"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA
MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ YugonIav Federation, S. P. - - CIuhUo Ju^oMlovanske Socialistične Zvez«
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z.
ST. —- NO. 1629. la,aNi M «*Mi-#»a* aattv. »M «. 190?, al Mm PNI arn« * CMm». IH.. ta*r tto Alt ti C**nu * Marrt S. !•>•
CHICAGO, ILL., 30. NOVEMBRA (November 30), 1938. Published Weekly at 1301 3. Uwnd*ls Ave.

LETO—VOL. XXXIII.
VELIKO STAVKOVNO GIBANJE
FRANCIJI
DELAVCI PRETE DALADIERJU Z GENERALNO STAVKO
Daladierjeva vlada skuša uvesti faši-^ stične metode na Francoskem
Vojaštvo nasilno izganja stavkujoče delavce iz okupiranih tovarn in največja francoska delavska zveza je zapretila s 24-urnim generalnim štrajkom. Daladier pripravljen uveljaviti svojo voljo
VfO kaže, da čakajo francosko delavstvo slabi časi in težki hoji, kaiti vlada premijerja Daladi°rja se ie postavila popolnoma v službo kapitalistične reakcije in skuša iztrgati delavstvu vse pridobitve, pridobljene pod vlado Leona Bluma. Delavstvo je izprva upalo, da bo Daladier prizanesel vsaj glavnim -ridobitvam, ampak mož jih je korenito razočaral. Delavstvu naklonjene zakone je začel uničevati že za časa čehoslovaške krize, ki so mu dali pretvezo, da zahtevajo o-brambni interesi dežele omejitev 40-urnega delovnega tedna. Ko pa je bila ta umetno ustvarjena kriza končana, si je pa domislil, da je v interesu "zdravega gospodarstva", da se suspendira zakone, ki so bili sprejeti pod Blumom.
Tako je delavstvo nazadnje spoznalo, s kom ima opraviti in kakšne namene ima z njim Daladier. PovrArr! naravno je, da delavstvo ni bilo pri volji mirno Ifirala nad njim. dopustiti tega teptanja po težko priborjenih pridobitvah in da se je začelo upirati. Prišlo je do vala sedečih stavk, najprej v avtomobilski industriji, v znak protesta proti podaljšanju delovnega tedna in nižjim mezdam, kar je odredil Daia-dier z dekretom.
Ampak Daladier je pokazal, da se ne bo dal kat tako ugnati in da se ne šali; proti stavkujo-čim delavcem je poslal vojaštvo, ki jih je nasilno izgnalo iz tovarn, ki so jih okupirali.
To je izzvalo hud odpor v delavskih vrstah in največja francoska delavska organizacija, namreč Splošna delavska konfederacija, ki šteje pet milijonov članov, je zapretila z akcijo; ko se Daladier ni hotel ukloniti, je proglasila 24-urno
protestno generalno stavko za sredo, dne 30. novembra.
Ko to pišemo, ni še znano, kako se bodo stvari razvijale; zato je treba počakati, preden bo mogoče presoditi situacijo. Jasno je le, da je Daladier popolnoma v službi reakcije in da bo skušal z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, ukrotiti delavstvo ter ga oropati vseh pridobitev zadnjih let. če bo uspel, bo najbrže tudi Francija dobila svoj fašizem. Njegove nakane bi lahko preprečil le skupen nastop vsega francoskega delavstva, ki pa se zdi razcepljeno, kajti zadnja poročila iz Pariza javljajo, da »o nekatere unije, med njimi Splošna zveza krščanskih delavcev proti akciji Splošne delavske zveze, če je Daladierju res uspelo razcepiti delavske vrste, potem je situacija kritična in francosko delavstvo utegne izgubiti svojo bitko in reakcija z Daiadicrjem na čelu bo trium-
IZ BEDE NA ZLOČINSKO POT
Ameriški Nemci so proti barbarstvu nacijev
Da je nacijska propaganda v Združenih državah še daleč od svojega cilja — dobiti vse ameriške Nemce pod kljukasti križ — se je pokazalo zadnji čas, ko so vodilni nemški listi v Združ. državah z vso ostrostjo obsodili nacijsko divjanje nad Židi. Prinesli so uredniške članke, v katerih so povedali, da je s Hitlerjem prišlo na vlado v Nemčiji zločinstvo in blaznost, ki je brez primere v zgodovini. Obenem so odgovorili na izpad Hitlerjevega propagandnega ministra Goebbelsa, ki je ime-
Brespoaalni dalavac WUlUn Rhoti«. j« obupal, kar ai mogel dobiti , UOVal ZdrUŽ. drŽave deželo ja ajafovi družini pretila lakota; tako ja nekega dna »topil v nako | gangežev, da SO dandanes gan-
geži povsod, s to razliko, da so
dala i
zastavljalnico v Brooklynu, N. Y., s namenom, da jo aropa. Predan ja pa •vajo namero iseriil, aa ja premialil in rbeial. Lastnik lokala ja pa atreljal
sa njim tar ga podrl na tla. Na sliki je njegova šena a njunimi tremi otroci.
v Ameriki policijsko in sodno
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
Lindberghu prija med naciji
Uradniki nemške letalske sile iščejo v Berlinu stanovanje za ameriškega letalca Charles A. Lindbergha, kateremu se v Hitleriji tako dopade, da je »klenil, da bo z družino preživel zimo v Nemčiji. Lindbergh ie bil pred kratkim na obisku v Nemčiji in ob tej priliki odlikovan z redom "nemškega orla", ki je najvišje nacijsko od-
Vreme nagaja shodom |Hkarsnj«. Ks*e. da drti tudi
g L T	v *em 8lucaJu znani pregovor,
S. r ranica z.aitza ki veli^ da ptM5i ene sorte ve_
Naš urednik s. Frank Zaitz dno silijo skupaj ... nam poroča s pota, da mu na-;	Nacijfki dolgovi
gaja vreme — nenadni sneg in j Dr Melchior Palyi s chica-mraz, ki odvračata ljudi od $ke univerze in bivši ekonom-njegovih shodov. Na praznik ski svetovalec nacijske vlade
preganjani, dočim so v Nemčiji gangeži na krmilu vlade. Tednik "Volks-Zeitung" je svoj članek zaključil z izjavo, da je Hitler s svojim novim besnenjem pač dokazal, da so v Londonu in Parizu zaman upali, da se bo Hitler sčasoma "poboljšal".
(V Londonu najbrže niso nikdar mislili ali pričakovali kaj Anglija priznala etijopski rop takega, "temveč je londonska
bratil s kat. cerkvijo, kakor se je Mussolini, bi bilo pa vse v redu in Hitler "imeniten dečko" . . .
Pred kratkim je stopila v ve-
klika bankirjev in veleindustri-
pred Mussolinijem. Prvotno je bi!o rečeno v Londonu, da pogodba ne more biti veljavna, dokler ni urejena zadeva vmešavanja v špansko vojno; pre-mijer Chamberlain je očividno pozabil na to. Italijanski listi «o na dan podpisa pogodbe
. . , . i ... vr zmagoslavno pisali o bombar-dne 24. novembra je ves dan Pravi, da bo dolg nacijske Nem- - yalencije in drugih lo-
divja! snežni vihar, vsled česar ^f v *irih lptih	višino jalist/čnih mej|t kj so w izvr_
dolga, ki ae jc nakopičil Nem
ljavo angleško-italiianska po-!alcev najbrže računala >n ie ra-Kodba, ki '.'«(«»(" odnoiaje ?una na nasprotna—da bo Hrt-
mid obema državama v sredo- ,<>r	'zKubi.' glavo ter
zemskem bazenu. To pomeni, i4el I:»PreJ ln n»Pre" doWer « da ie Anglija ko.K-no priznala ,e"ekJ.e
etijopski rop ter kapitulirala	*f "ck°«^duru»eP' da
bodo pri Angleški banki lažje
dihali. Herite današnji uredniški članek "Proletarca", pa vam bo marsikaj postalo jas-
S. FRANK ZAITZ
V	CLEVELANDU
Clevelandske sodruge, sim-patčarje in ostale rojake, ki »e zanimajo za delavske in politične razmere v Jugoslaviji, Julijski Krajini in drugih evropskih deželah, opozarjamo na dvoje predavanj, ki jih bo imel s. Frank Zaitz v t a mošnji slovenski naselbini.
Prvo predavanje se bo vršilo v četrtek, dne 1. dec. v Delavskem domu na Water-loo rd. Predavsui je se bo pričelo ob osmih zvečer, ksr pomeni, da bo predavatelj ob tem času tudi res začel govoriti.
Drugo predavanje se bo pa vršilo v petek, dne 2. dec. v Narodnem domu na St. Clair ave. Tudi tam se bo pričelo — točno ob osmih zvečer . Po predavanju bo domača zabava, Barbič bo pa igral za ples.
V	naselbinah, ki jih je s. Zaitz ie obiskal, so bili jako zadovoljni z njegovimi predavanji. Torej glejte, da jih ne zamudite.
sta bila shoda v Library in Greensburgu slabo obiskana. S. Zaitz obenem agitira za "Proletarca" in Ameriški družinski koledar, a pravi, da s "Prole-Urcem" nima velikega uspeha.
čiji za časa svetovne vojne (120 milijard mark). Današnji državni dolgovi Nemčije znašajo med 40 in 60 milijard mark. (Nemška marka je vredna v ameriški valuti lOc.)
ker ljudje ne delajo in se ne
morejo naročiti; kjer je v dru- Naciji olajšali izstop iz cerkve žini več članov SNPJ, pa lahko Nacijske obiasti v toivii Av-za par dolarjev dobe dnevnik striji fl0 razveljavilie odlok Prosveto , kar tudi otežkoča biv*e avstrijske vlade, po ka-agitacijo za \Proletarca .Ven- terem se je mora,. po(ivre<d
dar ,če bi ljudje delali, bi bil mentalni preiskavi vsak Avstri-! mnogo večji uspeh, tako pa — iec ki je hotel izstopiti iz kato.
če ni kje vzeti, ne morete vze-j mk kve Nova nacijska nv	.
ti, to je vse — S. Za tz ie do- jl	-ji ui j • «amo turistične vize, dasi je bil
« . . T, '7 ' .	redba pravi, da lahko zdaj vsa-
a I n I I tt/l« f n n t*/vAn i m a et n • • Tf
riu"'kdo izstopi iz katoliške cerkve brez vsakih sitnosti.
sili italijanski letalci. Mussolini se lahko smeje.
Mehika se brani
Mehiška vlada je odgovorila na očitke, ki jih je bila deležna zaradi deportacije 21 nemških idov, da so bili neosnovani in da mehiška imigracijska politika nima nobenega opravka s plemenskim diskriminiranjem; treba je pa v pošte vat i obstoječe mehiške priseljeniške zakone. kar se v tem slučaju ni zgodilo. Omenjeni 2idje so imeli
slal tudi tri naročnine na letarca".
Finska ne mara fašistov
Hitler je norec, pravi škof
S pvojim bojem proti katoli-Finski parlament je pretekli I ški in protesta ntovs k i cerkvi se teden odobril vladno odredbo, j je Hitler zelo zameril tudi a-ki določa razpustitev finske fa- meriški višji duhovščini, ki ga šistične stranke in prepovedu- ostro kritizira. Baltimorski je Časopise, ki simpatizirajo s nadškof Curley na primer ga je fašisti. (Finska je dežela na pred kratkim imenoval "blaz-severu Baltiškega morja, med neža. ki si domišlja, da je bo-sovj. Rusijo in Švedsko.)	žanstvo": če bi se Hitler po-
njihov namen poiskati si zaslužek v trgovini. Pripustitev takih priseljencev je pa proti zakonom. Drugače je pa Mehika pripravljena sodelovati pri pripustitvi beguncev pred fašizmom, kolikor ji to dopuščajo domače razmere in zakoni.
Pomanjkanje v Nemčiji
Zadnje Čase je opažati občutno pomanjkanje nekaterih
(Nadaljevanje na 5. strani.)
nejše. Ured.)
Ostala lista, ki sta udarila po nacijskem barbarstvu, sta new-vorški "Staats Zeitung" in cle-velandski "VVaechter und An-zeiger". Njihov nastop razveseljuje, ker dokazuje, da strup iz Hitlerije še od daleč ni pro-niknil v možgane večine ameriških Nemcev. Razni "bundi", \\ jih naciji ustanavljajo tu, ne bodo imeli zdaj baš lažjega obstanka in porasta v številu članstva. Vsa čast poštenim Nemcem, ki odklanjajo nacijsko sramoto in povratek v barbarstvo 1
Združene države do vratu v vrtincu oboroževanja
m	.
Evropska fašistična nevarnost, ki je posledica zakulisnih spletk mednarodnih bankirjev in orožnih industrij, nas je pognala v oboroževalno tekmo, kakršne zgodovina še ni videla.
Pobotali so se
Vladi Mehike in Združenih držav sta se pobotali z ozirom na plačilo odškodnine za posestva ameriških kapitalistov v Mehiki, ki so bila nacionalizirana. Mehika bo takoj plačala lastnikom teh zemljišč en milijon dolarjev, glede nadaljnega odplačevanja bo pa odločila posebna komisija, v kateri eta en Mehikanec in en Amerika-nec. Dogovor se ne tiče oljnih vrelcev, ki so jih izkoriščale ameriške družbe in jih je Car-denasova vlada tudi nacionalizirala.
Združene države stoje tik pred največjim oboroževanjem v svoji zgodovini; milijarda za milijardo dolarjev pojde za nove bojne ladje, topove, tank-ke, letala, zavečjo bojno mornarico in armado, sploh v vojne namene. In ameriška javnost nele da kaže čim manj od-oora proti temu, temveč se tudi čedalje bolj strinja, da zahtevalo interesi dežele, da se oborožimo, kakor še nismo bili oboroženi — da bomo kos vsaki sili ali kombinaciji sil, s katerimi bi utegnili imeti opravka.
Pritrjevanje Rooseveltu
Ameriški reakcionarni kapitalistični interesi nimajo radi Roosevelta; to so zadnja leta neštetokrat dokazali in še dokazujejo; ampak kadar predsednik pravi, da potrebujemo večio in močnejšo boino mornarico, armado in zračno silo. tedsi mu navdušeno or triuie-io. To pa to! Ali zakaj oboroževanje v tolikšnem obsegu? Mar nismo na primer že često čitali izjave raznih domačih vojaških izvedencev, da nam ni potrebna velika boin* mornarica v obrambne svrhe. češ, bojna mornarica je ofenzivno orožje? Seveda. Toda bili so tudi drugi izvedenci, ki so trdili, da je treba odbiti napadalca, preden se sploh približa našim o-balsm — torej na morju: brez velike bojne mornarice je pa to nemogoče. Ali pa ne tiči za tem oritrjeraniem nekaj drugega kot gola želja, da bi se dobro zavarovali proti vsakemu možnemu napadu?
Južna Amerika
Delno odgovarja na viornie vprašanje položaj v Juini A-meriki, kjer je fašizem že več let na delu, da osvoji tamošnja |tržišča ter se obenem utrdi tudi politično. Ker je Južna Amerika še skoro v deviškem stanju in nudi trgovini in bankirjem ogromne možnosti, se je tudi ameriški kapitalizem nenadoma zavedel, da je dolžnost vsestransko močnejših Združenih držav, da popazijo na svoje južne sosede, da jim ne bi kak
evropski ali azijski nepridiprav storil sile. In ker evropski fašizem in japonski imperializem poželjivo gledata na Južno A-meriko, jima je treba seveda pokazati mogočno pest — oboroženo silo, ki jima bo kos. To na spe< pomeni, da ameriški imperializem vzlic vsem nasprotnim domnevam Še ni umrl, temveč še krepko diha.
Boj za Pacifik
Pozabiti ne smemo tudi na Pacifik. Zgodovinar H. G. Wel!s je zanisal v svoji knjigi "Outline of Historv", da se bo bila prihodnja velika vojna za gospodstvo nad ogromnim Tihim oceanom in Pacifikom, znano je, da je vroča želja japonskih imperialistov, napraviti iz Pacifika "japonsko jeze-i ro", kakor pravi Mussolini, da i ie Sredozemsko morje že zdaj "italijansko jezero". Njihov napad na Kitajsko je korak v to smer. S Kitajsko in njenimi neizčrpnimi naravnimi sredstvi pod svojo peto, bi »Časoma res utetrnili postati nevaren tekmec v borbi za oblast na Pacifiku, dasi bi bili vzlic temu še zelo, zelo daleč od uresničenja svojih sanj. Vendar je že to dovolj, da jih ameriški, angleški in francoski imperialisti čedalje bolj postrani gledajo. Križ je le, da se je Anglija, do nedavna 5e smatrana za "kraljico morij", tako zapletla v konglomerat svoje mešetarske politike. da ima zaenkrat dokaj vezane roke. Naraščanje japonske moči ne vidi rada; še manj bi ji prijal porast moči sovjetske Rusije. V tem pogledu bi ji v hudi sili zelo prav prišel stric Sam, da bi šel zanjo po kostanj v žerjavico ter ji pomagal priboriti nazaj izgubljeni prestiž in tržišča v Aziji. Seveda bi bili deležni koristi tudi ameriški kapitalst.
Klice boja v sistemu
Nemogoče je v kratkem članku povedati, kako posluje mednarodni kapitalizem. Kdor pa se je količkaj pozanimal za njegov razvoj, lahko vidi, da nosi kapitalizem v sebi klice
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Kam bo to privedlo dandanašnjo rusko m lad inor
Ameriška časopisna agencija Associated Press je pred kratkim poročala, da bodo sovjetske oblasti postavile bronast spomenik na Rdečem trgu v Moskvi 14-letnemu dečku Pavlu Korozovu, katerega proslavljajo kot heroja, ker je izdal i oblastim svojega očeta kmeta, da je skril nekaj žita. Dečkov oče je bil nato vržen v zapor, dečka pa so ubili razsrjeni sorodniki. In zdaj dobi deček spomenik, o katerem pravi Pionir-
ska Pravda, list za rusko mia-dino, da bo navdahnil vse ruske otroke, ki ga bodo videli, da bodo napravili sklep:
"Kakor Pavel Korozov, tako moram tudi jaz postati dober pionir."
če je to poročilo točno, potem pač nobena beseda ne more biti preostra pri obsojanju te namere sovjetov. Kakšno moralo pa mislijo zasejati v srca sovjetske mladine sovjetski oblastniki? Ali hočejo res
vzgojiti iz nje generacijo izdajalcev, v kateri ne bo mogel oče zaupati sinu. mati hčeri in o-bratno'? Vsak izgovor, da stoji korist skupnosti nad ljubeznijo in spoštovanjem staršev, bi bil v takem slučaju jalov, kajti koristi skupnosti ne morejo žeti nobenega dobička od tega, ako se zastrupi odnosaje med starši in njihovimi otroci. To prinaša samo demoralizacijo in nezaupanje, ki prinaša razkroj in pogubo.
če bi socializem učil tako vzgajanje mladine, potem bi noben razsoden in pošten človek ne maral biti socialist.
Toda socializem ne uči nič
takega!
če bi namreč začel učiti kaj takega, bi s tem prenehal biti socializem, kajti socializem mora propagirati izboljšanje človeške družbe, ki se pa ni-kdar ne more doseči z zastrup-I jeva njem mladine in z gojenjem najslabših lastnosti.
ALI ŽE VESTE?
da ima chicaška knjižnica Newberry med drugim tudi lepo zbirko starih slovenskih knjig, med katerimi je tudi "Bi-blia", ki jo je spisal slovenski protestantski reformator Jurij Dalmatin, tiskana je pa bila 1. 1583?
Dalmatinova "Biblia" je prvi celotni slovenski prevod svetega pisma in ena izmed prvih knjig, tiskanih kdaj v slovenskem jeziku. Zato predstavlja izredno književno redkost, zlasti, ker je protireformacija pod vodstvom škofov Hrena in Brenna počela s tedanjo protestantsko literaturo — in druge Slovenci tedaj nismo še imeli —, to, kar počenja dandanes Hitler z literaturo, ki mu ne ugaja: sežigala na grmadah.
Zbirka, ki vsebuje še mnogo drugih dragocenih slovenskih književnih redkosti, je bila prvotno last princa Louisa Luciena Bonaoarta, brata francoskega cesarja Napoleona I.
O tej znameniti zbirki lahko čitate v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju, kjer piše o nji Stanko 2ele, pod naslovom "Znamenita zbirki slovenskih knjig v Chi-
cagu.
Obilica drugega dobrega čtiva in lepih slik in risb. Stane 75c. Naroča se pri PROIJCTARCU.
-J,
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. _
IZHAJA VSAKO SREDO.
lakaja JuimUvam^« D«Uv*k« TilkoVM Druiba. Chicago, III.
Proletarec, November 30, 1*38
SLIKA NACIJSKEGA BARBARSTVA

GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; za pol lata $1.75,
sa tatrt lata $1.00. Inosamstvo: sa calo isto $3.&U; sa pol lata $2.00.
Vsi rakopssi in uglasi morajo biti v naiem uradu aajpozneje da pondaljka __ popoldne za priobčita* v itavilki takotaga tedna. ■1 1	■ ■ * ■	i m 'ju. at..	i--
PROLETAREC
Publishad avery Wcdnaaday by the Juiroslav Workmen's Publiahin« Co.
Inc. EstablishaU 1806.
Editor.................................................................... Frank ZaiU.
Businaas Manager.......................................Charles Pogorele«.
Asst. Editor and Asst. Business Manager....... Jeseph Draaler
SUBSCRIPTION RATES: Uaited States: One Vear $3.00; Six Months $1.15; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; 81x Months $2.00. *
2301 S. Lavvndale A
np
LETAREC
CHICAGO, ILL
Tnlophonot ROCKWELL 2564.
Ozadje monakovske kupčije
i.
Večini izmed nas, ki smo napeto zasledovali potek dogodkov, ki so privedli do znane monakovske kupčije, s katero je bila žrtvovana Čehoslovaška, se je videlo, da je bilo vse posledica Hitlerjevih groženj in da sta se London in Pariz podala iz strahu pred rohnenjem nemškega korporala; pa je bilo vse skupaj najmanj štiri leta v naprej preračunana igra angleških bankirjev in industrijalcev, ki je šla za tem, da se ustanovi mogočen evropski protisovjetski blok, da nekega dne zadavi in razkosa sovjetsko Rusijo. Zelo poučen je bil v tem pogledu članek v ameriški reviji Ken od 3. novembra, ki ga je spisal Ladislav Farago.
Farago pove, da je bil začetnik nove angleške zunanje politike, ki je privedla do Monakovega, Montagu Collet Norm m, ki je zadnjih 18 let governer Angleške banke. Mož goji že dolgo eno veliko srčno željo: da bi doživel uničenje sovjetske Rusije. Dokler pa je držal sistem obrambnih zvez, ki jih je inicia-tirala Francija in v katerem je bila vključena tudi Moskva, seveda ni bilo izgledov za uspešen nastop proti sovjetski Rusiji. Zato je sel bankir Norman na delo, da te aliance razbije in ustvari podlago za močan protisovjetski blok. V ta namen mu je bilo najprej treba pridobiti za svoje načrte domače bankirje in veleindustrijalce, potem pa državnike.
Prve je zlahka pridobil zase; vsi so bolj ali manj sovražili sovjetsko Rusijo, orožni irdustrialci so pa pričakovali od tega ogromnih novih profitov. (Da se v tem niso motili, nam je povedalo kratko poročilo, objavljeno pred dobrim tednom v ameriških listih, ki javlja, da so delnice angleških orožnih koncer-nov izza moskovske kupčije poskočile za tri sto odstotkov.) Težje je pa šlo z državniki, ki so bili tedaj na vladnem krmilu v Angliji, predvsem z bivšim premijerjem Baldvvinom, ki sicer ni bil zaljubljen v sovjetsko Rusijo, a bi vse eno rajši izbral Stalina kot Hitlerja za svojega zaveznika. Zato je moral Norman najprej odstraniti z vodilnih mest državnike, ki niso marali za njegove načrte.
Nedtem je pa Normanova klika začela delovati na oboroževanju nacijske Nemčije. Največja angleška orožna koncer-na, Vickers in Imperial Chemical Industries sta dobila inštruk-cije, da pomagata Nemčiji pri tajnem oboroževanju z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago. Oba koncema sta radevoije pristala na to, ker sta že davno vodila protisovjetsko politiko in ustanavljala močne podružnice v deželah, ki bi v bodočnosti utegnile postati sovražnice sovjetske Rusije: na Poljskem, Japonskem in v Italiji; istočasno pa sta delala z roko v roki s Kruppom imdrugimi nemškimi orožnimi tovarnarji. Ta protisovjetski obroč orožnih industrij je bil organiziran še preden so Italija, Nemčija in Japonska sklenile svojo protisovjesko zvezo.
Potem je ta kapitalistična zveza pridobila za svoje načrte angleške vodilne mornariške kroge. Sledil je prvi uspeh: an-pleško-enmški mornariški dogovor.ki vsebuje tajne točke o izmenjavi podatkov o novih morrariških iznajdbah in sodelovanju za slučaj vojne med Nemčijo in Rusijo. Kar je javnost zvedela o tem dogovoru, je bil zgolj pesek v oči; najvažnejše tcčke dogovora so skrbno Čuvane v arhivih nemške in angleške admiralitete. Hitlerju je dal ta dogovor razumeti, da v Londonu ne nasprotujejo pogaženju versaillske pogodbe.
Sledil je angleški vojni urad, ki je pristal na berlinsko sugestijo, da pošlje v Nemčijo tri angleške oficirje, Nemčija pa ♦ri v Anglijo. To se je zgodilo 1. 1934. Istega leta so začele angleške orožne industrije oglašati v nemških vojaških listih, ponujajoč na prodaj tanke in topove, ki jih je Nemčiji prepovedovala versaillska pogodba. Ker so v Nemčiji oglašali, je seveda jasno, da so to robo Nemčji tudi prodajali. Tako so angleški bankirji in industrialci prvi prekršili omefijeno mirovno pogodbo. Da je angleška vlada o tem vedela, dokazuje izjaVa predsednika Vickersovega velekoncerna: "...lahko vas zagotovim, da nismo storili ničesar brez vednosti in dovoljenja na Je vlade."
Med leti 1934 in 1937 je Norman često skušal pridobiti na «vojo .stran Baldwina, toda ni mu uspelo; zato je pa pridobil poznej&ega zakladniškega ministra John Simonsa in pa tedanjega zaklad, ministra — Neville Chamberlaina. Slednji je s tem logično postal Baldvvinov naslednik, ko je Baldwin odstopil kot ministrski predsednik, po kronanju sedanjega kralja Georga VT.
Kar se tiče Chamberlaina, ni nikogar presenetil; mož je tesno povezan z londonsko finančno kliko in ima precej kapitala vloženega v delnicah orožnega koncema Imperial Chemical Industries (833 preferenčnih in 5414 navadnih delnic); poleg tega je uposlen njegov sin Francis Chamberlain v glavnem prodajnem uradu te industrije v Birminghamu.
Ko so bile poverjene angleške vladne vajeti Chamberlainu, se je mudil v Londonu nemški maršal Blomberg, ki je ostal tam ie več tednov po kronanju. Blomberg je predlagal Chamber-'ainu:
Hitler naj vzame Avstrijo in razkosa Čehoslovaško; sčasoma bi Anglija vrnila Nemčiji nekaj odvzetih kolonij; istočasno bi Anglija porabila svoj vpliv v Parizu ter skušala raztrgati njeno zvezo s sovjeti in prisiliti k temu tudi Čehoslovaško; Hitler bi pa v zameno stopi! v protisovjetsko zvezo z An-
denj nekdo, ki je močnejši odigirati skupina bolj ali manj nitltra	! anonimnih vseučiliičnih profe-
II |( 2» •	I	«	i , ...
Mussolini iteje med »voje sorjev, seveda po nam.KU .z Ri. prijatelje in podpornike mno,o Naj te P«Pei u kakrSnlh
Zidov, doma in v inozemstvu. koH ratlogov nasprotuje p.e-
Mod tistimi, ki so mu pomaKali tcanjunju Zidov, vse eno se tejfa h nosoiili, je bil tudi neki .me- ne sme vze . preveč resno kaj-riSki židovski finančnik, ki ie ti t razlog, se bodo morah u-
med ameriškimi Židi prav tak*' m»knRi	•>» k.U-
vpliven kot ie bil pokojni bon-'"h	odnoAaj. med Vat.-
kir Otto H. kahn. V fina nčnihik*uora 111 italijansko državo, vprašanjih je Mussolini najbolj Ateist Mussolini je bil. ki je zaupal Židu grofu Volpiju, rtvo- členil konkordad pogodbo) iemu bivšemu finančnemu mi- * Vatikanom -- nekaj, česar nistru. Tudi Žid Jung je bil|™° mogle doseči vse prejšnje svoj čas njegov finančni mini-1 italijanske liberalne in celo ka-ster. Mnogo Židov je igralo va-,toliške vlade To je bilo mogo-žno vlogo tudi v prvih dneh fa-i** samo vsled istovetnosti nju-šistiSnega jrangeštva, ko jei'»>» namenov: zasužnjiti ljud-
Mussolini s krvjo likvidiral o- mase'» in VMled
nozicijo v Italiji ter stegnil I nja principov na obeh stranen.
Demolirano iidov«ke trgovino m poigano tlaagofo	molirala ia izropala i»a stotine židovskih trgov.kh lok*
v Nemčiji »o simbol novodobnega barbarstva, kakriaeg«	lov in |»o*«ala več ko tvcat iidovskih molilni«. Gornjo
rvet ri videl issa srednjega veka. Nacijska drltal, ki sa	slika kase demolirano židovsko trgovino v Berlinu
jo vodili Hitlerjevi cotniki, jo v Berlinu in drugod do-
kremnlje po oblasti, Žid Shan
zer, Član predfašistične vlade, je na primer ostal minister tudi pod Mussolinijem. Tudi ni no-
Nasilni in vulgarni ateist Mussolini je tako pokazal, da je vedno pripravljen podpirati tisto ustanovo, ki jo je najbolj zani-bena tajnost, da je med njego- *eval in napadal, dokler mu je vimi najožjimi sodelavci in naj- ta ustanova — cerkev — pn-iiitimnejšimi svetovalci Žid OH- pravljena pomagati držati ita-vetti, tajnik fašistične induatri- Hjansko ljudstvo za grlo. Paske konfederacije in začetnik Pei je pa tudi smatral za dobro tako zvane korporativne drža- j potezo, dodati fašistični fizični ve. Na italijanskih univerzah terorizem duhovnemu tiran-
Ali Italijani sovražijo Žide?
gih evropskih in neevropskih 11 judtkih skupin.1'
In potem ista
(Članek, ki ura tu priobčamo. it* bil povzet po razpravi *odruži:* Argetic« BaUbenoff, (piiobeena v reviji Socialist Review), ki je
del svojega življenja preživela v1 povdarja, da je razvoj proti-Italiji, kjer je bila svoj i as tudi j aemitizma v Italiji nemogoč in uradniškega *tal>a »ociali-, navaja vzroke
Mussolini je pa 29.
Članka
stičnega dnevnika "Avanti". sala je tudi več knjig, med kateri mi je najvažnejša njena avtobio-srrafija 4,My Life as n Rebe»M. — Ured.)
Preganjanje italijanskih Židov, ki ga je pričel Mussolini letos, je povsem logično rodilo vprašanje: Ali" Italijani sovražijo Žide in je Mussolini nastopil proti njim vsled pritiska od
pa jv. maja 1932. pisal o mešanih ženitvah med Židi in katoliki Italijani: "Te statistike ao v resnici zanimive, obenem pa dokazujejo, da v Italiji ne obstoj* nobeno proti-židovako gibanje. Vsak dober, odkritosrčen Italijin bo
pozdravil te mešane ženitve, ker dokazujejo popolno dru-
hamedanstva" in mnogo afriških in palestinskih Arabcev mu je šlo na limanice. Ker obstoja v Palestini silno trenje med Arabci in Židi, je seveda naravno, da bo Mussolini je v enciklopedija nastep proti Židom (in takisto proti zionizmu ali gibanju za samostojno židovsko državo v Palestini) ugodno vplival na Arabce. In Mussolini rabi A-rabce pri uresničevanju svoje ideje "novega rimskega impe-j rija".
Drugi vzrok je najti v kritič-j" n cm gos pod a rs k e m pol o ž a j u Italije, ki jo je Mussolini s svojim neprestanim oboroževa-
je bilo 174 židovskih profasor-jev. Signor Del Vecchio, prvi dekan rimske univerze, je tudi Žid. Mnogo Židov sedi tudi v italijanskem senatu (člane ime-
stvu, ki ga izvaja katoliška cerkev. Te zamotane medsebojne vezi, ki so privedle do late-ranske pogodbe, so tako tesno povezale skupaj papeža in
njem in z drago etijopsko in
.strani ljudskih mas? Odjfov >r ™b„o, poHtično, predvsem P-Tl^f^K10,^^^ na to vprašanje je odločen: moralno enakopravnost vseh ™ T	Propa-
NE! Italijani ne sovražijo Ži-1 Italijan? r, brez ozira na njihov (,a' K,er ne m°re v°* d)ob,tl dov in jih ne prezirajo ali zani-1 daljni izvor/'	; nan?,h	?<?aj « P°-
čujejo; to se protivi njihovemu Znano dejstvo je, da je imel *n.e™njem an.t,-c.em!tizm1a Pf!' značaju in njihovim zgodovin-1 Muaaolini vedno pikre, zasmeh-M*i doMce « inozemske ži-skim in duhovnim tradicijam. I Ijive besede za nacijske rasne f^^e finančne barone, da mu Nasprotno so znana Dreyfuso- teori je, in da jih je še tik pred j	2 denarnimi
va afera in pogromi na Žide v!formiranjem politične osi Rim-1Iz8',je™nje «« rop aU stari Rusiji malokje vzbudili Berlin sarkastično zbadal zara-!'»»P^^.^ojatvi fašizma m Mu* tolikšno ogorčenje kot v Italiji, di vzbujanja plemenske mrž-j^"1 je ZKn,.J Vrh lega ima Italij* tako imrftfWe-iil pfeganlanja Židov. To j J() VT*v<l Darvo. Židov (47,825), da se izgubijo njegovo stališče mu je pridobi- Etijopska pustolovščina vz-v morju italijanskega prebival- lo mnogo prijateljev med Židi bl,ia medalje huj5o nejevoljo stva. Vrh tega pa Italijani tudi in njegov biograf, nemški Žid med Italijani. Stvar ni le dra-n- poznajo plemenskih in ver^ Emil Ludwif \)\<r, -la jf duOe 8fa» niedtom ko se k »^podarske skih predsodkov, ki drugod pred njim izjavil:	razmere v Italiji slabšajo iz
podžigajo anti-semitizem.	"čiatih nlemen ni v^čt niti dneva v dan* temve<* stal-
rru je kralj, zdaj seveda na "pri- Mussolinija, da se nihče izmed poročilo" Mussolinija) in pre- njiju ne more resno boriti pro-ce j Židov je na vodilnih mestih, ti drugemu, v fašistični armadi in mornari- Zato bi bilo naivno, pričak> ci. Njegova najintimnej,a pri-[vati od papeža, da bi resno na-jateljica v predfašisttfnih in sprotoval preganjanju italijan-zgodnjih fašističnih dneh je bi- skih Židov in jim pomagal, la neka signora Sarfatti, Židov-1 Kdor kaj takega pričakuje, ka, ki je spisala njegovo prvo; mora imeti zelo slab spomin, biografijo. Tudi njegov drugi Komaj pred sedmimi leti, ko biograf je bil Žid — nemški pi- sta se začela pogajati Vatikan satelj Emil Ludwig. Zato je bi- in Mussolini, je izbruhnil med lo mnogo ljudi prepričanih, da njima resen konflikt, ker sta si se ne bo fašizem nikdar podal oba, Mussolini in papež lastila v anti-semitizem. Ti ljudje »o pravico do vzgajanja italijan-pozabili računati na dejstvo, ske mladine. Spor se je končal da je hvaležnost fašizmu tuja s kompromisom. In tako se bo lastnost in da mu gre vedno in zgodilo tudi to pot. Nazadnia-povsod le za lastne koristi, brez ški značaj obeh institucij, Va-
ozira na etična in moralna pravila. Sicer se pa gotovo ne bo
tikana in fašistične vlade bo zasenčil vse razlike, ki začasno
Celo fašizem sam ni bil do pred kratkim sovražno razpoložen napram Židom, temveč
izjav
"Čistih Dlemen ni več;______y y
Žid je niso mogli preprečiti doJ ™ "arasča »evilo delavcev in .._» • i__• ■ • i _ _ vojakov, ki iih ubiia etiion.ska
toka tuje krvi. Lahko tudi re-	;?Jakov' kl ->ih ubiJa etijopska
čem,., da je uspešno križanje	k,ima 111 nač,n iivjjenja, kate-
jim je bil naklonjen. Komaj pet č«to zelo koristilo posameznim	!len'u ** ne 1morejo Privaditi,
mesecev pred prvim Mussolini- n.mfinm T^ ^	Toda Mussohnijev presti;
narodom. Pleme! To je obču-
jevim proti-semitskim manife- tek> ne r##nieno8t; najmanj 95
stom, k» je bil objavljen 14. ju- Od.totkov prvega. Nihče me ne lija 1938, je bil svet uradno ob-| more prepričati o tem, da še veacen:	Iijj^ eksistira kaka čista rasa.
"Fašistična vlada ni nikdar razmišljala in tudi danes ne razmišlja o tem, da bi izvajala političen, ekonomski ali moralni pritisk na Žide, razen, seveda, v slučajih, kjer gre za ele-
prestiž za-, hteviu da.se..mora zgraditi novi imperij v Etijopiji. Ker se Italijani upirajo temu. da bi tam umirali zaradi njegovih imperialističnih sanj, zakaj ne bi porabil v ta namen Židov? Zi-
pripetilo nič hudega tistim ita-j obstojajo med njimi. V praksi lijanskim Židom, ki so Mussoli- ni med njima nobenih razlik, ju in fašizmu storili velike uslu-	ki bi jih ne bilo mogoče premoge in ki jih bo Mussolini še po-	stiti.
treboval . ..	Kar se tiče antisemitizma v
Nič manj naivna od presene-	Italiji bo pa obstojal tako dol-
čenja nad dejstvom, da se je	go, dokler ga bo Mussolini ra-
tudi fašizma lotila nacijska	bil, ali dokler ga ne brcne v
anti-semitska kuga, je domne-	pozabo italijansko ljudstvo sa-
va, da bosta Vatikan in pepež	mo, obenem z Mussolinijem in
resno nastopila proti novim fa-	vsemi političnimi perverznost-
šističnim "rasnim teorijam", ki	mi, iz katerih je sestavljen fa-
jih je nenadoma začela propa-	šistični sistem.

ZDRUŽENE DRŽAVE DO VRATU V VRTINCU OBOROŽEVANJA
Anti-semitizem ne eksistira v It i li ji. Italiiani židovskega po-
reki« .o dokazali, d. .o dobri	;ije *>.P««Jetni ljudje izvratn.
državljani in v vojni »o hra-	trKOVCl mno^° bol'sl or*»"'-
bro borili. Mnogo izmed njih vrši vodilne flužbe na naših u-
mente, ki so sovražni napram ntverzah, v armadi
fašističnemu režimu."
Kmalu potem, ko so fašisti konsolidirali svojo moč, so objavili novo enciklopedijo, ki je imela postati glavni in edini vir avtentičnih fašističnih podatkov o vseh življenskih vprašanjih. Kar pravi ta knjiga, je "prav" in "točno"; kar pobija ali sploh ne omenja, je "zmotno", prepovedano, članek o fašizmu je napisal za to knjigo sam Mussolini. članek o proti-
in v
ban-
zatorji kot pretežna večina Italijanov. In kdo bo resno protestiral, če bo bodočnost imperija v Etijopiji sezidana na židov-
kah "
Mussolini je ponavljal takej'skih ^njakih? Nekdo mora izjave leto za letom in Židje so p,acati za vehk»™k° ™pako, bili prepričani, da je pojav an-
ti-semitizma v Italiji nemogoč pod fašizmom. Kako grdo so se vrezali, se vidi danes, ko je anti-semitizem ena izmed vodilnih političnih smernic italijanskega fašizma, k! je s tem ponovno dokazal, da je absolutno nezanesljiv, da se mu ne more nikdar zaupati. Glavno
semifizmu je pa napisal signor gvojstvo fašizma je ta nezanes-Pincherle, ki je polnokrven ljivost, obračanje plašča po ve Žid. Že to dovolj jasno dokazu- tru in opiranje na geslo: Na-
je, da ni bil fašizem sovražno1 razpoložen napram Židom kot takim. In tako beremo v tej enciklopediji ~ tem fašističnem svetem pismu — o židovskem problemu sledeče besede, ki niso še bile revidirane:
"Židovsko pleme ali židovski
men posvečuje sredstva! To moramo vedno imeti pred očmi, ako ne želimo, da nas fašizem ne preseneti tako z ozirom
na domačo kot svetovno politiko.
Pojav anti-semitizma v Itali-
ki jo je bil napravil Mussolini s svojo etijopsko pustolovščino! In Židje so primerna žrtev! Oni so izpremenili neplodne pokrajine v Palestini v plodonosne vrtove, če so lahko zgradili Tel-Aviv za zionizem (Tel-Aviv je novo, moderno mesto v Palestini, ki so ga zgradili Židje po vojni, in središče pro-spevajoče židovske kolonije v Palestini), zakaj ne bi storili nekaj takega za fašizem — v Etijopiji"?
Seveda ni govora o tem, da bi se italijanski Židje preselili v Etijopijo prostovoljno. Toda fašizem ima v rokah moč ter jih lahko k temu prisili. Mussolini računa tako-le: Židje vedo, da jih ne marajo nikjer drugje in če jih začne preganjati še
ji ima svoje korenine seveda v tip ne obstojata. Nobenih fMfi.Ifalisličlli tttVMinji poetiki in im-nih značilnosti ni, ki bi se jih perializmu. Ker je Hitler stra-jon«	nazadnje veseli, če se
moglo pripisati izključno 2i- sten sovražnik židovstva, mu	lahko naselili v Etijopiji
dom. Rizlične židovske skupi- bo seveda dobro delo preganja- »n tarn pričeli novo življenje, ne predstavljajo mešanico ple- nje Židov v zavezniški Italiji;! Ampak glavni vzrok ostane men in elementov, ki so takisto poleg tega se je pa Mussolini — Hitler. Mussolinija zelo gri-odločevali pri sestavljanju dru- tudi proglasil za '"varuha mo- j ze Hitlerjeva supremacija. Hitler ie dosegal svoj cilj, ko je pogoltnil Avstrijo ter se nevar-| no približal italijanskim me-; jam. In Mussolini, kl je kot tipičen strahopetec arogantno! nasilen napram šibkejšim, ima srce v hlačah, kadar stopi pre-1
glijo, pristal na nekatere omejitve v oboroževanju ter se pridružil četverozvezi, ki bi vključevala še Italijo in Francijo.
Chamberlain je pristal na t p. predlog in angleška zunanja politika je stopila na novo pot.
(Več prihodnjič.)
(Nadaljevanje s 1. strani.*
-..j-
vedno novih razprtij in bojev. Konkurenca je njegova gonilna sila; kjer ta sila trči ob pro-tisilo ali tekmeca, je boj neizogiben. V tem je jedro vseh današnjih razprtij. Kapitalizem ' ene dežele se mora vedno boriti proti kapitalizmu drugih dežel, če noče izgubiti tržišč izven domačih mej in se zadušiti. To tudi pojasni, zakaj angleški kapitalizem na vse mile viže rovari proti sovjetski Rusiji, da jo sčasoma uniči: ruski državni kapitalizem je postal premočan, da bi se mogel angleški privatni kapitalizem dobro počutiti vpričo njega.
še en faktor
Ne smemo pozabiti tudi la-kozvane črne internacionale — orožnih industrij in bankirjev, ki jih kontrolirajo! Tem ljudem prinašajo vojne tako o-gromne dobičke, da dosegajo kar astronomske številke. Zato so neprestano na delu, da so posamezne države vedno sprte med seboj, črna internacionala na primer je imela Kvoje prste vmes tudi v Monakovem. kar lahko razberete iz uredniškega članka "Ozadje monakovske kupčije". Da je tudi v Ameriki mnogo magnatov, za katere pomeni oboroževanje jn vojna o-gromne profite, ni treba po-vdarjati. Vsi skupaj si zdaj lahko zadovoljno manejo roke:! njihova setev gre sijajno v kla- < sje. Plačujejo pa ljudstva vsega sveta.
Ali je oboroževanje potrebno?
Glede Združenih držav, ozirajoč se na današnji svetovni položaj, je težko reči: ne. če bi se Združene države razorožile ali preveč zanemarile obo-
roževanje, bi kmalu postale plen evrojskih in azijskih imperialističnih sil. Vendar pa se zdi, da gre to oboroževanje v ekstrem, zlasti na morju. Moderno opremljena armada bi s pomočjo močne zračne sile lahko odbila vsak napad na deželo. In marsikatera milijarda bi se lahko porabila v boljše (namene kot je pretirano oboroževanje na morju. Vrh tega pa to oboroževanje vzlic vsem zatrdilom raznih izvedencev ne ustvarja podlage za vero v naše miroljubne namene. Bojna mornarica je napadalno orožje — orožje osvajačev, imperialistov, ki škilijo preko svojih mej.
Koncert "Save"
Nedeljski koncert pevskega zbora '"Save" je bil uspeSen in pevci in občinstvo so bili zadovoljni drug z drugim. Udeležba je bila lepa, dasi je bilo prostora Še za nekaj posetni-kov. Zbor je koncert dobro podal in navzoči so bili zadovoljni z njim. Isto je treba reči o spevoigri "Kmeta ali mehčana?" Tudi domača plesna zabava, ki se je vršila po koncertu, je bila dobro obiskana in ljudje zadovoljni z njo. Več o koncertu na angleški strani (Searchlight).
LISTNICA
V; II t:IK\ I STVA
Ker je urednik "Proletarca" s. Frank Zaitz ra predavateljski turi, je Izostalo iz današnje številke nadaljevanje njegovega potopisa "Po 30. letih preko Atlantika". Nadaljeval se bo, ko se s. Zaitz vrne s ture.

JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK
DZINUIS KHAN
Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem f	stoletju v Aziji
iodoi
(Nadaljevanje.) Država pa se je začela kruliti. Velike družine so ae napadale med seboj. In le, ker je bil novi veliki khan korenina med temi pomehkuženimi ljudmi, vreden Džingis khana, ae Se država ni razsula.
V dežele so prišli krščanski misijonarji in oznanjevali novega človeka. In mnogo jih je bilo, ki so jim sledili.
In zopet so izbruhnile vojne. Brat velikega khana je odrinil z armado proti Bagdadu, da bi pokoril Turke. In že posebno je bila ta vojna tudi neke vrste bojni pohod takozvanih Križarjev, da bi osvobodili Sveto deželo. Kajti žena vojskovodje te mongolske armade je bila kristjanka.
Mde tem je na svojem bojnem pohodu proti Kitajski umrl veliki khan Mdnke. Umrl je na naskakovalni lestvi, prislonjeni na zid kitajske trdnjave. Bila je to smrt vojaka,
vrednega velikega prednika.
★
Pod Mftlkejevim naslednikom, ko je bil za velikega khana Kublai, je živel sloveči potnik Marco Polo mnogo let na dvoru v Pekingu kot knezov zaupnik.
Opisal je položaj države in ta opis je čudovito pisana zgodba. Tudi ni mnogo manjkalo, da ni veliki khan postal kristjan. Marco Polo ga je k temu nagovarjal. Ali veliki khan mu je dal zanimivi odgovor:
"Zakaj naj bi postal kristjan? In če bi postal kristjan, bi prišli knezi mojega dvora in me vprašali, kaj me je pripravilo, da sem se dal krstiti. In če bi jim ne mogel odgovoriti? Kaj potem?"
. Ta zviti, klubovalni in duhoviti odgovor je naravnost vpil v duhu njegovega prednika Džingis khana.
' Vojne je vodil na vse strani, kakor njegovi predniki. Njegovi generali so vojskovali v Kašmiru in v Vengalih, se izkrcali na Javi in Sumatri, zavzeli Anam, Tonking in Hohinhi-ro. Napadli so sibirska lovska plemena in prodirali do Afrike. Neki mongolski admiral je z velikim brodovjem in s stotisoč možmi bil poslan na Japonsko, ker Japonci niso plačevali davka. Brodovje in admiral so se v nekem orkanu potopil.
Ko je Kublai umrl, se je država začela rušiti. Družinski prepiri in gospodarske razmere raznih klik so jo rušile. Tu in tam se je še kakšnemu energičnemu velikemu khanu posrečilo, da je za kratko dobo razpoke za-koval. Ali dolgo ni držalo.
Naposled so kitajski vladarji Džingis kha-novo državo razrušili. Zadnji veliki khan je sedel v Pekingu. Bil je posebnež, ki se ni prav nič zanimal za državo. Mučil se je z nekako vodno uro, ki jo je iznašel.
Ko so stali Kitajci s svojo armado že pri mestnih vratih, se je veliki khan odrekel vsaki obrambi. Zbral je Mongole, ki so še preostali, odšel z njimi na drugo stran velikega zidu in odšel z njimi nazaj v puščavo Gobi, v domovino svojih prednikov.
In tako so bili Mongoli zopet doma. Poldrugo stoletje je bila usoda sveta v njihovih rokah.
Imperija Džingis khanovega ni bilo več.
Kar vemo od zadnjega vladanja Mongolov, je poročal Marko Polo. Prinesel je prve skromne, a natančne spise v Evropo. Vendar pri svojih poslušalcih ni imel uspeha. Bili so takrat naduti velikaši in učenjaki, ki takim pravljicam niso mogli verjeti. Se na njegovi smrtni postelji so ga duhovniki skušali pregovoriti, da bi izjavil, da so njegovi spisi in poročila o Mongolih laž. Grozili so mu, ako ne prekliče, z najhujšimi in najstrašnejšimi peklenskimi kaznimi. Marko Polo je umrl kot veren kristjan ... a vseeno svojih poročil ni preklical.
Stoletja so pretekla.
Danes žive Mongoli zopet kakor od svojega začetka kot pastirji in jezdeci v svoji deželi.
In Džingh
is khan jim je kakor izgubljena
pravljica.
Nikdo ne ve za njegov grob. Samo mon-
golski pastirji si šepetajo o njem, kakor bi vedeli, kje je. Ne vedo pa nič.
Se le v novejšem času so se zgodovinarji lotili, da potegnejo iz pozabnosti tisto pravljično državo, grozne boje in strahote človeškega klanja, tistega pravljičnega moža, in jih pokažejo svetu. Zakaj ogromnejše države še ne pomni svetovna zgodovina, strašnej-ših vojn in človeškega klanja Še kljub zadnji svetovni vojni ni bilo v svetovni zgodovini.
Ogromno poglavje svetovne zgodovine, v kateri je vtelešeno ime Džingis khanovo, se zdaj odpira. Morda bomo nekega dne po kakšnem morebitnem odkritju zvedeli več in natančnejše o junaških, groznih in slavnih
dnevih mongolskega gospodstva.
* .
V začetku 20. stoletja je bila Mongolija zopet pritegnjena v politične boje. Najprej sta se kosali za gospodstvo te ogromne stepa, ki se razprostira od zapadnega Turkesta-na do vzhodne Mongolije, od Sibirije do severnih mej Pamirja, Rusija in Kitajska. Tretja država, ki je njuhala to divjačino in je hotela prodiranje Rusije zadržati, je bila Japonska. Vse tri države so zasledovale isti cilj: gospodstvo nad Mongolijo. Ali morale so se začasno zadovoljiti samo z delnimi uspehi. Kitajska je smatrala notranjo Mongolijo za svojo. Rusija je zavzemala zunanjo Mongolijo, ki je postala socialna republika, Japonska pa je postavila v Mundžukuo cesarja, ki je Mongolom obljubil, da bo ustanovil veliko mongolsko državo, deželo miru in zemeljske sreče.
Ali Mongolija sama, sporno jabolko Azije, ni aktivno segala v politiko. Ni se povzpela do lastnega državnega življenja, ni se branila plenaželjnih sosedov. V pravljicah, kajpada. si Mongoli pripovedujejo o slavni preteklosti, o svojem gospodstvu nad vsemi sosedi, da, celo o gospodstvu čez ves svet. In Mongol sanjari, da se bo pojavil mogočen vladar, ki bo, kakor nekoč veliki Džingis khan, poslal svoje mongolske armade na vse strani sveta ter zopet ustanovil veliko mongolsko svetovno cesarstvo.
Džingis khanu se je leta 1200., kakor smo videli, posrečilo, kar so že prej manjši poglavarji plemen *kušali zaman uresničiti, namreč, da je združil vsa mongolska pastirska plemena ter tako z združenimi močmi zavladal vsej Aziji, delu Evrope in trkal na obale Jadranskega morja in na bregove reke Donave.
Usoda je dala "šibi božji", kakor so ga narodi imenovali, v roke vse države od bregov Donave do Indije. Ali ene reči ni mogel Cha-Chan, Džingis khan kljub znameniti knjigi postav, Jasa. preprečiti. Razpad, delitev države med sinove in vnuke. Nesloga in pred vsem vpliv kulture zavojevanih ljudstev je grizlo tfivljensko moč z vojaško silo ustvarjene države in jo zrušilo v krvavih medsebojnih prepirih.
Sredi teh prepirov pa je bil Mongolom napovedan novi genijalni vojskovodja, drugi osvojevalec sveta. Vladal je kosu srca nekdanje velike države ob mejah Irana, Turana in Transoxanie.
Nekemu poglavarju majhnega plemena, pripoveduje poročilo, ki je južno od Samar-kanda pasel svoje črede, je neki šejk razložil sanje, ki so se poglavarju sanjale: "Rodil se ti bo sin", je rekel šejk, "ki bo z močjo meča osvojil ves svet, spreobrnil vse ljudi v islam in očistil zemljo temote in zmot ter upeljal lepe novosti."
Ko se je v napovedani čas res temu poglavarju rodil sin, bilo je to leta 1336, 9. aprila, torej pred sedem sto leti od danes, je stopil oče zopet k šejku, da mu poišče ime za sina. Našel je duhovnika ko je ravno čital koran in to pri besedi Tamurru, kar pomeni potres. In tako je poglavarjev sin dobil ime Timur, to je Železni.
Velike reči so bile prerokovane Timuru. Rekel bi nemogoče reči, kajti poglavar bo le nekega majhnega plemena, kakor je njegov oče, ki ga zdaj vlada. In kako bi mu naj sledili Mongoli, ko pa ni niti potomec Džingis khanov. Po knjigi postav Jassa pa smejo biti khani samo potomci Džingis khanovi.
(Dalje prihodnjič.)
SLIKE IZ KITAJSKE
3.
JOHN DOE—I. J.
tslopjem vse polno vojakov, ki
nila v starodavnem Alcazarju. morejo dobiti, odkar je pretr-Enajat dni pozneje je stalo tri gana zveza z Barcelono) so
Obiek na fronti
Tisto jutro smo zajtrkovali v družbi poveljnika kitajske divizije in nekega ruskega časnikarja, dopisnika sovjetske u-radne časopisne agencije Tass; po zajtrku je bil na programu obisk bojišča.
Najprej se bom dotaknil kolega iz Rusije. Mož ni bil prvi ruski časnikar, ki sem ga srečal v Kini. Agencija Tass ima v Kini več kot tucat svojih poročevalcev, ki dnevno zasledujejo potek gigantske borbe med kitajskimi in japonskimi armadami in sicer ves čas nenapovedane, a zato nič manj krute vojne. Ti ljudje so več kot navadni poročevalci — oni predstavljajo oči in ušesa sovjetske vlade in vedo mnogo o stvareh, ki so za druge inozemske poročevalce desetkrat zapečatena tajna. Moj ruski kolega je bil čeden in krepak dečko iz Moskve, kjer ga čaka žena, ampak kaj posebnega nisem mogel izvedeti od njega. So stvari, o katerih je treba molčati...
Po zajtrku smo odrinili peš proti fronti; spremljal nas je štabni oficir, ki nam ga je dodelil divizijski poveljnik. Nekaj časa smo korakali po ilovnati cesti proti Juichangu. Pot; P(>z,^Je' K i.i Iti 1 u npvnrnn kpr an ianon- Hank0W, S
so tod počivali. Na steni poslopja je bil nabit velik letak, ki jim je govoril: "Mi se moramo boriti z železno odločnostjo, dokler ne preženemo napadalca!" Bojni grom se nam je v tem že zelo približal in mi smo zavili na ozko gorsko stezo. Ker se pač nismo zavedali, kako blizu je nevarnost, smo nekateri zlezli na neko pečino, da bi imeli boljši razgled. Od nekod je pridrvel kitajski častnik ter nas jezno poklical nazaj. "Ali bi radi, da vas Japonci pobijejo?" je kriknil nad nami. "Japonci so vrgli sinoči na ta le grič nad dve sto granat in 40 naših mož je bilo ubitih ali ranjenih. Komaj dve uri je. odkar so prenehali streljati! In bombardiranje se lahko vsak čas ponovi!"
Nato nas je vodil v bližnjo globel, kjer smo našli v skalnem zaklonu kitajskega pol-kovnega poveljnika, ki je po telefonu dajal navodila topni-čarjem, ki so obstreljevali japonske pozicije. Tam doli pred nami je bilo razprostrto obširno bojišče, kjer sta se borili dve armadi na življenje in smrt — in za posest Hankovva. Gorske ki so varovale pot v so bile še v kitajski
sto tisoč Francovih vojakov na obrežju reke Manzanares, ki jih jc ločila od Madrida, če bi bili Francovi polki tedaj udarili preko Manzanaresa, bi bil
strogo odmerjena; posamezen MadridČan dobi 150 gramov kruha na dan (to je nekoliko več kot pred tremi meseci); mesa skoro nikdar ne vidi, rib
Madrid njihov, kajti generalu sploh ne, sadja zelo malo, so-Miaj! se je videl položaj tako čivja pa tudi ne; glavna hrana brezupen, da je bil že uredil j je v teh časih riž. Mleka Ma-vse potrebno za umik svojih čet dridčani sploh ne okusijo, kaj-iz mesta. Toda Francove čete ti na razpolago je le malo kon-niso izrabile sijajne prilike in denziranega mleka za otroke.
je bila nevarna, ker so japon ski letalci pogosto napadali ki- posesti.
tajske vojaške oddelke. Vsak Kitajsko vojasstvo je pora-čas smo naleteli na trupla raz- j bilo odmor ki so jim ga dovo-, mrcv arjenih kitajskih vojakov, Mi japonski topovi, za zajtrk od katerih se je v hudi vročini širil hud smrad. In enkrat smo bili priče pravcatega masakra, ki ga je povzročila med kitajskimi vojaki ena sama japonska bomba.
Bataljon kitajskega vojaštva se je skril v gošči bambusovih
— mešanica svinjetine, sočivja n riža —, Vi jim je bil prine-šen v kotlih iz spodaj ležeče vasice. Neki vojak, ki je baš prispel s prve bojne linije, je pravil: "Ni baš tako slabo tam doli. Japonci niso tako močni in hrabri kot se vam zdi. Pred
dreves. Japonski letalec jih je napadom nas ure in ure obde-vzlic temu iztaknil in spustil ■ lavajo s topovi in še potem, ko med nje težko bombo. Sledila »o v napadu, začno metati svo-strahotna eksplozija, ki je je ročne granate, ko so še 30 m
je
v velikem krogu podrla vsa drevesa kot bi bila iz slame. Vojake v gošči je eksplozija pobila.
Se bolj žalosten kot pogled na mrtve je pogled na žive vojake. Ob cesti smo srečali nešteto bolnih in ranjenih borcev.
več čevljev od nas... Mi pa imamo povelje, da ne smerne otvoriti ognja, dokler ni sovražnik tik pred nami; to povelje izpolnjujemo; in kadar začne pokati z naše strani, cepajo Japonci na tla kot muhe!"
Ko smo se vračali v zaiedje, pa smo že videli znamenja, da so bili Kitajci sami pripravljeni
pasi je bilo izredno vroče, so
se mnogi njih tresli kot na le-.
mučila. Sko-1na najslabše - na umik. Sovražnikova mehanična premoč
du. Malarija jih je ro polovica kitajskega vojaštva v teh krajih boleha za to boleznijo v eni ali drugi obliki, in ker primanjkuje kinina. jim je nemogoče pomagati. Med četami, ki so korakale proti fronti, smo videli mnogo mož, ki so bili videti na smrt bolni; toda korakali so naprej, ker so ve-
je bila prevelika.
Sootoma smo tudi videli pri delu kitajski propagandistični oddelek, ki je slikal na steno neke hiše velik napis:
"Kitajci lepo postopajo s svojimi vjetniki. Ne bojte se podati se Kitajcem!"
Ta napis je povedal, da je
deli da se to od njih	kitajska komanda priprav-
je, dokler se morejo ^držati	11TY,;v. na nogah. Med njimi so bili tudi možje, ki so bili oboleli za
kolero — in živi okostnjaki.
Po ozki stezi smo prispeli na neko gorsko rebro, kjer smo našli na tleh pred majhnim po-
ljena odrediti umik; kajti na pis je bil naslikan za — japonske vojake.
Kitajski umik je prišel nekaj dni pozneje.
(Konec.)
Društvom in lilnbom
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
66

PROLETARCU
99
MADRID JE ŠE VEDNO PRETRD OREH ZA GENERALA FRANCA
Dve leti je ie minulo, odkar vojakov. Ra brani zdaj samo naskočile špansko glavno <*rog trideset ttooč mož >
Madrid fašistične čete noma špec.jalnstov kot saperji.
artileristi, strojni strelci itd., dočim ima general Franco tu na razpolago okrog 175 tisoč mož. Miaja namreč potrebuje vojaštvo na drugih frontah, kjer skušajo fašisti prodreti lo-
so
mesto
generala Franca; dve leti že govori isti Franco, da bo "v najkrajšem času" — jutri ali pojutrišnjem — zasedel srce republike; toda Madrid je še vedno trd oreh, ob katerem se
krhajo fašistični zobje. V tem j J?«««6"* vrste zlasti na val™ "asu je bilo v Madridu ubitih	m almadensk, frontKS.-
več ljudi in uničenih več posio-
kij kakor kdaj prej pri obleganju mest v moderni dobi, z izjemo Verduna, ki so ga oblegali Nemci tekom svetovne vojne. Uradne številke povedo, da je v teh dveh letih padlo na Madrid nad osemnajst tisoč granat in gomb. Tekom oble-
cer pa zadostuje za obrambo Madrida tudi manjša armada, kajti mesto je zdaj vse drugače utrjeno kot je bilo ob času, ko so se mu fašisti približali prvikrat.
Tedaj, pred dvema letoma so imeli fašisti lepo priliko, polastiti se glavnega mesta. Sreča
ganja je bilo ubitih 5,500 civi- za i0jaliste pa je bila, da je fa-
1 isto v in blizu 1,500 vojakov, ranjenih je bilo pa okrog 27 tisoč. V istem času je bilo deloma ali popolnoma razdejanih najmanj 4,300 poslopij. Toda branitelji mesta in njegovi prebivalci kljub vsemu vztrajajo pri obrambi Madrida.
Število braniteljev Madrida se je zadnje mesece zelo skrčilo. Dočim je imel general Miaja svoj čas na pozicijah o-
Šistfrna komanda napravila enako napako kot Italijani leta 1915, ko si niso upali prekoračiti domala nezavarovane avstrijske meje, temveč so tako dolgo čakali ojačenj, da je medtem prispelo na mejo dovolj avstrijskega vojaštva, ki je zlahka vzdržalo italijanski naval. Dne 27. oktobra 1936. so Francove čete zasedle Tole-do ter osvobodile oblegano fa-
udarile na mesto, temveč so mirovale in čakale na svojo arti-lerijo. Vojaški izvedenci smatrajo, da so fašisti s tem zagrešili eno največjih vojaških napak kar jih je bilo storjenih tekom španske civilne vojne, kajti Miaja je izrabil njihovo o-klevanje ter konsolidiral o-brambo mesta, ki je poslej odbilo še vsak fašistični napad. In tako Franco že dve leti oblega Madrid, a je danes prav tako daleč od Puerta del Sol (Solnčni trg; glavni trg v Madridu) kakor je bil pred dvema letoma.
Franco je skušal zlomiti odpor madridskih braniteljev z neprestanim topniškim ognjem in z bombnimi napadi iz zraka. Njegove bombe in granate so uničile na tisoče hiš, razdejale Vseučiliško meslo, poškodovale vsa vladna poslopja in uničile okrog trinajst cerkev, med njimi madridsko katedralo in cerkvi San Sabastian San Luis in svete Carmen, in skoro vse samostane. Promet ulične železnice je onemogočen; vozi samo podzemska železnica. Drevje, ki je nekoč krasilo madridske ulice, parke in velika-ške vrtove, je izginilo; nekaj so ga podrle bombe in granate, ostalo so posekali Madridčani sami, kajti zime so v Madridu ostre in premoga ni. Pomanjkanje kuriva je v zadnjih dveh zimah povzročilo mnogo trpljenja v Madridu, poleg tega je pa mučila prebivalstvo še lakota. Vsa živila (kolikor jih
i krog mesta od 150 do 200 tisoč šistično posadko, ki se je bra-
Kljub temu se pa Madrid še vedno krepko upira fašistom.
Za lojali8te je to velikega pomena. Padec Madrida bi sprostil armado, ki ga oblega in Franco bi jo lahko poslal na druge fronte ter verjetno a to premočjo premagal lojaliste. Ampak dokler Madrid trdno stoji, mora Čepeti pred Madridom tudi Francova osrednja armada. Lojalisti se tega dobro zavedajo, zato so poverili o-brambo Madrida svojim najbolj izvežbanim četam ter mesto spremenili v prvovrstno trdnjavo.
V zgodovini je bilo malo tako dolgotrajnih obleganj in le malokatero oblegano mesto je vzdržalo tako silovite napade kot Madrid. Mesto je oblegano od treh strani — od severa, juga in zapada — in ima odprto pot le proti vzhodu, kjer leži Valencija, s katero ga veže cesta preko Alcala de Henares in Cuence. Po tej cesti dobiva o-jačenja, kadar jih potrebuje, vojne potrebščine in pa vsaj toliko živil, da si njegovi prebivalci in branitelji za silo **pri-vežejo duše".
Ko bo zgodovinar pisal o ob-leganju Madrida, bo moral priznati, da so ti ljudje, ki so ga branili, vedeli, da je bil Madrid srce v obrambnem sistemu mlade, napadene španske republike; braniteljem tega mesta in prebivalcem, ki so vztrajali pod sovražnim ognjem bo moral pa dati vse priznanje, ki gre junakom.
DO KDAJ?
Izzivalen in maščevalen, je fašizem podoben pijanemu in opotekajočemu se človeku, ki izziva in maha vse križem. Vsak poraz, ki ga doživi na bojnem polju, maščuje s tem, da bombardira odprta mesta ter mori z bahaško naslado nedolžna bitja: otroke, žene in starčke.
Od prvega dne, ko so se v našem rojstnem kraju pojavile na ulici njegove prve napadal-
čna ekspanzija, saj to je v bistvu doktrina fašizma. Ko je pred leti demokratično časopisje opozarjalo, da fašizem goji sovražne in napadalne namene napram mirnim narodom, so konservativni listi odgovarjali, češ, da pišejo tako samo zato, da bi prikrili namene drugih demokratičnih držav, od katerih so plačani. In ni manjkalo lahkomiselnih ljudi, ki so mislili,, da je nevarnost socializma pred vratmi;
ne tolpe, pa do danes ni izpre-	tudi avstrijski katoličani so pomenil svojega nasilnega in	birali darove še pred par leti brutalnega nastopa. Prišel je	na poziv dunajskega nadškofa na površje s silo, vzdržuje se z	kardinala Innitzerja, za "lač-nasiljem in padel bo tudi samo	ne" v Rusiji, toda brco ao do-
s silo. Njegova moč obstoja iz takozvane "dinamike" — gonilna sila, katera se pri fašizmu najbolje izraža v nasilstvu in sovraštvu.
brli od cizma.
strani nemškega na«
Kljub evropskim dogodkom, kjer zgleda kakor bi rasizem začasno triumfiral, moramo
Tudi napovedana gonja pro- ostati optimisti.
ti Židom ni nič drugega kakor nujna potreba, da se osveži sovraštvo in da se vzdrži potrebna napetost in moč stranke.
Da bi po tolikih letih fašizma maloštevilni židje v Italiji igrali še kakšno socialno ali
Splošne in zaključne bitke fašizem ne prenese in kakor bi se sam tega zavedal, se je tu pa tam začel umikati; brez dvoma z namenom, da počaka bolj ugodno priliko, da bi se kaj okoristil. Da bi fašizgm
gospodarsko vlogo je n«y®rj«t-1 mirovaIt ni misliti; njegov< fl.
izčrpane, na hrbtu
no, saj je bil že pred Časom u-veden svojevrsten sindikalni in korporacijski sistem ter državno nadzorovanje, ki ne samo ovira, temveč uničuje vsak gospodarski napredek. Ustanovljena pa je bila lastna oligarhija izkoriščevalcev, ki je ogulila in izmozgala cel narod do skrajnosti. Rasizem do danes v Italiji ni prišel v poštev; Mussolini sam je baje dejal E. Ludvvigu, da pristno pleme ne
nance so iz-crpane, na nosi ogromen vojni aparat — zadaj pa stoji množica lačnih. Kdaj bo vsega tega konec?
"Njiva".
Dies zahteva lekesovo resignacijo
Texaški "rdeči ribič" Dies z
vedno večjo vnemo dokazuje
obstoja več. In danes,"po 15 le-	ameriški javnosti, da se je pre-tih, ko se fašizem nahaja na	i*kava, ki jo vodi, docela izne-vrhuncu "slave", njegova "di-. verila svojemu namenu in po-namika" vidno peša; zato išče	cirkuška atrakcija, pri novih dotokov sovraštva, in če	kateri gre glavnemu klovnu ne najde drugih kakor v začeti	P™d vsem zato, da se izkašlja gonji proti peščici Židov, je	nad neljubimi mu nevv-dealski-njegova življenska sila šibkej-	mi osebnostmi. Zdaj se spet je-ša kakor smo si mislili in nje-	zi na notranjega tajnika Icke-gov konec je bližje, kakor ga	*a, upravitelja WiPA Hopkinsa lahko predvidevamo. Razum-	in delavsko tajnico Miss Per-ljivo je, da bo fašizem, ki se	kins ter zahteva, da vsi trije re-dobi na robu prepada, posku-	si gn i rajo, ker "zahtevajo to kosil igrati zadnjo karto; vse nje-	risti dežele". Na Ickesa je po-govo delovanje je usmerjeno v	sebno hud, ker je zadnjič deta namen. Kako naj bi živel	jal, da je Dies "udarjen", izja-brez boja države kakor Nem-	ve prič, ki jih je nagrmadil nje-čija, Italija in Japonska, kate-	gov odsek pa "smetje". Ce bi re so zatolkle vso narodno eko-	Dies sam razumel, kaj se pravi nomijo v orožje in katerih	služiti interesom dežele, bi on glavni namen je imperialisti-! sam — resigniral!
KOMENTARJI
Ali ni t* UkrenMt prisiljena, ponarejen* ?
Pittsburški "Naprej" je v svoji predzadnji številki izne-nadit svoje čitatelje s sledečimi beležkami:
"Krizo, v kateri ne nahaja Amerika tekom zadnjega leta, občuti tudi "Proletarec", ki se je obrni) s pro*-njp na slovenska društva za podporo, k$r ni storil tekom zadnjih dvajset let. Naročnikom "Napreja" v društvih priporočamo, da nikjar ne nasprotujejo apelu tega slovenskega delavske-ga lista, ki je potreben pomoči. Z mnogimi stvarmi v pisanju "Proletarca'' se ne moremo strinjati, a preko vseh teh diferenc je "Proletarec" le delavski in tudi protifašistični list, kftertga bi b|lo škoda prepustiti težavam, ki mu vežejo roke. Nič zato, čs so rojaki okoli "Proletarca" po mnogih naselbinah mnenja, da je njihova poglavitna dolžnost nasprotovati in škoditi "Napreju" in dosledno protifašističnemu gibanju. "Napre-jevi" naročniki in prijatelji naj tudi ob tej priliki dokažejo, da v delav-skh vrstah ne vidijo "sovražnikov", temveč bratske zaveznike, katerim so pri koristnih akcijah pripravljeni pomagati kolikor morejo.
V	listnici uredništva nam "Proletarec" sporoča svojo nevoljo, da smo si upali opozoriti na njegovo Tudno pisanje o rezultatih Diesovega proti-rdečkarskega odbora. Pravi, da zavajamo na levo in desno in da ni tako bedast nasprotnik, da bi dostojno odgovarjal.
Nesreča je ravno v tem, da se pri "Proletarcu" na vsak način in kar po sili smatrajo za naše "nasprAtnike", ter da vsako besedo vzamejo kot sovražen napad in tako dalje. Mi s svoje strani ne smatramo "Proletarca" za nasprotnika, temveč za razrednega sobrata, ki ima * marsikaterih pogledih napačna in delavskim ciljem škodljiva naciranja. katere od časa do časa, v okvirju možnosti, a vselej v dostojnem tonu omenimo.
V	tem smislu smo rekli, da je čudno, da delavski, socijalistični list daje publiciteto in pritrjevalne komentarje k izjavam takih osebnosti pred Diesom kot sta n. pr. Matthews ali Banta, prvi očevidni štrajkbreher, drugi dokazani špijon in nacistični agent. — Razširjanje in pritrjevanje k Diesovcm delovanju in k izjavam Matthewsov in Ban to v je stvai reakcionarnega časopisja in ono to svojo nalogo tudi vrli. Delavski in
sati o vas!" — namreč več kot »mo tedaj zapisali v odgovor ' na njegovo podtikanje, da dr-
1 žimo z Diesovim odsekom.
i
Kar se tiče "napačnih in delavskim ciljem škodljivih nazi-ranj" "Proletarca", pa moramo reči, da smo pri nas drugačnega mnenja; mi smo na primer prepričani, da "Napreje-vo" capljanje za komunisti nI koristno za naše delavce; da je njegova "nestrankarska" politika zgrešena; da je njegovo stalUČe napram sovjetski Rusiji docela nekritično in zato kvarno; in da je prav tako kvarna njegova taktika vsiljevanja svojega mnenja in smor-nic "Proletarcu" in "Prosveti", s katero bega svoje čitatelje. "Proletarec" ima tudi svoje mnenje, smernice in načela, pa j jih ne vsiljuje "Napreju".
Kar se tiče "dostojnega to na", o katerem pravi "Naprej", da se ga poslužuje pri kritiziranju "Proletarca", je treba tatelji svojo glavno nalogo v I povedati, da ni bila laž še ni-nasprotovanju "Napreju";| kdar dostojna, pa če je pove-"Proletarec" jih je vedno učil dana še bolj premeteno! in jih že vedno uči, da je naša zdaj pa k Diesov i preiska-glavna naloga propagiranje so- vi, -Napreju" ,mo že poVeda-ei&lističmh idej in udejstvova- j da ni fepo 2avajati svoje či-nje v delavskem unijskem Jn tatelje z neresnično trditvijo
ništva": "Več se ne splača pi-jvsemu, kar je v ameriškem jav-
.-ocial stični listi pa bi po našem mnenju morali razkriti mreže te reakcionarne propagande, ne pa ji pomagati. Tudi ne v slučaju, če se proži prilika potom Diesovega komiteja udariti po komunistih, ki so danes glavna tarča reakcije."
Kar se tiče priznanja, da je navsezadnje tudi "Proletarec" delavski in protifašističen list, je prišlo malce prepozno; našim delavcem, pa tudi naši reakciji je to znano že tri in trideset let. — Glede njihovega[ apela v korist "Proletarca" moramo reči, da je bilo prav lepo od njih, da so to storili, zlasti, če bi bile njihove besede iskrene. — Potrebno se nam pa zdi, na tem mestu opozoriti na nekatere netočnosti (ta izraz rabimo, da ne bodemo spet obdoiženi — nedostojnosti) v "Naprejevih" beležkah:
Dvomimo, da vidijo naši či-
nem živijeuju kojičkai naprednega in liberalnega? In če mu je znano — zakaj bega in zavaja svoje čitatelje z nasprotnimi trditvami in namigavanji? To ni pošteno. (In ker ni pošteno, tudi nj — dostojno.)
Torej kar štiri resne netočnosti v enem samem "Napreje-vem" članku! To Je slab rekord za list, ki hoče prepričati svoje čitatelje, da je pošten in vrh te?a še naš — "prijatelj".. 1 Ali more kdo reči po vseh teh netočnostih, da je bil "Napre-jev" apel v korist "Proletarca" resno in iekreno mišljen? Na tak način znajo apelirati tudi
jezuiti: najprej lepo pogladl nasprotnika po obrazu, potem mu pa skoči za vrat ter mu zasadi kremplje v grlo! wPrija-teljska" roka, kopica netočnosti in vzbujanje ' predsodkov proti "Proletarcu" s pomočjo neresničnih trditev in namiga-vanj — vse v eni vreči! Ali se tako pokaže iskrena volja in bratski zavezniški čut sodelovanja z drugimi delavskimi skupinami?
je dobra, če pomislimo, v kakšnih razmerah je bila vzgjje-na. Socialistično gibanje kljub vsemu Živi in kaže pot v novo dobo.
S. Alpner ni zadovoljen, ker je uprava zvišala cene oglasom v Am. druž. koledarju. Pravi, da b! se jih bilo dobilo več, Če bi bili cenejši. — Odgovarja mu upravnik Pogorelec, ki po-vdarja, da so se cene tisku v zadnjih štirih ali petih letih
Ke, s to jezuitsko taktika nas zvišale nad 25 dočim smo ne boste pridobili! Dokler se ne mi cene oglasom zvišali za naučite iskrenosti, tako dolgo mnogo manjši odstotek, in ako
ne bgdemo moyli verjeti Vašim * prijateljskim gestam, kakor bi ne msralj sprejeti ponarejenih bankovcev za pristne.
Zapisnik konference Prosvetne matice v Waukeganu, 111., dne 30. okt. 1938.
Sodružica Kristina Podijavor-šek, tajnica konference, otvori konferenco ob 10. dopoldne. Za predsednika je izvoljen s. Anton Garden, za zapisnikarico
apelira na vse navzoče, da mu pomagajo po svojih močeh. Dalje poda obširno poročilo o stanju naših publikacij Proletarcu, Amer. druž. koledarju in I le.
je uprava hotela, da se naredi nekaj prebitka s koledarjem, je bila v to primorana. Sicer pa gre ves prebitek, ki se ga naredi s to publikacijo, za vzdrževanje Proletarca; torej v dobre namene. — S. Peklaj poroča, da niso mogli pripraviti programa in da v republikanskem gnezdu nimajo kooperacije. — Angela Zaitz govori o rdečih sokoličih in apelira na milwauške in vvaukeganske žene in sodružice, da je treba pridržati mladino za naše idea-S. Judnich pravi, da niso
njem. S. Zaitz je pokazal, da
je potoval po Evropi odprtih oči in da ni ušlo njegovim očem nič takega, kar zanima delavca. Njegovo predavanje in pa njegov potopis v "Proletarcu" so dokaz, da je izvrsten opazovalec in da zna svoje vti<e na zanimiv način podati bodi.d v besedi ali tisku. Zato priporočam rojakom, ki se zanimajo za življenje rojakov v starem kraju, tamošnje delavske razmero, itd., <pa nimajo še "Proletarca", da si ga naroČijo, če ga pa imajo, ga pa priporoče svojim znancem in prijateljem, ki niso še naročniki, članki, ki jih piše s. Zaitz v "Proletarcu", so sami vredni naročnine. Cleve-landtane pa opozarjam, da ne zamude shodov 1. in 2. decembra na katerih bo predaval s. Zaitz.
S shodom v Bridgevillu sem zadovoljen in se zahvaljujem vsem rojakom, ki so prišli k predavanju. Z John Kvarti-chem sva se potrudila, da je bil čim uspešnejši. Nadaljnin: shodom oziroma predavanjem s. Zaitza je pa skoro gotovo škodoval sneg, ki je nenadoma za-
političnem gibanju na podlagi soc. načel; če pri "Napre-
ali namigavanjem, da "Proletarec" odobrava delovanje
ju zasledujejo pisanje naših Diesovega preiskovalnega od-dopisnikov, lahko vidijo, da se,seka; in vendar '"Naprej" natega v polni meri zavedajo. O duljuje s to zavajalno propa-nasprotovanju "Napreju", ko- Kando proti -Proletarcu", dasi likor ga je med našimi čitate- dobro ve da je -proletarec" Iji, je treba pa povedati, da jelbolj ob^irno pLsai 0 tej preiska-naravna posledica zgrešene vi iz vidika deiaVsJkih interesov taktike tega lista, čigar izdaja- ter jo kritiziral kot n. pr. "Na-telji so menda mislili, da mu>prej» ^am! Mar uredniku "Na-bodo pridobili nic koliko pri- preja- ni znan0t da je <Trole. jateljev in naročnikov, ako se rec>, ponovno kritiziral in ob-bodo zaletavali v naše napre-i sodi, Dieaovo proti-komunisti-dne delavske ustanove in vodi- čno Konjo ter opozoril svoje či-telje, pri čemur so se pa pošte- tatelje da je to DietSOVO brska_
no vrestali.	; nje ZSL komunisti zgolj pretve-
Tudi ni "Proletarec" nikdar 'za, da se ustvari sovražno jav-zapioal, da "ni tako bedast, da no mnenje napram delavskim bi dostojno odgovarjal" (nam- organizacijam kot sta UAW in reč "Napreju"), pač je pa za- CIO, dalje napram delavskim pisa! v omenjeni "listnici ured- političnim gibanjem in proti
pa Marv Musich. Nato tajnica 1 Majskem Glasu.	| jme); učiteljice in sodružica Ža
orečita zapisnik prejšnje seje,! Za klub št. 37 poroča s. gi4r ni imela časa, da bi še na- padel po Pennsylvaniji in šoki je sprejet kot čitan. Nato je'Leonard Alpner, da še precej dalje poučevala. — Sodružica	sednjih državah. Na bridge-podnno in sprejeto poročilo taj-1 dobro izhajajo, zlasti dobro je Turpin priporoča, naj bi se po- villskem shodu smo nabrali za niče, ki daruje v konferenčno izpadla prireditev dne 1. maja. I skušalo dobiti kako drugo ose-	krit je stroškov predavanja blagajno svojo plačo. V blaga j-i Enako poroča s. Smole. |>(). ki bi pn«\ zela t" nftlOfO.	$11.50, za kar se posetnikom
ni je $50.22 v gotovini in dve delnici po $25.00. Sprejet je
Za klub št. 45 poroča s. Paul Br. Schvveiger govori za m!a-1 lepo zahvaljujem.
Peklaj, da imajo v načrtu ra- dinski krožek SNPJ v Milvvau-, predlog, da predsednik imenu- zne zanimivosti, da so zlasti keeju, da se mladina zanima je tri člane za pregledovanje delavni v unijah in da klub ni za atletiko in da jo vzgajajo v knjig; imenovani so Peter Ber- ša izgubil upanja; seve, če bi 'naprednem duhu. — Smole in1 nik, F rances Artach ril Frank imeli več članov, bi bilo dosti Alpner pravita, da so v zadre-
Lorenz Kaučič.. .
Članska konvencija
Okrajna organizacija vabi
mimmm\miimmt\imxmvimmmmmmmumffl\
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR.
Ka leto 1939. — 25. letnik
Vsebina jubilejnega letnika je izredno pestra n zanimiva. V povest nem delu prinaša sledeče POVESTI in ČRTICE:
Drobec iz življenja < Mert Duh), Gladovna stavka v Trbovljah (L. Mrzel), Kako je nastala knjiga Davidovih psalmov (Ivan Vuk), Marga
(Louis Beniger), Naši Amerikanci v starem kraju (Kozma Teleban), Novo življenje (Anton Slabe), O možu, ki je hotel biti milijonar (Ivan Molek), Povratek (Angelo Cerkvenik), Pokljukarjeve neprilike (Frank S. Tauchar), Svilene nogavice (Etbin Kristan), Strokovnjaki (A Linda-rac), Testament Pavlo Obrisače (Ivan Vuk), Upornika Brezniča lastni življenjepis (Ivan Jontez) in Zapisan med mrtve (A Zaitz).
PESMI; Biriči (Tone Seliškar), Četrt stoletja (Frank Zaitz), Kje je Mesija? (Ivan Jontez), Orači miru^Tone Seliškar), Pesem slovenskih delavcev v Ameriki (iz Aškerčeve zapuščine), Puntarska pesem (Mile
Klopčič) in Tahitanec v Evropi (Culkovski).
ZGODOVINSKI SPISI: Četrt stoletja Ameriškega družinskega kole-do rja (Frank Zaitz) in Znamenita zbirka slovenskih knijg v Chicagu
(Stanko 2ele).
ČLANKI, OPISI IN RAZPRAVE: Cilji socialističnega gospodarstva (Ivan Ivanovič), Diktator Stalin (Milan Medvešek), Everything but the Squeal (Joseph Drasler), Fatalizem in delavsko gibanje (A Žburaja), Nova doba teme (Zrank Zaitz), Prihodnje leto nov jubilej "Proletarca" (urednik), V palačah lige narodov (Frank Zaitz), in Willard Wiscon-
sin, delo slovenskih pionirjev (Anton Garden).
i ' . i -i • * i "
Poleg tega ti obit v v tem letniku koledarja mnogo raznih informativnih in koledarskih podatkov.
Koledar krasi 55 lepih slik in risb. kakor vedno, je tudi letos lieno vezan v platno. Cena ista kot doslej: 75e /posamezen izvod. Pri veejih naročilih popust.
Naročila pošljite na naslov:
UPRAVA PROLETARCA
2301 So. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
Puncer.
Sledi Čitanje imen zastopnikov društev in klubov. Društva SNPJ zastopajo: št. 1 Peter Bernik, Chicago; št. 14 Frances Artach, VVaukegan; št. 16 Joe Ritonia, Milvvaukee; št. 102 Kristina Turpin, Cicero; št. 104 Vincent Pugelj, West Allis; št. 119 Jennie Miller, Waukegan; št. 192 Mary Muscih, Milvvaukee; št. 559 John Simon. Chicago; št. 568 Anton Krzich, VVaukegan ; milwauško in west~ alliško federacijo SNPJ zastopa Leo Schweiger; št. 19 JPZ Sloga zastopa Frank Puncer, Milvvaukee. — Klube JSZ zastopajo: št. 1 Angela Zaitz in Chas. Pogorelec, Chicago; št. 37 Leonard Alpner In Matt Smole, Milvvaukee; št. 45 Paul 'Peklaj, Waukegan; št. 180 Matt Musich, West Allis in Social Study Club kluba št. 1 Joseph Drasler. — Pevsko zbore zastopajo: "Savo", Chicago, Anton Garden; "Naprej", Milvvaukee, Frank Puncer. — Dramski odsek S. N. doma, Waukegan, zastopa Mary Hro-vatin; gospodinjskkodsek SND zastopa Mary Dobrovolc; zadružni odsek Louisa Ogrinc, čitalnico SND Anna Machnich.
Poročila zastopnikov: Bernik poroča, da deluje njihovo društvo za napredek v vseh ozirih. S. Artach poroča enako. Joe Ritonia poroča, da njihovo društvo dela za P ros v. matico in da so ustanovili mladinski krožek, ki so ga priključili k federaciji SNPJ. S. Miller pravi, da se njihovo društvo strinja z
bolje.
Za klub št. 180 poroča s. Musich, da ima sicer malo članov, toda ti pridno podpirajo in delajo za Farmer-Labor Progressive federacijo in razpečavajo literaturo.
Za Social Study Club pa poroča s. Drasler, da marljivo deluje Za socializem in unijsko gibanje ter obdržava zanimive in koristne diskuzije.
S. Garden poroča za "Savo", da sc precej aktivni, posebno ženski odsek, poleg tega pa člani delujejo tudi pri drugih organizacijah; o koncertu dne 2t. novembra pa pravi, da bo nekaj imenitnega, kajti pevci in pevke "Save" se bodo to pot posebno potrudili.
Frank Puncer poroča za "Naprej", da je bilo dobro, ker se mu je priključil "Zvon", ker so z njim pridobili več dobrih moči; v skupni koncert' ki se bo vršil spomladi 1939., ka zainteresirani tudi Detroitčani; dne 20. novembra letos bodo pa imel* prireditev, na katero vabi vse navzoče.
Anna Mahnich poroča za čitalnico SND, da imajo precej stroškov, pa se še precej dobro vzdržuje. — Marv Dobrovolc poroča za gospodinjski odsek, da v danih razmerah precej dobro posluje.—Louisa Ogrinc pa za zadružni odsek, da imajo
gi za voditelje in učiteljice; o- v*e č,ane «oc. stranke v okraju bračujo se na gl. urad, pa brez!£°?k (Chicago). da se udeleže uspeha. — S. Garden nato pri-
poroča, posebno za Milvvaukee, da bi se lahko od Časa do Časa obrnili na soc. stranko, ki bi jim preskrbela primerno osebo.
Puncer govori o koledarju in pravi, da bi se ga vec prodalo, če bi bil mehko vezan in zato cenejši. Tega mnenja je tudi Alpner. Anna Mahnich, Chas. Pogorelec in Ritonia so pa za Irdo vezan koledar, ker se ga tako lažje hrani in ima večjo veljavo. Pogorelec še dostavi, da v ceni ne bi bilo vidne razlike. poskusili smo že, pa je bila pretežna večina naših odjemalcev za trdo vezani koledar.
Govori še Garden o zaslugah socializma pri izboljšavanju položaja delavstva, nakar je dopoldanska seja zaključena.
2-dnevne članske konvencije, ki se bo vršila dne 3. in 4. decembra v Slovenskem delavskem centru, 2301 S Lavvndale ave. Prvo zborovanje se bo pričelo v soboto 3. dec. ob treh popoldne. Konvencija bo razpravljala o perečih problemih, ki jih je treba rešiti. Zato so vabljeni VSI člani, da se je udeležijo. To je njihova dolžnost.
PHIREDBE KLUBOV
J* IS« Z.
V iledečem seznamu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih društev:
december
xr	j, t .	BRIDGEPORT, Ohio. — Veselic«
Na popoldanski seji poroča i klub. "Naprej" it. u JSZ r soboto
nadzorni. odseli, da je. našel 1 10. dec. na Blame, o. knjiire v redu. Poročilo spre-i detrcit, mich. — Vcčerinka
it. lis JSZ ▼ soboto dne 17. J	„	_	i dec. ▼ Slov. del. domu.
S. Chas. Pogorelec nato O- COLLINWOOD, o. — Veselica tvori diskuzijo O političnem po- kluba it. 49 JSZ na božični večer 25. ložaju, o združenju liberalnih	^J'.4omu-
strank, o CIO in ADF. Pravi, .CH'CAC?' IL#L* ~ v .oboto 3,.
* decembra Silvestrova zabava kluba
Pravi,
da je reakcija na delu kakor še nikoli poprej.
it. 1 v dvorani SNPJ. Girard, O.—Domača
zabava kiu*
Diskuzije se udeleži več na-	ba 4t- 222 Jsz r »oboto 31. decem-
vzočih in ie zanimiva. Alpner	M**odelo,ril1 P">»*orih * A*o. se boji, kaj bo z Judi v Nevv Yorku. Puncer je v skrbeh za-
sestanke in učne tečaje, potre- radi obeh soc. strank in unij. bujejo pa več slovenskih knig Garden govori o Nestrankarski o zadružništvu; odsek ima svo- lig' in o civilni vojni med CIO je potežkoče, podpira Prole-1 in ADF.
. G I. ta jniku Prosvetne matice
tarča in Tom Mooneyja.
Anton Krzich poroča za dr. vsem kar je dobrega in korist- št. 568 SNPJ. da delajo za CIO nega. Ses. Turpin poroča, da in zadmgo, dasi tega ne ogla-
pomaga jo članice društva raz- šajo; Martin Judnich, zastop- j decembrom, ako mogoče, pečavati Amer. družinski kole- nik Proletarca dela kot žival in dar, da so ves čas članice P. M. pravi, da mu je žal, da nima in vedno pripravljene delati za več časa za to delo. koristi delavstva. Br. Pugelj Vsa poročila zastopnikov so pove, da je njegovo društvo za sprejeta.
P. M. in vse, kar je delavskega. Ses. Musich poroča, da je njeno
Nato govori s. Chas. Pogorelec, ki pravi, da delavska masa
društvo vedno v prvi vrsti, kjer-	preveč čita in troši denar za
koli gre za delavske interese in	kapitalistične liste, dočim svoje
v PM je od začetka. Br. John	zanemarja. Potrebno je. da se
Simon pravi, da se njegovo dru-	delavci začno bolj zanimati za
štvo zanima za Labor Party, na katere konvencijo je poslalo 2 zastopnika, in da deluje na to, da se ustanovi mladinski krožek pod okriljem federacije SNPJ. Br. Puncer poroča, da je društvo "Bled" JPZ Sloga vedno pripravljeno delovati za naprofh k in je sploh hrbtenica J. P. Z. Sloga.
Za klub št. 1 poroča sodružica Angela Zaitz, da so jako aktivni, zlasti sedaj, ko se "Sava" pripravlja na svoj jesenski koncert, na katerega vabi vse navzoče; glede naših rdečih so-
svoje liste kot je Proletarec, ki je sedaj v slabem finančnem položaju. Majski Glas je šel precej dobro v promet; in A-meriški družinski koledar bo letos vsaj en mesec poprej na trgu kot običajno; razpošiljati ga bomo pričeli sredi novembra. Seja eksekutive je sklenila. da bo šel s. Frank Zaitz na predavateljsko turo po naših naselbinah; predaval bo o delavskih in političnih razmerah v stari domovini in Evropi sploh, o položaju primorskih Slovencev in o iivljenskih raz-
1939.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ e nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov in kulturne odse-
se priporoča, da piše vsem na- ke klubov ter tajnike konferenc pro-šin organizacijam, da prieto-	n«« sporo če vse svoje pri-
pijo V Prosv. matico in to pred reditTe "uvrstitev v to kolono in da
nam pošljejo popravke, ako so po-.___,	, . . . I datki O priredbah napačno zabele-
er dosedanja tajnica kon- |e-| ) ference s. Kristina Podjavoršek
količev bo tudi treba nekaj u- merah naših ljudi tamkaj.
kreniti, ker doraščajo in jih bo treba razdeliti; sokoliči imajo izvrstno učiteljico v osebi sestre Beniger. — S. Pogorelec poroča, da je bil njihov piknik v korist "Proletarca" jako uspešen; ker he list v finančni zadregi,
Knjige Prosvetne matice bodo razposlane prihodnji mesfcc; mislimo, da smo napraviii do-
ne mara več sprejeti, je soglasno izvoljen za tajnika s. Anten Garden.
Predlagano in sprejeto, da se da sedanji tajnici $5.00 kot nagrada za njeno delo. Sprejeto.
Prihodnja konferenca se bo vršila meseca aprP.a 1939 v Chicagu.
Zbornica da priznanje tajnici Kristini Podjavoršek za njeno delo in se ji zahvali za vsoto $5.00, ki jo je darovala v konferenčno blagajno.
Pojoldanska seja zaključena ob pol štirih popoldne. "Po zborovanju je predaval s. Žagar o svojem potovanju po Jugoslaviji in Evropi.
Mary Musich, zapisnikarica.

FEi\TLS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnda!e Ave. Chicego, III.
Tel. Crawford 13S2
Pristna in okusna domača jedil« C«n« zmerne. Postreib« točn«.
i!
i ►
O predavanju sodruga Franka Zaitza
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI !
; NAROČITE SI DNEVNIK |
Sygan, Pe. — Predavanje s. ; Franka Zaitza v Bridgevillu dne 21. nov. je bilo povoljno obiskano, čeprav bi bilo lahko še bolje. Tisti, kf so prišli, so !
bro izbiro. Prihodnji zbor JSZ | bili veseli, da ga niso zamudili, se bo vršil enkrat prihodnje le-1 Predavanje je bilo zelo zani-to. Posledice svetovne vojne j mfVo In navzoči so poslušali
nas še vedno tepejo. Mladina predavatelja z velikim zanima-

99
St«ne z« celo leto $6.00, pol let« $3.00
l »tanavljajte nova druitva. ► f)wet članov (le) je treba za
l mo vo druitvo. Naslov za li.*t in za tajništvo je:
2657 S. Uwndale Ave. ? CHICAGO, ILL.
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦h
Predavanje s. Zaitza in drugo
Cleveland, O — V četrtek zvečer, dne 1. dec. bo predaval v Delavskem domu na Water-loo rd. urednik "Proletarca" Frank Zaitz ki je letos s svojo zakonsko diužico Angelo obiskal Jugoslavijo, naše kraje v Italiji, bivšo Avstrijo, Čvhoslo-vaško in Madžarsko; govorili
tf
ji
bo o delavskem in političnem! l>,aK01
viti Vprašanja, na katera bo loVanja za delavsko stvar in ki predavatelj odgovarjal. Po ga bomo še rabili v boju za na-končanem govorniškem progra-1 ie pravice. ♦•Proletarec" je de-mu se bo razvila prosta zabava lovski list, na katerega se labfco in ples, kjer se bo dobilo jeda-1 zanasemo in ki je vedno stal za če in pijače.	nami, ko smo bili v stavkah in
Pričetek predavanj ob osmih v drugih neprilikah. Dobili smo j na put po novice. Ta parv sm
_ Louis Zorko.	tudi pole za prispevke v "Pro- hitr mav fruštk požvampava—
________| letarčev" tiskovni fond in vsak kofe pa kreh — pa sm res nar-
cent bo dobrodošel. Upamo; da 1 prej šva, ket sm zadnč djava, naš apel ne bo naletel na gluha dober juter vošt Klukcu. Pa k ušesa in da bo naša prireditev dela na dobljupljej, in še le-obilno posečena. Vršila se bo v iov, zato em šva kar naprej z Društveni dvorani v Blaine, O., i mojo rdečo marelo. Tist dan ni v soboto zvečer 10. decembra. | blu zjutrej dežja, b bla žiher je malenkostna, j marelo doma pstiva, pa k sm jo Imeli bodemo tudi dobro god- j ie imeva sboj, sm jo mogva bo, ki bo igrala prave domače nost ke ukol. Zgebt jo nočm k plesne komade, valčke in polke.! m bo Še prov peršla ... če prov v Ko to pišem, sta rova Stan- (dež ne gre, i marela tud dobra ley in Barton že omejila obrat. *a sonce brant! Do sedaj sta nekaj časa dobro| Tll parv ,m pogledat naš-
Zo narodov blaaor'
Cleveland/ O. — "Za nar o-
M se imenuje igra, ki položaju v teh "d e že 1 ah.'* P red a - j? ?isal ?0*°.jni
se pa ne ve. Delavci, ki delajo v prvem rovu, so zdaj kar tri dni zaporedoma doma, kar je slabo znamenje. — Zadnje čase sem obiskal več uaročnikov, ki so obnovili naročnino, nekateri bi jo pa radi, pa niso moker so brez zaslužka.
, Joseph Snoy.
Letna seja
vanje se vrši pod pokrovitelj-1 ^venski pisatelj Ivan Cankar, stvom Prosvetne matice.	P™« igrana na cleveland- y t j
Ker je s. Zaitz d >ber opaž,-[*** <\ n«*e\>o 11. de- J valeč življenja in razmer, semvANanHlr>ern domu na prepričan, da ne bo nikomur,	. . . v
žal, kdor bo poselil to njegovo , En.j< eKa decembra poteče
predavanje. Dan pozneje, v pe-	urfk»r J* «»'1 Ivan
tek bo pa predaval v Naro i-1 C»nk*f- D»	fVd°st0j"< . „„ ,euaj	_________
nem domu na St. Clairju. Pri. *Pornnimo. kot naslednlk. nje- ^ ^	'
četek obeh predavanj bo točno	ld?J '»	zvest, u- >	»•
ob osmih zveter. Ne pozabite ! čt,n«'- pnr«ja Cankarjev. u.U-jtji	nova spominsko slavnost. Kot
Druitvo V boj. št. 53 SNPJ. bi,° r*>roi*no. bo revija, je prUpevalo v "Pro-etarfev" , katel» b.,la ustan0,vU«na ti,kovni fond $3.00. Predlo« je mu »f*"'"' "".f1"'1' ,Cankar: stavit Matt Petrovich. ki ve. da >e\	I'z?!".v "1»™°*'"' lpn t
se je "Proletarec" vedno boril	Naročnik, jobodopre-,
tudi za koristi SNPJ: zanj je •>*>• v P,ar dneh" A(^dor ni' glasovala velika večina navzo- na«*™* na mesečnik za, lepo-
čih in samo eden - proti. *'<>v'« ..'n P°"k , Cankarjev Ameriški družinski koledar K,a3mk m želi slavnostno »x-]
nam gre dobro izpod rok. Jan- d,HjQ- "lora takoj sprcfltl,m ^
, . t	. .	.... . uluh	rpntnv v trntnvmi »Il
kovich se je kar "razjezil in jih hiti raznašati kot veter. S tem dela nam drugim konkurenco, proti kateri pa nimamo nobenega ugovora, Še dopade se nam; bolj ko se bo požutil, prej bo delo opravljeno in koledar med našimi ljudmi. (Ko sem se oglasil pri Andrew Art-lju, mi je dejal: "Ne Du nič. Sem že obljubil Mrs. Janko-vich, da ga bom vzel od nje;
ona je Gorenjka, da veš." "Ta- ... ... .	, , —
ko?" sem mu odgovoril. "Saj...!dJe in rab,J° fraze:/a narod'i principih in da smo pripravlje-Ampak če bi bila zdajle doma za njegov blagor itd., zatega- ni korakati po začrtani poti. namesto tebe Pavla Artelj, bi	d*	*a Dne 17. decembra zvečer bo
ga pa jaz prodal..." No, An- držijo v duševni temi ter da^a- priredji naš Wiub večerinko v drejc, ki dobro razume šalo, mi razkošno živijo na račun slov. del. domu. 2at0 vabim kakor večina pravih krojačev,! Uuddkt ignorattce. Ker je pa — tukajšnje rojake, da se u-se je samo zasmejal in pridno med	zavist m bi bi jdeleie te ztbave. Vstopnina je
dalje šival hlače )	v?ak rad večjl rodo,Jub in nos,*i samo 25c in tisti posetnik, ki bo
Ne pozabite tudi da bo imel večJ° čast' se kre&ai° med Habo dobil srečno številko, bo dele-klub št. 49 JSZ dne' 25. dec?m- in »^povejo, da se je narod žen nagrade v vsoti pet dolar-bra plesno veselico v Delav- razdelil na dva tabora. Kako jev Zabave in vsega, kar spa-
I -L. 2 i.	.JC II« 1 m bniAKl ua IA <	.	1__. •______
ga bučarja. k je glih ane kosti mlatu k sm peršvedrava noter u šap.
"Dober juter!" sm djava.
"Kuga pa češ?" i djav, pa še prov grdu mej pogledov.
*Jest nočm neč " sm djava. Se mav zamav se mi zdev, k je tok rof govoru z m noj. "Peršva »m. deb ti men povedu kok kej bizmu* gre. Jest sm zde.i per cajtengah za psatlco, pa grem mav ke ukol, deb z vedla kok n kej stvar stoji, če češ sam seb dobr, le Čedn gov ar z mnoj! Jest le tolk pohval m, al pa tod potadlam u cajtength — in tist vejš da če tem tadva-va. boš jemu še slabi bizmus ket ga maš zdej."
Bučar je udaru * skero po
skem domu na AVaterloo rd.
Frank Barb:č.
Sodrug Zaitz v Clevelandu
Cleveland,. O.—Frank Zaitz, urednik "Proletarca" in predsednik nadzornega odbora S. N. P. J. je bil te tedne na govorniški turi po Pennsylvaniji. Prvega decembra ra pride v Cleveland in bo govoril v S. D. domu na W«terloo m* V petekr ^^^pilifepn 2. decembra bo pa imel predavanje v Narodnem domu na St. Clair Ave., v spodnji dvorani. Pričetek bo ob osmih zvečer. Kot je bilo že poročano se je Fr. Zaitz pred kratkim vrnil z obiska po Evropi. Govoril je z delavskimi voditelji v različnih deželah. Opazoval je delavske razmere in fašizem na licu mesta. Ker je dober opazovalec, nam bo orisal razmere, kakršne so pod fašizmom, nacizmom in v še demokratičnih državah v Evropi. Ne zamudite tega predavanja, ker dobrih govornikov, kot je Fr. Zaitz, se redko sliši. Po končanem predavanju boste imeli priliko sta-
Leto li>S8. se bliža svojemu slati 30 centov v gotovini aH koncu; kakor navadno, bo tre-poštnih znamkah, ker teh šte- ^ v 4ecembru izvoliti klubove vilk bomo tiskali samo par sto uradnike za prihodnje leto. Za-za izredna naročila. Tisti, ki to pozivam člane kluba št. 115 bodo poslali naročnino za celo	Detroit, Mich., da vsi pri-
leto ali za pol leta bodo imeli dej0 na *ej0t fcj *e bo vršila v prednost dobiti slavnostno iz- nede|jo 4. decembra v Slov.
dajo. Naročila pošljite na na- ljej domu na 437 Livernois	H
slov: "C. h", 6411 St. Clair Ave.,
i ave., pričetek ob devetih do- kosteh tku močnu, dej men ana Cleveland, O.)	poldne. Želim, da bi vsak pri-j ta valka glih u firtah perletela.
V igri "Za uarodov blagor" vedel seboj tudi enega novega Pa še prov gerdu je pogledov, Cankar predstavi javnosti lju-,£jana da bi se vsi pokazali, stisnu čik in plunu cel ke u kot, di, ki se vedno silijo v ospre- da ostanemo pri socialističnih pa ml djav:
'"Spela, kar češ nared, sam fprašuj me nka-r za bizmus. Bizmusa ni neč, dnara neč, sreče neč, klobas neč — ti pa tud hiter bejž preč!" in spe* mej prov zlo gerdfu pogledov.
Pa sm počas šva prek durm — kuga sm pa drujga tva ...
"Pa nka vse šare noter u klobase ne zmeč!" sm se djava, pa hivr skočila ven k je za skero perje v.
K sm tku Švedrava naprej k2 dol po štrit, srn koj zamerkava an sajn gor na voknu, "lejdis invajted". To se prau po kransk, "ta vejč gospe povah-lene." I, nu, ksm psatlca, gvišn
VČASIH JE LUŠTN0 BL0...
Piše Spela Potovčen
Ket sm djala zadnč, nm šva cajti paršl, da bjo nu pidoblju-
jej začel tunel delat n da bo poj dober zaslužu; zdej pa k je brez dela ga pa tud včas ki ven vržejo. Prašava sm ga, čeb tud za Klukca mogu dobt tran-sfer z dobljupijej na pidoblju-jej, deb fant mav bo!š zaslužu. I djav, deb se dal to nardet, čej dober delovc.
Mav poznej sm šva men an-ga boljupijej pr^žekta, pa em vidla Klukca k je na šaflo slo-niv n po babah zjov k so mem hodile. Skor se mje smilu, ki dež sov pa zebl ga je. Ja, tku je, če maš fanta na doblujpi-jej! če bo pa rejs dobiv na pi-dobljujej, bova ^pa včas uba lohk šla uštarijo.
Bla sm že zmairana ksm per-švedrava u ofic. Redahter je djav. da z mnoj na bo neč. To pa zato ksm bla per dveh biz-musmanih, pa nism prov neč zvedla kok n kej bizmus gre. Napsala sm le to kar se mi zgod! ta paru dan mojga repor tajna za cajtenge.
Druhč m pa raj šva na j ago koker pa pomejst sprašvat kok i bizmus. Merbit m imeva kej več loka — sam flinto mor m na posodo dobt...
l \M O\ rOlKMIl
Bolh Falcon Group* Buiy
At tK« FUId Muieum
Ckirago, lil. — Rfoj£»nized into My trip to the Chicago Field Mu-two »e para te groui>ii, actfordinir to »cum wa» very Interetittng and edu-their	the Falcfin« are keeping cationa) an weli. I kn»w that aH those
thinK- kummihK with their nevv planu who w«nt along naw and laarned a
ind BCtivitie«.	gfeat deal.	•* '
Th<- older group ha« »elaeted the' We wM» n«>w kave pUnty to talk name, JSF Junior (Juild. Not to be ubout at our meetingH and at achool outdone, the younkrer group »elected a» well. The only regret i« that the a new name for themselve*, too, and j time panaed too quickly and, before »ro now known a* the Falcon Com- we knew it, we had to return home. rade*. They meet regularly every Sa- We are fortunate to have «uch a turday morning for their clasu at the ip>od guide as Mrs. Beniger. That ia, Slovene Labor Center under the di- why 1 think we ahoold try t« get revtion of Anne Ut^niger. At preaent, more ckildren to join our group.
both /roups are rehear*ing u *hort Slovene Mketch, group s*ongH, aolos and group danceH intended a* their contribution in the Chicago SNPJ Kedeiation^ Chriatmas Program at the SNPJ Hali on December I8th bc-binning at H P. M. In the Hpirit of the Chriatmaa aaaaan they \vill aho have|at their own Santa CIuum and, of course, Christmas music.
Thi« necond group meet« once each month. tke fir*t l«'rniay, at the Center. Al present they have about 1H memheis in their group and are right on the go adding new members at each meeting. .
Lcroy Lafltmme, "Comr.dt' A Niče Tirnim
We had a niče time on Saturday, November lJHh.
We left the Slovene Labor Center 10 u'clock in the morninf and went to the Chicago Fiold Moseuni wkere we saw birda, animals and roovi»«*.
We took our luneh and »*ayed un-t!l 3 (/clock in the afternooh.
Wc then turned our fooUtepn homeward, tired but happy.
Jotepkin« Zabukovec, "Comrtdf".
najrajši privoščil hujšo lekcijo... . Sicer jim pa na jbrže ne bo odšla ...
vznemirja Rusijo izredno zanimanje Nemčije za novoustanovljeno avtonomno Podkar-patsko Rusijo, ki predstavlja za Nemčijo pot na vzhod — v sovj. Ukrajino. Vlada te avto-
psala druh tedn.
Povratek prostovoljcev iz Španije
j. v ni njiiiv. » ««»«•.
V neki vasici blizu špansko-^ nomne državice je v kTerfkal-francoske meje čaka okrog 450 nih rokah in docela pod nacij-Kok bo jaga spadla, bjm pa | amei !5kih prostovoljcev, ki so skim vplivom. Ker Hitler Še ni
borili na vladni strani, da od- revidiral tistega poglavja v notujejo domov, španska vlada svoji knjigi "Meir Kampf", ki je poklonila vsakemu izmed govori o razširjenju Nemčije njih $25, kar «je je zgodilo na preko mej sovj. Ukrajine, je Zahvalni dan. Vlada bo tudi vrednost njegove nove ponud-plačala za nje vožnjo do New be majhna. Vorka. obenem dobi vsak še Upati je, če se Hitler res $15 za potne stroške. Na Za- siadka SOvjetom, da bodo ti
živil v nacijski Nemčiji, zlasti	dan,8° ti1bofc» za ,3V°-' imeli toliko pameti, da se ne
jabolk in oranž Vrh tega je še bodo *Panske*a ljudstva, ki u-|bodo vezali z njim. Hitler bi vedno pomanjkanje jajc. tele- pa,JO biti do"la	apel!" I namreč držal svojo besedo sa-
tine, svinjine, čebule in drugih rah na	Roosevel- mo uko dolgo, dokler se ne bi
živ||	I ta. naj dvigne embargo proti Nemčija (Jocela postavila na
Španiji in s tem omogoči uspe-	m 0jačila v gospodarskem
Nova čistka v Rusiji , $en odpor španskega ljudstva jn vojaškem pogledu, potem bi V sovj. Rusiji je prišlo do no-j Proti fašističnim napadalcem. pa udarii na Rusijo. Z4aj oči-
DR0BI2 0D VSE POVSOD
(Nadaljevanje s 1. strani.)
se je to izvršilo, in kateri se je	da zraVen, bo zadosti za vse.
razdelil? Boste morali sami	Torej ne pozabite: v soboto
priti pogledati v nedeljo, 11-	zvečer, dne 17. decembra na
decembra v Narodni dom. Pri-	ve»eiico kluba št. 115!
John Plachter, tajnik.
TISKOVNI FQw	h tavlBm' t0 koj po"! Zirati razmere v tej organiza-
nnAt TTinri Igruntava. Ksm pa ta sajn preCjciji }7 katere rekrutira
rKOLtl AKLA 'vid!a' pa pomen' da mam la" članstvo sovjetske komunisti-
. lent za opazvajne, kar an re- strankc '
II OSMIM	_more imet.
Hitr stopm noter ksm bva že
Pa. — St. 202
Četek točno ob treh popoldne. Da bo igra prvovrstno igrana, vam jamčijo najboljši cleve-landski igralci, ki imajo vloge v tej igri.
Vstopnice so v predprodaji 40 centov in pri blagajni 50 centov. V p red p r o d aj i j ih dobU žasfopnikih fn zastopnicah Cankarjeve ustanove, pri igralcih, v uradu ustanove in pri Mrs. Makovec v Narodnem domu.
Da pa bo prireditev vsestranski užitek, bo pri programu sodelovalo tudi pet pevskih zborov: Slovan, soc. Zarja, Sloga, sam. Zarja in Jadran. Vsi ti zbori so člani Cankarjeve ustanove.
Ne zamudite te slavnostne prireditve, nabavite si vstopni- Debov*ek in Joseph Ferbeiar; Frank "Pečeno putko, reberca, klo- j morilce!
co takoj, dokler so še na raz- Lavrich I5c, skupaj 19.15. (Nabral base —»» . ZR^ev naštevat, pa
Anton Jeram, poslal Frank Zaits.)
vega čiščenja, to pot v vodstvu sovjetske mladinske organizacije Komsomol, ki šteje več milijonov članov. Predsednik in štirje drugi vodilni uradniki te organizacije so bili odstavljeni. Bili so obtoženi, da so dajali potu ho "moralno bankrotiranim, zapitim in izdajalskim elementom" v Komsomolu. Sovjetski tisk je začel ostro kriti-
Coughlin in Židje
PalitMle, Col*. — St. 162 SNPJ $1.00.
PUaiant Vali«?,
SSPZ 41.00.
Ckic«., III. — 61. 102 SNPJ $5. Chicago, III. — Paul Berger $1;
po 50c: Mary šifrar in I*o Thousand-fren nd: Peter »tanich 2&c, Uro pa j $2.25. (Nabral Ivan Jontes.)
Burc«ttstown. Pa. — Klub ftt. 18
JSZ $5; po 50c: Anton Jeram in Jennie Pompe; Joseph Jelovič 35c; po :|E0c: Louis Modic, Frank Krisnik
mav lačna; pjača sempa tok nkol na ustav.
"Kuga zahtevajo gospa?" mej prašov bartendar.
"O, kej za jejst pa za pet," sm djava.
"Lohk zberete kar čte," je
Napadi na Barcelono
Francovi letalci (kar vključuje Musaolinijeve in Hitlerjeve) še vedno napadajo Barcelono, kjer ima svoj sedež loja-listična vlada. Ob priliki enega napada na barcelonsko delavsko četrt, ki je bil izvršen zad-
spet djav, pa mav .*ej po<me-; njj teden, je bilo ubitih nad 60 jov.	| ljudi, med njimi 11 žensk in 9
"Povejte nu kuga mate," sm 0trok; In lojalisti še vedno ne
ln.nJOS7o^K jTreb:. "Vranic	j P™v perjazn čveknla n se mu morejo dobiti od zunaj orožja.
Louis TruAnovic, Matija Partij, Mike posmejava.	da hi mogli odgnati fašistične
NAGRADENKA
polago, ker če bodo pošle, vam bo gotovo žal. Zapomnimo si —Cankar je bil samo eden! Počastimo njegov spomin s tem, da se udeležimo njegove spominske slavnosti!
Za odbor: Louis Zorko.
Paarl t. Bučk, ameriika pisateljica, ki j« dobila Neklofo nagrado V literaturi sa Uto 193S Piaatoljica j* praii-▼ela mnogo |«t na Kitajskem in jo potfrola ifUino snano v literarnom »vot« s romanom Tk« Good EartK, v katerem mojiterako opisuje iieljenje Kitajcev. Ta roman je bil tudi fII-miran.
Vesti iz Bridgeporta
Bridgeport, O. — Seja kluba ^Forward", št. 11 JSZ, ki se je vršila dne 20. novembra, je bila dobro posečena in jako živahna; imeli smo dobre razprave in klub je ponovno dal "Prole-tarcu" $5 podpore in $2 za Mooneyjevo obrambo; razpravljali smo o profcH hvolitvah in ukrenili vse potrebno, da bo naša prireditev v korist "Proletarca", ki se bo vršila dne 10. decembra, čim bolj uspešna. Dalje smo razpravljali tudi o potrebi združitve soc. stranke s staro gardo in delavskega gibanja vobČe, pa tudi o praznovanju delavskega praznika Prvega maja, ki ga bo naš klub praznoval z veliko prireditvijo dne 20. aprila. Kar se tiče "tPro-letarca", smo sklenili, da se mu bo darovalo kar največ mogoče od izkupička prireditve dne 10. decembra. Zato klub apelira na vae naše zavedne delavce v naši okolici, da posetijo to prireditev. Gre za važno in ko-
Pituburgk, Pa. Nabral Joe Hrva-tin v dr. At. 118 SNPJ $4.00. (Poslal Frank Zaitz.)
B«rgetUtown, P».—Št. 287 SiNPJ
$1.00.
Clereland. O. — ftt. 20 SSPZ *2. Pitcairn, Pa. — St. 029 SNPJ $1. Bridgeport, O. — Klub *t. 11 JSZ
$5.00.
New Philadelphia. Ohio. — At. 484
SNPJ $1.00.
Irwin, Pa. — ftt 41 SNPJ $2.00. Kavlor. Pa. — Št. 244 SNPJ $2. Cliff Mine, Pa. — Al. 145 SNPJ
$-3.00.
We»t Aliquippa. Pa. — Nabrano med člani kluba it. «11 JSZ $2.00. (Poslal BartoJ Yerant)
Gowanda. N. Y. — ftt. 325 SNPJ $2; Louis Lemuth 20c; John Vehar 26c; Math Oman lOc, skupaj $2.51, poštnina 9c, poslanega $2.46. '(Poslal Matt Bosich.)	'
WarreB, o. — ftt. :*ai SNPJ $2; Joseph Jei $U Frank Petrich 15«, skupaj $8.15. (Poslal Joseph Jei.)
Newburg, Kansas. —	»NPJ
$2.00.
Strabano, Pa. — Po $5.00: ftt. 138 SNPJ in Louia Brlts^John Terčelj $1; John Zihnian 36c; po t5c: John TeHfelj Jr., Aston Lesnlkar, Anton Mavri?, Marko TeksvcC. Frank Mi-kec, John Podboy st., John Troha John Proga r, John Chesnik ml., Frank Seničar, Vktor VodiHek in John Kok-lich; po lOc: Jacob Pavčl^ in Anton Rožanc, skupaj $14.55. (Nabral in poslal John Terčelj.)
Newkurgk, O. Klub bi. 28 JSZ
Detroit, Mick. — ftt. 121 SNPJJS. Breesjr HM, Kan. — ftt. «5 SNPJ
Armt, Kant. — ftt. 48 SSPZ $2.00. Chicago. IH. - ftt. RB9 9NPJ $5. Arma, Kans. — ftt. 434 SNPJ $2. Cleveland, a —- Josephine Turk
New York-London, v osmih urah
sm ga per klobasah ustavla n mu djava:
"Če res lohk zberam, m per-	Alex de Severski, ki gradi
neste klobaso n zele pa štajn	letala za ameriško armado, je
pira.M Km je pomežiknu, sm	j te dni izjavil, da ni več daleč
mu tud jest odmežiknla ... Ta	ko bodo letala brzela sko-
malca m je dober pasala. Mav	z i stratosfero z brzino 375 do
Čudn sm je pa zdev, km je an	400 milj na uro, tako da bo mo-
tiket pernesu, K sm ga akul	KOče poleteti iz Ne\v Yorka v
obrniva i blu zapisan 30 cen-	London ali obratno v osmih u-
tov. To mej pa ujezi. Zlodja.	rah, iz San Francisca, Caiif., v
sejso, lajdis vender povablene	i Kino pa v 22 urah. Možr ki je
noter, zdej pa .če ud mene ko-	splošno poznan kot letalski
Znani radijski gromovnik in župnik fare Terezije Male Cvetke je predzadnjo nedeljo govoril po radiu o problemu zatiranih Zidov ter dejal, da se icer pridružuje protestom pro-
vidno smatra Nemčijo za prešibko za spopad z Rusijo, zato jo skuša pridobiti na svojo stran ter jo uspavati s ponudbami "prijateljstva".
Zanimivo voščilo
Predsednik Roosevelt je preti persekucijam nemških Zidov, j čital na slavnostni večerji na da na razlikuje med "nedolž-, Zahvalni dan sledečo zanimivo
nimi ' in "krivimi" Židi. Nato 'e dejal, da Židje malone kin-frolirajo svetovno časopisje, radijo in finance, jim obesil na qrrbo širjenje komunizma v
in originalno brzojavko, ki mu jo je poslal znani igralec Eidie Cantor: "Vam in Vašim želim srečen Zahvalni dan. Jaz sem
Nemčiji, s tem indirektno tudi! hvaležen, da živim v deželi, odgovornost za pojav necizma voditelji na ta dan reiejo
ristno stvar — za ohranitev našega delavskega lista, ki ga ne I5c.
smemo pustiti na redHu pO 33 skupai v tem iikasti $80.71, prej letih njegovega uspešnega de-|*nji iska« $101.75, skupaj $182.4«
lektat! More bit an miste.ik, al pa ir.isl sam spravt! "M že vidva", sm pomislila, "k bom ven šva. če me bo zastapov, gam pa prov fejst spucava."
Klobasa se m je prov perle-gla; n ksm spila tud pir sm Šva. Per durh mej pa bartendar zastapov, pa gospodinn je peršla tud zravn sem skuhne s precej jeznim ksihtom. • " Amislš debs zastojn jedla pa pila, bumarska plašarca?!" sej zadarla birtovka nad mnoj ket an velk žerjav.
"Zakej pa vabte noter?" sm ji fajn zabrusla nazaj. "Se nkol nism plačava kamer sm bva po-vablena. pa per vas tud nam!"
"O ti ferdamana babja po-kveka!" i spet zarjula birtovka, pa pred ket sm vedla kuga se godi, mej že ven zagnala. To i blu men čist prov, sam dem plačat ni blu treba.
K sm se poberava tam na štrit, mje an dober človk na noge pomagu. I djav, da bjo bolš
strokovnjak in izumitelj pravi, da to niso nobene sanje, temveč račun na podlagi napredka v letalski tehniki, ki se bo uresničil v prihodnjih desetih letih.
Konec pobožnih želja
Ko so se madžarski in poljski vlastodržci pridružili Hitlerju tik pred čehoslovaško tragedijo, so mislili, da bodo dobili na račun čehoslovaške kar koli bodo zahtevali. Hitler jim je najbrž to obljubil, toda obljube so pač le obljube pri njem. Tako se bodo morali oboji zdaj zadovoljiti s tem, kar jim je Hitler poklonil. Glede sedai avtonomne Podkarpatske Rusije, ki sta jo obe vladi zahtevali za Madžarski; da bi imeli skupne meje, jiifi je Hitler zadnjič odločno povedal.
itd. Tako je skušal obenem u-dariti po Žitfih ter jih istočasno pobožati, s čemur je pokazal, da je pod srajco še vedno fašist. Ameriški Židje so ga u-pravičeno obdolžili, da skuša na prevejan, "nedolžen" način pod pihat i proti-semitsko propagando v Ameriki. — Cough-'in jt. tudi vprašal, zakaj toliko krika o preganjanju Židov, dočim ga ni bik), ko so padale katoliške žrtve v Španiji. Ali bi Coughlin nemara rad vedel, koliko katoličanov je pomoril "dobri sin katoliške cerkve" general Franco? Kar se tiče žrtev v lojalistični Španiji, je itak lahko čital o več žrtvah kot je bilo celokupnega prebivalstva, saj se je ameriški katoliški tisk dovolj potrudil v tem oziru . . .
pečene purane in ne zemljevide." S tem, da je prečital to brzojavko, si je Roosevelt spet indirektno privoščil evropske fašistične tolovaje.
Hitler ponuja roko sovj. Rusiji
Neki ameriški Časnikar poroča iz Prage, da se je zvedelo, da je nemški diktator poslal Josefu Stalinu že tretjo ponudbo za izboljšanje odnošajev med nacijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Hitlerjev načrt določa pomirjenje med obema deželama na podlagi razdelitve interesnih sfer ali področja vpliva v Evropi in Aziji. Ponudba sliči dogovoru, ki sta ga sklenili I. 1903. carska Rusija in Avstro-Ogrska.
Ponudba pa vsebuje več točk. ki vzbujajo sum, da niso Hitlerjevi nameni iskreni (o tem je prav za prav vsak dvom odveč). Hitler namreč želi dobiti proste roke v Litvi in Lat-
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan rasen srede od 9. sjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 010
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tet Canal 1100 Wednc»day and Sunday by appointments only Rr»idence Tol.t Crawford S440 If no aaawee — Call Austin »700
mhhimmmmmmmim,
BARETINCIC & SON!
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
.......................I
naj si
pi nikar ne domišljajo, da viji, na kateri je sovj. Rusija
,o bodo kdaj dobili; če ne bodo | vedno ljubosumno pazila, do-pridui jih bodo dobili po par- čim Moskvi-v zameno ponuja kijih Tnko so dobili oboji — proste roke v meščanskl F n-dolg nos Ampak človek bi jimiski naklonjeni Estonski. Dalje
MILLER'S CAFE
S206 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Fino pivo, vino in fcjnmjc. Vimk petek ribja večerja, ah sobotah ko-koAja. — Fina po«tre*ka. , l>obra podbn.
r
\ Yugoalav Weekly Devoied to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
OKGAN^ATION
CO-OPERATiVa
COMMONWEALTH
NO. 1629.
PuklUHad Weekljr Al 2301 S«. Lawndale Av«.
CHICAGO, ILL., November 30, 1938.
VOL. XXXIII
DOLLAR DIPLOMACY
lnc-easing agitation for a political and commercial unity of Mall the Americas" sounds jrojd. But in selling the idea to the people of the United States those vvho mould public opinion are not telling the story correctly.
Back of the suddejp desire for unity in the vvestem hemis-•phere is not the fear that fascist dictators vvill grab off a huge chunk of South America. The real threat is that those dictators vvill grab too much of the trade vvhich American exoloit-ers need to keep the capitalist system running.
Whether or not vve agree that trade is vvorth arming for and, if need be, fighting for, it is just as vvell that vve see the picture as it really is. It isn't the fascist idea, but fascist com-petition, vvhich American patriots of high degree fear. And if the time ever comes that vve send our fleet to drive German and Italian fleeta from southem vvaters we'll be fighting for custom-ers in no less degree than we did in 1917.
As Oscar Ameringer recent!y put it, "there is no more danger of the fascist nations menacing South America and North America than there is of the Svviss fleet capturing Pike's Peak." But there is a danger of those nations taking orders for fascist-made goods. And that, to miss a metaphor, is vvhere the shoe is going to pinch.
Having described the situation as vve see it, it is now only fair to assert that foreign trade real!y IS necessary to our national vvell-being. It is necessary today for the same reason that it was necessary before and during the VVorld VVar — because vve are living under an economic system vvhich produces vvealth for sale rather than for use. And because American vvorkers are forbidden to work and live on any other terms than those vvhich enable the profiteer class to take and seli surpluses.
If vve want to fight to drive other nations away from our e*ploiters' customers that's probably our privilege. But, in the name of common sense, let's understand vvhat vve are doing. Today, no less than vvhen Woodrow VViLson admitted it AFTER the World War, ""the seeds of modern war are rooted in commercial rivalry.M That's why Socialists always dešcribe the capitalist system as a breeder of vvar and why people vvho long for peace and vote against Socialism are vvorking against themselves.—Reading Labor Advocate.
Zaitz in Cleveland Two Meetings to be Addressed by Frank
inifi
illlllHlIlin.........
•t«'
ARCHLIGHT
Donalo Lotrich
■""»"'■■•MI-'!1
AT THE FRONT
With Normon Thomas
THE PERSECUTION OF THE JEWS
The Utest news from Germsny must stun the imagination of every humane person. The Nszis have ap-parently determined to eliminate the Jews as a part of the German people by means so brutal that it is hard to believe these times are not a night-mare.
The physical violence directed against the Jews in Germany. terrible aa it is, is of little consequence in cornparison vvith the more barbarous weapons of starvation, humiliation and >egregation. Men can *ortify themselves against physical brutality vvithout having their špirit broken, but the prospeeta before the German Jewa are so dark that they are denied even the comfort of hope.
The German government announces that they are to be barred completely from trade and professions — their two major sources of livelihood in G»rmany. Merely because of the ac-cident of their birth they are to be subjeeted to a masa fine of one bil-lion marka or more than $400,000,-000. In aH Germany, ineluding the newly conquered Austria and Sudeten territory, there are probably no more than 900,000 Jews. This amazing fine will thus mean an individual levy of approximately $500 for each Jew, ineluding tbe aged and children.
Whether or not the German Jews will have the resources to pay the sum demanded by the government we do not know. It may be that Hitler is really trying to collect it from Jews abroad. It is not too much to aay that Hitler and his gang are hold-ing some 800,000 Jews prisoners and brazenly demanding a ransom of their relatives and sympathizera in other countriea.
Why ia thia of concern to non-Jewish vvorkers 5,000 miles away?
We protest against it, first of aH, as a matter of humanity. We cannot un^eratatr4 how anyone whose mind h«s not beeh\poisoned by vicious lies can avoid an emotion of repulsion and anger as he contemplates the re-sults of anti-Semitism.
But even if the violence and brutal-ity of the World war and the post-war years had so completely dulled our moral values that we were indif-ferent to suffering among other people, aH workera in America have cause to be alarmed at the course of event* in the Fascist countries.
No well-lnformed person can accept the stupid lies that the troubles of Germany are traceable to the Jews as a people. There were some Jewish exploiters there, as here, but they comprised only a small seetion of the exploiting claas. They were exploiters not because of any racial character-iatics, but because of their claas po-sit ion.
The real reaaon why Jews are per-seeuted in Germany today—probably, too, the explanatlon of ali anti-Semit-iftm in history —- ia that they are a convenient and helpleaa acapegoat.
The German masses have suffered unbelievable misery during the past 20 ,v'ars. Kxploited throughout the period of Industrialism hy an arro-gant and profiteering ruling claas, they vvere subjeeted to intense hun-ger during the last yearv of the wsr and during the unjust peace that fol-lowed.
Millions have been. so distracted that they no longer ara capable of careful reasoning concerning their own misery. And now regimented in their thinking by the astute and over-powering propaganda of the totalita-rian regime, many of them at least are prepared to believe that there i* something mysterious and sinister about the members of another race. Primitive peoples—even some of our own New England ance«tors—believ-ed in the power of witches to čast an evil speli over them. Anti-Semitism is on the same level of ignorance and credulity as a belief in witches.
But anti-Semitism is not confined to Germany. There are vicrous bigoU in this country also that endeavor to foster the same ignorance and bes-tiality among us. A few work under-cover in Kenosha. There is quite a nest of them in Mibvaukee. organize<l in the Silver Shirts and the Nazi Volksbund.
If our own troubles become vvorse —and the recent elections indicate a growing blind despair—their agitation may command a following that will he dangerous to our own liber-tiea. and especially to the rights of vvorkers.
A Jew-baiter is invariably also a labor-hater. Those vvho seek to stir up hatred against any racial group in this country are the future Fascists vvho vvould destroy unions, and re-duce the vvorker to industrial and military cannon fodder. "Anti-Semitism," said August Bebel, the great pre-war leader of the German work-ers, "is a barometer of the vveakness of the working cla?s."
In fighting anti-Semitism or nny other racial intolerance, vve vvho by accident of birth happen to be gen-tiles, are fighting for human liberty and for our own rights.
—The Kenosha Labor.
//
IT CAN BE DONE"
The life story of Jame* H. Maurer under the above title as told by him-aelf will be aoon on sale. ' Long awaited in Socialiat and Labor ;ircles, Maurer's book ia certain to become a permanent addition to the hiatory of the Union Movement in America.
Nazis Like Lindy
Charlea A. Lindbergh, having in-spected and belittled Hussian avia-tion, aubsequently toured German aircraft factories under guidance of the United States Embassy. He then returned to his home in Rrance. Each country informs the other of the pro-givss made in bombing planeš, guns and battleships but kills spies who find the facta for themselves. Lindbergh accepted a decoration from Hitler.
Saving for a rainy day ia vriae, but borrowing an umbrella in the nick of time ,a viser, for . n umbrella in hand beata two banka in the wet.
Comrades and friends in Cleveland and Collinwood, Ohio, who have been reading the past week of comrade Frank Zaitz'* speak ing tour thorugh Pensylvania, vvill have the opportunity of hearing him at Ihe fol-lowing two meetings arranged for that purpose:
Thursdajr, December I »t in the Slo-vene Workera Home on Waterloo Rd., beginning promptly at 8 P. M.
Fridajr, December 2nd in the Slovene National Hali on St. Clair Ave., beginning promptly at K P. M.
Thoae vvho have attended the lec-tures in citiea and tovvna vvhere comrade Zaitz haa already appeared have nothing but praiae for the interest-ing manner in vvhich he has handled his #ubject.
Cleveland comradea and frienda, be sure to reserve either one of these two dates most convenient for you.
SAVANS JUBILANT OVER SUCCESS
Chicago, III. — Once again the Singing Society "Sava" has produced a concert so fine and ao vvell-attended that It can be juatly spoken of vvith prid*.
We won't go into the program. Let it suffice merely to «*ay that the chorus vva* excellent in ali ita num-bers, the Pluth Sisters, Angeline and Josephine, vvere called upon for en-cores, and the operetta had the audience in roars of laughter.
The SNPJ Hali vvas filled to the last seat most of the crovvd ?;taying for the dancing and merriment which prevailed in both halls late into the night.
Singing Society Sava held it* annual fall concert last Sunday. The attendance was good and a good many of those in the audience vvere young people, vvhich is satisfying, in-deed. Somehovv, our singing group has not performed so vvell in the past few appearancea and as a reault has not had the attendance it deservea. Furthermore, a good many of the trained singers hav^j|pt kept up vvith Sava. Last Sunday's torcert wa» only fair in my judgement. Despite the fact that Sava has some very good voicea, it really never has been fully "opened." That is, because of the particular manner and the training, the instruetor has found it expedient to train the voices for softness rather then to bring out the volume. As a result, at a time wben it is necessary to put the full povver into a song, the gusto seems to be lackii^g.
_ Whether it i* the aeousties in the hali or the faintness in the voices that failed to bring out this volume, I do not know. Perhaps it is both, poor aeousties and timid voices. The biggest reception of the afternoon was received by Angeline Pluth, vvho sang several songs exc<-ptionally vvell. Angeline is only a young girl, but the Ciearneas of her voice and her t*XCelleiit proliouilciations appealed to the audience. She vvas accompanied by her aiater Josephine on the piano accordion, and Josephine too, did an excel!ent job. There was nevv tempo and rythm in some of Sava'a songs, particularly in the songs "Pri oknu," and "Kam si šla" and the songs vvhich the women folks sang had a very pretty melody. After the concert a good many of the folks stayed to en-joy themselves, to dance and to par-take of the good things which were prepared for them.
Roy Burt, National Secretary S. P. Spoke At Branch 1 Meeting Fri.
Chicago, III.—Members of Branch 1, JSF, heard Roy Burt. National Secretary of the Socialist Party, sneak on "America's Militarization Program" after the regular meeting last Friday evening.
Our Educational Committee is to be commented for tho interesting <»fter-the-meeting programs they have arranged from month to month.
Members vvho aie mining out on these lectures by not attending meetings regularly are the losers.
Our next meeting wi*l be a very imoortant one. Ar ong other impor-tant matter^ wi!l be the eleetion of officers for the new vear.
It v/as also decided Friday that the Branch vvill sponsor a social and dance at the Slovene I^abor Center on December 24th, the day before Christmas.
About this, more later.
We would like to see Sava unite her forces and acquire nevv ones so that they could command attention. Whether that is poasible or not, vve do not know. The instruetor desires more discipline and discipline is es-aential to any organization, free-lance or othervrise. Hovvever, self in-flieted discipline is governed con-sidersbly hy the results obtained. Certainly, being punetua! fo«* rehear-sals is determined very much by the success obtained at a concer'. A sing-er is more apt to take interest in a grovving successful unit then in one that just comes and goes. Sava must make some effort therefore, to co-ordinaie the efforta of the singers' and to close its ranks more firmly. Otherwi.se, it does not pay for it to struggle along.
country. After ali, the world is moving very rapidly and the forces of progi eaa and construetive efforta are fighting a losing battle vvith reaction
everywhere.
Roy Burt, Executive Seeretary of the Socialiat Party of teh U. S. spoke at the meeting of Branch No. 1, JSF, last Friday night. He stresaed particular^ the part American imperial-iam ia playing in South America and in the Orient and hovv through a make believe fear of Hitler our coun-try ia arming to the teeth and build-ing an air fleet and a navy aecond to none, not ao much in fear of Hitler, but more so in order to put down any aerious demands of the vvorking people in So. America na vvell as in Central America and Mexico. We can agree in part, at least, with Comrade Burt'a opinions. Whether the fear of Hitler realiy has anything to do vvith the rearmament program, vve can npt say, but vve do know that our coun-try will need a big navy and an in-creased air force to protect vvhatever commerce it stili has and to i>eek a plače for its exports as long as the present capitalist system is depend-ent upon exports, as otherwise, many more will be uncmploycd in America ahould the export businesa ahrink. From Comrade Burt'a measage never-thelesa, vve could eaaily gather the maneuvera vvhicb are going on behind the seenea and vvhich the capitaliata are making in order to keep them-aelvea in power and in order to keep down the oricanrzed povvera of the workers. It is so evident that vvorker« are being double-erossed every-where and yet vve are not able to make the double-croased vvorkers understand and have them take their nlaces in the organised movements. Everywhere the vvorkers live in fear. Fear of Hitler, fear of war, fear of unemployment, fear of fasciam; everywhere, the s.vmptoms show that *he capitalist order is decaying and disintegrating rapidly, but stili thia rotten system is able to check the progress of the vvorkers. Our job is to learn to organise and to stick together and to knovv that only in a unifi<*d organization can vve show strength enough to oppose the capitalist terror and dispel the capitalist fears.
MEMBERSHIP
CONVENTION
Chicago, 111. — Every member of the Soc. Partv in Cook County ia not only invited but urged to attend the [ membership convention vvhich will be Comrade Frank Zaitz is on a iec- j held on December 3-4. It vvill be held ture tour through Pennsylvania and at the Slovene Labor Center, 2301 S. Ohio and we recommend to our many ; Lavrndale Ave., and the firat sesaion
H»» vvho cannot wish that the vvhole worM may think and act like himself, he has no right to call himsolf an honest and free man. — Auerbach.
frienus that thev go and hear him vvherever nossible. We were very pKasoii vvith the message Frank had for us a month ago at the meeting of Branch No. 1. It is th;s type of news vvhich vvill no doubt interest our many friends in other parts of the
is scheduled for 3 P. M. Saturday.
Difficuit problems and issues on vvhich aetion ia urgent, face this
meeting.
As a member of the Socialist Party it is your duty to attend and assist in the work.
WHICH ONE VVILL IT LAND IN?
War ia an inatrument entirely in-efflcient tovvard redressing wrong; and multiplies, instead of indemnify-ing loaaes. — Jaffarson.

As the campaign wore on, I ex-pected a very low Socialiat vote in New York State. It was a little lower than I expected and, unleaa a wholly improbable miracle has occurred up atate, vve have loat our legal plače on the ballot.
Why? Not because Nevv York Socialists during the campaign wasted their strength in factionalism or loafeJ. Consklering the size of the party, this was one of the best cam-paigns I've been in, and I can't too liberally praise the work of my col-leagues, the Party Committees, and the Jimmy Hijggin^es.
Two factors combined to cut the vote even belovv vvhat vve got in 1937 and what vve needed to keep the party on the ballot: (1) The real and despicable underground anti-Semitic campaign against Governor Lehman vvhich, I think, was deliberately ex-aggerated by the Democrats to put presaure on Jews to support him. Anyway, the i>reajiure on Socialist svmpathizers vvho were Jews vvas ter-rifi<. (2) The vvell financed, un-acrupuloua and inceaaant Communiat attack on us. They made it "revoiu-♦ionary" and "Socialistic" to support Lehman, Wagner et al, plus, of course, Amter! And they had the money, the press and the organization vvhich vve did not.
Labor Part?
But vvithout these special factors our vote vvould have been lovv. The hi*tory of vvorking claas politics in Nevv York since 1936 shows that it is almost impossible to keep a Socialist Party vigoroualy alive vvhen it seema to be in competition w th a Labor Party even althought that Labor Party makes aH kir.ds of mistakes.
The A. L. P. vvas this year a dis-appointment to ita ovtrn rank and fiie; it made almost no campaign—except as Communists used it—upstate. Yet, unquestionably our former supporters turned to it almost vvithout excp-tion.
I do not regret »this campaign of 1938. It was nece.ssai-y for our educa-tion. We played some part in general education and, I think, helped the elements in the A. L. P. opposed to the deals which, on the whole, turned out so badl.v for them. Logically we were overwhelming1y right and it is a more serious blow, not merely to us but to the progress of v/orkinsr class emancipation. then many vvill i-ecognize that the workers so com-pletelv ignored aH our argumenta in the voting.
Lehman's version of the Nevv Deal offers them very little!
Futsr« Relationa
But we have to lace facts as they are. Two things are clear as a reault of the figures of this eleetion in Nevv York and the size of the party membership it«elf: (1) We cannot con-tinue primarily aa a campaign organ-zation. funcMonin^ at the polla in comuetition vvith the A. L. P. (2) W\. must continue and increaae Socialist education and organization if Social-iam is not to be lost sight of in the short sighted and opportunistic mazes of Labor Party povver politics. The inescapable conclusion is that we must shape our organization and our vvork primarily to other than elector-al aetivities, and if po»aible find a plače in the A. L. P. for eleetoral ac- j tivity.
Thia general program will be aided hy a reunion of ali truly Socialist forces, some of vvhich unquestionably are to be found in the S. D. F. They ahare with us a feeling for the grav- j ity of the pre«ent situation.
Muit Cmrrj On
Fortunately, the almost complete failure of the A. L. P. power nolitics deals (except in the čase of Marcan-tonio, the Republican - Communiat -Izborite) combined vvith the good, although not remarkable, state wide vote for the A. L. F., gives us ground for hope for genuined progress in the A. L. P. tovvard independent political aetion.
The remarks are based exclusive-ly on the Nevv York situation and I am glad that the N. E. C. has al-ready appointed a good committee to explore the aituation objectively. We ean't poaaibly quit. Never vvere Socialista more needed than at a time vvhen the Nevv Deal ia failing and Communiat tactica more and more nearly reaemble the Fasciat tactics vvhich they denounce. The question is hovv best to ahape our organization and vvork. That is the task for us to face.
Naw Deal Failur«
The eleetion as a -vvhole shovurs a not unnatural swing tovvard conser-vatism or reaction. This is due not merely to that ebb and fk>w of tides in social affairs vvith vvhich history makes us familiar. It is due to the failure of the Nevv Deal to bring prosperity or to hold up any clear torch to guide the people on their way.
The defeat of Governors Murphy, La Follette and Benson vvas clearly a triumph for conservatism or reaction. One does not need to regard the defeated governors as heroes of SociaMam to recognise the fact. Gov. Murphy's defeat vvas a dangerously misguided rebuke to his wiae hand-ling of a atrike aituation. On the
other hand, Olaon in California ia a bi|t improvement on Merriam.
But the defeat of other Democratic Governora and Senator« waa no | triumph for reaction. Earle was defeated in Pennsylvania largely because of disgust over charges of graft and the shoeking conditions vvithin • his ovvn Party. Ely's defeat in Nevv 1 Jersey waa, in large part, a most wel-i come rebuke to Hagueiam and to the ' disgraceful alliance of the Rooaevelt Administration vvith America's leading forerunner of fascism.
Some Labor Gains
In other States, notably Maryland, and of tourse, the aolid South, the Democratic victory meana as little for 'progressivism" as vvould the Republican. I take it that that state-ment ia true in Illinois.
AH thia and more adds up to say-ing that, despite aet-backs, the lesults are by no means ali bad. The people in Nevv York State and on the West Coast (except Oregon) seem to have done prety vvell vvith the conatitu-tional and other referendum votes. Nevv York defeated three out of the five ronstitutional amendments which vve opposed; one other doesn't matter much; and the vpfc on amendment No. 1, vvhich vve opposed—and vvhich ! does matter—vvas close.
California defeated the anti-labor 1 proposul, anth also the "ham and eggs" plan—good in intention but i dangerous and misleading in sub-! stance.
There is no cause for despair over democraey. There is cause for better organization of its forces. That in-volves recognition of the fact that Roosevelt has not made, or even tried very hard to make the Democratic Party "progressive," let alone farmer-labor. , The vvoikera must build their ovvn party.
Drive to Organize Chicago Aluminum Plants
Chicago, 111. — The Aluminum Workers of America affiliated vvith the CIO is intensifying ita drive to j organize the aluminum factories in the Chicago area. according to an an-nouncement made recently by Field Renresentative Leon Lazor.
A charter has just been issued by J the International to the vvorkers of the Aluminum Products Company in Lemont and the Stainless Steel Com-rinv in La Grange. The Aluminum Workers a majority in both plants.
Anyone desiring further information has been requ^sted by Mr. Lazor to pet in touch vvith him at the CIO r«gio?ml office, Room 106, 1550 W. Van Buren St., Chicago, Illinois, or bv telephoning him at Havmarket i 8326.
New Agricultural Robot
The maehine cotton picker has been a success for several years. Last month a mechanical augar cane cutter that does the vvork of fifty fleld hands vvas demonstrated in Louisiana. October brings news of the mechanical corn picker vvhich also huaks snd depozita ears in a vvagon, more than 20,000 of these machines being al-readv used in the Middle West. Each maehine displaces three hand pickers and it reduees the labor cost one-half.
The mechanized farm becomen more and more a reality and vvith it: developes a wage labor system and even greater agricultural surpluse« vhich cannot be aold and cannot b* consumed because great masses cannot buy. Capitalism has produced these absurdities in urban produetion; it ncw bringa them to the farm. The čase for Social Democracy is materially strengthened by sueh re-moraeleaa economic changea.
—Nevv Leader.
I think that I shall never see, Sueh errant erring fools as vve, Who seek to settle our disputes In ways unworthy of the brutes. We raise and feed a million men To kili a million more again. Devise sueh murdering machines As bombing planeš and submarlnea And from their ouiet kuays and slipa Send floating planeš and battleships With linuids, acids, oils corrosive Assemble deadlier explosives. We rack our little demon vvits For ways to shatter men to bita. These lads of our* so fair today Tomorrovv murderers vvho slay. At wara hehest they shoot and stab Parry and thrust, rip. gorge and jab And when at last we've vvrecked the planet
And ruined ali vve can upon it, VVhen vve have laid our citiea waste And lovely country sides defaced, War lords and arbitera most able Assemble round the council table To do vvhen vvorst has come to worst The things we should have done at: first.
— C. H. MeCreas.
FALCON CORNER
ON PAGE FIVE