Pelin in svedrec. 0 neugodnih razmerah, ki ovirajo šolski napredelc na ijudsMh šolah po deželi in o sredstvih, s katerimi bi se jim protivilo. Pod tem naslovom priobčuje c. k. šolski nadzornik za Rudolfovo, profesor gosp. A. Derganec v BSlov. Nar." 1. 254 in 255 preteč. 1. velevažen sestavek, ki je »namenjen napredku našega kmetskega šolstva". Gosp. pisatelj govori najprej o šolskih okrogih, vzlasti od vasi in sel, ki imajo do svoje šole po 1 uro hoda ali še dalje. Gosp. pis. nasvetuje osnovati po takih krajih izpostavljene šole, ekspositure, ter pravi, da bi to bilo bolj praktično, nkakor večrazredne šole v tacih krajib ustanovljati, kjer je veliko vasi čez jedno uro oddaljenib od šolskega kraja". Temu nasvčtu bode pač rad pritrdil vsakdo, kateremu je mar, da se šolska postava izpelje tako, da ljudstvu kaj koristi. Vsa dežela plačuje učitelje, tedaj ima tudi vsaki kraj pravico tirjati pristopne šole. Tukaj gre poudarjati, da je šola zaradi ljudstva, a ne nai-obe. Pred novo šolsko postavo je bilo teže določevati šolsko okrožje; delali so šole le pri farah, kjer je marsikje hodil učitelj k cerkveniku in organistu na brano, in je vsak kraj mogel sam skrbeti za to, kar je še primanjkovalo k učiteljski plači po vštetih dohodkih od cerkve. Zato pa še iz drugib vzrokov so naj raje napravljali pri fari šole, a če je bila fara velika, pa dvorazredne šole, na poddružnice niso mislili. Opomniti gre tukaj, da imajo po nekaterih krajih do svoje fare po 1 uro hoda, ali do sosedne pa le d. p. cetert ure hoda; kako da je to nastalo — ali bi se dalo kaj prenarediti, v take stvari se ne spuščamo, ker nam gre le za všolane kraje. Gosp. pisatelj iz lastnega vida navcde več takih krajev, kjer je nemogoče otrokora nad 1 uro od šole stanujočim redno v šolo hoditi; mislim, da bi jih vsak nadzornik lahko navajal, tudi so se uže šolske oblasti bavile s tacimi vprašanji in tirjale nasvetov, kje naj bi se ustanovile nove šole, katere naj bi se razširile, kako naj se šolska okrožja (Schulsprengel) sestavijo; sploh bi pa poudarjal to misel, da namesto večrazrednih šol na kmetih, naj bi se raje šole izpostavile, ter naredilo več šol, a lnanj otrok vštevalo eni šoli. Tako n. pr. hočejo v Kamniškem okraji lrazredno šolo v Vodicah, kjer je nad 200 otrok, razširiti v dvorazredno; nekdaj so mislili na Zapoge, a ta vas je v Kranjskem kantonu; ljudem bi pa bilo veliko bolj pristopno, ko bi šolo napravili v sredi fare, n. pr. v Polji; v okolici je več kot 40 za šolo ugodnih otrok; se ve, da bi bili stroški veči nego pri razširjenji uže obstoječe jednorazrednice, in ti so povsod merodajavni. Brali smo lani, da se imajo Zavrb in Pirniče iz šole v Smledniku, kamor imajo nad 1 uro hoda, v Šmartno in v Presko všolati, a baje, da je ljudi pamet srečala, da hočejo svojo šolo zidati v Pirničah. — Tudi so tu in tam kraji, kjer ljudje iz antipatije do sosednih vasi nočejo otrok pošiljati v sosedno vas; tukaj bi se lahko ljudem alternativa stavila, ali zidati lastno šolo, ali pa otroke v sosedno šolo redno pošiljati. A to so radikalna vprašanja, pravi gordiški vozel, ki ga je silno težko razvozlati, presekati ga, bi morebiti dobri stvari več škodilo, kakor koristilo; taka vprašanja se dajo le razrešiti ljudstvu na korist, kadar vzajemno delujeta deželskain dubovska oblast; dokler se pa to ne doseže, se pa tudi ne more govoriti o šolskem napredku; dokler ne bode ljudstvo videlo svojega dušnega pastirja skrbeti za šolo, se ne bode vsaj po selih nikdar vnemalo toliko za njo, naj bode ta ali una razdelitev. Ne glede uže na to, da bi pri takih ekspositurah bilo gledati na poučevanje v verouku, ki je dosibmal obligaten v ljudski šoli, in razen tega, da se ustanovi plača svetnemu učitelju, bi se mogla določiti tudi nagrada učitelju verouka, kakor je tukaj ukrenilo Ljubljansko mesto, ki skrbi pri svoji eksposituri na Mahi veroučitelju za voz, in mu daje nagrade. Naše ljudstvo, izjeme se ve da so tudi, bi mnogokje naj raje videlo, da bi ne bilo šole, ne tu, ne tam; zato so šolske oblasti dostikrat prisiljene, ukreniti jo po svoje, in potem so tožbe, da se je premalo oziralo na potrebe ljudstva i. t. d. Tako je faktično, in ni nič s tem pomagano, ako se ignorira obstoječe razmerje; za šolo mora skrbeti država, cerkev in občina vsaka po svoje in v svojern delokrogi, potem gre stvar naprej. Toliko opomnim zastran všolanja krajev. Gosp. nadzornik govori na dalje o razdelitvi šolskega uka, o šolskem časi, o učnih načrtih itd. — Kar se tega nasveta tiče, ima črko postave zoper se. a deloma je uže faktičuo taka, kakor g. pisatelj nasvetuje, dasiravno obče ne velja. Poludnevni pouk je mnogokje tudi na večrazrednih šolah po deželi; dostikrat beremo po časopisih: deželni šolski svet je dovolil poludnevni pouk tu in tatn na tej dvorazredni šoli. Gosp. pisatelj našteva prav prepričano vzroke svojega nasveta; ne'moremo jih dostikrat ponavljati, ker radi bi videli, da bi jih na odločilnem mestu dobro preudarjali. Celodneven pouk v prenapolnjenih selskih šolah je škodljiv zdravju otrok, recimo, da dostikrat tudi njih čudorednosti, in ker jih učitelj ne more zmiroin nadzorovati, njih napredku pri ncenji; tudi to staršem brez potrebe in koristi šolsko breme obtežuje. Kar dalje pravi g. pisatelj, ne diši sicer po navadnih frazah liberalizma (?), a je silno praktično, skoz in skoz resnično in kaže možaka, ki gleda življenje z zdravo pametjo in s trezDim premišljevanjem. Gosp. pisatelj pravi: ,,Drugič bi se moral učni načrt tako prenarediti, da bi imele jednorazredne šole mestu 1* 6 šolskih let samo 4. V dvorazrednih šolah naj bi pa odpalo zopet v drugem oddelku I. razreda 3. šolsko leto, in v prvem oddelku II. razreda 5.; v drugem oddelku pa 6.; mestu 6. leta naj bi bilo pa 5. leto, kjer bi prepustile šolske razmere. Tudi po 3- in 4ruzrednih šolah po kmetih bi se moral učni načrt in šolska leta tako skrajšati, da bi zadostovale v prvej vrsti kmetskim potrebam". (Takih šol sicer po kmetih ni mnogo, a kjiT so, veljajo te opombe; a vsega premisleka vredno je, kar g. pisatelj govori o prenaredbi učnega reda; želeli bi le, da bi se na merodajnih krogih oziralo na te tehtne besede; g. pisatelj pravi namreč, da bi se učni red za jednorazredne in dvorazredne ljudske šole na deželi moral za vsako šolo posebej sestaviti in učno tvarino po raztnerah teh šol urediti. Sploh bi se pa morala ločiti ljudska šola na kmetih [naj bode uže jedno ali večrazrcdna] od ljudske šole v raestih. Prva naj bi pripravljala otroke za kmete, druga pa za srodnje šole — pa menda tudi za tneščanski stan i. dr.) Omenjcnim besedam bi dostavil le to-le: Ako bi bil po jedno- in dvorazrednih šolah postavno vpeljan poludnevni pouk (faktično je skoraj po takih šolah povsod, ker sicer ni mogoče izliajati zarad šolskih prostorov in števila otrok), potein tudi ni treba postavno vpeljati oddelkov po šolah; po potrebah naj jih vpelje učitelj sam, a nc da bi ga postava v to silila; sploh ni mogoče učnega reda do pičice sestaviti, a če se uže sestavi, ni mogoče ga točno izvršiti; učitelju se mora prostost dati, da si tvarino po okoliščinah svoje šole uredi. Previden nadzornik naj mu pa pri tem po svoji moči poraaga. Tiste podrobno izdelane učne rede je lepo brati na papirji, dejansko pa velja le to, kar se otroci zares na-uče. Odkar se je začelo po šolah mnogo pisariti in izkazovati, pa zginja svoboda, a le duh je, ki oživlja, črka pa mori. — Ker so pa nasveti po ceni, in papir potrpežljiv, naj tudi konečno pristavim nekaj iz svoje glave, dasiravno uže naprej vem, da mnogim ne bode dopadalo. — V novejših časih umeščajo učiteljice po deželi, po dvo- ali večrazrednih obojespolnih šolah, kjer jim navadno odkažeje prvi razred, češ tukaj se ubijaj s trdimi buticami, za više razrede tako nisi sposobna. Tu moramo najprej vprašati, ali je res deklina, mestno izrejena, pri izreji kmetskih dečkov na svojem pravem mesti, drugič pa, ali v istini ni za drugo sposobna, nego za to, da na prvo roko obdeluje trdoglave bučmane. — Kako pa tukaj pomagati? Prav lahko. — Otroci naj bi se po spolu delili, deklice bi poučevala učiteljica, a dečke učitelj; pri taki razdelitvi bi bilo sicer treba več oddelkov,mogoče tudi, da bi v nekaterih strokah otroci manj vedeli, ali kaj pa vzgoja! ali tani nič vredna? in učiteljica, ki si vestno prizadeva v svojem poklici, koliko bi lahko storila za vzgojo ženske mladine, koliko za poučevanje v ročnih delih, ko sicer svoje najboljše moči trati na polji, katero njeni individualnosti raanj pristuje. Napis tem vrsticam je npelin in svedrec", to je dvoje grenkih a zdravilnih cvetic. Taki so tudi nasveti, ki merijo na zboljšanje šolstva, zoperni slišati takim, ki niso vajeni drugega slišati, nego hvalo novi šolski ustrojbi; a hvalimo to, kar je hvale vredno, kažimo pomankljivosti tam, kjer so faktično, in nič ne pomaga zakrivati jih; šolska postava namerava ljudem preskrbeti učilnic; osnovajmo jih tako, da bodo ljudstvu pristopne; uredimo jih tako, da ne bode vse gladko in lepo le na papirji in po statističnih datah, ampak v ljudski učilnici; prvo, kar je najbolj potrebno, so verske šole, to je alpha et omega vsega šolskega napredka. M.