Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVI Št. 3 glasilo delavcev tosame rr Ob dnevu žena Mama skrbi zame in se trudi, c'u bi bilo celi družini udobnejše. ivo*ji _mami pomagam, ker bi bila Preveč utrujena, če bi vse sama Ko se zjutraj zbudi, zbudi še nas otroke. Potem se obleče in že zjutraj pripravlja za kosilo. Pove nn. kako naj skuham, nato odide ^ službo. Ko pride domov, jo po navadi čaka posoda, jaz pa pišem nalogo. Ko stopi v kuhinjo ji že na obrazu vidim, kako je utruje-na, zato ji rečem, naj se vsede. panjem ji juho, kar je je ostalo ?e °d kosila. Rečem ji, da bom KJ2 Pomila posodo, ona pa naj gre malo leč. Reče mi, da ne more, JjSr mora očistiti rože in jih prekaditi. Na to ji nič ne rečem, ker '?m, da mora to tudi enkrat opra- vitj. Veliko morajo mame pretrpeti, na tisto, kar imajo v planu, v pra-em času izvrše. Za dan žena jih moramo razveseliti, da bomo vsaj en dan veselo preživeli skupaj. Zato pomagajmo svojim materam in jih imejmo radi. Jereb Judita, 6. b oooooooooooc Marsikatera žena ne pozna svojega praznika, dan žena. Da, to je res dan mater in deklet ter žena. Ta dan je za matere naj lepši - moja dan. Takrat jim otroci kupijo knjigo ali naberejo vsaj zvončke ter jim čestitajo za njihov praznik, ki so si ga zaslužile. Saj nam mame kuhajo, perejo, likajo ter veliko jih hodi v službo. Toda nobena mati ne čuti bolečin od utrujenosti in dela, ker vedo, za koga de- lajo. Za nas, otroke! Za njeno skrb poskušamo biti najboljši učenci z najboljišimi usipehi. Matere so pri nas, ko smo bolni saj skrbijo za nas in naše zdravje. Vzgojiti nas hočejo v dobre ljudi z dobrim poklicem, kajti nekatere so same živele v vojnem obdobju, zato niso imele priložnosti za dobro zaposlitev. To pa želijo nam, otrokom, ki smo njihovo bogastvo in sreča. Mati nas zna poučiti o pravilni poti v življenje. Le ona nas zna mama ~ potolažiti, le ona svetovati, ko jo vprašamo za nasvet. Da, matere nam res pomagajo in otroci, ki so brez mater, so zelo nesrečni. Videmšek Lilijana, 6. a (nadaljevanje na str. 2) Mama! To je beseda, ki jo otrok kot dojenček prvič spregovori in nato ga spremlja vse življenje. Jaz si mamo predstavljam kot osebo, ki skrbi za mene in me preživlja. Dela od jutra do večera. Prosta je le ob praznikih alli nedeljah. Med tednom pa skorajda ne pozna besede počitek. Mama je pri vsaki stvari zraven, pri delu, pranju, likanju, šivanju, učenju, če je treba otroku pomagati in tudi pri nalogalh. Pri vsem tem res ne vem, če je kakšen Otrok, ki si zna predstavljati življenje brez mame. Le malokateri oče lahko nadomesti mamo otrdku, če jo je izgubil. Z otrokom mora čustvovati, ga vzgajati in pripravljati za življenje. Ženske so si v boju za enakopravnost izbrale 8. marec za dan žena in praznujemo ga po celem svet:u' Novak Vida, 6. raz. OŠ Martin Koželj — Dob Moja mami dela v delovni organizaciji TOSAMA. Je delavka. Dopoldne je doma, popoldne pa gre v službo. Dopoldne je doma z mlajšo sestrico Nataško. Z mami- co sva čez teden le malo časa skupaj. Skupaj sva le zjutraj, kakih dvajset minut in od opoldne do pol dveh, do takrat, ko gre mami v službo. Moja mami ima kostanjeve lase in je srednje postave. Zelo Skrbi za nas otroke, povrhu tega pa i®a še v službi in doma dosti dela-Včasih se tudi malo razjezi, a to le za malo časa. To največkrat pr|' de takrat, ko sem jaz kaj ušpičil-Doma sem veliko bolj razposajein kot v šoli. V šdli Sledi po razgrajanju kazen, doma pa samo mamin opomin, a se ne smem zana; šati na to. Po drugi strani pa tudi mamici ni treba dajati veliko teh opominov, saj ima že drugega de' la dovolj. Moja mami je zelo skrbna mama. Zelo rad jo imam- Cerar Franci, 6. a OŠ Martin Koželj, Dob Poslanstvo DITT-a ostaja nespremenjeno Ob skromni udeležbi na občnem zboru Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev so obljubljali bolj zavzeto delo. O vsem ne rabimo vedno govoriti; nekatere stvari postajajo enolične in nezanimive, toda naloge in obveznosti ostajajo. Naloga vseh članov je, da jih izpolnimo. V sredo, 13. februarja letos je začel tovariš Alojz Pušlar občni zbor društva Jarše, na katerega je prišlo vsega 34 članov ter dva gosta. Ob taiko pičli Udeležbi (komaj 19,4 %) je bilo treba uporabiti u-strezno statutarno določilo, da je sklepčnost občnemu zboru sploh omogočena. Delovno predsedstvo je vodil to- variš Emil Maver (TRAK Mengeš) in povabil predsednika Alojza Pu" šlarja, taumiico Meto Pungerčarji e v° in blagajničarko društva, da podajo poročila. V predsednikovem PP" ročilu je bilo mnogo tega, kar Je že bilo povedanega na plenumu maja lanskega leta. Od tedaj dalje so bila še tri predavanja z zelo skromnim številom udeležencev^— P°' slušalcev. Hitro se menjajoči pogoji dela, spremembe na posameznih delovnih mestih in zelo široko območje, kjer stanujejo naši člani, so glavni razlog za Stalno abstinenco. Vedno je bilo tako in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Nespremenjen je tudi nenapisan spisek tistih elanov, ki pridetjo vedno ali večkrat, (nadaljevanje na str. 3) (nadaljevanje s str. 2) ki so sikratka aktivini in tistih, ki Jm komaj še poznamo. To navrže novo vprašanje, če je društvo sploh se potrebno ali obstolja le še zato, na obstoja. Iz razprave sem povzel odgovor na to vprašanje zato ga bom navedel na koncu tega sestavka. Poročilo tajnice je zajemalo Predvsem statistične podatke o ola-n™ in_ bi ga tu ne ponavljal. Za upravičeno odsotno blagajničarko Vido Andromalkovo je podal poro-. ° Predsednik Pušlar. V blagajni j® nsikaj manij kot 24.100 dinarjev. Uevnar je od članarine in od plačil računov za opravljena predavanja. Največ denarja se tudi v ta na-nien porabi. Ob danes visokih cest i za avtobusne prevoze so vse strokovne ekskurzije odpadle in bo tako tudi vnaprej. Kljub želji, da bi se na poročila oglasili razpravljale!, so bili ti ti-uo in je bilo računati (pravilno, P- P;) da bodo ti glasnejšli na konji1- -rovariš Maver je prosil zato nzenir Podpeslkarja, da poda poro-110 nadzornega odbora. Slednje je sebovalo znane ugotovitve, da je Ho delo blagajničarke vzorno in a so tudi zapisniki vseh sej in se-tankov sestavljeni in v hrambi vodstva društva. ; Na javnih volitvah je bilo nato Dtttic110 n°vo vodstvo društva ii v. . Jarše. Člani so še enlkrat dločiH, da bo predsednik za naslednje obdobje tovariš Franc Pu-t va.r- Vsi ostali so samo člani pred-oclstva, medtem ko funkcij še ni-• ? Porazdelili. Posebej pa sta bila voljena nadzorni odbor in disci-PHtiska komisija ter delegata za Publišlki odbor ZITa in predstav-k za izdajateljslki svet Tekstilca, ^znav.lee sitatuta društva bo ^ tro ugotovil, da gre za novosti, val rSe vodstvo doslej imeno-■ ° Upravni odbor društva, poslej L na čelu društva izvršni odbor. ova je disciplinska komisija, sk 1?la Podane naloge kot delav-^ a kontrloa. Če zaključimo še nov k- ki govori o teritorialni obram- m. lnu .0 Pbtem je spisek spre-emb in dopolnitev statuta zao- <.^ozen- Vse to so navzoči sprejeli V V razpravi se je najprej oglasil gost tovariš Tone TADEL. V imenu vri a. lokstilcev iz Slovenije je po- n, 5av'l občni zbor in mu zaželel {o0™0 delo. Tudi drugi gost dr. jt an JEROVEC je pozdravil dru-va °\;V 'menu ljubljanskega društ-st'» Z. nadaljevanju je opozoril na ia •1IlzacU° našega dela, ki posta-m ‘^Pprativ vsega, kar kot posa-Dr.wlk' aJi kot skupnost delamo, za tCt°r Jorovpc se je ponudil tudi in Predavatelja na temo marketing nai stabilizacija. Pozdrava obeh so vzoci nagradili s ploskanjem. Pr- , .atek čas so nato člani raz-p avUali o načrtu dela za naprej, d novim lahko, da gre za že spreje-Program, ki predvideva strokov- ni ogled delovnih kolektivov v Domžalah in v okolici. Pri organizaciji predavanj je obveljala ugotovitev, da so prispevki zanje premajhni, zato bi naj na tem občnem zboru določili nove cene. Eden od predlogov je glasil: Za poslušalce naj velja sedanja cena, za tiste pa, ki iz kateregalkoli razloga manjkajo pri predavanju pa naj bo cena za 100 % višja (cena ali prispevek). Na predlog ZIT-a Tekstilcev Slovenije so sprejeli tudi višjo članarino, ki se, tako je glasilo tolmačenje, že nekaj let ni spremenila. Nova članarina znaša 120 dinarjev (prej 40 din). Neformalni pogovori so navrgli pomislek o potrebi, da društvo še naprej obstoja. Stalna abstinenca istih članov je resno opozorilo, da bo moralo društvo pokreniti vse potrebno, da bo še naprej obstojalo. Na dlani je, da ekskurzij ne bo več (zaradi prevelikih stroškov zanje), da se predavanj udeležuje izjemno malo članov, da je zanimanje za delo izredno skromno ter, da je tudi razprava na občnem zboru potrditev teh pomislekov. Morda je treba o delu tudi več poročati. O tem in še marsičem bo treba razmisliti. Otmar Lipovšek - moč ljudskih Samoupravljanje množic Ob 70-letnici rojstva tovariša Edvarda Kardelja in ob 3(Metnici uveljavljanja socialističnega samoupravljanja je bila v Ljubljani organizirana razstava pod geslom »SAMOUPRAVLJANJE — MOČ LJUDSKIH MNOŽIC« katero smo obiskali tudi člani OOZK DSSS in OOZK TOZD Saniteta, 11. februarja 1980. Razstava je vsebovala informacijo na osrednjih področjih dela in uveljavljanja s tem, da je prikazan presek njegovega delovanja v predvojnem, vojnem in povojnem obdobju s poudarkom na celotni zapuščini Edvarda Kardelja, ki zavezuje našo družbeno misel. Delo takšne zgodovinske osebnosti, kot je Kardelj, je neločljivo povezano z družbenim dogajanjem, katerega soustvarjalec je bil. Vse osnovne razsežnosti revolucionarne preobrazbe nalše družbe zadnjih petdesetih let so najtesneje povezane z njegovo dejavnostjo: revolucionarna pot rešitve nacionalnega vprašanja in s tem v zvozi NOB kot enotnost narodnoosvobodilnega in socialističnega procesa, razkol s stalinskim dogmatizmom, boj za enakopravne odnose v mednarodnem delavskem gibanju ter za politično neuvrščenost kot edino aktivno alternativo blokovski razdelitvi sveta, ter predvsem ustvarjalno, kritično razvijanje koncepcije socialističnega samoupravljanja na vseh ravneh, od družbenoekonomske in politične do področij znanosti in kulture. Kardelj je bil tisti, ki je vse te osnovne momente teoretsko osmislil, izhajajoč iz znanstvene metode in komkratnoidialektične analize problema, ki zajema vse njegove razsežnosti, od zgodovinske geneze prek konkretnih aktualnih razmer do vizije njegove prevlade v revolucionarno akcijo subjektivnih sil. Obdobje tridesetih let, ko je Kardelj začel odločilno posegati na prizorišče političnih bojev, je bilo za komunista-revolucionarja izredno težavno: na eni strani zaostren pritisk kapitalističnih in imperialističnih sil, ki gre tja do neposredne fašizacije, na drugi strani pa izroditev same socialistične revolucije v državnobirokratski sistem, ki podreja avtohtona revolucionarna gibanja svojim pragmatičnim velikodržavnim interesom. Isto protislovje se na kvalitativno novi ravni ponovi v povojnih letih v obliki blokovskega razcepa. In veličina takratne generacije jugoslovanskih revolucionarjev-marksistov, ki ji pripada Kardelj, je ravno v tem, da se v teh težkih trenutkih ni predala niti stalinistični dogmi, niti malodušju in obupu, marveč je u-smerila svojo dejavnost v revolucijo, ki bo brati protilkapitalistična in protibirokratska, t.j. ki bo že izbojevani proces zmage nad kapitalizmom zmožna nadaljevati, ki jih prinašajo protislovja same izgradnje socializma, predvsem dr-žavno-Iastninska oblika upravljanja in vodenja gospodarstva in družbe. Osnovna poteza celotne Kardeljeve ustvarjalnosti in njegove o-sebnosti je globoka enotnost teoretičnega in praktičnega, enotnost, ki nanjo naletimo le pri marksistih največjega kova: Kardelj združuje brezkompromisno strogost in načelnost, ko gre za osnovna vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja naše družbe in njegove zaščite, z realizmom in širino ob vprašanjih konkretnih oblik in institucionalnih rešitev na posameznih etapah tega razvoja; vizionarstvo in jasno zavest o cilju s posluhom za utrip vsakdanjega življenja; zavest o revolucionarnem (nadaljevanje s »tr. 3) poslanstvu z osebno skromnostjo. »Tovariš Kardelj je bil pol stoletja voj alk našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha... Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil... Izredno velika sta bila Vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in političnega sistema ... Edvard Kardelj mi je bil Z gospodarskim načrtom postavljen plan proizvodnje za leto 1979, je dosežen z indeksom 101,3 0/0. Tako dosežena proizvodnja je omogočila za 11,6 % višji celotni prihodek, primerjan z letom 1978. Proizvodnja v TOZD je v vsem letu 1979 nihala, operativni plani za to obdobje, primerjani z gospodarskim načrtom so nižji za 7 %. To pomeni, da je prodaja, doma in v izvozu mesečno zelo previdno, nesigurno, kratkoročno predvidevala prodajo. Zaradi nesigurnega izvoza, oziroma neurejenega plačila smo v proizvodnji do tretjega kvartala zmanjševali proizvodnjo. Na zmanjšanje prihodka je vplivala nedosežena prodaja Virbel ušesna vata in polnilni vložki. Oba artikla sta finančno zelo zanimiva, imata visoko stopnjo pokritja, za oba izdelka smo edini ponudniki na trgu, vendar je bila prodaja polnilnih vložkov za svinčnike preopti-mistično planirana, dosežena je bila nekaj nad 50 %. Samo 0,84 % od prihodka tvorijo sredstva, ustvarjena v okviru OZD, oziroma ustvarjena v sodelo-ovanju s TOZD-om Saniteta. Vsa opravljena dela, oziroma vse sodelovanje se obračunava po ceniku, na podlagi opravljenih del, prihodkovnih odnosov med TOZD-oma ni vzpostavljenih. Za normalno oskrbo proizvodnje s potrebami nabave uvoznih surovin je nujno potreben izvoz in to v talkam razmerju, da naj bi za lastno oskrbo z deviznimi sredstvi 2/3 celotne proizvodnje izvozili, samo 1/3 proizvodnje pa namenili domačim kupcem. Če pa bi hoteli zadržati obratno razmerje med izvozom in uvozom, je nujno devizno dohodkovno povezovanje s posameznimi kupci. Prvi uspešni poizkusi povezovanja so bili opravljeni z Makedonija tabakom. Ta najbližji sodelavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v krepitvi neodvisnega položaja naše države v svetu, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti ... Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomejeno spoštovanje ... pri vseh narodih in narodnosti naše socialistične slkupnosti...« (Tito) (Po knjižici samoupravljanje — moč ljudskih množic — razstava o življenju in delu Edvarda Kardelja, pripravil Franci Arnuš) uspešen način povezovanja je nujno prenesti na večino kupcev, ki imajo devizna sredstva, s tem si lahko dolgoročno zagotovimo proizvodnjo. V nasprotnem primeru pa se mora prodajna politika komercialnega sektorja spremeniti; vso prednost je nujno dati izvozu. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so porabljena sredstva zaostala za 4 %, za doseženim prihodkom. Ta manjša poraba ni nastala zaradi vpliva cen, ampak je plod prizadevanja vseh zaposlenih za čim gospodarnejšo izrabo vseh surovin, pomožnih materialov in rezervnih delov. Normativi dejanske porabe, merjeni količinsko in primerjani z letom 1978, kažejo na boljšo izrabo surovin na znižanje normativov porabe in na isto, (ne višjo) količino odpadlkov. Poudariti pa moram, da samo skupna skrb vseh služb lahko zagotovi traijne, boljše rezultate. Pri proizvodnji v kateri je delež materij alnih sredstev tako visok je potrebno, da so vsi, ki delujejo v poslovnem procesu odgovorni in zavestni do stroškov, ki jih povzročajo z nevestnim delom. Pogoste poškodbe materijalov, netočno vodenje zalog, slabo skladiščenje, neažurno vodenje reklamacij materialov, kaže da se odgovorni v komercialnem sektorju še ne zavedajo svoje odgovornosti do dela. Vsi ostali stroški (reklama, reprezentanca) niso doseženi, so nižji kot v letu 1978, zaradi zaostale viknjižbe, vendar smatram, da so v mejah plana. Pri porabljenih sredstvih ugotavljamo, da je del dohodka za financiranje DSSS narastel v primerjavi z letom 1978 za 30,6%. Če primerjamo absoluten znesek za izplačilo osebnega dohodka v TOZD z zneskom za kritje financiranja DSSS, vidimo, da je ta za 24,5 % višji od vseh izdelavnih stroškov, da so ta sredstva naraščala hitreje kot v TOZD-u. Že iz teh podatkov izhaja, da so DSSS drage, da pa kvaliteta dela (vsebinska) ni taka, da bi reševala glavne probleme TOZD-a. S predpisi določena opravila v DSSS se opravljajo, vsa ostala dela (tehnično razvojno, komercialno, marketinško) pa se ne opravljajo, niso tako zastavljena, da bi reševala bistvene razvojne probleme. Iz podatkov, pripravljenih v ekonomsko planskem sektorju vidimo, da je uvoz pokrit z izvozom samo 40,2%. in dalje da je delež izvoza v bruto realizaciji 22,4%. Pri proizvodnji, ki je življenjsko uvozno odvisna od ustvarjenih deviz z uvozom se ti podatki, ki v tem obdobju zahtevajo že sanacijo stanja. V vseh poslovnih poročilih leta 1979, v programskih nalogah komercialnega sektorja za to obdobje, se je pojavljalo kot prednostna naloga IZVOZ, ki pa ni bila dosežena. Taki rezultati, doseženi na tam področju ne omogočajo v TOZD-u normalnega proizvodnega procesa, ne dajo niti kratkoročne perspek' tive, skratka negirajo obstoj TOZD. Sodelovanje z Institutom Jožef Štefan, se odvija na enem področju, več-letno dogovarjanje za pripravo tehnologije fiksiranih ovojev je končano, vprašanje odločitve za ia projekt pa še vedno visi v zraku. Marketinško in tehnološko se ni obdelano do uporabnosti v proizvodnji. Manjše investicije, ki so bile v tem letu izvršene: (ureditev transporta, povezovanje, ureditev delovnih pogojev), so sanirale slabe po goje dela, predvsem prepih. Še naprej pa ugotavljamo neprimernost zgradbe in neustrezne klime, posebno v letnem času. Ta problem je rešljiv samo z novo gradnjo. Ocena .poslovanja: Proizivodni in finančni rezultati so zadovoljivi, uspešnost proizvod; nih prizadevanj potrjujejo kazalci poslovanja, primerjani z letom 1978 in planom za leto 1979. Napori v osnovni proizvodnji in tekoče spremljanje te proizvodnje je dobro, lahko trdimo, da so kupci. s katerimi poslujemo, z našimi pro izvodi zadovoljni. To pa je tudi vse, kar smo dosegli, novo, zahtevnejše povezovanje med TOZD-oma ni uspelo, tudi organiziranost strokovnih Služb in samoupravna organiziranost v cilju doseganja boljših rezultatov poslovanja, niso izvedeni. Velika uvozna odvisnost in izvozna problematika ostaneta še vedno glavni neobdelani področji. Franc Cerar ing- Poslovanje v TOZD Filtri v letu 1979 PREDSTAVLJAMO VAM NOVA VODSTVA DPO TOSAMA 1980-82 Osnovne organizaci-je sindikata DOOOOOOOOOOG TOZD Saniteta II — mikalnica, be-lilnica, vlaknovinski odd. — Ivica Pavli Kot vidite, so v novem mandatnem obdobjiu prevzele dolžnosti predsednikov OOS le naše delavke — vsem iskreno čestitamo in želimo uspešno delo. DSSS — Metka Jeretina, oec. DOOOOOOOOOOG Zveza socialistične mladine Slovenije - Tosama - (nadaljevanje ,s str. 5) Sekretar OO ZSMS — Marjan Poznič Stabilizacija -naša trajna usmeritev Stabilizacijska prizadevanja v TOSAMI niso samo letošnja alkcija, saj smo programe varčevanja in dobrega gospodarjenja imeli že v pre-teiklih letih. Stabilizacijski program za leto 1980 je ie nadaljevanje že sprejetih stališč v gospodarskem načrtu za to leto in konkretizacija ciljev, ki jih moramo doseči na o-snovi doseženih rezultatov poslovanja v preteklem letu * V Stabilizacijsiki program je že dan v javno razpravo, delavci TO-SAME ga moramo temeljito pregledati, dati svoje pripombe in predloge ter s tem vsalk po svoji moči prispevati h konkretizaciji skupnih ciljev in nalog. Neugodna gospodarska gibanja pri nas doma in v svetu ne bodo šla mimo naše delovne organizacije, občutimo jih že sedaj, zato moramo biti delavci Tosame pripravljeni, da bomo z odločno akcijo uresničevali skupne dogovorjene naloge. V trenutku, v katerem se nahajamo, so važna za razpravo, analizo in za oceno nastalega stanja, tri zelo važna vprašanja: 1. Poslovne rezultate, ki smo jih dosegli v letu 1979 smo že obravnavali in na zborih delovnih ljudi sprejeli odgovarjajoče sklepe, predvsem o delitvi dohodka in čistega dohodka. V preteklem letu smo dosegli izredno dobre poslovne rezultate. Leto 1979 lahko primerjamo z zelo dobrim poslovnim letom 1975 kot najuspešnejšim v celotni zgodovini Tosame. Kaj nam dobri poslovni rezultati preteklega leta koristijo v letu 1980? Predvsem dobra likvidnost, redna odplačila vseh anuitet in vseh ostalih družbenih Obveznosti, pa tudi za razširjeno reprodukcijo. Torej, pripravljeni za dober start v leto 1980 brez dejanskih in psiholoških obremenitev preteklosti. To je eden od zelo važnih in vplivnih argumentov. 2. Ukrepi zveznih, republiških in občinskih družbenopolitičnih in samoupravnih organov za stabilizacijo našega gospodarstva v letu 1980, so po svoji vsebini zelo konkretni in tudi obsežni po številu. Naj o-menim le nekatere: — Zakon o začasni določitvi projekcije plačilne bilance Jugoslavije za leto 1980 Neusklajena zunanje trgovinska bilanca Jugoslavije in Slovenije, je že dalj časa predmet temeljitih razprav na Vseh tozadevnih forumih. Celotni deficit Jugoslavije v letu 1980 je možen le 2 milijardi $, samo SR Slovenija pa ga je imela v letu 1979 cca 2,5 milijardi $. Tudi Vsi delavci v Tosami se srečujemo z enakimi problemi. V letu 1979 smo pokrivali naš uvoz le 65%. V letu 1980 pa se moramo v celoti pdkrivati sami ali s samoupravnim povezovanjem z našimi poslovnimi partnerji. Po planu gospodarskega načrta za leto 1980 je projekcija devizne bilance TOSAME sledeča: Uvoz 162.324.042,— din Prilivi od izvoza 79.577.424,— din Deviz, pr.imanjikilaj 82.746.618,— din Iz navedenega sledi, da moramo v stabilizacijskem programu občutno spremeniti našo projekcijo devizne bilance in to: — zmanjšati uvoz surovin, repro-materidlov in rezervnih delov ter iste zamenjati z domačimi substituti, z racionalno porabo in zmanjševanjem odpadkov ter predelavo domačih odpadkov — povečati izvoz, kot glavni cilj. Prizadevati si moramo, da bomo maksimum svojih sposobnosti usmerili v količinsko in kvalitetno proizvodnjo, posebno tistih izdelkov, ki jih lahko izvažamo. Komercialni sdktor pa mora imeti dobro analizo zunanjega trga, kjer bo lahko najbolj u-godno prodajal naše izvozne izdelke. — z našimi poslovnimi partnerji se moramo samoupravno dogovoriti o združevanju deviznih sredstev, katere možnosti ima le delno TOZD FILTRI s tobačno industrijo. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SFRJ, SR Slovenije in občine Domžale, za Obdobje 1976-80, za leto 1980, nakazuje smernice našega razvoja. Posebno naša DO se mora vključiti v smerice resolucije občine Domžale. Doseči moramo vsaj: 1. Družbeni proizvod —- realni 9,5 % 2. Industrijska proizvodnja 10 % 3. Zaposlenost 2 % 4. Produktivnost 5,4 °/o 5. Izvoz 6 °/o 6. Uvoz 2 % 7. Realni OD 2 % — Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Ta dogovor je izvedbeni akt za uresničevanje resolucije. Dogovor usmerja oblikovanje mase sredstev za osebne dohodke ter opredeljuje nekatere o-snove, merila in kriterije za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Dogovor vsebuje tudi nekatera merila in usmeritve za uporabo sredstev skupne porabe za posamezne namene. S tem dogovorom lahko raste masa osebnih dohodkov 25 % počasneje od rasti dohodka. Za delavce v Tosami to pomeni, da moramo v letu 1980 ustvariti za 21,4% večji dohodek, če želimo povečati osebne dohodke nominalno za 17 %, to je za toliko kot smo planirali v gospodarskem načrtu za leto 1980. Ali, dohodek moramo povečati za približno 50.000. 000,— din, da bi lahko povečali maso osebnih dohodkov za 18.000. 000,— din. — Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja itd. S tem ukrepom se morajo sredstva za reprezentanco zmanjšati za leto 1980 za 20% od izkoriščenih v letu 1979. Sredstva za službena potovanja se nominalno lahko povečajo za 10% od izkoriščenih v letu 1979. Sredstva za reklamo in propagando pa naj bodo na višini izkoriščenih v letu 1979, razen za reklamo in propagando v Občilih javnega obveščanja. 3. Kako začrtati smer naše poslovne politike v premagovanju go; spodarslkih težav, da bi ustvaril] čim večji dohodek in tako obdržali naš osebni in družbeni standard? Predvsem si moramo prizadevati, da bomo samoupravno sprejete sklepe in resolucije dosledno izvrševali. V gospodarskem načrtu za leto 1980 so nakazane vse naše naloge, prvi del gospodarskega načrta je bil že sprejet v mesecu decembru 1979, drugi del je sedaj v ■lavni razpravi. Ce bomo dosledno izvršili vse naloge, ki so začrtane v gospodarskem načrtu za leto 1980 bomo v precejšnji meri uresničeva-J^ačrtane cilje — ne pa še v ce- S stabilizacijskim programom Pa bomo dosegli še več, še boljše rezultate in s tem tuldi večje osebne dohodke in večji družbeni standard. . Oba dokumenta moramo delav-Cl TOSAME temeljito, z vso odgovornostjo razpravljati v sindikalnih skupinah in na zborih delavcev, •kritično moramo oceniti vse negativne pojave in odklanjati vse ti-jdn., ki nas ovira, da bi dosegli še boljše poslovne rezultate. Posledice nedoseganja predvidenega dohodka so znane: nižji osebni dohodki. V interesu vsakega posameznika je, da vsak na svojem področju stori vse za čim večji dohodek. To pa pomeni, prispevati k večjemu celotnemu prihodku, na vseh področjih čim bolj znižati stroške. Pri realizadiji naših nalog nas bodo ovirali tudi številni zunanji faktorji, predvsem zunanjetrgovinske težave, zato se moramo potruditi, da bomo odpravili vsaj tisto, na kar lahko vplivamo. To pa bo hkrati tudi naš največji možni prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem našega gospodarstva. Glavni direktor Slavko BAJEC, oec. S sej skupščin delegacija SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO 1' Zakonska svetovalnica Vsebina dela svetovalnice je Predzakonsko in zakonsko svetova-nJe. Predzakonsko svetovanje je namenjeno kandidatom za siklenitev zakonske zveze in mladoletnim osebam za dovolitev zakonske zveze, oodoči zakonci morajo ob prijavi Poroke predložiti potrdilo o Obisku 'Jkonsike posvetovalnice, kar velja 0(1 '• 1. 1980 dalje. Predzakonsko to vanje se deli na takoimenova-bi prvi stik in širše svetovanje, b prvem stiku so kandidati se-banjeni z zakonskimi in drugimi oločbami rodbinskega prava, z namenom svetovanja in z vlogo, ki ' ° tako svetovanje. Širše svetovanje vsebuje preda-anje in razgovore s svetovalci — Psihologom, zdravnikom in social-bun delavcem. , Prvi stik se izvaja dvakrat te-©nsko po objavljenem umiku, irse svetovanje pa traja Skupaj 6 ur. vsega Zakonsko svetovanje obsega Pravni poskus v postopku razveja •svetovanje zakoncem glede urejanja medsebojnih odnosov in so-elovaneje s sodišči ob razvezah zakonske zveze. • Pravilnik o spravnem poskusu v zvezi s postopkom za razvezo Zakonske zveze Svet za opravljanje spravnega Poskusa deluje pri strokovni služ-j* socialnega skrbstva Domžale, o prejme od sodišča predlog za Porazumno razvezo ali tožbo za ••zvezo zakonske zveze, predsednik eta določi, kdo izmed članov bo opravil spravni poskus. Na spravni poskus morata zakonca priti osebno. Če zakonca, ki sta predlagala sporazumno razvezo oz. tožnik ne pridejo, na spravni poskus se šteje, kot da je predlog oz. tožba umaknjena. Če sprave ni mogoče doseči na prvem sestanku, vendar vse kaže, da jo bo lahko doseči, se po sporazumu z zakoncema določi nov sestanek in se jima svetuje, naj medtem obiščeta zakonsko svetovalnico. Če se zakonca s tem strinjata, se nadaljevanje spravnega poskusa odloži za nedoločen čas, največ pa za 2 meseca. O tem svet Obvesti sodišče. Po opravljenem spravnem poskusu se pristojnemu sodišču pošlje poročilo o uspehu poskusa. 3. Samoupravni sporazum o normativih storitev Skupnost socialnega skrbstva je predlagala sprejem Samoupravnega sporazuma o normativih storitev na področju socialnega Skrbstva. Sporazum ovrednoti opravljene družbeno potrebne storitve delavcev v socialnem Skrbstvu z namenom uresničevanja enakega družbeno-ekonomiškega položaja z drugimi delavoi v združenem delu po načelih svobodne menjave, obenem pa si tudi zagotavljajo enako socialno varnost. 4. Program dela samoupravne stanovanjske skupnosti v letu 1979 Skladno s sprejetimi usmeritvami Skupščine SRS je Samoupravna stanovanjska skupnost sprejela vrsto aktov s svojega področja, med njiimi pa je najpomembnejši Samoupravni sporazum o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. S sprejetjem ekonomske stanarine je podana materialna osnova za boljše vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskega sklada. Za gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš je bilo razpisanih 31.402.000 din, prispelo pa je 17il vlog, od katerih je bilo 164 u-godno rešenih. Vseljenih je bilo 50 novih solidarnostnih stanovanj, izpraznjena in ponovno dodeljena so bila 4 solidarnostna stanovanja, 8 imetnikom stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih pa je bila izdana odločba za zamenjavo zaradi povečanja števila družinskih članov. 5. Otroško varstvo v letu 1979 in 1980 V 11 dislociranih enotah vzgojno varstvenega zavoda je bilo ob koncu leta 1979 1.073 otrok. V vseh enotah je uveden 80-urni program za otroke stare 5 let, ki ne hodijo v vrtec. Zanje so bile organizirane tudi druge dejavnosti (npr. ure pravljic). Do leta 1978 je Skupnost razpolagala izključno s sredstvi prispevne stopnje, kar pa spričo večanja števila otrok še zdaleč ne zadošča več. Kot posebni dopolnilni vir se v letu 1978/1980 Zbirajo sredstva za investicije po posebnem družbenem dogovoru. Ta sredstva pa so komaj tolikšna, da bodo zapolnila izpad, ki nastaja ob znižanju prispevne stopnje. Svoj izvirni prihodek bo skupnost namreč zmanjšala za 2.738,000 din (predvidenih je bilo 35.340.000 din). Kljub finančnim težavam bodo lahko zagotovljena sredstva za izvajanje programa varstva 1.073 otrok, pridobljenih pa bo 32 novih mest z dograditvijo investicije v Moravčah. Ostale dejavnosti (varovanje na domu, mala šola, oddelek za razvojno motene) bodo zajemale še nadaljnih 2000 otrok in sicer iz krajevnih Skupnosti Dob, Domžale, Vir Prevoje, Radomlje, Lukovica, Ihan, Moravče, Trzin, Peče, Vrhpolje, Velika vas in Zlato polje. DELEGACIJA SIS ZA KULTURO IN TELESNO KULTURO L Programi skupnosti Tudi kulturna in telesnokultur-na skupnost sta svoj plan prilagodili stabilizacijskim ukrepom. Zmanjšani obseg sredstev kulturne Skupnosti zahteva novo določitev prioritetnih nalog. Prednostno se bo obravnavalo knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine in amaterska kulturna dejavnost. Omejila se bodo sredstva za vzdrževanje in opremo kulturnih domov, nadaljuje pa se obnova gradu Krumperk kot spomeniško-var-stveni objekt I. kategorije. (nadaljevanje s str. 7) Telesnoikulturna skupnost bo od planiranih 9.590.000 din prejela le 88 %. Kljub temu pa bodo skušali realizirati zastavljene programe. DELEGACIJA SIS ZA IZOBRAŽEVANJE Lani se je s krajevnim samoprispevkom zbralo 29.049.842 din, od tega je šlo za graditev šol 2.710.000 din. Za spremljajoče objekte se je zbralo 10.423.392 din. Pričela so se gradbena dela pri OŠ Vencelj Perko. Roik za dograditev šole je 31. 8. 1980. DELEGACIJA SIS ZA ZDRAVSTVO L Poročilo k zaključnemu računu Odstoteik s sporazumi opredeljene menjave je nižji kot v prejšnjih letih. V osnovnem zdravstvenem varstvu znaša 33 % od celokupnih zneskov za osnovno zdravstveno varstvo v občinskih zdravstvenih skupnostih v mestu Ljubljana, v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ljubljanske regije pa med 65 in 92 % — od tega v Domžalah 80 %. Po finančnih podatkih za lato 1979 so zdravstvene TO prelsegle zndske, dogovorjene po sporazumih, Zdra/vstvena skupnost Domžale je presegla znesek za 8.498.600 din. Občinska zdravstvena skupnost je sprejela kot družbeno verificiran valoriziran program prihodkov in prispevkov iz združenega dela in samostojne dejavnosti v letu 1979 v znesku 127j856.000 din. Skupnih prihodkov je bilo 163.351.000 din. Iz virov po aneksu je skupno realizirala 131.901.000 din, všteto s presežki iz leta 1978. Skupni odhodki občinske zdravstvene Skupnosti znašajo 165.555, din, primanjkljaj znaša skupno 2.204.000 din. 2. Sprememba sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo V V spremembi je že delno upoštevan novi zakon o zdravstvenem varstvu, ki predvideva drugačen sistem zbiranja sredstev za zdravstveno varstvo. Izločeni naj bi bili prispevki, ki se plačujejo po pavšalnem znesku za posamezne kategorije uporabnikov oz. katerim ni osnova za plačevanje OD, dalje prispevki za socialne podpirance in priznavalnine, ki jih plačulje SIS za socialno skrbstvo in drugi zavezanci, za kmečke preužitkarje in uživalce stalnih družbenih kmečkih preživnin. Izločeni so tudi prispevki za nezaposlene, ki jih plačuje Skupnost za zaposlovanje ter drugi pavšalni prispevki občanov na šolanju, strokovni izpopolnitvi itd. Večina pavšalnih prispevkov je do sedaj plačevalo združeno delo preko skupnosti. Prispevna stopnja Občinske zdravstvene skupnosti Domžale znaša iz OD 6.54 in iz dohodka L18 %. 3. Stabilizacijski program Udeleženci sporazumov bodo morali upoštevati materialno zmogljivost skupnosti in se opredeliti Pred kratkim je dnevnik »Delo« objavil fotografijo, ki prikazuje cestni prehod na cesti prvega reda Ljubljana-Celje pred Tosamo. V spremnem komentarju je novinar zapisal, da bi bilo moč ovekovečeno neurejenost pri prehajanju cestišča urediti varno, če bi imela zato delovna organizacija TOSA-MA večji posluh. V omenjenem slikovnem oziroma tekstovnem zapisu sta bili podani torej predvsem dve temeljni ugotovitvi in sicer: — o neurejenosti prehoda — kdo je krivec za tako stanje. Za prvo ugotovitev je treba reči, da ni nova in, da je predvsem delavcem Tosame, kot tudi drugim vsakodnevnim uporabnikom ceste na območju Vira ter Doba, dobro poznana. Do težav pride predvsem pri Vključevanju uporabnikov, ki prihajajo s stranske ceste — iz dobske smeri — na prednostno zvezno cesto, ob menjavi izmen, ko se tudi sicer zgosti cestni promet. Druga ugotovitev je nova za delavce Tosame, ki so se tudi po strokovni plati srečevali z navedenimi problemi, po drugi strani pa je taka trditev sporna, saj si je delovna organizacija prizadevala za ureditev prehoda. O ureditvi prehoda so namreč že pred leti raz-praljali delavci v samoupravnih organih in na podlagi sprejetih sklepov je Tosama 24. februarja 1973 naslovila na skupščino občine Domžale vlogo z naslednjo vsebino: »Zaradi gneče in nereda, do katerega prihaja na cesti 1. reda pred Tosamo ob prihodu in odhodu zaposlenih, se čedalje bolj kaže potreba, da se zaradi varnosti poleg obstoječih znakov — označen pre- ža prioritetne naloge. Sredstva za OD in splošno porabo se bodo povečevala le za 15. oz. 16 %. Obravnavani in ocenjeni bodo akcijski programi vsake zdravstvene DO oz. TO. Udeleženci sporazumov bodo v letu 1980 obdržali obstoječe normative in standarde. Ne priznava se tudi dodatno zaposlovanje, razen v izjemnih primerih. Marjana Lubinič, dipl. iar. hod na cesti in obcestna prometna znaka — postavi še ustrezen utripajoč svetlobni znak (rumena luč), ki bi vidneje označevala omenjeni prehod za pešce. Ker menimo, da bo svetlobni znak povečal varnost prečkanja ceste, prosimo pristojni organ, da dovoli njegovo postavitev. Poleg tega prosimo še za postavitev znalka o prepovedi ustavljanja in parkiranja ob cesti in sicer v coni 25 m od označenega prehoda.« Oddelek za notranje zadeve občine Domžale je odstopil Tosamino vlogo 2. marca istega leta Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SRS. V spremnem dopisu je zapisano, da tovarna želi, da se prehod delavcev čez cesto zagotovi s svetlobnimi prometnimi znaki in da bo plačala vse stroške postavitve in ureditve prehoda. O prehodu sta razpravljala še Republiška Skupnost za ceste ter Republiški sekretariat za gospodarstvo. Kljub vsemu tedaj dovoljenja za ureditev ni bilo in je ostalo ta; ko do rekonstrukcije cestišča Skozi naselje Vir. Rekonstrukcija in dograditev pločnikov ter kolesarskih stez je zadevo okrog prehoda pred Tosamo spremenila, ni pa bila problematičnost prehoda v celoti odpravljena. To velja predvsem za kolesarje pa tudi za ustavljanje vozil ob cesti prvega reda, ki zmanjšuje preglednost v križišču. Ne glede na to, pa je vseeno moč ugotovitvi iz napisanega, da si je Tosama v svojih močeh prizadevala, že pred rekonstrukcijo cestišča, urediti prehod za svoje delavce, in da trditev v omenjenem zapisku, ki ga je objavilo Delo ni točna. F. V. Sporni prehod pred Tosamo Inventura Luči ugašajo, zvezde se prižigajo. Občudujem jo. L ustnicami šepetam njeno ime: .. »Jelka!« v sp°min na našo jelko, Pisem kar s črko veliko. J-epo je bila razsvetljena, m kaj zapišem naj potem, via na noivo pomlajena * losama« čisto nov emblem. Na jelki žarnice ugasili Pospravili za drugi čas, 80 elektrikarji vse naredili, smo kaj darovali jim za gas. TOSAMA list le za objavo uradnih člankov Vsakih vsrt. pojavi naj še za zabavo, Ko dedek Mraz odšel je v Trst. Dedek Mraz mi je zaupal, izrekel svojo je ždijo, ne bo se na kredit »zapufal« Pobrisal jo je, čez mejo. dinar v lire, forinte menjava na banki se drenja — huduje m šilinge, marke, valuta je prava v stacuno na hitro, kupuje. AvtomobiLčdk za vnulke, ntanti pa modrc, za sebe kavbojke, Pa viskija lonec. Viski v žepu, |a dedek obrajta, ceprav je tržaški nic ne porajta. Dn precej nas je namučil S? denar je bil odveč, j °nono svojo pot zaključil, Je spet za eno leto preč. Minulo novoletno praznovanje Pel dni počitka je dovolj, nastopilo je normalno stanje, Poglejmo si mal’ naokoli'. Za jesenjo pride zima, se spomnite kaj sem dejal, pišem v stilu, da se rima, kdo s pločnikov bo sneg oral?. Zime bele pričakuješ snega, mrzlih zimskih dni želje Skoraj obžaluješ, nikjer na cesti reda ni. Po cestišču pešec hodi ni mu mar promet ne red pločnik, sneg, ni kar si bodi mu plug naredil je zamet. Zima velika miraz je hud mene zebe vas pa tud. Jutri bom škornje obul pa slamo not in bom tako pridgoval da bo vse od kraja hudič jemal. Snežec beli vse pobeli. Kakor prišel, tako naj gre, da kratek čas bi ga imeli, to komunalcev so želje. Dovolj je ceste opravljanja. V kolesarnico pelješ kolo, v celo gaziš, nič popravljanja, kidat sneg ni kar tako. Za pričetek glas sirene pa za konec dela je, menjajo se vse izmene in vendar mnogi zamude. Reda ljubček se navadi ne lažem se, je čisto res. Kuverte polne imamo radi in dosti tisočakov vmes. Ob glavni cesti nova ograja vsa v betonu se blešči, naj le ve vsa naša raja kje je melja — kje smo mi. Dopisujte v naše glasilo« sodelovan j e vabi nas, Tr??1 pisunom v vabilo OSAMA daje svoij oglas. Ročnike so renolviral ?a Pešca, saj je naš občan, s Ssar jih je testiral, e tuno pelješ v novi dan. Hišo Dimčevo podrli rezervat nam že stoji, obrate nove bi odprti prostorske stiske nič več ni. Upravne zgradbe v oblakih. Naj se nova jim zgradi, zavoljo stiske, takih — takih, se desetletje govori. . sak za sebe prednost hoče, evo, desno, sem ter tja, umakniti se nobeden noče, °zi — hodi, kjer se da. Režim že nov je v buffetu. Kaj nam bo prinesel čas? Zmrdujemo se ob kotletu, bo bolje zdaj, zanima nas? m tam veliko gneče, em ter tja po dva, trije, .i^hel pa, če je kaj sreče ^tric peljat, ne da se, ne. Na zimo svinje se redijo. Morda je s piščanci prav tako, če na krožnik jih dobimo, oberemo res prav težko. Piščancem debele se ritke, že lep čas ocvrtih ni, bolje debele kot pa vitke seveda vsakdo si želi. Okisano repco, klobasico nežno, majčkeno, tenko, dišečo zagrabiš, ogleduješ jo bežno, slast nje okusiš in srečo. Inventurna komisija neizprosna kar se da. Vrta, išče, šteje, tipa, uredi naj kakor zna. »Uradne ure« je obvestilo, če želiš en dokument, je kadrovsko zdaj navodilo: ni več prikladen »vsak moment«. Zbori, sestanki in saje urca kar teče naprej, debata na višku, žagamo veje, napisat imam še precej. Sprejemamo ostavke nov kader postavljamo vmes, kategorije nove, postavke, zadeve so resne, zares. Obračune položili pa sprejeli nov načrt, kaj mi bomo naredili in vsadili smo na vrt. Sporazume zdaj sprejeli, naj lažje diha aparat, razvoj podjetja v roke vzeli, saj glasoval je Vsakdo rad. Selekcija je neizprosna, zamenjali so ljudi, da komisja bo ponosna, skladišče naj se uredi. Pozimi mrzlo je Skladišče so hladni pač prostori vsi, svinčnik škriplje, tipa, išče ob popisu prav vse dni. »Hidrant« tovarne je središče, žvrgolenje je vse dni, mladih tam je zbirališče, če garderob v bližini ni. Se beli v snegu zid skladišča, na južni strani okspedit, fantje nimajo stranišča zato je ves »pošprican« zid. Z nadstropja tkalnic se skrivnostno premika zavesa gor in dol, dekliško čelo vso mladostno na »idilo« zre, tam naokol. Cigaretni filtri — saniteta, plenice so potrebne nam, blago netkano, noviteta ponavljam to, v reklamo vam. Tetra, gazo, pa še ovoje flaster, vato, vložke Vir, delavtka navija stroje in norima dobra, ni hudir. Vnema delavna na višku celo leto je, vse dni, ume prste, glave kvišku, strojni park se nam vrti. Računalniška mašina sešteva naj zaslužek moj, čisto nova je in fina, saj to je elektronski stroj. Žepni koledarček mali pa staro pratiko poglej, so koledarskih dni predjali, ni več tako kakor potpre(j. Prej v tednu prva je nedelja, sobota zadnja vekomaj, le komu bila je to želja, da vse prekucnil je sedaj? Številko deset s koledarja, enkrat na mesec prav težko kuverto čakaš in denarja, prešteti ga je prav lahko. Inventura dolgovezna pa le ni tako odveč, pove beseda naj obvezna, »kaj ni v redu, je kaj za preč?« Dobili svetle so prostore mehaniki, elektro aparat, mizarji, da ne bo zamere, naj poišče se jim nov obrat. Ta mizama res je stara vlada tamkaj direndaj, za Napoleona bila stala, modemi stroji, da je kaj. Tkalnice tja na Podrečje preselili smo, pa to ni vic, dobili prostore, nove, večje in še veliko zelenic. Naj zapišem v veselje mnogih: »Se morda dobi?« Za počitek so jim želje: posadili bi klopi. Take, vrtne, brez uvoza. Tja položili bi kosti, pOčijejo naj Pepi, Joža, pa še tudi drugi, mi. Za pomlad, morda poletje in še jesenske vroče dni, Skupno naj bo to imetje, saj vsak zraka si želi. Moderni čas, nobel klima, vsak zraka svežega želi, naj bo leto ali zima, jo nič kaj za prehvalit ni. Neviht, poplave in neurja se hiše vsak lastnik boji in ko zapiha vneto burja, se voda v čeveljčke dobi. Leži v dolini, tkalnic hiša, kaj hitro polne so cevi, cevi betonske ozka niša, pod parket se voda zapodi. Meteorske vode nam pošiljka prispeli v novi ta objekt, gori, doli je štampljala, vijuga se nam ves parket. Žarnice smo uvozili, žare, blešče na vse strani, svetlobo dnevno spet dobili, vprašujem se: za kol'ko dni? Odraz čistoče glej Stranišče, lijak zabasan, teče ven, pobruhal korenjak smetišče, pokazal je korajžo vsem. Mazuta včasih na zalogi dovolj je še, ali preveč, bili so v škripcih fantje ubogi, če odtekel jim je preč. Vroče pare je v višku za en čisto nov bazen, izpuhti v vesolje, kvišku, seveda če hi ga imel. Pušča streha in bitumen pod kotlom že asfalt topi, je prdjdktant res veleumen za prehvalit to res ni. Strojnik Brodar za frizerja zelenice nam kosi na balin, a glej hudir j a kamenje povsod leži. Sem ter tja s strojem dirja, je motor mu ves ogret, lej ga avto, mal ozmerja, po travici so vozili spet. Zaboji prazni, pa odpadki ter železje in smeti, zgrabijo ga vmes popadki, na dvorišču pobesni. Kaj grmovtje in cvetice, zelenic ni skoraj več, naj povem zalvoljo resnice, je vsega drugega preveč. Viličar v paleto rine, jo premetava gor in dol, pa nastanejo drobtine po dvorišču naokol. Cerade drage, ne poceni, v snegu, blatu kje leže vprašujem: »Kaj naj to pomeni?« zmečkane, v naravi mokre vse. Iz sodov olje se izteka na travco, tudi po asfalt, skoraj sončna bo pripeka naredila Račo zopet škart. Odpadno olje se razliva iz ležečih sodov tudi stran, urejene tratice zaliva, je tovomljakov polno vsaki dan. Pri obračanju ne gleda sod prevrne, teče ven, povozi vse in pa seveda on posmehuje se, vsem. Zaboji, sodi, pa palete valja se povsod Okrog, išče se naslov, nasvete, rešiti ta začaran krog. Ne vidi se iz aviona križem kražem teh reči, na zemljici zavoljo bontona bode nas zelo v oči. Ko v jezi tole pišem, storimo vendar že sedaj, če je potreba še podpišem da za Okolje nam je mar! Tukaj delavska kontrola pokaže moč naj, svoj elan, ker bi inšpektorska patroia naložila ji — dodatni plan. Kje družbena samozaščita? Zakaj? nikomur to ni mar, ni vraga tukalj ne hudir j a, iz skupnih žuljev je denar! Recept za Okolje in čistočo je dobra volja tudi kramp, pa metlo, grablje in lopato, če hočeš urediti kamp. Urednik TOSAME naj napravi in preštudira en nasvet, da novo rubriko ustvari: »za lepo Okollje, lep izgled«. Ta predlog naj bo za razpravo, strokovnjak potreben »ni«, znamo reči mi ta pravo besedo seveda tudi vsi. (£) tu Nekaj že, morda prinesla kritika, prav nič ne vem, ali dobro se obnesla, všeč naj bode tukaj vsem. Inventuro sem zaključil morda le Vse za objavo ni, se urednik bo namučil, preštetih je dovolj reči. Honorarček za objavo besed ni vreden — majcen je, pišem to zgolj za zabavo, morda pa kaj naučim se. Pred tujini pragom vse odmetal in čakam zdaj neurja, pred svojim pragom bom pometal INVENTURJA je od Jurja. Na koncu še v ta razgovor povem en tuji naj pregovor: »čitati in nič razumeti, je, kot loviti in nič ujeti!« Osebne vesli Rojstni dan praznujejo od 12. 3. 1980 do 11. 4. 1980: TOZD saniteta Otroška konfekcija 22. 3. Goirjuip Ivanka, 30. 3. Kosmač Tončka, 24. 3. Vlahinja Pep-ca< 25. 4. Rajhart Jolanda. Sanitetna konfekcija 1. 4. Babič Stanka, 23. 1. Blatnih Manija, 19. 3. Hribar Joži, 7. 4. Heine Mira, 20. 3. Horvat Joži, 30. 3- Janežič Erna, 30. 3. Kosar Manija, 3. 4. Kurent Marija, 27. 3. Kosmatin Neva, 6. 4. Marinše Justi-na» 7. 4. Novak Jana, 19. 3. Pod- nhijSak Joži, 4. 4. Rojc Draga, 24. 3- Slapnik Stoja, 11. 4. Urbanija Ani, 1. 4. Varaždinac Tončka, 26. 3- Zalaznik Ivanka, 31. 3. Starbek Cinika. likalnica Pripravljalnica 27. 3. Kasagič Lojzka, 16. 3. Sedel jšak Stanka, 4. 4. Dolinar Franc, 26. 3. Klančar Valentin. Belilnica 6. 4. Dimič Peter, 15. 3. Klopčič Srečo, 12. 3. Škrbe Andrej. TOZD FILTRI 17. 3. Limoni Janez, 30. 3. Tič Jože, 25. 3. Avbelj Marija, 21. 3. Go-stič Erika, 2. 4. Pavovec Olga, 23. 3. Poljak Marica, 1. 4. Urbanija Helena, 10. 4. Verbič Marinka. POROČILI SO SE Sonja Graiš — RODE Peregrin Rode DSSS Pomožni obrati 6. 4. Bokal Franc, 11. 4. Dolinšek Ciril, 8. 4. Kremič Marico, 4. 4. Ves Viktor, 1. 4. Urbanija Anton. Skupne službe 27. 3. Anžin Franc, dipl. iur., 18. 3. Brodar Jože, 6. 4. Gorenc Alenka, 4. 4. Kerč Franc, 21, 3. Kozjek Jože, 1. 4. Merkužič Danica, 12. 3. Narat Jože, 21. 3. Svetlin Marija, 2. 4. Štrukelj Zdravko, 12. 3. Štem-pelj Danica, 10. 4. Černohorski Vu-kosava, 5. 4. Belojan Bernarda. Komerciala 16. 3. Bubanj Marija, 29. 3. Močnik Frančka, 2. 4. Poharič Franc, 15. 3. Prašnikar Jože, 3. 4. Blagoje Vasi-lavski, 26. 3. Slapar Marjan, 2. 4. Pivec Peter. ODŠLI IZ DEL. ORGANIZACIJE PRIŠLI V DO »R 30« je zamenjal »13-letnega« Mercedesa 6. 4. Pavli Ivi, 26. 3. Burja Mar-k°> 29. 3. Adamič Lojzka, 5. 4. Baj-Francka, 5. 4. Cerar Marija, 8. • Dolenc Tinca, 21. 3. Iglič Joži, J5- 3. Kocjančič Vojka. 31. 3. Križman Milica, 26. 3. Korant Helena, 0- 4. Lavrič Stanka, 16. 3. Lovšin ^°zi, 4. 4. Limoni Vlasta, 27. 3. ^av Francka, 15. 3. Ozmec Metka, • 4. Rogelj Marjana, 15. 3. Bonič Marija. Tkalnica ovojev H. 4. Oražem Marjan, 9. 4. Pelc Tončka, 16. 3. Kremič Joži. Avtomatska tkalnica 28. 3. Mav Pavle, 2. 4. Čebulj ora, 7 4 glaževrč Marija, 17. 3. Hriberšak Joži. Krušnik Francka — samovoljno Bandelj Helena — sporazumno Breznik Andrej — v JLA Cerar Marjan — v JLA Podmiljšak Marija — sporazumno Fotivec Alojz — sporazumno Jazbec Marija — upokojena RODILI SO SE Tomažič Olgi in Stanetu — sin Svetlin Mariji in Janezu — hči ZAHVALA Ob smrti moje drage mame, ARMENI Ane, se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v avtomatski tkalnici za izraze sožalja in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste mamo spremljali na .njeni zadnji poti. Obenem se zahvaljujem sindikalni organizaciji za denarno pomoč, venec in za spremstvo prapora. Jesenko Tatjana Ob smrti moje žene ARMENI Ane se naj lepše zahvaljujem upravi podjetja za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji za spremstvo s praporom na njeni zadnji poti. Armeni Gabrijel & TET Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — ROOS Janez Kerč — ZSMS Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško ZAHVALA Še enlkrat hvala vsem, ki ste mi pomagali, da sem dobila novo stanovanje, v katerem bom laže prenašala bolezen, ki je povzročila, da ne morem biti več z vami. Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v pripravljalnici iskreno zahvaljujem za prejeto darilo. Vsem članom našega kolektiva žalim še naprej mnogo delovnih uspehov. Ivanka Cerar Js4§ / KPAJ Piti , poRToeo; STAOA MAMA VAŽNO ŽIVILO SLADKOV RIBA / /A 1 u ^ v ^ ii TOVARUA V CEUU ^0 ^—- / ifK''' ' mami kV ■ GL.neGTo ITALIJE u. ^^ SESTIVU. H J. T>WR&- HEC UTILITA- RIZMA KAMBODŽA SEKANJE METEC ■GADU ENAKA SAMOGL. ZCAK time hacobe RN5KI ACHOgKI CALVARJ nagel PEEOARAT !2.ČCW TCOPSK veteiz ZNA ME N. VULL FPElSkov SEČA SAniT£T. IZDRLE/ URAN UVAVJI mAoič TOČENA V MAftBOOJ IZKUŠE- NOST, speethos M. IME 6BEDI5ČC /IH EN J A "PLANA EjCttDNA ŽIVAL ŠPANIJA oranje LITER OMOTA 5 MOV EMA JEOAJ 1ČRLA LOPATA- STI jelen ?OMAN- UANJE tOPLOTE BCeZ r)AXU CiOVnDA ABAB6/I iReeec OPAŽ N e PLOVE MfSNI I^DELRK JEZ IV bahto cencev AMPEC EEKA V REAZILIJI KISIK LIOPES- OBLIKA ITAUJA TOLSTOJ NI VOLAJ Ali IZLETNIK PKlTEDIL' toenje Ur VLADAR NIZEK MOŠKI GLAS POmačF Z. IME ALTE6D COETOT sevanje NASA CEVUA L) PADNI S-TIS KRAJ ?oJ> (T2UŠKO 6,000 ČETA UAZAL. ZAIHEH KI5 IGRALKA tuhnee OKOCN TANJA NAODDNA oboamea kmetač nabojev INDO-ST. Bastuna TONA LUČAJ NASELJE JU od DU800VM« TRUP OČE Nagradna križanka