r Izhaja t. in 15. dne vsakega mesea, in velja za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. ¡tO kr. Tečaj VI. v uubijani is. junija 1866. List 12. T) ii s tem listom dokonča pervo polovico šestega tečaja. Pri-serčno se zahvaljuje vsem svojim blagim podpornikom, in lepo prosi, da bi ga tudi v prihodnje podpirali z naročnino in z dobrimi dopisi ne le dosedanji njegovi prijatli, temuč da bi se mu pridružilo še tudi mnogo novih, ker vsaka reč je toliko boljša, kolikor več ima podpore. Tiste častite g. g. naročnike, ki imajo „Tovarša" le za pol leta naročenega, prosimo, naj blagovolijo o pravem času založništvu poslati zgoraj naznanjeno navadno naročnino za drugo polovico tega tečaja. Novi naročniki lahko dobe še vse prejšnje tečaje razun pervega. — „Tovarš" bo tudi zanaprej mirno hodil svojo pot, in bo skerbel za pravo vzrejanje in podu-čevanje in sploh za milo slovenstvo. Virednistvo in zuloznistvo. <_8onet.) iStabo je to, da ptti naj raji poje y& germu , kjer ga starka je gojila? Zakaj , ko se poverile pomlad mila , V deieln zopet pride majke svoje? Zakaj zverina hude bije boje Sprederzno, ki v berlog mu se je vrila ? Zakaj le oso žil napada sila, Ki derzne med bufceline se roje? Zakaj nam kraj, kjer nas rodila mati, Tako je drag ? zakaj do domovine l.jubp/en nikdar nam iz sere ne zgine? Zakaj se tlovek mora bojevati, Pravice prave da bi kaj dosegel — S prederzneiem, ki se mu je zalegel ? Mir osi. Turk. Kaj si učitelja dopisujeta. Dragi Radoslave! Ali si bral, kar „Danica" piše v 12. in 13. listu o ljudski šoli; ker se tega od tebe nadjam, pišem ti o tej reči dalje, kakor sem ti poslednjič obljubil. Učeni g. pisatelj, kakor si bral, obžaluje, „da se je gorečnost za vero in keršansko življenje v našem času, dasiravno imamo več šol, kakor nekdaj, redko kje pomnožila in zvikšala, niarsikod pač ohladila in zmanjšala...... pa res je tudi to, da vsega tega hiranja in pešanja ni šola sama kriva . .. Resnica je, da izšolani ljudje sploh več znajo kerš. nauka, kakor neizšolani, (?) ali znanje še ni spolnovanje". Od ljudske šole eni preveč, drugi premalo pričakujejo; pervi terdijo, da ona svet nravno zboljšuje, da odpravlja uboštvo in siromaštvo, pospešuje delavnost in obertnost, drugi pa, da vsega tega ne more storiti, — več šol, manj vere, bolj učeni slabše žive, izšolani ljudje so slabejši delavci od neizšolanih, več šol, več postopačev, beračev in goljufov. Če so otroci spačeni, kaže vsak starše, če so šolarji malo vredni, kaže in gleda pa vse šolo in učenika. — G. pisatelj ojstro poprijemlje ljudsko šolo, in pravi: „Ljudska šola, ti preganjaš sirovost, divjost in tudi nevednost.... Vi učeniki keršanskega nauka um dobro obdelujete, premalo pa mehčate, ogrevate in za dobro vnemate serce. Sad tega ravnanja je pač ta, da ljudje zares znajo in vedo več keršanskega nauka, kakor nekdaj, ali spolnujejo ga dosti manj, žive dosti slabše". — Da spoznamo, so li te besede resnične, poglejmo okoli sebe, ozrimo se v preteklost, primerjajmo z njo sedanjost, in potem bomo sodili pravično. Da je naš rod v primerji prejšnih dveh rodov slabši v veri, je menda, žali Bog! resnično. Marsikaj, kar se je nekdaj grajalo in ni bilo navadno, sedaj več ljudi ne bega, in je skoro navadno, dasiravno ima pa naš čas tudi svoje dobro. Kedar zdravniki ne vedo vzroka za bolezen, je zrak, vreme in obnebje krivo; tako je tudi danes na svetu: svoje napake, pa tudi spačenost in hudobijo svet s tem izgovarja, da je tako šega na svetu, da mora človek za svetom hoditi. Koliko je pa ljudska šola kriva teh zlegov ali djansko, ali z zamudo? Naša ljudska šola še ni en rod stara, prejšnja nemška ali ponemčevavna šola imena ljudske učilnice ne zasluži; tudi so bile šole le po velikih farah, tedaj šola sedanjega rodu ni po- pačila. V tej dobi, ko je začel novi čas nam terkati na vrata, se je mnogo in mnogo v družinskem in deržavnem življenji pre-menilo; veliko novega se je iznajdilo; vlada razširja, pomno-žuje in zboljšuje že v preteklem stoletji osnovano ljudsko šolo. Duhovni po nekterih krajih se je branijo iz ravno povedanih pri-slovic, nekoliko pa, ker šola naklada večjih dolžnosti in bremen. Vsi pametni in previdni duhovski in deželski gospodje pa veliko od nje pričakujejo, in tudi po svoji moči delajo in se trudijo za njo. Dan danes sili tuja omika in olika v naše kraje; dežela ne more deželi vrat zapirati; od olike in omike si pa neveden in slaboveren človek naj slabši del prisvoji, kar nam g. pisatelj sam poterdi, ko govori od očitnega zapeljevanja po slabih zgledih ajdovskih likunov. Ko bi v sedanjih časih šol ne imeli, naš rod bi ne bil bolj veren, kakor sicer, marveč še bolj sirov, neveden in tedaj nravno še bolj spriden, za svojimi sosedi bi zaostajal v vseh rečeh. Sedaj pa, ko imamo šole, si vendar lahko pomaga. Pri duhovski in deželski oblastniji, pri učenikih duhovnih in svetnih, pri starših je tedaj, da ljudska šola donaša obilno lepega sadu. Vsi ti so za to, da skerbe za ljudsko šolo. Da pa nobena človeška reč ni popolna in potrebuje zboljševa-nla? je gotovo, ker človeška spačenost ve tudi dobro v slabo obračati, in kjer si Bog cerkev sozida, si postavi tudi hudobni duh svoj altar. Ljudstvo nravno peša in hira, in je tudi čedalje revnejši; vzrok tega so politične in deržavne razmere, preveliki davki, pomanjkanje pri zaslužku, precejevanje komarjev in požiranje velbljudov v pravnih zadevah. Ker tega ne moremo odpraviti in zboljšati, ostanejo tudi nasledki. Le Eden je, kteri more tukaj pomagati, ta pa ravno s tem zlegi svet pokori, da ga boljša. Svet je sam s sabo nezadovoljen, hiti in dirja le naprej, preminja vsaki čas svoje mnenje, in se čudi, ko ne dosega svojih namenov, ve, da ni zdrav, pa noče spoznati vzroka svoje bolezni, tedaj more priti do tega, da bo spoznal svojega zveličarja. Ta nezadovoljnost in negotovost se širi iz visočine doli v nižave, in od tod pešanje in hiranje keršanskega življenja. Posvetno učeni in enostransko omikani ljudje sploh znajo manj keršanskega nauka, kakor priprosto ljudstvo; po mestih je nevednost v večnih resnicah večja, kakor po deželi, tudi dvomim, da bo naš rod bolj znal keršanski nauk od poprejšnjega. To pa ne more biti! Kar človek ne čisla, rad pozabi; spride- 12* nemu želodcu se zdrava in tečna hrana božjih zapoved ne pri-lega; ljudje so si pa želodec pokvarili s sladčicatni, ki se zo-vejo: olika, omika, svoboda in prostost vesti. Od praznika do praznika se je prosto pa pobožno ljudstvo spominjalo pridig in keršanskih naukov, je rado poslušalo brati življenje Zveličar-jevo in svetnikov božjih, in ni bilo nevedno v večnih resnicah. Če tedaj naš rod ostane pri tej lepi navadi, bo sedaj, ko sploh vse zna brati, še bolj znal keršanski nauk, sicer bo pa pozabil, kar se je v šoli naučil. — Kedar so prevzetni otroci kruha siti, mečejo se ž njim; ljudje, ko imajo obilo keršanskih učenikov, hodijo poslušat božjo besedo, pa jim je dostikrat za lupino več mar , nego za jedro. Svečeniki Gospodovi v zavesti svojega poklica ne ugajajo spridenemu okusu. Ko bi bili učeniki ker-šanskega nauka vselej tudi zvesti spolnovavci keršanskih resnic, bi njih beseda bolj v serce segala, ga mehčala in vnemala. Zdravnik tudi dobro ve, kaj škoduje telesnemu zdravju, ve drugim dobro svetovati, pa vendar sam lahkomiselno zdravje zapravlja. Napoleon I. je menda rekel: „Dajte nam dobrih mater, in svet se bo poboljšal". Mi pa, pravimo: Dajte nam dobrih učenikov, kteri bodo prihodnje matere v božjem strahu zredili; te bodo pozneje pošiljale dobro izrejene otroke v šolo, iz teh pa priraslejo zopet dobri učeniki in keršanske matere. To je kolobar, pokteremse steka vse dobro ali hudo med ljudstvo. Slovečega učenika in iskrenega govornika svet občuduje, njegove pobožne matere, ki je vsadila strah božji v mlado serce in svojega otroka Bogu priporočevala, svet ne pozna, in davno že trohne v černi zemlji kosti tistega, ki je učil in na dobro napeljeval skerbno mater, in jo vselej tolažil. Je pa še nekaj, kar stori, da beseda božja sad obrodi v človeškem sercu, to je pa ponižna, goreča in stanovitna molitev. V telesnem in dušnem življenji se ne zgodi ničesar samo po sebi; Bog milost skazuje svojim stvarem, hoče pa človekovega vde-leževanja pri rešenji neumerjočih duš. Nauk v keršanskih resnicah v šoli in cerkvi prinaša obilnega blagoslova, ako ga rosimo s ponižno molitevjo. Vzroka tedaj, da je naš rod slabejši od prejšnjega, ni toliko iskati v ljudski šoli, a ona je, da ohranuje, kar se more, da boljša, kar je mogoče, in v tem oziru ima neprecenljivo vrednost, kar nam učeni g. „Daničini" pisatelj svetuje. Prav in koristno je, da se ta imenitna stvar v vsakem oziru premisli in pretresuje. Kar pa zadeva učenje v keršan-skem nauku po šolah, ravnati se mora tukaj tako, kakor se sicer pri drugih naukih pametno in previdno ravna. Otroci morajo nauk razumeti, potem se pa z lepo ali tudi z gerdo priganjajo, da se ga nauče*, tako tudi ravna pametna in pobožna keršanska mati. Toliko bolj imeniten ko je nauk, bolj častitljivo in spoštljivo se mora učiti. Učenik vpričo velikega števila živih otrok, ktere mora vedno opazovati, da obderži nepogojni potrebni pokoj in red, ne more se tako pobožno vesti, kakor mati vpričo svojega otroka. G. pisatelj tukaj menda opominja uče-nike keršanskega nauka, ter jim priporoča dostojno in spodobno obnašanje pri takem imenitnem poslu, da se nauk ne pristudi zavoljo osebe. Različni so pa darovi, duh pak je le eden; ne-kteri bolj obdeluje um, drugi pa bolj govori na serce, kakor mu je stvarnik dar podelil, sploh pa velja pregovor: „Kar iz serca gre, tudi v serce pride". Žalostno je, če si more kdo misliti: Ne glejte, kako živini, marveč poslušajte me, kaj učim. — Najemnik se ne more dolgo prikrivati. Kdor je nedolžen in priprost, ve naj bolj govoriti z nedolžnimi in priprostimi dušami, on jih razume, nedolžna otročja serca pa njega razumejo, njih um po-jasnuje in serce ogreva. Le veliko takih učenikov z nedolžnim otročjim sercem, in šole bodo gojile keršansko življenje, kolikor je mogoče v našem času, v naših okoliščinah. V sredi spače-nega in spridenega sveta pa šola ostane sama v svojem prizadevanji, tedaj opravi malo. Spačene otroke šola nekoliko olika in ogladi, hudobno serce pa malokdaj zboljša, in večina gre iz šole, kakoršna je prišla notri, seme lepih naukov pa v enem ali drugem sercu pozneje kali in sad prinaša v svojem času ; tedaj tudi tukaj trud ni prazen. Da ne postanem preveč obširen, skončujem za danes svoje pismo. Preden ti v drugo kaj pišem, prebiraj še enkrat omenjena lista; ti spisi so zlatega denarja vredni; resnice tukaj povedane se ne starajo. Nikar ne reci, da to tebi ni nič novega; pod solncem res ni nič novega. Drevo keršanske učenosti in modrosti je staro, raste že več tisoč let, pa še vendar ne omaguje, od starosti ne peša, poganja nove rastlike, in sad kterega donaša, je koristen vsem časom. Z Rogom! Tvoj Svetoslave. Pomenki o slovenskem pisanji. XXI. D. Kakor s! pri nekterih rečeh predeleč pogledal, Krušic moj! tako si v nekterih premalo se ozerl ravno krog sebe, da bi človek skorej mislil, da si tudi kratkoviden! Na pr., kako umevno pa vendar ob kratkem uči Janežič 74.— „Mnogozložni samostavniki na: ar, er, ir, or (na or samo imena živih stvari) in ur vstavljajo po vsej sklanji j, da r meče, in se ravnajo po zgledu „kralj": gospodar-ja-ju, vodir-ja-ju i. t. d. — Izjeme ste le besedi: prepir in večer, ki mečivnega j nikdar ne pri-vzamete". K. Jaz sem posnel to pravilo po Metelkovi slovnici, ter ga nekoliko še popravil in pomnožil. D. Posnel si ga posnel, toda brez glave! Kteri Nemec more po tvojih besedah vediti, da ima sveder rod. svedra, steber — stebra, ne pa sveder — svedera, steber — ste-bera? In kako ima veter, pisker i. t. d.? — Metelko je to dobro razločil, da se ravnajo po unih vse s polglasnim torej pregibljivim e pred r, in povedal tudi, kako se vjerna dar z naslednjo sklanjo; ti pa si vse te v eno versto stisnil in tako pravilo zmedel! K. Med onimi, ktere j ne vstavljajo, sem jih pa več povedal, zlasti nekaj tacih, ki jih sedanji knjižni jezik že sploh rabi in jih je toraj vediti treba. D. Nekaj si jih pa spregledal, in pogreša se posebno štor — štora med njimi. Menda za to, ker si ugonobil Sokolcem brenceljna, si jim razpel prapor — prapora (stsl. a. vexillum, signum, b. tintinnabulum cf. prapor«či'fc signifer); pridjal si hrovaški kotar (stsl. fines), stsl. obliko tovar, in šdtor si premenil v šator — zakaj neki? K. Beri Volfov slovar, in vidi! boš, da že Gutsman in Vodnik sta pisala šator, da je pisal tako Vuk v serbskem, in šator pravijo vsi drugi slovanski jeziki, da šotor — šotora v slovenskem tedaj prav biti ne more. O. Bes ima staroslovenščina šator' in šatV (šater ta-bernaculum, tentorium), Vuk razun šator, šatorje (coll.) tudi čador, in drugod se bere čator. Kdo ve, ali je beseda slovanske korenine? — Dasiravno kaže Metelko celo v sklanjavi, da se ravna sever — sever/a, ti vendar jaz ne morem pritegniti, da bi se imelo pisati le sever — s eve rja. Mnogi Slovani in eelo Slovenci govorijo in pisarijo sever — severa, in tako je bilo v staroslovenskem (cf. Miki. sever' boreas, severa-n, male severja; adj. severov boreae); nsl. sever, gen. celo sevra, siver g. siverja schwarze gewitterwolke. Tako piše tvoj vzor, in sploh nam rabi p. severska, severna (kakor prostorna) stran i. t. d. Tudi (hrov.-srb.) oblike car — cara nam. carja grajati ne morem, dasiravno se v slovenskem in ruskem poslednja bolje poda. D ever — devera (des Ehemannes Bruder Met.) se glasi stsl. dever'-ija-iju, nsl. deverali diver (levir, affinis, menda iz gr. darjg cf. Miki.) XXII. D. Nekoliko prepozno si pogledal tudi 13. d. v Miklošiča, ki pravi, da evangel«, zlodi, Juri se nsl. v imenovav-niku pišejo namesti evangeli/, zlodej, Jurij, ker si mogel to zboljšati še le v popravkih in dostavkih. K. To se ne vjema z mojim pravilom, kjer govorim le o samostavnikih iz ptujih jezikov, ki se pišejo zdaj na i, bolje pa bi se pisali s koncem ij: Jurij, — Jurija, julij, — julija? evangelij, — evangelija, ki se rabi tudi v sr. sp. evangeli/e ter povem temu tudi vzrok. Julij, evangelij je a) iz julius, evan-gelium, ki bi se slov. pisalo julijus, evangelijum, po odpah-njeni končnici us in um; b) slov. moški imenovavniki v enoj. štev. se ne izhajajo na i ali na y, ampak na j: kij, stsl. jurij, julij, kyj, knig'cij i. t. d. D. Ali je Jurij tudi iz Jurius n. Jurijus? Ali bine smeli pisati samo Jur, ker pravimo Jurče, Jurček ne pa Juriče ali Jurijček? Po tem bi sklanjali lahko Jur — Ju rja, kakor star — slarja, dihur-ja, in celo zlod-ja! O. Zlod ali zlodi je iz stsl. zlodej (zlo malum, deti facere, zlodej maleficus), kakor dež nam. stsl. dežd' (pluvia, hung, deždž, ser. dadhi molken — Miki.), torej imata rod. zlodja, dežja, dasi že tudi ne povsod. Kakor kaže Potočnik (str. 16.), se v dvoj. ali množ. štev. glasi deževa, deževi; vendar pišemo v tem pomenu raji skupno ime deževje. D. Metelko piše Juri — Jurja str. 177 celo s polglas-nikom po navadni izreki, in str. 191 evangeli, evange//a- lju i. t. d. Prini. tudi Janežič 74: evangeli-lja-lju itd. Ako se rabi v imen. evangelij, se mora v druzih sklonih se vé da pisati evangelija-liju itd.; po tem bi mogli v pridévniku djati evangelijsk — ali ne? O. Evangelium je iz geršk. ev'ayydíov in pomeni to, kar dobro zaznamnja stsl. beseda blagovést' ali blagovéstije-vije, evangelicus t. j. blago vés t'n'- s ti v', evangelista blagovést'-ni k' itd. Staroslovenščina je rabila gerško besedo jevangelij (gen. — lij§ f. g. ne pa lija) in jevangelije-lija, pa tudi evangel'je, in pridevnik evangelijsk', evangel'sk' itd. Miklošič sam piše nsl. une tri imena rod. evangelja, zlodja in J urja (§. 287). Julij, junij se je res pisalo stsl., pa tudi jul', j u n' in vsled tega bi se menda smelo rod. juIja, junja. Metelko je celo lahko pisal evangelja-lju, ker je imel za pravi topljeni Ij lastno znamnje in se je sklonilo koj poznalo, česar v sedanjem pravopisu določiti ne moremo. XXIII. K. Jaz menim, da se imajo one imena sploh pisati na ij, in vse tuje na ins likati ravno tako. D. Pač je zdaj velika soderga v tej reči; eni pišejo p. Metod, drugi Metodi, tretji Metodi j; Horac-i-ij, Virgil-i-ij, Alojzi-ij, Anastazi-ij, in ravno tako različne so po tem pisanji v druzih sklonih: Meto