Št. 31. V Ljubljani, dne 28. junija 1912. Leto VII. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4*-poluletna . . „ 2‘— četrtletna . . „ 1'— Posamezna St. „ 0*10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Naloge Jugoslovanske Strokovne Zveze. Preteklo nedeljo je imela Jugoslovanska Strokovna Zveza svoj drugi občni zbor, katerega so se udeležili vsi zastopniki njenih skupin. Podrobno poročilo prinese prihodnja številka našega lista. Danes prinašamo samo nekaj misli, katere je povedal v svojem govoru na občnem zboni urednik g. Franc Kerhne. Poročilo o delovanju J. S. Z. v preteklem letu, katero nam je občni zbor podal, nas sili, opozoriti na nekatere stvari, katere mora imeti vsaka strokovna organizacija pred očmi, če hoče, da bo prodrla med delavstvom. Naša strokovna organizacija ima po svojih pravilih dva cilja: denarno podporo in zboljšanje delavskih razmer. Prvo dolžnost izvršuje J. S. Z. v polni meri, tako da ji od te strani ni kaj očitati. Njeno premoženje znaša že sedaj po dveh letih 17.000 K, kar je v primeri s številom članov zelo visoka vsota. Izdala je v letu 1911 nič manj kakor 8000 K raznih podpor. Uprava društva je tako cena, da si cenejše sploh ne moremo misliti. Pravno varstvo kakor zdravniški nasveti ne stanejo ničesar, za agitacijo se je izdala naravnost malenkostna vsota 150 K, in vendar smo imeli blizu 70 shodov. Govorniki, ki jih pošilja Zveza na shode, opravljajo svoje delo brezplačno, povrnejo se jim le potni stroški brez kake nagrade za njihov trud. To bi bila dobra stran društva. Na drugi strani pa vidimo, da se dvut« stroke našega društva zanemarjajo, da ni zaradi tega takega napredka, kakor smo si ga mi želeli in da smatra delavstvo J. S. Z. bolj za ntko bolniško podporno društvo, kakor pa strokovno organizacijo. To je čisto napačno pojmovanje našega društva, katero mora po tej poti iznirati. Kaj vidimo? Izmed 2900 vpisanih članov jih je pri društvu 2500. Odpadlo je torej tekom dveh let kar 400 članov. To je slabo znamenje za razvoj društva. Najmočnejše skupine so: Litija 117, ljubljanska predilnica 112, Sava-Jesenice 100, tobačna tovarna 423, Trst 183, Tržič 94, Trbovlje 90. Je pa še veliko krajev na Slovenskem, kjer je mnogo industrijskega delavstva, kamor pa še ni prodrla naša misel. Vevče, Medvode, Št. Janž, Kočevje, Idrija, Škofja Loka, Zagorje, Sp. Šiška, Koroška Bela, Radovljica, Kranjska gora, Mengeš, Domžale, Št. Vid itd. Da ne govo- Na smrt obsojeni kralj. (Zgodovinska povest.) (Konec.) Veliki sodnik zamahne z roko. Rabelj skoči z obglavljalnice, popade kraljevo podobo, jo nese na obglavi j alnico in ji odseka glavo. »Čujte!« nadaljuje Pasqual proti molčečemu kralju. »Glava, ki jo je odsekal rabelj, bo po stari dobri kastiljski postavi razobešena štirinajst dni pred Sallustovo hišo vsem v svarilo Ih . . .« »Stoj, veliki sodnik!« Kralj je zaklical in mogočno gledal okolu sebe. »Ne en mesec, marveč dokler bo svet poznal kastiljsko kraljestvo, toliko časa naj bo razpostavljena moja glava na Sramotnem odru, nieni v kazen, tebi v slaven spomin, mojim naslednikom v svarilo, mojim podanikom v zadostilo!« In ko tisočeri in tisočeri kličejo kralju sla-to, kleči ponosni kastiljski kralj vpričo celega rimo o Štajerskem, Primorskem in Koroškem, kjer je število naših organiziranih članov naravnost malenkostno. Te skupine, kar jih imamo, so takorekoč same nastale, skoro brez vsake agitacije. Tukaj moramo zastaviti svoje delo! Delavce moramo iskati, to je naša naloga! Če kdo misli, da bodo sami prišli, je velika zmota Brez neumorne agitacije ne pridemo nikamor. Vzrok, da gre naša strokovna organizacija prepočasi naprej, tiči v pomanjkanju agitacije in pa v zanemarjanju strokovnega programa našega društva. J. S. Z. mora delavsko vprašanje študirati, razglabljati plačilne, zdravstvene, stanovanjske razmere svojih članov, zasledovati postopanje delodajalcev napram delavstvu, raz-motrivajti draginjsko vprašanje, primerjati cene živil z delavsko mezdo, posvetiti pozornost delovnemu času in skušati vplivati na delavske pogodbe. Društvo ima tukaj ogromnega in hvaležnega dela. Če se bomo omejili samo na bolniško podporo, ne bomo posebno daleč prišli. Tako delo je silno težko in zoprno, a je privlačna sila vsake strokovne organizacije. Kje smo še na Avstrijskem. Nimamo še starostnega zavarovanja, o kaki tarifni pogodbi med podjetji in delavci na Slovenskem ni skoro nobenega sledu! O minimalni plači, ki je v Angliji z zakonom uvedena, ni govora. Ponekod imajo delavci iste plače kakor pred desetimi leti, dasi se je življenje najmanj za 50 odstotkov podražilo. Če pride delavec zahtevat višje plače, ga tovarnar ven vrže. Podjetnik ne bo sam od sobe nikdar plače zvišal, to bo storil edinole na pritisk organizacije. Mamonov duh je Ze preveč obsedel naš svet, da bi kaj takega od njega pričakovali. Podjetniki ne dajo rad izpod palca. Prepričan sem, da bi J. S. Z. dosegla med delavstvom neprimerno večje uspehe, ako bi to stran svojega programa v večji meri gojila in svoje skupine v tej smeri podpirala. J. S. Z- mora voditi sama vse akcije za zboljšanje delavskih razmer; kjer vidi, da je delavstvo oškodovano, da podjetja vlečejo velike dobičke, delavstvo pa slabo plačujejo, je treba vmes poseči in z dobro utemeljenimi razlogi nastopiti v boj za zboljšanje delavskih razmer. Le na ta način bomo z našimi idejami prodrli. To ni nobeno hujskanje delavstva, ampak to so stvari, ki bi jih mogle oblasti oziroma podjetja sama urediti. Ker pa te nočejo, jih morajo pa strokovna društva z lepa ali pa z grda! Pravico do obstanka, do poštenega preživenja ima vsakdo, dvomi svetnik kakor cestni pometač. Če dvorni svet- ljudstva pred Juan Pasqualom in poljubi roko priprostega kmetiča, ki drži palico pravice. Pred šestdesetimi leti so še videli ostanke sramotnega odra pred Sallustovo hišo. IX. Zvečer usodnega dne pride nepričakovano kralj z Don Femandom v Pasqualovo stanovanje. Pasqual se je ravnokar vsedel, da poje svojo slu-omno večerjo, h kateri kralja in njegovega spremljevalca prijazno povabi. »Dobro«, pravi kralj. »Mislim, da nama bo danes zvečer pri tebi večerja ravno tako dobro dišala, kakor nama je dišala tisto strašno noč na tvoji pristavi, dasi danes nismo mokri zunaj kakor takrat, marveč smo znotraj po krepkem, dobrem dežju prav dobro premočeni. Dobro, Juan Pasqual, hočemo deliti s teboj tvojo skromno večerjo, ko prečitaš tole pismo!« Pasqual vzame pergament, ki mu ga je izročil kralj, ga prečita in smehljaje pristavi: »Vaša Visokost me imenuje za vojvodo Gi-raldo in mi obenem podeljuje dostojanstvo plemiča prve vrste. To imenovanje je Vaša pravica niki pritiskajo na kljuke visokih gospodov, kaj bi tega delavci ne smeli? Za tako delo je pa treba pred vsem sposobnih in zmožnih ljudi! Verujte mi, brez človeka, ki bo celo življenje samo tem vprašanjem posvetil in za delavstvo živel, bo ostal program samo v tistih vaših bukvicah. Vsaka misel potrebuje človeka, da jo ogreje in v delavstvo ponese. In na tem boleha naše društvo. Zato tukaj še enkrat ponavljam, brez sposobnega društvenega tajnika in agitatorja, ki naj ga J. S. Z. nastavi, ne bomo mogli izvesti svoje naloge. Istotako moramo gibanje in delovanje naših skupin, pretresanje delavskih razmer v posamnih krajih v naše liste spraviti. Dokler ne dobimo strokovnih listov, kamor pravzaprav take stvari spadajo, nam je »Naša Moč« na razpolago. Poročajte v »Našo Moč«, kako se vam godi in razložite tu svoje pritožbe in delavske razmere. Dosedaj smo v »Naši Moči« o delovanju naših skupin premalo čuli; treba je vedno dregati, drugače se zanimanje kmalu izgubi in ž njim vred člani. Noben čas ni bolj primeren za krščansko strokovno gibanje, kakor ravno sedanji. Social-nodemokraške fraze o delavski državi, o odpravi vojaštva, carine, o razrednem boju zmerom bolj bledijo. Socialnodemokraški pisatelji sami pišejo, da so to prazne marnje in čenče. Posledica tega je, da število strokovno organiziranih socialnih demokratov zastaja, medtem ko krščanske organizacije lepo napredujejo, posebno v Belgiji in na Nemškem. Istotako pada tudi politični vpliv socialnih demokratov. Kljub velikemu številu socialnodemokraških poslancev se rešujejo vsa vprašanja, tudi delavska zakonodaja, preko njih in proti njim. Vse te stvari nam naše delo silno olajšujejo, samo ne zamudimo časa! Tobačno delavstvo. Kršč. soc. delavstvo v Ljubljani je potom svojih organizacij vložilo po poslancu Gostinčarju v državni zbornici sledečo peticijo: Mimo c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani, vodi državna cesta Trst—Dunaj. Vsled ogromnega prometa se nahaja cesta navadno v slabem stanju. Državna cesta Trst—Dunaj je bila v Ljubljani v črti od pošte proti Sv. Krištofu tlakovana, del ceste pred c. kr. tobačno tovarno pa je ostal v starodavnem stanju. Tlakovanje državne ceste Trst—Dunaj, je pred c. kr. tobačno tovarno v Ljubljani nujna potreba in se vsled tega prosi: in se zahvaljujem Vaši dobroti. A moj kralj pozablja, da prepoveduje modra postava velikemu sodniku Kastilije sprejeti tako milost iz rok kralja, kakor tudi kak dar iz rok zadnjega podanika!« »Res določa to postava, nisem mislil na to«, odgovori nevoljno kralj. »Ker nisem le veliki sodnik, marveč tudi podanik svojega kralja, prosim za milost, da sinem nekaj svojega vladarja prositi!« »Govori, Juan! In če zahtevaš tudi polovico mojega kraljestva, ustrežem tvoji prošnji!« »Moj kralj! Z božjo pomočjo se mi je že posrečilo, da sem Vaši Visokosti in ljudstvu dokazal, da ni pretežavno vzdržavati v Kastiljski državi pravice in reda. Med člani naj višjega sodišča, kar sem v svoje največje veselje opazil, se naha;ajo gospodje, ki imajo po svojem rojstvu, po svoji veliki učenosti in pri svojem pra-vicoljubju najutemeljenejšo pravico za to mesto kastiljskega velikega sodnika. Med njimi ga volite, visoki gospod, meni pa dovolite, da se smem vrniti na malo svojo pristavo h skromnem, a tako lepem in potrebnem svojem pokli- Visoka zbornica naj vpliva, da se del državne ceste Trst—Dunaj pred c. kr. tobačno tovarno v Ljubljani tlakuje. XXX Iz seje odbora Podpornega društva. V ponedeljek je odbor Podpornega društva med drugim sklenil: Za glavnega blagajnika po rajnem tovarišu Ogriču se izvoli odbornica Mi c i Roj c. Za romanje v Petrovče se izvede najširši agitacija. V smislu sklepa občnega zbora društva se ustanovi 1. julija 1912 Pogrebni zaklad. Pristopijo mu lahko vsi člani in članice društva, ki morajo plačati pristopnino 60 v in kadar umre kak član Podpornega zaklada za vsak slučaj 10 v. Kadar umre kak član Pogrebnega zaklada, ki ni dolgoval nad 3 mesece prispevke zakladu, dobe njegovi svojci, oziroma tisti, ki se izkažejo, da so mu preskrbeli pogreb, pogrebno podporo, ki se takole odmeri: Člani, ki pripadajo Pogrebnemu zakladu do 5 let (60 mescov) dobe 100 K, od 6. do 10. leta (61—120 mescov) 110 K, od 7. do 15. leta (121—180 mescev) 120 K, od 16. do 20. leta (181—240 mescev) 130 K, od 21. do 25. leta (241—300 mescev) 140 K, od 26. do 30. leta (301—360 mescev) 150 K in od 31. do 35. leta (361—420 mescev) 160 K. Pogrebni zaklad prične poslovati, kadar mu pristopi in vplača pristopnino 1010 članov. Izvolil se je odsek, ki vodi posle Pogrebnega zaklada. Za blagajnika odseku se je izvolil tovariš Novak. Pogreb rajnega OgriCa nam je pokazal, kako da je bil rajni zaslužen delavec na polju strokovne organizacije slov. kršč. soc. delavstva priljubljen. Pogreb je bil naravnost velikansk. Tobačno delavstvo je prihitelo v velikanskem številu spremit rajnika na zadnji poti k večnemu počitku. Zadnjo čast je izkazalo možu-poštenja-ku tudi veliko gospodov delovodij in paznikov. V zadnjo slovo so mu zapeli pevci »Ljubljane«. »Slov. Kršč. Soc. Zveza« je spremila rajnika na zadnji poti z zastavo. Smrtna kosa nam je pokosila zadnje Čase 4 zveste naše somišljenice. Dne 2. m. m. je umrla Ahlin M a r i j a , ki je delala v tvornici 25 let in je bila naročnica našega lista kakor tudi vseh treh naših strokovnih organizacij članica. Koncem lepega meseca majnika je umrla delavka Marija Č e p e 1 n i k , ki je bila članica vseh naših strokovnih organizacij, kakor tudi umrla Mici Babnik. Umrla je tudi članica naših strokovnih društev Terezija Šefic, ki je zapustila 6 nepreskrbljenih otrok. Svetila ji večna luč. Med brati in sestrami. giseusko prosvetno društvo priredi svojim Clarion? in znancem na praznik, dne 29. junija 1912 društveni izlet: Zalog—Dev. M. v Polju— Vevče in Studenec. Zbirališče točno ob sedmi uri zjutraj pred južnim kolodvorom. Ker ne bomo imeli skupne svete maše se opozarja člane, da se svete maše že preje udeleže. — Odhod z vlakom v Zalog. — Ogled popirnice v Vevčah. — Skupno kosilo v D. M. v Polju pri županu g. Dimniku, kjer svira Orlovska godba. — Ogled deželne blaznice na Studencu. — Opomba: Kdor se udeleži izleta, se mora zglasiti zadnji čas do 27. t. m. zvečer pri društvenem blagajniku L. Puharju, Sp. Šiška, Vodnikova cesta št. 88 I. nadstropja (prej gostilna »Pri smreki«) ter založiti 1 K 20 v za osebo, v čemer je zapopadeno kosilo brez pijače in vožnja. Vsak udeleženec dobi izkaznico, katero blagovoli obdržati do kosila v D. M. v Polju. Otroci pod 14. let so izklju- cu, ki mi ga je v svoji modrosti določila božja modrost. Sprejmite v ta namen že mojo spisano prošnjo in zapišite pod njo svoj: da!« »Nikdar,« zakliče kralj. Ti se sklicuješ na postavo; jaz ravnotako. Kastiljski veliki sodnik ho sme prositi, da se odpusti iz službe, ne sme tudi odstopiti in kralj ga ne sme tudi na njegovo prošnjo odpustiti, če se ni skazal nevreden za svoje visoko mesto! Ostani, preprosti Juan Pa!!quii.l, kmet na stolu najvišjega dostojanstvenika države! To zahtevati imam pravico, prijatelj Juan in obenem je to moja kraljevska volja!« In Don Juan je ostal v radost Kastilčanov in v blagor države veliki sodnik. Preprečiti ni mogel, da je imenoval kralj njegovega sina za granda svoje države; a Manuel je plačal visoko svojo čast s smrtjo. Padel je namreč v zmagoviti bitki križarske vojske proti mohamedanski n Mavrom. Toliko časa, dokler je živel Juan Pasqual, so Kastilčani nazivali svojega kralja Don Pedro pravieoljubni. a po Pasqualovi smrti si je Don Pedro po pravici pridobil ime »Don Pedro Grozni«, ki ga tako še zdaj naziva svetovna po-vestnica. čeni. Kdor se izleta ne udeleži, zapade založeno vplačilo. V slučaju slabega vremena se vrši izlet v nedeljo, dne 30. t. m. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Vič. Sociji poznajo svoje tovariše takrat, ko so zdravi, da jih izrabljajo za svoje demokrati-ške komedije in pa na dan pogreba. Za to imamo pri nas že par lepih dokazov. Zadnji dokaz so nam podali ti »ftlagi« ljudje včeraj. V nedeljo je v Rožni dolini umrl 26 let stari mož mizarski pomočnik Josip Knific. Bolehal je nad eno leto. Ker ie bil v zelo slabih denarnih razmerah, ga je tukajšnja Vincencijeva družba podpirala cel čas bolezni z vsakotedensko izdatno podporo. Vrhu tega so mu skrbno stregle v bolezni sestre tukajšnjega otroškega otroškega zavetišča. Pokojnik je bil večkrat previden s svetimi zakramenti in je, trdno upamo, umrl smrti pravičnega. Sociji se cel čas bolezni za njega niso mnogo ali nič zmenili. Kakor hitro so pa zvedeli da je umrl, so pa pokazali vse svoje bratstvo. Hodili so okrog njegove soproge ter ji obljubili preskrbeti lep pogreb in ji oblujbili izdatno podporo samo, ako bodo smeli pred krsto nesti rdeči trak, to se pravi, da bi bil pokopan kot soc. demokrat. Mimogrede bodi povedano, da se rajnik v resnici nikdar ni strinjal s demokraš-kimi nazori; bil je takorekoč v njih organizaciji vsled terorizma, kakor je mnogo drugih. In vendar bi bili ti netaktni ljudje možu, ki je umrl kot dober katoličan radi preskrbeli nekatoliški pogreb. Soproga je seveda odločno odklonila njih lepo ponudbo, nakar so »milosrčni« sodru-gi — »ki niso cerkvi nasprotni« — ubogi vdovi odpovedali svojo podporo. Le naj ožji njegovi njegovi prijatelji so zložili nekaj kronic za pogreb. Sodrugi so s tem »maščevanjem« zopet odkrili svoje srce in pokazali, da jim je tudi v najresnejših trenotkih le za demonstracijo. To so pokazali zlasti pri tej priliki. Ker se ni ustreglo njih srčni želji — nesti pred krsto rdeč trak, jih je to tako užalostilo, da niti enega ni bilo k pogrebu. In ko je bilo treba krsto vzdigniti, so ženske pomagale nesti pokojnika iz sobe pred hišo. In na to so ga štirje naši možje prenesli na voz. Niti enega »tovariša« ni bilo, da bi bil nesel venec rožnodolskih mož, niti enega, da bi bil nesel križ pred krsto, ampak so nosili križ 'trije mali šolski dečki. Tako so skazali »do groba zvesti tovariši« zadnjo čast svojemu tovarišu in se pokazali zopet v jasni luči. Seveda, če bi bili smeli pred krsto nositi verne izzivajoči in katoliške obrede zaničujoči trak, bi bili rdeči bratci polnoštevilno zastopani in mogoče bi bil z njimi primahal še kak Kristan in bi bil ob odprtem grobu pokojnemu »prisrčno« govoril v slovo. Toda, hvala Bogu, pri nas za take manevre socijev in demokracije ljudje še niso vneti, temveč so ljudje še verni in imajo globoko spoštovanje do svojih ran j kih. In dokler bodo tako verni in odločni, na Viču za svetim križem in pred katoliškim duhovnikom pri pogrebu ne bo še kmalu videli rdečega traka — znaka cerkvi tako nasprotnih socijev. Še manj bomo pa pustili, da bi se na našem katoliškem pokopališču repenčil in svojo brezversko modrost prodajal kak verski odpadnik ali pa soc. demokrat. To naj si sociji zapomnijo enkrat za vselej. Sicer so pa »vljudni« sociji s svojim štraj-kom« pokojnemu Knificu seveda proti svoji volji preskrbeli časten in brezplačen pogreb. Kakor slišimo, ni gospod Doberlet za mrliška vozova prav nič računil in gospodje v župnišču tudi ne bodo nič računali za pogrebne stroške. Tako je vdova-žena gotovo potolažena, za pokojnika se je pa za krsto pobožno molilo in nič motilo pogrebnih katoliških obredov in nič izzivalo. Idrija. Kaj bi vedno o mestni občini, naših liberalcih in soc. demokratih pisali, napišimo enkrat članek o naših juristih, bo saj kaj spremembe! Pred dobrimi osmimi leti je hišna posestnica juristu stanovanje odpovedala in takoj je bil ogenj v strehi. Torej niti stanovanja ni v ti preklicani Idriji! Dobro, pa pojdimo drugam, in res je razjarjeni gospod šel tja v nemški Gradec pred Gleisbaclia ter mu dokazoval da morajo sodišče in vsi z njim zvezani uradi iz Idrije v Žiri, ker pošten človek v tem kotlu še stanovanja ne dobi. Gleisbach je seveda vse obljubil, sodišča pa Zirovci še danes nimajo in ga seveda tudi nikdar ne dobe. »Slovenec« kakor znano, vedno iz Idrije prinaša novice in ker je med našimi pazniki precej mož S. L. S., so takoj osumili nekega poduradnika da on dopisuje. Ni dolgo trajalo in mož je stal v pisarni pred sirogim juristom, ki mu je take levite bral, da bi se bil obdolženec skoraj sesedel, ker ni imel dovr |j poguma domišljavemu možu v obraz povedati, da je njegov predstojnik rudniško ravnateljstvo in ne okrajno sodišče. Nekaj let kasneje smo imeli povodenj, iz povodnji je nastala »škoda«, iz škode pa tožba in mestna občina, je provzoia kar na svojo pest cenitev. In zopet je bil jurist oni mož, ki je tako imenitno cenil, da jo poinejc, njegova cenitev veliko pod polovico padla. Pri kapeli svetega Janeza bi bili imeli radi javne stranišče, in ker je to gerent preprečil so uložili rekurz. Kapelo so cenili kakor žafran in po vseh paragrafih dokazali veliko škodo, ki bi jo občina imela, če se kapela cerkvi prepusti. Takrat je pa šel juristom na lim pretkani Tin-če; v njihovem imenu je rekuriral, v njihovem imenu pogorel in v njihovem imenu tiho stroške plačal. Ko je tajnik Novak v »Slovenskem Narodu« na deželnega predsednika odprta pisma pošiljal in ga je zato gerent zapodil, je bil zopet jurist vmes, kajti naši pristaši so bili zraven, ko se je jurist izgovarjal: »saj sem mu rekel, da naj bolj počasi dela!« Da je bila pozneje vložena tožba pravno-pomotna, smo pa že poročali. Enaka je bila pri Kobalovi kleti. Deželnei odbor je razsodil da se podere, v Idriji so pa kar komisijo sestavili (na čelu jurist) in z »ogorčenjem« se je konštatiralo, da ne gre ubogega obrtnika tako tlačiti, ker deželni odbor po vsi pravici nima moči kljubujočega občinca obsoditi. Gospodje so govorili, deželni odbor je pa delal in klet se je podrla! Ko so morali solidarci komisijske stroške plačati, so naši juristi v »Slovenskem Narodu« dokazovali in dokazali, da ie vsak obči-nec mevža in boječnež ako se deželnemu odboru uda. Tako so pisali tri mesece, ko jim je pa gerent frake in slamoreznice zarubil so pa mirno plačali in »Sl. Narod« je prinesel kratko notico, da so take »persekucije« samo na Kranjskem mogoče. Pred nekaj leti je v Idriji profesor L. zgubil službo, ker je neki liberalni uradnik H. njegovo zaupno izjavo zlorabil in ga denun-ciral. Takrat je bil zopet jurist, ki je delal na izključitev, na mestu izključenca je pa — juristov svak sedel. Da se solidarci že peto leto tresejo, kedaj bo treba znanih 8000 K plačati, je trdi jurist kriv ker so mu preveč verjeli in zato še danes ni zadeva rešena; no pa končna rešitev še pride. Enako je s tožbo proti gozdnemu erarju; poučeni možje trdijo, da je vsa zadeva od juristov korenito zavožena in.da bodo največ ljudje sami trpeli naj tožba tako ali tako izpade. Ker se bo pa stvar še nekaj časa vlekla, bomo o tem pozneje govorili. Naš rudnik obhaja vsako leto procesijo svetega Ahacija in povabi na to slovesnost vse urade in kolikortoli v javnosti stoječe osebe; odzovejo se vsi; naših juristov pa ne najdeš med njimi. Ako na primer mestna občina ta dan niti zastave ne razobesi, ko se imajo ravno soc. dem. erarju za njegovo mehkobo najbolj zahvaliti, da se jim od vseh eraričnih rudnikov najbolje godi, jim tega ne moremo zameriti, ker v svoji omejenosti ne morejo poznati manir, — da pa ljudje, ki so 16 let po šolah hlače trgali, tega ne vedo, je pa zopet za naše juriste značilno. In tako se je zgodilo, da je bila 18. junija leta 1912 po Kr. rojstvu v Idriji občinska seja in pri tej seji je zopet jurist stavil predlog, naj sc vsi rekurzi, kar jih je »znani« Oswald v imenu S. L. S. proti mestnemu gospodarstvu vložil, zberejo, zvežejo v zlato knjigo in potom deputacije, ki bo šla na lastne stroške na Dunaj, ministrstvu izroče. Tako se bo zgodilo, da bodo imeli tudi dunajski gospodje z našimi juristi v vročih pasjih dneh nekaj zabave, ker takega predloga še ni živ krst stavil in bo torej tudi na cesarskem Dunaju zanimal, četudi naj-brže ne v tem smislu kakor liberalci žele. O izidu bomo svoječasno poročali! Iz Idrije. V konsumnem društvu naših rdečih sodrugov sedaj zelo vre. Govore o več tisočih, ki jih ni pa bi morali biti, o nereelni manipulaciji Wd. Mi smo sicer vedeli že prej, da do tega mora priti, vsaj kedor je zasledoval le računske sklepe in bilanco je lahko že preračunal kedaj je katastrofa neizogibna. Ne pisali bi tudi ne o tem, kajti kako gospodarijo, to je popolnoma rdečih sodrugov stvar. Oni si volijo svoj odbor in ta dela pomnenju volilcev, ako ne, ga lahko pri drugi Volitvi odstranijo. A nekaj drugega je, kar kaže vso napačnost soc. demokratičnega zistema. Pravijo, da bodo onega, ki je nekaj zakrivil pri konsumu, zašili. In to je ravno napačno. Katekizem demokratov uči, da ni Boga, torej tudi ne božjih zapovedi, omenjamo še posebno. sedmo zapoved »ne kradi«, ni pekla, celo tako radodarni so, da odstopijo nebesa le angelem Nočemo pretiravati, tisoče priznanj, ki smo jih dosedaj prejeli od bogfitih in revnih, starih in mladih v ozir na Fellerjev fluid z. v. z. „EIsafluld“. Dr. Jožef Estmeister, zdravnik v Wildenau, Aspach, Inslco okrožje, Tirolsko, piše n. pr., da služi Fellerjev fluid izvrstno zoper najrazličnejše bolezni, ki so dandanes na dnevnem redu. Neki drugi zdravnik, dr. med. Kittel, Praga, Kr. vinogradi, piše, da že lota in leta uporablja Fellerjev iluid z izvrstnim uspehom. To ni le reklama! Popolnoma resnično je, da vpliva to sredstvo prav blagodejno na različne bolečine. 12 steklenic na poizkušnjo se dobi za 5 K frnnko pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, 204 (Hrvatsko). Vaše zdrauje dosežete! Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobropočutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatsko). in vrabcom, paradiž pa hočejo po svojih naukih ustanoviti na zemlji, Vsako premoženje je tatvina, treba ga je razdeliti med posamezne člane, sploh kraljuj neomejena svoboda in prostost. To so ob kratkem temeljni nauki soc. demokratke vere. Pričakovali bi, da bodo onega povzdigovali na kvišku in ga slavili pri zborovanjih, kteri te nauke praktično izpeljuje. Saj se zato dajejo navodila, da se v življenju dejansko po 'njih ravna. Pri nas »katoličanih« je tako, da je °ni čislan v družbi, ki se v življenju drži Kristusovih navodil, srečen je sam, ker ga vest tolaži, da je na pravem patu in lahko pričakuje, da bo zato enkrat poplačan, da postane celo svetnik. To je dosledno, značaj se ravno v tem kaže, da ne odstopi od svojih postav, možak je lahko do konca, do smrti in še po smrti. A pri rdečih so-drugih je ravno nasprotno. Revež, kterega ravno sedaj v Idriji tlačijo, se je ravnal točno in dosledno po soc. demokratičnem katekizmu. Za Boga se ni zmenil, torej tudi ne oziral na božje zapovedi in ker nebes ni, si je hotel vsaj paradiž na zemlji ustvariti. Videl je kupček precej velik. kaj je hotel drugega, kakor da se tatinsko premoženje razdeljuje. In ker je človek sam sebi najbližji, je seve pri sebi začel deliti popolnoma prosto in svobodno. Mož je bil v stalnem prepričanju, da ravna dosledno po mokraških predpisih, zato se mu sedaj prav zares krivica godi, ko ga odstavijo od hiševanja ter mu žugajo s kaznijo. Kje je doslednost v naši stranki! gotovo bolestno kliče. Kar se v teoriji razlaga, to je vendar namenjeno za praktično življenje! Ako sem napačno deloval, so krivi oni, ki so me teh naukov učili. One naj primejo, ne pa mene, a pri nedoslednosti te stranke, se bode najbrž mož hudo zmotil. Kako velika in pogubo-nosna bode zmota, bomo svoječasno že še poročali, Rakek. Dne 3. junija vršile so se občinske volitve, katerih izid je sledeči: S. L. S. 7 odbornikov, liberalna 11, soc. demokracija 2 odbornika. Dosedaj je bila v občinskem odboru večina S. L. S. v manjšini in sicer vsled skupnega nastopa liberalcev in soc. demokratov. Da pa niso bili z agitačnimi sredstvi nasprotniki prav posebno izbirčni, kaže dejstvo, da so uporabili v agita.čne svrhe železniške uradne pisarne, potem so tudi po telefonu klicali volivce-žel. čuvaje k volitvi na dan iste. Sedaj pa naj reče še kak Podboj da ne. Je Ii gospodom kontrolorjem Sajovicu, Pregelnu in Flore znano, kaj vse so počenjali ti Podboji, Perkoti, Fortiči in drugi privrženci liberalno-soc. demokraške garde na postaji. Da se pa izognejo ti gospodje še drugim nečednim prilikam, zato naj le oko reda bližje pogleda in stopi tem agitatorjem na prste, da se ne bode po železniških pisarnah samo vera obirala. Če še ne bode miru, pa prihodnjič nadalje! — Vsevidovič. Okno v svet. Listnica uredništva. S prihodnjo številko prične izhajati »Naša Moč« ob četrtkih in se ob četrtkih razpošlje, kar naj naši naročniki in dopisniki vzamejo na vednost. Dopise mora zato imeti uredništvo v rokah v torek. Pa bodo še naprej zabavljali. V seji bram-benega odseka je poslanec socialnodemokratič-ne stranke Seiz nahrulil rusinske poslance, ko so obstruirali brambeni zakon, češ, da ni pametno tako patriotično postavo obstruirati. So-cialnodemokratična gospoda je preje ravno v tem odseku grmela proti zakonu tako, da so padale celo cesarja žaljive besede. Ko pa je vlada rekla, da mora biti zakon gotov v juniju, sicer pride kaj druzega, so postali socialni demo-kratje naenkrat pat.riotični. Tudi socialnim demokratom se sedaj mudi rešiti brambeni zakon. Glasovali bodo sicer proti, toda uredili bodo stvar tako, da vlada ne bode trpela škode. Te preklicane »meščanske stranke«, kakor naziv-ljejo socialni demokratje druge, bodo sedaj enkrat glasovale za kanone, puške, bajonete in soldate, medtem ko se bo rdečkar prihruljeno postavil navideznega nasproti, medtem ko zahrbtno agitira za naglo rešitev, ker se boji za dijete ali pa celo za mandate. Zunaj bodo zabavljali in agitirali, kakor so že, tega smo si gotovi. Toda tudi najgrja hinavščina, ki jo uganja socialna demokracija nasproti javnosti in posebno delavstvu, ne bode vedno držala. Bolj ko se bode poučevalo, prej bo konec sleparij, ki jih uganja socialna demokracija. Kdor hoče, naj razmišlja. Pivovarski strokovni list »Gambrinus« prinaša znamenito statistiko o varenju piva za leto 1911. V tem letu je l>ilo v avstro-ogrski državi 1240 pivovarn, na- sproti 1267 v letu 1910, torej 27 manj kot prejšnje leto. Piva se je na varilo 2,522.524 hektolitrov več kot leta 1910; zvarilo se je vsega skupaj 25,570.763 hektolitrov, 1. 1910 pa le 23,048.239 lil. V naši monarhiji zvarjeno pivo se razdeli: Avstrija 22,727.942 hi, Ogrska 2,706.492 hi, Bosna in Hercegovina 136.329 lil. V letu 1910 se je zvarilo: v Avstriji 20,745.841 hi, na Ogrskem 2,185.402 lil in v Bosni in Hercegovini 116.996 hi. Torej se je dvignila produkcija piva v Avstriji leta 1911 za 1,982.101 hi, v Bosni in Hercegovini za 19.330 hi, na Ogrskem pa za 521.090 hi. Davka od pive se je plačalo leta 1911 v Avstriji 87,828.278 K proti 78,877.942 K leta 1910, na Ogrskem 11,561.026 K proti 9,318.760 leta 1910, v Bosni in Hercegovini pa je bilo leta 1911 davka na pivo 622.275 K proti 481.028 K v letu 1910. — Leta 1911 je bilo v Nemčiji 12.009 pivovarn, v katerih so zvarili 65,088.664 lil piva nasproti 64,491.824 lil v letu 1910. Torej se izkazuje več izvarjenega piva 596.840 hi kot prejšnje leto. Za te množine piva je dobila v letu 1911 država 237,545.521 K proti 182,172.032 K v letu 1910 na davku. Od navedenih svot pride na Bavarsko 18,110.473 lil z davčno svoto 45,078.944 K. V letu 1911 se je na Bavarskem v 3796 pivovarnah porabilo 3,515.466 m. stotov sladi (Malz) in 120.000 carinskih stoifov hmelja. Vsega piva se je zvarilo v Avstro-Ogrski in v Nemčiji v letu 1911 90,659.427 hi. Ako bi se prodajalo pivo povprek po 40 h liter ali 40 K hektoliter, znaša svota, ki se na leto vrže za pivo v Nemčiji in Avstro-Ogrski 3626,377.080 K, ali z besedami: tritisočšeststo in šestindvajset milijonov tristosedeminsedemdeset tisoč in osemdeset kron. Iz teh številk se lahko razvidi, koliko žrtvuje ljudstvo na oltarju kralja alkohola. Koliko bi bilo iz te ogromne svote kruha in drugih življenjskih potrebščin. Koliko socialnega zla bi se odpravilo, ko bi vsako leto šla vsaj tretjina tega največ čez potrebo zapravljenega denarja za namene v pomoč revežev. Znamenito je tudi dejstvo, da v naši državi zginjajo manjše pivovarne. Kakor je razvidno iz navedenih številk, se je lansko leto skrčilo število za 27 pivovarn, kljub temu pa se je navarilo 2 .milijona 522.524 hi več piva. To dokazuje, da močnejši žre slabejšega. Pivovarstvo se čimdalje bolj osredotočuje na večja močnejša podjetja, ki z velikanskimi napravami zvare ogromne množine »ječmenovca«, na veliko gospodarsko škodo ljudstva, ki pa seveda tega ne vidi, četudi ie kapitelj draginja! Nepretrgano delo. So nekatere vrste dela, ki se vsled njih značaja ne morejo prekiniti in se mora vsled tega tako delo vršiti neprenehoma. Tako je delo rudotopilcev nepretrgano, ker se brez ogromne škode ne more prekiniti. Istotako se dela neprenehoma v steklarnah in apnenicah ter v nekaterih kemičnih tovarnah. Vsa dela. ki se ne dajo prekiniti, so za delavstvo posebno nezdrava. Toda vkljub temu se dela v takih podjetjih dnevno navadno dvanajst ur. Vpeljana sta noč in dan dva šihta, ki se menjata vsakih dvanajst ur. Delavec v takih podjetjih nima dostikrat niti potrebnih premorov za.južine, to-toraj mora med delom zavžiti jedi ki jih prinese s seboj. Vsak človek potrebuje za zavžitje opoldanske jedi potrebnega delovnega odmora. Toda v te vrste tovarnah se to dobi le redkokje. Z ozirom na dejstvo, da je navadno tudi delo samo, bodisi iz načina ali pa kemičnih snovi, oziroma vročine, izhlapevanja, prahu alj drugih vzrokov zdravju škodljivo, je skrajni čas, da so zakonodaja zavzame za te vrste delavstva. V soc. - političnem odseku državnega zbora, se vrši tedaj razprava o vpeljavi osemurnega delavnika za ona podjetja, ki morajo' vsled značaja izdelovanj3., nepretrgoma delati noč in dan. Ako kje, ie tu zahteva upravičena. Vlada in zastopniki velikega kapitala se branijo z vsemi močmi rdgo dgo teT rdgo dgovdgov jo z vsemi mogočimi izgovori takih zakonitih določb. Zdi se, kakor da bi bilo gospodom na vladnih klopeh več .za materielni dobiček podjetnikov, kakor pa za delovsko zdravje in za delavca kot človeka. Pod pretvezo, da avstrijska industrija ne vzdrži tega, stoji vlada na stališču, da se urede le premori in kolikor mo-, goče omeji enajsturno delo, ob času zamenjave nočnega in dnevnega dela. Pretvezo: naša industrija tega ne prenese, se sliši ob vsaki priliki, ko se hoče storiti kaj za delavstvo. Industrija ni mogla prenesti zavarovanja za bolezni in nezgode, no more prenesti zavarovanja za starost in onemoglost delavstva. Toda ko .so se ustanovile zavarovalnice za bolezen in nezgode, je industrija živela veselo dalje popolnoma nei motena. Industrija se je svojedobno krčevito branila vpeljavi zakonskega enajsturnega delavnika in sicer pod isto pretvezo. Ko je bil vza- konjen llurni delavnik, ni zaradi tega propadla nobena tovarna. Nasprotno, industrija se je ravno po tej dobi dvignila. Tako tudi ne bode propadla industrija kontiniranega dela. Namesto sedanjih dveh nezakonitih dvanajsturnih šihtov, se uvedejo trije osemurni šihti. S tem bode treba nekoliko več ljudi, toda bo šjo delo tudi bolj veselo naprej. Sveža, dovolj spočita človeška moč veliko več in bolje stori, kot do skrajnosti izrabljena, to je tako jasno, da bi bilo tudi gospodom na vladnih klopeh in tudi tovarnarjem lahko umljivo. Pa ni! ilasil „Našo Moč“. Izjavo , ki je resnična, it -emo v- pjsmu> je je pisala lekarnarju E. V. Feller-ju ekscelenca baronica Helena Freytagh-Loringhoven, rojena baronica Buxhoeveden, Gorica, Corso Verdi, 36. Glasi se: „V veliko zadoščenje mi je, da Vam danes morem poslati priloženo, pravkar prejeto dopisnico priznane pisateljice Paul Maria Lacroma, plemenite Maria Egger Schnitz-hausen. Iz dopisnice je izprevideti, da je domače zdravilo Fellerjev fluid z. v. z. „Elsafluid“ obogatelo za eno pospeševalko. Dama je bila pred kratkim pri meni, in ker je tožila o neizrečenih neuralgičnih bolečinah, sem ji ponudila steklenico fluida. In danes, čez par dni, sem že prejela razveseljivo pohvalo, gotovo radi dobrega uspeha. Nepotrpežljivo pričakujem poročila o uspehu fluj^la pri kneginji Caro-lath, kar Vam bom takoj sporočila." Fellerjev fluid, ki je med bravci dobro poznan, se izdeluje pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elzatrg, 264 (Hrvatsko). 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specialnih steklenic velja franko 5 K. Majhna zaloga tega izvrstnega domačega zdravila bi vsakemu utegnila prav dobro služiti. tiar pozori -si 50.000 parov čevljev 4 pari čevljev samo za K 8*50. Zaradi zastajanja plačil več velikih tvornic, sem bil pooblaščen, razpečati veliko zalogo čevljev globoko pod tvorniško ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čižmov, iz rjavega ali črnega usnja, galoširane, z močno podkovanimi podplati, elegantne, najnovejše mode; velikost po št. ... Vsi 4 pari veljajo le K 8-50. Razpošilja po poštnem povzetju S. URBACH-ova razprodaja čevljev, Krakov, Avstr. Nr. 745. Zamena dovoljena ali denar povrnjeno. — 500 kron nagrade — plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 komadov samo za 6 kron ni priložnostni nakup. — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko slat. Roskopl patent žepno uro, natančno idočo, točno regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarno, 1 amorik. double-zlato verižico, 2 amerik. double-zlata. prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozi. garnituro, obstoječo iz gumbov za manšete, ovratnik in srajco, 1 amerik. petdolni žepni nož, 1 elog. svilnato kravato, barva in vzorec po želji, najnovejše fasono, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti 1 mično damsko broško, zadnja novost, 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, 1 elog. denarnico iz pravega usnja, 1 par amerik. butonbv z imitiranimi dragimi kamni, 1 patent, angl. vremenski tlakometer, 1 salonski album s 30 umetniškimi slikami naj-le^ših krajev svota, 1 krasno verižico za okrog vratu iz pravih .orientalskih biserov, 5 indijskih vragov-vedoževalcov, ki zabavajo vsako družbo, iri še 550 komadov raznih prodmotov, v vsaki lnši .koristnih in‘nepogrešljivih, zastonj. Vso skupaj z elegantno sist. lloskopf patent, žepno uro. kije sama dvakrat toliko vredna, statie samo 6 kron. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemno se tudi pismene znamke) A. GELB, razpošlljalnica, Krakov it. 10. NB. Pri naročilu-dveh zavojev se priloži ena najboljša angleška britev ali 6 najfinejših platnenih robcev zastonj. Za nougajajoče se denar vrne broz ugovora, torej je vsak riziko popolnoma iaSključen. t • i i • priljubljenost preizkušenega : Francko-vega: kavinega pridatka* pripisati je njegovi nedo? sežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavinim mlinčkom t piR najsi prilika za štideije! • v Denarni promet 1.1910, čez 87 milijonov K. Stanje vlog čez 21 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■ registr. zadruga z neomenjeno zavezo Miklošičeva cestaG pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop. ter jih w. f/ O/ brez obrestuje [Mi /2 /O kakega po “ ' 7 odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron tistih 4*50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo ltot gotov denar, ne da hi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po nošti so poštno-hranilnične položnico na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.11; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. č&atni/ri' V t&m&ri/to "Materi telijo *U>brv. po ceni in -*xmetsl/iiHrpotovali na/sv obmefo ^Sinion™MjtetetXa. v tfčblodvorsfte ulice<20. y&u/lcoijrstrujCfo/cLsnik* sebre^i/učnc. s Maček&Komp. j Franca Josipa cesta st. 3. I ♦ Založniki c. kr. priv. Južne zeleznlce. ♦ Solidna postrežba! Znižane cene! ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ #. M Ljubljana Pred škofijo 19. Bogata zaloga ženskih ročnih del In zraven spadajočih potrebščin. ] F Marčni LJUBLJANA m lUCl OUij Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, snkanoa itd. Predtlskanfe ln vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Lekarna „Pri Kroni" Mr. Ph. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta št. 24. Priporočajo sc sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica <10 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 60 v. Ribje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni. Salicilni kolodi), za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. * ,,Sladili" za otroke škatlja so v. Tinktura za želodec, odvajalno In Želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. ......... “ u, steki, l krono, irone 80 v. steKientca so v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, Železnato vino, steklenica 2 kroni Co v, in 4 kroi ni—ir—ir n ir—ir it innr-innnnnaan J cvetiiični salon p.Trančo z, vrtnarila Tržašha c.34 Izdelale šopke, vence, trakove z napisi. Tovarniška zaloga vencev, prepariranih In umetnih rastlin ln cvetljlc. Zunanja naročila i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana Gričar <& Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. D 1 D D D D □ veliko zalogo čevljev n.Zibert.LiubUana Prešernova ulica :: priporoča svojo :: Q domačega izdelka D nnnfnnnnnnaananaaaD | flgttiiaite za naše časopisje, po i M sebno za del. list „Hašo Moč I. llECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-j skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. J| Pozor slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini JHNKO ČESNIK (PH ČeSnlku) LJUBLJHI1H Llngarjeua ulica - Strltarjeua ulica v kateri dobite vedno v veliki Izberi najnovejše blago za ženske ln moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu tovarna dežnikov, Ljubljana Prad Skotijo St. 10. Stari trs St. 4. - Prešernova ulica St. 4. Josip Vidmar, - Popravila se izvršujejo točno in ceno, iaaaaaaaanoaacrananaaaaaoaaanacraaanaa Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havre New-York — francoska prekomorska družba — ■ Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek lz Amerike v domovino In brezplačna daj°e°samo ED. ŠMARDA oblastveno potriena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska St. 18 v novi hiSl »Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri »Figovcu* cesta IV.BUSM, Priporoča svojo veliko cn|lnir Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUIIt. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba. sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straž® 1“ TE terijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ivan Jax in sin liŽfK priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnlh UDZtiih koles in šivalnih stroje« ^ za rodbino In obrt. zdajatelj in odgovorni urednik Mlhasl Moškerc« lisk KatoliSke Tiskarne.