Izvestje
c. kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1899./1900.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran W'iesthaler.
Vsebina:
1.) Nekaj opazk k Jurčičevemu Tugomeru' in «Veroniki Deseniški»
Spisu 1 dr. Josip Debevec.
2.) Šolska poročila. Sestavil rama/rij.
V Ljubljani 1900.
Založila e. kr. državna nižja gimnazija. Natisnila I<j. p]. Kleinmayr & Fc<l. Hamborg.
■
"■■ Šr .	-
-'.v	;	,	•	-	.	■'	'
■
gv.^;o,,jv;.
I...	:
.
fc,.	'.v	A4»*
Iz vest j e
kr. državne nižje gimnazije
v Ljubljani
o šolskem letu 1899./1900.
Na svetlo dal c. kr. ravnatelj
Fran VViesthaler.
Vsebina.
1.) Nekaj opazk k Jurčičevemu «Tugomeru-' in »Veroniki Deseniški».
Spisal dr. Josip Debevec.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V Ljubljani 1900.
Založila c. kr. državna nižja gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
'
•• .
Nekaj opazk k Jurčičevemu «Tugomeru» in «Veroniki Deseniški'.
Spisal dr. Josip Dcbevcc.
I.	<Tugomer>.
a)	Dejanje in značaji.
Ni naš namen, pisati slovstveno-zgodovinski uvod v «Tugomera»;1 v to svrlio bi bilo treba globlje poseči v politično in kulturno zgodovino ponemčenih polabskih Slovanov. Ker pa že imamo o prvem temeljit spis v našem slovstvu,2 si hočemo ogledati drugo stran te drame, nje dejanje, zlasti pa nekatere značaje. Zdi se, da je Jurčič, dasi je v drami dejanje najvažnejša stvar,8 v «Tugomeru» obračal večjo pozornost na njega značaje nego na dejanje. To poslednje mora biti — tako je zahteval že Aristotel — enovito, kar pa v «Tugomeru» ni.4 Ni namreč zadosti, da se vsi dogodki le po zunanje sučejo okrog enega glavnega junaka, marveč ta mora biti tudi pravo notranje središče vseh dogodkov, ki so združeni v eno celoto.6 V prvih treh činih naše drame pa glavni junak ni Tugomer, ampak Gripo, ki vleče in vleče zanjke svojega zvitega načrta tako dolgo skupaj, da je Tugomer z dcvetin-
1 Do sedaj so jo pisalo o tej stvari še prav malo. Prvo obširno oceno «Tugomera», za začetek prav dober poskus slovstveno-zgodovinskoga uvoda v to delo, nahajamo v «Rimskem Katoliku», VIII. tečaj, Gorica 1896, v posebni «Prilogi», kjer str. 69 do 88 brezimen pisatelj govori v devetih razdelkih 1. o dosedanji sodbi gledč «Tugomera», 2. navaja «črtice iz zgodovino polabskih Slovenov», daljo obravnava 3. vsebino	drame po	činih, 4. snov drame,	5.	dejanje,
njega verjetnost, enoto (!), 6. razdelitev dejanja,	t.	j. seonično tehniko, 7. značaje,	8.	o verzu
in jeziku, 9. stališče in pomen drame.
Prej je pisal, no da bi	ga	podrobneje ocenil,	o «Tugomeru» Stritar v	«Dunajskem
Zvonu» 1. 1876., str. 128, kjer pravi, «da so mu zdi	drama po vsem dodelana	in dovršena:
misel, dejanje, beseda, vse izborno, isteklosem! Nič kritike, nič pretresovanja in pojasnjevanja, vse je jasno, vse razvidno!» Na istega letnika str. 287. je pisal Stritar: «Ker ne Rmemo upati, da nam bode skoraj čas pripuščal, natanko preglodati in preiskati ter potem kritično soditi to lopo tragedijo ...» — in pri tem jo ostalo; kar pišo str. 288. (1. c.) «visoko čislan rojak», so samo jozikovne hibe, ki jih očita Jurčiču.
Bolj nadrobno so je lotil drame J. Pajk	v	«Zori»,	1. 1876., str. 143. nasl.,	kjer govori
o	značajih in dejanju in sklepa svojo sodbo z besedami: «Sploh pa je Jurčič s tem nomalim poskusom dokazal, da ima dovolj pesniških močij v sebi, tudi kakovo dovršeno tragedijo proizvesti, kakova njegov ,Tugomer* ni».
A. Trstenjak «Slovensko gledišče», Ljubljana 1892, str. 81, ponavlja ob kratkem Stritarjevo sodbo: «Krasen vspeh jo Jurčič dosegel s svojo tragedijo ,Tugomer1, ki je pravo klasično delo». — Največ zanimivih podrobnosti pa imamo od prof. Pr. Levca v «Ljubljanskem Zvonu»
1. 1888, str. 418 nsl.
Slednjič piše o stvari prof.	dr.	Glaser v «Zgodovini	slovenskega slovstva» IV.	zv., str. 81:
njegova sodba, kratko izražena,	je	ugodna, značaji so	mu dobro risani, dejanjo	do zadnjega
čina zanimivo.
’ Grmanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani 1879.
3 Aristotel. Poetika c. 6. «Dejanjo je prvo in najvažnejše, značaji šelo drugo».
* Prim. tudi «Rimski Katolik» n. m. str. 67 nsl.
* Aristotel o. c. c. 8. «Dejanje ne postano s tem enovito, čo so suče okrog eno osebe».
dvajseterimi drugimi knezi vjet; v četrtem in petem činu pa Gripo izgine s pozorišča, in zdaj Sele se prične samostojno delo Tugomerovo. Tudi se ne da tajiti, da rešitev Tugomera in Bojana iz Geronovega ostroga, edinih izmej trideseterili, (ločim je bila nevarnost za vse popolnoma enaka, ni verjetna;1 zaradi te notranje neverjetnosti je vsa drama preklana v dva dela, ki ju veže le oseba Tugomerova, tako da imamo mej njima «personalno», ne pa «realno unijo».2 Vendar pa nedostatki v tehniki ne škodujejo, po naših mislih, Jurčičevi drami toliko,* kakor nedostatki v značajih. «Tugomer» in «Veronika DeseniŠka», obe drami sta zgodovinski; toda treba si je samo nekoliko od bliže ogledati njiju značaje, pa zapaziš, da se drami razlikujeta kot dan in noč. Značaji v «Veroniki» so individualni: t&k n. pr. je bil le en Herman, en Friderik, in zato je drama res zgodovinska; značaji v Tugomeru pa so, rekli bi, tipični: Geron (in Radulf) sta zastopnika tedanje nemške politične vlade, Gripo — nemškega naselništva in ljudstva sploh, škof Hildebert zastopa mišljenje vsega nemškega duhovstva, Tugomer je uzor vseh lahkovernih, Mestislav previdnih polabskih Slovanov; a še več! Takoj, ko je «Tugomer» zagledal beli dan, je spoznala kritika, pa tudi čitajoče občinstvo, da so ti Nemei in Slovani desetega stoletja pravzaprav Nemei in Slovenci devetnajstega stoletja, in sicer ne gori na Polabskem ob Baltiškem zalivu, ampak niže doli ob Adriji. Saj je pisal Stritarju4 «rojak;: «Reklo se bode, da je «Tendenz-stüek» (Zvon, 187f>, 288). «Tugomerovi» značaji, bodisi nemški ali slovenski, imajo torej .Janusov obraz: igrati morajo tudi ulogo, ki jim po njih bistvu in zgodovinskem stališču ne sodi. In to jo — po naših mislih — glavna hiba drame: najprej mora pesnik zasnovati dejanje in temu primerne značaje, ideja pa se mora sama nujno iz vsega tega prikazati dušnim očem, kakor sad iz cvetja; Jurčič pa je najprej zasnoval idejo:8 Nemci so v boju s Slovenci brezznačajni, podli, Slovenci lakhoverni, mehki, zato povsod osleparjeni,
—	potem pa je iskal primernih nositeljev te ideje ter jih našel v polabskih Slovanih, in sicer mu je prišlo, kakor piše Levee (ibid.), tista leta slučajno v roke obširno delo Giesebreehtovo,0 ki je res «živa povest slovanskega
1	Prim. tudi «liimaki Katolik» ibid.
3 Prim. Gustav Freytag, Die Technik des Dramas. 7. Aufl. Leipzig 1894, »tr. 34.
3 Goethejev «Göty. von Berlicliingen», zgodovinska drama, ima veliko nedostatke glede na scenično tehniko, a čitatelja zanimajo viteško anekdoto tako, da pozabi na druge hibe. Prim. Freytag o. c. 37 nsl. «Faustu», ki je «drzno razbil dramatsko obliko», h tuj o priznani nemški slovstveni kritik H. Diintzer prav to v posebno zaslugo in odliko, češ, da je ravno to znak pravega nemškega umotvora, če se žrtvuje oblika bogastvu in globokosti misli. Prim. Scherr, Allgemeine Geschichte dor Literatur, Stuttgart 1887, Bd. III, str. 259 v opombi.
*	Prim. tudi «Rimski Katolik» n. m. str. 59.
5	Kako je prišel do nje, pripoveduje Levec v «Zvonu» 1888, str. 418 nsl., iz česar razvidimo,
da so dogodki I. 1870., ko je zmagovitim Nemcem vzrastla tudi ošabnost in brezmejen narodni |K>nos, ki se je takoj začel javljati tudi v slovstvu, gnali valove tudi do naših krajev, ter da je tedaj dobil Jurčič v roko zlasti Freytagove spiso «Soll und Haben», pa «Die Ahnen», ki so vsi postavljeni na čisto narodno-politično stališče, a s posebnim smotrom, udrihati po Slovanih ter jih slikati kot lenuhe, divjake in zapravljivce. Mislil si je, ako Nomec, pisatelj svetovnega imena, tako sme pisati o Slovanih, zakaj bi ubog slovenski pisatelj ne smel enako
o	Nemcih? (Ibid.) Vrhutega je bil Jurčič tedaj kot urednik «Slovenskega Naroda» v neprestanih političnih borbah z Nemci, «katerih vrlino jo spoznal predobro». Vse to je vplivalo, da je politiko prenesel v poezijo, politiške boje devetnajstega stolotja v narodno-gospodarske boje dosetega stoletja. Gledč G. Freytagovega romana «Soll und Haben» pa moramo omeniti, da 11111 je glavni smoter: pokazati, kak<’> je nemško ljudstvo z dolom prokosilo Slovane.
'' Ludwig Giesebrecht, Wendische Geschichten aus den Jahren 780 bis 1182. Koriin 1843. (V treh zvezkih.)
mučeništva in nemškega nasilstva ob Labi v srednjem veku». (Lovec, ibid.) Ondi (I. str. 142) se pripoveduje, kako so slovanski Veleti, podložniki mej-nega grofa Gerona, iskali prilike, da bi se otresli nemškega jarma: neprenehoma da so požigali, morili, pustošili deželo, slednjič nameravali tudi Gerona dobiti po zvijači v roke ter ga ubiti. Geron pa je izvedel za njih naklep, jih prehitel, zvabil trideset veletskih knezov v svoj ostrog ter jih, upijanivši jih pri obedu, pomoril v eni noči. Ta dogodek je bil kot nalašč prikladen za prvo polovico Jurčičeve osnove, namreč za dokaz o brezznačajnosti, grozovitosti in podlosti Nemcev. A kje dobiti zgodovinsko-važnega zastopnika lahkovernih Slovanov? Takoj na naslednji strani omenjenega Giesebrechtovega dela (str. 143 nsl.) je govor o Tugumiru.1 Toda kaj piše Giesebrecht o tem slovanskem knezu? Ker je to mesto poleg zgoraj omenjenega brez dvoma najbolj vplivalo na zasnovo «Tugomera», naj sledi tu celo: «Ein Wende lugumir, dem nach Erbrecht die herzogliche Würde (Dominus. Widuk. II. 21. «Dux 1’ugumir» im Necrologium des Klosters Mollenbeck) unter den Hcveldern y.ustand, war durch die Schlacht von Lunkini8 in die Gefangenschaft gerathen, doch hatte ihn König Heinrich am Leben gelassen, da die übrigen Gefangenen hingcrichtet wurden. Jetzt ließ er sich durch vieles Geld und noch größere Versprechungen bewegen, seine Landsleute zu verrathen. Er entwich aus Sachsen, als geschulte es heimlich, und begab sich in die Feste Brennaburg.® Die lievelder erkannten ihn und nahmen ihn als ihren Herrn auf. Tugumir aber berief soinen Neffen zu sich, den einzigen Sprössling des Heveldischen I? ürstengeschlechtes außer ihm, brachte diesen durch List in seine Gewalt und tödtcte ihn. Darauf erfüllte er seine Zusage, indem er Burg und Land ( (“m Könige überlieferte. Nachdem so diese eine Völkerschaft bezwungen war, unterwarfen sich alle Wendischen Nationen bis an die Oder wiederum der Zinspfl.cht gegen den König. (Widuk. II. 21.)» Kaj je bil torej zgodovinski lugoiner.-1 Ubijavee svojih sorpdnikov, izdajavec svojega naroda! S takim Tugomerom Jurčič seve ni mogel nič početi. Naredil je torej z njim kakor Prokrust s svojimi žrtvami: likal in likal ga je tako dolgo, da je dobil iz njega lahkovernega slovenskega kneza, ki tujcu, zlasti Nemcu, vse verjame, raje nego rodnemu bratu, in ki v dobri veri o poštenih namerah Geronovih pelje devetindvajset drugih knezov seboj v Geronov tabor, da se razgovor6 o miru. — To lahkovernost pa je bilo treba vendar utemeljiti.
V	to svrho je Jurčič postavil na pozorišče Gripa, nemškega naseljenca. Ta reši v oni usodepolni bitki pri Lečah (?) (Lenzen, Lunkini) 1. 929. T ugo meni s svojo nevarnostjo življenje, pa že takrat ima črtež narejen v svoji glavi, s to rešitvijo pridobiti si neomejeno zaupanje Tugomerovo, na podlagi tega zaupanja pa izpeljati najveljavnejše veletske kneze na led, t. j. v nemški ostrog, da jih ondi zapro ali karsibodi. Šele enajst let pozneje4 (1. 940.), ko se godi dejanje naše žaloigre, izvrši Gripo svoj naklep. Na tej nadi, da Prej ali slej s pomočjo Tugomerovo ujame še druge prvake slovanske, sloni
1 Tako piše Widukind II. 21.
2 = Lenzen (1. 929.). Opaz. pis.
' t. j. Branibor.
1 Da jo res mnogo let preteklo me<l refiitvijo in iavrSitvo naklepa, sledi iz besed Gripovih:
«Ne znate, koliko potreba let
In koliko potrpežljivosti
Nam bilo je, sarn<S da smo dobili
Zaupnost Tngomerjo preslepljeno!» (Tugomor, 111. čin, 8. prizor.)
ves načrt Gripov, vsa osnova naše drame. In vendar, kako malo utemeljena je ta nada! Je-li Gripo že od prej poznal Tugomerovo lahkovernost? In kakd je mogel misliti, da bodo tudi drugi knezi tak<5 lahkoverni?1 Utegnil bi mi morda kdo ugovarjati, češ: saj je malo pred onim zgodovinskim obedom Geronovim Gripo še enkrat rešil Tugomera, in sicer to pot iz ječe; s tein je zaupnost slovenskega kneza vendar dovolj utemeljena!!* Vprašam: kakö je pa Gripo mogel več let prej (1. 929.) vedeti, da bo še enkrat (t. j. 1. 940.!) imel priliko, dokazati Tugomeru svoje iskreno prijateljstvo? To je bilo le slučajno. Gripovo početje ostane torej nerešena zagonetka; lahkovernost Tugomerova pa se zdi paznemu gledaveu ali bravcu — trmoglavost, in skoraj mu privošči, da pride vsled nje v tako zadrego, ln kak6 je potemtakem s tragiko, ni težko uvideti. Konflikt je le tedaj tragiški, če je junak po svojem značaju moral priti v nasprotje z višjo dolžnostjo; je-li Tugomer po svojem značaju moral verjeti hinavskemu Gripu? Prvi knez, od vseh spoštovan, bistroumen, pa takö — lahkoveren?!8 In ko nihče drugi ne zaupa naseljencu?! To je, kakor rečeno, trma, ali pa si moramo pomagati s — «slepo usodo», «fatum» nekaterih grških tragedij.
Da je Jurčič prenesel idejo narodnosti, katera odseva iz vsako vrstice, ki se zanjo bor6 na nemški in slovenski strani ter jo imajo o vsaki priliki na jeziku/ iz druge polovice devetnajstega v prvo polovico desetega stoletja, o tem ni dvoma: takrat je bila ideja narodnosti, bodisi nemške, bodisi slovenske, še neznana stvar.6 Razvila se je, kakor pri drugih narodih8 tako
1	Prim. tudi «Rimski Katolik» n. m. str. 68 nsl.
3	«In ko se iz ujetja svojega
Težko mi je	posrečilo prodreti,
Nikoli ne bi	mejo bil dospfcl,
Da Svetovit poslal ni k meni Gripa,
Skrivajo za mejd tržočoga,
Ki svoj život v opasnost jo postavil,
Ko meni je v poluV posodil konja Edinega tor sam ostal na potu,
Ker so za mano drli preganjalci, — (Tugomor, II. čin, 8. prizor.)
3	Isto	napako,	da	namreč značaj	glavnega junaka ni	zadosti	utemeljen,	očitajo	nemški
kritiki Goethejevemu	«Egmontn»; značilna poteza tega junaka	je	kakor	Tugomerova -	lahko-
vernost, brezskrbnost do skrajne meje, vkljub vsom svaritvam prijateljev. G. Freytag, o. c. str. 38 sodi o umotvoru, da na odru no more imeti uspeha, ker je dejanje slabo in značaj junakov nedostatno začrtan, in da teh hib no zakrije srečno narisani značaj junakinjo Klariče.
*	Prim. n. pr. čin II., prizor !).:
«Da z nemškim mečem slavo nemškemu Imenu širiš . . .»
«Zakaj ščedite zdaj Slovenov ljutili,
Zaničevalcev našo sveto vero,
Protivnikov imena nemškega .	.»
Odločno, brzo delo slavni Ota Želi o tebi slišati, a skoraj,
Oströ in strogo, brez odlogov vseh,
Brez ničevih premislekov. Po nemški!»
5	Prim. tudi: Grmanstvo, str. 18.
“ Grki. strogo ločoni v tri rodove: Eolce, Dorco in Jonce, so več stoletij niso povzdignili do narodne zavesti. Da so se začeli čutiti vsi sinove onoga naroda ter se nazivati Holone, je največ posledica njih živahnega naseljevanja po obalih Sredozemskega in črnega morja. Tako so prišli v dotiko z drugimi narodi; sedaj so se zavedeli, da njih rodove družijo mnoge skupne stvari: jezik, pravljice, verstvo . . .; sedaj so začeli spoznavati, da so pravzaprav vsi eno, on grški narod. Videli so, da jih loči globok prepad od tujih narodov; to so začeli nazivati barbare, sebe pa, kakor omenjeno, s skupnim imenom: "lim»)vs{. Ob začetku sedmega stoletja
tudi pri Nemcih Sele vsled živahne kolonizacije koncem dvanajstega in v teku trinajstega stoletja.1 Ce torej Jurčič te ideje ni prenesel iz devetnajstega stoletja, prenesel jo je vsaj iz trinajstega v dobo svoje drame. Na vsak način je ta ideja za dobo naše drame — anahronizem.
Ta narodnostno-politični boj, ki je z njim prepojena vsa drama, zlasti pa prva dva čina, je — kakor zgoraj omenjeno — hiba, ki jemlje «Tugomeru» precej pesniške cene. Nočem se sklicevati na znani Goethejev izrek o politiški pesmi, temuč spominjam le na obče priznano resnico, da jo tragediji predmet boj človeških strasti zoper stalni, nespremenljivi svetovni nravni red;2 a kaj je bolj nestalnega, kakor so narodno-politični boji?* Smoter tragedije slednjič je, kakor uči že Aristotel,* da se z bojaznijo in sočutjem,
pr. Kr. je bilo naseljevanja grških rodov ]>o večjem dovršeno, in v istem stoletju nahajamo prvič pojem «Panheleni», v Iliadi, II. 530 (v takozvanem «xataXoyoj töiv vefiiv>, ki je iz sedmega stoletja), v Arhiloha odi. 52. in llesiodovih Delih 653. Dasi po kraju daleč narazen, raztreseni po Mali Aziji, Siciliji, obrežju severne Afrike i. t d., bo se začeli sedaj približevati drug drugemu, shajati se k narodnim slavnostim in igram, ki so nastale tudi v sedmem stoletju; Delfi so postali v tem stoletju duhovna prestolnica vsega helenskega sveta. Prim. za vse to Pöhlmann, Grundriss der griechischen Geschichte, iz «Iw. Hüller, Handbuch der klass. Altertumswissenschaft», III. Bd., 4. Abth., str. 39 nsl.
1 Emil Michael, Culturzustltnde des deutschen Volkes während des dreizehnten Jahrhunderts. I. Freiburg im Breisgau 1897, str. 128: «Weil ferner ganz Deutschland sich an der Wanderung nach dem Osten betheiligt hat, der Einzelne also zum erstenmal aus der Beschrän-kung des Stammes heraustrat, so kam zum erstenmal auch die nationale Einheit zum Bewusstsein des Volkes . t j. v trinajstem stoletju. Kot dokaz navaja (ibid.) pisatelj solnograäkega letopisca, ki pri 1. 1278 s ponosom govori o «naši slavni Nemčiji» — «nostra clara Germania», «natio», «principe« nationis» (Mon. Germ. SS. 9, 803) so izrazi, ki kažejo, da se je bila tedaj že vzbudila zavest o narodni celokupnosti. Prvake, kneze nemškega naroda — principes nationes — loči letopisec od naroda — «natio» — o priliki, ko govori, da so nekateri knezi izdali liudolfa Habsburškega v boju z Otokarjem Češkim, dočim je bil «narod» zvest liudolfu.
2 Prim. R. v. Gottschall, Poetik. Breslau 1882, II., pag. 195.
3 Prim. «Rimski Katolik» n. m. str. 87 nsl.: «Pesnik je filozof, ki premotriva notranje, zadnjo vzroke dejanj Glavno gibalo človeškim dejanjem pa sta duh in srce. Iz teh koplje pesnik svojo rudo ter jo potem v svojem pesniškem ognju očiščeno podaja svetu v lepi obliki . . . Politiške in diplomatske čine opisovati je naloga zgodovinarjeva.» — Sicer pa s tem nočemo reči, da bi takozvane rodoljubne drame ne spadale v poezijo, marveč le stališče naj pesnik zavzema svetovnega nravnega reda, ne pa omejene, slučajne sočasne politike. Že Eshil je spisal rodoljubno tragedijo «Il^poai», in dejanje se godi v 1. 480. pr. Kr., v dobi, ko je bila narodnostna ideja grška dosegla vrhunec moči, toda o narodnostnem boju skoro ni sledu: poraz Kserksov slika pesnik le kot kazen božjo in svarilen izgled človeški prevzetnosti. (Prim. G. Bernhardy, Grundriss der griech. Literatur. 3 Bde. Halle 1880, II., pag. 282.) Kakö nestalna je narodnostna politika, če ne pozna nobenega višjega načela, kaže n. pr prav sijajno doba Eshilova: Perzijani, najhujši sovražniki grškega imena, so imeli v usodepolnem letu 480., ko je en del Grkov prelival kri za domovino, najboljše zaveznike v — Tebancih! In ne samo tedaj vidimo to narodno izdajstvo: ponavlja se, dokler je Perzija kaj veljala; zdaj se družijo z njo Atenci, zdaj Spartanci, samo da se uničujejo mej seboj doma. — Ali pa v dobi, ko se je pričel plesti krvavi bič za polabske Slovane — kje je bila narodna zavest polabskih plemen slovanskih?! Sloge mej seboj niso poznali, družili so se iz samega sovraštva drug do drugega z Nemci, tako n. pr. že 1. 780. Bodriči s Karolom zoper Sase in — Velete. (P. J. Safafik, Slovanske starožitnosti. Oddil dčjepisn/, v Praze 1837, II., § 43.)
Narodnostna ideja je celo tako nestalna, da časih lahko popolnoma — zaspi, in to za cela stoletja Nemci so se je vendar v trinajstem stoletju, kakor zgoraj omenjeno, zavedali; in vendar je bilo 1. 1817., ob tretji stoletnici reformacije, treba krepkega opomina, ki ga je govoril vseučiliški dijak svojim tovarišem: «. . . Es ist eino Schande ftir einen gebildeten Studenten nichts anderes zu sein als ein Sachse, Hesse, Franke, Schwabe, Preuße, Österreicher, Baier, Hannoveraner Schweizer u. s. w. Möge in Zukunft diese nationale Scheidung unter uns verschwinden und seien wir ein Körper, eine deutsche Nation.» (Cf. Dr. M. Murko, Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik, X. Graz 1897, I. 334 nsl.)
4 o. c. c. 6. Prim. tudi Gottscliall, 1. c. 200.
ki je imamo do junaka, čistita isti čustvi v nas in se duh povzdigne iz vsakdanjosti v idealne višave. Zdi se pa, da v «Tugomeru» mora mržnja do Nemcev zamoriti vsako drugo čustvo.
Toda dovolj o dejanju drame,1 nas zanimajo pred vsem, kakor rečeno, nekateri značaji drame, in sicer po njih kulturnozgodovinskem pomenu: tu mislim pred vsem zastopnike Nemcev, Gripa, Gerona (in Radulfa) pa Hildoberta.
b)	Gripo, nemški naseljenec.
Najvažnejšo vlogo v prvih treli činili ima brez dvojbe Gripo, «nemSk naseljenec mej Sloveni», kakor ga imenuje Jurčič. To dejstvo je J. Pajka napotilo do trditve v «Zori» (1. c.), da bi se drama prav tako lahko imenovala «Gripo». Značaj Gripov je skozi in skozi podel.3 Kar stori dobrega Tugomeru, bodisi da ga reši v boju, bodisi iz ječe, vse dela iz sebičnega namena; če želi roke Grozdanine, zopet iz najpodlejšega namena («Tugomer», II. 6.); čo svetuje, naj bi slovenske kneze le zaprli, a ne pomorili, govori iz njega le politični egoizem, ne pa milosrčnost. Prekanjen, zvit je pa kakor lisjak.
Gripo ni zgodovinska oseba; pesnik si jo je izmislil sam, ker jo je potreboval za svojega Tugomera. Vprašanje nastane, je-li to zgodovinsko opravičeno, da ima ta «nemški naseljenec» tako važno, skoro najvažnejšo vlogo v drami? To vprašanje se nam zdi zato opravičeno, ker je Gripo, kar se mora na prvi hip spoznati, reprezentant celega stanu — nemških kolonistov — v oni in poznejši dobi. Odgovarjajoč moramo potrditi, da je vloga Gripova povsem utemeljena in opravičena, tudi z ozirom na povestnico; zakaj, da so polabski Slovani, v desetem stoletju broječi še na milijone, danes tako popolnoma ponemčeni, da po onih širnih krajih južno od Baltiškega morja med Odro in Labo ni več čuti slovanskega glasu,8 temu ni v prvi
1	Kot potrdilo naSih besed o poglavitni hibi «Tugomera» navajamo svarilo Gottscliallovo (ibid.): «Niemals darf indes der moderne Tragiker auf stoffartige Wirkungen binarbeiten, weder auf die grellen Schauer, den glänzendem Pomp . . . noch auf Eindrücke und Erfolge, die aus einem Anschmiegen an Stichwörter des Tages und soinor Parteien, aus einer äußerlichen Tendenz hasch er ei hervorgehen.»
’ 'l'aki so vsi trije (oziroma Štirje) zastopniki NeinStva v tej drami. Naj glede tega takoj opomnim, da Aristotel in za njim drugi leposlovci ne odobravajo, če pesnik uvaja značaje s skrajnostimi, t j. popolnoma dobre ali popolnoma slabe. Gottschall, 1. c. 195.
3 V začetku tega stoletja ’ tak<i pripoveduje Hennings, Das hannoversche Wendland, 1862, p.ag. 44 (nav. v Jagic, Archiv Ilir slav. Philologie, 22. Bd., 8. 318) — je bilo baje so nekaj kmetov na Hanoveranskem, ki so znali govoriti slovansko, a brez smisla, le posamezne besede.
—	Ko je I. 1890. zaukazala pruska vlada ljudsko Štetje, se jo po časopisih raznesla vest, da jo na Hanovoranskem v okraju Lllchow 586 oseb naznanilo «wendisch» kot svoj materin jezik. Slovansko učenjake, ki so bili prepričani, da je ondi žo koncom osemnajstega stoletja izumrl slovanski govor, je stvar zanimala, da so jo preiskovali in povpraševali, koliko je na tem resnico; zlasti so je zanimal prof. Jagic. A zadnji snopič Archiva (1. c. pag. !!19 nsl.) je upihnil poslednjo lučico nade, da bomo Se kedaj sliSali na onih tleh slovanski jezik iz ust domačinov. Oni
«wendisch» ljudskega Štetja je nastalo zaradi tega, kor je za tisti kraj to etnografski izraz.
Neki hanoveranski deželni svotnik (Landrath) iz okraja Lüchow, nasproti «Wendom» čisto nepristranski, je odgovoril, od prof. Jagiča posredno vpraSan, z dne 27. februvarija t. 1. o tej zadevi to-le: on da jo rojen v okraju Lüchow, ki ima kakSnih 20.000 obotritskih «Wenden» za prebivavce, a ti so popolnoma ponemčeni; od svojih sosedov, dolenjih Sasov, se razlikujejo
po ostrih obraznih potezah in nenavadno hitri govorici; sami ne vedo nič, da teče v njih žilah
slovanska kri, le Se iz pripovedek jim je znano, da so v prejšnjih stoletjih njih dedje govorili drugačen jezik; sedaj govorč «Plattdeutsch». Iz prejšnjih časov so se ohranila semtertja, a silno redko, kakSna rodbinska imena (n. pr. Galbatz, Pardem, Kuthloik), sicer pa so tudi v tem ponemčeni. Dotičniku so natančno znane sodne listine 200 let nazaj, a nikjer ni naSel sledu,
vrsti kriv nemški meč, pa tudi ne križ, ki so ga oznanjevali nemški duhovni,1 ampak nemški — plug.2 Najnovejša nemška kulturna zgodovina za trinajsto stoletje (E. Michael, o. c. 86 nsl.) naravnost trdi, da je nemško kmetijstvo v trinajstem stoletju slavilo največje slavje na polju kolonizacije. V šestem stoletju se je Nemcem že trda godila; neprenehoma so se Slovani pomikali onstran Labe in Zale dalje proti zapadu. Pričel se je boj za obstanek. Prvi se jim je uprl Karol Veliki; ustanovil je kar štiri marke zoper severne Slovane: bavarsko severno marko, turinško ob Zali, saško ob Labi in dansko ob Egdovi (Eider). Ob Karolovi smrti si dobil vzhodno mejo frankovskega cesarstva, če si potegnil premo črto od najbolj severne točke Jadranskega morja pa do izliva Labe. In kaj je pomenila ista prema črtil dobrih 300 let pozneje? Tedaj pa že ni bila več vzhodna meja nemškega cesarstva, ampak tri petine vse nemške zemlje so ležale sedaj na vzhodu one črte, in le dve petini na zapadu (Michael, ibid.). In ves ta širni kos slovanske zemlje je postajal polagoma nemški, skoro popolnoma pa se je ponemčil v trinajstem stoletju. Michael (ibid.) ima to za največjo osvojitev, kar si jih je kedaj priboril nemški narod. Isto trdi drugi novejši nemški zgodovinar, Lamprecht, Deutsche Geschichte, Berlin 1893, 3. Bd., pag. 349 (cit. pri Michaelu ibid.): «Die Großthat des deutschen Volkes im Mittelalter, vielleicht die ruhmreichste That überhaupt, welche Deutsche jemals als Volk ins Werk gesetzt haben». Mi pa moramo te besede obrniti in priznati, da je to dejstvo morda najbolj žalostno v zgodovini slovanskih narodov. Da, imenovani nemški zgodovinar Michael (ibid.) stavi kolonizacijo vzhoda po Nemcih nad uspehe Rimljanov v Afriki in Galiji, ker ondi rimski orli niso mogli v tako kratkem času in tako trajno preustrojiti zemlje in prebivaveev.
Ti nemški naseljenci, ki so vsi delali po enotnem načrtu, pa so sc močno razlikovali po svojem poklicu; bili so namreč trojne vrste: kmetje, menihi in trgovci.
Prvi, ki so začeli stalno obdelovati Polabljanom vzeto zemljo, so bili nizozemski kmetje. Koncem enajstega in v začetku dvanajstega stoletja so velike morske povodnji podrle jezove, ki so z njimi Nizozemci dolgo časa varovali svojo blizu morja ležečo zemljo pred morskimi valovi: voda se je razlila po poljih,
da bi «e bilo obravnavalo v onem okraju slovansko ali da kmetje no bi bili umeli nemški. Da je res nepristranski sodnik, kažo karakteristika, ki jo je pridel svojemu pismu o ondotnih «Wendili>: ti da so silno marljivo in spretno ljudstvo; za največjo sramoto velja pri njih, čo kdo delati ne /.na; značilno pa je posebno to, da Židje pri njih ne morejo delati kupčij: na živinske semnje, ki so vselej /,elo dobro obiskani, pride na sto kupcev komaj en Žid. (Ibid.) — Prim. tudi Krek, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte. Graz 1887, str. 334: Že v štirinajstem stoletju se v Polabiji ne more skoro več govoriti o slovanskih krajih, ker slovanski živelj v mestih ni imel več pravice, in še v samotnih vasicah in selih, kjer je za silo životaril, so ga trpeli le neradi. Koncem osemnajstega stoletja se je ponemčil zadnji slovanski ostanok v Liineburgu — od tedaj se mora polabščina smatrati kot izumrl jezik.
1 Prim. Krek, o. c. str. 333.
2 Isto misel poudarja tudi J. V., Grmanstvo, str. 17 nsl.: Tuji meč — takö razvija ondi pisatelj svoje trditve — je vzel svobodo marsikateremu narodu, n. pr. Bolgarom, Srbom, Bošnjakom, ki so hlapčevali več ko 400 let divjemu Turku, toda narodnost so si ohranili. 8o-li bili polabski Slovani morda tako neomikani, divjaški, kakor n. pr. rdečekožni Indijanci v Severni Ameriki, ki so skoro do malega izumrli? Iz nemških virov, ki v tem oziru gotovo ne pretiravajo hvale o Slovanih, dokazuje pisatelj, da so bili polabski Slovani omikani ter n. pr. v trgovini prekašali Nemco; ponemčenje se je torej izvršilo največ po naselnikih.
č'e Šafaiik (1. c.) trdi, da je vzrok propada polabskih rodov bila njih nesloga, moramo to razločevati v toliko, da je bila nesloga vzrok podjarmljenja, toda vzrok ponemčenja pa so bili nemški naselniki.
nizozemski poljedelec si je moral iskati druge domovine.1 Drugi povod, ki je gnal Nizozemce v tujino, pa je bilo tudi pregosto prebivalstvo. A kam naj se obrnejo izselniki? Leta 1106. je prosilo Sest Holandcev nadškofa Friderika bremenskega, da bi jih sprejel v svojo škofijo. Nadškof, «oče nizozemskih naselnikov»,2 prošnjo z veseljem usliši ter odkaže novim priseljencem dotlej čisto neobdelan svet ob desnem bregu reke Vizare blizu Bremena; listina pogodbe, ki jo je sklenilo onih šestero Holandcev z bremenskim nadškofom, je še ohranjena.3 Ker so bili pogoji za nemško naseljence tako ugodni, se ni čuditi, da so ti skoro trumoma vreli v zvečine zapuščene* kraje med Labo in Odro. Prav živo popisuje to priseljevanje Helmold v «Chron. Slav.» I. 57: Adolf Holsteinski, čegar sodobnik je bil Helmold, je namreč 1. 1140. dobil Mecklenburg v svojo last ter takoj poslal glasnike v Flandrijo, Holandijo, Utreht, na Vestfalsko in v Frizlandijo, naj bi vendar vsi, ki žel6 zemljišč, prišli s svojimi družinami vred, on da jim bo dal široke, rodovitne kraje, kjer je rib in mesa na preostajanje, — in res je prišla velika množica naseljencev, ki so se naselili ob Travni in Svetniškem polju noter do Plimskega jezera.6 Na drugem mestu piše isti Helmold: «Sedaj v dvanajstem veku pa so Slovani, ker je dal gospod našemu vojevodi in drugim knezom svojo srečo in blagoslov, povsod uničeni in razpojeni. Od morja je prišlo nebroj krepkih mož, zasest slovanske pokrajine, zidat mesta in cerkve ter nepričakovano zelö bogatet.» (Nav. Grmanstvo . . . str. 31 nsl.) Nizozemski priseljenci so bili navajeni neprestanega boja s prirodnimi silami, ki so jih slednjič celo pregnale iz domovine, njih poljedelstvo je bilo umniše nego Slovanov v Polabju: zato ni čuda, če so se ti, ker manj izobraženi“ poljedelci, čimdalje bolj umikali v močvirnate kraje.
1	Prim. Grmanstvo . . str. 31; Michael o. c. 87.
‘ Prim. Michael, o. c. 88.
3	Ker je ta pogodba največje važnosti na vso poznejše nemško naseljence po slovanskem vzhodu, od Labo pa tja do Odre, po Braniborskem, Mecklenburgern, Češkem, Moravskem in Šleškem, da, celo po Ogrskem in Sedmograškem (Michael, ibid.) naj slode tu nje bistvena določila: Holandcem odkazani svet se je razdelil v zemljišča (Hufen), dolga po 720 kraljevih šib, široka po 30 kraljevih šib. Od vsakega zemljišča jo bilo plačevati po en vinar letnega davka. Od ovac, svinj, gosi, medu in lanu se je dajala desotina; kar je bilo žitnih pridelkov, so je dal vsak enajsti snop vrhovnemu lastniku odkazanega sveta, za vsako žrebe mesto desetine po en vinar, za vsako tele po pol vinarja. Natanko se je uredila v pogodbi tudi sodnosl, duhovska in svetna (Michael, o. c. 88 lisi.). Kar jo bilo pa za nove naseljence najdragocenojše : ostali so popolnoma svobodni kmetje s pravico, zapustiti zemljišče otrokom kot zakonitim dedičem. Te svobode Nemci niso dali premaganim Slovanom : ti so bili pravi sužnji na nekdaj svoji zemlji. Za nemške naseljence jo veljalo ugodno «nemško pravo», za nesrečne Slovane pa trdo «slovansko pravo» ali, kakor so je Nemci zvali, «wendisches Beclit». Prim. poleg Michaela (ibid.) Küssler E. F., Dio Stadtrechte von Brlinn aus dom dreizehnten und vierzehnten Jahrhundert, nach bisher ungedruckten Handschriften herausgegeben und erläutert. Prag 1852. (1 (Nav. Michael, ibid.)
*	Da so bili ti kraji v začetku dvanajstega stoletja zvečine zapuščeni, se no bomo čudili, ako pomislimo, da so se polabski Slovani od časov Karola Velikega som, zlasti še za Otona I ., in tudi pozneje, skoro leto za letom vojskovali z Nemci ali pa so klali med seboj. V sami bitki pri Lenčinu (1. 929.) jih je padlo, kakor poročajo letopisci, nad 100.000 mož (Grmanstvo . . . str. 14). Česar pa niso storili večni boji in mejsebojno klanje, so dognali poznejši mejni grofje, kakor Henrik Lev po Pomorju, Albrecht Medved pa po Braniborskem, odkoder je, kakor poroča Helmold, pregnal več Slovanov z zemljišč kakor katerisibodi drug knez (Grmanstvo . . . str. 39).
■' Ob Plimskem jezeru jo bil Holmold slednjič župnik (umrl okoli 1. 1180.). Strelier, s. v. Helmold v: Wetzer und Weltes Kirchenlexikon, 5. Bd., pag. 1753. Freiburg im Breisgau 1888. — Ker so ondi tedaj šo prebivali Slovani, imenujemo ga lahko slovanskega župnika.
6 Strinjamo se sicer s pisateljem «Ormanstva . . », ko str. 18 nsl. dokazuje, kako krivično je, očitati nekdanjim Slovanom surovost, neizobraženost, tudi no prerekamo, če trdi (I. c. 20),
A prišla je še druga vrsta naselnikov, ki je prve daleč prekašala v omiki in ki bi brez njih nizozemski kmetje ne bili opravili mej Slovani nič: to so bili benediktinski menihi, premonstratenci in cistercijani. V dobi strašnih zmešnjav in nravne gnilosti je položil sv. Benedikt iz Nurzije (480—543) temelje onemu svetovnopomembnemu redu, ki je imel človeštvo v nastopnih vekih duhovno preroditi.1 Očak zapadnega meništva, Benedikt, je bil potomec plemenite rimske rodovine (morda iz Gens Anicia?); že v zgodnji mladosti so ga starši poslali v Rim, da obiskuje ondi javne šole ter si prisvoji stanu primerno omiko.2 V Rimu si je mladi Benedikt obogatil duha z vsemi zakladi rimske omike, ki mu jih je nudilo svetovno mesto, a videč nravno
«la so bili v neki dobi «skoraj prvi trgovski narod v Evropi», toda v poljedelstvu so jih nemški naseljenci, zlasti pa inenilu, daleč presezali. V tem oziru bi bilo želeti več jasnosti. Učeni prof. Krek (o. c. 112 nsl.) piše sicer, da so stari Slovani poleg živinoreje jako intenzivno obdelovali tudi polje («Mit der Liebe zur Viehzucht verband sich die Liebe zum Ackerbau, die im Naturell des Slaven gelegen gewesen sein mag, aber vielleicht auch durch dio Beschaffenheit des von ihm bewohnten, zur Cultivierung wio eigens geschaffenen liodens veranlasst ward. Den Ackerbau betrieb man intensiv und rationell, wie aus den Bezeichnungen für die verschiedenen Ackerwerkzeuge und Getreidearten erhellt.») ter dokazuje to iz besed: plug'li, lemešl,, grodel],, plazli, ki merijo na unmiše poljedelstvo, dočim besede ralo, oralo zaznamujejo «den primitiveren Haken» (1. c. 115), a po naših mislih se ne da dokazati, da bi bila beseda «plugi,» slovanskega izvira, namreč iz korena plu in pritikline g’I„ kar bi po tej razlagi pomenjalo toliko, kakor «ladijo, ki plove po njivi»; postanek besede bi bil, mislimo, preveč — pesniški. Miklosich je dolgo dvomil o slovanskem rodu te besede: najprej (liadices ling. slovenicae, vel. dial., Lipsiae 1845, pag. 64) je imel plug1!, za izposojenko iz nemščine, pozneje je omahoval, ali naj bi ga prišteval med pristno slovanske bosede (Die Fremdwörter in den slav. Sprachen, Wien 1867, S. 46), in čeprav se je na enem mestu (Vergl. Gramm., II. 280) skliceval sam na koren plu kot etymon te besede, vendar je nazadnje (Etymol. Wörterbuch der slav. Sprachen, Wien 1886, s. v.) kar naravnost zapisal svojo misel: «Das wort ist unbekannten Ursprunges». «Plug plyvet'b na pole» iz ruščine mu je najbrže le ljudska etimologija. Prot’. Krek meni, da je nemški «Pflug» (stvn. pfluog, srvn. pfluoc) izposojeno iz slovanščine. Temu ugovarja Kluge, Etymol. Wörterbuch der deutschen Sprache, Straßburg 1889, s. v., ki trdi, da je sicer «Pflug» res čudno soroden s slovanskim «plugom», a da so si besedo Slovani izposodili od Nemcev, ti pa je tudi ne morejo zvati domačinke, marveč so jo dobili na svojih potovanjih. .Jezikoslovje za trdno pripisuje torej le bolj preprosto ralo ali oralo starim Slovanom. S tem se ujemajo tudi kulturni zgodovinarji. Droysen, ki je Slovanom sicer pravičen, piše (Geschichte der preußischen Politik, I. 54): «Ne bilo bi pravično, reči, da so bili tedanji Slovani, zlasti na iztoku reke Labo, surovejši in manj nadarjeni od Germanov . . . Prilega se jim ribarjenje po morju in po rekah, lahno obdelovanje polja, če zadostuje motika, v tem, ko puste težjo in trjo zemljo neobdelano, trgovstvo, za katero so po naravi zelo sposobni . . .» (Nav. Grman-stvo . . . str. 20.) Michael, o. c. 91, meni, da so Slovani s. svojim lesenim ralom le malo povzdignili kmetijstvo v Polabju. Prim. tudi, kar piše Adelung, Grammatisch-kritisches Wörterbuch der hochdeutschen Mundart, Wien 1808, s. v. «Haken» (t. j.ralo): «Ein in Niedersachsen übliches Werkzeug zum Ackern, welches weit einfacher als ein Pflug ist, keine Kilder hat, und sowohl von Ochsen als Pferden gezogen werden kann . . .» A kdo so prebivavei sedanjega Saksonskega ? Že v desetem stoletju so kraje, kjer so prebivali stalno podjarmljeni polabski Slovani, Nemci začeli imenovati, ne morda «Slawen», ampak «Ostsachsen», ali pa so te Slovane zvali z ozirom na prave Saksonce — jutrovce, orientales (Thietmar von Merseburg, Pertz, III. 768, nav. Gfrörer, Papst Gregorius VII. und sein Zeitalter, I. 153). Gero, ki je bil mejni grof polabskih pokrajin, se imenuje semtertja mejni grof vzhodnih Saksov (Pertz, VI. 617, nav. Gfrörer, ibid.); nekaj časa so potem prave Sakse zvali «Niedorsachsen», ponemčene Slovane mej Labo in Zalo pa «Obersachsen», v novejšem času so pa pravi Saksi docela izgubili ime svojega rodu in se imenujejo Hanoveranci, Prusi ali lirunšvigi, potomci onih Slovanov pa, ki so jih podjarmili nekdanji Saksi z ognjem in mečem, se zovejo Saksi (Gfrörer, 1. c. 154).
1 BrUck, Lehrbuch der Kirchongeschichte,3 Mainz 1884, pag. 300. Prim. tudi Monta-lembert, Die Mönche dos Abendlandes Bd. 2, pag. 1 sqq.
2 E. Schmidt, O. S. 1?., v: Wetzer und Weltes Kirchenlexikon, II. Bd. s. v.
izprijenost svojih součencev1 jo nepokvarjeni mladenič na tiliem pobegnil iz Rima v Subiaco, odondod pa je prišel na Monteeassino, kjer je ustanovil prvo opatijo svojega reda ter sestavil redovna pravila, ki so ostala podlaga vsem poznejšim. Pokorščina in popolno uboštvo se je zahtevalo od menihov, njih opravilo čez dan pa je bilo: molitev, ročno delo in (od časov Cassio-dora dalje) pečanje z vedo.2 Ko se je red hitro razširil po vsem zapadli, se je zgodilo res, kar pravi Tugomer Bojanu (II. 8):
«V zapöru mojem črnorizec nemški Ponujal mi je rimsko svojo vero,
In razno kil j fie druzega povedal,
Kakö so Nemci se od Rimljanov Učili, a i zopet ti od Grkov Ter vedno je učenec zmagonosen Bil nad učiteljem ...»
Dolžnost gostoljubnosti sc	je menihom	po pravilih	strogo zabičevala.	Vsaka
opatija je morala imeti tudi vse, kar je bilo potrebno za življenje:	vrtove,
mlin, razne delavnice.8 Ni	tukaj mesto,	da bi dalje	opisovali čudovito	organizacijo tega reda in kaj so	ti menihi od	osmega do	trinajstega stoletja storili
za vedo (s prepisovanjem latinskih klasikov), za umetnost, zlasti stavbarstvo,* z našim predmetom	je v zvezi to, da	so si	menihi izbirali za obdelovanje
močvirnate kraje, in	prav v take kraje	so se	bili	umaknili polabski Slovani ,
pred nemškimi naselniki. V gozde, pušče in močvirja si nemški naselnik, ki je z ženo in otroki mej Slovane prišel iskat boljše domovine, ne bi bil upal slediti razdraženih sovražnikov, in tako bi se bil nemški živelj utrdil le po mestih, zunaj na kmetih pa bi se bili ohranili Slovani, razmerje, kakršno nahajamo še danes na Ogrskem, kjer nemški živelj gospoduje le v mestih.6 Tu pa	pridejo v samotne	gozde	in	močvirja — beli menihi,
cistercijani.6 Prične	se med njimi in poganskimi	Slovani usodopoln boj za
življenje in smrt, toda boj, kje£ se ni vihtil meč, kjer ni tekla kri, boj, kjer je zmagala — krščanska omika, krščansko organizirano delo nad poganstvom. Toda oglejmo si ta velikanski, za Slovane kakor Nemce enako usodni boj od bližje!
Na Braniborskem, kjer se je godila po Jurčiču opevana tragedija (1. 940.), so 250 let zastonj poskušali nemški grofje, kako bi vendar enkrat upognili tilnik upornim Slovanom, a upor je tlel med narodom, in od časa
1 E. Schmidt, 1. c.
2 BrUck, I. c.
3 Briick, 1. c.
4 Prim. Flis, Stavbinski slogi, Ljubljana 1885, str. 65 nul.
•' Miclmel, o. c. 91.
*	Cistercijani so le posebna vrsta benediktinskega reda; ime imajo od kraja Cisteaux (Cistercium, sedaj Citeaux) na Francoskem, kjer so je ustanovil prvi samostan tega reda.
Leta 1112. je vstopil v samostan Cisteaux sv. Bernard s 30 tovarifti; od tistega časa se je red Siril s tako čudovito hitrostjo, da je I. 1152. brojil že 343 opatij. Zaradi svojega svotoga živ-
ljenja »o uživali cistercijani v oni dobi največje spoštovanje: povsod sojih hoteli imeti. Jakob Vitrijski, ki je pisal okoli 1. 1240 svojo zgodovino zapadnega sveta, govori z največjim občudovanjem o njih: glede njih hrane pravi, da jedo meso le v hudi bolezni, ribe, jajca, mleko, sir uživajo le izjemoma kot miloščino; bratje lajiki no pij(i nikdar vina na pristavah vkljub naj-težavnišemu delu; vsi redovniki brez izjemo spe na slami kar v svoji rodovni obleki; o polnoči vstajajo ter pojo v koru do jutranjega svita hvalnice Bogu. Ko so opravi sv. mafia, odidejo na delo; cel dan niso niti tronutok brez opravila, a vedno strogo molče. Prim. Felir (Kaulen), Wetzer und Welte, Kirchenlexikon 111. 1884 s. v.
do časa izbruhnil s strašno silo. Po smrti Tugumira, ki je bil izdal svojo domovino Nemcem, je Geron Braniborsko pa sosednje Havelansko upravljal popolnoma kot nemško last, kot nemško mejo (marko): zidal je gradove in trdnjave, v katere so se naselili nemški vojaki,1 da bi ohranili podjarmljene Slovane v pokorščini; zlasti pa so se iztirjavali z vso silo davki in desetina, kajti nemške vojake je	bilo	treba	dobro plačati.	Nekateri izmed njih so
dobili «lena», drugi pa plačo v denarjih.11 A Nemci so bili le na videz gospodarji v deželi; zakaj ob	vsaki	ugodni priliki	so jim Slovani pokazali,
da je zemlja slovanska.	Ko je	11. pr. 1. 983. umrl Oton II. in so to Polabljani
izvedeli, vzdignili so se kakor en mož, zapodili ali pomorili nemške gospode, požgali cerkve, kar jih je bilo dotedaj sezidanih ter uničili škofijski sedež v Braniboru.9 Letopisec Thietmar piše o tem dogodku: «Kakor jeleni so bežali Nemci pred Slovani. Kajti one je s strahom navdajala zavest krivice, ki so jo delali, te pa z besnostjo zavest sramote vsled robstva*.1 Celo na levem bregu Labe so	si v	onem	letu Polabci	privojevali nekaj svojih
nekdanjih krajev, ki so jih ohranili v svoji posesti do dvanajstega stoletja.
Sele v drugi polovici dvanajstega stoletja je po hudih borbah in velikem prelivanju krvi dobil Albrecht Medved trdnjavo braniborsko v svojo oblast.
Leta 1141. je namreč umrl domači knez braniborski, Pribislav; v pogodbi, ki • jo je napravil malo pred smrtjo, je določil za naslednika Nemca Albrechta.
Toda tako gladko ni šlo; onstran Spreve, v Kopeniku, je živel bližnji sorodnik Pribislavov, knez Jačo; ko je izvedel, da je ujec (to mu je bil namreč Pribislav) Nemcu zapustil Branibor, je sklenil, s silo mu iztrgati kneževino.
Leta 1156. je Albrecht spremljal cesarja Friderika I. na Poljsko, in to priliko je porabil Jačo, prišel pred trdnjavo Branibor, kjer je bil kot posadko Albrecht pustil tudi precej Slovanov, pridobil rojake hitro zase ter si osvojil grad. Albrecht se je, dobivši o tem poročilo, urno vrnil, in pričelo se je obleganje, ki se je končalo z zmago Albrechtovo (dne 11. junija 1. 1157.). Jačo sam je baje ušel čez llavelo.6 Odslej je bil Albrecht neomejen vladar v svoji kneževini; toda slednjič je prišel do spoznanja, da s silo ni mogoče ukrotiti upornih Slovanov, zato je malo pred smrtjo (oktobra 1. 1170.) poklical cistercijane v deželo. Ti so sezidali že 1. 1171. ondi svoj prvi samostan, imenovan Cinna,6 ki je stal ob močvirju mej reko Nuto in nje dotoki. — Zlasti pa nas zanima drug samostan, ki so ga sezidali 1. 1180. Južnovzhodno od Branibora se namreč še zdaj razprostira dolga vrsta jezer; v onem času je bil svet okrog njih močvirnat in pokrit s smrekami: nemška omika še ni bila stopila na tista tla, in slovanski živelj, ker oddaljen od vsake trgovske zveze, se je bil ohranil še v vsej moči. Ta svet podari braniborski mejni grof Oton I. cistercijanom iz samostana Sittichenbach pri Eislebenu; menihi res pridejo ter sezidajo na južnovzhodnem koncu onih jezer, na majhnem griču sredi močvirja, svoj
1 Heffter, Der Wettkampf der Deutschen und Slaven, Hamburg-Gotha 1847, pag. 111.
2 Heffter, 1. c. 115.
s Ustanovljen 1. 949., prim. Gfrörer, Gregor VII. Bd. I, pag. 162.
*	Prim. Qfrürer, 1. c. 169 nsl.
' Heffter, o. c. 379 nsl., kjer dostavlja pisatelj Se to-Io: «To je bil zadnji krvavi boj za
Branibor, najvažnišo trdnjavo med Labo in Odro, in ki so se zanjo borili Slovani nič manj ko
236 let; sedemkrat so jo bili Nemci osvojili z orožjem v rokah, dvakrat z izdajo, a vselej
zoj>et izgubili». Odslej ni liila nikdar več slovanska. 1’rvi pa jo jo izdal Tuguinir.
0	Coena s. Mariae. Mariji ie bil posvečen ves red in vsak samostan posebe. Michaal, o. c. 97 not.
novi samostan. Imenovali so ga Lehnin. Braniborski Slovani so zvali kraj Jelenin, zaradi jelenov, kateri so se baje ondi nahajali v veliki množini, Nemci pa so skrajšali ime v «Lehnin».1
Toda so-li menihi ostali vedno sami sredi teh blat in gozdov? Prvo, surovo delo so opravili sami: sami so trebili gozdove, sami prvič razorali zemljo, zato prve naselbine niso bile vasi, ampak nekaki kmetski dvorci (Ackerhöfe, Gangrien), kjer so delali redovni bratje pod nadzorstvom upravnikovim (Hofmeister). Redovnim bratom pa je pomagala na njivah tudi ostala samostanska družina in dninarji, vrhutega brez dvoma tudi prebivavei slovanskih vasi, ki so bile samostanska last.2 Večjidel so spremenili te slovanske vasi s&me v kmetske dvorce. Sedaj šele, ko se ni bilo več bati sovražnih napadov, upali so si drugi naselniki priti za menihi. In ker je bilo treba delavcev mnogo, so povabili menihi, kakor je bilo običajno takrat, zopet Nizozemce, ki so takoj prišli v večjih trumah.8 Ko so dospeli kmetski naselniki z rodbinami, so začeli menihi misliti na to, da bi poleg kmetskih dvorcev uredili tudi vasi, in sicer po nemškem običaju. Michael (I. c. 96) meni, da je kmetske naselnike vodil najbrže kakšen podjetnik1 (Ilagemeister), kateremu je samostan dal določen kos sveta v «leno •>; ta pa je svet razdelil v manjša zemljišča, ki so jih dobili naselniki v obdelovanje. Podjetniki so ohranili vedno neko višje dostojanstvo ter postali v vasi župani (Schultheißen); čast, ki so jo podedovali tudi njih otroci, da, sčasoma so ti nemški župani postali plemiči. In kar je v onih ponemčenih krajih mej Labo in Odro nižjega plemstva, so to zvečine potomci onih prvih podjetnikov. A ne samo večjo čast je užival podjetnik, temuč tudi večje zemljišče je bilo njegov delež. Navadni kolonist je dobil namreč po eno nemško zemljo (deutsche Hufe), ki je obsezala 30 oralov, dočim je podjetnik dobil takozvano kraljevo zemljo (Königshufe), obsezajočo 60 oralov. Od obeh imenovanih zemelj se razlikuje slovanska zemlja (Hackenhufe, wendische Hufe), ki je obsezala le 15 oralov.6 Malo rodöv, in pušča, cistercijanom podarjena, je bila cvetoča pokrajina, posejana z nemškimi vasmi.0
1 Michael, 1. c. 98. Prim. tudi Winter F., Die Cistorcionser des nordöstlichen Deutschlands. Ein Beitrag zur Kirchen- und Culturgenchichte dos deutschen Mittelalters. Gotha 1868 und 1871, 2. Th. 269., in Janauschek, Originum Cistorciensimn tonius I. . . . Vindobonao 1877 (nav. Michael, ibid.).
J Knezi so menihom, ki so jih poklicali v deželo, dali v last tudi neko Število vasi, ki naj bi jim bilo v podporo pri nasolitvi. Tako n. pr. jo podaril pomorjanski knez Kazimir 1. 1170. samostanu Broda ob Dölenjem jezeru (Tollensoe) v bližini Novoga Branibora veliko število vasi. (Heffter, o. c. 384.)
3 Zdi se mi, da je bilo Polabsko v dvanajstem in trinajstem stoletju za Nizozemce in druge to, kar je v devetnajstem stolotju Evropcom sploh — Amerika. Kadi uim v rodni zemlji ali ker so se nadejali, da bodo lažje živeli na tujem, zapuščali so tedaj — kakor se to godi tudi sedaj — ubožno domovino. Prim. tudi, kakö je v Sovorni Ameriki ob Veliki vodi in drugod, v krajih, kamor šo ni bila dospela evropska omika, divjake Indijance učil poljedelstva slovenski misijonar Friderik Baraga (!-.. Vončina, Friderik Baraga. V Celovcu 1869.).
1 Nekaj podobnega nahajamo pri Notranjcih, katerih gre vsako joson mnogo stotin v hrvatske šume delat hrastove dogo i. dr.: eden, ki mu jo kraj znan in jo bolj vošč pisanja in računanja, je za «gospodarja», drugi so mu nekako podložni tor mu dado tudi del svojega zaslužka.
s Michael, o. c. 96 nsl.
6	v. Raumer, Der Cistercienserkltfster Kämpen am Khoin und Amelungsborn Besitzungen
in der Priegnitz. Mit Urkunden. Berlin 1832, pag. 313. (Nav. Michael, o. c. 91.) Prim. tudi
Meitzen A., Die Ausbreitung der Doutschon in Deutschland und ihre Besiedelung der Slawon-gebiete. Jena 1879, pag. 12 (nav. ibid.).
Kakor po Braniborskem tako se je ponemčevanje slovanskih Stanovnikov sistematično izvrševalo tudi na Mecklenburškem, Pomorjanskem in Šleškem. Na Mecklenburškem je bil v tem oziru največjega pomena samostan doberanski. Pribislav, knez slovanskih Obodričcv, je bil sprejel krščansko vero ter je še pred 1. 1170. v okolici vasi Doberan, zapadno od Rostocka, sezidal prvo samostansko zidovje, v katero se je kmalu preselilo nekaj menihov iz Amelung-borna. Toda Pribislavova prva ustanova ni imela sreče: čez nekaj časa so namreč nekateri obodriški knezi, ki so bili kristijani le na videz, samostan napadli, umorili 78 samostanski!) prebivavcev ter poslopje porušili do tal. Toda krščanstva s tem niso zatrli: Pribislavov sin Borvin je I. 118(>. znova sezidal samostan, a ne na prejšnjem mestu, temuč v Doberanih samih, tik rečice Dobre. Kmalu je začela naselbina bujno cvesti; trumoma so zopet prihajali nizozemski kmetiški naselniki, in proti koncu trinajstega stoletja je bilo vse Meeklenburško naseljeno z nemškimi kolonisti. Iz doberanskega samostana se je širilo pa tudi krščanstvo v deželi.1
V	Pomorje so začeli nemški naseljenci prihajati po 1. 1181., ko je namreč nemški cesar Friderik Rdečebradec v vojnem taboru pri Ljubeku (Lübeck) pomorjanskima knezoma Kazimiru in Bogislavu slovesno podelil vojvodski fevd;® nastali sta poleg drugih zlasti dve samostanski naselbini, ki sta širili omiko po vsej deželi: samostan Eldena, ki ga je ustanovil pomorski knez Jaromar I. 1. 1199. — ta samostan je zlasti vplival na dalj nji razvoj Rujane in nje bližnje okolice — pa samostan kolbaški (nemški Colbatz) mej Stetinom in Starim gradom (Stargard), ki ga je dal sezidati vojvoda Bogislav 1.1. 1173.3
1 Prim. Michael, o. c. 91 nsl. Tukaj je naznanjena tudi literatura o poseljevanju in ponemčovanju Mecklenburškega.
3 Weber, v: Wetzer und Welte, o. c. X. (1897) s. v. str. 176. Pomorje si je bil 1. 995. osvojil sosednji poljski kralj Boleslav Hrabri. Kor so Pomorci sovražili Poljake, svoje gospodarje, črtili so tudi krščanstvo, vero svojih premagavcev. Največ zaslug za pokristijanjenje Pomor-janov si je pridobil Oton, škof bamberški (1102—1139), pozneje prištet med svetnike, liil je rojen Nomec z Bavarskega, a zgodaj izgubivši oba roditelja je prišel na Poljsko, kjer se jo hitro naučil poljskega jezika. Mod Pomorci je deloval štiri lota, od 1. 1124. do 1. 1128. Zanimivo jo, da je nekaj let pred njim neki španski misijonski škof, Bernard po imenu, probivavcem mesta Julina (Wollin; na mestu nekdanje Vinete?) oznanjeval krščansko vero, a ker je nastopil med njimi v svojem apostolskem uboštvu, so ga Julinci zasmehovali, češ, on vendar ne more biti poslanec Gospoda vsega sveta, ker berača si ta vendar ne bo izvolil za tak posel. Oton jo nato nastopil z vsem sijajem, velikim spremstvom in dragocenimi darili za poinorjanske velikaše. Kor je bil njegov nastop obenem ljudomil, si je ta blagovestnik kmalu pridobil srca premnogih Pomorjanov, tako da je n. pr. v Kamini po štiridesetdnevnem bivanju ostavil 3(100 kristijanov, v Julinu pa je v dveh mesecih krstil 22.000 ljudi. Za kulturno stanje onih Slovanov jako važne so pripombe v Otovem življenju, da je n. pr. v Kamini prepovedal mnogoženstvo in pa ubijanje novorojenih deklic, v Stetinu pa da jo porušil pogansko svetišče tor iz njega vzel seboj kip malika Triglava, ki ga je kesnoje poslal v Rim kot trofejo. V Guckovem (Giitzkow) je plemenitaš Mičislav, ginjen po Otonovih govorih, podaril svobodo vsem ujetnikom, katoro je imel zaprto, ker so mu bili dolžni. Na otok Kujano, kjer je poganstvo še krepko cvetelo, je Oton sicer nameraval potovati, a svoje namero ni izvršil, kor ga jo cesar Lotar II. poklical radi nujnih zadev nazaj v Bamberg. Prim.Woher, v: Wetzerund Wolte, Kirchenloxikon IX. (1895) s. v.
3	V ustanovni listini pravi Bogislav: «Poklicali smo redovnike iz najrazličnejših dežel tor jih presadili kot trte cerkve Kristove na razne kraje naše dožele . . . Ako no moremo svojega dela ponuditi obličju Gospodovemu, pa hočemo biti vsaj brst, ki nosi nebeške vinsko trto z grozdjem». Cit. v: Winter, o. c. 1, 135 (nav. Michael, o. c. 96). Da se jo v dvanajstem in trinajstem stoletju ustanovilo in bogato obdarilo toliko samostanov po Pomorju in na Rujani, si razlaga C. J. Fuchs (I)or Untergang des Bauernstandes und das Aufkommen der Grundherrschaften. Nach archivalischen Quollen aus Neu-Vorpommern und Rügen. Abhandlungen aus dem staatswissenschaftlichen Seminar zu Straßburg i. E., herausgegehon von G. F. Knapp. Heft 6. Straßburg 1888. Str. 14, nav. Michael, ibid.) odtod, ker so imeli danski in nemški kapelanje, odkar se je utrdilo krščanstvo v onih krajih, velik vpliv na dvorili slovanskih knezov.
V	Slezi ji je bil središče nemških naseljencev cistercijski samostmi Lubuš (Leubus, monasterium Lubense), ustanovljen 1. 1175.1 Kak6 žalosten je bil položaj šleških Slovanov dotistihmal, popisuje menih lubuškega samostana, izza začetka štirinajstega stoletja: Ko so dospeli menihi v deželo, so jo našli na mnogih krajih neobdelano, daleč naokoli pokrito z gozdovi. Poljsko ljudstvo je bilo vsled nedelavnosti obubožalo. Z lesenim oralom, ki sta je vlekla vola ali kravi, so le lahno razrahljali pesek. Mest ni bilo. Pod kakšnim gradom ali pri kakšni kapeli so bili sejmi. Ljudje niso imeli ne soli, ne železa, ne kovine, ne obutala; vsa druga obleka je bila siromašna. Najbolj so se pečali s pašo.2 Razen tega je domače slovansko pravo obteževalo slovanskega kmeta z mnogobrojnimi tlakami, tako da je živel pravzaprav le za svojega gospoda, brez veselja do dela in življenja.8 Za menihi lubuškimi so prišli nemški kmetje, ki so uživali po nemškem pravu veliko svobodo, to pa je posredno ugodno vplivalo tudi na razmerje slovanskega seljaka do njegovega gospoda.
—	V trinajstem veku se je Slezija popolnoma napolnila z nemškimi mesti, in proti koncu istega stoletja je bila za Slovanstvo izgubljena.4
Oe je po eni strani popolnoma dognana stvar, da so polabske Slovane in njih najbližje sosede ponemčili nemški menihi in nemški kmetiški naselniki, moramo pa po drugi strani resnici na ljubo priznati, da se je to ponemčevanje godilo brez nasilstva, čisto mirnim potem. «Nemški naselniki (v Sleziji) si zemlje niso osvojili v vojski z mečem, temveč poklicani so jo zasedli, s plugom in brano kot kmetje, z vretenom, statvami in drugim orodjem kot ineščanje, in sploh s svobodnimi združitvami in uredbami. Domačinov niso zatirali, niso jih izganjali, niti jih smatrali, kakor Saksonci, za nepoštene, temveč privzemali so jih, kolikor se je dalo, k skupni svobodi nemškega prava in njega dobrot. Obe tako različni ljudstvi sta se na mnogih krajih dežele zrastli tudi po mejsebojnih ženitbah. Toda otroci so že postali Nemci.»6 — Cistercijani niso zatirali slovanskega jezika: opat Livin iz elden-skega samostana si je od kneza Jaromara I. izprosil pravico, da sme za nove samostanske priseljence, ki so bili Slovani, Danci in Nemci, ustanoviti nove župnije ter jim odkazati blizu cerkve bivališča, kjer naj bi bili ločeni po jeziku, da morejo tako čisto v miru ohraniti jezik, pravo in običaje svoje domovine.0 — Ker so bili samostanski priseljenci prosti vsakaterih davkov in robot glede na svetne gospode, ni čuda, če so tudi premnogi slovanski domačini s Pomorja, Braniborskega, iz Lužice in s Poljskega zapustili staro svojo gospodo ter šli med samostanske podanike.
Prvima dvema vrstama nemških naselnikov, kmetom in menihom, se je pridruževala tretja vrsta: trgovci. Ker je slovanska trgovina vsled večnih bojev in porazov prenehala, prevzel je ta posel nemški trgovcc. To vrsto Y.av	nam slika Jurčič v Gripu.7
Vloga Gripova v «Tugomeru» spominja po svojem kulturno-zgodovinskem pomenu res na najslavnejše dejstvo nemškega naroda, Slovana pa mora izguba
1 Prim. Grmanstvo . . . str. 32.
1 Momimenta Lubensia, izd. W. Wattenbacli (Hrcslan 1861) 15. (Nav. Micini(0, o. c. 100.)
3	Michael, o. c. 100.
*	Grmanstvo . . . ibid.
' G. A. Stenzol, Geschichto Schlesiens. Breslau 1853. I. Tli., pag. 204.
Michael, o. c. 95.
7	Prim. živahni popis tedanjega trgovca v «Grmanstvu ...» str. 32.
tako mnogoštevilne, tako krepke1 veje slovanskega debla napolnjevati z žalostjo; ko bi se vsaj pri tein ne pozabilo, da Gripo ni mrtev, da zopet živi. Gripo redivivus!2
c)	Geron, frankovsko-nemški knez polabske krajine.
Drugi zastopnik Nemcev v «Tugomeru» je Geron. Ta edini je prava zgodovinska oseba v drami, risan tako, kakor nam ga slika nepristranska zgodovina; zato o njem le par besed!
Geron je bil prvi mejni vojvoda — marchio dux,8 Markherzog — Nove Saksonije, t. j. vsega onega sveta vzhodno od vojvodine Altsachsen, kar ga je nemški meč za Otona I. ugrabil polabskim Slovanom. Naslov «mejni vojvoda» kaže, da so bili njemu podrejeni mejni grofje, prav takö, kakor so v stari Nemčiji nad groti stali vojvode. Geron je dobro izvrševal politiko Otona I. proti Slovanom: kakor je bil Oton, sicer resen in iskren vladar,4 do Slovanov neusmiljen, brez srca, imajoč jih le za sužnje, ki so brezpravni,® tako tudi Geron: dočim se mu zdi največja škoda, izgubiti enega samega Nemca, in bodi ta samo hlapec, in Nemcu dane besede ne bi hotel prelomiti po nobeni ceni (Tugomer, 111. 5), se mu slovanske krvi ne zdi škoda, in če so tudi najboljši možje, in Slovanom dano besedo prelomiti, snesti, to mu ne dela težke vesti. Trde so sicer besede, ki jih polaga Jurčič Geronu na jezik, da nemštvo
*. . . z mečem, ognjom, ako ni drugače,
Urcai milosrdja, brez vesti otročje,
Pravico položivši v moč in silo,
Razprostre (lolga krila po slovenstvu ...» (V. 9.)
1 Nemški letopisec Widukind občuduje ljuhozen do svobodo, hrabrost in utrjonost obodriškili Slovanov: «lili vero tiihilominus bellum quam pacem elegerunt, oranem miseriam carite libertati postponentes. Est namque huiuscemodi genus liominum durum et laboris patiens, victu levissimo assuetum, et quod nostris gravi oneri esse solet, Slavi pro quadam voluptato ducunt.» Pertz, script. Germ., III. 444.
1 Prilil. Prof. dr. Max Sering, Die innoro Kolonisation im östlichen Deutschland, Leipzig 1893, kjer govori pisatelj, da se je nomška vlada v zadnjem času lotila, da prepreči socialno bedo mej kmetiškim stanom, naseljevanja, in pripoveduje, kako to uspeva na Pomorskem str. 153 do 199, na Poznanjskem str. 200 nsl.
' Prvič so mu daje ta naslov v listini z dne 9. velikega travna 1. 946., ko namreč cesar Oton I. ustanavlja Škofijo Havelberg. Prim. Böhmer, Regest., št. 13(i. (nav. Gfrörer, o. c. 151).
1 Fr. Valla, Poviest srednjega vieka. Drugi dio, str. 135.
' Precej, ko je nastopil vlado, že 1. 937. jo z listino z dne 13. septembra podaril nunskemu samostanu v Quedlinburgu 30 slovanskih družin. Osem dni poznejo, dne 21. septembra i. 1., jo podaril samostanu sv. Mavricija v Magdeburgu tri družino «liten» in 15 družin Slovanov; malo pozneje zopet veliko število družin «liten» in Slovanov samostanu v Germerslehenu. Ge pravimo «liten», moramo omeniti, da so teilaj razlikovali tri stopinje suženjstva: prvič so bili «liti», ki so imeli se nekatere pravice; drugič sužnji, servi, brez nobene svobode; tretjič pa Slovani, Slaven, kar so Nemci izgovarjali Sclaven, in to jim jo pomenilo najhujšo stopinjo suženjstva, ker Slovani so se smatrali za sužnje žo po rojstvu, tako da jo to imo ostalo šo sedaj v zaznamovanje nesvobodnih ljudi skoro v vsoli modernih jezikih. Prim. Gfrörer, o. c. 1:>6; Heffter, o. c. 111. — Svojo grozovitost do Slovanov jo pokazal Oton 1. še o drugi priliki. Ko so so bili 1. 955., v istem lotu, ko je imel cosar opraviti tudi z Mažari, znova uprli Polabljani, je hitel Oton po zmagi nad Ogri proti Slovanom, dne 16. oktobra i. 1. prodrl v njih tabor ter uničil njih vojno. Voditelja Slovanov, Stojnefa, je ubil v dvoboju neki nemški vitez. A drugo jutro so zmagovavci vrgli glavo Stojnefovo na bojišče tor jo obdali še s sedemdesetimi drugimi odrezanimi glavami. V ta krog pa so postavili enega izmed Stojnefovih svo-tovavcev ko so mu prej izdrli jezik in oči, da je tako umrl v silnih bolečinah. Tako poroča Widukind, Pertz, III. 461.
N. g.	2
toda zgodovina potrjuje, du je Geron res tako delal: zavratni umor devetindvajseterice slovenskih knezov je temu neovržen dokaz. A čuditi se moramo, kakšne predsodke je morala ona doba imeti zoper Slovane, če celo Widukind, menih, ki poroča o Geronovem zločinu,1 nima besedice graje za ta verolomni, grozoviti čin mejnega vojvode, ki je z njim ob tla teptal tudi občno mejnarodno pravo; nasprotno, še hvali Geroini kot moža mnogih lepih lastnosti, veščega bojevanja, zvedenega državnika, vstrajnega, kadar treba kaj pridobiti, moža bolj dejanja nego besede, radodarnega, in kar je letopiscu najbolj všeč: da je bil vnet za čast božjo.2 Tudi neznani nadaljevavec kronike Reginonove, Geronov sodobnik in najbrže menih istega samostana, poje samo hvalo Geronu, ko piše ad a. 965.: «Gero, marchionum nostri temporis optimus et praeoipuus, obiit.» 3 Gotovo, ako bi bila stvar taka, kakor jo slikata ta dva letopisca, bi bila karakteristika Jurčičeva v «Tugomeru» krivična; toda dobe se tudi med Nemci pravični zgodovinarji, ki s prav krepkimi besedami označujejo krivice, storjene Slovanom v onej dobi, zlasti po Geronu. Tako zlasti Gt'rörer (o. c. I. 157.), ki grajajoč trdo kožo VVidtikindovo glede pravičnosti do Slovanov, trdi kar naravnost: «Gero war für die Slaven das verkörperte böse Geschick, ein Würgengel.» Vkljub drugačni sodbi vrstnikov Geronovih imajo torej slovanski zgodovinarji,4 ima tudi Jurčič popolnoma prav, ako slika tega moža kot pravega krvoločneža glede Slovanov. — Radulf, «doglavnik» Geronov, nima natančniše izraženega značaja, razen da se v vsem strinja s svojim gospodom.
d)	Hildebert, biskup iz Moguncije.
Dasi sta Gripo in Geron glede Slovanov skrajno zlobna značaja, a v ozadju, čeprav se to komaj zapazi, sc vidi vendarle nekaj dobrega: na Gripu je neka vrlina to, da je tako lisičje zvit, Geron pa pokaže v zadnjem prizoru, ko mrtvemu Tugomeru ne odreka junaštvar’ ter ima skoro sočutje z žalujočo kneginjo Vrzo, celo plemenitost sre/i. A drugače Hildebert! Ogleduj si njegov značaj od kateresibodi strani, dobrega, kamoli plemenitega, ne najdeš niti trohice. Njegove osebne lastnosti so tak6 podle, da zasluži mož
1 Pert/,, III. 444: «Barbari (t. j. Slovani) autem labore nostro elati niisquain ab incendio, eaode ac depopnlatione vacabant, Geroneinque, qiiuin ibi rex praefecorat, cum dolo polimere cogitant. Ipso doluni dolo praeoccupans, oonvivio claro delibutos ac vino sepultoa ad triginta fere principuin (sic!) barbarorum ima noeto extinxit.»
1	Pert/., 111.461: «Erant quippe in Gerone nmltae arte« bonae, bellandi peritia, in robu« civilibna bona consilia, «ati« eloquentiae, multum scientiae, et qui prudentiam suam opere ostenderet quam oro; in adquirendo strenuita«, in dando largitas, et quod optimum e«t, ati cultuni divinum bonuni Studium.»
3	Pcrtz, I. 628.
*	Prim. Valla, 1. c. 137: «Gero ... to je bio čovjek hrabre de«nieo, bistra uma i žoljezno voljo, uz to lukav i bezobziran i bozduSan. Niemci ga «lavo kao junaka nada svo junake, a Slaveni ga drže za najgorega čovjeka na svietu i «voga najokrutnijega zatoni. Njemu, krvo-loku, kao da jo bio jedini cilj na svietu, mrziti Slavone i uništiti jib, a da k njemu dodjo, nije mnogo birao sredstva, i najgora su mu bila dobra,»
«... Loži brezduh, po zomlji dolgo-stegnon,
Junaški knoz slovenskega naroda,
Ki v boji bridko bodo ga pogrešal.»
«Ta mož je mej Sloveni bil edini,
Katerega so bati smel j« Nonioc ...» (V. 9.)
vse našo zaničevanje: dasi biva v	bojnem	taboru Geronovem, pa	mn je
največ do izvrstnega spanja	(1. 9.),	in dočim v	111. činu	najprej	oblastno
govori, da slovenske kneze treba pomoriti, strahopetno beži, ko zasliši žvenket orožja, češ, da je opasno ondi stati (111. 7.). A še ostudniši, če mogoče, so njegove lastnosti, ki jih kaže kot cerkveni dostojanstvenik, kot «biskup». Kot namestnik Kristov na zemlji bi moral iskati izgubljenih ovčic, a on meni, da je treba n.	pr. slovanske kneze	umoriti,	ker so	«pogani,
neverniki, Sloveni vrhutega!» (111. 6.). «Slovena treba ni na zemlji Juožji!» «Uničiti! Cim prej, tem bolje!» (I. 9.), to je njegovo načelo glede Slovanov. Dočim bi po Gripovih mislih bilo dosti, ujete slovenske kneze zapreti, je Hildebert odločno za	to,	da se jim	vzemö	«glave s teles» (111. 5.).	Torej
čisto brez srca, hujši	kot	divja zver!	«Samo	meč naj vero oznanjuje*	(1. 9.).
Vzor mu je Karol Veliki,	ki je pri Verdenu v	enem dnevu poklal 4500	saških
nevernikov, razen tega pa hrez števila Slovanov ob Dravi, Savi, noter do Ilirika, in pa Langobarde, ki so bili uporni papežu. «A cerkev ga zato proklela ni, mej blaženike rajske ga je dela.»1 (III. 6.) Kadar mož izgovori besedo «cerkev» ali «Bog», vselej je to grozna ironija ali pa blasfemija, kakor n. pr. ko izve, da so slovenski knezi umorjeni, pa slovesno vsklikne:
«Storjeno li?	— Bogu	v višavi hvala!»	(111. 9.).
Ta nestvor je torej zastopnik	nemške	duhovščine v	drami, zastopnik	katoliške
cerkve, v kolikor so jo reprezentirali tedaj nemški škofje. A je-li mogoče, da bi bil tok človek nosil škofovsko mitro V Seve, če to trdi nepristranska zgodovina, potem molčimo, toda zdi se, da je ta škof zopet, kakor Gripo, tip za cel stan, a zgodovinsko manj utemeljen. Resnično je sicer, da je bil mogunški nadškof v 1. 940., ko se vrši naša drama, še metropolit braniborske vladikovine, ustanovljene, kakor omenjeno, 1. 949.;3 res je tudi, da je bil v tistem času neki Hildebert mogunški nadškof (od 1. 927. do 937.);3 toda o njegovem mišljenju in delovanju molče viri, vsaj kolikor so meni znani. Ta značaj torej ni individualen, ampak splošen: predstavljal naj bi mišljenje nemških škofov v oni dobi do Slovanov.
Da bomo stvar sodili pravičniše, oglejmo si dva, tri predsodke, ki bi utegnili ovirati jasen pogled. Najprej vprašamo: Ali bi bilo dobro za polabske Slovane, da se niso upirali krščanski veri skozi štiri stoletja? Slovanski knez Gotšalk — z nemškim imenom, a pravi rojak obodriških Slovanov, sin kneza Pribigneva — je videl v tujini, zlasti med krščanskimi Danci, lepe sadove krščanske omike ter je sklenil z vsemi močmi tudi med svojimi rojaki Bodriči podpirati krščanske blagovestnike (1. 1044.). Jako lepo popisuje to Gotšalkovo razmišljanje dr. T. Maretič v svojem delu «Slaveni u davnini», Zagreb 1889
1 Prim. o tem Drück, o. c. 254. Dne 29. decembra 1. 1165. je dal cesar Friderik lideče-bradec po nadškofu lvajnaldu Kolonjskem in škofu Aleksandru iz LUtticha odkopati ostanke Karolove. Pri tej priliki je dal isti cesar čitati kanonizacijsko listino, s katero je tedanji proti-papež Pasclialis III. proglasil Karola za svetnika; s pravim papežem sprti cesar je s tem hotel ljudstvu pokazati, da hodi on po istih potih kakor veliki ustanovitelj rimsko-nemškega cesarstva. Cerkev pa te kanonizacije ni nikoli potrdila za vse škofije, ampak je le dovolila, da se v Ahenu časti kot «beatus». Prim. o tem Weber, v: Wetzer und Weltes Kirchenlexikon, o. c. VII. (1891) s. v. Daljnja literatura jo naznanjena ravnotam.
2 Leta 968. je postal nadškof magdeburški metropolit nad vsemi škofijami, kar jih jo bilo onstran Labe, ustanovljenih za spreobračanje Slovanov.
3 Gl. članek Mainz, v: Wetzer und Weltes Kirchenlexikon, 1893. 8. Bd., pag. 516. Ker se godi dejanje naše drame 1. 940., se Hildebert, ki je umrl 1. 937., v resnici ni mogel udeležiti grozovitega klanja slovanskih knezov, temuč kvečjemu njegov naslednik Friderik (937—954).
(izd. Mat. Hrvatska), str. 181: «Premišljajudi o golemijem razlikama izmedju krščanstva i neznaboštva napokon se uvjeri, da je krščanstvo svakako mnogo bolje od neznaboštva. Vidio je, kako su več svi znatni ji evropski narodi kršteni i kako im je krščanstvo doneslo mnogo i mnogo dobra, samo njegov narod još jednako stoji u okorjelu neznaboštvu; za to se ne može dokopati ni do kakve prosvjcte, več mora propadati u neznanju i var varstvu. Vidio je, kako drugi krščanski narodi glcdaju na polapske Slavene kao na kakvo čudo i s preziranjem. Sve bi to prestalo, kada bi se polapski Slaveni krstili, ali krstili, kako treba, i tijem se uhvatili u kolo ostali jeli naroda.»1 Tem besedam se pač ne da mnogo ugovarjati. Pomislimo le: da so jeli slovanski mladeniči vstopati v cistercijanske samostane, zgrajene na polabskih tleh, mar se ne bi bile stvari drugače zasukale? 'Pako pa so bili vkljub svoji marljivosti - proti izborni organizaciji redovnikov in nemških naselnikov brez moči. Njih široka demokracija jim je bila tudi le v pogubo. — Ali pa morda velja drugi morebitni predsodek, češ: slovanski nravi se sploh krščanstvo ne prilega?8 Na ta predsodek odgovarjamo kratko zopet z Maretičem (o. c. 17fi): «U njihovoj slavenskoj čudi ne treba tražiti u z rok a (namreč upiranju proti krščanstvu), jer nas istorija uči, da su svi drugi Slaveni lako primali novu vjeru. ■»
Zakaj torej ravno polabski Slovani niso marali za krščansko vero? Vzroka sta zlasti dva, ki jih hočemo prav ob kratkem navesti: prvi je ta, da so tem Slovanom prvi začeli oznanjevati krščansko vero — ne svečeniki — ampak grozoviti mejni grofje :i la Geron. Tem pa ni bilo za krščanstvo toliko, kolikor za nove dohodke. Saj je moral Oton I. v listini, s katero je ustanovil magdeburško metropolo, ostro zabičiti mejnim grofom, naj no gledajo pri ustanavljanju Magdeburgu podrejenih škofijskih stolic v Žici (Zeiz), Merseburgu in Mišnem samo na svoje žepe. «Vi, moji mejni grofje Wigbert, Wigger in Günther, glejte, da ne bodete novih treh stolic prikrajševali tor jih po beraško ali kmetiško opremili.»4 Ti mejni grofje s svojimi vednimi zahtevami davkov in tlake so morali Polabljanom pač za zmirom pristuditi krščanstvo.6 — Drugi vzrok, zakaj Polabljani niso hoteli sprejeti krščanstva,
1 Leta 1044. so je Gotšalk vrnil v svojo domovino; Bodriči so ga z veseljem sprejeli, čeprav so vedeli, da je kristijan. S pomočjo bremenskega nadškofa Adalberta jo začel delovati za krščansko vero; ta sc je začela razcvitati, toda 1. 1060. poganski rojaki provzroče silen upor, mej katerim ubijejo Gotšalka, divje koljejo krščanske svečenike ter podero nova svetišča. Noter do Hamburga so plenili in požigali. Prim. Maretič, o. c. 182.
2 «V mejnih pokrajinah so bili Nemci gospodje in lastniki, Slovani pa delavci, obrtniki in kmetje.» GfrHrer, o. c. I. Bd. 160.
3 Tako trdijo v najnovejšem času nekateri o Nemcih, da se jo značaj nemškega naroda s pokristijanjein popačil.
4 Pertz, leg. II. 561.
r’ Kar pravi Gregorčič o pokristjanjevanju polabskih Slovanov v pesmi «Blagovestnikom» {Poezije, II. V Ljubljani 1888, str. 120)
«Cuj, bojni rog,
Konj rezgetanje,
Hrumenje silnih čet In jekel žvenketanje —■
Oh, to je boja bog!
♦O ne, se spremstvom množnih vrst Slovanom nesemo le krst!»
In prišli so, krstiti jih žoloč,
V	levici križ, a v desni meč!
pa so bili nemški duhovniki, ki so prihajali v one kraje oznanjevat sv. vero. Med vsemi ni bilo nobenega pravega apostola. Pretresljivo je, kako to nesrečo izraža Gfrörer (o. e. 157): «Sonst kann jedes katholische Volk einen Apostel aufweisen: zu den salischen Franken kam der hl. Remigius, zu den Friesen Willibrord, zu den Oberdeutschen der hl. BonifaciÖs, zu den Westfalen Liudger, zu den Preußen der hl. Bruno, zu den Polen der hl. Adalbert als Engel des Friedens. Aber den Elbeslaven ist keiner zutheil geworden.» O enem samem možu poroča letopisec Thietmar iz Merzeburga,1 da si je mnogo prizadeval za spreobrnjenje Polabljanov, to je bil Bozo, prvi škof merzeburški, kije, kakor piše isti kronist, svoje pridige pisal v slovanskem jeziku, da bi tem lažje podučeval svoje ovčice; toda slabo se mu je godilo: dočim je učil novo-krščenc Slovane, naj izgovarjajo < kyrie eleison», so se norčevali ter ponavljali za njim «ukrivolsa», kar si Thietmar tolmači, da pomeni: olša (jelša) je v grmovju.a Kar je bilo ostalih oznanjevaveev vere Kristove mej polabskimi Slovani, so si zaprli pot do src, ki jim že kot tujcem, prišedšim iz dežele zatiravcev in neveščim slovanskega jezika, niso bila na stežaj odprta, zlasti z eno grdo lastnostjo, ki jo odločno grajajo boljši možje one'dobe, z lakomnostjo.8 Popolnoma se strinjamo s prof. Krekom, če trdi (o. c. 415), da je ta lakomnost ključ za umevanje obnašanja onih zloglasnih treh škofov proti sv. Metodu; šlo jim je za gmotni dobiček, zato so se tako krčevito držali svojih starih «pravic». A če pravi Glaser, Zgod. slov. slovstva IV., str. 81, o Hildebcrtu: «Hildebert je bil škof, kakor jih znamo iz Metodijevih časov, in to je dovolj» — se nam to ne zdi dovolj: če je bil tak lakomnik, kakor oni, kako je mogel vendar zahtevati, da se vniči ves slovenski rod? kje bo potem desetina?! — Sicer pa Ilelmold večjo krivdo zvrača glede lakomnosti na svetne kneze kakor na duhovstvo, ko piše: «Decor enim christianitatis sacerdotum instantia iam dudum in Sclavia eonvaluisset, si Saxonum avaritia non prepedisset.» Chron. Slav., 1.21. — Ker je Ililde-bertov značaj splošen, bi utegnil marsikdo, ki ne pozna zgodovine one dobe, misliti, da je bilo vsaj višje duhovstvo res vse takega mišljenja do Slovanov. In vendar bi se jako motil! Adam bremenski piše: «Že davno so si vojvodi saški in nadškofjc hamburški navskriž glede ravnanja s Slovani. Nadškof hoče njih večno zveličanje, vojvoda pa njih denar.»1
In dede naše so krstili
.Sred dednih, Mirilih njih planj&v;
A ko so krst /.vršili,
Naš dom je bil in tuji meč krvav, —
A križ? Nanj dedov so prostost pribili!
Tako nas krstil rod je tuj,
Gospod, Gosprid, oh pomiluj!»
to potrjuje v polnem obsegu večkrat omenjani pravični zgodovinar Gfrörer (Gregor Vil. I. Hd., pag. 157): «Nun eben diese fürchterliche Markgrafen mit ihren Lanzknechten sind die eigentlichen liokehrer der Saale- und Elbe-Slaven gewesen. Mit dem Stroitkolben und dem Schwerte hat man Letzteren die Lehre vom Kreuze, *1. b. die Vorschritt etliche Gebete herzusagen und im Übrigen ungomossene Gilten, Frohnden, Hand- und Spanndienste zu leisten, go predigt.»
1 Pertz, III. 755.
1 Prim. tudi Ivrek, Einleitung, pag. 413. Anm. 3.
3	Dokazi, ki jih navaja za to dejstvo Krek, o. c. pag. 413, op. 3., so indirektni, ker je izvajamo n. pr. iz svaritvo Alkuinove do škofa Arnona iz Solnograda: «Esto praedicator piotatis, non d ec im ar um exactor*.
1	Pertz, VII. 331.
Kaj je bil zgodovinski Tugomer, smo povedali v začetku tega spisa. A ker nam Jurčičeva drama «Tugomer» predstavlja narodno smrt polabskih Slovanov, pribijmo tudi to, da velik del krivde zadeva ravno slovanske kneze, ki so podpirali nemški živelj, posnemali nemške šege, širili nemško govorico v svojih slovanskih deželah. Že pred Tugomerom imamo tak žalosten zgled nad Svetopolkom, ki je izdal svojega strica Rastislava Nemcem (I. 870.), ki so mu iztaknili oči ter ga oslepljenega vtaknili v samostan.1 Še bolj pa se množe ti zgledje v enajstem stoletju in naslednjih. Slovanski knezi v Polabju so zlasti pomagali s svojim vplivom, pa tudi z dejanskimi podporami, da se je tako hitro razvila nemška trgovina v onih krajih; knezi so radi videli denar, nemški trgovci pa tudi niso skoparili z njim, kadar se je dobila zanj kakšna predpravica, ali se odkupila od kneza mostnina, tržnina, mitnina i. dr.* Za češkega kneza Vratislava 11. (1062- 1082) sc je trgovina in obrtni ja sicer bujno razvijala, toda bila je zvečine v rokah tujcev, Zidov in Nemcev: oni so se naselili v praškem predmestju pred Višehradskimi vrati, ti pa v drugem predmestju, na Porečju; oboji so silno zabogateli. Vratislav jim je cel6 tako stregel, da jim je dovolil imeti svoje lastno sodišče in svojega sodnika, dočim so bili vsi drugi mestni prebivavci podrejeni sodnosti najvišjega deželnega komornika.8 Leta 1068. je hotel nemškega duhovnika postaviti za praškega škofa.1 Na Vratislavovem dvoru sc je govorilo le nemško, slovanski plemiči so menjavali svoja domača imena s tujimi.5 Češki knezi Otokar I., Vaclav I. in Pfemisel Otokar II. so tako pospeševali nemške šege in nemški jezik, da je češki narodnosti pretila smrt.0 Se dalje so šli v germanomaniji polabski knezi. Odločno graja to slovansko gospodo Maretič (o. c. 187): «Mnoga slavenska vlastela videči germansku bujicu i boječi se, da ne odnese njih i njihova imanja, ponijemčila su se odmah, čim su Niemei osvojili zenilju». In ko je ljudstvo videlo, da njih glavarji prezirajo domači jezik, se ga je začel tudi sam sramovati. In tako je izginil slovanski govor v Polabju. Najlažje bi bili mej Polabci ohranili svojo narodnost Rujanci in Pomorci, ker niso bili (v dvanajstem in trinajstem stoletju) pod Nemci, ampak pod Danci. A kakor da so knezi in plemiči teh dveh plemen izgubili vso pamet, začeli so sami klicati Nemce v deželo — «a da Nijcmciina bude medju njima što ljepše, da se osječaju kao usred Njemačke, počela su gospoda primati njemačke običaje i njemački jezik, dok nijesu za malo vremena gornji slojevi posve ponijemčeni, a onda je dakako i druge slojeve izjela germanizacija». Res je, kar pravi isti pisatelj dalje: «Gotovo bi čovjek rekao, da ni je nikakva šteta, da propadne narod, koji takvo što radi.» Toda ne, ljudstva ne smemo obsoditi: da je bilo po njegovem, bi se še danes čula slovanska govorica po Polabju. «Njegovoj su narodnosti grob izkopali do duše Nijomci, ali su je u grob bacila njegova gospoda!»
1 Dr. Fr. Kos, Spomenica tisočletnico Metodovo smrti. V Ljubljani 1885. Str. 39.
2 Prim. Grmanstvo . . . str. 3*2.
3 Franz Palacky, Geschichte von Böhmen.1 Prair 1844. I. ßd , paff. 333.
4 Palacky, 1. c. 303.
’ Ko je n. pr. 1. 1068. nemški kralj Henrik IV. v Mogunciji češkega plemiča Jaroinira potrdil za praškega škofa, so zamenjali temu češko ime z nemškim: odslej se je imenoval Gebhard. Prim. Palacky, 1. c. 305. Prim. tudi, da se je bodriškega kneza Pribigvjeva (ki je nosil pa tudi nemško ime: Udo) sin imenoval Gotšalk (Maretic, o. c. 180).
6	Grmanstvo . . . str. 51.
Razen Tugomera ima med drugimi osebami, ki nastopajo na slovanski strani, dramatiško lastnosti samo Vrza, njegova babica; ta značaj jo po mojih mislih sploh najbolj dramatiški izmed vseli v naši drami. Stara Vrza ne politikuje z velmoži, ne vprašujejo je za svet, kakor so vpraševali n. pr. nekdanji Germani starko za njih mnenje, pretlno so šli v boj (Caesar, De bello Gallico, 1. 1. e. 5Ü.), njeno delovanje je skrito: v mladih lotih je od-gojevala svoje sinovo tor jim vcepljala sovraštvo do Nemcev, a pred enajstimi leti jo izgubila vso tri, ki so pali v boju z Nemci; potem jo zidala'svoje upe na vnuka Tugomera, in v naši drami jo spočetka njeno opravilo samo to, da uči pravnuka Rastka spoznavati bogove ter sovražiti Nemce. V tem krogu jo njen vpliv silen: Rastko in tudi Grozdana sta tako Vrzina, da Grozdane vse lopo in sladke besede Gripove no morejo omrežiti. Odtod tudi besno sovraštvo, ki je goji nemški naseljenec do nje:
«V tej starki sam peklenski duh sedi,
Pol slepa, menim, niti me no vidi,
A vendar čuti vrag, ki ga ima
V	kosteh prastarih, da ja/, nisem mož,
Kateri se dozdevam drugim vsem.» (II. 3.)
Gledavec takoj čuti, da v krogu stare Vrže je najbolje bivati, da jo ona najvarniše središče, pa da bi bilo tudi za Tugomera najbolje, ako bi kakor Grozdana sinovsko poslušal svojo babico. Proti vrhuncu dramatiške sile hiti Vrzin značaj v zadnjem činu, ko začne starka ob pogledu mrtvega Tugomera blazneti.1 A na višku dramatičnosti je Vrza v trenutku, ko zaradi zaporednih porazov zdvoji nad bogovi — za bogoverno starko grozen udarec! — komu se no bi smilila! — obenem pa — v nekakšni ekstazi — prekolne Nemce in se nato mrtva zgrudi. Tu ni več slovenska kneginja: v tem trenutku se nam zdi prikazen z drugega sveta, kjer vlada večna pravičnost, in ta prikazen napoveduje v ime zatiranega Slovanstva kazen za tolike krivice. To je po mojih mislih najlepši, najkrepkejši prizor v drami. V tem smislu naj bi bila osnovana vsa, in učinek bi bil vos drugi.3
Grozna je kletev Vrzina:
«Ce je, da res v nebesih kdo boguje —
Peruna ni, Triglava ne tani gori,
A možno, da kdo drug, močnejši bog Ta vam prokolni vlast, telo in dušo!
(Je kdo boguje i po v/dllhu sinjem,
Ta vam prokolni žene in otroke!
Ce kdo boguje v črnem dnu zemlje,
Prokolni vam orožje in selišča,
Kakor vse to preklinjam tudi jaz, jaz!» (V. 9)
Grozna je, pravim, a zaslužena. In Nemec Gfröror (I.e. 156) sam priznava, dii so si Nemci z zatiranjem polabskih Slovanov zaslužili pi'okletstvo: «Dor
1	Nehote se tu spominjamo neko druge blazne žene iz Jurčičevih povesti, namreč Neže Kožmarinke (Cvet in Sad). Take originale je Jurčič sploh znal mojstrsko naslikati.
' Nočemo sicer primerjati «Tugomera» z Eshilovimi «Perzijci», a vendar bodi dovoljeno opomniti, da ima tu duh kralja Darija precej podobno vlogo kakor Vrza.
Fluch Slaviens haftet auf der deutschen Nation, denn greulich haben unsere Vorfahren das Nachbarvolk behandelt.»1
Filozofija zgodovine uči, da so narodi pred Bogom kakor življenje posameznikovo : prej ali slej prejme ta plačilo ali kazen za svoja dobra ali slaba dela, tako pa tudi narodi.3 In kedaj je prišla kazen nad Nemce zaradi polabskih nasilstev? Mržnja, ki jo je dobilo slovansko ljudstvo v Polabju in na sosednjem Češkem zoper krščanstvo, usiljeno od Nemcev, je tlela v srcih od rodu do rodu dalje, slednjič je pa nastal iz tleče iskre velik požar, in sicer najprej na Češkem za Husa: husitsko gibanje je bilo naperjeno proti katoličanstvu kakor proti nemštvu, ker katoliško in nemško je pomenilo tedaj še isto.8 S Češkega pa so letele iskre v sosednjo volivno kneževino Saško, ki ni bila pa nič drugega kakor del ponemčene Polabije. Ondi so te iskre zopet nekaj časa tleh;, a I. 1517. se razpihale v oni velikanski ogenj. Gfröror (ibid.) meni: «Ist nicht der mit dem Schwerte bekehrte und mit der Sklavengeißel regierte Metropolitanverband von Magdeburg Mittelpunkt und Lärmplatz der Prädikanten gewesen, und war das vielgepriesene Werk des Wittenbergers, seinem wahren Wesen nach, etwas Anderes als ein Versuch, nach Hussitenart die weltliche und geistliche Ordnung des Reiches zu Gunsten der hohen Aristokratie umzustürzen?» Ljudstvo okrog Wittenberga — sami s silo germanizirani Slovani — se je takoj oklenilo nove vere, ker ni imelo nobene ljubezni do stare, da, še z veseljem je gledalo, kakö propada ta vera,
1 V 8. prizoru II. čina vprašuje Tugomer nekako nejevoljen Bojana:
«Li misliš res, da meju vsemi Nemci Ni nič poštenih miSž, ki razumejo,
Da so krivica nam godi od njih Sosedov ?	—	— — — — ■— — — »
Za takega poštenjaka	ima Tugomer	Gripa, ki pa ga jo bridko prevaril. A	mi z vso pravico
lahko rečemo, da tak pošten Nemec, ki jo bistro spoznal vso krivice, storjeno Slovanom, in so ni bal to tudi jasno in glasno povedati — to je bil Gfrörer. Ker smo njegovo ime doslej večkrat omenjali, naj dodamo tu nekaj biografskih podatkov. Avgust Friderik Gfrörer je bil rojen dne 5. sušca 1.	1803. v	Kalvu (Calw)	ob	Nagoldi (Nagold), umrl	pa	jo dno	(I. malega srpana
1.1861. Starši	so mu	bili luterani;	po	izvrstnih prodštudijah se	je	posvetil protestantskemu
bogoslovju, ki ga pa ni zadovoljevalo, ker mu učitelji niso mogli dati temeljitih dokazov za razodeto vero. Po sijajni promociji jo bival najprej v Genfu, potem v Rimu (1827 in 1828). Kmalu nato ga wlirteinberäki kralj imonuje za knjižničarja v Stuttgartu. Tu jo začel razvijati sile svojega duha, ki so bile velikanske. Spisal je najprej zgodovino tedanje dobe z naslovom: «Geschichte unserer Tage» v osmih knjigah. Nato se je vrgel z vso močjo na preiskovanje prakrsčanstva, o čemer je spisal celo vrsto knjig. Tu je zavzemal sicor racionališko stališče, a vendar ne Straussovo. Lota 1837. jo dal na svetlo zgodovino Gustava Adolfa (v 4. izdaji izdal Onno Klopp, 1863); 1. 1846. so ga pozvali na friburško vseučilišče, 1. 1848. je dal na svetlo «Geschichte der ost- und vvestfrilnkischen Karolinger», Freiburg 1848, 2 Bde. V onem času je bil izvoljen za člana frankfurtskega parlamenta, kjor je pripadal stranki takozvani «Großdeutscbo». V tistih letih je prestopila njegova žena z otroki v katoliško cerkev. Njega samega je logična zveza naukov katoliške cerkve in nje ustava, preprostemu ljudstvu tako prijazna, vlekla čimdalje bolj nase, dokler ni 1. 1853. tudi on postal konvertit. Sedaj se je znova lotil svojega največjega dela «Papst Gregor VII.», ki pa obseza vso svetovno zgodovino enajstega stoletja. Vpliva Gregorija VII. na vzhod ni mogel več popisati, prehitela ga je sredi neumornega dela smrt v Karlovih varili na Češkem. Iz zapuščine so izdali prijatelji še ta-le dela: «Geschichte des achtzehnten Jahrhunderts» (Schaffhausen 1862—1873, 5 Bde.), «Zur Geschichte deutscher Volksrechto im Mittelalter» (Schaffhausen 1865, 2 Bde.), «Byzantinische Geschichten» (Graz 1872 —1874, 2 Bde.), to poslednje navaja tudi prof. Krek, «Einleitung» pag. 352. Prim. Alberdingk-Thijm v: Wetzor und Weltes Kirchenlexikon, V. Bd. s. v.
2 Prim. zgodovino razdejanja jeruzalemskega mesta!
3 Gfrörer, 1. c. 189.
katero je tako črtilo.1 A res je, da so predikantje zadeli ob tem večji upor, čim bolj so šli proti zapadu, proti renskim pokrajinam, kjer je ljudstvo od nekdaj ljubilo svojo vero in cerkev. Kakšno neizmerno škodo pa je prinesla takozvana reformacija nemškemu ljudstvu in kakšno «prokletstvo» je to bilo, o tem ne moremo razpravljati tukaj.3
II.	«Veronika Deseniška».
Tragedijo «Veronika Deseniška» je spisal Jurčič, kakor pripoveduje Fr. Levec v «Pripomenku» (Jurčičevi zbrani spisi, XI. str. 211. Ljubljana 1892), tri dni pred smrtjo, ne da bi bil imel čas, umetniški jo dovršiti; zato «ima, površno osnovana in naglo pisana ob času, ko je pesnik ležal uže na smrtni postelji, na sebi mnogo tehniških napak, tako da se nikakor ne more imenovati dovršeno delo» (ibid.). Ne bodemo je torej devali pod kritični nož.3 Nekaj drugega je, kar bi utegnilo morda zanimati slovstvenika: da je namreč isto snov obdelal v obliki drame nemški štajerski pisatelj in pesnik J. vitez Kalchberg.* Oglejmo si, v koliko sta pesnika po svoje predelala zgodovinsko jedro.
Celjska kronika* (pogl. 10., 11., 12., 13., str. 77 do 81) pripoveduje o stvari to-le: Starega grofa celjskega Hermana sin Friderik je imel za ženo Elizabeto, hčer Štefana grofa Frankopansko-Modruško-Krškega6 ter imel svoj dvor v Krškem (Gurgkfeldt). Leta 1422. pa umrje njegova žena. Leto-pisec dostavlja, da se je sploh govorilo, da jo je umoril Friderik sam, hoteč se je iznebiti, da bi se potem mogel oženiti z Veroniko, «einer hlipschen jungfrauen». Pa se je tudi res oženil, in sicer tri leta po smrti prve žene. Veronika je bila hči hrvatskega plemenitaša z Desönic (sedaj Dešinič) v Varaždinskem okraju pri Krapinskih toplicah. Ker pa mu ni bila enako-rodna, je bil zoper ta zakon i stari grof Herman i svak Friderikov, Žiga, kralj ogrski, ki je imel za ženo Friderikovo sestro Barbaro. Po zvijači zvabi
1	Isto misel poudarja tudi Maretič, o. c. 188.
' Da jo bilo ros «prokletstvo» in grozna kazen, dokazuje temeljito in z neovržnimi dokazi Johannes Janssen «Geschichte des deutschen Volkes seit dem Ausgang des Mittelalters». 8 Bde., /.lasti Bd. III. Die politisch-kirchliche Revolution der Fürsten und der Stttdte und ihre Folgen für Volk und Reich bis zum sogenannten Augsburger Religionsfrieden von 1556. 16. Auflage. Freiburg i. B. 1898, passim.
3	Vsebino in kratko oceno tragedije ima Glaser, Zgodovina slov. slovstva IV,, str. 80 nsl.
*	J. vitez Kalchberg je bil rojen dne 15. sušen 1. 17ß5. na gradu Pichl v Muriški dolini na Štajerskem ter je umrl dne 3. svečana 1.1827. v Gradcu. Večje slovstvene zgodovine nemške ga ali niti ne imenujejo, ali pa navajajo samo ime brez oceno, kar se Wurzbaclm, Biographisches Lexikon X. Wien 18t53, s. v., zdi krivično. Pisal je zgodovinsko razprave, zlasti pa drame, in sicer najrajši iz domače zgodovine. Leta 1790. je dal na svetlo zgodovinsko dramo «Friedrich Graf von Cilli», ki ima isto vsebino kakor Jurčičeva «Veronika Deseniška». Wurzbach (1. c.) sodi o drami takö-le: «Es ist dies eigentlich kein Drama, sondorn eine Art geschichtlicher Dramatisierung, wobei die Dialogform zur Belebung des Ganzen beiträgt, die vorgeführten Gestalten kräftig, voll frischen Lebens und Wahrheit und die Tinten der Zeit, die geschildert wird, geschickt wiedergegeben sind.» Pesnik Schiller je v zborniku «Thalia» (1793, IV. Stück) dal natisniti dramatiške «Scenen aus dem Leben Kaiser Heinrichs IV.», ki mu jih je poslal Kalchberg. Nemška družba v Jeni ga je imenovala 1. 1793. za svojega častnega člana. Prim. Wurzbach, 1. c.; A. Schlossar, Allgemeine deutsche Biographie, XV. Bd. s. v.
5	Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli. 2 Theile. Von Dr. Franz Krones R. v. Marchland. Graz 1883. Nas zanima tu drugi del izdaje: «Die Cillier Chronik».
—	V slovenskem jeziku je spisal «Celsko kroniko» Ignac Orožen. V Celi 1864. Mi se tu naslanjamo bolj na nemško, ker je popolna izdaja, dočim je slovenska le posnetek izvirnika.
“ Prim. tudi Orožen, o. c. 48.
Žiga svojega svaka k sebi na Ogrsko, ko pa ta res pride, nič hudega sluteč, ga Ziga zveže ter pošlje kot ujetnika v Celje očetu. Stari grof ga nato pošlje zvezanega najprej v grad Ostrovec, pozneje pa ga zapre v celjski grad, ki se še zdaj imenuje «Miroslavov tunu.1 Stražiti ga je moral pa Jošt Helfen-berški. Ondi se je moral odpovedati vsem gradovom, ki mu jih je dal oče, mej drugimi tudi Friedrichsteinu v Kočevju. Veronika, ločena od moža, ni vedela, kam bi se dela. Nekaj služabnic je ostalo še pri njej, in s temi je prebivala v gozdih, v hudih stiskah.3 Slednjič so jo skrivaj odpeljali na neki grad jiri Ptuju; a Herman jo je ujel ter dal odpeljati v grajski stolp na Ostroveu. Tu je ležala v	ječi	nekaj	časa brez	jedi in pijače. Nato pa jo
ukaže stari grof pripeljati	v Celje ter	jo postavi	pred cesarsko sodišče: dolži
jo, da je čarovnica, da mu je začarala sina Friderika in da je tudi njemu samemu stregla po življenju s strupom in drugimi čarovniškimi sredstvi. Herman je hotel, da bi jo sodišče obsodilo in bi so je tako po zakoniti poti znebil. Veroniki pa so dali zagovornika, ki je dokazal, da je nedolžna. A stari grof ni odnehal: dal	jo je	zopet	odvesti na	Ostrovec, kjer naj bi umrla
od gladu in žeje. Ker pa	le ni	umrla, je poslal	dva viteza, ki sta jo utopila
v grajski kopeli. Nato so jo odpeljali v Braslovče pokopat. Cez nekaj let je dal Friderik njeno truplo prenesti v Jurjev klošter. Friderik pa je začel, ko je bil v ječi, bolehati od same srčne žalosti. Zato ga je oče izpustil iz jet-ništva. Slednjič sta se z očetom sprijaznila, toda gradov mu ni vrnil, temuč ga je poslal v Radovljico, da ondi stanuje. Pozneje si je sezidal nad Kranjsko Goro grad, ki ga je imenoval Weißenfels. Po očetovi smrti (1. 1434.) je postal on starogrof celjski. Po Veronikini smrti se Friderik ni več oženil, pač pa je živel, kakor pripoveduje letopisec, razuzdano do sive starosti.3 Leta 1450. je bil šel v Rim po odpustke sv. leta. Umrl je dne 9. rožnika 1. 1454., star več ko 90 lot. Pokopali so ga v celjski minoritski cerkvi.
Za povest ali dramo je ta snov kakor nalašč. In kako sta jo porabila naša pesnika? Jurčič, katerega so, kakor piše Levec (1. c.), mnogo let zanimale solnčne ljubezni polne dogodbe in tragična smrt Veronike Deseniške, se drži v svoji drami vobče zgodovinskega sporočila: grof Herman prisili sina, da zapusti svojo novoporočeno ženo, ter ga slednjič razdedini, Veroniko pa postavi pred sodišče (V. čin) ter toži čarodejstva, ko pa jo to oprosti, izreče sam smrtno obsodbo čez njo. Kako potem Veroniko usmrti, drama ne pov6 več. V tragičnem konfliktu mej ljubeznijo do Veronike in strahom pred očetom, oziroma izgubo prvorojenstva, omahne Friderik na poslednjo stran ter s tem provzroči nesrečno smrt Veronikino. Tak6 imamo tukaj le junakinjo; Friderikov značaj je od konca III. čina zoprn. V II. činu nastopa tudi Elizabeta. Plod Jurčičeve domišljije sta zlasti dve osebi: Soteščan, prijatelj Friderikov, ki je vzrok, da pride Veronika s tihih Desenic na grad Krško: na ta način, misli, jo dohode za ženo, a Friderik se sam vname zanjo, vsled česar Soteščan postane njegov sovražnik ter zasledovavec, dokler mu ne razdore sreče. — Druga oseba, ki igra res, kakor pravi Glaser (1. c.), vlogo liki «deux ex machina», je pa Janko, bratranec Veronikin. V L činu jo svari, naj ne hodi na dvor Celjanov, v II. činu nenadoma pride v Krško,
11	Orožen, o. o. 50.
2 Orožen (ibid.) piše, da jo zbežal«, izvedevši, da no ji odpeljali Friderika, h kmetom, pri katerih «e j» skrivala, dokler je niso prijatelji odpeljali na grad Wurmberg, kjer jo je pa grof Herman liitro izvohal, ujel ter zaprl v Ostrovec.
3 Prim. nadgrobni napis, ki si ga je baje sani sestavil; Orožen, o. c. 83.
(1a jo odvede domov, a pri tej priliki trči skupaj s Friderikom: nastane dvoboj, Friderik (!) je ranjen, leži v krvi, a Veronika se zopet odloči za — Friderika. Janko gre brez nje domov. V IV. činu ga naenkrat zopet vidimo, ko spremlja Veroniko po gozdu proti Celju; dasi jej jo dal že toliko dokazov svoje ljubezni, ga ona še vedno ne razume prav, vedno še misli na Friderika; v V. činu slednjič se pririje Janko skozi množice pred sodnike, lioče rešiti Veroniko s tem, da odkrije zlobne namene Hermanove, ter od grofovih služabnikov smrtno ranjen umrje. Njegova zvestoba proti Veroniki je nerazumljiva!
Tudi Kalehbergova drama ima pet činov; dejanje pa se vrši po njegovem
1.	1428., dočim piše Jurčič, da od 1. 1422. do 1424. Prvo bo bolj prav. Glede dejanja pa se nemška drama razlikuje od slovenske prav v mnogih stvareh ; najbolj značilna je oseba kraljice Barbare, soproge Žigove, sestre Friderikove. Ta ženska je zli duh, ki preganja srečno dvojico: sama nezadovoljna, ne more videti srečnih ljudi, pa tudi ne trpi, da bi potomka tako nizkega rodu prišla v sorodstvo celjskih grofov. Kakšna sramota bi bila to! Zato jo mora spraviti s poti. Sicer je pa dejanje razdeljeno takö-le: V I. činu, ki se godi na Krškem, spoznamo Veroniko in Friderika, ki sta vsa srečna izza tajne poroke; prikaže se pa tudi ogleduh v osebi Jošta Helfenberškega, ki bi sam rad dobil Veroniko. Ob koncu čina pride poročilo, da mora Friderik v Celje na «turnir», ker je prišla Barbara. Pred odhodom izroči svojo mlado ženo plemenitemu, velikodušnemu prijatelju Jakobu pl. Edlingu, da jo varuje, ker sam si je ne upa jemati seboj, kajti oče ne ve še nič o njegovi tajni poroki.
V	II. činu po ovaduhu Joštu izve Barbara, nato tudi stari Herman za tajnost. Friderik mora v ječo v «Friderikov turn>. V III. činu izve Veronika, da tudi njo iščejo; preoblečena beži z zvestim služabnikom, a na begu jo ujame Jošt s hlapci ter odvede na Ostrovec v ječo. V IV. činu se posreči blagemu Edlingu, da pridobi viteze ter gredd in otmö po noči Friderika iz ječe. V V. činu vidimo, kako hoče Jošt Helfenberški z vso silo Veroniko pridobiti za svoje podle namene; v skrajni stiski, ko se hoče Veronika že zastrupiti, prihrum6 vitezi iz Celja, z rešenim Friderikom na čelu, v ječo, kjer oprost.e Veroniko, Jošta pa ubije Friderik na mestu. Ob srečnem zopetnem snidenju dob6 naenkrat sporočilo, da se bliža tudi stari grof Herman. A ta je sedaj ves drugi: sprijaznil seje z mislijo, da bo Veronika celjska grofinja, in že blagoslavlja srečni par — kar — in to je zadnji prizor — se priplazi, ko nihče ne pričakuje, zagrnjena ženska Veroniki za hrbet ter jej porine nož v prsi. Ko hočejo planiti nanjo ter jo raztrgati, odgrne si obraz — bila je kraljica Barbara. Vsi okameni, Veronika pa umrje v nepopisno žalost Friderikovo in celo sivega grofa Hermana.
Mislim, da je vsaka beseda odveč, ako bi šele dokazoval, koliko višje stoji Jurčičeva Veronika nad nemško: konec tu ne more nikogar zadovoljiti, ker je zoper vsa tehniška pravila, da bi se usoda junakova odločevala šele v zadnjem činu. Vrhunec dejanja mora biti v III. činu, kar je tudi v Jurčičevi tragediji. In značaji? Kolika razlika! V nemški drami je Friderik zvest svoji ženi; v slovenski jo žrtvuje — časti prvorojenstva in nasledstva. Tu se šele prične razvijati Veronikino junaštvo. V nemški drami najdemo Veroniko že na dvoru Friderikovem; Jurčič pa je čutil, da treba to utemeljiti, in tako vidimo, da je šele po mnogih notranjih bojih postala Veronika Friderikova žena, zatö imamo tem večje sočutje z njo, ko jo zapusti Friderik. Sploh je nerazmerno več dušeslovnih momentov v slovenski drami.
Dragih podrobnosti ne bodemo omenjali;1 lahko trdimo, da bi bil Jurčič, ako bi bil mogel svoj načrt dovršiti tudi gledaš tehnike, ustvaril prekrasno tragedijo.
Končno naj omenimo, da v nekaterih točkah kaže «Veronika Deseniška» na «Tugomera»: Herman Celjski ima veliko politiško misel, ustanoviti jugoslovansko državo, zato hoče Friderika po smrti Elizabete Modruške oženiti bodisi z grofico Blagajevo ali Thallöczevo (111. 4). Torej vsaj politiško ozadje! Tudi ta drama sc konča, kakor Tugomer, s prekletjem; prodno namreč Veroniko odvedejo v smrt, zakliče Hermanu: «Jaz tebe in tvojo slavo preklinjam!» Napoveduje mu, da pride dan, ko se bo pelo:
«Grofje Celjski so bili,
A ni jili vee nigdar!»
Jurčič je pri tem pač mislil na 1. 1456., ko so pokopali zadnjega celjskega grofa Urha, sina Friderikovega, in je ob pokopu v cerkvi vitez v železni opravi pred odrom na tla vrgel ščit, čelado in grb rajnikov ter tožno zaklical trikrat:
«Grafen von Cilli lind nimmernuilir!> 2
1	Kalcliberg (Sttmmlliche Werke, Wien 1817, 8. Tlieil, pag. 25) trdi, da se originalna slika Veronike Deseniške nahaja v graškem Joaneju.
2	Orožen, o. c. 88.
Šolska poročila.
1.
Učiteljstvo.
n) Izpremembe.
Prod začetkom šolskega leta 1899./1900. je izstopil iz učiteljskega zbora namestili učitelj Anton Jošt, z razpisom c. kr. mitičnega ministerstva z dne 2(5. avgusta 1899, štev. 18.391, imenovan za začasnega učitelja na lirvatski državni gimnaziji v Paznu.
Vstopila pa sta začetkom šolskega leta:
Janko Mulaček, bivši namestili učitelj na c. kr. učiteljišču v Kopru.
Julij Krek, učiteljski pripravnik.
Oba je potrdil c. kr. deželni šolski svet kranjski za namestila učitelja z razpisom z dne 5. oktobra 1899, štev. 2785, ter zajedno podredil Jan. Mulačka strokovnjaškemu vodstvu prof. I)av. Sinkoviča, Jul. Kreka pa vodstvu ravnateljevemu.
b) Od.pi3.sti-
Z razpisom z dne 8. avgusta 1899, štev. 10.624, je dalo c. kr. naučno ministerstvo na docelen odpust prof. dr. Lovra Požarja, da prevzame i v šolskem letu 1899./1900. začasno vodstvo in pouk (12 ur na teden) na tukajšnji mestni višji dekliški šoli.
Z razpisom z dne 27. maja 1900, štev. 1338, je dal c. kr. deželni šolski svet obolelemu profesorju Sim. Rutarju tritedenski odpust (od 2. do 23. junija 1.1.).
Učiteljsko osebje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
				
	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
1	FranWiesthaler, c. kr. ravnatelj		Latinščino v I. a.	8
2	Josip Jenko, c. kr. profesor	II. b.	Latinščino v II. b. — Nemščino in slovenščino v TL b. in III. a.	20
Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu 		: Število ur j 1 na teden j
Andrej Karlin, dr. i. u. na vis. šolah v Rimu, stolni kanonik, 3 c. kr. profesor, propovednik, varuh knjižnici podpornega zaloga		Verouk v vseli razredih	14
Davorin Karlin, c. kr. profesor VIII. čin. reda	II. a.	Latinščino v II. a. — Nemščino in slovenščino v I. a. in II. a.	21
Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profesor, začasni vodja mestni višji dekliški šoli, mestni odbornik		Za šolsko leto 1899./1900. na odpustu	—
Simon Rutar, c. kr. profesor VIII. čin. reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim uči-G lom, konservator osrednjega poverjenstva za preiskovanje in ohranjevanje umetniških in zgodovinskih spomenikov	— .1	Zemljepis v I. h. - Zgodovino in zemljepis v II. a. in h., III. a. in 1»., IV.	21
Davorin Sinkovič, c. kr. pro-7 fesor, varuh prirodoznanskim učilom	III. a.	Matematiko v III. a. in h. -Prirodoslovje (oziroma prirodopis) v III. a. in h., IV. — Zemljepis v I. a.	19
Josip Debevec, dr. bogoslovja, svetni duhovnik, izprašan namestili učitelj, varuh dijaški knjižnici	IV.	Latinščino, grščino in nemščino v IV. Slovenščino v 111. h. in IV.	19
Josip Komljanec, dr. modro-9 slovja, namestni učitelj, varuh učiteljski knjižnici	III. h.	Latinščino v III. a. in h. Grščino in nemščino v III. h.	20
10 Julij Krek, namestni učitelj	I. b.	Latinščino, nemščino in slovenščino v I. h. — Grščino v III. a.	20
Janko Mulaček, namestni učitelj, voditelj šolskih iger	I . a.	Matematiko in prirodopis v La. in I)., II. a. in h.	20
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Telovadbo za učence vseli razredov v 2 oddelkih po 2 uri na teden je učil telovadni učitelj višje realke Fran Brunet.
2.) Petje za učence vseh razredov v 2 tečajih po 2 uri na teden je učil glasbeni vodja v stolnici Anton Foerster.
3.) Laščino v prvem tečaju (za učence IV. razreda) je učil 2 uri na teden višje realke profesor Anton Luharner.
4.) Francoščino v prvem tečaju	(za učence IV. razreda)	je učil	2	uri	na
teden višje realke profesor Avgust Nemeček.
5.) Lepopisje za učence vseh razredov v 2 tečajih po 1 uro na teden je učil gimnazijski profesor Davorin Sin ko vid.
6.) Risanje za	učence vseh razredov v 3 tečajih po 2	uri na	teden	je
učil glavni učitelj na	tukajšnjem c. kr.	učiteljišču Vaclav Srp,	kateremu	je	bil
kot asistent v pomoč	akademiški slikar	Henrik Wettach.
*
Pomožni sluga: Ivan Gril.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen z razpisom vis. c. kr. naučnega ministerstva z dne 2(i. maja 1884, štev. 10.128, deloma prenarejen, oziroma dopolnjen po naredbah z dne 1. julija 1887, štev. 13.27(5, 24. maja 1892, štev. 11.372, in 6. julija 1892, štev. 11.297). Glede na učni jezik veljajo za zavod pravila, ki jih je izdalo vis. naučno ministerstvo za slovenske oddelke tukajšnje c. kr. višje gimnazije z naredbo z dne 22. julija 1882, štev. 10.820. Po tej je:
a) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izvzemši deloma nemščino, kateri so odločene 4 ure na teden.
b) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nemščini in grščini. Pri prelaganju iz Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V III. razredu se uči nomščina 3, v IV. razredu 4 ure na teden.
c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danili predmetih razim petja je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeli jezikih.
A.	Obvezni predmeti.
(Glej lansko izvestje str. 37. in nast.)
Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	I. a. I. b.		I II. a II. b.		III. a.	| III.b.j IV.		Skupaj
Verouk	f; 2		2 ' 2		2	2	2	14
Latinščina	8	8	8	8	0	e	6	50
1 Grščina	—	—	— '	—	5	5	4	14
Nemščina	4	4	4	4	3	3	4	20
Slovenščina	3	3	2	2	3	3	2	18
| Zemljepis in zgodovina	3	3	4	4	3	3	4	24
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	21
Prirodopis	2	2	2	2	2	2	—	(1. polletje): 8 (11. polletje): 12
Prirodoslovje	T-	—		—	2	2	3	(I. polletje): 7 (II. polletje): 3
Skupaj	25	25	25	25	27	27	28	182
B.	Neobvezni predmeti.
1. Telovadba.
V tem predmetu so se poučevali učenci c. kr. ni/jo gimnazije posebej, in sicer razdeljeni po svoji spretnosti v dva	tečaja (vsak	tečaj 2 uri na teden);	v
1.	tečaju so telovadili večinoma učenci I.	in	II., v II.	pa večidel učenci III.	in
IV. razreda.
Učni načrt za oba tečaja:
V I. tečaju se je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z vis. c. kr. naučnega ministerstva razpisom z dne 12, febr. 1897, štev. 17.201) za
I., II. in deloma za III. razred, v II. tečaju pa tvarina, propisana za III., IV. in deloma za V. razred.
Na orodju so jc vadilo v vsakem tečaju v štirih telovadnih oddelkih s pomočjo predtelovadcev, proste in redovne vaje pa	so	se vršile v	vsakem oddelku skupno.
Udeležba: v I. polletju 48	12,	v	II. polletju	37 -J- 18 učencev.
2.	Petje.
V tem predmetu so se poučevali začetniki v I. tečaju (2 uri na teden) posebej, ostali pevci pa skupno z učenci tukajšnjo višje gimnazije (2 uri na teden) nastopnim načinom:
I. tečaj (deški glasovi: 1. oddelek 1 uro na teden, 2. oddelek 1 uro na teden). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbo; poleg tega vaje v enoglasnem in večglasnem petju na podlagi Foersterjeve «Pevske šolo», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček.
Udeležba: v I. polletju	38, v	II. polletju	26 učencev.
II. točaj (mešani zbor	1 uro	na teden,	izmed njega eden	oddelek	kot
cerkveni zbor, 1 uro na teden).	V tem tečaju so	se prepevale pesni	in	zbori	cerkvenega in posvetnega značaja;	razen	tega so so	razpravljali molovi	in	ponavljali
durovi načini.
Udeležba: v I. polletju 20, v II. polletju 17 učencev.
Glasbe se je učilo več učencev v šoli Glasbene Matice.
3.	Laščina.
Pouka v I. točaju toga predmeta so so udeleževali četrtošolci skupno z učenci tukajšnje višje gimnazije 2 uri na teden.
Učni načrt: Izreka; pregibanje samostalnika in pridevnika, svojilni in kazalni zaimki, sedanjik pomožnikov in glagolov na -aro, -ere, -ire, pretekli deležnik in iz njega izhajajoča tvoritev preteklega časa in trpne dobe, prihodnjik. Prislovi na -mente, osebni zaimki, modalni glagoli, velevnik, stopnjevanje, naj-potrebniši skladni členi za tvoritov prostih stavkov. Ustno in pismeno pripravljanje na dotične vaje. Učna knjiga: Adolf Mussatia, Laška slovnica.
Udeležba: v I. polletju 11, v II. polletju 9 učencev.
4.	Francoščina.
Pouka v I. tečaju tega predmeta, so se udeleževali četrtošolci skupno z učenci tukajšnjo višje gimnazije 2 uri na teden.
Učni načrt: Glasoslovje, imensko oblikoslovje (člen, samostalnik, pridevnik, zaimek). Oba pomožnika in tri pravilne spregatve. Vožbanje v slovniški tvarini na podlagi obojnega prevajanja po slovnici in vadni knjigi prof. dr. Fileka pl. VVittinghausna.
Udeležba: v I. polletju 8, v II. polletju 4 učcnci.
5.	Lepopisje.
Pouka v tem predmetu, ki se je učil za zavod posebej, so se udcloževali učenci vseh razredov v 2 točajih, in sicer deloma svojovoljno, deloma zaradi slabo pisavo primorani od učiteljskega zbora na predlog razrednikov.
V I. tečaju (1 uro na teden) so so učenci po udarjalni metodi vežbali v genetiški razvijanih črkah slovenskega in nemškega tekočega pisa.
Udeležba: v I. polletju 32, v II. polletju 21 učencev.
V II. tečaja prvem oddelku (1 uro na teden) so so ponavljale črke slovenskega in nemškega tekočega pisa, v drugem oddelku pa so jo na isti način urilo v francoskem okroglem pisu in naposled v grških črkah.
Udeležba: v I. polletju 11, v II. polletju 15 učencev.
6.	Risanje.
V	tem predmetu so so poučevali učenci vseh razredov skupno z učenci višjo gimnazije v treh letnili tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt: I. točaj: Geometriško oblikoslovje, kombinacijo ravnih geo-metriških tvorov, goometriški ploski okras po nariskih na tabli zvršen s svinčnikom in peresom v dveh bojah; prosto ploskovno okrasje po nariskih na tabli, biserni traki, zvršeni v dveh vodenih bojah. Učenci se poučujejo skupno.
Udeležba: v I. polletju 13, v II. polletju 8 učencev.
II. tečaj: Pojasnjevanje perspektivnih načel s pomočjo obriskov na tabli, žičnih modelov in prikladnih pristrojev. Risanje stereometriških telesnin in njih kombinacij po žičnih in lesenih modelih. Uvodni nauk o okrasu, boje prve in druge vrste, barvila in slikanje, pri katerem se jo posluževati zlasti vodenih boj. Narisovanje prostih listnih iu cvetnih likov in lažjih okraskov grškega in arabskega zloga, izvedeno v bojah. Učenci se poučujejo skupinoma.
Udeležba; v I. polletju 7, v II. polletju 5 učencov.
III. tečaj: Narisovanje starovinskega posodja, romanskega kapitelja, arhitektonskih ukrasnih členov, renesančnih in nekaterih gotskih okraskov po sadrenih modelih, šarnega ploskega okrasja po predlogah, risanje glav po reliefih in sadrenih doprsnicah, izvedeno z eno ali dvema kredama. Razlaganje najvažnejših arhitektonskih oblik. Učenci so poučujejo skupinoma ali posamezi.
Udeležba: v I. polletju 4, v II. polletju 4 učenci.
III.
Prebrana tvarina iz latinskih klasikov.
III. a. in b. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias, Cimon, Thrasybulus, Iphicrates, Epaminondas, Pelopidas, Agesilaus, Hannibal.
IV. razred. Caesaris comment. de bello Gali. Iib. I.; lib. II., c. 15 — 28; üb. III., c. 7 —15; lib. VI., c. 13 — 24. — Ovid metamorph,: Quattuor aotates,-Diluvium, Deucalion et Pvrrha.
Učne knjige,
Iti so sslužile pouku v obveznih predmetih.
<D
fc«
N
CO
O N N O rt >
N 'Z	C
. ^ ' "3 <DJ= .
01 uti S ib iT
^ ^ -43 r HH ^
JjJŠ 2	60	s
g'-0* e-8 is
I s fe 2^»B
> «J 2 S ti T3 a>
jl m c (_ co .j-.
© rt c a; —• >!JJ
mU « O
»JgJ2
a> .52 3 •	.
O ra (—v JL, . ui
S-.».s~g R.£^«-S
..4" s M.
Il^l-g g.1
jis ^ § xj O p« £ »
l a) C h •— <u :3 w rt C
O <u M ,*
c/2 co
. o
s-S
O to	o
bO >	rit!
N«<	«
o" o cJ _-mm :=*5 C C-C c o oj H ra w tn ra -— 00	*3
'-*<-> <
'C
C
T5
<U
S-
N
£0
L
"O ._• O N
N <U
rt >
'> rt
rt
M
TJ
0
t,
N
CO
T3
<D
t,
N
CO
Sh
f- g c rt#
j** .a
d al j e
ÄÄ S o
G oj^jdi
> S 9	-
o fct75 u-
tfiU Q
bU
^ a> .
5.2 s J«
. »■ -0 i'
3 •* ‘S c S’-ga-S *| .« S £3"" 5 5 c -
n p m
•	w	V
3	2	t->
D	Ö	N
_; . C o g
«j*.-
c~ «
► rt ,jj--rt 'S rt
§ «’S c
« rt .
oj> Oi
3 e
ll|S
Sal|
P u)~2
E 0.® g
<u-~.r >■* « £
;CQ
. <v <5 J*
T3 in-o «j
o ^3
sJ „g
rt m in H
*- a> tn •
. ,q rt
si°l
N 3	*"
. G)
oO
-* • S
rt to .2 JU ^ 'o 'O ^
c
*-.2
a cS S
’5 5	°
c rt^s 5
= I 3 * guaO
SJS
E«~r
o o
oj a> M C/3C/3
CD O MM
mm
1Q
n 'r ^
2 o c -a — »-; o • W bo1-1
rt N >
n _r
? Ih
Jr £ o
O £V-UJ
^ «rt rt rt rX .-S o
•n >* rt
mP=;^
o <D
e s
.ti o
Ih <D
<JO
23
rt rt
.5 8 3
> »h m
•Š^K
a. k- ■
N D
s js -s ^ = S
P,rtCL. . 2 o>01
A -43 3 «2
3 o> c Si2
>- rt <u 1- rt ^3 -m ra
<tJ
I e
•c S -<o
^Jd
<D 0) "rt rt
•- a
a s
e
o
JI«
•is
ll|o
a) S 0
o Bas=
-•co g-o
Sco g
E t'
O „O ,jj
«o 'C t3
2 B*r
O <u J< 1 J£
m m
jc :s--5 .a-*j rt
N ^ s ^
co rt
■a »sS
o . _rt 2 ^
¥-|S«s
<u as h
Nl-S3g
rt rt •43 c
<X> qj
S 2
*C o
<»JO
Mr*
rt rt
.'Sb
rt o rt
.S S fe .2
•5 M
St
W2W
o ca
<U q >
rt »-» ““ £ S 0^3 m 3 o rt CL.D-.
S w
<u a > ^
o S 3 o rt
OhOh
O
£
T3
a)
O
<D
>
C
cö
d
C
O
ci
C
B
O)
Ä
oi	ai	d
*3	P,	c
*C0		>
C	•r-S CJ	O
0) >	S	73 O
0		bo N
oi
‘■m
d
e
CD
*->
cž
S
>
o
To
o
T3
O
*S
cu
Y.
Učila.
I. Gimnazijska knjižnica, in sicer :
1. Učiteljska knjižnica (katero jo oskrboval namestni učitelj dr. Josip Koinljancc) soje pomnožila v šolskem lotu 1899. 1900. za 81 del v 83 zvezkih in 76 snopičih pa za 261 šolskih izvestij:
a) Po nakupu:
n) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Minist, f. C. u. U., 1900. — Zeitschrift für österr. Gymn., 1899. — V. Jagid, Archiv für slavische Philologio, XXI. Bd., 1899. — Mayer-Wyde, Österr.-ung. llcvuc, Bd. 25, 26, 1899. — Westermanns illustr. deutsche Monatshefte, Bd. 86, 87, 1899 1900. — Mittheilungen des Musealvereines für Krain, 1899. — Izvestje muzejskega društva za Kranjsko, 1899. — Ljubljanski Zvon, 1899. — Letopis Slovenske Matice, 1899. — Zbornik, na svetlo dajo Slovenska Matica, I., 1899.
ft) Knjig: Lindsay, Die lateinische Sprache. — Siebelis-Polle, P. Ovidii Nasonis Metamorphoses. Auswahl für Schulen. 1. Hft. 16. Aufl., 2. Ilft. 13. Aufl.
Peter H., P. Ovidii Nasonis Fastorum libri sex, 3. Aufl. — Weissenborn-Müller, T. Livi ab urhe condita libri. Mit deutsch. Anmerk. Bd. I., IV., 8. Aufl. — Ameis-Hentze, Homers Ilias. Für den Scluilgebrauch erklärt. — Ameis-IIontze, Anhang zu Homers Ilias. — Rehdantz-Carnuth, Xenophons Anahasis. — Hertlein-Nitsche, Xenophons Cyropädie. — Dr. Fr. M. Mayer, Geschichte Österreichs, 2 Aufl., I. Bd.
Eulenbcrg-Bach, Schulgesundheitslehre, 2. AuH. — Alb. Heintzo, Deutscher Sprachhort. Ein Stil-Wörterhuch, 1900. — Österreichisch-ungarischo Monarchie (nadaljevanje), snopič 329—351. — Lehrplan und Instructionen für den Unterricht an den Gymnasien in Österreich, 2. Aufl. — Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1900. — Dr. Al. Homan, Postrežba bolnikom. — Dr. Fr. Lampe, Zgodbe sv. pisma, 6. snopič. — I)r. Iv. Tavčar, Povesti, 4. zv. — Pintar L., Poezije doktorja Franceta Prešerna. — Simon Itutar, Beneška Slovenija. — Knezova knjižnica, 6. zv. — Dr. K. Glaser, Zgodovina slov. slovstva,
IV.	del., 2. zv. — Valjavec, Mat. Kračmanov, Poezijo. Uredil Fr. Levec. — Stritar Jos., Zbrani spisi, VII. zv. — Aškerc A., Izmajlov, Red sv. Jurja, Tujka.
b) Po darilih:
Darovali so gg.: Mestni arhivar A. Aškerc 30 knjig;	prof. S. Rutar	2	knjigi;
ravnatelj Fr. Wiesthaler 7 knjig;	založnik Kober v Pragi	7	knjig (šolske	izdajo
rimskih in grških klasikov); založnik K. Graeser na Dunaju 2 deli; Wagnerjeva vseučiliška knjigarna v Inomostu 1 knjigo.
c) Po zameni:
261 šolskih izvestij.
Koncem šolskega leta štojo ta knjižnica 2105 del v 2724 zvezkih in 541 snopičih pa 3790 šolskih izvestij.
2. Dijaška knjižnica (ki jo je oskrboval namestni učitelj dr. Josip Deboveo) se je pomnožila za 94	dol, oziroma 115 knjig,	in	sicer:
a)	Po nakupu (za 27	dol, oziroma 37 knjig):
Stowe-Malavašič, Stric Tomova koča (2 izv.). — Robinson, založil Giontini.
—	Wallace, Ben Hur (slovenski prevod). — Wallace, Ben Hur (nemški prevod).
-	Dr. Fr. Lampe, Dom in svet, XII. let. (2 izv.). — A. Kržič, Vrtec, 1899 (2 izv.)
— A. Kržič, Angeljček, VII. zv. (2 izv.). — J. Stritar, Jagodo. — J. Vrhovec, Avstralija in nje otoki. — Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1900. — Fr. Iloff-mann, Deutscher Jugendfreund, Bd. 49. — J. Lohmeier, Deutsche Jugend. — Stanley, Im dunkelsten Afrika, 2.Bde. — Stanloy, Wie ich Livingstone fand. —
0.	Urban, Rossija. — Schöner, Der letzte Ilortensier. — Ludwig, Sibirische Märchen.
— 0. Kern, Freuden und Leiden auf offener See. — Fr. v. Seeburg, Josef Haydn.
— Niebuhr, Historische Erzählungen aus der römischen Geschichte, 2 Bdchen. — J. Verne, Das Testament eines Excentrischen, 2 Bde. — Der gute Kamerad. XIII. Jahrg. (2 Exempl.) — Jugend-Gartenlaube, XV. u. XVI. Bd. — Stern der. Jugend, VI. Jahrg. — Dr. Fr. Krones, Österreichische Geschichte von der Urzeit bis zur Gegenwart, 2 Bdchen. — Jiriczek, Deutsche Heldensage. — Cooper-Wichede, Der letzte Mohikaner.
b)	Po darilih (za 67 del, oziroma	78	knjig):
Darovali so : Ravnatelj Fr. Wiesthaler 1,	A.	Aškerc	33,	kanonik dr. Fran
Lampe 10, prof. Iv. Macher 4, nam. učitelj J. Mulaček 4, dr. Aleksij Ušeničnik 1, knjigovez Novak 23, učenca Česen 1, M. Štucin 1 knjigo.
Koncem šolskega leta 1899./1900. šteje knjižnica 1258 slovenskih del, oziroma 1395 knjig in 8 sešitkov, pa 1053 nemških del, oziroma 1104 knjige in 4 sešitke; skupaj 2311 del, oziroma 2494 knjig in 12 sešitkov.
II. Zemljepisna in zgodovinska učila (varuh prof. Simon Rutar) so so pomnožila:
a) P o nakupu :
časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1900. — Dr. Anton Becker, Zeitschrift für Schulgeographie, 1900. — Abhandlungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien, I. u. II. Bd. — Mittheilungen der k. k. geographischen Gesellschaft in Wien, 1900 (9 prejšnjih zvezkov istega letopisa pa se je tej zbirki priklopilo iz učiteljske knjižnice). — 1 ati a n ta: llickmanns Taschenatlas von Österreich-Ungarn, 1900. — 1 zemljevida: Haardt, Schulwandkarte von Asien. — 1 zbirko podob: Grefe, Stara Kranjska, 1., 2. in 3. sešitek.
ij Po darilih:
Darovalo jo: Slavno ravnateljsvo c. kr.	zalogo šolskih	knjig	na Dunaju
1 zbirko (25 podob) «Bilderbogen für Schule	und	Haus».	—	Slavno	založništvo
Artaria & Comp. 1 knjigo: Kartographische Studien 1. — Gosp. Iv. Bonač, trgovec s papirjem in bukvovez, 1 tablo: Načrt mesta «Ljubljana».
Vsa zbirka šteje koncem tega šolskega leta : 86 zemljevidov (v 87 izvodih), 17 atlantov (v 18 izvodih), 19 podob in tabel, 3 zbirke podob in 30 knjig,
III. Prirodoznanski kabinet (oskrbuje prof. Davorin Sinkovič).
1.	Kupila so se nastopna učila in priprave:
a) Fizikalna: 3 higroslcopi različno tvarino na onem stojalu, 2 pripravi za prikazen «aerodinamični paradoxon •, 1 električna baterija s 6 členi in tahitropom, 1 ameriški stereoskop s 24 fotografijami, 6 svedrov (razno debelosti) za kovine, 1 gonilni jermen za električni stroj, 2 kg drobnih steklonih cevi,
3	kg pločevine iz modi in bakra ter medenih žic, 5 1 vinskega cveta, »/4 1 solne kisline.
b) Prirodo pisna: 1 vinski drozog (Turdus iliacus), 1 grahasta tukalica (Gallinula porzana).
c)	Kupljene knjige :
Dr. v. Wettstein, Botanische Zeitschrift, 1900. — Dr. Rahenhorst, Kryptogamenflora, IV. Bd., 3 Ahth., 35. lieft. — Siegm. Günther, Handbuch der Geophysik, Liefg. 10 bis 12. — Ed. Pospichal, Flora des österreichischen Küstenlandes, II. Bd.,
2.	Hälfte. — Neueste Erfindungen und Erfahrungen, Zeitschrift, Jahrg. 33, 34, 35.
—	Heller Aug., Geschichte der Physik, Bd. I. u. IT. — R. Klimpert, Wiederholungsund Übungsbuch zum Studium der allgein. Physik und elementaren Mechanik. — Kleyers Encyklopaedie : Lehrbuch der allgein. Physik, von R. Klimpert. — Lehrbuch der absoluten Masso und Dimensionen der physikalischen Größen, von Dr. H. Hovestadt.
2.	Darovana učila :
Darovali so: Gospodična Arija Wiesthalerjeva lepo zbirko domačih hroščev; učenci: Jos. Grum I. a razreda: zbirko geometričnih teles iz kartona; Klemenc Fr.
III.	a razreda in Perhavec Alojzij IV. razreda: več apnenčevih kapnikov.
Koncem šolskega leta šteje vsa prirodoznanska zbirka: 248 fizikalnih pri-strojev, 257 vretenčarjev, 2430 brez vretenčar jev, 216 kemikalij, 114 kristalnih vzorcev, 1285 rudnin in geologiških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 61 stereo-metričnih teles, 209 prirodoznanskih slik, 8 narodopisnih predmetov, 136 del, oziroma 328 zvezkov prirodoznanske in matematične vsebine, skupaj 6765 komadov.
IV.	Risalna učila (oskrbuje glavni učitelj Vaclav Srp) se letos niso nič pomnožila, ker se ni pojavila nikakršna potreba.
Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščeno nižjo gimnazijo kranjske, šteje koncem tega šolskega leta : 23 knjig, 24 predložnih zbirk, 168 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave, skupaj 359 komadov.
Javna (licejna) knjižnica z letno dotacijo 2400 K in v oskrbi c. kr. varuha gosp. Konrada Stefana jo pod zakonitimi pogoji pristopna i učiteljem i učencem. Koncem 1. 1899. je štela 35.958 del, in sicer 54.814 zvezkov, 6670 sešitkov, 2188 listov, 420 rokopisov in 242 zemljevidov.
Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem.
VI.
Statistika učencev.
		V r		a z r	e d	u.		
		I.	II.		III.		IV.	Skupaj
1. Število.	a	1 b	a	1 b	a	b		
Koncem šolskega leta 1898./1899. Začetkom • » 1899./1900. Med šolskim lotom vstopilo . . .	39 64 3	'52 65 1	29 38	32 40	2,' 3	>1 I 26 1	29 1 46 2	232 306 10
Vseh skupaj torej vzprejetih . . Mod njimi: Na novo vzprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih Repetentov	 Zopet vzprejetih, in sicer: Iz nižjih razredov premeščenih Repetentov		 Med šolskim letom izostalo . . .	07 G4 2 1 25	66 56 1 9 20	38 3 32 3 6	40 39 1 2	30 3 26 1 1	27 2 22 8 5	48 2 2 44	316 122 13 163 18 59
Štev. učene, koncem 1.1899./1900.: Med njimi: Javnih učencev 	 Privatistov	 2. Po rojstnem kraju (domovini). Iz Ljubljane	 » Kranjske sicer	 » Štajerskega	 * Koroškega	 » Primorskega	 » drugih dežel takraj Litvo . . » dežel onkraj Litve	 » inozemstva		42 42 G 35 1	46 46 10 32 4	32 32 7 22 2 1	38 38 7 30 1	29 29 7 18 1 2 1	22 22 5 14 3	48 48 8 33 2 3 2	257 257 50 184 5 14 1 3
Skupaj . .	42	46	32	38	29	22	48	257
3. Po materinščini. ♦								
Slovencev 		41	45	32	38	29	22	48	255
Hrvatov		_	1	—	—	—	—	—	1
Oehov 		1	—	—	—	—	—	—	1
Skupaj . .	42	46	32	38	29	22	48	257
4. Po veri.								
Katoličani (lat. obreda) vsi ... .	42	46	32	38	29	22	48	257
5. Po starosti.								
11 let starih		8	1						9
12 » » 		10	3	2	2	—	—	—	17
! 13 » » 		9	17	5	6	1	1	—	39
14 » » 		9	20	11	11	5	3	4	63
15 » 		2	3	10	12	8	8	5	48
16 » • 		2	2	3	4	9	7	10	37
17 . • 		1	—	1	3	5	2	16	28
18 . . 		1	—	—	—	—	1	11	13
1 19 - 		—	—	—		1	—	2	3
i Skupaj . .	42	46	32 |	38	29 |	22 |	48 |	257
6. Po bivališču starišev.
Iz Ljubljano Od drugod .
Skupaj . . 7. Razredba.
a) Koncem šolskega leta 1899./1900. jih je dobilo:
Izpričovalo I. reda z odliko ....
I. »	................
II. » ...................
> III. •	................
Ponavljalna izkušnja se jo dovolila Dodatna izkušnja so je dovolila
(zaradi bolezni)....................
Izvenrednih učencev...................
Skupaj .
b) Dodatek k šolskemu letu 1898./99.
Ponavljalnih izkušenj jo bilo do
voljenih.......................
Izkušnjo je prebilo:
Povoljno.......................
Nepovoljno (ali pa jih ni prišlo) Dodatnih izkušenj jo bilo dovoljenih ........................
Izkušnjo jo prebilo:
Povoljno........................
K izkušnji jih ni prišlo . . Tedaj je končni posledek za šolsko leto 1898./99.:
Dobilo jili jo:
Izpričevalo I. reda z odliko . .
1. • ................
II. » .................
III. »	..............
Neizprašanili
Skupaj . . 8. Denarni prispevki učencev.
Šolnino jih je moralo plačati:
v I. polletju .......................
v II. »	...................
Na pol oproščenih je bilo:
v I. polletju .......................
r II. »	...................
Popolnoma oproščenih jo bilo:
v I. polletju .......................
v U. v ..............................
Šolnina je znašala:
v I. polletju ......................K
v II.	.	  »
Skupaj K
V	razredu
I.
10
32
42
8
19
8
2
4
42
3
26
9
1
39
21
9
20
33
II.
a b
15
31
46
2
26
7
5
5
46
o
39
6
2
14
18
32
2
24
13
25
38
2
30
2
III.
a b
11
18
7
15
29
2
27
22
2
15
3
32
3
20
6
840
360
52
26
8
25
38
1010
320
29
27
28
38
4
20
8
32
36
34
360
160
1200	1360	520
160
160
29
22
5
40
4
2
51
20
23
22
18
IV.
19
29
48
4
31
7
2
4
48
1
27
29
44
40
280 I 160
240 | 160
200
320
3040
1720
320 i 520	320	I	520
4760
		V r		a z v	e d U			
	I.		II.		III.		1 IV’	Skupaj
	a	b	a	b	a	1 b		
Vzprejemnina jo znašala K	277'20 2-59 40		12 60		12-60	8 40	16-80	567- —
Prispevki za učila so zna-								
šali 	K	184 —	132 —	76' —	80 —	60- —	54- —	96- —	632 —
Prispevki za igrala . . K	19 60	20 —	11 20	12- —	8 80	8-40	14 40	94-40
Pristojbina za izpričevalue								
dvojnice 	K		—	—	—	—	—	—	—
Skupaj K	430 80 391 40		99 80	92 —	00 o	O GO O	127 20	1293-40
9. Udeležba pri pouku v od-								
nosno-obveznih in neobvez-								
nih predmetih.								
Telovadba		5	12	7	5	6	2	18	55
Potjo		5	4	11	4	8	4	7	43
Laščina				—		—	—			9	9
Francoščina 						—	—	—			4	4
Lepopisje		13	5	6	4	1	6	1	36
Itisanjo		2	2	3	3	—	—	7	17
10. Ustanove.								
j Število štipendistov ....	1	—	1	4	3	3	4	16
Skupni znesek ustanov K	134	—	420	1278-90	729	407	890	3858-90
II.	Podpore.
a)	Ustanovo (prim. štev. 10!).
Stev.	1 m o štipendistovo	Razred	I in o ustanove	Podelilni odlok	Znosck v kronah
1	Lesar Josip	I. a.	Anton Lesar	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 5.1. 1900, štev. 19273 ex 1899	134- —
2	Pleničar Ivan	II. a.	Matevž Langus	c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici z dno 15. XI. 1898, TTT 274/56 stov. IV —jjj —	420- —
3	Bolka Fran	II. b.	Aleksander Sornian	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 20.1. 1900, štev. 903	394' —
4	Česen Anton	II. b.	Klement Tadej grof Lanthieri	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 17. VI. 1899, štev. 8826	159-60
5	Poženel Karol	II. b.	Ivan Kallister, 8. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 15.1.1900, štev. 18961 ex 1899	502 —
				Odnos .... j	1609-60
| Štev. :	1 m c štipendistovo	Razred	^c ' Podolilni odlok ustanove		Znesek v kronah
6	Šraj Ivan	11. li.	Anton Joralla, 2. mesto	Prenos . . . c. kr. dež. vlade kranjske z dne 25.1. 1898, štev. 1284	1609-60 223-30
7	Skvarča Fran	III. a.	Josip Gorup, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 9. II. 1899, štev. 1583	500 —
8	Tavzes Karol	III. a.	I. Unbekannt	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 15.1.1900, štev. 18969 ex 1899	109 20
9	Verhovec Ivan	III. a.	Jurij Töttinger, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 17.1. 1900, štev. 249	119-80
- 10	Bončina Fran	111. 1>.	Josip Ev. Kavčič	županstva idrijskega z dne 3. VIII. 1898, štev. 1850	100 —
11	Rupnik Matevž	III. b.	Anton Alojzij Wolf, 3. mesto	knezoškof. ordinarijata z dne 3. VI. 1899, štev. 2410 (c. kr. dež. vlade kranjsko zdnolö.Vl. 1899, štev. 8619)	158'—
12	Tomšič Fran	III. b.	Ivan Tomšič	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 17.1. 1900, štev. 769	149-—
18	Močnik Ernst	IV.	Anton Alojzij Wolf, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 17. I. 1900, štev. 671	158 •—
14	Šabec Karol	IV.	Ivan Kallister, 3. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 31. V. 1899, štev. 7903	502 • —
10	Tomec Ernst	IV.	Jernej Sallocher, 3. mesto	mestnega magistrata ljubljanskega z dne 21. III. 1900, štov. 5686	100 ■ —
i 16	Tomec Valentin	IV.	Marija Tomec	ravnateljstva c. kr. višjo gimnazije ljubljansko z dno 12. V. 1900, štev. 251	130- —
				Skupaj . . . j3858’90 |	
b)	Podporna zaloga. Prevosna večina naših učencev, ki so do mala knietiških roditeljev sinovi, je z domi tako ubožna, da bi se ne mogla šolati v mestu, ko bi ne imela zanesljive in trdne zaslombe v občeznani milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Zavod sam sicer doslej še no zmaga nikakršnega podpornega društva ali stalnega podpornega zaklada. Da se je pa vendar sirotnikom vsaj kolikor toliko olajšala jedinščina, hvala za to gre raznim skupščinam in posameznikom, ki so podajali ravnateljstvu i v preteklem šolskem lotu v podporo potrebnih pripomočkov. Med temi blagotvorniki se zopet odlikujeta visoki deželni zbor kranjski in preslavna hranilnica kranjska, ki sta velikodušno volila zavodu v podporne namene 500, oziroma 300 K. Iz nabranih prispevkov so se preskrbovali pridnejši potrebniki z učnimi knjigami in obleko, vrhu toga pa so prejemali večje ali manjšo zneske v gotovini (za stanovanje, hrano, v boleznih i. t. d.). Podpore je delilo ravnateljstvo, sporazumevši se vsakokrat z dotičnim razrednikom.
Knjižnica podporne zaloge se je pomnožila za 118 knjig. Nakupilo se je namreč 15 atlantov in 101 učna knjiga, 2 pa je podaril drugošolec Andrej Druškovič.
Računski pregled.
A. Dohodki:
Prenos iz šolskega leta 1898./99. (po obračunu, podanem dne
1.	oktobra 1899. 1. pod štev. 267 in potrjenem od e. kr. dež. šol. sveta
z razpisom z dne 9. oktobra 1899, štev. 2891).....................................K	176'82
Darovali so:
Visoki deželni zbor kranjski..........................................»	500'	—
Preslavna hranilnica kranjska.........................................»	300'	—
Gospa M. Smolej, vdova e. kr. deželnega	šolskega nadzornika	»	50'	—
Gospod Otomar Bamberg, knjigotržec,	posestnik	i. t. d.	.	.	»	30'	—
Čast. gosp. župnik M. Malenšek..........................................»	10' —
Slavna	tvrdka	L. Schwentner.........................................»	10'—-
»	»	J. Giontini.............................................»	10' —
>	»	Ü. Fischer..............................................»	10’ —
Učiteljski zbor dne 13. oktobra 1899	.................»	22'	—
Ob novem letu:
a) gg. profesorji: S. Rutar in Jos. .Tenko po (i, Dav. Karlin in Andr. Karlin po 4, dr. Jos. Debevec 3'16, dr. Jos. Komljanec 3, Jan. Mulaček in Jul. Krek po 2, ravnatelj 10 K,
skupaj.............................................................»	40'16
b) učenci* razreda	I. a.	35'12, I. b. 9'52, II.	a. 10, II. b.
22-74, III. a. 17	72,	III. b. 9’34, IV. 20'84	K, skupaj .	»	125'28
Popustek, dobljen pri nakupu zvezkov, od razreda I. a.
60 b, I. b. 78 1), III. a. 40 b, III. b. 66 b, od prof. Sin-
koviča K 2'20, skupaj...........................................»	4’64
Odškodnina, plačana od učencev za izgubljene ali pokvarjene
knjige .	  »	51 50
Skupaj	.	.	K	1340’ 40
//.Stroški:
Za	učne	knjigo...................................................K	332’64
Za	obleko	in	obutev..............................................»	364’50
Za vezanje knjig.................................................... »	14‘ —
Podporo v gotovini .	  »	270 75
Skupaj	.	.	K	981‘89
Ako se odbijejo od dohodkov v znesku...............................»	1340"40
stroški	v	znesku .	.	>	981 89
ostane prebitka	.	K	358 51
*	I. a razreda: Fleiin 20 K 40 b, Kobi 4 K, Lesar 2 K, Kodre Al. in Senčar po 1 K, Jaklič, Lapajne, Luschtltzkv po 60 b, Klešnik in Punčuh po 40 b, Natlačen 30 b, Peklaj 24 b, Albrecht, Cotič, Dostal, Kodre Ant., Koschelj, Puc, Zupan po 20 b, Dolinar 16 b, Badiura, Gepuder. Detela. Grum, Horvat, Juvan, Kokelj. Kristan, Kveder, Močnik. Mrak. Stojkovič, Škof,.Tavzes, Ustar, Vrhovnik, Zalar, Žužek po 10 b. Garvas in Slivar po 6 1). — 1. b. razreda: Dolinšek, Zore. Žan po 1 K, Dežela, Rodič, Troha po 60 b, Jenko in Kokelj.po 40 b, Moder in Peček po 80 b, Del-Linz, Gerčar, Gergorič, Koder, Lušin, Maršič, Mravlje. Paulin, Pcršin, Štucin po 20 b, Piškur 10 b, Peterlin 14 b, Pichler 12 b, Berlan, Knavs, Koželj, Kratochwill, Lapajne, Mlinar, Potrato Ivan, Potrato Jos., Verhunc po 10 b. — II. a. razreda: Druškovič in Hieng po 2 K, Dimnik in Domicelj po 60 b, Bratina, Mrevlje, Škof po 40 b, Borštnik, Pleničar, Žitko po 30 b, Antončič, Burnik, Černe, Ottavi, Poljanec, Prijatelj, Solan. Širca. Vadnal po 20 b. Aleš. Kavčič, Kelhar, Ločniškar, Lušin, Mehlo, Palčič. Riglor, Zlatnar po 10 b. — II. b. razroda: Bolka 10 K 10 b, Poženel i K, Dolgan in Ogrinc po 2	K,	Lapajno	1 K,
Semič 60 b. Jerin 40 b. Prudič 30 b, Jež 26 b, Delacorda, Koželj Ludv., Tauželj,.Teran po	20	b,	Trost	14	b,
Česen, Delak. Fajdiga, Hočevar, Joreb, Koželj Dam., Kraševoc, Pregolj, Schmutz, Šrai, Tomažič po 10 b, Žvokelj • b. lil. a. razreda: Stare 6 K, Tavzes ■ K 20 b, verhovec S K 18 b, Skvarča	2	K,	Grebenc	in
Virant po 30 b, Boštjančič 24 b, Blaž, Goljar, Kastelic, Kovač, Ladiha, Osana, Schiffrer po	20	b,	Siska	18	b,
Blagodušno sta podpirala rovne učence, podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, tudi samostana prečast. oo. frančiškovcev in mm. ur-šulink, prečast. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, v kateri so nekateri učenci brezplačno uživali vso oskrbo, nadalje knezoškof. Alojzijevišče, slavno ravnateljstvo ♦ ljudske in dijaške obodnice» in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečast. gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskah in nadlogah na pomoč, zlasti prečast. gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čigar požrtvovalno mladinoljubje je preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obednici.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se nsoja priporočati pontoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (gloj štev. 81).
Ti doneski so so porabili v zmislu ministerskih naredb z dne 14. junija 1878, štev. 9299, in z dno 17. aprila 1891, štev. G323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah.
VIL
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) Erlass des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 1. Mai 1899, Z. 12.014 (intim, mit dem Erlasse des k. k. Lftndesschulrathes für Krain vom 23. Juni 1899, Z. 1635): Am Ende einer Confcrcnzpcriode ist ein Gesammturthoil über die Leistungen der Schüler in den einzelnen Unterrichtsgegenständen abzugeben und in den Classenkatalog einzutragen. Dieses Urtheil ist den Eltern oder deren Stellvertretern auf Verlangen oder von amtswegen mitzutheilen. Dagegen ist dem Publicum die Einsichtnahme in die Classenkataloge nicht mehr zu gestatten.
2.) Erlass des k. k. Landesschulrathos vom 14. November 1899, Z. 242(>, womit (zufolge Ermächtigung Sr. Excellenz dos Herrn Leiters des k. k. Ministeriums für ünltus und Unterricht vom 8. November 1899, Z. 2491) angeordnet wird, dass die an sämmtlichen Schulen und Lehranstalten am 19. November als dem Tage des Namensfestes .weiland Ihrer Majestät der Kaiserin und Königin Elisabeth abzuhaltende kirchliche Feier, wenn dieser Tag auf einen Sonntag fällt, auf den in diesem Fallo schulfrei zu haltenden 18. November zu übertragen ist
3.) Erlass Sr. Excellenz des Herrn Ministers für Cultus und Unterricht vom 23. Februar 1900, Z. 514G, mit welchem eine neue Auflago des Lehrplanes und der Instructionen für den Unterricht an den Gymnasien in Österreich veröffentlicht wird.
Dolenc 12 b, Cankar, Hladnik, Juvan, Mesec, Ogrinc, Ravnikar, Ržen, Žabkar po 10 b. — III. b. razreda: Tomšič 2 K 50 b, Karlin 2 K. Kandare in Odlasek po 1 K, Sitar (50 b, Zaletel 22 b, Bizjak, Čosnik, Rupnik, Schiffrer, Stelin po 20-b, Zabukovec 12.b. Agneletto, Bončina, Borštnik, Kogic, (iostič, Kordjš, Maračič, Norima, Žnidaršič po 10 b. — IV. razreda: Šabec 5 K 2 b, Tomec Val. 3 K, Močnik 2 K 21 b, Šmuc l K 2 b, Černe, Holeček, Ledenik po 1 K, Tomšič »4 b, Kcel in Potočnik po 50 b, Polak 18 b, Ciuha, Čok, Košenina, Mig-lautsch po 40 b, Bevc in Novak Vikt. po.24 b, Dimnik, Jeralla, Oblak po 22 b, Aveor, Fatur, Jerman, Lovšin, Mngajna, Novak Iv., Perhavec, Samsa, Šušteršič, Vovk po 20 b, Boštor, Goli, Tomec Ernest po 10 b.
Kako se je pospeševal telesni razvoj šolske mladine.
(Zvršitev ministerske narodbo z dno 12. oktobra 1890, štev. 1853.)
Preteklo šolsko loto ni bilo niti jeseni niti po zimi ugodno telesnemu razvoju šolske mladine. Deževna jesen jo preprečila igre na travniku skoraj popolnoma, pregorka zima pa je onemogočila prosto gibanje in zabavo na ledu. Istotako sta ovirala pogosti dež in nizka temperatura v poletnem času kopanje in plavanje.
Šolske igre je vodil s potrebno opreznostjo namestni učitelj Janko Mulaček. Igralo se je ob torkih, četrtkih in sobotah popoldne na travniku v Lattcrmannovem drevoredu, katerega je v ta namen odmenil slavni mestni zbor. Pri igrah so bili učenci razdeljeni po razredih in pri večji udeležbi tudi po oddelkih, in vsak razred, oziroma oddelek, je za-se igral svoje igre.
Igre so si učenci po svojih rediteljih večinoma sami izbirali. Ugajalo je zlasti lučanje veliko in male ročne žoge; poleg tega so se igrale še igre: Kužki, Kužki z dvema oddelkoma, Zunanji in notranji, Puri in Angleži, Vojska, Jezdeci in konji, V vodnjak gledati, Trdni most, Piramida i. dr.
Sledeča preglednica kaže, kodaj, kje in koliko časa se jo igralo in koliko je bilo udeležencev:
D a n	Igrišče	Č!as	Število
9. oktobra 1899	Travnik	4 —6	133
12. » »	Izlet na Fužino	4 — 7	98
14. » *	Travnik	4—6	139
19. » »	»	4 -6	119
24.	»	4 }6	97
19. maja 1900	»	4 — 6	112
29. >	»	4 — 6	128
9. junija •	»	5 — 7	109
12. »	.	B —7	84
19. » »	.	5-7 .	77
5. julija »	.	jr,	17	83
10. »	»	5 — 7	80
5. maja 1900: Coldanski izlet čez Vižniarjo, Taccn v Smlednik in od tod čez Medvode, Vižmarje v Ljubljano. Udeležencev je bilo nad sto.
Potrebnih igral jo pribavilo ravnateljstvo iz prispevkov, ki jih v ta namen plačujejo učenci.
Vsak šolski dan sc je dovolilo učencem ob desetih deset minut počitka; ta čas so se smeli izprehajati po prostornem šolskem dvorišču, dočim so so zračilo učilnico,
IX.
Kronika.
Co tudi se jo strogo zvršovala od vis. c. kr. naučnega luinisterstva 1. 1894. izdana naredba, po kateri ni smetno vzprejemati na ljubljanskih gimnazijah pripadnikov državnih gimnazij v Kranju in Novem mestu, so vendar število učencev ni skrčilo, tomveč se je celo vzvišalo (vzprejelo se jih jo začetkom šolskoga leta 35 več nego lani ob istem času).
Zavod je štel štiri razrede s tremi vzporednimi oddelki. Z razpisom z dne
3.	avgusta 1899. 1., štev. 1945, je bil namreč dovolil preslav. c. kr. deželni šolski svet, da se deli tretji (nad 50 učencev broječi) razred v dva oddelka. Ker je bilo dalo vis. e. kr. naučno ministerstvo prof. dr. L. Požarju celoleten odpust (prim. str. 29.) in ker ravnateljstvu ni bilo možno dobiti odpuščencu primernega namestnika, je poučevalo na zavodu le 10 učiteljev: ravnatelj, 5 profesorjev in 4 namestili učitelji. Učne ure prof. dr. Požarja so se porazdelile med učitelje jezikoslovne stroke.
Z razpisom z dne 28. junija 1899. 1., štev. 15.142, jo imenovalo vis. c. kr. naučno ministerstvo nadučitelja ljudske šole pri sv. Mariji do victoria v Pragi, Vaclava Srpa, glavnim učiteljem za risanje na tukajšnjem c. kr. učiteljišču z obvezo, da prevzame zajedno (brezplačni) risarski pouk na obeh ljubljanskih gimnazijah; z istim razpisom je odvezalo c. kr. naučno ministerstvo te dolžnosti dosedanjega risarskega učitelja, cos. svetnika in realčnega profesorja Ivana Franketa.
Z razpisom z dne 15. julija 1899.1., štev. 19.123, je povišal prevzvišeni gospod naučni minister prof. dr. L. Požarja v Vlil. činovni rod (s pravno veljavnostjo od dne 1. prosinca 1900. 1.).
Z odlokom z dne 19. julija 1899.1., štev. 1804, je priznal preslav. c. kr. deželni šolski svet ravnatelju peto, z odlokom z dne 8. avgusta 1899.1, štev. 2122, pa profesorju Andreju Karlinu prvo petletnico.
*	*
Šolsko leto 1899./1900. se je pričelo dne 18. septembra s slovesno sv. mašo z «Veni sancte>, ki jo je služil v stolnici preč gosp. konzistorijalni svetnik, mon-signor in c. kr. profesor na tukajšnji višji gimnaziji, Tomo Zupan. Vzprejemne izkušnje so se opravile 16., ponavljalne pa v dobi od 16. do 18. septembra.
Dne 9. decembra jo promilostni knez in škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič slovesno blagoslovil novo šolsko poslopje, zgrajeno za tukajšnjo višjo gimnazijo. Na povabilo slavnega ravnateljstva omenjenega zavoda se je te slavnosti udeležil z ravnatelji drugih ljubljanskih državnih učilišč tudi poročevalec.
Prečast. gospodu katehetu prof. Andreju Karlinu se jo podelil Kürchbergov kanonikat pri tukajšnji stolici; dne 28. prosinca t. 1. ga jo v to dostojanstvo slovesno vmestil premil, knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Prvo polletje so je končalo dne 10. fobruvarija s tiho sv. mašo, po kateri se jo pela cesarska pesen, drugo polletje pa se je pričelo dno 14. fobruvarija.
V	dobi od 20. do 30. marcija je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik gosp. Josip Snman, ki je bil prisostvoval že dno 14. novembra pouku prirodopisnemu v 1. a , slovenskemu v 1. b. in grškemu v 111. a. razredu. Pregle-davši miložne zvezke učencev, šolske kataloge in razrednice je sklical dne 2. aprila učiteljstvo v konferencijo tor mu podal nekaj navodil, označivši učne uspehe v obče kot povoljne. Rešujoč gospoda c. kr. deželnega šolskega nadzornika poročilo o tem nadzorovanju je priznal c. kr. deželni šolski svčt v razpisu z dne 29. aprila t. 1., štev. 1087, skrbnost vodstva in prizadevnost učiteljskega zbora.
Dno 5. maja jo priredil zavod majniški izlet v Smlednik, ki se ga je udeležilo 109 učencev pod vodstvom več učiteljev.
Bogoslužno vajo: God Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je obhajal zavod dne 4. oktobra s sv. mašo, po kateri so je pela cesarska pesen. Dne 18. novembra pa so je služila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo so jo vrhu toga udeležilo tudi še slovesnih sv maš v stolni cerkvi na rojstveni in godovni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožeta 1. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za
rajne ude presvetle cesarsko rodovine (dne 11. novembra za Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 28. junija pa za Njegovo Veličanstvo cesarja Ferdinandu _/.).
—	K izpovedi in sv. obhajilu jo šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. na-učnega ministerstva z dne 23. junija leta 1899., štev. 8ül ex 1897, so so vršile dne 8., 9. in 10. aprila v nunski cerkvi velikonočno duhovne vaje. Na prošnjo preč. gosp. kateheta jih jo z apostolsko gorečnostjo vodil proč. gosp. dr. theol. et phil. Mihael Opeka, prefekt v knezoškof. Alojzijcvišču in pomožni učitelj vero-nauka na tukajšnji višji realki.	Na	tem kolikor	požrtvovalnem, toliko prospošnem
poslovanju bodi blagemu gospodu	izročena s toga	mesta	najtoplejša zahvala. — Pri-
pravljeni od preč. gosp. kateheta so prejeli štirje učenci o binkoštih svetstvo sv. birme.
V	toplejših mesecih so se udeleževali učenci dvakrat na teden (ob sredah in četrtkih) sv. maše, darovane v nunski cerkvi ob polosmih. Ob nedeljah in praznikih je bila do 10. decembra služba božja v nunski cerkvi za državno nižjo gimnazijo in spodnje štiri razrede tukajšnjo višjo gimnazijo skupna, od 10. decembra naprej pa se je ondi opravljala le za nižjo gimnazijo. Corkveno petje je vodil celo leto trotješolec Karol Žabkar, spremljal pa je jo na harmoniju gojenec orglarske šolo Anton Brejc. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. rešnjega telesa (dno 14. junija"), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (dno 14. aprila).
Zdravstveno stanje učencev je bilo ugodno: nevarno oboleli so le trije učenci, a umrl hvala bogu	ni	nobeden.
Ustne premestile izkušnje	so	se vršile v	dobi	od 30. junija do 9. julija,
razredbeno konferencije so bilo dne 9. in 10., završna pa 13. julija. V zmislu ministerskega razpisa z dne 22. junija t. 1., štev. 17.64 4, se je končalo šolsko leto žo dne 14. julija z zahvalno sveto mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Nato so se učencem razdelila izpričevala. Dne 16. julija se prično (ob osmih) vzprejelnne izkušnjo za vstop v I. razred, za kateri se jo zglasiti dno 15. julija.
X.
Naznanilo o začetku šolskega leta I900./I90I.
Šolsko loto 1900./1901. so prično dne 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sanete», ki se bo služila ob desetih v stolni cerkvi. Na novo vstopajočim učencem (vseh razredov) sc jo zglasiti, spremljanim od straršev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom, šolskim iz-pričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 4 K 20 b vzprejemnine in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega lota 1900. dovršiti deseto loto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskavali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (— slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje so prično dne 17. septembra, in sicor pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih minist, razpisov z dne 14. marcija 1870. 1., štov. 2370, in z ifno 27. maja 1884. I., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko
znanja, kolikor se ga moro pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Izpraševancem, ki bi vzprejemne izkušnje ne prebili s povoljnim uspehom, se vrne vsa plačana pristojbina. Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem lotu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, so je javiti dne 16. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja tor plačali 2 K 40 b prispevka za učila in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. državno nižjo gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenoin odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem prvih treh razredov, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svojo nauke kje drugje.
Zapiski učnih knjig se dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 17. in 18. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši L).
Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa vis. naučnega ministerstva z dne fi. maja 1. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščen j a šolnino ter oddati dotično prošnjo ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se moro ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko 'povoljno-(«befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert ) ali «povoljno», v pridnosti pa «vztrajno» («ausdauernd>) ali «povoljno», koncem I. polletja pa I. razred v napredku, v vodenju in pridnosti pa najmanj znamko »povoljno». V vseh drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvili šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa jo prošnja (po razpisu vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija 1. 1886., štev. 9(581) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno».
Prošnjam za oproščenjo šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj pridend revni prvošolci (ki niso ropetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku staršev ter no nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemelju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemelju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se po razpisu preslavn. c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na tem zavodu ne smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejom izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet.
P. n. starši ali varuhi takih učencev, ki nameravajo tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, naj si je pravočasno izposlujejo pri preslavn. c. kr. deželnem šolskem svetu s posebno, dobro utemeljeno prošnjo.
Ravnateljstvo.
Mittheilungen, den Beginn des Schuljahres 1900/1901 betreffend.
Das Schuljahr 1900 1901 wird am 18. September mit einem in der Domkirche um 10 Uhr abgehaltenen hl. Geistamte eröffnet werden. Neu eintretende Schüler aller Classen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirection zu melden, sich mit dem Taufscheine, den Schulnachricliten, resp. dem Zeugnisse über das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies mit den betreffenden Decreten) auszuweisen und eine Aufnahmstaxe von
4	K 20 h nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 2 Iv	40 h	zu	entrichten.
Schüler, welche in die I. Classe neu eintreten wollen,	müssen	das zehnte
Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1900 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 17. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um 3	Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden	im	Sinne der
h.	Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und	vom	27.	Mai 1884,
Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: *In der Religion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jalirescursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (sloveniscli und deutsch) Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen».
Schülern, welche diese Aufnahinspriifung nicht bestehen, werden die erlegten Taxen rückerstattet. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 15. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
l)i»' dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 16. September bei der Direction mit dem Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr- und Spiolmittelbeitrag von 2 K 40 h zu erlegen.
I>ie Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis IV. Classe linden	am 17. und 18. September statt.
Die	Verzeichnisse der pro	1900 1901 dem Unterrichte zugrunde zu	legenden
Lehrbücher sind in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlübl. k. k. Landesschulrathes vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schiller, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Ivrainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Sittich und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrathes aufgenommen werden.
Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer	solchen Genehmigung	bedürfen, wollen um dieselbe beim k.	k.	Landes-
schulrathe	rechtzeitig mit einem	gut motivierten Gesuche einschreiten.
Die Direction.
Imenik učencev.
I.	a. razred.
Albreht Anton, Orehek.
Badiura Josip, Litija.
Bahovec Fran, Ljubljana. R.
Cepuder Josip, Litija.
Cotič Rudolf, Vipava.
Detela Stanko, Dob.
Dolinar Josip, Dobrova.
Dostal Adolf, Ljubljana.
Flerin Fran, Kamnik.
Garvas Ivan, Ponova vas pri Št. Juriju. Grum Josip, Lipoglav.
Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici.
Jaklič Josip, Pusti Javor pri Št. Vidu na Dolenjskem. R.
Juvan Ciril, Ljubljana.
Kobi Ferdinand, Breg pri Borovnici.
Kodre Alojzij, Št. Vid pri Vipavi. R.
Kodre Anton, Branica pri Vipavi.
Kokel Fran, Idrija.
Koschel Anton, Radeče pri Zidanem mostu. Kristan Pavel, Orehek.
Lapajne Srečko, Idrija.
Lesar Josip, Slatnik pri Ribnici.
Luschützky Josip, Gorenje .Ležeče.
Mis Celestin, Chrudim na češkem.
Močnik Josip, Idrija.
Mrak Alojzij, Mošnje pri Radovljici. Natlačen Marko, Mavče pri Vipavi.
Peklaj Josip, Setnica pri Polhovem Gradcu. Puc Fran, Ljubljana.
Punčuh Miroslav, Col pri Vipavi.
Rovan Emil, Col pri Vipavi.
Rupnik Pavel, Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Senčar Ivan Dušan, Senožeče.
Slivar Albin, Ljubljana.
Stojkovič Gašpar, Podgrad.
Škof Fran, Ljubljana.
Tavzes Pavel, Idrija.
Ustar Anton, Slivna pri Vačah.
Vrhovnik Fran, Mengeš.
Zalar Matija, Pudob pri JLožu.
Zupan Fran, Brezje pri Cemšeniku.
Žužek Hadivoj, Marolči pri Orteneku.
Med šolslcim letom so izostali:
Bizjak Leopold, Orešje pri Colu.
Cescutti Bernard, Ljubljana.
Derganc Karol, Ljubljana.
Ganoni Josip, Breznica pri Radovljici, de Gleria Stanko, Dolenji Logatec, de Gleria Viktor, Dolenji Logatec.
Horvat Andrej, Ljubljana.
Jančar Fran, Ljubljana.
Kervišer Rudolf, Piran v Istri ji.
Klešnik Janko, Ljubljana.
Kveder Viktor, Fara pri Blokah.
Marinko Fran, Ljubljana.
Modrijan Ivan, Pekel pri Preserju.
Paulin Matevž, Bilek v Hercegovini.
Perčič Mihael, Zadvor pri Dev. Mariji v Polju.
Polanjko Ivan, Ljubljana.
Potokar Fran, Krka.
Roglič Karol, Velike Lašče.
Rot Ivan, Dolje pri Borovnici.
Sever Anton, Šenčur pri Kranju.
Šarabon Fran, Ljubljana.
Štucin Matija, Ljubljana.
Trošt Fran, Vinica.
Zemljič Fran, Radomirje pri Gornjem Gradu na Štajerskem.
Zupančič Fran, Zagorjo ob Savi.
I.	b. razred.
Avčin Anton, Trnje.
Berlan Jožef, Veliki Gaber. R. Bevk Ivan, Cerkno na Primorskem. Božič Alojzij, Zgornje Pirniče. R. I)el-Linz Aleksander, Hrušovje. Dettela Emil, Zagorje pri Savi. R. Dežela Miroslav, Idrija.
Dolinšek Vinko, Ljubljana.
Gergorič Toussaints Karol, Novo mesto. Gerčar Josef, Ljubljana. R.
Gros Ivan, Krško.
Hladnik Jakob, Potkovec pri Rovtah. Jenko Albin, Ljubljana.
Jordan Ludovik, Ljubljana. R.
*	Debeli tisk znači odličnjake.
Knavs Karol, Keržete pri Sodražici.
Koder Fran, Zagorje.
Kokelj Fran, Stari trg pri Višnji gori.
Koželj Vladimir, Št. Gothard.
Kratocliwill Kamilo, Ljubljana.
Lapajne Fran, Ljubljana.
L uši 11 Anton, Hrib pri Laškem potoku. Maršič Fran, Globelj pri Sodražici.
Mlakar Fran, Dobrunje.
Mlinar Fran, Rovte pri Logatcu.
Moder Feliks, Loke.
Mravlje Teodor, Lukovica.
Nefima Ferdinand, Kamnik.
Novak Lovrenc, Zgornja Šiška.
Pavlin Feliks, Šmarje. li.
Peček Fran, Velike Lašče.
Penko Matevž, Parje pri Zagorju.
Peršin Aleš, Stožice.
Petrič Gabrijel, Vrhnika.
Picliler Julij, Kandija pri Novem mestu. Potrato Josip, Št. Vid pri Prevojah.
Radovich Ernest, Gorica na Primorskem. Rodič Janez, Ljubljana.
Sablich Justus, Cres na Primorskem.
Sever Ivan, Ljubljana.
Troha Alojzij, Babino polje pri Ložu. Ulčaker Fran, Trst.
II.	a.
Aleš Fran, Ljubljana.
Antončič Adolf, Ljubljana. li.
Borštnik Vladimir, Hrib pri Žužemberku. Bratina Fran, Ustje pri, Ajdovščini.
Černe Josip, Dvor pri Žužemberku.
Dimnik Slavoj, Postojna.
Domicelj Ivan, Zagorje na Pivki.
Druškovič Andrej, Ljubljana.
Hieng Ivan, Rakek.
Kavčič Fran, Koseze nad Ljubljano.
Kelhar Anton, Št. Vid pri Ljubljani.
Ločnik Pavel, Borovnica.
Ločniškar Fran, Zbilje pri Smledniku. Lukan Ivan, Radovljica.
Lušin Dominik, Hrib pri Loškem potoku. Mehle Anton, Velika Loka pri Višnji gori. Meršolj Anton, Radovljica.
Modic Anton, Ljubljana.
Mrevlje Anton, Sv. Križ pri Ajdovščini. Ottavi Anton, Ljubljana.
II.	b.
Bolka Fran, Cerklje.
Česen Anton, Vipava.
Delacorda Ivan, Ljubljana.
Delak Edvard, Ljubljana.
Dolgan Josip, Košana.
Fajdiga Rudolf, Lože pri Vipavi.
Hladnik Fran, Idrija.
Hočevar Ivan, Velike Lašče.
Jereb Fran, Verd pri Vrhniki.
Vrhunec Valentin, Železniki.
Wohinz Karol, Kresnice. H.
Zorec Rudolf, Ljubljana. li.
Zupančič Viktor, Kranjska gora.
Žan Emil, Ljubljana.
Med šolskim letom so izostali:
Bergant Josip, Ljubljana.
Brunčič Albin, Ljubljana.
Findeisen Ivan, Ljubljana.
Finžgar Fran, Ljubljana.
Guzi Ivan, Ljubljana.
Jenič Mihael, Ljubljana.
Kosin Miroslav, Ljubljana, li.
Peterlin Josip, Hudi konec.
Piškur Fran, Trebelno pri Mokronogu. Potrato Ivan, Št. Vid pri Prevojah.
Primec Fran, Zalog pri Šmarjah.
Primožič Ivan, Trst.
Rudolf Dominik, Lome pri črnem vrhu. Sturm Ivan, Košana.
Šliof Janez, Šiška.
Špau Mirko, Ljubljana.
Štucin Martin, Cerkno na Primorskem, li. Tomec Herman, Št. Vid pri Ljubljani.
Vovk Alojzij, Lož.
Wagner Josip, Ljubljana.
razred.
Palčič Venceslav, Markovce pri Starem trgu. li. Pleničar Ivan, Gabrje pri Celju.
Poljanec Ivan, Ljubljana.
Prijatelj Ivan, Skrlovica pri Velikih Laščah. Rigler Fran, Praproče pri Velikih Laščah. Selan Fran, Dobrunje pri Ljubljani.
Šifca Stanislav, Griže pri Celju. R.
Škof F ran, Ljubljana.
Vadnal Ljudovik, Borovnica.
Vozlaček Vladimir, Ig pri Ljubljani.
Zlatnar Fran, Godič pri Kamniku.
Žitko Matija, Verd pri Vrhniki.
Med šolskim letom so izostali:
Burnik Josip, Idrija.
Ivebč Matej, Dolenje jezero pri Cerknici. Kolcnec Alojzij, čemšenik.
Nagode Josip, Divača.r Palik Alojzij, Velike Žablje. Ii.
Rakove Ivan, Fara.
razred.
Jerin Albert, Zagorje ob Savi.
Jesenko Stanislav, Ljubljana.
Jež Fran, Vipava.
Korče Josip, Cerknica.
Iveržič Ivan, Ljubljana.
Koželj Damijan, Št. Gothard.
Koželj Ludovik, Št. Gothard.
Kraševec Andrej, Podstrmec pri Vel. Laščah. Lapajne Vinko, Idrija.
Lončar Fran, Ljubljana.
Ogrinc Alojzij, Grahovo pri Cerknici. Poženel Karol, llakitnik pri Postojni. Pregelj Josip, Polje pri Colu nad Vipavo. Prudič Anton, Cerknica.
Ravnikar Josip, Ljubljana.
Rovšek Ludovik, Gaberje pri Moravčah. Schmutz Karol, Vipava.
Semič Alojzij, Spodnja Šiška.
Sevšek Anton, Podpeč pri Dobrepoljah. Starman Fran, Veliki Otok pri Postojni. Šinkovec Ivan, Idrija.
Šraj Ivan, Železniki. Ji.
Tavzelj Fran, Zdenska vas pri Dobrepoljah. Teran Fran, Jelšane v Istri ji.
Tomažič Ivan, Moste pri Ljubljani.
Tratnik Fran, Idrija.
Trost Friderik, Vodice.
Uran Ivan, Ljubljana.
Vadnal Fran, Borovnica.
Med šolskim letom sta izostala:
Ličan Fran, Ilirska Bistrica.
Žvokelj Rafael, Vrhpolje pri Vipavi.
III.	a. razred.
Blaž Karol, Ljubljana.
Boštjančič Leopold , Smrje pri Ilir. Bistrici. Brezovar Matija, Sv. Martin pri Labinu v Istriji.
Cankar Izidor, Šid v Slavoniji.
Dolenc Janez, Repnje.
Erjavec Anton, Brod pri Št. Vidu nad Ljubljano.
Ferenčak Martin, Sela pri Brežicah. Ji. Goljar Fran, Trata pri Ljubljani.
Grebenc Oton, Radeče pri Zidanem mostu. Ji. Hladnik Ivan, črni Vrh pri Idriji.
Juvan Alojzij, Vače.
Kastelic Peter, Ljubljana.
Klemenc Fran, Zalog. Ji.
Kovač Fran, Ljubljana.
Ladiha Ludovik, Trebnje.
Lončar Karol, Ljubljana.
Mesec Andrej^ Stara Vrhnika.
Ogrinc Fran, Žlebič pri Ribnici.
Osana Josip, Ljubljana.
Ravnikar Janez, Ljubljana.
Ržen Vinko, Ljubljana.
Schiffrer Albin, Žabnica. Ji.
Skvarča Fran, Slavina.
Stare Bruno, Kranj.
Šiška Janez, Hrastje pri Ljubljani.
Tavzes Karol, Idrija.
Verhovec Ivan, Horjul.
Virant Josip, Tolmin.
Žabkar Karl, Radeče pri Zidanem mostu. li.
Med šolskim letom je izostal: Malavašič Ignacij, Vrhnika.
III.	b. razred.
Agneletto Josip, Trsek na Primorskem. Bizjak Fran, Sanabor pri Vipavi.
Bončina Fran, Spodnja Idrija.
Borštnik Bogosl^v, Banja Loka pri Kočevju. Cesnik Ivan, Sanabor pri Vipavi.
Fegic Bogomir, Ajdovščina na Primorskem. Gostič Anton, Ljubljana.
Gruden Karol, Godovič.
Jere Fran, Iška Loka. li.
Kandare Albin, Ljubljana.
Karlin Ivan, Kranj.
Kordiš Ivan, Travnik pri Loškem potoku. Maračič Niko, Nova Baška na Primorskem. Nefima Aleksander, Kamnik.
Rupnik Matej, Idrija.
Schiffrer Egidij, Ljubljana.
Sitar Ivan, Ljubljana.
Stefin Edvard, Zalog pri Postojni. Tomšič Fran, Ilirska Bistrica.
Vertačnik Alojzij, Vič. Ji.
Žagar Ivan, Ljubljana.
Žnidaršič Josip, Mramorovo pri Rakeku.
Med šolskim letom So izostali:
Koss Maks, Podsreda na, Štajerskem. Mihelič Anton, Daue pri Ribnici. Odlasek Josip, Braunau na Gorenjem Avstrijskem. Ji.
Zabukovec Ivan, Randol pri Krki. Zaletel Janko, Ljubljana. Ji.
IV.	razred.
Auser Vinko, Bohinjska Bela. Ti.
Bešter Ivan, Kropa.
Bevc Anton, Pečice pri Sv. Križu na Dolenjskem.
Hren Fran, Rovišče pri Št. Lambertu.
Ciuha Viktor, Hrušica pri Ljubljani.
Qerne Ivan, Ljubljana.
Cok Ivan, Lonjer na Primorskem.
Dimnik Martin, Jarše ob Savi. Fatur Jakob, Zagorje pri Št. Petru. Gabrovšek Ivan, Godovič.
Goli Alojzij, Ljubljana.
Gregorka Karol, Ljubljana.
Holeček Peter, Spodnja Šiška. Joralla Fran, Budimpešta.
Jerman Anton, Ljubljana.
Kcel Ivan, Trzin.
Košenina Ivan, Koseze nad Ljubljano. Kuster Ivan, Gaberje na Štajerskem. Lavrič Josip, Gora pri Sodražici. Ledenik Alfred, Ljubljana. R.
Likar Anton, Idrija.
Lončar Fran, Zagreb.
Lovšin Anton, Hrovača pri Ribnici. Magajna Fran, Dolenjo Vreme. Miglautsch Ivan, Idrija.
Močnik Ernest, Idrija.
Novak Ivan, Rozore pri Dobrovi. Novak Viktor, Spodnja Šiška.
Oblak Valentin, Horjul.
Perhavec Alojzij, Divača.
Perič Ludovik, Borovnica.
Polak Venceslav, Vevče.
Potočnik Bogomir, Domžale.
Samsa Ivan, Gora pri Sodražiči.
Selan Fran, Prežganje.
Srebotnjak Fran, Metlika.
Stritar Albin, Zagorje.
Svetlič Ivan, Ljubljana.
Šabec Karol, Selce pri Št. Petru.
Šmuc Rudolf, Ljubljana.
Šušteršič Ernest, Ljubljana.
Tomec Ernest, Fara pri Blokah.
Tomec Valentin, Moravče.
Tomšič Josip, Poreč na Primorskem. Velkaverh Josip, Stiulo pri Domžalah. Vodenik Ivan, Dobrnež pri Konjicah na Štajerskem.
Yovk Alojzij, Goče pri Vipavi.
Ženko Fran, Spodnja Šiška.
‘ifcSiiKoU .lim |«>a vlin^o' -
uijltoV .ur H	,k-
uM!a .« I
'i J j,, m ,i
,UofwH ■iiliuf'
ul l.'L( 11II (, i
..>11 .I- ii I i ", ■. i ■ ■
•j;wj:h>U .ii•fjiV .................!
"IV .Ul t'l ■ ■:	'II..') ,(| :■ ,1 I  !
.ifehvnoU iiq ohnir qie.it it:)/y.AI,/ m ii«')i(.mi/i ii(j \nmdod .Itevl jjnol.oY
.
.r.Mik	'"I	1	* " '*■
nisiT it«vi iaoH '«'tl'Jf'l- 1 •	•	rl'-Jt....	.,|
■ iotvuUvr ;•<! i m.| ,m, u|. -m,, i hont,/, iitnbaj »ihhl .iinJiiA, mulij
.('.!• I'\ Ml'.l’i	I
,	•	n<|	.	.11	.nniii/ u /o. J
•»IBM/ s^Uiifod ,11 in’»l
isjiiM	A\ahoKT
ij*l*r• 1 ■ iiiJfföii; ,r i'. ltlO j;6juvRI	. .vj.,1	1
..,'iiiiv.rjoH .livohn.l
■ i 1 l-:V u '»
vi/