágičnima ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku tožilnik: trágična ▪ Alkohol škoduje refleksom in posledice tega so v mestnIk: pri trágičnih prometu lahko tragične. orodnIk: s trágičnima ▪ Izguba vseh nedolžnih življenj je tragična. množina 2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, ImenovalnIk: trágični slab rodIlnIk: trágičnih ▪ Zadeva še zdaleč ni tako tragična, upa, da se bo vse dajalnIk: trágičnim uredilo brez večjih pretresov. tožilnik: trágične ▪ Inflacija znaša – pa naj bo še tako resna in tragična mestnIk: pri trágičnih – manj kot deset odstotkov. orodnIk: s trágičnimi 3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi ženski spol nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ednina ne po svoji krivdi ImenovalnIk: trágična ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: trágične tragičen junak, lik | tragična figura, junakinja, žrtev dajalnIk: trágični ▪ Že v osnovni šoli so me naučili, da so umetniki, tožilnik: trágično o katerih smo razpravljali, vsi po vrsti neznansko mestnIk: pri trágični tragične figure. orodnIk: s trágično ▪ Namesto slavospevov generalom je bilo tokrat slišati, dvojina da so bili prav navadni vojaki tragični junaki te vojne. ImenovalnIk: trágični 3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu rodIlnIk: trágičnih pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, dajalnIk: trágičnima navadno zaradi odločilne napake ▪ Bil je tragični junak, saj je v zadnjih sekundah zgrešil tožilnik: trágični prosti met, s katerim bi lahko izsilil podaljšek. mestnIk: pri trágičnih 4. orodnIk: s trágičnima kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije množina ▪ V špansko dramatiko je uvedel idejo časti, združil ImenovalnIk: trágične je komično in tragično, tradicijo in metaforiko visoke rodIlnIk: trágičnih poezije. dajalnIk: trágičnim ▪ Groteska izhaja iz kombinacije tragičnega in tožilnik: trágične ironičnega oziroma karikiranega. mestnIk: pri trágičnih ▪ »Seveda je tragika še kako prisotna, a ta soobstoj orodnIk: s trágičnimi tragičnega in komičnega, ki je temelj groteske, daje srednji spol vtis človeškosti,« pravi režiser. ednina ImenovalnIk: trágično Izgovor In oblIke rodIlnIk: trágičnega jakostno dajalnIk: trágičnemu [trágični] tožilnik: trágično ipa: [ˈtɾaːgiʧni] mestnIk: pri trágičnem osnovnIk orodnIk: s trágičnim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: trágični ImenovalnIk: trágični rodIlnIk: trágičnih rodIlnIk: trágičnega dajalnIk: trágičnima 547 tožilnik: trágični tožilnik: trágičnejše mestnIk: pri trágičnih mestnIk: pri trágičnejših orodnIk: s trágičnima orodnIk: s trágičnejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: trágična ednina rodIlnIk: trágičnih ImenovalnIk: trágičnejše dajalnIk: trágičnim rodIlnIk: trágičnejšega tožilnik: trágična dajalnIk: trágičnejšemu mestnIk: pri trágičnih tožilnik: trágičnejše orodnIk: s trágičnimi mestnIk: pri trágičnejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: s trágičnejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: trágičnejši ImenovalnIk: trágičnejši rodIlnIk: trágičnejših rodIlnIk: trágičnejšega dajalnIk: trágičnejšima dajalnIk: trágičnejšemu tožilnik: trágičnejši tožilnik: trágičnejši mestnIk: pri trágičnejših živo trágičnejšega orodnIk: s trágičnejšima mestnIk: pri trágičnejšem množina orodnIk: s trágičnejšim ImenovalnIk: trágičnejša dvojina rodIlnIk: trágičnejših ImenovalnIk: trágičnejša dajalnIk: trágičnejšim rodIlnIk: trágičnejših tožilnik: trágičnejša dajalnIk: trágičnejšima mestnIk: pri trágičnejših tožilnik: trágičnejša orodnIk: s trágičnejšimi mestnIk: pri trágičnejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s trágičnejšima moški spol množina ednIna: bòlj trágičen ImenovalnIk: trágičnejši ženski spol rodIlnIk: trágičnejših ednIna: bòlj trágična dajalnIk: trágičnejšim srednji spol tožilnik: trágičnejše ednIna: bòlj trágično mestnIk: pri trágičnejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: s trágičnejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši ImenovalnIk: trágičnejša rodIlnIk: nàjtrágičnejšega in nájtrágičnejšega rodIlnIk: trágičnejše dajalnIk: nàjtrágičnejšemu in nájtrágičnejšemu dajalnIk: trágičnejši tožilnik: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši tožilnik: trágičnejšo živo nàjtrágičnejšega in nájtrágičnejšega mestnIk: pri trágičnejši mestnIk: pri nàjtrágičnejšem in pri nájtrágičnejšem orodnIk: s trágičnejšo orodnIk: z nàjtrágičnejšim in z nájtrágičnejšim dvojina dvojina ImenovalnIk: trágičnejši ImenovalnIk: nàjtrágičnejša in nájtrágičnejša rodIlnIk: trágičnejših rodIlnIk: nàjtrágičnejših in nájtrágičnejših dajalnIk: trágičnejšima dajalnIk: nàjtrágičnejšima in nájtrágičnejšima tožilnik: trágičnejši tožilnik: nàjtrágičnejša in nájtrágičnejša mestnIk: pri trágičnejših mestnIk: pri nàjtrágičnejših in pri nájtrágičnejših orodnIk: s trágičnejšima orodnIk: z nàjtrágičnejšima in z nájtrágičnejšima množina množina ImenovalnIk: trágičnejše ImenovalnIk: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši rodIlnIk: trágičnejših rodIlnIk: nàjtrágičnejših in nájtrágičnejših dajalnIk: trágičnejšim dajalnIk: nàjtrágičnejšim in nájtrágičnejšim 548 tožilnik: nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše ednIna: nàjbolj in nájbolj trágično mestnIk: pri nàjtrágičnejših in pri nájtrágičnejših orodnIk: z nàjtrágičnejšimi in z nájtrágičnejšimi tonemsko ženski spol [trágični] ednina ipa: [tɾàːgíʧni] ImenovalnIk: nàjtrágičnejša in nájtrágičnejša osnovnIk rodIlnIk: nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše moški spol dajalnIk: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši ednina tožilnik: nàjtrágičnejšo in nájtrágičnejšo ImenovalnIk: trágični mestnIk: pri nàjtrágičnejši in pri nájtrágičnejši rodIlnIk: trágičnega orodnIk: z nàjtrágičnejšo in z nájtrágičnejšo dajalnIk: trágičnemu dvojina tožilnik: trágični ImenovalnIk: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši živo trágičnega rodIlnIk: nàjtrágičnejših in nájtrágičnejših mestnIk: pri trágičnem dajalnIk: nàjtrágičnejšima in nájtrágičnejšima orodnIk: s trágičnim tožilnik: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši dvojina mestnIk: pri nàjtrágičnejših in pri nájtrágičnejših ImenovalnIk: trágična orodnIk: z nàjtrágičnejšima in z nájtrágičnejšima rodIlnIk: trágičnih množina dajalnIk: trágičnima ImenovalnIk: nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše tožilnik: trágična rodIlnIk: nàjtrágičnejših in nájtrágičnejših mestnIk: pri trágičnih dajalnIk: nàjtrágičnejšim in nájtrágičnejšim orodnIk: s trágičnima tožilnik: nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše množina mestnIk: pri nàjtrágičnejših in pri nájtrágičnejših ImenovalnIk: trágični orodnIk: z nàjtrágičnejšimi in z nájtrágičnejšimi rodIlnIk: trágičnih srednji spol dajalnIk: trágičnim ednina tožilnik: trágične ImenovalnIk: nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše mestnIk: pri trágičnih rodIlnIk: nàjtrágičnejšega in nájtrágičnejšega orodnIk: s trágičnimi dajalnIk: nàjtrágičnejšemu in nájtrágičnejšemu ženski spol tožilnik: nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše ednina mestnIk: pri nàjtrágičnejšem in pri nájtrágičnejšem ImenovalnIk: trágična orodnIk: z nàjtrágičnejšim in z nájtrágičnejšim rodIlnIk: trágične dvojina dajalnIk: trágični ImenovalnIk: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši tožilnik: trágično rodIlnIk: nàjtrágičnejših in nájtrágičnejših mestnIk: pri trágični dajalnIk: nàjtrágičnejšima in nájtrágičnejšima orodnIk: s trágično tožilnik: nàjtrágičnejši in nájtrágičnejši dvojina mestnIk: pri nàjtrágičnejših in pri nájtrágičnejših ImenovalnIk: trágični orodnIk: z nàjtrágičnejšima in z nájtrágičnejšima rodIlnIk: trágičnih množina dajalnIk: trágičnima ImenovalnIk: nàjtrágičnejša in nájtrágičnejša tožilnik: trágični rodIlnIk: nàjtrágičnejših in nájtrágičnejših mestnIk: pri trágičnih dajalnIk: nàjtrágičnejšim in nájtrágičnejšim orodnIk: s trágičnima tožilnik: nàjtrágičnejša in nájtrágičnejša množina mestnIk: pri nàjtrágičnejših in pri nájtrágičnejših ImenovalnIk: trágične orodnIk: z nàjtrágičnejšimi in z nájtrágičnejšimi rodIlnIk: trágičnih presežnik – opisno stopnjevanje dajalnIk: trágičnim moški spol tožilnik: trágične ednIna: nàjbolj in nájbolj trágičen mestnIk: pri trágičnih ženski spol orodnIk: s trágičnimi ednIna: nàjbolj in nájbolj trágična srednji spol srednji spol ednina 549 ImenovalnIk: trágično ImenovalnIk: trágičnejši rodIlnIk: trágičnega rodIlnIk: trágičnejših dajalnIk: trágičnemu dajalnIk: trágičnejšima tožilnik: trágično tožilnik: trágičnejši mestnIk: pri trágičnem mestnIk: pri trágičnejših orodnIk: s trágičnim orodnIk: s trágičnejšima dvojina množina ImenovalnIk: trágični ImenovalnIk: trágičnejše rodIlnIk: trágičnih rodIlnIk: trágičnejših dajalnIk: trágičnima dajalnIk: trágičnejšim tožilnik: trágični tožilnik: trágičnejše mestnIk: pri trágičnih mestnIk: pri trágičnejših orodnIk: s trágičnima orodnIk: s trágičnejšimi množina srednji spol ImenovalnIk: trágična ednina rodIlnIk: trágičnih ImenovalnIk: trágičnejše dajalnIk: trágičnim rodIlnIk: trágičnejšega tožilnik: trágična dajalnIk: trágičnejšemu mestnIk: pri trágičnih tožilnik: trágičnejše orodnIk: s trágičnimi mestnIk: pri trágičnejšem PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje orodnIk: s trágičnejšim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: trágičnejši ImenovalnIk: trágičnejši rodIlnIk: trágičnejših rodIlnIk: trágičnejšega dajalnIk: trágičnejšima dajalnIk: trágičnejšemu tožilnik: trágičnejši tožilnik: trágičnejši mestnIk: pri trágičnejših živo trágičnejšega orodnIk: s trágičnejšima mestnIk: pri trágičnejšem množina orodnIk: s trágičnejšim ImenovalnIk: trágičnejša dvojina rodIlnIk: trágičnejših ImenovalnIk: trágičnejša dajalnIk: trágičnejšim rodIlnIk: trágičnejših tožilnik: trágičnejša dajalnIk: trágičnejšima mestnIk: pri trágičnejših tožilnik: trágičnejša orodnIk: s trágičnejšimi mestnIk: pri trágičnejših PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: s trágičnejšima moški spol množina ednIna: bȍlj trágičen ImenovalnIk: trágičnejši ženski spol rodIlnIk: trágičnejših ednIna: bȍlj trágična dajalnIk: trágičnejšim srednji spol tožilnik: trágičnejše ednIna: bȍlj trágično mestnIk: pri trágičnejših presežnik – priponsko stopnjevanje orodnIk: s trágičnejšimi moški spol ženski spol ednina ednina ImenovalnIk: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši ImenovalnIk: trágičnejša rodIlnIk: nȁjtrágičnejšega in nȃjtrágičnejšega rodIlnIk: trágičnejše dajalnIk: nȁjtrágičnejšemu in nȃjtrágičnejšemu dajalnIk: trágičnejši tožilnik: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši tožilnik: trágičnejšo živo nȁjtrágičnejšega in nȃjtrágičnejšega mestnIk: pri trágičnejši mestnIk: pri nȁjtrágičnejšem in pri nȃjtrágičnejšem orodnIk: s trágičnejšo orodnIk: z nȁjtrágičnejšim in z nȃjtrágičnejšim dvojina dvojina 550 ImenovalnIk: nȁjtrágičnejša in nȃjtrágičnejša dajalnIk: nȁjtrágičnejšim in nȃjtrágičnejšim rodIlnIk: nȁjtrágičnejših in nȃjtrágičnejših tožilnik: nȁjtrágičnejša in nȃjtrágičnejša dajalnIk: nȁjtrágičnejšima in nȃjtrágičnejšima mestnIk: pri nȁjtrágičnejših in pri nȃjtrágičnejših tožilnik: nȁjtrágičnejša in nȃjtrágičnejša orodnIk: z nȁjtrágičnejšimi in z nȃjtrágičnejšimi mestnIk: pri nȁjtrágičnejših in pri nȃjtrágičnejših presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z nȁjtrágičnejšima in z nȃjtrágičnejšima moški spol množina ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj trágičen ImenovalnIk: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši ženski spol rodIlnIk: nȁjtrágičnejših in nȃjtrágičnejših ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj trágična dajalnIk: nȁjtrágičnejšim in nȃjtrágičnejšim srednji spol tožilnik: nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj trágično mestnIk: pri nȁjtrágičnejših in pri nȃjtrágičnejših orodnIk: z nȁjtrágičnejšimi in z nȃjtrágičnejšimi stalne zveze ženski spol ednina tragična krivda ImenovalnIk: nȁjtrágičnejša in nȃjtrágičnejša iz literarne vede krivda zaradi nehote, nevede storjene rodIlnIk: nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše napake, dejanja, ki povzroči propad, poraz dajalnIk: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši glavnega junaka v tragediji tožilnik: nȁjtrágičnejšo in nȃjtrágičnejšo ▪ Njena tragična krivda je, da je popustila dvomu in izrekla prepovedano vprašanje, zato je kaznovana s mestnIk: pri nȁjtrágičnejši in pri nȃjtrágičnejši smrtjo. orodnIk: z nȁjtrágičnejšo in z nȃjtrágičnejšo dvojina I ImenovalnIk: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši zvor prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. rodIlnIk: nȁjtrágičnejših in nȃjtrágičnejših tragikós, glej ↑tragedija dajalnIk: nȁjtrágičnejšima in nȃjtrágičnejšima tožilnik: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši mestnIk: pri nȁjtrágičnejših in pri nȃjtrágičnejših trágično prislov orodnIk: z nȁjtrágičnejšima in z nȃjtrágičnejšima [trágično] množina Pomen ImenovalnIk: nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše 1. takó, da zaradi trpljenja vzbuja močne rodIlnIk: nȁjtrágičnejših in nȃjtrágičnejših občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, dajalnIk: nȁjtrágičnejšim in nȃjtrágičnejšim nepopravljive posledice tožilnik: nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše ⏵ prisl. + glag. mestnIk: pri nȁjtrágičnejših in pri nȃjtrágičnejših tragično se končati | tragično se ponesrečiti | tragično preminiti, umreti | tragično zapustiti koga | tragično orodnIk: z nȁjtrágičnejšimi in z nȃjtrágičnejšimi srednji spol zaznamovati koga ednina ▪ Zastrupitev z zeleno mušnico in njej sorodnimi gobami je smrtno nevarna in se lahko konča tragično. ImenovalnIk: nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše ▪ Asteroid Rusjan je bil poimenovan po Edvardu rodIlnIk: nȁjtrágičnejšega in nȃjtrágičnejšega Rusjanu, ki je tragično preminil v letalski nesreči. dajalnIk: nȁjtrágičnejšemu in nȃjtrágičnejšemu ▪ Nenadoma nas je tragično zapustil dragi oče in mož. tožilnik: nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše ▪ Prejšnji teden je tragično zaznamovala naravna mestnIk: pri nȁjtrágičnejšem in pri nȃjtrágičnejšem katastrofa. orodnIk: z nȁjtrágičnejšim in z nȃjtrágičnejšim ⏵ prisl. + prid. beseda dvojina tragično preminul | tragično zaznamovan ImenovalnIk: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši ▪ Z minuto molka in prižiganjem svečk so se spomnili rodIlnIk: nȁjtrágičnejših in nȃjtrágičnejših tragično preminulega voditelja. dajalnIk: nȁjtrágičnejšima in nȃjtrágičnejšima ▪ Poleg tragično umrle potnice je ena oseba huje, dve tožilnik: nȁjtrágičnejši in nȃjtrágičnejši pa sta laže ranjeni. mestnIk: pri nȁjtrágičnejših in pri nȃjtrágičnejših 1.1. ekspresivno takó, da je zelo neugodno, slabo orodnIk: z nȁjtrágičnejšima in z nȃjtrágičnejšima ▪ Porazov ne jemljem tragično, saj dobro vem, da v množina športu niso samo zmage in rekordi. ImenovalnIk: nȁjtrágičnejša in nȃjtrágičnejša ▪ Tragično je, da lahko zdaj med nove pridobitve uvrščamo povsod razširjene in res neokusne velike rodIlnIk: nȁjtrágičnejših in nȃjtrágičnejših reklamne table. 551 prepričljivo dopolnjujejo s samo glasbo. Izgovor In oblIke jakostno Izgovor In oblIke [trágično] jakostno ipa: [ˈtɾaːgiʧnɔ] [trágičnost] osnovnIk: trágično ipa: [ˈtɾaːgiʧnɔst] PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: trágičneje in trágičnejše ednina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj trágično ImenovalnIk: trágičnost presežnik – priponsko stopnjevanje: nàjtrágičneje in nájtrá- rodIlnIk: trágičnosti gičneje in nàjtrágičnejše in nájtrágičnejše dajalnIk: trágičnosti presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj trágično tožilnik: trágičnost mestnIk: pri trágičnosti tonemsko orodnIk: s trágičnostjo [trágično] dvojina ipa: [tɾàːgíʧnɔ] ImenovalnIk: trágičnosti osnovnIk: trágično rodIlnIk: trágičnosti PrImernIk – PrIPonsko stoPnjevanje: trágičneje in trágičnejše dajalnIk: trágičnostma tudi trágičnostima PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj trágično tožilnik: trágičnosti presežnik – priponsko stopnjevanje: nȁjtrágičneje in nȃjtrá- mestnIk: pri trágičnostih gičneje in nȁjtrágičnejše in nȃjtrágičnejše orodnIk: s trágičnostma tudi s trágičnostima presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj trágično množina ImenovalnIk: trágičnosti FrazeologIja rodIlnIk: trágičnosti dajalnIk: trágičnostim Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. tožilnik: trágičnosti Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. mestnIk: pri trágičnostih opisuje situacijo, v kateri je kaj obenem vredno orodnIk: s trágičnostmi kritike in posmeha ▪ Občani, se zavedate, da je 23 parkirnih mest tonemsko stalo reci in piši 117 tisoč evrov? Ob tem pa v šolah [trágičnost] zamakajo strehe? Bilo bi smešno, če ne bi bilo ipa: [tɾàːgíʧnɔst] žalostno. ednina I ImenovalnIk: trágičnost zvor ↑tragični rodIlnIk: trágičnosti dajalnIk: trágičnosti trágičnost tožilnik: trágičnost trágičnosti samostalnik ženskega spola mestnIk: pri trágičnosti [trágičnost] orodnIk: s trágičnostjo Pomen dvojina 1. elementi, struktura tragedije ImenovalnIk: trágičnosti ▪ Za tragičnost v dramski umetnini še zlasti velja, da mora človek propasti zaradi svojega pomembnega rodIlnIk: trágičnosti prizadevanja in da je prav to prizadevanje vzrok dajalnIk: trágičnostma tudi trágičnostima njegovega propada. tožilnik: trágičnosti 2. dejstvo, da kaj zaradi trpljenja vzbuja močne mestnIk: pri trágičnostih občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, orodnIk: s trágičnostma tudi s trágičnostima nepopravljive posledice množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ImenovalnIk: trágičnosti ▪ Doživljali smo zbeganost in vso tragičnost ljudi, ki so rodIlnIk: trágičnosti reševali gola življenja. dajalnIk: trágičnostim ▪ Tragičnost dogodka je prispevala k motivaciji za tožilnik: trágičnosti nastanek obsežnega programa ohranjanja in reševanja mestnIk: pri trágičnostih orjaškega pande. orodnIk: s trágičnostmi ▪ Natančno izdelani značaji ter tragičnost zgodbe se 552 Izvor mestnIk: pri trágiku ↑tragični orodnIk: s trágikom dvojina trágik trágika samostalnik moškega spola ImenovalnIk: trágika [trágik] rodIlnIk: trágikov tudi trȃgikov Pomen dajalnIk: trágikoma 1. kdor se ukvarja s pisanjem tragedij tožilnik: trágika ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri trágikih tudi pri trȃgikih grški tragik orodnIk: s trágikoma ▪ Grški tragiki so znali opisati najokrutnejše umore, množina samomore, krvoskrunstva v neoporečnem pesniškem ImenovalnIk: trágiki jeziku, ne da bi pri tem zmanjšali učinkovitost dejanj. rodIlnIk: trágikov tudi trȃgikov 2. ekspresivno komur se kljub trudu pripisuje dajalnIk: trágikom odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno tožilnik: trágike zaradi odločilne napake mestnIk: pri trágikih tudi pri trȃgikih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: s trágiki tudi s trȃgiki ▪ Najboljši strelec je na koncu postal tragik tekme. ▪ Tragik obračuna je bil igralec, ki je zabil avtogol in Izvor zakrivil še enajstmetrovko. prevzeto prek nem. Tragiker in lat. tragicus iz gr. tragikós (poiētḗs) ‛pesnik tragedij’, glej ↑tragedija Izgovor In oblIke jakostno trágika [ trágike trágik] samostalnik ženskega spola [trágika] ipa: [ˈtɾaːgik] P ednina omen kar zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, ImenovalnIk: trágik pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive rodIlnIk: trágika posledice dajalnIk: trágiku ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: trágika človeška, osebna, življenjska tragika | globoka tragika mestnIk: pri trágiku ▪ Kljub vsej osebni tragiki se mu je po smrti uresničila orodnIk: s trágikom vsaj ena želja. dvojina ▪ Prava tragika skrhanih odnosov bivših partnerjev ImenovalnIk: trágika se pokaže ob odločitvi sodišča, komu bo pripadlo rodIlnIk: trágikov skrbništvo otroka. dajalnIk: trágikoma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: trágika razkrivati tragiko mestnIk: pri trágikih ▪ Podrobnejši vpogled v besedila, zapakirana v spevne orodnIk: s trágikoma refrene, razkriva globoko tragiko. množina ▪ Pesnik je v spomin preminulemu napisal pesem, v ImenovalnIk: trágiki kateri je zaobjel vso tragiko odvisnosti od mamil. ▪▪▪ rodIlnIk: trágikov ▪ Vedno se ob tragedijah pojavijo ljudje, ki hočejo iz dajalnIk: trágikom tragike ljudi pod pretvezo humanizma iztržiti dobiček. tožilnik: trágike mestnIk: pri trágikih Izgovor In oblIke orodnIk: s trágiki jakostno [trágika] tonemsko [trágik] ipa: [ˈtɾaːgika] ednina ipa: [tɾàːgík] ednina ImenovalnIk: trágika rodIlnIk: trágike ImenovalnIk: trágik dajalnIk: trágiki rodIlnIk: trágika tožilnik: trágiko dajalnIk: trágiku mestnIk: pri trágiki tožilnik: trágika 553 orodnIk: s trágiko ▪ V SNG Nova Gorica je bila premiera tragikomedije dvojina srbske dramatičarke. ImenovalnIk: trágiki ▪ Čeprav je ustvaril več komedij, se je najbolj odlikoval rodIlnIk: trágik v pisanju tragikomedij. dajalnIk: trágikama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku tožilnik: trágiki uprizoriti tragikomedijo mestnIk: pri trágikah ▪ Premierno bodo uprizorili tragikomedijo Beneški orodnIk: s trágikama trgovec. množina ▪ V Londonu je uspešno režirala tragikomedijo. ImenovalnIk: trágike ▪▪▪ rodIlnIk: trágik ▪ Igra je označena kot družinska tragikomedija. ▪ Za tragikomedijo o blišču in bedi slave sta dobila kup dajalnIk: trágikam nagrad. tožilnik: trágike 2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti mestnIk: pri trágikah in tragičnosti absurdno, nesmiselno, obžalovanja orodnIk: s trágikami vredno ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko [trágika] prava tragikomedija ▪ Volilni sistem, ki so ga sprejeli, je prava ipa: [tɾàːgíka] tragikomedija. ednina ▪ Županja je zaradi dolgotrajne tragikomedije o ImenovalnIk: trágika stadionu prišla v nemilost pri številnih nogometnih rodIlnIk: trágike navdušencih, zlasti pa pri financerjih. dajalnIk: trágiki ▪▪▪ tožilnik: trágiko ▪ Že pet dni spremljamo srhljivko in tragikomedijo s mestnIk: pri trágiki ponovnim preštevanjem glasov v eni od zveznih držav. orodnIk: s trȃgiko ▪ Najava velike afere se je v nekaj dneh sprevrgla v dvojina tragikomedijo. ImenovalnIk: trágiki rodIlnIk: trȃgik Izgovor In oblIke dajalnIk: trágikama jakostno tožilnik: trágiki [trágikomédija] mestnIk: pri trágikah ipa: [ˈtɾaːgikɔˈmeːdija] orodnIk: s trágikama ednina množina ImenovalnIk: trágikomédija ImenovalnIk: trágike rodIlnIk: trágikomédije rodIlnIk: trȃgik dajalnIk: trágikomédiji dajalnIk: trágikam tožilnik: trágikomédijo tožilnik: trágike mestnIk: pri trágikomédiji mestnIk: pri trágikah orodnIk: s trágikomédijo orodnIk: s trágikami dvojina ImenovalnIk: trágikomédiji Izvor rodIlnIk: trágikomédij prevzeto iz nem. Tragik, glej ↑tragični dajalnIk: trágikomédijama tožilnik: trágikomédiji trágikomédija trágikomédije samostalnik ženskega spola mestnIk: pri trágikomédijah [trágikomédija] orodnIk: s trágikomédijama P množina omen 1. iz literarne vede, iz teatrologije drama, ki združuje ImenovalnIk: trágikomédije elemente tragedije in komedije rodIlnIk: trágikomédij ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: trágikomédijam premiera, uprizoritev tragikomedije tožilnik: trágikomédije ▪ Sezono bodo uvedli s krstno uprizoritvijo mestnIk: pri trágikomédijah tragikomedije. orodnIk: s trágikomédijami 554 ▪ Drama je po besedah režiserja kafkovska tonemsko tragikomična groteska o petdesetletnem podjetniku, [trȃgikomdija] ki se mora soočiti z osebnim podjetniškim in moškim ipa: [tɾáːgìkɔméːdìja] bankrotom. ednina 2. ekspresivno, v obliki tragikomičen ki je zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti absurden, nesmiseln, ob-ImenovalnIk: trȃgikomdija žalovanja vreden rodIlnIk: trȃgikomdije ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: trȃgikomdiji tragikomičen zaplet | tragikomična epizoda, tožilnik: trȃgikomdijo dogodivščina mestnIk: pri trȃgikomdiji ▪ Vaje in priprave so polne zanimivih, tragikomičnih orodnIk: s trȃgikomdijo dogodivščin in sprva kaže, da bo vse skupaj izpadlo dvojina kot polomija. ImenovalnIk: trȃgikomdiji ▪ Ob nenadni sreči se ji zavrti v glavi in življenje se ji rodIlnIk: trȃgikomdij zasuka v kratko tragikomično epizodo. dajalnIk: trȃgikomdijama ▪▪▪ tožilnik: trȃgikomdiji ▪ Zmeda pri jamstveni shemi je že ves čas mestnIk: pri trȃgikomdijah tragikomična. orodnIk: s trȃgikomdijama ▪ Stvar je za nekatere njegove domače kritike postala množina že smešna oziroma tragikomična, če upoštevamo, v ImenovalnIk: trȃgikomdije kakšnih težavah je država. rodIlnIk: trȃgikomdij dajalnIk: trȃgikomdijam Izgovor In oblIke tožilnik: trȃgikomdije jakostno mestnIk: pri trȃgikomdijah [trágikómični] orodnIk: s trȃgikomdijami ipa: [ˈtɾaːgiˈkoːmiʧni] osnovnIk FrazeologIja moški spol ednina komedija/tragikomedija zmešnjav ImenovalnIk: trágikómični komedija zmešnjav rodIlnIk: trágikómičnega tragikomedija zmešnjav dajalnIk: trágikómičnemu kaotičen dogodek, zaporedje dogodkov, ki tožilnik: trágikómični zaradi nepredvidljivosti, nejasnosti vzbuja smeh, živo trágikómičnega posmeh, zgražanje; popolna zmeda mestnIk: pri trágikómičnem ▪ Dogajanje v slovenskem hokeju je postalo prava orodnIk: s trágikómičnim komedija zmešnjav. dvojina ▪ Nenapovedana stavka kontrolorjev zračnega prometa ImenovalnIk: trágikómična je povzročila pravo komedijo zmešnjav. rodIlnIk: trágikómičnih ▪ Svetovno prvenstvo se je sprevrglo v tragikomedijo dajalnIk: trágikómičnima zmešnjav. tožilnik: trágikómična mestnIk: pri trágikómičnih Izvor orodnIk: s trágikómičnima prevzeto prek it. tragicommedia, nem. Tragikomödie množina in frc. tragi-comédie iz lat. tragi-comoedia, iz ImenovalnIk: trágikómični ↑tragi(čni) + ↑komedija rodIlnIk: trágikómičnih dajalnIk: trágikómičnim trágikómični trágikómična trágikómično pridevnik tožilnik: trágikómične [trágikómični] mestnIk: pri trágikómičnih Pomen orodnIk: s trágikómičnimi 1. ki je v zvezi s tragikomedijo 1. ženski spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Tragikomična monodrama govori o usodi mlade ImenovalnIk: trágikómična zvezdnice, ki nastopi na zabavi za skupino bogatih rodIlnIk: trágikómične podjetnikov. dajalnIk: trágikómični 555 tožilnik: trágikómično mestnIk: pri trágikómični tonemsko orodnIk: s trágikómično [trȃgikmični] dvojina ipa: [tɾáːgìkòːmíʧni] ImenovalnIk: trágikómični osnovnIk rodIlnIk: trágikómičnih moški spol dajalnIk: trágikómičnima ednina tožilnik: trágikómični ImenovalnIk: trȃgikmični mestnIk: pri trágikómičnih rodIlnIk: trȃgikmičnega orodnIk: s trágikómičnima dajalnIk: trȃgikmičnemu množina tožilnik: trȃgikmični ImenovalnIk: trágikómične živo trȃgikmičnega rodIlnIk: trágikómičnih mestnIk: pri trȃgikmičnem dajalnIk: trágikómičnim orodnIk: s trȃgikmičnim tožilnik: trágikómične dvojina mestnIk: pri trágikómičnih ImenovalnIk: trȃgikmična orodnIk: s trágikómičnimi rodIlnIk: trȃgikmičnih srednji spol dajalnIk: trȃgikmičnima ednina tožilnik: trȃgikmična ImenovalnIk: trágikómično mestnIk: pri trȃgikmičnih rodIlnIk: trágikómičnega orodnIk: s trȃgikmičnima dajalnIk: trágikómičnemu množina tožilnik: trágikómično ImenovalnIk: trȃgikmični mestnIk: pri trágikómičnem rodIlnIk: trȃgikmičnih orodnIk: s trágikómičnim dajalnIk: trȃgikmičnim dvojina tožilnik: trȃgikmične ImenovalnIk: trágikómični mestnIk: pri trȃgikmičnih rodIlnIk: trágikómičnih orodnIk: s trȃgikmičnimi dajalnIk: trágikómičnima ženski spol tožilnik: trágikómični ednina mestnIk: pri trágikómičnih ImenovalnIk: trȃgikmična orodnIk: s trágikómičnima rodIlnIk: trȃgikmične množina dajalnIk: trȃgikmični ImenovalnIk: trágikómična tožilnik: trȃgikmično rodIlnIk: trágikómičnih mestnIk: pri trȃgikmični dajalnIk: trágikómičnim orodnIk: s trȃgikmično tožilnik: trágikómična dvojina mestnIk: pri trágikómičnih ImenovalnIk: trȃgikmični orodnIk: s trágikómičnimi rodIlnIk: trȃgikmičnih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje dajalnIk: trȃgikmičnima moški spol tožilnik: trȃgikmični ednIna: bòlj trágikómičen mestnIk: pri trȃgikmičnih ženski spol orodnIk: s trȃgikmičnima ednIna: bòlj trágikómična množina srednji spol ImenovalnIk: trȃgikmične ednIna: bòlj trágikómično rodIlnIk: trȃgikmičnih presežnik – opisno stopnjevanje dajalnIk: trȃgikmičnim moški spol tožilnik: trȃgikmične ednIna: nàjbolj in nájbolj trágikómičen mestnIk: pri trȃgikmičnih ženski spol orodnIk: s trȃgikmičnimi ednIna: nàjbolj in nájbolj trágikómična srednji spol srednji spol ednina ednIna: nàjbolj in nájbolj trágikómično ImenovalnIk: trȃgikmično 556 rodIlnIk: trȃgikmičnega ipa: [ˈtɾaːgiˈkoːmiʧnɔ] dajalnIk: trȃgikmičnemu osnovnIk: trágikómično tožilnik: trȃgikmično PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bòlj trágikómično mestnIk: pri trȃgikmičnem presežnik – opisno stopnjevanje: nàjbolj in nájbolj trágikó- orodnIk: s trȃgikmičnim mično dvojina ImenovalnIk: trȃgikmični tonemsko rodIlnIk: trȃgikmičnih [trȃgikmično] dajalnIk: trȃgikmičnima ipa: [tɾáːgìkòːmíʧnɔ] tožilnik: trȃgikmični osnovnIk: trȃgikmično mestnIk: pri trȃgikmičnih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje: bȍlj trȃgikmično orodnIk: s trȃgikmičnima presežnik – opisno stopnjevanje: nȁjbolj in nȃjbolj trȃgik- množina mično ImenovalnIk: trȃgikmična rodIlnIk: trȃgikmičnih Izvor dajalnIk: trȃgikmičnim ↑tragikomični tožilnik: trȃgikmična mestnIk: pri trȃgikmičnih transverzálen transverzálna transverzálno pridevnik orodnIk: s trȃgikmičnimi [transverzálən] PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje Pomen moški spol 1. ki je pravokoten na podolžno stran, os ednIna: bȍlj trȃgikmičen ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol transverzalni valovi | transverzalno valovanje ednIna: bȍlj trȃgikmična ▪ Svetloba se v gostem mediju hitro absorbira, saj se srednji spol skozenj giba v obliki transverzalnih valov. ednIna: bȍlj trȃgikmično ▪ Trebušne transverzalne mišice obremenite z zasukom presežnik – opisno stopnjevanje trupa in napenjanjem trebušne stene med vadbo. moški spol ▪ Postavil je hipotezo o transverzalni naravi svetlobnih ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj trȃgikmičen valov. ženski spol 2. ekspresivno ki povezuje, združuje različne strani, ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj trȃgikmična stališča srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj trȃgikmično ▪ Analiza volitev je pokazala, da je kandidata v drugem krogu podprla transverzalna paleta volilcev, kar I dokazuje, kako volilce prepriča predvsem oseba. zvor ↑tragi(čni) + ↑komični ▪ Priča smo čudnim prečnim ali transverzalnim navezam, ki gredo od krogov demokratične in bolj sredinsko usmerjene stranke do desnosredinskih trágikómično prislov strank. [trágikómično] 3. v obliki transverzalni ki je v zvezi s transverzalo Pomen 1. ekspresivno takó, da je zlasti zaradi prepleta ⏵ prid. beseda + sam. beseda komičnosti in tragičnosti absurdno, nesmiselno, transverzalna pot obžalovanja vredno ▪ Naravne lepote in pestro pokrajino lahko najbolje ⏵ prisl. + glag. spoznamo, če se napotimo po eni izmed dobro tragikomično zveneti označenih transverzalnih poti. ▪ Mnenje zunanjega ministra o mojem postopku mi ▪ Predsednik se je podpisal v transverzalno knjižico. je povsem tuje in zame na trenutke zveni že zelo ▪ O tem, kakšen ljubitelj planin je, govori tudi tragikomično. 25 različnih transverzalnih značk, ki jih je prejel za ▪ Zgodovinski obrat je deloval tragikomično. prehojene poti. Izgovor In oblIke Izgovor In oblIke jakostno jakostno [trágikómično] [transverzálən] ipa: [tɾansʋɛɾˈzaːlən] 557 osnovnIk tožilnik: transverzálno moški spol mestnIk: pri transverzálnem ednina orodnIk: s transverzálnim ImenovalnIk: transverzálen dvojina določno transverzálni ImenovalnIk: transverzálni rodIlnIk: transverzálnega rodIlnIk: transverzálnih dajalnIk: transverzálnemu dajalnIk: transverzálnima tožilnik: transverzálen tožilnik: transverzálni določno transverzálni mestnIk: pri transverzálnih živo transverzálnega orodnIk: s transverzálnima mestnIk: pri transverzálnem množina orodnIk: s transverzálnim ImenovalnIk: transverzálna dvojina rodIlnIk: transverzálnih ImenovalnIk: transverzálna dajalnIk: transverzálnim rodIlnIk: transverzálnih tožilnik: transverzálna dajalnIk: transverzálnima mestnIk: pri transverzálnih tožilnik: transverzálna orodnIk: s transverzálnimi mestnIk: pri transverzálnih orodnIk: s transverzálnima tonemsko množina [transverzȃlən] ImenovalnIk: transverzálni ipa: [tɾansʋɛɾzáːln] rodIlnIk: transverzálnih osnovnIk dajalnIk: transverzálnim moški spol tožilnik: transverzálne ednina mestnIk: pri transverzálnih ImenovalnIk: transverzȃlen orodnIk: s transverzálnimi določno transverzȃlni ženski spol rodIlnIk: transverzȃlnega ednina dajalnIk: transverzȃlnemu ImenovalnIk: transverzálna tožilnik: transverzȃlen rodIlnIk: transverzálne določno transverzȃlni dajalnIk: transverzálni živo transverzȃlnega tožilnik: transverzálno mestnIk: pri transverzȃlnem mestnIk: pri transverzálni orodnIk: s transverzȃlnim orodnIk: s transverzálno dvojina dvojina ImenovalnIk: transverzȃlna ImenovalnIk: transverzálni rodIlnIk: transverzȃlnih rodIlnIk: transverzálnih dajalnIk: transverzȃlnima dajalnIk: transverzálnima tožilnik: transverzȃlna tožilnik: transverzálni mestnIk: pri transverzȃlnih mestnIk: pri transverzálnih orodnIk: s transverzȃlnima orodnIk: s transverzálnima množina množina ImenovalnIk: transverzȃlni ImenovalnIk: transverzálne rodIlnIk: transverzȃlnih rodIlnIk: transverzálnih dajalnIk: transverzȃlnim dajalnIk: transverzálnim tožilnik: transverzȃlne tožilnik: transverzálne mestnIk: pri transverzȃlnih mestnIk: pri transverzálnih orodnIk: s transverzȃlnimi orodnIk: s transverzálnimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: transverzȃlna ImenovalnIk: transverzálno rodIlnIk: transverzȃlne rodIlnIk: transverzálnega dajalnIk: transverzȃlni dajalnIk: transverzálnemu tožilnik: transverzȃlno 558 mestnIk: pri transverzȃlni ▪ Kitarski trio deluje vrhunsko in zelo uigrano. orodnIk: s transverzȃlno ▪ Leta 1972 se je pridružila ženskemu vokalnemu triu dvojina Stilettos. ImenovalnIk: transverzȃlni ▪ Na albumu najdemo osem jazzovskih standardov in rodIlnIk: transverzȃlnih eno avtorsko skladbo, napisano za jazzovski trio. ⏵ dajalnIk: transverzȃlnima sam. beseda v imenovalniku + glag. trio deluje, igra, nastopa | trio izda kaj | trio izvaja, tožilnik: transverzȃlni posname kaj | trio se predstavi, zabava koga | trio mestnIk: pri transverzȃlnih spremlja kaj orodnIk: s transverzȃlnima ▪ V krajšem kulturnem programu se bo predstavil trio množina kljunastih flavt. ImenovalnIk: transverzȃlne ▪ Za prijetno glasbeno doživetje je na otvoritvi poskrbel rodIlnIk: transverzȃlnih godalni jazzovski trio. dajalnIk: transverzȃlnim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: transverzȃlne član, članica tria | glasba tria | koncert, nastop tria mestnIk: pri transverzȃlnih ▪ Odsotnost harmonskega instrumenta daje glasbi tria orodnIk: s transverzȃlnimi svojstven zvok. srednji spol ▪ Številna publika je bila preteklo nedeljo zvečer ednina navdušena s koncertom tria izkušenih slovenskih ImenovalnIk: transverzȃlno glasbenikov. rodIlnIk: transverzȃlnega ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: transverzȃlnemu trio flavt, klarinetov, trobent tožilnik: transverzȃlno ▪ V glasbenem delu bo sodeloval trio flavt glasbene mestnIk: pri transverzȃlnem šole. ▪ V kategoriji komornih skupin je tekmoval trio orodnIk: s transverzȃlnim dvojina klarinetov. 1.1. skladba za to zasedbo ImenovalnIk: transverzȃlni ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: transverzȃlnih ▪ Ukvarja se tudi s kompozicijo – napisal je več skladb dajalnIk: transverzȃlnima za orgle, znan pa je tudi trio za klavir, flavto in violino. tožilnik: transverzȃlni ▪▪▪ mestnIk: pri transverzȃlnih ▪ Za prvi nastop so izbrali trio italijanskega skladatelja orodnIk: s transverzȃlnima in kitarista Ermanna Marie Signorellija. množina 2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo ImenovalnIk: transverzȃlna skupno vlogo, cilj; sin.: tercet rodIlnIk: transverzȃlnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: transverzȃlnim igralski, plesni trio | napadalni trio | predsedujoči trio tožilnik: transverzȃlna ▪ Igralski trio iz Ljubljane je s sproščenim in mestnIk: pri transverzȃlnih inovativnim humorjem do solz nasmejal množico. orodnIk: s transverzȃlnimi ▪ Gre za kakovostnega vratarja, ki bo s še dvema kandidatoma sestavljal izjemno kakovosten vratarski Izvor trio. prevzeto (prek nem. transversal) iz srlat. transversalis iz lat. transversus ‛ležeč poprek, počez, Izgovor In oblIke prečen’ iz transvertere ‛preokreniti’ jakostno [tríjo] trío tría samostalnik moškega spola ipa: [ˈtɾiːjɔ] [tríjo] ednina Pomen ImenovalnIk: trío 1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh rodIlnIk: tría glasbenikov, navadno instrumentalistov dajalnIk: tríu ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: trío baročni, klasični, komorni trio | dekliški, fantovski, mestnIk: pri tríu ženski trio | kitarski, pihalni, trobilni trio | instrumentalni, orodnIk: s tríom in s tríem vokalni, vokalno-instrumentalni trio | narodno-zabavni, dvojina rockovski, jazzovski trio 559 ImenovalnIk: tría ▪ Napisal je številne klavirske skladbe, skladbe za rodIlnIk: tríov in tríev godalni kvartet in klavirski trio. dajalnIk: tríoma in tríema 1.1. iz glasbe skladba za to zasedbo tožilnik: tría ▪ Napisal je 15 godalnih kvartetov, godalni kvintet, mestnIk: pri tríih oktet, klavirski kvintet v A-duru in dva klavirska tria. orodnIk: s tríoma in s tríema ▪ Člani tria so prvič nastopili leta 1993 in odigrali redko množina izvajani Beethovnov klavirski trio op. 11. ImenovalnIk: tríi rodIlnIk: tríov in tríev Izvor prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu dajalnIk: tríom in tríem ↑duo izpeljano iz tre ‛trije’ tožilnik: tríe mestnIk: pri tríih orodnIk: s tríi tritikála tritikále samostalnik ženskega spola [tritikála] tonemsko Pomen [trȋjo] 1. iz agronomije kulturna rastlina s širokimi listi in ipa: [tɾíːj] dolgimi klasi, križanec med pšenico in ržjo; primerjaj ednina lat. × Triticosecale ImenovalnIk: trȋo ▪ Najzgodnejšo setev zahtevajo pšenica, tritikala, rž in rodIlnIk: trȋa oves. ▪ Lažja tla so ljubša rži in ječmenu, težja pa pšenici in dajalnIk: trȋu tritikali. tožilnik: trȋo ▪ V nekaterih državah severne in srednje Evrope je mestnIk: pri trȋu postala tritikala gospodarsko pomembno žito. orodnIk: s trȋom in s trȋem dvojina 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed ▪ Prvič je bila predstavljena moka iz tritikale. ImenovalnIk: trȋa rodIlnIk: trȋov in trȋev Izgovor In oblIke dajalnIk: trȋoma in trȋema jakostno tožilnik: trȋa [tritikála] mestnIk: pri trȋih ipa: [tɾitiˈkaːla] orodnIk: s trȋoma in s trȋema množina ednina ImenovalnIk: tritikála ImenovalnIk: trȋi rodIlnIk: tritikále rodIlnIk: trȋov in trȋev dajalnIk: tritikáli dajalnIk: trȋom in trȋem tožilnik: tritikálo tožilnik: trȋe mestnIk: pri tritikáli mestnIk: pri trȋih orodnIk: s tritikálo orodnIk: s trȋi dvojina s ImenovalnIk: tritikáli talne zveze rodIlnIk: tritikál godalni trio dajalnIk: tritikálama iz glasbe trio, sestavljen iz violine, viole in violončela tožilnik: tritikáli ▪ Pridružil se je godalnemu triu in nastopal po mestnIk: pri tritikálah Indoneziji. orodnIk: s tritikálama ▪ V glasbenem delu prireditve bo nastopil godalni trio množina glasbene šole. ImenovalnIk: tritikále rodIlnIk: tritikál klavirski trio dajalnIk: tritikálam 1. iz glasbe trio, sestavljen iz violine, violončela in tožilnik: tritikále klavirja mestnIk: pri tritikálah ▪ Sedem let je igral violino, med drugim v priznanem orodnIk: s tritikálami klavirskem triu, v katerem sta z njim nastopali pianistka in čelistka. 560 tonemsko rjavo trohnobo lesa. [tritikȃla] ipa: [tɾitikáːlà] Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: tritikȃla [trosnják] rodIlnIk: tritikȃle ipa: [tɾɔsˈnjaːk] dajalnIk: tritikȃli ednina tožilnik: tritikȃlo ImenovalnIk: trosnják mestnIk: pri tritikȃli rodIlnIk: trosnjáka orodnIk: s tritikȃlo dajalnIk: trosnjáku dvojina tožilnik: trosnják ImenovalnIk: tritikȃli mestnIk: pri trosnjáku rodIlnIk: tritikȃl orodnIk: s trosnjákom dajalnIk: tritikȃlama dvojina tožilnik: tritikȃli ImenovalnIk: trosnjáka mestnIk: pri tritikȃlah rodIlnIk: trosnjákov orodnIk: s tritikȃlama dajalnIk: trosnjákoma množina tožilnik: trosnjáka ImenovalnIk: tritikȃle mestnIk: pri trosnjákih rodIlnIk: tritikȃl orodnIk: s trosnjákoma dajalnIk: tritikȃlam množina tožilnik: tritikȃle ImenovalnIk: trosnjáki mestnIk: pri tritikȃlah rodIlnIk: trosnjákov orodnIk: s tritikȃlami dajalnIk: trosnjákom tožilnik: trosnjáke Izvor mestnIk: pri trosnjákih nlat. triticale iz lat. triti(cum) ‛pšenica’ + (se)cale orodnIk: s trosnjáki ‛rž’ tonemsko trosnják trosnjáka samostalnik moškega spola [trosnják] [trosnják] ipa: [tɾɔsnjàːk] Pomen ednina iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko ImenovalnIk: trosnják podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen rodIlnIk: trosnjáka razmnoževanju; sin.: iz biologije plodišče dajalnIk: trosnjáku ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: trosnják mesnati trosnjaki | mladi, zreli trosnjaki | kako oblikovan, mestnIk: pri trosnjáku sestavljen trosnjak orodnIk: s trosnjákom ▪ Pri prašnicah, ki sodijo med prostotrosnice, se dvojina trosi oblikujejo v zaprtem, trebušasto oblikovanem ImenovalnIk: trosnjáka trosnjaku. rodIlnIk: trosnjákov tudi trosnjȃkov ▪ Mladi trosnjaki dišeče tramovke so najprej podobni gomoljem, kasneje pa dobijo večinoma poličasto obliko dajalnIk: trosnjákoma in so na zgornji strani nagrbančeni. tožilnik: trosnjáka ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri trosnjákih tudi pri trosnjȃkih trosnjaki se razvijejo, zrastejo orodnIk: s trosnjákoma ▪ Ob milih zimah se razvijejo večletni trosnjaki, ki množina imajo v mladosti značilno rumeno trosovnico. ImenovalnIk: trosnjáki ▪ Ko se trosnjaki starajo, postanejo rjasto pegasti. rodIlnIk: trosnjákov tudi trosnjȃkov ▪▪▪ dajalnIk: trosnjákom ▪ Če površino trosnjaka spraskamo, se kmalu pojavijo tožilnik: trosnjáke rdečkaste proge. mestnIk: pri trosnjákih tudi pri trosnjȃkih ▪ Napadena drevesa počasi propadejo, vendar lahko orodnIk: s trosnjáki tudi s trosnjȃki goba še nekaj let na njih tvori trosnjake in povzroča 561 Izvor tonemsko ↑tros [trosȏnica] ipa: [tɾɔsːnìʦa] trosôvnica trosôvnice samostalnik ženskega spola ednina [trosônica] ImenovalnIk: trosȏvnica Pomen rodIlnIk: trosȏvnice del gobe, v katerem nastajajo trosi, navadno na dajalnIk: trosȏvnici spodnji strani klobuka tožilnik: trosȏvnico ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri trosȏvnici lističasta, luknjičasta trosovnica orodnIk: s trosȏvnico ▪ Lesnih gob, ki imajo luknjičasto trosovnico, je izredno dvojina veliko. ImenovalnIk: trosȏvnici ▪ Lističasta trosovnica je pri zaprtem klobuku bela, rodIlnIk: trosȏvnic ko pa se klobuk razpre, postanejo lističi najprej na dajalnIk: trosȏvnicama robu klobuka rožnati, nazadnje pa porjavijo in končno tožilnik: trosȏvnici počrnijo v celoti. ⏵ mestnIk: pri trosȏvnicah sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku orodnIk: s trosȏvnicama trosovnica na spodnji strani množina ▪ Žametna lisička je živo oranžna, pri čemer je letvičasta trosovnica na spodnji strani nekoliko ImenovalnIk: trosȏvnice svetlejša od gornje površine klobučka. rodIlnIk: trosȏvnic ▪▪▪ dajalnIk: trosȏvnicam ▪ Oranžna do temno rdeča trosovnica ob dotiku tožilnik: trosȏvnice pomodri. mestnIk: pri trosȏvnicah ▪ Lističi v trosovnici so pri mladih gobah belkasti, pri orodnIk: s trosȏvnicami starih gobah pa porjavijo in oddajajo bel trosni prah. Izvor Izgovor In oblIke ↑tros jakostno [trosônica] umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola ipa: [tɾɔˈsɔːniʦa] [umirjeválnik] ednina Pomen ImenovalnIk: trosôvnica 1. naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, rodIlnIk: trosôvnice ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice dajalnIk: trosôvnici premikanja, tresljajev tožilnik: trosôvnico ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku mestnIk: pri trosôvnici umirjevalnik slike orodnIk: s trosôvnico ▪ Oba fotoaparata imata vgrajen umirjevalnik dvojina tresljajev. ImenovalnIk: trosôvnici ▪ Umirjevalniki slike so večinoma optični, kar pomeni, da se v primeru tresenja v objektivu kamere leče rodIlnIk: trosôvnic premaknejo. dajalnIk: trosôvnicama ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: trosôvnici optični umirjevalnik | vdelan, vgrajen umirjevalnik mestnIk: pri trosôvnicah ▪ Optični umirjevalnik svoje delo opravi bolje kot orodnIk: s trosôvnicama množina elektronski, a ga boste našli le v dražjih modelih. ▪ Objektiv premore štirikraten razpon goriščnice, ki ImenovalnIk: trosôvnice se začne pri 28 mm in je pred tresavico varovan z rodIlnIk: trosôvnic mehanskim umirjevalnikom. dajalnIk: trosôvnicam ▪▪▪ tožilnik: trosôvnice ▪ Umirjanje slike deluje enako kot pri drugih mestnIk: pri trosôvnicah umirjevalnikih, vdelanih v objektiv, s premikanjem leč. orodnIk: s trosôvnicami ▪ Uporaba umirjevalnika je za kamero daleč najzanimivejša in smo jo tudi temeljito preizkusili. 2. priprava za umirjanje česa 562 ▪ Meteorno vodo bodo v bajer speljali preko rodIlnIk: umirjevȃlnikov umirjevalnika, ki bo poskrbel, da vanj ne bo pritekla dajalnIk: umirjevȃlnikom razburkana. tožilnik: umirjevȃlnike ▪ Pred prepustom se ne naredi umirjevalnika ali zajetja mestnIk: pri umirjevȃlnikih vode, da ne pride do odlaganja naplavin in materiala. orodnIk: z umirjevȃlniki ▪ V kraju so zagotovili večjo prometno varnost, in sicer so umirili promet na regionalni cesti tako, da so zgradili umirjevalnik prometa. Izvor iz umirjevati iz ↑umiriti Izgovor In oblIke upésniti jakostno upésnim dovršni glagol [umirjeválnik] [upésniti] ipa: [umiɾjɛˈʋaːlnik] Pomen ednina 1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v ImenovalnIk: umirjeválnik pesmi ⏵ rodIlnIk: umirjeválnika glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ V sonetih je upesnil razne človeške usode in med dajalnIk: umirjeválniku njimi svojo, saj je bil poln hrepenenja po domačih tožilnik: umirjeválnik krajih in starih prijateljstvih. mestnIk: pri umirjeválniku ▪ Pesnica zna in zmore s poetičnimi presežki upesniti in orodnIk: z umirjeválnikom osmisliti življenje, njegovo lepoto in čudežnost. dvojina ▪▪▪ ImenovalnIk: umirjeválnika ▪ Del zgodbe Mlinarjevega Janeza je upesnil Aškerc v rodIlnIk: umirjeválnikov svoji znani Celjski romanci. dajalnIk: umirjeválnikoma 1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, tožilnik: umirjeválnika navadno tujejezični predlogi mestnIk: pri umirjeválnikih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z umirjeválnikoma ▪ Cikel sedmih nastopov pesnikov v glasbi bo sklenil množina koncert s poezijo in glasbo klezmerja, ki jo je po ImenovalnIk: umirjeválniki prevodu upesnil pesnik. rodIlnIk: umirjeválnikov ▪ Pri deljenih avtorstvih delo prevede prevajalec, dajalnIk: umirjeválnikom upesni pa ga pesnik. tožilnik: umirjeválnike 2. napisati glasbo za besedilo pesmi mestnIk: pri umirjeválnikih ▪ Himno zbora je napisal pesnik Vlado Klemenčič, orodnIk: z umirjeválniki upesnil pa Emil Adamič. ▪ V ciklusu Odisej je Lipovšek z izjemno muzikalno občutljivostjo na besedilo Gregorja Strniše glasbeno tonemsko upesnil [umirjevȃlnik] tavanje grškega junaka, ki v poeziji in glasbi nadčasno presega antično legendo. ipa: [umiɾjɛʋáːlnìk] ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: umirjevȃlnik jakostno rodIlnIk: umirjevȃlnika [upésniti] dajalnIk: umirjevȃlniku ipa: [uˈpeːsniti] tožilnik: umirjevȃlnik nedoločnik: upésniti mestnIk: pri umirjevȃlniku namenIlnIk: upésnit orodnIk: z umirjevȃlnikom sedanjik dvojina ednina ImenovalnIk: umirjevȃlnika 1. oseba: upésnim rodIlnIk: umirjevȃlnikov 2. oseba: upésniš dajalnIk: umirjevȃlnikoma 3. oseba: upésni tožilnik: umirjevȃlnika dvojina mestnIk: pri umirjevȃlnikih 1. oseba: upésniva orodnIk: z umirjevȃlnikoma 2. oseba: upésnita množina 3. oseba: upésnita ImenovalnIk: umirjevȃlniki množina 563 1. oseba: upésnimo dajalnIk: upesnéči 2. oseba: upésnite tožilnik: upesnéčo 3. oseba: upésnijo mestnIk: pri upesnéči velelnik orodnIk: z upesnéčo ednina dvojina 2. oseba: upésni ImenovalnIk: upesnéči dvojina rodIlnIk: upesnéčih 1. oseba: upésniva dajalnIk: upesnéčima 2. oseba: upésnita tožilnik: upesnéči množina mestnIk: pri upesnéčih 1. oseba: upésnimo orodnIk: z upesnéčima 2. oseba: upésnite množina deležnik na -l ImenovalnIk: upesnéče moški spol rodIlnIk: upesnéčih ednIna: upésnil dajalnIk: upesnéčim dvojIna: upésnila tožilnik: upesnéče množina: upésnili mestnIk: pri upesnéčih ženski spol orodnIk: z upesnéčimi ednIna: upésnila srednji spol dvojIna: upésnili ednina množina: upésnile ImenovalnIk: upesnéče srednji spol rodIlnIk: upesnéčega ednIna: upésnilo dajalnIk: upesnéčemu dvojIna: upésnili tožilnik: upesnéče množina: upésnila mestnIk: pri upesnéčem deležnik na -č orodnIk: z upesnéčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: upesnéči ImenovalnIk: upesnèč rodIlnIk: upesnéčih rodIlnIk: upesnéčega dajalnIk: upesnéčima dajalnIk: upesnéčemu tožilnik: upesnéči tožilnik: upesnèč mestnIk: pri upesnéčih živo upesnéčega orodnIk: z upesnéčima mestnIk: pri upesnéčem množina orodnIk: z upesnéčim ImenovalnIk: upesnéča dvojina rodIlnIk: upesnéčih ImenovalnIk: upesnéča dajalnIk: upesnéčim rodIlnIk: upesnéčih tožilnik: upesnéča dajalnIk: upesnéčima mestnIk: pri upesnéčih tožilnik: upesnéča orodnIk: z upesnéčimi mestnIk: pri upesnéčih deležnik na -n orodnIk: z upesnéčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: upesnéči ImenovalnIk: upésnjen rodIlnIk: upesnéčih rodIlnIk: upésnjenega dajalnIk: upesnéčim dajalnIk: upésnjenemu tožilnik: upesnéče tožilnik: upésnjen mestnIk: pri upesnéčih živo upésnjenega orodnIk: z upesnéčimi mestnIk: pri upésnjenem ženski spol orodnIk: z upésnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: upesnéča ImenovalnIk: upésnjena rodIlnIk: upesnéče rodIlnIk: upésnjenih 564 dajalnIk: upésnjenima mestnIk: pri upésnjenih tožilnik: upésnjena orodnIk: z upésnjenimi mestnIk: pri upésnjenih glagolnik orodnIk: z upésnjenima ednina množina ImenovalnIk: upésnjenje ImenovalnIk: upésnjeni rodIlnIk: upésnjenja rodIlnIk: upésnjenih dajalnIk: upésnjenju dajalnIk: upésnjenim tožilnik: upésnjenje tožilnik: upésnjene mestnIk: pri upésnjenju mestnIk: pri upésnjenih orodnIk: z upésnjenjem orodnIk: z upésnjenimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: upésnjenji ednina rodIlnIk: upésnjenj ImenovalnIk: upésnjena dajalnIk: upésnjenjema rodIlnIk: upésnjene tožilnik: upésnjenji dajalnIk: upésnjeni mestnIk: pri upésnjenjih tožilnik: upésnjeno orodnIk: z upésnjenjema mestnIk: pri upésnjeni množina orodnIk: z upésnjeno ImenovalnIk: upésnjenja dvojina rodIlnIk: upésnjenj ImenovalnIk: upésnjeni dajalnIk: upésnjenjem rodIlnIk: upésnjenih tožilnik: upésnjenja dajalnIk: upésnjenima mestnIk: pri upésnjenjih tožilnik: upésnjeni orodnIk: z upésnjenji mestnIk: pri upésnjenih orodnIk: z upésnjenima tonemsko množina [upsniti] ImenovalnIk: upésnjene ipa: [upéːsnìti] rodIlnIk: upésnjenih nedoločnik: upsniti dajalnIk: upésnjenim namenIlnIk: upsnit tožilnik: upésnjene sedanjik mestnIk: pri upésnjenih ednina orodnIk: z upésnjenimi 1. oseba: upsnim srednji spol 2. oseba: upsniš ednina 3. oseba: upsni ImenovalnIk: upésnjeno dvojina rodIlnIk: upésnjenega 1. oseba: upsniva dajalnIk: upésnjenemu 2. oseba: upsnita tožilnik: upésnjeno 3. oseba: upsnita mestnIk: pri upésnjenem množina orodnIk: z upésnjenim 1. oseba: upsnimo dvojina 2. oseba: upsnite ImenovalnIk: upésnjeni 3. oseba: upsnijo rodIlnIk: upésnjenih velelnik dajalnIk: upésnjenima ednina tožilnik: upésnjeni 2. oseba: upsni mestnIk: pri upésnjenih dvojina orodnIk: z upésnjenima 1. oseba: upsniva množina 2. oseba: upsnita ImenovalnIk: upésnjena množina rodIlnIk: upésnjenih 1. oseba: upsnimo dajalnIk: upésnjenim 2. oseba: upsnite tožilnik: upésnjena deležnik na -l 565 moški spol rodIlnIk: upesnčih ednIna: upsnil dajalnIk: upesnčim dvojIna: upsnila tožilnik: upesnče množina: upsnili mestnIk: pri upesnčih ženski spol orodnIk: z upesnčimi ednIna: upsnila srednji spol dvojIna: upsnili ednina množina: upsnile ImenovalnIk: upesnče srednji spol rodIlnIk: upesnčega ednIna: upsnilo dajalnIk: upesnčemu dvojIna: upsnili tožilnik: upesnče množina: upsnila mestnIk: pri upesnčem deležnik na -č orodnIk: z upesnčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: upesnči ImenovalnIk: upesnȅč rodIlnIk: upesnčih rodIlnIk: upesnčega dajalnIk: upesnčima dajalnIk: upesnčemu tožilnik: upesnči tožilnik: upesnȅč mestnIk: pri upesnčih živo upesnčega orodnIk: z upesnčima mestnIk: pri upesnčem množina orodnIk: z upesnčim ImenovalnIk: upesnča dvojina rodIlnIk: upesnčih ImenovalnIk: upesnča dajalnIk: upesnčim rodIlnIk: upesnčih tožilnik: upesnča dajalnIk: upesnčima mestnIk: pri upesnčih tožilnik: upesnča orodnIk: z upesnčimi mestnIk: pri upesnčih deležnik na -n orodnIk: z upesnčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: upesnči ImenovalnIk: upsnjen rodIlnIk: upesnčih rodIlnIk: upsnjenega dajalnIk: upesnčim dajalnIk: upsnjenemu tožilnik: upesnče tožilnik: upsnjen mestnIk: pri upesnčih živo upsnjenega orodnIk: z upesnčimi mestnIk: pri upsnjenem ženski spol orodnIk: z upsnjenim ednina dvojina ImenovalnIk: upesnča ImenovalnIk: upsnjena rodIlnIk: upesnče rodIlnIk: upsnjenih dajalnIk: upesnči dajalnIk: upsnjenima tožilnik: upesnčo tožilnik: upsnjena mestnIk: pri upesnči mestnIk: pri upsnjenih orodnIk: z upesnčo orodnIk: z upsnjenima dvojina množina ImenovalnIk: upesnči ImenovalnIk: upsnjeni rodIlnIk: upesnčih rodIlnIk: upsnjenih dajalnIk: upesnčima dajalnIk: upsnjenim tožilnik: upesnči tožilnik: upsnjene mestnIk: pri upesnčih mestnIk: pri upsnjenih orodnIk: z upesnčima orodnIk: z upsnjenimi množina ženski spol ImenovalnIk: upesnče ednina 566 ImenovalnIk: upsnjena dajalnIk: upsnjenjema rodIlnIk: upsnjene tožilnik: upsnjenji dajalnIk: upsnjeni mestnIk: pri upsnjenjih tožilnik: upsnjeno orodnIk: z upsnjenjema mestnIk: pri upsnjeni množina orodnIk: z upsnjeno ImenovalnIk: upsnjenja dvojina rodIlnIk: upsnjenj ImenovalnIk: upsnjeni dajalnIk: upsnjenjem rodIlnIk: upsnjenih tožilnik: upsnjenja dajalnIk: upsnjenima mestnIk: pri upsnjenjih tožilnik: upsnjeni orodnIk: z upsnjenji mestnIk: pri upsnjenih orodnIk: z upsnjenima Izvor množina ↑pesniti ImenovalnIk: upsnjene rodIlnIk: upsnjenih upesnjeváti upesnjújem nedovršni glagol dajalnIk: upsnjenim [upesnjeváti] tožilnik: upsnjene Pomen mestnIk: pri upsnjenih 1. izražati, prikazovati kaj kot motiv, temo, orodnIk: z upsnjenimi zgodbo v pesmi srednji spol ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina ▪ Eden od čudežev poezije je, da lahko razveseljujejo ImenovalnIk: upsnjeno tudi pesmi, ki upesnjujejo občutke žalosti, potrtosti in rodIlnIk: upsnjenega melanholije. dajalnIk: upsnjenemu ▪ Podobno kot njegovi literarni vrstniki je že v prvih tožilnik: upsnjeno pesmih upesnjeval motive osamljenosti, hrepenenja, mestnIk: pri upsnjenem neuslišane ali pogubne ljubezni. orodnIk: z upsnjenim ▪▪▪ dvojina ▪ Povsem trivialne in humorne ljubezenske situacije upesnjuje z žlahtnim elegijskim verzom. ImenovalnIk: upsnjeni 2. pisati glasbo za besedilo pesmi rodIlnIk: upsnjenih ▪ Pesni stihe in jih upesnjuje v zvonko glasbo. dajalnIk: upsnjenima ▪ Jakob Aljaž je bil tudi skladatelj, še zlasti rad je tožilnik: upsnjeni upesnjeval pesmi Simona Gregorčiča. mestnIk: pri upsnjenih orodnIk: z upsnjenima množina Izgovor In oblIke jakostno ImenovalnIk: upsnjena [upesnjeváti] rodIlnIk: upsnjenih ipa: [upɛsnjɛˈʋaːti] dajalnIk: upsnjenim nedoločnik: upesnjeváti tožilnik: upsnjena namenIlnIk: upesnjevàt mestnIk: pri upsnjenih sedanjik orodnIk: z upsnjenimi glagolnik ednina ednina 1. oseba: upesnjújem 2. oseba: upesnjúješ ImenovalnIk: upsnjenje 3. oseba: upesnjúje rodIlnIk: upsnjenja dvojina dajalnIk: upsnjenju 1. oseba: upesnjújeva tožilnik: upsnjenje 2. oseba: upesnjújeta mestnIk: pri upsnjenju 3. oseba: upesnjújeta orodnIk: z upsnjenjem dvojina množina 1. oseba: upesnjújemo ImenovalnIk: upsnjenji 2. oseba: upesnjújete rodIlnIk: upsnjenj 3. oseba: upesnjújejo 567 velelnik orodnIk: z upesnjujóčo ednina dvojina 2. oseba: upesnjúj ImenovalnIk: upesnjujóči dvojina rodIlnIk: upesnjujóčih 1. oseba: upesnjújva dajalnIk: upesnjujóčima 2. oseba: upesnjújta tožilnik: upesnjujóči množina mestnIk: pri upesnjujóčih 1. oseba: upesnjújmo orodnIk: z upesnjujóčima 2. oseba: upesnjújte množina deležnik na -l ImenovalnIk: upesnjujóče moški spol rodIlnIk: upesnjujóčih ednIna: upesnjevàl dajalnIk: upesnjujóčim dvojIna: upesnjevála tožilnik: upesnjujóče množina: upesnjeváli mestnIk: pri upesnjujóčih ženski spol orodnIk: z upesnjujóčimi ednIna: upesnjevála srednji spol dvojIna: upesnjeváli ednina množina: upesnjevále ImenovalnIk: upesnjujóče srednji spol rodIlnIk: upesnjujóčega ednIna: upesnjeválo dajalnIk: upesnjujóčemu dvojIna: upesnjeváli tožilnik: upesnjujóče množina: upesnjevála mestnIk: pri upesnjujóčem deležnik na -č orodnIk: z upesnjujóčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: upesnjujóči ImenovalnIk: upesnjujóč rodIlnIk: upesnjujóčih rodIlnIk: upesnjujóčega dajalnIk: upesnjujóčima dajalnIk: upesnjujóčemu tožilnik: upesnjujóči tožilnik: upesnjujóč mestnIk: pri upesnjujóčih živo upesnjujóčega orodnIk: z upesnjujóčima mestnIk: pri upesnjujóčem množina orodnIk: z upesnjujóčim ImenovalnIk: upesnjujóča dvojina rodIlnIk: upesnjujóčih ImenovalnIk: upesnjujóča dajalnIk: upesnjujóčim rodIlnIk: upesnjujóčih tožilnik: upesnjujóča dajalnIk: upesnjujóčima mestnIk: pri upesnjujóčih tožilnik: upesnjujóča orodnIk: z upesnjujóčimi mestnIk: pri upesnjujóčih deležnik na -n orodnIk: z upesnjujóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: upesnjujóči ImenovalnIk: upesnjeván rodIlnIk: upesnjujóčih rodIlnIk: upesnjevánega dajalnIk: upesnjujóčim dajalnIk: upesnjevánemu tožilnik: upesnjujóče tožilnik: upesnjeván mestnIk: pri upesnjujóčih živo upesnjevánega orodnIk: z upesnjujóčimi mestnIk: pri upesnjevánem ženski spol orodnIk: z upesnjevánim ednina dvojina ImenovalnIk: upesnjujóča ImenovalnIk: upesnjevána rodIlnIk: upesnjujóče rodIlnIk: upesnjevánih dajalnIk: upesnjujóči dajalnIk: upesnjevánima tožilnik: upesnjujóčo tožilnik: upesnjevána mestnIk: pri upesnjujóči mestnIk: pri upesnjevánih 568 orodnIk: z upesnjevánima glagolnik množina ednina ImenovalnIk: upesnjeváni ImenovalnIk: upesnjevánje rodIlnIk: upesnjevánih rodIlnIk: upesnjevánja dajalnIk: upesnjevánim dajalnIk: upesnjevánju tožilnik: upesnjeváne tožilnik: upesnjevánje mestnIk: pri upesnjevánih mestnIk: pri upesnjevánju orodnIk: z upesnjevánimi orodnIk: z upesnjevánjem ženski spol dvojina ednina ImenovalnIk: upesnjevánji ImenovalnIk: upesnjevána rodIlnIk: upesnjevánj rodIlnIk: upesnjeváne dajalnIk: upesnjevánjema dajalnIk: upesnjeváni tožilnik: upesnjevánji tožilnik: upesnjeváno mestnIk: pri upesnjevánjih mestnIk: pri upesnjeváni orodnIk: z upesnjevánjema orodnIk: z upesnjeváno množina dvojina ImenovalnIk: upesnjevánja ImenovalnIk: upesnjeváni rodIlnIk: upesnjevánj rodIlnIk: upesnjevánih dajalnIk: upesnjevánjem dajalnIk: upesnjevánima tožilnik: upesnjevánja tožilnik: upesnjeváni mestnIk: pri upesnjevánjih mestnIk: pri upesnjevánih orodnIk: z upesnjevánji orodnIk: z upesnjevánima množina tonemsko ImenovalnIk: upesnjeváne [upesnjeváti] rodIlnIk: upesnjevánih ipa: [upɛsnjɛʋàːtí] dajalnIk: upesnjevánim nedoločnik: upesnjeváti tožilnik: upesnjeváne namenIlnIk: upesnjevȁt mestnIk: pri upesnjevánih sedanjik orodnIk: z upesnjevánimi ednina srednji spol 1. oseba: upesnjȗjem ednina 2. oseba: upesnjȗješ ImenovalnIk: upesnjeváno 3. oseba: upesnjȗje rodIlnIk: upesnjevánega dvojina dajalnIk: upesnjevánemu 1. oseba: upesnjȗjeva tožilnik: upesnjeváno 2. oseba: upesnjȗjeta mestnIk: pri upesnjevánem 3. oseba: upesnjȗjeta orodnIk: z upesnjevánim množina dvojina 1. oseba: upesnjȗjemo ImenovalnIk: upesnjeváni 2. oseba: upesnjȗjete rodIlnIk: upesnjevánih 3. oseba: upesnjȗjejo dajalnIk: upesnjevánima velelnik tožilnik: upesnjeváni ednina mestnIk: pri upesnjevánih 2. oseba: upesnjȗj orodnIk: z upesnjevánima dvojina množina 1. oseba: upesnjȗjva ImenovalnIk: upesnjevána 2. oseba: upesnjȗjta rodIlnIk: upesnjevánih množina dajalnIk: upesnjevánim 1. oseba: upesnjȗjmo tožilnik: upesnjevána 2. oseba: upesnjȗjte mestnIk: pri upesnjevánih deležnik na -l orodnIk: z upesnjevánimi moški spol deležje na -aje: upesnjeváje ednIna: upesnjevȁl 569 dvojIna: upesnjevála tožilnik: upesnjujče množina: upesnjeváli mestnIk: pri upesnjujčih ženski spol orodnIk: z upesnjujčimi ednIna: upesnjevȃla srednji spol dvojIna: upesnjeváli ednina množina: upesnjevále ImenovalnIk: upesnjujče srednji spol rodIlnIk: upesnjujčega ednIna: upesnjeválo dajalnIk: upesnjujčemu dvojIna: upesnjeváli tožilnik: upesnjujče množina: upesnjevála mestnIk: pri upesnjujčem deležnik na -č orodnIk: z upesnjujčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: upesnjujči ImenovalnIk: upesnjujč tudi upesnjujč rodIlnIk: upesnjujčih rodIlnIk: upesnjujčega dajalnIk: upesnjujčima dajalnIk: upesnjujčemu tožilnik: upesnjujči tožilnik: upesnjujč tudi upesnjujč mestnIk: pri upesnjujčih živo upesnjujčega orodnIk: z upesnjujčima mestnIk: pri upesnjujčem množina orodnIk: z upesnjujčim ImenovalnIk: upesnjujča dvojina rodIlnIk: upesnjujčih ImenovalnIk: upesnjujča dajalnIk: upesnjujčim rodIlnIk: upesnjujčih tožilnik: upesnjujča dajalnIk: upesnjujčima mestnIk: pri upesnjujčih tožilnik: upesnjujča orodnIk: z upesnjujčimi mestnIk: pri upesnjujčih deležnik na -n orodnIk: z upesnjujčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: upesnjujči ImenovalnIk: upesnjeván rodIlnIk: upesnjujčih rodIlnIk: upesnjevánega dajalnIk: upesnjujčim dajalnIk: upesnjevánemu tožilnik: upesnjujče tožilnik: upesnjeván mestnIk: pri upesnjujčih živo upesnjevánega orodnIk: z upesnjujčimi mestnIk: pri upesnjevánem ženski spol orodnIk: z upesnjevánim ednina dvojina ImenovalnIk: upesnjujča ImenovalnIk: upesnjevána rodIlnIk: upesnjujče rodIlnIk: upesnjevánih dajalnIk: upesnjujči dajalnIk: upesnjevánima tožilnik: upesnjujčo tožilnik: upesnjevána mestnIk: pri upesnjujči mestnIk: pri upesnjevánih orodnIk: z upesnjujčo orodnIk: z upesnjevánima dvojina množina ImenovalnIk: upesnjujči ImenovalnIk: upesnjeváni rodIlnIk: upesnjujčih rodIlnIk: upesnjevánih dajalnIk: upesnjujčima dajalnIk: upesnjevánim tožilnik: upesnjujči tožilnik: upesnjeváne mestnIk: pri upesnjujčih mestnIk: pri upesnjevánih orodnIk: z upesnjujčima orodnIk: z upesnjevánimi množina ženski spol ImenovalnIk: upesnjujče ednina rodIlnIk: upesnjujčih ImenovalnIk: upesnjevána dajalnIk: upesnjujčim rodIlnIk: upesnjeváne 570 dajalnIk: upesnjeváni tožilnik: upesnjevȃnji tožilnik: upesnjeváno mestnIk: pri upesnjevȃnjih mestnIk: pri upesnjeváni orodnIk: z upesnjevȃnjema orodnIk: z upesnjeváno množina dvojina ImenovalnIk: upesnjevȃnja ImenovalnIk: upesnjeváni rodIlnIk: upesnjevȃnj rodIlnIk: upesnjevánih dajalnIk: upesnjevȃnjem dajalnIk: upesnjevánima tožilnik: upesnjevȃnja tožilnik: upesnjeváni mestnIk: pri upesnjevȃnjih mestnIk: pri upesnjevánih orodnIk: z upesnjevȃnji orodnIk: z upesnjevánima množina Izvor ImenovalnIk: upesnjeváne ↑upesniti rodIlnIk: upesnjevánih dajalnIk: upesnjevánim úsnjevka úsnjevke samostalnik ženskega spola tožilnik: upesnjeváne [úsnjeka] mestnIk: pri upesnjevánih orodnIk: z upesnjevánimi Izgovor In oblIke srednji spol jakostno ednina [úsnjeka] ImenovalnIk: upesnjeváno ipa: [ˈuːsnjɛka] rodIlnIk: upesnjevánega ednina dajalnIk: upesnjevánemu ImenovalnIk: úsnjevka tožilnik: upesnjeváno rodIlnIk: úsnjevke mestnIk: pri upesnjevánem dajalnIk: úsnjevki orodnIk: z upesnjevánim tožilnik: úsnjevko dvojina mestnIk: pri úsnjevki ImenovalnIk: upesnjeváni orodnIk: z úsnjevko rodIlnIk: upesnjevánih dvojina dajalnIk: upesnjevánima ImenovalnIk: úsnjevki tožilnik: upesnjeváni rodIlnIk: úsnjevk mestnIk: pri upesnjevánih dajalnIk: úsnjevkama orodnIk: z upesnjevánima tožilnik: úsnjevki množina mestnIk: pri úsnjevkah ImenovalnIk: upesnjevána orodnIk: z úsnjevkama rodIlnIk: upesnjevánih množina dajalnIk: upesnjevánim ImenovalnIk: úsnjevke tožilnik: upesnjevána rodIlnIk: úsnjevk mestnIk: pri upesnjevánih dajalnIk: úsnjevkam orodnIk: z upesnjevánimi tožilnik: úsnjevke deležje na -aje: upesnjevȃje mestnIk: pri úsnjevkah glagolnik orodnIk: z úsnjevkami ednina ImenovalnIk: upesnjevȃnje tonemsko rodIlnIk: upesnjevȃnja [úsnjeka] dajalnIk: upesnjevȃnju ipa: [ùːsnjka] tožilnik: upesnjevȃnje ednina mestnIk: pri upesnjevȃnju ImenovalnIk: úsnjevka orodnIk: z upesnjevȃnjem rodIlnIk: úsnjevke dvojina dajalnIk: úsnjevki ImenovalnIk: upesnjevȃnji tožilnik: úsnjevko rodIlnIk: upesnjevȃnj mestnIk: pri úsnjevki dajalnIk: upesnjevȃnjema orodnIk: z ȗsnjevko 571 dvojina Izvor ImenovalnIk: úsnjevki ↑usnje rodIlnIk: ȗsnjevk dajalnIk: úsnjevkama večérja večérje samostalnik ženskega spola tožilnik: úsnjevki [večérja] mestnIk: pri úsnjevkah Pomen orodnIk: z úsnjevkama obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: úsnjevke božična, novoletna, praznična, silvestrska večerja rodIlnIk: ȗsnjevk | dobrodelna, državniška, poslovilna večerja | gala, dajalnIk: úsnjevkam imenitna, slavnostna, slovesna, svečana večerja | tožilnik: úsnjevke gurmanska, okusna, slastna večerja | intimna, prijetna, romantična večerja | izdatna, obilna, razkošna, skromna mestnIk: pri úsnjevkah večerja | samopostrežna večerja orodnIk: z úsnjevkami ▪ Po aperitivu se ob božični ali novoletni večerji prileže kozarec vina. in [ ▪ Romantična večerja ob svečah in vinu vam bo lepo ȗsnjeka] zaokrožila prijetne dogodke v minulih dneh. ipa: [úːsnjka] ▪ Slastna večerja je utrujenim popotnikom vrnila izgubljene moči. (tonemska dvojnica) ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina jesti, kuhati večerjo | naročiti, plačati večerjo | ImenovalnIk: ȗsnjevka odpovedati večerjo | postreči, pripraviti, prirediti rodIlnIk: ȗsnjevke večerjo | zamuditi večerjo dajalnIk: ȗsnjevki ▪ Zabava je trajala dva dni in je vključevala obilno tožilnik: ȗsnjevko večerjo ter ples v maskah. mestnIk: pri ȗsnjevki ▪ Hitro sem se preoblekel, pojedel večerjo in odšel orodnIk: z ȗsnjevko spat. dvojina ▪ Martinovo je pred vrati, in če ne bomo praznovali v restavraciji, si bomo doma skuhali okusno večerjo. ImenovalnIk: ȗsnjevki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: ȗsnjevk cena, strošek večerje | kuhanje, priprava, pripravljanje dajalnIk: ȗsnjevkama večerje | ostanek večerje tožilnik: ȗsnjevki ▪ Cena večerje in vsega ostalega je 15 evrov. mestnIk: pri ȗsnjevkah ▪ Za pripravo večerje boste potrebovali nekaj časa, če orodnIk: z ȗsnjevkama želite, da bo vse kuhano sveže in domače. množina ⏵ glag. + za + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: ȗsnjevke jesti kaj za večerjo | ponuditi, postreči kaj za večerjo rodIlnIk: ȗsnjevk | pripraviti, pripravljati, speči, skuhati kaj za večerjo | dajalnIk: ȗsnjevkam privoščiti si kaj za večerjo tožilnik: ȗsnjevke ▪ Za večerjo sem jedel pražene šampinjone. mestnIk: pri ȗsnjevkah ▪ Za večerjo si pripravite zelenjavo, ki jo lahko skuhate orodnIk: z ȗsnjevkami na pari, nanjo pa potresite sveža zelišča. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. stalne zveze večerja čaka koga | večerja se konča, mine, poteka, traja | večerja se prileže, tekne komu | večerja sledi čemu | rdeča usnjevka večerja stane kolIko iz biologije neužitna lesna goba rdeče barve s ▪ Večerja poteka v sproščenem vzdušju, medtem pa hrapavo, usnjato površino, ki je v celoti priraščena igra jazzovska skupina. na jelko; primerjaj lat. Hymenochaete cruenta ▪ Ob prihodu nas je na mizi čakala topla večerja. ▪ Pri nas rdeča usnjevka uspeva od nižin do gozdne ▪▪▪ meje, kolikor visoko le seže jelka. ▪ Naši gostitelji so nas pričakali z večerjo. ▪ Rdeča usnjevka se včasih pojavi tudi na vejah visoko ▪ Ob koncu leta me navadno čaka kar nekaj vabil na na drevesu, celo deset ali več metrov visoko. večerje. 572 Izgovor In oblIke stalne zveze jakostno [večérja] zadnja večerja ipa: [ʋɛˈʧeːɾja] večerja, na kateri je Jezus ustanovil zakrament ednina svete evharistije, ali spomin na to večerjo v ImenovalnIk: večérja krščanstvu rodIlnIk: večérje ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: večérji Jezusova, Kristusova zadnja večerja tožilnik: večérjo ▪ Ob 18.00 bo sveta maša, spomin Jezusove zadnje večerje in zahvala Bogu za dar svete evharistije in mestnIk: pri večérji duhovništva. orodnIk: z večérjo dvojina ▪ V četrtek, ko utihnejo cerkveni zvonovi, se verni spominjajo Kristusove zadnje večerje in začetka ImenovalnIk: večérji njegovega trpljenja. rodIlnIk: večérij ▪▪▪ dajalnIk: večérjama ▪ Slovesno mašo zadnje večerje bomo obhajali zvečer tožilnik: večérji ob 19. uri. mestnIk: pri večérjah ▪ V glavnem oltarju je slika zadnje večerje. orodnIk: z večérjama množina Izvor ImenovalnIk: večérje = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. rodIlnIk: večérij večeře < pslov. * večea iz ↑večer dajalnIk: večérjam tožilnik: večérje vêrz vêrza samostalnik moškega spola mestnIk: pri večérjah [vêrs vêrza] orodnIk: z večérjami Pomen 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in tonemsko [večrja] pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; sin.: stih ipa: [ʋɛʧéːɾjà] ⏵ ednina prid. beseda + sam. beseda aliteracijski, jambski, riman verz | uvodni verz ImenovalnIk: večrja ▪ Pesmi so v klasičnem, rimanem verzu, v pravilnih rodIlnIk: večrje kiticah in v klasičnem sonetu, sestini in stanci. dajalnIk: večrji ▪ Ritem jambskih verzov je odličen za izbiro tempa. tožilnik: večrjo ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku mestnIk: pri večrji delo, zgodba v verzih | drama v verzih | povest, orodnIk: z večrjo pravljica, roman v verzih dvojina ▪ Aleksander Sergejevič Puškin je v romanu v verzih ImenovalnIk: večrji Jevgenij Onjegin opisoval rusko družbo. rodIlnIk: večrij ▪ Basen je kratka didaktična zgodba v verzih ali v dajalnIk: večrjama prozi s tipiziranimi, večinoma živalskimi, lahko pa tudi tožilnik: večrji človeškimi liki. mestnIk: pri večrjah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: z večrjama verz govori o čem | verz izraža, ponazarja kaj | verz se množina glasi, zveni kako ImenovalnIk: večrje ▪ Prevajalec je ohranil akrostih, verz zveni lepo. ▪ Zaključni verz pesmi ima pomenljivo zgodovinsko rodIlnIk: večrij ozadje. dajalnIk: večrjam ▪▪▪ tožilnik: večrje ▪ Izročilo trdi, da je Dante sanjal o Božanski komediji in mestnIk: pri večrjah jo šele nato prelil v verze. orodnIk: z večrjami ▪ V knjigi so zanimive ilustracije in nekaj verzov pesmi znanih slovenskih pesnikov. 1.1. v množini pesem iz teh enot; sin.: stih ⏵ prid. beseda + sam. beseda 573 citirani, znameniti verzi | hudomušni, ljubezenski, ednina satirični verzi | Kosovelovi, Prešernovi, Shakespearovi, ImenovalnIk: vȇrz Župančičevi verzi | pesničini, pesnikovi, pesniški verzi | rodIlnIk: vȇrza sklepni, uvodni verzi dajalnIk: vȇrzu ▪ Pisal je ljubezenske, domoljubne in vzgojne verze. tožilnik: vȇrz ▪ Prešernovi verzi so zaživeli v zborovski glasbi in mestnIk: pri vȇrzu zaznamovali prvi slovenski slavospev. ⏵ orodnIk: z vȇrzom glag. + sam. beseda v tožilniku kovati, pisati verze | ponavljati, recitirati verze | prebrati dvojina verze ImenovalnIk: vȇrza ▪ Verze je pisal že v gimnaziji. rodIlnIk: vȇrzov ▪ Na spodbudo staršev je že ob vstopu v najstniška dajalnIk: vȇrzoma leta redno koval verze. tožilnik: vȇrza ▪▪▪ mestnIk: pri vȇrzih ▪ Njegovi pogosto šaljivi verzi govorijo o življenju na orodnIk: z vȇrzoma vasi in ljudeh, ki jih je poznal. množina 2. posamezna, navadno oštevilčena enota ImenovalnIk: vȇrzi besedila v verskih knjigah; sin.: stih rodIlnIk: vȇrzov ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: vȇrzom verz iz Korana, Svetega pisma tožilnik: vȇrze ▪ Palača je okrašena z neštetimi kamnitimi čipkami, mestnIk: pri vȇrzih verzi iz Korana in najrazličnejšimi arabskimi napisi. orodnIk: z vȇrzi ▪ Pastor stoji pred pultom in bere verze iz Svetega pisma. stalne zveze Izgovor In oblIke prosti verz jakostno iz literarne vede verz, ki glede ritma, števila zlogov, rime [vêrs vêrza] odstopa od uveljavljenih verznih oblik, vzorcev; ipa: [ˈʋɛːɾs ˈʋɛːɾza] sin.: iz literarne vede svobodni verz ednina ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ImenovalnIk: vêrz pesem v prostem verzu rodIlnIk: vêrza ▪ Pesmi v prostem verzu so bile v njegovem času dajalnIk: vêrzu precej bolj nenavadne kot danes. ▪ Gre za pesnitev v prostem verzu, v katerem je čutiti tožilnik: vêrz odmev avantgard. mestnIk: pri vêrzu ▪▪▪ orodnIk: z vêrzom dvojina ▪ V pesmih je odlično uporabljal prosti verz, rime, besedne igre, kaskade namenoma razmetanih besed, ImenovalnIk: vêrza naštevanje, antiteze ... rodIlnIk: vêrzov ▪ Pesnik je ustvarjal v prostem verzu, opeval je dajalnIk: vêrzoma velemesta, tehniko in moderno življenje. tožilnik: vêrza mestnIk: pri vêrzih svobodni verz orodnIk: z vêrzoma iz literarne vede verz, ki glede ritma, števila zlogov, rime množina odstopa od uveljavljenih verznih oblik, vzorcev; ImenovalnIk: vêrzi sin.: iz literarne vede prosti verz rodIlnIk: vêrzov ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku dajalnIk: vêrzom pesem v svobodnem verzu tožilnik: vêrze ▪ Pesem v svobodnem verzu je vzel za sredstvo, da mestnIk: pri vêrzih sporoči svoje videnje ter doživljanje sebe s sabo in v orodnIk: z vêrzi svetu. ▪ V zbirki gre za precej obsežen, težje obvladljiv tonemsko zbir pesmi v stalnih pesniških oblikah in pesmi v [vȇrs vȇrza] svobodnem verzu. ipa: [ʋːɾs ʋːɾzà] ▪▪▪ ▪ Svoja globoka razmišljanja o tesnobni človekovi 574 eksistenci izraža v zahtevnih pesniških formah, pa tudi ▪ Okoliščine na vasi od nje neredko terjajo pisanje v svobodnem verzu. uporabnih priložnostnih verzifikacij. ▪ Svobodni verz uporablja prožne vzorce ritmičnega ▪▪▪ ponavljanja in je postal prevladujoča verzna oblika ▪ Največ verzifikacij iz osmrtnic se prenaša iz časopisa angleške poezije. v časopis, pri čemer nastajajo variante. ▪ Kar vleče me, da bi še sam napisal kako verzifikacijo. Izvor prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje Izgovor In oblIke ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, jakostno sukati, obračati’ [verzifikácija] ipa: [ʋɛɾzifiˈkaːʦija] verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola ednina [verzifikácija] ImenovalnIk: verzifikácija Pomen rodIlnIk: verzifikácije 1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil dajalnIk: verzifikáciji ▪ Zgodnejši srednjeveški pesniki so še uporabljali tožilnik: verzifikácijo antično, kvantitativno tehniko verzifikacije, v kateri mestnIk: pri verzifikáciji so bile stopice grajene z zapletenim razvrščanjem orodnIk: z verzifikácijo dolgih in kratkih zlogov, postopoma pa je prevladal dvojina preprostejši akcentuacijski princip. ▪ Nekateri mu odrekajo, da je mojster verzifikacije, ker ImenovalnIk: verzifikáciji meša jambske in trohejske stike v isti kitici. rodIlnIk: verzifikácij 2. dajalnIk: verzifikácijama iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika tožilnik: verzifikáciji ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri verzifikácijah ▪ Skupni imenovalec francoskega verza na eni strani orodnIk: z verzifikácijama ter srbskega, hrvaškega in bosanskega verza je množina silabična verzifikacija, se pravi metrični princip, kjer ImenovalnIk: verzifikácije verzna ritmika temelji na številu zlogov, kombinaciji rodIlnIk: verzifikácij stalnih in premičnih naglasov, pri daljših verzih pa tudi dajalnIk: verzifikácijam na cezuri, ki razdeli vrstico na dva polstiha. tožilnik: verzifikácije ▪▪▪ mestnIk: pri verzifikácijah ▪ V času, ko je Prešeren začenjal zlagati prve orodnIk: z verzifikácijami lirične kompozicije, slovensko pesništvo še ni imelo izoblikovane verzifikacije. ▪ Menander in Terencij pišeta v verzih, vendar tonemsko uporabljata zelo omejeno število metričnih oblik: [verzifikácija] z jezikom in verzifikacijo skušata ustvariti stiliziran ipa: [ʋɛɾzifikàːʦíja] posnetek vsakdanje govorice. ednina 2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, ImenovalnIk: verzifikácija obdobja, jezika rodIlnIk: verzifikácije ▪ Latinska verzifikacija operozov je posnemala dajalnIk: verzifikáciji antične vzore (npr. heksameter), slovenska posvetna tožilnik: verzifikácijo in cerkvena pesem pa sta se držali ustaljenih oblik mestnIk: pri verzifikáciji tradicije in jih le medsebojno kombinirali. orodnIk: z verzifikȃcijo ▪ Okoli leta 1848 je postala najvidnejša téma slovenske dvojina verzifikacije domoljubnost. ImenovalnIk: verzifikáciji ▪ Silabična narava francoske verzifikacije je zaradi lažje deljivosti verzov na polstiha nagnjena k rabi verznih rodIlnIk: verzifikȃcij ritmov s sodim številom zlogov, zato so v klasični dajalnIk: verzifikácijama francoski poeziji verzi z lihim številom zlogov redki. tožilnik: verzifikáciji 3. delo v verzih, navadno brez večje umetniške mestnIk: pri verzifikácijah vrednosti orodnIk: z verzifikácijama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Gre za orjaško potopisno verzifikacijo, ki je nastala ImenovalnIk: verzifikácije ob potovanju po zahodni afriški obali. rodIlnIk: verzifikȃcij dajalnIk: verzifikácijam 575 tožilnik: verzifikácije ednina mestnIk: pri verzifikácijah ImenovalnIk: vêrzna orodnIk: z verzifikácijami rodIlnIk: vêrzne dajalnIk: vêrzni Izvor tožilnik: vêrzno prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio mestnIk: pri vêrzni iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + orodnIk: z vêrzno facere ‛delati, narediti’ dvojina ImenovalnIk: vêrzni vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik rodIlnIk: vêrznih [vêrzni] dajalnIk: vêrznima Pomen tožilnik: vêrzni ki je v zvezi z verzom 1. mestnIk: pri vêrznih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z vêrznima verzni prevod | verzni sistem | verzna drama | verzna množina oblika, struktura ImenovalnIk: vêrzne ▪ V našem verznem sistemu ritem ustvarja menjavanje rodIlnIk: vêrznih poudarjenih in nepoudarjenih zlogov, pri čemer se za dajalnIk: vêrznim dolžine zlogov ne menimo. tožilnik: vêrzne ▪ Študija prikazuje značilnosti verznih oblik mestnIk: pri vêrznih staroindijske poezije v več kot dveh tisočletjih in pol orodnIk: z vêrznimi njenega obstoja. ▪ Najbolj se je razvila lirika, nastajale so tudi srednji spol pomembne daljše pesnitve in verzne drame. ednina ImenovalnIk: vêrzno I rodIlnIk: vêrznega zgovor In oblIke dajalnIk: vêrznemu jakostno [vêrzni] tožilnik: vêrzno mestnIk: pri vêrznem ipa: [ˈʋɛːɾzni] orodnIk: z vêrznim osnovnIk dvojina moški spol ednina ImenovalnIk: vêrzni rodIlnIk: vêrznih ImenovalnIk: vêrzni dajalnIk: vêrznima rodIlnIk: vêrznega tožilnik: vêrzni dajalnIk: vêrznemu mestnIk: pri vêrznih tožilnik: vêrzni živo vêrznega orodnIk: z vêrznima množina mestnIk: pri vêrznem ImenovalnIk: vêrzna orodnIk: z vêrznim dvojina rodIlnIk: vêrznih dajalnIk: vêrznim ImenovalnIk: vêrzna tožilnik: vêrzna rodIlnIk: vêrznih mestnIk: pri vêrznih dajalnIk: vêrznima orodnIk: z vêrznimi tožilnik: vêrzna mestnIk: pri vêrznih tonemsko orodnIk: z vêrznima [vȇrzni] množina ipa: [ʋːɾznì] ImenovalnIk: vêrzni osnovnIk rodIlnIk: vêrznih moški spol dajalnIk: vêrznim ednina tožilnik: vêrzne ImenovalnIk: vȇrzni mestnIk: pri vêrznih rodIlnIk: vȇrznega orodnIk: z vêrznimi dajalnIk: vȇrznemu ženski spol 576 tožilnik: vȇrzni mestnIk: pri vȇrznih živo vȇrznega orodnIk: z vȇrznima mestnIk: pri vȇrznem množina orodnIk: z vȇrznim ImenovalnIk: vȇrzna dvojina rodIlnIk: vȇrznih ImenovalnIk: vȇrzna dajalnIk: vȇrznim rodIlnIk: vȇrznih tožilnik: vȇrzna dajalnIk: vȇrznima mestnIk: pri vȇrznih tožilnik: vȇrzna orodnIk: z vȇrznimi mestnIk: pri vȇrznih orodnIk: z vȇrznima stalne zveze množina ImenovalnIk: vȇrzni verzni prestop rodIlnIk: vȇrznih iz literarne vede pesniško sredstvo, pri katerem se ena dajalnIk: vȇrznim ali več besed, ki po smislu sodijo k predhodnemu tožilnik: vȇrzne verzu, prenese, nadaljuje v naslednjem verzu mestnIk: pri vȇrznih ▪ Verzni prestopi predvidevajo zvočno povezovanje orodnIk: z vȇrznimi konca predhodnega in začetka naslednjega verza. ženski spol ▪ Prvi verzni prestop v pesmi prestavlja v naslednji verz ednina eno samo besedo, zaradi česar se zdi, da celoten verz leži nad besedo. ImenovalnIk: vȇrzna rodIlnIk: vȇrzne Izvor dajalnIk: vȇrzni ↑verz tožilnik: vȇrzno mestnIk: pri vȇrzni véznik orodnIk: z vȇrzno véznika samostalnik moškega spola dvojina [véznik] ImenovalnIk: vȇrzni Pomen rodIlnIk: vȇrznih 1. priprava, ki povezuje dele česa, navadno za dajalnIk: vȇrznima utrditev, stabilizacijo ▪ Veznike smo oblikovali tako, da med seboj povezujejo tožilnik: vȇrzni vse sestavne dele stola. mestnIk: pri vȇrznih ▪ Opažne plošče smo postavili do vrha in jih povezali z orodnIk: z vȇrznima množina vezniki. ▪ Pri polnih zidovih se uporabljajo različne opečne ImenovalnIk: vȇrzne zveze, kjer vezniki povezujejo zid po širini. rodIlnIk: vȇrznih 2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki dajalnIk: vȇrznim povezuje besede, besedne zveze ali stavke v tožilnik: vȇrzne večje enote mestnIk: pri vȇrznih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. orodnIk: z vȇrznimi ▪ Vezniki poimenujejo enakovredno ali neenakovredno srednji spol razmerje. ednina ▪ Veznikov ne sklanjamo in ne spregamo, torej so ImenovalnIk: vȇrzno nepregibna besedna vrsta. rodIlnIk: vȇrznega ▪▪▪ dajalnIk: vȇrznemu ▪ Veznik je, kakor prislov ali predlog, nepregibna tožilnik: vȇrzno besedna vrsta. mestnIk: pri vȇrznem 2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti orodnIk: z vȇrznim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina uporaba veznika ImenovalnIk: vȇrzni ▪ Poglejmo, kako Slovar slovenskega knjižnega jezika rodIlnIk: vȇrznih razlaga uporabo veznika »preden«. dajalnIk: vȇrznima ▪ Vezaj se največkrat rabi v pomenu veznika »in«. tožilnik: vȇrzni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Pesnik je v sonetu sedemnajstkrat uporabil veznik 577 »in«. rodIlnIk: vznikov ▪ Poiščite najopaznejši veznik v pesmi in pojasnite, kaj dajalnIk: vznikom izraža. tožilnik: vznike ▪▪▪ mestnIk: pri vznikih ▪ Najpogostejši veznik, ki ga začne otrok uporabljati, je orodnIk: z vzniki veznik »in«, sledijo mu vezniki »zato«, »če«, in »ko«. ▪ Znotraj komparacije se v starejši slovenski stalne zveze književnosti največkrat uporablja veznik »kakor«. podredni veznik Izgovor In oblIke iz jezikoslovja veznik, ki vzpostavlja odvisno razmerje jakostno med stavki [véznik] ▪ V vlogi podrednega veznika pogosto uporabljamo ipa: [ˈʋeːznik] besede, ki niso prvotni vezniki, npr. vprašalne zaimke. ednina ▪ V povedih sta drug ob drugem zapisana priredni in ImenovalnIk: véznik podredni veznik. Kje v takih primerih pišemo vejico? rodIlnIk: véznika dajalnIk: vézniku priredni veznik tožilnik: véznik iz jezikoslovja veznik, ki vzpostavlja enakovredno mestnIk: pri vézniku razmerje med stavki, besedami ali besednimi orodnIk: z véznikom zvezami dvojina ▪ Priredna veznika »in« in »pa« ne nastopata samo kot ImenovalnIk: véznika vezalna veznika, ampak tudi v vlogi drugih prirednih veznikov rodIlnIk: véznikov . dajalnIk: véznikoma ▪ V naslednjih povedih poiščite priredne veznike. ▪ Ali je treba pred katerega od prirednih veznikov v tožilnik: véznika spodnjih povedih napisati vejico? mestnIk: pri véznikih orodnIk: z véznikoma množina Izvor ↑vezati ImenovalnIk: vézniki rodIlnIk: véznikov dajalnIk: véznikom vézniški vézniška vézniško pridevnik tožilnik: véznike [vézniški] mestnIk: pri véznikih Pomen orodnIk: z vézniki ki je v zvezi z veznikom 2., 2.1. ⏵ prid. beseda + sam. beseda tonemsko vezniška raba [vznik] ▪ Razbrali smo dve različni vezniški rabi leksema ipa: [ʋéːznìk] »potem«. ednina ▪ Vezniška para, ki nakazujeta ločno priredje, sta »ali – ali« in »bodisi – bodisi«. ImenovalnIk: vznik rodIlnIk: vznika Izgovor In oblIke dajalnIk: vzniku jakostno tožilnik: vznik [vézniški] mestnIk: pri vzniku ipa: [ˈʋeːzniʃki] orodnIk: z vznikom dvojina osnovnIk moški spol ImenovalnIk: vznika ednina rodIlnIk: vznikov ImenovalnIk: vézniški dajalnIk: vznikoma rodIlnIk: vézniškega tožilnik: vznika dajalnIk: vézniškemu mestnIk: pri vznikih tožilnik: vézniški orodnIk: z vznikoma množina živo vézniškega mestnIk: pri vézniškem ImenovalnIk: vzniki 578 orodnIk: z vézniškim ImenovalnIk: vézniška dvojina rodIlnIk: vézniških ImenovalnIk: vézniška dajalnIk: vézniškim rodIlnIk: vézniških tožilnik: vézniška dajalnIk: vézniškima mestnIk: pri vézniških tožilnik: vézniška orodnIk: z vézniškimi mestnIk: pri vézniških orodnIk: z vézniškima tonemsko množina [vzniški] ImenovalnIk: vézniški ipa: [ʋéːznìʃki] rodIlnIk: vézniških osnovnIk dajalnIk: vézniškim moški spol tožilnik: vézniške ednina mestnIk: pri vézniških ImenovalnIk: vzniški orodnIk: z vézniškimi rodIlnIk: vzniškega ženski spol dajalnIk: vzniškemu ednina tožilnik: vzniški ImenovalnIk: vézniška živo vzniškega rodIlnIk: vézniške mestnIk: pri vzniškem dajalnIk: vézniški orodnIk: z vzniškim tožilnik: vézniško dvojina mestnIk: pri vézniški ImenovalnIk: vzniška orodnIk: z vézniško rodIlnIk: vzniških dvojina dajalnIk: vzniškima ImenovalnIk: vézniški tožilnik: vzniška rodIlnIk: vézniških mestnIk: pri vzniških dajalnIk: vézniškima orodnIk: z vzniškima tožilnik: vézniški množina mestnIk: pri vézniških ImenovalnIk: vzniški orodnIk: z vézniškima rodIlnIk: vzniških množina dajalnIk: vzniškim ImenovalnIk: vézniške tožilnik: vzniške rodIlnIk: vézniških mestnIk: pri vzniških dajalnIk: vézniškim orodnIk: z vzniškimi tožilnik: vézniške ženski spol mestnIk: pri vézniških ednina orodnIk: z vézniškimi ImenovalnIk: vzniška srednji spol rodIlnIk: vzniške ednina dajalnIk: vzniški ImenovalnIk: vézniško tožilnik: vzniško rodIlnIk: vézniškega mestnIk: pri vzniški dajalnIk: vézniškemu orodnIk: z vzniško tožilnik: vézniško dvojina mestnIk: pri vézniškem ImenovalnIk: vzniški orodnIk: z vézniškim rodIlnIk: vzniških dvojina dajalnIk: vzniškima ImenovalnIk: vézniški tožilnik: vzniški rodIlnIk: vézniških mestnIk: pri vzniških dajalnIk: vézniškima orodnIk: z vzniškima tožilnik: vézniški množina mestnIk: pri vézniških ImenovalnIk: vzniške orodnIk: z vézniškima rodIlnIk: vzniških množina dajalnIk: vzniškim 579 tožilnik: vzniške ▪▪▪ mestnIk: pri vzniških ▪ Obdelovalec kovin posamezne dele sestavi v sklope z orodnIk: z vzniškimi varjenjem, lota, koviči, vijači ali na kakšen drug način srednji spol spaja kovine. ednina 1.1. sestavljati, popravljati stroje, naprave ⏵ ImenovalnIk: vzniško glag. + sam. beseda v tožilniku rodIlnIk: vzniškega ▪ V avtomehanični delavnici je vijačil motorje. ▪ Po poklicu je avtomehanik, pred poškodbo je vijačil dajalnIk: vzniškemu avtomobile. tožilnik: vzniško ▪ Stran bo v pomoč vsem, ki radi vijačite svoje strojčke mestnIk: pri vzniškem in se ukvarjate s takšnimi ali drugačnimi posegi v orodnIk: z vzniškim drobovje računalnikov. dvojina 2. loviti ribe z vabo na vrvici, ki se navija na ImenovalnIk: vzniški kolesce na ribiški palici rodIlnIk: vzniških ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: vzniškima ▪ Slika prikazuje, kako ščuka zazna vabo, s katero tožilnik: vzniški vijači ribič. mestnIk: pri vzniških ▪▪▪ orodnIk: z vzniškima ▪ Vijačil sem kakšno uro na predelu zapuščene množina ribogojnice, ko sem začutil prijem. ImenovalnIk: vzniška ▪ Priporočljivo je uporabljati pletene vrvice, obvezna pa rodIlnIk: vzniških je čvrsta trda predvrvica, ki pri metu močno zmanjša dajalnIk: vzniškim zapletanje trojčkov za vrvico. Z njimi lahko vijačimo na tožilnik: vzniška več načinov. mestnIk: pri vzniških orodnIk: z vzniškimi Izgovor In oblIke jakostno s [vijáčiti] talne zveze ipa: [ʋiˈjaːʧiti] vezniška beseda nedoločnik: vijáčiti iz jezikoslovja beseda, ki je veznik ali ima enake namenIlnIk: vijáčit lastnosti kot veznik sedanjik ▪ Vezniki in vezniške besede povezujejo stavke v ednina zloženi povedi. 1. oseba: vijáčim ▪ Izberi barvo in označi glavne stavke in vezniške 2. oseba: vijáčiš besede. 3. oseba: vijáči ▪ V Slovenskem pravopisu je rečeno: Kadar prideta dvojina skupaj dve podredni vezniški besedi, med njima vejico 1. oseba: vijáčiva opuščamo. 2. oseba: vijáčita 3. oseba: vijáčita Izvor množina ↑veznik 1. oseba: vijáčimo 2. oseba: vijáčite vijáčiti vijáčim nedovršni glagol 3. oseba: vijáčijo [vijáčiti] velelnik Pomen ednina 1. pritrjevati vijake, z vijaki 2. oseba: vijáči ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku dvojina ▪ Z vrtalnikom lahko vrtamo in vijačimo v različne 1. oseba: vijáčiva gradbene materiale, kovino in les tudi na najteže 2. oseba: vijáčita dostopnih mestih. množina ▪ Plošče se na kovinsko konstrukcijo vijačijo s 1. posebnimi vijaki. oseba: vijáčimo ▪ Če ves dan sestavljamo omare in z izvijačem vijačimo 2. oseba: vijáčite vijake, dobimo žulje. deležnik na -l moški spol 580 ednIna: vijáčil dajalnIk: vijačéčim dvojIna: vijáčila tožilnik: vijačéče množina: vijáčili mestnIk: pri vijačéčih ženski spol orodnIk: z vijačéčimi ednIna: vijáčila srednji spol dvojIna: vijáčili ednina množina: vijáčile ImenovalnIk: vijačéče srednji spol rodIlnIk: vijačéčega ednIna: vijáčilo dajalnIk: vijačéčemu dvojIna: vijáčili tožilnik: vijačéče množina: vijáčila mestnIk: pri vijačéčem deležnik na -č orodnIk: z vijačéčim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: vijačéči ImenovalnIk: vijačèč rodIlnIk: vijačéčih rodIlnIk: vijačéčega dajalnIk: vijačéčima dajalnIk: vijačéčemu tožilnik: vijačéči tožilnik: vijačèč mestnIk: pri vijačéčih živo vijačéčega orodnIk: z vijačéčima mestnIk: pri vijačéčem množina orodnIk: z vijačéčim ImenovalnIk: vijačéča dvojina rodIlnIk: vijačéčih ImenovalnIk: vijačéča dajalnIk: vijačéčim rodIlnIk: vijačéčih tožilnik: vijačéča dajalnIk: vijačéčima mestnIk: pri vijačéčih tožilnik: vijačéča orodnIk: z vijačéčimi mestnIk: pri vijačéčih glagolnik orodnIk: z vijačéčima ednina množina ImenovalnIk: vijáčenje ImenovalnIk: vijačéči rodIlnIk: vijáčenja rodIlnIk: vijačéčih dajalnIk: vijáčenju dajalnIk: vijačéčim tožilnik: vijáčenje tožilnik: vijačéče mestnIk: pri vijáčenju mestnIk: pri vijačéčih orodnIk: z vijáčenjem orodnIk: z vijačéčimi dvojina ženski spol ImenovalnIk: vijáčenji ednina rodIlnIk: vijáčenj ImenovalnIk: vijačéča dajalnIk: vijáčenjema rodIlnIk: vijačéče tožilnik: vijáčenji dajalnIk: vijačéči mestnIk: pri vijáčenjih tožilnik: vijačéčo orodnIk: z vijáčenjema mestnIk: pri vijačéči množina orodnIk: z vijačéčo ImenovalnIk: vijáčenja dvojina rodIlnIk: vijáčenj ImenovalnIk: vijačéči dajalnIk: vijáčenjem rodIlnIk: vijačéčih tožilnik: vijáčenja dajalnIk: vijačéčima mestnIk: pri vijáčenjih tožilnik: vijačéči orodnIk: z vijáčenji mestnIk: pri vijačéčih orodnIk: z vijačéčima tonemsko množina [vijáčiti] ImenovalnIk: vijačéče ipa: [ʋijàːʧíti] rodIlnIk: vijačéčih nedoločnik: vijáčiti 581 namenIlnIk: vijáčit množina sedanjik ImenovalnIk: vijačči ednina rodIlnIk: vijaččih 1. oseba: vijȃčim dajalnIk: vijaččim 2. oseba: vijȃčiš tožilnik: vijačče 3. oseba: vijȃči mestnIk: pri vijaččih dvojina orodnIk: z vijaččimi 1. oseba: vijȃčiva ženski spol 2. oseba: vijȃčita ednina 3. oseba: vijȃčita ImenovalnIk: vijačča množina rodIlnIk: vijačče 1. oseba: vijȃčimo dajalnIk: vijačči 2. oseba: vijȃčite tožilnik: vijaččo 3. oseba: vijȃčijo mestnIk: pri vijačči velelnik orodnIk: z vijaččo ednina dvojina 2. oseba: vijáči ImenovalnIk: vijačči dvojina rodIlnIk: vijaččih 1. oseba: vijáčiva dajalnIk: vijaččima 2. oseba: vijáčita tožilnik: vijačči množina mestnIk: pri vijaččih 1. oseba: vijáčimo orodnIk: z vijaččima 2. oseba: vijáčite množina deležnik na -l ImenovalnIk: vijačče moški spol rodIlnIk: vijaččih ednIna: vijáčil dajalnIk: vijaččim dvojIna: vijáčila tožilnik: vijačče množina: vijáčili mestnIk: pri vijaččih ženski spol orodnIk: z vijaččimi ednIna: vijáčila in vijȃčila srednji spol dvojIna: vijáčili ednina množina: vijáčile ImenovalnIk: vijačče srednji spol rodIlnIk: vijaččega ednIna: vijáčilo dajalnIk: vijaččemu dvojIna: vijáčili tožilnik: vijačče množina: vijáčila mestnIk: pri vijaččem deležnik na -č orodnIk: z vijaččim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: vijačči ImenovalnIk: vijačȅč rodIlnIk: vijaččih rodIlnIk: vijaččega dajalnIk: vijaččima dajalnIk: vijaččemu tožilnik: vijačči tožilnik: vijačȅč mestnIk: pri vijaččih živo vijaččega orodnIk: z vijaččima mestnIk: pri vijaččem množina orodnIk: z vijaččim ImenovalnIk: vijačča dvojina rodIlnIk: vijaččih ImenovalnIk: vijačča dajalnIk: vijaččim rodIlnIk: vijaččih tožilnik: vijačča dajalnIk: vijaččima mestnIk: pri vijaččih tožilnik: vijačča orodnIk: z vijaččimi mestnIk: pri vijaččih glagolnik orodnIk: z vijaččima ednina 582 ImenovalnIk: vijáčenje ▪ Ljudje v različnih vrstah viskijev zaznavajo različne rodIlnIk: vijáčenja vonje in okuse, ki nastanejo v procesu zorenja, dajalnIk: vijáčenju staranja. tožilnik: vijáčenje mestnIk: pri vijáčenju Izgovor In oblIke orodnIk: z vijáčenjem jakostno dvojina [víski] ImenovalnIk: vijáčenji in vijȃčenji ipa: [ˈʋiːski] rodIlnIk: vijȃčenj ednina dajalnIk: vijáčenjema in vijȃčenjema ImenovalnIk: víski tožilnik: vijáčenji in vijȃčenji rodIlnIk: vískija mestnIk: pri vijȃčenjih dajalnIk: vískiju orodnIk: z vijáčenjema in z vijȃčenjema tožilnik: víski množina mestnIk: pri vískiju ImenovalnIk: vijȃčenja orodnIk: z vískijem rodIlnIk: vijȃčenj dvojina dajalnIk: vijȃčenjem ImenovalnIk: vískija tožilnik: vijȃčenja rodIlnIk: vískijev mestnIk: pri vijȃčenjih dajalnIk: vískijema orodnIk: z vijȃčenji tožilnik: vískija mestnIk: pri vískijih Izvor orodnIk: z vískijema ↑vijak množina ImenovalnIk: vískiji víski vískija; tudi whiskey; tudi whisky samostalnik moškega rodIlnIk: vískijev spola dajalnIk: vískijem [víski] tožilnik: vískije P mestnIk: pri vískijih omen žgana pijača iz žita, zlasti ječmena orodnIk: z vískiji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku destilacija, pitje viskija | destilarna viskija | kozarček, tonemsko kozarec, steklenica, steklenička viskija | liter, merica, [vȋski] požirek viskija | pivec viskija ipa: [ʋíːskì] ▪ Zadnji dan našega obiska smo začeli z obiskom ednina destilarne viskija, kjer smo spoznali postopek ImenovalnIk: vȋski pridelave. rodIlnIk: vȋskija ▪ S police je potegnil steklenico viskija in se po dajalnIk: vȋskiju kavbojsko zleknil na stole ob oknu. tožilnik: vȋski ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri vȋskiju ameriški, irski, kanadski, škotski viski | cenen, drag orodnIk: z vȋskijem viski | dober, odličen, znan viski | star viski ▪ Obiskal sem približno 50 destilerij in si začel dvojina oblikovati lastna merila in mnenje o tem, kaj je dober ImenovalnIk: vȋskija viski. rodIlnIk: vȋskijev ▪ Rad je zvrnil kak star škotski viski, brez ledu in brez dajalnIk: vȋskijema vode. tožilnik: vȋskija ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri vȋskijih piti viski | naliti, natočiti viski | naročiti, ponuditi viski | orodnIk: z vȋskijema srebati, srkati, zvrniti viski množina ▪ Natočil sem viski in stresel v kozarec nekaj kock ledu. ImenovalnIk: vȋskiji ▪ Včasih so poslovneži pili viski, zdaj pijejo mineralno rodIlnIk: vȋskijev vodo. dajalnIk: vȋskijem ▪▪▪ tožilnik: vȋskije ▪ Vsako mesto na Irskem je znano po izdelavi svojega mestnIk: pri vȋskijih piva in viskija. orodnIk: z vȋskiji 583 rodIlnIk: vnúčka Izvor dajalnIk: vnúčku prevzeto iz angl. whiskey, whisky, skrajšano iz škot. tožilnik: vnúčka uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge mestnIk: pri vnúčku ‛voda’ in beatha ‛življenje’ orodnIk: z vnúčkom dvojina vnúček vnúčka samostalnik moškega spola ImenovalnIk: vnúčka [wnúčək] rodIlnIk: vnúčkov tudi vnȗčkov Pomen dajalnIk: vnúčkoma ekspresivno vnuk tožilnik: vnúčka ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri vnúčkih tudi pri vnȗčkih ▪ Moje dneve lepšajo vnučki s svojimi občasnimi orodnIk: z vnúčkoma krajšimi ali daljšimi obiski. množina ▪ Z ženo živita v Murglah in sta vesela, ko pridejo ImenovalnIk: vnúčki otroci in vnučki. rodIlnIk: vnúčkov tudi vnȗčkov ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: vnúčkom ▪ Naj dodam, da moj triletni vnuček te pesmice posluša tožilnik: vnúčke navdušeno. mestnIk: pri vnúčkih tudi pri vnȗčkih ▪ Prepričana sem, da bo čas, ki ga bom preživela s orodnIk: z vnúčki tudi z vnȗčki svojim malim vnučkom, nekaj najlepšega. ▪▪▪ in ▪ Tudi stara starša sta z ljubeznijo skrbela za vnučka. [wnȗčək] ipa: [wnúːʧk] Izgovor In oblIke jakostno (tonemska dvojnica) [wnúčək] ednina ipa: [ˈwnuːʧək] ImenovalnIk: vnȗček ednina rodIlnIk: vnȗčka ImenovalnIk: vnúček dajalnIk: vnȗčku rodIlnIk: vnúčka tožilnik: vnȗčka dajalnIk: vnúčku mestnIk: pri vnȗčku tožilnik: vnúčka orodnIk: z vnȗčkom mestnIk: pri vnúčku dvojina orodnIk: z vnúčkom ImenovalnIk: vnȗčka dvojina rodIlnIk: vnȗčkov ImenovalnIk: vnúčka dajalnIk: vnȗčkoma rodIlnIk: vnúčkov tožilnik: vnȗčka dajalnIk: vnúčkoma mestnIk: pri vnȗčkih tožilnik: vnúčka orodnIk: z vnȗčkoma mestnIk: pri vnúčkih množina orodnIk: z vnúčkoma ImenovalnIk: vnȗčki množina rodIlnIk: vnȗčkov ImenovalnIk: vnúčki dajalnIk: vnȗčkom rodIlnIk: vnúčkov tožilnik: vnȗčke dajalnIk: vnúčkom mestnIk: pri vnȗčkih tožilnik: vnúčke orodnIk: z vnȗčki mestnIk: pri vnúčkih orodnIk: z vnúčki Izvor ↑vnuk tonemsko [wnúčək] ipa: [wnùːʧk] ednina ImenovalnIk: vnúček 584 vnúčka vnúčke samostalnik ženskega spola ImenovalnIk: vnúčki [wnúčka] rodIlnIk: vnȗčk Pomen dajalnIk: vnúčkama ekspresivno vnukinja tožilnik: vnúčki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri vnúčkah paziti vnučko orodnIk: z vnúčkama ▪ Skrbi jo, kdo bo med njeno odsotnostjo pazil množina enoletno vnučko, ki še ni v vrtcu. ImenovalnIk: vnúčke ▪ Lani sem na dan kulture vnučko peljal v Narodno rodIlnIk: vnȗčk galerijo. dajalnIk: vnúčkam ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tožilnik: vnúčke ▪ Moja vnučka obiskuje prvi razred. mestnIk: pri vnúčkah ▪ Prvič sem začutila bližanje starosti, ko se je rodila orodnIk: z vnúčkami prva vnučka. ▪▪▪ in ▪ Rada se odpravi na sprehod s svojo vnučko. [wnȗčka] ipa: [wnúːʧkà] Izgovor In oblIke jakostno (tonemska dvojnica) [wnúčka] ednina ipa: [ˈwnuːʧka] ImenovalnIk: vnȗčka ednina rodIlnIk: vnȗčke ImenovalnIk: vnúčka dajalnIk: vnȗčki rodIlnIk: vnúčke tožilnik: vnȗčko dajalnIk: vnúčki mestnIk: pri vnȗčki tožilnik: vnúčko orodnIk: z vnȗčko mestnIk: pri vnúčki dvojina orodnIk: z vnúčko ImenovalnIk: vnȗčki dvojina rodIlnIk: vnȗčk ImenovalnIk: vnúčki dajalnIk: vnȗčkama rodIlnIk: vnúčk tožilnik: vnȗčki dajalnIk: vnúčkama mestnIk: pri vnȗčkah tožilnik: vnúčki orodnIk: z vnȗčkama mestnIk: pri vnúčkah množina orodnIk: z vnúčkama ImenovalnIk: vnȗčke množina rodIlnIk: vnȗčk ImenovalnIk: vnúčke dajalnIk: vnȗčkam rodIlnIk: vnúčk tožilnik: vnȗčke dajalnIk: vnúčkam mestnIk: pri vnȗčkah tožilnik: vnúčke orodnIk: z vnȗčkami mestnIk: pri vnúčkah orodnIk: z vnúčkami Izvor ↑vnuček tonemsko [wnúčka] vnúk vnúka samostalnik moškega spola ipa: [wnùːʧká] [wnúk] ednina Pomen ImenovalnIk: vnúčka 1. hčerin ali sinov sin rodIlnIk: vnúčke ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dajalnIk: vnúčki vnuk obiskuje koga | vnuk razveseljuje koga | vnuk se tožilnik: vnúčko rodi mestnIk: pri vnúčki ▪ Zelo se razveselim, ko me obišče vnuk. orodnIk: z vnȗčko ▪ V 80. letu življenja ga danes razveseljujejo štirje dvojina 585 vnuki in pet pravnukov. ipa: [wnùːk] ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku ednina pomagati vnukom | pripovedovati vnukom ImenovalnIk: vnúk ▪ Ko je postala babica, je pravljice pripovedovala tudi rodIlnIk: vnúka svojim petim vnukom. dajalnIk: vnúku ▪ Z ženo se veliko posvečata 19-mesečnemu vnuku, ki tožilnik: vnúka je zelo živahen in radoveden. mestnIk: pri vnúku ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z vnúkom ▪ Je gospa z dvema naglo odraščajočima vnukoma in dvojina od letošnjega leta tudi formalno upokojenka. ▪ Razstavljenih bo več kot sto doslej neznanih ImenovalnIk: vnúka Picassovih slik in risb iz zbirke umetnikovega vnuka. rodIlnIk: vnúkov tudi vnȗkov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: vnúkoma ▪ Vsako jutro grem v gozd, pogosto tudi kolesarim, tožilnik: vnúka vrtnarim, pazim vnuke. mestnIk: pri vnúkih tudi pri vnȗkih ▪ Z veliko ljubezni sta vzgajala štiri vnuke. orodnIk: z vnúkoma ▪▪▪ množina ▪ V hotelih bodo nudili posebne popuste babicam in ImenovalnIk: vnúki dedkom z vnuki. rodIlnIk: vnúkov tudi vnȗkov ▪ Pred kratkim je postal dedek in zelo se veseli dajalnIk: vnúkom druženja z vnukom. tožilnik: vnúke 2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec mestnIk: pri vnúkih tudi pri vnȗkih ▪ Napisala je pravljico, ki jo bomo pripovedovali še orodnIk: z vnúki tudi z vnȗki svojim vnukom. ▪ Dolgove bodo odplačevali še naši vnuki. in [wnȗk] Izgovor In oblIke ipa: [wnúːk] jakostno [wnúk] (tonemska dvojnica) ipa: [ˈwnuːk] ednina ednina ImenovalnIk: vnȗk ImenovalnIk: vnúk rodIlnIk: vnȗka rodIlnIk: vnúka dajalnIk: vnȗku dajalnIk: vnúku tožilnik: vnȗka tožilnik: vnúka mestnIk: pri vnȗku mestnIk: pri vnúku orodnIk: z vnȗkom orodnIk: z vnúkom dvojina dvojina ImenovalnIk: vnȗka ImenovalnIk: vnúka rodIlnIk: vnȗkov rodIlnIk: vnúkov dajalnIk: vnȗkoma dajalnIk: vnúkoma tožilnik: vnȗka tožilnik: vnúka mestnIk: pri vnȗkih mestnIk: pri vnúkih orodnIk: z vnȗkoma orodnIk: z vnúkoma množina množina ImenovalnIk: vnȗki ImenovalnIk: vnúki rodIlnIk: vnȗkov rodIlnIk: vnúkov dajalnIk: vnȗkom dajalnIk: vnúkom tožilnik: vnȗke tožilnik: vnúke mestnIk: pri vnȗkih mestnIk: pri vnúkih orodnIk: z vnȗki orodnIk: z vnúki besedotvorje tonemsko manjšalnica: vnuček [wnúk] manjšalnica: vnukec 586 ženski spol: vnukinja orodnIk: z vnúkinjami svojilni pridevnik: vnukov tonemsko Izvor [wnúkinja] = cslov. vъnukъ, hrv., srb. ùnuk, rus. vnúk, češ. ipa: [wnùːkínja] vnuk < pslov. * vъnukъ, morda iz ide. * h anṓ ‛ded’, 2 ednina prvotno ‛mali ded’ ImenovalnIk: vnúkinja rodIlnIk: vnúkinje vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola dajalnIk: vnúkinji [wnúkinja] tožilnik: vnúkinjo Pomen mestnIk: pri vnúkinji hčerina ali sinova hči orodnIk: z vnȗkinjo ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina vnukinja obiskuje koga | vnukinja razveseljuje koga | ImenovalnIk: vnúkinji vnukinja se rodi rodIlnIk: vnȗkinj ▪ V nedeljo, 4. julija, se je rodila najina vnukinja. dajalnIk: vnúkinjama ▪ Vsem je povedala, da na isti dan praznuje tudi njena tožilnik: vnúkinji vnukinja. mestnIk: pri vnúkinjah ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z vnúkinjama edina vnukinja | petletna, triletna vnukinja množina ▪ V prostem času največ pozornosti posveča petletni ImenovalnIk: vnúkinje vnukinji. rodIlnIk: vnȗkinj ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dajalnIk: vnúkinjam dobiti, imeti vnukinjo | videti vnukinjo tožilnik: vnúkinje ▪ Moram priznati, da se je čas ustavil, ko sem dobil mestnIk: pri vnúkinjah vnuka in zatem še vnukinjo. orodnIk: z vnúkinjami ▪ Svojo najstarejšo vnukinjo je peljala z baleta domov. ▪▪▪ in ▪ Babica in dedek rada popazita na vnukinji. [wnȗkinja] ipa: [wnúːkìnja] Izgovor In oblIke jakostno (tonemska dvojnica) [wnúkinja] ednina ipa: [ˈwnuːkinja] ImenovalnIk: vnȗkinja ednina rodIlnIk: vnȗkinje ImenovalnIk: vnúkinja dajalnIk: vnȗkinji rodIlnIk: vnúkinje tožilnik: vnȗkinjo dajalnIk: vnúkinji mestnIk: pri vnȗkinji tožilnik: vnúkinjo orodnIk: z vnȗkinjo mestnIk: pri vnúkinji dvojina orodnIk: z vnúkinjo ImenovalnIk: vnȗkinji dvojina rodIlnIk: vnȗkinj ImenovalnIk: vnúkinji dajalnIk: vnȗkinjama rodIlnIk: vnúkinj tožilnik: vnȗkinji dajalnIk: vnúkinjama mestnIk: pri vnȗkinjah tožilnik: vnúkinji orodnIk: z vnȗkinjama mestnIk: pri vnúkinjah množina orodnIk: z vnúkinjama ImenovalnIk: vnȗkinje množina rodIlnIk: vnȗkinj ImenovalnIk: vnúkinje dajalnIk: vnȗkinjam rodIlnIk: vnúkinj tožilnik: vnȗkinje dajalnIk: vnúkinjam mestnIk: pri vnȗkinjah tožilnik: vnúkinje orodnIk: z vnȗkinjami mestnIk: pri vnúkinjah 587 ednina besedotvorje ImenovalnIk: vnúkova manjšalnica: vnučka rodIlnIk: vnúkove manjšalnica: vnukica dajalnIk: vnúkovi svojilni pridevnik: vnukinjin tožilnik: vnúkovo mestnIk: pri vnúkovi Izvor orodnIk: z vnúkovo ↑vnuk dvojina ImenovalnIk: vnúkovi vnúkov vnúkova vnúkovo pridevnik rodIlnIk: vnúkovih [wnúko wnúkova wnúkovo] dajalnIk: vnúkovima Pomen tožilnik: vnúkovi 1. ki je v zvezi z vnukom 1., pripada vnuku 1. mestnIk: pri vnúkovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z vnúkovima ▪ Trenutno se najbolj razveselim prav vnukovega množina nasmeha in objema. ImenovalnIk: vnúkove ▪ Z leti se je vnukov besednjak izboljšal in tudi njegova rodIlnIk: vnúkovih obzorja so se razširila. dajalnIk: vnúkovim 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju z tožilnik: vnúkove vnukom 1. mestnIk: pri vnúkovih ▪ Prišla je iz Hrvaške, njena snaha je Slovenka, orodnIk: z vnúkovimi vnukova žena pa je tudi Hrvatica. srednji spol ▪ Prehranjevalne navade vašega vnuka so lahko velik ednina kamen spotike v vaših odnosih z vnukovimi starši. ImenovalnIk: vnúkovo rodIlnIk: vnúkovega Izgovor In oblIke dajalnIk: vnúkovemu jakostno tožilnik: vnúkovo [wnúko wnúkova wnúkovo] mestnIk: pri vnúkovem ipa: [ˈwnuːkɔ ˈwnuːkɔʋa ˈwnuːkɔʋɔ] orodnIk: z vnúkovim osnovnIk dvojina moški spol ImenovalnIk: vnúkovi ednina rodIlnIk: vnúkovih ImenovalnIk: vnúkov dajalnIk: vnúkovima rodIlnIk: vnúkovega tožilnik: vnúkovi dajalnIk: vnúkovemu mestnIk: pri vnúkovih tožilnik: vnúkov orodnIk: z vnúkovima živo vnúkovega množina mestnIk: pri vnúkovem ImenovalnIk: vnúkova orodnIk: z vnúkovim rodIlnIk: vnúkovih dvojina dajalnIk: vnúkovim ImenovalnIk: vnúkova tožilnik: vnúkova rodIlnIk: vnúkovih mestnIk: pri vnúkovih dajalnIk: vnúkovima orodnIk: z vnúkovimi tožilnik: vnúkova mestnIk: pri vnúkovih tonemsko orodnIk: z vnúkovima [wnúko wnúkova wnúkovo] množina ipa: [wnùːk wnùːkʋa wnùːkʋɔ] ImenovalnIk: vnúkovi osnovnIk rodIlnIk: vnúkovih moški spol dajalnIk: vnúkovim ednina tožilnik: vnúkove ImenovalnIk: vnúkov mestnIk: pri vnúkovih rodIlnIk: vnúkovega orodnIk: z vnúkovimi dajalnIk: vnúkovemu ženski spol 588 tožilnik: vnúkov mestnIk: pri vnúkovih živo vnúkovega orodnIk: z vnúkovima mestnIk: pri vnúkovem množina orodnIk: z vnúkovim ImenovalnIk: vnúkova dvojina rodIlnIk: vnúkovih ImenovalnIk: vnúkova dajalnIk: vnúkovim rodIlnIk: vnúkovih tožilnik: vnúkova dajalnIk: vnúkovima mestnIk: pri vnúkovih tožilnik: vnúkova orodnIk: z vnúkovimi mestnIk: pri vnúkovih orodnIk: z vnúkovima in množina [wnȗko wnȗkova wnȗkovo] ImenovalnIk: vnúkovi ipa: [wnúːk wnúːkʋa wnúːkʋɔ] rodIlnIk: vnúkovih dajalnIk: vnúkovim (tonemska dvojnica) tožilnik: vnúkove osnovnIk mestnIk: pri vnúkovih moški spol orodnIk: z vnúkovimi ednina ženski spol ImenovalnIk: vnȗkov ednina določno vnȗkovi ImenovalnIk: vnúkova rodIlnIk: vnȗkovega rodIlnIk: vnúkove dajalnIk: vnȗkovemu dajalnIk: vnúkovi tožilnik: vnȗkov tožilnik: vnúkovo določno vnȗkovi mestnIk: pri vnúkovi živo vnȗkovega orodnIk: z vnúkovo mestnIk: pri vnȗkovem dvojina orodnIk: z vnȗkovim ImenovalnIk: vnúkovi dvojina rodIlnIk: vnúkovih ImenovalnIk: vnȗkova dajalnIk: vnúkovima rodIlnIk: vnȗkovih tožilnik: vnúkovi dajalnIk: vnȗkovima mestnIk: pri vnúkovih tožilnik: vnȗkova orodnIk: z vnúkovima mestnIk: pri vnȗkovih množina orodnIk: z vnȗkovima ImenovalnIk: vnúkove množina rodIlnIk: vnúkovih ImenovalnIk: vnȗkovi dajalnIk: vnúkovim rodIlnIk: vnȗkovih tožilnik: vnúkove dajalnIk: vnȗkovim mestnIk: pri vnúkovih tožilnik: vnȗkove orodnIk: z vnúkovimi mestnIk: pri vnȗkovih srednji spol orodnIk: z vnȗkovimi ednina ženski spol ImenovalnIk: vnúkovo ednina rodIlnIk: vnúkovega ImenovalnIk: vnȗkova dajalnIk: vnúkovemu rodIlnIk: vnȗkove tožilnik: vnúkovo dajalnIk: vnȗkovi mestnIk: pri vnúkovem tožilnik: vnȗkovo orodnIk: z vnúkovim mestnIk: pri vnȗkovi dvojina orodnIk: z vnȗkovo ImenovalnIk: vnúkovi dvojina rodIlnIk: vnúkovih ImenovalnIk: vnȗkovi dajalnIk: vnúkovima rodIlnIk: vnȗkovih tožilnik: vnúkovi dajalnIk: vnȗkovima 589 tožilnik: vnȗkovi temperaturah, saj ima vsak alkohol svojo točko mestnIk: pri vnȗkovih vrelišča. orodnIk: z vnȗkovima ⏵ glag. + do + sam. beseda v rodilniku množina segreti do vrelišča ImenovalnIk: vnȗkove ▪ Zmes ob mešanju previdno segrejemo do vrelišča, rodIlnIk: vnȗkovih pustimo vreti eno minuto in odstavimo. dajalnIk: vnȗkovim ▪ Dodamo limonino lupinico in kuhamo do vrelišča, tožilnik: vnȗkove nato ohladimo. mestnIk: pri vnȗkovih ▪▪▪ ▪ Ko zmes segrevamo, začne prva izparevati tekočina, orodnIk: z vnȗkovimi srednji spol ki ima najnižje vrelišče. ednina ▪ Zavremo in malo pod vreliščem kuhamo še 5 minut. 2. ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, ImenovalnIk: vnȗkovo napetosti, čustvene vznemirjenosti rodIlnIk: vnȗkovega ⏵ glag. + do + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: vnȗkovemu dvigniti (se), narasti, stopnjevati (se) do vrelišča | tožilnik: vnȗkovo pripeljati, priti do vrelišča | razgreti (se) do vrelišča | mestnIk: pri vnȗkovem zaostriti se do vrelišča orodnIk: z vnȗkovim ▪ Spontano je stopila za mikrofon in temperaturo s dvojina svojim nastopom dvignila do vrelišča. ImenovalnIk: vnȗkovi ▪ Spor med njim in drugimi desetimi dediči se je rodIlnIk: vnȗkovih razgrel do vrelišča. dajalnIk: vnȗkovima ▪ Razmere v košarkarskem klubu so se zaostrile do tožilnik: vnȗkovi vrelišča. mestnIk: pri vnȗkovih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z vnȗkovima rob vrelišča | točka vrelišča množina ▪ Temperatura vzdušja je bila zaradi vse bližjega konca ImenovalnIk: vnȗkova tekmovanja že na robu vrelišča. rodIlnIk: vnȗkovih ▪ Strasti na tribunah so nekajkrat skoraj dosegle točko vrelišča dajalnIk: vnȗkovim . ⏵ tožilnik: vnȗkova glag. + sam. beseda v tožilniku mestnIk: pri vnȗkovih doseči vrelišče ▪ Spor med Banko Slovenije in finančnim ministrstvom orodnIk: z vnȗkovimi je z ostrim odgovorom na kritike ministrstva dosegel vrelišče I . zvor ↑vnuk ▪▪▪ ▪ Odnosi z okolico so že dalj časa blizu vrelišča, zato bi bilo dobro, da se pomirite in temeljito premislite, vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola preden boste storili naslednji korak. [wrelíšče] Pomen Izgovor In oblIke 1. temperatura, pri kateri ob določenem tlaku jakostno snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto [wrelíšče] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ipa: [wɾɛˈliːʃʧɛ] vrelišče vode ednina ▪ Vrelišče alkohola je nižje kot vrelišče vode (78,3 °C). ImenovalnIk: vrelíšče ▪ Ker so vrelišča plinov različna, se postopoma izločajo rodIlnIk: vrelíšča posamezni plini, ki sestavljajo zrak. dajalnIk: vrelíšču ▪ Medmolekulske sile vplivajo na tališča, predvsem pa tožilnik: vrelíšče na vrelišča spojin. mestnIk: pri vrelíšču ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku orodnIk: z vrelíščem temperatura vrelišča dvojina ▪ Specifična izparilna toplota je toplota, potrebna za spremembo 1 kg neke snovi pri temperaturi vrelišča iz ImenovalnIk: vrelíšči tekočega stanja v plinasto. rodIlnIk: vrelíšč ▪ Hlapi se iz segrete mase začnejo ločevati pri različnih dajalnIk: vrelíščema 590 tožilnik: vrelíšči ▪ Z vresovkami lahko ustvarimo barvite kombinacije mestnIk: pri vrelíščih jesenskih nasadov. orodnIk: z vrelíščema množina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: vrelíšča jakostno rodIlnIk: vrelíšč [vrésovka] dajalnIk: vrelíščem ipa: [ˈʋɾeːsɔka] tožilnik: vrelíšča ednina mestnIk: pri vrelíščih ImenovalnIk: vrésovka orodnIk: z vrelíšči rodIlnIk: vrésovke dajalnIk: vrésovki tonemsko tožilnik: vrésovko [wrelíšče] mestnIk: pri vrésovki ipa: [wɾɛlìːʃʧ] orodnIk: z vrésovko ednina dvojina ImenovalnIk: vrelíšče ImenovalnIk: vrésovki rodIlnIk: vrelíšča rodIlnIk: vrésovk dajalnIk: vrelíšču dajalnIk: vrésovkama tožilnik: vrelíšče tožilnik: vrésovki mestnIk: pri vrelíšču mestnIk: pri vrésovkah orodnIk: z vrelíščem orodnIk: z vrésovkama dvojina množina ImenovalnIk: vrelíšči in vrelȋšči ImenovalnIk: vrésovke rodIlnIk: vrelȋšč rodIlnIk: vrésovk dajalnIk: vrelíščema in vrelȋščema dajalnIk: vrésovkam tožilnik: vrelíšči in vrelȋšči tožilnik: vrésovke mestnIk: pri vrelȋščih mestnIk: pri vrésovkah orodnIk: z vrelíščema in z vrelȋščema orodnIk: z vrésovkami množina ImenovalnIk: vrelȋšča tonemsko rodIlnIk: vrelȋšč [vrsovka] dajalnIk: vrelȋščem ipa: [ʋɾèːska] tožilnik: vrelȋšča ednina mestnIk: pri vrelȋščih ImenovalnIk: vrsovka orodnIk: z vrelȋšči rodIlnIk: vrsovke dajalnIk: vrsovki Izvor tožilnik: vrsovko ↑vreti mestnIk: pri vrsovki orodnIk: z vrsovko vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola dvojina [vrésovka] ImenovalnIk: vrsovki Pomen rodIlnIk: vrsovk iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno dajalnIk: vrsovkama ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, tožilnik: vrsovki rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. mestnIk: pri vrsovkah Ericaceae orodnIk: z vrsovkama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina družina vresovk ImenovalnIk: vrsovke ▪ Borovnica sodi v družino vresovk, med katerimi rodIlnIk: vrsovk najdemo tudi njene druge sorodnice, na primer dajalnIk: vrsovkam brusnico. tožilnik: vrsovke ▪▪▪ mestnIk: pri vrsovkah ▪ Vresovke, kamor sodijo tudi jesenske vrese in rese, orodnIk: z vrsovkami moramo redno zalivati, da se zemlja v lončku ne izsuši. 591 ImenovalnIk: vzpenjálka in rodIlnIk: vzpenjálke [vrsovka] dajalnIk: vzpenjálki ipa: [ʋɾéːsʋka] tožilnik: vzpenjálko mestnIk: pri vzpenjálki (tonemska dvojnica) orodnIk: z vzpenjálko ednina dvojina ImenovalnIk: vrsovka ImenovalnIk: vzpenjálki rodIlnIk: vrsovke rodIlnIk: vzpenjálk dajalnIk: vrsovki dajalnIk: vzpenjálkama tožilnik: vrsovko tožilnik: vzpenjálki mestnIk: pri vrsovki mestnIk: pri vzpenjálkah orodnIk: z vrsovko orodnIk: z vzpenjálkama dvojina množina ImenovalnIk: vrsovki ImenovalnIk: vzpenjálke rodIlnIk: vrsovk rodIlnIk: vzpenjálk dajalnIk: vrsovkama dajalnIk: vzpenjálkam tožilnik: vrsovki tožilnik: vzpenjálke mestnIk: pri vrsovkah mestnIk: pri vzpenjálkah orodnIk: z vrsovkama orodnIk: z vzpenjálkami množina ImenovalnIk: vrsovke tonemsko rodIlnIk: vrsovk [ʍspenjȃka] tudi [ʍspenjȃlka] dajalnIk: vrsovkam ipa: [ʍspɛnjáːkà] tudi [ʍspɛnjáːlkà] tožilnik: vrsovke ednina mestnIk: pri vrsovkah ImenovalnIk: vzpenjȃlka orodnIk: z vrsovkami rodIlnIk: vzpenjȃlke dajalnIk: vzpenjȃlki Izvor tožilnik: vzpenjȃlko ↑vresa mestnIk: pri vzpenjȃlki orodnIk: z vzpenjȃlko vzpenjálka vzpenjálke; glej vzpenjávka samostalnik dvojina ženskega spola ImenovalnIk: vzpenjȃlki [ʍspenjáka] tudi [ʍspenjálka] rodIlnIk: vzpenjȃlk Pomen dajalnIk: vzpenjȃlkama rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema tožilnik: vzpenjȃlki opore mestnIk: pri vzpenjȃlkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z vzpenjȃlkama enoletna, trajna vzpenjalka | listopadna vzpenjalka množina ▪ Bugenvilija je listopadna vzpenjalka z olesenelimi ImenovalnIk: vzpenjȃlke stebli, ki jo gojimo zaradi raznobarvnih cvetov. rodIlnIk: vzpenjȃlk ▪ Ni nujno, da so opore nosilne, saj enoletne dajalnIk: vzpenjȃlkam vzpenjalke ne predstavljajo posebne obremenitve. tožilnik: vzpenjȃlke ▪▪▪ mestnIk: pri vzpenjȃlkah ▪ Da bi se prebile k svetlobi, so vzpenjalke v toku orodnIk: z vzpenjȃlkami evolucije razvile različne tehnike vzpenjanja. ▪ Ograje olepšajte z vitičastimi rastlinami, kot so Izvor sroboti in vrtnice vzpenjalke, ki se oprimejo mreže. ↑vzpenjavka Izgovor In oblIke jakostno [ʍspenjáka] tudi [ʍspenjálka] ipa: [ʍspɛnˈjaːka] tudi [ʍspɛnˈjaːlka] ednina 592 vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik orodnIk: z vzpenjávkama ženskega spola množina [ʍspenjáka] ImenovalnIk: vzpenjávke Pomen rodIlnIk: vzpenjávk rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema dajalnIk: vzpenjávkam opore tožilnik: vzpenjávke ⏵ prid. beseda + sam. beseda mestnIk: pri vzpenjávkah bujna, cvetoča, kako rastoča vzpenjavka | enoletna, orodnIk: z vzpenjávkami zimzelena vzpenjavka | listopadna vzpenjavka | okrasna vzpenjavka tonemsko ▪ Hitro rastoča vzpenjavka potrebuje oporo, saj njeni [ʍspenjȃka] poganjki dosežejo 8 m. ipa: [ʍspɛnjáːkà] ▪ Semena enoletnih vzpenjavk zgodaj spomladi ednina posejemo v manjše lončke in sadike sredi maja presadimo v balkonska korita, večje lonce ali zemljo. ImenovalnIk: vzpenjȃvka ▪ Grmasti slakovec je listopadna ovijajoča se rodIlnIk: vzpenjȃvke vzpenjavka, ki je uporabna za hitro prekrivanje vseh dajalnIk: vzpenjȃvki vrst površin. tožilnik: vzpenjȃvko ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. mestnIk: pri vzpenjȃvki vzpenjavka potrebuje kaj orodnIk: z vzpenjȃvko ▪ Nekatere vzpenjavke se same oprijemajo in ne dvojina potrebujejo opore, večina pa potrebuje leseno mrežo ImenovalnIk: vzpenjȃvki ali žice, ki jih držijo v želenem položaju. rodIlnIk: vzpenjȃvk ▪ Ob hiši raste vzpenjavka glicinija. dajalnIk: vzpenjȃvkama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku tožilnik: vzpenjȃvki vzpenjavka s kakšnImI cvetovi, listi, poganjki mestnIk: pri vzpenjȃvkah ▪ Vse bugenvileje so vzpenjavke z gibkimi poganjki, ki orodnIk: z vzpenjȃvkama potrebujejo primerno oporo. množina ▪ Monstera, katere domovina je Južna Amerika, je v ImenovalnIk: vzpenjȃvke naravi mogočna vzpenjavka z velikimi listi in močnim rodIlnIk: vzpenjȃvk steblom. dajalnIk: vzpenjȃvkam ▪▪▪ ▪ Lepo oblikovane opore za vzpenjavke lahko kupimo v tožilnik: vzpenjȃvke različnih oblikah in velikostih. mestnIk: pri vzpenjȃvkah ▪ V cvetličnih posodah gojene vrtnice plezalke ali orodnIk: z vzpenjȃvkami vrtnice vzpenjavke posadite na predvidena rastišča ob zidovih, ograjah ali drevesih. Izvor ↑vzpenjav I zgovor In oblIke jakostno whiskey whiskeyja; glej víski samostalnik moškega spola [ʍspenjáka] [víski] ipa: [ʍspɛnˈjaːka] Pomen ednina žgana pijača iz žita, zlasti ječmena ImenovalnIk: vzpenjávka ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku rodIlnIk: vzpenjávke ▪ Tradicija whiskeyja je na Irskem zelo dolga, a nihče dajalnIk: vzpenjávki ne more natančno določiti, kdaj so ga na tem otoku tožilnik: vzpenjávko prvič destilirali. ▪ Mimogrede je napravil nekaj požirkov whiskeyja, mestnIk: pri vzpenjávki močno ohlajenega z ledom. orodnIk: z vzpenjávko dvojina ▪▪▪ ▪ V veliki igralnici z mizami za biljard in s šankom so ImenovalnIk: vzpenjávki točili whiskey in pivo. rodIlnIk: vzpenjávk dajalnIk: vzpenjávkama Izgovor In oblIke tožilnik: vzpenjávki jakostno mestnIk: pri vzpenjávkah [víski] 593 ipa: [ˈʋiːski] whisky whiskyja; glej víski samostalnik moškega spola ednina [víski] ImenovalnIk: [víski] Pomen rodIlnIk: [vískija] žgana pijača iz žita, zlasti ječmena dajalnIk: [vískiju] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku tožilnik: [víski] steklenica whiskyja mestnIk: [pri vískiju] ▪ V dveh urah je izpraznil steklenico whiskyja. orodnIk: [z vískijem] ▪ Na vsakem koraku nas spremljajo polja pšenice, dvojina koruze in ječmena, ki ga uspešno uporabljajo za ImenovalnIk: [vískija] izdelavo škotskega whiskyja. rodIlnIk: [vískije] ▪▪▪ dajalnIk: [vískijema] ▪ Notranjost kolača premažemo z whiskyjem, tožilnik: [vískija] razredčenim s tremi žlicami vode. ▪ mestnIk: [pri vískijih] Irci svoje različice praviloma destilirajo trikrat, medtem ko se pri škotskem whiskyju proces opravi le orodnIk: [z vískijema] množina dvakrat. ImenovalnIk: [vískiji] Izgovor In oblIke rodIlnIk: [vískije] jakostno dajalnIk: [vískijem] [víski] tožilnik: [vískije] ipa: [ˈʋiːski] mestnIk: [pri vískijih] ednina orodnIk: [z vískiji] ImenovalnIk: [víski] rodIlnIk: [vískija] tonemsko [vȋski] dajalnIk: [vískiju] ipa: [ʋíːskì] tožilnik: [víski] ednina mestnIk: [pri vískiju] orodnIk: [z vískijem] ImenovalnIk: [vȋski] dvojina rodIlnIk: [vȋskija] ImenovalnIk: [vískija] dajalnIk: [vȋskiju] rodIlnIk: [vískije] tožilnik: [vȋski] dajalnIk: [vískijema] mestnIk: [pri vȋskiju] tožilnik: [vískija] orodnIk: [z vȋskijem] dvojina mestnIk: [pri vískijih] orodnIk: [z vískijema] ImenovalnIk: [vȋskija] množina rodIlnIk: [vȋskije] ImenovalnIk: [vískiji] dajalnIk: [vȋskijema] rodIlnIk: [vískije] tožilnik: [vȋskija] dajalnIk: [vískijem] mestnIk: [pri vȋskijih] tožilnik: [vískije] orodnIk: [z vȋskijema] množina mestnIk: [pri vískijih] orodnIk: [z vískiji] ImenovalnIk: [vȋskiji] rodIlnIk: [vȋskije] tonemsko dajalnIk: [vȋskijem] [vȋski] tožilnik: [vȋskije] ipa: [ʋíːskì] mestnIk: [pri vȋskijih] ednina orodnIk: [z vȋskiji] ImenovalnIk: [vȋski] I rodIlnIk: [vȋskija] zvor ↑viski dajalnIk: [vȋskiju] tožilnik: [vȋski] mestnIk: [pri vȋskiju] orodnIk: [z vȋskijem] dvojina 594 ImenovalnIk: [vȋskija] ▪ Pred 225 milijoni let so vso to floro in favno prekrili rodIlnIk: [vȋskije] mulj, blato in vulkanski pepel, blokirali dovod kisika in dajalnIk: [vȋskijema] zabremzali razpadanje. tožilnik: [vȋskija] mestnIk: [pri vȋskijih] Izgovor In oblIke orodnIk: [z vȋskijema] jakostno množina [zabrémzati] ImenovalnIk: [vȋskiji] ipa: [zaˈbɾeːmzati] rodIlnIk: [vȋskije] nedoločnik: zabrémzati dajalnIk: [vȋskijem] namenIlnIk: zabrémzat tožilnik: [vȋskije] sedanjik mestnIk: [pri vȋskijih] ednina orodnIk: [z vȋskiji] 1. oseba: zabrémzam 2. oseba: zabrémzaš Izvor 3. oseba: zabrémza ↑viski dvojina 1. oseba: zabrémzava zabrémzati zabrémzam 2. dovršni in nedovršni glagol oseba: zabrémzata [zabrémzati] 3. oseba: zabrémzata P množina omen 1. 1. neknjižno pogovorno z zavoro upočasniti, ustaviti vozilo oseba: zabrémzamo ⏵ prisl. + glag. 2. oseba: zabrémzate ▪ Tovornjak se približuje nadvozu in pred njim silovito 3. oseba: zabrémzajo zabremza. velelnik ▪ Na ravnici pošteno zabremzam s polnim pritiskom na ednina stopalko zadnje zavore. 2. oseba: zabrémzaj ▪ Močno je zabremzal, ko je pripeljal v meglo. dvojina 1.1. neknjižno pogovorno upočasniti, ustaviti premikanje 1. oseba: zabrémzajva koga, česa sploh 2. oseba: zabrémzajta ▪ Bordam po smučini in že me izsili smučar, tako da množina sem moral kar pošteno zabremzati. 1. oseba: zabrémzajmo ▪ Vedno sem prepozno zabremzala padalo in dvigovala 2. oseba: zabrémzajte sem ga preveč energično. deležnik na -l 2. neknjižno pogovorno, ekspresivno narediti, povzročiti, da se moški spol kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne ednIna: zabrémzal ⏵ prisl. + glag. dvojIna: zabrémzala ▪ Obnova dvorane nas je letos zabremzala, zato smo množina: zabrémzali se igranju v pokalu odpovedali. ženski spol ▪ Stranka je po šestih urah usklajevanja petnajst vrstic dolgega besedila rekla, da bi bilo mogoče le dobro ednIna: zabrémzala stvar malo zabremzati. dvojIna: zabrémzali ▪▪▪ množina: zabrémzale ▪ Založba je sklenila, da knjigo zabremza. srednji spol ▪ Kdorkoli skuša kaj storiti, ga zabremzajo. ednIna: zabrémzalo 2.1. dvojIna: zabrémzali neknjižno pogovorno, ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj poteka počasneje množina: zabrémzala ⏵ deležnik na -č prisl. + glag. ▪ Neznansko se je razburil, govoril je kot dež, mojih moški spol prošenj, naj malce zabremza, ni niti slišal. ednina ▪ Hotel sem v Los Angeles in se celo poročiti. Potem ImenovalnIk: zabremzajóč se je vse skupaj zlomilo, zbolel je tata, kar zabremzal rodIlnIk: zabremzajóčega sem. dajalnIk: zabremzajóčemu ▪▪▪ tožilnik: zabremzajóč ▪ Košarkar s svojo počasnostjo in mehkostjo igro živo zabremzajóčega kvečjemu zabremza, namesto da bi jo poživil. mestnIk: pri zabremzajóčem 595 orodnIk: z zabremzajóčim ImenovalnIk: zabremzajóča dvojina rodIlnIk: zabremzajóčih ImenovalnIk: zabremzajóča dajalnIk: zabremzajóčim rodIlnIk: zabremzajóčih tožilnik: zabremzajóča dajalnIk: zabremzajóčima mestnIk: pri zabremzajóčih tožilnik: zabremzajóča orodnIk: z zabremzajóčimi mestnIk: pri zabremzajóčih deležnik na -n orodnIk: z zabremzajóčima moški spol množina ednina ImenovalnIk: zabremzajóči ImenovalnIk: zabrémzan rodIlnIk: zabremzajóčih rodIlnIk: zabrémzanega dajalnIk: zabremzajóčim dajalnIk: zabrémzanemu tožilnik: zabremzajóče tožilnik: zabrémzan mestnIk: pri zabremzajóčih živo zabrémzanega orodnIk: z zabremzajóčimi mestnIk: pri zabrémzanem ženski spol orodnIk: z zabrémzanim ednina dvojina ImenovalnIk: zabremzajóča ImenovalnIk: zabrémzana rodIlnIk: zabremzajóče rodIlnIk: zabrémzanih dajalnIk: zabremzajóči dajalnIk: zabrémzanima tožilnik: zabremzajóčo tožilnik: zabrémzana mestnIk: pri zabremzajóči mestnIk: pri zabrémzanih orodnIk: z zabremzajóčo orodnIk: z zabrémzanima dvojina množina ImenovalnIk: zabremzajóči ImenovalnIk: zabrémzani rodIlnIk: zabremzajóčih rodIlnIk: zabrémzanih dajalnIk: zabremzajóčima dajalnIk: zabrémzanim tožilnik: zabremzajóči tožilnik: zabrémzane mestnIk: pri zabremzajóčih mestnIk: pri zabrémzanih orodnIk: z zabremzajóčima orodnIk: z zabrémzanimi množina ženski spol ImenovalnIk: zabremzajóče ednina rodIlnIk: zabremzajóčih ImenovalnIk: zabrémzana dajalnIk: zabremzajóčim rodIlnIk: zabrémzane tožilnik: zabremzajóče dajalnIk: zabrémzani mestnIk: pri zabremzajóčih tožilnik: zabrémzano orodnIk: z zabremzajóčimi mestnIk: pri zabrémzani srednji spol orodnIk: z zabrémzano ednina dvojina ImenovalnIk: zabremzajóče ImenovalnIk: zabrémzani rodIlnIk: zabremzajóčega rodIlnIk: zabrémzanih dajalnIk: zabremzajóčemu dajalnIk: zabrémzanima tožilnik: zabremzajóče tožilnik: zabrémzani mestnIk: pri zabremzajóčem mestnIk: pri zabrémzanih orodnIk: z zabremzajóčim orodnIk: z zabrémzanima dvojina množina ImenovalnIk: zabremzajóči ImenovalnIk: zabrémzane rodIlnIk: zabremzajóčih rodIlnIk: zabrémzanih dajalnIk: zabremzajóčima dajalnIk: zabrémzanim tožilnik: zabremzajóči tožilnik: zabrémzane mestnIk: pri zabremzajóčih mestnIk: pri zabrémzanih orodnIk: z zabremzajóčima orodnIk: z zabrémzanimi množina srednji spol 596 ednina 2. oseba: zabrmzaš ImenovalnIk: zabrémzano 3. oseba: zabrmza rodIlnIk: zabrémzanega dvojina dajalnIk: zabrémzanemu 1. oseba: zabrmzava tožilnik: zabrémzano 2. oseba: zabrmzata mestnIk: pri zabrémzanem 3. oseba: zabrmzata orodnIk: z zabrémzanim množina dvojina 1. oseba: zabrmzamo ImenovalnIk: zabrémzani 2. oseba: zabrmzate rodIlnIk: zabrémzanih 3. oseba: zabrmzajo dajalnIk: zabrémzanima velelnik tožilnik: zabrémzani ednina mestnIk: pri zabrémzanih 2. oseba: zabrmzaj orodnIk: z zabrémzanima dvojina množina 1. oseba: zabrmzajva ImenovalnIk: zabrémzana 2. oseba: zabrmzajta rodIlnIk: zabrémzanih množina dajalnIk: zabrémzanim 1. oseba: zabrmzajmo tožilnik: zabrémzana 2. oseba: zabrmzajte mestnIk: pri zabrémzanih deležnik na -l orodnIk: z zabrémzanimi moški spol deležje na -aje: zabremzáje ednIna: zabrmzal glagolnik dvojIna: zabrmzala ednina množina: zabrmzali ImenovalnIk: zabrémzanje ženski spol rodIlnIk: zabrémzanja ednIna: zabrmzala dajalnIk: zabrémzanju dvojIna: zabrmzali tožilnik: zabrémzanje množina: zabrmzale mestnIk: pri zabrémzanju srednji spol orodnIk: z zabrémzanjem ednIna: zabrmzalo dvojina dvojIna: zabrmzali ImenovalnIk: zabrémzanji množina: zabrmzala rodIlnIk: zabrémzanj deležnik na -č dajalnIk: zabrémzanjema moški spol tožilnik: zabrémzanji ednina mestnIk: pri zabrémzanjih ImenovalnIk: zabremzajč tudi zabremzajč orodnIk: z zabrémzanjema rodIlnIk: zabremzajčega množina dajalnIk: zabremzajčemu ImenovalnIk: zabrémzanja tožilnik: zabremzajč tudi zabremzajč rodIlnIk: zabrémzanj živo zabremzajčega dajalnIk: zabrémzanjem mestnIk: pri zabremzajčem tožilnik: zabrémzanja orodnIk: z zabremzajčim mestnIk: pri zabrémzanjih dvojina orodnIk: z zabrémzanji ImenovalnIk: zabremzajča rodIlnIk: zabremzajčih tonemsko dajalnIk: zabremzajčima [zabrmzati] tožilnik: zabremzajča ipa: [zabɾéːmzàti] mestnIk: pri zabremzajčih nedoločnik: zabrmzati orodnIk: z zabremzajčima namenIlnIk: zabrmzat množina sedanjik ImenovalnIk: zabremzajči ednina rodIlnIk: zabremzajčih 1. oseba: zabrmzam dajalnIk: zabremzajčim 597 tožilnik: zabremzajče tožilnik: zabrmzan mestnIk: pri zabremzajčih živo zabrmzanega orodnIk: z zabremzajčimi mestnIk: pri zabrmzanem ženski spol orodnIk: z zabrmzanim ednina dvojina ImenovalnIk: zabremzajča ImenovalnIk: zabrmzana rodIlnIk: zabremzajče rodIlnIk: zabrmzanih dajalnIk: zabremzajči dajalnIk: zabrmzanima tožilnik: zabremzajčo tožilnik: zabrmzana mestnIk: pri zabremzajči mestnIk: pri zabrmzanih orodnIk: z zabremzajčo orodnIk: z zabrmzanima dvojina množina ImenovalnIk: zabremzajči ImenovalnIk: zabrmzani rodIlnIk: zabremzajčih rodIlnIk: zabrmzanih dajalnIk: zabremzajčima dajalnIk: zabrmzanim tožilnik: zabremzajči tožilnik: zabrmzane mestnIk: pri zabremzajčih mestnIk: pri zabrmzanih orodnIk: z zabremzajčima orodnIk: z zabrmzanimi množina ženski spol ImenovalnIk: zabremzajče ednina rodIlnIk: zabremzajčih ImenovalnIk: zabrmzana dajalnIk: zabremzajčim rodIlnIk: zabrmzane tožilnik: zabremzajče dajalnIk: zabrmzani mestnIk: pri zabremzajčih tožilnik: zabrmzano orodnIk: z zabremzajčimi mestnIk: pri zabrmzani srednji spol orodnIk: z zabrmzano ednina dvojina ImenovalnIk: zabremzajče ImenovalnIk: zabrmzani rodIlnIk: zabremzajčega rodIlnIk: zabrmzanih dajalnIk: zabremzajčemu dajalnIk: zabrmzanima tožilnik: zabremzajče tožilnik: zabrmzani mestnIk: pri zabremzajčem mestnIk: pri zabrmzanih orodnIk: z zabremzajčim orodnIk: z zabrmzanima dvojina množina ImenovalnIk: zabremzajči ImenovalnIk: zabrmzane rodIlnIk: zabremzajčih rodIlnIk: zabrmzanih dajalnIk: zabremzajčima dajalnIk: zabrmzanim tožilnik: zabremzajči tožilnik: zabrmzane mestnIk: pri zabremzajčih mestnIk: pri zabrmzanih orodnIk: z zabremzajčima orodnIk: z zabrmzanimi množina srednji spol ImenovalnIk: zabremzajča ednina rodIlnIk: zabremzajčih ImenovalnIk: zabrmzano dajalnIk: zabremzajčim rodIlnIk: zabrmzanega tožilnik: zabremzajča dajalnIk: zabrmzanemu mestnIk: pri zabremzajčih tožilnik: zabrmzano orodnIk: z zabremzajčimi mestnIk: pri zabrmzanem deležnik na -n orodnIk: z zabrmzanim moški spol dvojina ednina ImenovalnIk: zabrmzani ImenovalnIk: zabrmzan rodIlnIk: zabrmzanih rodIlnIk: zabrmzanega dajalnIk: zabrmzanima dajalnIk: zabrmzanemu tožilnik: zabrmzani 598 mestnIk: pri zabrmzanih 1.1. pesem, s katero se nazdravi, vošči orodnIk: z zabrmzanima ▪ Pred vsemi povabljenimi je prijel za mikrofon in zapel množina rojstnodnevno zdravico. ImenovalnIk: zabrmzana ▪ Radijcem je voščila s pravo slovensko zdravico rodIlnIk: zabrmzanih Kol›kor kapljic, tol›ko let ... dajalnIk: zabrmzanim 1.2. pijača, ki se pije ob nazdravljanju, voščilu ▪ Novoletni sprejem župana za novinarje je potekal ob tožilnik: zabrmzana brezalkoholni zdravici. mestnIk: pri zabrmzanih ▪ Po pravilu teče vino v potokih; najprej pijejo zdravico orodnIk: z zabrmzanimi za mir, takoj za njo sledi zdravica za državo. deležje na -aje: zabremzȃje glagolnik ▪ S kolegi je pil zdravice na račun prijateljstva. ednina Izgovor In oblIke ImenovalnIk: zabrmzanje jakostno rodIlnIk: zabrmzanja [zdravíca] dajalnIk: zabrmzanju ipa: [zdɾaˈʋiːʦa] tožilnik: zabrmzanje ednina mestnIk: pri zabrmzanju ImenovalnIk: zdravíca orodnIk: z zabrmzanjem dvojina rodIlnIk: zdravíce dajalnIk: zdravíci ImenovalnIk: zabrmzanji tožilnik: zdravíco rodIlnIk: zabrmzanj mestnIk: pri zdravíci dajalnIk: zabrmzanjema orodnIk: z zdravíco tožilnik: zabrmzanji dvojina mestnIk: pri zabrmzanjih ImenovalnIk: zdravíci orodnIk: z zabrmzanjema množina rodIlnIk: zdravíc dajalnIk: zdravícama ImenovalnIk: zabrmzanja tožilnik: zdravíci rodIlnIk: zabrmzanj mestnIk: pri zdravícah dajalnIk: zabrmzanjem orodnIk: z zdravícama tožilnik: zabrmzanja množina mestnIk: pri zabrmzanjih ImenovalnIk: zdravíce orodnIk: z zabrmzanji rodIlnIk: zdravíc I dajalnIk: zdravícam zvor ↑bremzati tožilnik: zdravíce mestnIk: pri zdravícah zdravíca orodnIk: z zdravícami zdravíce samostalnik ženskega spola [zdravíca] tonemsko Pomen [zdravíca] 1. slovesne besede, s katerimi se nazdravi, vošči ipa: [zdɾaʋìːʦá] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina izreči zdravico | predlagati zdravico ImenovalnIk: zdravíca ▪ Napolni kozarca in izreče preprosto božično zdravico. rodIlnIk: zdravíce ▪ Predlagajte zdravico za nevesto in ženina. ⏵ dajalnIk: zdravíci prid. beseda + sam. beseda tožilnik: zdravíco novoletna zdravica | obvezna zdravica ▪ Po novoletni zdravici opolnoči bo nebo razsvetlil mestnIk: pri zdravíci ognjemet. orodnIk: z zdravȋco ▪ Bučnemu prepevanju z obveznimi zdravicami se je dvojina pridružila tudi kakšna solza sreče. ImenovalnIk: zdravíci ▪▪▪ rodIlnIk: zdravȋc ▪ Predsednik je v zdravici dejal, da je počaščen, ker dajalnIk: zdravícama ima privilegij pozdraviti kraljico na njenem prvem tožilnik: zdravíci obisku v naši državi. mestnIk: pri zdravícah 599 orodnIk: z zdravícama ImenovalnIk: žaloígri množina rodIlnIk: žaloígr ImenovalnIk: zdravíce dajalnIk: žaloígrama rodIlnIk: zdravȋc tožilnik: žaloígri dajalnIk: zdravícam mestnIk: pri žaloígrah tožilnik: zdravíce orodnIk: z žaloígrama mestnIk: pri zdravícah množina orodnIk: z zdravícami ImenovalnIk: žaloígre rodIlnIk: žaloígr Izvor dajalnIk: žaloígram iz zdraviti v pomenu ‛nazdraviti’ iz ↑zdrav tožilnik: žaloígre mestnIk: pri žaloígrah žaloígra žaloígre samostalnik ženskega spola orodnIk: z žaloígrami [žaloígra] Pomen tonemsko 1. drama, v kateri glavni junak zaradi [žaloȋgra] neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi ipa: [ʒalɔíːgɾà] silami propade, je poražen; sin.: tragedija ednina ▪ Aristotel navaja Sofoklove besede, da njegove ImenovalnIk: žaloȋgra žaloigre predstavljajo ljudi, kakršni naj bi bili, rodIlnIk: žaloȋgre Evripidove pa takšne, kakršni so. dajalnIk: žaloȋgri ▪ Na velikem odru ljubljanske Drame je bila premiera tožilnik: žaloȋgro zgodovinske žaloigre Julij Cezar Williama Shakespeara. mestnIk: pri žaloȋgri 1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem orodnIk: z žaloȋgro ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Z dramo Užitkarji je Remec hotel dati ljudsko žaloigro o surovi snahi in nemočnih preužitkarjih in sovraštvu ImenovalnIk: žaloȋgri med sosedoma. rodIlnIk: žaloȋgr ▪ Preizkusil se je v pisanju tragedij, meščanskih dajalnIk: žaloȋgrama žaloiger in tragikomedij. tožilnik: žaloȋgri 2. mestnIk: pri žaloȋgrah ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, orodnIk: z žaloȋgrama sočutja; sin.: množina ekspresivno tragedija ⏵ prid. beseda + sam. beseda ImenovalnIk: žaloȋgre ▪ Vse skupaj se utegne spremeniti v pravo žaloigro, če rodIlnIk: žaloȋgr politična pogajanja ne bodo uspela. dajalnIk: žaloȋgram ▪ Državi grozita nova vojna in humanitarna žaloigra. tožilnik: žaloȋgre ▪▪▪ mestnIk: pri žaloȋgrah ▪ Priča je bil precej žaloigram v gorah, videl je orodnIk: z žaloȋgrami približno 20 mrtvecev, večinoma mladih, ki so imeli še vse pred seboj. Izvor po zgledu nem. Trauerspiel iz žal + ↑igra Izgovor In oblIke jakostno žámet žámeta samostalnik moškega spola [žaloígra] [žámet] ipa: [ʒalɔˈiːgɾa] Pomen ednina 1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; ImenovalnIk: žaloígra sin.: privzdignjeno baržun rodIlnIk: žaloígre ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: žaloígri črn, rdeč, škrlaten žamet | fin, mehak, tanek žamet | tožilnik: žaloígro gladek, rebrast žamet mestnIk: pri žaloígri ▪ Plašč je izdelan iz kombinacije rebrastega žameta in orodnIk: z žaloígro gladkega, debelega platna. dvojina ▪ Rob je izdelan iz gladkega svetlečega žameta. ▪ Naušesne blazinice v slušalkah so iz mehkega 600 žameta. tonemsko ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku [žámet] hlače, krilo iz žameta | jakna, plašč, suknjič iz žameta | ipa: [ʒàːmt] kostim, obleka iz žameta | sedež, zavesa iz žameta ednina ▪ Dolgo krilo iz temno rdečega gladkega žameta je ImenovalnIk: žámet krojeno v sedem spodaj širših pol. rodIlnIk: žámeta ▪ Za pomembno priložnost je oblekla svojo najboljšo obleko iz temno zelenega žameta, okrašeno s svilenim dajalnIk: žámetu trakom. tožilnik: žámet ▪ Težke zavese iz rdečega žameta so bile obledele. mestnIk: pri žámetu ⏵ priredna zveza orodnIk: z žámetom žamet in svila dvojina ▪ Ženski čevlji so bili iz žameta in svile, od okoli ImenovalnIk: žámeta 1570 pa so bili vse pogosteje tudi usnjeni. rodIlnIk: žámetov tudi žȃmetov ▪ Sobe so bile lepo urejene: vse pohištvo je bilo iz dajalnIk: žámetoma lakiranega lesa, oblazinjeno z žametom ali brokatom. tožilnik: žámeta ▪▪▪ mestnIk: pri žámetih tudi pri žȃmetih ▪ Različne vrste in barvni odtenki žameta so primerni orodnIk: z žámetoma tudi kot preobleka za senčnike in lestence. množina ▪ Širina reber na žametu znaša dva milimetra. ImenovalnIk: žámeti 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga rodIlnIk: žámetov tudi žȃmetov ▪ Oblečen je bil v žamet in damast, njegov konj pa je dajalnIk: žámetom bil podkovan s srebrom. tožilnik: žámete 1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to mestnIk: pri žámetih tudi pri žȃmetih blago orodnIk: z žámeti tudi z žȃmeti ▪ Vsa rastlina se kaj kmalu odene v žamet; njeni listi in stebla so bogato poraščeni s kratkimi dlačicami. stalne zveze Izgovor In oblIke svileni žamet jakostno žamet z osnovnimi podolžnimi nitmi iz svile in [žámet] prečnimi nitmi iz bombaža ipa: [ˈʒaːmɛt] ▪ Francoski barok se je najraje spogledoval z dragimi, ednina težjimi materiali, kot sta težki svileni saten in svileni ImenovalnIk: žámet žamet. rodIlnIk: žámeta ▪ Najlepši lesk ima svileni žamet, a ga je težko najti. dajalnIk: žámetu tožilnik: žámet FrazeologIja mestnIk: pri žámetu orodnIk: z žámetom mehek/nežen/gladek kot žamet dvojina mehek kot žamet ImenovalnIk: žámeta nežen kot žamet rodIlnIk: žámetov gladek kot žamet dajalnIk: žámetoma zelo mehek, gladek, prijeten na otip ▪ tožilnik: žámeta Žive meje iz tise so strogo obrezane, trava je redno mestnIk: pri žámetih košena in mehka kot žamet. ▪ Zelo prijetna je nega s kremo, ki je bolj bogata in orodnIk: z žámetoma množina mastna od losjona za telo. Koža bo nežna kot žamet. ▪ Morski lev z mogočnim, kot žamet gladkim temnim ImenovalnIk: žámeti trupom, z ogromnimi plavutmi in s prijaznim pogledom rodIlnIk: žámetov je postal ljubljenec obiskovalcev ljubljanskega dajalnIk: žámetom živalskega vrta. tožilnik: žámete mestnIk: pri žámetih Pamet je boljša kot žamet. orodnIk: z žámeti izraža, da je umska sposobnost cenjena vrednota ▪ Učinkovita poteza dokazuje, da je včasih pamet 601 boljša kot žamet. dvojina ImenovalnIk: žámetasta Izvor rodIlnIk: žámetastih prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, dajalnIk: žámetastima starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < tožilnik: žámetasta examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks mestnIk: pri žámetastih ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ orodnIk: z žámetastima množina žámetast žámetasta žámetasto pridevnik ImenovalnIk: žámetasti [žámetast] rodIlnIk: žámetastih Pomen dajalnIk: žámetastim 1. ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; sin.: tožilnik: žámetaste žameten, privzdignjeno baržunast mestnIk: pri žámetastih ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z žámetastimi žametaste hlače ženski spol ▪ Nosil je stare črne žametaste hlače. ednina ▪ Garderoberka v garderobi ji je podala črno žametasto ImenovalnIk: žámetasta ogrinjalo, ki si ga je ogrnila okoli ramen in se napotila rodIlnIk: žámetaste proti vratom. dajalnIk: žámetasti 2. ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri tožilnik: žámetasto žametu 1.; sin.: žameten, privzdignjeno baržunast mestnIk: pri žámetasti ⏵ prid. beseda + sam. beseda orodnIk: z žámetasto žametast videz | žametasta kožica, površina, prevleka | dvojina žametasta tekstura ImenovalnIk: žámetasti ▪ Bet je pokrit z debelo žametasto prevleko, medtem rodIlnIk: žámetastih ko je površina temno rjavega klobuka veliko nežneje dajalnIk: žámetastima žametasta. tožilnik: žámetasti ▪▪▪ ▪ Cvetovi so žametasti na otip, njihova grla pa so mestnIk: pri žámetastih pogosto progasta ali zaznamovana z lisami kontrastne orodnIk: z žámetastima barve. množina 3. ki je prijetnega, bogatega okusa; sin.: žameten ImenovalnIk: žámetaste ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: žámetastih ▪ Jedrca so umazano bele barve in imajo mehak, dajalnIk: žámetastim skoraj žametast okus. tožilnik: žámetaste ▪ Vino z žametastimi tanini, ki se izoblikujejo v mestnIk: pri žámetastih barrique sodčkih, odlikuje cvetica črnega ribeza. orodnIk: z žámetastimi srednji spol Izgovor In oblIke ednina jakostno ImenovalnIk: žámetasto [žámetast] rodIlnIk: žámetastega ipa: [ˈʒaːmɛtast] dajalnIk: žámetastemu osnovnIk tožilnik: žámetasto moški spol mestnIk: pri žámetastem ednina orodnIk: z žámetastim ImenovalnIk: žámetast dvojina določno žámetasti ImenovalnIk: žámetasti rodIlnIk: žámetastega rodIlnIk: žámetastih dajalnIk: žámetastemu dajalnIk: žámetastima tožilnik: žámetast tožilnik: žámetasti določno žámetasti mestnIk: pri žámetastih živo žámetastega orodnIk: z žámetastima mestnIk: pri žámetastem množina orodnIk: z žámetastim ImenovalnIk: žámetasta 602 rodIlnIk: žámetastih dajalnIk: žámetasti dajalnIk: žámetastim tožilnik: žámetasto tožilnik: žámetasta mestnIk: pri žámetasti mestnIk: pri žámetastih orodnIk: z žámetasto orodnIk: z žámetastimi dvojina PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje ImenovalnIk: žámetasti moški spol rodIlnIk: žámetastih ednIna: bòlj žámetast dajalnIk: žámetastima ženski spol tožilnik: žámetasti ednIna: bòlj žámetasta mestnIk: pri žámetastih srednji spol orodnIk: z žámetastima ednIna: bòlj žámetasto množina presežnik – opisno stopnjevanje ImenovalnIk: žámetaste moški spol rodIlnIk: žámetastih ednIna: nàjbolj in nájbolj žámetast dajalnIk: žámetastim ženski spol tožilnik: žámetaste ednIna: nàjbolj in nájbolj žámetasta mestnIk: pri žámetastih srednji spol orodnIk: z žámetastimi ednIna: nàjbolj in nájbolj žámetasto srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: žámetasto [žámetast] rodIlnIk: žámetastega ipa: [ʒàːmtast] dajalnIk: žámetastemu osnovnIk tožilnik: žámetasto moški spol mestnIk: pri žámetastem ednina orodnIk: z žámetastim ImenovalnIk: žámetast dvojina določno žámetasti ImenovalnIk: žámetasti rodIlnIk: žámetastega rodIlnIk: žámetastih dajalnIk: žámetastemu dajalnIk: žámetastima tožilnik: žámetast tožilnik: žámetasti določno žámetasti mestnIk: pri žámetastih živo žámetastega orodnIk: z žámetastima mestnIk: pri žámetastem množina orodnIk: z žámetastim ImenovalnIk: žámetasta dvojina rodIlnIk: žámetastih ImenovalnIk: žámetasta dajalnIk: žámetastim rodIlnIk: žámetastih tožilnik: žámetasta dajalnIk: žámetastima mestnIk: pri žámetastih tožilnik: žámetasta orodnIk: z žámetastimi mestnIk: pri žámetastih PrImernIk – oPIsno stoPnjevanje orodnIk: z žámetastima moški spol množina ednIna: bȍlj žámetast ImenovalnIk: žámetasti ženski spol rodIlnIk: žámetastih ednIna: bȍlj žámetasta dajalnIk: žámetastim srednji spol tožilnik: žámetaste ednIna: bȍlj žámetasto mestnIk: pri žámetastih presežnik – opisno stopnjevanje orodnIk: z žámetastimi moški spol ženski spol ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj žámetast ednina ženski spol ImenovalnIk: žámetasta ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj žámetasta rodIlnIk: žámetaste srednji spol 603 ednIna: nȁjbolj in nȃjbolj žámetasto žametnim baritonom. ▪ Veljal je za glasovnega akrobata, a njegov kovinsko stalne zveze sonorni in obenem žametni glas je bil specifičen. 5. ekspresivno ki je prijazen, nežen žametasti goban ▪ Žameten pogled, vesel simpatičen nasmešek, iz biologije goban z rdeče rjavim klobukom, prikupna zmedenost in že smo v devetih nebesih. rumenkasto rdečim betom in rumenim mesom, ki ▪ Ustnice so oblikovale mehke, žametne besede, ki na prerezu pomodri; pa jih je veter sproti odnašal, da nisem mogel ujeti primerjaj lat. Neoboletus erythropus ▪ Žametasti goban raste od junija do oktobra v listnatih njihovega pomena. in iglastih gozdovih, posebej pod bukvami, hrasti in smrekami. Izgovor In oblIke ▪ Meso žametastega gobana je čvrsto in kompaktno. jakostno Ko gobo prekuhamo, kar je vsekakor potrebno, saj je [žámetən] pogojno užitna, se meso obarva lepo rumeno. ipa: [ˈʒaːmɛtən] osnovnIk Izvor moški spol ↑žamet ednina ImenovalnIk: žámeten žámeten žámetna žámetno pridevnik določno žámetni [žámetən] rodIlnIk: žámetnega Pomen dajalnIk: žámetnemu 1. v nekaterih zvezah v obliki žametni ki je iz žameta 1. ali tožilnik: žámeten vsebuje žamet 1.; sin.: žametast, privzdignjeno baržunast določno žámetni ⏵ prid. beseda + sam. beseda živo žámetnega žameten/žametni suknjič, telovnik | žameten/žametni mestnIk: pri žámetnem trak, zastor | žametna blazina, zavesa, zofa | žametna orodnIk: z žámetnim jakna, obleka | žametne hlače, rokavice dvojina ▪ Nosil je hlače na korenček iz karirastega blaga in ImenovalnIk: žámetna žameten suknjič. rodIlnIk: žámetnih ▪ Nasproti okna je težka žametna zavesa delila dnevni dajalnIk: žámetnima prostor od dvorane. ▪ Oblečen je bil v preproste žametne hlače in karirasto tožilnik: žámetna bombažno srajco. mestnIk: pri žámetnih 2. orodnIk: z žámetnima v nekaterih zvezah v obliki žametni ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; sin.: žametast, množina privzdignje- ImenovalnIk: žámetni no baržunast ⏵ prid. beseda + sam. beseda rodIlnIk: žámetnih žameten/žametni lesk, videz | žametna mehkoba | dajalnIk: žámetnim žametna polt | žametna tekstura tožilnik: žámetne ▪ S paličnim mešalnikom juho prepasiramo, da postane mestnIk: pri žámetnih žametnega videza. orodnIk: z žámetnimi ▪ Izjemna mehka in žametna tekstura se v stiku s kožo ženski spol stopi. ednina ▪ Sivkasto modre oči postanejo z modro maskaro še ImenovalnIk: žámetna bolj modre, rjave oči pa s temno rjavo dobijo žametno rodIlnIk: žámetne mehkobo. dajalnIk: žámetni 3. ki je prijetnega, bogatega okusa; sin.: žametast tožilnik: žámetno ▪ Vino ima bogat sadni vonj in poln žameten okus. mestnIk: pri žámetni ▪ Tanini so plemeniti in žametni, pookus pa traja zelo orodnIk: z žámetno dolgo. dvojina 4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; ImenovalnIk: žámetni sin.: privzdignjeno baržunast rodIlnIk: žámetnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda dajalnIk: žámetnima žameten alt, bariton | žameten glas tožilnik: žámetni ▪ Vlogo je odpel s čvrstim, a lepo zvenečim in mestnIk: pri žámetnih 604 orodnIk: z žámetnima množina množina ImenovalnIk: žámetni ImenovalnIk: žámetne rodIlnIk: žámetnih rodIlnIk: žámetnih dajalnIk: žámetnim dajalnIk: žámetnim tožilnik: žámetne tožilnik: žámetne mestnIk: pri žámetnih mestnIk: pri žámetnih orodnIk: z žámetnimi orodnIk: z žámetnimi ženski spol srednji spol ednina ednina ImenovalnIk: žámetna ImenovalnIk: žámetno rodIlnIk: žámetne rodIlnIk: žámetnega dajalnIk: žámetni dajalnIk: žámetnemu tožilnik: žámetno tožilnik: žámetno mestnIk: pri žámetni mestnIk: pri žámetnem orodnIk: z žámetno orodnIk: z žámetnim dvojina dvojina ImenovalnIk: žámetni ImenovalnIk: žámetni rodIlnIk: žámetnih rodIlnIk: žámetnih dajalnIk: žámetnima dajalnIk: žámetnima tožilnik: žámetni tožilnik: žámetni mestnIk: pri žámetnih mestnIk: pri žámetnih orodnIk: z žámetnima orodnIk: z žámetnima množina množina ImenovalnIk: žámetne ImenovalnIk: žámetna rodIlnIk: žámetnih rodIlnIk: žámetnih dajalnIk: žámetnim dajalnIk: žámetnim tožilnik: žámetne tožilnik: žámetna mestnIk: pri žámetnih mestnIk: pri žámetnih orodnIk: z žámetnimi orodnIk: z žámetnimi srednji spol ednina tonemsko ImenovalnIk: žámetno [žámetən] rodIlnIk: žámetnega ipa: [ʒàːmtən] dajalnIk: žámetnemu osnovnIk tožilnik: žámetno moški spol mestnIk: pri žámetnem ednina orodnIk: z žámetnim ImenovalnIk: žámeten dvojina določno žámetni ImenovalnIk: žámetni rodIlnIk: žámetnega rodIlnIk: žámetnih dajalnIk: žámetnemu dajalnIk: žámetnima tožilnik: žámeten tožilnik: žámetni določno žámetni mestnIk: pri žámetnih živo žámetnega orodnIk: z žámetnima mestnIk: pri žámetnem množina orodnIk: z žámetnim ImenovalnIk: žámetna dvojina rodIlnIk: žámetnih ImenovalnIk: žámetna dajalnIk: žámetnim rodIlnIk: žámetnih tožilnik: žámetna dajalnIk: žámetnima mestnIk: pri žámetnih tožilnik: žámetna orodnIk: z žámetnimi mestnIk: pri žámetnih orodnIk: z žámetnima stalne zveze 605 tožilnik: žámetnico žametna črnina mestnIk: pri žámetnici 1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s orodnIk: z žámetnico poprhom, po izvoru iz Slovenije; sin.: žametovka dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ImenovalnIk: žámetnici ▪ Konec tedna so obrali žametno črnino. rodIlnIk: žámetnic ▪▪▪ dajalnIk: žámetnicama ▪ Pred kratkim so prvič obrezali potomko najstarejše tožilnik: žámetnici trte na svetu, žametne črnine z mariborskega Lenta. mestnIk: pri žámetnicah ▪ V njegovem vinogradu rastejo žametna črnina, orodnIk: z žámetnicama modra frankinja, modri pinot, chardonnay, sauvignon, množina rumeni muškat in laški rizling. 1.1. rdeče vino iz grozdja te trte, navadno kot ImenovalnIk: žámetnice sestavina cvička rodIlnIk: žámetnic ; sin.: žametovka ▪ Letos so prvič v buteljke stekleničili tudi žametno dajalnIk: žámetnicam črnino. tožilnik: žámetnice ▪ Za cviček pridelujejo modro frankinjo, žametno mestnIk: pri žámetnicah črnino, kraljevino in laški rizling. orodnIk: z žámetnicami I tonemsko zvor ↑žamet [žámetnica] ipa: [ʒàːmtniʦa] žámetnica ednina žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica] ImenovalnIk: žámetnica rodIlnIk: žámetnice Pomen okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali dajalnIk: žámetnici oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi tožilnik: žámetnico listi in izrazitim vonjem; mestnIk: pri žámetnici primerjaj lat. Tagetes; sin.: tagetes ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku orodnIk: z žȃmetnico dvojina posaditi žametnico ▪ Če želimo iz tal pregnati ogorčice, posadimo ImenovalnIk: žámetnici žametnico in ognjič, tam, kjer imamo težave z rodIlnIk: žȃmetnic mravljami, pa sivko in timijan. dajalnIk: žámetnicama ▪ Pred dvema letoma sem dobila za darilo vrtnico. tožilnik: žámetnici Letos sem okoli nje nasadila žametnice, ki lepo mestnIk: pri žámetnicah uspevajo. orodnIk: z žámetnicama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina cvetovi žametnice ImenovalnIk: žámetnice ▪ Če cvetove žametnic kuhamo v lugu, dobimo naravno rodIlnIk: žȃmetnic rumeno barvilo za platno, svilo in volno. dajalnIk: žámetnicam ▪ V eni cvetlični gredi je mogoče zelo slikovito nasaditi tožilnik: žámetnice različne sorte žametnic. mestnIk: pri žámetnicah ▪▪▪ orodnIk: z žámetnicami ▪ Žametnice ali tagetesi, ki najpogosteje cvetijo rumeno ali oranžno, so s svojim močnim vonjem ene I najbolj vsestransko koristnih rastlin na vrtu. zvor ↑žamet Izgovor In oblIke žvrgolênje žvrgolênja jakostno samostalnik srednjega spola [žámetnica] [žvərgolênje] ipa: [ˈʒaːmɛtniʦa] Pomen ednina 1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice ImenovalnIk: žámetnica ⏵ sam. beseda rodIlnIk: žámetnice + sam. beseda v rodilniku dajalnIk: žámetnici žvrgolenje ptic, ptičev, ptičkov 606 ▪ Vesela sem pomladnih sončnih žarkov in jutranjega mestnIk: pri žvrgolênjih žvrgolenja ptic. orodnIk: z žvrgolênji ▪ Moj najljubši kotiček je doma, kjer se lahko najbolj sprostim ob poslušanju žvrgolenja ptičkov. tonemsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda [žvərgolénje] jutranje žvrgolenje | ptičje žvrgolenje ipa: [ʒʋəɾgɔlːnj] ▪ Je ljubiteljica narave, čudovitega cvetja in prijetnega ednina jutranjega žvrgolenja ptic. ImenovalnIk: žvrgolénje ▪ Petje čričkov se je mešalo s kristalno zvonkim ptičjim žvrgolenjem, ki je spominjalo na kapljanje poletnega rodIlnIk: žvrgolénja dežja. dajalnIk: žvrgolénju ▪▪▪ tožilnik: žvrgolénje ▪ Uživajte v vonju sveže pokošene trave, prisluhnite mestnIk: pri žvrgolénju žvrgolenju ptičev, prepustite se toplemu soncu. orodnIk: z žvrgolénjem 1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki dvojina ▪ Nežne zvoke violine je dostojno nadomestilo ImenovalnIk: žvrgolénji in žvrgolȇnji žvrgolenje klarineta, kitare in saksofona. rodIlnIk: žvrgolȇnj ▪ Verjetno ni bil preveč navdušen nad oglašanjem dajalnIk: žvrgolénjema in žvrgolénjema malčkov, še manj pa nad občasnim žvrgolenjem tožilnik: žvrgolénji in žvrgolȇnji mobilnih telefonov. mestnIk: pri žvrgolénjih in pri žvrgolȇnjih ▪ Po skoraj pol stoletja poskočno žvrgolenje orodnIk: z žvrgolénjema in z žvrgolȇnjema fantovskega benda še vedno pričara tisto pravo množina morsko doživetje. ImenovalnIk: žvrgolénja tudi žvrgolȇnja 1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi rodIlnIk: žvrgolȇnj glasovi dajalnIk: žvrgolénjem tudi žvrgolȇnjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda tožilnik: žvrgolénja tudi žvrgolȇnja ▪ Pisano mravljišče na ulicah ter veselo žvrgolenje v šolah in vrtcih sta znaka, da smo zakorakali v novo mestnIk: pri žvrgolénjih tudi pri žvrgolȇnjih šolsko leto. orodnIk: z žvrgolénji tudi z žvrgolȇnji ▪ Zaljubljeno žvrgolenje sta nadaljevala tudi po skupnem nastopu. Izvor ↑žvrgoleti Izgovor In oblIke jakostno [žvərgolênje] ipa: [ʒʋəɾgɔˈlɛːnjɛ] ednina ImenovalnIk: žvrgolênje rodIlnIk: žvrgolênja dajalnIk: žvrgolênju tožilnik: žvrgolênje mestnIk: pri žvrgolênju orodnIk: z žvrgolênjem dvojina ImenovalnIk: žvrgolênji rodIlnIk: žvrgolênj dajalnIk: žvrgolênjema tožilnik: žvrgolênji mestnIk: pri žvrgolênjih orodnIk: z žvrgolênjema množina ImenovalnIk: žvrgolênja rodIlnIk: žvrgolênj dajalnIk: žvrgolênjem tožilnik: žvrgolênja 607 Document Outline SSKJ-naslovka-2022 SSKJ-kolofon-uvod SSKJ-slovar _GoBack