MP 01 Maribor–Pince, odsek Maribor–Lenart Močna pri Lenartu . . Gojko Tica Močna pri Lenartu Borut Toškan, Tomaž Verbič, Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocesta Slovenije 35 Močna pri Lenartu Uredniški odbor Avtor Sodelavci Recenzentki Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Gojko Tica Bojan Djurić akad. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Tica Sistem, d.o.o. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj, likovni urednik Planina 45, SI-6232 Planina Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član ticag@siol.net Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica bojan.djuric@ff.uni-lj.si dr. Špela Karo Izdajatelj Tomaž Verbič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Arhej, d.o.o. Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana tomazver@gmail.com Zanj Lektor Jelka Pirkovič, generalna direktorica Borut Toškan Martina Rotar ZRC SAZU Inštitut za arheologijo Tehnična priprava publikacije Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana Maja Jerala, Nives Spudić borut.toskan@zrc-sazu.si Računalniška obdelava in priprava slik Rok Klasinc, Miha Zorc, Viktor Ivanc Fotografije Matija Lukić Geodetska izmera najdišča Tica Sistem, d.o.o. Planina 45, SI-6232 Planina Risbe predmetov Natalija Grum Fotografije predmetov Natalija Grum Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, julij 2013 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Močna) TICA, Gojko Močna pri Lenartu / Gojko Tica ; [sodelavci] Borut Toškan, Tomaž Verbič, Bojan Djurić ; [fotografije Matija Lukić, fotografije predmetov Natalija Grum ; risbe predmetov]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 35) ISBN 978-961-6902-26-7 ISBN 978-961-6902-27-4 (pdf) 267873024 . Kazalo Uvod 5 Katalog arheološkega gradiva 55 Lega najdišča in opis pokrajine 6 Analize 102 Živalski ostanki iz zgodnjesrednjeveške Močne Borut Toškan 102 Rezultati površinskega pregleda Bojan Djurić 8 Radiokarbonske analize - rezultati 106 Geološka podoba najdišča Tomaž Verbič 12 Sklep 108 Način izkopavanj 15 Literatura 110 Mreža kvadrantov 15 Način dela 15 Dokumentiranje 24 Indeks stratigrafskih enot 114 Opis najdišča 28 Dodatek 1 115 Zgodnjesrednjeveško obdobje (faza 2) 28 Prazgodovinsko obdobje (faza 1) 52 Recentne najdbe in strukture (faza 3) 54 . . Uvod Arheološko najdišče Močna na trasi avtoceste Maribor–Pince, odsek Maribor–Lenart (MP 01), je bilo zaznano med ekstenziv- nim arheološkim pregledom pred začetkom gradnje avtoceste, ki ga je vodil Gojko Tica (Tica/Djurić 2004). Z dodatnim pregledom (Djurić 2004) je bilo ugotovljeno, da gre med cestnima profiloma 283 in 289 nedvomno za arheološko najdišče, in sicer za ostaline iz prazgodovinskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja. Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., je pre- vzel v izvajanje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in jih z javnim razpisom oddal podjetju Tica Sistem, d.o.o. Dela so s krajšimi prekinitvami (zaradi nekajdnevnega dežja) po- tekala med 29. 8. in 29. 10. 2005. V tem času je bilo na površi- ni okoli 9.000 m2 strojno odstranjeno okoli 3000 m³, ročno izko- panih pa okoli 1600 m³ zemlje. Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Gojko Tica, njegov pomočnik Rok Klasinc, ekipo pa so sestavljali še Eva Butina, Iva Ciglar, Ana Golja, Natalija Grum, Viktor Ivanc, Barbara Krasnik, Elena Leghissa, Matija Lukić, Daša Pavlovič, Ma- teja Ravnik, Nataša Svenšek in Miha Zorc. Geološko ekspertizo je izvedel Tomaž Verbič, strojni izkop pa podjetje Upika, d.o.o., iz Ivančne Gorice. Strokovni nadzor nad arheološkimi deli je izva- jal Ivan Tušek iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Radiokarbonske analize vzorcev iz Močne sta izvedla Leibniz La- bor für Altersbestimmung und Isotopenforschung Christian–Al- brechts univerze v Kielu (nadalje Kiel) in Centro di datazione e diagnostica – Dipartimento di Ingegneria dell’Innovazione uni- verze v Salentu (nadalje Salento). Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 5 Lega najdišča in opis pokrajine Naselje Močna leži na robu doline reke Pesnice (sl. 1–4, 149). Sle- dnjem delu pa se začne počasi izravnavati in do struge reke Pe- dnja je bila v zadnjem času regulirana in obdana z nasipi proti snice polagoma preide v ravnino (sl. 4, 5, 149). poplavljanju, nekdaj pa je tekla precej bolj zahodno od naselja. Geološko osnovo predstavljajo skladi laporovca in peščenjaka, ki Ravninski svet, ki se razteza zahodno in južno od Močne, je mo- ležijo na vrhu pobočja tik pod površino1. Proti zahodu debelina ral biti pred regulacijami precej močvirnat, saj po poljih ob moč- zemljenega pokrova narašča in doseže na skrajnem zahodnem nejših deževjih voda zastaja še danes. delu najdišča približno 3 metre. Arheološko najdišče leži na pobočju na jugozahodnem delu sle- Širše gledano leži Močna v osrednjem delu Slovenskih goric, ki so mena, ki se vleče v smeri severozahod–jugovzhod med Partinj- največje gričevje v Sloveniji. Sestavljajo jih nizka slemena in gri- skim in Jakobskim potokom (sl. 2). Z ene smeri ga zamejuje vaška či, le na severozahodu, kjer se stikajo s predalpskim hribovjem, cesta ob Pesnici, z druge pa cesta, ki poteka vzporedno s sleme- nekateri vrhovi presegajo 500 m. Številne so predvsem ploske nom v starejši del naselja. Celotno območje najdišča je bilo pred uravnave v višinah okoli 400 m, ki naj bi predstavljale erodira- začetkom izkopavanj velika koruzna njiva. V zgornjem, vzho- ne ostanke nekoč enotnega miocenskega ravnika. Razvodna sle- dnem delu, pobočje relativno strmo pada proti zahodu, v osre- mena potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, v tej smeri si je utrla pot tudi Pesnica, glavna vodna žila v Slovenskih goricah 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100, ©GURS. (Perko/Orožen Adamič 2001, 578). Pesnica, levi pritok Drave, ima v zgornjem toku izrazito nesime- trično porečje, saj je razvodje med Dravo in Muro pomaknjeno daleč proti severu. Številni dolgi in premočrtni levi pritoki Pesni- ce so izoblikovali značilno »pokrajino dolov«. Zaporedna menja- va slemen in dolov je bila pomembna za poselitev, poljsko raz- delitev, rabo tal, razvoj prometnih poti in gospodarstva nasploh. Posebnost osrednjega dela Slovenskih goric, ki leži med zaho- dnim in vzhodnim delom goric, se kaže v nadmorskih višinah, iz- oblikovanosti površja in odtočnih razmerah. Zaradi tektonskega ugrezanja je območje ob srednji Pesnici precej nižje. Rečne doli- 1 Za geološko podobo najdišča glej poglavje 4. 2 Položaj najdišča, vir: ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga 3 Raziskani predel najdišča na trasi Maribor–Pince, odsek Maribor– Založba, d.o.o., M 1:100 000. Lenart (MP 01), M 1:20 000; podlaga TTN5 listi I270700 in I270600, ©GURS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor terenske- ga pregleda. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 6 ne so precej široke, slemena pa dolga in položna. V tem delu da- z vodo iz dolin. Vodni pretok potokov in rek močno niha. Ob na- nes prevladujeta poljedelstvo in živinoreja. livih in kopnenju snega močno narastejo, ob suši pa lahko celo Slovenske gorice so zgrajene iz neogenskih usedlin, ki so slabo presahnejo. odporne proti delovanju zunanjih (eksogenih) sil. Prevladuje- Slovenske gorice so območje razložene poselitve, strnjena nasel- jo peski, gline in laporji, peščenjakov in apnencev je manj. Naj- ja so nastala samo v večjih dolinah. Ker so bile ravnice mokrotne, starejše so spodnjemiocenske usedline, odložene na metamorf- so naselja postavljena na pleistocenske terase in robove pobočij. no podlago. Plasti sestavljajo peščeni lapor, peščenjak, pesek Domovi so razporejeni v dolgih nizih po slemenih. Starejša so in konglomerat. Na njih se pogosto sprožijo usadi, ki ustvarja- naselja v dolinah. So pa Slovenske gorice tradicionalno kmetijska jo strma pobočja. Srednjemiocenske plasti sestavljata pesek in pokrajina, saj pomanjkanje naravnih virov ni omogočalo raz- peščeni lapor, na katerega se je odložil litotamnijski apnenec, voja sekundarnih in terciarnih dejavnosti (Perko/Orožen Adamič najodpornejša kamnina v Slovenski goricah. Zaradi trdnosti in 2001, 586). prepustnosti za vodo gradi izpostavljene vrhove, pa tudi manj- še zakrasele planote. Zgornjemiocenske kamnine so podobne srednjemiocenskim, vendar so brez apnencev, prevladujejo pa gline, silikatni peski in celo prod. Med neogenskimi usedlinami so eden najmanj odpornih členov. Njihova slaba stran sta zla- sti močno preperevanje in površinsko spiranje, zaradi česar se v nižjih legah kopičijo debele plasti gline. 5 Digitalni model reliefa najdišča, pogled proti SZ. Pliocenske plasti so nastale na kopnem. Odložile so jih reke, ki so po umiku Panonskega morja podaljševale tokove proti jugo- vzhodu. Med kamninami prevladujeta pesek in prod, ki se je po- nekod sprijel v konglomerat (Perko/Orožen Adamič 2001, 580). 260 Vodna mreža je v Slovenskih goricah precej gosta, vendar so na- 250 močene zelo neenakomerno. Doline so večkrat poplavljene, po 180 180 vzpetinah pa zaradi nepropustnosti tal, ki ne dovoljujejo večjih 160 160 140 140 zalog talnice, vode primanjkuje. Dežnica in snežnica odtekata 120 120 100 100 večinoma površinsko v doline in grape, ki so zato mokrotne. Ker 80 80 60 so slemena skoraj brez izvirov, se mora prebivalstvo oskrbovati 4 Arheološko najdišče med izkopavanji. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 7 Rezultati površinskega pregleda Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je bil opravljen v mreži 10 x 10 m času pregleda je bila njivska površina zorana in brez posevkov, na parceli št. 161, k. o. Močna (sl. 6–12). Šlo je za njivsko površi- tako da je bila stopnja vidljivosti povsem enotna (uporabljeno je no, ležečo na pobočju severno od ceste Maribor–Lenart in vzho- bilo 5 stopenj vidljivosti) in opredeljena s stopnjo 4 (glej sl. 14). dno od reke Pesnice oz. zahodno od ceste, ki vodi v vas Močna. V Na pregledani površini je bilo pobranih 562 artefaktov in 1 kost (glej sl. 14). Med artefakti prevladujejo kosi gradbenega mate- 6 Območje intenzivnega pregleda na Franciscejskem katastru za Šta- riala, predvsem opeke (skupaj 255 kosov oz. 45,37 % vseh arte- jersko; M 1:20 000; podlaga AS 177/746; m746a05; AS 177/450; faktov), in odlomki (predvsem moderne in novoveške) keramike m450a06; AS 177/562; m562a01; m562a04; AS 177/292; m292a72; AS 177553; m553a72; AS 177/379; m379a01, m379a02; ©Arhiv Slovenije; (skupaj 271 kosov oz. 48,22 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev georeferenciran. in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledijo železni kosi (12 kosov oz. 2,14 %), medtem ko so kosi pečnic, stekla in plasti- ke zastopani le s po enim kosom. Vse to kaže na zelo čiste njivske površine (skupno 2,50 % modernih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 22 kosov (37,35 %) arhe- ološko povednih fragmentov keramike, od tega 2 kosa (0,74 %) prazgodovinske in 20 kosov (7,38 %) zgodnjesrednjeveške kera- mike. Odkritih je bilo tudi 18 kosov ožgane gline – hišnega lepa. Določitev keramike je opravil B. Djurić. Na pregledanem območju so bili izkopani štirje (4) testni jarki (TJ), veliki 1 m x 1 m. Distribucija prazgodovinskih in zgodnjesrednjeveških artefak- tov ter njihovo število sta na pregledani površini potrdila obstoj ostalin naselbinske narave oz. ostankov objektov. Testni jarki so pokazali, da ležijo ostaline najdišča pod dobrih 30 cm debelo or- nico na in v geološki osnovi, ki jo sestavlja pretežno ilovica. 7 Območje intenzivnega pregleda na trasi AC odsek Maribor–Lenart MP 8 Diagram površinskih najdb keramike v %. 01 na digitalnem ortofoto posnetku, M 1:20 000; podlaga DOF5, lista prazgodovinska keramika (0,74 %) I270662C, I270762C; ©GURS. antična keramika (7,38 %) novodobna in moderna keramika (91,88 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 8 9 Razprostranjenost prazgodovinske in srednjeveške keramike, ožgane gline ter lokacija testnih jarkov; M 1:1000. prazgodovinska keramika ožgana glina srednjeveška keramika 1–3 1–3 1–3 3,1–6 3,1–6 3,1–6 6,1–10 6,1–10 6,1–10 10,1–15 10,1–15 10,1–15 15,1 in več 15,1 in več 15,1 in več TJ-3 TJ-1 D 10 9 C TJ-4 8 7 6 B 5 4 3 A TJ-2 2 1 10m 10 Razprostranjenost novoveške keramike; M 1:1000. 1–3 3,1–6 6,1–10 10,1–15 15,1 in več D 10 9 C 8 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 9 11 Razprostranjenost novoveškega gradbenega materiala; M 1:1000. 1–3 3,1–6 6,1–10 10,1–15 15,1 in več D 10 9 C 8 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m 12 Razprostranjenost plastike, stekla in železa; M 1:1000. steklo plastika železo D 10 9 C 8 7 6 B 5 4 3 A 2 1 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ra i. št. 1,25 d Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 Železo . št. 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 4 0 0 0 12 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 1,25 1,25 Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 ica Pečn . št. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 7,5 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 3,75 2,5 1,25 a glin žganO . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 2 1 0 0 1 0 0 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 2 1 d 18 at. .d 5 0 0 2,5 0 5 15 7,5 15 25 15 7,5 7,5 2,5 10 5 2,5 15 5 7,5 i m i. št. 1,25 3,75 3,75 16,3 11,25 11,25 21,3 3,75 8,75 1,25 8,75 8,75 3,75 8,75 11,25 8,75 12,5 8,75 11,25 1,25 enb laj. ob rad m . št. 4 0 0 1 3 2 0 3 13 9 9 4 12 17 6 3 12 20 7 1 7 7 12 3 6 7 9 7 10 6 7 2 8 9 4 2 12 4 6 1 G d 255 .d 0 0 5 0 0 0 5 5 i. št. 2,5 2,5 3,75 1,25 1,25 6,25 3,75 12,5 17,5 8,75 20 8,75 2,5 20 10 15 15 16,25 1,25 12,5 13,75 2,5 11,25 1,25 22,5 6,25 1,25 23,75 13,75 8,75 6,25 3,75 laj. obm . št. 0 2 2 0 4 3 1 0 1 5 3 0 14 7 0 16 4 7 2 16 4 1 9 1 18 5 8 1 19 11 12 2 12 7 5 3 d 10 13 10 11 249 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 0 ika d i. št. 1,25 1,25 8,75 1,25 2,5 3,75 1,25 Keram zsv. ob . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 7 1 0 0 2 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 20 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 1,67 1,67 razg. obp . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 a. d r o t k a F regled 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d r a d n a t S o številon skega p 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 ršin m v sko število retira ov a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 0 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ejan terp d in t s o v i j l d i V ltati p 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 a t o n e Rezu A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D ajp . št. a n l a r i b Z d i. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Sku 10 13 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 11 Geološka podoba najdišča Tomaž Verbič Najdišče se nahaja na blagem, približno 25 m visokem in dobrih ena pod drugo. Dno plazov, to je nesplazeli laporovec, smo lahko 100 m dolgem pobočju, ki je nagnjeno proti zahodu. Zemljišče je opazovali le pod narivnimi petami. Na drugih delih je bila pla- bilo pred posegom njivsko, obdelovano. Ker je v podlagi nepre- zina debelejša od globine izkopnega polja. Posamezne primere pustni laporovec, se meteorna voda po pobočju odvodnjava ve- oblik plazenja in zapolnjenih depresij pod odlomnimi robovi si činoma ploskovno, deloma po površini, deloma pa tudi po stikih lahko ogledamo na naslednjih fotografijah (sl. 15–25). med različnimi talnimi horizonti. V podlagi arheoloških plasti na najdišču je plastnat miocenski la- porovec. Smer vpada plasti laporovca je 240°, torej podobno ka- kor smer nagiba pobočja (sl. 14). Nagnjenost plasti laporovca od horizontale je na različnih mestih med 10° in 20°. Tako lega pla- 15 Skrajni vzhodni del sektorja 1. Peta (narivni rob) zgornjega plazu (označen z rdečo črto), pod njim laporovec med dvema plazinama, še sti kakor tudi sama litologija (laporovec) sta torej zelo ugodni za niže pa zgornji odlomni rob prvega nižjega plazu. Ta odlomni rob je bil nastanek drsnih ploskev, po katerih nastajajo plazovi. Gravita- zapolnjen s koluvialnim materialom, ki vsebuje tudi arheološke najd- cijsko plazenje je bilo v preteklosti zelo aktivno in je močno pre- be. Temna barva plasti kaže na ohranitev humoznih snovi zaradi pre- težno redukcijskih sedimentacijskih pogojev, ki so vladali v kotanji oblikovalo zgornji del geoloških plasti ter vplivalo na zaporedje zgornjega odlomnega roba. pedoloških horizontov na najdišču. Nedvomno je bilo plazenje aktivno že pred arheološkimi obdobji (na primer sl. 19). Za ugo- tovitev aktivnosti plazenja med samimi poselitvami nismo opra- vili dovolj natančnih analiz (na primer optično stimuliranih da- tacij, …), zanesljivo pa je bilo plazenje aktivno tudi kasneje. Zdi se, da plazovi dandanes na najdišču in v neposredni okolici niso aktivni, saj morfoloških znakov plazenja na površini nismo opa- zili. Verjetno so bili ti morfološki pokazatelji nekdanjega plazenja zaradi intenzivne kmetijske izrabe tal (globoko oranje in s tem izravnavanje površine) tudi uničeni. V sondah smo lahko opazovali zelo različne oblike odlomnih ro- bov plazov. V topografskih depresijah pod zgornjimi odlomnimi robovi so se ohranili koluvialni sedimenti z arheološkimi najd- bami. Predvsem v sektorju 1 smo lahko jasno ločili tri samostojne plazine z ločenimi odlomnimi robovi, ki so si sledile po pobočju 14 Shematičen prerez plazu (Ribičič 2002). zgornji odlomni (glavni) rob nov odlomni rob a KRONA a) območje PLAZ anska praznjenj (PLAZNINA) sna (strazpok GL de AVA drsna r prečne zgornja razpoke a drsna ploskev območje radialne kopičenj bočno razpoke prečne razpoke narivanje TELO sekundarni PETA NOGA odlomni rob drsna ploskev (drsina) peta vzdolžne tok plazineplazine razpoke peta narivanja (toka) Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 12 16 S koluvialnim materialom zapolnjena depresija pod zgornjim odlo- 18 Peta in noga nižjega plazu v sektorju 1 se izrivata proti površini, na mnim robom nižjega plazu (označena na sliki 15), sektor 1. Vidimo laporovec. lahko več generacij koluvialnega zapolnjevanja depresije, kar hkrati nakazuje na večkratno aktivnost zgornjega odlomnega roba oziroma plazu. 17 Sektor 1. Nekdanja površina telesa plazine je bila razgibana, na to 19 Ena izmed notranjih ploskev (označena z modrima puščicama) izriva-kaže razgibana spodnja površina horizonta A. Prekriva ga današnji nja plazu proti površini, sektor 1. Smer izrivanja proti površini je na- obdelovalni Ap horizont (ornica). kazana z rdečo puščico. Gre za enega od stranskih, jugozahodnih od- lomnih robov oziroma drsnih razpok. 20 Peta in noga tretjega plazu v zahodnem delu sektorja 1. Narivno čelo je označeno z rdečo črto, notranje narivnice pa s črnima črtama. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 13 Sklep narivni rob najnižjega evidentiranega plazu. V vzhodnih delih sektorja 1 in 3 smo opazili zgornje odlomne robove posameznih Površina arheološkega najdišča skoraj v celoti pripada fosilnim plazov. Zasledili smo številne ploskve drsenja oziroma plazenja. plazovom, material pa skoraj v celoti različnim (večfaznim) pla- Zdi se, da plazenje dandanes ni aktivno, je pa bilo pred poseli- zinam. Redko lahko opazujemo laporovec v primarni, nesplazeli tvijo in tudi kasneje. Na to kaže geološko-sedimentološki kon- legi. V sektorju 2 smo lahko opazovali dobro vidno peto oziroma tekst, v katerem je bilo najdeno arheološko gradivo. 21 Pogled na sektor 3 z zahoda. 22 Sektor 3, skrajni vzhodni del. S koluvialnim materialom (v več fazah) 24 Sektor 2, pogled proti jugu. Skozi celotni sektor lahko opazujemo peto zapolnjena kotanja ob enem izmed odlomnih robov, pod obdeloval-plazine in strukture na peti plazu. nim horizontom Ap. 23 Sektor 2. Narivno čelo, zahodni rob pete plazu. Pod tem robom (zu- naj arheološkega izkopnega polja) lahko pričakujemo še nižje narivne strukture, saj ta površina ni stik z laporovcem, pač pa stik med dvema plazinama. 25 Sektor 2. Kotanja pod peto plazu, zapolnjena s koluvialnim materia- lom, ki se je odlagal v več fazah. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 14 Način izkopavanj2 Mreža kvadrantov Način dela Za potrebe dokumentiranja in prostorske razširjenosti najdb smo Da bi ugotovili dejanski obseg najdišča, smo dela pričeli s stroj- na najdišču vzpostavili relativni koordinatni sistem s fiktivnim nim odstranjevanjem ornice v petih ločenih sektorjih. Sektor- izhodiščem x = 558539,656, y = 159000,587 v absolutnem (Gauss– ji 1, 3, 4 in 5 so potekali bolj ali manj v smeri vzhod-zahod in so Krueger) koordinatnem sistemu in rotacijo 70.316° proti vzhodu. bili na začetku široki po 10 metrov. Sektor 1 je obsegal kvadran- Abscisna os je tako potekala približno proti jugovzhodu (E vre- te AP30–BM31, sektor 3 kvadrante AT25–BI26, sektor 4 kvadran- dnosti v totalni postaji), ordinatna os proti severovzhodu (N vre- te AS19–BB20 in sektor 5 kvadrante BE35-BL36. Sektor 2 je pote- dnosti v totalni postaji). Velikost kvadrantov je bila 5 x 5 metrov, kal prečno na mrežo kvadrantov v smeri sever–jug, širok je bil od po abscisni osi smo jih označili s številkami od 1 do 38, po ordi- 5–10 metrov. Istočasno s strojnim odstranjevanjem ornice smo natni osi pa s črkami (AA-BS). Najdišče smo zaradi boljše pregle- ob eni stranici vsakega sektorja strojno izkopali kontrolno geo- dnosti razdelili na 5 sektorjev različnih velikosti (sl. 26). loško sondo, v kateri je bilo mogoče slediti stratigrafski sekvenci raziskano območje plasti na najdišču in ugotoviti globino matične kamninske osno- preseki ve. S tem namenom smo dokumentirali preseke v teh sondah 2 Metodologija dela je povzeta po Tica/Klasinc/Pavlovič 2005. (P 1, 2, 3, 5, 8, 10 – sl. 27–31, 33, 36, 38). 26 Lega sektorjev in sond na najdišču; M 1:750. raziskano območje preseki P 8 P 9 SEKTOR 4 P 2C P 6 P 7 P 11 SEKTOR 3 P 5 P 4 SEKTOR 1 P 2B SEKTOR 2 P 2A P 1 P 3 SEKTOR 5 P 10 P 12 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 15 5m 248,69 z = 28 kv. AP 31 kv. AR 31 kv. AS 31 kv. AT 31 25 16 31 kv. AU 30 31 kv. AV 31 kv. AZ 31 kv. BA 31 163 12 kv. BB 31 kv. BC 31 31 kv. BD kv. BE 31 kv. BF 31 31 kv. BG 31 101 kv. BH 106 a eljasta glin m a kv. BI 31 kasto rjava eljasta glin en m m ika SE 3 - ru SE 4 - rjava keram oglje lep arve i oksidi o rjave bn kv. BJ 31 železovim o, tem e in 3 joče se svetl elj ju elj z veliko sljud a m a en last m en a, izm a eljasta p eljasta glin eljasta glin m m 38 m o sivo rjav glin eljasta glin eljasta glin n kasto rjav peščen m o rjava o rjava n en m n kv. BK 31 37 31 - rjava 2 SE 163 - tem SE 12 = SE 30 - rjava SE 31 - tem SE 16 - rum SE 28 - rjava SE 25 - tem - ovn elja ekaj kon i kam ega m elja z n en tracijam elj glin cen elj m ega m kv. BL 31 m en en ega in en glin glin ekaj kon eščen glin em ega in elj z n em last p men eščen 4 last p p oglja 1 a in kasto rjav, v glavn sivkasto rjav, v glavn o siva o sivkasto rjava p 1:100. o sivo rjav glin en en n n i lep ica n m tacijam 31 Presek 1, M SE 1 - orn SE 2 - tem SE 37 - ru SE 38 - tem SE 106 - tem cen SE 101 - tem kv. BM 27 262,66 z = Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 16 oglja i lepa in tacijam cen ovn i oksidi elja ekaj kon i kam ega m o rjave barve n železovim elja z n en tracijam e in elj glin cen elj m ega m m en en ega in en glin ekaj kon glin a glin em jujoče se svetlo, tem ega in elj elj z veliko sljud a elj z n em m a en m m en en a, izm a eljasta glin a eljasta plast eljasta glin eljasta glin kasto rjav, v glavn sivkasto rjav, v glavn o siva plast peščen o sivkasto rjava plast peščen o sivo rjav glin eljasta glin kasto rjav peščen eljasta glin o rjava m kasto rjava m eljasta glin o sivo rjav glin en o rjava m en n n n n en n ica n en 31 - rjava m ika SE 1 - orn SE 2 - tem SE 37 - rum SE 38 - tem SE 106 - tem SE 101 - tem SE 163 - tem SE 12 = SE 30 - rjava m SE 31 - tem SE 16 - rum SE 28 - rjava m SE 25 - tem SE 3 - rum SE 4 - rjava m oglje keram lep 248,69 z = 28 kv. AP 31 kv. AR 31 kv. AS 31 kv. AT 31 25 16 31 248,69 kv. AU z = 28 30 31 kv. AV 31 kv. AP 31 kv. AZ 31 kv. AR 31 kv. BA 31 kv. AS 31 163 12 kv. BB 31 kv. AT 31 25 16 C 31 kv. BC 31 kv. B kv. AU kv. AU 30 31 31 31 D kv. BD kv. B kv. AV 31 kv. AV 31 E 31 kv. BE 31 kv. B kv. AZ 31 kv. AZ 31 F 31 A 31 kv. BF 31 kv. B kv. BA 31 kv. B 163 12 31 31 G B 31 kv. BG kv. B kv. BB 31 kv. B 31 31 H C 31 101 kv. BH kv. B kv. BC 31 kv. B Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 17 106 31 kv. BI 31 kv. BD kv. BJ 31 kv. BE 31 3 38 kv. BK 31 37 kv. BF 31 2 31 kv. BL 31 kv. BG 4 1 31 31 101 kv. BM kv. BH 262,66 z = 106 oglja i lepa in tacijam kv. BI 31 cen ovn i oksidi elja ekaj kon i kam ega m o rjave barve n železovim elja z n en tracijam e in elj glin cen elj m ega m m en en ega in en glin ekaj kon glin a glin em jujoče se svetlo, tem ega in elj elj z veliko sljud a elj z n em m a en m m en en a, izm a eljasta glin a eljasta plast eljasta glin eljasta glin kasto rjav, v glavn sivkasto rjav, v glavn o siva plast peščen o sivkasto rjava plast peščen o sivo rjav glin eljasta glin kasto rjav peščen eljasta glin o rjava m kasto rjava m eljasta glin o sivo rjav glin en o rjava m en n n n n en n ica n kv. BJ 31 en 31 - rjava m ika SE 1 - orn SE 2 - tem SE 37 - rum SE 38 - tem SE 106 - tem SE 101 - tem SE 163 - tem SE 12 = SE 30 - rjava m SE 31 - tem SE 16 - rum SE 28 - rjava m SE 25 - tem SE 3 - rum SE 4 - rjava m oglje keram lep 3 38 kv. BK 31 37 2 kv. BL 31 4 1 31 kv. BM 262,66 z = oglja i lepa in tacijam cen ovn i oksidi elja ekaj kon i kam ega m o rjave barve n železovim elja z n en tracijam e in elj glin cen elj m ega m m en en ega in en glin ekaj kon glin a glin em jujoče se svetlo, tem ega in elj elj z veliko sljud a elj z n em m a en m m en en a, izm a eljasta glin a eljasta plast eljasta glin eljasta glin kasto rjav, v glavn sivkasto rjav, v glavn o siva plast peščen o sivkasto rjava plast peščen o sivo rjav glin eljasta glin kasto rjav peščen eljasta glin o rjava m kasto rjava m eljasta glin o sivo rjav glin en o rjava m en n n n n en n ica n en 31 - rjava m ika SE 1 - orn SE 2 - tem SE 37 - rum SE 38 - tem SE 106 - tem SE 101 - tem SE 163 - tem SE 12 = SE 30 - rjava m SE 31 - tem SE 16 - rum SE 28 - rjava m SE 25 - tem SE 3 - rum SE 4 - rjava m oglje keram lep 248,69 28 Presek 2A, M 1:100. z = SE 1 - ornica 28 SE 28 - rjava meljasta glina SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentracijami kamenja na mejah plasti SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 4 - geološka osnova keramika oglje kamen kv. AP 31 kv. AP 31 SE 1 - ornica kv. AM 26 SE 28 - rjava meljasta glina SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentacijami kamenja 1 z = 247,37 na mejah plasti 28 32 SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj kv. AR 31 kv. AR 31 29 SE 4 - geološka osnova 4 keramika oglje kamen 29 Presek 2B, M 1:100. SE 1 - ornica SE 28 - rjava meljasta glina SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentracijami kamenja na mejah plasti kv. AS 31 kv. AS 31 SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 4 - geološka osnova kamen oglje kv. AT 31 kv. AT 31 SE 1 - ornica kv. AM 24 SE 28 - rjava meljasta glina 25 SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentacijami kamenja 1 na mejah plasti z = 247,63 28 SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj 32 SE 4 - geološka osnova 29 16 4 kamen 31 31 oglje kv. AU kv. AU Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 18 30 31 kv. AV 31 kv. AZ 31 kv. BA 31 163 12 kv. BB 31 kv. BC 31 31 kv. BD kv. BE 31 kv. BF 31 31 kv. BG 31 101 kv. BH 106 kv. BI 31 kv. BJ 31 3 38 kv. BK 31 37 2 kv. BL 31 4 1 31 kv. BM 262,66 z = oglja i lepa in tacijam cen ovn i oksidi elja ekaj kon i kam ega m o rjave barve n železovim elja z n en tracijam e in elj glin cen elj m ega m m en en ega in en glin ekaj kon glin a glin em jujoče se svetlo, tem ega in elj elj z veliko sljud a elj z n em m a en m m en en a, izm a eljasta glin a eljasta plast eljasta glin eljasta glin kasto rjav, v glavn sivkasto rjav, v glavn o siva plast peščen o sivkasto rjava plast peščen o sivo rjav glin eljasta glin kasto rjav peščen eljasta glin o rjava m kasto rjava m eljasta glin o sivo rjav glin en o rjava m en n n n n en n ica n en 31 - rjava m ika SE 1 - orn SE 2 - tem SE 37 - rum SE 38 - tem SE 106 - tem SE 101 - tem SE 163 - tem SE 12 = SE 30 - rjava m SE 31 - tem SE 16 - rum SE 28 - rjava m SE 25 - tem SE 3 - rum SE 4 - rjava m oglje keram lep 30 Presek 2C, M 1:100. SE 1 - ornica SE 33 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 28 - rjava meljasta glina oglje SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentracijami kamenja na mejah kamen plasti keramika SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 1 - ornica kv. AO 19 kv. AO 18 SE 28 - rjava meljasta glina SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentacijami kamenja 1 na mejah plasti z = 248,53 28 SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 33 - temno sivkasto rjav glinen melj 32 oglje 29 kamen 33 keramika SE 1 - ornica SE 28 - rjava meljasta glina SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentacijami kamenja na mejah plasti 31 Presek 3, M 1:100. SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 1 - ornica SE 33 - temno sivkasto rjav gli ne n m elSjE 33 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 28 - rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova SE 4 - geološka osnova SE 32 - rjav glinen melj, ponekod s koncentracijami k ke a ra mm e ik n aja na mejah keramika plasti oglje oglje SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj kamen kamen kv. AN 28 kv. AM 28 kv. AM 27 kv. AL 27 1 28 z = 247,14 29 32 4 33 presek 4 SE 1 - ornica SE 37 - rumenkasto rjav, v glavnem glinen melj SE 38 - temen sivkasto rjav, v glavnem glinen melj SE 59 - rjav, v glavnem glinen melj 32 Presek 4, M 1:100. SE 60 - temen sivkasto rjav, v glavnem glinen melj SE 1 - ornica SE 3 - rumenkasto rjava meljasta glina SE 3 - rumenkasto rjava meljasta glina SE 37 - rumenkasto rjav, v glavnem glinen melj SE 4 - geološka osnova SE 4 - geološka osnova SE 38 - temen sivkasto rjav, v glavnem glinen melj kamen kamen SE 59 - rjav, v glavnem glinen melj keramika keramika SE 60 - temen sivkasto rjav, v glavnem glinen melj kost kost kv. BJ 30 kv. BK 30 kv. BL 30 4 37 z = 260,40 38 1 60 3 59 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 19 33 Presek 5, M 1:100. SE 1 - ornica SE 73 - temno siva rjava meljasta glina SE 66 - temno rjav sivkast, glinen melj, pomešan z rjavim peščenim meljem SE 76 - rjav glinen melj SE 68 - rjav, v glavnem glinen melj SE 78 - rjava meljasta glina SE 69 - rjav, v glavnem glinen melj (podobno SE 68, mogoče gre za isto plast) SE 80 - rjava meljasta glina SE 70 - rjav, v glavnem glinen melj SE 79 - temno sivkasto rjava meljasta glina SE 71 - rjava meljasta glina SE 28 - rjava meljasta glina SE 75 - siva meljasta glina SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 77 - temno siva meljasta glina SE 65 - rjav glinen melj SE 73 - temno siva rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova SE 74 - rjava meljasta glina različne smeri nepremaknjenega laporovca SE 72 - svetlo rjava meljasta glina kamen SE 1 - ornica kv. AP 24 kv. AR 24 kv. AS 24 kv. AT 24 kv. AU 24 kv. AV 24 kv. AZ 24 kv. BA 24 kv. BB 24 kv. BC 24 kv. BD 24 kv. BE 24 SE 66 - temno rjav sivkast, glinen melj, pomešan z rjavim peščenim meljem SE 68 - rjav, v glavnem glinen melj 69 68 SE 69 - rjav, v glavnem glinrn melj (podobno SE 68, mogoče gre za isto plast) SE 70 - rjav, v glavnem glinen melj SE 71 - rjava meljasta glina 66 70 SE 75 - siva meljasta glina SE 77 - temno siva meljasta glina 71 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina SE 74 - rjava meljasta glina 72 SE 72 - svetlo rjava meljasta glina 74 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina 75 SE 76 - rjav glinen melj 76 77 SE 78 - rjava meljasta glina 73 SE 80 - rjava meljasta glina 80 78 SE 79 - temno sivkasto rjava meljasta glina 79 z = 250,10 SE 28 - rjava meljasta glina SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 65 - rjav glinen melj z = 248,72 4 1 SE 4 - geološka osnova 28 29 različne smeri nepremaknjenega laporovca 65 kamen SE 1 - ornica kv. AP 24 kv. AR 24 kv. AS 24 kv. AT 24 kv. AU 24 kv. AV 24 kv. AZ 24 kv. BA 24 kv. BB 24 kv. BC 24 kv. BD 24 kv. BE 24 SE 66 - temno rjav sivkast, glinen melj, pomešan z rjavim peščenim meljem SE 68 - rjav, v glavnem glinen melj 69 68 SE 69 - rjav, v glavnem glinrn melj (podobno SE 68, mogoče gre za isto plast) SE 70 - rjav, v glavnem glinen melj SE 71 - rjava meljasta glina 66 70 SE 75 - siva meljasta glina SE 77 - temno siva meljasta glina 71 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina SE 74 - rjava meljasta glina 72 SE 72 - svetlo rjava meljasta glina 74 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina 75 SE 76 - rjav glinen melj 76 77 SE 78 - rjava meljasta glina 73 SE 80 - rjava meljasta glina 80 78 SE 79 - temno sivkasto rjava meljasta glina 79 z = 250,10 SE 28 - rjava meljasta glina SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 65 - rjav glinen melj z = 248,72 4 1 SE 4 - geološka osnova 28 29 različne smeri nepremaknjenega laporovca 65 kamen Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 20 SE 1 - ornica kv. AP 24 kv. AR 24 kv. AS 24 kv. AT 24 kv. AU 24 kv. AV 24 kv. AZ 24 kv. BA 24 kv. BB 24 kv. BC 24 kv. BD 24 kv. BE 24 SE 66 - temno rjav sivkast, glinen melj, pomešan z rjavim peščenim meljem SE 68 - rjav, v glavnem glinen melj 69 68 SE 69 - rjav, v glavnem glinrn melj (podobno SE 68, mogoče gre za isto plast) SE 70 - rjav, v glavnem glinen melj SE 71 - rjava meljasta glina 66 70 SE 75 - siva meljasta glina SE 77 - temno siva meljasta glina 71 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina SE 74 - rjava meljasta glina 72 SE 72 - svetlo rjava meljasta glina 74 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina 75 SE 76 - rjav glinen melj 76 77 SE 78 - rjava meljasta glina 73 SE 80 - rjava meljasta glina 80 78 SE 79 - temno sivkasto rjava meljasta glina 79 z = 250,10 SE 28 - rjava meljasta glina SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 65 - rjav glinen melj z = 248,72 4 1 SE 4 - geološka osnova 28 29 različne smeri nepremaknjenega laporovca 65 kamen SE 1 - ornica kv. AP 24 kv. AR 24 kv. AS 24 kv. AT 24 kv. AU 24 kv. AV 24 kv. AZ 24 kv. BA 24 kv. BB 24 kv. BC 24 kv. BD 24 kv. BE 24 SE 66 - temno rjav sivkast, glinen melj, pomešan z rjavim peščenim meljem SE 68 - rjav, v glavnem glinen melj 69 68 SE 69 - rjav, v glavnem glinrn melj (podobno SE 68, mogoče gre za isto plast) SE 70 - rjav, v glavnem glinen melj SE 71 - rjava meljasta glina 66 70 SE 75 - siva meljasta glina SE 77 - temno siva meljasta glina 71 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina SE 74 - rjava meljasta glina 72 SE 72 - svetlo rjava meljasta glina 74 SE 73 - temno sivo rjava meljasta glina 75 SE 76 - rjav glinen melj 76 77 SE 78 - rjava meljasta glina 73 SE 80 - rjava meljasta glina 80 78 SE 79 - temno sivkasto rjava meljasta glina 79 z = 250,10 SE 28 - rjava meljasta glina SE 29 - temno sivkasto rjav glinen melj SE 65 - rjav glinen melj z = 248,72 4 1 SE 4 - geološka osnova 28 29 različne smeri nepremaknjenega laporovca 65 kamen 34 Presek 6, M 1:100. SE 1 - ornica SE 54 - rjava meljasta glina z nekaj kamenja, odlomkov lončenine, SE 45 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj lepa in oglja SE 46 - rjav, v glavnem glinen melj kamen SE 47 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj SE 1 - ornica kv. BI 25 kv. BJ 25 SE 45 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj SE 46 - rjav, v glavnem glinen melj 1 z = 259,18 45 SE 47 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj 46 47 SE 54 - rjava meljasta glina z nekaj kamenja, odlomkov lončenine, lepa in oglja 54 kamen Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 21 Ker v sektorjih 2 in 4 nismo odkrili arheoloških ostalin, smo se Po strojni odstranitvi ornice smo celotno površino najdišča ročno osredotočili na osrednji del najdišča med sektorjema 3 in 5. Tako očistili. Zamejili smo arheološke ostaline – jame, vkope za stoj- smo raziskali ves vmesni prostor med omenjenima sektorjema, ke in kulturne plasti. Te zadnje smo z ročnim izkopom raziskali le ki smo ga dodatno razširili še proti severu oziroma jugu. V se- vzorčno, jame za stojke in vkope pa v celoti. verni razširitvi sektorja 3 (kvadranti BF23–BI24) smo strojno v 5-centimetrskih režnjih odstranili plast s prazgodovinsko lonče- nino SE 5, da bi ugotovili nastanek in datacijo plasti in vzrok po- javljanja najdb v njej. SE 49 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 50 - temno sivkasto rjav (nekoliko svetlejši od SE 49 in SE 51), v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem 35 Presek 7, M 1:100. SE 51 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 49 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s pešče-SE 53 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s pešče-SE 52 - temno sivkasto rjav (nekoliko svetlejši od SE 51 in SE 53), v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem nim meljem nim meljem SE 53 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 50 - temno sivkasto rjav (nekoliko svetlejši od SE 49 in SE 51), v SE 54 - rjava meljasta glina z nekaj kamenja, odlomkov lončenine, SE 54 - rjava meljasta glina z nekaj kamenja, odlomkov lončenine, lepa in oglja glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem lepa in oglja keramika SE 51 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s pešče-keramika oglje nim meljem oglje kamen SE 52 - temno sivkasto rjav (nekoliko svetlejši od SE 51 in SE 53), v kamen glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem kv. BH 25 kv. BG 25 kv. BF 25 50 51 z = 257,59 52 53 49 54 presek 8 SE 1 - ornica SE 62 - temno sivkasto rjava meljasta glina in glinen melj SE 63 - rjava meljasta glina in glinen melj SE 64 - rjava meljasta glina 36 Presek 8, M 1:100. SE 67 - svetlo rjava meljasta glina SE 1 - ornica SE 4 - geološka osnova SE 4 - geološka osnova SE 62 - temno sivkasto rjava meljastke a r a g m li ik n a a in glinen melj keramika SE 63 - rjava meljasta glina in gline o n g lj meelj oglje SE 64 - rjava meljasta glina kamen kamen SE 67 - svetlo rjava meljasta glina lep lep kv. AT 18 kv. AU 18 kv. AV 18 kv. AZ 18 kv. BA 18 kv. BB 18 67 1 z = 250,10 62 4 63 64 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 22 presek 8 SE 1 - ornica SE 62 - temno sivkasto rjava meljasta glina in glinen melj SE 63 - rjava meljasta glina in glinen melj SE 64 - rjava meljasta glina SE 67 - svetlo rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova keramika oglje kamen lep kv. AT 18 kv. AU 18 kv. AV 18 kv. AZ 18 kv. BA 18 kv. BB 18 67 presek 8 SE 1 - ornica SE 62 - temno sivkasto rjava meljasta glina in glinen melj SE 63 - rjava meljasta glina in glinen melj SE 64 - rjava meljasta glina SE 67 - svetlo rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova keramika 1 z = 250,10 62 4 oglje 63 kamen 64 lep kv. AT 18 kv. AU 18 kv. AV 18 kv. AZ 18 kv. BA 18 kv. BB 18 37 Presek 9, M 1:100. SE 1 - ornica SE 48 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 67 - svetlo rjava meljasta glina SE 1 - ornica kv. BB 19 kv. BB 20 SE 48 - temno sivkasto rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem 67 SE 67 - svetlo rjava meljasta glina z = 254,54 1 48 67 1 z = 250,10 62 4 63 64 SE 1 - ornica SE 61 - temno sivkasto rjav glinen melj, ponekod peščen melj 38 Presek 10, M 1:100. SE 4 - geološka osnova SE 1 - ornica SE 61 - temno sivkasto rjav glinen melj, ponekod peščen melj SE 4 - geološka osnova kv. BL 36 kv. BJ 36 kv. BI 36 kv. BH 36 kv. BG 37 kv. BF 37 kv. BE 37 1 z = 260,43 4 61 4 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 23 SE 1 - ornica SE 61 - temno sivkasto rjav glinen melj, ponekod peščen melj SE 4 - geološka osnova kv. BL 36 kv. BJ 36 kv. BI 36 kv. BH 36 kv. BG 37 kv. BF 37 kv. BE 37 1 z = 260,43 4 61 SE 1 - ornica SE 61 - temno sivkasto rjav glinen melj, ponekod peščen melj 4 SE 4 - geološka osnova kv. BL 36 kv. BJ 36 kv. BI 36 kv. BH 36 kv. BG 37 kv. BF 37 kv. BE 37 1 z = 260,43 4 61 4 39 Presek 11, M 1:100. Dokumentiranje SE 1 - ornica SE 105 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 93 - temno rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 104 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem Vse stratigrafske enote (dalje SE) smo beležili opisno, s fotografi- SE 94 - temno rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim jami (1456 digitalnih, približno 500 diaposnetkov in 12 interpreti- meljem ranih fotografij INFO) in prostorsko glede na smernice internega SE 13 - rjava meljasta glina standarda TSS 400+. Prostorsko dokumentiranje vključuje kla- različne smeri nepremaknjenega laporovca sično risbo presekov (P), uporabo totalne postaje in georeferen- kamen cirane digitalne fotografije – foto skice (FS), ki smo jih naknadno keramika digitalizirali. Skupno smo izdelali 16 risb presekov (sl. 27–40) in kost 8 georeferenciranih foto skic. Dokumentiranje s totalno postajo je zajemalo izmere obrisov, izohips, višin in profilov arheoloških ostalin, izkopnega polja in sond. Meritve so bile izvajane v rela- tivnem koordinatnem sistemu, s tem da so za višine podane ab- solutne vrednosti. Pri opisnem dokumentiranju smo za opise posameznih SE upo- rabljali obrazce, ki temeljijo na predlogi Obrazca za opis SE Arhe- ološkega oddelka FF. Za opredeljevanje barv posameznih plasti presek 11 smo uporabili klasifikacijo po Munsellu3. Pri fotografiranju smo upoštevali splošna načela arheološke fotografije. Večina SE je SE 1 - ornica dokumentirana z najmanj enim posnetkom, opremljenim s tra- SE 105 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem kv. BL 26 kv. BM 26 sirko, oznako za sever in tablico (s kodo najdišča, datumom in SE 93 - temno rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem številko SE) ter najmanj enim posnetkom brez dodatnih označb. SE 104 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem Za potrebe georeferenciranja smo večino arheoloških ostalin fo- SE 94 - temno rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem 105 tografirali tudi tako, da smo jih opremili z georeferenčnimi toč- 1 93 SE 13 - rjava meljasta glina 104 z = 261,39 94 kami (foto točke), ki smo jih nato izmerili s totalno postajo. 13 različne smeri nepremaknjenega laporovca kamen 3 MUNSELL Soil Color Charts, 2000. keramika kost Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 24 V času izkopavanj smo pobirali vse najdbe (gradbeni material, imajo zabeležene vse koordinate (izmerjene s totalno postajo), odlomke lončenine, steklo, različne kovinske predmete itd.), tako da jih je mogoče prostorsko umestiti, ostale najdbe pa ima- kostne ostanke in vzorce oglja ter jih z vsemi podatki uvrstili v jo vsaj podatke o kvadrantih in stratigrafskih enotah, kjer so bile kategorije, določene v dokumentaciji (seznami posebnih najdb najdene. Iz jam in vkopov za stojke smo shranili tudi vzorce zem- – PN, najdb – SN, vzorcev – VZ; te zadnje ločeno vzorce za se- lje za sejanje in morebitne nadaljnje analize. Skupno smo tako janje in vzorce za nadaljnje analize). Med posebne najdbe so bili zbrali in zabeležili 34 posebnih najdb, 44 vzorcev oglja in kosti, SE 1 - ornica uvrščeni značilni kosi lončenine, posamezni obdelani kamni in 49 vzorcev za sejanje in 670 ostalih najdb (SN). SE 166 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem kovinske najdbe. Vse posebne najdbe, ki so bile odkrite in situ, SE 167 - temno sivo rjav glinen melj SE 30 - rjava meljasta glina 40 Presek 12, M 1:100. SE 12 = 31 - rjava meljasta glina SE 1 - ornica SE 12 = 31 - rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova SE 166 - rjav, v glavnem glinen melje, pomešan s peščenim meljem SE 4 - geološka osnova keramika SE 167 - temno sivo rjav glinen melj keramika kamen SE 30 - rjava meljasta glina kamen kv. BC 36 kv. BC 35 kv. BB 35 kv. BA 35 kv. BA 34 kv. AZ 34 kv. AV 34 kv. AV 33 kv. AU 33 z = 254,32 1 4 12=31 167 166 SE 1 - ornica 30 SE 166 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 167 - temno sivo rjav glinen melj SE 30 - rjava meljasta glina SE 12 = 31 - rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova keramika kamen kv. BC 36 kv. BC 35 kv. BB 35 kv. BA 35 kv. BA 34 kv. AZ 34 kv. AV 34 kv. AV 33 kv. AU 33 z = 254,32 1 4 12=31 167 166 SE 1 - ornica 30 SE 166 - rjav, v glavnem glinen melj, pomešan s peščenim meljem SE 167 - temno sivo rjav glinen melj SE 30 - rjava meljasta glina SE 12 = 31 - rjava meljasta glina SE 4 - geološka osnova keramika kamen kv. BC 36 kv. BC 35 kv. BB 35 kv. BA 35 kv. BA 34 kv. AZ 34 kv. AV 34 kv. AV 33 kv. AU 33 z = 254,32 1 4 12=31 167 166 30 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 25 41 Arheološke ostaline na najdišču, M 1:250. raziskano območje zgodnji srednji vek SE 106 - koncentracija ometa in oglja večji kosi lepa koncentracija kamna in peska 86 86 88 88 84 84 152 152 154 154 156 150 156 150 90 90 82 82 Jama 1 Jama 1 8 8 92 92 187 187 124 126 124 126 130 130 36 36 128 128 148 148 132 132 136 136 181 181 122 120 122 120 134 173 134 173 146 146 185 185 Jama 2 Jama 2 177 177 157 100 157 100 103 103 140 144 138 140 144 138 112 183 112 183 179 179 116 98 116 98 22 6 22 6 108 110 108 110 20 20 114 114 142 142 118 118 15 15 10 10 198 198 174 174 190 199 190 199 189 189 201 201 197 197 192 192 194 194 5m 165 165 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 26 86 86 88 88 84 84 152 152 154 154 156 150 156 150 90 90 82 82 Jama 1 Jama 1 8 8 92 92 187 187 124 126 124 126 130 130 36 36 128 128 148 148 132 132 136 136 181 181 122 120 122 120 134 173 134 173 146 146 185 185 Jama 2 Jama 2 177 177 157 100 157 100 103 103 140 144 138 140 144 138 112 183 112 183 179 179 116 98 116 98 22 6 22 6 108 110 108 110 20 20 114 114 142 142 118 118 15 15 10 10 198 198 174 174 190 199 190 199 189 189 201 201 197 197 192 192 194 194 5m 165 165 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 27 Opis najdišča Najdišče Močna leži na dokaj strmem pobočju. Stratigrafska po- naselbinski (ali celo grobiščni) ostanki iz starejših obdobij naha- doba terena se kakor na večini neurbanih najdišč začenja z or- jajo na vrhu pobočja, ki leta 2005 ni bilo predmet raziskav4. Opis nico (SE 1). Ornica je precej glinena, sestoji večinoma iz meljaste najdišča pričenjamo z zgodnjesrednjeveško fazo – fazo 3. gline, le ponekod je rahlo bolj peščena. Manjši delež predstavlja- jo kamni, predvsem peščenjaki in laporovci, drobci oglja in prež- Zgodnjesrednjeveško obdobje (faza 2) gane gline ter premešane najdbe. Prevladuje keramično gradivo, ne manjka pa tudi kovinskih najdb, kosti, žlindre in betona. Po strojni odstranitvi ornice se nam je pokazala cela paleta raz- ličnih SE, vendar v besedilu ne bomo navedli vseh. SE smo uvrstili v tri faze (1–3) glede na obdobje, v katerem naj bi Arheološke ostaline in plasti nastale. Spodnje plasti predstavljajo sterilne plasti brez najdb, razen morda izjem, ki so se v sterilno plast infiltrirale (kapilarno V to obdobje sodijo vse raziskane arheološke ostaline na najdi- prehajanje vode, živalski rovi, ...). Fazo 1 predstavljajo koluvialne šču (sl. 41). Razdelili smo jih v štiri kategorije: objekti (1–9), jami plasti, ki so lahko s seboj prinašale prazgodovinsko gradivo, naj- (1 in 2), peč (zgostitev prežgane gline, kamenja in lončenine) in verjetneje z više ležečega prazgodovinskega najdišča. K fazi 2 so- plasti. Kot objekte smo določili tlorisne zasnove, kot so jih na- dijo vse časovno opredeljene ostaline, ki so na podlagi lončenine kazovale jame za stojke, te pa je bilo v nekaterih primerih težko in ostalega gradiva kronološko uvrščene v čas zgodnjega sre- povezati v vrste oziroma ugotoviti tloris objekta. dnjega veka. V fazo 3 sodijo plasti z recentnimi najdbami. Čeravno so na najdišču Močna prisotne najdbe iz časovno raz- 4 Glede na najdbe iz različnih arheoloških obdobij, ki so bile najdene ličnih arheoloških obdobij, od prazgodovinskih in rimskih do leta 2005 in kažejo, da je bil greben nad Pesnico v Močni poseljen že od prazgodovine, naj tu navedemo, da Močne kot arheološkega najdišča zgodnjesrednjeveških, bo v nadaljevanju poudarek na zgodnje- ne najdemo ne v publikaciji Arheološka najdišča Slovenije iz leta 1975 srednjeveških najdbah, ostale najdbe namreč najverjetneje lah- (ANSl 1975) ne v Registru nepremične kulturne dediščine Ministrstva za ko pripišemo delovanju plazenja tal, zato domnevamo, da se kulturo Republike Slovenije. 42 Tlorisi jam 1 in 2 ter objektov 4 in 9, M 1:100. raziskano območje zgodnji srednji vek SE 106 - koncentracija ometa in oglja Jama 1 večji kosi lepa 8 koncentracija kamna in peska 36 181 Objekt 9 173 185 Jama 2 177 100 103 112 183 179 98 116 108 110 114 Objekt 4 118 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 28 Jama 1 (SE 7, 8) Jama je bila dolga 3,5 in široka 1,1 m, globoka do največ 20 cm (sl. 42, 43–46). Zapolnjena je bila s temnejšo od rumenkaste okolne plasti in po sestavi precej glineno zemljo. Usmerjena je prečno na breg (približno severozahod–jugovzhod). Odkritih je bilo precej najdb, predvsem lončenina (G1–G8), pa tudi kosti, steklo in oglje. Med najdbe, povezane z jamo 1, smo uvrstili tudi odlomek dna (G9) iz temne lise (SE 26), ki se je nahajal ob jami 1. V jami ni bilo večje količine kamnov, le trije manjši kamni pešče- njaka v njenem južnem delu. Radiokarbonska analiza: SE 7 (vzorec iz polnila jame) - BP 1440 44 Jama 1 pred praznjenjem. ± 29, 1Σ AD 602–647 (verjetnost 68,3 %), 2Σ AD 561–658 (verje- tnost 95,4 %) – Kiel (sl. 138). 43 Jama 1 – tloris in presek, M 1:50. 45 Jama 1 med čiščenjem. A 46 Izpraznjena jama 1. B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 29 Jama 2 (SE 97, 98) Jama 2 je imela podolgovato obliko (sl. 42, 47–49), kot del istega objekta lahko razumemo tudi dve jami za stojke (SE 99/100 in SE 102/103). Prva se je nahajala zunaj jame, druga v njej (sl. 49, 50). Jama 2 je bila usmerjena enako kakor jama 1, a manjša (1,6 x 0,7 m). Bila je še plitvejša od jame 1, njena ohranjena globina je bila manj kakor 10 cm. Zapolnjena je bila z glinenim in peščenim me- ljem, bila je temnejša od okolice, v njej so bili drobci lončenine, kosti in kamni. Radiokarbonska analiza: SE 97 (vzorec iz polnila jame) - BP 1464 ± 23, 1Σ AD 597–640 (verjetnost 57,3 %), 2Σ AD 557–644 (ver- jetnost 91,6 %) – Kiel (sl. 139). 48 Jama 2 pred praznjenjem. 47 Jama 2 – tloris in presek, M 1:50. 49 Izpraznjena jama 2. F A E D C 50 Jami za stojki SE 100 in SE 103. B A B C D E F Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 30 Objekt 1 52 Objekt 1. Tloris objekta so orisale štiri jame za stojke, ki so tvorile kvadrat: SE 5/6, 9/10, 14/15 in 21/22 (sl. 51, 52). Dve jami, SE 5/6 in 14/15, sta bili okrogli, njun premer je bil nekaj več kakor 30 cm (sl. 53, 55) dve ovalni, SE 9/10 in 21/22, široki okoli 25 cm, dolgi pa 38 in 47 cm (sl. 54, 56). Objekt je bil usmerjen približno na vzhod–zahod, stranice so bile dolge 2,8 x 3,0 m. Globine jam pa so bile različne, od 20 do nekaj več kakor 45 cm. Vkopane so bile v geološko osnovo (sklade laporovca SE 4), le ena v koluvialno plast SE 12. Vse so bile zapolnje- ne z glinenim in peščenim meljem, manjšimi drobci oglja in nekaj odlomki zgodnjesrednjeveške ali prazgodovinske lončenine. Obli- ke jam so bile značilnega U preseka z ravnim dnom, jami SE 6 in SE 10 pa sta imeli na zahodnem delu plitev podaljšek (sl. 53, 54), kar morda kaže, da se je objekt porušil na to stran, po bregu navzdol. 53 Jama za stojko SE 6. Radiokarbonski dataciji se precej razlikujeta, po eni naj bi objekt sodil v starejšo fazo zgodnjesrednjeveške poselitve Močne (labo- ratorij Salento), po drugi v mlajšo (laboratorij Kiel). Radiokarbonska analiza: SE 14 (vzorec je bil vzet iz jame za stojko) - BP 1158 ± 30, 1∑ AD 825–842 (verjetnost 8,9 %), AD 860– 900 (verjetnost 27,3 %), AD 919–959 (verjetnost 28,0 %), 2∑ AD 780–794 (verjetnost 6,7 %), AD 798–904 (verjetnost 54,4 %), AD 914–976 (verjetnost 34,3 %) – Kiel (sl. 144). SE 21 (vzorec je bil vzet iz jame za stojko)-BP 1429 ± 45, 1∑ AD 590– 660 (verjetnost 68,2 %), AD 540–670 (verjetnost 95,4 %) – Sa- lento (sl. 145). 51 Peč in objekta 1 in 8, M 1:200. raziskano območje 157 zgodnji srednji vek 22 6 Objekt 1 15 10 198 174 191 199 201 189 Objekt 8 197 192 194 5m 165 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 31 54 Jama za stojko SE 10. 55 Jama za stojko SE 15. 56 Jama za stojko SE 22. 57 Objekta 2 in 7, M 1:200. raziskano območje zgodnji srednji vek 86 88 84 Objekt 2 152 154 156 Objekt 7 150 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 32 Objekt 2 59 Jama za stojko SE 84. Tloris je bil omejen s tremi jamami za stojke: SE 83/84, 85/86 in 87/88 (sl. 57–61). Vse tri jame so bile plitke, v globino so segale do okoli 10 cm, in so bile podolgovate oblike, med 40 in 50 cm in ši- roke od 20 do 30 cm (sl. 59–61). Stranice so tvorile le severovzho- dni vogal objekta. Objekt 2 je ležal približno v smeri severovzhod– jugozahod. Stranici sta bili dolgi 1,8 x 2,5 m. Najdb ni bilo. Po odkopu plasti SE 50–53 se je izkazalo, da je površina spodnje plasti SE 54 precej neenakomerna. Na mestu objekta 2 je bila po- vršina SE 54 popolnoma ravna, severno od njega pa nepravilna, valovita (sl. 58), kar kaže, da so bila tla objekta 2 umetno izrav- nana oziroma terasirana. 60 Jama za stojko SE 86. 61 Jama za stojko SE 88. 58 Objekt 2 in vrh plasti SE 54. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 33 Objekt 3 63 Objekt 3, prepoznan na osnovi jam za stojke. Od tlorisne osnove so bile ohranjene tri jame za stojke: SE 81/82, 89/90 in 91/ 92 (sl. 63), ki so tvorile severozahodni vogal objek- ta. Vse jame so bile okrogle oblike, s premeri od 25 do približno 35 cm. Kakor pri večini jam za stojke na najdišču so imele oster prehod v steno, ki je bila razmeroma ravna in je ostro prehajala v ravno, lahko tudi konkavno dno (sl. 64–67). Objekt je najverje- tneje ležal v smeri vzhod–zahod, stranici sta bili dolgi 2,0 x 1,65 m. Jame so bile zapolnjene zelo podobno ostalim, le da je bilo tu odkritih nekaj več najdb, npr. glavica kovanega žebljička (G141a) iz polnila SE 81 in spodnja čeljustnica živali, odkrita v polnilu SE 89 (sl. 65). Odkriti so bili tudi manjši drobci lončenine. 64 Jama za stojko SE 82. Radiokarbonska analiza: SE 81 (vzorec je bil vzet iz jame za stojko) - BP 1498 ± 45, 1∑ AD 530–640 (verjetnost 68,2 %), AD 430–650 (verjetnost 95,4 %) – Salento (sl. 142). Objekt 4 je ležal tik ob objektu 9. Lahko bi sicer tvorila en objekt (sl. 42), toda koli objekta 4 so bili zabiti v plast SE 101, medtem ko smo jame za stojke objekta 9 zaznali v niže ležeči plasti SE 3 šele po odstranitvi plasti SE 101. Tudi radiokarbonska analiza vzorcev kaže, da je objekt 4 nekoliko mlajši od objekta 9. Poleg tega se večina jam za stojke, ki so nam orisale tlorisa obeh objektov, lo- čijo med seboj. Zato smo se odločili, da objekta 4 in 9 obravna- vamo kot ločena. 65 Jama za stojko SE 90/89. 66 Jama za stojko SE 90. 62 Lisa jame za stojko SE 123/124. 67 Jama za stojko SE 92. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 34 Objekt 4 podobna ostalim na najdišču. Zanimivi sta bili obliki jam SE 110 Objekt 4 naj bi omejevalo pet jam za stojke, SE 107/108, 109/110, in 114. Prva je imela poglobitev na vzhodni strani in plitvejši po- 111/112, 115/116 in 117/118, morda tudi jama SE 113/114 (sl. 42, 68, 69). daljšek na zahodni strani (sl. 71), kar bi lahko nakazovalo smer Najverjetneje smo uspeli odkriti le jame, ki so nekdaj prestavlja- padca kola po bregu navzdol. S 25 cm je bila tudi globlja od osta- le del vzhodne (2,0 m) in del zahodne (2,7 m) stene ter central- lih. Jama SE 114 pa kaže, da je bil kol očitno zabit v zemljo postra- ni steber objekta, ki je ležal v smeri sever–jug. Glede na lego jam ni in je nudil dodatno oporo kolu iz jame SE 110 ali morda strehi za stojke bi lahko sklepali, da je bil objekt velik najmanj 4,5 x 5,0 celotnega objekta (sl. 75). Kot smo že omenili, so se jame za stoj- m. Viden je bil takoj po odstranitvi ornice SE 1, koli pa so bili za- ke objekta 4 nekoliko ločile od jam objekta 9. Razen omenjenih biti v kulturno plast SE 101. Edino jama za stojko SE 118 kaže, da dveh jam, so bile ostale večje od jam objekta 9. Dolge so bile od je bil kol zabit v koluvialno plast SE 3. Polnila so bila temnejša in 30 do 45 cm, široke od 25 do 30 cm (sl. 70, 72, 73, 74). 68 Objekt 4, desno od njega spodnji del kulturne plasti SE 2. 69 Objekt 4. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 35 Radiokarbonska analiza: SE 109 (vzorec je bil vzet iz jame za stojko) - BP 1316 ± 45, 1∑ AD 650–720 (verjetnost 49,7 %), AD 740– 72 Jama za stojko SE 112. 770 (verjetnost 18,5 %), 2∑ AD 630–810 (verjetnost 95,4 %) – Sa- lento (sl. 141). 73 Jama za stojko SE 116. 70 Jama za stojko SE 108. 74 Jama za stojko SE 118. 71 Jama za stojko SE 110. 75 Jama za stojko SE 114. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 36 76 raz O is b kja e n k ot io b 3m , o 5č jien 6, M 1:200. Objekt 5 zgro a dznijsi s k re a d n noj i v o e bkmočje Tloris tega objekta smo orisali na osnovi desetih jam za stojke: zgodnji srednji vek SE 119/120, 121/122, 123/124, 125/126, 127/128, 129/130, 131/132, 133/134, 135/136 in 147/148 (sl. 76, 77). Ostanki jam so bili globoki od 11 do 35 cm, prevladovali so tisti okoli 20 cm. Razen jame SE 122, ki je bila ovalne oblike in večja od ostalih (sl. 79)5, so bile ostale jame bolj ali manj okrogle, s premerom okoli 20 cm (sl. 78, 80, 86). Objekt je imel pravokotno obliko z osi zamaknjenim osrednjim delom (sl. 76, 77). Izgleda kot da sta ga tvorila dva manjša kvadrata, vsak od njiju je imel podporni steber za tram, ki bi utegnil nosi- ti dvokapno streho. Usmerjen je bil približno sever–jug. Strani- ci sta bili dolgi 4,8 x 2,0 m. Ob jami SE 121/122 je bila odkrita še ena jama za stojko, SE 133/134 (sl. 85), morda je šlo za dodatno pod- prt vogal ali pa je bil en kol naknadno zamenjan z drugim. Tudi jama za stojko SE 135/136 (sl. 86) bi utegnila nuditi dodatno opo- ro temu vogalu. Oblika jam SE 126, 128 in 130 je bila poševna na 90 82 breg (sl. 81–83). Morda so s tako gradnjo zmanjševali plazenje ali pa to nakazuje smer padca objekta. Jame so bile zapolnjene po- Objekt 3 92 dobno kakor pri ostalih, najdbe pa so bile redke, večinoma drob- ni odlomki lončenine in nekaj drobcev prežgane gline. Približno 2,6 m severno od objekta je bila odkrita še ena jama za stojko (SE 187 186/187). 124 126 130 Objekt 5 128 148 132 136 122 120 134 146 140 144 138 Objekt 6 20 142 5m 5 Dolžine 43 in širine 28 cm. 77 Objekta 5 in 6. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 37 78 Jama za stojko SE 120. 83 Jama za stojko SE 130. 79 Jama za stojko SE 122. 84 Jama za stojko SE 132. 85 Jama za stojko SE 133/134. 80 Jama za stojko SE 124. 86 Jama za stojko SE 135/136. 81 Jama za stojko SE 126. 87 Jame za stojke SE 121/122, SE 133/134 in SE 135/136. 82 Jama za stojko SE 128. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 38 Objekt 6 90 Jama za stojko SE 138. Tloris objekta orisuje pet jam za stojke: SE 19/20, 137/138, 139/140, 141/142 in 143/144 (sl. 76, 77, 88), mogoče tudi jama SE 145/146. Šti- ri jame, SE 137/138, 139/140, 143/144 in 145/146, so imele bolj ali manj okroglo obliko, s premerom od 25 do 30 cm (sl. 90, 91, 93, 94). Jami za stojki, ki sta tvorili južni del objekta, sta bili ovalne oblike (SE 19/20 – dolžina 43 cm, širina 31 cm, SE 141/142 – dolži- na 17 cm, širina 33 cm), obe sta imeli tudi dodatno poglobitev (sl. 89, 92). Globine jam so bile tudi zaradi nagnjenosti terena raz- lične, od 8 pa skoraj do 40 cm. Objekt je bil približno pravokoten, z jamo SE 145/146 podoben enemu izmed prostorov v objektu 5 (sl. 94). Pravokotni del bi bil tako dolg 3,0 m in širok največ 1,9 m. Objekt je ležal približno v smeri sever-jug. Jame so bile zapolnje- 91 Jama za stojko SE 140. ne kakor pri ostalih objektih, najdbe v njih so bile redke. Radiokarbonska analiza: SE 143 (vzorec je bil vzet iz jame za stojko) - BP 1921 ± 40, 1∑ AD 50–130 (verjetnost 63,0 %), 2∑ BC 20– AD 220 (verjetnost 95,4 %) – Salento (sl. 143). Radiokarbonska datacija se časovno ne ujema z datacijami ostalih objektov. 92 Jama za stojko SE 142. 88 Objekt 6. 93 Jama za stojko SE 144. 89 Jama za stojko SE 20. 94 Jama za stojko SE 146. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 39 Objekt 7 Tloris objekta 7 smo razpoznali na osnovi štirih jam za stojke: SE 149/150, 151/152, 153/154 in 155/156, ki bi utegnile tvoriti sever- no steno in severovzhodni vogal 4,0 m dolgega in najmanj 2,5 m širokega objekta, usmerjenega približno vzhod–zahod (sl. 95). Vse jame za stojke so ležale poševno na breg. Vprašanje je, ali so s takšno postavitvijo kolov preprečevali plazenje ali pa pošev- ne jame nakazujejo smer padca objekta. Jame so bile rahlo oval- ne oblike, s premeri od 15 do 28 cm in plitvo vkopane, od le nekaj centimetrov do največ 16 cm (sl. 96–99). Najdbe v jamah so bile redke, le drobci oglja in prežgane gline. Objekt je ležal nekje na sredini med objekti 1, 2 in 8, od vsakega je oddaljen okoli 15 m. 96 Jama za stojko SE 150. 97 Jama za stojko SE 152. 98 Jama za stojko SE 154. 95 Objekt 7 z jamami za stojke, pri katerih smo naredili prečne profile. 99 Jama za stojko SE 156. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 40 Objekt 8 Iz jam za stojke (SE 164/165, 188/189, 190/191, 193/194, 192, 196/197 in 199) je bilo tlorisno zasnovo objekta težko ugotoviti (sl. 100). Verjetno se vse niti niso ohranile, možno je tudi, da vse jame niso del istočasne stavbe (zamenjave kolov, popravljanja objek- ta, morda celo več faz obstoja samega objekta). Jame so bile v glavnem ovalne, dolge okoli 30 cm, široke od 15 do 33 cm (sl. 101– 101 Jama za stojko SE 165. 104), globoke so bile različno, od 3 cm pri jami SE 197 (sl. 104) do 35 cm pri jami SE 193 (sl. 102), kar je verjetno tudi posledica pad- ca terena. Največja velikost objekta bi bila lahko 6,0 x 6,5. Jame so bile lah- ko dokaj globoke (do 35 cm), a brez najdb, po sestavi podob- ne ostalim na najdišču. V neposredni bližini je bila peč (SE 167, 174, 175, 198), zato objekt razumemo v povezavi z njo. Mogoče bi objekt 8 v kombinaciji s pečjo lahko imeli za lončarsko delavnico. 102 Jama za stojko SE 193. 100 Objekt 8. 103 Jama za stojko SE 195. 104 Jama za stojko SE 197. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 41 Objekt 9 108 Jama za stojko SE 181. Tloris objekta 9 je orisalo šest jam za stojke: SE 172/173, 176/177, 178/179, 180/181, 182/183 in 184/185 (sl. 42). Obliko objekta je na podlagi odkritih jam za stojke težko določiti. Stal je tik ob verjetno mlajšem objektu 4 (sl. 42, 105). Razen jame SE 181, ki je bila ohra- njena do globine dobrih 20 cm, so bile ostale jame ohranjene do globine 10 cm, kar je vsaj delno posledica padca terena, ravno tako pa je bilo na vrhu jam težko ločiti polnila jam od plasti nad njimi (SE 2), o kateri bo govor v nadaljevanju. Jame so bile ovalne oblike, nekoliko manjše od jam objekta 4, dolge od 30 do 45 cm in široke od 15 do približno 25 cm (sl. 107, 108). Odstopala je le jama za stoj- ko SE 185, ki je bila okrogla in s premerom 12 cm precej manjša (sl. 109). Slednja je edina ležala v notranjosti objekta. Radiokarbonska analiza: SE 182 (vzorec je bil vzet iz jame za stojko) - BP 1489 ± 32, 1∑ AD 539–604 (verjetnost 67,6 %), 2∑ AD 529–642 (verjetnost 86,8 %) – Kiel (sl. 140). 109 Jama za stojko SE 185. Severno od objekta 9 se je nahajala še ena jama za stojko (SE 34/35/36)6, ki pa se je od ostalih precej razlikovala – polnilo je namreč vsebovalo precej kamenja, s katerim je bil kol v jami oči- tno zagozden (sl. 110, 111). 6 SE 34 in 35 predstavljata dve polnili vkopa SE 36. Prvo je zemljeno, dru- go kamnito polnilo. 105 Območje objektov 9 in 4 po odstranitvi plasti SE in 101 (kvadranti BH-BJ/32-34). 110 Jama za stojko SE 36 s polnili SE 34 (glinen melj) in SE 35 (podporni kamni za kol). 106 Jama za stojko SE 177 (presek). 111 Jama za stojko SE 36. 107 Jama za stojko SE 179 (presek). Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 42 Peč palic in kolov okroglega prereza s premerom od 0,5 do 5 cm (sl. Objekt, ki ga je tvorila koncentracija prežgane gline, kamnov in 123). Ponekod so bili ohranjeni odtisi stikov med posameznimi lončenine (SE 167, 174, 175, 198), razlagamo kot uničeno peč (sl. tanjšimi prepleti iz šibja, ki kažejo na njihovo različno usmerje- 112– 117). Najverjetneje je bila sprva narejena plitvejša jama (SE nost. Kot del peči so gotovo rabili tudi do 40 cm veliki ploščati 198), na dnu katere je bila plast močno prežgane ilovice kvadra- peščenjaki, močno prepereli zaradi ognja in visokih temperatur tne oblike (SE 174), ki bi lahko predstavljala kurišče (sl. 118, 120). (sl. 114–116). Tudi med prežgano glino in kamni (SE 167) je bilo od- Okoli te plasti smo zamejili tanko plast temno rdečkasto rjave kritih precej odlomkov lončenine, ki je bila v glavnem ponovno barve (SE 175), ki je nastala zaradi visokih temperatur (sl. 119). V prežgana (sl. 121, 122), železen predmet, mogoče del kresila (G131), tej plasti je bilo več razlomljenih, vendar v veliki meri ohranje- ter glineno vretence (G130). Kamenje bi skupaj z lesenimi koli in nih, značilnih zgodnjesrednjeveških posod z okrasom valov- s šibami utegnilo predstavljati ogrodje peči, ki je bilo na debe- nic, linij, vrezov in glavničenja (G132–G140) ter glineno vretence lo prekrito oziroma zamazano z ilovico, med kurjenjem je leseno (G141). Del te lončenine je bil ponovno prežgan (G132, G133, G133a). ogrodje zgorelo, ilovica pa se je prežgala v omet. Nad tem so ležali veliki kosi lepa oranžne do črne barve z odtisi 112 Območje peči (vrhnji sloji), M 1:50. 114 Plast s prežgano ilovico in kamni (SE 167). 253,90 kamen 253,80 ožgana glina 253,70 keramika kost 253,88 253,78 253,68 167 253,88 253,79 253,63 115 Ostanki peči (SE 167). 253,88 253,56 253,83 253,68 253,53 113 Območje peči (nižji sloji), M 1:50. kamen ožgana glina keramika močneje ožgana zemlja 253,90 kost 253,80 253,70 116 Ostanki peči (SE 167) 2. 253,88 253,78 253,68 175 174 253,88 253,79 253,63 253,88 253,56 253,88 253,68 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 43 Radiokarbonska analiza: SE 167 (koncentracija prežgane gli- 120 Plitva jama za peč (SE 198). ne in kamenja) - BP 1216 ± 26, 1∑ AD 776–783 (verjetnost 6,1 %), AD 788–831 (verjetnost 35,8 %), AD 838–872 (verjetnost 26,4 %), 2∑ AD 719–746 (verjetnost 8,6 %), AD 768–890 (verjetnost 86,8 %) – Kiel (sl. 146). Drugi fazi smo poleg zgoraj opisanih objektov pripisali tudi pla- sti, ki so nastale v tem obdobju. Razdelili smo jih na kulturne plasti, ki so posledica človekove dejavnosti ali njegove prisotno- sti, ter plasti naravnega nastanka, ki so nastale v približno istem času. Tako ene kakor druge plasti so si med seboj močno podob- ne, zato jih je včasih težko razlikovati. 117 Ostanki peči (SE 167). 121 Odlomki prežgane in deformirane lončenine. 118 Plast močno prežgane ilovice, ostanki kurišča (SE 174). 122 Odlomki prežgane in deformirane lončenine. 119 Plast (SE 175) okoli kurišča (SE 174). 123 Odlomki ometa z odtisi šibja iz območja peči. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 44 Kulturne plasti (SE 2, SE 101, SE 106, SE 163) Med objektoma 4 in 9 in okoli njiju se je nahajala temno sivkasto Kulturne plasti so temnejše sivo rjave barve, navadno marmori- rjava plast, ki smo jo označili kot SE 101 (sl. 27, 124, 126). Lahko je, rane, vsebujejo pa nekaj več peščenega melja kakor ostale pla- da je nastala zaradi izpiranja temnejših delcev iz nad njo leže- sti na najdišču. V njih je bilo več organskih ostankov in oglja, kar čih temnih plasti (SE 2 in 106). Kot tako bi jo označili kot stik med je vzrok temnejši barvi. Najdbe so pogoste in raznovrstne, izra- temi plastmi in spodaj ležečo koluvialno plastjo, ki smo jo ozna- zitejših koncentracij znotraj posameznih plasti nismo ugotovi- čili kot SE 3. Druga možna razlaga je, da gre za preostanek delo- li. Izstopa plast SE 27, ki smo jo v kvadrantih BI32–BK33 izkopali vanja ljudi na območju objektov 4 in 9. Toda ker so stojke objekta v celoti8. Vsebovala je precej lončenine, oglja in prežgane gline. 4 vkopane v SE 101, je verjetnejša prva domneva. Nad delom pla- Meje SE 2 so bile ponekod v dokaj ravni črti (sl. 124–126), po izko- sti SE 101 smo temno sivo plast z nekaj koncentracijami ometa in pu se je izkazalo, da je površina spodnjega dela plasti podobno oglja poimenovali SE 106 (sl. 27, 127, 129, 130). Ležala je med objek- valovita oziroma terasirana kakor plast 549 (sl. 126, 128). toma 4 in 9. Morebiti gre za uničeno ognjišče – kurišče. Čeprav gre v obeh primerih za plasti, ki ju lahko povežemo z zgo- dnjesrednjeveško poselitvijo Močne, je bilo v njiju najdeno pre- cej prazgodovinske in rimske lončenine (G10–G14, G17). 7 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz plasti SE 2: BP 1422 ± 26, 1∑ AD 619–635 (verjetnost 28,0 %), AD 635–656 (verjetnost 40,3 %), 2∑ AD SE 163 predstavlja najverjetneje delovni prostor okoli peči10 (sl. 597–663 (verjetnost 93,5 %) – Kiel (sl. 147). 112–117). Temnejšo barvo plasti, drobce oglja in marmoriran iz- 8 V plasti SE 2 se, tako kakor tudi drugod na najdišču, v zgodnjesrednjeve- gled razlagamo kot posledico dejavnosti v povezavi s pečjo in sa- ških celotah pojavljajo tudi najdbe, starejše od časa obstoja zgodnjesre- dnjeveške naselbine. To je pogost pojav na zgodnjesrednjeveških nasel- mega kurjenja. binah, kjer na istem prostoru najdemo sledi še starejših poselitev. Nekaj Zgodnjesrednjeveško naselbino v Močni lahko uvrstimo v tip na- precej mlajših najdb (G48–G51) v plasti je ležalo na stiku z ornico in nika- kor niso integralni del zgodnjesrednjeveške SE 2. selbin, ki je na območju, naseljenem z različnimi slovanskimi 9 Glej opis objekta 2. plemeni, znan že vsaj od 5. stoletja dalje. Gre za manjše, razvle- čene naselbine – zaselke ali vasice – odprtega tipa, ki so stale 124 Plasti SE 2 in SE 101, M 1:250. na ravnih, visokih, nepoplavnih rečnih bregovih ali ob močvir- raziskano območje jih, oddaljenih nekaj kilometrov od reke. Pogosto jih najdemo ob SE 2 - kulturna plast bregovih manjših rek in potokov, a v bližini njihovih sotočij z ve- SE 101 - kulturna plast čjimi rekami. Zaščita in ugodne razmere za življenje so nareko- zgodnji srednji vek vale izbiro takih mest za naselitev. Sem lahko uvrstimo vire pitne SE 106 - koncentracija ometa vode, plovbo, ribolov, v sušnih obdobjih možnost namakanja. in oglja Poleg tega sta naselitev pogojevali tudi plodna zemlja in bližina večji kosi lepa 10 Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz plasti SE 163: BP 1175 ± 31, 1∑ AD koncentracija kamna in peska 781–792 (verjetnost 7,5 %), AD 807–893 (verjetnost 60,8 %), 2∑ AD 776– 902 (verjetnost 79,2 %), AD 917–962 (verjetnost 16,2 %) – Kiel (sl. 148). 125 Plasti SE 2 (zgoraj) in SE 3 (spodaj). Jama 1 8 36 181 Objekt 9 172 185 126 Pogled na kulturne plasti SE 2 (desno) in SE 101 (levo). Jama 2 177 100 103 112 183 179 98 116 108 110 114 Objekt 4 118 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 45 gozda, oboje pomembno tako za gospodarsko dejavnost kakor 128 Vrh plasti SE 3 (stanje po odstranitvi plasti SE 2). tudi za gradnjo stavb11. V zadnjih letih so bile v Sloveniji podob- ne naselbine sprva odkrite ob gradnji avtocestnega križa, sčaso- ma pa predvsem z raziskavami na kmetijskih obdelovalnih povr- šinah tudi drugod12. V Močni lahko govorimo o dveh tipih objektov. Prvega predsta- vljajo objekti, katerih tlorise orisujejo jame za stojke. Lahko gre za objekte bolj ali manj pravilne oblike (objekti 1, 5 in 6 ter ver- jetno tudi objekti 2, 3 in 7). Objekta 1 in 6, verjetno tudi 2 in 3, so imeli pravokoten ali skoraj kvadraten tloris, razlika v velikostih ni velika, po dolžini stranic le okoli 1 m. Od ostalih se nekoliko loči le objekt 6. Edini je imel na eni od krajših stranic tri jame za stojke, verjetno pa je bila del objekta tudi jama SE 146, ki bi tako lahko kazala na neki predprostor. Podoben zaključek je mor- da imel tudi objekt 5 (jama SE 187), ki se od ostalih objektov loči še po obliki, velikosti in razporejenosti jam za stojke. Objekt je imel obliko prelomljenega pravokotnika, znotraj objekta pa dve 129 Plast SE 106. jami za stojke, ki sta bili verjetno za nosilce dvokapnega strehe. S skoraj petimi metri je bil tudi precej daljši od ostalih objektov. 11 Naselbine s podobno lego in ureditvijo poznamo vsaj od 5. stoletja da- lje pri kulturah oz. kulturnih skupinah, ki so pripisane zgodnjim Slova- nom (npr. praška kultura, penkovska kultura, koločinska kultura – Баран 1998, 33s, 51, 69, itd.; Beranová/Lutovský 2009, 21ss; Curta 2006, 276; Herrmann 1985, 155; Јанковић, М./Јанковић, Ђ. 1990, 21; Семëнова 2008, 188; Симоновић 1999-2000, 315; Šalkovský 2001, 119; 2002, 57; Винокур/Телегıн 2004, 292, 299, 303, itd.). Poznamo pa precej geograf- sko in časovno bližjih primerjav, npr. naselbine med Savo in Dravo na se- vernem Hrvaškem in območju hrvaškega Podonavja iz časa med 9. in 13. stoletjem (Demo 1996, 61; Sekelj Ivančan 2001, 102ss) ali pa naselbine 130 Plast SE 106 (detajl). na območju srbskega Podonavja, datirane v čas med 7. in 12. stoletjem (Милошевић 1997, 25ss). 12 Npr.: v Prekmurju – okolica Murske Sobote: Grofovsko (Kerman 2011b, 17; Lazar 2005, 2s; Novšak 2002a, 27), Kotare–Baza (Kerman 2011a, 49), Pod Kotom-sever (Kerman 2011c, 14; Šavel 2009, 157; Tušek 2002, 36), Nova Tabla (Guštin 2005, 25; Pavlovič 2008, 49); Popava pri Lipovcih (Cipot 2008, 59; Šavel/Karo 2012, 6); Nedelica (Lazar 2008, 75); na Štajerskem: Spodnja Senarska pri Lenartu (Tica 2009, 6); okolica Maribora: Slivnica (Ci- glenečki/Strmčnik Gulič 2002, 67), Spodnje Hoče (Vinder 2011, 148), Po- brežje (Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, 71); v Ljubljani in okolici: Drago- melj (Turk 2002, 79s), Podgorica (Novšak 2002b, 98), Pržanj (Hrovatin/Turk 2008, 145s); na Gorenjskem: Na Dolinje pri Brezjah (Ogrin 2010, 6); na Do- lenjskem: Ponikve pri Trebnjem (Ravnik/Tica 2008, 8); Zagorica pri Velikem Gabru (Vičič et al. 2002, 95s); Kompolje – Pod malnom (Tica 2008b, 163). 127 Plasti SE 2, SE 101 in SE 106. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 46 Skupki vkopov za stojke pri objektih 4, 8 in 913 nam ne podajo Zgodnjesrednjeveške najdbe njihove prave oblike. Kakor smo že navedli, bi lahko objekta 4 in 9 predstavljala isti objekt, toda zaradi stratigrafskih odnosov in Večino najdb na najdišču Močna poleg novoveških iz ornice nekaj detajlov ostajamo pri njuni delitvi. predstavlja zgodnjesrednjeveška lončenina. Ostale zgodnjesre- Osnovno tipološko razvrstitev slovanskih bivališč srednje in dnjeveške najdbe so redke. Iz plasti SE 163 izvirata del železne- vzhodne Evrope je podal Peter Šalkovský (Šalkovský 2001, 16 ga noža (G119) in železen predmet, katerega namembnost nam ss). Objekte iz Močne bi lahko uvrstili v njegov tip 6 – nadzemni ni znana (G120). V plasteh, ki smo jih označili kot ostanke peči objekti iz stebrov (Šalkovský 2001, sl. 35). Vprašanje je le, ali veči- (SE 167), je bil najden odlomek železnega predmeta, ki bi utegnil no objektov iz Močne sploh lahko uvrstimo med bivalne objek- predstavljati del kresila (G131)19. V jami za stojko (SE 81), pripisani te14. Verjetno je kateri od njih predstavljal gospodarski objekt – objektu 3, je bil najden železen žebljiček (G141a)20. Morda gre za lopo, shrambo, skedenj ali hlev (Šalkovský 2002, sl. 6: 4, 7). Glede del obuvala, podobne žebljičke so namreč uporabljali za izdelavo na to, da so bili ostanki objektov v Močni dokaj plitvo, v veliki rimskih vojaških škornjev (Radman Livaja 2004, kat. 385; Sumner meri so bile plitve tudi jame, ne moremo zanesljivo trditi, da od- 2011, sl. 137–139) pa vse do polpretekle dobe. kriti ostanki res predstavljajo celotne objekte15. Večina ostankov Tako kakor v ostalih zgodnjesrednjeveških naselbinah v Slove- slovanskih naselbin v Sloveniji izvira z arheoloških najdišč, na niji tudi v Močni med gradivom prevladujejo ostanki lončeni- katerih so poleg zgodnjesrednjeveških še ostanki prazgodovin- ne. Izdelana je prostoročno ali na vretenu, v nekaterih primerih skih in rimskih naselbin16. Zato na večplastnih najdiščih prepro- pa je bila posoda najprej izdelana prostoročno in nato dodela- ste objekte, katerih ostanke predstavljajo le jame za stojke, tež- na na vretenu. Glina, iz katere je lončenina izdelana, je vsebo- ko pripišemo zgodnjesrednjeveški poselitvi. Ponekod pa takšne vala različne primesi peska, sljude in organskih dodatkov. V gro- objekte lahko bolj ali manj zanesljivo pripišemo zgodnjesrednje- bem lahko lončenino uvrstimo v porozno in luknjičavo21 ali pa veškim naselbinam. Naj jih navedemo le nekaj. Močni najbližji trdo22, s tem da je nekoliko več trde. Barva je lahko siva ali črna sta bili odkriti v Spodnji Senarski pri Lenartu (Tica 2009, sl. 13, 22) v več odtenkih oziroma rjava, rdečkasta ali oranžna, prav tako v in Spodnjih Hočah (Vinder 2011, pr. 3). V slovanski naselbini Kom- več odtenkih. Pogosto je predvsem zunanja površina lisasta. Na polje-Pod malnom poznamo tloris skoraj pravokotnega objek- nekaterih odlomkih imamo tudi prismojene ostanke tako na zu- ta, ki ga omejujejo štiri jame za stojke, velike 2,5 x 2,25 m in ki je nanji kakor tudi notranji strani posode. Taka površina je posle- tako tudi glede velikosti podoben nekaterim objektom iz Močne dica njihove uporabe. V notranjosti posod gre verjetno za kuha- (Tica 2008b, sl. 2). nje škrobne hrane, na zunanji strani pa za njene prelite ostanke, V drug tip objektov lahko uvrstimo obe jami. Po vsej verjetnosti lahko tudi za katran (Pleterski 2008b, 78; 2010, 21 ss). Zunanje predstavljata najnižji del stavbnih objektov, ki so bili zgrajeni iz površine posod so lahko neokrašene, pogosto pa okrašene. Kot organskih materialov (les, slama, šibje) in ki so sčasoma propa- okras se največkrat pojavljajo valovnice različnih oblik, pogosto dli, njihove morebitne sledove pa je dokončno uničilo predvsem v kombinacijah z različnimi žlebovi ali kanelurami. Poleg tega se moderno oranje. Glede na to, da sta obe plitvi, ju lahko opre- kot okras pojavljajo še vodoravne in poševne kanelure in žlebo- delimo kot ostanke zemljank. Zemljanka predstavlja osnovni tip vi, odtisi, največkrat v kombinaciji z žlebovi, kratki vrezi, žlebiče- slovanskega bivališča (Šalkovský 2001, 16; 2002, 58s). Naši dve nje ali glavničenje celotne površine. Na dnu dveh loncev je ohra- lahko uvrstimo med zemljanke nepravilne, podolgovate ovalne njen tudi znak lončarja (G121, G124). Med lončenino, ki jo lahko oblike. Tovrstne zemljanke so tudi pri nas najpogostejši tip slo- zanesljivo pripišemo zgodnjesrednjeveški fazi, je največ odlom- vanskih objektov17. Vsa slovenska najdišča s slovanskimi nasel- kov loncev. binskimi ostanki še niso bila objavljena. Tako tudi zemljanke niso Najnovejšo tipološko delitev zgodnjesrednjeveških lončenin iz bile tipološko obravnavane18. Po tipološki shemi Šalkovskega Slovenije in sosednjih pokrajin je izvedel Andrej Pleterski (Pleter- bi naši jami lahko uvrstili v njegov tip 3, za katerega so značilne ski 2010, 57 ss). Njegovo tipologijo smo uporabili tudi pri obdelavi ovalne zemljankeGlede na primerjave ni dvoma, da gre v Močni odlomkov lončenine iz Močne. V glavnem so odlomki v tipološke za staroslovansko naselbino iz časa med koncem 6. oziroma za- skupine razvrščeni na podlagi oblike ustij in načina njihove izde- četkom 7. stoletja in začetkom 9. stoletja. lave, obliko celotne posode je bilo namreč mogoče rekonstruirati le v dveh primerih (G121, G132). 13 Če jame za stojke res predstavljajo dele istih objektov. 19 Železna kresila so pri Slovanih najbolj pogosta v moških grobovih, razvoju 14 Najdbe v objektih so razmeroma redke. Poleg tega je večina naših objek-kresil pa lahko sledimo od najpreprostejših oblik iz 6. in 7. stoletja do raz-tov precej manjša od bivališč, ki jih navaja Šalkovský – objekti tipa 6 iz vitejših iz 10. stoletja (Belošević 2007, 288 s; Korošec 1979, 243; Lutovský Podonavja merijo od 12 do 25 m2, na severozahodu slovanske poselitve 2001, 219 s; Нидерле 1954, 233 s; Petrinec 2009, 179 s). pa poznamo tudi precej večja bivališča tipa 6, ki merijo do 50 m2 (Šalko- 20 Podoben žebljiček je bil najden tudi v premešani plasti SE 73 (G200), v kavský 2001, 59). teri najmlajši material predstavlja lončenina iz zgodnjesrednjeveškega 15 Da deli objektov manjkajo, lepo vidimo pri objektih 2, 3 in 7. obdobja. 16 Predvsem to velja za najdišča, ki so bila odkrita ob gradnji avtocestnega križa. 21 Ob izdelavi porozne in luknjičave lončenine je lončar zaradi izboljša- 17 Naj tu navedemo le nekaj najbližjih najdišč z zemljankami podolgovate oval-nja lastnosti žgane posode dodal pustilo-organske primesi, ki so med ne oblike: Spodnja Senarska pri Lenartu (Tica 2009, sl. 33, 34), Spodnje Hoče žganjem zgorele. Luknjice so bile pri novi posodi drugotno zapolnjene z (Vinder 2011, pr. 9, 10, 11, itd.), Slivnica (Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, sl. ogljem in pepelom. Zaradi uporabe in kasneje zaradi večstoletnega leža- 1-4) in Pobrežje pri Mariboru (Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, sl. 9). nja v zemlji so se ob prisotnosti vlage zgorele organske primesi raztopi- 18 Kerman npr. navaja, da tipološka razvrstitev slovenskih zgodnjesrednje- le. Od vseh organskih snovi je bilo ob poskusu izdelave posod najbolj pri- veških jam ni bila izvedena, enega glavnih elementov pri delitvi na pol- merno oglje (Bahor 2010, 179 ss). zemljanke in zemljanke pri tovrstni delitvi pa bi po njem morala predsta- 22 Za trdo lončenino je značilno, da je izdelana iz gline skoraj brez organskih vljati globina jam, ki je zelo različna (Kerman 2005, 127). Poleg globine bi primesi, z manjšo ali večjo vsebnostjo kremena, peska in sljude, ki so od-bilo treba upoštevati tudi njihove velikosti. visne predvsem od nahajališča gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 47 Skupina S1 (Pleterski 2010, 63 s) Skupina S3 (Pleterski 2010, 68 ss) Značilnost skupine so neobvrtena ustja posod, ki so bile izdela- Merilo za pripadnost skupini posod sta obvrtenost in opazno ne z lepljenjem na mirujoči podlagi. Površino imajo gubasto. V preoblikovanje roba, toda brez napušča ali žleba v notranjosti. skupino S1 bi lahko uvrstili odlomek posode z izvihanim ustjem z Posode so izdelane na mirujoči podlagi, ustja so nato obvrtena. zaobljenim robom iz jame 1 (G7), iz plasti SE 2 pa odlomek okraše- Manjša preoblikovanja robov ustij so nastala zaradi razlik v lon- nega lonca s pokončnim ustjem z zaobljenim robom (G15) in od- čarjevi drži prstov pri doglajevanju. Skupina S3 se pojavi najka- lomek okrašenega lonca z izvihanim ustjem z ravno odrezanim sneje leta 688, širša meja začetka skupine pa je 613. Pojavlja se robom (G26). vsaj do srede 11. stoletja (Pleterski 2010, 130, 159). Ustja posod skupine S1 so na podlagi primerjav z drugih najdišč, Skupina S3 v Močni predstavlja najštevilčnejšo skupino zgodnje- kjer so konteksti tudi radiokarbonsko datirani, uvrščena v čas srednjeveških posod. med koncem 6. in zadnjo četrtino 7. stoletja oz. med leti 584 in Približno dve tretjini posod skupine ima izvihana ustja z nav- 674 (Pleterski 2010, 158). Z radiokarbonsko analizo vzorcev oglja pičnim ali s previsnim robom ter zmerno ali močno zakrivljenim iz jame 1 in plasti SE 2 so v isti časovni okvir datirani tudi naši od- vratom. Največ odlomkov posod je iz plasti SE 2: G24, G27, G29, lomki posod23. G34–G36, G40 in G43, torej iz starejše faze zgodnjesrednjeveške Ustje posode iz jame 1 (G6) bi sicer sodilo v skupino posod S2, poselitve. Iz peči, ki sodi v čas mlajše zgodnjesrednjeveške faze, med izvihana ustja s strehastim robom (PO2D5 – Pleterski 2010, in njene okolice je sedem odlomkov: G105, G108, G123, G133a, sl. 3.11). Toda kakor bomo videli, je ena od značilnosti skupine G134–G136. En odlomek posode (G16) je iz plasti med objektoma 4 S2 obvrtenost ustja, medtem ko ima naš primerek, ki je izdelan in 9 (SE 101 in 106). Sami plasti nista bili datirani z radiokarbonsko prostoročno, neobvrteno ustje. Jama 1 je okvirno datirana v čas analizo, objekta 4 in 9 pa sta okvirno datirana v drugo polovico druge polovice 6. in prve polovice 7. stoletja, kar ustreza dataci- 7. 26 in drugo polovico 6. 27 stoletja. Ostali odlomki so iz plasti SE 38 ji skupine S124. (G154)28, plasti SE 52 (G95)29 in iz ornice (G255, G285). Na najdišču se zgodnjesrednjeveško gradivo pojavlja tudi v ne- Preostalo tretjino posod skupine S3 tvorijo odlomki z izvihani- katerih premešanih plasteh. Tako sodijo v skupino S1 še odlomek mi ustji, s strehastim robom in z zmerno ali močno zakrivljenim iz plasti SE 11 (G177), odlomek iz plasti SE 93 (G170), odlomka iz pla- vratom. V plasti SE 2 jih je za približno polovico manj kakor posod sti SE 166 (G185, G186) in odlomek iz ornice – SE 1 (G263). z navpičnim ali s previsnim robom (G25, G28, G32 in G42), v peči in njeni okolici pa je enako število enih in drugih ustij posod skupi- Skupina S2 (Pleterski 2010, 64 ss) ne S3 (G109, G110, G121, G122 in G132), en odlomek je bil najden še v Merilo za pripadnost skupini je obvrtenost in preprostost roba, ki plasti SE 37 (G142)30. je lahko raven ali zaobljen. Domnevno so posode te skupine do- delane na počasi vrteči se podlagi. Ponavljajo se nekateri obli- Skupina S5 (Pleterski 2010, 74 ss) kovni tipi, ki jih najdemo v skupini S1, razlika je le v neobvrteno- Poleg obvrtenosti je merilo za pripadnost tej skupini ustij posod sti ali obvrtenosti ustij. Ustja so malo izvihana in se končujejo z še žleb v notranjosti ali na zgornjem delu roba. Žleb je najverje- zaobljenim, koničasto zaobljenim ali strehastim robom z zakri- tneje namenjen pokrovki. Gre za namensko, z uporabnostjo po- vljenim vratom. Posode so lahko neokrašene ali okrašene. Glede gojeno obliko. Datacija skupine je najpozneje od leta 779, s širšo na število odlomkov posod predstavljajo drugo najštevilčnejšo mejo začetka sredi 7. stoletja. Pojavlja se vsaj do srede 11. stoletja skupino lončenine v Močni. Na drugih zgodnjesrednjeveških naj- (Pleterski 2010, 134, 159). diščih so ustja posod skupine S2 datirana od najpozneje srede 7. Iz Močne smo v skupino posod S5 uvrstili le dva odlomka. Eden je stoletja do srede 10. stoletja. Širša meja začetka je leto 572 (Ple- iz peči (G137), ki je datirana v mlajšo fazo poselitve zgodnjesre- terski 2010, 130, 158). dnjeveške naselbine v Močni, drugi iz ornice (G254). Največ odlomkov posod skupine S2 lahko uvrstimo med izvihana ustja s strehastim robom ter zmerno ali močno zakrivljenim vra- Skupina V1 (Pleterski 2010, 80 ss) tom: G8 iz jame 1, G31, G33, G39, G41, G44, G45, G52 iz plasti SE 2, Merilo za pripadnost skupini ustij posod sta obvrtenost in cilin- G106, G111 in G112 iz peči (SE 163), G156 iz plasti SE 38, G256 in G257 dričen vrat. Pri analizi lončenine Andrej Pleterski ni imel dovolj iz ornice in odlomek brez najdiščnih podatkov (G314). Pet od- datacij, da bi lahko ustja skupine V1 natančneje časovno uvrstil lomkov ima izvihano ustje z zaobljenim robom (G30, G37 iz pla- (Pleterski 2010, 135). Odlomek iz plasti SE 2 (G38) na podlagi radio- sti SE 2, G107 iz okolice peči, G153 iz plasti SE 38 in G199 iz plasti SE karbonske analize lahko pripišemo prvi polovici 7. stoletja. Lon- 73), eden pa izvihano ustje s koničasto zaobljenim robom (G155 iz ca, najdena v objektu št. 22 iz Popave, ki razen cilindričnega vra- plasti SE 38). tu res nimata mnogo skupnega z našim odlomkom, sta uvrščena Največ posod iz skupine S2 lahko časovno uvrstimo v starejšo v čas ob koncu 7. in prve polovice 8. stoletja (Šavel/Karo 2012, fazo obstoja naselbine (jama 1 in plast SE 2), le odlomki z obmo- G1176, 1177). čja peči so iz mlajše faze. Plasti SE 38 in 73 predstavljata plasti, ki Ob primerjavi tipološke delitve lončenine na podlagi ustij, ki jo sta kot zdrs – manjši plaz zapolnili eno od kotanj na pobočju, ki je izvedel Pleterski, in gradiva iz Močne, lahko ugotovimo, da se smo ga raziskali25. Najmlajši material v obeh plasteh predstavlja- jo najdbe iz zgodnjesrednjeveškega obdobja. 26 Radiokarbonska analiza je bila izvedena v Salentu (glej zgoraj). 27 Radiokarbonska analiza je bila izvedena v Kielu (glej zgoraj). 28 Že omenjena plast SE 38, ki predstavlja manjši plaz-zdrs, ki je zapolnil ko-tanjo geološke osnove (sl. 27). 29 Plast SE 52 smo uvrstili med plasti, ki imajo funkcijo terasiranja oz. izrav-23 Za radiokarbonsko datacijo plasti SE 2 glej zgoraj. nave terena na pobočju. Zgodnjesrednjeveške najdbe predstavljajo naj- 24 Za radiokarbonsko datacijo jame 1 glej zgoraj. mlajše najdbe v plasti (sl. 35). 25 Za geološko podobo najdišča glej zgoraj. 30 Gre za podobno plast, kakor je SE 38 – manjši plaz ali zdrs (sl. 27). Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 48 v Močni pojavljajo odlomki ustij posod, ki jih lahko uvrstimo v Podobno lahko ugotovimo za pokrova oz. skledi iz Močne (G21, skupine S1, S2, S3, redkeje v skupini S5 in V1. Glede časovne uvr- G23)34. Zanimiv je predvsem okrašen odlomek (G23), ki je bil v stitve lončenine, datacije radiokarbonskih analiz iz tistih celot prvi objavi Močne opredeljen kot pokrov (Tica 2008a, kat. 4). Zanj v Močni, kjer je bila najdena primerljiva lončenina, se ujemajo z najdemo podobnosti tako med pokrovi kakor med skledami. datacijami, ki jih je podal Pleterski. Med pokrovi mu je podoben primerek iz Zagorice pri Velikem Ga- Poleg lončenine, ki smo jo lahko uvrstili v navedene skupine, bru (Vičič et al. 2002, sl. 3: 8)35. Precej mlajši je pokrov iz zgodnje-se v Močni pojavi še nekaj drugih zanimivih posod in njihovih srednjeveške naselbine Josipovac Punitovački v Slavoniji (Janeš odlomkov. 2009, t. 4: 1). Več primerjav najdemo pri skledah36. Zato smo od- Lonec z ovalnim trupom (G1) je ohranjen le delno. Čeprav imamo lomek tokrat obravnavali kot del sklede. Iz istega časa je skleda le nekaj odlomkov trupa, lahko glede oblike primerjave zanj naj- s Popave (Šavel/Karo 2012, G1125). Še nekaj podobnih skled naj- demo v loncih iz časa od prehoda 6. v 7. stoletje do konca 7. sto- demo na različnih zgodnjesrednjeveških najdiščih v Sloveniji in letja na Slovaškem in Moravskem (Fusek 1994, sl. 71; 2008, sl. 4, 5; Avstriji37. Jelínková 1990, sl. 3: 8; Macháček 2002, sl. 7). Podobne primerke Ne le na podlagi radiokarbonske analize, tudi na podlagi pri- loncev iz 7. stoletja najdemo tudi na jugozahodnem Madžarskem merjav lahko v starejšo fazo zgodnjesrednjeveške poselitve Moč- (Szőke 2000, t. 7). Z najdišča Popava blizu Lipovcev v Prekmurju ne uvrstimo odlomek lonca s pokončnim ustjem in razširjenim poznamo nekaj loncev z ovalnim trupom. Dva izhajata iz celot, ki ramenom iz plasti SE 2, ki smo ga uvrstili v skupino S1 (G26). Na sta bili radiokarbonsko datirani. Datacija starejšega je podobna Moravskem se tovrstni lonci pojavljajo v prvih dveh fazah zgo- dataciji naše posode (Šavel/Karo 2012, G1161), medtem ko je dru- dnjeslovanske poselitve, to je ob koncu 6. in prvi polovici 7. sto- ga posoda iz objekta, ki je datiran v mlajšo fazo popavske zgo- letja, druga polovica 7. stoletja jih ne pozna več (Jelínková 1990, dnjesrednjeveške naselbine, to je v drugo polovico 8. oziroma na sl. 19–22). Iz druge polovice 6. stoletja je podobna lončenina s Sv. začetek 9. stoletja (Šavel/Karo 2012, G1165) in edini od nam zna- Heme na Koroškem (Ladstätter 2000, 230, sl. 5), najdišče Balato- nih primerkov časovno izstopa iz okvira konca 6. oz. 7. stoletja. V nmágyaród – Hídvégpuszta na jugozahodnem Madžarskem je tem času je na istem območju pogost tudi motiv pasov vodorav- z začetka 7. stoletja (Szőke 2000, t. 8), na Slovaškem so tovrstni nih črt in valovnic med njimi (npr. Fusek 2008, sl. 4, 5; Jelínková lonci datirani v konec 6. stoletja in v 7. stoletje (Fusek 1994, sl. 28: 1990, sl. 22). II1aC; 55: 223), v čas druge polovice 6. stoletja in v 7. stoletje pa Tudi za ostalo gradivo iz jame 1 najdemo primerjave med slovan- sodijo tudi podobni lonci iz Prekmurja38. skim gradivom s konca 6. in 7. stoletja. Loncu z nekoliko izviha- Med ostalo lončenino iz peči (SE 175) so bili najdeni tudi odlom- nim ustjem in ravno odrezanim robom (G8) so npr. podobni lon- ki hruškaste posode (G133), vendar brez ustja. Tovrstne posode, ci iz Prekmurja (Kerman 2011a, G1312; Lazar 2005, kat. 75, 218) ali izdelane tako prostoročno kakor tudi na vretenu, se pojavljajo pa primerek iz Podgorice pri Ljubljani (Novšak 2002b, sl. 2), od- v avaroslovanskih kontekstih, predvsem v srednje- in poznoa- lomku lonca z izvihanim ustjem in nekoliko odebeljenim robom varskem obdobju, to je od zadnje tretjine 7. do začetka 9. stole- (G6) primerek z najdišča Kotare-Baza pri Murski Soboti (Kerman tja (npr. Čilinská 1966, t. 28: 4; Točík 1968a, t. 31: 17; 86: 312; Vida 2011a, G1354), loncu z močno izvihanim ustjem (G7) pa primerek z 1995, 107, 108: 5; 109), na Slovaškem jih najdemo tudi na nekoli- najdišča Grofovsko pri Murski Soboti (Lazar 2005, kat. 38). Za slo- ko mlajših najdiščih velikomoravskega horizonta 9. in 10. stoletja vansko lončenino neznačilen okras, ki ga tvorijo pasovi pošev- (npr. Borovský et al. 1987, t. 10: 5; Hanuliak 2004, t. 97: 6). nih, vodoravnih in navpičnih črt31, najdemo na dveh odlomkih V Močni so bili najdeni tudi trije odlomki grafitne lončenine. V ostenij v jami 1 (G2–G3)32. Podoben okras najdemo na odlomkih prvem primeru (G11) gre nedvomno za del lonca, najverjetne- z moravskega najdišča Břeclav – Líbivá (Macháček 2002, sl. 16) in je iz poznolatenskega obdobja (Březinova 2000, t. 1: 9; 7: 9; 20: 9; Stare vesi pri Nedelišću (Bekić 2006, 239, t. 7: 6), nekoliko dru- itd.; Čambal 2004, t. 14: 6; 17: 3; 18: 3; 19: 3; itd.; Čížmář 2002, sl. gačne pa tudi v Brnu (Méřínský 2009, str. 165: 9), na Slovaškem 11: 2; Dular/Tomanič Jevremov 2009, t. 4: 3-5, 7; 5: 3, 4; Jovanović (Fusek 1994, t. 40: 9; 43: 7; 57: 5) in na Novi Tabli v Murski Sobo- B./Jovanović M. 1988, t. 33: 3; 44: 2; Karl 1996, sl. 8; Meduna 1980, ti (Guštin/Tiefengreber 2002, sl. 7: 3; fototabela 1: 3). Vsi navedeni t. 11: 17; 15: 21; 17: 11; 18: 20; itd.; Neugebauer 1992, sl. 47: 1; Novšak okrasi so iz časa od konca 6. do konca 7. stoletja. 2006, G50; Tica 2007, G445). Odlomek ustja z delom ostenja (G102) Nekateri pokrovi že od nekdaj predstavljajo le narobe obrnjene iz plasti, ki so povezane z objektom 2, je nenavaden in nam ni sklede oz. skodele33 in tu lahko le pritrdimo Vidrih Perkovi » re- uspelo najti primerjav zanj. Najden je bil v plasteh, ki smo jih snici na ljubo nikoli ne bomo zares vedeli, ali so bili eno ali dru- go ali oboje, pač odvisno od uporabe« (Vidrih Perko 2006, 95). 34 Oba sta iz plasti SE 2, ki je datirana v starejšo fazo obstoja zgodnjesrednjeveške naselbine. 35 Obdelava najdišča je še v teku, iz prve objave pa je razvidno le to, da je 31 Poimenovan je lahko tudi kasetni motiv (Fusek 1994, 228) ali pa motiv naselbina v Zagorici obstajala od pozne antike do 10. stoletja (Vičič et al. pasov v obliki metop (Guštin/Tiefengraber 2002, 52). 2002, 96). 32 Podoben motiv imamo tudi na odlomkih iz plasti SE 2 (G57) in iz plasti SE 36 Na zgodnjesrednjeveških najdiščih je v primerjavi z lonci ostalih tipov po-163 (G114), ki je pripisana sklopu, ki tvori peč. Plast SE 2 je datirana po- sod izredno malo. dobno kakor jama 1, medtem ko je plast SE 163 z radiokarbonsko anali- 37 Bled-Pristava (Pleterski 2008a, t. 14: 1), Križna gora pri Podložu (Ciglenečki/ zo postavljena v čas 9. stoletja (glej zgoraj-opis lončenine skupine S1). V Modrijan/Dolenc Vičič 2000, sl. 108: 3), na Tinju je iz poznoantične stavbe, plasti SE 53 (obravnavana je v povezavi z objektom 2) je bil najden odlo-ki je bila uničena konec 6. stoletja (Ciglenečki/Modrijan/Dolenc Vičič 2000, t. mek, katerega okras tvorijo štiri vodoravne linije, pod njimi pa večkra- 26: 5), skleda z najdišča Pod malnom pri Kompolju je precej mlajša, uvršče- tne linije v obliki črke X (G99). Okras se nekoliko loči od ostalih navedenih na v čas med koncem 9. in začetkom 11. stoletja (Tica 2008b, kat. 64), Šen-okrasov, primerjave zanj pa tako za motiv kakor tudi datacijo enako kakor turška gora (Ciglenečki/Modrijan/Dolenc Vičič 2000, sl. 130: 2), Kathreinko- za t. i. kasetni motiv oz. motiv pasov v obliki metop najdemo prav tako na gel (Ciglenečki/Modrijan/Dolenc Vičič 2000, sl. 132: 1–2). najdišču Břeclav – Líbivá (Macháček 2002, sl. 19). 38 Kotare-Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011a, G1316, G1341, G1349), 33 „Pravi“ zgodnjesrednjeveški pokrov predstavlja precej bolj plitev prime- Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2009, G520), Nova Tabla pri Murski Soboti rek z najdišča Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, kat. 2). (Guštin/Tiefengraber 2002, sl. 8: 1; Pavlovič 2008, kat. 6, 7). Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 49 označili kot izravnave, povezane z objektom 239. Poleg zgodnje- Okras srednjeveške lončenine je v teh plasteh mogoče najti še prazgo- Zgodnjesrednjeveška lončenina iz Močne je pogosto okrašena. dovinsko (G96, G101) in rimsko (G89, G90, G92, G93) lončenino40. Večinoma so ohranjeni le odlomki lončenine, tako da največ- Časovno odlomka grafitne posode ne moremo uvrstiti v nobeno krat ne vemo, kakšen je bil celoten okras na posodi. Najbolj po- od navedenih obdobij. Še najbliže je skupini D grafitne lončeni- gost okras predstavljajo valovnice različnih oblik in v različnih ne iz Mikulčic (Poláček 1998, 152 s, sl. 9), ki pa je precej mlajša od kombinacijah. Lahko so enojne (G23, G127, G229), dvojne (G1, G72, najmlajših najdb iz naselbine v Močni41, poleg tega pa je edina G105, G113, G158, G285) ali večkratne (G4, G5, G15, G24–G26, G59– podobnost v pravokotno oblikovanem ustju. Se pa na Češkem, G71, G87, G88, G94, G105, G106, G115, G122, G123, G125, G133, G133a, Slovaškem in v avstrijskem Podonavju zgodnjesrednjeveška gra- G134, G138, G147, G148, G158–G160, G167, G174, G179, G187–G191, fitna lončenina ponekod pojavlja že v 8., najkasneje 9. stoletju G221, G254–G257, G286–G288, G290), v enem (G133a), dveh (G1)47 (Dostál 1998, 78 ss; Felgenhauer Schmiedt 1998, 200 s; Poláček ali več (G23, G105, G106, G122, G132–G134, G188, G254) pasovih, 1998, 149; Staňa 1998, 87; Thomová 1998, 214). Tretji odlomek je okras valovnice je lahko izveden z veliko (npr. G1, G26, G60, G132, bil najden na deponiji (G318). Gre za odlomek dna, v katero je na G133, G287) ali majhno amplitudo (npr. G5, G71, G122, G147, G285), grobo vrezan križ. Podobne oznake na dnu grafitnih posod, ki so valovnice so lahko drobne (npr. G5, G147, G159, G179, G229, G285) sicer nekoliko mlajše od lončenine iz Močne, poznamo iz Mikulčic ali velike (npr. G26, G106, G132, G133, G254, G287), redko enako- (Poláček 1998, sl. 8: 12; 50: 13, 17, 20)42. merne (npr. G256), v glavnem so neenakomerne48, globoke (npr. Poleg lončenine poznamo iz zgodnjesrednjeveških plasti od gli- G25, G26, G113, G147, G174, G287) ali plitve (npr. G60, G125, G132). nenih izdelkov le še vretenci, najdeni v sklopu peči. Eno lah- Okras valovnice se na posodah lahko pojavlja tudi v kombinaciji z ko uvrstimo med ploščata (G130), drugo med bikonična vretenca drugimi motivi. Največkrat skupaj z različnimi vodoravnimi, nav- (G141)43. Oba tipa vretenc poznamo iz slovenskih in avstrijsko- pičnimi ali s poševnimi žlebovi (G1, G4, G26, G54, G60, G62–G66, štajerskih naselbin, ki so datirane od druge polovice 6. pa tja do G94, G105, G109, G115, G123, G125, G132, G134, G148, G159, G191, 9./10. stoletja44. Na istem območju se redkeje pojavljajo v gro- G255, G286, G287). Med preproste motive z valovnicami lah- bovih45. Se pa vretenca različnih oblik (konična, bikonična, plo- ko uvrstimo še valovnico pod linijo odtisov (G104), razpotegnje- ščata, kroglasta …), neokrašena in okrašena, pogosto pojavljajo no večkratno valovnico nad dvojno razvlečeno, prekinjeno lini- izključno v ženskih in otroških grobovih na avaroslovanskih gro- jo odtisov (G58) in večkratno valovnico pod linijo odtisov v obliki biščih46. Zanimiv je grob 93 z grobišča Šebastovce na vzhodnem ribje kosti (G133a). Valovnici podoben okras predstavlja pas krat- Slovaškem. Gre za grob odrasle ženske, v katerem so poleg biko- kih vzporednih prekinjenih črt nad vodoravno kaneluro (G139). ničnega vretenca našli še lonec, pasno spono in konjsko opremo Okras na nekaterih posodah je lahko tudi kompleksen. Valovni- (Budinský Krička/Točík 1991, t. 12: 93). Na starohrvaških grobiščih ca se pojavlja v kombinaciji z vodoravnimi linijami in s kratkimi iz časa med 7. in 9. stoletjem vretenca niso tako pogosta kakor odtisi ali žlebovi med ali pod njimi (G59, G61, G138 in G194). Med npr. na Slovaškem, a jih vseeno najdemo na večini zgodnjesre- kompleksne okrase lahko uvrstimo tudi okras na hruškasti poso- dnjeveških najdišč (Belošević 1980, 122 s; Jelovina 1976, 129; Pe- di iz območja peči (G133). Tvori ga niz poševnih odtisnjenih črt na trinec 2009, 186). Tako kakor drugod jih najdemo v glavnem v prehodu vratu v trup posode. Na zgornjem delu trupa imamo šti- ženskih in otroških grobovih, izjemoma tudi v moških, denimo v ri nize poševnih večkratnih valovnic. Okras pa zaključuje niz po- grobu 199 na grobišču Nin – Ždrijac (Belošević 2007, t. 85: 8a). ševnih kanelur. Po valovnicah se kot drugi najbolj razširjeni motiv na lončenini iz Močne pojavljajo kanelirane ali žlebljene linije. Najbolj pogost motiv so pasovi vodoravnih ali poševnih linij (G52, G116, G121, 39 Glej zgoraj – opis objekta 2. G124, G149, G161–G163, G172, G173 in G315). Iz območja peči je tudi 40 Majhen odlomek poznosrednjeveškega / novoveškega ustja lahko razu- eden od obeh loncev, ki se ju je dalo rekonstruirati v celoti (G121). memo kot tujek v plasti SE 51. V plast SE 51 je bil uvrščen verjetno med iz- kopavanji in izvira iz ornice. Celotna površina lonca, ki je glede na obliko ustja uvrščen v sku- 41 Skupina D v Mikulčicah je časovno uvrščena v čas med 11. in 13. pino S3, je okrašena s pasovi vodoravnih linij. Na dnu ima lonec stoletjem. znak lončarja. Lonec je bil ponovno prežgan. Poleg njega so bili 42 Nikakor pa odlomka ne moremo uvrstiti med zgodnjesrednjeveško lonče- nino. Lahko bi šlo tudi za starejši, latenski kos. najdeni odlomki dna z ostenjem še enega, sicer nekoliko širšega 43 Mogoče gre za del vretenca tudi pri odlomku iz fine gline, ki je bil najden v lonca, ki je podobno okrašen in ima na dnu podoben znak lon-ornici (G311). čarja (G124). Tudi ta lonec je bil ponovno prežgan. V obeh prime- 44 Ploščata vretenca: Kotare-Baza (Kerman 2011a, G1346, 1466), Popa- va (Šavel/Karo 2012, G904, G1139, G1225), Gradišče nad Bašljem (Veršnik rih gre za kakovostno izdelana lonca, glede na znaka lončarja 2009, t. 2: 21), Bled – Pristava (Pleterski 2008a, t. 18: 17), Pržanj pri Lju-najverjetneje produkt istega lončarja. bljani (Hrovatin/Turk 2008, kat. 27, 28). Med okrase kaneliranih ali žlebljenih črt lahko uvrstimo tudi Bikonična vretenca: Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2009, G562, 564), Pod Kotom-cesta pri Krogu (Tušek 2002, kat. 14, 28), Popava (Šavel/ zgoraj omenjeni motiv, ki ga tvorijo pasovi poševnih, vodoravnih Karo 2012, G942, G943, G1095, G1175), Spodnje Hoče (Vinder 2011, t. 3: in navpičnih črt, imenovan tudi kasetni motiv oz. motiv pasov v 4), Deutschfeistritz (Korošec 1979, t. 136: 2), Bled – Pristava (Pleterski obliki metop (G2, G3, G57, G99 in G114) in motiv, ki ga tvorijo krat- 2008a, t. 18: 14–16). 45 Brezje nad Zrečami (Pahič 1969, t. 9: 2) in Grandenberg/Gradec (Korošec ki cikcak žlebovi nad snopom vodoravnih linij (G289). 1979, t. 136: 1c). Pri nekaterih posodah je celotna površina ali pa njen večji del 46 Vretence kot grobni inventar je npr. pogost v avarskih grobovih v Voj- okrašena z glavničenjem ali metličenjem, ki je lahko navpično vodini (Mrkobrad 1980, 104, t. 99: 6-11; 111: 2-4, 11–18). Na slovan- sko-avarskih grobiščih na Slovaškem, npr. Holiare (Točík 1968a, t. 26: 7; (G98), poševno (G140, G181) ali poševno pod vodoravnim (G180). 28: 14, 15; 30: 20; 31: 6; 34: 5; itd.), Nové Zámky (Čilinská 1966, t. 21: 27/3; 23: 56/2; 60/4; 24: 66/7, 71/2; 28: 93/2, 94/3; itd.) ali Štúrovo (Točík 47 Verjetno je bilo še več posod okrašenih z valovnicami v dveh ali več paso-1968b, t. 20: 1; 21: 9, 10; 22: 16; 24: 6, 10, 13; 25: 20; 29: 4; itd.) se poja-vih, toda iz ohranjenih odlomkov se tega ne da ugotoviti. vljajo tudi v okoli 10 % in več grobovih. 48 Večinoma so vse valovnice iz Močne izvedene neenakomerno. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 50 Pri enem odlomku je pod slabo vidno valovnico metličena celo- ko sklepamo tudi zaradi njene lege. Oddaljena je namreč le do- tna površina spodnjega dela trupa (G292). Manjši odlomek, naj- brih 30 km od Poetovione, slabih 70 km od Flavie Solve in le ne- den v ornici, je okrašen s pasovi kratkih navpičnih črt (G291). Za kaj kilometrov od poti med njima. okraševanje je bil najverjetneje uporabljen glavnik. Med manj pogoste okrase sodijo tudi skupine odtisov, ki tvori- jo navpične linije, nekajkrat v kombinacijah z vodoravnimi (G55, G157 in G319), enkrat tudi navpičnimi žlebljenimi linijami (G56) in enkrat v obliki navpičnega cikcak okrasa (G204). Okras krat- kih poševnih, navpičnih ali cikcak vtisnjenih črt, izvedenih naj- večkrat z glavnikom, se v Sloveniji in Avstriji pojavlja med 7. in 9. stoletjem (npr. Ciglenečki/Strmčnik Gulič 2002, sl. 5: 1, 6; Novšak 2002a, kat. 15; Pleterski 2010, sl. 2.47; Tovornik 2002, sl. 3: 5; 4: 9, 12), pogost je npr. na območju bivše Češkoslovaške v času 9. sto- letja (npr. Beranová/Lutovský 2009, sl. 79: 10, 19; 80: A, B, C; 81; 82; Hanuliak 2004, t. 3: 28; 6: 1; 32: 11; 43: 11; itd.; Kouřil 1994, sl. 10: 1; 43: 2). Zanimive so ugotovitve romunskih arheologov, da podoben okras predstavlja novost v času med 7. in 9. stoletjem na območju severno od spodnjega Podonavja, izviral pa naj bi iz srednjega Podneprovja (Teodor 2004, 398, sl. 2). V Močni je okras redko izveden v tehniki vreza (G103). Nekatere posode iz Močne, predvsem lonce, se je dalo vsaj del- no risarsko rekonstruirati. V večini primerov na osnovi primerjav z lončenino na prostoru med Češko na severozahodu, Slovaško na severovzhodu, Slovenijo na jugozahodu ter Hrvaško in srb- skim Podonavjem na vzhodu in jugovzhodu, lahko najdemo pri- merjave tako glede oblike kakor tudi okrasa, ki so uvrščene v čas med 7. in 11/12. stoletjem. Podobne ali drugačne kombinacije istih oblik posod in okrasnih motivov so značilnost lokalne proizvo- dnje ter pristopa, veščosti in domišljije posameznega lončarja pri oblikovanju in krašenju posod. Na zgodnjesrednjeveških najdiščih se pogosto pojavljajo rim- ske najdbe. Tako smo npr. v Močni najbližji raziskani zgodnjesre- dnjeveški naselbini – Spodnji Senarski blizu Lenarta, najprej do- mnevali, da je šlo za ostanke rimske naselbine (Tica 2009, 30)49. Tudi v Močni imamo nekaj rimskih odlomkov lončenine v ne- dvomno zgodnjesrednjeveških plasteh (npr. G12, G47, G93, G166, G182, G195, G196, G236, G237), v že omenjeni plasti SE 38 je bil skupaj z zgodnjesrednjeveško lončenino najden tudi močno iz- rabljen rimski novec (sl. 131)50. V bližnji okolici Močne poznamo več rimskih gomilnih grobišč: Ruperče (ANSl 1975, 312), Strma gora (ANSl 1975, 313), Zamarkova (ANSl 1975, 302; Tica 2011), v Lormanju poleg gomil tudi ostanke antične stavbe (ANSl 1975, 302). Da je moralo biti območje okoli Močne v rimskem času poseljeno, lah- 49 Šele po rezultatih radiokarbonske analize in natančnem ponovnem pre- gledu najdb je bilo ugotovljeno, da gre za naselbino iz časa ob koncu 6. ali na začetku 7. stoletja. Najbolj izrazita lončenina iz naselbine je bila namreč rimska (Tica 2009, G1-4). 50 Novec je opredelila Alenka Miškec iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije. 131 Opredelitev novca iz plasti SE 38. Grški imperialni novci Moesia Superior Trebonianus Gallus *1 AE 1 251–253 Vim Pick ? 1 LJ 82968. T.: 15,9 g. F.: 30 mm. Pol. peč.: 1. Zelo močno izrabljen. Kvadrant BK30. Sektor 1. SE 38. PN 1. KO: Močna 161. (159146). Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 51 Prazgodovinsko obdobje (faza 1) Na najdišču nismo odkrili nobenih arheoloških ostalin, ki bi 2007, t. 2: 6, 7; Dular 2002, 159, sl. 11: O12, O13; Dular/Šavel/Tecco jih lahko časovno pripisali prazgodovinskemu obdobju. Precej Hvala 2002, t. 8: 1–4; 55: 15–20; Tiefengraber 2007, sl. 8: 4, 7, 9; najdb, ki se pojavljajo ali v nekaterih naplavinskih plasteh ali pa 9; 17) ali tako kakor pri našem odlomku posode za žlebljen okras v zgodnjesrednjeveških in premešanih plasteh, pa kaže, da je v (Bartl/Fürnholzer 2007, t. 2: 8–11; 3: 1–4; Tiefengraber 2007, sl. 5: 1; prazgodovinskem obdobju nekje v bližini nad zgodnjesrednjeve- 15: 16). Podobni žlebljeni okrasi se pojavljajo tudi kasneje v pozni ško naselbino morala obstajati naselbina. bronasti dobi (Črešnar 2010, sl. 4: 24, t. 16: 10; Oman 1981, t. 15: 9). Naplavinske plasti, ki so nastale s plazenjem tal, so praviloma Okraševanje roba ustja posod s poševnimi vrezi (G209) poznamo debelejše, prevladujejo rumenkasti odtenki. Odlomki keramike, tako iz pozne bronaste kakor tudi starejše železne dobe (Črešnar ki je večinoma zaobljena (posledica transporta), so enakomer- 2010, sl. 4: 21; Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 5: 6; 12: 10; 15: 18; no razporejeni znotraj teh plasti, ki poleg lončenine vsebujejo še itd; Kerman 2011a, G568; Lamut 1988–89, t. 2: 7; 12: 14; 14: 3; itd.; drobce oglja in ponekod lupine polžjih hišic. Večina zgodnjesre- Tomanič Jevremov 1988–89, t. 6: 6; 11: 6). dnjeveških jam je bila vkopana v te plasti. Podobno velja tudi za večino drugih najdb iz plasti SE 54, kakršne Najbolj izrazito koluvialno plast z izključno prazgodovinskimi so npr. kroglasta skleda (G205) (Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. najdbami smo poimenovali SE 54. Dokumentirana je bila v sek- 99: 4, 6; Kerman 2011a, G179, G217, G278; itd.; Lamut 1988–89, t. torju 3 in gre za do 2 m debelo naplavinsko plast (sl. 34, 35, 132). 8: 7; 23: 7; Oman 1981, t. 43: 4, 6; Pahič 1972, t. 26: 8; Pavišić 1993, Poleg prazgodovinskih najdb (G205–G225) so se enakomerno po t. 5: 1, 3), konična skleda (G208) (Dular/Tomanič Jevremov 2010, plasti pojavljali še drobci oglja in hišnega ometa. Podobno bi t. 1: 12; 78: 1; Kerman 2011c, G337; Müller Karpe 1959, t. 109: G/1; lahko rekli tudi za plast SE 3, ki pa je bila v nasprotju s plastjo SE 113: E/2; 116: 49−51; Oman 1981, t. 7: 5; 31: 16; Šavel/Sankovič 2011, 54 tik pod ornico ali pa pod zgodnjesrednjeveškimi plastmi (sl. G305; Teržan 1990, t. 8: 6; 37: 6, 9, 12, 15; itd.; Tica 2007, G175), 27, 32, 125), zato imamo v njej najdbe iz različnih arheoloških ob- držaj (G220) (Črešnar 2010, sl. 22: G1079, G150; Karavanić 2009, t. dobij (G240–G253). 32: 5; Teržan 1990, t. 8: 23) ali lonec s cilindričnim vratom (G206) V Močni predstavljajo daleč največ prazgodovinskih najdb (Črešnar 2010, sl. 15: G1144; Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 26: odlomki lončenine in nekaj odlomkov glinenih izdelkov51. Pri- 1; Karavanić 2009, t. 8: 1; Kerman 2011a, G574; Oman 1981, t. 41: merjave za najdbe iz plasti SE 54 najdemo na štajerskih, prek- 7; Pahič 1985, t. 2: 10; Šavel/Sankovič 2011, G300, G366; Tica 2007, murskih in severnohrvaških najdiščih iz časa pozne bronaste in G201, G319, G321). zgodnje starejše železne dobe. Na nekaj odlomkih posod se pojavljajo tako gladka kakor Motiv snopov poševnih in ravnih linij ter šrafiranih trikotnikov razčlenjena rebra (G213–G217), ki za kronološko vzporejanje niso (G212) poznamo s štajerskih najdišč že v srednji in na začetku zanimiva, najdemo pa jih v večjem številu na skorajda vseh pozne bronaste dobe. Lahko gre za vrezan (Bartl/Fürnholzer najdiščih iz časa bronaste in železne dobe (npr. Črešnar 2010, sl. 4: 50-65; Dular 1982, 85 s; 2002, 155; Kerman 2011c, 44). Ena- 51 V Močni nedvomno prazgodovinskemu obdobju lahko pripišemo še bro- nasto iglo (G316), najdeno na deponiji, in odlomek bronaste žice, mogoče ko velja za svitke (G223), ki so prav tako kronološko neobčutljivi, zapestnice (G224) in kamnito praskalo (G225) iz plasti SE 54. najdemo pa jih prav tako v vseh naselbinah iz bronaste in 132 Plasti SE 50–54. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 52 starejše železne dobe (npr. Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 12: lončenine iz časa starejše železne dobe na Pošteli (Teržan 1990, t. 8; Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 16: 13, 14; 21: 17, 18; 32: 9; 6: 21, 22; 11: 4). Karavanić 2009, t. 41: 4, 9; 43: 5; 44: 4; 45: 6; Lamut 1988–89; t. Najbolj vpadljiva prazgodovinska najdba iz Močne pa je bronasta 4: 8; 5: 12, 13; 6: 8; 17: 22; itd.; Teržan 1990, t. 24: 16; 27: 11–34; Tica igla s kanelirano plosko glavico (G316), ki pa je bila žal najdena 2007, G408; itd.). po deževnem dnevu na deponiji. Gre za tip, ki je tipičen za fazo II Glinast valjast predmet (G218)52 bi bil lahko čep ročaja. Podobne kulture žarnih grobišč v medrečju Drave, Donave in Save – BdD / čepaste zaključke ročajev poznamo s pomurskih najdišč, ki so- HaA1 (Vinski Gasparini 1973, 74, 94, t. 26: 6; 52: 30, 31, 33, 34; 53: 1, dijo v lasinjsko kulturo (Šavel 1994, pr. 8: 3; 12: 16; 13: 8; Šavel/ 2), Močni najbližje najdišče s podobno iglo, uvrščeno v HaA, pa je Karo 2012, G278, G279, G423, itd.; Šavel/Sankovič 2011, G31), ven- Rabelčja vas na Ptuju (Dular 2002, sl. 22: 2; Strmčnik Gulič 1988– dar se čepasti zaključki ročajev pojavljajo tudi v pozni bronasti 89, t. 4: 25). Od vseh najdb lahko zanesljivo uvrstimo v poznola- in starejši železni dobi (npr. Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 120: tensko obdobje le že omenjeni odlomek grafitne lončenine (G11), 453; Kerman 2011a, G561; Šavel/Sankovič 2011, G262, G340). kar pa je premalo, da bi lahko govorili o kakršnikoli mlajšežele- Tudi prazgodovinskim najdbam iz plasti SE 3 najdemo primer- znodobni poselitvi Močne. jave na najdiščih iz časa pozne bronaste in starejše železne dobe v vzhodni Sloveniji in na severnem Hrvaškem. Poleg odlomka os- tenja z okrasom razčlenjenega rebra (G246), aplicirane bradavice (G247), jezičastega držaja (G248) in piramidalne uteži (G251)54 lah- ko v čas kulture žarnih grobišč in starejšo železno dobo uvrstimo tudi odlomek sklede s poševno nažlebljenim ustjem (G240) (npr. Črešnar 2006, t. 5: grob 1/1; 7: grob 5/1; Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 1: 3; 2: 7; 8: 6; 10: 4; 11: 2, 4; itd.; Karavanić 2009, T. 20: 8; 21–23; 24: 1, 2; Müller Karpe 1959, t. 109: E2; 112: G1; 120: 31, 36, 44; itd.; Oman 1981, t. 8: 5-8; 10: 13, 15; 11: 5; itn.; Pahič 1957, t. 2: 1; 1972, t. 22: 10; 36: 7, 8; Pavišić 1993, t. 5: 7, 8; 8: 6; Teržan 1990, sl. 1: 22; 4: 8; 8: 6; itn.; Tica 2007, G174, G252–G258; Tomanič Jevre- mov 1998-89, t. 11: 6; 18: 5; itd.) in odlomek lonca (G244), verjet- no ovalne oblike z rahlo izvitim ustjem (npr. Črešnar 2006, sl. 27: L10; t. 2: grob 5/1993: 2; Dular 2002, sl. 4: L1; 19: L1). Najdbe, ki kažejo na poznobronasto in/ali starejšeželeznodobno poselitev Močne, so se pojavljale tudi v nedvomno zgodnjesrednjeveških in premešanih plasteh. Naj pose- bej omenimo še odlomek posode s psedvovrvičastim okrasom (G232), ki mu najdemo primerjave npr. v Rifniku (Teržan 1990, sl. 10: 18), Radvanju (Teržan 1990, t. 67: 5, 6), Ormožu (Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 15: 6; 21: 9; 22: 19; itd.; Lamut 1988–89, t. 3: 2; 5; 3, 5; 6: 2, 6; itd.) in Kalniku (Karavanić 2009, t. 31: 8–11; 40: 3, 7) ter odlomek črno premazane posode z okrasom poševnih kan- elur in vtisa (G13) s primerjavami na okrasih črno premazane 52 Podoben je tudi še manj ohranjen glinast odlomek iz iste plasti G219. 53 Pri odlomku iz Ormoža lahko le domnevamo, da gre za čepast zaključek ročaja. 54 Tako kakor gladka in razčlenjena rebra na posodah tudi aplike bradavic na posodah (npr. Črešnar 2010, sl. 4: 45, 46; Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 11: 4; 27: 10, 11; 30: 4; 55: 10; Lamut 1988-89, t. 26: 19; Oman 1981, t. 37: 11; 54: 3; Pahič 1972, t. 1: 13; Pavišić 1993, t. 7: 3; Teržan 1990, sl. 22: 5; t. 1: 9; Tica 2007, G173, G249), jezičasti držaji (npr. Dular 2002, 155, sl. 10: D3; Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 37: 9; 55: 5; 62: 14; Karavanić 2009, t. 33: 3, 4; Oman 1981, t. 6: 11; 15: 7; Teržan 1990, t. 25: 16; Tica 2007, G229, G337-G342) in piramidalne uteži (npr. Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, t. 9: 1; 22: 15, 16; 23: 2; itd.; Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 13: 14; 27: 22; 28: 5, 12; itd.; Lamut 1988-89, t. 2: 10; 7: 3; 14: 10; 16: 2, 7; itd., Karavanić 2009, t. 42: 5-7; 43: 1-4; Kerman 2011a, G178, G208, G433, itd.; 2011c, G317; Šavel/Sankovič 2011, G238, G273, G274, G343, G348; itd.; Teržan 1990, t. 1: 17, 18; 2: 21, 23; 3: 13, 14; 5: 20; itd.) kronološko niso zanimivi, se pa pojavljajo tudi v pozni bronasti in starejši železni dobi. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 53 Recentne najdbe in strukture (faza 3) Recentna je ornica (SE 1), ki je prekrivala celotno območje izko- pnega polja. Nastala je kot posledica sodobnega oranja. V bližnji preteklosti sta na tem mestu stala manjši sadovnjak in travnik, kar je razvidno s fotografij, ki jih je prinesla na vpogled lastni- ca parcele. Nadalje smo v to obdobje uvrstili gradnje iz najnovejšega ali pol- preteklega časa. Mednje sodi vodovod, ki z vodo oskrbuje del vasi Močna in smo ga zasledili v kvadrantih AN21, AO19, AO20, AP19 in AP18. Vkopan je bil z vrha travne ruše in poteka približno v smeri sever–jug. Tudi fitomorfne in zoomorfne ostaline so novejšega datuma, de- nimo ostanki sprhnelih debel in korenin ter luknje živali (rovi, gnezda), ki smo jih sprva zamenjali za jame za kole, za vse pa je značilno, da so nekoliko bolj rahle od okolne prsti, nekoliko te- mnejše (zaradi večje prisotnosti organskih snovi) in nepravilnih, pogosto zavitih, vijugastih oblik. Lahko so zelo globoke, v njih smo našli redke premešane najdbe. Kot recentno smo označili tudi približno 1 x 1 m veliko kvadratno jamo, verjetno testno sondo prejšnjih terenskih pregledov. Zaradi velike gostote recentnih najdb sodi v to obdobje tudi plast glinenega in peščenega melja olivno rjave barve (SE 166), ki se je razprostirala v kvadrantih BB33–BB35, BC33, BC34 in delno v BA33–BA35. Prekrivala je zgostitev lepa, kamenja in lončenine (SE 167) ter zgodnjesrednjeveško plast SE 163. Dokumentirana je bila v preseku P 12 (sl. 40), v tlorisu pa smo jo glede na njen re- centni nastanek odstranili strojno. Poleg recentnih najdb je plast vsebovala tudi precej zgodnjesrednjeveške keramike kot posle- dico recentnega oranja, ki je poškodovalo niže ležeče zgodnje- srednjeveške plasti. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 54 Katalog arheološkega gradiva Inventarne številke Pokrajinski muzej v Mariboru (17694–18022). Vse najdbe hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Opis najdb je izveden po oblikovno tehnološkem in tipološkem obrazcu, kakršnega predlaga Milena Horvat (Horvat 1989, 29 ss; 1999, 145 ss). Navedene najdbe predstavljajo le izbor najdb z ar- heološkega najdišča Močna. Za opis okrasov na lončenini smo uporabili prirejeno predlogo Andreja Pleterskega (Pleterski 2010, sl. 2.42). Kriteriji Zrnatost (Horvat 1989, 30) 1. fino zrnata zrna velikosti od 0,2 do 0,5 mm v glineni masi 2. drobno zrnata zrna velikosti od 0,5 do 1,0 mm v glineni masi 3. srednje zrnata zrna velikosti od 1,0−2,0 mm v glineni masi 4. zrnata zrna velikosti od 2,0−3,0 mm v glineni masi 5. grobo zrnata zrna v glineni masi so večja od 3 mm Površina na otip (Horvat 1989, 31) 1. raskava čutimo ostre nepravilnosti, kot smirkov papir 2. hrapava čutimo nepravilnosti 3. gladka nepravilnosti ne čutimo 4. mazasta če povlečemo s prstom po površini, delci od površine odstopijo in na prstu ostane sled 5. prašnata delci se ločijo od površine, a ne puščajo sledov na prstu Obdelava površine (Horvat 1989, 31) 1. groba grobe poteze prstov ali lončarskega orodja 2. delno glajena fine poteze prstov ali lončarskega orodja 3. glajena poteze prstov ali lončarskega orodja so komaj zaznavne 4. glajena na sij Kratice ohr. ohranjeno(a) d. dno najv. največja db. debelina dl. dolžina SE stratigrafska enota v. višina P presek š. širina sek. sektor pr. premer kv. kvadrant u. ustje inv. št. inventarna številka Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 55 1 SE 7, sek. 1, kv. BI30, 3 SE 7, sek. 1, kv. BI30, 8 SE 7, sek. 1, kv. BI30, 13 SE 101, sek. 1, kv. BI32, inv. št. 17694 inv. št. 17696 inv. št. 17701 inv. št. 17706 Lonec, več odlomkov ostenja. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode z ostenjem. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno, dodelan na lončarskem prostoročno, verjetno dodelan na Izdelan prostoročno, dodelan na prostoročno; masa-zrnata; površi- vretenu; masa-srednje zrnata; povr- lončarskem vretenu; masa-srednje vretenu; masa-srednje zrnata; po- na-hrapava in delno glajena; barva- šina-hrapava in groba; barva-bledo zrnata; površina-hrapava in del- vršina-hrapava in delno glajena; zunaj in znotraj črn premaz; okras- rjava; okras-žlebljenje; motiv-med no glajena; barva-zunaj in znotraj barva-zunaj sivo rjava, znotraj siva; kanelure in vtis; motiv-poševne črte več vodoravnimi črtami dva valovi- bledo rjava in svetlo siva; okras- pr. u. 19,1 cm; dl. 2,1 cm; š. 8,3 cm. in vtisnjena pika; ta pasova črt; najv. ohr. v. 12,7 cm; vrez in žlebljenje; motiv-navpični dl. 3,1 cm; š. 4,2 cm. š. 12,2 cm. in vodoravni pasovi črt; dl. 5,2 cm; 9 SE 26, sek. 1, kv. BI29, š. 4,4 cm. inv. št. 17702 Odlomek dna posode. Izdelan pro- storočno; masa-zrnata; površina- hrapava in groba; barva-siva; ohr. v. 3,3 cm; dl. 6,1 cm. 10 SE 106, sek. 1, kv. BI32, 14 SE 101, sek. 1, kv. BI32, inv. št. 17703 inv. št. 17707 Odlomek roba ustja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan na vretenu; masa-srednje zrnata; prostoročno; masa-srednje zrnata; površina-gladka in glajena; barva- površina-hrapava in delno glajena; zunaj svetlo rjava, znotraj siva; barva-zunaj oranžno rjava, znotraj 2 SE 7, sek. 1, kv. BI30, 4 SE 7, sek. 1, kv. BI30, pr. u. 13,0 cm; dl. 2,4 cm; š. 4,4 cm. sivo rjava; okras-modelirana brada- inv. št. 17695 inv. št. 17697 vica; dl. 2,3 cm; š. 2,6 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan 11 SE 101, sek. 1, kv. BI33, prostoročno, verjetno dodelan na prostoročno, dodelan na vretenu; inv. št. 17704 lončarskem vretenu; masa-drob- masa-srednje zrnata; površina-hra- Lonec. Odlomek roba ustja. Izdelan no zrnata; površina-hrapava in del- pava in delno glajena; barva-zunaj na vretenu; masa-srednje zrnata iz no glajena; barva-zunaj bledo rja- svetlo rjava, znotraj črna; okras-žle- grafitne gline; površina-mazasta in va in svetlo siva, znotraj temno siva; bljenje; motiv-štiri vodoravne linije, glajena; barva-siva; pr. u. 28,8 cm; okras-vrez in žlebljenje; motiv-po- nad njimi valovit pas črt; dl. 4,0 cm; dl. 4,6 cm; š. 12,1 cm. ševni, navpični in vodoravni pasovi š. 4,1 cm. 15 SE 101, sek. 1, kv. BI32, črt; dl. 6,1 cm; š. 4,2 cm. inv. št. 17708 5 SE 7, sek. 1, kv. BI30, Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. inv. št. 17698 Izdelan prostoročno; masa-srednje Odlomek ostenja posode. Izdelan zrnata; površina-hrapava in delno prostoročno, dodelan na vretenu; glajena; okras-žlebljenje; motiv-več masa-drobno zrnata; površina-hra- 12 SE 101, sek. 1, kv. BI32, valovitih pasov; dl. 3,9 cm; š. 3,6 cm. pava in delno glajena; barva-bledo inv. št. 17705 rjava; okras-žlebljenje; motiv-več Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- valovitih pasov; dl. 5,0 cm; delan na vretenu; masa-fino zrnata; š. 3,5 cm. površina-gladka in glajena; barva- zunaj svetlo rjavo siva, znotraj siva; 6 SE 7, sek. 1, kv. BI29, pr. u. 15,5 cm; dl. 4,2 cm; š. 3,7 cm. inv. št. 17699 Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa-srednje zrnata; površina-hrapava in del- no glajena; barva-zunaj bledo rjava, znotraj siva; dl. 2,8 cm; š. 3,6 cm. 7 SE 7, sek. 1, kv. BI30, inv. št. 17700 Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa-srednje zrnata; površina-hrapava in gro- ba; barva-temno rjava; dl. 2,5 cm; š. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 56 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 9 8 10 11 12 15 13 14 SE 7 1–8 SE 26 9 SE 106 10 SE 101 11–15 57 16 SE 101, sek. 1, kv. BI32, 21 SE 2, sek. 1, kv. BK31, 26 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, inv. št. 17709 inv. št. 17714 inv. št. 17719 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. delan prostoročno, dodelan na vre- Izdelan prostoročno; masa-zrnata; Izdelan prostoročno; masa-srednje tenu; masa-zrnata; površina-gladka površina-hrapava in delno glajena; zrnata; površina-hrapava in groba; in delno glajena; barva-svetlo siva; barva-siva; pr. u. z robom 22,3 cm, barva-siva; okras-žlebljenje; motiv- pr. u. 12,0 cm; dl. 2,7 cm; š. 3,5 cm. dl. 3,2 cm, š. 4,4 cm. pod vodoravnimi linijami valovit pas črt, ki gre čez vodoravne linije; 17 SE 101, sek. 1, kv. BI32, 22 SE 2, sek. 1, kv. BK30, pr. u. 13,8 cm; dl. 4,7 cm; š. 5,6 cm. inv. št. 17710 inv. št. 17715 Odlomek dna posode. Izdelan na Odlomek roba ustja posode. Izdelan 27 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, vretenu; masa-zrnata; površina- prostoročno; masa-srednje zrnata; inv. št. 17720 hrapava in groba; barva-siva, dno površina-hrapava in delno glajena; Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- zunaj svetlo rjavo; pr. d. 8,2 cm; dl. 2,5 cm; š. 3,2 cm. delan prostoročno, dodelan na vre- ohr. v. 1,5 cm. tenu; masa-srednje zrnata; povr- 23 SE 2, sek. 1, kv. BI32, šina-hrapava in groba; barva-siva; 18 SE 101, sek. 1, kv. BI32, inv. št. 17716 pr. u. 27,3 cm; dl. 3,8 cm; š. 5,7 cm. inv. št. 17711 Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. Odlomek dna posode. Izdelan pro- Izdelana prostoročno, dodelana na 28 SE 2, sek. 1, kv. BI32, storočno; masa-srednje zrnata; po- vretenu; masa-zrnata; površina- inv. št. 17721 vršina-hrapava in groba; barva-rja- hrapava in delno glajena; barva-zu- Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. va, delno temno siva-ožgano, dno naj sivo rjava s prismojeni ostanki, Izdelan prostoročno, dodelan na zunaj svetlo rjavo; pr. d. 6,7 cm; znotraj oranžno do svetlo siva, zunaj vretenu; masa-srednje zrnata; po- ohr. v. 1,4 cm. prismojeni ostanki; okras-žleblje- vršina-hrapava in delno glajena; nje; motiv-več valovitih črt; barva-bledo rjava, pr. u. 21,7 cm; 19 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, pr. u. 35,8 cm; dl. 6,4 cm; š. 6,3 cm. dl. 3,1 cm; š. 4,6 cm. inv. št. 17712 Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. 24 SE 2, sek. 1, kv. BI32, Izdelana prostoročno; masa-drobno inv. št. 17717 zrnata; površina-gladka in glajena; Lonec. Odlomek ustja z ostenjem- barva-zunaj sivo rjava, znotraj sve- del roba ustja deformiran. Izdelan tlo rjava; dl. 2,0 cm; š. 2,9 cm. prostoročno, dodelan na vretenu; masa-zrnata; površina-hrapava in 20 SE 2, sek. 1, kv. BL32, delno glajena; barva-siva, notranji inv. št. 17713 rob ustja črn; okras-žlebljenje; mo- Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. tiv-valovit pas črt; pr. u. 14,5 cm; Izdelana prostoročno; masa-fino dl. 3,3 cm; š. 6,6 cm. zrnata; površina-gladka in glajena; barva-temno siv premaz na temno 25 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, oranžni podlagi; pr. u. 26,2 cm; inv. št. 17718 dl. 2,8 cm; š. 4,6 cm. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno, dodelan na vretenu; masa-srednje zrnata; po- vršina-hrapava in delno glajena; barva-zunaj svetlo rjava do siva, znotraj svetlo rjava, notranji rob ustja temno siv; okras-žlebljenje; motiv-valovit pas črt; pr. u. 24,7 cm; dl. 5,3 cm; š. 6,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 58 M 1:2 16 17 19 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 SE 101 16–18 SE 2 19–28 59 29 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, 35 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 41 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, 47 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, inv. št. 17722 inv. št. 17728 inv. št. 17734 inv. št. 17740 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Lonec. Odlomek roba ustja. Poso- Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Po- Lonec. Odlomek roba ustja. Izdelan Izdelan prostoročno, dodelan na da je bila vsaj dodelana na vretenu; soda je bila vsaj dodelana na vrete- na vretenu; masa-srednje zrnata; vretenu; masa-srednje zrnata; po- masa-zrnata; površina-hrapava in nu; masa-zrnata; površina-hrapava površina-hrapava in delno glajena; vršina-hrapava in delno glajena; delno glajena; barva-črna (premaz); in delno glajena; barva-zunaj svetlo barva-rjava, znotraj del roba črn; barva-zunaj in znotraj na robu ustja pr. u. 16,7 cm; dl. 2,3 cm; š. 4,9 cm. rjavo siva, znotraj črna; dl. 2,4 cm; dl. 0,9 cm; š. 3,3 cm. rjava, znotraj črna; pr. u. 16,8 cm; š. 2,5 cm. dl. 1,6 cm; š. 4,7 cm. 36 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 48 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, inv. št. 17729 42 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, inv. št. 17741 30 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, Lonec. Odlomek roba ustja. Poso- inv. št. 17735 Lonec. Odlomek roba ustja. Izdelan inv. št. 17723 da je bila vsaj dodelana na vrete- Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Po- na vretenu; masa-srednje zrnata; Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- nu; masa-drobno zrnata; površina- soda je bila vsaj dodelana na vretenu; površina-gladka in glajena; barva- delan prostoročno, dodelan na vre- gladka in delno glajena; barva-črna masa-srednje zrnata; površina-hra- oranžno rjava, zunanji rob temno tenu; masa-zrnata; površina-hrapa- (premaz); pr. u. 11,7 cm; dl. 1,6 cm; pava in delno glajena; barva-sve- siv; dl. 2,5 cm; š. 3,5 cm. va in groba; barva-zunaj siva, znotraj š. 4,2 cm. tlo rjava, zunaj sivkasta; dl. 1,6 cm; črna; pr. u. 17,2 cm; dl. 2,6 cm; š. 3,1 cm. 49 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, š. 4,5 cm. 37 SE 2, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17742 inv. št. 17730 43 SE 2, sek. 1, kv. BK30, Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- 31 SE 2, sek. 1, kv. BI32, Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- inv. št. 17736 delan na vretenu; masa-fino zrna- inv. št. 17724 delan prostoročno, dodelan na vre- Odlomek ustja posode z ostenjem. ta; površina-gladka in glajena na sij; Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- tenu; masa-srednje zrnata; površi- Posoda je bila vsaj dodelana na vre- barva-siva; pr. u. 13,1 cm; dl. 2,5 cm; delan prostoročno, dodelan na vre- na-hrapava in groba; barva-svtelo tenu; masa-drobno zrnata; površi- š. 5,1 cm. tenu; masa-srednje zrnata; površi- rjava, zunaj delno siva; dl. 4,4 cm; na-hrapava in delno glajena; barva- na-hrapava in glajena; barva-zunaj š. 3,2 cm. bledo rjava; dl. 2,1 cm; š. 2,8 cm. 50 SE 2, sek. 1, kv. BI32, siva, znotraj črna; pr. u. 17,0 cm; inv. št. 17743 dl. 3,8 cm; š. 3,9 cm. 38 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, 44 SE 2, sek. 1, kv. BI32, Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- inv. št. 17731 inv. št. 17737 delan na vretenu; masa-fino zrnata; 32 SE 2, sek. 1, kv. BI32, Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. površina-raskava in delno glajena; inv. št. 17725 Izdelan prostoročno, dodelan na Posoda je bila vsaj dodelana na vre- barva-črn premaz; pr. u. 18,6 cm; Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. vretenu; masa-srednje zrnata; po- tenu; masa-grobo zrnata; površi- dl. 2,1 cm; š. 4,2 cm. Izdelan prostoročno, dodelan na vršina-hrapava in delno glajena; na-hrapava in delno glajena; barva- vretenu; masa-srednje zrnata; po- barva-temno siva, znotraj prismoje- sivkasto svetlo oranžna; dl. 2,6 cm; vršina-hrapava in delno glajena; ni ostanki; dl. 3,7 cm; š. 4,0 cm. š. 3,5 cm. barva-svetlo rjavo siva, rob zno- traj črn; pr. u. 19,5 cm; dl. 2,4 cm; 39 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, 45 SE 2, sek. 1, kv. BK30, š. 6,2 cm. inv. št. 17732 inv. št. 17738 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Odlomek ustja posode z ostenjem. 33 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, Izdelan prostoročno, dodelan na Posoda je bila vsaj dodelana na vre- inv. št. 17726 vretenu; masa-grobo zrnata; povr- tenu; masa-srednje zrnata; površi- Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Naj- šina-hrapava in delno glajena; bar- na-hrapava in groba; barva-temno verjetneje izdelan prostoročno in do- va-zunaj bledo rjava, znotraj delno siva, znotraj prismojeni ostanki; delan na vretenu; masa-srednje zrna- svetlo siva; dl. 2,3 cm; š. 2,6 cm. dl. 2,1 cm; š. 3,7 cm. ta; površina-gladka in delno glajena; barva-zunaj temno bledo rjava, zno- 40 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, 46 SE 2, sek. 1, kv. BI32, traj temno siva; pr. u. 13,8 cm; inv. št. 17733 inv. št. 17739 dl. 1,9 cm; š. 3,8 cm. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Odlomek ustja posode z ostenjem. Posoda je bila vsaj dodelana na vre- Masa-srednje zrnata; površina-hra- 34 SE 2, sek. 1, kv. BI32, tenu; masa-srednje zrnata; površi- pava in groba; barva-zunaj svetlo inv. št. 17727 na-hrapava in delno glajena; bar- rjava, znotraj siva; dl. 1,4 cm; Odlomek roba ustja posode. Poso- va-zunaj svetlo rjava, znotraj delno š. 3,1 cm. da je bila vsaj dodelana na vretenu; bledo rjava, delno siva; dl. 1,6 cm; masa-srednje zrnata; površina-hra- š. 3,1 cm. pava in delno glajena; barva-siva, znotraj temnejša; pr. u. 20,1 cm; dl. 2,0 cm; š. 4,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 60 M 1:2 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 44 41 42 43 48 45 46 47 49 50 SE 2 61 51 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 56 SE 2, sek. 1, kv. BK32, 60 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 64 SE 2, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17744 inv. št. 17749 inv. št. 17753 inv. št. 17757 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- Odlomek ostenja posode. Posoda je Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan delan na vretenu; masa-fino zrna- bila vsaj dodelana na vretenu; ma- prostoročno, dodelan na lončarskem prostoročno, dodelan na lončarskem ta; površina-gladka in glajena; bar- sa-zrnata; površina-hrapava in del- vretenu; masa-zrnata; površina- vretenu; masa-srednje zrnata; po- va-siva; pr. u. 15,4 cm; dl. 2,2 cm; no glajena; barva-črna; okras-odtis hrapava in groba; barva-zunaj sve- vršina-hrapava in groba; barva-zu- š. 3,6 cm. in žlebljenje; motiv-med več vodo- tlo rjava, znotraj temno rjava; okras- naj siva, znotraj črna; okras-kane- ravnimi linijami navpične linije odti- kaneliranje; motiv-pod vodoravnimi liranje in žlebljenje; motiv-valovit 52 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, sov, pod vodoravnimi črtami še trak črtami dva valovita pasova črt, ki pas črt pod vodoravnimi črtami; inv. št. 17745 navpičnih črt; dl. 4,9 cm; š. 3,6 cm. delno segata eden čez drugega; dl. 3,4 cm; š. 2,2 cm. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- dl. 4,5 cm; š. 6,5 cm. delan prostoročno, dodelan na vre- 57 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 65 SE 2, sek. 1, kv. BK31, tenu; masa-zrnata; površina-hra- inv. št. 17750 61 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, inv. št. 17758 pava in groba; barva-zunaj bledo Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17754 Odlomek ostenja posode. Izdelan rjava, znotraj siva; okras-žlebljenje; prostoročno, verjetno dodelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno, dodelan na lončarskem motiv-horizontalne linije; lončarskem vretenu; masa-zrnata; prostoročno, dodelan na lončarskem vretenu; masa-zrnata; površina- pr. u. 16,4 cm; dl. 4,8 cm; š. 4,7 cm. površina-hrapava in delno glajena; vretenu; masa-zrnata; površina- hrapava in groba; barva-zunaj siva, barva-zunaj svetlo, znotraj temno hrapava in groba; barva-zunaj sve- znotraj črna; okras-kaneliranje; mo- 53 SE 2, sek. 1, kv. BI32, siva; okras-kaneliranje; motiv-vo- tlo rjava, znotraj bledo rjava; okras- tiv-pod vodoravnima črtama valovit inv. št. 17746 doravno in navpično razporejene žlebljenje; motiv-pod valovitim pas črt; dl. 3,3 cm; š. 3,0 cm. Lonec. Odlomek ostenja. Izdelan na dvojne črte, ki tvorijo pravokotnike; pasom črt več vodoravnih črt, pod vretenu; masa-fino zrnata; površi- dl. 4,3 cm; š. 3,6 cm. njimi trije trikotniki iz kratkih, več- 66 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, na-gladka in glajena; barva-svetlo kratnih linij; dl. 3,9 cm; š. 4,6 cm. inv. št. 17759 rjava; okras-žlebljenje; motiv-več 58 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, Odlomek ostenja posode. Izdelan vodoravnih linij; dl. 3,3 cm; inv. št. 17751 62 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, prostoročno, dodelan na lončarskem š. 4,8 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17755 vretenu; masa-zrnata; površina- prostoročno, dodelan na lončar- Odlomek ostenja posode. Izdelan hrapava in groba; barva-zunaj sve- 54 SE 2, sek. 1, kv. BI32, skem vretenu; masa-drobno zrnata; prostoročno, dodelan na lončarskem tlo siva, znotraj bledo rjava do svetlo inv. št. 17747 površina-hrapava in delno glajena; vretenu; masa-srednje zrnata; po- siva; okras-žlebljenje; motiv-poše- Odlomek ostenja posode. Posoda je barva-zunaj rjava in svetlo siva, zu- vršina-hrapava in groba; barva-zu- ven pas črt pod vodoravnimi črtami; bila vsaj dodelana na vretenu; ma- naj črna; okras-žlebljenje in odtis z naj svetlo rjava, znotraj bledo rjava; dl. 3,3 cm; š. 3,0 cm. sa-grobo zrnata; površina-hrapava orodjem s prirejeno konico; motiv- okras-žlebljenje; motiv-izmenjujoči in groba; barva-zunaj črna, znotraj zgoraj večkratna razvlečena valovi- se pasovi vodoravnih črt in valoviti 67 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, rjav premaz; okras-žlebljenje; mo- ta črta, pod njo dvojna razvlečena, pasovi črt; dl. 4,8 cm; š. 4,7 cm. inv. št. 17760 tiv-več vodoravnih linij, spodaj jih prekinjena valovita črta; dl. 4,0 cm; Odlomek ostenja posode. Izdelan seka valovita črta; dl. 2,7 cm; š. 3,7 cm. 63 SE 2, sek. 1, kv. BI32, prostoročno, dodelan na lončar- š. 2,9 cm. inv. št. 17756 skem vretenu; masa-zrnata; površi- 59 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, Odlomek ostenja posode. Izdelan na-hrapava in delno glajena; barva- 55 SE 2, sek. 1, kv. BK31, inv. št. 17752 prostoročno, dodelan na lončarskem zunaj siva, znotraj rdečkasto rjava; inv. št. 17748 Odlomek ostenja posode. Izdelan vretenu; masa-fino zrnata; površi- okras-žlebljenje; motiv-dva valovi- Odlomek ostenja posode. Posoda je prostoročno, dodelan na lončar- na-gladka in glajena; barva-zunaj ta pasova; dl. 3,8 cm; š. 3,4 cm. bila vsaj dodelana na vretenu; ma- skem vretenu; masa-srednje zrna- svetlo rjava, znotraj siva; okras-žle- sa-srednje zrnata; površina-hra- ta; površina-hrapava in delno glaje- bljenje in kaneliranje; motiv-dve pava in delno glajena; barva-zu- na; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj vodoravni črti pod valovitim pasom naj bledo rjava, znotra temno siva; črna; okras-žlebljenje in odtis z črt; dl. 3,8 cm; š. 3,4 cm. okras-odtis in žlebljenje; motiv- orodjem s prirejeno konico; motiv- med več vodoravnimi črtami navpič- pod vodoravnimi črtami večkratne ne črte odtisov; dl. 3,1 cm; š. 3,8 cm. valovite črte in kratki trojni odtisi; dl. 3,9 cm; š. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 62 M 1:2 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 66 67 65 SE 2 63 68 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, 74 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, 81 SE 2, sek. 1, kv. BK32, inv. št. 17761 inv. št. 17767 inv. št. 17774 Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode z držajem. Odlomek dna posode. Izdelan pro- prostoročno, dodelan na lončar- Izdelan prostoročno, dodelan na storočno; masa-zrnata; površina- skem vretenu; masa-srednje zrna- lončarskem vretenu; masa-zrnata; hrapava in groba; barva-zunaj rjava, ta; površina-gladka in glajena; bar- površina-hrapava in delno glajena; znotraj siva; ohr. v. 2,1 cm; va-črna, znotraj prismojeni ostanki; barva-zunaj siva, znotraj črna; dl. 4,4 cm. okras-žlebljenje; motiv-dva valovi- dl. 3,9 cm; š. 3,2 cm. ta pasova; dl. 2,9 cm; š. 2,3 cm. 82 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 75 SE 2, sek. 1, kv. BK31, inv. št. 17775 69 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, inv. št. 17768 Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- inv. št. 17762 Odlomek ročaja. Masa-fino zrnata; delan na vretenu; masa-grobo zrna- Odlomek ostenja posode. Izdelan barva-črna; dl. 2,1 cm; š. 2,0 cm. ta; površina-hrapava in delno glaje- prostoročno, dodelan na lončar- na; barva-bledo rjava; pr. d. 9,0 cm; skem vretenu; masa-srednje zrnata; 76 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, ohr. v. 2,1 cm. površina-hrapava in delno glajena; inv. št. 17769 barva-zunaj svetlo siva, znotraj te- Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- 83 SE 2, sek. 1, kv. BI32, mno siva; okras-kaneliranje; motiv- delan prostoročno; masa-grobo zr- inv. št. 17776 valovit pas; dl. 2,2 cm; š. 3,2 cm. nata; površina-hrapava in groba; Več odlomkov dna posode z oste- barva-rdečkasto oranžna; njem. Izdelan na vretenu; masa- 70 SE 2, sek. 1, kv. BK30, pr. d. 13,2 cm; dl. 2,5 cm; š. 7,2 cm. srednje zrnata; površina-hrapava inv. št. 17763 in delno glajena; barva-bledo rjavo Odlomek ostenja posode. Izdelan 77 SE 2, sek. 1, kv. BI32, siva; pr. d. 12,4 cm; ohr. v. 2,3 cm. prostoročno, dodelan na lončarskem inv. št. 17770 vretenu; masa-zrnata; površina- Odlomek dna posode z ostenjem. hrapava in delno glajena; barva-si- Izdelan prostoročno, dodelan na va; okras-žlebljenje; motiv-valovita vretenu; masa-srednje zrnata; po- pasova črt; dl. 3,8 cm; š. 3,4 cm. vršina-raskava in delno glajena; barva-zunaj siva, znotraj bledo rja- 71 SE 2, sek. 1, kv. BK31, va; pr. d. 9,8 cm; ohr. v. 3,5 cm. inv. št. 17764 Odlomek ostenja posode. Izdelan 78 SE 2, sek. 1, kv. BJ33, prostoročno, dodelan na lončar- inv. št. 17771 skem vretenu; masa-srednje zrnata; Odlomek dna posode z ostenjem. površina-hrapava in delno glajena; Izdelan prostoročno, dodelan na barva-siva; okras-žlebljenje; motiv- vretenu; masa-grobo zrnata; povr- valovit pas črt; dl. 4,4 cm; š. 3,4 cm. šina-hrapava in delno glajena; bar- va-svetlo rjava, spodnji del dna sve- 72 SE 2, sek. 1, kv. BK31, tlo siv; pr. d. 9,2 cm; ohr. v. 3,7 cm. inv. št. 17765 Odlomek ostenja posode. Izdelan 79 SE 2, sek. 1, kv. BK30, prostoročno, dodelan na lončar- inv. št. 17772 skem vretenu; masa-srednje zrnata; Odlomek dna posode z ostenjem. površina-hrapava in delno glajena; Izdelan prostoročno; masa-zrnata; barva-siva; okras-kaneliranje; mo- površina-hrapava in delno glajena; tiv-valovita pasova črt; dl. 3,8 cm; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj te- š. 3,3 cm. mno siva; pr. d. 7,1 cm; ohr. v. 3,3 cm. 73 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, inv. št. 17766 80 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17773 prostoročno; masa-grobo zrnata; Odlomek ustja posode. Masa-zrnata; površina-hrapava in delno glajena; površina-hrapava in groba; barva- okras-aplicirano rebro; dl. 3,6 cm; svetlo rjava, znotraj rdečkasto rjava; š. 4,4 cm. dl. 3,2 cm; š. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 64 M 1:2 71 68 69 70 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 SE 2 65 84 SE 2, sek. 1, kv. BJ32, 90 SE 51, sek. 3, kv. BH25, 96 SE 52, sek. 3, kv. BG26, 102 SE 51–53, sek. 3, kv. BL24, inv. št. 17777 inv. št. 17783 inv. št. 17789 inv. št. 17795 Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- Odlomek roba ustja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode z ostenjem. delan prostoročno, dodelan na vre- na vretenu; masa-drobno zrnata; prostoročno; masa-grobo zrnata; Izdelan na vretenu; masa-fino zrna- tenu; masa-zrnata; površina-hra- površina-gladka in glajena; barva- površina-hrapava in glajena; barva- ta iz grafitne gline; površina-raska- pava in groba; barva-rjava, delno zunaj rdečkasto svetlo rjava, znotraj zunaj svetlo oranžna, znotraj rjava; va in glajena; barva-siva; dl. 2,8 cm; črna; pr. d. 9,2 cm; ohr. v. 1,9 cm. siva; dl. 1,6 cm; š. 3,1 cm. okras-apliciranje; motiv-plastično š. 2,6 cm. rebro, razčlenjeno z odtisi; dl. 4,4 85 SE 2, sek. 1, kv. BI32, 91 SE 51, sek. 3, kv. BI26, cm; š. 4,8 cm. inv. št. 17778 inv. št. 17784 Odlomek dna posode z ostenjem. Odlomek roba ustja posode. Izdelan 97 SE 52, sek. 3, kv. BG26, Izdelan prostoročno; masa-srednje na vretenu; masa-fino zrnata; povr- inv. št. 17790 zrnata; površina-hrapava in groba; šina-gladka in glajena; barva-bledo Odlomek ostenja posode. Izdelan barva-zunaj svetlo rjavo siva, zno- rjava; dl. 1,6 cm; š. 2,4 cm. prostoročno; masa-zrnata; površi- traj svetlo rjava; pr. d. 6,8 cm; na-hrapava in glajena; barva-zunaj ohr. v. 1,7 cm. 92 SE 51, sek. 3, kv. BH26, bledo rdeča, znotraj rjava; okras- inv. št. 17785 aplicirano rebro; motiv-vodoravno 86 SE 2, sek. 1, kv. BI32, Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. razčlenjeno rebro; dl. 3,1 cm; inv. št. 17779 Izdelan prostoročno, dodelan na š. 4,4 cm. Odlomek dna posode z ostenjem. vretenu; masa-zrnata; površina- Izdelan prostoročno; masa-srednje hrapava in delno glajena; barva-čr- 98 SE 53, sek. 3, kv. BG25, zrnata; površina-hrapava in del- na; dl. 3,2 cm; š. 4,4 cm. inv. št. 17791 no glajena; barva-zunaj svetlo siva, Odlomek ostenja posode. Izdelan znotraj temno siva; ohr. v. 2,2 cm; 93 SE 51, sek. 3, kv. BH26, prostoročno; masa-zrnata; povr- dl. 4,8 cm. inv. št. 17786 šina-hrapava in groba; barva-zu- Odlomek dna posode. Izdelan na naj bledo rjava, znotraj črna; okras- 87 SE 43, sek. 3, kv. BH26, vretenu; masa-fino zrnata; površi- glavničenje po celotni površini inv. št. 17780 na-gladka in glajena; barva-svetlo odlomka; dl. 4,0 cm; š. 4,0 cm. Odlomek ostenja posode. Verje- oranžna; pr. d. 3,0 cm; tno izdelan prostoročno, dodelan ohr. v. 1,4 cm. 99 SE 53, sek. 3, kv. BH25, na vretenu; masa-zrnata; površi- inv. št. 17792 na-hrapava in delno glajena; barva- 94 SE 52, sek. 3, kv. BH25, Odlomek ostenja posode. Izdelan zunaj temno rjava znotraj nekoliko inv. št. 17787 prostoročno, dodelan na vretenu; temnejša); okras-žlebljenje; motiv- Odlomek ostenja posode. Verje- masa-zrnata; površina-hrapava in valovit pas črt; dl. 2,2 cm; š. 3,4 cm. tno izdelan prostoročno, dodelan delno glajena; barva-temno siva; na vretenu; masa-zrnata; površi- okras-žlebljenje; motiv-pod štirimi 88 SE 51, sek. 3, kv. BG26, na-hrapava in delno glajena; bar- vodoravnimi črtami črte v obliki črke inv. št. 17781 va-svetlo rjava; okras-žlebljenje; X; dl. 4,3 cm; š. 3,8 cm. Odlomek ostenja posode. Verjetno motiv-valovit pas črt nad več vodo- izdelan prostoročno, dodelan na ravnimi črtami; dl. 3,9 cm; š. 4,1 cm. 100 SE 53, sek. 3, kv. BG26, vretenu; masa-srednje zrnata; po- inv. št. 17793 vršina-hrapava in delno glajena; 95 SE 52, sek. 3, kv. BH25, Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- barva-svetlo rjava; okras-kaneli- inv. št. 17788 delan prostoročno; masa-grobo zr- ranje; motiv-valovit pas črt; dl. 2,1 Odlomek ustja posode z ostenjem. nata; površina-hrapava in groba; cm; š. 2,7 cm. Izdelan prostoročno, dodelan na barva-temno rjava; pr. d. 10,5 cm; vretenu; masa-srednje zrnata; po- ohr. v. 2,7 cm. 89 SE 51, sek. 3, kv. BH25, vršina-hrapava in delno glajena; inv. št. 17782 barva-črna; okras-kaneliranje; mo- 101 SE 53, sek. 3, kv. BG26, Odlomek ostenja posode. Izdelan na tiv-vodoravna linija; dl. 2,4 cm; inv. št. 17794 vretenu; masa-fino zrnata; površi- š. 2,3 cm. Odlomek svitka. Masa-grobo zrna- na-hrapava in glajena; barva-siva; ta; površina-hrapava in groba, a okras-gre za poškodbe na lončeni- močno poškodovana; barva-oran- ni in ne za okras nepravilnih vezanih žna, prelom v notranjosti siv; š. svit- linij; dl. 3,9 cm; š. 4,1 cm. ka 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 66 M 1:2 86 84 85 89 87 88 92 90 91 93 96 94 95 98 99 97 101 102 100 SE 2 84–86 SE 43 87 SE 51 88–93 SE 52 94–97 SE 53 98–102 67 Objekt 9 103 SE 5, sek. 1, kv. BC31, 105 SE163,sek.1,kv.BB33, 107 SE 163, sek. 1, kv. BB33, 109 SE 163, sek. 1, kv. BA33, inv. št. 17796 inv.št.17798 inv. št. 17800 inv. št. 17802 Odlomek ostenja posode. Izdelan Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- Lonec. Odlomek roba ustja z oste- Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. na vretenu; masa-srednje zrnata; delan prostoročno, dodelan na vre- njem-del roba ustja deformiran. Vsaj Izdelan na vretenu; masa-srednje površina-raskava in glajena; bar- tenu; masa-zrnata; površina-hra- delno izdelan na vretenu; masa-gro- zrnata; površina-hrapava in delno va-črna; okras-vrez; motiv-pona- pava in delno glajena; barva-zunaj bo zrnata; površina-raskava in del- glajena; barva-temno siva; okras- vljajoči se poševni vrezi; dl. 4,3 cm; zgornji del črn, trebuh rjav, znotraj no glajena; barva-zunaj črna, zno- žlebljenje; motiv-poševna pasova š. 5,4 cm. črn; okras-kaneliranje, znotraj vidni traj siva; pr. u. 16,7 cm; dl. 2,6 cm; črt; pr. u. 19,9 cm; dl. 3,5 cm; sledovi metličenja; motiv-med dve- š. 6,6 cm. š. 5,2 cm. ma pasovoma vodoravnih črt tri- je valoviti pasovi črt; pr. u. 16,8 cm; 108 SE 163, sek. 1, kv. BA33, ohr. v. 8,1 cm. inv. št. 17801 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno, dodelan na vretenu; masa-grobo zrnata; povr- šina-hrapava in delno glajena; bar- va-svetlo siva, ohranjen premaz; okras-kaneliranje; motiv-valovi- 110 SE 163, sek. 1, kv. BA33, 104 SE164,sek.1,kv.BA34, ta črta; pr. u. 12,6 cm; dl. 3,4 cm; š. inv. št. 17803 inv.št.17797 5,2 cm. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem- Odlomek ostenja posode. Izdelan del roba ustja deformiran. Vsaj del- prostoročno, dodelan na vretenu; no izdelan na vretenu; masa–zrnata; masa-zrnata; površina-hrapava površina-hrapava in delno glajena; in delno glajena; barva-zunaj siva, 106 SE 163, sek. 1, kv. BC33, barva-temno siva, zunaj in znotraj znotraj črna; okras-žlebljenje in od- inv. št. 17799 prismojeni ostanki; tis z orodjem s prirejeno konico; mo- Lonec. Več odlomkov ustja z oste- pr. u. 18,5 cm; dl. 2,8 cm; š. 6,1 cm. tiv-valovita črta pod vodoravnim njem. Izdelan prostoročno, dodelan nizom odtisov; dl. 2,8 cm; š. 4,1 cm. na vretenu; masa-zrnata; površina- 111 SE 163, sek. 1, kv. AZ34, hrapava in groba; barva-zunaj sve- inv. št. 17804 tlo rjavo siva, znotraj siva, znotraj Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. tudi prismojeni ostanki; okras-ka- Izdelan prostoročno, dodelan na neliranje; motiv-valoviti pasovi črt vretenu; masa-srednje zrnata; po- po celotnem zgornjem delu trupa; vršina-hrapava in delo glajena; bar- pr. u. 14,2 cm; ohr. v. 11,3 cm. va-zunaj temno siva, znotraj sve- tlo siva; pr. u. 14,5 cm; dl. 6,8 cm; š. 3,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 68 M 1:2 103 104 105 106 107 108 109 110 111 SE 5 103 SE 164 104–111 69 112 SE 163, sek. 1, kv. BC33, 115 SE 163, sek. 1, kv. BC33, 118 SE 163, sek. 1, kv. AZ34, 121 SE 167, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17805 inv. št. 17808 inv. št. 17811 inv. št. 17814 Odlomek roba ustja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek krožnika, imitacija terre si- Lonec. Izdelan na vretenu; masa-zr- na vretenu; masa-srednje zrnata; prostoročno, dodelan na vretenu; gillate. Izdelan na vretenu; masa-fi- nata; površina-gladka in glajena; površina-hrapava in delno glajena; masa-zrnata; površina-raskava in no zrnata; površina-gladka in gla- barva-zunaj in znotraj lisasta-oran- barva-zunaj svetlo siva, znotraj siva; delno glajena; barva-zunaj rdečka- jena; barva-svetlo oranžna, znotraj žna, rjava in siva, posoda ponovno dl. 2,2 cm; š. 3,1 cm. sto rjava, znotraj črna; okras-kane- ostanki premaza, okras-kaneliranje prežgana; okras-kaneliranje; mo- liranje; motiv-pasovi več vodorav- in vrez; motiv-med vodoravnimi čr- tiv-trakovi vodoravnih črt po celo- 113 SE 163, sek. 1, kv. BA33, nih črt, nad njimi valovit pas črt; tami kratki navpični vrezi; dl. 4,2 cm; tni površini lonca; na dnu lonca znak inv. št. 17806 dl. 3,9 cm; š. 3,3 cm. š. 5,9 cm. lončarja; v. 14 cm; pr. u. 9,4 cm; Odlomek ostenja posode. Izdelan pr. d. 6,8 cm. prostoročno, dodelan na vretenu; masa-zrnata; površina-hrapava in delno glajena; barva-zunaj siva, znotraj svetlo siva, zunaj in znotraj prismojeni ostanki; okras-žleblje- nje; motiv-valovita pasova črt; dl. 4,3 cm; š. 7,2 cm. 116 SE 163, sek. 1, kv. BC33, 119 SE 163, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17809 inv. št. 17812 Odlomek ostenja posode. Izdelan Del noža. Železo. Ohr. dl. 4,7 cm; prostoročno, dodelan na vretenu; najv. š. 1,1 cm; najv. db. 0,25 cm. masa-srednje zrnata; površina-hra- pava in delno glajena; barva-zu- naj svetlo rjava, znotraj temno siva; 114 SE 163, sek. 1, kv. BA33, okras-kaneliranje; motiv-pas treh inv. št. 17807 vodoravnih črt; dl. 4,3 cm; š. 3,8 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno; masa-srednje zrnata; 117 SE 163, sek. 1, kv. AZ34, površina-hrapava in groba; barva- inv. št. 17810 zunaj siva, znotraj rjava; okras-ka- Odlomek dna posode z ostenje. Iz- neliranje; motiv-navpični in vodo- delan prostoročno; masa-srednje ravni pasovi črt; dl. 4,6 cm; zrnata; površina-hrapava in groba; š. 5,0 cm. barva-zunaj bledo orjava, ponekod rdečkasta, znotraj siva, lisasta; pr. d. 21,7 cm; ohr. v. 2,7 cm. 120 SE 163, sek. 1, kv. BB32, inv. št. 17813 Železen predmet. Dl. 9,8 cm; najv. š. 3,3 cm; db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 70 M 1:2 113 112 114 115 116 117 118 119 121 120 SE 163 112–120 SE 167 121 71 122 SE 167, sek. 1, kv. BB33, 124 SE 167, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17815 inv. št. 17817 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Odlomek dna posode z ostenjem. Izdelan prostoročno, dodelan na Izdelan na vretenu; masa-drobno vretenu; masa-grobo zrnata; povr- zrnata; površina-gladka in glaje- šina-raskava in delno glajena; bar- na; barva-zunaj in znotraj lisasta, va-zunaj in znotraj lisasta, svetlo in oranžna in siva, posoda ponovno temno siva, posoda ponovno pre- prežgana; okras-žlebljenje; motiv- žgana; okras-žlebljenje; motiv-več pasovi vodoravnih črt; na dnu znak valovitih pasov; pr. u. 18,4 cm; lončarja; pr. d. 9,0 cm; dl. 8,0 cm; š. 11,7 cm. ohr. v. 6,6 cm. 123 SE 167, sek. 1, kv. BB33, 125 SE 167, sek. 1, kv. BB33, 127 SE 167, sek. 1, kv. BB33, 130 SE 167, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17816. inv. št. 17818 inv. št. 17820 inv. št. 17823 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- Odlomek ostenja posode. Izdelan Lonec. Več odlomkov dna in oste- Vretence, nekoliko ovalne oblike. Iz- delan prostoročno, dodelan na vre- prostoročno, dodelan na vretenu; nja. Izdelan prostoročno, dodelan delano prostoročno; masa-srednje tenu; masa-zrnata; površina-ra- masa-zrnata; površina-hrapava in na vretenu; masa-zrnata; površi- zrnata; površina-hrapava in groba; skava in delno glajena; barva-zunaj groba; barva-svetlo rjava; okras- na-hrapava in groba; barva-lisasta, barva-lisasta, oranžna in siva, vreten- oranžna, znotraj lisasta, oranžna kaneliranje; motiv-več vodoravnih zunaj oranžno, svetlo rjava in siva, ce ponovno prežgano; pr. do 4,3 cm; in siva, posoda ponovno prežgana; črt pod valovitim pasom črt; znotraj svetlo rjava in siva, poso- najv. db. 1,5 cm. okras-žlebljenje; motiv-pod vodo- dl. 9,4 cm; š. 7,3 cm. da ponovno prežgana; okras-vrez in ravnimi črtami več valovitih pasov; kaneliranje; motiv-valovita črta pod pr. u. 11,8 cm; dl. 5,5 cm; š. 6,7 cm. 126 SE 167, sek. 1, kv. BB33, nizom kratkih vrezov; pr. d. 8,5 cm; inv. št. 17819 ohr. v. 12,4 cm. Več odlomkov dna posode z oste- njem. Izdelan prostoročno, dode- 128 SE 167, sek. 1, kv. BB32 in 131 SE 167, sek. 1, kv. BB33, lan na vretenu; masa-grobo zrnata; BB33, inv. št. 17821 inv. št. 17824 površina-hrapava in groba; barva- Več odlomkov dna posode z oste- Železen predmet. Dl. 4,1 cm; zunaj in znotraj lisasta, oranžna in njem. Izdelan prostoročno, dode- najv. š. 3,0 cm; db. 0,3 cm. siva, posoda ponovno prežgana; lan na vretenu; masa-zrnata; povr- pr. d. 10,3 cm; ohr. v. 4,1 cm. šina-raskava in groba; barva-siva, del prehoda v dno in del dna svetlo oranžna, posoda ponovno prežgana; pr. d. 9,3 cm; ohr. v. 2,3 cm. 129 SE 167, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17822 Več odlomkov dna posode z oste- njem. Izdelan prostoročno, dode- lan na vretenu; masa-grobo zrnata; površina-hrapava in groba; barva- zunaj in znotraj lisasta, oranžna in siva, posoda ponovno prežgana; pr. d. 14,4 cm; ohr. v. 6,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 72 M 1:2 122 123 124 125 127 126 130 128 129 131 SE 167 73 132 SE 163 in SE 175, sek. 1, kv. 134 SE 175, SEK. 1, kv. Bb33, INV. BB33, inv. št. 17825 ŠT. 17827 Lonec. Izdelan prostoročno, dodelan Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. na vretenu; masa-srednje zrnata; Izdelan prostoročno, dodelan na površina-raskava in delno glajena; vretenu; masa-srednje zrnata; po- barva-lisasta, svetlo rjava do svetlo vršina-hrapava in delno glaje- oranžna, posoda ponovno prežgana; na; barva-lisasta, svetlo rjavo siva; okras-kaneliranje; motiv-več vo- okras-žlebljenje; motiv-pod vodo- doravnih črt, pod njimi več valovitih ravno črto več valovitih pasov; pasov; pr. u. 12,7 cm; v. 18,1 cm; pr. u. 15,6 cm; dl. 6,4 cm; š. 6,9 cm. pr. d. 10,1 cm. 133 SE 175, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17826 Hruškasta posoda. Izdelana na vre- tenu; masa-grobo zrnata; površina- hrapava in delno glajena; barva-li- sasta, zunaj bledo rjava, rdečkasta, temno siva, znotraj bledo rjava, siva, posoda ponovno prežgana; okras- kaneliranje in žlebljenje; motiv-pod linijo poševnega pasu več kratkih valovitih pasov, pod njimi več po- ševnih črt; pr. d. 9,1 cm; ohr. v. 16,9 cm. 133a SE 175, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17826 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- delan prostoročno, dodelan na vre- tenu; masa-zrnata; površina-hra- pava in delno glajena; barva-lisasta, zunaj svetlo oranžno, rjavo, siva, zu- naj svetlo siva do svetlo rjava, poso- da ponovno prežgana; okras-odtis šila in žlebljenje; motiv-pod linijo v obliki ribje kosti valovit pas črt, pod njim še dve vodoravni črti; pr. u. 26,8 cm; ohr. v. 12,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 74 M 1:2 M 1:4 133a 132 133 133a 134 SE 163 132 SE 175 133, 134 75 135 SE 175, sek. 1, kv. BB33, 139 SE 175, sek. 1, kv. BB33, 142 SE 37, sek. 1 / BK 30, 148 SE 37, sek. 1, kv. BK30; inv. št. 17828 inv. št. 17832 inv. št. 17836 inv. št. 17842 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode. Posoda je Odlomek ostenja posode. Izdelan delan prostoročno, dodelan na vre- prostoročno; masa-grobo zrnata; bila vsaj delno izdelana na vrete- prostoročno, dodelan na vretenu; tenu; masa-srednje zrnata; površi- površina-hrapava in delno glaje- nu; masa-srednje zrnata; površi- masa-srednje zrnata; površina-hra- na-hrapava in delno glajena; zunaj na; barva-zunaj rjava, znotraj črna; na-hrapava in groba; barva-zunaj pava in delno glajena; barva-siva; temno rjava, znotraj svetlo rjava; okras-žlebljenje; motiv-trak vzpo- svetlo rjava, znotraj siva; dl. 3,9 cm; okras-žlebljenje; motiv-pod vodo- pr. u. 25,4 cm; dl. 3,7 cm; š. 5,0 cm. rednih prekinjenih črt, pod njim vo- š. 2,4 cm. ravno črto valovit pas črt; dl. 3,3 cm; doravna črta; dl. 4,8 cm; š. 5,3 cm. š. 4,3 cm. 136 SE 175, sek. 1, kv. BB33, 143 SE 37, sek. 1 / BK27, inv. št. 17829 inv. št. 17841 Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Odlomek ustja posode. Izdelan na Izdelan prostoročno, dodelan na vretenu; masa-fino zrnata; površi- vretenu; masa-srednje zrnata; po- na-gladka in glajena; barva-svetlo vršina-hrapava in delno glajena; oranžna; pr. u. 28,3 cm; dl. 6,1 cm; barva-zunaj sivo rjava, znotraj črna; š. 2,1 cm. okras-žlebljenje; motiv-valovita črta; pr. u. 11,4 cm; dl. 3,1 cm; 140 SE 175, sek. 1, kv. BB33, 144 SE 37, sek. 1 / BK27, š. 5,8 cm. inv. št. 17833 inv. št. 17837 Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode. Izdelan na 149 SE 37, sek. 1, kv. BK30, prostoročno; masa-zrnata; površi- vretenu; masa-fino zrnata; površi- inv. št. 17843 na-hrapava in delno glajena; barva- na-gladka in glajena; barva-bledo Odlomek ostenja posode. Izde- svetlo siva; okras-glavničenje po ce- rjav premaz, pod njim siva; lan prostoročno, dodelan na vrete- lotni površini; dl. 4,5 cm; š. 5,8 cm. pr. u. 10,2 cm; dl. 3,4 cm; š. 1,7 cm. nu; masa-srednje zrnata; površi- na-hrapava in glajena; barva-zunaj 145 SE 37, sek. 1 / BK30, sivo rjava, znotraj rdečkasto rjava; 137 SE 175, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17838 okras-kaneliranje; motiv-dve vodo- inv. št. 17830 Odlomek ustja posode. Izdelan na ravni črti; dl. 3,0 cm; š. 3,2 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem. vretenu; masa-fino zrnata; povr- Izdelan na vretenu; masa-srednje šina-gladka in glajena; barva-ble- 150 SE 37, sek. 1, kv. BK30, zrnata; površina-gladka in glajena; do rjava; pr. u. 26,8 cm; dl. 4,3 cm; inv. št. 17844 barva-siva, notranji rob ustja črn; š. 2,2 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelan dl. 3,0 cm; š. 2,9 cm. na vretenu; masa-srednje zrnata; 141 SE 175, sek. 1, kv. BB33, 146 SE 37, sek. 1 / BK30, površina-raskava in delno glaje- 138 SE 175, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17834 inv. št. 17839 na; barva-zunaj temno siva, znotraj inv. št. 17831 Del vretenca. Masa-fino zrnata; povr- Odlomek ustja posode. Izdelan na bledo rjava; okras-apliciranje; mo- Odlomek ostenja posode. Izdelan šina-gladka in delno glajena; barva- vretenu; masa-fino zrnata; površi- tiv-plastično rebro, razčlenjeno z prostoročno; masa-zrnata; površi- bledo rjavo siva; pr. vretenca 2,9 cm; na-gladka in glajena; barva-črna; odtisi; dl. 4,1 cm; š. 3,4 cm. na-hrapava in delno glajena; bar- db. do 1,2 cm; v. 1,9 cm. dl. 2,1 cm; š. 2,1 cm. va-zunaj rjava, znotraj črna; okras- žlebljenje in kaneliranje; motiv-pod 147 SE 37, sek. 1, kv. BK30; več razpotegnjenimi valovitimi pa- inv. št. 17840 sovi valovit pas črt s kratkimi po- Odlomek ostenja posode. Izdelan na ševnimi črtami in pod njim verje- vretenu; masa-srednje zrnata; po- tno še valovit pas črta; dl. 4,2 cm; vršina-gladka in glajena; barva-rja- š. 3,4 cm. va; okras-žlebljenje; motiv-valovit 141a SE81,sek.3,kv.AV26, pas črt; dl. 3,2 cm; š. 3,2 cm. 151 SE 37, sek. 1, kv. BK30, inv.št.17835 inv. št. 17845 Železen žebljiček. Dl. 1,4 cm; Odlomek dna posode. Izdelan pro- najv. š. 1,2 cm. storočno, dodelan na vretenu; ma- sa-zrnata; površina-hrapava in del- no glajena; barva-sivo rjava; pr. d. 20,2 cm; ohr. v. 1,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 76 M 1:2 135 136 137 138 139 140 141 141a 142 143 144 145 146 148 150 147 149 151 SE 175 135–141 SE 81 141a SE 37 142–151 77 152 SE 37, sek. 1, kv. BK30, 157 SE 38, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17846 inv. št. 17851 Več odlomkov tanke bronaste ploče- Odlomek ostenja posode. Izdelan vine. Slabo ohranjeno. Velikost naj- prostoročno, dodelan na vretenu; večjega odlomka: dl. 1,7 cm; masa-srednje zrnata; površina-hra- š. 1,4 cm. pava in delno glajena; barva-sve- tlo siva; okras-odtis in žlebljenje; motiv-med več vodoravnimi črtami navpične vrste krožnih odtisov; dl. 4,2 cm; š. 3,4 cm. 158 SE 38, sek. 1, kv. BK30, 162 SE 38, sek. 1, kv. BK30, 166 SE 60, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17852 inv. št. 17856 inv. št. 17860 Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ročaja. Masa-fino zrnata; 153 SE 38, sek. 1, kv. BK30, prostoročno, dodelan na vretenu; prostoročno; masa-zrnata; povr- barva-oranžna, prelom siva; inv. št. 17847 masa-grobo zrnata; površina-hra- šina-hrapava in groba; barva-te- dl. 4,2 cm; š. 3,1 cm. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. pava in delno glajena; barva-siva; mno siva; ornament-žlebljenje; mo- Izdelan na vretenu; masa-zrnata; ornament-žlebljenje; motiv-valovi- tiv-več vodoravnih črt; dl. 2,1 cm; površina-hrapava in delno glajena; ta črta; dl. 4,3 cm; š. 4,0 cm. š. 2,7 cm. barva-svetlo siva; pr. u. 14,4 cm; dl. 6,5 cm; š. 2,9 cm. 159 SE 38, sek. 1, kv. BK30, 163 SE 38, sek. 1, kv. 17857, inv. št. 17853 inv. št. 17857 167 SE 60, sek. 1, kv. BK30, 154 SE 38, sek. 1, kv. BL30, Odlomek ostenja posode. Izde- Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17861 inv. št. 17848 lan prostoročno, dodelan na vrete- prostoročno; masa-zrnata; povr- Odlomek ostenja posode. Masa-sre- Odlomek ustja posode. Izdelan pro- nu; masa-srednje zrnata; površi- šina-gladka in delno glajena; bar- dnje zrnata; površina-raskava in storočno, dodelan na vretenu; ma- na-hrapava in groba; barva-zunaj va-zunaj svetlo siva, znotraj temno delno glajena; barva-zunaj siva, sa-srednje zrnata; površina-hra- svetlo rjava, znotraj rdečkasto rja- siva; okras-kaneliranje; motiv-več znotraj svetlo rjava; okras-žleblje- pava in delno glajena; barva-zunaj va z ostanki svetlo rjavega premaza; vodoravnih črt; dl. 2,5 cm; š. 2,3 cm. nje; motiv-valovit pas črt; svetlo siva, znotraj temno siva, zno- okras-žlebljenje; motiv-pod valo- dl. 1,8 cm; š. 2,2 cm. traj prismojeni ostanki; okras-žle- vitim pasom črt več napičnih pasov 164 SE 59, sek. 1, kv. BK30, bljenje; motiv-viden je le zgornji del črt; dl. 3,7 cm; š. 2,7 cm. inv. št. 17858 168 SE 60, sek. 1, kv. BK31, valovite črte; dl. 4,3 cm; š. 2,8 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem. inv. št. 17862 Izdelan prostoročno; masa-srednje Odlomek dna posode z ostenjem. 155 SE 38, sek. 1, kv. BK30, zrnata; površina-hrapava in del- Izdelan prostoročno; masa–zrnata; inv. št. 17849 no glajena; barva-zunaj bledo rjava, površina-hrapava in groba; barva- Odlomek ustja posode. Izdelan pro- znotraj siva; pr. u. 13,7 cm; dl. 4,2 črna; pr. d. 9,4 cm; ohr. v. 2,3 cm. storčno; masa-srednje zrnata; povr- cm; š. 3,2 cm. šina-hrapava in groba; barva-svetlo siva; dl. 5,0 cm; š. 3,2 cm. 160 SE 38, sek. 1, kv. BK30, 165 SE 59, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17854 inv. št. 17859 156 SE 38, sek. 1, kv. BK30, Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17850 prostoročno; masa-zrnata; površi- prostoročno; masa-srednje zrnata; Odlomek ustja posode. Izdelan pro- na-hrapava in groba; barva-črna; površina-hrapava in groba; barva- storočno; masa-srednje zrnata; ornament-žlebljenje in kaneliranje; bledo oranžna; okras-apliciranje; površina-hrapava in delno glaje- motiv-pod vodoravnim pasom valo- motiv-plastično rebro, razčlenjeno z na; barva-siva, znotraj nekoliko te- vit pas črt; dl. 2,7 cm; š. 2,4 cm. odtisi; dl. 4,6 cm; š. 3,6 cm. mnejša; dl. 2,8 cm; š. 2,3 cm. 161 SE 38, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17855 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno; masa-srednje zrnata; površina-gladka in delno glajena; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj te- mno siva; ornament-žlebljenje; mo- tiv-več vodoravnih črt; dl. 3,5 cm; š. 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 78 M 1:2 153 154 155 156 158 157 159 160 161 162 163 164 165 167 166 168 SE 37 152 SE 38 153–163 SE 59 164, 165 SE 60 166–168 79 169 SE 60, sek. 1, kv. BK31, 174 SE 93, sek. 1, kv. BN29, 179 SE 12, sek. 1, kv. BB34, 182 SE 12, sek. 1, kv. BB34, inv. št. 17863 inv. št. 17868 inv. št. 17873 inv. št. 17876 Odlomek brusnega kamna. Ohr. dl. Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek krožnika, imitacija terre 7,1 cm; š. 3,1 cm; db. 2,7 cm. prostoročno; masa-srednje zrnata; prostoročno, dodelan na vretenu; sigillate. Izdelan na vretenu; masa- površina-hrapava in delno glajena; masa-srednje zrnata; površina-hra- fino zrnata; površina-gladka in gla- barva-temno siva; okras-žlebljenje; pava in delno glajena; barva-bledo jena; barva-svetlo oranžna, znotraj motiv-več valovitih pasov; rjava; okras-kaneliranje; motiv-več ostanki premaza; pr. u. 28,2 cm; dl. 2,7 cm; š. 2,3 cm. valovitih pasov; dl. 5,7 cm; š. 3,5 cm. dl. 3,8 cm; š. 2,4 cm. 170 SE 93, sek. 1, kv. BN29, 175 SE 93, sek. 1, kv. BN29, inv. št. 17864 inv. št. 17869 Odlomek ustja posode: Izdelan pro- Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- 180 SE 12, sek. 1, kv. BB34, storočno; masa-srednje zrnata; po- delan prostoročno; masa-zrnata; po- inv. št. 17874 vršina-gladka in delno glajena; bar- vršina-hrapava in groba; barva-zu- Odlomek ostenja posode. Izdelan va-zunaj svetlo siva, znotraj siva; naj siva, znotraj črna; pr. d. 14,3 cm; prostoročno; masa-drobno zrna- dl. 3,5 cm; š. 2,3 cm. ohr. v. 2,2 cm. ta; površina-raskava in delno glaje- na; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj 171 SE 93, sek. 1, kv. BN29, 176 SE 93, sek. 1, kv. BN29, črna; okras-glavničenje; motiv-vo- inv. št. 17865 inv. št. 17870 doravno in poševno glavničenje; Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. Železen žebljiček. Dl. 2,2 cm; najv. dl. 5,1 cm; š. 3,6 cm. Izdelan prostoročno; masa-zrna- š. 1,9 cm. ta; površina-hrapava in delno gla- jena; barva-svetlo rjava; dl. 3,4 cm, š. 2,4 cm. 172 SE 93, sek. 1, kv. BN29, inv. št. 17866 Odlomek ostenja posode. Izdelan na 177 SE 11, sek. 1, kv. BB29, vretenu; masa-grobo zrnata; povr- inv. št. 17871 181 SE 12, sek. 1, kv. BB32, šina-raskava in delno glajena; bar- Odlomek ustja posode. Izdelan pro- inv. št. 17875 va-zunaj temno siva, znotraj sve- storočno; masa-srednje zrnata; po- Odlomek ostenja posode. Izdelan tlo siva; okras-žlebljenje; motiv-več vršina-hrapava in delno glajena; prostoročno; masa–zrnata; povr- vodoravnih črt; dl. 3,6 cm; š. 2,4 cm. barva-zunaj siva, znotraj črna; dl. šina-hrapava in groba; barva-sve- 3,1 cm; š. 2,1 cm. tlo rjava; okras-glavničenje; mo- 173 SE 93, sek. 1, kv. BN29, tiv-poševno glavničenje; dl. 5,7 cm; inv. št. 17867 178 SE 11, sek. 1, kv. BB29, š. 4,9 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17872 prostoročno; masa-srednje zrnata; Odlomek dna posode z ostenjem. površina-hrapava in delno glajena; Izdelan prostoročno; masa-srednje barva-svetlo siva; okras-žlebljenje; zrnata; površina-hrapava in gro- motiv-več vodoravnih črt; dl. 1,9 ba; barva-zunaj bledo rjava, znotraj cm; š. 3,0 cm. črna; dl. 3,3 cm; ohr. v. 2,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 80 M 1:2 169 170 171 172 173 174 175 176 178 177 179 180 181 182 SE 60 169 SE 93 170–176 SE 11 177, 178 SE 12 179–182 81 183 SE 12, sek. 1, kv. BA29; 188 SE 166, sek. 1, kv. BB33, 191 SE 166, sek. 1, kv. BB33, 195 SE 30 in SE 1, sek. 1, kv. AZ32 inv. št. 17877 inv. št. 17882 inv. št. 17885 in AZ33, inv. št. 17889 Aplika (držaj posode). Masa-grobo Odlomek ostenja posode. Izdelan pro- Odlomek ostenja posode. Vsaj delno Več odlomkov pokrova (najdeni v zrnata; barva-oranžna, prelom sve- storočno, dodelan na vretenu; masa- izdelan na vretenu; masa-srednje dveh SE). Vsaj delno izdelan na vre- tlo rjav; dl. 2,8 cm; š. 1,5 cm. srednje zrnata; površina-hrapava in zrnata; površina-hrapava in groba; tenu; masa-fino zrnata; površi- groba; barva-zunaj sivo rjava, znotraj barva-zunaj rjavo siva, znotraj rjava, na-hrapava in groba; barva-siva; 184 SE 166, sek. 1, kv. BB33, siva; okras-kaneliranje; motiv-več znotraj prismojeni ostanki; okras- okras-kaneliranje; motiv-več vodo- inv. št. 17878 valovitih pasov; dl. 6,3 cm; š. 5,3 cm. žlebljenje; motiv-več valovitih pa- ravnih črt; velikost najv. Odlomka: Odlomek ustja posode z ostenjem. sov; dl. 3,8 cm; š. 2,8 cm. dl. 7,5 cm; š. 5,1 cm. Izdelan na vretenu; masa-fino zrna- ta; površina-gladka in glajena; bar- va-zunanji rob temno siv, ostenje svetlo rjavo, notranji rob temno siv, ostenje oranžno; pr. u. 17,2 cm; dl. 3,7 cm; š. 2,3 cm. 192 SE 166, sek. 1, kv. BB33, 185 SE 166, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17886 inv. št. 17879 189 SE 166, sek. 1, kv. BB33, Odlomek dna posode z ostenjem. Odlomek ustja posode. Izdelan pro- inv. št. 17883 Izdelan prostoročno; masa-srednje storočno; masa-srednje zrnata; po- Odlomek ostenja posode. Vsaj delno zrnata; površina-hrapava in groba; vršina-gladka in delno glajena; bar- izdelan na vretenu; masa-srednje barva-zunaj siva, znotraj črna; va-zunaj sivo rjava, znotraj siva; zrnata; površina-hrapava in delno pr. d. 11,8 cm; ohr. v. 2,8 cm. pr. u. 27,3 cm; dl. 3,7 cm; š. 4,2 cm. glajena; barva-črna; okras-žleblje- 196 SE 70, sek. 3, kv. BA26, nje; motiv-več valovitih pasov; 193 SE 166, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17890 186 SE 166, sek. 1, kv. BB33, dl. 2,5 cm; š. 2,8 cm. inv. št. 17887 Odlomek ročaja. Masa-fino zrnata; inv. št. 17880 Odlomek dna posode z ostenjem. barva-oranžna, prelom siv; Odlomek ustja posode. Izdelan pro- Izdelan prostoročno; masa-zrnata; dl. 1,8 cm; š. 2,2 cm. storočno; masa-srednje zrnata; po- površina-hrapava in groba; barva- vršina-hrapava in groba; barva-ble- zunaj siva, znotraj svetlo rjava; 197 SE 73, sek. 3, kv. AZ25, do rjava; pr. u. 24,2 cm; dl. 3,5 cm; pr. d. 12,9 cm; ohr. v. 2,9 cm. inv. št. 17892 š. 3,8 cm. Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. 190 SE 166, sek. 1, kv. BB33, 194 SE 30, sek. 1, kv. AZ30, Izdelana prostoročno; masa-drobno 187 SE 166, sek. 1, kv. BB33, inv. št. 17884 inv. št. 17888 zrnata; površina-hrapava in groba; inv. št. 17881 Odlomek ostenja posode. Vsaj delno Odlomek ostenja posode. Izdelan barva-zunaj oranžno rjava, znotraj Odlomek ostenja posode. Izdelan izdelan na vretenu; masa-srednje zr- prostoročno; masa-drobno zrnata; sivo oranžna; pr. u. 24,2 cm; prostoročno, dodelan na vretenu; nata; površina-raskava in delno gla- površina-hrapava in groba; barva- dl. 5,4 cm; š. 5,8 cm. masa-zrnata; površina-hrapava jena; barva-oranžna; okras-žleblje- črna; okras-žlebljenje in odtis šila; in delno glajena; barva-zunaj sve- nje; motiv-valovit pas črt; dl. 2,7 cm; motiv-pod več vodoravnimi črtami tlo siva, znotraj nekoliko temnejša, š. 2,7 cm. valovit pas, znotraj katerega še kraj- znotraj prismojeni ostanki; okras- ši odtisi; dl. 2,7 cm; š. 2,9 cm. kaneliranje; motiv-več valovitih pa- sov; dl. 4,8 cm; š. 3,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 82 M 1:2 183 184 185 186 187 188 189 191 190 192 193 194 195 196 197 SE 12 183 SE 166 184–193 SE 30 194, 195 SE 70 196 SE 73 197 83 198  SE 73, sek. 3, kv. AV25-AV26, 204  SE 78, sek. 3, kv. AU26, 209  SE 54, sek. 3, kv. BH25, 213  SE 54 (2. poglobitev), sek. 3, inv. št. 17893 inv. št. 17899 inv. št. 17904 kv. BG23, inv. št. 17909 Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode. Izdelan pro- Odlomek ostenja posode. Izdelan Izdelana prostoročno; masa-drob- prostoročno; masa-zrnata; površi- storočno; masa-drobno zrnata; prostoročno; masa-groba; povr- no zrnata; površina-hrapava in gro- na-hrapava in groba; barva-zunaj površina-hrapava in groba; bar- šina-hrapava in groba; barva-zu- ba; barva-temno rjava; dl. 3,7 cm; siva, znotraj črna; okras-vbadanje; va-zunaj siva, znotraj bledo rjava; naj rjavkasto rdeča; znotraj črna; š. 2,8 cm. motiv-več cikcak pasov; dl. 3,9 cm; okras-poševni vrezi na robu ustja; okras-aplicirano rebro; dl. 3,7 cm; š. 4,9 cm. dl. 2,0 cm; š. 1,8 cm. š. 3,6 cm. 199  SE 73, sek. 3, kv. AV26, inv. št. 17894 210  SE 54 (dno), sek. 3, kv. BF25, 214  SE 54 (2. poglobitev), sek. 3, Odlomek ustja posode z ostenjem. inv. št. 17905 kv. BG23 in BG24, inv. št. 17910 Vsaj delno izdelan na vretenu; ma- Odlomek ustja posode z ostenjem. Odlomek ostenja posode. Izdelan sa-srednje zrnata; površina-hrapa- Izdelan prostoročno; masa-srednje prostoročno; masa-grobo zrnata; va in groba; barva-črna; dl. 4,1 cm; zrnata; površina-hrapava in groba; površina-hrapava in groba; barva- š. 2,6 cm. barva-črna, zunaj ostanki črnega zunaj svetlo oranžna, znotraj bledo premaza; okras-kaneliranje; motiv- rjava; okras-apliciranje; motiv-pla- 200  SE 73, sek. 3, kv. AZ26, več nepravilnih črt na notranji strani stično rebro, razčlenjeno z odtisi; inv. št. 17895 205  SE 54 (2. poglobitev), sek. 3, ustja; dl. 2,3 cm; š. 1,7 cm. dl. 4,0; š. 3,1 cm. Železen žebljiček. Dl. 1,2 cm; kv. BG23, inv. št. 17900 najv. š. 1,1 cm. Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. 215  SE 54, sek. 3, kv. BH25, Izdelana prostoročno; masa-sre- inv. št. 17911 201  SE 77, sek. 3, kv. AU25, dnje zrnata; površina-hrapava in Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17896 groba; barva-zunaj rjava, lisasta, prostoročno; masa-grobo zrnata; Odlomek ustja posode z ostenjem. znotraj rjavkasto rdeča; dl. 5,4 cm; 210a  SE 54, sek. 3, kv. BF25, površina-hrapava in groba; barva- Izdelan prostoročno; masa-zrnata; š. 4,9 cm. inv. št. 17906 zunaj rdečkasto rjava z ostanki ble- površina-hrapava in delno glajena; Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. do rjavega premaza, znotraj svetlo barva-zunaj črna, znotraj bledo rja- 206  SE 54 (2. poglobitev), sek. 3, Izdelan prostoročno; masa-grobo rjava; okras-apliciranje; motiv-pla- va; dl. 4,8 cm; š. 3,2 cm. kv. BG23, inv. št. 17901 zrnata; površina-hrapava in groba; stično rebro, razčlenjeno z odtisi; Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. barva-zunaj temno rjava, znotraj dl. 4,8 cm; š. 5,1 cm. 202  SE 77, sek. 1, kv. AZ25, Izdelan prostoročno; masa-srednje rjavkasto rdeča; dl. 4,1 cm; inv. št. 17897 zrnata; površina-hrapava in delno š. 2,2 cm. 216  SE 54, sek. 3, kv. BH25, Odlomek ostenja posode. Izdelan glajena; barva-zunanji in notranji inv. št. 17912 prostoročno; masa-zrnata; površi- rob temno rjava, znotraj rjavkasto 211  SE 54 (2. poglobitev), sek. 3, Odlomek ostenja posode. Izdelan na-hrapava in groba; barva-zunaj rdeča; dl. 2,9 cm; š. 5,7 cm. kv. BF23 in BF24, inv. št. 17907 prostoročno; masa-grobo zrnata; oranžna, znotraj siva; okras-aplici- Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. površina-hrapava in groba; barva- ranje; motiv-odtisi prstov; Izdelan prostoročno; masa-gro- zunaj rdeča; okras-apliciranje; mo- dl. 4,4 cm; š. 3,8 cm. bo zrnata; površina-gladka in delno tiv-plastično rebro, razčlenjeno z glajena; barva-zunaj temno rjava, odtisi; dl. 3,7 cm; š. 3,3 cm. 203  SE 77, sek. 1, kv. AZ28, rob svetlo oranžen, znotraj črna; inv. št. 17898 dl. 4,2 cm; š. 3,6 cm. 217  SE 54, sek. 3, kv. BI27, Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- inv. št. 17913 delan prostorčno, dodelan na vrete- 212  SE 54, sek. 3, kv. BF23 in BF24, Odlomek ostenja posode. Izdelan nu; masa-zrnata; površina-hrapava inv. št. 17908 prostoročno; masa-sredne zrnata; in groba; barva-zunaj rjava, zno- Odlomek ostenja posode. Izdelan površina-hrapava in groba; barva- traj rjava in črna, znotraj prismojeni prostoročno; masa-fino zrnata; po- zunaj rdeča; okras-apliciranje; mo- ostanki; pr. d. 13,8 cm; 207  SE 54, sek. 3, kv. BH25, vršina-gladka in glajena; barva-zu- tiv-plastično rebro, razčlenjeno z ohr. v. 1,9 cm. inv. št. 17902 naj svetlo rjava, znotraj siva; okras- odtisi; dl. 2,4 cm; š. 2,4 cm. Odlomek ustja posode. Izdelan pro- žlebljenje; motiv-stikajoča se polja, storočno; masa-fino zrnata; površi- izpolnjena s poševnimi vrezi, verje- na-hrapava in groba; barva-bledo tno s šrafiranimi trikotniki; dl. 5,0 rjava; dl. 2,7 cm; š. 2,8 cm. cm; š. 3,9 cm. 208  SE 54, sek. 3, kv. BH26, inv. št. 17903 Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa-fino zr- nata; površina-hrapava in gro- ba; barva-bledo rjava; dl. 3,4 cm; š. 2,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije  Močna pri Lenartu 84 M 1:2 198 199 200 201 202 203 204 205 206 209 207 208 210 210a 211 213 212 214 215 216 217 SE 73 198–200 SE 77 201–203 SE 78 204 SE 54 205–217 85 218 SE 54 (dno), sek. 3, kv. BF25, 225 SE 54, sek. 3, kv. BH25, 231 SE 64, sek. 4, kv. AT19, inv. št. 17914 inv. št. 17921 inv. št. 17927 Ovalen glinast čep ročaja sklede. Ma- Praskalo iz roženca. Dl. 2,3 cm; Odlomek ročaja skodele. Masa-fino sa-drobno zrnata; barva-bledo rjavo š. 1,8 cm. zrnata; barva-bledo rjava, prelom siva, prelom siv; pr. vrha 1,6 cm; siv, prelom siv; dl. 4,2 cm; š. 3,7 cm. ohr. dl. 1,3 cm. 219 SE 54, sek. 3, kv. BF25, inv. št. 17915 Odlomek čepa ročaja sklede. Masa- fino zrnata; barva-svetlo rjava, pre- lom siv; dl. 1,6 cm; š. 1,3 cm. 226 SE 62, sek. 4, kv. AT20, 220 SE 54 (dno), sek. 3, kv. BH25, inv. št. 17922 inv. št. 17916 Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. 232 SE 29, sek. 2, kv. AN24, Držaj posode. Masa-zrnata; barva- Izdelan na vretenu; masa-fino zrna- inv. št. 17928 svetlo rjava, prelom siv; dl. 2,9 cm; ta; površina-gladka in glajena; bar- Odlomek ostenja posode. Izdelan š. 1,5 cm. va-bledo rjava; pr. u. 10,3 cm; prostoročno; masa-fino zrnata; po- dl. 1,6 cm; š. 1,4 cm. vršina-hrapava in delno glajena; 221 SE 54, sek. 3, kv. BH25, barva-zunaj temno oranžna, znotraj inv. št. 17917 227 SE 62, sek. 4, kv. AT19, črna; okras-odtis vrvice; motiv-dve Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17923 vodoravni črti; dl. 2,7 cm; š. 3,2 cm. prostoročno; masa-srednje zrnata; Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. površina-hrapava in groba; barva- Izdelan na vretenu; masa-drob- črna; okras-žlebljenje; motiv-valo- no zrnata; površina-gladka in delno vit pas črt; dl. 3,4 cm; š. 2,9 cm. glajena; barva-zunaj siva in bledo rjava, znotraj bledo rjava; pr. u. z ro- 222 SE 54, sek. 3, kv. BF25, bom 26,6 cm, dl. 3,2 cm, š. 3,1 cm. inv. št. 17918 Odlomek dna posode z ostenjem. 228 SE 62, sek. 4, AV19, 233 SE 28, sek. 2, kv. AO21, Izdelan prostoročno; masa-srednje inv. št. 17924 inv. št. 17929 zrnata; površina-hrapava in groba; Odlomek ostenja posode. Izdelan na Odlomek ustja posode. Izdelan na barva-črna; pr. d. 17,6 cm; vretenu; masa-srednje zrnata; po- vretenu; masa-fino zrnata; površi- ohr. v. 2,6 cm. vršina-gladka in delno glajena; bar- na-gladka in glajena; barva-rdeča; va-črna; na notranji strani vodorav- pr. u. 28,0 cm; dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm. 223 SE 54, sek. 3, kv. BG26, ne kanelure; dl. 2,6 cm; š. 3,8 cm. inv. št. 17919 234 SE 28, sek. 2, kv. AN22-AO23, Odlomek svitka. Masa-zrnata; povr- 229 SE 62, sek. 4, kv. AS20, inv. št. 17930 šina-hrapava in groba, a močno po- inv. št. 17925 Odlomek ustja posode z ostenjem. škodovana; barva-svetlo rjava, pre- Odlomek ostenja posode. Vsaj dode- Izdelan na vretenu; masa-fino zrna- lom v notranjosti siv; najv. š. svitka lan na vretenu; masa-grobo zrnata; ta; površina-gladka in glajena; bar- 3,6 cm. površina-hrapava in groba; barva- va-zunaj bledo rjava, črn rob ustja, črna; okras-žlebljenje; motiv-valo- znotraj črna; pr. u. 12,6 cm; vita črta; dl. 3,6 cm; š. 2,7 cm. dl. 1,9 cm; š. 4,1 cm. 230 SE 62, sek. 4, kv. AT19, 235 SE 28, sek. 2, kv. AN22-AO23, inv. št. 17926 inv. št. 17931 Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode z ostenjem. Iz- na vretenu; masa-drobno zrnata; delan na vretenu; masa-fino zrnata; 224 SE 54, sek. 3, površina-gladka in glajena; barva- površina-gladka in glajena; barva– inv. št. 17920 bledo rjava; okras-kaneliranje; mo- bledo rjava; pr. u. 26,2 cm; dl. 3,9 cm; Odlomek bronaste žice. Dl. 2,3 cm; tiv-dve vodoravni črti; dl. 3,4 cm; š. 1,9 cm. š. 0,4 cm. š. 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 86 M 1:2 221 218 219 220 222 223 224 225 226 227 228 229 230 231 232 233 234 235 SE 54 218–225 SE 62 226–230 SE 64 231 SE 29 232 SE 28 233–235 87 236 SE 28, sek. 2, kv. AM27, 242 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BG28 in inv. št. 17932 BH27, inv. št. 17938 Odlomek ostenja posode. Izdelan na Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. vretenu; masa-fino zrnata; površi- Izdelan prostoročno; masa-srednje na-gladka in glajena; barva-svetlo zrnata; površina-hrapava in delno rjava; okras-odtis; motiv-več vodo- glajena; barva-zunaj svetlo rjava, ravnih črt; dl. 2,3 cm; š. 2,1 cm. znotraj rdečkasto rjava; dl. 3,3 cm, š. 2,3 cm. 237 SE 28, sek. 2, kv. AN24, inv. št. 17933 Odlomek dna posode. Izdelan na vretenu; masa-fino zrnata; površi- na-gladka in glajena; barva-bledo rjava; pr. d. 9,2 cm; ohr. v. 1,8 cm. 243 SE 3, sek. 1, kv. BH31, inv. št. 17939 238 SE 28, sek. 2, kv. AM-AN24, Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17934 prostoročno; masa-fino zrnata; po- Odlomek dna posode. Izdelan na vršina-hrapava in delno glajena; vretenu; masa-fino zrnata; površi- barva-siva z bledo rjavim prema- na-gladka in glajena; barva-zunaj zom; okras-odtis; motiv-dve vodo- svetlo oranžna, znotraj bledo rjava; ravni črti; dl. 5,4 cm; š. 3,1 cm. pr. d. 13,8 cm; ohr. v. 3,7 cm. 239 SE 28, sek. 2, kv. AN25, inv. št. 17935 Odlomek ročaja z delom ustja po- sode z ostenjem. Masa-fino zrnata; barva-oranžna; okras-odtisa na ro- čaju; dl. 6,6 cm; š. 4,5 cm. 244 SE 3, sek. 1, kv. BJ31, inv. št. 17940 240 SE 3, sek. 1, kv. BI29, Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17936 prostoročno; masa-grobo zrnata; Odlomek ustja posode. Izdelan pro- površina-hrapava in groba; bar- storočno; masa-srednje zrnata; va-zunaj lisasta, rdeče svetlo rjava, površina-gladka in delno glajena; znotraj lisasta, svetlo rjavo črna; dl. barva-temno rjava, rob ustja črn; 5,6 cm; š. 6,1 cm. poševno žlebljenje ustja; dl. 2,3 cm; š. 1,5 cm. 241 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BG29, inv. št. 17937 Odlomek ustja posode. Izdelan pro- storočno; masa-grobo zrnata; povr- šina-hrapava in groba; barva-bledo rjava; dl. 4,6 cm; š. 3,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 88 M 1:2 236 237 238 239 240 241 242 243 244 SE 28 236–239 SE 3 240–244 89 245 SE 3, sek. 1, kv. BF27, 249 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BG28 in 253 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BI27, inv. št. 17941 BH27, inv. št. 17945 inv. št. 17950 Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek dna posode. Izdelan pro- Bronast obroček. Pr. 2,6 cm. prostoročno; masa-grobo zrnata; storočno; masa-grobo zrnata; povr- površina-hrapava in groba; barva- šina-hrapava in groba; barva-zunaj rjava; okras-aplicirano rebro; rdečkasto rjava s sivimi lisami, zno- dl. 3,8 cm; š. 3,8 cm. traj siva, znotraj prismojeni ostanki; pr. d. 15,4 cm; ohr. v. 3,7 cm. 246 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BG28, inv. št. 17942 Odlomek ostenja posode. Izdelan 250 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BG28 in prostoročno; masa-zrnata; površi- BH27, inv. št. 17946 na-hrapava in groba; barva-rdeč- Odlomek hišnega ometa (?). Viden kasto rjava, znotraj s sivimi lisami; odtis vrvice. Ostanki premaza. Bar- okras-apliciranje; motiv-plastično va-bledo rjava, premaz-rjav; rebro, razčlenjeno z odtisi; dl. 4,0 cm; dl. 3,9 cm; š. 3,6 cm. š. 2,3 cm. 247 SE 3, sek. 1, kv. BG28 in BH27, inv. št. 17943 251 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BF27, Odlomek ostenja posode. Izdelan inv. št. 17948 prostoročno; masa-srednje zrnata; Odlomek piramidalne uteži. Masa- površina-hrapava in groba; barva- grobo zrnata; barva-lisasta, siva in črna; okras-modelirana bradavica; svetlo rdeča; ohr. dl. 5,3 cm; najv. dl. 2,6 cm; š. 1,8 cm. ohr. š. 4,0 cm. 248 SE 3 (vrh), sek. 1, kv. BG29, inv. št. 17944 Odlomek ostenja posode z držajem posode. Izdelan prostoročno; masa- srednje zrnata; površina-groba in delno glajena; barva-rjava s sivimi lisami; dl. 4,8 cm; š. 2,8 cm. 252 SE 3, sek. 1, kv. BK30, inv. št. 17949 Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa-fino zrna- ta; površina-gladka in glajena; bar- va-siva; pr. u. 27,8 cm; dl. 4,1 cm; š. 3,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 90 M 1:2 245 246 248 247 249 250 251 252 253 SE 3 91 254 SE 1, sek. 1, kv. AZ33, 256 SE 1, sek. 1, kv. AZ33, 262 SE 1, sek. 1, kv. BJ27, 267 SE 1, sek. 1, kv. BF26, inv. št. 17951 inv. št. 17953 inv. št. 17959 inv. št. 17964 Lonec, več odlomkov ostenja. Izde- Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- Odlomek ustja posode z ostenjem. Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. lan prostoročno, dodelan na lončar- delan prostoročno, dodelan na vre- Izdelan na vretenu; masa-srednje Izdelan na vretenu; masa-srednje skem vretenu; masa-zrnata; povr- tenu; masa-zrnata; površina-hra- zrnata; površina-hrapava in delno zrnata; površina-gladka in delno šina-hrapava in groba; barva-siva; pava in delno glajena; barva-zunaj glajena; barva-zunaj in rob rjava, glajena; barva-zunaj lisasta, rjavo okras-žlebljenje; motiv-več valo- črna, del roba ustja in notranjost znotraj črna; dl. 3,9 cm; š. 2,4 cm. črna, znotraj črna; dl. 4,8 cm; vitih pasov; pr. u. 22,8 cm; dl. najv. siva, znotraj prismojeni ostanki; š. 3,1 cm. odlomka 9,8 cm; š. najv. odlomka okras-žlebljenje; motiv-več valovi- 263 SE 1, sek. 1, kv. BJ28, 8,2 cm. tih pasov; pr. u. 7,3 cm; dl. 4,7 cm; inv. št. 17960 268 SE 1, sek. 1, kv. AS20, š. 9,0 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem. inv. št. 17965 Izdelan prostoročno; masa-srednje Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. zrnata; površina-hrapava in groba; Izdelan na vretenu; masa-drob- barva-siva, znotraj črna; dl. 3,5 cm; no zrnata; površina-gladka in delno š. 2,4 cm. glajena; barva-zunaj temno rjava, znotraj črna; pr. u. z robom 20,2 cm; 264 SE 1, sek. 1, kv. BA34, dl. 4,8 cm; š. 2,6 cm. inv. št. 17961 257 SE 1, sek. 1, kv. BI24, Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. inv. št. 17954 Izdelana prostoročno; masa-grobo Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- zrnata; površina-hrapava in gro- delan na vretenu; masa-zrnata; po- ba; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj vršina-gladka in delno glajena; bar- siva; dl. 2,9 cm; š. 3,7 cm. va-zunaj siva, znotraj svetlo rjava; 255 SE 1, sek. 1, kv. AZ33, okras-žlebljenje; motiv-valovit pas inv. št. 17952 črt; dl. 5,6 cm; š. 5,9 cm. Lonec. Odlomek ustja z ostenjem. Iz- delan prostoročno, dodelan na vre- 258 SE 1, sek. 1, kv. BM29, tenu; masa-zrnata; površina-hra- inv. št. 17955 pava in delno glajena; barva-črna, Odlomek ustja posode z ostenjem. del roba ustja siv; okras-žlebljenje; Izdelan na vretenu; masa-sredne zr- motiv-več valovitih pasov pod vo- nata; površina-gladka in glajena; 265 SE 1, sek. 1, kv. AZ25, doravnimi črtami; pr. u. 20,1 cm; barva-siva; pr. u. 16,8 cm; dl. 3,5 cm; inv. št. 17962 dl. 8,0 cm; š. 6,1 cm. š. 5,9 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa-fino zrna- 259 SE 1, sek. 1, kv. BJ30, ta; površina-gladka in glajena; bar- inv. št. 17956 va-oranžna; pr. u. 14,0 cm; dl. 6,4 cm; Odlomek ustja posode z ostenjem. š. 2,3 cm. Izdelan na vretenu; masa-drobno zrnata; površina-raskava in glajena; 266 SE 1, sek. 1, kv. BH27, barva-siva; dl. 3,5 cm; š. 3,4 cm. inv. št. 17963 Skleda. Odlomek ustja z ostenjem. 260 SE 1, sek. 1, kv. BH29, Izdelana prostoročno; masa-drob- inv. št. 17957 no zrnata; površina-gladka in del- Odlomek ustja posode z ostenjem. no glajena; barva-zunaj svetlo rjava, Izdelan na vretenu; masa-sredne znotraj črna; dl. 3,4 cm; š. 2,5 cm. zrnata; površina-gladka in glajena; barva-siva; pr. u. 19,4 cm; dl. 4,5 cm; š. 3,2 cm. 261 SE 1, sek. 1, kv. BA34, inv. št. 17958 Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa-sredne zrnata; površina-gladka in glajena; barva-svetlo rjava; pr. u. 16,5 cm; dl. 3,5 cm; š. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 92 M 1:2 254 255 256 257 258 259 260 261 264 263 262 267 266 265 268 SE 1 93 269 SE 1, sek. 1, kv. BL29, 275 SE 1, sek. 1, kv. BM28, 280 SE 1 (P 1), sek. 1, kv. AS25, 286 SE 1, sek. 1, kv. BM29, inv. št. 17966 inv. št. 17972 inv. št. 17977 inv. št. 17983 Odlomek ustja posode z ostenjem. Odlomek ustja posode z ostenjem. Odlomek ustja posode. Izdelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan Izdelan na vretenu; masa-srednje Izdelan na vretenu; masa-drobno vretenu; masa-drobno zrnata; bar- prostoročno, dodelan na vretenu; zrnata; površina-gladka in glajena; zrnata; površina-gladka in glajena; va-svetlo rjava; dl. 3,3 cm; š. 2,2 cm. masa-zrnata; površina-gladka in barva-zunanji rob ustja rjav, prehod barva-črna; pr. u. 21,8 cm; delno glajena; barva-siva, znotraj v trup siv, znotraj črna; pr. u. 12,8 dl. 3,6 cm; š. 2,1 cm. 281 SE 1, sek. 1, kv. AO19 in AO20, prismojeni ostanki; okras-žleblje- cm; dl. 5,0 cm; š. 2,6 cm. inv. št. 17978 nje; motiv-več vodoravnih črt pod 276 SE 1, sek. 1, kv. BM26, Odlomek ustja posode. Izdelan na valovitim pasom črt; dl. 4,3 cm; 270 SE 1, sek. 1, kv. BJ28, inv. št. 17973 vretenu; masa-drobno zrnata; bar- š. 4,4 cm. inv. št. 17967 Odlomek ustja posode z ostenjem. va-svetlo rjava; dl. 3,7 cm; š. 2,8 cm. Odlomek ustja posode z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa-drobno Izdelan na vretenu; masa-drobno zrnata; površina-gladka in glajena; 282 SE 1, sek. 1, kv. AM26 in AN26, zrnata; površina-gladka in glajena; barva-zunaj in znotraj siv rob in ble- inv. št. 17979 barva-zunanji rob ustja siv, prehod do rjavo ostenje; pr. u. 19,2 cm; Odlomek ustja posode z ostenjem. v trup črn, znotraj rdeče rjava; dl. 3,1 cm; š. 2,4 cm. Izdelan na vretenu; masa-fino zr- pr. u. 17,3 cm; dl. 3,7 cm; š. 1,9 cm. nata; površina-gladka in glajena; 277 SE 1 (dno), sek. 1, kv. BF26, barva-svetlo oranžna; dl. 3,7 cm; 287 SE 1, sek. 1, kv. BJ29, 271 SE 1, sek. 1, kv. BL29, inv. št. 17974 š. 2,0 cm. inv. št. 17984 inv. št. 17968 Skleda. Odlomek, izdelan na vre- Odlomek ostenja posode. Izdelan Odlomek ustja posode z ostenjem. tenu; masa-fino zrnata; površina- 283 SE 1, sek. 1, kv. BB33, prostoročno; masa-zrnata; površi- Izdelan na vretenu; masa-srednje gladka in delno glajena; barva-siva inv. št. 17980 na-hrapava in groba; barva-sve- zrnata; površina-gladka in glajena; z belim premazom; pr. u. 24,6 cm; Odlomek ustja posode. Izdelan na tlo rjava; okras-kaneliranje; mo- barva-zunaj siva, znotraj črna; dl. 3,7 cm; š. 2,2 cm. vretenu; masa-fino zrnata; barva- tiv-med vodoravnima pasovoma črt pr. u. 13,4 cm; dl. 3,9 cm; š. 2,6 cm. črna z ostanki rjavega premaza; valovit pas črt; dl. 4,5 cm; š. 4,6 cm. 278 SE 1 (dno), sek. 1, kv. BK27, dl. 2,2 cm; š. 1,8 cm. 272 SE 1, sek. 1, kv. AS20, inv. št. 17975 inv. št. 17969 Skleda. Odlomek, izdelan na vre- 284 SE 1, sek. 1, kv. BM28, Odlomek ustja posode z ostenjem. tenu; masa-fino zrnata; površina- inv. št. 17981 Izdelan na vretenu; masa-srednje gladka in delno glajena; notranjost Pokrov. Odlomek roba z ostenjem. zrnata; površina-gladka in glajena; glazirana; barva-bledo rjava; okras- Izdelan na vretenu; masa-zrnata; barva-bledo rjava; pr. u. 26,0 cm; glazura; motiv-vodoravna linija, površina-raskava in delno glajena; dl. 7,4 cm; š. 2,0 cm. pod njo valovita linija, obe bele bar- barva-bledo rjava s sivim robom; ve, pod valovito linijo ostanki zelene dl. 3,7 cm; š. 2,5 cm. 273 SE 1, sek. 1, kv. AT29, barve, morda še ena valovnica; pr. u. inv. št. 17970 32,7 cm; dl. 8,7 cm; š. 5,2 cm. 285 SE 1, sek. 1, kv. BI32, Odlomek ustja posode z ostenjem. inv. št. 17982 Izdelan na vretenu; masa-srednje Več odlomkov ustja posode z oste- zrnata; površina-gladka in glajena; njem. Izdelano prostoročno in do- barva-bledo oranžna; dl. 4,8 cm; delano na vretenu; masa-zrnata; š. 2,2 cm. površina-hrapava in delno glaje- na; barva-črna; okras-žlebljenje; 274 SE 1, sek. 1, kv. AN25 in AO25, motiv-več valovitih pasov; dl. najv. inv. št. 17971 odlomka 4,3 cm; š. najv. odlom- Odlomek ustja posode z ostenjem. 279 SE 1, sek. 1, kv. BL28, ka 2,7 cm. Izdelan na vretenu; masa-drobno inv. št. 17976 zrnata; površina-gladka in glaje- Odlomek ustja posode z ostenjem. na; barva-bledo oranžna; pr. u. 20,3 Izdelan na vretenu; masa-drobno cm; dl. 7,1 cm; š. 1,9 cm. zrnata; površina-raskava in glajena; barva-zunaj rjava, znotraj črna; dl. 2,4 cm; š. 1,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 94 M 1:2 269 270 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 281 282 283 285 284 287 286 SE 1 95 288 SE 1, sek. 1, kv. BJ29, 292 SE 1, sek. 1, kv. BJ29, inv. št. 17985 inv. št. 17989 Odlomek ostenja posode. Vsaj dode- Odlomek spodnjega dela ostenja lan na vretenu; masa-srednje zrna- posode. Izdelan prostoročno; ma- ta; površina-gladka in delno glaje- sa-zrnata; površina-hrapava in gro- na; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj ba; barva–siva; okras-metličenje črna; okras-žlebljenje; motiv-valo- in žlebljenje; motiv-valovita črta in vit pas črt; dl. 3,2 cm; š. 2,5 cm. enosmerno metličenje; dl. 7,7 cm; š. 8,8 cm. 289 SE 1, sek. 1, kv. BJ29, inv. št. 17986 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno; masa-srednje zrna- ta; površina-hrapava in groba; bar- va-zunaj lisasta, svetlo rjava in siva, znotraj črna; okras-žlebljenje; mo- tiv-vodoraven pas črt pod poševnim pasom črt; dl. 3,2 cm; š. 4,1 cm. 293 SE 1, sek. 1, kv. BI32, 295 SE 1, sek. 1, kv. BM30, 299 SE 1 (dno), sek. 1, kv. BE34, inv. št. 17990 inv. št. 17992 inv. št. 17996 290 SE 1 (dno), sek. 1, kv. BC33, Odlomek ostenja posode. Izdelan na Odlomek ročaja. Masa-drobno zr- Odlomek ročaja. Masa-drobno zrna- inv. št. 17987 vretenu; masa-fino zrnata; površi- nata; barva-temno siva z ostanki ta; barva-oranžna; dl. 2,5 cm; Odlomek ostenja posode. Izdelan na-gladka in glajena; barva-siva; bledo rjavega premaza; dl. 3,4 cm; š. 1,8 cm. prostoročno, dodelan na vretenu; okras-odtis koleščka in kaneliranje; š. 2,0 cm. masa-srednje zrnata; površina-hra- motiv-pod vodoravno črto več vo- pava in groba; barva-bledo oran- doravnih, odtisnjenih črt; dl. 3,6 cm; žna; okras-žlebljenje; motiv-več va- š. 3,0 cm. lovitih pasov; dl. 3,8 cm; š. 3,5 cm. 291 SE 1, sek. 1, kv. BK31, inv. št. 17988 Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno; masa-srednje zrnata; površina-hrapava in groba; barva- 296 SE 1, sek. 1, kv. AZ25, svetlo siva; okras-glavničenje; mo- inv. št. 17993 tiv-snopi kratkih navpičnih črt; Odlomek ročaja. Masa-zrnata; bar- dl. 4,8 cm; š. 3,7 cm. 294 SE 1, sek. 1, kv. BM30, va-bledo rjava; dl. 3,7 cm; š. 3,7 cm. inv. št. 17991 Odlomek ročaja. Masa-grobo zrnata; 297 SE 1, sek. 1, kv. BK34, barva-svetlo rjava, prelom siv; inv. št. 17994 dl. 3,7 cm; š. 1,8 cm. Odlomek ročaja. Masa-fino zrnata; barva-oranžna; dl. 4,7 cm; š. 3,0 cm. 298 SE 1, sek. 1, kv. AV29, inv. št. 17995 Odlomek ročaja. Masa-fino zrnata; barva-svetlo oranžna; dl. 3,3 cm; š. 2,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 96 M 1:2 288 289 290 291 292 293 294 295 296 297 298 299 SE 1 97 300 SE 1 (dno), sek. 1, kv. BC26, 304 SE 1, sek. 4, kv. AS19, 308 SE 1, sek. 1, kv. BJ28, inv. št. 17997 inv. št. 18001 inv. št. 18005 Noga posode. Masa-drobno zrnata; Odlomek dna posode z ostenjem. Iz- Odlomek dna posode. Izdelan na barva-bledo rjava, notranjost ostan- delan prostoročno; masa-grobo zr- vretenu; masa-fino zrnata; površi- ki zelene glazure; okras-odtis prsta nata; površina-hrapava in groba; na-gladka in delno glajena; barva- na notranji strani noge; dl. 6,2 cm; barva-rdeča; ohr. v. 2,2 cm; bledo rjava; pr. d. 12,1 cm; š. 5,4 cm. dl. 4,4 cm. ohr. v. 2,8 cm. 309 SE 1, sek. 2, kv. AO24, inv. št. 18006 Odlomek noge posode. Izdelan na vretenu; masa-fino zrnata; površi- na-gladka in glajena; barva-bledo rjava; pr. d. 8,1 cm; ohr. v. 2,1 cm. 305 SE 1, sek. 3, kv. AZ25, inv. št. 18002 301 SE 1, sek. 1, kv. BG31, Odlomek dna in noge posode. Izde- inv. št. 17998 lan prostoročno; masa-fino zrnata; Odlomek dna posode. Izdelan pro- površina-gladka in glajena; barva- storočno, dodelan na vretenu; ma- znotraj bledo rjava, zunaj bledo rde- sa-zrnata; površina-hrapava in gro- ča; okras-odtis koleščka; motiv-dve ba; barva-zunaj bledo rjava, znotraj vzporedni črti v notranjosti posode; črna; pr. d. 12,0 cm; ohr. v. 3,4 cm. ohr. v. 1,8 cm; dl. 5,1 cm. 302 SE 1, sek. 1, kv. BM29, 310 SE 1 (P5), sek. 3, kv. AR25, 312 SE 1, sek. 1, kv. BJ27, inv. št. 17999 inv. št. 18007 inv. št. 18009 Odlomek dna posode z ostenjem. Odlomek melnice. Izdelana na vre- Odlomek svitka. Masa-grobo zrnata; Izdelan prostoročno; masa-srednje tenu; masa-fino zrnata; površina- površina-hrapava in groba, a moč- zrnata; površina-hrapava in groba; gladka in glajena; barva-bledo rja- no poškodovana; barva-svetlo rja- barva-svetlo rjava; ohr. v. 3,9 cm; va; dl. 5,7 cm; š. 2,7 cm. va, prelom v notranjosti siv; ohr. š. dl. 4,5 cm. 306 SE 1 (dno), sek. 3, kv. BB26, svitka 3,5 cm. inv. št. 18003 311 SE 1, sek. 1, kv. BI29, 303 SE 1, sek. 1, kv. BL33, Odlomek dna posode. Izdelan na inv. št. 18008 inv. št. 18000 vretenu; masa-srednje zrnata; po- Odlomek keramičnega obročka. Ma- Odlomek dna posode. Izdelan pro- vršina-hrapava in groba; barva-zu- sa-fino zrnata; barva-svetlo rjava, storočno; masa-grobo zrnata; po- naj svetlo rjava, znotraj lisasta, sve- prelom siv; pr. obročka 2,7 cm; najv. vršina-hrapava in groba; barva-zu- tlo rjavo siva; pr. d. 8,2 cm; ohr. db. 0,7 cm. naj rjava, znotraj temno siva, znotraj ohr. v. 1,9 cm. 313 SE 1, sek. 4, kv. AT20, prismojeni ostanki; pr. d. 12,5 cm; inv. št. 18010 ohr. v. 3,8 cm. 307 SE 1, sek. 2, kv. AO19 in AO20, Preluknjana falanga (prstnica) do- inv. št. 18004 mačega prašiča. Odlomek dna posode. Izdelan na vretenu; masa-fino zrnata; površi- na-gladka in glajena; barva-zunaj svetlo rjava, znotraj bledo oranžna; pr. d. 15,4 cm; ohr. v. 2,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 98 M 1:2 300 302 301 303 304 305 306 308 307 309 310 311 313 312 SE 1 99 314 Naključna najdba, 317 Naključna najdba, 320 Naključna najdba, 326 Naključna najdba, sek. 1, kv. inv. št. 18012 inv. št. 18014 inv. št. 18017 BK30, inv. št. 18022 Odlomek ustja posode z ostenjem. Odlomek ostenja posode. Izdelan pro- Odlomek ustja posode z ostenjem. Svinčena narebrena jagoda. Izdelan prostoročno, dodelan na storočno; masa-zrnata; površina-hra- Izdelan na vretenu; masa-drobno Pr. 1,7 cm; db. 1,1 cm. vretenu; masa-zrnata; površina- pava in delno glajena; barva-zunaj zrnata; površina-gladka in glajena; hrapava in delno glajena; barva-zu- oranžno rjava, prelom siv; okras-mo- barva-bledo rjava; pr. u. 27,7 cm; naj bledo rjava, znotraj siva; delirana bradavica; dl. 3,4 cm; dl. 2,2 cm; š. 6,0 cm. pr. u. 25,1 cm; dl. 3,7 cm; š. 5,5 cm. š. 3,3 cm. 321 Naključna najdba, 315 Deponija, sek. 1 / med kv. BJ30 inv. št. 18018 in BL31, inv. št. 18013 Odlomek ustja posode. Izdelan na Odlomek ostenja posode. Izdelan vretenu; masa-drobno zrnata; po- prostoročno, dodelan na vretenu; vršina-gladka in glajena; barva- masa–zrnata; površina-raskava in bledo rjava, rob ustja siv; dl. 2,9 cm; delno glajena; barva-zunaj črna, š. 3,8 cm. znotraj siva; okras-vrezovanje; mo- tiv-več linij; dl. 2,8 cm; š. 4,3 cm. 318 Deponija, sek. 1 / med kv. BJ30 322 Deponija, sek. 1, in BL31, inv. št. 18015 inv. št. 18019 Odlomek dna posode (močno poško- Odlomek ustja posode. Izdelan na dovan). Masa-srednje zrnata iz gra- vretenu; masa-fino zrnata; površi- fitne gline; okras-vrez; motiv-križ; na-gladka in glajena; barva-črna; dl. 4,3 cm; š. 3,5 cm. dl. 2,5 cm; š. 3,1 cm. 323 P 8, sek. 4, kv. AU19, inv. št. 18020 Odlomek ustja posode. Izdelan na 316 Deponija, sek. 1 / med kv. BL31 vretenu; masa-drobno zrnata; po- in BK31, inv. št. 18011 vršina-gladka in glajena; barva-čr- Bronasta igla s kanelirano plosko na; dl. 1,7 cm; š. 1,8 cm. glavico. Dl. 8,3 cm; najv. š. glavi- ce 0,9 cm. 324 P 8, sek. 4, kv. AU19, inv. št. 18021 319 Deponija, sek. 1 / med kv. BJ30 Odlomek ročaja. Masa-fino zrna- in BL31, inv. št. 18016 ta; barva-bledo oranžna; dl. 3,6 cm; Odlomek ostenja posode. Izdelan š. 2,9 cm. prostoročno, dodelan na vretenu; masa-srednje zrnata; površina-hra- 325 Deponija, sek. 3, kv. AU26, pava in delno glajena; barva-sve- inv. št. 18023 tlo siva; okras-odtis in žlebljenje; Bronasta značka. Dl. 3,0 cm; najv. motiv-med več vodoravnimi črta- š. 1,7 cm. mi navpične črte odtisov; dl. 3,3 cm; š. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 100 M 1:2 314 316 315 318 317 319 320 321 322 323 324 326 325 naključna najdba 314, 317, 320, 321, 326 deponija 315, 316, 318, 319, 322, 325 P 8 323, 324 101 Analize Živalski ostanki iz kvantitativnem smislu) na tem območju vseskozi pomembnejša zgodnjesrednjeveške Močne od tiste, ki je bila namenjena drobnici. Ta zadnja namreč po Borut Toškan številu najdb za prašičem zaostaja tako v poznobronastodob- nih do zgodnježeleznodobnih vzorcih iz Ormoža (Toškan/Dir- jec 2010) in Gornje Radgone ter v antičnem gradivu s Ptuja kakor tudi v vzorcih (zgodnje)srednjeveške starosti z najdišč Lipov- ci56 in Pri Muri pri Lendavi (Toškan 2011, 370). Zdi se torej, da v razmerju med velikostjo čred prašičev in drobnice v obdobju Zaščitna arheološka izkopavanja na trasi avtoceste pri naselju (najmanj) zadnjih treh tisočletij bolj od kulturnih dejavnikov Močna so med drugim dala tudi slabih petsto ostankov sesal- odsevajo naravne danosti območja. Te pa so vsekakor bliže ha- ske makrofavne in drobec kosti generično/specifično nedoločlji- bitatnim preferencam prašiča (prim. Kryštufek 1991, 234 ss). Pri ve ptice. Od 497 sesalskih najdb jih je bilo mogoče vsaj do nivoja tem je pomenljivo, da število prašičjih najdb opazno presega vrste (v primeru drobnice pa do nivoja poddružine) določiti 129 število najdb drobnice tudi v najmlajšem od treh vzorcev z Moč- oz. 26,9 odstotka, med katerimi so bile zastopane najmanj štiri ne, tj. tistem, ki vključuje najdbe zgodnjesrednjeveške starosti vrste iz treh družin. Pomemben del gradiva gre umestiti v obdo- in mlajše. bje zgodnjega srednjega veka, večina preostalih najdb pa izvi- ra iz mešanih kontekstov, vsebujočih prazgodovinske, antične in zgodnjesrednjeveške najdbe. 56 Lastni neobjavljeni podatki. 133 Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev v gradivu iz Moč- 134 Delež zastopanosti posameznih taksonov velikih sesalcev iz Močne, in ne. Število najdb je izraženo kot število določenih primerkov (NISP). sicer posebej za stratigrafske enote z zgolj zgodnjesrednjeveškimi ar- heološkimi najdbami in posebej za tiste, ki so vključevale tudi določe- no število prazgodovinskih in/ali antičnih primerkov. Količina najdb je e b podana kot število določenih primerkov (NISP). a – ji vek ji vek ji vek – n n n ajd Prazgodovina – zgodnji srednji vek e n ovin n d B. taurus ji sred ji sred ji sred ob n n n d d d od E. caballus ov Takson Prazgo zgo Zgo Zgo n NISP % Caprinae B. taurus 16 15 25 56 43,4 Sus domesticus E. caballus 6 - 1 7 5,4 Caprinae 2 4 8 14 10,9 Sus domesticus 6 15 31 52 40,3 Zgodnji srednji vek Skupaj 30 34 65 129 100,0 B. taurus E. caballus Caprinae Zgodnjesrednjeveški vzorec Sus domesticus Na podlagi deležev zastopanosti posameznih taksonov je mogoče verodostojno potrditi pričakovanje, da je bil osred- Zgodnji srednji vek - novi vek nji vir rdečega mesa v okviru preučevane zgodnjesrednjeveške B. taurus skupnosti iz Močne domače govedo ( Bos taurus). Drugo, kar E. caballus je mogoče razbrati iz sl. 133, je številčna prevlada ostankov Caprinae domačega prašiča ( Sus domesticus) nad drobnico ( Caprinae). Sus domesticus V tem smislu se tako zgodnjesrednjeveška Močna dobro uje- ma z drugimi sočasnimi slovanskimi naselbinami iz srednje in vzhodne Evrope (Toškan/Dirjec 2008, sl. 6.5), ki jih prav tako Zastopanost v vseh obdobjih skupaj označuje pomemben delež prašičjih najdb. Vendar pa vpo- B. taurus gled v vrstno sestavo favnističnih vzorcev iz sicer zgolj peščice E. caballus arheozoološko obdelanih najdišč s severovzhodnega dela Caprinae današnje Slovenije kaže, da je morala biti vloga prašiča (vsaj v Sus domesticus Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 102 Dodaten argument v prid tezi, da ugotovljenega, relativno vi- 136 Zastopanost skeletnih elementov iz najbolj (kvalitetna kategorija A), srednje (kvalitetna kategorija B) in najmanj (kvalitetna kategorija C) sokega deleža prašiča v vzorcu zgodnjesrednjeveške starosti iz mesnatih delov trupa goveda in prašiča v gradivu iz Močne. Količina Močne ne gre neposredno navezovati na slovanski etnos obrav- najdb je izražena kot število določenih primerkov (NISP). navane naselbine in njegove kulturološke preference kot take, predstavlja tisti del favnističnih najdb iz Močne, ki izvirajo iz SE Sek./kv. Vrsta Kost, zob Stran Število stratigrafskih enot s premešanim prazgodovinskim, antičnim in 30 1 / AZ 34 Equus caballus radius proks. sin. 1 fr. zgodnjesrednjeveškim gradivom. Kakor je razvidno s sl. 133 , so 30 1 / AZ 34 Equus caballus radius dia. sin. 1 fr. namreč razlike v sestavi obeh naštetih vzorcev (tj. tistega z zgolj 30 1 / AZ 34 Equus caballus radius dist. sin. 1 fr. zgodnjesrednjeveškim gradivom in tistega, ki obsega tudi najd- 30 1 / AZ 34 Equus caballus ulna sin. 1 fr. be prazgodovinske in antične starosti) očitne in celo presegajo 30 1 / AZ 34 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. mejo statistične značilnosti (x2 = 10,35; p < 0,05). To je še posebej 26 1 / BJ 29 Sus sp. maxilla s P2-M1 dex. 1 fr. očitno pri številu ostankov konja ( Equus caballus) in tudi same- 26 1 / BJ 29 Bos taurus metatarsus dia. 1 fr. ga prašiča. Čeprav je iz razpoložljivih arheoloških podatkov sicer 7 1 / BI 30 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. nemogoče sklepati, kako dobro je v obravnavanem vzorcu za- 7 1 / BI 29 Bos taurus metatarsus dia. dex. 1 fr. stopana prazgodovina, kako antika in kako zgornji srednji vek, 7 1 / BI 29 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. bi prisotnost konja in relativno velik pomen goveda lahko razu- 7 1 / BI 30 Bos taurus tibia dia. sin. 1 fr. meli tudi kot indic v prid tezi o poudarjeni rimskodobni kompo- 163 1 / BC 33 Bos taurus dens sup. dex. 1 fr. nenti. To pa posledično pomeni, da številčna prevlada prašičjih 163 1 / BC 33 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. najdb nad najdbami drobnice – vsaj kar zadeva ta vzorec oz. to 167 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. najdišče – predatira prihod Slovanov, pa čeprav je bila njihova 101 1 / BI 32 Bos taurus dens inf. dex. 1 ekonomija na območju Panonske nižine v tistem času dejansko 175 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. močno vezana ravno na prašičerejo (Bartosiewicz 1993; 1999). 167 1 / BB 32 Sus sp. dens sup. dex. 3 167 1 / BB 32 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. Velikost goveda 175 1 / BB 33 Bos taurus vertebra cerv. 1 fr. 175 1 / BB 33 Sus sp. scapula sin. 1 fr. Iz doslej objavljenih izsledkov biometričnih študij na kosteh in 175 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. zobeh osrednjih domestikatov v času od mlajše železne dobe do 163 1 / BB 33 Bos taurus metatarsus proks. sin. 1 fr. visokega srednjega veka izhaja, da se je romanizacija tega pro- 163 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. stora med drugim izražala tudi v porastu velikosti (predvsem) 163 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. domačega goveda in drobnice. Po drugi strani se je z nastopom 51-53 3 / BL 24 Bos taurus phalanx I 1 fr. 51-53 3 / BL 24 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. 135 Najmanjša širina diafize pri stopalnicah domačega goveda iz zgodnje-167 1 / BB 33 Sus sp. dens inf. 1 fr. srednjeveških kontekstov najdišča Močna. Za primerjavo so podane še 167 1 / BB 33 Ovis aries dens inf. sin. 1 ustrezne vrednosti za rimskodobno najdišče Ribnica na Dolenjskem/ Romula in zgodnjesrednjeveško gradivo s Tonovcovega gradu (oboje 167 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. lasten neobjavljen podatek). 167 1 / BB 32 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 163 1 / BB 35 Sus sp. metapodij dist. 1 fr. 167 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. 175 1 / BB 33 Bos taurus humerus dist. dex. 1 fr. 175 1 / BB 33 Sus sp. mandibula sin. 1 fr. 175 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 10 fr. 163 1 / BB 33 Sus sp. scapula sin. 1 fr. 163 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. 163 1 / BB 33 Bos taurus metatarsus dia. dex. 1 fr. 163 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. 101 1 / BI 33 Ovis s. Capra dens inf. sin. 1 fr. 101 1 / BI 32 Ovis s. Capra dens sup. dex. 1 fr. 101 1 / BI 32 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 163 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. 101 1 / BI 32 Bos taurus metatarsus dia. 1 fr. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 103 SE Sek./kv. Vrsta Kost, zob Stran Število SE Sek./kv. Vrsta Kost, zob Stran Število 167 1 / BB 33 Sus sp. mandibula z M3 sin. 1 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. tibia dia. sin. 1 fr. 167 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 11 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. cranium sin. 1 fr. 54 3 / BG 23, 24 Bos taurus dens sup. dex. 1 2 1 / BJ 33 Sus sp. scapula dex. 1 fr. 30 1 / PZ 32 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. 2 1 / BJ 33 Indet. spec. indet. fr. 19 fr. 93 1 / BN 29 Bos taurus dens sup. sin. 1 2 1 / BJ 32 Sus sp. mandibula sP3-M3 dex. 1 fr. 93 1 / BN 29 Bos taurus mandibula 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. dens 1 fr. 93 1 / BN 29 Ovis s. Capra dens sup. dex. 1 2 1 / BJ 32 Sus sp. humerus dia. dex. 1 fr. 93 1 / BN 29 Aves 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. phalanx 1 2 93 1 / BN 29 Indet spec. indet. fr. 8 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus tibia dist. sin. 1 fr. 77 3 / AZ 26 Bos taurus metatarsus dist. dex. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus dens inf. sin. 1 59 1 / BK 30 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus dens 1 fr. 51 3 / BH 26 Equus caballus dens sup. sin. 1 2 1 / BJ 32 Ovis s. Capra vertebra lumb. 1 38 1 / BK 30 Sus sp. dens sup. sin. 1 2 1 / BJ 32 Ovis s. Capra tibia dia. dex. 1 fr. 60 1 / BK 30 Sus sp. mandibula z M3 sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Ovis s. Capra dens inf. sin. 1 fr. 60 1 / BK 30 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. 2 1 / BJ 32 Indet. spec. indet. fr. 22 fr. 51 3 / BH 26 Bos taurus mandibula sin. 1 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. maxilla s P3-4 dex. 1 51 3 / BH 26 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. 2 1 / BJ 33 Ovis s. Capra mandibula 1 fr. 38 1 / BK 30 Ovis s. Capra dens sup. sin. 1 2 1 / BJ 33 Ovis s. Capra dens inf. dex. 1 fr. 38 1 / BK 30 Bos taurus dens inf. dex. 1 2 1 / BJ 33 Bos taurus metatarsus proks. sin. 1 fr. 38 1 / BK 30 Bos taurus phalanx I 1 fr. 2 1 / BJ 33 Bos taurus phalanx 1 2 38 1 / BK 30 Sus sp. tibia dist. dex. 1 fr. 2 1 / BJ 33 Bos taurus femur dist. dex. 1 fr. 38 1 / BK 30 Equus caballus dens inf. dex. 1 2 1 / BJ 33 Indet. spec. indet. fr. 14 fr. 38 1 / BK 30 Indet. spec. indet. fr. 6 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. tibia dist. sin. 1 fr. 53 3 / BG 25 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. dens inf. dex. 1 54 3 / BI 26 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. astragalus sin. 1 fr. 75 3/AZ 26 Bos taurus dens sup. sin. 1 2 1 / BJ 33 Sus sp. mandibula 1 fr. 75 3/AZ 26 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. maxilla 1 fr. 60 1 / BK 31 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. 2 1 / BJ 33 Bos taurus vertebra lumb. 1 fr. 53 3 / BG 26 Bos taurus dens sup. dex. 2 fr. 2 1 / BJ 33 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. 53 3 / BG 26 Indet. spec. indet. fr. 7 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus radius dia. sin. 1 fr. 59 1 / BK 30 Sus sp. dens inf. dex. 1 2 1 / BJ 32 Sus sp. ulna sin. 1 fr. 59 1 / BK 30 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. vertebra lumb. 1 fr. 73 3 / AV 25 Bos taurus dens sup. dex. 1 fr. 2 1 / BI 32 Bos taurus femur dia. dex. 1 fr. 51 3 / BG 26 Indet. spec. indet. fr. 8 fr. 2 1 / BI 32 Sus sp. dens inf. dex. 1 fr. 52 3 / BG 26 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 2 1 / BI 32 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. 53 3 / BG 25 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus dens 1 fr. 29 2 / AM 27 Bos taurus radius proks. sin. 1 fr. 3 vrh 1 / BG 29 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. 29 2 / AM 27 Bos taurus ulna sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Ovis s. Capra dens inf. 1 fr. 29 2 / AO 23 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Indet. spec. indet. fr. 9 fr. 37 1 / BK 30 Bos taurus dens inf. 1 fr. 2 1 / BJ 33 Bos taurus dens sup. dex. 1 fr. 37 1 / BK 30 Ovis s. Capra dens inf. 1 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. scapula sin. 1 fr. 37 1 / BK 30 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. 2 1 / BJ 33 Indet. spec. indet. fr. 6 fr. 43 3 / BH 26 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. mandibula s+d 1 fr. 29 2 / AN 24 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. phalanx 3 1 37 1 / BK 30 Bos taurus dens 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. maxilla sin. 1 fr. 30 1 / AV 31 Sus sp. maxilla z M1-2 sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. ulna dex. 1 fr. 7 1 / BI 30 Sus sp. femur dia. dex. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus femur dia. sin. 1 fr. 7 1 / BI 30 Sus sp. mandibula z M1-3 sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus vertebra cerv. 1 fr. 7 1 / BI 30 Sus sp. mandibula z M2-3 dex. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Ovis s. Capra radius dia. dex. 1 fr. 7 1 / BI 30 Bos taurus metatarsus dia. sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Indet. spec. indet. fr. 30 fr. 7 1 / BI 30 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. 2 1 / BJ 32 Indet. spec. costa 3 fr. 2 1 / BI 32 Bos taurus tibia dia. dex. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Sus sp. femur dia. sin. 1 fr. 2 1 / BI 32 Bos taurus metacarpus proks. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus dens inf. dex. 1 fr. 2 1 / BI 32 Sus sp. scapula dex. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus mandibula sin. 1 fr. 2 1 / BI 32 Sus sp. dens inf. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus scapula sin. 1 fr. 2 1 / BI 32 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. 2 1 / BJ 32 Equus caballus dens sup. dex. 1 fr. 2 1 / BJ 33 Bos taurus calcaneus sin. 1 2 1 / BJ 32 Indet. spec. indet. fr. 6 fr. 2 1 / BJ 33 Sus sp. ulna sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus radius dia. sin. 1 fr. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 104 SE Sek./kv. Vrsta Kost, zob Stran Število Sklep 2 1 / BJ 32 Bos taurus dens inf. sin. 1 fr. 2 1 / BJ 32 Bos taurus humerus dia. sin. 1 fr. Izsledki arheozoološke analize sicer skromnega favnističnega 2 1 / BJ 32 Bos taurus maxilla s P4-M3 dex. 1 fr. vzorca iz Močne so pomembni predvsem zato, ker prispevajo k 2 1 / BJ 32 Bos taurus tibia dist. dex. 1 fr. osvetljevanju sicer še zelo slabo poznane problematike o zgo- 2 1 / BJ 32 Sus sp. mandibula s P3-4 sin. 1 fr. dnjesrednjeveški živinoreji, pomenu lova, prehrambnih nava- 2 1 / BJ 32 Indet. spec. indet. fr. 10 fr. dah prebivalstva ipd. Kakor je sicer v tovrstnih primerih običaj, 164 1 / BA 34 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. gradivo ni skrivalo nikakršnega večjega presenečenja, tako da 77 1 / AZ 27 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. tudi izsledki ne odstopajo od slike, ki je bila že pred tem ugoto- 163 1 / AZ 34 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. vljena za območja sosednjih držav. Tako je osrednji vir mesa tudi 2 1 / BL 32 Sus sp. dens inf. sin. 1 fr. za prebivalce zgodnjesrednjeveške Močne še vedno predstavlja- 2 1 / BL 32 Sus sp. mandibula z M3 dex. 1 fr. lo domače govedo, ki pa v tistem času kaže dramatičen upad te- 2 1 / BL 32 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. lesne velikosti živali. Iz skorajšnje odsotnosti kosti s še nezra- 166 1 / BB 33 Sus sp. mandibula dex. 1 fr. ščenima epi- in diafizo ter iz stopnje obrabe nekaj razpoložljivih 166 1 / BB 33 Sus sp. humerus dia. dex. 1 fr. izoliranih spodnjih meljakov sicer izhaja, da je bila govedoreja 166 1 / BB 33 Ovis s. Capra dens inf. dex. 1 fr. primarno usmerjena v izkoriščanje sekundarnih produktov reje 166 1 / BB 33 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. (moč, mleko, koža), na krožnikih pa so se praviloma znašle zgolj 166 1 / BB 33 Indet. spec. costa 1 fr. starejše, poškodovane in druge za delo nesposobne živali. 106 1 / BI 32 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. Povsem nasprotno sliko kažejo ostanki domačega prašiča, saj je 164 1 / BA 34 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. bila – sodeč po stopnji obrabe kočnikov – preferenčna starost 12 1 / BC 32 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. teh živali ob zakolu med poldrugim in drugim letom, kar kaže na 53 3 / BH 25 Sus sp. dens inf. dex. 1 zakol zaradi pridobivanja mesa in maščob. Dimenzijsko praši- 53 3 / BH 25 Indet. spec. indet. fr. 5 fr. či niso bistveno zaostajali za tistimi iz rimskega obdobja, kar pa 97 1 / BK 33 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. gre domnevno predvsem na rovaš tega, da je bil interes za razvoj 29 2 / AM 27 Indet. spec. indet. fr. 6 fr. napredne pasme pri Rimljanih v primeru te vrste očitno manj- 37 1 / BK 29 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. ši kakor v primeru domačega goveda ali pa drobnice. Ta zadnja je 37 1 / BK 28 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. bila v tukaj obravnavanem gradivu zastopana z nič več kakor le 89 3 / AZ 26 Bos taurus coxa dex. 1 fr. dobrim ducatom najdb, ki tako tudi ne omogočajo mnogo več od 89 3 / AZ 26 Bos taurus vertebra cerv. 1 fr. zgolj potrditve prisotnosti taksona v vzorcu. Dodati velja nemara 89 3 / AZ 26 Indet. spec. indet. fr. 16 fr. zgolj to, da je bilo mogoče enega od ostankov določiti tudi do ni- 101 1 / BJ 32 Sus sp. dens inf. sin. 1 fr. voja vrste – šlo je za zob ovce ( Ovis aries). 101 1 / BJ 32 Sus sp. dens inf. 1 fr. V okviru osnovnega orisa prehrambnih navad prebivalcev zgo- 101 1 / BJ 32 Indet. spec. indet. fr. 14 fr. dnjesrednjeveške Močne velja na kratko komentirati še pomen 53 3 / BH 25 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. lova. Med 129 taksonomsko opredeljivimi najdbami ni bilo na- 53 1 / BH 26 Bos taurus humerus dia. dex. 1 fr. mreč nobene take, ki bi jo bilo mogoče pripisati divjadi (na pod- 53 1 / BH 26 Bos taurus metapodij dist. 1 fr. lagi metričnih podatkov je bila ta možnost ovržena tudi v prime- 101 1 / BI 32 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ru prašiča). Iz tega izhaja, da lahko vlogo lova pri zagotavljanju 37 1 / BJ 29 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. dodatnih količin mesa ocenimo za (vsaj v kvantitativnem smislu) povsem zanemarljivo. politično, varnostno in gospodarsko nestabilnih razmer v pozni Ob koncu še nekaj besed o zastopanosti posameznih skeletnih antiki opisani trend ponovno obrnil in v končni fazi v zgodnjem elementov oz. delov trupa na primeru obeh najpomembnejših srednjem veku rezultiral v ponovni prevladi nizkoraslih goved živalskih vrst v vzorcu (tj. domače govedo in prašič). Podatki (sl. tradicionalnih lokalnih form, katerih plečna višina praviloma ni 137) kažejo na prevlado ostankov iz najmanj mesnatih delov (tj. (bistveno) presegala 110 cm. spodnji deli okončin, lobanja), medtem ko se ostanki pleč, ste- Žal v primeru goved iz Močne podatkov o plečni višini ni bilo mo- gna ali hrbtnega dela pojavljajo zgolj izjemoma. Po navedenem goče dobiti, saj nobena od dolgih kosti ni bila ohranjena v celoti. kriteriju sodeč se Močna tako umešča med druga sočasna naj- Na velikost tamkajšnjih živali lahko tako sklepamo zgolj posre- dišča z ruralnim predznakom v tem delu Evrope (Toškan/Dirjec dno, preko peščice izoliranih linearnih meritev posameznih ko- 2008, sl. 6.6). sti oz. zob. Ne glede na pičlo število razpoložljivih metričnih po- datkov pa se ti v celoti ujemajo z zgornjimi ugotovitvami. To je morda še najbolj očitno iz primerjave podatkov o najmanjši širi- ni diafize stopalnic iz Močne s tistimi za rimskodobne primerke iz obcestne postaje Ribnica na Dolenjskem/ Romula oz. z onimi za 137 Popis favnističnih najdb iz Močne (izkopavanja iz leta 2005). poznoantične stopalnice s Tonovcovega gradu. Rahlemu upadu Kvalitetna Prazgodovina– Zgodnji srednji vek Zgodnji srednji kategorija zgodnji srednji vek vek–novi vek vrednosti opazovane dimenzije ob nastopu pozne antike je na- mreč v obdobju zgodnjega srednjega veka, kakor kaže, sledil oči- A 1 7 14 ten padec kot posledica izgube znanja o naprednih vzrejnih pri- B 5 5 17 jemih in zaradi izginotja velike rimske pasme iz lokalnih čred. C 15 17 25 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 105 Radiokarbonske analize - rezultati 140 Vzorec iz polnila jame za stojko (SE 182) objekta 9. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Holzkohle, 82,99 ± 0.33 1500 ± 30 BP -28.85 ± 0.20 Laugenrückstand, 3,7 mg C 138 Vzorec iz polnila jame 1 (SE 7). 141 Vzorec iz polnila jame za stojko (SE 109) objekta 4. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Holzkohle, 83,58 ± 0.30 1440 ± 30 BP -23.54 ± 0.12 Laugenrückstand, 4,6 mg C 139 Vzorec iz polnila jame 2 (SE 97). 142 Vzorec iz polnila jame za stojko (SE 81) objekta 3. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Holzkohle, 83,34 ± 0.24 1465 ± 25 BP -24.03 ± 0.18 Laugenrückstand, 4,6 mg C Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 106 143 Vzorec iz polnila jame za stojko (SE 143) objekta 6. 146 Vzorec iz koncentracije prežgane gline in kamenja SE 167. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Holzkohle, 85,96 ± 0.27 1215 ± 25 BP -24.48 ± 0.30 Laugenrückstand, 4,1 mg C 144 Vzorec iz polnila jame za stojko (SE 14) objekta 1. 147 Vzorec iz plasti SE 2. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Holzkohle, 86,32 ± 0.32 1160 ± 30 BP -23.42 ± 0.39 Holzkohle, 83,77 ± 0.27 1420 ± 25 BP -25.24 ± 0.13 Laugenrückstand, Laugenrückstand, 0,7 mg C 5,3 mg C 145 Vzorec iz polnila jame za stojko (SE 21) objekta 1. 148 Vzorec iz plasti SE 163. Fraktion PMC (korrigiert)* Radiokarbonalter δ13C(‰)** Holzkohle, 86,39 ± 0.34 1175 ± 30 BP -25.01 ± 0.25 Laugenrückstand, 5,5 mg C Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 107 Sklep Arheološko najdišče v Močni je bilo odkrito na pobočju na jugo- za Slovane od začetka 5. pa tja do 12. stoletja na celotnem obmo- zahodnem delu slemena, ki se vleče v smeri severozahod-jugo- čju, ki so ga poseljevali. vzhod med Partinjskim in Jakobskim potokom. Pobočje je bilo v Odkrite naselbinske ostanke smo povezali v smiselne celote. V preteklosti podvrženo precejšnjim morfološkim spremembam prvi so zemljanka – jama 1, jama 2, morda tudi jame za stojke, (zemeljski plazovi in zdrsi v povezavi s kasnejšo sedimentacijo, pripisane objektoma 4 in 9. Ostanki ožgane gline, kamnov in od- ki je zapolnila tako nastale depresije) zaradi specifične geološke lomki lončenine so pripadali ognjišču, morda celo peči s kaloto. sestave terena in hidroloških dejavnikov (močnejše padavine, V to skupino prištevamo tudi jame za stojke, ki so tvorili objekta spreminjanje nivoja podtalnice, kapilarno prehajanje vode). Gle- 1 in 8. V tretjo skupino smo uvrstili pravokotne objekte 3, 5 in 6. de na najdbe lahko sklepamo, da se je površje močno spremeni- Nekoliko zahodneje so bili odkriti ostanki objektov 2 in 7. lo že v prazgodovinskem obdobju. Večji del pobočja se je namreč Zanimivo sliko nam dajo rezultati radiokarbonskih analiz prve in utrgal in zdrsel po bregu. Domnevamo prazgodovinsko poseli- druge skupine. Vsi vzorci, razen enega z območja prve skupine z tev na vrhu slemena. Omenjeni zemeljski premiki so potekali v jamama 1 in 2 so datirani v čas med sredino 6. in sredino 7. sto- času obstoja naselbine ali po njenem propadu oziroma opustitvi. letja: jama 1 med letoma 561 in 658 s 95,4-odstotno verjetno- Glede na redke najdbe je prazgodovinsko poselitev mogoče ne- stjo, jama 2 med letoma 557 in 644 z 91,6-odstotno verjetnostjo, dvomno pripisati pozni bronasti, mogoče še tudi starejši železni objekt 9 med letoma 529 in 642 s 86,6-odstotno verjetnostjo, dobi. Podobni procesi so na najdišču v znatno manjši meri pote- kulturna plast med objekti pa med letoma 597 in 663 z 91,6-od- kali vse do danes. stotno verjetnostjo. Tudi lončenini lahko sorodne oblike najde- Do ponovne poselitve pride v obdobju zgodnjega srednjega mo na najdiščih iz tega obdobja. Le iz jame za stojko iz objek- veka. V ta čas sodijo objekti, odkriti na najdišču, ki so najverje- ta 4 je vzorec dal nekoliko drugačno datacijo. Objekt naj bi stal v tneje ostanki posameznih kmetij oz. manjše vasi. Naselbina se je času med sredino 7. in začetkom 9. stoletja (95,4-odstotna ver- verjetno širila tudi zunaj raziskanega dela trase avtoceste Mari- jetnost), mogoče med leti 650 in 720 (49,7-odstotna verjetnost)57. bor–Lenart. Lega naselbine na pobočju je razumljiva, saj je bila Tudi stratigrafska lega jam za objekta 9 in 4 kaže, da je bil objekt poplavna ravnica Pesnice za poselitev neprimerna, zahodna lega 4 mlajši, vendar starejši od druge skupine objektov. pa je zagotavljala tudi dobro osončenost. Naselbinski prostor okrog peči je s pomočjo radiokarbonskih Ostanki zgodnjesrednjeveške naselbine se kažejo v obliki tlori- analiz datiran v čas od konca 8. do konca 9. stoletja: objekt 8 sov, ki jih opisujejo skupine stojk. Odkriti sta bili tudi dve jami, med letoma 768 in 890 s 86,8-odstotno verjetnostjo, peč med od katerih je morda večja (jama 1) ostanek zemljanke, in tudi letoma 776 in 902 z 79,2-odstotno verjetnostjo in objekt 1 med ostanki peči, kot koncentracija prežgane gline, kamnov in letoma 798 in 904 s 54,5-odstotno verjetnostjo. Tudi lončenino lončenine. lahko glede na primerjave datiramo v 8. in morda začetek V Močni gre za tipično razpršeno zgodnjesrednjeveško slovansko 9. stoletja. naselbino, za katere so značilni objekti, praviloma postavljeni precej narazen. Ne glede na to, da obsega in oblike naselbine ne 57 Radiokarbonske analiza za jami 1 in 2, objekt 9 in plast SE 2 so bile izve-poznamo v celoti, jo lahko uvrstimo v tip naselbin, ki je značilen dene v laboratoriju v Kielu, analiza za objekt 4 pa v laboratoriju v Salentu. 149 Najdišče po zaključku arheoloških raziskav. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 108 V zgodnjem srednjem veku je bil očitno najprej poseljen nekoliko višji, vzhodni del najdišča. Takratni prebivalci so prebivali v ze- mljankah in mogoče tudi v nadzemnih stavbah, na kar bi kazale jame za stojke. Objekt 4, ki je stal na skoraj istem mestu kot sta- rejši objekt 9, morda kaže, da v Močni ni obstajal približno stole- tje dolg hiatus v zgodnjesrednjeveški poselitvi, tako kot na veči- ni drugih naselbin v Podravju in Prekmurju. Približno stoletje od prve skupine naselbinskih ostankov so mlajši naselbinski ostanki druge skupine. Kot kaže, je bila nova naselbina večja, širila se je vsaj še proti ravnici Pesnice. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 109 Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slo- BOROVSKÝ, Š. et al. 1987, Vlasti- ČIŽMÁŘ, M. 2002, Vývoj laténske- –. 2010, Ormož. Utrjeno nase- venije. – Ljubljana. vedný sprievodca po Devíne. ho osídlení v oblasti pod Pa- lje iz pozne bronaste in starej- BAHOR, I. 2010, Opis tehnologije iz- – Bratislava. vlovskými vrchy. – V: S. Stuc- še železne dobe. – Opera Insti- delave posodja praškega tipa z BŘEZINOVA, G. 2000, Nitra–Šindolka. hlik (ur.), Oblast vodního díla tuti Archaeologici Sloveniae 18, Nove table. – V: A. Pleterski (ur.), Siedlung aus der Latènezeit. Ka- Nové Mlýny od pravěku do strě- Ljubljana. Zgodnjesrednjeveška naselbina talog. – Archaeologica Slovaca dověku. Spisy Archologické- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- na blejski Pristavi. Tafonomija, Monographiae: Catalogi 8, Nitra. ho ústavu AV ČR Brno 20, Brno, LA 2002, Bronastodobno na- predmeti in čas, Opera Instituti BUDINSKÝ KRIČKA, V. in A. TOČÍK 1991, 249–271. selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. Archaeologici Sloveniae 19, Lju- Šebastovce. Gräberfeld aus der ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobo- – Opera Instituti Archaeologici bljana, 179–184. Zeit des awarischen Reiches. Ka- vi iz Ruš in pogrebni običaji v ru- Sloveniae 5, Ljubljana. BARTL, T. in J. FÜRNHOLZER 2007, Pe- talog. – Nitra. ški žarnogrobiščni skupini. – Ar- FELGENHAUER SCHMIEDT, S. 1998, tzelsdorf bei Deutschlandsberg CIGLENEČKI, S., Z. MODRIJAN in A. DO- heološki vestnik 57, 97–162. Graphittonkeramik des Früh- – Eine Fundstelle der mittleren LENC VIČIČ 2000, Tinje nad Loko –. 2010, New research on the Urn- und Hochmittelalters in Nie- Bronzezeit und der Römischen pri Žusmu: Poznoantična in zgo- field period of Eastern Slovenia. derösterreich. – V: L. Poláček in Kaiserzeit im Laßnitztal. – V: G. dnjesrednjeveška naselbina. A case study of Rogoza near Ma- S. Felgenhauer Schmiedt (ur.), Tiefengraber (ur.), Studien zur – Opera Instituti Archaeologici ribor. – Arheološki vestnik 61, Frühmittelalterliche Graphit- Mittel-und Spätbronzenzeit am Sloveniae 4, Ljubljana. 7–119. tonkeramik in Mitteleuropa, rande der Südostalpen, Univer- CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ DEMO, Ž. 1996, Vukovar–Lijeva bara. Naturwissenschaftliche Kera- sitätsforschungen zur prähisto- 2002, Sledovi zgodnje slovan- – Zagreb. mikuntersuchungen. Internati- rischen Archäologie 148, Bonn, ske poselitve južno od Maribora. DJURIĆ, B. 2004, Poročilo o rezultatih onale Tagungen im Mikulčice 4, 163–182. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slo- arheološkega pregleda na po- Brno, 199–207. BARTOSIEWICZ, L. 1993, Early Medi- vani: zgodnjesrednjeveška lon- tencialnem najdišču Močna ob FUSEK, G. 1994, Slovensko vo vča- eval archaeozoology in Eastern čenina na obrobju vzhodnih Alp, Pesnici. – Ljubljana (neobjavlje- snoslovanskom období. – Ar- Europe. – V: H. Friesinger, F. Ljubljana, 67–75. no poročilo). chaeologica Slovaca Mono- Daim, E. Kanelutti in O. Chicocki CIPOT, D. 2008, Zgodnjesrednjeveški DOSTÁL, B. 1998, Über die Anfänge graphiae 3, Nitra. (ur.), Bioarchäologie und Früh- jami iz Popave I pri Lipovcih. – V: der slawischen Graphittonkera- –. 2008, Keramika geschichtsforschung. Archaeo- M. Guštin (ur.), Srednji vek. Ar- mik in Mähren. – V: L. Poláček in predvel’komoravského horizon- logia Austriaca Monographien 2, heološke raziskave med Jadran- B. Dostál, (ur.), Frühmittelalter- tu z Nitry–Šindolky a otázka jej Wien, 123–131. skim morjem in Panonsko niži- liche Graphittonkeramik in Mit- datovania. – V: M. Guštin (ur.), –. 1999, Continuity in the ani- no, Ljubljana, 59–63. teleuropa. Naturwissenschaf- Srednji vek. Arheološke razi- mal keeping of Hallstatt Period CURTA, F. 2006, The Making of the tliche Keramikuntersuchungen, skave med Jadranskim morjem communities in Slovenia. – V. Slavs: History and Archaeolo- Internationale Tagungen im Mi- in Panonsko nižino, Ljubljana, E. Jerem in A. Lippert (ur.), Die gy of the Lower Danube Regi- kulčice 4, Brno, 67–86. 21–34. Osthallstattkultur. Archaeolin- on c. 500–700. – Cambridge, DULAR, J. 1982, Halštatska kerami- GUŠTIN, M. 2005, Tisti z vzhoda. gua 7, Budapest, 29–35. New York. ka v Sloveniji. – Dela 1. razreda – Koper. BEKIĆ, L. 2006, Zaštitna arheologija ČAMBAL, R. 2004, Bratislavský hra- SAZU 23, Ljubljana. GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, u okolici Varaždina. Arheološka dný vrch – akropola neskorola- –. 2002, Dolnji Lakoš in mlaj- Oblike in kronologija zgodnje- istraživanja na autocesti Za- téskeho oppida. – Zborník Slo- ša bronasta doba med Muro in srednjeveške lončenine na Novi greb–Goričan i njezinim prila- venského národného múzea, Savo. – V: J. Dular, I. Šavel in S. tabli pri Murski Soboti. – V: M. znim cestama. – Zagreb. Archeológia, Supplementum 1, Tecco Hvala (ur.), Bronastodobno Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. BELOŠEVIĆ, J. 1980, Materijalna kul- Bratislava. naselje Oloris pri Dolnjem Lako- Zgodnjesrednjeveška lončenina tura Hrvata od 7.–9. stoljeća. ČILINSKÁ, Z. 1966, Slawisch-awari- šu, Opera Instituti Archaeologici na obrobju vzhodnih Alp, Lju- – Zagreb. schen Gräberfeld in Nové Zámky. Sloveniae 5, Ljubljana, 143–223. bljana, 46–62. –. 2007, Starohrvatsko groblje na – Archaeologica Slovaca Fontes, DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV HANULIAK, M. 2004, Vel’komoravské Ždrijacu u Ninu. – Zadar. Tomus 7, Bratislava. 2009, Sledovi poznolatenske pohrebiská. Pochovávanie v 9.– BERANOVÁ, M. in M. LUTOVSKÝ 2009, poselitve v Ormožu. – Arheološki 10. storočí na území Slovenska. Slované v Čechách. Archeologie vestnik 60, 159–193. – Archaeologica Slovaca Mono- 6.–12. století. – Praha. graphiae, Studia Instituti Archa- eologici Nitriensis Academiae Scientiarium Slovacae 8, Nitra. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 110 HERRMANN, J. 1985, Siedlungsweise KARAVANIĆ, S. 2009, The Urnfield –. 2008, Nedelica – zgodnjesre- –. 2002b, Podgorica pri Ljubljani. und Siedlungsform. – V: J. Herr- Culture in Continental Croatia. dnjeveško selišče. – V: M. Gu- – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slo- mann in H. H. Bielfeldt (ur.), Die – BAR International Series 2036, štin (ur.), Srednji vek. Arheološke vani. Zgodnjesrednjeveška lon- Slawen in Deutschland: Geschi- Oxford. raziskave med Jadranskim mor- čenina na obrobju vzhodnih Alp, chte und Kultur der slawischen KARL, R. 1996, Latènezeitliche Sie- jem in Panonsko nižino, Ljublja- Ljubljana, 89–93. Stämme westlich von Oder und dlungen in Niederösterreich. – na, 75–78. –. 2006, Trnava. – AAS 2, Neiße vom 6. bis 12. Jahrhun- Historica Austria 2, Wien. LUTOVSKÝ, M. 2001, Encyklope- Ljubljana. dert, Veröffentlichungen des KERMAN, B. 2005, Staroslovanska die slovanské archeologie v Če- OGRIN, M. 2010, Na Dolinje pri Brez- Zentralinstituts für Alte Geschi- jama z najdišča Grofovsko 2 pri chách, na Moravě a ve Slezsku. jah na Gorenjskem. – AAS 14, chte und Archäologie der Aka- Murski Soboti. – Zbornik Sobo- – Praha. Ljubljana. demie der Wissenschaften der škega muzeja 8, Murska Sobota, MACHÁČEK, J. 2002, Nové nálezy nej- OMAN, D. 1981, Brinjeva gora – 1953 DDR 14, Berlin, 153–178. 117–133. starší zdobené časné slovanské (Obdelava prazgodovinske kera- HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri –. 2011a, Kotare–Baza pri Murski keramiky na Moravé. – V: M. Gu- mike). – Arheološki vestnik 32, Nemški vasi. – Razprave Filozof- Soboti. – AAS 17, Ljubljana. štin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgo- 144–216. ske fakultete, Ljubljana. –. 2011b, Grofovsko 2 pri Murski dnjesrednjeveška lončenina na PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče –. 1999, Keramika. Tehnologija Soboti. – AAS 22, Ljubljana. obrobju vzhodnih Alp, Ljubljana, v Rušah. – Razprave 1. razreda keramike, tipologija lončenine, –. 2011c, Pod Kotom–sever pri 179–183. SAZU 4/3, Ljubljana. keramični arhiv. – Razprave Fi- Krogu. – AAS 24, Ljubljana. MEDUNA, J. 1980, Die latène zeit- –. 1969, Antični in staroslovanski lozofske fakultete, Ljubljana. KOROŠEC, P. 1979, Zgodnjesrednjeve- lichen Siedlungen in Mähren. grobovi v Brezju nad Zrečami. – HROVATIN, I. M. in P. TURK 2008, Pr- ška arheološka slika karantan- – Praha. Razprave 1. razreda SAZU 6, Lju- žanj pri Ljubljani. Naselbin- skih Slovanov. – Dela 1. razreda MÉŘÍNSKÝ, Z. 2009, České zeme˘ od bljana, 215–308. ska jama 17. – V: M. Guštin (ur.), SAZU 22/11, Ljubljana. příchodu Slovanů po Velkou Mo- –. 1972, Pobrežje. – Katalogi in Srednji vek. Arheološke razi- KOUŘIL, P. 1994, Slovanské osídlení ravu I. – Praha. monografije 6, Ljubljana. skave med Jadranskim morjem českého Slezska. – Brno: Arche- MRKOBRAD, D. 1980, Arheološki na- –. 1985, Brinjeva gora 1954. – Do- in Panonsko nižino, Ljubljana, ologický ústav, Češký Těšín. lazi seobe naroda u Jugoslaviji. neski k pradavnini Podravja 2, 145–151. KRYŠTUFEK, B. 1991, Sesalci Sloveni- – Fontes Archaeologiae Iugosla- Maribor. JANEŠ, A. 2009, Srednji vijek. – V: L. je. – Ljubljana. viae 3, Monografije 6, Beograd. PAVIŠIĆ, I. 1993, Kasnobrončano- Čataj (ur.), Josipovac Punitovač- LADSTÄTTER, S. 2000, Von Noricum MÜLLER KARPE, H. 1959, Beiträge dobno naselje Špičak u Bojač- ki–Veliko polje I, Zaštitna ar- Mediterraneum zur Provincia zur Chronologie der Urnenfe- nom. – Ptujski arheološki zbor- heološka istraživanja na trasi Sclaborum. Die Kontinuitäts- lderzeit nördlich und südlich nik, Ptuj, 171–188. autoceste A5. Eneolitičko, bron- frage aus archäologischer Sicht. der Alpen. – Römisch-Germa- PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki čanodobno i srednjovjekovno – V: P. Kos (ur.), Slovenija in so- nische Forsch ungen 22, Mainz arheoloških terenskih raziskav naselje, Zagreb, 233–246. sednje dežele med antiko in ka- am Rhein. na Novi tabli pri Murski Soboti. JELÍNKOVÁ, D. 1990, K chronologii rolinško dobo. Začetki slovenske MUNSELL Soil Color Charts. – New – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. sídlištních nálezů s keramikou etnogeneze, Situla 39, Ljubljana, York 2000. Arheološke raziskave med Ja- pražského typu na Moravé. – V: 219–240. NEUGEBAUER, J.-W. 1992, Die Kelten dranskim morjem in Panonsko V. Nekuda (ur.), Pravěké a slo- LAMUT, B. 1988–89, Kronološka ski- im Osten Österreichs. – St. Pöl- nižino, Ljubljana, 49–52. vanské osídlení Moravy, Sbornik ca prazgodovinske naselbine v ten, Wien. PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) pŕispe˘vků k osmdesátým naro- Ormožu. – Arheološki vestnik NOVŠAK, M. 2002a, Zgodnjesrednje- 2001, Slovenija, pokrajina in zeninám akademika Josefa Po- 39–40, 235–276. veške najdbe z najdišča Grofo- ljudje. – Ljubljana. ulíka, Brno, 251–281. LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Mur- vsko pri Murski Soboti. – V: M. PETRINEC, M. 2009, Groblja od 8. do JELOVINA, D. 1976, Starohrvatske ne- ski Soboti: analiza keramičnega Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. 11. stoljeća na području rano- kropole. – Čakavski sabor, Bibli- gradiva iz zgodnjesrednjeve- Zgodnjesrednjeveška lončenina srednjovekovne hrvatske dr- oteka znanstvenih djela 2, Split. ških objektov. – Diplomsko delo. na obrobju vzhodnih Alp, Lju- žave. – Monumenta medii aevi JOVANOVIĆ, B. in M. JOVANOVIĆ 1988, Univerza v Ljubljani, Filozofska bljana, 27–32. Croatiae 3, Split. Gomolava. Naselje mlađeg fakulteta, Oddelek za arheologi- gvozdenog doba. – Gomolava 2, jo, Ljubljana. Novi Sad, Beograd. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 111 PLETERSKI, A. 2008a, Zgodnjesre- SUMNER, G. 2011, Roman Military –. 2008b, Zgodnjesrednjeveško –. 2010, Ekonomska specializa- dnjeveška naselbina na blejski Dress. – Stroud. najdišče Kompolje–Pod mal- cija in socialna diferenciacija v Pristavi. Najdbe. – Opera Insti- SZŐKE, B. M. 2000, Das archäologi- nom. – V: M. Guštin (ur.), Srednji poznobronastodobnem in zgo- tuti Archaeologici Sloveniae 14, sche Bild der Slawen in Südwe- vek. Arheološke raziskave med dnježeleznodobnem Ormožu: Ljubljana. stungarn. – V: P. Kos (ur.), Slo- Jadranskim morjem in Panonsko arheozoološki pogled. – V: J. –. 2008b, Kuhinjska kultura v venija in sosednje dežele med nižino, Ljubljana, 157–170. Dular in M. Tomanič Jevremov, zgodnjem srednjem veku. antiko in karolinško dobo. –. 2009, Spodnja Senarska pri Le- Ormož: utrjeno naselje iz pozne – Ljubljana. Začetki slovenske etnogeneze. – nartu. – AAS 10, Ljubljana. bronaste dobe in starejše žele- –. 2010, Zgodnjesrednjeveška na- Situla 39, Ljubljana, 477–505. –. 2011, Zamarkova – Toplak-Kegl. zne dobe, Opera Instituti Archa- selbina na blejski Pristavi. Ta- ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der – AAS 16, Ljubljana. eologici Sloveniae 118, Ljublja- fonomija, predmeti in čas. – frühmittelterlichen slawischen TICA, G. in B. DJURIĆ 2004, MP 01 Ma- na, 99–121. Opera Instituti Archaeologici Welt. – Archaeologica Slovaca ribor-Pince, pododsek Mari- TOVORNIK, V. 2002, Oblike slovanske Sloveniae 19, Ljubljana. Monographiae, Studia 6, Nitra. bor-Lenart. Poročilo o rezulta- keramike v Gornji Avstriji. – V: POLÁČEK, L. 1998, Graphittonke- –. 2002, Stavebná kultúra a urba- tih ekstenzivnega arheološkega M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. ramik aus Mikulčice. – V: L. nizmus osád. – V: A. Ruttkay, M. pregleda. – Ljubljana (neobja- Zgodnjesrednjeveška lončenina Poláček (ur.), Frühmittelalterli- Ruttkay in P. Šalkovský (ur.) Slo- vljeno poročilo). na obrobju vzhodnih Alp, Lju- che Graphittonkeramik in Mitte- vensko vo včasnom stredoveku. TICA, G., R. KLASINC in D. PAVLOVIČ bljana, 165–169. leuropa. Naturwissenschaftliche – Archaeologica Slovaca Mono- 2005, Poročilo o arheoloških iz- TURK, P. 2002, Dragomelj – zgodnje- Keramikuntersuchungen, Inter- graphiae, Studia 7, Nitra, 57–68. kopavanjih na lokaciji Močna. – srednjeveška naselbina. – V: nationale Tagungen im Mikulčice ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske Maribor (neobjavljeno poročilo). M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- 4, Brno, 127–197. naselbine v Pomurju. – Murska TIEFENGRABER, G. 2007, Zum Stand ni. Zgodnjesrednjeveška lonče- RADMAN LIVAJA, I. 2004, Milita- Sobota. der Erforschung der Mittel- und nina na obrobju vzhodnih Alp, ria Sisciensi: nalazi rimske voj- –. 2009, Pod Kotom–jug pri Krogu. Spätbronzezeit in der Steier- Ljubljana, 79–88. ne opreme iz Siska u fundusu – AAS 7, Ljubljana. mark. – V: G. Tiefengraber (ur.), TUŠEK, I. 2002, Poznoantična in zgo- Arheološkog muzeja u Zagrebu. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri Studien zur Mittel – und Spät- dnjesrednjeveška lončenina z – Musei Archaeologici Zagrabi- pri Lendavi. – AAS 23, Ljubljana. bronzezeit am rande der Sü- najdišča Pod Kotom–cesta. – V: ensis catalogi et monographiae ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri dostalpen, Universitätsfor- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. 1, Zagreb. Lipovcih 1. – AAS 30, Ljubljana. schungen zur prähistorischen Zgodnjesrednjeveška lončenina RAVNIK, M. in G. TICA 2008, Poročilo TEODOR, D. Gh. 2004, Eastern, Slav Archäologie 148, Bonn, 67–113. na obrobju vzhodnih Alp, Lju- o izkopavanjih na arheološkem and Nomadic Elements of the TOČÍK, A. 1968a, Slawisch–awari- bljana, 36–45. najdišču Ponikve pri Trebnjem Seventh-Ninth Centuries. – V: sches Gräberfeld in Holiare. – VERŠNIK, N. 2009, Gradišče nad Ba- na AC odseku Ponikve-Pluska. – G. Fusek (ur.) Zborník na počesť Archaeologica Slovaca Catalogi šljem v luči drobnih vsakdanjih Trebnje (neobjavljeno poročilo). Dariny Bialekovej. Archaeologica 1, Bratislava. predmetov in nakita. – Magi- RIBIČIČ, M. 2002, Inženirska geolo- Slovaca Monographiae Commu- –. 1968b, Slawisch–awarisches strsko delo. Univerza na Primor- gija. Skripta k predavanjem pri nicationes Instituti Archaeologi- Gräberfeld in Štúrovo. – Ar- skem, Fakulteta za humanistič- predmetu inženirska geologija. ci Nitriensis Academiae Scienta- chaeologica Slovaca Catalogi 2, ne študije, Oddelek za dediščino, – Ljubljana. rum Slovacae 7, Nitra, 405–414. Bratislava. Koper. SEKELJ IVANČAN, T. 2001, Early Medi- TERŽAN, B. 1990, Starejša železna TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988–89, VIČIČ, B. et al. 2002, Zagorica pri Ve- eval Pottery in Northern Croatia. doba na Slovenskem Štajer- Žarno grobišče v Ormožu. – likem Gabru – rimskodobna in Typological and chronological skem. – Katalogi in monografije Arheološki vestnik 39–40, Lju- zgodnjesrednjeveška naselbina. pottery analyses as indicators 25, Ljubljana. bljana, 277–322. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slo- of the settlement of the territo- THOMOVÁ, Z. 1998, Frühmittelalterli- TOŠKAN, B. 2011, Sesalska favna. – vani. Zgodnjesrednjeveška lon- ry between the rivers Drava and che Graphittonkeramik aus Süd- V: I. Šavel in S. Sankovič, Pri Muri čenina na obrobju vzhodnih Alp, Sava from 10th to 13th centuri- böhmen. – V: L. Poláček (ur.), pri Lendavi, AAS 23, Ljubljana, Ljubljana, 94–97. es AD. – BAR International Series Frühmittelalterliche Graphit- 370–374. VIDA, T. 1995, La ceramica. – V: G. C. 914, Oxford. tonkeramik in Mitteleuropa. TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2008, Ostanki Menis (ur.), Gli Avari: Un popo- STAŇA, Z. 1998, Die früfmittelalter- Naturwissenschaftliche Kera- velikih sesalcev z zgodnjeveške lo d’Europa, Pubblicazioni della liche Graphittonkeramik in Mit- mikuntersuchungen Internati- Pristave. – V: A. Pleterski (ur.), Deputazione di storia patria per telmähren. – V: L. Poláček (ur.), onale Tagungen im Mikulčice 4, Zgodnjesrednjeveška naselbina il Friuli 22, Udine, 103–111. Frühmittelalterliche Graphit- Brno, 213–215. na Blejski Pristavi, Opera Insti- VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramič- tonkeramik in Mitteleuropa. TICA, G. 2007, Šmatevž. – AAS 4, tuti Archaeologici Sloveniae 14, no gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica Naturwissenschaftliche Kera- Ljubljana. Ljubljana, 139–151. pri Vranskem, AAS 1, Ljubljana, mikuntersuchungen, Internati- –. 2008a, Zgodnjesrednjeveška 86–247. onale Tagungen im Mikulčice 4, naselbina Močna ob Pesnici. – V: VINDER, J. 2011, Spodnje Hoče. Zgo- Brno, 87–125. M. Guštin (ur.), Srednji vek. Ar- dnjesrednjeveška naselbina. STRMČNIK GULIČ, M. 1988–89, Brona- heološke raziskave med Jadran- – Diplomska naloga. Univer- stodobni naselitveni kompleks v skim morjem in Panonsko niži- za v Ljubljani, Filozofska fakul- Rabeljčji vasi na Ptuju. – Arheo- no, Ljubljana, 41–45. teta, Oddelek za arheologijo, loški vestnik 39–40, 147–170. Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 112 VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hr- vatskoj. – Monografije sveučili- šta u Zagrebu 1, Filozofski fakul- tet, Zadar. БАРАН, В. Д. 1998, Давнi Слов’яни. – Україна крiзь вiки 3, Киiв. ВИНОКУР, І. С. in Д. Я. ТЕЛЕГІН 2004, Археологія України. Підручник для студентив історичних спеціалнотей вищих навчальних закладів. – Тернопіль. ЈАНКОВИЋ, М. in Ђ. ЈАНКОВИЋ 1990, Словени у југословенском Подунављу. – Музеј града Београда, Каталог изложбе 36, Београд. МИЛОШЕВИЋ, Г. 1997, Становање у средњевековној Србији. – Археолошки институт, Посебна издања 33, Београд. НИДЕРЛЕ, Л. 1954, Словенске старине. – Матица српска, Посебна издања научног одељења, Секција ѕа археологију 1, Нови Сад. СЕМЁНОВА, М. 2008, Мьі-славяне! – Санкт-Петербург. СИМОНОВИЋ, Д. 1999–2000, Архитектура станишта IV до IX века у Банату и Бачкој. – Гласник српског археолошког друштва 15–16, Београд, 315–326. Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 113 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Jama 1 Objekt 1 Objekt 7 Peč SE 7/8 29 SE 5/6 31 SE 149/150 40 SE 167 43 SE 26 29 SE 9/10 31, 32 SE 151/152 40 SE 174 43, 44 SE 14/15 31, 32 SE 153/154 40 SE 175 43 Jama 2 SE 21/22 31, 32 SE 155/156 40 SE 97/98 30 Kulturne plasti SE 99/100 30 Objekt 2 Objekt 8 SE 2 45 SE 102/103 30 SE 83/84 33 SE 164/165 41 SE 101 45, 46 SE 85/86 33 SE 188/189 41 SE 106 45, 46 SE 87/88 33 SE 190/191 41 SE 163 45 SE 193/194 41 Objekt 3 SE 196/197 41 SE 81/82 34 SE 89/90 34 Objekt 9 SE 91/92 34 SE 172/173 42 SE 176/177 42 Objekt 4 SE 178/179 42 SE 107/108 35, 36 SE 180/181 42 SE 109/110 35, 36 SE 182/183 42 SE 111/112 35, 36 SE 184/185 42 SE 115/116 35, 36 SE 117/118 35, 36 SE 113/114 35, 36 Objekt 5 SE 119/120 37, 38 SE 121/122 37, 38 SE 123/124 37, 38 SE 125/126 37, 38 SE 127/128 37, 38 SE 129/130 37, 38 SE 131/132 37, 38 SE 133/134 37, 38 SE 135/136 37, 38 SE 147/148 37 Objekt 6 SE 19/20 39 SE 137/138 39 SE 139/140 39 SE 141/142 39 SE 143/144 39 SE 145/146 39 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 114 Dodatek 1 Stratigrafska matrika 55 1 tnoen 56 168 166 41 17 95 159 207 203 205 209 170 39 23 161 rec 169 42 18 96 160 208 204 206 210 171 40 24 162 28 62 61 167 30 11 157 77 99 97 105 34 106 113 49 75 48 174 158 100 96 93 35 114 50 74 175 194 188 164 190 196 192 125 121 127 119 123 129 133 147 131 135 14 9 21 5 137 141 139 145 19 143 186 89 91 81 102 7 104 36 107 109 111 117 115 43 51 153 149 151 155 198 195 189 165 191 197 193 126 122 128 120 124 130 134 148 132 136 15 10 22 6 138 142 140 146 20 144 187 90 92 82 103 8 108 110 112 118 116 154 150 152 156 vek Peč Objekt 8 Objekt 5 Objekt 1 Objekt 6 Objekt 3 Jama 2 Jama 1 Objekt 4 Objekt 7 nji 26 red 66 94 2 52 nji s 13 37 101 53 zgod 163 12 31 45 38 201 199 59 46 172 180 182 184 178 176 83 85 87 202 200 60 47 173 181 183 185 179 177 84 86 88 Objekt 9 Objekt 2 32 63 70 67 29 64 68 3 54 71 a 65 69 72 ovin 33 57 73 75 azgod 78 pr 80 79 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 115 55 1 tnoen 56 168 166 41 17 95 159 207 203 205 209 170 39 23 161 rec 169 42 18 96 160 208 204 206 210 171 40 24 162 28 62 61 167 30 11 157 77 99 97 105 34 106 113 49 75 48 174 158 100 96 93 35 114 50 74 175 194 188 164 190 196 192 125 121 127 119 123 129 133 147 131 135 14 9 21 5 137 141 139 145 19 143 186 89 91 81 102 7 104 36 107 109 111 117 115 43 51 153 149 151 155 198 195 189 165 191 197 193 126 122 128 120 124 130 134 148 132 136 15 10 22 6 138 142 140 146 20 144 187 90 92 82 103 8 108 110 112 118 116 154 150 152 156 vek Peč Objekt 8 Objekt 5 Objekt 1 Objekt 6 Objekt 3 Jama 2 Jama 1 Objekt 4 Objekt 7 nji 26 red 66 94 2 52 nji s 13 37 101 53 zgod 163 12 31 45 38 201 199 59 46 172 180 182 184 178 176 83 85 87 202 200 60 47 173 181 183 185 179 177 84 86 88 Objekt 9 Objekt 2 32 63 70 67 29 64 68 3 54 71 a 65 69 72 ovin 33 57 73 75 azgod 78 pr 80 79 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 116 55 1 tnoen 56 168 166 41 17 95 159 207 203 205 209 170 39 23 161 rec 169 42 18 96 160 208 204 206 210 171 40 24 162 28 62 61 167 30 11 157 77 99 97 105 34 106 113 49 75 48 174 158 100 96 93 35 114 50 74 175 194 188 164 190 196 192 125 121 127 119 123 129 133 147 131 135 14 9 21 5 137 141 139 145 19 143 186 89 91 81 102 7 104 36 107 109 111 117 115 43 51 153 149 151 155 198 195 189 165 191 197 193 126 122 128 120 124 130 134 148 132 136 15 10 22 6 138 142 140 146 20 144 187 90 92 82 103 8 108 110 112 118 116 154 150 152 156 vek Peč Objekt 8 Objekt 5 Objekt 1 Objekt 6 Objekt 3 Jama 2 Jama 1 Objekt 4 Objekt 7 nji 26 red 66 94 2 52 nji s 13 37 101 53 zgod 163 12 31 45 38 201 199 59 46 172 180 182 184 178 176 83 85 87 202 200 60 47 173 181 183 185 179 177 84 86 88 Objekt 9 Objekt 2 32 63 70 67 29 64 68 3 54 71 a 65 69 72 ovin 33 57 73 75 azgod 78 pr 80 79 Arheologija na avtocestah Slovenije Močna pri Lenartu 117 . Document Outline Močna pri Lenartu Kazalo Uvod Lega najdišča in opis pokrajine Rezultati površinskega pregleda Geološka podoba najdišča Način izkopavanj Mreža kvadrantov Način dela Dokumentiranje Opis najdišča Zgodnjesrednjeveško obdobje (faza 2) Prazgodovinsko obdobje (faza 1) Recentne najdbe in strukture (faza 3) Katalog arheološkega gradiva Analize Živalski ostanki iz zgodnjesrednjeveške Močne Radiokarbonske analize - rezultati Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek 1